Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih p* praznikih. — Posamezna Sta* vilka Din 1’—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino Din 30’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 80-69 ln 30-71. JugcsIcMm Rokopisov no vračamo. Oglasi po tarifi ln dogovoru. Uprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15.621. St. 12 Ljubljana, petek, dne 16. januarja 1931 Leto II. Sistematična militarizacija Izvajanje zakona o obvezni predvojaški vzgoji mladine - ©krožnica generala Teruzzija - Seststotisož dečkov in mladeničev bo vsako nedeljo in vsak praznik zbranik na vojaških vežbaliičih mladine Rim, 15. januarja, p. Fašistovski tisk je nedavno na vse pretege premleval znane Mussolinijeve novoletne poslanice. Na njih podlagi je hotel dokazati vsemu svetu, da j »duce« pobornik pravega pacifizma, dasi je v starem letu ob vsaki priliki rožljal s sabljo in poveličeval lepoto topov ter drugega merilnega orožja. Zadnji ukrepi glede vojaške priprave italijanske mladine postavljajo vse novoletne slavospeve pacifizmu popolnoma na laž ter stavijo obenem stremljenje in prizadevanje fašizma v pravo luč. Znano je, da je postala »predvojaška izobrazba« italijanske mladine nedavno obvezna. Vsako nedeljo in vsak praznik se mora zbrati italijanska mladina — kakih 600.000 naraščajnikov — na vojaških vežbališčih, kjer naj se pod vodstvom črnih srajc pripravljajo za vojno. V zvezi s tem novim zakonom je razposlal general Teruzzi, načelnik generalnega štaba fašistovske milice, vsem poveljnikom legij milice okrožnico, v kateri na-glaša, da je milica ponosna na nalogo, kd ji je poverjena. Zaveda se vse svoje odgo- vornosti napram deželi in režimu. Milica bo izvršila to nalogo — pravi dalje general Teruzzi — z vso ono brezmejno požrtvovalnostjo, ki je bistvo fašistovske duše. Okrožnica predpisuje, da bo milica morala dati vsako leto armadi in mornarici legije mladeničev, ki bodo dobro pripravljeni telesno in v rabi svojega tipičnega orožja: puške in bajoneta. Toda glavno skrb mora posvečati milica moralni strani predvojaške vzgoje, kajti fizična moč in dobra izurjenost nista brez duševne sile za nič. Ta uspeh se bo dosegel, če se bodo znali vsi — od najvišjega poveljnika do najnižjega vaditelja posvetiti s strastno vnemo določenemu cilju. V ta namen naj prirejajo primerna predavanja, naj navajajo naraščajnike k čitanju primernih spisov, naj komentirajo v tem duhu »ducejeve« poslanice in govore, naj prirejajo spominske svečanosti v čast onim, ki so padli v vojni ali v borbi proti antifašistom itd. Poveličevati morajo požrtvovalnost posameznikov in na drugi strani proslavljati vse, kar je fašizem napravil za veličino Italije. Poveljnikom milice predpisuje okrožnica, da morajo takoj začeti proučevati vsa vprašanja, ki pridejo lahko pri predvojaški vzgoji mladine v poštev. Skrbeti morajo dalje za ureditev prostorov, kjer se bo hranilo orožje, za primerna strelišča, za inštruktorje itd. V nadaljevanju omenja general Teruzzi v svoji okrožnici tudi ballilo in fašistovske predstražnike. Vsi ti se že vadijo v orožju pod vodstvom milice. General Teruzzi pravi v tej zvezi, da je število mladih fašistov, ki so deležni predvojaške izobrazbe, narastlo od 1. 1924 do danes od 24.000 na 270.000. Predvojaški pouk teh naraščajnikov se vrši v 5285 tečajih, v katerih deluje 8746 inštruktorjev. »Pot, ki je za nami,« zaključuje general Terazzi, »predstavlja že orjaški napor. Nam in narodu daje gotovost, da je milica pripravljena za svojo nalogo, ki se bo raztezala sedaj na maso 600.000 mladeničev, in da bo to nalogo tudi častno rešila.« Ti načrti se dajo le težko opravičiti z Mussolinijevim »argumentom«, češ da vsa ta vojaška vzgoja italijanske mladine ima služiti le krepitvi značaja novega Italijana, kot je »duce« naglašal v svojih novoletnih poslanicah. Le kot zelo medlo »opravičevanje« duhovnega in materijalnega povoja-čevanja Italije je dovolil Mussolini tudi pogovor posebnemu poročevalcu lista »VoSsI-sche Zeitung«, dr. Miillerju, ki ga je objavil ta poslednji v svojem listu. Bil sem presenečen — pravi dr. Miiller — ko sem videl, v kako temnih barvah vidi Mussolini bodočnost. On vidi, da je Italija najresnejše ogrožena po vojaški hegemoniji Francije in k tej nevarnosti se pridružuje še oboroževanje Jugoslavije. Nisem pa imel vtisa — zaključuje dr. Miiller — da bi se Mussolini v svoji bistroumnosti ne zavedal tudi nevarnosti, ki izhaja iz neenakosti sil, ki si stojijo nasproti. »Argumenti« te vrste ne morejo opravičiti sistematičnega povojačevanja Italije že zato, ker spremlja to akcijo uporna propaganda s strani Italije proti mirovnim pogodbam. Rušiti mirovne pogodbe pa pomeni hoteti novo vojno. Komplikacije v politični krizi na Romunskem Nenavadno zanimanje lašisiovskega liska za sedanje romunske razmere - Romunski fašisti - Spekulacije z generalom Averescujem i 15. januarja, n. Poslednje dni se oa.vi fašistovski tisk z gospodarskim in političnim položajem v Romuniji. Strankarske borbe v Romuniji so po mišljenju fašistov-skih listov resno ogrožale mor in napredek te države ter spravile vlado v kritičen položaj. VRomuniji se je baje pričel že razvijati fašistovski pokTet. »Giornale d’ Ita-lia« naglasa, da bo s tem mnogo pomagano pobijanju komunistične propagande. Po posebnem poročilu iz Bukrešte trdi ta list, hinju, Tržiču, Mežici, na Pohorju (2) in v Zagrebu. Vse tekme so bile distančna tekmovanja, le v Bohinju ?e je vršila tudi tekma v Blokih. Pri vseh tekmah je startalo ta dan nknro 500 tekmovalcev, od teh največ v Bohinju (92). — V nedeljo, 18. januarja se na Pohorju vrši pod pokroviteljstvom g. bana borba za ,iaslov ■prvaka Dravske banovine, pni katerem bo^o startali naši najboljši smučarji, dočim bodo na nedeljski jeseniški tekmi startali prvič avstrijski smučarji. Velik potres v Meksiku Newyork, 15. januarja, d. Število oseb, ki so bile pri včerajšnjem potresu v Meksiki ranjene, se je v mestu Meksiko zvišalo na 21. Kakih 50 hiš se je podrlo, mnogo drugih pa je bilo zelo poškodovanih. Zemlja zasula pet deklic Curih, 15. januarja. AA. Med Morlom in Bit' scheni v dolini Robne se je odkruSila zemlja in zasula je pet deklic. Štiri deklice »o »stale mrtve, dočim so peto • težkimi notranjimi poškodbam/ komaj rešili. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 15. januarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Najbrže nobene bistvene izpremembe. Temperatur« »e bo zvišala. ) K otvoritvi kmetske nadaljevalne šole v Trebnjem Zopet korak k utrditvi kmetske samozavesti — Za strokovno izobrazbo našega kmeta — Pomen zadružnih organizacij Dolenjsko kmetijstvo je v splošnem v budi gospodarski krizi. Kdor pozna pobližje našega dolenjskega kmeta, kdor pazno spremlja njegov življenski boj za obstanek, mora uogoto-viti žalostno dejstvo, da naše kmetijstvo hitro pada, se zadolžuje in da mu preti popolno ob-ubožanje. Razmere, ki so zavladale v našem kmečkem gospodarstvu ravno sedaj, so nam ponoven dokaz, da manjka našemu kmetu predvsem prave in zdrave stanovske samozavesti, zadružnih organizacij, reklame in predvsem strokovne izobrazbe. Kaj je to stanovska samozavest? To je ona nujna in življenska potreba današnjega modernega časa, ki zahteva, da se vsak stan ali poklic osamosvoji na ono višino, da more vzdržati konkurenčni boj za svoj obstoj. Kakor je naš uradnik, trgovec, obrtnik itd. samozavesten, tako je tembolj potrebno, da je tudi naš kmet stanovsko, t. j. kmečko samozavesten in da se že otrese enkrat za vselej one misli naših starih očancev, da je kmet le M trdo, naporno delo, sluiabnik vsem in vsega, potrpežljiva para, bi naj prenaša hudo in dobro, ker Je pač kmet, — vse drugo je pa gospoda. Da Be ta nezdrava misel naših starih popolnoma iztrebi iz našega kmeta, da se mu dopove, da je kmet tudi gospod zase, in če ne želimo, da bode naše kmetijstvo vsled silne osamosvojitve drugih stanov potisnjeno popolnoma v ozadje, je tukaj nujno potrebno, da se stanovsko osamosvoji in da se tako tudi uveljavi. Le kadar bo naš kmet stanovsko popolnoma samozavesten — kakor je danes n. pr. danski in holandski kmet — le tedaj bo njegovo udejstvovanje uspešno in smotrno. Tedaj bo ta kmečka stanovska osamosvojitev važen faktor za omi-ljenje hude današnje gospodarske mizerije. Če ne želimo, da bo naš kmet zapostavljen od drugih stanov, pa tudi od podjetnosti drugih naprednejših držav, moramo vcepiti našim kmečkim fantom, bodočim gospodarjem, s kmetijskimi nadaljevalnimi šolami resnico in samozavestno priznanje — kmet sem. Veliko premalo smo do danes storili za kmetijsko osamosvojitev in to je velik vzrok gospodarske krize. Zato je nujna potreba, da se ustanovi v vsakem kraju, kjer je osnovna šola, še kmetijsko nadaljevalna šola za odraslo kmečko mladino. Drugo so tukaj zadružne organizacije. Kaj je namen takih organizacij? Zadružne kmečke organizacije predstavljajo oni kmečki forum, ki skrbi, da kmet proda svoj pridelek direktno onemu, ki ga uživa — uporabniku — brez tretjega ali še četrtega posredovalca, t. j. brez prekupčevalcev, na ta način, da proda svoj pridelek res za ono ceno, ki je uveljavljena za dotični proizvod na trgu, ne pa da prodaja s pomočjo brezvestnih posredovalcev in špekulantov svoje pridelke za skrajno žaljive cene, ki so ravno danes, kakor v zasmeh tako nizke svoi™ proizvodom, da kmet skupi za v Je blago komaj četrtino one cene, ki jo pla-a uporabnik še le na trgu. Temu drugemu Kmečkemu zlu, ki nosi tudi velik del soodgovornosti za hudo današnjo gospodarsko krizo, 8e da odpomoči s stanovskimi kmečkimi zadružnimi organizacijami. Tudi v tem pogledu so nam lahko vzor kmetje Danci in Holandci, ki so naSli rešitev svojega gospodarstva v zadružnih organizacijah, ki so jim sedaj življenska potreba, vir sreče in blagostanja. Našemu ljudstvu, posebno pa naši kmetski mladini, je nujno potrebno, da se razkrije pomen teh organizacij za njegovo uspešno gospodarstvo, tre-*>a je, da se organizira v takih zadrugah, in uspehi za omiljenje gospodarske krize ne bodo izostali. In tukaj se zopet vidi nujnost po kmecko-nadaljevalnih šolah v vsakem okraju, katere naj kmečko mladino v tein smislu vzgoje in vzbude zaupanje v kmečke zadružne organizacije. Samozavestno priznanje, kmet sem, medsebojni stiki v zadružnih organizacijah bo okrepilo splošno naše narodno kmečko gospodarstvo, ki bode prineslo blagostanje kmetu, narodu in državi. Tretje, kar manjka še za uspešno uveljavljanje našega kmeta in njegovih kmetskih proizvodov in pridelkov, je uspešna reklama. Kaj je reklama? Reklama je ona sila v poslovnem svetu, ki daje na eni strani prodajalcu možnpst uveljaviti svoje dobro blago na trgu in ga vnovčiti, na drugi strani pa porabniku možnost nakupa po odgovarjajoči vrednosti in ceni v obojestransko korist, v korist prodajalca in kupca, lo je namen poštene poslovne reklame današnjega časa in poslovnega sveta. Kakor vrši da-nes trgovec, obrtnik in vsakdo za svoje blago uspešno reklamo, tako je nujno potrebno, da vrši za svoj pridelek pošteno in uspešno reklamo tudi naš kmet. Le z reklamo se more dandanes na trgu uveljaviti neko blago, le z reklamo moremo kupca prepričati o dobri kakovosti blaga, mu ga prodati, si pridobiti njegovo zaupanje in še bodočo naklonjenost. Ako bo imel naš kmet dobro reklamo za svoje pridelke, uspeh ne bo izostal in naše narodno gospodarstvo se mora izboljšati za ves kmečki in od tega odvisni drugi živelj. Vsakdo ve, da se dela reklamo za različno ali pa tudi za isto blago na razne načine. Eni z uspehom, drugi manj uspešno. Uspešna je le tedaj, ako je popolna in na višku z vsemi dopustnimi sredstvi za ono panogo, za katero se vrši, manj uspešna pa je ona, ki se vrši zgolj iz dobičkaželjnosti ne glede na dobro in pošteno postrežbo kupca. Zato je nuino, da se reklama vrši previdno in načelno pošteno, kajti le s tako reklamo se boljša gospodarstvo, vsak drugi poizkus pa more blago na trgu le uničiti in odvrniti kupca enkrat za vselej. Kakor je toraj reklama za današnji poslovni svet življenske važnosti, tako je važna tudi za našega kmeta. Ali pa more kmet uspešno vršiti reklamo za svo(j pridelek? More, ampak le tedaj, kadar jo bo'de vršil ne kot posameznik, ampak kot ena celina. Tukaj se nam pokaže zopet potreba samostojne kmečke osamosvojitve v kmečkih zadrugah, katera naj bi kot eno zase Izvršile reklamo za svoje Izdelke in pridelke ter organizirale prodajo vsakega tudi najmalenkostnejšega kmečkega ridelka * pomočjo kmečkih zadrug. Tudi tu- aj bi se marsikaj naučili od danskega in holandskega kmeta. Premalo ali skoraj nič smo storili v tem pogledu, ker večina našega kmeta niti ne ve, da reklama sploh obstoji, kaj in kakšnega pomena je zanj samega, kakor i drugi poslovni svet. Zato je namen kmeŽko-nada-ljevalnih šol, da vse to našemu kmečkemu naraščaju razkrijejo, da mu odkrijejo resnico, da se je treba predvsem stanovsko osamosvojiti, združiti se v kmečkih zadrugah, ustvariti si z dobro reklamo prodajni trg ter se strokovno izobraziti. Strokovna Izobrazba je življenski pogoj vseh stanov, tako tudi kmečkega. Le strokovno izobražen kmet bo mogel uspešno gospodariti, kadar bo znal uporabiti in izkoristiti vsa moderna sredstva za napredek kmečkega gospodarstva, in končno le on bo mogel vzdržati boj za obstanek in omiliti postopoma hudo današnjo gospodarsko krizo, katera stiska danes posebno kmeta na rob gospodarskega propada. Zelo vaino nalogo vrše v tem pogledu kmečke nadaljevalne šole in ravno te posvečajo kmečki izobrazbi, t. j. strokovno-kmečki izobrazbi, vso pozornost. Tako se je pri nas v Trebnjem ustanovila na pobudo g. učitelja Marjana Tratarja in na Iniciativo župana g. Josipa Zupančiča kmečko-nadaljevalna šola, ki je bila v nedeljo svečano otvorjena. Otvoritev se je izvršila ob navzočnosti celokupnega odbora, učiteljstva ter zastopnika g. sreskega načelnika kmetijskega referenta g. Ma laska Iz Novega mesta. S svečanim nagovorom na navzoče in na zbrane učence je predsednik g. župan Josip Zupančič otvo-ril šolo z zahvalo v.sem, ki so pomagali, da se je šola v tako hitrem času ustanovila in z željo, da bi uspeh ne izostal. V daljših besedah je nato orisal pomen kmečko - nadaljevalne šole zbranim učencem sreski kmetijski referent g. Malasek, ki je tudi obljubil svojo pomoč pri pouku. Svoj pomembni govor je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki tako modro vlada in skrbi predvsem za interese kmečkega ljudstva. Nato je govoril še dekan g. Ivan^ Tomažič o potrebi te šole, nakar je vodja kmečko-nadaljevalne šole g. Marjan Tratar pre-čital zbranim učencem pregled tvarine, ki se bo poučevala. Na koncu je bila odposlana pozdravna brzojavka g. banu dr. Marušiču sledeče vsebine: O otvoritvi kmetijsko - nadaljevalne šole v Trebnjem pošiljamo nafvdanejše pozdrave in se priporočamo za naklonjenost. S tem je bila otvoritev končana in pričelo se je takoj s poukom. Kot prvi je podučeval kmetijski referent g. Malasek. drugo učno uro je pa imel priznani naš kmečki strokovnjak gosp. Hubert Tomšič. V šolo je vpisanih 26 učencev. Tako je Trebnje tudi v tem pogledu storilo svojo dolžnost in vsi želimo kar največ uspeha vsem učencem, požrtvovalnemu učitelistvu pa naša iskrena zahvala. M. Srpan. Kaj ie z »monfofončkom«? Se živi! O njem bodo pričali potomcem debeli akti zaradi razdrte kupčije Trebnje, 14. januarja. Veliko »e je že pisalo, še več pa govorilo, o debelem Terankinein volu iz Doline pod Križem pri Trebnjem. Saj ni čudo, da si je pridobil tako velik sloves — tehtal je preko 1400 kg. To čudo so hodile gledat trume radovednežev od blizu in daleč, v prvi vrsti pa sevedu mesarji, nekateri celo iz inozemstva. Premetena Mina, lastnica vola, je pa tudi izrabila to ugodno priliko in pobirala celo vstopnino. Mnogo je bilo med njimi resnih kupcev, večina j pa poznala Minino slabost, da prav rada umakne v kupčiji besedo, in so ji ponujali in dodajali šume »jur-jev«. Bajne svote so pa bile samo navidezne in so seveda pregnale resne kupce. »Montafonček« je pa dalje užival Minine dobrote od zabeljenih žgancih do rumene pšenice. Živel je in užival dolgih 6 let, ne da bi prestopil prag hleva. Pred dobrim mesecem pa ta voliček ni hotel več vstati, in zaman je bilo prigovarjanje žalostne Mine. Nekaj časa si je pomagala s pomočjo sosedov in s kolini, potem pa tudi »kontrapeza« ni več Bpravila predebelega montafončka na že otekle noge. Popuščati je začel voliček v teži in popu- Razstava madžarske umetnosti v Beogradu Priznati moram, da je v zadnjih dveh letih, odkar ima Beograd reprezentativen Umetniški paviljon na Malem Kalemcgdanu, zelo poraslo zanimanje za upodabljajočo umetnost. Prostori so stalno oddani že za celo sezono naprej. Občinstvo posveča sorazmerno dovolj pažnje posameznim razstavam in z zanimanjem sledi novim hotenjem umetnikov. Beograd je v zadnjem času sploh postal pomembno središče naše mlade umetnosti. Umetniki iz vseh vetrov naše države so se naselili v njem in celo aktivno delajo. To se jasno odraža v samih razstavah, ki jih je v minolem letu bilo osemnajst. V zadnji sezoni smo poleg del domačih umetnikov videli bolgarskega impresijonista Taneva. francosko grafiko XIX. in XX. stoletja in važno razstavo ruske emigracijske umetnosti, ki je bila rekordno obiskana (10.500 oseb) in na kateri je bilo prodanih del za vsoto 516.000 Din. V krog Inozemskih razstav spada tudi sedanja razstava madžarskih umetnikov. Z Madžari smo na severu mejaši, pa se kljub temu zelo malo poznamo. In to ne samo v sli-karstvu in kiparstvu, ampak tudi v književnosti, glasbi itd. Zato je treba poizkus gotovega kroga madžarskih upodabljajočih umetnikov, ki so aranžirali kolektivne razstave v vseh sosednjih državah in ki sedaj razstavljajo r Beogradu, toplo pozdraviti. Naši umetniki go se ie odločili, da na Sčati je začela Miua v ceni. Našel se je kupec in pogodila sta se za ceno, katere uaj bi nihče ne izvedel. V torek 11. t. m. naj bi klali, in sicer kar ua uiestu, ker hi bil sicer transport iz doline nemogoč. Zakaj ravno 13? V dolini se je zbralo ljudi za cel shod, med njimi tudi vaš poročevalec. Pred hlevom je bila postavljena močna mesarska renta, kjer naj bi visel naš montafonček, in čakali so nestrpno samo še mesarja. A mesarja ni bilo, poslal je samo sla. Ko je Miua Uprava splošne bolnice j« izdelala statistično poročilo za lansko leto, iz katerega posnemamo naslednje zanimive podatke: Na klrurgičnem oddelku je bilo sprejetih lani 4904 mošlkik iin 2840 žensk. Umrlo je 110 molkih in 49 ionsk. Sel tega oddelka je primarij dr. Derganc. Na oddelku službujejo še primariji dr. Mlinar, dr. Hlumauer in dr. Jug, asistenta dr. Kramarič in dr. Guzelj, ki pa je s »daj na študijskem dopustu. N« internem oddelku je bilo »prejetih 1847 moških in 162® žensk. Umrlo je 148 moških in 112 žensk. Primarij oddelka je g. dr. Jenko, asistent pa dr. Merčun, Na otolosfkem oddelku, to je na oddelku za bolezni v nosu, ušesu in grlu, je bilo sprejetih 745 moških in 718 žensk. Um Ho je 9 moških in 5 žensk. Pri marij je dr. Pogačnik, sekundami zdravnik dr. Pompe. Na dermatološkem oddelku, to j« na oddelku za »polne boleani, j« bilo spre. jetih 714 moških in 584 žensk. Umrlo je 6 moških in 7 žensk. Primarij je dr. Demšar. Na okulističnem oddelku za bolezni na očeh je bilo »prejetih 1428 moških in 1054 žensk. Umrl je 1 moški. Primarij je dr. Ješe, asistent pa dr. Basin. Na infekcijskem oddelku je bilo sprejetih 198 moških in 222 žensk. Umrlo je 18 moških in 18 žensk. Primarij je dr. Derč, sekundarna zdravnica dr. Kolarjeva. Na živčnem in opazovalnem oddelku je bilo sprejetih 331 moških in 291 žensk. Umr- lo je 17 moških in 9 žensk. Primarij je dr. Robida. Na otroškem oddelku je bilo sprejetih 612 otrok nioSkega spola in 531 otrok ženskega spola. Umrlo je 73 moškega spola in 51 ženskega s.p. Primarij je dr. Derč, asistentimja dr. Praprotnikov*. Na vseli oddeilkih je bilo sprejetih sikupaj 18.643 bolnikov, unurlo pa jih je 634. Za poškodbami je bilo pripeljanih v bolnico 2260 moških in 1222 žensk. Umrlo jih je 45. Samomorilcev je bilo pripeljanih v bolnico 13 moških in 15 žensk. Umrlo je 6 moških in 2 ženski. Za &knlatinko je bilo pripeljanih v balnioo 10/ moških in 135 žensk. Umrlo je 6 mošikih in 11 žensk. Tuberkuloznih je bilo pripeljanih v bolnico 895 moških in 867 žensk. Umrl je 52 moških in 82 žensk. Za davioo je bilo pripeljanih v bolnico 116 moških in 105 žensk. Umrlo je 11 moških in 6 žensk. Kolikor bolnikov ni umrlo, so zapustili bolnico popodnoma zdravi ali pa v zboljšanem stanju. Zanimivo je, da je bilo predlanskim sprejetih v bolnico 17.836 bolnikov (lami torej 807 več), radi pomanjkanja prostora pa je bilo odklonjenih 2990. Kako zelo trpi bolnica zaradi pomanjkanja prostora, je najbolj razvidno iz tega, da je moraila lami odkloniti 4091 bolnikov, ki so jih prepeljali iz najoddaljenejših krajev Draške banovine. Vsi oddelki splošne bolnice so prenapolnjeni z bolniki. Danes n. pr. mora ležati na tleh na kirugičnem oddelku 15 bolnikov. Nujno potrebno je, da pr iin o' s povečanjem splošne bolnice. Ta bi se tudi dala razbreme- pomlad obisk vrnejo. Razstavili bodo v »Neni-zeti Salonu« v Budimpešti. Par pogledov na samo razstavo! Umetniki, ki so na njej zastopani, so po veliki večini počet-niki madžarske moderne pred desetletji in so danes na višku svojega ustvarjanja, nekateri pa tudi že na koncu umetniške karijere. Ekstremistov — levičarjev na razstavi ni. Cela dvorana kaže neko umirjenost, enotno linijo in sigurnost obenem. Razstavo nosi vsekakor lvanyi-Griinvald Bela, ki je razstavil čez 30 del, pretežno pokrajin. Je strog iniprisijonist z mojstrsko paleto in širokim okusom. Takoj za njim bi po stvariteljski svoj-stvenosti uvrstil Gyulo Rudnay-a, ki je s pet in dvajsetimi olji (večinoma pokrajine) pokazal vso moč svojega realističnega talcnln. Marsikod sem opazil neko formalno zastarelost ua njegovih platnih, posebno kar tiče tehnike. Omeniti moram še kolorista Isvana Cnoka, arhitektonsko poudarjenega modernista Vilrnoša Aba-Novaka, ki se z uspehom spušča v kubizem, ljubko domačnost-nega Arpada Bardocza (pastela »Polakt* in »Ani«, oba že prodana), tipika madžarskega podeželja Adolfa Fenyeia, oblikovno zastarelega Oskarja Glatza z motivi madžarske puste, minucijoznega Ferenca Hatvany-ja (dva ženska akta), dekorativnega Dezso-ja Pechi Pilcha s sodobnim podajanjem in občutno poudarjeno francosko šolo in morda najsodobnejšega med vsemi zastopanimi umetniki, Janoša Vaszary-ja, ki je širok akvarel-ski kozmopolit z močnim nagnjenjem k dekora-tivnosti. Vseh slikarskih imen je na razstavi 37 » 183 deli. Kiparskih del je po obsegu daleč manjši (17) In manj reprezentativen. Razstavljene so radi pre- prebrula prineseno pismo, jo Ure* besed ubere gor v Ravne, k tistemu u>oiu, kateri je bil priča sklenjene kupčije. Med škodoželjno množico jr pa zašušljalo: »Vola ne mara j«, kupčija se je razdrla«. — Kupčija se je pa razdrla zato, ker je baje montafonček že neužiten. Priti bo pač moral živinoadravnik. ki bo odločil o končni usod: našega montafončka. V kolikor pa poznamo Mino, bodo še najbrže sodnij ski akti pričali poznim rodovom o debelem volu in razdrti kupčiji. —«n- nitij, že bi dobile podeželske bolnice *d ravnik e-specijaliste.. Ker vedo na deželi, da jih je v Ljubljani dovolj za najrazličnejše boleani, »e, če le mogoče, zatekajo v Ljubljano. Izhod M bil mogoč tudi na ta način, da dobi Maribor popolno bolnico. Posvetovalnica noseie v Mariboru Postlali se j« vsaka tena brezplačno v čas« uo*ečoosti. Čeprav je nosečnost povsem normalen luijo-loški proces, je vendar mnogokrat opažati ue-n- >alen potek tega procesa. Velikokrat nastanejo pri tem komplikacije, ki bi lahko upllvale neugodno na potek poroda ali ogrožajo zdravje in tudi življenje žene, ako se ne posluH pravočasno zdravniške pontoii. Brezdvoma se žena zaveda tega ter si v tej dobi poišče zdravniškega posveta, ako ji le dopušča njeno gmotno stanje. Toda velikokrat je v današnjih časih težko manjpremožnlm »lojem žtvovati pičel, za vzdrževanje družine potreben novec za to, čeprav tako potrebno svrho. Vodstvo Zdravstvenega loma *> je zato odločilo osnovati brezplačna posvetovalnico za noseče, katere se mhko posluži v.0 nežnosti finansiranja železnice Kočevje—Sušak«, ki bo v torek 20. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica. Predaval bo g. Evgen Lovšin. Ker so na zgraditvi proge zainteresirane vse naše gospodarske panoge, vabi Zveza trgovskih gremijev vse gospodarske kroge, da se predavanja udeleže. Strašna nesreča le Bler. 91-50—92, 7% pos. hipot. 7925—79375 (7925). Banke: Hrvatska 50 d, Praštediona 960—970, Udružena 191—193, Ljublj. kred. 125 d, Medju-narodna 68—72, Narodna banka 8100 d. Ind.: Sečerana Osijek 265—275, Trboveljska 310—315, Slavonija 200 d, Vevče 128 d. Beograd, 15. januarja. 7% inv. pos. 87—88-50, 4% gar. ob v. 50—51, 7% pos. drž. hip. banke 79’375, 6% begluške obv, 66—67, vojna škoda 424, Izvozna b. 600—700. Dunaj, 15. januarja. Bankverein 16-50, Kreditni zavod 4685, Dunav-Sava-Adria 13-41, Prioritete 90 75, Trbovlje 37-75, Leykan 3-—. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 15. januarja. 7% Blaire 78’25 do 79*125 Newyork, 15. januarja. 8% Blaire 91—92, 1% Blaire 78—79, 7% pos. drž. hip. banke 78-79-50. Žitna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču čvrsta, promet 1 vagon pšenice. Novi Sad, 15. januarja. Pšenica: 78/79 kg baška okolica Novi Sad 152-50—155, baška potiska Slep 157-50—160, gornjebaška 150—160, gornjebanatska 152-50—155, sremska 78 kg okolica Indija 142-50—145. Moka: Og, Ogg 245—200, 2. 215-230, 7. 120-130, 8. 100-105, ostala neizpremenjena. Otrobi: baški v Juta vrečah 95—97-50, sremski, ban. v Juta vrečah 90—95. Promet: pšenica 44 vagonov, moka 5 vagonov, oves 1 vagon, koruza 37 vagonov, otrobi 1 vagon. Tendenca prijazna. Budimpešta, 15. januarja. Tendenca slaba, za rž dobro učvrščena. Promet miren. Pšenica: marec 14-66—14-68 (14-66—14-67), maj 1502—1504 (15-02—1503V. Rž: marec 10-78 do 10-80 (10-79—10-80). Koruza: maj 1270 do 12-81 (12-69-12-70). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno slaba, promet 1 vagon oglja. Četrto pismo iz Norveške Hud niraz u& Norveškem — Dnevni pogovori s« sučejo samo okoli limakega šport« ltaistava športnih trofej, doseženih po družini Rund, vrednost znana dva ut pol milijona dinarjev — Srednjeevropska »smuk« in »slafom« nista priljubljena pri Norvežanih — Bajni skok 77*50 m Kongsberg, 10. januarja. Deset dni je noč in dan stalno močno snežilo zapadlo je mnogo »nega, sedaj »e je pa ravno zopet zjasnilo in zagledati »mo blagodejno aoince. Priroda je sedaj » tolikim sMcguui, lepo olx>*juua zimskim solncem, tako čarobna, da napravi na človeka mogočen utis. Smreko m pokrite z debelo snežno plastjo, da izglodajo kot da bi bile iz samega snega, med njimi »e pa vije le tu pa lam kaka globoko zasekana smučina. Tudi skakalnica, na kateri vsak dan trenirava, je debelo zasnežena, ima sedaj do 2 m debelo snežno odejo, ki nama vselej ijutraj, ko prideva na trening, zadaje mnogo brige, da jo spravimo v dobro stanje — od velikega mraza zamrzne namreč skakalnica preko noči. Skakalnica nosi ime po nekem tukajAnjem velikem propaga-torju skakanja »Hanibalu«. Zgradil jo je pa naS bivil trener g. ing. Thorleif Thunold Hans-sen ter je ena izmed najboljših na Norveškem sploh. Najdaljši skok na tej skakalnici znaša 59 metrov, dosežen po Sigmundu Hundu. Z jasnim vremenom je pritisnil tudi zelo ojster mraz. Temperatura znaša zjutraj —20" C, ki se dvigne med dnevom na —15" C. Solnce napravi tu gori tako majhen lok, da ne utegne preveč uplivati na temperaturo. Sneg je’ s tem mrazom prešel v tako fazo, da se ne drči po njem tako izvrstno kot na snegu pri temperatu. ri do —10* C. Za tak sneg ne obstojajo nikake maže, najbolj je imeti povsem gole smuči. — Upava, da ta mraz ne bo dolgo trajal ter da se bode temperatura vsaj za 10“ dvignila. S tem, da trenirava na veliki skakalnici, je postal trening nekoliko bolj resen, cela zadeva zahteva večje hladnokrvnosti in pozornosti. Padcev ravno tako nc manjka, tudi naše »dilce« so morale že večkrat v sanatorij. Z vsakim bolj nerodnim padcem so — če že ne drugega — „vsaj smuči v nevarnosti. Ker pa iinava bolj odmerjene finance, morava seveda bolj paziti in gledati nato, kako se »položiš«, da ni »krasna« tu. Glede tega sva oba dobila ie precej vaje ter mojstrsko preprečiva vsako tako nezgodo. V ostalem sva še »cela« in zdrava, to naju veseli. Edino hrana nama precej nagaja — ni namreč naše priljubljene domače hrane. Toda tudi to bo kmalu pri kraju. Norveška živi sedaj v polni zimskošportni sezoni! Ne slišiš — ne v kavarni, ne v restavraciji in na cesti kaj drugega, kot o zimskem športu — o uspehih in o porazu Sigmunda Runda, o njegovem bratu Birgcrju, o bodočih prireditvah itd. Tu vse živi v športnem duhu! Kot sem že poročal, se je vršil v Kongsbcrgu tečaj za smuške učitelje, ki se je končal z velikim uspehom in v veliko zadovoljstvo prirediteljev. Pred razhodom je bila pri rodbini Rund pravcata razstava trofej, doseženih od vseh rodbinskih članov — največ jih je seveda od Sigmunda Runda. Veliko presenečenje vzbudijo v človeku v dveh velikih sobanah, okoli in okoli po policah rpzstavljni pokali v višini od četrt pa do do poldrugega metra iz srebra oziroma iz brušenega stekla; da ne omenim na stotine malih predmetov, ki so razstavljeni po mizah in ki vise na stenah. — Pravo veselje in sreča izžareva iz obrazov starišev pri razkazovanju vseh teli športnih trofej, doseženih po njihovih sinovih. Samih pokalov sem na hitro naštel okoli 130! — kaj pa še mnoštvo drobnarij, kot srebrnih servisov, več garnitur j dilnega pribora, doz itd. Kot mi je g. Rund zaupal, predstavljajo ti predmeti vrednost Norv. kr. 150.000 (t. j. Din 2,400.000)! Da, vse to je mogoče le v deželi kot je Norveška, kjer znajo ceniti sposobnost tekmovalcev, — kjer vedo, koliko truda je treba vložiti v dosego kakšnega koli športnega uspeha. Vsakemu zmagovalcu se v priznanje podari tak dar, ki mu ostane za gotov čas v spodbudo k nadaljnim uspehom ter na stara leta v veselje, čast in ponos. Kaj pa pri nas? Ker je na Norveškem zelo gozdnat ter obenem položen teren, se ni smučarstvo razvilo po takem načinu kot se je razvijalo v deželah Srednje Evrope. Tu je smučar primoran držati se stez, ki ga popeljejo v daljavo. Ako je hotel napraviti kak izlet, je moral prehoditi po gozdovih najmanj 20 km — pričelo se je nato razvijati tek-movalno smučanje — kdo bo preje prišel domov. Zato je danes na Norveškem tako veliko število sposobnih vozačev na daljavo. In ravno vsled takih prilik pa ni tu razvita ona priljubljena vo inja v »smuku«, ki je v navadi pri vseh narodih Srednje Evrope. Med tem, ko tu nfe potrebujejo zaradi položnega terena nikake posebne smuške tehnike, je pri nas znanje različnih lo kov velika potreba. Zato tudi vidiš pri nas na vsakem travniku smučarje, ki se vadijo v izva janju različnih lokov, kar jim kasneje v terenu zelo koristi. Tega na Norveškem ni, — ljudje bi se celo smejali, če bi videli človka, da se vadi n’ kakem travniku — tega tu ne potrebujejo. Vsled tega so tukajšnji športni krogi, ki še ne poznajo srednje-evropskih terenov in snežnih prilik, zelo proti vpeljavi tekem v »smuku« in »slalomu v mednarodni zimskošportni program, Toda kljub velikemu nasprotstvu večine Norvežanov, sta bila lani ta dva načina tekmovanja s pomočjo nekaterih trezno in ne tako konservativno mislečih, v vodstvu mednarodnega toru-m.-, stoječih Norvežanov, sprejeta v mednarodni program. Medtem, ko so lani že izvršili nekoliko tekem v »smuku«, se letos tudi resno pripravljajo na izvedbo tekme v »slalomu«.^ S takimi tekmami imajo tu precej težav, ker nimajo tako primernih terenov kot so n. pr. v Švici. So sicer lepi tereni, toda dolgi le od 2 3 km, kar je pa za izvedbo kake tekme v »smuku« premalo. In ravno vsled tega mislim, da se ta vrsta tekmo* vanja tu ne bo dolgo obdržala na površju. Le tekma v daljavo je način, ki veseli in navdušuje slehernega Norvežana. Nam dobro znanega Hannes Schneiderja gle-dajo Norvežani kot na človeka, ki misli s svojim sistemom, s svojimi knjigami in s svojimi ekskurzijami po svetu preobrniti vso smuško teiini ko In jih spraviti ob sloves, ki ga uživajo po vsem svetu. Toda kot rečeno — tega mnenja le oni del Norvežanov, ki še ni pogledal toliko v svet in ki preveč samo/uvestno čepi na Iavori-kali svojih miljeucev, doseženih v inozemstvu. Ostali Norvežani — to so oni, ki stoje dandanes na vodilnih mestih v športnih forumih, pa nikakor ne oporekajo Schneiderju sposobnosti iu vidijo v njem mojstra ter ga za alpinsko tehniko ravnotako cenijo kot svojega priljubljenega Sigmunda Runda v skakanju. Kavnotako kot pred leti, ae tudi sedaj tvorila dva tabora — eden je z«, drugi pa proti udeležbi Norveške na zimski olimpijati v Lake-Placid leta 1932. Poleg konservativnih vzrokov igra tudi finančno vprašanje veliko vlogo. Toda ker se že vrše tečaji olimpijske vrste in Slediti bo tudi začeli — letos se bodo udeležili ediuo evropskega prvenstva v Oherhoffu v Nemčiji — mislim, da se kodo 1« odločili »a udeležbo. Po velikih zmagah, ki jih j* dosegel »Bollan« (izg. Bulan) ob božičnih praznikih na svojih turnejah po Švici ter navdušil in razveselil vso Norveško, je bridko odjeknil v dušah Norvežanov poraz, ki ga je doživel pred kratkim od svojega učenca Fritza Kaufmanna. Norvežani zaupajo v sposobnost in sigurnost svojega ljubljenca in upajo, da je to le trenotno nerazpoloženje. Zanimivo je, kako ie Norvežani zanimajo ca vsak korak, ki ga stori Sig. Rund. Po vsaki tekmi je rezervirana telefonska zveza med Norveško in Švico, da še isti dan izve vsa Norveška potom debelo tiskanih člankov v časopisju o rezultatu tekme v Švici. Sigmundov poraz pa )e vsaj nekaliko oblažilu vest iz Amerike, da je Norvežan Alf Eugen, ki biva žn 2 leti v Zedinjenih državah, postavil nov svetovni rekord v skakanju z bajnim skokom 77‘5 metrov! (Spopf Članstvu SK Ilirije! Odbor vabi vse cenjene članice in člane, ki bi bili voljni na katerikoli način sodelovati pri organizaciji in izvedbi velikega »Bohemskega karnevala«, ki se vrši dne 7. februarja na Taboru, da javijo to prireditvenemu odboru v kavarno Evropo najkasneje do 18. t. m. Prijave naj vsebujejo ime in točen naslov in po možnosti tudi funkcijo, katero želi vsak posameznik pred, odnosno pri prireditvi opravljati. — Prireditveni odbor. SK Ilirija (Prireditveni odbor). Prireditveni odbor ima odslej redne seje vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri v kavarni Evropa. Gospodje, ki sodelujejo v tem odboru, se vljudno naprošajo, da točno in redno posečajo te seje. Nova darila za smuško prvenstvo Dravske banovine na Pohorju. Športna trgovina »Alpina« v Ljubljani, Masarykova cesta 12, je naklonila sledeča darila za smuSko Dravsko prvenstvo na Pohorju: Seniorji: 4. plasirani prejme par »Hikory« tekmovalnih smuči, 5. in 6. plasirana pa prejmeta po par tekmovalnih palic. — Juniorji: 4. plasirani prejme par tekmovalnih smuči, 5. plasirani prejme par tekmovalnih palic. — Dame: 4. plasirana prejme par tekmovalnih palic. Hadzo Ljubljana, petek, 16. januarja: 12.15 Plošče (operetna glasba — ouverture). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester. 18.30 Dr. P. Roman Tominec: Zavestino gledanje in opazovanje narave. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Franooščina. 19.30 Gospodinjska ura (Krekova gospod, šola v šiški). 20.00 Šah. 20.30 II. Beethovnov večer: Uvodno besedo govori dr. Josip Mautuaui. 21.00 Radio orkester. ‘22.00 Casovu,a napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sobota, 17. januarja: 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 18.00 Viktor Pirnat: V dolini gradov (gradova Prežek in Vrhovo). 18.30 Radio orkester. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.00 Dj\ Franc Veber: Poglavje iz filozofije. 20.30 Prenos iz opere iz Beograda. 22.30 Poročila in časovna napoved, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sobota, 17. januarja: 12.20 Kuhinja. 12.30 Sneg in vreme. 12.35 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Popoldanski koncert. 18.S0 Novice. 20.00 Prenos opore. 20.00 Prema« opere iz Beograda. Zagreb, petek, 16. januarja: 12.20 Kuhinja. 12.30 Sneg in vreme. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Prenos glasbe iz kavarne. 18.30 Novice. 20.30 Prenos koncerta iz Beograda. 22.30 Sneg, vreme in novice. 22.40 Lahka glasba. Beograd, sobota, 17. januarja: 11.25 Plošče. 12.35 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plo-Sče 17.00 Radio orkester. 18.00 Plošče. 19.30 Predavanje o otroku. 20.00 »Tosca«, opera. Dobro vpeljane poisn&iSse za prodajo koles in šivalnih strojev z dobro provizijo sprejme podružnica ENGL A. SIN, Ljubljana, Alek-sai drova 7. 460 JAVOR“ lesna Industrija v Logatcu ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice 397 Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463 najcenoje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg Premog, drva, koks prodaja »Ilirija« d. z o. z. Dunajska 46, teL 282C Miklošičeva 6, tel. 2595 Spalno opravo, hrastovo, politirano, solidno izdelano, proda fetJo Primaflt, Trnovski pristan št. 4, Ljubljana. 458 Razglasi sodišč in sodnih oblastev Službene objave C III 1869/30—1. 128 Oklic. Tožeča stranka Urbanc Jakob, veleposestnik in lesni trgovec v Lehnu, je vložila proti toženi stranki ležeči zapuščini po dne 20. decembra 1930 umrlem Smidtu Frido-linu, posestniku v Lehnu pri Ribnici na Pohorju, radi 2850 Din s prip. k opravilni št C III 1869/30 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 5. februarja 1931. ob četrt na 1 e v e t pred tem sodiščem v izbi št. 14 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, 3© postavlja g. dr. Bergoč Josip, odvetnik v Mariboru, za stkrbnika, ki jo bo zastopal aa njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 7, januarja 1931. Z III 21/31. * Oklic. 130 Tožeča stranka dr. Franjo Šalamun, odv. v Ptuju, je vložila proti toženi stranki Dharlotte grofica Amim, graščakinja v ioiiu, sedaj neznanega bivališča, in upra- vi graščin grofov C. Amim, zastopani po ir. Gmeiner Rudolfu, banč. urad. v Mariboru, in dr. Seidler Kurtu, Maribor, sedaj leznanega bivališča k opr. št. C III 21/31 :ožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na L 2. februarja 1931. ob devetih »red tem sodiščem v izbi št. 14. razpravna ivorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, »e postavlja g. dT. Senčar Matej, odvetnik 7 Ptuju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na ijeno nevarnost in stroške, dokler ne na-rtopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. III., dne 12. januarja 1931. Vr. VII 553/29-31. * 131 Oklic. V tusodni kazenski stvari zoper Hriber-»ka Alojzija radi hudodelstva tatvine po »§ 171, 174 II a, 176 II a, k. z. se nahaja v : usod ni hrambi moško dvokolo znamke >Styria«. Lastnik tega dvokolesa se poziva, da se iglasi tekom enega leta po objavi tega xklica pri podpisanem sodišču in dokaže ivojo lastninsko pravico, ker bi se sicer EK) preteku tega roka dvokolo prodalo na i»ivni sodni dražbi, izkupiček pa izroči] državni blagajni, pri čemer bi lastnik imel pavico uveljavljati svoje zahtevke do izkupička v teku 30 let po objavi tega oklica aaprani državi civilnopravnim potom. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. VII., dne 6. januarja 1931. S 65/30—29 133 Dražbenl oklic Dne 30. januarja 1931 ob deve-lh bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: njiv in hiše z gosp. poslopjem, zemljiška knjiga LuoOva, 10/90 in vi. št. 35, 101, 10/360 vi. št. 102, 1/10 vi. št. 40, 43, 1/15 vi. št. 41, 51. Cenilna vrednost 4874 Din 23 p; vrednost pritiklin 411 Din 11 p; najmanjši ponudek 4203 Din 90 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, j priglasiti sodišču mjpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče t Murski Soboti, dne 15. decembra 1930. E 2583/30—15. * 104 Dražbenl oklic in poziv k napovedi Na predlog zahtevajoče stranke Lečnik Antona, zlatarja v Celju, bo dne 6. f e b r u-arjal931. ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 7 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga mesto Celje, vi. št. 124, označba nepremičnin: stavbena parcela z enonadstropno hišo s prodajalno in 3 delavnicami; cenilna vrednost: 131.675 Din; najmanjši ponudek: 200.000 Din. Vadij Din 13.170-—. Pritiklin ni. Pod najmanjšim po-audkom se ne prodaja. Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 16. decembra 1930. E 2007/30—13. * 72 Dražbenl oklic Dne 6. februarja 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Sitež, vi. št. 125, 292; zemljiška knjiga d. o. Sv. Bolfenk v Halužah, vi. št. 142. Cenilna vrednost: 11.841-— Din; vrednost pritikline: 50-— Din; najmanjši ponudek: 7874-— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ’.ri je nabit na uradni deski lega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 22. decembra 1930. 1111/30-7 134 Dražbenl oklic. Dne 6. februarja 1931 ob polde-»tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: vinograd, travnik, zemljiška knjiga Dolina, 3/10 vi. št. 21. Cenilna vrednost 1236 Di najmanjši ponudek: 824 Din. kravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draŽ-beni oklic, ki je nabit na uradni deski te-Bodiščft* Okrajno sodišče t Murski Soboti, dne 29. decembra 1931. E 797/30-6. 102 Dražbenl oklic. Dne 10. februarja 1931. ob p o 1-desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Radmožanci, vi. St. 32, 91, 167, 367 in 325. Cenilna vrednost: 1550 Din; najmanjši ponudek: 1034 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti ee opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Dol. Lendava, dne 8. januarja 1931. •j: E 541/30—10. 111 Dražbenl oklic. Dne 6. februarja 1931. ob pol-enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: dveh hiš v Radovoih, njiv, gozdov, zemljiška knjiga Radovci, vi. št. 271, 131, 44/784 inkl. vi. štev. 111. Cenilna vrednost: 189.701 Din 70 p; vrednost pritikline: 27.480 Din; najmanji ponudek: 126.468 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 10. decembra 1930. Kps. 87/30—21. Oklic. 122 S pravnomočno sodbo okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 29. decembra 1930, opr. št. Kps 87/30—20, se je prepovedalo pose-čanje krčem za dobo enega leta, počenši z dnem 3. januarja 1931 do 2. januarja 1932 Miklavčič-u Alojziju, dne 12. marca 1884 v Volčjih jamah št. 5 rojenemu, v Dobemiče, srez Novo mesto, pristojnemu, delavcu, v Liscu, Srednja pot, stanujočemu. Okrajno sodišče v Trebnjem odd. II., dne 5. januarja 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 342/11. Razpis. 138—2—1 Direkcija državnega rudnika v Velenju razpisuje za na dan 9. februarja 1931. ob enajstih nabavo: 180 m Mannesmann-cevi 100 mm notranjega. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 12. januarja 1931. 101 Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Stanje 8. januarja 1931. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . . ■ . 227,540.654-41 Posojila....................... 1.613,920.877-95 Račun za odkup kronskih novčanic...................... 897,799.723-06 Račun začasne zamene . 126,263.238-53 Dolg države................. 2.996,842.94192 Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdan je novčanic..................... 2.138,377.163-— Saldo raznih računov . . 558,456.570-66 8.569.201.169-53 Pasiva. Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano.................... Rezervni fond .... Novčanice v obtoku . . . Državni račun začasne zadene ....................... Terjatve države po raznih računih..................... Razne obveznosti . . . Terjatve države za zastavljene domene .... 2.138,377.163-— Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde 83.055.870-— 8.559.201.169-53 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicarski in francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem srebru za 1 dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic SV2% na leto. Obrestna mera sa posojila na zastavo 7 % na leto. Štev. 86/81 pr. Razpis. Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje aa kemični institut mesto dnevni ža rja-atetolopihača. Prošnje morajo biti opremljene z dokumenti naštetimi v dl. 12. uradniškega zakona in sicer v originalu. Kompetenti naj pošljejo svoje prošnje rektoratu do 2 5. januarja 1931. Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani, dne 12. januarja 1931. 30,000.000-— 12,964.099-10 5.321,369.135-- 126,263.238-53 52,829.369-66 794,342.294-24 Ouida: Kneginja Zurova.. S svojimi nazori je bila Vera popolnoma osamljena, rosebno nenavadni in čudni so se drugim zdeli njeni nazori o dobrodelnosti. Nekega dne je rekla svojim lepim svetskim gostjam, ki so uganjale dobrodelnost kakor kakšen šport: »Vi plešete, prirejate odrske igre in vozovne izprevode iz tako zvane dobrodelnosti. Koncerte prirejate za povodenj ali požar ter ustanavljate bazare za epidemije. Ali ni to zasmehovanje nesreče? Če bi bili resni, bi vam odpustila vašo brezbrižnost, toda burke, ki jih uganjate s svojo dobrodelnostjo, so neodpustljive.« Njene lepe svetske družice je niso razumele in so se ji smejale. Vera pa ni samo siromaštvo blažila, ampak ga je udi spoštovala, dobrodelnost ji ni bila zgolj igračkanje, ampa resno, sveto opravilo. Na nekem svojem izpre-hodu je Vera doživela pretresljiv dogodek. Njeni konji so pohodili neko mlado, petnajstletno deklico, hotečo preko ceste. Peljali so jo v hotel Zurov in sama Vera ji je stregla. Ko je deklica prišla k zavesti, se je pokazalo, da se je le prestrašila ter zadobila neznatne poškodbe. Ubogi otrok je bil grd, pegastega obličja, toda odkritih in prijaznih potez. V papirnati škatli je imela umetne cvetlice, mati ji je bila umrla, stanovala je pri svojem očetu in ji je bilo ime Felicita Martin. Lepo se je zahvalila kneginji ter izjavila, da hoče domov. Naslednjega dne je Verina preprosta kočija zavila v ozko, toda čedno ulico predmestja Batignolle in kneginja Zurova je poizvedela za naslov gospoda Martina. Pustila je spodaj svoje posle ter se povzpela v četrto nadstropje neke hiše, v kateri so po videzu stanovali boljše vrste delavci. »Ali smem notri?« je vprašala z jasnim glasom, v katerem je sicer odmevala otožnost, toda brez njene običajne hladnosti. »Dovolite, da vas vprašam, če se je vaša hčerka kaj poškodovala? Ruski kočijaži so tako lahkomiselni.« »Kakšna čast zame, visokost,« je odgovoril postaren možicelj, ki je vstal, ko je vstopila, toda se ni ganil z mesta. »Oprostite, gospa, moja hčerka mi je pripovedovala, kako ste lepi in dobri. Zal, da ne morem uživati lepega solnčnega žarka, ki je z vami posijal v mojo sobo. Oprostite, gospa, sem namreč slep.« Mali mož je bil videti sicer živahen in dobre volje. Soba je bila svetla in čedna. Geranije in heliotrope so bile na oknu. »Da, slep sem,« je nadaljeval. »Sedite, kneginja. Moja hčerka je v ateljeju. Kako bo vesela in ponosna I Včeraj je ves dan samo o vas govorila. Zares lepo je od vas, da ste prišli tako visoko do nas. Po glasu se vam pozna, kako ste dobri. Kakor veste, izdeluje moja hčerka cvetlice za veliko tvrdko Justine. Izvrsten otrok; saj nimam nikogar razen nje. Mati ji je umrla pri njenen: rojstvu. Takrat sem bil klarinetist v Komični operi.« »Torej znate igrati?« »Ne, gospa, roka mi je hroma. Nekoč sem se ponesrečil v gozdu Vincennes; blisk, ki mi je vzel vid, je zadel tudi moj laket. Gotovo pa vas dolgočasim, gospa kneginja, s svojo zgodbo o nesreči.« »Prosim vas, kar dalje pripovedujte.« »Zdaj nisem mogel niti na ulici več igrati kakor drugi slepci. Pičle prihranke »em kmalu porabil in la- Razne objave 95—3—3 Razglas. Na 8. rednem občnem zboru delničarjev Greinitz, industrije in trgovine železa d. d. v ..ariboru, z dne 11. novembra 1930, je bilo sklenjeno, da se akcijski kapital zniža od Din 5.000.000-— na Din 3.500.000 potom pretiskanja akcij od sedanje nominalne vrednosti akcij po Din 50.— na Din 35-—. Ta sklep je bil odobren z odlokom Kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 31. decembra 1930, VIII No 7816/1. V smislu § 18. odst. 4. točka 3. naredbe ministrstev za notranje zadeve, finance, trgovino, justico in poljedeljstvo z dne 20. septembra 1899 državnega zakonika št. 175 se pozivajo upniki podpisane družbe, da prijavijo svoje terjatve družbi tekom 3 me-secv, počenši od dne, ko se oo la razglas trstjič objavil. Maribor, dne 10. januarja 1931. Greinitz d. d., industrija in trgovina železa. kota je grozila meni in otroku. Bil sem zares v obupnem položaju.« »Zdaj pa vam gre nekoliko bolje, kakor je videti?« je vprašala Vera. »Da, hvala Bogu,« je odgovoril stari mož. Slišal sem nekoč govoriti o mladem pevcu Corršzu, ki je prejemal pettisoč frankov za večer. V svoji zdvojenosti sem velel moji Feliciti, ki je bila takrat še otrok, naj piše umetniku. Razodel sem mlademu, srečnemu pevcu svoj obupni položaj ter ga prosil, naj se zavzame zame pri mojem bivšem ravnatelju. Odposlal sem pismo, ne da bi računal na odgovor. Bil je pač mlad in imel je vse druge reči v glavi.« No, in?« je vprašala kneginja s takim zanimanjem, da ga je mogel tudi tuj človek ugotoviti po njenem glasu. »Prešla sta dva dneva; bil sem uverjen, da je moje pismo končalo v košu. Končno pa je prišel, pomislite, sam Corršz je prišel. Spoznal sem ga po glasu že z veže. Ima tak glas, da ga ne pozabiš, pa če si ga samo en krat slišal. Lahko bi bil poslal svojega tajnika, toda hotel je sam z menoj govoriti.« Verine oči so se orosile. »Gotovo vas dolgočasim. Povedal mi je, da je izpo sloval od opere pokojnino zame. Seveda me ne more o tem prepričati, zakaj uverjen sem, da jo sam plačuje. Nato je dal učiti mojo hčerko izdelovanja cvetlic ter ji preskrbel mesto pri tvrdki, kjer zdaj dela. Te por celanaste vaze in cvetlice so njegove. Včasih me še vedno obišče. Celo pel je tu, sajpo meni, da mi je napravil veselje. Pa nisem edini, gospa, ki mi je pomagal, mnogo je ljudi, ki se v svojih molitvah spomnijo Corrfeza.« M, v ilpllilš ■ ,,.r Kakor dobljeno — tako izgubljeno Ameriški narodni gospodar Flynu je raziskoval, kaj se godi z velikimi ameriškimi premoženji. On ugotavlja, da velika premoženja v Ameriki nava o niso dolgotrajna. Tako je bila še leta 1884 rodbina Astor silno bogata. Stari Astor je zapustil takrat svojima sinovama 25 milijonov dolarjev; od teh je eden svoj podedovani delež dvignil na 75, drugi pa na 150 milijonov. Danes pa je to ogromno premoženje že zelo skopnelo. Tudi pri rodbini Vanderbiltovi opazujejo, da je njen trgovski in pridobitni duh zelo opešal. Prej je znašalo premoženje rodbine več ato milijonov dolarjev, danes pa ne znaša niti 100 milijonov več. Število prebivalstva na Češkoslovaškem Po dosedaj znanem kosmatem izidu ljudskega štetja na Češkoslovaškem v decembru 1930 ima Češkoslovaška republika 174 milijona prebivalcev, t. j. za 11 milijona več kakor leta 1921. Prirastek znaša 8-2%>. Češkoslovaška je « tem stopila na 9. mesto med evropskimi državami. Gostota prebivalstva je narasla od 97 na 105 oseb na km*. Zaradi velike gradbene delavnosti znaša porast v številu hiš več ko štirikrat toliko kakor v preteklem desetletju. Našteli m 400.000 novih zgradb. Kot kuriozum je treba omeniti porast prebivalstva v Zlinu, kjer je sedel Bat’ine tovarne čevljev. Zlin je imel leta 1921 le 4678 prebivalcev, danes pa jih ima 22.000, kar pomeni 361%-ni porast. S tem stoji Zlin na 27. mestu med češkoslovaškimi kraji. O narodni razdelitvi prebivalstva še ni bilo dosedaj nič objavljenega. Brzojavni urad r Vatikanu Slika nam kaže dedo v brzojavnem uradu v Vatikanu, ko so braoflaviill najnovejšo papeževo okrožnico o krščanskem pomonu zakona po vsem »vetu. Glavna sezona za tatvine Berlinski listi poročajo, da so v berlinskih velikih prodajalnah in bazarjih prijeli samo pretekli teden 60 tatov. Večina tatov je imela pri sebi ponarejene listine. Po trgovinah kradejo večinoma ženske ln pred leti je vzbudii slučaj gospe Rflder in njenih pomočnikov in pomočnic ogromno senzacijo. Ta ženska je bila namreč tako spretna, da st je nakradla celo svojo »balo«, kar je zna-čilo tudi za tatinske strokovnjake rekord. Da se ubranijo tatov, plačujejo velike prodajalne svoje domače detektive, ki opazujejo vsakega kupca. V nekaterih trgovinah pa imajo blagajne postavljeno tako, da morajo biti kupci obrnjeni s hrbtom proti blagajni, dokler izbirajo in kupujejo blago; tako blagajničarka lahko vedno nadzoruje početje kupcev. Tudi na pravilnih mestih obešena velika ogledala zelo otežujejo tatovom in taticam njihov posel. Vendar pa je število ljudi, ki se kar ne morejo zdržati, da ne bi kradli po trgovinah, še vedno jako veliko. Posebno ženske so podvržene tej bolezni. Znan je slučaj, kako je žena nekega visokega uradnika v neki imenitni berlinski trgovini kradla vse, kar je le dosegla. Delala je čisto po svoji metodi. Navadno pa jo je po izvršeni ta tvini začela peči vest in že naslednjega dne je poslala na trgovino denar za ukradeno blago. Tatvine so ji pa dokazali šele potem, ko so nadzorstvo silno poostrili. Ko je nekoč zopet »kupovala«, so opazili, kako je skrila bluzo. Pustili so jo v miru in so ugotovili samo to, kakšno etiketo je imela bluza. Par dni pozneje je prišel denar za ukradeno bluzo. Ker so natančno vedeli, kdo je bluzo ukradel, so opazovanja še poostrili. Čudili so se pa vsi, da je bilo poslanega na trgovino vedno več denarja, kakor pa je bilo po opazovanjih blaga nakradenega. Ker pa trgovina ni trpela nobene škode, so žensko pustili, da je »pošteno« kradla dalje. Kakor rečeno, kradejo po trgovinah večinoma ženske. To ima do neke mere svoje medicinske vzroke. Mnoge ženske so namreč silno 11-špane, čeprav nimajo niti same niti njihovi možje dovolj denarja, da bi se oblačile vedno po najnovejši modi. V takih slučajih gre navadno za moralno šibke ženske, ki se skušnjavi ne morejo upirati. Če se pa taki ženski posreči prvi poskus, postane kmalu tatica iz navade. Zenske te vrste skrivajo pokradeno blago navadno pod plašče ali pa v mufe. Tatice od stroke se pa razločujejo od drugih navadno po tem, da kradejo le drago blago. V trgovinah se takih žensk zelo boje, ker so običajno silno pretkane. Mnoge izmed njih kradejo celo z nogami. S komolcem sune drage čipke z mize, in med tem začne ženska z drugo roko otipavati druge čipke, zleze noga brž iz polčevlja in prsti mr nogah pobero čipke na tleh, jih zvijejo in naenkrat je noga zopet v čevlju. Ko se je morala neka taka tatica pri preiskavi popolnoma sleči, so opazili da nosi ženska spredaj odrezane nogavice, da so bili prsti prosti. Iskali so dalje in so res našli čipke med prsti na nogah. Posebno predrzno je delala neka »imenitno« oblečena tatica, ki sl je dala pri zlatarjih in dragularjih pokazati razne dragotine na izbiro, vselej pa je med ogledovanjem vstopil v trgovino kak »berač«, ki je prosil milodare. Vsa ginjena je dala gospa beraču v klobuk kakšen drobiž, med drobižem pa vedno tudi kakšno dragotino, kajti »berač« je bil le pomočnik »imenitne« gospe. Pr) zlatarjih pa »dela« več tatov kakor tatic, ki delajo z vsemi mogočimi zvijačami. Tako je »delal« neki tat a kepo voska, ki je bila pritrjena na čevlju med peto in podplati. Njegov pomočnik, ki je tudi »kupoval«, je spustil kakšno dragoceno malenkost na tla, tat je pa stopil na dragocenost in odšel lz prodajalne. Ker pa kupec navadno tudi ni našel nič primernega, je tudi on odšel iz trgovine. Oba bratca sta se zunaj seveda kmalu našla in si delila svoj plen. Drugi imajo zopet navado, da pritrde košček voska na dolenji rob mize. Ukraden briljant pritrdi v vosek in gre. Nekaj kasneje pa pride »pomočnik«, briljant iz voska izlušči in odnese. Redkosti, ki so naprodag V najnovejšem času so naprodaj tri redkosti, ki se jih ne da kupiti vsak dan: ognjenik, svetopisemska gora in podzemni predor. Ognjenik se nahaja v državi Honduras v Srednji Ameriki. Ognjenik, ki pa je že 1. 1886 nehal bljuvati, je visok 2200 metrov. Na pobočju og njenika raste tropičen gozd, kjer je mnogo ja guarjev in kač. Neka komisija pa je našla tam tudi bogate zaloge žvepla. Vlada republike Honduras prodaja ognjenik za" 10.000 dolarjev, a doslej se ni oglaBil še noben kupec. Svetopisemska gora, ki je naprodaj, yi gora Nebo. S te gore Je zagledal Mojzes oblnibljeno deželo. Na tem hribu ni nobenih zakladov, pač pa potrebujejo denar njeni arabski lastniki. Ti so ponudili goro francoskim menihom za 150 tisoč frankov, menihom pa se je zdela ta cena previsoka. Sedaj se mudi v Palestini neka komisija ameriških mormonov (ti imajo mnogoženstvo), ki se pogaja za nakup gore. Mormoni hočejo baje na gori sezidati svetišče, ki bi bilo natančno takšno kakor je bilo svetišče v Jeruzalemu, ki ga je sezidal kralj Salamon. Prekop pod zemljo, ki je naprodaj, pa leži v Londonu. Predor meri v premeru 3 metre. Od leta 1886 do leta 1890 so rabili predor za promet pod reko Tamzo. Promet skozi predor pa so morali vstaviti, ker se je začel v predoru nabirati pesek. Gradnja tega predora je veljala precej milijonov. Danes bi se dal ta predor porabiti za garaže ali pa za gojitev gob-šampi-njonov, a do danes se ni oglasil še noben kupec. Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulioa 28. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. — Mešana kvi in fcclenf Dandanes ae mnogo pečajo z razjašnjenjem vprašanja, kako vpliva mešana kri na duševno sposobnost. Mi sicer še ne vemo, odkod to prihaja, da so eni ljudje talentirani, drugi pa ne, hi tudi vprašanje mešanja krvi (plemen) še ni rešeno, ker sploh ne vemo, kaj naj imenujemo »čisto« pleme, vendar pa kažejo razni zgledi, da mešanje krvi ni brez vpliva na duševno sposobnost. Mešane krvi je mnogo odličnih ljudi. Stara mati znamenitega francoskega pripovednika Aleksandra Dumas-a je bila zamorka, doma na otoku Haiti; zamorska kri se je pretekala tudi v žilah ruskega pesnika Puškina; njegov stari oče je bil zamorec v službi carja Petra Velikega. Edisonov ded je bil Indijanec. Mati obeh pesnikov Henrika in Tomaža Manna je bila kreolka. Francoska kri je plala po žilah nemških pesnikov Chamisso-a in Fontane-a, znameniti učenjak Dubois-Reymond pa je bli potomec francoskih hugenotov, ki so pobegnili lz Francije. Humboldt, Helmholtz in Lortzing so francoske krvi. Velik vpliv na Nemce je imela tudi slovanska kri. Martin Luther je slovanskega pokolje-nja, ravno tako tudi Nietzsche, ki je bil gelo podoben maršalu Pilsudskemu. Mati pesnika Schillerja je bila rojena Kodweis; to ime jo šlezko, kjer žive še danes mnogo Kottwitz-ev. Schiller je bil pa poleg tega zelo podoben Chopinu. Židovske krvi so pesniki Pavel Heyse, Frank Wedekind in Hugo von Hoffinannsthal; tudi češka pesnika Vrhlicky in Zayer nista brez nje. Italijanska pesnika Ugo Fascolo in Matilda Se-rao sta grške krvi, Pirandello pa je potomec grškega očeta in sicilijanske matere. Bivši italijanski minister Sonnino je bil pol Angleža in pol Žida. Znani skladatelj valčkov Strauss pa ne more zatajiti svoje španske krvi. Znameniti angleški pesniki in pisatelji Oskar Wilde, Bernard Shaw in John Galsworthy pa so Irci, ki se jih je prijelo nekaj angleške krvi. Kanadski hockey-igralci v Berlinu Po Eviropi potuje družba hockey-igraloev iz Kanade, kjer se udeležuje raznih tekem. Moštvo, ki ga vidimo na sliki, obstoji iz dijakov vseučilišča v Manitobi v Kanadi._____________________________ Urednik Milan Zaduek. - Za inseratni del odgovarja avgust Koiman. — Vsi v Ljubljani. Stoletnica rojstva znamenitega pevca Wagnerjevih oper 15. januarja je preteklo 100 let, kar je bil rojen eden izmed najboljših pevcev in-tolmačev Wag-nerjevih opeir Albert Niemann. Pebi je začel na gledališču v Dessau, kmalu pozneje pa se je seznanil s skladateljem Riikardom Wagraerjem. Moderne žene V ameriških listih kroži sledeča zabavljica na naše današnje družabno in zakonsko življenje: Neki mešetar je pomudil mlademu pravkar poročenemu paru več hiš v nakup. Mlada žena pa se je odrezala: >Jaz sem se rodiiila v porodnišnici, zrediill so me v otroškem zavetišču in vzgojili so me v vzgojevališču. Svojega ženina sem spoznala v avtomobilu in poročila sem se v cerkvi. Hrano Imam v hotelu, kjer Imam tudi udobno opremljeno sobo. Dopoldne bijem svinj -ko, popoldne pa igram karte. Zvečer grem na pJes ali pa v kino. če zbolim, grem v bolnišnico, ko bom pa umrla, me bo pokopal pogrebni zavod. Čemu mi naj bo torej hiša? Vse, kar potrebujem, je garaža in sobe za spamje.« Dunajski pisatelj Fran Blei Pisatelj Fran Blei slavi te dni svojo 601etnioo. Kar mnogi ne vedo V južni Afriki žive kokoši, ki nesejo višnjeva jajca. Za klavir je treba skoro dva kilometra žic«. Polenovka zarodi lahko do 9 milijonov mla« dic. V nekem nebotičniku v Newyorku je več te« lefonskih aparatov kakor v celi Grčiji. Mikroskop je iznašel hišnik nekega vseučilišča v Holandiji. Nos je navadno tako dolg kakor čelo. Šest ur spanja na mehki postelji zaleže vei kakor 8 ur spanja na trdi postelji. Neveste na otoku Koreji ne smejo govoriti na dan poroke niti s svojimi možmi. Greta Garbo se piše v resnici Greta Gustaft-sen. Komisija Društva narodov, ki bo obravnavala spor med Nemčijo in Poljsko Nemško-poljski apor bo obravnavala siledeča komisija (od leve na desno): nemški minister za zunanje zadeve dr. Curtius, angleški mi niste j za zunanje zadevo tlenderaon in poljski minister za zunanje zadeve Zaleski.