(ETO XV., ŠTEV. 243 LJUBLJANI, SOBOTA, 16. OKTOBHI 1954 Cesa 10 fin SLOVENSKI Izdaja časopisno-založniško podjetje SZDL »Naš tisk« — Direktor: Rudi Janbuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/IL, telefon 23-522 do 23-528 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljnbljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-163 — Mesečna naročnina 200 din TISKOVNA KONFERENCA V SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE 0 odnosih do ZSSR in o reditvi tržaškega vprašanja Kadar dvs državi govorita o gospodarskih vprašanjih, je gotovo, da je pri tem tudi nekaj političnega — Vsak ima pravico razlagati dogodke, kakor to sam želi Beograd, 15. okt. (Tanjug). Zastopnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Draškovič je na današnji tiskovni konferenci odgovarjal na mnoga vprašanja novinarjev z zvezi z normalizacijo zvez med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Na vprašanje, če je sovjetska vlada pripravljena vrniti jugoslovanske učence, ki so 1948 odšli študirat na Akademijo Suvorova, je Draškovič odgovoril, da je dobila jugoslovanska vlada na zahtevo, naj bi rešili to vprašanje odgovor, ki izraža pripravljenost. da se to vprašanje ugodno reši, kolikor je to. odvisno od sovjetske vlade. Na vprašanje, če je v načrtu sklenitev kulturne konvencije med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, je Draškovič dejal, da podpis take konvencije ni v načrtu. Odgovarjajoč na vprašanje, če je normalizacija dospela do stopnje, ko bi se obe državi mogli razgovarjati tudi o političnih vprašanjih, je Draškovič odgovoril pritrdilno. Pripomnil je tudi, da je popolnoma naravno, da med državami z normalnimi zvezami govore tudi o političnih vprašanjih, ki jih zanimajo. Dosedanjih razgovorov ni mogoče uvrstiti izključno med politične, ni pa jim mogoče odrekati tudi slehernega političnega pečata. »Kadar dve državi govorita o popolnoma gospodarskih vprašanjih, je gotovo, da je pri tem tudi nekaj političnega«, je dejal. Draškovič je dalje izjavil, da je bil govor tudi o oživitvi starih trgovinskih sporazumov pred letom 1948. Na vprašanje, če je poljska vlada zahtevala privoljenje za svojega veleposlanika v Beogradu, je Draškovič odgovoril odklonilno. Na vprašanje nekega novinarja, če je stališče Sovjetske zveze do rešitve tržaškega vprašanja mogoče razlagati kot nasproti Jugoslaviji ugodno potezo, je zastopnik državnega sekretariata odgovoril, da ima vsak pravico razlagati dogodke, kakor sam želi, da pa je neizpodbitno dejstvo, da je ìeéitev tržaškega vprašanja postavila trdne temelje med Jugoslavijo in Italijo. Pripomnil je, da je prav gotovo ugodna stvar, če sile, ki niso bile neposredno prizadete v sporu in njegovi rešitvi, odobravajo sporazum. O delu komisije za razmejitev po sporazumu o STO in glasovih v tujih časopisih, da je prišlo do nesporazuma med jugoslovanskimi in angloameriški-mi člani komisije, je Draškovič odgovoril, da delo komisije ni bilo nikoli ustavljeno. Nekatere težave so po besedah Draško-viča terjale navodil višjih organov, bile pa so hitro premagane. Izrazil je prepričanje, da bo delo komisije končano prav v kratkem in da bo komisija upoštevala najbolj naravne stvarne okoliščine na terenu ter koristi prebivalstva. Pripomnil je, da bo, ko bo mešana komisija končala delo, posebna jugoslovansko-italijanska komisija dokončno zaznamovala mejo ter izvedla morebitne manjše popravke. Branko Draškovič je tudi izjavil, da gledajo v Beogradu zelo ugodno na zadnje izjave odgovornih italijanskih voditeljev o nadaljnjih možnostih v medsebojnih odnošajih. Te izjave prispevajo k nadaljnjemu poglabljanju zvez med obema državama, zlasti na gospodarskem področju in izražajo pripravljenost italijanske vlade. Na jugoslovanski strani smo tako pripravljenost vedno kazali. Na vprašanje, kako ho urejen položaj tistega prebivalstva, ki živi na ozemlju, ki bo priključeno Jugoslaviji, pa je zaposleno v Miljah in Trstu, je zastop- nik državnega sekretariata dejal, da ima jugoslovanska vlada namen tem ljudem tudi po spremembi meje omogočiti neovirano odhajanje v kraje, kjer so zaposleni. Na vprašanje, če bosta poslaništvi v Rimu in Beogradu povišani v veleposlaništvi, je Draškovič odgovoril, da proučujejo vsa nerešena in druga vprašanja z namenom, da se poglobi sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. V kratkem bosta prišla v Beograd jugoslovanski poslanik v Rimu dr. Pavle Gregorič ter jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Vladimir Velebit. Zastopnik državnega sekretariata je obvestil na današnji konferenci novinarje, da bo ravnatelj ameriške uprave za poslovanje s tujino g. Harold Stassen 24. oktobra obiskal Jugoslavijo. Z jugoslovanskimi državniki bo govoril o vprašanjih, ki so povezana z njegovim položajem. Ustanavljanje komun glavni predmet skupščine zastopnikov mest v Skopi ju S tiskovne konference v sekretariatu Staine konference mest in mestnih občin FLRJ Ugled delovnega ljudstva Jugoslavije v Belgiji Rodoljub čolakovič o obisku delegacije SZDL v Belgiji ter o veliki vrednosti izmenjave socialističnih izkušenj Beograd, 15. okt. (Tanjug). Delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je bila v Belgiji sprejeta Redoljub Čolakovič prijateljsko in bratovsko, je izjavil danes podpredsednik zveznega izvršnega sveta in član predsedstva SZDL Rodoljub Čolakovič, ko je izrazil vtise jugoslovanske delegacije z nedavnega obiska belgijski Vrnitev delegacije JLA iz Egipta Jugoslovansko delegacijo so zelo prisrčno sprejeli predstavniki civilnih in vojaških oblasti Beograd, 15. okt. (Tanjug)-Po sedemnajstih dneh se 1© danes vrnila iz Egipta delegacija JLA z generalnim podpolkovnikom Radovanom Vu-kanovičem. S tem je delegacija vrnila obisk, ki ga je prejšnji mesec napravila naši državi egiptovska vojaška misija. Jugoslovansko vojaško delegacijo sta v Egiptu sprejela predsednik republike Nagib in predsednik vlade Naser, sprejeta pa je bila tudi pri drugih visokih civilnih in vojaških osebnostih Egipta. Člani delegacije so obiskali tudi številne šole, enote, oporišča in ustanove egiptovske vojske, ogledali so si glavna mesta. obiskali več vojaških In civilnih tovarn ter zgodovinske kraje. V El Satu je vodja delegacije položil venec "a pokopališču jugoslovanskih beguncev iz druge svetovne vojne. Ob prihodu v Beograd je Vreme Vremenska napoved za ysoboto: Lepo. »retežno jasno vreme. V se-veremehodni Sloveniji od časa do časa pooblačitev. Temperatura ponoči od —2 do +3 stopinje C, na Primorskem 5 stopinj C. čez dan od 14 do 20 stopinj C. Zjutraj po kotlinah megla. V nedeljo še lepo vreme, vendar $ precejšnjimi pooblačitvami. Sorazmerno toplo. general Vukanovič izjavil, da so delegacijo v Egiptu zelo prisrčno sprejele tako najvišis državne in vojaške osebno'ti kot tudi ostali vodilni ljudje Egipta. Tudi ostali člani delegacije so izrazili zanovoljstvo nad toplim in prijateljskim sprejemom v Egiptu ter poudarili, da se egiptovska vojska šola po sodobnih načelih in je dobro opremljena. Delegacijo so na zemunskem letališču sprejeli generalni podpolkovnik Veja Todorovič, generalni majorji Rada Pehaček, Vjekoslav Klt-sanič in Žarko Zgonjamn, podpolkovnik Ranko Pavela in drugi oficirji Jugoslovanske ljudske armade- Predstavniki adventistič-nih cerkva v Beograda Beograd. 15. okt. Clan zveznega izvršnega sveta Dobri-voj Radosavljevič je sprejel danes r,3 obisk funkcionarja adventističnih cerkva g. Johna Tompsona iz Washingtona in g. Mayrtarda Cambera iz Berna- G. Tompson.in g. Cambera sta te dni gosta krščanske adventistične cerkve v Jugoslaviji. Obiskala sta adventi-siične cerkve in prisostvovala cerkvenim zborom, ki so bik te dni v Zagrebu in Beogradu. (Jugopres) socialistični stranki. Delegacija se je med obiskom seznanila z vsemi vodilnimi ljudmi belgijske socialistične stranke ter mnogimi njenimi aktivisti na terenu, pa tudi z voditelji raznih ustanov belgijskega delavskega gibanja, ki so pod vplivom socialistične stranke. V razgovorih z vodilnimi ljudmi socialističnega gibanja in aktivisti na terenu, je nadaljeval Rodoljub Čolakovič, smo opazili veliko zanimanje za problematiko naše socialistične graditve, zlasti za delavsko upravljanje v gospodarstvu. Rekoč, da je jugoslovanska delegacija zapazila pri belgijskih socialistih popolno razumevanje za jugoslovansko specifično pot v socializem, je Čolakovič poudaril, da obisk v Belgiji ni koristil le, ker smo navezali stike in se pogovorili o izkušnjah v boju za socializem, pač pa tudi zato, ker je odprl nove možnosti za še tesnejše sodelovanje med belgijsko socialistično stranko in jugoslovansko Socialistično zvezo- Na koncu našega potovanja, je dejal Colakovitč, je naša delegacija govorila o novih oblikah sodelovanja, ki bodo še več prispevale za boljše poznavanje izkušenj iz boja enega in drugega gibanja ter koristile kot učinkovit način sodelovanja na raznih področjih, kot n. pr. v zamenjavi strokovnjakov, sodelovanju pri časopisih, medsebojno udeležbo na raznih seminarjih itd. Nedvomno bo tako sodelovanje zelo koristilo ne le socialističnemu gibanju Belgije in Jugoslavije, pač pa tudi socialističnemu gibanju v svetu sploh- Podpredsednik Čolakovič je izjavil, da so člani jugoslovanske delegacije pri vsaki priložnosti čutih velikanske simpatije, ki jih uživa delovno ljudstvo Jugoslavije pri belgijskih socialistih. Te simpatije izvirajo deloma iz spoštovanja do našega deleža v borbi proti fašizmu, še bolj pa iz občudovanja, s kakšnim pogumom delovno ljudstv«, Jugoslavije v nenavadno težkih in zapletenih pogojih išče in najde socialistično rešitev za poglavitna vprašanja svojega življenja. V razgovoru z urednikom Tanjuga, je Rodoljub Colako-vič dejal, da je bil program obiska takšen, da je omogočal jugoslovanski delegaciji seznaniti se z vsemi pridobitvami borbe belgijskega delavskega razreda. Govoreč o tem, da se je jugoslovanska delegacija, kolikor je dovoljevalo 10-dnevno bivame, seznanila s sistemom socialnega zavarovanja in vzajemne Beograd, 15. okt. Kot je obveščen Jugopres, se bodo razgovori med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo o predvojnih jugoslovanskih terjatvah nadaljevali v Bonnu lete« 3. novembra. pomoči v Belgiji, z belgijskim sindikalnim gibanjem in življenjem organizacij socialistične stranke, je Rodoljub Čolakovič poudaril, da so lia jugoslovansko delegacijo napravili močan vtis uspehi, ki jih je dosegel belgijski delavski razred v svoji vztrajni in sistematični borbi. Uspehi tega boja, je dejal Čolakovič, ki se kažejo v zboljšanju življenjske ravni deloimega človeka, so bili za nas tudi dokaz ustvarjalne moči belgijskega delavskega razreda, ki si je v sistemu kapitalističnega izkoriščanja priboril postojanke za nove socialne pridobitve po poti, ki utegne biti različna od naše, ima pa isti cilj. Beograd, 15. okt. Razvoj lokalnih skupnosti v smeri ustanavljanja komun bo prva in najbolj važna točka dnevnega reda skupščjine Stalne konference mest in mestnih občin FLRJ. ki bo zasedala v Skop-lju od 27. oktobra do 1. novembra, so poudari ali na današnji tiskovni konferenci, na kateri je sekretar Stalne konference mest Sretan Bjeličič seznanil novinarje z zadevami, o katerih bodo razpravljali na skupščini v Skopiju. Na skupščini v Skopiju bodo podani štirje referati in sicer iz Sarajeva, z Reke. iz Kranja in Prokuplja. V teh referatih bo podrobno obdelana problematika položaja velikega mesta, v smeri ustanavljanja komune, zatem industrijskega središča, industrij-sko-gospedarskega področja in manjšega mesta. Poleg tega brsta predložena tudi načrta statutov reškega okraja in občine Opatije. V Skopiju bodo razpravljali tudi o raznih problemih, o katerih menijo ljudski odbori, da so aktualni, med drugim o uporabi instrumentov letošnjega zveznega plana in republiških družbenih planov, o odnosih ljudskih odborov in gospodarskih organizacij na njihovem področju, kakor tudi o družbenih planih ljudskih odborov. Ob začetku zasedanja skupščine se bosta sestala komisija za proučevanje stanovanjske problematike, ker so zastopniki mest dali pobudo, naj se posebej razpravlja na skupščini tudi o tej važni zadevi. Mnogi ljudski odbori so namreč mnenja, da bi megli že prihodnje leto ustanavljati posebne sklade za gradnjo stanovanj in da bi se mogla ob- ravnavati tudi možnost oddajanja gotovega odstotka narodnega dohodka mesta pred odobritvijo družbenega plana v stanovanjski sklad. Prav tako menijo da bi bilo koristno proučiti razširjenje sistema kredi'/ranja za stanovanjske gradnje. Med zasedanjem skupščine bodo tudi sestanki zastopnikov ljudskih odborov, na katerih bedo določili program nadaljnjega dela Stalne konference mest Prevladuje mnenje, da bi morali predloge o problemih, s katerimi se bavi Stalna konferenca mest. in pobude za posamezne sestanke dati ljudski odbori kot se- Nad 1000 kamionov iz TAM Ljubljana, 15. okit. (Tanjug) Tovarna avtomobilov v Mariboru (TAM) je izdelala v letošnjih prvih treh tromesečjih 1053 kamionov. V istem času lani so izdelali nekaj nad 700 kamionov. Glede na stalno večanje proizvodnje je upravičeno pričakovanje, da bo delovni kolektiv te tovarne uresničil letošnjo s planom predvideno proizvodnjo, ki znaša 1480 kamionov. Trije mostovi za Turčijo Zagreb 15. okt. Tovarna »D j uro Djakovič« v Slavon-skem Brodu gradi tri kon-. strukcije jeklenih mostov za Turčijo. Mostoyi bodo dolgi 40 m in težki 110 ton. V Turčijo bodo poslani . posamezni deli, ki ijh bodo tam montirali. Tovarna izdeluje tudi nov jekleni most za Beograd katerega prvi del je že končan. Ta most bo dolg 85 m in težak 450 ton. M. B. Vzroki povečanja življenjskih stroškov Ugotovitve predsedništva centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije — Počitniški domovi centralnega sveta bodo izročeni socialnemu zavarovanju za zdravstvene domove Beograd, 15. okt. Na današnji seji predsedništva centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije so razpravljali o načrtu zakona o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev, zlasti pa o njegovi določbi glede višine hranarlne namesto plače v primeru delovne nesposobnosti. Po razpravi, v kateri je bilo poudarjeno, da bodo določbe načrta zakona vplivale na povečanje storilnosti, kakor tudi na bolj pravilno in racionalno razdelitev sredstev socialnega zavarovanja, se je predsedništvo postavilo na stališče, da določba o hranarini, ki naj bi znašala v prvem mesecu bolezni 80% povprečne plače prejšnjega tromesečja, ustreza interesom delovnih ljudi v celoti. V razpravi o politiki sindikatov glede problema dopustov delavcev je bilo poudarjeno, da je prvenstvena naloga sindikatov boriti se za napredek vse gostinske mreže, da bi bila dostopna vsem delavcem, in ne samo za dobro funkcioniranje v sindikalnih počitniških domovih. Poudarjena je bila potreba večjega prizadevanja za organiziranje dopustov po lokalnem planu, kakor tudi za razvoj mednarodnega delavskega turizma. Predsedništvo se je strinjalo s predlogom sekretariata, naj se počitniški domovi centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije izroče socialnemu zavarovanju za zdravstvene ustanove oziroma, da naj se nekateri izroče splošni ljudski imovini, s čimer bi bili izenačeni z ostalimi gostinskimi podjetji, nekateri pa naj se izroče sindikatom, ki bi to želeli. Predsedništvu je bilo nadalje predloženo poročilo komisije, ki proučuje naraščanje cen osnov- nih proizvodov. Komisija je ugotovila, da se je pojavila v zadnjem času nenormalna in skrb vzbujajoča težnja po povečanju cen proizvodov za široko potrošnjo, ki je tembolj nenormalna, ker se pojavlja v času, ko cene navadno kažejo tendenco zniževanja. V primerjavi stanja v juliju, avgustu in septembru lanskega in letošnjega leta je komisija prišla do zaključka, da so letos narasli živ-1 jenski stroški, kakor tudi cene proizvodov za široko potrošnjo. Po podatkih komisije so se živ-ljenski stroški povečali za 7.4% v septembru letošnjega leta v primerjavi s cenami istega me- seca lanskega leta. Cene šo se povečale za večino proizvodov široke potrošnje. Pri proučevanju vzrokov za ta pojav je komisija ugotovila, da je več faktorjev vplivalo na to naraščanje, predvsem pa povečano število nakupovalcev na trgu. Komisija je mnenja, da je tudi politika nekaterih komun, ki so skušale priti do sredstev, katera so jim potrebna, dovedla do povečanja cen nekaterih proizvodov; dogajalo se je celo oviranje dela tržnih inšpekcij. Po mnenju komisije je na povečanje cen vplivala tudi centralizacija trgovske mreže, kakor tudi pomanjkanje inšpektorskih kadrov. Zaradi tega ni bilo mogoče povečati realne dohodke delovnih ljudi za 10 do 12% v primerjavi z lanskimi, temveč je bilo to povečanje znatno manjše, kar je pokazala anketa v nekaterih beograjskih podjetjih. stavne enote Stalne konference, ne da bi to izhajalo izključno z enega samega mesta. Tako je bila že podana pobuda. naj bo prihodnje leto splošno zborovanje zastopnikov • mest in večjega števila strokovnjakov, na katerem bi obravnavali probleme za izgradnjo mest. Ob tej priliki naj bi se priredila tudi velika razstava 10-letnice graditve jugoslovanskih mest. Na to zborovanje bi bili povabljeni, kakor je poudaril sekretar Stalne konference meat Bjeličič. prvikrat tudi zastopniki mest nekaterih evropskih držav. Na današnji tiskovni konferenci je bilo tudi omenjeno, da so ljudski odbori sprejeli pobudo sekretariata Stalne konference, naj bodo zastopniki mest in mestnih občin izvoljeni za skupščino v Skopiju na sejah svojih odborov, da bi mogli v razpravi podati mnenje in predloge svojega mesta kot celote. Prav tako je bilo omenjeno, da so na to skupščino prvikrat povabljeni tudi zastopniki nekaterih okrajnih ljudskih odborov, ker so zadeve, ki se bodo obravnavale, zlasti razvoj krajevnih skupnosti v smeri ustanavljanja komun, življensko povezane z bodečim razvojem okrajev. V kratkem bo Izšla prva številka glasila Stalne konference mest »Komana« Ob koncu oktobra, nekoliko dni pred zasedanj an skupščine Stalne konference mest v Skopiju, bo izšla prva številka časopisa »Komuna«, ki bo kot glasilo Sltalne konference mest in mestnih občin Jugoslavije obravnavalo problematiko življenja in razvoja mest, mestnih občin ter komunalnih skupnosti in na tak način prispeval k medsebojni izmenjavi izkušenj v družbenem samoupravljanju in boljši organizaciji komunalne službe ter javnih ustanov. Časopis se bo bavil tudi z vprašanji iz gospodarskega področja, zlasti pa z odnosi komunalnih sC-cup-nosti in gospodarskih organizacij. »Komuna« bo objavljala članke in študije naših javnih delavcev i-, strokovnjakov nadalje razne predloge iz vseh komunalnh področij, kakor tudi vesti o praksi in organizacijskih izkušnjah ljudskih odborov. V prvi številki bo prinesla članek podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja o nekaterih načelnih vprašanjih ustanavljanja komun, nadalje članek predsednika Stalne konference Vječeslava Holjevca o delu same konference in članek predsednika ljudskega odbora Ljubljane dr. Marjana Dermastje o nekaterih obrtniških zadevah. V prvi številki se bodo obravnavale tudi nekatere zadeve o oskrbovanju mest s kurivom in o upravljanju stanovanjskih poslopij. Prav tako bo objavljenih nekaj dopisov o sodelovanju Jugoslavije v Mednarodni zvezi mest in zvezah naše Stalne konference mest z organizacijami mest drugih držav. Na Štajerskem obirajo 0 statutih skupnostih homiin in komun Vsi naši zakoni o ljudskih odborih od 1. 1946 dalje so določali pravico in dolžnost ljudskih odborov, da imajo in lahko izdajo svoje starute, — statut ljudskega odbora. Taka določba je tudi v zadnjem izmed teh zakonov, v zveznem splošnem zakonu iz leta 1952 in v republiških zakonih o ljudskih odborih, sprejetih istega leta. Res je, da imamo danes zelo malo sprejetih statutov in da skoro nobeden izmed statutov ljudskih odborov ni po svoji vsebini niti po svoji obliki pogodil koncepcije statuta. Razlogi za to so mnogoštevilni. Najglavnejši so v relativno naglem in stalnem iz- preminjanju strukture ljudskih odborov in v tem, ker so ne samo pristojnost, temveč tudi organizacijo ljudskih odborov predpisovali republiški, pa tudi zvezni državni organi. Toda na podlagi tega ne bi smeli sklepati, da ljudski odbori, zlasti okrajni in mestni, niso mogli sestaviti svojih statutov. To so mogli in vsak izmed ljudskih odborov, ki je sprejel statut, je prispeval s tem k okrepitvi svoje organizacije in dvigu svojega notranjega poslovanja na višjo stopnjo zakonitosti in reda. Zato so, načelno vzeto, statuti vedno pomenili važno pravno dejanje v graditvi ia razvoju naših ljudskih odborov. Nova vsebina in pomen statuta Danes presega pomen starata vse, kar. so doslej statuti dosegli, kar so mogli in bi morali doseči. Statuti morajo imeti in bodo imeli važno vlogo v graditvi komun in skupnosti komun v onih krajih naše države, v katerih zahteva ekonomski, socialni in kulturni razvoj ustanovitev novih občin in okrajev ter utrditev njihovih znatno drugačnih skupnih pravic ter odnosov, kakršni so ti, ki jih «mamo danes. Prav zaradi tega, ker v naši državi niso povsod in na vsakem kraju dozoreli objektivni in subjektivni pogoji za te daljnosežne izpremembe, prav zaradi tega, ker se bo proces teh izpre-memb razvijal postopno in na konkretnem področju posameznih ljudskih odborov, ni niti osnove niti potrebe, da se bistveno izpre-minjajo dosedanji zakoni o ljudskih odborih, marveč, da se izdajo v celoti novi zakoni, ki bi ukinili obstoječe. Iz tega jasno izhaja, da se more in mora ustanavljanje komun in skupnosti komun izvajati z uveljavljanjem konkretnih splošnih predpisov. Statut je najvišji in najpomembnejši tak konkretni splošni predpis, s katerim se more doseči ustrezna rekonstrukcija v sistemu oblasti in družbene ureditve na posameznih področjih. 2e sam zvezni splošni zakon iz leta 1952 je določil tako vlogo statuta z določbo, po kateri se s statutom okrajnega ljudskega odbora morejo prenesti na posamezne bolj razvite občine zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora. Druga prednost statuta je v tem, da se za njegovo končno sprejetje in uveljavljenje zahteva tudi potrditev republiškega izvršnega sveta — za starat okrajnega in mestnega ljudskega odbora, a okrajnega ljudskega odbora — za statut ljudskega odbora občine. Res je taka potrditev statuta po republiških izvršnih svetih upravičena, dokler se in ako se ti statuti omejujejo na prenašanje posameznih zadev iz pristojnosti okraja v pristojnost občinskega ljudskega odbora. Medtem pa bo za statute, ki naj izvrše in potrdijo ustanovitev komun in skupnosti komun, namreč novih občin in okrajev, potrebno, da se obravnavajo v republiških ljudskih skupščinah in da potrjujejo te statute najvišja predstavništva ljudskih republik. Razlogi so očitni. Prvič, ako govorimo družbeno politično, bodo ti statuti v gotovem smislu napravili velik skok od krajevne samouprave v samoupravne socialistične komune. — Drugič, v pravnem smislu, čeprav so konkretni splošni predpisi, bodo novi statuti v vrsti zadev neizogibno izpremenili naše splošne predpise pa tudi zakone, tako da more samo zakonodajno predstavništvo izreči soglasje. Res je potrebno poudariti, da ta nova vloga statuta ne more preosnovati statutov v zakone ali nadzakoni-ta dejanja. Za novosti, ki jih bo statut vseboval in ki bodo pomenile znaten umik od posameznih naših zakonov, bodo morale zvezna ljudska skupščina in republiške ljudske skupščine neizogibno izvršiti prej ustrezne izpremembe v posameznih zakonih, oziroma določiti pooblastila za republiške ljudske skupščine oziroma okrajne ljudske odbore, kakršne izpremembe morejo izvesti v statutih. Prva izmed teh izprememb se tiče koncepcije statuta. Dosedanji naši statuti so se razumevali kot organizacijsko-poslovna dejanja in so bili nameravani kot statuti ljudskih odborov samih. Ta koncepcija statuta je danes povsem prekoračena. More se s polno pravico govoriti, da ie bila tesna tudi za same prejšnje starate. Za pravno okrepitev in fiksiranje komun ter skupnosti komun so potrebni njihovi statuti: ne statuti ljudskih odborov, temveč statuti okrajev, mest in občin. Samo taka koncepcija statutov more pravno izraziti vsestranskost preosnove iz krajev, ne samouprave v samoupravne komunalne socialistične celote. Stara: mora izraziti komuno in skupnost komun, oziroma določiti nji- hove pravice in dolžnosti, da bi se obenem utemeljila upravičenost komunalnih izprememb ter osnov za funkcije ljudskega odbora in njegovih odnosov do raznih ustanov in oblik samouprave in družbene uprave v občini in okraju. Razen tega mora statut bodočega in vaški odbori (sveti), nimata svojih posebnih statutov. Starat mesta ustreza po pravilu statuta občine, ker je tudi mesto ena izmed najbolj razvitih občin, komuna. Statuti mesta morejo biti trojni. Prvi in najbolj enostaven je starat onega mesta, na čigar področju ne bo občin. Takih mest bo največ v naši državi. Ako pa so na področju mesta občine, mora vsebovati statut mesta določbe o ustanavljanju občin, kakor tudi o pristojnosti ljudskih odborov občin v sestavu mesta (ako bomo te odbore tako še nadalje imenovali, za kar ni ovire). Največji del teh mest bo v sestavu novih okrajev. Med tem pa bodo največja naša mesta (Beograd, Zagreb in bržkone tudi Ljubljana) izločena iz bodočih okrajev. Tretjo varianto mestnih statutov bodo odobravala ta mesta. Bistvena značilnost teh statutov je razvidna iz tega, da bodo izvajali nad ljudskimi odbori teh mest ustrezne nadzorne pravice glede zakonitosti neposredno republiški organi oblasti. Prav tako je gotovo, da morejo tudi sami občinski ljudski odbori v teh mestih imeti nekoliko širšo pristojnost kakor oni ZA »SLOVENSKI POROČEVALEC« piše dr. Jovan Bjordjević okraja neizogibno vsebovati osnovne določbe o komunah, t. j. o mestu in občinah na področju okraja in njihovih osnovnih funkcijah. Statut mesta, v katerem bodo občine, naj vsebuje določbe o ljudskih odborih občin in o njihovi pristojnosti. Starat občin, na katerih ,področju je več krajev in vasi, mora vsebovati določbe o ustanavljanju posebnih organov ljudskega samoupravljanja v krajih in vaseh in o njihovem delokrogu. To vse dovolj dokazuje, da se vsebina bodočih statutov komunalnih skupnosti neizogibno izpreminja in da se več ne more govoriti o statutih ljudskih odborov kot organov oblasti. II. Videli smo, kakšne statute je treba sprejeti; potrebno je samo ugotoviti, kateri statut prihaja v poštev za pravno zgraditev komunalnih skupnosti. Trije osnovni statuti so izven vsakega spora. Prvi in osnovni je statut občine. Vsaka nova občina mora imeti svoj statut. Občinski statut bo obenem tudi starat onih organov ljudskega samoupravljanja in občinske samouprave, ki se bodo ustanovili v posameznih krank oziroma vaseh na področju občine. Ti dve telesi, ki ju moramo sedaj začasno imenovati krajevni v drugih mestih, kakor tudi to, da bo neizogibno notranja organizacija ljudskih odborov naših največjih mest najbolj razvita. Iz tega je razvidno, da ni potrebe, da bi se sprejemali statuti občinskih ljudskih odborov v sestavu mest. Toda to se ne tiče občin, ki bodo res na širšem področju mest (tako imenovane zunanje občine), ki pa bodo obdržale položaj samostojnih komun (kakor so tudi komune na področju okraja). Zato je ipotrebno, da napravi statut mesta razliko med občinskimi ljudskimi odbori na ožjem področju mesta (»metropolitanski občinski odbori«) in ljudskimi odbori na širšem področju mesta, namreč ljudskimi odbori, ki se ustanavljajo v samostojnih občinah. Prvi so nižji organi komunalne občinske uprave, drugi pa so osnovni organi lastne komunalne, občinske samouprave. Četudi bo obstojala in obstoji razlika med posameznimi starati mest, pa tudi posameznimi statuti občin, je gotovo, da sta najbolj važna in najbolj značilna dva starata: starat okraja oziroma skupnosti komun, in starat občine oziroma komune. V bistvu je statut mesta starat komune z določenimi posebnostmi, o katerih smo govorili prej. aosti ljudskega odbora občine. Ostala poglavja obsegajo dejansko glede na funkcije komune ista vprašanja, ki jih vsebujejo tudi ustrezna poglavja okrajnega starata. Edina značilna novost je poglavje v statutu občine o »krajevnih (vaških) odborih« oziroma poglavja v mestnem statutu o »ljudskih odborih občin« v sestavu mesta. Ta poglavja naj bi uredila vrsto novih vprašanj, zlasti v poglavju krajevnih odborov (svetov). Tu so med drugim tudi tale vprašanja: sestav in volitev, delokrog in pooblastila ter način dela krajevnega odbora (sveta).. Na koncu je potrebno poudariti pomen »prehodnih ni zaključnih določb«, s katerimi naj se uredi ves zapleteni problem prehoda iz dosedanjega sistema ljudskih odborov v novi. Taka vsebina statuta okraja in občine je bila obravnavana in oO-delana v prvih načrtih za te statute, ki so bili izdelani nedavno v zveznem izvršnem svetu. Izdelava prvih načrtov statutov bodočih okrajev in občin je pomemben za diskusijo o problemu komun in za realno oceno možnosti ter oblik njihove zgraditve v posameznih krajih naše države. Ne glede na to, da so to prvi in neizogibno še ne povsem izdelani akti, v nekaterih zadevah celo nesigurni, pa radi površni in napačni, bodo prinesli jasnejše in čvrstejše predstave, bolj določeno orientacijo in občutek daljnosežno-sti in vsestranosti problemov ustanavljanja novih občin in okrajev. Toda ti prvi načrti statutov zahtevajo, da se razpravljanje o njih in sploh o konkretnem procesu graditve komunalnih skupnosti prenese z vsesplošnega in pogosto abstraktnega ter površnega plana na konkretne diskusije na sestankih v političnih in družbenih organizacijah, kakor tudi na sestankih strokovnjakov in delavcev v posameznih področjih uprave, v družbenih ustanovah in drugih .službah, ki delujejo v občinah in okrajih. Ta vsestranska konkretna, odkrita in realna diskusija je neobhodno potrebna tako za izdelavo trajnih in boljših načrtov o komunah in skupnostih komun, kakor radi zaradi globokejšega, bolj načelnega in političnega razumevanja ter določanja novih poti organizacije in razvoja socialistične demokracijo v Jugoslaviji. Svet za prosveto in kulturo ie sprejel predlog proračuna Pozdrav prosvetnim in kulturnim delavcem na priključenem ozemlju Ljubljana, 15. okt. Proračunska razprava v Svetu za prosveto in kulturo, o kateri smo poročali že včeTaj, se je drugi dan popoldne nadaljevala ofo poročilih slovenskih muzejskih ustanov, dalje Zavoda za spomeniško varstvo, Državnega arhiva in Glasbeno narodopisnega instituta. Vse te važne kulturne ustanove se bore s hudimi materialnimi težavami, ki ponekod prav kritično ogrožajo opravljanje njihovih splošno prosvetnih in študijskih ter znanstvenih funkcij. Svet je vse te probleme ob konkretnih primerih pretresel in odobril osnutke predlogov za proračune imenovanih ustanov. Poglavitni del današnjega dopoldanskega zasedanja je bil posvečen poročilom in razpravi o znanstvenih raziskovalnih institutih oz. zavodih, ki so v pristojnosti Sveta. To so metalurški institut, VodogTadbeni institut, Institut za elektroniko. Institut za geodezijo in fotogrametrijo, Kmetijski poskusni in kontrolni zavod, Veterinarski znanstveni zavod, Institut za gozdno in lesno gospodarstvo, Arboretum agronomske in gozdarske fakultete in Zavod na napredek gospodinjstva. Poleg specifičnih nalog in problemov, ki so zvezani s specialnostjo njihovega dela, tarejo vse te ustanove neki splošni skupni problemi, ki čedalje bolj nujno terjajo nekih kompleksnih in učinkovitih rešitev. Tako je vprašanje rednega finansiranja znanstveno raziskovalnega dela na splošno, saj sedanje stanje nikakor ne more obveljati, zlasti če pričakujemo od teh ustanov nekih globljih in pomembnejših rezultatov, ki so vezani na dolgotrajne raziskave. Temu se pridružuje vprašanje deviznih fondov, kajti sedanja devizna praksa onemogoča nabavo tudi najnujnejših znanstvenih pripomočkov, pri katerih smo navezani na uvoz iz tujine, dalje strokovne literature, študijska potovanja v inozemstvo itd. Domala vse te ustanove ovira pri njihovem razvoju tako osnovno materialno vprašanje, kot je vprašanje prostorov. Letošnji investicijski predlogi se v nekaterih primerih nanašajo na gradbena’ dela, ki so že v teku, v drugih primerih pa bo treba ta sredstva pač čim prej zagotoviti. Nič manj pereč ni ponekod problem kadrov, bodisi da obstoječi materialni pogoji nudijo premalo stimulacije za specializirani študij, bodisi da obstoječi kadri zaradi nesorazmerno boljših pogojev (plače, stanovanja) raje ostajajo v operativi oziroma industriji. Rešitev vseh naštetih in še vseh ostalih problemov, vprašanje razvoja vseh teh ustanov in tudi vprašanje samega značaja njihovega dela je v zvezi z dokončno ureditvijo njihove pristojnosti. Svet je ponovno razpravljal o tem in potrdil priporočilo, naj bi se znanstveni raziskovalni instituti v zvezi z novim zakonom o slovenski univerzi priključili ustreznim fakultetam, saj je njihova povezava s Svetom zgolj formalna. V posebnem položaju so instituti za kmetijstvo, veterinarstvo in gozdarstvo, ki so po značaju in nujnosti svojega dela bliže praktični operativi, kot pa znanstvenemu raziskavanju. Glede njih se je Svet vzdržal priporočila, kajti vprašanje njihove pristojnosti se bo moralo reševati med ustreznimi univerzitetnimi oziroma državnimi organi in bo pač odvisno od razvoja. V diskusiji je bilo govora tudi o Institutu za telesno vzgojo, ki je bil ustanovljen lani. Po svoj! organizaciji in po kvalifikacijah, ki jih daje, je to višja šola, toda njegov pomen in njegove naloge so mnogo širše. Kakor je bilo poudarjeno v razpravi, bo moral odigrati važno vlogo v prizadevanju, da dobi naša telesna vzgoja pravo kulturno in etično vsebino. Svet za prosveto in kulturo je temeljito pretresel potrebe in Veliki načrti Jeseniški!! kovinarjev Kakšna ie vsebina teh osnovnih statutov ? Za začetek 3.6 milijard din kredita — Za vse gradnje do leta 1960 12 milijard din — Naftovod iz Lendave naj bi zagotovil rezerve goriva — Nad 500 stanovanj samo za kovinarje do leta I960 Statut okraja bi moral vsebovati tale poglavja: 1. splošne določbe, 2. pravice in dolžnosti ljudskega odbora okraia, 3. ljudski odbor in njegov sestav, 4. sveti in druga kolegiaina telesa, 5. organi uprave, ustanove strokovne službe in uslužbenci (administracija) ljudskega odbora, 6. posebni organi okraja, 7. kontrola in neposredno sodelovanje državljanov pri delu ljudskega odbora okraja, 8. prehodne in zaključne določbe. V prvem poglavju bi statut določal ime in področje okraja. Zatem bi določil splošne značilnosti okraja kot skupnosti komun ter občin in mest kot osnovnih teri-torialno-političnih enot in socialističnih samoupravnih komun. Na podlagi teh splošnih značilnosti, bi se določile pravice in dolžnosti komun, kakor radi pravice in dolžnosti okraja. V tem pogledu bi našle svoie mesto tudi splošne določbe o odnosih ljudskega odbora okraja in ljudskih odborov na njegovem področju, kakor tudi o občinskih ljudskih odborih v sestavu mesta in o krajevnih (vaških) odborih na področju posameznih občin. Pomen tega poglav-ia ie osrednji. To poglavje je načelna osnova ne samo za izdelavo starata okraja, temveč tudi za statute komun. Bistvena novost in osrednji pomen tega poglavja sta v tem, da se mora v njem načelno čisto, iedmato in pravno določeno izraziti, da so komune ne samo osnovne, družbene in politične skupnosti, temelj družbene in politične ureditve države, tem- predstavlja vprašanje tako imenovane splošne pristojnosti, ki jo obsega prvi oddelek tega poglav. ja. Jasno je, da se niti v tem statutu a tudi v nobenem drugem statutu ne more podari pregled poslov, ki jih opravlja ljudski odbor. Posle oziroma pristojnost ljudskega odbora določajo zakoni in drugi na podlagi zakonov izdani predpisi. Starat vsebuje določbe o splošni pristojnosti, namreč o funkcijah ljudskega odbora okraja, ki izvirajo iz pravic in dolžnosti okraia kot skupnosti komun, ki opravlja posle skupnega interesa, namreč one, s katerimi se zagotavlja enotnost socialističnega družbenega in političnega reda ter enotnost državnega sistema. V tem oddelku ie določba, po kateri prehajajo zaradi uresničenja koncepcije o občini kot osnovni družbeni in politični celici socialistične demokracije vsi dosedanji posli iz pristojnosti ljudskega odbora okraja v pristojnost občinskega ljudskega odbora, razen onih, ki so zaradi izvrševanja funkcij okraja pridržani v statutu v korist ljudskega odbora okraja. Za sedaj prevladuje mnenje, da bi morali biti ti posli izrecno in točno našteti v odločbi, ki bo priloga (aneks) starata okraja. V zvezi s rem je pomemben tudi drugi oddelek o dohodkih okraja, v čigar določbah se bo pokazalo, da prehaja največji del dosedanjih virov dohodkov v občino. Tretie, četrto in peto poglavje tega statuta se bavi z organiza- za izpremembo »države v klasičnem smislu na postopno preraščanje države v komuno, namreč v novo politično obliko organizacije socialistične družbe. V poglavju »Pravice in dolžnosti« ljudskega odbora okraja se določa splošna pristoinost tega ljudskega odbora, njegovi dohodki in odnosi do ljudskih odborov komun. Največjo novost in pomen **•• ••• ••••*• .•»«m«. ••••••••« •«•••««. »•»•• ••••#•••• i f Bralci »Slovenskega poročevalca«, pozori j T jutrišnji, nedeljski številki našega dnevnika j bomo objavili izid žrebanja 1. in 2. nagradnega natečaja : • »ŠTAJERSKA V BORBI« a imeni izžrebancev ln na- * gradami. : Na 1. nagradni natečaj smo prejeli 1492 odgovorov, : na 2. nagradni natečaj pa 1297 odgovorov, j Oskrbite si jutrišnjo, nedeljsko številko »Sloven- j skega poročevalca«! **«••••• ••••«• • •••»•••• ••«•••«•• •••••■■•« «•*•••••• »•••••••»•»•, ••««•• ••• «••«•« več, da dajejo podlago in pogoje f'i° 'n poslovanjem ljudskega od-' ’ bora, pri čemer nista mišljena samo organizaciia in delo obeh domov okrajnega ljudskega odbora, temveč tudi svetov in drueih upravnih organov ter ustanov v sestavu ljudskega odbora. Poglavje, ki se imenuie »Posebni organi okraia« ie posvečeno sodniku in svetu za prekrške (to drugo bi se moralo šele ustanoviti), kakor tudi disciplinskemu sodišču okraja, ki naj bi bilo skupno disciplinsko sodišče za vse uslužbence na področju okraja. Poglavje o kontroli in neposrednem sodelovanju državljanov pri delu ljudskega odbora okraja, vsebuje določbe o zborih volivcev, referendumu, svetih in komisijah državljanov. Notranja sistematika statuta komune (občine in mesta) se bistveno ne razlikuie od sistematike starata okraia. V prvem poglavju se določa struktura komune in njene osnovne funkciie. Drugo poglavje obravnava pravice ia dolž- Jesenice, 15. okt. Na Jesenicah so razpravljali o nadaljnjih 11 milijardnih investicijah, s katerimi bodo povečali kvalitetno proizvodnjo do leta 1960 za 150 %. Na VII. zasedanju Centralnega delavskega sveta je podal osnovno poročilo o perspektivnih investicijah do leta 1960 v železarni Jesenice tehnični direktor inž. Konstantin Rebek. Njegova izvajanja so dopolnili glavni direktor Viktor Ropret, pomočnik tehničnega direktorja tov. Homovec in ostaličlani centralnega delavskega sveta. O načinu finansiranja teh investicij je govoril šef kapitalne izgradnje inž. Gostiša. V zadnjih letih je kovinarski kolektiv vložil že nad 8 milijard v izgradnjo in opremo nujno potrebnih obratov. Od leta 1940 do danes se je kvalitetna proizvodnja povečala za 50%. Življenje in velike potrebe pa silijo železarje še vedno k novim in novim gradnjam, prvenstveno ključnih težkih metalurških obratov. Izpopolniti morajo naprave v plavžih in v rudnem dvoru, izgraditi morajo nove čistilce plavžnega plina, za 95 metrov morajo povečati jeklarno in zgraditi nove Siemens-Martinove peči in elektro-peči. Vzporedno s temi obrati bodo morali povečati, mehanizirati, modernizirati in elektrificirati valjarne. Za najbolj nujna dela so najeli posojilo v višini 3 milijard 600 milijonov dinarjev. Ko bodo ti objekti dograjeni, se bo proizvodnja povečala za 80% napram oni, ki je bila dosežena v železarni leta 1940. Da bo železarski kolektiv kot doslej uspeval, se mora boriti za kvalitetno proizvodnjo. Železarna bo morala povečati in modernizirati številne obrate, kjer se izdelujejo končni izdelki, od katerih je v veliki meri odvisna lahka predelovalna industrija. Poiskati in izkoristiti morajo vse neizkoriščene in skrite rezerve, uvajati morajo nove delovne in tehnološke procese, odstranjevati morajo ozka grla, na ruševinah starih, neekonomičnih obratov pa morajo zgraditi nove, rentabilne obrate. Za dograditev ključnih obratov, ki naj bi bili zgrajeni do leta 1960, potrebuje kolektiv skoraj 12 milijard dinarjev. Tedaj se bo proizvodnja dvignila za 150% napram 1940. Kovinarji se bodo borili za dosego teh načrtov in bodo znali na vseh mestih in forumih tolmačiti potrebo po teh nujnih investicijah. Stopnjevali bodo varčevanje s pogonskimi silami, zgradili bodo nove vodne in parne centrale, zgradili bodo predor skozi Možakljo do Radovine, kjer bodo dobili najboljše vire za kritično stanje hladilne vode, ki je na Jesenicah občutno primanjkuje. Zaradi pomanjkanja kvalitetnega premoga (trboveljski vsebuje preveč kvarnega žvepla) bodo začeli za plinske generatorje uporabljati velenjski lignit, prav tako pa tudi nafto za Siemens-Martino-ve peči. Iz rentabilitetnih razlogov bodo skušali zgraditi naftovod od Lendave do Jesenic, da sl zagotove nujno potrebne rezerve goriva. Na Jesenicah bodo uredili tudi ranžirni kolodvor ter ga povezali z normalnim tirom z valjarnami na Javorniku. Zasedanje centralnega delavskega sveta je bilo izredno velikega pomena za nadaljnji razvoj in napredek kolektiva. Razprava je bila živahna in plodna. Člani centralnega delavskega sveta so opozorili na potrebo primerne zaposlitve za invalide dela in vojne invalide ter nezaposleno žensko delovno silo. V okviru novo nastajajoče jeseniške komune naj se ustanove male uslužnostne obrtne delavnice. Na Jesenicah je mnogo kvalitetnih odpadkov, iz katerih bi se lahko izdelovala drobna lesena in kovinska galanterija. Ce bodo hoteli na Jesenicah doseči te naloge, bodo morali v večji meri poskrbeti za strokovno vzgojo mladih kovinarskih kadrov. Do leta 1960 bodo zgradili nad 500 stanovanj in drugih stavb. Za to je predviden kredit v višini 2 milijard dinarjev. Proti koncu zasedanja je predsednik upravnega odbora tov. Pintar sporočil veselo vest, da je okrajni zbor proizvajalcev pozitivno ocenil prizadevanje članov kolektiva in ugotovil aktivno bilanco v" prvem polletju. Zato je upravni odbor na svo«ii 27. redni seji 12. t. m. sklenff predlagati centralnemu delavskemu svetu, da se U skla- da za prosto razpolaganje odobri izplačilo enomesečne tarifne postavke vsem članom kolektiva. Člani centralnega delavskega sveta so z odobravanjem sprejeli to ugotovitev in osvojili predlog upravnega odbora. Izplačilo je namenjeno za nabavo nujno potrebne zimnice in naj se izplača takoj. Predsednik centralnega delavskega sveta tov. Smolej je opozoril navzoče člane ljudskega odbora mestne občine Jesenice, naj v svojem delokrogu in v mestni trgovski mreži poostri nadzor nad cenami. Tiste, ki bi neupravičeno dvigali cene, naj zadene stroga kazen, člani centralnega delavskega sveta so ob zaključku obljubili, da bodo sklepe in perspektivni plan gradnje vestno prenesli na vse člane kolektiva. U. Z. Dotrpela je nsša ljubljena mama, stara mama, prababica, teta ln tašča MARIJA MOHAR vdova brivskega mojstra Pogreb naše drage mame bo v nedeljo popoldan ob 15. url Iz Jožefove mrliške vežice na 2alah. Žalujoče družine: Mohar Gorjanc, Leder. Knežević in Stelcer. Ljubljana, 15. okt. 1954. Naznanjamo žalostno vest, da Je po težki bolezni 15. t. m preminul STANKO COK Pogreb bo v Kopru v nedeljo, 17. t. m. ob 15 uri. Žalujoči: soproga, otroci, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Koper, Košana, Split, Zagreb, Sarajevo. Trst. Buenos Aires. zahteve vseh naštetih ustanov in nato soglasno sprejel njihove proračunske ter Investicijske predloge. Preostal je še predlog proračuna, ki obsega državno upravo, to je osebne in operativne izdatke Sveta, in ki je bil po kratki diskusiji tudi sprejet. Zadnja točka zasedanja je obsegala pretres proračuna v celoti. Po nekaterih drobnih korekturah je bil sprejet soglasno. Pred koncem zasedanja je Svet še sprejel predlog prof. Ravbarja in poslal pozdrav kulturnim in prosvetnim delavcem ter ustanovam v koprskem okraju, ki prehajajo pod njegovo skrbstvo. Ko je predsednik dr. Vogelnik zaključeval zasedanje, je ponovno poudaril pomen nove metode dela, ki si jo prisvaja Svet, in pozval člane k prizadevanju, da bi jo uveljavljali čim bolj dosledno in uspešno. Ce bo Svet nadaljeval in poglabljal delo, ki ga je začel na tem zasedanju, če bo postal demokratični forum, kjer se bodo v načelni diskusiji stalno obravnavala pereča vprašanja našega kulturnega udejstvovanja, tudi tistega, ki ne sodi v njegovo neposredno pristojnost, če bo postal pobudnik in usmerjevalec centralnih problemov našega kulturnega življenja, potlej se bo Svet za prosveto in kulturo razvil v resnično dragocen družbeni organ, ki bo plodno vodil in tolmačil naša vsestranska kulturna prizadevanja, postal bo izraz in porok resničnega napredka. Vse jim pride prav Tolminski okraj, zlasti nekateri njegovi predeli, so prometno zelo odročni. Nekaterim trgovskim podjetjem in kmetijskim zadru- » gam je treba dovažati živila in druge vsakdanje potrebščine s kamioni tudi 30 km daleč in še več. Zato je v takih krajih marsikaj seveda dražje in človek bi utemeljeno pričakoval, da si bo odgovorno osebje v trgovski mreži še posebej prizadevalo, da bi bili ti dodatni stroški čim nižji. Pa ni tako. To posebno okoliščino nekatere kmetijske zadruge in trgovska podjetja celo izkoriščajo in navijajo cene moki. Razlika med dejansko ceno prevoza in tisto, ki so jo nekatera podjetja izračunala, znaša od 30 par do enega dinarja. Samo po sebi to ni mnogo, vendar ni zaradi tega špekulacija — drugače tega ni mogoče imenovati — nič manjša. — Pri kruhu je znašala razlika celo do 2 dinarja; za toliko so ga nekaterim potrošnikom draže zaračunavali, kakor je bilo začasno določeno z uredbo o cenah moke in mlevskih izdelkov. V 14 ugotovljenih primerih so bili potrošniki oškodovani za več kakor 153.000 dinarjev. Ta znesek so morala prizadeta podjetja odvesti v okrajni proračun in samo zato, ker prekrški niso bili storjeni zlonamerno oziroma so bili storjeni zaradi premajhne poučenosti, pristojni organi niso uvedli postopka. Za prvič so se zadovoljili z že navedeno odvedbo presežnega dohodka v proračun in s strogim opominom. Krivce je to gotovo izučilo, da nima smisla navijati cene živilom, ker do špekulantska ustvarjenega dohodka tako nimajo pravice. Zaradi zelo številnih posrednikov so na Tolminskem tudi cene nekaterih vrst sadja mnogo previsoke. Grozdje se n. Or. prodala v Tolminu kar za 125°le draže, kakor dobi zanj kmet na Goriškem. Posebno pozornost pa je zbudil nedavno med ljudmi direktor nekega gostinskega podjetja, ki je imel nekje na Vipavskem pravo pravcato tovarno vina. v kateri je izdeloval vino iz sladkorja in vode. V enem mesecu je »proizvedel« kar okrog 20 hi. O milijonski malverzaciji, za katero gre. bo v kratkem izreklo svojo sodbo pristojno sodišče. -t. Nenadoma nas je zapustila naša predraga žena. hčerka, sestra ln teta LJUDMILA VIDOVIČ roj. PLEŠK0 Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 17. okt. 1954 ob 15.30 uri z Zal Iz Nikolajeve mrliške vežice. Žalujoči: mož Ivan, oče Ivan, sestre ln bratje ter ostalo sorodstvo. Upravni odbor ln kolektiv Zidarskega podjetja Šentvid - Ljubljana, Podgora 35, sporoča, da nas je zapustil po kratki in mučni bolezni naš dobri in vestni upravnik, tovariš Hilorij Habjan katerega bomo ohranili v lepem spominu. Pogreb bo dne 17. oktobra ob 15.30 uri izpred njegovega doma Šentvid - Podgora 35. Šentvid. 15. oktobra 1954. Upravni odbor in kolektiv Zidarskega podjetja Šentvid ^ Mag4'.lUg»r3 ,.v^>gr; ■■■■* » m..'..«*jì- „ „ WiO dogodnajpomembnejši dogodek v njegovi politični karieri«, potem .:jo za taksno trditev najbrž zadostne dokaze. Nehrujevo potovanje v Peking je toliko po-mebnejse, ker se namerava na svoji poti ustaviti najprej v Rangunu, kjer se bo sestal s predsednikom vlade U Nujem, nato v Hanoju, kjer ga bo sprejel Ho Ši Minh; na povratku domov pa namerava Nehru obiskati se Saigon in prestolnico Kambodže. 2e po tem razporedu potovanja lahko vidimo, da gre za veliko več kot samo za »vljudnostni chi,k- kitajskemu glavnemu mestu: Nehru gre na pot s poslanstvom, da z neposrednimi stiki z glavnimi osebnostmi v sedanji ::ji utrdi odnose med azijskimi narodi in omogoči lažje razumevanje med sorodnimi ljudstvi, ki letijo približno isto in ki so zgodovinsko in zemljepisno bolj ali manj navezani drug na drugega. Že večkrat je Nehru v svojih zunanjepolitičnih pregledih omenil samo štiri velesile, pri čemer je mislil, da so v današnjih razmerah v prvi vrsti poklicane največje države, da s svojim zgledom pokažejo pot tudi manjšim narodom in državam. S štirimi »velesilami* pa je Nehru mislil na Sovjetsko zvezo 'm 2D A ter na Kitajsko in Indijo. Po Nehrujevi mistični koncepciji »Azija — Iztjcem* naj bi Peking in New Delhi sporazumno prevzela vodstvo v azijski politiki, pri čemer bi se morala otresti vpliva, ki prihaja z Zahoda, se pravi tako iv Washingtona kot iz Moskve. Kitajska in Indija, sta danes velesili samo po številu prebivalstva (Kitajska s 600 milijoni in Indi-j : s 360 milijoni ljudi!), toda vsak dan bolj je mogoče občutiti vpliv ' ■■a tih teženj in politike na celotno svetovno situacijo. Večkrat je bilo slišati, da se tudi razmere v Aziji razvijajo v tekmi med dvema sistemoma — med sistemom, ki ga ima Kitajska, in med sistemom, ki velja v Indiji. Dejstvo je, da se obe državi borita za ugled med nepreglednimi azijskimi množicami in da teče med njima tekmovanje, kajti polova • v obeh državah je precej p'a.oben in obe se trudita, da bi "c v rej pokazali uspehe svojega p- adevanja. Vse pa kaže, da med Indijo in Kitajsko (razen m--da za spora okrog zasedbe Tiim-a) ni bilo »hladnega spora* iv Kr tudi v bodoče ni pričakava-:■ kakršne koli zaostritve, pač pa rr.r oljubno sodelovanje. Sedanja Nehrujeva pot v Peking naj bi dala nove smernice temu sodelovanju, ki zna v bodo-č.-i razvoju obeh držav, kakor azijskega jugovzhoda vsega — odigrati pomembno vlogo. molilnih ShsdOV Zavezništvo tržaških kominiormovcev in fašistov m © w i c e SESKE proti vsakemu zboljšanju odnošajev mod Jugoslavijo in Italijo V nedeljo bodo v Vzhodni Nemčiji volili poslance državne ljudske skupščine člane okrajnih odborov. Na te volitve se že dolgo pripravljajo Ki časopisje navaja, da je bilo že okoli 30.COO sestankov in sej volivcev. V vseh 14 volilnih okrožjih Vzhodne Nemčije je bilo mnogo zborovanj tudi še potem, ko je bila sestavljena enotna kandidatna lista. V vseh volilnih okrožjih je bila kandidatna lista soglasno potrjena- V tisku sovjetske cone so objavljena imena 128 kandidatov.za državno ljudsko skupščino. Med temi kandidati je 72 'predstavnikov Enotne socialistične stranke Nemčije (Sozial : s tische Einheitspartei Deutschlands), medi'em ko so 56 kaäidatov izbirali, kakor je rečeno v uradnih objavah, iz meščanskih strank, ki lojalno sodelujejo pri vodstvu države. Zanimiva je lista kandidatov, ker je iz nje razvidno, da so voditelji SED izbirali kandidate iz tako imenovanih meščanskih strank predvsem iz vrst intelektualcev, zlasti pa »napredne« duhovščine. To izbiro je napovedal že pred tedni namestnik ministrskega predsednika Nuschke, ki je v vladi sovjetske cone najvažnejši predstavnik Krščanskcr demokratske unije (CDU). Nuschke je opremil, ta režimski volilni razglas z navlako frazeologije svoje stranke. Med volilno agitacijo je per sebno pomemben govor glavnega sekretarja SED Ulbrichta, v Leipzigu, ki je pozival k lojalnemu sodelovanju tudi nekdanje pristaše nacizma ter poudarjal, da bo po sedanjih volitvah vla.č.a Vzhodne Nemčije v polni meri upoHevala tudi težnje tistih krogov, ki so doslej stali ob struni in ki jih še nihče ni pridobival za lojalno sodelovanja.. Trst, 15. okt. (Tanjug). Zmeda med tržaškimi kominformovci ob sporočilu sovjetske vlade v Varnostnem svetu, da sprejema na znanje sporazum o rešitvi tržaškega vprašanja, je postala danes popolnoma očividna v članku, ki ga je milanska izdaja njihovega glasila »Unita« objavila na tržaški strani. Ta članek, ki po načinu pisanja ne dopušča dvoma, da ga je napisal sam kominformovski šef Viđali, mrgoli protislovij. Članek na nekem mestu »pozdravlja korak Sovjetske zveze, ki se popolnoma ujema z njeno politiko popuščanja v mednarodni napetosti,« samo nekaj vrst pred tem pa trdi, da sporočilo Višinskega »ne preklicuje dosedanjega sovjetskega stališča glede tržaškega vprašanja in ne osvaja sklenjenega sporazuma.« Trdi tudi, da kominformovci niso spremenili svojega stališča o 'tržaškem vprašanju, vendar pa članek ne omenja več, da še. vedno zahtevajo izvedbo Svobodnega tržaškega ozemlja, kar so delali prav do včeraj. Opazili so, da niti znani kominformovski agitatorji in funkcionarji niso mogli razložiti sovjetskega priznanja. Med člani kominformovskih strank je vzbudilo nezadovoljstvo zlasti dejstvo, da je »Unita« zamolčala pismo Višinskega. Ta zmeda je predmet daviš-njih kometarjev lokalnih časopisov. »Corriera di Trieste« piše, da se je tukajšnje kominfor-movsko vodstvo znašlo v položaju, da nikakor ne more opravičiti dosedanje histerične gonje proti slehernemu- jugoslovansko - italijanskemu sporazumu o Trstu. »Kar je najhuje,« piše časopis, »to so boleče posledice takega načina in vedenja. Ce ne bi bilo tržaško prebivalstvo razdeljeno zaradi notranjih borb in nezanesljive politike Vidalija, bi bilo lahko z mnogo večjo odločnostjo in močjo branilo svoje pravice in svoje gospodarstvo.« »Primorski dnevnik« je davi ugotovil, da so se sedaj popolnoma odkrile vse laži, ki so jih Vidalijevci širili o sporazumu glede Trsta. Kot drugi časopisi, opisuje tudi »Primorski dnevnik« splošno zmedo tudi med italijanskimi kominformovskimi voditelji, ki je prišla do izraza včeraj v rimskem parlamentu. V tukajšnjih demokratičnih političnih krogih prevladuje mnenje, da so ostali italijanski fašisti edini zavezniki komin-formovcev v nasprotovanju vsakemu zboljšanju zvez med Jugoslavijo in Italijo. Trst, 15. okt. Do včeraj so kominformovci prikazovali tržaški sporazum kot akt, ki bo povečal napetost v svetu in poglobil nasprotja med Italijo in Jugoslavijo ter kot najslabšo rešitev tržaškega vprašanja. V eni izmed resolucij, ki jih je izdal Vidalijev CK, so trdili, da sta rimska in. beograjska vlada podpisali sporazum z edinim ciljem, da bi izpopolnili napadalne načrte v tem delu Evrope. Viđali in njegovi pomagači so se širo-koustili, da Sovjetska zveza ne bo sprejela »sramotnega Britanska delegacija v ZSSR Moskva, 15. okt. (Reuter). Predsednik sovjetske vlade Malenkov bo jutri dopoldne sprejel britansko parlamentarno delegacijo pod vodstvom lorda Coleraina. Delegacija je na 16-dnevnem obisku v Sovjetski zvezi in bo jutri odpotovala z letalom v Helsinki- sporazuma«, ker je naperjen proti Sovjetski zvezi in so ga označevali kot delo »ameriškega imperializma«. Storili so vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi preprečili direkten italijansko-jugoslovanski sporazum ter da bi čimbolj zaostrili odnose med Italijo in Jugoslavijo. Toda čez noč je postalo, kar je bilo včeraj črno, danes že belo. V današnji »Unita« so se v zmedenem in nejasnem članku - začeli opravičevati: »Obsodili so nas, da nočemo dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter da zaostrujemo in razpihujemo sovraštvo«, toda v drugem članku na isti strani pa že demantirajo, kar so napisali v prejšnjem in nadaljujejo z nacionalistično hujskaško propagando. Hujskajo »o ukradenih hišah«, pišejo o »žrtvah barantanja«, s katerimi sta izrazila vso svojo solidarnost tudi dva kominformovska senatorja iz Rima, ki hodita po slovenskih vaseh, ki bodo priključene Jugoslaviji. Kaj je resnica, se sprašujejo sedaj ljudje. Ce je bil tržaški sporazum za kominformovce še včeraj nevaren za mir, zakaj danes ni več? Včeraj so še pozivali v boj proti sporazumu, ker ogroža mir, danes pa pozivajo v borbo za spoštovanje sporazuma, ker utrjuje mir. Kar so govorili kominformovci včeraj, so preklicali danes, in tako se podira v Trstu zgradba laži in klevet, s katero kominformovci žele zamegliti delovnemu ljudstvu socialistične perspektive. S. L. SEDAJ JE ČAS Mnenje goriških gospodarstvenikov Trst, 15. okt- (Tanjug). Po vesteh iz Gorice je sporazum o rešitvi tržaškega vprašanja» še vedno predmet ugodnih komentarjev med tamkajšnjimi gospodarstveniki. V teh krogih sodijo, da je sedaj najprimernejši trenutek da se kra- Sporočilo vietnamskih generalov Sajgon, 15. okt. (AFP) Generali Ngujen Van Ksuan, Ngujen Van Hin in Van Vijen so danes v posebnem sporočilu izrazili solidarnost glede udeležbe v bodoči vladi, ki jo bo sestavil Ngo Din Dien. V sporočilu, ki ga je v imenu vseh treh podpisal general Ksuan, pravijo, da so se, ko so dobili navodila cd Bao Daja glede sestave vlade narodne enotnosti, odločili ohraniti »dostojanstvo in discipliniranost ter počakati na stališče predsednika vlade.« To čakanje se je sicer navzlic navodilom Bao Daja o nagli rešitvi precej za- jevne oblasti pobrigajo za razširitev trgovinske zamenjave med Goriško pokrajino in Ljudsko republiko Slovenijo, ki je bila uvedena z videmskim sporazumom- Ukrepe za povečanje zamenjave s sosednimi jugoslovanskimi kraji Imajo med gori-škimi gospodarstveniki ra toliko bolj nujne in neodložljive, ker se odpirajo večje perspektive, da bo dobil Trst po podpisu tržaškega sporazuma važnejšo vlogo v jugcslovan-sko-italijanski zamenjavi. Ko se bo Trst prilagodil novemu položaju, se utegne goriško gospodarstvo naenkrat znajti v ozadju in morda ne bo moglo v zadostni meri izkoristiti možnosti, ki jih bo prinesel razvoj gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Diplomatska kronika New York, 15- okt. (Tanjug). Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in stalni predstavnik Jugoslavije v Združenih narodih dr. Jože. Brilej sta sinoči priredila slavnostni sprejem v prostorih jugoslovanske misije v New Yorku. Sprejema sò se udeležili šefi delegacij in diplomatski predstavniki. mnogih držav. ¥ i Ngo Dinli Diem vleklo, dokler se niso preveč razširili glasovi o nesoglasju med generali Ksuanom, Van Hinc-m in Van Vijenom. Sing Man Ri se spet oglaša Seul, 15. okt. (AFP). Predsednik Južne Koreje Sing Man Ri je poslal danes zaveznikom poziv, zahtevajoč od njih, naj pomagajo južnoko-rejskim četam in jim dovolijo, da bodo »spet odvzeli komunistom izgubljeno ozemlje Severne Koreje«. Na slavnosti ob obletnici 5. južnokorejske-ga armadnega zbora je Sing Man Ri dejal, da so ZDA in drugi zavezniki preprečili združitev Koreje in da jih zato prosi p c moči za utrditev juž-nokorejske vojske, da bo.lahko izvedla to nalogo. Za velike zasluge... Agencija United Press je pred dnevi poročala: »Ameriški generali izražajo veliko zadovoljstvo z aradi obiska španskega ministra vojske generala Augustina Mimo sa - Grandesa Združenim državam Amerike. Izjavljajo, da je pomen tega obiska mogoče oceniti na osnovi dejstva, ker je bil gener al Munos povabljen v ZDA po BEOGRAD, 15. okt. (Tanjug). Delegacija Jugoslovanske vojne mornarice z viceadmiraiom Josipom Cemijem na čelu, ki je bila šest dni na obisku v Turčiji kot gost turške vojne mornarice, se je sinoči vrnila v Beograd. Naša delegacija je vrnila obisk turški vojni mornarici, katere delegacija je bila letos pri nas. Med obiskom v Turčiji si je naša delegacija ogledala več šol, enot, ustanov in oporišč turške vojne mornarice v Jstambulu in okolici. — Delegaciji je bil v Istambulu prirejen tudi svečan sprejem, na katerem je bila posneta gornja slika. Novi razgovori o Suezu Britanski predstavnik Nutting pri predsedniku egiptovske vlade Kairo. 15. okt. (Reuter) Britanski podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Anthony Nutting je danes nadaljeval razgovore z egiptovskim predsednikom vlade Naserjem o umiku britanskih čet. Včeraj se je bil vrnil v Kairo z novimi navodili glede zadnjega nerešenega vprašanja — britanskih tehnikov, ki bodo ostali v Suezu tudi po umiku čet. Zastopnik egiptovske vlade je izjavil davi, da bosta imela Nutting in Naser razgovore verjetno danes ves dan. Navzoča sta tudi britanski veleposlanik v Kairu Stevenson in egiptovski minister za zuna-nej zadeve Favzi. V egiptovskih krogih so prepričani, da bodo do prihodnjega tedna odstranili tudi zadnje ovire, čeprav je zastopnik britanskega veleposlaništva izjavil, da je nemogoče vse raz- čistiti v nekaj dneh. Predsednik egiptovske vlade Naser je izjavil po današnjem sestanku, da sta »Velika Britanija in Egipt rešila skoraj vse točke sporazuma o Sueškem prekopu.« Novinarjem je povedal, da je imel da- vi zelo uspešen sestanek z Nuttingom in da bo končni uspeh razgovorov znan na prihodnjem sestanku v nedelja Anthony Nutting bo danes odpotoval v Sueški prekop z Johnom Duce risono m, zastopnikom zasebnih podjetij, ki bedo skrbela za naprave v Sueškem prekopu, ko se bodo umaknile britanske čete. Nepoboljšljivi nestrpneži Po anierišlee ohishu na Kuomlntonški letalski napadi na kitajsko obalo so ustavljeni pooblastilu predsednika Eisenhow erja. Nadaljnji dokaz zadovoljstva pa je mogoče videti iz dejstva, da mu je bilo podeljeno najvišje odlikovanje, ki ga vlada lahko p odeli tujemu oficirju ter da mora za to odlikovanje dati svoje priv oljenje sam predsednik. Gre za Orden za zasluge, ki je bil podeli en generalu Munos-Grandesu ...« — General Munos, zadržali ste se sijajno; pa ne zamerite, da smo se borili’ na nasprotni strani... (Karikatura: M,- Bregar) Washington, 15. okt. (AP). Pomočnik ameriškega ministra za zunanje zadeve Walter Robertson .se je danes vrnil s svojega nenadnega potovanja na Formozo, kjer je imel daljše razgovore s Cangkaj-škom in drugimi kuomintan-škimi vodilnimi osebnostmi. Niti Robertson niti uradni -zastopniki ministrstva za zunanje zadeve ne dajo nikakih lajav o nepričakovanem Robertsonovem potovanju na Formozo. Po prihodu v Washington je Robertson samo izjavil, da bo podal poročilo ministru Dullesu in da je na Formozi natanko pregledal položaj ter se posvetoval o problemih Daljnega vzhoda. Robertson je bil odpotoval iz Washingtona že prejšnjo soboto, šele v ponedeljek pa je bilo objavljeno sporočilo o njegovem potovanju. V tukajšnjih političnih krogih spravljajo v zvezo z njegovim potovanjem na Formozo dejstvo, da so bili po poročilih iz Tajpeha kuomintanški zračni napadi na Kitajsko, ki so trajali že več tednov, sedaj ustavljeni. Formoza, 15. okt. (AP). — Kakor poroča kuomintanška časopisna agencija, je Cang-kajškov minister za obrambo dovolil politično zavetje 12 članom posadke poljske ladje »Prača«. Stavke v Londonu London, 15. okt. (AFP). Po raznih sinočnjih sestankih se je stavka londonskih avtobusov še bolj razširila. Davi ni obratovalo 3.200 avtobusov na 194 progah- Skupno stavka sedaj 16.000 šoferjev in sprevodnikov. Glede stavke pristaniških delavcev se položaj ni spremenil. Če se bo okrog 4.500 delavcev sindikata brodarjev odzvalo pozivu svojega izvršnega odbora in bodo v nedeljo začeli stavkati bo delo v londonskem pristanišču popolnoma ustavljeno. Britanski minister za delo Monckton je začel danes pogajanja z zastopniki delodajalcev in sindikata pristaniških delavcev za ustavitev stavke. Razgovori so se začeli po sklepu včerajšnje izredne seje britanske vlade, na kateri so proučili vzroke in posledice stavke pristaniških delavcev. . c To ladjo, ki ima nosilnost 8.840 ton, so 4. oktobra ujele kuomintanške bojne ladje zato, ker je vozila petrolej na Kitajsko- Minister za obrambo je ukazal ladjo zapleniti, London, 15. okt. (Tanjug). Današnji »Daily Herald« napoveduje ponovno nevtralizacijo Formoze. Ko piše o skrivnostnem obisku pomočnika ameriškega ministra za zunanje zadeve Robertsona pri Čangkajšku, se časopis sklicuje na podatke, po katerih je bil pri teh razgovorih sklenjen naslednji sporazum: 1. Čangkajškove sile bodo prenehale z letalskim in pomorskim bombardiranjem kitajske celine in privolile na začasno nevtralizacijo Formoze; 2- ZDA bodo pospešile pomoč Čangkajšku. Ameriška vlada bo poleg tega prevzeta obveznosti glede obrambe otoka, če bi pekinškfe vlada izpolnila grožnje o osvoboditvi Formoze. »Daily Herald« sodi, da bi ponovna nevtralizacija Formoze in njenih otokov koristila v sedanjem napetem položaju. S tesnejšo povezavo Amerike s Čangkajškom pa ne bi dobili rešitve za daljšo dobo. Vohunska afera v Franciji Pariz, 15. okt. (Reuter). — Generalni sekretar v ministrstvu narodne obrambe Jean Mons, ki je bil suspendiran, ker sta biia dva njegova pomočnika obdolžena izdaje, je bil po nalogu predsednika francoske republike Cotyja razrešen. Mons je obtožen malomarnosti in nebudnosti. Njegova dva pomočnika Turpia in Lebrusse sta priznala, da sta izdajala vojaške tajnosti sodelavcu časopisa »Liberaü- Iraški predsednik na obisku v Turčiji Ankara. 15. okt. (Tanjug). — Zasebni obisk, ki ga je napravil iraški predsednik Nuri Said paša Turčiji, je dobil uradni značaj- V Carigradu je imel več sestankov s turškim predsednikom vlade Menderesom in ministrom za zunanje zadeve Köprülüjem. Govorili so o pristopiAlraka k turško-pakistanskemu paktu. Kakor vsako leto doslej, so tudi letos na Koroškem izkoristili reakcionarni krogi proslavo obletnice tako zvanega koroškega plebiscita za netenje šovinistične mržnje do koroških Slovencev in ustvarjanje vzdušja, ki nikakor ni primerno za mirno sožitje obeh narodnih skupin na Koroškem pa tudi ne v skladu z razvijajočimi se prijateljskimi odnosi med uradnimi avstrijskimi krogi in našo državo. Posebno koroški reakcionarni krogi v okrilju avstrijske ljudske stranke so že doslej ob vsaki možni priliki s svojimi stališči do raznih upravičenih zahtev koroških Slovencev vedno znova dokazali, da jim ni do tega, da bi ustvarili na Koroškem pogoje za prijateljsko sodelovanje med obema narodoma, temveč da vidijo svojo vlogo v nadaljnjem ščuvanju na nacionalno nestrpnost in odrekanju vsakršnih pravic koroškim Slovencem. To svoje stališče so v preteklih mesecih ponovno dokumentirali s svojimi zahtevami po nadaljnjem ukinjanju dvojezičnega šolstva na Koroškem in z nesramnim hujskanjem proti vsem tistim na Koroškem, ki so se zavzemali in se še danes zavzemajo za enakopravnost koroških Slovencev. Ob letošnjem desetem oktobru pa kaže, da se je, sodeč po člankih, ki jih je objavljala koroška ' Volkszeitung in glasilo klerikalnega Bauembunda »3auern-zeitung«, ta mržnja stopnjevala do stopnje, ki je prav v težnji po nadaljnjem poglabljanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo slovenska javnost nikakor ne more prezreti. Ne bi imelo smisla razpravljati s šovinisti na Koroškem o oportunosti praznovanj desetega oktobra. Brez dvoma pa je najmanj neokusno prav ob takih prilikah stopnjevati šovinistična nastrojenja napram koroškim Slovencem in demokratičnim Avstrijcem kot sta to storila oba navedena časnika. Koroški šovinisti skušajo tudi ob tej priliki postaviti stvari na glavo, iz tožencev bi radi postali tožite-Iji. Brez sramu pravijo, da se ne godi krivica koroškim Slovencem, ki se morajo vedno znova boriti za ohranitev dvojezičnega šolstva, temveč nasprotno Avstrijcem, ki naj bi bili po njihovem prisiljeni, da se uče v slovenskih predelih Koroške nekaj ur tedensko slovenščine. Za izzivanje smatrajo nekaj slovenskih napisov v posameznih predelih dvojezičnega ozemlja Koroške; imenovanje slovenskega zastopnika v radijski sosvet je za njih izzivanje domovini zvestih Korošcev; gospodarska dejavnost Slovenske zadružne zveze je protidržavna dejavnost, proti kateri bi morali po njihovem mnenju- oblastveno nastopiti, in podobno. Vsi tisti, ki pa taka stališča odklanjajo in ki želijo mir v deželi in dobre sosedske odnose z Jugoslavijo, pa za njih ne predstavljajo drugega kakor tuja eksponente, vredne obsodbe in obrekovanja. Ko prebiramo časnike avstrijske ljudske stranke, ki izhajajo na Koroškem, polne člankov in pamfletov zgoraj navedene vsebine, se nehote sprašujemo, ali je sploh mogoče, da v današnji Avstriji, kjer tvori avstrijska ljudska stranka vladno stranko, take neokusnosti sploh izhajajo? Oficialni predstavniki avfctraj-ske vlade in tudi ljudske stranke-vedno znova poudarjajo, da so zainteresirani na dobrih sosedskih odnosih z Jugoslavijo in da želijo dati slovenski manjšini na Koroškem vse pravice, ki jim kot avtohtoni narodni skupini pripadajo. Vrsta predstavnikov avtsrijske vlade je ponovno izjavila, da se strinja s stališčem jugoslovanskih narodov in njihove vlade, da je za nadaljnje razvijanje dobrih sosedskih odnosov pač bistveno razpoloženje, ki ga bo pokazala oficialna Avstrija do koroških Slovencev. Na dlani je, da so vsa ta izvajanja uradnih predstavnikov ljudske stranke in oficialne Avstrije v diametralnem nasprotju s praktično dejavnostjo ljudske stranke na Koroškem, posebno v njenem odnesu do koroških Slovencev in njihovih upravičenih nacionalnih zahtev. Menimo, da je potrebno tudi tokrat vsem tem krogom na Koroškem jasno povedati, da slovenska javnost ne bo ravnodušna ob pojavih, ki smo jih doživeli prav v obdobju ob desetem oktobru. C ss bi bil, da bi se ti krogi zavedli dejstva, da lahko služijo interesom Koroške in Avstrije s tem, da tudi s svoje strani vplivajo na šovinistične nestrpneže in jih pripravijo do spoznanja, da je mir v deželi in medsebojno sožitje obeh narodov na Koroškem možno ohraniti in razvijati le na podlagi popolne enakopravnosti koroških Slovencev in priznavanja njihovih osnovnih pravic. Koroški Slovenci so že doslej pokazali, da se zavzemajo za ureditev vseh spornih vprašanj v interesu mirnega sodelovanja obeh narodov. Tudi slovenska javnost je vedno znova dokazovala svojo pripravljenost za prijateljsko poglabljanje odnosov med obema deželama. Zato ima vso pravico, da pove tem šovinističnim krogom na Koroškem, da je pot, ki so jo ubrali ob letošnjem desetem oktobru, nekoristna tako za razvoj na Koroškem, kakor tudi za medsebojne odnose med obema deželama. Menimo, da lahko z upravičenostjo pričakujemo, da bodo odgovorni krogi avstrijske ljudske stranke, pa tudi odgovorni krogi državne oblasti pod vzeli primerne korake do fanatičnih šovinistov v lastnih vrstah in s tem prispevali svoj delež k ustvarjanju pogojev za mimo sožitje obeh narodnostnih skupin na Koroškem in nadaljnje poglabljanje dobrih sosedskih odnosov med obema deželama. « . m I I*. l V----- SLOVENSKI POBOCEVILEC ] BT. 243. — IS. OKTOBRA 1954 TISOČ KILOMETROV PO NIZOZEMSKI Svet spominov MHni - neizčrpna tema za razglednice — Najbolj zoprno mesto na Nizozemskem — Kjer ceste umivajo z milom — Sejem v Mid-delburgu — Obisk v mrtvem mestu — Afrika sredi Nizozemske — Najbogatejši Van Goghov muzej Modernemu svetu nasproti stoje stara pročelja mest in »kraji spominov«, kjer je za sedanje in bodoče redove obranjeno staro lice Nizozemske. To je svet, ki je naslikan na turističnih pro- mani kot 5 otrok. Morda to pomeni res »stare dobre čase«, ali pa ni res. Severno od obeh »vrtov spominov« leži mesto Hoom, ki je mnogo bolj zanimivo in slikovito, čeprav ni narodnih Milni na veter, ki so eden glavnik elementov »sveta spominov« spektih in kamor Nizozemci vztrajno in uspešno vabijo tujce, željne videti vetrne mline in ljudi v lesenih coklah. Prijetno je oditi v te »dobre stare čase« in za nekaj ur, če se da: za nekaj dni, pozabiti na divji ritem sodobnosti v tem prenaseljenem mravljišču med Sheldo in Frizijskimi otoki. Mesta so kakor otoki sredi zelenih ploskev, enakomerno posejanih s črno-belo marogastimi kravami, ki disciplinirano ves dan mulijo travo, kot bi se zavedale, da predstavljajo največje in najdonosnejše nizozemsko industrijsko podjetje. In mlini — kaj bi bila' Nizozemska brez teh mlinov na veter, ki stoje povsod in delajo napoto, a vendar jih nočejo podreti, ker so spomeniki slavne preteklosti borbe z morjem. V mlinih so danes ali stanovanja ali kavarne, v redkih primerih celo muzeji. Pretežna večina teh mlinov ni nikoli mlela, z njimi so črpali vodo iz polder jev (predvsem v 17. stoleitjuV Danes to opravlja bencin in elektrika — mlini pa so ostali kot neizčrpna tema za razglednice. * Vsak .turist, ki se je odločil za »sistematičen ogled« te majhne dežele, si mora najprej ogledati kraja Volendam in Marken v okolici Amsterdama. Na poti do velikega severnega jezu sem videl tudi to «znamenitost«. Iz Amsterdama je do tja speljana posebna tramvajska proga in majhne barke polne šolske mladine in podobne izletniške publike, drse v gosjem redu po prekopu med polji. Volenđam je majhno pristanišče ob zajezenem Zuider-skem jezeru in je zaradi tega obsojeno na ribiško životarjenje. Teda ljudje so se mašil in izkoristili bližino velikega mesta, kamor pride mnogo tujcev. Oblekli so narodne noše, obuli cokle ter odprli trgovine s spominčki. Ves svet prihaja sedaj sem gledat »udomačene« Nizozemce, ki ropotajo s svojimi coklami po tlaku med nizkimi hišami. Vse pa je le trik za zelo naivne turiste in upam si trditi, da je Volendam najbolj zoprno mesto na Nizozemskem. Na otoku Marken nedaleč od Volendama nisem bil, prištedil setu nekaj guldnov in novo razočaranje, čeprav pravijo, du je tam »zrak« zaradi otoške lege bolj »čist« in je kraj z ljudmi vred mnogo bolj slikovit in originalen. Pripovedovali so mi tudi precej drugih znamenitosti o ljudeh in njih navadah na otoku Marken. Baje drži, da ni bilo tam že celih 900 let nobene ločitve zakonov in da morata biti ženin in nevesta dve leti zaro-Sena, preden se vzameta in končno, da na vsem otoku ni ntg ene družine, ki bi imela noš in ljudi s coklami. Tudi Aikmaar, ki leži sredi prostranih polj severne Holandije, je vellica -turistična atrakcija, ker imajo tam vsak petek velik sirarski sejem. Sir pravzaprav prodajajo vsak dan, toda ob petkih, obleče nekaj meščanov bela oblačila, neke vrste narodno nošo, in v zanimivih nosilnicah prenašajo krogle sira po mestu. Zdelo se mi je, da je- prišel ves svet sem fotografirat. Cela armada fotografov se je Groteskno spačena figura neznanega kitajskega filozofa (v notranjem dvorišču Van Go* ghovega muzeja), ki jo Je upodobil znani nizozemski kipar Mendes de Costa (1863 do 1933), čigar delo je tud! spomenik burskemu generalu, ki stoji v istem nacionalnem parku. zvirala pred mrtvaško resnim sprevodom belo oblečenih, belopoltih in svetlolasih možakov. Vse mesto je bilo okrašeno kot bi se vsi fantje hkrati ženili, zastave, mlaji, natakarji v gledaliških oblekah iz 17. stoletja in celo električne svetilke po cestah so bile »oblečene« v lampiončke, ki imajo obliko alkmaarskega sira. In še nekaj sem videl v Alk-maaru — v četrtek, dan pred sejmom so ceste pomivali z milnico, da se je tlak svetil kot pri nas pisarniški parket v ponedeljek ob sedmih zjutraj . . . Malo Nizozemcev ve, kje je mestece Veere in tudi sam sem prišel tja čisto slučajno In nič »hudega« sluteč. V Middel-burgu na otoku Walchern je bil tržni dan in iz sosednje Belgije se je prepeljalo sem tisoče ljudi, Prva stvar, ki me je presenetila, so bile cene, označene poleg predmetov v izložbah. Popolnoma so se razlikovale od cen v vsej Nizozemski. Kasneje sem izvedel, da tisti dan, ko je v mestu sejem, izobesijo cene v belgijskih frankih zaradi velikega števila gostov iz te države. Povsod po ozkih ulicah in pod zastavami so bile postavljene stojnice, godci so godli na vseh vogalih in pobirali denar. Clan take glasbene ekipe, ki je v pločevinasto škatlo pobiral denar, je s svojim ropotajočim opozarjanjem turistov na njih sveto dolžnost, skoraj preglušil godce. Vse mogoče narodnosti so se drenjale po ozkih prehodih med starimi hišami in tak živ-žav je bil po šestih urah dolgočasne vožnje preko polderjev res pravo »olajšanje«. Mestò Middelburg je doživelo v zadnji vojni podobno usodo kot Rotterdam. To je bilo zadnje mesto, ki se še ni predalo Nemcem in po ultimatu, na katerega so Nizozemci odgovorili z okrepljeno obrambo, so sovražni bombniki kraj dobesedno požgali. Danes ruševin ni več in Middelburg je prav tak kot je bil pred vojno, celo starinski magistrat so obnovili do najdrobnejših kipcev, ki krase pročelje tako kot so ga postavili neznani umetniki pred \*2Č stoletji. Pozno popoldne sem iskal »camping« prostor in pot me je privedla v 7 km oddaljeno mesto Veere. To je majhen kraj ob morju s skromnimi 1000 prebivalci. Sem ni segel hrup middelburšlcega sejma in tu ni bilo čutiti utripa današnje Nizozemske. Danes majhna naselbina je bila nekoč eno najvažnejših in najbogatejših nizozemskih mest. Posebno pomembno je bilo v 15* in 16. stoletju, ko je bilo tu važno pristanišče, kamor so trgovci iz Anglije dovažali volno. Prihajali so trgovci iz vse Nizozemske in od drugod in mesto je bogatelo. Temu primerno so tudi lepo uredili svoj kraj; presenečeni obstanemo pred pravim nasprotjem: majhno graciozno stavbico mestne hiše, ki je vsa v reliefih, ki prikazujejo razvoj in življenje mesta Veere. Iz stolpiča mestne hiše s nenehno ves dan oglašajo zvoki lajne in neka mehko sladka melodija budi v nas čuden občutek oddaljenosti od sveta. Mrtva pročelja trgovskih hiš stoje v pristanišču, kjer smrdi po ribah in kos sodobnosti je pred nami: izklesani obrazi ribičev so resni, stoje v vrsti pred tehtnico, kjer trgovec pregleduje njihov lov. Tehtnica škriplje, vsi gledajo črn kazalec in molče. Kaj se je zgodilo, da je mesto propadlo, da so ostale le te kamnite hiše in spomin na nekdanjo slavo in bogastvo? Ko je bila trgovska veličina mesta Veere na svojem vrhuncu. so reke pričele počasi zasipati dohode v pristanišče. V nekaj desetletjih niso mogle več velike ladje v Veere. in vsa velika stavba se je naenkrat zrušila. Belgijsko mesto Brugge je prevzelo trgovino z Anglijo. Mestni grb na lepem renesančnem vodnjaku priča danes o preteklosti; na njem je upodobljena ladja, ki pluje med dvema stolpoma, na vsakem stolpu sedi možak, eden drži v roki meč, drugi pa kačo. Tu v Veere ne boste videli narodnih noš, le tu pa tam se kak brezzobi bradač sprehaja naokrog s pipo v ustih in mu je nerodno, če ga hočejo fotografirati, govori pa samo nizozemsko in se ne more pogovarjati s tujci. Mimo sede ti starci na razpadajočem pomolu, molče in le tu pa tam zaropota cokla, ko se kdo presede. O ko bi lahko vsaj kratek čas gledal z njihovimi očmi! Na morju med plitvinami stole ribiške barke, zdaj-zdaj zdrsne še kaka Iz pristanišča in se združi s pejsažem: sonce, morje, galebi, oblaki in spominu * vet zase je »ograjena« stara Nizozemska v šle- površine in s hrupom ne plašijo živali. Na najvišjem delu tega parka se nam prikaže pred očmi kaj nenavadna in neevropska slika: peščena puščava s pravimi sipinami, med katerimi je le tu pa tam nekaj bilk posebne trave. Sredi te čudne pokrajine stoji na samem spomenik burskemu generalu Christianu de Wetu (1864— 1922), ki je nekoč izjavil, da ga ta del domovine spominja na Južno* Afriko. Prijatelji so mu postavili spomenik: visok kip moža — utelešene odločnosti, morda celo krutosti, stoji na podstavku, ki je izdelan v obliki mizaste gore — simbola Južne Afrike. V stene gore so izdolbeni groteskni obrazi njegovih najožjih sodelavcev. Preko tega področja sta speljani dve avtomobilski cesti ter številne prijetne steze za kolesarje. Kar čudno se nam zdi, kako je mogoče v tako kratkem času oditi nekam, kjer ni več Nizozemska, vsaj današnja ne, kako je mogoče priti tako naglo iz nervoznega hrupa majhnih mest v to otožno pusto pokrajino, kjer ni ne ljudi in ne prometnih znakov. Osrednja točka je veliko jezero z gradom Sv. Hubertusa, ki ga je po svoji zamisli zgradil arhitekt Dr. H. P. Berlage, nizozemski »modernist«. Najzanimivejši del parka pa je vsekakor Kröler-Müller muzej, ki hrani največje število Van Goghovih slik na svetu — kar 260. To je nizka, preprosta, a moderna stavba, skrita v senci velikih dreves, kjer lahko v miru občuduješ dela velikih umetnikov. Razen Van Gogha so tu slike S vilnih nacionalnih parkih. Eden najlepših in najbolj prepričljivo neurejenih parkov je Hoge Veluwe severozahodno od mesta Arnhem. Tu je nekoliko dvignjen peščen svet, ki je delno porasel z borovjem; prevladujejo pa široke poljane z grmičjem in vres-jem. Park je kolikor mogoče neurejen in neoskrbovan ter je naravna slika v resnici zelo verno ohranjena. Vejevje v gozdovih leži po tleh, jeleni in srne se pasejo po samotnih jasah ob skritih jezerih; toda zasledimo jih lahko le ob delavnikih, ko se neštevilni obiskovalci izgube na 5000 ha »Kdo se pravzaprav okoli koga vrti?« VTISI IZ LONDONA Karikatura: M. Bregar v« „Dragi lord9 som umivanje umazane pose Ob 11 zvečer so londonske ulice prazne* Podnevi pa je promet tako živahen, da avtomobili lahko vozijo največ s 40 km na uro. S statistikami so dognali, da je v Londonu najgostejši promet avtomobilov na svetu. Tramvaj je že zastarelo prometno sredstvo in ga tu le redko še vidiš. Trolejbusi vozijo samo še v predmestju. Podzemeljska železnica je vedno polna in mnogo pripomore normalnemu razvoju prometa. V nobenem mestu pa še nisem videl tako izurjenih in obzirnih šoferjev. V Londonu ima pešec prednost in vsepovsod naletiš na »zebre«, kakor so krstili bele znake preko ulic, kjer ima pešec M V Londonu je žena gospodar v družini — Skromno življenje Britancev — Braga kultura — Televizija ni izpodrinila filma in gledališč Sirarski sejem v Alkmaaru številnih nizozemskih slikarjev, ki so v kakršni koli zvezi z velikim umetnikom. Primernejšega kraja za tako razstavo res niso mogli najti, saj ima celo narava tu okrog nekaj van-gogovskega. V neposredni bližini Arnhema je še svojevrsten muzej. V turistično opremljenem parku so po starih originalih zgrajene stare nizozemske hiše iz vseh predelov. Tu lahko opazujemo razvoj kmečke hiše od najprimitivnejših oblik do stavb, ki še danes obstojajo* Zgrajiena je celotna vaška ulica s pridvižnim mostom, starinskimi trgovinami in hišami bogatih vaščanov, tu je stara ladjedelnica in številni mlini. Najzanimivejše so obrtniške hiše in v njih številne primitivne, a z mnogo razuma sestavljene naprave, ki imajo že skoraj industrijski značaj. Mlinov na veter jè tu v lepem številu, med njimi so predstavniki vseh »slojev« in absolutno prednost in mora vsak avtomobil počakati, če želi pešec čez cesto. Prve dni sem hotel biti »gentleman« in sem dal šoferju prednost* Seveda takrat še nisem poznal tega londonskega pravila. ri dksiji so vsi enaki, staromodni, zato pa zelo praktični. Poleg svojega sedeža ima šofer prostor za prtljago, v kabini pa ima prostora za 4 potnike* Šoferji taksijev so zelo ponosni na s voi poklic. Skoro dve leti morajo vsakih 14 dni polagati izpite o poznavanju Londona in okolice in šele po dveh letih dobijo lahko dovoljenje za vožnjo taksija. Londončani živijo zelo skromno. Tako so se navadili za časa vojne in po vojni. Sloviti angleški zajtrk s šunko in jajci dobiš lahko samo v hotelu, na domovih pa Londončani jedo »kontinentalni« zajtrk, ker jim je angleški predrag. Tam- kjer sem stanoval, so vedno govorili o surovem maslu, a tako so prav za prav krstili margarino, ki je precej cenejša. Mesa uživajo v primeri z nami zelo malo, in to večinoma zmrznjenega argentinskega in novozelandskega, ki je staro že nekaj let. Nihče sicer ne je rad starega mesa, vendar je cenejše od svežega, angleškega mesa in Anglež obrne vsak peny, preden ga izda. Opazil sem tudi, da uživajo zelo malo alkohola, posebno če ga morajo sami plačati Kar tudi ni čudno, saj stane steklenica »gina« kar 35 šilingov, kar je v našem denarju preko 1000 dinarjev. Pivo pijejo toplo in ga nikdar ne hladijo- Pri neki družini so mi stalno pravili, da so vsi abstinenti in nikdar jih nisem videl piti alkohola. Ko sem jim pa prinesel steklenico na- šega žganja je izginil v pičli pol ure. Tu je žena gospodar v družini. Možje morajo pomivati posodo in brisati, medtem ko žena v naslanjaču kadi cigareto in počiva. To je že tako v navadi, da so mi znanci priporočali, naj se ne vtikam preveč v kuhinjo, ko bom prišel v London, ker se mi lahko zgodi tudi kot gostu, da bma pomival posodo. Na račun tega pomivanja posode krožijo po Londonu resnične anekdote o lordu Salisburyju, ki je med zasedanjem lordske zbornice svojemu na pol gluhemu sosedu razlagal; »Veste, moj lord, ni mi težko brisati posodo, .toda strašno sovražim umivanje umazane posode!« Ker v lordski zbornici r.i nikoli vseh lordov r.a zasedanju, pravijo Londončani »da morajo gotovo doma posodo pomivati«. Tedenski zaslužek delavca je 5 do 9 funtov šterlingov. Uradniki pa zaslužijo 35 do 45 funtov na mesec. Plače so bile takšne tudi pred vojno, cene pa so se gotovo trikrat dvignile od tistih časov. Funt danes ni več to, kar je bil nekoč. Vkljub temu pa nimajo Angleži večjega bankovca od funta- Prav te dni, ko sem bil v Londonu, so razpravljali o tem, da bi morali imeti večje bankovce, ker bi s tem prihranili ogromno časa, ki ga uporabljajo za štetje bankovcev. KAKŠNA BO NOVA NEMŠKA VOJSKA Godci na trgu v Middelbucgu predelov. Pravih mlinov je malo, večinoma so to črpalke, ali pa celo žage. To je stara Nizozemska, ki je ni več in ki je za Nizozemce prav tako »odkritje« kot za tujce. Drago Kral] Zahodnonemški zvezni urad za obrambo je te dni objavil, da bo imela Zahodna Nemčija v dveh letih po ratifikaciji londonskih sklepov najmočnejšo motorizirano armado Zahodne Evrope, v njeni rezervi pa tudi največ preizkušenih bojevnikov iz zadnje vojne. Zahodnonemški obrambni urad je naglasil, da so vsi načrti za organizacijo armade, v kateri bo 22.000 oficirjev, med njimi 50 generalov, že pripravljeni. Do konca tega meseca bodo vse te načrte pregledali in gotovo tudi odobrili predstavniki zahodnih sil," kajti po sklepih londonske konference naj bi Zahodna Nemčija do začetka leta 1957 organizirala 12 divizij. Te divizije, ki bodo vse motorizirane, bodo imele v rezervi približno 5 milijonov bojevnikov iz druge svetovne vojne, ki jih bo mogoče mobilizirati v primeru potrebe. Bivši vojaki do starosti 45 let bodo imeli vsako leto kratke orožne vaje. V primeru vojne pa bo vojna obveznost veljala za vse bivše vojake do 60. leta starosti. Redna zahodno-nemška armada bo imela 500.000 mož, med njimi 80 tisoč letalcev in 20.000 mornarjev. Organizirali bodo 6 oklop» nijl divizij, 4 pehotne divizije ter 2 mehanizirani diviziju Pehotne divizije bodo imele po 13.000 mož. Letalstvo bo razpolagalo s 1300 letalu Načrt zahodnonemške oborožitve naj bi bil tudi porok, da v novi nemški vojski ne bo več zloglasnih metod nekdanjega pruskega militarizma. Uniforme bodo nove po ameriškem kroju in nemški vojaki tudi ne bodo več nosili zloglasnih pruskih škornjev. Letalci in mornarji bodo nosili modre uniforme kakor v ZDA. Odpravljeni bodo tudi vsi ostanki tiste pokorščine, ki je v nekdanji nemški armadi zahtevala že od časa pruskih kraljev, da se »mora vojak bolj bati svojega lajt-nanta kot pa smrti in hudiča.« Izven službe bodo smeli tudi redni vojaki nositi civilne obleke, a tudi med vojaško službo bo veljala obveznost pozdravljanja samo za pripadnike posameznih vojaških oddelkov in ustanov. Stroški organiziranja nove nemške vojske bodo znašali okoli 40 milijard mark. Navadni vojaki bodo dobivali na mesec po 120 mark, podoficirji do 250 mark, poročniki 300 mark, majorji 700 mark itd. Disciplinske kazni bodo smeli izrekati samo komandanti bataljonov in polkov, vsaka četa pa bo imela tudi svojega zaupnika, ki ga bodo izvolili vojaki s tajnim glasovanjem. Ta zaupnik ho imel pravico uveljavljati zahteve moštva pri bataljonskem in polkovnem poveljstvu, kadar bodo tam odločali o preskrbi vojaštva in o disciplinskih zadevah. Televizija na Dunaju DUNAJ. — Te dni so vzbudili živahno zanimanje danajskega občinstva veliki avtobrasi z napisom »Prvi poizkusi avstrijske televizije«. v enem le-teh so 'bili montirani štirje televizijski sprejemniki, izdelani v Nemčiji, v drugem pa kabina s kamero za televizijsko snemanje, ki deluje na podoben način kot filmska kamera. Pred objektivom snemalnega aparata so se zvrščale znane dunajske plesalke in pevke, harmonikarji, pa tudi predstavnik avstrijske ljudske stranke Je radovednemu občinstvu, ki se je navduševalo nad to novo pridobitvijo, priredil pozdravni govor. Prvi poizkusi na dunajskih ulicah so se obnesli, tako. da se Avstrija zdaj že lahko pripravlja na postavitev stalnega televizij sko-ra-dijskega omrežja. M. M. Zanimivo je tudi to, da Angleži puščajo v prometu bakreni in srebrni denar vseh letnic. Tako lahko srečaš drebiž še iz leta 1815. Pravijo, da to psihološko vpliva na ljudi, ki imajo tako več zaupanja v denar. Kulturno življenje v Lon-donu je dokaj drago. Saj karta za kino stane že več kot 5 šilingov* Gledališče je seveda trikrat dražje, za koncerte pa je treba dati že kar cei funt. Najcenejše so še vstopnice za dokumentarne filme in filmske tednike. To so posebni programi, ki so zanimivi in poučni. V londonskih kinih lahko kadiš, kakor pri nas v gostilni Nevarno je le v toliko, da ti lahko nereden sosed zažge obleko, če se sam ne paziš. Televizija je v Londonu že zelo razvita* Saj ima danes že nad 3 milijone naročnikov. V Angliji je televizija v državnih rokah in prav sedaj razpravljajo o tem, da bi ustanovili še takozvano kcme—ial-no televizijo, ki bi bila - privatnih rokah in bi služila v prvi vrsti reklami. Sporedi so pestri. Popoldanski so običajno amerikanizirani: detektivske zgodbe, zvečer na običajno revije in dramska deia. Strah, da bodo ljudje manj hodili v gledališča in kino zaradi televizije, je bil neosnovan. Televizija za enkrat še ne more zamenjati filma, niti ostalih predstav, ker so slike še precej nejasne in je gledanje naporno za oči* Ljudje še vedno raje hodijo v gledališča in na ostale prireditve, čeprav imajo doma televizijske aparate, Vlrlo Valenčak j Kmalu bo začelo obratovati več servisnih posta] Kakor smo že poročali, grati: in preurejuje »Agrotehnika« na področju naše republike devet servisnih postaj za popravilo kmetijskih strojev. Graditev postaj je bila spričo vse večje mehanizacije potrebna, kajti lokalne mehanične delavnice in traktoristi niso bili sposobni opravljati kakovostnih popravil, razen tega pa se ni izvajal garancijski in pogodbeni servis, bila je pomanjkljiva dobava rezervnih delov itd- Za našo servisno službo so se pričele zanimati tudi druge republike, predvsem Makedonija. Najprej, pred meseci, je bila dograjena največja servisna postaja v Šempetru v Savinjski dolini, pred dnevi pa je pričela obratovati tudi nova postaja v Ljutomeru, ki popravlja traktorje in vse ostale kmetijske stroje, izdeluje sadne mline, preše, kosilnice ... obenem pa prodaja kmetijske stroje, rezervne dele, goriva, mazila in podobno. Z novo zgradbo je precej pridobil ne samo Ljutomer sam, ampak tudi vsa bližnja in daljna okolica — del ptujskega okraja, Slovenskih goric, Medjimurja in Prekmurja, ker bo podjetje lahko redno popravljalo in oskrbovalo celotno tamkajšnjo kmetijsko mehanizacijo- Postaja ima namreč pokretno mehanično delavnico, ki izvaja med drugim tudi brezplačen garancijski servis. Tudi novi postaji v Mariboru in Kranju bodo dogradili v letošnjem letu tako, da bosta pričeli obratovati v začetku prihodnjega leta. Da bi bili postaji pravočasno dograjeni, jima je dal zdaj republiški izvršni svet 16 milijonov din pomoči. Postaja v Mariboru bo po zmogljivosti in ve- likosti. sledila šempetrskL Temu se ne smemo čuditi, «aj leži v središču kmetijske pro- C KULTURNI RABULE S» B Beograjska kritika o gostovanju celjskega gledališča Ljutomerska servisna postaja izdeluje sadne milne, stiskalnice, kosilnice itd. izvodnje; oskrbovala bo kmetijstvo mariborskega, slovenjegraškega. del celjskega in ptujskega okraja, skratka, ves severovzhodni del Slovenije. Zgradbo grade tik ob cesti Maribor—Ljutomer tako. da bo mehanična delavnica lahko priskočila na pomoč tudi ti- stim šoferjem osebnih in tovornih avtomobilov, ki bodo imeli na motorjih kakršnekoli okvare. Naj končno omenimo še postaji v Murski Soboti in Novem mestu; prvo gradi podjetje »Agrotehnika«, drugo pa novomeška okrajna zadružna zveza. Kolektiv murskosoboške servisne postaje je delal do pred nedavnim v prostorih, ki so služili nekoč za konjušnico. Zgradbo so sedaj že preuredili, razen tega pa so pred kratkim začeli grattiti poleg te zgradbe novo meha- Dne 8. t. m. smo na kratko poročali o uspešnem gostovanju Mestnega gledališča iz Celja v Srbskem narodnem pozoristu v Beogradu. Danes prinašamo v kratkem izvlečku mnenja najpomembnejših beograjskih kritikov. Eli Finci pravi v POLITIKI od 8. t. m. med drugim naslednje: »Mestno gledališče iz Celja, ki mu je v S letih delovanja uspelo izoblikovati individualno gledališko fiziognomijo, je gostovalo v Beogradu, v hiši Narodnega gledališča, s sodobnim delom nizozemskega pisatelja Hansa Tie-mayerja MLADOST PRED SODIŠČEM, s katerim je uspešno reprezentiralo tako svojo original- no repertoarno smer, kot svoje značilne scenske težnje in svoj ' mladi dramski ansambel. Mladi kolektiv celjskega gledališča se je predstavil kot discipliniran in v svojih smotrih enoten umetniški ansambel Osnovni vtis bi bilo mogoče strniti v eno prvih in najbolj redkih vrlin vtis stilne enotnosti interpretacije in govornega načina. Izločiti katerega koli umetnika iz tega homogenega kolektiva, ki ve, kaj hoče in kaj premore, hi bilo krivično do vseh ostalih. T udi ta predstava Mestnega gledališča iz Celja, kot toliko drugih predstav po državi, je v sklopu splošnih prizadevanj in re- nično delavnico. -ač- Pred ustanovitvijo kmečke banke na Zadružne Goriškem RAZSTAVA V MALI GALERIJI Tako odrasli človek vidi otroka Zbor okrajne zadružne zveze za Goriško je na lanskoletni skupščini sklenil, da se na Goriškem ustanovi Okrajna zadružna hranilnica in posojilnica. Letos sc bo ta sklep uresničil. Po zadrugah sopiav te dni izredni občni zbori, na katerih volijo kmetje-zadruž-niki svoje delegate za skupščino novega kreditnega za- Srečanje partizanskih tiskarjev Ko so se zadnjo so-bcuto v Za-dve-ru pri Ljubljani zbrali kolektiv: partizanskih tiskarn »Triglav«, »Partizanske« in »Urške«, prisrčnega pozdravljanja ni hotelo biti konec. Temu se seveda ni čuditi, saj se nekateri tovariši niso sreča i vse od osvoboditve do sedaj. In čeprav žive raztreseni po vsej Sloveniji, je udeležba presegla vsa pričakovanja: sestanka se je udeležilo 70 partizanskih tiskarjev in tehnikov. Partizanski tiskarji so si najprej izvolili delovno predsedstvo: Škerl avaj Peter, Herbst Pavel, Ganziti in Kisove Zinka. 1500 oseb je med narodnoosvobodilno borbo delalo v partizanskih tiskarnah in tehnikah, ki so delovalo na območju Slovenije. Prav bi bilo. da bi organizirali zbor vseh partizanskih grafikov iz cele Slovenije, toda to je bilo zaenkrat iz objektivnih razlogov nemogoče. Kakor smo v vojni enotno opravljali iste naloge, tako Ceaesia reklama Gostilna KZ »Aleksinac« na Rimski cesti v Ljubljani je znana Po cenenih vinih in nedragi kuhinji. Vsaj glas se širi. da je tako. Pa ne samo glas. Tudi na jedilnem listu tako piše. Toda samo piše. Tako stoji v »jelovniku«, da stane »pečen odojak« 100 din, džuveč pa 80 din. Cene, ki brez dvoma privlačijo. A le enkrat kajti v resnici stane »odojak« 130 din, džuveč pa ICO din. Vse kar je pa nr. - jedilnem listu, je »pomota« oprostite prosim.« Cenena reklama, kajne? Da. Toda narodni pregovor pravi: »... gre le enkrat na led.« D. moramo tudi sedaj enotno nastopati in skupno reševati probleme kolektiva in njegovih članov. Prvi korak za dosego tega cilja Je storjen danes s tem sestankom, sicer nekoliko pozno, toda še ne prepozno, je dejal predsednik Skerlavatj, da je skrb za družine tovarišev, ki so padli v vojni ali umrli po vojni, skrb za invalide in ostale naše člane, ki sedaj žive v slabiti socialnih razmerah, glavna naloga. Posebno pozornost je treba posvetiti ot rok en padlih in umrlih tovarišev ter jim pod vsakim pogojem omogočiti primerno življenje in vzgojo. Poleg teh, je naloga tiska-rjev še naprej krepiti duha. borbenost, nesebičnost in socialistično zavest. To bomo dosegu, če bomo okrepili medsebojne stike, se sestajali na skupnih sestankih, zborih in proslavah ter sl predvsem v težavah mede boj n o pomagali. Partizanski tiskarji so v času narodnoosvobodilne vojne opravili veliko delo v specifičnih okoliščinah in pod zelo težkimi pogoji. To skupno delo v tiskarnah, raztresenih po gozdovih in bunkerjih je te ljudi tako združilo, da še sedaj čutijo potrebo po stalni medsebojni povezanosti. Izvolili so odbor. 17 tovarišev in tovarišic, za predsednika odbora pa so izbrali tov. Herbsta Pavla. Pred končam zborovanja je akademski slikar Ive Subic, ki je tudi član kolektiva, poklonil v spomin na partizansko tehniko in na srečanje 9. 1». 1954 vsakemu po en list svoje partizanske grafike s posvetilom in podpisom. Lepo darilo je poklonili udeležencem Slovenski knjižni zavod. Vsakemu udeležencu je daroval po pet lepih knjig. Darilo, ki je vredno 100.0C0 din, je udeležence prijetno presenetilo in so zanj darovalcu hvaležni. Fric družnega zavoda, na kateri bosta izvoljena upravni in nadzorni odbor tega zavoda. Za ustanovitev takoimenova-ne Zadružne kmečke banke, kakor pravijo tod po domače denarnemu zavodu, ki se ustanavlja, je med kmeti veliko zanimanje. Pravijo namreč, da je bilo dosedanje kreditiranje v kmetijstvu zanje dosti nerodno, ker je bilo treba izpolniti, preden jim je uspelo dobiti kredit, celo vrsto for- Z JEZERSKEGA Z elektriko imamo na Jezerskem v zadnjem času velike križe in težave. Vsak čas namreč tok izklopijo in sedimo v temi. Kako neprijetno je to za urade in gostinska podjetja, si lahko mislite. Niži radia ne moremo poslušati. Najbolj nerodno pa je v Provizoriju sanatorija za očesne bolezni, . kjer je vsak ponedeljek popoldne zdravniški pregled, pa so tudii redno vsak ponedeljek brez toka ter si morajo za naj-večjo silo pomagati z baterij ami in svečami. Priporočamo DES, da stvar malo preišče in ugotovi krivca ter ga pozove na odgovor. Za pošten denar hočemo tudi Jezerčani pošteno postrežbo s tokom! # Bolje nič kot pa tak film! Na Jezerskem smo precej odrezani od kulturnega življenja. Letu pa tam nas osreči kakšna kino-predstava v »Korotanu«. Toda tak film, kot je bil zadnji »Morski volk« pa naj si kar obdrže pri razdeljevalivici v Ljubljani. Skoraj polovico ga je manjkalo, kakor pravijo tisti, ki so ta film ‘že pred leti videli v Ljubljani, ostanek fiilma pa se je pri eni predstavi utrgal še najmanj dvajsetkrat. Slike so bile nejasne, vsebina pa brez zveze. Poleg tega smo mnenja, da bi lahko poskrbeli tudi za slovensko besedilo lepakov, če se že ne izplača tudi prevod besedila v filmu samem. Pravilo: za pošten denar pošteno blago! naj velja tudi za filmske izposojevalnice. Ce pa mislijo, da je za Jezersko vse dobro, se pa presneto motijo! Bolje ni nič ko pa tak film! Vodstvo predstav pa naj poskrbi, da bo v dvorani malo več reda in da ne bodo ljudje kar po stolih in klopeh plezali na svoje sedeže. main osti. Kreditno poslovanje zadružne hranilnice in posojilnice bo po obstoječih načrtih dokaj bolj preprosto. Ustanovna skupščina bo nekako sredi novembra, poslovati pa nai bi začel zavod, ki bo imel svoj sedež v Šempetru pri Gorici, 1- decembra. Posloval bo po vzorcu zadružne hranilnice v Kranju, ki se je v kratkem času svojega enoletnega obstoja že prav dobro obnesla. Člani te us‘a-nove bodo zadruge in okrajna zadružna zveza, torej pravne in ne fizične osebe. V sporazumu z Narodno banko bo zavod opravljal tudi kreditne bančne posle. Narodna banka mu je obljubila pomoč v strokovnem kadru, ko se bo sedanja podružnica NB v Šempetru združila z goriško Narodno banko, pa mu bo odstopila tudi prostore v Šempetru. V zadružno hranilnico in posojilnico se bodo stekala vsa sredstva zadružnih ustanov, skladi, hranilne vloge itd- Kmetje bodo lažje dobili posojila, saj bo zadoščalo potrdilo pristojne zadruge, da je prosilec posojila kreditno sposoben. Upravičeno pričakujejo, da se bo s tem poživelo tudi delo kreditnih odsekov pri splošnih kmetijskih zadrugah, ki bodo po ustanovitvi posojilnice in hranilnice vezani na kmečko in ne več na Narodno banko. -ÌP- V tem primeru sta to slikar Lojze Perko in kipar Marjan Keršič, ki razstavljata zbirko otroških portretov, nastalih v zadnjih letih. Oba umetnika druži globoko človeški, nežen odnos do otroka. Slikar Lojze Perko se je predstavil kot mojster v obvladanju barvnega izraza. Li-rizem, tako slovenski v barvi in razpoloženju- To so slike, pa naj bo to krajina z jezercem ali otrok pri zajtrku. M prav sredi sodobnega racionalizma učinkujejo tako pornir- Priprave za proslavo 60-Ietnice Slovenske Moderne Med slavnostmi ob deseti obletnici osvoboditve Ljubljane spomladi 1955 je v načrtu tudi proslava 60-letnice Slovenske Moderne. Poleg predavanj, umetnostnih razstav, koncertov in knjižnih Izdaj Je v načrtu preureditev stare Cukrame — sedanjega delavskega Doma prehodnih — ln odkritje spominske plošče veliki četvorici pesnikov, ki so prebivali v njej. Da se prične uresničevati zamisel, ki Jo je dala SZDL terena Poljane I., sklicuje odbor Slavističnega društva v ponedeljek, dne 18. oktobra, ob 10. urt v sejni dvorani Univerze (2. nadstr.) zborovanje zastopnikov kulturnih In družbenih organizacij ter ustanov. Porazgovorlli se bomo o načrtu tn Izvolili pripravljalni odbor, ki bo prevzel vse nadaljnje posle. Zborovanja naj se udeleže vsi, ki so dobili vabila, vabimo pa tudi vse ostale častilce velikega kulturnega in družbenega izročila naše Modeme. Odbor Slavističnega društva. jujoče, ker v njih je še ostalo tisto pristno čustvo, katero je dano samo redkim, da ga polnovredno izrazijo. Večinoma se mu približamo z nezaupanjem; mogoče prav zato, ker smo morali prebavljati na tene osladnosti, standardnih slovenskih pokrajin im zlagane idile. V tem primeru pomeni Perko prijetno presenečenje; to so slike, kot si jih želimo imeti še. Kipar Marjan Keršič tudi ni več neznano ime v slovenskem likovnem svetu. Uspešno se je uveljavil doslej s plastikami velikega formata, tu pa je pokazal svoje znanje v tako intimni plastiki, kot so to portretne glavice otrok-Razstavlja šest otroških glavic, od katerih bosta »Marti-nek se je jokal« in »Miška« (oboje žgana glina) ostala obiskovalcem v trajnem spominu. Sest glavic, šest različnih malih ljudi — resnih, otožnih, navihanih, vsaka majhen svet zase. Ob teh glavicah — ki jih odlikuje običajna Keršičev« značilnost: brezhibna tehnična obdelava — gledalec nima mučnega vtisa, da umetnik za vsako ceno stremi za novo obliko. Ta je tu že najdena kot povsem naravni, neprisiljeni izraz vsebine: otroka in njegove duševnosti. Prav to soglasje med vsebino in plemenito formo je ena glavnih odlik kiparja Keršiča- Zupan zultatov mlade generacije zgovoren dokaz za to, da »mlad:- niso tisti, ki nekaj »obetajo«, ki so »nadarjeni*, iz katerih bo »nekaj postalo-, marveč je iz n;:h že nekaj pestalo, oni so že tu, v srcu vseh pogumnih naporov in teženj za to, da najdemo umetnost v sebi in sebe v umetnosti.* Dr. Milan Bogdanovič pravi v beograjski izdaji BORBE dne 10. t. m. med drugim naslednje: •Na odru Srbskega, narodnega gledališča se je dne J. oktobra predstavil beograjski publiki odličen mlad jugoslovanski gledališki ansambel... Brez zadržkov lahko rečemo, da nas ie ... marsikaj resnično navdušilo. Ko razmišljam o tej predstavi in o stilu, ki ji ga je dal in utrdil mladi režiser Branko Gombač, in ko iščem formulacijo, s katero bi ta stil označil, se mi zdi, da bi bilo najbolj ustrezno, če rečem, da je bila v vsem, kako je ta predstava zamišljena in uprizorjena, vodilna težnja, da se do maksimuma izrazi neposredno, nepotvorjeno, v najbolj čisti, prvobitni, elementarni obliki, doživljanje drame. Imel sem vtis, da so bili vsi ti mladi igralci prepričanj, da vsakdo skozi 'lik, ki ga oživim, v bistvu izpoveduje nekaj najbolj intimno svojega, da se mu je posrečilo za določen čas pozabiti samega sebe in se izpremeniti v resnično drugo osebo. Nikoli nisem na odru videl toliko in tako nenarejenega joka..., nisem videl, da se ljudje kot črvi zvijajo sami v sebi, da tako trpe v svojih nesrečah, kot tokrat, ko sem gledal celjske igralce. In to je vsekakor dajalo vtis absolutne naravnosti, nekega elementarno čistega realizma, ali točneje, dovršeno prikazane realnosti. Še neko odliko, in to zelo pomembno, je pokazala ta predstava. To je popolno ravnotežje, dejal bi, maksimalna izenačenost sil, ki so jo izoblikovale. V resnic: bi bilo zelo težko kogarkoli od mladih^ celjskih igralcev, ki smo jih v tej predstavi videli, izdvojiti. Vendar bi rekel, da so Mina Jerajeva, Marija Goršičeva, Marjanca Kro-šlova, Janez Škof, Slavko Strnad, Volodja Peer in drugi, vsi skupaj, mladi igralci, ki bi si jih želelo vsako dobro gledališče, in da so uspeli pod prizadevnim vodstvom svojega režiserustvariti predstavo na evropski višini, ki bi jo bilo mogoče mirne duše prikazati vsakemu gledališkemu sladokuscu.* L. F. Ob razstavi umetnice Vere Pristovškove v Cel’u ••••••..a..«.. PREPROGE SO DRAGE ? Strokovno Vam jih popravi in očisti zadruga »C I L I M I«, LJUBLJANA, Mestni trg štev. 15 • »15. SEPTEMBER« tovarna cementa in salonita, ANHOVO sprejme takoj : rudarskega inženirja z najmanj 10-letno prakso v industriji gradbenega materiala ali rudarskega tehnika z najmanj 15-letno prakso v industriji gradbenega materiala. PlaSa po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja poslati na upravo podjetja. •••••• ••••••*•« ■•**••••• •••••««•< ••••§..#• •«•••• V teh dneh razstavlja v dvoranah Uniona in Mestne hranilnice v Celju znana celjska umetnica Vera Fišer- Pristovškova. Njena retrospektivna razstava je jubilejnega značaja, saj slavi umetnica letos 30-letnico svojega slikarskega delovanja. Sodeč po obsežnem in kvalitetnem izboru razstavljenih del je bilo njeno dosedanje delovanje izredno plodno in tudi uspešno. Cez 150 del v raznih tehnikah (olju, pastelu, rdeči kredi, akvarelu in oglju) na razstavi nam to domnevo najbolje dokazuje! Čeprav Je razstava prirejena v neprimernih prostorih ter tudi pomanjkljivo aranžirana, vendar človeka preseneti in pritegne zaradi svoje nesporne kvalitete. Res je interesno področje umetničinega slikarskega talenta precej ozko — omejeno na portret Podzemeljska uganka e ostata nerešena i V osrčju hriba Soviča je izdolbla Pivka v davni preteklosti ogromne prostore, ko je iskala poti proti Planinskemu polju. Nekdanja rečna struga podzemeljske Pivke predstavlja Postojnsko jamo, kapniško čudo, ki ga leto za letom obišče nad 150.000 ljudi. Danes tecejxxlzemeljska Pivka osem- noosvobodilni vojni* Postojn- niso našli in prva poplava je odnesla vse priprave za vr-tanje rovov. Od takrat dalje je vsako raziskovalno delo na sifonu spalo. Ko pa je prešla po narod- najst metrov nižje po nevarnih podzemeljskih rovih in tesneh, kamor more samo drzni jamar, katerega ne za-usta-ri nobena zapreka. Po petih kilometrih podzemeljskega dostopnega toka izgine Pivka v ogromnem sifonu. Še v s'.šni dobi predstavlja to podzemeljsko okno skoro 100 kvadratnih metrov vodne površine z največjo globino do 12 metrov- Skozi to ogromno podzemeljsko okno potiska svoje vode v neznane dele jame. Od tod pa do izvirnega sifona v Maiograjski jami na robu Planinskega polja je še vedno 2200 metrov neznanih podzemeljskih prostorov. Sto let že predstavlja Piv-kin sifon uganko za raziskovalce kraškega jamskega sveta. Pred to uganko je stal že leta 1854. Šmidi, ki je prvi znanstveno opisal postojnski jamski sistem- 1929. in 1930. leta so poskušali rešiti ta problem Italijani s tem, da so izvrtali v steno sifona tik nad vodo preko 100 m dolg umetni rov. Toda zaman, podzemeljskega nadaljevanja Pivke lo- ška jama v last slovenskega naroda, so bili odkriti novi deli v jami, zlasti v Vilharjevem rovu in Magdaleni jami. Uganka, kaj je za Pivkinim sifonom pa ni dala miru slovenskim jamarjem- Celo tuji učenjaki — med njimi univerzitetni profesor iz Berlina — so ponudili svojo pomoč in potapljače za raziskovanje sifona. Toda naša javnost je tako ponudbo odbila. Na poziv Uprave kraških jam Slo venije je prišel v Postojno najboljši potapljač Jadrana, inženir Bauman, ki si je ogledal situacijo v samem sifonu in se tudi dogovoril, da bo ob prvi priliki izvršil pregled sifonskih sten. Njegova _tragična smrt pri ladji »Žužemberk« je pretrgala vsako upanje na rešitev te stoletne uganke. Izredno nizko vodno stanje v naših podzemeljskih rekah v letošnji jeseni — voda v sifonu Pivke je bila najmanj za 2 metra nižja kot druga leta — pa je zahtevalo nujno že enkrat rešitev- Tako je di- rekcija kraških jam Slovenije skupaj z društvom za raziskovanje jam Slovenije poklicalo kvalificirane potapljače iz Krapnja pri Šibeniku, zaposlene pri podjetju »Spužva«. Potapljači so prišli in tako so se po dolgem času zopet odprla železna vrata, ki odpirajo pot v edinstveno okno, ogromno udorno brezno, kjer teče na dnu podzemeljska Pivka k odtočnemu sifonu. Tri metre visoko vrata Čudovita je bila slika morskega potapljača v globokem podzemlju, na površini temnega podzemeljskega tolmuna. Izredno močne, tisočvatne žarnice razsvetljujejo temne, do 20 metrov visoke stene sifona. V visoki vodi so vsi ti ogromni ' podzemeljski prostori pod velikim pritiskom vodnih mas, ki jih ob silnem šumenju požirajo odprtine pod navpičnimi stenami- Prvič v raziskovanju naših podzemeljskih prostorov se spušča potapljač v skoraj deset metrov globoke vode sifona. Priprava za ta slovesen trenutek je trajala s pripravo odra, električnega kabla in kom- presorja za zrak tri dni, potapljanje pa le deset minut. Prav dramatična je bila scena prvega potapljanja. Z veliko pozornostjo smo sledili potapljaču, pogumnemu Čoviču Ljubu, ki je že po nekaj metrih postal kljub izredno močni žarnici neviden. Skaljeno blato na dnu tolmuna je zakrilo potapljača- Le mehurčki zraka, ki so prihajali na površino, so povedali kje se giblje raziskovalec. Govič je prišel do stene sifona in odkril tam tri metre visoka vrata, ki naj bi vodiila izpod 6tene vt drug podzemeljski svet onstran sifona Le nekaj korakov je napravil naprej, pa j? prišla v podvodno veliko potapljaško svetilko voda. Počilo je steklo in žarnica. Tako je bil raziskovalec prisiljen, preriniti se preko velikih hlodov na površje temnega sifonskega okna. Kaj sedaj? Ali naj vse delo; tako težko pripravljeno in še težje pričakovano, pade dobesedno v vodo? Jamarji so šli na delo in skonstruirali še kar dobro podvodno svetilko, s katero se je drugo jutro ni rov, so svojim materialom zasuli vse'glavne odprtine, ki bi morda vodile v podzemeljske prostore onstran sifona. Vse stene so ostro razrezane kot noži in ne dovolijo raziskovalcu, da bi se skozi nje splazil dalje- Tri možnosti so še Tako je padlo’ upanje na rešitev stoletne uganke, najti nadaljevanje postojnskih jamskih prostorov, dobesedno v vodo. Pred nami je bila skoraj rešena stoletna uganka, ali priroda je ohranila svojo tajno. Vendar pa vsi napori in vložen? denarna sredstva niso bila zastonj. Za znanost je bil dosežen važen rezultat: do 10 in več metrov globoki sifon je neprehoden, vhod v podzemeljske prostore med odtočnim sifonom Pivke v Postojnski jami in pritočnim sifonom v Malograjski jami je treba iskati drugje. Tri take možnosti bi bile: ena ie brezno v Hrenovčevih talih, kjer je prišel Zavod za raziskovanje krasa že 100 m globoko, druga je odprtje Un-Koliševke, ki je zasula spustil v temne globine eden sk« K(>1,1!e.vke' k' Je *“"«• najbolj drznih potapljačev podzemeljske prostore Pivke. našega Jadrana, Ivo iz Krap- tretJ« P? potapljanje in raz- - ° J ’ iskovan je pntocnega nja' sifona Potapljač Jo pripravljen. preiskal vse stene sifona, a vedno zaman. Tudi on je našel tri metre visoka vrata, ki vodijo 16 m globoko pfcd koleno sifona. Odprtina pa postaja na koncu vedno ožja in zapre končno z ozko špranjo vsako nadaljnje prodiranje. Italijani, ki so tu kopali umet- 2200 metrov bi bila mogoča direktna zveza med Postojnsko jamo in Planinskim poljem, kar bi prav gotovo v veliki meri vplivalo na razvoj turizma v kraškem turističnem področju. F. H. In tihožitje — zato pa tembolj po-globi j eno in za njeno induktivno razmerje do naslikanega objekta kar tipično. Umetničino čustvovanje je umirjeno, nežno in lirično. Temu Čustvovanju tudi najbolje ustrezajo tehnike, katere Pristovškova predvsem goji, namreč pastel in podobno tretirano olje, z mehko zabrisanimi sfu-matnimi prehodi. Ta način slikanja ni elementarno silen ali dinamično eruptiven, ni pa tudi ne medel ali celo »slabokrven«, '. ker je poln življenjske sile in optimizma, katerega umetnica v veliki meri poseduje ter zna tudi posredovati. Njeni portreti in tihožitja s cvetlicami in drobno porcelanasto bižuterijo so barvno prijetno zajeti in intimno ubrani, mehko občuteni ter često malce idealizirani in poplemeniteni. Posebno v portretih je Pristovškova dosegla toliko rutine in kvalitete, da je postala kar nekaki oficialni portretist povojnega Celja. Na razstavi dobrih portretov ne manjka n. pr. Portret igralke Šaričeve (pastel), Slovenka (olje), Portret A. G. (olje), Zlata (olje), Vida (pastel), Mira (pastel), itd. Nekateri od teh zgodnejših del kažejo jasne vplive njenega učitelja M. Sternena. Po vojni je ustvarila Pristovškova galerijo portretov znanih in manj znanih Celjanov, od katerih so najboljši: Portret P. P. (olje), Portret E. K. (olje). Cvetka (olje), Portret O. V. (pastel), Portret M. F. (pastel), Mi)a (Dastel), Portret I. (olje), »Celjski grof« (olje), Mara (pastel), Portret M. M. (rdeča kreda), Bratci (olie) itd. Portret je na razstavi najšteviineje zastopan in tudi kvalitetno močnejši del razstave. Njeni portreti so prijetni, otroški prav ljubki, a istočasno dovolj globoko zajeti, da morejo človeka prepričati. Tihožitja za portreti kvalitetno zaostajajo, ker pogrešajo strukturno barvitost. Kljub temu niso slaba. Odlikuje jih predvsem intimna barvna ubranost, ki zsie-ma dovolj široko barvne skalo. Najboljša dela so Cinije. Nagelj, Gladiole in Tulipani. Šibka točka Pristovškove so njene pokrajine, mestne vedute in večje kompozicije. Njena barvna tehnika se tukaj težko otrese neke medlosti in le včasih uspe sliko barvno razgibati. Medle so n. pr. vse tri vedute celjskih ulic in trgov, prikaz dei a v Cinkarni, nekoliko romantični Večer pod gradom. Pozimi in še kakšna. Dobra dela pa so Pogled na Celje, akvarel Seča v Trenti in olje Veselo na delo. ki nekoliko spominja na Jamovo Kòlo. Noben umetnik ne ustvarja samo dobrih del in uspeh razstave se ne meri po niabših. ampak po dobrih delih. V celoti vzeto ie retrospektivna razstava Pristovškove dobro uspela ter si jo je doslej ogydalo že preko 4C0 ljudi. To je za celjske razmere, ki nimajo umetnostno razstavne tradicije. mnogo ter doka»uie umetničino priljubi i *»n r-- -• r^-r.c- ščanih. Razstava je č-:rti samostojni prikaz umetničin-«3 uspešnega slikarskega delovanja. Jože Curk Ö pionirski knjižnici in čitalnici v Ljubljani smo nedavno pisali. Tokrat pa še nekaj vrstic o tem, kako imajo podobne čitalnice urejene drugod po svetu in v ostalih bratskih republikah. Tudi v Zagrebu urejajo podobno knjižnico, kjer se bodo zbirali pio- uvajajo otroke izven šolskih kolektivov v javno kulturno in družbeno življenje. Po mnogih mestih imajo večnacionalne pionirske biblioteke, kjer knjige izposojajo v najrazličnejših jezikih- Imajo pa tudi redne jezikovne tečaje, kjer si otroci bogatijo svoje »Joj, kako zanimivo!« nas, saj je temelj v tej lepi in vabljivi pionirski knjižnici v Ljubljani, že postavljen. V.K. Preproge, ki jih pogrinjamo po tleh, z njimi krasimo ali ščitimo stene, so po svoji izdelavi dvojne; gladko tkane, obojestransko uporabne ter kosmate, mehke, večkrat napačno imenovane »perzijske preproge«. Zgornjo, kosmato stran take preproge imenujemo »flor« ali »runo«. Nasveti za ravnanje s preprogami orijentalcu ne bi bili potrebni, ker nikdar ne bo na preprogo stopil v čevljih, nikdar postavil nanjo težek kos pohištva. Preprogo položimo na tla tako, da na njej ne stoji stalno kak del pohištva. Ce se temu ne moremo izogniti, je bolje, da preprogo podvijemo. Ce stoji sredi preproge miza, ki ima pri tleh široko ploščo, je ta del preproge v nevarnosti, da se v njem zarede molji. Zato je priporočljivo, da ta del preproge pokrijemo s časopisnim papirjem ter potresemo z naftalinom ali kafro, leseno ploščo pa namažemo z sivkinim oljem. Ce že moramo postaviti na preprogo mizo ali kak drug stalen predmet, položimo pod nogo kos kartona. Preproge obešamo na steno tako, Zatopljenim v knjigo naglo minevajo urice nirji od vsepovsod in si nabirali znanje. Po drugih mestih pa imajo take ustanove širok obseg. V svojih prostorih ne zbirajo znanje. Ponekod imajo otroci neposreden dostop h knjigam, ki jih tudi sami urejajo. Okoli podobnih ustanov pa so zbrani profesorji in drugi javni delavci, ki se ukvarjajo z mladino. Z rednimi publikacijami, (ne samo o svojem internem delu) temveč tudi n. pr o otroški risbi večajo zanimanje za otroške probieme. Mnogi prirejajo celo mednarodne založniške sestanke, kjer razpravljajo o mladinski založniški dejavnosti. V Miinchenu prirejajo tudL-Ietne razstave knjig. Prav tako ne manjka prireditev, ki jih pripravljajo otroci sami. Tu in tam imajo otroci svoje laboratorije. Učijo se fotografirati in se vključujejo tudi v filmske krožke- Vse to še čaka pionirje pri Družinska pomoč Je namenjena materi pri opravljanju gospodinjskih poslov, v Belgiji, kakor tudi drugje so gospodinjske pcunočni-ce le redke. Običajno nimajo nobenih posebnih kvalifikacij, dobivajo pa mezdo, ki je večina' družin z otroki ne zmore plačevati. Takim gospodinjstvom, ki imajo razne težave, nudijo v Belgiji na razpolago gospodinjske pomočmice, s katerimi razpolagajo prostovoljne organizacije, ki jih podpira država. Te gospodinjske porno mice imajo za seboj poseSbiio šolanje. Pri isti družini lahko dela taka pomočnica največ 6C0 ur letno in največ šest zaporednih tednov. Gospodinja, ki ji gospodinjska pomočnica pomaga, prispeva po svojih zmožnostih. Za pomoč družini služi tudi servis, ki nudi vešče bolniške strežnice med boleznijo. Na tem področju se specializirajo nekatere prostovoljne organizacije. Usluge plačujejo različno, navadno po višini družinskih dohodkov. Kar se tiče gospodinjske opreme, ni bilo v Belgiji še nobenega poskusa, da bi se posplošila uporaba tehnične opreme gospodinj- é. M Bodoči filozof samo otrok, temveč tufli najrazličnejše znanstvene in kulturne delayce. Pionirjem berejo svoja dela tudi mladinski pisatelji (kot bo tako odslej tudi pri nas) in opazujejo, kakšen uspeh imajo še pred objavo. Mali kritiki - pionirji jim s svojimi sodbami neredko pomagajo, da svoja dela izpopolnijo. S pionirji pa vzgojitelji. a tudi javni delavci razpravljajo o najrazličnejših aktualnih vprašanjih. V Miinchenu so redni diskusijski večeri o temah, kot so: mir aii vojna, patriotizem in nacionalizem itd. Take razprave so silno zanimive za otroke, a tudi za vzgojitelje. Istočasno ■HL I I ! I ÜÜW Težko je izbrati at gtet ZELENI PARADIŽNIKI Ko zunaj postaja hladno in paradižniki več ne zorijo, jih ne zavrzimo. saj so tudi zeleni prav okusna solata, ki se zlasti dobro prilega k mesu. Take paradižnike lahko vložimo na več načinov. Dobri so tudi zeleni paradižniki, ki jih napravimo takole: Najprej odstranimo semenje, nato zrežemo paradižnike na tanjše kolobarje. Tako pripravljene polijemo z vrelo, slano vodo, jih stresemo na cedilo, da se odcedijo in ohlade. Medtem prevremo kis za vlaganje in ga ohladimo. Ko je popolnoma ohlajen tudi paradižnik, ga zložimo v kozarce skupaj z drobnimi čebulicami (šalotka) ter lovo r j eviro i listi. -Na to zlijemo ohlajen kis tako. da popolnoma prekriva paradižnike. Kato kozarce zavežemo in hranimo kot drugo vloženo zelenjavo. KROMPIRJEVI CMOKI Z ZDROBOM V. kg kuhanega krompirja olupimo, dobro pretlačimo ali zri-bamo na strgalniku, dodamo 1 jajce, pol žličke raztopljenega presnega masla, sol, 5 dkg moke in 5 dkg pšeničnega sdroba. Vse to zamesimo v voljno testo, Iz katerega izoblikujemo za jajce debele cmoke. Kuhamo jih v slanem kropu v odprti posodi 15 do 20 minut. Kozico moramo v začetku večkrat potresti, sicer se nam cmoki primejo posede. Te cmoke lahko serviramo h golažu, k divjačini aii drugim mesnim jedem z Omako. Če smemo ob letošnjem slzfeem vremenu še kaj upati na sončno jesen, tosto potrebovale nekaj portne garderobe, ki bo namenjena izletom v hribe.' Če smo tolikšne ljubiteljice narave, da vsako soboto in nedeljo izkoristimo za izlet, bo ta naša garderoba bolj skrbno izbrana kot pa O'Weka tistih, ki napravijo »veliko turo« samo enkrat na leto. • Na izlete nikdar ne jemljemo mnogo oblek. Vendar pa prav na izletu potrebujemo različno obleko, ker moramo vedno upoštevati klimatske razlike: v temperaturi in v obliki padavin, dežja ali snega, ki ga na naši izhodiščni točki še rr*.i. Zato moramo v* naši garderobi vskladiti dvoje nasprotujočih si zahtev: malo oblek in obleko za mraz ali VTOči-no, c!ež ali sonce. Čeprav je takšna zahteva na videz prav neizvedljiva, jo z nekaj iznajdljivosti lahko izpolnimo. Za izlete v hribe prav gotovo potrebujemo hlače, ker so te primernejše kot krilo, ki se rado BSMK ZÄ KSTSREGÄ NE VEMO Da, prav v vsakem gospodinjstvu leži denar. Toda cianj se ne spomnimo niti konec meseca, ko nam denar »iz blagajne« prečudno naglo skopni. Kako prav bi nam prišel v tako kritičnem času kak dinar, toda kje ga dobiti? Ozrimo se tmalo po kotih, poglejmo v shrambo, poglejmo na pod* stres j e in v klet. Predvsem bomo povsod cpaaile za čudo mnogo starih, seveda vseh zaprašenih in neumitih steklenic, kakšne železne ali bakrene predmete, ki so že davno odslužili, a jih venomer nosimo s seboj iz stanovanja v stanovanje. »Bo že prišlo kdaj prav.« se opravičujemo, medtem, ko prav dobro vemo. da teh predmetov ne bomo nikdar več rabile in naan bodo le za šaro. In prav ta šara nam ob kancu meseca prav lahko pomaga iz zagate. Steklenice dobro umij m o — (kako to delamo, smo že prinesli v naših nasvetih) in jih tako pripravljene oddamo. Vsak dinar, ki ga bomo prejele, se nam bo zdel kot da bi nam ga kdo podaril, če že več let nismo napravile take »čistke <. se bo nabrala kar čedna vsotica. Odslej bomo od časa do časa zbrale pa kup nerabne predmete, ki rh je v vsakem gospodinjstvu vedno dovolj in tako bo vedno skromna zaloga za najbolj »suhe« dni. — ra zatakne na skalo ali grmovje, se strga in lahko povzroči tudi nesrečo. Hlače pa ne pristajajo vsaki ženski. Debeluška in tista nad 40 let, si jih pač redkokdaj lahko privošči, pa naj bGdo že to kratke, tričetrtinske ali dolge hlače. Tudi prav majhnim ženskam hlače slabo pristojajo. Vendar, kadar odhajamo v hribe, si jih v hribih hladna in zato to krilo ne bo odveč. Lepo je, če sta krilo in hlače iz istega materiala, prav tako je praktično, če je krilo krojeno iz balonske svile, ki obenem z vetrnim jopičem nadomesti dežni plašč (seveda, če dež ni letošnje vztrajne vrste). Da spada v nahrbtnik še vsaj en par nogavic in platneni čevlji, bomo skoraj gotovo oblekle. Pa ne samo hlače, temveč tudi toplejše krilo, ki ga bomo lahko pripele čez hlače za ves tisti Čas. ko nam bo hladno in seveda, ko bomo hotele biti tudi estetsko oblečene. Takšno krilo pa ne bo dobrodošlo samo debeluškam: tudi vitka dekleta ga bodo rada oblekla, saj so večeri in jutra pa topla bluza ali lahka bluzica brez rokavov (kar je odvisno od tega, v kaj smo oblečene) in na glavo veselopisana ruta, ni težko uganiti. Kako pa je namesto pletenega puloverja dobrodošel vetrni jopič s pleteno podlogo, ki jn lahko odpnemo, bo kmalu spoznala vsaka, ki takšen jopič že Ima. d. P. da je runo ali flor obrnjen navzdol. Te so bolj izpostavljene moljem kot položene, zato jih je creba pogosteje pregledati. Najboljše sredstvo za ohranitev preprog je zračenje in prepih. Zato tudi ni priporočljivo podšivati stva. Vendar se ta vedno bolj uporablja, da se olajša delo materam. Tem olajšuje delo tudi sistem izposojanja tehnične opreme, finančna pomoč različnih socialnih organizacij, povečano število dobro opremljenih javnih pralnic in trgovski koncerni za izposojanje perila ter podpora za gradnjo stanovanj, ki se dobi le pod pogojem, da se graditelj obveže, da bo opremil hišo z moderno opremo — kad s prho, kopalnico itd. V mestih, kjer so univerze, lahko dobijo družine za plačilo varuha (študentko ali študenta), ki pazi na otroke, medtem ko so starši z d osna. tem ostane ves prah na podlagi. Ce smo jo položili na sneg, je po takem čiščenju opran tudi flor in preproga dobi znova svoj sijaj. Drugače pa moramo flor očistiti z vodo, ki smo ji dodali malce kisa, ali pa z vodo. v kateri smo prekuhale divji kostanj. Vendar ne smemo preproge vseskozi premočiti, ker utegne to škodovati osnovnemu tkivu. Preden jo znova pogrnemo, jo moramo temeljito posušiti tako, da jo obesimo čez lesen — ne železen — drog. Temeljito čistimo preproge dva do trikrat letno. Sicer pa vsak dan skrtačimo preprogo s trdo metlico, 1—2-krat tedensko pa izsesamo prah z izprašilnikom. Za čas daljše odsotnosti je bolje, da preproge spravimo. Gosto jih potresemo s sredstvom proti moljem, obložimo s časopisnim papirjem, nanj »natresemo kuhinjsko sol, preprogo enakomerno zvijemo in prevežemo. Potem jo zavijemo še v časopisni papir ter na konceh in v sredi zvežemo, da jo čimbolj zavarujemo pred prahom in molji. Zgodi se, da zaradi stanovanjske utesnitve postane kaka preproga prevelika. V tem primeru je bolje, da jo predamo :n kupimo manjšo, kakor pa da jo zmanjšamo z rezanjem. S tam namreč izgubi preproga vso svojo vrednost. F V. uh fi a %a matnlec Mala Nuška je stala na tram-\ vajski postaji. Močno je deževalo in debele kaplje so ji kapale od razh-ežiranih las in tekle po drobnem obrazku. Dekletce je imelo pri sebi velik dežnik, najbrž je bil očkov, in se na vso moč trudilo, da bi ga odprlo. Na postaji so stali sami moški. Res, da jih včasih opravičimo in jim odpustimo, če so malo nerodni. Vendar pa bi se eden izmed njih lahko spomnil in pomagal Nuški odpreti od dežja že moker dežnik. Ko je Nuška videla, da ni nikogar, ki bi se zmenil zanjo, je v hudem dežju čakala na postaji z zaprtim dežnikom. Na srečo se je kmalu pripeljala njena mamica, ki je prihajala verjetno iz službe. Sprva je naredila precej začuden obraz in morda je hotela Nuško celo okregati. V torbici »Čilimi...:« preproge z blagom po celi spodnji strani, ker to-le otežkoča čiščekje in zračenje. Največ škode utrpe preproge zaradi nepravilnega udarjanja ob čiščenju. Obešanje preprog čez ograje ali drogove ni pravilno. Preprogo položimo na tla s florom navzdol, ter elastično udarjamo po spodnji strani preproge. Nato jo zvijemo in poberemo prah. Se bolj je, če jo položimo na travo ali sneg, ker pri NADOMESTEK ZI »RUSKI« esj Ruski čaj je predrag za vsakdanjo uporabo in iker zdravju ni preveč koristen zaradi teina, ki ga vsebuje, si lahko pripravimo dober nadomestek. Naberemo mlade liste rdečih jagod in borovnic ali malin. Liste posušimo na soncu. Preden jih spravimo morajo biti popolnoma suhi, sicer splesnijo. Odlično čajno mešanico dobimo, če zmešamo dva deia svežih borovnič-nih listov in en del malinovih. Osušeno listje potolčemo z lesenim tolkačem ter spravimo platneno vrečico ter obesimo za 2—3 dni na toplo mesto. Caj branimo v zaprtih pločevinastih škatlah. Prav nam pride predvsem za nedeljske sprehode, saj je dober in nas prav nič ne stane. A. D. S šip odstranimo madeže, ki jih je pustila oljnata barva tako, da steklo zmočimo, rfa madež pritisnemo kovanec in z njim naglo drgnemo po madežu. Tudi zastarele madeže bomo na ta način odstranile. * Bell platneni čevlji radi puščajo prah. To preprečimo, če pripravimo cinkovo belilo namesto z vodo, z mlekom. * Metlo ali omelo, ki se je ukrivilo, popravimo, če jo obesimo nad krop. Para jo izravna v nekaj minutah. Prav tako lahko izravnamo ščetine na raznih drugih ščetkah. * Ce gremo na počitnice, nam cvetlice ne bodo usahnile v naši odsotnosti, ako bomo dale na višje mesto vedrico mrzle vode, okrog nje pa spodaj razpostavile cvetlične lonce. Nato vzamemo dolge nitke volne in potopimo en konec v vodo do dna, drugega pa vtaknemo v zemljo lončnic. Volnene niti vpijajo vodo in jo izcejajo v prst. Tako nam cvetlice ne bodo usahnile. mora Ni odveč, če tokrat spregovorimo nekaj besedi o redu. Tako zelo nam je ta potreben, vendar se ga le redko držimo. Kar poglejmo okrog sebe. 2e doma kaj radi položimo predmet, ki ga ne rabimo več, kamor si bodi, a prav gotovo ne na njegovo mesto. Pride drug član družine stori isto, in tretji in četrti, potem pa še otroci. In popolna zmeda je tu. Tedaj nam ne preostane nič drugega, kot da iščemo cd jutra do večera, zmerjamo druge in še bolj razmečemo. Tak nered razburja po nepotrebnem živce in dela hudo kri. Seveda, če je samo gospodinja pripravljena držati red, vsi drugi člani pa ne, ne bo mogla kljub vsemu naprezanju nikamor. Vendar bo obdržala vsaj snago, ki jo pa neredna gospodinja, ki se ob neredu navadno ne vznemirja, kaj rada pozabi. Kjer je taka gospodinja, ostali člani družine pa redoljubni, trpijo vsi. Kosilo pri taki gospodinji ni nikdar ob pravem času. Tudi je na hitro roko pripravljeno in napol kuhano. Krompir je še trd-ljav, juha je brez okusa, solato je pozabila v naglici osoliti. Ko pride mož domov, postavi površno obrisane krožnike na ne preveč čisto mizo, polno drobtin in drugih kuhinjskih odpadkov; sama je pri tem razkuštrana in brez predpasnika. Vse njene kretnje so hlastajoče, da polije juho po mizi, a je ne obriše. Družina, zlasti starejši otroci, ki vidijo, da je drugje drugače kot doma, so kmalu nezadovoljni, kar začne tudi gospodinji greniti življenje. Red mora veljati v družini prav vse člane. Nihče ne sme biti izjema, kar je zlasti tako rad očka, ki pusti copate, kjer se mu zljubi, pusti ogorek na pohištvu, ne pospravi za seboj časopisa itd. Nekateri ljudje imajo pač smisel za red, drugim je privzgojen, a privadi se ga lahko vsak izmed nas. Najlaže pa naučimo na red otroka. Predvsem mora imeti dober zgled, a mu tudi ne smemo popuščati celo tedaj ne, kadar je že močno zaspan, da vseeno pospravi svoje igračke. Otroku, ki je že od majhnih nog navajen na red, ne bo težko v življenju. —ra je imela dežnik, ki ga je zaradi nestalnega vremena že zjutraj vzela s seboj. T oda punčkina mokra pikčasta oblekica in njene bose, od blata umazane nožice so zvabile na njen obraz hvaležen pogled, ki ga je dekletce prav gotovo zaslužilo. Svoj dežnik, ki je nekoliko molel iz torbice, je potisnila globlje, da bi ga Nuška ne opazila. Potem bi se ji najbrže zdelo, da je bil njen trud zaman. Nie več ni mislila na to, da bi Nuško okregala. In prav je storila, saj je kmalu nato zvedela, da je prišla njo, mamico, čakat na postajo, a ni mogla odpreti velikega dežnika, ker so njene rokice zarij prešibke. Mamica jo je tesno pritisnila k sebi, da ji dež skoraj ni mogel do živega. Tako sta odhiteli proti domu, ki najbrž ni bil prav blizu. Tudi tramvaj je že odpeljal s postaje in vedno redkejše so bile dežne kapljice. Oči mnogih potnikov pa so še dolgo uprte v teh nekaj mladih fantov, ki so vstopili na zadnji postaji in ki niso opazili Nuške ali se jim ni zdelo vredno skloniti se k mali nebo g-Ijenki ter ji pomagati. Danica Treba se je že pošteno zamisliti jidi ?faémk boleznijo, razcie težave pri srcu, Čeprav ni bilo najti na njem nobenih organskih bolezenskih sprememb. Svetujem vam postopno utrjevanje, jemljite mnogo zračnih kopeli toda ne na odprtem soncu in izogibljite se vseh večjih naporov v veliki vročini. Hrana naj ne ho preobilna, oblačite se lahko, ohdačila morajo prepuščati izparivanje \-ode. Od zdravil uporabljajte še naprej bellalumal. JULIJA M., LJUBLJANA: Uredništvu Zdravstvene posvetovalnice ste poslali sledeči recept: »Repno seme prežgi kakor kavo, isto zmelji na kavni mlinček. To skuhaj in dodaj še petršilj (korenino in zelenje). Pij na tešče in zvečer.« Omenjate, da vam Jp to zdravilo čudežno pomagalo, kadar se vam je voda zapirala in da je tudi sicer bil ta čaj že večkrat uspešno preizkušen. Opisani čaj ima kot domače zdravilno sredstvo svojo osnovo, saj sloni na uporabi peteršilja, ki ima znano lastnost da v gotovi meri pospešuje izločanje vode. Uporabljamo ga lahko v primerih, kjer organizem ne izločuje vode v zadostni meri zaradi oslabljenega delovanja sečnih organov in srca. Vendar pa se ta čaj zdaleka ne more meriti po svojem učinku s sodobnimi diuretičnimi sredstvi iz vrst živosrebrnih in teobromin-skih preparatov, ki delujejo obenem na ledvice in srce in pospešujejo izločanje vode. Vsako zapiranje vode, ki ima svoj vzrok bodisi v nezadostnem delovanju ledvic, bodisi v oslabelem delovanji» srca, spada v zdravljenje izkušenega zdravnika. *ki bo z ozirom na stanje ledvic in srca predpisal pravilno zdravljenje, t. j. poleg pravilne diete še primerna zdravila. Obenem pa lahko kot pomagalo priporoča še opisani zdravilni čaj. Fri zapira- nju vode je v ozadju vedno kaka resnejša bolezen, zato nikakor ni dopustno, da bi se zdravilo zgolj z domačimi zdravili, če so še tako priporočena. * VANDA T. Lani ste zbolela na pljučih. Rentgenski pregled je pokazal majhno senco v vrhu levih pljuč, kar pa se je s primernim dietalnohigienskiea režimom in s tabletami Evtisona przdra-vilo. Sedaj se počutite dovolj dobro, jpenovni rentgenski pregled ni pokazal nobenih bolezenskih sprememb na pljučih. Pač pa v?m je od bolezni ostala v lika nevšečnost, to je močno znojenje, sicer ne tako močno kakor «ned boleznijo, ko so vas mučili vročinski izbruhi in stalno znojenje. Mnenja ste, da je orav to znojenje krivo vaše občutljivosti za prehlad, ker vsen /e najmanjša ohladitev povzroča prehlad. Zadnje čase se znojite tudi ponoči. Tu je več možnosti; ali se proces na pljučih vendar še ni čisto pozdravil, zato vam svetujem, da ostanete pod kontrolo zdravnika specialista. Druga možnost bi pa bila, da v organizmu, ki je tedaj reagiral na tuberkulozo, znojenje še nadalje persisterà tn to lahko še mesece in leta (če se telo nav3d! na neko funkcijo, s-tej le težko odpove), lahko pa je znojenje pri vas znak psiho-nevrotičnega stanja, za kar bi govoril tudi sicer velik f trab pred B. G. VIČ: Po opisu sodeč gre pri vas za ognojek v pazduhi, ki je nastal zaradi vdora bakterij v izvodne kanale žlez znojnic. Znaki so: oteklina, rdečina in pa velike bolečine. Ker se vnetje zelo rado razširi po vsej pazduhi, vam svetujemo, da že prvi ognojek radikalno pozdravite in sicer z operativnim posegom. Če se razvije v pazduhi obenem več cgnoj-kev, potem se lahko vleče bolezen mesece in navadno še nagiba k povrnitvi. Poleg operacije uporabljamo uspešno tudi antibiotična zdravila. Če pa so se ognojki razširili P® vsej pazduhi in če kaže., da bo njihov potek kroničen, potem poskušamo zdraviti z obsevanjem z rentgenskimi žarki. TEREZA K. Kožni izpuščaji v obliki koprivnice pri vašem možu ne pomenijo nobene nevarnosti, pač pa so znak neke svojstvene preobčutljivosti org.aniznia, v tem primeru preobčutljivosti za določene vrste in količine zaužitega alkohola. Mislim, da je pametneje odstraniti vzrok temu pojavu kakor pa razmišljati, kako bi zdravili koprivnico samo Ce se vaš no: ne more odreči alkoholu, naj sam ugotovi vrsto In količino alkoholne pijače, ki jo prenese brez ta* kih nevšečnosti. Dr. D. R. * MALI JODY L .kn^gi M\ Kinnan Rawììngsove — Riše Miki Muster | 352. 353. Penny je imel skoraj neznanski čut za orien- Vendar je svojega nasprotnika podcenjeval, tacijo. Brez težaive je prepoznal kraj, kjer je Kmalu so bili medved in oba psa tako daleč, da medved prišel čez reko. »Tukaj je bil,« je rekel, jih ni bilo več slišati. Sled pa se je slej ko prej »Julija, naprej, primi ga!« Psica je pohitela in tako razločno vila po blatnih tleh, da Pennyje-precej nato zalajala. »Je že na sledi.« Na blatnih vemu ostremu očesu ni mogla uiti. Odlomljena tleh so se razločno prikazali odtisi širokih tac. veja ali pomandran šop trave sta mu razločno Medved je ležal komaj sto metrov od reke, ko kazal pot. Proti poldnevu sta bila lovca tako sta ga psa dvignila. Zaradi goščave ga ni bilo upehana, da sta si morala nekoliko oddahniti, mogoče videti, slišal se je samo trušč, ki ga je Penny si je položil roko za uho in posluhnil. delal na begu. Toda Penny ni preveč spešil. Privela je lahna sapica. »Zdi se mi, da slišim »Sama ga ne dohitiva,« je dejal, »to morava Julijo.« Ta glas jima je dal novih moči. Pohitela prepustiti psoma. Najbrž pa je tudi on že pri sta in kmalu došla sovražnika, ki se je zdaj vea-kraju s svojimi močmi.« darle postavil za boj. 354. Pozibaval se je in renče kazal zobe. Julija se mu je zaganjala v bok, Uip pa ga je skušal popasti za goltanec. Medved se ga je otepal in hotel spet pobegniti, ker je zagledal lovca. Tedaj ga je Kip ugriznil v bedro. Šepavec je rezko zarjovel. Bliskoma se je okrenil in ga zgrabil. Z mogočnima šapama je stisnil buldoga k sebi, da je presunljivo zajavkal. Penny je dvignil puško. Skrbno je pomeril in ustrelil. V ognju se je Stari Šepavec zgrudil. Njegova morilska pot je bila končana. Pennyju in Jodyju se je mahoma zazdelo vse tako čudno preprosto. Zasledovala sta ga in ustrelila ... Se j Prometne nesreče v celjski okolici Traktorist Ivan Novak je vozil s traktorjem opeko iz Zlebičnega v Eodrišno vas pri Grobelnem. Traktor je imel prikolico, na kateri je sedel zavirač Alojz Drobne. Drobne je med vožnjo padel, ko je zaviral s prikolice in prišel tod kolo. Pri tem je dobil pretres možganov in poškodbe na obeh nogah. Do nesreče je prišlo, ker je bil Drobne nekoliko vinjen :n tudi sedež na prikolici ni bil pravilno nameščen. Traktorist pa je vozil s preveliko brzino in ni opazil, da je med vožnjo izgubil Drobneta. * Drago Jelovšek, traktorist KZ Petrovče je vozil traktor s prikolico proti Medlogu v celjski okolici. Prikolica je bila petton-ska in pretežka za traktor. Na lahnem ovinku od Zaloga proti Medlogu je hotel nekoliko zavirati. Pri tem ga je prikolica porinila poševno na levo stran in nato še na desno stran cestišča, ter se nagnila na traktor, tako da je zmečkala kabino, v kateri je bil voznik. Jelovšek je pri nesreči dobil težke notranje poškodbe in poškodbe na glavi in je v celjski bolnišnici umrl. — Materialna škoda znaša 50.000 dinarjev. Nesreče je kriv voznik sam, ker je na traktor priklopil pettonsko prikolico z naletnimi zavorami, ki pa so pri močnem za-\riranju zelo nevarne. M. C. Nenavadno nagla smrt Te dni je obiskal Jožeta Kunav-ra iz Savelj pri Ljubljani delavec iz Križevcev Lovro Rogina. Prosil ga je za prenočišče in tožil, da ga močno boli želodec. Regina je prenočil v hlevu, kjer so ga naslednje jutro našli mrtvega. Otroci ne obešajte se na vozila Po ulici Pariške komune v Mariboru je 14. septembra dopoldan privozil Janez Novak s tovornim avtomobilom. Na tem mestu se je obešal za vojaški voz s konjsko vprego 11-letni Dušan Kristl. V trenutku ko je avtomobil privozil mimo vprežnega voza jt kie-ček odskočil in se zaletel med prednji kolesi avtomobila. K sre- Kupimo veSJi tapetniški ŠIVILNI STROJ, lahko rabljen, vendar v dobrem stanju. Ponudbe s ceno in opisom poslati na naslov: »ZEKO«, veletrgovina z žitaricami, Maribor. RAZPIS Okrajni zdravstveni dom v Kopru potrebuje za novo osnovana mesta na svojem področju naslednje zdravstveno osebje: ZDRAVNIKA splošne prakse za vodjo zdravstvene postaje v Dekanih. ZDRAVNIKA splošne prakse za mestno ambulanto v Izoli. ZDRAVNIKA splošne prakse za centralno ambulanto v Kopru. SANITARNEGA TEHNIKA za hijensko pos&jo v Kopru. • SANITARNEGA TEHNIKA za mesto Piran. MEDICINSKO SESTRO za zdravst. postajo v Dekanih. MEDICINSKO SESTRO za pomožno zdravstveno postajo v Marezigah. STOMATOLOGA za zobno ambulanto v Izoli. ZOBARJA za zobno ambulanto v Izoli. DVA ZOBARJA za zobno ambulanto v Piranu. ZOBOTEHNIKA za zobno ambulanto v Izoli. ZOBOTEHNIKA za zobno ambulanto v Piranu. DVE ZOBNI INŠTRUMENTARKI za zobno ambulanto v Izoli. DVE ZOBNI INŠTRUMENTARKI za zobno ambulanto v Piranu. PEDIATRA za šolski dispanzer, oziroma zdravnika splošne prakse, ki bi imel možnost specializacije v otroški bolnišnici v Kopru. BABICO za Koper okolica. BABICO za Škofije. MEDICINSKEGA LABORANTA za centralno ambulanto v Kopru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — K prošnji je treba priložiti življenjepis. či je avto počasi vozil, tako da je šofer lahko takoj ustavil in s tem preprečil, da niso kolesa šla čez otroka. Pri padcu je dobil deček lažje telesne poškodbe. Otroci bodite previdni in ne obešajte se na vozove, ker je to lahko vaša smrt. Ukradeno grozdje je bilo vrnjeno lastnikom V torkovi številki našega lista seno poročali, da je nekaj večjih kmetov kradlo grozdje v vinogradih, ki so jim bili odvzeti po zakonu o odpravi viničarskih odnosov in dodeljeni kmetijskim gospodarstvom. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je Alojz Kociper ukradel iz sadovnjaka 500 kg jabolk, Neža Bezjak 120 kg grozdja, Franc Peklar 600 kg grozdja, gostilničarka Barbara Žerak si je prisvojila kar za 96.000 din tujega grozdja, Stanko Valič pa si je v razlaščenem vinogradu s pomočjo delavcev natrgal grozdja za 210 tisoč din. Simon Kuhar si je nadalje prisvojil 150 kg grozdja, Ivan Drevenšek pa je obral kar cel vinograd, v katerem je bilo za okrog 450.000 din grozdja. To so vsi večji kmeti iz ljutomerskega okraja, ki jih je skominalo’ tuje grozdje. Vse ukradeno grozdje je bilo zaseženo in vrnjeno pravim lastnikom — kmetijskim gospodarstvom. Zlikovci so zastrupili potok Dobrnco Kakor je javila postaja ljudske milice v Dobrni, je neki neznanec vrgel v potok Dobrnico strup, zaradi katerega so poginile vse ribe. Krivci tega vandalizma bodo prej ali slej zasledeni in prejeli zasluženo kazen. Napadi v Betnavskem gozdu pri Mariboru V začetku tega tedna sta bila v Betnavskem gozdu pri Mariboru dva napada. Prva je bila napadena Marija C. iz Maribora, katero je napadalec udaril s kamnom po glavi in pobegnil. Na enak način je bila napadena tudi Erna P., ki ji je napadalec odvzel ročno torbico. Po osebnem opisu ljudi domnevajo, da je napadalec neki Jovan L. iz Maribora, ki se sedaj nekje skriva. KOLEDAR Sobota, 16. oktobra: Jadviga. * 16. oktobra 1827 je bil rojen v Baslu slikar Arnold Böcklin. * Dekanat pravne fakultete univerze v Ljubljani sporoča, da bo v ponedeljek, dne 18. okt. 1954 ob 10. uri v Zbornični dvorani univerze obramba disertacije tov. Režka Boruta z naslovom: Razvoj predstavniškega mandata v naj višjih zakonodajnih organih fevdalne in buržoazne države. REZERVNI OFICIRJI TERENA »24 TALCEV« — POZOR! V ponedeljek. 18. t. m. ob 19.30 uri bo v dvorani doma »Ivana Cankarja« na Poljanski cesti zbor vseh rezervnih oficirjev članov UROJ. Vabljeni tudi nečlani — rezervni oficirji. Ker je tematika, ki se bo na zboru obravnavala izredne važnosti je udeležba za člane obvezna. Stomatološka klinika obvešča vse zainteresirane zdravnike, ki se želijo specializirati iz stomatologije, da se pričnejo predavanja v ponedeljek, 18. oktobra t. 1. Namesto venca na grob pokojne g. Sedejeve so darovali prebivalci Železnikar j e ve ulice 1.250 din slepi mladini. Iskrena hvala. »VEZENINA« Maribor, obrtna delavnica za vezenje ročnih del, predtiskanje vzorćev, preobleko gumbov, entlanje itd. se je preselila iz Partizanske c. 16 v Vetrinjsko 17 ter se priporoča cenjenim strankam. Uprava za ceste OLO Ljubljana okolica sporoča: Cesta štev. 1215, smer Crna vas — Podpeč je zopet odprta za ves premet. Društvo ljubiteljev ptičarjev sporoča, da je zaradi malega števila prijav jesenska vzrej na tekma Špani jelo v, ki bi morala biti dne 17. okt. t. L, odpovedana. V osrednji študentski menzi, na Miklošičevi cesti, je vsako soboto in nedeljo ples od 20.30 do 24. ure. Igra orkester ARRY. Vabljeni. v počastitev »Svetovnega dneva varčevanja dne 31. oktobra 1954« bo Mestna hranilnica ljubljanska od 15. oktobra do 15. novembra 1954 dnevno nagradila z žrebanjem enega od vlagateljev v hranilno knjižico 2 din 1000. Vsakovrstne bolečine vam sigurno preprečijo Phenalgol tablete — naj novejši preparat tovarne LEK. Zahtevajte v lekarnah le originalno škatlico Phe-nslgol tablete Novost na našem trgu je »JELA« sol za kopeli. Osvežuje, jača in krepi živce. Dobi se v drogerijah in parfumerijah. Cisti tvoj štedilnik samo s kromovim praškom. Z malim trudom boš imela vzorno čist štedilnik. Zahtevaj originalen zavitek. GSLMUJTE V »SLOVENSKEM POEOČEVfiLCU«! TRGOVSKO PODJETJE »ELEKTRQPR0MET« - Ljubljana SPREJME ZA POSLOVALNICO Z ELEK. MATERIALOM prodajdea delavca vajenca Nastop službe takoj. — Zglasiti se v poslovalnici » E L E K T R 0 P R 0 M E T «( MESTNI TRG 2 LIVARNA IN TOVARNA STROJEV HOČE PRI MARIBORU sprejme v zaposlitev: METALURŠKEGA TEHNIKA, MODELNO-MIZARSKEGA MOJSTRA, STROJNO-KLJUCAVNICARSKEGA MOJSTRA za operativno vodstvo strojne delavnice, STROJNEGA TEHNIKA ali višje kvalificiranega strojno-ključavničarskega mojstra za vodstvo oddelka priprave dela, MODELNEGA MIZARJA za skladiščnika modelov, VEČJE ŠTEVILO KVALIFICIRANIH MODELNIH MIZARJEV, LIVARJEV - OBLIKOVALCEV, KLJUČAVNIČARJEV IN STRUGARJEV. Pismene ponudbe dostaviti osebno ali po pošti na upravo podjetja. .•»•..••.•n .«•.•..•»•m«. •«•••»•• • Kupujemo vse količine dimenzije 6, 8, 10, 12 in 14 mm Takojšnje ponudbe: „JUGO VIW podjetje v gradnji — LOŽNICA, telefon št. 50 Gnitje krompirja preprečuje KROSAN. Zato vsakdo svojo žimnico posipaj s KEOSAS-om. Imajo ga vse drogerije, semenarne, zadruge itd. NARTA kolonjske vode. NARTA toaletne kreme so priznano najboljše — zato ne pozabite zahtevati izrecno PBEDÄVSNJfi PTUJ — PREDAVANJE LJUDSKE UNIVERZE V ponedeljek, dne 18. okt. bo prvo predavanje ob 19. uri v dvorani komiteja. Predaval bo prof. Rakuša iz Maribora (član esperantske akademije) o temi: »Esperanto v sodobni družbi«. Prijazno vabljeni. cirkus »Adria« Internacionalni program izvaja 40 tujih artistov. Danes: dnevna 16.30 uri večerna 19.30 uri. Prodaja vstopnic ves dan. predstava predstava ob ob od 9. ure — GLEDALIŠČE DRAMA LJUBLJANA Sobota, 16. okt. ob 20: Rostand: Cyrano de Bergerac. Izven. Nedelja 17. okt. ob 20: Harris: Molčeča usta. Izven in za podeželje Ponedeljek, 18. okt. Zaprto. OPERA Sobota, 16. okt. Zaprto. Nedelja, 17. okt. ob 19.30: Verdi: Ples v maskah. Gostovanje Rudolfa Francia. Izven Ponedeljek. 18. okt. Zaprto. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 16. okt. ob 20: Mira Mihelič: Zlati oktober. Izven. Nedelja. 17. okt. ob 15: Mira Mihelič: Zlati oktober. Izven. Ob 20: I. Cankar - dr. F. Smerdu: Martin Kačur. Izven. Cenjene obiskovalce obveščamo, da smo morali spremeniti repertoar. Danes ob 20. bo uprizorjena komedija »Zlati oktober«, jutri v nedeljo ob 20. pa »Martin Kačur«. Šentjakobsko GLEDALIŠČE. LJUBLJANA, Mestni dom Sobota, 16. okt. ob 20: J. Spicar -M. Piši: »Naj bo stara al’ pa mlada .. .« Spevoigra. Izven. Nedelja, 17. okt. ob 16: J. Spicar -M. Piši: »Na1 bo stara al’ pa mlada ...« Izven. Ob 20: J. Spicar - M. Piši: »Naj bo stara al’ pa mlada ...« Izven. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Mestnem domu. Rezerviranje tel. št. 32-860 MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota. 16. okt. ob 20: Finžgar -Mikeln: Pod svobodnim soncem. Izven Nedelja, 17. okt. ob 15.30: Finžgar-Mikeln: Pod svobodnim soncem. Izven. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 19. okt. ob 20: Hans Tie-meyer: Mladost pred sodiščem. Red A in Izven. Četrtek, 21 okt. ob 16: Sidney Howard: Pokojni Christopher Bean. Red C in izven. Petek, 22. okt. ob 20: Hans Tie-meyer: Mi «dost pred sodiščem. Red B la izten. Sobota, 23. okt. ob 20: Hans Tie-meyer: Mladost pred sodiščem. Gostovanje v Železnikih. Nedelja. 24. okt. ob 15- Sidney Howard: Pokojni Christopher Bean. Izven in za podeželje. Pri abonmajskih predstavah so vstopnice tudi v prodaji. . MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 16. okt. ob 19.30: Shakespeare: Othello. Nedelja, 17. okt. ob 14: Shakespeare: O’hello. Pri nedeljski predstavi zveze z vlaki ugodne. m mm »UNION«: mehiški film »En dan življenja«. Tednik Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 22 se predvaja premiera amer. filma »Vlomilec«. »KOMUNA«: ameriški film »Be- neški tat«. — Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 10—11 ter od 15. dalje. »SLOGA«: ameriški film »Poročeni — neporočeni«. — Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 je matineja istega filma. Prodaja vstopnic za matinejo od 9 do io, za popoldanske predstave pa od 10—11 ter od 15. dalje. »SOCA«: angl. film »Zlata mrzlica«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10—11 ter od 17. dalje. Ker je sedanji dohod do kina »SOČA« zaprt je sedaj dohod iz Vilharjeve ceste, čez Navje in drugi dohod iz Titove ceste mimo garaž Izvršnega sveta med Vilharjevo in Linhartovo cesto do kina Soča. »SISKA*, angleški film »Ugrabljen« in tednik »Aljaska«, ob 16, 18 m 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. »TRIGLAV«: amer. barvni film »viharni zaliv« in tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. »LITOSTROJ«: angleški film »Odveden«, oh 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID »SVOBODA«: švedski film »Dobri vojak Bum«. ZADOBROVA: mehiški film »Rio Escondido«, ob 20. VEVČE: ameriški film »Na slabem glasu«. DOMŽALE: ameriški barvni film »Sestrična Rahela«, ob 18 in 20. JARŠE »INDUPLATI« : ameriški film »Najboljši med slabimi«, ob 20. KAMNIK: ameriški barvni film »V vrtincu«, od 19 do 23 ure. BLED: argentinski film »Motne vode«, ob 20. CELJE »UNION«: ameriški barvni film »Charlijeva tetka«, ob 18 in 20. CELJE »DOM«: avstrijski film »Jaz ln moja žena«, ob 18.15 in 20.15. KRANJ »STORŽIČ«: amer. barvni film »Rdeče nebo nad Montano« in tednik, ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. KRANJ »SVOBODA«: ameriški barvni film »Na Rivieri«, ob 18. Predstava ob 20 odpade. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. JESENICE »RADIO«: amer. barvni film »Lidija Bailey«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAV2«: angleški film »Veseli Norman«, ob 18 in 20. uri. R1D10 Spored za soboto Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00. 19.00 in 22.00 5.03—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci 1 (pester glasbeni spored) 6.30 Tržno poročilo 6.35 »štirje fantje« izvajajo poskočne napeve 7.10 Jutranji orkestralni spored (B. Smetana. G. Bizet) 7.30 Za gospodinje 11.05 Glasbena medigra 11.15 Pisan drobiž za pionirje 12.00 Kmetijski nasveti 12.10 Slovenske narodne pesmi pojo Tri Polonce (Prenos iz Maribora) 13.00 Okno v svet 14.00 Iz Uradnih listov 14.10 Opoldanski koncert Emil Nikolaj Rezniček: Donna Diana, uvertura, Mihail Glinka: Valček, fantazija. Richard Strauss: Burleska za klavir in orkester. Aram Hačaturjan: Maškerada 15.30 Tečaj esperantskega jezika 15.40 Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Zagreba) 16.tH) Giaèbehà medigTa 16.10 Utrinki iz literature — Aleksander M. Frey: Jedača in pijača 17.10 Glasbene uganke 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Pesmi za naše male 18.30 Iz naših tovarn in obratov: Mestno strojno podjetje v Ljubljani 18.45 Igra tamburaški orkester p. v. Matka šiiakoviča 20.GO Pisan sobotni večer 22.15 Igra Ljubljanski plesni sekstet 22.30—23.00 Oddala za naše izseljence (na valu 327,1 •..fé««»« ••«c« ZÄHV1LE Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da je po nudi in mučni bolezni umrla naša draga mama, stara mama J02EFA STANIČ Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 17. oktobra ob 15. uri na pokopališče v Podbočju. Podbočje, Ljubljana, Kragujevac, dne 15. X. 1954. Žalujoči: Pepca por. Kezele, Angelca por. Punčuh, Anica por. Smrkolj, hčere; Viljem, Viktor, Lojze, sinovi z družinami in ostalo sorodstvo. • KMETIJSKA ZAĐP.UGA ! • LJUBEČNA • razpisuje mesto • TRAKTORISTA j • ; j Ponudbe na upravni ; : odbor Kmetijske zadruge j ; Ljubečna pri Celju ■ U M B LI Umrl je naš oče ANDREJ BELŠAK upokojenec Pogreb bo danes ob 16. uri i Celju. Žalujoči: otroci, zet in vnuki. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrla 14. okt. moja žena, mama, stara mama, sestra in teta JOSIPINA RESNIK gostilničarka v Kozjem Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 17. okt. dopoldne. Žalujoči: mož Rudi, mati Marija, sin Dušan, snaha Brona, vnukinja Dušica, sestra Minka por. Arhine, Tončka por. Zajc in ostalo sorodstvo. Umri je naš dobri atek, mož, sin, svak in stric HILARIJ HABJAN upravnik Zidarskega podjetja Šentvid - Podgora 35 Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo ob 15.30 uri iz hiše žalosti Podgora 35 na pokopališče Šentvid. Žalujoči: žena Milka, otroci Le-andelr, Hilarij, Verica, rodbine: Mrhar, Tratnik, Bokalič, Novak, Legiša in ostalo sorodstvo. Maribor, Rogaška Slatina. Ljubljana, Šentvid, 15. okt. 1954. Vse, ki ste našega dragega TONETA ZUPANČIČA obsuli z venci in ga v tako obilnem številu spremili do preranega groba, iskrena hvala. Žalujoči Zupančičevi. Zalog, 8. okt. 1954. Kaj misliš, da si še vedno v hotelu?* MALI OGLASI Oglase za nedeljske objave sprejemamo v sobotah samo do 11. ure. SPREJMEMO TAKOJ dobro, pošteno in vestno raznašalko. Podružnica SP, Novo mesto. -1 ELEKTRO-MOJSTER Z večletno prakso v stroki išče zaposlitev. Naslov v podružnici SP, Kranj. 17073-1 SNAŽILKO, zdravo in vestne, sprejme Modema galerija v Ljubljani, Tomšičeva ulica, s 1. novembrom. 17085-1 DOBRE ZIDARJE in delavce za zimsko delo sprejmem takoj. Bevčar, Lepodvorska 26. 17085-1 STALNE DELAVCE za betonerska in železokrivska dela sprejme Tovarna gradbenih polizdelkov, Lj., Šmartinska 100a. 17016-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. 17032-1 PRAVNEGA REFERENTA sprejmemo v službo s takojšnjim nastopom v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Verzirana moč«. 17084-1 UPOKOJENEC dobi mesto hišnika v vili. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. oddelek. 17059-1 KROJAŠKEGA POMOCNIKA(-CO), mlajšega, lahko začetnik, sprejmem. Gogala Ivan, Ljubljana-Polje. 17GS5-1 »RAŠICA«, tovarna čipk in pletenin, Gameljne pri Ljubljani, sprejme takoj izučene in priučene šivilje, pletilje in nekvalificirane delavke. V poštev pridejo samo interesenti iz okoliša tovarne. 16S2S-1 MANUFAKTURISTA, vojaščine prostega, dobrega in sposobnega, sprejmemo takoj v službo za oddelek volnenega blaga. Ponudbe poslati pod »Manu-fakturist« v ogl. odd. 17008-1 VEZILJO ZA ROČNO VEZENJE in eno za strojno ter šiviljo za posteljno in žensko perilo, dobro izvežbano moč, sprejmemo. Ponudbe na upravo SP, Maribor, pod »Takoj«. 15984-1 GREM K OTROKOM, lastno stanovanje. Naslov v ogl. oddelku. 17102-2 POUČUJEM klavirsko harmoniko v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Metoda« v cgl. oddelek. ' 16214-2 ZIDARSKEGA VAJENCA takoj sprejmem. Plačam dvojno plačo. Bevčar, Lepodvorska 25. 17G77-3 OTROŠKO POSTELJO, kompletno, in češnjevo posteljo predam. Naslov v cgl. odd. 17056-4 GOLOBE: florentince. maltesarje, pavčke, perikarje in rimljane, proda Vahtar, Zaloška 48 (navil j on). 17074-4 NOV ŠTEDILNIK (1.5 plošče) in 160 ploščic prodam. Naslov v podružnici SP. Kranj. 17GSC-4 OMARO prodam. Naslov v ogl. oddelku. 17101-4 PRODAM: postelje, žimnice na vzmeti in razno pohištvo. Šiška, Jezerska 4. 17117-4 KRAVO s četrtim teletom prodam. Gunclje 19, Šentvid. 16096-4 ROČNI VOZIČEK (dirco) prodam. Podbevšek, Cbirska 4. 16533-4 PRODAM: globok otroški voziček, krzneno odejico za voziček, bela snežke št. 25, posteljo in nočno omarico. Naslov v ogl. oddelku. 17042-4 PRODAM dva jeklena merilna traka po 30 m in avtomobilsko gumo 5.25X17. Naslov v ogl. oddelku. 16Si3-4 RADIO, 3-cevni, prodam za 16.000 dinarjev. Podlimbarskega 32 — Šiška. 17015-4 CRNÖ ZIMSKO SUKNJO prodam. Naslov v ogl. odd. 17G28-4 RADIJSKI APARAT, nov, naprodaj. Ogled od 2 naprej. Naslov v ogl. odd. 17049-4 1301 AKVARIJ, male papige in prvovrstne kanarčke - čivkarje prodam. Devetak, Galetova 37, Šiška. 17050-4 DINAMO za istesmerni tok 6 V do 12 V pri 250—400 A takoj kupi Športna delavnica, Tržaška 4Cb. AVTOMOBILSKE PLAŠČE — 11.09X20.00, dva ali tri, nove ali dobro ohranjene, rabljene, takoj kupimo. Ponudbe: »Avtc- promet-Ziri«. 17082-5 KLAVIR kupim* Ponudbe v ogl. odd. pod »Višinska«. 17092-5 OSEBNI AVTO, 4-sedežni, novejši model, kupimo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brezhiben«. 17083-3 HARMONIKO, 3-tonsko, in citre zamenjam za žensko kolo. — Brdajs, Sitarjeve, Litija. 17060-8 HIŠO V PAGU, ^neposredna bližina morja, 6 sob, kuhinja in pritikline, predam. Tekoča voda in elektrika. Vsa pojasnila daje: Josip Usmiani, apotekar, Ravna Reka, Srbija. 17070-7 OBJEKT s popolnim mlinskim inventarjem in lastnim motorjem 25 HP, v najboljšem stanju, sposoben za d ograj en j e, ima 130 m2 in 4C0 m2 dvorišča, 3 min. od obale, elektrika, vodovod, po ugodni ceni prodam. Prav tam še dve poslopji (vili) s 13 prostori in lepim vrtom. Naslov v ogl. oddelku. 16355-7 POSESTVO ali parcele v Zir#a prodam ali zamenjam za hišo v Kranju — Ljubljani. Informacije: Kavčič, Stara vas 12. 16985-7 KRANJ — LJUBLJANA! Zamenjam dvosobno moderno komfortno stanovanje za slično v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodna zamenjava*. 16958-9 ZA SOBICO dam nagrado in dobro plačam, tudi za leto vnaprej. Ponudbe pod »Subotičan« v ogl. oddelek. 17041-3 ZAMENJAM lepo veliko enosobno stanovanje s pritiklinami za prazno sobo. Ponudbe pod »Odškodnina« v ogl. odd. 17057-9 SONČNO SOBO s souporabo kopalnice in vhodom iz stopnišča zamenjam za enakovredno, odnosno za visoko odškodnino za manjšo garsonjero. Ponudbe v ogl. odd. pod »50«. 1704S-9 MIREN VISOKOŠOLEC išče sobo v Ljubljani — kakršnokoli. Ponudbe v ogl. odd. pod »Visoka nagrada«. 16991-9 VELIKO SOBO in kabinet s souporabo kopalnice zamenjam za garsonjero. Ponudbe v ogl. odd. pod *Cent«*«. 17022-9 VRATA OSEBNEGA AVTOMOBILA »Bilila« smo izgubili na cesti Zabukovca—Žalec dne 14. oktobra zvečer. Najditelja naprošamo, da vrne za nagrado na naslov: Mehanična delavnica Gajšek. Celje. 17119-10 DOKUMENTE na ime Lavrič Lovro vrniti za nagrado. Denar obdržite. 17063rl0 ST."*«. — 11 OKTOBRA 1954 Vrata planinskih postojank se zapirajo PRED OBISKOM PREDSEDNIKA REPUBLIKE FLRJ V INDIJI Indijski politiki o Titu in Jugoslaviji »Tito — arhitekt novejše zgodovine« — »Osebnost Tita pomeni indijskemu ljudstvu simbol svobode in neodvisnosti« New Delhi, 15. okt (Tanjug) Veliko zanimanje in zadovoljstvo v indijskih političnih krogih v zvezi z obiskom maršala Tita so izrazili tudi trije indijski politiki v svojih izjavah dopisniku Tanjuga. Predsednik vlade indijske države Delhi, Bram Perkaš, je izjavil, da je predsednik republike Tito zanj »eden najpomembnejših arhitektov novejše zgodovine« in da zato pri-• pisuje obisku velik politični pomen. Perkaš je poudaril, da je povod velikega zanimanja za obisk maršala Tita v Indiji dejstvo, da zastopa Jaroslavi ja nove odnose med narodi, enakopravne in brez predsodkov. Dodal je, da se javnost Indije, čeprav ve relativno malo o Jugoslaviji, zaveda, da je Jugoslavija dežela, ki je pod vodstvom predsednika Tita v novejši zgodovini večkrat presenetila svet s svojo hrabrostjo. »Vemo tudi, da je Tito delavec in da je delavskemu razredu svoje dežele omogočil doseči doslej skoraj neznane pravice in možnosti. Zato je za nas osebnost, ki je sebi že zagotovila mesto v zgodovini ne samo svoje dežele, marveč v zgodovini delavskega gibanja sploh.« Poslanec kongresne stranke v parlamentu in član zunanjepolitičnega odbora kongresa Divan Čaman Lai, ki je hkrati tudi prvi plredsednik indijskih Trade-unionov. je poudaril: »Navdušenje, s kate- rim pričakujemo obisk Tita, leži v njegovi osebnosti, ki je za indijsko javnost simbol neodvisnosti in svobode. Obisk maršala Tita bo odprl nove perspektive za sodelovanje med dvema državama, v tem pa leži njegov zgodovinski pomen.« Po besedah Divana Camana Lala vežejo Jugoslavijo in Indijo trojne vezi: narodi obeh držav so šli skozi ogenj borbe za svobodo, obe državi sta v poznejšem razvoju odločno šle po poti neodvisnosti, napori obeh držav so na mednarodnem področju usmerjeni k istim cii lem. Sekretar indijske socialistične stranke Ašoka Mehta je izrazil prepričanje, da je vsa Indija enako zainteresirana za obisk maršala Tita. ZASEDANJE MLO LJUBLJANA Podjetjem bo odvzet nezasluženo dobljeni dobiček — ZASEDANJE MLO Ljubljana LJUBLJANA, 15. okt. Pred prehodom na dnevni red današnje skupne seje je MLO najprej izvolil iz svoje srede delegacijo, ki bo zastopala Ljubljano v Beogradu na slovesnostih ob 10-letnici osvoboditve našega glavnega mesta. Izvolil je tudi delegacijo za konferenco mest, ki bo zasedala konec meseca v Skoplju. V prvi točki dnevnega reda sta oba zbora ofcTavnavhla po-ročilo Sveta za gospodarstvo MLO o odvzemu nezasluženo pridobljenega dobička gospodarskim organizaci-cijam na področju mesta. V uvodu obširnega in podrobno dokumentiranega poročila je predsednik sveta za gospodarstvo inž. Ivo Klemenčič poudaril, da je svet za gospodarstvo po sklepu MLO dobil nalogo, ugotoviti vzroke izredno visokega preseganja planiranih dobičkov v nekaterih gospodarskih organizacijah. V primerih, kjer so bili ti dobički doseženi na račun dviganja cen, izkoriščanja ugodnega tržnega položaja, monopolizma in rezerv v planih, naj bi svet za gospodarstvo podvzel potrebne ukrepe ter spremenil in- fetn bodo odkrili spomenik Davorinu Jenku Jutri, v nedeljo, 17. oktobra bodo v Cerkljah pri Kranju na novo odkrili spomenik znamenitemu slovenskemu in jugoslovanskemu skladatelju Davorinu Jenka, ki je umrl leta 1914, torej pred 40 leti. Ob stoletnici njegovega rojstva, pred 18 leti, so postavili v Cerkljah skromen spomenik, ki so ga pa Nemci takoj ob okupaciji podrli. Po srečnem naključju se je ohranila bronasta Jenkova skulptura, delo kiparja Lojzeta Dolinarja. Letos so spomenik obnovili po načrtih arhitekta Josipa Plečnika. Novi spomenik je večji in mnogo učinkovitejši od nekdanjega. Ob odkrivanju spomenika bodo v Cerkljah slovesnosti, ki se jih ne bo udeležila samo bližnja okolica, ampak tudi številna prosvetna društva in »Svobode« iz kranjskega in deloma kamniškega okraja. Na slovesnost so povabljene tudi glasbene in znanstvene ustanove iz Ljubljane in Beograda, kjer je Jenko najbolj plodno deloval. Nocoj ob 19. bo v Cerkljah akademija z baklado, jutri ob 11. dopoldne pa bo slovesno odkritje spomenika, združeno z vokalnim koncertom Jenkovih skladb, ki jih bo izvajal Prešernov pevski zbor iz Kranja. Po odkritju bo ljudska zabava. strumente za obdavčitev dobička v korist komune. Ko je opravil omenjeno nalogo, je svet za gospodarstvo sprejel sklep, aa se zmanjša participacija na dobičku v korist splošnih družbenih skladov nasleunjim poujetjem taKoie: Kemični tovarni Moste od 329/» na 27*/c, Utensiiiji od 23*/• na 19*/«, »Izolirki« od 27*/« na 20*/*, tovarni »Lek« od 27*/• na 17V», tovarni »Teol« od 21*I» na 18°/», Tovarni kleja od 27°/« na 24'/o, Karionažni tovarni od 17*/* na la*/*. Kuverti od 17*/» na 13*/». Pletenini od 173/« na l2*/i, Tovarni dekorativnih tkanin od 281/* na 18'/», Crevarni od 32*/i na 31#/t, Ljubljanski tovarni hranil cd 32*/» na 22°/*, Pivovarni »Union« od 32* • na 26*/*, Tobačni tovarni od 50*/« na 29 odstotkov. Skupno bodo vsa navedena podjetja sprejela le 81 milijonov dinarjev manj, kot so jim omogočili stari instrumenti, katerih določitev je brez dvoma slonela na nerealnih podatkih plana posameznih podjetij. Podjetjem bo tako še vedno precej ostalo in prizadet ne bo njihov plačni fond. Podjetja pa ne bodo mogla na račun dobička ustvarjati večjih investicij za razširjeno reprodukcijo, kar tudi ni njegov namen. Namen omenjenega ukrepa ni jemati podjetjem stimulacijo, ker se jim tisti dobiček, ki so ga ustvarila z višjo storilnostjo, priznava. V obširni razpravi, ki se je nato razvila, so v začetku nekateri odborniki posebno iz vrst kolektivov skušali zagovarjati prizadeta podjetja, predvsem z raznimi težavami, s katerimi se bore itd. Osnovna misel, ki je Izzvenela v celotni razpravi, pa je bila vendarle ta, da je bila z ustvarjanjem nezasluženih dobičkov povzročena no samo gospodarska, marveč tudi moralno-politična škoda. Skupnost je upravičena in dolžna, da spravi stvari v red in prepreči škodo, ki bi nastala, če bi se take lokalistične in egoistične težnje podjetij, ki spravljajo iz ravnovesja vse naše gospodarstvo, ponavljale. Ob zaključku Tazprave je bil predlog gospodarskega sveta v celoti sprelet, edino dva odbornika sta se glasovanja vzdržala. Sprejeto je bilo tudi priporočilo podjetjem, da iz skladov za samostojno razpolaganje, kamor ce steka njihov dobiček dodeljujejo v večji meri kot doslej sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Sledilo je obravnavanje predloga o rebalansu družbenega plana glede na predloge zborov volivcev. - ‘3ZZZE1 VSEM DELOVNIM LJUDEM NfiŠE DOMOVINE iskreno čestitamo k praznika občine Žiri 23. oktobra. STREMELI BOMO KOT DOSLEJ, da naše odjemalce zadovoljimo s ceneno in kvalitetno obutvijo. DELOVNI KOLEKTIV » S L FIM E « TOVIBNE ČEVLJEV - Žili »Jugoslavija šteje med tiste maloštevilne dežele v svetu, v katerih gledamo mi pobornike svobode in za katere menimo, da so dosegle popolno samostojnost« — je dejal Mehta. »Jugoslavija je poleg tega dežela, ki ni imela kolonialne preteklosti, ki pa se je vztrajno borila za svobodo kolonialnih narodov. Jugoslavija nam je zato blizu in razvoj misli v Jugoslaviji ima izredno velik pomen in vpliv na oblikovanje ideologije drugih držav«, je zaključil Mehta. U Nu o obisku Tita NEW DELHI, 15. okt. (Tanjug) Predsednik burmanske vlade D Nu je izjavil, da bo obisk predsednika republike Josipa Broza Tita utrdil že obstoječe prijateljske odnose med Jugoslavijo in Burmo, ki so bili vedno zelo dobri. Imenovanje veleposlanikov FLRJ v Indiji in Češkoslovaški Beograd, 15. okt. Z ukazom predsednika republike je bil imenovan za izrednega ln opol-nomočenega veleposlanika v Indiji Bogdan Craobrnja, podsekretar v državnem sekretariatu za zunanje zadeve. Za izrednega In opolnomoče-nega veleposlanika FLRJ v Ce-hoslovaški pa je bil Imenovan Marko Nikezič, dosedanji poslanik v Egiptu. IZID ŽREBANJA VI. KOLA TOMBOLE CENTRALNEGA ODBORA ZVEZE GLUHIH JUGOSLAVIJE v Splitu, dne 15. oktobra 1954 1 pTeanljo za 500.009 din je dobila tablica štev.: 552311 2 premiji po 290.000 din sita dobili tablici štev.: 273345, 521307 3 premije po 100.000 din so dolbi! e tablice štev.: 088180, 105965, 633539 Tablice, ki se konču- so zadele jejo s £ijK>daj ozna- dobitek čenimi številkami dinarjev: 12390 20.000.— 096410 50.000.— 576270 50.000 425601 50.000.— 9522 5.000.— 9362 10.000.— 3 50.— 03 50.— 673 1.000.— 911203 50.090.— 4 50.— 644 1.000.— 1954 2.000.— 1444 5.090.— 369974 50.000— 5 50.— 4' S 3.000.— 81155 25.090.— 963S6 25.000.— 5187 3.000.— 92167 20.000.— 08 600— 669703 50.000.— 29C82S 59.C00.— 724458 50.000.— 69 50.— 33 300.— 6779 2.000.— Skupno je bilo izžrebanih 332748 dobitkov in 6 premij v skupnem znesku 32,500.000 dinarjev. V navedenih zneskih vezani dobitki niso upoštevani. Vsi dobitki se izplačujejo samo po uradni žrebni listi. Dobitke do 50.006 dinarjev izplačujejo prodajalci srečk Jugoslovanske loterije, vse premije pa Centralni odbor Zveze gluhih Jugoslavije, Beograd, Maršala Tita 6-1. prinesitelju osebno aJi po Narodni banki. Tomboiska tablica štev. 521307. ki je zabela premijo 200.000 dinarjev, je bila prodana v Ljubljani. Žrebanje VII. kola Tombole Zveze gluhih Jugoslavije bo 15. decembra 1954 ob 17. uri v Novem Sadu. Čeprav Je bilo letos v gorah neugodno — deževno vreme, se je končala letošnja planinska sezona s pozitivno bilanco. Planinski zvezi Slovenije je uspelo letos vključiti v svoje aktivno delo nad 40 tisoč članov. Gorniki so v precejšnjem številu obiskovali naš planinski svet, k čemur je prispevalo prav gotovo to, da so naše planinske postojanke dobro oskrbovane in primerno urejene. Posebno pohvalo so izrekali številni tujci, ki so letos obiskali naše gore v rekordnem številu. Vsi se strinjajo, da so planinska pota lepo nadelana, vzdrževana in zavarovana in da vežejo vse naše naj lepše planinske kraje. — Seveda vsa pota niso tako ure- jena ln markirana, kot bi morala biti, vendar se je opazilo, da je prizadevnost naših planinskih delavcev vsepovsod vidna. Novo pot z Lipance preko Draških vrhov k Tošcu bo treba bolje nadelati in zavarovati. Enako velja tudi za pot na Mojstrovko in z Jalovca preko Ozebnika k Spički. Letos je bilo zgrajenih ali obnovljenih nad 15 planinskih postojank. Kljub temu pa bo treba misliti na gradnjo novih koč nad Gorenjo Trento — na prijazni Spički, pri Krnskem jezeru ter dokončati načrte ljubljanskih planincev — Dom železničarjev na Voglu. Tudi na Velem polju želijo imeti planinsko kočo, staro Vodnikovo postojanko pa bi bilo Nastop šolanih psov v Ljubljani Klub ljubitedjev športnih psov je sklenil .prikazati uspehe svojega dela širšim množicam. Dosedanji nastopi LM v Trzinu, Kranju. Opatiji. na Blediu. Reki, Vrhniki in drugod so poželi lepe uspehe. Z jutrišnjo prireditvijo, na kateri bo pokazalo svoje znanje, pridobljeno v tečaju Kluba in v šoli LM 20 športnih in službenih psov. bo letošnji program v glavnem zaključen. Začetek bo ob 15 na letnecn telovadišču v Tivoliju. Klub ljubiteljev športnih psov hoče s svojimi nastopi popularizirati čisto pasmo, predvsem pa uporabnost psa v vsakodnevnem življenju. Kakšno korist nudi na primer pes kot hišni in še bolj kot osebni čLivaj. Pes je naj zanesljivejši stražar lastnine svojega gospodarja. Otroka lahko pustiš samega s psem, ki bo nam j bolje pazil, kot marsikateri človek. To so le nekatere koristi od mnogih, ki pa so lp bolj osebnega pomena. Se več pa daje dobro vzgojen pes skupnosti. Lavinski pes je prijatelj predvsem športnikov, saj je že marsikoga rešil iz objema bele smrti. Pri večjih elementarnih nesrečah so se taki ••••«■ .»H psi boljše izkazadi kot vsi moderni tehnični pripomočki. Pri lanskih zimsikdh nesrečah v Avstriji so lavinski psi rešili na desetine človeških življenj. To so uspehi in rezultati športne ter službene dresure. V majhni meri, kolikor bodo dopuščale okoliščine, nam bo jutrišnji nastop v Ljubljani prikazal uporabnost štirinožnih prijateljev. JUTRI ZAGREB : ODRED Jutrišnja nedelja Je spet ostala brez prvenstvenih nogometnih tekem I. in n. zvezne lige. Ljubljanski predstavnik v II. zvezni ligi Odred je ta prosti termin izkoristil za prijateljsko tekmo s članom I. zvezne lige Zagrebom, s katerim se bo pomeril ob 15. (predtekma ob 13.30) na stadionu za Bežigradom. Predprodaja vstopnic v društveni pisarni na stadionu in jutri dopoldne pred »Na-Ma« pri pošti. Nogomet v Domžalah. Jutri ob 15.15 bo gostovalo v Domžalah B moštvo Odreda, ki bo igralo z domačimi nogometaši. Pred glavnim srečanjem bosta dve predtekmi z začetkom ob 13. vredno ohraniti kot muzejsko vrednost. Zelo podjetni so bili tudi alpinisti, ki so preplezali vrsto najtežjih smeri v naših in zamejskih gorah. Slabo vreme pa jicn je preprečilo, da bi ponovili uspehe iz prejšnjih let. Dobro obiskan alpinistični tečaj v Vratih je dal mladim plezalcem lepe možnosti za njihovo nadaljnje udejstvovanje v stenah. ATLETIKA TEKME PARTIZANSKIH DRUŠTEV V KRŠKEM OKRAJU Okrajna zveza društev za telesno vzgojo v Krškem je tudi letos priredila okrajno prvenstvo v atletiki, ki je tokrat zaradi propagande potekalo v Bo-štamju pri Sevnici. Prvenstva so se udeležila društva iz Brežjc, Sevnice, Senovega in Krškega. V skupnem plasmaju je zmagal Partizan (Brežice) s 180 točkami pred Krškim 162, Sevnico 116 in Seno-vim 61.5 točke. Razmočeno teka-lišče je precej oviralo atlete, da bi dosegli še boljše rezultate. Okrajni prvaki v posameznih disciplinah: Člani — višina: Dolinšek (K) 150 cm; daljina: Drstvenšek (S) 5.30; krogla: Dilparič (B) 13.02; 100 en: Dol&nšek 12.3; članice — višina: Novakova (3) 1.20: daljina: Sinti-čeva (S) 0.83; krogla: Novakova (B) 9.15; 60 m: Božičnikova (Iv) in Sintičeva (S) 10.0; mladinci — višina: 2ener 1.59; daljina: Zener 5.10; 100 m: 2ener (K) 12.8; krogla: Jurkas (B) 12.45: mladinke — višina: G rubi če va 1.25; 60 m: Volj-čanškova (obe B) 10.0; daljina: Fabjančičeva 4.0; krogla: Medveškova (obe S) 8.69 m. SAH DRŽAVNO PRVENSTVO ZA MLADINCE GIRIC PREMAGAL ČREPINŠKA Celje, 15. okt. Na državnem prvenstvu v šahu za miadince je bilo odigrano 12. kolo. V ospredju zanimanja je bil dvoboj med vodečima Čiričem in Crepinškom. Ob prekinitvi je imel Čirič kmeta več. To premoč je mojstrski kandidat iz Beograda danes v nadaljevanju partije izrazil z zmago. Ostali slovenski predstavniki pa so v tem kolu dosegli naslednje rezultate: Draksler (Celje) : Knežević (Pančevo) remi, Zahariev OSkoplje) : Perdan (Lj) 1:0, Stud-nička (Maribor) ; Karanj ec (Beograd) 1:9. Po 12. kolu je prešel v vodstvo Čirič z 9 (1), sledi Crepinšek (Maribor) 9. Minič (Titograd) 8, Draksler (Celje) 7,5, deveti je Studni-čka 6.5, 13. Perdan s 4,5 točke. Danes je prost dan in igrajo prekinjene partije iz prejšnjih kol. M. B. Okrožni šahovski odbor iz Kopra je poslal Šahovski zvezi Jugoslavije pozdravno pismo, v katerem izraža zadovoljstvo svojih šahovskih organizacij glede priključitve ozemlja STO Jugoslaviji. Prepričani so, da bo to dejstvo dalo njihovi organizaciji podporo in možnosti za napredek in razvoj šaha skupaj z ostalimi šahovskimi organizacijami v državi. V nedeljo, 17. t. m. bo na letališču v Lescah republiški zbor modelarjev. Nastopili bodo modelarji iz vse Slovenije z raznimi vrstami modelov. Poleg tega bo ob 14. uri velik letalski miting, ki ga priredi Alpski letalski center za Gorenjsko za zaključek letalske sezone. Nastopili boao 'motorni letalci, jadralci, modelarji iz vse Gorenjske, Ljubljane. Celja in Maribora. Po mitingu bo vožnja z letali po željah. KMETGraei P0Z0B! Za dosego čim večjega donosa pri žitaricah vam po zadevnih predpisih lahko nudimo ugodnosti pri jesenski setvi. Z vsemi kmetijskimi zadrugami na področjih okraja Maribor - okolica, Ptuj, Ljutomer in Murska Sobota lahko kontrahirate žitarice, in sicer: pšenico, rž in ječmen že pred setvijo. Pogoji so naslednji: kmetijska zadruga vam preskrbi umetna gnojila in semena, vsega za G00 din (šest sto) za vsakih ICO (sto) kilogramov kontrahiranega žita. Ko bo žito v redu posejano, pa še lahko dobite v denarju predujem 30% na kontrahirane količine. Opozarjamo vas, da so cene v predsetveni dobi od 2 do 4 din višje kot se bo pozneje odkupovalo. Vse podrobnejše informacije prejmete pri svoji kmetijski zadrugi, kjer lahko sklenete tudi pogodbo. »ZRMOa, veletrgovina z žtfansami* M1BIBÖE Ko sta dospela v četrto nadstropje, je odprl vrata na steza j in odkrevsal naravnost k oknu. Za hip je obstal in se naslonil na palico; razgledoval se je po dobro mu znanih vegastih strehah in dimniških petelinih. Zimsko nebo je razodevalo tisto zakasnelo jesensko milino, ki ga je spominjala na zadnje vožnje z Deriizo. Obrnil se je in zavohal duh terpentina, ki ga je bilo ozračje še vedno polno. »Da sem le spet tu!« je ponovil. Še vedno se smehljaje je ošinil s pogledom platna na steni, slikarsko stojalo, pohištvo iz vrbovega šibja, trebušasto peč in Miloško Venero, ki je bila še vedno v kotu, kamor jo je bil postavil Rachou. Dozdevalo se mu je, da je zopet med starimi znanci. »Zdaj bom tu tudi stanoval, madame Loubet, in ne zgolj delal. To bo moj dom; nikdar več ne bom odšel od tod.« Galerijska soba z velikim oknom in stenskimi tapetami iz belih in rumenih marjetic je bila udobnejša, kot si jo je zamišljal. Namestil je na nočno omarico starinski dagerotip’ svoje matere, pritrdil na steno nekaj celeyranskih skic in orumenelo fotografijo šolarjev iz inštituta Fontanes, na kateri sta pobratim Maurice in on stala z ramo ob rami, bosa in na moč samozavestna. Dva dni za Henrijem so prišli še kovčki. Madame Loubet j2 zložila njegove srajce v predalnik in poobesila obleke v armoire.* Ko je Henri videl v kopalnici svoje brisače, opremljene z monogrami, savonnettes’ in toaletno mizico 1 Naprava, ki Jo je 1. 1838 izumil Francoz Daguerre in ki ohranja trajnost slike, izdelane z vplivom svetlobe na posebej preparirani kovinski plošči. — Op. prev. * Omara. — Op. prev. * Toaletno milo, milo za britje In druge vrste mila. — Op. prev. s svojim grbom, je jel čutiti, da je doma. Da, tu bo zelo srečen. Šel je iskat Rachouja. Nekako je domneval, da ga bo našel pri slikanju, brenkanju na mandolino, pitju piva v družbi pokopaliških znancev ali pa pri dvorjenju kaki midinette. Namesto tega se je velikan, ves utrujen in pobit ter zamotan v plašč, v ledeno mrzlem studiu gulil iz zajetnih zvezkov umetnostno zgodovino. »Kakor vidiš,« se je z nebogljenim nasmeškom skopal Rachou na noge, »si solim glavo za tisti preklemani izpit za kustosa. Ne moreš si niti približno predstavljati, kaj vse moraš znati, da postaneš muzejski vratar.« Svoje veselo bohemstvo in homerski smeh je Rachou vrgel med staro šaro. Vnovič je bil stari buržoa, ki sta mu nadvse pri srcu gmotna blaginja in dostojanstvenost. Ni mu bilo več mar za sukanje deklet v »L’Elyju« in za pitje piva v »La Nouvelle«. »To je vse lepo in prav, dokler si študent, sicer pa ti ni ravno v prid, se ti ne zdi?« Nekaj časa sta tako kramljala in se dotikala zdaj ene, zdaj druge stvari, da bi oživila nekdanjo zaupnost. »Menda veš, da se je Grenier oženil, Lucas pa povrnil v Normandijo?« Henri je prikimal. »Pač, saj si mi o njiju že pisal. In kaj je z Vincentom?« »O, Vincent je še vedno v Parizu -n se do onemoglosti naliva s pelinkovcem. Še vedno mori vsakogar, kdor ga hoče poslušati, s svojo bedasto umetniško naselbino in pobratimstvom umetnikov. Poleti je priredil pri Agostini razstavo; razume se — polomija na celi črti. Potem je prosil Agostino za roko. Seveda se mu je režala v obraz. ,Mio piccolo Vincente’, saj veš, kakšne so njene običajne krilatice, ,ti si nor, ti si pazzo! Manjka ti kolesce v glavi.’ Med nama rečeno, mislim, da ima kar prav. Je sicer prikupen dečko, a tu notri pri njem ni vse v redu.« In pomenljivo se je dotaknil čela. Tudi z Gauzijem in Anquetinom se le poredko shaja, čeprav oba še vedno stanujeta na Montmartru. Preveč sta pač zavzeta z borbo za vsakdanji kruhek. Čudovit poklic, to slikarstvo! V splošnem je bilo poletje dolgočasno in sila vroče. Še hvala bogu, da je nekega dne na povratku v studio opazil ob vratih na montmartrsko pokopališče neko dekle. »Odbrenkal sem ji svoje običajne pozive, naj mi sedi za Madono, in dekle mi je nasedlo. Ni sicer kaj prida bistra — malce naglušna je, sicer pa dobra duša, zlato srce. Je blagajničarka v nekem hotelu, tako vsaj trdi, čeprav pri ženskah nikoli ne veš, kdaj govoré resnico. Naslikal sem celò.njen portret — majčkeno skico na drobcu preperelega platna. Jokala je, ko sem ji ga podaril.« Obraz mu je razsvetlil prizanesljiv smehljaj. »Vrlo dekle, ta Berta!« Za nekaj trenutkov se je pogreznil v razglabljajoč molk; .z dolgimi rokami si je objemal kolena. »In ti, kaj boš storil ti?« »Vsekakor bom slikal. Kaj pa naj bi počel drugega?« »Tebi se vsaj ni treba pehati za vsakdanjim kruhom. Zdaj lahko slikaš 7se, kar koli ti srce poželi. Se še spominjaš tiste 1 o r e 11 e pri Agostini, tiste, ki si jo hotel slikati zategadelj, ker je bila prosojnega obraza in so ji migetale na vratu zelene sence?« »Pač.« Henri je zamišljeno prikimal »Zdaj lahko slikam vse zelene sence, kolikor me je volja. To je dobra stran diie-tantstva. Lahko slikaš po svoji želji in okusu. Nihče s._ ne meni za to.« \