LetC LVD. MKO 150. U Llumionl, o petek 4. miljo im. Ceno 1*50. Izhaja vsak dan popoldne, iivzemii nedelje ln praznike. aH: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov na} se priloži znamka za odgovor. Unravnistvo nSlor. Naroda1' in „Narodna tiskarna'1 KnaHora ulica it 5, pritlično. — Telefon št. 304. Uredništvo „Slov. Naroda" SnaUova ulica a t 5, I. nadatropje Telefon ster. 34. Dopise sprejema le podpisane in zadostno Irankovaae. UST Rokopisov se no vrača. M W Posamaziie itevilks: v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, 8 in vet 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 in vet po 3 O. Poštnina platana v gotovini. „Slovenski Narod" velja: V JukoiUtOT" v Ljubljani | po ?o*:l V Insteottv i 12 mesecev Din 240-— Din 240-— Din 360-— 6 . • • i • ■ . . 120'— . 120 — . 180- - 3 . . • . • * . 60-— 60 — „ 90-- 1 ... ... . 2f>— . 20-- 30-- Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. NTovl naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno SMs^" po nakaza cl, Na s»mo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Pravo ozadje Radićeve politike. rsraSe opozicij on alne stranke, dasi Irugače idejno in programatično popolnoma razdvojene, imajo vendar nekaj skupnega, kar jih poleg demagoškega ^fronta proti nacijonalni vladi za silo irži v takozvanem opozicijonalnem aloku, ki je pa zadnje čase po številnih leuspehih na tem, da polagoma razpade. Skupno jim je tisto taktično orož-ie, ki igra v povojni politiki večine evropskih držav vlogo snubača politično oeorijentiranih in preveč lahkovernih judskih mas. To nadvse priljubljeno in tal pogosto dokaj učinkovito orožje so različna revolucijonarna in prevratna resla. združena s krilatimi obljubami o takojšnji rešitvi vseh perečih socijalnih problemov in rajskem življenju nižjih in srednjih slojev, ki da bi zavladalo takoj, čim bi prišle na krmilo stranke t monopoliziranimi socijalnim! reformami. Kakor čarodej s svojo palico operirajo razni demagogi od socialističnega do komunističnega in anarhističnega kova s krilatimi frazami o ljudskem blagostanju, ki so ga vzeli v zakup, da lahko vodijo naivne mase za nos. Pri tem pa se niti najmanj ne zmenijo za osnovne zakone in principe, veljavne za vsako človeško družbo in spremenljive samo toliko, kolikor je ta sprememba posledica normalnega razvoja in splošnega gospodarskega ter kulturnega napredka. Demagogi vseh prevratnih političnih struj hočejo kar čez noc* preurediti celokupni družabni red tako, da ne bo več ne bednih, ne bogatih, ne nižjih, ne višjih slojev, ne stanov z neizogibno stanovsko diferencijacijo, ne intelektualno manj in bolj sposobnih, da bo človeštvo nekaka homogena masa, ki bo imela po zaslugi magične palice teh koristolovcev raj na zemlji. Realno življenje pa je že neštetokrat dokazalo, da je zboljšanje obstoječih razmer mogoče samo postopno, brez skokov, brez prevratov in revolucij, ki imajo vedno za posledico velike socijalne nesreče. Jugoslavija je v tem oziru posebno srečna. V našem političnem življenju zadnjih let kar mrgoli modernih socijalnih apostolov in čudodelnih reformatorjev, ki obetajo ljudstvu za malenkosten trud — samo volilno kroglico je treba spustiti v določen^ skrinjico — zlate gradove, med in mleko brez dela in neprestane borbe za obstanek, ki je bila in ostane edino sredstvo za zboljšanje življenjskih razmer v mejah možnosti in dejanskih gospodarskih pogojev. Take obljube so seveda prazne fraze, pesek v oči zaslepljenih mas in fi- govo pero, pod katerim skrivajo demagogi egoistične cilje in osebno ča-stihlepnost. P Ton Kristusa ne pozna zgodovina čIo\ rva nobenega ljudskega tribuna, ki bi, dosleden svoji gosto-besednosti, res skrbel za ljudstvo in tudi na praktičnih primerih dokazal, da mu je blagor družbe več, kakor lastni žep. Naši tribuni na Čelu s troperesno deteljico — Radićem, Korošcem in Spa-hom, gredo celo tako daleč, da negirajo to, kar je glavni pogoj za obstanek in napredek jugoslovenskega naroda — enotno in konsolidirano Jugoslavijo. Opozicijonalni tisk predstavlja pravi konglomerat fantastičnih idej, posnetih večinoma iz socijalnih pokretov tujih držav. Kdor prebira opozicijonalne liste, dobi nehote vtis. da imajo ključ od zagonetke, kako rešiti vse pereče probleme našega socijalnega in državnega življenja, v rokah gg. Radič, Korošec in Spaho. Ti trije gospodje pravijo, da bo na mah konec draginje, pomanjkanja, brezposelnosti in drugih vzrokov naše nezadovoljnosti, čim jim ljudske mase nasedejo in pripomorejo strmoglaviti vlado naciionalnega bloka. Mi pa prav dobro vemo, da so vse te obljube politična vaba, s katero bi radi opozicijonalni voditelji preslepili naše ljudstvo, da zlezejo na površje ter si osigurajo mastne dohodke. DoČim sta Radičeva zaveznika Korošec in Spaho vsaj toliko previdna in obzirna, da skrivata svoje egoistične račune in molčita o stvareh, ki se gode za kulisami opozicijonalnega bloka, je hrvatski seljaški tribun pokazal vse karte s tem, da je odpotoval v Moskvo, z namenom skleniti z boljševiško vlado čisto navadno spekulativno kupčijo na račun hrvatskih kmetskih mas. Vsa nepristranska poročila o tem Radiče-vem — upajmo zadnjem — izletu zatrjujejo, da jc Stipica ponudil boljševikom v imenu svojih somišljenikov roko, če mu seveda primerno plačajo vstop v zeleno internacijonalo. Naši javnosti je dobro znano, da ima Radič zelo obširne zveze z nekaterimi zagrebškimi finančnimi krogi in da sedi voditelj hrvatskega seljaškega pokreta na težkih milijonih. Kako je mogoče, da hoče osrečiti siromašnega kmeta mož, ki živi v razkošju in razpolaga s solidnim kapitalom, ne da bi se potrudil pogledati, koliko potnih srag preteče po seljakovem licu, predno je obdelana zemlja, o tem bi lahko povedali hrvatski kmetje, ki slepo drve za tem brezvestnim hujskačem, in pa naši klerikal- ini incident ok Siti. INCIDENT IZZVALI ITALIJANSKI STRAŽNIKI. — DVA NAŠA STRAŽNIKA MRTVA. — DIJAK PRIMOŽIČ TEŽKO RANJEN. — Železniki, 3. julija. (Izv.) Včeraj in danes je vsa Selška dolina razburjena in stoji pod vtisom težkega incidenta, ki so ga izzvali Italijani na našem ozems lju ob pobočju Ravta pri Možicu na koti 1549. Italijani so napadli našo pa* truljo, nanjo začeli streljati ter so ubili dva stražnika. Po dosedanjih ugotovit* vah se je doigral dogodek tako4e: Incident se je izvršil okoli 15. in 16. včeraj popoldne na pobočju Ravta proti Poreznu približno pri koti 1549. Na mejo je odšla, kakor običajno, včeraj popoldne finančna patrulja, ob* stoječa iz pripravnika finančne kon* trole Florijana G r o s a in dnevničarja, ruskega begunca Valentina G r e h o* v a. Tej patrulji se je spotoma pridružil tudi dijak Alojzij Primožič, sin nadučitelja v Sorici, ki je nameraval napraviti daljšo planinsko turo na Po= rezen, oziroma na bližnje vrhove. Okoli 15.30 je prispel na poveljstvo finančne straže v Sorici dijak Primožič s kratkim obvestilom, da je bila financ* na patrulja na Ravtu napadena od Italijanov in da tam lež;ta težka ranje* na ali že najbrže ubita oba finančna stražnika. Poveljnik straže je takoj v spremstvu petih tovarišev odšel na mesto, ker se je izvršil italijanski na* pad na našo stražo. Patrulja, močna pet mož, je okoli 19.30 prispela na Ravt. Sprva ni opazila ničesar. Vse iskanje je bilo zaman. Ko pa je patru* Ija prišla na planino Lajner, je opazila tri oborožene italijanske finančne stražnike. Naša patrulja jih je vprašala, če vedo, kam je izginila prejšnja jugo* slovenska patrulja. Italijani so nato najpreje vprašali, če je naša patrulja oborožena, nakar so dobil odgovor, da to ne spada k stvari. Ker so videli, da je patrulja močnejša, so vsi Italijani pobegnili. Pričela je valoviti megla in vsako iskanje je bilo otežkočeno. Itali* J jani so še pri odhodu dejali: »Lahko si jih sami poiščete!« Po daljšem iska* nju je patrulja začula klicanje na po* moč. Odšla je v smer, od koder so se začuli obupni glasovi in v resnici je našli kakih 60 metrov v stran vsega v krvi ležečega pripravnika Florijana Grosa, ki je bil še toliko pri zavesti, da je kratko povedal, kaj se je zgodilo. Ker je bil neoborožen in ni imel pri sebi službene puške, je poveljnik straže najpreje vprašal smrtnonevarno ran je; nega Grosa, kje ima puško in kaj se je ž njim dogodilo. Odgovoril je dospelim tovarišem in starešini finančne* ga oddelka v Sorici Ivanu Nameru še pri polni zavesti, da so bili pri njem italijanski finančni stražniki, da so ga še, ko je na tleh ležal v krvi, pretepli in mu vzeli orožje. Grehov je bil takoj pri napr.du. ubit. Grosa je patrulja dvignila ter opazila, da ima prestreljena desna prsa. Položili so ga v zasilno spleteno nosilnico ter ga skušali prenesti v Sorico. Spotoma, na poldrugo-urni hoji, je Gros izkrvavel in umrl. Težko ranjenega Primožiča so pre* peljali v ljubljansko bolnico. V Selški dolini vlada splošno vzne* mirjenje. Italijani so po gotovih osebah sporočili, da je ta njih napad na jugo: slovensko finančno stražo čin maščevan nja za obmejni dogodek na Uncu. Na telefonsko odredbo državnega pravdništva v Ljubljani, ki je bilo kratko obveščeno o obmejnem dogodku v Sorici, je odšla na lice mesta danes zjutraj sodna komisija okrajnega sodišča v Škof ji Loki, obstoječa iz .nd-nika J. Battiste in zdravnikov dr. Hu-bada in dr. Fajdige. KAJ PRIPOVEDUJE TEŽKO RANJENI PRIMOŽIČ. V ljub'jansko bolnico so pr^peli v desno nadlaket teikor&njene^a 'lijaka, u) A tudi njo posvetim tebi moj Andrej ! In po tebi, glej nevtešno koprnim repeneče) in v železje vkovane,stezam svoje rok po tebi, (iskrmo) ki ljubi ue*\ma\no te mo^e sr.ee. stran 2. »SL 0_VF? N? ? K T NA T? OP* Tn-.- * ?Ui'"* IHL'^. »tev. 130 ca Flortjanom Grotom, la dtraUSda pet pa stražnika sta koala nalogo kot finančna patrulja obiti običajno službeno pot ob meji In sicer čez Bart, potem Planino, čez Sedlo na Lajnar. Jas sem bil namenjen na Planino, trgat planinsko floro« Med potjo In sicer v času mM 18. fn 18. aro popoldne, ko smo dospeli na Sedlo, smo začuli oster Ivlžg. Takoj smo se ustavili in začeli opres-no s motriti, od kod prihaja ta nenavadni žvižg, ki je gotovo pomenjal kako opozorilo. Sto korakov od nas, na kraju, kjer je meja še popolnoma nemarkirana in je ozemlje za oba državi sporno, smo zapazili tri italijanske finančne stražnike. Finančni stražniki so se nam začeli ostrih in naglih korakov z naperjenimi puškami v rokah približevati, Mi smo jih mirno, ničesar hudega in nevarnega sluteč, čakali. Priill SO do nas na razdaljo treh korakov. Obstoplll so nas v trikotu. Ko ao se postavili v, bojno pripravljenost, je komandant italijanske finančne patrulje v italijanskem jeziku taukazal naai patrulji: »Puške v stran«! Naša dva stražnika, videč kritičnost položaja, da se ne moreta braniti, sta prijela za jermen, hoteč nato pufike položiti na tla. V tem trenotku je spodaj stoječi Italijan streljal. Strel je bil pogrešen. Takoj nato je počil drugi strel. Rus Valentin Grehov se je zgrudil na tia. Jaz sem se, videč nevarnost za življenje, takoj po tem strelu sklonil na tla. Oba z ranjenim Grehovom sva dvignila roke. Oros je s puško na rami še vedno mirno poleg naju. Med tem je počil tretji strel |H je zadel mene. Ker sem držal roko kvišku, je strel šel skozi laktno mišičevje ter mi je zdrobil kost. Gros, videč nevarnost in obupen položaj, je skušal uteči pretečemu napadu In smrti, na ta način, da je hitro od-Bel v smeri proti Sorici. Sledil sem mu, do- aim sva morala na mestu pustiti težko ranjenega Valentina Grehova. Med tokom kljub vsem bolečinam in v strahu pred nadaljnim napadom, ker so Italijani neprestano za nama streljali, sem se zgrudil za gost grm. Od tega momenta dalje nisem več videl Florijana Grosa. Kam ie izginil, ne morem povedati. Čez dobre pol ure sem se nekoliko opomogel in se zopet dvignil. Na usodepolnem mestu, kjer so Italijani napadli našo stražo, sem opazil Rusa Grehova, kako se je v težkih bolečinah boril s smrtjo. Prizor je bil grozen. V najhujših mukah sera si toliko pomagal, plazeč se po gorski strmini proti Sorici v dolino. Prišedši v Sorico, sem stvar kratko javil starešini fin. oddelka v Sorici g. Iv. Nameru, ki je s patruljo 4 mož odšel na kraj italijanskega zahrbtnega napada. Kako je pade! pripravnik Florijan Gros, mi ni znano. Tudi ne morem povedati, kdaj in kje so ga ustrelili. Kolikor morem presoditi, so Italijani oddali več kakor 20 strelov. To okolnost potrjujejo tudi gozdni delavci, ki so sekali v skoraj neposredni bližini spodaj pod Sedlom les. ★ * ★ Dogodek patrulje, ki je hitela na pomoč, smo že uvodoma kratko omenili. Pristavljamo še to-le: * * * Umirajoči Gros je izjavil na pomoč dospelim tovarišem, odnosno starešini fin. oddelka v Sorici, g. Iv Nameru, na vprašanje ,če so bili Italijani pri njem, takole: »Da, bili so, še tepli so me«. Gros je ranjen v desna prsa, a Grehov od zadaj skozi hrbet Dijaku Primožiču pa se je posrečilo z največjim trudom, da jim je ubežal. — Zdrobljeno ima desno roko nad komolcem. Razpravni program konference Male Antante. Mala antanta in sovjetska Rusija. — Reparacijski problem. — Beograd, 3. julija. (Izv.) Sedaj so znane nekatere podrobnosti o raz-pravnem programa praške konference Male Antante. Na konferenci bodo navzoči zunanji ministri razmotrivali tele probleme: 1. Vprašanje notranjih odnošajev med člani Male antante; 2. Razmerje držav Male antante do sovjetske Rusije event. priznanje sovjetske vlade. 3. Odnošaji Male antante do ve?i-kih zavezniških sil. 4. Definitivna politika Male antante napram Madžarski, Avstriji in Bolgarski. 5. Mala antanta hi Poljska. Poleg teh bistvenih vprašanj bo konferenca zelo izčrpno razpravljala še druge sedaj aktuelne probleme, ki se nanašajo na londonsko konferenco. Kakor zatrjujejo dobro informirani politični krogi, bo konferenca Male antante posebnemu študiju podvrgla vprašanje stališča Male antante napram Rusiji To bo ena najvažnejših točk konference. Važna točka bo tudi razmerje do velikih zavezniških sil. Na konferenci se bo dalje razpravljalo stališče Male antante in londonska medzavezniška konferenca. Mala antanta posveča vso pozornost vprašanju ureditve odnošajev med zavezniki in Nemčijo, reparacijskemu vprašanju m vprašanju medzavezniških dol- gov. V teh perečih vprašanjih so vsi člani Male antante neposredno interesiram. 2e sedaj se lahko naglasa, da vlada popolno soglasje med člani Male antante. Vsi člani so složni v tem, da države, ki nosijo odgovornost za svetovno vojno in nje posledice, morajo plačati vojno odškodnino in je treba ukreniti vse za garancijo miru, sedanjega reda in po mirovnih pogodbah ustvarjenega državnopravnega položaja v Evropi. Člani Male antante so odločeni storiti vse za okrepitev medsebojnih prijateljskih in intimnih stikov, ker je to velikega pomena za bodočnost, osobito tehtna je tudi okolnost, da vlada med člani Male antante popolna harmonija. — Praga, 3. julija. (Izv.) Češkoslovaški tiskovni urad javlja, da se prične konferenca Male antante od 11. do 13. t. m. v Pragi. Jugoslavijo zastopa dr. NinČič. Romunsko Duca. Po dosedanjih obvestilih bo konferenca razmotrivala tekoče mednarodne probleme in sicer: 1. Odnošaji članov Male antante do njih sosedov, 2. vprašanja, ki so na dnevnem redu Društva narodov, zlasti vprašanje vojaške kontrole in od Društva narodov sproženo vprašanje razorožitve in 3. splošna pogodba medsebojne pomoči. 4. Vsa sedaj važna m na prihodnji konferenci zaveznikov obravna-vajoča reparacijska vprašanja. Razpad opczicijonalnetja bloka. Opozicija splošno deprimirana* — Nezadovoljstvo med opozici-jonalnimi poslanci. — Bivanje ministrskega predsednika na Bledu — Beograd, 3. julija. (Izv.) Včeraj popoldne in snoči so se z vso trdo-vratnostjo zopet začele širiti po Beo- gradu vesti, da je ministrski predsednik Nikola Pašić že dobil od kralja vodilni mandat in da so v vlado pozvane nove osebe. Vesti niso bile potrjene. Tudi rekonstrukcija Pašičevega kabineta še ni definitivna. Vaš dopisnik je imel snoči priliko govoriti z ministrom notranjih del, ki je med drugim izjavil, da vlada še nf dobila nobenih pozitivnih poročil o končnih rezultatih avdi-'ence ministrskega predsednika na Bledu. Do snoči so prišla z Bleda le poročila, da se namerava ministrski predsednik na Bledu zadržati še nekaj dni, da je kraljev gost, da je bil pred dnevi s kraljem v Bohinju in da se vrše daljši medsebojni razgovori. O volilnem mandatu vlada ni bila še obveščena. Ne more se točno reči, kdaj se vrne ministrski predsednik v Beograd, vsekakor pa še pravočasno, da bo dal zunanjemu ministru pred njegovim odhodom na praško konferenco Male antante potrebna navodila in da bo ž njim razmotrival vse one naše probleme, ki jim ima dr. Ninčić zastopati in braniti na konferenci Male antante. V radikalnih krogih in med samostojnimi demokrati vlada popolna mirnost in samozavest, ker so vsi prepričani, da dobi predsednik vlade volilni mandat. Nasprotno postaja opozicija od dneva do dneva bolj razočarana, nervozna in deprimirana. Prihod glavnega voditelja opozicija Ljube Davidovi-6 a v Beograd je sicer nekoliko oživel opozicijonalne vrste, za danes dopoldne je sklicana seja ožjega odbora Da-vidovlćeve stranke in za 6. t. m. ie določena plenarna seja širšega odbora te stranke. Med Davidovičevimi pristaši je nastalo veliko nezadovoljstvo, ker sedaj vsi uvide vajo, da opozicijonalni blok ni dosegel prav nobenih uspehov v prvotno začrtanem programu. Večina pristašev Ljube Davidov iča obsoja Ra-dičev odhod v Moskvo in njegove bolj-ševiške izjave ter je sedaj prepričana, da je absolutno nemogoče ohraniti še nadaljne vezi med blokom in Radićem ter se bolj in bolj pojavljajo oči vidni znaki, da blok polagoma razpade in da se bodo opozicijonalne skupine po malem razšle in razpršile. VOLITVE DNE 26. OKTOBRA. — Beograd, 3. julija. (Izv.) Splošno je politična situacija še vedno napeta in se povečava zanimanje za dogodke na. Bledu. Nekateri opoldanski listi so danes priobčili vesti iz radikalnih krogov, da smo neposredno pred volitvami, da bodo volitve razpisane za nedeljo, dne 26. oktobra t. 1. in da bo dekret o razpustu narodne skupščine objavljen 26. t. m. Volilni kabinet PašhS-Prl-bičević je na vidiku. V zunanjem ministrstvu je bilo danes zelo živahno. Zunanjega ministra so posetili mnogi poslaniki, tako nemški von Keller, albanski in ruski uradnik za pomoč ruskim beacuncem. Težka socijalno - industrijska kriza na Poljskem. Premogovniki in železne industrije odpuščajo delavstvo. — Uvedba deseturnega delavnika. — Praga, 3. julija. (Izv.) Praški listi poročajo iz Katovic, da so lastniki vseh premogovnikov ta plavžev v Gorenji Šleziji po posebnih oglasih, nabitih v vseh obratih in na ulicah, obvestili sedaj delavstvo, da se jim zmanjšuje mezda za 3%, veljavno od 1. julija dalje. Celokupno delavstvo v vseh premogovnikih la Dlavžih |e smatrati do 11. julija za odpuščeno. Ravnateljstva premogovnikov in plavžev so obenem obvestila delavstvo, da bo nac. :.",e sprejet v službo samo oni delavec, ki se zaveže za deseturni delavnik. Zveza industrijcev je obenem obvestila tudi poljsko vlado, da so vsa velepodjetja primorana v najkrajšem času ustaviti popolnoma vsak obrat, ker niso v položaju prenesti težka davčna bremena. Industrija zahteva odpravo carine in pa znižanje železniških in transportnih tarffov. Zastopstvo Jugoslavije na londonski konferenci. — Beograd, 3. julija. (Tzv.) Na me-rodajnem mestu je bilo danes dopoldne vašemu dopisniku sporočeno, da je naša vlada dobila oficijelni poziv, da se udeleži rnedzavezniške konference dne 16. julija v Londonu. Zunanji minister dr. Ninčić je izjavil, da sam ne bo odpotoval na to konferenco in da bo interese naše države zastopal na mej naš poslanik v Londonu Mihajlo G a -vrilovič. Kot član naše delegacije za to konferenco in kot strokovnjak v reparacijskem vprašanju je določen dr. Marko G j u r i ć, naš delegat v reparacijski komisiji v Parizu. OHHorf zunanjena ministra v Pariz? — Beograd, 3. julija (Izv.) Današnje »Vreme« priobčuje informacijo o potovanju zun. ministra dr. N i n Č i ć a v Pariz. Zun. minister odpotuje po tem poročilu takoj po končani praski konferenci Male antante v Pariz. Na mero-dajnem mestu o tem danes še ni ničesar znanega in se vest oficijelno še ne potrjuje. Kakor pristavlja gorenji list, m izključeno, da se zunanji minister dr. Ninčić namerava v Parizu sestati s francoskim ministrskim predsednikom Herriotom. Zunanji minister dr. Ninčić je nasprotno snoči izjavil, da se takoj po končani konferenci povrne iz Prage v Beograd. Nov boljševiški teror v Rusiji. Boljševiki proti delavstvu in dijaštvu. — Pariz, 3. julija. (Izv.) »Echo de Pariš« javlja iz Stockholma: Vsa poročila iz sovjetske Rusije nagiašajo, da se je tam pričel širiti nov boljševiški terci. Vzpostavljena je zopet »čeka« v vseh večjih mestih ter posebno deluje proti delavstvu in dijaštvu. Na univerzah so proti dijaštvu uvedene razne tamc institucije, ki nadzirajo Življenja in delovanje dijastva in ki obenem pro-vocirajo med dijaštvom gotove spore. Vciiko število dijaštva je odo zadnje dneve deportiranega v koncentracijsko taborišče v Solovkih. Okoli 150 'lijakov se je rešilo neznosnega tam vladajočega položaja s samomorom, Ker niso rrogli več prenašati trpinčenja in mučenja, ki so jim je povzročali boljše-\iški nadzorni organi. Dobiva«! niso redne in vžitne hrane, zapirali so jih v ječe, ki so bile napolnjene z človeškimi ogrodji. Prestati so morali še druge grozote in strahote. Med delavstvom se je zadnji Čas pojavilo močno antisemitsko gibanje. To gibanje so boljševiki odločeni udušiti z najskrajnejšimi sredstvi. Političen položaj v Italiji. Imenovanje novih državnih podtajnikov. — Rim, 3. julija, tfzv.) Na predlog ministrskega predsednika ..e kralj sprejel den isijo državnih podtajniku v m so bih takoj nato imenovani novi državni podtajniki. Zanimivo je, da je Mussolini Usto novih državnih podtajnikov sam sestavil brez predhodnega odobrenja ministrskega sveta. V ministrskem predsedstvu je imenovan za državnega podtajnika posl. Suardo (fašist), v notranjem ministrstvu dosedanji zbornični podpredsednik posl. Gino G r a n-di. Državni podtajnik za zunanje ministrstvo še ni imenovan. V r~inistr-stvu narodnega gospodarstva je imenovan za podtajnika tržaški poslanec B a n e 11 i (faš.) Celotno je imenovanih 14 državnih podtajnikov. 7a 8. t. m. je sklicana seja ministrskega sveta, dne 9. julija prevzamejo državni tajniki svoje posle. Značilno je. da je bilo imenovanje oficijelno popreje proglašeno, predno je ministrski svet odobril listo državnih podtajnikov, kar ie po tolmačenju opozicije kršenje ustave. Državne podtajnike ima namreč imenovati ministrski svet ne pa ministrski predsednik sam. Lista je bila oficijelno tudi zelo hitro objavljena, ne da bi jo bil popreje potrdil kralj, ki se ne nahaja v Rimu. Kraljev dekret o imenovanju je bil pozneje podpisan in to še Ie po objavi. Novi drž. podtajniki so večinoma fašisti, edino izjemo dela podtajnik Mattei G en tili, bivši član italijanske delegacije za rešitev reškega problema, tjentili je pristaš italijanske ljudske stranke m vodia Usta »Corriere d'ltalia«. SKADER — NOVO PRESTOL-NO MESTO ALBANIJE. — Tirana, 2. julija (Izv.) V smislu pooblastila, katere;;a je dala večina poslancev bivše ustavoda;':" skupSčine je albanska vlada razpustila skupščino in razpisala nove volitve, ki se bedo vršile na podlagi sploS-ne In direktne volilne pravice. Nova skupščina se sestane v Skadru, kamor se tudi definitivno premesti glavno mesto Albanije. Italijanski listi pristavljajo k tej vesti, da se z premestitvijo glavnega albanskega mesta v Skader v bodoče tudi onemogočijo znane mednarodne intrige proti Skadru. Politične vesti. = »Slovenčeva« protislovja. V prejšnjih mesecih je »Slovenec« neprestano harangiral našo javnost in ji dopovedoval, kako Široko se je že razmahnila v Jugoslaviji korupcija in da med nami že ni več obstanka. Če bi bil tedaj »Slovencu« kdo odgovoril, da imamo v Jugoslaviji hvalabogu rudi poštena sodišča, dobre državne uradnike, vestne ministre in čisto upravo, bi se mu bil mesec dni zaporedoma roga! in smejal. Kaj pa piše danes ta dični nasprotnik korupcije in zagovornik poštenosti? Danes pravi o naši državni upravi sledeče: »O tem, ali je bilo naše poročilo (namreč poročilo o incidentu pri Uncu) točno do zadnje podrobnosti aH ne, za sedaj ne bomo razpravljali, ampak bomo počakali, kaj bo dognala uradna preiskava in na podla; i te preiskave, ki bo gotovo objektivna, se bo dalo lahko ugotoviti točnost in popolnost oziroma nepopolnost naših navedb.« Kaj torej priznava *danes »Slovenec«? Nič drugega, kakor da bo »točnost in popek.ost« iiistiiih poročil presojal na podlagi »uradne preiskave, ki bo gotovo objektivna«. Naenkrn*" so torej državne oblasti postale objektivne in celo za presojo pisave »Slovenče-\ih« uvodnikov merodajne- Večjega protislovja si torej ne moremo misliti, kakor je ono med vsesplošnim oznanjevanjem korupcije »n anaraije in med priznanjem objektivnosti naše uradne preiskave. Pa tudi to je značilno, da »Slovenec« piše o vseh mogočih stvareh, da pa pri tem sam priznava, da je treba glede »točnosti in popolnosti« lastnih navedb in trditev počakati na uradno preiskavo. Eto, tako je bilo celo zimo, ko je »Slovenec« * hnel pr»>tl vladi in njeni korupciji!! = Še je pravica! vzklika današnji »Slovenec« v brzojavki iz Šibenika, v kateri poroča, da ie tamošnje okrožno sodišče razveljavilo odredbo policijske oblasti, s katero se ukinja izhajanje »Hrvatske Riječi« v Šibeniku. Dobro, sodišče je storilo prav, ko je razveljavilo policijsko odredbo, ako je za tako razveljavljenje imelo zadostne razloge. Ah bi pa ne bilo lepo od »Slovenca«, da vedno objavlja brzojavke z enakim naslovom: »Še je pravica!« kadar naše sodne oblasti potrjujejo konfiskacije naših opozicijonalnih listov in s tem sodnoobjektivno ugotavljajo pro-tidržavuo rovarenje naših opozicijonai-nih politikov. Na te sodnoobjektivne ugotovitve (še je pravica!) se mi ravno sklicujemo, kadar obsojamo »Slovenca« in njegovo brezvestno pisavo proti interesom svoje lastne nacijonalne države! = Ministrski predsednik na Bledu. Ministrski predsednik g. Nikola Pašić je bil včeraj ves dan na dvoru v njemu odkazanih apartementih. Odšel ni nikamor. Delj časa je razgovarjal o političnih problemih s kraljem. Popoldne je sprejel ministrski predsednik deputacijo narodno-radikalne stranke, v kateri se je nahajal tudi minister n. r. dr. Niko Z u p a n i ć z nekaterimi odborniki ljubljanske organizacije. Koliko časa ostane ministrski predsednik še na Bledu ,ni določeno. Najbrže ostane še dva ali tri dni. = Kdo ie ustanovil Jugoslavijo? Doslej smo bili prepričani, da so ogromne materijalne in človeške žrtve, ki jih je položil srbski narod na oltar naše svobode, vendar le vredne primernega priznanja in pietete do padlih za zmago jugoslovenske misli. Temu pa ni tako, kajti klerikalci so pogruntali, da je Jugoslavijo ustanovila »navadna finančna operacija ameriškega dolarja«. Infami-ja, ki jo pribijemo brez komentarja. = Za župana na Viču je zopet izvoljen g. Ivan Gale, klerikalec, socrja-Ust in komunist v eni osebi. O volitvi poročamo jutri podrobneje. = Politična aretacija v Dalmaciji V šibemku sta bila aretnaia radi huj-skajoče pisave proti državi in Srbom urednik »Dalmatinskega Hrvata« Mijo J e r i n i ć in novinar Nikoia N e d i 6, Kakor splošno znano, je bil pred vojno Mijo Jerinič izdajatelj »Croatische Kor-respondenz«, ki je izhajala na Dunaju in :e bJa posebno suovencijonirana z 3elvedeia od nadvojvode Frana Ferdinanda. Jerinie se je osobito izpostavljal za takozvani hr/atsko klerikalni trializem. — Narodni blok v Ptuju. Za pred-stoječe občinske volitve v Ptuju so sklenile stranke JDS, NSS, NRS in SLS sporazum in nastopijo kot enoten narodni blok, da s tem preprečijo groze-žo zrnato Nemcev in nemčurj eva = Dve struji med fašisti. V italijanski fašistovski stranki so se začela delti osnovna politična in taktična mnenja. Na eni strani se nahaja Mussolini, ki se mu sedaj pridružuje tudi fašistovski revizijonisti in kt nstitucijonalist posl. Rocca, na drugI strani pa se nahaja skrajni fašist poslanec Farinajci, kateremu sledi prav velika skupina faši-stovskih poslancev. Mussolini je odredil, da priseže 13. julija italijanska fa-šistovska milica kralju in da se s tem definitivno militarizira. Na ta na^in na-merava odpraviti bodoče samovoljne akcije fašistovske milice in stopiti za i.arak bliže k »normalizaciji- Italije, katero je napovedal koj po aprilskiu volitvah. Farinaccijeva skupina pa ni zadovoljna z Mussolinijem, ki ga dolži, da zapušča osnovne temelje fašizma in da se približuje meščanskemu demo-kratizmu in konstitucijonalizmu. — Radovedni smo na nadaljnji razvoj italijanskega fašizma o priliki procesa proti Matteottijevim morilcem, ko bodo poedini obtoženci napadali vodilne osl-be fašizma in se opravičeval] z dosedanjimi fašistovskimi nasilnimi metodami. 5. julija CIRIL - METODOV KRES na šišenskem hribu v Kozlovi dolin* ci ! tNgp?y «p RSS608 Ž6f6ZnfŠk6Q9 delegata v Postojni. O fašistovskern napadu na našega železniškega delegata v Postojni nam poročajo tele podrobnosti: Pretekli četrtek jc podprefekt dr. Stranieri pozval k sebi sefa jugoslovenske železniške delegacije v Postojni viš. rev. B r i n š k a ter mu izjavil, d? mora železniški asistent Fran Levic-n i k, ki opravlja prometno in posredovalno službo pri naši železniški delegaciji, takoj zapustiti Postojno, ker ne more več jamčiti za njegovo osebno varnost. Pripomnil je, naj BrinŠek to opozorilo smatra kot zaupno. Jugoslo^ venska železniška delegacija je o stvari obvestila naš konzulat v Trstu in prosila za zaščito. Konzulat je takoj interveniral pri prefekturi v Trstu in zahteval, naj skrbi za osebno varnost eksponiranih jugoslovenskih uradnikov v Postojni. Prefekt je takoj izdal ukaz, da mora podprefekt dr. Strainieri v Postojni ukreniti vse, da bo zajamčena osebna varnost jugoslovenskih uradnih organov. V petek je prispel naš podkon-zul S m i 1 j a n i ć osebno v Postojno, da izposluje pri prefekturi vse potrebne odredbe v varstvo ogroženih jugoslovenskih uradnikov. Z ozirom na te intervencije in obljube italijanske oblasti so naši organi bili prepričani, da je vse preskrbljeno za njih varnost in da se jim ni ničesar bati. V soboto zvečer je bil asistent Fr. LeviČnik v svoji pisarni ter izvrševal svoje uradne posle. Ob tričetrt na 24. je nekdo potrkal na vrata in zakričal: »Orjunasc, venga fouri, che te amazzc-mo!« Orjunaš pridi ven, da te ubijem). Hoteč ugotoviti, kdo je to klical, da bi stvar prijavil italijanskemu obmejnemu komisarju, je odprl vrata in stopil na peron. Ker ni nikogar videl, je odšel v italijansko prometno pisarno. Za njim je prišel tenente fašistovske milice Ma-fei, ne da bi imel v pisarni kaj opraviti. Po končanem razgovoru z italijanskim uradnikom se je asistent Levičnik napotil proti svoji pisarni. Na peronu so stali tenente Mafei, sottotenentc Tri-brsson, oba pri fašistovski milici in fašist Prioglio. Levičnik jih je pozdravil in vljudno vprašal, kaj hočejo. Prioglio mu je prijazno odgovoril, da prav ničesar, šel je proti svoji pisarni, spremljal ga je Prioglio, vljudno se razgovarjajoč ž njim kot dobrim znancem. Za njima je prišel sottotenentc Tribusson in ga brez vsakega povoda sunil v rebra. Zavedajoč se, da namerava sottotenente izz\. -ti incident, ni Levičnik reagiral na to surovost. Takoj nato je pristopil tenente Mafei in zamahnil dvakrat z boksarjem po Levičnikovi glavi, kričaje na Pri-oglija: »Zakaj govoriš s tem prokletim Orjunašem?« Levčnik se je k sreči vsakokrat umaknil, da ga bokser ni zadel na glavo, marveč ga oplazil samo po vratu. Po tem dogodku so vsi trije fašisti jadrno zapustili peron. Levičnik je stvar takoj sporočil italijanskemu prometnemu načelniku, ki je obljubil, da ukrene vse potrebno v njegovo zaščito in da poskrbi tudi, da se mu da primerno zadoščenje za napad. Drugi dan je prišel obmejni komisar dr. Loiacomo k LeviČniku in se upravičil. O tem incidentu je naša delegacija takoj obvestila naš konzulat v Trstu, obmejni n komisarijat na Rakeku in velikega župana v Ljubljani. Z italijanske strani je uvedena preiskava, toda zdi se, da ne bo imela uspeha. Tenente Mafei baje taji, da bi bil v kritičnem času sploh na kolodvoru. Nepristranski opazovalci dogodka so mnenja, da incidenta niso izzvali toliko fašisti, kakor v prvi vrsti podprefekt dr. Stranieri S»ev 150. »SLOVENSKI NAROD" dne 4. julija \9*4 Si ran 3 Zdravstvo. STO LET BLEJSKEGA VRELCA. (PRISPEVEK K KRAJEVNI ZGODO-VINI BLEDA.) Kranjski zgodopisec Valvazor že pozna toplice »ob jezeru naše ljube gospe na Bledu« ter poroča leta 1689 1.) o njih, da so bile poškodovane. Tedanji oskrbnik blejskega gradu je dal kopališče razde jati in opustošiti, ker so mu bili neprijetni premnogi in ponavljajoči se obiski raznih znanih in velikih gospodov, ki so se posluževali kopališča in — njegove (oskrbnikove) gostoljubnosti. »Vkljub temu,« piše Valvazor, »da je kopališče sedaj blatno in skoraj opustošeno, si tam popravijo svoje zdravje še danes mnogi bolniki, posebno taki, čigar bolezni so »mrzle narave in izvira«. Tudi na drugem mestu svojega historičnega dela se spominja Valvazor blejskega vrelca ter poroča Še enkrat m bolj obširno o grajskem oskrbniku, ki je dal kopališče razkopati. V obče pa obžaluje, da so kranjska kopališča v tako slabem stanju in vsled tega slabo obiskovana in premalo znana. V nasprotnem slučaju bi ne zaostajala za laškimi kopališči, ne glede na kakovosti, ne glede slovi tosti. Iz teh podatkov smemo sklepati, da so blejsko kopališče že pred Valva-zorjevim časom, ko še nI bilo opustošeno, obiskovali mnogi bolniki. Po opustošenju je pa menda vedno bolj in bolj propadlo in končno izginilo. Leta 1784. je še sicer v knjigi »Oryctographia Carniolica« priobčena prva analiza blejskega vrelca, v začetku 19. stoletja pa pripovedujejo samo še ustmena poročila ljudstva in Valva-zorjeve knjige o nekdanjem kopališču in njegovih uspehih. Opirajoč se na to ustmeno in pismeno poročilo, so sklenili leta 1819. nekateri podjetni možje blejskega okraja,2) da sezidajo »za dobrobit bolnega človeštva« na lastne stroške novo kopališče nad nekim toplim vrelcem, katerega so bili nekaj let prej našli na travniku kmeta Ferjana v Zelečah, In katereoa so za ta namen ločili z zidov-Jem od mrzlih dotokov, prihajajočih iz bližine. Začetkom so se smeli v provi-zoričnem kopališču kopati samo bolniki, katerim je to okrajni zdravnik dr. Stroj iz Kranja dovolil, ki je vodil zapisnik o učinku vode na zdravstveno stanje vsakega bolnika, ter tako preiz-kuševal zdravilno moč vrelca. Iz takega zapisnika iz leta 1821 je razvidno, da je zdravil po največ protin, trganje v udih, bolečine v križu, ohromelost, živčno slabost, škrofulozo, lišaje in stare rane. Od 42 bolnikov jih je šlo sedem brez uspeha domov. O nekem bolniku, ki že 11 let vsled ohromelosti ni mogel rabiti rok, poroča dr. Stroj, da se je po osemdnevnem kopanju zopet začel sam oblačiti. Posebno pozornost pa je, kakor je čitati v pismu, ki je naslovljeno na Rajmunda grofa Turjaškega, ki je ustanovitev kopališča z največjo vnemo podpiral — vzbudila ozdravitev nekega uradnika iz Trsta, ki je bil že več let popolnoma hrom na rokah in nogah tako, da so ga morah peljati v vozu do vrelca in nesti v kopel j. Po 14 dnevni rabi vrelca je bil že tako daleč, da je oprt na palico, sam prišel v kopališče in se sprehajal v okolici. Istega leta sta analizirala vodo blejskega vrelca lekarnar Kranjski v Mariboru in deželni lekarnar Vondrašek v Ljubljani. Dognala sta, da sta glavni sestavini vode karbonat magnezije in kalcij. — Razmeroma velike množine železnega karbonata pa nista omenila. Dunajska miverza na podlagi analiz blejskemu relcu ni prorokovala posebne prihod-^ »osti. Vkljub temu pa Je svetoval dr. po-sr v Ljubljani, (aprila 1822) naj se radba kopališča nikakor ne opusti ra-i teoretičnih nazirao j univerze. Kajti e tudi ni mogoče dosedanjih zdravnikih izkušenj razlagati z kemičnim se-tavam) vrelca, nudijo vendar podatki, katere sta zbirala in zbrala oba zdravnika dr. Petrovčič in dr. Stroj na podlagi samostojnih, nalašč v ta namen izvršenih terapevtičnih poizkusih in praktičnih izkušenj pri različnih bolnikih, ki so se kopali pod njihovim nadzorstvom, dosti več dokazov za dobrodelni učinek vrelca kakor strogo spekulativne teorije. Potem še primerja blejsko ko-pelj z drugimi podobnimi kopališči, ter povdarja, da so te vrste kopeli učinkovite proti razburjenim živcem, proti vsem boleznim, ki izvirajo iz bolnih limf, proti živčnim bolečinam, hipohon-driji, histeriji, naredni menstruaciji, bledici, ohromelosti, trganje v udih. itd. Dr. Pober in tudi vsi drugi zdravniki so na glasali, da leži razen tega vrelec v tako krasni okolici, da bi se ozdravile mnoge bolezni že vsled biva- *) Ehre des Hrzgt. Krain. B. I. B. 4, stran 604 in B. 2 stran 148. *) Iz listin v arhivu oia\ glavarstva X RaUovliicL nja v tako zdravem kraju in tako dobrem zraku. Vsa ta poročila in nasveti so ohrabrili ustanovitelje kopališča in tako so še v istem letu dokončali (1822) leseno kopališko poslopje, na katero se bodo starejši gostje Bleda še spominjali. Na njegovo mesto je šele leta 1922, torej sto let pozneje stopila današnja moderna, okusna in prjiazna kopališča dvorana. Četrto analizo blejskega vrelca je izvršil dunajski kemik Kletinskv leta 1874. On je dognal, da vsebuje blejska voda poleg že omenjenih karbonatov ter poleg manjše množine svobodne oglikove kisline v enem litru 0.044 g oglikovega železnega oksidula, torej več železa, kakor n. pr. jekleni vrelci v St. Moritzu v Švici, Aleksanderbad, j Peterstall, Schandau na Nemškem in | Klausenstahlquelle v Gleichenbergu in | le malo manj kakor jekleni vrelec \ Wildungenu. F. M. Glasbeni vestnik. Šolstvo. Prnsvefa. f Grofica P. Uvarova. Dne 30. junija je umrla v Dobrni pri Celju predsednica ruskega arheološkega društva, grofica Paroskova Uvarova, 84 let stara dama, ki je bila visoko cenjena v učenjaških krogih. Njen soprog, grof Aleksej Uvarov, je bil znani učenjak, specijalist v prazgodovini, ki je celo svoje življenje in del svojega bogatstva porabil v korist tej vedi. Bil je utemeljitelj in prvi predsednik ruskega arheolo-gičnega društva ter je mnogo pripomogel k ureditvi velikega arheološkega muzeja v Moskvi, ki je seveda poznat vsem, ki so si kdaj ogledali rusko prestolnico. — Še zelo mlada je postala učenjakova soproga in je pod njegovim vodstvom proučila to vedo, ki sta ji oba posvetila svoje življenje. Po smrti soproga, leta 1885, je bila grofica izvoljena za predsednico arheologičnega društva v Moskvi. To je bila prva ženska v Evropi, ki je bila predsednica znanstvenega društva, in pod njenim vodstvom so večkrat priredili kongres arheoloških organizacij v Rusiji, ki so se jih udeleževali tudi inozemski učenjaki, n. pr. znani Virhow. Od tedaj do zadnih dni, skoraj 40 let, je bila grofica voditeljica ruske arheološke vede. Mnogo je potovala po Rusiji in celo po Kavkazu v osrednji Aziji ter proučevala spomenike in spise tamkajšnjih krajev. V času revolucije in državljanske vojne so bila arheološka raziskavama onemogočena. Grofica je bila prisiljena zapustiti domovino in se je preselila v Jugoslavijo. Tudi tu ni opustila svojega znanstvenega dela. Lansko leto je sodelovala pri arheološkem zborovanju v Ptuju, kjer je bila izvoljena za častno članico tamkajšnjega znanstvenega društva. To leto je bila tudi povabljena na kongres slov. geografov v Pragi in le zdravniška prepoved je povzročila, da ni odpotovala na Češko. Podbina Uvarova je izgubila vse premoženje ob boljŠevi-Škem prevratu. Grofica si je morala služiti kruh s poučavanjem francoščine, dokler ni dobila penzije od čeških učenjakov, med katerimi je imela več prijateljev. Dober njen prijatelj je tudi prof. dr. Murko, ki biva vsako poletje v svoji vili v Sloveniji. — N. J. Književnost. — Povest o svatbi kralja Jana, knjiga za male In velike otroke. V češčini spisal V. Riha. Prevedel Karel Pfibil. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena elegantno vezani knjigi 16 Din. Pove-Btice so kratke in mične, kakor jih pač otroci najraje čitajo. Primeroma drobna knjiga jih obsega štirinajst. 2e naslovi govore o njih vsebnl: Kako so se sešli gostje v gorski krčmi. — Kovačeva pripovedka. — Povest matere kovačice. — ž upnikova pripovedka. — Kmetica pripoveduje, kako Je Jan služil. — TJpravnikova povest. — Svetnikova povest. — Lovčeva povest. — Zidova pripovedka. — Novi gostje prihajajo. — Vodenikova povest. — Smrt pripoveduje, kako sta se srečala z Janom. — Škra-tova povest. — Krčmarjeva povest. — Priporočamo knjigo mladinskim knjižnicam in tudi podeželskim javnim knjižnicam in zasebnikom, ker bodo vsi radi posegali po njej. — Iz dn| trpljenja, mladinski spisi od Andreja Rapeta, VIII. zvezek. Izdala In založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi 15. Din. Andrej Rape, znani naS mladinski pisatelj je podal rašl mladini zopet nov dar za letošnje počitnice, v obliki VITI. zvezka svojih mladinskih spisov. Knjigo Je posvetil svoji ženi, kar pove na prvi strani. Izpolnjuje jo Sest ljubkih povestic In sicer: Iz dni trpljenja. — Telovaditi Jih Je učil. — Kresnlkovanje, — Na rastanku. — Druga mati. — Tiraš. — Iz vseh odseva Rapetu lastno pripovedovanje, ki ga mladina vzljubi zaradi zanimive napetosti, da knjigo prečita v dušku. Po Ra-petovlh spisih rada sega mladina, zato smo prepričani, da bc tudi nova knjiga našla pot med njo. kar je najboljša ocena ln najboljše priporočilo za njo. — Jugoslovenska Njiva z dno 1. Julija prinaša sledečo vsebino: J. Demetrovič, Vidovdan, Gr. BožovIĆ, Stal Kijeva, A. Haler, O poeziji, I. VojnoviČ, Iz moga bolničkog dnevnika, dr. Bidlo, Vizantljska kultura, dr. Adžija, Kongres medjunarodnog strukovnog saveza, dr. Dvorniković, Hrist, Budna, Schopenhauer. Razven tega prinaša ta zanimiva Številka še bogate beležke iz vseh strani našega Javnega življenja. — Pevski zbor Glasbene Matice v i Ljubljani vabi svoje člane ln članice, da se j: vdeleže 35 letne proslave pevskega društva : v žmartnem pri Litiji, katera slavnost se : vrši v nedeljo, dne 13. tm. Podrobnosti izvedo se pri hišniku Toreliju. Sokolstvo. 20-LETNICA SOKOLA NA JESENICAH. Dne 12. in 13. julija t. L praznuje Sokol na Jesenicah 20 letnico svojega neumornega delovanja. Povod za ustanovitev tega društva je bil prihod bratov Čehov ob priliki Vsesokolskega zleta v Ljubljani leta 1904., katerih je po število 1500 pasiralo naše Jesenice. Na vspodbudo uglednega narodnega in idealnega Janka Pretnarja, sedaj doktor in profesor v Ljubljani, se je ustanovilo Sokolsko društvo na Jesenicah in sicer s prvim starosto bratom Lovrom Humerjcm, podstaro-sto bratom Ivanom Legatom ter načelnikom bratom Mat. Ravnikom. Društvo se je takrat krepko razvijalo, dasi je imelo polno nasprotnikov, kar mu je pa dalo borbenost in voljo, da je z vztrajnostjo premagalo vse ovire. Ni je bilo večje Sokolske prireditve, da bi manjkalo bratov iz Jesenic in ravno tega društva zasluga je. da se jc ustanovil Sokol na Javo miku in Mojstrani, katera oba krepko napredireta. Tekmovalci in telovadci Jeseniškega Sokola so vedno in povsod zastopali društvo, pri vseh župnih t:kmah, vse-sokolskih zlatih in drugače, kakor n. pr. v Zagrebu, Pragi, Ljubljani i. dr., povsod so se pokazali sadovi vstrajne-ga dela. Kljub temu, da društvo ni imelo svoje lastne telovadnice, so izšli ?z tega društva tekmovalci za mednarodne tekme v Luksemburgu, Turinu in Parizu. Danes vrši Jrnštvo orjaško delo, ima preko 65 k.epkih telovadcev. 30 telovadkmj in svojo lastno godbo z 36" člani ter poleg tega preko 30 Izbornih pevcev. Samo obsebi umevno, obstoja tudi gledališki odsek Sokola, kateri ima d^kaj sposobnih moči. Poleg vsega tega ogromnega dela. se je pa društvo polotilo na;va7nciš?ga dela s tem, da je pričelo z zidavo lastnega doma na Jesenicah. Ob priliki proslave 20 letnice jeseniškega Sokola priredi Gorenska župa svoj zlet na Jesenice ter se pri tej priliki položi tudi temeljni kamen »Prosvetnega doma*r. Priiave so v polnem teku. tako, da bo ta zlet brezdvomno rajienša Sokolska manifestacija, kar jih je priredila Gorenjska župa spl>h. Po-zivliarho tem notom vse bivše člane jeseniškega Sokola, naj bivaio kjerkoli, da ta dan posetiio društvo, Iz katerega so izšli ali mu na kakorkoli načm pomagali .Vabimo vso napredno gorenjsko javnost, da pobiti omenjenega dne nn Jesenice, da pokaže knko zna ceniti delo jeseniškega Sokola. Povodom 20 letnice društva Je izdal Jeseniški Sokol spomenico, katera izide te dni v krasni obliki in je živa priča o ogromnem delu na vseh poljih ter težkm borbah za obctanek pred. med vomo in tudi še danes. Spomenica bo stala Din 3.— in kaže, kako ie delalo, trpelo in napredovalo Sokolsko društvo na Jesenicah skozi dolgo dobo r*\-n 'c^tib let. na telovadišču ljubljanskega Sokola - - v Tivoli - - 4370 v petek 4. julija ob pol 8. zvečer — Vrhovnikov večer priredita v soboto zvečer ob 20. uri na Taboru St-peterski podružnici CM družbe. — Na sporedu ie godba, petje in druga raznovrstna zabava. Sokoli, rodoljubi, ne zabite počastiti s svojim posetom našega zaslužnega narodnega duhovnika. — Celjska Sokolska župa priredi v nedeljo 13. julija župni izlet v Šentjur ob juž. žel. Udeležila se bodo tega zleta ne le v tej župi včlanjena društva, temveč tudi druga društva iz sosednje župe. Na sporedu je poleg pozdrava tudi povorka po trgu in skušnja; popoldne ob pol 16. pa prične javna te-lovtdba. Nastopi tudi vojaštvo s svojimi vajami. Sodelovala bo godba »Drava« iz Maribora. Upamo, da nas poseu" tudi celjsko pevsko društvo In s svoiim nastopom dvigne slavnost Po končanem sporedu se bo vršila ljudska veselica, V raznih šotorih bo skrbljeno za dobro In ceno postrežba — Ljubljanski Sokol se udeleži proslave 151ern?ce Ižkega Sokola v nedeljo, dne 6. julija. Zbirališče ob 12. uri pri Dolenjskem mostu v krojih. — Ljubljanski Sokol priredi v petek 4. julija ▼ proslavo sv. Cirila in Metoda na svojem letnem telovadišču v Tivoli kresni večer z bogatim sporedom ln a izbranimi točkami: Marmornati kini, vaje s gorečimi bakljaml, kres, umetalnl ogenj ln ples, kateri st, bo vršil na novo zgrajenem odra. Začetek ob % 20. zvečer. Sokoli in prijatelji sokolstva poletite to narodno prireditev. — Sokolsko društvo v Šiški opozarja one brate, ki s! mislilo nabaviti slavnostni kroj, proti odplačilu na obroke, da to spo-roče društvenemu '*jniku do 8. tra. Odbor. —Š Počitniški tečaj za risanje in slikanje. Na umetniški šoli »Probuda« se vrši tečaj za risanje in slikanje od 3. julija do SO. avgusta ti. šolnina za oba mesca znaša Din 70. Vpisovanje se vrši dne 3. tm. od 10.—12. na obrtni Šoli pritličje soba št. 15. —S Tehniška srednja šola v LJubljani. V preteklem šolskem letu 1923-24 se je vršil na tem zavodu pouk na 11 oddelkih, ki so obsegali skupno 29 razredov. Zavod je stal pod vodstvom rajnega ravnatelja ln vladnega svetnika Ivana šubica, katero vodstvo Je po njegovi smrti začasno poverjeno ram. namestniku prof. ing. Leo Novaku- Poučevalo je 4S stalnih in 4 pomožni učitelji (3 stalni učitelji inženerji so med šolskim letom podali ostavko na svojo službo). Začetkom šolskega leta se je vpisalo 631 rednih in 101 Izrednih učencev (-nk), od katerih je ostalo koncem šolskega leta 5S6 rednih in 76 izrednih učencev (nk). Od rednih učencev oz. učenk je dovršilo s pozitivnim uspehom 407, z nezadostnim 34, s ponavljalnim izpitom 45 učencev (-nk) in neizprašanih je ostalo 10 učencev (-nk). Z ozirom na materni jezik je obstojalo od vseh začetkom leta vpisanih učencev (-nk) naslednje razmerje: slovenski 674, hrvatski 19, srbski 10, ostali slovanski 9 in drugi neslovanskl 20. — Podrobnejši podatki o organizaciji zavoda so razvidni iz letošnjega izvestja, ki je interesentom na razpolago pri ravnateljstvu zavoda proti vpošiljat-vi tiskovnih stroškov v znesku 12.50 Din. B poštnino vred. Julijska Krajina. — Slovenski trgovci, dopisu!te z Italijani slovensko! Tržaški italijanski trgovsk krogi so tako nacijonalisiieno naduti, da z nevoljo sprejmejo kak slovenski ali srbohrvatski dopis iz Jugoslavije. Oni hočejo, da bi vse inoz. n-stvo korespondralo ž njimi izključno italijanski. No, nemško pismo že rešijo brez godrnanja, ali jugoslovenšči-ni pa so dosledno, recimo, nenaklonjeni. Več pameti in razsodnosti kot v Trstu pa imajo v Milanu. Neka velika trgovska akcijska družba tamkaj išče samostojnega konrespondenta s perfektnim znanjem slovenskega ali srbohrvat-skega in italijanskega jezika. Ne bo težko dobiti takega korespondenta in dobilo se jih bo, kolikor jih bodo potrebovala italijanska trgovska in industrijska podjetja. Vse jugoslovenske trgovce in industrijalce, ki imajo stike z Italijo, veže dolžnost, da se poslužujejo v vsem svojem poslovanju z Italijani svojega jezika. Tako pride veliko število naših ljudi do dobrih služb in naš jezik do veljave v inozemstvu. Dostavljamo tu, da delajo Cehoslovaki povsodi na to, da se uveljavi njihov jezik v tujih državah. Tako se ga uče v Londonu, Parizu in tudi v Italiji, ker hočejo češkoslovaški trgovci in industrijalci tudi v občevanju z Italijani ostati pri rabi svojega jezika. Italija ima svoj življenjski interes v dobrih gospodarskih zvezah z našo državo. Zato pa mora v polni meri upoštevati tudi naš jezik. OI? tej priliki svetujemo vsem prizadetim našim krogom, da si temeljito prilaste srbohrvaščino in se nauče dobro italijanskega jezika! — Iz Gorice. Naš rojak, tenorist Mario Šimenc se mudi v goriškem mestu, kjer priredi koncert v Trgovskem Domu na željo svojih prijateljev In znancev. Koncert se bo vršil v kratkem. — V seji trgovs&e-obrtne zbornice so razpravljali znova o železniškem enačrtu Mestre—červinjan—Gorica—Ajdovščina—Godovič—Logatec—Ljubljana. Ta črta bi bila za Gorico, Vipavsko dolino in idrijski okraj velike važnosti, ker bi bila glavna proga za promet mi d Jugoslavijo in severno Italijo; po njej bi Šel ogromni del Izvoza in uvoza med Jugoslavijo in Italijo, železnica bi imela Iva Cela: prvi del od červinjana do Ločnika in drugi od Ajdovščine do Logatca. Drugi del le za zgradbo težak. Upiral pa bi tej črti najbrže Trst! Zveza Iz červinjana do Ljubljane bi se skrajšala po novi železnici za 71 kilometrov. — V Bovcu so v nedeljo zaključili obrt-no-nadaljevalno šolo z razstavo pismenih in risarskih izdelkov, šolo je obiskovalo v dveh paralelkah 31 vajencev. Z dobrim uspehom Jih je dovršilo šolsko leto 27, med njimi 9 z odliko. Najpridnejši so bili tudi obdarova-nL Treba, da se šola obdrži in napreduje. — O nezaslišanem pohujševanju šolskih otrok poročajo iz Spodnje Idrije. Tamkajšnji italijansk? učitelj je pridrževal v šoli deklice in uganjal ž njimi nesramnosti. Sedaj Je ta lepi italijanski knlturonosec pod ključem. Šolska oblast pa bi menda ;aia to grdo zadevo potlačila. — V Cerknem pašuje že prosluli komisar Jerabek. Občinarji Imajo do županstva po eno, dve do tri ure hoda, pa prihajajo čestokrat zaman, ker komisarja nI v sarni, pa menda tudi v Cerknem ne. V občinskem uradu sedi neki tuj človek, ki ne pozna občinskega poslovanja In tudi ne slovenskega Jezika. Pripeti pa se celo, da Jerabek stranki, ki ga slučajno najde, nalašč nagaja, jo šikanira ln jej noče rešiti zadeve, zaradi katere Je prišla v Cerkno. Včasih kar odslovi občinarja In pravi, da naj pride kak drugi dan. Ogorčenje občl-narjev je prikipelo do vrhunca. Komisar Je silno drag, tajnik enako drag, opraviti pa se ne more v občinskem uradu ničesar več, odkar korcis.iri v občini slavni Jerabek. Pravijo, da želi priti v Idrijo, toda tam se ga že sedaj branijo in se strašijo pred njegovim prihodom. — Za razna dela v tržaškem In bene-Čanskem železniškem omrežju je določenih po kr. odloku-zakonu 45 milijonov lir. Do leta 1929 se porabi za vsako leto 9 milijonom lir. — Za rzdvže/auje ^.".avaih cest v videmski, tržaški, tridrntinski, istrski II zadrški pokrajini je določena enkratna državna podpora do primerne višine. — Akcija za siremajne tržaške ctroke. k» prežive počitnice na deželi, je urejena letos tako. da pri:' -jo na kmete potom »£t BSkega dobrodelnega udruženja« v Trstu samo taki otroci, ki so tega t resnici potrebni in vredni. Ti ctrocl pridejo uo svojih gostiteljev v spremstvu članov Udruženja oziroma z listkom, kjer bo na pisano ime gostitelja in otroka in bo nosil štamniiVo Udruženja^ in podpise. Akcija 1e vse hvale vredna. — Učiteljski tečaj za italijansko slovstvo se otvori na Opčinah 17. t. m.. In sicer za slovensko učlteljstvo tržaškega In sežanskega okraja. Predavalo se bo vssk dan od S. do 12 uie. — Obsrdank na cdru? FaSistovski »n Popolo dl Trleste« poroča, da Je gotova glasbena drama, vsebujoča Oberđanlcovo mu ceniš t v o. Opera >Oberdan« bi se uprizorila najprvo v Verdijevem gledališču v Trstu in potem po dragih Italljanskili mestih. Fašistovsko glasilo se obrača proti temn namenu, češ da goreč pa skromen mladenič Ober:lnnk nI imel v vsem življenju nič dramatičnega, razen svojega zadnjega Br-tvovanja, zaradi .katerega ga Italija občuduje. Na odru bi se videli avstrijski gone rali v obsovraženl uniformi, Tesala itd . kar bi razburjalo občinstvo. List misli, d~ bi se s tako vpriroritvijo samo profanira' velik spomin na Oberdanka. Dr. Fr. Zbašni'*': Kf?j je z društvom slovarafa vzajemnosti ? »Društvo slovanske vzajemnosti tako ali vsaj podobno naj bi se mendr imenovalo društvo, ki smo bili že trdni i prepričani, da se ustanovi v naši sredi, pa se nam naše nade doslej niso izpolnile. Bil je v to svrho storjen pač že prvi korak, kakor poudarja »SI. Naroda v svoji notici, ki jo je že pred delj časom objavil pod naslovom: »Slovani, kje ste?«, a na njegovo vpra sanje ,kdai pride v tem oziru še drugi korak, doslej ni bilo odgovora. Pisec teh vrst je bil zaznal za dotično sejo, ki je bila sklicana od me-rodajne strani zaradi posvetovanja <> ustanovitvi takega društva, samo slučajno in tako pozno, da se je mogvl udeležiti le enega dela posvetovanja, vsled česar o njoga poteku tudi ni dobil prave slike. Sicer pa je bil, Žal, gospod sklicatelj sam zadržan, da bi se bil seje udeležil, vsled česar do globljega raz-motrivania o stvari sploh ni moglo priti. Površen pogled v osnutek pravil, na podlagi katerih naj bi se društvo ustanovilo, me je poučil, da je stvar dobro zamišljena in dobro pojmovana, O posamnih določilih bi se bilo dalo sicer debatirati — saj zato je bila pač se^a sklicana! — tudi izpopolniti bi bilo morda treba zasnutek v tem ali onem pogledu, toda v obče moram prizn -vat', da bi pravila kakor so nameravana, prav dobro služila svojemu namenu. Na drugi strani pa se mi je hotelo zdeti, da si nekateri gospodje, ki so se seje udeležili, o stvari, za katero gre. niso povsem na čistem. To sem posnel iz posamnih njih opomenj. Tako se je stavil na pr. predlog, da naj se gotove panoge, kakor gospodarstvo in trgov-stvo popolnoma izloči iz društvenega delokroga. Mislim, da Je ta predlog zgolj posledica nesporazuma. Društvo kot tako kajpak da ne bi smelo trgovati, niti se spuščati v katera koli gospodarska podjetja, pač pa bi bila to ena glavnih nalog društva, da vzbuja med slovanskim trgovalnim svetom zmisel za solidarnost in da po najboljših močeh dela na to, da razne vrednote našega narodnega gospodarstva ne prebavo brez potrebe v svrhe nam tujih ali celo sovražnih elementov. Prav trgovci po mojem mncn;u v veliki meri poklicani, da pripravliajo teren za slovansko vzaiemnost, zakaj slovanska vzajemnost ne sme biti več smo fraza, same nekak fantom, kot je bila skoro vseskozi doslej, slovanska vzajemnost, akc hočemo, da nas dovede do zaželjenc^r cilja, mora temveč bazirati na trdnih zanesljivih realnih tleh! Saj lepe besede imajo nedvomno tudi svojo vred nost. toda najtrdnejše so pa le one vezi, katerih niti se snujejo iz živlienskih potreb in gmotnih koristi. Praktične življenje nas mora družiti, ne pulile frazerstvo! Treba torej skrbeti za to da se razpredejo naši stiki med slovan skimi narodi takrekoč od stanu do stanu od poklica do poklica. Saj začetke takega stremljenja smo že videli pogosto krat, žal pa, da ie ostalo doslej vedne samo pri začetkih in da so moči vedne opešale, predno se je ta ali ona lepa ii koristna ideja uresničila! Ker bi se moralo potemtakem raz-tezati delovanje napominanega društva na vse javno življenje, je jasno, da b število onih, ki bi vršili naloge društva ne smelo biti majhno. Iz tega razloga st tudi nisem mogel pridružiti mnenji onih, ki so hoteli, da nai se število od bornikov, ki ga predvideva zasnutel pravil, skrči. Mislim, da bi ga bilo tre ba prej še povečati! Res je, da prevelil aparat često ovira agilnost in gibčnost res tudi, da se da sklepčnost odbor, težje doseči, če je število odbomikot veliko, kot če je mahno. Mislim pa, č{ bi se celotnemu odboru teak bii Stran 4 »SLOVE N S K I N ARO D* dne 4. julija 19L>4 štev. 150 treba prepogosto sestajati Ves odbor bi se moral po moji misli razdeliti na razne odseke, ki bi delovali sami zase vsak v svod smeri Skupne sestanke naj bi imeli ti odseki samo v posebnih trimerfli, zlasti kadar bi Slo za načelna vprašanja, kadar bi kazalo poročati o doseženih uspehih, sploh, kadar bi se pokazala potreba skupnega posvetovanja. Da bi morali bit] odseki dokaj številni, o tem ne more biti dvoma. Ven-, dar pa se njih število vnaprej pa£ ne bo dalo točno določiti. Kdaj naj se kak odsek ustanovi, to vprašanje je odvisno od tega, kako se bo razvijala vsa stvar, kdaj se pokaže dejanska potreba za to. Nekateri odseki bi vsekakor lahko takoj pričeli z delom, tako na pr. baS »trgovski odseke, katerega naloga bi bila pred vsem, uresničiti že tolikrat priporočeno, a 5e nikdar izvedeno načelo: »Svoji k svojim!« Kajti ne toliko v malem kot v velikem obratu se nam je držati tega pravila! Baš* tako bi razni kulturni odseki šli lahko nemudoma na delo. Konstituiral bi se lahko takoj tudi »diplomatski« odsek, ki bi sam sicer ne opravljal nikakih diplomatskih poslov v strogem pomenu besede, pač pa imel nalogo, da skuša, kadarkoli bi se pokazala potreba za to, vplivati z umestnimi sredstvi in po primernih potih na udejstvovanje naših državnikov. To je samo par zgledov za to, kako si predstavljam delokrog društva, o katerem je govor. Onevne vesti. V Ljubljani, dne 3. julija 1924. Molk, Id govori . . • »Prišli smo semkaj, da obno* vimo prisego zvestobe Habsbur* Janom« . . . Dr. Schager ▼ Artstettenu 1. VIL Sarajevski atentat je dogodek, ki predstavlja v svetovni zgodovini mej* ni k v njenem razvoju. Atentat je bil neposredni povod, ca je izbmhmla svetovna vojna, ki je f njenih temeljih preobrazila vso Evropo. Dne 28. juMjd • c bila desetletica tega znamenitega zgodovinskega dogodku. Časopisje vseh aarodov na vsem »vetu se je sporni« rjalo te desetletnice, samo slovensko klerikalno časopisje, ki sicer skrbno beleži jubilej vsakega cerkovnika, je to obletnico popolnoma prezrlo. Zaman smo dne 28. junija iskali v »Slovencu« vsaj vrstice, ki bi bila zabeležila ta zgodovinski jubilej. Niti besedice! Molk . . . Molk, ki pove več, kakor deset s največjo odkritosrčnostjo pi* sanih člankov! Naši klerikalci se od leta 1914. niso spremenili niti za dlako v svojih na« zorih in v svojem političnem prepri* čanju. Takrat jim je bil Habsburžan Fran Ferdinand poosebi j enost njihovih političnih in verskih teženj, idol in malik, v katerega so polagali vse svoje nade in vsa svoja pričakovanja. S smrtjo tega njihovega malika so jim bili prekrižani vsi njihovi računi, zme* Sani vsi njihovi načrti in uničene vse njihove nade. Padli so takorekoč z neba. Polastilo se jih je besno razoČa* ran je, ki si je dajalo duška v naravnost patologičnem sovraštvu proti onim, ki so bili povzročitelji tega atentata — proti Srbom. In to blazno sovraštvo še danes tli, ko je Nemeza že davno opravila svoj pravični posel, v njiho* vem srcu in jim narekuje politiko, ki hoče naš osvobojeni in ujedinjeni na* rod zopet spraviti pod tuji jarem. Povsem naravno je torej, da so klerikalni listi molče prešli preko te obletnice. Morali bi dati duška svoji žalosti, da so bile s atentatom uničene njihove nade in pokopani njihovi upi. Morali bi pretakati solze nad dogod* kom, kakor avstrijski romarji, ki so L t. m. posetili v Artstettenu Fran Ferdinandovo grobnico in na usta du* najskega pol. ravnatelja dr. Schagerja slovesno izjavljali: »Prišli smo semkaj, da obnovimo prisego zvestobe Habs* buržanom.« Pa si niso upali dati od* kritega izraza svojim čustvom. Zato so raje molčali, ker pač niso mogli in smeli govoriti tako, kakor jim je vele* v al o srce, niso pa hoieli pisati tako, kakor bi morali kot državljani svobod' ne Jugoslavije, ki bi je ne bilo, ako bi me bil Gavrilo Princip izvršit svojega herojskega dejanja. Najumestneje se jim je torej zdelo, da preidć preko sarajevske obletnice z grobnim molkom. A prav ta njih molk kriči in vpije do neba, da so naši klerikalci ostali to, kar so bili, — s/u* ■abniki protinarodne avstrijske misli, sovragi oevobojenja in ujedinjenja ju* '40 slov enakega naroda izven avstrijske* £a okvirja, elementi, ki še danes pre* iakajo grenka solza nad grobom »ple* menitega cesarskega princa, tega naj* večjega prijatelja Jugoslovenov, ki je moral s krvjo plačati, ker je hotel — klerikalno srečo*, kakor je pisal »Slove* mec« dne 6. julija 1914. ★ ★ ★ — Princ Pavle pride na Bied. Ta mesec pride na Bled princ Pavle s princezinjo Olgo. Po daljšem bivanju na Bledu odide princ Pavle v Zagreb, kjer se namerava stalno naseliti. — Z dvora na Bledu. Kakor nam poročajo z Bleda, ostane kralj na Bledu še ves mesec in ne potuje v Topolo, kakor so poročali nekateri beogradski Usti Današnji beogradski Jutranji listi prinašajo Se nepotrjeno poročilo, da nameravata kralj in kraljica sredi meseca avgusta z Bleda odpotovati v Paril. Včeraj popoldne Je kralj sprejel v avdijenci ministra n. r. dr. Gregorja Žerjava. Avdijenca Je trajala eno uro. Nato je sprejel dalmatinskega poslanca dr. Mate Drinkovića. Na dvor k večerji sta bila povabljena Če- škeoioK. Doabtfk Jm Šib« in sod. Mate Drinkovič. Kralj ni napravil včeraj nikakega izleta. — Poravnava obmejnih incidentov. Po poročilih *iz Beograda je izravnan obmejni incident, ki so ga izzvali italijanski finančniki s svojim napadom na jugoslovensko stražo pri Planini. Minister za notranje zadeve je premestil okrajnega glavarja BorŠtnarja v Logatcu in je tudi razrešen svoje službe poveljnik orožniškega oddelka v Logatcu. Postojnska zadeva, faŠistov-ski napad na našega zastopnika železniške uprave Levičnika v Postojni, še ni poravnana. Italijanska vlada je samo odredila strogo preiskavo. — Z ljubljanske univerze. Za dekana filozofske fakultete v študijskem letu 1924 25 je bil izvoljen gospod prof. dr. L j u dm il Hauptmann. Kot prodekan bo fungiral dosedanji dekan prof. dr. Jovan H a d ž i. — Proslava v Kranju. ^Krajevna organizacija JDS v Kranju priredi v soboto, dne 5. t. m. ob 34 21. zvečer v Narodnem domu družabni večer, povodom izvolitve g. Ciril Pirca za župana mesta Kranja. Pri družabnem večeru svira orkester Narodne čitalnice in je preskrbljeno tudi za ples. Po-preje se vrši serenada in obhod po mestu. Zbirališče ob 20. zvečer pred Narodnim domom. — % Trgovska In obrtniška zbornica v Ljubljani ima v petek 4. julija ob 9. uri dop. v zborničnih prostorih redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva. 2. Obvestila upravnega svetlika Narodne banke g. dr. Karla Trillera o vprašanju kreditov pri Narodni banki za našo industrijo, trgovino in obrt. 3. Imenovanje zborničnih zastopnikov v odborih obrtnih nadaljevalnih šol. 4. Poročilo računskih pregledovalcev o zborničnih računskih zaključkih za leto 1923. 5. Vprašanje gospodarskega sveta. 6. Vprašanje ustanovitve okrožnega urada za zavarovanje delavcev v mariborski oblasti. 7. Predlogi gg. zborničnih Članov. — Kdo hoče soditi? »Narodnemu Dnevniku« ni prav, da smo reagirali na njegov strel v hrbet napredne javnosti. Čudi se, kako smo mogli ožigosati to skrajno neumestno koketiranje s klerikalci in govori celo nekaj o lažnjiv-cih, ki pa niso tam, kjer jih išče on. Njegov včerajšnji Članek, ki je po pravici vzbudil v naprednih vrstah ogorčenje, smo si ogledali Še z druge strani. Prav zdi se nam, da ga je pisal nekdo, ki bi moral z veliko metlo pomesti pred pragom svoje preteklosti, predno se zaleti v naš list z neokusnim očitkom, da se je navduševal za — Avstrijo. Kdor hoče kritizirati druge, mora imeti sam čisto vest in neomadeže-vano preteklost. Kdor hoče dajati dobre nasvete glede nacijonalnega prepričanja drugim, mora biti sam moralno upravičen, kar pa v tem slučaju ni. Avtor dotičnega Članka, če nas ne moti domneva, ki kaže s prstom precejšnje verjetnosti baš nanj, bi storil plemenito delo, če bi izprašal svojo vest. Niti deset let ni tega, ko je imel kot avstrijski ujetnik v Rusiji najlepšo priložnost, da sledi primeru drugih iskrenih Jugoslovenov ter stopi kot dobro-voljec v srbski odred v Odesi. Pa ni storil tega, ker je bil menda preveč zaljubljen v »presvitlega cesarja«, temveč je lepo previdno čakal, da Avstrija razpade in šele, ko je bilo že jasno, da zmagajo zavezniške države, je post festum junaško pricapl?al za drugimi in tako sijajno posvedočil svoje nacijo-nalno prepričanje. Mož spada med »dobrovoljce« vzorec 1918, ko je pokojna Avstrija že umirala. In danes si upa javno kritizirati druge ter jim dajati nasvete, kako naj delajo za narod in državo, dasi so ga zgodovinski dogodki morali šele prisiliti, da je postal Jugo-sloven. Pa recite, če ne gre temu »junaku« vsa čast In priznanje? — Bosanski dijaki v LJubljani. Dijaki gimnazije v Banjaluki potujejo po sklenjenem šolskem letu po naši kraljevini ter pridejo v petek dne 11. t. m. tudi v Ljubljano, kjer prirede Še isti večer v Filharmonični dvorani koncert, na katerem izvajajo izključno le razne jugoslovanske in narodne pesmi. Občinstvo ooozariamn že danes na ta koncert ter ga vabimo, da istega pose-tijo. Natančnejši spored v prihodn-ih dneh. — Reorganzacija politične uprave. Ministrstvo notranjih, del pripravlja v smislu zakona o državni vrhovni upr ivi reorganizacijo politične uprave oz. ministrstva notranjih zadev. Spremeniti se imalo osob.to runkeije referentov pri pokrajinskih Oblasteh. — Zagrebški nadškof v Bohinju. Zagrebški nadškof dr.Ante Baner s« je let s Izbral za svoje letovišče Bohinj. Prvotno je stanoval v hotelu Sv. Janez, *edaj pa se je preselil v duhovniški penzijonat pri Sv. Duhu. Pravijo, da so na preselitev uplivai. gotovi duhovniški krogi, katerim ni bilo po volji, da neadškof stanuje v hotelu, kjer so nastanjeni Izključno — posvetni gostje. — S°dnljsk] izpit sta napravila pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani dne 20. junija t L avskultant okrožnega sodišča v Novem mestu Otmar Skale in dr. Viktor Breznik. — Inženirski Izpit. Elektrotehnik gosp. Ivan TekavČlč Iz Ljubljane je napravil na tehniki v Brnu inženirski Izpit. — Radlotelefonska šola v LJubljani. V smislu odredbe ministrstva po-te In brzojava se otvorijo radlotelefonske Šole v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, No\vm Sadu, Su-botlcl ln v Splitu. — Prijavni rok za IV. Ljubljanski vele-sejem, ki se bo vršil od 15. do 25. avgusta t. 1., kakor tudi razpoložljivi prostori se bližalo svojemu koncu. Nahajamo se v resnih časih, naša država ln naše gospodarstvo preživlja težko krizo, Res Je, da Je splošna deviza štedenja, res je pa tudi, da so vzorčni velesejmi vsled svojih obče znanih funkcij prvi poklicani blagodejno vplivati in zamašiti nastale vrzeli. To posebno, ker postanek velesejmov ni bil mogoče plod spekulativnih namenov, ampak osvojiti tudi nov konzum in s tem samemu sebi znatno pomagati, ker kdor ne raste ta pada. ljubljanski velesejem je vsled svoje že pridobljene tradicije, dalje tudi od nasprotnikov priznane vzorne organizacije in priljubljenosti do sedaj še vedno kar najbolje uspeL Po došllh prijavah. Po zanimanju kupcev, ki se Že oglašajo z Informativnimi vprašanji, ter Po naiobse/ propagandi, Je tudi uspeh letošnjega vek ^ma zasiguran. Vsled počaščeni a z najvišjega mesta, s prevzet-jem protektorata po Nj. Vel. kralju, se pa razvije gotovo v pravo manifestacijo slovenskega dela in pridnosti. Vsi oni, ki še niso poslali prijavnic, naj to nemudoma store. — Vojaško službovanje absolventov dvorazrednih trgovskih šol. Zaradi neori-jentlranosti ln napačnih informacij v zadevi voiaškegn. službovanja absolventov dvorazrednih trgovskih šol se naznanja, da imajo Imenovani absolventje pravico za dijaški rok In polaganje Izpita za rezervne Častnike. Toliko v vednost absolventom In štete v dotlčnem spisku, ki obsega zavode, katerih absolventje imajo pravico za dijaški rok. Z naredbo, kl izide v prvi prihodnji številki vojnega lista, bo pa ta pomota korigirana in bo priznana absolventom dvorazrednih trgovskih šol pravica za dijaški rok in polaganje Izpita za rezervne častnike. Toliko v vednost absolventom in tistim, ki se nanovo vpisujejo na dvoraz-redne trgovske Šole. — Josip G o gala, ravnatelj trgovske šole v Ljubljani. — Ugotovitev. Pri podoknici kumlcl or-junaškega prapora ge. Derendovi, je pel pevski zbor šentjakobskega naprednega društva ln ne kot je biio pomotoma navedeno »Pevsko društvo Krakovo-Trnovo«. — Invalidom. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek XIV. obvešča s tem vse Invalide, vojne vdove In v invalidskih stvareh zainteresirane stranke, da so invalidski posli v Sloveniji, ki se tičejo pokojnine (invalidnine), razdeljeni od 1. Julija 1924 na deželno sodišče v LJubljani ter okrožna sodišča v Celju, Mariboru In Novem mestu. Za pristojnost je merodajno bivališče invalido-vo, vojne vdove Itd. Pri strankah, ki bivajo stalno v inozemstvu, se ravna pristojnost po njihovi domovnl občini. — Občni xbor Tujsko prometne zveze . Po zaključku včerajšnjega občnega zbora »Tujsko-prometne zveze«, so sledile volitve ln je bil izvol;en ta-le odbor: predsednik dr. Rudolf M a r n, za odbornike: dr. T i č a r, zdravnik v Ljubljani, dr. Ste r, ravnatelj drž. zdravilišča v Rogaški Slatini, Fran Kavčič, preds. gostilnič. zadruge v LJubljanei, Herman Tome, župan na Bledu, dr. Hubert S o u v a n, finančni proku-rator v LJubljani, g. V I d i c. centr. nadz. direkcije drž. žel., Ivo S u b i c, magistrat-ni ravnatelj v Celju ln Josip Lavtlžar, duhovni svetnik iz Rateč. Za namestnike so bili Izvoljeni: dr. Rudolf Andrejka, preds. društva za povzdlgo mesta Ljubljane, dr. Vladimir K n a f 1 I č, tajnik SPD„ Alojzij T y k a č, gen. ravnatelj Ljublj.kred. banke, dr. S e n J o r, preds. podružnice SPD v Mariboru, Alojzij RihterSič, okrajni gozdar v Celju. V nadzorstveni svet so bili Izvoljeni: Prohaska ravnatelj podr. Prve Hrv. šted. v LJubljani, Jean Schrev. podpr. trg. In obrtniške zbornice v Ljubljani in Jakob Zupančič, ravnatelj realke v Mariboru. H koncu je bila odposlana pozdravna ln zahvalna brzojavka ministru za trgovino In Industrijo dr. Krizmanu v Beogradu. _ Občni zbor »Hipotekarne banke*. V torek dne 1. julija 1924 se je vršil redni občni zbor »Hipotekame banke jugosloven« skih hranilnic« v Ljubljani, na katerem so bile zastopane skoraj vse delničarke. Pred* sednik dr. Oton Fettich je na kratko Očrtal Splošni položaj zavoda, ki je povsem ugoden. Poročilo, ki ga je podal ravnatelj Ivan M i k u ž, rekapitulira zgodovino zavo* da od njega ustanovitve kot »Kranjska de* želna banka«, do preustroja v sedanjo obli* ko delniške družbe, ki se je izvršila po pre* vratu, odgovarjajoč spremenjenim političnim in gospodarskim razmeram. Po tej pre* osnovi se je pričelo živahnejše poslovanje zavoda, posebno vsled toga, ker jc odpadla ovira, ki jc prejšnji zavod omejevala samo nt teritorij bivše vojvodine Kranjske. — Občni zbor jo na podlagi poročila nadzor* stva soglasno odobril predložene letne račii* ne, podelil sb^olutorij upravnemu in izvršil* nemu odboru ter pritrdil predlogu upravne* ga sveta glede izplačila lOodstotne dividende in porabe ostalega čistega dobička. — V nadzorstveni svet so se izvolili vsi doSC* danit člani ter mesto izstopivšega g. J. Bu* kovca g. Fran Pretnar, višji knjigovodja Mestne hranilnice ljubljanske. — Končno je občni zbor sprejel predlog upravnega sveta, da se naj v najkrajšem času skliče izredni občni zbor v svrho zvišanja delniške glavs niče in tozadevno spremembe pravil. 4371 — Občinske vol?*/; v Velikem Beike-reku. Dne 26. junija so se v Velikem Beč-kereku vršile občinske volitve. Zmagala je lista združenih raiil-alov In s.r . - :: h demokratov, ki je dobila 302 glasova, a lista združenih zemljoradnikov, Davldovl-ćevih demokratov ter grupe Protlča in MI-hajloviča, katere so celo podpirali socijalisti In »neodvisni«, je dobila samo 151 glasov. — »črna roka« v Beogradu. Tudi v Beogradu se Je pojavila »črna roka«. Znani ruski milijonar Dimitrije V. Sirotkln, ki biva v Beogradu, je dobil preko nekega 42 letneg* dečka, ki ga vsled svoje zvitosti in drznosti v Beogradu splošno nazlvajo Jackie Coo-gan, tri pisma, v katerih mu »Odbor petorice« preti, da ubije njega, ali koga od njegove rodbine, ako ne položi omenjenemu odboru 50.000 Din. — Policija je člana »Odbora petorice« aretirala v osebi Rusa Vlsi-lija Sidorovskega. Izjavil je, da je bil vsled težkega materljalnega položaja prisiljen to storiti. — še o ponarejenih potnih vizumih. Poročali smo pred kratkim, da je zagrebška policija prijela celo družbo ponarejevalcev potnih vizumov. Glavna inicljatorja Martin Juran in Lovro Puhek, ki sta pobegnila, sta se sedaj sama javila sodišču. — Spalna bolezen v Zagrebu. V zagrebško zakladno bolnico je bila prepeljana služkinja Alojzija Kastinger, ki je pred tremi dnevi zaspala ln se dosedaj še a! prebudila. Dobila je spalno bolezen. — Vojaški koncert danes ln vsak četrtek na vrtu hotela štrukelj. Vstop pr : — Chinoferrln krna železnato vin najboljše sredstvo Proti slabokrvnosti, boleznim v želodcu ln najboljše okrepČevalno sredstvo pri rekonvalescenzi. Dobiva se v vsaki lekarni. Zahtevajte edino le Cbino-ferrin. kateri je najboljši. 1 T. Današnje prireditve v LJubljani. KINO TIVOLI: »V potujočem cirkusu.« KINO LJUBLJANSKI DVOR: • Stari dom« (Paramount film.1 KINO IDEAL: »Ljuta mržnja.« Nočno lekarniško službo imajo; J. Jo št, Sp Šiška, Celovška c, 26; J. Prohazka, Jurčičev trg 2; A. TJ s t a r A. Sv. Petra cesta 78. Konzulati v Ljubljani: Češkoslovaška: Breg 8/1. Belgija: L'rad Ljubljanskega velesejma. Avstrija: Turjaški trg 4 II. Francija: Dunajska cesta (Ljubljanska kreditna banka). Italija: Zrinjskega cesta 3/1. Portugalska: Dunajska cesta 33. Frepricalt® se in videli boste, da kupite moške in tiečje obleke najlepše in najceneje v modni in konfekcijski trgovini pran £ukic, pred škofijo 19 >• < 3510___ j IZ CELJA. —c Prostovoljno gasilno društvo v Ga-berju blagoslavlja dne 3. avgusta ti. svoj na novo urejeni gasilski dom, gasilsko orodje in društveno zastavo. Pri tej priliki se bo vršila velika ljudska veselica, spojena 3 tombolo. —c Pasji kataster za mesto Celje. Mestni magistrat objavlja razglas, glasom katerega morajo vsi lastniki psov v mestu Celju pse privesti v dneh od 4. do 12. julija v sobo št. 2 mestnega magistrata, da se tam popišejo, ker se bo na podlagi tega popisa sestavil pasji kataster za mesto Celje. Proti strankam, ki se tem pozivom ne bodo odzvale, se bo postopalo po tozadevnih kazenskih določilih. —C Sestanek narodno-naprednlh voltl-cev v celjski okolici se vrši danes v četrtek dne 3. julija ob 20. zvečer v gostilni Božič na Bregu. —c Aretiran Je bil radi tavine sladkorja pri Nabavi jalni zadrugi v Celju Jakob Krajne, ki je bil pri omenjeni zadrugi zaposlen kot težak. Sumi se, da je Krajne izvrševal tatvine pri omenjeni zadrugi že dalj IZ MARIBORA. —m Nov list. Dne 2. tm. je Izšel mnogo omenjeni tednik »Narodni gospodar«, glasilo radikalne stranke. List je namenjen kmetskemu ljudstvu in je po obliki In črkah sličen »Slovenskemu Gospodarju«, da se ga lahko zamenja. —m Narodno gledališče. Te dni zaključuje uprav* Narodnega gledališča letošnjo sezono z opereto »Mam'zelle Nitouche«. Nadejati ne je, da bo ob novi sezoni končno urejeno gmotno vprašanje, ki stalno Ogroža obstoj tega našega kulturnega zavoda- —m Mariborska kronika. Draga ljubezen. Alojzij J. se je spoznal v košatem mariborskom parku z nekim nočnim metuljčkom, ki mu je v spomin na sladke urice zavžlte ljubezni odnesel 100 Din. Lojzetu ra se Je zdela ljubezen predraga in Je devojko ovadil policiji. O zadevi bo razpravljalo sodišče. — Na Tržaški cesti Je neki Josip XT. z zračno puško streljal na Igrajoče <*o 11 roke. Bil je aretiran. — V Zrkovcih (mariborska okolica) so tatovi zadnje čase cb'.skaJl več posestnikov. Odnesli so Antona Sel niku več ženske obleke v skn.~m vrednosti 2400 Din. — Istega dne so obiskali .u !' ; -sestnieo Marijo Kor.^en, kateri KO oane:-U 500 Din gotovine in 300 Din vr Ido »elivjo kožo. —m Neurje v Pesnici. V Pesnici ;e 1. t. m. zvečer divjala silna nevihta, p:; če-mur je treščilo n Ii So posestnika l ogeria v Gašniku, občina Pesniški d\ or. Strela je ubila posesinia Lingerja, njegoveKa sina pa omamila in so nezavestnega prepeljal v mariborsko bolnico. —m Iz nOvinarnva. Mariborski -Tabor« bo iz tehničnih oz.rov od danaSnJeg* dne dalje izhajal dnevno samo na dveh straneh, ob sobotah pa na 4. Za čas skrčene Izdaje »Tabora« stane list samo 10 D mesečno. — Glasom odredbe mariborska« velikega župana je prepovedana raba nemških krajevnih .'men, ki se moraio nadomestiti z uradnimi (jugoslovenskrmi). R.idi tega bo rud »Marburger Zeitung« izhajala v bodoče pod naslovom »Mariborer Zeitung«. Istotako mora spremeniti tudi ult*^-nemsko glasilo celjskih Nemcev »Clllier Zeitung« svoj naslov v »Celjer Zerhmg«. —m Izlet Glasbene Matice na Pi'h°rje. Mariborska »Glasbena Matica« priredi v nedeljo 6. ]ul ja izlet na Pohorje. Pevci se zberejo že v petek popoldne n* Kralja Petra trgu. —m Zaključek sezone Narodnega gledališča. Z ozirom na še zaostale abone-mente se Je podaljšala do 6. Julija. —m Neurje. V torek zvečer Je b severa prihrula nevihta s silnimi nalivi. Napravila nI nobene škode. MoJ nevihto se je pač bliskalo, a malo grmelo. Turisfik?. in sport. — 8. K. HERMES vabi tem potom vsa športna društva ln klube na svojo veliko vrtno športno veselico, ki se vrši v nedeljo 6. tm. v gostilni Ferfila-šllbar v S p. Šiški Pridite vsi! — Weis?mđl!er v Parlzn. Znan feno tnenalni amerikanski plavač VVeissmuTer je prispel v Pariz In je pri treningu v olimpU-skem bazenu dosegel v plavanju na 1čm> m sijajen čas 59.2 sek. — Spremenitev angleških nogometnih pravil. Internarior.al Board, kom*te n ureditev pravil v Angliji, Je Izdal slerireo naredbo: Paragraf 13 se precizira v toliko, da tekmo sodnik ne sme prekiniti, razen v slučaju, da je kdo od lgraleev teži a poškodovan. Igralci so upravičeni sodniku staviti vprašanje o vzrokih njegove odredbe, nasprotno pa se o odgovoril ne sne diskutirati. Goal, Id Jo padel ls kota. se prizna. Društvene vesti. — Kolo jugoatovensklh sester ča vsem gospodinjam voščilo za parkete »Jelka«, ki ga izdeluje g. Zalaznlk ln orl 1. s terega ima Kolo del dobička. OdTornire so izdelek preizkusile ln Izdelek toplo prlpo-ločajo. Isti izdelovaterj nudi tudi čistilo ?a čevlje, ki se je Izkazalo prav tako dobro kot ono za parkete. Oboje naj gospodinje zantevajo pri svojih trgovcih. — Gasilno društvo ~obacne tovarne v Ljubljani proslavlja dno 6. ju! Ja tL "".O letni jubilej, z veliko vrtno ve-elio °.a cesti St. 5 (pri Krčonu). Znč.••• • i ^ ob 15. uri. Za dobro kapljico n postrežbo preskrbljeno, k obilni udeležbi vabi m bcr. — Orjuna St. Jakob-Krakovo-Trr.r. o poživlja vse svoje člane ln članice na važen sestanek, ki se vrši v soboto dne 5. ti: i^9. url pri »Mraku«, Rimska cesta. Ude-ležba strogo obvezna. Odbor. — Moška in ženska podružnica Ciril in Metodove družbe v Sp. SlSki priredita dne 5. julija na šišenskem hribu v »Kozlov!« lo-Hnci — kres. Začetek ob 20. Sodeluje godba Jug. železničarjev. K obilni udeležb: vabi odbor. — češkoslov. Obec v LJubljani oslarl pamatku ?filtra Jana Husl v sobotu dne 5. tm v 20. hod. u Mraku, a vvz^va členit vo k hojne učastl. Hoste vftani. Izpred sodišča. Hud invalid. »Jože Kobal! V sU Invalid, pa jako hud človek. Veste kaj vam očitajo?« Vem. g. sodnik, pa jaz nisem kriv. Penzijo so mi podrli, pa sem bil razbrrleu In sem malo preveč govoril. Na pregled -vanju Invalidov, so me malo potrkal! doh-tarji, še 2 minuti nI trajalo, pa sem bil zdrav in brez penzije. »To ni nobena komisija! »No, potem ste pa sosedi polomili ograjo njenega vrta in ste JI razbrskali nasai^n krompir.« Gospod, tudi to ni bilo taVo hudo, to Je bil navaden prepir med sosedi. Po zavrženem dokazovanju je bil Jože Kobal oproščen radi poškodbe tuje lastnine, obsojen pa je bil po § 104 s. k. z. na 1 dan zapora ali pa 50 Din globe, takso ln stroške. Pod kostanji v Zvezd; Je ukradel neki Anton Princ tovarišu Tugomiru Ivici, k: je zaspal na klopi, nahrbtnik, v katerem je bilo nekaj obleke in perila, ln z'msko suknjo. Za to prijaznost ga je nagradilo sodišče s 4 meseci težke ječe. — Radi žaljenja orožnikov in prepove danega povratka v Slovenijo Je bil obsojen že od leta 1910 Iz naših krajev pregnani postopač Anton Pichler, baje tzučen brivec, doma v Karlovcu. Pichler je ugotavljal, da Je bil prepričali, da je preobrat ukinil tudi njegov Izgon. Dobil Je en mesec In ga bodo poslali po prestani kazni zopet domov. — Daljnogled ga Je izdal. Dne 17. maja so prijeli obmejni finančniki prehajala Fr. Čudna Iz Save na Gor. Mož jih le prosil, če sme na stranišče, kar so mu seveda dovolili. Ker pa se Jim je zdela ta prošnja malo sumljiva, so šli pogledu I z nJim in so res našli v stranišču daljnogled, last Antona Pristova pri Sv. Križu, katerega so dobro poznali Ugotovili so n3 to, da le Čuden ukradel poleg daljnogleda tudi 600 D gotovine. Mož Je tatvino daljnogleda moral priznati, zanikaT pa je tatvine denarja, kar pa mu ni dosti pomagalo. Ob iolen J9 bil ng 4 mes. težke leča. -iev. 150. »SLOVENSKI NAROD« dne 4 julija 1924. Stran 5 Gospodarstvo. Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica. PLENARNA SEJA. m Poročilo predsed. Vladimirja Arka. Trgovska zbornica v Zagrebu je imela dne 1. t. m. svojo plenarno sejo. Otvoril jo je predsednik Vladimir Ar-k o z daljšim nagovorom, ki naj ga vsled splošne in programatične važnosti povzamemo v najvažnejših mestih. Dne 29. majnika L 1. ste me, je dejal predsednik Arko, počastili s svojim zaupanjem in me izvolili za predsednika te visoke zbornice. Taisti dan sem Vam označil smer, v kateri nameravam voditi zbornično delovanje, vpo-števajoč vsakčas razvoj trgovine, obrti in industrije ne samo v okolišu te zbornice in naše ožje, temveč vesoljne naše domovine. Ker od tedaj že poteka leto dni, smatram za svojo dolžnost, da zborničnemu svetu narišem v glavnih potezah vse, kar se je ukrenilo v tem času. Ker sem bil prepričan, da mora naša zbornica biti in delovati v stiku ne samo z vsemi pridobitnimi organizacijami, marveč tudi z vlado in ministrstvi, sem si prizadeval tudi v tem smislu. Reči moram, da je bila ta moja naloga najtežja. Naša zbornica, katere se ni dokaj vpoštevalo, stoji danes v prvih vrstah vseh zbornic. In sicer največ radi tega, ker zasleduje povsem lojalno gospodarsko politiko. Saj zahteva za svoje člane le to, kar je utemeljeno v pravicah, zajamčenih z ustavo in v jedna-kopravnosti vseh državljanov. V mnogih zadevah nas je vlada in sta nas gg. trgovinski minister dr. Hinko Krizman in financ, minister dr. Milan Stojadino-vič kar najljubeznivejše podpirala. Njihovo veliko razumevanje naših gospodarskih vprašanj je prav zelo olajšalo zbornično delovanje in pripomoglo, da smo dosegli zelo pogosto za vse gospodarstvo zelo koristne odredbe. Zbornično predsedstvo in pisarna je tudi storila vse, da se zahteve našega gospodarskega življenja čim preje in ugodneje obistini j o. Ves zadovoljen ugotavljam, da je trgovinski minister na kongresu v Skoplju določil princip gospodarske upravne dekoncentracije, o kateri sem jaz že lani izrekel svoje mnenje. Kot zbornični predsednik sem opetovano zahteval od vlade, da naj se sekcije gospodarskih ministrstev ne likvidirajo, marveč naj se vsaj za ta ministrstva ustanovijo posebna ravnatelj-srva v gospodarskih glavnih središčih, za več gospodarskih departementov skupaj, ker se je razdelitev naše države v departemente izvršila v političnem, ne pa v gospodarskem smislu. Minister dr. Krizman je z velikim razumevanjem naših gospodarskih razmer podaljšal oziroma odložil likvidacijo sekcij v svojem ministrstvu dotlej, dokler referenti pri velikih županih v de-partementih vseh dosedanjih njihovih poslov ne morejo prevzeti. Ta ukrep je vreden vse hvale, ne more nas pa zadovoljiti. Kajti naše gospodarsko življenje ni osredotočeno v upravah departementov, marveč ima lastna posebna pridobitna središča, kjer se spaja gospadrski živelj več komitatov. Imenovanje takih referentov tedaj ni potrebno, morda celo škodlivo. Vsled tega je največje važnosti ustanovitev prej omenjenih direkcij. Od prevrata sem do danes so se vsa vprašanja gospodarskih krogih izrabljala v politične svrhe tako, da je imelo gospodarstvo več škode nego koristi. (To velja tudi za nas! Op. ur.) Le malo poslancev se je potezalo za gospodarske težnje. V bedanji skupščini nahajamo le prav redke poslance, ki imajo potrebno strokovno znanje ravno za ta najvažnejša vprašanja. (Tudi to podpišemo z obema rokama. Op. ur.) Žalostno je pa, da prav nobena stranka ni po- in dokazala zadostnega razumevanja za gospodarska vprašanja. Najmanj ga je imela skupščina sama, ki do danes nima zakona o gospodarskem svetu. Naše prizadevanje za sklicanje tega sveta je znano. Izdelane so že glavne smernice za gospodarski svet in določena je komisija za osnutek tega zakona. Na tuz-polago je tudi ožja komisija, ki je izvoljena od beogradske, zagrebške in ljubljanske trgovske zbornice. Dokler se gospodarski svet ne ustanovi, dotlej po mojem mnenju gospodarski krogi ne morejo pričakovati boljših časov in razmer, vsled česar je treba z združenim nastopom zahtevati in Izr poslovati zakon o gospodarskem svetu. Predsednik Arko je potem omenil Medjimurje, ki žalibog v zbornici nima še svojega zastopstva, vkljub temu, da je zbornica že v septembru naprosila ministrstvo, naj se zbornični okoliš razširi za dva okraja. Ministrstvo je odgovorilo, da se zbornični zakon, ki določa šest Članov, ne more z naredbo spremeniti ip da s* W&JP v«c8**oie pri prihodnjih volitvah, ker do tedaj dobimo že nov zbornični zakon. Na vse opetovane zahteve je minister dr. Krizman obljubil izpolnitev te zahteve in bode Medjimurje, kakor je upati, na prihodnjem občnem zboru že zastopano. Glede razširjenja zborničnega delokroga je omenil predsednik Arko, da je trgovinskemu ministrstvu že predložil vse predloge in sklepe zbornične. V smislu sočasnih sklepov trgovske in obrtne zbornice v Senju in gospodarske konference na Sušaku naj se zbornica v Senju združi z zagrebško, v Senju in na Sušaku pa naj se ustanovita zbornični pisarni kot pododdelka zagrebške zbornice in njene organizacije. Vsled vmešavanja nepoklicanih krogov še do danes ministrstvo ni odobrilo teh predlogov. Upam pa, je dejal predsednik Arko, da se to zgodi v najkrajšem času že v interesu gospodarskih krogov v Senju in na Sušaku in dementujem vse vesti raznih časopisov, češ da je ta akcija naperjena zoper Beograd ali da ima kak separatističen namen na gospodarskem polju. Naša zbornica pač mora skrbeti za razvoj našega edinega izvoznega pristanišča v severnem Jadranu, ker je najbližja postavna gospodarska organizacija in se je tudi do sedaj vedno zavzemala za gospodarski napredek v Primorju. Vsekako ima na tem razvoju vsa trgovina v Hrvatski in Slavoniji svoj veliki interes. Zgradba sušaškega pristanišča pa nima samo za hrvatsko gospodarsko delovanje, marveč tudi za Slovenijo in Vojvodino svoj veliki pomen. Naj se tedaj obedve pridružita našemu predlogu, s čimur se vsaj za prvi hip odpo-more nemogoči situaciji, da namreč Sušak nima prav nikakega postavnega zastopstva svojih gospodarskih interesov. Vkljub temu je naša zbornica ukrenila marsikaj uspešnega dela tudi v tem oziru in je pripravljena zlasti tudi glede združitve s Senjom doprinesti Še marsikako žrtev v prospeh našega gospodarstva in naše domovine. * ★ ★ —z Novosadska blagovna borza 2. jul. Na produktni borzi notirajo: Pšenica bačka 17 vag. 315—317.50; oves bački 1 vag. 285; koruza bačka 26 vag. 235—237.50; moka baza »0« 9 vag. 460; »0« Solun, 475 ; št. »2« 240; št. »5« 385; št »6« 360; št. »7« 310. Celokupni promet 53 vagonov. Tendenca v pšenici slaba. —g Tržne cene v Mariboru. Novi tržni cenik izkazuje v glavnem malo sprememb. č,udno je, da izkazuje podraženje žita 5u moke za povprečno 25 para in sicer: pš?ni-ca 3.50 (3.25) za kg, rži 3.50 (3), ajda 301 (3), pšenična moka št. »0« 6 (5.75), št. »2« 5.25 (5), št. »5« (4.50), št. »6« 4.50 (4), pocenilo se je proso 3.50 (4), ješpren 6 (6.50). Podražilo se je novo vino 14—20 (12—15), sladkor v kristalu 19.50 (18.50) v kockah 22 (21), kvas 35 (33), bučno olje 34 (33). Pocenila se je zelenjava zgodnji krompir od 9 na 3.50—5. Na trgu se v novejšem času sicer nahajajo za glavna živila tržne cene, katerih pa se navadno nihče ne drži. —g HMELJ. VIII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov v Savinski dolini in njeni okolici. Žalec, SMS, 1. julija 1924. Zopet se zamore o stanju hmeljskih nasadov poročati le ugodno. Dela v hmeljiščih so več ali manj že dovršena. Le redkokje se nahajajoči zgodnji hmelj je že v najlepšem cvetju, oziroma že prehaja v kobule, srednje ravni hmelj prikazuje cvetni nastavek, kateri pa glede množine ne izpolnjuje naših nad, poz-nji hmelj pa dobiva obiio panog. Upamo prej ko slej na dobr0 letino. — Društveno vodstvo. — g Vzorčni semenj v Napolju. V Napolju se vrši letos IV. vzorčni semenj od 16. do 30. septembra. — g* Oglasi. (Podatki pri Trgovski irnici v I.jubljani.) Dobava zakovic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se vrši 21. julija ofertalna licitacija glede dobave 50.000 kg zakovic. — Dobava firne-ža. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 21. julija ofertalna licitacija glede dobave S000 kg čistega lanenega firneža. — Dobava lesnega oglja. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se vrši 21. julija ofertalna licitacija glede dobave 10 vagonov lesnega cglja. — Dobava podložnih ploščic in usadic za matice. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu se vrši 22. julija ofertalna licitacija glede dobave 5400 kg podložnih ploščic iz železne pločevine n 700 000 usadic za matice. — Dobava pločevine. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na 7. julij za dobavo 6000 kg pocinkane železne pločevine 2000 x 1000 X 0.65 milim. — Prodaja glauberjeve soli. Pri ravnateljstvu drž. železnici v Subotici se proda 22. julija na javni dražbi okoli 1400 kilogramov mešane kristalne in kalcinirane glauberjeve soli. — I. Radić. Voćarstvo i povrćarstvo. Upravo je izašlo novo izdanje ove poznate knjige profesora bivšeg kr. višeg gospodarskog učilišta u Križevcima g. Ivana Radića, budući da je prvo izdanje već dugo posve raspačano. Knjiga donosi sve ono, što je potrebno znati naprednom voćaru i vrtljaru. Tako su poglavlja o uzgajanju voćaka, o cijepljenju, o sadjenju, o njezi voćaka, o' bolestima i štetnim životinjama po voćarstvo, o branju i sušenju ćnog vina i žganice, kuhanju pekmeza, o svem orudju i napravima itd Taj dio donosi 133 lijepe i jasne slike. U drugom dijelu govori se o ured ji vanj u vrta i obra-djivanju povrća (za svak0 posebno), o škodljivim životinjama i obrani od njih, o uredjenju školskih vrtova itd. Cijela knjiga ima blizu 150 str. velikog formata i 170 slika. Preporočujemo ovo izdanje poznatog našeg stručnjaka našim gospodarima ako i učiteljskom pomladku. — Cijena Din 25.—, poštom Din 30, a naručuje se kod: »Narodne Knjižnice«, Zagreb, Vojniška 13. —g Revizija železniških tarifov. Minister trgovine in industrije dr. Krizman je odredil podrejenim o/ganom, da zbirajo podatke za revizijo sedanjega prometnega tarifa. Pozvane so tudi merddajne trgovske in industrijske korporacije, da predlože konkretne predloge, ki se bodo potem razpravljali na medsebojni tarifni konferenci. —g Oficijelni kurz dinarja. Finančno ministrstvo je danes objavilo oficijelni kurz dnarja, veljaven za čas cd 1. do 31. julija ti. Kurz je tale: 1 napoleondor 295 dinarjev, turška lira 328, angleški funt 359, dolar S2, 100 fr. frankov 441. 100 švic. frank. 1453, grška drahma 150, 100 italijanskih lir 356, 100 čK 243, 100 madž. K 0.10, 100 rom. lejev 36.50, 100 bolg. levov 56, 100 peset 1110, 100 holand. goldinar. 31000, 100 aK 0.11.60, 100 belg. frank. 3S3, 1 milijon poljskih mark 12.50. _ g Tudi v Ameriki produkcijski zastoj. Po ameriški produkcijski statistiki se kaže industrijski zastoi tudi v Zedinjenih državah. Jeklena industrija posluje sedaj s komaj 50 odstotki svoje kapacitete napram 90 in še več odstotkom pred dvema mesecema. Pridelala je v maju samo 2.63 mil. ton nasproti 4.19 mil. meseca marca. Posebno velik je vpadek pri železu, ko je majska produkcija z 2.62 mil. ton zaostajala skoro za tretjino za mesecem aprilom. Ako je pomenil april za avtomobilsko industrijo prvi vpadek, se bo cenila majska številka s 300.000 vozovi še za 19 odstot. nižje. Tekstilna kriza prevzema posebno jug. Delovni trg se je poslabšal skoro v vseh gospodarskih panogah in po-vprašanje po delu pričenja prevladovati nad ponudbami. — g Polomi iti iusolvence v inozemstvu. Na Dunaju je velika tvrdka za tkanine Stern in Morgenstern, 1 okraj, Neutorgasse 10, v plačilnih težavah. V Budapešti se že dlje časa maje neka zasebna banka, katere ime pa se še skriva. Zaradi tega vlada precejšnje razburjenje v vseh zasebnih bankah v Budapešti. Pozemkova banka ie imela 21. pr. m. občni zbor, kjer se je ugotovilo, da znašajo izgube in pasiva malo manj nego 200 milijonov čK. Vzroki tega ogromnega poloma so zelo raznovrstni, glavni je lahkomiselnost pri posojilih, ki so se dajala mnogim nereelnim tvrdkam. Likvidacijski odbor je suspendiral nekaj ravnateljev in jih ovadil kazenski sod-niji. — g Narodna banka ie imela pretekli petek sejo upravnega odbora, kjer se je v prvi vrsti razpravljalo o povišanju obrestne mere. Baje delničarji Narodne banke zahtevajo že dlje časa, da se diskont poviša od 6 na 7 odstotkov, lombard pa od 7 na 8 odstotkov. Vladni zastopniki so se izrekli zoper to namero in zahtevo delničarjev Narodne banke, češ da je v gospodarskih krogih povzročilo precejšnjo nevoljo, ker bi se s tem pač vsako upanje na pričakovano znižanje privatne obrestne mere onemogočilo in pokopalo. Predlog delničarjev na zvišanje je bil odklonjen. Zanimivo pa. ie dejstvo, da se je sploh poskusilo predlagati baš v sedanjem času zvišanje oficijelne obrestne mere. — g Pomorska država brez pomorstva in !uk. Zagrebški »Obzor« prinaša v gospodarskem delu daljšo razpravo o našem pomorstvu ter prihaja do zaključka, da smo sicer pomorska država, toda brez pravega pomorstva in brez modernih luk. List graja vlado, da se v tem oziru ne povspne do večjega graditeljnega programa. — g Amerika trpi na preobilici zlata. V Evropi primanjkuje zlata, Amerika pa ga ima preveč. V Zedinjenih državah je kovinska inflacija tako narastla, da iščejo ekonomisti in državniki sredstva, da se odpomore tej inflaciji. Preostanki v bilanci plačil, ki se niso mogli stalno naložiti v Evropi, so dosegli vsoto 25 milijard zlatih frankov. To je zlato, prihajajoče skoraj izključno iz Evrope. — Povzročilo je tak narastek kovinskega obtoka, da je denar izgubil tretjino svoje vrednosti napram cenam blaga. Ze-dinjene države so prisiljene nalagati del zlata v »Federal reserve Board« nad potrebnim kritjem, ali pa si iščejo načine, da ga naložijo v inozemstvu. Cene blaga, narastle v razmerju s to inflacijo, zmanjšujejo možnost izvoza, dočim zunanjost dobiva večjo priliko za uvoz svojih produktov v Ameriko, to je zadeva, ki bi bila zelo koristna, da se doseže ravnotežje med uvozom in izvozom, ako bi bila evropska situacija resnejša. Zedinjene države so dobile tako, zajemajoč evropsko zlato, žalosten dar, ker od njega prihaja velika premaknitev ameriškega premoženja in podražitev produktov. Kovinska inflacija tea v Zedinjenih državah enake posledice papirne inflacije v tolikih evropskih državah, zato pa se mora boj proti njej vršiti na enak način. To in ono. OH, TE ŽENSKE! Italijanski listi obširno poročajo, kako je zadnji obisk Kafa Tafari, abesinskega princa in regenta, povzročil pravo revolucijo med visokimi rimskimi damami. Povodom svojega obiska je bil princ vedno ograjen z belo haljo, vezano z zlatom; bil je gologlav, brez nogavic in na nogah je imel zlate sandale, črn obraz, kosmate in močne roke in noge, a lepi črni lasje in črna brada so zmešali glavo več boljšim damam, ki so se divile junaškemu princu in ga povsod obsipavale z žarkimi pogledi. Zlasti se je občutil kontrast med tem kosmatim črnim barbarskim vladarjem, odetim v togo, in med modernimi ljudmi, obritimi, brez brk in brade, napudranimi in lakiranimi. Ce se upošteva še neobičajno sentimentalen izraz abesinskega princa in oči, polne afrikanske melanholije, potem je jasno, da so rimskr- »boljše dame« norele za njim. Princ je dobil nebroj ljubavnih pisem in pozivov na intimne Čajanke, tudi tete te a tete te s plemenitašinjami. Zlobneži trde, da se je enemu vabilu odzval in . . . * * * Znano je, da bi bila vsaka ženska rada lepa in v tem oziru ne zaostajajo tudi zastopnice tujih plemen. Ženske v Afriki si nadevajo v ušesa in v nos dolge uhane, druge Ee krase z biseri in zobovi ubitih živali itd. Originalne pa so tibetanske kra-sotice, ki se silno žrtvujejo za svojo lepoto. Neki angleški potnik je imel priliko opazovati, kako si žene iz Tibeta skušajo ohraniti lepo kožo, in opisuje dogodek takole: Žene v južnem delu Tibeta čakajo samo, da solnce zaide in se takoj nato na-mažejo z maslom po obrazu, na vratu, po rokah in prsih in sploh namečejo na sebe toliko masla, da skoraj plavajo v njem. Tako namazane in gole ležejo spat. Ne ve se kako se strinjajo s tem možje, vsekakor pa so obžalovanja vredni . . . Zjutraj Tibe-čanka vstane in se potrese s pepelom. Po tej prvi prodseuri sledi druga. Žena vzame neko grobo tkanino in se obriše ter drgne zlasti mesta, kjer se je pojavila kaka guba, Nato se umije s toplo vodo, nakar postane koža zopet suha in gladka. Anglež pripoveduje, da je voda, ki je tekla s telesa, sličila pomijam. .. Hm, zares idealen način olepševanja telesa! SLIKE IZ RUSKEGA SELA. Izmed ostalih važnih ruskih probiemo v je posvetil XIII. komunistični kongres v Moskvi posebno pažnjo razmeram v današnjem ruskem selu. Temu vprašanju so se zlasti posvetili X. Krupskaja, vdova Leninova, in predsednik Centralnega izvrševal-nega odbora Kalinjin. Proučili so zlasti kulturna in šolska vprašanja v notranjosti Rusije, posv< £ :;• 5 posebno pažnjo rezultatom socijalne razvrstitve, ki jo je prinesla nova ekonomska in socijalna politika. Razen tega so kongresu predložili velik del materijala in avtentičnih poročil takozvanih vaških dopisnikov, ki poročajo listom 0 razmerah v ruskem selu v kulturnem, političnem in ekonomskem pogledu. Ti dopisniki pa imajo popolno svobodo tudi glede izbiranja materijala, in tako poročajo listi precej tendencijozne vesti. V naslednjem reproduciramo nekoliko takih sličic: I. Selo Vilovatrov je še v živem spominu zaradi silne lakote, ki je tu vladala. Po zelu. sedaj prepevajo norčavo pesem o komisiji, ki stalno prihaja v kraje in pregleduje hiše, ki so osumljene, da se v njih tajno žge žganje »samožitna«. V pesmi se seljaki ne jeze toliko zaradi tega, ker komisija išče in pleni »samožitno«, nego večji del zato, ker se Člani komisije nato z zaplenjenim žganjem ponavadi do mrtvega opi jejo. Mužiki se jeze, ker po mestih se dobiva pivo in vino. »Ali mi tu po selih nismo ljudje?« vprašujejo seljaki. »že itak je naše življenje prazno, in to praznino moramo zalivati s »samožitno«, se čujejo glasovi. Prebivalstvo po deželi išče tudi druge zabave, ker mu nedostaja kulturnih prireditev. Eno selo pozove drugo na boj. In se stepo. Bijejo se strastno, do krvi, in zraven se obkladajo s psovkami. Boj traja toliko časa, da zmaga ena stranka . . . n. Vsporedno z ekonomsko razvrstitvijo in novo diferencijacijo na premožne, srednje in siromašne sloje preživlja tudi rusko selo radikalne spremembe v načinu svojega življenja. Tako se n. pr. v selu Vilova-tvoru razdirajo zakoni in se celo starci ločijo od svojih, žen ter poroče mlajše. — Mnogi se poroče brez popa. Odnošaji napram popu so sledeči: Nedavno so predpisali za verske funkcije posebno takso. Dočim je preje pop za vsako poroko ali pogreb vzel po pet pudov pšenice, sedaj nihče ne da več kot 2 puda, ln za krščenje samo 1 četrt puda. Popje so izgubili vso avtoriteto. m. Razmere, ki vladajo po vaških šolah, najbolj osvetljuje sledeči slučaj: Neki dijak iz mužikove rodbine opisuje svoje vtise izza Časa svojega bivanja v rodnem selu v rjazanski guberniji tako-le: Učitelj napravi dojem nenormalnega človeka in zdi se, da se hoji ljudi. Ko sem prišel v Solo, me je zaprl v svojo sobico in je tam sedel toliko Časa, dokler sem bil v šoli. Učiteljevo stanovanje izgleda kakor hlev. V enem kotu je oddelek za zajce, v drugem njihovo smeti&če, a v tretjem njihova hrana: seno, krompirjeve lupine, trava in slično. V četrtem kotu je nekaj, kar nalikuje postelji, vendar vse skupaj ni drugega kot kup cunj, kož ali nekaj, kar se niti spoznati ne da. šola je nesnažna in od smradu človek niti dihati ne more. Pod je naluknjan kot rešeto, peč Je razvalina. V takih okornostih živi učitelj. Krivda leži na Obeh straneh. Mužiki se ne brigajo za Solo, • učitelj se ne zna približati seljakom. Na sličen način opisuje razmere v ruskem selu i sama Krupskaja. V nekem poročilu navaja, da Sole pozimi niso kurjene in ni na razpolago nobenih predmetov. Dijaki pišejo s kredo po podu ali po zidu. So tudi slučaji, kjer je vaška, šola vzorna, vendar so ti slučaji redki in primerijo se le tam, kjer je kak bivši ujetnik, ki je bival dlje Časa v avstrijskem ali nemškem rob-stvu In je tam spoznal vzgojo otrok po selih. Zanimivo Je, da poučujejo zadnji čas kot učitelji vojaki rdeče armade, ki so že odslužili svoj rok. Poročila vele, da so novi učitelji zelo razočarani zaradi razmer, ki vladajo po vaseh. Potrebna bo najmanj še ena generacija, da bo dvignila kulturno razmere v ruskem selu na srednji nivo. O RUSKIH CARSKIH DRAGULJIH. Vse svetovno časopisje se je obširno bavilo z vprašanjem, kam da so Izginile kronske dragocenosti ruskega carja. O tem so krožile različne vesti, med drugim, da je te zgodovinske vrednosti sovjetska vlada potom svojih agentov prodala v Ameriki, dalje da so si krasne juvele prisvojili posamni sovjetski mogočneži itd. V londonskem listu *Daily Cronicle« poroča sedaj angleški učenjak sir Martiu Oonway o usodi teh draguljev. »Jaz sem bil prvi,« tako je izjavil Con-way poročevalcu omenjenega lista, >.ki sem izza časa velike revolucije videl ruske kron-, ske juvele z lastnimi očmi. Vse prekras-ie dragocenosti, tudi legendarna krona carice Katarine Velike, kakor tudi glasovito žezlo z Orlov-dijamantom, sem imel v rok . TI neprimerni zakladi leže v zakladnici bivše carjeve palače. Brez dvoma je. da dragocenosti niso imitirano, kar se vrčkrat. čuje. Ruska vlaua nikakor ne namerava teh zakladov prodati. Vesti, da so bili kronski juveli baje že v Ameriki prodani, so bile razširjene vsled tega, ker je sovjetska vlada prodala vrsto drugih dragocenosti, last bivših ruskih aristokratov. Med dragocenostmi, kl po raspoložene v sedmih dvoranah, se nahajajo tudi zgodovinske raritete iz 16. stoletja.« Dalje je navajal sir Conway, da se na. haja v Rusiji danes 25«» muzejev, v katerih so zbirke glasovitih slik, kipov itd., ki so bili odvzeti ruskemu plemstvu in aristokraciji. Te galerije so sedaj dostopne Javnosti. Poročila sir Con\vaya so vzbudila precejšnjo senzacijo. Kino „IDEAL P. n. občinstvo se vljudno opozarja na zaključno predstavo, ki se vrši v četrtek 3., petek 4.f soboto 5. in nedeljo 6> julija „£]uta mržnja" pustolovna drama v 5 dejanjih. V glavni vlogi Harry Carey. 4362 Vsled renoviranja kino lokala ostane kino od ponedeljka 7. julija na« dalje za nedoločen čas zaprt« — Otvoritev se bode objavila. 2£B Drobiž. * Čuden obi^k. — Bolehna niajorjeva vdova v Rimu je ze večkrat zaman prosila, naj ji zvišajo pokojnino; kar se ji jc porodila misel, naj naslovi prošnjo na »Nje no kraljevsko Visokost — princezinjo Jo-lando.« Princezinja je bila tedaj stara šele pol leta, zato so izročili prošnjo kralju Viktorju Emanuelu III. Prebral je prošnjo in jo vrnil služabniku s pripombo: »Pismo je naslovljeno na kraljevo princezinjo, torej ga njej sami Uročite in poslušajte, kaj vam odgovori. — Nekoliko začuden ie služabnik hitel k zibelki, kjer je spala mala princezinja; ker se kraljevska Visokost ni prebudila, je pismo izročil dojki. — »No. kal je princezinja odgovorila?« je vprašal pri-stopivši kralj. — »Nič, prav noben besede, Veličanstvo!« — ^Dobro. kdor molči, pritrjuje. Torej skrbite, da se prošnja izpolni]<■ * Dolgočasna zgodba. Ladja s potniki je že pripravljena, da odrine od brega. Kar prileti v silni naglici do ladje mož, ki bi se tudi rad odpeljal, a ga mornarji ne puste na brod, čeS da ni več prostora. Ko mož prične prositi, naj ga vendar puste, in jim celo obljubi, da jim pove neko zgodbo, se zanj zavzamejo potniki, ki menijo, da jim pri kaki zgodbi čas dolgotrajne vožnje pač hitreje mine. Ko sprejmejo moža na brod in se okoli njega zberejo radovedni potniki, ta brez obotavljanja začne pripovedovati: »Veliki vojskovodja, Kitajec Chao-Chao je nekoč vodil 830.000 mož proti jugu Jantsekianga. Med pohodom so morali čez reko, preko kater*' je kot most vodila ena sama deska. Po tej so drug za drugim jezdili.« Tu začne pripovedovalec biti z nogama ob tla, kar naj bi pomenilo konjski peket. To je delal tako dolgo, da so poslušalci izgubili vse potrpljenje in ga priganjali, naj z dogodbo nadaljuje. »Počakajte, da pridem čes most,« je odgovoril. »Če gre 830.000 mož žez most, ki ga predstavlja navadna deska, to ne gre tako hitro. Biti morajo previdni, da ne padejo v vođo.« In mirno je ropotal dalje. Ponovno so ga potniki pro. ■sili, naj zgodbo nadaljuje, toda ni se dal motiti. »Tako hitro vendar ne pridejo čez most, saj morajo iti počasi In previdno, je dejal. Ropot ni ponehal. Ko se je ladja ustavla, zgodba še vedno ni imela konca, ker 830.000 mož še dolgo nI utegnilo prekoračiti ozkega mostu. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK, Odgovorni urednik: y*&Lmim KOPITAR. stran 6. »SLOVENSKI NAROD« dne 4. julija 1^4 «tev. 150 Dr. fvti Šorfl: ] »Bom žm Jaz clovorj! Ctmu že »laj .MftUA. -M na veliki zvon?!« >Torej poslušaj! Izvršilo se je vse natanko, kakor 3e bilo napovedano gospodu Kovačiču y anonimnem pismu: ob štirih se je pripeljala ona, njegova žena, napravila peš teh sto korakov od vogla ulice do naznačene hiše, se tam plaho ozrla bkrog sebe in potem smuknila v vežo. Deset minut pozneje je prišel oni in pdše! s sigurnimi koraki za njo. Čeprav že prej z razumom ni mo-jgel dvomiti, da se bo izvršilo tako — pismo mu je bil moral poslati inteligenten človek in saj vemo, da je v inteligentnih anonimnih pismih navadno več resnice nego v podpisanih. — Čeprav je torej vedel vse naprej, je bil zdaj .vendar nekako omamljen. Naj bo človek še tako razumen, v prvem hipu trm je le težko doumeti gotovost velike nesreče. Ker pa je bil prevar j enec psihološko šolan, se je zdaj še kar začudil: *Torej sem se na tihem le še nadejal, Ba ne bo res?! Pa da — drugače bi si bil vzel s seboj tudi že priče!« Zakaj Cul je bil nekoč — o j, kako res vse prav pride! — da je najbolje, če imaš v takem slučaju še koga poleg. Nič ne 'de — onima dvema se najbrže ne bo Itako mudilo in med tem lahko stopi po prijatelja Zalarja In Podrekarja. Zalar, Izprva osupel, posluša za-sopljenega posetnika, potem pokima in gre po klobuk: »No, če ni drugega, to uslugo ti seveda rad napravim. Poj diva!« »Pa ne bi stopila še po Podrekarja? Baje morata biti dve priči.« Ko sta dospela na Hce mesta, je bil prevarani mož mnenja, da bi šla po stopnicah in zahtevala, naj jima odpro kakor je v romanih; toda prijatelj je trdil, da je tudi to nepotrebno: dovolj, če počakata tu in vidita onadva priti iz hiše. »In saj itak ne bo nič iz tega!« je nenadoma nervozno vzkipel. »Kako da ne? Mari misliš, da ji odpustim?!« je ogorčeno zategnil oni. »Kaj jaz vem! Vsekakor bi bil kar sam vdrl v sobo in ju razpodil, ako ne pobil, da si drugačen. Da tečeš šele po priče! Sicer pa, kolikor bi presodil tvojo ženo, niti ne bo Bog ve koliko tajila, ako jo odločno pritisneš.« In še to in ono, samo da se ga je spet otresel. Tako je čakal gospod Kovačič sam. In niti ne toliko časa, kakor je misliL Že čez nadaljnih petnajst minut je prišel iz usodne hiše ljubimec, malo za tem ona. »Kako je lahka in vitka! Kar plava!« je vzdrhtel prevarani mož, ko je v primerni razdalji stopal za njo, kakor da je prav za prav in do vseh mej spoznal to šele sedaj. Potem mu je prišla misel: Ali nisem naposled nesreče vsaj nekoliko tudi sam kriv? Devet desetink vseh romanov obdeluje ta predmet: kako zakonski mož sčasoma nekako otopi za dražesti svoje žene in mu polagoma postane celo najdelikatnejše pecivo navaden vsakdanji kruh. In on jih je bral dovolj, teh romanov! Tudi tozadevnih debat se je svoj čas obilo udeleževal. Pa mu vse to ni nič zaleglo! Moral je kar priznati, da je bil s to lepo, da. čarobno žensko sicer vedno ulju- 'den, včasih celo topel, a že leta ne več od toliko. Ta vražja bitja pa se začutijo nenadoma zanemarjena, dasi molče o tem — kaj, celo nalašč se ne pritožujejo, kakor bi že mislila, kako jim bo še za opravičilo potem — nato pa si nekega dne poiščejo nadomestek; ali vsaj nimajo tiste odporne sile, ki bi jo imele drugače, če in kadar pride iz-kušnjava ... Sploh je ta metoda gotovo najslabša: ali žensko bij, ali pa jo neprestano kakorkoli mami; srednje poti ni, če si jo hočeš ohraniti! Že Kristus pravi: »Mlačneže pa bom izpljunil!« »Toda hudič vzemi! Da take reči razgrabljajo in celo opravičujejo, za to so pisatelji, ne pa prevarani možje!« se je tu hudo razjezil. »Ta bi bila lepa, da bi jo moral zdaj še za odpuščanje prositi! Tako bom nastopil, kakor nastopi v mojem slučaju vsak mož, če je mož! Čakaj, vlačuga!« To psovko je izustil res že iz vsega srca. Saj tudi ni bilo dvoma, da je bil resnično jezen — tisto premišljevanje prej je bilo zgolj teoretično: čisto navadna posledica navade, da vsako stvar presodi tudi z objektivnega stališča. In s trdimi koraki je stopal za prešustnico!! Prišla sta bila do njune hiše. Ona je vstopila brez obotavljanja, on pa je za hip pomislil, ali ne bi se že zdaj takoj odpeljal k onemu in ga pozval na odgovor — že zato. da se ne bosta mogla več sporazumeti, kako bosta lagala. Toda premislil si je. Najprej da vidimo, kako se bo vedla ona in kaj se sploh razvije — za vse drugo bo časa še dovolj! Zgoraj jo je slišal iz kuhinje, kjer je pač že pomagala kuharici pripravljati večerjo. Tako je ostal še dobre pol ure sam v jedilnici, ki jo ie meril z dolgimi koraki. Premišljeval je nadalje o svojem položaju in se je moral prav za prav čuditi, koliko manjši vtis je napravila nanj vsa stvar, nego bi bil pričakoval prej. »Vrag vedi,« je za-mrmral, od blizu je vse bolj vsakdanje, nego se ti zdi od daleč. Ali smo že tako otopeli, ker se take reči dogajajo neprestano, ali pa imamo polževo kri?^ Kakor vidiš, je vzel vsaj še vse rojake v družbo, da ne bo videti sam preveč čuden. Naposled je vstopila ona. Na sebi je imela domačo obleko, ki se vsaki res lepi ženski še najbolj poda. Velike zelenkaste oči so ji bile jasne, kakor vedno, pri tem zagonetne, kakor vedno, ustnice pa še bolj sočne — liki rožni popek, ki ga je dolgo palilo vroče solnce ... »Ali si bila kaj zunaj?« jo je mirno vprašal zdaj. »Bila. Pri prijateljici Tinki, ki je bolna,« je odgovorila prav tako mirno. Toda ali je začutila, da je nekaj nenavadnega v njegovem glasu ali v njegovih očeh — za hip se je pokazala tudi v njenih osuplost. No, že se ji je morda sami ta misel zazdela nespametna, zakaj okrog usten ji je zaigral skoraj pomilovalen nasmeh. On je zapazil tudi to in že je malo manjkalo, da ni vzkipel. Toda v trenutku se je ukrotil. Zakaj bliskoma mu je švignila skozi glavo tale misel: »Ni dvoma, da je vse končano med mano in njo. Toda ali ne bi bil bedast, rajši nor, če bi si skvaril že ta večer? Še s služkinjo je neprijetno živeti, ko si ji enkrat odpovedal. To je eno. Drugo pa je — vidiš, kako je bil metodičen! — drugo pa je, da nisem samo v položaju, ko se lahko izognem neprijetno- stim, nego da si priskrbim in privoščim celo še čudovitih sladkosti. Ka> mi je ta ženska zdaj še? Žena seveda ne več: toda zato ljubica — nekakšna metresa, o kateri sicer veš, da je imela druge prej in jih ima morda tudi zdaj, a to te ne briga mnogo, ker ne zahtevaš od nje druge^d. nego kar edino ti more taka ženska se dati. Nasprotn ■; prav v tem tiči še poseben mik! Muta-tis mutandis. kakor če bi si bil človek včasih ogledoval deklino na ulici, ra mu le še to ali ono ni hotelo ugajati na njej. Tu si jo izbere drugi in jo odvede. Kakor da gre izgubljena sre^a tam — zdaj šele vidiš, osel, da je bila ta še najboljša od vseh! Vstal je in spet hodil po sobi. Torej: najprej je treba vsekakor preprečiti, da bi se z onim še kedaj sestala ta čas, dokler ne bo vse končano. Ne pomaga nič, in navzlic vsi objektivnosti ali pravzaprav: neinteresiranosti bi ga to zdaj Ie motilo... Da, celo zelo motilo! ... Uprav zato, ker je zdaj v njem vzpiapolala do nje ta res zgolj zunanje, strast!... In ker je ta strast tako absolutna, da ne trpi ničesar poleg sebe! >Pokažemo ji,« zamrmra s sardo-ničnim nasmehom, »da ji poleg in razen nas ničesar tudi treba ni... He, he. da ji porolnoma — zadostujemo, kakov se izražajo moški, ki jih je vredna .... Ha, ali se nam sme braniti, ali se nam sme samo izmikati? £e če bi hotela, se bo premislila! Med tem lahko zbiramo materijal za ločitev res udobno in sistematično. Potem, ko bo vse skupa; jo nenadoma poženemo ali se sam. preselimo, ali kakor bo že v skladu z vsem dotedanjim razvitkom ... Čakaj, ptičica! Čeprav vemo, da je škorpijon na dnu, izpijemo to čašo do dna!- ('Konec pr1h.> Pazite na razliko međ kožnimi potplati in Palma Kaučuk potplati In petami. Prednosti proti kožnimi potplati •o večja trajnost in vzdržljivost čevljev, elastična *> In ugodna hoja, ter nizka cena. Zahtevajte edino le »Palma«. Pisalni stroil mehanična delavnica (nonrsvlfalnlca) L. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica 6-1 l 1 C5 Krepčajtc otroka in bolnike z „Juhanom"! Dr. Josip Volavšek specijalist za pljučne in notranje bolezni 4.363 se je preselil na Sv. Petra cesto štev. 8 nasproti hotela Lloyd. Kralj, dvorni goslar 3\/£-clš:Lč LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 6. Specijalist v godalnih instrumentih. — Najstarejša trgovina v Sloveniji (obstoja 40 let). — Prvovrstna zaloga vseh glasbenih potrebščin po konkurenčnih cenah. 3 T ~ Dober don! Ali že veste najnovejše? Tvrdka 3934 il. Šinkovec nasl je ravnokar dobila novo pošiljatev potrebščin za dame in gospode po izredno nizkih cenah. IVAN MOZINA brivski pomočnik HIT \ MOZINA t . Kuhar poročena Trnovo, dne 29 junija 1924 Trst Ljubljana 4372 3BnHB9HaaHeW^ Za oc govore uprave na i se priloži 2 dinktr. Plačuje se vnaprej. Tri dobre slikarske pomočnike sprejme takoj Ant. Sti* plošek. Ljubljana, Rožna ulica 13 4357 Fotografi! Amaterji! NajcenejSi izvir za trgovanje Je 3741 Foto industrija Novi Vrbas (Bačka) Vrt? Cenik s prlblllno 400 slikami brezplačno in poitnine proste. "ob Trgovski pomočnik 7 dobrimi referencami, kateri se razume pri ši* pah in okvirjih, se takoj sprejme v večjem mestu Slovenije. — Tstotam se sprejme učenec. — Nas slov pove uprava »Slov. Xaroda«. 1361 Za večje podjetje v Lj^b* ljani se išče zanesljiva, popolnoma i^vežhana pisarniška moč za slovensko, srbohrvat* sko in nemško korespor* denco. — Ponudbe z za* htevami in opisom zna* nja pod »Prednost boli* šim/4358« na upravo »SI. Naroda«-. Urad Ljubljanskega velesejma rabi takoj za mizar« ska dela na razstavi* šču vestnega mizarskega podjetnika. — Pojasnila se dobe v veleseim~»ki ■nisarni dnevno dopollnc in popoldne. — Ponudbe s'j sprejemajo do sobote 5. /. m. opoldne. 4368 I ?roSara I Psička foxterrierja prodam za 160 Din. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. ^23 Novo kočijo in koleselj na oljnatih oseh, jako lahko — pro* dam po zelo nizki ceni. — Najstarejša tvrdka za izdelovanje vozov v Slo* veniji. — Jernej Pirnat. kovač, Jarše pri Domža* lah. 4347 z vsemi pravicami — se proda. — Več pove Ver« šček, Kandija^Novo me* sto. 4350 Fina zlata ura z dolgo verižico, briljants ni uhani in briljantni prstan — naprodaj. — ^aslov pove uprava »SI. Naroda«. 4349 Proda se registrirna blagajna (amerikanska) in stara omra (slog Marije Te* režije). — Naslov pove irj-ava »SI. Nar.". 4345 Motorno kolo na dva cilindra. 2 HP. nova pnevmatika, v do^ rem stanju — se radi preselitve — takoj ceno proda. — Skladišče: G. Tonnies. Ljubljana, Mars tinova cesta. 4317 Na stanovanje se sprejme boljša gospo* dična, katera je ves dan odsotna. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 4352 Meblovana mesečna soba s posebnim vbodom se odda solidnemu gospodu. — Naslov nove uprava »Slov. Naroda«. 4354 Mesečna soba / eno ali dvema poste* ljama se odda takoj v vili pod Rožnikom — so* lidnemu gospodu. — Na* slov nove upravu »Slov. Naroda*. 4346 Kdo posodi 7000 Din za eno leto ali pa na me* sečne obroke proti var* nostt. — Ponudbe pod »7000. 4355«. I I Halo! Kupujem in plačam po najboljših cenah stare obleke, čevlje in pohi* štvo. — Dopisnica zado* stujc. da pridem na dom. — A. Jurečič, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 31. 4336 Bukova drva kupi vsako množino — Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. 4351 Maline kupuje vsako množino — Srečko Potnik in druti. Liuhljana, Metelkova ulica 13. 4359 Starine: tabernaklji. garniture bie* dermaierskega sloga, se* kretarji. lestenci iz lesa itd. se kupujejo po naj* višjih cenah. — Dopisi r. natančnim popisom in navedbo cene na: JuUj nI. Huebmershofen * SH* bernagl. Zagreb. Ilica 131 a. 4365 Odda se lepa soba s posebnim vhodom in j električno razsvetljavo v bližini in leni legi ljub* ljanske periferije — pri boljši rodbini. Na željo tudi dve sobi istotam. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 4353 Nemeblovana soba event. s souporabo kuhinje — se odda. Kdor pla* ča najemnino za eno leto naprej, ima prednost. — Ponudbe pod »Soba*kuhis nja'4341« na upravo »SI. Naroda«. Meblovana soba z uporabo kuhinje — se odda s 15. avgustom. So* ba je pri glavnem kolo* dvoru. — Poizve se v Kolodvorski ulici št. 28, I. nadstr. vsak dan od 8. do 20. 4367 Meblovano stanovanje obstoječe iz dveh sob, kabineta in kuhinje — v sredini mesta — se odda /a dve ali več let; na* jemnina se plača za dve leti vnaprej. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. - 4364 Pozor! a čujem po visokih cc nah stare obleke, čevlje, pohištvo itd. — Dopisni ca zadostuje, da prider.i tudi na dom. — Martin Drame. Sv. Jakoba n.i brežje 29. Ljubljana. 433S Le »Posest«, Rcalitctna pisarna, d z o. z. v Ljubljani. Sv. Pe* tra cesta 24 vam nudi pri nakupu najugodnejšo in na j raznovrstne jšo iz* biro vsakovrstnih vil, stanovanjskih, trgovskih in obrtnih hiš. kmetskih posestev, graščin, žag. mlinov, stavbnih parcel itd. 3770 Gostilno, samo dobroidočo, na pro* metnem kraju Ljubljane ali periferije — kupim, odnosno zamenjam za veleposestvo na deželi. — Ponudbe le do sobote opoldan z navedbo cene, opisa, naslova in plačil* nih pocjojev na upravo »SI. Naroda« pod »Oo* stilnasveleposestvo 4366«. s Jakob Kolb, lesni trgovec, Debcljača, sprejema zastopstva in naročila zlasti iz lesne stroke za vse področie Banata. 4337 Jermena za cepe, gože, biče fgajžle). jer* mena za čevlje, tržaške bičevnike, motvoz (špa* ga), šmis. čevljarsko pre* jo, čopiče za belenie in pleskanje ter razne krta* če — kupite najceneje v veleti govini Osvald Do* beic, Liuhliana, Sv .Ta* kcha trs 5 3542 Družabnik ali družabnica s ca. 50 ti» soč dinarji — se želi za vsaj 2002S dobičkanosno zelo enostavno potlietje v Ljubljani. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda^ pod »Družabnik'432^«. Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovaren Bo* sendorfer. Czapka. Ehrf bar, Holzl, Sctnveicjho; fer, Ori^inag Stingl itd Tudi na obroke! — Jeri. ca Hubad. roj. Dolenc Vsakovrstna ročna dela vzamem v komisi^Vr razprodajo v moji fili ialki na Bledu. — Naro čila je poslati na »Ate lic ročnih del* — Nikr Zipser, Kranj Tolcfor št. 31. 377' Razglednice vseh vrst, pisemski, kan celijski. konceptni. trnov ski. svilen, krep, cl"r';lni stekleni, ovojni. mflšSoDi ni, pergament, kredenčn in tafet (barvan) papir papirnate servijete, vpi salne knjižice, noteze tet barvice — priporoča ve> letrgovina Osvald Do beic, Ljubljana, Sv. Ta koba trg 9 354! Žlice, vilice, kuhinjske in žepne n^že i^dilno orodje. pince, škarje, žepna ogledala ustnike za cigarete, pipei mornarice, merila (pose, ti), »liriia«. »Jadran« či« stilo, Ic.ščilo. mast ir apretura r i usnje, olie *t šivalne stroje, črnilo ir gumi-arabikum — na de. belo pri tvrdki — Osvalc* Dobeic. Ljubljana, Sv Jakoba trg 9 3541 aar^jnnarjr^ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nmnnmnnnmmnrrjDcri Kamnoseška *sidiisfri?a Alojzij Hodnik ss= Lfnblfana. ^sn Stalna zaloga preko 500 nagrobnih spomenikov vseh vrst po vseh cenah. — Marmorne plošče za pohištvo, kopalnice, trgovine, mesnice itd. 4003 Narodna knjigarna, Prešernova u. 7. H g£gT Cerkvena in stavbna dela! H r" 11 ■ ■ H H H ■ h F ■ I ■ M I "I" ■ I mULIUUI ■■■■■■■ H u li irTTTTT □□□□□□□□m Speci i alni e m I j e v i d i 1: 75.1 Gorenjske oziroma vse ■ Slovenije — Priporoča In tiak »Narodne tiskam* ^334