Postn na t>w«n» v co'ovnii teto IVI. V Uublteni, v soboto. dne 8. decembra 1928 St. 281 S». 3 Din Naročnina Dnevno ižoaja za državo 5HS mesečno 20 Din polletno 12« Din celoletno 240 Din za tnozemsrvc mesečno 35 Din neda isKa iy.da)a ceiote no v Jugo-alavin 120 Din. za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sio.p peiii-visia mali oglasi po I 50 in 2 D, veCII oglasi nad 45 mm v.&lne po Din 2-aO. veli Ki po 3 in 4 Din, v uredn Ikemdelu vršilca po 10 Din o Pr veCiem o naro:nu ccpual Izide ob 4 ziuira.? razen pondeline m dneva do orarnlKu lireanl&ivo /e v Kopliar>cvi ulici Si. 6 III Rokopisi se ne vratalo, nelranklrana pisma se ne sprejemajo ^ LreanlSlva telclon SI. 2059. upravnISIva SI. 2329 Političen lisi sza slovensKi narod Lpruvu /e vKopliar/evi ui.St.b * čekovni račun: C/ubiJana Alei . 10.65O In 10.340 za Inseiole, Saraiei«sl.750,l, i.agteb il. iO.pu, Vraga In Ounai SI. 21.797 Zanašale na tu'o pomoč Rdeča nit v vseh izjavah in v vseh člankih voditeljev KDK je, da mora tujina poseči v naš notranji spor in da bo tujina prinesla KDK zmago. Od vseh zmot in napak, ki jih je polna politika KDK, je to upanje na tujo pomoč gotovo največja zmota in najbolj usodna napaka. Zakaj tujina ima čisto druge interese ko mi. Tujino niti najmanj ne briga, kdo je pri nas na vladi, ker je za njo važno le to, da more imeti od naše zemlje čim večji dobiček. Zato je mnogo bolj v interesu tujine, če je nrša notranja situacija slaba, kakor pa, če je dobra. Kajti slaba situacija nas slabi, da ne moremo nudili tujcu odpora in da moramo njegove zahteve sprejeti. To se je zlasti videlo pri pogajanjih za tuje posojilo. Brez vsakega dvoma je, da mi to posojilo nujno potrebujemo in nehote so priznali to tudi voditelji KDK, ko so iska'i veliko posojilo za oblasti, ker pač brez posojila stvar ne gre naprej. Ravno tako je izven vsakega dvoma, da je naši državi vsak hip posojilo na razpolago in številne ponudbe največjih finančnih skupin na svetu to iasno potrjujejo. Seveda pa je res, da je to posojilo pri skrajno napeti notranji politični situaciji drago, celo tako drago, da ga vlada ni hotela najeti. Jasno pa je tudi, da bo zunanje posojilo tem dražje, čim dalje bo trajala naša notranja kriza in čim večja bodo nasprotja in da bomo morali najeti na vse zadnje posojilo tudi po tečaju pod 80, dočim bi ga mogli dobiti tudi preko devetdeset, če bi s sporazumom dvignili zopet kredit svoji državi. Nad devetodstotna razlika v obrestih, to je profit tujine, ker smo notranje slabi, ker tirajo prenapeteži in voditelji z izgubljenim krmilom mase v vedno večje skrajnosti. Od naših notranjih sporov ima torej tujina samo profit, zato pa tudi nima nobenega interesa pripomoči k likvidaciji naših sporov. Nasprotno Jje njen interes, da ti spori še narastejo, ker potem bo še lažje izvedla vse nrše načrte, ki jih ima z nami in našo zemljo. Mi, ki izgubljamo v notranjih sporih čas in denar, že davno nismo več sposobni, da bi mogli razviti lastno in nacionalno industrijo. Čim bolj se prepiramo, tem bolj rastejo tuje fa-brike na naših tleh in skoraj bomo na slabšem, kakor smo bili pred vojno. Komaj smo se rešili iz politične nadvlade tujca, že smo na tem, da pademo pod gospodarsko nadvlado tujca in edini efekt osvobojenja bo ta, da bomo slovensko govoreči sužnji tujega kapitala. Kajti samo zanj bomo delali in samo zanj se trudili, če bodo naša podjetja v tujih rokah. Nevarnost pa je, da nas privede notranji spor še v težje razmere. Nima tujina z nami samo gospodarske račune, temveč tudi politične in nacionalne. Tako govori naš zapadli sosed čisto odkrito, da je Dalmacija cena za hrvatsko samostojnost, tako govore z isto odkritosrčnostjo Madjari glede naše severne meje in prav tako so znani računi drugih naših prijateljev. In vendar še ni izčrpana vsa nevarnost, ki nas čaka. Potovanja raznih generalov kažejo, da ni brez vsega, kar pripoveduje Trocki o namerah velekapitala. Vemo pa tudi, da so se mednarodni pohodi proti Rusiji že vršili in vemo nadalje, da so ruski petrolej in ruske surovine večna želja industrijskih magnatov zapada. Do ruskega bogastva bi na vsak način hoteli priti in magari za ceno vojne. Toda na Francoskem in tudi na Angleškem so ljudje siti vojne in zato naj po mnenju svetovnih denarnih gospodarjev vodijo vojno narodi druge vrste. Znani galipolski telegram Vesniču dokazuje, da je bila nam talca vloga že namenjena in prav nobenega vzroka ni, da bi tuji mopotci po vsem zagrebškem vpitju o balkan-eib in sličnem spremenili svoje mnenje. To tem manj, ker postaja naša finančna odvisnost od tujega Kapitala vedno večja ln ker so gotove site tako zelo zainteresirane na naši zemlji, da smo od zapadnih velesil še bolj odvisni. Nikakor pa se ni bati, da tuji mogotci vseh teh naših slabosti ne bi znali za sebe prav temeljito izkoristiti in da bi nas mogli prisiliti k vmešavanju v stvari, ki nas prav nič ne brigajo. Lepega dne nas bo morda naša sedanja zaslepljenost privedla pred gotovo dejstvo in nam ne bo ostalo nič drugega, ko da zvonimo po toči. Kajti nismo še tako daleč in nismo še tako močni, da bi si čisto sami določevali usodo, temveč v največji meri nam jo določujejo drugi in mi imamo samo to mož-lost, da se ubranimo vsaj največjega zla. Naj bi vse to tudi malo preudarlli voditelji KDK, morda bi po lem spoznali, da morajo tudi notranja nasprotja imeti svojo mejo. Predvsem pa. da je vsako zanašanje na tujo Poostreni ukrepi proti KDK Možnost vladne krize Bolgrail, 7. dec. (Tel. SI.) V Belgradu je danes obvladalo vse mišljenje dvojno vprašanje: kakšne mere je poilvzcti vladi proti Zagrebu in ali je računati, da pride do krize v vladi. Tukajšnje časopisje prinaša poročila z vforajšnje soje vlado. Po teh poročilih naj bi prodsednik vlade navoilcl iz prakse več slučajev iz Hrvatske, ki so pokazali, da no morejo biti taksirani po zakonu o zaščiti države ter sploh jih ni bilo mogočo predvidevati. Na podlagi dosedanjega dela hrvatske opozicije so jo utrdilo, da obstoja načrt, kako naj KDK izvede svojo borbo. Ta borba je naperjena v to, da se č i m h o 1 j zaplete notranja situacija države, da bi se tako opravičile zahteve KDK. Na podlagi referata g. dr. Korošca so jc razvila daljša diskusija. Minister prosvote g. (i r o l jo dejal, da more podati samo izjavo, ki podaja mišljenje predsednika stranko Da-vidoviča, da jo namreč treba predhodno obvostiti o važnih dejanjih vlade tudi druge koali-rane stranke, doseči nato soglasje in tla ni bilo potrebo, tla se vojaška osebnost postavlja za velikega župana v Zagrebu. Na podlagi diskusije jo ministrski s v o t sprejel predlog g. dr. Korošca. Ministri so bili vsi solidarni. Vlada je odločila, da se proti vsem, ki so dne 1. decembra tlomonstrirali v Zagrebu, uporabi zakon o zaščiti državo. Ob tej priliki naj so razpuste tiste organizacije, ki so sodelovale pri napadih na državo. Vse izjave, naj so tiikane ali pisane, ali izrečene kjerkoli, p-idejo pod ta zakon. Kolikor so tisti, ki te izjavo dajejo, državni poslanci, bodo odgovarjali pred rednim sodi-š č o m. Daljo se je odločilo, tla se raili sr.tomats^oja dela. posameznih skupin proti državi uporabi zoper to zakon o zaščiti države. Na podlagi toga zakona bodo odgovarjali za izjave tudi voditelji opozicije, četudi govorijo na shodih. Ker pa voditelji KDK vršo propagando tudi v inozemstvu, so je sklonilo, tla se zakon o zaščiti države spopolni na ta način, da so za vsako protidržavno propagando v inozemstvu stavi opozicija pod ta zakon. Ker so so hrvatska sodišča, zlasti v Zagrebu in Osijaku, pokazala za o p o z i -c i o n a 1 n a, naj bi so disciplinarna odgovornost poinčala. Otl druge strani pa smo zvedeli, da so skleni ministrskega svcJa še vodno drčo v največji tajnosti in tla so časopisno i n f o r m a v i j o netočno in nepopolne D/ugo jo vprašanje o v c n t u e 1 n e vladne krize. Iz demokratskih krogov smo zvedeli, da vztrajajo na tem, da bi moral predsednik vlado kot notranji minis.er obvestiti o spremembi zagrebškega volikega župana, ker bi na imenovanj© vojaške osebnosti ne pristali. Nasproti tem vestem je naglpsiti, tla o spremembi n'so bili obveščeni niti g. Vukičavlč niti g. Spaho, kor jo to resorna zadeva notranjega ministra. Demokratski prvaki so sc da,;es stalno posvetovali. Predsednik Davidovič je dejal: »Afera z Zagrebom nikakor ni likvidirala. Poslali smo danes pismo g. Koroicu. Mi bemo na vsak r.ačin o (cm še razpravljali. Tut>i smo sklenili, da se skliče za jutri seja članov glavnega odbora, ki so v Pcljradu.« Na vprašanje, ali je to seja ožjega glavnega odbora, je g. Davi:!ovič potrdil, da je seja glavnega odbora. Na vprašanje, kaj je na tem, da trde radikali, da je stvar z zagrebškim velikim županom likvid 'rana, je dejal: »Se motijo. Ni tukaj gcvcra o velikem županu v Kragujevcu, ampak v Zagrebu. To ni politika, to je sistem. Povejte in nepišite, tla to vprašanje ni likvidirano. Lahko to svobodno javite.« V zvezi s tem stalščem g. Davidoviča je zelo značilna pisava zagrebškega in bclgraj-skega opozicio.-al.:ega tiska. Ker vc ta tisk, da uplivajo na g. Davidoviča poročila teh listov, so cianes čisto odkrito tr.Iib, da bo dobil g. Davidovič nazaj vso svojo bivšo popularnost, čc bodo demokrati šli v opozicijo in povzročili padec vlade. Tudi namigavanja gg. Pribičeviča in Mačka na g. Davidoviča, da je on kriv zagrebških sprememb, se tolmači na ta način, da hoče zagrebška opozicija vršiti nanj pritisk, da izvaja konsekver.ee in povzroči krizo. Radikali so dar.es trdili, da res obstoja tendenca pri nekaterih demokratih, da to krizo povzroče, ker računajo s tem, da pride do razpada četvorne kor.licijc. Ob sestavi nove vlade bi demokrati popravili svoj položaj in izslili od radikalov več ministrstev. O tem pa, kako so tr;!ili radikali, se demokrati zelo motijo in zato se v Eelgradu govori zelo resno o možnosti krize. Kake sc bodo dogodki razvijal5, danes šc ni mogoče predvidevati. Gctovo pa je, da v vsakem slučaju koalicija med radikali in Slovensko ljudsko stranko ostane. (iz včerajšnje ?. izdaje) Belgrad, 6. dec. (Tel. >Slov.«) Danes je odsek za ljudskošolski zaken preirasal tretje poglavje o otvoritvi in vzdrževanju ljudskih šol. Člen 17. določa, da se etveri ljudska šela tam, I jer je v ckolici radi alnih štirih kilometrov najmanj 30 otrok za šelo. Sprejet je bil dodatek, da se sme otvoriti šola že za 20 otrok tam, kjer so izredno težke promelne razmere. Po čl. 19 določa občinski cdbor delokrog vsake šole. Zelo burna, ostra in doljotrajna pa je bila debata o členu 21. Predloženi načrt deleča dolžnesli politične občine, da morajo dati za šolo zemljišče, dvorišče in igrišče, šolski vrt, v vaseh tudi vrtove za učitelje, brezplačna učiteljska stanovanja v bližini šele, vse to ograjeno z dobro ograjo. Poleg tega ima občina dati učiteljstvu in slugi brezplačno kurjavo itd. Poslanec Krcmžar jo ostro nastopil proti tem določbam in uleme jsval svoj predlog. Odgovarjala sta minister Grol in demokrat šike-rovič, in sicer zadnji v precej estrem tonu Demokrat dr. čupovič jc predlagal, da nrj bi dale občine šoli še eden ali dva hektarja zemljišča za vrt. Poslanec Krem,"ar je na izvajana odgovarjal zelo oslro in izjavil, da ne bo glasoval za tak načrt in da sprejme nase vse p- sledice. Po daljši debati, ki je trajala več ur in v kateri je posredoval radi' alni pcslanec Milan Ko-stič, je bila sprejela nova slilizacijn. Po novem predlogu naj bi bila politična občina dolžna, pomoč absolutno napačno, ker moramo za vsako ceno rešiti vse naše medsebojne spore mi sami in samo mi. Zato pa povejte že enkrat, kaj hočete, ker drugače se bo zgodilo, da ImhIo nam in vam povedali tujci — kaj hočejo. dati za šelo stavbisSe, dvorišče, igrišče in zemljo za praktični pouk, dalje vzdrževati šolo s potrebščinami in predpisane prostore za stanovanja šolskega upravitelja in eno sobo za slu^o. in dajati učila, pohištvo in kurjavo za šolo tam, kjer ni stanovanj, zagotoviti učiteljstvu stanovanje in kurjavo, oboje proti plačilu za zmerno ceno. S tem so slovenske občine rešene nevarnosti, da bi morale zidati poslopja ra brezplačna učiteljska stanovanja in dobavljati kurjavo znstonj. To ve'ja le ;:a one kraje, ker sploh ni stanovanj, kakor v Macedoniji itd. Odpadejo tudi ograje okoli navedenih zgradb. Nato so bili večinoma brez sprememb sprejeli čl. 22—25, ki govere o šclsl.em proračunu in o tem, kako naj bodo š:ls! a poslopja zidana, da imajo vrdo, da so suka itd. Rezervirana sta ostala čl. 26 in 31. Prvi govori o tem, da se mora otvoriti na šoli nov oddelek, če je žar lovljeno učitelju stanovanja v smislu čl. 21. Ta člen je bil rezerviran na zahtevo poslancev dr. Krafta in Kremžarja. Čl. 31 pa go-veri o drča vnem šolskem fondu v znesku 150 milijonov Din, iz ka'ereja bi država dajala občinam posojila za zgradbo šol. Ta člen je bil rezerviran na zahtevo poslanca Kremžarja. Oslali členi lerra poglavja o šolskih občinah niso ta'o sporni, vsled česar je mogoče, da pride jutri že na vrsto četrto poglavje o pouku, kjer bo govor ludi o verouku in kdo bo verouk učil. Uspeli Jugoslovanskega kluba. Belgrad, 7. dec. (Tel. »Slov«) Danes se je nadaljevala seja odbora za ljudskošolski zakon. Sprejeta sta bila čl. 26 in 31. Čl. 26 jo bil sprejet na zahtevo ministra za prosveto v sledeči slilizaciji: Tam, kjer ni po čl. 21 projekta stanovanja za učitelja, sc tudi ne more Danes popofdne ob štirih v veliki dvorani Uniona duhovna 8 vi K A JHEOPHILUS" Prostor'! cd 25 do B Din. otvoriti nobena nova šola. K čl. 31, ki govori o državnem šolskem fondu za posojilo občinam, ki naj z njim zidajo nove šole, je predlagal poslanec Kremžar, naj velja to tudi za razširjenje že obstoječih šol. To je bilo sprejeto. Ravno tako je bil sprejet pred og, da se podpore za šole dajo ne samo občinam, ampak tudi oblastem. Nato so se sprejeli čl. 32 do 36, ki govore o imenovanju šolskih občin. Pri čl. 35, kjer je rečeno, da se imetje šolskih občin ne more odtujiti, razen v prosvetne svr-he po cdobrenju ministra prosvete, je predlagal posl. Kremžar, da suie tako odločitev dovoliti edino oblastni šolski odbor. Sprejet je bil nato posredovalni predlog, da oblastni šolski odbor poda o tem svoje mnenje, odloči pa minister prosvete. Ko sta bila še sprejeta čl. 37 in 38, ki govorita o šolskih knjigah in blagajni, se je prešlo na poglavje, ki govori o pouku. Čl. 39 navaja posamezne predmete, ki se naj uče po ljudskih šolah. V predloženem načrlu je kot prvi predmet naveden pouk n veri z moralnimi nauki. Na koncu pa je rečeno, da učni načrt in program pri pouku o veri predpisuje minister prosvete, ko je zaslišal pristojno duhovno oblast. K temu je predlagal poslanec Kremžar, naj se ta slilizacija spremeni: Pouk o veri naj se glasi pouk v veri ali veronauk, kajti to je bistvena razlika. Ravno tako zahteva ta učni načrt in pregram, da verouk predpisuje minister prosvete po predlogu in v sporazumu s cerkveno oblastjo. Minister je na'.o izjavil, da lega predloga ne more sprejeli in misli, da jc dovolj rečeno — v sporazumu. Poslanec Kremžar je vztrajal na svojem predlogu. Nato se je začela daljša debata. Ker je minister odšel s seje, ker je bil poklican drugam, ni prišlo do glasovanja, pač pa se je debata nada jevala. Pri tem členu je padlo več predlogov, kako naj se vrši kmetski pouk v višjih razredih ljudskih šol. Kako se bo kmetski ali obrtni pouk višil, o tem bo odločeval okrajni šolski odbor. Debata je bila danes mnogo mirnejša kol včeraj- KDK b©;k®$ra Maksimorča Zagrob, 7. dec. (Tel. »Slov.«) Vprašanje imenovanja g. Maksimovlča za vršilca dolžnosti velikega župana v Zrgrebu še vedno ob-lača nase vso pozornost mestnih in političnih krogov v Zagrebu. Kakor je bilo tudi pričakovali, so se krogi KDK najradikalneje opre-dilili proti g. Maksimoviču. Oni vztrajno sloje na lem stališču, da je treba g. Maksimoviča bojkotirati z društvenega in socialnega stališča. Tako so tudi novinarji odklonili, da pridejo k velikemu županu, čeprav jim je to naročeno. Novinarji KDK odklanjajo vsako zvezo z g. Maksimovičem, ki je davi nastopil svojo službo. Studentovske ^avke v Zagrebu Se de,ne Zagreb, 7. dec. (Tel. »Slov.«) Stavka zagrebških šludenlov traja Se vedno, ali se t i varno med dijaki ne opaža nikak jačji po-kret, ker so rektorji visokih šol zaprli radi vzdrževanja reda in miru, šolo do 9. decembra. V zve.:i s to stavko so n©';atere akademske grupo izdale resolucij2, v katerih napadajo štrajkače in insinuira,io akademski omia-dini anacionalno dižanje. Med drugim so tudi javlja, da je to resolucijo podpisalo tudi hrva.sko katoliško akademsko društvo »Doma goj«. Z ozirom na te novinarske vesli, je sklical »Domagojc plenarno skupžč no, na kateri se je izjavil proti šlrajku in izjavil, da kot društvo ni poklicano, da sodeluje v šlrrj.iu in da niti ne sodeluje pri izjavi, ki jo prišla v tisk. Tudi ni bila ta izjava od »Domagoja« podpisana. V nadaljnjem pravi r Domcgojr, cia cn kot kulturno akademsko druslvo ne želi dejali poli.ičnih izjav. Shod KDK v Vlrov't!d preoovedn Zagreb, 7. dec. (Tel. »Slov.c) V nedeljo bi sc moralo vršiti v Virovitici zborovanje KDK. Kadi vzdržanja miru in reda so oblasti to skupščino prepovedale Ukrepi vlade In Zagreb Nasprotniki vlade so skušali zapletenost, ki je nastala po zagrebških dogodkih, izkoristiti. Vlada je po dvodnevnih posvetovanj izmenjala velikega župana in divizijskega po-^ eljnika v Zagrebu. Prvo mesto je dobil polkovnik Maksimovič, drugo pa dosedanji komandant vse žandarmerije general Tomič. Obe odredbi sta taki, da sicer oznanita izredno težek položaj oblasti v Zagrebu, da pa ^ndar ne pomenita nobene neposredne pre-sije in izjemnega stanja. Te odredbe pomenijo, da ekstremisti v Belgradu niso zmagali, da zagrebškim vpijatom bliža dvana^a pa se ura nasilje Dr. Kralj bo konfiniran In deportiran - Kemperle in tovariši pride o pred državno sodišče v Rim - Vsi so bili v ječi pretepeni Izpremembi sta vzbudili seveda živo senzacijo. Zagrebški oblastni odbor je tako, skic - V torek zvečer so sedeli v goriški kavarni »Conimercio« dr. J a n k o Kralj, dr. B i-t e ž n i k in dr. Besednjak. Okoli pol desetih so zapustili kavarno. Najprej je odšel dr. Besednjak, za njim neki drugi znanec. Ta jo opazil, da se okoli kavarne plazijo detektivi. Nato je zapustil kavarno dr. Biležnik in zadnji je bil dr. Kralj, ki je hotel dohiteti svoje prijatelje. Tedaj je stopil za njim policijski agent v dr. Kralj?« Dr. —,, , . .. _civilu in ga vprašal: »Ste v. nil, da polkovnika Maksimoviča ne prizna ^^ ^ odgovoril: »Da!« Agent je nadalje- ..... —1:1.n^a »un»nn in ne kot vršilca te ao - ^ >Ppogim (1a mi s]cilite na kvesturo, ker želi z vami govoriti g. policijski komisar!« Dr. Kralja je hotel spremljati tudi dr. Bitež- kot velikega župana in ne kot nosti. Oblastni odbor ne bo pustil, da bi g. Maksimovič prisostvoval sejam odbora ali da bi k tem sejam pošiljal zastopnika. Odredb velikega župana-polkovmka oblastni odbor ne oStoval. Izzval bo tozadeven spor m od-Oblastni odbor trdi, , vojaka v vodstvu obče uprave. „ KDK je seveda pokonci. N)en tisk vpx,e o makedo-nizaciji Hrvatske. Dr. Maček in Pn-bičevič sta dala zopet usodne izjave, v katerih odklanjata vsak sporazum z Belgradom. Maček je konkretno rekel: Ni govora o ka- bo sp ločitev državnega sveta, da zakoni ne priznavajo kem"sporazumu med Hrvati in Srbjanci. vsi s prečanskimi Srbi smo proti Srbijancem na istem stališču. »Narodni Val« prinaša ogroir. naslov: Novo strašilo na Markovem trgu, se ga nihče v Hrvatski ne boji - Neki kanomr imenovan za velikega župana v Zagrebu. -»Hrvat« pravi: Tajn; sile na delu. Balkanski tipi v Zagrebu. - »Narodni Val« piše, da na, novi veliki župan »kao neki popovski kram-nus zaolaši Hrvate«. »Korošec je poslal Hrvatom z.a Miklavža nekega srbijanskega kanoma.. _ To pisanje pač zadostno dokazuje, da radičevci nočejo razumeti resnosti, da zbijajo šale in norčije še ko jim birič oznaka, da so si zapravili vse. Belgraijski listi pmlnašaflo obširne lzijave Sv. Pribičcviča in dr. Mačka ter jih ostro pobijate. Dogodki sami se razjasnjujejo, položaj sc' mirneje presoja. Vsi listi pojasnjujejo, kako je nastala intriga, da je vojni minister demi-sioniral in kako je dr. Korošec demokrate »prevaril«, ker da jih ni obvestil o svo.ih ukrepih v Zagrebu. Vse to se je izkazalo za neresnično. G. polkovnik Maksimovič je bil v Z-aje-čaru, ko je prejel brzojav, naj pride v BeU grad Med potjo jc bral v listih, da gre v Zagreb. Na kolodvoru v Zagrebu so ga spreieh viš* uradniki. Izjavil je: Sem vojak. Delal bom po zakonu za kralja in domovino. Pre emki orofesortev in s/edn a šo*a i. Kakor je videti, pride osnutek zakona o srednjih šolali in o plačah profesorjev kmalu pred narodno skupščino v Belgradu. Zato ;e res potrebno, da napišemo nekaj vrst o tej stvari. Te dni pa se jc oglasil o tej zadevi iz vrst sodnikov g. dr. Jelič. sodnik belgraj-skega sodišča. V narodni skupščini je bil pred kratkim sprejet zakon o sodiščih in sodnikih in ta zakon je uredil plače sodnikov prav primerno in zadovoljivo. In tako se je oglasil sodnik sedaj (v »Politiki«) v prilog profesorjev, kakor bi si profesor,i prav ne upali —-pri svo(i skromnosti — v javnosti nastopiti za svoie nujne zahteve. Morda je imel prav, če je mislil tako. O tem bi se dalo povedati mnogo, vendar pa se hočemo predvsem nasloniti na ta izvrstna izvajanja gospoda sodnika in jih opremiti s svojimi mislimi. Temelj njegovemu izvajanju je: Srednja šola je glavna šola za formiranje intelektualne sile, ker daje baš ta največje števiio intelektualcev in strokovnjakov, največje število izobraženih ljudi, socialnih delavcev in javnih funkcionarjev. Zato je srednja šola eden najvažnejših državnih prosvetnih zavodov; radi tega ji moramo posvečati posebno pozornost in ukreniti vse, da se ji omogoči ne samo pravilno, ampak tudii vsestransko delovanje v vseh 9mereh, ki se tičejo srednje šele. O tem nd nobenega dvoma. Tsmeljno izobrazbo prejmejo privatni uradniki in javni funkcionarji v srednji šoli. Isto misel smo povdarili v neki spomenici, ki sc tiče gmotnega položaja profesorjev, in baš radi tega moramo grajati, da sc prizadeti gospodje profesorji in javnost za to stvar premalo zanima. Saj izročajo starši svo,e najdražje, t. j. svoje otroke v izobrazbo in deloma tudi v vzgojo srednji šoli. Temelj srednji šoli pa tvorijo njeni učitelji, tedaj profesorji, kajti od njih dela je odvisen uspeh in napredek šole. Da bo pa mogla srednja šola izpolnjevati to svojo nalogo in se držati na primerni višini, zato je treba, da so profesorji ne samo strokovno izobraženi, intelektualno jaki, nego tudi docela vdani svojemu poklicu. Da dobi srednja iola takih profesorjev, je treba marsičesa, na prvem mestu pa da bodo njeni profesorji v materialnem pogledu popolnoma preskrbljeni. Pomanjkanje materialnih življenjskih sredstet je namreč Dnj'ač;i uničevalec dobre Tolje In veselja pri drl«, posebno pa velja to pri vzgojnem in moralno intelektualnem delu. Gn»otno pomanj- nik, agent pa ga jo odločno zavrnil. Na kve sturi so dr. Kralju sporočili, da je aretiran. Kasneje se je oglasil na kvesturi dr. Bi-težnik v spremstvu nekega odvetnika in vprašal po dr. Kralju. Policija mu je sporočila, da je dr. Kralj aretiran. Drugi dan je odšla (loputaeija, ki jo je vodil poslanec Besednjak, k kvestorju. Ta je deputaciji odgovoril, da jo bil dr. Kralj aretiran, ker bo konSiiiiran. Kot vzrok konfinacije se v uradnik krogih navaja Kraljev govor. Da bo jasno, kako prazen je ta vzrok, treba povedati predzgodovino vsega dogodka. Pogreb župnika Lebana se je vršil pred sedmimi meseci na Vojskem. Udeležba slove: skega ljudstva na pogrebu je bila velikanska in to je zbodlo fašistovskega komandanta zdravnika dr. Ottona, ki je pravi strah vseh Prd. Tako sovražno nastopa proti Slovencem. Da se maščuje zaradi lepe udeležbe, je ovadil dr- Kralja, da je v svojem nagrobnem govoru hujskal proii državi. Policija je takoj uvedla strogo preiskavo, ki pa je samo ugotovila, da je dr. Kralj poveličeval pokojnega župnika kot duhovnika in plemenitega člove-va. S tem je bila zadeva končana. Ob obletnici vojne napovedi Avstriji (dne 24. maja) so napravili fašisti izlet na Sv. Goro. Izleta se je udeležil tudi goriški prefekt. Sredi zabave je naenkrat pričel priseljeni pater gvardijan s Kostanjevice udrihati po slovenskih voditeljih v Gorici in zlasti dr. Kralju, ki da je imel na Lebanovem pogrebu hujskaški protidržaven govor. Zlobni namen je bil dosežen in fašisti so planili pokonci in se med vzkliki: »A morte dr. Kralj!« odpeljali v Gorico, da obračunajo z dr. Kraljem. Kljub silnemu iskanju pa ga k sreči niso našli. Nato se je šele pričela prava gonja. V Benetkah je bila na kongresu bojevnikov sprejela resolucija proti dr. Kralju in goriški prefekt je uvedel novo preiskavo, ki pa je zopet ugotovila, da je dr. Kralj brez krivde. Fašisti so nato prenesli vso stvar v Rim, goriški prefekt se je zbal in žrtvoval dr. Kralja. Fašisti se namreč hočejo polastiti Katoliške tiskarne, katero ravnatelj jc bil dr. Kralj. To je pravi vzrok Kraljeve konfinacije, ki jo že dolini tivna, kor ie konfinacijski dekret J.e odobrilo notranje ministrstvo. Dan od-noda v kraj deporlacije še ni določen. Kaj bo z g. Kempcrletom? Po Gorici se o usedi g. Loopalda Kemper-re:l ^nevi je javnost t gotovostjo pričakovala, da 1 _ i~,,.Jčen. Te dni pa so govori, da bodo Eomperle, P.ojic, Stanič, Štru-kolj in Poljančok prodani izrednemu sodišču t Rimu. Aretiraneev ni po aretaciji nihče več vdel in nili odvetniki no morejo k njim. Govori se, da ne mara policija nikogar blizu, ker so bili aretiranci pretepeni in sc boji, da bi jih občinstvo videlo. Po aretaciji jo namreč milica hotela iz njih izsiliti priznanje, da so hoteli z bežati in »tihotapiti orožje in jih pretepla. Tudi pozneje v Gorici so hoteli s pretepanjem izsiliti iz njih priznanje. ara o Berlin, 7. dec. (Tel. Slov.) Dosedanji voditelj centruma bivši državni kancler dr. Marx je v pi3mn, naslovljenem na vodstvo stranke, ki je imela včeraj sejo, naznanil svoj odstop. Kot naslednik pride v prvi vrsti v poštev Stegervvald, ; -nrr za katerega bo nastopil tndi njegov dosedanji nasprotnik dr. Wirth, kot možni naslednik pa se imenuje tudi zunanjepolitični referent centruma prelat Kaa». Starce angleškega kralja se skalno bollša London, 7. dec. (Tel. »Slov.«) Današnje opoldansko zdravniško poročilo javlja, da je kralj noč prebil mirno in da je veliko spal. Stanje njegovih telesnih moči je zadovoljivo. Dane« bodo zdravniki točno pregledali d osno prsno stran, da se odločijo o nadaljnjem zdravljenju, kakor tudi da se odloči, aH more princesinja 7vla,ry jutri zapustiti London, da bo v provinci zastopala kraljevski par na neki proslavi, in aH more Chamberlašn odpotovati v Lugano. Bolnikovo stanje se boljša stalno. Včeraj so v bolniški sobi priredili umetno višinsko solnce in preprečil: prodiranje londonske megle v sobo s tem, da so z voskom zamašili vsa okna in vrata. Zoset hruona se a dunajskega parlamenta Dunaj, 7. dec. (Tel. »Slov.«) V poslanski zbornici je danes o priliki razprave o uradniških zahtevah prišlo zopet do burnih prizorov. Neki velenemški poslanec je zaklical: »Gospod Austerlitz (glavni urednik »Arbeiter-zeitung«) je največji lump v Avstriji!« Nastal je velik hrup, v katerem so reditelji komaj preprečili dejanske spopade. Narodni svet je z meščanskimi glasovi sprejel vladni predlog, da dobijo državni uradniki 30% ineseč. plače. Odklonjen pa je bil predlog socialnih demokratov, da se uradnikom že o božiču izplača polovična mesečna plača. Finančni minister Kienbiick je še izjavil, da bo vlada uradniške prejemke v prihodnjem letu ziboljšala še nadalje, če bodo dovoljevale državne finance. V sedanjem trenutku je nemogoče, da bi se priznani, pa nezadostni pol>oljški zvišn'i, ker je treba predvsem poravnati investicije leta 1029. iz blagajniških zalog in eventualnih presežkov dohodkov. Pred zasedanjem Sveta Društva narodov Pariš, 7. dec. (Tel. Slov.) Zunanji minister Briand se je davi odpeljal v Lugano. V njegovem spremstvu se nahajajo ravnatelj političnega oddelka zunanjega ministrstva Leger, pravni svetovalec na Qaui d'Orsayu Fromagect in ravnatelj oddelka za Društvo narodov Masigli. London, 7. dec. (Tel. Slov.) Chamberlain bo jutri odpotoval v Lugano. Kakor poroča »Morningpcst«, ni nič znanega o tem, ali bo tudi Mussolini prišel v Lugano, vendar pa je mogoče, da bo nenadoma za kratek čas obiskal konferenco. imievaio Bekeša rratja, 7. dec. (Tel. »Slov.«) Kakor piše »Bolieinia«, hoče češka agrarna stranka napraviti demario pri namestniku ministrskega predsednika Šrameku in pri prezidenlu Masa-ryku, da povzroči demisijo zunanjenga ministra dr. Beneša. Govori se, da se je predsedni-štvo stranke, ki se je včeraj sestalo, bavilo s to stvarjo. Zopet bombn? atentat na Poljskem Varšava, 7. dec. (Tel. »Slov.«) Kakor včeraj uredništvu nekega lvovskega lista, tako je bii danes poslan tudi v uredništvo »Kuriera Poljskega« »Miklavžev zavoj«, v katerem se je nahajal nitroglicerin. Ker je bila pošiljka takoj sumljiva, je niso odprli in tako se je preprečila nesreča. Poljski listi dolžijo atentata ukrajinske napadalne organizacije. Pri rudniku Campano pri I.imi v državi Peru se je podrl nasip, na kar je udrla voda v rudnik. Pri tem je utonilo 27 rudarjev, 13 pa so jih rešili. kanje povzroči često zastoj v umskem in nrav-nem oziru, na drugi strani pa ustvarja pogoj za razvoj korupoije, neznačajnosti in drugih napačnih nagnjenj, pa tudi k zaostalosti v stroki svojega poklica. Zato je rešitev gmotnega vprašanja srednješolskih profesorjev edsr. glavnih, najvažnejših problemov srednje šole. Ta preskrba pa nai' se ne smatra kot nekako darilo ali nagrada, temveč liot pravica srednjdblrkih profesorjev in rujna potreba. Kakor država zahteva od profesorjev, da opravljajo svojo dolžnost vertno, tako imajo tudi prof; sorji vso pravico, da zahtevajo od države, kateri služijo, da je do njih vestna, t. j. da jiih ne zanemarja niti kot fwof°sorje niti kot osebnosti. Profesor ima pravico zahtevati, da mu država uredi službo tako, da ga bodo prejemki zadovoljili in mu vlii val i veselje do službe in dela ter mu odganjali vsako misel, da bi mogel biti v drugi službi bolje poplačan. O drugih — bolj realnih — momentih hočemo spregovoriti prihodnjič. 3utri, v nedelo, ob 8 zvečer KatoMštvo in fašizem Fašisti vedno in vedno trobijo v svet, da so dali svobodo cerkvi in da so oni varuhi katoliške morale. Kako malo katoliška je njihova politika do narodnih manjšin v Italiji, je dobro znano. Prav sveži so že njihovi napadi na katoliške škofe in duhovnike, ki samo izpolnjujejo voljo rimske cerkve. Še te dni je pisal »Popolo di Tri«ste« o »jezuitskih akrobacijah.« Danes pa stojimo pred novim izbruhom oficielnega organa fašistovske stranke na Goriškem. Vse kaže, da se je fašistovskih krogov na Primorskem polastila izredna nervoznost. »Vedetta d' Isonzo« se zopet zaganja v mons. Brumata, ravnatelja goriškega semenišča, radi pisma, ki ga je poslal listu »Giorna-le d' Italia« v obrambo semenišča. Ker ne more list stvarno izpodbiti ravnateljevih trditev, se je pričel norčevati iz njegove osebe. »Kdo je poznal mons. Brumata predno je pisal svoje pismo listu »Gornale d' Italia«? Kdo? Gotovo samo njegovi učenci, ki znajo v izvrstni slovenščini, seveda ne v italijanščini, »di-stilirati« molitve in duhovne cvetke. Toda tisti, ki žive izven obzidja goriškega semenišča, so se vprašali, če mons. Brumat v resnici živi in ni-li morda v zve/.i s Karneadom iz Mazzoni-jevegn romana? Mons. Brumat je hotel postati pri vsem tem slaven vsaj za trenotek, in s svojo sočno prozo, ki ne pozna ne slovnice ne logike, nam je preskrbd deset minut vesele zabave... Toda to še ni vse. Odkriti hočemo ta jnost, ki diši po spovednici.. • Dobri ravnatelj je pisal pismo celo noč in potem ga je pre-čital in zopet prečital in ugotovil je, da jo izvrstno.« V tem tonu je pisan ves članek. Pisanje uradnega fasistovskega lista, za katerim stoji več' ali manj tudi goriški prefekt, je vzbudilo v Gorici pravo zgražanje. Italijani in Slovenci protestirajo proti tako nesramnemu blalenju katoliškega duhovnika, ki ni zakrivil nič drugega kakor da je branil zavod, katerega vodi kot katoliški duhovnik. Storil je le svojo dolžnost. In poleg vsega je mons. Brumat Italijan. Po takih izbruhih proti italijanskim duhovnikom lahko sedimo, kaj primorski fašisti pripravljajo šele slovenskim duhovnikom. Odlikovanja Belgrad, 7. dec. (Tel. »Slov.«) Odlikovani so na predlog ministrstva socialne politike z redom sv. Save III. razreda: Jožef Gostinčar, predsednik Jugoslovanske strokovne zveze, dr. Avguštin Juretič, šef kabineta ministrstva socialne politike. Z redom Roloja Orla V. razreda: Dragotin Golia, šef odseka ministrstva socialne politike, Albert Levičnik, pre(Jlstectftrk deželnega sodišča v pokoju in predsedntk Društva za otroško varstvo, Dušan /Jereintč, načelnik ministrstva socialne politike. Z redom sv. Save IV. razreda: Andrej Jug, inšpektor direkcije državne statistike, Mihael Krek, predsednik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Marija Maistrova, predsednica Ženskega društva v Mariboru, Cilka Krek, predsednica Krščanskega ženskega društva v Ljubljani. Z redom sv. Savo V. razreda: Ivan Selan, sekretar direkcije državne statistike, Anton Tominc, upravnik protezne delavnice, Alojzij Mramor, upravnik invalidskega zavoda v Celju, Franc Grm, ravnatelj zavoda za gluhoneme v Ljubljani, Ivan Verbanjšek, kaplan v Hajdini pri Ptuju, Mira Engelman, tajnica Kola jugoslovanskih sester v Ljubljani, Ivana Li-poid, tajnica Ženskega društva v v Mariboru, Marija Godeša, predsednica poselskega zavetišča v Ljubljani, Filip Uratnik, tajnik Delavske zbornice v Ljubljani. Vincencija Kaplja, vizitatorica v Radečah pri Zidanem mostu, fr. dr. Vilibald Belec, delegat usmiljenih bratov v Kandiji, Matko štefe, predsednik Oblastnega odbora invalidov v Ljubljani, Stanko Tome, tajnik Oblastnega odbora invalidov, Fran Ra-dešček, korektor Jugoslovan?ke tiskarne v Ljubljani. Z zlato kolajno je odlikovana Berta Likovič, uradnica ministrstva socialne politike in Franc Ramšak, Sv. Jošt na Kozjaku, oče 21 otrok. NemCšfa da den?r Berlin, 7. dec. (Tel. »Slov.«) Bančna skupina pod vodstvom Diskontne družbe bo že sedaj pred rokom zapadlosti nakazala in izplačala Romuniji vsote, katere se je Nemčija nedavno zavezala plačati. Minister Raducanti je pred svojim odhodom iz Berlina izjavil, da zelo prijazna atmosfera, ki jo je našel v Berlinu, zagotavlja novo ero gospodarskega prometa med Nemčijo in Romunijo. V Berlin ni prišel zato, da bi sklenil novo posojilo ali da bi se pogajal o blagovnih kreditih; pač pa ja možno, da se bodo taka pogajanja vršila pozneje. Nadaljujejo se pogajanja za stabilizacijsko posojilo, katerega se bodo, kakor upa, udeležile tudi nemške banke. v Uudskem demu Papež jo podaril pol milijona lir na prebivalstvo, ki je v Chile trpelo radi potresa, pol milijona lir pa za prebivalstvo na Filipinih, ki je trpelo radi ciklona. Ob čilski obali sta na morju trčila skupaj dva čilska paruika »Quintero« in »America«. Parnik »Quintero« se je takoj potopil. Na par-niku je bilo 43 mož posadke, od katerih jih je 17 utonilo. Dunajska vremenska napoved. Lepo vreme bo za nekoliko časa motilo kratko pooblačenje, merda tudi s snegom. Trochl iiaiiouedii?e oo]no (Iz najnovejše Trockijeve knjige.) ^Kaj/e novega V svojem pregnanstvu je napisal Trocki, veliki komunistični voditelj, knjigo o resničnem stanju v Rusiji. V tej knjigi Trocki silno napada Stalina in sedanji režim ter prinaša celo vrsto zanimivih razkritij o sovjetski vladi in sedanjih razmerah v Rusiji. Med drugim pa piše Trocki ludi o mednarodnem položaju sovjetske unije in to poglavje je za nas zlasti zanimivo, ker se tiče tudi nas. Ker je imel Trocki gotovo vpogled tudi v zakulisne delo raznih vlad in ker je njegovo mnenje na vsak način prevdarka vredno, objavljamo ta del v celoti. Glasi se: >Vojna imperialistov proti Sovjetski uniji je ne samo verjetna, temveč neizogibna. To nevarnost čim bolj oddaljiti, dobiti «im več časa za utrditev Sovjetske unije in za združitev revolucionarnega proletariata, bi morala biti ena naših glavnih nalog. Samo ■magovlta proletarska --.'is v vladajočih državah bi mogla na vse zadnje odstraniti to nevarnost. Nevarnost svetovne vojne je iz teh vzrokov rastoča: 1. Vsled prizadevanj kapitala v zadnjih letih, da pride do sile in je na ta način delno doseženega uspeha nastalo vprašanje pridobivanja trgov za vse vodilne dežele nad vse pereče. 2. Imperi.nlistična buržuazija se je na vsak način prepričala o medsebojnem porastu gospodarske sile Sovjetske unije, izprevidcla pa je tudi, da ne bo na menopol zunanje trgovine oprta prolelarska diktatura nikdar dovolila kapitalistom svobodnega trga v Rnsiji. 3. Imperialistična buržuazija špekulira na notranje težkoče Sovjetsko unije. 4. Polom angleškega generalnega štrajka in sledeči mu razpad kitajske revolucijo sta navdala imperialiste z upanjem, da bi mogli potlačiti tidi Sovjet.-ko unijo. Prelom diplomatskih oclnošajev Anglije s Sovjetsko nnijo je že dolgo grozil in ga je poraz kitajske revolucije pospešil. Je torej tudi posledica sklepa našega Osrednjega odbora, ki ni hotel izvesti na Kitajskem res boFševi-ške politike. Bila bi velika zmota domišljati si, da gre le za drugo obliko trgovinskega prometa med nami in Anglijo. (»Trgova'i bomo z njimi ko z Amerikanci.« Jff. manufafctura LiubHana, Preie?nova ul. 3. Zdravila za živino lastne Diiznane specialitete, naročajte edino iz lekarne na Vrhniki! BOSUL1N 5VELICE zoper sramnično vnetje, pri govedi ter jalovost krav in telic 12 svečic 30 Din. ProUkatsratičen prah za konje-. zoper prehlajenje, težko dihanje in kaset), škatlja 20 Din. Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje p-ašičev 12 Din. Konjski cvet za mazanje 20 Din. Itd. Lekarna pri Angel,u Varhu ca Vrhniki. RESTAVRACIJA LJUBLJANSKI DVOR VSAStli SSttM KONCERT Svira in poje Puški akademski zbor. mi\ nosimo le M pletenine ? Ker so najboljše in kakovostno najcenejše GRICAR & MEJAC, LJUBLJANA ★ Požar in vlom v Bohinjski Bistrici. V noči od četrtka na petek je izbruhnil v kozolcu posestnika Franca Juharta v Bohinjski Bistrici požar, ki je upepelil ves kozolec. Požar je nastal ob 10 zvečer. Na kozolcu sta imela dva posestnika spravljeno krmo, usnjar Franc Mar-čič pa nekaj usnja. Škoda je znatna, ni pa še precenjena. Sumijo, da je bil požar podtaknjen. V isti noči je bil izvršen v župnijsko cerkev v Bohinjski Bistrici vlom. Vlomilci so prišli v cerkev skozi okno pri stolpu. Ukradli so iz tabernaklja veliko lunulo z veliko posvečeno h osti jo, iz ciborija so ukradli vse posvečene hostije, iz krstnega kamna pa posodico za sveto olje. Vrednost ni bila velika, ker lunula ni bila zlata, temveč samo pozlačena, cerkvenim tatovom pa cčividno ni bilo za dragocenosti, temveč le za posvečene hostije. ★ Težka nesreča. Žagarju Alojziju Tomcu iz Liberga pri Litiji je odrezala cirkularna žaga pri Izgoršku v Šmartnem roko v zapestju. Ponesrečenca skrbnega družinskega očeta, so takoj prepeljali v ljublj. oblastno bolnico. * Državne subvencije parobrodnim družbam. Parobrodne družbe so se sporazumele o razdelitvi subvencij, ki jih jim bo dala država v interesu razvoja naše trgovske mornarice. Vsa letna subvencija bo znašala okrog 60 milijonov dinarjev. Od teh dobi Jadranska plovidba na Sušakn 30.5 milijonov Din, Du- j brovafka plovidba 12 milijonov, Parobrr.dar-sko društvo Boka v Kotoru pa 6 milijonov Din, ! dočim bo ostanek 11 in pol milijona dinarjev i pripadel družbam za dolgo paroplovbo. -k Ponarejena spričevala tudi v Zagrebu. \ V Subotici vlada še vedno živahno zanimanje I za afero s ponarejenimi spričevali šolskega i ravnatelja Roserja v Budimpešti. V teku pre-I iskave je policija zaslišala več oseb, ki so na sumu, da so si s ponarejenimi spričevali dobile državno službo. Neki železniški uradnik iz, Zagreba je pisal sunotiški policiji pismo, v', katerem sporoča, da je tudi v zagrebški železniški direkciji več uradnikov, ki so bili prestavljeni iz Subatice v Zagreb in so dobili državne službe na pcdlagi ponarejenih spričeval. Eden teh uradnikov je imenovan celo z imenom. Subotiški veliki župan je izdal < okrožnico na vse svoje urade, v kateri jih po- I zivlja, naj mu takoj pošljejo seznam vse kva- j lificiranih uradnikov z njihovimi originalnimi j spričevali. To se je že zgodilo in sedaj preiskuje policija ta spričevala. Policija je včeraj zopet zaslišala nekaj sumljivih uradnikov. ★ Roparski napad pri Splitu. V Sučurcu pri Splitu se je izvršil roparski napad na kontrolorja tovarne cementa Biljana, delavca Ka-drela in še nekega dečka. Ti trije so nesli v kamnolom 76.000 Din za plačo delavcem. Novec je bil spravljen v leseni škatlji, ki jo je nosil deček. Blizu kamnoloma so jih napadli roparji s kamenjem in s koli Biljan se je od udarca takoj onesvestil, Kadre pa se je začel boriti z enim roparjem in mu vtel nož. Deček je z denarjem pobegnil, teda ko je videl, da teče eden od roparjev za njim, je vrgel škatljo stran, da bi lažje bežal. Razbojnik je škatljo razbil s kamenjem in vzel iz nje 25.000 Din. Delavci in orožniki so takoj pričeli zasledovati roparje, toda do sedaj brez uspeha. •k Skrivnostna smrt na železniški progi. Pred dnevi so našli na železniški progi blizu postaje Jastrebarsko na Hrvatskem truplo . 281etnega bivšega poročnika Milivoya Perisa, ! sina ugledne družine v Jastrebarskem. Glavo je vlak odsekal od trupla in tudi desna roka . je bila zlomljena. Prvotno so mislili, da gre i za samoumor, toda pri Perisu niso našli niti i klobuka, niti denarja in niti železniškega listka. Najbolj čudna okoliščina pa je, da so bili pokojnikovi lakasti čevlji popolnoma čisti in svetli, dočim vodijo do onega mesta le zelo blatne steze Vse kaže, da gre za zahrbten zločin in roparski umor. •k Smrtna nesreča v kamnolomu. V Pod-susedu pri Zagrebu se je pripetila v sredo zvečer huda nesreča, katere žrtev je postal mlad delavec. V kamnolomu tvornicc cc-menta je delal 301etni Stjepan Hutinec, in sicer na zemlji, ki jo je razmočil dež. Med delom se je utrgala nad njim zemlja in ga zasula. Hutmcu se je še posrečilo izkopati se iz peska, toda se mu je pri tem spodrsnilo, da je padel. V tem se je vsula nanj nova ogromna plast, ki mu je zmečkala prsni koš. Med vožnjo v bolnišnico je Hutinec umrl. k Roparski umor. Bogati Hercegovinec G jok a Bcatovič iz Vitezova na Gaokem polju i je odjezdil pred nekaj dnevi od doma na konju. Naenkrat je pritekal domov njegov konj, ves zamazan s krvjo. Sluteč najhujše so domačini obvestili o tem orožništvo, ki je šlo po sledi in našlo Bcatovičevo truplo v nekem prepadu. Beatoviča so na potu napadli neznani roparjii ga umorili ter popolnoma izro-pali. * ★ KUBIČNO RAČUNICO Z.4 OKROGEL LES, ki navaja metersko mero za vsako število hlodov, je izdala pravkar Jugoslovanska knjigarna. Poleg podrobne kubične razpredelnice za posamezne hlode obsega II. del te knjižice zelo pregledno razpredelnico, ki navaja izračunano kubično mero za večje število hlodov, in sicer za vse v trgovini najbolj običajne mere. Ta zelo praktična knjižica, ki jo je sestavil Mirko Logar, velja vezana samo 20 Din, s poštnino vred 22 Din. ★ SAMOUKI KNJIGOVEZ. Marsikdo ima ne samo veselje, temveč tudi mnogokrat potrebo, da bi si knjige zvezal doma. Vsem tem samoukom bo ta knjižica izvrstno služila, Knjižica je izšla.v zalogi Jugoslovanske knjigarne in velja 8 Din. ★ SLOVENSKA MATICA je imela dne 27. novembra t. 1. svoj redni občni zbor, na katerem je znižala pokroviteljnino za posameznika na 2500 Din, za juridične osebe na 5000 Din, ustanovnim pa na 1000 Din oziroma 2000 Din. O knjižnem in denarnem poslovanju je bilo izdano za društvenike tiskano poročilo, ki ga dobe Iudi poverjeniki. ★ PODELILA SE JE KONCESIJA za elektroinštalacijska dela tvrdki A. VERBAJS, d. z o. z., Ljubljana, Gosposvetska e. 13. •k DANAŠNJI ŠTEVILKI je priložena zelo praktična ponudba stare solidne glavne kolekture A. Rein in drug v Zagrebu, na katero cenj. bravce posebej opozarjamo, ker je s pomočjo te priloge na zelo enostaven način mogoče poskusiti srečo potom te znane glavne kolekture. ★ ŠALJIVI SOLOPRIZORI IN DUETI S PETJEM pripravni za ZABAVNE VEČERE. Zahtevajte seznam! Pavel Rasberger, Maribor, Aškerčeva ulica 3. ★ NA BOŽIČNA DARILA že sedaj gotovo mislite. NOVA ZALOŽBA V LJUBLJANI Vam nudi najraznovrstnejša in primerna darila, preprosta in dragocena: pisalne garniture, pisarniške in šolske potrebščine. Za ljubitelje. knjig Cankarjeve in Finžgarjeve zbrane spise, za večjo mladino krasno knjigo: Ivančkov sveti večer. Damske plašče najnovej., s kožuhovino ali brez od 300 do 800 Din dekliške, v velik, od 2 let dalje od 110 Din napre, damske Kasha obleke od 240 Din napre] zimska krila in bluze od 70 Din napre, kakor tudi damske in otroške barhent obleke nudi najceneje F- in I. Goričar, Ljubljana Sv. Petra c. 29. Oglejte si razstavo v izložbi! ■k JAJCE, ta dragocena snov, ki se nahaja v RAY-MILU, znanem po celem svetu, učinkuje na dva načina, — Predvsem da, kot je že stoletja, znano, koži nežnost, čistočo in mladeniško svežost, nadalje pa divno peno čudovite mehkobe. Na temelju ieh dveh prednosti se smatra Ray-milo že 23 let za najboljše in v porabi najblažje toaletno milo. Zahtevajte jasno in razločno: Ray-milo. * VESELJE IN ŽALOST SEDANJE DOBE. V moderni dobi se človek vobče nikakor več ne oddahne. Poleti leta od tekme do tekme, pozimi pa iz zabave na zabavo. Zima je čas zabav. Glasba dominira in princ Karneval je vzrok mnogih prečutih noti. Na higijeno se sploh več ne misli. Ples smatrajo mnogi za šport, pozabljajo pa, da je s pojmom športa ozko zvezan sveži zrak, ki ga pa zastonj iščeš v plesni dvorani. Kadar gremo razgreti in polni prahu na sveži zrak, se kaj lahko pre-hladimo. Pojavi se kašelj in hripavost, in s tem slaba velja in splošno nerazpoloženje. Tega se moremo obvarovali z izbornimi Pan-flavin-paslHjami, ki so najbolj zanesljivo sredstvo, da se obvarujemo prehlada. ★ PRI TRDOVRATNEM ZAPRTJU, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosli, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef« grenčica brez napora in bolečin lahko izpraznenje črev. Najodličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »FRANZ-JO-SEF« vodo z najboljšim uspehom pri mošlah, ženskah in tudi otrocih. Dobiva se v lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah. ■k ZA DAME neobhodno potreben SANO-FORM te dobi v vseh lekarnah in drogerijali. ★ BR.EZNICA. V nedeljo 9. t. m. ob pol A vov se uprizori spevoigra »Materin glasi:. ★ PRISTNI CVIČEK S TRŠKE GORE se loči v gostilni »Leon«, Kolodvorska ulica 29. Vsak dan specialiteta, vsak petek cel dan po-lenovka. ★ Ia R E MSCHEIDSKE ŽAGE: jarmenice, mlinske, krožne in druge v vsaki, dimenziji, zajamčene, dobile najugodneje pri »JEKLO«, Stari trg, Ljubljana. •k KLOBUKE popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Stari trg 14, Ljubljana. ★ VSAKOMUR, KI POTUJE V ZAGREB priporoča se novootvorjena »Restavracija Valja k< (štajerska vinar a), Marovska ul. 10 (Prolaz), Samostanska ul. 3. — Prvorazredna kuhinja in največja izbira štajerskih vin, ter zmerne cene. 4r PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH, Ljubljana, Wolfnva 12, prosi vljudno milodarov. •k NOGAVICE, rokavice in pletenine se dobe v veliki izbiri pri tvrdki frelog, Ljublj. FORMAM QXoti mfirnija „Theophi(us" (K današnji predstavi v veliki dvorani Uniona.) Duhovna igra o Theophilu, odpadlem in spokornem duhovniku, ki ga Marijina milost reši satanovih rok, je med nemškimi srednjeveškimi igrami najznamenitejša, dočim ostaja francoska verzija za njo. Legenda o Theophilu izhaja iz anatolske cerkve. Namen ji je čast in slava Marijina. Marijino češčenje je tako prihajalo od 4. stol. dalje od Vzhoda tudi na Zapad. Najstarejša verziija Theophilske legende je napisana v grščini in je v latinskem prevodu znana v Evropi za Karla Velikega. Theophilska snov, ki tvori novo obliko F a u s t a , je našla kmalu svoje oblikovalce. Med prvimi po času je Gandersheimska nuna Krothwith, ki je napisala dolgo pesem o Theophilu. Za njo pride že dramatska R u t e b e n -f o v a obdelava v »Miracle de St. Thdophile« iz 13. stol., katere literarna vrednost je neznatna. Nemška anonimna obdelava iz prehoda 14. v 15. stol pa tvori tudi literarno visoko stoječe delo. Smatrajo ga celo kot začetek nemške umetne drame. Nemški *Theo-philus« je ohranjen v treh rokopisih, po katerih je prirejen tekst za sodobno uprizarjanje. »Theophilus« je danes v Nemčiji pogosto igran misterilj Igrajo ga v starih gotskih cerkvah ob sodelovanju vsega gledalstva. Ljubljanska uprizoritev se je prilagodila slogu domačih razmer in okolja, zato bo v toliko drugačna od nemških, ki so v svojem načinu gotovo edino pravilne in upravičene, Vsekakor pa bo tudi naš »Theophilus« s svojimi 60 do 70 igralci in izvirno inscenacijo za Ljubljano novost, za nas pa prodor v novo smer odrskega udejstvovanja. Za srednjeveškim misterijem pa naj bi kmalu prišel iz istih starih in vedno novih osnov rastoči, s o -dobni katoliški teater. Mladi na plan! N. K. Današmš dijaški praznik Celodnevna proslava današnjega dijaškega praznika se vrši po sledečem redu: Ob sedmih zjutraj v frančiškanski cerkvi sveta maša s skupnim svetim obhajilom. Med mašo poje akademski cerkveni pevski zbor. Ob pol enajstih v beli dvorani »Uniona« slavnostno z bo rova nje s sledečim Dekleta, ženske In moški cenijo dobri učinek že 12 lpt preiskušenib proizvodov: Felbrjeva Elsapon uda zh obraz tijr zaščito kože, za negovanje obn Ba er Posebno -e opotarja tudi na bozato zalogo in izbiro obeskov za boži« no drevo Pivovrsino blsgo, solldii« ttne ofna postr»lba Jaš I l esjak - Maribor Ulica X. oktobra št. 2 Kresih je dobrega okuse in . gotovo uspešen; on odstrani kašelj in oprosti dihalna organe neprijetnega zaslu-zenja. Zahtevajte originalni zavoj z Bayer-jevim križem. sporedom: Pozdrav. — Govor dijaka. — A. Vodnik: Ave Marija, deklamacija, dijakina. — Ch. Gounod, Ave Marija; P. H.Sattner, Kdo je ta? (Iz »Assumptio«), poje cand. iur. Miro Modic. — Govor dijakinje. — Božo Vodušek, Prošnja pesem, deklamacija dijaka. — Ant. Forster, Ave Maria; S. Mihelič, O Gospa moja, poje akademski kvartet. — Govor bogcslovca. — M. Marschall, Marija na gori; B. Godard, Uspavanka, poje stud. iur. Angela Megla. — Govor akademika. — V. Vodušek, Molitev, deklamacija dijaka. — Zaključna beseda. — Oba solisla spremlja na klavirju Mirko Avse-nak. — Za dijake je vstop prost, od ostalih gostov se sprejemajo prostovoljni prispevki v kritje stroškov. Popoldne ob štirih se vrši v veliki dvorani »Uniona« predstava, »T h e o p h i 1 u s«, misterij v dveh delih iz 15. stelefja. — Igrajo Theophilus, Marija z Detetom, Satanas, Luci-fer, Theophilov sluga, pridigar, ljudstvo. — Predprodaja vstopnic js v unionski trafiki, cone prostorom so naslednje: sedeži od 25 do 7 Din stojišča 5 Din, dijaška stojišča 3 Din. Popoldne cb šestih se oddaja »Theophilus« po Radiu-Ljubljpna. Ljubljančani in okoličani! Prijatelji dija-štva! Veselite se z njim njegovega praznika! Pokažite svojo naklonjenost s tem, da obiščete njegovo prireditve! Danes popoldne vsi v Union k predstavi »Theophila«! Ljubljana Sočna služba lekarn Dnevno in nočno službo imata danes in jutri v nedeljo lel arni Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba irgu. V noči na torek: Bahovec na Kongresnem trgu, Hcče-var v Šiški in Ustar na Sv. Petra cesti. O Angleška razstava — teden angleške kulture. V torek dne 11. t. m. je zadnji dan razstave britanske umetnosti v Ljubljani. V sredo se razstava preseli v Zagreb, cd tam pa v Belgrad. Kdor si razstave še ni ogledal, naj to nemudoma steri še te dni, sicer zamudi lepo priliko seznaniti se s sedobno umetnostjo Anglije, ki nas je topot prvič obisl ala. V torek od 2 do 3 popcldne bo radiije vodstvo po razstavi. Os! rbela ga bo lektorica gna Fanny Copelandova. V ciklu predavanj »Tedna angleške kulture« predava v ponedeljek 10. t. m. med 6 in 7 zvečer v muzeju univ. pri.f. dr. J. Kelemina »Pregled angleško literature po svetovni vojni«. Zadnjo predavanje »tedna« pa bo imel v terek zvečer med 6 in 7 uro v zbornici na univerzi g dr. Milan Curčin iz Zagreba. Predaval bo za zaključek o izredno zanimivem poglavju angleš'-o-jugcslovansl ega kulturnega zbližan a, o »Mcštroviču med Angleži«. Pokažimo, da znamo ceniti korak velike Anglje, ki navezuje z nami kulturne in prijateljske stike! O 75 letnico rojstva je praznovala te dni gospa Marija W a n i s c h e v a , hčerka pokojnega Janeza Guttmana, prvega magistratne^a svetnika, ki si je v težki dobi revolucije 1848 in s svtjim 12 letnim delovanjem ket županov namestnik pridobil mnogo zaslug za naše mesto. Tiha in skromna po sveji naravi je posvetila gospa Wanischeva vse sveje skrbi in delo blagostanju sveje male družinice, cdprto srce. in roko pa so našli pri njej tudi sveta in podpore potrebni. V tiho, srečno življenje pa je posegla kruta roka usede. Smrt ji je ugrabila dobrega soproga Karla, dolgoletnega vedjo trgevine Urbane. Tej nesreči se je pridružila — kot posledica vojne — izguba premoženja. Ta dva udarca sta jo tako pctrla, da je zapadla težki, dolgotrajni bolezni. V veliko tolažbo in uteho ji je hčerka-edin! a, znana nabožna sli-karica gdč Greti Wanischeva. Slavljenki, ki danes obhaja tudi svoj god, is! reno častitamo. O Smrt najstarejšega ljubljanskega iz-voščka. Včeraj, ob 6 zjutraj je na svojem stanovanju v Salendrovi ulici št. 4 nenadoma umrl najstarejši ljubljanski izvošček g. Ivan šušteršič v starosti 87 let. Pokojni šušteršič, stara ljubljanska korenina, je bil ena izmed onih priljubljenih oseb v Ljubljani, ki jih je poznal menda prav vsakdo. Še pred dnevi je veselo kočijažil po mestu, nenadoma pa je meral leči v postelj in tudi skleniti svoje življenje. Bojen je bil šušteršič dne 21. oktobra 1841 v Krizah pri Tržišču. Ze v mladih letih je nastopil službo kočijaža pri neki grofovski družini v Celovcu, cd 1. 1865. pa do 1. 1870. pri ljubljanski tvrdki Tschinl el. S štedljivos'jo si je prihranil toliko, da je leta 1870 mogel na lastno pest začeti s kečijaženjem in si je kmalu pridobil sloves izvrstnega in zanesljivega izvš-ka. Kol izvošček je prepcloval mnogo dežel in jo bil priča neštetih veselih in tudi žalostnih dogodkov, kakor pri krstih, birmah, porokah in pogrebih ter je vedel iz svojih spo- minov mnogo pripovedovati, saj je bil nekaka živa kronika vsega, kar se je v zadnjih sedmih desetletjih v Ljubljani imenitnega zgodilo. Pokojni šušteršič je bil cdločen krščansko čutič in narodno misleč človek, radi svoje splešne priljubljenosti v Ljubljani pa si bo ohranil časten spomin pri vseh, ki so ga peznali. O Pravljico se v nedeljo ne bodo mogle vršili, ker so razstavo »radio« pedaljšali do 9. t. m. in je torej dvorana v Akademskem domu zasedena. — Kršč. žen. društvo. 0 Prihcd članov pevskega zbera meravskih učiteljev v Ljubljano. Drevi cb 18 se pripeljejo v Ljubljano člani pevskega zbora moravskih učiteljev. Na keledvoru bo kratek slovesen sprejem, prirejen od Glasbene Malice. Sprejema se udeleže zastopniki tukajšnjih oblasti in češkoslovaškega gemra n°ga konzulata. Malica vabi ljubljanske pevce, da prisostvujejo sprejemu na kolodvoru. Koncert se vrši zvečer ob 8 v Unionu. Q Ljubljansko učiteljstvo obveščamo tem potom, da se pripelje pevski zbor moravskih uči'erev v Ljubljano drevi ob 6. na glavni ko'cdvor. Dolžnost naša je, da spreimemo cd ične naše tovariše v čim vrčjem številu. Koncerta v Unionu ob 8 pa se udeležimo vsi brez izjeme. — Poverjeništvo UJU. Zahtevajte, da Vam dajo znani rumeri zavol Saša © Se in Ijnbljmskega občinskega sveta. Prihodnja seja ljubljanskega občinskega sveta sc vrši v torek 11. t. m. ob 5 popoldne Na dnevnem rodu so poročila odsekov in samostojni predlogi. Po javni seji se vrši tajna seja. O Jurjoslov. historično društvo, sekcija Ljubljana, priredi svoje drugo re'no predavanje v ponedeljek 10 t. m. ob (5 zvečer v prostorih Historičnega seminarja (univerza). Pre.lava g. univerz, prof. dr. Nikola Radojčlč: Izvoi dinastije Nerna-njičev. Vstop prest. O P.eko Alp na smučeh; od dunajskega Schneebcrfla do Hontblanca, je nisi a v predavanja, ki ga priredi °l0Ven3ko planinsko društvo v torek 11. t. m. v veliki dvorani hitela Union ob 8 zvečer. Predaval bo g. Anved Moehn iz Muenchna, znani alpinist, in razkazal celo vrsto lepih skiop-tičnih slik. © O Ameriki bo predaval v nede!;o, 16. t. m. ob štirih popoldne v ve iki dvorani Uniona prof. dr. Šarabon. Na lo velezanimivo predavanje že danes opozarjamo. Z naših s'ovnih plantaž na Ce,- gsj loru naravnost o Vas čainik B5fi 0 Zima, mraz, slana... Snega sicer še ni in je za nekatere cclo prav tako, dasi bi kmetje radi videli, da bi pokril ozimino, ki pod snegom l:ol>e in lepše prezimi. Tudi ol.o:i ga že težko pričakujejo, zlasti oni, ki jih je sv. Miklavž ot daril z novimi sankami, pa ga ni, dasi je zadnjič že pobelil Ljubljano in ga je videti po vseh okoliških hribih, zlasti po Kamniških planinah. Pač pa se nad Ljubljano sret dan za dnem spušča megla, se vleče po ulicah in tišči v mesto in v ljudi vprav tipično razpoloženje, ki ga je težko označiti Vse diši po zimi, mraz nastopa vedno hujši, da se vsi skrbno zavijamo v suknje, ceste zjutraj zmrznejo in se popcldne spet luščijo, po poljih m vrtovih pa pada gosta slana jutro za jutrem. © Umrli so v Ljub jani v času cd 1. do 7. t. m.: Iv.m Jančar, sin kovaškega pcmočtiika, 11 m> t-erev, llrade-kega vas 73; Lovro Sernic, krojač, 85 let, fapljeva 2; ' Jožefa Juri ovič, mestna ubega, 73 let, Japljea 2; Rihard Miiller, tin. uradnik v p., E6 let, Vidovdanska 9; Lucija Taškar, žena posestnika, 83 let, Stara 13; Mari;a Tič, žena orožmškega narednika, 53 let, Gregorčičeva ulica 5, Hu"o Marijan Delič, sin zlatarja, 3 leta, Verovškova 22; Helena Vodnik, zacebnica, 74 let, Zaloška cesta 3; v bolnišnici so v istem času umrli: janež Rus, vojni invalid, 52 let, Žužemberk 120; Janez Peršin, mehanik, 23 let PoFanska cesta 41; Marija ioni. delavka, 54 let, Cesta ha Loko 25; Franc Brajer, slikar, 58 ht, Osoina po' 3; Mari-a Pfeifer, žena zasebnika, 59 let, Zgornii Rožnik; Danira Čeme, hči delavca, b let, Spodnji Kašelj 2; Ljudmila Jelovec, hči delavke, 2 meseca, Stražišče 45. ___ '.M S. Zapomnite: po eno žlico na vsako pkodetco ca a O Mestna ljudska kopel bo radi snaženja kotlov dne 11., 12. in 13. decembra 1928 zapita. _ © Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomeseCna dražba v aprilu 1923 zastavljenih predmetov v četrlek, 13. t. m. v uradn.h prostorih v Prečni ulici. „ , . © Opora "jamo še enkrat članice vseh ljubljanskih ženskih društev, zlasti gospodinje in kuharice, obrtnice, trgovke in nastavljenke na predavanje o »Bolniškem in nezgodnem zavarovanju«, ki bo v nedeljo 9. t. m. ob 4. popoldne v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi ccsti. Predavala bo g. Štefka Maurincva, uradnica Okrožnega urada. Pridite, d.i spoznate svoje dolžnosti in pravice, ki jih imate napram OUZZD. Pridite in oglejte si slike pripomočkov zdravljenja, ki Vam jih nudi OUZZD: zdravilišča, okrevališča itd. O Hišno posestnike v Ljubljani opozarjamo, dn bo davčna administracija v LJubljani dne 10., 11., 12., 13., 14. in 15. decembra 1928 nadaljevala s sestavo novega katastra zgradb, ki ga predvideva člen 38 novegi zale na o neposrednih davkih za hiše v s'edečih ulicah ednesno ceslah mesti Ljubljane: Wolfova ulica, Vcšnjakova ulica, Vožarski pot, Vrazov trg, Vrhovčeva ulica, Vrstovškova ulica, Vrtača, Vrtna ulica, Zagata, Zalokarjeva ulica, Zaloška cesta, Zarnikova ulica. Zavrti, Zelena pot, Zeljarska ulica, Ziljskega ulica, Zrinjslcega cesta, Zvezdarska ulica, Zvcnarska ulica, Žabjek, Židovska ulica. Zitnikova ulica, Živinozdravirška ulica, Župnijska ulica, A cesta, Aleševčeva ulica, Aljaževa ulica, B cesta, »Bajtar«, C ccsta, Celovška cesti, Cemetovi u'ica, D ccsta, Dermotova ulica, Dolinska steza, Gasilska cesta, Goriška ulica, Gubčeva ulica, H cesta, J cesta, Janževa ulica, Sv Jerneji ccsta, K cesta. Kamniška ulica, Kavškova cesta, Knezova ulica, L cesta, Lepodvorska ulica, Mahni-čeva ulica, Malgajeva ulica, Mali dom, Maurerjeva ulica, Medvedova cesta, N ccsta, Pcdlimbarskega ulica, PodmPščakova ulica, Po lake va ulica. Tržna ulica, Verovškova ulica, Vodnikova cesta, Želcznl-karjeva ulic.i in Žibertova ulica, — Hišni posestniki iz pravkar navedenih ulic in cest naj se torej v zgoraj označenih dneh med 8. iu 13. uro zanesljivo osebno zgl -se pri davčni administraciji v Ljubljani, Breg št. 0. V primeTu, da je hišni lastnik I L1PTON-CAJ NajboPši i7. nal^oliših svetovnih čajovih plantaž I zadržan ali odsoten, naj pooblasti kakega namestnika, ki ga bo zastopal. Pooblaščenemu mora biti zgr.dba dobro znana. Zelo priporočljivo je, da pri-neso hišni posestniki odnosno pooblaščenci stavbno načrte dotične zgradbe ali pa kake druge skice s seboj, v katerih so označeni vsi hišni deli. Hkrati se še opozarjajo hišni lastniki, ki bi se morali zgla-siti ze v dnevih od 22. do 30. nevembra t. 1 ter od 3 do 7. decembra t. 1. in tega dosedaj niso storili, da se zanesljivo zglase od 10. do 15. dcc. t. 1 0 Masarvkova ccsta, posel: no pa njena raz-dvojitev z otoki, na katerih nameravajo postaviti i azile kolit ice, je postala predmet razprave med občinstvom. Nekateri obsojajo ta projekt omenjenega prostora za vozni promet pred glavnim kolodvorom, drugi so pa celo mnen a, da bodo ti otoki tudi promet peščev ovirali. Graja gre seveda na račun mestnega magistrata. Priznamo, da ima ljubljanska občina v svojih strokovnjakih pri stavbnem uradu iztorne može, s katerimi v splošnem soglašamo. Je pa tudi v javnosti dovolj ozirov, ki temu ali onemu strokovnjaku ne rr^rejo biti znani. Naše mnenje je, da je cesta in prostor pred kolodvorom zadeva javnosti. Javnost je zainteresirana in javnost bi morala liti vprašana. Mestnemu magistratu ti moralo biti na tem ležeče, da skliče javno anketo in pritegne vanjo mejaše, železniške strekovnirke, zastopnike tehnične stroke tramvaja, avtomobilsko zvezo, zadrugo izvoščkov, goslilničarsko zadrugo, predstavnike, ki razumejo arhitekturo in sloge ter lunkcijonarje v obče, ki bi mog'i nudili pripomoček do uresničenja ideje, ki io to moral po izvršitvi zagovarjati vsak redoljub, komur je procvit in zunanjost Lfubl;'ane na srcu. Iz te^a razloga prosimo, naj ljubljanski magistrat preuči to mirel, predno misli prostor pred kolodvorom, ki ga je pridobil z razširjenjem Masa ykove ceste na račun mejašev, zabasati z raznimi krožki, barakami in paviljeni, ki bedo zakrivali to, kar se ie nameravalo prvotno s posekanjem drevoreda odkriti. Otok med kolodvorom in Miklošičevo cesto naj to prost za večje prilike in naval ljudstva; cesta mora nuditi dovolj razmaha za fijakerje, avtomobile in tram aj. Vsa druga nav'aka pa se naj prenese na otok, ki se razteza med Kolodvorsko in ResPevo cesto. To je naša misel, mestni očetje ozir. občin-lri svetniki pa naj jo spravijo v pravilno izvedbo, da ne lo potem, ko se bo za nepnkladno idejo i-; promet oviraječih naprav zabil na račun davkoplačevalcev brez potrebe d "nar, že prepozno. — (Gornji dopis smo prejeli iz krogov občinstva ter ga priob-čuicmo, ne da ti se meritorno spuščali v to zadevo. Op. iredništva.) O Se en vlomilec aretiran. Zadnje dni si ljubljanska policija in bližnje orožniške postaje po-lov:le že precej nevarnih vlomilcev in tatov Or~ž-niščvo v Smledniku pa je napravilo zopet dober lov. Aretiran je bil dolgo zmni p-tenuh. tat in Vlomilec Knrol Notar iz Spodnje Šiške. Notnr je rejen v Vnšali pri Medvodah, je pa drugače stir zmnec p licije. Pri notarjevem sl-ičiju pride človek nehote ni misel, da imajo ljubljanski vlomilci re3 med sebij raz^e^ena okrožja, kjer kradejo. Notar je v . Ljubljani kradel samo v Šiški, drugje ne, razen seveda na deželi, še pred dvema dnevoma je ylomil v delavnico čevljarskega mejHra I v rn a Kesca v Spolnji š'5ki in odnesel dve veliki koži usnja. U=nje je nal y.il na Kešč~no kolo in se odpeljal na Gorenjsko, kjer ie skušal vse skupaj prodati. To se mu ni posrečilo in so pri aretaciji dobili pri njem še vse bbgo. No'ar je dalje nujno sumljiv, da ie izvršil v šišlti celo vrsto tatvin, med drugimi tudi večji vlom v delavnico ključavničarja Matijo Terlepa. Notarja privedejo danes ali jutri v Ljubljano. 0 Dva nočna sprehajalca po strehah. Ob 11 zvečer je že bilo, ki so z Ledine opazili na strehi nizke Turkove pristave dve č.idni postavi, ki sta se mirno sprehajali po strehi. »Straši!« je vzkliknila neka ženska, na dvorišču Bonočeve tovarne pa so b!li moški drugega mnenja. Ko sta se postavi približali dvorišču in stopili s strehe, sn ju men-krat objele jeklene roke. nekdo je tekel po straž-n:ka in oba nočna sprehajalca sta morala na policijo. Sta to dva mlada fanta, ki pravita, da sta iskala samo prenoČ'šče na Turkovein hlevu, ljudje, ki so ju videli sprehajati se po strehi. pq trdijo, da sta le iskala prilike za vlom. ker drugače bi pren č:šče iskala na drug način in vsaj pod streho, ne pa na strehi. © Mice Kovačeve. Kar šest Mic Kovačevih se je nateplo v čelrtek zvečer v Lovšinovo goslilno v Gradišču in priredilo na račun natakarice majhno veselico. Jedli so in pili, kolikor so le mogli, noto pa pečasi drug za drugim izginili iz gostilne. Od šesth moških je mogla natakarica ujeti komaj še enega, no, temu so pa na policiji razvezali jezik iu je moral izdati še imena ostalih petih, od katerih je policija tri aretirala. So sami brezposelni mladi delavci, ki so se hoteli enkrat na tuj račun imeti dobro. 0 Iz policijske torbe. Kljub petku je bil včeraj areiran en sam berač, zato pa je bilo privedenih v zapor več tatvine osumljenih oseb in po-stopačev. — Neki zlikovec je razbil s kamenjem okno dr. Žoljka Jegliča v Pražakovi ulici št. 17. — V četrtek ob pel 11 zvečer je nastal v Prešernovi ulici v delavnici tvrdke Besednjak in drug m al požar, ki so ga pa k sreči sosedje hitro pogasili, tako, da ni bilo škode. — Lastn'k'i vlnotcča Ludviku R-škarju je bilo izpred just:čne palače ukradeno 610 Din vredno kolo. — Manjših prestopkov je bilo včeraj prijavljenih prav malo. M. U. čir. France Debevec Specialist za pljučne bolezni in tuberkulozo po nad triletnem strokovnem štud ju in praksi v tu- in inozemstvu, prične s 14. decembrom 1978 ordinirati v I.juH;ani, Miklošičeva c-sta 81. 18, II. nadstr — od 10 do 12 dop. in od 2 do 3 pop. Rfintgen, pncumotborax (čim bodo instal. aparati). © »MERKURJEV JOUR FIX« se vrši v sredo 12. I. m. v salonu restavracije »Zvezda* na Kongresnem Irgu po 20. uri. Vabimo vse člane in prijatelje druš'va, da se udeleie tega društvenega večera. Med drugim, je na sporedu kratko predavanje, pelje, godba in šaljive točke. — Odbor. © PRANJE, svetlolikanjo ovratnikov in rse perilo. kemično maienje oblek: Šimenc. Kolodvorska 8. Maribor □ Drevi ob 20. uri vsi k dijaški akademiji v Umcnski dverani. Prijate ji in somišljeniki — vsi! □ Vstopnice za nocojšnjo akaucmijo se dobijo dopodne od 9—12 v Zadružni gospodarski tanki, ix>potdne od 18—20 pa pri blagajni v Unionu. □ Kaj bcš videl drevi pri dijaški akademiji? Hotenje naših dijakov izraženo v gibih in ritmičnih kretnjah. Radi nekaterih izvirnih točk na sporedu nocojšnje prireditve, vlada med občinstvom za to a kadetu io kar največje :ammanje. □ HI. Prosvetni večer se je vršil v četrtek, dne 6. t. m. Predaval je vseuč. prof dr L. Ebrlicb o prazgodovinskem človeku. Kratko je cčrtal zemeljsko zgodovino, nato pa s strokovnjaško spretnostjo orisal dva lipa prazgodovinskega kovčka. Prvi in starejši tip se je pojavil v Evropi v pozni ledeni dobi in ga pri nas predstavljala ncandertalski in .erapin;ki človek. Po svoji telesni strukturi je pritlikavec z zelo ni: ko kulturo in rabi za orodje primitivna sredstva (n. pr. kamen) Mlajši tip prazgodovinskega človeka v Evropi izhaja iz paleolitske dobe in se že odlikuje j:o izrazitejši človeški kulturi, številne ostanke n egove kulture so odkrili v duplinah po vsej zapadhi Evropi .posebno na Španskem in 1 tancoskem. Posebno značilne zanj so v skalo gravirane risbe takozvana živalska ornamen-tika, ki doreza ponekcd celo umetniško višino. Tudi v izdelovanju orodja dabko nadkriljuje prvi tip, ker se že pos užu;e finejšega, ne samo kamnitega, ampak tudi koščenega orodja. Pri leni tipu so dognali učenjaki tudi prve sledove verstva. Bogat znanstven material je g. predavatelj ponazorjeval s številnimi skioptičnimi slikami. □ Bcžičniro priredi Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico, dne 16. de-embra ob 19 v veliki dvorani Narodnega doma. Otdarova'e se kodo uboge članice oz. njihovi otroci. Prijatelji društva se k prireditvi prav iskreno vabijo. □ Cankarjeva preslava v mariborskem gledališču. Ob desetletnici Cankarjeve smrti se vpri-zorijo v to-ek, dne 11. t. m. Cankarjevi »IPapci«. Spominsko becedo o Caekarju ima prof. dr. Sušnik. L1 Prcstcri za Oblasfno hranilnico. Oblastna h^anilni-a prične poslovati po Novem letu; ker nima v Mariboru še svoje hiše, išče 7ato primernih prostorov, katerih pa v Mariboru splošno primanjkuje. H Iz zadnie scie Mestnega sveta. Za revne gojenke na I. dekl. mešč. šoli se dovoli znesek 10 0 L>in. — Tegetthofova rojstna hiša v Slovenski ulici, ki je prešla v last meslrie občine, se bo preuredila. Zadeva se od topi gradbenemu uradu, da predloži načrt glede najnujnejših popravil. — Mehanični tka'niei Doctor in drag se da gradbeno dovoljenje za zgradbo novega poslopja za transformatorje. — Stavbni tvrdki Zivic se da gradbeno dovoljenje za prizidek k pisarni. — Uporabno dovoljenje je dobil Vrečck Josip za pritlično stanovanjsko hišo na Bet-navski 47. □ Preminula je Tiirk Olga, klerarjeva soproga, siara 25 let. Pogreb bo itifri ob 15 na mestnem pokopališču v Pobrežiu. □ Letalska nesreča. Včeraj popoldne okoli 15 jc priplulo nad Maribor več vojaških letal lipa Potez iz Zagreba. Letala so nekaj časa krožila nad mestom ,pri leni pa se jc na enem letalu pripetil d-hkt na propelerju, radi česar je moralo pri Kam* niči pristati. Človeških žrtev pa ta nesreča ni zahtevala. □ Pcrcčili so se v preteklem lednu: Ivan Schauer. železničar, z gdč. Alojzijo Kovačičevo, delavko; Avguštin Samsa, polic, uradnik, z gdč. Rozo Vrerr.ečevo, pose^Uiikovo hčerko, Franc Romih, železničar, z gdč. Elizr.be!o Tcmažičevo, delavko; Ivan .Male, lesar, z gdč. Marijo Majcenovo, de'avko; Lu-dovik Gusch'eitncr, kroiač, z gdč. Genovefo Cafu-tovo, delavko; Mihael Žižek, mestni šefer, z gdč. Justino Brr.novčevo, natakarico; Jožef Prašel, hišni posestnik, z gdč. Friderike Kisovčevo, zasebnico; Alojzij Onič, ključavničar, z gdč. Angelo Zornovo, sobarico in Jožef Flakus, stražnik, z gdč. Rrno Se-nekovič»' o, šiviljo. □ Zimsko zasedanje mariborske porete prične v ponedeljek, dne 10. t. m. in traia predvidoma do 15. t. m. Razpisani so sledeči slučaji- 5 radi uboja, 3 radi goljufije, 2 r?di požiga, I radi tatvine in 1 radi poneverbe. Mariborčani se bodo prav posebno 7anin'ali za obravnavo p-oti Janezu Popovšku iz Spuhlje, ki je v noči od 3. na' 4. novembra zaklal delavca Fran"a Beziaka. □ Pcselska zveza uprizori jutri ob pol 17 v dvorani Zadružne gospodarske banke predstavo »Dve ma'eri". [H Tujski premet. Mesca novembra je bilo prijavljenih v n-estu Alaribo-u 2040 tujcev; med temi jih je do^otovalo semkaj 418 iz inozemstva. □ Samcumor. V svo em stanovanju v Smetano"! u'ici 20 se ie obesil včeraj dopoldne vpokojeni železničar I. Salaba. Vzrok samoutrora ni znan. □ Ekfhuma-iia. Včeraj so izkopali trunlo ro-koinega meSčanskoM-kega ravnatelja Viktorja Fili-peka ler ga prepeljali z mestnim avtofurgonom v Gradec. □ Na včera;šn'i trg so p'ipel:ali špeharji na 75 vozeh 225 zaklrnih svim, kmetje pa 16 vozov krompiria, 6 vozov čebule, 14 vozov sena in 2 voza slame. Cene sadju so bile: jabolka 3—6. Iiniške r» do 12, suhe sli e 10—12. Fo:et trga je bil sreami. H Šcštaričevo hišo na voglu Aleksandrove ce-ste in Cankarjeve ulice je kupila vče-aj dopoianc na dražbi Mestna hranilnica za 3,130 000 Din. □ Dcber rlen je imela včerai mariborsko j» liciia. lztaknila je v mestu nekega Savo Todoroviča, bivšega finančnega stražnika v Veliki Kikindi. Možakarja zasleduje namreč okrožno sodišče v Vc iki Kikindi radi hudodelstva poneverbe. Ravnotako ie padel v past neki Izidor Levi, doma iz Zag-eba. Na vesti ima celo vrsto goluifij. Oskubil je nekaj tukajšnjih trgovcev za približno 12.C00 Din; ptiček je prhutal tudi okoli ljubljanskih trgo cev ter jim za naročeno l lago Izvabil okoli 250.C00 Din. □ Ure, zlatnino, srebrnino, NA OBROKE BREZ PO VIŠKA, samo pri M. 1LGERJEV sin, urar, Maribor, Gosposka ulica. □ V SLABEM ZIMSKEM VREMENU so neprecenljive vrednosti dobri nepremočljivi čevlji, katere izdelujejo KARO delavnice, Maribor, Koroška c. 19. □ BRIVCA išče poveljstvo 32. ari. polka o Mariboru. 0 Vnžno za jutri in ponedeljek! Jutri po- poldne ol> pol 4 gremo v Narodni dom k igri, ki jo vprizore celjski Krekovci. Narodna l^ra »Domen« zasluži, du si jo ogledamo. Vstopnice se dobijo ves dan v Narodnem domu. — \ ponedeljek zvečer ob 8 je v telovadnici celjskega Orlovskega domu običajni socialno - politični večer, lo pot je na sporedu posebno zanimiv predmet iz področja socialne vede. Predava gu predavatelj, ki doslej na teh večerih Se ni na- SU>Pll0- Koncert v spomin Fr. Schubertove 100 letnice. Glasbena matica v Celju priredi dne 16. t. m. koncert, ua katerem se bodo v spomin Fr. Schubertove 100 letnice, ki se letos obhaja po vsem kulturnem svetu, izvajale izključno le skladbe tega glasbenega genija. Kazen članov učiteljskega zbora sodelujeta na koncertu pevca gena llerta Arkova tet v Celju že kar priljubljeni baritonist g. Marjan Kus. • Podrobnosti še priobčimo. Neznanokam je izginil dne 5. decembra t. 1 znani vojni invalid ter inkasant članarine raznih društev Peter Kosec, stanujoč v Oaber-ju 126. Okoli 12 uavednega dne ie odšel z do-ma, ne da bi se bil doslej vrnil, ker je večkrat izjavil, da se je naveličal življenja ter bil zlasti poslednji čas močno potrt, je upravičena domneva, da si je storil najhujše, ludi na dan izginotja samega je še rekel svojemu tovarišu v tukajšnji invalidni«, da bo še danes konec njegovega življenja. Kosec jc rojen 1894, srednje bolj slabotne postave, podolgastega, suhega, bolj zagorelega obraza. Leva noga nosi protezo in je krajša od desne. Leva roka mu je mrtva. Nosi temnorjavo dobro ohranjeno obleko, plišast črn klobuk ter črne čevlje na zadrgo. Pri sebi bi moral imeti okoli 200 Din. I o neki vesli se je Kosec navedenega dne odpeljal 7. vlakom proti Mariboru. Kdor o njem kaj ve. nuj sporoči celjski policiji. Novi originalni šilrlclclžlronslii aparat MODEL 1929 ||j!|P JONE" M0Ml 1929 zclcli&oiifi® Pislisps »443 ia vse valoveinrazdaltc MafliolIM šilriclehfronshi aparat Evrope Z&hfcvagge pontidftof liilliia p@sli|i linMfona MihioSiceva cesii? SJe*. s Teiclon Stev. 3J90 Kamnik Proračun mestne občine kamniške za leto 1929. je bil sprejet na seji dne 6. t. m. Giblje j se v približno istih mejah kakor letošnji in so proračunani dohodki na 242.050 Din. izdatki pa . na 461.103 Din. Primanjkljaj se bo pokril z do-kladami, ki bodo ostale enake letošnjim, kakor hitro bi se pa pokazalo, da bodo davki, ki bodo tvorili odmtrno osnovo, višji, se bodo tudi do-klade znižale procentualno. Občinska pTnko sem v zadregi!« Kaj ne bi bila, ko pa so se zglnšili v njeni gostilni ministrski predsednik, ministri, kabinetni šefi, generali, veliki župan m ' oblastni predsednik. Nu. pa jim je Avguštinova. ma-j m? menda že ustregla, zakaj naš premier g. Koro-' Ste naroča vsakemu znancu, ki gre v Radovljico: »Po-zdravite Avguštinovo mamo!« Mislimo, da se Avguštinovi mami to že malo laska, čeprav jc drugače tiha, skromna, verna Sena. res vzor prave slovenske žene. Si.-no eno napako ima: pred bra je, če je dobrote sploh l;dnj na svetu preveč. Pa še ni nekaj so Radcvljičnni nemalo ponosni Na njihov Ljudski oder. in so naši igralci /nres tiči. Posebno še režiserji. Zadnji Čas so se spravili na Shakespearea. Režls?r, kaplan g. Gornik si je menda vtepel v glavo, da ga hoče popularizirati med našim ljudstvom. In se je spravi! nanj z ljubeznijo in trmo in kar je glavno, tudi z vspehoni. Lansko sezono nam je otvoril s Hamletom, letošnjo pa s preljubko igrieo >Kar hočete<, in zadnji čas nim obeta >BeneSlremijero in to tnko, da je ljudstvo verno zavzeto poslušalo in je pisatelj Leskovec sam med odmorom presenečen zbežal v garderobo- »Moram k igralcem; presneto dobro igrajo lt Pa menda g. Leskovec tudi nekaj ve, ker je dramatik in to priznan in prav gotovo boljši kakor neki mož, ki je skoval par slabih dram. ki jih razen v Radovljici nikjer drugje ne igrajo, pa ga je »Jutro« v enenn zi.dnjem dopisu uvrstilo poleg Finžgarja, pravzaprav še pred Finžgarja. Sveta nebesa, imajo nekateri ljudje bujno domišljijo! No, naši igralci so bili tudi ob tem uspehu povsem tiho. Ste Ii morda vi, g. urednik, kaj vedeli, da so Plevnarja sploh že kje na Slovenskem igrali? Niste! Nu, vidite, pa bi Plevnar in njegov avtor zaslužila, da javnost zve zanj. To le se meni '//!i prehuda skromnost. In tudi škodljiva! Zakaj nasprotniki jo izrabljajo, da delajo na njen račun zase nepošteno reklamo. Veste, s kakšnim trikom so zdaj začeli: da ljudski, to je nnš, oder Pavlina, Tev-ža in Resmana sploh nobenega igralca nimi in da je v razsulu. Preimenitno, g. urednik! Zakaj, če vzamemo to merilo, in ostali igralci ne štejejo, potem so pa naši Sokoli sploh brez igralcev; zakaj igralca, ki bi dosege! enega teh treh. naši Sokoli s; 'oh nimajo. Vsi vemo, kakšna škoda Je za slov. umetnost, da Pavlin ne more naprej v dramatično šolo in vemo tudi, da bi Tevž in Resman kot poklicna igralca napravila izvrstno karijero. Nu, pa hvala Bogu raje ostaneta pri nas. Naj si t-rej vzamejo naši igralci k srcu: več reklame! reklame! pa b mo še bolj zadovoljni z njimi. Samo zdaj za Šve.ika pa ni treba reklame. S era! Krucitiirken! Svejk bo vsakikrat nafiolnil dvorano tudi brez reklame. Kaj naj Vam še pišem, g. urednik! O naših frajlicah morda, če ste še samec. Pa se je bati, da bodo v kratkem vse zletele k baletu: krila so jim že zdavnaj postala krilca in kar hitro prehajajo v krilčeca Nu, da, saj sem tiho! Vidim, g. urednik, da ste kavnlir in ne dovolite, da bi kdo zabavljal čez nežni spol. Pa nič. Pika. Akadem^a Dlraškeqa Orla (K točkam članic.) Na livadi je fantastično plesna zgodba. V ranem jutru prirajojo dekleta na livado ter zaplešejo okrog cvetlične gredice, katero predstavlja večje število članic. Ko se zdani in posije solnce, cvetlična gredica, ki je bila preje nirtvu, oživi, dekleta pa odrnjajo. Vsled gor-kega solnca postaja livada živahna in rožice sanjajo. Tedaj se vzbudi v njih grozna slutnja: stisnjejo se proti sredini, a že jih dohiti vrtinec viharja, ki jih suče v krogu. Pod nenadnim njegovim udarcem se ruzprše na vse strani, n jih zopet vrtinec jiotegne v krog in suče naokoli. Nato jih v štirih udarcih vihar zonet iz-trgo iz krogn in razžene na štiri struni. Razbite se bore z nevihto in slednjič omagajo. Oh večerni zarji zopet prirajaio na livado dekletu, živahna kot v jutru, a jih pogled na cvetlično gredico pretrese in uspava. Ave Marija je hvalnica mladenk Mariji, ki izzveni v pritajeno prošnjo, ki splava proti nebu 7. zadnjimi odmevi umirajočega zvončka. Politični krožek »Danice« ima v ponedeljek, 10. t. m., točno ob 8 zvečer redni sestanek. Tovariši iz bratskih društev vabljeni k sodelovanju! Nafa nova oodmornfca .SmeSi* (Od našega posebnega poročevalca.) Na naš narodni praznik zjedinjenja 1. dec. se je vršila v Nantesu proslava, ki se je razvila v prisrčno manifestacijo jugoslovanako-francoskega prijateljstva. Spustili so v morje novo jugoslovansko podmornico »Smeli«. S poseb. vlakom, ki ga je dala na razpolago družba, ki je podmornico zgradila, se je že v petek zvečer pripeljalo iz Pariza krog 800 gostov. Na čelu jugoslovanske delegacije se je udeležil proslave naš poslanik v Parizu g. dr. Miroslav Spalojkirvit s soprogo. Dalje g. minister hrtn Hribar, ki je opolnomočeni delegat komisije za obnovo trgovske pogodbe s Francijo; generalni konzul v Parizu g. dr. Mi. nslnv Jankovit s soprogo; izseljeniškl komisar g. dr. Alojzij Kuhar. Vojaška in pomorska oblast je bila zastopana po generalu Pokorni/ju, vojaškem atašeju SH3 v Parizu in po generalih Nikolajevilu, Jovnnnrilu in Sinovitu. Jugoslovanska kolonija v Franciji je poslala svojega predsednika dr. /vami Kotalila. Predsednika francoske republike je zastopal viceadmirnt Rrisson: ministra za vojno in mornarico je nadomestoval Drujun; francosko adiniralileto kontreadmiral Au- douard, poveljnik vojne eskadre v Lorientu; g dr. M. Ploj, polnomočni delegat kraljevine S11S na re-paracijski komisiji. Goste so pričakovali na kolodvoru: prefekt oblasti Loire Inferieure, general Ragueneau, poveljnik VI. armadnega zbora in predsednik jugoslovanske kolonije v Nantesu g Vojnovič. kojega soproga je izročila šopek kumici podmornice, ge. Spalajkovičevi. Na peronu so se zbrali tudi naši mornariški častniki in mošivo, ki biva v Nantesu, na čelu korvetni kapitan g. Ulmanski, poveljnik, in linijski kapitan g. Mirko Pleitreiss iz Ptuja, prvi časnik nove podmornice. Gradbena družba >Ateliers et chantiers de la Loire je delegirala na kolodvor svojega general-noga ravnatelja g. Peliljeona, podravnalelja g. itfu-tinola ter vse inženerje, ki »o naš brod gradili. Na bregu se je zbrala odlična francoska in jugoslovanska družba, da prisostvuje slovesnemu trenutku. Iznad široke in kalne Soare se je ravnokar dvigal jutranji somrak, ko so gostje zaznali vitke, elegantne linije podmornice, še vso v le-sovju, pričakujoč slovesnega krsta. V tem trenutku je prikorakal oddelek francoskega vojaštva z godbo. Pridružila se je skupina grških in poljskih pomorskih častnikov, ki bivajo v Nantesu radi svojih podmornic. Vsi objekti prostrane tovarne so bili v zastavah; občinstvo iz mesta In tovarniško delavstvo je pohitelo, da prisostvuje slovesnosti. Nekaj minut po sedmi uri je splezal na krov prvi častnik novega broda g. Pleivveiss in del moštva — sami Slovenci! — Takoj za tom se je izvršila blagoslovitev. Prvi je podmornico blagoslovil pravoslavni duhovnik, katoliški cerkveni obred je pa opravil v polnem ornatu ob asis.enei domaČega g. župnika g. dr. Kuhar. Z dvignjenim glasom je vprašal gospo kumico: »Katero ime naj nosi nova ladja?« Ga Spalajkovieeva je odgovorila: »Po ukazu Njegovega Veličanstva kralja naj se imenuje »Smeli«!« Oficijant je nato zaklical: »Pojdi v vodo, »Smeli«, in bodi blagoslovljen v imenu Očeia in Sina in svetega Duha.« Ta hip je ob jeklenem oklepu počila steklenica šampanjca. Častniki in moštvo na brodu so stopili v pozor. Nekaj odsekanih povelj prvega mehanika in vitko truplo podmornice se je kar izluščilo iz lesenega ogrodja in v elegantnem zaletu zdrselo v penaste valove. Vojaška godba je zaigrala jugoslovansko narodno himno in ka-potan Bleiveiss je razvil na ladji jugoslovanska trobojnico. In ko so oddoneli zadnji zvoki narodne himne, so se v sivem jutru na bregu Atlantika objele jugoslovanske in francoske narodne barve. Opoldne je ladjedelska družba v največji mestni dvorani priredila bankot za 400 udeležencev. Z zelenjem ovenčana dvorani je bita nad vse okus. no okrašena z jugoslovanskimi zastavami Napitmce so izrekli ravnatelj gradbene družbe, župan mesta Nanies. kontreadmiral Audouard v imenu iranco-ske admiralitete in prefekt departementa v imenu francoske vlade. Godba je odigrala jugoslovansko himno, nakar je naš poslanik dr Spalajkovic v vznešenih besedah napil predsedniku francoske republike, predsedniku vlade g Poincareju. zunanjemu ministru g. Briandu, mestu Nantesu in gradbeni družbi. Bauket se je zaključil z marseljezo. — Udeleženci so odnesli vtis, da bo »Smeli* na bregovih Jadrana izrazit simbol iskrenega francosko-jugo-slovanskega prijateljstva. Važno za tiste, ki se nameravalo »zse'iti Mod našim delavstvom, med- industrijskim in kmetskim, vlada čestokrat prepričanje, da so v Nemčiji, Belgiji in Nizozemski ugodne delovne razmere. Iz nekaterih krajev, v prvi vrsti pa iz Dalmacije, se izseljujejo ljudje v večjih trumah, velikokrat tudi brez zadostnih potnih dokumentov. Ce gre kdo v tujino s pomanjkljivimi potnimi dokumenti in brez zasiguranega dela, ga čaka žalestna usoda. Ali je brez zaslužka in tava okoli brez vseh srsds!ev ali ga pa tamkajšnje oblasti brez usmiljenja napode preko meje. Neredko postanejo taki siromaki še žrtve brezvestnih špekulantov s tem, da se jim približajo in jim obljubljajo, da jim bodo preskrbeli točne potne listine. Za »kolek in takso« morajo dati zadnji novec. Špekulanti seveda izginejo, žrtvo pa so pahnjene v najbednejši položaj ter se zatekajo k jugoslov. konzulatu, da jim nudi pomoč, vsaj za prvo silo in da jim omogoči odhod v domovino. Pa tudi doma se pojavljajo razni agenti. Tako je prišel iz Belgije neki rudar Anton Skale ter nabiral delavce v brežiškem okraju in v okraju Šmarje pri Jelšah. Ko je zaznala oblast za njegov posel, ga je seveda zaprla in občutno kaznovala. Za potovanje v Belgijo so ! še posebno strogi predpisi. Belgijski konzulat i mere dati svoj vizum le tistemu, ki ima dovo-| Ijenje za dopotovanje v Beliijo ob belgijskega i ministrstva za zunanje zadeve. Kdor hoče to-! rej iti v Belgijo za delom, mora vložiti pofom | belgijskega konzulata v Ljubljani tozadevno ; prošnjo na omenjeno ministrstvo v Bruslju ! (Bruxelles). Prošnji mora biti priloženo: : zdravniško spričevalo, nravnostim spričevalo, i potrdilo belgijskega delodajalci, da je žo sprejet v delo in dve fotografiji. Ako reši ministrstvo pnšnjo ugrdno, pošlje čimprej dovoljenje za vselitev v Belgijo. Vsi prizadeti naj vpoštevajo ta navodila, sicer jih bo doletela usoda že tolikih zape-ljancev. v mod. barvah in različnih vzorcih nudt v veliki izbiri Josip Šlibar, Ljubljana, Stari trg 21, poleg Zalaznika. Ulta irv grlo »o nai niji poi, no kmurain prilui »j» i.o.rzoii^h« .. ce v niišH leto v nlecloHSCil, lil« konooi lu ali pri p■> . >ino ukazne anacot&mt Ri.VJNDEnt ,.Radione" Od vsepovsod dobivajo naši radijski tehniki, slasti pa 6e naša postaja vprašanja, kateremu izmed aparatov, ki so vodilni na evropskem trgu, bi prisodili prvenstvo. Odgovor na to prav za prav ni preveč težak. Nepristranski strokovnjaki in dobri poznavalci radijske tehnike danes odločno trdijo, da gre izdelkom firme »Radione« gotovo eno prvih mest. Veliko amaterjev v Sloveniji ima že te aparate. Ker so vsi zelo zadovoljni, je znamka Radione Radio N(ikolaj) E(ltz) tudi že pri nas zaslovela. Zato morda ne bo odveč pcdati par faz fz razvoja te firme, ki se je v sedanje velepodjetje razvila iz prav skromnih začetkov. Že pred otvoritvijo dunajske postaje je nekdo v »Radiovelt« opozarjal s skromnimi besedami na mlado radiotehnično podjetje Inž. Nikolaj Eltz in priporočal nabavo njenega enoolektron-skoga aparata, ki je bil nekaj svojevrstnega v radiofoniji. Kmalu pa se je podjetje bolj j>osve-tilo dvoclektronskim aparatom, ki so kmalu zavzeli vso Avstrijo. Toliko naročil je prihajalo dnevno, da jih je podjetje komaj zmoglo sproti. Še danes pripovedujejo monterji, kako so dan za dnem lezli s temi aparati in potrebnim materialom v nahrbtniku po najoddaljenejših gorskih vaseh in montirali dvoelektronske »Radione*. Mejnik v zgodovini tvrdke pa je njen štiri-clektronski Reinartz-Radione za vse valovne dolžine, ki se posebno odlikuje po čistem glasu, veliki seloktivnosti in ene stavni manipulaciji. — Kot prvo stopnjo ima visokofrekvenčno ojačenje, drugo avdijf/n, zadnji dve pa transformatorsko nizko-frekvenčno ojačenje. Nevtralizacija visokofrekvenčna st-pnje dvigne učinek do sploh možne višine. Kapaciteta neutrodona, ki odgovarja visokofrekvenčni žarnici (Philips A -100) velja enako za kratke in dolge valove, za prejem na visoko odn. okvirno anteno. Dušo aparata tvori originalni Relnariz-kit t.uljev »Rt.dine« za sklenjeno valovno območje. 160—2000 m. ki so fiksno montirane. Posebej so še skonstruirani nizV-ofrekvenčni transformatorji, ki glas ojačijo, pa ne spačijo. Ko so spoznali, da za večelektronske aparate nikakor ne zadostuje, anodna baterija, da je ne-prik'aje naravnost iz izmeničnega omrežja žarilni, anedni in mrežični tok za elektronke. Preko transformatorja, ki je preizkušen na 1500 Volt probojne trdnosti in ki daje vse potrebne napetosti s pomočjo pretikala, vodim tok v dve usmerjevalni žarnici. Jak je dovolj za 8- in večelektronski sprejemni aparat, ker morem pri Stirivoltni napetosti odvzemati maksimlani lok 0.9 amp. Istočasno lahko dobivam 3 različne med seftoj neodvisne anodne napetosti. Mrežična napetost se odcepi od anodne in jo reguliram s poten-ciometrom. Pretikalo v notranjosti mi omogoča nporabljati aparat za napetosti 110 (120) 150 ali 220 Voli. Pri naprednih radioamaterjih je ta zelo priljubljen, ker jim nadomesti akumoilator, anodno in mrežično baterijo. Sem spada tudi »Radione« aparat za prikljn-žitev na omrežje, ki odvzema potrebne anodne napetosti direktno iz omrežja z izmeničnim (vrtilnim) tokom. Tok se transformira na potrebno napetost in se nato usmerja po usmerjevalni žarnici v enakomeren tok. Aparat uporabliam lahko za vsak aparat, tudi za R elektronski Superheterodyn. Maksimalno porabi 10 Watt, poraba je seveda odvisna od števila žarnic. Radi svoje malenkostne porabe je silno rentabilen. V primeri z anodno baterijo je najmanj 12 krat cenejši. Odvzamem mu lahko istočasno 3 različne anodne napetosti, ki jih lahko poljubno reguliram. Ta aparat nam prihrani baterijo. Posebna njegova prednost je, da drži Bmeraj stalno visoko napetost. s-Radione« aparat za priključitev na omrežje c enakomernim tokom, daje možnost odvzemati direktno iz omrežja 220 Volt enakomeren tok; istočasno lahko d bim 3 različne pozitivne anodne napetosti. Uporabljam ga lahko tudi za 8 elektronski aparat. Porabi pa maksimalno 22 Watt. Vsi omenjeni aparati za priključitev na omrežje so tako konstruirani, da so absolutno varni pred kratkim stikom. Da bi spoznali vse stopnje v razvoju firme Inž. Eltz, bi si morali ogledati še. konstrukcijo Sestelektronskih aparatov, ki pomenijo, skoro bi rekli, rekorden uspeh v radiofoniji. O tem pa še o priliki. Zlasti še zato, ker dobi v kratkem tudi naša postaja tak aparat za prenašanje inozemskih »porodov. POVSOD RED. Tudi v zraku mora vladati red, pravijo Američani! Dogaja se namreč, da postaje ne oddajajo vedno natančno na valovni dolžini, ki jim je določena, in s tem motijo druge postaje. Ameriški vladni komisar za radio je zato izumil prseben autoniat, e katerim lahko stalno kontrolira valovno dolžino, na kateri pos-mezne postaje oddajajo. Kakor hitro se ta ali druga posta ja ne drži kčno določene dolžine, aparat to zazna in dotična postaja dobi opomin. * Radijska razstava v Akademskem domu v Ljubljani so jaključi v nedeljo 9 t. m zvečer. Opo-aarjamo vse interesente, da si jo še danes ali jutri ogledajo. V Novi Zelandiji imajo 5 oddajnih postaj, VboIi pet postaj pa Ima komaj 34.000 naročnikov. Na vsako postajo pride torej 7000 naročnikov. Oblasten^ je prijavljenih 1200 trgovcev z radijskimi potrebščinami. Po tem računu bi na vsako radijsko trgovino odpadlo povprečno 30 prijavljenih amaterjev. Nekoliko čudne številke so to vsekakor. Bernard Shaic v radiju. V Berlinu so predvajali Shawovo delo sNazaj k Metuzalemu«. Kmalu nato je londonska postaja javila, da bo veliki angleški dramatik imel v ra dunov«; — 22 Poročila. Ponedeljek, 10. dec. 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila; — 19 Francoščina, poučuje dr. Leben; — 19.30 »Par nasvetov noseči že-nk, predava dr. Leo šavnik, špec. za porodništvo in ženske bolezni; — 20 Cankarjev večer: Uvodna beseda; 2. Ciril Debevec bere: »Podobe iz sanje i (konec uvoda); odlomek iz »Kurenta«; 3. Marija Vera bere: -»Podobe iz sanj: IV Postaja; Konec; 4. M Skrbinšek bere: Hlapec Jernej: »Govor pred sodiščem?; »Grešnik Lenart«: Kouec; »Zgodbe iz doline šentflorijanske«: Uvodna in sklepna pesem; 5. Pohujšanje v dolini šentflorijanski: II. dej. dialog: Peler-Jacinta, igrata Mira Danilova in Jan. Nato operni dvospevi: pojeta ga. Ribičeva in g. Banovec, čl. kr. opere: 1. Smetana: »Prodana nevesta«, dvospev Janka in Marinke; 2. Bizet: »Car-men«, dvospev Micaele in Don Jose-a; 3. Massenet: »Manon/: Manon in des Grieux; 4. Puccini- »But-terfly<: dvospev Butterfly in Pinkerton; 5. Brahms: »Zavrnjeni vasovalec (narodna), dvospev: Vsi so prihajali (slov. narodna); — 22 Poročila. Torek, 11. dec. 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila; — 17 Lahka glasba; — 19 Nemščina, poučuje ga. Piskernikova; — 19.30 Kemija vsakdanjega življenja: Kisik, g-renje, predava prof. Pengov; — 20 Koncert; — 22 Poročila. Sreda, 12. dec. 12.30 Reproducirana gbsba in borzna poročila; — 18.30 Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčinski: — 19 Srbohrvaščina; — 19.30 Vpliv grške in rimske kulture na evropski razvoj, prediva vseuč. prof. dr Bradač; — 20 Koncert; — 22 Poročila. četrtek, 13. dec. 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila; — 18.30 Kmelsko-gospodnrsko predavanje, predava g. ing. Rado Lah, ravn. Kmetijske družbe; — 19 LašČun, prof. Gruden,; — 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Silvo Kranjc; — 20 Koncert; — 22 Poročila. Petek, 14. dec. 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila; — 18.30 Gospodinjska ura; — 19 Francoščina, dr. Stanka Leben; — 19 30 Varstvo spomeirkov, predava dr. Franc Štele; — 20 Koncert; — 22 Poročila. Sobo'a. 15. dec. 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila; — 17.30 Lahka glasba; — 18.30 Delavska ura: Ureditev zavarovanja za slučaj starosti, predava ravn OUZD dr. Bohinjc; — 11) Nemščina: — 19.30 Poerlavie iz modrrs'ovja vseučil. prof. dr. Veber; — 20 Recitacija; — 20.30 Koncert; — 22 Poročilo. Nedelja, 16. dec. 9.30 Prenos cerkvene glasbe; — 11 Lahka glasba; — 15 Reproducirana glasba; — 15.30 Humoristično čtivo. pisatelj Milčinski; — 16 Lahka glasba; — 17.30 O gledišču, prof Šest; — 18 Veseloigra — 20 Koncert; — 22 Pore čila. Rabile Tort fjsr«e iti barlum-elekkoiike :Drugi programi Sobota, 8. decembra. Zagreb: 17 Pravljice. — 17.30 Češke in slovaške narodne pesmi. — Hrvatske pesmi. — 19.45 H. Nučič predava o Cankarju. — 20.15 Prenos koncerta iz Osijeka. — Praga: 9 Cerkvena glasba. — 11 Simfonični koncert. — 16.30 Plesna glasba. — 17.30 Predavanja. — 19 Orkester. — 21.15 Opera. — Varšava: 9.30 Cerkvena glasba. — 15.15 Oratorij. — 18 Mladinski spored — 20 30 Opereta. — 22.30 Plesna glasba. — Katovice: 9 30 Služba božja. — 14 Predavanja. — 15.15 Koncert Varšavske filharmonije. — 20.30 Opereta. — Dunaj: 11 Orkester. — 15.45 Pravljična igra — 16 Orkester. — 18.15 Komorna glasba. — 20.20 Opere.la. — Budapest: 10 Pridiga in cerkvena glasba. — 12.10 Trio. — 17 Lahka glasba. — 19 30 Drama. — Berlin: 15.30 Predavanja in recitacije. — 17 Lahka glasba. — 20 Koncert. — 22.30 Plos. — Muenchen: 11 Zvonovi z magistrata. — 15.20 Iz italijanskih oper. — 18 VVagner, Walkuere. — Nato: Koncert. — Leipzig: 16.30 Koncert. — 19 Predavanje. — 20 Komična starka v opereti. — 22.30 Plesna glasba. — Stutlgart: 15.40 Orgelce s petjem. — 16.85 Odlomki iz oper. — 18.15 Predavanja. — 21.15 Renska suita. — Milan: 12.30 Kvartet. — 17 20 Otroška opera. — 20.30 Koncert. — 23 Ciganski orkester. RADIO * FPAMC je največ;a in najstarejša strokovna tvrdka, ima najnižje cene, najboljše Radio-aparate. nov cenik, ki izide še ta teden. LJubljana, M ©sini trg 5 Radio iz vtikalne pušice! — in vse je spravljeno v prejemalu. Naročite, da V»m pokažejo TELEFUNKEN-priklopno opremo in vprašajte po novih Telefunken-ceveh. Priklopite samo na hišno razsvetljavo z izmeničnim tokom! Za zvočnik Vam priporočamo ARC0PH0N, veliki koncertni zvočnik z nedosežno polnim glasom. 1905,. , 1926 TELEFON M.ioguletne izkuSnje — Ha(mo«e; n: 16 Orkester — 19.30 Higiensko predavanje. — 20 Simfonični koncert. — 22.15 Orkester. Nedelja, 9. decembra. Zagreb: 17 Kabaretna glasba. — 18 Opera. — Praga: 9 Cerkvena glasba. — 13.20 Predavanja. — 20 Koncert slepcev iz zavoda na HradČanih. — Va šava: 14 Predavanje iz kmetijstva. — 1515 Simfonični koncert. — 18 Poljski skladatelji. 20.30 Večerni koncert. — Katovice: 10.15 Služba božja. — 12.15 Kvartet, — 15.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije. — 18 Koncert poljskih skladateljev. — 20.30 Prenos iz Varšave. — Dunaj: 10 20 Orgle. — 11 Simfončni konrert. — 16 Orkester. — 20.45 Šaloigra »Die golrlcne Sphinx*. — Budapest: 10 Kalvinska služba božja. — 12.10 Simfonični orkesler. — 20.45 Vojaška godba. — 22 Ciganska godba. — Berlin: 8.55 Zvončkailje z gar-nizijske cerkve. — 11.30 Vojaška godba. — 15.30 Pravljice — 16.30 Božične pesmi — 20 Večerni koncert (tenor, orgelce in dva rogova). — 21.30 Ruska glasba. — Leipzig: 8 30 Orgle. — 19.30 Lahka glasba. — 21 Recitacije, nato plesna glasba. — Muenchen: 11: Zvonovi z rotovža — 17.05 Otroška glasba. — 18.30 Komorna glasba. — 20.05 Opera, nato koncert. — Stutlgart: 15.30 Predavanje o zrakoplovstvu. — 19.45 Petje. — 20.15 Mozartov večer. — Bern: 11 Pridiga. — 15 Simfonični koncert. — 19.30 Pravljice. — 20 45 Recitacije. — 21.05 Večerne koncertne točke. — Milan: 10.30 Cerkvena glasba. — 12.80 Kvartet — 16 Kvintet. — 17.15 Ciganska godba. — 20.30 Opera. — Bim: 10 Cerkvena glasba. — 13 Trio. — 20 45 Simfonični koncert. — Toulouse: 21.30 Konrert. — 2150 Orkester. — 22.05 Odlomki iz opere Manon. — 23 »Kakor v Moulin — Iiouge«. Ponedeljek, 10. decembru. Zagreb: 17.30 Godba iz Palace-kino. — 19.45 Predavanje o čebelarstvu. — 20.30 Prenos iz inozemstva. — Praga: 12.30 Opoldanski koncert. — 18.15 Predavanja. — 20 30 Prenos z Dunaja. — Va šava: 17 10 Predavanja. — 18 Popoldanski koncert. — 20.30 Prenos z Dunaja. — 22.30 Plesna glasba. — Katovice: 16 Recitacija. — 17.20 Predavanja. — 20.30 Prenos z Dunaja. — 22.30 Francosko predavanje o poljskem kmetijstvu. — Dunaj: 11 Kvartet. — 16 Popoldanski koncert. — 17.45 Potopisi. — 19.15 Beethovnove sonate, klavir — 22.10 Orkester. — Budapest: 12.20 Trio — 14 Nasveti za dame. — 17.45 Ciganska godba. — 19.30 Simfonični koncert. — 21.45 Trio. — Berlin: 15.30 Predavanja. — 20.3:1 Prenos z Dunaja. — Nato plesna glasba. — 0.30 Nočni koncert. — Leipzig: 19 Predavanja. — 20 Petje — 21 Suita A. Schoene-berga. — 22.15 Plesna glasba. — Muenchen: 16 MoJ orna ameriška literatura, predavanje. — 19.30 Simfonični koncert. — 22.45 Šah — Stutlgart: 16.35 Stari plesi. — 20 Prenos simfoničnega koncerta iz Berna. — Bern: 17 Orkester — 19.30 Predavanja. — 20 Simfonični koncert — Milan. 16.30 Kvintet. — 17.20 Otroško pet>e. — 20 30 Opereta. — 23 Jazz. — Bim: 13 Trio. — 17.30 Koncert fil-harmonične akademije. — 20.45 Večer lahko glasbe. — Toulouse: 14.30 Orkester. — 21.30 Valčki. — 22 Opera Carmen. Naszmanila. CjuMJansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. Sobota, 8. decembra ob 15 popo.: Dobri vojak Švejk. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: Romeo in Julija. Izven Nedelja, 9. dec. ob 15 pop. »Stilmondskl župan«. Ljud. predstava pri zniž. conah. Izven. — Ob 20: »Živi mrtvec«. Izven. Ponedeljek, 10. dec.: Zaprto. Torek, 11. dec. --Lepa Vida«, premijera. Premierski abonma. Proslava 10 letnice smrti Ivana Cankarja. Sobota, 8. Zrinjskk Izven. Nedelja, 9. opereta, Izven. — Ponedeljel Torek, 11. OPERA: Začetek ob pol 20. decembra ob 15. pop.: «Nikola Šubic . Ljudska predstava pri znižanih cenah. decembra ob 15. pop.: -.Poljska kri«, ljudska predstava pri znižanih cenah. Ob pol 20. »Boris Godunov«. Izven. , 10. decembra: »Daliborc Red A. dec. — Zaprto. Cankarjeva »Lepa Vida«, drama v treh dejanjih, se vprizori za spomin Cankarjeve smrti v torek 11. decembra v ljubljanski drami Sodelujejo: ga. Šaričeva (Lepa Vida), ga. Mira Danilova (Milena), ga. Marija Vera (mati), g. Gregorin (Poljanec), g. Jan (Dioniz), g. Ciril Debevec (Mrva), g. Lovar (Damjan), g. Kralj (Dolinar) in g. Cesar (zdravnik). Režija ima g. Ciril Debevec. Vstopnico se rezervirajo pri blaga,fni (tel. Stev. 2231). Pohištvo v II. dejanju je iz prijaznosti posodita tvrdka I. RepSe Maetcrlinekov »Stilmondski župan« kot ljudska predstava pri znižanih cenah se vprizori v nedeljo 9. t. m. ob 3 pop. Drama spada med najpre-tresljivejše tragedije iz svetovne vojne (izza časa okupacije Belgije po nemški armadi) in najučinkovitejše predstave pretekle sezone. Stalno In nepoje-majoče zanimanje občlnstvs najjasneje dokaruje vrednost tega globoko pomembnega in etičnega de-ia. Začetek je točno ob 3, konec ob 5. Opozarjamo na to predstavo (cene so znatno znižane) zlasti občinstvo r. dežele. Naslovno vlogo igra g. Levar, režijo ima g. Ciril Debevec. Mariborsko gledališče Sobota, 8. decembra ob 15.: »GEJšA«. Znižane cene. Kuponi. Zadnjikrat. Ob 20: »DOBK'I VOJAK ŠVEJK«. Kuponi. Gostovanje g. Daneša. Nedelja, 9. decembra. Zaprto. Ponedeljek, 10. decembra. Zaprto. Torek, 11. decembra ob 20. uri: »Hlapci«. (V spomin desetletnice Cankarjeve smrti). Prireditve in društvene vesti »šiškn« — »Prosveta«. V ponedeljek ob polosmih zvečer v dvorani vclezanimivo skiop-tično predavanje o »Ruskem ujetništvu«. Predava g. Jakob Grčar. Ker je snov zelo obširna je predavanje porazdeljeno nn štiri dele in bo vsak ponedeljek po en del. — Uljudno vabljeni. V šentpeterskem prosvetnem drnštvu bo predaval v ponedeljek zvečer t>b osmih g. prof. dr. Vinko šarabon o Ameriki in Amerikancih. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. — Člani in prijatelji društva so vljudno vabljeni. — Po predavanju je odborova seja, pri kateri naj ne manjka nobeden odbornik, ker je ta seja zadnja pred občnim zborom. Žrebanje loterije koles, društva »Zarja« Zg. Kašelj preloženo za kratek čas. Odbor. Saše sSifnšivo Kršč. socialistični akad. klub Borba« ima svoj reden sestanek v ponedeljek, 10. t. m. ob običajni uri. Cerkveni vcstnil< Cerkvena glasba v stolnici. Danes na prnz-nik Marijinega Brezni. Spočetja sc bo pri pon-tifikalni maši ob desetih izvajala Francko-v a® m n š a v F-molu, grudna! Gnesbaeher-jev. ofertorii Gollerjcv. — V nedeljo o priliki slovesnega obhajanja godu sv. Nikolaja, pntrona stolnice, se bo pri pontifikalni maši ob desetih izvajala prvič v stolnici 11 o c h r e i t c r j e v a m n š a v čast Kristusu Kralju Gradual bo Foersterjev, pri ofertoriju Wagnerjev Jubi-lnte l)eo. Pred sv. mašo Foersterjevn pesem v čast sv. Nikolaju, po sv. inaši Prcmrlova. Sodeloval bo orkesler Dravske div. oblasti. V Križankah ima danes zvečer ob šestih ondotna moška Marijina družba slovesen shod ter sprejem novih članov. II. Vnanjn Marijina kongregncija pri čč. uršulinknh vabi svoje, članice, naj se udeleže vse danes v soboto popoldne ob 2 slovesnega shoda v običajnih prostorih. »peiaci v Italiji Nova preganjanja. Obsodba 18 letnega (lijaka Venčeslava Tuta in 17 lelnega brivca Viktorja Logarja iz Tolmina na dva meseca zapora, na denarno globo in na poravnavo sodnih stroškov, se pokaže v pravi luči šele na podlagi razsodbe. Oba sta bila osumljena, da sta v noči od S. na 4. novembra t. 1. torej na predvečer desetletnice italijanske zmage (Italijani jo pišejo z veliko začetnico) obesila na Kozlov Tob jugoslovansko trobojnico. Aretirana sta bila obenem z velikim številom drugih mlade-ničev, ki pa so bili izpuščeni. Glede Logarja je smatral sodni dvor za ugotovljeno, da je on izvršil ta zločin, ker je imel na hlačah in na telovniku madeže, ko se je prikazal drugi dan v brivnici. Sodniki so smatrali, da so ti madeži nastali pri plezanju na drevo, na katerem je plapolala zastava in niso dopustih, da bi izvedenci ugotovili izvor madežev. Enako so smatrali za obteževalno dejstvo, da so našli na njegovem stanovanju raztrgano srajco. Take srajce pa Logar ne bi nosil, ker je po mnenju sodnega dvora pravi »arbiter ele-gentiarum«. Izjave vseh prič v njegov prilog je sodni dvor zavrnil in je izjavil, da morajo upoštevati izjave nekega častnika, ki da je zaupno izvedel od nekoga, ki ga niso imenovali pri procesu, da je Logar krivec, Enako je sodni dvor zavrnil zahtevo zagovornika, naj se ugotovi, ali je bila obleka obtoženčeva mokra, kajti morala bi biti mokra, če je on obesil zastavo, kajti deževalo je vso noč in delo je moralo trajati vendarle precej časa. Radi tega je sodni dvor smatral Logarja za krivega, da je on, ki velja za odkritega slovenskega iredentovca, razobesil v prevratne namene jugoslovansko zaslavo, ne da bi obenem razobesil tudi italijansko. S tem je po mnenju sodnega dvora zakrivil dva zločina: 1. proti členu 17 zakona od 2-4. 12. 1925 št. 2264. ker je razobesil jugoslovansko zastavo ne da bi obenem razobesil tudi italijansko, 2. proti členu 20 novega policijskega zakona, ker se smatra razobešenje jugoslovanske zastave na dan italijanske zmage za prevratno manifestacijo. Radi drugega »zločina« je bil Logar obsojen na dva meseca zapora, radi prvega pa na globo 1000 lir, razen lega pa mora plačati sodne stroške. Vsi konliscirani predmeti se zaplenijo, hlače, telovnik in srajca pa ostanejo v sodniji v jamstvo, da bo Logar plačal globo in stroške ... Venčeslav Tuta pa je bil oproščen tega zločina, pač pa je sodni dvor izlaknil drugi, šo hujši zločin. Že pred časom so razpečavali po Tolminsikem znane slovenske začetnice : Prvi koraki« in po obtožbi so jo obešali celo na vrata in okna posameznih hiš. Kot krivca so ugotovili mladeniča, ki bi po podatkih bil istoveten s Tutom. Pri preiskavah na njegovem stanovanju so tudi našli poleg drugih slovenskih knjig te začetnice. Radi tega je sodni dvor razsodil, da je Tuta izvršil skrajni zločin proti členu 112 policijskega zakona, zato, ker je (pravi dobesedno razsodba) Tuta hranil in razpečaval omenjene knjige, da bi v novih slovanskih generacijah širil slovenski jezik v škodo italijanskega jezika in da bi oživljal v tem ozemlju čustva nasprotne nacije, kar je po naziranju vsakega človeka v nasprotju ne samo s poli-tično-nacionalnirni smernicami, temveč so tudi nasprotne in žaljive za red in čast in ugled domovine. Radi tega je bil Tuta obsojen na dva meseca zapora in na poravnavo stroškov. Proti tej gorostasni razsodbi, ki bije vsaki pravici v obraz, sta obsojenca seveda vložila rekurz. Radi popolnosti naj še omenimo, kako je bil sodni dvor sestavljen: vitez Brunelli Ore-ste, predsednik, vitez Giovanni Marlinuzzi in vitez Mario Thermos, sodnika. In kakor za ironijo prirejajo sedaj po vsej Italiji protestne demonstracije proti razsodbi v Mondugnovem procesu v Parizu. Tako so se fašistovski akademiki zbrali na poziv včeraj popoldne ob 16. uri v auli tržaškega vseučilišča, kjer jih je nagovoril tajnik Peru-sino. Nato so šli v klaverni povorki po mestu, kjer so predvsem pred sedežem Societe dal-matica demonstrirali proti Jugoslaviji z najbolj neslanimi in žaljivimi vzkliki. Nato so se podali pred francoski konzulat, kjer so se ponovite demonstracije proti Franciji. Korakali so nato zopet na Veliki trg, kjer so se po zo-petnem nagovoru s strani Perusinija razšli. Vrtojba priključena Gorici. Ko je bila v začetku 1927 na novo ustanovljena sedanja Goriška pokrajina in je bila Gorica proglase na za glavno mesto le pokrajine, so ji priključili mejne občine Ločnik, Podgoro, Solkan, Štandrež in Ht. Peter. To so si lahko dovolili, ker ni bilo več nevarnosti, da bi prišli Slovenci do zastopstva v mestnem svetu, saj takega od ljudstva izvoljenega zastopstva ni več, <*1 kar vodijo občinsko upravo imenovani uradniki. podeštati. S tem pa je vsekakor prebivalstvo Gorice poskočilo po ljudskem štetju od leta 1921 na 42.141. Sedaj pa je izšel nov ukaz, s katerim se priključi Gorici še Vrtojba, tako da se bo zvišalo število za nadaljnjih 2501 oseb. »t. _____t....:.. nnl-itnnirt -ilnv trf 5nl»> V Trstu. Poslopje nekdanje slov. trg. šole je bilo kakor poslopje Ciril Metodove šole na Aque-dottu last Trgovske Obrtne zadruge v Trstu. Alfonz Mucha In niesova epopea V poslopju je imel kakor znano, svoje prostore in telovadnico tržaški Sokol. Ko ni po vojni italijanska oblast dovolila, da bi se zopet otvo-rila trgovska šola in ljudska šola na Aque-dottu ter je tudi Sokol moral prenehati z delovanjem, sta prešli obe poslopji v last tedaj cvetočih Delavskih konzumnih zadrug, ki so nastavile v poslopje trgovske šole svoje urade. Delavske konzumne zadruge pa so prešle v zadnjih letih v fašistovske roke. Ko se je otvo-rila v Trstu podružnica poldržavne Banca del Lavoro e della Cooperazione, so se vselili v njeno poslopje (t. j. nekdanje poslopje Jadranske Banke) obenem z Zadružno zvezo in Fe-derazione Agraria tudi ravnateljstvo in blagajne Konsumnih zadrug, v kolikor se nista preselili v novo skladišče pod Skednjem. Poslopje trgovske šole je bilo zopet prazno. Sedaj se je tja preselilo poveljstvo 6. zone faš. milice. Razmere v tržaškem fašiju. Razmere v tržaškem fašiju se še niso razčistile, dasi je že pred dnevi pokrajinski tajnik Cobolli izdal parolo, da se mu je posrečilo zadevo rešiti. Še v soboto so bili povsod po mestu po-lepLjeni mali plakati proti Cobollu. Nekaj dni prej se je vršila preiskava v vojašnici fašistovske milica v ulici Fernira, kjer da so našli j veliko množino streliva. Konzulu milice Del Moru se očita, da si je prisleparil ogromne j zneske, ker si je dal nakazati plačo za dva- j krait toliko moštva, kolikor ga je v resnici imel. Zaprtih je cela vrsta fašistov »prve ure«, med njimi brata Mario in Tiberio Forti. V soboto pa se je pripeljal v Trst član osrednjega direktorja Lare Marghinotti. Italijanski krogi spravljajo celo članke V. Gaidc v zvezo s položajem tržaškega fašja. Z njim da hočejo prikrivati krizo in spričo »slovanske nevarnosti« lepo potlačiti vse . . . Lare Marghinotti, član osrednjega vodstva fašistovske stranke, ki je prišel nalašč zato iz Rima v Trst, se je že odpeljal, da po- \ roča Mussc'1'iniju o svoji preiskavi. Že pred njegovim odhodom pa je moral zapustiti Trst general tržaške milice Adolf Maroni, ki je bil kazensko premeščen v Kalabrijo. Na njegovo mesto je bil imenovan Gino Grisoni. Konzula fašistovske milice Del Muro in De Rossi, ki sta bila aretirana, se nahajata šc vedno v zaporu. Civilizacija svoje vrste. Goriški »humo-ristični» list »Fioretto« je napisal na uvodnem mestu to-le -osmrtnico« »Goriški Straži«: Po dolgi in žalostni agoniji, posvečena zlu, je nenadoma preminila, ugrabljena svojim dragim, -Goriška Srtažetta«, stara komaj deset let. To žalostno vest sporoča potrta mati Jugoslavija, obupan oče Dinar, bratje Orju-naši in Biteznicche, sestra Banca di Lubiana odsotna), zet Besednjak, nečaki Kemperle, Kratlj, Rojce, Podgornicche, Gabersicche, Med-vesicche, Baite (Brajša) in Picche in Ciai... Pogreb bo šel od Sv. Lucije v Gorico, odkoder bo šla duša po prestam kazni za grehe pred državno sodišče. — Da bo izpričevalo teh nosiiteljev prave civilizacije popolno, je direktor lista dr. Paglilla, odvetnik v Gorici, napisal uvodnik, iz katerega povzamemo te-le vrste: »Končno je nehal bahanal, nehal je izhajati listič, ali bolje, pribežališče izmozganih, brezdomo vinskih mazačev, tepcev, plačanih sužnjev in neumnega idiotskega in sterilnega irredentizma. Morda bodo zdaj Goričani razumeli, kako velika čast je biti državljan ene izmed najbolj civiliziranih držav na svetu.« To je napisal tisti privandrani odvetnik Paglilla, ki je že mairsikaiko liro zaslužil na račun slovenskega ljudstva. Bog ne daj, da bi morali presojati italijansko civilizacijo po ta-kih-le umotvorih! Za takojšnjo kolonizacijo Primorske. Uradno glasilo fašistovske stranke na Primorskem se zopet zavzema za kolonizacijo Primorske. »Neobhodno potrebno je, da postane Primorsko italijansko. Treba je izvesti bonifikacijo zemllje, da se najde prostor za naselitev Furlanov, ki so živeli na Primorskem šc pod ri.mljam.skim gospodstvom (I)«. List zaključuje: Da se bo to delo naglo izvršilo, se bo fašizem zavzel z vso energijo, vztrajnostjo in odločnostjo«. Nove italijanske vojašnice ob meji. Glavno skrb posvečajo italijanske oblasti v zadnjem času gradbi poslopij za ballile, miilicfe, karabinjerje. Posebno vneta kaže biti kraljevska komisija, ki vodi upravo tržaške pokrajine. Predvsem se bo lotila gradbe kara-binjerske vojašnice v Postojni, ki jo je določila že prejšnja komisija. V Devinu je nakupila poslopje bivše Legine šole za 105.000 lir in je določila nadaljnjih 14.000 lir za preureditev prostorov. Končno je sklenila zgraditi ogromno novo vojašnico v Sv. Petru na Krasu in je namenila v to svrho kar 440.000 lir. Pa pravijo, da Slovani pod Italijo niso zadovoljni z dobrotami, ki jim dan na dan izkazuje fašistična Italija. Alfonz Mucha, eden Izmed največjih čeških umetnikov, je proslavil desetletnico čsl. svobode z razstavo svojega življenjskega dela, ki je vanj vložil trud 19 let Kako veliki pomen ima to njegovo delo, že da naslutiti dejstvo, da se je otvoritve razstave udeležili razen umetniških krogov tudi čsl. prosvetni minister prof. Ilodža, poljski, bolgarski in jugoslovanski, ki so vsi ocenjevali zasluge Alfonza Muche in veličino njegovega dela. Je to njegova Slovanska epopeja, ki jo je razstavil v ravnokar dogotovljeni velikanski dvorani vele-tržne palače. V zgodovini slovanskega slikarstva pač ni dela, ki bi se moglo po svojem obsegu, boga štvu idej, po svoji koncepciji in obliki primerjati z Muchino Slovansko epopejo. Slovansko epopejo tvori 20 slik, izmed katerih jih je 13 po € visokih iu po 4 m in pol širokih, ostalih 7 slik pa je 8 m visokih in 6 m širokih. Omejim se samo na vsebino slik, dočim oceno prepuščam poklicamejšim osebam v strokovnih listih. Prva slika predstavlja »Svantovito slavnost«. Vsako jesen se zberejo polabski Slovani in zastopniki ostalih Slovanov v Arkoni na otoku Ru-jani v Baltskem morju, da praznujejo praznik Svan-tovita najvišjega slovanskega boga. Slavnosti se vrše v velikem obsegu in božjepotniki poklanjajo svetišču bogate darove. »Slovani v praveku« kaže na način, ki človeka prevzame, priprosto življenje Slovanov v dobi, ko še niso imeli zvez s kulturnimi narodi. Uvajanje slovanskega bogrslužja«. V prestolnici velikomoravske države, na Velehradu, čitajo med velikimi slavnostni! razigranih duš papeževo bulo, ki dovoljuje sv. Mettdn, da sme opravljati službo božjo v slovanskem jesiku vMilič iz KromMfža«, velik asket, mistik in goreč razširjevavec notranjega verskega življenja v dobi grozne pokvarjenesti v vodilnih čeških krogih (f 1374), ki ga nekateri brez zadostnega razlega smatrajo za Husovega predhodnika. Slika predstavlja, kako prostitutke, ki »ti jih Miličevo življenje in beseda pridobila za versko življenje, mečejo raz sebe lišp in dragocenosti ter prosijo Miliča rdpuščenja in molitve pri Bogu. •/Sestanek na Kfižkah«. Po Husovi smrti so se zbirali njegovi pristaši v prosti prirodi. Husit-ski župnik Konrrd iz mesta Plzna je sklical prvi sestanek na Križke pri mestu Benešov, odkoder so se podali oboroženi na pomoč Pražanrm, da bi jih osvobedtli nasilnega kralja Zigmunda, ki si je lastil pravo na češki prestol. »Zahvala po bitki na Vitkovu-. Ko je nepriznani kralj Zigmund cblegal Prago (1. 1420.), si je podal Žižka na Vitkov (sedaj žižlcov, del Prage, kjer so te dni odkrili velik spomenik narodne svobode), da bi ohranil zvezo Prage z deželo. Tu ga je napadel Zigmund z veliko premočjo. A Žižka ga je prtolkel in vsvobcdil Prago. Po bitki se zahvaljuje Bogu Žižka z vso vojsko in Pražani za zmago. »Bratovska šola v Ivančicih«. Po husitskih bojih je pod vplivom pridigarja Chelčickega nastala Bratska jednota. ČeBkl bratje so osnovali šolo za plemiče v Ivcnčicah, kjer je njihov škof Jan Blahoslav 1 1564. prevel Novi zakon iz grščine. Češkemu ciklu pripada tudi »Husova pridiga v betlehemski kapeli«, ki ima isto tendenco kakor »Jifi Iz PodSbrad«. Husitski češki kralj »Ji-H iz Pod 6b rad« (1458—1471) je sprejel papeževega legata v slavnostni avdijenci. Dočim je bilo prej upanje na kompromis, ga sedaj Jifi odkloni ln I mi ne poiiudi niti stola, čeravno vsi ostali sede. Tudi Chelčickemu (Tolstoj ga je smatral za svojega predhodnika), ki nastopa proti vsaki uporabi sile in ne priznava države, je posvetil eno sliko. ,„ »Komensky v Naardenu«. Umirajoči veliki pedagog Kc*mensky (t 1670) se je v želji po svobodi dal prenesti na morsko obrežje. I »Osvobojenje Slovanov« predstavlja proglas neodvisnosti. Sredina slike je posvečena husitski dobi a v legijonarjih vidi mederne naslednike žižkine vojske. Češki ciklus so konča s »Prisego mladine«. Okrog zelene lipe prisega mladina vseh i slovanskih narodov, da bo branila svobodo in ne-I odvisnost do zadnie kaplje krvi. * Slovaški zgodovini se oddolži Mucha s Po-' roko Prem vsi a Otokara II. v Bratislavi. Poljsko zgodovino zastopa »Bitka pri Grunvvaldu««, ko so se 1. 1410. Poljaki esvobedili nemške nadvlade, i »Moskva v Zimi« in ruski samostan na sveti Gori ! Athos lepo ponazorujeta idejo Moskve »tretjega Rima«, ki je tako značilna za rusko zgodovino, i Iz srbske zgodovine je vzel za svojo epopejo »Kronanje Dušana za carja« 1. 1346. Hrvatsko preteklost skuša opisati z »Obrambo Sigeta pred Tur-ki« jx>d hrabrim Nikolajem Zrinskim. Iz bolgarske ,ireteklcsti si je Mucha izbral trenutek, ko je »Car Simeon osnoval akademijo« iz kulturnega krga, ki ga je zbral okrog sebe. V tem krogu se je gla-golica spremenila v cirilico, ki jo še po več kot tisoč letih uporablja večina Slovanov. Naj bodo ocene o umetniški strani Slovanske epopeje še tako pohvalne, vendar ima z zgodovinsko strani dva nedostatka. Mucha še stoji ped vplivom protestantskega nazora o češki zgodovini, ki vidi v husitstvu vrhuncc. A prof. dr. Pekaf je dokazal, da je to popolnoma napačen nazor. Sam prof. dr. Vaclav Novotny, velik zagovornik Husa in nasprotnik katolicizma, je februarja letošnjega leta priznal, da je bila svePvaclavska in cirilo-meto-dijska tradicija v češkem neredu mnogo silnejša od husiteke. Mucha pa se v svojem epohalnem delu ni spomnil tudi Slovencev, Lužičkih Srbov in tridesetmilijciif-kega ukrajinskega in desetniilijon-skesja beloruskega naroda, kakor da 1. Gospodovega 1928 ti naredi ne bi kazali dovolj močnih znakov svoje eksistence. Alfonz Mucha se je redil 24. julija 1860 v Ivančicih na Moravskem. Srednjo šolo je končal v Brnu, umetniško študije pa v Mlinchenu, Dunaju i in Parizu. Zaslovel je najprej v tujini. Ko je leta 1896. slavna tragedkinja Sara Bernhard naročila pri njem plakat za pariško gledališče »Renaissan-ce«, kjer je nastopila, je nenadoma zsslovel Še i dalje je slikal umetniške plakate, ali njegove umetniške spos bnosti so se vendar najlažje uveljavile v zgodovinskih slikah. Kakor Brožfk in MatSjko je predvsem realistično zgodovinski slikar. L. 1905. se je podal v Ameriko da bi našel sredstva za svoj načrt — Slovansko Epopejo. To željo mu je 1. 1910. izpolnil Charles Grane pod ]>ogoje,m, da bo Slovanska Epopeja last pražite občine. Po več kot osemmatstletnem de ki je svojo zamisel dokončal v osvobojeni domovini baš ob desetletnici njenega obstoja. Slavicus. «« Slovenci. cuHe obupni klic obmejnih bratoo in hitite na pomoč Slovenski Straži K našemu ,JheophSlu Preozko je to. Bilo bi bilo reči: k našemu igranju vobče. -»Theophilus« je samo poskus in morda bo dolgo trajalo, da pridemo do lastnega našega igranja. ★ Menim, da je bolje, da m i ne igramo, ako nas vodijo pri tem zgolj estelski in umetniški nagibi. Priborili smo se že do lastnih pogledov na sodobnost in ne gre, da bi pozabljali, da je igranje nastalo iz službe božje. Da mora biti resnična igra — najiskrenejša služba. Služba ljudem in služba Bogu. Z istega stališča izbiramo igre. Niti v po šle v ne pride za nas vsa plehkost in plitvcst raznih »ljudskih« iger. Segamo pa tudi preko diferenciranja in seciranja natura-listov in vseh drugih -istov. Najbližji so nam nujno stari m is ter i ji, — dela, katerih osnovne poteze in misli rasto daleč in visoko nad vsakdanjost, do vsečloveškega, do božanstva samega. Dela, ki začno s fizičnim in končajo v metafiziki. Vzporedno nam raste moderni, iz istih naših osnov naslajajoči repertoar (Francija: Gheon, Nemčija: Weismantel). Ni nam do svojevrstnih značajev, do razkosanih duš iz okolja dekadentne kulture. Iščemo postav, ki bomo vanje vložili svoj lastni jaz in svoje neposredno, ne pa s težavo iskano doživetje.' Zato cenimo tipe — široko očrtane osebnosti, ki jim damo kri in življenje brez umetničenja sami. Ne bomo kultivirali »talentov«. Brez dvoma je potrebno nekaj, kar usposablja za igranje. Glavno pa je zdravi, neposredni, mladi človek, ki ima podajati samega sebe, ne da bi pri tem sebe iskal. Podlaga vsega je seveda intimna igralska družina, skupnost ljudi, ki drug drugega do- .......................H Za božično dobo priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom sledeče skladbe: Grum Anton: Odpevanje pri lavretanskih lltani- jah za mešani zbor. Din 16.—. niadnik Ign.: Božične pred- in poigre. Din 10 — Premrl Stanko: Slava Bogu na višavi. Deset božičnih pesmi za mešani zbor in orgle. Partitura Din 24.—, glasovi po Din 6.— — »Le spi, nebeško dete Ti« in >0 ve lesene jaslice«. Dve božični pesmi za mešani zbor ln orgle. Din 3.—. Sattner P. Hugolln: Božičnice. Šest božičnih jiesnn za mešani zbor. Din 20.—. Sattner-Premrl: Dve božičnici. Dvoglasna ženska zbora s klavirjem Din 10.—. (Samo za domaČe božične prireditve.) Sicherl Jos.: Pastirci iz spanja 16 božičnih pesmi za solo, mešani zbor in orgle. (Napevi starejših skladateljev: Rlhar, Cvek. Gerbič, Vavkeh itd. Part. 36.—. glasovi po Din 6.—. Sichfiri-Promri: Pridite mniit Jezusa. 17 božični", pesmi za solo mešani zbor tn orgle. (Riharjevi, Cvekovi, Vavknovi in drugi napevi.) Partitura Din 30.—, glasovi po Din G.—. bro poznajo in razumejo in so vsi enega, hotenja prežeti. ;il j To bo prinesla bodočnost. Preprosta bo zato naša igra, dana v doživljanju vsem in vsakomur. Ne toliko igra, bolj in raje služba in molitev. Iz takega hotenja bo skušal vzrasti »Theophilus«. Sodili bosle seveda vi. Iz ,,Theeph!la" misterija v dveh delih iz 15. stoletja. (Iz prvega dela.) Theophilus: Še jaz naj bom ti na ukaz — naj bo mi v žalost ali pa v veselje! Satanas: Korake tri mi stopi na povelje nazaj in reci: Tajim resničnega Boga. Theophilus: Tajim resničnega Boga. Satanas: ... In Mater sveto, ki ga je rodila. Theophilus: In Mater sveto, ki ga je rodila ... Satanas: Postajam tvoj tako — Theophilus: Postajam tvoj tako... Satanas: S telesom, dušo vso. Theophilus: S telesom, dušo vso. Satanas: Zdaj vsedi se k pisanju! ... (Iz drugega dela.) Theophilus: Pozdravljam, Marija, Te, ki si cesta v nebo, vseh grešnikov upanje si trdn<5, Ti si skrinja zveličanja, Ti, o kraljica prečista vsa, večne si milosti vir svetal. Tvoje telo si je Bog izbral in Tebe za svojo deklo zvesto, ki milost obljublja preljubo ubogim grešnikom, ki so grešili in pravo pot k Bogu izgubili. Ti svetla zvezda vodnica si, — jaz daleč zablodil sem od poli. Pomagaj mi nanjo zopet nazaj, —> saj Ti si most, si brv v raj. Vsi, ki vate zaupajo, hudiču pač. zares uteko. O Gospa, moj greh v nebo kriči, ne upam si dvigniti svojih oči do vsemogočnega Boga. Tebe, Tebe izvolim za svojega sla, Ti mi bodi Pomočnica, lx>di mi milostna priprošnjica, — pomagaj mi, da milost dobim in strašni usodi ubežim! Gospa, sveto besedo izpregovorl v leni častitljivem božjem dvori, zakaj od Deteta Jezusa dosežeš, za kar poprosiš Ga .., Marija: 0 gorje, Theophile. tvoje solze nikogar srca ne omeče. Tri dolge dni si tu ležal in jokal in svoj greh obžaloval. Nikogar nisem opazila, da bi ti dal bil tolažila. Kdo naj ti da, kdo hoče ti dati pomoči? Theophilus: O preljuba moja Kraljica, — Ti! ftakor steber si, ki se je v nebo pognal in mu je Bog od zgoraj podal roko; kakor val, ki ga je v najvišjem zagonu Gospod ujel z roko in ga utrdil med veko. : skozi vekove si ješ kot luč in moč sem do nas. Hvala Ti za to! Virgo fortis! To je dan, ki ga je dal Gospodi Veselimo in rudujmo se ga osi, ki smo mladi in je ta dan ves naši Svoje mehke misli kot po Jakobovi lestvi pred Mater svo-jo pošiljamo. Brez madeža je bila spočeta. Danes je tako svetlo blesteča nad nami! Zdrava, Marija! 0, ko bi bila ta bežja pot res naša!« se utrga starejši. Oči so se v trenutku dvignile, ogrele in zagnrile. Lansko leto so slišale par trpkih opa?k, ko so v cerkvi zapele eno staro »Marija k tebi...« in paler je pridigal v tuji govorici in krog cerkve so oblasino stopali tuji ljudje s surovimi obrazi in so kleli in se prešerno smejali. O, kako je vse to bo'elo! In, da bi letos zopet gledale to nesnago? Ne! Td' 'o se je beseda ogrela, padala, suvala in rezala. In srce, to ubogo dekliško srce, je krvavelo na tihem. »Naj jo imajo našo Sveto Goro, požrešne-ži! Me ne bomo več romale tja geri. Zakaj bi hodile k Mariji tako daleč? Saj imamo tudi mi romarsko cerkev tam gori na Vrhovlju in Marijin kip je na glavnem oltarju. To naj postane naše, samo naša božja pot!« Krepke besede, užaljena beseda slovenske deklice! »Res jc. prav ima Polda, povejmo to tudi drugim vsem. naprosimo gospoda, naj za osmega decembra mršuje tam gori. In me bomo pele Mariji najlepše pesmi, ki jih znamo. To bo res naša romarska cerkvica.« Bliskale so se oči v novem sijaju. Iz koia se zdaj oglasi mirna Anka: »Dekleta, ne delate prav! Res je, da je cerkvica na Vrhovlju prijazna, in Marija v njej /< lo lepa; tudi zapele bi tam gori nemoteno in bi bili čisto sami. A vem, da bi se vsem bridko storilo, ko bi pred cerkvico sf"li in gledali na nasprotnem hribu romarski božji hram; in vem, da bi se naš slari oča jokal, in tudi drugi, morda vsi bi se jokali. Ker je Mariji sama rekla, naj ji tam zidamo dom in tam presimo milosti. In le tja gor in nikamor drugam niso romali naši pradedje in prababice, nrši starši. Čitale s'.e, kako se je zatekalo k Njej naše ljudstvo v najhujših časih. Za časa tlačen,ja in za časa velikega punla je klečalo pred Njo vse ponižno in razžaljeno. In — saj so sledili boljši časi! Mislite, da je Marija pozabila na solze naših prednikov? Mislite, da ne vidi našega trpljenja? Zakaj je sama zahtevala, da prebiva med nami? — Jaz mislim, da je prišel zdaj oni čas, ko bi se morali še tesneje stisniti krog Nje, Njej ni treba ničesar govoriti, ničesar tožili z glasno besedo, ona v srce vidi. In tudi, če nas ne bodo pustili peli, kaj zato? Bomo pa zapele, ko se bomo vračale, sredi hriba, ali pa deli ob Seči. Šle bomo, in zaprle bomo oči, da ne bomo ničesar videle; in ušesa bomo zaprle, da ne bomo ničesar slišalo. Naš čas rabi dejanj, tihih, pobožnih dejanj!« Izzvenela je beseda. Oči so se srečale polne solza in ljubezni. V čudni, nadzeniski luči so zdaj gorele. Stara mati, ki je sedela na nizkem stolu tam zadaj v temi, je zastokala. Drugo jutro so dekleta posebno živahno stopale druga do druge. Pripravilo so si, kar so pač moglo v taki revščini. Tudi čevlji niso bili pripravni, a pot je suha in litdi copate i>odo prav prišle za rnzbolele noge. Kmalu popoldne so se zbrale vsaka s svojo culo. Zakaj pot jc dolga sedem ur. Spale bodo v cerkvi. Tako je Mali Marija Svetogorska sprejela v svoje naročje dvanajst dekliških src. dva-nnj 1 prošenj in — dvanajst grl je zanelo ro-ni; ;o pesem na bregu Sočo. kot si bila pred petnajstimi leti. Da te sram ni! In jaz bi se naj s teboj zaročil. Z deklelom s tako nazadnjaškimi nazori nikoli! Veliko deklet, ki imajo zdrave napredne nazore o veri, družbi, zakonu in o samem sebi, čaka na odvelnikove sinove, ki jim lahko stališče nudijo. Jaz sem že davno zrel za življenje, ti si pa še tako otročja.« Zavedel so je, da je grobo nastopil proti njej in v zadnjem stavku hotel postati milejši. Irena je po prvem očitku osupnila in vsa rdečica je zginila z njenih razvnetih lic. Potem pa se je kakor pretrgalo v njej in na široko se ji je odkril tuj, dosedaj nepoznani svet Rihnrdov. Zgrozila se je nad njim in začutila je, da jo jo z brutalno bc3cdo zasekal v srce. Utrgalo se jo v njej in v solzah se je zgrudila v naslonjač s krčevitim, nepretrganim plačem. Sedaj je Rihard spoznal svojo nepremišljenost, priskočil k dekle u, ki pa ga je s strašnim krikom pahnilo od sebe. S povešeno glavo se je odstranil iz sobe. — Trepeče beli list v njeni roki. Blagovest prinaša in novo življenje po včerajšnji smrti. Čudi se Irena novemu svetu, ki ji ga je dobri neznanec odkril. O, kako ves drugačen je od Riharda. Beli listič drhti- Irena si ga skoro ne upa ponovno razgrniti. Kolikokrat ga je že danes razbirala, da bi vsako skrito misel tujega fanta ujela in presenetila. Kako trpko-veselo ji je pri srcu. Trpkost je ob spominu ua včerajšnji do* godek, solnce v dan: šnjem. Misli, Irena, misli. Pisemce poljubi in bere: »Neznanec govori: Lahek dih pomladi veje v srca. Vsa polja, vse njive in gozdovi zeleni nad njimi so polni omamnih vonjav in solnca toplega. Življenje. Povsod. Cve ie in nagel.ii pojoči raz oken dekliških belih kamric. Vabi cvetje in kliče. Svelilka rdeča na oknu gori. Fantova pesem v noči pa umira od hrepenenja in bolesti. Odmeva išče duša in sebi harmonije. Kje naj najde? Na ulicah, promenadah, zabaviščih in teatru, kjer so cči na prodaj in lovijo pog'ede? Ali pa v samoli, v naravi in celo v najhujši gnječi ljudi, ko ;;e nenedema srečata dve duši, ki sta se mogoče iskali že do'go, dolgo. Tako težko je danes iskali lepote razmerja med fantom in dekletom. Tako malo mladih ljudi danes ve. kaj je ljubezen dveh duš, tisto najiskrenejše in najožje razmerje dveh, ki sta drug drugemu opora, da se dviga'a in raseia. Obenem pa daj 3 moč ona nadnaravna sila — religija, ki daje zmisel življenju našemu in vsemu trpljenju. NB. Morda se tudi motim in bodo te besede samo v zabavo in pcsnieh veselih prijateljic Vaših in Vas samih, zato Vam ostanem do prihodnjega samo — neznanec.« — Irena je zamišljena. Nad pismom in knjigami je sklonjena. Tajni zastori se odstirajo in pogled v novi svet je odprt. »Lep svet je to, lepši nego ta, ki sem dosedaj živela v njem. Čuden je stavek o zmislu življenja. Kaj je trpljenje? Ali sem že trpela? Saj slaba n'sem. Hudo še nisem grešila. Mariji lučko prižigam in zaio sem otrok, kakor mi je očital Rihard. Oh, o njem sploh nočem misliti. On je brez srca in plitev. Kaj je ljubezen? To je čisto nekaj dragega, kakor liste sentimentalne besede Rihar-dove in njegovo straslno poljubi j-nje. Kdo je neki ta neznanec. Oh, takega fanta bi imela rada.« Vprašanja se kopičijo, Irena, in na marsikatero ne veš odgovora. Danes ne gre Ireni učenje od rok. In se rodi v njej: »Kakor balzam je pri« šlo Ivo je pismo, dobri moj neznanec. Sedaj sem mirna in ozdravljena. Riharda poznam samo še kot znanca. Tebe pa ča-kam, tuji neznanec moj. Pa še lučko bom prižigala vsak večer pred Marijo in skušala mcli.i za tebe in sebe, da pridna postanem in tebe vredna. In ne bom več tako tjavendan živela, kakor sem doslej. Skušala bom komu kaj dobrega storiti in drugim ne nadlege delali. Dosedaj sem tako živela, da skero nisem vedela, da Bog tudi drugje prebiva, ne samo v cerkvi, da vse vidi in ve in vodi vsaicega človeka skozi življenje in je žalosten, če ga ljudje žalijo s' pregrehami, četudi z najmanj, širni. Tudi jaz sem ga žalila večkrat: mam« nisem ubogala, Micki s:m nagajala, z bratom se kregala — oh, kaj sem vse siorila!« Irena joče. Nad svojo slabostjo ječe in postaja močna. Šest mesecev pozneje. V polmraku visoke kaledrale se neslišno pomikajo postave proti glavnemu oltarju. Ljudi okrog obhajilne mize je vedno več. Visoko gori v oltarju pa zre, mogočno raz-svetljena, mati božja na vernike, ki za njen praznik najlepše darilo darujejo. Sv. obhajilo. Na stopnicah obhajilne mize klečita. Strežnik pozvoni, mašnik in ljudstvo, z njim oba, Irena in Ilugo, pa molijo: Gospod, nisem vreden--— Mašnik obhaja, obhaja. Obrazi so svečano veseli in tudi Marijine oči v oltarju sijejo čudovito, loliko ljubezni ir. miline je v njih. Osmi docember. Ma"dlca Mala Maj d i ca je bila uboga, a zelo ljubezniva deklica. Očka in mamica sta ji umrla, ko j« bila še čisto majhna. Ostala je sama na svetu. Ni pa bila popolnoma zapuščena., ker je bila dobra in ljubka; vsi bo jo imeli radi. Posebno dobra mlinarica, ki js živela v svojem mlinu blizu gozda, jo je iskreno vzljubila ter jo vzela popolnoma k sebi. Tu je živela Majdica srečna in zadovoljna; posebno jo je veselilo, da je imela tako blizu ljubljeni gozd, v katerem so jo poznale in pozdravljale cvetice in ptički. Ker je bila Majdica slabotnega zdravja, je mlinarica večkrat naročala: »Majdica, pojdi \ialo v gozd, da dobiš zopet rdeča lička.« Pridni deklici je bila taka zapoved čez rse draga, ker je ljubila gozd z vsem svojim malim srcem. Im?la je tam vse polno prija-beljčkov: ptičkov in cvetk. Komaj je sedla pod mogočen hrast, že je priskakljala veverica, da pozdravi svojo ljubo znanko. Ptički so pa zapeli pesmico o mali, pridni Majdici Pri-skakljale so tudi lahkonoge srnice in zajčki; golobčki so posedali na Majdina ramena. Majdica je pa pripovedovala vsem tem živalicam tiepe povestice; vse so jo pazljivo poslušale in pokimale, kadar se jim je zdelo kaj posebno lepo. Še cvetice so široko odprle svoje čaše, da ne preslišijo kake besedice. Majdica je znala res zelo lepo pripovedovati pravljice o škrateljnih in vilah, o angelčkih in svetnikih; vsy gozdni prebivalci so kar tožko čakali njenega obiska. A tudi živalice in cvetice so vedele mnogo tajn; izvedela jih je le njih prijateljica Majda. Nekoč premaga Majdico v gozdu spanec; vsa utrujena sladko zaspi pod drevesom. Njeni zlati lasje ji padejo v lepih kodrčkih preko ramen, mala usteca se okrožijo v nasmeh; bila je lepa kakor angelček. Ko odpre očke, zagleda pred sebo] prelepo vilo z zlatimi lasmi, oblečeno v belo oble-ko, ki je bila posuta s pisanim cvetjem. Ljubeznivo se nasmehne Majdici, da se je deklica kar nič ne prestraši, temveč, vstane in jo po-zdravi. »Majdica,« ji govori vila, »jaz sem gozdna vila, dobra vila tega kraja in sem videla, kako pobožen in dober otrok si.« >0, ti si!« vzklikne deklica, ^saj mi je moja druga mamica, mlinarica*, že večkrat pripovedovala o tebi.« »Seveda,« odvrne vila. posrečila bi te rada.« »0, dobra vila, jaz sem popolnoma srečna iu zadovoljna.« »Kaj bi ne hotela služiti vilam?« »Zelo rada. dobra vila!« > Poslušaj! Globoko v gozdu je hišica, v kateri stoji kip Matere, božje. Bi hotela ti vsak dan okrasiti kip s cveticami?« »Zelo, zelo rada! Saj imam tudi doma podobo Brezmadežne, pred katero vedno cveto rožice, ki si jih smem nabrati na vrtu. A kako bi našla tja pol?« »Ti kar sedi s cveticami pod ta hrast, vso dmgo bo že preskrbljeno« — ;n vila izgine. Vsa prevzeta strmi deklica pred ae. Niso bile vse samo sanje? Drugo jutro hiti Majdica z lepim šopkom v gozd. Ko pride do znanega hrasta, jo tam že čaka lepa osedlana srnica. »O ti ljuba živa-lica me bcš gotovo nesla h kapelici,« se zve-seli Majdica. Srnica pokima. Tedaj sede deklica v sedlo in že hitita kot blisk po gozdu. Spotoma jima kimajo rožice v pozdrav in tički jima pojejo pesmice. Kmalu se ustavi srnica pred ljubko kapelico, obraslo z rožami. Ob njunem prihodu zazvoni v stolpu srebrn zvonček. Ko stopi Majdica v kapelo, zagleda sredi nje, na majhnem podstavku prelep kip Brezmadežne, ld se deklici prijazno nasmehne. Vsa srečna pade Majdica pred podobo na kolena Ln reče: »Kako srečna sem, moja dobra Mati, da te smem obiskati vsak dan in ti prinašali cvetic!« Tedaj nagne Marija lilijo, ki jo je držala v roki, in odvrne: »Le obiskuj me, ljubo dete, in kmalu te popeljem v sveta neliesa.« Majdica je še nekaj časa molila, potem pa je srnica ponižno potrkala v znamenje, da je čas za odhod. - In zopet je sedla deklica na srnin hrbet in šlo je kot blisk nazaj k hrastu. Tam se je Majdica lepo zahvalila ljubki živalici in odhitela domov. Tako je krasila dobra deklica skozi več tednov Marijin kip. Nekega dne — bilo je ravno na god Brezmadežne — pa pričakuje Majdico pod hrastom ; zopet lepa gozdna vila, ki nagovori došlo de-5 klioo: »Pridni otrok, že tako dolgo obiskuješ in ! krasiš kip Brezmadežne v gozdu. Danes mi : naroča Marija, naj te vprašam, kaj želiš in iz-! polnjeno ti bo.« »Zase nimam nobene želje,« odgovori deklica, »le za dobro mlinarico prosim, naj bi ji bila obilo poplačana skrb zame, ubogo siroto.« »Zase si pa nič ne želiš?« izprašuje dalje lepa vila. »Ali bi hotela imeti lepih oblek, okraskov, punčk in drugih igračk? Vse dobiš, saj so naši angelčki v nebesih zelo spretni in ti vse lepše narede kot na zemlji.« »Hvala, stotera hvala, dobra vila. Mati božja mi je še vse kaj boljšega obljubila. Rekla je. da me kmalu vzame k sebi v nebesa. Vidiš, tega si najbolj želim.« Vila nato zgine. Srnica pa ponese deklico zopet v gozdno kapelico. Tam položi Majdica Mariji za njen današnji god lep venček na glavo. Tedaj se ji Brezmadežna nasmehne in reče: »Dosti si me že krasila, ljuba Majdica. In zadovoljna sem s teboj, ker ne poželiš zemeljskih dobrot. Tvoje malo srce je ustvarjeno za nebesa in tja te prav kmalu privedeni.ovirjem. Vso visoko pevsko kulturo, veliko muTiikalnost, umetniško dušo in izredno disciplino ljubkih dunajskih pevcev smo pa spoznali pri posameznih Scliuber-to vi h in narodnih pesmih, s katermi so pevca tako ogreli občinstvo, da kar ni hotelo zapustiti dvorane in da je zahtevalo vedno več in novih pesmi. In Dunajčani z dodajanjem niso skoparili. Sivolasemu glasbenemu vodile! ju g. prof. H. Muellerju gre veliko priznanje za ogromen Irud in za izreden uspeh, ki ga jo dosegel s svojimi malimi čarovniki. — S leniišzzfe&a trga Uibenik češkega jezika — za Ruse sestavil prof. F. Zpevak — za Slovence priredil prof. J. Oroien. Ljubljana 1928. Založnik Jugoslovanska tiskarna. 8a. 178 strani, vezan v celo platno 50 Din. Vzlic živahnim stikom Slovencev s Čehi na političnem, gospodarskem, literarnem in prav posebno na prosvetno vzgojnem polju (Sokol, Orel) nam je manjkalo najnujnejših pripomočkov za učenje re-ščine. Prav za prav je mogoče dobili v roke le Za-vadilov »Cešk./slovenski slovar- (I. Otto, Praha. 248 str.), ki omogoča za silo le šolancmu Slovencu čitanje lažjih čeških spisov. Novi >Učbenik češkega jezika« je prišel zelo pozno, da omogeči tudi Slovencem brez višje šol. izobrazbo pouk v češčini. Najbolj ga bodo ve-eli Orli, Sokoli in dijaki, ki se žele učiti česčine. Pa hitro ga bo treba naročiti, ker bo najbrž prav kinalu razprodan. Saj se pripravlja do 2f>00 izvečine mladih Slovencev za poletje 1929 na potovanje po Češkoslovaški! Nihče menda no bi rad šel med Cehe, ne da bi se poskusil vsaj za silo priučiti češčini. Koliko več vidi, sliši, razume, užije in odne3e koristi na potovanju človek, ki razume jezik dežele! Koliko lažje, komodneje in ceneje se kretal Sestava učbenika |e praktična: skoro vsa slov-niška pravila in navodila ima uvrščena med spretno izbranimi sestavki in »vajami v čitanju in pisanju*:, izbrani zopet predvsem za j>raklično rabo (razgovori, soba, obisk, rodbina, stavba, s:>la, uganke, anekdote, stanovanje, telo, pismo, potovanje, računanje, pri krojaču, na tramvaju, v Pragi, na kolodvoru, v hotelu, vas, boj v gozdu, letni časi, iz. zgodovine, pesmi, himne, se/n.nn in opis pisateljev, mal diferencialni slovarček, po'.reben zaradi sorodnosti Jezikov.) Knjiga je vredna hvale in denarja, ker dobro ustreza živi in nujni potrebi. Kaj. tn bi ljubljanski radio v tej žimi poučeval (elčino po tej knjigi'?! Kot Miklavževo in božično darilo bo premnogo ljudi razveselila bolj kakor običajne malo rabne luksuzne t vari. Sodim, da bo do božiča razprodana, ker jc mol Slovenci danes število ljudi, ki tako knjigo nujno rabijo, mnogo višje kakor naklada. V zadnjem desetetju se je Šahovsko gi- | banje v vseh državah silno razmahnilo. Tudi pri nas v Sloveniji je za šahovsko igro mnogo zanimanja, čuti se pa pomanjkanje tozadevnega glasila. Edini strokovni list v naši državi je zagrebški »Šahovski glasnik«, ki ga od leta 1925 izdaja Jugoslovanski šahovski savez v Zagrebu. Slovenci pa pravzaprav nimamo nobenega rednega Sakovskega glasila. Da informiramo naSe Šahovske kroge tudi v tem oziru, smo se odločili, da bomo redno enkrat na mesec prinašali »Slovenčevo« šahovsko rubriko, ki bo nudila vedno najnovejše in prvovrstne partije svetovnih šah. mojstrov, strokovne razprave izpod peresa slovitega šah. mojstra P. N. Lista, zanimive probleme in pa najnovejša svetovna in lokalna šahovska poročila. Rešitev problemov bomo prinašali vedno v naslednji šahovski rubriki. 1. partija (Indijska obrana). (Igrana v četrtem kolu mednarodnega šah. turnirja v Berlinu dne 26. sept. 1928.) Beli: flelling 1. Sgl-f8 2. r,2—c4 3. Sbt—c3 4. R2-r3 5. Lfl—g2 6. J2—d3 7. h2—h3 a Lcl—e8 Črni: Bogoljubov Sg8—f6 R7—g<5 Lf8-g7 d7—dfi «7—e5 0—0 Sb8—c6 LcS—d7 Črni ne polaga posebne važnosti na otvoritev S »rti je. Bolje bi bilo 8. ... . h7—h6! 9. Ddl—d2, g8—h7 itd. 9. Ddl—d2 TT8—e8 10. Le3—h6 Lg7—h8 Bolje bi bilo tekače izmenjati 11. Sf3-g5 Ta8—b8 12. 0—0 Sc6—d4 13. g8-g4 Lh8-g7 Črni opazi pravočasno še pretečo mu nevarnost. 14. Lh6 : g7 Kg8 : r7 15. f2—f4 h7—h6 16. f4 : e5 d6 : «5 17. Sc3-d5 Zanimivo bi bilo nadaljevanj« 17. SgR : f7, Kg7 : H, 18. Sc8-d5, Te8-e6, 19. Dd2 : h6 itd., vprašanje pa je, vodi li to nadaljevanje k »nagi. 17..........h6 : g5 18. Sd5 : f6 Te8-e« Ce bi beli v naslednji potezi lfl. Se4, tedaj bi črni konsolidiral svojo pozicijo s f7—f6. 19. Sf8 : d7 20. e2—«8 21. Lg2—d5 22. Dd2-f2 23. h3—h4! Dd8 : d7 Sd4—e6 Te8—e7 Dd7—d6! g5:h4 24..... 25. Df2—e8 26. Ld5 : c6 27. Tft—f5 28. Tat—fl 29. b2—b3 30. Tfl—f3 31. De3-f2 32. Kgl —b? 13. KK55—'/■'■ M. Df2 : c5 35. t>3—b4 36. Kg2-h2 37. d8—d4 Iz ofoupa! 37..... 38. Tf5 : f6 24. e8-e4? Odločilna napaka. Beli bi moral 24. Ld5 : f7!, Tb8—f8, 25. e4—c5, Dd6 : d8. 26. Df2-f6+ itd. ter nadaljevati z večnim šahom. Sedaj ostale napadalne fianse precenjuje. g6—g6! Dd6—ufi b7 :c6 f7-f6 Te7—f7 Tb8—d 8 Td8—d4 c6—c5 a7—a6 Td4—dO! Prav dobro zasnovana kombinacija črnega, ki vodi do gotove zmage. Tf7—d7 DgO—e8 De8—dR Td6 : d4 Ce bf beH ▼ 88. potezi TT5: gfi+, f6: gtt, 39. Dc5 : e5+, tedaj bi črni Kg7-h7l, 40. DB>-K Kh8t, 41. De5+, Tg7 itd. 38..........Td4—d2+ 39. Kh2—ht Td2—dl + 40. Khl—g2 Td7—d24 in beli se udat Pripombe so od E. Bogoljubova. Zadnja poročita Iz šahovskega sveta Nr turneji velikih mojstrov, ki ga je priredil »Berliner Tageblatt«, je zmagal brez izgube na prvem mestu Capablanea. Njegova dva najšibkejša nasprotnika Reti in Marschall mu v dobljenih partijah nista delala težkoč; prvi je delal grobe napako in Marschallova igra je bila silno slaba. Senzacija celega turnirja je bila Capablanco dobljena partija proti Rubinsteinu, kateri do sedaj še ni na nobenem turnirju izigubil proti exsvetovnemu mojstru. Drugo meslo je dobil Nimzovvitsch, ki je sicer slabo začel, pokazal je pa v končnicah izborno rutino. Spielman in Tartakoww sta igrala v prvi polovici turnirja jako dobro; Spielman je imel celo do oamega kola enako 5'evilo točk s Capablanko, pozneje pa je izgubil dve partiji zapored. Intere-santne so bile igre Rubinsteiua, ki je serviral klasične partije, posebno zanimiva je bila njegova zgubljena partija proti Marschallu, katero je iir gubil v zelo ugodni poziciji na vsesplošno začudenje samo radi prekoračenega tempa. V naslednjem navajamo kratek pregled o rezultatu turnirja: 1. mesto z točkami Capablanea, 2. mesto z 7 točkami Nimzovitsch, 3. mesto s 6^ točkami Spielman 1. mesto z 5VS točkami Tarlakower, 5. mesto s 5 točkami sta si delila Rubin stein ln Reti, 6. mesto si'/, točkami pa je ostalo Marschallu. Rubtnstein je prejel za svoje lepe igre spo-djalno nagrado. Boj za svetovno prvenstvo Capablanea je, kakor se nam poroča, pred kratkim oticijelno pozval Aljehina na revanžo. Ker pa je Aljehin pismeno ie obljubil Bogoljubowu. tedaj ima zadnje imenovani prednost pred Capa-blanr - ako bo do 15. januarja 1929 zbral skupaj patri. svoto. PROBLEM STEV. 1. (W. baron pl. Holzhausen.) a b c d e i S h 8 B j m m ■ jU 8 7 H s B IfP sns. 7 6 II #J m Wm B 6 5 mm H ■ ■ i 5 4 H B WM i WM 4 3 H Ž E H B 3 2 H « š« m /. v///. 2 1 M H B H 1 a b c d e { i h Mat v 3 potezah. PROBLEM STEV. 2. (Študija koračnico od K. U. L. Kulbel.) Beli na potezi dobi partijo. Rešitve problemov v nasled. šahovski rubriki. CinerSe kol orl RAZPRODAJAH s« dob' osakovrsmo manulakturno blago samo mi TRPIN, M ARi BOR, Otavm irg šfo, 17. Fr. Havliček sin elektrotehnik, se priporoča ra strokovnjaško napeljavo in popravilo hiSnih telefonov, zvonil, si-tfnal. naprav in elektroethn. aparatov. Delavnica: Sv. Petra cesta 5, dvorišče (Hotel »Soča«). Gospodarska zveza v Ljubljani ima stalno na zalogi po najnižjih cenah : vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, mlevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, poledelske stroje itd. ~ Priporoča zlasti za jesensko gnojenje Tomaževo žlindro, rudniški superfosfat. Prodaja in kupuje seno in slamo, na razpolago drva in premog. ini—ai mmmmmmammmMmsmammmmjmBammmmmmmmmmmmsmmmmmm Najstarejši mlin na veter v Evrcpi. Mlin stoji v Mauvinage v Belgiji; star je 050 let. Ker preti nevarnost, da se podre, se je sestavil odbor, ki bo skrbel za njegovo cUranitev. nekemu trgovcu celo 5000 dolarjev. V tem trenutku je prišel sprevodnik in potniki so mu povedali o čudnem uradovanju mejnega kontrolorja. Ta je takoj obvestil policijo, ki je našla kontrolorja« na »uradovanju« v nekem drugem vagonu. Zgrabili so moža in našli pri njem šo ves plen, ki so ga vrnili razveseljenim potnikom. Zlikovec se je izkazal kot bivši trgovec Klemm, ki so ga obla li zaradi raznih goljufij že dalj časa zasledovale. Homeopatija zopet moderna Moderna medicina je — kakor mnoga mnoga druga sredstva prejšnjega zdravstva — vrgla v staro šaro tudi homeopatijo. Ho-meopati (ki so bili tudi našemu Prešernu .življenja tati«) pa niso popustili, dasi so postali med zdravniki prave bele vrane, marveč so trdovratno branili svojo vedo. V zadnjem desetletju so se začeli pečati s homeo-patično terapijo razni odlični raziskovalci, med drugim znani berlinski kirurg Bier. — Uspeh je bil ta, da se je berlinska medicinska fakulteta odločila, ustanoviti za homeopatijo posebno stolico. To stolico je kot prvi prevzel prof. dr. Bastanier, ki je s tekočo sezono začel svoja predavanja. Koliko časopisov izdaja Društvo narodov Društvo narodov objavlja svoje razprave, sklepe, predloge dopisovanje itd. v naslednjih rednih publikacijah: >Racueil des Traites et Engagements internationaux enregistres par le Secretariat de la S. d N.« — za mednarodne pc-gcdbe, registrirane pri D. N.; za vojaška vprašanja . Annuaire Militaire«, za statistiko >Bulletin Mensuel del Statistiques« in razne i druie časopise za posebna vprašanja; začasa zborovanja Društva narodov izhaja dnevnik »Journal de 1' Assamblee« v francoskem in angleškem jeziku. Pregled o celokupnem delu Društva narodov pa podaje mesečnik »Resume Mensuel des travaux de la S. d. N.« Zlati tujci Tujski promet postaja vedno bolj zlata reka za dežele, kamor se steka. Zanj se zanimajo vedno bolj vse države. Poleg Italije, Francije, Švice in Skandinavskih dežela, kamor je bila tujska reka v prejšnjih dobah bolj ali manj izključno usmerjena, se pomika tujski promet sedaj dalje preko srednje Evrope proti vzhodu. V Nemčijo je prišlo letos doslej 80.000 Američanov, od tega 54.000 v Berlin, ki so pustili vsega skupaj v Nemčiji okroglo 50 milijonov dolarjev. — Avstrijo je obiskalo v tekočem letu približno 24.000 Američanov (leta 1913. samo 8212), a dohodki iz celotnega tujskega prometa 1928 se cenijo na 2C0 niilro-nov šilingov, kar znaša 5 odstotkov vseh dohodkov avstrijskega prebivalstva. tO nadstropni holel >The Ncw-Yorker«, ki ga v kratkem izroče prometu. V hotelu je 2500 sob. ki ima vsaka svojo kopalnico. To je največji m naimoder-npio onrenilien holel na svet" Vsaka številka cela knjiga Madridski list >E1 Sol je za kčilnsko razstavo Pressa priredil svojo številko z dne 1. julija t- 1. v obliki knjige. Knjiga, ki ob-| sega celih 390 strani, je nazoren primer, ko-1 liko gradiva prinaša ena sama številka veli-1 kega dnevnika. Naročniki dobe letno nad 300 debelih zvezkov, torej celo knjižnico. Vsekakor se da ugovarjati, da je vsebina večinoma dnevna snov, ki ima pa zopet to dobro čitajo, da jim služi v njihovih dnevnih potrebah Med to snovjo so uvodniki, kulturni, književni in umetnostni sestavki, ki bistveno vplivajo na mišljenje sodobnikov. Cnsnik je dejansko velika reč! Močvirie med VlanUngcnoni in Maailuisom na Hc laudskcm, ki Ba ie ob zadnjih viharjih in nalivih preplavilo vodovje. -.palnih vozovih, ker bi drugače udri i dečki skoznje. Ponoči spe zunaj v dežju in viharju. Na neki postaji sem pomolil enemu teh fantov skozi okno vagona toplo klobaso. Nemudoma je stekel z njo k svojim trem tovarišem. Pohlepno je vsak požrl svoj del — najpristnejši komunizem, ki sem ga videl v Rusiji. Noben uradnik, noben policaj se ne briga zanje — kam bi z njimi vsemi? Boje ^e tudi njihovih zob, saj so mnogi izmed njih sifilitični. Vsak se jili na daleč izogiba. Samo v neki restavraciji v Batumu, kamor so vedno zopet prihajali, prosjačili in kradli, sem videl, kako je neki natakar enega izmed njih pobil na tla. Fant je obležal, dokler ni prišlo nekaj tovarišev in ga odneslo. Za te zapuščene otroke imajo posebne domove. Šiloma jih morajo v njih pridržavati, ker jih vedno vleče nazaj v svobodo. Videl sem tak dom v Kubanu. Krasen star plemiški dvorec s prelepim, dasi zanemarjenim parkom. V veži še oprema prejšnjega lastnika, na veliki verandi oder, nad njim v rdse'.h črkah napis: »Proletarci vseh stanov, osvobodite se verig!« — na tem mestu pač malo umestno geslo. V tretjem prostoru neizbežni klub za otroke s klopjo in mizo, slikami Lje-nina. Marksa, Stalina in vojaškega poveljnika Budjenina, na steni ena balalajka, v priprosti omari šah, klubski list gojencev s prav čednimi risbami. V ostalih prostorih so 104 postelje z umazano posteljnino, večinoma se-stoječo iz starih vreč. Povsod majava vrata in razbite šipe, z eno besedo — za nas kraj strašne zanemarjenosti. Za te uboge otroke pa nedvomno višek kulture, kjer najdejo bolj-Si med njimi svoj dom. Otroci sami so še v sapah, v katerih so jih bili ujeli in ki jih ni mogoče več zakrpati: nove obleke zanje Montaža verige izolatorjev in strelolovcev na Monte napravo zajeti orjaške naravne vire električne sile v vrtinec morfijske strasti. Opustil je vse delo in bil kmalu zrel za sanatorij, ki ga pa ni poboljšal. V tem si je njegova žena zastrupila kri z morfijsko brizgalko in umrla. Korit-schoner se je oženil v tretje, pa se kmalu zopet ločil. Sedaj se je začel Koritschoner zopet pečati z gospodarskimi posli. Špekulacije so mu izprva uspevale, potem ga je pa sreča slednjič pustila na cedilu in izgubil je vse premoženje do zadnjega beliča, a še je ostal mnogo dolžan. Da je bila poguba popolna. se je vrgel v znanje z gledališko igralko Marijo Orsko, ki je znana kot strastna morfini ■tinja. Ko so se izsušili vsi drugi gmotni viri, se je lotil dr. Koritschoner tihotapskih poslov z morfijem in drugimi omot-nimi strupi. Prevejano jc delala Koritschoner-jeva družba in dunajska in peštanska policija sta se dolgo zaman trudili, da bi ji prišli na sled. Šele v zadnjem času je dunajska policija dognala, da je poglavar tihotapske družbe bivši veleindustrijalec dr. Koritschoner. Vendar je ta pravočasno pobegnil in iz Budimpešte brzojavil, da izvrši samoumor. Valovi vojnih milijonov, ki so ga nosili, so ga kot berača in zločinca vrgli na prod. Generoso. Berlinski fizikalni institut hoče s to in z njimi rešiti vprašanje o razbitju atomov. vabi a potovanja prejšnjih časov, ki so se nanašala na proučevanje zemeljske površine, so s tem zaključena. Bodočim raziskovalcem preostane proučevanje zemeljske notranjosti. Na področju starinoslovja in narodoznanstva je za prihodnjih dvesto let dovolj dela in tu imamo nedvomno pričakovati odkritij, ki bedo naše dosedanje mnenje o predzgodovinskili dobah in narodih popolnoma izpremenili. Revizor na vlaku V mednarodnem vlaku Pariz—Berlin— Vzhodna Prusija se je te dni na kolodvoru v Frankfurtu o. O. predstavil v vozu II. razreda pruski mejni kontrolor in zahteval od potnikov potne liste in listnice. Potniki so se brez ugovora odzvali zahtevi. Ko so po kou-trolorjevem odhodu pregledali svojo gotovino, so ugotovili, da jim manjkajo znatne vsote, Moderna strežba v trgovinah širokopotezni Američani prehajajo od kričave reklame k čisto izbrani strežbi kupujo-čega občinstva, ki utegne biti vse bolj privlačna in učinkovita nego najvsiljivejša reklama. Po svojih prodajalnah so uredili majhne, odlično opremljene sprejemne prostore, kjer so na razpolago najnovejši modni listi, telefon, pisalne potrebščine in najokusnejši čaj — vse brezplačno. Tu si more kupovalka cdpočiti, se s prijateljico pogovoriti, v miru preračunati izdatke, premisliti, kaj še potrebuje itd. Umljivo je, da po!ucicnarna msad na" V vsakem mladeniču mora biti snov za revolucionarnega heroja, ki stre nekaj starih idolov in malikov. Pri vseh narodih in ob vseh časih je težila mladina po širokosti, po novem razmahu, ki naj raznese dosedanji tesnobni mehanizem družbe. Tako se tudi naši mladini zdijo argumenti preteklosti zastareli, oblike okorele. Ne mara društvenih pravilnikov in hodi brez klobuka, križa se pred skolastiko in se plazi po hribih. Dosedanji svet se ji zdi muzej okame-nin, ona pa hoče ven v svet, v življenje, nekako eruptivno sledi lastnemu videnju. Nekateri sklepajo roke in pravijo: kaj bo, kaj bo? Nič slabega ne bo, dobro bo. Dokler praznuje mladina Brezmadežno spočetje za svoj praznik, doki er ga občuti in ljubi, moramo biti »revolucionarnosti« mladine le veseli. Saj je ravno Marija najlepši simbol te mladine! Njeno Brezmadežno spočetje znači mladostno revolucijo proti grešni preteklosti. Grešni svet je bil postal muzej okamenin brez življenja, Brezmadežna je prva strla zastarele okove pro-kletstva, vrgla je raz sebe prostaško shema-tičnost izvirnega greha, razklenila je tisočletne njegove vezi. Kakor jutranja zarja stopi na plan, stoji nad zemsko oblo, kači pa ponosno stre glavo! — Ta mladostni pohod Marije, la njen prelom z grešno preteklostjo, ta njena zmaga nad kačjo nizkostjo in zlc.lw, je tisto, kar navdušuje mladino! Zalo je Marija njen najpravilnejši ideal. Stegni zagoni Naše stoletje se ponaša s tem, da je stoletje s narodnosti« in »socialnosti«. Besedo »narod« so začeli pisali z veliko črko; da bi zvenelo še bolj — naicdno, se reče in piše ' »Nacija«. Ne samo v Italiji, kjer fašizem proslavlja (seveda po svoje) svojo . Nacijo:', temveč povsod slišimo o r.narodu« tc iko fraz, da nam ušesa .zvenijo. — S lično je s ; socialnim« vprašanjem; vsi ga rešujejo z tako viiemo, da bi moralo biti že kdaj urejeno, in da bi morala vsa družba živeti kar v maslu. Žalostna zanimivost je pri tem, da idealisti in realisti pozabljajo_ pri tem le prevečkrat na silno važni moment v narodnostnem in socialnem vprašanju, na otroke!! Ali se zavedajo sociologi vselej, da so otroci podlaga družbe?! Ali se zavedajo narodne žene, da morajo roditi narodu otrok, ako hočejo izpolniti svojo — narodno do ž-nost?! Ali vedo narodnjaki, da »narod« in »roditi« sta v najožjem stiku?! Ali ve država, da se bo mogla obdržati le tedaj, če ima naraščaja?! Naravnost otožni moramo postati, če vidimo, da prepogosto baš v krogih, ki imajo »narod« na jeziku, nimajo ničesar za bodočnost naroda pod srcem! Sistem, da dajo starši narodu in državi le po eno dete, se je razpasel ne samo po Franciji in po velikih mestih, temveč žal tudi drugje. In ta pojav opažamo vprav v družinah, ki žive v blagostanju, ki ga trosijo za veselice, ko bi vendarle lepo število nedolžnih otroških lic bila najlepša veselica v liišil! Med tem ko bogatimi mis ijo le na denar, vidimo, da ravno bolj ubogi krogi žive bolj primerno naravi. Reveži, čeprav se morajo boriti od dne do dne, za skorjo kruha, dajo narodu več naraščaja nego premnogi ponosniki, ki morajo biti pri vsaki narodni prireditvi zraven. Obtožiti pa moramo tudi državno zakonodajo! Država, ako hoče zagotoviti svoj obstoj, mora nastopiti proti umazani literaturi, ki širi kugo neomaltuzianizma. Nastopiti mora proti inseratom, v katerih se javno priporočajo sredstva proti spočetju. Ce človek potuje in pride do državne meje, ga hitro vprašajo, če ima kake politično »nevarne« časopise. Na pošli jih kar uradno zaplenijo. Ta ista politika«, ki tako resno postopa proti časopisom, ko pišejo proti »interesom« države, dovoljuje, da se javno prodajajo sredstva, ki umore prvo klico države: to je družino. Država mora skrbeti tudi za socialno zakonodajo, ki bo mogla izpodbiti argument socialistov, s katerim skušajo opravičevati svojo nemoralno propagando. Skoro še bolj tragično pa je, da izvestni krogi še cinično zasmehujejo one družine, ki imajo mnogo otrok. Za take kroge je napisal že l/.ajas grozeči »Gorje«, ki ga tu ponavljamo: Vae qui dicit patri: Quid generas? et mulieri: Quid parturis? Gorje mu, ki pravi očetu: Cemu postajaš oče? in ženi: Cemu rodiš? (Is 45, 10.) Ka'oličanu pa mora biti družina sveta in otrok dar božji.__ jmJtefc _ rti jiečo.' i u. 3anez Petelinček v ..oosehnem vlaku Gospod Petelinček je državo podpirajoč človek in mu ne gre odrekati njegovega navdušenja za sveto stvar in ljubezni do svobodne domovine. On se točno in z največjim veseljem udeležuje narodnih slavnosti in parad, pa bilo kjerkoli in kadarkoli. Pa se je tako napotil tudi v Maribor, kamor ga je gnalo navdušeno srce in ma.hen datum. Janez Petelinček se je srečno skobacal v Ljubljani na posebni vlak, ker je menil, da se s posebnim vlakom potuje lepše in bolj 1 častno je, kakopak! Ampak je že tako, da ima Petelinček povsod smolo, pa ga je smola obiskala tudi na posebnem vlaku. Morda je to celo moralo biti, da je zdaj Petelinček vsaj na jasnem kaj prav za prav znači »posebni« vlak. Posebni vlak namreč zato ni redni vlak, ker je posebni in potem tudi vožnja ni redna, ampak takisto posebna. V lastni osebi se ie Janez Petelinček prepričal, da je ta razlaga točna, kakor sledi: Dobil je gospod Petelinček na posebnem vlaku posebni vagon s posebnim kupejem, kar vse je govorila tudi posebna karta. In je Janez Petelinček na poseben način v kupeju zaspal, kar pa končno nikogar ne zanima in ne I briga. Zato naj slavno uredništvo oprosti, da iz posebnega vzroka Janez ne bo popisal vzroka in nastanka tega spanja v posebnem vagonu posebnega vlaka. Naj bo slavno uredništvo skromno in naj sc zadovolji z navedbo dejanskega stanu in okoliščin, ki so Janezu Petelinčku prekinile lepe sanje o blaženi domovini in o Miklavževih darovih. Ker je torej Petelinček smrčal kaj krepko, se ne spomnim več, katera postaja je bila zadnja pred dogodkom, ki potrjuje dejstvo, da jc posebni vlak res »posebni«. Dogodek sc je dogodil znenada sredi proge tam blizu Zidanega mosta. Janez Petelinček morda niti zanj vedel ne bi, ko bi ne bi! povzročil incd potniki takšne zmede in letanja sem in tja po hodniku vagona Le to ga je opozorilo, da pač nekaj mora biti in je stopil pogledat. Kaj mi- slite, kako je pogledal, ko je stopil ven in je ugotovil, da posebni vlak stoji na posebnem mestu, tam pa ni nobene postaje. In še večje začudenje ga je prevzelo, ko jc ugotovil, da viak niti lokomotive nima. Ja, seveda je nima! Pomota! — jc zavpil Janez Petelinček, — kje pa smo? Tema vse naokrog tema, postaje ni, lokomotive ni, sprevodnika ni, le skupek vagonov stoji sredi proge. Stvar je jasna: posebni vlak se ne ozira na predpise in manire, kaj še! Pripne si celo vrsto vagonov, potlej pa kašlja lokomotiva v klanoih in zdihuje, da je joj in vse narobe. E, to je tisto: lokomotiva je potegnila, — in kar ročno se je odtrgalo nekaj vagonov tam zadaij in potlej so odtrgani vagoni ostali kar tam sredi proge. Lokomotiva se še zmenila ni zanje niti sprevodniki, kaj bo pa zdaj! Gospod Petelinček je predlagal, riaj bi potniki izstopili in bi se sporazumno in z združenimi hrbti uprli v vozove, saj bo šlo! Drugega ni kazalo in tako je bil predlog Janeza Petelinčka soglasno sprejet z dodatkom, da so nežne dame izvzete od potiskanja. Tak je bil dogodek, pa naj še kdo zine, da posebni vlak ni res »posebni«. To pa niti ni vse. Da bo stvar zastran -»posebnega« popolnoma dognana, se je onstran Celia dogodil še en takšen dogodek. Zadnji vagon posebnega vlaka se je kar naenkrat skujal in je dejal, da ne gre dalje v Maribor, ampak nazaj v Ljubljano. Vsi ka-vcljni so se potrgali, le tisti mehovi ob prehodnem mostičku so dokazali svojo složnost z ostalim vlakom, ter so komaj zmagali z vso vztrajnost/o in silo, da se vagon res ni odtrgal. Take so bile sitnosti in križi posebnega vlaka in smola Janeza Petelinčka, ki je tako v Maribor dopotoval s poldrugourno zamudo. Najboljši, najizclatnojši, zato najcenejši premog! Angleški premog, 8000 kalorij, 720 Dir. tono. Družba Ilirija, Vilharjeva cesta, t a glavnim kolodvorom. - Telelon 2820. Fran F. Bartol: Argentinska žitna trgovina Rosario, novembra 1028. Skoraj 60% celotnega argentinskega izvoza le odpadlo lansko leto na žito, postavka, ki predstavlja vsoto več nego 600 milijonov »mer. dolai-Sv JArgentinsko žito vse do konca pretek ega stoletia rii zavzemalo na tujih trgih skoro mkake važ. os i, toda velika rentabilnost argentinske zem-lie razmeroma mali produkcijski stroški, pa tudi stah,o Naraščanje sposobnih in dedavoljnih naee- nji: PrC7/38 se ie pridelalo v celi republiki 7,<6o.000 ton koruze, 6,5O0-CCO pšenice in 2.018-000 lanu. Toda v "elai letošnjega leta bo prišlo precej ve v eksport, zlasti koruze, ker je bilo par milijonov ton lanskega zaostanka. Za leto 1927- je eksponna številka koruze dosegla visimo 8 343.600 ton Radi ugodnili tal in podnebja, je tudi kakovost tukajšnjega žita dobra. Vsako leto se določajo trUe tipi pšenice »Rosario«. Pri določanju teh tipov se jemlje v obzir ne le specifična »e- temvec tudi mlinska rentabilnost m množina glutina. Najboljša vrsta, ki jo tu na bora nazivajo >Om®umo y Brasik, mora imeti najmanj SO kg, št. 2 m 3 pa morata doseči najmanj 78 kg m .. . Z večanjem eksjx>rta m vazmosti argentinske žitne eteportne trgovine, je stalno naraščalo tudi število žitnih veletrgovcev, ali v splosnem pa so vzele cel žitni trg v svcje roke firme ki ima,o ogromnih kapitalov, svoj nakupni aparat razporejen po vseh važnejših žitnih centrih m ravno tako dobro urejeno tudi prodajno organizacijo. Ti trgovski kolosi s3 postali polagoma tudi v Argentini gospodarji vsega letnega zitne°a pridelka, mu diktirajo cene in kujejo s svojimi izvrstnimi orga-fivoiim delničarjem vsako leto kupe nizaeijami svojim --------- zlatnikov. Nesporno najmočnejši firmi sta Bunge in Bom Ltd, ki ima tudi precej domačega kapitala n hisa Luis Dreyfus in Cia. Lda. To je svetovni velikan, ki ga srečate v Clicrgu, Quebecu Sid-nevu. Bombavu, v vseh važnejših evropskih centrih Ta poslednja hiša je cbenem tudi največja dobaviteljica vreč na argentinskem trgu, za kar ima lastne ogromne tvorniee v Indiji. Gospodarji so Ž;dje. Tretja največja tinna Wefl Hnos y Co. daleč zaostaja za onima dvema, ali je vseeno se ogromna firma. Tudi pri tej so gospodarji Zidje. Velike hiše so še: Ccmpania de Exportaeion de Cereales S A. z argentinskim iu angleškim kapitalom, Luis de Ridder & Co., belgiisko-nizozemeka, Spencer, Kellogg & Co., sev. amerikanska, Prcc.er, Marston, Ciarrat & Co.. angleška, ter so nekoliko maniših izvoznikov, ki pa skcro ne pridejo v po-štev,' ker prenašajo svoje vkrcano blago vedno na osebo, bodisi že pri vkrcanju, ali pa po- tretjo zncje Prvi dve nisi Bunge re-dene po celi republiki, p°vs&d naletite na njihove nakuoovHne agente, ki dvignejo v teku par mesecev milijone in milijone ion žita, s katerim prav do kraja založe vse železniške postaje ter pri vsem tem z-noslijo nešteto ljudstva in dajo kruha tisočerim 'V pristaniščih Bahia Blanca ,v B. Airesu zlasti pa v Rosario so natovorjene cele gore žita, ker so skladišča veliko premajhna in elevatorji se daleč ne zadoščajo potrebam. Vse te velike firme plačujejo kokmu njegovo žito že vnaprej največkrat proti garanciji, ki se imenuje ■ Prenda agraria:-. Ako mu pa hiša ne fi-nansira žetve, pa mu celo količino plača takoj ob prejemu. Proti takim ogromnim trgovskim kolosom se je zato zelo težko boriti, ker so absolutni gospodarji trga. Žito, ki ga kupujejo direktno pn kolonu, je po večini še precej nečisto: da izboljšajo tip, imajo velike čistilnice v pristaniščih, kjer ga potem pripravijo za ek šport. Vse te ogromne količine žita. za katere je treba letno skcro 1 "00 pa mikov (po deset tisoč ton), da jih prepeljejo na razne trge, se prodajo največ v Evropo in Severno Ameriko, a mnogo kupijo tudi južno-ameriške države. Največji odjemalec argentinske koruze je Nemčija, ki je kupila v letu 1927. 749.000 ton, za njo pa pride takoj Anglija s 643.000 temami, z nekoliko manjšo številko je udeležena Nizozemska in Belgija, za temi Francija. Španija in Italija ter še nekaj drugih držav, med katerimi je tudi Severna Amerika s 60.C00 tonami. Dasi je to minimalna količina, katero uvozijo sev. amerikanske države radi ugodne cene in je dvajsetkrat manjša .nego jo sami izvozijo v teku ene'fa leta, se je vendar začela radi teh par deset tisoč ton s strani sev. amerikanskih producentov ostra kampanja preti uvozu argentinske koruze, ker sprečava mnogim produc.emtom. da bi dosegli običajne dobičke, ker neekonomično, na predelih, ki niso prikladni za te vrste žito, gojijo koruzo. Tako je pred kratkim i a so m predsednik Coolidge nameraval povišati carinsko uvozno postavko na koruzo, kar pa je naravno pri argentinskih gospodarskih krogih vzbudilo veliko razburjenje in ne-voljo. rnnegi pa celo zahtevajo carinske represalije. Od celega pšeničnega kontingenta, ki pride v eksport, kupi največ Brazilija Co63.-I00 ton), za njo pa pride takoj Anglija (310.900 ton). Z nekoliko manjšimi kvantitetami so udeležene, Belgija, Nizozemska, Nemčija (132.600 ton), Francija in Italija (81.900 ton). Italijanska agrarna politika gre sicer za tem, da tudi to svojo uvczno številko pšenice popolnoma eliminira, vendar pa se bo po vsej priliki to zelo težko doseglo. Argentinskega lanu kupi največ Severna Amerika, in glavna borza za lan je v Duluthu. U. S. A. so kupile lansko leto celili 417.800 ton. Daleč za U. S. A. pride Nizozemska (borza Amsterdam, kjer kupujejo večinoma tudi naiše jugoslovanske "ljame laneno seme), z nekoliko manjšo količino sta udeleženi Anglija in Nemčija, a zelo daleč zaostajajo Belgija, Francija in Švedija. Zelo mnogi kupčijski zaključki, pa bodisi prodaje ket nakupa, se vrše na borzah. Ali vsekakor tukajšnje borzno institucije nimajo tako velike važnosti kot pa n. pr. sev. ajnerikanske, ker so popolnoma pod vplivom največjih eksportnih !•! no tn »anol HUnnnonti svoiih pvrrnskih i ii lil, rv i j>ii "" --- ---t « .» ali pa sev. amerikanskih central. Borzna institucija kot taka se le v m al očem razlikuje od naših evropskih tovrstnih zavodov. Tako je tudi tu ter-uiinska kupčija z žilom na borzi sami prepovedana, pač pa se vre i ob početku same sezone v popolnoma avtonomnih prostorih. Te operacije se nikdar ne više z efektivnim blagim, ampak skoro vedno •t imaginarnimi vrednostmi, namenjenimi izključno špekulaciji ali pa pokritju neosiguranih obvez (Mercado a Termino de Cereales y Prcductos Na-cionales). Na sami borzi pa se vrše posli proti takojšnji izročitvi blaga. Borzo upravlja neke vrste trgovska zbornica (Cdmarr Gremial de Cereales), ki vrši strogo kontrolo nad vsemi na borzi zaključenimi pc sli. Skoro vse eksjjortne pošiljke se vrše proti akreditivu in sicer le za 80% vrednosti, a drugih 20% ostane kupcu kot garancija za pravilno dobavo, kar likvidira ob prevzetju blaga. To je najobičajnejši način tukajšnje žitne veletrgovine. Vendar pa največje firme, ki imajo tudi svoje bro-dove, pripeljejo blago v kupčevo luko, kjer se potem likvidira cela pošiljka proti takojšnjemu plačilu. Nekateri manjši izvozniki pa prodajajo svoje blago tudi proti gotovi vs ti naprej, a ostanek se poračuna ob prevzetju v kupčevi luki. Velike množine pšenice pa se uporabi tudi doma (letno preko dva milijona ton), oziroma f« jo doma zmelje in eksportira mrko. V letu 1927. se je izvozilo 170.000 ton moke. Najboljši H jemalec lega predmeta je Brazilija, ki je kupila lansko leto sama preko 91.000 ton, daleč za njo pa pride Velika Britanija s srmo 28.600 tonami. Tukajšnji mlini so tako izvrstno urejeni, da zalagajo vse potrebe Južne Amerike, razen Uruguaya, ki s-m proizvaja in izvaža dovolj moke. Največji mlinski družbi sta »Minettk in •!Fenixc, ki s pet do šest strater;ično razdeljenimi mlini obvladajo celo produkcijo in popolnoma zadostujejo zahtevam južnoameriškega trga, ker so izborno organizirani in opremljeni najmodernejše ter imajo veliko kapaciteto. Vsi ti ogromni kapitali, ki prihajajo v deželo, pa le v majhni meri d-sežejo producenta, zlasti onega ld je zelo oddaljen od železnico in pristanišča. Prevoz stane mnogo, železnice so tu zelo drage, tako, da dokler se kaj bo'jše ne uredi to vprašanje, ni upati na stalen dvig produkcije žita in eksperta, ker se v oddaljenih krajih obdelovanje zemlje že skoraj ne izplača, ker je obremenjeno s prevelikimi stroški. Ali vendar že ta številka je zelo velika, kajti treba je mis'iti, da ima Argentina le nek "j preko enajst milijonov ljudi in da je eksportirala samo žita v letu 1927. za več nego CC0 milijonov dolarjev. Kmetijkc krediti -n zadolženost kmetov Združenje vojvodinskih bank je izdalo svoje poročilo za leto 1927., v katerem so obširno obravnavani razni aktualni gospodarski problemi. Zadolževanju kmetov je posvečefia prav posebna pozornost. Iz izvajanj, ki se na to vprašanje nanašajo, posnemamo: i Kakor industrija iako potrebuje tudi kmetij- , stvo dolgoročne kredite za povzdigo svoje produktivne kapacitete. Namesto, da bi se skušalo kmetijstvu jKirnagati s preskrbo primernih dolgoročnih kreditov, je to vprašanje zašlo na polje politiko. Sredstvo za odpravo slebega gospodarskega stanja kmetovalcev se išče v moratoriju. Država pa name-| sto, da bi pomagala, je zmanjšala proračun kmetijskega ministrstva od zal tevanih 339 milj. Din skupno s kmetijskimi krediti na 215.3 milj. Din. Razen i tega pa je še sprejet od vlade Timotijevičev načrt , j zakona o razdolževanju kmetov, ki ima služiti kot , podi "ga za definilivni načrt zakona o razdolže- j j vanju. Tak zakon o r.azdolžeiru kmetov, kot ga hoče ' Timotijevič, je zgrešen že v svoji osnovi. Vsi tisti, ki zahtevajo moratorij, trdijo, da obstoji veliko i prezadolženje kmetijstva. To pa ne odgovarja dejstvom. Ce računamo minimalno vrednost kmetske-ga premoženja v državi, pridemo do 80 miljard di-| narjev. Letni dogodek kmetijstva znaša najmanj 30 : miljard O višini kmetijskih dolgov na žalost ni točnih številk, računajo pa jih veliko na 3 miljarde dinarjev. To številko so sprejele kot verjetno obe i letos po kmetijskem ministrstvu sklicani anketi. Če primerjamo vsoto dolgov z gori navedenima številkama o skupnem premoženju in o letnem dohodku, pridemo do zaključka, da o prezadolže-| nosti ne more biti govora. Sedanje stanje kmetske zadolženosti pa ima svoj posebni značaj. Denarne razmere, deflaciia, in I pa tudi drugi gospodarski momenti so privedli do tega, da je nastalo veliko nesorazmerje med cenami lcmetskih produktov in pa med cenami potrebščin, ki jih kmetovalec kupuje. Kupna moč kmetijskih produktov je v primeri s kupno močjo drugih produktov msnjša. V tem pojavu leži jedro kmetijske krize. Iritenzifikacija kmetijske proizvodnje je edino sredstvo za povijanje zemljiške rente in za rešitev kmetijske krize. Nerentabilnost kmeti;stva, ki pa je svetoven pojav, je kriva, da kmetovalec težko občuti svoje čeprav majhne dolgove. Zato mu z moratorijem ne bo pomagano, ravnotako kot mu ne pomagajo razna druga sredstva, kot določitev maksimalne obrestne mere, menična nesposobnost ali pa zaščita nrle kmetije pred izvršbo. Sploh pa dosežejo ta sredstva ravno nasproten uspeh, mesto, da bi kmctovalcu pomagala, mu otežkočajo njegov položaj Njihova posledica je kreditno onesrosobljenje kmetovalca. To dokazuje primer srbskih kmetovalcev, ki so uživali vse mogoče zaščite, pa se nagajajo vendar v najhujši kreditni krizi. (Novi načrt zakona o izvršbi ima tudi določbo, da ie mir.imum kmetijskega posestva zaščiten pred izvršbo. Neverjetno je, da se po vseh žalostnih izkušnjah še vedno dobijo ljudje, ki hočejo vsled nepoznavanja razmer brez ozira na življenje eksperimentirati na gospodarstvu. Upamo, da bo določba o zaščiti male kmetije črtana iz načrta že prej, kot pa pride ta prod skupščino. Op. ur.) Podobna zaščita poviša Rnmo rlziko dajanja kreditov. Dolžnik mora seveda večji riziko nositi v obliki višjih obresti in drugih bremen. Ker je Timotijevičev zakonski načrt baziran več ali manj na določbah, ki bi uzakonjene zmanjšale kmetovalčevo kreditno sposobnost in potmi naravno poslabšale tudi njegove gospodarske prilike, zato je udruženje vojvodinskih bank uzakonjenju tega načrta odločno nasprotno. GOSPODARSKA LITERATURA Fran Erjavec: Kmetij-ko vprašanje v Sloveniji. Ta razprava je, jiregledana in popravljena, ponatisnjena iz »Domoljuba.-, kjer ie izhajala od leta 1926 do 1928. V njej je avtor obdelal vse kompleks vprašani, ki zadevajo naše kmetijsko gospodarstvo. Knjiga ima namen podati gospodarsko in socialno sliko o stanju slovenskega kmetijstva. Obenem raz-)>ravlja o vzrokih in posledicah kmetijske krize in knže na nova pota, na katera mora kreniti naše kmetijstvo, če hoče napredovati. Privredni i sotielni odnosi u Vojvodini je naslov publikacije, ki jo je izdala Delavska zbornica v Novem Sadu. Knjiga podaja pregled položaja, ki se v njem nahaja delavstvo Vojvodine Obširno je izvedena primerjava med dohodki delavcev raznii panog in pa s predvojnimi dohodki Obenem je v knjigi tudi pregled vojvodinske industrije s podatki o delavstvu, pogonskih silah in o množini produkcije. Podatki o razvoju zaposlenosti ter statistika štrajkov izpoljuieta gospodarsko sliko. — Končno vsebuje knjiga tudi poročilu o delu Delavske zbornice. Računstvo za gradbene in instalacijske obrte. Te dni je izšla v založbi Zbornice za T0I učna knjiga »Računstvo za gradbene in instalacijske stroke«. Knjigo je s sodelovanjem mojstrov-stro-kovnjakov T. Koma, Ivana Novaka, Ivana Ogrina, Frana Ravnikarja in Toma Vojnoviča sestavil pokojni profesor Henrik Podkrajšek. Namenjena je kot pomožna učna kniiga za obrtne nadaljevalne šole in za gradbene šole, dobro pa bo služila tudi pomočnikom in mojstrom navedenih strok, ker ima v svojem strokovnem delu zbrana praktična navodila za kalkulacijo, proračun m rent^bilitetni račun, poleg tega pa vsebuje 37 geometrijskih podob, nnriskov in načrtov. — Knjiga se dobiva pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Brez poštnine slane 40 Din, poslana po pošti pa 2 Din več. 3-12, 2-4 POSLUJE INSE-It A T N ! ODDEI.EK ..SLOVENCA" V I1 AVI L JONU P O-LEG UNIONA -NAROČNINA - INSERATI. DENAR Devizni promet je bil danes precejšen. Največ ga je bilo v devizi London (nad 1 milj.), potem v Curihu in Pragi. Devize je dala po večini Ni rod mi banka, le za Trst, Newyork in deloma tudi Berlin je bilo privatno blago na razpolago. Devizni tefa i na ljubljanski borzi 7. decembra • -2>. Hvalevredna ,j e delavnost Vašega potnika: vsak dan obišče 20 interesentov. -„S1 o venec" jepašedelav-nejši in more pokazati še večje uspehe: vsak dan se oglasi pri 20.C00 interesentih. - Informirajte se v Inseratnem oddelku „Slovenca" v paviljonu na Miklošičevi cesti poleg Uni ona. povpraš uon. ... . . 1.7' 81:0.25 1 800.— London 275." 5 276.35 27.*'.95 2?M>3 Nevv.vork f 6.7S ; 6.99 ?6.8t) 56.885 Pariz 221. IV, 4 22?.24 222,22 Praga 11:8.18 ID8.9S 168.58 1 8.60 Trsi 2»6.b5 29S.85 297.85 597.75 Občni zbor I. delavske,ea konzninnega društva r. z. z o. i. v Ljubljani se je vršil dne l. dec. 1928. Udeležilo se ga je jx>leg odbora iu nadzorstva tudi 49 delegatov. — Zrstopanih je bilo 26 poslovalnic, manjkaii so samo delegatje iz Strug, Rajhenburga in GuHanja. Ker je bil načelnik g. Andrej Gcsr.r zadržan, je vodil -/.bo rova nje njegov namestnik g. Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani. Ravnatelj je v svojem poročilu omenjal težave, s katerimi se ima boriti zadružništvo, napade od strani trgovslva, pomanjkanje spretnih in poslovodij in pa potrebo, da se kreditiranje skrči na minimum in se postopa strožje kot doslej. Nova jio-slovalnica se je otvorila v Žužemberku Ustanovitev drugih novih postojank se je odklanjalo, četudi je bilo več prošenj. V imenu nadzorstva je poročal predsednik nadzorstva g. nosi. Gostinčar. Bilanca izkazuje 153.670 Din čistega piebitka. ki se prišteje rezervnemu zakladu in ga s tem poveča na 984.794 Din. Deležna rezerva članov znaša 666.588 Dni, deleži članov pa 261.727 D;n, tako da znašajo lastna sredstva zadruge približno 2 miliona dinarjev. Zadruga ima 29 poslovalnic 7. okroglo lO.COO člani. Odobrila se je bilanca in načelstvu podelil absolutorij. Izvoljeno je bilo v celoti sedanje ua-čelstvo in nadzorstvo. Društvo bo izplačalo 480.000 Din, kot 3 odst. popust (dividenda) Izplačevanje začne z 10. t. m. Končno se je ravn telj soominjal tudi £0 letnice škofovanja dr. Ant. B. Jegliča in pa 70 letnice prošta Andreja K-lana, ki je ob ustanovitvi zadruge jamčil za kredit 40 0 gld, s katerim je zadruga pričela svoj obrat. Udanostua izjava je bila sprejeta z navdušenjem. Ustanovitev delniške družbe. V Belgradu je bila osnovana nova delni'k~ družba >Jugoslavensko i s točno trgovačko industrijsko društvo a. d.« Namen družbe je izvoz agrarnih produktov, svilogoj-stvo, uvoz strojev in orodja, ki je potrebno za pre-delavanje domačih produktov. Ce bo potrebno za družbin namen, bo ustanavljala tudi industriiska podjetja. Delniška glavnica bo znašala 2 5C0.0C0 dinarjev in bo razdeljena v 2"00 delnic po 1000 dinarjev. Vpis delnic bo 10. januarja 1929. Dobave. Gr-dbeni odd mvn. drž. železiic v Ljubljani sprejema do 14. dec. t. 1. ponudbe glede dobave 2rC0 kg železne pocinkane žice. (Pogoji so na vpoaled pri omen!enem oddelenju). — Ravn. drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 18. dec. t 1. ponudbe glede dobave 1 tovornega avtomobila — Ravn. drž. železarne Vareš-M klan sprejema do 19. dec. t. 1. pomidoc gledo dobave treh vagonov pšenične moke. (Pogoji so na vpogled v pisarnice Zbornice za TOl v Ljubljani.). Proda!a. Dne 14. dec. t 1 ob 9 dopoldne se bo vršila v skladišču Glavne rnrinarnice I. reda v Ljubljani prodaja olja, vina, 1 lovske puška, 1 zaboja, 12 komadov prazndi železnih sodov in papirja. Bor^ri 7. decembra 19?A Devizni promet Uubljnnske borze je znošal ta teden24.9 mili. Din, napram 16.2, 28.9, 22.9 oziroma 20 milj. Din v prejšnjih tednih V tečajih ni bilo posebnih sprememb. Največ prometa je bilo v devizah Curih in Dunaj. Na trg nvrednostnlh papirjev je bilo tekom tedna več zaključkov v delnicah Ljubljanske kreditne banke po tečaju 125. dočim so bile v Zagrebu zaključene po 127. Ker je padla v Budimpešti, jn j>opusti1n Trboveljska tudi pri nas, a se je zopet opomogla. V državnih papirjih ie promet minimalen. Vojna škoda je nekaj popustila. SrednM deVzrv te?a"' n' Tubi*, borzi od 3 XH. do 7. XX1928. Dne BerMn Curih Duoni lxiH'ton | Newyort< Pari' I t ras? Trs 3. 13S< .— 1(^.60 81 0.— 275.94 56.SS 22.'. 6 I6"<.65 —.- 1 4. 1355.M) 1095.60 799.77 27592 56.88 —.— 168.58 —.— 5. 135f .5(1 1095.61' 8< 0.— 275.92 1 .88 22^.23 K8.55 297.7 i 6. 1355.5t 1 1095.60 sto - 27*.93 56.8S5 222.22 168.60 2U7.75 7. 1355.75 1095.60 SK.25 275.96 j .'6.89 222.24 168.58 297.b5 Zajrrcb. Amsterdam 2284.50—2287/0, Berlin 1854.26-1857.25, Curih 1094.10-1097.10, Dunaj 798.75 -801.73, London 275.55—276.85. Pariz 221.24 do 223.24, Ne\vyork 56.788-^6.988, Pr. ga 163.18 do 108.98, Milan 296.90—298.f0, Budimpešta 992.25 bi. Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.70, Budimpešta 90.49, Dunaj 73.02, London 25.18, Pariz 20.2775, Ne\vyork 519.12, Praga 15.8825, Italija 27.185, Bu-karešt 3.10, Sofija 8.74, Varšava 58.20, Madrid 83.80. Dunaj. Belgrad 1? 496, dinar 12.425. VREDNOSTNI PAPIRJI f.Jnbljann. Celjska 158, Ljubli. kred. 125 zaklj., PraStcdiona t20, Kred. zavod 175, Vevče 110, Ruše 260- 280, Stavbna 56, šešir 105. Zaircb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 433—434, kaša 433—434, 7 odst. inv. pos 85.50—CO, agrari 53.25—53.50. Bančni pap.: Pol jo 17.5—13, Kred. 93 n, Jugo 91—92, Lj. kr. 125—127, Mediun. 57.50 11, Praštediona 920—922, Srjiska 152, Zem. 140—145, Union 57.50—59, Kat. 35 n, Obrt. 88 n. Ind. pap.: Guttmann 190—200, Slavonia 6 6.50. č-laveks 101.50 do 103, Danica 15—15.50, Drava 510 r, Šečer»na 455—460, Osj. ljev. 170—1P0, Bred. vag. 300 n, Union H05—320, jsis 273, Ragusoa 492—500, Trbovlje 465—475, Vevče 114, Piv. Sar. 280 r. Belcrad. Narodna banka 7050, vojna odškodnina 43475, 12. 437.50 437, 2. 413 e.ks, 7 odst. inv. jx)s. 86.25, agrari 53—54. Dnnaj. Podon.-snvska-jadran. 84, Hipo 6.90, Alpine 42.10. Lcylcam ».60, Trbovlje 58, Kraitjska industr. 35.75, Mundus 183 Žito Razen malenkostnega nazadovanja za času primerno suho promptno koruzo, v preteklem tednu ni bilo na žitnem trgu nobene spremembe. Pšenica, ki je stalno neizpremenjena, se naslanja na inozemske notacije, ki se v zadnjem času držijo dokaj čvrsto, vendar je tendenca, kljub temu da cena za našo j>šenico nazaduje, izrazito slaba. Kupčija se no more razviti normalno, ker se proces konsumi-ranja žita letos radi nenormalno visoke cene koruze vedno izraziteje razlikuje od običajnega. Udomačil se je pri nas v malem obsegu tudi princip kupovanja na termin, kot posledica negotove situ-! acije se je tedaj pojavila špekulacija. Zaključki za promptno blago se pa vršijo v pretežni večini le kot najnujnejše kritje vsakdanje potrebe. Gornje-bačka pšenica 80-2 velja 245, spodnjebačka pa 242.50 nakladalna postaja. Sremska plenica konvenira zaradi voznine v Hercegovino in Dalnncijo. vsled 1 česar za relacijo Slovenija z ozirom na kvaliteto in na razmeroma visoko ceno ne konvenira. — Bačka in sremska, času primerno suha koruza velja 245 nakladalna postaja, inzulanka 252,50 medjimurska postaja, umetno sušena sremska 267.50 in laplatska 295 Ral-:ek tranzito, jugoslovansko ocarinjena. Pše-nična moka je v zadnjih dneh nekoliko nazadovala 111 se dobi srednja bačka znamka na bazi 357.50 do 800. Ostali produkti so neizpremenjeni. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Zaključkov ni bilo. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica: bč., gor bč. in pol. 240 do 242.50, jan., apr. iu maj 258—263. bn. 234—m par. Vršac 234-236. Oves: bč., sr. in slav. «40—245. Koruza: bč. 232.50—237.50. januar 237.50 - 242/0. Ječmen: bč. 255—260. let. 285—290. Moka: Og 845 do 355. št. 2. 825—833, št. 5. 305—315, št 6. 275 do 280, št. 7. 255—265. št. 8. 205—215. Otrobi: bč., sr. in bn 177.50-182.E0. Krompir: beli slov. 110 do 115. Seno: fko bn. p. 115—120. Promet: 8 vagonov pšenice, 24 koruze, 4 ječmena, 5 moke. 6 krompirja in 1 sena. Skupaj: 48 vagonov. Les Zaključenih je bilo 14 vagonov in sicer 6 vagonov tramov, 2 vagona bukovih plohov, 2 vflgona drv, 1 vagon desk in 1 vagon hrastovih neobrob-ljenih plohov. Za sdvent priporoča jugoslovanska kn >>artia v Ljubljani cerkvenim zborom sledeče skladbe: Adamič K., V svitu zarje. Zbirka adventnih pesmi za mešani zbor. Part. Diu 24, glasovi po Din 6- Grum A., Adventne pesmi za mešani zbor. Part. Din 10, glasovi po Din 4. Foerster A., 12. cerkvenih pesmi za mešanj zbor. Din 12. Foerster A., Cantica saera III. del. Za mošld ali ženski zbor. Din 30. Premrl St., Cerkvena ljudska pesmarica za eno-ali dvoglasno petje z orglami. (Nova izdaja). Part. Din 50, glasovi po Din 24. Premrl St.. 40 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. Din 40. glasovi po Din 5. Sattner p. H.. Slavospevi presv. Srcu Jezusovemu za mešani zbor. Part. Din 25, glasovi po Din 5. Šport Tekme za sosposvetskl pokal Danes in jutri se odigra na športnem pro-,štoru SK Ilirije letošnji turnir za prehodni Gospo-.svetiki pokal, ki ga je leta 1920., ob svoji petnajstletnici, razpisal SK Ilirija. Turnir za Gosposvetski pokal je vsakoteina manifestacija naših športnikov za nacijonalno kulturne namene Jugoslovanske Matice, zlasti pa je njegov namen, da pripomore osve-čiti spomin na Slovenski Korotan. Razvrstitev tekem je naslednja: na praznik (danes) ob 13.30 llirija:Hermes ob 14.45 Mariboi-:Svoboda; v nedeljo (jutri) ob 13.30 Retca:Grafika ob 14.45 Ilirija:Maribor. Jutri pred glavno tekmo Ilirija:Maribor približno ob 14.80 je na sporedu nagovor predsednika Jugoslovanske Matice dr. Pretnarja na zbrano občinstvo ln sodelujočih šest nogometnih moš ev Za ta dan so najavili svoj poset tudi predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Športni in moralni uspeh turnirja je v naprej zagotovljen s sodelovanjem naših najboljših in nai-bolj zavednih športnih klubov Želeti je. da po seti prireditve tudi občinstvo v čim večjem številu, da izrazi tako svoje simpatije nacijonalnemu hotenju sodelujočih društev ter pripomore tudi k čim lepšem gmotnem uspehu. Cisti dobiček turnirja gre v korist Jugoslovanske Matice odn. Gosposvetskega Zvona. Z ozirom na nizko temperaturo, ki je zavladala te dni, naj obiskovalci — tako kol v vseh drugih športnih centrih — prineso s seboj snežne čevlje ali odeje; poleg toga jim nudi zaščito tudi krita tribuna. Dostaviti hočemo še nekoliko besedo sodelujočih klubih: Ilirija jo preteklo nedeljo dokazala z 9:3 proti Primorju, da je baš sedaj v izvrstni formi. Glavno tekmo bo absolvirala s kompletnim L moštvom, proti Hcrmesu nastopi danes z neznatno spremenjenim moštvom — Maribor velja izza poletnih prvenstvenih tekem za najboljše nogometna moštvo v Sloveniji iti uživa posebno pri naši publiki velike simpatije. Danes kot jutri nastopi s kompletnim I. moštvom, ki ga karakterizira nenavadno izglajena lcombinacijska igra in jiopolna fairnesa. — Hermes, ki spada med naša tehnično najboljša moštva, ima danes za nastop proti Iliriji na razpolago celotno 1. garnituro, ki mu je prinesla v preteklih prvenstvenih tekmah časten pta-cemont v tabeli. — Svoboda, ki je nedavno v Mariboru podlegla svojemu današnjemu nasprotniku s S-5. si je v zadnjem čssu zasluženo priborila pot med najboljše klube LNP-a. Od svojega naslopa v Mariboru je znova ojačila svoj tea-n z nekaterimi novimi močmi. — Reka in Grafika sta za enkrat še manj znana kluba. Oba, posebno pa Reka, gojita soliden nogomet in kažeta stalno napredovanje. Vremensko poročilo JZSS. Situacija je od zadnje nedelje neizpremenjena: Kranjska gora in Rateče prideta v prvi vrsti v poštev, smuka prav dobra, temperatura —6, pri kolodvoru v Kranjski gori 10 cm snega, ki stopnuje do Tamarja do 40 cm. Sneg pršič. Pohorje: Klopni vrh smuka prav dobra. mestoma izvrstna, snega od 20 do 50 cm, sneg pršič. Vel. Planina in Krvavec snega ca. SO cm. mestoma spihan, mestoma pa dobra smuka. Sv. Janez v Bolite jut-Novozgrajeno umetno drsališče bo bržčas v soboto otvorjeuo. Obvestilo bo pri tvrdki Goreč. — JZSS. Kranjska gora. Snežne razmere od zadnjega poročita neizpremenjene. Smuka v molini in v vi-šlnskih legah izborna. Temperatura —2 stopinji, opoldne +20 stopinj C. Barometer kaže srtalno lepo vreme. Krasni, solnčni dnevi. Smuiki letaj za začetnike priredi za dobo božičnih počitnic (od 25. t. ui. flo incl. 1. jan. 1929) Rud. Bari j ura. Kraj se bo določil naknadno po snežnih razmerah in po številu priglašenih ter pravočasno sporočil po časopisih vzajedno s cenami za stan in prehrano. Celotni pension utegne stati na dan za osebo 40 do 50 Din, pouk bo brezplačen. Interesenti za tečaj naj se blagovolijo čim prej prijaviti na naslov: Rud. Radjura, Ljubljana, veliko županstvo. — Drugi smuški tečaj pod istim vodstvom se bo vršil v januarju pri planinskem dumu na Kofcah nad Tržičem. ..... , Motokolesarski klub >llirija« v Ljubljani se Je ustanovil leta 1913 ter praznuju letos 151etnioo obstoja. Imenovani klub spada med najstarejse športne organizacije Slovenije, ter deluje z najboljšimi uspehi na polju biciklis4ike in motocikli-stike. Ob tej priliki se vrši v nedeljo 9. t m. slavnostna seja v kavarni Emona, 1. nadstr. Začetek ob 9.30 dopoldne. Predsedstva športnih organiza- oij ln klub se vljudno vabijo, da se te seje udeleže osebno oz. po njih delegatih. Kolesarsko in motociklistilno druilvo 'Sava* v Ljubljani naznanja, da priredi dne 16. L m. zabavni večer pri »Lozarjuc, Sv. Jakoba trg, ter se ob tej priliki razdele gg. dirkačem darila in diplome od letošnjih dirk. Vsi prijatelji kolesarskega športa vljudna vabljeni. SK Ilirija, nogometna sekcija. Igralci I. skupine se opozarjajo zaradi današnje tekme s Her-mesom in jutrišnje tekme z Mariborom na objavo v članski knjigi v kavarni »Evropa«. — Načelnik. ANGLIJA IN FIFA. Pisali smo, da se je konferenca zastopnikov Fife in angleške nogometne zveze glede pristopa te zveze k Fifi končalu brez uspeha. Po povratku iz Londona jc dal predsednik Fife Riniet v Parizu časnikarjem nekaj pojasnil o nadaljnih namerah Fife, Dejal ie, do trajajo pogajanja 7. Anglijo kljub velikim težkočam še naprej. Angleži so bili sicer knj mnlo dostopni, n so jih vendar pregovorili, da so se udeležili posvetovanj v sporazumitveni komisiji. Pogajan ja v Londonu so pokazala, tla Angleži niso izstopili iz Fife zaradi vprašanja amn-terstvn, temveč so se le bali, da bi Fifa postala močnejša kot mednarodni urad (board). Fifa je firiprnvljena na najdnlekosežnejšc koncesije in >i eventualno tudi pravila spremenila samo da Anglija zopet vstopi. VZOREN 41 LETNI ŠPORTNIK. Hans Mayringer je napravil pred kratkim skušnjo za zlati športni znak. M. je član dunajskega veslaškega kluba Pirat in Avstrijskega zimskosportnega kluba in je dosegel v teh panogah izredne uspehe. Svojčas je bil izboren nogometaš, igralec hockeya nu ledu itd., sploh eden najuspešnejših in najbolj vsestranskih športnikov. V sturosti 41 let je dosegel sedaj sledeče uspehe: Plavanje 300 m 8 : 53.6, skok v višino 1.35 m, tek 100 m 13.4, veslanje v eetvor-nem dirkalnem čolnu 2400 m 6 : 21.2. Kot vztra jnostno preskušnjo je isral vse prvenstvene igre svojega kluba v hoekevu na ledu. Srebrni športni znak si je bil pribori! 1. 1921. Športni dogoalki Zadnjič smo pisali, da bo Thunberg Holandce treniral; sedaj beremo, da bo šel Japonce trenirat. Thunbergov rojak Nurmi je odpotoval v Ameriko. Glej članek od 7. t. m. — V Ameriki je bilo predloženih v odobreuje okoli 200 novih lahkoatlet-slcih rekordov. Priznali so med drugim Spencerjev rekord na 400 m v 47 sek. (doslej Meredith 47.4) ter Carrov rekord v skoku ob palici 4.292 m. Niso pa priznali Barnesovega rekorda v skoku ob palici 4.804 in Carrovega 4.32 m; je bilo premalo dokazil. Med tednom smo poročali, da je skočil L d. monds 4.31 m visoko. Na priznanje bo treba še počakati. — V stadionu v Los Angeles bo prostora za 135 000 gledavcev. — Beremo še: Ob palici Stur-dy 4.048 m, v višino King 1.95 m, lledges 1.94, krogla Kreuz 10.02 m. V Ameriki so včasih res napredni. Tako bodo v gorovju Nevada s tamošnjimi vročimi vrelci od-tajali pozimi ceste ter tako omogočili vesletni avto. mobilski promet. Ameriška managerja Tex Rickard in Fugap sta si glede Ne\vyorka razdelila delokrog; Rickard bo prirejal tekme v Madison Square Gardenu, Fu-gazy v koloseju. — Doslej precej neznani bokser Christer je potolkel Kuuta Hansena v 8. rundi k. o., Jim Maloney pa Riskoja v 10 rundah po točkah. Oboje je presenečenje. — 12. t. m. se bori Schme-ling s Sharkeyem; preveč trd oreh. Trd je bi) tudi oreh, ki so ga morali treti nemški igravci tenisa v tekmi s Francozi v Hamburgu; od 12 iger so dobili Nemci samo eno. »Mušketirji so naredili, kar so hoteli«. Na Francoskem so opi-oiieni davka vsi klubi, ki gojijo šport ali vojaško vežbo; torej tudi tenis. S tem je rešeno ono preporno vprašanje o previsokem obdavčenju in se bo zaključna borba za Davisov pokal vršita v Franciji. Za pokalne tekme so priglašene doslej Anglija, Jugoslavija in Italija. — Koželuhov Karel je igral v Ameriki 24krat, cd tega 17krat proti Ri-chardsu; zgubil je samo tri igre. Igral je vsepovsod. od Newyorka do Los Angeles in gor do Otave in Montreala v Kanadi. — V igro dvojic se pa Karel ne sme spustiti; z Richardsotn skupaj sla nastopila proti Kinseyu in Snodgrasu in sta bila sramotno poražena 2:0 in 0:6. — Umrl je v starosti 60 let bivši angleški prvak Gore, trikratni vvim-bledonski zmagovalec, zadnjič leta 1909. V Angliji so napravili poučni film o nogometu: sedaj ga predvajajo tudi Francozi. Pravijo, da je film nekaj izredno lepega. — Penarod bo priSel spet v Evropo, Bocskay gre na Grško. — O Ft-renezvaroiu smo pisali, da zaradi Evharističnega kongresa ne bo igral v tekmah za Srednjeevropski pokal; sedaj je odpoved preklicana in bo igral. Norelijeva kar noče nehati; plavala jo 200 m prosto v 2:39.4, nov svetov, rekord. Svetovni rekord bo tudi Helblgov obojerotni poteg 105 kg, Če ga bo ponovil pred kompetentno komisijo; obenem je tezno dvignil 95 kg in je sunil 135 kg, skupaj 335 kg, nov olimpijski rekord. Ilel-big je kot Haas v lahki teži. Njegov rojak Hans Schvvarz je v grškorimski rokoborbi premagal močnega Jugoamerikanca Irsa. I/.borni rokoborci so sedaj v MUnchenu, nič manj dobri na Dunaju. Borbe se bodo završile te dni in bomo poročali o končnem rezultatu. Francoski kolesar Grassin še zmeraj zmaguje (pred kratkim v Parizu). — Italijanski kolesarji Tonani, Girardengo, Rlnda in Piemonte.se so tekmovali v Milanu v štirih tekmah; zjnagal je Tonani, drugi so mu sledili v označenem redu. Hčerka teoe očeta (Izpred sodišča. Ivana je ženska, ki je že parkrat sedela, ima 2 otroka, moža in polnih 20 let. Kljub vsem tem lastnostim ne pozna posebno tiste zapovedi, ki govori o spoštovanju očeta in matere. 3. septembra je svojega lasUiega očeta otolkla in oauvala, ga nazadnje udarila s ponvijo po glavi in nui pljunila v obraz. Prišla je vsled tega pred senat deželnega sodišča. Pred sedniki se Ivana cmeri in jadikuje: »Sama nase sem jezna, slabega moža imam, za otroke moram sama skrbeti, pa mi pride potem še oče za pokoro nagajat in sitnost delat. 2e s svojo materjo m potem z ženo je tako slabo ravnal, zdaj pa hoče še z mano tako, kot se ne spodobi! Edinega otroka ima, pa še s tem tako s!alx> ravna, sram ga je lahko.« Tako je hči čez očeta. Oče pa pride pričat o tistem dogodku in sploh. Ves je betežen mož, sklonjen naprej, s palico se podpira in se trudno prestopa. Sodnik ga vpraša radi pričevanja, če sta s hčerko kaj v velikem sovraštvu. Pa pravi možak: »Ne, saj jo imam rad!« Ona pa joče: »1, seveda me imaš...!« — In pripoveduje potem možak, kako je bilo: »Vejo gospod sodnik! Kar kri se mi je ulila, ko me je udarila po glavi. In me prejšnje čase ni nikdar glava bolela, od tedaj me pa, še zdaj me boli, res!« — »I, seveda vas boli«, vpade sodnik »od šnopsa...!« Zakaj o možu je znano, da rad pije, tudi takrat najbrž ni bil trezen, ker je bil zelo siten in je zabavljal na hčer. Tako pove tudi priča, soseda Spela, ko jo pokliče predsednik: »Ste kaj v žlahti?« — »Ja, birmanska botra sem ji!« — »O, mamica, (o pa ni sodnijska žlahta, to je le cerkvena« se smeje predsednik in sodniki. »No, kako je bilo, če veste?« — »Kajpada vem. Oče je prišel, palico je v kot položil, potlej pa je sedel na klop. Koj je začel zabavljati, nio pa poznam, da jo koj togota prime. Pa je pograbila šeflo, pa ga je. No, se bosta že pogovorila z očetom.« Sodnik: »Ne vem, če se bosta res!« Priča: »I seveda, s šeflami se že ne bosta nikdar mogla...! Pa prosim, da bi milostno napravili, gospod sodnik, saj je reva in otroke ima.« — 'iz spisov izhaia, da Ivana rada pije, dasi sama trdi, da je živčno'bolna. Predsednik čita in je hud: »Se to! Kaj pa še pijete potem, ko tako slabo izhajate, pa še živčno ste bolni. Alkohol vendar pospe-šuje živčno bolezen!« Ivana molči na zatožni klopi, de včasih se krčevito strese, zajoka v robec, potem pa spet zamišlicno gleda predse. Dobi 10 dni ječe iti eno trdo ležišče vmes. Nobene spremembe na nM, mirna je, le toliko prosi, da bi ji kazen odlo- ^.. • . . v 1 . J *___i .. ___D^Inm rrrn PRCS PNOVA ulica poleg frančiškanske cerkve III. SU1INER La-tna protokol, tovarna ur v Sviei NAJVEČJA zaloga ur, zlatnine in srebruine NliltE CENE - SOUDNA POSTREŽBA St. 1M. Kovln-nt« *nlirr-''oV opf.....Din 4»«0 Si. IU. Kovin »ta anlicr-Itoskonf, rn« lil u n t <. Hk nn In kn/.a c .... D n M M St. Ui. Hudi k«. 16 cm vi ka h prvo- vrstnim anker st ol« n......M» ZAHTKVAJTE bona n ilmtrovnni cenik h koleilurjuin. gratls in frauco oil ILSIHTNER. LJUBLJANA 2 HUPUITE samo W 1*1 f kloa srebrno jedilno orodje s petdesetletno tovarniško garancijo, pri H. SDITMft Llubtana Prešernova ulica 4 • kapitalom 50 do 100.000 Din h kompletno urejeni tovarna perila in okusno opremljeni trgovini v ccntrumu Ljubljane. - Resne retlcktantinie, ki Imajo prakso v tej stroki in veselje do sovodstva, imajo prednost — Cenjene ponudbe pod »Slučajna prilika« na oglasni oddelek »Slovenca«. je v pTvi vrsti potrebno, da se obranite prehlada. Za to pa potrebujete zimsko perilo, nogavice, vesto ali pulover, volneni šal, dobro obleko in plašč. Vse to si nabavite najboljše in po zelo nizki ceni v priznano solidni trgovini L N. Šoštarič, Maribor Aleksandrova cesta 13. ZAHVALA. Vrnivši se z neizmerno težke poti, na kateri sem spremila v prerani grob svoje najdražje, svojega moža in očeta sedmerih sirot Antona Zupančiča glavnega zaupnika II. rud. skupir.e se tem potom najiskrenejše zahvalim za ganljive govore in vse izraze sočutja čč. gg. duhovnikom, med temi še posebej g. duh. svetniku Gašpariiu, dalje rud. glav. d. r. g. ing. Vinko Strgar, ravnatelju T. P. D. g. ing. Jul. Pauar, g. insp. Hanirla, gg. predstavnikom II. rud. skupine in Gasilske župe Trbovlje, ki so okrasili lo žalostno pot z zastavami, gg. predstavnikom brat. sklad-nlce in še vsem onim iz gospod. Sole in otroškega vrtca, kakor tudi iz ostalih šol na Vodah, ki so se pogreba udeležili in razumeli mojo bol. Bog povrni tudi g. dr. Baum-gartenu njegovo veliko požrtvovalnost in trud z mojim pok. irožem, kateremu je želel vrniti zdravje, a usoda jc hotela drugače. Solznih oči se vam vsem skupaj še enkrat najiskrenejše zahvaljuje vdova Terezija Zupančič » otroci, Trbovlje, dne 7. decembra 1928. Spreten $o!?uf (Izpred sodišča.) Matevž iz Brnika še nima 20 let, pa je lump, da mu ga ni para da'eč okrog Spravil se je na kolesa in je ž njim delal pravi semenj. 17. maja je prišel v Ljubi ano in je pri tvrdki Vok kupil kolo na obroke. Kolo je bilo vredno 1600 Din, on pa je plačal kol prvi obrok 400 Din. In se je odpeljal, ne da bi se še kaj brigal za stvar. Kolo je lepo proda!, obrokov pa ni poravnal. Marveč je šel spet v Ljubljano in se je topol oglasil pri tvrdki Oorec. Dal je tam 100 Din in eno staro kolo v zameno za novo, katero je obljubil plačevati v obrokih. Tcda Matevž se požvižga na vse obljube. — kolo je spet prodal. Se v tretje se je podal v Ljubljano in je spet kupil kolo, vredno 2200 Din; plačal je spet le 450 Din, ostalo bo že enkrat poravnal, je dejal v obrokih. In se je odpeljal, pa je kolo spet prodal. Vsi trije trgovci pa so čakali na obroke, medtem, ko je Matevž vesek) žvižgal po Gorenjskem ... Brigajo njega obroki! No, poskrbeli so dobri ljudje za Matevža, prišli so orožniki, Matevž je romal na sodnijo. Zi svoje sleparije bo sedel 10 tednov. Med kopa d (Izpred sodišča). Maks in Pavle, dva navihanca in zvita tička, sedita na zatožni klopi. Zagovarjata se radi fletne zgodbe, ki se je radi njiju dogodila še tam v poletnih dneh na obali Ljubljanice. Na »Spici« ie takrat bilo vse polno kopalcev in sta se prišla kopat tudi Jože in Viljem. Pustila sta tam na bregu obleko in čevlje in poskakala v vodo. »Ti Jože. jaz pa znam pod vodo plavati« je dejal Viljem. »O, pravega zlodja znaš«, je menil Jože in se je tudi spustil z glavo pod vodo. 1 istikrat pa sta porabila priliko Maks in Pavle, ki sta skrita ležala za grmom. Ročno sta pograbila obleki oleh kopalcev, vredni 915 Din in že ju ni bilo več. No, zvedelo se je kljub temu, kaj sta napravila. In sta zdaj dobila vsak 3 mesece 1 Vajenca in njihov mo ster (Izpred sodišča ) Tine in B;ne sta mlada fantiča in sta kot vajenca zaposlena pri mojstru Gregi. Oni dan pa jima je mojster Grega naložil voziček z orodjem, da bi tisto reč zapteljala na stavbo, kjer je mojster prevzel neko novo delo. line in Bine sta poslušna dečka in sta res jieljala orodie na vozičku in tja, kamor je naroči! gospodar. Tc' mojster Grega stanuje zunaj mesta in ni računal z mitnico. Bilo je orodja nad 50 kg in ntitničar je ustavil vajenca in zahteval plačilo mitnme. Fanta seveda nista imela denarja in sla rekla, da bo že mojster Grega poravnal to reč. ln sta stekla izpred mitnice z vozičkom vred. Mitničar pa je stekel za njima, podržal vo-iček in ga povlekel nazai. Ko je to opravil, se je hotel spraviti se nad oba fanta, že je z roko zamahni!... — kar se je tisti hip utrgal izza ogla mojster Grega. Zarjul je mo -ster Grega nad mitničarjem, da je leta kar odskočil: »Mojih smrkovcev ti že ne boš k'ofutal!« In jezen, kakor je bil, je šel po sapo, z roko pa je zakrilil po zraku in mitničar Polde je na licu občutil čudno toplino... Še enkrat je priletelo potlej in je Poldeta skoraj vrglo v cestni kanal. Mojster Grega je In I zato klican pred sodnijo in se je tam zagovarjal, da je bil močno razburjen in podobno. Sedel bo 3 dni in bo povrh plačal še 250 Din takse. Pritožil se mojster Grega ni, kaj še! — nego je zunaj pred sodnijo razsodil, da »bi ga bil še enkrat klofml.hu-dimana, ko bi bil vedel, da so klofute tako poceni..« Gost, k! ne m?ra p'ačeti . (Izpred sodišča) Luka Fičigoj je sedel pred dnevi nekje v predmestju v kavarni. Srkal je kavo in čaj in kakao in nazadnje še »turškoc in liker in je bila tako že pozna ura in Luka Fičigoj po vseh pravilih »trd;, kakor se po moderno pravi tistim, ki vedno pijojo vsake sorte pijačo, pa niso nikdar pijani. La »trdic so! Ker je bila pozna ura in je takšna postava, je prišel v kavarno kontrolor in Je kajpak pobaral tudi Luko Fičigojn, kje ima listek, s katerim se plačuje obl-stna taksa. Luka je kontrolorju povedal, da listka nima, ga ne mara in mu ga sploh treba ni in ga plačal ne bo in nikomur nič mar, ejdušl Ozmerjal je še kontrolorja z barabo in podobnimi izrazi, poleni pa je naročil še merico likerja in izrecno povdaril ponovno, da listka ne bo plačal, nikakor ne. Ko je kontrolor odšel ven, je Luka Fičigoj stekel za njim, ga pred kavarno pograbil za vrat in ga vrgel ( b tla in potem povaljal po blatu. Kontrolor si je šel nato v kuhinjo umit roki in očistit obleko, pa je Luka Fičigoj spet stekel za njim in ga suval s prstjo v želodec. Na sod-niji junak Luka vse taji in se nič ne spominja in sploh: on je bil pijan in bastal Toda kam bi prišla slavna sodni ja in vsa pravica, ko bi se ozirala na takšne izgovore — bil je Luka Fičigoj obsojen na sedem dni zapora z vsemi poostritvami._ Orel Orlovski od«>rk v Gorjah priredi na praznik akademijo s sledečim sjioredom: 1. Orličeva prošnja (deklam.), 2. OrliČi: Praške jiroste vaje, 3. Go-jenke: Praške proste vaje, 4. Slov. mladenke domovini (dekl.), 5. Mladenke: Praške proste vaje, 6. Govor, 7. Člani: Praške proste vaje, 8. Deklamacija čbnic, 9. Praške proste vaje članic, 10. Orodna telovadba. Polzvetfovanfa Našel se je zavitek čipk in nekaj denarja. Dobi se: Mestna hiša za artiljerijsko vojašnico št. 10, pritličje levo. U božična in nonoletna Ms priporoča tvrdka F. M. Sdimitt cenj. občinstvu veliko zalogo vsakovrstni igrač, galanterijskega blaga, ročnih torbic, aktovk, ša-tulj, jedilnega orodja, športnih predmetov — dalje perila, rokavic, nogavic, kravat, vezenin, toaletnih potrebščin itd. Znižane cene! Postrežba točna! Gospodarska zveza v Ljubljani ima stalno na zalogi: jaboSka, pomaranče, limone in orehe. LUNJR Eksporfna hiša, MARIBOR Aleksandrova 19. Dobro znana najboljša in najcenejša tvrdka z« nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač, otroške nogavica od 6 Din naprej, damske nogavice od 7 Din naprej, moške nogavice (sokni) od 6 Din naprej, ovijalne jopice od 50 Din naprej, moške jopice i rokavi od 85 Din naprej, ženske jopice od 70 Din naprej, otroške jopice od 50 Din naprej, jopice la deklice od £0 Din naprej. Lastni izdelki. P oseb. razstava oiroAklh igrač ter bolič. okraskov. 10 % popusta n lž;č in n KciQ leto pri znani tvrdki GrtCar & Me af katera se je izseli a iz. Prešernove uli.e in se sedaj nahaja S a n« o B y Šeler.burgovi ulicu H Madlo Nauk o radiotcrinihi Spisal Leopold Andreč Broširan Din 60"—, ve^tn Din 76'— I0$0sl0¥ansha Knjigarna v Liublianl. Stara zavarovalnica išče izkušene okviziterje Prednost imajo tisti, ki so v požarnem in živ-ljenskem zavarovanju z uspehom delovali. • Ponudbe z označbo zahtev pod »IzknSen« it. 12.012 do 18. decembra na upravo tejja lista- Ma Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1 50Din.Naimanisi znesek 5Dir?.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje Za oglase slro-j go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslica20in.Najmanjši zneseklODin. Pristojbina za iifro 2 Din Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole.če je priloze na znamka. Čekovni račun Ljubljana I0 3dokal«. ,-,,,. , , Ker, uiKut-iiiiiu, od Ljubljane do Vrhnike . glaževino. ali pa od L,ubl,ane do kost. ^ krojaš| Ije, Plača se polovico takoj, drugo polovico po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovcnca* pod »Posestvo«. - Iščem stalne nabiralce in nakupovalce. Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 70 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. Do 100 božič, drevesc prodam. - Vid Mrhar Gunclje, p. Št. Vid n. Lj Hišo s približno 750 m'-' velikim sadnim vrtom, v okolici Ljubljane, prodam. Naslov v upravi «S!ovenca» pod št. 11.945. Apnena jajca prodaja, dokler seže zaloga, po Din 1.30 komad od zaloge v Poljčanah F.ksport, družba MatheU Suppanz in drug, Maribor, Cvetlična ulica št. 18 — Najmanjša množina, ki se razpošilja, je en zaboj 1440 kom. Razpošilja se blago po povzetju ali pa proti predplačilu račun ske vrednosti. Posestvo 'A ure od postaje, 26 oralov, vinograd 1 oral, goz- da 3 orale, polje, hiša Jelše tri sobe, 2 gospod, hiši, rezanCl 0d 40 mm naprej, vodovod, 200.030 Din, 50 J^pim par vagonov. — tisoč hipoteke. - Pose- »Mangart«, poštni predal Dobroidočo trgovino s trafiko dam v najem za dobo od 5 let. Potreben kapital: 10.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Slovenca pod št. 12.036. Iščem pomočnika za tovarno sodavlce in pokalic, ki ima spričevalo usposobljenosti in -lovori srbo-hrvatski. Nc sme biti nad 25 let star, biti mora samski in po možnosti znati voziti avto. - Ponudbe z zahtevo plače za zimsko in letno sezono posebej na naslov: Lazar 01|n šivalnih stroiev, Rudolf Oroszy, Ljubljana, • ustin Gustinčič, Maribor, Tavčarjeva ulica 2. Častiti duhovščini se priporoča za izdelovanje talarjev in drugih oblek A. Muršič, Ljubljana, Mestni trg 25/11. Dve kompl. postelji Dobra šivilja prevzame delo na dom, na zahtevo gre tudi v hiše. - Naslov: Rozman, Maribor, Kopališka ulica (nasproti Narod. doma). Vattenbachova uiica 14. Mozaične tlakove stopnice nagrobne spomenike, cementne cevi itd. Ivan Costkčar, Pešata, p. Dol pri Ljubljani. dobro Ohranjeni, poceni Galcše in snež. čevlje prodam. Kožarje št 3. V Mariboru! je najugodnejši nakup galanterije, drobnarij, par-lumerijc, papirja, čevlj. potrebščin, pletenin, motvoza, vrvarskih izdelkov, baterij itd., na drobno in na debelo — pri Drago Ros na, Vetrinjska ulica 26. Avtoposestnfti! Kupim rabljene luksuzne avtomobile v dobrem stanju, odnosno zamenjam za druge, eventuelno nove. O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. nseriralfie v „ Slovencu S Enonadstropno hišo primerno upoko encu (du-jiovniku), obrtniku ali trgovcu, nasproti cerkve, proda poceni — Zagorc, Višnja gora. <1 Naslov v upravi Slovon- j Din.! Gosposka ulica 9, ca št. 11.895. ' pritličje. Najbol jši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so Šivalni stroji „Gr tcner"in ,.Ad?er" za domačo obrt in industrijo Pouk vezen]« orezpaUn! Le pri J0S.PETEL Nt Ljubljana polti Prtiiriovega tgAinftrJjia n» wndl Veilcma garancija Zahtevajte pnnmlhr Mlete šote nekaj voz, za izolacijo, sc poceni proda. Naslov pove uprava lista pod št. 12.024, Pliše volnene in gobeline za dobro popravljati zna tapeciranje pohištva, ima Štajerskih orehov 2000 kg, lepih, imam na prodaj. Naslov v upiavi »Slovenca« pod št. 12.027. 1000 mernikov detelnih plev za krmo, prodam, — Ivan Tršan, Sv. Valburga, p. Smlednik. Jedilna soba zelo malo rabljena, krasno impozantno delo, pa-lisander les, za polovično ceno naprodaj. Ogleda se v mizarski delavnici — Rojina, Kolodvorska ul. 8 edinole strokovnjak čevljar. Nestrokovnjak, to je, neizučen čevljar, kvari obutev in nogo, s tem se otežkoča hoja, kar ozlo-volji človeka. Da sc izognete tem nadlogam in da si prisodite denar, dajte gumijasta obuvala popravljati v Prvo strokovno dclavrico Avgust Škof, Igriška ulica št. 2. Erivski in česa!ni salon za dame in gospode. Striženje las samo 4 Din in britje samo 2 Din. Umivanje in onduliranje glave najfnejše in najcenejše ter se priporoča Padovan Pire, Maribor, Gregorčičeva ulica št. 11. za 6—8C0 kg, z clektrič- lepe in najccnejše v zalogi Rudolf Sever, tapetništvo, Marijin trg št. 2. Avstro - ogrske nemške, rumunske, italijanske in vse druge vrednostne papirje, rente, prioritete, obligacije, posojila, dclnice, srečke itd. vseh vrst kupuje in prodaja Barka Peliar.i & Ko., Ljubljana, Tavčarjeva 10. Sl-ke za legitimacije izdeluie naihitreie toto-gral Hufion Hibšcr Liub-Ijana. Sv Petra cesta 25. Pletilni stroj št. 8'36, naprodaj. Mihae! Kavčič, Zgornja Šiška 125. Proda se baraka Austro-Fiat najpopolnejši, najdovrše-nejši, najrazširnejši, sve-tovnoznani brzovozni avtobusi, tovorni ter avtomobili za požarne brizgal-ne, sanitetni vozovi ter vozovi za vsako porabo. Zelo ugodni plačilni pogoji! Glavno zas.opstvo O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. Žepni užigači Katero podjetje sc zanima za novovrstni patent? krita / opeko, 5 '350 m Ccnj. ponudbe pod »Ro. Cesta nu Brdo 10, p.Vič. tofe* upravi Slovenca. Puhasto perie k t> 38 Din ra^postrara o povzctiu naimani 3»fi. rkoris'ite priliko. an. kler zaloga traia Imam tudi heii ruh kg J00 Din. L Brozovič, kem čistio-na pena. Zagreb llica S2. Ca s je zid to pa tud\ aobrt reklčrnti v •SLOVENCU I Linoieum priznanih znamk tovarne D. LW. Bletigheim imam stalno na zalogi in izvršujem strokovniaško polaganje. - L CERNE, Ljubljana, Dunajska cesta 28 Proračuni in vzorci na razpolago. Krušno muko ln rženo moko vedno svežo, kupite zelo ugodno pri A.VOL« UIIBUAiSA Resljeva cesta !4. Dr G. PICCOLI, lekarnar v Ljubljani priporo'a pri zapi tju in drugih težko ah želodca svojo preizkušeno Želodčno tinkturo Pri ,Solncu4 za vodo, Pogačarjev trg Največja zaloga vsakovrstnega pletenega blaga, perila za dame, gospode in otroke. Nogavice, rokavice, kravate itd. - Priporoča K. Widmayer POPRAVIL/I Mehanik Ivan Legat Maribor, Vetrinjska ul. 30 Telefon int. 434. špecijalist za pisarniške stroje. Novi in rabljeni pisaln stroji vedno v zaloui. ki krepi in zdravi želodec Drua bukove in hrastove od-pddke od parketov dostavita po nizki ceni n» dom parna žafla V. SCAGNETT1 v Ljubljani, za goremskini kolodvorom Klavirji! Tovarna in zaloga klavir-Jev-prvovrgtnlh inStruuien-tov razblinili tvrilk, kakor iudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek /.a popravila. Oglaševanje ln p pravila za Glasbeno Matico, Konserva-torij in druftc institute irgo tavl >a mo.iu i vrdka. Gre tudi na deželo. Točna postrožba in zmerne cene tudi na obroke Izdelovalec klavirjev R. W»rbln. k, Ljubljana. Gregorčičeva ulica 5, I. nadstr Išče" se nPlaninka" zdravilni Cai prenavlia. čisti in osvežuje kri, izboltSa slabo prebavo. slHbotno delovanje čreves, nanihova-nje, obolenja mokračne kisline, jeter, žolča in žolčnl kamen. Vzpoilbuja apetit in izborno učin ku'o pri arteriosklerozi »Planlnlia« ie pristen v plombiranih paketih po Din M' — •/. napisom proizvajalca l.ekarna Bahovec Ljubi lana Koncrrsnl trg Dobi se v vseh lekarnah) PERJE vsako množino čiščeno, neizčiščeno, nečehano, kokošje, purje, račje in gosje prodaja tvrdka E Vajda (akovec, Medfmurje Iščemo It igerfa ki je vešč v bakrenih rudnikih ter onih živega srebra. Nastop takoj. — Ponudbe s prepisi spričeval na rudarsko zadrugo »Mračaj«, Sarajevo. L PEKIH • HftRU Gosposka ulita 5 Spec talna deiavnlca za očesno optiko pod vodstvom diplomiranega opiiha E. Petem absolventa strokovne visoke šole za optiko v Jeni. „Vas strokovn ak!" „Vaš svetovalec!" Vse vrste v to stroko spadajoča dela. Obleke po meri. Sprednji deli v veliki množini. - Acht-schloss - blago na metre. P. n. trgovcem tudi iz doposlane volne. Najso-lidnejša izdelava in postrežba - Nizke cenel Priporoča »SOLNČEVO«, strojno pletenje, Ljubljana, Gruberjevo nabr. 16 Pozor! Interesenti za zimsko sezono ca Jadranu! Ugodna klima za rekonvales-cente, živčno bolne. Cela oskrba 40—50 Din dnevno. Se priporoča lastnik M. Kastelic, Hotel Bati-stič, otok Rab, Dalmacija. ca 6 m3, rezan, 3, 4. 5, 6 cm. dolg 2—4 m, lep, polsuh, se ugodno proda. Ogleda se pri I. Petrovič, Klane 7, p. Kranj. Kdor ž*II kupiti ali prodati veleposestvo - posestvo, hišo, vilo, tovarno itd., naj se obrne na: Reali-tetno pisarno v Celju, Aleksandrova ulica št. 4. Vsakovrstno llHfSSfeUMBlC po najvišjih cenah. CERNE. iuvelir. Ljubljana Woltova ulica št 3. Krušno moko najboljše vrste dobite vedno svežo pri A. & M. Zor man Ljubljana, Stari trg 32. Blaso dostavimo tudi na tlom. — l,re>z"mpmo v mlev tudi vsako množino doma e ali banaškn pšenice — pri manj-ih množinah jo takoi zame i jamo za moko in otroOe. izprašan strojnik za parni in električni pogon velike industrije v Zagtebu z dolgoletno prakso v vseh panogah te stroke, ne starejši od 40 do 45 let, dober organizator in energičen Plača po dogovoru in stanovanje. — Ponudbe s curriculum vitae pod »Za. 18.151« na Publicitas — Zagreb, Gunduhčeva 11. Za gg. duhovnike! -ipecijalen Striehkamtrarn '.a obleke, kiimirarn ali Adriin za ta'arle, Marenjfo ali Setlnnd zaa blaga, v modno mami fakturni trgovini IHL & KUHAR pre< KARL SOSS Aleksandrova 9 — MARIBOR — Prešernova 2 Kraiiev« angleSha ilnlla H0YAI mil LINE za JUŽNSO AMERIKO Brazilijo, Uruguay, Argentino, Chile, Peru itd. »ASTURIAS« ln •ALCAiMTARA« iS na.ive jI anglošKi motorni ladji na svetu, s Poiizastopnik Anle SugliC Ljubllana, stalno vsako množino bostanjeiiBoa taninsfcep lesa smrekove Skorje, cele in drobljene, smrekove hmelove drocie, rabljene, dobro ohranjene sode od siroinega in jedilnega olja, po najvišjih cenah. Plačilo akreditivno. FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini. s- nimajo tekmeca z..... r.........i.........ž.........i I KUPON ZA UtiANKE v ILUSTRIRANEM SLOVENCU V. 50 ZNAMKA kra SRCA« IE SVETOVNA ZNAMKA Tovatnot-OTTO TAUJ/I& iiG,.- pe.vil< GLAVNO ZAH": HOTFEg^^LE.bElž.ETž.-Z m mtc od najpreprostejše do najfinejše izdelave m vse sfrohe v slovenskem in srbsko-hrvaškem jeziku (v latinici in cirilici) in tudi nemški se dobijo pri Novi založbi r * z. * Zohlevaife ponudbe! Obiava Uprava Državnih monopolov želi nabaviti na podlagi rešenja M br 31.054 z dne 23. novembra letos potom direktnih ponudb za svoje tobačne tovarne 150.000 met. jeklenih obročev dimenzije 16 X 0 5 mm in 90.000 kom. plombnih glavic za zavarovanje zabojev. Rok za vlaganje ponudb je do 24. dec. 1928. Pogoj' kakor tudi vsa druga pojasnila se dobe v pisarni akonomskega oddelka, Odsek za kupovanje, uprave Državnih monopolov, vsak uradni dan od 8 do 12. Iz pisarne Uprave državnih monopolov EM. br. 24.888, 27. novembra 1928 v Beogradu. 3 leta kredita! Na»bo!ši kombinirani naravnalni In skobilni stroji z avtomatično razklopnimi mizami. Vseh vrst ,, Ižsj mizarski, kolarski in žagarski stroji z vgralensm motorjem ali brez niega. Dobavlja: WELKER W£RKE I. PCHSTE1N, WIEN X. LflKENBURGERSTRASSE 14 OBISK NAŠEGA JUGOSLOVANSKEGA ZASTOPNIKA BREZPLAČEN Advohat dr. Egon Store zaprisežen sodni tolmač češkoslovaškega, italijanskega in nemškega jezika, do sedaj advokat v Trstu si dovoljuje vljudno naznaniti, da je oboril o&elmšho pisarno % IjllDlfidRi Knafljeva ulica štev. 10/1. Telefon štev. 3143 Ček. račun 15.150 •4 •4 ■4 ■4 -4 -4 •4 ■4 < •4 •4 •4 •4 ■4 •4 -4 <4 -4 •4 luauuuuuuimuiiuiiiMiiuin Jnieiesdntno brofaro uspešnem zdravljenju toženih kamnov Vem pošlje brezplačno lekarna pri Odresenihu PmgaR Uušehndska if > Piši te akoj. = f imiiuiiiiMomiiniiiiiiiiiiiK 0 Ifill LES STALNI NAKUP' NAJUGODNEJŠE CENE I TAKOJŠNJE PLAČILO' ERNEST MARIKC CELJE. ZRINJSKEGA ULICA 4 - TEL. INTER. 136 Umetni ogenj za božič: rakete, čudotvorne svečice krogomet s pokanjem žaoiie, ma e in \elike petarde, bengalična užigalice. papirnate topiče, bengaličen prah ter razne druge pirotehnične novosti proizvaia v naši državi samo Prva jucoslovanska pirotehnična tvornica »PVR0TA« v Celju Perie - ouh tekači (Lauftepiche). gradi za madrace. predpo-steljniki. kakor vsako drugovrstno manufakturno blago po izjemno nizkih cenah in v veliki izbiri samo pri tvrdki J. Preac Maribor, Glavni trg 13. Maribor, Glavni trg 13. MSpcctrum" d. d. inž Koptsta, DuDshii ln ftrstic tvornica ugledal m brušenega stekla Liubliana Vil se naboja od 1. novembra Celovška cesta 81. - Telefon 2343. Zagreb, listek. Središnjica. ZAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinski steklo >—t mm. ogledala, brušena v vseh velikostih iD oblikah kakor tudi brušeue □rozorne šipe izbočene plošče, vsteklevanje v meri Fina. navadna ogledala. svetovno zmagovalni motocikli 250, 350. 500 in 1000 ccm brez in s prlkcl.co Vs k i iterese .t ki se o'loči /a takojšen nakup, najpozneje pa do koncem leia, o/iroma -d v t-m času rezervira motoc kel za spomlad, u ivt« znat.-n popust — A. J. S. mot>cikel e znamka za poznavalca. Vsak posamezen mo cokel, moj^tiski i/.delek. — Posebno ugodne lačilne olaj^ve Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK. Ljubljana. Tavčarjeva ulica 11. V'-'. ; - ' ■ . : • ' 'V ^ i * 7 - * t". ' '. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NtJOI PO IZREDNO CGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULtOA 6 IL NADSTROPJE ARi se hoCete brez nevarnosti osvoboditi protina, REVMATIZMA trganja v križu in išiasat Revmatizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ne prizanaša De revnemu ne bo.atemu, svo.e zrive išče v borni koc pa tudi v palačah Zt o mnogotere so ob ike. ki se v njih pojavlja la bolezen in prav po»o-to niso boli, ki jim dajemo vsa druga imena, nič drugega kot revmatizem. Sedaj so bolečine v udih in sklepih, sedaj zo: et otekli udje, sk! ut.-ne roke In noge, trgan e, zbadanje po resnih aelih telesa da celo slabe oi so prav i,o-go-ito posledice revmatičnih in pr tin->kih boli. Kakor pa je raznol-ka polrba, ki o nudi ta bolezen tako mnogostranska so vsa mogoča m nemogoča sredstva, zdravila mešanice m maz la, ki se pnp rorajo tipe. emu č ove-ivu. Največji de) med ni mi ne more prav nic pomagati, kvečjemu prinese pola .ga.,je za kiatko d, bo. i\ar Vam iu priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pit em smdenčuice, ki je pomagalo ie mnogim bolnikom. Naše zdravljenje je izb irno in učinkuje naglo tudi pri zastaranih, kroničnih boleznih. Da si pridobimo prijateljev smo se odločili, da bomo vsakomur, ki nam piše, poslali popolnoma zastonj našo zanimivo, zelo poučno brošuro. Kogar torej mi čijo boleči e. kdor se h,,'e na nagel . ačin temeljito osvoboditi ri' oj.h bo'C7.ni brez vsake nevarnosti, naj pi'e š.e danost August Marzke, Berlin-Wilmersdorf Bri»chsalerstrasse 5, Abteilung 18* Ko z->čut te prvi dražllaj v nosu ati g.lu, vzemite takoj antiseptične P a stile „VALDA" Te piepre uiejo in odstranijo "netjp sluznic iu oja-čijo odpornost ist'h proti pretila iu vnet u grla, bronhitisu i. t. d. Pastile „VALDA " preprečilo, cla se nahod i e prenese na pliuča. Potrebno ie samo, da uporabljate s; mo prave „Val-da" pasti e. Tp so uapro-daj samo v zaprtih gkat-ljah, na katerih ie ime ..VALDA" Dve lepi posestvi blizu Maribora četrt ure od železniške postaje Vsled preselitve prodam pod najugodnejšimi poboji svoji dve posestvi, ki obstojita: eno iz: 68 oralov gozda. 30 oralov polja, travnikov in vrta, — drugo iz: 34 oralov polja, '.ravnikov, vrta in vinograda. Poleg tega obstoji še lepa, zidana hiša, več vagonov sladkega sena in cel inventar. Izvolite se obrniti naravnost na: Medved, Dobren;a, p. Pesnica pri Mariboru. i Pllklavla! DRUŽINSKA PRAIIKA za leto 1 929 je izšla in se dob'va po vseh knjigarnah iu trgovinah po celi S'ovenili v izredno lep. o renu in z zelo bogato vsebino. Cena kom^u otn brez poštnine. Zahtevajte povsod le to edino našo _Druž. pratiko" Za Božič! Oglelte si 'vsakodnevno ve*erno razstavo otroških5 š i igračnih votičkov. holenderjev, skiro, tricikljev, ivalnih strojev, malih dvokoles in avtomobilov pri MTHIBUNA" F. B. L. LJUBLJANA KARLOVSKA CESTA 4 VRV CO ZA ZAVOJE'[BAmHB izdeluje in dobavlja v vseh barvah in širinati s tiskom in brez tiska po najnižjih cenah ZflGREBACKfl PRO ZVODNJ:! l/RPCA, L. STERN Zagreb, Mj,rtiof- obrestni meri in ie denar pri ojei naivarneje naložen, ker ;am?ljo poleg rezer« in lastnih hIS vsi člani t vsem svoiim premoženjem. Posojila in trgovski krediti poti najugodnejšimi pogoji. Rentni in invalidni davek platuie oosoiitnica. Hranilne vioge nad D n 52.000.000- Zahtevaiie ffriV s 100« brezplačni L LIHIH slikami Roshopf ara Din 49-- Ura na sidro (ankerica) nekoliko boljše izvršitve s 3leimm jiiuistvom Din 65-— lat« nriiinui p*tpnt preciz. Roskopl ura na «idro. pravi nikelj, kolesje neprist' pno prahu tekoče vse v rubinih. posebno točna f> let. jamstvo Din 98 - Omeaa, Doxa in drusre ure cenejša kot drugod. Budilka Din 64-- z 2 zvoncema in 3 letnim 'amstvom Din 69--A K1FFMANN, Maribor št. 40 b specialist samo za boljše ure URKS Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape. noteze, herbarlje. odiemaine knjižice, bloke, zvezke i. L d. ................. nudim po skrajno ugodnih cenah I Na debelo I Na drobno I Anton Danežič, Ljubljana. FJorjenska u9.14. Knjigoveznica in črtafnlca trgovskih knjig. Nujna zidani a tudi v rimskem mrazu mogoča z uporabo »Autifreddina«. Zahtevajte prospekt z navodilom! LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA, Ljubljana, Bleiweisova cesta 18. Za krojače! Za kroiače Nova. veliha Kntiga Krojaška za samouke o prikroievanju moških oblačil A.KUNC, Lublana, Gosposka ul.? Zahtevaite opis knjige: «* » (t --— - V globoki žalosti naznanjamo v»em sorodnikom, priiatcl(em in znancem, da je naš srčnoljubljeni oče, stari oče in tast, gospod v Ivan Sušferšič izroiček dne 7. decembra 1928, po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 88. letu starosti, boguvr'iwo zatisnil svoje trudne oči. Pogreb nepozabnega nam rajnkega bo v nedeljo 9. decembra ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Salendrova ulica št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. decembra 1928. Žalujoči ostali. •s- m- Zahvala CENIK Veliki ilustrovani dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča MEINEL IN HEROLD TOVARNA OLASBIL, ORAMOhONOV IN HARMONIK R. liOROER MARIBOR STEV. »K Violine od Din !)S--. Ro*ne harmonike od Din SS'—. niburtcu od Din 98'—. Gramofoni oSi vede la neve!« so začele vzklikati egiptske Italijanke. Cez nekaj časa ponove Francozinje: >Ou voie la neige!« In naše Jngoslovanke so tolmačile: »Sneg so vidi!« To je bil začetek konca orientalne vročine. Prihodnje jutro že solnce ni več vzšlo, šele ob devetih je prodrlo oblake, ki jih v celem orientu nisem nič videl, tako da nam ni bilo treba želeti lepega vremena in lepega razgleda, ker je itak bilo vsak dan lepo vreme. Tretji dan pa je eno uro dopoldne že deževalo, Benetke, kjer je polovica potnikov že izstopila, so bile brez šolnin, kraška burja nas ie spremila v Trst: Z Bogom solnce, z 13ogom orient, z Bogom Egipt, z Bogom — Sinaj! -j'— tr m £7. = C > S rrS2-' rv c — • C(/-r N — ■ —t — (S» 3 rJTN g^PJ o • N Z I*' < (T. --- «> < a < n C , . rn « »■ w a- f-s 2 i »O • B 1 ^f CT C«' ■ Sn 5 3 • 3 < W 5 rt S" trs ., ,„ 03 N- sr a 7T C' > rS? S 2: I03<» -IN J S. S vjn:^ t: Spcdnještaicrska ljudska posojilnica V rtesilstrovana zadruga z neomelsno zavezo Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse \ denarno stroko spadajoče posle Gbrestuie vloge po 6CL> in h"' Trgovci in sporlnl klubi naročajo na debelo smučarske čepice pri ALBiNU JAZBECU, KRANJ, Slovenija najprimernejša darila Novo: Josip Horban, Koča v Globeli, za mladino primerna knjiga, vezana Uin — Obenem priporočamo-i orni k: Pasi ooske povest ce za za mladino......Din 5"— .tančic Iv.: Risane, navoti'o za risa >jc v vseh pano ah . Din 120.— Iv cbek : Savinjske A pe geograf in turistični pregle I . . Din 115'— Remec: I« moje domovine, mlade povesti.......D n 24"— Šorli Iv.: Goloboci, Novele . . Din 40 — Sorlčar & lesko vlek - Celje idili - .riifiMMmra Žepni robci za dame in gospode tfeHkfi irbirai A. & E. SKHBfcKNE — lijubljana. S Razprodaja Razprodaja vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, kamgarni, sukno, blago za ženske plašče, raznovrstni parhati ta obleke in perilo, različni sifoni in kontenine. Razprodaja se vse blago po razprodajnih cenah, in s;cer: kamgarni za moške obleke od 110 Din, razno sukno za moške obleke od 40 Din za ženske plašče od 60 Din, volneno blago za ženske obleke, dvojna širina od 34 Din, različni kambriki od 8 Din, vsakovrstni parheti od 9 D:n naprej. - Suk-nena obleka 3.20 m blaga z vso dobro podlogo samo 230 D:n- — Ne zamudie ugodne prilike nakupiti si dobrih oblačil po izrednih cenah in si s tem prihranite velikih izdatkov - Razprodaja se vse navedeno samo v manuiakturnih trgovinah IVAN KOS LJUBLJANA, Sv. Petra c 23, zraven zastavljalnice ŠIŠKA, Celovška cesta, Seidlova hiša. POPTLAND-C^NTNA T01TRNA D D DOVJE-MOJSTRANA USTANOVLJENO LETA 1 8 9 priporoča svoj prvovrstni izdelek PORTLAHD CEMENTA Dobavlja se iz tovarne, kakor tudi od zaloge v Javnih skladiščih, Ljubljana, Dunajska 33 žastop.iOSiP GAGEL. L ubiianu, jo.sKi drevored - Tel. 2547 ČE ŽE MOBATE KUPOVATI NA OSROKE, VARUJTE PRI TEM VSA3 SV03E NTERESE IN ZAHTEVAJTE PROSPEKTE O POPOLNOMA NOVEM NAUNU IABAVNIH DiTOv NA MESEČNO ODPLAČEVANJE, KI GA JE UVEDLA 5ČREDSTMSA ZADRUGA DETAUNIH TRGOVCEV V L3UBUANI, ŠELENBURGOVA UL.CA 7/1 NA PODLAGI TEH KREDITOV LAHKO KUPITE SKORAJ V VSEH VEČJIH LJUBLJANSKIH TRGOVINAH PRVOVRSTNO BLAGO BREZ VSAKEGA POVIŠKA CEN SAHTEtfAUTE TAK03 PROSPEKTE \U P03ASN LAI Zadružna jjo^pociarsicai Sjaralco. dLd Brzoav. nas»nw: Gnsnnbanka Ljublfana, Miklošičeva cesto IO Te'p'on M. 2057,2470 »12979 Kapita: ln rezerve skupno nad Oin tO.OOO.OOO -, vloge nad Din 300,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2 V/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. G'avno tn največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk državne razredne Holerlfe. Urednik: Miha Krek. im^šmmmBBsmBmmm Lb Jugoslovansko tiskarne » Liubliani Kaiet Cet lidaiateii dt ("i Kulo«ec.