GLASILO DELAVCEV GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED
JULIJ 1985
ŠTEVILKA 2
LETO XXI
Vogar nad Bohinjem (foto O. Dolenc)
Finančno poročilo o poslovanju Gozdnega gospodarstva Bled L—III. 1985
I. Splošno o obračunih
Obračuni poslovanja za prvo letošnje četrtletje kažejo na izredno finančno uspešnost. Vendar je le ta predvsem posledica vnovčenja proizvodnih učinkov iz preteklega leta. V letošnje leto smo prenesli 52.045 m3 lesa, od tega jih je bilo kar 26.000 nr' na skladiščih kupcev. Zaloge lesa na zadnji dan obravnavanega obračunskega obdobja pa so znašale le 18.625 m3 lesa.
V prvih treh mesecih smo prodali 60.057 m' lesa, kar je 39 % letnega plana in skoraj še enkrat toliko kot v prvih treh mesecih preteklega leta. Mnogo manj pa smo v tem času lesa posekali in spravili iz gozda, kar je predvsem posledica slabega vremena — izredno nizkih temperatur v tem času.
Dve temeljni organizaciji sta v obračunu izkazali izgubo, ki pa je izrazito sezon-
skega značaja. To velja predvsem za TOZD gozdno gradbeništvo, ki ima izgube
4,061.969,00	din. TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice ima izgubo zaradi pomanjkanja lesa za prevoz in sorazmerno visokih stroškov pri zimskih prevozih. Izguba v TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice znaša 8,289.956,00 dinarjev.
S tem obračunom uveljavljamo spremembe v obra-
čunskem sistemu, ki veljajo od 1. januarja tega leta. Te so:
—	Prispevek iz svobodne menjave dela za delovne skupnosti je razdeljen v dva dela. Del, ki je namenjen za pokrivanje materialnih stroškov in amortizacije v delovnih skupnostih je po novem materialni strošek.
—	Zakon o amortizaciji predpisuje obračunavanje amortizacije tudi za gozdove v družbeni lastnini. Zaradi pomanjkljivosti v zakonu in navzkrižja z republiškim zakonom o gozdovih smo v tem obračunali amortizacijo gozdov v višini 10 % prodajne vrednosti lesa in za toliko znižali biološke prispevke. V zasebnem sektorju smo za
10 % povečali del prodaje na cene, ki pripada kmetom za prodane količine lesa. Ta sredstva niso izplačana, ampak so združena pri območni SIS za gozdarstvo za tiste namene, za katere se lahko uporabijo prispevki za biološke naložbe.
— Med stroški, ki se po novem pokrivajo iz celotnega prihodka, so tudi obresti (razen obresti za kredite za osnovna sredstva), plačila za bančne storitve in povračila stroškov plačilnega prometa.
II.	Celotni prihodek
Doseženi celotni prihodek znaša 760,2 milijonov din, kar je 27,8% letnega plana in 2,5 krat več kot lani. Odstotek je nekoliko nižji od količine prodanega lesa, ker v tem času še nismo dosegli planirane višine povprečne
Finančno poročilo o poslovanju Gozdnega gospodarstva Bled I.—III. 1985
(Nadaljevanje s 1. strani)
cene za les — zaostajamo za 44 %.
Dosežena povprečna cena za vse Sortimente skupaj je
9.497,00	din za m3 in je za 83 % višja od povprečne dosežene cene v prvih treh mesecih leta 1984. Povprečna cena za hlodovino iglavcev je bila 10.575,00 din.
Zaradi velike količine prodanega lesa je delež prihodka iz tega naslova nenavadno velik v vseh prihodkih skupaj in znaša 72 %, v izvir-
S
nih prihodkih Gozdnega gospodarstva Bled pa 94 %. Druge vrste prihodkov so dosežene skladno s proizvodnimi možnostmi v tem času in iz podatkov še ni možno ugotoviti, kako bodo planirane višine drugih vrst prihodkov med letom dosežene.
V celotni prihodek TOZD gozdarstvo Jesenice je všteta ena četrtina planiranega
zneska za izravnavo pogojev v breme dohodka TOK gozdarstvo Bohinj. Dotacija za TOZD gozdarstvo Pokljuka v tem obdobju ni obračunana zaradi odličnega finančnega rezultata. Iz TOZD gozdarstva Pokljuka so v treh mesecih oddali 50 % planirane količine lesa.
3.	Porabljena sredstva
Tudi rast porabljenih sredstev je izredno visoka. Indeks na lanski znesek materialnih stroškov z amortizacijo je 2,37. V znesku materialnih stroškov 403,2 milijona din — kar je 26,8 % letnih planiranih porabljenih sredstev — je tudi za 57 milijonov stroškov, ki smo jih doslej plačevali iz dohodka. Kateri stroški to so, je navedeno v uvodnem poglavju. Tako očiščeni materialni stroški so le za dvakrat večji kot v prejšnjem letu. Tudi ta indeks še ne kaže realno rast stroškov. Letos je namreč delež materialnih stroškov TOK v vseh stroških 44 %, lani pa le 22 %. V strukturi celotnega prihodka TOK znašajo materialni stroški 64 %, v drugih temeljnih organizacijah skupaj pa le 46 %.
4.	Dohodek in razporeditev dohodka
Kljub temu, da je ugotovljeni dohodek po spremenjenih predpisih za približno 57 milijonov din nižji, kot bi bil po predpisih, ki so veljali v preteklem letu, je letošnji dohodek za 2,83 krat višji kot je bil lani (korigiran dohodek bi bil višji za 3,28 krat). V tem času smo dosegli za 357 milijonov din dohodka, kar je 29,1 % planiranega dohodka za leto 1985.
Seveda pa tako visok dohodek in visoka rast ne zagotavljata, da bomo tudi ob koncu leta imeli realno boljši finančni rezultat, kot smo ga imeli v letu 1984. V času do konca leta bodo fiksni izdatki (to je tisti, ki niso odvisni od obsega proizvodnje) naraščali po stopnji inflacije, vnaprej dosežen dohodek pa se ne bo valoriziral. Prav tako bo povprečna mesečna oddaja lesa do konca leta znatno manjša, kot je bila doslej, mesečni direktni stroški pa v absolutni in realni vrednosti pa mnogo višji.
Iz tega bi lahko sklepali, da nas podatki ne smejo uspavati in da bomo le s prizadevnim delom lahko dose-
gli finančne rezultate, ki smo jih planirali za leto 1985.
5.	Osebni dohodki
Obračunani bruto osebni dohodki za 1. četrtletje letošnjega leta znašajo 82,1 milijona din, kar je 21,6 % letnega plana in za 73 % več kot v prvih treh mesecih prejšnjega leta.
Povprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega delavca znašajo 45.983 din in so za 77,1 % višji kot v enakem lanskem obdobju in za 32,5 % višji od povprečnih mesečnih neto osebnih dohodkov v vsem letu 1984.
Več podatkov o osebnih dohodkih dajemo na priloženi preglednici.
Jože Legat
PREGLED POSLOVANJA TEMELJNIH ORGANIZACIJ GG BLED V OBDOBJU I. — III. 1985
Zneski v 000 din
	Bohinj	Pokljuka	Jesenice	TOK	Gradbeništvo	Avtoprev.	DSSS	GG Bled	GG Bled 1984
1. Planirani obseg dela za leto 1985	50.800 m	30.000 m'	11.400 m’	61.800 m’	258.572.000 din	3.200.000 tkm			154.000	154.000
2. Doseženi obseg dela I-III/85	17.614 m'	15.133 m	2.141 m’	25.169 m’	31.894.000 din	643.824 tkm	—	60.057	32.029
3. % doseganja plana	34,7 %	50,4 %	18,8 %	40,7 %	12,3 %	20,1 %	—	39,0 %	20,8 %
4. Doseženi obseg dela I-III/84	8.475 m	14.509 m'	2.004 m'	7.042 m'	18.490.199 din	548.026 tkm	-	32.029 m“	-
5. Prehodne zaloge 1.1.1985	21.780 m	12.063 m’	3.774 m	14.428 m’	402.000 din	2.388.000 din			52.054 m’	21.016 m'
6. Prehodne zaloge 31.3.1985	11.975 m	2.546 m	3.178 m	926 m '	320.943 din	325.910 din	-	18.625 m’	23.272 m’
7. Planirani celotni prihodek za leto 1985	589.913	453.666	199.363	828.164	264.020	291.716	106.462	2.733.304	1.510.377
8. Doseženi celotni prihodek I-III/85	174.966	143.487	40.982	281.505	32.520	62.992	23.691	760.143	296.020
9. % doseganja plana	29,7 %	31,6%	20,6 %	34,0 %	12,3 %	21,6%	22,3 %	27,8 %	19,6 %
10. Doseženi celotni prihodek I-III/84	60.479	86.546	21.471	55.588	18.611	40.913	12.412	296.020	-
11. Planirana porabljena sr. za leto 1985	203.341	209.539	86.256	605.043	166.851	195.429	40.112	1.506.571	863.948
12. Dosežena porabljena sr. I-III/85	57.744	62.877	13.613	180.012	25.727	53.793	9.418	403.184	169.940
18. % doseganja plana	28,4 %	30,0 %	15,8 %	29,8 %	15,4 %	27,5 %	23,5 %	26,8 %	19,7 %
14. Dosežena porabljena sr. I-III/84	22.496	47.570	8.114	37.648	13.979	35.940	4.193	169.940	-
15. Planirani dohodek za leto 1985	386.572	244.127	113.107	223.121	97.169	96.288	66.349	1.226.733	646.429
16. Doseženi dohodek I-III/85	117.222	80.610	27.370	101.494	6.793	9.199	14.272	355.959	126.079
17. % doseganja plana	30,3 %	33,0 %	24,2 %	45,5 %	7,0 %	9,6 %	21,5 %	29,1 %	19,5 %
18. Doseženi dohodek I-III/84	37.983	38.976	13.357	17.940	4.632	4.973	8.218	126.079	—
19. Rast dohodka 1-111/85:1-111/84	308,6 %	206,8 %	204,9 %	565,7 %	146,7 %	185,0 %	173,7 %	283,0 %	-
20. Del dohodka za skupne potrebe	4.600	4.264	1.984	3.403	1.307	2.115	1.733	19.406	9.909
21. Del dohodka za splošne potrebe	1.633	380	83	2.625	—	—	150	4.871	713
22. Druge obveznosti iz dohodka	39.346	26.254	8.154	16.673	1.935	3.123	662	96.147	50.608
23. Skupaj obveznosti iz dohodka I-III/85	45.579	30.898	10.221	22.701	3.242	5.238	2.545	120.424	61.230
24. Skupaj obveznosti iz dohodka I-III/84	17.502	21.613	5.011	11.552	1.551	2.594	1.406	61.230	—
25. Planirani čisti dohodek za leto 1985	138.516	130.588	73.860	93.117	76.775	69.698	54.494	837.047	305.601
26. Doseženi čisti dohodek I-III/85	71.642	49.712	17.149	78.792	3.551	3.961	11.728	236.535	64.846
27. % doseganja plana	51,7 %	38,1 %	23,2 %	48,6 %	4,6 %	5,7 %	21,5 %	37,1 %	21,2%
28. Doseženi čisti dohodek I-III/84	20.480	17.361	8.346	6.388	3.080	2.379	6.812	64.846	—
29. Del čistega dohodka za osebne dohodke	13.250	15.198	8.848	11.494	7.613	12.251	11.141	79.795	47.365
30. Del čistega dohodka za stanovanjski sklad	560	572	351	458	—	—	426	2.367	1.120
31. Ostanek čistega doh. I-III/85	57.832	33.942	7.950	66.840	-1.062	-8.290	160	154.373	16.361
32. Ostanek ČD oz. izguba I-III/84	11.291	8.319	2.704	-25	-1.674	-4.405	151	16.361	—
33. Amortizacija	12.424	14.987	3.368	5.863	5.460	7.553	2.976	52.631	30.814
34. Amortizacija gozdov + biološki prisp.	22.340	18.425	2.589	19.984	—	—	—	63.338	21.380
35. Prispevek za delovno skupnost	5.405	4.708	2.156	6.618	1.487	1.925	—	22.299	11.930
GG Bled
	Bohinj	Pokljuka	Jesenice	TOK	Gradbeništvo	Avtoprev.	DSSS	GG Bled	1984
1. Planirano število delavcev	91	83	57	67	67	66	57	488	478
2. Število delavcev izračunano iz ur	82	84	54	60	43	67	53	443	457
3. Število delavcev po stanju konec meseca	85	88	52	61	44	66	58	454	447
4. Število delavcev izr. iz ur I-III/85	82	95	54	60	44	66	55	457	—
5. Planirano število del. iz ur za leto 85	199.200	180.428	125.569	146.341	147.478	143.655	123.848	1.066.519	1.133.157
6. Obračunano št. delovnih ur I-III/85	44.752	45.913	29.410	32.827	23.393	36.410	28.939	241.644	246.570
7. % doseganja plana	22,5 %	25,4 %	23,4 %	22,4 %	15,9 %	25,3 %	23,4 %	22,5 %	22,0 %
8. Obračunane opravljene ure po času	18.207	18.058	16.039	16.038	15.731	23.476	25.399	132.948	124.287
9. Obračunane opravljene ure po učinku	11.131	12.198	4.749	6.969	—	5.666	—	40.713	62.570
10. Boleznine do 30 dni - ure	1.895	2.092	704	500	888	1.028	500	7.607	11.447
11. Slabo vreme — ure nadomestila	5.841	6.713	2.122	2.409	934	1.562	—	19.581	15.824
12. Druga nadomestila — ure	37.016	37.108	26.584	29.918	21.571	33.820	28.439	214.456	34.201
13. Boleznine nad 30 dni	1.984	2.205	708	736	1.032	296	2.280	9.241	6.632
14. Delež efektivnih ur v vseh urah I-III/85	65,5 %	65,9 %	70,7 %	70,8 %	67,2 %	80,0 %	87,8 %	72,0 %	75,1 %
15. Delež efektivnih ur v vseh urah I-III/85	70,5 %	65,0 %	78,6 %	76,6 %	72,8 %	81,2 %	88,7 %	75,1 %	-
16. Planirani bruto OD za leto 1985	69.043.800	62.410.400	42.027.000	55.521.800	50.289.300	50.272.700	51.167.900	380.732.900	202.396.900
17. Obračunani OD I-III/85	15.064.054	15.280.010	9.234.278	11.647.374	7.619.452	12.114.285	11.141.463	82.100.916	47.456.461
18. % doseganja plana	21,8 %	24,5 %	22,0 %	21,0 %	15,2 %	24,1 %	21,8 %	21,6 %	23,4 %
19. Obračunani OD I-III/84	8.517.477	9.616.509	5.274.060	6.549.005	4.375.258	6.708.453	6.415.699	47.456.461	—
20. Rast OD 1-111/85:1-111/84	176,9 %	158,9 %	175,1 %	177,8 %	174,1 %	1,81 %	173,7 %	173,0 %	-
21. Povprečni bruto OD po planu — mesečni	63.082	62.954	60.914	69.051	62.061	63.692	75.193	64.972	32.508
22. Obračunani povprečni mes. bruto OD	61.263	60.570	57.154	64.576	59.280	60.555	70.070	61.836	34.717
23. % doseganja plana	97,1 %	96,2 %	93,8 %	93,5 %	95,5 %	95,1 %	93,2 %	95,2 %	106,8 %
24. Povprečni mesečni bruto OD I-III/84	34.796	33.618	32.490	36.653	33.426	33.735	38.798	34.717	—
25. Rast povprečnih bruto OD I-III/85-I-III/84	176,1 %	180,2 %	175,9 %	176,2 %	177,3 %	179,5%	180,6 %	178,0 %	—
26. Povprečni bruto OD I-XII/84	47.455	45.456	43.547	47.393	42.723	46.761	51.451	46.372	—
27. Rastpovpr. bruto OD I-III/85 :1-III/84	129,1 %	133,3 %	131,2%	136,3 %	138,8 %	129,5 %	136,2 %	133,3 %	—
28. Povprečni mes. neto OD I-III/85	46.027	45.369	42.889	47.671	43.827	44.696	51.482	45.983	25.971
29. Povprečni mesečni neto OD I-III/84	26.208	25.366	24.597	27.261	24.828	25.025	28.671	25.971	—
30. Rast povpreč. neto OD I-III/85 :1-III/84	175,6 %	178,9 %	174,4 %	174,9 %	176,5 %	178,6 %	179,6 %	177,1 %	—
31. Povprečni mesečni neto OD I-XII/84	35.691	34.268	32.912	35.228	32.044	34.615	38.001	34.699	—
32. Rast neto OD I-III/85 : I-XII/84	130,0 %	132,4 %	130,3 %	135,3 %	136,8 %	129,1 %	135,5 %	132,5%	-
Izvolili smo delegate v samoupravne organe
Dne 23. 5. 1985 so bile izvedene volitve v vse organe samoupravljanja v temeljnih organizacijah in v organe delovne organizacije. 1 2 3
1.	V svet delovne organizacije so bili izvoljeni za mandatno dobo 2 let:
Izmed delavcev:
TOZD gozdarstvo Bohinj
1.	Šmid Ludvik
2.	Pejič Ivo (1945)
3.	Smukavec Anton
TOZD gozdarstvo Pokljuka
1.	Colja Alojz
2.	Kapus Miro
3.	Marič Marko
TOZD gozdarstvo Jesenice
1.	Bučič Ilija
2.	Gartner Franc
3.	Miklavčič Jože
TOZD gozdno avtoprevozni-štvo in delavnice
1.	Koren Alojz
2.	Pogačar Franc
3.	Stare Jože
TOZD gozdno gradbeništvo
1.	Ferjan Štefan
2.	Strgar Anton
3.	Vidic Albert
Delovna skupnost skupnih služb
1.	Hafnar Zdravko
2.	Lah Ivica
3.	Pogačar Stane
TOK
1.	Budkovič Alojz
2.	Golob Emil
3.	Lapuh Nikolah
Izmed kmetov — članov TOK:
Organizacijska enota Bohinj
1.	Pekovec Alojz, Stara Fužina 145
2.	Kosel Nande, Nemški rovt 5
3.	Smukavec Jože, Podje-lje 21
Organizacijska enota Pokljuka
1.	Bere Jože, Želeška 7, Bled
2.	Burja Franc, Za gradom 7, Bled
3.	Sušnik Franc, Boh. Bela 82
Organizacijska enota Jesenice
1.	Rampre Marjan, Dovje 42
2.	Smolej Franc, Cankarjeva 9, Jesenice
3.	Anderle Franc, Hraše 34, Lesce
Organizacijska enota Radovljica
1.	Soklič Franc, Selo 22, Bled
2.	Rozman Ciril, Češnjica 18, Podnart
3.	Resman Alojz, Zapuže 20
2.	V odbor za samoupravno delavsko in kmečko kontrolo GG Bled so bili izvoljeni za mandatno dobo 2 let
1.	Zupan Anton (TOZD gozdarstvo Bohinj)
2.	Polanc Janez (TOZD gozdarstvo Pokljuka)
3.	Mertelj Alojz (TOZD gozdarstvo Jesenice)
4.	Mužan Jože (TOZD gozdno avtoprevoz.)
5.	Janc Franc (TOZD gozdno gradbeništvo)
6.	Pogačar Zdenka (delovna skup. skupnih služb)
7.	Zupanc Martin (TOK — Srednja vas 11)
3.	V skupno disciplinsko komisijo GG Bled so bili izvoljeni za mandatno dobo 2 let
1.	Kunstelj Štefan
(član, TOZD gozdarstvo Bohinj)
2.	Pikon Andrej (namestnik člana, TOZD gozdarstvo Bohinj)
3.	Rožič Jaka
(član TOZD gozdarstvo Pokljuka)
4.	Mulej Jože (namestnik člana, TOZD gozdarstvo Pokljuka)
5.	Klinar Anton (član, TOZD gozdarstvo Jesenice)
6.	Razinger Jože (namestnik člana, TOZD gozdarstvo Jesenice)
7.	Vodnov Pavel (član, TOZD gozdno avtoprev. in delavnice)
8.	Jamar Janez (namestnik člana, TOZD gozdno avtoprev. in delavnice)
9.	Barbarič Štefan (član, TOZD gozdno gradbeništvo)
10.	Soklič Janko (namestnik člana, TOZD gozdno gradbeništvo)
11.	Toman Valentin (član, delovna skupnost skupnih služb)
12.	Špenko Bogdan (namestnik člana, delovna skupnost skup. služb)
13. Jelovčan Franc (član, TOK)
14.	Zorec Peter (namestnik člana, TOK)
Zunanja člana
1.	Poklukar Andrej (Špecerija Bled)
2. Vodnov Slavko	(HTP Bled)
Predsednik komisije
1.	Toman Valentin (delovna skupnost skup. služb)
2.	Klinar Anton (namestnik predsednika, TOZD gozdarstvo Jesenice)
4.	V delavski svet SOZD
GLG Bled so bili izvoljeni za mandatno dobo 2 let
1.	Hudovernik Valentin (član TOK)
2.	Veber Ivan (TOZD gozd. Bohinj)
3.	Petermar Jože (TOZD gozdno avtoprev.)
5.	V odbor za samoupravno delavsko kontrolo SOZD GLG Bled je bil izvoljen za mandatno dobo 2 let
1.	Jekler Ivan (TOZD gozdarstvo Pokljuka)
6.	V delavski svet TOZD gozdarstvo Bohinj so bili izvoljeni:
1.	Ažman Vida
2.	Razpet Pavel
3.	Cerkovnik Martin
4.	Zalokar Marija
5.	Cvijič Milorad
nadaljevanje na 4. str.
Izvolili smo delegate v samoupravne organe
nadaljevanje s 3. str.
6.	Starčevič Mišo
7.	Cvetrežnik Jože
8.	Škerlak Ernest
9.	Sodja Mirko
7.	V komisijo za samoupravno delavsko kontrolo TOZD gozdarstvo Bohinj so
bili izvoljeni:
1.	Tolar Franc
2.	Mlekuž Ozbald
3.	Cvijič Dušan 1938
4.	Gavrić Mirko
5.	Klarič Drago
8.	V delavski svet TOZD gozdarstvo Pokljuka so bili izvoljeni:
1.	Donaval Anton
2.	Kapus Miro
3.	Kavčič Zvonko
4.	Korošec Jaka
5.	Kovač Štefan
6.	Kovačič Ivan
7.	Krničar Peter
8.	Lučič Ante
9.	Srna Janez
9.	V komisijo za samoupravno delavsko kontrolo TOZD gozdarstvo Pokljuka
so bili izvoljeni:
1.	Arh Alojz
2.	Boškovski Drago
3.	Jekler Alojzija
4.	Langus Ivan
5.	Panič Todor
10.	V delavski svet TOZD gozdarstvo Jesenice so bili izvoljeni:
1.	Babič Ilija
2.	Bučič Ivo I.
3.	Gartner Franc
4.	Jerovšek Kostja
5.	Martič Luka
6.	Paurevič Ilija
7.	Rosič Gabrijel
8.	Stojčevič Ivica
9.	Vilman Alenka
11.	V komisijo za samoupravno delavsko kontrolo TOZD gozdarstvo Jesenice
so bili izvoljeni:
1.	Jelič Jožo
2.	Martič Ivo
3.	Mertelj Alojz
4.	Noč Rajko
5.	Strajnar Polde
12.	V delavski svet TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice so bili izvoljeni:
1.	Ambrožič Janko
2.	Ambrožič Mirko
3.	Cundrič Janez
4.	Kavčič Ivan
5.	Kavčič Vlado
6.	Lukežič Marjan
7.	Medja Mojca
8.	Osovnikar Ivan
9.	Preželj Jože
13.	V komisijo za samoupravno delavsko kontrolo TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice so bili izvoljeni:
1.	Beznik Štefan
2.	Lebar Polde
3.	Palovšnik Niko
4.	Sodja Zdravko
5.	Zorč Franc
14.	V delavski svet TOZD gozdno gradbeništvo so bili izvoljeni:
1.	Barbarič Štefan
2.	Časar Avgust
3.	Gorzetti Slavko
4.	Jensterle Drago
5.	Kular Franc
6.	Lepoša Franc
7.	Pretnar Poldka
8.	Urbanc Jože
9.	Vidic Albert
15.	V komisijo za samoupravno delavsko kontrolo TOZD gozdno gradbeništvo
so bili izvoljeni:
1.	Arh Marjan
2.	Arh Zdravko
3.	Časar Avgust
4.	Žido Milan
5.	Žido Mirko
16.	V delavski svet delovne skupnosti skupnih služb
so bili izvoljeni:
1.	Ahac Boris
2.	Mužan Milena
3.	Ogrin Marija
4.	Papier Vida
5.	Podlogar Rezka
6.	Podgoršek Jože
7.	Robič Boris
8.	Skerčevič Franjo
9.	Torkar Mihael
17.	V komisijo za samoupravno delavsko kontrolo delovne skupnosti skupnih služb so bili izvoljeni:
1.	Černe Milena
2.	Lakota Peter
3.	Pogačar Zdenka
4.	Rozman Nada
5.	Šemrl Janez
18.	V centralni svet TOK
so bili za mandatno dobo 2 let izvoljeni:
1.	Sodja Zdravko, Koprivnik 6
2.	Arh Tina, Srednja vas 15 v Bohinju
3.	Soklič Jože, Polje 25
4.	Štros Janez, Stara Fužina 143
5.	Ogrin Franc, Grajska 31, Boh. Bistrica
6.	Preželj Alojz, Lepence 1
7.	Cesar Anton, Jereka 15
8.	Mežan Vinko, Riklijeva 6, Bled
9.	Slivnik Janko, Zg. Gor-
je 10
10.	Čop Janez, Sp. Gorje 11
11.	Lukan Andrej, Stagne 3, Zasip
12.	Burja Miha, Boh. Bela 108
13.	Kopavnik Jakob, Rateče 20
14.	Hlebanja Franc, Srednji vrh 9
15.	Pezdirnik Slavko, Dovje 25
16.	Lipovec Jože, Prihodi 6
17.	Kosmač Jože, Javorniški rovt 31
18.	Dolar Janez, Doslovče 12
19.	Zupanc Albin, Bodešče 36
20.	Pangerc Janez, Sp. Lipnica 25, Kamna gorica
21.	Šolar Rudi, Sp. Dobrava 1
22.	Potočnik Rudi, Rovte 8
23.	Praprotnik Marjan, Ljubno 107
24.	Prešeren Anton, Gorica 17
25.	Janc Franc, Begunje 62
26.	Cesar Zdravko, d. e. Bohinj
27.	Pintar Božo, d. e. Pokljuka
28.	Smolej Jernej, d. e. Jesenice
29.	Štern Slavko, d. e. Jesenice
30. Simon	Franci,	d. e.
Radovljica
31. Vertelj	Janez,	d. e.
Radovljica
32.	Domislič Ivo, d. e. Radovljica
33.	Malivojevič Nedeljko, d. e. Radovljica
19.	V svete delovnih enot
TOK so bili za mandatno dobo 2 let izvoljeni:
Delovna enota BOHINJ:
1.	Medja Anton, Gorjuše 60
2.	Hodnik Franc, Srednja vas 13
3.	Cerkovnik Jože, Brod 15
4.	Urh Anton, Stara Fužina 129
5.	Rozman Jože, Nemški rovt 3
6.	Zupan Jakob, Nomenj 9
7.	Hribar Anton, Češnjica 5
Delovna enota POKLJUKA:
1.	Rozman Franc, Triglavska 16 a, Bled
2.	Rozman Martin, Višelni-ca 5
3.	Cundrič Andrej, Poljši-ca 25
4.	Slivnik Valentin, Pod-hom 13
5.	Globevnik Iva, Reber 1, Zasip
6.	Pretnar Alojz, Boh. Bela 40
7.	Burja Janez, Boh. Bela 83
Delovna enota JESENICE:
1.	Kopavnik Jože, Rateče 67
2.	Robič Fric, Srednji vrh 17
3.	Hlebanja Zdravko, Pot v Radovno 2, Mojstrana
4.	Klinar Franc-Martinc, Plavški rovt 15
5.	Zupan Stanko, Blejska Dobrava 67
6.	Dolar Janez, Doslovče 12
7.	Toman Vinko, Breg 22
Delovna enota
RADOVLJICA:
1.	Kumerdej Valentin, Rib-no 40
2.	Pangerc Janez, Sp. Lipnica 25, Kamna gorica
3.	Debelak Boris, Otoče 20
4.	Klemenčič Franc, Rovte 10
5.	Kranjc Ludvik, Ljubno 60
6.	Cvenkelj Alojz, Peračica 4
7.	Smolej Ignac, Begunje 43
20.	V odbor samoupravne
kmečke in delavske kontrole
TOK so bili za mandatno dobo 2 let izvoljeni:
1.	Zupanc Martin, Srednja vas 11 v Bohinju
2.	Kunšič Boris, Perniki 4
3.	Razinger Franc, Planina 73
4.	Varl Janko, Češnjica 23
Svet delovne organizacije v pretekli mandatni dobi
V pretekli mandatni dobi se je svet delovne organizacije sestal na šestih sejah. Na svojih sejah je obravnaval predvsem zadeve, ki so skupnega pomena za delovno organizacijo kot celoto.
Za to obdobje je bilo značilno, da smo usklajevali in dopolnjevali vrsto samoupravnih aktov. Tako je svet delovne organizacije določil predlog statuta delovne organizacije, predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Poleg tega pa je svet delovne organizacije sprejel samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za interno stimulacijo proizvodnje za konvertibilni izvoz, dopolnitve pravilnika o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko gradnjo, samo-
upravni sporazum o pripravi, izvedbi, financiranju in razvoju sistema proizvodnih tekmovanj gozdarjev Slovenije, pravilnik o določanju tajnih podatkov splošne ljudske obrambe in o načinu njihovega zavarovanja ter druge samoupravne akte. Ker so bili osnutki in predlogi samoupravnih aktov redno dobro pripravljeni, tudi sprejemanje in odločanje ni bilo težko. Največ razprav in usklajevanja je bilo pri pripravi predloga samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki pa so ga v končni fazi delavci na referendumu sprejeli z večino glasov v vseh temelj-
Odprava posledic vetroloma v TOK d. e. Radovljica
Leto in štirje meseci ne predstavljajo velikega časovnega razmaka od divjanja strašne ujme do danes.
Vstran je bilo treba z občutki in čustvi, hrabro sprejeti resnico in se spoprijeti z njo.
Padli gozdovi so skorajda le še spomin, kupi zloženih vej na velikih čistinah pa spominjajo na minljive nagrobnike izginulim gozdovom.
Kaže, da smo načrtovano zamisel obnove bodočega gozda kljub boju z vremenom in nerazumevanja nekaterih lastnikov imenitno uresničili, ker smo uspeli z združenimi močmi izpolniti veliko nalogo.
Delavci tozda in toka Bohinja, Pokljuke, Jesenic, Radovljice in gradbene tozd so dnevno prihajali z avtobusi in kombiji na delovišča v Presko, Dobravo, Za Otok, Glino, Krevlo in Široko dolino, formirani v sečne in spravilne skupine, skupine za pripravo tal in spopolnitve oziroma ogoz-ditve golih površin.
Pospravilo podrtega drevja
Za odpravo nastalega stanja so bile najprimernejše sečno-spravilne skupine, ki so jih sestavljali vsi izkušeni sekači in traktoristi tako domači kot sposojeni s Soškega gozdnega gospodarstva.
Te skupine so opravljale delo v določenih kompleksih, sistematično od parcele do parcele, učinki pa so bili za-
nih organizacijah in delovni skupnosti.
Poleg samoupravnih aktov je svet delovne organizacije v preteklem obdobju sprejemal tudi odločitve o skupnih naložbah, o letnih operativnih planih, o programih dela, o zemljiških zadevah, o cenikih del, sprejemal gozdnogospodarske načrte ter druge zadeve, ki spadajo v pristojnost sveta delovne organizacije. Pri svojem delu delegati nismo imeli večjih težav, saj je bilo gradivo običajno dobro in pravočasno pripravljeno, poleg tega pa tudi dobro razloženo s strani strokovnih delavcev. Če so nastopile težave, so predvsem tam, kjer zadeve še niso normativno dobro rešene ali pa tudi v primerih, ko so delegati videli le ozke koristi manj pa širše družbene interese. Manj pa smo lahko zadovoljni z udeležbo na sejah, saj se nekateri delegati sej niso udeleževali, kar je nekajkrat povzročilo celo nesklepčnost in ponoven sklic seje. Takšen odnos nekaterih delegatov povzroča večje stroške, nejevoljo pri ostalih delegatih ter ovira pravočasnost samoupravnega odločanja. Pri volitvah v samoupravne organe moramo biti v bodoče pozorni tudi na to, da bomo izbirali delegate, ki so voljni delati v samoupravnih organih.
Na koncu se vsem delegatom sveta delovne organizacije zahvaljujem za tvorno sodelovanje, novim članom pa želim uspešno delo.
Štefan Rogan
radi nevarnosti in težavnosti znatno nižji.
Za zmanjšanje spravilnih razdalj in zaradi velikih koncentracij lesa je bilo nujno takoj začeti z izgradnjo gozdnih prometnic: ceste Amerika—Vrh Gline, Cegonca— Pizdnek, Preska—Dobrava, več slepih krakov cest in nešteto vlak.
Zaradi ilovnatih tal in sivi-ce kot geološke podlage ter prepredenosti celotnega terena z izviri in studenci, so se kljub debeli plasti nasutja cest s peskom in žlindro ustvarjale na nekaterih odsekih prave marmeladne blazine, ki so onemogočale prevoze tako delavcev kot lesa.
V predelih, kjer zaradi konfiguracije terena ni bilo mogoče zgraditi vlak, je bilo spravilo opravljeno z žičnimi napravami (alpvitel, transvi t).
Seveda so bili v posek in spravilo vključeni tudi lastniki gozdov, nekateri bolj, nekateri manj, pač odvisno, kako jih je vlekla obljuba štaba za odpravo posledic vetroloma oziroma višina odškodnine za podrti les in pa odnos kot tudi odvisnost od lastnega gozda. Ob vsem tem so pa nastali tudi nekateri problemi, kot na primer neizplačana odškodnina za pravočasno izdelan in oddan les, pa ostanki neizdelanega drevja na manjših gozdnih posestih.
Ostanki sestojev predstavljajo naslednjo fazo odprave posledic vetroloma v pomenu smiselnega prostorskega zaokroževanja v letošnjem in prihodnjem letu. To so tudi večje površine s sicer še vedno velikim številom osebkov, ki pa so v tleh in v krošnjah tako poškodovani, da niso sposobni svoje regeneracije in bodo vedno bolj privlačna vaba nekaterim vrstam podlubnikov.
Nastajanje novega gozda (obnova)
Na površinah, kjer je bilo drevje izdelano in les zvla-čen do ceste, se je začelo z
gojitvenimi opravili obnove gozda v smislu priprave tal in odstranjevanja vej s pomladka.
Na vetrolomnih površinah je to opravilo izredno zamudno in je zaradi tega tudi časovni normativ dvakrat večji kot v normalnih delovnih pogojih.
Glede na zbrano dokumentacijo iz zbirnikov gojitvenih del je bilo v letu 1984 v gozdnogospodarski enoti Radovljica — levi breg Save opravljene priprave tal v družbenem gozdu 41 ha, v zasebnem gozdu 30 ha oziroma skupaj 71 ha, v letošnjem letu pa v družbenem gozdu 34 ha, v zasebnem gozdu 106 ha, v obeh sektorjih skupaj torej 140 ha, v obeh letih pa vse priprave tal 211 ha.
Seveda pa so v teh površinah zajeti tudi predeli, ki so naravno pomlajeni in je bila z odstranjevnjem vej rešena osnova naravnega gozda.
Ko so bile pripravljene površine, so bili izdelani gojitveni načrti v smislu pravilne izbire drevesnih vrst in obsega načrtovanih del.
Spopolnitve s smreko in borom so bile opravljene v spomladanski _ fazi sajenja. Prvi kontingenti sadilnega materiala so predstavljali krepke sadike smreke 2/2, ki je primerna za naša rastišča
zaradi spremljajoče orlove praproti. Vse druge starosti so manj ali pa sploh neprimerne za vnašanje v takšne rastiščne pogoje.
V	letošnjem letu smo načrtovali v zasebnem gozdu 20 ha spopolnitve s smreko, 8 ha spopolnitve z macesnom, 8 ha z borom in 4 ha spopolnitev s plemenitimi listavci.
V	času sajenja nam je bilo naklonjeno sorazmerno primerno vreme, saj je bila glavnina sajenja opravljena v mesecu aprilu.
V	zasebnem gozdu je bilo ogozdene površine 34,5 ha v družbenem gozdu 7,5 ha, skupaj v obeh sektorjih pa 42 ha površine. Če k temu prištejemo še lansko sadnjo, je tako doslej obnovljene oziroma zasajene vetrolomne površine v zasebnem 41 ha in v družbenem gozdu 15 ha ali vse vetrolomne površine 56 ha. Z jesensko saditvijo pa bo opravljena še spopolnitev z listavci in macesnom.
Vsekakor je bil glede na pogoje, ki so vladali, dosežen velik delovni uspeh in velika zmaga v boju s časom.
Varovanje stabilnih sestojnih sistemov(varstvo)
Po pretežni odpravi polomljenega in podrtega drev-nadaljevanje na 6. str.
Obelisk vetrov (foto N. Lapuh)
TOK d. e. Bohinj v letu 1984
1. ODKAZILO
V začetku februarja je orkanski veter v gozdovih d. e. Radovljica, Bled in delno Jesenice podprl celotni plan odka-zila zasebnih gozdov. Zaradi tega smo v enotah, ki niso bile tako prizadete, omejili posek, in sicer:
IGLAVCI	LISTAVCI
	plan	realizacija plan	realizacija
ZG Bohinj	8.700	6.141 3.900	1.867
družbeni GG	1.158	1.926 378	168
Odkazovali	smo praktično vetrolom, sušice		in pa trase
kamionskih cest. Redno odkazilo pa samo kmetom in lastnikom za nujne potrebe domače uporabe. Od celotne odkazane			
količine iglavcev je bilo:			
sušic		916 m3	15%
vetrolom		1344 m3	22%
trase cest, vlak		559 m3	9%
končni posek, snegolom		237 m3	4%
prebiranje		3085 m3	50%
Skupaj		6141 m3	100 %
V revirju Spodnja dolina je odkazilo potekalo v 173 parcelah (povpr. odkazilo 15,6 m2 3), v Zgornji dolini v 73 parcelah (16,3 m3), na Koprivniku pa v 120 parcelah (18,7 m3).
Vetrolom je bil močno raztresen po enoti. Nekoliko večja prizadetost sestojev je bila v Ročevnici in v gozdovih za Gorjušami (Goli vrh, Ozebojca, Jonat vrh) ter v Skuti. Lastnike smo na vetrolom opozorili s pospravil-nimi nalogi.
Zaradi suše v jesenskem razdobju leta 1983 so se v večji meri pojavile sušice. Vzporedno s sušenjem se je večala aktivnost zalubnikov. Najbolj zaskrbljujočo sliko so kazali gozdovi med Jereko in Koprivnikom. Žarišča smo hitro evidentirali, lastnike opozorili z nalogi, vendar smo pri nekaterih naleteli na gluha ušesa.
Gozdarji iz d. e. smo sodelovali dobre tri mesece pri odkazilu vetroloma na levem bregu Save v Radovljici in odkazali 26.000 m3.
2.	ODKUP IN ODDAJA LESA
Zaradi zmanjšanega odka-zila je upadel odkup in oddaja lesa. Odkupili smo 6.875 m3 igl. in 47 m3 list. Naše zadolžitve oddaje po rebalansu plana 5.600 m3 igl. in 350 m3 list. smo pri iglavcih dosegli s 5.828 m3 in listavcih 61 m3.
Za lastnike s pravočasnim rokom izdelave in oddaje lesa smo posredovali spiske za vetrolomsko odškodnino.
3.	PODRUŽBLJENA PROIZVODNJA
Ker smo imeli izredno stanje zaradi pospravila vetroloma v Radovljici, smo v Bohinju imeli 475 m3 PP. Večina te proizvodnje je tekla januarja nad Nomenjem, v manjši meri pa tudi v Bareči dolini, Ozebojci in Praznici pri pospravilu vetroloma in sušic.
Preostali del leta smo z ekipo sodelovali pri izdelavi vetroloma v Radovljici, kjer je ekipa rešila nekaj težjih objektov.
Ekipa je izdelala in spravila 1870 m3 vetroloma. Ekipo so sestavljali: Kocjane Janez — traktorist, Šorli Jože — sekač in rezervni traktorist, Iskra Janko — sekač, z delom pričel maja.
4.	GOJITVENA DELA
Gojitvena dela so opravili
predvsem lastniki gozdov, in
sicer:
spopolnjevanje	5,20	ha
20 800 kom (od tega 100 mac) obžetev	20,66	ha
čiščenje	19,90	ha
I.	redčenje	4,55	ha
II.	redčenje	3,00	ha
gnojenje	7,63	ha
3 050 kg (gnojenje)
zaščita	13,13	ha
priprava tal	1,50	ha
ozelenitev brežin	2,00 ha
vzdrževanje stez	32,00 ha
5.	GRADNJA KAMIONSKIH CEST IN VLAK
Nadaljevali smo z gradnjo kamionske ceste Vresje— Strme. Zaključen je preboj in zgornji ustroj, ki ga bo po-
trebno spomladi samo zgre-dirati. Vzporedno z gradnjo ceste smo zgradili tudi
1,5	km vlak v gozdove pod cesto.
V celoti smo prebili tudi kamionsko cesto Gorjuše— Sp. Goreljek. Cesta je prva na področju enote, kjer je v celoti zemeljska dela opravil bager (privatnik) v kombinaciji z lafeto (Atlas-Copco). Vzporedno z gradnjo smo zgradili priključke vlak.
Nad Nomenjem smo v Bur j evo konto potegnili 200 m vlake za goseničarja. Vlako so gradili naši delavci. Krajši odcep je bil potegnjen na Lomu.
Za nadaljno gradnjo smo strasirali cesto po Lomu do priključka na cesto v Prehod (Skalje) in odcep v Studorski Lom. Varianta čez Uskovnico je dvignila nekaj hude krvi, zato bomo krak v prvi fazi potegnili do Oreharice.
Ceste smo v okviru finančnih možnosti tudi vzdrževali. Večja dela smo imeli v Suhi, kjer je 24. 9.1984 hudournik pod Blatarjem udaril čez propust in poškodoval cestišče. Manjše poškodbe zaradi zasute poglobljene koritnice so bile na prvi serpentini. Škodo je delno pokrila zavarovalnica. - . T, J,
Lojze Budkovic
Odprava posledic vetroloma
nadaljevanje s 5. str. ja smo pristopili k varovanju stabilnih sistemov in pa odklanjanju napada škodljivcev na fiziološko oslabljena drevesa.
Letos opuščamo klasično kontrolo in zatiranje velikega smrekovega lubadarja po klasični metodi, požiganja lubja in vej lovnih dreves kot tudi kemičen način zatiranja s kontaminacijskimi sredstvi. Uvajamo pa sodobno biotehniško metodo s sintetičnimi populacijskimi feromoni, delujočimi kot atraktanti na insekte. Eden teh je pheroprax, ki ga uporabljamo pri nas.
S poprejšnjo določitvijo makrolokacije, v smislu nameščanja pasti po omenjeni biotehniški metodi, smo namestili 150 takšnih naprav pretežno v najprizadetejše predele.
Dosedanji rezultati lovljenja škodljivca s temi vabami so izredni. V nekaterih lončkih je bilo ujetih tudi do
5.000	(pettisoč!) hroščkov knaverja, pač glede na koncentracije škodljivca in na primernost izbire mikrolokacije postavljene pasti.
Pheroprax privablja oba spola knaverja na razdaljo 100 m oziroma tudi z večjih daljav v primeru živahnejšega gibanja zraka, poleg tega je pa seveda važna gostota populacije insekta kot tudi okolišni sestojni tipi gozda.
Menimo, da bomo z dosledno menjavo starega s svežim feromonom po preteku šestih do osmih tednov od njegove namestitve in s prav tako natančno kontrolo vseh naprav (pasti) in praznjenjem lončkov, v katerih so večje količine ujetega škodljivca, opravili močno redukcijo številčnosti knaverja in tako vzpostavili vsaj minimalno ravnotežje v že tako osiromašenem in spremenjenem gozdnem ekosistemu našega neposrednega prostora.
Zaključek
Takšen naj bi bil prerez skozi čas dobrega leta dni. Zelo kratek nasproti obhod-nji, pa dosti dolg in velikega pomena za pospravilo mrtvega in za snovanje dela novega, živega gozda.
Varovanje zdravih sestojev z novo biotehniško metodo je uspešno, z njo pa smo odpravili z gozda nevarnost ognja in kemije.
Čez leto dni bo obseg odprave posledic vetroloma še večji in tako naprej skozi nekaj let do končne ozdravitve, ko bodo novi, mladi sestoji stiščali v pozabo veliko naravno nesrečo in oblekli krajino v novo obleko.
Nikolaj Lapuh
Goloseki ob železnicah
(Prvo nadaljevanje)
Na presekah ob železniških progah se veselo razvija lubadarska zalega, ker železniško podjetje ne more oblo-vine pravočasno odstraniti ali jo ustrezno zaščititi.
Sporni presek v Soteski še ni posekan. Za zadevo se zanima celo Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je zadevo predložil republiški gozdarski inšpekciji, ta pa menda naprej sekretariatu.
Videti je, da se je razjezila celo ogromna skala v steni nasproti elektrarne v Soteski in je zgrmela po strmem pobočju. Če je ne bi zaustavil gozd, bi pretrgala železniško progo. Na svoj način je pokazala varovalno vlogo gozda, ki je nekaterim pri železnici v napoto.
Ivan Veber
Umiranje gozdov — Cankarjev dom 19. 5.1985
Sindikat gozdarjev Slovenije je zaradi aktualnosti (ali nezainteresiranosti drugih forumov v gozdarstvu) v Cankarjevem domu organiziral predavanje in tribuno o umiranju gozdov. Srednja dvorana je bila komaj dovolj velika za gozdarje in ostale, ki jim ni vseeno, kaj grozi našim gozdovom in okolju na splošno.
Za začetek je imel predavanje nemški strokovnjak za umiranje gozdov dr. Hart-mund Brontke. S pomočjo diapozitivov nam je plastično orisal stanje v industrializirani Nemčiji. Glavni poudarek je bil na karakterističnih znakih in raznih fazah umiranja drevesnih vrst in gozdov. Opisal je tempo umiranja, razširjenost tega pojava po pokrajinah Nemčije, glavna žarišča, nemoč gozdarskih institucij v boju proti umiranju in zaskrbljenost javnosti zaradi naglega širjenja tega pojava.
Glavni vzrok za umiranje gozdov vidi v vsestranskem onesnaževanju našega okolja. Zaradi svojega stabilnega bistva je »inkubacijska doba« obolenja gozdov zelo dolga. Prav zato pa je potem vsak, še tako radikalen zdravstveni ukrep ob pričetku umiranja le kaplja v morje.
Najprej se obolenja in hiranje pokažejo pri drevesnih vrstah, ki imajo svoje tran-spiracijske organe (liste in iglice) na drevesih po več let. Tako škodljive snovi, ki se tekom vegetacijske dobe nakopičijo v zelenih delih rastlin, jeseni ne odpadejo, temveč se več let nabirajo in vedno bolj škodljivo vplivajo na rastlinski organizem. Drevesa imajo tudi zelo dolgo življenjsko dobo in tako je kopičenje teh snovi še večje.
Ob vrh ledene gore smo trčili pred 30 leti, ko se je zače-
la sušiti jelka. To je drevesna vrsta, katere iglice imajo najdaljšo življensko dobo (sedem let), pa tudi starost do njene zrelosti se giblje okoli 130 do 140 let. Za njo je sedaj prišla na vrsto smreka. Zaradi velikega deleža smreke v skupni lesni masi gozdov in še veliko bolj onesnaženega zraka, kot pred 30 leti, je to umiranje hitrejše in bolj vidno. Poleg iglavcev so v Nemčiji začeli umirati tudi listavci. Dr. Hartmund Brontke je povedal, da je približno polovica gozdov v Nemčiji obolelih — največ na Bavarskem in v Baden Wurtenbergu.
Vse gozdove glede na stopnjo prizadetosti kategorizirajo v štiri stopnje poškodo-vanosti. Ugotavljajo zelo hiter pomik sestojev iz nižjih stopenj (lažja obolelost) v višje.
Zaradi zelo evidentnega umiranja gozdov je glas povzdignila javnost, pojavilo se je tudi gibanje zelenih. Zato so sprejeli radikalne predpise o čistilnih napravah, o bencinu brez škodljivih primesi, novo podjetje je mogoče odpreti šele, ko je zagotovljena zaščita okolja in uničevanje odpadnih snovi. ..
Vsi ti ukrepi pa lahko le zavrejo umiranje in preprečijo širjenje umiranja na doslej še zdrave gozdove. Tragedija je v tem, da ne propade le les, ampak so zastrupljena tudi tla in okoliška voda. Zato pogozdovanja površin umrlega gozda z bolj od-
Bohinjski gozdarji v Radovljici
Tudi v letošnjem letu izdelujejo bohinjski gozdarji po vetru in snegu poškodovana drevesa v enoti Radovljica — desni breg Save v revirjih Podnart in Lancovo. Dela se odvijajo od konca januarja in do danes je bilo posekano približno 3.000 m3 neto oblo-vine in večina tega tudi zvo-ženo na skladišča ter prodano. V začetku maja smo začasno prekinili posek in le spravljamo oblovino pri panju z goseničarji na cesto. S tem ukrepom želimo zmanjšati napad podlubnikov. Ekipa s sekači je štela 9 delavcev in se je vozila na delo iz Bohinja. Sedaj pa delata dva delavca na goseničarjih in stanujeta v Radovljici.
V nadaljevanju bomo po oceni posekali še približno
2.000	m3 slučajnih pripadkov v enoti Radovljica — desni breg Save, ki zajema samo družbene gozdove. Večji del tega poseka bo na višjih legah radovljiške Jelovice, ki je šele zadnji čas dostopna, ko je skopnel sneg. Na delo se bomo vozili čez Jelovico z avtobusom, skupno z delavci, ki delajo na Martinčku.
Poleg omenjene sečnje in spravila smo z vsemi ostalimi delavci v marcu in aprilu delali gojitvena opravila v enoti TOK revir Brezje: 12,50 ha priprave tal n 5,83 ha pogozdovanja.
Ivan Veber
pornimi vrstami zaenkrat niso obrodila nobenega uspeha. Tu uspeva le še ostra trava (razne stožke) in pritlikavo grmičevje. Na strmih terenih pa je od poseka odmrlih dreves do erozije le kratek korak.
Po tem za nas nekoliko šokantnem predavanju, ki je doseglo svoj namen (izzvalo gozdarske strokovnjake in javnost), se je začela razprava, v kateri so sodelovali: slovenski strokovnjak za onesnaženje zraka Solar, profesor Mlinšek, republiški inšpektor Ahačič in operativci iz GG Slovenj Gradec. Poleg teh je nekaj neprijetnih vprašanj gozdarjem zastavila tudi občanka iz Ljubljane. Ti strokovnjaki so nas seznanili s stanjem v Sloveniji:
—	Prvi znaki umiranja so se pojavili leta 1981 in 1982. Šele tega leta najdemo prve članke o tem v domačem časopisju.
—	Leta 1985 (po ekstremno suhem poletju 1983 in ekstremno mrzli zimi 1984/85) so zlasti na Koroškem opazili močno poslabšanje vitalnosti in začetek sušenja gozdov (na J pobočju Pohorja in v Šaleški dolini).
—	Na Koroškem je ogrožena eksistenca nekaterih višinskih kmetov, ki črpajo večino dohodka za preživljanje iz gozdov.
—	Umiranje prej prizada-ne zaradi sečenj in spravila devastirane gozdove, zato so vprašljive intenzivne sečnje slovenskih gozdov v zadnjih letih.
—	Tudi na območju GG Bled smo opazili nekatere pojave, ki bi lahko pomenili začetek umiranja gozdov. Leta 1981 je bilo na TOZD gozdarstvo Bohinj izdelanih kar 12.000 m3 sušic. V zadnjem letu opažajo na Pokljuki presvetljene krošnje in klorotične iglice smreke. Precej smrek ima suhe vrhove.
Zaradi tega plazu svarilnih znakov smo v srednjeročnem planu predvideli najprej sistematično inventarizacijo vseh parametrov umiranja gozdov. Že v letošnjem letu so gozdna gospodarstva dobila nalogo, da v sistematični mreži 2x2 km postavijo popisne točke, na katerih izvršijo popis poškodovanosti gozdnih sestojev. Tako bomo že konec leta iz popisov na 1750 točkah v slovenskih gozdovih dobili grobo orientacijo o stanju sestojev. Do leta 1990 je predvidena vključitev v evropsko bioin-dikacijsko mrežo — to so stalne vzorčne ploskve za ugotavljanje poškodb v mreži 8 X 8 km. Ta mreža pokri-
va ves prostor ogroženih evropskih gozdov.
Sele oprijemljive objektivne informacije bodo lahko osnova za načrtovanje ukrepov. Zato se je posvetovanje končalo z ugotovitvijo, da zaenkrat še ne kaže biti plat zvona, ampak do rezultatov meritev le pozorno opazovati vse sumljive spremembe v sestojih.	Vida Papier
Kako smo se držali
Vsako leto se ozremo na prehojeno pot in kritično presojamo, kako smo uresničili zastavljene cilje. Pri gozdarjih je bilo delo v znamenju izdelave vetroloma in vsega kar se nanj navezuje.
Pri nenormalnem »poseku« dreves in kasneje pri končni izdelavi često naraste tudi število nesreč pri delu. Sam vetrolom pri nas ni bistveno povečal števila nesreč v preteklem letu. Pri 12 manj zaposlenih delavcih je bilo samo 100 dni več izgubljenih zaradi nesreč pri delu. Resnost nesreč se je tako dvignila povprečno z 29,7 na 31,8 dni na en primer. Število vseh nezgod je bilo tudi lani 52 primerov in od tega tudi samo trije primeri na poti na delo. Nesreče na poti na delo se že vrsto let ne povečajo. K temu pripomorejo organizirani prevozi na delo in z dela. V območju vetroloma je bilo sicer nekoliko več nesreč, a manj resnih oziroma s krajšim stale-žem. Zaskrbljeni ostanemo ob nesrečah izven dela, katerih je bilo lani 28 primerov oziroma več kot polovica onih na rednem delu. Delavci si brez dvoma povečujejo dohodek s popoldanskim delom, posebno v daljših dnevih in nedeljenem delovnem času. Posledice takih prizadevnosti bo čez 10 ali 20 let čutil delavec in iskal pomoč v delovni organizaciji oziroma TOZD, kjer je zaposlen.
Že danes ni nobena skrivnost, da naraščajo zgubljeni dnevi zaradi daljšega bolniškega staleža. Lani smo zgubili 9265 delovnih dni, od tega zaradi nesreč 967 dni. Po fazah gozdne proizvodnje so nesreče pri poseku višje kot preteklo leto. Stiski in urezi so najbolj pogosti vzroki za poškodbe. Povprečno na zaposlenega delavca zgubimo 30,08 dni na leto. Med zaposlenimi sicer prevladujejo moški, a smo vseeno beležili 3 primere porodniškega dopusta. Celotni bolniški stalež je 7,1 %, kar je sicer nižji od lanskega, a še vedno višji od povprečnega za SOZD GLG.
Vse večjo pozornost dajemo preventivnim ukrepom. Preventivni zdravniški pregledi so uvedeni za vse delavce, ki delajo na nevarnih in zdravju škodljivih delovnih mestih. Nadaljujemo tudi z izbiro delavcev za termalna zdravljenja v izvensezon-skem času. Počasi le selimo zdravstvene usluge na preventivni del.
Zdravko Hafnar
------------- \
Kako potekajo priprave za gradnjo stanovanjske
stavbe za Avtoparkom na Rečici
v------------------------------------------------ J
Priprave za gradnjo stanovanjske stavbe na Rečici so zaključene. Pričetek gradnje predvidevamo meseca junija, vselitev pa naslednje leto, pred pričetkom poletnih počitnic. Za gradnjo je izdano lokacijsko dovoljenje in poslana vloga na občino za gradbeno dovoljenje. V teku je postopek za izbiro izvajalca del in vsa ostala pripravljalna dela.
Pot do uresničitve zamisli o skupnem domu gradbenikov in pokljukarjev pa je dolga in pestra. Resnejši po-iskusi segajo v leto 1978, ko smo dne 8. 11.1978 zaprosili skupščino občine Radovljica za dodelitev primerne lokacije. Predlagali smo zemljišče ob zgornji strani Kolodvorske ceste od restavracije Mangart proti železniški postaji na Bledu. Zemljišče je urbanistično urejeno, zazidalni načrt potrjen in svet v lasti SLP. Ker so to zemljišče obdelovali bivši lastniki in je bil to njihov edini vir preživljanja, nam skupščina občine Radovljica 10. 1. 1979 ustmeno, preko svojega najvišjega predstavnika, zavrne prošnjo za dodelitev tega zemljišča z nasvetom, da naj iščemo bolj primeren kraj. Skupno z urbanisti dne
12.	1. 1979 ponovno staknemo glave in iščemo primerni kraj za gradnjo doma po bližnji in daljni okolici Bleda. Pregledali smo tri možne lokacijem in sicer: v Bobnu, na Rečici za avtoparkom in na Praprotnici v Zgornjih Gorjah. Za najprimernejšo lokacijo so urbanisti predlagali Praprotnico, ker so za to področje izdelovali zazidalni načrt. S to lokacijo so se strinjali vsi prizadeti vodje TOZD in zato smo poslali pismeno zahtevo za pridobitev lokacije in spisek potrebnih stanovanj s potrebnimi stranskimi prostori. Izdelan je bil osnutek zazidalnega načrta Praprotnica in 31. 5. 1979 je bil ta osnutek usklajen z našimi potrebami. Koordinacijski odbor za zazidalni načrt Praprotnica pri Sob Radovljica je
8.	8. 1979 osnutek potrdil in predlagal njegovo izvedbo. Pri izdelavi prilog zazidalnega načrta Praprotnica ugotavljajo pomanjkanje pitne vode, neprimerni kanalizacijski sistem in še vrsto drugih težav. Vse to je odmikalo možnost skorajšnega pričetka gradnje na tej lokaciji. Zaradi slabih izgledov sko-rajšne zazidave Praprotnice, smo s predstavniki TOZD gozdno gradbeništvo ponovno iskali možnosti pozidave lokacije za avtoparkom. Ta-
ko smo dne 8. 1. 1980 pri urbanistih dosegli načelno soglasje tudi za pozidavo te lokacije, kolikor Praprotnica ne bo uresničena. Koordinacijski odbor za Praprotnico ponovno zboruje 13. 2. 1980 in potrdi prometno ureditev in določi zadnji rok izdelave zazidalnega načrta do
5.	3. 1980. Za pospešitev pričetka gradnje našega objekta na Praprotnici, predstavniki GG dne 13. 5. 1980 na občini dobijo zagotovilo o možnosti izdaje posebnega lokacijskega dovoljenja za naš objekt. S takratnim načelnikom oddelka za gradbene in komunalne zadeve pri Sob Radovljica se dne
21.	5.1980 dogovorimo o načinu pridobitve lokacijskega dovoljenja in tudi takoj vložimo vso potrebno dokumentacijo. Javna razprava na zazidalni načrt Praprotnica je potekala dokaj neugodno in zato postane tudi izredna lokacija za naš objekt vprašljiva. Zaradi skrajno odklonilnega stališča občanov do zazidave na Praprotnici poskušamo ponovno pridobiti zemljišče na Rečici, ki nam je bilo zavrnjeno. Poskušamo z zamenjavo za drugo zemljišče. Iz te moke ni bilo kruha in zato smo iskali druge možnosti. Ogledali smo si zemljišče v Pasici, kjer so stale naše barake in po razgovoru dne 26. 6. 1980 na Komunalnem podjetju Bled to lokacijo zaradi komunalne neurejenosti in senčne lege odpisali. Ponovno se vračamo na lokacijo pri avtoparku in s komisijskim ogledom vseh merodajnih predstavnikov GG dne 5. 8. 1980 tudi potrdimo njeno primernost. Čez tri dni, to je 8. 8. 1980 v razgovoru z načelnikom oddelka za gradbene in komunalne zadeve pri Sob Radovljica uskladimo naše zahteve z lokacijskimi pogoji in se dogovorimo o izdelavi preizkusne lokacijske dokumentacije za to lokacijo. Zaradi vse hujše stabilizacije našega razmajanega gospodarstva začasno ustavimo postopek za gradnjo doma.
Na sestanku dne 20. 8. 1980 skupno z direktorjem GG in vsemi prizadetimi pri
gradnji doma iščemo začasno rešitev nastanitve gradbenih delavcev po gozdarskih domovih v Bohinju, Radovljici in na Jesenicah. Na tem sestanku se podvomi o možnosti in primernosti stanovanj za avtoparkom in se ponovno da prednost lokaciji na Praprotnici. Kljub zastoju pri sprejemanju zazidalnega načrta Praprotnica ponovno poskušamo ločeno pridobiti to lokacijo. Poskušamo z odkupom zemljišča parcele št. 85/1 last Jan Marjete, vendar do kupnine ne pride.
Stanovanjske razmere delavcev v Pasici postajajo nevzdržne. Razselitev gradbenih delavcev po gozdarskih domovih zaradi neprimerno razporejenih zmogljivosti ni mogoča, zato iščemo začasno rešitev v preureditvi prostorov nad skladiščem avtoparka. Izdelan je idejni projekt o obnovi in povečavi dveh etaž nad skladiščem avtoparka za 80 ležišč, restavracijo in drugimi potrebnimi stranskimi prostori. Centralni delavski svet dne
8.	9. 1981 tako povečavo zavrne. Izdelan je nov osnutek preureditve teh prostorov v obstoječem obsegu in na sestanku z vsemi prizadetimi dne 7. 12. 1981 tudi sprejet. Sklenjeno je tudi bilo, da bodo ti prostori namenjeni samo gradbenim delavcem. V mesecu decembru 1981 ponudi Stare Jože v odkup nedograjeni gostinski objekt. Objekt sta pregledala predstavnika GG in ugotovila, da zasnova ni primerna za naše potrebe. Število ležišč bi bilo premajhno proti ostalim potrebam, povečava objekta pa nemogoča. Med tem časom sanitarni inšpektor ugotovi neprimernost stanovanj v Pasici in z odločbo zahteva, da taka prebivališča, kot so v Pasici, delavci zapustijo do
1.	maja 1982 leta. Takoj je bil izdelan izvedbeni projekt popravila stanovanjskih etaž nad skladiščem v avtoparku, preseljene tam stanujoče stranke in urejena druga projektna in gradbena dokumentacija. Na sestanku prizadetih 25. 1., 10. 2. in 9. 3. 82 se medsebojno dogovarjajo o načinu gradnje in režimu uporabe prostorov. Sporna je postala souporaba obstoječe kuhinje, kjer bi se poleg deavcev avtoparka hranili tudi gradbeniki. Našla se je čudovita rešitev, v tipično ju-
goslovanskem slogu. Vsak za sebe na istem mestu.
V obnovljene stanovanjske prostore so se vselili stanovalci iz Pasice in problem je bil začasno rešen. Čakala nas pa je še vedno celovita rešitev o dokončni ureditvi stanovanj pokljuških in gradbenih delavcev. Zopet smo se pojavili dne 24. 12. 1982 pri urbanistih in iskali lokacijo za dokončno rešitev stanovanjske stiske. Na pobudo predstavnika TOZD gozdarstvo Pokljuka dodamo k predlogu poznanih možnih lokacij še Graben v Gorjah. Po primerjavi dobrih in slabih lastnosti posameznih lokacij, ugotovimo da edino prostor za avtoparkom, kljub nekaterim pomanjkljivostim, zadovoljuje. Na razširjenem sestanku med GG in urbanisti dne 9.
2.	1983 dokončno sporazumno potrdimo to lokacijo in urbanistom obljubimo, da do
1.	3. 1983 pošljemo seznam potreb, na podlagi katerih bo izdelana urbanistična dokumentacija.
E
Vsa stvar se nekoliko zaplete z raznimi podvarianta-mi o samostojnem domu za pokljukarje, nato razselitev gradbenih delavcev iz začasnih prostorov v avtoparku po domovih TOZD in vselitev pokljukarjev v te prostore, nato isti postopek v obratnem smislu in po še nekaj predstavah ljudske folklore končno dne 26. 9. 1984 dobimo izdelano in dne 28. 12. 1984 tudi potrjeno lokacijsko dokumentacijo za gradnjo tako dolgo pričakovanega stanovanjskega objekta.
Širši zapis o pripravah na to gradnjo podajem zato, ker je ta objekt bil dolga leta predmet burnih razprav in povzročal nemalo vroče krvi. Upajmo, da bo služil svojemu namenu in nudil topel in prijeten dom svojim prebivalcem.
Bojan Lavrih
TOZD gozdarstvo Pokljuka v Široki dolini in na Dobravi
Gozdnogojitveno
načrtovanje
Gozdnojitveno načrtovanje se je v Sloveniji začelo uveljavljati po letu 1960 s pomočjo intenzivnih republiških in območnih seminarjev.
Kljub pretečenim petindvajsetim letom je ugotovljeno, da se vedno in povsod ne načrtuje dovolj. Tudi zaradi tega so bili že na republiškem seminarju leta 1973 sprejeti med drugim naslednji ukrepi:
—	V družbenih gozdovih je treba načrtovati v celoti,
—	gozdnogojitvene načrte je treba sestavljati za vse gozdove, ne glede na vrsto, obliko in starost, razen v tistih zasebnih gozdovih, v katerih gospodarske razmere načrtovanje še ne dovoljuje.
—	Gozdnogojitveni načrti so izraz gozdarjevega ustvarjalnega dela. V nasprotnem primeru so le kulise za prikazovanje nestrokovnega ravnanja z gozdom.
—	Gozdnogojitvene načrte je treba izdelovati hkrati s spravilnimi, saj je nemogoče pripraviti dober spravilni načrt brez gozdnojitvenega in obratno.
—	Gozdnogojitveno in spravilno načrtovanje bosta gospodarsko učinkovita, ko bo organizacija podjetja prilagojena naprednemu organskemu proizvodnemu procesu.
—	K izdelavi načrtov v zasebnih gozdovih je treba pritegniti lastnike gozdov, kar je zlasti učinkovito strokovno izpopolnjevanje posestnikov.
V prvih letošnjih mesecih je TOZD gozdarstvo Pokljuka sodeloval pri odpravi posledic vetra iz preteklega leta. Ena skupina je odšla na delo v Široko dolino takoj, ko so dopuščale snežne razmere, vsi ostali delavci s platoja Pokljuke so prišli med 18. februarjem in 10. marcem. Od petega marca naprej je s Koprivnika v Dobravo vozil avtobus, na Pokljuki v tem času ni nihče delal. Na področju temeljne organizacije kooperantov Radovljica smo ostali do konca aprila. Imeli smo dve delovišči, in sicer v Široki dolini in na Dobravi. Naši sekači so posekali 1420 kubikov iglavcev in 1151 kubikov listavcev. Delali so veliki zgibniki, kolesniki, goseničarji in žično spravilo. Vsi skupaj so spravili do ceste 2185 kubikov iglavcev in 875 kubikov listavcev. Posadili smo 59850 komadov smrekovih in borovih sadik. Delavci so naredili 2335 delovnih ur v poseku, 3161 ur pri spravilu in 3393 ur v gojenju, skupaj 8889 ur. Pri vodenju tega dela je sodeloval tudi tehnični kader od tehnikov do vodje priprave. Vsi skupaj so naredili 1833 ur.
Od tehničnega kadra sta bila najdalj prisotna gozdarja Polanc Janez in Ličef Slavko. Povprašal sem ju za mnenje in sta povedala tole:
POLANC JANEZ
Na področju enote TOK Radovljica sem delal od 18. februarja do 15. aprila. Organizacija v TOK je precej drugačna kot v temeljni organizaciji. V zasebnem gozdu je lastnik kmet, zato bi morali gozdarji z njimi imeti boljše odnose ter dogovore, vendar je žal bilo nasprotno. Zaradi takšne nepovezanosti s kmeti so imeli težave, za kar so tudi sami krivi. Tudi gozdarji bi morali imeti med seboj večjo povezanost, posebno še v takšni situaciji, kakršna je bila pred letom dni, ko jim je orkanski veter povzročil veliko škode. Gozdarji bi s svojim vodstvom morali imeti skupen jezik, ne pa da so bile odločitve vsakega posameznika drugačne (n. pr. vodja TOK ali vodja priprave in nazadnje še rev. vodja). Vsak je vodil svoje odločitve tako, da so se le-te dnevno spreminjale. V takih primerih je težko voditi delo, ker vsaj en dan prej moraš vedeti, kaj bodo delavci delali drugi dan. Podatki, katere sem dobil (odkazilo), niso bili več realni, ker so lastniki gozdov nekaj že sami izdelovali. Predvsem so izdelali lepo hlodovino, drobiž in vrhače pa smo izdelali mi. Zaradi slabo pripravljene proizvodnje so gotovo tudi slabši rezultati. V tem času je nagajalo še vreme, bilo je veliko padavin tako, da so nam traktorji obtičali v blatu. Navedel sem nekaj ključnih težav pa tudi napak v TOK, katere bi se gotovo vsaj delno odpravile z boljšimi medsebojnimi odnosi.
LIČEF SLAVKO
1.	V Radovljico smo šli delat konec januarja. Že prve dni dela sem opazil velike razlike med delom naše temeljne organizacije in TOK. Delo, ki smo ga začeli, ni bilo pripravljeno. S proizvodnjo smo začeli v Burgarjevi parceli. Lastnik je že sam sekal les, zato so nastajali problemi. Drug problem je bil z gozdarji. Revirni gozdar je v treh mesecih samo dvakrat prišel k nam. V naši temeljni organizaciji je gozdar v času proizvodnje vsak dan na terenu.
2.	Koristen zaključek bi bil samo ta, da smo kljub težkim pogojem (led, blato) uspeli posekati in spraviti do ceste precej lesa, tako da se je površina lahko pogozdila.
3.	Pri delu TOK sem opazil več nepravilnosti:
—	neaktivnost revirnih gozdarjev;
—	opazil sem, da je strojnik buldožerja večkrat moral sam trasirat vlake, tako da je imel delo;
—	meje so slabo označene;
—	nepravilno odkazilo, odka-zano je bilo samo stoječe drevje;
—	ob kamionski cesti je veliko zalog starega lesa, zato je tudi problem sortiranja in zakla-danja lesa.
4.	Med delom v družbenih gozdovih in delom v zasebnih gozdovih so velike razlike. Res je verjetno, da imajo gozdarji v zasebnem gozdu probleme z lastniki, vendar bi priprava proizvodnje in sama proizvodnja morala kljub temu dobro potekati.
5.	Mislim, da bi se tudi v zasebnem gozdu lahko delo organiziralo kot v družbenem gozdu. Odpraviti bi bilo treba vse nepravilnosti, kot sem jih že prej našteval. V zasebnem gozdu je premajhna povezava med revirji, to se opazi že po gradnji cest. Vsak revir rešuje gradnjo cest samo na svojem področju.
»Občinska organizacija Rdečega križa Radovljica bo v torek, 30. julija 1985 organizirala izredno krvodajalsko akcijo na Bledu. Začetek odvzema bo ob 7. uri, vpis pa bo do 13. ure. Občinska organizacija RK Radovljica prosi zdrave občane, stare nad 18 let, da se akcije udeleže v čimvečjem številu in tako dokažejo svojo humanost, vzajemnost, solidarnost, pomoč človek — človeku ter
Ker se ti in še drugi sklepi ne uresničujejo dovolj, je bil v lanskem letu organiziran republiški seminar na to temo. Pred tem je bila izvedena tudi anketa o stanju načrtovanja po gozdnogospodarskih območjih, s katerim, razen nekaj izjem, še ne moremo biti zadovoljni.
To velja tudi za naše območje. V družbenih gozdovih opravimo dobrih 60 % letnega poseka s pomočjo gozdnogojitvenih načrtov, v zasebnih gozdovih pa le dobrih 20 %. Resnici na ljubo je treba ugotoviti, da so to dostikrat le sečno-spravilni načrti s poudarkom na normah oziroma normativih. V zasebnih gozdovih je v načrtovanje v glavnem vključena le sečnja v podružbljeni proizvodnji oziroma odkup na panju.
Razlike med temeljnimi organizacijami so precejšnje. Obseg načrtovanja za-
skrb za ljudi ob vsaki priliki. Skrb nas vseh je, da bo krvodajalcev in krvi, tega nenadomestljivega zdravila vedno dovolj.
Občinska organizacija RK Radovljica je lani zabeležila en primer komplikacij po odvzemu krvi. V naši republiki je teh primerov izredno malo, vendar obstaja možnost, da se to vendarle zgodi. Krvodajalec, ki bi zaradi komplikacij po odvzemu mo-
visi predvsem od potrebe po racionalizaciji, napredku, strokovnosti ter dolgoročno tudi večji proizvodnji.
Vsekakor je treba gozdnogojitveno in sečno-spravilno načrtovanje oživiti in z njim zajeti vse gozdove v območju, saj so za to dani že vsi pogoji. Med drugim je to tudi obveza z lanskoletnega republiškega seminarja. Sprejet je bil sklep, da je treba načrtovati vse ukrepe v vseh gozdovih ne glede na lastništvo, torej tudi za zasebne gozdove.
Še v mesecu maju bodo izdelana nova navodila za gozdnogojitveno in sečno-spravilno načrtovanje, ki pa ne bodo bistveno drugačna od dosedanjih. V okviru območij pa se je glede na potrebe treba odločiti za primeren način dosledne uveljavitve gozdnogojitvenega načrtovanja.
Valentin Toman
ral v bolniški stalež, pri čemer je seveda prikrajšan pri osebnem dohodku, ima pravico, da uveljavi izplačilo razlike med izplačanim nadomestilom in osebnim dohodkom, ki bi mu pripadal, če ne bi bolovai. Primer naj javi Občinski organizaciji RK Radovljica, s potrdilom svojega zdravnika pa bo razliko uveljavil pri Zavodu SRS za transfuzijo krvi v Ljubljani.«
Jože Podlogar
Nova metoda za zatiranje lubadarja
Delo računalniškega krožka na osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja, Bled
Zatiranje lubadarja je osrednja naloga varstva gozdov, še posebej v tem času, ko so gozdovi zaradi različnih vplivov postali vse bolj ogroženi.
Do sedaj smo pravzaprav uporabljali dve metodi. Prva je klasična, pri kateri je treba pravočasno izdelati lovna drevesa, lubje z zalego lubadarja pa uničiti s požiganjem, kar je v požarno ogroženih področjih problematično.
Druga metoda je v bistvu dopolnjena prva. Lovna debla in lovne kupe je treba po pripravi tretirati s kemičnimi pripravki na bazi linda-na, kar za okolje vedno in povsod ni sprejemljivo.
Zaradi navedenih pomanjkljivosti in racionalizacije je bila že dalj časa prisotna težnja za selektivnejše in za okolje bolj čiste medote. Tako je nastala biotehnična metoda, ki vsaj za enkrat še ne more v celoti nadomestiti do sedaj uporabljenih. Pri nas smo jo vpeljali s pomočjo dr. Titovška z biotehniške fakultete.
Pri tem novem načinu gre v bistvu za dva sestavna dela. Osnova je'vaba, ki s svojim vonjem privablja hrošč-ke velikega smrekovega lubadarja (Ips typographus) obeh spolov. To je sintetični populacijski feromon, s katerim je prepojen košček tkanine. Vse skupaj je zapečateno v polivinil vrečko, ki omogoča izhlapevanje feromona. Vrečka deluje 6 do 8 tednov. Poprečna vabilna razdalja je 100 m, odvisna je predvsem od moči in smeri vetra.
Izdelovalec je nemška firma Celamerck, feromon se imenuje pheroprax.
Drugi del so naprave, s katerimi moramo privabljene lubadarje ujeti. Pri tem se največkrat uporabljajo pasti, ki so lahko cevaste, cilindrične ah režaste. Pri nas uporabljamo cevaste, ki jih TOZD gozdno gradbeništvo izdeluje tudi za naročnike izven našega območja.
Cevasta past je iz PVC cevi, dolžine lm in profila 11 cm. Znotraj je gladka, zunanja stran je prevlečena z žagovino. Cev ima v razmaku 4 cm luknjice premera
3,5	mm. Zgoraj je zaprta, spodaj pa je na reducirnem členu pritrjen kozarec.
Tako izdelana past, ki ima v cevi pheroprax, je pritrjena na kol tako, da je kozarec pol metra nad tlemi.
Delovanje je dokaj enostavno. Vonj pheropraxa privablja lubadarja, ki prileti na
hrapovo površino pasti, zleze skozi luknjico in zdrkne po gladki notranji površini ter pade v kozarec. V kozarcu je voda z nekaj detergenta, v katerem pogine v kratkem času.
Za uspešno lovljenje je zelo pomembno pravočasno nameščanje pasti in sama lokacija. Nameščati začnemo pred začetkom spomladanskega rojenja. Primeren trenutek lahko ugotovimo s posameznimi kontrolnimi pastmi, s katerimi ugotovimo točen čas za namestitev vseh ostalih oziroma za vnašanje pheropraxa v že prej postavljene pasti.
Še bolj pomembne so lokacije teh pasti. Postavljamo jih predvsem v ugotovljena žarišča lubadarjev. Odločilno je, da morajo biti 15 do 25 m oddaljene od najbljižjih smrek, če so fiziološko oslabljene, sicer pa je ta oddaljenost lahko 10 do 15 m. Ne smejo biti postavljene na žgočem soncu, ampak v polsenci.
Zelo primerno in efektivno je lovljenje na mehaniziranih skladiščih, kjer je običajno veliko neobelj enega lesa, lahko tudi napadenega od lubadarja.
Ta metoda zahteva tudi dobro kontrolo. Treba je ugotoviti, da niso zaradi premajhne oddaljenosti ah drugih vzrokov napadene sosedne smreke in primerno ukrepati. Poleg tega je treba vsak teden mrtve hroščke v kozarcih odstraniti in zamenjati tekočino. Propadajoči hroščki namreč oddajajo poseben feromon, ki deluje odbijajoče.
Pheroprax brez pasti je možno uporabljati tudi z lovnimi drevesi in lovnimi kupi, s katerimi lahko lovimo tudi nič manj nevarnega šestero-zobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcogra-phus). Pri tem je možna varianta klasične izdelave lovnega drevesa s pheropraxom in brez njega.
V nižinskih predelih so bile pasti postavljene v drugi polovici aprila, v višjih predelih pa kasneje. Vseh skupaj je zaenkrat 420.
Ugotavljamo, da je bilo določanje lokacij in samo postavljanje opravljeno v redu. Uspeh lovljenja je zelo dober in celo večji od pričakovanj. Jasno je, da samo s tem problem lubadarja ne bomo rešili, z vsemi možnimi načini pa moramo škode omejiti na še sprejemljiv obseg.
Valentin Toman
Pravilno postavljena past
Tudi na naši šoli je v letošnjem šolskem letu pričel delovati računalniški krožek.
Dobivamo se enkrat tedensko. Sprva se nas je v krožek vključilo preko petdeset učencev — povečini iz 7. in 8. razredov. Ko pa smo po dveh mesecih dela pisali pregledni test o osnovah računalništva, nas je ostalo le še trideset.
Delamo v dveh skupinah:
—	ena skupina dela na dveh šolskih računalnikih SINCLAIR ZX SPECTRUM
—	druga skupina pa dela pod okriljem prizadevnih mentorjev DO GG Bled na zahtevnejših aparaturah.
V določenih časovnih obdobjih se skupini zamenjata.
Začeli smo že programirati in z velikimi koraki vstopamo med vedno nove skrivnosti računalnika. Delo je pestro in zanimivo, po njem pa si »za rekreacijo« privoščimo še nekaj zanimivih računalniških igric.
Seveda pa vsega tega ne bi bilo, če nam ne bi nudili pomoči
Raziskovalna skupnost občine Radovljica, ki nam je podarila računalnik, Institut Jožefa Stefana, ki nam obljublja postopno ureditev računalnice in delovna organizacija GG Bled. Na našem zadnjem srečanju pa nas je obiskal predstavnik ISKRE — DELTA. Vsakemu članu našega krožka je podaril zanimivo knjigo ABC računalništva. Vse te vzpodbude pa nam pomenijo obvezo, da bomo v našem znanju kar najbolj napredovali in se izpopolnjevali.
Obenem se vsem, ki nam pri naših prizadevanjih kakorkoli pomagate, iskreno zahvaljujemo. Omogočate nam ne le, da stopamo za časom, ampak da gremo prav v korak s časom. Tega pa smo zelo veseli.
ČLANI RAČUNALNIŠKEGA KROŽKA
po njihovih zapisnikih prispevek oblikovala
Marijana Eri - Birk
Japonski zgibni traktor IWAFUJI na demonstraciji v Brezovici pri Kropi (foto I. Veber)
Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu (študijski dnevi — Ljubljana)
Sredi marca so bili v Ljubljani študijski dnevi o pomenu zgodovinske perspektive v gozdarstvu. Tema je na prvi pogled nepomembna, zlasti v teh stabilizacijskih časih, ko nikjer ni prostora za drugega kot za goli kubik.
Vendar pa smo gozdarji že zdavnaj ugotovili, da se s poznavanjem zgodovine lahko mnogo prihrani:
—	zgodovina je naj cenejša učiteljica;
—	na napakah se učimo.
To sta le dva izmed pregovorov, ki pričata, da so že naši pradedje spoštovali šolo življenja in izkušnje prednikov.
Gozdarstvo je zaradi dolge proizvodne dobe »reprodukcijskega materiala« še posebej navezano na zgodovino. Drevesa v gorskih gozdovih, ki so danes zrela, so preživela tri družbene rede (fevdalizem, kapitalizem in socializem). Zato moramo pri gospodarjenju s tem gozdom upoštevati tradicijo in pogoje, v katerih so se ti sestoji razvijali. Tudi na škodo najsodobnejših znanstvenih spoznanj moramo obstoječe sestoje pripeljati do obnove po gospodarskem konceptu, po katerem so v teh sestojih dolga desetletja gospodarili.
Ker je gozd stabilna tvorba, ki si je svojo homeostazo pridobil v dolgih desettisoč-letjih, njegova struktura pa ne prenese hitrih modnih sprememb tekom proizvodne dobe, lahko rečemo, da je gozd konzervativen. To dejstvo daje tudi gozdarjem pravico do »starokopitnosti« — seveda v pozitivnem smislu.
Ozrimo se na razne muhe enodnevnice v povojnem obdobju, ki so gozdovom le škodile:
—	brigadno delo v času informbiroja,
—	kampanjsko obravnavanje večine gozdov kot sestojev s prebiralno strukturo,
—	omalovaževanje starosti sestojev in priseganje le na razvojne faze,
—	močna redčenja v mlajših sestojih gorskih gozdov,
—	poskus uvedbe tovarniških oblik dela (tekoči trak) v gozdarstvo,
—	težka mehanizacija, ki narekuje celotno gospodarjenje z gozdom.
Te napake moramo mlajši rodovi gozdarjev poznati, da ne bomo ponovno odkrivali
Amerike, ki se konec koncev pokaže še neuporabno.
Površen turist, ki potuje skozi našo deželo, opazi le velik delež gozdov. Pozoren opazovalec pa vidi v razporeditvi in načinu mešanja sestojev zgodovine poselitve. V gozdu se zaradi poprečne velike starosti zrcalijo pretekli časi in tako daje gozd krajini časovno globino.
—	Smrekove kulture izven naravnih rastišč smreke govore o lastnikih, katerih glavni cilj je bil maksimalna zemljiška renta. To so bile razne družbe (Kranjska industrijska družba, Verski sklad) in veletrgovci.
—	Kompleksi gozdov z ohranjeno avtohtono sestavo drevesnih vrst in bogato zalogo na Štajerskem pričajo o bivših lastnikih — grofih, ki jim je gozd služil le za lov na divjad.
—	Redke planine v gozdni krajini (Jelovica) nas opozarjajo na prisotnost nepropustnih kamenin (voda!), gozd na strmih obrežjih jarkov pa na erodibilna tla.
—	Omej ki in otočki dobrav sredi rodovitnih polj nam dokazujejo, da gozd poljedelec potrebuje le za drva, nikakor pa ne išče v njem dobička, saj bi ga drugače že zdavnaj zasmrečil.
—	Monokulture smreke, ki so že pri 50 do 60 letih vse napihnjene in votle od rdeče trohnobe, nam dajo sklepati na bivšo kmetijsko rabo tega zemljišča.
—	Gozdiči breze nas navedejo na misel o zaraščanju nekdanjih poljedelskih površin ali zaraščanju pogorišča.
—	Tla v smrekovih sestojih, kjer pod površjem najdemo oglje, nas opozarjajo na bukova rastišča.
—	Z ravnimi linijami ostro omejeni starostni razredi nas opozarjajo na Av-stro-Ogrsko šolo enodobne-ga gospodarjenja brez po-mladitvene dobe.
—	Odsotnost listavcev na njim primernih rastiščih spominja na leta, ko je bila glavna naloga gozdarjev že v kali zatreti vsak listavec.
—	Panjevci in steljniki opozarjajo na sekundarne potrebe prebivalstva.
Če poznamo zgodovino nastanka takih gozdov, nam je to vodilo pri gospodarjenju, saj imamo pred očmi napake, ki so jih zaradi neznanja zagrešili naši predniki.
nadaljevanje na 12. str.
Demonstracija zgibnika IWAFUJI
V začetku meseca aprila smo skupaj z Agrotehniko iz Ljubljane in Schwedenmaschinen iz Celovca organizirali demonstracijo zgibnega traktorja za spravilo lesa japonske firme IWAFUJI T-30. Ta stroj spada med manjše zgibne traktorje, kakršne smo doslej za delo v gozdu pogrešali. Traktor ima vso potrebno opremo za delo v gozdu. Skupaj z demonstracijo je pri nas delal štiri dni tako, da smo v tem času lahko ugotovili njegove karakteristike. Osnovni tehnični podatki o traktorju so naslednji:
moč traktorja	34.5 KM
širina traktorja 1900 mm višina traktorja 2420 mm klirens	400 mm
vitel 4 t — dvobobenski O zgibniku smo na demonstraciji dobili zelo ugodni vtis. Kljub razmeroma majhnemu številu konjskih moči je traktor na terenu vozil bremena do 4 m3, je hiter in zelo okreten, premagoval je strmine do 50 %, poleg tega
pa bi lahko trdili, da ni preveč hrupen.
Po naši oceni je traktor primeren za delo v redčenjih, ker je za les, ki ga posekamo v redčenjih, dovolj močan, poleg tega ne zahteva posebej širokih vlak in je zelo gibčen.
Slaba stran traktorja je, da je iz uvoza in zato zelo drag, saj stane — 650.000 Asch, kar bi z vsemi dajatvami skupaj zneslo okoli 10 milijonov din. Opravili smo tudi nekaj meritev o učinkovitosti dela traktorja in samo za orientacijo navajamo, da smo s tem strojem na razdalji 200 do 300 m v produktivnem času 2,5 ure pri org. dela 1 + 1 spravili 18 m3 lesa pri spravilu navzdol.
Zaključimo lahko, da je bila demonstracija koristna, sam traktor pa lahko smatramo kot zelo uspelo rešitev na področju manjših zgibnih traktorjev za delo v gozdu, ki bi ga lahko koristno vključili v spravilo na našem področju-	Zvone Šolar
Japonski zgibni traktor IWAFUJI na demonstraciji v Brezovici pri Kropi (foto I. Veber)
Bohinjska kotlarna (foto I. Veber)
Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu
Nadaljevanje z 11. str.
V gozdovih je bilo včasih živahno, saj je gozd z lesno surovino nudil zaposlitev revnejšim slojem prebivalstva. Zaradi odmaknjenosti od naselij so ti delavci po cele tedne živeli v gozdu in tako se je razvila svojevrstna, seveda strogo uporabna in špartanska arhitektura in pahljača raznih specialnih orodij.
Tu so prebivali golcarji, drvarji, oglarji, izdelovalci škodi in delavci, ki so žgali pepeliko. Njihova bivališča so bili zasilni »psi« — kolibe iz lubja, le redka bivališča so bila iz brun s pravo dvokap-no streho in šopom. Obenem s spremenjenim načinom dela in napredkom je zob časa uničil ta bivališča, orodja pa so utonila v pozabo.
Tudi poznavanje ledinskih imen nam pomaga bolje spoznati naše okolje, saj v njihovem izvoru najdemo sledi avtohtone vegetacije (Javorje, Jeličnik, Jerebikovec), že pozabljenih obrti (Fužine v Radovni), načina sečenj v preteklosti (Goli vrh, Frata na Pokljuki)...
Vsak stik z ljudmi in opazovanje narave nam prispeva kamenček v pester mozaik, ki nam pomaga k boljšemu poznavanju okolja. Boljše poznavanje pa pomeni tudi bolj racionalno in naravi prilagojeno gospodarjenje, ki daje optimalne učinke. Da pa se ta spoznanja ohranijo zanamcem, jih je potrebno ustrezno dokumentirati.
Po eni strani tako zbiramo podatke o zgodovinskih dejstvih zaradi uporabne vrednosti, po drugi pa zaradi ohranjanja folklore in izročila, ki bogati našo narodno zakladnico.
Gozdarji imamo odlične pogoje za opazovanje in spoznavanje ter obveznost za dokumentiranje tega gradiva. Ena izmed z zakonom do-
ločenih oblik dokumentiranja je gozdna kronika. Sem ne spadajo le pismeni opisi vseh izrednih dogodkov in spremljava rednih rubrik, ampak tudi fotografije, filmi, na kasetofon posneta ustna pričevanja .. .
Dokumente o preteklosti je treba prikazati tudi javnosti, zato igra pomembno vlogo popularizacij ska dejavnost (učne poti, vzdrževanje redkih žag ob potokih, apnenice, opozarjanje na drevesa izrednih dimenzij, makete žičnic ...). Zlasti velja to za GG Bled, saj kar tretjina gozdov leži v Triglavskem narodnem parku in je obveznost ohranjanja teh izročil še toliko večja.
Pisarne lahko z malo domiselnosti popestrimo z za naše območje značilnimi orodji in primerno zaščitenimi starimi listinami in zemljevidi.
Pobudo za tovrstne aktivnosti mora prevzeti DIT, vodstvo pa IGLG. Glavne obveznosti pa je zaradi razpoložljive delovne sile in finančnih sredstev treba vnesti tudi v srednjeročne plane. Seveda pa brez zanesenjakov v operativi stvar ne bo zaživela. Predvsem revirni gozdarji, ki so vseh 30 ali 40 let preživeli v enem revirju, so si v vsakodnevnem stiku z gozdom in ljudmi nabrali pravo zakladnico znanja, ki z njihovim odhodom največkrat utone v pozabo. Prav tem, pa tudi ostalim zanesenjakom je namenjena publikacija, ki je izšla ob priliki teh študijskih dni: »Navodilo za proučevanje zgodovine gozda in gozdarstva v območju, revirju in sestoju«. Vsaj po en izvod ima vsaka temeljna organizacija, poleg tega pa je priročnik na razpolago tudi v knjižnici delovne skupnosti skupnih služb.
Vida Papier
Lubje gori koristno
V Bohinju je bila pred prvim majem svečano otvorje-na nova kotlarna v temeljni organizaciji Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice.
Prizadevanja za ekonomski sežig lubja, ki je doslej ostajalo kot moteči produkt naših mehaniziranih skladišč, izvirajo iz leta 1979. Tedaj sta se delovni organizaciji Gozdno gospodarstvo Bled in Lesna industrija Bled dogovorili za ponovno soinve-sticijo. Na tak način sta gradili tudi mehanizirana skladišča.
Program je bil narejen leta 1980, razpis pa zaključen naslednje leto. Od 12 ponudb je bila izbrana za dobavitelja Tovarna energetskih postrojenj Djuro Djakovič iz Slavonskega Broda.
Strmocevni kotel ima nazivno moč 9,3 MW. Lubje ne zahteva posebne predpriprave. Cena je bila za tisti čas ugodna. Sklenjena pogodba je določala rok zaključka del
15.	11. 1982. Za projektanta je bil izbran Biro za lesno industrijo Ljubljana. Delovna organizacija Gozdno gospodarstvo Bled in Lesna industrija Bled sta sprejeli samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo kotlovnice vsak do ene polovice.
Gradnjo same kotlovnice bi lahko imenovali »Balkan
ekspres«. Vsi roki so bili zamujeni, cene pa vrtoglavo povečane. Kurišče je moralo biti posebej uvoženo od firme Weiss, ker so dobavitelji šele kasneje ugotovili, da ga ne znajo narediti. Dobava se je začela šele novembra 1983, montaža pa naslednje leto. Letos 24. januarja se je začelo poizkusno obratovanje. Pri gradnji so sodelovala številna domača gradbena in elektro podjetja. Porabljenih je bilo 14 starih milijard dinarjev: 22 % v gradbena dela, 76 % v opremo in 2 % prispevka za energetiko. Investicija še ni v celoti zaključena. Tudi nerešeni problemi še obstajajo, n. pr.: poleti bo lubja preveč, pozimi premalo. Kako ga shraniti?
Zelo ugodna je povezava novega kotla s starim, v katerem dogorevajo žagarski ostanki. Kotel na mazut naj bi odslej počival, saj se je doslej v hudih bohinjskih zimah dovolj namučil.
Ob energetskem primeru, ki rešuje »Tomaža Godca« in v prihodnosti FILBO, je rešen tudi ekološki problem onesnaževanja z lubjem, ki je po samovžigu gorelo in onesnaževalo zrak. Rešiti moramo samo še ekonomski problem: koliko komu za poceni energijo.
Ivan Veber
Otvoritev bohinjske kotlarne (foto I. Veber)
E
Odgovorni urednik: Jože Podlogar. Tehnični urednik: Milena Černe.
Člani: Ivan Veber, Alojz Mertelj, Nikolaj Lapuh, Tadej Vidic, Albert Vidic, Boris Ahac.
Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 600 izvodov.
V pokoj so odšli
ZORČ FRANC
Je domačin z Gorjuš. Vso delovno dobo je zaslužil v gozdovih. V začetku je delal sezonsko kot sekač in voznik. Na Pokljuki je delal že takrat, ko so »golcarji« stanovali v lubarcah. Od leta
1960 pa je bil stalno zaposlen. Naredil je tečaje za delo z motorno žago, za vožnjo traktorjev in za minerje. Pozimi je bil vsa leta član skupine, ki je hodila delat na žičnice Zatrnik. Poleti je delal v glavnem na poseku, kadar pa je bila potreba, je gradil vlake. V zimi 1970 — 1971 je štiri mesece delal v Švici. Tja so odšli delavci organizirano po dogovoru med GG Bled in gozdarskimi strokovnjaki iz Svice.
Delal je v sindikalni organizaciji, eno mandatno dobo je bil njen predsednik.
Z beneficirano delovno dobo, ki si jo je prislužil pri poseku, je dopolnil pogoje za redno upokojitev, čeprav je dopolnil šele 53 let.
PRANJlC MARKO
Doma je iz Komušine v Bosni. Pri našem TOZD-u se je zaposlil leta 1978. Ves čas je stanoval in delal v revirju Mežakla, v začetku na poseku, zadnja leta pa v gojenju. Vedno bolj ga je zapuščalo zdravje, zato je odšel v pokoj invalidsko.
Jože Podlogar
Velikonja Milka
V številni kmečki družini v Spodnjih Gorjah se je leta 1928 rodila in večji del otroštva odraščala. Trdo kmečko delo ji ni dopustilo, da bi zaživela in se sprostila v otroških igrah, temveč jo je utrjevalo in jeklenilo za težke čase, ki so prihajali.
V hudih časih, ko je ves svet tlačil okupatorski škorenj, se ni prepustila malodušju, temveč je vseskozi pomagala partizanom, saj so Jakopčovi (po domače) tedaj prebivali na Zatrniku na robu pokljuških gozdov, kjer so se bile odločilne bitke.
Vojna vihra je minila, kmetija je postala premajhna in zato je morala Milka v širni svet za kruhom. Vpisala se je v nižjo gozdarsko šolo, po končani šoli se je zaposlila pri Gozdarskem institutu. Živela in odraščala je med gozdovi, ljubila njih tišino, zato si je tudi poiskala delo v okrilju gozdov — delala je na terenih Pohorja, Pokljuke, pa vse tja do Belce.
Izbrala si je moža med kolegi in mu rodila postavnega sina. Za matere v tistem času še ni bilo takšnih ugodnosti, kot so sedaj, zato je v času sinovega odraščanja za nekaj časa ostala doma. Po ponovni zaposlitvi je najprej delala v »Universalu« na Jesenicah, leta 1963 pa je spet prišla med kolege v TOZD gozdarstvo Jesenice. Tu je opravljala dela in naloge mezdnega knjigovodja, po letu 1976 pa dela in naloge blagajnika.
Leta 1979 je bila premeščena na isto delo v TOK — zasebni sektor gozdarstva
o.	e. Jesenice, kjer je ostala vse do upokojitve.
Svoje delo je vestno opravljala in poleg svojega dela bila aktivna tudi pri osnovni organizaciji sindikata — dve mandatni dobi je bila blagajnik našega sindikata.
Konec letošnje zime v mesecu februarju 1985 se je naša sodelavka Velikonja Milka poslovila in se upokojila. Vsi sodelavci in sodelavke se ji za njen trud in večletno sodelovanje zahvaljujemo in ji želimo, da bi sedaj počivala in uživala težko zasluženo pokojnino.
Tudi kot upokojenka ne bo mirovala, saj sta si s sinom v okrilju gozdov in pašnikov zgradila prijetno okrepčevalnico na Zatrniku, kjer ji ne bo dolgčas, posejano v zimskem času, ko zažive bele poljane in so ljudje željni dobre in hitre postrežbe.
TOK o. e. Jesenice
TORKAR Minka,
ULČAR Janko in ŽVEGELJ Jerca so odšli v pokoj
Najprej je odšel v pokoj Ambrožič Ciril, vratar, nato Kajdiž Polda in Torkar Vinko, potem Klinar Stanko in v invalidski pokoj Dežman Jože, v letošnjem letu pa kar trije, Torkar Minka, Ulčar
Janko in Žvegelj Jerca. V dobrih štirih letih se zamenjava osmih ljudi vsekakor pozna, tako v delovnih navadah, v medsebojnih odnosih, v drobnih stvareh, ki ločujejo starejše, zrele ljudi od mladih, vihravih in neizkušenih. Nekdo je rekel, da mladi kljub novim znanjem, novim pogledom, veliki energiji, ki jo izžarevajo, ne morejo preseči izkušenj, ki so si jih pridobili starejši. Le-te prinaša samo čas, življenje, delo. Tega bi se morali vsi zavedati, vendar je to spoznanje prav tako posledica izkustva. Taje odvisna od časa in zaprt krog nespozna-nega nam ustvarja razlike med generacijami, včasih cele prepade, včasih pa drobne razlike, samo za popestritev vsakdanjika.
Ti ljudje so doživeli vojno, drugo svetovno vojno, ne še kot odrasli ljudje, ampak kot otroci, malo večji ali malo manjši. Videli so zelene in črne hudobne strice s svetlečim orožjem in čeladami, pogrešali so domače in sosedove, ki so odšli nekam v gozd h »gošarjem«, doživeli pomanjkanje v taboriščih, težko pričakovan povratek domov in kar se je gotovo najbolj vtisnilo v to generacijo, kar živi še danes, kar je neizbrisno, doživeli so tudi izdajalstvo in klečeplazenje
domačih ljudi pred vsiljevanjem tuje volje, moči, nadvlade.
V prvo petletko so vstopili v zanosu, zagnano, udarniške nedelje in dvanajsturni delavnik nista bila nič posebnega.
Delali so, gradili novo domovino za sebe in za svoje še nerojene otroke, za bodoče rodove. Združevalo jih je več kot tridesetletno delo v istem kolektivu, združevale so jih tudi iste življenjske poti, pa reforme in resolucije, devalvacije in revalvaci-je, skrbi z otroki in vnučki in nazadnje, kaj bodo delali, ko se bodo poslovili od »Avto-parka«. Minka bo pospravljala svojo novo lepo hišo in pomagala svojim otrokom do boljšega kruha. Še vedno nam pomaga pri uvajanju naših novih sodelavk. Jerca bo pazila na svoji dve vnučki. Janko pa bo poskrbel za drva, pospravljal okoli hiše in še priložnostno kaj postoril. Še vedno bodo prišli v »Avtopark«, saj imajo tu prijatelje, prijateljstvo pa ima globoke korenine skupnega dela.
Ta generacija sije ustvarila ime, celò zgodovino, postavila je spomenike, ki nas bodo spominjali na ta čas in popolnoma jo bomo razumeli šele, ko si bomo nabrali dovolj izkustva. Tadej VIDIC
REZULTATI
proizvodnih tekmovanj gozdarjev, kmetov in voznikov tovornjakov za prevoz lesa
BOH. BISTRICA
a, T. ..	2. junij 1985
A) Posamično
Priimek in ime	TOZD	Štev. točk
1. ŠTRAVS Marjan	Pokljuka	709
2. ZUPANC Srečo	TOK — delavci	683,5
3. LIPOVEC Jože	TOK — kmetje	642,5
4. PONJAVIĆ Marko	Jesenice	628,5
5. KOROŠEC Vinko	Pokljuka	610,5
6. BABIČ Ilija	Jesenice	603,5
7. STOJČEVIĆ Ivica	Jesenice	592
8. KLINAR Štefan	TOK — kmetje	591
9. RAZPET Pavel	Bohinj	589
10. KOVAČIČ Ivan	Pokljuka	584,5
11. SODJA Franc	TOK — kmetje	574
12. DOMISLIČIvo	TOK — delavci	573,5
13. MEHANOVIĆ Šefik	Jesenice	565
14. ČUDEN Jože	TOK — kmetje	559
15. ALEKSIČ Čedo	Bohinj	551
16. POTOČNIK Marjan	TOK — delavci	550
17. BURIČJoso	Pokljuka	545,5
18. ZALOKAR Ivan	TOK — kmetje	544,5
19. MALIVOJEVIĆ Nedeljko	TOK — delavci	540,5
20. ŠARIĆ Muhamed	Bohinj	535,5
21. KOVAČEVIČ Ivo	TOK — delavci	502
22. PEJIČ Ivo	Bohinj	477
23. JELIČ Ante	TOK — delavci	470,5
24. BEZNIK Ciril	Pokljuka	461,5
25. PRISTOV Franci	Jesenice	453
26. VUČENOVIĆ Ilija	Jesenice	451,5
27. TALER Anton	TOK — kmetje	378,5
28. RIBARIČ Alojz	Bohinj	353
29. GANIČJuro	Bohinj	336
30. JAGNJIĆ Mirko	Pokljuka	321
nadaljevanje na 14. str.
REZULTATI proizvodnega tekmovanja
nadaljevanje s 13. str.	
B) Ekipno	
1. TOZD gozdarstvo	
POKLJUKA	
1. Štravs Marjan	709
2. Korošec Vinko	610,5
3. Kovačič Ivan	584,5
	1.904
2. TOZD gozdarstvo JESENICE	
1. Ponjavič Marko	628,5
2. Babič Ilija	603,5
3. Stojčevič Ivica	592
	1.824
3. TOK — kmetje	
1. Lipovec Jože	642,5
2. Klinar Štefan	591
3. Sodja Franc	574
	1.807,5
4. TOK — delavci	
1. Zupanc Srečo	683,5
2. Domislič Ivo	573,5
3. Potočnik Marjan	550
	1.807
5. TOZD gozdarstvo BOHINJ	
1. Razpet Pavel	589
2. Aleksič Čedo	551
3. Šarič Muhamed	535,5
	1.675,5
C) Tekmovanje voznikov	
tovornjakov za prevoz lesa	
1. AMBROŽIČ Miro	307 točk
2. POLAK Jaka	299 točk
3. BIČEK Štefan	298 točk
4. JENSTRLE Bojan	283 točk
5. DIJAK Franc	277 točk
6. AMBROŽIČ Janko	273 točk
7. TONEJC Štefan	263 točk
8. KNAFELJ Milan	260 točk
9. ERLAH Gaber	254 točk
10. SODJA Pavel	252 točk
11. COLJA Dušan	243 točk
12. SMOLEJ Miha	237 točk
13. PREŽELJ Jože	223 točk
D) Prežagovanje z lokarico	
a) Moški	cm2/min.
1. CESAR Zdravko	1.318
2. CERKOVNIK Janez 1.258	
3. MLEKUŽ Baldi	1.187
4. KLINAR Andrej	1.175
5. RIBARIČ Alojz	1.112
6. VIDIC Albert	1.035
7. ČUDEN Jože	1.018
8. BUČIČ Ilija	998
9. CERKOVNIK Jože	943
10. ZALOKAR Ivan	912
11. SMOLEJ Miha	866
12. SODJA Mirko	850
13. BUČIČ Ivo	712
14. MERTELJ Alojz	664
15. KLARIĆ Peter	658
16. PONJAVIĆ Marko	652
17. ALEKSIČ Čedo	611
18. CVIJIĆ Milan	572
19. TORKAR JANKO	456
20. STRAJNER Polde	416
b) Ženske	
1. KLARIČ Kata	388
2. PODGORNIK Francka 351	
3. DROLE Marica	316
4. MLEKUŽ Julka	313
5. REZAR Angela	309
6. ARH Rezi	306
7. PODLOGAR Rezka	280
8. AŽMAN Vida	258
9. STRAJNER Slavka	246
10. ZAJC Mimi	225
11. LAPAJNE Tončka	206
12. PANČUR Marjana	147
c) Otroci v parih
1.	PANČUR Rok
STRAJNER Polona 403
E) Vlečenje vrvi
1.	TOZD gozdno avtoprevoz-ništvo in delavnice
2.	TOZD gozdarstvo Bohinj
3.	TOZD gozdarstvo Jesenice
4.-5. TOZD gozdno gradbeništvo
4.-5. TOZD gozdarstvo Pokljuka
F) Valjanje hloda
Priimek in ime	Čas
1. KLINAR Štefan	0,28
2. KLINAR Andrej	0,29
3. SODJA Mirko	0,30
4. PONJAVIČ Marko	0,31
ALEKSIČ Čedo	0,31
6. ALEKSIČ Peter	0,34
7. CVIJIĆ Dušan	0,41
ŠARIČ Muhamed	0,41
9. VIDIC Albert	0,42
10. CVIJIĆ Milan	0,47
11. BUČIČ Ilija	0,49
12. BUČIČ Ivo	0,50
13. CVIJIĆ Rade	0,51
LIPICA
14. in 15. junij 1985
14. in 15. junija 1985 je bilo proizvodno tekmovanje gozdarjev in voznikov gozdnih kamionov Slovenije. Pokrovitelj tekmovanja je bil Republiški odbor sindikata delavcev gozdarstva in lesne industrije Slovenije, organizator v letošnjem letu pa Zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa Sežana. Tekmovanje je bilo na hipodromu v Lipici. Organizator se je potrudil in dobro izpeljal 14. proizvodno tekmovanje. Tekmovanja se je udeležilo 15 ekip gozdarjev z 90 tekmovalci in 13 ekip voznikov gozdnih kamionov s 26 tekmovalci. Teoretični del tekmovanja je bil 14. 6., praktični del pa 15. 6. Rezultati tekmovalcev so bili v primerjavi z letom 1984 mnogo boljši, le tekmovalci delovne organizacije GG Bled ne morejo biti zadovoljni s svojimi uvrstitvami na tem tekmovanju. V prihodnjem letu, če bomo mogoče še organizatorji republiškega in zveznega proizvodnega tekmovanja, se bomo morali na tekmovanje bolje pripraviti. To naj bi bila naloga tekmovalcev in organizatorja.
Rezultati tekmovalcev gozdarjev
a) posamezno: 1. Stanko Kos, Lesna Slovenj Gradec,
891.0	točk; 2. Obretan Andrej, Lesna Slovenj Gradec,
884.0	točk; 3. Srebre Ivan, Lesna Slovenj Gradec, 875,0 točk; 45. Štravs Marjan, TOZD gozdarstvo Pokljuka,
699,5	točk; 48. Korošec Vinko, TOZD gozdarstvo Pokljuka, 686,0 točk; 49. Lipovec
Jože, TOK kooperanti, 686,0 točk; 55. Zupanc Srečo, TOK Radovljica, 674,5 točk; 56. Babič Ilija, TOZD gozdarstvo Jesenice, 668,0 točk; 63. Razpet Pavel, TOZD gozdarstvo Bohinj, 642,5 točk
Rezultati tekmovalcev gozdarjev
b) ekipno (v ekipo se štejejo trije najboljši tekmovalci): 1. Lesna Slovenj Gradec,
2.650.0	točk; 2. GG Nazarje,
2.512.0	točk; 3. GG Postojna,
2.488.5	točk; 11. GG Bled,
2.071.5	točk.
Rezultati tekmovalcev voznikov gozdnih kamionov
a)	posamezno:	1. Kovač
Dušan, GG Postojna, 470,0 točk; 2. Lampe Ivan, GG Ljubljana, 469,0 točk; 3. Nabernik Marjan, Lesna Slovenj Gradec, 459,0 točk; 19. Ambrožič Miro, TOZD gozdno avtoprevozništvo, 419 točk; 20. Polak Jaka, TOZD gozdno avtoprevozništvo, 414 točk.
Rezultati voznikov gozdnih kamionov
b)	ekipno: 1. Lesna Slovenj Gradec, 912,0 točk;
2.	GG Postojna, 910,0 točk;
3.	GG Ljubljana, 894,0 točk;
10.	GG Bled, 833,0 točk.
SREMSKA MITROVICA 21. in 22. junij 1985
21. in 22. junija 1985 je bilo 23. zvezno proizvodno tekmovanje gozdarjev v Sremski Mitroviči. Pokrovitelj tekmovanja je bil Veče save-za sindikata Jugoslavije, Sa-vezni odbor sindikata radni-ka proizvodnje prerade drve-ta, neposredni organizator pa »Vojvodina« složena organizacija udruženog rada šumskih i industrijskih rad-nih organizacija Sremska Mitrovica. Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip z 48 tekmovalci.
Rezultati tekmovalcev gozdarjev
a)	posamezno:	1. Marko
Borisavljevič, SR Srbija,
907.0	točk; 2. Andrej Obretan, SR Slovenija, 886,0 točk;
3.	Marko Miličevič, SAP Vojvodina, 882,0 točk.
Rezultati tekmovalcev gozdarjev
b)	ekipno:	1. SR Hrvat-
ska, 5.020,5 točk; 2. SR Slovenija, 4.967,0 točk; 3. SAP Vojvodina, 4.757,5 točk;
4.	SR Srbija, 4.719,5 točk;
5.	SR Bosna in Herc., 4.439,5 točk; 6. SR Črna gora, 3.575,5 točk; 7. SR Makedonija,
2.589.0	točk; 8. SAP Kosovo,
2.284.0	točk.
Sport
Niti pol leta se še ni izteklo, pa je program aktivnosti za leto 1985 v večini že realiziran. Predlog plana, ki je bil objavljen v 1. številki, je bil sprejet, torej so tudi odobrena finančna sredstva za delo na področju športa in rekreacije. Precej tekmovanj je bilo v teh mesecih. Kot vrsto let tudi letos sodelujemo na tekmovanjih za:
1.	najboljšo delovno organizacijo v občini Radovljica
2.	igre SOZD-GLG
3.	sindikalne igre GG Bled
4.	zimska lesariada
5.	organizirano rekreacijsko kegljanje
1.	V okviru plana občinskega sindikata smo
letos že nastopili v naslednjih panogah:
1.	smuški teki
Tekmovanje je bilo na Lipcah 3. 2. 1985. Tekmovanja se je udeležil samo Ahac Boris in se uvrstil na 13. mesto. S svojo udeležbo je za celotno tekmovanje prispeval 3, 4 točke.
2.	veleslalom
Tekmovanje je bilo organizirano šele 10. marca, tako da je bilo snega zares samo za tekmovanje. Tekmovanja se je udeležilo 26 naših smučarjev in smučark, dosegli pa smo naslednje rezultate:
ženske nad 36 let
2.	Praprotnik Marija
3.	Ažman Vida
10.	Černe Milena
Ženske do 27 let
10.	Pretnar Brigita
moški nad 46 let
2.	Lakota Peter 15. Rožič Jaka
moški od 36 do 45 let
6.	Šolar Zvone 23. Silič Zdravko 29. Kunstelj Štefan
moški od 28 do 35 let
1.	Šemrl Janez
19.	Cesar Zdravko 23. Kunčič Franc
moški do 27 let
7.	Pikon Andrej
20.	Hribar Bogdan
ekipno ženske
3. mesto	23 točk
ekipno moški	
3.-4. mesto	41 točk
ekipno skupaj	
2. mesto	64 točk
Ti rezultati in množičnost nam je prinesla 100 točk.
3.	Kegljanje — borbene
Nastopili smo z dvema moškima in eno žensko ekipo. Tekmovanje je bilo v Radovljici.
Uvrstitve:
ekipno ženske:	18. mesto
moški:	11. mesto
GG Bled I.
35. mesto GG Bled II.
ekipno skupaj :
11.	do 18. mesto Za tekmovanje v kegljanju smo dobili 26 točk.
4.	odbojka
V odbojki že tradicionalno krojimo vrh v naši občini. Tudi letos smo se uvrstili v finalno skupino, kjer smo zasedli prav dobro 2. mesto. Vrstni red finalne skupine:
1.	Iskra Lipnica
2.	GG Bled
3.	Plamen Kropa
4.	Elan
Nastopila je tudi druga ekipa GG Bled in zasedla 16. mesto.
Za rezultate in udeležbo v tej disciplini smo dobili 100 točk.
5.	Streljanje z zračno puško
Tekmovanje je bilo v soboto 18. in nedeljo 19. maja v Mošnjah.
Čeprav smo včasih dosegali dobre rezultate, pa že
VELESLALOM
Ženske
1.	Ažman Vida	35,14
2.	Papier Vida	38,08
3.	Loncnar Majda	38,50
4.	Vilman Alenka	42,43
Moški nad 50 let
1.	Ogris Kristl	34,58
2.	BešterJože	35,21
3.	Rožič Jaka	38,20
4.	Vodnov Pavel	41,66
5.	Zorč Franc	48,50
Moški od 41—50 let
1.	Klinar Andrej	29,66
2.	Silič Zdravko	33,43
3.	Veber Ivan	35,34
4.	Gartner Franc	35,75
5.	Vampelj Vlado	38,11
6.	Stare Franc	43,53
Moški od 31—40 let
1.	Šolar Zvone	31,66
2.	Gorzetti Slavko	31,67
3.	Kunčič Franc	33,77
4.	Kraigher Metod	35,55
5.	Kunstelj Blaž	35,60
6.	Kunstelj Štefan	36,47
7.	Bolčina Pavel	37,43
8.	Zalokar Andrej	37,84
9.	Soklič Darko	38,27
10.	Smolej Jernej	40,09
11.	Polak Jaka	48,34
Moški do 30 let
1.	Šemrl Janez	29,37
2.	Pikon Andrej	29,83
3.	Jerovšek Kostja	32,54
4.	Noč Rajko	33,58
5.	Lukežič Marjan	33,66
6.	Žemva Peter	33,72
7.	Štraus Marjan	33,83
štiri leta nismo nastopili v tej disciplini.
Letos smo imeli 19 predstavnikov, ki so že s samo udeležbo doprinesli 64,6 dragocenih točk za celoletno uvrstitev. Uvrstitve do sedaj še niso bile objavljene.
II.	1. XIII tradicionalno tekmovanje delavcev GG Bled v VSL in smučarskih tekih
Res enkraten prizor je bil v nedeljo 31. marca na smučišču Viševnik nad Rudnim poljem. Vreme je bilo prekrasno, smučišče izredno lepo urejeno, pozneje pa smo ugotovili, da je bila proga za VSL tudi lepo tekoče postavljena. Vzdušje je bilo podobno velikim prireditvam — z ozvočenjem in poskrbljeno za lačne in žejne.
Za to odlično izvedbo so krivci člani OOS TOZD gozdarstvo Pokljuka in o. e. TOK ter komisija za šport in rekreacijo pri KOOS GG Bled, ki so organizirali tekmovanje.
Tekmovalci so bili razvrščeni v več kategorij. Najboljši trije so prejeli lično izdelane spominske kolajne, vsi nastopajoči pa tudi spominske kocke.
REZULTATI:
Bohinj
DSSS
TOK
Jesenice
Pokljuka
TOK
Pokljuka
Avtoprevozništvo
Pokljuka
Gradbeništvo
DSSS
Bohinj
Jesenice
Avtoprevozništvo
Pokljuka
DSSS
Gradbeništvo
TOK
Gradbeništvo
Gradbeništvo
Bohinj
Gradbeništvo
Gradbeništvo
Avtoprevozništvo
TOK
Avtoprevozništvo
DSSS
Bohinj
Jesenice
Jesenice
Avtoprevozništvo
Avtoprevozništvo
Pokljuka
8.	Zupanc Srečo	33,89	TOK
9.	Kavčič Vlado	34,65	Avtoprevozništvo
10.	Baš Jože	34,72	Jesenice
11.	Grmek Marko	35,48	Pokljuka
12.	Šmid Ivo	36,16	Avtoprevozništvo
13.	Vidic Albert	36,80	Gradbeništvo
14.	Pristov Franci	36,87	Jesenice
15.	Avsenek Stane	36,90	DSSS
16.	Vidic Boris	37,91	Avtoprevozništvo
17.	Cesar Zdravko	38,11	TOK
18.	Mežnarec Mirč	38,35	Pokljuka
SMUČARSKI TEKI Ženske
1.	Rozman Ivanka	9:46,2	Bohinj
2.	Pančur Marjana	15:30,4	TOK
3-1	Ogrin Marija	15:52,7	DSSS
4.	Kalan Danica	17:18,1	TOK
Moški nad 35 let			
1.	Kobilica Pavel	5:55,3	Pokljuka
2.	Kunstelj Štefan	7:30,4	Bohinj
3.	Šolar Zvone	8:00,4	DSSS
4.	Bešter Jože	8:35,2	TOK
Moški do 35 let			
1.	Cesar Zdravko	7:03,7	TOK
2.	Pikon Andrej	7:11,0	Bohinj
3.	Avsenek Andrej	7:44,4	TOK
4.	Šemrl Janez	7:55,0	DSSS
5.	Kunčič Franc	8:50,3	TOK
VELESLALOM
TOZD	Moški nad 50 let	41-50	31-40	do 30	Ženske	Skupaj VSL
DSSS			Silič 50	Šolar 60	Šemrl 60	Papier 50	220
Bohinj	—	Veber 45	Kunstelj 39	Pikon 50	Ažman 60	194
TOK	Bešter 50	—	Kunčič 45	Zupanc 35	Loncnar 45	178
Poklj.	Ogris 60	Stare 39	—	Štraus 37	—	136
Avtop.	Vodnov 43	Vampelj 41	Soklič 33	Lukežič 41	—	158
Gradò.	—	Klinar 60	Gorzetti 50	Vidic 28	_	138
Jesen.	—	Gartner 43	—	Jerovšek 45	Vilman 43	131
VRSTNI RED: 1. Delovna skupnost skupnih služb
2.	TOZD gozdarstvo Bohinj
3.	Temeljna organizacija kooperantov
4.	TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice
5.	TOZD gozdno gradbeništvo
6.	TOZD gozdarstvo Pokljuka
7.	TOZD gozdarstvo Jesenice
SMUČARSKI TEKI
TOZD	Ženske		Moški nad 35 let		Moški nad 35 let		Skupaj
DSSS	Ogrin	45	Šolar	45	Šemrl	43	133
Bohinj	Rozman	60	Kunstelj	50	Pikon	50	160
TOK	Pančur	50	Bester	43	Cesar	60	153
Pokljuka	—		Kobilica	60	-		60
VRSTNI RED: 1. TOZD GOZDARSTVO Bohinj							
	2. Temeljna organizacija kooperantov						
	3. Delovna skupnost skupnih služb						
	4. TOZD gozdarstvo Pokljuka						
EKIPNI VRSTNI RED							
TOZD		Veleslalom			Teki		Skupaj
1. Bohinj			194		160		354
2. DSSS			220		133		353
3. TOK			175		153		328
4. Pokljuka			136		60		196
5. Avtoprevoz.			158		—		158
6. Gradbeništvo			138		—		138
7. Jesenice			131		—		131
2.	Sindikalno prvenstvo GG Bled v kegljanju
REZULTATI:
moški:
1.	Zalokar Slavko
2.	Kunstelj Štefan
3.	Sekelez Ante
4.	Šemrl Janez
5.	Kraigher Metod
6.	Milinovič Ivan
7.	Vidic Albert
8.	Kusič Ante
9.	Dundič Ivan
10.	Avsenek Stane/
/
ženske:
1.	Bizilj Alenka
2.	Bernard Olga
III.	22. republiško smučarsko tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev na Rogli
Prireditelj letošnjega tekmovanja je bilo Gozdno gospodarstvo Maribor. Tekmovanje je bilo ekipno in posamezno. Smučarji so bili razdeljeni v štiri starostne kategorije, vsaka delovna organizacija pa je lahko prijavila po dva tekmovalca v kategoriji-
Za tekmovanje smo uspeli sestaviti le ekipe za veleslalom.
Ženske — IV. kategorija
1. Šturm Francka	Alples
10.	Černe Milena	GG Bled
Ženske — III. kategorija
1. Urankar Marija	Lip Bled
4.	Ažman Vida	GG Bled
14. Loncnar Majda	GG Bled
Ženske — II. kategorija
1. Pečnik Breda	GG Celje
4.	Praprotnik Marija GG Bled
Ženske — I. kategorija
1. Prezelj Majda	Alples
12.	Pretnar Brigita	GG Bled
odstopila Papier Vida
Moški — IV. kategorije
1. Lakota Peter	GG Bled
26.	Rožič Jaka	GG Bled
Moški — III. kategorija
1. Zupan Miha	Elan
27.	Šolar Zvone	GG Bled
Moški — II. kategorija
1. Rozman Milan	GG
Ä	Kranj
4.	Šemrl Janez	GG Bled
24.	Cesar Zdravko	GG Bled
Moški — I. kategorija
1. Koželj Viki	Elan
7.	Pikon Andrej	GG Bled
20.	Hribar Bogdan	GG Bled
V smuških tekih je nastopil le AHAC Boris, v svoji kategoriji se je uvrstil na 5. mesto.
VELESLALOM — ekipno
Ženske: 1. Alples Železniki
4.	GG Bled
Moški: 1. Elan Begunje
3.	GG Bled
IV.	ZIMSKE IGRE SOZD GLG
Kot že mnogokrat je tekmovanje potekalo na Soriški planini, zaključek pa je bil spet v Železnikih. Tekmovanje je bilo 30. marca pod pokroviteljstvom SOZD v organizaciji JELOVICE — lesne industrije iz Škofje Loke.
REZULTATI:
Veleslalom
Ženske do 30 let:
1.	Skrt Meta	Alples
2.	Ristič Jelka	LIP Bled
3.	Kular Jelena	Jelovica
7.	Papier Vida	GG Bled
Ženske nad 30 let:		
1.	Praprotnik Marija GG Bled	
2.	Šifrer Ana	LIP Bled
3.	Šmid Verona	Alples
6.	Ažman Vida	GG Bled
12.	Loncnar Majda	GG Bled
16. Černe Milena		GG Bled
Moški do 27 let:		
1.	Rozman Milan	GG
		Kranj
2.	Pintar Rado	Alples
3.	Golja Marjan	Alples
4.	Pikon Andrej	GG Bled
Moški 28 do 35 let:		
1.	Šemrl Janez	GG Bled
2.	Ravnik Jure	LIP Bled
3.	Zalokar Zdravko	LIP Bled
6.	Mlekuž Ozbald	GG Bled
12. Gorzetti Slavko
14.	Cesar Zdravko 16. Kunšič Franc
Moški 36 do 45 let:
1.	Prezelj Mileno
2.	Klinar Andrej
3.	Šmid Janče 6. Šolar Zvone
21. Silič Zdravko
Moški nad 45 let:
1.	Ažman Stanko
2.	Jamnik Avgust
3.	Primožič Franc
15.	Rožič Jaka
GG Bled GG Bled GG Bled
Alples GG Bled Alples GG Bled GG Bled
LIP Bled Jelovica GG Kranj GG Bled
EKIPNA UVRSTITEV — VELESLALOM
1.	Alples
2.	LIP Bled
3.	GG Bled
4.	GG Kranj
5.	Jelovica
6.	ZLIT
7.	AERO
8.	SOZD GLG - DSSS
9.	GRADIS
115 točk 113 točk 100 točk 92 točk 83 točk 54 točk 32 točk 22 točk 20 točk
TEKI:
Ženske do 30 let:
1. Ristič Jelka	LIP Bled
5. Papier Vida	GG Bled
Ženske nad 30 let:
1. Ristič Albina	LIP Bled
3. Praprotnik Marija GG Bled	
Moški do 35 let:	
1. Nastran Tone	Alples
13. Avsenek Andrej	GG Bled
Moški nad 35 let:	
1. Malej Janez	LIP Bled
9. Kunstelj Štefan	GG Bled
12. Rožič Jaka	GG Bled
EKIPNA UVRSTITEV — teki	
1. LIP Bled	36 točk
2. Alples	31 točk
3. GG Kranj	15 točk
4. GG Kranj	11 točk
5. Jelovica	4 točke
PREHODNI POKAL	
SOZD - GLG	
Ekipno — veleslalom	in teki
1. LIP Bled	149 točk
2. Alples	146 točk
3. GG Bled	111 točk
4. GG Kranj	107 točk
5. Jelovica	87 točk
6. ZLIT	54 točk
7. AERO	32 točk
8. SOZD GLG - DSSS 22 točk	
9. GRADIS	20 točk
REZULTATI
5. LETNIH ŠPORTNIH IGER SOZD GLG MEDVODE, 18. maj 1985
Panoga	GG Bled	Alples	Jelo- vica	Lip	Gra- dis	GG Kranj	Zlit	Aero
streljanje M	1	4	5	6	7	3	0	2
streljanje Ž	2	6	4	7	8	5	1	3
kegljanje M	6	8	7	2	1	3	4	5
kegljanje Z	1	4	5	6	0	3	2	0
nam. ten. M	5	2	6	3	0	4	0	1
nam. tenis Ž	1	4	3	5	0	2	0	0
m. nogomet	4	6	2	3	5	8	1	7
šah	0	2	6	5	0	4	1	3
balinanje	2	6	3	1	4	0	5	7
skupaj točk	22	42	41	38	25	32	14	28
Naša lovska praksa: en jelen na krdelo košut. Kdo bo plačal škodo v gozdovih? (foto I. Veber)
Dveletna mandatna doba delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb

yr	V ^ *
_	<< X *........jk
Jaka vpraša Franca: »Ti, ejga, kdo pa v tvoji familiji odloča o važnih stvareh?«
Franc: »Ja, veš, pri nas o ,ta malih’ stvareh odloča žena, za ,ta velike’ se pa brigam jaz.«
Jaka: »To je pa prima, samo, kaj pa so to ,ta male’ stvari, o katerih odloča tvoja žena.«
Franc: »Veš, to je, kam bomo šli na dopust, koliko otrok bova imela, kaj bomo kupili za skupen denar, kam bodo otroci šli v šolo, koliko denarja smem zapraviti v gostilni in še nekaj takih drobnarij.«
Jaka: »in ,ta velike’?«
Franc: »Ja, to je pa vojna med Irakom in Iranom, državljanska vojna v Libanonu, napetost med supersilama, lakota v Afriki itd.«
Naj se bralec ne čudi, če sem redno poročilo o dvoletnem »delu« delavskega sveta začel s ša-
lo.
Ne bom našteval, koliko sporazumov smo sprejeli, kolikokrat smo dvignili vrednost točke itd.
Ob vodenju 29 sej so se mi utrnile nekatere misli, ki bi jih rad dal »na svitlo« brez namenov blatenja naše ureditve, države ali naše ustave.
Na naših sejah smo sklepali in obravnavali stvari, kar je bilo milo rečeno pravo mlatenje prazne slame.
Suhoparna besedila desetine sporazumov, sklepanje o že pripravljenih sklepih, ki jih delavski Svet mora sprejeti, sicer bo o tem izšel zakon, sprejemanje zaključnih računov, ki so komplicirani, da jih razume lahko samo strokovnjak, vse to je na delavskih svetih pravi dolgčas in avtomatično dviganje rok. Razen sklepov o delovnem času nisem imel niti enkrat občutka, da o nečem odločam. Nočem s tem reči, da so naši vodilni delavci krivi za to stanje, saj le izvršujejo svoje naloge.
Res je, da v delegatskem sistemu po svojih delegatih odločam o vseh važnih stvareh. Vendar imam željo, da bi enkrat kot delavec v združenem delu lahko rekel »ja« ali »ne« neposredno za eno od ,malih’ stvari našega ustvarjanja in delitve, kot na primer:
a)	za prispevek od skupnih dohodkov za letno ali zimsko olimpiado, za katere kandidira Jugoslavija;
b)	za najemanje kreditov v milijardah dolarjev, za katere potem nihče ne ve, koliko je bilo najetega denarja in kdo ga bo vračal;
c)	za investicije v izgradnjo Fenijev, Obrovcev, novih železniških prog itd.;
d)	za delitev družbenega prihodka v namene oborožitve, kongrese, simpozijev itd.;
e)	za predračune in potrebe federacije, protokolarne stavbe, naselja, otoke itd.;
f)	za velik administrativen aparat federacije, republike, občine SZDL, sindikata;
g)	za ugotovitve v sredstvih javnega obveščanja, da so za težko gospodarsko stanje v naši državi krivi vsi.
Morda so te želje neprimerne, misli preostre in kritika prehuda, vendar se strinjam z mislecem, ki je rekel, da je veličina človeka in sistema v spoznanju lastnih napak.
Peter Lakota
Spoštovani učitelj tehnične vzgoje, mentor tehniških dejavnosti!
Obveščamo vas o knjižicah, ki jih je v preteklem letu izdala Zveza organizacij za tehnično kulturo in so namenjene vam in mladim, ki sodelujejo v tehniških dejavnostih. Predlagamo, da se pri nabavljanju te literature petvežete s šolsko zadrugo ali pa z aktivom matematikov in fizikov na šoli, ker boste tako nabavljali ceneje, ali pa zbrali sredstva za krožek oziroma zadrugo. Več o tem kasneje. Katere novosti ponujamo:
1.	RADIOTEHNIKA IN ELEKTRONIKA (350,- din) je po mnenju radioamaterjev dober priročnik za delo v krožkih in konstruktorskih sekcijah. V knjižici je preko 50 grafikonov, tabel in shem, ki pomagajo pri delu.
2.	RAKETNO MODELARSTVO ZA MLADE (250,-) je pripomoček za delo modelarjev in vsebuje preko 30 skic in načrtov.
3.	DOBRO JUTRO, ELEKTRONIKA (350,—), v tej knjižici je zbranih preko 40 nasvetov in primerov o osnovah elektronike. Sicer pa je to priročnik za delo s sestavljanko z enakim naslovom.
4.	PRAVO ORODJE ZA VELIKE IN MALE MOJSTRE (360,- din) je priročnik za delo z električnim ročnim orodjem KLIP-KLAP. V njem boste našli marsikatero dobro idejo.
RAČUNALNIŠTVO - RAČUNALNIŠTVO - RAČUNALNIŠTVO - RAČUNAL
1.	RAČUNALNIŠTVO V 45 MINUTAH (300.—) je namenjeno spoznavanju osnov za delo z računalnikom.
2.	Zbirka RAZUMLJIVO IN PREPROSTO Z OSEBNIM RAČUNALNIKOM vsebuje štiri knjige: UVOD V RAČUNALNIŠTVO PRVI KORAKI V BAŠIČU, IGRE, GRAFIKA IN ZVOK in UČENJE Z RAČUNALNIKOM. Vsega skupaj blizu 450 strani zanimivega in koristnega branja. Cena zbirke je za naročila z našo naročilnico še vedno prednaročniška — torej 3200,— din.
3.	Kasete s programi za računalnik ZX SPECTRUM 48k: CICIBANOVA ABECEDA, CICIBAN ŠTEJE, CICIBAN RAČUNA, ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVARČEK.
4.	Kaseta za računalnik ZX SPECTRUM 16k ENERGETSKE OSNOVE SFRJ je nastala v Inštitutu za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Na njej je pet programov, s pomočjo katerih spoznamo porečja v SFRJ, vodne režime in najvažnejše vodne elektrarne. Namenjena je delu v krožkih in osebnemu izpopolnjevanju kot dopolnilo v sedmih in osmih razredih. Cena 1200,- din.
PRODAJNI POGOJI:
Pri knjižicah in kasetah dajemo 20 % popusta, če naročite vsaj šest primerkov, razen pri zbirki Razumljivo in preprosto z osebnim računalnikom, pri kateri je popust v tem, da jo lahko nabavite po prednaročniški ceni. Zato priporočamo, da med učenci zberete naročila, popust med prodajno ceno posamične knjižice in ceno, po kateri poravnate račun, pa uporabite bodisi za delo krožka, za šolsko zadrugo, za končni izlet. Tako bodo knjige in kasete prišle med tiste, ki so jim namenjene, mi pa bomo lahko pripravili nekaj novih še v tem letu. Torej: z razširjanjem knjig in kaset s področja tehnične kulture lahko pridobite sredstva za delo kluba mladih tehnikov oziroma tehniških krožkov.
Kako so cenjene funkcije?
Letos je leto volitev. V februarju smo volili novega sekretarja OO ZK, maja smo volili delegate v samoupravne organe, konec leta bomo imeli občne zbore osnovnih organizacij sindikata,' na katerih bomo izvolili nove izvršilne in nadzorne odbore. Ob pripravah na evidentiranje moramo razmišljati, kdo bo v teh organih prevzel najodgovornejše funkcije. Ob vsem tem sem razmišljal, katere funkcije so v temeljni organizaciji najpomembnejše. V predkandidacijski aktivnosti je bilo postavljeno vprašanje, katera družbenopoli-
9 članov izvršnega odbora
tična organizacija je pomembnejša ali sindikat ali ZK in katera je ali naj bo v podrejenem ali nadrejenem položaju. Hotel sem izvedeti, kako so funkcije v temeljni organizaciji cenjene. Sestavil sem majhno anketo, v kateri naj bi anketirani odgovorili, kako bi razvrstili funkcije v temeljni organizaciji po pomembnosti. Razvrstili naj bi naslednje funkcije: predsednik delavskega sveta, predsednik komisije za delovna razmerja, predsednik samoupravne delavske kontrole, predsednik sindikata, sekretar osnovne organizacije ZK. Anketo so izpolnili:
osnovne organizacije sindikata
mesto
		1	2	3	4	5	I
predsednik delavskega sveta		6 30	3 12				42
predsednik komisije za delovna razmerja	glasovi točk		1 4	4 12	2 4	2 2	22
predsednik SDK	glasovi točk		3 12	3 9		3 3	24
predsednik sindikata	glasovi točke	1 5	2 8	3 9	2 6		28
sekretar ZK	glasovi točke	3 15			3 6	3 3	24
9 članov osnovne organizacije ZK				mesto			
		1	2	3	4	5	S
predsednik delavskega sveta		8 40		1 3			43
predsednik komisije DR	glasovi točke		1 4	1 3	6 12	1 1	20
predsednik SDK	glasovi točke		1 4		2 4	6 6	14
predsednik sindikata	glasovi točke		6 24	3 9			33
sekretar ZK	glasovi točke	1 5	1 4	4 12	1 2	2 2	25
7 članov delavskega sveta				mesto			
		1	2	3	4	5	Z
predsednik delavskega sveta		6 30			1 2		32
predsednik komisije	glasovi točke		2 8	1 3	3 6	1 1	18
predsednik SDK	glasovi točke		3 12		1 2	3 3	17
predsednik sindikata	glasovi točke		2 8	3 9	2 4		21
sekretar ZK	glasovi točke	1 5		3 9		3 3	17
Vse ankete skupaj				mesto			
		1	2	3	4	5	I
predsednik delavskega sveta	glasovi točke	20 100	3 12	1 3	1 2		117
predsednik komisije	glasovi točke		4 16	6 18	11 22	4 4	60
predsednik SDK	glasovi točke		7 28	3 9	3 6	12 12	55
predsednik sindikata	glasovi točke	1 5	10 40	9 27	5 10		82
sekretar OO ZK	glasovi točke	5 25	1 4	7 21	4 8	8 8	66
Točkoval sem tako, da sem za prvo mesto dal pet točk, za drugo štiri točke, za tretje tri, za četrto dve in za peto eno točko.
Vse tri skupine anketiranih so dale največji pomen funkciji predsednika delavskega sveta. Tudi pri dodelitvi drugega mesta so bile vse tri skupine enotne. Odločile so se za predsednika sindikata.
Vse tri skupine skupaj so prvo mesto priznale predsedniku delavskega sveta, drugo predsedniku sindikata, tretje sekretarju OO ZK, četrto predsedniku komisije in peto ali zadnje predsedniku samoupravne delavske kontrole.
Ko sem ugotovil skupen rezultat, sem še enkrat prelistal anketne liste. Trije anketni listi so bili enaki skupnemu rezultatu — vrstnemu redu. Vse tri so izpolnili člani OO ZK. Da ljudje pripisujejo velik pomen funkciji predsednika delavskega sveta priča dejstvo, da je veliko število evidentiranih in kandidiranih članov za delavski svet, tako da smo se morali odločiti za odprto listo.
Ali je ta vrstni red rezultat premišljene presoje ali je to posledica in priznanje dosedanje
aktivnosti posameznih organov, naj ostane odprto vprašanje.
Pod anketo sem tudi napisal vprašanje: Katere funkcije so poleg teh v temeljni organizaciji še pomembne?
Pričakoval sem, da bo vsaj kdo pripisal pomembnost vodji delegacije. Pa ni bilo nobenega pripisa.
Ali je nepomembnost teh institucij posledica, ker je odločanje oddaljeno izven TOZD, ali zato, ker delegacij pri nas ni čutiti? Tudi to naj ostane odprto vprašanje.
Jože Podlogar
DO KOD SEŽE DRUŽBENA SAMOZAŠČITA?
Pride delovodja k šefu in mu reče: »Ugotovili smo, da v delavnici nekdo krade.«
»Kdo je ugotovil?« vpraša šef.
»Družbena samozaščita.«
»Ali veste ali vsaj sumite, kdo krade?«
»Vemo.«
»Prav, bomo krajo prijavili postaji milice. Ali boste šli pričat?« še vpraša šef.
»Ne, to pa ne,« odvrne delovodja.