250 Jtevilka.
I rst. v eetrtfk 9 novembra t SlMf
TeČnj XXIV
,,Edinost1'
shaia 1 »tli nf» dan. razun nedelj in praznikov. Eintraj in zvečer oh 7. uri. <> ponedeljkih in po praznikih izhaja t»i> uri rjtitraj.
Ntrefcnlnn /.mi««; Obe izdanji r.» leto . . . ^Id. -i!-— Za »orno rno izdan ip . . 12'— 'Ar po! leta.čftrtleta in na me"e<: razinerno.
Naročnino je plačevati nfcprej. Na naroČile hrer priložene naročnine *e norava ne ozira.
Na drobil«i prodajajo v 1'ratu zjut-ranje te v ilire po 9 nvč. večerne številke po 4 nviT.: pont'deljuke zjutranje 4te-viike po 3 nvč. I?.ven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
Večerno izd&nje.) ffl^l^lflli
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" WSfl
Telefon ttv. S70.
4 nvč.
V edinontl Je moč!
Oftl&sl
xe račutmio po vr«tnh v oftitn. /.a več-kramo naročilo * primernim popustom. Poslana. oainrtnice in javne zalivale, domači ovrlrt*! itd -»f računajo po pogodili.
Vai dopiai naj«e pošiljajo urediilMvii. Nefranknvnni dopini hp ne sprejemajo. Hoknpini se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ogla*** prejema lipnivniAtvo. Naročnini* in otriaae
je plačevali loco '»'rtft.
TredniStvu in tUkarnu *e nahajala v ulici ('Hrintia $tv. 12. I'pravnih t v o, o<1-pravni$t\<» in sprejemanje inseralov
v ulici Molin piccoln Siv. "H. nadatr.
»Jajalclj iti odgovorni urednik Fran Oodnik
Lastnik konsorcij tista „Edinosti",
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Dunaj H. Odsek za pomoč je sklenil naprositi predsedništvo zbornice, da deluje na to, da k>i «e o vladinih predlogah glede pomožnih kreditov razpravljalo kolikor mogoče kratko in hitro.
Dllllt^ H. Proračun za leto 1900. kaže sledeče številke: Skupni izdatki: 1,5H&.40C-M>ft3 kron (64,830.347 kron več od lani); skupni dohodki: 1.686.H11.H22 kron («4,302.154 več od lani); torej višek dohodkov 407.HHD kron.
Med izdatki je 17 milijonov kron za zvišanje plač železniškim uslužbencem, državnim slugam, žandarmeriji in finančnim stražnikom.
DllllaJ 8. Pc> izvajanjih voditelja finančnega ministerstva je lula debata o odgovoru ministra za notranje stvari na interpelacijo glede dogodkov na Moravskem. Posl. Žaček naglasa, da se je zaman prelivalo nedolžno krv, ter da omenjenih dogodkov ni pripisati a ntisemi takemu gibanju. V vprašavnih mestih so bili Židi vedno na strani Nemcev.
Potem-se je jednoglasno sprejelo predlog poslanca Daszynskega, da je postaviti poročilo tiskovnega odseka o dvignjenju časniškega in koledarskega kolka na dnevni red prihodnje seje, ki ho jutri.
Budimpešta (Zbornica poslancev.) Začasni proračun je sprejet v tretjem čitanju.
Berolln 8. Cesarja Viljelma II. bodo na potovanju v Anglež ko spremljali cesarica in otr< >oi.
Vojna v južni Afriki.
London H. »Reuter« javlja iz Eastcourta z dne o. t. m.: Oklopni vlak, ki je hotel zjutraj prodreti v Ladvsmith, je prišel do Cole uho. Železniški mostovi so bili nepokvarjeni.
London H. »Dail.v Mali« javlja iz Male-kinga z dne 215, m. m.: Po večdnevnem bombar-
PODLIH T K K.
Sursum corda!
24
Spisal E—n.—n.
VIT.
Neki večer je Savič opazil, da prihaja jesen.
Popoludne je bil po svoji navadi tam zunaj na široki, ljubljeni planjavi, kjer je ves svet utonil v brezmejnosti. Nebo je bilo jasno, a kar naenkrat se mu je zazdelo, da se mu je barvaizpre-menila. Koje bil zadnjič tu zunaj, je bila svetlejša, danes je že videti kakor šipa, na katero je kdo dahnil. In občutil je, da je tudi v njegovi duši tako. —
Oh, da. Priroda mu je še zvesta. Vedno ima tako lice, kakor on.
Njegove sanje so ga spojile s to neizmerno, vesoljno prirodo. Bil«, mu jCj knkor bUa tla iz_
ginila izpod njegovih nog. Plaval je v brezkraj-nosti. —
Povrnivši se v mesto, je osupnil. Po glavnem trgu so se sprehajali neštevilni ljudje — za Boga! To je jesen! Oh, po letu je trg še prazen ob tem Času — in od severne strani pihlja čudna, hladna sapa. Tam-le, pred restavracijo, se gibljejo prti, ki jih veter dviguje in mota.
To je jesen.
Kako hitro je prišla!
diranju i/, 0 topov, ki pa ni napravilo posebne škode, ho včeraj Boerci poskusili naskočiti mesto, a so bili odbiti ter so v največjem neredu bežali na vse strani.
London h. «Reuter« javlja iz Capetowna /. dne ?>. t. m. : Holandsko prebivalstvo kapske naselbine je nevtralno, a od Holandcev v deželi Be-čuanov se jih je mnogo pridružilo Boercem.
Berolill H. «Wolff» javlja: Mej Nemčijo in Anglijo se je sklenila, pod pogojeni pritrjenja od strani severne Amerike, pogodba o odstopu Sa-mojskih otokov Nemčiji. Izvzeta je skupina Tutuila.
Shod pol. društva „Edinost"
dne 29. okt. 1899. v Skednju.
(L>alje.) ljudsko Štetje.
Gospod dr. Gregorin je Čita I nastopni odstavek iz odloka e. kr. namestništva št. 34f)H8/VII od dne 2. maja 1899., s katerim je ta oblast priobčila odločbo ministerstva za nauk in bogočastje št. 23523/94. od 23. avgusta 1895. na rekurz pro-siteljev za ustanovljenje jedne slovenske ljudske šole v Trstu. Dotični odstavek se glasi :
»Per (jiianto riguarda la ohbiezione dei mandatari i dei petenti ciroa la procedura per stabilire il numero della popolazione slovena abitante entro il perimentro della cittft, il computo si basa SUl censimento della popolaiione deH'anno 1890, eho solo pno essere normativo iti proposito, nel quale, in difetto di oriteri legali per risolvere la (piestione, a che nazionalitrf appartenga un individuo, sono decisive unicamente le dichiarazioni date delle pa rti snlla loro lingua d' uso, i risultati, invece, <lel numero di voti nella V.a oiiria alle uiti me elezioni per il ConsigUo dell'Impero, non oftrono verun giusto eriterio in tale riguardo, ove si consideri che
Savičeva melanholija je postala silno bolestna. Bilo mu je, kakor bi se približeval konec, zadnji konec. Izza njega se dviguje večni nič. Pa to bi bila rešitev.
Se nikdar mu ni bila nirvana tako umljiva, kakor o teh trenotkih.
Bliža se čas, pride čas — in ti izgineš. In ta konec, to absolutno uničenje je blaženstvo. V tej ničnost', v tej neekzUtenci občutiš najvišo slast, to je edini lepi cilj.
Zaglobil so je v to idejo, ki se mu jo zdela kakor morje, po katerem plava. To je bila misel, katero ni samo mislil, temveč tudi čutil. In kar čudno mu je bilo, da je zadel včasih ob kakšnega človeka, da je uzrl semtertja kakšen voz. Ljudje, živi in mrtvi predmeti, realnost — kaj še obstoji ?...
Torej je še vedno noč Se vedno tista brez-k raj na tema?
Kdaj pride dan, dan brez ljudij, brez stvarnosti ? . ..
.lesen !
V drevoredu se je oziral po potih in čudno mu je bilo, da ni ležalo tam vse polno rumenega listja. Saj je vendar že jesen. V dnu svoje duše jo je čutil, z svojimi očmi jo je videl. Zakaj ne pada suho listje z drevja? Komaj tu in tam kakšen posamezen list.
per il candidato degli sloveni in <|iiesta ouria vo-tarono o poterono votare, per viste di parte o po-litiche, anehe elettori non appartenenti alla na/.io-nalitit slovena«.
Tu je torej izrecno pripoznano, da se je ministerstvo oziralo le na ljudsko štetje od leta 18^0. Prav to pa je, kar nas mora ogoreati, ker je naj-huja krivica. Sicer zatrjajo radi — ko jim j j namreč kdo očital, <la je to krivično, ako se o ljudskem štetju pošte v a le občevalni jezik — da tudi oni razlikujejo med občevalnim jezikom in narodnostjo, a ko treba upoštevati kako narodnost in nje zaliteve, se vendar sklicujejo na isto ljudsko štetje, izvišeno jedino le na podlagi obeevalnega jezika. In sosebno, ko gre za naše pravice tu v Trstu, se vedno sklicujejo na ljudsko štetje kakor jedini dokaz. Tako se je zgodilo v Hojanu, ko je šlo za to, da bi se na tamošnji pošti priredil tudi slovenski napis. Poštno ravnateljstvo je povprašalo na vladi, a ta poslednja se je sklicevala na rezultat ljudskega štetja in — slovenskega napisa še danes ni! A kako so šteli v Hojanu ? ! Mej nad 2000 prebivalcev so našli le 70 Slovencev !!! (Pojavi ogorčenja. Raznovrstno vsklikanje.) Takov rezultat je dosegel magistrat, kakor oblast s prenesenim delokrogom, torej kakor zastopnik vlade, kakor oblast, ki je pod nadzorstvom c. k. namestništva! (Cujte! Cujte!) Mi vsi vemo, kako ta rezultat ljudskega štetja v Hojanu bije resnici v obraz. Pomislimo le : mej 70 rojanskimi slovenskimi d u Sami je 2f>H za šolo godnih otrok (Veselost), mej temi 70 Slovenci — katerega števila veči del je sestavljen seveda od mladoletnih, žensk in otrok — smo imeli na zadnjih volitvah 1*10 glasov, a za V. kurijo preko (»00!! (Viharna veselost). Sedaj pa računajmo mi ! Skušnja uči, da število za šolo godnih otrok znaša povprečno lj7 prebivalstva. Po številu takih slov. otrok v Hojanu moramo torej sklepati, da je tam najmanj 1800
—	Ej, le počakajte! Še nekoliko dnij, pa začnete padati. Sedaj sem sam uvel, a tudi vi pridete na vrsto, vi vsi, ki mi ne verujete, ki me ne pojmite in ne razumete. Jaz sem že rumen, a tudi vi odletite z svojih vej. Ne mislite, d »j ostanete zeleni. In enega dne bo drevo prazno in debel sneg se položi na veje. Tedaj bo konec. Ha, le upajte, da ne pride zima! Oledenite — vsi, vsi!.. .
A to so bile samo misli, ki niso dobile nikdar oblike besed. —
Doma je Savič našel pismo na mizi.
Mehanično je pretrgal ovitek in pogledal, kaj je.
Na viši dekliški šoli se ustanovi z novim šolskim letom osmi tečaj. Profesorski zbor treba pomnožiti. Vprašujejo ga, da-li ne bi hotel sprejeti mesta na tem učilišču.
—	Ali hočem? Čemu? A zakaj ne? Vse eno je pač, ali ubijam svoje dni tu ali tam. Radi mene. Ker mi pišejo, menda žele, da l>i sprejel. Čudni ljudje. »Ali hočeš? Ali ti je všeč?» Kaj hoče človek? Kje je njegova volja? Kako varajo sami sebe! Pa ne vedi', nevedč! Meni je prav. Fantje ali pa dekleta — no da, meni je prav.
Odložil je pismo in pozabil nanje.
(Pride še.)
Slovence*! Zadnjo ljudsko štetje pa jih izkazuje — 70! (Vrišč in kričanje). Vendar se vlada sklicuje n» tak<» ljudsko štetje! (To je škandal!) Ona odklanja naše zahteve in nam noče dati naše pravice, ker nas na papirju ni zadostno število!! (Klici: Vendar smo tu!)
Nočem navajati nadaljnjih izgledov, kako se čin ljudskega štetja zlorablja v strankarske namene.
Naša dolžnost je, da sc upremo najodločneje, da sc zavedamo, da tu gre za nas obstanek.
Naš narodnostni zakon, člen NIN. drž. temeljnih zakonov govori le splošno o jednakopravnog vseli narodov, nimamo pa zakona, ki bi določal, kako naj se to načelo izvaja — rekel bi na drobno. Prepričanje pa je postalo splošno, da tako ne moremo naprej in da treba rešiti to jezikovno vprašanje. Vse kaže, da določijo nekov odstotek, nekov minimum za pošte van je kake narodnosti v posamičnih krajih. Morda od sto. I'ošteval i bodo torej le tiste narodnosti, ki sestavljajo vsaj -<>X prebivalstva dotičnegn kraja. Na podlagi zadnjega ljudskega štetja pa nas je v Trstu in okolici nekaj manje nego 20"/,,. Nevarnost je torej velika, da nas izbrišejo. Sedaj lahko u mete, kolike važnosti bo za nas prihodnje ljudsko štetje. Zato nam je sveta domovinska dolžnost, da se dobro j ripravimo, da dokažemo, da se ne damo izbrisati ! Zato je naša dolžnost, da opozarjamo ljudstvo, da je učimo, kako si more pomagati. To delo je tem nuj noje, ker vemo, kako težko je braniti se, ko ima magistrat vse v rokah, ki jo politična oblast prve instance. Ali prav radi dejstva, da je magistrat kakor politična oblast podrejen vladi, da ga ima torej ta poslednja v rokah, da lahko kaj stori, ako le hoče — bas zato moramo zahtevati od vlade. Zahtevanje pa bo izdatno le tedaj, ako jej dokažemo, da smo živi (Živahno odobravanju).
Po okolici jo Hoselma nevarnost v tem, da se ne dele popisovalne pole, ampak hodijo okoli magistru t. nt organi, ki vprašujejo jednostavno: La parla italian? A ljudstvo, ne sluteče nič hudega, odgovarja: Ši šior! (Veselost). To zadošča popisovalcem, da dotičnike pišejo za Italijane. Tako se godi od hiše do hiše, od vasi do vasi. Zahtevati moramo torej, da se bodo tudi po okolici delile popisne pole. Pola ostane doma in se lahko popolni h premislekom. Glavno pa je, da jo lahko vsakdo izpolni sam. Tako bi se v okolioi rešili tudi na papirju.
Drugo sredstvo, ki nam je kolikor toliko na doluo, je S ;)0. zakona o ljudskem štetju. Ta zakon veleva, da je z globo 1—20 gld., eventuvelno z zaporom I—I dni j kaznovati onega, ki je podal neresnične napovedbe. Ali jaz menim, da se ta določba zakona daje uporabiti tudi proti onim, ki dobljene napovedbe krivo pišejo, torej tudi proti izvrševalcem ljudskega štetja! Uradnik, ki je zapisal drugače, nego mu jo dotični k izjavil, bodi kaznovan ! Pazite torej in [naznanite nam vse slučaje, ko ste izvedeli kako krivico! Ako se bodo take ovadbe množile, utegne vlada vendar izdati strog nalog, d a j a v u i organi ne s m o j o fa I-z i f i c i r a t i i z p o v e d e b 1 j u d s t v a!
(Zvršetek pride.)
Politični pregled.
TKST !». novembra 189«.
Državni zbor. V zbornici poslancev jo včeraj voditelj ministerstva financ, dr. Kniazolucki, predložil državni proračun za leto 1900 in sicer vprvič v kronah. Skupni izdatki so proračunjeui na 1.585,40:J.000 K, stroški pa na 1.5«»,Hi 1.000 K. Prebitek bi znašal torej 400.000 K. V primeri z letom 1K<)<) ho izdatki narasli za G5,000.000 K in to glavno vsled uravnave plač uradnikom in državnim uslužbencem. Dohodki pa se povišajo v glavnem iz doneskov iz novih davkov na sladkor in pivo.
Predloženi proračun je voditelj finančnega ministerstva pojasnjeval z daljšim govorom. Zaključuje je zatrdil, da vlada misli tudi na saniranje financ posamičnih pokrajin. V ta namen so poklicani vsi deželni glavarji na posvetovanje, ki so bo vršilo še tekom tega meseca.
Po zaključenju finančnega ekspozčja je začela razprava o odgovoru ministra za notranje stvari na interpelacijo radi dogodkov na Moravskom. Prvi je
govoril Ceh dr. Znček. Govornik je grajal »'cdenje orožnikov, ki je bilo brutalno in nečloveško. Tajil je, da bi bili ti izgredi antisemitskoga značaja. Najodločneje jo zavračal sumničenja kakor da bi bili poslanci sami zasnovali te izgrede. To je nesramno obrekovanje in naj h uja prostaščina. Iz teh žalostnih dogodkov kompetentni krogi lahko cepijo jako drago plačen pouk, <la narodna in jezikovna vprašanja se ne dajo reševati s politiko krvi in železa. Knkrat za vselej treba opustiti misel, da jo v državi narodov prvo in drugo vrste. Združimo se torej, de povspešimo zmago civilizacije in humani-tete; in ko omika prešine tudi zadnje hlasti prebivalstva, potem ne bomo doživljali več toli žalostndi <log< nlkov.
Na to je zbornica jednoglasno vsprejela predlog Daszvnskoga, da so poročilo tiskovnega odseka
0	odpravi časniškega in koledarskega kolka postavi na dnevni red prihodnje seje.
K aferam na kontrolnih shodih jo prejela praška »Politik dva dopisa iz vojaških, častniških krogov. Ker so izvajanja dopisnikov važna in aktuvolna in vidimo v njih odobrenje stališča, na katero se je postavil tudi naš list, hočemo jih navesti tu. Prvi dopis so glasi: Po zaslugi izdane prepovedi so nenemška priglaševanja na kontrolnih shodih zadobila čudovito mnogo proselitov. Poprcd so bili samo posamični inteligentneji življi mej rezervisti, ki so — sledeči nekomu notranjemu nagonu — pokladali važnost v to, da pravica njih materinega jezika hodi zavarovana tudi v službi za domovino. Hitri in rezki kakor so že, so bili hitro pri rokah z statuiranjem energičnih eksempelnov, da pridejo v v okom taki »nepristojnosti«. Nekolikim «narodnim razgretežem» je bila dana prilika, da so mogli — na hladnem razmišljati o stvari. Ali gloj ! Prestopki to prepovedi so dorasli do prave epidemije, stvar postaja vedno bolj «flotna», povsod i se puščajo z nekim ponosom, da ne rečemo: kar v tro pa h, odvajati — v zapore. Kakar vidimo torej, odgovorno vodstvo vojake izborno umejc psihologijo mas. Narodno čutstvo je, kakor znano, jako eksplozivna tvarina. Treba le svežega impulza, in takoj soljudje pripravljeni trpeti za vzvišeno idejo. Kako pa izkoriščajo ta najdragoceneji moralni element na dobro naiviši službi? lles, neverjetno je to.... Pri-glnševanje v materinem jeziku so prepovedali. «Zde»-klioi pa so vedno ranože. Diktirajo ure, dneve, tedne, mesece kazni, ali zdi se, da to lo vspodbuja ljudi. Kakov konec ho imela stvar? Ali naj naj-drznejc kar postreljajo? Kaj so vendar hoteli doseči s prepovedjo? To naj bi bilo tudi jedno sredstvo, da se nesrečnemu narodnemu vprašanju zabrani pot v vojsko No, potem se je omeleta izborno posrečila. Sedaj smo le radovedni, kako sc odgovorni minister nasproti Barabaszevi interpelaciji v zbornici ogerski izvije i57te afere. Brez dvoma bomo zopet čuli mnogo lepega o «neizogibnosti* ukupnoga službenega jezika v vojski. Z veliko radovednostjo pa pričakujemo pojasnila, kako si predstavljajo to umetnost: moderno avstrijsko vojsko,
1	z k 1 j u č u j o č o n a r o d n o - z a v e d n e pri p a d-nike posamičnih narodnosti?! Ali hočejo te poslednje izključiti iz vojaške službe ? To bi bilo zares precej težavno, ko so kulturni odnošaji narodov v teh deželah vendar že precej nadsrednje-azijatsko višino, a evropske kulture brez izrazite narodne zavodnosti — ni misliti. («Triester Zeitung»
—	ali si Cula?! Altro ehe deutsche Staatsspraohe! Vsklik uredništva »Edinosti».) Kaj nam preostaja torej? (loto v i elementi so tu; njih moralična moč naj so najbolje izkorišča v intereru vojaške službo
—	mislijo pa, da so to storili najbolje, ako ta dragoceni moralni moment briskirajo, vznemirjajo, ali celo ohromevajo. Ali ni to žalost? Alo si že 110 upajo ničesar opraviti brez čarovne moči skupnega službenega jezika, pa naj bi vsaj v načinu rabe istega no iskali ključa do te šmentane in ne baš prijetne situvacijo. To je vendar nekaj druzega, ako Francozi svojim črnim novincem v Senegalu, ali Angleži svojim 11a Gangesu ulivajo svoj evropski poveljstveni jezik, in zopet nekaj druzega, a k onaj sejo ti n a k o p r a v n i u a r o d i 11 a v d u-š e n o zbir a j o okolo i s t e, i z vo 1 j e n e si z a-stave! Tudi mrvica evolucijske idejo naj bi našla tu mesta, ('asi korakajo trdno. Tudi mi v Avstriji nismo več anno 50! (To isto smo rekli tudi mi te dni nasproti spomenici pok. vojvode Witrtember-škega. Op. ured.) Alodernizovano umevanje bi bilo tu pač na svojem mestu. Z že precej obrabljenim
»Himmelsakra- in Marsehinsloch-argumentom nasproti narodiio/.Hvednim novincem in rezervistom tudi v avstrijski vojašnici ne pojdeveč dolgo, (rle-dati bodo morali na vsaki način, kako se približajo bolj modernemu naziranju. Kajti tudi v vojaškem zmislu treba dobro voditi, ne slepo mahati in — predvideti. Temeljni pogoj primerne organizacije in službenih predpisov je ta, da niso kjersibodi šab-lotiski izposojeni in mehanično preneseni k nam, ampak da so prilagodjcni danim odnošajem, prav tako, kakor akcija na planom..,.
Drugi dopis (Politike priobčimo jutri.
Seitanek mej carjem Nikolajem in cesarjem Viljelmom. Včeraj je carska dvojica ruska dospela v Potsdam pri Berolinu. Na kolodvoru sta ju pričakovala cesar Viljem iti cesarica. Pozdravlja njo da je bilo jako prisrčno. Tudi množica je ruskega carja prijazno pozdravljala. Carska dvojica je ostavila Potsdam ob 1». uri zvečer.
Da-si je bil ta sestanek jako kratek, vendar ni bil brez politiškega pomena. Politiški krogi so prepričani, da je vojna v južni Afriki bila glavni predmet razgovorom obeh mornurhov. Namen pa ta, da so vojna lokalizira iu da ne nastanejo evropske komplikacije. Cesar Viljelm poj de te dni na Anglež ko, da obišče angležko kraljico, ki je zajedno njega stara mati. Tam hoče nadaljevati, kar sta car in cesar zasnovala včeraj v Potsdamu.
Tako sodijo politiški krogi. Da-li pa cesar Viljelm na svojem potovanju na Angleško vendar ne poskusi izvabiti kakega dobička za svojo kolonijalno politiko, izkoristivši sedanjo zadrego Anglije, in bodisi tudi na škodo dogovorov v Potsdamu — to je zopet drugo vprašanje, ki je soselmo kočljivo, ako pomislimo, kako nelojalna je vsa vnanja politika Nemčije. Politika, ki iina vedno dve železi v ognju, kakor je dokazal Bismarck, ki je hkratu sklepal zvezo z Avstrijo in proti zvezo z Kusijo.
Paiić — političen mrlič. Kakor stno poročali svoječasno, je Nikolaj Paši<* na javni razpravi pred naglo sodbo v Belemgradu molil kes, zatajil vse svoje dvajsetletno politično delovanje ter prosil oblastneža Milana, da mu odpusti storjene politične grehe. Na to ga je kralj Aleksander pomilostil in mu priredil celo svečan obed v čast. In Pašid je moral obljubiti, da izda še eno številko glasila radikalne stranke, »Odjeka«, v kateri naznani, da jo njegova, radikalna stranka raz-puščena. No, to se ni zgodilo. Kajti srbski izseljenci so Pašieu namignili, da on, kije izstopil iz stranke, kakor političen mrlič nima pravice razpuščati stranke radikaleov. Zadnje dni mu je kralj Aleksander ponujal mesto poslanika v Bukarešti, a Pašid jo odklonil to čast, ker da hoče politično življenje opustiti popolnoma ter se posvetiti le svoji družini. On namerja baje obiskati Trst, kjer mu živi tast, ter se podati v Dalmacijo, kjer bode živel na posestvu poslednjega. Pašio bi bil že zapustil Srbijo, a mu nočejo dati potnega lista. Te vesti je prinesel neki ogerski list.
Vojna V jušni Afriki. Oficijelni poročevalci angležki ne vedo ničesar povedati. Drugi viri pa nadaljujejo s poročili o raznih »uspehihc angležkega orožja. Za verodostojnost teh poročil pa je značilno, da imajo vsa svoj izvor v ustih kakega nepoznanega sela. Jedini pripoznnn, resničen dogodek je ta, da je mesto Colenso res v rokah Bo-ercev iu ta jedini dogodek znači velik vspeh Boereev. Znači namreč, da sta general NVhite iu njegova vojska obkoljena v Ladvsmithu in odrezana od vsega sveta. A kedaj mu moro priti pomoč?! Vse pomoči, ki plavajo sedaj po morju, utegnejo dospeti v Durban še le začetkom prihodnjega meseca. Nekoliko duij bo trebalo, da bodo usposobljene za bojišče, in zopet nekoliko dnij, pred 110 bodo na licu mesta, na bojišču samem. V tem času so utegne mnogo zgoditi. Neki dopisnik lista »Dailv MaiU jo rekel, tla Boerei izborno streljajo iz svojih novih Creusot-topovov. Ako bi bili imeli le en mesec več časa za vežbanje, da bi bili to najboljši topničarji na svetu. To smo omenili, ker jo vedno čitati v angležkih poročilih, kakor da topi Boereev nimajo nikjer nobenega uspeha.
Domače vesti.
Odlikovanje. Glasom poročila v »\Viencr Zeitung« je tajnik trgovinskega in pomorskega sodišča v Trstu, g. Viktor C a r so 11, dobil naslov in značaj deželno-sodnega svčtnika.
Opozicija italijanskih poslancev! K<kiiii
ne l»i zaigral inalieijozen nasmeh na ustnicah, ko j čuje o o|MMuetji italijanskih poslancev. S t*• opozi- ! cijo je prav tako kakor / strahovi. Uho Čuje gro- ' /.en ropot, a ko hoče roka zagrabiti po stvari, pa ostaja prazna. Tako j«' tudi opozicija italijanskih poslancev na sredi votla, okolo pa je nič ni. Zadnje dni so onorevoli igrali prav žalostno ulogo gori na Dunaju. Ne Iti rekli pra\, ako I »i rekli, da igrajo ulogo harlekinov parlamenta. to treba vendar nekoliko življenja, gibčnosti in tudi — duhovitosti. Bolj so podobni železnemu petelinu na strehi, ki se vedno obrača po vetru ! Slavna italijanska delegacija pa se suče in suče, kakor že vladino sobice sije od te ali one strani, da potem srečno padejo na ono mehko stran, ki je namazana z vladinim maslom.
Dvoje važnih vprašanj je bilo te dni na dnevnem redu v zbornici poslancev na Dunaju: vprašanje o odpravi i; 1 lin o odpravi easniškega kolka. lTmeje se samo po sebi, da italijanski poslanci — taki izvoljeni inožje — niso mogli ostati apatični nasproti takim važnim točkam političnega življenja. Priznati moramo: agirali so s tako vervo, da je barometer našega spoštovanja do njih politične genijalnosti, oziroma zvestobe do političnih načel, poskočil za nekaj ducatov stopinj. To so Vam korajžni možakarji! Ali se še spominjate, kako so dirjali svoje dni čez drn in strn skupaj z isto opozicijo, ki je najbolj besnela proti rabi $ 14 ? A koje sedaj prišlo do glasovanja o predlogu socijalista Daszvnskega, da se ta toli sovražen! $ popolnoma eliminira iz ustave, je italijanski klub pustil bivšo opozicijo, svoje zveste zaveznike na cedilu ter — frk! — zbežal iz dvorano. Ne vemo sicer, kaj se je bilo zgodilo v njih klubovi seji in kaki nagibi so odločevali, da so sklenili takšno taktiko, le to nam je znano, daje — vlada bila proti p r e d 1 o g u D a s z v n s k e g a!
Sedaj pa si oglejmo drugi slučaj! Dne H. t. m. je levičar Kaiser predlagal, da se poročilo tiskovnega odseka o odpravi časniškega in koledarskega kolka postavi kakor prvi predmet na dnevni red te seje, dočim je poslanec Žaček predlagal, naj se poprej razpravlja o krvavih dogodkih na Mo-ravskem. Sedaj so se italijanski poslanci zopet spomnili svojih zaveznikov, bivše opozicije, ter so, zvesti svojim političnim načelom, junaški glasovali z levico. Zopet ne vemo, kaj se je bilo godilo za kulisami italijanskega kluba; le to nam je znano zopet, da je dotični načrt zakona p r e d-ložila vlada!!
Italijanski klub je torej nedolžno politično dete, ki v krilu majčice vlade vsikdar nahaja varnega zavetja. O vsakem glasovanju se v strahu in trepetu ozira, kake obraze delajo gospodje na ini-nisterskih stolica h. In tako jim gre gladko : kadar ne oponirajo so z vlado, kadar pa opouirajo, so — tudi z vlado! Nam pa se dozdeva, da kdor tako oponira, uikomur ne — imponira !
Volitev župana v Ponija nu. — (»lave po koncil! S Pomjauščine nam pišejo dne 7. t. m.: Včeraj se je vršila v Pomjanu volitev župana in naše umirajoče lahonstvo je zopet enkrat slavilo svoje orgije . .. Bartolieh je dosegel oni dolgo željeni cilj postal je vsemogočnim gospodom v enem delu nekdanje občine pomjanske, postal neomejen gospodar občine pomjanske. Toda upajmo, da ne za več, nego ta tri leta.
Naše umirajoče lahonstvo je slavilo svoje orgije . . . V Pomjanu so zažigali umetalni ogenj in kres ter kričali: »Kvviva Istri a italiana!« V Kopru pa so zažigali drugi kres . .. Bil sem zamišljen v svoje delo, ko je prišel sosed k meni mend: Gospod, hodite gledat! — Stopil sem pred hišo ... Kt >per je častil svoje kupljene duše . . . Pomjan je slavil svoje prodane duše ... Za trenutek so me obšla britka čutstva . . . Duša moja se je napolnila z žalostjo . . . Vendar, to je bilo samo za en trenutek. Na mesto žalosti je stopila takoj zavest: To je vaše zadnje zmagoslavje*! To je vaš zadnji dan ! Pomjanščina se vzbuja. Ko je ni bilo mogoče poitalijančiti dosedaj, je ne bo mogoče nikdar več!... Koperski kaporjoni opirajo svojo oblast v Pomjanščini le na ljudsko nevednost. Svet pa napreduje, s svetom pa tudi naša Pomjanščina, ker na vse zadnje je vendar tudi ta tlel sveta na onem planetu, katerega imenujemo zemljo . . . Svet napreduje . . . To je sicer tistu sto in stokrat rabljena fraza, ki pa je popolnoma re-
snična . . . Svet napreduje . . . Tej splošni evoluciji se ne more in ne bo mogla upirati niti Pomjanščina . . . Zato pa lahonstvo zgublja tudi v tej od Boga zapuščeni občini eno pozicijo /a drngo . In pride dan ko v Istri vladajoča oligarhija izgubi vse ... Se prižigajo kresove, še slavijo dneve zmagoslavja . . . Zmagoslavja njihova pa so podobna zadnjim silovitim sunkom pogin j aj< »čega leva. Zastonj je ve- njih krik, zastonj kresovi... Istra je slovanska! Zgubljajo eno pozicijo /a drugo in to se bo godilo tako dolgo, da zgnbe	vse!!
Istra, če še ni, bo naša! Dolgo so smatrali Po-mjanščino za svojo nepremagljivo domeno in ko so videli, da jim je odzvonilo v celokupni občini, so razdelili isto, da bi si vsaj v enem delu zagotovili neomejeno gospodarstvo... Obdržali so se nad vodo se za enkrat s pomočjo slame... Odzvoni jim tudi tukaj!..
(n zdaj še par besedij do naših rodoljubov na Pomjanščini ! Z malimi izjemami sodite vsi pre-pesimistično <» naših razmerah. V obče sodite preslabo o našem ljudstvu. Pomislite le na vzgojo, katere je bil deležen naš narod na Pomjanščini skozi stoletja . . . Pomislite na razmere, ki sn npli-vale na ljudstvo... Pomislite, na kake načine je brezvesten nasprotnik v ljudstvu sistematično udu-ševal vsa blažja čutstva! Pomislite samo: kaki bi bili mi, da smo bili deležni take vzgoje, pomislite to in potem sodite ljudstvo..! Onega, kar sn ljudstvu ucepljali skozi stoletja, ni možno odstraniti v nekaj dnevih . . . Treba potrpljenja, treba vztrajnosti ! Bodite zadovoljni s tem, kar ste že dosegli in delajte naprej! Človeška narava jo slaba, a ljudje smo dobri . .. Kvari nas samo naša okolica. Kvarijo nas razmere . . . Ljudstvo na Pomjanščini je pokvarjeno po italijanski gospodi! Ne ohsojnjmo ga radi tega! —Učimo je, da postane boljše! Delajmo z vztrajnosjo in s potrpljenjem. Mi smo preubogi, da bi mogli zmagovati z onimi sredstvi, katerih se poslužujejo nasprotniki. — Naše orožje more biti le naše poštenje. Naš boj je boj za pravico in resnico in v tem znamenju zmagamo tudi mi!
—n—
Podružnica družbo h v. Cirila In Metoda »Pivka« v Št. Petru na Krasu bo imela v nedeljo dne 19. t. m. oh 4. uri pop. svoj občni zbor v prostorih g. Ivana Korošca v Št. Petru, Dnevni red: 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikove poročilo. 8. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev treh pregledovaleev računov. 5. Volitev novega odbora in sicer predsednika, podpredsednika, blagajnika, tajnika i u dveh namestnikov. <». Kazni predlogi. Ustop je dovoljen vsakemu. Na obilno udeležbo vabi	o d b o r.
Salonioiiska sodba. V Konjicah na Štajar-skem je nemškutarski občinski odbor, oziroma občinsko sodišče, sestojeoe od župana in dveh sve-tovaleev, obsodilo nekega obrtniškega pomagača (slovenske narodnosti) na najveČo kazen, ker je dotičnik hnje nočni mir kalil s tem, da je kričal na ulici. No, obsojenec je res kričal, torej jo zaslužil kazen. — Pa zakaj je kričal? — Bil je v nemški gostilni. Siromak ni znal nemški, pa je govoril slovenski. Sloveuščica pa upliva na naše nemškutarje, kakor rudoča barva na purana. Spraznili so svoje čaše, začeli vpiti, se groziti in tepsti onega pomočnika. Posebno se je odlikoval slovenski renegat Laiiritsch, kateri sicer nemški ne zna, a je vendar najhujši Nemec, ker mu je tako velevala njegova — žena !! On pa je sicer usnjarski tovarnar in občinski odbornik. Sodeloval je tudi neki oes. kralj, davčni pristav, kar dokazuje, kakih uradnikov nam pošiljajo bodisi v Trstu, bodisi na Stirskem. Seveda, naši ljubi Kranjci se rajši grizejo, mesto da bi so z nami poprijeli narodnega dela, da bi se ubranili takih državnih uradnikov. — Nazadnje so naši nemčurski junaki vlekli svojo žrtev na ulico, jo suvali, metali v potok, tepli, tako, da so mu težko poškodovali jedno uho, da je siromak popolnoma oglušil na isto. V tej stiski je začel klicati na pomoč in jih rotiti, da ga izpusti. In to klicanje so mu napisali na rovaš kakor kalenje nočnega miru ter so ga obsodili — nemčursko sodrgo so pa klicali za priče, ki je seveda lahko iu rada potrdila, da je siromak res kričal.
Na izvestnih mestih — kjer bi kaj tacega absolutno no smelo biti ■— so hoteli ves dogodek
potlačiti, ali državno pravdništvo je že izvedelo za zločin in okrožno sodišče v < "elj i bo sodilo ostvari.
T a ko se t; a m godi!
Llojdor pat nik »Orion«, ki je imel dne 1H. t. m. odpluti v Brazilijo, odpluje tjakaj žedne 1*>. t. m.
Najdeno. Na policijskem ravnateljstvu je slir anjen nov ženski klobuk, najden v ulici S. Antonio. (Pa ne morda kakor sled kakega ženskega boja?! Radovedni stavec.)
Božjasten delavec, ii.'1-letni Fran Kuret iz sv. Xarije Magdalene spodnje je včeraj v jutro, ko je v /avlah tolkel kamenje za cesto, padel v jamo polno vode. Zagrabila ga je bila hožjast. Ko so ga našli, je bil nesrečni človek že mrtev.
Aretiran. V sredo večer so v ulici Rena aretirali lil-letnega Josipa B. iz Trsta, ko je preiskoval žepe nekemu pijanemu dninarju, spečemu na eesti.
Dražbe premičnin. V petek, dne 10. novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tu k. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Kandler št. 1, hišna oprava; v ulici Poste Nuove št. 10, hišna oprava; v ulici Simitft št. H, 1 ura ter škatla za smodke; v ulici S. S. Martiri št. 4, hišna oprava; v kavarni »Al Giardino Pubblieo« oprema za kavarno in 1 glasovir; v Kjadinu št. 424, 1 prešič; v ulici Alcssandro Volta, fondo gas vecchio, kamen, grede (bruna) in pesek »Santorino«.
Loterijske Številke, izžrebane dne S. t. m. : Praga	59 50 82 40
Lvov	23 36 30 20 41
Različne vesti.
Prazna vera. V občini Krasova na južnem Ogerskom razsaja daviea. Romunski kmetje so mislili, da strašni kužni bolezni pridejo le tako do živega, da so izgrebli trideset mrličev, jih razkosali z sekirami ter zopet pokopali. Žandarmerija je zaprla šestnajst teh babjevernih kmetov.
Velik požar. Dno 5. t. m. zvečer je velik požar uničil 2H hiš mesteca Peisev. Skoda znaša okolo 50.000 frankov.
Koperski dijaki imajo naslednikov. V Clm-tenois-u na Francoskem štrajkajo dečki narodne šole. Ravnatelju so izročili spomenico, podpisano od vseh učencev, v kateri zahtevajo, da se neki pomožni učitelj odpusti, da se zmanjša čas potika od šest na štiri ure ter da sc odpravijo kazni. Drugega ne zahtevajo ničesar. Ako ravnatelj ugodi — skromnim željam njihovim — se hočejo milostno povrniti na šolske klopi. No, dandanes ni več otrok !
0 Levčevem „pravopisu".
(I)alje.)
Baš tako kruto keršijo ista glasoslovna pravila krivim izraze vanjem: odziv, poziv, priziv, prizivno... namesti pravilnega: odzov, mirozov, (Oalje na četrti struni.)
8Zaloga in tovarna!
x pohištva vsake vrste k
X Alessaniro Levi Minzi v Trstu. §
Q	Plaz/,a Kosario žtev. 'i.	Q
X	Bogat Izbor v tapetarijah. zrcalih In	m
X	slikali. Ilustriran cenik gratis Iu franko	K
v vsakemu na zahtevo.	4 r
V	Cene brez konkurence.	j?
V	Predmeti postavijo sc na hrod ali 1 |r w železnico, brez da bi so za to kaj 19
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. M" Moje pohištvo donese srečo !
pozov, po/ovnica, prizov, prizovnica (hemfitng*?~ schrit't>, prizovno . ..
tem bi se morali strogo držati pravil in ne ozirati se na novejšo hrvatske pisatelje, ki so v jednako nedoslednost zal »redi i, mii pišo n. pr. poziv, priziv, ali vendar pravilno: izazov, niirozov, sazov ...
Na vse take nepravilnosti t>i liil moral g. prof. Lovec v svojem pravopisu opozarjati ter jih grajati; ali — —
Na 142. strani »Pravopisa- ima : narava, die natur — in pravi da i zrn že nje: naravoslovje ni knjižno, nego pravilno je: prirodoslovje. Veleučeni g. prof. Perušek pa ga vpraša: Ako pomenja narava »natur <, zakaj je potem naravoslovje ne-knjižno ?
Kaj meniš, kdo ima prav? ()l>a, ali bržkone oba ne vesta zakaj, — to pa zato ne, ker sta oba potajiln razbistriti nam: kaj je »narava« in kaj »priroda«. Priroda je svetovna vesolj nest ali ve-soljnost svetov, kolikor jih naše oko opazuje, Ti hi rekel »vesoljno stvarjenje« ; narava pa so vse razne dušne in telesne moči i n sile, ki se v prirodi skupno in v posameznih bitjah posebc pojavljajo po večnih zakonih, kakor jih večni Promisel v prirodi misli, — odtod tudi, da ima vsako bitje posebna svojstva.
Po tem takem je prirodoslovje učenje o znanosti vesoljne prirode - in gosp. prof. Leveč ima prav; naravoslovje je pa del prirodoslovjaali njega ožje poumje, t. j. učenje o znanosti le nekaterih prirodnih zakonov — in g. prof. Perušek ima tudi prav, to se pravi: oboje je knjižno.
Del prirodoslovja je tudi oloslovje (matematika), ki nas poučuje zopet o drugačnih prirodnih zakonih, in tako sta dušeslovje in bogoslovje tudi del prirodoslovja; saj je človeku prirojen zakon in v njegovi duši biva neka sila, moč, ki ga goni, da misli na oni večni vsemogočni Promisel, — Hoga, in išče ga spoznavati, tudi če okolnosti človeka ne vzpodbujajo na to, - in učenje o prirodnem zakonu, kako spoznavati Njega, je bogoslovje.
Se nekaj bi rad omenil, kar tudi vsak hip čitamo, t. j. izražen je ugovor.	(Pride še.)
Srzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
D11 lin J (Zbornica poslancev.) Mej uloga ni i je načrt zakona o oproSčenju od davkov za trgovinske ladije. Nadaljevala se je razprava o dogodkih na Moravskem. Socijalist Berner je rekel, da so socijalini demokratje ogorčeni radi načina, kakor je minister za notranje stvari govoril o krvavih dogodkih na Moravskem. Govornik meni, da se je streljalo brez potrebe in po krivici. Češki poslanci ne morejo trditi, da niso v zvezi z demonstracijami. Socijalni demokratje stoje na stališču, da je odprava jezikovnih naredeb involvirala kršenje opravičenih narodnih interesov, ali demonstracije so antisemitskoga značaja. Židi na Moravskem so na strani Nemcev in zato jih smatrajo Oehi kakor tuje telo, katero treba odstraniti. Na Češkem in Moravskem je močna antisemitska struja. Govore o umorstvu v Polni je menil govornik, da so an-tisemitje ta dogodek izrabili za politiško agitacijo.
Dllilaj 0. Minister za vnanje stvari, grof Go-luchoAvski, se je sinoči povrnil na Dunaj.
I) u lin j 0. Govorč o proračunu, predloženem po voditelju finančnega ministerstva tiru. Kniazo-luekem, soglašajo listi, da je proračun stvaren in pošten in da ni sestavljen od fiktivnih številk. Vojna v južni Afriki.
Pariz t'. Akcijskemu odboru, sestavljenemu Transvaalu v prilog, je došlo od 31. oktobra 400 priglašenj od dobrovoljeev, med temi 100 bivših podčastnikov in 20 častnikov aktivne službe in rezerve.
Pariz V pogovoru z nekim sotrudnikom lista »Journal« je zastopnik južnoafrtčanske republike, dr. Leyds, izjavil, da Boerci morejo dolgo nadaljevati vojno.
London D. Reuterjeva pisarna javlja iz Estoourta dne (5. t. m. ob 11. uri predp.: Topništvo v Natalu je ostavilo tabor, spremljano od angleških karabinijerjev na konjih in oddelka na-talskih policijstov. Ne ve se pa, kam so odšli. Danes zjutraj je bilo čuti gromenjc topov v smeri proti ColenBU. Ni dvomiti, da je sovražnik zopet začel z obstreljevanjem Ladvsinitlui.
Špiritu« ilntpli compoiitm
ALGOFON.
edino -<re lscvo proti zobobolu revrutić. glavobolu, migreni it l Steklenica t navodilom stane le 20 nvč. ter »e <lohiva jedino le v lekarni
PRUMARER (Al dne Mori) Piazza pande TRST
Paziti na ponarejanja.
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
so prodaja, n.znn v drugih navedenih tobakarnah, tudi
na južnem kolodvoru.
Riiioie Adriatica ii Sicnrta v Trsta
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva drusiva dne 31. tair 1892.:
Glavnica druStva......gld. -1.000.000-—
Premijna reaerva zuvarovanjii na
življenje....... .	13,32«.34tf£>8
Premijna reaerva zavarovanja proti
ognju......'. . .	1 ,«3-2.248-22
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju................4!>.4H5'07
Reaerva na razpolaganje..........500.000-—
Reaerva zavarovanja proti premi-
njanju knrzov, bilanca (Al . .	.. .*J3.').822-42 Reaerva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca < 13> .	248.33V83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . .	500.000'— Občnn reaerva dobitkov ...	1,187. l«>4 H»i
Vnul ravnateljstva: Via Valdlrlvo it. 2, (v lastni hllij
.AA AAAAAAAAA)
V nedeljo dna 15. oktobra sem odprl
g< »stilno
PT A dr i a
v ulici Nuova št. II.
Točilo se bo črno in belo dalmatinsko vino. Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Priporočam se slavnemu občinstvu za dober obisk.
Zajedno priporočam svojo
zalogo vina
V ulici Carintia št. 11, kjer SO dobiva vino na drobno in debelo po najnižji ceni.
Filip Ivanišević.
mooooooooooooooorc
m l'rizinnm imjlioljli ■/. važnimi patentiranimi novostmi lastne H ixnu.j<ll>n tnhnićnn ilnvrtaui
g las ovirj i
ilnlie «« ntijlmljc in nujraiieju direktno j>ri tovarnarju
Henrihu Bremitz
o. kr. dvornemu znlagatelju,
Trst 4 Borzni trg Številka D Trst
■	Ilustrirao! kiit4ilojji idi /.ahtrvanjo fraukn.	Hj|
_____:xxxxxxxxx^
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL g
Uafaela Italia
TRST ~ Via Malcanton št. 1 — TRST
Zalomi pohištvu za jedilnice, spaiiniee in s|irc-Jeninice, žiinuio in peresulc, ogledu I In železni Ii blagajn, j>o cenah, da se ni liatl konkurence.
Božične jaslice
z mnogovrstnimi z rezanimi slikami iu živalmi, vse jako naravno narejeno. Cene od 20 gld. naprej
Kipi svetnikov, vrezani na lesu. <m K rižev pot. postaje (Relief) mm
kakor tudi vse rezbarij«*.
Sveta polaganja v grob, al t ar je, propovednio«, kratte kamne, okvirje, vsakega stila in lesa. se opravijo in pozlate v obliki polni efekta, izdeluje večkrat odlikovana
delavnica za krščansko umetnost
JOH. BAPT. SCHMALZL. rezbar
St. Ulrich, Groden, Tirol.
Cene kipov svetnikov, izborno napravljenih, poljubnih oljnatih barv iu pozlaćenih: Velikost: cm. 20-:W>, .'10-40, .".0. HO, 70, SO, 10.—, 12—, 15.—, 1H.—, $57—, 2»;.—, 90, 100, 1 "il t, 1.50, l.'iO, Itft 30.—, 35.—, 45.—, HI.—, 85,— 100.—
Kristove podove, ti no na lesu vzrezane, oljnato barvane, z žeblji in napisi, cena za vsako ; 20, 25, Jjo^ 40, o _ 3_ \_
70, 80, 90, 100, 13.—, 17.—, 22.—, 28.—, Kar ne ugaja* ao
Cene a. v. gl.
120^ 130, 3«»."=; 45—,
Velikost: cm. Cene a. v, gl. 60, fiO. 7.— 10.—,
150.
vzame nazaj.
Nikolaj Terškan!
trgovec v Ljubljani
priporoča ob pričetku sezone svojo isborno kislo želje v sodčekih po 200, 100, 50 in
25 kg., kakor tudi sveže zelje v glavah.
Pri sodčekih po 200 in 100 kg. se računi hriitto za netto, pri pošiljutvi po 50 in 25 kg. pa se plačajo prazni sodi po 70 iu 50 kr. Posebno prilično za večje rodbine in gostilničarje!
2MT Cene brez konkurence.
JAK. HENRIK HUBER
trtnica za amerikanske trte in cepi
Tovarna kemičnega gnoja „KOPROS" ? Boljuncn Istrai
ZALOGA:
Itm* TIIST - Vin S. A pol II nare stv. 4. **
Telefon itv. 201.
Amerikanske trte in cepi.
CENE:
I. zbirka	II. zbirka
tOUkonov 1000 kosov 100 kotiov 100« kombiji. »r. ul. kr.	gl. kr. «1. kr.
Kolci amerikanske . 1.50 12.— 1.— 8.— Hi lic „ . 4.- 35.— 2.50 20.— Cepi na „	. -20.— 180,— 15.— 120.—
V sprejemaj o se uaiočbe zn razna cepljenja po želji naročnika in to o<l februvnrijft do zvrSetka aprila.
Kemični gnoj „KOPROS"
sestavljen iz kvantitete dušika, forforlciiejrn klslccil, po-taše in apna, katere * no vi j so potrebne za živilo rastlin.
Služi čudežno za gnojeuje trli, sadneua drevja, špiu'ircliiii, vrtnine in žila.
Cena: Žakelj od 25 kg. gbl. 2.— ; od 50 kg. gld. :t.H0; od 100 kg. gld. 7.50, se žakljem vred.
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala iu rizika vrazpečavnujem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srok. Ponudce pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
[xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: „THE GRE S HAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 31. decembra 1..............Kron l.V.>.W)7,57i>*_
Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 18i>7..... » "'8.828,375*—
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (18-1.8.) .	» 343.8<»0,0<»7'—-
V letu 185)7. izdanih 741)8 polic za glavnico od....... »■ 07.331,351*91
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
j** Glavno zastopstvo v Trstu.
Via del Teatro Stv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
Išč ejo se dobri, zastopniki agentje in potovalci.
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: