Poštnina plačana v gotovini.
Letnik VI
95.	V Ljubljani, dne 16. oktobra 1924.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina,:
305. Pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih. Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Uredbe osrednje vlade.
305.
Na podstavi 61ena 25. uredbe o inšpekciji dela /. dne 21. maja 1921. in sporazuma z ministrstvom za trgovino m industrijo predpisujem ta-le
Pravilnik
o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih.*
Člani 31., 41., 44. in 45. zakona o radnjama kakor tudi §§ 114. in 121. obrtnega zakona, ki velja za pokrajino Hrvatsko, Slavonijo in Vojvodino, potem §§ 74. in 88. a obrtnega roda, ki volja za Slovenijo in Dalmacijo, naposled naredba deželne vlade za Rosno in Hercegovino št. 127.144 z dne 3. februarja 1909. nalagajo vsem podjetjem, katerih se tičejo omenjeni zakoni im naredba, izpolnjevanje izvestnih pogojev glede higienske in socialno-teh-nične zaščite delavstva, zaposlenega v podjetjih.
Naslednji higienski in «oeialno-t.ehničini jrredpisi veljajo za vsa podjetja, na katera se razprostirajo zakon o radnjama ali obrtni zakon, obrtni red in omenjema naredba dn za katerih iimtegralno izvajanj.! pri novih podjetjih s.k.rt>i inšpekcija tlela.
Pri že obstoječih podjetjih določi inspekcija dela meje, v katerih naj se naslednji predpisi izvajajo v teh podjetjih; to velja za primere, kjer je izvajanji! varnostnih odredb združeno z večjimi izdatki. Inšpekcija dela vpošteva pri temi potrebo varnost nih ali higienskih Odredb po, eni1 strani in ekonom-sko moč podjetja po drugi stranii.
Tako določi inspekcija dela v vsakem posebnem primeru, katera podjetja morajo jnirediti kopalnico, garderobo, sanitetno postajo, uvesti eno ali drugo ventilacijo itd.
Naredbe za uvajanje varnostnih odredih, združenih z večjimi izdatki, izdaja inspekcija dela pismeno ter obenem določa rok, v katerem se mora naredba izvršiti.
Uvajanje 'Ostalnih varnostnih odredb je obvezno za vsa že obstoječa, podjetja, ko se objavi ta pravilnik v »Službenih Novimah».
Pritožbo zoper naredbe inspekcijo dela se vla-'gaijo po členu 22. uredibe o insjtekciji dela pri ministrstvu za socialno politiko, ki jih odobmje, izpreminja ali razveljavlja. V važnejših juimorih izdaja ministrstvo za socialno politiko odločbe sporazumno s prizadetimi ministrstvi.
Zoper podjetja, ki se ne ravnajo po predpisih tega pravilnika, uporablja inspekcija dela zakonske odredbe, določene z zakonom o radnjama ali z obrtnimi zakoni in z uredbo o inspekciji dela.
* Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca* št. 19, izdanih dne 28. januarja 1922. (Prilog lil. — 1922.) — Slovensko bese diilo se objavlja po naročilu ministrstva za socialno politiko z dne 29. jmlija 1924., I br. 49t)/IV. V njem So so izvedli visi popravki, razglašeni v »Službenih Novinah*; pokg tega sc je uporabil zanj posebni od-tisk, ki je iizšed kot knjižica v državni tiskarni v ■ Beogradiu leta 1922.
Otoča določila*
I. oddelek.
Higiena dela.
Prvo poglavje.
Delovni prostori in način njih gradnje.
§ 1.
D e 1 o v n i p ros t o r i.
Stavbe, namenjene delovnim prostorom, morajo zgraditi strokovnjaki; ustrezati morajo vsem tehničnim pogojem o gradnji, da dajo povsem zadostno garancijo za varnost oseb, ki se bavijo v njih. V takem stanju jih vzdržuje podjetje.
Prepovedano je, za delovne prostore uporabljati lokale,
ki so razpadu i;
ki so izpostavljeni vremenskim nezgodam;
ki so vlažni;
ki so nepristopni solnčni svetlobi.
§ 2.
Lokali pod zemljo se smejo ujmrabljati za delavnico samo, če niso v vlažnih tleh in jim ne preti nevarnost poplave;
razen tega, če so zavarovani zoper vlago in zgrajeni tako, da so vsaj od ene strani pristopni solnčni svetlobi; strop pa mora biti najmanj (MIO m nad zemljo, a tla ne smejo biti globlje od 2-20 m pod to površino.
Taki prostori s«- morajo dati lahko zračiti in morajo biti suhi.
Prostori pod streho se sinejo uporabljati za delavnice samo, če je podstrešje zgrajeno po istih predpisih, po katerih bo zgrajena nadstropja; razen tega,, če so tla. zavarovana zoper ogenj, ki bi utegnil nastati v nadstropju pod podstrešjem; naposled, če je streha opremljena, z ravnim ali poševnim stropom in zgrajena tako, da dopušča naravno razsvetljavo in ne prepušča, toplote.
Prepovedamo je, uporabljati za delavnice:
stopnice; hodnike; dvorišče;
stanovanske prostore.
Prostor in površina.
Delovni prostor mora biti tolik, da spada na vsako osebo, zaposleno v njem, najmanj 10 m3 i»ro-stomine in najmanj 2 m2 talne površine.
V delovnih prostorih, v katerih se razvijajo škodljivi plini, izparine in prah, se mora velikost delovnega prostora povečati po potrebi skladno z | veljavnimi predpisi ali z naredbo inšpektorja dela. Posebna ozjiaka v vsakem lokalu, kjer se vrši delo, mora kazati prostornine lokala im število oseb, ki sinejo biti po gorenjjcin itoloCiihi zaposlene v lokalu
§ 3.
Višina delovnih prostorov.
Višina delovnega prostora mora znašati 3 m, za prostore pod zemljo in pod streho pa, se sme znižati na 2-80 rn; jmkI streho se računi srednja višina.
Pri delovnih prostorih, ki že obstoje, se sme dovoliti, da znaša višina 2-50 m, če to dovoljuje narava podjetja,, t. j. če se ne razvijajo v delovnem proštom velika vročiina, škodi ji ve pare, plini ali prah in če .spada na vsako osebo, zaposleno v takem prostoru, najmanj 12 m3.
§ 6-
Tla okoli p o č i.
Okoli ognjišč in odprtih |>eči kakor tudi okoli odjirtine za, kurjenje peči morajo biti tla v širini 0-60 m okoli peči zavarovana zoper ogenj.
§ 7.
O k n a.
Delovni prostori morajo biti opremljeni z zadostnim številom oken, da se opravlja delo v podjetju Čim dalje časa pri solnčni svetlobi. Površina vseh oken mora znašati vsaj eno desetino tal. Preprečiti je treba, da bi direktna svetloba mo-osebe, zaposlene v podjetju.
§ 8.
Vrat a,
Vrabl, ki drže iz delovnih prostorov, se morajo odpirati navzvun, v večjih delovnih prostorih pa morajo biti prirejena tako, da gre lahko več oseb istočasno skozi nje. Število in porazdelitev izhodov se določi ]M> veljavnih predpisih, v specialnih pri ! inorih ipa jki odredbi inšpektorja dela.
najmanj! Ida
-	§ 4.
Gradbeni način tal.
V	delovnih prostorih, v katerih so tla iz ka-1 mena, opeke, betona ali ilovice, se morajo — če je I treba — mesta, kjer se stalno vrši delo, pokriti, z | lesom ali, drugim materialom, slabim prevodnikom ; toplote, ičte ue preti nevarnost od ognja,
V	delovnih prostorih, v katerih se uporabljajo j večje količine tekočin, morajo biti tla iz nepropust- j Ijivega materiala, nagnjena in zvezana s kanalizacijo za odtekanje tekočin. Zveze s kanali morajo biti
j opremljene «s sifoni.
Na delovnih mestih se morajo tla pokriti z lese- j nimi rešetkami.
§ 5-
Delavnice pod zemljo in pod streho.,
Samo izjemoma je dovoljeno, lokale pod zemljo j in pod streho uporabljati za delovne prostore, in sicer:
Vrata, ki držo na stopnice, morajo biti prirejena tako, da se z njih odpiranjem ne ovira dohod na stopnice.
Drugo poglavje.
Cistota delovnih prostorov.
§ 9.
čiščenje delovnih p r o štor o v.
Vsi delovni prostori v podjetjih, ki spadajo pod nadzorstvo inspekcije dela,- se morajo vzdrževati čisti.
Tla se morajo popolnoma očistiti najmanj enkrat na dan: pred začetkom ali po koncu dela, nikoli pa ne mini delovnim časom.
Delovni prostori so morajo vsaj enkrat na teden umiti, bodisi s ščetko, bodisi z mokrimi brisačami, če narava, ukordiščanija’aM tal temu ne nasprotuje.
Stene in strop se morajo istotako pogostoma čistiti.

Prav tako se marajo strne pobeliti, kadarkoli je treba, najmanj ipa enkrat na leto.
§ 10.
Podjetjai,kjer se vrši delo z organskimi it v ar imami.
V	prostorih, kjer se predelujejo organske tvarine, ki se kemijski izipremimjajo, ne smejo tla prepuščati tekočine ter morajo biti urejena tako, da se tekočina lahko odteka.
Stene teh prostorov marajo biti popleskane z mastno barvo ali obložene z drugim materialom, ki se dd lahko umivati. Stene in tla se morajo večkrat umivati z razkužilno raztopino.
Ce je v kraju, kjer je podjetje, vodovod, mora podjetje vodovod uvesti v vse zgoraj navedene prostore.
Odpadki, ki radi gnijejo, se ne smejo nikoli puščati v lokalih, kjer se vrši delo, nego se odpravljajo, kadarkoli nastajajo, razen če ni v lokalih posebnih kovinastih posod, ki se hermetično zapirajo ter izpraznjujejo in umivajo najmanj enkrat na dan.
§ H-
Atmosfera delovnih prostorov.
Atmosfera delovnih prostorov mora biti zavarovana zoper prah in zrak, ki prihaja iz kanalov za nečistoto, z gnojišč, iz nečistih vodnjakov, stranišč in vseh drugih izvorov nalezljivih bolezni.
V	podjetjih, ki izlivajo nečisto vodo ali tekočine v javne ali zasebne kanale, mora biti zveza med kanali in podjetjem opremljena s hidravlično zaporo. Ta se mora očistiti najmanj enkrat na dan.
Dela v vodnjakih, plinovodih, ceveh za odvajanje dima, straniščih in na vseh krajih, ki utegnejo imeti škodljive pline, se smejo opravljati šele, ko se zrak v teh prostorih izčisti z ventilacijo.
§ 12.
Pljuvalniki.
V	vseh delavnicah mora biti postavljeno zadostno število pljuvalnikov s tekočinami. Pljuvalnike je treba umivati vsak dan.
§ 13.
Stranišča.
Za vsakih 30 oseb, zaposlenih v podjetju, se mora prirediti eno stranišče.
Stranišča se 'čistijo enkrat na dan. če niso urejena za vodno izpiranje.
Stranišča se marajo ,postaviti zunaj prostorov za delo in bivanje ter ne smejo biti v direktni zvezi s temi prostori, če niso urejena za vodno izpiranje.
Tla in stene stranišč morajo biti do višine 1.20m iz materiala, ki ne propušča tekočine.
Ce je stranišče v isti zgradbi, v kateri jo delovni prostori, mora biti odvodna kanalizacija v zvezi z zunanjim zrakom po ceveh s premerom najmanj 0-25 m. Te cevi odvajajo pline iz kanalizacije nad streho podjetja.
Stranišča marajo biti zadosti razsvetljena in urejena tako, da onega, ki je v njih, ne zadevajo vremensko neprilike. Razen tega mora imeti vsak'' stranišče naravno ventilacijo.
V	večjih podjetjih, v katerih so zaposlene moške in ženske osebe, morajo biti stranišča porazdeljena in ločena i>o spolu; ta. porazdelitev ise mora označiti z napisi.
Pisoarji.
Pri straniščih za moške je treba za vsakih 30 oseb postaviti še en pisoar iz materiala,-ki ne prepušča tekočine. Pisoar se mora vzdrževati čist.
V	krajih, ki imajo vodovod, morajo biti stranišča urejena za vodno izpiranje.
§ 14.
Prepoved obedovanja v delovnih prostorih.
Osebam, zaposlenim v podjetju, je prepovedano, obedovati v lokalih, kjer se vrši delo.
To se sme izjemoma dovoliti z vednostjo pristojnega inšpektorja dela:
1.	) če se v podjetju ne uporabi jaji<> strupene tvarine;
2.	) če se v [podjetju ne izločajo škodljive, nezdrave ali strupene izparino in tudi ne prah;
3.	) če so ostali higienski pogoji zadovoljivi.
Če se obedovanje v delovnih prostorih ne more dovoliti, a delavci zaradi kratkega opoldanskega odmora ne morejo hoditi kosit v stanovanja ali kantine, mora podjetje vsem delavcem, ki kosijo v
podjetju, prirediti jedilnice s potrebnim številom • miz in stolov.
Jedilnice se morajo vzdrževati čiste; treba jih J je zračiti in pozimi kuriti.
Delavcem se mora dajati možnost, da si v jedilnici udobno ogrevajo jedi in pijače. 1
§ 15.
Pitna voda.
Podjetja morajo dajati zaposlencem na razpolago dobre piitno vodo, če pa te ni, okrepičlevalne pijače iz kuhane vode.
Če' ima kraj podjetja vodovod, ga mora podjetje uvesti in to vodo dajati delavcem na razpolago.
Voda, ki se uporablja v delovnih prostorih, bodisi za vlaženje zraka, bodisi za škropljenje in umivanje delavnic, ne sme biti nezdrava.
§ 16.
Umivalniki.
Vsako podjetje mora dajati zaposlenemu delavstvu na razpolago umivalnike, če nogoče, s toplo vodo.
Umivalniki naj bodo po možnosti zunaj delovnih prostorov; ibiiti morajo zadostni, dla se istočasno umiva vsaj ena tretjina delavstva.
Umivalniki so lahko iz pločevine, kamena, porcelana in podobam tvarine. Pri njih mora teti zadosti 'brisale in mila.
Če so umivalniki v posebnem prostoru, se mora prostor pozimi kuriti.
Večja podjetja morajo imeti ločene umivalnike za moške in za ženske.
§ 17.
Kopalnice.
V	večjih podjetjih, v katerih se med delom razvijajo prah, škodljivi plini in tekočine kakor tudi trdna škodljiva telesa, in vobče v podjetjih, v katerih je delavec posebno izpostavljen nečistosti, morajo dajati lastniki podjetij delavstvu na razpolago kopalnice s prsnimi kopelmi.
V	kopalnicah mora biti milo z brisačo in po možnosti tudi topla voda.
Inšpektorji dela določijo, katera podjetja morajo napraviti kopalnice za svoje delavce.
§ 18.
Garderobe in delovna obleka.
Podjetja morajo dajati delavcem na razpolago omare ali predel v omari, da tam spravljajo obleko in 'da se v njih obleka varuje kvarnega vpliva vlage, prahu ali škodljivih par.
Omare ali predeli v omari se morajo dati zapirati.
Po možnosti naj ima vsak delavec posebno omaro ali poseben predel v omari.
Velika podjetja marajo -imeti posebne oddelke, kjer se preoblačijo -delavci, ločene po spolu.
Delovna obleka.
V	podjetjih, kjer vpliva delo posebno kvarno na obleko zaposlenega delavca, mora dajati' podjetje delavcem, zaposleaiim pri teh opravilih, na razpolago posebno delovno obleko. Inspektor dela določi v vsakem posameznem primeru, kdaji mora delodajalec nabaviti delovno obleko in obutev in v kolikem obsegu.
Tretje poglavje.
Zračenje, razsvetljava, kurjava.
§ 19-
Zračenje. Obči predpisi.
V	vsakem delovnem prostoru mora biti zrak čist, temperatura pa zmerna. Nečisti zrak iz takih prostorov se odvaja, kolikor se nare ja. Zaradi tega morajo teti talki prostori opremljeni s sredstvi za zračenje (okni, naravno ali umetno ventilacijo).
Obča pravila so:
a)	Boljo je, da je zrak nekoliko nižje temperature
od one, ki je predpisana v § 39., nego višje od
nje.
b)	Bolje je, da je bolj suh nego bolj vlažen.
c)	Bolje je, da se zrak giblje, nego tla miruje.
Ni dovolj, če spada v delovnem prostoru na vsako osebo določeno število kubičnih metrov prostornine, nego treba je poskrbeti tudi za to, da stalno prihaja in kroži sveži zrak.
§ 20.
Ventilacija.
Hitrost v i z p r e m e m b i zraka.
Za obče pravdo ,se jemlje tam, kjer je ventilacija potrebna, da mora biti zrak obnovljen šestkrat na uro.
Z ventilacijo se no sme provzročati v zračenih prostorih prepih: hitrost svežega zraka ne sme prosezati 76 m na minuto, odprtine, skozi katere prihaja sveži zrak, pa marajo biti zadosti široke, da je prepih izključen.
§ 21.
Naravna ventilacija.
Kjerkoli je mogoče, naj se uporablja naravna ventilacija. Za to lahko služijo dimnik, ognjišča, okna s posebnimi odprtinami za ventilacijo, odprtine na strehi v obliki oken, ki se odpirajo in zapirajo po potrebi; naposled posebni stolpi, ki se postavijajo na strete ter omogočujejo stalno naravno ventilacijo.
Pri naravni ventilaciji je treba posebno paziti, da so odprtine zadostne; tudi je treba skrbeti, da se kolikor mogoče zaprečuje prepih, ki se mu je pri naravni ventilaciji jako težko izogniti popolnoma.
§ 22.
Umetna ventilacija.
Tam, kjer je po mnenju inšpektorja dela potrebna umetna vemitMacajjia, a ni zrak, ki se nareja. talko pokvarjen ali topel, da bi 'telo treba vpihavati zrak (glej § 28.), se izsrkava pokvarjeni zrak z ventilatorjem, pri čemer »e dopušča pristop -svežemu zraku skozi odprtine na nasprotni strani. Tako se dos-eza v delovnem prostoru zmerno gibanje zraka, ki ga je pri aiaraivni ventilaciji nemogoče doseči.
Dolgi prostori.
Pri dolgih delovnih -prostorih je treba napraviti ventilatorje pri tleh one izmed daljših strani; nad okni nasprotne strani pa naj se dopusti vstop svežemu zraku. Ventilatorji morajo biti napravljeni čim niže, odprtine za pristop svežega zraka pa naj bodo v višini 2-50 xn.
Oe je trelba, se smo jo /napraviti verittiibvtou-ji na
■sredi, v zgornjem delu lokala, ki ga je treba zračiti, odprtine za pristop svežega zraka pa, morajo biti na strani, v spodnjem delu.
Ventilator in visoki pristop svežega zraka.
Ce se morajo napraviti ventilatorji in odprtim-za pristop svežega zraka v 'Zgornjem -delu prostora, seveda na nasprotnih straneh, morajo ventilatorji izsrkavati zrak skozi široke cevi, katerih odprtina jo blizu tal (vsaj 0-30 m nad njimi), odkoder se vrši1 izsrkavanje.
V tem primeru mora biti presek cevi vsaj dvakrat večji nego površina ventilatorja.
Uporabljanje ozkih galerij.
Na strani delovnih prostorov se smejo napraviti še ozke galerije, ki nosijo na eni izmed ožjih strani ventilator, na nasprotni strani pa se postopno zožujejo. Galerijo vežejo z delovnim prostorom odprtine v zgornjem ali pa v sudnjem delu, kakor so pač odprtine za vstop svežega zraka na nasprotni strani delovnega prostora v spodnjem ali pa v zgornjem delu.
Uporabljanje odvodnega cilindra.
Ventilator, [napravljen pri tleh prostora, je lahko v zvezi z odvodnim cilindrom, ki je opremljen z nadstreškom ter dopušča odvajanje pokvarjenega zraka do strehe poslopja.
Površina okrogle odprtine na vrhu cilindra mora biti dvakrat večja nego površina ventilatorja.
Uporabljanje odvodnega cilindra se priporoča, kadar je treba izsrkavati posebno škodljive pline.
§ 23.
Ščit ventilatorja.
Če ni ventilator zvezan z odvodnim cilindrom, mora biti na zunanji strani s posebnim ščitom zavarovan zoper učinek vetra, tako da odhaja izsrkani zrak navzdol. Razdalja med napravljenim ščitom in steno, v kateri je ventilator, mora hiti najmanj tolika, koJikršon je premer ventilatorja.
§ 24.
Odprtine blizu ventilatorja.
Vse zunanje odprtine, ki so blizu ventilatorja, morajo biti med ventilacijo zaprte.
§ 25.
Hitrost ventilatorja.
Vsak ventilator mora imeti označeno hitrast, s katero normalno deluje.
Pri ventilatorjih z veliko hitrostjo je prepih neizogiben. Uporabljajo naj se ventilatorji z zmerno hitrostjo, njih število pa naj se po potrebi poveča.
§ 26.
Sveži zrak.
Zrak, ki prihaja v delovni prostor, mora biti svež in čist.
Če ni taikega zraka okoli odprtin za pristop zraka, se mora dovajati sveži zrak tja s posebnimi cevmi.
Če je nemogoče najti v bližini zrak brez prahu, se uporabljajo pred vstopom zraka precejala iz platna, ki so razpeta v okvire in postavljena na odprtine. Precejala se morajo občasno čistiti, s.
Če je odprtina za pristop zraka izpostavljena vetru, jo je treba ograditi s ščitom, kakor je to rečeno za ventilatorje.
§ 27.
Ogrevanje zraka.
Kjer je treba prihajajoči zrak ogrevati, naj se napravijo pri njegovim vstopdščm radiatorji ali cevi s paro ali toplo vodo.
§ 28.
Ventilacija z vpihavanjem.
Pri podjetjih, kjer so na posameznih mestih delovnega prostora visoke tempira tur e (steklarne, podzemeljski prostori itd.) ali se mareja posebno nečista atmosfera (kemijska industrija), ali naposled pri posebno prostornih delovnih lokalih (preko 1000 m2 tal) se uporabljajo ventilator,ji. ki vpihavajo svež zrak. Ta se dovaja od ventilatorjev do določenih mest s posebno ventilacijo.
Ker je upor ventilacije v tem primeru dokaj večji nego upor ob izsrkavanju, je treba uporabljati za to ventilacijo tip centrifugalnega ventilatorja z okrovom.
Uporabljajo se centrifugalni ventilatorji nizkega pritiska.
§ 29.
Dovajanje svežega zraka.
Za dovajanje svežega zraka na določena mesta se uporabljajo pločevinaste cevi (rovi) krožnega preseka.
Odprtine teh cevi ne smejo biti tlom bliže nego
D50m, da vpihavam zrak ne dviga prahu s tal.
Od glavne cevi se cepi stranska cev v zaželenih smereh.
Presek glavne cevi mora biti nekoliko večji nego vsota presekov vseh stranskih cevi, ki so zavisne od glavne.
Kjer se cev cepi, se i je treba ogibati kotom, ostrejšim od 30°.
§ 30.
Odvajanje pokvarjenega zraka.
Z vpihavanjem svežega zraka se povečuje zračni pritisk v prostorih, ki se ventilirajo na ta način.
Zato jev treba napraviti zgoraj na steni ali na stropu zadosti široke odprtine, da. odhaja pokvarjeni zrak.
§ 31.
Izsrkavanje, združeno z vpihavanjem.
V delovnih prostorih, kjer je treba posebno paziti na ventilacijo z ozirom na naravo atmosfere in temperature, ki sta v njih, se združuje vpihavanje svežega zraka z izsrkavanjem pokvarjenega.
§ 32.
Prah in nezdravi plini.
Prah kakor tudi nezdrave pline in pare je treba takoj z izsrkavanjem odvajati iz delovnega lokala.
Za prah, ki se izloča pri brusili, stražnikih (kovin ali lesa), mlinih in dragih mehaničnih pripravah, se morajo okoli mesta, kjer se izloča prah, napraviti opaži (oboji, okrovi) v zvezi s kanalizacijo, s katero se prah odvaja.
Kar se tiče težkih plinov (para živega srebra, ogljikov sulfid, Mor in temu podobno), se mora vršiti izsrkavanje posebno energično, kolikor se plin proizvaja.
Drobljenje, rešetam:je, mešanje in drugi posli s škodljivimi in strupenimi tvarinami se opravljajo samo mehanično, in sicer v zaprtih posodah.
Posebno nezdrave in strupene pare in pline je treba kondenzirat; takoj, ko nastanejo.
Odprta ognjišča se morajo opremiti z dimniki za odvajanje dima, tako da dim nikakor ne ostaja v delovnih prostorih.
Zapahni plini eksplozijskih motorjev (s plinom, bencinom, petrolejem, alkoholom itd.) se morajo takoj odvajati iz delovnega lokala.
§ 33.
Odvajanje vodne p a r e.
V delovnih prostorih, kjer se razvija po nararvi posla mnogo vodne pare, preprečuje narejanje megle, kolikor je le mogoče, z ogrevanjem, ventilacijo, dvojnimi strehami, okni in dragimi primernimi odredbami, če So postavljeni v teli prostorih stroji, ki jih goni motorna sila.
§ 34.
Razsvetljava.
Delovni prostori morajo biti pristopni solmčni svetlobi v zadostni količini; zato je treba napraviti zadosti oken.
Mesta, kjer so postavljeni stroji in naprave, ki utegnejo ogrožata, življenje zaposlenega osebja, kakor tudi vsi prehodi, določeni za promet, morajo biti posebno dobro razsvetljeni.
Če soinlčkia svetloba ne prihaja do nekaterih mest delovnega prostora, ki morajo bita razsvetljena, je treba ta mesta tudi podnevi razsvetljevati z umetno lučjo.
§ 35.
Umetna razsvetljava.
Instalacije in aparate za umetno razsvetljavo je treba porazmestiti in postaviti tako, da dajo popolno varnost osebju, zaposlenemu v razsvetljenih lokalih.
Aparati za razsvetljavo.
Aparati za razsvetljavo se nikakor ne smejo preveč razgrevati.
Prepovedano jei, uijuorabljati za razsvetljavo in kurjavo tekočine, ki izločajo zapalne pare pod 35° C.
Oni del aparata, v katerem je tekočina, ki se uporablja za razsvetljavo, ne sme biti iz stekla ter se mora zadostno raztezati, da se tekočina ne komprimira.
Polnjenje aparatov.
Priprave za razsvetljavo se smejo polniti z zapal-nirni tekočinami v delovnih lokalih kakor tudi na stopnicah in prehodih, ki služijo prometu, samo pri. dnevni svetlobi.
Cevi, ki dovajajo plin v aparate za razsvetljavo, morajo biti ali iz kovine ali pa obložene z negorljivo tvarino.
Plamen premičnih aparatov za razsvetljavo mora biti oddaljen od pohištva in zapalnih predmetov najmanj 1 m navpično in 0-30 m vodoravno.
Premični aparati za razsvetljavo morajo imeti stabilno in varno stojalo.
Varovalo okoli plamena.
Aparati za razsvetljavo, bodisi stalni, bodisi premični, morajo imeti okoli plamena steklo, varovalo, kovinasto mrežo ali kaj drugega, da so zapahu [ured meti zavarovani zoper plamen.
§ 36.
Rezervna razsvetljava.
Če je razsvetljava urejena po centralnem sistemu, mora imeti podjetje tudi rezervno razsvetljavo, ko bi centralna razsvetljava odrekla.
Z rezervno razsvetljavo je treln zlasti opremiti vse izhode, hodnike in stopnice v podjetju.
V podjetjih, kjer se uporablja električna razsvetljava, veljajo za to razsvetljavo, dokler so ne izda-ilo dragi: predpisi, predpisa Dunajske elektrotehnične dimžtbe.
§ 37.
Razsvetljava za varnost.
Prostori, v katerih so eksplozivne in lahko za-jiiaflinei stvari, se smejo razsvetljevati samo odznnaj; izvor svetlobe mora biti ločen od omenjenih prostorov z debelo stekleno preigrajo.
če je to zanuli krajevnih razmer neaitogoče, sa smejo ti prostori razsvetljevati tudi z električnimi svetfljkami, toda prevodniki morajo biti dobro izolirani, svietiiljke pa uklopljene z okrovi iz debelega stekla, ki ne dopuščajo zveze zunanjega zraka s plani eai um.
Vsi zapa 1 ni plini, vse tekočine in vsa trdna telesa kakor tudi telesa, ki so v njih, morajo biti v zaprtih kovinastih in prožnih rezervoarjih adi posodah.
Te jKieode se morajo hraniti v posebnih ločenih lokalih in čim dalje od prehodov in stopnic.
§ 38.
Razsvetljava za svarilo.
Na vseh mestih, ki izredno ogrožajo varnost oseb v podjetju, kakor.pri odprtinah v tleh, odprtinah za djohod v podzemeljska skladišča, odprtinah za do hod na stopnice, odprtinah za prihod na galerije, odprtinah jam, kanalov itd., kjer ni varnostnih naprav (ograje), ki branijo pristop k tem odprtinam, se morajo, kadar je treten postaviti signalne svetiljke ali Laterne.
§ 39.
Kurjav a.
Temperatura v delovnih prostorih mora biti zmerna (140 do 19° C).
Zaradi tega morajo biti ti prostori opremljeni s pripravami za kurjavo. Te morajo dajati vso potrebno varnost, tako glede možnosti požara kakor tudi glede razvijanja plinov, ki utegnejo škodovati zdravju zaposlencev.
Okoli železnih peči je treba napraviti ograje in zaslonila.
Ponve z žerjavico in odprte peči se v delovnih prostorih ne smejo uporabljati.
Če ise uporablja za kurjavo tekočima, velja vise, kar je rečeno v § 35.
§ 40.
Kurjava prostorov z eksplozivnimi tvarinam i.
Prostori, kjer se hranijo eksplozivne tvarine, ki se uporabljajo v podjetju, sc smejo kuriti samo tako, da: je možnost -požara popolnoma izključena.
§ 41.
Radiacij a.
Delovni prostori morajo biti zavarovani zoper prekomerno izžarivanje (radiacijo) aparatov za raz-srveitljavo, ognjišč, poči itn drugih izvorov toplote.
četrto poglavje.
Sredstva za zaščito oči, pljuč, rok, nosa in telesa
vobče.
§ 42.
Zaščita oči.
Delavcem, ki bi jim utegnile med delom v podjetju trpeti oči od močne svetlobe, pare, tekočine ali prahu, mora- dajati podjetje zaščitne naočnike iz primernega stekla ali masko za obraz. Da se zaščitijo delavci, ki delajo v bližini, se morajo, če je treba, napraviti zaščitne pregreje ali mreže.
§ 43.
Zaščita pljuč.
Delavcem, katerih dihala so med delom ogrožena, morajo dajati podjetja respiratorje ali maske, ki jih je treba vzdrževati čiste.
§ 44.
Z a š č i t a n o g in r o k.
Delavcem, ki so jim med delom ogrožene noge, mora dajati podjetje primieimjo obutev.
Delavcem, ki delajo z močnimi kislinami, vročimi in škodijnvdimi tekočinami, kakor tudi onim. ki poslujejo s šilastimi in ostrimi predmeti, mora dajati podjetje usnjene predpasnike^ poleg tega, če to dopušča narava posla, tudi rokavice iz debelega usnja, gume ali drage primem© tvarine.
§ 45.
Delovna obleka.
Delavcem, ki delajo s tvarinami, posebno škod-Uirimi za zdravje (fosforjem, svinčevimi prejiarati, živim srebrom itd.), mora dajati podjetje posebno delovno obleko, ki »e mora vzdrževati čista.
Pri delu, izpostavljenem odprtemu plamenu, mora dajati podjetje delovno obleko iz negorljive tvarine.
§ 46.
Sanitetna ureditev.
Vsako podjetje, v katerem je zaposlencem ogroženo življenje in zdravje, mora imeti ves potrebni
material za prvo pomoč (obvozila, pomočke za ustavljanje krvi, razkužila in nosilnice za bolnike).
Ena oseba mora biti vešča ravnanju s tem materialom.
Večja podjetja, zlasti ona, ki so nad 3 km daleč od naseljenih krajev in v katerih so nezgode pogosteje mogoče, morajo mediti lastno sanitetno postajo z vsem potrebnim materialom za zdravniško pomoč.
To postajo mora upravljati strokovnjak.
Na postaji morajo biti tudi nosilnice za bolnike in po možnosti še voz za prevažanje.
Drugi oddel ek.
Varnost ob delu.
Peto poglavje.
Prehodi.
§ 47.
P r o st p r e h o d.
Glavni prehodi v vseli delovnih prostorih morajo biti široki najmanj 1 m. Prehodi med stroji in druguni predmeti, ki so v teh prostorih, morajo biti široki najmanj 0-80 m.
Ta širina se poveča po potrebi tam, kjer je to potrebno zaradi nevarnosti od posameznih delovnih strojev ali pa zaradi širine predmetov, ki morajo skozi prehod.
Dohod k delovnim prostorom, nameščenim pod streho, no sme držati preko odprtega prostora pod streho, nego mora biti ograjen z ognja varnimi stenami, in sicer od glavnih stopnic do delovnega prostora.
§ 48.
Vrata.
Vrata delavnic im drugih delovnih prostorov, v katerih je zaposlenih več nego 10 oseb, kakor tudi vrata lokalov, v katerih jih je zaposlenih več nego toliko, se marajo, če se hranijo v njih zapahu: tvarine, tkakor tudi vrata vseh prodajalmih prostorov, odpirati odznotraj navzvutn.
Ge nastane dvom, v kateri smeri naj se vrata odpirajo, odiloči o tem inšpektor dela. Če se odpirajo vrata na hodnik ali na stopnice, se morajo prirediti tako, da zmanjšajo, ko se odpro, odprtino za izhod samo za svojo debelino. Izhodov mora biti dovolj, da je mogoče hitreje (Kliti iz delovnih prostorov.
Zasilni i z h o d i.
Izhodi morajo biti vedno prosti in nezastavljoui z blagom ali drugimi predmeti.
V	večjih podjetjih kažejo vidne oznake pot k najbližjim izhodom.
V	delovnih prostorih in skladiščih, v katerih so spravljene tudi zapalne tvarine, ne sme biti nobeno mesto, kjer se vrši delo, nad 10 m daleč od najbližjega izhoda.
Izhodi, ki navadno ne služijo za izhajanje, morajo ibiiti v takem stanju, da .se diaido odznotraj lahko odpirati, ter morajo imeti vidno oznako: »Zasilni izhod*.
Ge se hranijo v delo vinih prostoriji in skladiščih zapalne tvarine im so na oknih teh lokalov železne rešetke, morajo biti rešetke napravljene tako. da se diadio lahko odpirati odznotraj.
§ 49.
Stopnice.
V	vsakem podjetju, nameščenem v večnadstropnih zgradbah, je treba napraviti stopnice, (ia vežejo nadstropja.
Stopnišče mora biti iz negorljive tvarine ali pa iz lesa, 3 cm na debelo ometanega z malto.
Stopnice, ki služijo istočasnemu izhodu 20 oseb, morajo biti široke najmanj 1 m. Ta širina se mora povečati za 15 cm za sleherni prirastek 50 oseb.
Širina hodnikov in dohodov k stopnicam se izračunava na isti način.
Nobenega predmeta, ki bi zmanjševal širino prehoda, ne sme biti ne na stopnicah ne na dohodih.
§ 50.
Ograje.
Kakor stopnice morajo biti tudi vsi prehodi, ki imajo obliko mostu, opremljeni z ograjo (držajem) vsaj na eni strani. Ograja mora biti trdna in vsaj na eni strani vzidana ali močno pritrjena.
S podobnimi ograjami se omejuje dohod na vsa mesta, ki so v kakršnikoli obliki nevarna (stroji, elektrotehnične priprave, transmisije, kanali, jame, galerije in dr.).
Šesto poglavje.
Predpisi glede požara.
§ 51.
Obče odredbe.
kolji'tja morajo ukreniti vso, Časar je treba, da se požar, ki bi nastal v podjetju, zaduši že v začetku.
Posebna navodila morajo biti izobešena v vseh delovnih prostorih; obseizati morajo ravnanje ob požaru. Navajati morajo porazdelitev gasilnega materiala in način, kako se uporablja, nadalje imena oseb, določenih za reševanje.
Občasno se morajo vršiti poizkusi z uporabo gasilnega materiala in z vežbanjem oseb, določenih za reševanje.
Omenjeno navodilo se pošlje inšpektorju dela v pregled.
Šef podjetja mora skrbeti za njegovo izvrševanje.
§ 52.
Rešilne lestve.
Poleg' zasilnih izhodov, omenjenih v § 48., morajo podjetja, ki uporabljajo posebno zapalne tvarine (tekstilna industrija, industrija papirja, industrija razstrelil i. dr.) in so nameščena v večnadstropnih zgradbah, še na vsakem višjem nadstropju postaviti potrebno število rešilnih lestev iz negorljive tvarine.
Dohod k lestvam mora biti lahko mogoč skozi posamezna okna delovnih prostorov.
Ta okna morajo biti označena z rdečo barvo.
Uporabljanje vode pod pritiskom.
Omenjena podjetja morajo biti razen tega opremljena z instalacijo za. vodo pod pritiskom z zadostnim številom črpaljk in brizgaluic. ki morajo biti na primernem mestu pripravljene.
Vrata, zavarovana zoper ogenj.
Vrata med delovnimi prostori, v katerih se h raci jo zapalne tvarine, morajo biti železna in zavarovana zoper ogenj tako, da je med železnimi krili vložena izolacijska snov.
Namesto črpailjk in brizgaluic se sme uporabljati v vsakem delovnem prostoru na stropu postavljen vod z več odprtinami, ki so normalno zaprte s svinčenimi zamaški.
Ge nastane požar, so svinčeni zamaški raztope in voda, ki je pod pritiskom, začne brizgati.
Kakor v teh tako ise priporoča tudi v ostalih podjetjih, uporabljati potrebno število »minimaksav* ali podobnih aparatov.
Sedmo poglavje.
Uporabljanje pare pod pritiskom.
§ 53.
Ob ča dol o čil a.
Lokal, v katerem je nameščen parni kotel (kot-illovnica), mora biti tako visok, da je razdalja med najvišjo točko kotalnega cilindra in stropom najmanj 1-80 m.
Ta prostor se ne sme uporabljati za delavnico, skladišče in sušilnico.
Istotako se ne sme uporabljati za stanovanje.
Prehodi.
Ge je parna kotel vzidam, se mora pustiti višaj en prost hodnik, širok 70 cm, ki drži k zadnji strani kotelnega obzidja.
Izhodi.
Kotlovnica mora biti zadosti prostorna, da se opravlja kurjenje in vzdrževanje pare brez nevarnosti. Najmanj dva izhoda v dveh različnih smereh dopuščata kurjaču, da se hitro umakne, če je treba.
Razsvetljava.
Kotlovnica mora biti zadosti razsvetljena; zlasti se morajo dobro razsvetljevati: manometri, aparati, ki kažejo višino vode, pipe in vsi važnejši deli na kotlu.
Kotlovnica ne sme služiti za reden prehod in tudi ne za drug namen, ki ni v direktni zvezi s proizvajanjem pare ali tople vode.
Vstop v kotlovnico mora biti s posebnim napisom prepovedan onim, ki nimajo posla v njej.
Stojišča.
Stojišča na kotlu in okoli kotla morajo biti lahko pristopna in ograjena.
Na njih je dovoljeno samo delo, ki se tiče kotla. Za dohod na stojišča je treba napraviti trdne stopnice, ki morajo biti ograjene.
Pri večjih kotlih s prostornimi stojišči je treba najiraviti večje število takih stopnic.
Pri stoječih kotlih mora biti dohod k armaturi omogočen z lestvami.
Zračenje kotlovnice mora biti zavarovano tako, da ni v njej visoke temperature.
Kanal za pepel.
Ge so v kotlovnici kanali za odvajanje pepela, se marajo napraviti tako, da držita do njih dva dohoda.
Kanali morajo biti dovolj prostorni, dohodi pa, če je treba, razsvetljeni.
Kotli pod milim nebom.
Pri parnih kotlih, ki so začasno postavljeni pod milim nebom, mora biti prostor za. kurjača zavarovan zoper vremenske me[>riliko vsaj s streho.
§ 54.
Izpričevalo kotla.
Vsak parni kotel, ki se uporablja v podjetjih, mora imeti izpričevalo (certifikat) kotla, ki ga je izdala ali tvornica, kjer je bil kotel zgrajen, ali pa pristojno oblastvo kraja, iz katerega je bil kotel privoz en.
Izpričevalo mora navajati tvornico, ki je kotel zgradila, gradbeno leto, tvorniclno številko, največji dopustni pritisk, podatke o varnostnih ventilih, prostornino kotla in kurilno površino.
Ge lastnik nima tega izpričevala, ga mora nadomestiti z verodostojnim potrdilom, ki služi namesto izpričevala.
§ 55.
Varnostni ventili.
Vsak parni kotel mora imeti dva varnostna ventila, regulirana tako, da začneta izpuščati paro iz kotla, čim doseže efektivni pritisk v kotlu višimo največjega dopustnega pritiska.
Go ni kurilna površina večja nego 2V2 m-, zadošča. tudi samo en varnostni ventiL
Varnostna ventila morata biti taka, da. lahko izpustita ves presežek pare iz kotla in da pri tem efektivni) pritisk v njem ne prestopi ene desetine označene meje.
Ukreniti’ je vse, česar je treba, da izpuščena voda in para n® prizadeva škode in ne pnovznoča nezgod.
§ 56.
M a n o m e t r i.
Vsak kotel mora. biti opremljen s pravilnim manometrom, ki je postavljen pred kurjačem in tako graduiran, da kaže v kg/cm2 efektivni pritisk pare v kotlu.
Kontrolni manometer.
Vsak kotel mora imeti nastavek, ta pa fianšo (4 cm premera in 5mm debeline), da se nanjo pritrdi kontrolni manometer.
Cev, na katero se pritrdi manometer, mora biti tako upognjena, da ne deluje na manometer para direktno, nego s pomočjo vodnega ali glicerinskega stebra.
§ 57.
Naprave za napajanje.
Vsak kotel mora biti opremljen z najmanj dvema napravama za napajanje, ki delujeta nezavisno druga od druge.
Vsaka teh naprav mora biti urejena tako, da. lahko uvaja v kotel dvakrat več vode, nego je more kotel v istem času izpremeniti v paro.
Palme čipaljke.
To ne velja za črpaljke, ki jih giblje parni stroj in ki jih je .smatrati za Eadost.no vame, če uvajajo v kotel V/zkr&t več vode, nego se je v istem času izpromeni v paro.
Ge ni za izpolujeivamje tega predpisa zadosten en aparat za napajanje, se montira več podobnih aparatov, in če obenem izpolnjujejo gorenji pogoj, se smatrajo za eno nai>ravo za napajanje.
Ročne črpaljke.
Ročne črpaljke se sunejo uporabljati za napajanje samo, če ne presoza produkt kurilne površine v kvadratnih metrih in največjega dopustnega efektivnega pritiska v kotlu, izraženega v atmosferah, števila 120.
Upo ra bi jar i je vodovoda.
Neposredno uporabljati vbdovod kot napravo za napajanje kotla je dovoljeno samo, če preseza pritisk vode v vodovodu največji dopustni pritisk v kotlu za dve atmosferi.
Vsak parni kotel mora biti opremljen z napajal-nico, ki ima ventil ali drugo napravo za zapiranje, katera omogoča je z avtomatskim funkcioniranjem izločitev parnega kotla nezavisno od funkcioniranja napajalnice; po možnosti naj se napravi na mij-nižjem delu kotia ventil ali zapiralo za izpuščanja vode iz kotla, in sicer tako, da je lahko pristopen (pristopno).
§ 58.
Stanje vode v kotlu.
Stene kotla, pri katerih je ena stran v dotiki s plamenom ali s plini, morajo hiti z drugo stranjo pod vodo.
Gladina vode se vzdržuje v vsakem kotlu na taki višini, da se nikoli ne zniža pod 10 cm nad ravnino, za katero prestane gorenji pogoj.
Dopustno stanje vodne gladine mora hitj vidno označeno na vodokaznem steklu.
Vsak parni kotel mora biti opremljen z dvema napravama, ki kažeta stanje vode v kotlu in opravljata to funkcijo nezavisno druga od druge. Obe napravi morata biti v dosežaju delavca, ki napaja kotel. Ena izmed teh dveh naprav mora biti vodo-kazno steklo z najmanjšim notranjim premerom 8 mm, postavljeno tako, da se lahko čisti in po potrebi zamenja.
Ukreniti je vse, česar je treba, zoper nevarnost, ki bi nastala, ko bi steklo počilo, in sicer s sredstvi, ki ne ovirajo, da se vidi stanje vode v kotlu.
§ 59.
Vsak kotel mora biti opremljen v začetku paro-izvodnih cevi z ventilom ali zapiralom, da se pridržuje para v kotlu.
§ 60.
Vsak kotel mora biti opremljen s tablico, na kateri stoji:
1.	) graditeljevo ime;
2.	) kraj, gradbeno leto in tvomična številka;
3.	) največji dopustni pritisk, izražen v atmosferah ali v kg/cm-.
§ 61.
Skupine kotlov.
Pri skupinah kotlov, sestavljenih iz dveh ali več posebnih kotlov, mora imeti vsak spojni kanal med kotli z notranjim presekom, večjim od 50 cms, ventil ali drugo izločilno napravo, da se eden izmed parnih kotlov, če se poškoduje, lahko izloči, ostali pa delujejo nadalje.
§ 62.
Avtomatsko zapiranje.
Vsak parni kotel, ogrejevalec vode (rechauffeur), sušilec pare ali pregrejevalec, kurišče in dimna cev se morajo dati varno zapirati, da ob nezgodi ne iz-- topa jo plameni in ne brizga voda iz njih.
Po možnosti bodi to zapiranje avtomatsko.
§ 63.
Sušilci in p r e g r e j e v a 1 c i pare in ogrejevalci vode.
Ogrejevalec vode (rechauffeur), sušilci in pre-grejevalci pare se smatrajo za kotle in zato so tudi njih tiče vse, kar je zgoraj povedanega, kolikor se nanaša nanje; tako n. pr. če so ogrejevalci vode, s katero so kotel napaja, opremljeni z zapirali, ki jih morejo izločiti od kotla, morajo biti tudi ogre-jevalci opremljeni z varnostnimi ventili, reguliranimi za največji dopustni pritisk v ogrejevalcu.
Isto velja za pregrejevalce pare, razen če niso ukrenjene posebno odredbe, da ne more pritisk v pregrejevalcu prestopiti največjega d oj ms t nega pritiska.
§ 64.
Ostali predpisi.
Za vse ostale predpise o parnih kotlih veljajo zakonska določila, ki so v veljavi v posameznih pokrajinah.
§ 65.
Pregledovanje kotlov.
Kotli se preizkušajo in občasno pregledujejo po predpisih, ki iso izdani za to.
Oe se ne izvrše preizkusi ali pregledi pravo-časmp, obvesti inšpektor dela o tem pristojnega organa. Ce se preizkus ali pregled ne izvrši, ovadi inšpektor dela odgovornega organa pristojnemu ministrstvu.
§ 66.
P a r o v o d i.
Cevi, ki vodijo paro skozi delovne prostore, morajo biti obložene z izolirajočo tvarino, razen če niso namenjene za kurjavo ali če so po svoji legi težko pristopne.
V	parofvodinih ceveh se mora prirediti zadostno številk) odvodnih naprav za kondenzirano vodo.
Pri izstopišfiu vsake cevi, ki odvaja paro iz kotla, je treba prirediti varnostni ventil, ki varuje cev, da ne poči.
§ 67.
Posluževanje parnih kotlov.
Samostalno kuriti in ravnati s paro pod pritiskom smejo samo osebe:
1.	) ki so dovršile 18 let;
2.	) ki predlože potrdilo občinskega oblastva, da so dobrega vedenja in da ne pijančujejo;
3.	) ki razpolagajo s strokovno izobrazbo.
V	strokovno izobrazbo se računi:
izpit o isamoistalnem poslu že vanju kotla, opravljen pred strokovno komisijo. Dokler se vsi posluževale! parnih kotlov ne dado izprašati pri strokovni komisiji, se še računi v strokovno izobrazbo dokaz o najmanj triletni kurjaški praksi s podobnimi kotli.
Osmo poglavje.
Uporabljanje motorjev, transmisij in delovnih strojev.
§ 68.
Dvorana za stroje.
Motor, ki daje podjetju gibalno (gonilno) silo, mora biti vedno postavljen v posebnem lokalu (dvo-raid za stroje).
Izjemoma se smejo postaviti manjši motorji tudi v delovne prostore, če so popolnoma ločeni in nepristopni.
Dvorana za stroje mora biti po električnih ali drugih signalih v zvezi s prostori, kjer so postavljenu delovni stroji.
Dohod v prostore, kjer so eventualno postavljeni kondenzatorji, mora biti lahko mogoč po zidanih ali kovinskih stopnicah.
Motorji smejo biti pristopni samo osebam, ki jih poslužujejo.
S posebnimi oznakami se mora prepovedati vstop v dvorano za stroje vsem osebam, ki nimajo posla v njej.
Vsi prehodi okoli motorjev morajo biti široki najmanj 0-80 m.
§ 69.
Zaščita sestavnih dolov motorjev.
Oni' težki deli motorjev, ki se hitreje gibljejo (zamašnjak, gonilni drog, vreteno, batni drog, vzvod črpaljke itd.) morajo biti ograjeni, da je posluževal ec motorja čim bolje zavarovan zoper eventualno neegiodo.
Posebna pismena oznaka pri vsakem zamašnjaku in vsakem težjem delu, ki se hitro giblje, kaže največje dopustno število okretov, ki se ne sme prestopiti.
Nevarnostni okoliš.
Pri parnih strojih je treba posebno paziti na to, da je tako zvani nevarnostni okoliš ograjen.
Delavci se ne smejo zaposlovati v rotacijski ravnini zamašnjaka v prostoru, v katerem je ta postavljen.
Pri regulatorjih s pogonom na jermen je treba paziti, da se jermeni ne snamejo.
Premične mazalioe se pri motorjih ne smejo uporabljati.
§ 70.
Poganjanje motorjev.
Če se glavni motor požene ali če se ustavi, se to naznani vsem zaposlencem v podjetju z dogovorjenim signalom.
Če je zunanji premer zamašnjaka večji od 1-60 m ali, kjer sta dva zamašnjaka, večji od enega metra, ali če je ob manjšem premeru motor po svoji legi težko pristopen, mora biti opremljen s posebno napravo, da se požene, ako je treba za to uporabiti ročinio moč.
Eksplozijske motorje je vobče prepovedano poganjati tako, da bi posluževalec z roko direktno deloval na zamašnjak.
Taki motorji ,se istotako zavarujejo s primernimi ventili zoper izstopanje isker iz zadnjega dela cilindra.
§ 71.
Ustavljanje motorjev.
Sefu delavnice, delovodji in delavcem morajo biti vedno na razpolago sredstva, s katerimi lahko ustavljajo motorje.
§ 72.
Hidravlični motorji.
Hidravlični motorji morajo biti napravljeni tako, da se lahko ustavijo iz kabine, odkoder se uravnava delo. Priprave za ustavljanje teh motorjev ne smejo dopuščati, da bi se mogel motor sam sprožiti.
§ 73.
Električni motorji.
Za električne motorje veljajo predpisi, ki so izdani za njih postavljanje in obratovanje.
§ 74.
Izločanje transmisijskih o s o v i n.
Vsaka transmisijska osnovina se mora postaviti tako, da se da s spojkami ali drugimi napravami izločiti iz gibanja nezavisno od ostalih transmisijskih osovin in od delovnih strojev.
§ 75.
Opaži vodoravnih, navpičnih in poševnih osovin.
Vsaka vodoravna transmisijska osovina, ki je manj nego 2 metra visoko od tal delovnega prostora, se mora ograditi ali lOpažid, da ni nevarna za zaposlence.
Vsaka navpična ali poševna transmisijska osovina se mora ograditi ali opaziti do višine 1-30 m od tal delovnega prostora.
§ 76.
O g r a j a n j e transmisijskih osovin.
Transmisijske osovine se opremljajo ali s trdnimi ograjami (opaži) iz lesa ali železa ali s premičnimi valjastimi oboji iz pločevinei ali stisnjenega papirja ali pa naposled z rešetkastimi ograjami iz kovanega železa-.
Opaži se pritrjujejo s konzolami na nosilce ali na istobre, na 'katerih vise 'Osovine.
Pri nizkih transmisijskih osovinah se pritrjujejo ogra je ali opaži na tla.
Ce je osovino nemogoče opažiti, n. pr. zaradi velikega števila kolutov na osovini, se morajo uporabljati zaščitne ograje. Zaščitna ograja ne sme biti predaleč od osovine; dopusten je največji vmesni prostor 30 cm.
če je zaščitna ograja, narejena v obliki poraz vrščenih šibik. ne sme biti razdalja med šibikami večja od 15 cm. Tam, kjer je treba izvrševati čiščenje, se pusti razdalja med šibikami 20 cm.
§ 77.
Dohod k os o vi nam.
Dohod k osovinam na krajih, kjer ga je pogosteje treba zaradi mazanja, čiščenja, spajanja, mora biti lahko mogoč, bodisi po prirejenih stalnih stojiščih z ograjo, bodisi po varnih lestvah.
Lestve.
Lestve, ki se ujK>rabljajo za dohod k transmisijskim osovinam, so opremljene s potrebnimi napravami, ki zaprečujejo, da bi eventualno izpoddrsnile; najbolje je, na zgornjem koncu lestev pritrditi kljuke, ki prijemajo v osovino. Istotako je dobro, na spodnjem koncu lestev uporabljati primerne naprave, ki pritrjujejo lestve na tla (n. pr. kline, če so tla lesena).
Prav tako je dobro, na, zgornjem delu lestev pri trditi naslonilo za hrbet onega, ki mora biti dalje časa na lestvah.
§ 78.
Mazanje.
Ležišča transmisij naj bodo po možnosti prire-jena za avtomatsko mazanje.
§ 79.
Nadevanje jermenov.
Jermeni se ne sinejo nadevati na kolute z roko, ampak za to je treba posebne priprave.
To ne velja za jermene stopničastih kolutov in za jermenice na delovnih strojih.
Za nadevanje jermenov se uporablja lesen drog z ročico na vrhu. Dolžina droga ne sme biti manjša,
nego Je višina osovine nad tlemi. Časih je koristneje, uporabljati lahek drog. Dobro je. če je na koncu ročice gibljiv del (n. pr. kolesce), ki olajšuje nadevanje jermenov.
§ 80.
Snet jermen.
Jermen, snet s koluta, ne sme pasti direktno na transmisijsko osovino.
Jermen mora priti v tem primeru ali na prost kolut ali pa na poseben, nosilec v obliki rokavca, pritrjen s konzolo.
§ 81.
Ograje k o 1 n t o v.
Koluti na transmisijskih osovinah, nižjih od 2 m, se morajo ograditi ali pa opaziti po možnosti tako, da je z ograjo istočasno ograjen tudi jermen.
Ograje (opaži) naj bodo iz lesa, iz kovinastih šibik, iz kovinastih iplošč, močne žične mreže ali preluknjane (perforirane) pločevine.
§ 82.
Ograja jermenov.
Zveze jermenov morajo biti varne. Iz vezišč ne smejo moleti konci, toi vise, ali kovinasti deli, ki preveč odskakujejo od jermenov. Zveze se morajo periodično pregledovati.
Vsi navpični in poševni jermeni, ne glede na velikost in hitrost, se morajo ograditd ali opažiti do višine l-50 m.
Glavni navpični in poševni jermeni pa se morajo ogradit] ali opažiti do višine 2 m. Vsi vodoravni jermeni se morajo i&totako višaj na spodnji strani ograditi ali ouražiti do višine 2 m, pa tudi preko te višine, iče so širši nego 10 om im se vrte s hitrostjo 9 m na sekundo.
Jermeni se ograjuje ali opaižujejo z lesom, kovi-nastimi ploščami, oglatim železom, močno pločevino ali žično mrežo.
§ 83.
Kabli, vrvi, verige.
če se uporabljajo imaiiuesto jermenov za prenos kabli, vrvi ali verigo, veljai vse, kar je rečeno o jermenih, tudi za ta prenosna sredstva.
Če izločajo transmisijske vrvi dlakast prah in odpadke, je to znamenje, da se utegnejo utrgati.
§ 84.
Obleka in kape zaposlenih oseb.
Posebno je treba paziti, da nosijo vse osebe, zaposlene v prostorih, kjer so nameščene transmisije in delovni stroji, obleko pritegnjeno k telesu, če pa imajo dolgo lase (zlasti ženske), posebne kape, s katerimi je mogoče lase pokriti.
§ 85.
Nezavisno ustavljanje strojev.
Vsak delovni stroj mora biti napravljen tako, da se d.1 nezavisno od drugih pognati in ustaviti. Ustavljen stroj ne sme steči sani od sobe.
Oklopi za nevarne dele.
Gibljive dele delovnih strojev, ki so blizu po-služevalca ter so lahko pristopili (zobata kolesa, frikcijska kolesa, koluti, drogi itd.), je treba ograditi ali pa zatvoriti v kocinaste okrove.
V tem .poslednjem primeru se mora en del vsakega posameznega oklopnoga okrova lahko odpirati, da je mogoče, pogosteje mazali oklopljenc dede.
Zamašne krogle.
Istotako je treba ograditi mesta, kjer se vrte centrifugalne krogle, balancirji, vzvodi in podobno.
Uporabljanje valjarjev.
če se material, ki se obdeluje na delovnem stroju, no dovaja avtomatski ali s suportom ald na drug načini, kjer je treba, neposrednjoga dela z roko, ki lahko pride pod učinek valjarjev, je treba prirediti pred valjarji naprave, ki ne dopuščajo, da bi prišla .roka med valjarje.
Bodeči valjarji in nožata vretena se okrivajo s posebnimi oboji.
§ 86.
Brus.
Vsak brus, ki se vrti z veliko hitrostjo, se mora napraviti tako, da zadrže prestavni zaščitni okrovi posamezne dele, če odlete.
§ 87.
Krožne žage.
Listi krožnih (cirkularnih) žag se pokrivajo z okrovi, če je mogoče, po vsej površini, razen onega dela, kjer žaga deluje. Vsekakor mora biti del žage nad delovno mizo zavarovan.
Les naj se ipriimiika h krožni žagi, če je le mogoče, tako, da ne posreduje direktno z roko oni, ki ga žaga.
§ 88.
Delovni stroji z ostrimi noži.
Delovni stroji z ostrimi noži, ki delajo z veliko hitrostjo, kakor strugalke, rezka Itd stroji (freze), skobe! niki in podobni, morajo biti napravljeni tako, da ne morejo delavci, zaposleni blizu teh strojev, prihajati v dotik o z ostrimi deli.
Deveto poglavje.
Verige, kljuke, obroči, naprave za dviganje, zabijanje in dvigala (lifti).
§ 89.
V.e r i g e.
Verige, kljuke, obroči in druge podobne naprave, ki se uporabljajo pri pripravah za dviganje, smejo biti samo iz kovanega železa ali iz mehkega jekla.
Verige morajo biti čim prožnejše, t. j. imeti morajo čim več členov; poleg tega mora premer šibike, iz katere so skovane, ustrezati obtežitvi verige.
Za verige, izpostavljene močnim sunkom, je treba uporabljati člene z ovalnimi stranmi.
Za verige, izpostavljene manjšim obtežitvam, se lahko uporabljajo podolgaisti členi.
Vsaka dobra veriga mora lahko vzdržati maksimalno obtežitev, za katero je namenjena.
Za določanje dimenzij verige veljajo gradbeni predpisi, ki so izdani za dotično uporabljanje verige.
Za končne člene se uporabljajo členi nekoliko močnejši po notranjem in zunanjem premeru kakor tudi po premeru šibike, iz katere so skovani.
Pri verigah s podolgaštuni členi se jemljeta za maksimalno obtežitev dve tretjini obtežitve ustreznih verig s kratkimi členi.
§ 90.
Kljuke.
Kljuke, ki služijo napravam za dviganje, morajo biti dovolj globoke, da lahko objamejo vrv ali člen verige ali drugo kljuko, ki jo je treba pripeti. Poleg tega mora biti kljuka na notranji strani okrogla, da ne reže v vrv ali v verižni člen.
Za izračunavanje dimenzij kljukam velja isto, kar je rečeno za verige.
Normalna obtežitev pri kljukah se jemlje petkrat manjša od te maksimalne obtežitve. Za normalno obtežitev kljuke v tonah se sme še vzeti produkt iz srednje širine in dolžine najmanjšega preseka kljuke, izražen v palcih (colih).
§ 91.
Bobniči za verige.
Bobniči, na katere se navijajo verige, morajo biti železni. Njih premer mora biti 24krat do 30krat večji nego premer verige, dolžina pa zadostna, da sprejema po možnosti vso verigo, ki se poškoduje z ovijanjem v več plasteh.
Bobnič mora biti izžlebljen, da sprejema verižne člene.
Žlebi se morajo ujemati z velikostjo členov.
§ 92.
Dviganje težkih predmetov.
Kadar se dvigajo predmeti, katerih teža. je neznana, mora strokovnjak oceniti približno težo predmetov, pri tem pa paziti n. pr. pri lesenem gradivu, ali je to gradivo suho, pri ulitih predmetih, ali so izčlišlčeni itd.
Za dviganje predmetov velike prostornine so uporabljajo dvokrake ali mnogokrake verige.
§ 93.
Dviganje žarečih tekočin.
■ Težke posode, v katerih so raztopljene kovine ali škodljive tekočine, se ne smejo dvigati obešene v obroče (kavlje), ki so na posodah, ampak na posode je treba pritrditi drog. na. katerega se pripne naprava za dviganje.
§ 94.
Skrajševanje verig.
Verige se ne smejo (Skrajševati s tem, da bi se napravljali vozli na njih.
Ce je treba skrajšati verigio, se mora uporabiti za te primerna kljuka tako, da nosijo breme samo členi verige na/l njo.
§ 95.
Čuvanje verig.
Da se verige obvarujejo vpliva, mraza kakor tudi visokih temperatur, kar učinkuje škodljivo na njih trdnost, jih je dobro hraniti na zavarovanem kraju, če niso v rabi.
Vsaka veriga mora nositi oznako o normalni obtežitvi, ki jo more vzdržati.
§ 96.
Izžarjanje verig.
Verige, ki se pogosloma uporabljajo, izgube dokaj prožnosti ter postanejo krhke, bodisi zaradi nenadnih obtežitev, bodisi zaradi prevelike obtežitve, bodisi naposled zaradi pretiranega uporabljanja in sunkov.
Zato jo treba take verige izžarjati najmanj vsakih šest mesecev.
Izža rjanje se vrši tako, da .se veriga rdeče razžari, po možnosti v zaprtih pečeh, potem pa se polagoma razhladi.
Isto velja tudi za kljuke, obroče in vijake s kavlji, ki se izžarjajo z verigami vred.
§ 97.
Preizkušanje verig.
Verige je treba preizkušati s tem, da se poizkusno obtožujejo, zlasti nove verige ali pa verige, ki so prišle iz popravila ali od izžarjanja.
§ 98.
Dvigala.
Proga dvigala (lifta) mora biti na vseh pri«topnih mestih, razen pri odprtini za natovorjanje in vstopanje, ograjena do višine 1-80 m, da kdo ne pade vanjo.
Na vseh nadstropjih se morajo vrata, ki dopuščajo dohod k dvigalu, vselej avtomatski zapreti, preden zapusti dvigalo dotično nadstropje.
Zavora.
Razen tega mora biti vsako dvigalo, ki je namenjeno za prevažanje blaga ali oseb, opremljeno z varnostno zavoro.
Hidravlična dvigala.
Pri hidravličnih dvigalih je treba prirediti pri regulatorju varnostno napravo, ki zaprečuje, da bi dvigal« padlo, če tiakovod poči.
Ce zalaga isti akumulator več hidravličnih dvigal, mora biti vsak tiakovod opremljen s posebnim ventilom.
Pri vsakem dvigalu na motorni pogon je treba napraviti avtomatski aparat za .najnižjo in najvišjo mejo dviganja.
Proge dvigal kakor tudi dvigalo .-rimo morajo biti dovolj razsvetljene.
Dvigalo mora oskrbovati nalašč za to izučena
oseba.
§ 99.
Zavarovanja.
Mehanizem za gibanje dvigal je treba ograditi, če ni že po svoji legi zadostno zavarovan.
Osovine, zobata kolesa in kolute je treba istotako ograditi.
Osebe, ki delajo pod progami dvigal, se morajo zadostno zavarovati z močno zaščitno streho.
Periodično pregledovanje.
Dvigalo mora preglodati pred prvo uporabo strokovnjak; poleg tega ise izvrši preizkus z dvakrat večjo obtežitvijo od normalne. Podobno je treba pregledati in preizkusiti vsake tri mesece dvigala za prevažanje oseb, vsakih šest mesecev pa dvigala za prevažanje blaga.
O izidih pregledov in preizkusov se vodi za pisnik.
§ 100.
Varnostne zavore.
Dvigala in vretena morajo imeti varnostne zavore. Če se spušča dvignjeno breme z lastno težo, mora biti na omenjenih napravah za dviganje dovol j močna zavora, da ustavi breme ob spuščanju.
Pri napravah za zabijanje (n. pr. priostrenih kolov) morajo biti primenne napravo za, zaščito zapo-elenih delavcev.
§ 101.
Premični mostovi.
Premični mostovi za dviganje in prevažanje materiala morajo biti opremljeni z ograjo.
Motor, zobata kolesa in koluti mehanizma se morajo istotako ograditi.
§ 102.
Nosilnost.
Vse naprave za, dviganje morajo imeti vidno oznako, ki kaže v kilogramih njih nosilnost.
Deseto poglavje.
Delavska stanovanja.
§ 103.
Obči predpisi za delavska staiinova-
n j a.
Vsako večje podjetje, oddaljeno nad 3 km od naseljenih krajev, mora,, če ni v bližini lokalov, ki bi jih mogli delavci uporabljati za stanovanje, napraviti zdrava, udobna delavska stanovanja.
§ 104.
V stanova,nskih lokalih ne sme biti manj nego 14 m3 prostora za vsakega delavca. Ti lokali morajo biti najmanj 2-60 m visoki; za silo pa se sme dovoliti, da so obstoječa delavska stanovanja visoka 2-40 m.
če so stene debele manj nego 0-30 m, morajo imeti zunanji zidovi zadosti debelo izolacijsko plast zraka1 ali drugega, izolira,fočega materiala, da se osebe v lokalih varujejo naglih izprememb temperature.
§ 105.
Spalni prostor.
Vsaka delavska rodbina mora imeti poseben oddelek.
Sohe, ki .služijo za spalnice, .se smejo uporabljati samo za osebe, istega spola (več oseb, ki niso rodbinski člani).
Razdalja med posteljami ne sme biti manjša nego 0-80 m. Prepovedano je, postavljati postelje drugo nad drugo.
Vsaka oseba mora imeti na razpolago posebno posteljo, ki sestoji iz posteljnjaka, dosak, slamnjače, rjuh. blazine s povlako in odeje, istotako pohištvo, potrebno za spravljanje stvari.
§ 106.
Lokali, v katerih je prepovedano stanovati.
Delavcem je prepovedano, stanovati v delovnih prostorih, skladiščili ali kateremkoli drugem prostoru. ki služi trgovinskemu ali industrijskemu namenu.
§ 107.
Tla.
Tla spalnih lokalov ne smejo propuščati tekočin in morajo biti iz tvarine, ki se dd lahko umivati.
Stene.
Isto velja za stene, ki se morajo pogosteje umivati in, če je treba, pobeliti (najmanj enkrat na leto).
§ 108.
V zdrževanje.
Delodajalec mora vzdrževati potrebščine, naštete v § 105,, v čistem in dobrem stanju.
Rjuhe se morajo prati najmanj enkrat na mesec, razen tega pa vselej, kadar se premeni oseba, ki spi v postelji.
Slama v slamnjačali se mora menjavati dvakrat na leto.
§ 109.
Č i s t o t a.
Spalni lokali ne smejo biti natlačeni s stvarmi; umazano perilo se ne sme hraniti v njih.
Ti lokali se morajo pogostoma umivati in čistiti, da ostanejo čisti. Postelje se morajo postiljati vsak dan.
Če je v lokalih kaj mrčesa, se mora ukreniti, četsar je treba, da se mrčes uniči.
§ no.
Pitna voda, umivalniki.
Vsem osebam, ki stanujejo v delavskih stanovanjih, se mora dajati na razpolago dobra pitna voda in en umivalnik na vsakih šest oseb.
Poleg umivalnika spada na vsako osebo posebna brisača in milo.
Pri delavskih stanovanjih mora biti tudi potrebno število stranišč, za katera veljajo določila § 13.
§ Ul.
Dimniki i u plinovodi.
Skozi spalne lokale ne smejo držati dimniki in drugi plinovodi, razen če niso vzidani.
Ti lokali ne smejo biti v direktni zvezi s stranišči, pomivalnicami in temu podobnim.
Specialna določila.
Stavbinstvo.
§ 112.
Zemeljska dela.
Pri vseh zemeljskih dolili se morajo s primernimi oporami ali opaži ukreniti odredbe, da se prst ne usiplje. Rob jame, ki se koplje, se ne sme obtoževati s prstjo ali 'drugo tvarino v širini enega metra.
če je jama, ki se koplje, pristopna prebodu, se mora opremiti z ograjo, ki preprečuje dohod k jami; ponoči' pa jo je treba' razsvetliti ali pokriti.
§ 113.
Jame in vodnjaki.
Jame za vodnjake se smejo kopati dalje samo talko, da se zavaruje že izkopani del jame z lesenimi okviri zoper usade.
Istotako se morajo zavarovati delavci, ki kopljejo vodnjak, s primernim nadstreškom, ki jih ščiti zoper eventualne usipine od zgoraj.
Preden se delavec spusti v te jame, bodisi zaradi čiščenja, bodisi zaradi nadaljnjega kopanja, se mora ugotoviti, ali ni v njih zadušljivega zraka. To se doseže najlaže, če se spusti prižgana sveča v jamo. Če so v jami zadušljivi plini, se morajo raz-pihati z ventilatorji; če pa teh ni, je treba natresti v jamo izveš t no količino živagia apna, ki se potem polije s toplo vodo.
§ 114.
Apnenice.
Apnenice in ostalo jame na stavbišču, nevarne za promet, morajo biti ograjene ali pokrite, ponoči pa razsvetljene.
§ 115.
Montiranje in demontiranje stavbnih odrov.
Stavbni odri se morajo montirati in demontirati ob pogojih, potrebnih za varnost delavca, ki dela na odru.
Vsi odri, ki se uporabljajo pid gradnji, morajo biti iz zdravega lesa. Odri morajo biti preračunjeni tako, da zanesi ji vio vzdržujejo obtežitev, ki so ji izpostavljeni. če so odri viseči, je treba ukreniti, da jih nosi del stavbo, na katerega so odri obešeni, z njih obtežitvijo vred; istotako ne smejo biti osebe, ki so pod odrom, v nevarnosti, da bi se oder zrušil nanje.
Žeblji, ki so eventualno v gradivu, iz katerega se napravlja oder, se morajo potegniti iz gradiva, preden se to uporabi.
§ 116.
Oder na navpičnili stebrih.
Pri odru na navpičnih lesenili stebrih morajo biti ti stebri zadostno vkopani, da zajamčujejo trdno oporo odru. Če se ta oder posebno obtožuje na eni strani, se mora nasprotna stran zavarovati z diago-naMmi spojkalmi.
Če se leseni navpični stebri ne vkopavajo, jih je treba podložiti z dovolj, široko desko ter zvezati z močnimi prečnicami. Desko morajo biti položene na raven in zadosti trden toren.
Plohi.
Na vsakem nadstropju mora nositi oder zadosti močno in široke plohe, ki morajo biti zvezani med sabo s skobami in "katerih konci ne smejo moleti čez oder. Plohi morajo sezati čez prečne grede, na ka tore so položeni, najmanj za 0-2 in. Plohi se morajo ob robu ograditi v višini 1 m. Na plohih ne
smejo biti neograjene luknje, skozi katere bi mogel pasti delavec, material ali orodje.
Dostop k nadstropjem.
Dostop k posameznim nadstropjem odra se omo-gočuje z lesenimi strminami, stopnicami, lestvami, toda vedno tako, da je promet mogoč samo od enega nadstropja do drugega.
§ UL
Oder na lestvah.
Oder na lestvah se pritrdi z zadosti močnimi diagonalnimi letvami. Poleg tega se mora tak oder vedno ograditi odzunaj, pa tudi odznotraj, če je prazni prostor med odrom in zidom zgradbe širši nego 04 m.
§ 118.
Viseči ode r (b r a n a).
Viseči oder sme viseti samo na zadosti močnih visečih gredah, in sicer na varnih vrveh, žičnih vrveh ali verigah.
Največje število delavcev, ki sme delati na visečem odru, se mora označiti z vidnim napisom na odru.
Če se spušča; tak oder s škripcem, mora biti škripec 'Opremljen z varno in zadosti močno zavoro, razen tega z varnostno zavoro.
Vsak viseči oder mora biti primerno zavarovan zoper gnganje.
§ 119.
Koze.
Za oder se ne sme uporabljati koza, ki ni po dolžini pritrjena.
Koze se sinejo postavljati samo na trdna tla. Ce se postavljajo na nadstropjih, ne smejo' ležati na odprtih gredah, nego na zadosti močni podstavi iz debelih desak.
§ 120.
Odri za svode.
Pri odrih za izdelovanje svodov je posebno paziti na to, da je vsako delovno mesto dovolj zavarovano in zaščiteno.
§ 121.
Pregled odrov.
Odre pregleduje strokovnjak vsakih 14 dni, zlasti po močnih vetrovih in po daljših presledkih v gradnji.
Viseči odri z gredami, na katere so obešeni, se pregledujejo vsak dan.
§ 122.
Leseni žlebi.
Odprtine na posameznih nadstropjih odra, skozi katere se prinaša gradivo, morajo biti v zvezi z lesenimi žlebi, če se poteza gradivo mehanično.
§ 123.
Lestve.
Lestve, ki se uporabljajo pri gradnji, se morajo vselej pregledati pred uporabo.
Prepovedano je, uporabljata lestve iz slabega lesa. Klini ne smejo biti pribiti z žeblji, nego zasajeni v lestvenici. Posameznih klinov ne sme nedostajati.
če se vrši promet med posameznimi nadstropji odra po lestvah, je treba; postaviti vsaj dve lestvi, eno za plezanje navzgor, drugo za stopanje navzdol.
Lestve morajo biti zadosti dolge, da mole iznad nadstropja, do katerega drže, še za 1-50 m.
Dovoljeno ni, postavljati ene lestve nad drugo, ker se nižje lestve poškodujejo^ če padajo predmeti z višjih.
Lestve morajo biti trdno uprte ob tla, poleg tega pa varno pritrjene na oder.
Naslanjati lestve na odrske plohe je dovoljeno siamo, če so plahi debelejši od 5 cm.
Lestve so ne smejo naslanjati na posamezna nadstropja s klini, nego samo z lestvenicami.
Obešene lestve morajo biti zavarovane zoper gaganje.
Dvojno lestve morajo biti zvezane tako, da se ne morejo razvezati.
§ 124.
Strmine.
Lesene strmine morajo biti tako široke, da se lahko na njih izogneta dve osebi. Strmec ne sme biti večji nego 1:2, če pa je mogoče, naj bo vedno 1:3.
Lesena stmuiina mora Liti v presledkih enega koraka opremljena s prečnimi letvami, ki preprečujejo izpoddrsavanje. Lesena strmina mora biti na zunanji strani ograjena.
Lesene strmine se smejo nadomeščati z lestvami silimo izjemoma, če zaradi tehničnih težav ni mogoče postaviti strmin.
§ 125.
Dvigala.
Dvigala (lifti), ki se uporabljajo pri gradnji za prevažanje materiala, se ne smejo uporabljati tudi za prevažanje oseb. Izjemoma je to dovoljeno, če se zidajo visoki dimniki in kopljejo globoke jame; toda tedaj marajo biti dvigala zadosti vama. Vsako dvigalo mora imeti v kilogramih označeno nosilnost. Odprtine za vtovarjanje in iztovarjanje morajo biti ograjene in po potrebi tudi razsvetljene.
§ 126.
Dvigala za malto.
Pri navadnih dvigalih za malto (ploščah z vrvjo, na katerih koncih so pritrjene posodo za malto), se mora osovina, ki nosi ploščo, postaviti dovolj visoko, najmanj pa 2 m nad tlemi odra, da ni nevarna za delavce, zaposlene na sosednjem odru.
§ 127.
Prevažanje valjarjev.
Če se preivažajo valjarji, cevi, cilindri, sodi in temu podobno, je treba ukreniti primerne odredbe, da se ti predmeti med dviganj om ne štrki ja vajo.
§ 128.
Varnostne ograje.
Da se delavci zavarujejo zoper padec v notranjščini stavbe, se morajo traverze takoj pokriti, čim se poleže. Istotako se morajo pokrite odprtine v zidu ograditi.
Pri postavljenih stebrih je treba takoj napraviti provizorno varnostno ograjo. Prostori, ki so pod nepokritimi in neograjenimi odri in okni, morajo biti zavarovani' zoper eventualno padanje predmetov.
§ 129.
Zaščitni pasovi.
Delavci, ki pokrivajo streho, postavljajo strelovod, opravljajo pločevinska in steklarska dela na strehah, zvonikih, dimnikih in stolpih, morajo biti opremljeni z zaščitnim pasom z vrvjo.
To velja tudi za dimnikarje.
§ 130.
Podiranjestavb.
Stavbe se podirajo tako, da so delavci, zaposleni pri tem delu, zavarovani zoper zasip in poškod-be. Dovoljeno ni, istočasno podirati velikih blokov, n. pr. celega zidu naenkrat. Izjemoma, je dovoljeno, podirati cede bloke naenkrat (tvorniških dimnikov, stolpov itd.) z vednostjo in odobritvijo pristojnega inšpektorja dela.
Podiranje se vrši prasiloima delno, sosednji deli zgradbe pa se morajo primemo podpirati.
Zgradbe, ki izgube zaslombo s podiranjem sosednjih zgradb, se morajo zavarovati z zadostnimi oporami.
Da ni ob podiranju velikega prahu, se mora spuščati drobni mate,rial skozi zaprte lesene žlebe. Po vsaki delni porušitvi se mora porušeni material politi z vodo.
§ 131.
Primetanje gradiva z roko.
Primetati stavbno gradivo z roko je dovoljeno samo v pritličju.
Delavci, ki so na lestvah, si smejo primetati opeko samo z enega nadstropja na bližnje nadstropje.
§ 132.
Za beljenje, pleskanj© in omamentna dela se smejo uporabljati lestve samo v pritličju in v prvem nadstropju.
Za' višja nadstropja se uporabljajo navadni odri, na lestvah ali viseči.
§ 133.
Predpisi, ki se tičejo delavcev.
Nastopni predpisi so obvezni za delavce, zaposlene pri gradnji, ter se morajo kot taki po možnosti izobesiti pri vsakem stavbišču na vidnem lira ju:
1.	) Prepovedano je, z odra ali z visokih mest na stavbi metati orodje, gradivo in sploh težke predmete.
2.	) Prepovedano je, samovoljno izvrševati kakršnekoli izpremembe na odru, v porazdelitvi lestev in sploh v pripiavali za zidanje.
3.	) Prihajanje, stopanje z odrov in lestev in plezanje po njih se mora vršiti oprezno, da se s tem ne ogroža njih stabilnost.
4.	) Prepovedano je, mied delovnimi odmori bivati na odrih.
5.	) Gradivo, ki se dviga z dvigali, se mora polagati na dvigala tako, da, ne, mori! pasti z njih. Posode, ki imajo malto, vodo in druge tekočine, se ne smejo med dviganjem prelivati.
6.	) Če se uporabljajo pri gradnji poljske železnice, ki se obratujejo s človeško ali živalsko močjo, se morajo vagončki v prvem primeru samo potiskati. Delavci, zaposleni pri tem opravilu, morajo nositi kline, da z njimi ustavljajo vagončke.
če se premikajo vagončki z živalsko močjo-, je treba vprežno žival goniti ob tiru. Ustavljen va-gonček se zalvaraje na postavljenem kraju z zagozdami. Prepovedano je, skakati na vagončke, dokler se premikajo.
7.	) Delavci, zaposleni pri opravilih, o katerih govori § 129., morajo uporabljati zaščitni pas in vrv.
Istotako se morajo ravnati po vseh drugih varnostnih odredbah, ki jili predpisuje ta pravilnik.
8.	) Vsako nepravilnost na stavbi morajo delavci takoj prijaviti pristojnemu nadzornemu organu.
9.	) Prepovedano je, uporabljati stavbinske priprave za kaj drugega, nego za to, čemur so namenjene.
10.	) Prepovedano je, postajati okoli dvigal, vreten, strojev, elektrovodov in drugih nevarnih priprav na stavbi osebam, ki niso zaposlene na tem kraju.
11.	) Prepovedano je, stopati v nerazsvetljene stavbne prostore.
12.	) Prepovedano je, stopati v prostore, ki se kurijo, ne da; bi se odvajal idiim, če vrata in okna, niso odprta.
§ 134.
Higienski predpisi.
Glede sanitetne ureditve, pitne vode in stranišč
veljajo predpisi občega dela- tega pravilnika.
1.	) To delo se mora vršiti, če je količkaj mogoče, z vlaržnim materialom;
2.	) če se ne vrši delo blizu vode ati druge tekočine, se mora opravljati mehanično v posebnih, prožnih, zaprtih posodah;
3.	) če se ne more izvesti nič izmed tega, je treba delati blizu energično ventilacije, ki izsrkava vse škodljive dele;
. 4.) naposled, če tudi to ni mogoče, sc morajo dajati delavcem maske, ki omogočujejo pravilno dihanje.
§ 139.
Manipuliranje.
Z vsemi svinčevimi spojinami, bodisi v suhem, bodisi v vlažnem stanju, bodisi v zmesi ali raztopini, ne smejo delavci manipulirati z golo roko. šef podjetja jim mora dajati ali rokavice iz primerne tvarino (gume, kavčuka ali drugega) ali pa posebno orodje, ki ga je treba vzdrževati v dobrem stanju in pogostoma čistiti.
§ 140.
Mize v delavnici.
Mize, na katerih manipulirajo delavci z omenjenim materialom, morajo biti pogrnjene z nopropust-Ijivo tvarino, ki jo je treba vzdrževati v dobrem stanju.
Tla v delavnici.
Prav to velja za tla v delavnici, ki morajo biti razen tega nekoliko nagnjena v smeri posebne posode, v kateri se zbirajo deli svinca, ki prihajajo ,na tla. Tla v delavnici morajo biti vedno vlažna.
Delo samo se vrši tako, da posamezni deli ne padajo iz posod. Mize, tla in stene se morajo umivati vsaj enkrat na teden.
§ 141.
Drobljenje in mešanje.
Pretvarjanje v prah, mešanje in druga podobna opravila s svinčevimi spojinami se vrše v posebnih lokalih, visokih, prostornih, zadosti razsvetljenih in energično ventiliranih.
Če je material nemogoče močiti, se mora,jo dajati delavcem posebne maske.
§ 142.
Industrija in uporabljanje svinca.
§ 135.
Podjetja, katerih se tiče pravilnik.
Spodaj navedene varnostne odredbe morajo ukreniti vsa podjetja, v katerih se izvršujejo ta-le dela s svincem: metalurgija svinca, prečiščanje srebra iz zmesi s svincem, redukcija cinka in svinca, fabrika-cija akurmdatorjev, fabrikacija kristalov, fabrikacija svinčevega emailla, nadalje njega uporabljanje, v lončarstvu, okraševanje porcelana ali fajanse, hromo-litografija, pri keramični industriji fabrikacija svinčevih zlitin, oksidov, svinčevih soli in barv, kakor tudi druge industrije, pri katerih se dela s svincem ali njegovimi spojinami.
§ 136.
Ženske in otroci.
Prepovedano je, v teli podjetjih zaposlovati ženske in mladostne delavce pod 18 leti.
§ 137.
Posode za topljenje.
Posode za topljenje svinca se postavljajo v dobro zračenih lokalih, popolnoma ločenih od delavnice.
Odvajanje dima.
Posebne naprave za odvajanje dima morajo biti postavljene:
a)	na4 odprtiinio za ulivanje svinca in troske pri metalurgiji svinca;
b)	pred vrati peči pri industriji, ki proizvaja svinčev oksid;
c)	nad kotli za topljenje svinca in njegovih zlitin pri ostalih industrijah, naštetih v § 135.
§ 138.
Delo s svinčevimi spdjinami.
Šefi podjetij, naštetih v § 135., morajo ukreniti potrebne odredbe, da se opravlja delo z oksidi in ostalimi spojinami svinca, ki izločajo prah, ob nastopnih pogojih:
Keramični proizvodi.
Prepovedano je, namakati keramične proizvode z golo roko v tople raatopine svinčevih soli (minija, svinčevega Oksida, sulfata itd.).
§ 143.
Hrana in pijača, cestna obleka.
Prepovedano je, prinašati v te delavnice hrano in pijačo ter kaditi v njih.
Istotako se ne sme v teli delavnicah spravljati .cestna obleka delavcev.
§ 144.
Delovna obleka.
Šefi podjetij marajo dajati delavcem posebno obleko za delo, poleg tega pa rokavice in maske, če je treba.
Delovna obleka se mora prati vsaj enkrat na teden.
Te stvari vzdržuje ob svojih stroških podjetje.
§ 145.
Umivalniki.
V podjetjih, kjer preti osebju zastrupljanje s svincem, se morajo postaviti zunaj lokala, kjer se izdelujejo svinčeve spojine, posebni umivalniki s topilo vodo.
Ti umivalniki morajo biti opremljeni z lončki in pipami v zadostnem številu, z vodo v obilici, z milom in za vsakega delavca z eno brisačo, ki jo je treba menjati vsak teden.
Istotako je treba postaviti omare (s ključi ali visečimi ključanicami) v posebnih oddelkih, v katerih se lahko spravlja cestna obleka ločeno od delovne obleke.
§ 146.
Kopalnice.
Vsemu osebju se mora dajati na razpolago topla kopel ali pršna kopel vsaj enkrat na teden.
Toda delavci, ki kpraznj,ujejo ali čistijo sobe iu kanale za kondenzacijo svinčevih spojin, priprav-
Pihanje stekla v steklarski industriji.
§ 154.
U p o r a b 1 j a n je iste g a pihalnik a.
V	steklarnah, kjer se steklo piha, ni dovoljeno, uporabljati več nego enega delavca za pihanje stekla z istim pihalnikom, če nimajo ti delavci zdravniškega izpričevala, da. so z.dram in da so brez nalezljive bolezni.
To izpričevalo se izdaja:
1.	) enkrat v 15 dneh delavcem, ki pihajo steklenice;
2.	) delavcem, ki pihajo druge predmete iz stekla, vselej, kadar delavec prekine posel za 15 dni zaradi bolezni. Stroške za zdravniški pregled trpi podjetje.
§ 155.
R e g i s t e r o z dr a v s t v e n e m st a. n j u.
Poseben register, ki je na razpolago inšpektorju dela, kaže za vsakega delavca:
1.	) datum in čas, ko je bil'odsoten zbog bolezni;
2.	) datume zdravniških izpričeval, s katerimi se utemeljuje odsotnost,, njih vsebino z oznako * sposoben* ali «ne» s podpisom zdravnika, ki je izdal izpričevalo, z imenom in specialnostjo vsakega posameznega delavca.
§ 156.
Sukcesivno pihanje.
V	steklarnah, kjer se vrši pihanje sukcesivno z več delavci in z istim pihalnikom, se morajo vsi pihalniki razkužiti, preden začne delati vsaka skupina. Tai razkužittev se mora izvršiti ali z ognjem ali pa kako drugače.
§ 157.
Oznaka in čuvanje pihalnika.
Če uporablja en pihalnik vedno isti delavec, mora imeti pihalnik oznako, kateremu delavcu pripada.. Vsak delavec ima v tem primem svojo omaro, kamor lahko s ključem zapira svoj pihalnik.
§ 158.
U p o r a b 1 j a n j e m 1 a d o s t n i h del a v c e v in ž e n s k.
‘Prepovedano je, uporabljati mladostne delavce pod 18 leti in ženske vobče v oddelkih, kjer se topi in piha steklo.
§ 159.
Predpisi za delavce.
Šefi podjetij morajo izobesiti na vidnem kraju v podjetju:
1.	) besedilo tega pravilnika;
2.	) naredbo, da morajo delavci uporabljati pihalnike samo ob pogojih, predpisanih v §§ 154., 156. in 157.;
3.	) ime in adreso zdravnika dotičnoga podjetja.
j
Zaščita delavcev v podjetjih, ki delajo z elektriko.
§ 160.
Električne instalacije morajo biti opremljene z varnostnimi napravami, ki ustrezajo največji napetosti uporabljanega toka.
Po tej napetosti se dele vse električne instalacije na dve kategoriji.
Prva kategorija.
A.	I s t O s m e r n i tok. — Instalacije, v katerih ne preseza največja napetost mod prevodnikom in
zemljo 600 voltov.
B.	Izmenični tok. — Instalacije, v katerih ne preseza največja efektivna napetost 300 voltov.
Zveza L zemljo iin izolacije se morajo stalno vzdrževati v dobrem stanju.
Transformatorji.
Ista določila veljajo za transformatorje, ki so zavisni od instalacije druge kategorijo. Dohod k transformatorjem mora biti mogoč samo osebju, ki ima posla pri njih.
§ 162.
Og ra jan je strojev ali aparatov.
če je postavljen stroj ali električen aparat druge kategorije v lokalu, ,ki služi istočasno drugemu namenu, se mora del lokala, v katerem je stroj ali aparat, napraviti za nepristopnega z ograjo ali kako drugače vsemu osiebju, ki nima posla s strojem ali aparatom: izobesiti se mora pismeno svarilo, ki opozarja na nevarnost.
§ 163.
Zapalna atmosfera v lokalih, kjer so električni stroji.
V	lokalih, kjer so nameščeni akumulatorji, eks plozivne tvarine in v katerih se narejajo ali eksplozivni plini ali zapalen prah, je prepovedano, postavljati nepokrite električne stroje, električne žarnice, ki nimajo okrova, električne obločnice kakor tudi druge električne aparate, pri katerih se delajo iskre, če se aparati ali stroji prej ne zapro v okrove, ki jih izolirajo od nevarnega zraka.
Ventilacija lokalov, v katerih so akumulatorji, mora biti zadostna, da se dado stalno odvajati plini, ki s« narejajo v njih.
§ 164.
Razvodne plošče.
Pri razvodnih ploščah električnega toka prve kategorije morajo biti prevodniki dobro zavarovani in dovolj ločeni, da je preprečena vsaka nevarnost. Prostor zadaj za razvodno ploščo se ne sme uporabljati za nič drugega nego za to, čemur je namenjen.
Pri razvodnih ploščah toka druge kategorije morajo biti tla pred razvodno ploščo izolirana in napravljena tako, kakor je to rečeno pri strojili.
če so postavljeni kovinaisti deli razvodnoga aparata druge kategorije na zadnji strani plošče, se mora okoli omenjenih ko vi nas tih delov razvodnoga aparata rezervirati prazen prostor, širok 1 m in visok 2 m. Vstop v ta prostor je dovoljen samo z vednostjo šefa podjetja onim, ki imajo tam posla; ostalim je s posebno tablico prepovedan.
§ 165.
Dohod k strojem in aparatom.
Dohod k strojem in aparatom druge kategorije mora biti visok najmanj 2 m; širina med posameznimi stroji, prevodniki kakor tudi aparati samimi, naposled med njih deli in kovinastimi deli konstrukcije pa ne sme biti manjša od 1 m.
Prevodniki in aparati druge kategorije morajo biti na razvodnih ploščah vidno ločeni od ostalih s posebno oznako (n. pr. barvo).
V	lokalih, kjer so tla in stene dobri prevodniki, bodisi po konstrukciji sami, bodisi zaradi usedanja soli, /ki se nareja v lokalu po naravi industrije kakor tudi zaradi vlage, se ne smejo nezavarovani prevodniki ali aparati postavljati v dosežaju.
§ 166.
Pomožna razsvetljava.
Dvorane električnih generatorjev im podcentrale morajo imeti pomožno razsvetljavo, ki »e uporabi, kadar odreče redno sredstvo za razsvetljavo.
§ 167.
Ijajo peči za topljenje svinca in njegovih spojin, prevažajo svinec, ki se dobiva v jamah (fabrikacija svinčevega belila), zbirajo minlj, naposled tarejo svinčev email, se morajo kopati vsak dan.
§ 147.
Predpisi za delavce.
Šefi industrije morajo nabiti na vidnem kraju delovnih lokalov:
1.	) besedilo tega pravilnika;
2.	) fiaredibo, ki nalaga delavcem, uporabljati določeno orodje, rokavice, maske, posebno delovno obleko; razen tega prepoveduje, prinašati jedi in pijače v delavnice; potem opozarja, da je treba, pri vsakem obedu paziti na čistoto ust, nosnic in rok; naposled odreja kopanje, kakor to predpisuje § 146.
§ 148.
Sanitetna služba.
Šefi teh podjetij morajo ob svojih stroških za-vanovati sanitetno službo nlb nastopnih pogojih:
a)	Za taka dela se ne sme sprejeti noben delavec brez zdravniškega izpričevala, da nima bolezni, katere stanje bi se poslabšalo v teh podjetjih.
b)	V delu se ne smo pridržati noben delavec, ki ga id zdravnik pregledal po vstopu v delo in čez vsake tri mesece. Razen teh pregledov mora dati šef podjetja zdravniški pregledati' vsakega delavca, ki se mu zaradi dela v podjetju zdravje poslabša ali ki izreče željo, da bi bil pregledan. (Glej prilogo 3.)
c)	Voditi se mora poseben register, ki je na razpolago inšpektorju dela ter navaja (glej prilogo 4):
1.	) datum in čas, ko je bil delavec odsoten zbog kakršnokoli bolezni;
2.	) datum zdravniškega izpričevala, s katerim se utemeljuje gorenja odsotnost, vsebino izpričevala kakor tudi ime zdravnika, ki ga je izdal;
3.	) naredbe, ki jih je izdajal zdravnik podjetja v zmislu tega pravilnika:
4.	) seznamek vseh delavcev podjetja z označbo rednih zdravniških pregledov v zmislu tega pravilnika;
5.	) seznamek, v katerega so vpisujejo vsa obolevanja/ delavcev.
Uporabljanje svinčevega belila za barvanje.
§ 149.
Obči p r e d p i s.
če mi izjemoma uporablja za barvanje svinčevo belilo, se sme uporabljati samo v testenem stanju, nikoli pa ne v prahu.
§ 150.
Direktno uporabljanje z roko.
Prepovedano je, direktno rabiti .roko pri upo-fcrebljanju produktov, dobljenih iz svinčevega belila.
§ 151.
S t r ž e n je in grebenje predmetov, popleskanih s svinčevim belilom.
Prepovedano je suho »trženje in grebenje predmetov, popleskanih s svinčevim belilom.
§ 152.
Delovna obleka,
Ori vseh delih pleskanja, pri katerih se uporablja svinčevo belilo, morajo dajati šefi podjetja osebju posebno delovno obleko. Lstotako morajo skrbeti, da je ta obleka v dobrem stanju in čista.
Potrebščine za vzdrževanje telesne čistote morajo biti na razpolago delavcem takoj na delovišču.
Orodje.
Orodje, ki se uporablja pri dolu, se mora isto-tako vzdrževati čisto, čistiti se ne sme s suhim »trženjem.
§ 153.
Predpisizadelavce.
Šefi podjetij morajo izobesiti na vidnem kraju v lokalih, kjer se sprejemajo in izplačujejo delavci:
1.	) besedilo tega pravilnika;
2.	) delavski red, s katerim se nalaga delavcem, uporabljati posebno delovno obleko in stvari, potrebne za vzdrževanje čistote, ki jih določa § 152.
Druga kategorija.
Instalacije, v katerih je napetost večja od zgoraj omenjenih.
§ 161.
Podstavki strojev druge kategorije.
Pri vseh električnih strojih, ki spadajo v drugo kategorijo, so tudi stroji im njih deli, ki bi mogli služiti za preivodmiike in skozi katere ne sme prehajati električni tok; ti se morajo zvezati z zemljo ali pa izolirati od nje. V poslednjem primeru je treba položiti okoli strojev pod, slab prevodnik elektriko, izoliran od zemlje in dosti prostoren, da se prepreči istočasno dotikanje stroja in enega ali drugega prevodnika, zvezanega z zemljo.
Prevodniki.
Odkriti prevodniki, ki pripadajo instalacijam druge kategorije, se morajo postavljati izvun dose-žaja ma izolatorjih, /primerno porazdeljenih in oddaljenih od kovinaistih mas.
Odkrite prevodnike, ki pripadajo instalacijam prve kategorije, a so postavljeni znotraj, je treba, če morajo biti v dosežaju, opremiti s posebno vidno oznako; dostop k njim se mora onemogočiti s posebno varnostno ograjo.
Omoti neodkritih prevodnikov se morajo zadostno izolirati.
Na prevodnikih prve kategorije se ne sme pričeti nobeno delo, dokler se ne ukrenejo vse varnostne -odredbe za one, ki naj prično to delo.
Da se prepreči nenonmatoo razgrevamje prevodnikov, se morajo ukreniti vse potrebne odredbe z varovali, svinčenimi prekinjali in podobnimi napravami.
Vsaka električna instalacija v zvezi z omrežjem, ki ima zračno čirto dolgo 500 m, mora biti zadostno zavarovana zoper atmosfersko elektriko.
§ 168.
Drogi in nosilci električnih prog.
Drogi, nosilci in vobče vsi kovinasti deli instala-cije, ki so v nevarnosti, da pridejo slučajno pod napetost druge kategorije, morajo biti zvezani z zemljo.
§ 169.
Izključevanje pri delu na progi.
Prepovedano je, opravljati kakršnokoli delo na električnih progah druge kategorije, preden se mesto, kjer je treba delati, izloči na eni in na drugi strani
Zveza se sme up ostaviti samo z izrečno odobrit ■ vijo islužlbemega šefa; tega mora predhodno obvestiti vsak vodja partije, da je delo končano in da so delavci zbrani na določenih mestih. Dokler traja, delo, sc mora vzdrževati izločitev tako, da je spoj mogoč samo na toreSno povelje službenega šefa.
Izjema od tega je dpvoljena samo, če zahteva javna varnost izvrševanje nujnih del na progah pod napetostjo druge kategorije; vendar pa se smejo izvrševati dela: tudi tedaj samo z odobritvijo službenega šefa in ob vseh varnostnih odredbah, ki jih predpiše.
§ 170.
■Prepovedano je, izvrševati izločitve posameznih krakov ali podobna dela, ki bi mogla spraviti v zvezo, direktno ali indirektno, osebje s prevodniki ali kovinaistimi deli napetosti druge kategorije, preden se ukrenejo potrebne varnostne odredbe za osebje.
§ 171.
Proge.
Telefonske in brzojavne proge ali posebni signali, ki pripadajo posameznim električnim insitalas ciljam im so montirani povsem ali samo z delom svoje dolžine na istih nosilcih (tirogih), ki nosi,jo električno progo druge kategorije, spadajo pod predpise §§ 168., 169. in 170.
Njih vozišča, njih aparati za manevriranje in signali morajo biti 'postavljeni tako, da jili je mogoče rabiti samo, če je njih posluževale« kar najbolje izoliram od zemlje, ako že niso aparJti sami postavljeni tako, da je ta izolacija zagotovljena.
§ 172.
Predpisi za delavce.
Šefi podjetij morajo izobesiti na vidnih krajih za vse instalacije druge kategorije:
1.	) službeno naredbo, ki objavlja, da je nevarno in zato prepovedano, se dotikati fcovinastih delov ali prevoidnitkov napetosti druge kategorije celo z rokavicami iz kavčuka, ali pa kaj delati na teh delih in prevodnikih celo z orodjem, ki je izolirano;
2.	) besedilo tega pravilnika in navodila za prvo !«>moč ob nezgodah.
Razen tega morajo v vsakem lokalu, kjer so instalacije druge kategorije, imeti pripravljene za nezgode kljuke z izoliranimi ročicami in lesen stol z nogami iz stekla ali porcelana.
§ 173.
Delavnice, kjer se izdeluje in popravlja električni
material.
V delavnicah, kjer se izdeluje ali popravlja električni maitmal (stroji, instrumenti, aparati, kabli in prevodniki) in kjer se stalno uporablja napetost druge kategorije, da ®e preizkuša material, ki se izdeluje v delavnici, so dovoljeni zaradi teh preizkusov prekrški prednjih ■predpisov, če prihaja k nevarnim delom samo izkušeno osebje, ki ga določa šef podjetja, im če se s tem ne ogroža obča varnost.
Posebno objavo, ki ureja izvrševanje preizkusov, mora izobesiti podjetje na vidnem kraju.
.§ 174.
Načrt instalacij.
Šefi podjetij morajo pokazati na zahtevo inšpektorjev dela načrt svoje električne instalacije druge kategorije, iz katerega jo razvidna, porazmestitev centrale, podcentral in omrežja.
K načrtu spada knjiga, ki navaja:
a)	ali so po § 161. tega pravilnika stojala in ko-
vinaste snovi, skozi katere ne prehaja tok, izolirane ali pa so zvezane z zemljo;
b)	tehnična obvestila, ki jih je treba za. to, da se
kontrolirajo določila tega pravilnika.
Ce ise načrt instalacije izprememi, se da novi načrt v vpogled inšpektorju dela, preden začne instalacija delovati.
§ 175.
Ostali predpisi.
Za vsa ostala dela in vse ostale primere, kjer se uporablja električni tok visoke ali nizke napetosti, velja,jo, dokler se ne izda o tem poseben predpis, določila Dunajske električne družbe.
§ 176.
Izvajanje električnih instalacij.
Za izvajanje električnih instalacij kakršnekoli vrste mora biti oni, ki ga opravlja, usposobljen po zakonu.
Delo v stisnjenem zraku.
§ 177.
Osebe, ki se ne smejo uporabljati za ta d e 1 a.
Za delo v ,stisnjenem zraku v caissonu se ne sme sprejeti nidbem delavec, ki nima zdravniškega izpričevala, da je sposoben za to vrsto dela.
V teh podjetjih se ne sme pridržati noben delavec, ki ga ni zdraArnik pregledal 15 dni po začetku dela in potem vsak mesec. Razen tega mora dati šef podjetja zdravniški pregledati vsakega delavca, ki oboli v nosu, grlu ali ustih ali ki izreče željo, da bi bil pregledan. Poseben register kaže gibanje obolevanj pri delavcih v podjetju.
Vse zdravniške preglede plačuje podjetje.
§ 178.
Prepoved alkohola.
Ukreniti je treba, posebne, odredbe, da se v ta
podjetja ne [nanaša jo alkoholne pijače.
§ 179.
Kompresija in dilatacija zraka.
Komprasijo in dilatacijo zraka nadzira posebni organ podjetja,, ki se določi s pismenim nalogom.
Pri kompresiji mora znašati čas, ki se uporabi, da se dvigne efektivni, pritisk od 1 kg/cm2 na 2'kg/cm2, vsaj 4 minute, za vsak naslednji kg/cm2 pa vsaj po 5 minut.
Čas, ki se uporablja za znižbo pritiska, ne sme biti krajši od:
20 minut na kg za efektivni pritisk večji od 3 kg/cm2;
15 minut na kg za efektivni pritisk med 3 in 2 kg/cm2;
10 minut na kg za inižbo efektivnega pritiska 2 kg/cm2 na normalnega.
Če pritisk ne preseza 1 kg efektivno na cm2, ■sme znašati čas, ki je potreben, da se zniža, pritisk na normalnega, 5 minut.
Dokler delavci n« odidejo iz caissona, ga j« prepovedano naglo »puščati s tem, da se hitro zmanjšuje pritisk. Vsaka vhodna stanica mora imeti manometer.
če je efektivni pritisk v caissonu večji od 1 kg/cm2, mora manometer registrirati izpreminjanje in stalno kazati izpromembo vidno.
§ 180.
Delovna stanica.
Delovna stanica mora biti vsaj tolika, da delavci lahko stoje; nikoli ]«, ne sme biti nižja od 1-80m.
Količina zraka, ki se obnavlja v delovni stanici, mora znašati vsaj 40 m3 na uro za vsako osebo; zrak mora biti tak, da ni v njem ogljikove kislino vqč nego 1 °/oo.
Če prestane obnavljanje zraka po pradedku 10 minut, odredi uprava podjetja, da morajo delavci oditi irz delovne stanke.
§ 181.
Vhodna stanica.
Na vsako osebo v vhodni stanici mora spadati vsaj 600 dm3 prostora.
Če prosezajo periode, ko se pritisk znižuje v vhodni stanici, 10 minut, se mora zavarovati ob-
navljanje zraka tako, da se istočasno odpirajo pipe za pripuščam je in izpuščanje stisnjenega zraka.
Poleti se mora vhodna stanica zaščititi od sobica s šatorom in slamo, ki mora biti vlažna.
Če je zaposlenih v delovni stanici istočasno več nego 20 delavcev, mora občevati stanica z zunanjostjo telefonski.
§ 182.
‘ Odredbe ob izhodu delavcev iz vhodne stanice.
Ukreniti se morajo posebne odredbe, da delavci, prihajajoči i® vhodne stanice, ne padajo zaradi omotice.
§ 183.
Vrata.
»Spojna vrata med vhodno stanico in zunanjostjo se morajo odpirati proti strani večjega zračnega
pritiska.
Vrata, skozi katera se prinaša in odnaša material v te oddelke, se smejo odpirati proti strani manjšega zračnega pritiska; opremljena pa moraj ) biti s posebno vzmetjo, ki preprečuje naglo odpiranje.
§ 184.
Vhod v stanice in iz h o d.
Vhodni kanali marajo biti lahko pristopni, lestve pa vedno v pravilnem stanju. Rešilne pri prave morajo biti pripravljene za delavce, ki ne bi mogli uporabiti lestev.
4 § 185.
Razsvetljava.
Vhodna stanica, vhodni kanali in delovna stanica morajo hiti, razsvetljeni z električno lučjo.
Ukreniti je treba posebne varnostne odredbe, da se ne morejo delavci kretati v delovni slanici pod vhodnimi kanali.
§ 186.
Vhodni kanali.
Vsaka dovodna cev stisnjenega zraka mora biti na ustju opremljena z avtomatskim ventilom, ki se zapne, če sc zniža pritisk v cevi pod pritisk v delovnem lokalu.
Instalacija, ki služi za obnavljanje zraka v delovni stanici (črpaljka, rezervoarji, cevi), mora imeti posebno napnatvo, ki avtomatski regulira -pritisk uvedenega zraka.
§ 187.
Prva pomoč.
Delavnica mora imeti sredstva za prvo [jornoč im rezervoar s stisnjenim kisikom ali s snovmi, ki lahko in liit.ro izločajo čist kisik.
Baraka za odmor po izhodu.
Če se opravlja delo v delovni stanici pod efektivnim pritiskom, večjim od 1-2 kg/cm2, je treba postaviti blizu delavnice barako za odmor delavcev, ko pridejo iz delavnice. Njene dimenzije se določijo po številki delavcev, ki delajo istočasno v stisnjenem zraku, tako, da spada na vsakega delavca 10 m3. Barako je treba zadosti zračiti in kuriti; opremljena mora biti z umivalnikom, milom m brisačo za vsakega delavca, z oddelkom za obleko in posteljami za odmor.
Izhodna stanica.
če je pritisk v caissonu večji od 2 kg/cm2, se mora dati delavcem na razpolago blizu delavnice izhodna stanica, dovolj prostorna, da stoji v njej postelja za dve osebi.
§ 188.
Pregledi.
Aparati, motorji, rezervoarji, cevi, ventili, lestve in verige teh podjetij se morajo vsak teden pregledati. Istotako je treba pogostoma pregledovati spoje vhodnih kanalov.
§ 189.
Izjeme.
Izjemoma je dovoljeno, odstopati od § 179. (poslednji odstavek), § 180. (drugi odstavek). § 181. (poslednji odstavek) in § 187. (poslednji odstavek), če to odobri inšpektor dete.
§ 190.
Predpisi za delavce.
Šefi podjetij morajo izobesiti na vidnem kraju:
1.	) besedilo tega pravilnika;
2.	) čas, dokler traja delo v stisnjenem zraku, in pomoč, ki se daje ob nezgodah.
Železnice za poljska in gradbena dela.
§ 191-
Prosta širina med tiri.
če tefeeta dve progi vzporedno, mora biti širina mod notranjima tračnicama tolika, dat znaša prosta širina mod dvema vagonoma, ki stojita drug poleg đrugegia-, vsaj 0-70 m. Ta minimum se sme znižati aa 0-50 m, če služijo tiri samo za garniran je vozov ja.
§ 192.
Prosta širina med tirom in zidom.
če teče tir poleg zidu ali poleg drugega objekta., stalnega ali premičnega, se mora pustiti med ob-.jektom in robom vagonov prosta širina vsaj 0-70 m. Med objekti, kakršni so drogi, vrata, mejniki itd., in kančnam robom vagonov je treba pustiti proste širine vsaj 0-50 m.
Ta določila no veljajo za klančine, kjer se opravlja vtovarjanjc ali iztovarjanje, za shrambe gKnuvai, kit so postavljene stalno in opremljene s stalnimi ograjami.
§ 193.
Prosta širina med tirom in material o m.
Vse provizorne shrambe materiala ali blaga, ki stoje poleg tira, se morajo postaviti tako, da znaša prosta širina med vagonom in materialom vsaj 0-70 m.
§ 202.
Zavore.
V s;uka skupina vagonov, ki se premika, mora biti opremljena s potrebnim številom zasedenih zavor.
če stoji vagon ali skupina vagonov na tiru, se morajo ukreniti vse odredbe, da se ne začno premikati sami od sebe.
§ 203.
Delavnični in skladiščni tiri.
Določila §§ 193., 197. in 198. se ne uporabljajo na tire, ki so v delavnicah, skladiščih ali drugih zgradbah.
§ 204.
Železnice, ki se obratujejo z vreteni.
Pri železnicah, ki se obratujejo z vreteni, morajo skrbeti šefi podjetij, da .ni ob gibanju vreten:
a)	noben delavec al uslužbenec med vretenom in vagonom, ki se premika;
b)	da noben predmet ne ovira prehoda verigi ali kablu, ki služi za vlačenje;
c)	da se konča vlačenje in opraščanje vlačiilne verige ali kabla šele, ko je vagon ustavljen;
č) da se požene vreteno šele po učinjenem sporazumu organa., ki ga poslužuje, z organom, ki ravna verigo ali kabel.
§ 205.
Pr e mik aln o osebje.
§ 194.
Zavarovanje vagona, ki stoji.
Vsak vagon, ki stoji na tiru blizu tirnega križišča ali kretnice, mora biti zavarovan s signali, če je raz-ilalja med končnimi točkami tega vagona in voznim materialom, ki se odpravlja po bližnjem tiru, manjša od 0-70 m.
§ 195.
Merjenje proste širine.
Za določanje prostih širin, ki .jih omenjajo §§ 191., 192., 193. in 194. tega pravilnika, se merijo razdalje vodoravno: pri tem se vpošteva tudi tovor vagona.
§ 196.
V z v o d i.
Vzvodi kretnic, žice signalov in druge podobne .naprave, ki so na površini zemljo, morajo biti zavarovane s trdnim okrovom ali pa talko pobarvane, da so lahko vidne.
§ 197.
Signali n a vlak u.
Vsak stroj ali vsaka skupina vagonov, ki se premice, mora imeti signale, ponoči pa prižgane svetil jke.
§ 198.
Signali na progi.
Signali za «toj in ,za počasno vožnjo morajo biti postavljeni pred deli proge, pri kateri!) je promet prepovedan aji pred katerimi je treba voziti počasneje.
§ 199.
Varnostne odredbe ob popravilu n a prog i.
Kadar je. treba na tirih ali v njih hližini kaj delati, se morajo ukreniti vse odredbe, potrebne za varnost osebja, ki je določeno za ta dela; poseben delavec ali uslužbenec mora biti določen za to, da pazi na lirenukamje bližnjjh vlakov in na signale, ki jih daje osebje, spremljajoče te vlake; razen tega je treba postaviti poseben varnostni signal, če to zahtevajo lokalne razmere.
§ 200.
Spre vodnik i.
Pred vsakim vlakom ali delom vlaka, ki ga odbija ali potiska stroj, mora biti sprevodnik, da daje potrebne signale strojevodji in osebam, ki so na tiru.
Ukreniti je treba potrebne odredbe, da spremlja vagone, ki se tako premikajo, vedno zadostno število uslužbencev, ki smejo vagone po potrebi takoj ustaviti.
§ 206.
Če dimenzije ali tovor vagonov ne dopuščajo uslužbencu, ki vrši premikanje, da bi videl tir pred vagoni, se mora določiti poseben uslužbenec, ki hodi pred vagoni ter dajte prcimikalneann osebju in osebam, ki so na tiru ali v njegovi neposrednji bližini, vsa obvestila, potrebna zaradi varnosti.
§ 207.
Predpisi za delavce.
Sefi podjetij, ki uporabljajo železnice za gradnjo, morajo izobesiti na vidnih krajih delovnih lokalov:
1.	) besedilo tega pravilnika;
2.	) naredbo, ki daje osebju na znanje:
at) da je prepovedano, hoditi med vozovi vlaka, ki se premika, in se postavljati mednje zaradi odpenjanja, preden se vagoni popolnoma ustavijo;
da je spenjanje dovoljeno šele, ko se eden izmed vagonov, ki ju je treba speti, popolnoma ustavi; uslužbenec, ki. naj: izvrši spoj, se mora postaviti med vagona, ki ju je treba .speti, dokler sta vsaksebi najmanj 3 metre; potiskovamj' zaradi spoju se mora vršiti oprezno; ustaviti ga je treba, ko se vagona spneta, da se uslužbenec, ki ju je spenjal, lahko umakne.
Prepovedana je, spenjati vagone osebam, ki niso vešče temu poslu;
b)	da je prepovedano, pregledovati tir pred vozovi ali strojem, ki se premikajo;
c)	da. je prepovedano, stopati na .odbijače ali spe-njače vagonov ali stroja, ko se premikajo;
6) da se stroj ne sme pognati, dokler ne da oseba, ki ga poslužuje, predpisanega signala;
d)	da morajo delavci ali uslužbenci, ki delajo na tirih ali v njih bližini, paziti na signale, ki jili dajo strojevodja ali vlakovno osebje, kakor tudi na signale, ki jih daje premikajmo osebje.
Tem signalom se morajo delavci brezpogojno pokoravati.
Mehanične pralnice perila.
§ 208.
Prinašanje perila v pralnice.
Umazano perilo »e ne sme prinašati v pralnice perila nezavito, nego samo v vrečah, balah, posebnih svežnjih ali na drug primeren način.
§ 201.
Prehodi pri delavnicah in skladiščih.
Če zahteva organizacija dela, da stopa ob določenih urah, na določejiih mestih čez tir večje število uslužbencev ali delavcev, zlasti ob prihodu v delavnico ali skladišče, ali ob izhodu k njiju, je treba ukreniti potrebne odredbe, da ob tem času m tem mestu me vozijo vlaki.
§ 209.
■ Razkuževa n j e.
Umazano perilo se mora pred vsakim nadaljnjim opravilom razkužiti, bodisi da se namoči v vrelo raztopino luga, l)odiisi da se poškropi z razkužilno raztopino, da se me more izločati prali iz perila. Vreča ali bala, v kateri je bilo perilo prineseno, se mora na isti način razkužiti.
§ 210.
Delovna obleka.
Podjetja za pranje .perila marajo dajati zaposlenemu delavstvu na razpolago delovno obleko, ki jo mora podjetje pogostoma prati, da se vzdržuje v dobrem stanju in čista.
§ 211.
Prepoved, prinašlatjL umazano perilo tja, kjer je čisto perilo.
Prepovedan« je, prinašati umazan« neraizkiuženo perilo v likalnice in oddelke, kjer je oprano perilo.
§ 212.
Odvajanje vode.
Voda, s katero se pere pedi«, se mora takoj odvajati iz delovnih prostorov po zaprtih kanalih.
§ 213.
Jedi in pijače.
Prepovedano je, prinašati jedi in pijače v prostore, kjer je umazano perilo.
§ 214.
Za ta podjetja veljajo obči .predpisi, kolikor se tičejo tekočin in pare, ki se narejajo v podjetju.
§ 215.
Zavarovanje strojev.
Vsi stroji morajo biti zavarovani s primernimi napravami; posebno je treba, paziti na centrifuge, katerih pokrov se ne sme odpirati, dokler se centrifuga giblje.
Predpisi za delavce.
Podjetja morajo izobesiti na vidnem kraju:
1.	) besedil« tega pravilnika;
2.	) naredbo, ki predpisuje uporabo delovne obleki' ter prepoveduje, prinašati im uživati jedi in pijač-v prostorih, kjer je umazano perilo.
Tiskarska podjetja.
§ 216.
Prostornina in površina delovnih lokalov.
V delavnih prostorih tiskarskih podjetij, v katerih se opravljajo spodaj našteta dela, mora spadati na vsakega delavca 15 m8 prostora in 3 m2 tal. Višina ne sme biti manjša od 3 m.
Dela, katerih se tiče prednji predpis, so ta-le:
Nevama dela.
1.	) Izdelovanje zlitin za ulivanje črk in os talili tiskarskih potrebščin, če imajo zlitine svinec v sebi;
2.	) ulivanje črk in ostalega materiala iz zgoraj •omenjenih zlitin;
3.	) stereotipijska dela in ulivanje klišejev;
4.	) opravila ob ulivanju potrebščin za stavne stroje, kolikor imajo te potrebščine v sebi svinec:
5.	) opravila, s stavnim materialom, kakor zlaganje stavka., razmetanje stavka, sortiranje, porazdalje vanje, vlaganje in podobno;
6.	) opravila s suhimi svinčenimi barvami in
7.	) bronsiranje s praškom in čiščenje strojev, ki se uporabljajo za to.
Za vsa ostala opravila V tiskarskih podjetjih sc smejo uporabljati prostori z 12 m8 na vsakega delavca in 2<6m2 tal.
Izjeme.
Č© je treba, sme inšpekcija, dela dovoliti, da se število delavcev v stavnicah .nekoliko poveča za 60 delavnikov, v ostalih prostorih pa največ za 30 delavnikov.
A tudi to višje število ne tane biti toliko, da bi spadalo na enega delavca manj nego 12 m8 v prvem primeru ali 10 m8 v drugem primeru.
§ 217.
Uporabljanje podzemeljskih prostorov.
Pri no vili podjetjih se ne smejo za dela, navedena v točkah 2.) do 7.) § 216., uporabljati podzemeljski prostori. Istotako je prejKivedaai«, uporabljati podzemeljsko lokal© za tiskanje, razen če se uporabljajo za bo rotacijski stroji.
Za ostala dela se smejo uporabljati podzemeljski lokali .samo, če je njih svod vsaj za svoje štiri petine nad površin« ulice in če so ti lokali visoki vsaj 4 metre.
Izjeme.
Izjemoma tudi ni treba popolnoma izpolnjevati teh pogojev, Cie ni zaposlenih v delavnici več nego 3 do 5 delavcev, Ce je lokal dovolj pristopen solnCmi svetlobi in opremljen / napnivsimi za zraCenje.
§218.
Prostori, v katerih se n a r e j a prah in visoka temperatura.
Delovni prostori, kjer se opravljajo posli, ki pro-vzroCajo visoko temperaturo in velik prah, se morajo loCiti od ostalih <1 el ovnih prostorov tako, da temperatura in prah ne nadlegujeta delavcev, ki niso zaposleni v prej navedenih prostorih.
Stavnice in tiskarne.
Stavnica in tiskarna morata biti istotako loCeni v posebnih lokalih.
Bronsiranje.
Bronsiranje s praškom se mora istotako opravljati v posebnih lokalih; kjer se pa opravlja ta posel na veliko, se vrši s stroji, ki1 ne prepuščajo prahu.
§ 219.
Tla.
Vsi delovni prostori tiskarskih podjetij morajo imeti ravna tla brez razpok. Najmanj dvakrat na leto se morajo premazati s preparatom, ki pridržuje [urah. Ce to ni mogoče, se morajo tla vsak dan izpirati.
Tla mora,jo biti lesena, razen tal v delovnih prostorih, kjer se opravljajo dela. omenjena v točkah 1.) dio 4.) in 6.) § 216. '
Na mcRtih, kjer je delavec dolgo časa zaposlen, se morajo obložiti tla z materialom, ki je slab prevodnik toplote.
§ 220.
Stene.
Stene delovnih prostorov, v katerih se opravljajo dela,/omenjena v točki 1.) § 216., morajo biti do 2 m visoko popleskane z mastno barvo ali z drugo tvarino, ki se d& lahko prati; ostali deli sten kakor tudi strop morajo biti pobeljeni. Ponovno beljenje in pleskanje z mastmo barvo ali /. drago-,tvarino se vrši po predpisih občega dela tega pravilnika.
§ 221.
Pljuvalnik i.
Vse tiskarske delavnice, v katerih se narejajo nezdrav prah ali izparine, morajo biti opremljene L zadostnim Številom pljuvalnikov. Ti morajo imeti v sebi tekočino ter se morajo vsak dan čistiti.
§ 222.
Garderob e.
Vsako tiskarsko podjetje mera napraviti za svoje delavce garderobo, kamor spravljajo delovno obleko. Garderobe morajo biti urejene tako, da se cestna obleka Lahko |H>poImoma. oddeli od delovne obleke.
§ 223.
Obedovanje v podjetju.
Prepovedano je, prinašati jedi v delovne prostore tiskarskih podjetij ter jih uživati v njih.
Tiskarska podjetja, v katerih se vrši delo neprestano ali se opravlja ponoči, morajo prirediti za svoje delavce jedilnice, kjer spravljajo hrano in obedujejo.
Prepovedano je, vstopati v jedilnice delavcu, ki se ni umil in ni slekel delovne obleke.
§ 224.
Stroji.
Za stroje, ki niso specialno za tiskarska podjetja, vel ja,jo oibči predpisi.
Navadni tiskalni stroji morajo biti opremljeni s takimi napravami, da jih je mogoče ustavljati /. obeh strani.
Brzoti,skalni stroji.
Brzotiskalni in rotacijski stroji morajo biti opremljeni z napravami, ki izključujejo | red časno ali spontaomo gatanje teli strojev.
Co se gibljejo tiskalni stroji z električnimi motorji, so mora poleg napravo za pogon motorja (spuščala) postaviti tudi varnostno iztikalo v potrebni razdalji od prvega.
Rotacijski stroji.
Pri rotacijskih strojih se mora, napraviti signalni aparat (zvonec), ki naznanja, da je stroj začel delati.
Delovna mesta okoli rotacijskih strojev in brzo-tiskalnih strojev, ki so vzvišena, se morajo ograditi, da delavec ne pade.
Za transportiran je, montiranje in demontiranje težkih valjarjev, kamenitih plošč kakor tudi za dviganji' |>Oisaineiz,niiih delov stroja je treba napraviti primerna dvigala.
Vsi' tiskalni stroji, ki delajo z valjarji, morajo biti (»premijeni z varnostnimi napravami, ki ne dopuščajo, da bi bile delavčeve roke med valjarji, preden se valjarji ustavijo.
Stroji za .rezanje papirja.
Pri strojih za rezanje papirja morajo biti prerezi za nože ograjeni s pločevino ali lesom, da no pride roka, vanje.
§ 225.
O d v a j a n j e »lima in par e.
Vsi kotli in vse peči, ki se uporabljajo v tiskarskih podjetjih za napravljanje zlitin, ulivanje tiskarskega maiteiriala in za druge potreta, morajo biti opremljeni z odvodnimi cevmi za odvajanje dima in pare, ki nastajata pri topljenju.
Kakor peč ali kotel mora biti tudi odvodna kanalizacija obtožena s slabimi prevodniki toplote.
§ 226.
S n e m a n j e valjarjev s stavk o m.
Valjarji s stavkom pri rotacijskih strojili kakor tudi kalupi pri tiskalnih stro,jih se smejo snemati samo, ko so stroji popolnoma, ustavljeni.
§ 227.
Z a p a 1 ,n e tekočin e.
Zapalne tekočine se smejo hraniti v delovnih I>r os torih tiskarskih podjetij samo v količinah, ki zadoščajo za dnevno uporabo, in sicer v posodah, zavarovanih zoper eksplozijo.
§ 228.
U p o r a I) 1 j a. n j e d o I o v ,n e o b 1 e k e.
Vse osebe, zaposlene v tiskarskih delavnicah, kjer se uporabljajo transmisije z jermeni, rotacijski stroji, razni tiskalni stroji in ostali stroji, morajo nositi obleko, ki se tesno prijema života, lase pa zavarovane s primerno kapo. Istotako ne smejo imeti te osebe, dokler se vrši delo, prstanov na roki.
§ 229.
Z a p o s 1 ovan j e ž e n s k i n mladost n i h delavcev.
Prepovedano je, uporabljati žensko in mladostne delavce pod 18 leti pri tiskatoilh strojih kakor tudi pri vseh ostalih tiskarskih delih, kjer vpliva na delavca kvarno svinec. Izjemoma se smejo uporabljati:
1.	) vajenci po dovršenem 16. letu;
2.	) ženske, starejše nego 18 let. i»i aparatih za bronsiranje;
3.	) ženske, starejše nego 18 let, pri razmetanju stavka kakor tudi pri skladiščih in pri vkladanju črk;
4.	) ženske, ki so že več let pri tiskarskih delih.
§ 230.
R a z s v e 11 j a v a. kurjava i n z r a e e n. j e.
Za razsvetljavo, kurjavo in zračenje teh podjetij veljajo obči predpisi. Če se dela v jsidjeitju neprestano, je popolno zračenje obvezno ob izmeni j vsake skupine.
§ 231.
Čiščenje.
Vsi ddoivni prostori tiskarskih podjetij se morajo čistiti vsak dan pred delom ali ,po njem. Isto-tako se morajo enkrat na teden umiti.
To volja tudi za lokale, kjer sta nastanjeni garderoba in jedilnica.
Umivanje prostorov.
Ko se umivajo prostori, se morajo umiti tudi stena v višini, do katere so popleskane z mastno barvo.
Istotako se morajo pulti za oanare, kasete (skrinjice) s črkami, ki se stalno uporabljajo, očistiti najmanj enkrat na mesec.
Kasete.
Kiapete z ostalimi črkami se morajo očistiti, po vsaki uporabi. Na kasetah je označiti datum čiščenja.
Kasete, se čistijo po možnosti z aparati za vsrkavanje prahu, če ,pa to mi mogočle. z mokrimi krpami.
Pihati prah s kaset, je dovoljeno samo zunaj delovnih lokalov.
Dvakrat na leto se mora vse podjetje z vsemi instalacijami vred temeljito očistiti in umiti.
§ 232.
Delov n a oblek a.
Podjetje mora nabaviti delovno obleko vsem delavcem, ki vpliva kvarno yanje svinčev prah.
Semkaj spadajo tudi stavci, tiskarji, strojniki in livci.
Vzdrževanje in čiščenje delovne obleke ohre-menja podjetje.
Delavcem, zaposlenim v oddelkih, kjer se močno razvija prah (bronsiranje, trenje suhih svinčenih barv itd.), mora dajati podjetje respiratorje.
§ 233.
Pitna vod a.
Podjetje mora dajati delavcem na razpolago dobro pitno vodo.
Umivalniki.
Istotako jim mora dajati zadostno število umivalnikov s toplo vodo, milom in brisačami, da se delavci po delu lahko umivajo.
§ 234.
Dolžnosti delavcev.
Delavci tiskarskih podjetij so dolžni:
a)	uporabljati delovno obleko in respiratorje, ki jih jim daje podjetje po § 232. tega pravilnika,;
b)	po končanem delu si umiti s toplo vodo obraz, reke in usta;
roke si morajo umivati z milom in ščetko;
c)	cestno obleko spravljati v posebnih oddelkih garderobah —, da ue vpliva nanjo prah;
č) dajati se zdravniški pregledovati, kakor je to spodaj predpisano;
d)	držati se predpisa,, ki prepoveduje, prinašati alkoholne pijačo v ta podjetja;
e)	držati se predpisa, ki prepoveduje, prihajati v jedilnico v delavni obleki;
f)	držati se predpisa, ki prepoveduje, pljuvati, v podjetju izvim pljuvalnikov in kaditi.
§ 235.
Sanitetna služba.
Podjetje mora zavarovati sanitetno službo ob
teh pogojih:
1.	) Na vidnem kraju podjetja mora biti izobešena adresa zdravnika dotičnoga podjetja,
2.	) V delo v podjetju se ne sme sprejeti noben delavec brez zdravniškega izpričevala, da nima bo teni. katere stanje ha se z deltom v tem podjetju poslabšalo.
3.	) V delu se ne sme pridržati noben delavec, ki ga ni zdravnik in'ogledal po vstopu v delo in potem vsake tri mesece. Razen teh pregledov mora dati šef podjetja zdravniški pregledati vsakega delavca, ki se mu zaradi dela v podjetju zdravje poslabša ali ki izreče željo, da bi bil pregledan. (Glej prilogo 3.)
4.	) Voditi se mora iiosehm register, ki navaja (glej prilogo 4):
a)	datum in čas, ko je »lelaivec »sisoten zbog kakršnokoli bolezni;
b)	datum zdravniškega izpričevala, s katerim se utemeljuje gorenja odsotnost, vsebino izpričevala kakor tudi ime zdravnika, ki ga je izdal;
c)	naredbe, ki jih je izdajal zdravnik podjetja v zmislu tega pravilnika;
č) seznamek vseh delavcev jjodjetja z označbo rednih zdravniških pregledov’ v zmislu tega pravilnika;
d)	seznamek, v katerega se vpisujejo vsa obolevanja delavcev.
Ta register mora biti vedno na razpolago pristojnemu inšpektorju dela,
§ 236.
Podjetje mora na vidnem kraju podjetja izobesiti prepis tega pravilnika.
Proizvajanje in uporabljanje kalcijevega karbida in acetilena.
§ 237.
Posode za kalcijev karbid.
Kalcijev karbid se sme dajati v promet in hraniti samo v zaprtih posodah, ki ne prepuščajo vode.
Take posode ne smejo biti napravljene iz bakra ali drugih kovin, ki ustvarjajo z acetilenom eksplozivne spojino. Ce je v eni posodi več nego 10 kg kalcijevega karbida, mora biti na njej z razločnimi črkami napisano: »Kalcijev karbid! Vedno zaprto! Naj se čuva vlage!*
Zalite posode s karbidom se smejo odpirati samo mehanično, ne da bi se uporabljal aparat za topljenje.
Če se vsa količina, ki je v posodi, ne uporabi naenkrat, se mora posoda, z ostankom kalcijevega karbida iznova zapreti ali pokriti.
Pas ode s kalcijevim karbidom se morajo spravljati na mestih, do katerih ne more priti voda.
§ 238.
Spravljanje kalcijevega karbida.
Kalcijev karbid se. sme spravljati v stanovan-skih zgradbah v količini do 300 kg. toda v eni posodi ga ne sme biti več' nego 110 kg.
Prostori, določeni za to, da se v njih spravlja kalcijev karbid, morajo biti dobro zavarovani zoper vlago.
Kleti se ne smejo uporabljati, da bi se v njih spravljal kalcijev karbid.
§ 239.
\ onih prostorih, kjer stoje aparati za proizvar janje acetilen.sikega plina, je dovoljeno, spravljati kalcijev karbid v količini, potrebni za petdnevno uporabo, ki pa ne preseza 300 kg, in sicer v posodah največ po 110 kg.
Spravljati kalcijev karbid v zgoraj navedenih I-i ost orili v večji količini, nego je potrebna za pet dni, je dovoljeno samo, č« je vsa količina v dveh posodah, ki ne držita več nego po 110 kg in ki se ne smeta nikoli istočasno odpirati.
§ 240.
Spravljanje večjih količin kalcijevega karbida.
Za spravljanje kalcijevega karbida preko 300 in do 1000 kg jo dovoljeno -— razen v primeru § 242.
uporabljati samo posebne, zaprte shrambe, ki morajo biti od onih prostorov, kjer ljudje stanujejo ali stalno bivajo, ločene s polnim zidom.
Take shrambe morajo biti razsvetljene in zavarovane zoper vlago in vodo ter ne smejo imeti ne ognjišča me dimnika.
Umetna svetloba se sme namestiti samo zunaj, in sicer pred odprtino, ki je s steklom dobro zaprta (okno).
Zračenje.
V	shrambah karbida, je treba paziti na zadostno zračenje; odprtine za ventilacijo morajo biti prirejene tako, da se ne dado zapirati in da skozi nje ne more dež ali sneg; istotako se mora acetilemke-mu plinu, ki se razvija, omogočiti prost izhod tudi na najbolj oddaljenih krajih dotičnoga prostora.
Vrata shrambe.
Vrata prostora, ki služi za shrambo karbhla, se morajo odpirati navzvun.
Posode za karbid je treba postaviti tako, (La se ne morejo premekniti same od sebe.
Prepovedano je, prihajati v shrambo karbida s svetil jkami, kaditi v njej in delati z zapalnimi predmeti.
Na, vhodu v shrambo mora biti z velikimi črkami napisano: »Shramba karbida. Prepovedano je, vstopati s svetiljkami, kaditi in delati z zapalnimi predmeti.»
V	shrambah karbida se smejo — razen kemikalij za čiščenje acetilemskega plina, — hraniti samo ne-zapalni predmeti.
§ 241.
Skladišča za spravljanje kalcijevega karbida.
Dovoljeno je, spravljati kalcijev karbid v količini preko 1000 kg — razen v primeru § 242. — samo v posebnih skladiščih, ki morajo biti, če niso oddaljena vsaj 10 m od zgradb, v katerih ljudje
stanujejo ali stalno bivajo — ograjena z ognja varnim zidom. Skladišča, morajo biti pokrita z lahko streho, ki ne prepušča vode. Istotako ne smejo tla propuščati vode in morajo biti nagnjena, da se voda lahko ,odteka. Tla, morajo biti vsaj 20 cm višja, od zemljišča, ki meji ob nje.
Taka skladišča se ne smejo uporabljati v krajih, kjer nastopajo poplave.
Za shrambe teh skladišči veljajo tudi določila § 241. tega pravilnika
§ 242.
Spravljanje pod milim nebom.
Spravljati kalcijev karbid pod milim nebom je dovoljeno samo, če je mesto za spravljanje ograjeno s plotom, rešetko iz žice in če je od sosednjih zgradb daleč vsaj 10 metrov.
Kalcijev karbid se mora spravljati v zaprtih posodah, ki ne prepuščajo vode, na podij, ki prepušča vodo ali jo nagnjen, da se voda odteka. Mod podnožjem podija in zemljo mora biti prazen prostor vsaj 20 cm prirejen tako, da ne prihaja do posod s karbidom voda me iz tal ne odzgoraj.
Posode s karbidom morajo biti zavarovane zoper vlago z zavarovalnim prest,rež kom ali drugim primernim pokrivalom ter postavljene na primerne podloge tako, da ne leže neposredno na podiju samem in da se ne morejo štrki jati z njega.
Vstop.
Vstop v shrambo ni dovoljen neupravičenim osebam. Prepovedano je, stopati na takšno mesto s svetiljko, kaditi ali delati z zapalnimi predmeti.
Na vhodih je treba postaviti z razločnimi črkami napise: »Shramba karbida! Biti mora vedno suha! Vstop prepovedan nezaposlenim osebam! Prepovedan je vstop s svetil jko! Prepovedano je, delati z zapalnimi predmeti! Prepovedano je kaditi!*
§ 243.
Drobljenje.
Ko se drobi kalcijev karbid, je treba, [miti, da se ne razvija prah; če se fevrš,ujejo ta opravila v večjem obsegu, prav tako v trgovinah, je treba dajati delavcem, ki opravljajo drobljenje, respiratorje in zaščitne naočnike.
§ 244.
Tekoči acetilen.
Prepovedano je, proizvajati in uporabljati tekoči acetilen, razen za znanstvene poizkuse v laboratoriju.
§ 245.
Stisnjeni a c e t i 1 e n.
Stisnjeni acetilemski plin z absolutnim pritiskom, večjim od dveh atmosfer (2 kg na cm2), čist ali pomešan z drugimi plini in parami, pa tudi' v raztopini, se sme proizvajati in dajati v promet samo s posebno dovolitvijo pristojnega oblastva.
Da se dobi ta dovolitev, je treba predložiti v treh izvodih točen popis postopanja, ki se namerja uporabljati; zlasti pa, je treba predložiti podatke o veli kosti pritiska, ki se bo uporabljal, o eventualnem razmerju zmesi, o načinu, kako se bo proizvajal in kako se bo uporabljal stisnjeni acetilenski plin, ali o njegovih sestavinah im raztopini. Popis mora biti jasen, da je mogoče zanesljivo presoditi, ali so aparati dovolj zavarovani zoper nevarnost eksplozije.
§ 246.
Eksplozivne zmesi z acetilenom.
Prepovedano je, hraniti im kopičiti zmesi acetilen-skega plina z atmosferskim zrakom in drugimi plini, ki imajo v sebi prost kisik ali ga razvijajo.
§ 247.
Postavljanje aparatov za proizvajanje acetilena.
Postavljati stalno aparate kakor tudi izvrševati bistvene izpremembe na pripravah za proizvajanje acetilemskega plitva je dovoljeno samo inštalaterjem, ki imajo za to posebno dovolitev.
§ 248.
Aparati, ki se smejo uporabljati.
Kot priprave za. proizvajanje acetilenskega plina so smejo uporabljati samo taki aparati, ki jih odobri na podstavi strokovnega mnenja pristojno oblastvo.
Ce je treba na podstavi strokovnega mneaija o sistemu aparata aparat preizkusiti, se izvrši preizkus ob stroških stranke, ki ga zahteva bi ki mora trpeti tudi potne stroške, če jih je kaj; istotako mora dati stranka potrebni kalcijev karbid, da se preizkusi aparat, nadalje pomožno osebje.
§ 249.
Popis aparata in ravnanje z njim.
Vsakemu aparatu mora biti priložen točen popis njegove konstrukcije z razločno shematično skice aparata, istotako pa kratek popis, kako je treba ravnati z njim.
Ta popis, ki ga je treba postaviti v primerni obliki [»od steklom im na vidnem kraju v prostoru za aparate, mora še obsezati odobritev dotičnega sistema kakor tudi navodilo o postopanju s kalcijevim karbidom in acctilensJkim plinom hi o njiju lastnostih; v tem navodilu se mora navesti še to, čez koliko časa in po koliki porabi karbida ali plina je treba ob določeni količini čistilca obnoviti tvarino za čiščenje.
Naposled je treba v navodilu navesti tudi pravila za postopanje, da se preprečujejo nezgode, in o posledicah, ki utegnejo nastopiti ob uporabljanju priprave za acetilenski plin.
Ta popis mora pregledati inspektor dela in zato ga je treba v treh izvodih priložiti prošnji za odo britev sistema dotičnega aparata.
Obrati za prodajanje in proizvajanje acetilena kakor tudi obrati, v katerih se acetilen uporablja, morajo biti odobreni po zakonskih predpisih.
Za nastanitev priprave, s katero se proizvaja acetilena več nego 300 litrov na uro, je treba, če ne služi acetilen obrtnim namenom, izposlovati odobritev pristojnega oblastva ter v ta namen predložiti popis im načrte v treh izvodih.
Priprave, ki proizvajajo več! nego 1500 litrov na uro, morajo biti razen toga na licu mesta pregledane, preden dobe odobritev.
§ 250.
Tablica z o z n a k o.
Na vsakem aparatu mora biti na lahko vidnem mestu pritrjena tablica, na kateri bodi napisano fabrikatitovo ime ali njegova firma, potem leto, ko je bil aparat izdelan, prostornina rezervoarja za plin in naposled maksimum proizvodnosti, ki se strinja z dotičnim aparatom.
§ 251. .
Dimenzije aparata.
Glavni sestavni deli aparata morajo biti v sorazmerju s proizvodnostjo a,parata, označeno v prejšnjem paragrafu. Zlasti mora znašati uporabni prostornina pl inskega rezervoarja vsaj 70 % prostornine plina, ki se proizvaja na uro. Prestopati navedeno proizvodnost ni dovoljeno.
§ 252.
Manjši aparati.
Aparati, pri katerih je treba dvigniti poveznik za plin ali odpreti plinski rezervoar, da so iznova napolnijo s kalcijevim karbidom in vodo ali da se odpravijo ostanki^ se smejo uporabljati samo za porabo plina do 100 litrov na uro in napolniti s karbidom do 2 kg,
§ 253.
Izpuščanje zraka in »nepristnega zrak a».
\si aparati morajo biti prirejeni tako, da je mogoče pred pričetkom dela izpustiti zrak kakor tudi zmešani plin in zrak (tako zvani nepristni zrak), ki nastane, ko so začno plini razvijati.
§ 254.
Veliki aparati.
Pri aparatih, ki proizvajajo plina več nego 1500 litrov na uro, morajo biti oni deli, ki jih je treba odpirati zaradi ponovnega polnjenja s kalcijevim karbidom ali z vodo in zaradi odpravljanja ostankov, opremljeni s pripravami, skozi katere more pred otvoritvijo izpuhteti acetilenski plin, ki je morda zaostal v teli delih.
Takih posebnih priprav ni treba pri ceveh, pipah in podobnih delih aparata, kjer zaostaja samo ne znatna količina acetilenskega plina.
Prirediti je treba primerne naprave, da se ne more plin iz plinskega rezervoarja povračati v plinski razvijalmik.
§ 256.
Avtomatski aparati.
§ 263.
M a n o m e t e r.
tako, da se ne zapirajo in da izhaja plin brez nevarnosti tudi iz najvišjih delov dotičnoga prostora.
Pri aparatih, ki delujejo avtomatski in katerih raizvijallnik je v plinskom rezervoarju, ne sme biti količina plina, ki se proizvaja na uro, večja od 300 litrov.
§ 256.
Pri aparatih, kjer se razvija plin s pritekanjem vode h kalcijevemu karbidu ali s periodičnim dotikanjem teh dveh tvarin, je treba gledati na to, da ne nastane škoda, če se naknadno razvije plin.
§ 257.
A p a r a ti, pri katerih prihaja k a r b i d po partijah v vod o.
Aparati, pri katerih prihaja karbid po partijah v vodo, morajo imeti posodo za plin, ki mora biti vsaj tolika, da drži vso količino plina, ki se razvije iz ene partije karbida.
§ 258.
P r i t i s k v aparatih.
Vsi aparati za proizvajanje acetilenskega plina morajo biti prirejeni tako, tla ne more pritisk plina v nobenem njih delu prestopiti absolutnega pritiska 1-1 atmosfere. Od tega so izvzeti aparati, ki služijo posebnim tehničnim namenom, pri katerih je dovoljen pritisk 1-5 atmosfere.
§ 259.
Temperatura v r a z v i j a 1 n i k u.
Temperatura, ki nastane z raztapljanjem kalcij,e-vegh karbida v vodi, ne sme v proštom razvijal mika za plin, dokler se razvija plin, nikoli prestopiti 80° C.
§ 260.
Material za sestavljanje aparatov.
Aparate za proizvajanje acetilenskega plina z opremo vred je treba sestavljati iz materiala, ki no more izpremeniti oblike in tudi ne zarjavi. Za one dele, ki prihajajo v dotiko s kalcijevim karbidom ali acetilenom, so no smejo uporabljati take kovine, ki proizvajajo z acetilenom eksplozivne spojine, zlasti im ne baker. Zlitine z bakrom (mod, bron i. dr.) se smejo uporabljati samo za pipe, ventile, kolena in podobne sestavine, ki se morajo vedno vzdrževati čiste.	•
Prepovedano je, pri aparatih za proizvajanje acetilenskega plina uporabljati manometer z živim srebrom.
Ce se uporabljajo manometri s. tekočinami, morajo biti taki, da, se dado zapreti, in vsaj dvakrat daljši, nego zahteva normalam pritisk plina.
Pri aparatih, ki delujejo avtomatski, mora biti pipa manometra, dokler aparat deluje, zaprta.
§ 264.
Preprečevanje, da aparat ne zamrzne.
Prj vseli aparatih za proizvajanje acetilenskega plinu se mora na primeren način zaprečiti, da ne zamrznejo.
Če niso ubranjene zaradi tega posebne odredbe, se morajo uporabljati pri tem aparatu tako tekočine. ki težko zmrznejo in ki ne vplivajo škodljivo na acetilenski plin, ko se ga dotikajo, in tudi no potem na sosednje posode.
To velja tudi za tekočine pri manometru, če je prirejen. Če aparat zamrzne, ,se ne sme ogrevati s plamenom in tudi ne z razgretimi predmeti.
§ 265.
N a p r a v e, k i k a ž e j o s t a n j e v p o v e z n i k u.
Priprave, prirejene pri aparatu zato, da kažejo najvišje in najnižje dopustno stanje v povezniku za plin, morajo biti urejene tako, da je izključena vsaka možnost, da bi se v prostorih, kjer je aparat, na-rejale iskre.
§ 266.
Popravila aparata.
Popravila aparata, ob katerih se uporabljajo pripravo zai topljenje ali drugi pomočki, ki lahko pro-vzroče paljenje, se smejo vršiti samo, če dotični aparat ni v redu in če se acetilenski plin, ki je morda v delih, katere je treba popraviti, iztisne odtod z vodo ali na drug primeren način.
Prepovedano je, z odprtim plamenom iskati mesta, ki prepuščajo plin.
§ 267.
Posluževalci a p a r a t a.
Aparate za proizvajan je acetilenskega plina smejo posluževati samo odrasle in zanesljive osebe, ki poznajo konstrukcijo in delovanje dotočnega aparata.
Požar.
V prostorih, kjer so aparati, mora biti zoper ogenj vedno pripravljena zadostna količina peska, pepela, prsti i. dr. in vsaj ena lopata.
.	Dohod.
Neupravičenim osebam ni dovoljeno, vstopati v prostore za aparate.
(Prepovedano je, vstopati v prostore za aparate s svetiljko, istoitako pa. je prepovedano, v njih kaditi in kakorkoli delati z zapalnimi predmeti. .
Na vhodu mora biti z razločnimi in vidnimi črkami napisano: »Priprave za acetilenski plin! Vstop prepovedan! Prepovedano je, delati s svetiljkami in zapalioimi predmeti ter kaditi!*
§ 270.
Upor a b 1 j a n j e p Od z e m el j s k i h p r o s t o-rov za postavljanje aparatov.
Aparati za acetilenski plin, ki so urejeni za porabo plina do 300 litrov na uro, ise smejo postavljati v stranskih in podzemeljskih prostorih zgradbe, če so v teh prostorih postavljeni aparati s porabo plina, večjo od 100 litrov na uro, ali če je treba pri njih za eno polnitev več nego 2 kg karbida, ne smejo biti ti prostori pod prostori, kjer ljudje stanujejo ali stalno bivajo, in zato se morajo od takih prostorov predeliti z zidom.
Na stopnicah in v kleteh, istotako pa tudi v onih prostorih, kjer ljudje stalno bivajo, se ne smejo postavljati aparati za proizvajanje acetilenskega plina.
§ 271.
Postavljanje aparatov, katerih p r o -i z v o d n o st znaš a p r e k o 300 litro v na ur o.
Aparati za acetilenski plin, ki so urejeni za porabo plina večjo od 300 litrov na uro, se smejo postavljati samo v tako zgradbo, ki je nalašč odrejena za to. Ta zgradba mora biti vsaj 5 m daleč od sosednjih zgradb, kjer ljudje stanujejo ali stalno bivajo, če niso to zgradbe od dotične zgradbe za. aparat predeljene z zidom. Nadalje mora biti zgradba za aparat varna ognja odzunaj in pokrita z lahko streho, ki ne piropuišča vode.
Zaščite zoper ogenj ni treba postaviti, če je zgradba vsaj 10 m daleč od zgradb, v katerih ljudje stanujejo ali stalno bivajo.
Vse dele aparata, na katere deluje odzunaj ali odznotraj pritisk acetilenskega plina in ki niso napravljeni iz enega kosa, mora montirati strokovnjak.
Cevi iz gume je dovoljeno, z izjemo primera, navedenega v § 276., uporabljati samo začasno, da vodijo plin pod pritiskom.
§ 261.
V a .r n o s t n i ventil in i z p u s t n a c e v.
Vsak aparat mora imeti en varnostni ventil in eno izpustno cev, katere prečni presek dopušča, da plin izhaja in da se ne prestopi dovoljeni pritisk.
Izpustaa cev mora držati navzvun, in sicer, kjer je mogoče, nad streho; dobro pa mora biti zavarovana zoper dež in sneg.
Ta cev ne smo biti napravljena blizu okna ali tako. da bi mogel plin, ki izhaja, dospeti v sosednjo zaprte prostore ali da bi ga mogel zapaliti kdo, ki ni upravičen za to. Če je mogoče, ne sme biti iz-pustna cev blizu dimnikov; če so dimniki oddaljeni od izpustno cevi manj nego 5 m, mora. biti cev vsaj 1 m višja nego odprtina dimnika.
Prepovedano je, voditi plin skozi dimnike.
§ 262.
čistilnica, i z p i r a 1 n i c a. sušilni c a.
Da se more acetilenski plin oprostiti nepotrebnih plinov (amoniaka, žveplovega vodika, fosforovega vodika i. dr.), mora imeti vsak aparat dovolj veliko čistilnico, ki pravilno deluje, Ln, če je treba, tudi izpiralnico in sušilnico.
Čistilnica mora biti prirojena tako, da se da izločiti od posode za plin in od razvijalnika kakor tudi od plinovoda.
Za izdelavo čistilnice, izpiralnice in sušilnice — če so eventualno prirejene — veljajo določila § 260. tega pravilnika; razen tega mora biti uporabljeni material odporen zoprn' kemijski vpliv tvarine, ki se uporablja za čiščenje in sušenje.
§ 268.
Izjema p r i m a n j p i h a p a r a t i hi
Določila tega pravilnika se ne uporabljajo na. one aparate za proizvajanje acetilenskega plina, pri katerih se dasta tazvijalnik in gioirillec prenašati (namizna svetiljka, lestenci, projekcijske svetiljke, laterne za vozove in velocipede, aparati za kuhanje i. dr.), in istotako ne na stabilne aparate, ki se uporabljajo samo pod milim nebom (svetiljke po ulicah, vrtovih itd.), in sicer, če se ne porablja plina pri njih več nego 100 litrov na uro in če ni vsa polnitev s karbidom večja od 2 kg.
§ 269.
Prostori, kjer so aparati postavljeni.
Vsi prostori, kjer stoje aparati za proizvajanje acetilenskega plina, morajo biti tako veliki in visoki, da se lahko poslužujejo aparati brez ovire. Ti prostori se ne smejo uporabljati, za kaj drugega, nego samo za pripravljanje kalcijevega karbida in kemikallij, ki so potrebne za čiščenje, acetilenskega plina.
Razsvetljava.
Skrbeti je treba za to, da je v prostorih, kjer je aparat, umetna svetloba; svetiljke se smejo namestiti samo odzunaj, in sicer za oknom, dobro zaprtim s steklom in zavarovanim z žično mrežo.
Brez velike silo so ne sme napraviti druga odprtina v oni steni prostora za aparat, v kateri je že stekleno okno.
Če se uvede v prostor za aparate * umetna svetloba z acetiilonskim plinom, je treba poskrbeti tudi za razsvetljavo ob sili.
Vrata.
Vrata prostora za aparate se morajo odpirati na-vzvun ter ne smejo biti odprta.
V prostorih za ai«arate mora biti dovolj svežega zraka; odprtine za ventilacijo morajo biti prirejene
§ 272.
R e z e r v o a r. v e č j i o d 8 nr.
Pri aparatih za acetilenski plin, kjer drži plinski rezervoar več nego 8 .nr, morata biti postavljena raz-vijainik plina im plimski rezervoar v prostorih, ki sta ločena drug od drugega; v tem primem se sni" postaviti plinski rezervoar tudi pod milim nebom, vendar pa mora biti zavarovan z ograjo, da ne morejo prihajati do njega neupravičene osebe.
Aparati za acctilmski plin take velikosti morajo biti od zgradb, v katerih ljudje stanujejo, daleč vsaj 10 m ter morajo imeti strelovod.
§ 273.
P o s t o p a n j e ob ognju b 1 i z u a p a r a t o v.
če nastane blizu aparatov za acetilenski plin ogenj, so ne sme glavna pipa plinske cevi zapreti, dokler se ne ugotovi, dia ni več ljudi v teh prostorih, ki jim preti nevarnost in v katerih so cevi.
§ 274.
Obveščanje gasilcev.
Krajevnim gasilcem je treba pokazati mesta, kjer stoje aparati za acetilenski plin, ki so v obratu.
§ 276.
P o i z k u s i z m a n o m e t r o m.
Ob poizkusu z manometrom se mora vzeti z<i osnovo pritisk vode 350 mm, ob pritisku plina, ki jo večji od 117 mm pritiska vode, pa vsaj trikratni pritisk plina.
Izguba pritiska, ki se kaže pri tem, ne sme biti v 5 mlin utah večja od 20 mm vode.
Obstoječe, plinske cevi se smejo uporabljati za acetilenski plim samo, če ustrezajo zgoraj omenje-neimiu poizkusu z manometrom.
Vse cevi acetilenskega plina morajo biti od aparata oddeljene š pripravo za zapiranje.
§ 276.
Plinovod.
Za acetilemske plinovode se smeta uporabljati le železo in svinec, in sicer svinec saano, 6e je po-loržen vod popolnoma prosto in če mn ne prete mehanični potresi.
Vo<l je treba po možnosti izvesti tako, da ni mogoče priti do njega.
Kovine, ki proizvajajo z aeetilenskim plinom eksplozivne spojine, se ne smejo uporabljati pri ceveh za acetilenski plin; zlasti pa so ne sme uporabljati baker.
Cevi iz gume.
Cevi iz gume se smejo uporabljati samo za zveze pri premičnih svetiljkah, aparatih za kuhanje i dr.
Toda kovinasta cev mora imeti neposredno tam, kjer se od nje cepi cev iz gume, pipo, s katero jo je mogoče zapreti, ter mora biti na obeh koncih d obi o pritrjena.
§ 277.
Čiščenje aparatov po u p o r a b i.
To, kar ostane v aparatih za proizvajanje aceti-lenskega plina (acetilenska voda, tvarina za čiščenje i. dr.), se mora odpravljati brez nevarnosti.
Pri aparatih s porabo plina do 300 litrov na uro se smejo metati ostanki tudi v greznice, če se prej zadostno (pomešajo z vodo.
Za odpravljanje ostankov pri aparatih z večjo porabo plina je treba izkopati posebne jame.
Kamenolomi, kopanje ilovice, peska in gramoza.
§ 278.
Odkopavanje.
Preden se začne kopati kamenje, ilovica, pesek in gramoz, se mora odkopati zgornja plast zemlje. Odkopavanje ®e nadaljuje, kolikor napreduje izkopavanje.
Med odkopano plastjo in kupom zemlje je treba pustiti prazen prostor najmanj 1 m; ta prostor se mora povtjčati, kolikor višji postaja kup, tako da je vedno vsaj na pol tolik, kolikor je kup visok.
Če je zgornja plast zemlje taka, da se lahko udira, je treba kopati v stopnicah — v etažah. Na isti način se tudi odkopana zemlja sklada na kup.
Odkopavati je treba, odzgoraj navzdol. Prepovedno je ipodkopavati. Izjemoma je dovoljeno, pod-kopavati stene, visoke do 2 m; vendar pa se morajo prej podpreti.
Ce preti nevarnost, da bi se izkop udrl, se mora izkop ograditi' z deskami, kamenjem ali: protjem.
§ 279.
Izkopavanje materiala v terasah ali stopnicah.
Material, ki se izkopava iz delovišč, se mora izkopavati vedno od zgoraj navzdol v obliki teras ali stopnic, širina gred pri teh stopnicah se določa tako, da je, če se izkopani material usipljet, še najmanj 1 m praznega prostora od podnožja plasti do robu gred.
Terase se morajo kopati tako, da je brez nevarnosti ip lahko mogoče stopati ali plezati z druge na drugo. V ta namen morajo biti terase zvezane s stopnicami ali lestvami iz vrvi v presledkih po 50 m.
§ 280.
Izkopavanje v eni smeri.
Ce se koplje kamen ali drug materiali samo v eni smeri delovišča, se morajo ostale strani zavarovati zof»er morebitno usipanjet
§ 281.
Kopanje staničnih podkopov.
Izjemoma, če je material, ki se izkopava, kamen ali gramoz in če je izkopavanje v obliki teras ali stopnic težavno, se sme izkopavati material tudi dru-»uče, n. pr. tako, da se pod njegovimi plastmi izkopljejo stanični podkopi.
§ 282.
Če se z izkopavanjem staničnih podkopov rušijo cele stene, se morajo pustiti dovolj močni oporni stebri, ki branijo, da se stena predčasno ne zruši. Stanični podkopi pod opornimi stebri se morajo na-v rta vati istočasno, kolikor napreduje kopanje glavnega {»odkopa.
Delavcem, ki {»odkopavajo in navrtavajo stanične podkope, se mora prej pojasniti namen dela in označiti smer, v kateri naj zbeže, če bi nastala nevarnost. Število delavcev, zaposlenih pri teh opravilih, je treba znižati na minimum.
Rredon se razčisti porušena stena, je treba pregledati, v kakšnem stanju so stene delovišča, in ali ni nevarno, takoj pričeti z razčiščanjem.
Ponovno miniranje.
Ko je kopanje glavnega staničnoga podkopa dovolj napredovalo, je treba postaviti in istočasno vžgati skrajne mine v glavnem stamičmem podkopu in mine pod opornimi stebri.
Ce se mina ne vžge, jo je prepovedano čistiti, ampak v bližini se mora navrtati nova luknja, oddaljena od prve najmanj 590 mm; to se sme storiti šele čez 24 ur po neuspelem miniranju.
Ce se stena maje, se mora ograditi mesto, kjer bi se utegnila zrušiti.
§ 283.
Prepovedano je, podkopa vati stene, »la bi se odvalile s klini.
§ 284.
Ograje.
Nevarna mesta v deloviščih se morajo ograditi in označiti z napisom. Isto velja za vse jame, ki niso zavarovane.
Delovišča, ki leže na strminah in ki vpliva nanje voda, se morajo zavarovati zoper vodio s primernimi odvodnimi kanali'.
§ 285.
Uporabljanje razstrelil.
Za uporabljanje razstrelil pri teh podjetjih veljajo posebni predpisi o njih.
§ 286.
Delavci, ki delajo na dnu delovišča in na terasah, morajo hMi zavarovani zoper material, ki bi utegnil pasti nanje.
§ 287.
Prehodi.
Prehodi morajo biti narejeni v potrebni razdalji od kupov naloženega materiala, nikoli pa ne. na, terenu, ki se rad usiplje. Ogibati se je naglim strmcem in ostrim ovinkom pri teh prehodih.
§ 288.
V a g o n č k i.
Vagončki in vozički se smejo spuščati z lastno težo samo, če so opremljeni z varnostnimi zavorami.
Ustavljen vagon čok (voziček) se mora zavarovati, da ne zdrdra dalje.
Vodila.
Vodila transportnih vagoučkov (vozičkov) morajo biti taka, da se dado vagončki ustaviti v zaželenem položaju.
§ 289.
Strmine.
Strmine, ki se uporabljajo pri teh podjetjih, morajo biti dovolj močne in urejene tako, da se material ne trklja in ne pada z njih.
Viseči odri.
\iseči odri pri teh podjetjih se smejo uporabljati le izjemoma, in sicer isamo, če so točke za obešanje dovolj varne. Na njih se mora označiti največje število delavcev, ki smejo biti zaposleni na odru. Odri morajo biti zavarovani zoper guganje.
Vretena.
Vretena, ki se uporabljajo pri teh podjetjih, morajo biti tudi opremljena z varnostnimi zavorami.
§ 290.
Lestve.
Lesene lestve, ki se uporabljajo pri teh podjetjih, morajo biti iz močnega materiala; klini se ne smejo pribijati z žeblji, nego se morajo vsajati v lestvenice.
§ 291.
Zavarovanje delavcev.
Delavci, ki delajo na zgornjem obronku delovišča, morajo (biti privezani z vrvjo1.
Delavcem, ki so jim pri delu ogrožene oči, se morajo dajati zaščitni naočniki.
§ 292.
Baraka.
Pri vsakem takem podjetju z več nego pet delavci je treba postaviti barako, v kateri mora biti zadosti postelj, pozimi pa tudi peč.
Sanitetni material.
Pri vsakem takem podjetju mora biti tudi sanitetni material za prvo pomoč (obvezila, pomočki za ustavljanje krvi, razkužila in nosilnice za bolnike). Ena oseba mora biti vešča ravnanju s tem materialom,
§ 293.
Nočno delo.
Nočno delo pri teh podjetjih je prepovedano.
§ 294.
Prepovedano je, pri teli podjetjih uporabljati delavce, ki so vdani pijančevanju, trpe za božjastjo, omotico, in naglušne osebe.
Proizvajanje sladkorja.
§ 295.
Obča. določila.
Glede delovnih prostorov, strojev in delovnih naprav, ki se uporabljajo v njih, veljajo predpisi občega dela tega pravilnika.
§ 296.
Dovaižanje pese.
Ce se dovaža sladkorna pesa po železnici, se smejo raztovoriti vagoni šele, ko so popolnoma ustav-Ijeni in dovolj zavarovani v svojem položaju. Prepovedano je, potiskati in potezati njih odbijače, se plaziti pod vagoni kakor tudi prehajati med odbijači dveh sosednjih vagonov.
Ce se dovaža pesa po vodi, je treba poskrbeti, da ise trdno pripne ladje ali vlačilnice, pripravljene za raztovoritev.
Prehodne brvi z ene ladje na drugo naj bodo primerno široke; tudi morajo imeti trdne držaje. Nar dalje je treba brvi varno pritrditi, po potrebi pa še podpreti.
§ 297.
1 z p 1 a k o v a 1 n i žlebi (kanali).
Rezervni lijaki (izplakovalniee) za peso se morajo, če niso že po svoji izdelavi zavarovani zoper nevarnost, da bi delavci padali vanje, primemo ograditi ali pokriti. Izplakovališče mora biti razsvetljeno. Iz-pla k ovalni žlebi morajo hiti na. krajih, kjer se vrši promet, {tokriti.
Elevatar za peso se mora 0-80 m visoko nad podom primerno zavarovati. Spojna, naprava pri stroju za izpiranje pese mora biti opremljena s primemo zavoro.
§ 298.
Rezanje pese.
Pri žlebih, ki služijo za dovajanje peso, kakor tudi pri strojih, kjer se predeluje pesa. se mora postaviti primerna varnostna ograja iz žice na vseh mestih, kjer pesa lahko odletava.
Rezalne stroje je treba opremiti z napravami, ki zajamčujejo lahko in varno vrtenje osovine za nože, da se noži nasade. Spojno napravo vseh strojev je treba opremiti s primemo zavoro zoper slučajen spoj.
Aparati za brušenje rezljačev morajo biti, če se razvija v njih ob brušenju škodljiv prah, opremljeni z napravami za izsrkavanje prahu.
Pokrove difuzerja, ki se dvigajo, je treba opremiti z na,{Kravami, da se dado varno pritrditi v odprti legi
Pri žlebih za plavljenje rezancev pod difuzijske baterijo je treba napraviti primemo ograje, »la se delavec ne zvrne v žleb.
§ 299.
Saturacija in izparivalna postaja.
Odprti pregrejevaici sekti z navpičnimi cevmi (kaloriizatorji), morajo imeti napravo, s katero se čistijo pregrejevalei lahko in brez nevarnosti. Za primerno napravo, da se olajšuje to čiščenje, se sme uporabljati primeren {»okrov iz močne, trpežne železne pločevine, preluknjan na mestih, ki ustrezajo kurilnim cevem, ali {»okrov iz železne rešetke. Pie greje val ci, ki nimajo takega pokrova, se ne smej) čistiti med obratom.
Saturatorji morajo biti zgoraj povsem zaprti in po dovolj širokih ceveh v zvezi z zunanjim zrakom. Da se lahko jemljejo pokušnje, morajo biti saturatorji opremljeni s pipami za pokušnje.
Vsi doivodi za paro, sok in ogljikovo Mislimo kakor budi maJalkserji in saturatorji morajo biti opremljeni z napra,vami za odpiranje, ki se dado lahko ravnati Ln za katerih zapiranje je vselej, preden se omenjeni aparat postavi v obrat, odgovoren delodajalec ali pa za to določeni paznik. Pri mala-kserjiih in saturatorjih je treba razen tega prirediti primerne naprave, ki takrat, ko postavijo delavci te aparate v obrat, omimogočujejo skupnim cevem za odvajanje pare. da bi se istočasno zaprle.
Ventile parovodov vseh pregrejevalnih in kuhal-nih posod kakor tudi vodov za vroče in jedke tekočine je treba postaviti v razdalji od dotičnih posod tako, da tekočina ne more delavca pri posodi opariti ali o,jedkati im da so pri tem ventili lahko pristopni.
Pripadnost posameznih ventilov k posameznim vodam .se mera označiti z razločnimi barvami. N. pr. ventili ogljikove kisline se popleskajo črno; parni ventili rdeče; ventili za sok rumeno; ventili za vodo zeleno; ventili za apno belo.
§ 300.
Centrifuga.
Lijaki za vsipanje sladkorne melase morajo biti, kakor pač leže, opremljeni z rešetko iz pločevine ali pa iz železnih šiibik.
Vsako centrifugo je treba opremiti z lahkim zavoro jakom, ki zavira z najmanj dvoma nasprotno postavljenima coklama ali z enim zavornim trakom. Prostor med plaščem in bobničem je treba pokriti.
§ 301.
Postaja za kockasti sladkor.
Tlačilnioe za kockasti sladkor in stroje za zrnati sladkor je treba oprem liti z napravo za zaščito prstov.
Krožne žage za sladkorne glavo morajo biti opremljene z dovodnimi sanmi in z zaščitno napravo za list, stružni stroji za vrb in dno glave pa z zaščitno napravo za frezo. Razen tega je treiba žage in stružne stroje, če «e razvija pri njih škodljiv prah, opremiti z napravami za izsrkavanje prahu.
§ 302.
Postaja za apno.
Vsi aparati postaje za apno, ki razvijajo prah (mlini za živo in gašeno apno), morajo biti dobro zaprti; če je treba, se izsrkava prah, ki se razvija, na mestu, kjer nastaja;.
Dvigalo za apnenec mora biti razen odprtine za vtovarjanji' in iztovarjanje dobro zaprto na vseh straneh z ograjo iz močnih letev ali žične mreže. Pritličje mara biti zvezano z nadstropji s signalno napravo, ki zanesljivo deluje.
Polžke brvi in klančine pri postajali za gašenje apna je treba primerno opaziti s prečnimi deskami.
§ 303.
Parni aparati.
Vsi aparati, v katerih se pojavlja med delom iz-vfcsbe/n ef ek tii v en parni ali zračni pritisk, morajo biti opremljeni z manometri in vamostmimi ventili, ki zanejsl j iivo delujejo.
Najmanj enkrat na leto morajo vse aparate pregledati strokovnjaki. O pregledih mora voditi podjetje beležnico.
§ 304.
čiščenje in popravljanje aparatov.
Ob čiščenju ali popravljanju pralnih strojev, elektorja za peso, polžnih stiskalnic za rezljanje, transportnih polžev, malakserjev, hladilnika (refri-geramtai) in drugih aparatov se poverja nadziranje lege, ,v kateri je izmikalo za. pogon,, posebno zanesljivemu delavcu. Isto velja o vtikanju in iztikanju rezljačiev.
§ 305.
Delo na postaji z a a p n o.
Vagiončki ali posode za dviganje na postaji za, apno se smejo natovarjati samo fevun okvira dvigala.
Dovoljeno ml, kopičiti materiala na zgornji ploščadi apnene peči, če ni ploščad dovolj trdna. Ploščad mora biti primerno ograjena.
Zaporne potisikače generatorjev apnene peči- treba vsak dan skrbno pregledati.
V prostoru za odpravljanje apna, delavci ne sinejo spati.
§ 306.
Difuzija in v k u h a v a n j e.
Dno mostov za odvajanje rezancev in komposta je treba opaziti z letvami in ga vzdrževati v redu; kadar je mraz, se mora odtajati ter posuti s peskom ali pepelom.
Dohode k jamam za melaso je treba, dokler morajo biti odprte, ograditi, drugače pa zapreti.
Vstopati v jame za melaso, v saturatorje in v aparate za, iiziparivamje — v te aparate zlasti, ko so-izkulhani s kislino — je dovoljeno samo, ko se ti aparati popolnoma prezračijo, vpričo nadzorstvenega organa. Delavec, ki se spušča navzdol, mora biti privezan z vrvjo ter mora nositi varnostno svetdljko. Notranje' čiščenje posod za saturaoijo ali stopanje delavcev v saturatorje je dovoljeno samo, ko se uad-ziratelj prepričal (s tem, da spusti vanje odprto luč), da ni v saturatorju več ogljikove kisline.
Preden se. spusti delavec v saturator, j|o treiba vselej pregledati, ali so ventili dotičnega saturator-ja za sok, vodo, ogljikovo kislino in paro tesno zaprti in zavarovani zoper nenadno otvoritev. Če ventilii ne zapirajo tesno, jo treba dovod: varno zapreti s tem, da se vtakne vanj flanša, ali pa kako drugače. Dokler je delavec v saturatorju ali mala-kserju zaposlen s čiščenjem, morajo biti ventili zaprti pod nadzorstvom dotočbnega nadzorstvenega organa.
§ 307.
D e l o s c e n t r i f n g a m i.
Vsako centrifugo mora občasno, najmanj pa enkrat na leta, pregledati strokovnjak. Izidi pregleda se mora vpisati v poseben zapisnik.
Za vsako iskupimo centrifug se mora določati .število okmtov, ki ustreza maksimalni polnitvi; na. primeren! način ga je treba označiti.
Za posluživanje centrifug mora dati podjetje navodilo ter ga nabiti na steni dotičnega delovnega prostora. Izvrševanje navodila nadzira pristojni nadzorstveni -organ.
§ 308.
Higienski predpis i.
Podjetje mora dajati delavcem na razpolago zdravo pitno vodo v zadostni količini; če je v kratjtt vodlovod, ga mora uvesti ter dajati delavcem vodo na razpolago.
Delavcem, ki delajo na dvorišču, mora biti na razpolago poseben oddelek, ki se da kuriti, da ga delavci lahko ukoriščajo med odmorom in pri obedu.
Delavcem -se mora dajati možnost, da si umivajo telo; zaradi tega so napravi zadostno število umivalnikov ali kopeli Zlasti se morajo dajati delavcem, zaposlenim pri podelovanju polnitvene mase in stranskih proizvodov, na razpolago vsak dan prsne kopeli. Razen tega se morajo dajati delavcem, ki jim preti nevarnost, da si najedkajo kožo, primerna zdravila (vazelina itd.).
Delavcem, ki delajo v vlažnih lokalih, se mora dati primerna obutev.
Nadalje je treba za delavce po spolu prirediti ločena stranišča in ločene garderobe.
§ 309.
Zaščitna sredstva.
Ob drobljenju apna, ob gašenju apna Ln pri peči za kalciniranje kakor tudi pri aparatih, s katerimi so brusijo noži za rezance, mora dajati podjetje delavcem zaščit no naočnike, delavcem, ki odpravljajo apno iz peči. pa tudi še respiratorje.
§ 310.
Nezgode in obolevanj a.
Med material za, prvo pomoč se šteje tudi: primerna količina gaze, platna, obvezil, antiseptičnih pomečka v za ustavljanje krvi, potem Obvez ila za opelkline in poživila.
lino in istaimovanjo zdravnika dotičnega podjetja se razglasi delavcem z objavo-
Vsaka nezgoda pri delu se mora takoj prijaviti določenemu nadzorsfeveiniemu organu, če poškodovanec tega ne more storiti, jo morajo naznaniti priče nezgode.
§ 311.
U p o r a b 1 j a n je nesposobnih ose b.
Osebe, o kate,rili je delodajalcu znano, da trpe zdaj pa zdaj za božjastjo, krči, nezavestjo, omotico, nadalje za maglušnostjo ali drugimi telesnimi napakami in hibami in ki bi jim pretile zato pri izvestnih detlih posebne nieivar.nasti ali ki bi mogle same ipro-vziročiti itake nevarnosti, se ne smejo uporabljati, za dala te vrste. Pijani delavci se morajo takoj odpraviti *z dela.
Posebno težka dela je treba poverjati takim osebam, ki poznajo ta dela in nevarnosti, katere so v zvezi z njimi, ter imajo potrebne sposobnosti.
§ 312.
Vedenj e d e 1 a v c e v.
Delavcem je prepovedano, delati na strojih, katerih | »s luž e vanje, uporabljanje in vzdrževanje ne spada v njih pristojnost. Vsa dela, ki nasprotujejo rodu v podjetju, zlasti objestna dejanja, ki utegnejo spraviti v nevarnost krivca samega ali druge, so prepovedana.
Delovne in varnostne naprave se smejo uporabljati samo za svrhe, katerim so namenjene.
Samovolju 10 odpravljati ali ukariščati varnostne naprave, ki so na razpolagi, je strogo prepovedano.
Vsak delavec mora predstojniku takoj naznaniti vsako škodo in sploh vsako neredniost, ki jo opazi v podjetju.
Alkoholne pijače se ne smejo prinašati v prostore podjetja.
§ 313.
Objava delovnih in varnostnih predpisov.
Podjetje mora izobesiti prepis tega pravilnika na vidnem kraju delovnih prostorov.
Na mestu, ki ' služi za dovažanje pese, morajo biti delavci z objavo opozorjeni na nevarnosti, ki utegnejo nastopiti ob vtovarjanju in iztovarjanju.
Proizvajanje papirja.
Za ureditev in vodiitev podjetja za proizvajanje papirja iz cunj, lesnih obruskov, lesne in slanine celuloze itd. z izjemo podjetij za proizvajanje polfa-brikatov se morajo v intereisu zaščite življenja in zdravja delavcev, zaposlenih pri teh podjetjih, izpolnjevati naslednja določila.
§ 314.
O b č a d o 1 o č 11 a.
Glede delovnih prostorov, strojev in delovnih naprav, ki se uporabljajo v njih, veljajo predpisi
občeg’a dela tega. pravilnika.
§ 315.
Uporabljanje in predelovanje cunj.
Prepovedano je, uporabljati cunje, ki niso zadosti razkužene ali o katerih se ve, da prihajajo od rabljenih obvezil, od mrtvaškega perila, od perila tuberkuloznih ali drugih bolnikov.
§ 316.
Cunjo, izročene v balah ali vrečah, se smejo vkladati samo v lokalih, ki služijo izključno temu namenu ter so ločeni od drugih delovnih prostorov. Stene teh prostorov morajo biti gladko ometane; tla morajo biti gladka, da se dado lahko umivati.
§ 317.
Razpraševanj e.
Cunje se smejo rahljati in razpraševati samo v mehaničnih napravah (iztepalo, mlatilo za cunje), ki so opremljene z ekshavstorji za izsrkavanje prahu. Prah se mora odkladati v dovolj velikih in lahko pristopnih istariicah z vmesnimi stenami ali. v nabiralnikih prahu (ciklonih).
§ 318.
Sortiranje.
Prebirati (sortirati) in razkosavati se smejo samo že zrahljane in razprašene cunje. Izjema je dovoljena, če se razkosavajo cunje na rezilih, ki so na mestih, kjer se dovajajo cunje v rezanje, opremljena z napravami za neposneduje .izsrkavanje prahu.
Prebirati se smejo cunje in razrezovati z roko samo v prostorih, ki so izključno namenjeni temu poslu; dieto se mora opravljati na mizah iz žične mreže s pritrjenimi noži, tako da se nabira- težki prah pod mrežo in da se da lahko odpravljati. Lahki prah, ki -so razvija med delom, se mora odvajati z mehaničnim izsrkavanjem ter odkladati v zadosti prostornih slanicah, opremilijienih z vmesnimi stenami, ali pa v nabiralnikih prahu (ciklonih).
§ 319.
Kazen prednjih predpisov je treba paziti pri manipulaciji s cunjami še na sanitetne predpise, kako se preprečuje prenos nalezljivih bolezni.
loviloim vzvoda); razen tega je treba vse vodeče žlebe in vsa kolesa zavarovati z zaščitnimi pločevinami. Brzi trirezni stroji morajo biti še opremljeni s pločevino za odvajanje odpadkov,
§ 327.
M o n g e.
Uvajal išče skupaj spadajočih valjčnih parov na strojih za satiniranje, glajenje im privlačevanje z lepilom (mongah), mora biti zavarovano z letvami, oglatim železom i. dr.
Nastavni obroči na aparatih za namotavanje ne smejo imeti ostrih robov; nastavni vijaki teh obročev se morajo poglobiti.
§ 328.
Za potiekovanje materiala v aparate, ki čistijo cunje od prahu, za rezanje, razkosavanje itd. morajo biti pri roki primerni pripomočki.
§ 329.
Čiščenje in zračenje delavnic.
Vsak dan po končanem delovnem času se mora očistiti prah od ctinj, ko so se prej tla navlažila. Nabrani prah se mora sežgati ali pa je treba ukreniti z njim kiaj drugega, da več ne škoduje.
§ 337.
Uporabljanje orodja in varnostnih naprav.
Delovne priprave in varnostne naprave je treba uporabljati za svrha, ki ,so ji namenjene. Varnostne naprave, ki so se uporabile za iz vesten čas, se morajo vrniti takoj po uporabi.
Strogo je prepovedano, samovoljno odpravljati že prirejene varnostne naprave ali pa jih ne uporabljati.
Vsak delavec mora vsako škodo in vobče vsako nepravilnost, ki jo zapazi v podjetju, naznaniti svojemu predstojniku.
Delavcem se ne smejo poverjati posli na strojih, katerih posluže vanje, ukoriščanje in vzdrževanje ne spada v njih pristojnost.
Preden se ustavi motorni stroj, se morajo ustaviti vsi delovni stroji.
§ 338.
Obleka.
Delavci, ki so zaposleni pri transmisijah, ne smejo nositi ne predpasnikov ne plaščev.
§ 339.
Vedenje delavcev.
§ 320.
Aparati za kuhanje s par o.
Aparati za kuhanje s ]iaro se morajo, preden se uporabljajo, preizkusiti, kakor je predpisano, na pritisk po določilih, ki veljajo o tem. Dokazi o izvršenem preizkusu vsakega aparata za kuhanje s paro ,se morajo hraniti blizu aparatov, da jih lahko vpogledajo pristojni organi. Razen tega morajo aparate periodično pregledovati strokovnjaki, najmanj enkrat na leto; o izvršenih pregledih je treba voditi beležnico.
§ 321.
Aparati.
Na vsakem kuhalniku mora biti označeno na vidnem mestu izdeliovalčevo ime, leto izdelave ir največja dopustna napetost v kg/cm2. Nadalje mora imeti visak kuhalnik ali parovoid:
a)	najmanj en varnostni ventil, poleg tega, če se kuhalnik polni s paro manjše napetosti, nego jo ima parni kotel, še en redukcijski ventil, ki varno deluje; prehodna prereza varnostnega ventila mora biti ob dopustni napetosti v kuhalniku, ki jo manjša od napetosti v parnem kotlu, enaka vsaj prerezi v paro vodu;
b)	najmanj en pravilen manometer z oznako dopustne najvišje napetosti in z nastavkom za kontrolni manometer;
c)	eno pipo za preizkušanje im eno pipo za izpuščanje vode ali pare. Na parovodu h kuhalniku se mora vtekniti poleg zapornega ventila še en vzvratni ventil, ki varno deluje.
Aparati za kuhanje s paro se morajo postavljati v posebne lokale.
§ 322.
Pripravljanje mase.
Za pripravljam,je raztopine klorovega apna ali (borovega plima kakor tudi za beline holamdre je treba uporabljati izolirane, visoke im dobro ventilirane lokale. Osebam, zaposlenim v teh Jokaj,ih, se morajo dajati posebni respirator ji
Da se kislina laže odjemlje iz balonov, morajo biti baloni postavljeni na posebne vozičke ali stojala, ki se dado lahko nagibati.
§ 323.
M a 1 a k s e r j i.
Malakserji (drobtini mlini) morajo biti opremljeni z napravami za zgrebamje zdrobljenega materiala; naprave morajo delovati nezavisno ter morajo biti zavarovane zoper dotika, ki bi bila: nevarna, Mala-kserji se morajo izpraznjevati avtomatski ali pa ob času, ko mirujejo. Pri malakserju mora ležati zgornji rob ploščatega oboda najmanj 0-80 m nad tlemi.
§ 324.
Sušilni cilindri.
Sušilne cilindre mora pregledati pred uporabo orglam, pristojen za pregledovanje parnih kotlov; panoivod mora biti opremi jem z manometrom, varnostnim ventilom, če pa se uporablja dušena para, tudi z redukcijskim ventilom,. Najmanj vsako peto leto mora organ, pristojen za pregledovanje parnih kotlov, naknadno izmeriti premer sušilnega cilindra; velikost premera v milimetrih se vpiše v listino o preizkusu. Vsak sušilna cilinder se mora, ko je ostružen ali obrušem, naknadno premeriti, ugotovljeni premer v milimetrih pa se priobči organu, pristojnemu za pregledovanje parnih kotlov.
Sušilni cilindri s e morajo že vrteti, preden se vanje spusti para; gledati je treba na to, da se voda izpušča iz sušilnih cilindrov in da se prepreči povratek kondenzirane vode.
§ 325.
Ograj a n j e.
Posebno nevarna mesta pri strojili za proizvajanje papirja se morajo zavarovati z lesenimi ograjami v višini prsi in kolen.
§ 326.
Pripravljanje papirja.
Pooezni rezalniki morajo biti opremljeni z vodilnimi trakovi; razen tega je treba kolesa in nože primerno zavarovati.
Rezalni stroji se morajo dati avtomatski izločiti v najvišji legi noža (izjema je dovoljena pri rezalnih strojih z ročnim vzvodom, ki mora biti opremljen z
§ 330.
Beliine slanice se m ara,jo prezračiti vselej pred delovnim časom.
§ 331.
Umivalniki, garderoba in kopalnice.
Za delavce in delavke, ki delajo s cunjami in belijo s hlorom, je treba postaviti blizu delavnice umivalnike in garderobe, ločene po spolu. Razen tega se morajo dajali tem delavcem v zadostni količini sredstva za umivanje in brisanje.
Cestna obleka se ne sme spravljati v prostorih, kjer se opravlja delo s cunjami.
§ 333.
Delovna obleka in respiratorji
Podjetje mora, opremiti vso delavce in delavke, ki delajo s cunjami ali belijo s hlorom. z delovno Obleko za pranje in z r e,spirat or ji ali pa s čistimi rutami. Delovna obleka so mora oprati najmanj vsa, kih 14 dni enkrat; vložki res,pirat or je v ali rute sc morajo zamenjati vsak dan.
§ 334.
Prva pomoč.
Materialu za, prvo pomoč, ki mora biti vedno pripravljen, je treba dodati še primerno količino gaze, platna, obvezil, antiseptičnih pomočkov in pomoč-kov za ustavljanje krvi kakor tudi pomočkov zoper zastrupljanje s klorovim plinom (alkohol, razredčena arnomiakova raztopina), obvozila za opekline in poživila.
Ime in stanovanje zdravnika dotičhiega podjetja se priobči delavcem z objavo v delavnicah.
§ 335.
Prepovedano je, jesti in kaditi v delovnih prostorih, dokler tega upirava podjetja izrečno ne dovoli za določene lokale. Ta dovolitev se ne sme dati, če nasprotuje higienskim predpisom. Isto velja za prinaša,njo alkoholnih pijač v delovne prostore.
\ sa delab ki nasprotujejo interesom podjetja, zlasti objestna dejanja, ki utegnejo spraviti v nevarnost krivca samega ali koga drugega, so prepovedana.
§ 340.
Nezgode.
O vsaki nezgodi v podjetju je treba takoj obvestiti pristojno oblastvo.
Brodarstvo.
I.
Nad palubo.
§ 342.
Ograje.
Paluba mora biti okoli vse ladje kakor tudi na mostu opremljena z varno in trdno ograjo iz železa, visoko najmanj 1 do 1*2 m. Pdsamezne vodoravne iprečnioe te ograje m* smejo biti vsaksebi nad metra.
§ 343.
Odprtine.
Vse odprtine na palubi (luknje za tovor, za premog in druge) morajo biti ograjene z dovolj visokimi in močnimi pragi in vodno, kadar se ne dela (vtovarja ali iztovarja blago ali premog), pokrite z močnim in varno postavljenim pokrovom. Razen tega mora biti luknja, kadar se opravlja delo, če so pragi nižji od 0-80 m. na prosti strani oddeljena z napeto vrvjo ali z drugo primerno ograjo.
Uporabljanje delavcev.
Posebno nevarna dela se smejo poverjati samo onim osebam, ki poznajo ta dela kakor tudi nevarnosti, ki so v zvezi z njimi, ter imajo potrebne sposobnosti za ta dela.
Osebe, o katerih je delodajalcu znano, da trpe v večji mori za božjastjo, krči, začasno nezavestjo, omotico, naglušnostjo ali drugimi telesnimi napakami in' hibami in da bi bile pri izvestnih delih izredno ogrožene, se ne smejo uporabljati za dela te vrste. Za neposrednje ravnanje s cunjami se ne smejo uporabljati mladostni delavci kakor tudi ne delavci z bolnimi in občutljivimi dihali, tuberkulozni in delavci z odprtimi ranami.
.	§ 336.
Za neposrednje ravnanje s cunjami se smejo uporabljati samo delavci, ki imajo koze cepljene.
§ 344.
Prehodi.
Na prehodiščih palube ne smejo ležati izbočeni predmeti (glave vijakov, navezovala, cevi ali podobno), ob katere bi se utegnili ponoči ali zaradi nepazljivosti spotekniti mimogredoči.
§ 345.
če drže skazi palubo parne cevi in zalegi krmila, morajo biti na vseh pristopnih mestih opremljeni z močnimi oboji ali pa drugače zavarovani.
Ce so na palubi tovori ali rezervni deli opreme, morajo biti dobro pritrjeni. Če je vsa |»ailuba polna tovora in če jo zgornja površina tovora na palubi neravna ali ima luknje, sc morajo postaviti varno pritrjene deske za promet posadke. Razen tega je treba napeti po sredi ladje močno vrv za držanje.
§ 332.
Kopalnice.
V podjetjih, kjer je zaposlenih 10 ali več delavcev in delavk, se mora prirediti kopalnica.
§ 341.
Objava predpisov podjetja.
Podjetje mora na vidnem kraju izobesiti prepis tega pravilnika.
§ 346.
Lestvice.
Stopnice, ki drže z glavne palube na zgornjo palubo, na kaštel, v navigacijsko kabino, na most in druge ladijske superstrukture, morajo biti široke vsaj 0-80 m ter ne smejo biti strmejše od 65°. Biti morajo iz mo5ne železne ali lesene konstrukcije in, če so daljše od 1 m, na obeh straneh opremljene z varnostno ograjo.
Lestve za plezanje na jadrenike morajo biti močne in varne, da lahko vzdrže največjo človeško težo. Te lestve je treba pogostoma pregledovati in preizkušati.
Lestve za plezanje na dimnike morajo biti iz železa, dobro pritrjene ter ne smejo biti postavljene neposredno ob steni dimnika.
§ 347.	•
Mostovi.
1 Most za prehod na kopno mora biti širok vsaj 0-60 m. Če je ladja oddaljena od obale več nego 2 m. mora biti vsaj na eni strani opremljen z ograjo za držanje v višini 1-2 m. Za ograjo sme služiti tudi dobro napeta vrv. Ponoči mora biti ta most dobro razsvetljen.
Poveljniški most mora biti v vsem svojem obsegu ograjen s trdnimi stenami in s streho, tako da je osebje, ki opravlja stražo, zavarovano zoper neurje. Stene te ograje morajo biti na vseh straneh opremljene s steklenimi- okni iz kristala, da se ladja lahko neovirano vodi in ravna.
§ 348.
Dvigala.
Dvigalo (derick) za vtovarjanje in iztovarjanje blaga mora biti iz močnega in zdravega materiala in primerno miočnia, kakršna jo pač teža, ki jo mora dvigati.
Zgornja stran dvigala no sme biti pritrjena na jadrenik s fiksirano verigo, nego mora imeti svojo klobuiinico (manticeio), tako da se da po potrebi spuščati in dvigati s palube.
Za dviganje tovora se mora uporabljati izključno železna vrv ali na manjših ladjah za manjše teže vrv iz konoplje, nikakor pa ne veriga. En konec te vrvi mora biti pritrjen na bobniču vretena; kljnka. na katero se obeša tovor, pa mora biti urejena z zaklepom na vzmet ali konstruirana na drug primeren način, tako da tovor ne more pasti iz nje spričo nihanja in udarcev od strani ladje. Privezano vrvi (piombature) se smejo uporabljati za dviganje tovorov samo v sili.
Na vsakem dvigalu za tovor se mora označiti na vidnem kraju v kilogramih največja nosilnost, ki se ne sme prekoračiti.
Dvigala (derick) za tovor in njih oprema se morajo po potrebi, a najmanj enkrat na loto, točno preizkusiti. Izidi preizkusov se morajo vpisovati v ladijski dnevnik; kjer pa se ta ne vodi, so mora drugače o tem voditi beležnica.
§ 349.
V r e t e n a.
Vretena za vtovarjanje in iztovarjanje tovorov morajo biti primemo ograjena na vseh gibljivih delih, od katerih bi utegnila pretiti nevarnost osebam, zaposlenim v bližini.
Posebno morajo biti s primernimi opaži ograjena zobata kolesa, kolikor to dovoljuje pogon.
Vretena morajo imeti varne zavore na vzmet, da se no moro vrv spontanoo odmotavati zaradi teže tovorov.
Pri ročnih vretenih morajo biti ročice za okretanje iz močnega železa in varno pritrjene na osovino.
Na vsakem vretenu mora biti na vidnem mestu označena v kilogramih največja teža, ki jo more vreteno dvigniti.
Vretena na palubi za natezanje vrvi ob privezovanju ladje kakor tudi vretena za dviganje sidra morajo biti zavarovana na isti način kakor vretena za iztovarjanje.
§ 350.
Dvigala za sidro.
Vse nove ladje, večje od 50 b. r. t., morajo imeti novo napravo za dviganje sidra, t. j. da se poteza sidro v odprtino za sidro.
Ta naprava se mora uvesti tudi na vseh starih ladjah, če ni združena s posebnimi tehničnimi težavami in z velikimi stroški.
Na ladjah, ki bi še imele staro napravo za dviganje sidra z dvigalom (grua), se mora dvigalo vsaj enkrat na leto preizkusiti s težo, 21/fekrat večjo od teže sidra.
Škripci, klobučnica (manticeio) in zavore (venti) kakor tudi druga oprema dvigala morajo biti vedno v dobrem stanju, da sidro ob dviganju ne more izpasti ali da se zavore ne prekinejo in s tem ne spravi sidro v nevarno gibanje, ker se ladja maje.
Jeklene verige za privezovanje ladje ne smejo imeti prekinjenih članov, na katerih bi se moglo osebje poškodovati, kadar ravna z njimi.
§ 351.
Strelovod.
Na vseh ladjah z lesenimi jadreniki ali z jadre-niki, kjer je zgornji del lesen, morajo biti postavljeni strelovodi.
n.
Pod palubo.
§ 352.
Lestve.
Stopnice za stopanje v prostore pod palubo morajo biti iz trdnega železnega ali lesenega gradiva, na obeh straneh opremljeno z. ograjo.
Navpične lestve za stopanje v ladijska skladišča morajo biti med posameznimi medpalubami postavljene druga pod drugo.
§ 353.
Prehodi.
Vsi prihodi in hodniki (koridori) pod palubo in v superstrukturah morajo biti prosti vseh predmetov, ki bi ovirali prost promet, in tako široki, da se v njih lahko izogneta dve osebi.
Svod koridora mora biti visok vsaj 1-85 m, na ladjah preko 1000 b. r. t. pa vsaj 2 m.
§ 354.
Odprtine.
Odprti prostori pod palubo morajo biti ograjeni s pragi kakor na palubi in vedno, kadar se tam ne opravlja delo in je v bližini prehod za mornarje, pokriti z varnimi in močnimi deskami.
Na ladjah, ki imajo tank za vodno potapljanje (diptank), katerega odprtina je v koridoru, mora biti ta odprtina vedno, kadar se v tanku opravlja delo ali kadar se tank suši, dobro razsvetljena.
§ 355.
Zaprti prostori.
V ladijske prostore, kakršni so balastni tank, sprednji in krmilni prostor (forpick in afterpick), tanki za vodo itd., ki so bili dolgo časa zaprti, ne sme nihče vstopiti, dokler se ni prepričal, da je zrak v njih brez nevarnosti. V ta namen je treba spustiti v te prostore na vrvi varnjostno svetiljko. če se svotiljka kadi ali če ugasne, je to znamenje, da preti nevarnost. Tedaj je treba ukreniti, česar je treba,, da se ,ti prostori prezračijo. Če se ne morejo prezračiti z zračno cevjo, se sme pokvarjeni zrak izboljšati 'tako, da se vliva v take prostore razgreta voda. če se ne more uporabiti niti ta pomoček, se mora spustiti v prostor vedro z živim apnom, ki so najprej poškropi z vodo.
Sele, ko se je ponovno ugotovilo z varnostno sve-tiljko, da je zrak brez nevarnosti, se sme dovoliti vstop v take prostore.
Zgornji prostori kakor tudi vsi prostori na ladji, ki se ne dado lahko zračiti, se ne smejo nikoli na notranji strani popleskati z barvo, ki ima v sebi arzen ali ki je lahko zapalna.
§ 356.
Tanki s petrolejem morajo biti trdni in varno postavljeni, in sicer na takih mestih, da je dnevna svetloba ali svetloba, ki prihaja od svetiljk, služečih za splošno razsvetljavo, zadostna za jemanje petroleja iz tankov; nikakor pa se ne smejo ob tem delu uporabljati odprte svetiljke.
Če so tanki ,s petrolejem pod palubo, se morajo zvezati z vrhom palube z dvema cevema, z eno za polnjenje in z drugo za zrak in za odpravljanje eventualnih plinov.
m.
Varnostne odredbe ob delu.
§ 357.
Delo ob neurju in v tropičnih krajinah.
Mornarji se ne smejo ob dežju in neurju uporabljati na odprti palubi za delo, ki ni neizogibno združeno s pl o vit vij o.
V	tropičnih krajinah se ne smejo mornarji uporabljati za taka dela med 10. uro zjutraj in 4. uro popoldne na palubi, kjer bi nanjo neposredno vplivala solnčna vročina.
če se uporabljajo imornarji za taka dela, je treba na teh mestih razpeti dvojne šatore, ki morajo biti vsaksebi vsaj 0-20 do 0-30 m.
V	tropičnih krajinah morajo nositi mornarji, zaposleni na železnih palubah, obutev z lesenimi podplati.
§ 358.
Odpravljanje rje.
Če osebje ogreba in s trže rjo, mora kapetan vsako osebo opremiti z zaščitnimi naočniki zoper iveri rje.
§ 359.
Delo zunaj ladje.
Na vožnji po morju se ue sme osebje pošiljati na dalo zunaj ladijske strani. Ta opravila se smejo izvrševati samo v luki in kadar je vreme za to ugodno.
§ 360.
Pleskanje.
Ob pleskanju z barvami, ki imajo v sebi svinec, je treba ukreniti vse varnostne odredbe zoper zastrupitev s svincem.
Zlasti velja to določilo za pleskanje v zaprtih in malo prezračenih prostorih pod palubo (n. iw. forpick).
§ 361.
Ob pleskanju ali umivanju jadreuikov morajo biti osebe vanro obešene na vieečih sedalnicah; vedno jih mora nadzirati kdo s palube.
Zgornji del jadrenikov (gagiiardetto), kamor ni mogoče dospeti z dvigalom, se ne sme nikoli pleskati ali umivati v svojem normalnem položaju, nego se mora prej spustiti. Isitotako je prepovedano, pošiljati mornarje, da bi plezali na najvišji del ja-dremika do jabolka (pomolo), n. pr. da vdenejo vrv za zastavo.
§ 362.
Bolne osebe.
Osebe, ki bolujejo za omotico, božjastjo, ali pijane osebe se ne smejo nikoli uporabljati za delo na jadrenikih kakor tudi ne za delo zunaj ladijske strani.
§ 363.
Uporaba vreten.
Za posluževanje vreten, s katerimi se dvigajo tovori, se smejo uporabljati samo osebe, ki so za to usposobljene ali o katerih se zanesljivo ve, da so vešče temu poslu.
Z napravo za iztovarjanje tovora je prepovedano, dvigati in spuščati osebe v ladijska skladišča.
§ 364.
Vtovarjanje blaga in premoga.
Oib vtovarjanju in iztovarjanju blaga se morajo postaviti vse one varnostne naprave, ki jih zahtevata narava posla in vrsta blaga.
Če je v skladiščih blago, ki razvija smrdljive plime ali velik prah, kar lahko škoduje zdravju zaposleniji oseb, se morajo skladišča mod delom na primeren način stalno zračiti s cevjo za zračenje ali z električnimi ventilatorji.
Ge is© iztovarja posebno škodljiv material (fosfor, svinčevi preparati, živo srebro in preparati iz živega srebra), mora ukreniti prevzemnik izkrea-vanja ali lastnik blaga vse varnostne odredbe, da se zaposleni delavci ne zastrupijo.
Ob iztovarjanju takega tovora mora prevzemnik nadalje opremiti delavce s [►osebnimi delavnimi oblekami.
Ob vtovarjanju žveplove, solne in solitrove kisline se mora s plastjo apna, peska, oglja ali drugega
primernega materiala preprečiti dotik eventualno curljajoče kisline s stenami ladje ali z ostalim tovorom.
Solitrova in žveplova kislina se morata, kadar se vtovarjata pod palubo, vkladati vsaj 10 m vodoravni smeri daleč druga od druge; obe kislini, zlasti pa solitrova kislina, se ne smeta postavljati blizu lahko zapalnih tvarin.
Ob ravnanju z lahko zapalnimd tekočinami ali) z eksplozivnimi tvarinami je treba ukreniti vse varnostne odredbe zoper eksplozijo ali zapalitev.
Delavcem je prepovedano kaditi; ponoči se mo-rajo delovna mesta razsvetljevati z varnostnimi svetiljkami ali z električnimi reflektorji.
da se ne more, ker se ladja maje, poškodovati ali utrgati ter tako ne spravi v nevarnost kurjačev, ki so spodaj.
Na ladjah, večjih od 1000 h. r. t., in na ladjah, ki porabljajo na dan več nego 15 ton premoga, mora biti dvigalo za pepel prirejeno na parni pogon ali z avtomatsko napravo za izmetanje pepela (ejektor).
Dvigalo za pepel se mora vsaj trikrat na leto preizkusiti, in sicer tako, da se obteži z Škrat do Sj/jkrat večjo težo, nego je teža polnega vedra.
§ 370.
Skladišča premoga.
§ 377.
Stanje vode v kotlu.
Stene kotla, pri katerih je ena stran v dotiki s plamenom aiii s iplini, morajo biti z drugo stranjo pod vodo.
Gladina vode se vzdržuje v vsakem kotlu na talki višini, da se mikioli ne zniža pod dopustno.
Dopustno stanje vodime gladine mora biti vidno označeno uai vodiokazniem steklu.
Vsak parni kotel mora biti opremljen z dvema napravama, ki kažeta stanje vode v kotlu in opravljata to funkcijo nezavisno druga od druge.
Obe naiprarvi morata hiti v kurjačevem dosežaju. Ena izmed teh dveh naprav mora biti vodokazno steklo z najmanjšim notranjim premorom 8 mm, postavljeno tako, da se lahko čisti in po potrebi zamenja.
Ukreniti je vse, česar je treba, zoper nevarnost, ki bi naštela, ko bi steklo počilo, in sicer s sredstvi, ki ne ovirajo, da se vidi stenje vode v kotlu.
§ 378.
Vsak kotel mora biti opremljen v začetku paro-izvodnih cevi z ventilom ali zapiralom, da se pridržuje para v kotlu.
§ 379.
Vsak kotel mora biti opremljen s tablico, na kateri stoji:
1.	) graditeljevo ime;
2.	) kraj, gradbeno leto in tvornična številka;
3.	) največji dopustni pritisk, izražen v atmosferah ali v kg/cm2.
§ 380.
Skupin e k o tl o v.
Pri skupinah kotlov, sestavljenih iz dveh ali več posebnih kotlov, mora imeti vsak spojni kanal med kotli z notranjim presekom, večjim od 50 cm2, ventil ali drugo izločilno napravo, da se eden izmed parnih kotlov, če se poškoduje, lahko Moči, ostali pa de lujejo nadalje.
§ 381.
Avtomatsko zapiranje.
Vsak parni kotel, ogrejevalec vode (rechauffeur), sušilec pare ali pregrejevalec, kurišče in dimna cev se morajo dati varno zapirati, da ob nezgodi ne izstopijo plameni in ne brizga voda iz njih.
Po možnoeti bodi to zapiranje avtomatsko.
§ 382.
Sušilci in pregrejevalci pare in ogrejevalci vode.
Ogrejevalci vode (rechauffeur), sušilci in pregrejevalci pare. se smatrajo za kotle in zato se tudi njih tiče vse, kar je zgoraj povedanega, kolikor se nanaša nanjo; n. pr. če so ogrejevalci vode, s kar tero se kotel ogreva, ojiremljeni z zapirali, ki jih morejo izločiti od kotla, morajo biti tudi ogrejevalci. opremljeni z varnostnimi ventili, reguliranimi za največji dopustni pritisk v ogrejevalcu.
Isto velja za pregrojevaloe pare, razen če niso uklonjene posebne odredbe, da ne more pritisk v ogrejevalcu prestopiti največjega dopustnega pritiska.
§ 383.
Ostali predpisi.
Glede konstrukcije, preizkušanja, pregledovanja in popravljanja parnih kotlov na ladjah veljajo predpisa) poanorskoga ablastva ali direkcije za rečno brodarstvo.
§ 384.
Parovodi.
Cevi, ki vodijo paro skozi delovne prostore in stalnice posadke, morajo biti obložene z izolirajočo tvarino, razen če niso namenjene za kurjavo ali če so po svoji legi težko pristopne.
V parovodlnih ceveh se mora prirediti zadostno število odvodnih naprav za kondenzirano vodo.
Pri iizstopišču vsake cevi, ki odvaja paro iz kotla, je treba prirediti varnostni ventil, ki varuje cev, da ne poči.
§ 385.
Ograj e.
Vsi pomožni deli strojev (ročica, kretnica, zobato kolo, zamašnjak, vzvodi, črpaljke itd.) se morajo, kolikor to dopušča pogon in kolikor so v dosežaju
§ 365.
V entilacija.
Na ladjah, ki vtovarjajo premog, mora biti postavljena na vsaki strani skladišča vsaj ena cev za ventilacijo, da se premog na površini zrači. Na ladjah dolge plovitve mora znašati presek vseh cevi za eno skladišče najmanj 1/mu vodoravnega preseka skladišča., t. j. '/mo produkte iz dolžine in širine skladišča.
Cevi za ventilacijo morajo biti zadosti močne, da prenašajo udarce morja, ter se morajo dvigati najmanj 0-60 m nad ladijsko ograjo, če pai so blizu struktur na palubi, vsaj 0-60 m nad temi strukturami!. Cevi za ventilacijo morajo imeti premične glave, ki se dado ob neurju sneti; odprtina pa se zapre z varnim pokrovom.
§ 366.
Opreznost o b v t o v a r j a n j u.
Pri dviganju in spuščanju tovora v ladijska skladišča mora biti na vrhu palube izkušen delavec, ki ravna to delo ter vedno opozarja delavce, ki so spodaj, na pretečo nevarnost.
Predmeti razne obliko se smejo dvigati skupno v ena zaanki samo, če jih je mogoče varno pritrditi v zanko.
Oe se vtovarja in iztovarja premog v košarah z vreteni, je treba paziti, da niso košare prenapolnjene, tako da ne morejo, dokler se košare dvigajo, iz njih padati kosi premoga, ki bi utegnili poškodovati zaposleno osebje.
Med nočnim delom ob vtovarjanju in iztovar-janju blaga morajo biti mesta, kjer so delavci, dobro razsvetljena.
§ 367.
Dajanje prve pomoči.
Vsaka ladja in vsak plovni objekt, kjer utegne delavcem ali posadki pretiti nevarnost za življenje in zdravje, mora imeti ves potrebni material za prvo pomoč (obvezila, pomočke za ustavljanje krvi, razkužila in nosilnice za bolnike).
IV.
Kotli in parni stroji.
§ 368.
Prostori.
Prostor pred kotli in okoli strojev mora biti dovolj širok, da se lahko vrši kurjenje, vzdrževanje pare in posluževanje strojev brez nevarnosti.
Prostori strojev in kotlov morajo biti po stopnicah neposredno v zvezi s palubo. Kjer so kotli oddeljeni od strojev z ograjo (parapetto), morajo biti napravljena dosti široka vrata za* prosto občevanje oseb med kotli in stroji; razen tega pa mora liti vsak prostor neposredno s palubo v zvezi po posebnih stopnicah.
H prostori morajo biti dovolj razsvetljeni; zlasti pa se morajo dobro razsvetljevati: manometri, aparati, ki kažejo višino vode, pipe kakor tudi vsi važnejši deli na kotlu in stroju.
Kjer je napravljena, električna razsvetljava, morajo biti na svojem mestu tudi svetiljke za silo, in sicer .na kardanični suspenziji.
"Ventilacija teh prostorov mora biti zavarovana z dovajanjem svežega zraka neposredno s palube, in sicer po direktnih ceveh ali po umetni ventilaciji.
Ventilacija mora biti teka, da je v prostorih za stroje vedno zanosna, temperatura.
§ 369.
Dvigalo za pepel.
Naprave za dviganje pepela morajo biti varno prirejene, da posoda s pepelom ne more izpasti ali
Skladišča premoga morajo biti ločena od prostorov za kotle in stroje z močnimi železnimi stenami; zlasti 6e jo premog iz mlajše dobe, morajo biti skladišča po potrebi ventilirana, da se ne morejo razvijati lahko zapel ni in škodljivi plini. Vselej, kadar so tam zaposleni premogarji ali delavci skladišča, morajo biti dobro razsvetljena z električno lučjo ali z varnostnimi svetiljkami.
§ 371.
Prehodi.
Vsi prehodi okoli ladijskega stroja in pomožnih strojev morajo biti široki najmanj 0-80 m, povsem prosti vseh predmetov, ki hi ovirali prehod, hi izvun dosežaja gibljivih strojnih delov.
§ 372.
Orodje.
Vsi pomožni predmeti, orodje itd., ki so v prostorih za stroje in kotle, morajo biti med plovitvijo varno postavljeni ali obešeni, da se, ker se ladja maje, ne prevale in ne poškodujejo osebja.
§ 373.
Delovna obleka.
Lastnik ladje mora opremiti kurjače, premogarje in vse osebje pri strojih s posebno delovno obleko, in sicer po nabavni ceni.
§ 374.
Izpričevalo kotlov.
Vsak parni kotel mora imeti izpričevalo kotla (certifikat), ki ga je izdala ali tvornica, kjer je bil kotel zgrajen, ali pa so ga izdala pristojna oblastva.
Izpričevalo mora navajati: tvornico, ki je kotel zgradila, gradbeno leto, najvišji dopustni pritisk in podatke o varnostnih ventilih.
Vsak parni kotel mora imeti dva varnostna ventila, regulirana tako, da začneta izpuščati paro iz kotla, čim doseže efektivni pritisk v njem višino največjega dopustnega pritiska.
če ni kurilna površina vtečja nego 2% m2, zadošča tudi samo en varnostni ventil.
Ukreniti je vse, česar je treba, da izpuščena para in voda ne prizadeva škode in ne provzroča nezgod. Izpuščene pare se morajo odvajati vedno nad palubo v posebno cev ali skozi dimnik.
§ 375.
M a n orn e t r i.
Vsak kotel mora biti opremljen z manometrom, ki je postavljen pred kurjačem in tako graduiran, da kaže v kg/cm2 efektivni pritisk v kotlu.
Vidna oznaka kaže na manometru mejo, ki je ta pritisk ne sme prestopiti.
Kontrolni manometri.
Vsak kotel mora biti opremljen z nastavkom, ta pa s flanšo, da se nanjo pritrdi kontrolni manometer.
Cev, na katero se pritrdite delovni in kontrolni manometer, mora biti tako upognjena, da ne deluje na manometer para direktno, nego šele s pomočjo vodnega ali glicerinskega stebra.
§ 376.
Naprave za napajanje.
Vsak parni kotel mora biti opremljen z najmanj dvema napravama za napajanje, ki delujete nezavisno druga od druge.
Vsaka teh naprav mora biti urejena tako, da lahko uvaja v kotel dvakrat več vode. nego je more kotel v istem času izpremeniti v paro.
osebja^ ograditi tako, da je osebje ipri svojem poslu j Za sprejemanje in odpuščanje delavcev je upra-popolnoma zavarovano.	i vifien samo......................................
Redni delovni čas je ta-le: a) poleti, t. j. v mesecih:	.
§ 386.
Transmisije.
Transmisije strojev kakor tudi osovine i. dr. morajo biti na vseh pristopnih in prehodnih mestih obložene z močnim okrovom iz kovine ali lesa. Ležišča transmisij (osovine) morajo imeti priprave za avtomatsko mazanje.
§ 387.
Ploščadi.
Pri večjih strojih morajo biti v višini najmanj 2 m postavljene ploščadi v obliki rešetke, ki jih vežejo s tlemi posebne železne lestve. Te plošičiadi morajo biti na prosti strani opremljene z močnimi kovtšnastaimi ograjami, visokimi okoli 1 m, lestve pa morajo imeti ročaj za držanje.
§ 388.
Električne priprave.
Glede strojev in naprav, ki služijo za proizvajanje ali odvajanje električnega, toka, se uporabljajo varnostne odredbe po ipredpisih za električne na-1 »ravo.
§ 389.
Pomožni stroj i.
Aparati in pomožni stroji, ki proizvajajo škodljive pline, žveplovo kislino, amoniak ali podobno (n. pr. aparati za izdelovanje ledu, sode itd.), morajo biti postavljeni v posebnih prostorih. Pri teh aparatih »o morajo ukreniti vse potrebne odredbe, da je osebje, ki je tam zaposleno, zavarovano zoper škodljivi vpliv teh plinov na zdravje.
Posebno je treba paziti na ventilacijo in razsvetljavo teh prostorov; ]K> potr|ebi pa se mora osebje opremiti z respiratorji ali maskami.
§ 390.
Naredba pomorskega obla-stva št. 2 2 0 0/1 91 9.
Ti predpisi se dopolnjujejo z veljavnimi predpisi o varnostnih odredbah in o ladijski službi, navedenimi v naredbi pomorskega oblastva št. 2200 iz leta 1919., kolikor se nanaša ta naredba na zdravstveno in življensko zaščito posadke na ladjah.
Ta pravilnik stoj« v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Nov imah»; takrat prestanejo veljati vse .naredi>e in visi pravilniki, ki velja,jo v posameznih pokrajinah, glede hilgteniskiih im tehničnih varnostnih odredb v podjetjih.
V Beogradu, dne 25. oktobra 1921.; št. 67.656 V. 2872.
Minister za socialno politiko:
dr. Kukovec s. r.
Priloga 1.
Delovni red.
Za obrate, ki delajo samo podnevi, velja delovni red samo, če ga podpiše inspekcija dela ali obrtno oblastvo.
§ L
Sprejemanje v delo.
Firma (naslov im sedež).
I m (1 u str L j s k i r a z r e d.
Vsak delavec brez razlike starosti in spola mora imeti, preden se sprejme v delo, po zakonu predpisano delavsko knjižico, ki jo da, ko vstopi v delo, hraniti delodajalcu ali njegovemu namestniku, ki potrdi prejem te knjižice .s iposebnim prejemnim listom. Ob pravilnem izstopu iz podjetja vrne delodajalec delavcu do takrat hran jemo delavsko knjižico proti vrnitvi projemnega lista. V delavsko knjižico sme vpisati delodajalec svoje opombe o zaposlenosti dotičnoga delavca..
V pokrajinah, kjer so nadomeščene delavske knjižice z delavskimi legitimacijami, veljajo po predpisih izdane legitimacije za listino o sprejemu v delo. Legitimacije ne pridrži delodajalec, ampak legitimacija ostane pri delavcu.
Če delavec zahteva, mu mora dati delodajalec posebno izpričevalo o njegovi zaposlenosti.
Otroci pod 14. letom, mladostni delavci pod 16. letom se ne sprejemajo v delo. Vajenci se smejo sprejemati samo s pismeno pogodbo (učno pogodbo), v kateri je označena učna doba . . . let.
§ 2.
Delavski imenik (seznamek).
Razen seznamka za bolezensko zavarovanje mora voditi delodajalec še nastopne delavsko seznamke:
1.	) Stanje delavcev preko 18. leta (glej prilogo 5).
2.	) Stanje delavk preko 18. leta (glej prilogo 5).
3.	) Stanje mladostnih delavcev do 18. leta (glej prilogo 6).
4.	) Stanje vajencev (glej prilogo 7).
V delavske seznamke prvih dveh kategorij se vpisujejo ti-le podatki: ime in priimek, leta starosti, rojstni kraj, stanovališče, zakonsko stanje, število otrok, dan vstopa v delo, ime delodajalca, pri katerem je bil delavec do takrat zaposlen, zaposlenost, dan izstopa iz dala in pripomba. V delavskih se-znamkih mladostnih delavcev in vajencev se vpisujejo ti-le podatki: ime in priimek, leta starosti, rojstni k,raj, dan vstopa v delo, ime prejšnjega delodajalca., zaposlenost, dan. izstopa; iz dela, ime, in bivališče očetovo ali varuhovo, kraj, kjer mladostni delavec ali vajenec stanuje in kjer se hrani, naposled pripombe^
Delavski zaupniki imajo pravico, vsak čas kontrolirati te seznamke.
§ 3.
Zaposlenost delavstva.
a) Polnoletno moško delavstvo.
Delavstvo je porazdeljeno po kategorijah na:
Če se uvreti delavec v eno izmed teh delavskih kategorij, to ne pomeni, da no bi smel biti zaposlen v drugi izmed teh kategorij, ako razmere to zahtevajo.
Dotični delavec se sme uporabljati tudi za drugo delo-, vendar pa -samio, če se vzdržuje sklenjena pogodba o dedu in če ustreza to tlelo njega sposobnostim in telesni moči.
b) Mladostni delavci in ženske.
Mladostni delavci, t. j. delavci, ki niso dovršili 18. leta istarastg in delavke vobče se smejo uporabljati za lažja dela, ki ustrezajo njih telesni moči, in sicer:
a)	delavke..........................................
b)	mladostni delavci................................
Delavke in mladostni delavci se ne smejo uporabljati za nočno delo. V nočno delo se šteje čas od 8. uro zvečer do 5. ure zjutraj. Izjemoma se smejo zaposlovati delavko in mladostni delavci tudi pri nočnem delu s posebno dovolitvijo pristojnega oblastva, in sicer samo, če se morajo izvršili potrebna nujna popravila.
Porodnice se ne sprejemajo v delo ... tednov po porodu.
§ 4.
Šolska izobrazba mladostnih delavcev in vajencev.
Vajencem, ki sploh niso dovršili šole ali niso uspešno dovršili obrtne nadaljevalne šole ali druge šole istega značaja, se mora dovoliti potreben čas, da hodijo v ustanovljene obče šole za, vajence ali v pripravljalne tečaje ali .strokovne šole. Če v kraju podjetja, ali v njega bližini ni takih šol ali tečajev, mora delodajalec sam skrbeti za strokovno izobražanje vajencev v gorenjem zmislu. Vajenci morajo hoditi v šole za vajence ali v tečaje.
Delavski zaupnik...........................skrbi,
da vajenci redno hodijo v te šole.
Zaradi .nadzorstva, da hodijo v šolo, morajo prinesti vajenci svojemu mojstru (patronu) potrdilo o tem.
Mladostnim delavcem in delavkam do dovršenega 18. leta, se mora dovoljevati potrebni prosti čas, da lahko hodijo v obrtne strokovne šole in tečaje.
Kakor vajenci tako smejo tudi mladostni delavci in delavke hoditi v navedene šole in tečaje tudi med delovnim časom. Čas, uporabljen v šoli, se mora računati za normalni delovni čas, če se vrši pouk med delovnimi urami.
§ 5.
Delovni dnevi, delovni čas, odmor in dopusti.
Delovni dnevi so samo delavniki .	.	.	.
začetek ob . . . uri zjutraj, traja do . . . ure zvečer; b) pozimi, t. j. v mesecih: .
začetek ob . . . uri zjutraj, traja do . . . ure zvečer.
Redni delovni odmori so ti-le:
a)	poleti:
dopoldne od . . . do . . . ure, opoldne od . . . do . . . ure, popoldne od . . . do . . • ure;
b)	pozimi:
dopoldne od . . . do . . . ure, opoldne od . . . do . . . ure, popoldne od . . . do . . . ure.
Med odmorom sc mora delo popolnoma prekiniti.
Začetek in konec dela se objavlja tako, ila se daje znamenje z......................•.	.	.	.
Vsak delavec se mora točno držati predpisanega delovnega časa.
Delavcu ni dovoljeno, izostajati od dela, ali ga zapuščati brez predhodno dovolitve. Ako mu ni bilo mogoče, prej .izposlovati dovolitve, mora, če izostane od dela, to po predlpilsih javiti po drugi osebi ali naknadno .opravičiti svojo odsotnost.
Ob nujni potrebi se sme delovni člas brez predhodne oblastvene dovolitve podaljšati od 8 na . . tur po zakonu o delovnem času, vendar samo za čas do...............................................
Podaljšava delovnega časa se mora naknadno prijaviti inspekciji dela.
Za več dni se sme. podaljšati delovni čas od 8 na .... ur samo z dovolitvijo pristojnega inšpektorja dela; dovolilo se mora nabiti v vseh onih oddelkih podjetja, v katerih je delovni čas podaljšan.
Prekočasne delovne ure, preko rednih 8 ur dnevnega deila, se morajo plačevati najmanj za 50 % više od rednih delovnih ur.
Delavci so dolžni, delati v prekočalsnih delovnih urah, ki jih oblastvo dovoli.
Prekočasno delo jc prepovedamo mladostnim delavcem in vajencem.
Če se mora delovni čas skrajšati, ker je manj dela, se mora to delavcem prej objaviti, iti! sicer tako, da se vsi lahko okoristijo z določenim odpovednim rokom.
Čas, potreben, za umivanje in preoblačenje ob
......aiu..........uri, se všteva v delovni čas; v
ta namen se daje najmanj...........minut pred kon-
cem delovnega časa znamenje za konec dela.
V podjetjih, kjer so delavci izpostavljeni neči-stoti in kjer je v podjetju prirejena za delavce kopalnica, se mora kopanje dovoljevati .	.	.	.
Ob manjših praznikih se dela, kadar je to potrebno; toda delavcem se mora dajati na njih zahtevo in z ozirom na njih veroizpovodanje toliko prostega časa, kolikor ga jim je treba, da opravljajo-običajno venske dolžnosti.
Ne dela se ob nastopnih velikih praznikih: .
Oh
se dela samo od .... ure zjutraj do .... ure; popoldne se ne sme delati in tudi se ne srn.-, za to popoldne kaj od teza ti od zaslužka. Te popoldanske ure se morajo razdeliti na ostale delavnike ter se ne plačujejo pasetbe (kot prekočasno delo).
Državni prazniki se praznujejo samo na zahtevo delavcev, če to me nasprotuje drugim zakonskim predpisom.
Ob nedeljah se ne dela.
Ob nedeljah se dovoljujejo samo ta-le dela:
1.	) čiščenje in vzdrževanje delovnih prostorov in delovnih naprav, ki je potrebno za redno poslovanje bodisi lastnega, bodisi tujega, podjetja, in ki se ne more vršiti; ob delaivaiikiih, ne da bi se oviralo delo, in brez nevarnosti za življenje in zdravje; delavcev;
2.	) neizogibno potrebno strežniško delo;
3.	) neodložna opravila začasnega značaja, ki se morajo izvršiti glede na obči interes ali ob drugih nujnih prilikah;
4.	) delo i>ri sestavljanju letnega inventarja, in sicer samo enkrat na leto.
Izjemoma se dovoljujejo na podstavi zakonskih določil še ta-le opravila,:..........................
V vsoh naštetih primerih se sestavi seznamek, v katerega se vpišejo za vsak posamezni teden imena zaposlenih delavcev, kraj in čas zaposlenosti in vrsta izvršenega dela.
Če traja delo v nedeljo več1 nego 3 ure, se mora zaposlenemu delavstvu dovoliti najmanj 24 ur odmora prihodnjio medeljio ali pa, 6e to* z ozirom na značaj podjetja ni mogoče, odmor na en delavnik v prihodnjem tednu.
Delavcem in delavkam so dovoljeni ti-le letni dopusti:............................................
§ 6.
Obračunavanje in izplačevanje zaslužka.
Delavski zaslužek ali delavska dnevna mezda ali akordni zaslužek se mora dogovoriti ob sprejemu v delo ali ob p overitvi novega dela.
če hoče delodajalec dogovorjeno dnevno mezdo ali akordno stopnjo izpremeniti^ mora poprej o tem nbveNtiiti delavce na tak način, da se lahko okoristijo z odpovednim rokom.
Mezdna perioda se pričenja....................
ter se končuje......................................
Zaslužek se izplačuje .	.	.	. ob . . . uri
na kraju...........................................
Od zaslužka se odtezajo vplačila za bolniško blagajno in za zavarovanje zoper nezgode,* kazni, stanarina. predjemi in zneski za prejete življenske potrebščine. Zaslužek se izplačuje samo v gotovini.
Za prekočasno delo se plačuje ... % več nego za delovne ure v rednem delovnem času. Pri akordnih delih je smatrati za osnovo normalnega zaslužka 48. del tedenskega akordnega zaslužka v istem ali prejšnjem tednu.
Zaslužek se prejema v zavitkih, mi katerih je treba tatino označiti prejemnikov račun in posamezno navesti vse odtegljaje.
Prepovedano je, izplačevati delavske dnevne mezde in zaslužek v gostilnah, kavarnah, pivnicah in kantinah.
Krčmarji in kantinerji, ki bi imeli pri delavcih terjatve, ne smejo biti prisotni pri izplačevanju: tudi jih ne smejo zastopati druge osebe.
Delavci, ki so odpuščeni med tednom, se moraj i takoj izplačati; delavci, ki med tednom svojevoljno izstopijo iz dela, pa prejmejo svoj zaslužek prvi izplačilni ilan, ki pride po njih izstopu iz deila, če j ni tehtnih razlogov, ki dajo delavcu pravico, zalite- ! vati obračun takoj, ali če je neodložni izstop iz dela ojuravičem po delovnem redu.
dajalec................in delavec....................;
ta poslednji znesek se odteza od delavčevih periodičnih zaslužkov.
Vsi delavci, ki so zavezani zavarovanju zoper nezgode, morajo biti zavarovani pri zavodu za, zavarovanje zoper nezgodo v....................Straške za
zavarovanje trpi delodajalec.
Znesek stroškov za zavarovanje zoper bolezen in nezgode se mora objaviti vsem delavcem v delovnih prostorih.
Vsako nezgodo, ki so pripeti, mora delavec ali delavski zaupnik oddelka, kjer je bil poškodova.niee zaposlen, takoj, prijaviti delodajalcu ali njegovemu namestniku, ki mora nezgodo 'nemudoma naznaniti pristojni inšpekciji dela in zavodu za zavarovanje zoper nezgode. *
Ob bolezni ali nezgodi pripada vsakemu delavcu zdravniška pomoč in bolezenska podpora ali odškodnina za nezgodo. Delodajalec mora skrbeti, da se obolelemu ali pom as rečen emu delavcu ne krati ta 1 M-a vica,
§ 9-
Vzdrževanje strojev, orodja in delovnih naprav.
Vsak delavec mora vzdrževati v dobrem stanju orodje im priprave, ki so mu dane v uporabljanje; nadalje mora vzdrževati čistoto in red v delovnih prostorih ter vsako poškodbo delovnih priprav kakor tudi potrebo njih popravila takoj prijaviti delavskemu zaupniku ali, kjer tega mi, svojemu predstojniku.
Delavski zaupniki morajo strogo paziti, da se delavci drže teh predpisov, ter morajo vsako zane-maro takoj odpraviti.
Vsak delavec mora paziti na naprave za zaščito delavskega življenja in zdravja, ki so uvedene in predpisane v podjetju.
Vsak delavec mora uporabljati te naprave ter se točam držati vseh dotičnih določil. Če se ne drži teh predpisov, ima delodajalec pravico, kaznovati vsakega takega malomarnega delavca po § 11. tega deloivniega reda. če se lastnik podjetja protivi, prh rediti potrebne varnostne naprave, ima delavec ali delavski zaupnik tega oddelka pravico, prija,viti stvar iinisfpelvciji dela.
Odnašati orodje, delovne priprave in material z delovišč brez posebne predstojnikove dovolitve je strogo (prepovedano.
§ 10.
Obča pravila o vedenju delavcev.
Vsi delavci so morajo vesti pošteno in dostojno,
Za delovni čas, v katerem delo zastane zaradi ogibatii prepirom in sporom med seboj ter se elementarnih nezgod ali ned ostajanja materiala ali t°6nio pokoravati nalogom delavskih zaupnikov in iz drugih vzrokov, za katere delavec ni odgovoren, svoJili predstojnikov.
in če to delavcem ni o pravem času pravilno objav-j Vsak delavec mora po svojih močeh prepreče-Ijetio. se mora plačati vsem delavcem, ki so s tern ! vati VHe^ kar bi 'ubguilo škodovati obratovanju, orod-
oškodevami. dogovorjeno plačilo za ves čas, dokler je bilo delo prekinjeno (čakanje).
Zaslužki se izplačujejo posebe delavcem, posebe delavkam.
Protesti zoper pogrošno izplačane zaslužke v gotovini si' morajo prijavljati takoj ob izplačevanju: protesti zoper nepravilne obračune se vlagajo najkasneje ..... dni po izplačilu pri....................
§ 7.
Pravice in dolžnosti nadzorstvenega osebja.
Nadzorstveno osebje (delovodje, mojstri, ipalirji. vodji partij itd.) mora poučevati delavce o izvrševanju njih dela in paziti, da ,se opravljajo vsa dela s potrebno pazljivostjo in varnostjo in da se izpolnjujejo določila tega delovnega reda. Nadziratelji imajo pravico, kiaizuovati delavce, če učinijo kaj krivile "t ga Nadzirateljem je strogo prepovedano psovati.
Nadzorstveno osebje ne sme .sprejemati nobenih daril.
( e stori nadzorstveni organ delavcu krivico, naj se pritoži delavec pti delavskem zaupniku, ki prijavi pritožbo lastniku podjetja ali njegovemu namestniku. gospodu .	...	.
če v podjetju ni delavskih zaupnikov, naj se pritoži delavec neposredno pri lastniku podjetja ali njegovem namestniku, gospod,n.....................
§8-
Zavarovanje zoper bolezen in nezgode.
v si d«*avel morajo pristopiti k bolniški blagajni*-' • • • • • • • Bolniški blagajni** jih prijavlja delodajalec. Zneske za zavarovanje plačujeta dolo-
* Sedaj: prispevki za okrožni urad za zavarovanje delavcev. (Op. ur.)
w* Sedaj: okrožnemu tiradu za zavarovanje delaven v. (Op. ur.)
ju, strojem in drugim pripravam,, pri katerih je zaposlen, ali kar bi utegnilo navedene priprave učiniti za nevarne; vse, kar zve o tem, mora takoj prijaviti svojemu jtredsitojmiku ali delavskemu zaupniku.
Delavcem jo strogo prepovedano, tnal delovnim časom uživati alkoholne pijače, jih donašati ali pa pošiljati ,ponje. Zajtrkovati in kositi je dovoljeno ,samo med delovnim odmorom, ki je za to določen, in samo na mestih, ki so za to določena.
Med delom je prepovedano kaditi.
§ H-
Kaznovanje.
Prestopki, določil tega delovnega reda se kaznujejo:
1.	) z ukorom;
2.	) 7. denarno kaznijo do......dnevne mezde
za en teden;
3.	) z odpovedjo ali z odpustom.
Denarne kazni in njih uporabi jan jo se vpisujejo v posebno knjigo, ki jo lahko vsak čas vpogleda,]') oblast,va in delavci ali delavski zaupniki; te denarne
I kazni so namenjene v korist.......................
Denarne kazni je pooblaščen izrekati
§ 12.
Razveza delovnega razmerja.
Delovno ali mezdno razmerje se razveže z medsebojno ........dnevno odpovedjo,
Odpoved se lahko izvrši vsak dan (samo v soboto, samo ob izplačilnih dneh).
Preden poteče odpovedni rok, so sine delavec odpustiti:	'
1.) če je ob sklepanju delovne pogodbe prevaral delodajalca s tem, ker mu je pokazal neresnično ali ponarejeno delavsko knjižico, legitimacijo ali izpri-
čevalo, ali ga jo prevaral s tem, ker mu ni povedal, da je istočasno vezan še z drugim delovnim razmerjem,
2.	) če, se izkaže nesposobnega za pogojeno dok),
3.	) če so vda pijančevanju in če je bil večkrat brezuspešno opominjan;
4.	) če kaj ukrade, poneveri ali učini drugo kaznivo dejanje, s katerim izgubi delodajalčevo zaupanje;
5.	) če izda delovno tajnost ali tajnost podjetja ali če so baivi brez delodajalčeve dovolitve s postranskim poslom, s katerim bi utegnil posredno ali neposredno škodovati svojemu delodajalcu;
6.	) če jo neutomeljetrno zapustil delo ali če neprestano zanemarja svoje dolžnosti ali če navaja druge delavce k neposlušnosti, odporu zoper delodajalca, k nerednemu življenju ali k nedovoljenim in nezakonitim dejanjem;
7.	) če težko razžali ali telesno poškoduje delodajalca ali preti delodajalcu, njegovi rodbini ali drugim delavcem ali če navzlic mnogobrojnim svarilom neoprezno ravna z ognjem ali lučjo;
8.	) če ima nalezljive bolezni ali če je po lastni krivdi postal nesposoben za delo;
9.	) če je bil zaprt več nego 14 dni.
Delavec sme pred potekom odpovednega rok.t zapustiti delo brez odpovedi:
1.	) če brez dokazane škode za zdravje ne more nadaljevati dela;
2.	) če delodajalec grdo ravna z njim ali težko razžali njegovo čast ali čast njegovih sorodnikov;
3.	) če poizkušajo delodajalec ali njegovi sorodniki delavca ali njegove sorodnike zavesti k nenravnim ali nezakonitim dejanjem;
4.	) če delodajalec neupravičeno pridržuje pogojeni zaslužek ali se ne drži drugih glavnih pogojev v pogodbi;
5.	) če delodajalec ne more ali neče izplačati zaslužka.
Delavskega zaupnika.....................ne sme
delodajalec odpustiti brez odpovedi in, čle tega prej ne odobri inspektor dela.
Odpustiti ga sine samo, če bi pretila podjetju škoda ali nevarnost, ko bi ostal še nadalje v poslu. O tem mora delodajalec takoj obvestiti inšpektorja dela.
Akordni delavci se smejo šele po dovršenem preostalem akordnem delu odpustiti iz dela.
Ob izstopu ali odpustu delavcev mora delodajalec izpolniti delavsko 'knjižico po zakonskih predpisih. Če delavec zahteva, nmi mora dati delodajalec posebno izpričevalo o prebiti1 službi.
§ 13-
Predčasni odpust in predčasni izstop.
če prestane podjetje poslovati ali če delavec umre, prestane delovno razmerje samo po sebi.
če pa se delavec predčasno odpusti, bodisi zaradi tega, ker delodajalec prostovoljno opusti obrat, bodisi zaradi krivde delodajalčeve ali zaradi česa, kar zadene delodajalca, ima delavec pravico do odškodnine za izgubo odpovednega roka.
če delodajalec brez zakonitega razloga predčasno odpusti delavca ali če pnovtzroči po lastni krivdi delavcu predčasno razveze pogojenega delovnega razmerja,, mora plačlati delodajalec delavcu zaslužek in druge pogojene prejemke za ves odpovedni rok ali za še ostali del tega roka.
če delavec brez zakonitega razloga predčasno zapusti delodajalca ter s tem prekrši obrtni red ali obrtni zakon, se kaznuje po določilih omenjenih zakonov. Razen tega ima delodajalec pravico, zahtevati od delavca po pristojnem oblastvu. da se vrne na delo za ostanek odpovednega roka. in zahtevati •]«)-vračilo provzročene škode.
§ 14.
Delavski zaupniki.
Delavci imajo pravico, izbrali izmed sebe delavsko zaupnike, določene z zakonom ali uredbo; ti zaupniki 'morajo poslovati po predpisih, ki veljajo v kraju, kjer je podjetje.
Delavski zaupniki se volijo za..................
in takoj po izvolitvi se morajo njih imena prijaviti inspekciji dela. Delavskih zaupnikov ne sme delodajalec odpuščati iz razlogov, ki se tičejo njih poslovanja kot delavskih zaupnikov.
Delavski zaupniki morajo biti osebe, ki uživajo zaupanje delavstva ter se ne nagibljejo k napakam.
§ 15.
Obveznost delovnega reda.
Ta delovni red je delovna pogodba med delodajalcem in delavstvom tor veže enako obe stranki.
Za delavce, ki vstopijo na inovo v delo, velja ta delovni red takoj; za delavce, ki so že zaposleni v podjetju, pa po preteku odpovednega roka od dne, ko je ta delovni red potrdila inspekcija dela ali obrtno oblastvo in ko je bil javno razglašen v pod-jeitju.
Delodajalec mora dati vsakemu delavcu ob vstopu v delo en izvod delovnega roda; istotako ga mori objaviti na vseh mestih, kjer so delaivci zaposleni.
Če delavec ni zmožen čitanja, mu je treba ta delovni red prečitati, ko se sprejme v delo. Delavec mora potrditi s svojim podpisom, da pozna vsebino delavnega roda.
Vsaka izprememba tega delovnega reda stopi v veljavo, ko jo odobri pristojno oblastvo.
Datum
Podpis delodajalčev ali podpis firme:
Potrditev oblastva:
Priloga 2.
Delovni red.
Za obrate z neprestanim delom velja ta delovni red samo, če ga podpiše inspekcija dela ali obrtno oblastvo.
§ L
Sprejemanje v delo.
Firma (naslov in sedež).
Industrijski razred.
Vsak delavec brez razlike starosti in spola mora imeti, preden se sprejme v delo, po zakonu predpisano delavsko knjižico, ki jo da, ko vstopi v delo, hraniti delodajalcu ali njegovemu namestniku, ki potrdi prejem te knjižice s posebnim prejomnini listom. Ob' pravilnem izstopu iz podjetja vme delodajalec delavcu do takrat hranjeno delavsko knjižico proti vrnitvi prejemnega lista. V delavsko knjižico sme vpisati delodajalec svojo opombe o zaposlenosti dotočnega delavca.
V	pokrajinah, kjer so nadomeščene delavske knjižice z delavskimi legitimacijami, veljajo po predpisih izdane legitimacije za listino o sprejemu v delo. Legitimacije ne pridrži delodajalec, ampak legitimacija ostane pri delavcu.
Če delavec zahteva, mu mora dati delodajalec posebno izpričevalo o njegovi zaposlenosti.
Otroci pod 14. letom, mladostni delavci pod 16. letom se ne sprejemajo v delo. Vajenci se smejo sprejemati samo s pismeno pogjodbo (učno pogodbo), v kateri je označena učna doba . . . let.
Za sprejemanje in odpuščanje delavcev je upravičen samo.......................................
§2.
Delavski imenik (seznamek).
Razen seznamka za bolezensko zavarovanje mora voditi delodajalec še nastopne delavske seznamke:
1.	) Stanje delavcev preko 18. leta (glej prilogo 5).
2.	) Stanje delavk preko 18. leta (glej prilogo 5).
3.	) Stanje mladostnih delavcev do 18. leta (glej piilogo 6).
4.	) Stanje vajencev (glej prilogo 7).
V	delavske seznamke prvih dveh kategorij se vpisujejo ti-le podatki: ime im priimek, leta starosto, rojstni kraj, stanovališče, zakonsko stanje, število otrok, dan vstopa v delo, ime delodajalca, pri katerem je bil delavec do takrat zaposlen, zaposlenost, dan izstopa iz dela in pripombe. V delavskih se-znamkih mladostnih delavcev in vajencev so vpisujejo ti-le podatki: ime- in priimek, leta starosti, rojstni kraj, dan vstopa v delo, ime prejšnjega delodajalca, zaposlenost, dam izstopa iz <Ma, ime im bivališče očetovo ali varuhovo, kraj, kjer mladostni delavec ali vajenec stanuje in kjer se hrani, naposled pripornim.
Delavski zaupniki imajo pravico, vsak čas kontrolirati te seznamke.
§ 3.
Zaposlenost delavstva.
a) Polnoletno moško delavstvo.
Delavstvo je porazdeljeno po kategorijah na:
če se uvrsti delavec v eno izmed teh delavskih kategorij, to ne pomeni, da ne bi smel bito zaposlen v drugi izmed teh kategorij, ako razmere to zahtevajo.
Dotočni delavec se sme uporabljati tudi za drugo delo, vendar pa samo, če se vzdržuje -sklenjena pogodba o delu in če ustreza to delo njega sposobnostim in telesni moči.
b) Mladostni delavci in ženske.
Mladostni delavci, t. j. delavci, ki niso dovršili 18. leta starosto, in delavke vobče se smejo uporabljati za lažja dela, ki ustrezajo njih telesni mioči, in sicer:
a) delavke..........................................
b) mladostni delavci
Delavke in mladostni delavci se ne smejo uporabljati za nočno delo. V nočno delo se šteje čas od 8. uro zvečer do 5. ure zjutraj. Izjemoma se smejo zaposlovati delavke in mladostni delavci tudi pri nočnem delu s posebno dovolitvijo pristojnega oblastva, in sicer samo, če se morajo izvršiti potrebna nujna popravila.
Porodnice se ne sprejemajo v delo ... tednov po
porodu.
§ 4.
Šolska izobrazba mladostnih delavcev in vajencev.
Vajencem, ki sploh niso dovršili šole ali niso uspešno dovršili obrtne nadaljevalne šole ali druge šole istega značaja, se mora dovoliti potreben čas, da hodijo v ustanovljene občo šole za vajence ali v pripravljalne tečaje ali strokovne šole. Če v kraju podjetja ali v njega bližini ni takih šol ali tečajev, mora delodajalec sam skrbeti za strokovno izobražanje vajencev v gorenjem zmislu. Vajenci morajo hoditi v šole za vajence ali v tečaje.
Delavski zaupnik . . .....................skrbi.
da vajenci redno hodijo v te šole.
Zaradi nadzorstva, tla hodijo v šolo, morajo prinesti vajenci svojemu mojstru (patronu) potrdilo o tem.
Mladostnim delavcem in delavkam do dovršenega-18. leta se mora dovoljevati potrebna' prosti čas, da lahko hodijo v obrtne strokovne šole in tečaje.
Kakor vajenci tako smejo tudi mladostni delavci in delavke hoditi v navedene šole in tečaje tudi med delovnim časom, čas, uporabljen v šoli, so mora ra-čnniti za normalni delovni čas, če se vrši pouk mod delovnimi urami.
§ 5.
Delovni dnevi, delovni čas, odmor in dopustu
Delavci, zaposleni v podjetju, ki delajo neprestano ponoči in podnevi.........................•
Ti delavci delajo v treh izmenah, in sicer:
a)	prva izmena začenja ob ... uri zjutraj ter končuje ob . . . uri;
b)	druga izmena začenja ob ... uri ter končuje ob . . . uri;
c)	tretja izmena začenja ob ... uri ter končuje ob . . . uri.
V ak teden se menjavajo izmene tako-le:
Delovni odmori so ti-le: za prvo izmeno od . . . ure do . . . ure; za drugo izmeno od . . . ure do . . • ure; za tretjo izmeno od . . . ure do . . . ure.
Med odmorom se mora delo popolnoma prekiniti. Začetek in konec dela se objavlja tako, da se
daje znamenje z.....................................
Vsak delavec se mora točno držati predpisanega delovnega Časa.
Delavcu ni dovoljeno, izostajati od dela ali ga zapuščati brez predhodne dovolitve. Ako mu ni bilo mogoče, prej izposlovati dovolitve, mora, če izostane od dela, to po predpisih javiti po drugi osebi ali naknadno 'Opravičiti svojo odsotnost.
Ob nujni potrebi se sme delovni Sas brez predhodne oblastvene dovolitve podaljšati od 8 na . . ur po zakonu o delovnem času.
Podaljšava delovnega časa se mora naknadno prijaviti inspekciji dela.
Za več dni se sme podaljšati delovni čas od 8 na .... ur samo z dovolitvijo pristojnega inšpektorja dela; dovolilo se mora nabiti v vseh onih oddelkih podjetja, v katerih je delovni čas podaljšan.
Prekočasne delovne ure, preko rednih 8 ur dnevnega dela, se morajo plačevati najmanj za 50 % više od rednih delovnih ur.
Delavci so dolžni, delati v prekočasuih delovnih urah, ki jih oblastvo dovoli.
Prekočasno delo jc prepovedano mladostnim delavcem in vajencem.
Če se mora delovni čas skrajšati, ker je manj dela, se mora to delavcem prej objaviti, in .sicer tako, da se vsi lahko okoristijo z določenim odpovednim rokom.
čas, potreben za umivanje in preoblačenje ob
.......in.........uri, se všteva v delovni čas; v
ta namen se daje najmanj..........minut pred kon-
cem delovnega časa znamenje za konec dela.
V podjetjih, kjer so delavci izpostavljeni nečisto! i in kjer je v podjetju prirejena za delavce kopalnica, se mora kopanje dovoljevati .	.	.	.
Ob manjših praznikih se dela, kadar je to potrebno; toda delavcem se mora dajati na njih zahtevo in z ozirom na njih veroizpovedanje toliko prostega časa, kolikor ga jim je treba, da opravljajo običajne verske dolžnosti.
Ne dela se ob nastopnih velikih praznikih: .
Ob
se dela samo od ... . ure zjutraj do ... . ure: popoldne se ne sme delati in tudi se ne sme za t" popoldne kaj odtezati od zaslužka. Te popolda sk ure se morajo razdeliti na ostale delavnike ter sc ne plačujejo posebe (kot prekočasno delo).
Državni prazniki se praznujejo samo na zahtevo delavcev, če to ne nasprotuje drugim zakonskim predpisom. Ako se praznujejo na željo delodajalčevo, se mora izgubljeni delovni čas plačati, kakor 'la so delali.
Ob nedeljah se ne dela.
Ob nedeljah sc dovoljujejo samo ta-le dela:
1.	) čiščenje in vzdrževanje delovnih prostorov in delovnih naprav, ki je potrebno za redno poslovanje bodisi lastnega, bodisi tujega- podjetja, in ki se ne more vršiti ob delavnikih, n-o da bi se oviralo delo, in brez nevarnosti za življenje in zdravje delavcev;
2.	) neizogibno potrebno stražniško delo;
3.	) neodložna opravila začasnega značaja, ki se marajo izvršiti! glede na obči interes ali ob drugih nujnih prilikah;
4.	) delo pri sestavljanju letnega inventarja, in sicer samo enkrat na leto.
Izjemoma se dovoljujejo na podstavi zakonskih določil še ta-le opravila:	.	.	. • .
V vseh naštetih primerih se sestavi seznamek, v katerega se vpišejo za vsak posamezni teden imena zaposleniji delavcev, kraj in čas zaposlenosti in vrsta izvršenega dela.
Če traja delo v nedeljo več' nego 3 ure, sc mora zaposlenemu delavstvu dovoliti najmanj 24 ur odmora prihodnjo nedeljo ali pa, če to z ozirom na značaj podjetja ni mogoče, odmor na en delavnik v prihodnjem tednu.
Delavcem in delavkam so dovoljeni ti-le letni dopusti:...........................................
§ 6.
Obračunavanje in izplačevanje zaslužka.
Delavski zaslužek ali delavska dnevna mezda ali akordni zaslužek se mora dogovoriti ob sprejemu v delo ali ob poveritvi novega dela-.
če hoče delodajalec dogovorjeno dnevno mezdo ali akordno stopnjo iz-prenumiti, mora poprej o tem obvestiti delavce na tak način, da se lahko okoristijo z odpovednim rokom.
Mezdna perioda se pričenja......................
ter se končuje......................................
Zaslužek se izplačuje .	.	.	. ob . . . uri
na kraju ...........................................
Od zaslužka se odtezajo vplačila za bolniško blagajno in za zavarovanje zoper nezgode,* kazni, stanarina, predjemi in zneski za prejete življenske potrebščine. Zaslužek se izplačuje samo v gotovini.
Za prekočasno delo se plačuje ... % ve^- Za, delo ob velikih praznikih in nedeljah se plačuje ... % več nego za delovne ure ob rednem delo <•-nem času. Pri akordnih delih se smatra za osnovo normalnega zaslužka 48. del tedenskega akordnega zaslužka v istem ali prejšnjem tednu.
Zaslužek se prejema v zavitkih, na katerih jo treba točno označiti prejemnikov račun in posamezno navesti vse odtegljaje.
* Sedaj: prispevki za okrožni urad za zavarovanje delaivcev. (Op. ur.)
Pn-povedajio ]<■, Vplačevati delavske dnevne sno-ztk* in zaslužek v gostiiiuili, kavarnah, pivnicah in kantinah.
Krčmarji in kantinerji, ki bi imeli pri delavcih terjatve, ne smejo biti prisotni pri izplačevanju; tudi jih ne smejo zasto]>ati druge osobe.
_ Delavci, ki so odpuščeni med tednom, se morajo takoj izplačati; delavci, ki med tednom svojevoljno izstopijo iz dela, pa prejmejo svoj zaslužek prvi izplačilni dan, ki pride po njih izstopu iz dela, če ni tehtnih razlogov, ki .dajo delavcu pravico, zahtevati obračun takoj, ali če je neodložni izstop iz dela opravičei« po delovnem redu.
Za delovni čas, v katerem delo zastane zaradi elementarnih nezgod ali nedostajanja materiala ali iz drugih vzrokov, za katere delavec ni odgovoren, in če to delavcem ni o pravem času pravilno objavljeno. se mora plačati vsem delavcem, ki so s tem oškodovani, dogovorjeno plačilo za ves čas, dokler je bilo delo prekinjeno (čakanje).
Zaslužki se izplačujejo posebe delavcem, posebe delavkam.
Protesti zoper pogrešno izplačane zaslužke v gotovini se morajo prijavljati takoj ob izplačevanju; protesti zoper nepravilne obračune se vlagajo najkasneje ........dni po izplačilu pri................
§ 7-
Pravice in dolžnosti nadzorstvenega osebja.
Nadzorstveno osebje (deillovodje, mojstri, palirji. vodje partij itd.) mora poučevati delavce o izvrševali ju njih dela in paziti, da se opravljajo vsa dela s potrebno pazljivostjo in varnostjo in da se izpolnjujejo določila tega delovnega reda. Nadziratelji imajo pravica, kaznovati delavce, če učini jo kaj krivičnega, Nadzirateljem je strogo prepovedano psovati.
Nadzorstveno osebje ne sme sprejemati nobenih daril.
Če stori nadzorstveni organ delavcu krivico, naj se pritoži delavec pri delavskem zaupniku, ki prijavi pritožbo	lastniku	podjetja ali njegovemu............namestniku, gospodu 	
Ce v podjetju na delavskih zaupnikov, naj se pritoži delavec neposredno pri lastniku podjetja ali njegovem namestniku, gospodu...........................
§ 8.
Zavarovanje zoper bolezen in nezgode.
Vsi delavci morajo pristopiti k bolniški blagajni*
v.......Bolniški blagajni* jih	prijavlja
delodajalec.	Zneske	za zavarovanje plačujeta delodajalec		in delavec.............................;
ta poslednji znesek se odteza od delavčevih periodičnih zaslužkov.
Vsi delavci, ki so zavezani zavarovanju zoper nezgode, morajo biti zavarovani pri zavodu za zavarovanje zoper nezgode v...................Stroške za
zavarovanje trpi delodajalec.
Znesek stroškov za zavarovanje zoper bolezen in nezgode se mora objaviti vsem delavcem v delovnih prostorih.
Vsako nezgodo, ki se pripeti, mora delavec ali delavski zaupnik oddelka, kjer je bil poškodovanec zaposlen, takoj prijaviti delodajalcu ali njegovemu namestniku, ki mora nezgodo nemudoma naznaniti pristojni inspekciji dela in zavodu za zavarovanje zoper nezgode.
Ob bolezni ali nezgodi pripada vsakemu delavcu zdravniška pomoč in bolezenska podpora ali odškodnina za nezgodo. Delodajalec mora skrbeti*, da se obolelemu ali poneisrečrinemu delavcu ne krati ta pravica.
§ 9-
Vzdrževanje strojev, orodja in delovnih naprav.
N sak delavec mora vzdrževati v dobrem stanju orodje in priprave, ki so mu dano v uporabljanje; nadalje mora vzdrževati čistoto im red v delovnih prostorih tor vsako poškodbo delovnih priprav kakor tudi potrebo njih popravila takoj, prijaviti delavskemu zaupniku ali, kjer toga ni, svojemu predstojniku.
Delavski zaupniki morajo strogo paziti, da se delavci držo teh predpisov, ter morajo vsako zanemare takoj odpraviti.
Vsak delavec mora paziti na naprave za zaščito delavskega življenja in zdravja, ki so uvedene in predpisano v podjetju.
Vsak delavec mora uporabi,jati te naprave ter so točno držati vseli dotičnih določil. Ce se no drži teh predpisov, ima delodajalec pravico, kaznovati
* Sedaj: okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. (Op. ur.)
vsakega takega malomarnega delavca po § 11. tega delovnega reda. Če se lastnik podjetja protivi, prirediti potrebne varnostne naprave, ima delavec ali delavski zaupnik tega oddelka pravico, prijaviti stvar inspekciji dela.
Odnašati orodji1, delovne priprave in material z
delovišč brez posebne predstojnikove dovolitve je strogo prepovedano.
§ to.
Obča pravila o vedenju delavcev.
Vsi delavci se morajo vesti pošteno in dostojno, se ogibati prepirom in sporom med seboj ter se točno pokoravati nalogom delavskih zaupnikov in svojih predstojnikov.
Vsak delavec mora po svojih močeh preprečevati vso, kar bi utegnilo škodovati obratovanju, orodju, strojem in drugim pripravam, pri katerih je zaposlen, ali kar bi utegnilo navedene priprave učiniti za nevarne; vse, kar zve o tem, mora takoj prija-viti svojemu predstojniku ali delavskeimiu zaupniku.
Delavcem je strogo prepovedano, med delovnim časom uživati alkoholne pijače, jih donašati ali pa pošiljati ponje. Zajtrkovati in kositi je dovoljeno samo med delovnim odmorom, ki je za to določen, in samo na mestih, ki so za to določena.
Mod delom je prepovedano kaditi.
§ H-
Kaznovanje.
Prestopki določil tega delovnega reda se kaznujejo:
1.	) z ukorom;
2.	) z denarno kaznijo do ..... dnevne mezde za en teden;
3.	) z odpovedjo ali z odpustom.
Denarne kazni in njih uporabljanje se vpisujejo v posebno knjigo, ki jo lahko vsak čas v pogledaj o ob las tv a in delavci ali delavski zaupniki; te denarne kazni so namenjene v korist......................
Denarne kazni je pooblaščen izrekati .
§ 12-
Razveza delovnega razmerja.
Delovno ali mezdno razmerja se razveže z medsebojno .......dimevmo odpovedjo.
Odpoved se lahko izvrši vsak dan (samo v soboto, sauno oib izplačilnih dneh).
«
Preden poteče odpovedni rok, se sme delavec odpustiti:
t.) če je ob sklepanju delovne pogodbe prevaral delodajalca s tem, ker mu je pokazal neresnično ali ponarejeno delavsko knjižico, legitimacijo ali izpričevalo, ali ga jo prevaral s tem, ker mu ni povedal, da je istočasno vezan še z drugim delovnim razmerjem;
2.	) če se izkaže nesposobnega za pogojeno delo;
3.	) če se vda pijančevanju in če je bil večkrat brezuspešno opominjan;
4.	) če kaj ukrade, poneveri ali učini drugo kaznivo dejanje, s katerim izgubi delodajalčevo zaupanje;
5.	) če izda delovno tajnost ali tajnost podjetja ali če ,se bavi brez delodajalčeve dovolitve s postranskim poslom, s katerim bi utegnil posredno ali neposredno škodovati svojemu delodajalcu;
6.	) če je neutemeljeno zapustil delo ali če neprestano zanemarja svoje dolžnosti ali če navaja druge delavce k neposlušnosti, odporu zoper delodajalca, k nerednemu življenju ali k nedovoljenim in nezakonitim dejanjem;
7.	) če težko razžali ali telesno poškoduje delodajalca ali preti delodajalcu, njegovi rodbini ali drugim delavcem ali če navzlic mnogobrojnim svarilom neoprezno ravna z ognjem ali lučjo;
8.	) če ima nalezljive bolezni ali če je po lastni! krivdi postal nesposoben za delo;
9.	) če je bil zaprt več nego 14 dni.
Delavec sme pred potekom odpovednega rok i zapustiti delo brez odpovedi:
1.	) če brez dokazane škode za zdravje ne more nadaljevati dela;
2.	) če delodajalec grdo ravna z njim ali težko razžali njegovo čast ali čast njegovili sorodnikov;,
3.	) če poizkušajo delodajalec ali njegovi sorodniki delavca ali njegove sorodnike' zavesti k nenravnim ali nezakonitim dejanjem;
4.	) če delodajalec neupravičeno pridržuje' pogojeni zaslužek ali »o ne drži' drugih glavnih pogojev v pogodbi;
5.	) če delodajalec no more ali noče izplačati zaslužka.
Delavskega zaupnika.....................ne sme
delodajalec odpustiti brez odpovedi in čle tega prej ne odobri inšpektor dela.
Odpustiti ga sme samo, če bi pretila podjetju škoda ali nevarnost, ko bi ostal še nadalje v poslu, (i tem. mora delodajalec takoj obvestiti inšpektorja dela.
Akordni delavci se smejo šele po dovršenem preostalem akordnem delu odpustiti iz dela.
Ob izstopu ali odpustu delavcev mora delodajalec izpolniti delavsko knjižico po zakonskih pred-pisili. Ce delavec zahteva, mn mora dati delodajalec posebno izpričevalo o prebiti službi.
§ 13.
Predčasni odpust in predčasni izstop.
Če prestane podjetje poslovati ali če delavec umre, prestane delovno razmerje samo po sebi.
Ce pa so delavec predčasno odpusti, bodisi zaradi tega, ker delodajalec prostovoljno opusti obrat, bodisi zaradi krivde delodajalčeve ali zaradi česa, kar zadene delodajalca, ima delavec pravico do odškodnino za izgubo odpovednega roka.
Če delodajalec brez zakonitega razloga predčasno odpusti delavca ali če provzročd po lastni krivdi delavcu predčasno razvezo pogojenega delovnega razmerja, mora plačati delodajalec delavcu zaslužek in druge pogojene prejemke za ves odpovedni rok ali za še -os,tali del tega roka.
Če delavec brez zakonitega razloga predčasno zapusti delodajalca ter s tem prekrši obrtni red ali obrtni zakon, se kaznuje po določilih omenjenih zakonov. Razen tega ima. delodajalec pravico, zahtevati od delavca po pristojnem oblastvu. da se vrne na delo za ostanek odpovednega roka, in zahtevati povračilo provzročene škode.
§ 14.
Delavski zaupniki.
Delavci imajo pravico, izbrati izmed sebe delavske zaupnike, določene z zakonom ali uredbo; ti zaupniki morajo poslovati po predpisih, ki veljajo v kraju, kjer je podjetje.
Dela viski zaupniki se volijo za.................
in takoj po izvolitvi se morajo njih imena prijaviti inspekciji dela. Delavskih zaupnikov ne sme delodajalec odpuščati iz razlogov, ki se tičejo njih poslovanja kot delavskih zaupnikov.
Delavski zaupniki morajo biti osebe, ki uživajo zaupanje delavstva ter se ne nagibljejo k napakam.
§ 15.
Obveznost delovnega reda.
Ta delovni red je delovna pogodba med delodajalcem in delavstvom ter veže enako obe stranki. Za delavce, ki vstopijo na novo v delo, velja ta delovni red takoj; za delavce, ki so že zaposleni v podjetju, pa po preteku odpovednega roka od dne, ko je ta delovni red potrdila inspekcija dela ali obrtno oblaistvo in ko je bil javno razglašen v pod-jotju.
Delodajalec mora dati vsakemu delavcu ob vstopu v delo en izvod delovnega reda; istotako ga mora objaviti na vseh mestih, kjer so delavci zaposleni.
če delavec jj zmožen čitanja, mu je treba ta delovni red prečkati, ko se sprejme v delo. Delavec mora potrditi s svojim podpisom, da pozna vsebino delovnega reda.
Vsaka izpranemba tega delovnega reda stopi v veljavo, ko jo odobri pristojno oblastvo.
Datum
Podpis delodajalčev ali podpis firme:
Potrditev oblast va:
Priloga 3.	Leto.......
Register
o boleznih delavcev v podjetjih, ki delajo s svincem, in v podjetjih, kjer se piha steklo.

I mo in
priimek
Boloval doma v bolnici
Datum in vsebina izpričevala o bolovanju in ime zdravnika, ki ga je izdal
%
a
.S*
£
ril oga 4.
Zdravstveno stanje
Leto
delavstva, zaposlenega pri podjetju......................ki dela s svinčevimi spojinami,
po periodičnih zdravniških pregledih.
d
Ime
in priimek
J*
*o
a
o
00
O
>N!
Vrsta
zaposle- l-fl-nosti §
Pregledan(a)
Izid
pregleda
Izid
pregleda
Izid
pregleda
Zdravniško mnenje o izpremembi zaposlenosti
I
'Z'a
'S'o
1 „
Ph
a
a
£
Priloga 5.
Stanje delavcev.
preko 18 let starih, zaposlenih pri podjetju
Leto.......
(k § 2. delovnega reda).
>tž d. cd NJ	Ime in priimek	Z posl« mo- Bkih	l- }no8t žen- skih	Rojs Kraj	vo Dan	Samec, oženjen (omožena) ali vdovec (vdova)	Šte- vilo otrok	Dan vstopa v delo	Po- vprečni dnevni zaslužek	Stai doma	inje v podjetju	Hrai doma	d se v podjetju	Dan izstopa iz podjetja	Pri- pombe
													[ !		
Priloga 8.
Stanje mladostnih delavcev
pod 14. letom starosti, zaposlenih pri podjetju
Leto
Dečki											Deklice										
Zaporedna itevilka	Ime in priimek	Rojstvo		Zaposlenost	Zaslužek			Kdo ga vzdržuje ali hrani	V kakšno šolo bodi	Pripomba	Zaporedna številka	Ime in priimek	Rojstvo		Zaposlenost	Zaslužek			Kdo jo vzdržuje ali hrani	V kakšno šolo hodi	Pripomba
		Kraj	g a		na dan	na teden	na mesec						Kraj	s		na dan	na teden	na mesec			
								.						r—							
Prilog« 7-	Leto
Stanje mladostnih delavcev
od dovršenega 13. do dovršenega 17. leta, zaposlenih pri podjetju.......
Moški													Žensk			e					
1 KO CJ O) g P- m N	Ime in priimek	Rojstvo		Zaposlenost	Zaslužek			Kdo ga vzdržuje ali hrani	V kakšno šolo hodi	Pripomba	Zaporedna številka	Ime in priimek	Rojstvo		Zaposlenost	Zaslužek			Kdo jo vzdržuje ali hrani	V kakšno šolo hodi	Pripomba
		Kraj	g Q		na dan	na teden	na mesec						Kraj	J		na dan	na teden	na mesec			
																	I				
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Preds. 532/4/23—9.	3—1
Razpis.
Pri deželnem sodig&u v Ljubljani se ponovno razpisuje pod pred« edni&ko mesto. Obenem se odda mašto sodnika v VI. ali Vil. razredu, ki bi so iapraz-niito kjerkoli, ko se popolni podpredsedniško mesto.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in oprem Ijene prošnje po službeni poti najkasneje do dne 2 5. novembra 1 924. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 11. oktobra 1924.
Sa 15/24—38.	1462
Oklic.
Poravnalno postopanje o imovini Antona Kun s tka, trgovca v Novem mestu, ee je ustavilo.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek L,
dne 13. oktobra 1924.
E 2917/24.	1458
Oklic.
Francu Vera niču iz Ljubljane, sedaj nekje v Ameriki, je vročiti v izvršilni stvari sklep z dne 20. septembra 1924., opr. št. E 2917/24—1, e katerim so dovoljuje prisilna dražba zemljišča vi. št. 285 kat.i-stralne občine meščansko (Moste).
Ker je bivttlišče Franca Veraniča neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Marušič, odvetnik v Ljubljani.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 20. septembra 1924.
T Nc 1152/24—5.	1407 3—2
Amortizacija.
Na prošnjo Marije Zupanove, posestnikove žene v Nomenu št. 24, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: Knjižica Jugoslovanskega kreditnega zavoda v Ljubljani St. 911 z vlogo 5646 Dimi 75 p, glaseča se na ime: Marija Zupan.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v š e s tih mesecih od dne tega oklica, ker bi se sicer po tem roku proglasilo, da je knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 27. septembra 1924.
Nc I 101/24—2.	1418 3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Janeza Bezjaka, posestnika v Bratislavcih št. 59, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica Hranilnega in posojilnega društva v Ptuju št. 27.020 z imovino 1080 K 89 v, glaseča se na imeni: Janez in Helena Bezjak.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne tega oklica, ker bi se sicer po tem roku proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek L,
dne 26. septembra 1924.
Razne objave.
1454	Razpis ustanov.
Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) razpisuje za šolsko 1(40 1924./1925. te-le ustanove:
1.	) d r j ai. Fr a n j a R a p o c a za visokošolce devet mest po 300 Din;
2.	) lastne, in sicer za vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, za državno srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in državno obrtno šolo v Ljubljani po eno mesto 'po 500 Dim
(Pravico do ustanov pod 1.) imajo visokošolci slovenske na rodnosti iz mariborskega in šoštanjskega okraja; pri drugih se jemljejo v poštev prosilci iz mariborskega okraja.
Prošnjo z domovnico, zadnjim šolskim izpriče-valom in ulbožmim listom naj ee vlože do dne 2 5. oktobra 1 924.
pri Posojilnici v Mariboru.
Ravnateljstvo.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.