GLASILO OBČINE LITIJA • MAREC 1996, ŠT. 3, LETO XXIII. POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 1270 LITIJA ZIK MATIČNA KNJIŽ PARMOVA 9 ^U1Z 61270 LITIJA V TEJ ŠTEVILKI PREBERITE: > PROJEKT CRPOV NA POLŠNIKU » OB ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU MIMICE VOZEL t LOŠKA ULICA ? JE ENA SAMA SPREJEM GOSPODARSTVENIKOV NA BOGENŠPERKU V torek, 12. 3. 1996, je župan Mirko Kaplja na gradu Bogenšperku sprejel ministra za gospodarske dejavnosti, Metoda Dragonje in gospodarstvenike ljubljanskega območja. Pogovor o gospodarskem razvoju, subvencioniranju in pospeševanju gospodarstva s strani ministrstva je potekal za okroglo mizo v viteški dvorani. KONČNI IZID REFERENDUMA O ZDRUŽITVI KS LITIJA LEVI BREG IN KS LITIJA DESNI BREG V MESTNO SKUPNOST LITIJA, DNE 17.3.1996 V KS Litija levi breg je od 2210 volilnih upravičencev vpisanih v volilni imenik, glasovalo 1091 upravičencev ali 48,91 %: ZA je glasovalo 935 volilcev (86,49%), PROTI je glasovalo 127 volilcev (11,75%), NEVELJAVNIH je bilo 19 glasovnic (1,76%). V KS Litija desni breg je od 2808 volilnih upravičencev vpisanih v volilni imenik, glasovalo 996 upravičencev ali 35,47%: ZA je glasovalo 913 volilcev (91,67%), PROTI je glasovalo 63 volilcev (6,32%), NEVELJAVNIH je bilo 20 glasovnic (2,01%). Referendum o združitvi KS Litija levi breg in KS Litija desni breg v Mestno skupnost Litija je uspel, saj je za združitev v obeh krajevnih skupnostih glasovala večina volilcev. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Proslavlja se zima, spočita narava se pripravlja na novo življenje. V marcu smo, mesecu posta in mesecu, ko se s hvaležnostjo spomnimo naših staršev. Otroci z velikim veseljem prinašajo prve zvončke in trobentice. Ne zavedajo se še, kaj jim starši v resnici pomenijo, morda se še dolgo ne bodo. Morda šele takrat, ko bo prepozno, kar je izjavil že marsikdo po smrti svojih staršev. Pa vendar se vsi starši po svojih najboljših močeh in prepričanju trudi-mo, da bi otrokom, pa tudi mladostnikom nudili kar najlepše otroštvo in jih kar najbolje pripravili na nelahko prihodnost. Vsi smo otroci svojih staršev, večina nas je tudi staršev svojih otrok, učiteljev, vzgojiteljev, duhovnikov, zdravnikov, medicinskih sester, ali samo preprostih tet in stricev. Vsi mi nosimo odgovornost za naše otroke in mladino, potrudimo se oboji, mladi in stari za čim lepše odnose sedaj in v prihodnosti. Hvaležni bomo drug drugemu in lepše nam bo. V tem času se s postom tudi pripravljamo na največji krščanski praznik, Veliko noč. Naj spomnim, da postni čas ni samo preživeli ostanek prejšnjih časov, ampak koristno očiščenje za dušo in telo. Telesni post priporočajo tudi zdravniki zaradi zdravja. V tem času se lahko odpovemo hrani, alkoholu, cigaretam, storimo bližnjemu kakšno dobro delo, postni prihranek morda darujemo za Karitas, begunce ali kaj drugega. Ne bo nam žal V postu ne samo prečiščujemo svoje telo, ampak razmišljamo o Kristusovem trpljenju. Kaj se pravzaprav dogaja na Oljski gori? Kaj se dogaja na Golgoti? Človek Jezus, v katerem je k nam prišel Bog, stopa v najtemnejšo noč, ki jo človek sploh lahko doživlja, v noč samote, zapuščenosti, bolečin, strahu. V Jezusu Bog ne le sočustvuje z nami, ampak tudi trpi z nami, tako da nase sprejme vse, kar človeka lahko doleti. Odkar je v Jezusu Bog trpel, ni noben trpin več sam, vsaka bolečina je blagoslovljena in njegovo trpljenje ni brez upanja. Kajti tisti, ki je pred njim trpel in umrl, je smrt trdno prestal in vstal od mrtvih. Od takrat vemo: ob koncu ne slavi zmage smrt, ampak življenje, ne noč, ampak dan, ne sovraštvo, ampak ljubezen. Veliko veselja ob velikonočni skrivnosti, medsebojne ljubezni in spoštovanja do staršev in dobrotnikov. Lučka Hostnik PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO VKUUČNO 9. APRILA 1996! 2 STRANKE POROČAJO, RAZPIS, NATEČAJ GLASILO OBČANOV, marec 1996 Svetniki Slovenske Ljudske stranke predstavljajo vprašanja in pobude : 1. g. Marija Zaje: tel. 881 - 242 - Je zastavila vprašanje v imenu krajanov Zg. Loga, zakaj se ne podpiše pogodba z izvajalci del, če je denar za to že namenjen. -Je podala pobudo, da se primerno uredijo vse glavne vpadnice v mesto Litija z magistralne in regionalnih cest, saj sedanji izgled kvari podobo mesta ob prihodu v mesto. 2. g. Bojan Železnik: tel. 882 - 161 - Potrebno je postaviti rok za pripravo odgovorov na zastavljena vprašanja; predlagal je rok 14 dni. - Predlaga, da bi se občinski svet seznanil in obravnaval poročilo o delu policijske postaje Litija. 3. g. Franci Čeme: tel. 881 - 835 - Sprašuje župana, kaj je bilo narejenega s strani občine, da bi delavska avtobusna proga Litija - Velika Štanga - Gozd Reka, ki je bila ukinjena, bila ponovno vzpostavljena. - Predlaga, da se pripravi prioritetni program asfaltiranja cest (kjer so občani že v prejšnjem mandatu plačali po 600 DEM). 4. g. Roman Ciglar: tel. 872 - 095 - Predlaga, da občina pripravi novo prekategorizaicjo krajevnih in lokalnih cest, saj bi občina na podlagi njene izvedbe dobila dodatna sredstva po merilih ministrstev. 5. g. Mirko Močilar: tel. 872 - 111 - Državni zbor je sprejel ob obravnavi proračuna za leto 96 dopolnilo, kjer je namenil 130 mio. posebnih sredstev za inve- SLS - podružnica Litija vabi vse člane, prijatelje in simpatizerje stranke na redni _ letni OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 14. 4. 1996, ob 15. uri v veliki sejni dvorani občine Litija. Občnega zbora se bo udeležil tudi ugledni gost, g. Marjan Podobnik, predsednik Slovenske Ljudske stranke. TOPLO VABLJENI! sticije v šolstvo na demografsko ogroženem območju. Sprašuje župana in oddelek za družbene dejavnosti, če je občina že poslala na pristojno ministrstvo predlog za kandidiranje za ta sredstva. 6. g. Franci Rokavec: tel. 877 - 161 - Je predlagal, da uredniški odbor Glasila občanov uredi naslove naročnikov z matičnim uradom. - Predlaga, da se vprašanje ureditve pokopališča in mrliške vežice v Kresnicah uredi, treba pa je ugotoviti, kako je naložen denar, ki je bil že namenjen za izgradnjo mrliške vežice. - Sprašuje oddelek za družbene dejavnosti, zakaj obratovalni čas lekarne v Litiji še vedno ni vzpostavljen v prvotno stanje, še posebno, ker je nedeljsko dežurstvo še vedno v Trbovljah. - Občina mora pripraviti program reševanja stanovanjskih vprašanj invalidov paraplegikov. 7. g. Stane Cerne: tel. 883 -564 - Občinska stavba naj se jasno označi, kje so prostori občinske uprave in kje prostori izpostav ministrstev oz. prostori upravne enote. Svetniki SLS podružnice Litija z vso odgovornostjo sprejemamo delo, ki ste nam ga zaupali spoštovane občanke in občani, zato se tudi v prihodnje poslužujte naših telefonskih številk, kjer lahko izrazite svoje probleme, težave, vprašanja, pohvale ipd. Mi se vam zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje in se priporočamo tudi še naprej. SVETNIKI SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE VELIKONOČNO VOŠČILO Spoštovane občanke in občani naše občine! Želimo vam vesele velikonočne praznike, radost veliko- nočnegajutra, polno medsebojnega spoštovanje in razumevanja. SLS, podružnica Litija Občni zbor na Dolah V nedeljo, 3. marca, je bil v OŠ na Dolah pri Litiji redni letni občni zbor krajevne podružnice SLS na Dolah. Člani stranke so pregledali dosedanje delo, se ob tej priliki zahvalili g. Branku Javoršku za pet let uspešnega vodenja krajevnega odbora in si zadali nove naloge za delo vnaprej, ki so predvsem: - Borba za prenehanje stagniranja kmetijstva na Dolah oz. prizadevanja za izboljšanje razmer v kmetijstvu in infrastrukturi. - Modernizacija ceste Dole-Brezovo. - Priprava projekta agromelioracije Strmec. - Izgradnja pošte na Dolah. - Prijava projekta Dole-Gradiš-če na natečaj za demografsko ogrožena območja. - Zdravstvena ambulanta mora ostati in nadaljevati delo na Dolah. - Kmetijsko gozdarska zadruga na Dolah naj tudi v prihodnje dela po sedaj zastavljenem programu. - Krajevni odbor bo preko stranke apeliral na državo, da bo le-ta morala posvetiti večjo pozornost obstoju in hitrejšemu razvoju odročnih krajev, med katere sodijo tudi Dole s širšo okolico. Ob koncu zbora so izvolili tudi novi upravni odbor v sestavi: Branko Javoršek, Anton Jesen-šek, Slavko Celestina, Branko Jakoš, Mirko Ribič, Mirko Močilar, Jože Grčar, Jože Sladic. Upravni odbor in krajevno podružnico bo v prihodnjem mandatu vodil Janez Jesenšek. Tone Jesenšek OBČINA LITIJA razpisuje oddajo neprofitnega enosobnega stanovanja št. 10 v izmeri 33,88 m2 v mansardi objekta Gabrovka 61. Pogoje za najem ter vse potrebne informacije dobijo zainteresirani na Komunalno stanovanjskem podjetju Litija, Ponoviška cesta 15,1270 Litija. Zainteresirani občani Občine Litija lahko oddajo pisne prošnje -ponudbe za najem do 10.4.1996 na naslov: Občina Litija, Jerebova ulica 14,1270 Litija. SDSS je dne 4.3.1996 na Državni zbor RS naslovila pobudo za zakonodajni referendum o zakonu o volitvah poslank in poslancev. Sedaj veljavni zakon določa, da se poslanci volijo po načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev, vendar tako, da so v državnem zboru sorazmerno zastopani politični interesi - po proporcionalnem principu. Razdelitev mandatov temelji na osnovi seštevkov ostankov glasov istoimenskih list, čeprav ta izračun močno izkrivlja na volitvah izkazano voljo volil-cev. Zakon določa tudi volilni prag v višini treh na osnovi tega sistema izračunanih mandatov. Proporcionalni princip volitev pomeni, da volivci glasujejo za politično stranko. Zakon ne omogoča volilcem odpoklica poslancev in tudi ne zagotavlja, da bi volilci vsakega volilnega okraja v državni zbor izvolili svojega poslanca, kar državljane postavlja v neenak položaj. Zaradi tega principa volitev so bili v državni zbor izvoljeni poslanci, ki so prejeli samo tri odstotke glasov, kandidati, ki so prejeli več kot desetkrat toliko glasov, pa so ostali zunaj parlamenta. Z uveljavitvijo novega zakona, ki ga predlaga SDSS, pa se v parlament ne bodo volile več predvsem politične stranke, pač pa konkretni ljudje, kar bo izvoljene poslance zavezovalo k bistveno večji odgovornosti do volil-cev. Po novem zakonu naj bi bili izvoljeni samo tisti kan- SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE didati, ki bi v svojem volilnem okraju pridobili večino glasov vseh volilcev, ki so glasovali in kar bi pomenilo da bi vsak volilni okraj imel svojega predstavnika v parlamentu. Predlagani zakon dosledno uveljavlja načelo odgovornosti poslancev, saj omogoča njihovo razrešitev. Ker smo prepričani, da velika večina slovenskih državljank in državljanov podpira cilje in načela volilnega sistema, ki ga uveljavlja predlagani Zakon o volitvah poslank in poslancev, dajemo POBUDO slovenskih voli-lkam in volilcem za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o volitvah poslank in poslancev, ki ga je predlagala SDSS. OO SDSS LITIJA POZIVA OBČANE IN OBČANKE OBČINE LITIJA, DA S SVOJIM PODPISOM PRIPOMOREJO K SPREJETJU BOLJ PRAVIČNEGA IN POŠTENEGA VOLILNEGA ZAKONA, ZA KAR PA POTREBUJEMO V SLOVENIJI 40.000 PODPISOV VOLILCEV. NATANČNA NAVODILA ZA ZBIRANJE PODPISOV BODO ŠE OBJAVLJENA NA JAVNIH MESTIH IN PREKO JAVNIH MEDIJEV. OBČANI! S SKUPNIMI MOČMI SPREMENIMO VOLILNI SISTEM. PREDSEDSTVO OO SDSS LITIJA LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Vabimo vas na ZBOR ČLANIC IN ČLANOV, ki bo v petek, 12. aprila, ob 17. uri. Dobimo se v prostorih LDS, Ponoviška 12 v Litiji. : Na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/ 79,11/81 in 1/86 ter Ur. I. RS, št. 9/90 in 5/91 ter 46/92 in 58/95 - odi. US) objavlja Občina Litija JAVNI NATEČAJ ZBIRANJA PRIJAV ZA UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V OBČINI LITIJA 1. Sredstva iz naslova urejanja zasebnih kmetijskih zemljišč v proračunu Občine Litija se bodo koristila za izvajanje agromelioracij na kmetijskih zemljiščih: - planiranje terena: izravnava zemljišč, zasipanje depresij; - ureditev dovoznih poti; - čiščenje travnikov (skale, grmovje); - ureditev gozdnega roba. 2. Za prijavo na natečaj je potrebno predložiti: - pisno vlogo, - posestni list, mapno kopijo, - zemljiško knjižni izpisek, - prosilci morajo priglasiti dela na Oddelku za urejanje prostora Upravne enot Litija. 3. Pri dodelitvi sredstev bodo imeli prednost prosilci: - ki imajo na kmetiji najmanj 5 glav velike živine, - obremenitev kmetijskih zemljišč mora biti večja od 1 glave velike živine na ha, - ki se bodo prijavili za dela na površinah, ki še niso bile vključene v programe agromelioracij. 4. Pisne vloge za prijavo na natečaj za urejanje kmetijskih zemljišč se zbirajo na Oddelku za splošno gospodarske zadeve Občine Litija, Jerebova 14. ■ 5. Prijave morajo prispeti na gornji naslov do četrtka, 25. aprila 1996, do 12. ure! Ženske o porodniški V državni zbor na pobudo SKD ponovno prihajajo spremembe in dopolnitve Zakona o družinskih prejemkih in Zakona o delovnih razmerjih. Ker je v obeh predlogih veliko stvari, ki zadevajo zlasti ženske, je litijska ZLDS organizirala o teh vprašanjih javno tribuno, na kateri je bila gostja poslanka državnega zbora dr. Mateja Kožuh - Novak. S terena je želela dobiti predvsem mnenje, če si želijo podaljšanje porodniške in kako vključiti partnerja v koriščenje porodniške. Nobena od prisotnih žensk se ni navduševala nad triletno ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Litija porodniško. Vse pa so se strinjale, da bi bila porodniška do starosti otroka od 15 do 18 mesecev. Ker je vprašanj, o katerih bi se morale ženske javno pogovarjati, ostalo še veliko, je bil sprejet tudi dogovor o mesečnih srečanjih. Naslednja tema bo namenjena pravicam delavk, datum javne tribune oziroma srečanja pa bo objavljen preko glasil, vabil in plakatov. Ženske, vabimo vas, da pridete in poveste svoje mnenje. Joža Ocepek SKD Iskrene čestitke ob materinskem dnevu želimo vsem materam naše občine. Sedem let dela KAJ LAHKO POKAŽE SKD? V prvem mandatu: • Dosegli smo pomembne spremembe zakona o verskih skupnostih, med drugim izenačenje verskih šol z javnimi zavodi. • Pri dohodnini smo uspeli doseči 8% olajšavo za vsakega vzdrževanega člana. • Odprli smo možnost za delovanje zasebnih vrtcev. • Dosegli zmanjšanje prometnega davka z 20% na 5% za nakup avtomobila za družine s tremi ali več otroki. • Političnim zapornikom se na našo pobudu šteje čas, preživet v zaporu, v pokojninsko dobo. • Uveljavili smo možnost zdravnikovega ugovora vesti. • Osebe, ki so vsaj po enem od staršev slovenskega rodu, so dobile možnost, da pridobijo slovensko državljanstvo. • Zagotovili državno pomoč za zagon novega časnika-Slovenec. • Več Slovencem po svetu zagotovili možnost šolanja ali dela v Sloveniji. • S sklepom vlade, ki ga je podpisal tedanji predsednik Lojze Peterle, so bili cerkvi vrnjeni škofovi zavodi. • Sodelovali smo pri oblikovanju ekonomske politike osamosvojitve in tranzicije Republike Slovenije, koncepta zakona o lastninjenju in politike razvoja demografsko ogroženih območij. Ob prihajajočih velikonočnih praznikih želimo vsem občankam in občanom obilo notranjega miru in medsebojnega razumevanja. Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Litija Srednjeročna politična vremenska napoved Iz osrednje Slovenije se proti podeželju širi toplejši val. Toplo območje se bo konstantno dogrevalo. Do jeseni bo temperatura narasla skoraj do vrelišča. Kljub stalnemu naraščanju temperature, bodo nekateri državljani neumorno "trošili in dobavljali" nove zaloge kuriva SKD pričakuje hud frontalni val z leve, z desne se pričakuje pritisk močne, skoraj rušilne, burje. Ker bodo omenjeni pritiski z leve in desne, lahko pričakujemo, da bo SKD trdna in stabilna. Kar se tiče padavin lahko pričakujemo splošne, ki bodo zajele območje cele Slovenije in lokalne padavine. Padavine bodo predvsem v obliki polivov z gnojnico, posebej še na najbolj izpostavljene dele SKD. Ob tako zastrašujoči napovedi je SKD pripravljena tudi na večja neurja, saj so temelji te stranke trdni in segajo do globine sedmih let dela, sama sredinska lokacija pa zagotavlja dodatno statično zanesljivost. Iz meteorološke postaje SKD, lokacija Litija GLASILO OBČANOV, marec 1996 AKTUALNO 3 11 [»!»»! -It- p n i li i Rji ilz 11 ■ 'i&fjjtijfjBSi. . Pomanjkanje denarja DAN ODPRTIH VRAT Komunala se predstavi ali odločnosti? Med starši in OŠ Litija v zadnjih letih potekajo različne nove oblike medsebojnega sodelovanja, zlasti preko sveta staršev. Na naših sestankih pa se zadnji dve leti srečujemo s pretežno istimi problemi. Že pred časom smo v odprtem pismu opozorili na nevarnost, ki preti s strani razpadajoče stavbe Košarkaškega kluba Litija poleg edinega šolskega igrišča, na katerem potekata pouk športne vzgoje in rekreativni odmori oddelkov podaljšanega bivanja. Ta zgradba in neurejeno igrišče v večernih urah postane še shajališče delik-ventne mladine, takšna okolica pa je kaj klavrna vzpodbuda za uspešno vzgojno delo. Skupaj s KS Litija smo že zahtevali odstranitev objekta in ureditev okolice, s strani odgovornih pa prejeli cel kup praznih obetov, daje problem tik pred rešitvijo. Bo moralo res najprej priti do nesreče, da se bo kdo zganil? So pri rešitvi posredi kratkoročni interesi, politika, ali pa samo FIZIOTERAPIJA V ŠMARTNEM dobra prodaja "propadlega objekta?" Naslednji problem predstavlja pomanjkanje ustreznih vitalnih prostorov, nujno potrebnih za delo vsake šole (knjižnica, šolska kuhinja z jedilnico, večji večnamenski prostor za prireditveno dejavnost), saj je največji prostor, ki ga šola zdaj lahko uporabi, šolska učilnica. Na zadnji seji sveta staršev meseca februarja 1996 sta nam bili predstavljeni dve rešitvi: Delne prostorske rešitve se ponujajo z adaptacijami starega objekta, ki pa se ne zdijo najbolj posrečene. Še vedno ne bi imela šola urejene šolske kuhinje, prostori pa bi ostali raztreseni ln med seboj nepovezani. Vprašanje pa je, koliko denarja bi z delnimi adaptacijami prihranili, saj je že celotna stavba sama potrebna temeljite obnove. Vse ustrezne pogoje za svoje delo bi šola pridobila z izgradnjo novega prizidka. S tem bi bila rešena tudi pro- storska stiska glasbene šole, delavske univerze, pihalnega orkestra in še koga, ki zdaj gostuje v šolskih prostorih. Načrti za izgradnjo prizidka so že bili izdelani in poslani na Ministrstvo za šolstvo in šport, vodstvu osnovne šole pa s strani Republike obljubljena finančna pomoč v okviru "šolskega tolarja", ki pa se zaradi počasnosti dela občinskih struktur vse bolj odmika. Denarja manjka povsod. Z ustreznimi dolgoročnimi rešitvami bi v samem mestnem jedru lahko ustvarili tudi dobre pogoje za ustanovitev srednje šole. Ureditev šolske okolice in izgradnja prepo-trebnih prostorov za občino ne bi smel biti prevelik zalogaj, že zavoljo naših otrok in vseh tistih, ki bi naši skupnosti želeli ponuditi čimveč novih dejavnosti, tako v okviru šolskega pouka kot v pro-stočasnih aktivnostih izven njega. Za svet staršev predsednica Bojana Vidmešek Strokovno delo, prijazna beseda in bolečine hitreje izginejo Navadili smo se že, da je naše zdravstvo zdaj urejeno drugače, kot je bilo pred leti. Poleg ZD, ki ima ambulanto tudi v Gabrovki in na Dolah (ali vsaj imel ju je nekoč), imamo zdaj tudi zasebno zdravniško ambulanto, zasebno zobozdravstveno ambulanto in zasebno fizioterapijo. V želji, da za naše bralce izvemo kaj več tudi o delu teh institucij, smo se pred dnevi najprej oglasili v Fizioterapiji Jadranke Lovše in Valerije Trček v središču Šmartna. Njuni prostori so v novi stavbi sredi šmarskega trga. Bela fasada te že od daleč pozdravi, ko z avtom zaviješ navzgor ob njej in se ustaviš na prostornem parkirišču. Od tod je čisto lahko (po ravnim) priti v njune prostore. V lepo urejeni sprejemnici te pričakujeta prijazni fiziote-rapevtki, posadita te v udoben naslonjač in beseda steče. Tudi v tem trenutku strokovno delo poteka dalje. Zdaj ena zdaj druga vstajata, pogledujeta za zavese, povprašujeta paciente po počutju in storita vse, kar je pač treba. Pacienti, pravita, se mo- rajo dobro počutiti, to je njuna nenapisana maksima. Z delom sta začeli 15. oktobra lani. Seveda je bilo pred tem opravljenega veliko dela, da so bila dobljena vsa soglasja in dovoljenja. Ko sta pridobili prostor, ga je bilo potrebno še opremiti in nabaviti vse potrebne aparature. Že bežen sprehod po prostorih nam pove, da imata vse, kar potrebuje sodobna fizioterapija. Lahko rečemo, da so možnosti tu naravnost idealne, saj je poskrbljeno za administracijo, za hidroterapijo, elektroterapijo, kinezotera-pijo, za limfno drenažo, laser terapijo, pozabili pa nista tudi za relaksacijo po opravljenih storitvah. Pacienti prihajajo k njima iz ZD Litija, zasebnih ordinacij, pridejo pa tudi od drugod, celo klinike iz Ljubljane jih pošiljajo. Povesta nam, da pri njiju pravzaprav ni čakalne dobe. Če pride pacient nena-ročen, je v najslabšem primeru sprejet že naslednji dan, če ne gre drugače. Delajo vsak dan od 8.00 do 17.00 ure, ob petkih pa od 8.00 do 14.00 ure. Zanimalo nas je, kako je poskrbljeno za paciente, ki niso iz Šmartna in nimajo svojega prevoza. Srečni nam povesta, da imata urejen prevoz s kombijem (brezplačen seveda). Vsak dan ob 8.00 uri odpelje izpred restavracije Pošta, ustavi se še pred športno dvorano in na Rozmanovem trgu. Ob 12.00 uri pa jih spet odpelje domov. Eno najpomembnejših vprašanj pa je, ali te storitve pacienti pri njih plačujejo. Zatrdita nam, da ne, saj imajo pacienti tu iste pravice kot v zdravstvenem domu. Zavod za zdravstveno zavarovanje je z njima sklenilo pogodbo o plačilu storitev za vse paciente, ki so zavarovani. Torej so stvari tu jasne. Čas našega obiska je potekel. Aparature so začele opozarjati, da je terapija za nekatere paciente za ta dan končana. Treba se bo posvetiti novim. Zato, pravita, sta tu. Pa ne samo to, treba je tudi nenehno študirati. Komunalna dejavnost je za naš vsakdan pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled. Še posebej to velja za mestno okolje, kjer je gostota prebivalstva tolikšna, da se odločitve glede komunalne dejavnosti morajo sprejemati plansko in dolgoročno. Dan odprtih vrat, 19. februarja, je bil organiziran predvsem zato, da bi se vodilni občinski možje lažje odločali glede največjih problemov v naši občini. Direktor Janez Baš jim je želel predstaviti predvsem tiste točke, ki zaslužijo prioriteto pri reševanju. Te pa so prepolno mestno odlagališče odpadkov Širjava, dotrajano vodovodno omrežje mesta Litija in naravnost primitivna kanalizacija, ki se brez ustreznih čistilnih naprav izliva v Savo. Zgolj za najnujneša dela glede vodovoda (nujno je zamenjati cevi vodovoda Reka Gozd na kritičnih področjih ter izgradnja večjega vodohrama na Svibnu za potrebe Graške Dobrave) bi podjetje potrebovalo vsaj 35 milijonov tolarjev. Direktorje županu povedal, da mora vsaj del te vsote KSP dobiti iz občinskega proračuna, sicer ne bo kreditno sposobno. KSP ima še druge načrte in zamisli, za večino teh pa ima pripravljeno in izdelano tudi projektno dokumentacijo. Naj omenimo razširitev litijskega pokopališča, širitev vodovoda za območje Brega in Jablaniške doline, gradnja vodohrama za Šmartno in Kostrevnico nad tovarno IUV, načrtovanje gradnje vodohrama za Gornji Log in drugo. Da pa bi si občinski možje lažje predstavljali kritično infrastrukturo v občini, je direktor Baš organiziral mini ekskurzijo. Odpeljal jih je na deponijo Širjava ob Savi, kateri napovedujejo le še dobro leto življenja, nato pa bo treba najti novo lokacijo. Deponija je tudi ekološko sporna, saj ni zgrajena po predpisih, ki zahtevajo prestrezanje odce- spremljati razvoj stroke, za kar je zainteresirana tudi fizioterapevtska zbornica. Obe sta se namreč vpisali še na podiplomski študij. Zunaj je bil sončen dan, ko smo si na vratih stisnili roke in si zaželeli: Srečno! Da bi se vsi pacienti dobro počutili in premagali težave, kijih pestijo. Nasproti so nam prihajali novi pacienti. Trdno smo bili prepričani, da jim bodo tu pomagali! R. J. dnih voda. Te prav gotovo vplivajo na podtalnico. Tudi za mestni vodovod radi pravijo, da je v zadnjih vzdihljajih. Cevi v mestnem omrežju so stare, vodovod Reka Gozd pa je menda zgrajen nekvalitetno, kar povzroča že kar redne okvare. Komunalne odplake so poglavje zase. Litija nujno potrebuje čistilne naprave, čeprav nekateri dajajo prednost Šmartnu, kjer sta locirana dva največja onesnaževalca Save - IUV in klavnica. Za litijske mestne odplake so predvideni 3 manjši bloki, kar je ceneje od velike centralne čistilne naprave. Celo lokacije so že znane (pri Merkurju za Gradec in Graško Dobravo, pri Laba-servisu za desni del Graške dobrave in Stavbe ter blok za desni breg Save nekje pri Kegljišču), žal pa ni na vidiku potrebnih sredstev. Tudi za pokopališče skrbi KSP. Litijsko je premajhno. Že nekaj let umrle pokopa- vajo na razširjenem šmar-skem počivališču, letos pa naj bi uredili in povečali tudi mestnega. Obnove bi se lotili po stopnjah. V prvi, letos bi poskrbeli za podporne zidove in spodnji ustroj pokopališča. To je predpogoj za nadalj-na dela na tem precej zahtevnem terenu. Celotna investicija bi znašala okrog 53 milijonov tolarjev, vključno z gradnjo dveh novih mrliških vežic, saj ugotavljajo, da je sedanja povsem neprimerna. KSP svoje usluge nudi 9 tisočim prebivalcem, pretežno mestnim. Izražajo se želje in pobude, da bi podjetje svojo dejavnost razširilo. Podjetje je dobro organizirano in nemara bi bilo sposobno pokrivati še večje območje. Pa naj bo še tako učinkovito in blesteče, tisto kar šteje, je navsezadnje še vedno ekološka in moralna zavest ljudi. Danes jo še dovolj nazorno izpričujejo številna divja odlagališča. A. Š. Ogled črpališča ob magistralni cesti NOVICE IZ REPUBLIŠKEGA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE • Letos smo bolj zgodaj kot doslej pričeli z izobraževanjem brezposelnih oseb prijavljenih na zavodu za zaposlovanje. • V času od 12.2.1996 do 24.2.1996 je potekalo izobraževanje za vodenje administracije in enostavnega knjigovodstva za samostojne podjetnike na osebnem računalniku v obsegu 72 ur. Izvajalec programa je zasebna firma AGORA d.o.o., kije vzorno zagotovila materialne pogoje, dobre predavatelje in obogatila znanja in izkušne tridesetim brezposelnim osebam z ustrezno predhodno izobrazbo ali namerami za samostojno podjetništvo. • Zahvaljujemo se Občini Litija za brezplačni prostor, v katerem smo organizirali informativni sestanek in Osnovni šoli Litija za gostoljubnost v času tečaja. • V pomladanskem delu načrtujemo še pripravo delavnice za mlajše iskalce zaposlitve (kovnica znanja ali UŽU), kar pa bo odvisno od zanimanja za vključitev in od prostorskih možnosti. • Zavod skozi vse leto vključuje vse interesente v izobraževanje za pridobitev poklicne izobrazbe, v kolikor le to izboljšuje možnosti zaposlovanja inje v skladu s kriteriji za sofinanciranje. Zavedamo se namreč, daje izobrazbena struktura brezposelnih zelo slaba. VODJA URADA ZA DELO Majda HOSTNIK Velikonočni prazniki se bližajo Nekdaj so 40 postnih dni pripravljali katehumene za krst, hkrati pa je bilo to tudi obdobje pokore za javne grešnike. Samo obdobje bogoslužnega leta se začne že na pepelnično sredo s pomenljivim obredom pepeljenja in besedami: "Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš!" Danes je post po želji Cerkve čas intenzivne duhovnosti: spomin na naš krst, obenem pa čas pokore. Zadnji teden v postu se imenuje Veliki teden. Začne se s cvetno nedeljo - spominom Jezusovega veličastnega prihoda v Jeruzalem. Ta nedelja je v znamenju zelenja, ki že nakazuje uvod v zmagoslavno eshatološko srečanje. Tik pred svetim tridnevjem pa je veliki četrtek. Na veliki četrtek je Jezus, pri zadnji večerji, postavil zakrament sv. maše. V vseh stolnih cerkvah ta dan škof blagoslovi krstno in bolniško olje ter posveti sv. krizmo. Se isti dan olje razdelijo po župnijah. Velikonočno tridnevje ni priprava na veliko noč, temveč je velika noč sama, ki se slavi od petka do sobote. Tridnevje ni vsota treh dni, tudi ne tri samostojna praznovanja, temveč ena skrivnost: skrivnost križanega (petek), pokopanega (sobota) in vstalega (nedelja). Kristus je, po judovskem koledarju, umrl na petek, 14. nizana. Obredi velikega petka so najstarejši ostanek starokrščanskega bogoslužja. Ta dan ni sv. maše, saj jo Jezus sam daruje na križu. Je tudi drugi izmed dveh dni strogega posta in s tem kar največje spokornosti. Drugi dan se Cerkev (božje ljudstvo) mudi pri Jezusovem grobu. Osrednja zunanja dogodka sta blagoslov ognja in jedil. Prav je, da se ob tem spomnimo na velike božje darove, ki nas stalno opominjajo na prisotnost Boga. Za blagoslov jedil je še posebej značilna slikovita razlaga in simbolična primerjava. 'Tretji dan po silni smrti njega iščejo žene...," poje veličastna in vesela pesem. Veselimo se praznega groba in vstalega Zveličarja. Judje na svojo veliko noč bedijo, kakor so bedeli ob izhodu iz Egipta. Tako tudi kristjani bedimo in pričakujemo Kristusovo vstajenje in nov izhod, ki ima trajno odrešenjsko vrednost. Prva Cerkev je praznik vseh praznikov pričakala čuječa. Skupno bedenje seje začelo v soboto, po sončnem zahodu, vse do velikonočnega jutra. Pri jutranji evharistični daritvi so navadno medse sprejemali nove člane krščanske skupnosti ki so se poprej celo leto pripravljali na ta dogodek (katehumenat). Danes se ta način zopet uveljavlja, kjer je to možno. Če je bila med postom naša pozornost obrnjena k poti do vstajenja prek umiranja, sedaj, v velikončnem času slavimo svojo osvoboditev, ker smo deležni Kristusovega vslajenskega življenja. Ves čas petdesetih dni, tja do Binkošti, se Cerkev ne naveliča veseliti. Kar naprej odmeva zmagoslavna "aleluja". Zdaj ni več spokomih psalmov, ni več posta, kajti Kristus je dosegel zmago. Matjaž Berčon POVABILO NA PRIREDITVE • FILMSKO GLEDALIŠČE, četrtek, 28.3., ob 20. uri v dvorani na Stavbah: slovenski film režiserja Metoda Pevca: CARMEN. • URE PRAVLJIC: VRAN V SNEGU, torek, 26.3., ob 17. uri v knjižnici Litija in ob 18. uri v knjižnici Šmartno. • ARNE NA POTEPU, torek, 9.4., ob 17. uri v knjižnici Litija in ob 18. uri v knjižnici Šmartno. • DEČEK S SEVERA, torek, 23.4., ob 17. uri v knjižnici Litija in ob 18. uri v knjižnici Šmartno. • KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA - Še pred dobrim letom je bila litijska godba v velikih težavah, saj so se pojavili problemi tako z dirigentom kot s sredstvi za delovanje. Čeprav vse stvari še niso povsem urejene, zlasti primanjkuje sredstev, pa lahko zapišemo, da so člani pihalnega orkestra skupaj z upravnim odborom in novim dirigentom Ivanom Kolarjem dokazali, da se ne dajo. To lahko potrdijo tudi s številnimi nastopi v lanskem letu. Letošnji prvi koncert je bil 8. marca ob 19. uri v dvorani na Stavbah. Godbeniki so številne obiskovalce razveseljevali z melodičnimi skladbami, pri katerih so roke poslušalcev kar same ploskale. Na koncert pa so povabili tudi Učiteljski pevski zbor, ki seje prvič predstavil v lanskem decembru. Tudi ta zbor, tako kot še številne litijske zbore; vodi Ivan Kolar. Večer glasbe je povezovala Irena Prašnikar, pozdravni govor pa je imel predsednik pihalnega orkestra Janez Baš. Nastopajoče je pozdravil tudi predsednik KS Litija-levi breg Ciril Golouh, vsem nastopajočim ženskam so ob njihovem prazniku poklonili rdeč nagelj. J. O. OB ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU MIMICE VOZEL Izobrazbi naj bo primerna tudi plača DRUŠTVO INVALIDOV LITIJA VABI vse člane društva in ostale invalide, da se udeleže OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA, ki bo v PETEK, dne 29. marca 1996, ob 17. uri, v prostorih društva, na Parmovi ul. 7. Člane društva prosimo, da se prijavijo za letovanje vsak dan od 16. -17. ure v pisarni društva invalidov. V Šmartnem živi upokojena učiteljica Mimica Vozel, ki je nedavno praznovala 90-letnico. Kljub devetim križem je še vedno živahna in delovna ter rada obuja spomine s svoje dolgoletne učiteljske poti. Ob mojem zadnjem obisku pri njej je stekel tudi tale pogovor. Kako bi opisali svoja otroška leta? Rodila sem se v Puli, kjer je oče služil kot orožnik pri kraljevi mornarici. Tu sem končala 2 razreda osnovne šole, v kateri je potekal pouk v nemščini, namenjena pa je bila le otrokom mornariških častnikov. Moja prva učiteljica seje pisala Šantel, bila je slikarka in po rodu Slovenka, tako da sva se večkrat pogovarjali v slovenščini. Ko se je začela prva svetovna vojna, smo se z mamo in bratom kot begunci preselili v Radeče pri Zidanem mostu; po koncu vojne smo se nameravali vrniti k očetu v Pulo, a ker ni bilo varno, smo se naselili v Šmartnem, kjer smo tudi ostali. Kdo vas je navdušil za učiteljski poklic in kako je potekalo šolanje? Željo, da bi postala učiteljica, sem nosila v sebi že od otroških let. Kot 15-letna deklica sem najprej obiskovala 4-letno dekliško meščansko šolo pri Sv. Jakobu v Ljubljani, nato pa sem se vpisala na 4-letno žensko učiteljišče, prav tako v Ljubljani. Takrat so bile šole ločene po spolu; bili smo sicer v isti stavbi, vendar ločena vhoda. Skupno smo uporabljali le telovadnico in ri-salnico. Ko sem končala učiteljišče, se je že začela kriza za zaposlitev. Kolegice, ki so maturirale pred mano, so na delo čakale tudi po pet let. Da bi ■ v ■ se stanje nekoliko omililo, so uvedli učiteljski celibat /učiteljice se niso smele poročiti/ . Že po nekaj letih so ga ukinili, ker ni prinesel zaželenih rezultatov. Kako se spominjate prvega službenega mesta? Imela sem srečo in kmalu dobila iz Beograda dekret, da moram iti v Marijo Snežno v Slovenskih goricah, to je 4 km od avstrijske meje. Poučevala sem 4. razred, v Mariboru pa sem morala svečano priseči. Ves čas bivanja v tem kraju sem mesečno pošiljala očetu pol plače, ker je imel nizko pokojnino. Katere so bile naslednje "postaje" vašega uči-tcljevanja? Po treh letih bivanja v Mariji Snežni sem bila dodeljena v Šmartno, a le za leto dni, nato so me premestili za enak čas v Šentlambert pri Zagorju, od tam pa v Veliko Kostrevnico, kjer sem ostala do začetka 2. svetovne vojne. Med njo sem delala na občini v Šmartnem, leta 1945 pa sem učila najprej vse šoloobvezne otroke iz Šmartna, Velike Kostrevnice in Javorja, nato pa so me poslali v cono B. V Skrilju pri Ajdovščini sem poučevala eno leto. Bilo je zelo hudo, saj nam pet mesecev niso dali plače in če ne bi imela nekaj denarja s seboj, bi bilo še huje. Jedla sem zelo enolično hrano, saj celo krompirja in fižola ni bilo. Sledilo je triletno službovanje v Litiji, potem eno leto na Javorju, kamor sem hodila peš /en dan tja, drugi dan domov/, pa spet v Veliki Ko-strevnici in nazadnje v Šmartnem, kjer sem se leta 1964 upokojila po 37 letih učiteljevanja. Kakšne so razlike med takratno in sedanjo šolo? Velike, samo če omenim sanitarno-higienske razmere. Lesena tla v učilnicah so takrat ribali in dostikrat se je zaradi nečistoče zaredil mr- Iz babičine skrinje Človek je bitje, ki ga je treba vzgajati. Vzgoja pa je pogojena z izobraževanjem. Oboje se da lepo oblikovati pri mladih ljudeh, učencih, ob iskanju ljudskega blaga, ki je cvet narodovega življenja. Pravljice so ena najstarejših oblik besedne umetnosti. Življenje piše vedno nove pravljice, kijih nosimo v sebi, dokler smo, in prav je tako, saj nam pomagajo živeti. Tako so se učenci 5. a razreda OŠ Šmartno pri pouku slovenskega jezika odločili in raziskovali stare ljudske pravljice iz okolja, kjer učenci živijo. Projekt, s katerim so se ukvarjali, so poimenovali "Iz babičine skrinje." Pri pouku so prepoznali ljudsko in umetno pravljico, poiskali njene značilnosti, se poigrali z ljudskim številom, občudovali čudežne predmete, sprehodili so se po davnih časih, obiskali deveto deželo in uživali v zmagah resnice, do- brote, pravice. V čudežnem svetu pravljic je vse mogoče, želje se uresničijo otroku in odraslem. Ob pravljični pripovedi se vsaj za kratek čas pozabi na kruto vsakdanjost, na težka bremena, na revščino, bolezen, trpljenje. Tako so učenci doma ali pri sosedih poizvedovali in zapisovali stare ljudske pravljice, zgodbe, ki so jih pripovedovale babice iz svojih otroških spominov. V zbirkah pravljic in v knjižnici so prepoznavali inačice. Od starejših pripovedovalcev so zapisali, kdo jim je zgodbe pripovedoval, ko so bili še otroci, kje in kdaj so se zbirali. V zbirkah so poiskali zapisovalce in zbiratelje ljudskih pravljic po pokrajinah. Zbrali so različne knjige in pripravili bogato razstavo. Človek je doma v svetu pravljic, dokler se igra, dokler je otrok, pa vendar tudi odraslemu krajšajo čas. Prepoznali so vzgojnost ljudskih junakov in dejanj. Ugotovili čes. En umivalnik vode, po katero smo hodili na trg, je služil za brisanje table in umivanje rok, prostori so bili slabo ogrevani, otroci se niso preobuvali in so v vsakem letnem času nosili na čevljih nesnago v učilnice, kar je povzročalo tudi slab zrak. Mali- Mimica Vozel co so nosili od doma, vendar je bila skromna, najbolj revni pa so bili velikokrat lačni, saj je niti niso prinašali, če pri hiši ni bilo denarja. Razlike so tudi v številu učencev v oddelkih. Takrat jih je bilo tudi po 50, vendar so bili odnosi med učenci in učitelji drugačni, kot so danes in z disciplino nismo imeli toliko težav, kot jih imajo nekateri učitelji danes. Spominjam se še neprijetnosti, ki so se dogajale po letu 1945, ko je takratna oblast zahtevala, da učenci pijejo za moč in zdravje ribje olje. Mnogi so se temu upirali, mnogim je bilo slabo, radi so pozabljali doma žlice, ki so jih morali nositi s seboj, tako da so ta "ukrep" kmalu odpravili. Čemu ste dajali pri svojem delu prednost, vzgoji ali izobraževanju? Kot sem že omenila, posebnih vzgojnih težav nismo imeli in so otroci večinoma ubogali na besedo. Pri pouku smo imeli na voljo največ le kredo in tablo, drugih pripomočkov pa zelo malo. Zaradi številčnosti razredov se učencem z učnimi težavami nismo mogli toliko posvečati, kot se jim učitelji lahko danes. Če bi imeli takrat današnje možnosti, tudi ne bi bilo toliko ponavljalcev. Kaj menite o telesni kazni! Bila je učinkovita in tudi jaz sem jo uporabljala, vendar ne s palico. Takratne kazni, kot stati v kotu, klečanje, ostajanje po pouku v šoli in zaušnice, so pomagale. Zapiranje po pouku pa je imelo dober namen, da se je učenec takrat naučil snovi, ki je ni znal. Seveda je bil z njim zaprt tudi učitelj. Vedno pa sem nasprotovala hujšim telesnim kaznim s palico, ker bi imelo za posledico kakršnekoli poškodbe. Kako gledate na sedanje polemike ob uvedbi devetletne osnovne šole? Moti me predvsem to, da so vso zadevo spolitizirali in da imajo glavno besedo stranke in politiki. Tudi sama sem bila kot učiteljica žrtev strankarskih razprtij, saj zaradi tega, ker je bil moj oče pri Sokolih, kar 9 let nisem mogla napredovati pri plači, čeprav bi lahko že po treh letih. Kar zadeva pouk o verstvih in etiki, mislim, da to ni nič slabega, pa četudi bi v šoli še vedno potekal verouk, za katerega se starši in učenci prosto odločajo. Le-ta je v šoli že bil nekaj let po drugi svetovni vojni, vendar ni bilo nobenih problemov, ker k obisku niso nikogar silili. In kaj menite o sedanji zahtevani visokošolski izobrazbi za učitelje? To je prav, da se zahteve stopnjujejo, vendar bi morala biti izobrazbi primerna tudi plača. Kolegica Mimica, hvala za klepet! Želim vam obilo zdravja in dobrega počutja v jeseni vašega bogatega življenja. Pogovarjal se je Boris Žužek so, da niso junaki vedno zlikani, zbrali so njihove pozitivne in negativne lastnosti, iskali začetke in konce pravljic, imena junakov, živali, čudežne predmete. Sami so zapisali dramatizaciji dveh ljudskih pravljic in jih uprizorili. Poizkušali so postati pravljičarji. Zapisovali so srečanja z junaki, spreminjali zgodbe, napisali svoje pravljice in jim prisluhnili. Ob predstavitvi projekta so si pričarali čudoviti svet svo- jega uredniškega doživetja. V pravljici leto mine kot dan, v boju zmaga dobro nad zlim. Prav zato so pravljice, izmišljene, neverjetne zgodbe, a hkrati izkušene in resnične. In večno mlade. Nad svojim delom so bili zadovoljni učenci petih in šestih razredov, ki so si projekt tudi ogledali, še posebej pa njihovi starši, saj so se za kratek čas preselili v pravljični svet. Slavi Baš GLASILO OBČANOV . ■ IZ NAŠIH KS Aktivnosti na projektu CRPOV Polšnik Občinski svet je že v začetku prejšnega leta sprejel sklep o potrditvi predlaganega projekta CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnova vasi) v fazi postopka za pridobitev sredstev za izdelavo projekta. Tako je občina Litija kandidirala na javni razpis za dodelitev sredstev finančnih intervencij za CRPOV za leto 1995 in sicer za izdelavo razvojnega projekta za del krajevne skupnosti Polšnik, ki zajema vas Polšnik z gravitacijskim območjem okoliških zaselkov Boravak, Velika Preska, Stranski Vrh, Koprivnik, Sušje, Preveg, Šumnik in Tepe. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je odobrilo vlogo in sicer za soflrianciranje izdelave projekta do polovice predračunske vrednosti, to je 900.000,00 SIT, preostalo polovico do 1.800.000,00 pa sofinancira občina. Na javnem razpisu za zbiranje ponudb za izdelavo programa CRPOV za območje obdelave krajevne skupnosti Polšnik je bil izbran izvajalec Aleja inženiring d.o.o. Ljubljana in sklenjena pogodba, druga pogodba pa je bila sklenjena med občino in ministrstvom. Na predstavitvenem predavanju, 19.01.1996, je bilo ljudem razdeljeno 120 kompletov anket in 10 anket za podjetnike, katerih namen je bil dobiti osnovne informacije o območju obdelave z inventarizacije obstoječega stanja, ugotoviti resnične želje in potrebe krajanov. Odziv je bil več kot polovičen, s tem, da se pričakuje, da se bodo še vedno postopoma vključevali novi krajani v okviru obdelovanega območja. Naloga izvajalca je skozi delo s krajani ugotoviti stanje bivalnega, življenjskega, kulturnega, družbenega in delovnega prostora ter opredeliti razvojne cilje in identiteto kraja, razviti javni marketing za trženje in predstavitev območja navzven. Na naslednjem srečanju, 18.02.1996, so bili predstavljeni rezultati ankete v smislu povezave na naslednja vprašanja, kot so, kako je bilo opredeljeno območje obdelave, kar je anketa smiselno potrdila, kaj Polšnik kot center nudi in kje so njegove pomanjkljivosti, katere gospodarske dejavnosti so v območju prisotne in kako so razvite. Nakazane so bile možnosti razmišljanja o temah in možnostih za razvoj oz. izboljšave. S strani izvajalca CRPOV-a je bil razložen način dela, ki bo pripravil predavanja na določene teme, ki bodo podlaga za ugotovitev interesnih skupin. Tako se bodo glede na določene teme oblikovale delovne skupine. Delo v skupinah bo prostovoljno. Odziv prisotnih je bil dober, saj seje razvila intenzivna razprava. Določeni so bili predstavniki vasi, ki so sklicali sestanke s sovaščani na temo agromelioracije in druge zaželjene aktivnosti. Dne 21.02.1996 je bila seja projektnega sveta, ki je bil imenovan in potrjen s strani občinskega sveta, katerega naloga je, da sodeluje, svetuje in tudi nadzira izvajalca CRPOV-a pri pripravi razvojnega projekta. Projektni svet poziva vse krajane iz območja obdelave, ki se še niso vključili v projekt CRPOV-a, da dobro premislijo in se vključijo v ta projekt, ker bodo le tako lahko načrtovali in gradili lastni razvoj tudi s finančno pomočjo širše skupnosti. Zaključimo lahko, da je projekt CRPOV v začetni fazi izdelave razvojnega programa zaživel in da je na pravi poti, saj je ta projekt v bistvu prvi in preizkusni kamen na poti podobnih projektov v naši občini, ki jim bodo sledili. Peter Repovš Na kratko 22. februar - navaden dan? "Kakšen pa naj bi bil?" bi se izzivalno vprašal nič hudega sluteč človek, ki mu ni mar, kaj se gre skupina mladih, ki jim ni vseeno, kako preživijo svojo mladost. Mogoče marsikomu še ni jasno o kom govorim. To so seveda mladi, ki se imenujejo skavti. 22. februarje zanje prav poseben dan zaradi tega, ker seje na ta dan rodil njihov ustanovitelj Baden Powel, ali na kratko Bi-Pi. Seveda se pri skavtih za razliko od slovenske navade, da se praznuje obletnica smrti, praznuje obletnica rojstva za nekatere pomembne osebe. Letos je bilo veselje za nas, skavte stega Litija 1, še večje predvsem zaradi tega, ker smo ob tem datumu priredili slavnostno otvoritev novih prostorov, ki smo jih v najem dobili od Občine Litija. Ob otvoritvi je bil kratek kulturni program, pri katerem so sodelovali tudi skavti iz župnije Lj-Dravlje. Po uvodu pa je bila še sveta maša in blagoslovitev prostorov, ki jo je opravil Janez Kobal, somaševal pa je kaplan župnije Dravlje. Ob tej priliki se litijski skavti lepo zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali, da smo prišli do tako pričakovanih prostorov, ki nam bodo služili, da bomo še naprej lahko kreativno in raziskovalno preživljali svojo mladost, obenem pa izvrševali temeljno poklicanost pomoči drugemu in družbi, ki ji manjka predvsem to, da bi v mladih letih v človeka položila višje cilje in pozitivne vrednote, za skavtski steg Litija 1 Ukaželjni Sokol Skavti so dvignili zastavo pred obnov-ljenimi prostori. Foto: M. Hostnik Dve leti sadjarskega društva Litija 5. 3.1996 sta minili dve leti od ustanovitve Sadjarskega društva Litija. Organom društva je potekel prvi mandat, zato so na skupščini društva 2. 2.1996 izvedli volitve, na katerih pa so znova izvolili staro vodstvo. Društvo bo še naprej vodil dosedanji predsednik društva g. Anton Štrus. Upravni odbor šteje poleg predsednika še šest članov: Anton Jozel (podpredsednik), Janez Hauptman, Zvone Končina, Zanka Brilej, Janez Jere in Ivan Feštajn. Nadzorni odbor pa sestavljajo Viktor Drnovšek (predsednik), Andrej Štrus in Jože Mirtič. Tajnik društva je Vojko Bizjak. Društvo trenutno šteje 124 članov. V preteklih letih je društvo organiziralo sedem predavanj in več sestankov v sadovnjakih. Organizirana sta bila dva tečaja obrezovanja, na katerih so se člani tudi praktično učili rezati. Organizirane so bile tri sadjarske ekskurzije, v Posavje, na Štajersko in v Prek-murje. Tudi ugodnejši nakupi kvalitetnih sadik, bambusa, sadjarskih škarij, škropiv ipd. preko društva so že ustaljena praksa. Letos pripravljamo še predavanja o okrasnih rastlinah (g. Slavko Zgonec), o zdravilnih zeliščih (predavatelj še ni znan), o prikazu obrezovanja sadnega drevja - na dveh lokacijah (Matjaž Maležič, ing. kmet.) ter dve strokovni ekskurziji po Sloveniji. PRIJATELJSTVO IN RAZUMEVANJE, KI JE LAHKO ZA VZGLED Loška ulica je ena sama Malo je krajev, kjer bi se ljudje tako dobro razumeli, še manj je ulic, kjer bi prebivalci postali ena sama velika družina - v dobrem in hudem. Ponavadi se ljudje v ulici komaj poznajo med seboj, saj se že hišo ali blok naprej niti ne pozdravljajo več. Loška ulica na Graški Dobravi živi kakor velika družina. To lahko trdimo z vso gotovostjo. Začetki prijateljstva stanovalcev Loške, nekoč Badjuro-ve ulice, segajo tja v leto 1976, ko so se stanovalci prvič povezali. Ko jih povprašate, kako je prišlo do tega zbližanja, brž povedo, daje idejo dal pravzaprav Rutarjev Peter. Nekoč je obiskal prijatelja v drugem mestu. Avto je parkiral na bližnjem dvorišču, pa ga je prijatelj brž podučil, da naj ga umakne, ker se s sosedom prepirata za vsak kvadratni centimeter zemlje. In Peter je skelnil, da tako pri njih, v njihovi ulici že ne bo. Organizirali so srečanje uličanov, so hoditi skupaj na izlete in pro- slavljati vse mogoče dogodke. Ej, koliko veselja in šalje bilo na teh srečanjih! Prijateljstvo, ki so ga začeli gojiti leta 1976, seje ohranilo vse do danes. Letos so se 20. prosinca zbrali v gostišču Ki-movec v Hotiču in proslavili novo leto, da je bilo kaj. Celo pravega starešino imajo (z zeleno lento), pa tudi lastno himno. Kadar jo družno zapojejo, se tresejo okenska stekla, tako mogočna in zanosna je. V dvanajstih hišah, kjer zdaj prebiva že sedemnajst družin - zanimivo je, da tudi mladi držijo skupaj in se redno udeležujejo srečanj - so prepričani, da je prijateljstvo nekaj najlepšega na svetu, saj je dober sosed več vreden kot najboljša žlahta! Kaj je lepšega kot skupaj zapeti podoknico, postaviti šrango ali pa dvigniti čašo ruj nega in nazdraviti sosedom za praznik. Tudi načrtov imajo veliko. Skupaj želijo urediti otroško igrišče - naj se tudi najmlajši spoznavajo pri igri - na kresni večer v juniju pa nameravajo organizirati družabni večer. Takrat bodo ulico zaprli za ves promet in rajali bodo vse do zgodnjih jutranjih ur. Res je, Loška ulica je ena sama, pa bi bilo dobro, da bi jih bilo v našem mestu več. Kako bi bilo lepo, izginile bi vse razlike in prepiri, ljudje bi držali skupaj in bili bi srečni. Stanovalci Loške, le tako naprej! Bodite nam vzgled, vsaj še za naslednjih dvajset let! R. J. Komisija za sprejem otrok v Vzgojno varstveni zavod Litija objavlja VPIS - dojenčkov (starost 1 - 2 leti) - predšolskih otrok (starost 2 - 7 let) za vstop v VVZ Litija v šolskem letu 1996/97 za vse enote /Litija, Šmartno, Sava, Kresnice, Jevnica/ Vpis bo meseca APRILA 1996 v prostorih uprave VVZ Litija, Bevkova ulica 1, vsak dan, razen sobot od 7.-14. ure, ob ponedeljkih pa je možen vpis od 7. -16. ure. Ob dnevu civilne zaščite je župan Mirko Kaplja podelil državna priznanja najobširnejšim društvom in nekaterim posameznikom. Foto: M. Hostnik ■■H V" domu Tišje je nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar blagoslovil novo domsko kapelo, ki bo namenjena predvsem oskrbovancem doma Tišje. Foto: M. Hostnik Priprave na TV prenos nedeljske sv. maše iz župnijske cerkve v Šmartnem pri Litiji, kije bila v nedeljo, 3.3.1996. Foto: M. Hostnik Ko bodo dela v litijski knjižnici končana, bo le ta v ponos vsem Litjanom Foto: M. Hostnik Maškare so obiskale tudi občinsko upravo. Velika pridobitev! Prostovoljno gasilko društvo Litija je pričelo v lanskem letu z zamislijo o nakupu vozila, ki bi bil primeren za intervencije na cestah. Iz zamisli do uresničitve je prišlo v letošnjem februarju, tako da imamo sedaj enkratno vozilo znamke WV kombi, z vso tehnično opremo za reševanje ponesrečencev v prometnih nesrečah. Dodatno opremo na osnovno vozilo nam je strokovno opremilo podjetje AS BUS -Domžale, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Pri nakupu tega prepotrebnega vozila nam je finančno priskočila na pomoč OBČINA LITIJA, Ministrstvo za obrambne zadeve, izpostava Litija in pa seveda društvo samo, ki je priskrbelo skoraj 40 % celotne vrednosti avtomobila. Strokovna usposobljena ekipa pri PGD Litija in pa vsi člani društva se še enkrat iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam in nam bodo tudi v prihodnje priskočili na pomoč. "Na pomoč." PREDSEDNIK PGD LITIJA Zvone ULANEC Projekt VSE 0 SRCU Na kaj pomislimo ob besedi srce? Na organ, ki pomeni življenje, na črpalko, ki poganja kri po našem telesu, na zdravje, na to, kako nas včasih zaboli pri srcu pa kako nam drugič srce vztrepeta od sreče? Ali se morda spomnite nesrečnega dekleta, ki mu je od žalosti počilo srce? Srce je simbol življenja, je središče čustev, središče človeške volje in razuma. Srce je simbol ljubezni... Po vsem naštetem ni čudno, da so se učenci 7. razredov OŠ Šmartno navdušeno lotili projekta, ki so mu dali naslov VSE O SRCU. Za začetek so si ogledali mednarodno razstavo z istim naslovom v Ljubljani. Tu so našli številne zanimive informacije in zamisli za izvedbo projekta. Težišče dela je bilo pri biologiji, saj snov o srcu sodi v učni načrt za 7. razred. V projekt pa so se vključili še nekateri drugi predmeti: gospodinjstvo, športna vzgoja, etika in družba, slovenski jezik. Pri biologiji so se učenci razdelili v skupine. Vsaka je obdelala določen problem, svoje izsledke pa je predstavila na plakatu. Tako so opisali zgradbo krvi, krvni obtok, srčni utrip. Primerjali so srca vretenčarjev in izdelali mokre preparate src, kokoši, zajca, jelena in prašiča. Posebno pozornost so posvetili obolenjem srca in ožilja, dejavnikom tveganja in posledicam obolenj. Znova so nas opozorili, daje ena najbolj škodljivih razvad kajenje. Izvedli so anketo o tem med učenci 7. in 8. razredov ter med krajani Šmartna. Pri pouku gospodinjstva so učenci spoznali, katera hrana je srcu prijazna in katera mu škoduje. Za razstavo so izdelali zanimivo in nazorno piramido zdrave prehrane. Pomemben dejavnik, ki vpliva na stanje našega srca, je stres. Kaj je to, kako ga občutimo, in - najpomembnejše - kako se mu izognemo ali ga vsaj omilimo, so vprašanja, na katera so učenci ob pomoči psihologinje iskali odgovore pri urah etike in družbe ter pri razrednih urah. Vsak človek, ki skrbi za svoje zdravje in s tem za svoje srce, pozna pomen gibanja in športnega načina življenja. Učenci pa so v okviru tega predmeta merili srčni utrip in spoznali njegovo povezanost s športnim udejstvovanjem. V ljudskem izročilu in v literaturi nasploh najdemo pravo bogastvo besedil, pesmi, lepih misli in pregovorov o srcu. Srce je zelo pogost motiv tudi v slikarstvu, kiparstvu, stavbarstvu. Najdemo ga na vezeninah in čipkah, ki so jih izvezle naše babice, na zibelkah in skrinjah, na stolih in drugem pohištvu. Pozornost raziskovalcev, ki so svojo nalogo opravljali v okviru pouka slovenščine, so pritegnila umetelno izdelana lectova srca, škofjeloški kruhki, pletena srca iz krušnega testa, pirhi... S srcem se krasijo mnogi uporabni predmeti: oblačila, nakit, voščilnice, znamke, igralne karte,... Učencem je srce najbolj priraslo k srcu kot simbol ljubezni, zato so poseben pano posvetli Valentinovemu - dnevu zaljubljencev. Prav na ta dan (14. feb.) so učenci svoje delo predstavili staršem. Pozdravili so jih z zgibanko, ki je na kratko predstavila projekt. V polurnem programu so predstavili delo pri vseh predmetih, nato pa je sledilo predavanje zdravnice o krvnem tlaku. Starši so si lahko ogledali še bogato razstavo, ki je bila rezultat enomesečnega prizadevnega dela učencev in učiteljev. Danica Sedevčič Iz PGD Dole pri Litiji Na februarskem občnem zboru PGD Dole pri Litiji smo ocenili delo preteklega leta in ugotovili, daje bilo leto 1995 eno najuspešnejših v zadnjem obdobju. Sprejeli smo nov statut in preoblikovali ureditev zadev v evidencah o delovanju gasilske organizacije. Največ pozornosti smo posvetili nakupu novega gasilskega vozila ter opreme. S tem je bilo potrebno pridobiti zelo veliko finančnih sredstev. Že proti koncu leta 1994 smo iz naslova Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in takratne Obč-niske gasilske zveze Litija dobili 70 % sredstev pod pogojem, da 30 % sredstev zberemo sami. Naleteli smo na razumevanje krajanov, kakor tudi pri nekaterih društvih, obrtnikih, delovnih organizacijah in KS. Vozilo smo opremili z najnujnejšo opremo iz namenskih sredstev Zavarovalnice Triglav, katera smo prejeli prek Občine Litija. Svečani prevzem avtomobila je bil 15.7.1995. Društvo deluje na celotnem ozemlju KS Dole, ki meri 57 km2 in pokriva 24 vasi oz. zaselkov. Prav zaradi tako obsežne in razvejane krajevne skupnosti smo se odločili, da v posameznih vaseh, kjer se že nahajajo motorne črpalke, namestimo oz. zamenjamo gasilsko opremo in tako v primeru požarov omogočimo čim hitrejšo intervencijo. Eden pomembnih dejavnikov je obveščenost (opozarjanje na nevarnosti požarov), ki se pozitivno prenaša na občane, zelo pomemben dejavnik pa je tudi vzgajanje šolske mladine -podmladka, saj je vanj vključenih kar 56 šoloobveznih otrok. Le ti se udeležujejo vseh tekmovanj, ki so razpisani in dosegajo zelo dobre rezultate. Stremimo tudi za tem, da so člani tudi strokovno usposobljeni za gašenje in reševanje ter za vodenje preventivnih akcij. Že dalj časa pa smo načrtovali, da izvedemo tečaj za čin izprašani gasilec. Tudi to nalogo smo s pomočjo Gasilske zveze Litija realizirali. Zahvala gre predvsem Gasilski zvezi Litija, vsem članom Upravnega odbora, kakor tudi vsem članom društva ter vsem krajanom in drugim, ki so pripomogli, da je bil dosežen napredek, ki je za naš kraj zelo pomemben. A. K. RAZPORED VELIKONOČNIH BLAGOSLOVOV JEDIL, velika sobota, 6.4.1996 župnija UTIJAt 6.00 - blagoslov ognja, 13.00 - Vel. Vrh. 14.00 - Sv. Jurij, 15.00 - Zg. Log, 15.30 - Gradec, 16.00 - župnijska cerkev, 17.00 - Breg, 18.00 -župnijska cerkev, nedelja, 6.30 -vstajenjska procesija župnija ŠMARTNO: 6.00 - blagoslov ognja, 9.00; 11.00, 13.00 - župnijska cerkev, 13.30 -Vintarjevec, 13.45 - Kot, 14.00 -Brezje, 14.15 - Volčja jama, 14.30 -Zavrstnik, 14.45 - Gradiške Laze, 15.00 - župnijska cerkev, 15.00 -Sp. Jablanica, 15.15 - Zg. Jablani-ca, 15.30 - Cerovica, 15.45 -Jablaniške Laze, 16.15 - Preska, 16.30 - Liberga, 16.45 - Vel. Kostrevnica. 17.00 - Lupiniea, 17.15 - Jagodnik, 17.30 - M. Kostrevnica, nedelja, 6.30 - vstajenjska procesija župnija KRESNICI 6.00 - blagoslov ognja, 10.00 - žup- nijska cerkev, 10.30 - Ribče, Lajovic, 11.00 - Kres. Poljane, 11.30 - Zg. Jevnica, kapelica, 12.00 - Jevnica, križ, 12.30 - Golišče, Stegnetova kapelica, 13.00 -Golišče, Končarjeva kapelica, 13.30 -Kres. Vrh, Rametov križ, 14.00 - Kres. Vrh, Jančar, 15.00 - župnijska cerkev, nedelja, 6.30 - vstajenjska procesija župnija VEUKA STANOA 11.00; 12.00; 16.00 v župnijski cerkvi župnija HOTIČ 7.00 - blagoslov ognja, 12.00 - Vernek, 12.30 - Jesenje, 15.30 - Sp. Hotič, 16.00 - župnijska cerkev župnija VAČE 8.30 - Potok - pri Štihu, 9.00 - pri Kunjštu, 9.30 - Široka Set, 10.00 - Bol-tija - Planinšek, 11.00 - župnijska cerkev, 13.30 - Slivna - pri Škundru, 14.00 - Gora - Na Dolini, 15.30 -Kandrše, 16.00 - župnijska cerkev, nedelja, 6.30 - vstajenjska procesija župnija POISNIK župnijska cerkev: 14.00 in 15.00, 12.00 MamolJ. 14.00 in 15.00 župnijska cerkev, 15.30 - Renke, 16.00 Sp. Tepe župnija SAVA 15.00 - Ponoviče, 16.00 - Leše. 17.00 - župnijska cerkev, nedelja, 7.00 - vstajenjska procesija župnija DOLE vsako uro od 8.00 do 16.00 v župnijski cerkvi na Dolah, nedelja. 7.00 - vstajenjska procesija župnija SV. KRIŽ • OABROVKA župnijska cerkev; 16.00 in 18.00, na podružnicah od 9.00 naprej, začenši na Brezovem Pripravil: Matjaž Berčon •o PISMA BRALCEV -e ODMEVI •« PISMA BRALCEV •© ODMEVI t PISMA BRALCEV t ODMEVI •* PISMA BRALCEV Litijski labirint U. Spoštovani občani in občanke Krajevne skupnosti Litija levi breg. Zopet je za nami leto 1995, v katerem je bilo polno presenečenj, govorjenja, uvajanje lokalne samouprave, toda zelo malo delovnih uspehov. Za Litijo, in tudi za našo krajevno skupnost, je to pomenilo, da v letu 1995 nismo izvedli niti ene investicije iz naslova nadomestila stavbnega zemljišča. Zakaj? Vsem vam je dobro poznana razvpita litijska cestna afera. Brali ste v časopisili, gledali na ATV signalu Litija okroglo mizo na to temo, nato še predstavitev svojih pogledov bivšega predsednika IS SO Litija, gospoda Slavka Rokavca. Mnogo ste slišali in videli vendar nič konkretnega samo to, da je okoli 450.000-,000,00 dolga in da se ta dolg še povečuje zaradi neplačanih obveznosti Cestnemu podjetju Novo mesto. Zaradi bojazni, da bi služba družbenega knjigovodstva plenila denar iz občinskega proračuna, so bile izdane položnice za plačilo nadomestila stavbnega zemljišča šele v zadnjih mesecih v letu 1995. Koliko se je tega denarja zbralo, s tem podatkom še ne razpolagamo. Kot sem omenil se je veliko govorilo o dolgu občine, toda sedaj je vse tiho, postavljam pa vprašanje, ali so davkoplačevalci upravičeni, zvedeti, kaj je s tem dolgom in kaj je bilo narejenega za denar, ki ga je občina plačala in ki ga dolguje Cestnemu podjetju Novo mesto. Tega podatka ni bilo nikjer objavljenega, zato vam bom predstavil (uradne podatke) pridobljene po neuradni poti, iz katerih boste lahko razbrali, kaj seje naredilo in kjer so se opravljala navedena dela V spodaj navedeni tabeli so kraji, kjer so se izvajal dela in njih vrednost: 1. L4309-Krhličje 5.046.800,00 SIT 2. R 330 - Dragovško 13.663.800,00 - 3. L 4340 - Liberga 3.255.800,00 - 4. L 4313- Polutnik 2.717.200,00 - 5. R 330 - Slatina 14.510.900,00- 6. L 4303 - Zg. Kres. vrh 7.076.200,00 - 7. L 4301 - Sp. Kres. vrh 9.801.600,00 - 8. L 4305 - Zg. Hotič 2.781.300,00 - 9. M 10-9 Biteče 15.971.350,00- L 4308-Mala Sela 18.968.200,00-A 330 - Velika Štanga - Račica 75.550.600,00 -L 4313-Bučar 7.762.000,00-L 4321 - V. Kostrevnica 4.492.800,00 -L 4303-Kresnice 4.979.950,00-L4301- Kresnice 15.361.750,00 - M10-9-Sp. Log 4.109.000,00-L 1316-Breg 10.812.050,00-R 330 - Zavrstnik 3.227.150,00 - R 330-Zavrstnik 1.594.350,00-M10-9-Pajek 12.275.000,00-R 329 - Javorje 30.278.050,00 - R329 - Nova Gora 28.387.000,00 - R 329 - Gobnik 40.582.600,00 - R 329-Kamni vrh 27.861.200,00-R 329 - Gabrska gora 20.470.200,00-M10-9-Konjšica 29.296.200,00-R323-Borovak 11.098.000,00-14308-Podbukovje 17.902.300,00-L4306-Boltija 27.902.300,00-L 4308-Laze 6.723.900,00-SKUPAJ: 473.885.160,00 SIT Spoštovani krajani mesta Litija Iz navedenega je razvidno, da od navedenega denarja ni bilo narejenega niti 1 m2 asfalta v Krajevnih skupnostih Litija levi in Litija desni breg. To vam predstavljam zaradi tega, ker nekateri ljudje iz perifernih krajevnih skupnosti, vedno zatrjujejo, da se vse dela v mestu in da to ljubo mesto izkorišča periferijo. Žal je iz prikazane tabele razvidno, da temu ni tako. Tudi z denarjem od nadomestila stavbnega zemljišča, ki se zbere v teh krajevnih skupnostih, ni nič boljše, toda na to temo prihodnjič. Toda na koncu se veeno postavlja vprašanje, kaj je za ta denar narejenega. Cestno podjetje Novo mesto naj bi po pogodbi opravilo naslednja dela: 1. Opravljena asfaltna dela 163.582 rt? 2. Opravljeni izklopi III. kat. 30.277 m3 3. Opravljeni izkopi IV. kat. 70.327 m3 4. Opravljeni izkopi V. kat. 14.612 nf 5. Navoženega tampona 136.806 m3 6. Narejenih propustov 1.052 m 7. Narejenih muld 33.880 m 8. Narejenih bankin 78.366 m Spoštovani občani. Mislim, da imajo davkoplačevalci pravico zvedeti od pristojnih v Občini Litija ali so ta dela res opravljena, koliko dolguje občina še Cestnemu podjetju Novo mesto, ven- dar pa je na to temo vse tiho, morda pa bo le dal kdo od odgovornih odgovor na to vprašanje vsaj svetnikom v občinskem svetu. Ljudje v krajih pa se lahko sami prepričajo, ali so res ta dela opravljena v njihovih krajih. Ciril Golouh Moje razmišljanje ob 8. marcu Italijanski katoliški tednik je zapisal, da je treba črtati s koledarja 8. marec, ker so Italijanke že hrabre le-vinje, velik prostor pa zavzemajo ženske tudi v papeževem srcu. Brali smo res, da seje papež opravičil ženskam, ker je cerkev tisočletja zapostavljala ženo. Ni mi pa znano, kdo je črtal praznik - dan žena pri nas v Sloveniji. Samo enkrat v letu so se moški posvetili ženskam (ne samo materam, kot je sedaj materinski dan). Leta 1910 so ženske prvič protestirale za svojo enakopravnost. To je spodbudilo nemško revolucionarko in pisateljico Klaro Zetkin, da je na II. ženski konferenci v Kopenhagnu predlagala 8. marec za praznik žensk. Na satelitski TV sem videla, da ga mnoge države na svetu še praznujejo. Žena! Pojem lepote, nežnosti, ljubezni in delavnosti. V zgodovini iz roda v rod zapostavljena, zaničevana. Brala sem Petra Velikega - mogočen ruski car v 17. stoletju, katolik, ko se je naveličal žene, jo je dal zapreti v samostan, ji vzel otroka, se poročil z drugo, pa tudi ob njej menjaval številne ljubice. Ko je sinovo dekle rodilo (to ni bilo po volji lasta), so otroka umorili. Na milijone deklic na Kitajskem, v Indiji še danes uničijo še preden se rodijo ali tik po rojstvu. V mnogih zaostalih državah izrezujejo 6. letnim deklicam ščegetavček. da ja ne bi kdaj kaj lepega doživljale v spolnosti. Torej, pogledati v žensko zgodovino je boleče še danes. Pri nas v Sloveniji je malce bolje, vendar tudi v 75 % družin je žena še vedno manjvredna, brez pravic odločanja, brez osebne svobode. To mi je potrdila strokovnjakinja, ki se ukvarja z odnosi moški - ženska. Zato se sprašujem, zakaj Slovenci ne bi več praznovali tega praznika, ker še zdaleč nismo enakopravne. Zakaj ga moramo praznovati ilegalno? Pa vseeno, letos mije bilo za dan žena zelo lepo. Obiskala sem kar dva koncerta. V šmarski dvorani sem gledala in poslušala mlade pianiste in mlade pevce iz Litije, ki jih uči in vodi mlada učiteljica ga. Selma Gradišek. Hvala ti Sehna, hvala vam, mladi pianisti in pevci, lep večer ste pripravili svojim staršem in tudi nam Šmarča-nom, razen ene gospe ni bilo v dvorani. Zelo vam je lahko žal (bila sta tudi dva gospoda). Na drugem koncertu pa sem poslušala v litijski dvorani mlado litijsko godbo na pihala in ženski učiteljski pevski zbor iz Gradca, oboje pod vodstvom g. Kolarja. Dvorana je bila polna in navdušeno smo mladi in stari s ploskanjem spremljali nastopajoče. Litijska krajevna skupnost je počastila ženski spol za praznik z rdečimi nageljnom - simbolom ljubezni Hvala vama, Selma in g. Kolar za prisrčen glasbeni večer. Le naprej, drugo leto ob 8. marcu se spet slišimo. Ženske bomo pa še naprej večne, neutrudljive bojevnice in zraven lepe, ljubeče, delavne in nežne v življenju. Zato je prav, da se nas, vi, dragi možje, vsaj enkrat v letu spomnite s kakšno lepo rožo. In prav bi bilo, da bi 8. marec še praznovali, dokler tudi v Sloveniji ne bomo 100% enakopravne. Albinca Tomažič Kako se ubraniti pred potepuškimi psi Novi Odlok o javnem redu in miru občine Litija, kije v fazi sprejemanja, v III. poglavju govori o varstvu ljudi in premoženja. V členu 9. točke 9., 10., 11. ter 12. govori o pseh, in sicer: Zaradi varstva ljudi in premoženja je prepovedano puščati pse brez nadzora, voditi popadljivega psa brez nagobčnika, namerno dražiti, plašiti ali ščuvati živali, imeti psa, ki s svojim lajanjem moti okolico. Od teh materialnih določb so določbe 9. člena, točka 9. in točka 10. sankcionirane. Po 28. členu, točka 9. in 10. se bo lahko kaznovalo osebo za prekršek, če bo vodila popadljivega psa brez nagobčnika ali osebo, ki bo puščala psa brez nadzora, z denarno kaznijo od 10.000,00 do 20.000,00 tolarjev. Zakaj to pišem? Pišem zaradi pre-nekaterih lastnikov psov, ki nimajo svojih ljubljencev privezanih in se ti prosto gibljejo po celotnem naselju in tudi po gozdovih. Ne samo, da se gibljejo brez nadzora, nekateri od teh so celo popadljivi, napadajo otroke in celo odrasle ljudi. Žal lastniki psov zagotavljajo, da so njihovi ljubimci nenevarni, toda žal temu ni nikoli verjeti. Poglejmo si samo primer okolice osnovne šole Gradec. Tu je cela združba domačih ljubljencev, pet pa tudi več, ki se prosto podi okoli šole vsakodnevno, ali so nevarni ali ne, naj povedo ljudje, ki si ne upajo hoditi po cesti, ki morajo spremljati otroke v šolo ravno zaradi napadalnih psov. Slučajni sprehajalec na poti v Sviben izza ovinka zagleda psa ovčarja, ki mu pokaže zobe. Kaj mu je narediti? Previdno se umakniti, če je še čas zato. Sprašujem odgovorne v občini, kdo bo napravil red na tem področju, ali res samo čakamo, da bo prišlo do najhujšega. Prepričan sem, da se ljudje tudi na drugih področjih srečujejo s takimi problemi, zato apeliram na vse, da take primere prijavljajo policijski postaji in da s skupnimi močmi prisilimo lastnike, da imajo te na mestih, kamor spadajo. Preprosto rečeno, neodgovorni lastniki psov tudi v času, koje bilo dano obvestilo o pojavu stekline na območju občine, puščajo svoje ljubljence, da se prosto gibljejo po naseljih. Prepričan sem, da odlok tega problema ne bo rešil, pač pa bodo morali lastniki psov boti spoštovati pravila igre na tem področju, ali pa bo ostalo po stari navadi (psi lajajo, karavana gre naprej). Ciril Golouh Pisma bralcev se ne lektorirajo! GLASILO OBČANOV, marec 199 ZAHVALE, REKLAME Ni več bolečin in trpljenja, vse to je vzela mrzla zemlja, tiho k grobu pristopite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA 15. januarja nas je nepričakovano zapustil brat, stric ter svak ALOJZ OBLAK -SALARJEV LOJZE roj. 30.05.1930 iz Radgonice 3, Dole pri Litiji Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste priskočili na pomoč, darovali cvetje ter sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pogrebcem, govorniku za besede slovesa ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi Sreča človeka je, da ne ve, kaj mu je, kaj je, da mu je zaklenjeno, kar mu je namenjeno. ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta in dedka LADISLAVA ZUPANČIČA iz Litije se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem IMP črpalke Ljubljana za izrečena sožalja, cvetje, sveče ter vsem, ki so nam ob tem težkem trenutku kakorkoli pomagali in ga pospremili na prerano zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred, sodelavcu za besede slovesa ter trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: žena Joži, hči Katarina z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi našega očeta FRANCA KOVAČA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za vso pomoč, darovano cvetje, sv. maše in sveče. Hvala tudi g. župniku Zaletelu, g. dekanu Masniku za poslovilne besede in g. Juvanu ter pevskemu zboru Vače. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žena Pavla in sin Stane z družino ZAHVALA Ob smrti dragega moža, ata, starega ata, strica PAVLA RESNIKA (15.7.1939-22.10.1995) iz Kamnega vrha 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani. Zahvaljujemo se za vso pomoč, podarjeno cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred, gasilcem, pevcem in gospe Heleni Perko za občuteno izražene besede slovesa ob grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Njegovi domači ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, starega očeta in tasta JANEZA LAJOVICA iz Kresnic se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, vence, sveče in izraženo sožalje. Posebna hvala pevcem iz Kresnic za lepo zapeti žalostinki in govornikoma g. Stanetu Pepelnaku ter g. Francu Mihelčiču za poslovilne besede. Hvala gasilskemu društvu, njegovim ribiškim prijateljem, Zvezi borcev Kresnice, Balinarskemu klubu Jevnica in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni smrti našega JANEZA ZAGORCA iz Črnega potoka, delavca podjetja TABOR Ljubljana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in sodelavcem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo za pomoč: sosedi Stani Janežič, sestram usmiljenkam doma Tišje in kolektivu podjetja TABOR; za dolgoletno skrb za časa njegovega življenja pa Alojzu Gromu iz Litije. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, govorniku za poslovilne besede in trobentaču za zaigrane pesmi ob slovesu. Vsi njegovi Ostali so le sadovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata JOŽETA GROBOUŠKA iz Litije Mnogi vas je bilo, ki ste ga tistega mrzlega zimskega popoldneva pospremili na njegovi zadnji poti. Prijatelji, sosedi, znanci in sorodniki, hvala vam za pozornost, za vsa izrečena in poslana sožalja, cvetje ter darove v njegov spomin. Posebno zahvalo pa naj prejme tudi dr. Marko Kolšek za vso skrb in pozornost v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se gospodu dekanu Antonu Masniku za lepo opravljen obred, šmarskim pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in babice ANE HAUPTMAN roj. ZUPANČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebno se zahvaljujemo osebju doma Tišje za vso skrb in nego, g. župniku za lepo opravljen obred in šmarskim pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ELEKTROMONTAZA REPOVŽ Nudim hitro in kvalitetno previjanje elektromotorjev in električnega ročnega orodja po zelo ugodnih cenah. ELEKTROMONTAZA REPOVŽ DRAGO S. P. POLŠNIK 26 a 1272 POLŠNIK tel.: 061-873-102 AVTO ŠOLA SI * CAR SVETIČ vabi vse zainteresirane občane na BREZPLAČNI TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV A, B, C IN E KATEGORIJE, ki se bo pričel v torek, 2. aprila 1996, s prlčetkom ob 16. uri. Vse informacije dobite na Graški cesti 2, vsak dan od 14. - 15. ure in od 19. - 20. ure, po telefonu: 061/833 - 140. Nudijo vam možnost obročnega odplačevanja, organizirajo tudi tečaj prve pomoči. KOZMETIČNI SALON TALIJA LUKE SVETCA 1 LITIJA, TEL.: 883 643 Pri nas vam nudimo program THALCO za celo telo. Kozmetični preparati z algami pokrivajo celotno področje nege. Lepoto, zdravje in energijo boste v kozmetičnem salonu pridobili iz mikrozdrobljenih alg. Posebno učinkovite so: - obloge za telo (odpravljajo EDEME IN MAŠČOBNE BLAZINICE, krepijo KOŽNO TKIVO) - gel iz alg za telo (za obnovo ČVRSTOSTI IN NAPETOSTI) PRIHAJA CAS, KO JE NASA ZUNAJNOST BOLJ IZPOSTAVLJENA POGLEDOM. Program THALGO posebej skrbno obravnava nego obraza in dekolteja za vse vrste kož. Ugotovili so, da alge vsebujejo številne minerale, proteine in lipide, in delujejo antivirusno. V sodobnem času pa si želimo čim več naravnih in neškodljivih postopkov. Vabim vas, da se o kakovosti proizvodov THALGO prepričate v salonu TALIJA. Pridite ali pokličite! OB PONEDELJKIH, SREDAH, PETKIH popoldan ter OB TORKIH IN ČETRTKIH popoldan LAHKO TUDI SAMO PO NASVET! FRANCIROKAVEC OBČINA LITIJA SE PREDSTAVI KDO JE KAJ? To se večkrat sprašujemo, ko pomislimo na našo občino oz. občinsko upravo. Da pa bi natančno vedeli, kaj se v stavbi na Jerebovi 14 nahaja, smo pogledali v statut občine Litija. Občina kot taka ureja zadeve lokalnega pomena, ki so določene z zakonom o lokalni samoupravi in sicer to počne preko svojih organov. Teh je kar nekaj. Občinski svet, v katerem sedi 26 članov, predstavlja najvišji organ odločanja v občini; ta organ oziroma svetniki se odločajo o vseh pomembnih stvareh v občini. Zato v njem verjetno prihaja tudi do najbolj očitnih konfliktov, ki so bralcem poznani kot strankarski spori. Ta nasprotja se izražajo na rednih in izrednih sejah, kijih sklicuje predsednik občinskega sveta, v tem mandatu je to g. Franci Rokavec, njegova naloga pa je tudi, da seje vodi in jih skuša uspešno pripeljati do konca. Da bi občinskemu svetu zagotovili nemoteno in strokovno vodeno delo, so bili ustanovljeni tudi odbori po različnih dejavnostih. Njihova naloga je, da pripravljajo razna poročila in predloge, skratka, da spremljajo zadeve iz svojega delovnega področja in dajejo občinskemu svetu in drugim svoja mnenja in predloge. Drugi najpomembnejši organ v občini je vsekakor župan, ki predstavlja občino, bdi nad izvajanjem odločitev občinskega sveta, nadzoruje delo občinske uprave in opravlja še kup drugih nalog. Župan občine je seveda vsem poznan Mirko Kaplja. Morda pa ne veste, da ima tudi svojega namestnika, podžupana dr. Staneta Ptičarja, ki pa je bolj poznan zdravnik kot politik. Če predstavlja občinski svet organ odločanja, mora nekdo njegove odločitve izvrševati, to pa je občinska uprava s svojimi številnimi oddelki ter njihovimi načelniki. Pravzaprav pa jih je le pet. Oddelek za finance, v katerem uraduje mladi Marko Juvančič, skrbi, da se občina prebije skozi leto in pri tem ne bankrotira. Oddelek za družbene dejavnosti in njegov načelnik Marko Povše sta razpeta med kulturo, zdravstvom, vzgojo, športom, izobraževanjem, otroškim varstvom ter med mnogimi drugimi. Oddelek za pravne zadeve ni tako opazen kot drugi, a je vseeno nepogrešljiv s svojim načelnikom Markom Godcem za krmilom. Gospodarska infrastruktura pa je področje, ki zajema in še nismo prišli do konca. Ves ta nered skuša urejati načelnik Tone Kovic. Z oddelkom za splošne gospodarske zadeve pa se trudi edina načelnica v občini Teja Rozina. Spremlja gospodarska gibanje v občini in skuša pospeševati razvoj kmetijstva, turizma in obrti - dela ji v naši občini še dolgo ne bo zmanjkalo. Delo občinskega sveta, občinske uprave in župana skuša koordinirati tajništvo, ki ga vodi tajnik občinske uprave Martin Hostnik. Tajnik tudi "odloča" o zaposlovanju, napredovanju in o odgovornosti zaposlenih. V statutu, ki smo ga listali med drugim piše, da občina varuje koristi svojih občanov, kar bi lahko povedali tudi drugače: občina obstaja zaradi občanov in MIRKO KAPLJA MARTIN HOSTNIK urejanje prostora, varstvo okolja, promet, javni red, stavbna zemljišča ne obratno. A. Š. Hunto diliiioi Ustanoviteljica: Občina Litija Ureja uredniški odbor: Jože Grošelj, Lučka Hostnik, Marko Juvančič, Jože Sevljak (odgovorni urednik), Dajana Žabkar (lektoriranje). Oblikovanje in tehnično urejanje: M. Helena Zupančič Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Občina Litija Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14, za Glasilo Občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18.2. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov. PROČELJE DVORANE NA STAVBAH - ŠE ENA LITIJSKA SRAMOTA?! O dvorani Odkar je bila v Litiji zgrajena nova športna dvorana, se zdi, da so vsi pozabili na dvorano na Stavbah. Dvorana je precej zanemarjena in vsakomur je jasno, daje brez pravega gospodarja in da propada. O tem pričajo popackana fasada, odtrgani žlebovi ter razbita stekla. Dvorana je na tako životarjenje obsojena že kar nekaj časa, kar pa ne pomeni, da so vsi pozabili nanjo. Dvorana je last občine Litija, Zavod za izobraževanje in kulturo pa je občinska institiu-cija, ki naj bi bila po naravi svojega dela pristojna za upravljanje takih objektov (kot so npr. osnovne šole javni zavod, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem, pristojne za upravljanje šolskih zgradb). Zavod za izobraževanje in kulturo na problem upravljanja dvorane opozarja že od konca leta 1994; opozarja župana, svet občine, odbor za družbene dejavnosti in druge. V svoji pobudi za prenos upravljalskih pravic navajajo predvsem propadanje objekta, ki je že bil pred leti prenovljen, a mu danes tega ni videti. Lani se je zdelo, da se bo sesedla streha. Ta najbolj vidni in grozeči problem so uspeli sanirati, vse ostalo pa še čaka na pravega gospodarja, ki bo prevetril stavbo. V dvorani se resnici na ljubo vedno kaj dogaja. Uporabnikov je veliko, pa naj so to prodajalci, gostujoči ansambli ali domače kino predstave. Dejstvo pa je, da bi se morali z njimi dogovoriti o pogojih, v katerih lahko koristijo dvorano, o pravicah in na koncu o dolžnostih, kijih imajo kot uporabniki. Zavod za izobraževanje in kulturo opozarja, da bi obseg dejavnosti v dvorani na Stavbah potekal v višini dogovorjenih finančnih sredstev in sprejetih programov dela. Tako je strah v svetu občine glede prenosa upravljanja dvorane na Zavod neupravičen. Sam prenos ne zahteva več finančnih sredstev za dvorano kot so tista, ki jih občina za dvorano namenja že zdaj. Zagotavljajo pa s strani zavoda, da bi se v bodoče s stavbo in z vso imovino v njej bolj skrbno ravnalo, uporabnikom namreč ni mar objekta kot celote. In čeprav imamo lepo in novo športno dvorano, v kateri dogajanje postaja vse bolj pestro, bi nam moralo biti jasno, da tak objekt ne more postati še kulturni center občine, ker primeren prostor že imamo. Občina mora le poskrbeti, da pred našimi očmi ne propade. A.Š. pa nic... GARDEROBA = ROPOTARNICA JUŽNA FASADA POGLED V PODODERJE