Tomšičeva ulitem Oglasni oddelek: n štev. 21-896, u 21-832 — PoStnl naročnina 2M din taci 10 Bi UTO TOL, tur. WT SLOVENSKI Izdaja 'ii^ tiska časopisno-založniško podjetje Slovenski poročevalec-'— Direktor; Rudi Janhuba — Glavni im odgovorni urednik: Sergej Vošnjait — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev 5 telefon Stev 23-522 do 23-526 — Uprava; Ljubljana, štev. 5-II._ telefon štev. 23-522 do 23-526 — Ljubljana. Kardelj eva ulica štev. 6. ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje predal 29 — Tek. r. 60-KB 5 Z-367 — Msečna. PREDSEDNK TITO SE JE VRNIL V BEOGRAD Dragoceni sadovi obiska No trgu pred železniško postajo je predsednika republike sprejelo nad 350 tisoS Beograjčanov In ljudi In okolico Predsednik Tito je zbrani množici govoril o poti jugoslovanske delegacije po Sovjetski zvezi in Romuniji BEOGRAD, 28. junija. (Od našega beograjskega dopismnfoa). Prebivalstvo glavnega mesta Jugoslavije je priredilo veličasten sprejem predsedniku Titu in njegovim sodelavcem ob vrnitvi v Beograd. Na Trgu bratstva in enotnosti pred železniško P°" stajo je 350 .tisoč Beograjčanov navdušeno manifestiralo svojo privrženost politiki jugoslcvan ske vlade, politiki aktivne miroljubne koeksistence, ki je dala tako bogate plodove tudi na državnem obisku predsednika Tita v Sovjetski zvezi in Romuniji. — Trg pred železniško postajo Ije postajal pretesen za ogromno množico Beograjčanov že minogo pred 7. uro zvečer, za katero je bil napovedan prihod predsednikovega modrega vlaka. Prav tako so mnogo pred prihodom predsednika Tita Beograjčani napolnili pločnike z obeh strani Nemanjine ulice, ulice Miloša Velikega in ostalih ulic, ki peljejo proti bivališču predsednika Tita tna Dedinjah. Vreme je bilo ves dan oblačno; kazalo je na dež, popoldne pa se je začelo jasniti in topli Bončni žarki so 1 pozl.atiM ulice B-eograda in trg pred železniško postajo, okrasen z državnimi in partijskimi zastavama. Ogromen napis »Dobrodošel- tovariš Trto!« na poslopju pošte- pred postajo je izražal pozdrave vseh Beograjčanov, kj so težko čakali dia skoraj po enomesečni odsotnosti sprejmejo zopet v, svojo sredo predsednika republike lin člane jugoslovanske delegacij e. Na slovesno okrašenem peronu železniške postaje so se že kmalu po 6. uri zvečer začeli ehiraihi naši državni in politični funkcionarji, javni itn kulturni delavci in drugi. Ob 18.45, ko je zadonela prva iz serije 21 topovskih salv, ki je oznanjala, da se predsednikov modri vlak bliža Beogradu, So bili na pe- ronu zbrani že vsi, ki so prišli pozdravit tovariša Tita in njegove sodelavce. Točno ob 7. uri zvečer se je predsednikov vlak neslišno ustavil na postaji. Ko je izstopil iz vlaka, se je predsednik TitcA prisrčno pozdravil najprej s predsednikom zvezne ljudske skupščine tov. Mbšo Pijadotm, s podpredsedniki zveznega izvršnega sveta, z državnimi funkcionarji, predstavniški diplomatskega zbora ter drugimi prisotnimi, pregledal častni bataljon, nato pa odšel na trg pred železniško postajo, kjer @a je ogromna množica 'Beogrtajičaniov navdušeno pozdravila. Predsednik republike je nato Beograjčanom govoril o cilju in rezultatih obiska jugoslovanske državne delegacije v Sovjetski zvezi in Romuniji. Dejal je med drugim: GOVOR PREDSEDNIKA TITA »Težko je opisat, z besedami vse, kar smo doživeli v Sovjetski zvezi, lahko pa rečem, da je prisrčnost, s katero smo bili sprejeti, presegla vsa naša pričakovanja,« je uvodoma dejal Tito in poudaril, aa so se jugoslovanski voditelji ob srečanju 6 sovjetskimi ljudmi prepričali, da je bilo sovjetskim državljanom vse tisto, kar se je dogodilo 1. 1948 in po njem, tuje, nerazumljivo in strašno, prav tako kakor nam. »Videli smo, da je njihova globoka želja, da se mračna neposredna preteklost da v pozabo in da služi kot pouk za prihodnost, memento o tem, kar se ne sme nikdar več dogoditi,« je rekel Tito, in dodal: »Najgloblji vtis pa so nam napravil: sovjetski ljudje, ki se jim na obrazu pozna, da se zavedajo svojih velikih perspektiv.« Tito je omenil tudi prisrčnost, ki je prevladovala med razgovori 9 sovjetskim: voditelji in omogočila redakcijo obeh že poznanih deklaracij o sodelovanju med obema državama in o »tikih med obema partijama. »Kal vidimo v deklaracij-? Deklaracija pomeni krepak korak naprej v razvoju in aplici-ranju beograjske deklaracije. Deklaracija znova z vso jasnostjo govori o tem, kakšni so in kakšni morajo biti naši bodoči odnosi. Prav zaradi tega presega okvire odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo ter postaja dokument, ki ima mednarodni pomen. Med obisKom v Rusiji smo se prepričali, da sovjetsk' ljudje in današnji voditelji žele predvsem mir, da b! lahko gradili svojo boljšo prihodnost. Zato bi se rad dotaknil komentarjev, ki so »premljal- naše potovanje po Sovjetski zvezi in Romuniji. Velika večina je pozitivno ocenila naše potovanje, neznaten del komentatorjev in razlagalcev pa ni hotel videt: bistva našega obiska ali, pa ga je zlonamerno tolmačil, kot da gre za nekakšno vnovično združevanje komunističnih sil proti tako imenovanemu svobodnemu svetu Sleherni, kdor je v zadnj:b letih spremljal našo zunanjo politiko, se lahko ob tem le nasmehne In pravi: absnrd. Naš obisk v Sovjetski zvezi in Romuniji j® samo logično nadaljevanje naše načelne zunanje polit-ke sodelovanja z vsemi, nevmešavanja V notranje zadeve in aktivnega sožitja med državami z različnimi družbenimi ureditvami,« je dejal Maršal :n pri tem poudaril. da je popolnoma logično, da si želimo imet: čimboljše odnose tudi s tistimi državami, k; gredo k istemu cilju kot mi. to je v socializem. »Seveda s tem ni rečeno, da mislimo kvariti naše odnose z ■ahodnimi deželami. odnose, ki gm<> jih ustvarili v obdobju, za katerega lahko rečemo, da Ja Sati, da je tudi sovjetsko gledišče o tem vprašanju podobno. S tem hočem reči, da so se v Zahodni Nemčiji brez potrebe pojavili nekateri nervozni komentarji, v katerih trdijo, da smo mi zdaj spremenili svoje Drugi problem, ki je ponovno prišel do izraza v komentarjih, in sicer v glavnem n* v pozitivnem, pač pa v negativnem smislu, je bilo vprašanje Balkanske zveze. Pisali in govorili so namreč, da je Balkan. nje čedalje boljša in plodnejša (ploskanj e). Tovariši in tovarišica, doslej sem govoril o našem uspešnem obisku v Sovjetski zvezi, itoda ob našem odhodu v to deželo so romunski voditelji izrazili stališče do tega vprašanja in da ska zvesa zdaj .popolnoma po- željo, da bi ob povratku prišli ........ 1 •. J • _ X « DomiinHn no bilo za nas zelo težko. Ml Selimo te odnose še poglobiti in razširiti in nasprotno lahko trdijo le tisti, ki ne samo, da ne marajo socializma, marveč ga tudi mrzijo,« je dodal Tito in poudaril, da je nervoza nekaterih ljudi brez osnove in škodljiva in da bi bilo treba z večjo dozo realnosti gledati na vedno nove elemente, ki se porajajo v razvoju mednarodnih odnosov. Ko je Tito govoril o neaktu-alnosti tako imenovane teorije o »železni zavesi«, o nekaterih pr:merih prizadevanja, da se ta železna zavesa ohrani ter o pomanjkanju dobre volje tistih, ki danes največ govore o »železni zavesi«, da bi upostavili tesnejše stike z državami, ki sodijo v to območje in a tem odprli pot medsebojnega zaupanja, je prešel na naše odnose z drugimi vzhodnoevropskimi državami. »Tudi z drugimi vzhodnimi državami želimo vzpostaviti trdne osnove za bodoče sodelovanje, toda postavlja se vprašanje, ali so naši dosedanji odnosi a temi državami dosegli povsod isto raven in ali je na primer z vsemi temi državami že možno tako sodelovanje kot smo ga recimo dosegli s Sovjetsko zvezo,« je rekel Tito in nadaljeval: »V nekaterih državah takt pogoji so, v nekaterih pa jih ni. Glede tistih, s katerimi naši odnosi še niso dosegli zadovoljive ravni: lahko rečem, da tega niso krivi narodi, marveč omahovanje in vzdržanost nekaterih vodilnih ljudi, ki jim je danes težko reči to, kar bi bilo treba povedati, misleč, da se bo s tem zmanjšal njihov ugled. Kar se nas tiče, lahko rečem, da bodo na naši strani naleteli vedno na razumevanje, to pa je neobhod-no ne samo v odnosu do nas samih in v odnosa do držav, ki grade socializem, marveč tudi t mednarodnem merilu.« Sovjetski voditelji so pokazali veliko razumevanje za gospodarsko sodelovanje na enakopravni osnovi, predvsem kar zadeva znatne kredite pod zelo ugodnimi pogoji. Tito Je poudaril, da taka odlika gospodarskega sodelovanja najbolj ustreza našim potrebam in da bi želeli, da bi postala praksa tudi v naših gospodarskih odnosib s drugimi državami. Posebno je poudaril, da sovjetski voditelji niso pokazali niti najmanjšega prizadevanja odvrniti nas od naših načel enakopravnega sodelovanja — ekonomskega, političnega In kulturnega, in dodal: »Menim, da je nepotrebno zapravljati besede okrog namigovanj o tem, da znova Izgubljamo svojo neocvisnost in padamo v roke nekoga.« Kar zadeva nemško vprašanje je bilo moje izvajanje v moskovskem govoru moje osebno gledišče in gledišče naše vlade. Seveda je bUo za dm prijetno «11- smo se pridružili gledišču sovjetskih voditeljev. Jaz sem ne samo enkrat zagovarjal isto gledišče, ki sem ga zagovarjal tudi v Moskvi, in to celo še prej, preden so sovjetski voditelji prišli v Beograd. Tega se spominjajo tisti vodilni možje iz Zahodne Nemčije, s katerimi sem govoril, to pa je znano tudi iz tiska. Potemtakem na naši strani v tem oziru ni nikakršnega odklona od prejšnjega stališča. Mi trdnp stojimo na stališču, da je treba, če se hočemo stvarno lotiti obravnavanja takšnih važnih in velikih problemov, videti dejstva takšna, kakršna so, pa čeprav so včasih neprijetna posameznikom, ki stoje na drugačnem stališču. Ponovno poudarjam, da sodimo, da je to stvar nemškega naroda, naloga vseh drugih pa je pomagati, da bi prišlo do stvarne ureditve glede združitve Nemčije (ploskanje). Tovariši in tovarašice, žal nam je bil, ker smo med našim bivanjem v Sovjetski zvezi videli, da so nekateri krogi in del tiska v Ameriki s hudo nervozo in tu ogoVčeno nastopili proti temu, da bi mi vzpostavili čim boljše odnose s Sovjetsko zvezo. Celo tako daileč so šli, da so grozili s tem, da je treba takoj ustaviti sleherno pomoč Jugoslaviji. Vi veste, da smo mi vedno izražali našo hvaležnost za pomoč, ki jo ameriška vlada in narod dajeta Jugoslaviji. toda poudariti moram, da nikdar nismo privolili v to, da bi nam to pomoč dajali s kakšnimi poniževalnimi pogoji ali s pogoji, ki bi nam zvezali roke v naši neodvisni zunanji in notranji politiki (ploskanje, Tito! Tito!). Tako je bilo v preteklosti, to pa velja tudi v prihodnje. Po drugi strani pa moram reči, da smo se vsi razveselili, ko smo videli da najodgovornejši ljudje in velikanska vfe-čina ljudstva v Ameriki drugače presojajo uaš obisk v Sovjetski zvezi in da, lahko rečemo, velika večina pravilno razume naše prizadevanje, da bi navezali čim boljše in čim trd. nejše stike z vsemi deželami v skladu z načeli naše zunanje politike, ki temelji na tem, kar je najbolj bistveno — na težnji, da bi človeštvu zagotovili mir, da bi upostavili enakopravno in koristno sodelovanje med vsemi deželami ne glede na notranje politične sisteme in da bi krenili po poti mirobljub-nega obravnavanja raznih še spornih mednarodnih problemov (ploskanj e). kopana in da je o tem bilo govora na moskovskem sestanku. Da, v Moskvi je bilo govora o Balkanski zvezi — toda mi smo načeli razgovor o njej, pojasnjujoč, kakšen značaj ima zdaj ta zveza in kaj je cilj tega balkanskega sodelovanja. Pojasnili smo, da ta cilj ni naskakovanje odprtih vrat, marveč mora biti in tudi je podlaga zelo koristnega prijateljskega sodelovanja med tremi deželami, ki so v določenem trenutku bile dale prednost vojaški plati tega spo- tudi v Romunijo na državniški obisk. Cas nam ni dovolil, da bi sprejeli daljši rok od tTeh dni, čeprav so oni to želeli. Toda tudi v tem kratkem času smo se lahko v tej sosedni deželi temeljito pogovorili o vseh problemih, tako o tistih iz minulosti, kakor tudi o sedanjih, pa tudj 'O prihodnosti na splošno, pri čemer smo sprejeli koristne sklepe. Tu je treba omeniti tudi izjavo, ki je bila ob tej priložnosti podpisana in ki pomeni ne samo velik korak naprej, temveč tudi podlago za utrditev razuma. Mislim, da Balkanski prijateljskih odnosov in sporazum kot podlaga za sode- s<5delovgnja_ Tudi v Romuniji je prišlo do razgovorov o mnogih vprašanjih gospodarskega, političnega in kulturnega značaja. Prepričali smo se, da so dani zelo ugodni pogoji za razširitev izmenjave dobrin med našima dvema deželama, v nekaterih panogah pa tudi za medsebojno tehnično pomoč In dopolnjevanje. Raz-govarjali smo se in načelno sklenili, da bosta obe vladi določili svoji komisiji, ki bosta vsestransko poučili in pripravili elaborate za izgradnjo djer-dapske hidrocentrale, ki bo velikanskega obsega in izredno ve. likega pomena ne samo za naši dve deželi, temveč tudi za druge (močno ploskanj® in vzklikanje). Razen o teh vprašanjih »mo se razgovarjali tudi o naši narodni manjšini v Banatu, v Romuniji, ki je 1948 prišla v zelo težaven položaj, ki so jo izseljevali itd., ki pa so jo v glavnem že vso vrnili v njene kraje, medtem ko so tiste, ki so bili v zaporu izpustili. Romun- lovanje ni ničesar izgubil, da pa čedalje bolj dobiva miroljuben značaj in da pomeni prispevek dežel, ki so ga sklenile, k upostavitvi čim boljših odnosov z drugimi deželami in utrditvi miru na svetu (ploskanje). Tam ni bila izrečena nobena beseda,, ki bi bila navzkriž s takšnim smislom tega sporazuma. Mislim, da gre v tem primeru za pomanjkanje realnosti, pomanjkanje dinamičnega presojanja razvojnega procesa mednarodnih odnosov, procesa svetovnega dogajanja sploh. Mislim, da v tern oziru nekateri ljudje preveč zaostajajo za dogodki in presojajo stvari statično, tako da se jim vse tisto novo in boljše zdi nekaj strašnega “in zato teniu .pripisuj e j o-negativne težnje. Jasno je, da mi ne moremo od takšnih posameznikov zahtevati, naj dialektično presojajo razvojni proces mednarodnih odnosov, vendarle pa bi lahko od njih zahtevali več logike in realizma, kajti blagodejnost nove poti — ki so jo sprejele mnoge velike dežele — da je namreč boljše obravnavati razne probleme na miren način kot pa zaostrevati stvari s hladno vojno, se pravi, da je zdaj že prišlo do tega, da je bila odklonjena misel na nekakšno obračunavanje z orožjem ker so se ljudje prepričali, da tega ne želi noben narod, marveč da vsi hočejo mir, ki bi omogočil, da bi se narodi posvetili svojemu ustvarjalnemu delu, ta blagodejnost nove poti se je torej pokazala že v praksi (Tako je, tako je). Nam je po drugi strani ljubo, ker so tako v Grčiji kakor v Turčiji prišli v veliki večini do izraza pozitivni komentarji, pozitivna pojmovanja pomena našega o-biska v Sovjetski zvezi — to pa potrjuje naše prepričanje, da se bodo takšne pozitivne težnje čedalje bolj krepile in da bosta naše prijateljstvo in sodelova- Predvčerajšnjim se je predsednik Tito s sodelavci vrnil v domovino. Na sliki: Predsednik Tito se na beograjski železniški postaji pozdravlja z Aleksandrom Rankovičem. ski vodilni tovariši »o zelo odločno izjavili, da si bodo prizadevali vse to v najkrajšem času popraviti, da bi »e ljudje vrnili na svoje domove in da bi jim povrnili tisto, za kar so bili oškodovani (ploskanje in vzklikanje). To so bila glavna vprašanja, o katerih smo se tam razgovarjali. Globoko smo prepričani, da bo naše sodelovanje zelo plodno in da bo prijateljstvo med našima dvema deželama, ki se nikdar nista vojskovali druga proti drugi, čedalje trdneje. »Romunski narod nas ja neverjetno toplo tn prisrčno sprejel. Na vsakem koraku so Romuni izražali simpatije do naše države in naših narodov in prepričali smo se, da je romunski narod zelo težko prenašal vaa tisto, kar se je po letu 1948 dogodilo med našima dvema državama,« je zaključil svoj govor predsedn.k republike Tito z željo, naj bi se sodelovanje med jugoslovansk mi in sovjetskimi narodi ter Romuni še naprej uspešno razvijalo. Množice Beograjčanov so pogosto prekinile govor tov. Trta z navdušenim odobravanjem. . Konec govora so IBeogira jčlanli pozdravili z aklamacijami predsedniku Titu in njegovi politiki prijateljskega sodelovanja z vsemi narodli. Ti pozdravi so s« ponavljali tudi na vseh ulicah, ki peljejo‘proti Dediiinju, na katerih so množice Beograjčanov čakale, da pozdravijo prvjrgia meščana svojega mesta in njegove sodelavce po vrnitvi v njihovo sredino. M. Pogačnik Sestanek na Brioni k Predsednik Naser bo obiskal sredi Julija Jugoslavijo Beograd, 28. jun. V Beogradu in Kairu je bilo danes objavljeno skupno sporočilo o obisku predsednika Egiptovske republike Nasera v Jugoslaviji. Sporočilo pravi: »Na povabilo predsednika republike Josipa Broz a-Ti ta bo predsednik egiptovske republike Gamal Abdel Naser prišel na uradni obisk v Jugoslavijo »redi julija tega leta in tako vrnil obisk predsednika Tita v Egiptu od 28. decembra 1955 do 8. januarja 1956. Med bivanjem predsednika Naserja v Jugoslaviji se bosta oba predsednika sesta- la Se s predsednikom indijske vlade Nehrujem, ko bo ta istočasno spotoma še za dva dni obiskal Jugoslavijo.« • Ze sedaj lahko rečemo, da bo napovedano srečanje med Titom, Nehrujem in Naserjem dogodek daljnosežnega vpliva na bodoči petek in razvoj odnošajev v svetu. Na Brionih se bodo srečale SOVJETSKO - PERZIJSKI UZG0V0H1 Zboljšani« odnošajev Moskovski krogi upajo, da bo obisk prispeval k odstranitvi nekaterih težav med obema državama MOSKVA, 28. jun. (Tanjug). Danes so se v Kremlju nadaljevali razgovori perzijskega šaha Reze Pahlevija s sovjetskimi državniki. Kakor pišejo moskovski časopisi, so zastopniki obeh držav doslej govorili a medsebojnih odnošajih in o nekaterih mednarodnih problemih, ki so važni ra obe državi. V Moskvi spremljajo bivanje ražaj-o upanje, da to obisk šaha perzijskega šaha v Sovjetski zvezi z velikim zanimanjem Obe strani dopučata možnost, da bosta zboljšali medsebojno sodelovanje, predvsem trgovinske zveze, kar naj bi med drugim dokazovala navzočnost perzijskega ministra za trgovino Kašanija pri teh razgovorih. M os kovale, krogi raizen tega iz- VREME Stanje vremena 28. jun.: Frontalne motnje, ki so danes ponoči p reži e Slovenijo, se umikajo dalje proti vzhodu. Pritisk nad zahodno in srednjo Evropo pa pod vplivom novih frontalnih motenj, ki se zadržujejo nad Anglijo, še nadalje pada. Napoved za petek: Menjajoče oblačno vreme. Popoldne krajevne nevihte. Temperatura ponoči med 8 in 12, čez dan do 26 stopinj C. Izgledi za naslednje dni: Sprva pretežno lepo vreme s krajevnimi nevihtami v popoldanskih urah. podaMialk Reze Pahlevija pomagal k razumevanja In odstranitvi nekaterih težav, ki so se pojavile v razmeriu med državama, odkar je Perzija pristopila k bagdadskemu paktu. Na sovjetski strani pravijo, da Sovjetska zveza ne more ostati ravnodušna. da je njena južna soseda Perzija, s kater.o Ima okrog dva tisoč kilometrov meje in sporazum o prijateljstvu iz leta 1929, Delegacije in obiski New Delhi. Skupina predstavnikov jugoslovanske ladjedelni-ške industrije je prispela v Delhi, kjer se namerava pogovoriti o graditvi ladij za Indijo na temelju sporazuma, ki sta ga sklenila državi to pomlad v Beogradu. V Indijo jih je povabil indijski minister za transport. Indija namerava graditi v jugoslovanskih ladjedelnicah tovorne Udi« sp 10 in li tisoč ton. čianica bagdadskega paleta. Perzijski predstavniki pa menijo, da sodelovanje Perzije v bagdadskem paktu ne nasprotuje sov j etsko-pe rajskemu sporazumu c prijateljstvu in sodelovanju. Zahvala predsednika Naserja Beograd, 28. Jun. (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz-Tito je dobil od Gamala Abdela Naserja kot odgovor na čestitke k izvolitvi za predsednika republike naslednjo brzojavko: »Zelo sem vam hvaležen za ljubeznivo sporočilo, ki ste mi ga poslali In v katerem izražate svoja plemenita ln topla čustva do mene in egiptovskega naroda. Izkoriščam to priložnost, da vam sporočim svoje najiskrenejše želje za napredek in razcvet jugoslovanske države in narodov. Prepričan sem, da se bodo prijateljske vezi, ki so ■daj med nami, V letih, ki bodo prišla, le bolj utrdilo ln ispo-poinHe^i Naser tri nafmarkantnejše osebnosti izvenblokovske usmerjenosti. S svojim realističnim in dinamičnim stališčem so dajale ln dajejo važno spodbudo uvajanju in utrjevanja mednarodnega zaupanja, prinašajoč v razmerje med državami konstruktivna načela. Tito, Nehru ln Naser so položili v temelje svojih stremljenj spoštovanje nacionalne neodvisnosti kot prvega pogoja za zdrave mednarodne odnošaje. Vloga, teh državnikov v sodobnem dogajanju pa je daleč prekoračila okvir nacionalne politike njihovih držav. Dejstvo Je, da se danes celo nekatere vele-prihURuM« pmtajsnlram, ali pa so v uradnih dokumentih' osvojili načela koeksistence, za katera se zavzemajo te tri države in ki so bila prvič praktično obdelana v delhijski deklaraciji Titd-Nehru dne 22. decembra 1954. Medsebojni odnošaji Jugoslavije, Indije in Egipta so odraz novega duha povezovanja kontinentov. Njihova politika j« najsolidnejši most vsestranskega razumevanja med državami Evrope, Azije in Afrike, ker ima za izhodišče resnične koristi teh področij. Nič manj važen ni čas, v katerem bo prišlo do brionskega sestanka. V procesu nacionalnega osvobajanja in osamosvajanja čedalje večjega števila držav, zžasti Azije ln Afrike, so v cvetu narasle sile, katerih poglavitne koristi so povezano s Iskanjem izhoda Iz hiiadnel vojne. Te sile so bile s svojim položajem edine sposobne dati pravilne odgovore na probleme današnje dobe. Pokazalo se je, da lahko tudi vsaka druga, posebno majhna država, če nastopa samostojnejše, ustrezno, prispeva k ureditvi razmer na cvetu. Nedvomno je, da so take izkušnje delovale v smeri počasnega rahljanja togih blokovskih okvirov tako na Vzhodu kot na Zahodu. Čedalje pogosteje se ‘dogaja, da razne državo prihajajo do podobnih pogledov na manj ali več vprašanj, ne glede na blokovsko pripadnost ln razlike v družbeni ureditvi. S tem Je vsekakor načet proces rušenja integracije blokov, kf ga pogosto napačno smatrajo za temelj koeksistence. Tak razvoj stvari nalaga danes Titu, Nehruju in Naserju nove odgovornosti. Njihovi dosedanji predlogi za čim Urita povezovanje ln pritegnitev čedalje večjega števila držav k iskanju rešitve svetovnih problemov so dali vidne rezultate. ~ato lahko nri*-k., «•—>»» a.. H- jrionski sestane!« treh državnikov pokazal nove možnosti ha pota za sporazumevanja . aa sveta. tIusegMs4 S itL | VLOVEVSn POBOCBVHEC 1 St. isi — 2*. junija mm Ze nekaj Časa go v naših gospodarskih krogih na dnevnem redu razprave o problemu medsebojnega kreditiranja med podjetji. Ni dvoma, da je to eno centralnih vprašanj našega sistema kratkoročnega kreditiranja in da je njegova rešitev izredno pomembna za stabilizacijo našega trga. Do lanskega leta se ta problem sploh ni postavljal, ker Je kreditna politika Narodne banke bila tako široka, da je vsako podjetje imelo dovolj kreditov. Čim pa je banka uvedla večjo kontrolo pri dodeljevanju kreditov,- se je pojavila praksa, da podjetja z medsebojnim kreditiranjem poskušajo premostiti nastale težave. Medsebojno kreditiranje med podjetji ima obliko takoimeno-vane zaključene verige kreditov ali pa obTiko nezaključene verige kreditov. V prvem primeru (podjertje A kreditira podjetje B, podjetje B kreditira podjetje C, podjetje. C pa kreditira zopet podjetje A) se ustvarjajo dodatna kreditna sredstva. Ako je recimo višina tega medsebojnega kreditiranja, ena milijarda dinarjev, potem to pomeni, da je v prometu ena milijarda dinarjev več -r- ne da bi banka dala kakršnakoli nova denarna sredstva. Jasno pa je, da banka v cilju konsolidacije trga mora paziti;.— in preprečiti — da se na trgu ne pojavi nova količina kreditov. Kot .primer za to vrsto medsebojnega kreditiranja naj navedemo verigo medsebojnega kreditiranja med železarno Zenico in koksarno v Lukavcu, železarno Sisak in železarno Guštanj, kateri so se priključile še tovarni »Litostroj« in »Metalna«. Ce hoče banka pretrgati tako verigo, mora seveda ugotoviti, katero podjetje je povzročilo to medsebojno kreditiranje in mu potem odobriti kredit, s katerim se ta medsebojno veriga kreditov likvidira. To banka tudi izvaja.. Kot drugi primer zaključene verige medsebojnih kreditov naj navedemo predajo tobačnih izdelkov. Če trafike ne morejo predati svojih zalog, potem se-veda ne morejo izpolniti svojih finančnih obvez do veletrgovine, le-te do tobačnih tovarn, tobačne tovarne pa do podjetij za odkup tobaka. Če banka pokrije s kreditom zaostale zaloge v trafikah, s tem pretrga celo medsebojno verigo kreditiranja. Končni člen verige medsebojnega .kreditiranja, ki ni. zaključena, pa- -so investitorji, tako-imenovani - veliki potrošniki, (na primer bolnice) privatni, ozi- rom* individualni potrošniki. C« Z vsoto 18.1 milijarde dinarjev Ljiiblianska Opera v Pariza Pariz, 28. jun. (Tanjug). Ansambel ljubljanske Opere je dosegel sijajen • uspeh na odru Velike nacionalne opere v Parizu. Jugoslovanske umetnike,' ki so izpajali Prokofjevo opero »Zaljubljen v tri oranže«, je pariško občinstvo navdušeno pozdravilo. »Gostje so dokazali, da razpolagajo z veliko gledališko spretnostjo in umetnostjo, vredno vseh naših simpatij,« piše glasbeni kritik lista »Pariš Pres-se«. »To je bila popolna interpretacija, ki jo je omogočila skupina glasbenih umetnikov velike vrednosti z briljantnimi in solidnimi glasovi. Janez Lipušček, Bogdana Stritar in Vanda Gerlo-več imajo razen drugih dragocene glasovne kakovosti,« zaključuje ta pariški dnevnik. Pariški tisk piše zelo Ugodno o gostovanju slovenskih umetnikov in poudarja, da sta beograjska in ljubljanska Opera odkrili francoskemu občinstvu, da imajo Jugoslovani danes.zadovoljive operne ansamble. Opera »Zaljubljen v tri oranže« je pravi uspeh, zaključuje kritik »Auro-re«, »Ljubljanska Ope-ra,«piše_ .ta list, »je pokazala visoke kakovosti muzi kalnosti in so jugoslovanski pevci navdušili občinstvo.« Listi posebno pohvalno pišejo o tenorju Lipuščku in basu Lupši. Kritik velikega francoskega lista »France. Soir« piše: »Glasovi ljubljanskih umetnikov so vsekakor vredni spoštovanja. Treba je čestitati dirigentu Leskovicu in., njegovemu jugoslo-vahskemu orkestru za veličastno glasbeno izvajanje tega Prokofje-vega dela.« ..Av-omboi ljubljanske vccjo-L opero »Zaljubljen v tri oranže«, ki jo bo ponovil še jutri. se to kreditiranje ne prepreči, potem podjetja lahko na podlagi svojih kratkoročnih kreditov m obratnih sredstev kreditirajo investicijsko izgradnjo, bolnice, šole in'individualne potrošnike. To pa pomeni resno kršitev naše splošne gospodarske politike, saj gre za desetine milijard dinarjev, za katere se povečuje proračunska in investicijska potrošnja. Kot primer za to naj navedemo podatke iz poročila Zveze trgovinskih zbornic za 1955 leto. To poročilo navaja, da je lansko leto veletrgovina imela dovolj sredstev za normalno poslovanje, trgovina na drobno pa ne. Zaradi tega je prišlo do medsebojnega blagovnega kreditiranja in je veletrgovina kreditirala trgovino na drobno, obenem pa se z druge strani sama zadolžila pri svojih dobaviteljih, to se pravi pri proizvodnih in uvoznih podjetjih. To medsebojno kreditiranje pa ni bilo zaključeno pri trgovini na drobno, temveč je le-ta dalje kreditirala takoimenovane velike potrošnike in seveda tudi individualne potrošnike. Konec Junija lanskega leta Je banka izvedla anketo (s katero je bilo obseženih 1914 trgovskih podjetij in 4643 samostojnih prodajaln), ki je pokazala, da je anketiranim podjetjem za pokritje njihovih . zalog manjkalo 10.5 milijard dinarjev, ter da so anketirana podjetja istočasna kreditirala kupce (velike potrošnike in individualne potrošnike) za 10.6 milijard dinarjev. Anketirana podjetja so za kritje zalog in terjatev do kupcev izkoriščala razen kreditov od banke (s katerimi so pokrila okoli 85 odstotkov zalog) tudi sredstva svojih dobaviteljev, to se pravi veletrgovine, in to selo obilno. blagovnega kredita, ki ga Je veletrgovina dala anketiranim podjetjem, so le ta pokrila ne samo ostanek svojih nepokritih zalog, temveč tudi največ ji del sredstev, s katerimi so kreditirala svoje kupce. Te verige medsebojnega kreditiranja so seveda povzročile velike zaostanke v izplačilih, ki so jih razna podjetja bila dolžna izvršiti. To je oviralo normalen razvoj gospodarstva in je seveda bilo nujno, da odgovorni činitelji — v tem primeru Narodna banka — prevzamejo potrebne ukrepe. Sredi lanskega leta je banka sporočila, da bo vsako prekoračitev izplačilnega roka 30 dni smatrala kot zlorabo namenskega izkoriščanja kreditov. Banka je bila obenem primorana prevzeti tudi razne druge restriktivne ukrepe. To je povzročilo, da so podjetja-kre-ditorji, oziroma dobavitelji zahtevali v roku 30 dni od svojih kupcev izplačila za dostavljeno blago. Če se to ni zgodilo, so podjetja proti svojim dolžnikom vložila tožbo na sodišču. Znano je, da so sodišča s temi tožbami prenatrpana. Banka v posameznih primerih lahko — če-je to opravičeno —• zavzame liberalnejše stališče do medsebojnega kreditiranja raznih podjetij (recimo, če je do tega kreditranja prišlo vsled tega, ker banka ni pravočasno dala podjetjem potrebnih kreditov), ne more pa seveda pristati na širok, liberalen sistem, -ki bi industriji in trgovini omogočil, da kreditirajo proračunsko potrošnjo raznih ustanov in privatnikov. Z druge strani pa jo jasno, da je banka morala prevzemati — in da prevzema — razne ukrepe s ciljem, da se omogoči likvidiranja medsebojnega kreditiranja. Tako J« banka na primer v zadnjem tromesečj.u lanskega leta dala ljudskim odborom in republikam specialne kredite a namenom likvidacije njihovih dospelih obvez. S tem je banka pretrgala enega od ključnih členov verige medsebojnega kreditiranja, kar je imelo pozitivne posledice za celotno gospodarstvo. Banika je dala specialne kredite tudi vsem investitorjem, ki niso imeli dovolj sredstev za izplačilo obvez do gradbenih podjetij, strojegradnje itd. Investitorji pa so. se morali obvezati, da bodo bodoče dohodke uporabili v prvi vrsti za odplačilo teh posebnih posojil. Podoben pogoj je banka postavila' tudi vsem podjetjem, katerim je lansko leto dala nova obratna sredstva, da bi s tem pripomogla k povečanju njihove proizvodnje v letošnjem letu — namreč, da ta sredstva izkoristijo predvsem za izplačilo dospelih obvez. O prizadevanjih banke, da likvidira . razne zaključene verige medsebojnega kreditiranja, pa smo že govorili. Banka je obenem svetovala vsem podjetjem, da boy pazijo na ■ solidnost kupcev, in da se proti nesolidnim kupcem zavarujejo ‘ z raznimi ukrepi (Železarna Jesenice je uvedla na primer menice) .oziroma da zahtevajo določeno pokritje vnaprej. Zaščita podjetij pred nesolidnimi kupci je namreč nujna — kajti če razni kupci ne morejo izpolniti svojih obvez povzroči to težave ne samo njim, temveč tudi njihovim dobaviteljem. — Ne moremo seveda trditi, da so navadeni ukrepi banke popolnoma rešili vprašanje medsebojnega kreditiranja podjetij; nedvomno pa lahko rečemo, da so pozitivno prispevali k tej nalogi. -Milan Pogačnik S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORI V MARIBORU Ustanovitev srednje tehnične šole v Mariboru Maribor, 28. jun. - Done« je bila 10. skupna seja ofcrajmega zbora in zbora proizvajalcev OLO v Mariboru. V zvezi z zakonom o upravnih organih LRS so bile sprejete izpremembe in dopolnitve okrajnega statuta ter ustrezne izpremembe organizacijske oblake organov OLO, ki imajo predvsem namen nadaljnje poglabljanje družbenega upravljanja in razvijanje demokratičnega mehanizma državne uprav« ob čim aktivnejšem sodelovanju državljanov. V zvezi s tem so povečali •tevilo »vetov, tabo da se ma- Plenum CK Zveze komunistov Srbije Beograd, 28. jun, V Beogradu se ;e sestal III. plenum CK Zveze komunistov Srbije, ki mu prisostvujejo tudi sekretarji okrajnih komitejev ZK Srbije. Na dnevnem redu so zadeve iz naše politike na vasi. Zasedanja plenuma je otvoril sekretar CIC Zveze komunistov Si-bije Fetar Stambolič, nakar 4 e član izvršnega komiteja CK ZK Srboe Rista Antunovič podal referat o delu na vasi. zlasti 0 razvoju zadružništva v Srbiji. mesto dosedanjega sveta za gospodarstvo ustanove trije novi sveti, za družbeni plan in finance, za blagovni promet ter za industrijo in obrt. Dosedanji svet za socialno skrbstvo in zdravstvo pa se razdeli na svet za socialno varstvo in svet za zdravstvo. Nanovo se ustanovita tudi tajništvo za delo in tajništvo za finance. Skladno je bila izpopolnjena tudi sistemizacija delovnih mest, predvsem za pritegnitev strokovnih moči. -Hkrati je bila potrjena institucija mestnega sveta za vse Štiri mariborske občine. Na seji so nato obravnavali in sprejeli odlok o občinskem prometnem davku, odlok o dohodnini v stalnem znesku, odlok o pobiranju občdnških taks, odlok o občinskem davku na promet z blagom na drobno v Mariboru, odlok o ustanovitvi okrajnega cestnega sklada in enotnega cestnega sklada za mesto Maribor, odlok o ustanovitvi enotnega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v Mariboru in še nekaj ukrepov v zvezi z družbenim planom. Med drugimi je vsekakor važen sklep o ustanovitvi srednje tehnične šole v Mariboru z novim šolskim letom. V začetku Pred proslavo I. brigade VDV Patrulje na poti v Mimo Podeljevanje potrošniških kreditov Novo navodila Narodne banke trajanja, na-daije preprog, prevlek za povračilo kredita je radi tu od-za pohištvo, blazen in, odej, umen- viseoi od tega, ali presega kredit niških slik in kipov, gradbenega, dvomesečne prejemke aii ne- - Brežice, 28. junija. Danes je krenila iz Brežic patrulja I. bataljona VDV na pot po pomembnejših krajih narodnoosvobodilnega boja, da se udeleži proslave I. brigade VDV na Mirni. Začetna svečanost je bila na postaji, kjer so borci patrulje položili venec na spomenik soborcem iz brežiške čete. Pred občinsko hišo se je nato zbralo veliko število pre- Beogrzd, 28. jun. V soglasju z diržavnim sekretainjem. za finance ...... _ .. ....... ;e Narodna banka izdala navodilo niških slik in kipov, gradbenega, dvomesečne prejemke ak_ ne o novih ipogoijih za potrošniške sanitarnega, vodovodnega jn elek- Krediti- za nakup tkanin, obutve kredite delavcem, uslužbencem in fcrcdnsitalajterskega materiala. Rok in drugega indusliijs&tega oiiaga se bivalstva in šolskih otrok, da d-rurim. Po retn navodilu se bodo ____________________ bodo še nadalje dajali za. Jaro dni. pozdravijo naše borce. Na tri- porrošniški krediti daijali za nakup Novost v odobravanju potresna- buni so bili zbrani zastopnik: industrijskega blaga, razen živil, železnilkd MZgOda škili kreditoy za nakup ind.us.wj- krajevne oblasti, ZKS in dru- na 3, 2 in leto dni po višini kre- - 7n«nvill okega blaga -tudi možnost, da se gih množičnih organizacij. Po jita. * J dlebi nov kredit po odipiačilu polo- raportu komandanta patrulje bataljona tov. Lada Lapejna pozdra-od-e v-omi vlak, da bi popravil zave. Novi kredit Sf‘. odobrava z ,naj- bora ZB tov. Butara, nakar j rr, ki »c mu'je pokvarila. Na daljšim rokom ‘povračila, kakršen predsednik občine tov. Kolenc Na fcr' leta e bodo daiiadi kre- V sredo- 27- lUn- popoldne se V:ce oziroma ' treh četrtin starega j; • 1 -a,,,«in 1° P** vasici Kresniške poljane kredita, zfco sg za.novo odobreno je skupino partizanov po: ako bo" kredi- presegal višino ^ri ustavil sredi proge to- vsoto' ^reostdii-dclg. vil predsednik občinskega šestmesečnih prejemkov prosilca. Za pohištvo in glasbila se bodo mogli dobiti tudi dveletni in enoletni krediti, ako bo zahtevana vsota med dvomesečnimi in šestmesečnimi prejemki oziroma, ako ne bo presegala, dvomesečnih prejemkov. Na dve leti in pol se bodo odobravali krediti za nakup radio aparatov, motociklov, biciklov, lovskih pušk, šivalnih in pisalnih strojev, elekwičnih in navadnih hladilnikov in štedilnikov, sesalcev prahu, strojev za pranje perila in drugih predmetov za potreb« gospodinjstva z daljšim rokom ro, te>m odseku popravljajo v zad- je veljal tudi za stari kreddt, ako po krajšem nagovoru izročil njem mesecu progo in vozijo jc bila odplačana polovica. Ako komandantu zastavo I. bataljo- zsto le po enem tiru Prav zato povrne koristnik kredita tri četrt:- na in nanjo pripel trak z napije ta pr »ga tukaj precej peobre- ne starega kredita, se mu more som »Občinski ljudski odbor in menjena in železniška služba novi potrošniški kredit dati s po- množične organizacije mesta nadvse težavna. vračšlniim rokocn do 3 let ne glede Brežice«. Sledila je prisrčna Ko je stal sred; prog« med to> kakšen je bil povračilni rok zahvala Jcomandanta^ PMttzait-Kresnicami in Jevnico tovorni Pri prejšnjem kreditu, vlak. je pripeljal po istem tiru drug tovorni vlak, ki sprejema in odda i a kosovne pošiljke. Zadel je v stoječi tovorni vlak pred seboj in razbil več vago-* Beograd, 28 jun. Skupina 250 položila na grob Neznanega ju-nov. Zaredi te nezgode je bil bivših francoskih borcev iz prve nekaj čas®'ustavljen redni pr o- svetovne vojne, ki so se borili na solunski fronti, so prispeli skim mamicam in očetom Neži »Poilus d'0rient« v Beogradu Delegacije naših zadružnikov v CeSkoslovaški Beograd, 28. jun. Clan zveznega izvršnega sveta in upravnega odbora Glavne zadružne zveze Jugoslavije Slavko Komar je odpotoval včeraj z letalom v Prago na čelu jugoslovanske zadružne delegacije, ki vrača s tem obisk Glavni zadružni fevezi Češkoslovaške. met na progi Ljubljana — Zidani most. Na vseh postajah v Zalogu, Lazah, Litiji in drugod so se ustavljali m z ni vlaki, ki zaradi omenjene nesreče niso imeli proste poti. .Železniška uprava :« ukrenila vse, da so najhitreje odstranili razbite vagone. očistili tir in odpravili v,'ake v določene smeri. Pri nesreči je izgubil življenje eden izmed sklopnih zaviračev. včeraj dopoldne v Beograd. Na železniški postaj; so jih slavnostno sprejeli z vojaškimi častmi. V imenu Zveze borcev Jugoslavije jih je pozdravil Aleksander Rankovič, ki je poudaril prijateljske zveze med Jugoslavijo in Francijo. Za pozdrav se mu je zahvalil predsednik organizacije »Piolus d’Orient« g. Charles Jeagot. Skupina bivših francoskih borcev iz prve svetovne vojne Je naka na Avali venec in bronasto vejico iz palmovega in hrastovega listja. Opoldne jim je predsednik beograjskega ljudskega odbora Miloš Minič priredil slavnostni obed. Zvečer pa so se udeležili sprejema, ki jim ga Je priredil predsednik Zveze borcev Jugoslavije Aleksander Rankovič. Danes popoldne so bivši francoski borci položili vence na grobove francoskih vojakov, padlih v prvi svetovni vojni, in na grobnico osvoboditeljev Beograda. Kostanjšek iz Sromelj, Mariji Butara iz Cerkelj, Ivanu Ko-stevcu iz Pavlove vas:,. Mariji Omerza iz Pavlove vasi, Francu Zupan iz Pečic, Pepci Zida-nič iz Globokega, Antoniji Vi-denič, Uršuli Butara in Ani Baškovič, vsem iz Cerkelj. Ko je bila svečanost zaključena, so se borci porazgubili med navzočimi in skupno z njimi obujali spomine na boje proti okupatorju. Nato je odšla patrulja v bližnjo Dobravo in položila venec pred spomenik prvim žrtvam nacizma v Spodnjem' Posavju. S kamionom je zatem nadaljevala pot mimo partizanskih krajev Cerkelj, Sutna, Črneče vasi v Kostanjevico. V vseh teh vasicah so bile krajše svečanosti. M. P. Rakek, 23. jun. K proslavi ustanovitve I. brigade VDV je patrulja 4. bataljona te brigade krenila na pot iz Ljubljana 27. junija zjutraj in prispela na svoji poti proti Cerknici, Žirovnici, Novi vasi ob 18. uri na Rakek. Zveza borcev na Rakeku je tej patrulji priredila lep sprejem. Cacibani so pred njenim prihodom potrosili pred' spomenikom borcem iz patrulje pot s cvetjem. V imenu pionirske organizacije na Rakeku so jih pozdravili trije pionirji, mlada pionirka pa je recitirala borbeno partizansko pesem. Po končanem sprejemu je vod vojakov ob polaganju venca na spomenik izstrelil častno salvo. Za lepi sprejem.se je ob navzočnosti precejšnjega števila prebivalcev zahvalil vodja patrulje, ki je Po kratkem razgovoru z domačini krenila dalje proti Cerknici, kjer so jo prav tako prisrčno sprejeli. —T- bo imela samo tri oddelke, električnega, strojnega dm gradbenega, in se bo nato iz leta V leto izpopolnjevale. V načrtu ta šole je tudi povsem nov® ustanova za šolanje obratnih tehnikov iz vrst absolventov industrijskih šol. Pnav taiko je bil odobren predlog za ustanovitev VIII gimnazije v Mariboru. -Odobreni so bili tudi garancijski krediti za nekatera 'kmetijska gospodarstva in industrijska podjetja. Ob koncu seje je mandatno-imunitetna komisija podala poročilo o ostavki dosedanjega predsednika OLO Toneta Boleta, ki je lizma in svetovni mir Peking, 28. jun. (AFP). Predsednik vlade LR Kitajske Cu En Laj je imel danes v kitajski narodni skupščini govor o zunanji politiki, v katerem se je zlasti pomudil pri Formozi. Dejal je, da se želi vlada LR Kitajske pogajati, z zastopniki Veliko zanimanje za razstavo jugoslovanskih knjig v Moskvi Moskva, 28. jam. (Tamjjiug) Na moskovski državni univerzi so odprli razstavo sešt sto knjig, ki jih je predsednik Tito podaril tej znanstveni ustanovi. Razstavljeni so zbornik o narodnoosvobodilni borbi jugoslovanskih narodov, zbrana dela predsednika Tita, podpredsednika Kardelja in drugih jugoslovanskih vodit dl jev, prevodi uglednih ruskih klaskov v srbohrvaščini, dela pripovednikov, izdaje jugoslovanskih klasikov, znanstvena in publicistična dela in drugo. Razstava, ki je v prostorih znanstvene biblioteke moskovske univerze, je vzbudila veliko zanimanje obiskovalcev. Sepilov v JLtenah Atene, 28. jun. (Tanjug.) Po prihodu v Atene jo sovjetski Formoze o miroljubni osvoboditvi tega otoka. Izrazil je upanje, da bodo oblasti s Formoza poslala svoje predstavnike v Peking ali katero drugo prikladno mesto za razgovore z zastopniki vlade LR Kitajske. Ko je poudaril odločenost Kitajske, da osvobodi Formozo, je Cu En Laj dejal, da sta v ta namen mogoča samo dva načina: z vojno ali na miren način. Kitajsko ljudstvo bo storilo, kar bo mogoče, da bo to vprašanje rešeno na miroljuben način. Govoreč o raznih vprašanjih mednarodne politike, je Cu En Laj izjavil, da so se ob nedavnih »britansko - sovjetskih -n francosko - sovjetskih razgovorih dotaknili možnosti za raz-širite.v trgovinskih in kulturnih odnošajev med državami in so se zbližala stališča velesil glede mednarodnih problemov.« Cu En Laj je pozdravil novo egiptovsko republiko in obljubil podporo »pravični borbi alžirskega naroda«, rekoč, da je predlog indijskega predsednika Nehruja, za rešitev alžirskega vprašanja v skladu z resolucijo o Alžiru, sprejeto na bandun-Ski konferenci. Predsednik vlade Cu En Laj je Dejal pa je, da dosedanja bonn- ska vlada zahteva, da bi morala biti splošna razorožitev povezana s sporazumom o nemški združitvi, ne pomeni, da bi bila pred sporazumom o nemškem vprašanju nemogoča kakršna koli razorožitev. Zvezna republika samo želi, da bi, kolikor bi prišlo do soglasja o splošni razorožitvi, v posameznih obdobjih izvajanja razorožitve določili tudi ukrepe, »ki bi omogočili rešitev nemškega vprašanja«. S tem v zvezi je Brentano. na koncu dejal, da po njegovem mnenju samo »odločno vedenje zvezne republike« lahko pripravi Sovjetsko zvezo k popuščanju in da bo Bonn »skušal prepričati sovjetsko vlado, da bi bila združitev Nemčije tudi v njeno korist«. V tem smislu bo zahodnonemška vlada poslala vsem štirim velesilam posebno noto. Glede prispevka za vzdrževanje zavezniških čet na zahodno-nemškem ozemlju je von Brentano dejal, da je njen letošnji prispevek »zadnji te vrste«. Ce je vlada priznala prispevek za letos, je bilo to zato, ker se Je oboroževanje Nemčije šele začelo in ker Je prepričana, da Je »Zahodni Nemčiji zaščiita še potrebna«. Poslanci opozicije so večkrat prekinili von Brentanova izvajanja. Amerlild tisk o Titovem obisku AmeriSki časopisi in radijske postaje so objavili danes obširna poročila o vrnitvi predsednika Tika v domovino. »New ^ ork Times« in »New Yoric Horald Tribune« obširno poročata o tem in poudarjata mednarodni pomen obiskov v Sovjeic. zvezi .in- Romuniji. Ko piše, da je predsednik Tito v Beogradu doživel izreden sprejem, navaja »New York Times« izvleček iz njegovega govora, v katerem je poudaril neodvisnost jugoslovanske politike in željo Jugoslavije, da sodeluje na enakopravnih temeljih z vsemi državami, ki to. žele. OB SPOVEDNICI Anglež: »Hm, pa ae bo 1* treba pripogniti pred njim.« SNSflSg« S Z.A MAttA«! OiA FRANCOSKO - TUNIZIJSKA POGAJANJA Tunizijski pogoji Burgiba je dejal, da Tunizija ne more skleniti s Francijo pogodbo o prijateljstva dokler ne bo končana vojna v Alžiru in alžirski narod ne bo dobil pravice neodvisnosti PARIZ, 28. jun. (Tanjug). Predsednik tunizijske vlade Habib Burgiba je zahteval, da. Francija ustavi sovražnosti v Alžiru ter se pogaja z voditelji alžirskih upodnlkov. Na današnji seji delegacij francoske in tunizijske vlade je Burgiba dejal, da Tunizija s Francijo ne more skleniti pogodbe o zvezi in prijateljstvu, dokler ne bo končana vojna v Alžiru in «HHwM narod ne bo dobil pravice do neodvisnostL prihodu v Aten« j© ~* . . . i minister za zunanje zadeve Se- nato tajavl, da je utrjevanje med-pilov izrazil upanje, da bo nje- seboj«* zvez med ZSSR m Jugo- MARTINO: CIPER TURČIJI tv in jugo- .--. ’ . .. • razumevanju, iskrenosti in za- razgovori vo nl socializma dejali da je Franoilja pripravljena upanju med Sovjetsko zvezo in kega pomena za »tvar soc.al.zma de£l daje ^ Grčijo. Po njegovem mnenju m svetovna mir. pogaija doslej niso bile izkoriščene vse možnosti za sodelovanje obeh držav na gospodarskem in kulturnem področju. Sovjetski minister Je dalje dejal, da se zveze med državama razvijajo na znanih načelih mirne koeksistence, spoštovanja nevtralnosti in nevmeša-vanja v notranje zadeve. Minister Sepilov bo ostal v Grčiji na ne uradnem obisku dva dneva in bo imel razgovore s predsednikom vlade Karaman-lisom in ministrom za zunanje zadeve Averofom. LONDON — Britanski minister Za zunanje zadeve Selwyn Lloyd j© sprejel po-vabilo italijansKega ministra za zunanje zadeve Martina naj obišče Italijo, »kjer bosta nadaljevala zelo zanimive po. govore, ka jih Je imel Martino v Londonu s Selwynom Llodyom in predsednikom Edenom«. LONDON — Bivši • predsednik ZDA Harry Trumam je izjavil, kako je na potovanju po Zahodni Evropi opazil, da so evropske države gospodarsko zelo napredovale. Rim, 28. jun. (Tanjug). V zvezi s povratkom ministra za zunanji© zadeve Martina z zasedanja treh ministrov Atlantskega pakta v Panizu in srečanjem z britanskimi državniki v Londonu, poudarjajo danes v palači Chigi, da bo poročilo treh ministrov Svetu Atlantskega pakta o možnosti razširitve atlantskega sodelovanja končano že do konca tega leta. Večina atlantskih vlad je izrazila mišljenje, da se mednarodni položaj spreminja zaradi česar ni mogoče zavzemati dokončnih in togih stališč o krepitvi atlantskega bloka. Po mišljenju Martina je eno izmed najtežjih vprašanj za uresničenje načrta za politično in gospodarsko sodelovanje v Atlantskem paktu položaj na Srednjem vzhodu. Prav tako je tudft spor med Vel. Britanijo, Grčijo in Turčijo v zveri 8 Ci- nja ob obletnici 5. j- lija 6630, ko so se Francozi prvič izkrcali v Alžiru. V Oranu so imele francoske sile v zadnjih 48 urah hude boje z alžirskimi uporniki. V boj ih je bilo ubitih 72 doma-akcije nacionalistov v plani-činov. »Galeb« na obisku t G dinja Varšava, 28. jun. Kakor poroča poljska časopisna agencija, je posadka šolske ladje Jugoslovanske vojne mornarice »Galeb«. ki je na obisku na Poljskem, obiskala pristanišče v Gdinji In si ogledal delo in naprave v pristanišču. Posadka sl je ogledala tudi nekatere znamenitosti v okolici. Meščani tega poljskega pristanišča so sl 26. junija prišli ogledat našo ladjo. Isti dan je poveljnik poljske mornarice kontraadmiral 2dislav Stuborski priredil v pomorskem oficirskem klubu sprejem na čast jugoslovanskim gostom. Šahovski dvoboj flrj : »z Več kot 40 odstotkov Beograd, 28. Jun. Rezultati zadnjega. VIII. kola šahovskega dvoboja Jugoslavija : Sovjetska zveza: Kabar : Geller remi v 15. potezi, Mili« : Avmrbach remi v 15. po- _ , M • /Ta™«-) Druei orei zagotovljena ustavitev »OV- liričnem položaju. Govor o tem je tezi, simagin : Gligorlč remi v Pariz, 28. jan- (Tanflug) tJrogi P ^ alžirskem oz«n- imel minister Pmeaiu. Pnčakujojo, 14. potezi, Petrosjan : rvkev remi dan kongresa Vladajoče soctailustic- raznesti na vsem alztrsKem ozem , , M n r- • T u. pot«!. Pire : Korčnoj remi n?Vanke Tranciie prevladuje vtis, lju. Hkrati je opozoril francoske da bo predsednik Moll« ki je 3 ^mmov ._ K„a. ne stranke rranc«e pre J ,, ja za ajih ne bo mesta navzoč na kongresu, ze juta on- v novem ' Alžiru, če nameravajo sal poglavitne smernice splošne zagovarjam privilegije in koloniali- politike socialistično radikalne stično neenakost. vlade. Pineaiu je v svojem govoru Lascoste je v svojem poročilu opozoril, da bo morala zahodna vilad.no nolitiko ▼ Alžiru politika nujno spremen-ti svoje ne- &onalo sumje: =»>:■=»•» razloz pwl zaupanje do Sovjetske zveze. Raz- Jugoslavija 38 : 2* tačk. S tem J ■M izrazni prepiranje, da bo do . J* « ' v , francoske naša reprezentanca dosegla «,629 konca leta alžirska kriza končana. 1« , , • kcxris~ijio odstottoa vseh mogočih točk, torej Namen vla»dne poiidke }c, končati vilade, ki zahteva, se izkons. j pd.ecej več ^prezleintanca ZDA. mio neenakost in zagotoviti vse možnosti za z-Mizanja mea azirju m t - - •« « Vzhodom in Zahodom« Sovjetsko zvezo, ter s tem potrdi- la, da je po moči druga n« avetu. ’ Odločno stališče tunizijskega predsednika je vzbudilo v francoskih uradnih krogih presenečenje. Burgiba pa se je ponudil za posredovalca v francosko-alžirskem sporu in izrazil upanje, da se bo njegova misija uspešno končala. Na uradnem mestu zatrjujejo, da se stališče francoske vlade glede alžirske krize ni spremenilo. Odločnost Bur gibe pa je že takoj na začetku fran-cosko-tunizijskih pogojanj pokazala, da se niso zmotili ti-do pogajanja nenavadno ko 6ti, ki so napovedovali, da bodo pogajanja nenavadno kočljiva. Na današnji seji so razgovore odložili za 2. julij. Iz Alžira poročajo, da je tamkajšnji položaj čedalje težavnejši vzlic prizadevanjem francoske vlade, da bi vzporedno z močnimi vojaškimi ukrepi storila nekaj tudi na političnem področju. Včeraj je francoska vlada sprejela načrt o agrarni reformi za Alžir. Zvedelo se je, da sp nacionalisti te dni delili letake, v katerih pozivajo muslimansko prebivalstvo, naj organizira množična protestna zborova- KONGRES FRANCOSKE SOCIALISTIČNE STRANKE Socialisti za pogajanja X alžirskimi nacionalisti — Pineau je opozoril, da bo morala zahodna politika nujno spremeniti svoje nezaupanje do Sovjetske zveze da so socialisti za ca, da se v Alžiru čimprej ustavijo sovražnosti 18. pot—1, Birc : KorfcnoJ remi . 2*. potezi, Taj »nanos- : Kara- klajič remi v 33. potezi. Matan©-viC : Boleslavski remi v 25. potezi ta Smislov : DJuraševK 1:8 v 39. potezi. IzLd vin. kola: Sovjetsko mvskrb ^ wnaaj2a«je mednarod. rem izraža zadovoljstvo romun- , . katere določbe sporazuma, nakar v- r>re- skega naroda, ker so se razgo- sta podpteala* enoletni bo^c ta trdm izdelano končno be- žei^ sleherno b^edo skupne de- ™^”sp**no4. ^v^red- trgovinski sporazum. Pot prilatelistva Ko sta prezidij velike ljudske skupščine in ministrski svet Romunije povabila tovariša Tita in njegov© sodelavce, da na poti domov iz Sovjetske Zveze uradno obiščejo Romunijo, je jugoslovanska javnost to povabilo ocenila kot dokaz pripravljenosti in želje romunskih voditeljev, da se v zgodovini jugo- slovansko-romunskih odnošajev začne novo poglavje. Sedaj, po zaključku jugoslovansko-romun-skih razgovorov v Bukarešti, ki so dali zelo pozitivne in konkretne rezultate in popolnoma jasno, da je ta ocena bila pravilna. Načela, na katerih Jugoslavija sodeluje z vsemi državami, ne glede na njihovo družbeno ureditev, so znana vsemu svetu. To so načela neodvisnosti, ozemeljske nedotakljivosti, enakopravnosti, vzajemnega spoštovanja m nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Ni dvoma, da so romunski voditelj:, ki so povabili predsednika Tita na uradni obisk, s tem izrazili tudi svoje soglasje s temi načeli medsebojnega sodelovanja. Pri prihodu v Bukarešto je predsednik Tito izrazil upanje, da bo duh .dokumentov o jugo-slovansko-sovjetskih razgovorih vzpodbudil sklenitev podobnih aktov razumevanja in sodelovanja. Sporočilo o rezultatih jugoslovansko-romunskih razgovorov je to njegovo upanje v celoti potrdilo. Razgovori v Bukarešti so potrdili načela beograjske deklaracij© in načela, izražena v moskovskem sporočilu o jugoslo-vansko-sovjetskih odnošajih in o mednarodnih problemih, ter v moskovski deklaraciji o odnosih med ZKJ in KP Sovjetske zveze. Skupno z moskovskimi dokumenti uradno sporočilo o ra7.govorih v Bukarešti jasno izraža napredna prizadevanja, ki tež.jo k odklanjanju zapršk. ki 30 še na poti prijateljskega sodelovanja med vsemi državami in ki so posledice dobe, ko je svet bil razdeljen na dva bloka. Obisk predsednika Tita Romuniji je dokaz«!, da romunska vlada in partija iskreno želita popolno normalizacijo odnosov z Jugoslavijo. Jugoslovanski voditelji pa ao a svoje strani po- kazali prav tako iskreno pripravljenost, da se pogovorijo o vsem, kar še razdvaja dve državi in da obenem ustvarijo trdno podlago za razvoj medsebojnih prijateljskih odnošajev — da se nikoli več ne zgodi nekaj podobnega, kar se Je zgodilo 1948. leta. Sporočilo o razgovorih v Bukarešti priča, da so položeni temelji za prijateljsko sodelovanje med Jugoslavijo in Romunijo. Takšno sodelovanje je tudi edino pravilno med dvema državama, kateri povezuje skupni Interes izgradnje socializma obenem pa najboljše zagotovilo Ja bodo odklonjene vse posledice mračne preteklosti, ki ■«> izvirale Iz stalinističnih pojmo, vanj o medsebojnih odnošajih socialističnih držav. Izmenjava izkušenj med političnimi in družbenimi organizacijami, o kateri je govora v uradnem sporočilu o razgovorih v Bukarešti, pa bo nedvomno prispevala k prijateljskem sodelovanju pri izgradnji socializma in krepitvi miru v svetu. Gledani s stališča mednarodnih odnošajev. razgovori v Bukarešti pomenijo prispevek k prizadevanjem, da se najdejo najboljše rešitve važnih mednarodnih vprašuj, la posebno pa evropskih. Jugoalovansko-romunski razgovori pa hkrati pričajo, da Je vedno več držav, ki so spoznale, da je na mednarodnem področju -edino pravilna politika — politika aktivne, miroljubne koeksistence, ne glede na družbeno ureditev držav. Jugoslovansko Javnost veseli iskreni sprejem, ki ga je romunsko ljudstvo prirejalo predsedniku tudi in drugim članom jugoslovanske delegacije povsod, kjer ao s« pojavili. Prisrčni pozdravi romunskega ljudstva ju- klaracije vlad ZSSR jn FLRJ, je kar najbolj ugodno odmevala^ v srcih vseh ljudi dobre volje«, piše v uvodniku sovjetski sindikalni časopis »Trud«, ki poudarja, daje velika moč sovjetsko-jugoslovanske deklaracije v tem, da predla- navaja, da je bil obisk predsednika Tita izredno pomemben in so bili med razgovori doseženi koristni sklepi. Romunija se je odločila z vsemi silami podpret; in razviti prijateljstvo z Jugoslavijo. V istem smislu 5e^TnT*Cv sedanjih razmerah P«eJo tudi ostali romunski ča-najjreailnejše poti za ureditev prob- sopisi. lema, ki zanima vse človeštvo. Časdpis izraža prepričanje, da bodo pritzadevamja obeh držav za zavarovanje miru i« razvoj prijateljskega sodelovanja med narodi prispevala k nadaljnjemu izboljšanju položaja ne le v Evropi, tuIovl luiuuiuMj, ,JUvui..€s j- pač pa tudi na vsem svetu. Kakor goslovanškim voditeljem so Jo- piše »Trud« so bili sovjetško-jugo-sen dokaz, da s© politika pri- slovanski razgovori v Moskvi jateljstva, ki so jo romunski vo- »zgodovinski dogodek v sodobnem j -1-----11 — mednarodnem življenju«, ’ obisk ditelji pokazali ▼ medsebojnih razgovorih, tudi politika romunskega naroda, ki se v ostalem v vsej svoji zgodovini nikoli ni pokazal kot sovražnik narodov Jugoslavije. Rezultat! uradnega obiska predsednika Tita ln njegovih sodelavcev Romuniji pomenijo nedvomno pomemben prispevek Romunski časopisi so razen tega objavili .vest o slovesu v Temišvaru -in sprejemu v Beogradu ter brzojavke, ki jih je predsednik Tito poslal prvemu sekretarju romunske delavske partije Deju, predsedniku vlade Kivu Stojku ln predsedniku prezidija velike romunske skupščine. Radio Budimpešta ocenjuje jn- ■ . . goslovamsko-rormmsko deklaracijo predsednika Tita Sovjetski zvezi „nov kažipot k nadaljnjemu pa se je spremenil v močno mam- medsebojnih zvez« in pra- festaciljo priiatelijstva in sodelovo- ^ M jan5ka beograjska de-nja sovjetskih in Jugoslovana** klaracija in pred kratkim končani narodov, katerih meds«x»)ne zve- fnos,kovdci razgovori pripravili ze so stopile v novo obdobje. t]a 7a sodelovamie Jugoslavije * Vsi današnji romunski časo— državami, kii grade socializem, piši so objavili uvodnike o Ju- Tudi radio Sofija meni. da •» goslovansko - romunskih razgo- razgovori naijviljfii predstsv- vorih v Bukarešti. Poudarjajo. nikov. pLRJ in Romunije vilea k politiki .ktivn«. mlroljubn. ^,TmP^l"v'pS ^©TpSJK^ trssss&rssjssi pot prijateljskega sodelovanj jugoslovanskih in romunskega naroda v Izgradnji socializma _ »paradni! socializma CANBERRA — Avstralska vlada slovansko-romunska deklaracija M f ^Vnnn. so niLe« pri£ le “a" moskovska dekla,rad« popolnoma .»app. P« »M.™.*, pr.)., Mk v lavuovraj«. Bolganjs. teljskoga sodelovanja z narodi vsega svaU, M. W» « str. J SLOVENSKI POIOCEVILEC J iT. m - ». junija mm Da vki in takse ali napa&no pojmovanje demokracijo Motorizirana »karavana« v Ljubljani ' Uvedba taka na. kmetijska proizvajalna sredstva je zbudila negodovanje povsod tam, kjer politične organizacije. in ljudski odbori niso sproti tolmačili namena in pomena teh gospodarskih ukrepov. Ponekod, kot n. pr. v Prevaljah, je prišlo celo tako daleč, da so prizadeti premožnejši kmetje, ki jim donašajo kmetijski stroji znatne dohodke, začeli pošiljati okrožnice, zbirati podpise in temu podobno. Celo na občnih zborih kmetijskih zadrug so se pojavili predlogi, naj bi sprejeli nekake protestne resolucije proti uvedbi teh taks in sploh proti celotni davčni politiki. Pri tem so se pobudniki takih »akcij« sklicevali na demokracijo, češ, saj imamo kot svobodni državljani pravico odločati. Tako napačno pojmovanje demokracije je imelo tudi za posledico, da je doslej plačana v Sloveniji komaj polovica predpisanih taks. Ponekod, kot n. pr. na področju prevaljske občine, pa komaj 2,5 ‘I*. Vsak pošten državljan se bo vprašal, kako je to mogoče? Saj vemo, da so kmetje, obrtniki in drugi davčni obvezanci pod starimi kapitalističnimi režimi točno izpolnjevali predpisane obveznosti, čeprav so vedeli, da vplačani denar ne bo služil za njihove koristi. Danes, ko je točno določeno, da se vsi dohodki iz kmetijstva vračajo v kmetijstvo nazaj. pa iščejo vseh mogočih izgovorov, da bi se izognili svoji davčni obveznosti! Eden izmed glavnih vzrokov za tako stanje in pojmovanja je to, da politične organizacije premalo prikazujejo vlogo in naloge kmetijstva v našem splošnem gospodarskem razvoju in premalo tudi na praktičnih primerih prikazujejo, da ima pri nas sleherni državljan, pa bodisi delavec ali nameščenec, kmet ali obrtnik, poleg pravic tudi določene dolžnosti do skupnosti. Zaradi pomanjkljivega političnega dela se je pojem demokracije izrodil pri manj razgledanih državljanih zgolj v pravico zaščite svojih zasebnih koristi in v izigravanje interesov skupnosti. Na drugem mestu pa je največ krivde na slabem poslovanju občinskih uprav za dohodke, ki dostikrat zelo korhodno izvajajo zakonske predpise ter neredkokrat same iščejo luknje v predpisih, da bi lahko prizanašali znancem in »prijateljem«. Prav zaradi tega pride dostikrat do nesorazmerne razdelitve davčnih bremen, kar izziva upravičeno, kritiko, ki pa po navadi ne gre na račun pravega krivca marveč na celotno državno upravo. S takim nedopustnim p rizanašanjem in izigravanjem predpisov škodujejo ne le gospodarskim koristim občine, ki ne pride pravočasno do potrebnih dohodkov, marveč izpodkopavajo tudi ugled državne uprave in avtoriteto ljudske oblasti. Dejstvo je, da so povsod tam, kjer se uprave dohodkov točno drže predpisov, davki in takse ob času plačane in se vsi državljani zavedajo, da morajo izpolnjevati svoje obveznosti do skupnosti. Značilen primer, kako skušajo same uprave dohodkov uveljavljati »demokracijo« na škodo skupnosti, namesto da bi uveljavljale zakonske predpise v njeno korist, je taksiranje traktorjev pri zasebnih kmetovalcih v murskosoboškem okraju. Poskušali so obiti zakon s tolmačenjem, češ da služijo traktorji le kot pogonsko sredstvo za mlatilnice, ki so itak obdavčene. Nič jih ni motila jasna določba, da je traktor traktor, za katerega je treba plačati predpisano takso. Namesto da bi ščitili interese skupnosti, so skušali zaščititi posameznike in jim s tem omogočiti, da bi imel še nadalje neobdavčene dohodke ter da bi še nadalje izkoriščal svojo gospodarsko premoč. Doslej pa ni bil zabeležen niti en sam primer, da bi se bila uprava dohodkov poslužila zakonitih sankcij proti tistim, ki so skušali s skrivanjem in napačnimi prijavami izigrati zakon. Podobni primeri so se dogajali tudi pri taksiranju konj. Zakon namreč določa, da je treba plačati za težke konje po 1000 din takse, za lahke konje pa 300 din. In na mah so se vsi konji na muropoljskem področju spremenili v lahke, čeprav se sicer hvalijo, da opravljajo vsa težka dela kot ostali konji. Tako so samo v občini Beltinci pravilno pobrali takso na konje, medtem ko je razmerje med težkimi in lahkimi konji v murskosoboški občini 3:1, v ljutomerski občini pa 1 : 3! In tako nevestno in nepravilno izvajanje zakonskih predpisov skušajo pokrivati s plaščem — demokracije! Pozabljajo pa, da je demokracija ne samo čuvanje pravic, marveč tudi vestno izpolnjevanje dolžnosti do skupnosti. S takim fuvnanjem sami organi držav- LjiMjana, 28. jun. Prod nedavne uprave, t. j. uprave dohod- k kov pogosto ustvarjajo misel- pogodbo okrog 2500 tatiah nost, da naj bo čimveč izjem avtomobilov, ki *Ji do CeSka do-in čimmanj pravil. Njihova ba/vlja-ia postopoma v oreh -enh. dolžnost bi bila prav nasprot- Glede na to vel .ko naročdo m da na: gledati bi morali na to. da b» pnk*z*lo razvoj ceske »vtomo-so pri obdavčenju s taksami Mase tndusrnje. je izvozno podje-pravilno zajeta vsa večja pro- ri« »Motokov« iz Prage posla,o v izvodna sredstva, kajti to ni Jugoslavijo reč vret tezk* avto-zgolj proračunski ukrep, mar- mobiflov znamke Skoda m Tama, več ima tudi svoj določen po- med njuni tudi 50-sedežmi Skoda litični pomen. Kajti če pogle- avtobus. damo zgolj proračunsko plat, Ta avtomobilska kairarvama je v se vidi, da je v tem pogledu Jugoslaviji že vež kot 14 dni in je učinek komaj omembe vreden, doslej prepotovala Srbijo, Make-saj so bili samo letos v kme- donijo. Cmo goro ter dalmatinsko tijstvu izplačani znatno večji obalo vse navzgor do Reke. No-regresi, kot pa znašajo izter- coj je ta karavana prispela v Ljub-jani davki. Na te stvari je ],jano. Ustavila se je na Trgu OF treba gledati v sklopu. celot- pred novo postno direkcijo, kjer a nega gospodarstva, ne pa Z ;0 bomo lahko ogledali jutri 29. ozkega lokalističnega stališča, ves ker 'je bil pred nedavnim v ko je bilo pobiranje davkov Uradnem listu FLRJ razpis, ozi-pravilno usmerjeno, je obtok natečaj v zvezi z invosricilj- denarja rapidno padel In do- skina posojili in splošnim investi- “ ciijakim skladom za imenovana segel sorazmerno raven. Ze maja, ko je izterjevanje popustilo, pa se je v 14 dneh dvignil za S milijard! Namesto, da bi prišle v maju do izraza občinske doklade in samoprispevki občin, pa so se pri nas teh virov dohodkov le malokje poslužili. Vse druge republike so uvedle daleč-več občinskih doklad in zato tam tudi ni tarnanja zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Da, tudi glede davkov in taks je potrebna demokracija, toda demokracija v tistem pravem smislu, da morajo biti bremena pravično razdeljena po materialni zmogljivosti in v skladu s koristmi celotnega gospodarstva. Politika davkov se mora odraziti tudi na trgu v povečani proizvodnji in zniževanju cen. Le taka davčna politika, ki služi vsestranskim interesom skupnosti, je pravilna in demokratična. In prav tega se vse premalo zavedamo! R. O. ZDA bodo zmanJSale uvozno carino za jeklo. Visoka oblast evropske skupnosti za premog im jeklo, ki se ie pogajala v imenu Francije, Zahodne Nemčije in Italije, je dosegla v ZDA sporazum o zmanjšamjiu carine na uvoz železa in jekla. Po poročilih so bile podobne koncesije za zgoraj omenjene tri države dobljene tudi od Avstrije. Pogajanja so bila v 2enevi na konferenci o carinah GATT. podljemja- lzvoz desertnih vin iz Dalmacije Pretekli mesec je splitsko podjetje »Vinalko« izvozilo 50 vagonov močnih in desertnih vin v ZSSR, Zah. Nemčijo, Belgijo, Poljsko in CeSkoslovaško. Prihodnji mesec bodo izvozili še okoli 100 vagonov. Med novimi kupci J* tudi Vzhodna Nemčija. -mb C KDLTDBNI BŠIOLIVI Presenečenje dunajskih kritikov %ilm Redkokdaj ao kritike dunajskih gledaliških kritikov tako enotna in ie redkeje tako zelo polne navdiuSenja' in laskavih pohval, kot so današnje, ki so posvečene sobotnemu gostovanju Jugoslovanskega dramskega gledališča v Burgtheatru — predstavi Držičeve komedija »Dundo Maro j e«. 2e komedija sama ja bila za dunajske kritike pravo razodetje, saj do tega gostovanja ni menda nihče od njih niti slutil, da bi mogla jugoslovanska gledališka literatura vsebovati celo takšen »nepričakovan zlati zaklad«, kot je imenoval Držičevo komedijo v naslovu neki kritik. In to že sredi 18. stoletja, ko Je vladala drugod po Evropi na področju komedije še popolna tema. Čudno neverjetno se zdi vse to dunajskim gledališkim kritikom, kajti »Dundo Maroje« jih tako zelo spominja na komedije Shakespeara, Lope de Vega, Calderona, Moličra in Goldonija, ki pa.so bili ob Drži-čevi smrti (1587) komaj rojeni ah celo še niti »planirani«, da o Goldoniju sploh ne govorimo, kot je ves zmeden duhovito zapisal kritik opoldnevnika »Der neue Kurier«. Ob nadaljnjem razpredanju teh misli je isti kritik prišel do ugotovitve, da ja torej Držič pravzaprav predhodnik vse pomembnejše gledališke literature, ki Je nastala v naslednjih dveh stoletjih, in da je napačno, če. »Dundo Maroje« koga spominja na Moličra ali Gol- RAZSTAVA ki si fo fe vredno ogledati V Zavodu za slepo mladino v Ljubljani je razstava, prirejena ob 10-letnici združenja slepih Slovenije In v počastitev I. kongresa tega združenja. Prvi šolski del razstave prikazuje vsa obdobja, skozi katera vodijo vzgojitelji in učitelji slepe predšolske otroke in šolsko mladino od prvega razreda osnovne šole Pa do četrtega razreda gimnazije. Vidimo številne učne pripomočke, ki omogočajo slepim otrokom spoznati vse tisto, s čimer se seznanijo vsi otroci v prvih letih svoje duševne in telesne rasti. Poleg vseh vrst živali, košaric in drugih podobnih predmetov j* med vrsto učil tudi sodobni pisalni »troj za Braillovo pisavo, pri- Proces rehabilitacije slepih Je omogočil, da so slepi danea zaposleni tudi v industriji. Njihov^ izdelki so na razstavi. pomo«ei za pouk fizike in geometrije, magnetofon itd. Po končani šoli se večina vsi slepi zaposlijo v industriji. Kako se za to usposobijo in kako delajo na svojih delovnih mestih, pokaže drugi del razstave. Delo v industriji omogoča slepemu, da se uveljavi na vseh področjih družbenega dogajanja, predvsem pa v organih samoupravljanja in sindikalnih organizacijah. Razstava zelo lepo prikazuje tudi kulturno - prosvetno življenje slepih. Zelo so zanimive knjige v pisavi za slepe, ki jih tiskajo v tiskarni »Franc Petrič«. Med pripomočki za pisanje je tudi tako imenovana He-boldova tablica, s pomočjo katere se slepi sporazumejo z videčimi. Tablica je izdelek tovarne »Utensilla« v Ljubljani. Posebno pozornost na razstavi vzbuja miza, ročni Izdelek 87% slepega Jožeta Zavodnika, upokojenega delavca opekarne na Viču. Miza je izdelana iz barvnih koščkov lesa, ki sestavljeni predstavljajo različne motive iz življenja. Iz celotne razstave, ki ata jo uredila Boris Trpin in Cene Zorc, predavatelja v zavodu za slepo mladino, vej« ena sama velika volja slepih do dela. Napak bi bilo. če si razstave ne bj ogledalo čimveč ljudi, predvsem pa vodstva podjetij in organi samoupravljanja. Zanimivosti z vsega sveta prinaia .TEDENSKA TRIBUNA« Deževna in suha poletja Kakovost poletij je odvisna od premoči enega od dveh nasprotnih vremenskih virov: prvi vir je ozka cona zelo močnih višinskih veitrov, ki se vije okrog Zemlje v zmernih ali višjih zemljepisnih širinah. Ta struja nosi angleško ime »jet-stream« in je neposredni vir vseh onih cirkulacij zraka, ki povzročajo slabo vreme. Antipoda jet-streama je široka cona brezveterja v višinah, ki leži povprečno med 30 in 35 vzporednikom. Za to cono je značilen zelo suh in razgret zrak. Zaito vlada tu brezhibno jasno in vroče vreme. Vzrok nastanka jet-streama in omenjenega brezveterja ni dokončno dognan, kaže pa, da oba pojava spadata v skupen fizikalni proces in sta v medsebojni odvisnosti. Kadar se jet-stream približuje našemu ozemlju, nastopa dolgotrajno deževje, kadar pa se bliža pas brezvetrja, pa sušno jasno vreme. Poletje je torej odvisno le od tega, kateri od omenjenih nositeljev vremena prevladuje. Prevlada tega ali onega vira vremena je po mnenju mnogih znanih raziskovalcev odvisna od sončne'aktivnosti, ki se ne izraža samo v sončnih pegah, marveč tudi v strukturi sončnega sprektra. Tako po ugotovitvah ameriškega meteorologa Cradga in ruskih astrofizikov Eigensona, Rubašova in sodelavcev vpliva prekomerno — povečano ultravijoličasto sevanje Sonca na ojačenje jet-streama. kar je za zmerne zemljepisne širine neugodno, to je povzroča hladna deževna poletja. Suha, vroča poletja so povezana s padcem ultravljoličastega sevanja Sonca, kar praviloma nastopa skupaj z zmanjšanjem števila in obsega sončnih peg. Dolgoletni klimatološki podatki, kakor tudi oouatki zf aktivnost Sonca da’e. jo osnovo misliti, da se vrstijo suha in deževna poletja ne posamezno, marveč v skupinah po več let, kar je odvisno od period sončne aktivnosti. Periode sončne aktivnosti so tem pravilnejše, čim na daljše razdobje se nanašajo, tako je na primer znana 11-letna perioda sončnih peg dokaj nepravilna, periode, ki pa so daljše od 50 let, so že precej pravilne. Zato tudi v klimatolo-ških podatkih Izstopajo na dan zakonitosti z daljšimi periodami in je le malo takih, ki imajo krajše periode. Sicer o pravi periodičnosti ne moremo govoriti, kajti vedno imamo opravka s križanjem številnih različno dolgih period. Zato se nam zdi, ako ne izvedemo specialne analize, da vse poteka brez pravega reda. Sele s posebnimi metodami moremo ugotoviti one pravilne zakonitosti, ki se med seboj križajo in tako ustvarjajo le navidezno brezrednost pojavov. Ako so nam poznane sestavine periode, ali druge zakonitosti, ki se med seboj križajo, ni nobene na-• čelne težave predvidevati nadaljnji potek rezultante tega križanja to je napovedati splošni značaj vremena za dolgi rok. Tako za letošnje poletje moremo poudariti dva glavna dolgoletna ritma, eden iz njih ustreza letu 1921, drugi pa letu 1829. Iz obeh donija. Nasprotno, ob Moličru :n Goldoniju se je treba spominjati na Držiča, pravi kritik. Toda gledališki kritiki niso bili samo presenečeni ob odkritju novega predhodnika mojstrov evppske komedije, temveč so bili ob komediji tudi zelo navdušeni. Znani jutranjik »Die Presse« je zapisal, da je »Dundo Maroje« jugoslovanski prispevek k svetovnemu gledališču. Nič manjše presenečenje za dunajske kritike in seveda tudi dinamiko igre ter prvobitno in vrojeno veselje do igranja, izrazno moč, naravnost smisel za humor in veselost, obvladanje tehnike, natančnost in popolno ansambelsko ubranost — priznali so prvobitno ustvarjalsko moč gledališča. Kritiki so bili povsem zadovoljni in niso vedeli nobenega očitka. Doživeli so živo upodobitev, svojih predstav o pravem prvobitnem gledališču. Kakor o ansamblu so kritiki tudi o režiserju Bojanu Stupici V sredo, 27. t. m. Je v Ljubljani prvič gostovala mariborska Opera. Ljubljansko operno občinstvo je prisrčno pozdravilo goste in jih za uspelo izvedbo Giordanove opere Andrč Chenier nagradilo z velikim priznanjem. Naslednji večer, 28. t. m., pa je ansambel mariborske Opere s prav takinim uspehom izvajal Mascagnijevo Cavallerio rusticano in pa Baranovičev balet Srce iz lecta. — Na sliki prizor iz prvega večera gostovanja (Giordano: Andrč Chenier). za občinstvo, ki je ploskalo celo pri odprtem odru, kar se v Burgtheatru ne dogaja pogosto, pa je bila igra beograjskega ansambla. Ne pretiravamo, če zapišemo, da sicer s pohvalo skopi kritiki večkrat niso vedeli, kako bi izrazili svoje občudovanje. Neki kritik je dobesedno zapisal, da je ansambel Jugoslovanskega dramskega gledališča »razodetje leta 1S56«. To je ansambel, kakršnega človek ne sreča pogosto. — Med vrsto gostovanj znanih tujih evropskih gledališč, ki so se zvrstile v zadnjem času v Burgtheatru, je bilo to zadnje najbolj veselo presenečenje. Očarujoča predstava. Večer najsijajnejše gledališke umetnosti. Takšne in podobne ugotovitve, ki so Jasen izraz navdušenja in priznanja, bi lahko naštevali še in še. Pri celotnem ansamblu so kritiki opazili, bili navdušeni, in poudarili posebno temperament, zabeležili samo zelo pohvalne besede. Časopis »Die Presse« je imenoval celo predstavo »mojstrovino režije«. To laskavo priznanje pa je podčrtal še z željo, da bi Stupico kakšno dunajsko gledališče pridobilo vsaj za eno režijo. Pravo razodetje za dunajsko gledališko publiko in kritike je bila Mira Stupica — »veliko igralsko doživetje«. Neki drugi kritik pa je Miro ocenil kot »igralko evropske ravni«. Med ostalimi se kritika navdušuje posebno ob igri Joža Lavrenčiča. »Dundo Maroje« in njegova umetniška upodobitev sta bili za dunajske sicer precej zahtevne in razvajene gledališke kritike dve nepričakovano presenetljivi doživetji, ki se morda še najlepše razkrivata v besedah kritika Paula Blaha: »Pridite zopet in prikažite nam več«. Jože Jerko Roberto O filmih, kakršen je ameriški barvni film Roberta, bi sploh ut bilo treba pisati nobenih ocen. Saj vsakemu, ki količkaj redno obiskuje naše kinematografe, pove dovolj in celo preveč že sam podnaslov revijski film. Menda take filme proizvajajo kar na tekočem traku in poskrbe ob njih za vse, samo kvaliteto ne. Samo malo fantazije je treba, in že j« film polne plesa, petja, toalet, barv, razkošne scenerije in lepih zvezdnikov. Potem pa pride čas, ko se fantazija izčrpa. Izgleda, da je film Roberta nastal v ameriških filmskih ateljejev prav v času akutnega pomanjkanja fantazije in iznajdljivosti. Zato je pač tak, kakršni so vsi revijski filmi in še ma.'o bolj obrabljen. Zgodba (£e temu sploh lahko rečemo zgodba) zahteva od treh zaljubljenih parov, da se v vsakem, primernem ali neprimernem trenutku spuste v ples in prepevanje, končno pa š« v modno revijo in seveda srečni konec. Filma nad povprečje no morejo dvigniti niti pesmi Ho-warda Keeia, niti nastopi Reda Skeltona, ki pa ima v tem filmu le malo besede in še ta ni kdo ve kako posrečena. Kdor pa se še ni naveličal občudovati temp*-ramentnih ali nežnih plesov .a poslušati pesmi ob vsaki priliki, naj si le še ob Roberti napase oči. Zdi se mi pa, da bi morala naša distribucijska podjetja vendarle že računati s tem, da ja takih potrpežljivih In z vsem zadovoljnih gledalcev pri nos bolj malo. S. G. Rdeča Konga Po vrsti izredno dobrih mehiških filmov, ki smo jih v preteklih letih gledali pri nas (spomnimo se samo na Biser in Mal-querido), je razočaranje nad Rdečo Kongo, filmom iste produkcije, tem večje. Saj film vsebinsko, tehnično in igralsko ni drugega kot ponesrečen in neuspel plagiat holywoodske pustolovsko *■ revijske proizvodnje, da ne rečem naravnost vzoren primer slabega filma. Res je žalostno, če takšni filmski umetniki, kakršne premore Mehika, skrenejo v goli komercializem in oh tem zavržejo vse odlike, ki so mehiškemu filmu v svetu pridobile priznanje in občudovanje. V Rdeči Kongi bodo gledalci zaman iskali tisto Mehiko, ki so nam jo predstavili veliki filmi in nam je bila mogoče nekoliko tuja v načinu življenja in čustvovanja, pa nas je vendarle tako prevzela. Te Mehike ni v vsebini, precej naivno zapleteni zgodbi o konfliktu v nekem rečnem pristanišču, ni je v kameri, ki je skoraj docela padla pod sleherno povprečje, ni je v igri, čeprav igra glavno vlogo stari in spoštovani znanec iz mehiških filmov, Pedro Armendariz. Občutek, s katerim zapušča gledalec kinematografsko dvorano, je podoben onemu, s katerim odhaja s komemoracije. Prevladuje občutek praznine in nekakšnega razočaranja. Pa vendar upamo, da Rdeča Konga ni pokop mehiške filmske umetnosti, temveč 1« kratek skok v slepo ulico. S. G. Ustanovitev društva Selezničarjev-esperaniistov Te Oni je bila v Domu želez, ničarjev v Ljubljani ustanovna slcupščina Društva železničarjev esperantistov. Društvo bo širilo esperanto med železničarji in prirejalo tečaje ter skupno z drugimi espeTanitskimi organizacijami deialo za uvedbo tega mednarodnega Jezika v mednarodnem železniškem prometu. Skupščina je izvolila upravni od_ bor s predsednico Miro Lipičar. Ob tej priliki so razdelili spričevala tistim, ki so uspešno končali trimesečni esnerantski tečaj. IV. ljubljanski festival 21. Zanusal uprizoritve Jurčič - Lev- poleg indonezijskih plesalcev po- o . no- Sokovega »Tugomera«, ki bi ga vabiiii še druge umetniške skuip.me na gledališču v Križan- imela ljubljanska Drama prikazati in promšnentne soliste iz tujine, m mo-mimeniraikiem .pred- na grajskem dvonJŠču, je žal spri- bilo mogoče izpeljani, kar je grad- *v 1 •___tl v :L Uiti nit. * vn.ricf r\r-m P TlM* 7.1 sledi sušna in vroč« drug« polovica poletja s največjo sušo v septembru. Poleg opisan« kldmatološke metode poznamo Se eno metodo napovedovanja: že preje ome- njeno območje subtropskega brezvetrja, ki nam prinaša sušna in vroča poletja, se prekomerno, razrašča le tedaj, kadar je Zemlja kot planet pretopla. To se more zgoditi bodisi pod vplivom povečane količine sončne toplote. bodisi pod vplivom zmanjšanja propustnosti ozračja za dolgo — valovno žarkovje, ki odvaja toploto z Zemlje. Preogre-tost Zemlje pa se more najpre-je opaziti v osrčju celin, kjer so motnje z oceanov neznatne. Zato se pred vročim poletjem opaža istočasno preogretost v osrčju treh glavnih celin to Je Evrazije, Afrike in Amerike, pri čemer je Azija najbolj občutljiva. V letošnjem juniju Je bilo mogoče z gotovostjo opazovati tako preogretost nad. Azijo, ki se Je postopno razširila v vse do Vzhodne Evrope (do Volge). Tudi Afrika se j« proti koncu junija ogrela. Vse to daje podlago misliti, da je proces, ki ustvarja sušna in vroča poletja že v teku in da bomo letos imeli obilico vročih, jasnih dni. Sodeč po preje omenjenih klimatolotkih podatkih se bedo suše pričele v drugi polovici julija in bodo dosegle višek v septembru. Tudi za prvo polovico julija kaže na bistveno boljše vreme, kakor je bilo v Juniju. Ds, V. Manetu« Zavod IjuiMljansfc: festival je ob- bo viteški dvorani uprizorilo Be- umeteki niso mogli odzvati naše-j j a: vil spored svojih letošnjih prire- govičev-o dramo »Brez tretjega«, mu vabilu. T udi zamisli, da bi dsitov, ki bodo od 30. junija do julija v opernem gledališču, na novem letnem kah, na m--------------------- ., . .. — —,--------------------- , . . _ . . divarju Križank, na rotovškem čo objektivnih zaprek morala biti nija transformatorske postaje z.* dvorišču in v viteški dvorani v preložena na prihodnje leiro. letno gledališče zahtevala preveli- Križankah. Zametek Ljubljanskih festivalov ke investicije. Beograjska Opera bo dvakrat najdemo v Turističnem tednu leta Vsekakor, je led prebit in ljub- uprizorila sodobno Menotrijevo 1952, ko je Turistično društvo f lanski festivali postajajo tiradicio-giasben-o dramo »Konzul«, ljub— Ljubljana s številnim: spoti-tnimi n a 1 n i, da si brez n rh kulturnega 1'janska Opera pa trikrat Smetano- gospodarskimi in kulturnimi pr.ire- življenja našega glavnega mesta no vo »Prodano neveščo«. Balet ljub- dirvami hotelo zlasti zunanje- svet moremo več zatnialri. Še večji raz-1 j an.sk e Opere bo dva večera izva- opozoriti na Ljubil jamo koc vazno mah pa bo mogoč šele tedaj, ko ,jal Riharda Straussa »Nekdanje turistično postojanko. 2e naslednje bo nad letnim gledališčem v Kri-svečanosti«, Mozartovo »Les pe- loto se je ta plemenitita zam-ttsel raz- zankah raizipera premična streha in tiits piens« in Gotovčevo »Simfo— raisla v I. Ijuibljansiki festival, ki ko bo dlovolj hotelov za prenoče— nično kolo«, balet beograjske O pe- se je še dušil v množici prireditev. vanje tujcev. Tedaj pa bodo lijuib-’ " 'v Ki- Temu sledeči II. lij-ubLjaaski fesri- jtjanrkl festivali postali zares ru- vau pa je kazali že izrazto kul- ristlčna atrakcija, ki bo donašala turno umetniški poudarek, ki naij bi eudj gospodarske koristi, bil poslej načelo sledečih priredi- B-iko tev te vrste. Ne več kvantiteta, re pa dvakrat Bairamovičevo tajs-ko pravljico« in Hinierovo »Kraljico otokov«. V koncertnem delu bodo nastopili Slovenska filharmonija, Uči- tojsk; pevski zbor im Tržaški trio, pač pa kvaliteta. Ne število, mar-sopranistka Cirila Součkova in ba- več globina. To na-i bo merilo pr: sist M. Čangalovič iz Beograda. sestavljanju programa. Folklorne ipilese nam'bodo pred- Medtem se je pokazalo da jeorga-vajalj beograjski »Kolo«, zagreb- nmzacvski okvir Turističnega dru-ški »Lado« in pa indonezijska fol- štva Ljubljana preozek, ako na-j kloma skupina. ljubljanski festivali postanejo vsa- D-ramo bo zastopalo Tržaško koletma kulturna manifestacija ne slovensko narodno gledališče, k: samo lokalnega, temveč splošnega _______________________________——_ jugoslovanskega značaja. Zato je MLO osnoval poseben zavod Ljubljanski festival, ki je prevzel naloge prireditvenega odbora, m festivalu zagotovil materialno •Ladja s prekletimi* Roman junašhe posadke Razstava ■Najnovejše koroiko slikarstvo« V soboto, 30. junija, bo v Mo- osnovo. 7. dograditvijo Križank je demi galeriji v Ljubljani odprta billo rešeno tudi vprašanje lokaoi-razstava »Novejše koroško slikar- je, ki je bila doslej največja ovira srvo«, ki jo je v okviru kuk-urm.-h' za uspešen razvoj festivala. izmenjav med Ljudsko republiko Lanski III. ljubljanski festivali, Slovenijo in avstrijsko Zvezno je dokazal, da je bila programska deželo Koroško pripravil Landes- preusmeritev -pravilna. Saj je bil museum fur Kamten v Celo-vcu. na njem dosežen višek, kar je do-V zameno za to razstavo bo Mo- slej Ljubljana nudila v prilkazova-dema galerija v mesecu juliju or- n-iu dosežkov na glasbenem, dvam-gamizira-la v celovškem Kunsti er- skem, baletnem in folklornem hausu razstavo glavnih del sloven— plesnem podiročju. Vsekakor ie to skih impresionistov. Koroška raz- bila lep«^ in kvalitetna dognana stava v Ljubljani obsega 70 sli- manifestacija našega kulturno-kairskih del ena-jsdh koroških so- umetniškega udejstvovanja, ki je dobnih umetnikov. zajela vse jugoslovanske narode. Razstava bo za javnost odiprta To tendenco kaže tudi letošnji od nedelje dalje vsak dan od 10. festivalni spored, ki je pa žal ne-do 19. ui*. koliko okrnjen, ker *« makedonski Kartomrano din 500.— polplatno din 650.— Založba »Slovenski poročevalce* Ljubljana, Tomšičeva 5/11 VALCC 29. JTJHUI VLOGI m POMEN OKIUNE iPOBlTO ZVEZ RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM PLAVALNE ZVEZE 8LOVEN IJE dr. BOŽOM LINHARTOM Na čvrstih temeli - pravinsMii S&intb&i potrebnejši, ko kdaj koli poprej V skladu S celotno reorganizacijo naše država* narave, to Jo s nlm Svetom za telesno kulturo decentralizacijo in s prenosom dela pristojnosti na okraje, «1»- bodo ostalim okrajem, »e u. sti naše gospodarsko življenje poteka v določeni* specifičnih^po- pr-pravlja^v da^odo takoSW«Ji lerenuTn^seveda*1 s tem^tudTTate skrbeli za. Okrajne športii* zveze Ljubljana pravilen razvoj športa kot družbene dejavnosti v duhu socialisti«, v ^jujejo nujnos nish načel. Dosedanja praksa neposredne povezave športnih organizacij s Športno zvezo Slovenije ni bila slaba, bdla pa je prešibka, da bi bili vsi ukrepi in smernice, ki neposredno ali posredno vplivajo na pravilno rast športa, resnično tudi arcalo' na terenu. Mnogo nalog, ki ostanejo tudi še v bodoče v pristojnosti Športne zveze Slove, ntj« v republiškem merilu, bodo v bodoče prevzele okrajne športne zveze. Ob tesni povezavi s Športno zvezo Slovenije bodo o-icrajne športne zveze zastopale •kupne interese športnih organizacij pri organih okrajne ljudske oblasti, sodelovale bodo z okrajnim Svetom za telesno kulturo jn po potrebi tudi s sveti za telesno osnovanja zvez v vseh okrajih in nalagajo Športni zvezi Slovenije kulturo občin okraja. Skupnih aik_ kot pobudnici nove naloge. V naj. cij, ki se jih bo v bodoče lotila bližji prihodnosti bodo tudi inici. Športna zveza Slovenije z ml edin- ativni . odbori v cikrajih Maribor, sko, sind kalno ali kako drugo Celje in Trbovlje pričeli z rednim družbeno organizacijo, bo ob po- delom. • moči naštetih organizacij v okraj. Ko bodo na vseh okrajih osno- nem merilu vsekakor uspešnejše vane športne zveze, bo trdnejša zaključila svoje poslanstvo. povezava republiške zveze z o- Na manjšem ozemlju kot Je po- snovnimi organizacijami Organi, dročje okraja bo okrajni športni zacijaka »truiktura športa bo do-forum laže proučeval problem« bila popolnejšo in v praksi preiz. športa, skrbel za pravilno razdeli, kušer.o najboljšo povezavo centra tev in uporabo finančnih sredstev, s terenom. Dokaz so veliki uspe- določal prednost pri gradnji novih športnih objektov, dajal pobudo za ustanavljanje športnih društev in samostojnih klubov te«r športnih aktivov po tovarnah, šolah in drugod kakor pa Je bilo to doslej. Nove okrajne športne forume hi, zlasti pri množičnem vključe. vanju novega članstva pri ostalih družbenih organizacijah, ki so že pred leti s formiranjem svojih o- krajnih forumov postavili strukturo svoje organizacije na nove temelje. S povečanjem števila o-»novnih organizacij pa s« bodo kmalu tudi v tistih športnih panogah, ki danes še nimajo vmesnih členov med zvezo in osnovno organizacijo, pokazale potrebe za ustanovitev športnih strokovnih podzvez. Kegljaškim, nogometnim, smučarskim in rokometnim pod-zvezam se bodo moral« že v naj. bližji bodočnosti pridružiti še druge podzveze, med prvimi zlasti atletske. košarkarske, namiznoteniške itd. SeJe tedaj bodo položeni še močnejši temelji za uspešno Športno dejavnost pri nas. Takrat bo organizacija našega športa n njegova tekmovalna dejavnost v množičnem in s tem tudi v kvalitetnem pogledu zajela *leh*rnl del naše republike. ZORAN NAPRUDN1K Preg to«r) smo obiskali predsednika Plavalne rvns ki oveni. Je dr. Linharta, da bi nam zdaj, ko Je sezona plavalnega športa, povedal nekaj svojih misli predvsem glede množičnosti in kvalitete v Sloveniji. Predsednik dr. Linhart Je rade volje pripovedoval v problemih našega plavalnega športa, vendar je njegov obraz razodeval -izbo voljo spričo takega muhastega vremena, s katerim na morajo biti zadovoljni niti smučarji pozimi niti plavalci. Kar zadeva letne bazene v Slo- z:čno«t, toda marsikje smo pri veni ji, je dejal dr. Linhart, z za- krajevnih organih naleteli na ne-dovoljstvom ugotavljamo, da je razumevanje, razen redikih izjem le-teh dovolj, zaradi česar so po- v Ljubljani. Kranju in Trbovljah. goji za plavanje zelo dobri, Vzlic temu pa te naprave niso docela izkoriščene, pa čeprav je dovolj zanimanja za to športno panogo. Spričo muhastega vremena se na. Si plavalci lahko temeljito pripravljajo na prostem le dva meseca. kar je vsekakor premalo. Pomanjkanje atrokovneiga kadra, se pravi trenerjev, je že zmerom precejšnje, pa tudi finančni pogoji so slabi. Sredstev za tekmovanja, nabavo opreme Itd. Se zmeraj primanjkuje. Naša organizacija je v zadnjih letih posvečala veliko poeomoet plavalnim šolam, ki naj bi omogočile mno- K.OSARKA V SLOVENIJI SE RAZVIJA «> NAČRTU KflM LETOS NI POČITNICE? S TO LEPO IGRO NAPREJ Se preden pojdejo nali ko- mo za materialno stran* *elo malo trost in voljo. n*4l katerimi s« Bark arjt na zasluženi odmor pa za vzgojno in ostalo ii vi Jon J e občinstvo navduiuje, mislim, « HM - «g VJ-AV a •• — V - — — — — — ' — - • , posameznikov. Tu so vzroki in ni treba še posebej poudarjati, to hkrati odgovor na gornje vpra- so osnovne poteze, ki navdušuje- sanje Jo staro la mlado. Upam. da bo Ali gre »enak* košarka v nekaj letih občinstvo prav tako bolje kakor prejšnja leta? cenilo košarko kot n. pr. nego- Kaj moramo storiti, da bo met. — Ko bomo prepr ca.li — učakaia še lepši razmah? upam, da ni daleč — še tiste funk* ____________________ . _ Medtem ko smo z razvojem mo- cionarje in športnike. JU doslej «e svai najemu povabilu in od- Sko košarke zadovoljni z žensko ne prihajajo na naša igrišča, bo- govoril na nekaj vprašanj. ne moremo prav naprej. Pohva- mo gesegil uspeh na vsej črti. Ali smo v letošnji sezoni llmo lahko samo Mariborčane, še občinstvo M moralo bit* matij napredovala v kvaliteta in posebej prof. Mariniča, ki ves kluhašKo, razen tega pa vzgojno kvantiteti? prosti čas posveča razvoju te ‘*l'e vplivati na Igralce med igro, To Z velikim zadovoljstvom lahko med ženskami. M a n J uspeha ima prepuščamo vodstvu Klubov, saj Je bi bilo pametno in koristno, če bi po končanem prvem delu prvenstvenega tekmovanja poslušali še nekatere ugotovitve in nasvete predsednika Košarkarske zveze Slovenija, tov. Ttneta BENEDIČIČA. Tovariš predsednik ae je prav rad od- egotovimo. da je šla naša košar- Ljubljana Zakaj? Zanimanje za ki moča« navzgor. Smelo trdimo, žensko košarko Je manjše. Klubi g« naše kakovost prav nič ne za- In posamezniki se premalo ran 1- oeUja za naj višjim evropskim majo zanjo _KfU moramo Storiti Športna zveza Slovenije bo 1. Julija t. 1. odprla na Seoi pri Portorožu svoj počitniški dom. Pravico oddiha v tem domu imajo aktivni Mani športnih organizacij, športni delavci ter njihovi svojci. — Cene: odrasli 350 in 400 din, otroci do 5 let 75%. do .1® *«* do 14 let 25 % popusta. — Prijave in vplačila sprejema Športna zveza Slovenije, Ljubljana. Likozarjeva št. 12. telefon št. 31-385. Športna zveza Slovenije. razredom saj smo v zadnjem ča-SU uspevali v borbah prot Italijanom. Francozom in Belgijcem, kj so zraven enih na vzhodu, moj-s*ri tega športa. Celoten razvoj Je šel v Sloveniji naglo naprej, kajti košarka vzbuja zanimanje vsepovsod. Igra se je razširila 'Z mest v Industrijska središča In tudi na vas. Želimo zajeti čimveč mladine in teko z ostalimi teles-novsgojnimi organizacijami ustva- pa čaka tudi v pogledu moralne riti pogoje za krepitev zdravja in sho prvenstvo! da bi žensko mladino navdušili, da bi bil priliv šo večji? Čudno je, da mladinka, ki že nehal «*•* ■gra. po nekaj mesecih preneha z igranjem. Želeti bi bilo. da bi o tem spregovorila kakšna košarkarica. trener a’i športni zdravnik, Kje pravzaprav škriplje, da ne moremo hitreje dalje? Le kako žanjejo uspehe ženske v vzhodnih deželah? Saj so še živi spomin, na zadnje evropsko Žon- tu vse razpoloženje odvisno prav od njih. To stoletje bi moraln nekoliko bolj brzdati posameznike, za kar smo odgovorni prav vsi- —a— Za razvoj množičnega in kvalitetnega plavanja so vsekakor potrebni zimski bazeni, brez katerih, zlasti v sedanjih vremenskih pogojih, Sj ne moremo zamišljati zaželenega napredka. S problemom gradnje zimskega bazena bi se morali ukvarjati tudi naši oblastveni in drugi organi, skratka, ta/k bazen bi moral biti komunalna naprava. od katere bj imel: koristi ne samo športniki. temveč vst prebivalci mesta Brž ko bi ga dobili, bi to pomen,lo prelomnico v kvaliteti našega plavanja, podobno tako kakor je neikoč pomenilo kopališče Ilirija. Znano je, da smo bili Slovenci v tistih časih nekaj let državni prvaki v plavanju, Novoustanovljeni sveti za telesno vzgojo bi moral) podpirati našo pobudo za gradnjo zimskih bazenov. kamor bi imeli dostop tudi šolska mladina in ostale organizacije. Leta 1*48, je ljubljanska Enotnost za las izgubila naslov državnega moštvenega prvaka. Orisih dob je kvaliteta plavalnega športa občutno padla in šele predlanskim smo zabeležen rahel napredek Padec kvalitete je bil najbolj občuten v plavanju in waterpolu, meditem ko v skokih samo pomanjkanje trenerjev. Zimskih ln finančnih sredstev, ni bi.lo tako hudo. Vzrok za to ni temveč tudi to, da so se naši klubi vse preveč usmerjal) na vrhunske tekmovalce, ki pa jih dejansko sploh ni bilo. No, društva so slednjič le spoznala svojo zmoto in so preusmerila delo. Prvi, čeprav skromni sadovi, se »e poznajo, »ej emo vzgojili nekaj posameznikov, ki »o se vrinili mecj najboljše v državi. Množičnost, je dejal tov. Linhart, je izhodišče za kvaliteta. Odločili smo se organizirati čimveč plavalnih šol. Lani smo napravil; triletni načrt za zboljšanje strokovnega kadra, in sicer takole: prvo leto vzgoja vaditeljev za plavalne šole, nato bomo vzgojili inštruktorje, zadnje leto pa še trenerje. Prvi del načrta je uresničen. Vzgojili smo 80 vaditeljev, od katerih jih je polo. vica na instruktorskem tečaju, ki ga prireja Inštitut za telesno vzgojo iz Ljubljane v Rovinju. Te bodoče plavalne strokovnjak« črpamo iz ns£ih učiteljišč, društev Partizan in ostalih organizacij Naše geslo je, da sodelujemo z vsemi organizacijami. V plavalne šole hočemo vključiti, tudi gas lee in pripadnike ljudske milice, ki naj bi se naučili predvsem reševalnega plavnja. Glede sistema tekmovanj je tov. pred-sednilk povedal tole: Mi smo obdržali ligo kot kvalitetno tekmovanje. ki pa nas ne sme zaipeljati. Prilagojena je pogojem naših organizacij in ne terja preveii/kih finančnih sredstev, oziroma izgube delovnega časa. Pa tudi v zdravstvenem pogledu talko tekmovanje ni prenaporno. Za naš sistem tekmovanja je važno, da le-ta terja od organizacij kvaliteto in širino njihove dejavnosti. Tudi republiška prvenstva posameznikov niso omembe vredno breme našm organizacijam. Da bi doseg'1: še večjo množičnost. smo uvedi; tudi pokrajinska prvenstva, kjer sodelujejo društva Partizan. Ob koncu zanimivega razgovora je dr. Linhart povedal še. da priprave za tekmo Sovjetska zve, za-Jugcslavija v ivaterpolu. Ki bo 4. julija na kopališču v Koleziji, potekajo v redu. Na tribunah, ki jih še nameščamo, in na ostalem prostoru, se bo lahko zbrale o-krog 3,500 gledalcev. Ob tej priložnosti bo dobilo kopališče Ko-lezija tudi nov filter, ki smo ga dobili s pomočjo OLO Ljubljana. Se nove kabine in Ljubljana bo dobila eno maJleipSih kopališč prt nas. (v) Moč mišic Mišice so sestavljene lz mišičnih vlaken. Vlakna so združena v snopiče, sno-piči v večje snope. Mišice so oskrbljene z žilami in žilicami — in seveda tudi z živčevjem. Vzburjena mišica se skrči. Delovna moč mišice je odvisna od njene debeline, merimo jo pa po površini pre-seka. Po Har-veyu (Chicago) znaša pri-tezna moč mišice 9.7 kg na kvadratni centimeter. Seveda velja to za kolikor toliko razvito ali izurjeno mišico. Ce nam uspe zva. jo mišico odebeliti, se spremeni tudi njena zmogljivost; z vajo postane mišica močnejša. Vedeti pa je tre-ba, da ne vplivajo vse športne panoge na mišice enako. Merjenja prof. Kohlrau. scha so dokazala, da so bili slušatelji Visoke šole za telesne vaje v Berlinu po zimskem semestru (ko so se veliko ukvarjali z rokoborbo i>n dviganjem uteži) močnejši, kakor na koncu naslednje po-letne sezone, ko so se ukvarjali največ z lahko atletiko. Prav posebno se mišice razvijajo ob težkem delu — strokovno povedano: ob delu maksimalne intenzivnosti. Ce pa preidemo od težkih telesnih vaj k lažjim. na primer od rokoborbe k balinanju, bodo mišice kaj kmalu spot splahnele. Težke vaje lahko delimo na počasne im hitre, na tezne in »eksplozivne«. Postavlja se vprašanje: Katera moč je bo-ljša: tista, ki jo do-bimo pri te-znih vajah, ali tista, ki si jo {privzgojimo prj hitrih vajah. pri sprintu skakanju, hitrem plezanju po navpičnem drogu itd. Izkušnja uči, da je mišična moč dobljena pri hitrih vajah boljša od one, ki smo jo dobili pri počasnih ali teznih vajah. S tem pa nj rečeno, da bi bile tezne vaje v procesu krepitve gibalnega aparata odvečne. Tudi tezne vaje Je treba gojiti, vendar v manjši meri. O nobeni Športni panogi ne moremo trd*ti, da harmonično razvija vse mišice. Športni trenerji sl morajo biti na jasnem glede »šibkih točk« svoje panoge, zato morajo predpisati svojim gojencem tudi take telesne vaje, ki šibko nvšlčevje prav posebno krepijo. Ce s tega vidika motrimo nogomet, moramo ugotoviti, da vpliva ugodno na krepitev nog In na zmogljivost notranjih organov, medtem ko se razvija mišičje rok in ramskega pasu le delno. Zato priporočajo nogometašem tudi dopolnilne telesne vaje: plezanje, roko. borbo, boks, preskoke in podobno. NAS LEKSIKON HERMES — antični bog tekmovanja in gimnastike; HICKORY — ameriški beli oreh (prvovrsten le* za izdelavo smuči J; HIPOKRAT — antični zdravnik, ki Je visoko cenil zdravstveno vrednost telesnih vaj; HOEK HF\RY — smu-ČarskJ »n planinski pisatelj. vzgoje članstva velika naloga. Pod geslom, kvaliteta mora biti odsev množičnosti, ki je osnova za splošen dvig športa, se bo morala okrajna zveza odločno boriti proti umetnemu ustvarjanju kvalitete. Med važne naloge sodijo tudi ustrezni ukrepi proti vsem škodljivim pojavo-m v organizacij j ah in na igriščih. Nove okrasim e zveze bodo povezovale vse športne organizacije s področja svojega oikrsja. Osnutek pravil zveze predvideva razen skupščine kot najvišjega organa okrajne športne zveze, tudi svet športnikov, ki uresničuje sklepe skupščine in gospodari a premoženjem zveze. Velik pomen bodo imeli bodoči sveti tudi v tem, da bodo seje sveta javne in bo na njih lahko razpravljal vsak član katerekoli Športne organizacije. Okrajne športne zveze bodo imele vso možnost zajeti v okrajni športni forum in njegove komisije delavoljne ljudi, ki bodo s prostovoljnim delom omogočali razvoj telesne kulture našega človeka. Nedvomno pa bodo imele p os a, m e zn e okrajne zveze razen skupnih in enotnih nalog tudi svoje specifične naloge, ki se bodo kazale predvsem v razširjanju raz_ ni h športnih- panog. Nekatere o-kraje. zlasti tiste v obrobnih kra_ jih Slovenije, pa čaka tudi nadvse važna propagandna naloga, katere rezultat naj bi bili že v bližnji bodočnosti nova športna društva in klubi. Pomoi bodo morale dajati tudi (zlasti prt uvaja_ nju novih športov) republiške strokovne zveze. Do danes so ustanovljene zveze v Kranju, Kopru in v Ljubljani, oqd katerih je zlasti zadnja pokazala že vidne uspehe. Njene iz_ kušnje pr; delu z društvi, množičnimi organizacijami In z okraj- Ing. Stanko Bloudek pripravlja novost za naše smučarje — skakalce. Proučuje možnost izdelave naprave, ki bo omogočila skoke do 30 m in to v času, ko ni snega. Gre za pokritje skakalnice s platnom, na katerem bi bili prišiti lakirani trakovi, ki bi omogočili drsenje s smučmi kot na snegu. vedrilo. Kvantiteta ustvarja kvaliteto! 01ympia in Ljubljana zastopata Slovenijo v zvezni ligi-Mnogo jo bilo pristašev proti tern« tekmovanju — ali bolje — proti zvezni Usi. Zakaj? Navadno so športniki te vrste razvajenci niso disciplinirani, ne poznajo skromnosti. zanemarjajo delovni čas, nimamo več materialnih sredstev itd. Delno to drži. Mnenja sem, da bi se te stvari lahko dale pametno 1* zdravo urediti. Zakaj so vodstva klubov? Letošnje prireditve zvezne lige so finančno doslej najbolj uspele, Ali je to vzrok? Mislim, da dosedanja raven naše košarke terja, da moramo k njo naprej — in ne nazaj! AR praktično: naj Olvmpia a-‘i Ljubljana igrata z Domžalami, Medvodami ali Kranjem, pri tem pa naj bo rezultat 200:20?! Ali naj bo to napredek v košarki? Ce bi tako ostali pri predlogu — proč z zvezno ligo, temveč v kvantiteto doma, nikakor ne bi zadostili tempu razvoja tega športa sploh. Košarko ‘igraj n že povsod po Sloveniji. Verr.dar smo mnenja, da so še kraji, kjer se ni bolj razmahnila. To velja za Primorsko. Dolenjsko Prekmurje itd. Res 1e! Do sed3.1 smo precej sodeloval! s Primorsko, zaradi fiuk-tuacije ljudi ii tega okraja v Ita-l-jo je tudi športno življenje za nekaj Nv»a zamrlo. Z e dalj časa poskušamo kakor vemo in znamo, da bi košarko spet odiveil v tem okraju. Imamo razveseljive podatke iz Postojne in Tolmina. U-pa-mo, da bodo v obmorske kraj* novi ljudje prinesli nov športni duh, več volje in več dela, V Prekmurju je kol srk s znova oil-vela. poseganje šole ln kadri v njiu so nam porok, da bomo kmalu doživeli nove -uspehe. Dolenjska jo bila za nas mrtva. Metropola Novo mesto Je šele letos postavila prvo ekipo, — Prepričani smo. da bodo tndi tu težave kmalu premagane. Seveda pa Je to odvisno cd Snortnlh voditeljev. VIII. konferenca Zv**e športov Jugoslavije, ki bi morala biti 29. t. m, v Beogradu, je preložena na kasnejši čas. Na dnevnem redu: 1. Sprejem Statuta SSJ, 2, Poročilo o pripravah »a olimpijske igre. Na zadnji seji Izvršnega odbora Športne zveze Slovenije so razpravljali tudi o uvajanju nove športne igre »Bedmingtpn tems«. Komisija za razvoj športa in tekmovanja bo proučila pogoje za uvajanje te športne panoge pri nas ter izdala tudi potrebna navodila. Obveščeni smo, da je Sindikalno športno društvo »Fapirnl-Čar« iz Vevč kot prvi ustanovil »Badmington« sekcijo. Okrajna športna zveza Ljubljana je sklicala za danes ob 16.30 _______ uri plenum. Na plenumu bodo medmestnem boksarskem dvobo-obravnavali finančno stanje v Maribor : Ljubljana. mesečno prepovedjo nastopanja ter Ipavec Josip, sodnik, s pismenim ukorom- Te kazni so bile izrečene' v zvezi z incidentom na športnih organizacijah, o prestopanju športnikov iz organizacije v drugo, dotacije športnim organizacijam, organizacija delavskih športnih iger in vloga športnih Organizacij pri teh igrah ter razno. Na ta plepum so vabljeni športni klubi, športna društva in okrajne strokovne podzveze. Boksarska zveza Slovenije je kaznovala z 18 meseci prepovedi opravljanja vseh funkcij sodnika Jezernika Franca iz Maribora. Prav tako pa je bil kaznovan tudi tekmovalec Prešern Peter z 9- Na iniciativo Okrajnega odbora SZDL je bil v torek v Celju širši sestanek, kateremu so prisostvovali še prestavnikl športni* organizacij, Olepševalnega društva, Občinskega ljudskega odbora in drugi. Na tem sestanku so sklenili, da se sprejme lokaeija za bodoče kopališče, t. j. ob Ljubljanski cesti na zemljišču pred Ločnico. V soboto in nedeljo bo v Mariboru republiško prvenstvo v boksu za mladince. oMh mižati Kako naj stopimo v mednarodno študentov in dijakov, kakšen od-areno in. kako naj zastopamo naše nos bodo pokazali, do te igr«, Zeha rte proti močnejšim sosedom? lell bi; da b.i košarka zaživiva S tem kvantiteta nič ne trpi, pač tudi v Stavsalem r.raHm nra-pa raste, raste pa tudi kvaliteta, vogradu In M »Uti. kar s« nam saj tako vsak dan dobivamo nove njen= prijatelji v teh kraji* tudi prijatelje. Upam. da smo pravilno obljubili. Ati po vašem mnenju trenerska in sodnlSka organi-zaojia pravilno mmerjsta svoje delo? Centralna športna ambulanta LRS je izdala brošuro »Zdravstvena kontrola športnikov in telovadcev LRS«, Ki vsabuJe razen navodil za zdravstvene preglede, tudi adresar vseh športnih ambulant v LRS po okrajih. Cena brošuri je 340.— din in se lahkP nabavi pri Centralni športni ambulanti. LRS, Ljubljana, Tabor 13, ba sistema tekmovanja . n* področju nogometne podzveze Ljubljana, in sicer: razformirati I. in II. razred in organizirati štiri za vstop v ljubljansko - primorsko ligo za tekmovalno sezono 1958-57. NK »Olimpija« Ljubljana : NK ~ rezulta- enakopravne tekmovalne skupine: »Branik« Nova Gorica z rezultat-dolenjsko, notranjsko, ljubljan- tam 2:1 (1:0) v korist NK »Brani- aii pa pri Športni zvezi Sloveni-SoOniška orgaul*arja »e vrsto je, Ljubljana, Likozarjeva 12, prisluhnili mnenju športnega oh-činstva kakor tudi nsziranju Športnih forumov. Ce smo 10 let ustvarjali, ne moremo čez noč teh pridobitev spreminjati. Kaj primanjkuje Oiympl-Ji in Ljubljan,. da ne prodreta prav do vrha? Oba kluba sta zrasla iz zelo težkih začetkov. Morda Oiympia tele. ker je dolgo prebolevala organizacijsko dobo. Napaka, da ni boljših uspehov. Je v tem, ker ve kako velikih rezultatov. n*W fantje precenjujejo svoje moči in takšnih kakršne liri do- Dejstvo je, da nima šolske •oilvemtov m »icer 75 iz navtične- nofoena pomorska šola v dir- oddelka, 68 iz strojnega od- Zaito -e »jadranska svobod- ladijedelmskega od- * - g» delka in 4 dedka. Samo tl absolventov se je Zaito na plovba« Pogled na Celje vprašanj« in j« n 4o I. oacoSdt* raziskovalna del*. Podobno je v Mozirju, kjer »redliišč* naselja ■ploh nima vodovoda. Pogled na edektrifUkacijska dela pove, da je bilo rta tem področju v minuli dobi dosti storjenega, da pa j« zdaj večina del ustavljj-emih predvsem, zaradi pomanj kanj a žice. Občine so v zadnjem času sklenile, da bodo te del* urejale sproti to posto- Ceprav »o pri reievanjiu komunalnih problemov v mnogo-čem veliko hvaležnega ded* sto- rila tudi krajevna olepševalna in turistična društva, bi bilo vendarle prav. da bi se v prihodnje njihova dejavnost še bolj osredotočil« na tista drobna dela, kot ureditev parkov, nasadov in podobno, ki lahko mnogo pripomorejo k leipemu fiagle-du mesta ali naselja. M. B. Obrtništvo v Boštonju Prv« .leta Po osvoboditvi se je obrtniška dejavnost v Šoštanju v okviru kmetijske znatno okrepila. Poleg raznih obrtnih delavnic zadružnega sektorja sta bila v kraju še dva manjša obrata, opekama in vodna žaga ter trinajst privatnih obrtnih delavnic. Pričakovali smo. da »e bo -zadružno obrtništvo še bolj Fcferoahailo. Zal pa je ostalo samo pri načrtih in še ttsto, kar smo s težavo ustvarili je v zadngih .letih propadlo. JPolig te®a nazaduje v Bo-Stanjti it udi prtvatna obrt. Taiko danes nekateri obrtni mojstri delajo po tovarnah in žagah kot navadni delavci. Zaradi tega b.i bilo jnav. d« bi se odgovorni ljudje malo bolj pozanimali za obrtniške probleme v Boštanju fi.n pod vzeli vše ukrepe, ki naj bi privedli do ponovnega vzpona obrtništva. z Rek e lani darovala ladjo »Palagruž«. Sedaj pa bodo marale naše tri obmorsike republike (Slovenija, Hrvatska in Črna gora) najti sredstva, ki so potrebna za adaptacijo jn opremo zadruge te ladlje. Zaradi skrčenih proračunskih sredstev letos to sicer ni mogoče, upati pa smemo, da bo prišlo vsaj prlhodnije leto do uresničenja tega načrta. F. M. Turizem v radovljiški občini Proračun novomeške občine N* zadnji seji • J« občinski ljudski odbor Novo mesto sprejel družbeni plan in proračun za letos. Družbeni plan predvideva povečanje družbenega produkta v industriji za B odstotkov, v kmetijstvu pa približno toliko kot prejšnje leto. Od industrijskih podjetij predvideva največjo porast proizvodnje farmacevtski laboratorij »Krka«, In sicer za okoli 120 odstotkov. Povečanj« predvidevajo tudi industrija perila in obutve, opekarna Zalog, obrtništvo, gostinstvo to drugi. Občinski investicijski sklad bo znašal letos 27 milijonov din. On tega »o tretjino namenili za investicije v kmetijstvu. Znaten padec v proizvodnje predvidevajo v gradbeništvu in sicer za več kot polovico v primerjavi z lansko proizvodnjo. Iz stanovanjskega sklada j« namenjeno za posojila podjetjem z* gradnjo stanovanj 6-5 milijonov, Stanovanjski skupnosti z* popravilo stanovanj ricih hiš 4 mili- jone, z* gradnjo 24 stanovanjskega bloka. 35 milijonov din, za zasebne graditelj« stanovanjskih hiš kot posojilo pa bo na razpolago okoli 15 milijonov din. S pravilno in smotrno uporabo tega sklada bo mogoče vsaj ne— koliko omiliti hudo stanovanjsko stisko. Občinski proračun cMta 119 mrli’ janov 280.000 din. Za izravnavo primanjkljaja je občinski ljudski odbor sprejel odlok o pobiranju doklade na dohodk« in zvišal prometni davek na na- RogaSka Slatina Na občnem zboru kmetijske at* druge so ugotovili, da je ta lani - - dobro gospodarila in si tako az coscdiailrjih. 5 na 1" odstoatoov. ustvarila precej dobička. Razen Protialkoholna sekcija • RK- se pospeševalnih odsekov imazadru- da M M ta zvišani ga se pet trgovsKih poslovalnic (T, * . , ter tržnico in mesnico. Lani so- ded prometnega davka na raz-pri pospeševanju kmetijstva mar- potago izključno za borbo proti drobno prodajo potrošnega blaga, razen živil to tobaka, z* 20 odstotkov. Občinske doklade n« dohodke so progresivne in znašajo na dohodek iz kmetijstva 4 do 6 odstotkov, na dohodek od proizvajalne., obrti do 15 odstotkov, na dohodek od uslužnostne obrti do 10 . odstotkov ta na dohodek svobodnih poklicev do 15 odstotkov na dohodhtao. Za Izvajanje progresivnega plačevanja občinskih doklad na dohodke so vasi v občini razdeljene v ifcrd kategorije. Občinski ljudski. odbor je sprejel tudi odlok o prometnem davku. Po tem odloku se zviša prometni davek na promet z a/tkohotaimd pijačami DOLENJSKA ZA »DAN BORCEV« Priprave za .prvo praznovanje dneva vstaje jugoslovanskih narodov — 4. julija — na Dolenjskem, so v glavnem končane. Za priprave je značilna množičnost sodelujočih tako iz vrst članov ZB kot ostalih organizacij, v sporedih proslav .pa taborni ognji na predvečer in partizanski mitingi ob njih, svečane akademije, kulturne prireditve, slavnostne seje odborov ZB ter partizanski pohodi in obiski partizanskih družita. Iz Šentjerneja bodo §11 n* praznik po seji občinskega odbora ZB v partizanskem pohodu mimo Pleterja na Javorovico in naprej na Trdinov vrh. Skupno z občinskim odborom ZB sodelujeta v pripravah tudi pododbora Vrhpolje ta Orehovica. Zvečer 3. julija bodo imeli v Šentjerneju svečano akademijo B izbranim sporedom. V Mokronogu bodo imeli prav tako akademijo z igro na predvečer. slave na treh kraj ih: n* Hmelj-niku, pri gradu Otočec na Krki in pri Zajcu pod Gorjanci. Tu bodo odkrili tudi spominsko ploščo v spomin na borbo partizanov s fašisti 29. junija 1942, ko so partizani uničili to fašistično postojanko. Na vseh treh Jerajih bodo kulturni spoireda in govori o pomenu praznika. Zvečer 3. julija bo tudi v Novem mestu v domu ljudske prosvete svečana akademija z obširnim sporedom. Pri proslavi pod Gorjanci bosta sodelovala godba, na pihala in moški pevski zbor. Partizanski taborni ognji in svečane akademije ter seje odborov ZB so na sporedu v vseh večjih krajih. (r) sikaj storili. Med najboljše pospeševalne odseke spada živinorejski, ki se je načrtno Davil z izboljšanjem živinoreje, saj je organiziral 13 rejnih središč. Nabavil J« tudi nekaj bikov siementalske pasme. Zlasti se zavzema za rejo goveje živine, prašičev in štajerske kokoši. Najmanj dejavnosti Je pokazal poljedelski odsek. Ce bo letos uresničil vse sprejete dolžnosti, pa prav gotovo ne bo več med zadnjimi. Zadovoljiv« uspehe so dosegle tudi gene — zadružnice in aktiv mladih zadružnikov. XXX Pionirji osnovne Bole so priredili ob zaključku šolskega leta akademijo, na kateri so se predstavili s pestrim in dobro pripravljenim programom. Starši, ki so povsem napolnili veliko zdraviliško dvorano, so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Pohval* za ta uspeh gre tudi učiteljskemu kolektivu, ki Je z veliko vnemo pripravljal pionirje za nastop. alkoholizmu, taiko kat bodo dohodki turistične takse na razpolago Turističnemu društvu za pospeševanje turizma. fr) Kal pri Pivki Ob zaključku šolskega leta *o učenci, osnov, šole v Kalu skupno z mladino pripravili lep kulturni ta telovadni nastop. Izkazali so ae predvsem mlajši pionirji pri telovadnem nastopu. Nastopali pa so v novih telovadnih oblekah, ki jih jim je prinesel letos Dedek Mraz. Ta nastop nam je med drugim pokazal, koliko fizkulrturnih in drugih potrebščin bi morala imeti Sola to kako nujna je skrb za nabavo telovadnih rekvizitov tudi za podeželske šole. Otroci novogoriške občine bodo letovali Novogoriška občina prireja letos prvič samostojno zdravstveno počitniško kolonijo za šolske in predšolske otroke. Ti ELEKTRIFIKACIJA V POMURJU bodo letovali v Cerknem, kamor bo odšlo 5. julija za 21 dni 100 šolskih ta okrog 55 predšolskih otrok iz otroških vrtcev v Novi Gorici ta Solkanu. Občinski svet za zdravstveno ta socialno politiko je hotel s svojo zdravstveno kolonijo nuditi možnost letovanja večjemu številu socialno in zdravstveno Tudi v zakotnih vaseh Pomur- naono že dodobra izčrpani, ven- ja pr-haij'a vse bolj do izraza že- dar ponosni ob misli, da bo v je- t_m__________ ii51 P° električni razsvetljavi. Iz s eni čudi pri njih zasvetila elektri- otrok, predvsem" otrok drugi dan pa izlet v znane par- "“..T let° lev.velT?51’ ki ,Se. Pr_ IsT* ^ansformator bo napajali padlih borcev, iz hribovskih va- tizanske kraje do partizanske omrežju DES. Najdejo pa že omrežje vasi Ratkovci in Pa- ^ 2al p. je bii prav iz takih koče na Debencu. Iz Trebnjega to ?e vedno ljudje, ki te boje pre- novci. krajev odziv najslabši. Kaže, da pripravljajo pohod na Čatež Vvellk“ Stroškov m za kamere je V Križevcih pa se ne morejo pošiljajo »Urši iz teh krajev ■kozi Račje selo, Sevnico, Križ- vedn0 na,»bolj rentabilna petro- zedinite z« elektriko; čeprav ima- gvojg otroke raj« na pašo ali ko reber to Sojenice. ' ‘efKa. Vendar težnja po napredku jo zelo delaven važki odbor, ven- pa j,;*, uporabljajo za lažja polj- V občini Črnomelj bo na zn}aSuie — ljudje se vse bolj od- dan ljudi v tem pogledu ne more predvečer zagorelo 45 kresov, tolkajo preteklost— Elektrika je zediniti. V Črnomlju, Dragatušu, na Vi- izgnala temo iz hiš, radijski spre- Tudi transformator v Andrejcih niici, v Tribučah ta Adlešičih jemniki^pa so marsikje pretrgali bo kmalu dajal elektriko še v Iva-bodo zvečer akademije, po sve- vaško tišino. novce, Krnce in delno v Fokovce. Santo sejah 4. julija dopoldne Po številnih vaseh pa. danes že V Ivanovcih bodo kmalu zbrali žtrle v zrak gol j električni drogo- pooreben denar |n v jeseni bo tu-vi in razni oransformatorji. Ne- di pri njih zasvetila elektrika. ~----------------------- že nekai . let ča^i° P1™**® » vM 1 mili- M TOlun4je , padlih borcev in spomenike. V ™ elektriko, med njune tud, Selo, vm 200 osoč dinarjev ,n so nad vanja predvideva občina v svo- 2užemtoerku bodo do praznik* bo zasveala sredi pil«ja. lam polovico že-odplačali Andrejci in jern proračunu 600.000 din. Ker uredili partizan, grobove. Praz- vsi vaščani pridno pomagajo pri Krnci pa » zaprosili za posojilo, novati bodo pričeli 3. julija delu. saj bodo imeli elektriko sko-- ker bodo postopoma laže vračala, zvečer s kresovi na višinah to rai vsi. _ .... , Obotavljanje nekaterih ljudi je bakladami. Na praznik bo po V Kančevcih elektrificirajo že torej velika ovira za naglo elek-sej: odbora ZB več- nekaj let. Zgrajen je transforma- tirtfAkacijo Pomurja. Če bi bila ja kulturna prireditev, pri.pra- tor, vsi nizkonaioetos-jni objekti :n vas enotna, b: bili tudi stroški vtli pa bodo tudi razstavo- do- inštalacije po hišah. Postavljeni to praporčno manjši in bi jih vsakdo Ootoumemtov NOB. tudi drogovi, za daljnovod i* Pro- lahko plačal. V novomeCkd občini bodo p*o- *eojako«vc«v. Vaičaoi m> dom fi- S, g, j pa bodo izvedli pohod na Mimo goro. Spotoma bodo obiskali partizanske družine, grobove ska dela, kakor da bi jih poslali v kolonij«. Poleg omenjenih bo letovalo iiz novogoriške občine v okrajnih to drugih kolonijah še okrog 60 otrok na morju, okrog 20 otrok padlih borcev bo taborilo, 10 pa jih bo letovalo v Avstriji. Za počitniške kolonije in leto- pa bodo potrebovali za letovanje 225 otrok še več sredstev, bodo nad 400.000 din verjetno kri® sami starši otrok, 300.000 din pa bo prispeval zavod za socialno zavarovanje. Nekaj bo prispevala tudi Zveza borcev. Letos bo v radovljiški občini ca turiste na razpolago dovolj pro. •torov. Največja gostinska obrata »Grajski dvor« In »Šlandrov doan« razpolagata s 100 posteljami, restavracija »Triglav« pa J ih Ima nad 40 v zasebnih hišah. V »Slan. flrovem domu« stan« dnevni pen-sion 5€0 din, v restavraciji »Tri. glav« od 650 do 700, v »GraJsKean dvoru«« pa so dražji, saj zahtevajo kar 900 din. Vsekakor se obeta letos Radovljici lepša turistična sezona kot v minulih letih. Da bi tujski paro-met v Radovljici spet zaživel to dosegel nekdanjo raven, bo nujno usposobiti za turizem vse profto« re v »Grajskem dvoru« m zgraditi pri sedanjem kopališču ie mtk bazen, kar Je predvideval že prvotni načrt. Več pozornosti ho treba tposvetitl tudi ureditvi mesta, izboljšanju gostinskih obratov, poskrbeti za boljše zveze ■ sosednimi kraji itd. Ker so o vsem tem lani m leitos precej razpravljali tudi na zborih volivcev* je vsekakor pričakovati uspeh. GORIŠKA Odkup svilenih zapredkov na Goriškem Kmetijsko vrtnarska zadruga ▼ Šempetru pri Gorici Je pričel* te dni na področju vsega gori-škega okraja odkupovati od rejcev svilenega prelca zapredke oz. kokone, ki Jih plačuje po zelo ugodnih cenah. Letos so na Goriškem prvič gojili v večjih količinah Japonskega hibridnega prelca, ki so ga uvozili iz Italije. Ta da namreč več snovi, pa tudi nit Je boljša in snežno bele bar- BOJSTVA m POROKE V PTUJU Rodilo so: Korez Pavla — Antona; Murko Angela — Stanislavo; Perc Kristina — Vlasto; Stanko Neža — Branka; Burili a Marij a — Milana; Topolovec Marija — Miarico; Topolovec Alojzija — Ale-to; Kiseljak. Ana — Anico; Kirbiš Stanislava — Vido; Adamič Rozalija — Anico; Horvat Marija — Janeza; Sever Ljudmila — Dušico; Zafošnik Ljudmila — Alojzij a; Šegula Viktorija — Marjanco; lClajderič Matilda. — Slavka j Zupanič Katarina — Vladimira; Murko Verona — Dragana; Petek Marija — Marijo; Turk Marija — Ireno; Vidovič Marija — Majdo; Plohl Marija — Slavka in Janeza; 2nidarič Terezija — Mileno; Cvetko Terezija — Franca; Strelec Ljudmila — Zvonka; Gec Angela — Alojza: Henzel Marija — M?" rijo; Duh Marija — Jožico; Habič Silvija — Branka; Zadravec Neža — Branka; Tomažič Elizabeta — Ano; Skok Katarina — Nado; Korenjak Marija — Nevenko; C uš Marija — Slavico. Poročila sta se; Radej Kristijan Jn Vajdič Olga. ROJSTVA IN POROKE V CELJU Rodile so: Ferme Erik* — Vit-kota; Podpečan Neža — Alojza; Pusair Frančiška — Bogdana; Lah Vida — Vido; Gmajner Marija — Metko; Bemjak Ivana — Ireno; Beg Marija — Lidijo; Zulič Štefanija — Antona: Razgoršek Alojzija — Alojza: Plahuta Ljudmila — Viljema; Penič Stanislava — Marto; Melanšek Antonija — Antona; Es Silva — Milana; Kitek Jožefa — Olgo: Stampe Marija — Boženo; Suc Ema — Ivana: Strniša Marija — Katarino; Skrjanc Terezija — Jožefa; Lang Ana — Venčeslava; Breznik Marija — Metko; Zajc Terezija — Ireno; Pečar Danijela — Dušana: Perger Marija — Marinko: Preložnlk Terezija — Dušana: Šalej Matilda — Natašo; Skok Marija — Mlrkot*; Ferjane Marija — Matjana: Mar-kovinovlč Tanja — Markota: Bele ‘Marija — Cvetko: Borštner Ema — Mileno; Belak Alojzija — Alojzijo: Urbanci Marija — Dairikota: 'Bredo; Reblč ve. Rej* in oskrba tega prelca pa zahteva več nege in truda. Seveda so tudi cene kokonov temu primerne. Prvovrstne plačuje zadruga po 600, drugovrstne po 400 in najslabše po ou din, medtem ko so cene za domačo francosko med 510 in 80 din. nove francoske vrste pa odkupujejo po 540 do 80 din. Zaradi neugodnih vremenskih razmer bo letošnja proizvodnja kokonov manjša kakor običajno, kljub temu pa bo dala rejcem svilenega prelca lep zaslužek. Letos so prvič in z veseljem gojili svilenega prelca, tudi otroci osnovnih šol iz Nove Gorice in drugih krajev, kjer raste bela murva. -jp Razstava v Šempetru Učenci osnovne šole v Šempetru so priredili razstavo ročnih del. Tako izdelki deklic kakor fantkov so res lepi in zaslužijo vse priznanje. Vsekakor pa zaslužijo pohvalo tudi vzgojitelji. Razstavo je obiskalo nad 2000 ljudi, kar je za Šempeter nadvse lep uspeh. Z razstavljenimi predmeti so bili vsi zadovoljni. K. L. Lov v gorišketn okraju V goriškem okraju je okrog 1000 JoVcev, ki so lani porabili za izboljšanje lovišč okrog 400.000 din. Letos se jim obeta kair dober plen. saj bodo lahko ustrelili 725 srnjadi, 99 gamsov, 3 stare jelene, dve košuti, okrog 9000 divjih zaijcev ter po 1000 fa_ zanov in jerebic. lani so plačali goriš ki llovcj mad 150.000 din odškodnine za škodo, ki so jo povzročili divji prašiči. Zato jih bodo morali letos postreliti ikar okrog 50, če .bodo hoteli, da v bodoče ne bodo povzročali take škode. Postrelili bodo lahko tudi še nelcai velikih divjih petelinov ta ruševcev ter nekaj grlic in skalnih tjerebov. Lisice, srake, vrane in druge Škodljivce pa vsekakor no bodo smelj pustita v nema- — JP frnovui Delo sodiSč DPD > Svoboda — Trbovlje II« ie prvič uprizorilo opereto »Planinska roža« pred 1. Junijem v počastttov občinskega praznika v Trbovljah. Od takrat p* do danej, to jje v pičlem mesecu. Je moral* igralska družina «ar šestkrat ponoviti predstavo »Planinske tpaže«, kar kaže veliko zanimanj« občinstva bo opereto. • V počastitev Dneva borcev bodo v Trbovljah slovesno odprli Muiej NOB. ki hiranj mnoge agodovtasicih dragocenosti Iz zgodovine zasavskih revirjev. • Zvedeli smo, da bo otvoritev Delavskega doma v Trbovljah 29. novembra j etos. Te dni ®o začeli podirati poslopja pred novim kulturnim domom, nakar bodo začeli (urejevati tudi njegovo okolico. — ne POMURJE Lendava Odbor za letovanj« otrok pripravlja za kakih 200 otrok iz občine prijetne počitnice v Solčavi in na morju. V Solčavo bo odpotovala prva izmena že 38. junija, čez štirinajst dni pa jo bo zamenjala druga. Istočasno bodo taborili v Logarski dolini tudi »beli rudarji«, ki imajo že okrog 45 prijavljencev. V letu 1955 je bilo pri okrajni* sodiščih Pomurja (Murska Soho. ta, Ljutomer, Lendava) skupno obtoženih zaradi gospodarskega kriminala 445 ljudi. Skoda, ki so jo ti ljudje s svojim ravnanjem povzročili narodnemu gospodar, stvu je bila ocenjena na blizu ( milijonov dinarjev. Med vzroki, ki so pripeljali storjlce do kaznivih dejanj, je bilo opaziti predvsem pomanjkanje čuta odgovornosti uslužbencev do skupnosti i* družbe, v mnogih primerih pa j« bla kriva tudi neodgovornost vodilnih ljudi, ki so nameščali na vidna mesta nesposobne in neizkušene prosilce ter take, katerih preteklost ni bila poštena. Tudi lahkovernost raznih prodajalcev v zadružnih in drugih trgovinah, je čestokrat privedla do občutn« škode. Razni poslovodje so kreditirali blago brez vsakih zapiskov. hranili denar nezakljenje i, nosili važne dokumente po žep.h in podobno. Za tako stanje pa leži delna krivda tudi na dejstvu, da so bjlj revizijski in kontrolni pregledj le zelo redki. Med 59 zadrugami v Pomurju je bilo v letu 1955 pregledanih le osem. Oblastvene ustanove so ostale skoraj nepregledne, ker ni na razpolago potrebnega revizijskega kadra. Tudi organi družbenega upravljanja niso v letu 1955 prijavili niti enega primera kaznivega dejanja. H. Kolektivno zavarovanje živine V 'Veržeju so pred desetimi leti ustanovili prvo živinorejsko društvo v Pomurju, temu pa so sledila še druga. Lami so živinorejci v Veržeju tudi prvi uvedli kolektivno zavarovanje goveje živine. Tudi temu zgledu so kmalu sledile druge vasi: Bučečovci, Lemerje, Zepovci itd. Bivša ivanj.kovska občina, ki šteje 17 vasi, je uvedla kolektivno zavarovanje živine, v katerega so se vključile prav vs» vasi z okrog 1000 živinorejci. Zavarovalni odbor v Ivanjkov- cih bo dobil na razpolago brezplačno postajo prve pomoči S najnujnejšimi sredstvi za zdravljenje živine. Vse stroške za zdravljenje bolezni, ki se bodo pojavile med zavarovano živino, bo kril državni zavarovalni zavod. Kolorodorjev na mernike Gotovo ni na Dolenjskem kraja, kjer ne bi po*znali Koloradskega hrošča. Letos se je razširil še prav posebno v velikem številu tudi v krajih, kjer so prej trdili, da gra ni. V zelo veliki množini se j« letos pojavil v Beli krajini« Kmetovalci trdijo, da se kar če* noč pojavi v velikem številu na posameznih krompiriščih. Dosti prepričevanja in prigovarjanja za pregledovanje krompir« jeviih nasadov je bilo potrebno vsa leta po vojni, vendar marsikdo ni verjel, da je ta škodljive« tako nevaren. Sedaj skoraj ni tre. ba nobenega dokazovanja, kmetovalci to spoznavajo sami, razen redkih izjem. Tako kmetovalci zlasti v Beli krajini množično prihajajo v trgovine kmetijskih za« drug ipo sredstva za zatiranje tega škodljivca in po škropilnice* Kmetovalci, ki se zavedajo nevar. nos ti, ki pTeti krompirju od ko-loradarja, redno pregledujejo nji« ve in tudi redno zaprašdjejo, odnosno škropijo. Uspeh je odvisen od skupne akcije vseh, zato so po-vsem na mestu odloki občinskih ljudskih odborov o obveznem zatiranju koloradskega hrošča. (r) Planinsko društvo v Zg. Polskavi V Zgornji Polskavi, majhni vasici ob vznožju Pohorja, s<* ljubitelji planin in narave ustanovili Planinsko društvo. .Zaenkrat šteje le 35 članov, med katerimi ie precej mladincev 1» pionirjev, pričakujejo pa, da se bo število članov š* znatno povečalo. Kot prvo so začeli člani društva označevati številne poti. ki vodijo na Po— V pravkar minulem šolskem letu Je obiskovalo nižjo gimnazijo 435 dijakov v 6. madžarskih in 7. slovenskih oddelkin. Pozitivno je bilo ocenjenih nekaj nad 67% dijakov, po popravnih iz- _ „ . pitih pa se bo ta odstot. še znatno horje. Doslej so ze markirali po* dvignil. Med šolskim letom je q0 Arena in Smartna na Pohor-pouk precej trpel zaradi pomanj- Polskavčani zaslužijo zasvo« kanja prostorov, saj je na šoli ; - . . , komaj 6 učilnic, pa tudi zaradi to pobuao vse priznanje. Prav bi bilo, bi jih posnemali tudi F ostalih vaseh. Gajšek Marii a Antonija — Slavko; Kračun Jože- gke Sobote bodo zakurili fa — Benota: Kranjc Ivana — Ireno; Belaj Slamfsleva — Mairj*-no: Podvomik Terezija — Majdo: Čeplak Frančiška — Zlatko; Kolar Ivana — Maksa; Folavder Bogomila — Bogomila: Putrih Margareta — Metko: Pelko Bedeniko-vič — Ljudmilo: Dolar Ivanka — Bojana: Završek Marija — Alojzijo: Kuzman Gabrijela — Pavla; Geršak Marija — Bernarda: Kregar Viktorija — Ireno: Klančnik Alojzija — Ervin«: Kokovmk Angela — Antona: Bogatin Jožefa — Ivano: Porstner Elizabeta — Ljudmilo: Preložniv Terezila — Nado. Poročili «o se; Franc Jažbinšelk In Amalila Korošec: Mariin Ceč-ko in Mariin Atelšek: Pavel Tiselj in Jožefa Tttovšek: Janez Bvvnjafc in Marta Mave: Anton to Marij* FrančflBca pomanjkanja učnih moči. XXX Na osnovni šoli je bilo pozitivno ocenjenih 86.7% učencev, na vajenski šoli pa 85% učencev. V gimnazijskih prostorih Je bila med 17. in 22. junijem razstava risb in ročnih del, na kateri so razstavljali svoje izdelke tudi učenci vajenske šole, svoj kotiček pa so imeli se taborniki. — Obiskovalcem so najDolj ugajali izdelki ženskih ročnih del. Ob slovesnem zaključku šole bodo priredili učenci gimnazije akademijo s kulturnim In športnim programom. S. V. Pomurje za Dan borcev Okrajni odbor Zveze borcev v Murski Soboti je te dmi razpravljal o proslavi »Dneva borcev«, ki bo 4. julija. Do tega dn« bodo člani Zveze borcev uredili vse grobove padlih borcev ta ruskih vojakov. Po vseh pomurskih središčih bodo na predvečer slavnostne akademije in taborni ognji. Na sam praznik pa bodo prirejeni razni izleti. Člani Zveze borcev iiz Mur- velik kres pri gimnaizi.ii, tojer bodo borci obujali spomine skupno z vojnimi vdovami na partizanske dni. Na sam praznik bo v Ljutomeru tekmovanje med člani ZB iz Murske Sobote ta Ljutomera v streljanju, keglanju. in šahu. Nato bodo priredili skupen lizlet v Železne dveri. V Ljutomeru bo borce {iz NOV sprejel predsednik Občinskega l.rudskega odbora tov. Rado Pušenjak. V Lendavi pa bodo priredil rajanje na prostem. Podobne proslave bodo tudi po ostalih središčih Pomurja. S. K. Kulturni festival v Laškem V počastitev svojega občinskega praznika so v Laškem organi« ziiralli kulturni festival občinskih prosvetnih društev. Začela ga j* v soboto 23. junija v dvorani laškega »Partizana« dramska sekcija Svobode rudnika Laško s spe. voigro »Slopa ljubezen«. Igra, ki jo je napisal Anton Pesek, kaž« na precej iprimitivni način škodljivost slepe ljubezni staršev do sinčka-edtnčka. Enako primi-tivn® je bila igra tudi zrežirana in igrana. Res pa je, da se od preprostih kmečkih igralcev kaj več od požrtvovalnosti ni moglo pričako. vati. Festival bo trajal do Dneva borcev in bo obsegal razen nadaljnjih treh dramskih nastopov še vrato pevskih koncertov ta drugih manifestacij ljudskopro. svetnega dela. Otvoritev festivala Je počastil • svojim obiskom - tudi predsednik Zveze Svobod prosvetnih društev Slovenije tov. Regent Ivan. Dan borcev na Bavnah Organizacija Z3 na Ravnali je že Izdelala program z,a prireditve v počastitev Dneva bor. cev. Tako bo na predvečer godba na pihala domače »Svobode« priredila pred domom železar-i-ev koncert. Po koncertu .na bodo podelili spomenice borcem NOB, tjmu pa bo sledil družabni večer. Na sam praznik bod« stari borci pripovedovali svoj* vtise in spomine šolski mladini. Na pokopališču bo žalna ko-rremoraoiša or; kafer-; bedo sodelovali razni odseki domač* »Svobode.« Na predvečer bodo kurili lireaove na Strehar*«** vrhu, Javorniku ta PleJterev *r. m w M. rcmjA im =* 7 8L0VEVSD P0«0CKV1LBC 7 sir. 7 KINO m V.v K GOSTILNA 49 BO Takrat pa Je preplaJen prisopihal direktor. Iskal Je ▼ vasi meso za »voje Hvali in zato se Je tako dolgo zamudil. Pokaral Je Izletnike, a bil hkrati vesel, da se ni ni* hujšega zgodilo. Prijatelji so se mu zahvalili za vožnjo in odpeljali kolo na bližnji travnik. Milan je kot najstarej&i Slan in vodja skupine strokovnjaško popravil kolo, ostali trije pa so ga prt tem skrbno opazovali. Toda vsi štirje so sklenili, da bodo odslej svoje kolo in prtljago tako zavarovali, da brez njihove vednosti nihče več ne bo mogel šariti po njej. 51 Ko je bilo kol« popravljeno, so se odpeljali dalje. Proti večera mo se pripeljali do majhne vasi! In sklenili, da bodo za danes nehali s potovanjem. Zapeljali so se do gostilne, pustili kolo s prtljago pred vrati in vstopili. Toda sedaj je bilo kolo 2e zavarovano pred prijatelji tuje lastnine! Sicer pa v prijazni vasici ni tolikšnih nevarnosti kakor v velikem gozdu. — Lepe slovesnost v Jaršah Osnovna šola Ljubljana - Jarše na Smartinski cesti je slavila &0-ietnico obstoja. Ta dogodek so počastili s šolsko razstavo, kulturno prireditvijo in drugim. Na proslavi je predsednik šolskega odbora poudaril razumevanje naše oblasti za razvoj šolstva, šolski upravitelj pa je orisal zgodovino šole. Sledil je coDro sestavljen kulturni program, ki so ga pripravili pod voasivom učiteljev učonci vseh razredov. Šolska razstava je bila v lepo okrašenem šolskem poslopju. Razstavljeni so bili vsi izdelki učencev: zvezki, risbe in ročna dela. Razstava je bila »epo urejena, razstavljeni predmeti pa so dokazovali uspešno delo na šoli. Dr. J. »Sneguljčica« na šempetrskem odru Ob zaključku šolskega le*ta %o ee nam predstavili učenci naše osnovne šole s »Sneguljčico«. Nastopili so večinoma učenci tprvega in drugega razre>da in prikazali igro, kakršne c d njih skoraj nismo pričakovali. Vsekakor zaslužijo vso pohvalo, poleg njih pa seveda tudi Ana Hojak in Fanika Bajc, ki sta igrico režirali. Da je prireditev res uspela doka- irfESTIML Sobota, 30. junija: Ob 12: otvoritev razstave v Narodni in univerzitetni knjižnici. Ob 18: otvoritev razstave »Novejše koroško slikarstvo« v Moderni galeriji. Ob 19.45: Otvoritvena fanfara iz »Libuše« s terase bivše Emone. Ob 20.15: fanfara iz »Libuše« v preddverju Križank. Ob 20.30: Večer jugoslovanskih folklornih plesov. Nastopi »Lado*'iz Zagreba. Prireditev bo v Križankah, v primeru slabega vremena v Operi. Predprodaja vstopnic v festivalni blagajni v Križankah od 10. do 13. in 17. do 19, kjer Je na vpogled program festivalnih prireditev s cenami. Pričetek predprodaje vstopnic za festivalne prireditve je pri festivalni blagajni v Križankah in .sicer od 10. do 13. in od 17. do 19. ure od 30. junija dalje bo blagajna odprta od 10. do 13. in od 17 do 20.30. vendar za predprodajo le do 19. ure. Za posamezne —„ . — - .... . _____________ prireditve bo mogoče dobiti vstop- zuje med drugim tudi navdušeno nioe tri dni prej. Pri blagajni je na vpogled prireditev. program festivalnih mnmsmn Pavel. ploskanje najmlajših poslušalcev. • Oh zaključku Šolskega leta so •e nam predstavili tudi učenci nižje glasbene šole. Nastopili so gojenci I*, II. iu III. letnika ter nekateri iz višjih razredov z narodnimi in umetnimi pesmimi ter odlomki iz oper. Najbolj se je izkazi Boris Krajnik z violino, ki Je gojenec III. letnika. Poslušalci so nagradili njegova izvajanja z burnim ploskanjem. Lep napredek pa so rpokazali tudi drugi. Za deber uspeh zasluži vsestransko priznanje predvsem Marjan Ko«, nič. Njegovi gojenci za violino so namreč zelo lepo napredovali. K. L. Slovenska pesem ob Vrbskem jezeru Te dni je odšel pionirski pevski Bbor nižje gimnazije iz Gor. Radgone pod vodstvom pevovodja Menka Golarja m-a tritedensko turnejo na Koroško in sicer v .Sekiro ob Vrbskem jezeru. Zbor. ki šteje 70 pevcev, predvsem otnok bivših viničarjev, b0 pel jugoslovanske narodne in umetne pesmi na koncertih v razmah krajih Koroške in verjetno tudi v celovškem radiu. Obiskali bodo tudi Gosposvetsko polje, kjer bodo priredili posebno svečanost. Za turnejo se je posebno zavzel poslanec Ivan Kreft, za kar sc tnu pionirji zelo hvaležni. Ika CD M CD ■ CD ■ CD ■ CD B O ■ O ■ C3 ■ O ■ CD O CZJ ■ CD ■ CD ■ O' 0 CINKARNA, metalurško kemična industri|a, Celje 0 E ■ razpisuje delovno mesto Q ing. KEMIJE za raziskovalni laboratorij podjetja ■ V poštev pridejo tudi kandidatje brez prakse; pogoj: U izpolnjena vojaška obveznost; ** in delovno mesto (J ANALITIKA za analitska dela v raziskovalnem labora- ■ toriju podjetja; pogoj: dipl. tehnik kem. stroke a (j najmanj 5 let industrijske prakse, vešč vseh analit- ■ skih del kemične tehnologije. Q Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. — ■ Prošnje z življenjepisom pošljite upravi podjetja. Q cd a cd s cd ■ cd s cd a o ■ ■ cz> ■ cz> a cz> ■ o ■ o ■ o ■ o i fCDBC30OlC31C30CDBC3BC3»CDBCD0CDiC30C30CD 0 Razpis Na osnovi čl. 14 uredbe o nazivih in plačah uslužbencev Narodne banke FLRJ, čl. 1 in 3 pravilnika o sprejemu v službo v Narodno banko FLRJ razpisuje KOLEDAR Petek, 29. junija: Peter, xxx Srbski narod se danes spominja enega najhujših okupatorjevih zločinov. Na današnji dan pred trinajstimi leti ao Nemci Izdali odlok -za pokol 324 prebivalcev Kruševca. XXX Dne 22. junija 195S je diplomiral na Tehniški fakulteti, elektro oddelek v Ljubljani Rupnik Vili. Iskreno čestitamo kolegi. Na Prir.-mat. fakulteti, biologija, Je diplomirala Kveder Marija. Čestitajo domačil Na agronomski fakulteti v Ljubljani, je diplomirala za inženirja agronomije Bronka Javornik iz Celja. Prijatelji čestitamo 1 Tovarišu Mihi Kunaverju, elektrotehniku Elekt. gosp. čestitamo k visokemu odlikovanju. Tovariši. Namesto venca na grob pokojnega Franceta Burgarja, notarja lz Celja, so darovale družine Verbič, Oražem in Strnad za slepo mladino 1500 din. Vsem darovalcem iskrena hvalal OGLASE za »Slovenski poročevalec« sprejemajo na podeželju tudi poštni uradi in pismonoše. Mestnemu odboru Rdečega križa v Brežicah so namesto vencev na grob blagopokojne .Anke Zdolšek nakazale rodbine: Holyf Poljanšek, Vizjak in. Lojze Zokalj znesek, 4.000.— din. — Mestni odbor RK Brežice. Društvo gradbenih Inženirjev in tehnikov — sekcija za tehnologijo gradiva, vabi vse člane in nečlane, da se udeležijo občnega zbora Sekcije, ki bo v petek, 29. junija 1356, ob 17. uri v prostorih Društva, soba 4. Rafinerija dragih kovin v Ljubljani ne bo obratovala od 15. julija do vključno 15. avgusta 1956 zaradi čiščenja prostorov in popravila strojev. Planinsko društvo Radovljica obvešča vse obiskovalce planin, da so postojanke Valvasorjev dom pod Stolom, Roblekov dom na Begunjščici in Pogačnikov dom pri Križkih jezerih od 30. junija t. 1. dalje stalno oskrbovane. Obveščamo vsa ribiška društva, ribiče in ljubitelje ribiškega športa, da bo III. republiško ribiško športno tekmovanje za prvenstvo Slovenije v soboto, 30. junija na lahko-atletskem stadionu v Celju s pričetkom ob 7. uri zjutraj. Prvo republiško tekmovanje v lovu rib bo v nedeljo, 1. julija na Savinji pri Celju od 6. do 9. ure dopoldne. — Vstopnine ni. — Vabljeni! Tesarsko podjetje Tesarstvo — Ljubljana poziva na osnovi čl. 58 Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ 54/54) v zvezi z delitvijo plač iz dobička za leto 1955 vse delavce in uslužbence, ki jim je prenehalo delovno razmerje v letu 1955, pa imajo pravico do deleža plač iz dobička, da se v roku treh mesecev osebno ali pismeno javijo podjetju in uveljavijo svoje pravice. Po preteku.:, treh mesecev pp, t£j objavi izgube* pravico do deleža. Sedemdnevno bivanje v kateremkoli turističnem kraju v alpskem področju Slovenije je ena izmed nagrad, ki jih je razpisal »Turistični vestnik«. LASOL edino sredstvo proti izpadanju las in prhljaju. Iskana Biokutol Skin krema s« zopet dobi: Na-ma Ljubljana, Drogerija Jadran, Drogerija Vesna — Celje, Drogerija Alma — Maribor. Gospodinja varčno gospodari! Abonente naprošamo, da poravnajo svoje obveznosti do konca junija v pisarni med 9. in 13. uro. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. 32-860. MARIBOR umrl: Umrla nam Je naša dobra mama, sestra in stara mama MARJETA KOMPARI roj. Zamjen Pogreb bo v petek, S9. junija ob 16. uri. Hčere: Pavla, por. Skrlep, Micka, Metka, por. Veider; sin ing. Tone; brat dr. Srečko; snaha Marica; zeta Janez in Francč; vnuki in vnukinje. Mengeš, USA, 27. Junija 1956. Petek, 29. junija. Dežurna lekarna: ska cesta 2. Narodno gledališče RADIO 54» do 14.40 Prenos Radia Ljubljana; 14.40 »Melje«, Melj-: zaprto. sporeda do 15.00 XV. Indijci; 20.30 Tedenski zunanje-politični pregled; 20.45 Iz modernega glasbenega sveta — Alban Berg: Koncert za violino in orkester; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih: 22.15 Igra Plesni orkester Radie Ljubljana; 22.30Mednarodna radijska univerza — a) Miroljubna uporaba atomske energije — Bertrand Russel: Uran v Želeli ste — posluSajte! 15.00 do svetu — b) prof. Conrad: Shizo-17.00 Prenos sporeda Radia Ljub- frenija. 2?*50—23.00 Melodije z* ljana; 17.00 do 17.15 Domača po- lahko 22Jo—23.00 UKV pno- ročila in objave; 17.15 do 17.35 „ Plesna elasba- Pesmi jugoslovanskih avtorjev 1 tufino - poje baritonist Marcel Ostašev- Gudaja za ruji.no ski, pri klavirju Ino Perišič; 17-35 do 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da bo naS TONE KREGAR do 1. 1942 delovodja elektrarn« Velenje, žrtev nemškega okupatorja položen v grobnico padlih borcev v Stožicah v nedeljo, 1. julija ob 10. uri. V soboto popoldne in do pogreba bo žara s pepelom pokojnika v domu Partizana v Stožicah. Ježica, Ljubljana, Kranj, 29. junija 1956. Oče, sestre in bratje s družinami. UMETNOSTNA GALERIJA Razstava holandskega kiparja Toona Wegnerja je odprta od 10. do 18. ure. KINO Ptuj: 39. Junija: indijski barvni film »Mangaia hči Indije*. Murska Sobota: ameriški film »Rumeno nebo«. RAZPISI RAZPIS Na podlagi 95. člena Statuta Občine Pivka razpisuje komisija za volitve in imenovanja za Občinski ljudski odbor Pivka delovno mesto občinskega veterinarskega inšpektorja. Pogoji: 1. diploma veterinarske fakultete; 2. opravljeni enoletni predpisani staž; 3. odsluženi vo- 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos tz Zagreba). MALI OGLASI ŠIVALNI STROJ v brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. Ogled Borutova 9/IL, Bežigrad (začetek Poden :lšcakov§ ulice). 13206-4 »OPEL-OL-iMPiA«, generalno popravljen, s popolnoma novim motorjem ugodino prodamo drž. podjetju. Ogled: Gosposka ul. 12, I. madstr., Ljubljana. 12892-t GLAVNEGA KNJIGOVODJO s takojšnjim nastopam zaposlimo. -Ponudbe dostaviti: »Standard«, Splošno gradbeno podjetje Tolmin. 13*42-1 DVOSTANOVANJSKO VILO poceni prodam. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Kcmfort«. 13226-4 AVTO DKW MEISTER KLASSE — Cabriolet. v odličnem, brezhibnem stanju, ugodino naprodaj. Ogled in informacije od 10. do 16. ure, Zalokarjeva ul. 13, Ljubljana. 13221-4 SPORED ZA PETEK »UNION«; Jugoslovanski film »Deklica in hrast«. Tednik FN 25. Predstave ob 16, 18 in 20.39. »KOMUNA«; meniški film »Rdeč« Konga«. Tednik FN 25. Predstave ob 16, 18 in 20.30. v glavni vlogi: Pearo Armendariz. »SLOGA«; italijanski film »Dekleta iz Sanfredijana«. Tednik.-Predstave ob 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma, v gL vlogi: Rossana Podesta. »VIC«; ameriški film »Na apaškl meji«. Tednik. Predstave ob 18, 18 in 20.30. V glavni vlogi: John Wayne in Pedro Armendariz. »SOCA*: ameriški. barvasti film »Roberta«. Predstavi ob 1* in 30. V glavni vlogi: Red Skele ton. Danes zadnjikrat! Predprodaja vstopnic v vseh petih kinematografih od 14 dalje, za matinejo v kino Slog« pa od s naprej. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: amer. film »Na apaški meji«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic . uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM — Kotnikova S: predvaja za mladino »Sestavljen program zabavnih in dokumentarnih filmov«. Predstave vsak delavnik ob 15. url, vsak . torek, sredo in četrtek tudi ob 10, vsako nedeljo pa ob 8.30 in 10.30. »SISKA«: francoski barvasti film »Grof Monte Cristo« II- del. V gL vlogi: J eeci Marais in Le« Amanda Predstave ob 16. 18 in 10. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Na sporedu samo še danes in j utri. »TRIGLAV«; madžarski barvasti film »Liliomfi« brez tednika. V glavni vlogi: Ivan Darvas in Sandor Pecsi. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«; ameriški barvasti film »Mirni človek«. Predstavi ob 18 in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Zadnjič. VEVČE: ameriški film »Samo mati«. DOMŽALE: jugoslovanski film »Kllsura«. Predstava ob 20. BLED: ameriški barvasti film »Beg iz trdnjave«. Predstavi ob 13 in 20.30. NOVO MESTO »KRKA«: indijski barvasti film »Mangaia hči Indije«. KRANJ »STORŽIČ«: mehiški film »Mehika v pesm:«. Predstavi ob 18 in 20. KRANJ »SVOBODA«: ameriški film »Craig«. Predstavi ob 18 in 20. uri. KRANJ »LETNI — PARTIZAN«: premiera Jugoslov. - nemškega filma »Klisura«. Predstava ob 20.30. JESENICE »RADIO«; jugoslovansko - nemški film »Klisura«. — Predstavi ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«: francoski barvasti film »Turek Napolita-nec«. Predstavi ob 18 in 20. MOTORNO KOLO DKVV 125 ecen, v odličnem stanju, naprodaj. -Ogled: Ljubljane. Zaloška cesta 71, od 11. do 19. 13130-4 Šivalni stroj »singer«, ma-• to rabljen, prodam. Rekar, Zg. Pirniče 99, Medvode. 13129-4 j-S£ 10115 *• POlOŽeni St'°1IOVnl TOVORNI AVTO »amke jFord. ENOSOBNO ^ STANOVANJE ^za. v 48. letu starosti nenadoma umrl Meknesu (Casablanca) dne 20. pri čiščenju te ne prevari. FLEX v hišo! FLEX v potno torbo! Masten madež lahko dobiš vsak čas, pa nobene brige, če imaš FLEK! ZA OBČUTLJIVO KOZO KLINIČNO PREIZKUŠENA KREMA! junija 1956 naš brat, stric in svak DR. ING. ANDREJ BURGER 2alujočl ostali: Ludvik in Bojan, brata; Pepca, pori" MelltN« in Zora, por. Bizjak z družinami. Postojna, Piran, Ljubljana, VI-cenza (Italia), 26. junija 1953. Umrla je IVANA MARTINČIČ lz Streliške ul. 37. Pogreb bo v petek ob 17. uri iz Krištofov« vežice. ZAHVALE Zahvaljujemo se vsem dragim prijateljem in znancem, ki so s boljo v srcu sočustvovali ob bridki izgubi naše nepozabne EMILIJE PEROVIČ ter jo spremili na njeni sadnjl poti. Zlasti gre naša iskrena zahvala zdravnikom dr. Jarniku, lir. Vandotu in dr. Zargiju, ki so Ji lajšali trpljenje. Nadalje iskrena hvala tov. Rozi Mejakovi, za tople poslovilne besede in vsem darovalcem številnih vencev in šopkov. Iskrena hvala za vse izraze sočustvovanja, ki so nam v teh težkih trenutkih edina in največja tolažba. Žalujoča družina Perovič. izpit. Za delovno mesto je določena plača po Uredbi in dopolnilna plača. Na razpolago je novo motorno dvokolo. Prošnjo z izčrpnim življenjepisom in m dokazili o pogojih, dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Pivka, do 10. julij« 1956. -R >«44HHM4t»M4M4«»4Mm4t PIRANSKE SOLINI-PORTOR02 Iščejo KEMIJSKEGA TEHNIKA Pogoj: 2-Ietna praksa, plača po I tarifnem pravilniku. — Samsko stanovanj« zagotovljeno. A nosilnost 1V2 tone, potreben menjata starejša zakonca brez generalnega popravila, proda otrok. Ponudbe v oži. oddelek Tovarna »Indos«, Ljubljana — »V:soka nagrada«. 13116-3 Moste. * 13219-4 RDECo JOPICO, pobrano na tro- GKADKU.VO PODJETJE REMONT - Apnenca Tržič-- ima na za-' logi večje količine žganega apna. Za nad 5-tcmsko naročilo je znižana cena na 4.30 din fco apnenca in 4.50 fco železniška postaja. Naročila ipošljibe .na naslov; Remont Tržič — tudi brzojavna im telefonična. Apno je kvalitetno la. " 13217-4 POHIŠTVO za kmečko JEDILNO SOBO, i2 kem., prodam. Burger. Celje. Kersnikova. 13212-4 BALIN KROGLE, garantirane, dobite. Ljubljana. Stari trg 32. 13209-4 miostovju. vrnite, tovariš, proti nagradi: Tehno-Impex, Beethovnova 14, sekretariat. 13132-10 NAJDITELJ IZGUBLJENE ROČNE URE, ki je bil opažen v Gasilski ul. 25. junija ob 16. uri, naj jo vrne proti nagradi v oglasnem oddelku. 13128-18 Zarad; člena 10 Zakona o tisku objavljamo:. »V zvezi z člankom, ki je bil objavljen v »Slov. poročevalcu« na četrti strani dne, 18. aprila 195S pod naslovom »Zgodilo se Je sredi Ljubljane« pojasnjuje prizadeta Živec Marij« KRZNO, MESTNI TRG 5. Ljub-, sledeče: SJana, pofcriebruje 3 krznarske Si_ Prizadeta B. F. 0 m 0 B 0 e 0 ■ o m 0 0 n 0 ■ 0 m o ■ o Centrala Narodne banke z« LRS mesta bančnih uslužbencev pri Centrali In podružnicah Sprejmejo se začetniki kakor tudi uslužbenci z ustrezno strokovno izobrazbo ter oni, ki imajo že prakso v kreditnih in ostalih bančnih poslih. Pogoji: 1. ekonomska srednja šola ali trgovska akademija z zaključnim izpitom, popolna srednja šola z maturo, ekonomska, pravna ali podobna fakulteta z diplomo. Plača (osnovna plača in dopolnilna plača) po uredbi in pravilniku za uslužbence Narodne banke. Rok za vlaganje prošenj Je 14 dni po objavi razplet. Prošnje pošljite Centrali Narodne banke za LR Slovenijo _ personalni oddelek — Ljubljana, Titova 1-a, kjer dobijo reflektanti vse potrebne informacije. NARODNA BANKA FLRJ Central« s« LR Slovenije Ljubljane, Titova 1-a 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ n ■ 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o Kvaliteta odloča! Telnt Bell ROŽNO MLEKO je bilo nujno potrebno našim ženam. Teint Bell Rožno mleko dobite, kjer vodijo kvalitetno kozmetiko. K sodobni stanovanjski kulturi spadajo GO-KO * a 11141* v toaletnih prostorih GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA 1., 2.. 3. julija: gostovanje ljubljanske Drame a Cankarjevimi »Hlapci« na III. mednarodnem gledališkem festivalu v Parizu v gledališču Sarah Bernhardt. Sobota, 7. julija ob 20 30: Machiavelli: »Mam drago la«. Gostovanje ljubljanske Drame v Zagorju. Nedelja. 8. julija ob 20.30; Wilder: »Naše mesto«. Gostovanje ljubljanske Drame v Zagorju. — Zaključek dramske sezone. OPERA petek, 29. junija: Prokofjev: »Zaljubljen v tri oranže«. Gostovanje ljubljanske Opere v Pariški Veliki Operi. Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom Sobota, 30. junija ob 20: M. Malenšek - C. Pregelj: »Srce nikdar ne laže«, spevoigra. Izven. Nedelja, 1. julija ob 20: M. Malenšek - C. Pregelj: »Srce nikdar ne laže«, spevoigra. Izven. Zaključek sezone. ■MAGNOHROMr Kraljevo kupuj« kompletno električno £ r p a I k o za nafto kapacitete 200 do 300 litr. n« mlnnte, višina dviganj« 10 de 20 metrov. Protiporonospoma služba Poročilo za dne 28. junija 1958. Srednje dnevne temperature so ae gibale med 15 in 20 stopinj C. Minimalne temperature so še vedno v mejah med 9 in 11 stopinj Celzija. • Padavine nevihtnega značaja so zabeležili po vsej Sloveniji. Največ dežja je padlo v Velikih Do-lencij v Prekmurju 33 mm, kjer Je padla tudi močna toča. Napoved: Zaključno z 29. ju- nijem naj končajo tretje vi.lje. dve za stroj, eno za pod-laganje. 13180-1 .STIUI IZLOŽBENA OKNA V Tomšičevi uUicl, oddamo. Naslov v oglasnem oddelku. -8 DVOSOBNO STANOVANJ* z vr_ tem, v Portorožu, zamenjam za enafico v Ljubljani. - Naslov v oglasnem oddelku. 13224-9 ZIDAR IŠČE SOBO. Za uslugo opravim razina zidarska dela. -Naslov v ogl. odd. 13204-9 IZGUBIL SEM KLJUČE na cesti Ljubljana—Vrhnika. - Najditelj prejme nagrado. 13293-10 ABSOLVENTKO srednje ekonomske šole takoj sprejmemo v knjigovodstvo. Pismene ponudbe pošljite pod »Knjigovodstvo 20« v oglasni oddelek. 13153-1 škropljenje vinogradniki okolice Ajdovščine, Črnega kala, Kubeda POSTREZNICO, zanesljivo, sprej-in vsi oni, ki imajo svoje vino- mam za vsak dam. Naslov v ogl. nn< grade v višinskih legah na K< prskem. Cas tretjega škropljenja za ostale vinogradniške okoliše bomo pravočasno objavili. Naprošamo opazovalce protipe-ronospornih postaj naj pošiljajo redno poročila. V nasprotnem primeru nam je dajanje točnih napovedi onemogočeno. Kmetijski Inštitut LRS in Hidrometeorološki zavod LRS RADIO Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste našega dragega mož« in očeta IVANA BENIGAR v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in z nami sočustvovali. Žalujoča žena Ivanka in otroci z družinami. Ilirska Bistrica, 27. junija 1956. Umrl je naš ZDENKO MRAVLJAK dipl. jurist Položili ga bomo v rodbinsko grobnico na celjskem okoliškem pokopališču v petek, dne 29. junija ob 1-7. (5.) url. Mravljak Franc, gimn. direktor v pok., in Marta, starši; Alenka, Tatjana, Mija in Ljerka, sestre; dr. Jaro Hrašovee, dedek in ostalo sorodstvo. V Celju, dne 27. junija 1956. SPORED ZA PETEK Poročila: 5.85, 6.80, 7.80, 13.88, 15.80, 17.00, 19.38 ta 22.08. 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci ! (pester glasbeni spored); 5.20—6.25 N«* jedilnik; 6.30—5.40 Reklame; 7.10 Zabavni zvoki; 8.00 Slovenske narodne in domače pe-srni; 8.30 Radijski roman — Jan de Hartog: Thaiassa (nadaldeva- nje); 8.50 Glasba ne pozna meja (magnetofonski posnetki javnega koncerta Plesnega orkestra Radia Ljubljena dne 5. maja 1956) u. del — ponovitev; 9.30 Sodobna češka lirika; 10.00 Koncert po željah; 11.00 Radijski koledar; 11.05 Pesmi raznih narodov; 11.50 Za dom ;n tene; Dietna prehrana bolnikov na želodcu; 12-00 Lahek opoldanski glasbeni apored: 12.30 Kmetijski nasveti — Fugnc Pirnat: Trajnice; 12.40 Pianist Cor de Groot izvaja virtuozne skladbe; 13.15 Zabavna glasba: 13.35 Melodije za prijetno razvedrilo; 14.30 Oddaja Za lovce; 14.40 Želeli ste — poslušajte; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.35 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skobemeta; 15.00 Utrinki iz literature — Gabriel* Preissova; Iz Koroških povesti; 15.20 Popoldanski koncert — J. S. Bech: Tri koralne . predigre, L. van Beethoven: Prva simfonija; 17.1* Zabavna in plesna glasba; 18.00 Nove knjige; 18210 Sopranistka Maria Meneghtni - Callas in baritonist Robert Weede pojeta znane arije; 18.50 Družinski pogovori — Prof. Ivan Tominec: Z otroki na sprehodu: 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame: 19.90 Radijski dnevnik; 20.00 Constantin Brado«; Glasba narodov sveta n oddelku. 13170-2 POZOR! POCENI, HITRO in KVALITETNO Vanj pobarvam vse indigo trakove (enobarvne), kot A drema trakovi, za pisalne, računske stroje Itd. Cenj. ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Zglasim se osebno«. 13144-2 TRIFAZNI 30 AMP. ŠTEVEC prodam. Milana Majcna 9. 13164-4 RADIO KORTING v gramofonom ugodno naprodaj. Ogled popoldne. Jannikova 6, Bežigrad, nad Stadionom. 13161-4 DVE KOLESI in os z« cfao pro-diam. - Mencingerjeva lil. Jakič. TEKSTIL. TOVARNA PREBOLD proda kompletni moletirni stroj zniamike I. Duccmmun. Mulhou-sen. Ogled lahko vsak delavnik do 14. ure. Cen« po dogovoru. 13151-4 350, prodam. -Teleskop federacija Vrhovci 78. 13143-4 DVONADSTROPNO HIŠO z d verni petsobnimi stanovanji, v Kopru, vse v najboljšem stanju, tudi stanovanje zase, za 450.000 din prodam. Ponudbe na naslov Novak Anton, Breči št. 5, pošta Smairje pri Kopru. 13145-1 NOVI FRIZERSKI SALON za ženske se priporoča. Čopova 4. Dobra postrežba — Inozemski preparati. 13177-11 ISCEM POSOJILO 35.905 DIN Z ugodnimi obrestmi do decembra t. 1. Event. nudim prenočišče tačas. najraje študentu. Naslov v oglas, oddelku. 13173-11 PREKLICUJEM neresnične vesti, ki som jih govoril o Francu Filipič, Horjul št. 8, m Nadi Samo-tor&an. Samotorc. Horjul. Jane« Sečnik Korena 2. pošta Horjul. 13159-11 IZJAVLJAM, da n«em PLAČNIK DOLGOV moje žene Marije Lindič, Jesenice. Fužinske 5. — Lindič Franc. 131*8-11 DVE PETINE HI S*, z enim vseljivim stanovanjem, strogi center. prodam. Krekov trg it. 4. Ljubljana. 13135-4 OTROŠKO (polovično) Kal. KOLO. malo rabljeno, prodam. Ogled — Brumen Frančiška, je bila v mesecu decembru 1955 skupaj s svojo hčerko prisilno izseljena na podlagi odločbe sodišča iz dotaikraitne hčerkine sobe. Prisilna izselitev pri prejšnji stan od aj alki je bila odrejena predvsem zato, ker sta Brumen Frančiška in njena hčerka povzročali svoji najemodajail-ki in njeni družini stalne nepri- ■ like in ustvarili nevzdržnost so-žit j a. Po prisilni izselitvi je prišla Brumen Frančiška k 2ivec Mariji in jo prosila, da ji za par dni da na razpolago prostor na podstrešju, kjer bosta s hčerko spravili svoje stvari in tudi spali. Živec Marija je sama od sebe ponudila Brumen Frančiški, da lahko spi v njeni kuhinji na njeni otomani. 2e kak teden dni po vselitvi pa je začela prihajati na dan prava narava Brumen Frančiške, začela je napadati Živec Marijo, kaj ■ išče v kuhinji, da ji zadostuje soba, ni ji dovolila likati, žaljivke so bile na dnevnem redu. ne da bi Živec Marija za to dala povod. Brumen Frančiška je .nastopala zoper Živec Marijo tako, kot. sta nastopali preje s svojo hčerko napram prejšnji najemoda-Jalki, ki se je morila zaradi njunih nastopov in napadov večkrat zateči za posredovanje na sodišče. Brumen Frančiška ni plačevala Živec Mariji nobene najemnine. ker je le-ta niti ni zahtevala, plačevala Ji Je le elektriko. Ni res, da bi se Brumen Frančiška izselila le zaito, ker Je .hotela Živec Marija oddati kuhinjo podjetju »Tela« proti mesečini najemnini din 5.800. Podjetje »Tela« se Je za ta prostor res zanimalo, vendar je Živec Marija odklonila, da b; ga oddala v najem spričo tega, da je to njena kuhinja, ki jo uporablja. Brumen Frančiško je iz kuhinje izselila Živec Marija zato, ker je ‘uvidela, da se Brumenova ne namerava sama izseliti, kot je ob vselitvi obetala, in ker Je postalo skupno življenje z njo zaradi njenih izpadov nevzdržno. Brumenova je namreč Živec Marijo iz njene kuhinje popolnoma izrinil« in ji celo prepovedala vstop. Tudi izselitev ni potekla tako, kot prikazuje navedeni članek. Dotične tri moške, ki naj bi pomagali pri izselitvi je želela imeti Živec Marija le zato, ker je spoznala, da je Brumen Frančiška brutalna in nasilna in da ne bo dovolila, da bj se njene stvari spravile nazaj na podstrešje, kjer 10 prvotno bile. Neresnične so navedbe v članku. da je šlo za oseben napad n« Brumen Frančiško. Sele ko je začela kričati in udrihati po ljudeh, ki so hoteli odnesti otoma-po, jo je nekdo od delavcev prijel, ni pa res, da bi jo kdo udaril eli oelo pretepel in Jo polil z vodo. Živec Marija gornje pojasnjuj« lato. ker izhaja iz zgoraj nave- danes od 15. do 17. - Naslov v d enega Članka, d« Je napadla, ogieancm oddelku. ' 13133-4 izgnala »mimo* F. B. SMovne Sole na] se usmerjalo po potrebah gospodarstvo Se^E^ajTT. #1 V zadnjih letih, predvsem pa ietos, je bilo - izredno zanimanje za vpisovanje v razne nižje in srednje stroškovne šo-le. Mnoge šole so dobivale dvakrat, trikrat in celo večkrat večje fiteviio prošenj za vpis v prve letnike, kakor bi jih lahko de-jiandko sprejele za normalno šolanje. To velja še posebej za •trakovne šole, ki jih v veliki večini obiskujejo dekleta. Ni težava samo zaradi prevelikega navala na nekatere strokovne Šole, prav nič manj in tudi te-fcavno naj'ti zaposlitve za absolvente manjšega števila strokovnih šoL Odkod tzvitra takšno povpraševanje po vpisu v strokovne šole in zakaj je naenkrat postal problem, kako zaposliti absolvente, nam v določeni meri fojasnita Zenska Obrtna šola in ola za umetno obrt v Ljub- ljani. La bi bila javnost podrob- neje obveščena o ?eh problem ih, eem se v tem členku med drugam tudi opiral na mnenja Pri-rtojnih činiteljev na republiškem svetu za šolstvo, prosvetnih delavcev na obeh šolah in republiškem vodstvu Zveze ženskih društev. ZAKAJ NE DOBIJO ABSOLVENTKE ZAPOSLITVE? Na Zcinsko obrtno šolo v Ljubljani jp vsako leto vel k pr!t:rk. Starši, ki so dlje časa brezuspešno Iskaiij za svoje hčere učno cnesto pri kakšnem kroiaču ali šivilji, bo se nanosil d adločili za to šolo. Mislili so namreč: šola vzgaja kvalificiran« delavce — krojaške aili šiv.ujiike polnočnice., v času triletnega šolanja bodo njihova dekleta vendarle zaposlena in dobivali bodo zanje otroške doklade. Pri tfrm se tudi sprijaznijo z dej. «tvc.»u, tla bodo morali za hčerko redno nakupovati razno tekstilno hQa.go, ki jVn je nujno potrebno K£L 'praktični pouk na šoli. Kakor Ha Cini strani starši komaj čakajo, da. hčerke končajo Šolo In se primerno zaij-oslijo, so na drugi strani t*i»Kko bol!j razočarani, ko vrve-do, cla absolventke Zenske obrtne fic-ie uioreio dobiti zaposlitve, uJ>:rezajcče triletnemu šolanju. -Nekaj absol-entk je sicer dobilo alu&b-o. vendar še te ne neposredno v svoji sit reki. Bil je celo primer. da ih je absolventka ta šole zaposlila v pisarni za vodenje karteteke. Zanimivo je, da so zasebni obrt- fcikj in šiviljske zadruge, kakor tudi konfekcijske delavnice socialni n e ga sektorja obrti zelo malo zainteresiram* ta absolventke te šole. Branijo se jih z izgovorom, da j?D premalo spretne in urne in da ne bodo mogle izpolniti norme, razen tega si nekatere večji konfekcijske delavnice, 3d serijsko izdelujejo določene krojačke ali Šiviljske izdelke, bolj želijo priučenih delavk kakor pomočnic — kvalificiranih delavk. Brž ko »3 vodstvo Zenske olxrt^ ne šole v Ljubljani spotznmlo težavni položaj pri zaposlovanju absolventk, je iskalo primemo rešitev — seveda za sedaj samo še kot predlog, ki pa jasno kaže le E2časn-o rešitev oziroma določeno preuaneril^ev šole. Vodstvo šole predlaga, naj bi odprli za absolventke še neobvezen četrti be-tnik, kjer bi se lahko specializirale za določeno vejo šiviljske stroke, kakor n. (pt. za perilo, ea obleke, fcen/ake plašče, za otroške obleke, ra prilkrojevalke ali modne risarke. To leto šolanja naj bi se po tecn predlogu tudi vštfclo v delovno dobo. premalo Sol za Zenske poklice Kazein podaljšanja potika so predlagali Se, naj bi se abse.ivent-Icc Zenske obrtne šole, k■ imajo mala maturo, usmerile prek stro-kovnib učiteljišč na pedagoške poklice —• za učiteljice ročnili del na siplošn-o-izobraževalnih šolali in podobno. V ta namen iso bil; mnenja. da bi bilo zelo koristno v okviru Stenske obrtr,. šole o:tareti paralelko za ročna dela. S tem bi postal odveč ustrezni oddelek na Boli Ka umetno obrt. Ko govorimo o tej šoli in o njenih težavah, se nam nehote vsiljuje vprašanje, ali *je 2en-sika Oibrtna šola v Ljubljani zares potrebna glede na veliko število vajenk v vajenski šoli za oblačilno stroko in ali so gospodarski činitelji, ki bi prvenstveno morali odločati o obstoju in učnem programu te šol« (obrtna libomica, konfekcijska industrija, obrtna podjetja), zainteresirani za vzgojo tega kadra. Zal kažejo dosedanje izkušnje, da je ta šola bolj stvar prosvetnih oblasti in učiteljstva kakor pa gospodarskih Cinite-ljev. Odtod izvirajo težave pri zaposlovanju absolventk in podobno. Precej podoben problem kakor v Zenski obrtni šoli je tudi v Šoli za umetno Obrt, zlasti v njenih oddelkih za vezilstvo in čipkarstvo. Oba oddelka so v letu 1946 ustanovili z namenom, da bi se v njih vzgajal kader, sposoben za načrtovanje in strokovno vodstvo vezenin in čipk v vezilskih in čipkarskih ateljejih ter podobnih centrih. Zal danes v veizilski stroki v vsej republiki ni hobene talke ustanove. Nekaj časa sta bila le pri podjetju »Dom« in v Mariboru, a sta bila že pred leti ukinjeni zaradi pomanjkanja dobrega domačega veziiskega tvoriva in pribora, inozemsko pa je bilo predrago. Nekaj absolventk oddelka za vezilstvo je našlo zaposlitev. v etnografskih muzejih in v podjetju »Dom«, pa tudi v tovarni usnjene galanterije »Toko« v Domžalah. Absolventke oddelka za čipkairstvo so odhajate v čipkarske šole, kot strokovnjakinje in načrtovalke čipk pa so jih potrebovale tudi čipkarske zadruge in podjetje »Dom«. Po vojni je Šola za umetno obrt vzgojila dovolj tega kadra, tako da danes in še nekaj kasneje ni praktično nobene potrebe po novih mojstrih za čipkarstvo ih vezilstvo — tako stopnjo naanireč daje ta šola absolventom. Razen tega tudi pomeni ozka specializacija na obeh oddelkih velik problem za zaposlitev absolventk, zlasti vezilj. PEDAGOŠKA ALI STROKOVNA USMERITEV Ti problemi so kasneje napotili vodstvo šole ta prosvetne oblasti, da so razširili učni program v oddelkih za vezilstvo in čipkarstvo še na predmet šivanje in krojenje in na pedagoško skupino predmetov ter obogatili učni načrt za predmet stranske tehnik« (obvladanj« neteaterih drugih tvori v, kakor dela ix vrvic, rafije, ličkanja, slame itd.). Na ta način so hoteli velik del absolventk teh oddelkov usmeriti kot učiteljice za ročne spretnosti na osnovne šole in druge podobne ustanove. Globljih ukrepov za reorganizacijo teh oddelkov šola še ni p»dv>zela. S tem pa problem še ni rešen. Moderni rokotvomi pouk, ki je sedaj do neke mere enak za dečke in deklice, postavlja učitelja ročnih spretnosti pred nov študij in nove naloge, za kar pa v Soli z« umetno ofont ni poskrbljeno zaradi ozke specializacije. Zato se ne smemo čuditi, alko se večino absolventk Sole za umetno obrt ni znašla v pedagoškem poklicu in so marsikatere že po kratkem času zapustile svoj pedagoški poklic in odšle v proizvodnjo. Iz te problematik« Je ree- vidno, da ni povsem jiasem namen Sole za umetno obrt. Kakor vidimo, je začela šolla usmerjati svoje dijake v pedagoško smer. Vsekakor pa je iz celotnega učnega programa razvidno. naj bi šola predvsem dajala kadre za obrt in industrijo, torej za proizvodnjo. Te jasnosti glede namena te šole pa ni predvsem zaradi tega, ker je šola odtrgana od pristojnih gospodarskih činiteljev. Koiiko in kcfcšne kadre naj bi vzgajala ta šola, naj bi predvsem narekovale potrebe gospodarstva in njegovi interesi. Ce pa je danes položaj tak, da absolventi te šole ne morejo dobiti primerne zaposlitve, je vsekakor nujno potrebno šolo reorganizirati — jo v celoti prilagoditi potrebam industrije in obrti ali pa ukiniti. Z. B. PRED SODISCKM ZARADI UBOJA TASCK Pred velikim »enatom oicroine-nega sodišča v Ljubljani se Je moral zagovarjati te dni Karel Perko iz Podljubelja, ker Je 19. marca vinjen in hudo razburjen udaril z motiko najmanj šestkrat po glavi svojo taščo Katarino Osterman, ki je zaradi poškodb nekaij dni nate, 28. marca umrla v bolnišnici v Ljubljani. Karel Perko Je prišel 19. marca ob petih zjutraj k svoji tašči Ostermanovi in jo vprašail, če je njegova žena Marija pri njej. Ko mu je povedala, da je ni, ga je vprašala, če je zopet kaj narobe in če se zopet prepirata. Ker ji ni verjel, da žene ni pri njej. je pogledal na posteljo, če se je morda skrila tja. Medtem ga je začela tašča zmerjati z raznimi psovkami in ga hudo žalila. Takrat je pograbil motiko, ki je bila poleg postelje, in začel z vso silo udarjati po njeni glavi. Karel Perko je priznal, da se je odločil ubiti jo, ko ga je neiposre-dno hudo -žalila in ga razburila. Trenutno mu je stopilo pred oči vse 16-letno trpljenje, ki ga je imel zaradi nje in mu je nenadoma postalo vseeno, kaj se bo zgodilo z njim. če jo ubije. Sodni izvedenec — psihiater je med preiskavo podal mnenje o njegovem druš&vneim stanju. Iz njegovega zaključka sledi, da je bil Karel Perko v času inkriminiranega dejanja v stanju začasne duševne motnje zaradi vinjenosti in afekta, zaradi česar sta bili njegova zmožnost razumeti pomen dejanja in možnost obvladati se bistveno zmanjšani. Glede na to ga Je sodišče obsodilo na 5 let strogega zapora. ZLOČIN NAD MRTVIMI Vrč hodi It studencu, dokler 9e ne razbije. Neka žena v Opatiji je pred kratkim na cesti opazila, da nosi n ek do obleko, ki so jo oblekli njenemu umrlemu sinu. In tako je prišla na dan hudobija, ki je zbudila močno razburjenje med prizadetimi občani. Trije grobarji s pokopališč v Opatiji, Voloskem in v Matuljah so se v družbi z uslužbencem o_ patijskega podjetja »Nasadi in plaža« lotili posla, ki Je bil zanje sicer donosen, a presega vse meje pohlepa in izprijenosti. Vrsto let so izkoriščali svoj položaj in se ne glede na žalost ljudi in na kraj pod zaščito pokopaliških o-graj, cipres in tem« polaščali oblačil pokojnikov, pregrinj al, nakita in vsega, kar so mogli potem prodati. Kupčija je seveda cvetela. V svojem pohlepu po lahkem, zaslužku so ill do sikn-aj-nosti. Pokojnikom, ki so že bili položeni v grobove, 50 v nekaterih primerih odvzeli celo ra-kev in jo potem prodali — kdo ve kolikokrat — zopet drugim ljudem. Oropane pokojnike so potem spet zagrebli v zemljo. Za puljenje zob in dragih kovin ao imeli prava sobne klešče. Uslužbenec opatij iškega podjetja »Nasadi in plaža«, ki j« bil član te četvorice, je imel seveda dva računska bloka, enega za stranke, drugega pa za računovodstvo četvorice, ki je pod njegovim vodstvom tako delala vrsto let in bržkone Se ni znano, koliko grobov so oskrunili. Pozabili so, da bo imela tudi ta hudobija svoj konec, za katerega bosta poskrbela preiskava In sodišče. DRAMATIČNA BORBA S DIVJIMI LOVCI Dne t. >. 19M je odšel pomožni lovski čuvaj Feliks Špindler v Križevcih, v ljutomerskem okraju po nalogu svoje lovske družine v bližnji gozd Kotišče. Dogovorjen je bil s članom lovske družine v Križevcih Ivanom Razlagom, da se tam sestaneta zaradi zasledovanja divjih lovcev, ki so se v zadnjem času pojavili v tem gozdu, a so se Izredno spretno izmikali svojim zasledovalcem. Ko je Feliks Špindler okrog as. ure sedel s puško v roki ob potoku , ki teče skozi goed in se naslanjal na visoko debelo Jagnjed, Je v Jasni lunini noči zagledal, kako se proti njemu previdno giblje v gozdu neznan moški. Špindler Je opazil, da nosi neznanec v rokah ptiško. Ko Je bil oddaljen kakih 24 korakov, se Je Špindler ozrl v desno stran in zagledal pred seboj belega psa, ki ga je spoznal kot last kmeta Antona Zamude iz Stare nove vasi. V istem hipu je nekaj korakov za psom zagledal moškega, ki je bil tudi oborožen s puško. Sprva je mislil, da je Anton Zamuda, ker je bil pri njem dobro mu poznani beli pes. Glede na skrivnostno prihajanje obeh mož, zlastj Pa glede na njuno oborožitev, ni mogel Špindler niti tnalo dvomiti, da ima pred seboj dva divja lovca, ki sta prišla v gozd s tatinskim! nameni. Nadaljnji dogodki so se odigravali z bliskovito naglico. Feliks Špindler je dvignil svojo puško, napravil dva koraka v stran, da bi si poiskal zavetje pri bližnjem hrastu, in zakričal »stoj«. V tem hipu sta že oba divja lovca dvignila svoji puški in Ju naperlia proti njemu. V nevarnosti Feliks Špindler ni pomišljal, temveč je ustrelil z tov*ko puško v «n*ri proti divjemu lovcu in pri tem meril pod noge. Tedaj pa je sprožil tudi prvi izmed divjih lovcev proti Špindlerju, ki Je v istem hipu ponovno streljal. S prvim strelom je Špindler zadel divjega lovca pred seboj. Ta Je obležal v gozdu hudo ranjen, z drugim strelom Špindler ni zadel, pač pa je divji lovec zadel njega in ga lahko ranil, nato pa pobegnil, ne da bi mogel Špindler ugotoviti njegovo identiteto. Takoj po dogodku Je Špindler obvestil najbližnjega soseda, sam pa je odšel na postajo LM v Križevcih, kjer je podal ovadbo, s takojšnjo preiskavo so ugotovili, da Je bil prvi divji lovec, ki je streljal na Špindlerja in nato pobegnil v gozdu, kmečki delavec Janez Rožman, divji lovec, ki je ranjen obležal v gozdu, pa pe_ Carski pomočnik Jože Rajh. oba Iz Stare nove vasi. 2e lani meseca maja 1955 je bila pred okrajnim sodiščem v Mariboru v tej zadevi glavna obravnava. Janez Rožman je bil obsojen zaradi lahke telesne poškodbe, povzročene Špindlerju, na leto dni zapora, Feliksu Špindlerju pa je bila kazen zaradi hude telesne poškodbe Jožeta Rajha odpuščena, ker je sodišče smatralo, da Je prekoračil - obrambo v sili. Zoper to sodbo se je pritožilo okrožno Javno tožilstvo v Mariboru. nakar je vrhovno sodišče v Ljubljani sodbo razveljavilo v celoti in odredilo ponovno obravnavo pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Na ponovni glavni obravnavi, ki je v ljutomerskem okraju zbudila mnogo pozornosti, je Feliks Špindler v celoti vztrajal pri svojih prejšnjih izpovedbah, češ da sta divja lovca proti njemu naperila puški, zaradi česar se je čuti! ogroženega in zato v sili streljal Sodišče je Špindlerjev zagovor v celoti osvojilo, zlasti zato, ker sta se izpovedbi obeh divjih lovcev izkazali kot popolnoma nezanesljivi in neresnični. Janez Rožman in Jože Rajh sta svoje izpovedi stalno izpreminja-la. neprestano preklicevala ravnokar podane izpovedi in trdila venomer nekaj novega in različnega. Tako Je n. pr. Janez Rožman končno trdil, da sploh ni streljal, proti Špindlerju, da se mu je puška v grmovju slučajno sprožila in da so ti streli Spind lerja zadeli. Ker je bil ta njegov zagovor v popolnem nesoglasju s SpLndlerJevo izpovedbo, z mnenjem izvedencev in samega krajevnega ogleda. Je sodišče prišlo do prepričanja, da je Jane* Rožman premišljeno streljal proti Špindlerju, ko ga je zalotil na prepovedani tatinski poti. Oikrožno sodišče v Mariboru Je na podlagi svojih ugotovitev obsodilo Janeza Rožmana na 2 leti strogega zapora. Feliks Špindler pa je bil oproščen vsaike krivde in kazni. _c DVE ŽRTVI ILEGALNEGA RIBOLOVA I EKSPLOZIVOM Prod dnevi j« pretresel potk močna eksplozije mirno dolinice ob potoku Drstijčlca pod vasjo Vinje pri Moravčah. Četrt ure pozneje se Je opotekal proti vasi s krvjo oblit mož. »Pomagajte, Tone Je mrtev, kličite milico, rešilni avto,« Je jecljal prvemu kmetu, ki Je hitel na košnjo. Kmet Je stekel na postajo LM, ki je takoj poklicala reševalce in poslala patruljo na kraj nesreče. Rešilni avto Je bil. v rekordnem času na mestu. Kaj. se Je zgodilo? Anton S.) K-letnl samski delavec iz Zabukovja, in Janez P. 28 let star, delavec, sta delala v kamnolomu. Dogovorila sta se, da bosta lovita ribe s dinamitom. V torek sta vstala zgodaj zjutraj in je S. prinesel steklenico z eksplozivom, ki Jo Je imel skrito nekje za hlevom. Preživeli P. pravi, da je bila steklenica polna drobno narezanega, dinamita rumenkaste barve. S. je vtaknil vžlgalno vrvico vanjo. Ko sta prispela k potoku Drstljčlci, kjer sta domneva la, da je mnogo rib, je S. prižgal kratko vžlgalno vrvico, preden bi jo vrgel v tolmun. V tem trenutku Je pretresla silna detonacija tiho dolinico in vrgla oba moža po tleh. S. Je grozno razmesarilo, vendar pa Je imel Se toliko moči, da je svojega prijatelja, močno poškodovanega na spodnjem delu telesa in nogah, prosil za oproščeni e, ker ga je spravil v nesrečo. P. se Je po krajši omedlevici zavedel in zbral še toliko moči, da je odtaval proti vasi. Anton S. Je med prevozom v bolnico izdihnil, Janeza p. pa bodo morali dlje časa zdraviti. tm. kolo Šahovskega dvoboja Jugoslavija — s* ]< Spvt neoHioe^tio Beograd. M. JumdiJa (Od našega posebnega poročevalca). Naši Sahtsti so nam vendarle spet enkrat pripravili veselje. V VIT. kolu so ponovili uspeh iz prvega kola. se pravi, da so spet dosegli neodločen rezultat. Po kopici za vselej izgubljenih priložnosti je to tolažba za prvo silo* Torkovo sedmo kolo je bilo v minutah). V izgubljenem položaju marsičem koipija prvega kola. Po Je prekoračil čas za razmišljanje, rezultatu ta po tem. da ni bilo Včeraj in še danes dopoldne so nobene prekinjene partije. Zato bile na sporedu prekinjene parti- pa je bilo precej borbenejše; din je lz 5. ta 6. kola. to pot so bidi Rusi tisti, ki so mo- 3 kolo; Korčnoj — Maitanovič rali zmanjševati naše vodstvo ta rem, (65 potez). Geller — Djura- se na koncu z nami čisto izena- še-v:i: 1:0 (brez igre), Auerbach — čila. Raibar 1:0 (99 potez) Boleslavski Za začetek sta bila dva blede — Milič remi (67 potez), Karaikla- remija: dr. Trifunovič — Keres jič — Keres 0:1 (brez igre). Ivkov (Španka, 19 potez) in Kairaklajač — Tajmanov 1:0 (brez Igre) ta — Fetrosjan (francoska,_ 19 potez). wvi SvodKk; 0:5 Ostali izidi: domačini, nadomestili razliko provi SvecL&kj 0:5. Ostaii izicLi: Jugoslavija : Grčija 5:0, Rom uti i_ ja . Grčija 5:0, Ne-mčija : 3Tram_ cija 5:0 Dvoboj mladinik. med Romunijo in Jugoslavijo se je končal z zmago Romunk 3:0, srečanje Švedska : Romunija pa je bilo pr,i 2:2 prekinjeno. - NA ORODJU Jutri spst v Tivolll RepubliSko prvenstvo v vajaJi na orodju zveznega razredn članov in članic v soboto 30. t. m. ob 17. uri na letnem telovadišču v Tivoliju. Tekmujejo v poljubnih vajah na vseh orodjih o-lijnpij-skega programa. Povabljenih J e nad 20 telovadcev in telovadk pr- dobljeni golov in slednjič zmagali- Zenska reprezentanca, ki b« pripravlja na svetovno prvenstvo v Nemčiji, je isti dan na tekmi za trening premagala rokometne igralke Svobode s 4:1 (2:0). • V nadaljuje tekmovanje za no. gjOmetmi pokal maršala Tita se J« plasiral Proleterec iz Zagorja, ki je premagal trboveljskega Rudarja. V rednem času se je tekma končala 4:4, v podaljšku pa se je glasil rezultat 5:5. Odločali so kazenski streli, v čemer so bili u-spešnejši Zagorjani. M. L. * Na mladinskem košarkarskem vega razreda ki so letos nasto- prvenstvu LRS tekmuje šest naj- p:i!i v republiških reprezentancah boljših ekip iz Maribora, Kranja v dvobojih proti Hrvatski in Voj- jn Ljubljane. Tekme so na igri- vodini in ki bodo skupno z zveznim razredom nastopili v izbirni tekmi za sestavo slovenske reprezentance, za dvoboj s Češko sindikalno telovadno organizacijo ROcH. Republiško prvenstvo in hkrati izbirna tekma bo zanimiva prireditev, saj bo nastopilo okrog 39 najboljših telovadcev ta telovadk v poljubnih sestavah. Pridite, ne ho vam žal! in Ljubljane. Tekme so šču pod Ceikinovim gradom. . Uspeh naših mladih sabljačev v Marseilleu. Na X. mednarodnem sabljaškem turnirju v Marseilleu sta se izmed 64 tekmovalcev v floretu plasirala na nadvse častni mesti član Odreda Emeriik Mez-golits kot tretji in Vlado Calid (Crvena zvezda) kot četrti. Dvanajsto poglavj e Sko raj ves teden se je zanimal Davlight za Boba domala prav toliko kot za Dede; in ker slučajno ni bil zaposlen z velikimi posli, je lahko mislil bolj na ta dva kot na svojo poslovno igro. Prav posebno pa se je ukvarjal z mislijo na Bobovo zvijačo njegovih bliskovitih obratov. Kako bi ga tega odvadil? To je bil naj večji problem. Če bi morda srečal na gričih Dede in bi jahal ob njeni strani, ako bi mu bila sreča naklonjena, bi lahko postala ta Bobova zvijača kaj neprijetna in bi ga lahko spravila v zadrego. Ne bilo bi namreč ravno prijetno, če bi ga videla, kako se oklepa Bobovega vratu. Na drugi strani pa prav tako ne bi bilo lepo videti, če bi jo nepričakovano pustil samo in oddirjal nazaj, uporabljajoč ostroge in bič. Želel si je sredstvo, s katerim bi preprečil te nenadne obrate. Konju ne sme dovoliti, da bi se obrnil. S samo uzdo tega ne zmore. Tudi z ostrogami ne. Ostane torej le še bič. Toda kako ga naj uporabi? Ta teden je bil v pisarni mnogokrat raztresen. Gledal se je, sedeč na svojem stolu v pisarni, kako jaha na svojem čudovitem rjavcu kostanjeve barve in mu poskuša preprečiti njegov nenadni obrat. Takšen trenutek duševne odsotnosti je imel tudi med konferenco s Heganom ob koncu tedna. Hegan mu je razlagal neko svojo bleščečo pravniško zadevo, ko je opazil, da ga sploh ne posluša. Gledal je odsotno in bilo je videti, da se ukvarja z neko skrito mislijo. »Jo že imam!« je nenadoma zavpil. »Hegan, čestitajte mi. Saj je docela preprosto. Vse, kar moram napraviti, je le udarec po nozdrvih, in to močan udarec.« Nato je stvar pojasnil presenečenemu Heganu in začel spet pazljivo poslušati, čeprav se ni mogel obvladati, da se ne bi od časa do časa od veselja in zadovoljstva glasno *a- smejal. Njegov načrt je bil tak: Bob se je obračal vedno na desno. Prav. Upognil bo bič in v trenutku, ko se bo hotel Bob zavrteti, ga bo udaril po nozdrvih. In ni konja na svetu, ki bi si upal po takšni lekciji z dvojnim bičem še enkrat zavrteti na tisto stran, kjer ga čaka dvojni bič. Mnogo jasneje ko kdajkoli je spoznal Daylight v tem tednu, da nima z Dede niti družabnih niti človeških stikov. Ni je mogel vprašati niti po najpreprostejših stvareh: če bo šla naslednjo nedeljo jezdit. Druga težava je bila v tem, da je bil šef čednega dekleta. Med delom jo je mnogokrat opazoval in vprašanje, bo li jezdila naslednjo nedeljo, ki ji ga ni mogel zastaviti, ga je peklo na jeziku. In ko jo je gledal, se je spraševal, koliko je stara in katerega teh kolegijskih paglavcev, s katerimi se je družila in plesala, kot mu je povedal Morrison, ljubi. Zelo mnogo je mislil nanjo v teh šestih dneh med obema nedeljama in v tem času mu je postalo jasmo: imeti jo hoče. In tako si jo je želel, da je njegov strah pred ženskimi vezmi popolnoma izginil. On, ki je vse življenje bežal pred ženskami, je postal sedaj tako pogumen, da jo je kanil zasledovati. Neko nedeljo bo prej ali slej Dede srečal v tistih gričih in če se tedaj ne bosta pobliže spoznala, bo krivo le to, da d ne želi pobliže seznaniti se z njim. Tako je našel v svojih rokah novo karto, ki mn jo je dal blazni bog. Se sanjal ni o tem, kako važna bo postala ta karta, vedel pa je, da je karta v resnici dobra. Po drugi strani pa je začel sumiti. Morda je vse to le zvijača Sreče, da bi ga spravila v nesrečo in obup. Kaj če ga Dede ne bi hotela, on bi jo pa ljubil čedalje bolj? Njegov strah pred ljubeznijo je spet zaživel. Spomnil se je vseh ljubezenskih zgodb žena im mož, ki jih je nekoč gnantl. Tu je bila Befftha Doolvttle, hčerka starega Doolittlea, ki je bila blazno zaljubljena v Dart-worthyja, lastnika bogatih claimov na Bonamzi. Dartwortky pa je ni ljubil. Blazno je ljubil ženo polkovnika Walth«. stonea in pobegnil z njo po Yukonu navzdol. Sam polkovnik Walthstone, ki je blazno ljubil svojo ženo, je lahkomiselno zasledoval pobeglo dvojico. In kakšen je bil konec? Berthina ljubezen ni prinesla sreče ne njej ne njima. Nekje pod div» jim Minookom sta se polkovnik in Dartivorthv spopadla« Dartworthy je bil ubit. Krogla pa, ki je šla skozi polkovnikova pljuča, ga je tako oslabila, da je umrl naslednjo pomlad za pljučnico. A polkovnikova - žena ni imela več na vsem svetu nikogar, ki bi ga lahko ljubila. In Freda, ki se je zavoljo nekega moškega na drugem koncu zemlje vrgla v ledeno mrzlo vodo in zasovražila njega, Daylighta, ki jo je po naključju videl, jo potegnil iz vode in ji rešil življenje. In Devica... Stari spomini so ga strašili. Če bi ga ljubezenska klica močno zagrabila in bi ga Dede Mason ne marala, bi bilo skoraj tako hudo, ko da bi ga popolnoma oropali Dowsett, Letton in Guggenhammer. Če bi bilo njegovo naraščajoče hrepenenje po Dede Mason manjše, bi morda njegov strah zadušil misli nanjo. Tako pa se je tolažil, da so se nekatere ljubezenske zgodbe tudi dobro iztekle. Vedeti pa ni mogel, če mu ni morda dala Sreča dobrih kart, s katerimi bo zmagal. Nekateri so se rodili »rečni, živeli vse življenje srečno in tudi umrli srečni. Prišla je nedelja in Bob se je v piedmontskih gričih obnašal -kot angel. Njegova dobrota je bila sicer tu in tam nekoliko nemirna in cepetajoča, drugače pa je bil pohleven kakor jagnje. Daylight je bil z upognjenim bičem v desnici pripravljen na njegov obrat. Toda Bobovo vedenje je bilo tokrat tako brezhibno, da je povzročalo Daylightu Tantalov« muko.