attnflta. I PM i ** a Ki Ml (II. Mi —^——^—_________.___________.___.____ . __ ____________ ^M ^^M^K ^^^^^ Aaa^_». *** » ■ anai wm Avsmopss*: ta N«s»Ctyo: ■■ ■"••*.....550 ćelo leto otprej . . . . K 70-— Vpotafssi glede hsnufcji se saj priloži za odgovor rtopisnlis ali taamka. ■amraJatv* (spodsj, pcitučjc, fcvo). banova mltea AL S, talafaa at 00. lasera« te m&majo po porabljeaem prostom ta sftccr 1 *■* visok ter 54 mm Urok prostor: enkraf po 12 vio., dvakrat po U vin-, tifkrat po lOvin. Poslano (caak prostor) 30 vtn., parte te zahvale (nijal-nt^a stališča. Čudili so se, da imamo trgovske interese v Trstu, ker ne vedo, da je 40 odstotkov trža5ke tonaže kupljene aB prodane s strani Jugoslovanov, da je ofcoli 25 odstotkov čettotlovm- bke,. da sledi nemška tonaža in je itali-ianska sele na sedmem mestu. Uve-Ijavljali smo, da je radi tega p r a k t i č-n o, da veljajo na tržaškem tržisču iste postave in sodnije kakor v zaledju. Trst kot veliko mesto mora biti svobodno, potrebujc pa okvirja in varstva velike suverene naše države. Francozi in An-Sleži pravijo* ona luka vam jrre in si-cer: R e k a. Kar zdaj delajo iti'Hjani glede Rcke, to je samo KledaliŠče, to delajo samo zato. da bi obdržali tržaško pozicijo. Obe luki sicer ništa idealni, preveć sta izpostavljeni buni, ali Trst ima pristaniške naprave in železniške zve^e. trjrovstvo ie v Trstu vpeliano. Ako bi ti dve luki pripadali vsaka drujri državi, bi nastal velik konkurenćni boj. Gotov sem, da bi konečno zmagala v tem slučaju Reka. A trošile bi se milijarde v tem konkurenCnem bolu. ki bi jih plača! konzument. Reka kakor Trst sta na kompaktnem nitroslovanskcm ozemliu, torej obe spadata lp nam. Pod italijan-sko vlado bi rostal Trst v Kospodar-sk^em oziru nemška !uka. So že vidne vezi, ki se pletejo med Italijani in Ni mci. Mi in Italijani bi mosrli skupno živeti pod našim krovom, ali Italijani in Nemci pa bi težko skupno živeli. kajti Ncmci pograbiio za vs^ in ne vzamejo s;.mo, kar da de!o. Med vojno smo z Jtaliiani shajali dobro in Slovenci to mnoj?o storili. da se italijanskim političnim prepanjancem ni slabše srodilo. Maihen je bil naš košček kruha, ali odstopali smo ga. radi Italijanom. ki Da v zahvalo nas sedaj nočejo več poznati Ko bi se razvil Trst v nemško trgovsko mesto, potem bi ob-žalovali. kaj so storili. Najbrže bi bilo tako, da bi bi! kuriač v ]adfi Dalmati-nec, na ladii bi se vila italijanska zastava, bi ako bi bilo pa nemško. Dalmatinska trgovina se ne more dvigniti. ako je glava Jadrana v tuiih rokah. Kakor pa smo svojčas poslali Benečane do-mov. tako hoćemo poslati sedaj Italija-ne. V li ?r o narodov pa ne vsto-pimo. akobi ta de! naše domovine imel ostati v i talijanskih rokah. (Odobravanje.) Ne smejo se ponoviti do^odki preišnjeera sto-letja, ko so Itafijant brez težav dobivali avstrijske pokraiine. Danes se lahko reče, da Italijani bi stali še vedno ob Piavi. ako bi ne bilo jii£oslovanskepra upora in reci se mora, da ako bi bila Italija v vojaškem ozira storila svojo dolžnost, bi bila že leta 1915. lahko končala vojno. Sedaj so razkrite razne vojne tajnosti in jasno je. da bi biti I ahi tuđi leta 1916. lahko prišli čez Kras. Pri Kobarldu so iih Jiuroslovani obvestili. kaj priđe in kje, ali Italijani so bežMi, Francozi in Angleži so ustavili prodiranje ob Piavi. Glede severne meje povemo Nemcem, da so elede Maribora računi zaključeni. Pozdravljamo Maribor in mu obljubljamo lepo bodočnost listi, ki so danes krvavo demonstrirali, ne mislijo za eno ped pred nosom. Za Nemce najbolJSe. da prisežejo našemu kralju Petru. Glede Radsrone se ne bo nič izpremenilo. Glede K o r o § k e se je reklo, da se bo na mirovni konfe-renci določila meja. Ali ml ne moremo gledati, da nam med tem tamkaj zati-rajo naše ljudi. KoroŠki Nemci so sedaj bolj nesramni nego poprej. Poprej so zrtavljali na Amerikance, sedaj se jim klanjate do tal in sanjajo ćelo o koroški republiki. Poprej so smatrali vsakesra republikanca za veleizdajalca, Bodočnost Koroske je v Industriji. Ta se pa v nemški Avstriji ne bo razvila. Tam se vrhutega bliža b a n-kerot Niti ne slutijo. koliko bodo morali plačevati, pa ne Ie bogatim, ampak tuđi kmet in delavec. Položaj Celov-ca je tak, da živi od Slovencev, ako bi bil izrezan iz slovenske zemlje, postane nešto beračev. Danes je začelo poslovati ameri-ško sodiSče. Rea moremo samo to. da Nemci strahovito pritiskajo na naše ljudi, da se ne bi izrekli za Jugo-slavijo. Besrnnce so zavrnfli. ali bemm-d imajo priliko povedatl misiji, kaki divjaki so korški NemcL — Glede na mirovno konferenco se ie icovorilo o ne-kakem sporu med nami in zvnanihn ministrom dr. TrumbiČem. Njegovo imenovanje se pa je izvršilo na slovenski predlos- Skupno z dr. Trumbičem delujeU dr. O. Rybaf in dr. 2oi-jfer, vsi v istem dahu, kakor želimo mi vsi skupno za enhn cfliern. Govori se o nekiketn nosprotjo med Hrvati in SlovencL ali kregamo se Ie s prehraajevalno centralo v Za- grebu, ta pa ni hrvatski narod. Govori se tuđi o s p o r i h med nami i n C e -h i. kakor da bi se bili Cehi zvezali z Italijo. Z najavtoritativnejšc češke strani poroćam.da se ni češka politika prav nič zvezala z^ i t a 1 i j a n s k o v naš ii c p r i I o jj. Ćeli! povdarjajo, da s prijateljstvom bodn lažje posredovali med Jn^oslovani in Itahjani. mi na se j:h ne želimo satno l;ot posroJniko, tcinuć kot sobojevnike ali vsaj sck-indante. Naši hiat'e v Korotanu se dobro držijo. Brez primerno hrabro pa je drženic na^fh braic»v na Goriškem, v Trstu in na No-ira.iHkem. Tišti naši fantje. ki so razgalili svoje prsi in rekli: ustrelite nas! ko so jirn ukazovali Italijani, da morajo odstraniti trobojna znake, tišti f a n t-je so prava moč naše politi-k e. Njihova zasluga bo. kar pridobimo. V Parizu so sodili. da je ro nekak me-šari narod in se nišo mocrli zadosti načuditi junašketnu držanju. Položaj je tak. da se moramo same sebe krepko držati na uzdi. Vsak nered pade na teht-r.ico nam v škndo. Kdor ie danes zoper edinstvo države, je zločinec. Treba bo (^dloone.Ta nastopa proti notranjemu stnipu. Nemci naj se izjavijo, ali so z nami ali proti nam... Ako pa bi bile meje slabe, potem izkonliemo sekiro irre-d e n t i z m a. Kako se to dela, poznamo iz Avstrije in borili se bomo. da končno razbijemo smrtne vezi, v katere nas hočejo u k I e n i t i. (Doigotrajno odobravanje in ploskanje.) Poslanec A. RIbnikar. U govoru dr. ^erjava se sklicuie iia Uilsonove nrlncipe in .ta njegovo deveto točko, ki razpravlja osamo-o d I o č b i narodov. Zaupamo Wilsonu. zaupamo pa tuđi franeoskemu ministr-skemu predsedniku Clemenceau. ki je rekel. da ne bo merodajen pri določitvi ntej Ie sedanii položaj, ampak tuđi z??o-dovinski in znanstveni dokazi. Mi pa hoćemo povsodi samo to. kar ie na-š e. In tam na j u g u, na Krasu, na Go-riškem je naivocji zaklad našega naroda. Spregovoriti pa moramo glasno za svoje pravice in povdariti. da ako ne bi bilo pravice, bo na Ju*u zopet vojna, kajti potlačfti se naš rod ne da. (Burno odobravanje.) V interesu svetovnega miru je, da nstreže mirovna konferenca našim opravičenim zahtevam. Govornik preči-ta noto naslednje resolucile: /J Severni mejniki stovenskega ozeml'ja ki so tekli visoko nad Belja-kom, Ćelavcem, Gosposvetskim poljem, St. Pavlom, Špiliemi Ui Radgono, ie potiskala nemška politika tekom de-vetnajstega stoletja nasilno proti iugu in na ta način oropala naš narod zgo-dovinskih ter kulturnih zibelk. naše ljudstvo pa gospodarsko zasužnjila. Enakeza tlač:telia ie imel naš narod v Prekmurju, v ogrskih pokraiinah t'ia do Požuna, Povdarjaioč 9. točko znanih načet predsednika Wilsona. po kateri gre sa-moodločba vsem narodom velikim in malim, hoćemo, da velja to načelo v po-polnem obsezu tuđi za naš narod, Skit-cujoč se nadalje na izjavo franeoskega ministrskega predsednika Clemence-aua. ki je povdarjal v svojem govoru dne 18. t. m., da bo določila mirovna konferenca meje posameznim drzavam o načetih zgodovinske pravice in znanosti, z aht ev amo od mirovne konferencev Parizu, da se pridružiio vsi oni krali na našem se veru, ki so bili ponem-čeni ali p oma d zar je ni, kraljevini S. H. S. Meia naše države na i po teka severno Be-tjaka, Celov ca. Gospo sve t-skega polio, št Pa vi a. Šptlj in Radgone, odtod papo bivši Ogrski državi v severni srne-ri proti DonavL 2.) Na zapada ie ohranU naš narod navzttc nemškema nasUiu od severa in italijanskema pritiska od zapada grudo svojih pradedov Vkljab pritiska od strani teh mogočn. nasorotnikov se naš narod na Primorskem ni te ohranU, marveč ie dosegel z občadovania vred-no pridnostio in iilavostjo takQ visoko kulturno in gospodarsko stomnio, da Ie postat cvet našega rodu. Središie nje-govega kaUurnena In gospodarskega stališča sta bita Trst in Gorica, kakor si* bla naša in naših bratov Hrvtrtov kmJtnrma in gospodarska centra PmU ** ! Reka. Izguba Ie najmanjšeza dela te \ i zemlje, bi zadela našemu nar. hudo, ne- ' preboljivo rano. ki bi se ne mozla žace- liti. dokler b ne bila združena^ z državo S. ti. S. zadnja naša vasica. Šelc potem bi mogel nastati po teh pokrajinah mir in sele potem bi bilo omozočeno kraljc- i vini S. ti. S. v zvezi narodov jamčiti za sve tovni mir. Zahtevamo od mirovne konf>rence, da pri - zna državi Sm ti. S, ćelo i u g o- slov ans ko Primorje v š t c v š i Gorico in Trst. 3.) Od bratov Cehov, ki so se boje-vali z našim narodom kot najboljši za-vezniki v času najhnjšega zasledovanja od strani Nemcev in Madžarov proti germanski in madžarski ohlepnosti in mozočnosti ter s sistematičnim notran-jm razkrajanjem z nami vred razsuli avstro - ogrsko monarhijo, se nadeja-mo. da bodo izpoln'li svoje obljube ter da bodo tuđi sedaj zastavili vse moči v pomoč in v dosego naše opravičene na-rodnostne zahteve. Prepričani smo, da je sretna bodočnost Slovanstva v srednji Evropi ođvisna tuđi od bratskih od-nošaiev med češko-slovaško n jugoslo-vansko državo. 4 ) Te resolucije je predložiti pred-sedstvu mirovne konferenec v Parizu, predsedniku Češko - slovaške republike Masaryku in drugim mcrodajnfm * faktorjem. i Predsednfk dr. Triller da reso-lucrje na glasovanje. Sprejmejo se so-glasno. Končni govor ima dr. Triller. Povdarja, da v Parizu se odloči, ali bo mogel del naSega naroda živeti z nami ali bo obsojen na smrtno trpljenje. Junaško se drži ta đeffiaSega naroda, ne strašijo se nobenega trpljenja, nobenega preganjanja, ravno in očitno, neustrašeno in možato izpovedujejo, da hočejo živeti samo v Jugoslaviji. Se danes žive beneški Slovenci, pa jih Italijani že pol stoletja tlačijo in živel bi toliko boli nas primorski Slovenec, ako bi ga zajel Itafijan, toda miru bi ne bilo. V Parizu se ima odločiti, ali bo v teh krajih mir ali nemir. Ako odreže jo znaše ga telesa ta živi del, potem o miru pri nas ni govo-r a. Prihajajo misije k nam. dopovedu-jemo jim in vidi se, kako prepričevalno je naše stališče. Včasih nam razlagajo, da višji interesi zahteva'o Trst, aB mi ne poznamo nikakili višjlh interesov, mi poznamo samo žlvlienjske interese našega naroda. (Živahno odobravanje.) Naš glas ne bo ostal glas vpijočega v puščavi. Mi informiramo Pariz in nikdo ne bo mogel reci, da ni vedel, zakaj se gre. Odpovedali pa se ne bomo nikdar temu delu našega naroda. Potrebna ie v teh trenotkih politika koalicije vseh strank in dokler ni domovina rešena, ne sme biti nikakega Jtrankarstva med nami. Slovenec govori in glas Slovenca naj se čuje v Pariza. Izvajanla govornikova so navdu-šeno izzvenela v silen vsklik: 2lvel slovenski Trst, žlvela slovenska Gorica, živel slovenski Korotan! (Gromovito ploskanje in odobravanje.) S tem je bil impozanten shod zaključen. Krvavi dogodili v Mariboru. Maribor. 28m januar ja. Ameriška komisija ie došla iz Gradca ta sem, kjer jo je sprejela slovenska deputacija, v kateri so dr. Miiller. dr. Ehrlich, Smodej. dr. Oblak, dr. Mol in dr. Se-noa iz Zagreba. Potem so zaslišali slovenske veščake. Med poslovanjem komisije ie prišla nemška tolpa, ki ie bila organizirano pripravljena, pred okrajno glavarstvo kričat »Heil*in pet Amerikancem na čast veleprusko himno *Die Wacht am Rhein*. Prišli so s trankturtaricami v rokah in s frankfur-tarskimi znatd. kar ie seveda moralo napraviti na Amertčane primeren utis. Množica se Ie rekrutirala veči-noma iz šoiskih otrok. žensk. nekai po-stopačev pod vodstvom znanih najska-čev. deiavcev in žeiezničarievJiekatere niše so razobesle zastave, tuđi nekai pruskih in trankfariarskih. tako da so biti klici *Hoch Wil$on« med prepevan-lem protiententske pesmi »Die Wacht am Rhein* in *HeU dir im Siegerkranz« naravnost neresni in smešni. Četa demonstracija Ie napravila atis bornirane farse, v kateri se zrcali vsa nemška hl-navščina združena s šovfnizmom in ne-umnostjo. Upali so. da bodo apUvali s tom ma Amerikance ugodno za svoje rbora, doseći pa so morali ravno na-stališče in pokazali nemški značaj Ma-sprotno. Polkovn'k Miles se ie izrazit, da te demonstracije ne vzame na znanje, generalu Maistru izjavit, da obžoluje, da ie amerikanska komtsi-j a dala povod tem demonstracijom in prosit, da se radi njih nikogar ne pre-ganja. Obenem ie izrazit svoje priznanje generala, ki ob tako težavnih okolir ščlnah tako razumno vzdržuie red, in uzorni upravL Demonstracija pred uradnim Doslon'icm okrainega glavar-stva so se vršile si cer hrupno a brez incidenta. Vpili. peli in kričali so tuđi vrecej časa, tuđi godbo so s sabo privedu. Miles se je pokazal pri okna za par hipov, se prepričah da Nemci uži-vajo pač zadosti svobode. potem pa tako i zopet naprej posloval. Prišla ie med tem nemška deputacija h gen. Maistru, ki jo je snrejcl. Hotela ga je zagotoviti in prepričati, da je demonstracija ne-pripravljcna in spontani izraz ljudske-ga tustvovawa. Nasilnosti, katerfh pri" ča ameriška komisija ni bila, so se zgodile pozneje na drugem kraju mesta, KRVAVI DOGODKI V MARIBORU. Maribor, 27. januarja. (Lj. kor. ur.) Po dogovoru z ameriško komisijo so slovenski zastopnik prišli v Maribor, da tam povedo svoje želje z gospodarske* ga in narodnokulturnega stališča. Američka komisija je točno dospela v Maribor in zaslišala slovenske strokovnjake. Po prihodu ameriške komisije so stro-kovnjaki in zastopniki Slovenske Koro-ške najprej podali komisiji izjavo, ki s!;ka novi položaj, ki je na KoroSkern nastal vsled kršitve vojaške pogodbe po Nemcjh. Poudarjali so, da ie na dve>-trefiinskem slovensketn ozetnlia, kl sO ga zasedle nemške tolpe, vsled nemfke-ga terorizma in agitacije zasGšanje Slo-vencev nemogoče, Slovenci so na tem ozemlju brez voditeljev: županov, duhovnik ov, očiteljev in oglednih kmetov, ki so morali pobegniti. Akoravoo so na podlagi vojaške pogodbe hoteli v donio. \ino, so jih Nemci ugrabili kakor hudo« delce, iih vlačili po Celovcu, fin ogro-žali, tepli In Iih končno po raznih makah poslali nazaj na Kranjsko, čei, da ih sedaj ne puste na Koroško. Vrha tega se je povdarjalo, da Nemci na zasede-nem ozemliu groze vsakemu, kl bi se i?rekel za Jugoslavija. Ob taklh razine-ran je vsako povpraševanje po željan In volji Iiustva iluzorno. Zaradi tega so naprosili ameriško misijo, naj pred ta« kim zaslišavanjem ured] vse potrebno, da priđe do veliave slovenski glas, ne* edvisen od nemških tolp. — Ameriška komisija je v navzočnosti nemškega za« stopnika, ki ni ugovarjal, vzela ta protest na znanje. Maribor, 27. januarja. (Lj. kor. nrj Ko je ameriška komisija zapustila okrafno glavarstvo, so demonstrantje izdali porolo: Na Glavni trg, pred Mestni dom! Položaj na Glavnem trgu, kjer se je med tem zbralo več tisoč ljudi, je postajal od minute do minute opasnejši. Demenstranrje so napadi vojake in civillste, ki so jih spoznan sa Slovence. Mnogim vojakom so s silo Iskucali odvzeti orožje. Med drugim) 90 napadll tuđi vodio marfborskega redar« stvenega oddelka, komisarja dr. Sene-ko\ića, podrli so ga na tla. ma s silo odvzell službeni samokres, ga tepfl In totkll po njem, da ie izgubfl skoro zavest Na njegovo klican'e ma Je pritekla straža z nasajenim bajonetom na pomoč In ga resila Iz njegovega nevar* nega položaja Ie na ta način, da je ra-lilla bodake proti napadalcem. Straža je pozvala množlco. na] se raziđe, ker bi bila drngače prisiljena rabiti orožje. Temo pozivu pa se demon^trantle nJso odzvafl, tem več navalili na Mestn! dom. kl ie bH zastražen po oddetklh vo-jakov in redariev. Množica je skašala nekaterim vojakom odvzeti orožje in ker je istočasno padlo Iz njene sredine nekaj strelov. katerlh eden Je nefcentn vojaku odbil konlco bodaka, kl je od-letel za njim stojećemu tovarlSn ▼ glavo, so vojak! vporabfl! proti nasilnikom orožje, Padlo je približno S0 strelov. Pet oseb ie mrtvm m okrog 90 ranjenih. Nato so se demonstrantie razkro-pm In je bD zopet vzpostavljea mir ■ red. Maribor. 27- iannaria. (IA. kor. n-1 Očividec iziavlia. da ie 35—401eten mož nameril 2 revoiveriem na generala Maistra. ko ie zamiščal okraino glavarstvo. Ko pa ie množica ob njerovem Prihoda pričela vzklikati: 2ivio! io povesil roko z revolveriem, Maribor. 27. lanuaria- fZaaatmo.) Današnji doeodki so nosledica dobro premišljao««« in orgaaisirmneiim asy Stran 2. SLOVENSKI NAROD1 šm 98. jutnaifa Itlt. 23. itev. fcrta. ki 1c bU že pred drori izdelan- Ob dana&nii navzočnosti američke komisije v Mariboru so bile vse trgovine za-prte. nemška crimnaziia in realka (oba ▼ Lstem posloDiu) kakor tuđi liudske in meščanske sole so zakliučile pouk ob enajstih. da se ie moerla šolska mladina udeležiti demonstracii. delo y delavnid in knrilnici iužne železnice ie počivalo in bila ie opažati splošna napetost- Ra* stolp stolne cerkve ie plapolala frank-furterca in tuđi na knezoškofovi palači |e bila razobešena pole* belo - zelene fštaierske) todi crno - rdeče - rumena sastava« Demonstrantie so nosili table z napisi: Hoch die Reoublik! Es lebe WiLson! Es leben die 14 Punkte \Vij-sona! in vzkiikali: Heil Enffland! Heil Wilson! Tuđi raz ra^na zasebna po-slopja so plapolate zastave, med temi tuđi crno - rumene. H eeneralu Maistru je prišla denutaciia nekoliko usrlednih nemških mož zaradi demonstracii in trdila. da nišo organizirane ampak spontane- Iz navzočnosti nemško - av-striiskib Častnikov in nemških diiakov iz GradcA. kakor tuđi raznih znanih Nemeev iz Cmureka. Straž in drusih maniših obmeinih kraiev pa se da sklepati, da ie bilo vse dobro oreranizirano-Za to ie ereneral Maister odgovori I de-putaciii, da ntihove izlave ne more epreieti na znanio Maribor. 27 ianuaria (JA kor- u) Med zasližavam'em slovenskih zaston-idkov ie pred okramo crlavarstvo do-spela nemška množi ca, ki so to nem^ki aranžerii iz vse Sre^inie in Snodnie Štajerske sklicali v Maribor- Pcmon-straciia se ie vršila popolnoma v starem vsenemškem duhu* Demonstranti so opetovano prepevali »Pie Warht ara Rhein«. vsklikali »Heil« in vihteli svo-ie pruske in nemske - narodne zastave« K tei demonstraciji ie nrihitelo ogromno število name^čenrev iz kurilnice in delavnic inžne železnice kier ie zaposlenih okoli 1500 delaveev. nadalie diiakov. žensk in solariev. S svojim kri-Čaniem so motili delovanie komisije« Na elane američke komične ie ta naston Kemcev vplival očividnn z«0o nonritet-no- Preverili pa so se. da \emci v Mariboru uživaio vso svobodo« — Vođi* ameriške komisije Je iziavil. da te de-monstrariie ne iemlie na znanie- Maribor. 27. januarja. (Li. kor. nr.) Med demonstracijo pred okrainim srla-varstvom ie polkovnik Miles vprašal generala Maistra, ali ne bi imcl rrčesar pioti temu. da se pokaže množici. Na povoljni odgovor generala Maistra je stopi! polkovnik Miles na balkon in se čez nekaj minut zopet povrnil v sobo. Maribor. 25 januari ri. Pri veeraiš-niih demonstraciiah ie bilo kakor smo že sporočali 5 mrtvih in okros 20 ra-nienih Med mrtvimi so triie iz St« Ilia in 2 visokosolca iz Gradca, kar ie dokaz da so Nemci pritesnili ćelo iz Gor. Staierskesra različne sumliive elemente, da bi iim pomaeali pri demonstraciiah. Danes se žiri po mestn vest da so žrtve včeraišniih demonstraoii večie. Govori se, da ie mrtvih 13 ©?eb« Maribor. 28 ianuaria- Iz povsera ranesliiveera vira se ie izvedelo. da ie ameriška komisiia smatrala demonstra-ciio. pri kateri so se pele paneerman-ske himne >Die \Vacht am Rheinc >Heil dir im Sieererkranze« in >daa deutsche Lied<. naperieno ne toliko proti Jneroslovanom. kakor proti enten-tinim državam. Nemci in Nemčurii so torei s svoio demonstracijo dosesii ravno naspromo. kar fo nameravali- Maribor, 27. januarja* (Ljub. kor. uracL) Voditelj ameriške vojaške komisije, polkovnik M:les. se je izrazil proti vodji okrajnega glavarstva dr. Lajnši-ču, medtem ko je bila pri generala Maistru deputacija, tako - Ie: V zemite ko t prva vi a dna o seb a in kot im e j it e I i v I a d n e moči na o z e ml i u, na kat e r em se na -haj am, na znanje in obv estU te o tem tuđi trenotno odsot-ne ga generala M aistra kot vo i aš ke ga poveli nika t eh po kr a j in, da z elo ob ž aluj em, k er je moja navzočnost p o-vzročila demonstracije pred glavar st v o m in po mestn Ma riboru. B o d it e pa prepričani, da s o v s a d ejanj a popolnoma br ezpom embna in da i ih niti na znanje ne v za-m e m. O b e ne m i z / av I j a m, da se vrši š t e i j e g I as ov z a N e m-š k o Avstrijo ali proti nje}. ki so ga u Dr i z o rili Nemci baj e po nalo g u ameriške komisije, popo In oma samovoljno. Jaz nis em dal no bene ga naročita za tako štetje, ki je, kakor mora uv i d c t i vs a k pometen in r e s e n Č I ov e k. no-po Inom a brezmiselno. I st o-časno Vam izražam svoje priznanje na v zor ni upravi in reda v Vašem ozemlja, kar vse najbolj priča, da so Slovenci sposobni za vladanje. Prosim Vas in gospoda generala M aistr at da on ranit a še zanapr ej ta red in da zaradi samovoljneza pobiranja glasovnic za Nem-ško Avstrifo kakor tuđi zaradi današnjih demonstracii — ki jih, to pondarjam še enkrat in slov esno, niti na znanje ne f em I j em — ne pr e-g an } at a nik oz ar, kolik or to iz posebnih razlo gov zaradi ohr anitv c mirn in reda ne bi bilo na I no potrebno. ATENTAT V SPOONJEM DRAVO-GR\DU. Maribor. 27. ianmria. (LJ. kor. ur.) Ko se je povelmflc baterije v Spodnjem Dravosrrađu, poročnik V i d m a i e r, snoči vračai v svoje stanovanie, ffa ie napade! kmet fn ga z nožem težko ranfl ▼ rrebuh. Po kasnejšfli ooročffih je Vtd-maier umri za zadobUentai ranim!. Kmeta so prijefl.__________________ ~mm t „M ttitr. Članarina 8 K, ustauotnina 200 K Oestl Iz JnjoflovDt ENTENTIN POZIV NA NARODE IN KOMENTAR. Beograd, 27. januarja. K znanemu pozivu velesil, naj boda narodi v svojih teritorijalnih zahtevah zmerni in naj si ne laste s sik> zemelh do katerih ni-majo pravice, so prinesli pariški listi oficijozen komentar, ki namiguje, da ie to svarilo namenjeno posebno Poljakom, Cehom in Jugoslovanom. Ta komentar je napravil v Beogradu najslab-ši vtis> ker kaže. da so velesile o nas, naši politiki in naših zahtevah popolnoma napačno informirane, iirugače bi nam ne mosli očitati, da so naše za-hteve krive in pretirane. Mi se nikjer ne sklicujemo na naše posestno stanje, ampak Ie na našo neoporečno pravico. Tujih pravic nismo kršili proti nikomur, nastopali nismo z nasiljem, ravno na-sprotno, ćelo premagani In potolčeni Nemci grabijo naso zemiio. da ne govorimo o ItalHanih, ki delajo ravno zato s tak fm nasilK'ni, da bi ustvariH falt accompli in s tem prikriti da nimalo do pi'krajtn, ki si jih taste, prav nika^e pravice. Zato so v tukajšniih političnih krogih mnenja, da je ta oficijozni ko-n:entar zopet produkt italijanskih in-trig:. Italijani upajo, da bodo na ta na-Cin odbili ost gotovo tuđi proti njim na-periene, od Wi!sona prc*Ilagane in za-htevane resolueije. ITALIJA IN JUGOSLAMJA. Trst, 23. januarja. (Li. kor. ur.) (Za-kasneloj Po kratkom prcsleJku so se začcii italijanski listi zopet z veliko vnemo pečati z jugostovanskim vpraša-njem. mejami nove države in nje raz-nserjem proti Italiji. V na^protju s član-ki v prejšnjih ćasih se drže seda.i vse nofice in večinoma redakcionelni članki v zmernih in dostojnih mciah. Ker pri-našajo te članke večinoma vladi prijazni in nacionalni listi, zbuia ta enako-merna intonacija vtis nekakšne enotne insniracije. Većina teh listov naglaša potrebo o dobrem razmerju med obema sosedoma, Italijo in .lugoslavijo. našte-va zasluce in žrt\re, ki jih je imela Ita-liia za osvobojenje Jugoslovanov, zla"-sti za resi te v Srbov med vojno. Vse ne-prijaznosti Jusroslovanov, med temi misliio zlasti Hrvate, proti Italijanom ne ovirajo, pravi »Oiornale d* Italia«. gledati in spoznati zdravi del neodvisne Jugoslavije od Trisrlava. od Vrhnike, od Kvarnera, od »štirih secmink« vzhodne Adrre do Banata in do Macedonije, od keroške in štajerske Drave, od albanskih meja do Ohridskega jezera in do spodnjesra Vardarja. Obenem naglašato italijanski listi vzajemno, kako veliko in trezobzirno propagando za svoje aspiracije in cilje razvijajo Jusroslova-ni v inozemstvu in posebno v Parizu, docim nedostaje Italiii ta Dropagandi-stični aparat popolnnma. Posebno na-srlašajo listi vrline Srbov, njih prejšnje dobro razmerje do ItaFjanov in obžalu-jejo vsiljevan;e Hrvatov in Slovencev v Srbijo, posebno v Beograd, kier baie že popo!noma prevladaiejo nesrb?ki elementi. Loleni po kulturi in veri. bodo Hrvatje in Slovenci tam zađušili pri-rojeno in loialno dobrotnost naroda v stari Srbili. V Srbijo te vđrla nova Av-strija. ^S *o nznačb"> hoČejo italitarski listi omalova?,e^r!ri Hrvate in Slovence.) Ta ncr.M položaj, piše »Gazzeta di Venezia«. skraino nacionalističen list, je rrv-ystr;i razmere z Ttaliio Dr. Koro^ec klice po vo^ni. Ve^nić v Parzu pro?:Ia-§a londonski pakt nropadlim. Drine Aleksander, regent SUS. se je izpo^a-bil ob snreiernu tržnških Slovenccv z iziavami. ki kompromitTato kraljevi uefed. Liste skrbi, da bo tako ravnante Srbije škodilo njenemu ocr'edu in položaju, in oDominiaio k zmernosti. Njeni bodočnosti di b' ntes^iila skodovati tr-dnvratnost s katero brani dvomliive točke v Banatu ;n na italimn^ki Adriji. Italija in Srbiin imnta dolcro skupno pot. Od Srbi'e da bo odvisno, jeli bo to om oročeno. IlalfjcmtifP -Mm m entento. WILSON PROTI ITALIJAN3KIM ZAHTEVAM. Curili. 27. januarja. Listi poročato, da fe pređ-edn!!< Wt!son krepko In od-lo^no zavrnll ttalljanske zahteve po Dalmaciji !n PHmoriu, kl mu jih Je pred-lajra! Sonino. Sonino ie bil vsled tega odločnega nastopa VVilsona zelo začuđen in pobit. Italranskl listi o tem dej-stvu kratkomalo molče. Zlasti Hh boli ti!di dclstvo. da se ?e todi Frandia obr-nila proti ItaHH- Zelo težko in morflno |e vpfivalo to dejstvo na prizadete rimske kroge. An^fežl o italiiansklta nasllstvih. Reka. 27. januaria. (Lj. k. u.) Dva an-gleška duhovnika, ki sta se nudila na otoku Cresu in bila očlvidca italnanske okupacije, sta izrečila o teh dogodkih spomenico anpleskemu admiralu na Rcki. V spomenici izvaiata med drugim naslednjc: Ko Ic bila proglašena jugosinvanska država, so osnovati na otoku Narodno veče, kl Je nastooak) proti italijanski manJŠini z naJveCjo kulant-nostjo. Tuđi sicer so Jugosiovani izkazovali napram T tali.lan om velTko spoštovanjc Ko Je priplul pred otok Italijansk! torpedni ru-Sflec, so pa Jnfcosiovan! slovesno pozdravili. Čeprav ie vladal na otoku vzoren red, so Italilan! zasedN ves otok 9 slio Od leca Sasa naprei se Je zaSei sa 1tt*o*1oraiwfce otočane Cas trplienia bi premnjanfa. Vse politične in narodne pravice so Itaiiianl tako! odstranili. JtiKosiovanske zastave so bile snete in raztrrane na v^sce. Soomenica silka nadalje podrobnosti itaHlanskih nasil-stev m končava: Ko sva gledala Tse okrutnosti, katerfm Je bflo IzvostavijeiM lugoslo-▼ansko prebhraistro otoka Cresa, fe Mle srce trpelo !■ «Uxa aaglefti potafla M> ■al odWa» aaićili m otok to alfio P*e-bivalstvob katero 1» #• gMcrafiCMa to etnograiČM« pološaj« imiosbvaaaka. N»-ia dobra Aadiia Ie pokHcaaa, da reii ta dobri in narijivi Mrod. U icU seojirve s jngosiovMifciin kraljesrvo«, ako moU bili uDicea po okrutni itaH|aff«M aremočt Na to združitev tom narod pravico, ki se jo mon upoitevatt. NI đelo Italltor Trst 22. ianuarjm. (U k. u.) (Zakas-nelo.) Ravnatelj ritnskesa Usta >La Tribuna«, ki se oahaja sedaj v Parizu, poroča svoiemu listu aaslednje iafonnadUe: Mislim, da vam lahko dodam, da bi Srbija, če tuđi mora vzdrzati staližče, da se dopusti Jugoslavija na mirovno konferenco, bila povsern nezadovoljna z nasprotno rešitvijo, kakor je bila edrejena qo konterenci sanii, ker bi iz tega izhajaio povećanje lastnega ugleda in ker bi to potrdilo stališče Paši-ćčvo, da se je namreč morala ustanovitev nove države oblikovati okoli in obstoječega središća. Ukrtp proti udeležbi Jugoslavije, na konferenci se pripisuje v gotovih krogih Italiji. Vendar vam lahko zatrju-}em, da ie bilo fo avtomatična posledica splošnih odredb kon-ference, da naj se namreč dopuste na konferenco zgolj one države, ki so se udeležile vojne ob strani entente. General d* Esperey v Dubrovniku. Dubrotuik* 26. jaiiuarja. (Lj. k. n.) Danes opolJnc je dospcl s parobrodom general Franchct d' Esperey v luko Gruž. Na pristanišnu so ga iepo sprejeli. Okoli ene popoldne je prišel v mesto. kior £it je pri-čakovalo mnogobrojno prebivalstvo. Mesto je bilo svečano ukrašeno z zastavami. Pri sprejemu so bila zastopana inertna društva in korporacije. Nosili so juRoslovanske in zaveznižke zastave. Franeoske čete so stale na počast Oodba ie zasvirala inarselje-zo. Pc.em je načelnik dr MeJko Cingrija Kovoril. Dejal je: »Mesto Dubrovnik je bilo v davnini zaklonišće. svobode na teh jadranskih obalaii in potem stolelni rob tuje uprave, danes pa je zoptt svobodno inestu svobodnesa kraljestva SrtS. Z Vami pozdravlja danes vefiki prijateljski in zavez-nišld narod, čl^ar sin ste Vi. pozdravlja divno Francijo in vrlesra vojskovodjo, pod čisrar vrhovnim poveljstvoin je junaška srbska vojska z leeHonaši. predstavnik! te-daj §e zasužnjenega dela ju^oslovanskega naroda, pospešita vseobćni poraz protivnikov. \"i, sin plemenituga in svobodnega naroda, boste lahko razumeli srečo. veselje in navduPenJe našega naroda, ki mučen, izzlo-rabljen in razkosan skozi stoletja, obi!uti dan svobode in svojega ujedinjenja. Naš narod ina poleg napak tuđi vrlino, ki ste mu }o prav Vi, cospod general, izvolifi priznati in ta ?e, da ne zdvaia. Resnica je, narod SHS ne obupa, pa ako mu božja pre-vidnost prfsodi, da 5e ni izpraznfl svoje čaše žolča, jo bo izpi! do dna, toda do svobo-de in ujedinjenje svojega morja.« V tei veri v kateri živi ves narod svobodneea kraliestva SHS. Vas. sro-spod jroneral, pnzdravliain in klicem: >Živio sreneral Franohet« živela Fran-coska. naša oriiateliica inzaveznica!Ob viharnih vzklikih ie odorovoril eenp-ral: >Dubrovn!k rtoznara že izza Drei|-niih dni. Luio Voinovi? me ie informl-ral o razrnerah Slov^nov- Dobro mi ie znana želia vseh SHS Dolmatincev-« Nadalieval ie. da na? smatra za vredne svobode in se ie znhvalil na spreiemu-Nato era ie pozdravila eosr»odična Olera Petrovireva in mu podala šopek- General se ic einien zahvalil- Potem ie dr Oinsrriia r-oka^nl brzoiavko ki io ie prav teđai preiel od nokrniinpke vlade v Splita nai povabi eenernla. da obiSre Pnlit in krale oknmrane po Ttaliianih* General ie delai da mu ie na Čast nro-diti te! prošnii in ie nanrosil n»i s»e ma naenani £a9. Potem ie sledilo i>red~ stavlianie oblasti dočim ie crodba Dred franeoskim poveliništvom svirala mar-seliezo. Nadalievali so pe klici erene-ralu. voiakom in franooski reDtibliki Naposled so se me^čani mirno razšli- • Carih. 27 januarja. CLj. k. n.) Ceho-slov. tisk urad poroČat Švicarski listi so prejeJi obširna poročila iz Milana, po katerih je položaj Italije smatrati za skrajno kritičen. Javno mnenje je doseglo točko, na kateri se more spričo neizpolnjcnfh ita-lijanskih zahtev po mimvni konferenci iz-premenitl velika zmaza Italije v poraz. Iz Ceho-sloA. NemSka nnlverza Iz Prase. Prasa. 27. ianuarja. (LiubU. koresp. urad.) Glasom čeho - slovaSkega tiskovne-pa u rada piSe čeSki ponedeljski list »Ceske Slovo«: Po prevratu Je prišlo okoli 500 ju-Roslovanskih visokoSolcev v Prasco na visoke Sole. Ker nišo moKli dobiti stanovani, so jih nastanili v Klementinu in v nemSkih 5o-lah. Pa tuđi ta stanovanja ne zadosuijejo več. Sedaj je bilo prebivalstvo pozvano, naj jugoslovanskim diiakom proti plačilti da zasebna stanovanja na razpolago. Vslcd ne-prestanejra prihaianja dijakov so se razme-re zelo poslab?aie, ker so majhne dvorane ćeške^a vseučilišča že prenapolnlene. Zato je zelo umestno vprašanje oreselitve. Zar.i-mivo bi tuđi bilo vedeti. koliko slušateljev je na nemškum vseučilišču in na nemški tehniki, ki imaio tako velike dvorane na razpolaso. TstoĆasno je važno ttidi vnra5a-nje, ali so se nemški orofesorji in slušatelji že zaobljubili čeho - slovaški reptibliki To se ni zgodilo. Dobro vemo, da bi nem?ki profesorji in dijaki radi zamislili Prajo, To bi nam bilo sedaj zelo prijetna • Pn«a, 27 famiarja. (L)ubU. koresp. urad.) Ceho - slovaSki tiskov. urad poroCa: Narodno - napredni odbor ▼ Bofpimina je odposlal ministrskenra pređsedniStvv mtf stopno brzojavko: Svobodni Slesilski narod v boeuminskem okraiu se prisrčno zahva-IfiUe visoki viadl, da ga Ie osvobodila poljske okupacije. Izraza zahvalo ia zvestobo čeho - slovalld vladt Iz Poljske. 2e—ra, 26. ianuarja (Li. k. n.) Ceho-slov. tisk. arad poroCa: Poluradna nota \z Pariza potrjuje, da se ententno svarilo na-aaia oa poliske naših**«. Pređseđnlk W0-■os H Isrektl srofe prtčakovanje, 4a bo i anfi^kM Mnacla, t i. do časa. ta> dospe- KiaMkl ta lailiinrt častefld ▼ Ođaaak«, ▼ slavBft polsaali daaešeB ^ecaavMi ut&š polako vlado ta Nemalo. Vartara, ti. lanarla, CLfiibll. koresp urad.) Cebo - slovajhft tiskov. urad poroča: Paderewskl H poslat vladi C«ho - slovaSkt republike tetof rafičso noto* ▼ kateri prote* sdra proti prodiranju Čeho • slovaskfh čet Nota veli med drugim: Protestirani obenem proti akciH gospodov Castalkov. ki pripadalo oboroieal ententoi državi Ne da bi se dogovorili s poljsko vlado, dalo ti častnild povelja, s katerimi sejejo razdor med dve* ma državama, ki i ma U najveČ interesa, da os tane U v prijateljskem razmerju. Praga, 27. januari a. (LI ubi i. koresp. urad.) čeho - slovaSki tiskov. urad ooroča: »ćeske Slovo« javlja: Glasom poljskih listov so pređvčeraBnjim poljski vojaki stre-Ijali na ententne častnike. Namesto častnl-kov so baje zadeli šoferje, od katerih je bil eden mrtev in dva težko ranjena. Naaen, 27 ianuarja. (Llub. kor. urad.) Ceho - slovaški tiskovni urad noroča brez-žično: Zastopniki poznanjskih Poljakov in pruskega ministrstva se dosedaj §e nišo po-svetovali. Pruska vlada stofi namreč na stali§ču. da nima povoda, v tem voraSanju povzetf inicijativo, da pa bo rade volje sprejefa vsak predio«, ki bi sa stavili Po-Ijaki. Vlada je mnenja, da pri kakršnl'ikoli pogajanjih ne pridejo do razgovora Ie po-samna vprašanja, marveč ves kompleks sfw>rnih vprašanj, ki iih je treba resiti med Prusi in Pol jaki. Dosedai je prisfo na razgovor edinole vprašanje obotestranske osvobaditve meščanov. DanzU, 27. januarja. PoTlak! zblrajo velike množice voja^tva v okolici Horna. Gdansko, 27. fantiarja. (Ljubll. koresp. urad.) Ceho - slovaški tisk urad poroča: Kakor poročajo iz Scheidemfthla, zbirajo Poljaki v blizini Thorna številne čete. Iz Ukrajine. ĐunaJ, 27. januarja. (Llublj koresp. urad.) Ceho - slovaški tiskov. urad poroča: Potujoč t Praso, je danes posebna ukrajinska dlploinatićna misija dosnela iz Kijeva na Dunaj. Namen misije Je, vzpostaviri kar najprijateljske odnoSajc med ukrajinskim narodom in čeho - slovačko republiko. Pri sestavi te komisije je direktorij stremil za tem, da so člnni te misije osebe, ki poznato razmere na Ce5ke*n in kj so se na ta ali oni način že bavile s čeho - slovaškim vpra-šanjem. Kijev, 27. januarja. CLiublj. koresp. urad.) Ukrajfnski tiskovni urad poroča: TukajŠnji vladni kros^i so sklenili, da je pri vseh pogajanjih treba brezoogojno varovatl državno suverenost neodvisne Ukrajine Ako mide vpra*anje rvez na razeovor, potem se more Ukrajina zvezati Ie * čeho-slova^Vo in |u£o«;lov?.nsko državo. Zveza z vzhodniml sosedi pa ie za nedoločen čas izključena. Stenislavov, 27. famiarja. CLjub. kor. nr.) UkralinsH tiskovni urad poroča: Bivši nadvojvoda Viljem, sin nadvojvode Ka*-la ^tefana, je izgubil č?n častntka ukrajlnsVih le^ijoraricv in ie b?l interniran v samostanu v Vzhoćni Galiciji. Ko so zasedli Ukra-Jino, fe bilo nadvojvodi Vil'emu podeljeno poveljniStvo skupine Jekatennoslavske. Po «kfopn nremlrja fe Sel v Cemovice m od tam ▼ Vzhodno OaTTcijo, kjer se }e narod-nemti sveta stavil na razjjplago. Iz Madžarske. Budimpešta, 26 Janttaiia. (Lj. k a.) (Brezftčno.) Novoimenovani o^rski poslanik v Svici dr. Szilajv je s člani poslanstva odootoval v Bern. Za ravnatelja politične sekcije osrskega ministrstva za zunanje stvari ie bil imenovan grof Emertch Zichy. Budimpešta. 27. ianuarfa. CLjub. kor urad.) Dunajski korespond. urad Doroča: Povodom odpotovanja grofa Jutija Ardras-syja ie osrotnvi! ogrski brzojavni in koresp. urad na podlaci informacil. prejetih z me- rodafnei?a mesta, da «rof Andrassy nf za-hteval nobene prehodnlce m da je odpoto- val v Svico brez vednosti vlade Iz Avstme. DnnsJ. 36. januarja. (L). k. o.) čeho-slov. tisk urad poroča: V konferenci po-slancev Krafta, Erlerja in Koflerja z voditeljem američanske misije profesorjem Co-otidsem, so informirali odposlanca o vseh razmerah na Južnem Tlrolskem In kar naj-enersričneie protestirali proti vsaJd aneksi-onističn! nameri Italije. Dona], 27 ianuarja, »VVIener Zeitung am Mlttag« poroča. da ie podari! znani Židovski veleindnstrilalec von Gutrmanu kr-Sčansko - sociialnemu volllnema odbom vsoto 600.000 kron v svrho volilne agitacije KrSČansko - socijalna stranka na Dunaju je to vsoto iz židovskih rok sprejelzL Rim. 27. ianuarja. Poveljnik Oiufrida, ki je vodil akcijo za preskrbo živil centralnim državam. bo pričetkom prihodnjega meseca dospel na Dtina). Doifaf, 27 ianuarja- Cpidemiia pej;a-ste*a lesrarja «e 5e vedno Mri po Dunaiu. V tednu od 12. do 18. januarja Je bilo nazna-njenih 16 novih slučajev pesastesa legarja. Iz Hemflle. Berolin, 27. januarja. (Ljublj. koresn. urad.) Ceho - slovaSki tiskov. urad poroča: Udetežba pri današnji volitvi za prusko narodno skupSčino ni bfla tako velika, kakor uđeležba pri volitvi za nemSko narod, skup-ščino. Po izidn minulega tedna so meSčan-ske stranke preveriene. da Je. socijallstlčna večlna ▼ pruskem parlamentu izključena. Mogoče pa Je.da ne bodo volitve za nem^ko demokratično stranko tako dobro lzpadle, kakor irrtnuli teden. Neodvisni socijalisti bodo v narodni skupSčini imeli Isto Stevilo poslancev, kakor v državni zbornici. Kdor Je zadnje dni obiskal volilne shode. Je mo-zel opaziti, da so postali berlinski delavci Se radikainejSi. Berofiiv 27 Jannarja. (LjaMJ. koresp. nrad.) Ceho - slova$M tiskov. arad poroča: Kakor poroča »Lokalanzcltter«, se nahaja RađeV Ie vedno v Berlinu. BerottB» 27. Januar)«. Pričakufe se re-konstrnkclla vlade. ▼ katero bodo ▼stopili vsled poteka ifl telda volitev tudl nemUd demokrati. WBtaetanslitJeBv 27. Januarja. (LJ. kor. nrad.) Dtmajski koresnonđ. urad poroča: ŠpartatisU so proglasili prekl sod fn za-seđli drmamo banko In postajno blacajnlco Iii častn1*fo kazuvv Promet na želesnlcab Je ostavlieiL Razne vesti. PRIPRAVE ZA VELIK CERKVENI KONCIL PO SKLEPU MIRU. Corfkt 27. januarja. Švicarski listi poročajo, đa se vrše velike priprave za sklcanie cerkvenesa koncila po sklepa mira. Koncil bi se vrifl v kakem iužnein ncmsJtem mestu. Dol&evizem t RomonHi- Bukarešta. 27. januaria* V soboto so isbruhnili po ćeli Romunski nemiri in sicer v vseh vaseh in trcih istočaeno na cotovo znonenie- Vodi teli i te vstaio jšo po većini vračaioči se voiaki^ V ne-delio so oričele vdirati oborožene tol-pe v mesta- V Bukarešti eo se vršili ćelo nedelio po mestu krvavi boii- Re-voluciionariem so se pridružili tuđi so-ciialni demokrati- Sievilo mrtvih in ranjenih je veliko Romnnlja. Prasa. 27. ianuarja. (Ljub. kor. nrad.) Glasom čeho - slovaškega tiskov. urada pri-občuje^ »RomanuU Rovora, ki sta ju mini-ster Oolldich in ministrskJ predsednik dr Juli) Maniu imela dne 14. januarja v Sibi-nju. Minister Golldich je deial med drugim: Vsak narod, kl biva z nami, se je, opirajoč se na samoodloćbo narodov in ne da bi ča-kal na zadnjo odločitev mirovnega posveta, združii 7. nami. Poslednjc dni so nas trle skrbi. Lepi provinci Banatu oreti nesreča. Srbski narod Čislamo zelo, živimo z njim v miru in, t'.idi nočemo, da bi v Drihodnjostl prišlo med nami do preloma, dasi Banata ne borno opustili nikeli. Revoluriia na Portastii^kein* Llsabona, 26 januarja. (Ljublj. kor. u.) Agence Havas poroća: Uradno se objavlja: Monarhistične čete so poražene. Odvzeli so jim vse topove. Do sedaj se je nad °0i)0 oseb prijavilo za ustanovitev civilnih bata-Ijonov, da se bore or^ti monarhistom. Vodja monarliistov se nahaia med vstaSi. Vlada zbira močne čete, da zatre upor v Opor tu. Vlada ie podala oslavko. Rinu 27. januarja. (Ljub. koresp. nrad.) Agenzia Stefani poroča: TukajSnje portugalsko poslaništvo !e dobilo nastopno brzojavko iz Lisabone: Monarhistični upor-niki so poraženi V vsem mestu vkida veliko navdušenje Zbiranje čet proti Oportu se nadaljuje zelo povoljno. VIgo, 26. januaria. (LJ. k. u.) Agence Havas poroča: Bivši kralj Manuel ie baje pri Caminhi vdrl na Portugalsko. Oporto, 26. januaria. (Lj. k. a.) Aeen-co Havas poroča: Zveze z LIzbono so še vedno prekiniene, častniki so aretiraru Provizorna vlada ie odposlala čete proti krajem, ki so Še ostale republikanske. Llzbona, 26. januarja. (L|. k. u.) Dun. kor. urad poroča,: Bežeče opomike so are-tirali. Revolucionarno gibanje ie končano. Polki prostovolicev. kl so ostali vladi zve-sti, so že demobnizirani. Na seveni se tbh rajo Čete, namenjene proti Oporru. V Bra-sranci in v Vizeu so zopet vzupstavill republikanski režim. Pariz, 26. ianuarta. (Li. k. u.) Glasom Hun. kor. urada poročajo listi fz Madrida: Tuka! krožifo vesti, da je kralj Mannel na Španskem aH na Portuealskem. Glasom brzojavke \t f izbone Je hil zastopnik kralja Ayres Omolas v Mont Santu umorjen. Berlin« 27. Januari a (Lj. k. a.) Ceho-slov. tisk. urad poroča: Preko Švedske pri-hajaio vesti, da je ruski komunizem opustil nacionaliziranje zemljišč, ker Jo smatrajo za ponesrečeno. Cnrita, 27. Januarja. (Lj. k. u.) Ceho-slov tisk. urad poroča: Kakor Javlja bru-seljskl dopisnik listu »Times«, se bo sesta-vilo belgijsko brodovje Iz več ladlj, vzerih Nemčiji. Benu 27. januarja (Ljubll. koresp. urad.) čeho - slova^l tiskov. urad ooroča: Zvezni svet ie sklenit. ooslati v Pariz dele- sradjo, W ima nalojro. da uredi gospodarsko vpraSanje med zavezniki in Švico. Rotterdam, 27. ianuarja. »Times« po-ročajo. da se bodo beltriiske vojne ladje združile v posebno belgijsko vojno mornarico. New York, 27. januaria. Porotno sodi-5čo Je oorostilo znano madame Ie Paudi, ki je umorfla svojega sonrocra Jaca, kl ie bfl znan pod Imenom »krali Sahare«. Mirovno tonferenco. Pariz, 26. januaria. (LJ k. n.) Agence Havas poroča: Predsednik VVilson Je na mirovni konferenci imel govor, v katerem Je med dr. Izvajal: Zbrali smo se tukaj z na-menom, ki gre preko sedaj potrebnih dogo-vorov. Ne zadostuje, da zadovoljimo samo vladne krojce. Potrebno je, da zadovoljimo javno mnenie vsega sveta Govornik ie po-udarjal željo po miru in ie izjavil da se Je pravi vtis vojne opazil tam, kamor oko vlade ne šega, kjer pa utrlplje srce člove-Stva. Na?a sveta dolžnost je, da sklenemo trajne dogovore, kl jamčijo za pravico in za mir. Zveza nar odo v mora biti bistveno vpraSanje in ne Ie zkoH formalna zadeva. Izvoljeni sloil nišo več gospodarll člove-štva; njihova usoda je sedai po vsem svetu v rokah prtprostega človeka. Da u po St e-vamo ta novi položaj, se ne oravi samo, da opravičujemo zaupanje, ki jra ČloveStvo goji do nas, marveč tudl da vzpostavimo mir. Zvezo narodov smatramo za temeljni kamen vsega programa, ki Izraza naSe name-re in naše ideale v tej vojni. Gledati moramo sedaj na to, da si vsak narod na svetu voli svoje lastne go^s^darje In določa svojo lastno usodo, ne kakor lo fellmo mi, amoak kakor si Jo želi sam Zbrali smo se tuka! z namenom, da odstranimo vzroke svetovne vojne, podlace za naoade velikih drfav na male. ter nazore, da je treba podanike, kl se protfvljo. nsmatf z oboroZeno silo. Mir borno dosegli Ie, ako odstranimo ta zla s sveta. Pariz. 27. Januarja. (LJ. k. u.) Agence Havas poroča: Predsednfk WIlson In njegova soprocra sta se včeraj dotmldne odpe-Hala v Cnateao Tb1erry m v Reims. V Pefmsti sta si pod vodstvom kardinala ogledala katedralo. Nato sta si ogledala trdnjt-vo Pompelles Prebivalstvo Jlma ie priredilo vfhame ovacije Zvečer sta se vrnila pred«Aojo, zakaj se jih stavlja pod vaništvo, ko sta priznani čcškoslovaška in poljska država. = Sofze preiakajo za nss! Dunaj-sk! »Sonntaff« raz pravi ja na dc!go in široko o vprašanju, znkaj ni ođpotoval naš regent v Pariz. Ko ie naveuel vse vzrofce za oderoelitev re^ro Kovc.^a ro<=imo. nai se vede nauram članom italiianske komi-siie in karabinjerom dostoino. kakor se to spodobi civilizovanim lindera. — Američka komisiia v Velikoven Ameriška komisiia ie včerai hotela triti v Velikovec, pa se ie morala radi male avtomobiteke nezeode ustaviti v Spod- Dravoenrndu. od koner se ie noteni reliala v Velikovec Tu se ie informirala o narodnosnih razmerah in ie zaslisala tuđi posamnike elede nii-Lovih želi a — V ministrstvo notraniih de! v BeocTađ ie poklienn v službovanio okraini glavar dr Viliem Baltic. ki ie bil dosedai nridelien poverieništvu za sociialno skrbstvo — Vseučiliška komisiia ima pvoio sedmo redno seio v četrtek. dne 30- t-m- ob 5. uri popoldne v Narodni Palači. Bleiweisova cesta 10/11- Posebna vabila ne bodo raznoslaiin- — Cenzora tuđi za inozemske časnike. Kakor emo danes zvedeli. moraio tuđi vsi v inozemstvu izhaiaioći listi v cenzuro, preden nrideio naročnikom ▼ roke- — Ta odredba ie iako umestna, ^er so zlasti nemški listi sovražno pikali proti Jus-oslaviii- >Grazer Taff-blattiic in drugrim takim nemškim tro-bilom bi biii pa naiboliše. da se ion vzame poštni debit* — Notar dr- Stocklineer v Marocr-^u ie dobil kot načelnik Volksrata tuđi ćelo kopico znanih srlasovnic. s kate-rimi izvaiaio Nemci plebiscit za prinad-nost k nemški državi Vidi se. da hočeio to akr-iio izvesti povsod pod pretveao. da zahtevaio Amerikanci to. Opozarja-aao nage oblasti n» to. da Ui>fo8>1» skačem Kafii Huđle pa iial nasHo fer n&znanilo Tsako osete. katerm se s tem neča uristoini iftnd&nneriiaki ali voia-blu oblaati — Notari* Stdcklinfferia P* nai so nemudomm odstrani! — Opoaorilo- Poveneništvo za promet ie s 25- iannariem izroćilo vm posle, ki se tičejo poštu© uprave na sto-venrkem ozemliu. v roke ministrstva zu pošte y Beogradu- Odslei ni tukaič-nie poverienistvo v nobenem nadreie-nem Blužbenem razmeriu do postne upravo- Občinstvo se opozaria. da se v vseh pošrnih zadevah obraća na noštno in br;;oiavno ravnateljstvo v Liublianl. Linsrarieva ulioa- V železniških stvareh onravHa poverienistvo za promet svoie dosezan te posle po narodi hi ministra za železnico K Vulovići, toliko easa, dokler se no iz vršo vse or^anlza* eiiske priprave za centralizaciio- — Ustavliene podpore in vzdrže-valniiie- Vse podpore. vzđrževalnine in naklonitve. nakazane pod av^triisko vlado. =o bile dne 15- iannaria t. I-ustavliene- O.-ehe katorih prehrana ie s tem re-no osrroženu. Inhko vlože nove prošnie do 31 t m. Dokler to proft-njo nišo rešene. se v unoštevania vred-nih shieuuh srne dovoliti predplačilo na podr>oro- — Preselitev futrošiovanskih rodbin v domovino. JiiLr<"»^lovj»n«kMnu ?a--lopnišrvu v Gradcu ic vlada dovoli'a kot preduiem za presolitveno stro^ke sraških iucroslovanskih rodhin v domovino kredit 10OO0 K proti nakazilu dr Žizka in dr. Vržiča v Gradcu- — Žirovni promet avstro-ocrske banke* Kakor srao noizvedeli na nri-stoinera me-=tu. so nakazila v žirovnem rnrunu avstro-orrrske banke preko mei SHS dovoh'ene samo. če iih i^ izrecno odobrilo kr- ministrstvo za finnnce- V nainninri.^ih slučaiih nai se zaprosi osobno posredovanie pover;^ništva za finance- — Raznn bankovwv po 20 K. TI« izd.iia. 25. 900 in 10 000 kron bođo za-menialo podružnire avstro-oerske han-ke v rokih n«vodenih v tem razsrlasu. tuđi hro>7obreisem=:ki skTep iz JMub-liane 1 za Beograd V ta skler> se bodo soreiemale vse nisemske pošiliatve za Beoirmđ in ostalo Srbilo. Sklen se bo odora vlial dnevno potom ambulance Liubliann-Zaereb št. 1 — Nuine odpoinodi pristoinih oblasti prosimo, vdove in sirote padlih slovenskih voinikov« Voiaška pokoinina se nam ie zadn;ič izpl^čala 2- novembra 1918. potem nič več. Vse tozadevne t»ri-tožbe so ostnle doslei brezusnešne- Pri-čaktnemo. da se bo vendarle zcranila merodaina oblast. r>rednq nas vseh ne pocoltne beda- — Ena izmeđ mnogih- — Civilno obleko. ki so io imeli ehran^eno naši voiaki pri kadrih v območiu sedanie Avstriie ie av.striiska vlada rorazdelila med deželne oblačil-nice- Xo$a vlada ie vložila proti temu protest in zahteva. da mora Avstriia našim oblistem nemudoma izroditi vso civilno obleko na.^ih voiflkov kakor rudi drusre znloire naših polkov z^sti v Knn«oi. JudeTibnrcru. Ivebrinmi, Gradru in Weitzn. Dokler se ta zadeva ne uredi, ne smelo naše voiaške oblasti izro«"iti civilne obleke nobenemn vojaku, ki ie avstriiski državlian — Nabiralniki drnžbe sv. Cirila in Metoda na svitlo! Nabiralniki C M družbe so bili svoie dni zelo delavni. a dane=i od nikoder nič- Oskrbniki nabi-ralnikov se vliudno prosiio. da oskrbe. da se nabiralniki zopet svoiemu name^ nn izpostaviio. Kier po nolomlieni. nai iih daio naši zaunniki. četudi na stro-&ke glavno družbe, popraviti. Ako so pa bili nabiralniki kie ukradeni, ie dolžnost cro^podar^ev, da to sporoče trlavni družbi- — Narodni davek* CZakasnelo-^ Predsednik kraievneea odbora Narodne £ra sveta v T>orratrn ie izročil Narod-nemu svetu v Liubliani nabrane darove v skupnem znesku 6^)4 K. (reci šest tisoč tristo štiri kron). Imenik daroval-ccv ie interesentom na vposrled v pi-szrni Narodneffa sveta v Liubliani- — Vsem priiafeliem treznosti- Tabor Svete voiske se ie izvržil leno« S tem pa delo moralne vzffoie liadstva nikakor ni kon*"nno. Započeto delo ie treba nadalievati in v podrobno izDe-liati V to svrho vabi Sveta voiska vso priintelie trezno^ti na netek (31. ian) ob 8 zvečer v Brezalkoholno costilno (UnionV Pridite priiatelii treznosti vseh strank! Vsi. ki želite pri plemenitom delu kakorkoli sorlelovati^— zlasti še zastopniki raznih drustev in korpo-raci. — vsi. ki se želite Sveti Toiski pridružiti kot 5lani. in vsi. ki se za to delo Ie zanimate — dobrodošli! — Poliriiska «ra sa costilne in ka-varne- Po sklenn deželne vlado za Slo-veniio z dne 27 t. m- veli a kot nolicii-ska ura v Liubliani po^enši z 2S- t« m za erostilne deveta in za kaVarne deseta ura zvečer« — Popravek- V včeraiSniem članku >Razmere na naših železnicalic se nai v cetrteni odstavku popravi točka 2* takole: >Gbratno nadzornistvo iužne železnice se ie dne 15. (ne 1) janaaria obmilo na obrtno nadzornistvo v Ljubljani • • •< — Hišai iKMMtaiki m uMU stanova** občin Lrabliane. Zx Siikc Most in Vica se opozariaio na rasjrlas mestneea magistrat* o dolžnosti nanift-nitve stanovani in stanovaniskih delov-Ta naznanila imaio podati do 3* febr«-arfa, v pisarni mestnera ekapodite (Mestnl tr* 27/III-) ker U m vLmt obtetno kasMyvB& — ftari f» ▼ aoboto. dne 9S* t- m. macistratni oficiial m- Ivan T o ni a ž i & Pokornik ie bil roien 1861 v Liubliani, kler ie tuđi dovršil Hubliansko učite-liišče Kot učiteli ie aluiboval v Ihana Nevliah. Žalosni in Ambrusu Povaod io bil priliublien kot vri učiieli. pevec in vnet lovec Kot pevec ie bil sotrud-nik in pevovodia kamniske >LLre< Vsled takratnih ueiteliskih razmer. ie zapn-stil učite liski stan ter vstopil v službo pri mestnem magistratu Hub- Hanskem. kier io službo val 20 let- __ Kot uradnik ie bil vesten in pri stran-kah vsled svoie utsrežliivosti priliublien. a tuđi nieffovi tovariši so ea kot družabnika imeli radi in spoštovali-Poerreb ie bil veerai uoooldne. Pokoini £ Tomažić ie bil v zacniem easn iz-raed maeistratnetra osobia že osma — l&hko rečemo žrtev vojske — Umri ie v Liubliani g. Franc Kotevar knii^ovodia- — Umri ie 'Jo- t. m- v Liubliani po dolci mu^ni bolezni Frauo O s e 1 i. biv-.si ushi^bene^ inestne aoroviznciie in nekdanii vočletni uslužbonc V- Maidića iz Krania- Pokoi iiietrovi duži! — r.mr' ^e v ^ra(l'lJ tr- Fridorik Kovačič, oodnolkovnik nn št 22 v starosti 54 lc*t Blrtc mu spomin! — Vrvai^Ui moistri so onozariajo, da se zanesliivo m'eleže dne 2 sverana Cna Svečnic-o) v^žnesra sestanka ob 2 popohlno v pisnrni Ivan W. Adamiča. Sv. Petra cesta TI — Uvor modre šalice za vinorrrad-nike po tvrdki >Osterroiehi-cher Ve-rein iiir chemisrhe und metaTlurcische Produktion< ie prenovedan. ker ie ta tvrdka prodaiala eralico po oderužkih cenah. — Služba okrainear« i^lmre ori okr elavarstvu y Liubliani ie rozpisann do IO februaria« Invalidi imaio prednost- Narodno mmtt — iMamzellc Nitoucbe«. Komur je ta Hervejeva opereta prijazna znanka, tenu snod gotovo vi bilo žal, da jo je šel zopet gledat v ljubljansko Kjcdalisče. Naslovno vlogo je igrala gospodična S k a 1 s k a. V glasovnom oziru je sicer zaostajala za gospo Polakovo. ki je Denizo de Flavignyjevo tolikokrat predstavljala s popolnim uspe-hom; toda drusače je gospodična Skalska stala vseskozi na visini in zato za vsakim dejanjem prejemala viharno pohvalo. Ta igralka ima izrazit dar za subretske. partije, mimo teza se z mimiko hipoma Iahko prilagodi vsaki situaciji; zatorej ni čudo, ako je dvojno narav svoje junakinje pogodila tako, da je ni mogla bolje: ponijrlavo in prešerno, a vedno decentno in *; šecavim humorjem Prizor, ko pnič vidi Cham-platrcnxa, je bil po naivni nežnosti naravnost kabinetna slika. Drugo poplavitno vlo-go, organista Celestina. je izral gr.spod P^vhe: Iahko io šteie med svoje najbolj-še. Zlasti dober je bil v nastopni pesmi in sploh v vsem prvem dejanju, tako po iz- vrstno posrojeni mimiki kakor do maski in drastično komičnem nastopanju. Gospodična Skalska in gospod Povhe sta snoči »držala« isro. ker sta bila orvovrstna. Poleg njiiu ere še odkrita hvala srospe Bukše-k o v'i kot predstojnici in gospodični Veri D a n i 1 o v i kot Corini; nobena hvala pa ne gre gospodu D a n i I u, ki niti prav roli-neti ni mojrel kot major, zato ker ni znal ničesar. Champlatreur gospoda Kovača ie bil pod srednjo mero, gospod Debe-vec ni docela uveliavil komike jrledališke-?a ravnatelia. gosnod L o o n i k je bil kot re'iser nekoliko bofjži od njega. Loriota je f^rral srospod Lulo D a n e š pretirano. Oprema ie bila okusna, režija KOSDOda M a-reVa skrbna. samo konec d^Tsresra drmanja se je nokvaril, ker so nrez^odal smistilf ?a-veso. Orkester je vodil srv^ind R a v n i k s k-reDko rn^o in taVo oporeti olH-np ob do1 8. dii*»šV?i nređ-stvar Tvfin Cankar: >Krnli na BH^ino-vic izvpn ?>hoTiompnta Go.chne ToTiinu Borštnik Zveror o^ poI 8 zvecer O«u-kov^i-ii >Jo^«>finii O»»-i*>p-?fi< izven nbo-n#?mf>nj:i. — V sredo f?*>- i^puiria ok r»ol °- zverer pH«* v lr>*ošnii se7oni: Tvar* Onnkar: >.TnTrob PnA< n^orto-ment- — V n^lovni nloiri isra Anton Danilo, ki vodi tuđi režiio. Kavnoveiša porobila. SLS. IN SOCIJALISTI V OPOZICIJI? Zagreb. 28. januarja. Današnja »Narodna PoJit'ka« priobe^uje na uvodnem mestu dop5s fz Ljhiblfane, naslovljen »Slovenska politika«. V dopisu se trdi, med drugim, da stopaie sociialno de-mokrs^ska stranica in Slovenska ljudska strankq v opozfcio proti centraiisfičn'm težnjam osrednje vlade v Beogradu. Nadalje se nabasa, da Je bila SLS. glo-boko užal'eiia vsled de'stva. da je bil imenovan za podpredsednika deželne vlade liberalec dr. Zeijav. To predsed-ništvo je v obče slovenski unikum in ic smatrati kreiranje tesa novega mesta kot noseben usneh libcralneKa ministra dr. Kramerja. (§e !e pred par dne vi je glasilo SLS. povdarjalo potrebo, da se vzpričo zunanjejca položaja preprečijo vse notranje strankarske borbe, zato se čudimo, da je sedai pričalo glasilo, ki je v notorično intimnih zvezah z naSo SLS«, odkrit bol proti somišljenikotn JDS. Lojalno to ni! Opomb. uređn.) REKONSTRUKCIJA KABINETA? Zagreb, 28. januarja. »Narodna Politika« priobčuje iz Beograda vest, da obstaja možnost skorajšnje rekonstrukcije kabineta, vendar pa se bo ta rekonstrukcija najbrže izvršila Se Ie, ko bodo na mirovnetn kongresu natančno dotočene državne meje. V rekonstruirani kabinet vstopijo na to pristaši novo ■stanoviiene Jacoslovanske demokrat- O VELK1 J0OO6LOVANSKI D£M se odobruie Koračev vstop v kabinet, je sprejelo 59 delegatov, za resolucijo le-vice pa je glasovalo samo 36 pobla-šćencev. NA DUNAJU BODO ODLOCEVALE 2ENSKE, Dunaj, 27. januarja. (Lj. kor. urad.) Ćehos!f)V. tisk. urad poroča: Na volil-nem shodu v sejni dvorani starepra Mestnesra doma je izjavrl župan dr. Weisskirchner nastopno: Stcvilo volil-cev je naraslo tako. kakor nismo priča-kovali. Jaz sem mislil. da bo 800 000 volilcev in vcli'k. Resnično na imamo žc 1.072.000 volilcev in volilk: i>tevi!o volilk je mno^o večje. kakor število volilcev. UboKi kandidati se morajo torej opirati na ženice. (Veselost.) Vcčinoma bodo odločale ženske, kaksna bo usoda naše države. Berlin, 27. januarja. (Lj. kor. urad.) Cehoslov. tisk. urad poroca: Iz 2eneye se javlja: Vest, da bodo cesarja Vilje-ma poslali v prosnanstvo v nizozemsko Irdijo. in da bo franeoski komisarjat zaplenil nieeova posestva. CEffl ZASEDLI TE§IN. Praga, 28. januarja. Češke čete so včeraj ziutraj jele prodirati proti TeŠi-nu. Ob četrt na 1. pop. so Cehi vkora-kali v T e š i n in zasedli mesto brez vsake^a odpora. ČEŠKO - POLJSKE BOKBE. Praga, 28. januarja. Dne 27. t, m. sta dva poljska poljka Karvinov na-napadla češko - slovaške čete. Razvila se je krvava borba. Poljaki so bili odbiti. Imeli so okrog 300 ranjenih in mrtvih. Ne Češki strani je bilo 7 mrtvih in 17 ranjenih. TROCKIJ NA DUNAJU. Praga, 28. januarja. Listi javljajo, da biva Trockij že nekaj dni na Dunaj u. Češko - slovaško posla-ništvo je ustavilo vse propustnice v Češko - slovaško reubliko, ker je dobilo obvestilo. da so poslali boljševiki veliko število svojih komisarjev, da bi za- počelo boHševiško propagando na češko - slovaškem ozcmlju. VOLITVE NA PRUSKEM. Berolia, 28. januar ja. Pri volitvah v prusko narodno skupščino je bilo v Berolinu izA-oljenih 14 socijalistov in 7 pristašev raznih meščanskih strank. Izmed socijalističnili mandatov jih pripada 8 socijalnim demokratom, 6 p_a neodvisnim socijalistom. MONARH1STICNA ZAROTA NA JHADŽARSKEM. Budimpešta, 28. januari a. V političnih krosih se zatrjuje, da se snuje na Madžarskem močna vojaška organizacija, ki ima nalogo vzpostaviti zopet monarhijo. Razni madžarski aristokrati so v to svrho zbrali fond, ki zna§a že 23 milijonovkron. AproviraciJa. -r Prodaja moke in fižola. Od če-trtka 30. t. m. do vštete sobote 1. fe-brrarja se bode dobilo na vsako močno izkaznico po pol kilograma bele moke za pecivo št. 0. kilogram stane 2 K 90 v hl pol kilograma fižola. kilogram stane 2 K 90 vin. Po končani prodaji morajo trgovci naznaniti ves ostanek blaga, ker se jih bode sicer vabilo in objednem naložila globa radi nerednostL -r Meso na rdeče izkaznlce B bo delila mestna aprovizacija v sredo dne 20. t m. in v četrtek dne 30. t. m. v cerkvi sv. Jožeta. Določen je tale red: V sredo, dne 29. t. m. popMdne od 1. do pol 2. št. 1 do 200, od pol 2. do 2. št. 201 do 400, od 2. do pol 3. št. 401 do 600. od pol 3. do 3. št. 601 do 800, od 3. do pol 4. .št 801 do 1000, od pol 4. do 4. št. 1001 do 1200. od 4. do pol 5. št. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. št 1401 do 1600. V četrtek dne 30. t m. dopol-dne od pol 8. do 8. št. 1601 do 1800, od 8. do pol 9. št 1801 do 2000, od pol 9. do 9. št 2001 do 2200, od 9. do pol 10. št. 2201 do 2400, od pol 10. do 10. št 2401 do konca. 4- JaboOui na rdeče Iskaznice B ft 901 do 186H Stranke z izkaznicami ubožne akcije, zaznamovanjmi s črko B. dobe jabolka v sredo dne 29. t m. pri Mfinleisnu. Dol oče n je tale red: od 8. do 9. št 901 do 1050. od 9. do 10. št i 051 do 1200, od 10. do 11. št 1201 do 1350, popoldne od 2. do 3. št 1351 do 1500. od 3. do 4. št 1501 do 1650. od 4. do 5. št 1651 do 1800. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma, kilogram stane 1 krono. + Trite «*! ptfđ ▼ DL. IV. ta VUL oknjL K«r vttepio tdte wi pekt -ka pri Jesetn, Rhsska cesta; štev. U krtih pri P i c e I j n. Rećna uL, mokaprl Jelaćinti. Rimska cesta; št 13 kruh v toM prodaialni oa Breg«, moka pri Velkavrtiu, Rimska cesta. — V IV. o kraj u na izkaznice: št 14 kruh pri Trcku, na Bregu, moka pri LeskovoH Medenu« Jnrćičev trg; št. 15 kruh pri Zalariu. Stari trg. moka pri Staod* Šelenburgova oL; št 16 kruh pri Vid. mar)u* Rimska c- moka pri Elbsrnu Zvezda; št. 17 kruh pri 2*tm*ar)tTl Zvezda. moka pri Fajdigi, Vatvazorjev trz; št. 18 kruh pri Bedemi, Tržaška ce. sta. moka pri Fajdigi, Valvazorfev tr%> — V VIII. okraju: na izkaznice št 39 kruh pri Vldemšk«. Selo 4S, moka pri Šarabonu, Mardnora cesta. Gospodarstvu — O valutneni vnraSanjn* O rpre* Šonju valute priobčuie beogradska >Epohac razgovor z finanenitn stro-kovnjakom Miloradom Dražkori-ć e im On pravi med drugim: >Izbm4 : vsih gospodarskih bolezni ie nait«ii* denarna- Te se ie treba naiboli bsil* | Zato ie treba to bolezen čim naihitreie in Čim naiboli radikalno ozdraviti* Qm» de te oueraciie se ne srne omahoTati, necro ie potreba takoi odkrito pogledati re.-niri v obraz- A resnica io ta-le: Ako ie propadla država, le propaisl tuđi denar- Denar ima toliko vrednoMi, kolikor ima država, ki ca ie izdala, sposobnosti, da iamči zani. V tem slneaja ie krona vredna toliko, kolikor imale Avstriia in Madžarska imovine ali ssr lo£r. \7, katerih lahko itplaćate papirnati denar Med tem ie Avstriia ©ro-padla in vpropastila vso svoio imovino, vse svoie ustanove in zaloffe- Pred vof-no ie imela Avstriia preko 1 milmrd* zlatesra denaria, a sedai ima v ealem ie četrt niiliarde- Pred voino ie imela- V prometu samo 3% miliarde bankovoev« sedai iih ima 40 miliard Ona, ki ie «o-spodarsko slabsa od Francoske in A»-crle.^ke, ima DaDirnateera donaria toliko. kolikor Anjrliia io Franci ia skapai. To ie žalostna istina, ki io ie i>a treb* p«** vedati Povedati Da Ie tndi treba, kolike ie vreden ta avstriiski denar Nlecov« vrednost ie maibna. zelo maihna. hmui|* ša. kakor se v obče misli. Zato ie pe* trebna brza operaciia in čim hitre i© im čim radikalneie se to izvrši in če bi te še tako bolelo. tem bolie za nas. Nai* boliša reMtev bi seveda bila, ako bi se rooela krona zameniati z dinarom att frankom- Tođa kakor stvari sed&i •$•-ic. bi s tem nastala nova škoda, ker bi krona potecrnila s sabo tuđi dinar in bi tepodkopala niecovo vrednost- Vceđar pa mora priti do teffa. da se bo kresMl zameniala z našim denariem- Kake ee bo to izvedlo. to ie stvar finaoCnih ssIh nikov, to ie stvar sporazuma z onhiflssf državamL ki bo v tem vpra&ania vntw tako zainteresirane kakor ud. — Ne, vprašanie da-li more država iamčitt ssi knrz krone na ozemlia bivše Avstre» Offrske, je DraškoviĆ ođirovoriL ds> Ie na to vprašanie rooiroč© dati toeen ed-eovor še Ie takrat, ko se vroeio is tae^ zemstva razni od vlade tiakai pealaM flnančnl strokovniaki- Vendar pa ■■ treba v vsakem slačaiu lemati sa vol-la?o valute samo zlato, marveč tuđi wm državna in cesarska posestva. kakor tndi imotje vseh onih. ki bo sakMviH voincH Vrha tesra ie treba zahtevatt da. Nemčiia vme vse zlata ki ea ie iSDte-šala iz Avstriie- S tem zlatom bo tnte potem iznoDolniti zaklad v banki-c — Jnffoslovaaska tvornica esssv loidnih izđelkov prične z izdelovaalsss c lav nikov itd* približno v dveh ssses^ cih. Poslano**) Med vrvinimi dobiČkarti v >Na0re-iu< in v >2elezni5arin< sem bil imeme« van tndi iaz. Robežnik % Vida. Kakor da bi bil med voino tako oboiratel. ds> me pristevaio k voinim dobičkaHesfr Trgovec sem že 26 let pa drmee veHe zameniam elede volnera dobičkm bosV si s konzumom. bodisi z r. A- Kriotar nom. Leta 1911- ni imele konsoMe društvo v Sižki de nobenera pfemoes^ n1a, pa tndi s Kristan ne* Kdo 1e Itdal voini dobičkar? Pred voino niti kredit* ni imel. taka da sem mu bil iaz veOkni v kuDčiii v pomoČ ter za, priporočal pri raznih tvrdkah za kredit* Tuđi sem bil z c. Kristanom in konzumom v kopOV ski zvezi. pa sem moral blago plasslf po visoki ceni, poleir teca sem pa doM tako blaffo. da sem pri niem s*vedB)O veliko izjrubil. n. pr. sir. vino. cdkorlte itd* Kdo ie torei oderan in krvoeest Podpi^ini pem od 1- 1915* pri žltftM zavodu kot komiaiionar in sem se bttvif s kmetiistvom- Ne eno ne drnero ml m dalo takeera dohodka* Končno omeniaa» da sem se pečal ve*5iidel e knpčiio m žitom in moko. ki pa ie prinehala vrvi mesec voine- Tako mi ie bil odfset plavni vir kupčiie kljub tema sem n* enkrat v imenovanih listih voini de* bičkar, o ?• Kristanu borno pa gotef kmalu čitali, da ie za časa voine obdbo* žal! Kdo> živi v lepi vili in kdo ie po-sestnik velikoga zemliišča v ŠišJd im prve vrste bogataš, da, rasliiTi ie «đav* nei na vidno mesto? Mar ne r.. Kristanf Sicer se mi pa ni pred nikoamr trebs> opravičevati in tndi znenim. da imam toliko poštenja kot «r- KristaiL zato se mi ni treba nikogar bati in lahke po-vsod odkrito nastonam* Kristan ie tndi toliko Jugoslovan kolikor nm nese: d» ie podpiral Nemce in iih od voiaSČ&ne oprodčaL to ie dobro snano tUL Orossr in Linineer* Torei, na katero mesto speda Kristan?? ^^ . To končam enkrat z& vseleil • Za vsebino tein spisa. Ie vrednk Stvo odgovorno, kolikor doleea. sakou* Izdajatea ta odgaversJ areds*: ValeniBi Kepiteiv Stao 4« JUmn NMUD". tm'M. iamaria ltlt. asaer. Vsem sorođnikom in znancem nazninjatno globoko potrti, da je nai predobri ote, stari ote, brat In stric, gospod Franc Koievar fcnjiaovodja dne 27. januar ja po dolgi mučni bolezni, previđen 5 ^tolažili sv. vere, bogovdano premtnul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 29. januar ja ob pol 4. nri popoludne iz hiše Žalosti Slomškova ui ca 19. na pokopali5£e k Sv. Križu. V MaUlaal, dne 38. ianuarja 1919. Rodbini Kočenar-Skala. Amćlla KovaĆlć roj. Fflsett r.»?n3nia obenem v irnenu svoje matere Joslalna 3f&y6* pl. Ssldeuiold vdovele Frlssh ter v imenu ostalih soroanikuv vest o stnni svojega Ijubljcne^a aoproga, gospod n podpoUtovnilui p. p. iU 22 ki je po dolgem mukepotaem trpljenju, ki si ga je nakopal v Štiriletnem vojnem ujetništvu, v starosti 54. let v Gospodu zaspal. Siovesno blsgoslovljcnje je bilo v ponedeljek, 20 t. m. ob 3. uri popoldne v mrtvaški veži pokooališća pri Sv. Petru, nakar se je truplo položilo v redbinsko grobnico. 1156 Sv. zadušna masa se je služila v torek, 21. t m. ob 9. uri dopoldne v farni cerkvi pri Jezusovem Srcu. V Grade«, januarja 1919. V globoki Žalosti naznanjamo vsem sorođnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da. je nnSa ljubljena soproga, hčerka in sestra, gospa Hici Ledlnek roj. Trntnik po doigi mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za. umirajo-te, dne 18. t m. 6. ob uri ijutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb ranjke je bil v ponedeljek, dne 20. t. m. ob pol 11, uri dopoludne. Blagi soprogi, hčerki in sestri bodi čzsten spomin! Mozlrle, dne 23. prosinca 1919. ftrsfo Lodlaok» soprog. — Aaa Strtacaa, mati. — Ivaa Trataik, brat ZAHVALA. Srčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ob žalostni priliki smrti naSe blage soproge, hčerke in sestre Miči Ledinek iskazane obile dokaze iskrenega sočutja, vsem ki so našo ljubljenko v tako obilnem števiiu prihajali kropit in spremili k većnemu poCitku. Iskrena hvala gg. pevcem za pretresujoče žalostinke in vsem dobrim postrežljivim ljudem za soCutno pomoi v naših naj2alostnejših trenutklh. Bog povrni i tahajoil ostali. "" Zahvala. Za. obile dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube nafte srčnoljabljene hčerke ia sestrice Stefsniie ter tt obilo udeleŽbo pri pogrebu izreka svojo globoko&itečo, srčno zahvalo žalujoča rodbina Nare Modni salon za dame bi gospode SJTOTOČnjK Akademl£no izprasani krojač ca rooiko In damska krojenje ▼ Pariza. Bivši ▼eflctnt modelir ▼ daaaski modni prikrojevalni akademiji v Ženevi (Švica). Izdctovanje aajftnejiia analešklh kostomov, fiancoskUt ženskih del (bluze) moderniziranje fcostnmov, lzdelovanje aajttnejse moike obleke in povrinikov, obraćanje oblekel Cene zmerne. Hitra postrežba! — Kcr sam ioMl v imiasnUs satrt tosjaste s*0» lafeta se at ieUt naantUo oMekc ia tostam) a dame m sJasB v 8 daoa, II Upi laVspal zavajovataa aaaa-tara na Meštseas trgu tt 25. L naSatr. ra|K HR mft Wm bsoiuu do*- žale U 47.___________________________ -has*** aafca •* odd* • *• febrtiarjem. Platili Ml Haslov pove upravniitvo .Slovenskega Naroda". 1183 9m riaaai fibaa in ^ij- m aivega ■ UR|9 UHI pređvojnegn blaga za gospode ta »a prodat. Emonska cesta št. 10, I. nadstr, vrata 6. 1180 Ufofbfl fftdl ^^mportne in bratnne IHUaC JOK, pio da vsako množino Franc Klement, trgovce v lepanjih, p. Konjice. 1185 fitfaaJilia M i5*c M manjU eospo-UNpilJnJi dmjsivo k sametna gospodu na deieio. Ponudbe pod št 1172 na upr. Si. Naroda. 1172 Ur^fan •tfnffifb koabtniran za elektr. nluISB »fSLlllR, in plin ovo razsveti'a-vo nanrodij. K»egrs£jii tr^ B. pri tvrditi Karol Tili 117« FlUilfljSJiC. moške in otroSke obleke, ćevlji in otroiuo peulo od ->.^^i. pod. Kje, pove upr. »Slor. Naro i5&1* čedno UiC gMlOBilII opremljeno sobo z dve-ma posteljama, ako mogoče tudl s hrano v hiši. Pismene ponndbc pod .urađnici* 1145 na upr. SI. Naroda. iniinu mhi »ta vh'^Tn elektr. razsvetljavo ao Odala. Ogled od y-i \.—' i 2. pop. Sodu ml U, IO. deset draga vrata. 1144 Damu« obieko, ^'^ ZX ki mi preskrb) sna2no. svetio stano-vanjc v Li obijani z eno sobo in kuhinjo. Pismene ponudbe na upr. SI. Nar. pod „vomladaa obleia U77M. zgovorni in ki znajo nemško in s\o\ proti zeio dobri plaCi. Oglasiti se je v hotelu .Slon", soba 26 v torek od 6-7 dop. in v sredo od 10.—11. dop. xi§ M mm 3 mat trn sr«: varuje se Iahko na divino, za obresti dobi tndl iahko živež. Pismene ponudbe na upr. »Stav. Nar.« pod ,»Kaf~ Cija/1175". EdfiilHfn stara ^ let» 8 ^gov'00 n* UttipOBlUia deidi, s nremolenjem v blagu in densrju, se želi poročtti z gospodom v državni službi, tuđi drn^i nišo izključeni. Ponudbe na< se pošllejo na npr. Sloven. Naroda pod šifro .državna služba' 117. 1150 Proda n hn mim ~mfa blizu Vrhnike v izmeri 20 ha* obsto-iefe iz hiie, hleva, travnikov, njiv in gozda. Cena 40.000 kron. Potrebna živina in drug inventar je tuđi na prodaj. NatanČnete se lave v notarski ptsarni na Vrbniki. 1169 časno Še kot ćastnik in kl nastopi I-ma'-j državno službo, želi znanja z izobraženo, mhdo In pridno gospodično v svrho že-niive: neomad-ževana pretek^ost in poštena družina so glavni pogoji, gmetne razrnere so brezrazi'čne. ReSL Nar.« 1162 Vat Ia ml! tieklrite lattrije. svetiljke, Zarncc kakor tuđi kameneke za prižigalnike na debelo ia drobno pri Vida> Iraiovi, Ljubljana, filijalka Stari trg 4.____________________1075 Piiaaaifca nnaiba jososlovanske. bo-riUBK UHU sanske, avstr.jske, italijansKe vseh vrst knpnjem po naj-viijih cenah. Cene event. veorci na A. Wetsz. Briefourkeabaaihnff, Dasa) )Wiea) L ailerfaste 8.____________84^ umntmok SoTe: ka ali nagrado v denarju, 200 K, dam tistemu, U ml preskrbi primerno stanovanje 1—3 sobe in kuhinjo. Naslov pove upravniStvo.______ 551 ■2ft.tr poštenih starSev, s primerno HURl šolsko izobrazbo, ki bi imel veselie do trgovine, se pod ugodnim i nogo ti sprejme v večji trgovini z mekanim blagom. Naslov pove upmv. Siov. Naroda.____________________1171 RataamMi atnHia ie ^1110« T m*l*m ruliil61)ll IIQQC oziroma se kuni, .ili oa vstopi kot druZabnlk v kakšnem mestu Jugoslavije- Pismene ponudbe pod „Fotftffratftl tteHje 1178*' na upr. .SI. Naroda*.____________________1178 fanfitan ■aaaiAal 24 lttnl rnladenif lElIlH PUltli! s 50.00 rremo-2enja se 2eli se znani ti v svrho Že-nitve z lepo mlado gospodično, staro od 18*20 let. — Resne p»nudbe pod ^uliitalč 1152" na upr. »SI. Naroda« ________________VT2________________ BflafitM nahajajoCe se na majhnem • SkIiII« bribu s krasnim razgledom. 3 4 ure oddaJjeno od Žalca, obst ieče iz 2 in rot do 3 oralov po^da, 3 oralov njiv fn ravno toliko sadovujaka (pa-Sntka) ter manjem gospodarskim po-slopjem, se takoi proda. Naslov pove upr .Siov. Naroda* pod ..18.M*" 1166 Mi«fa»|ajtist kot prva moC ati vo* UlBlallHIrll dja, siov. in nem. jezika ve^Cf izvežban v sestavl;anju vzor-čnih knijg in rezanju vzorcev, iiče službe. Nastop Iahko takoj, reference in veCIetna spričevala na razpolago. Cenj. doD*si z navedbo olafe p^d . Ztntlji?*4 LjaMjaaa soltao ležeče. 1143 Knrci Isfeefitc* Fniiiii sa £?!% •■ Kovintstih dozah, "i doze po K 15. i doze po K 28 za tuc, aust u ćeilje, ttvilt t leacafari ta ataiatiaii padalini, amo tsmi a# aaM m> H>BatH UH fUisssMte taOvottov, 25A>30HP. MUlIaaini, se kup. Ponudbe pod .veletrgovina 1039 na Beseljak ia Rožanc. Frančevo nabreije St. 5._______________ hsHSjsl "Sliče vr»t« po zmernih ce-laVmC nah dobavlja redno tvrdka rraa atedlca, Mubljana, TržaSka cesta 5t. 4. Postrežba točnaJn solidna 8362 KU 10 kg. mila »Do^b«"kHo*"— po-mlH, Siljam po povzet]u noStnine prosto ter franko zaboj'ek. Pri odje-mu več orig nalnth zabojev popust Dalje nudim tuđi večjo množmo zelo dobrega rna^čobnega mila, ter nad 100 hekto hrastovih sodov Tvrdka A. Ki*4an. Ljobljaat, Kariotska cesU 1S. Zaalsahimali i (VoHgstte^lSoc^* inHUnil se kupita. Ponnđba pod veletrgovina 1036 na Beseljak in Ro-ianc, franćevo nabrežje St 5. _____ V«kU nt d>obno fn debelo ter sve-rJnH tiljke razposnia točno proti predplaCiiu trgovina Harna Štmer, Ks-ajtee.____________________________1068 po vseh cenah s stekleno kroglo in senčnikom ali brez ntega, dalje bate-riie za žepne svet Ujke ter vžlgalnike d rektno samo za preprodafalce ooši* Ma tvrdka &sett Fleaser. DasaJ (Wies> V.t Reiaprechtsđorterstrasie 57. 982 Prostovoljna dražba. Jntr! ▼ vt*&m% 29. U m. ob 9. ori dopolvdae so l>#đ«) potom Imvao draibo arodajalo na Boslloii ooatl it t4p v I. aađstr. rasao pohlitvof aodolio, oblolui, stara aroijo ploo in ntaofjo starisae. 1112 Dražba dobreoa krompirja pri „Stlfcana'* 30. t* eb- ob 10. uri, izklicna cena 50 v. za kg. Reflcktanti naj prinesejo vreče seboj. no7 POZOIH POZOR I UetJe itevilo slomoreznlc trcežne konstrukcije v raznih izvedbah je došlo. Vsakdor, ki potrebuje sla-moreznico, naj si jo priđe takoj teu-:it, ker je povpraSevanie zanie zelo mo-čno. V zatogi so tuđi vsako vrstni drugi stroj i. — Frsac Hlttl, lalofja po> ________Ifcdofsžih strojev, Linbljanu, Marttaova cssta stov. ž. 889 Vsakt kdor rad cenb kupi pohiitvo, nai se oglasf v zalogi pohiltva ms Vi do Bratovi Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. Razprodajem moje skladiSte manufakturne I specerajske robe; imam veću zalihu Mačevlnc 130 cm širok, I. vrsti, meter po K 50-— kao I svo draga rok* lsfttao. Centrala VILIM PICK. Zagreb, Savska ulica 68. Filijala LIPOVSEK, ZAGREB. Hica 63. m !! Upadek cen!! Iz precejšne zaloge parfumerij, kosmetičnih predtnetov, dalje glavnikov, zobnih Sčetk, krtač za obieko in glavo, vse v največjt izberi ter najnižje zaračunano dobavlja točno S. Borkalliomaior« livac parteamarila na dokalo, Dua| (Wioa) U., Walioai. aiaiaatraasaa 99. Pozor! lnuDliđi! Pozor! S prvim svečanom otvorim v Ljubljani, Sv. Petra e. 28f svojo trgo-tiaa Ia alolsvaleOf kjer bom izdeloval vse ortopediCne aparate, ametne noge in bandaže kakor tudl vsa v to stroko spadajoća popravila. Za obilno naročitev se priporoča Giuro Besednik, <**f********* Ut«4aw sa aprajsao taail aTaaT tralaaoo ~Wm ta kol|sa kiio. Avto. Tritonski tovorni avto ter štirisedeŽni luksusni avto, popolnoma nov, z zajamčenim izvoznim dovolilom, avto stoji še v tvornid, se radi r*z~ mer odda proti pogubi platila na ratnu« Tvornica zagotavlja eventualno zameno I za manjše ali večje vozove. Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda* pod __________ „AttO/1182".____________ Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) Bozaanfa, da obro«ta|o od L avataaa 1§1§ aapraf da pra-kllea hranllne vloga bras odpoTedl pa t 'A 7OI brasJlaa Tlogo proti tritaaaatol adpavadl pa t xi% %. — Okrastaa .vara aa fa salftala sa hipatoiaa paaallla aa 4 *U •/<,, aa moat6aa pasoHla na 5 %. V aailbsra, 24. prosinca 1919. 1ATMATKLJ8TT0. Vina ■ota, teferaaa B 49S*— fv «•• ste ■ 470*—) sa IM Wr»» m fiaUHMiU MILKO JESIH, LJitblfaiis^ W%o9§99t9mM aflca ssav* as* St, 1108. 1136 za napravo gramoza in snaženje čest išče mestna občina ljubljanska. Oglasiti se je pri cestnem nadzorstvu na magistratu (glavni vhod, pritličje, desno). Mestni magistrat ljubljanski, dne 18. januarja 1919. CE>VIvJI. Soaaail savi|l U sakjsa z debelimi preiltlml klobuCevinastimi podDlati, velikost 36 44 par K 950. Za preprodalee od 1 tucata naprci par K S50. Vaa|a4 votal iaara|l s lesenimi podplati in usnjatirat varovalet pođplatov, boljSe i/delave. lepe otolike s pooofnona asnlatimi gornjim đeli, par vellkost 6—41 K 8—t velikost 42—45 K 34--, — Kdor vz*vw 12 parov no odJte-iem poitnlno in ovoinino ter 5 °/a skonto. Msasi gorski sašiti Iz kravjega oso ja, močoi Strapacni čeviji St HO-46 nar K 75 - . O ro*«i asa|att sosip a asajatirai podnlat*. velikost 23-7SJC 19--t 26—28 K At-50 Nav^c strani ^_^_ ^~^^m^^m^^^9^^ aSSflBjaSj^SB\# ffl VjBVaBVaBtaataTvBfBBVBHBBBV aBKaaJBBBBB^BB¥0BBlBB^aBBl^BS^BBBMAaB^BB\aBBBB&aSlaBBaB\ ^^LgMMfeka^kaBBSk