številka 12 • leto XXXIX • cena 25 din
CeUe, 28. marca 1985
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Tudi 13. izlet »Sto kmečkih žensk na morje« je lepo uspel. Četudi nas je na poti skozi Lipico, Portorož, Rovinj, Pulj in
Opatijo praktično oba dni izleta spremljal dež, je zmagala dobra volja vseh udeleženk, ki so se v Rovinju na morski
obali še slikale za spomin. Izlet je omogočila poslovna skupnost Hmezad - Merx, sodelovalo pa je še preko trideset
delovnih organizacij in posameznikov, ki so vsak s svojim deležem pomagali, da bo 13. izlet še dolgo ostal v dobrem
spominu. EDIMASNEC
Premočen pomladni
šopek
Tudi dež ni mogel pregnati dobre vo-
lje na 13. izletu 100 kmečkih žensk na
morje. Stran 12-13.
YU butikl bodo letos tudi v Sloveniji
Vse več delovnih organizacij se vključuje v YU butike.
Stran 9._ _
Najboll pogrešalo telefon in avtobus
Leteče uredništvo tednika in radia v Ponikvi pri Žalcu.
Stran 7.
Znova bo zacvetela
stanovanjska gradnja
Kongrad In Ingrad bosta gradila ¥
Slovenskih Konjicah
Ne samo v Slovenskih Ko-
njicah, tudi v drugih krajih
konjiške občine je v zadnjih
letih nekoliko zastala sta-
novanjska gradnja. Zato pa
se ni zmanjšal seznam pro-
silcev za stanovanja. Najve-
čji pritisk je seveda v občin-
skem središču.
Zato bo vest, da bodo v
kraju začeli graditi tri stano-
vanjske bloke, marsikoga ra-
zveselila. V minulih dneh, ko
so se v Slovenskih Konjicah
vrstile skupščine samo-
upravnih interesnih skup-
nosti, so namreč včeraj no-
vogradnje podprli tudi dele-
gati stanovanjske skupnosti.
Dva stanovanjska objekta,
enega s 24 in drugega s 35
stanovanji, bo na Prevratu
začel graditi Ingrad, tretjega
pa Kongrad ob Kajuhovi ce-
sti. Gradbena dela naj bi za-
stavili s prvim majem, oziro-
ma Ingrad za svoj drugi sta-
novanjski blok s prvim juli-
jem. Ce ne bo prišlo do za-
mud, bodo nova stanovanja
na voljo 15 mesecev po pri-
četku gradnje.
Najbolj težko čakajo na
stanovanja solidarnostni
upravičenci, čeprav pred-
nostna lista še ni narejena.
Pri stanovanjski interesni
skupnosti pa predvidevajo,
da bo stanovanja dobilo ka-
kšnih 20 solidarnostnih pro-
silcev, ostala pa bodo odku-
pile delovne organizacije.
Cena, čeprav še ni dokon-
čno oblikovana, bo pribhžno
82 tisoč dinarjev za kvadrat-
ni meter. Po strukturi so
načrtovalci dali prednost
dvo in pol sobnim stanova-
njem, čeprav se je izkazalo,
da je največje povpraševanje
za garsonjerami in enosobni-
mi stanovanji. Zato sta gra-
ditelja, Kongrad in Ingrad, v
svojih projektih opravila ne-
kaj korektur iz večjih stano-
vanj v manjša.
MATEJA PODJED
Denarja je premalo celo za
najbolj nujno krpanje cest
Cestarji so že naredili spi-
sek najbolj poškodovanih
cest na našem območju, te
dni pa naj bi začeli z večji-
mi obnovitvenimi deli, po-
tem ko so pozimi luknje na
cestah zasipavali le s tufom
in hladno maso.
Prve ocene kažejo, daje zi-
ma veliko bolj poškodovala
ceste na celjskem območju
kot pa leta poprej, čeprav še
ni natančnih ocen, ker bo po-
škodbe v višjih in osojnih
predelih mogoče oceniti šele
kasneje. Od magistralnih
cest je najbolj poškodovan
odsek Tremarje-Vrhovo, na
cesti Maribor-Ljubljana pa
stranski klanec in odsek
Šempeter-Latkova vas.
Na regionalnih cestah je
največ poškodovane asfaltne
prevleke na odsekih Črnoli-
ca-Nova vas. Višnja vas-Do-
brna, Luče-Ljubno, Paka-
Huda luknja, Titovo Velenje-
Pesje-Šoštanj in Celje-Te-
harje-Štore. Precej bolj pa je
p. ikodovana lokalna cestna
mreža, ker je bilo za te ceste
v zadnjih letih še manj de-
narja.
Cestarji bodo s krpanjem
lukenj začeh v teh dneh, ker
so doslej zaradi slabega vre-
mena lahko luknje polnili le
s tufom in hladno maso. Za
najnujnejše krpanje bi potre-
bovali 70 milijonov dinarjev
na magistralnih in regional-
nih cestah, približno toliko
pa še za lokalne ceste. Tega
denarja vsaj v tem treni^tku
še ni, ker je priliv denarja na
občinske komunalne skup-
nosti premajhen. Tako Cest-
no podjetje že vse od začetka
leta opravi več dela, kot pa
dobi plačil. Samo v januarju
so na primer opravili za 60
milijonov dinarjev del,
plačanih pa so dobili samo
35 milijonov dinarjev. Ce-'
stari i se zato v teh dneh po-
govarjajo s predstavniki si-
sov na Celjskem, da bi ne-
kako premostili finančne za-
gate, zakaj v nasprotnem bo
Cestno podjetje zašlo v likvi-
dnostne težave.
Večjih sanacij se naj bi ce-
starji lotili naslednji mesec.
Te so na določenih odsekih
tudi edine učinkovite, ven-
dar tudi za takšna dela
zmanjkuje denarja. Varčeva-
nje pri obnavljanju cestne
mreže se že precej pozna, za-
to, so letos ceste še toliko
slabše.
»Včasih smo odseke z raz-
pokano asfaltno površino
preplastili s 3 centimetre de-
belo asfaltno prevleko, kar je
zaleglo za nadaljnih 10 do 15
let. Sedaj za taka dela zmanj-
kuje denarja in določene od-
seke pustimo, da propade-
jo,« razlaga direktor tozda
Vzdrževanje pri celjskem
Cestnem oodjetju Vinko
Grešnik. »Ce bi hoteli letos
res kakovostno obnoviti vse
odseke, da bi bila celotna
mreža takšna, kot zahteva
pravilnik o vzdrževanju cest,
potem bi potrebovali 370 mi-
lijonov dinarjev za preplasti-
tve in milijardo dinarjev za
sanacije.«
Toliko denarja se pa letos
še zdaleč ne bo nateklo v bla-
gajno cestarjev.
SREČKG ŠRGT
Zvezne štafete mladosti letos ne
bo v Celje
Zvezno štafeto mladosti se lahko sprejme na pri-
meren in dostojen način le, če ostane v kraju dlje
časa. S tem se ohranja in razvija njeno sporočilo, s
hitrim in površnim prehodom štafete pa bi se njen
pomen lahko razvrednotil, menijo celjski mladinci.
Tudi zaradi tega so člani predsedstva občinske
konference mladih iz Celja sklenili, da letos zvezne
štafete ne bo v Celje. Celjani bodo seveda proslavili
mesec in dan mladosti s prireditvijo v hali Golovec,
pripravili pa bodo tudi vrsto aktivnosti po šolah,
delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, kjer
bodo mladi nosili lokalno štafeto. Na republiški kon-
ferenci mladih pa so celjskim mladincem že oblju-
bili, da bo prihodnje leto pot zvezne štafete mladosti
v Sloveniji izpeljana tako, da bo potovala skozi Celje
in v mestu ostala dlje časa.
IVANA FIDLER
Plazovi ogrožajo cesto
Letošnje deževje je sprožilo tudi precej plazov, ki ogro-
žajo ceste. Samo na magistralnih in regionalnih cestah na
našem območju je, po podatkih delavcev celjskega Cest-
nega podjetja, 29 plazov, ki bi jih bilo potrebno sanirati.
Za to bi potrebovali 300 milijonov dinarjev, še približno
100 milijonov dinarjev pa bi potrebovali za sanacije pla-
zov, ki ogrožajo lokalno cestno mrežo.
Plazov, ki ogrožajo ceste, je letos za približno tretjino več
^ot lani, kar pa gre v precejšnji meri tudi na rovaš slabih
Sanacij v preteklih letih. Denarja za te namene namreč ni
pilo dovolj in cestarji so marsikje lahko opravili le najnujne-
jše posege.
O tem, katere plazove bodo sanirali letos, bo odločala
■"epubliška skupnost za ceste, ki dela tudi financira, po
Podatkih cestarjev pa plazovi najbolj ogrožajo promet na
Cesti Polzela-Titovo Velenje (v Ločici), Golobinjek-Planina,
Sentjur-Kozje, Bistrica ob Sotli-Sevnica (v Cehovcu pod
Svetimi gorami). S.ŠROT
2. STRAN - NOVI TEDNIK
28. MAREC 1985
Poenostavljanje ne bo
prineslo sprememb
Poenostavljeno ugotav-
ljanje, da delegati ne delajo,
ker na njihove pobude ni
odgovorov, še manj pa
ustreznih rešitev, ne bo
ničesar spremenilo. Ob pri-
pravah na volitve v prihod-
njem letu se tega v celjski
občini dobro zavedajo, zato
se nameravajo širše lotiti
odprtih vprašanj. O osnov-
nih smereh so se dogovorili
na predsedstvu občinske
konference Socialistične
zveze, povsem določen pro-
gram pa bodo pripravili
najkasneje do sredine
aprila.
Razrešiti je treba še precej
vprašanj. Med osnovne sodi,
kako vključiti v evidentira-
nje čimširši krog ljudi. V
celjski občini bi namreč mo-
rali ob enakem številu dele-
gatskih mest in članov dele-
gacij evidentirati 25.000 lju-
di. Zato bodo najprej pogle-
dali, kako v krajevnih skup-
nostih delujejo koordinacij-
ski odbori za kadrovska
vprašanja in jih po potrebi
obnovili. Ob ocenjevanju de-
la delegacij bodo ugotavljali,
kakšne so možnosti za spre-
membe, oziroma za povezo-
vanja delegacij, predvsem
pa, kje bi to sploh bilo smo-
trno.
Narediti nameravajo tudi
analizo števila in usode dele-
gatskih vprašanj v skupšči-
nah občine in samoupravnih
interesnih skupnostih. Od
nje pričakujejo usmeritev za
naprej. Predsednik občinske
konference SZDL Drago
Medved pri tem poudarja, da
bistvo delegatskega sistema
še daleč ni le v delegatskih
vprašanjih, temveč pred-
vsem v motiviranosti delega-
tov. Od nje je odvisen ose-
ben odnos posameznika do
delegatske dolžnosti in s tem
tudi delo. Sama prisotnost
na sejah skupščine še daleč
ne zadošča, saj bi lahko po
njej v zadnjih časih sklepali
na zelo dobro delo delegacij.
O tem, koliko dela so delega-
cije v resnici opravile, bolj
pričajo razprave delegatov.
Teh pa je znatno manj.
O zmanjševanju ali ohra-
njanju števila delegatskih
mest bodo v Celju še temelji-
to razmislili, prav tako pa tu-
di o možnostih nadomešča-
nja delegatov v času manda-
ta. Zaradi preseljevanja,
smrti in nedela je s tem sedaj
veliko težav, razprave pa
prave poti še niso pokazale.
MILENA B. POKLIC
Nova članica sozda Gorenje
Poročali smo že, da je prejšnjo sredo pristopila k sozdu;
Gorenje tovarna elektromotorjev iz Djakovice. Dan pred;
tem pa sta kolektiva podpisala tudi samoupravni spora-i
zum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo druge faze;
tovarne.
Poskusna proizvodnja elektromotorjev za kompresorje v,
okviru druge faze naj bi po sedanjih napovedih stekla v;
začetku prihodnjega leta. V tem kosovskem kolektivu raču-i
najo, da bodo povečali proizvodnjo elektromotorjev za kom-,
presorje za milijon komadov. Z izgradnjo druge fa:^ pa bo;
tovarna elektromotorjev omogočila tudi zaposlitev 200 pre- \
bivalcem Djakovice. Trenutno je v tem kosovskem kolek-;
tivu zaposlenih 700 delavcev, ki bodo letos predvidoma!
ustvarili 5 milijard dinarjev celotnega prihodka.
Podpisa sam.oupravnega sporazuma. Gorenje bo za>
izgradnjo druge faze tovarne namenilo 98 milijonov dinar-'
jev, sta se udeležila tudi Asim Bljuta, podpredsednik sku-;
pščine avtonomne pokrajine Kosovo, in Enver Vulja, pred-j
sednik skupščine občine Djakovica (na sliki prvi in drugi z I
leve). Samoupravni sporazum pa je v imenu delovne organi-1
zacije Elektromotorji Djakovica podpisal direktor tovarne,'
Ali Buza (tretji z leve). V. E., Foto: B. ZAKOŠEKl
Spodbudne smernice
celjskega razvoja
številne pripombe, ki so
se oblikovale v času obrav-
nave osnutka, so našle me-
sto v predlogu smernic za
srednjeročni načrt občine
Celje za obdobje od 1986 do
1990. O njem bodo danes od-
ločali delegati občinske
skupščine, v ponedeljek pa
so ga obravnavali na pred-
sedstvu občinske konferen-
ce Socialistične zveze.
Cilje, med katerimi je letna
rast družbenega proizvoda
predvidena v višini treh od-
stotkov, bo težko doseči, za-
to je predsedstvo še posebej
podprlo tiste dele predloga,
ki vzpodbujajo izvajalce raz-
vojnih načrtov, da bodo sami
načrtovali razvoj, ki jim bo
omogočal ustvarjanje nove-
ga, torej večje akumulacije.
Izvršni svet bi naj skupno z
aktivom gospodarstvenikov
in gospodarsko zbornico pri-
pravil načrt nosilcev porabe
novo ustvarjene vrednosti,
da bi bila čimbolje izko-
riščena.
Ker uresničevanje rasti
družbenega proizvoda ni
odvisno le od rasti industrij-
ske proizvodnje in dobre na-
ložbene politike, temveč tu-
di od pričakovanih učinkov
prestrukturiranja celjskega
gospodarstva, je prdsedstvo
podprlo delo pri projektu
prestrukturiranja. Razprava
pa ni potrdila teze, da v zdru.
ženem delu ni razvojnih pro.
gramov. Zamisli so, a pov.
sod nimajo enakih pogojev,
da bi jih lahko uresničili, za!
to bodo v občini te zamisli
zbrali in ocenili možnosti nji.
hove uporabe.
Na seji predsedstva je bil
tudi izrazito poudarjen
odnos do zavestnega zaosta-
janja družbenih dejavnosti
za gospodarstvom. Zaradi
skromne akumulacije celj.
skega gospodarstva druge
možnosti ni, so menili,
čeprav sicer delo na tem
področju enakovredno vre-
dnotimo in ne moremo govo.
riti o družbenih dejavnostih
kot o porabi. Smernice same
predvidevajo, da bodo zao-
stajanje družbenih dejavno-
sti v naslednjem srednjero-
čnem obdobju presegli, ka-
kor tudi razkorak pri ustvar-
janju akumulacije, ki je za-
enkrat v celjskem gospodar-
stvu za tretjino manjša kot v
republiki.
Sam sprejem predloga
smernic razvoja seveda še ne
bo prinesel sprememb, zato
je še tohko bolj pomembno,
da bodo v vseh temeljnih in
drugih organizacijah poiska-
li vse možnosti, da bi z last
nim razvojem ustvarjali no-
vo kakovost in pri načrtova-
nju smernice v resnici upo-
števali. Družbenopolitične
organizacije pri tem ne sme
jo ostati na strani.
Sicer pa je predsestvo oce-
nilo, da so smernice dovolj
vzpodbudne za neposredne
načrte, hkrati pa tudi dovolj
pregledne, da bo mogoč
sproti spremljati njihovo
uresničevanje.
MILENA B. POKLldl
Je rušenje obračun s prakso?
v Šmarju borio porušili gratinjo »na črno«
v občini Šmarje pri Jel-
šah so se odločili za ne-
vsakdanji ukrep. Gradnjo,
za katero je bila izdana od-
ločba o rušenju, bodo zares
porušili.
Predvideno rušenje vzbuja
v javnosti veliko več pozor-
nosti, kot bi si ga zaslužilo,
kljub temu, da je vsakomur
jasno, da odločitev s formal-
no-pravnega vidika ni spor-
na, da si je nekdo vzel pravi-
co na lastno pest, ne meneč
se za družbeni interes. Zakaj
potem toliko prahu?
Zato, ker je dejanje (ruše-
nje) prava izjema v naši naj-
širši družbeni praksi? Ker
gre za škodo? Ker se nam
prizadeti smilijo? Da. Vse to
drži. če na problem gledamo
ozko, če mislimo le na danes.
Zakonca Vražič iz Vinske-
ga vrha sta se odločila, da si
zgradita dom. Odločitev o
gradnji je narekovala stiska
v skromni garsonjeri. Zem-
ljo v Šmarju, v vasi Korpule,
jima je podaril oče oziroma
tast. Ker lokacijskega dovo-
ljenja za gradnjo nista dobi-
la, sta gradila »na črno«.
Kljub opozorilom občinske-
ga inšpektorata, da bodo za-
četo gradnjo porušili, sta na-
daljevala, ne meneč se za
prepoved. Takrat je bil ob
jekt še v prvi fazi izgradnje.
Vražičeva sta se na odločbo
o rušenju pritožila, iskala
drugostopenjsko pravico,
sprožila upravni spor, skrat-
ka, izkoristila sta vsa mo-
goča pravna sredstva, ven-
dar je bil odgovor za njiju
vselej negativen. Vražičevi-
ma, kot kaže, to^i veliko po-
menilo. Hiša je rasla, danes
je pred vselitvijo. Danes bo-
do stroški rušenja (okoli pol
milijona) mnogo višji, kot v
času prvega opozorila občin-
skega inšpektorata. Stroški
rušenja bodo v tem primeru
na račun investitorja. Zakaj
gradnja ni bila dovoljena?
Potem, ko sta Vražičeva
dobila odgovor občinskega
komiteja za urejanje prosto-
ra, sta se obrnila še na repu-
bliški komite za varstvo oko-
lja in urejanje prostora. Od-
ločba za izdajo lokacijskega
dovoljenja je bila tudi na tej
stopnji negativna. Razlog je
jasen: zemlja, na kateri je ra-
sla stanovanjska hiša, je
zemljišče prve kategorije. V
srednjeročnem družbenem
planu občine (prostorski
del) in v urbanističnem
načrtu je ta zemlja name-
njena kmetijstvu.
Kljub odločbi občinskega
inšpektorata o rušenju je o
zadevi razpravljal družbeno-
politični zbor šmarske
občinske skupščine, izvršni
svet občine, predsedstvo
občinske konference SZDL.
Dileme ni bilo nikjer. Nedo-
voljeno gradnjo je treba po-
rušiti. Zato, da bomo (že) en-
krat začeli spoštovati red, za-
konitost, mnenje stroke.
Sentimentalnost in lažna so-
lidarnost nista primerni za
današnjo rabo. Je pa res, da
je rušenje nove hiše boleče
dejanje za vsakogar, žal, brez
potrebe.
In še to: ker je zemlja Vra-
žičevih v Korpulah zemlja
prve vrste, je rušenje obe-
nem obveza odgovornih v
občini Šmarje pri Jelšah, da
na tej zemlji tudi kaj korist-
nega zrase in da se pridelek
pobere.
MARJELA AGREŽ
Posvet o štipendiranju v Laškem
Lani v občini Laško niso dosegli načrtovane eno odstotne
rasti zaposlenosti; na listi brezposelnih se iz leta v leto veča
število mladih, predvsem žensk, ki ne morejo dobiti zaposli
tve, štipendije delovne organizacije razpisujejo še vedno
večinoma za nižje stopnje izobraževanja, vse premalo je
zanimanja za Titove štipendije med mladimi delavci. To je le
nekaj negativnih trendov v kadrovski in štipendijski politiki
občine Laško.
O tej problematiki organizira občinska konferenca zveze
mladine posvet, ki bo v petek ob 15. uri. Pričakujejo, da se
bodo poleg strokovnih služb s področja zaposlovanja in
štipendiranja, posveta udeležili tudi štipendisti občine
Laško, ki se bodo ob tej priložnosti seznanili tudi s predlo
gom sprememb sam.oupravnega sporazuma o štipendiranju
WE
Razvoj delavskega
samoupravljanja na Šmarskem
Komisija za obveščanje in politično propagando in
komisija za razvoj tradicij delavskega gibanja pri občin-
skem svetu Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah sta na
zadnji skupni seji razpravljali o zbiranju gradiva o
pomembnih dogodkih v povojni graditvi delavskega
samoupravljanja v občini.
Eno od prejetih stališč je, da morajo v vsaki osnovni
organizaciji oziroma v konferencah sindikata izbrati člana,
ki bo skrbel za zbiranje arhivskega gradiva ob pomembnih
dogodkih v zvezi s povojno graditvijo delavskega samo-
upravljanja. Gre za fotografije ob odkritjih spomenikov in
spominskih obeležij, ob pomembnih dogodkih v organiza-
cijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, zbirali
naj bi govore na pomembnejših shodih, manifestacijah,
dogodkih. Med to gradivo sodijo tudi imena dobitnikov
nagrad, priznanj, odličij in podobno.
V osnovnih organizacijah sindikata in v krajevnih skup-
nostih najdeno gradivo bodo zbirali na občinskem sindi-
kalnem svetu v Šmarju, obe omenjeni komisiji pa bosta ob
koncu akcije pripravili za objavo poseben bilten, ki bo
izšel v letošnjem jubilejnem letu. M, A.
NI dovolj denarja
za strokovnjake
Premalo za štipentliie v Šentjurju
v Šentjurju že vrsto let ugo-
tavljajo, da njihova štipendij-
ska politika ni ustrezna. Ka-
drovskih štipendij je prema-
lo, njihova struktura je ne-
ustrezna, zaradi česar ostaja-
jo nepodeljene, na drugi stra-
ni pa se delovne organizacije
srečujejo s kadrovskimi pro-
blemi.
Lani so v občini razpisali 130
kadrovskih štipendij, letos pa
125. Njihovo število torej osta-
ja približno enako, to pa ne za-
dostuje, da bi štipendijo dobili
vsi, ki jo potrebujejo. Junija bo
na primer osnovno šolo konča-
lo okrog 300 učencev, na voljo
pa so samo 103 štipendije, ki
ustrezajo srednjemu usmerje-
nemu izobraževanju.
Več kot polovica štipendij je
še vedno razpisanih do IV.
stopnje zahtevnosti šolanja,
med njimi pa je precej takih, ki
štipendirajo deficitarne pokli-
ce. Tako ostajajo štipendije ne-
podeljene, saj so tudi želje mla-
dih po izobrazbi vedno večje.
Vse premalo pa je štipendij za
V., VI. in VII. stopnjo izobra-
zbe, kar pomeni, da delovne
organizacije ne planirajo svo-
jih potreb po kadrih. Njihovo
razmišljanje je preveč kratko-
ročno, to pa se kaže tudi v ce-
lotnem razvoju občine, za kate-
rega že nekaj časa ugotavljajo,
da tiči na mestu. Delovne orga-
nizacije trdijo, da nimajo sred-
stev za štipendiranje visoko
kvalificiranih kadrov, teh pa
tudi ne morejo imeti, če v obči-
ni skoraj ni razvojnih progra-
mov, ki bi omogočali prestruk-
turiranje gospodarstva. Visoko
kvalificiranega kadra pa ob do-
sedanjih programih dela ne
morejo zaposliti. Velik delež bi
pri tem morale prispevati raz-
vojne službe v delovnih orga-
nizacijah.
V pvezavi s štipendiranjem
pa se pojavlja še kopica pro-
blemov. Vprašanje pripravniš-
tva ni rešeno, saj ostaja le črka
na papirju, delovne organizaci-
je pa jih še vedno nočejo zapo-
sliti. Težave pri zaposlitvi ima-
jo tudi tisti, ki so prejemali šti-
pendije iz združenih sredstev,
ki jih je v občini več kot ka-
drovskih. Tudi to kaže na ne-
ustrezno štipendijsko politiko
v občini. Zamisliti pa se bo tre-
ba ob podatku, da se četrtina
otrok, ki končajo osnovno šo-
lo, ne vključi v nobenega od
programov srednjega izobraže-
vanja. Ti so še vedno najbolj
iskana delovna sila v delovnih
organizacijah.        T. CVIRN
Steklarskih tehnikov še ne bo?
PretJsedstMO OK ZSMS Šmarje o šUpenUlJah
Za novo šolsko leto so v
združenem delu občine
Šmarje pri Jelšah razpisali
292 kadrovskih štipendij,
kar je 42 štipendij manj kot
jih je bilo razpisanih za te-
koče šolsko leto. O razpisu
kadrovskih štipendij je
prejšnji teden razpravljalo
predsedstvo občinske kon-
ference ZSMS Šmarje pri
Jelšah.
Mladi v predsedstvu so
ocenili, daje struktura razpi-
sanih štipendij nekoliko
ugodnejša od prejšnjih let,
vendar pa še vedno ni po-
vsem v skladu z usmeritva-
mi, zapisanimi v srednjero-
čnem planu razvoja občine,
ko naj bi struktura zaposle-
nih letos dosegla republiško
poprečje iz leta 1980. Zato se
je   predsedstvo .občinske
konference ZSMS Šmarje
pri Jelšah obrnilo na vse
osnovne organizacije ZSMS
v temeljnih organizacijah
združenega dela, na občin-
ske družbenopolitične orga-
nizacije ter na občinsko sku-
pščino oziroma na njen
izvršni svet, da delovne orga-
nizacije ponovno opozorijo
na nezadovoljivo strukturo
razpisa in proučijo možnosti
za dodaten razpis kadrov-
skih štipendij. Če se v občini
zavzemajo za višjo strokov-
nost kot eno od poti k hitrej-
šemu razvoju, je treba dodat-
no razpisati štipendije za
učnovzgojne programe ozi-
roma pokhce šeste in sedme
stopnje zahtevnosti.
Mladi so še opozorili, da
ostaja vsako leto nekaj nedo-
deljenih (razpisanih) štipen-
dij na škodo šolajoče se m\»
dine. Steklarna Boris Kidri«
iz Rogaške Satine je tudi I«"
tos razpisala kadrovske šti'
pendije za šolanje ozirom^
poklic steklarskega tehnika^
vendar v Steklarski šoli ^
vedno nimajo ustrezne!'
izobraževalnega program^'
kljub velikemu zanimanj''
mladih za ta poklic. Ker je
problem že dlje časa na tn^
lu, ga je treba čim prej rešif
zlasti pa ugotoviti, kje in
kaj so zavore pri uvajanju te^
ga učnovzgojnega progranti^^
so menili člani predsedstvi
občinske mladinske organ'
zacije. Zelo podobno so pr^]
šnji torek razpravljali mla^
tudi na posvetu predsedst^'
OK ZSMS Šmarje pri Jclšal;
s predsedniki in sekreta^
osnovnih organizacij. i
MARJELA AGB^
9B. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Analizo morajo dopolniti
pesna obravnava velenjskih razvojnih možnosti
Velenjski izvršni svet je
prejšnji teden obravnaval
analizo razvojnih možnosti
v naslednjem srednjero-
čnem obdobju, ki jo je izde-
lal Zavod za urbanizem.
Izvršni svet je vseh 33 pri-
pomb natančno proučil in
se odločil, da že izdelane
analize ne bodo v celoti
spreminjali. Zavod za urba-
nizem mora analizo s pri-
pombami le dopolniti in si-
cer do sredine prihodnjega
meseca.
Gotovo sta pomembnejši
pripombi, da analiza ne vse-
buje variantnih možnosti
razvoja velenjske občine in
da so z analizo opredeljene
možnosti razvoja še vedno
pod povprečjem glede na
republiške razvojne mož-
nosti. Pomembnejše so tudi
pripombe, ki se nanašajo na
družbenoekonomski in so-
cialni del analize.
Nekateri menijo, da ni do-
volj utemeljena opredeljena
stopnja rasti družbenega proiz-
voda. Sporna je tudi opredeli-
tev o nadaljnjem petletnem 10
odstotnem zaostajanju splošne
in osebne porabe za rastjo do-
hodka. Omejevanje osebne po-
rabe v naslednjih petih letih
pogojuje tudi večjo socialno
problematiko, kar pa iz analize
ni razvidno. Poleg tega je v
analizi preveč primerjav z re-
publiškimi povprečji, medtem
ko bi bile bolj smiselne pri-
merjave s kakšno drugo obči-
no, ki ima približno enako
strukturo prebivalstva in go-
spodarstva kot velenjska. Gle-
de na velenjski cilj o produk-
tivnem zaposlovanju pa se
mnogim zastavlja vprašanje,
ali je upravičeno, da bodo v
negospodarstvu zaposlovali
hitreje kot v gospodarstvu.
V analizi manjkajo tudi po-
datki o stanju odpisanosti
osnovnih sredstev oziroma
proizvodne opreme v velenj-
skem združenem delu, tako da
ni moč predvideti, kohko de-
narja bodo morali velenjski
kolektivi v naslednjem sred-
njeročnem obdobju vložiti v
zamenjavo opreme. Prav tako
so v analizi premalo raziskane
možnosti posodobitve tehno-
logije, že zdaj pa je jasno, da
velenjsko združeno delo z za-
starelo opremo ne bo doseglo
načrtovanega izvoza in izvedlo
nujno potrebnega prestruktui-
ranja gospodarstva.
Ostale pripombe se nanašajo
predvsem na prostorski del
analize, na stanovanjsko, cest-
no in komunalno problemati-
ko, na razvojne možnosti
zdravstva in šolstva, nek^ je
pripomb v zvezi z nadaljnjim
razvojem kmetijstva ipd.
VILI EINSPIELER
Solidarnost bo na
ponovni preizkušnji
Koordinacijski odbor za
uveljavljanje socialistične
solidarnosti pri občinski
konferenci SZDL Šmarje
pri Jelšah je na zadnji seji
ocenil, kako v občini teče
akcija, s katero naj bi po-
magali prizadetim ob potre-
su na Kopaoniku in lačnim
v Afriki.
Člani odbora so ocenili, da
akciji nista stekli tako, kot bi
bilo treba. To še posebej ve-
lja za pomoč lačnim Afriča-
nom, saj se je v to akcijo
vključila le slaba desetina
občanov - posameznikov s
skupnim zneskom dobrih
dvajset tisoč dinarjev. Po fe-
bruarskih podatkih med da-
rovalci ni nobene delovne
organizacije, ob čemer se ve-
lja zamisliti, saj gre za obči-
no, ki ji solidarnost nikakor
ni tuja vrednota. Zato so čla-
ni koordinacijskega odbora
menili, da je treba to akcijo
ponovno spodbuditi v kra-
jevnih skupnostih preko or-
ganizacij Socialistične zveze,
v osnovnih organizacijah
Zveze sindikatov v občini.
Enake ugotovitve in usme-
ritve veljajo za akcijo Kopao-
nik, v katero se je vključilo
več delovnih organizacij, pa
manj posameznikov. Za pri-
zadete na Kopaoniku so v
občini Šmarje pri Jelšah
zbrali okoli 110 tisoč dinar-
jev. V akcijo so se vključih
delavci Go-kopa in Mizar-
stva v Rogaški Slatini,
osnovna šola Podčetrtek in
ZdraviUšče Atomske toplice
v Podčetrtku, krajevna kon-
ferenca SZDL Virštanj,
občinski svet ZSS Šmarje
pri Jelšah in dva posamez-
nika. M.A.
Ijsmeritev o socialni politiki je dovolj
Zaščita življenjskega staniJariJa delavcev nI odvisna zgolj od sindikata
V Zvezi sindikatov na
celjskem območju se zave-
dajo, da lahko socialno poli-
tiko gradijo le iz rezultatov
dela. Očitki, da si sindikati
na tem področju premalo
prizadevajo, niso upraviče-
ni, res pa je, da uspehi niso
odvisni le od njih. Tako so
ugotavljali pri obravnavi
uresničevanja programa za-
ščite življenjskega standar-
da delavcev na letni pro-
gramski seji medobčinske-
ga sveta Zveze sindikatov
Celje.
Letna seja je bila prejšnji te-
den v Slovenskih Konjicah, na
njej pa so poleg predstavnikov
drugih družbenopolitičnih or-
ganizacij   celjskega  območja
sodelovali predstavnici repu-
bliškega sveta Zveze sindika-
tov Slovenije - podpredsedni-
ca Francka Herga in članica,
zadolžena za področje socialne
politike, Marija Pukl.
Razprava je potrdila uvodne
besede Igorja Ponikvarja, da
imajo o socialni politiki sindi-
kati že dovolj usmeritev in
načel, a so na številnih področ-
jih njihovega uresnčevanja
neučinkoviti, saj spreminjanje
razmer ni odvisno le od njih.
Opozorili so, da ostaja delitev
po delu pri geslih, da načrti
organizacij združenega dela še
vedno ne vključujejo socialne
varnosti delavcev in da bodo
ob uveljavitvi samoupravnega
sporazuma o uresničevanju so-
cialno varstvenih pravic med
občinami zopet velike razlike.
Izračuni prispevkov staršev k
cenam v vzgojnovarstvenih
ustanovah že to potrjujejo.
Položaj delavcev je v precej-
šnji meri odvisen od občine, v
kateri so, še bolj pa od dejav-
nosti, v kateri so zaposleni. De-
lavci v družbenih dejavnostih
in družbenem kmetijstvu so v
neenakopravnem položaju, ve-
liko je tudi težav z zagotavja-
njem socialne varnosti delav-
cev, zaposlenih pri obrtnikih.
Kot je dejal Srečko Čater iz
Žalca, je 87 odstotkov delav-
cev pri obrtnikih članov Zveze
sindikatov, ob tem pa je v obči-
ni le 27 nosilcev obrti prijavilo
tak dohodek, da plačajo davek
na osebne dohodke, pogosti pa
so primeri, ko obrtniki začasno
odjavijo obrt in se tako rešijo
delavcev.
O najnižjih osebriih dohod-
kih je Albin Cocej opozoril, da
bi jih morale organizacije zdru-
ženega dela zagotavljati brez
spreminjanja razmerij pri deli-
tvi osebnih dohodkov. Če tega
ne morejo, bi morale pristopiti
k odpravi motenj v poslo-
vanju.
Ocenili so tudi, da je nujna
sprememba obračunavanja
osnov za nadomestila v času
bolezni. Franc Gorjanc, pred-
sednik komisije za delitev
osebnih dohodkov pri medob-
činskem svetu ZSS je povedal,
da so zlasti v celjski in žalski
občini izostanki z dela zaradi
bolezni izredno pogosti. Razlo-
ge je treba temeljito proučiti.
je menil, saj če izhajajo iz za-
starele tehnologije, ni sprejem-
ljivo, da vse breme nosijo obo-
leli delavci. Njihova socialna
varnost je sedaj že resno ogro-
žena, zato so se tudi na tej seji
zavzeli za spremembo obraču-
navanja osnov za nadomestila
v času bolezni in se zavzeli, da
bi bila osnova za izračun pov-
prečni osebni dohodki v za-
dnjih treh mesecih pred bolez-
nijo.
Ob obravnavi izhodišč za sa-
moupravni sporazum o ure-
sničevanju socialno varstvenih
pravic v naslednjem srednjero-
čnem obdobju so bila mnenja
najbolj različna do predlogov
za podaljšanje porodniškega
dopusta. A kot je dejala Marija
Pukl - tudi pri teh izhodiščih
se morajo sindikati poenotiti v
akciji, ne pa v obHkovanju sta-
lišč, saj je to stvar delavcev de-
legatov.
MILENA B. POKLIC
Mladi o štipendiranju
Podrobno še o reformi šolstva In
prostovoljnem delu
člani sveta za vzgojo in
izobraževanje celjske
občinske konference mla-
dih so prejšnji teden pripra-
vili celodnevni seminar za
predsednike osnovnih orga-
nizacij mladine iz celjskih
srednjih šol. Mladi so govo-
rili predvsem o pripravniš-
tvu, štipendiranju, reformi
univerze, mladinskih delov-
nih akcijah, informiranju,
štafeti mladosti in o tem,
kako se je potrebno pripra-
viti na sestanek.
Organizatorjem seminarja
v Celju ni uspelo zagotoviti
ljudi, ki bi bili pripravljeni
strokovno govoriti o izvaja-
nju pripravništva in reformi
univerze, vendar so mladi
kljub temu namenili tej temi
veliko pozornosti. Dlje od že
znanih ugotovitev, da je med
učenci še vse premalo znane-
ga o reformi in da priprav-
ništva v številnih delovnih
organizacijah ne izvajajo ta-
ko kot bi morali, mladi sicer
niso prišli. A že to, da so tej
temi namenili toliko časa ka-
že, da jim ni vseeno, kakšna
prihodnost jih čaka. Ugoto-
vih so tudi, da štipendijska
politika v občini še ne dose-
ga zastavljenih ciljev. Mladi
so menih, da delovne organi-
zacije ne razpisujejo dovolj
štipendij za študij iz in ob
delu, kar zavira izpopolnje-
vanje kadrov in povezovanje
ter sodelovanje združenega
dela z univerzo. Zaskrbljujoč
pa je tudi podatek, da so bile
doslej štipendije iz Titovega
sklada za mlade delavce le
redko podeljene v rednem
roku. Mladi so prav zaradi
tega zadolžili osnovne orga-
nizacije v združenem delu,
da posvetijo večjo skrb šti-
pendiranju, hkrati pa so tudi
ugotovili, da bo potrebno na-
rediti več pri ustanavljanju
aktivov štipendistov, ki bi-
lahko bolje povezali štipen-
diste z delovnimi organizaci-
jami.
Mladi so na tem seminarju
spregovorili tudi o mladin-
skih delovnih akcijah. Ugo-
tovili so, da je šibka točka
mladinskega prostovoljnega
dela predvsem slabo infor-
miranje in tudi to da vse de-
lovne organizacije in tudi šo-
le še vedno ne priznajo sode-
lovanja na mladinski delovni
akciji kot enakovrednega
opravljanju delovne prakse,
čeprav je bilo o tem že pred
leti sklenjen dogovor na re-
publiški ravni.
IVANA FIDLER
Aprila v Dachau
Ob 40-letnici osvoboditve
koncentracijskih taborišč,
katere osrednja proslava bo
28. aprila v Dachauu, orga-
nizira občinski odbor Zveze
borcev Celje potovanje, ki
naj bi se ga udeležili nekda-
nji interniranci v Dachauu,
njihovi svojci in prijatelji.
Tja se bodo odpeljali z av-
tobusom, ki bo štel 50 udele-
žencev, predvsem iz občin
"eljskega območja, nekaj
Prijavljencev pa je tudi iz
l^aribora. Potovanje bo tra-
jalo tri dni, organizacija je v
•"okah celjskih borcev, kajti
Po dogovoru, ki je na celj-
skem območju sprejet. Zve-
za borcev Celje skrbi za in-
ternirance iz Dachaua.
Za ohranitev koncentracij-
skih taborišč, predvsem pa
^9 dachauskega skrbi med-
!^arodni komite CID s sede-
čem v Bruslju. V NDR in na
^oljskem so obranih kot
spomin vojnih grozot vsa
koncentracijska taborišča, v
''^^N pa samo Dachau, ki je
predviden kot centralni ob-
jekt, kjer se zbira ii^a doku-
mentacija. Bavarska vlada za
taborišče dobro skrbi, ga
vzdržuje, letos bodo uredih
tudi 600 m^ novega prostora.
Letos, pred 40. obletnico,
ko je bilo konec fašistične
morije, je bil in bo Dachau še
posebej obiskan.
Iz celjske občine bo odšlo
na pot neprijetnih spominov
33 nekdanjih internirancev,
iz celotnega celjskega obmo-
čja pa 140 taboriščnikov, ki
so se iz Dachaua vrnili. To je
približna polovica nekdanjih
internirancev, ker vsem se-
danje zdravstveno stanje
obiska osrednje proslave v
aprilu mesecu tega ne dovo-
ljuje.
ZDENKA STOPAR
V Celju obstoja o Dachau
dokumentari film, ki ga
hrani celjska kinoteka, last-
nik pa je Muzej revolucije v
Celju. Ob prihodu v Dachau
so ga posneli Amerikanci,
traja triindvajset minut in
je celo slovensko podna-
slovljen.
POGLED V SVET S kovinotehno
Silovit pritisk na NIkaragvo
Piše Avgust Pudgar
v Hondurasu se pripravljajo na dvoj-
ne ameriško-honduraške manevre, ame-
riška vohunska letala preletavajo nika-
ragovsko ozemlje, v gvatemalskih oze-
meljskih vodah se je pojavila ameriška
težka križarka, sandinistična vojska
pripravlja veliko ofenzivo proti protire-
volucionarnim silam.
V teh nekaj kratkih napovedi in gro-
ženj je mogoče strniti zadnje dogodke,
ki pričajo o novem zaostrovanju razmer
v Srednji Ameriki in še zlasti v Nikara-
gvi in okrog nje. Po drugi strani pa jke
tem novicam, ki znova napovedujejo
nevarnost vojaškega spopada širokih
razsežnosti v tem delu sveta, mogoče
dodati nekaj bolj pomirljivih. Med te je
treba najprej uvrstiti tiste, ki govorijo
o prizadevanjih za okrepitev mirovnega
procesa v Srednji Ameriki (srečanje
mehiškega in argentinskega predsedni-
ka v Mehiki in potovanje kolumbijske-
ga predsednika Betancurta v Honduras,
ker je sogovornike skušal prepričati, da
ni alternative za mirovni načrt posre-
dovalne skupine s Contadore).
Iz nekaterih agencijskih poročil je
mogoče razbrati dramtična sporočila,
ki so uglašena na ponavljajoče se napo-
vedovanje bodisi ameriške vojaške in-
tervencije v Nikaragvi bodisi vojaškega j
kontlikta, ki naj bi izbruhnil med Nika-
ragvo in Hondurasom. Ob tem je treba
najprej ločiti naslednje: nobenega dvo-
ma ni, da tako ZDA kot Nikaragva vo-
dita srdito psihološko-propagandno^
vojno, ki ima v Washingtonu in v Mana-
gui seveda različne cilje. V Združenih
državah naj bi predvsem prepričala na-
sprotnike Reaganove politike do Sred-
nje Amerike (in zlasti do Nikaragve), da;,
nimajo prav, medtem ko sandinistična
vlada nevarnost ameriškega vojaškega
posredovanja nenehno uporablja kot
mobilizacijski dejavnik med ljudstvom.
Dokaj zanesljivo je mogoče trditi, da
ameriška taktika za destabilizacijo san-
dinističnega režima, kakršno so pred
nedavnim napovedali v najvišjem poli-
tičnem vrhu ZDA, ne vključuje neposre-
dnega vojaškega posredovanja supersil
v tej srednjeameriški državi. Zato so
mogoče preplah zbujajoče novice o pri-
pravah na invazijo na Nikaragvo, ki se
Širša raven
odločanja
Delovanje političnega si-
stema, njegova učinkovi-
tost in sposobnost za na-
daljni razvoj samouprav-
nih socialističnih odnosov
so bili v ospredju prizade-
vanj občinske organizaci-
je zveze komunistov v
občini Laško v preteklem
obdobju.
Ocenjujejo, da se je vse-
bina dela vseh institucij po-
litičnega sistema v primer-
javi s preteklostjo precej
približala življenjskim
vprašanjem delovnih ljudi
in občanov in seje zato po-
večala tudi njegova učinko-
vitost.
V zaostrenih gospodar-
skih razmerah se je težišče
odločanja o ekonomski po-
litiki bistveno bolje prene-
slo na širše ravni odločanja
kot v preteklosti.
Ocena delovanja delegat-
skega sistema, ki so jo pri-
pravili na komiteju za so-
botno programsko konfe-
renco občinske organizaci-
je ZK Laško, bi bila še
ugodnejša, če se ne bi
srečevali s pojavi neustrez-
nega in nepovezanega dela
družbenopoUtičnih organi-
zacij ter s problematiko de-
la delegacij in delegatskih
skupščin, ker je še vedno
premajhna prisotnost le
teh v delu delegacij temelj-
nih samoupravnih organi-
zacij in skupnosti.
VVE
v časopisju in drugih sredstvih ob-
veščanja pogosto pojavljajo, uvrstiti
med pripomočke propagandno-psiho-
loške vojne.
Bolj zanesljivo je mogoče trditi nekaj
drugega: ZDA hočejo predvsem z gospo-
darskimi »prijemi« streti sandinistično
oblast v Nikaragvi. Očitno jim to uspe-
va, kajti gospodarske razmere v Nikara-
gvi se nenehno poslabšujejo. Poročajo,
da v deželi poleg goriva vedno bolj pri-
manjkuje hrane, ki se hkrati tudi vedno
bolj draži. Veliko pove tudi razmerje
med nikaragovsko valuto cordobo in
ameriškim dolarjem: po februarski de-
valvaciji cordobe za skoraj sto odstot-
kov je sedaj uradni tečaj 20 cordob za
dolar, medtem ko je treba na črnem tr-
gu (nekateri finančni strokovnjaki ga
bolj elegantno označujejo kot vzporedni
trg ali tečaj) odšteti kar 600 cordob. Če
vemo, da takšpega silovitega razkoraka
med uradno deklarirano in dejansko
vrednostjo valute ne poznajo niti v naj-
bolj zadolženih latinskoameriških drža-
vah, potem je marsikaj že bolj jasno.
Silna valutna nesorazmerja povedo, da
je Nikaragva v hudih gospodarskih sti-
skah, ki grozijo, da bodo skupaj z drugi-
mi pritiski spravila sandinistično vod-
stvo v brezupen položaj.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
28. MAREC 1985
Gospodarstvo |e bilo Izvozno naravnano
Lani manj za OD, za skupne In splošne potrebe, pa tudi manj Izgub
Po podatkih SDK Celje in
po zaključnih računih za le-
to 1984 je gospodarstvo na
celjskem območju povečalo
celotni prihodek za 65, po-
rabljena sredstva za 62 in
dohodek za 67 odstotkov v
primerjavi z letom poprej,
kar je za odstotek bolje od
republiških rezultatov. Med
posameznimi občinami na
Celjskem se je celotni pri-
hodek najbolj povečal v
občini Velenje, za 70 odstot-
kov, nadpoprečno tudi v
Mozirju in Žalcu, za 66 od-
stotkov, v drugih občinah
pa se je gibal pod popre-
čjem območja, najnižjo
stopnjo rasti celotnega pri-
hodka pa je dosegla občina
Laško-60 odstotkov.
Pri zunanjetrgovinski me-
njavi so se rezultati izboljša-
li, stopnja rasti izvoza se je
na Celjskem povečala od 9
odstotkov v devetmesečju
na 12 odstotkov ob zaklju-
čnih računih za leto 1984, sa-
mo konvertibilni izvoz pa se
je povečal za 17 odstotkov.
Pokritje skupnega uvoza se
je v primerjavi z letom prej
povečalo od 109 na 121 in sa-
mo pri konvertibilnem po-
kritju uvoza z izvozom od
115 na 125 odstotkov.
Organizacije združenega
dela na Celjskem so ustvari-
le skoraj 108 milijard dinar-
jev dohodka. Na rast dohod-
ka je najbolj vplivalo gospo-
darstvo občine Velenje (in-
deks 180), nadpoprečno seje
povečal tudi v Žalcu (indeks
169) in Šentjurju (indeks
170), medtem ko ie v drugih
občinah, razen v Šmarju, ra-
sel pod poprečjem območja.
Najnižjo rast je dosegel v
občinah Slovenske Konjice
(indeks 157) in Laško (in-
deks 159).
Medtem, ko seje devetme-
sečna gospodarska rast, če jo
merimo z rastjo dohodka,
ohranila do konca leta 1984,
pa so se razmerja v delitvi
dohodka nekoliko poslabša-
la in resolucijske smernice
niso bile v celoti uresničene.
Za razporeditev dohodka je
značilnih več stvari: zaosta-
janje rasti sredstev za sploš-
ne in skupne družbene po-
trebe, zaostajanje rasti oseb-
nih dohodkov (za tri odstot-
ke manj kot je bilo predvide-
no) in občutno je porastel
odstotek obresti za posojila,
prav tako se je zmanjšal de-
lež akumulacije v doseže-
nem dohodku.
Gospodarstvo na celj-
skem območju je znižalo iz-
gubo n skoraj četrtino iz le-
ta 1983. Izgube so se močno
povečale v občinah Celje,
Laško, Šentjur in Šmarje
pri Jelšah, nekoliko je pora-
sla v Žalcu, bistveno pa se je
zmanjšala v občinah Vele-
nje, za 91 odstotkov, med-
tem ko občini Slovenske
Konjice in Mozirje nista
imeli izgub. Po višini izgub
prednjači občina Celje s po-
lovično udeležbo v območni
izgubi.
Sredstva za reprodukcijo
sta najbolj, povečah občini
Šentjur in Šmarje, za popre-
čjem na območju pa zaosta-
jajo Laško, Mozirje in Vele-
nje. Tudi kazalci uspešnosti
poslovanja kažejo na določe-
no izboljšanje, vendar delno
na račun nizke amortizacije
in zniževanje deleža osebnih
dohodkov pri razporejanju
novoustvarjene vrednosti.
Poleg dvoodstotnega izbolj-
šanja gospodarnosti seje po-
večala akumulativna spo-
sobnost za 7 odstotkov in d
ohodek na delavca za 61 od-
stotkov, znižala pa seje stop-
nja reproduktivne sposob-
nosti za dva odstotka. Pov-
prečno izplačani osebni do-
hodki na delavca so se po-
večali za 50 odstotkov.
MITJA UMIK
Brez rdečih številli?
y EMO še izboljšati odnos do dela
Celjski izvršni svet je na
zadnji seji sprva ocenil, da
je letošnji plan Ema zastav-
ljen vse preveč smelo, da bi
ga lahko v kolektivu tudi
urensničili. Že lani so na-
mreč v tem celjskem kolek-
tivu načrtovali cilje, ki jih
niso dosegli. Skupna ugoto-
vitev po razpravi pa je bila,
da v Emu nimajo druge
možnosti, če hočejo ob kon-
cu leta poslovati brez
rdečih številk, kajti lani so
v tej delovni organizaciji
poslovali na meji rentabil-
nosti.
Prodajni plan so dosegli 87
odstotno, načrtovan izvoz pa
so uresničili le 75 odstotno.
Celotni prihodek so sicer v
primerjavi s predlanskim le.
tom povečali za 63 odstot.
kov, vendar je bil še vedno
za 12 odstotkov nižji od načr-
tovanega. Neugodnih rezuj.
tatov poslovanja je še vef,
predvsem pa so posledica
prenizkega obsega proizvod-
nje in prodaje. Svoje je pri-
speval tudi tozd Kotli, ki je
imel ob koncu leta nekaj vef
kot 108 milijonov dinarjev i^
gube, še najbolj zaskrblju-
joča pa je negativna devizna
bilanca kolektiva, ki je nekcy
višja kot 745.000 dolarjev, s
tem, da v tej številki ni zajeta
devizna zadolženost kolek-
tiva.
Vse to povzroča kolektivu
precejšnje likvidnostne teža-
ve in v Emu menijo, da ni
dileme o nujnosti izvoza v
predlagani višini. Načrtujejo
42 odstotno povečanje celot-
nega izvoza in 50 odstotno
povečanje izvoza na konver-
tibilno področje. Produktiv-
nost dela pa nameravajo po-
večati za 15 odstotkov, kajti
lani so skupaj z Zavodom za
produktivnost dela Ljublja-
na izdelali študijo o korišče-
nju delovnega časa in ugoto-
viU, da obstajajo v vseh toz-
dih v izkoristku časa 20 od-
stotne rezerve. Z drugimi be-
sedami, v Emu lahko po-
večajo proizvodnjo brez do-
datnih investicijskih vlaganj
oziroma s sedanjo opremo in
obstoječim številom zaposle
nih. V kolektivu pa namera-
vajo povečati tudi prodajo
na domačem trgu in sicer
kar za 95 odstotkov ter učin-
kovitost razvojnega dela, kar
je gotovo ena najbistvenej-
ših nalog, ki so si jih letos
zadali v Emu.
Že zdaj je namreč jasno, da
s sedanjim načinom dela v
Emu načrtovanih ciljev ne
bodo dosegli. Izboljšati bodo
morali odnos do dela, pred-
vsem v strokovnih službah,
kajti v neposredni proizvod-
nji so delavci, po mnenju
izvršnega sveta, že zdaj dela-
U tako kot je treba. V Emu
nameravajo letos zaposliti v
razvojni dejavnosti deset no-
vih delavcev, stroški raz-
vojne dejavnosti pa bodo
predvidoma znašali 178 mili-
jonov dinarjev, kar predstav-
lja tri odstotke načrtovanega
dohodka. Izvršni svet pa je
zadolžil Komite za družbe-
noekonomski razvoj, da me-
sečno spremlja poslovanje
Ema in po potrebi predlaga
izvršnemu svetu ustrezne
ukrepe.
Prvi letošnji rezultati po-
slovanja tega celjskega ko-
lektiva kažejo, da oživlja ta-
ko proizvodnja kot prodaja
in kar ni najmanj pomemb-
no, da v Emu zaenkrat nima-
jo težav z oskrbo surovin in
repromaterialov. Kar zadeva
tozd Kotli pa v Emu zagotav-
ljajo, da bo le-ta ob devetme-
sečju že posloval brez rdečih
številk.
VILI EINSPIELEB
Prednostna naloga Je bila sanacija
Obnova Gorenja Je največji slovenski svetovalni projekt
V Gorenju projekt obnove
zadovoljivo uresničujejo,
vendar vse le ne gre tako
kot so načrtovali. Največ
imajo kadrovskih težav, saj
jim še vedno manjka pri-
bližno 80 delavcev, ki bi
morali prevzeti odgovorna
delovna mesta. Zato je so-
delovanje zunanjih stro-
kovnjakov pri projektu
»Obnova Gorenja« toliko
bolj pomembno. Uresniče-
vanje projekta obnove, ki
ima dvanajst podprojektov,
je prejšnji teden obravna-
val tudi delavski svet soz-
da, vendar razprave ni bilo.
Vodilni delavci Gorenja so
se doslej v glavnem ukvarjali
s sanacijo kolektiva in s te-
kočimi operativnimi naloga-
mi, zato so imeli nemalokrat
težave pri usklajevanju pro-
jektov. Zatikalo pa se je tudi
pri odločanju med variantni-
mi predlogi, kajti v primeru
Gorenja gre za bolnika, ki ga
je na vsak način treba ozdra-
viti, zato ni nič čudnega, da
so v Gorenju odločitve veli-
kokrat tudi odlagah. Kljub
temu so si strokvnjaki z ne-
nehno izmenjavo mnenj
ustvarili realno podobo sta-
nja v kolektivu in izven nje-
ga, projektno delo pa je zbli-
žalo delavce na vseh ravneh
in poglobilo pripadnost
sozdu.
Na seji delavskega sveta
sozda so imeli posamezni
člani pripombe, vendar de-
lavski svet o njih ni razprav-
jal, gotovo pa jih bo pri nada-
Ijni obnovi kolektiva upošte-
val. Tako je Milan Praznik,
Glin Nazarje, dejal, da so v
tem kolektivu z izvajanjem
projekta zadovoljni, kar pa
ne velja za informiranje, ki bi
moralo biti bolj učinkovito
kot doslej. Štefan Lončar iz
Gorenja Elrad pa je povedal,
da so pri njih nezadovoljni s
V Gorenju so lani porabili
za projekt obnove 41 milijo-
nov dinarjev, od načrtova-
nih sredstev pa jim je ostalo
18 milijonov, ker niso kon-
čali ali uresničili vseh pred-
videnih projektov. Pri pro-
jektu je sodelovalo blizu 70
zunanjih strokovnjakov, ki
so lani opravili za Gorenje
približno 3500 delovnih dni.
Zunanji strokovnjaki sode-
lujejo preko Poslovne skup-
nosti za svetovanje Ljublja-
na, doslej pa so pri obnovi
Gorenja sodelovale nasled-
nje članice: Ekonomski cen-
ter Maribor, Razvojni cen-
ter Celje, Zavod za produk-
tivnost dela, Zavod za orga-
nizacijo poslovanja. Inšti-
tut za trženje, ekonomiko in
organizacijo ter Inštitut Jo-
žef Štefan, vsi iz Ljubljane.
Pri projektu pa sodelujejo
še Univerza Maribor z Viso-
ko komercialno šolo in Te-
hniško visoko šolo in av-
strijska firma RELF. V ra-
zreševanje problematike je
Gorenje vključilo tudi stro-
kovnjake iz nekaterih
uspešnih slovenskih organi-
zacij združenega dela.
pojasnilom, da posameznih
projektov niso uresničiU, ker
niso pravočasno zagotovili
vseh pogojev. Od poslovo-
dnih- delavcev je v imenu
Elrada zahteval, da morajo
pripraviti projekte, ki ne bo-
do   omogočali   tovrstnega
opravičevanja. Večjo aktiv-
nost in odgovornost pri pri-
pravljanju projektov so od
kolegijskega poslovodnega
organa zahtevali tudi drugi
člani delavskega sveta.
Pri oblikovanju letošnjih
ciljev so v Gorenju ugotovili,
da obstoječi proizvodni pro-
gram v naslednjih nekaj le-
tih še ne bodo mogli pre-
struktuirati z večinskim de-
ležem novih izdelkov. Kljub
temu pa bodo v naslednjem
srednjeročnem obdobju po-
stopno opuščali tehnološko
manj zahtevne izdelke in jih
zamenjali z novimi, razvojno
intenzivnejšimi. V kolektivu
so tudi že pripravili delovno
gradivo za smernice dolgoro-
čnega razvoja sozda Gorenje.
Razvojne napore bodo
usmerjali v naslednje inte-
gralno strateške sisteme:
dom (bela tehnika, kerami-
ka,integralne kuhinje ipd.),
zeleni program, tehnološko
in poslovno opremo. S tem
pa so tudi že odgovorih na
vprašanji, katere program-
ske usmeritve sozda bodo
zagotavljale nadaljnjo rast in
kakšne so razvojne možnosti
Gorenja v naslednjih letih.
VILI EINSPIELER
Neilifvidnost pesti
laško gospodarstvo
Izvoz Je bil večji od načrtovanega
V gospodarstvu občine
Laško se nadaljujejo neka-
tera ugodna gibanja istoča-
sno pa ostajajo in se tudi
poglabljajo težave iz prete-
klih let. To bi bila kratka
ocena rezultatov iz analize
zaključnih računov, ki so jo
v občini končali prejšnji
teden.
Med ugodna gibanja sodi
rast industrijske proizvod-
nje, ki je s 6,6 odstotki na
ravni republike, povečala se
je tudi produktivnost dela,
izvoz na konvertibilno pod-
ročje pa je z indeksom 123
presegel načrtovano rast.
Istočasno so zmanjšali uvoz
za osem odstotkov, kar je si-
cer dobro, vendar se v občini
bojijo, da bi pretirano upada-
nje uvoza imelo posledice
pri oskrbi delovnih organiza-
cij z repromateriali. Med ve-
čje izvoznike od katerih je
marsikatera delovna oziro-
ma temeljna organizacija do-
segla celo 30 odstotno po-
večan izvoz sodijo Bor, Tim,
Pivovarna, Kmetijska zadru-
ga, Papirnica in Sopota.
Naložbe v gospodarstvo so
se lani povečale za 65 odstot-
kov, vendar ugotavljajo v
občini, da le-te ne sledijo
strategiji dolgoročnega go-
spodarskega razvoja, ki naj
bi temeljilo na prestrukturi-
ranju gospodarstva in razšir-
itvi materialne osnove proiz-
vodnje.
V zaposlovanju zaostajajo
za načrtovano rastjo in so
uspeli zaposlenost povečati
le za 0,7 odstotka, kar pome-
ni okoli 50 več zaposlenih
ljudi. Istočasno pa opažajo
rahlo večanje brezposel-
nosti.
Kot smo že uvodoma ome-
nili, se nadaljujejo težave, ki
so se zaostrile zlasti lani in so
posledica višjih obrestnih
mer na posojila. Tako posoji-
la bremenijo gospodarstvo v
višini 910 mmilijonov dinar-
jev, kar je za 123 odstotkov
več kot leto prej. Istočasno
se zaostruje vprašanje likvi-
dnosti. Na meji rentabilnosti
je večina manjših delovnih
organizacij. Izgube pa so se v
primerjavi z letom 1984 pod-
vojile in znašajo ob koncu le-
ta 900 milijonov dinarjev.
Delovne organizacije ozi-
roma temeljne organizacije,
ki so poslovno leto zaključile
negativno so: Rudnik, Ce-
mentarna Zidani most, Bor
Laško, Merx TOZD Prodaja
Radeče in tozda predelava
mesa in temeljna zadružna
proizvodnja kmetijske za-
druge Laško.
V gospodarstvu občine so
realni osebni dohodki padli
na tri odstotke, povprečni
osebni dohodek 25.328 di-
narjev na zaposlenega pa še
vedno zaostaja za repubUš-
kim povprečjem.
VIOLETA V. EINSPIELER
Zlatorog pivo bodo proizvajali
tUdI v Marllioru
V Pivovarni Laško bodo danes opoldne podpisali
samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sode-
lovanju med HP Pivovarno Laško in HP Tališ iz
Maribora. Po tem samoupravnem sporazumu bo Pivo-
varna Laško dala mariborskemu pivu blagovno
znamko ter prevzela celotni Talisov trg, v Ta,lisu pa
bodo varih in polnili pivo Zlatorog.
Podpisu sporazuma bodo prisostvovali poleg pred-
stavnikov obeh pivovarn še predstavniki Sozda Tirna
iz Maribora, Sozda HP iz Ljubljane ter predstavniki
izvršnih svetov mesta Maribor in občine Laško.
VVE
lil. sejem
kooperacije v
Golovcu
Od 2. do 5. aprila bo v
celjskem Golovcu III. se-
jem kooperacije in iščemo
nadomestilo za uvoz. Geslo
letošnjega poslovnega
srečanja obrtnikov in drob-
nega gospodarstva z indu-
strijo je »Združimo domače
znanje - utrdimo sodelova-
nje«. Sejem bo odprt vsak
dan od 9. do 17. ure, na
njem pa sodelujejo tudi že-
lezarna Štore, Tomos Ko-
per, IMV Novo mesto, Me-
talservis Beograd, Krušik
Valjevo, EMO in Aero iz
Celja, Tovarna nogavic Pol-
zela, Hmezad-koopracija
Šm.arje in vrsta obrtnih
združenj.
UM
Boljši proizvodni rezultati
Celjsko združeno delo preskrbljeno s surovinami
Januarski proizvodni re-
zultati celjskega združene-
ga dela so bili, tako kot v
večjem delu območnega in
slovenskega gospodarstva,
slabi. V primerjavi z lansko
povprečno mesečno proiz-
vodnjo je le-ta letos januar-
ja znašala le nekaj več kot
93 odstotkov, v primerjevi z
lanskim januarjem pa ne-
kaj manj kot 97 odstotkov.
Rezultati gotovo niso spod-
budni, kajti v Celju letos
računajo, da bodo dosegli
tri in pol odstotno rast in-
dustrijske proizvodnje.
Da pa so proizvodni rezul-
tati v januarju običajno slab-
ši kot v ostahh mesecih, do-
kazujejo rezultati, ki jih je
doseglo celjsko združeno de-
lo v febraiju. Industrijska
proizvodnja je bila namreč
prejšnji mesec večja za nekaj
več kot 13 odstotkov, v pri-
merjavi z lanskim mesečnim
povprečjem, medtem ko je
glede na lanski februar višja
za 2,8 odstotka.
Če združimo oba meseca
skupaj lahko ugotovimo, da
je industrijska proizvodnja
celjskega združenega dela
dosegla lansko raven, kar
pomeni, da celjski kolektivi,
kljub slabim rezultatom v ja-
nuarju, v začetku leta le niso
imeli večjih težav. To je ra-
zvidno tudi iz obsega uvoza,
ki je bil v pr\'ih dveh mese-
cih kar za 58 odstotkov višji
kot v istem obdobju lani. Od
tega seje uvoz iz konvertibil-
nega področja povišal za 47
odstotkov,   iz   klirinškega
področja pa za 107 odstot-
kov. Gre predvsem za uvoz
surovin in repromaterialov,
kar pomeni, da je celjsko
združeno delo za nekaj časa
dobro preskrbljeno. Zato se
bo uvoz v prihodnjih mese-
cih gotovo zmanjšal, v koli-
kor kolektivi ne bodo name-
nili za posodobitev tehnolo-
gije več denarja kot doslej.
Izvoz celjskih kolektivov
pa je približno na lanski rav-
ni. Nekohko se je zmanjšal
izvoz na klirinško področje,
medtem ko je izvoz na kon-
vertibilno področje enak lan-
skemu. Celjsko združeno de-
lo kljub temu pričakuje, da
bo ob sedanjem trendu kma-
lu preseglo lanske izvozne
rezultate.
V. E.
28. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Laščani so si oddalinili -
stolp ni zgrmel v dolino
Butlarll so še pravočasno podrli obrambni stolp gradu Tabor
Grajski stolp, ki je zdržal
nalete Turkov, se je zrušil.
Tokrat brez sodelovanja
Turkov. Zob časa je načel
njegove, precej plitke teme-
lje, piko na »i« pa je dodalo
zadnje deževje in prejšnji
petek so se stolpu začeli
spodmikati temelji.
Strežni stolp, del obzidja
laškega gradu Tabor so sicer
obnovili leta 1962. Dela je fi-
nanciralo laško turistično
društvo, vse pa kaže, da de-
narja ni bilo dovolj, da bi se
lotili tudi sanacije temeljev.
Tako se je ob tokratnem
rušenju izkazalo, da je bila
zgornja polovica stolpa še
precej trdna, večji del teme-
ljev pa ni mogel več nositi
teže skoraj dvometerskega
zidu. Verjetno se je srednje-
veškim brambovcem tudi
mudilo pri zidavi, zato je
imel stolp precej plitke te-
melje.
Prejšnji petek so opazili,
da se je stolp začel nagibati
proti zahodu. Prepasali so ga
z jekleno vrvjo in privezali za
mogočen hrast na grajskem
dvorišču. V soboto, proti
večeru, ko je pričelo ponov-
no močno deževati, se je za-
čel tudi stolp hitreje nagiba-
ti. Ker je obstajala nevar-
nost, da bi se zrušil v doUno.
so iz najbolj ogroženih hiš
nemudoma evakuirali
Laščane.
V nedeljo dopoldne je priš-
la na pomoč ekipa laških ru-
darjev: Ivan Napret, Ivan
Kotnik, Franc Nemec, Mar-
tin Krašek (voznik močnega
nakladalca) in direktor Ru-
dnika Franc Seme, ki je akci-
jo vodil. Stolpu so najprej na
severni strani izpodkopali
temelje in z zemeljskim nasi-
pom zavarovali, da kamenje
ne bi letelo na hiše v dolini.
Potem, ko so spodmaknili
del temeljev na severni stra-
ni, seje tudi gornji, trdni del
stolpa sesul v prah. Ploska-
nje števalnih radovednežev
je zvabilo na lica rudarjev
nasmeške; bilo je dokaz, da
so to, tudi precej nevarno de-
lo res dobro opravili - v doli-
no ni zletel niti kamen.
Rušenje so si ogledaU tudi
Hitri in natančni akciji rudarjev gre zasluga, da se je
stolpič zrušil na notranjo stran obzidja. Bo grad še kdaj
imel svojo značilno, dosedanjo podobo?
delavci Zavoda za spomeniš-
ko varstvo iz Celja.
»Imamo posnetkg stolpa
in računamo, da bo na tem
mestu stal spet takšen, nov
stolp,« je povedala Anka Aš-
kerc, ravnateljica Zavoda.
»Težnja je, da bi postavih
nov stolp, da bi grad dobil
spet prejšnjo podobo,« pravi
Hido Džumhur, ki si je v
osrednji grajski stavbi uredil
gostišče in vložil v obnovo
gradu precej denarja. »Po-
trebno pa se bo dogovoriti,
kdo bo dela financiral. Sam
sem namreč v obnovo gradu
vlo'žil že veliko denarja. Sem
pa pripravljen sodelovati kot
.gradbenik.«
SREČKO ŠROT
Obrambni stolp gradu Tabor v Laškem se je zaradi plitkih temeljev, nevarno nagnil
proti dolini in zagrozil, da se bo porušil na bližnje hiše.
Pet dni ob mrzlih radlatoriih
stanovanjska skupnost v Šentjurju vali krivdo za nekajletne
težave z ogrevanjem na druge
Pred časom smo pisali o
mrazu v petih blokih v Ulici
Dušana Kvedra v Šentjurju.
Medtem so se stanovalci
pritožili, da jih je zeblo kar
pet dni v prejšnjem tednu,
ker Stanovanjska skupnost
ni hotela dati naročilnice za
kurilno olje. Zato je prav,
da o tem problemu zapiše-
mo še nekaj več.
Hišni svet bloka številka
26 ni plačal stanarine že od
julija 1984. Stanarino so sicer
pobirali, vendar pa je Stano-
vanjski skupnosti niso hoteli
nakazati, ker jim ta ni zago-
tovila popravila kanalizacije.
Njihovega ravnanja gotovo
ne moremo odobravati, očit-
no pa je bil to izhod v sili, saj
stanovalci niso več vedeU,
kako naj pri Stanovanjski
skupnosti sploh kaj doseže-
jo. Ta pa je za njihovo »ne-
discipliniranost« kaznovala
stanovalce vseh petih blo-
kov. Da gre za birokratsko
odločitev, ki ni upoštevala
otrok, starejših in bolnih, ki
so zmrzovali, medtem ko je
zunaj snežilo in deževalo, ni
treba posebej poudarjati.
Stanovalci so verjetno že
vsega vajeni, saj so na mr-
zlem že vsa leta, odkar so se
vselili. Nekateri najbolj
vztrajni so sami poskušah
zadevo rešiti, pa je bilo vse
zaman. Tudi Vera Polšak je
imela kljub vztrajnosti malo
uspeha. Nekajkrat so jo obi-
skali predstavniki občinske-
ga inšpektorata, ji izmerili
temperaturo v stanovanju,
nato pa je bilo spet vse po
starem. Zapisnik takšne me-
ritve iz 22. februarja 1983
pravi, da so v povprečju na-
merili 15 stopinj Celzija. To-
čno dve leti kasneje pa je ter-
mometer pokazal 16 stopinj.
Vera Polšak ob tem pravi:
»Žrtve mraza so predvsem
otroci, upokojenci in tisti, ki
moramo zaradi bolezni osta-
jati doma. Sama si pomagam
tako, da prižgem pečico šte-
dilnika, da se kuhinja ogreje
vsaj za kakšno stopinjo. Ra-
zumljivo, da zaradi tega ve-
čkrat nisem hotela plačati
ogrevanja. Potem pa se je
pokazalo, da so morah razli-
ko plačati ostali stanovalci
blokov.«
Stanovanjska skupnost noče
imeti s tem nobenega oprav-
ka. Trdijo da je za ogrevanje
odgovoren kurilni odbor in
daje cena 90 dinarjev za kva-
dratni meter stanovanja pre-
nizka. Menijo, da so se stano-
valci očitno sami dogovorih,
da bodo varčevali z oljem. Ta
trditev pa je smešna, če ve-
mo, da tudi drugod za ogre-
vanje s kurilnim oljem
plačujejo približno enako ali
pa še manj.
Podpredsednica kurilnega
odbora Slavica Gosar sicer
ne želi tako očitno valiti kriv-
de na Stanovanjsko skup-
nost, saj pravi, da odbor ne
naroča večjih količin olja,
ker vsak trenutek pričakuje-
jo začetek obratovanja nove
kotlarne. »Ko pa zaprosimo
za novo naročilnico, jo pona-
vadi dobimo nekaj dni pre-
pozno, zato so stanovalci ob
koncu tedna na mrzlem.«
Očitno je, da je tudi kurilni
odbor nemočen in da je nje-
gov obstoj predvsem za-
slomba Stanovanjske skup-
nosti, za katero se lahko skri-
je. Tako je kriv vedno nekdo
tretji, vprašanje pa je, kakš-
na je vloga Stanovanjske
skupnosti, če morajo stano-
valci za vse sami poskrbeti.
Na žalost ob tem tudi niso
enotni. Morda so po vseh teh
letih že obupali, saj so ugoto-
vili, da bi v vsakem primeru
potegnili krajši konec. Osta-
ja pa jim upanje, da bo bolj-
še, ko bo zgrajena nova kot-
larna, ob dosedanjih slabih
izkušnjah pa tudi to ni pre-
pričljivo. Po štirimesečni za-
kasnitvi, za katero tudi noče
biti nihče kriv, naj bi se to
zgodilo prihodnji teden.
TATJANA CVIRN
Društvo za varstvo
živali odda
7 mesecev starega psička,
mešanec šarplaninca,
dobrim ljudem in to čim
prej.
Interesent se naj zglasi pri
DVŽ Gledališka ul. 2, v
četrtek ob 16. uri.
H/iiblDEttNIZACIJA BOLNIŠNICE U CELJU
10
Le z dodatno pomočjo bo mogoče
uresničiti program modernizacije
Družbeni dogovor, po katerem združujejo občine
celjskega območja denar za modernizacijo bolnišnice,
se letos izteka, a tako zbrana sredstva ne bodo
zadoščala za predvidena dela. Brez dodatne pomoči ne
moremo pričakovati, da bi se lahko v nov objekt letos
že preselilo nekaj specialističnih ambulant iz sedanjih
neustreznih kletnih prostorov.
Ker je modernizacija bolnišnice tudi politično dogo-
vorjena prednostna naložba območja, so se v uresniče-
vanje programa vključile tudi družbenopohtične organi-
zacije območja. Kot je povedal sekretar medobčinskega
sveta Zveze komunistov Celje Emil Roje, želijo pred-
vsem vzpodbuditi občane k dodatnemu združevanju
sredstev. Pripravili pa so že tudi predlog možnih poti.
Tako bi se naj organizacije združenega dela na svojih
samoupravnih organih odločile, če so pripravljene pri-
spevati enodnevni zaslužek za modernizacijo, prispevale
sredstva iz skladov skupne porabe, kreditirale izvajalce
del in se odločale za neposredno menjavo dela. Iz sred-
stev, namenjenih za reklamo, bi lahko dali sredstva za
Oglase v bušuri, ki jo bodo izdali o modernizaciji bolniš-
nice.
Pomagajo pa lahko tudi posamezniki - z denarjem ah
delom - obrtniki, kmetje z lesom, vsi drugi pa s prosto-
voljnimi prispevki. V zbiranje sredstev bodo vključih
tudi Rdeči križ, poleg tega pa načrtujejo še izdajo novo-
letnih čestitk, bonov namesto cvetja bolnikom v bolniš-
nici in pripravo dobrodelnih prireditev. Pri vsem tem
pričakujejo podporo delavcev in občanov, saj gre za
njihovo urejeno zdravstveno varstvo.
Delavci Kovinotehne so se odločili, da bodo prispevali
iz sredstev sklada skupne porabe dodatnih 1,3 mili-
jona dinarja za modernizacijo celjske bolnišnice. Pred-
sedniku odbora za izgradnjo Francu Banu jih je na
skormni slovesnosti izročil predsednik DS Kovinote-
hne Edvard Koren.
'Namesio čestitk - za modernizacijo
Sklad za modernizacijo bolnišnice ':
ŽR 50700'640'100084
Cometov skok v Rogaško Slatino
v Rogaški Slatini, kjer ima Ingrad opuščen kamnolom, bo
Comet iz Zreč pričel graditi mlevnico dolomita za potrebe
steklarn Hrastnik in Rogaška Slatina.
Naložba bo veljala okoli 100 milijonov dinarjev. Polovico sred-
stev naj bi prispevali steklarni. Raziskave so pokazale, da je to
področje najbolj primerno za predelavo dolomita. Osnutek pa je
podprl tudi republiški komite za razvoj manj razvitih območij,
in sicer tudi s stališča zaposlovanja. V mlevnici naj bi namreč
našlo v prvi fazi izgradnje zaposlitev 10 delavcev.
Majhen objekt z dvema silosoma po 500 kubičnih metrov
prostornine bodo namreč gradili postopoma. Najprej bodo na
novo lokacijo preselili del opreme iz zdajšnje mlevnice v Zrečah
in ji nato pridali še nov sistem za odpraševanje. Prav ekologiji,
zatrjujejo v Cometu, bodo namenili največ pozornosti. Zato je
strah, da bi onesnaževali okolje odveč. V začetku te proizvodnje
so namreč imeli v Zrečah z zapraševanjem okolice nekoliko
težav, vendar so te pomanjkljivosti z ustreznimi filtri odpravili.
Za lokacijo v Rogaški Slatini so na osnovi izkušenj in znanja to
tehnologijo še izpopolnili.
Po uspešnih pogovorih s predstavniki šmarske občine in
Ingrada, se bo Comet te naložbe lotil še letos in jo predvidoma
zaključil prihodnje leto. Zaključne elemente študije pripravlja
Razvojni center Celje.
MATEJA PODJED
6. STRAK - NOVI TEDNIK
28. MAREC 198S
Telefonija je še vedno pod vprašajem
Industrijska cesta In trato postaji pa bodo še letos
Tri naloge iz programa krajevne
skupnosti Rečica imajo prednost v
tem letu, najpomembnejša, širitev te-
lefonske mreže, pa je pod največjim
vprašajem.
Leta 1982, so pričeli z akcjo za razšir-
itev telefonskega omrežja na 40 šte-
vilk, od katerih bi bila večina v sred-
njem in zgornjem delu Rečiške doline.
Telefonijo so. dali tudi v program 3.
občinskega samoprispevka, že nasled-
nje leto pa so krajani pripravih telefon-
ske drogove in pokazali veliko zagna-
nosti, da prispevajo svoj delež s pro-
stovoljnim delom.
Vse skupaj pa se je precej zavleklo.
Lani so sicer zbrah 2 mihona dinarjev _
in jih nakazali PTT podjetju ter si tako
priskrbeh nekaj telefonskih kablov.
Toda investicija je vse dražja in je veli-
ko vprašanje, če bodo v krajevni skup-
nosti lahko zbrali več deset milijonov
zanjo. Morda bi šlo s pomočjo delov-
nih organizacij, vendar tudi te v tem
trenutku ne zmorejo tohko denarja. Po
zadnjih razgovorih na PTT naj bi dobi-
li le kakšnih štirinajst številk, od teh bi
šlo deset v delovne organizacije ostalo
pa za krajevno skupnost. Od teh štirih
bi vsaj dva potrebovali za skupne po-
trebe - za telefonsko govorilnico - edi-
no v Rečici - in za telefon na sedežu
krajevne skupnosti. Ostalo pa naj bi
dobila posamezna gospodinjstva. To
pa je premalo, zlasti še ker razen treh
krajanov v Spodnji Rečici, nobeden v
srednjem in zgornjem delu doline ni-
ma telefona. Predraga naložba za bo-
ren rezultat.
So pa v krajevni skupnosti zelo za-
dovoljni, ker so se v občini skupaj z
delovnimi organizacijami v Rečici do-
govorili, da že letos zradijo industrij-
sko cesto, ker je spodnji del te ceste od
Tima do Marketa v Debru izredno slab
in bi jo bilo potrebno temeljito popra-
viti, če naj še naprej poteka po njej
težki tovorni promet iz vseh treh de-
lovnih oziroma temeljnih organizacij.
Bora, Rudnika in Tima. Nova cesta bo
potekala od mlina Cerovšek do Joko-
piča, kjer bo ponovno priključena na
staro. Po prvih računih naj bi stala
investicija 7 milijonov dinarjev.
V. V. EINSPIELER
RK postaja tudi
na Lavi
v začetku aprila bodo
odprli postajo rdečega
križa tudi v KS Lava.
Krajani se bodo v prosto-
rih krajevne skupnosti
lahko oglasili vsak torek
od 15. do 17. ure. Proble-
me jim bodo pomagah
reševati predstavniki sve-
ta za socialno pgmoč,
predstavnica Rdečega
križa ter medicinska se-
stra, ki bo nudila tiste me-
dicinske usluge, ki jih
lahko.
Zanimanje krajanov v
KS Lava za postajo RK je
veliko.
Z. S.
Sodobno
parifirišče v
Celju i
Celje bo to pomlad dobil;
sodobno urejeno parkirišče q\
križišču Stanetove in Levsti
kove ulice (nasproti gostišf.
»Branibor«). Na tem prostor^
je sicer predviden nov objekt
ker pa denarja za gradnjo vsaj
še deset let ne bo, bodo prostot
prekrili z asfaltno prevleko in
uredih razsvetljavo. Hkrati bo
organizirana tudi čuvajska
služba vseh 24 ur na dan. temu
primerne pa bodo tudi (eko.
nomske) cene za parkiranja. S
temi cenami naj bi pokrili vs^
stroške za vzdrževanje parki,
rišča, medtem ko s cenami, \^
so bile doslej odobrene za dru.
ga parkirišča, niso mogli plača
ti niti čuvajev.
S.Š
Jvajset let KS Center Celje
Krajevna skupnost Cen-
ter je za svoj krajevni praz-
nik izbrala datum ustanovi-
tve prve slovenske čitalnice
- 19. marec 1862.
Letošnja obletnica krajev-
nega praznika je že dvajseta
po vrsti. Pred petimi leti so
se pobratili s krajevno skup-
nostjo Piran, ki prav tako po-
kriva staro mestno jedro kot
krajevna skupnost v Celju.
Ista izhodišča, iste želje,
isti problemi, ki se pojavljajo
pri oživljanju starih mestnih
jeder, so idealen pogoj za
medsebojno sodelovanje.
Pri tem je vsem jasno, da ne
gre samo za prenovo starih
stavb, ampak tudi za ohrani-
tev različne socialne sestave
ljudi. Nove stavbe imajo zdaj
tudi stanovanjski del (tako v
Celju kot Piranu), to pa nare-
kuje, da se bo življenje, ki je
v starih predelih že odmira-
lo, ponovno vrnilo.
Letos je prišlo iz Pirana v
Celje 60 gostov, ki so skupaj
s predstavniki krajevne
skupnosti Center obravna-
vali poleg revitahzacije
mestnih predelov tudi drugo
problematiko. Razširiti mi-
slijo sodelovanje na turizem
- Celje naj bi v bodoče s kva-
litetnim kulturnim progra-
mom sodelovalo na piran-
skih prireditvah. Skupne te-
me razgovorov so bile še
okoh Rdečega križa in sploš-
nega ljudskega odpora.
V času krajevnega prazni-
ka KS Center so organizirali
veliko prireditev in tekmo-
vanj. Pripravili so kviz iz
pretekle in sodobne zgodovi-
ne mesta Celja in Pirana. So-
delovali so učenci osnovne
šole Ciril Kosmač iz Pirana
ter učenci I. celjske čete iz
Celja. Zaradi izrednega zna-
Za dolgoletno uspešno de-
lo in njihov prispevek k raz-
voju KS Center so plakete
prejeli: Vida Bogataj, Stane
Gaberšek, Nevenka Grilc,
Ivan Kočevar, Lazo Kolun-
džija, Anton Mastnak, Ada
Orel, Stane Polajnar, Štefka
Verdei, Zdravko Vidmar
krajevna oganizacija
ZRVS. Poleg plaket so po-
delili še 16 priznanj, ki so
jih prejeli krajani KS Cen-
ter za uspehe na vseh podro-
čjih dela v preteklem letu.
nja, ki so ga pokazah tekmo-
valci, zmagovalca ni bilo. Bi-
li so izenačeni.
Tudi nekaj športnih tek-
movanj je bilo. Med seboj so
se pomerili kegljači ter sta-
rejši aktivisti v šahu, rezerv-
ne vojaške starešine pa v
streljanju.
Najbolj prisrčno tekmova-
nje so pripravih taborniki II.
grupe odredov, ki so v poča-
stitev krajevnega praznika
Center (tu imajo svoje pro-
store) organizirali tekmoval-
ni mnogoboj. Udeležili so se
ga predvsem mlajši taborni-
ki. Tekmovalo je deset ekip,
iz Celja, Laškega, Zagorja ter
Pirana. Tekmovali so v
veščinah, kot je lov na lisico,
orientacijskem pohodu, v
premagovanju ovir ter v lo-
kostrelstvu. Pri Čebelicah je
zmagala ekipa Dveh levov iz
Celja, druga je bila ekipa II.
grupe odredov Celje. Pri Me-
dvedkih so bih prvi člani II.
grupe odredov Celje, drugo
mesto pa so zasedli taborniki
odreda Sergej Mašera iz Pi-
rana.
Praznovanje KS Center se
je zaključilo s slavnostno se-
jo skupščine krajevne skup-
nosti. Ob navzočnosti gostov
iz Pirana ter delegacije iz Do-
boja ter prisrčnem kultur-
nem programu, ki so ga pri-
pravili domačini in gostje iz
Pirana, so letos že v drugo
razdelih plakete KS Center.
ZDENKA STOPAR
O praznilfu in
samoprispevku
Na sedmih mestih v
krajevni skupnosti Libo-
je so že končali z javnimi
razpravami po vaških
odborih zaradi izvedbe
referenduma za krajevni
samoprispevek.
»Razprave smo imeli na
Brnici, Porancah pri do-
mačiji Grčar, Zabukovici,
Zagrebenu, Libojah in
Zg. ter Sp. Kasazah. Refe-
rendum bomo izvedli v
nedeljo, 14. aprila na
dveh glasovalnih mestih
v prostorih KS Liboje in
prostorih ambulante,« je
povedal predsednik kra-
jevne konference sociaU-
stične zveze Feliks
Srebot.
Za zaposlene naj bi bila
prispevna stopnja dva od-
stotka, za upokojence pa
odstotek..
Samoprispevek bi ob
uspešnem referendumu
trajal pet let, tako zbrana
sredstva pa bi porabili 79
odstotkov za skupne po-
trebe krajevne skupnosti,
ostalo pa za potrebe vaš-
kih zaselkov. In kaj bodo
najbistvenejše Prido-
bitve?
»Ne bomo zidali zidov,
ampak tisto, kar res po-
trebujemo. To je pa pred-
vsem obnova mnogih do-
trajanih cest iz Liboj do
številnih zaselkov, nekaj
bo šlo za sofinanciranje
glavnega telefonskega
podzemeljskega kabla, na
Griču želimo ureditev ce-
ste in ulice z rasvetljavo,
pri vrtcu še nista urejena
igrišče in okolica, v Slo-
venskem delu gre za sa-
nacijo jezera, pri Partiza-
nu potrebujejo sanitarije,
gasilci ureditev prostorov
in nabavo opreme za ga-
silsko četo.«
TV
Najučinkovitejše
je lastno varstvo
Lani je bilo na območju
občine Celje 85 požarov, kar
je 8 več kot leta 1983, s skupno
škodo skoraj 10 milijonov
din, kar pa je manj kot pred
letom dni. V občini je zmanj-
šanje požarne škode kljub ve-
čjemu številu požarov zaradi
tega, ker ni bilo velikih poža-
rov in pa ker je bila preventi-
va učinkovita. Število poža-
rov se je povečalo v družbe-
nem sektorju, v privatnem pa
zmanjšalo. Med vzroki je še
vedno v ospredju malomar-
nost, kar dokazuje predvsem
večje število manjših poža-
rov, ki so nastali v posodah za
smc:.i, pri kurjenju odpadnih
materialov in trave ter po-
dobno.
13 požarov je bilo v industri-
ji, 25 v stanovanjskih objektih,
8 na gospodarskih poslopjih,
prav toliko na gozdnih površi-
nah in še 31 manjših požarov.
Pri požarni preventivi so
ugotovili, da bi lahko pri mar-
sikaterem gašenju bili uspeš-
nejši, če bi z vozili lahko prej
Člani gasilskih društev vsa-
ko leto skrbijo, da s svojimi
cisternami pripeljejo dovolj
pitne vode tja, kjer je potre-
bujej'^. Tako so lani v občini
Celje opravili 2085 voženj in
prevozili preko 30 tisoč kilo-
metrov. Tako so zvozili 10 ti-
soč 320 m^ vode ter pri takš-
nem delu in humanem poslan-
stvu opravili več kot osem ti-
soč prostovoljnih ur.
prišli do kraja, kjer gori. Tako
pa so večinoma ulice v novih
naseljih ozke, pred bloki pa
cvetlični lonci in ostalo, kar
onemogoča hiter dostop. Pri
načrtovanju gasilnih naprav se
vse preveč upoštevata samo
hidrant in ročni gasilni aparat,
premalo pa še vgrajevanje sta-
bilnih gasilskih naprav, ki bi
lahko zagotovile večjo požarno
varnost predvsem na mestih z
visoko požarno ogroženostjo.
Lani, ko je bilo kongresno
gasilsko leto, so na območju
Celja gasilci izvedli 4200 pre-
ventivnih pregledov. Sodelo-
valo je 125 komisij s 375 člani
V celjski občini je 19 prosto-
voljnih gasilskih društev s
1448 člani, 6 industrijskih ga-
silskih društev s 395 člani ter
Zavod za požarno, reševalno
in tehnično službo, ki ima za-
poslenih 50 delavcev. Ob tem
imajo orj^anizacije združene-
ga dela Železarna Štore, Cin-
karna, Metka in Petrol zapo-
slene še poklicne gasilce. Pro-
stovoljna in industrijska dru-l
štva so povezana v Občinsko
gasilsko zvezo, medtem ko jt
Zavod za požarno varnost Ce-
lje organizacija združenega
dela in uvrščen v komunalno
dejavnost. Vsi pa med seboj
sodelujejo pri izvajanju po-
žarne varnosti.
Najpogostejše pomanjkljivosti
so bile: neurejeni dostopi za
gasilska vozila, stopnišča, pod-
strešja, kleti, pristopi do glav-
nih vodovodnih virov (kar 136
primerov), skladiščenje vnet
Ijivih stvari itd. Napake so bile
tudi v garažah, hlevih, ročnih
gasilskih aparatih, najhujše pa
pri strelovodih, kjer je bilo iz-
pravnih 437, neizpravnih pal
680! Vsem, kjer so opravili pre[
glede, so seveda svetovali, ka-
ko poskrbeti za večjo varnost
Zanimivo bi bilo videti, če seje
v pokongresnem letu kaj spre-
menilo na bolje. Sicer pa je
med ostalimi nalogami prav
preventiva in skrb za kadre
ena najbistvenejših nalog v le-
tošnjem letu. Prav pa bi bilo
da ne bi samo čakali na požar
in gasilce, temveč da bi se že
prej in večkrat posvetovali teij
tudi tako preprečevali more-
bitni požar, eksplozijo ali kakS-
no drugo nesrečo. Najučinko-|
VItej e se bomo varovali sami-
TONE VRABL
Anton Glojek
»že zdavnaj bi pustil to
delo, pa ni človeka, ki bi
ga prevzel,« seje hudoval
Anton Glojek, tajnik kra-
jevne skupnosti, Šmartno
ob Dreti. In še črno gledal
in povedal še kakšno pi-
kro, a bolj je bil jezen,
bolj sem bil prepričan, da
v resnici s svojo jezo le
prikriva ljubezen do tega
»poklica«. Anton svojega
dela namreč ne opravlja
profesionalno, temveč
ljubiteljsko, saj se je že
pred trinajstimi leti upo-
kojil. Upam si tudi trditi,
da je s svojimi dvainse-
demdesetimi leti najsta-
rejši tajnik katerekoli
krajevne skupnost pri
nas.
Blaganja, grobnina,
vzdrževanje in pluženje
cest, pogrebne svečano-
sti, računi, dopisi, popra-
vilo mostov in brvi pa še
in še je opravil, s katerimi
mora biti seznanjen ali pa
jih opravlja v svoji pisar-
nici nad zadružno trgovi-
no v Šmartnem. Ob nede-
ljah ga neredko najdeš ob
njegovem pisalnem stro-
ju in tudi v času, ko sem
bil mrzlega februarskega
dne pozno popoldan pri
njemu, je bil v pisarni.
Duša krajevne skupnosti,
kot mu pravijo domačini.
Toplo oblečen, kajti infra
peč ne segreje dovolj veli-
kega prostora, z naočniki,
v polmraku zatopljen v
svoje »papirje«. Ni bil nič
vesel, da motim njegovo
delo, kajti tega je v maj-
hni krajevni skupnosti
ravno toliko kot v veliki,
le da imajo v slednji pro-
fesionalca, pri njih pa, kot
je povedal Anton, za tega
nimajo denarja. Ni preveč
zadovoljen, da za svoje
delo dobi le nekaj tisoča-
kov, a takoj, kot to izrazi,
najde tudi opravičilo za
svojo krajevno skupnost:
»Odkod pa naj vzamemo,
nimamo denarja, da bi
lahko bil bolje plačan.«
Bolj kot plačilo ga zani-
ma, ali bodo vaščani Rov-
ta, najbolj oddaljenega
zaselka le d o bih telefon-
sko povezavo z dolino, ali
pa na primer to, da bo
pravočasno izterjal voda-
rino. Administratorskega
dela je vajen še iz službo-
vanja v Zgornjesavinjski
kmetijski zadrugi, kos pa
je tudi fmančnim zade-
vam, saj sam vodi konte
posa-^eznih računov. A
bolj od tega da je sposo-
ben opravljati toliko razli-
čnih opravil je pomemb-
no, da jih opravlja z veli-
ko ljubeznijo do svojega
kraja in krajanov. Kako
dolgo bo še tako, ne vem,
a čil in zdrav kot je, bo
svoj rekord najstarejšega
tednika krajevnih skup-
nosti še popravil.
R. PANTELIČ
Na Ponikvi varčujejo vsi šolarji
Nekega lepega toplega dne
se je mala Nataša, ki se ji je
zahotelo sladoleda, spomni-
la, da ima denar. Varno
spravljenega v šolski hranil-
nici. In glej ga šmenta, ni in
ni se mogla premagati, da ea
ne bi vzela. Kar vsega j_
dvignila in si za ves ta denar
nakupila sladoleda in slad-
karij. Saj ni vseh teh dobrot
sama pojedla, razdelila jih je
med bratce in sestrice, toda
bančna knjižica je bila čisto
prazna.
Odslej si Nataša ni mogla
dvigniti niti dinarja več, niti
toliko, da bi imela za eno sa-
mo sladoledno kepico. Tudi
starši ji niso več dah denarja
in je do konca šolskega leta
bila edina, ki v hranilnici ni
imela varno spravljenega de-
narja.
Z novim šolskim letom pa
je Nataša bolje prisluhnila,
kadar so se v šoli pogovarjali
o varčevanju. Zvedela je, da
si lahko za privarčevani de-
nar kupi na primer sanke,
lahko organizirajo šolo v na-
ravi - na morju, lahko si pri-
vošči kakšno prav prijetno
ekskurzijo in še marsikaj. Z
novim šolskim letom je pri-
čela ponovno varčevati, tako
kot vseh 56 otrok podružni-
čne šole v Ponikvi pri Žalcu.
Do sedaj so vsi skupaj pri-
varčevali 140.000 dinarjev,
od tega so vezali 8 tisoč di-
narjev in za obresti so si to
zimo kupili deset sani.
Mlade varčevalce iz Ponik
ve tudi Ljubljanska banka n'
prezrla, saj so za svojo priza-
devnost dobih že 1980. let^
lepo priznanje. Letos pa po-
teka dvanajsto leto, odkar
na šoli ustanovili pionirsK''
hranilnico. Svoj delež k do-
bremu poslovanju šolsK«
hranilnice sedaj prispeva tu-
di Nataša, ki je že četrtošo'-
ka. Njena izkušnja je bila tu-
di drugim dober poduk "
tem, da če denar naenkr^j
zapraviš, ga preprosto nima"
več in potlej lahko le gled*
druge, ki se jim zahoče kd«!
kak priboljšek ali kakšna 1^
pa knjiga in si to lahko P^'
voščijo s privarčevanim
narjem.
28. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Najbolj pogrešalo telefon in avtobus
leteče uredništvo v Ponikvi pri Žalcu le potrdilo, da le ta kraj le nekoliko
zapostavljen
Ustni časopis, ki smo ga
prejšnji teden pripravili na
Ponikvi pri Žalcu, je dokaz
več, da ljudje v tem kraju
^ares potrebujejo novo dvo-
rano. Sedanja, ki je pravza-
prav v sušilnici hmelja, že
zdavnaj ne ustreza več po-
trebam tega kraja, saj je za-
res premajhna. Tako se je
tudi zgodilo, da kakšnih sto
krajanov ni moglo v dvora-
no, ki je bila nabito polna.
Kot vse kaže, pa bodo priza-
devni ljudje na Ponikvi
tcmalu razrešili tudi ta pro-
blem. Pripravljajo se na-
mreč na krajevni samopri-
spevek. Referendum bo 14.
aprila, program samopri-
spevka pa vključuje kot
najpomembnejšo nalogo -
izgradnjo večnamenske
dvorane.
Ni torej naključje, da smo
na večerni prireditvi govorili
največ prav o pripravah na
krajevni samoprispevek.
Krajani naj bi zanj namenjali
po dva odstotka neto oseb-
nih dohodkov, iz zbranih
sredstev pa bi zgradili še mr-
liško vežico, preostaU denar
pa bi namenili za obnovo,
oziroma vzdrževanje ter iz-
gradnjo novih cest. Beseda
je dala besedo in izvedeU
smo še za mnoge druge teža-
ve, ki jih imajo v tem kraju.
Pošto dobijo le enkrat, naj-
več dvakrat na teden. En
sam telefon imajo v kraju, če
ne upoštevamo javne tele-
fonske govorilnice, ki je po
navadi pokvarjena.
Krajevna skupnost obsega
precej vasi in zaselkov, ki so
raztreseni v osrednjem delu
kraške Ponikvanske planote
in lahko si predstavljamo,
kakšne težave imajo prebi-
valci, ki naenkrat zbolijo ali
pa potrebujejo veterinarja.
Obljube, da bodo dobih ne-
kaj novih telefonskih pri-
ključkov, dežujejo že dolgo
vrsto let. Sami so prispevali
sredstva zanje, vendar doslej
še nič. Redne avtobusne zve-
ze v kr^u ni. Trgovina je od-
prta samo dopoldne, kruh
pa, denimo, pripeljejo v kraj
le vsak drugi dan. Je potem
čudno, če smo ob našem obi-
sku ničkolikokrat sUšali, da
se ljudje v tem predelu žal-
ske občine čutijo zapostav-
ljene? To so poudarili tudi v
Na Ponikvi radi pojejo. To smo se prepričali spet na našem letečem uredništvu. Zvečer
sta nam zapela moški in mešani pevsiu zbor, ki ju vodi Tine Jelen.
sproščenem pogovoru na
ustnem časopisu. Res je, da
danes ni več hiše, kjer ne bi
imeli pitne vode in res je tu-
di, da je zgrajenih precej no-
vih asfaltiranih cest, res pa je
tudi, da vsega tega ne bi bilo,
če ne bi za delo poprijeli kra-
jani sami, zbrah precej de-
narja ter prispevali material.
Navsezadnje, poudarjajo,
vendarle ne gre čakati le na
to, kaj bo dala družba, kajti
del te družbe so tudi sami,
res pa je tudi, da bi se še
vendarle dalo kaj storiti in
rešiti še nekaj tistih majhnih,
a za te ljudi velikih proble-
mov. Povrhu vsega v kraju
ni industrije, velika večina
ljudi pa se vozi na delo v Ti-
Zares odlične pogoje za
delo in nemoteno priprav-
ljanje posebne izdaje »te-
renskega« časoisa smo ime-
li v gostišču Milice Volk.
tovo Velenje, od koder pravi-
loma vsa leta ne kane dinar
iz tako imenovane glavarine,
kar pomeni, da je krajevna
blagajna ves čas precej bolj
suha kot blagajne v večini
drugih krajevnih skupnosti
v žalski občini.
Vse to so nam ljudje pripo-
vedovali, ko smo se ves dan
mudili med njimi in še po-
tem na ustnem časopisu, do-
kazali pa so tudi, da so ljudje
dobre volje in to se je najle-
pše videlo v drugem'delu
večerne prireditve, ko so
navdušeno ploskali ansam-
blu Braneta Klavžarja, pre-
pevali in se do solz nasmejali
neutrudnemu Celjskemu
Poldku. Krajanom se je
predstavil tudi njihov mladi
ansambel Panter, najbolj ve-
selo pa je bilo, ko je bila na
vrsti nagradna zabavna igra,
za katero so nagrade prispe-
vali Turistično društvo
Vransko, hotel Slovan Vran-
sko in Združenje šoferjev in
avtomehanikov Celje. Da
imajo radi domačo pesem,
smo se lahko prepričali ob
nastopu kar dveh pevskih
zborov s Ponikve: mešanega
in moškega. Prireditev je bi-
la že zdavnaj končana, pa je
bilo v dvorani še vedno živo
in veselo in veseU smo bili
tudi mi iz našega uredništva,
saj smo dobili občutek, da
smo tem ljudem prinesli do-
bro voljo.
V spominu ostaja stavek
učenke šole s Ponikve Nata-
lije Jezernik, ki je predstavi-
la svoj kraj in ob koncu deja-
la: Če drugega ne, potem se
tolažimo vsaj s tem, da ima-
mo na Ponikvi čist in zdrav
zrak in daje naš kraj zelo lep.
Verjamemo, kajti sicer tu ne
bi bilo toliko vikendov. Dej-
stvo pa je, da je ob koncu
tedna tu zares lepo in brez
Na letečem uredništvu
smo bili novinarji Violeta
Vatovec Einspieler, Marjela
Agrež, Zdenka Stopar in Ja-
nez Vedenik, urednik radia
Celje Miran Korošec, radij-
ska tehnika Bojan Pišek in
Mitja Tatarevič, tajnica
uredništva Tatjana Čuden
in sodelavka Ivana Fidler
ter fotoreporter Edi Ma-
snec. Ustnega časopisa so se
udeležili tudi predsednik
OK SZDL Janez Meglic ter
predstavniki samouprav-
nih interesnih skupnosti iz
Žalca.
problemov, čisto nekaj dru-
gega pa je vsakdanje življe-
nje, ki zahteva predvsem ve-
Uko dela, samoodpovedova-
nja in žilavosti.
JANEZ VEDENIK
Sliki: EDI MASNEC
sto ljudi s Ponikve ni moglo v dvorano.
DELAVSKI SVET
TOZD KLAVNICA
razpisuje prosta dela in naloge
vodja TOZD Klavnica
Za opravljanje navedenih del in nalog je lahko ime-
novan delavec, ki poleg splošnih pogojev po zakonu
izpolnjuje še naslednje:
- da ima visoko strokovno izobrazbo veterinarske,
živilsko-tehnološke ali ekonomske smeri in 3 leta
delovnih izkušenj na ustreznih delih ali
- da ima višjo strokovno izobrazbo istih smeri in 5
let delovnih izkušenj na ustreznih delih.
Kandidat bo izbran za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpol-
njevanju razpisnih pogojev v osmih dneh od dneva
razpisa na naslov Kmetijski kombinat Šentjur, TOZD
Klavnica »za razpisno komisijo«.
Komunalno obrtno podjetje
Šentjur pri Celju
objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. vodjo obrtno gradbenega obrata
2. vodjo strojnega obrata
3. več KV vodovodnih instalaterjev
4. več KV soboslikarjev -
pleskarjev
Pogoji:
Pod 1. se zahteva srednješolska izobrazba gradbene
smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Pod 2. se zahteva srednješolska izobrazba strojne
smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Pod 3. in 4. se zahteva poklicna izobrazba (IV.
stopnje).
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za oprav-
ljanje zgoraj navedenih del in nalojg sprejema 8 dni
po objavi kadrovski sektor KOP Šentjur pri Celju,
Ljubljanska 1.
razpisuje
dela in naloge s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi
vodenje tehnološkega sektorja
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje:
- visoka ali višja izobrazba strojne ali organizacijske
smeri
- tri oz. pet let delovnih izkušenj pri vodenju
- znanje tehnologije in organizacije v kovinski indu-
striji
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš-
ljite v roku 8 dni na naslov:
SIP - Strojna industrija Šempeter, 63311 Šempeter v
Sav. dolini.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po
sprejemu sklepa o izbiri.
RO >>ZPR« ZAGREB
Zavod za strokovno
izobraževanje kadrov
na področju elektronskih
računalnikov
Zagreb, Savska 56
VPISUJE
V tečaj programskega jezika COBOL
ki bo v CELJU v času od marca do junija 1985
Pogoji za vpis: praviloma dokončana srednja ali po-
klicna šola vseh smeri, sklenitev pogodbe in plačilo
šolnine.
Tečaj obsega 256 šolskih ur.
Podrobnejše informacije dobite ob delavnikih od 8.
do 9. ure na tel. štev. 32-112 int. 388, od 15. do 16.
ure pa na telefon 741-552, do vključno srede 3. aprila
1985.
RO »ZPR« ZAGREB
_CENTER Ceiie
8. STRAN - NOVI TEDNIK
28. MAREC 198!
Prisotni »narod« in odsotno ljudstvo
l¥an Cankar: Za narodov blagor, predstava celjskega gledališča
Vsako novo srečanje s
Cankarjem v naših gleda-
Uščih vzbuja velika pričako-
vanja, saj pomenijo uprizori-
tve del našega temeljnega
dramskega klasika vsaj ža-
rišče, če ne tudi vrh sezone.
Gotovo velja to še posebej za
celjsko gledališče. V minulih
dveh desetletjih so iz Can-
karja nastajale kar epohalne
predstave: spomnimo se na
Hlapce (1967), Pohujšanje v
dolini šentflorjanski (1976)
in Lepo Vido (1979) - vse v
režiji Mileta Koruna. Slednji
je v Celju režiral tudi Za na-
rodov blagor (1966). Nova
uprizoritev te po svoje politi-
čne igre - komedije (ali dra-
me?) je bila v rokah režiserja
mlajše generacije Vinka Mo-
derndorferja. Le-ta se je lotil
Cankarja podjetno, neobre-
menjeno, samosvoje, celotna
predstava pa deluje nedvom-
no sveže in zanimivo. Seve-
da je vprašanje, koliko se
moremo strinjati z vrsto reži-
serjevih domishc, ki »nad-
grajujejo« Cankarjevo igro,.
zlasti takih, ki ne izhajajo iz
teksta ali so mu kar vsiljivo
prilepljene (npr. Grudnovki-
no polivanjem stola v 2. deja-
nju, sezuvanje čevljev v 3.
dejanju, obračun s Kadiv-
cem v 4. dejanju idr.). Tudi
vloga prof. Kremžarja, za-^
stavljena kot nekak Edek iz
Mrožkovega Tanga (tj. primi-
tivec, ki iz ozadja prihaja na
oblast), je močno dvomljiva.
Sicer pa je režiserjeva inter-
pretacija v kratkem takale:
prva tri dejanja je izpeljal in
poudaril burkaško, gre pač
za salonske, kljub velikim
besedam (frazant) malo po-
membne igrice in zabavice
elitnega meščanskega sloja.
V nasprotje lahkotnosti pr-
vih treh dejanj je potenciral
resnost 4. dejanja (spremem-
bo močno podpre tudi sce-
na). Gozd, ki ga prikazuje re-
žiser domala kot tragično fi-
guro, je tu kot Kantor v Kra-
lju na Betajnovi, oblastnik,
ki se mu majejo tla pod no-
gami. Rahli in možni upor-
nik Kadivec postane žrtev
vladajoče klike. Ščukove
glasove pri Cankarju nado-
meste v uprizoritvi neme
cestne kocke (spomin na
upor študentov) ljudstva
(1968 itd.). Tesnoben mir
pred nevihto. Vsekakor gre
za dosledno izpeljano režij-
sko linijo z mešano ludisti-
čno in dramatizirajčo noto.
Velik in zaslužen delež v
predstavi ima tudi scena To-
maža Marolta. V prvih treh
dejanjih je ustvarila videz
razkošnosti in varne zaprto-
sti pred grdim zunanjim sve-
tom (zasebni svet uživajočih
veljakov), v 4. dejanju (pri
Cankarju se tudi to dejanje
dogaja v sobi pri Grozdovih!)
pa je z nasprotjem med veli-
kim praznim prostorom in
majhno (Grozdovo) hišico
nakazala krhkost in ranlji-
vost predstavnikov notranj-
ščine (Grozda in njegovih).
Kostumografija Alenke
Bartlove je bila usmerjena v
blišč pri vseh predstavnikih
»naroda«, pri simpatičnejših
figurah (Matilda, Kadivec,
Ščuka) pa je delovala z zadr-
žano eleganco.
Pri igralcih je omeniti naj-
prej Petra Boštjančiča kot
Gornika. Ta narobe - Hlesta-
kov, ki je kot bogataš vir za-
pleta, boja med veljakoma
Grozdom in Grudnom (oba
lovita kapital), je po režiser-
jevih glediščih le malo pre-
več nebogljen. Boštjančič je
ustvaril iz njega simpatično,
plašno figuro, ki s kar-otroš-
ko preproščino zre v svet in
ga ne spoznava. Domišljena,
presenetljiva in do podrob-
nosti izdelana kreacija. Ja-
nez Bermež je dal Grozdu
razpon od samozavestnega
silaka do dvomečega in oma-
hujočega (telesno, duševno)
človeka, ki izgublja zaneslji-
vost svojega položaja. Po-
novno je izkazala svoj talent
Jagoda Tovirac, kije kot Ma-
tilda prikazala živahno in
čutečo mladenko z opazno
subtilnostjo, igrivostjo in
prizadetostjo. Jože Pristov je
primerno podal ob Grozdu
manj spretnega in okretnega
veljaka - prvaka, Ljerka Be-
lakova pa je kot Grudnovka
sicer delovala kot izkušena
zapeljivka, še bolj pa kot po-
litično usmerjena ženska (za-
dnje dejanje). Zvone Agrež
je zanesljivo izpeljal Ščuko s
primerno ironično distanco
tja do zaključnega prizora.
Novo pri tej vlogi je izrazitej-
še nakazovanje samomoril-
stva (režiser v gledališkem li-
stu: Ščuka ni junak... Juna-
ki našega časa so samomoril-
ci). Dobro je opravil Agrež
tudi občutljivi prizor zavezo-
v^anja Grozdovega čevlja, saj
gaje izvedel posmehljivo kot
drugo svoje početje. Učinko-
vita sta bila občinska svetni-
ka Mrmolja in Klander
D. Kastelic in B.Baranovič,
po režiserjevih namenih ne-
koliko ali kar precej pretira-
no pa je deloval B. Alujevič
kot prof Kremžar. Zanimiv
lik je ustvaril kot Peter, Gor-
nikov sluga, Igor Sancin z ra-
hlo skrivnostno in prefmje-
no obvladanostjo. Kvalitet-
no so zastavili svoje vloge tu-
di M. Mencej kot frazerska
Mrmoljevka, N. Božičeva kot
trpno-vdana Grozdova žena
Katarina, Iztok Valič kot pri-
huljeni in prevejani literat
Siratka in Bojan Umek kot
naivni in zaljubljeni mlade-
nič Kadivec. Sodelovala sta
še M. Arsenjuk in Slavica
Žujič.
Predstava Cankarjeve igre
bo sprožila verjetno različne
odzive, a bo prejkone v glav-
nem pritegnila. Glede na to,
da razmerje med (ne)zve-
nečimi frazami in dejanskim
stanjem tudi danes ni prese-
ženo, je mestoma kar ak-
tualna... . AI^DIUJAN. LAH.
Slovenska kulturniška
delegacija na Šmarskem
Predstavniki komiteja za kulturo SR Slovenije in
predsednik kulturne skupnosti naše republike Vladi-
mir Kavčič, so v petek obiskali občino Šmarje pri
Jelšah.
Na dopoldanskem posvetu pri predsedniku občin-
ske skupščine Šmarje pri Jelšah, Antonu Dirnbeku, so
sodelovali tudi predstavniki občinske kulturne skup-
nosti. Zavoda za spomeniško varstvo iz Celja in spo-
minskega parka Trebče. Osvetlili so problematiko v
kulturnih dejavnostih šmarske občine, zlasti z vidika
ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Popoldne
so si gostje ogledali tipično kmečko domačijo v Tlakah
pri Rogatcu, obnovitvena dela v Trebčah ter na gradu
v Podsredi in Olimje.
Glavni namen povabila in obiska predstavnikov
republiških kulturnih institucij na Šmarskem je bil
predstaviti spomeniškovarstveno problematiko in pri-
zadevanja v občini, ki za ta zahtevna dela ne more
zagotoviti dovolj sredstev, je pa izredno bogata z
ostanki naše kulturnozgodovinske, umetnostne in
etnografske preteklosti. M. A.
Rasteta tako množičnost kot kakovost
Letošnje tekmovanje
učencev glasbenih šol, ki je
bilo v Ljubljani (klavir,
harmonika, harfa in solo
petje) ter v Trbovljah (tro-
bila in pihala) je pokazalo,
da je razen množičnosti, na
glasbenih šolah v naši regi-
ji, močno porastla tudi ka-
kovost.
Iz vseh 6 glasbenih šol (Ce-
lje, Slovenske Konjice, Šent-
jur^ Radeče, Titovo Velenje
in Žalec) se je tega tekmova-
nja udeležilo 30 učencev in
kar 19 jih je osvojilo eno pr-
vih treh nagrad, ostah pa so
prejeli pohvale.
Največ učencev sta na to
tekmovanje poslali glasbeni
šoli iz Žalca in Titovega Ve-
lenja po 10, ki sta tudi prejeli
največ nagrad. Po mnenju
glasbenih pedagogov, ki so
spremljali letošnje tekmova-
nje, so bili programi in oce-
njevanje dokaj realni, le ko-
misija, ki je ocenjevala na-
stop pianistov, je zastavila
skorajda prezahtevne krite-
rije. To pove tudi podatek,
da so od 54 nastopajočih sa-
mo 4 dobili prve nagrade,
čeprav je bilo precej več zelo
dobrih, da ne rečemo odli-
čnih nastopov. '
Nagrade so z našega ob-
močja v svojih kategorijah
prejeli: harmonika - Matjaž
Krušič GŠ Celje 1. nagrada,
Simona Miklič GŠ T. Vele-
nje 3. nagrada; klavir - Katja
Skornšek 2. nagrada, Kat
Marin 2. nagrada, Tadeja F
čnik 3. nagrada, Jože Šalej
nagrada. Jelka Veber 3. n.
grada (vsi GŠ T. Velenjt
Jerneja Hrovat 3. nagrad
Jasmina Salkovič 3. nagr
da, Katja Kindelhofer 3. n
grada (vsi GŠ Žalec): oboa
Tanja Petrej 1. nagrada, M
ran Bolha 1 nagrada (ol
GŠ T. Velenje);, trobenl
Aljoša Grame CŠ Žalec
nagrada, Dejan Žohar G
Celje 2. nagrada, Matjaž P
čnik GŠ Žalec 3. nagrad
rog - Ivan Zalokar GŠ Žal(
2. nagrada,Tadej Slapnik G
SI. Konjice 2. nagrada: fla
ta - Nataša Uranjek GŠ Ž
lec 2. nagrada in klarinet
Andrej Pezdenšek GŠ Cel
3. nagrada.
Izreden uspeh pa so dos
gli tudi trije bivši uče
Glasbene šole Žalec, ki s-
obiskujejo srednje glas!
šole, še vedno pa igrajo ^
tičnem pihalnem orke
Tubist Miran Strnad, po.
nist Otmar Senegačnik in i
gist Andrej Žgank so namn
v svojih kategorijah osvoj:
prve nagrade. Prvo nagrac
pa je v svoji kategoriji osvoj
la tudi Alenka Goršič, ki igi
flavto . „ ,
F.l
Likovni svet otrok v Šoštanju
Kar 2500 likovnih Izdelkov na 17, republiški razstavi
Na osnovni šoli Karel De-
stovnik Kajuh v Šoštanju
bodo v soboto, ob 11. uri do-
poldne, odprli že 17. repu-
bliško razstavo »Likovni
svet otrok«. Pokrovitelj raz-
stave je tako kot vsa leta
doslej uredništvo Pionir-
skega lista iz Ljubljane,
kratek kulturni program ob
otvoritvi pa bodo pripravili
učenci šoštanjske osnovne
šole.
Na natečaj je letos prispelo
prek 2500 del v najrazhčnej-
ših tehnikah in materiahh in
sicer kar iz 83 slovenskih
osnovnih šol. Žirija je za raz-
stavo izbrala 420 najkako-
vostnejših izdelkov. Izdali
pa so tudi katalog, 800 izvo-
dov, ki ga bodo dobili vsi
učenci razstavljalci in likov-
ni pedagogi. Uvod v katalog
je napisal akademski slikar
Ivo Mršnik, utemeljitev ko-
misije za nagrade pa repu-
bliška svetovalka za likovno
vzgojo Helena Berce-Golob.
Letošnjo že tradicionalno
prireditev so denarno podpr-
h in hkrati omogočih tudi iz-
dajo kataloga, krajevna
skupnost Šoštanj, občinska
Zveza društva prijateljev
mladine Velenje, velenjska
izobraževalna in kulturna
skupnost in velenjski izvršni
svet.
Vsi razstavljalci bodo do-
bili priznanja, letošnje na-
grade pa bodo prejeli likovni
pedagogi: Tonka Tacol,
osnovna šola Brezovica pri
Ljubljani, Bernarda Paj,
osnovna šola Anice Černeje-
ve iz Makol, Jolanda Piberk,
osnovna šola Simon Jenko iz
Kranja, Irena Maksimovič,
osnovna šola Prežihov Vo-
ranc iz Jesenic in Lučka Se-
lan, osnovna šola Milan Šuš-
teršič. Posebna priznanja pa
prejmejo tudi tisti likovni
pedagogi, ki že desetič sode-
lujejo na razstavi z izdelki
svojih učencev.
V strokovni žiriji je sodelo-
val tudi Robert Klančnik, li-
kovni pedagog iz Titovega
Velenja, za uspešne priprave
pa je že vsa leta zaslužen tudi
Tone Bahor, pomočnik, rav-
natelja šoštanjske osnovne
šole.
V. KOJC
Jure Cekuta v Beogradu
Včeraj so v Beogradu v tribuni Borbe odprli razstavo celj-'
skega likovnega umetnika Jureta Cekute, ki se tokrat pred-'
stavlja skupaj z Mariborčanom Vojkom Štuhcem.
Jure Cekuta je bil rojen v Celju, kjer xe tudi končal tehnično!
srednjo šolo, nato pa v Mariboru še VTS. Bolj kot poklic gaje.
pritegnil hkovni svet in že leta 1977 je pripravil prve štiri samo-j
stojne razstave v Žalcu, Mozirju, Splitu in Celju. Sicer pa je od!
1977 pa do konca lanskega leta pripravil kar 48 samostojnih-
razstav, od tega 16 v tujini (ZDA, Japonska, Avstrija in ZRj
Nemčija). V enem izmed katalogov, ki so bih izdani ob njegovih;
številnih razstavah, je med drugim zapisano: »Mojster Cekutai
kombinira naravne z nestvarnimi obhkami. Rezultat so slike, v:
katerih pogosto najdemo, prikazano z živahnimi ban/ami,!
motiv, v katerem prevladuje ena oblika lika - vedno se poudarja:
biomorfna oblika. j
Ta zadnja dela so dosežek tako v pogledu, da so resnični i
uragani barv, še bolj pa pričevanje življenja in rasti.« V Beo-i
gradu bo razstava odprta do 8. aprila. ;
TVj
Naša beseda v
Slovenskih
Konjicah
Z Našo besedo, kultur-
nim gibanjem mladih, so
se na občinski reviji v
petek predstavili mladi
iz konjiške občine. Prire-
ditev, ki je bila prva na
Celjskem, je odlikoval
predvsem dober in ak-
tualen izbor besedil in
organizacija ter potek
srečanja. To skupaj pa
potrjuje, da so mladi pri-
reditev vzeli za svojo in
zares.
V kulturnem domu v
Slovenskih Konjicah se
je predstavilo 11 skupin,
ki vsaka zase zasluži poh-
valo in priznanje. Po oce-
ni predsednika področne-
ga združenja gledaliških
skupin, Štefana Žvižeja,
pa sta izstopali dve skupi-
ni, zato jih je predlagal za
medobčinsko srečanje na
Naši besedi, ki bo prihod-
nji mesec v Celju.
Svoj nastop je dobro
pripravila plesna skupina
srednješolk, navdušili pa
so tudi mladi iz osnovne
šole Dušana Jereba v Slo-
venskih Konjicah z reci-
talom Slovenskih naro-
dnih pesmi in izborom
pesmi Svetlane Maka-
rovič. MP
Krog bralcev se širi
Občinska ljudska knjižnica v Slovenskih Konjicah ima
svoje enote tudi v Zrečah, Vitanju, Ločah in na Stranicah.
Knjižnice so odprte za bralce 52 ur na teden in jim nudijo
več kot 27 tisoč knjig. Lani je namreč matična knjižnica
dokupila še 1200 knjig. Med bralci je največ mladih, in sicer
več kot 7 tisoč. V knjižnicah z zadovoljstvom ugotavljajo, da
izposoja knjig narašča. Lani so si bralci izposodili 34 tisoč
knjig, od teh nekaj več kot 4 tisoč poljudnoznanstvenih del
in 30 tisoč leposlovnih knjig.
V matični knjižnici v Slovenskih Konjicah pa poleg redne
izposoje pripravljajo in organizirajo tudi številne prireditve
za otroke in mladino. Malčki radi obiskujejo ure pravljic, za
šolsko mladino pa pripravljajo zanimiva predavanja in raz-
stave o življenju in delu slovenskih pesnikov in pisateljev. S
takšno obliko dela si knjižnica širi krog bralcev in vzgaja
mladi rod v ljubitelje dobre knjige.
MPi
IVIatjaž Krušič
prvi s harmoniko
Na republiškem tekmova-
nju glasbenih šol Slovenije,
ki je bilo pred kratkim v
Ljubljani (klavir, harmoni-
ka, harfa, solo petje) je na-
stopilo precej učencev glas-
benih šol z našega območja.
Najbolje pa se je uvrstil
harmonikar Matjaž Krušič
iz Vojnika, ki je dijak Glas-
bene šole Celje pri Albertu
Završniku. V svoji katego-
riji je namreč osvojil prvo
mesto, z najvišjo oceno med
vsem harmonikarji.
Matjaž Krušič, ki bo letos
končal Osnovno šolo v Voj-
niku, že šest let igra na har-
moniko in je nastopil že na
večjih tekmovanjih. Tako je
zmagal na tekmovanju v Pu-
Iju, veliko pa nastopa tudi v
okviru glasbene šole, osnov-
ne šole, v krajevni skupnosti
in na raznih drugih pro-
slavah.
Sam pravi, da igra tako re-
sno kot tudi zabavno glasbo
in da skorajda ni avtorja, ki
mu ne bi bil všeč. Za <o pa je
seveda potrebno veliko vaje.
Dnevno vadi po tri ure, pred
tekmovanjem pa je vadil še
več. Kljub temu, šoli in d. ^-
gim obveznostim, še vedno
najde čas za svoje konjičk
saj se ob njih sprosti in n^''
moč za nadaljnje delo.
Po končani osnovni šoli-
bo vpisal na naravoslovi
matematični oddelek sre
nje šole, rad pa bi nadaljeV
tudi šolanje na srednji gl^
beni šoh. Najprej pa pra'
da se bo nekoliko odpo^
čeprav ga že naslednji mes*
čaka zvezno tekmovanje
Skopju, maja pa tekmoval"
z orkestrom v Pulju.
t
28. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9
YU butiki bodo letos tudi v Sloveniji
imaloproaajo bo prevzela v naši republiki DO Teko SOZD Merx
Organizacija specializirane prodajne mreže jugoslovan-
skih butikov, lani so odprli prvih devet poslovalnic v
Budvi, Poreču in Červarju, je povsem upravičila svoj
namen, predvsem pa je potrdila, da bi lahko tuji turisti pri
nas porabili precej več kot 40 dolarjev, kolikor znaša
sedanja dnevna poraba v Sloveniji in približno toliko tudi
v Jugoslaviji. Slaba je naša ponudba, slaba pa je tudi
kakovost te ponudbe. Na oboje so mislili v celjskem Raz-
vojnem centru z ustanovitvijo Poslovne skupnosti YU
butikov, posnemanje takšnega koraka pa daje upati, da se
bo marsikaj v naši ponudbi spremenilo na bolje.
V posl6vno skupnost in
speciahzirano mrežo trgovi-
nic, katerih lasten zaščitni
znak predstavlja original-
nost in kvaliteto proizvodov,
enotnost načina in ravni pro-
daje, ter tudi enotnost podo-
be prodajnih mest, se je
vključilo že precej znanih
proizvajalcev, med njimi
Zlatarne Celje, MTT Mari-
bor, Utok Kamnik, Svilanit
Kamnik, Rašica Ljubljana,
Zlatorog Maribor, Steklarna
Rogaška Slatina, Zarja Pe-
tro vče. Panorama Ptuj, Stil-
les Sevnica, Toko Domžale,
Kors Rogaška Slatina, Obrt-
na zadruga Galtex Ljublja-
na. Iz drugih republik so
vključeni Suvenir iz Beogra-
da, Dekor iz Zagreba, Titex
iz Titograda, Trgovsko pod-
jetje iz Titograda ter Adriatic
turist iz Poreča, ki je lani
uspešno vodil tudi malopro-
dajo v vseh devetih posloval-
nicah. S pomočjo te organi-
zacije bodo letos odprli nove
I butike v Poreču, Novem
^ Gradu in Malem Lošinju,
j prihodnje leto pa v Rovinju,
^ Puli in Rabcu. Organizacijo
^ maloprodaje v Sloveniji bo
prevzela delovna organizaci-
ja Teko sestavljene organiza-
cije Merx, zagotovljena pa je
že dokumentacija in lokacij-
ska dovoljenja za izgradnjo
poslovalnic v Rogaški Slati-
ni, Radencih, Celju, Ljublja-
ni, Kopru, Dobrni ter tudi na
mejnih prehodih Šentilj,
Škofije in Fernetiči. Nosilec
Posebno skrb bodo odslej
namenili tudi propagandi. Le-
tošnja prva večja prireditev
bo v hotelu Libertas v Du-
brovniku, ko bodo v času sve-
tovnih dnevov bančnikov od
28. marca do 5. aprila svoje
proizvode predstavili Zlatar-
ne Celje, Steklarna Boris Ki-
drič, Utok Kamnik, Toko
Domžale, Titex iz Titograda
in Stilles iz Sevnice. V času
prireditve bodo organizirali
tudi modne revije. Drugačno
obliko propagande pa pri-
pravljajo v svojih trgovinah,
kjer naj bi med sezono posa-
mezni proizvajalci demon-
strirali načine proizvodnje.
maloprodaje v Črni gori, kjer
naj bi odprli še dva butika v
Titogradu in Herceg Novem,
bo trgovska organizacija Ti-
tograd. Organizacija široke
mreže teh specializiranih tr-
govin je nujna, s čimer bo
rešen problem odkupa, saj
konfekcionarji zaradi ekoni-
mičnosti proizvodnje niso
pripravljeni izdelovati čisto
majhnih serij izdelkov. Za-
enkrat v poslovni skupnosti
to uspešno rešujejo tudi s
povezavo z obrtno zadrugo
Galtex iz Ljubljane, ki do-
bavlja manjše količine ko-
lekcije pletenin, konfekcije
in usnjene galanterije obrtni-
kov, ki so v to zadrugo
vključeni.
Kakovostna ponudba
S svojimi lanskimi nakupi
usnjene galanterije, konfek-
cije in pletenin so tujci potr-
dili, da imamo kvalitetno
blago, le ponuditi ga je treba
na pravi način. Specializira-
na in kakovostna ponudba je
v butiku nujna, kajti drugače
tudi pet zvezdic na zaščit-
nem znaku ne bo pomagalo,
nujna pa je tudi dobra pove-
zava med proizvajalcem in
prodajalcem, ki morata pra-
vočasno sodelovati pri krei-
ranju modelov. Člani poslov-
ne skupnosti vse bolj sledijo
tem potrebam in pripravljajo
nove kolekcije, med kateri-
mi velja posebej omeniti
ekskluzivno ponudbo izdel-
kov iz brušenega svinčenega
kristala Steklarne Boris Ki-
drič iz Rogaške Slatine ter
ponudbo, ki jo za letos pri-
pravljajo v Dekorju Zagreb.
Skoda le, da se v poslovno
skupnost ne vključijo neka-
tere delovne organizacije,
katerih ime je že znano v sve-
tu in bi za skupno ponudbo v
butikih veliko pomenila. To
še posebej velja za delovno
organizacijo Toper Celje.
Ker je v pripravah na posa-
mezno turistično sezono še
posebej pomemben pravoča-
sen nakup in izbira blaga,
V YU butikih prodajajo iz-
delke domače in umetne obr-
ti, športno konfekcijo, usnje-
no galanterijo, krzneno blago,
športno obutev in športne
rekvizite, kristal, keramiko,
zlatarske izdelke, kozmetiko,
letos pa bodo ponudbo razšir-
ili tudi z delikatesami. V buti-
kih bodo ponujali tudi turisti-
čno literaturo.
bodo v poslovni skupnosti
skušah v sodelovanju z Za-
vodom Golovec tudi letos or-
ganizirati poslovne dneve
YU butikov. Prodajno se-
jemska prireditev z nazivom
»Turizem 86« naj bi že letos
prerasla v organizirano po-
nudbo za celotno turistično
gospodarstvo in trgovino Ju-
goslavije. V Golovcu naj bi
namreč kupovale blago tudi
tiste trgovske organizacije in
večje hotelsko turistične
hiše, ki niso članice poslov-
ne skupnosti. V krajih, kjer
so bih butiki odprti lani, so
namreč tudi lokalni trgovci
pričeh razmišljati o organizi-
rani ponudbi, o kadrih, o od-
piralnih časih in še čem, kar
pomeni le to, da so v Raz-
vojnem centru ubrali pravo
pot in si že pobuda sama za-
služi posebno priznanje.
RADO PANTELIČ
Bokelski mornar in Dekle s košaro, dva Dekorjeva uni- •
katna izdelka.
Steklarna v YU butikih
Kristalni izdelki Steklarne Boris Kidrič Rogaška Sla-;
tina so med najbolj iskanimi izdelki v YU butikih. Zal
letošnjo turistično sezono so pripravili novo zbirko 120.
vrhunskih izdelkov. Tudi steklarna iz Rogaške Slatine je \
namreč sopodpisnik samoupravnega sporazuma za orga-;
nizacijo YU butikov.
Vrhunski unikatni proizvodi nastajajo v »Dekorju« v Koz-^
jem, temeljni organizaciji rogaške Steklarne, kjer so že predi
približno dvema letoma sprejeli usmeritev, da bodo z ustrez-|
nimi izdelki popestrili turistično ponudbo v okviru Spomin- j
skega pcU*ka Trebče. Organizirali so delo v majhnem j
oddelku, kjer štirje graveiji in oblikovalec ustvarjajo uni-i
katne izdelke, ki izražajo značilnosti jugoslovanske in koz-i
janske zgodovine, običajev, arhitekture in krajine. »To vse-v
kakor ni preprosto, še zlasti ne, če želimo, da bi bili našli
izdelki oblikovno, urnetniško in vrednostno na visoki ravni I
v steklarski stroki. Če hočemo zadovoljiti takšnim zahte-j
vam, moramo pristopiti k delu izredno organizirano«, pravi i
Jože Božiček, vodja tozda »Dekor« v Kozjem. Zato so k j
sodelovanju povabili domače poznavalce običajev, zgodovi-^
narje, likovnike in druge, ki naj bi prispevali k izvirnosti]
izdelkov. Z njimi bodo popestrih ponudbo v okviru Spo-]
minskega parka Trebče, v Rogaški Slatini in v YU butikih i
_,širom po Jugoslaviji. M. A.'
PLANINSKI KOTIČEK
Porezen
Desetega spominskega pohoda na Porezen v spo-
min na tragične dogodke v zadnji sovražni ofenzivi
proti enotam 9. korpusa NOVJ 24. marca 1945, torej
natanko pred 40 leti, se je udeležilo tudi veliko šte-
vilo planincev iz Savinjske doline in ostalih krajev
celjskega območja (Prebold, Polzela, Šempeter,
Zabukovica, Žalec, Aero, Železničar Celje, PS Cin-
karna, Železar Štore, Dramlje).
Pot je letos prvič vodila mimo kmetij Rovtar in
Podhočar in po južni strani Hoča (1514 m) kjer se je
priključila že znani označeni poti. Ta dostop je zelo
dober in varen, škoda pa, da organizatorji v razpisu
niso opozorili, da bodo morah avtobusi parkirati v
Podbrdu. V tem primeru bi bilo mnogo enostavneje,
posebej še zaradi slabega vremena, sestopiti po poti
»Inžinirskega bataljona 31. divizije«.
Mnogo udeležencev je prejelo zlate, srebrne in bro-
naste značke, nekaj pa tudi posebno plaketo za deseti
vzpon. Lahko zapišemo, da planinci iz Savinjske in
celjskega območja hodimo na Stol. Snežnik, Porezen,
. Blegoš, medtem ko planinci ostalih delov Slovenije
redko zahajajo na pohod legendarnega Pohorskega
bataljona, po poteh bolnišnice Celje.
Pokrovitelja letošnjega pohoda sta bila Eta in Avto-
prevoz Tolmin TOZD transport Cerkno, kot smo lahko
prebrali na zastavicah, ki so varno kazale pot v zasne-
ženi in megleni pokrajini.
Š. J.
Memorlal Joška Letnarja
Planinsko društvo Luče prireja V nedeljo, 31.
marca 1985 ob 9. uri tradicionalno smučarsko tekmo-
vanje za memorial Joška Letnarja na Loki pod
Raduho. Društva naj pošljejo prijave ekip PD Luče,
tekmovalci pa se bodo zbrali v soboto popoldne, 30.
marca v oskrbovalni koči na Loki, kjer bo žrebanje
startnih številk.
Bodo letošnje počitnice res za vsak žep?
Uspela predstavitev cenejših programov letovanj TTG in Arenaturista v Celju
Ni enostavno odgovoriti
na vprašanje kje in kako bo
preživelo počitnice približ-
no šest milijonov zaposle-
nih Jugoslovanov, pa ne le
zaradi astronomskih cen v
hotelih, temveč tudi zato,
ker naše turistične organi-
zacije večino svojih zmog-
ljivosti prodajajo na tuje.
Največkrat v preteklih le-
tih je bil domači gost le gasi-
lec, ki naj bi reševal sezono
zaradi slabšega obiska tuj-
cev, letos pa po predvideva-
njih ne bo imel niti te nehva-
ležne naloge, saj prodaja na
tujem dobro teče. Med redki-
mi izjemami, če govorimo o
večjih domačih turističnih
organizacijah, ki nekaj dajo
tudi na domačega gosta, je
delovna organizacija Arena-
turist iz Pule, ki je skupno z
našo agencijo TTG, vključe-
ni pa so tudi Kompas, Emo-
na-Globtour, Golfturist in
Alpetour, že tretjo sezono za-
pored pripravila Počitnice za
vsak žep.
Arenaturist je velika de-
lovna organizacija, ki zdru-
žuje 15 hotelov in 10 kampov
in ki ima v hotelih na voljo
približno 8 tisoč postelj. Pri-
bližno 10 odstotkov teh
zmogljivosti, kar sicer še ve-
dno ni veliko, a vseeno več
kotv nekaterih drugih orga-
nizacijah, bo tudi letos na-
menila domačemu gostu.
Počitnice za vsak žep, v pa-
ket pa je poleg bivanja v
enem izmed hotelov
vključen tudi prevoz, bodo
veljale od 10.600 din dalje,
brez prevoza pa 9.300 din in
več, odvisno od časa letova-
nja. Najvišje cene bodo seve-
da v glavni sezoni, ko bo za
7-dnevni paket (polpenzion s
prevozom) potrebno plačati
med 12.000 in 12.500 din.
V primerjavo: pri zasebni-
kih v tem delu istrske riviere
bo potrebno dnevno odšteti
1500 dinarjev. Velja tudi po-
udariti, da so v kampih od
Meduhna do Stoje zaradi
previsokih cen lani, letos ce-
ne povišali le za 30 od-
stotkov.
Svojo ponudbo bo DO Are-
naturist predstavila v devetih
slovenskih mestih (lani šestih i
predlani štirih), ter ob tiskov-
nih konferencah pripravila tu-
di družabne večere. Letošnji
odziv je bil v Celju na obeh
predstavitvah dober, predstav-
niki puljske delovne organiza-
cije pa so na ta način dobili
tudi mnenja o tem, kaj naši
gostje mislijo o njih in njihovih'
uslugah in kaj bi morali, gleda-
V Arenaturistu bodo za svo-
jo turistično propagando le-
tos porabili 55 milijonov di-
narjev, kar je trikrat več kot
lani. Poleg predstavitev svo-
jih zmogljivosti, povsod nam-
reč delijo propagandni mate-
rial, vrtijo filme in prirejajo
družabne večere, je njihov
sozd Istra Jadran prisoten tu-
di na štiriindvajseth sejmih
doma in v tujini.
no v razvojnem smislu, še na-
rediti. Takšen način poslova-
nja je vreden hvale predvsem
zato, ker Arenaturistu vsaj po-
lovico zmogljivosti, ki jih po-
nujajo Jugoslovanu, ne bi bilo
težko prodati na tuje. pa zato,
ker hkrati tudi pravočasno ob-
vestijo našega gosta o mož-
nostih letovanja.
Sistem takšne prodaje je v
tujini sicer že znan, pri nas pa
si bo moral po zgledu Istranov
še utreti pot. Geslo te delovne
organizacije je: veliko gostov,
nizke cene, dobri rezultati. Pri-
znati sicer moramo, da zaradi
padanja realnih osebnih do-
hodkov in s tem kupne moči
tudi te cene niso sprejemljive
za prav vsak žep, ali pa so mor-
da to cene nekje na robu žepa.
vendar, če jih primerjamo z ne-
ko delovno organizacijo, kjer
naj bi delavec za 10 dni bivanja
v kamp prikolici plačal 9.000
din, so vseeno sprejemljive.
Ob tem je treba ponovno po-
udariti, da hotelsko turistične
organizacije niso socialne usta-
nove. Po besedah generalnega
direktorja Arenaturist Vladi-
mirja Damaške, bi bilo kredi-
tiranje počitnic danes dobro-
došlo, če že ne nuja, vendar oni
tega ne morejo prevzeti. Turi-
stu bi lahko na tak način s po-
močjo sredstev iz lastne aku-
mulacije pomagale turistične
agencije, ali pa delovne organi-
zacije kjer je zaposlen.
In kakšen je odziv na Celj-
skem? Po lanskem in letoš-
njem obisku sodeč, dober,
vendar kljub temu, da so bile
Počitnice za vsak žep lani
kmalu razprodane, še vedno
premajhen. Predvsem to velja
za nekatere organizacije, ki ni-
majo dovolj, ali sploh nimajo
lastnih počitniških zmogljivo-
sti (izjema so Zdravstveni cen-
ter Celje, Toper, Gorenje, Lis-
ca in še nekateri...) in kjer bi
morali pravočasno poskrbeti
za svojega delavca. Pri tem ne
gre le za vprašanje neorganizi-
ranosti, premalo je tudi zani-
manja za združevanje sredstev,
saj Arenaturist išče možnosti
za skupna sovlaganja v izgrad-
njo počitniških zmogljivosti za
sindikalni turizem.
RADO PANTELIČ
S Petkovim mozaikom
na piknik v Logarsko dolino
Med 111 pravilnimi odgovori, ki so prispeli v naše uredniš-
tvo na vprašanje v predzadnji številki Novega tednika, je bil
žreb naklonjen MARJANU BREZNIKU iz Celja, ki mu ZŠAM
Celje poklanja 2 sedeža na avtobusu, ki nas bo popeljal na
veseli izlet.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
28. MAREC 1985
Večja proizvodnja
Ifljuh težjim pogojem
y KK Šentjur Izgulia v Transportu
v Kmetijskem kombinatu
v Šentjurju so lani poslova-
li v težjih pogojih kot prejš-
nja leta, saj so morali kar 33
odstotkov od ustvarjenega
dohodka nameniti za obre-
sti, stroški za repromaterial
pa so narasli bolj kot cene
kmetijskih pridelkov.
Kljub temu so, razen te-
meljne organizacije Tran-
sport, vse poslovale brez iz-
gub. Zabeležili pa so po-
večan obseg proizvodnje, na
kar so vplivali poleg lastnega
znanja in dela tudi tržni po-
goji in dobra letina.
V lastni proizvodnji so
imeli največ težav pri pitanju
govedi, kar so reševali z
zmanjšanjem staleža, za bolj-
šo prodajo pa so se dogovori-
li, da bo živino izvažala Klav-
nica. V tej temeljni organiza-
ciji se je povečal odkup telet,
prodali so več govejega mesa
kot so načrtovali in izdelali
več mesnih izdelkov. Raz-
mere so se sicer izboljšale,
vendar pa se lahko ob po-
slabšanju položaja mesne in-
dustrije spet zaostrijo. Zato
bodo morali še naprej skrbe-
ti za odpravo nestrokovnega
dela, krepitev discipline in
dopolnitev sistema nagraje-
vanja po delu. Njihov načrt
pa je, da prevzamejo glavno
vlogo v preskrbi trgovske
mreže Merx z mesom in me-
snimi izdelki.
V temeljni organizaciji
Kooperantov je bil večji od
načrtovanega odkup pitan-
cev, telet, prašičev, mleka in
zelja, vendar pa bodo morali
letos vložiti velike napore,
da ob koncu leta ne bodo
imeli izgube. V Transportu,
kjer je izguba prisotna že vr-
sto let, pa v tem času pri-
pravljajo program sanacije
in hkrati menijo, da naj bi
ostali organizirani v eni te-
meljni organizaciji. Kovinar-
ska dejavnost pa naj bi imela
status stranske dejavnosti.
Ukrepi pa bodo morali pred-
vsem izboljšati organizacijo
dela in okrepiti materialno
osnovo, kar so tudi glavni
vzroki za izgubo. T. C.
NažagalI več
lesa
v delovni organizaciji
Gorenje Glin Nazarje v
prvih dveh mesecih le-
tošnjega leta sicer niso
dosegli planiranih na-
log, a kljub temu ocenju-
jejo, da so rezultati za ta
letni čas zelo dobri, v
tozdu Žagarstvo pa ob
upoštevanju zelo neugo-
dnih vremenskih razmer
celo rekordni.
Oskrba z lesom je bila
namreč v prvih dveh me-
secih zaradi hudega mra-
za precej motena. Kljub
temu so v februarju že
presegli dvanajstino let-
nega plana, kar sicer v
tem času ni običajno.
Razžagali so skoraj 3 tisoč
kubičnih metrov več lesa
kot v enakem lanskem
obdobju, izdelali pa so tu-
di za 3 tisoč kvadratnih
metrov več masivnih
oblog.
Temu primerni so tudi
finančni rezultati, saj so s
prodajo izdelkov v fe-
bruarju iztržili sto milijo-
nov dinarjev, v istem ob-
dobju lani pa le 47.
R.PANTELIČ
V Hmezadu bodo dobršen del
kmetijsifih proizvodov izvozili
Pridelek hmelja naj bi znašal 3358 ton
v sozdu Hmezad naj bi le-
tos povečali obseg proiz-
vodnje za tri odstotke in to
ob enakih proizvodnih
zmogljivostih kot lansko le-
to. Povečanje proizvodnje
bo, kot zatrjujejo, predvsem
odraz boljše izkoriščenosti
obstoječih zmogljivosti.
Osnovna kmetijska proiz-
vodnja in predelava naj bi se
povečali za štiri odstotke.
Načrtujejo, da bo pridelek
hmelja znašal 3358 ton, pše-
nice 2751 ton, zelja 2567 ton,
gob 331 ton, namiznih jabolk
4768 ton ter meda in mede-
nih izdelkov 210 ton. Mleka
naj bi pridelali 37,5 milijona
litrov, vzrediti pa namerava-
jo 6810 ton govedi, 969 ton
prašičev ter 13.868 ton broj-
lerjev. Načrtujejo tudi 11 mi-
lijonov 400.000 en dan starih
piščancev, 16 milijonov
400.000 valilnih ter 57,5 mili-
jona konzumnih jajc ter 55
ton rib. Med letošnjimi načr-
ti velja omeniti to, da bo mle-
karna predelala 49 milijonov
litrov mleka, predelali bodo
4200 ton svežega mesa, 3018
ton mesnih proizvodov ter
8020 ton perutnine.
Izvoz bo letos predstavljal
devet odstotkov celotnega
prihodka in bo znašal 17,5
milijona dolarjev ali šest
najst odstotkov več kot lani,
Izvozili bodo nekaj manj kot
3000 ton hmelja, 615 ton sa-
dja, 1166 ton govejega mesa,
1300 ton mesa brojlerjev,
enajst milijonov valilnih jajc
ter 600 ton plastičnih cevi.
Od turizma si obetajo milj.
jon 400.000 dolarjev. Raču-
najo, da bo znašala razpola-
galna pravica od uvoza pet-
deset odstotkov, oziroma de-
set odstotkov več kot v letu
1984. Za mineralna gnojila in
zaščitna sredstva bo treba
združevati le polovico deviz-
nih sredstev, ostalo polovico
pa bodo prispevale tovarne
umetnih gnojil in zaščitnih
sredstev, ki bodo devize do-
bile od republik. Za uvoz so-
je in ribje moke bo v prime-
ru, da bodo poravnali vse
družbene obveznosti, možen
nakup deviz pri Narodni
banki in to do polovice vred-
nosti uvoza.
JANEZ VEDENIK
Neobdelanih zemljišč skoraj ni
v ravninskem delu žalske občine ni neobdelanih kmetij-
skih zemljišč, čeprav je res, da bi z večjo intenzivnostjo
obdelave že marsikje lahko povečali pridelke.
V obrobju doline so nekatere površine slabše obdelane in
neizkoriščene zaradi strme lege, ostarelosti lastnikov in neu-
rejenih lastninskih odnosov. Na takšnih površinah si
pospeševalna služba Kmetijske zadruge Savinjska dohna
prizadeva urediti intenzivne pašnike.
J.V.
Kmetijstvo (spet) izgublja tla pod nogami
Območni posvet o kmetijski zakonodaji: živinoreja je v resni krizi
Na območnem posvetu v Celju so pri svežnju kmetijske
zakonodaje sicer potrdili glavne usmeritve, pri tem pa
navrgli številne pripombe. Najpogostejše so se nanašale
na status kmeta, za katerega opredelitev ni dovolj le doho-
dek, ampak osebno delo, intenzivna pridelava in prireja
ter tržnost; da je treba iskati status kmeta le na kmetij-
skih in gozdnih površinah; da dve kategoriji kmetij, hri-
bovske in nižinske, za slovensko razgibanost zemljišč
nista dovolj; da pri zložbah niso dorečeni postopki, flnan-
ciranje in izvedba s sankcijami; da kmetijci ne verjamejo,
kako bodo občinski upravni organi uspešnejši od organov.
kmetijskih zemljiških skupnosti (na primer pri zložbah). j
Bilo je še veliko drugih
pripomb, ki jih bodo po be-
sedah predsednika republiš-
kega komiteja za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano Mi-
lana Kneževiča, upoštevali
do konca javne razprave, ki
se je ta teden praktično zače-
la po vseh občinah in krajev-
nih skupnostih, še najbolj
organizirano v okviru Socia-
hstične zveze oziroma njenih
svetov in sekcij.
Celjski posvet je potrdil,
da je kmetijstvo, zlasti živi-
noreja v veliki krizi, ki ima
lahko nepopravljive posledi-
ce, če tega v družbi ne bomo
prav in takoj dojeli. Ta boja-
zen je na Celjskem toliko ve-
čja, ker smo \ zadnjih letih v
pridelavi in prireji zelo na-
predovali. To se še posebej
pozna v mlečni pridelavi,
kjer smo po rasti proizvod-
nje vodilno območje v Slove-
niji, hkrati pa ima to obmo-
čje izrazit živinorejski
značaj.
Delovne organizcije kme-
tijstva, vključene v sozdih
Hmezad in Merx, so veliko
vložile v večjo prirejo mesa
in pridelavo mleka, sedaj pa
se ob cenovnih disparitetah
ukvarjajo iz dneva v dan z
večjimi izgubami in prav re-
sno razmišljajo o zmanjševa-
nju prireje ali celo o opušča-
nju nekaterih proizvodenj v
kmetijstvu. Res je, da so še
rezerve v večji pridelavi, ve-
čjih pridelkih na hektar, v te-
hnologiji in predvsem v or-
ganiziranosti, toda drži tudi.
Kmetijski kombinat soz-
da Hmezad v Šmarju pri
Jelšah resno razmišlja o
zmanjševanju prireje mesa.
Naložbe v plemenske svinje
in sploh prirejo svinjskega
mesa, s katerimi je celjsko
območje tudi sicer izjemno
deficitarno, dajejo ob seda-
jih cenovnih nesorazmerjih
izgubo, namesto dohodka.
da so kmetijske organizacije
znotraj svojih sozdov in dru-
gače že postrgale ves denar,
ve pa se, da brez denarja ni
muzike, še najmanj kmetij-
ske. Cena kapitala in cene
vhodnih materialov pri pri-
delavi in prireji v kmetijstvu
so to panogo postavile hitre-
je in v slabše razn.ere gospo-
darjenja kot ostale.
Zavedajoč se realnega sta-
nja našega gospodarstva,
kjer tudi kmetijstvo ni imu-
no za vkalkuliranje slabega
in manj storilnega dela ter
slabših hektarskih pridelkov
na enoto kmetijske površine
v ceno končnega pridelka,
pa je treba vendarle ugotovi-
ti, da kmetijstvo kot panoga
ni slab gospodar, zlasti če
primerjamo njegovo gospo-
darnost in storilnost z ostali-
mi panogami, na primer in-
dustrijo, s katere problemi
smo včasih morda pfeveč
»obsedeni«.
Kako bomo obvladovali v
prihodnje ceno kapitala in
O dragem mleku z druž-
benih farm pa le toliko, da
so nam še kako potrebne,
kajti v zimskem obdobju je
delež »družbenega« mleka v
porabi 30-odstoten, v polet-
ju pa še vedno 18-odstoten
in prav zaradi sezonskih ni-
hanj so družbene farme za
pridelavo mleka potrebne.
Razmišljati kaže raje o tem,
kako jih oziroma njihov do-
hodek razbremenjevati, da
mleko iz družbenih farm ne
bo bistveno dražje od ko-
operantskega.
vhodnih materialov v kme-
tijski pridelavi in prireji? Ali
spet s kompenzacijami in to
večjimi, ali z večjim regresi-
ranjem, na primer, gnojil, ali
z delnim sproščanjem še »so-
cialnih« cen pri socialno po-
membnejših živilskih proiz-
vodih? Na vsa ta vprašanja
seveda na celjskem posvetu
prejšnji teden ni bilo odgo-
vorov, potrebno pa jih bo
poiskati tudi v javni razpra-
vi. Povsem jasno pa je, da
kmetijska kriza ni samo
kmetijska, niti je ne more
uspešno, razrešiti zgolj kme-
tijstvo. Če pademo na izpitu
zrelosti za nadalnji razvoj
kmetijstva, še prej pa ustavi-
mo slabšanje in upadanje
pridelave in prireje, zlasti ži-
vinoreje, ki je na Celjskem
paradna panoga, potem bo-
mo padli tudi na izpitu stabi-
lizacije našega gospodarstva.
MITJA UMNIK
Večja proizvodnja,
manj denarja
Odkup mleka se je lani v občini Laško povečal za
skoraj petino, za toliko se je povečala tudi proizvod-
nja jajc. Večje je tudi število živine za zakol, boljši so
rezultati pri vzreji kuncev na farmi v Rimskih Topli-
cah, nenazadnje pa so uspešni tudi pri izvozu.
Večja proizvodnja in tudi večji izvoz dajeta slabše
finančne rezultate. Lansko poslovno leto sta dva od
treh tozdov kmetijske zadruge Laško zaključila z
rdečimi številkami.
Kje so vzroki, kaj storiti, da bi bili rezultati boljši,
kakšne so možnosti za nadaljni razvoj kmetijstva na
posameznih območjih občine in kakšne so trenutne
ovire pri tem? Vse to so vprašanja na katera bodo
skušali odgovoriti na sekcijskih razpravah o kmetij-
stvu, ki jih bo organizirala občinska konferenca socia-
listične zveze v Laškem oziroma njen svet za kmetij-
stvo še to pomlad. Razprav bo več in bodo v razUčnih
krajevnih skupnostih, zaključile pa se bodo s sejo
sveta. Ugotovitve in zaključki sekcijskih razprav naj bi
bili osnova za izdelavo in konkretizacijo kmetijskih
načrtov za prihodnje srednjeročno obdobje in prav
tako za kratkoročne ukrepe, ki naj bi se uresničevali že
letos in v prihodnjem letu.
VVE
28. MAREC 1985
NOVI TEONIK - STRAN 11
Račka
v Celju ob tržnici je lokal
Račka z igralnimi avtomati.
Poglejmo noter. Skozi zave-
so cigaretnega dima zazna-
mo majhen prostor s pregla-
sno glasbo in pisano drušči-
no osnovno in srednješolcev,
ki se prerivajo ob avtomatih,
kadijo in psujejo. ker jim ne
gre tako kot bi želeli. Na tleh
je polno čikov, vmes tudi ka-
kšna šolska torba iz katere
kar veje znanje. S stene se
posmehuje napis »Mladolet-
nikom priporočamo obisk v
spremstvu staršev«, ki ga je
prebralo malo staršev in ima
enak učinek, kot če bi v go-
stilni napisali »Če ste vinje-
ni, vam priporočamo, da ne
pijete.«
Obiski so stalni in občasni.
Redni so sami mali genialci,
ki lahko ves prosti čas preži-
vijo ob »poučnem« strelja-
nju na razne vesoljce in pre-
tapljajo prihranke v žetone,
ki omogočajo spodpad z av-
tomati, ki pa so dobro pro-
gramirani na to, da so na
koncu oni zmagovalci. Lokal
je poln ne glede na uro, kot
da imajo vsi vsak dan šport-
ni dan.
Pustimo ob strani ali je de-
lovanje aparatov vedno takš-
no kot mora biti (tarifa je
ista), da so video igre res na
računalniški osnovi, a s pro-
grami, ki prav nič ne gubajo
možganske skorje, da je lo-
kal prenatrpan, daje sprotno
čiščenje nemogoče in da je
ventilacija nezadostna, ter
da mora večina uporabljati
priložnostni WC ob bližnjem
kiosku. Sprašujem pa se, če
je igralnica namenjena le
amortizaciji ali pa res dobri,
vzgojni in koristni zabavi šo-
larjev, ki se po več ur dnevno
dušijo v cigaretnem dimu, se
hitro učijo novih kletvic in
brskajo po žepu, za še kakš-
nim kovancem, ki bi jim dal
možnost, da obračunajo z
elektroniko, če le ne bi kro-
glica ušla in če ne bi...
No, pa saj je jutri nov dan.
Očitno je ta igralnica nova
kvaliteta na področju izven-
šolskega udejstvovanja, kajti
tisti, ki so ji dali »žegn« in
tisti, ki poklicno skrbijo za
mladino, so bih in verjetno
so prepričani, da je temu
tako.
Kdo naj bi se zganil? Otro-
ci verjetno ne. Starši imajo
najbrž drugačno predstavo o
tem, kam gre denar za jutra-
nji sendvič. Lastnik gotovo
dela po veljavnih predpisih
in (kot marsikdo) za čim ve-
čji dohodek. ZSMS, šole in
še kdo od pristojnih pa tako
m tako zapopadajo le »kom-
pleksne probleme« in se ne
morejo ukvarjati s takšnimi
malenkostmi, mar ne?
LJUBOMIR BRADIC,
Celje
Pripombe na
Mačko
Hotel Turška mačka v Ce-
lju je do nedavnega slovel
kot soliden lokal z dobro po-
strežbo in prijaznim oseb-
jem. Očitno so se razmere
spremenile, saj so postale
natakarice neprijazne, poleg
tega pa je na naročeno pijačo
treba precej dolgo čakati,
čeprav je lokal bolj prazen
kot poln. Čeprav sem reden
gost, se mi je že večkrat zgo-
dilo, da je natakarica tudi
moje dvakratno naročilo ig-
norirala. Če se bodo slabe
storitve in neprijaznost oseb-
ja še nadaljevale, bodo tudi
drugi gostje pričeli zahajati
drugam, hotel pa bo ob do-
ber glas.
ALBERT KOBALT
Celje
Kam z žetoni
v sredo, 13. marca 1985
sem, neobveščen o namera-
vanem zvišanju cen prevo-
zov z mestnim avtobusom,
kupil večjo količino rume-
nih žetonov na celjski avto-
busni postaji. Uslužbenka,
ki mi jih je prodala, me o
podražitvi ni obvestila. 15. 3.
1985 so stopili v veljavo mo-
dri žetoni po novi ceni, z ru-
menimi pa bi morali za vsa-
ko vožnjo doplačati 19 dinar-
jev. Ker so z drobižem vedno
težave, sem želel v soboto,
16. marca pri prodajalcu že-
tonov na celjski avtobusni
postaji zamenjati rumene že-
tone za m.odre in plačati ra-
zliko. Možakar me je zavrnil,
da to ni mogoče in mi sveto-
val, naj razliko plačujem pri
vsaki vožnji posebej.
Menim, da bi bila na sploš-
no zamenjava starih žetonov
z novimi z doplačilom razli-
ke koristna za celjski Izlet-
nik: šoferji avtobusov bi
imeli manj dela s kontrolo
voznine. manj dela pa bi
imeli tudi zaposleni, ki vsa-
kodnevno preštevajo vsebi-
no avtobusnih »blagajn«.
Sam pa bi imel manj skrbi
glede drobiža, saj se z mest-
nim avtobusom prevažam na
delo vsak dan.
Ta droben koristni predlog
pa opozarja še na nekaj dru-
gega: celjski Izletnik je ne-
sposoben, da bi s takšnimi
racionalizacijami svojega de-
la zmanjševal svoje stroške.^
Najlažje je vsakih nekaj me-
secev povišati cene. Kako
dolgo bo šlo s takšnim nači-
nom pa je vprašanje.
Prevoz z osebnim avtomo-
bilom je na krajših relacijah
že danes cenejši od javnega
prevoza. Bliža se poletje in
marsikomu se bo bolj
splačalo kupiti kolo, s kate-
rim se bo prevažal v službo,
saj se bo investicija pri takš-
nih cenah prevoza povrnila
že v treh do štirih mesecih.
GORAZD TRATNIK,
Celje
Banka prijaznih
v NT sem prebrala pismo
o »prijaznosti« uslužbenik
Jugobanke na Titovi cesti v
Celju. Sama imam drugačne
izkušnje, zato naj zapišem,
da si te uslužbenke res zaslu-
žijo, da jim rečemo banka
prijaznih ljudi. Oba z možem
imava pri njih pokojnine, v
to banko prihajava odkar ob-
staja, kadar je bilo potrebno
• sva tudi telefonirala v Ljub-
ljano, nikoli doslej pa ni od
naju nihče zahteval povrači-
la stroškov telefona. Čudim
se piscu omenjenega pisma,
kaj vse naj bi doživel v Jugo-
banki.
MARIJA PETELINEK,
Celje
Pomoč na cesti
S svojim vozilom Volkwa-
gen sem ostal 7. januarja le-
tos zvečer v okvari na cesti.
Bil je zelo hud mraz, v avtu
pa sem imel družino s 4-let-
nim otrokom. Ko sem zunaj
nemo zrl v zadnji del odprte-
ga vozila, so vozniki, ne me-
neč se, zakaj stojim na odse-
ku ceste Celje-Vojnik nemo-
teno vozili mimo in nihče m.i
ni nudil pomoči. Slednjič se
je zaustavilo osebno vozilo
Zastava 124, iz katerega je iz-
stopil neznanec in me vpra-
šal, če potrebujem pomoč.
Že po petnajst do dvajset mi-
nutah je pričel motor obrato-
vati, med popravilom pa sta
se v popravljalčevem avto-
mobilu grela žena in otrok.
Medtem ko je trajalo po-
pravilo, sva se z neznanim o
marsičem pogovarjala. Po-
vedal je, da je zaposlen v
celjskem Remontu, da dela v
avtoparku in da ima še nekaj
dodatnih del kot predsednik
sindikata. Na vprašanje, ko-
liko sem dolžan za popravilo,
mi je kratko odgovoril, da
nič in dodal: »Danes na cesti
pomagam jaz vam, drugič
boste vi meni.« Žal se to naj-
brž ne bo zgodilo, ker se na
avtomobil premalo spoz-
nam. Neznancu se želim jav-
no zahvaliti za pomoč, ki mi
jo je nudil kljub izredno hudi
zimi, izvedel pa bi rad tudi
njegov naslov.
Naj povem še, da so se
med tem mimo mene vozili
tudi znanci, pa zaradi hude-
ga mraza nihče ni hotel usta-
viti, kaj šele pomagati. Pri-
mer, ki sem ga opisal, je do-
kaz, da na cesti v največjem
obupu nisi sam in da pri nas
še živijo dobri ljudje.
LOJZE HVARI,
Celje
Hvala Tovarni
nogavic
že zdavnaj so minili novo-
letni prazniki, pred kratkim
tudi praznik žensk. To so da-
tumi, ko se večina delovnih
organizacij spomni svojih
upokojencev. Med njimi je
tudi Tovarna nogavic Polze-
la. Ob novem letu in ob 8.
marcu niso pozabili na nas.
Poslali so nam čestitke in
praktična darila - nogavice.
Lep je občutek, da si nekje
zapisan, da vedo zate in daje
prisotna zavest, da je v mo-
gočno tovarno, kot je ta vkle-
san tudi tvoj kamenček tru-
da in prizadevanja.
V imenu vseh upokojen-
cev še enkrat hvala.
POSEDEL,
Polzela
Hvala zdravilišču
Januarja so delavci laške-
ga Zdravilišča povabili svoje
upokojence na družaben
večer in tovariško srečanje.
Bili smo zelo prijazno spreje-
ti in pogoščeni. Žal vsi niso
mogli priti, tudi zaradi bolez-
ni in mrzlih januarskih dni.
Vsi pa so dobili izkaznice za
brezplačno kopanje v baze-
nu, kar zlasti revmatičnim,
bolnikom veliko pomeni.
V začetku marca, po za-
ključnem računu, smo bili
upokojenci še obdarjeni z
denarnim darilom, ženskam
pa so čestitali za 8. marec. Za
vso pozornost se članom te-
ga kolektiva upokojenci
prav lepo zahvaljujemo.
A. B. Laško
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Ponedeljek, 1. aprila ob 10. uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV
BLAGOR. Zaključena predstava za Srednjo šolo za trgovinsko
dejavnost.
Torek, 2. aprila ob 17. uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV
BLAGOR. Za abonma IV. šolski in izven.
Sreda. 3. in četrtek, 4. aprila: Du.šan Dolamič: OSKAR IN
MORSKA DEKLICA. Snemanje za RTV Ljubljana.
Dom kulture Slovenske Konjice
v domu kulture bo v nedeljo, 31. marca ob 18. uri predstava
Slovenskega lj'udskega gledališča iz Celja. Uprizoril bodo delo
Milana Jesiha Pravopisna komisija.
Dom kulture Titovo Velenje
v domu kulture bo v soboto, 30. marca ob 18. in 20. uri
koncert narodnozabavnega ansambla Henček, v programu pa
bo sodeloval tudi Toni Gašperič.
v nedeljo, 31. marca ob 17. uri pa bo v domu kulture Amater-
sko gledališče Titovo Velenje uprizorilo komedijo Renea de
Obaldia Veter v vejah Sasafrasa.
V avli doma kulture je odprta razstava Tomislava Peterneka,
ki se predstavlja z reportažno fotografijo.
Kinodvorana Dobrna
Gledališka skupina Anton Bezenšek iz Frankolovega bo v
petek, 29. marca ob 19. uri gostovala na Dobrni. Uprizorili
bodo komedijo Marjana Marinca Ad acta.
Zdravilišče Dobrna
v soboto, 30. marca bo ob 17.30 uri v dvorani Zdraviliškega
doma koncert Mešanega pevskega zbora France Prešeren iz
Celja.
v avli hotela Dobrna je odprta razstava slikarja Staneta
Petroviča, ki razstavlja platna in grafike ter kiparja Ivana
Dvoržaka iz Maribora, ki razstavlja male plastike iz brona.
Razstava je posvečena tednu invalidov in je prodajnega
značaja, odprta pa bo do 5. aprila.
Kulturni dom Griže
v kulturnem domu bo danes ob 11.30 uri predstava Teatra
mladih. Griže. Za osnovno šolo Petrovče bodo uprizorili musi-
cal Eve Janikovosky Le po kom se vrgel je ta otrok.
Razstavni salon Rogaška Slatina
Jutri zvečer ob 19.30 uri bodo v razstavnem salonu odprli
razstavo originalnih gobelinov Zore in Mirka Adlešič. Ob otvo-
ritvi bo koncert flautistke Snežane Bosotina in pianistke Kata-
rine Inkof. Razstava gobelinov bo odprta do 24. aprila.
Kulturni dom Šmarje
v kulturnem domubo 2. aprila ob 16.30 in 19.30 uri gostovalo
Prešernovo gledališče iz Kranja. Uprizorili bodo delo Alenke
Goljevšček Zelena je moja dolina, predstavi bosta za abonma
in izven.
Dom kulture Šentjur
v domu kulture bo jutri ob 19. uri predstava gostujoče
dramske skupine kulturnega društva Anton Aškerc iz Šmarja.
Uprizorili bodo delo Alenke Goljevšček Pod Prešernovo
glavo.
Zadružni dom Ljubečna
v nedeljo, 31. marca bo ob 15. uri v zadružnem domu gosto-
vala gledališka skupina kulturno umetniškega društva Pivo-
varne Laško. Predstavil se bodo z Linhartovo komedijo Župa-
nova Micka v režiji Ljerke Belak. Vstopnice bodo prodajali uro
pred predstavo.
Galerija Šoštanj
v galeriji Društva šaleških likovnikov se bodo danes ob 18.
uri predstavili s svojimi deli študentje Akademije za likovno
umetnost. Ob otvoritvi se bo v kulturnem programu predstavil
Janez Sterkuš iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu s Svetlečim
Gašperjem po Prežihovi noveli. Razstava bo odprta do 9. aprila
vsak torek, četrtek in soboto od 15. do 18. ure.
Zavod Golovec je odprl asfaltno ploščad za
tenis. Igralni čas je od 9. do 18. ure, v glavni
prireditveni dvorani pa od 8. do 14. ure. Za obe
igrišči je rezervacija pri varnostniku na telefon
33-098.   Savna  obratuje:  v  ponedeljek  od
15.-21. ure, za ženske, ostale dneve od 15. do
21. ure, mešano. Ob sobotah in nedeljah je
savna odprta od 14. do 20. ure.
Bazen odprt vsak dan od 7.30 do 19.30 ure. Ob
sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure.
Temperatura vode: mali bazen 30 °C, veliki
bazen 27 °C, temperatura zraka 30 °C.
Avtosejem rabljenih aN^tomobilov vsako soboto
od 8. do 12. ure.
Danes ob 18. uri, zanimiva tekma v malem
nogometu med Zlato selekcijo in Postajo milice
Celje. Nastopajo znani slovenski športniki, ple-
sna skupina Krik, Tof, Rifie in drugi.
3. sejem kooperacije od 2. do 5. aprila, od 9. do
17. ure. Vabljeni!
Jože Vurcer'
KOZJANSK01944
Oris narodnoosvobodilnega boja in delovanja organov ljudske
oblasti na osvobojenem ozemlju Kozjanskega v letu 1^44

Teror okupatorja je zasekal globoke
rane v socialno strukturo prebivalstva.
Odseki za socialno skrbstvo, za zdrav-
stvo in organizacija RK so s svojimi
omejenimi možnostmi lajšale težave.
Odsek za socialno skrbstvo je skrbel
za osirotelo deco, za socialno šibke,
ostarele, prizadete ob okupatorskih
vdorih na osvobojeno ozemlje in za
taboriščnike v koncentracijskih tabo-
riščih in taboriščih izgnancev v rajh.
Odsek za zdravstvo je organiziral
osnovno zdravstveno zaščito za civilno
prebivalstvo v povezavi z zdravstvom
kozjanskega vojnega področja. Odbori
RK vodijo številne nabiralne akcije za
preskrbo enot, ranjencev, socialno
ogroženih, za izgnance in internirance.
V članstvu organizacije RK je bilo or-
ganiziranih okrog 1540 oseb. včlanje-
nih v 40 krajevnih organizacij RK, ki
jih je vodil okrožni odbor RK Kozje.
Predsednik OK RK je bil Karel Šter-
ban, ki je bil tudi okrožni refcVent za
socialno skrbstvo.
Zaščito javnega reda in varnosti ter
nemoten razvoj ljudske oblasti je zago-
tavljala NZ (Narodna zaščita). Oboro-
žene skupine zaščitnikov so zagotav-
ljale javni red in mir in imele široko
področje delovanja. NZ je organizirala
varnostno-obveščevalno službo in bila
nosilec obrambe osvobojenega ozem-
lja pred vdori manjših roparskih tolp
nemške vojske in ustašev. Sodelovala
je s Kozjanskim odredom, komando
kozjanskega vojnega področja in ko-
mandami mest. S svojimi patruljami je
nadzirala teren. Aretirala je sumljive,
iskala dezerterje in skrivače, nadzoro-
vala gibanje prebivalstva in izdajala
dovohlnice za gibanje po okrožju.
Okrožni načelnik NZ je bil Ivan Agrež-
Brko.
Odsek za informiranje in propagan-
do je skrbel za obveščanje prebival-
stva, o vojaško-političnem položaju
doma in po svetu, popularizaciji idej
narodnoosvobodilnega boja, organizi-
ral mitinge, predavanja, kulturna
srečanja, pevske zbore, gledališke sku-
pine. Izdajal je »literaturo« - partizan-
ski tisk. Za zadovoljevanje osnovnih
potreb velikega kozjanskega področja
po svobodni, slovenski pisani besedi
sta 1944. leta delovali na Kozjanskem
dve ilegalni tiskarni - tehniki. TEKO -
Tehnika Kozjanskega odreda, od av-
gusta 1944 Tehnika France Prešeren in
Tehnika Anton Aškerc.
Tehnika France Prešeren je 1944. le-
ta delovala v skrivnem bunkerju med
Pustimi Ložicami in Stranjami nad
Zajselami. V njej je delalo 12 ljudi.
Imeli so tri radijske aparate, tri pisalne
stroje, dva rotacijska stroja in en ciklo-
stil. Prvi vodja tehnike je bil Ivan Lu-
skar-Dušan nato Vida Cimerman-Ta-
nja. Tiskali so: Radio poročila in Radio
vestnik. Borbena Slovenka, Od Savi-
nje do Sotle, Slovenski vestnik. Volil-
ni vestnik, razne brošure, letake in raz-
ne formularje. Oktobra 1944 je nad'
Jurkloštrom v gozdu Tajna začela de-
lovati tehnika Anton Aškerc. Vodil jo
je Albert Kisovec-Cigo, za njim Emil
Šentjurc-Hari. Izdajala je Radijski
vestnik ter Novi čas.
Odsek za prosveto z oddelkoma za
šolstvo in za ljudsko prosveto in kultu-
ro je organiziral osnovno šolstvo in
kulturno dejavnost na osvobojenem
ozemlju. Načelnik prosvetnega oddel-
ka in okrožni šolski nadzornik Janko
Regvart je s pomočjo KNOO v skladu
z materialnimi in kadrovskimi mož-
nostmi ter po željah staršev organiziral
osnovne šole. Šolska obveznost je ve-
ljala za otroke od 7. do 15. leta starosti.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
i«.
Premočen pomladni šopj
Tudi dež ni uničil dobre volje na 13. izletu 100 kmečkih žensk na morje
Pa smo opravili tudi s trinajstim izletom in to
morda celo bolj uspešno, kot s katerim drugim prej.
Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, to ni motilo
prijetnega vzdušja, ki se je ustvarilo že na Izletnikovi
avtobusni postaji ter se nato stopnjevalo med vožnjo,
pa v Lipici, v gostišču Tomi v Portorožu in seveda
doseglo vrhunec zvečer v rovinjskeni hotelu Mon-
tauro na družabnem večeru. Tako smo uspešno preg-
nali sicer bojda nesrečno trinajstico, ki je zdaj že za
nami.
Med dvodnevnim izletom
je bilo premnogo srečanj, po-
govorov, razmišljanj, šal, pe-
smi, ob povratku pa tudi ne-
kaj žalosti. Pavla Zmrzlak iz
Marija Reke, ki plete izre-
dno lepe dekorativne minia-
turne koške in košarice, je
kar odkrito povedala: »Če bi
lahko šla še enkrat zraven, bi
koškov in košaric napletla za
vsakega udeleženca izleta!«
Fanika Antloga iz Ložnice
pri Žalcu je s topUno v očeh
pripovedovala: »Lani sem
imela, zlato poroko, letos
izlet. Žal se oboje ne bo več
ponovilo.« Hedvika Cizej z
Ljubečne se ni mogla naču-
diti, kje zmoremo toliko do-
bre volje in veselja »za nas
kmečke ženske«? Najstarej-
ša Marija Tacar iz Drobin-
skega pa je zmajevala z glavo
in otožno tarnala: »Zakaj ni-
mamo tako prijetnih dni vsaj
dvakrat v letu in bi se nas
hitreje več zvrstilo ter bi bilo
manj negodovanja tudi do
vas organizatorjev. Sem pa
prepričana, da delate pošte-
no v želji, slej ko prej ustreči
vsaki kmečki ženski.«
»Da je morje slano so mi
pripovedovali drugi! Da pa
je res, sem zdaj sama posku-
sila na Crvenem otoku,« je
ob obali, ko je gledala v veli-
ko lužo, bolj zase kot za dru-
ge ugotavljala Ana Šelekar
iz Imena. Ko smo hodili po
starem delu Rovinja, po oz-
kih idiličnih ulicah vse do
cerkve sv. Eufemije smo pri-
šli tudi do prave istrske go-
stilne. »Naj vam ne bo nero-
dno prijatelji! Vsakemu dva
deci plačam jaz, kajti preve-
sela sem, da sem bila izžre-
bana, še bolj vesela pa sem,
da tako skrbite za nas, ki z
dežnikom ne moremo oko-
pavati krompirja,« je dodala
ena od izletnic.
Antonija Berdnik z Male-
ga vrha se je med hojo po
otoku sklonila, pobrala storž
in sramežljivo vprašala: »Ah
ga lahko poberem? Saj jih
imamo tudi doma, toda, ta je
z morja. Kako pravite? A od
pinije, da je. Upam, da si
bom zapomnila in v lep
okras mi bo.
Ko so prejemale številna
darila med vožnjo, so dekle-
ta samo spraševala, ali je to
možno in kdaj se nam bodo
oddolžile, če je to sploh
možno.
Večer v Montauru
Nekaj, minut po osmi
zvečer se je začelo razumlji-
vo da z Veselimi hmeljarji.
Mački so, ni kaj. Gledali smo
pod mize in videli ženske no-
ge, ki so se pozibavale v rit-
mu polke, valčka pa tudi »ro-
kenrola«. Program je pove-
zoval Janez Vedenik. Vse sta
pozdravila predstavnika po-
krovitelja Poslovne skup-
nosti Hmezad-Merx Lojze
Lilija in Vlado Črešnik, za
prijeten smeh je poskrbel
Celjski Poldek, mnoge je
navdušil s čarovnijami Peter
Pavlovič, posebe
pa je zaokrožil ni
okteta Studenčel
profesionalci st
kratek, vendar č
gram. Pripravili!
gradne igre in s
veliko plesa, tu
skozi vso dvorai
tujci imeli kaj v
sivem Rovinju,
času brez posel
tev. Ura pa je
Večerni izbor »naj«
Najstarejša udeleženka letošnjega izleta
letna Marija Tacar iz Drobinskega pri Slivni
bila tudi najlažja, saj ji je Libelina tehtnica
samo 43 kg! Marija Tacar je rodila tri otrok
min je dobila lepo darilo zlatarja Ivana Kragl
Najmlajša je bila Urška Zamernik iz Radi
Lučami v mozirski občini, ki je naštela
pomladi in prav za to pomlad dobila Elkroji
Največje število otrok, vsaka po 8, ima
Antloga iz Ložnice pri Žalcu in Rozalija L(
Vrha nad Laškim. Obe sta dobili uri MGi
Nazarje, da bosta z njima lahko »stare« oti
vnuke budili.
Največ nepreskrbljenih otrok, vsaka p<
imele Marija Lesjak (tudi najmlajša mati, r(
25 leti), Marija Murko in Ivica Stanko. Vsem'
prav gotovo prišle prav hranilne knjižice Lj
banke. Splošne banke Celje.
Rojstni dan na izletu ni imela nobena, p
nedeljo, 24. marca praznovala Ivanka Velički
rojstni dan jo bo spominjalo lepo darilo, ve
tarja Vilija Kragolnika iz Celja.
Frida Čavš je doma z
male kmetije na Vinskem
vrhu. »Tudi sama grem
prvič na morje. Ni bilo ni-
koli prej časa, saj veste,
dom, živali, pa otroci,« je
pol zase, pol za nas glasno
razmišljala. »Ampak bo-
do moji moški vse posto-
rili, da bo prav,« je še do-
dala, ko se je spomnila,
daje še najmlajši, 10-letni
sin ob slovesu rekel: »Ma-
mi, ni problema!«
Uvodni pozdrav predstavnikov pokrovitelji
skupnosti Hmezad - Merx Lojze Lilija (destu
Črešnik. .
Pri pripravi in
izvedbi izleta so
MtfeiovaU;
Poslovna skupnost Hme-
zad - Merx,
Izletnik,
Toper,
Sindikat delavcev, zapo-
slenih pri zasebnih obrt-
nikih, Celje,
Libela,
Lesnina,
LB Splošna banka Celje,
Cinkarna,
Steklar,
Savinjski magazin Žalec,
Elkroj Mozirje,
MGA Gorenje Nazarje,
Semenarna,
Janko Melanšek Žalec,
Ivan Kragl Žalec,
Vrtnarstvo Medlog,
Vili Kragolnik Celje
V prelepi Lipici smo se prvič nekoliko bolj poveselili, ženske pa so
zavile še v tamkajšnjo trgovinico s spominki, si ogledale prikaz dresur-
nega jahanja in hleve slovite lipiške kobilarne.
Ne brez vzroka se vsako leto ustavimo v izrednem gostišču Tomi v
Portorožu.Ekipa na sliki je resnično ekspresno postregla 140 gostov, ki
so obljubili, da se bodo še kdaj vrnili.
Ženske so se razveselile tudi posebnega darila - vsaka je namreč dobila
za spomin na iziet tudi umetniško sliko. Tako so bile letošnje izletnice
prve vesele naše nove akcije - umetnost v kmečke domove.
Najprej so se člani okteta Studenček predstavili v črnih oblekah in
»resno« zapeli, potem pa dodali nastop z venčkom narodnih, ki je
dodobra ogrel vse.
Na Crvenem otoku smo doživeli vsakoletni test slanosti morja. Da je še vedno resnično
slano, so nam zatrdila dekleta na sliki.
Brez Veselih bm
1985
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Heri Kuzma in Janko Moljer nista neumorno vlekla meh samo v avtobusih med vožnjo, pač pa tudi na ladji ter
vsepovsod, kjer smo stali.
Izbirali smo najtežjo in jo tudi dobili. Tokrat je bila kon-
kurenca izredno močna, zato o imenih in njihovih kilogra-
mih ne bomo govorili.Najtežji pa je seveda ostala tehtnica
Libele.
večera
tlanov
:pravi-
pravili
it pro-
idi na-
1 vmes
koloni
so še
1 sicer
v tem
iriiedi-
luijeno
180
•a je
zala
»po-
lica.
nad
i 18
iče.
lika
k iz
'nje
i pa
. so
•red
odo
iske
lev
a ta
zla-
tekla in še vedno ni nihče
pomislil na odhod v posteljo.
Ker pa je vsakih lepih stvari
enkrat konec je bilo tudi
tega...
Kot v pravljici
»Zakaj je te lepe pravljice
tako hitro konec in nas iz
luštnega sveta znova porine-
te v trdo vsakdanjost,« je bi-
lo nemalokrat slišati, ko smo
zjutraj zapuščali hotel in se z
avtobusi popeljah proti do-
mu, vmes pa smo bili še na
Crvenem otoku.
Ko smo se peljah ob obah
skozi Pulj pa Istro do Plomi-
na in še dalje proti domu,
smo opazovali obraze stotih
kmetic. Videli in občutih
smo spremembo, ki se je^
stopnjevala, ko smo se spu-'
stili preko Trojan v Celje. Pr-
ve potnice so začele kmalu
izstopati in to je bilo najtežje.
V dnevu in pol so se spozna-
le, zdaj pa tako hitro na-
razen.
Prvi dan je bil kljub otož-
nemu vremenu prijeten, saj
so vedele, da gredo nekam,
kjer jih vsaj štiriindvajset
izmed sto še nikoli ni videlo
morja. Pa se obrne kratka
noč (če je bilo toliko veselja
in dobrot, zakaj bi legali
spat) in že je drugi dan, ko je
treba nazaj. Prej nasmejani
in vedri obrazi pa hitreje
utripajoče srce, se zapirajo.
Še pesem utihne. Vse je dru-
gače, tudi zaradi skrbi, ki jih
čakajo doma. Mož, otroci, ži-
vina v hlevu, delo, delo,
delo...
Sobotni večer je verjetno
minil za domačo ali sosedo-
vo mizo ob pogovoru o tem,
kako je bilo, nedelja pa je že
bila poizletniški dan. Zvon je
zazvonil na hribu in v hlevu,
zraven še petelin zapel - tre-
ba je bilo začeti znova.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Brez njih ne bi
mogli
To so seveda šoferji:
Izletnikova Marjan
Turnšek in Vojko Gore-
nak ter iz TTG, tozd
Zdravilišče Atomske to-
plice Franjo Komerički.
S seboj smo imeli tudi
medicinsko sestro Betko
Novokmet, ki pa svoje
zdravstvene torbice ni
odpirala, ker ni bilo po-
trebno.
Da se za naš izlet zani-
majo tudi drugi časniki
pa je dokaz v tem, da so
nas spremljali Tone Ta-
včar (Ljubljanski dnev-
nik, Savinjski občan),
Zdenka Božičnik (Kme-
čki glas) in Renata Až-
man (Jana). Tako bodo o
naši akciji lahko brali si-
rom po Sloveniji!
Drobci z izleta
Kot vsako leto je bil tudi
letos nepogrešljiv sopotnik
naš dežurni humorist Andrej
Meze - Celjski Poldek. Veli-
ko jih je ušpičil, nekaj poseb-
nega pa sije privoščil pri zaj-
trku v hotelu Montavro, kjer
imajo, podobno kot drugod,
samopostrežni sistem zajtr-
ka. Poldek je zamenjal napi-
sa pri mehko in trdo kuha-
nih jajcih in ni treba poudar-
jati, kakšno zmedo je to po-
vzročilo med udeleženkami
in udeleženci izleta. Posebno
si bo to zapomnil eden čla-
nov ansambla Veseli hme-
ljarji, ki ima navado trdo ku-
hana jajca razbijati na čelu.
t * *
Med najbolj srečnimi ude-
leženkami je bila Fanika Ža-
gar iz Marije Reke, ki bi v
petek skoraj zamudila na av-
tobus in s tem bi šlo po vodi
vse tisto, kar je nestrpno pri-
čakovala že ves teden. V pe-
tek zjutraj je namreč plaz za-
sul cesto do Fanikinega do-
ma, tako da je morala do
glavne ceste po drugi, uro
daj ši poti. Pri tem ji je poma-
gala tudi soseda, kije ravno
prišla iz nočnega dela.
* * *
Vožnja z ladjo na Crveni
otok je minila brez morske
slabosti, a ne tudi brez stra-
hu. Ani Klajnšek iz Topč je
morala dati medicinska se-
stra celo pomirjevalno table-
to, vso pot pa jo je moral za
roke držati tudi direktor NT-
RC Boris Rosina. Ana je re-
kla, da bi na tej poti gotovo
osivela, če ne bi imela sivih
las že pred tem, ko pa smo se
pripeljali nazaj v Rovinj in je
Ana stopila na trdna suha
tla, je rekla: »Sedaj pa še bo-
mo nekaj časa.«
Tacarjeva mama so res korenina
»Kako so prijazni, ampak
jaz res ne bom več jedla,« se
je branila pred prijaznostjo
natakarice v hotelu Montau-
ro Tacarjeva mama iz Dro-
binskega pri Slivnici, češ da
se je že prej v sobi okrepčala
z domačimi dobrotami.
Da še ni videla morja sem
iz nje izvrtal že v Portorožu,
ko sem prisedel, saj sem ne-
kako zaslutil, da je naša naj-
starejša potnica.
»Ja, bo kar držalo. Junija
jih bom napolnila 80 let,« mi
je odgovorila na vprašanje,
koliko križev bo na njenih
plečih. Mama Tacarjeva ni
bila preveč zgovorna, pa je
kakšen podatek primaknila
še njena soseda. Soseda iz
avtobusa, pa hkrati tudi pra-
va soseda, doma prav blizu
Tacarjeve mame na Drobin-
skem.
Komaj šest let je bila po-
ročena Marija Tacar, ko so ji
moža odpeljali v Dachau in
šele ob osvoboditvi je od mo-
ževega prijatelja, tudi da-
chauskega taboriščnika izve-
dela, da očeta njenih treh si-
nov ne bo nikoli več nazaj.
Nacistična pošast mu je na
grozovit način vzela živ-
ljenje.
Tacarjeva mama pa je iz ta-
kšnega testa, da se ni drugič
poročila. »Imela sem enega
rada in njemu sem ostala
zvesta,« mi je potihem zau-
pala. In potem je Tacarjeva
mama sama gor spravila tri
sinove, od katerih najmlajši
ima danes 44 let, najstarejši
pa še tudi ni srečal Abra-
hama.
Drobni ženici, Tacarjevi
mami, naše popotovanje ni
bilo naporno, saj se je kar
dvakrat pokorajžila, češ, da
bi se lahko z avtobusom vo-
zila še dva dni. Srečno in
zdravja, Tacarjeva mama, ju-
nija za 80. jubilej!
-   UIVL
Prva dela za galerijo »Umetnost v
Icmečkih hišah« so prispevali:
Jože Horvat-Jaki iz Nazarij
Adi Arzenšek iz Dobriše vasi
Jure Cekuta z Celja
Stane Petrovič-Čonči iz Celja
Aco Markovič iz, Žalca
Dare Zavšek iz Žalca
Zvone Brilej iz Celja
Milica Zupan iz Mozirja
Vlado Novak iz Liboj
Roman Makarovič iz Mozirja
Anton Blatnik iz Gotovelj
Vsaka potnica je dobila od omenjenih likovnikov
po eno umetniško delo za okrasitev svojega kme-
čkega doma. Darovalcem hvala, da so podprli našo
akcijo.
Žalca bi bil družabni večer pust in otožen.
Za revijski nastop lipicancev so kmečke ženske pokazale veliko zanimanje.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
28. MAREC 1985
Pred poletom, narisal PETER KVAS, 1. r., OŠ
Stranice
Hvala za Izlet!
Planica... To so bile lepe sa-
nje. Želeli smo videti to našo be-
lo, ponosno lepotico. Vedeli smo,
da so to le neuresničljive želje.
Toda naenkrat je treščilo: gremo
v Planico!
»Kdo bo plačal?« smo se
spraševali. Zavarovalnica Tri-
glav nam je omogočila ogled
naše velikanke. Marsikdo od nas
ve, da nikdar ne bi šel v Planico,
če ne bi zavarovalnica organizira-
la te poti. Razen tega nam je po-
darila še klobuke, značke in obe-
ske za ključe.
Ob prihodu v Planico nas je
pritegnila   skeleča,   veličastna
skakalnica. Planica... Kako dru-
gačna je v resnici! Kako bolj str--
ma, ponosna, mogočna, bela...!
Obdal nas je čuden občutek ve-
selja, mogočnosti. Stopili smo v
korak s Planico. V nov, hrepeneč
korak po dolgih poletih.
Naša želja videti mogočno in
ponosno Planico, je uresničena s
pomočjo zavarovalnice Triglav.
Iz dna srca se zahvaljujemo Za-
varovalnici Triglav za to čudovi-
to izpolnjeno željo. Še enkrat le-
pa hvala.
Učenci OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKT
Poleti in lov na
avtograme
Odkar smo zapustili Jesenice,
se je avtomobilska vrsta vse bolj
gostila. Zastoji so bili neizogibni.
Toda to nas ni motilo. Tisto nena-
vadno, tiho pričakovanje, ki gaje
vsakdo nosil v sebi, je bilo pri-
pravljeno prestati vse, samo da
bi videli Planico, dolino pod
Poncami, da bi videli njene juna-
ke - ncgboljše smučarje skakalce
iz vsega sveta.
Vse bolj smo postajali nestrp-
ni, ko se je kolona premaknila in
so po radiu naznanili slovesno
otvoritev 8. svetovnega prven-
stva v smučarskih poletih, kajti
vedeli smo, da bomo vsak hip
izstopili in se pridružili več tisoč-
glavi množici navijačev. In res
smo prispeli in se razkropili med
ljudi. Navdušenje občinstva je
naraščalo od skoka do skoka. Z
Dragico sva si v odmoru našli
idealen prostor v ciljni areni.
Čeprav nisva dobili nobenega av-
tograma. sva bili presrečni, saj
sva vsakega junaka planiške veli-
kanke videli v obraz. Na avtobu-
su, po koncu tekme so se naša
srca odprla. Vsakdo je hotel po-
vedati svoja občutja.
V Kranjski gori smo se ustavili.
Ko sva z Dragico izstopili, so mo-
jo pozornost pritegnili fantje v
trenerkah, ki so odhajali v bližnji
hotel.
»Dragica, poglej! Saj to so ven-
dar skakalci! Še lahko dobiva av-
togram.« Dragica je razumela.
Stekla je na avtobus po dva ke-
mična svinčnika in odhiteli sva
proti hotelu. Na poti se nama je
pridružil sošolec Zlatko. Stekli
smo v recepcijo hotela.'Zagledali
smo nemškega skakalca, vendar
od njega nismo dobili avtogra-
ma. A nismo obupali. Ob steni je
stal moški v modro-beli trenerki,
ki je imel na ramo prislonjene
skakalne smuči, ob sebi pa šport-
no potovalno torbo. Stopili smo
k njemu. Zlatko mu je vljudno
ponudil pisalo in čepico zavaro-
valnice Triglav. Zavarovalnica
Triglav nam je namreč omogoči-
la ekskurzijo v Planico. Športnik
se nam je vljudno nasmehnil,
vzel kemični svinčnik in se začel
podpisovati. Bili smo vzradošče-
ni. V nas sta sreča in ponos kar
prekipevala.
Nenadoma je nekdo vzkliknil:
•Matti Nykanen.<. Ozrli smo se.
Mimo nas je odhitela postava v
rdeči trenirki. Skakalec iz nem-
ške reprezentance se je pravkar
podpisoval na Dragičino čepico.
Z Zlatkom sva odhitela za Matti-
jem. Toda, žal, je ta zavil v jedil-
nico. Ustavila sem se pri vratih,
Zlatko pa je zbral ves pogum in
mu sledil dalje. Matti je sedel za
zanj pripravljeno mizo. Tedaj
sem se tudi jaz pridružila Zlatku,
Toda ravno tedaj so mu prinesli
kosilo. Smehljajoč se je z roko
pokazal na poln krožnik pred sa-
bo, midva pa sva se iz vljudnosti
umaknila.
Odšla sva proti izhodu, kjer na-
ju je čakala Dragica. Nismo bili
potrti, kakor bi kdo pričakoval.
Celo nasprotno. Bili smo presre-
čni, da smo bili v neposredni bli-
žini novega svetovnega prvaka in
novega svetovnega rekorderja -
Mattija Nvkanena.
Poleg tega po smo imeli še av-
togram smučarja nemške repre-
zentance, katerega imena, žal, ne
znamo prebrati.
IRENA GROBELŠEK, 7. r
OŠ Tončke Čeč
LESIČNO
V naši knjižnici
V naši knjižnici je zelo prijazna
tovarišica. Rada nam svetuje pri
izboru knjig, saj pozna skoraj vse
knjige v knjižnici. Vesela je vsa-
kega učenca, posebno pa še tiste-
ga, ki zelo rad bere. Če ji kdo
vrne umazano ali strgano knjigo,
je huda. Večkrat nas opozarja,
naj lepo ravnamo s knjigami.
Radi hodimo v knjižnico. Nik-
dar ne bomo pozabili, kako lepe
so bile za nas ure pravljic v šolski,
knjižnici. Tako učenci kar kmalu
postanemo stalni obiskovalci
knjižnice in tudi navdušeni bral-
ci. Tega pa je naša tovarišica
knjižničarka tudi najbolj vesela.
Člani literarnega krožka
OŠ 1. celjske čete
CELJE
Skrbimo za lepo
šolo
v vrtnarskem krožku sodeluje-
jo vsi učenci in učenke 5. b ra-
zreda. Najprej nam je tovarišica
učiteljica razložila vse o našem
delu, nato pa seje prva določena
skupina odpravila v kabinet.
Tam je tovarišica povedala, k^j
bomo delali. Najprej smo začeli
saditi podtaknjence različnih
vrst rož. Znosili smo jih na tera-
so, kjer jih je zalival dež, tiste pa,
ki so ostale v šoli smo zalivali
sami, večkrat na teden. Ker smo
cvetice sadili v jogurtove lončke,
smo določili dve učeki, da sta po
razredih prosili za podtaknjence
in lončke.
Toda prišli so mrzli dnevi in
cvetice je bilo treba shraniti na
toplo. Cvetice s teras sta znosila
dva učenca. Postavili smo Jih na
policOj, Redno jih zalivamo, trga-
mo rumene liste in pulimo zeli.
Mislim, da smo do zdaj kar le-
po napredovali in želim, da bi
tako ostalo. Namen vrtnarskega
krožka je, da si smi kar najlepše
vzgojimo cvetice, ki so okras
naše šole.
BARBARA ŠKRABER, 5. b
OŠ Franjo Vrunč
CELJE-HUDINJA
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atiflna zanlca
Pred tednom dni je koledar napovedal
prvi spomladanski dan, v resnici pa smo
pomlad dočakali nekaj dni kasneje. Ali veš,
kdaj nastopi koledarsko poletje, jesen in
zima ?
Odgovor napiši na dopisnico. Do torka, 2. aprila
1985, čakamo vaše odgovore na naslov: NOVI
TEDNIK Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. V torek
dopoldne pa bomo izžrebali novega nagrajenca
tovarne AERO.
V prejšnji Atkini zanki ste morali ugotoviti, da je
kocko mogoče sestaviti iz plašča B. Nagrado dobi:
Klavdija Simler, Iršičeva 14, 63000 Celje.
Zdravje je imetje
Tako menijo v ztiraviiišču s SSO-ietno tradicijo
Prvi pisani dokumenti o zdravilišču Do-
brna segajo v 1582. leto, zdravilni vrelec
pa se omenja že leta 1147. Odlični naravni
faktor in sodobna medicinska tehnika pa
sta tudi glavna prednost tega zdraviliške-
ga kraja. V Dobrni imajo vodo z izredno
pozitivnim AG-testom biološke meči vo-
de, ki jo preizkušajo z začetno hitrostjo
rasti določene vrste alg.
Sicer pa namenjajo v Zdravilišču Dobrna
posebno skrb predvsem športni medicini
in preventivni zdravstveni skrbi. Namen
športne medicine je predvsem v tem, da
čimbolj skrajša čas rehabilitacije poškodo-
vanih športnikov. S tem se ohrani kondici-
ja in splošna dinamika motorične priprav-
ljenosti poškodovanih športnikov. V Zdra-
vilišču Dobrna so izredno veseli dobrega
sodelovanja s športnimi trenerji, saj le tako
lahko dosežejo stalno skrb za zdravje in
pripravljenost tei:movalcev. To pa je veliko
več vredno kot trenutni dobri športni do-
sežki.
V Zdravilišču Dobrna imajo za posamez-
ne športne panoge izdelane individualne
rehabilitacijske programe. Največ skrbi po-
svečajo individualnim športom ter seveda
celjskim in šaleškim rokom.etašem. V Zdra-
vilišču Dobrna so k sodelovanju pritegnili
tudi zunanje sodelavce, ki s svojim strokov-
nim znanjem še bogatijo in razvijajo pro-
grame zdravljenja poškodovanih šport-
nikov.
Preventivna skrb
Izrek, da je bolje preprečevati kot zdravi-
ti, je že dolgo znan vsem. Zadnji čas pa so
se o tem prepričali tudi v številnih delovnih
organizacijah, kjer se vse pogosteje odloča-
jo za preventivne zdravstvene preglede
svojih delavcev. Skrb za dobro zdravje za-
poslenih pomeni tudi veliko manj finan-
čnih izdatkov za delovne organizacije.
V Zdravilišču Dobrna pripravljajo pre-
ventivne zdravstvene preglede za delovne
organizacije, ki vključujejo tudi specialisti-
čne ginekološke, kardiološke in ortoped-
ske preglede. Te preglede pripravljajo v
Dobrni predvsem zaradi preprečevanja in
dovolj zgodnjega odkrivanja morebitnih
bolezni. Sodobna medicinska oprema in
dovolj širok krog strokovnjakov to vseka-
kor zagotavljajo. Da so preventivni zdrav-
stveni pregledi za delovne organizacije v
Dobrni dobro uspeli, kaže tudi velik odziv
m^ed zaposlenimi na širšem celjskem ob-
močju in tudi v Sloveniji. Tako so se za
preglede v Zdravilišču Dobrna med drugi-
mi že odločil tudi delavci Aera, Hmezada,
Merxa, celjskega Petrola, štorske Železar-
ne, kranjske Save in Železarne iz Ravn na
Koroškem.
Glavni namen preventivnih ginekoloških
pregledov je predvsem sgodnje odkrivanje
raka na rodilih in dojkah, kar ob sodobni
medicinski tehniki in visoki ravni strokov-
nega znanja daje možnosti za uspešno
zdravljenje.
Strah pred infarktom je v današnjem hi-
trem življenjskem ritmu in delovni pre-
obremenjenosti vse pogostejši. Prav zaradi
tega so tudi preventivni kardiološki pregle-
di, ki jih zdravstveni delavci ZdraviUšča
Dobrna pripravljajo skupaj z zunanjimi so-
delavci, toliko bolj zaželjeni in potrebni.
Specialni zdravstveni programi
Zdravilišča Dobrna
v Zdravilišču Dobrna so v zdravstveno
dejavnost vključeni trije redno zaposleni
zdravniki, 50 zdravstvenih delavcev in
osem zunanjih sodelavcev, ki s svojim spe-
ciahstičnim znanjem - saj so med njimi
tudi univerzitetni profesorji - še bogatijo
skrb za zdravje.
Tridnevni preventivni pregled
čeprav smo preventivne zdravstvene
preglede v Zdravilišču Dobrna že podrob-
neje predstavih, pa vseeno še dodajmo, da
vključujejo redni khnični pregled, labora-
torijske preiskave, kontrolo telesne teže in
določitev idealne telesne teže, EKG v miro-
vanju ter po potrebi še cikloergometrijski
test in ginekološki pregled. Preiskana ose-
ba seveda dobi tudi pismeni izvid ter dife-
rencialno diagnostično obdelavo.
Preventivno-terapevtska kura
v treh tednih opravijo v Zdravilišču Do-
brna zdravniški pregled z razgovorom in
opredehtvijo individualnega zdravstvene-
ga programa, preiskave in seveda kontrolni
V slilop zdravljenja v Zdravilišču Dobrna sodijo tudi terapevtslte vaje. Siiupino varo-
vancev pod vodstvom fizioterapevtke smo ujeli pri vajah na elektro-terapiji.
zdravniški pregled. V ta zdravstveni pro-
gram so vključeni tudi terapevtski progra-
mi za ginekološke, revmatske in ortoped-
ske bolezni ter psihonevrotična stanja, kon-
trola efektov ter razgovor z zdravnikom in
nadaljnji higiensko-dietalni režim.
Tedenski programi zdravljenja
Specializirani programi zdravljenja, v
Zdravilišču Dobrna priporočajo uspešnost
zdravljenja v treh tednih, zajemajo zdrav-
ljenje ženskih, revmatičnih in ortopedskih
bolezni ter psihonevroz.
Na predlog zdravnika se lahko predlaga-
ne terapevtske storitve zamenjajo z drugi-
mi, ki so pri posamezniku uspešnejše. V
vseh specializiranih programih je vključen
tudi reden zdravniški pregled, pri tri oziro-
ma štiritedenskih terapijah pa še dva do-
datna pregleda.
Diagnostika in rehabilitacija po
poškodbah vrhunskih športnikov
Specifika tega specialnega programa je
predvsem v strogo individualnem progra-
mu rehabihtacije, ki ga zdravstveno osebje
določa v sodelovanju s športnimi trenerji.
Shujševalna kura
v Zdravilišču Dobrna dosegajo ob sode-
lovanju bolnika v treh tednih tudi do 10
odstotno zmanjšanje telesne teže, seveda
brez negativnih posledic za zdravje varo-
vanca.
Shujševalna kura pa obsega razgovor z
zdravnikom, klinični pregled, preiskave in
meritve. Seveda pa dobijo vsi, ki se udeleži-
jo programa shujševalne kure, tudi navodi-
la za nadaljnji dietalni režim ter zaklučke
zdravljenja.
Medicinska kozmetična nega
v medicinsko-kozrnetično nego Zdravi-
lišča Dobrna je vključen pregled zdravnika
spociahsta, dermatologa ter nadaljnje
zdravljenje v sodelovanju s kozmetičarko.
Pedikura
v Zdravilišču Dobrna imajo tudi salon za
pedikuro, kjer gostom odstranjujejo od-
tiščance in kurje oči. negujejo nohte ter
izvajajo masažo stopal.
Namen tega specialnega zdravstvenega
programa je tudi v tem, da dosežejo boljšo
prekrvavitev ter zdravstveno počutje go-
stov.
28. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 15

• Ker privošč-ljivost ne pozna
meja. je moralo kar nekaj Jani-
jev. katerih priimek se pričenja s
črko V. po krivem prenašati ško-
doželjne nasmehe sodelavcev,
potem ko smo v prejšnjih No-
tnih cvetkah objavili, kako je
nekdo s tem imenom posumil,
da ga hoče žena zastrupiti. Ne-
prijetnost je povzročil tiskarski
škrat, ki je zamešal V in M.
V resnici gre torej za Janija M.
• Milan T., glava družine, se je
junačil s pretepanjem svoje že-
ne. Pogum mu je upadel, ko so
na vratih pozvonili miličniki in
brž se je spravil s svojo boljšo
polovico.
• Gojko M., Milko R. in Halil R.
so bili v dno duše užaljeni, ko
jim v gostišču Vedenik niso ho-
teli več postreči z alkoholom.
Trojica je hotela neusmiljene na-
takarje prestrašiti z razbijanjem,
temu pa so konec naredili mili-
čniki, ki so najbolj vnetega. Hali-
la. odpeljali v prostore za trez-
nenje.
• Janez M. je v križišču pri celj-
ski pošti povozil prometni znak,
ki je označeval odprt jašek. Av-
tomobil je precej zdelan, sicer pa
ga Janez nekaj časa ne bo potre-
boval. Zaradi vinjenosti so mu
miličniki odvzeli vozniško dovo-
ljenje.
• Peter K. je drago plačal izlet
na celjski stari grad. Ko se je
naužil razgleda in se vrnil do
parkirišča, je ugotovil, da so mu
iz fička izginili bencin in doku-
menti.
• Silvester S. je za nekaj časa
spet preskrbljen - hrano in stre-
ho je dobil za zapahi. Sicer star
znanec miličnikov se brez stano-
vanja in dela potika naokrog, tu
in tam pa mu le uspe prepričati
može postave, da je zaradi kla-
teštva zrel za zapor.
• Janez M. iz Leskovca nič več z
veseljem ne prešteva svojega do-
bička. V kratkem bo namreč
moral pred sodnika, saj so ga
miličniki zalotili, da je prodajal
bižuterijo brez dovoljenja in po
ekonomski - štirikratni ceni.
• Agan K. pa je dobro razvil so-
delovanje z zamejstvom. Od tam
je v domače kraje tihotapil ure.
Primer bodo podrobneje preuči-
li cariniki.
N. K.
Višja kazen za
povzročeno nesrečo
Ker Je botroval nesreči alkohol. Je bilo
soiJIšče strogo
Celjsko Višje sodišče je
zvišalo kazen 25-letneniu
Ivanu Zupanu iz Praprotne-
ga pri Hrastniku z dveh na 2
leti in 4 mesece zapora, ker
je 16. oktobra leta 1982 zara-
di prevelike hitrosti in vi-
njenosti iz malomarnosti
zakrivil prometno nesrečo
v Velikem Širju pri Rim-
skih Toplicah, v kateri sta
dve sopotnici umrli, dva so-
potnika pa sta se huje ra-
nila.
Do nesreče je prišlo v
zgodnjih jutranjih urah, po-
tem ko se obtoženec in še
štirje sopotniki v njegovem
avtomobilu vračali iz gostil-
ne v Radečah proti Hrastni-
ku. Ivan Zupan je ta večer
precej popil in potem s pre-
veliko hitrostjo zapeljal v ne-
varen ovinek v Velikem Šir-
ju, kjer je hitrost omejena na
40 kilometrov na uro. Po
mnenju izvedencev pa je Zu-
pan zapeljal v ovinek s hi-
trostjo 90 kilometrov na uro.
Vozilo je naprej zaneslo na
desno v ograjo, nato pa na
levo stran ceste v skalo. Dve
sopotnici sta umrli na kraju
nesreče, dva sopotnika in
voznik Ivan Zupan pa so se
huje ranili. Preiskava je po-
kazala, da je Zupan ta večer
preveč popil.
Prvostopenjsko sodišče je
pri izreku kazni upoštevalo,
da obtoženec prej še ni bil
kaznovan, izrekli pa so mu
tudi varnostni ukrep prepo-
vedi vožnje vozil »B« katego-
rije za 6 mesecev.
Na sodbo sta se pritožila
javni tožilec in oče obtožen-
ca. Višje sodišče je menilo,
da je upravičena tožilčeva
pritožba in mu je za kaznivo
dejanje (za katero je zagrože-
na kazen od enega do osmih
let zapora) zvišalo kazen na 2
leti in 4 mesece zapora. Me-
nili so, da bo le takšna, višja
kazen dosegla namen kazno-
vanja in vzgojno vplivala tu-
di na druge voznike, saj je
alkohol pri vrhu vzrokov za
prometne nesreče na naših
cestah. Poleg tega je nesreča
s tako tragičnimi posledica-
mi precej odjeknila v bližnji
in daljni okohci.
Senat Višjega sodišča, ki
mu je predsedoval sodnik
Franc Dušej, je Ivanu Zupa-
nu zvišal tudi varnostni
ukrep, tako, da obtoženec 3
leta ne bo smel voziti vozila
»B» kategorije.
S. ŠROT
Eksplozija plina
V štorski Železarni v Toz-
du Elektroplavž je prišlo v
nedeljo ob 2. uri do eksplo-
zije plina, v kateri se je za-
strupil žerjavist, 24-letni
Janko Vpdušek iz Grobelne-
ga pri Šentjurju. Voduška
so prepeljali v celjsko bolniš-
nico, vzrok za eksplozijo pli-
na pa še ugotavljajo.
Požar v garaži
V petek zvečer, nekaj po
18. uri je zagorelo v garaži
Janeza Ramšaka v Titovem
Velenju. Ramšak je skupaj s
prijateljem popravljal avto-
mobil, ko pa sta demontirala
rezervoar, se je nekaj benci-
na razlilo po tleh. Ko sta za-
čela variti, je izbruhnil požar,
ki je uničil avtomobil, precej
pa je poškodovana tudi gara-
ža. Ogenj so pogasili gasilci
iz Titovega Velenja in Šale-
ka, ocenjujejo pa, da je na-
stalo za približno 450.000 di-
narjev škode.
Vozil brez dovoljenja
v Debru pri Laškem je
ALOJZ ŠKRINJAR, 36, iz Tr-
bovelj prehiteval tovornjak in
pri tem zapeljal v škarje, ker je
iz nasprotne smeri pripeljal z
osebnim avtomobilom JANEZ
KRIŽNIK, 48, iz Celja. Pri
trčenju se je voznik Križnik
huje ranil, lažje njegova sopot-
nica, škode pa je za 310.000 di-
narjev. Ugotovili so, daje Skri-
nj ar vozil osebni avto brez ve-
ljavnega prometnega in brez
vozniškega dovoljenja.
Spregledal je rdečo
luč
v semaforiziranem križišču
v Petrovčah sta trčila voznika
osebnih avtomobilov BO-
GDAN ULBING, 19, iz Celja,
ki je pripeljal iz smeri Liboj in
zapeljal v križišče, ker je gorela
zelena luč ter voznik osebnega
avtomobila ANTON JUDEŽ,
33, iz Boštanja pri Sevnici. Ju-
dež, ki je pripeljal iz celjske
smeri, je spregledal rdečo luč
na semaforju in zato se je Ul-
bing zaletel v njegov levi bok.
Voznik Ulbing je huje ranjen,
škode je za 200.000 dinarjev,
ugotovil pa so, da Judež ne ra-
zločuje barv, kar ima vpisano
tudi v vozniškem dovoljenju.
Prečkal nezavarovan
prehod
SINIŠA RADOVANOVIČ,
29, iz Vrbja pri Žalcu se je na-
potil peš od doma v Žalec, in to
po o^i poti, ki pelje nezavaro-
vana preko železniške proge.
Takrat je pripeljal iz smeri
Šempetra motorni potniški
vlak, ki je Radovanoviča zbil s
proge. Prepeljah so ga v celj-
sko bolnišnico, kjer je po nekaj
urah umrl.
Miličniki z
»Zlato
selekcijo«
Ekipa celjske Postaje
milice bo danes, 28. mar-
ca ob 18. uri v Dvorani
Golovec odigrala tekmo
v malem nogometu z
»Zlato selekcijo«. Izku-
piček s te tekme je name-
njen slovenski zvezi pa-
raplegikov.
^OENKA MEŽNAR
MLADOI.ETNIŠKO
FRESTOPNIŠTVO
v kakšnih oblikah se pojavlja vedenjska in socialna neprilago-
jenost ter v hujši obliki kriminaliteta? Prvi znaki, ki kažejo na
določeno neprilagojenost otrok in mladoletnikov, so takšne
narave, da jim okolica, pa celo starši, ne posvečajo posebne
pozornosti, ker so postali že nekakšen sprejemljiv vzorec vede-
nja pri mladini. Tu imamo v mislih določeno tolerantnost do
kajenja med mladimi, potepuštva, postopanja po gostinskih
lokalih, izostajanja od pouka, beganja od doma in prenočevanja
pri prijateljih, popivanja, igranja na srečo in igralne aparate ipd.
Hujše oblike, ki že povzročajo skrbi tako staršev, vzgojiteljev,
socialnih služb, zdravstvenih ustanov in pedagogov, pa pred-
stavljajo nasilništvo nad ljudmi in objekti, seksualne deviacije,
alkoholizem in narkomanija, samomori ipd. V vseh naštetih
odklonskostih kasneje najdemo vzroke za kriminaliteto mlado-
letnikov, ko preide tako ravnanje v kršitev pravnih norm,
določenih v zakonu (kazniva dejanja in prekrški).
Z otroki, ki še niso dopolnili 14 let starosti in kažejo znake
asocialnega vedenja, se ukvarjajo predvsem vzgojitelji na šolah,
psihologi, pedagogi in svetovalne službe ter vzgojna posvetoval-
nica v primerih, ko gre za vedenjsko huje motene otroke. V
kolikor gre za storitev kaznivih dejanj, pa steče postopek pred
sodiščem po predpisih, ki so v Zakonu o kazenskem postopku
posebej določeni za postopek proti mladoletnikom. Značilnost
tega postopka je zlasti posebna obzirnost pri delu z mladoletni-
kom, pri čemer ima poseben pomen pri preprečevanju stigmati-
zacije'mladoletnika izključitev javnosti ter neodkrivanje identi-
tete. Posebno je naglašena hitrost postopka. Javni tožilec je
edini pooblaščen, da sproži kazenski postopek, obenem pa ima
tako imenovano možnost uporabe oportunitetnega načela, da
postopka ne uvede, čeprav je storjeno kaznivo dejanje, kar oceni
po skrbni analizi okoliščin dejanja in mladoletnikove osebnosti.
Na sodišču obravnavajo mladoletnike specializirani sodniki,
oziroma, senati za mladoletnike, ki lahko izbirajo med razli-
čnimi vrstami vzgojnih ukrepov (discipUnski, nadzorstveni,
zavodski vzgojni ukrepi) do izreka mladoletniškega zapora za.
najtežja kazniva dejanja.
Mladoletnikom se lahko odvzame prostost le na podlagi
sklepa sodnika za mladoletnike, ki lahko odredi zoper mlado-
letne storilce kaznivih dejanj pripor ob pogojih, določenih v
zakonu in ki lahko traja največ 3 mesece ali pa ga tekom predho-
dnega postopka pošlje v začasno namestitev v vzgojni zavod ali
prevzgojni dom. Večja mesta razpolagajo s prehodnimi mladin-
skimi domovi, kamor lahko začasno namestijo otroke in mlado-
letnike, kijih primejo na begu, za katere ni mogoče takoj ugoto-
viti identitete ali pa so iz drugih krajev oziroma je potrebno v
postopku opraviti triažo. Tudi organi za notranje zadeve lahko
vzamejo mladoletniku prostost, vendar le izjemoma in vedno le
v soglasju z javnim tožilcem, ter so dolžni mladoletnika nemu-
doma pripeljati sodniku za mladoletnike.
(Nadaljevanje prihodnjič)
TUDI MALO ALKOHOLA
JE LAHKO PREVEČ
Anonimni alkolioliki - AA
Pozimi leta 1934 je uspelo Billu W., bančnemu ura-
dniku iz Akronia v ZDA, težkem alkoholiku, daje absti-
niral 6 mesecev. Bil je vesel tega in želel se je povezati s
kakšnim alkoholikom, ki bi se rad osvobodil pivske
sužnosti. Poslali so ga k zdraviku Bobu S., ki je imel
prav tako težave povezane s pitjem alkohola in ugotovila
sta, da jima medsebojna opora zelo koristi. Iz te izkušnje
se je rodilo gibanje Anonimni alkoholiki (Alcoholics
Anonymous), s skrajšanim imenom AA.
Gibanje seje postopoma širilo, najprej v ZDA, nato pa
tudi po drugih krajih sveta in pomagalo poldrugemu
milijonu ljudi, odvisnih od alkohola. Sedaj izdajajo tudi
knjige, brošure in lastno glasilo (Grapevine).
AA je skupnost, združenje mož in žena, ki si delijo
svoje izkušnje, voljo in upanje z namenom, da rešijo
svoje probleme, obenem pa pomagajo drugim, da bi se
rešili odvisnosti od alkohola. Edina zahteva za članstvo
je želja po prenehanju pitja. Tukaj ni članarine ali pod-
pore, pomagajo si sami s prostovoljnimi prispevki - po
načelu, da prispeva vsak, kolikor zmore in sicer na
začetku ali na koncu sestanka. AA niso povezani z
nobeno sekto, politično organizacijo ali ustanovo, tudi
ne zavzemajo stališč do javnih problemov in se ne pojav-
ljajo pri javnih spornih vprašanjih. Njihov prvobitni
namen je ostati trezen in pomagati drugim, da posta-
nejo trezni.
Vsak alkoholik, ki se na novo včlani v klub. dobi
primernega mentorija (ah več), ki ga usmerja in mu
posebej pomaga tudi v vsakdanjem življenju.
»Skupni problem« je alkoholizem. Možje in žene, ki se
prištevajo k članom AA, so in vedno bodo alkoholiki.
Spoznali so končno, da nikakor niso več kos alkoholu in
so se mu popolnoma odrekli. Pomembno pa je, da s tem
problemom ne poskušajo opraviti sami, ampak skupaj z
drugimi alkoholiki. Ta delitev »izkušenj, volje in upa-
nja« je najbrž tisti bistveni element, ki jim omogoča
Živeti brez alkohola, v večini primerov pa celo brez želje
po pitju.
Delo AA poteka v skupinah in brez strokovnjakov in
sicer predstavlja osnovo program »iz stopnic« in »iz
izkušenj«. Skupina se sestaja navadno dvakrat teden-
sko. Sicer pa priporočajo čim več obiskov, sploh v prvih
treh kritičnih mesecih abstinence, ko naj bi se zdravljeni
alkoholik udeležil 99 sestankov.
Poznajo »odprte« in »zaprte« sestanke. Na »odprt«
sestanek lahko pride vsak, ki ga to zanima (alkoholiki,
nealkoholiki, strokovnjaki...) Edina obveznostjo, da
izven tega ne imenujejo članov AA. Tak tipičen sestanek
ima »vodjo« in druge »govornike«, ki vsi po vrsti povedo
nekaj osebnih pivskih izkušenj, kaj jih je pripeljajo k AA
in kako si predstavljajo bodočnost. Seveda so vsa sta-
lišča povsem osebna, saj vsak govori le v svojem imenu.
Sklepni del sestanka pa je sproščen klepet ob kavi,
brezalkoholnih pijačah in prigrizku.
»Zaprt« sestanek je namenjen le članom, zdravljenim
alkoholikom matičnega kluba in morebitnim obiskoval-
cem iz drugih skupin. Tak sestanek daje članom mož-
nost za intenzivno obravnavo določene faze njihovega
alkoholizma oziroma rehabilitacije.
DR. DARJA BOBEB-BARDUTZKV
SIGMA ~ gradbeni elementi in
montaža ZABUKOVICA
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju
delavce za opravljanje naslednjih del in nalog:
1. več varilcev
2. sektorski delovodja
3. administrator priprave dela
POGOJI:
Pod 1 se zahteva ustrezna poklicna šola in 1 leto
delovnih izkušenj.
Pod 2 se zahteva srednješolska izobrazba strojne ali
gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Pod 3 se zahteva srednješolska izobrazba ekonom-
ske ali administrativne smeri in 1 leto delovnih iz-
kušenj, lahko pa tudi pripravnik.
Pod 3 bomo sklenili delovno razmerje za določen
čas - nadomeščanje delavke zaradi daljše odsotno-
sti zaradi bolezni. -
Osebni dohodki so v skladu s Samoupravnim spora-
zumom o skupnih osnovah in merilih za razporejanje
čistega dohodka in delitev sredstev za OD Sigme
Zabukovice.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov:
SIGMA - gradbeni elementi in montaža Zabukovica,
Zabukovica 87, 63302 Griže
16. STRAN - NOVI TEDNIK
28. MAREC 1985
Veliko nalog pri telesni kulturi
Zaka/ rekreacila prerašča svoje področje?
Zadnja seja sveta za telesno
kulturo pri predsedstvu OK
SZDL Celje je bila verjetno
doslej najbolje pripravljena
in najbolj učinkovita v raz-
pravi, ki so jo povzročili člani
ter gostje, ko so govorili o
treh temeljnih točkah: pisa-
nju o športu v Celju v sred-
stvih javnega obveščanja, o
nadaljni organiziranosti in
razvoju društev Partizan v
občini, pa o predlogu za izde-
lavo ocene o družbeno nega-
tivnih ali nezaželenih pojavih
v telesni kulturi v Celju. Ob
vseh treh točkah se je razvne-
la zanimiva razprava, ki je
dala vrsto iztočnic za delo v
bodoče na tem področju.
V Celju v glavnem niso zado-
voljni s poročanjem o telesni
kulturi v slovenskih in drugih
časnikih ker meniio, da se te-
mu področju odmerja premalo
prostora, če pa se že piše, so to
v glavnem rezultati ali pa vesti
o škandaloznih primerih, ki pa
jih ne manjka. Razgovor je po-
kazal, da je krivda za takšno
stanje pravzaprav na obeh
straneh (poročevalski in tisti,
ki se s telesno kulturo tako ali
drugače ukvarja) in da bo tre-
ba tu najti skupno Pot, kar po-
meni, da morajo športni delav-
ci dajati podatke o svojem klu-
bu, to pa velja tudi za delavce v
TKS, ZTKO, pri svetu in še
kje.
Veliko pozornosti je bilo na-
menjene športni rekreaciji in
kaj to sploh je. Pojavlja se ve-
dno večji problem prehajanja
iz rekreativnega v tekmovalni
šport. V mnogih primerih gre
tudi za privatizacijo klubov,
kar še posebej velja za klube,
kjer hočejo starši iz svojega
otroka narediti robota. In če
temu otroku ne gre več tudi
klub kot delavci zapustijo. Po
drugi strani klubi in društva
ne morejo sklicevati občnih
zborov, ker nimajo ustreznih
ljudi, da bi jih v vseh pogledih
dobro vodili. Tako je recimo
predsednik HDK Cinkarne
ostal sam!
Veliko je bilo govora tudi o
novih društvih Partizan, ki naj
bi jih ustanovili v Celju. Mne-
nja so deljena. Eni zagovarjajo
eno močno društvo in drugje
njegove sekcije (drugače se bo
kopičila administracija in še
kaj drugega), drugi so stah na
stališču, da morajo dobiti vsak
svoje društvo. Rešiti bo treba
problem rekreacijskih klubov
in se dogovoriti, kaj je sploh
organizirana rekreacijska vad-
ba. Še vedno gre žal preveč de-
narja za potovanja in tekmova-
nja, ne pa za razvoj tekmoval-
ca. Žal se rekreacija spreminja
v športna tekmovanja, kar je
skregano z zdravo miselnostjo
o rekreaciji. Tako so lahko zgo-
di, da bomo zaradi 400 vrhun-
skih rekreativcev izgubili pra-
vo rekreacijo. Slednjo je treba
zagovarjati, potem razvijati
tekmovalni šport in šele tretje
so rezultati. Primanjkuje nam
tudi pedagoške vzgoje. Danes
je pri Partizanu aktivnih samo
200 cicibanov, moralo pa bi jih
biti najmanj 1000. V vrtcih je
zajetih 60 odstotkov otrok v te-
lovadbo.
Potrebnih bo še dosti pogo-
vorov o tem, kako zainteresira-
ti ljudi za tekmovalni in re-
kreacjski šport ter to tudi raz-
mejiti. O tem meni Metod Tre-
bičnik, da je Partizan baza za
nadgradnjo kasnejšega vrhun-
skega športnika.
TONE VRABL
Pod koši
IL zvezna ženska liga:
srečanja med Rogaško in
zadnjeuvrščeno ekipo Ra-
de Končar ni bilo, ker so
domače igralke dobile dve
uri pred začetkom tekme
telegram, da ne pridejo na
tekmo. Tako ostaja Rogaš-
ka pred zadnji kolom na
petem me.stu, v zadnjem pa
gostuje v Zadru, kije osmi.
Komisija bo prav gotovo
dodelila točki iz odpoveda-
ne tekme Rogaški, ki pa si
je že pred tem zagotovila
nov nastop v tej ligi tudi v
prihodnji - tretji - sezoni.
Republiška liga moški:
Comet je tesno izgubil v
Sežani s Kraškim zidarjem
97 proti 96, najboljši strelec
pa je bil Šmid 36. Na lestvi-
ci je deveti, v 20. kolu pa
igra doma s Koprom (10).
Ženska republiška liga:
Metka je izgubila v gosteh
proti vodečemu Mengšu
64:52, Cencljeva je dala 27
košev. Metka je osma, v za-
dnjem kolu pa igra doma
proti drugouvrščeni ljub-
ljanski Iliriji.
TV
Zlato za Štefana Čuka
Po Stanetu Rozmanu, ki je osvojil srebro na balkan-
skem prvenstvu v krosu, smo v Celju dobili še enega
nosilca visokega mednarodnega priznanja. V Carigradu
je bilo balkansko prvenstvo v judu, kjer sta v jugoslovan-
ski reprezentanci nastopila tudi člana judo kluba Ivo Reya
Stanko Anderle in Štefan Cuk. Anderle je po zmagi nad
grškim tekmovalcem nanizal same poraze ter ostal brez
vidnejše uvrstitve, medtem ko je bil Cuk za vse premočen
ter je ponovil lanski uspeh in postal balkanski prvak. Zlata
medalja je tako Štefanova. Lani jo je osvojil v lažji, letos v
težji kategoriji. '     T. VRABL
Merxove
zimske Igre na
Kopah
Delavci SOZD Merx so se
zbrali na Kopah na 4. zim-
skih igrah, kjer so se v razli-
čnih kategorijah pomerili v
veleslalomu in teku. Nasto-
pilo je 250 tekmovalk in tek-
movalcev iz n delovnih or-
ganizacij sozda.
Rezultati veleslalom vete-
ranke: 1. Minka Bajde (Dra-
vinjski dom), 2. Marija Pe-
tauer, 3. Anica Šalamun (obe
Potrošnik). Ženske B: 1. Dra-
gica Fijavž (DM), 2. Jožica
Bračun (KZ Laško), 3.,Milica
Hočevar (Potrošnik). Ženske
A: 1. Marjana Sluga (Rekla-
ma), 2. Vera Vrečko (Potroš-
nik), 3. Mojca Klevže (Dra-
vinjski dom). Ekipno: 1. Po-
trošnik, 2. Dravinjski dom, 3.
TEKO.
Veterani: 1. Marjan Pusov-
nik (RTC Golte), 2. Slavko Li-
sec (Hoteli Gostinstvo), 3. Al-
bin Naglic (Potrošnik). Moš-
ki B: 1. Emil Gregor (Potroš-
nik). 2. Mar!'o Jazbec (KZ
Šentjur), 3. 'oran Hendler
(Potrošnik). Moški A: 1. Dra-
go Pajk (Dravinjski dom), 2.
Bojan Ribar (Gostinsko pod-
jetje), 3. Martin Majcen (KK
Šentjur). Ekipno: 1. Potroš-
nik, 2. Hoteli Gostinstvo, 3.
BC Celje.
Smučarski tek veteranke:
1. Manja Petaur (Potrošnik),
2. Anica Kitek (BC), 3. Hermi-
na Tabakovič (BC). Ženske B:
1. Marjana Uršič (Potrošnik),
2, Elizabeta Poljski (MPI), 3.
Fanika Jamnik (Potrošnik).
Ženske A: 1. Verica Vrečno, 2.
Andreja Kotnik. 3. Mira Mam
(vse Potrošnik). Ekipno: 1.
Potrošnik, 2. BC, 3. MPI.
Veterani: 1. Jože Lesko-
všek (Potrošnik), 2. Emil
Hedžet (BC), 3. Franc Koželj
(BC). Moški B: 1. Rudi Sodin
(Tkanina), 2. Rado Krušič
(BC), 3. Rudi Kajtner (MPI).
Moški A: 1. Zmago Tanjšek
(Zdravilišče Dobrna), 2. Tone
Kotnik (Potrošnik), 3. Janez
Črešnar (KK Šentjur). Ekip-
no: 1. BC, 2. Potrošnik, 3.
Tkanina.
Veleslalom in smučarski
tek ženske in moški skupaj:
I. Potrošnik 257, 2. Blagovni
center 170, 3. Tkanina 108
točk itd.
JANA MLADENOVIČ
Rozman in Živko
na Kubi
Lepo priznanje zveznega
kapetana jugoslovanskih at-
letov Daneta Korice sta doži-
vela atleta Kladivarja in AK
Velenje. V nedeljo bosta Ce-
ljan Stane Rozman in Vele-
njčan Romeo Živko nastopila
na velikem mednarodnem mi-
tingu na Kubi v mestu Santia-
go de Cuba. To je nagrada za
njune zadnje odhčne uspehe,
ki so plod dobrih zimskih pri-
prav. Rozman je bil drugi na
balkanskem krosu, Živko pa 6.
na evropskem dvoranskem pr-
venstvu. Z njima bosta potova-
la tudi trenerja Valter Stajner
in Mladen Pavljak.
Pokalni prvaki oh točko
Afa/o uspeha za rokometne ekipe s celjskega ohmočja
II. zvezna liga moški: Vse
kaže, da se bomo morali na
strese, ki nam jih bo povzro-
čala rokometna ekipa Aera
Celje, hitro navaditi. Po ne-
prijetnostih z nedisciplino z
igralcem pa uspešni turneji
po Franciji in veliki zmagi v
pokalu Slovenije v Ljubljani
nad Dinos Slovanom ter od-
stopu predsednika izvršnega
odbora Andreja Šušteriča,
smo prišli do skromne točke
v prvenstveni tekmi drugega
dela II. zvezne lige. Rokome-
taši Aera so namreč doma
komaj dobili točko z Borcem
iz Travnika, ko so igrali 29:29
(14:13). Vse kaže, da se mladi
igralci še niso popolnoma
vklopili v težek motor za ta-
kšna tekmovanja, nekaj >^za-
slug« pa ima prav gotovo tu-
di veliki strateg, trener Slav-
ko Bambir.
Celjani sicer znajo igrati,
vendar jim v kritičnih tre-
nutkih zmanjka potrebne
energije in znanja, pa po-
moči s klopi, da bi kronali
svoje delo. Prav gotovo bo
letošnja sezona še ena v sta-
bilizaciji organizacijskih in
rezultatskih uspehov, tako
da bo na kaj več treba še
počakati. V soboto Celjani
gostujejo v Potisju, prav s to
ekipo pa so že lani na do-
mačem terenu imeli velike
težave.
II. zvezna ženska liga: Ve-
lenjčanke so doma izgubile s
Splitom 20:23 (11:10), na le-
stvici so osme med 10. ekipa-
mi, v prihodnjem kolu pa go-
stujejo v Borovu.
Republiška liga moški:
Minerva je izgubila s Termo-
polom v Škofji Loki 26:21,
Šoštanj pa je doma komaj
premagal zadnje uvrščeni
Astra Jadran. Šoštanj vodi,
Minerva je osma, v 13. kolu
pa igra Minerva z Ajdovšči-
no, Šoštanj pa gostuje v
Izoh.
Republiška liga ženske:
Šmartno je doma premagalo
Rudarja 23:21, na lestvici je
predzadnje, v 13. kolu pa go-
stuje pri Veti.
TV-JK
Kdo v repuhliško ligo?
V 2. kolu play offa za vstop v enotno republiško moško
košarkarsko ligo je bil derbi v Tehničnem centru v Celju, kjer
je Polzela po odlični igri tesno, vendar zasluženo premagala
Kovinarja iz Štor 90:92 (38:44). S tem se je tudi pribhžala
uresničitvi velike želje, da zmaga v play offu in se uvrsti v
enotno repubhško ligo. Polzela: M.Turnšek 30, Polauder 19,
Poteko 17, Grobelnik 11, Sehč 6, Cizej 4 in S.Turnšek 5, Kovi-
nar: Ramskugler 33. Kramperšek 28, Jošt 12, Planko 9. V 3. kolu
bo Polzela v soboto, 30. marca igrala ob 17. uri doma proti
Zlatorogu iz Laškega.
Red in disciplina
vodita k uspehom
Nogometaši Elkroja dobro delajo
Bojan Prašnikar je doma v
Šmartnem ob Paki, telesno
vzgojo poučuje na Rudar-
skem šolskem centru v Tito-
vem Velenju, trenira nogome-
taše Elkroja iz Mozirja v
vzhodni republiški ligi, poleg
ostalega pa še sam vsaj kdaj
malo zaigra. Vrsto let je bil
odličen nogometaš Šmartna
in ni minila tekma, da ne bi
vsaj enkrat zatresel mreže na-
sprotnega vratarja. V repu-
bliški ligi je bil dolgo najbolj-
ši strelec.
Zdaj je v Mozirju, kjer pri-
pravlja Elkroj za vzhodno ligo,
ki je po jesenskem delu na 3.
mestu z velikimi ambicijami,
da ga vsaj enkrat zamenja za
prvo, kar bi pomenilo odhod v
republiško enotno ligo.
»Že velikokrat smo bili blizu
prvega mesta, pa so nas zadr-
žali nered in nedisciplina ter
premalo volje po dosežku česa
višjega. Lani smo stvari posta-
vih na drugačne temelje. Prvi
cilj je bil dobra organizacija
kluba in iz tega po delu dose-
ganje dobrih rezultatov. V pr-
vem smo uspeli, v drugem še
moramo. Smo pa na najboljši
poti. Pri nas imamo veliko ta-
lentov, ki pa bi radi do uspe-
hov prišli brez dela. To se ni še
nikomur posrečilo in se tudi
nam ne bo. Za novo sezono se
pripravlja 25 igralcev, ki treni-
rajo štirikrat na teden. Seveda
ne prihajajo vsi, vendar bi rad,
da bi, kajti potem bomo izpol-
nili želje krajanov, ki nam zdaj
pomagajo s sredstvi.«
Kako zagotovite sredstva?
»Pokrovitelj je Elkroj in nje-
mu gre zahvala, da lahko dela-
mo. Tu je še TKS oz. ZTKO,
ostalo pa moramo zbrati sami.
Že za takšnole skromno tek-
movanje in delovanje potrebu-
jemo okoli 30 do 40 milijonov.
To sicer izgleda veliko, v prak-
si pa je bore malo. Oddolžiti se
moramo z uspehi, to pa od
igralcev zahteva delo, vztraj-
nost in še kaj, ne pa rekrea-
cijo.«
Od kod imate igralce?
»Odločili smo se, da bodo vsi iz
naše občine. Mladih biserov je
veliko, samo izbrusiti jih je
treba.«
Kaj vas pri delu najbolj
moti?
»Stihija! Zbere se skupina
začne delati in ko ni takoj
uspehov, zapusti klub. To ni
prav! Vztrajati je treba in siste-
matično delati. Narobe je tudi,
ko zahtevajo uspehe s prvo
ekipo, ti pa jo sestavi kakor veš
in znaš. Najprej bi morali imeti
podmladek in iz njega izhajati
proti članom, ne pa obratno,
Pri nas imamo vse selekcije,
žal pa do uspehov še ni moglo
priti. Pa miselnost do ukvarja
nja s športom moramo spre
meniti. Skratka, veliko dela je
in izpeljali ga bomo, če ne bo
mo obupali že ob prvi nestrp
nosti zaradi manjših uspehov,
kot jih mnogi pričakujejo.«
TONE VRABL
NA KRATKO
ZŠAM V šahu
Združenje šoferjev in avtome-
hanikov Celje je tudi letos pri-
pravilo tekmovanje v šahu za
svoje člane. Med ekipamije zma-
gala Železnica pred ZSAM I,
Izletnikom itd., med posamezni-
ki pa je bil najboljši Janez Pešec.
JK
Skromno v finalu za
zlato puščico
100 najboljših slovenskih
strelcev se je po predhodnih
tekmovanjih uvrstilo v finale za
zlato puščico z zračno puško, ki
je bilo v Ljubljani. V predtek-
movanju je nastopilo kar 25 tisoč
strelcev. Letos predstavniki celj-
skega območja niso bili tako
uspešni kot prejšnja leta, saj se
nihče ni uvrstil med prvih deset.
Najboljša sta bila na 13. mestu, ki
sta si ga razdelila - Branko Ma-
lec. Kovinar Štore in Mladen Me-
lanšek, Žalec, oba 556 krogov.
TJ
Znova Murgelj in
Cankarjeva
v spustu od Žirovnice do Šob-
ca je nastopilo 65 kajakašev,
med njimi tudi predstavniki
sekcije pri Društvu za šport na
vodi Nivo Celje. Matjaž Murgelj
ni ponovil uspeha izpred tedna
dni, vendar je bil še vedno od-
ličen, tretji, pri članicah pa je
zmagala Živa Cankar. Med mla-
dinci sta bila solidna Joži Ivačič
5 in David Žličar 7.
DUŠAN KONDA
Karate v Žalcu
Karate sekcija pri TVD Parti-
zan Žalec je pripravila regijsko
prvenstvo v katah za mladinke
in mladince ter v karate bor-
bah. Nastopili so tekmovalci iz
šestih mest ter sedmih klubov,
največ uspeha pa so imeli pred-
stavniki Celja. V karate katah je
zmagala Suzana Plankar (Ingrad
Celje), pri mladincih Je bil naj-
boljši Branko CiAperman (Ža-
lec), drugi pa Tomaž Kenda (In-
grad Celje). V karate borbah v
absolutni kategoriji je zmagal
Milorad Pilič (Celje), drugi Je bil
Vlado Gor (Žalec), 3.-4. pa Igor
Ašič in Simon Kraševec (oba
Celje).
Igor Ašič na državno
prvenstvo
V Kranju je bilo absolutno re-
publiško prvenstvo za mladince
v karate borbah in katah, kjer je
nastopilo 70 tekmovalcev iz
osmih slovenskih regij. Celjsko
so zastopali trije tekmovalci:
Igor Ašič (Celje) je dosegel najve-
čji uspeh z osvojitvijo 3. mesta, to
pa pomeni, da bo junija nastopil
na državnem prvenstvu v Vojvo-
dini. Drugi Celjan Milorad Pilič
si je razdelil 5.-8. mesto, Žalčan
Branko Cimperman pa je bil
med 24. tekmovalci 9.-12.
MIRAN MAČEK
Najboljši Celjani
Na hitropoteznem regijskem
tekmovanju Celja v šahu je na-
stopilo osem ekip. Največ uspe-
ha je imela celjska četverka
Pešec, Štucl, Bervar in Novak
21 točk, sledijo Žalec 18, Velenje
17,5, Ingrad 15, Šempeter 14, In-
valid 11,5, Slovenske Konjice
7,5 in Laško 7 točk.
JK
Vodita Ingrad in
Konus
Po 10. kolu moškega ekipnega
tekmovanja območne kegljaške
skupnosti Celje vodi v 1. ligi In-
grad Celje pred Partizanom
Šentjur, Kovinotehno in ostali-
mi, v 2. ligi pa Konus Slovenske
Konjice pred Avto Celje, Obno-
vo in drugimi.
MARTIN OJSTERŠEK
Turnir štirih ekip
Za pokal kegljaškega kluba
Celje so se pomerile štiri ekipe.
Zmagalo Je Celje pred Hmeza-
dom. Tekstilno Prebold in Krš-
kim. Pri Celju je bil najboljši Urh
(921), Hmezadu Lešnik (903),
Tekstilni pa Jakopovič (884).
Prva zmaga
kegljačev Hmezada
čeprav ni bilo na sporedu re-
dno kolo republiške kegljaške
lige, so kegljači Hmezada igrali
tekmo za točke doma proti Tek-
stilni iz Ajdovščine in dosegli
prvo zmago - 5280:5265. Za
Hmezad so nastopili Jovanovič,
Krajšek, Lešnik, Rotar, Ramšak
in Kompan (915). Čez štirinajst
dni bo Hmezad v zadnjem kolu
republiške lige nastopil v Mari-
boru proti Konstruktorju.
Najboljša Zimšek -
Tisovec
Kegljaški klub Celje je pri-
pravil tekmovanje mešanih
dvojic, kjer je nastopilo 17 pa-
rov. Najboljša sta bila Zimšek
(najboljši ženski rezultat 435) -
Tisovec, sledijo Lesjak - Urh,
Nežmah - Nareks. Krajng -
Čagalj, Gobec - Veranič itd.
16 ekip v basketu
V Celju se je končal spomla-
danski del turnirja v basketu
(igra na en koš), kjer nastopa v
treh ligah 16 ekip. Spomladan-
ski prvaki so v 1. ligi EMO, v 2.
Občina in v 3. si delita najboljše
mesto RC in Zdravilišče Dobrna.
Drugi del bo jeseni.
Šah v Laškem
šahovski klub Laško io
ZTKD občine Laško sta pripra-
vila občinsko sindikalno tek-
movanje v šahu za posamezni-
ke. Nastopilo je osem žensk in 25
posameznikov. Med ženskami je
zmagala Sonja Seme - TIM Laš-
ko, med moškimi pa Randželo-
vič VCMR Rimske toplice.
VM
Za pokal Zlatoroga
Smučarski klub Laško bo že
osmič pripravil tekmovanje z«
pokal Zlatoroga. Tekmovanje
bo v soboto, 30. marca v smučar-
skem centru na Kopah. V soboto
bosta tudi dve sindikalni tekmo-
vanji v organizaciji Pivovarne
Laško in TIM Laško prav tako na
Kopah.
50 let Zagreb-€elje
Na Sljemenom nad ZagreboiB
je bil 50. - jubilejni - medmestn'
dvoboj Celja in Zagreba v vel«'
slalomu. Prvi dan je bil za celJ'
sko ekipo sprejem v prostori''
mestne skupščine Zagreb, n^'
slednji dan pa tekmovanje, kje'
so imeli več uspeha domačin''
Celjani pa so osvojili naslednji
boljša mesta: pri članih je bil K^"
ražija tretji, pri mlajših veteraniP
pa Jovan drugi.
28. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Juhilel poslovne skupnosti Formator
Hazvojna pot Fotmatotja ¥ očeti Vinlta Jovana, Ivana Uranjeka in Majde Trogar
Poslovna skupnost Formator iz Celja praznuje v letoš-
njem letu 20-letnico obstoja, obletnico, ki je povezana z
nenehnimi napori za razvoj drobnega gospodarstva pa
tudi gostinstva in komunale. Poslovno združenje, ki je
bilo ustanovljeno 1. aprila 1965, je od vsega začetka skr-
belo za dobro poslovno tehnično sodelovanje med svojimi
članicami ter za njihovo povezavo z industrijo in trgo-
vino, ob tem pa opravljalo še izvozno uvozne posle, kre-
pilo kooperacijske odnose, nudilo pravne in flnančne
pomoči ter skrbelo za vzgojo kadrov.
Posebno skrb je združenje
usmerilo v prirejanje obrtnih
sejmov, s čimer je članicam
omogočilo še širše poslovno
tehnično povezovanje. Cilji,
zaradi katerih je bilo združenje
ustanovljeno, so se v letih ob-
stoja uspešno uresničevali,
svojo povezovalno vlogo v
družbenem sektorju drobnega
gospodarstva pa uspešno ure-
sničujejo tudi v sedanjih težjih
gospodarskih časih.
Po ukinitvi gospodarskih
zbornic v Sloveniji, obrt pa go-
stinstvo, komunalna dejavnost
ter mala industrija niso imeli
več povezovalnega telesa, ki bi
zanje uveljavljalo ter krepilo
vlogo, ki jim v našem gospo-
darstvu pripada, zato je bil na
pobudo vseh teh organizacij v
letu 19G5 imenovan iniciativni
odbor za ustanovitev poslov-
nega združenja. Predsednik
odbora Vinko Jovan, ki je pri-
pravil vso potrebno osnovno
dokumentacijo, se takole spo-
minja ustanovitve združenja:
»Do leta 1965, ko seje zbornica
reformirala in v občinskem ter
medobčinskemi merilu ni bilo
več nobenega zborničnega te-
lesa za obrt, sem predsedoval
takratnemu svetu za obrt. Da
bi obrtne delovne organizacije
še naprej imele svoj povezoval-
ni organ, sva se s tovarišem
Uranjekom   dogovorila,    da
ustanovimo poslovno združe-.
nje za obrt, gostinstvo in ko-
munalo. V skladu s takratnimi
zakoni sva začela akcijo, prido-
bila delavce,  našla  delovne
Vinko Jovan
prostore za delovanje poslov-
nega združenja. Po konstitui-
ranju združenja se je ustanov-
nega občnega zbora udeležilo
16 članic, na tem zboru pa smo
izvolili tudi samoupravne or-
gane in prvega predsednika,
Fedorja Gradišnika, direktorja
Zavoda za napredek gospodar-
,stva Celje.«
Že takoj ob ustanovitvi so v
združenju nudili možnost pri-
stopa vsem gospodarskim or-
ganizacijam terciarne dejavno-
sti ne glede na njihov sedež,
kajti zavedah so se, da novo
združenje s svojim delovanjem
ne more biti teritorialno zapr-
to, še več, članicam so nudil
možnosti povezave z organiza-
cijami po vsej domovini. Takš-
na zasnova združenja je kmalu
v njegove,vrste privabila pre-
cejšnje število delovnih orga-
nizacij, zlasti s področja bivše-
ga celjskega mariborskega in
ljubljanskega okraja, ter tudi
ostalih predelov Slovenije.
Članic je bilo takrat več kot
sto, danes pa jih je nekaj manj,
saj se jih je nekaj med tem
časom razvilo v večje industrij-
ske organizacije, nekaj pa se
jih je priključilo k večjim de-
lovnim organizacijam ali k
specializiranim skupnostim, ki
so bile ustanovljene kasneje
(gostinstvo, turizem).
Dejavnika, ki sta narekovala
način pristopa in reševanje
splošnih in konkretnih nalog,
sta bila razvojna pot in doseže-
na organizacijska stopnja orga-
nov združenja. Ukinitev zbor-
nic in s tem nastala vrzel pri
povezovanju organizacij ter-
ciarne dejavnosti je v prvih le-
tih dajala poslovanju združe-
nja še poseben pečat. Združe-
nje namreč ni imelo popolno-
ma poslovnega značaja, a kljub
temu nikdar ni odstopalo od
pnncipa, zastopati interese na
relaciji delovna organizacija -
družbena skupnost.
»V vseh organih, odborih,
komisijah in delovni skup-
nosti smo poudarjali, daje po-
slovnost tisti dejavnik, ki edini
opravičuje delo združenja in
da so rezultati dosežene stop-
nje poslovnosti edino merilo
dobrega ali slabega delovanja
združenja kot celote, njegovih
organov, zlasti pa biroja zdru-
ženja, Z ustanovitvijo bazen-
skih strokovnih odborov za
obrt in gostinstvo pri Repu-
bliški gospodarski zbornici v
letu 1966, za katere se je zdru-
ženje zavzemalo od začetka de-
lovanja, pa se je delo še bolj
spremenilo, saj je bilo usmer-
jeno v mnogo bolj poslovno
delovanje,« je povedal Ivan
Uranjek, prvi direktor poslov-
nega združenja.
Med pomembnimi naloga-
mi, ki so jih opravih v združe-
Ivan Uranjek
nju je popis kadrovske struk-
ture v obrti, gostinstvu in ko-
munali, ustanovitev dimnikar-
ske sekcije za del srednje in
severne Slovenije, načeli pa so
tudi vprašanje odprave kon-
trole cen obrtnih proizvodov
in storitev ter prenosa poslov-
nih prostorov v upravljanje de-
lovnim organizacijam, sodelo-
Majda Trogar
vali pa tudi pri ustanovitvi ko-
mercialne banke. Med po-
membnejšimi nalogami, ki jih
je združenje in kasneje poslov-
na skupnost opravljala v vseh
letih, je preskrba članic z re-
produkcijskim materialom do-
mače prozvodnje in iz uvoza.
izvrševanje uvozno izvoznih
poslov, uvajanje kooperacij-
skih odnosov ter skrb za vzgo-
jo kadrov. Posebna skrb pa je
bila namerijena organiziranju
obrtnih sejmov, saj je bilo
združenje tudi pobudnik celj-
skega obrtnega sejma, pa tudi
pobudnik za izgradnjo sejem-
ske hale.
Ime poslovne skunosti For-
mator je tesno povezano tudi z
imenom Majde Trogar, dolgo-
letne direktorice, ki se je upo-
kojila lani: »Dela in naloge di-
rektorice sem prevzela prvega
oktobra 1973. V tem obdobju
je bilo največ dela namenjene-
ga za pripravo družbenega do-
govora o pospeševanju razvoja
drobnega gospodarstva, kar
smo leta 1975 v naši republiki
tudi sprejeli. Po sprejemu Za-
kona o združenem delu se je
združenje preoblikovalo v po-
slovno skupnost za malo go-
spodarstvo »Formator«. Usta-
novna skupščina je bila 2. juni-
ja 1978,« je povedala Majda
Trogar, sedanji direktor An-
drej Cvetko, pa je ob letoš-
njem jubileju dejal: »Rekel bi,
da gre za lep, s tem pa zavezu-
joč jubilej. Trenutni pogoji, ki
zaradi teže časa kar silijo k po-
slovni ustvarjalnosti znotraj m
Andrej Cvetko
zunaj skupnosti, so obetavni.
Seveda je pri tem res, da bi se z
nadaljnim upadanjem tehno-
loške ravni in konkurenčne
sposobnosti enot drobnega go-
spodarstva tudi tu lahko krepil
in poustvarjal nekak antipod
poslovnosti - preživetje za vsa-
ko ceno, administriranje slab-
še vrste. Tega ne bi želel.«
V dvajsetih letih so samo-
upravne organe združenja in
kasneje skupnosti (predsedni-
ki skupščin, odborov in
izvršilnih odborov) vodili:
Fedor Gradišnik, Franc Mi-
klavc. Stane Jurko, Vidmar
Zdravko, Vinko Jovan, Štefan
Fras, Ivana Aleksovska.
FANI SVATINM
Si
Mladost
v okovih
»Gospa,« je dejal,« sam ne bom mogel jesti, vse bi
polil. V bolnici so me pitale sestre...«
»Ja, kako bomo pa to?« se je ženska ustrašila. »Odra-
sle ljudi še nisem pitala, pa tudi na občini nam tega niso
povedali!«
»Se boste že privadili, vsega se človek privadi,« je
Ivan bodril žensko.
»Se bom hudiča privadila, saj ne bom imela časa.«
Razburjena da je kaj, je vzela žlico v roke in začela
podajati v usta. V nerodnosti je polovico zlila za vrat. \
»Ježešna, kako sem vas polila! Vidite, da mi ne gre!«    ]
Noč je prignala v sobo še ostale člane družine. Oče je \
predstavil Ivana takole: »Vidite otroci, to je občinski']
siromak, ki bo odslej živel pri nas. Seveda, če se bomo
razumeli...«
Pri besedi »občinski siromak« se je Ivan zdrznil. Ali
ga bodo odslej vsi tako klicali?
Odkazali so mu sobo, katera naj bi bila njegova spal-
nica. Vlagajo gledala iz vseh kotov in slab, zatohel zrak
je butnil vanj. Toda, bil je na smrt utrujen in čim seje z
gospodarjevo pomočjo rešil obleke in zlezel v posteljo,
je trdno zaspal.
Zjutraj ga'je zbudila gospodinja, ko je rogovilila po
kuhinji, pa tudi gospodar se je usajal nad otroki. Na
dvorišču je pes jezno renčal na mimoidoče ljudi in se.
tfgal na verigi. Ivan je poskušal vstati iz postelje, pa ni
šlo. Slama se je pod njegovo težo stlačila, daje ležal kot
v koritu. Ni mu preostalo drugega, kot da je klical na
Pomoč. Gospodinja je potisnila glavo v sobo in hitro
odšla. Dolgo je moral čakati, da se je prikazal gospodar
in kislega obraza vprašal: »No, kako je zdaj to? Ali ste
^es tako obnemogli ali simulirate? Mi imamo drugega
^ola dovolj, naj še zdaj vas polagam kot dojenčka v
posteljo in spravljam ven?!«
"Jaz sem pa mislil, da ste seznanjeni z mojo bolez-
nijo.« je dejal Ivan.
"Hudiča smo seznanjeni! Na občini so mi celo rekli,
te bomo imeli tako bolj za kratek čas. Barabe sala-
^enske, jutri grem tja in jih povem, kar jim gre.«
Res seje naslednji dan gospodar odpravil na občino. .
Vso pot je tuhtal, kako se jih bo privoščil. A na občini so
se mu smejali in njegovih besed niso jemali resno.
-Zupan seje celo predrznil in mu vrgel v obraz: »Ali bi
Jure rad, da bi ti Ivan še na polju delal?« To je bilo pa
preveč. Ivanov gospodar je treščil s pestjo po mizi:
»Iščite si drugega bedaka! Jaz odpovedujem z današ-
njim dnem, pa zbogom!«
Zadrlesknil je z vrati in odšel. Mimogrede je stopil v
gostilno, kar sicer ni bila njegova navada in si naročil
kozarec vina, da bi poplaknil jezo.
Za sosednjo mizo je sedel sosed Nac in ga zbadljivo
nagovoril: »No, tebi se pa stekajo denarci v žep in si
lahko privoščiš vinčka. Ja.ja, se ved od kod dohodki...«
»Porkamašina Nac, če misliš zabavljati, sem danes
prav take volje, da bi se stepel z najboljšim sosedom. Ti
še slutiš ne, kakšen križ sva si z mojo ta staro naložila na
punkl. Sicer ga pa lahko dobiš, .saj sem jaz že odpovedal,
pa boš videl kako se bodo denarci v tvoj žep stekali.«
»Vidiš, tega pa nisem vedel« se je opravičeval Nac in
naročil liter na mizo.
Tisti dan seje Ivanov gospodar pozno popoldne vrnil
domov. Na pragu je trčil ob ženo in iz njenega pogleda je
sklepal, da je zopet nekaj narobe.
»Kaj se zopet kisaš.«jo je nadrl. »Kakšno vražje življe-
nje pa bo odslej pri naši hiši?«
»Zakaj te ni bilo tako dolgo domov?« Začela je glasno
ihteti.
»Pa kaj za hudiča je to, povej in to brž!« "je zahteval
Jure.
»Oh, to ne gre več naprej. Odslej boš ti spravljal Ivana
na stranišče in mu vlačil hlače gor in dol... Danes je to
mene doletelo.« Znova je zaihtela.
»Prav, pa bom. dokler bom!« je pribil Jure in povedal
ženi, kako je opravil na občini.
Potekel je mesec naokrog. Ivan se kraja in ljudi kar ni
mogel privaditi. Imel je hudo domotožje po svojem
kraju. Najtežje od vsega je prenašal ponižanje. Vsak dan
je poslušal: občinska sirota, občinski revež, parazit itd.
Ivanova gospodinja se je odločila, da pojde sama po
denar. Moža so pretentali, mene ne bodo, sije mislila in
to tudi glasno povedala. Juretu je bilo še ljubše tako.
Nič kaj rad se ni pričkal po občini.
Gospodinja Nežka seje torej podala na pot. Tudi ona
je v sebi pretehtala vsako besedo. Pošteno naelektrena
je stopila v urad in z očmi streljala enega in drugega in
nato vprašala: »Kdaj pridete po Ivana?«
»Draga ženska, tako pa ne gre! Zakaj se niste prej
premislili?«
»Zakaj niste resnice govorili?« se ni dala zmesti žen-
ska. »Takšen revež kot je Ivan, spada v hiralnico, ne na
kmete!«
Občinski možje so spoznali, da z žensko ne bo šale, pa
so ubrali druge strune.
»Dobro gospa! Iskali bomo drugo družino, vas pa
prosimo, da molčite, sicer... saj veste.«
Občinsko siroto selijo k novim
gospodarjem
Zima se je počasi poslavljala. Na obronke Kozjan-
skega je prihajala pomlad. Po osojnih globačah se je
zbirala umazana snežnica, na sončnih rebrih pa so že
cvetele trobentice. Otroci so se bosi podih po gmajnah,
fantje so iskali šibje in si delali piščali, deklice pa so
nabirale trobentice in iz njih spletale venčke. Lepo je
bilo gledati ves ta živ žav. Otročadije bilo toliko, kot da
bi bog v teh, manj razvitih krajih, najbolj radodaren.
Po razritem kolovozu se je pomikal kmečki voz, v
katerega je bilo vpreženo mršavo kljuse. Mlad mož, kije
sedel poleg voznika - domačina, je pritegnil pozornost
otrok. Postali so in gledali, gledali...
Na vozu je namreč sedel Ivan, oblečen v gosposko
obleko; njegov bledi obraz pa so obrobljali bujni črni
lasje in tako še bolj poudarjali bledico kože.
Ljudje v teh krajih so živeli enolično življenje. Med
sabo so se poznali in malokdaj se je kaj dogajalo... Tu
pa tam je prišla v te hribe žandarska patrulja ali kra-
marji; a te so ljudje že poznali. Sedaj pa je v njihov svet
vdrl nov obraz; popolnoma tuj človek. Le kaj išče tukaj,
so se spraševah otroci in gledali za vozom, kije brizgal
blatno brozgo na vse strani.
Gašperlinov Lojze se je premaknil na sedežu, malo
pohrkal, kajti pred gosposkimi ljudmi je imel vedno
hudičevo tremo. Nato se je pa le pokorajžil in obrnjen
proti Ivanu, začel čebljati: »Saj mi ne zamerite gospod,
če vas vprašam, kako se vam kaj kraj dopade? Mogoče
se vam zdi samoten, ko ste vajeni mesti, ampak povem
vam, ko se navadite, vam bo tukaj lepo! Ljudje, kjer
boste živeli, pa tudi niso slabi. No, pa saj boste sami
videli...«
Ivan je bil zatopljen v svoje misli in ga je Lojze iztrgal
iz sveta, iz davnih sanj, ko mu je oče pripovedoval o
svojem rojstnem kraju.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
28. MAREC 1985
Kje zapravljati
Jože Verbančič, direktor celjskega hotela
Evropa, je na posvetu o turizmu dejal, da smo
slabo pripravljeni na goste in da ti celo nimajo
kje zapravljati.
A vidite, kako se mi razlikujemo od takih
gostov; mi nimamo kaj zapravljati - pa bi imeli
kje!
Slaba
tolažba
Tone Repnik, direktor
Celjske - oprostite -
Hmezadove mlekarne je
v nedeljski televizijski
oddaji povedal, da bodo
tedaj, ko bodo šle tudi
druge naše mlekarne v
investicije, tudi one
manj skrbele za nepo-
sredne proizvajalce
mleka.
No, res laba tolažba za
pridelovalce mleka. Pa
tudi dokaz, kaj pri nas
mnoge investicije prine-
sejo.
Riše Bori Zupančič
V barvah
v Gorenju bolj kot
produktivnost dvigujejo
cene.
Tako zelo so podražili
barvne televizorje, da
zdaj kupci že ob pogle-
du na njihovo ceno pisa-
no gledajo.
V Icorak s časom
Kljub temu, da pomlad
zamuja, se vrtičarji že
pripravljajo na zemelj-
ska dela.
Ob zadnjem skoku
cen vinu, lahko pričaku-
jemo, da bodo začeli na
vrtičkih saditi vinsko
trto.
Letos je pomlad
še kako naša.
Tudi ona tako za-
muja!
Če še za eno krivca ne najdemo,
kako se lahko med mnogimi znajdemo!
Vsaj nekje
Ob sicer redkih dobrih
primerih dohodkovnega
povezovanja, imamo
vsaj en dober primer.
Dobro se dohodkovno
povezujejo občani in tr-
govina.
Občani v trgovini pu-
stijo ves dohodek!
Dolgoprsteži
Kaj vse ljudje ne kra-
dejo.
V Novi vasi so na pri-
mer neznanci ukradli iz
restavracije pritožno
knjigo.
Marsikje drugod je ne
bi mogli, ker je preteško
priti do nje.
DEPOZIT SMO ODPRAVILI. ZDAJ GOVORIMO O TAKSI.
1£ZAKAJ - SAJ IMAMO VENDAR DINAR!
Konjlčanl
razviti
če sodimo po nekate-
rih podatkih, je občina
Slovenske Konjice res
že med razvitimi. Značil-
no za razvite dežele je
namreč, da je veliko
žensk doma, ne pa po
službah.
Tudi v konjiški občini
je vse več žensk doma;
ker vse teže najdejo
delo.
IVIillčnlki proti zlatu
Nocoj se obeta v dvorani Golovec svojevr-
sten spektakel: delavci celjske Postaje milice
se bodo spoprijeli z Zlato selekcijo.
Čeprav običajno miličniki pri svojem delu
nimajo radi veliko opazovalcev,tokrat le priča-
kujejo dosti obiskovalcev.
Celo takih, ki bodo navijali zanje!
MAR JE MED TISTIMI, KI VODIJO NAŠO KADROVSKO POLITIKO,
RES TOLIKO KMETOV, DA SMO PRIČA TAKEMU KOLOBARJENJU
PRI NEKATERIH KADRIH S POLOŽAJA NA POLOŽAJ!
Gasilska društva v celjski občini
Piše: Franjo Mauer
Industrijsko gasilsko društvo Metka Celje
- nadaljevanje iz prejšnje številke.
Vzporedno s tem pa se je v društvu menja-
valo članstvo. Eni so odšli, drugi pristopili.
Do leta 1971 je dobilo v društvu osnovno
gasilsko znanje preko 200 članov.
Leta 1973 pristopijo k društvu novi člani
in zamenjajo nekatere funkcionarje. V na-
slednjih letih je društvo zelo aktivno, ude-
ležuje se vseh občinskih gasilskih tekmo-
Funkcionarji IGD Metka:
Predsednika: Ivan Artnak (1952-1972),'
Kazimir Vodenik (1973-).
Poveljniki: Anton Oberčkal (1952-1956),
Avgust Novak (1957-1961), Albert Žvižej
(1962-).
Tajnika: Gorjan Zorko (1952-1979), To-
mo Urankar (198(^-).
vanj, sodeluje na raznih proslavah in kon-
gresih. V tovarni prirejajo za delavce stro-
kovne tečaje in predavanja. Namen tečajev
je, da se vsi na novo zaposleni člani kolekti-
va seznanijo z uporabo ročnih gasilnih apa-
ratov ter s preventivno požarno varnostjo.
Za tekstilce je to velikega pomena, kajti
požarna obremenitev je v stroki zelo velikia.
Leta 1978 prevzamejo nov gasilski avto-
mobil IMW kombi. Gasilcem se je s tem
izpolnila dolgoletna želja.
Naslednje leto proslavijo 40-letnico ob-
stoja in razvijejo društveni prapor.
(Gasilsko orodje in opremo stalno dopol-
njujejo. V letu 1979 so prevzeli novo motor-
no brizgalno Rosenbauer, leta 1980 pa dobi-
jo še dva dihalna aparata.
Leta 1981 so staro motorno brizgalno za-
menjali za novo Ziegler in v gasilski avto-
mobil namestili radio zvezo.
Ker imajo v tovarni več podkletenih pro-
storov, ki jih ob večjih poplavah zalije voda
podtalnica, morajo večkrat izčrpavati vodo.
V ta namen so leta 1983 dobili manjšo
črpalko za odpadne vode.
Leta 1984 so dobili tudi prenosno radio
postajo.
Društvo šteje 42 članov, od tega 11 članic.
Po strokovnosti je 1 višji častnik, 3 gasil-
ski častniki, 3 nižji častniki, 30 gasilcev in 5
pripravnikov, od tega 8 gasilskih strojnikov
in 5 šoferjev.
Člani IGD Tovarne volnenih odej Škofja vas na občinskem tekmovanju v Vojniku leta
1984.
Industrijska gasilsko
društvo TVO Skofja vas
v Tovarni volnenih odej ŠkoQa vas so
ustanovili gasilsko enoto jeseni leta 1945.
Nel'aj mesecev za tem so imeli ustanovni
občni zbor.
Gasilska enota je nastala iz dela prosto-
voljnega gasilskega društva Šifcfia vas, ki
je imela svoj gasilski_dom ob sami tovarni.
Gasilsko društvo Škofja vas je delovalo
na celotnem območju svojega požarnega
rajona, gasilska enota v tovarni pa je skrbe-
la za požarno varnost v sami tovarni. Stro-
kovno pomoč so dobili od matičnega dru-
štva, med svojimi člani pa so imeli nekaj
agilnih m požrtvovalnih gasilcev, ki so pri-
pomogli, da je gasilska enota polno zaži-
vela.
Ko je leta 1948 izšel zakon o gasilskih
društvih seje enota v tovarni preimenovala
v industrijsko gasilsko društvo.
Delo društva so preusmerili predvsem v
preventivno smer in v tovarni imeli gasil-
ske trojke. Ker je v tovarni zaposlena pred-
vsem ženska delovna sila, so kmalu formi-
rali žensko desetino.
Skrbeli so za strokovno vzgojo svojega
članstva. Pridno so vadili in usposabljali
desetino, kije pozneje sodelovala na raznih
tekmovanjih in prireditvah.
Nadvse slovesno je bilo 9. 6. 1959, ko so
razvili društveni prapor in podelili najza-
služnejšim priznanja.
Desetina je 2. 7. 1959 sodelovala na gasil-
skem tekmovanju ob 80-letnici GD Vojnik
in kot najboljša desetina prejela pokal.
Leta 1963 so na občinskem gasilskem
tekmovanju članice zasedle drugo mesto in
prejele pokal.
Tovarna leži ob Hudinji na nevarnem te-
renu, zaradi tega so imeli gasilci ob večjih
in manjših poplavah velike težave. Ob po-
plavi leta 1954 in še pozneje leta 1965 se je
društvo izvrstno izkazalo in bilo za svojo
požrtvovalnost in organizirano reševalno
akcijo tudi nagrajeno. Sedaj je Hudinja re-
gulirana in teh nevarnosti za poplave ni
več.
Funkcionarji Industrijskega gasilskega
društva TVO Skofja vas:
Predsedniki: Leopold Vrečko, Ferdi-
nand Braček, Ivan Planine, Janko Štante«
Marjan Žerovnik (1979).
Poveljniki: Martin Cepin, Leopold Vre-
čko, Stanislav Borlak, Franc Feldin, Mar-
jan Stožir, Vinko Žgajner 1974), Tajniki:
Mira Koprivnik, Rok Koprivnik, Martin
Pečnik, Anica Podhraški, Jožica Oset
(1979).__
Delo gasilskega društva je bilo zelo aktiv-
no, predvsem pa leta 1973. Za sodelovanje
na tekmovanju gasilskih društev tekstilcev
in 100-letnici IGD Tekstilne tovarne Pre-
bold so prejeli priznanje. Na tekmovanju
ob 100-letnici GD Slovenske Konjice (2. 9.
1973) so prejeli bronasto plaketo. Priznanje
so prejeli tudi 12. 10. 1973 na tekmovanju
ob 100-letnici Cinkarne Celje.
Leta 1973 so imeli v tovarni požar. Vzrok
je bil samovžig surovine. Požar so _ gasili
poklicni gasilci iz Celja in gasilci iz Škotje
vasi.
Od leta 1974 do 1981 pa je aktivnost v
društvu upadla. Zaradi fluktuacije in dru-
gih vzrokov je bilo otežkočeno delo ženske
desetine.
(Nadaljevanje prihodnjič)
9B. MAREC 1985
NOVI TEONIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
28. MAREC T 985
IS9llliBlliHli^SSI^HEPIBiHHBBHIili^!^^
Slog pomladi 85
Pripravlja Duška $orn
Zima se je vsaj koledarsko umaknila
pomladi. Ta pa nam prinaša tudi nova,
lažja oblačila. Opisala vam bom nekaj
modnih smernic, ki jih narekujejo za
leto 85 svetovne prestolnice mode.
Značilnost v sezoni 85 je čistot linij,
le-te so izredno poenostavili. Materiali
so izredno kvalitetni in ne ovijajo več
telesa, ampak so drapirani nanj.
Modne novosti pa se delijo na več
stilov: čisti (clean), mehki (fluid), večai
(eternelles) in funkcionalni stil.
Tudi barvna lestvica je nova za to
sezono: nevtralne (siva, sivo-modra in
sivo-vijolična), diskretne (svetlo siva,
svetlo roza, svetlo beige, svetlo turkiz-
no rnodra), grafične (siva, močno roza,
živo iTiodra, živo zelena, zeleno rume-
na) in rafinirane (umazano svetlo ru-
mena, umazano svetlo vijolična, uma-
zano roza).
Črna redkev
v redkvi je 86% vode, 0,6%
bejakovin, 0,1% maščob in
6,6% ogljikovih hidratov, od
tega polovica sladkorjev.
Redkev vsebuje v 100 g sve-
že snovi 322 mg kalija, 31 mg
fosforja, 30 mg kalcija in
1 mg železa, 26 do 50 mg vi-
tamina C, 4 mg vitamina B2
in 14 mg gorčičnega olja.
Di etično deluje predvsem si-
nigrin in glikorafanin.
Črna redkev žene na vodo,
pKDspešuje izločanje žolča,
zdravi vnetje žolčnika, bron-
hialni katar in oslovski
kašelj. Črne redkve nikdar
ne solimo. Pri vnetjih želod-
ca in črevesja pa ne smemo
jesti črne redkve, ker preveč
draži sluznico.
Za zdravljenje bronhitisa
in kašlja je priporočljivo, da
v črno redkev izdolbemo ja-
mico, v kateri med pustimo
čez noč, da se iz nje izcedi
sok, ki ga redno pijemo. To
zelo olajša izkašljevanje,
zmehča sluz in olajša di-
hanje.
DR. MIHAELA ČERNE
Kmetijski inštitut
Slovenije
RECEPTTEDNA
Rižota s skuto
Potrebajemc: 500 g riža, 300 g skute, tri jajca, 50 g nariba-
nega parmezana, ščepec muškatnega oreščka, tri koščke top-
ljenega sira, 150 g puste svinjine, en kg olupljenih paradižni-
kov, eno zeleno, en korenček, eno čebulo, malo bazilike, 100 g
masla. Namesto paradižnikov lahko uporabimo tudi paradiž-
nikovo mezgo.
Drobno sesekljamo čebulo, zeleno, korenček in dodamo para-
dižnikovo mezgo. Nato vse skupaj dušimo do mehkega, pret-
lačim.o ali zmiksamo ter omako, ki smo jo tako dobili, zgostimo.
Nato jo solimo in zabelimo z oljem. Riž skuhamo v veliki
količini slane vode. Ko je skuhan tohko, da so zrna riža še
prožna, riž odredimo in zrahljamo z \nlico. Ko se ohladi, mu
dodamo skuto stepena JaJca, na koščke neirezan topljen sir,
ščepec muškatnega oreščka, nekoliko paradižnikove omake in
nariban parmezan. Rižoto nato pretresemo v model, ki smo ga
namazah z maslom in ga za pet minut postavimo v ntočo pečico.
Nato ga zvTnemo na okrogel krožnik. Riž obdamo z drobnimi
polpeti, ki smo jih med tem naredih iz pustega svinjskega mesa.
Polpete nato okrasimo s paradižnikovo omako, zraven pa ponu-i
dimo jabolčni hren in kozarec malvazije. i
Uredništvo: Celje. Trg V. kongresa 3 a. tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Staincjčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež,
Tatjana Cvirn, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler. Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed. Milena Brečko Poklic.
Franček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja
Umnik. Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo
Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo. Ljubljana.
Cena posameznega Jz\'oda je 25 dinarjev. Individualna letna
naročnina je 1.175 dinarjev, polletna 587.50 dinarjev. Za tujino
je letna naročnina 2.350 dinarjev, za delovne organizacije pa
1.300 dinarjev Št žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo
Ljubljana. TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
ZDRAVILNE RASTLINE
Krvavi mleček
Krvavi mieček (Chelidonium majus L.) spada v
družino makovk. Ta družina združuje okrog 650 vrst,
ki so razdeljene v 45 rodov. Krvavi mleček poznajo
od 1. stoletja dalje, v 18. stoletju pa mu je botanik
Linne dal znanstveno ime. Znana je ena sama vrsta, s
pogostimi spremembami oblike in velikosti cvetov,
listov in socvetij. Vrsto spoznamo po oranžnem,
neprijetno dišečem mlečku, po rumenih cvetovih in
ozkih plodovih (luskah), ki se odpirajo od vrha proti
dnu. Gladka semena ovija mesnat izrastek, ki ga
rade jedo mravlje. Mnogo semen se izgubi v mrav-
ljiščih, druga pa se izgube na poti. Pri raziskavah v
dunajskem botaničnem vrtu so odkrili, da se krvavi
mleček pojavlja ob mravljinčjih stezah.
Krvavi mieček nabiramo maja in junija in rastlino
moramo zelo hitro posušiti v senci. Rumenkasto rdeč
mleček vsebuje sedaj razvozljanih - 10 alkaloidov,
med katerimi je največ helidonina, nekaj sangvinarina,
helidoksantina, več različnih organskih kislin, njiho-
vih rudninskih soli, eteričnega olja itd. Alkaloid heli-
donin ima podobne učinke kot morfij in zmanjšuje
krče ter bolečine. Pomirja predvsem gladko mišičevje.
Zato krva\i mleček v majhnih količinah dodajajo
čajem za žolč. Raziskave pa so pokazale, da snov, ki
blaži krče, ni trajna in zelo hitro izgubi na svoji vred-
nosti, zato so čaji, ki vsebujejo krvavi mleček učinko-
viti le nekaj časa. Poleg alkaloidov so v zadnjem času
odkrili tudi saponine in tudi ti so nosilci delovanja
krvavega mlečka, ne samo na žolčne vode, temveč tudi
kot sredstvo za izkašljanje, in tudi kot blago pospeše-
vanje izločanja urina.
Zelo zanimiva je tudi zunanja uporaba svežega
mlečka. Če ga nakapamo na bradavico in pustimo, da
se posuši, bradavica kmalu izgine brez bolečine in ne
da bi se naredila brazgotina. Bradavico moramo
mazati vsak dan vsaj 14 dm. Učinkovine so tukaj alka-
loidi, nekateri encimi in pa rumeno barvilo.
Pri nas ceni krvavi mleček predvsem ljudsko zdra-
vilstvo in sicer pri zdravljenju žolčnih in jetrnih obo-
lenj, ledvičnih bolezni in bolezni mehurja. Pri raku v
prebavilih zmanjšuje bolečino in zavira potek bolezni.
Nekatere ljudske izkušnje so potrdili tudi znanstve-
niki. Pri tem pijemo čaj, ki ga pripravljamo tako, da
prelijemo eno čajno žličko drobno zrezanega posuše-
nega zelišča s skodelico kropa in na dan spijemo eno
ah dve skodehci. Pri uživanju tega čaja ne smemo
pretiravati, ker so alkaloidi prisotni v krvavem mlečku
snovi z močnim delovanjem in so tudi strupene. Zato
običajno mešamo posušen krvavi mleček še z drugimi
zdravilnimi rastlinami, ki blagodejno vplivajo na
vnetne procese. Pri obolenju žolčnika si pripravljamo
čajno mešanico iz enega dela krvavega mlečka, treh
delov češminovih korenin, treh delov regratovih kore-
nin, treh delov mrzličnika in štirih delov kamilic.
Sveže dele krvavega mlečka lahko namočimo tudi v
alkoholu, pustimo stati štirin^st dni na toplem in pre-
cedimo. Z dobljeno tinkturo lahko mažemo kurja
očesa, hšaje in druge neprijetne izpuščaje.
BORIS JAGODIC
AVTOMERKUR n. sol.
TOZD TRG, Ljubljana Celovška
150
V Celju ali neposredni okolici najamemo
skladiščni prostor
za trgovinsko dejavnost
Ponudbe pod cca 50-80 m^" - tel. (061) 551-969
iBRALCI
ISVETUJEJO
• Ko sem še kot mlad
kmet prevzel posestvo, sem
nasadil mlade jablane, ki so
lepo zagnale svojo rast. Ta-
krat pa se je pojavil voluhar
in jih pričel uničevali. Prilet-
ni kmet mi je dal tale nasvet:
»Pojdi v lekarno, kupi nekaj
tub masti za uničevanje pod-
gan in jo nastavi v voluharje-
ve luknje.« Voluhar je pogi-
nil. Pazite, da takšno opravi-
lo naredite spomladi, ko vo-
luharju manjka hrane. Vza-
mete koren, ga prerežete čez
polovico, iz sredine izdolbe-
te stržen in nastali prostor
debelo namažete s to pasto.
Zapomnite si, da se ne smete
z roko dotakniti ne korena in
ne paste, ker irna voluhar ze-
lo razvit vonj. Če voluhar za-
voha človeka, se korena ne
bo dotaknil. Koren prerežite
z nožem brez dotika rok,
mast pa namažite z leseno
palčko.
IVAN CAMLOH,
Henina
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1. ANDREJA - REGATA
2. SEXCRIME-EURVTHMICS
3. DO THEY KNOW ITS CHRISTMAS - BAND AID
4. WAR SONG - CULTURE CLUB
5. PURPLE RAIN - PRINCE
6. TINA I MARINA - DANIEL
7. ZORA JE SVANULA - NEDA UKRADEN
8. NINA - PLAMEN
9. WILD BOYS - DURAN DURAN
10. SE M'INNAMORO - RICCHi E POWERI
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17,15 uri.
DomaČe melodije:
1. POLKA, VALČEK IN ROČK IN ROLL- HENČEK
2. PRAV FLETNO SE IMAMO - AVSENIK
3. MAMICA-MATIJA SLAK
4. AH, TA TVOJ DEŽNIK - ŠTIRJE KOVAČI
5. NA SPREHOD-GORENJCI
6. ORLEK KRAŠKI - FRANC KORBAR
7. DANES NA VASI - RŽ
8. SAVINJČANI - SAVINJSKIH 7
9. ŽELJA - FLERE
10. ČAS MLADOSTI - OGLARJI
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17,15 uri.
Nagrajenca: Niko Ožir, Dobrič 2, Polzela
Branko Bobek, Brdo 14, Planina pri Sevnici
Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
RADIO CEUi
ČETRTEK, 28. 3: 8.00 Poročila, 8.05 Posnetek letečega
uredništva na Ponikvi pri Žalcu, vmes ob 8.30 Obvestila,
9.00 Druga poročila, 9.30 Esperanto, 10.00 Zaključek spo-
reda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo: Vpliv sprememb v
planiranju in deviznem sistemu na gospodarjenje na celj-
skem območju, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 29. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes ob
8.30 Ovestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, lO.OO
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00
Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 16.30 Šport ob
koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira - gost
oddaje Brane Piano, 17.45 Turistična oddaja, 18.00
Zaključek sporeda.
SOBOTA, 30. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami.
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski
kotiček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.OO
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.05 Obvestila, 16.00
Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 17.00 Kronika.
17.15 Lestvica zabavnih nielodij, 17.45 Kulturni feljton. 18.00
Zaključek sporeda.
NEDELJA, 31. 3.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30
Onkraj srebrne črte, 10.45 Vedno lepe melodije, 11.00 Žve-
plometer (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00
Poročila, 12.15 Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov,
13.00 Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 15.00
Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 1. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dopol-
dne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, lO.OO
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.05 Obvestila, 15.05
Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus,
16.30 Reportaža, 16.45 Nove plošče, 17.00 Kronika, 17.15
Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.00 Zakluček
spreda.
TOREK, 2. 4.; 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vmes ob
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda,
15.00 Poročila. 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi,
16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne
glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij. 18.00 Zaključek spo-
reda.
SREDA, 3. 4.: 8.00 Poročila. 8.05 Pokličite in vprašajte: «
kmetijskem zavarovanju, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00
Druga poročila, 9.30 Koledar prireditev, 10.00 ZaključeK
sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke if^
pozdravi, vmes Zabavni globus, 16.30 Iz krajevni skupnosti,
16.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 17.00 Kronika. 17.1'
Glasbene vzporednice: Jim Morrison in The dors - ^'
oddaja in konec, 17.45 Aktualno, 18.00 Zakluček sporeda-
28. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
28. MAREC 198S
28. MAREC 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
28. MAREC 198S
IZPRED PULTA
Da ne bo kdo mislil, da
je tale prostor namenjen
samo kritikam na račun
trgovcev, gostincev m
ostalih delavcev za pul-
tom, naj opišem dogodek,
ki meje prijetno presene-
til. Z receptom sem prišla
v lekarno na Hudinji,
vendar pa predpisanega
zdravila niso imeli. Mlada
farmacevtka me je vpra-
šala, če grem kdaj v Slo-
venske Konjice. Tam bi
tablete menda dobila,
drugje pa bolj težko. Po-
vedala sem, da v Sloven-
ske Konjice res nimam
namena hoditi, nakar je
ponudila: »Pa jutri pridi-
te, vam bom zdravilo jaz
prinesla.« Presenečeno
sem ji dala recept m od-
šla, pri tem pa močno
dvomila, da bom tablete
res dobila.
Naslednjega dne sem
spet šla v lekarno in zdra-
vilo meje že čakalo. Far-
macevtka je pač doma iz
Slovenskih Konjic in ji ni
bilo težko mimogrede
skočiti v tamkajšnjo le-
karno. Pa sploh ni šlo za
življenjsko važna zdravi-
la. Bila sem tako prese-
nečena, da nisem vedela,
kako naj se ji zahvalim,
njej pa se vse skupaj ni
zdelo prav nič čudno.
Morda se ji takšne stvari
dogajajo vsak dan, zase
vem, da je bilo to prvič,
upam pa, da ne zadnjič.
T. C.
Sprejem za Matjaža Debelaka
v Braslovčah so v soboto
pripravili slovesen sprejem
za svojega skakalca Matjaža
Debelaka, ki je na 8. svetov-
nem prvenstvu v poletih pri-
pravil eno največjih prese-
nečenj. S 185 metrov dolgim
poletom je dosegel četrti naj-
daljši polet vseh časov in po-
stavil nov državni rekord.
imenu družbenopoliti-
čni organizacij in društev
krajŠ je rekorderja pozdravil
predsednik sveta KS, Ivan
Fale, v imenu DO Hmezad
pa vodja Temeljne zadružne
enote Konrad Toman. Vlado
Uratnik je spregovoril o ska-
kalnem športu, ki seje v Bra-
slovčah pričel razvijati pred
približno petdesetimi leti^^^
Vsi so izrazili priznanje Mat-
jažu pa tudi njegovi družini,
v kateri so smučarski skoki
že tradicija, saj je bil tudi nje-
gov oče dober skakalec.
Presrečni rekorder pa je z
mislimi že v novi sezoni, v
kateri upa na nove uspehe,
ki bodo zahtevali še mnogo
trdega dela in odrekanj.
Na sliki: Udeleženci spre-
jema so nazdravili Matjažu
Debelaku.
T. TAVČAR
Srečanje v Tunisu
Bilo je 15. marca v petek,
ko smo iz Brnika poleteli
proti jugu v Tunis. V Ljub-
ljani je deževalo in vmes
snežilo, bilo je res zoprno
vreme. Polet je trajal 2 uri;
vsa Italija in Sredozemsko
morje sta se skrivala pod
debelo megleno prevleko,
šele pred pristankom v Tu-
nisu so se pričeli oblaki tr-
gati in pričelo se je vedriti.
Zaznali smo živahen živ-
ljenjski utrip afriškega le-
tališča, ki nas je takoj
osvojil.
Srečanje z novo deželo je
bilo sila prijetno že zato, ker
je nad nami bila modrina ne-
ba, ker je pihljal prijeten
osvežujoč vetrc in ker ni bilo
več ubijajoče nebesne sivi-
ne. Trava ob cesti je bila sve-
že zelena in razmeroma viso-
ka, med njo pa se je bohotilo
lepo travniško cvetje. Vzdolž
ceste nas je spremljal drevo-
red košatih evkaliptosovih
dreves za katerimi so se raz-
prostirali veliki nasadi dozo-
revajočih limon in nasadi po-
marančevcev. V presledkih
so nas spremljale plantaže
oljk, sajene v urejenih vrsta})
z vmesnimi kulturami; vrste
so se pokrivale podo' i, počez
in diagonalno, kot bi jih po,
tegnili z ravnilom.
Videli smo tudi dosti vino.
gradov z značilno nizko
vzgojo brez kolja, žičnic ali
brajd. Prav značilen videz pj
dajejo pokrajini vitke date.
Ijeve palme, ki so brez prave
razvrstitve in reda zrasle tu
in tam.
Med petimi severnoafrij.
kimi arabskimi državami je
Tunis po površini najmanjši,
po številu prebivalstva pa je
s svojimi 4,5 mil. prebivalci
na četrtem mestu, glede go-
spodarske in turistične ra-
zvitosti pa prav gotovo na pr.
vem mestu.
Prav gotovo grški junaki z
Odisejem na čelu, ko so se
vračali po trojanski vojni, ni.
so bili edini, ki jim je pokra-
jina in podnebje bilo všeč.
Že Feničani so v bližini da-
našnjega glavnega mesta tu-
nisa ustanovili svojo koloni-
jo Kartagino, od koder so ši-
rili svojo oblast po Sredo-
zemlju. Konec njihovi vlada-
vini so napravili Rimljani, ki
so Kartagino zbrisal iz zem-
lje ter ustanovili rimsko Kar-
tagino in provinco imenova-
no Afrika. Sledil so jim Bi-
zantinci islamski Arabci, pa
Francozi.
V najlepšem predelu tu-
niške dežele, v turističnem
Nabeulu ob sredozemski
obali, je naša turistična kara-
vana našla tudi naše gore
list.
Pomislite, iz Dobja pri Pla-
nini, točno iz Večjega Brda,
je pred leti odšla na delo v
Nemčijo Škobernetova Fani-
ka. V njo se je zagledal arab-
ski študent, pa sta se vzela in
odšla v Tunizijo; bila sta pri-
dna, sposobna, znajdena in
vsestransko prila?^odljiva
ter ustanovila manjši hotel
Les Jasmins z restavracije
campingom, caravaningoni,
diskoteko itd., imata tudi tu-
ristični avtobus...
Seveda je bila Fani, katere
priimek je sedaj Tlatli, naše-
ga obiska vesela, nam poka-
zala prostore svojega hotela,
obudila z nami spomine na
svoj dom, nas počastila z do-
brim tunizijskim vinom, ob
katerem smo kar lepo zapeli:
Prav lepa je dobovska fara.
En hribček bom kupil... pa
še vrsto narodnih pesmic.
Poslovili smo se, v srcih pa
nam je bilo toplo, saj smo se
na afriški celini v izredno le-
pem okolju seznanil s
čednim dekletom, ki je naše
gore list.
ERNEST REČNIK
Trojčki rastejo
Pred dobrimi šestimi leti smo poročali o rojstvu Zabukovnikovih trojčkov iz Založ pri
Polzeli. Ob skrbni negi domačih so drobcene štručke zrasle v prave korenjake. Danes Mitja,
Matej in Matjaž že hodijo v malo šolo. Pa ne le to. Tudi očetu so že v pomoč. Pomagajo mu
pri raznih opravilih, na sliki pa jih vidimo, kako nalagajo drva.
T.TAVČAR
Kaj je pravzaprav stretching
Navajeni smo že vseh vrst
takih ali drugačnih imen za
različne telovadno ritmično
razgibalne vaje, ki so res mo-
dna muha in zato tudi dokaj
množične, toda glavna vred-
nost je vendarle v tem, da
odtegne posameznika iz pre-
težno sedečega položaja v te-
lesno aktivnost, ki nam jo,
roko na srce, vse bolj pri-
manjkuje.
Tako prihaja stretching tu-
di k nam. Prvi tečaj se je že
pričel v Hali golovec, vodi pa
ga Gordana Stefanovič iz
plesnega gledališča, ki je tu-
di organizator tečaja.
Zakaj gre pri stretchingu?
To je sistematično sestavlje-
na kombinacija najbolj učin-
kovitih vaj iz joge, jazz plesa,
baleta in modernega plesa.
Vadi se pretežno na tleh z
vajami za ogrevanje telesa na
principu pretegovanja mišic
in ob lahkotni glasbi. Tako
kot večina teh programov, je
tudi ta namenjen zdravim
ljudem z nezdravim nači-
nom življenja, ki pretežno
sedijo v zaprtih prostorih, se
premalo gibajo in so zato
brez prave telesne kondicije.
VVE
ZAKAJ PRAVIMO, DA
JE KDO POŽREŠEN
KOT NOJ?
, Noj veliko je in pospra^'^
vase, kar mu pride pred
kljun. Da, celo kamenčke je-
ker mu olajšujejo prebavo'
kot nam jedilna soda. Če
kdo nenasiten, pravimo,
je požrešen kot noj. Tisti, ki
je lačen, pa pravi, da bi poje-
del vola.
Največja ptica na svetu
noj. V višino zraste tri metri;
tehta pa okrog devetdeset ki
logramov. Zato potrebuje ta-
ko velika žival mnogo hrane
Noj se hrani večidel z rastlii^'
sko hrano, včasih pa si privo-
šči tudi kakšnega kuščarja
ah žuželke. Kiju je tudi
drugih predmetih, čepravP^'
so užitni. Noj ima zelo mo-
čan in odporen želodec te^
lahko prebavi tudi nekaj. ka<
bi kakšen drug živalski želO"
dec ne zmogel. Kamenčki
uživa, ker mu pomagajo
prebavi. Ce je kdo hlastflj'
kot ta ptica, rečemo torej.
je kot noj.
AMADEUS POROČA
Ko začel varčevati sem za jeklenega konjička
imel sem veliko volje in še več poguma
za znesek, planiran za nakup fička
pa zdaj se dobi ena le guma.
ZDRUŽIMO DOMAČE
ZNANJE
UTRDIMO SODELOVANJE
III. sejem kooperacije
In iščemo nadomestilo
za uvoz
Dvorana Golovec v Celju od 2. do 5. aprila
1985
vabi Zavod ŠRC Golovec Celje.