/Z ^ jpf Gorenjski časnik od leta 1947 c^^fc^ ^^ l^V Prví PREDHODNIK TBDNtK GoREKJIC IFTA 1900 PETEK, 24, JU UJA 2009 Uto LXII, St. 58. cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčtak Časo pis izhata ob TOKKtH IK Oh PETKIH »aklaj>a: zz.ooo izvodov VTWW.GOREN SKIOLAS.&I Prva skočila V Rimu se je začelo svetovno prvenstvo v vodnih športih, od naših plavalcev bo v bazen najprej skočila Sara Isakovič, ki je na radovljiškem bazenu dobila svoj štartni blok. Vi lm a Stan ovn i k torek zvečer na mesto števil- zane s trojko, zanjo srečne ....................................... ka 3 pritrdili čisto poseben številke, zato je tudi izbrala, Radoviica, Kranj • Naša sre- kamen s Sarino sliko, podpi- naj bo z njeno podobo ozna- bma plavalka z lanskih oliin- som in znakom PK Radovlji- Čen štartni blok številka tri. pijskih Iger in letnSnja rma- ca, Čebelico. Štartni blok je a- Kljub slavju, saj je Sara nato delalo podjetje 3M, odlili so na domačem ba2eou razre-ga vlivam! v Trzinu, bronasti zala tudi torto, ki jo pri radov-Sara Isakovič, je pred odho- odlitek pa je težak kar 87 Id- Ijiškem plavalnem idubu do- ^ovalka univerzijade v disciplini 200 metrov prosto, dom na novo preizkušnjo, logramov. bilo vsi, ki se 2 velikih tekmo- svetovno prvenstvo v Rimu, "Zame je to res poseben do- vanj vmejo 2 osvojeno kolaj» na domaČem bazenu v Ra- godek in počutim se kot hol- no. pa so misli naše najbolj- dovljid doiakala še en velik lywoodi?ka zvezda. Mij?Jim, še phvalke že osredotočene trenutek v svoji karieri. Kot da je ideja briljarta, lepšega na svetovno prvenstvo v pJa- priznanje vsem njenim darila si sploh ne bi mogla vanju, ki se je z daliinstóm lispehom, posebej pa v čast želeti/' je bila navdušena plavanjem ta teden že začelo prvi olimpijski plavalni kolaj« Sara, ki je povedala, da sc v Rimu. ni za Slovenijo, so namreč v trojka in številke, ki so pove- Na radovljiškem plavalnem bazenu je od tega tedna štartni blok številka 3 posvečen prvi I ^ 7. stran slovenski nosilki olimpljskekolàîne v plavanju, Sari Isakovk. /Fote oor^dKav^i; • • pasji dnevi V minulih dneh je termometer že kazal trideset stopinj in več, strokovnjaki pa priporočajo, naj ob vročini poiščemo senco in pijemo veliko brezalkoholnih plj'aČ. Vilma Stanovnik « svetla oblačila, zavarujmo se ............. s pokrivali s širokimi Irajci, Kranj • Po 23. juliju se zaàie- stanovanja pa dobro prezra« jo pasji dnevi, razlog za to čimo zjutraj, nato pa je treba ime pa ni le huda vročina, okna zapreti. Če gremo na pač pa pasja zvezda, ki na pot, vzemimo s seboj dovolj svoji poti glede na sonce spet pijače' opozarja direktorica zaide 23. avgusta. V teh dneh Zavoda za zdravstveno var- navadno vsi iščemo přilož- stvo Kranj Irena Crmek KoŠ-nost. kako bi se ohladili. "Če nik, vodja za oddelka za higi- je le mogoče, je treba biti eno Majda Pehar pa dodaja, med 10. in 16. uro v send, m da je treba biti pazljiv, ali je dan je treba popiti najmanj voda, ki jo izberemo za kopa- dva litra tekočine, najboljša nje, primerna ali oporečna, ^b vročini se najbrtreje ohladmo v vodi. /f«otí« ooíci je voda. Sladoled in pijačo Informacije o tem lahko do- požirajmo počasi, raje pa si bite na spletni strani ZZV med kopanjem navadno po- votlini, v dihalih in kodnih privoščimo pakiran sladoled, Kranj, Čepa se vseeno odloči- pijete vsaj 100 ml vode, z mi- ranah. Večja možnost okuž- saj je v vročini sladoîed lahko te kopati v vodah, ki niso kroorganizmi pa se lahko be je pri otrocih in starejših tudi vzrok za okužbe in pre- skladrie z zahtevami pravii- okužimo tudi na sluznid oâ od 65 iet, zato morajo biti ti bavne težave. Oblačimo se v nika. pa tvegate okužbo, sai in ušes, v sluhovodu, nosni Se posebej previdni. Znižali smo cene za najem šefov. vw/w.gbkr.si Gorenlska^ Banka Kraniska Gora V nedeljo slovesnost ob Ruski kapelici Na spominski slovesnosti ob Ruski kapelici, vsako leto posvečeni Spominu na več kot tristo v plazu preminulih ruskih vojakov med gradnjo ceste na Vršič leta 1916, bosta letos spregovorila predsednik državnega zbora Pavel Gantar in akademik dr. Matjaž Kmecl. Dogodka se bo udeležila veččlanska ruska državna delegacija. s prvo namestnico državne dume Ljubov Slisko na Čelu in pravoslavno cerkveno delegacijo, ki jo bo vodit jarosfavski in ro sto vski n a d š kof Ki ri I. Slovesnost se bo začela ob 10. uri, ob 11.45 pa bodo v hotelu Larix v Kranjski Gori odprli razstavo Ikon ruske slikarke jeka- terine Šolohove, specialistke za zgodovino ikon in avtorice številnih pomembnih novejših poslikav ruskih cerkva in samostanov. Program praznovanja $e bo 2 glasbenimi prireditvami začel že v soboto popoldne, zvečer pa bo spominska maša v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja. Osrednja sobotna atrakcija bo prav gotovo večerni spektakel v dvorani Vitranc, kjer bo ob 20.30 nastopil legendarni štirideset članski glasbeno plesni ansambel Ruski kozaki. M. A. 58 AKTUALNO Športniki lažje na lastne noge V spremenjenem podzakonskem aktu bo na drupčen način urejeno Izplačevanje državnih nagrad Iport' nikom, prav U'odo dogradili Soiski vrtec Murenčki. Dobili bodo tri nove od-dfike. dva oddetka bosta namenjena jaslim. Tudi tokrat bo vse financiral občinski proračun. nalo2ba je vredna 4á2 tisoč evrov. EKONOMIjA Za lepše okolje In učinkovitejšo dektramo Sav$ke elektrarne Ljubljana in Obilna Medvode sta skjpaj kupili plovilo za košnjo vodnih rastlin na Zbiljskem jôzeru, kl, kot znano, razmeroma pIKko Zbiljsko lezero običaj n o m očn o zarastejo. 17 ZADNjA Otroci ljubijo druženje in izlete Tudi po 50 o^k prihaja na Sončkove počitnice, kijih v Radovljici pripravljajo 2e osemnajst let. Zjutraj se dobijo pod lipo, nato pa se odpravijo na potep po bl/Žnjl In daljni pko)ici. Lahko pridejo tudi za en sam dan. 24 VREME Danes bo še sončno in vrc&. Jutri, v soboto, kraje\mc pa- daiwinncvihie. Vmádjobo prOežnojasno, ^utrcfj bo ponàcod medeno. 15/20X htírU sprmeni^ ohlačm M o <Ď VĐ M u1 ro o I 1 V 2 POLITIK k dan ica.za vrl® ^ GORENJSKI GLAS petek, 24. julija 2000 ljubgana {esetii dodatek za socialno ogrožene Državni zbor je na julijski seji sprejel tudi zakon o posebnem dodatku za socialno ogrožene. Ta uvaja poseben doda* tek v višini od 80 do 200 evrov za tiste posameznike in dru* žine, ki so že sicer socialno ogroženi in so zato upravičeni do denarne socialne pomoči. Dodatek bodo jeseni izplačali v enkratnem znesku, čeprav se je opozicija v driavnem zbo* ru zavzemala, da bi ga ogroženi prejemal) Štiri mesece. Dru* žinarr bo pripadalo 200 evrov posebnega dodatka, posa* meznikom 160 evrov, ostali bodo prejeli 120 evrov dodatka, če njihovi prejemki ne presegajo 268 evrov. Tisti» ki imajo prejemke nad 268 evrov, vendar manj kot 3i3'evrov, bodo dobili 80 evrov posebnega dodatka. Upravičencem ni treba viagati nobenih zahtevkov, saj jih imajo kot prejemnike denarnih socialnih pomoči po zakonu o socialnem varstvu v evidencah. Vlada ocenjuje, da bodo posebni dodatek izplačali okoli 120 tisoč socialno ogroženim, ki na mesec prejmejo dohodke, nižje od 60 ali 70 odstotkov neto minimalne plače (od 269 do 313 evrov). Skupno )e za posebni dodatek namenjenih 15 milijonov evrov. D. 2. UuegANA Varčuje tudi državni zbor Generalna sekretarka državnega zbora Mojca Prelesnik je pred počitnicami predstavila delo služb v parlamentu. Poleg 90 poslancev je v njem zaposlenih 362 ljudi, od tega za določen čas do konca tega mandata 48 v poslanskih skupinah In kabinetu predsednika Gantarja. Državni zbor je doslej zasedal na osmih rednih in enajstih izrednih sejah ter 249 sejah komisij in odborov. Generalna sekretarka je na novinarski konferenci poročala tudi o varčevanju v državnem zbori. Največ naj bi prihranili pri obnovitvenih delih, kar 1,6 milijona evrov, ker ne bodo obnavljali male dvorane, v kateri zaseda državni svet, prav tako ne bodo menjali pohištva v prostorih predsednika in njegovega kabineta. Obnovili pa bodo nekatera službena stanovanja. Približno za trikrat so znižali stroške reprezentance, varčujejo pa tudi pri obiskih v tujini. D. Ž. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Qas Avtokarto prejme ROZKA RAZINGER ziesenk. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu že stârSâ Ivanke in Janka jagodica Iz Kranja sta bita od vsega začetka naročena na Gorenjski glas. Onadva sta naročnino enkrat sicer prekinila, a le za en mesec, saj je to lokalni časopis, ki mora biti pri h\ii, pravita. Ne morem ga brati pri sosedu, doda janko, ki ga prelista od zadaj naprej. Oba rada prebereta zgodbe iz kotička za naročnike. Vsaka stvar se jima zdi po svoje zanimiva. Sta upokojena, Ivanka je bila zaposlena v računovodstvu, Janko v gradbenem podjetju. V pokoju uživata in dolgčasa ne poznata. Okoli hiše Imata veliko vrta, in vsako stvar naredita malo bolj počasi, se pošalita. Ivanka gre rada na kolo in malo po trgovinah v bližnji nakupovalni center. Večkrat na leto se odpravita v toplice, tudi z Glasom sta bila že na izletu. Imata hčerko Alenko, zeta Robija in dve vnukinji, Mojco in Petro, ki sta obe gimnazijki. Nanju sta $e posebej ponosna, saj sla zelo pridni. Ker živi* jo v sosednji hiši, sta vesela, da se dobro razumejo. D. K. Ivanka In janko jagodic. kriza Državni zbor sedanjega sklica deluje devet mesecev, v tem času se je sestal na devetnajstih sejah, zadnja pred poletnimi počitnicami se je iztekla prejšnji teden. O delu državnega zbora v tem času je spregovoril njegov predsednik Pavel Gantar. Danica Zavui Žlebir Ljubljana • Ko je na začetku prejšnjega sklica, Imel je tudi dve seji več. Pavel Gantar je omenil dve značilnosti devet- tega mandata Pavel Gantar mesečnega obdobja: vsebino zasedel mesto prvega moža in ton razprav je v tem času v slovenskega parlamenta in največji meri zaznamovala so mu v roke dali kladivce, je finančna in gospodarska loi- dejal, da upa. da mu ga ne bo za, poleg tega pa je zelo opaž- treba uporabljati. Ko pa je na močna največja opozidj- occnjcval delo minulih dcvc- ska stranka SDS, ki lahko po tih mesecev, je dejal, da je dr- Gantarjevih besedah s šte>i- | žavni zbor opravil veliko lom poslancev, ki jih ima, ? i delo, glede padanja njegove- brez s'ečjih težav in ob mini-ga ugleda pa je menU. da sta main: pomoči drugih dveh temu kriva ton in način raz- opozicijskih strank uveljavi Pavel Gantar prave precejšnjega števila po- vse instrumente, ki jih ima v slancev. Zato je po nj^ovem mnenju potrebna zaostritev D Z na voljo opozicija. Predsedniku Pa\^u Gantar- biii le tehnični dogovor vodij Ijevati in zakonski noveli poslanskih skupin v zvezi z sprejetL Tudi to ni dobro, da meril» predvsem ko gre za ju so po njegovem mnenju v vodenjem, oiganizacijo in de- slovenskemu parlamentu neposredne osebne napade veliko pomoč pri vodenju lovanjem državnega zbora, pada ugled, po njegovem in spopade med poslanci. O žavnega zbora podpredsedni- Poslana državnega zbora pa mnenju zlasti zaradi nasto- kladivcu ni govoril, pač pa je ki Miran Potrč, Vasja Klavora doslej niso bili uspešni pri pov In medsebqnega besed» dejal, da bo morala v takih in Fiuce CukjatL Kot dobro primerih njegova desziica pa ocenjuje tiidi sodelovanje uskla-evanju dveh novel voj nih zakonov. Še vedno se na nega obračunavanja poslancev. Ugled pa mu verjetno pogosteje seči po gumbu za z vodji poslanskih skupin, mreč niso sporazumeli o za- pada tudi zato. ker se poslan izklop mikrofona. medtem ko za sestanke svo- konu o žrtvah vojnega nasilja d premalo vestno udeležuje- Parlament je v tem man- jega kolegija pravi, da so se in zakonu o vojnih grobiščih, jo sej in poslanske klopi med datu2asedal 55 dni, devet dni zaradi javnih prenosov pre- Pavel Gantar pa ob tem zasedanji velikokrat ostajajo več kot v enakem obdobju več spolitizirali, čeprav riaj bi meni: da je treta delo nada- prazne. Varuhinja predala poročilo predsednikom Varuhinja Č ovekovih pravic Zdenka Cebašek Travnik je svoje letno poroči o predala trem predsedn prejšnji teden predsedniku državnega zbora^ ta teden pa predsedniku države in predsedniku vlade. Čebašek Danica Zavri Žlebir mi, ki jim namenja posebno pozornost, omenja tudi sta- O obsežnem poročilu na rejše in na invalide. Med po- več kot tristo straneh bodo membnimi poudarki iz po-na eni od prihodnjih sej raz- ročila varuhinja omenja tudi pravljali tudi poslanci, Števi- sovražni govor, ki bi ga molo pobud, naslovljenih na rali dosledneje odkrivati in varuha človekovih pravic, se kaznovati. Temu pritrjuje povečuje, vse več (kar Četrti- tudi predsednik države Dana) je tudi utemeljenih, je nilo Turk, ki meni, da se s povedala Zdenka Čebašek sovražnim govorom neti ne- Travnik. V primerjavi z îe- strpnost, strpnost do nestrp- tom poprej je pobud varuhi- nosti pa ni na mestu. Več nji več za desetino, največ pobud varuhinji je bilo s po- jih je še vedno s področja dročja verske svobode, na- Varuhinjino poročilo na več kot tristo straneh je sprejel tudi pravosodja. Povezane so z našajo pa se zlasti na manj- predsednik države Danilo TUrk. i oor^za Kavoe zamudami pri delu sodišč, z Še verske skupnosti. PoroČi- zastoji pri delu sodnih izve- lo omenja tudi nepravilnosti za ravnanje ob nasilju v dru- prepovedi telesnega kazno- dencev, z uresničevanjem v policijskih postopkih, ven- žini. V minulem letu sprejet vanja otrok. Lani sta bila pravic otrok. V zvezi s sled- dar so z odzivom policije v zakon o preprečevanju nasi- sprejeta tudi zakon o pad- njim je opozorila na potrebo uradu varuhinje zadovoljni, !ja v družini je izjemnega entoNlh pravicah in zakon o po specializiranih oddelkih češ da se na njihove poiz- pomena, še vedno pa varu- duševnem zdravju, a zlasti ali sodiščih, ki bi se ukvarja» vedbe odziva profesionalno. hinja pogreša družinski za- slednji še ne zadošča priča- la izključno 7. dnJÝíosko Pohvalno je tudi ravnanje konik in zakon o dolgotra j ni problematiko. Med skupina- policije glede izobraževanja oskrbi, prav tako še vedno ni kovanjem, meni ČebaSek Travnik. Zdenka KRATKE NOVICE IguegANA Zborovanje |ehovovih pni jehovove priče Iz Slovenije se pripravljajo na tridnevno zborovanje, ki se bo začelo v petek» 31. julija, ob 9.20 v hali Tivoli v Ljubljani. Po napovedih organizatorjev se ga bo udeležilo okrog dva tisoč prič. Vstop bo prost. Tema zborovanja je vzeta iz nekaterih svetopisemskih odlomkov, v katerih je zapisana tudi jezusova zapoved Godite budni. Zborovanja potekajo tudi v drugih delih sveta, kjer je v dobrih 100 tisoč občinah organiziranih nad 7 milijonov je- hovovib prič. ). K. Lesce Ustanavljajo stranko malih ljudi Civilno združenje za pravičnost, napredek in nadzor, s sedežem na Alpski cesti 62 v Lescah nas je obvestilo, da je 1. julija začelo široko akcijo za zbiranje podpore za ustanovitev nove politične stranke, stranke malih ljudř. "ki nimajo mas* la na glavi". Obrazce za podporo lahko državljani dobijo na sedežu civilnega združenja v Lescah in na spletni strani http://www.ednevnik.si/?wsapnn. V sporočilu v kar 32 točkah navajajo razloge, zakaj nova stranka in kaj vse moti male ljudi, prilagajo pa tudi ustanovno izjavo za stranko, ki naj bi nosila ime Stranka pravičnost) Slovenije, D. Ž. J f V f GOREN)SKI GLAS petek, 24. jujija 2009 A KTU) LNO info^e-^s.si Športniki lažje na lastne noge V začetku tega meseca je bila v Uradnem listu objavljena sprememba podzakonskega akta, ki pomeni tudi spremembo izplačevanja državnih nagrad športnikom, prav tako pa se športnikom I«» Wé« w obetajo rešitve pri reševanju statusa, Vilma Stanovnik Kranj - Prrni kratkim je mini- ster za Šolstvo in šport Igor LukáiČ predstavil nove sistemske rešitve, ki so namenjene reSevanju statusa vrhunskih športnikov, Med njimi so brezplačni programi usposablianja in brez-plačni licenčni programi za vrhunske športnike, plačilo šolnin vrhunskim športnikom, šolanje na daljavo in zaposlovanje vrhunskih športnikov svetovnega razreda tudi dve leti po končani športni karieri. Ena od pomembnih novosti» Id je bila pred kratkim objavljena v Iztok Čop je zadovoljen z novimi sistemskimi rešitvami, ki so namenjene reševanju Uradnem listu RS, je tudi statusa vrhunskih športnikov./^«t» sprememba podzakonskega akta pravilnika o merilih za lim, da je prav, da so se konč- do dobili, drug pa ne. 2^e OKS so naleteli na veliko sofinanciranje izvajanja let-. no sporTinili in uzakonili, da lahko rečem, da do leta 2003 podporo ministra Lukšiča, ki nega programa Športa na dr* od tistega, kar nam drŽava sploh nisem vedel, da te na- se je zavzel za nas. in mis-žavni ravni. Ta sprememba nameni kot nagrado za us- grade obstajajo," pravi eden lim, da so to konkretne rešit- pomeni, da se bodo vrhun- peh. ne vzame polovice na- najboljših slovenskih šport- ve. ki bodo pomagale» da se slom športnikom nagrade za zaj. To nam, športnikom, v nikov vseh Časov, veslač Iz- bo športnik po končani kari- osvojene medalje na evrop- času krize, ko je pridobivanje tok Čop, ki se lidi kot član eri lažje postavil na lastne skih in svetovnih prvenstvih sponzorstva še bolj težavno, komisije športnikov v OKS noge, če je seveda sam za to iz državnega proračuna iz- veliko pomeni. Zato je to pra- ves &s bori za pravice Šport- pripravljen kaj narediti. Ne plačevale neposredno, prav va gesta v pravem času. Prav nikov. "Druge rešitve glede gre za nobene rente, pač pa tako pa ne bodo bremenile ^G je pomembno, da zaslu- zadržanja statusa dve leti po za ugodnosti v prehodnem njihove dohodninske osno- ženo nagrado crždve športni- končani karieri in tudi šola- obdobju. S tem država prive. kar je do sedaj veljalo le ki dobivamo tîa svoj račun, nja so tisto, o čemer smo se v zna Športniku, da je v karieri za kolajne z olimpijsidh iger. ker je ta denar navadno do- komisiji športnikov zadnje nekaj dosegel, inmu stoji ob "Spremembe so za nas s!ej prihajal na račun zvez, čase največ pogovarjali. Naši strani tudi potem, ko jo za-Športnike dobrodošle. Mis- potem pa so nekateri nagra- predlogi oziroma predlogi !dju6," dodaja Iztok Čop. Pošta gradi logistični center Pošta Slovenije v Šenčurju gradi prvi regijski logistični center, saj na Gorenjskem opravijo kar tretjino vsega paketnega prometa. Simon SuBic in paketno," pojasnjuje Če- ....................................... hovin. Gorenjski poštarji se- Šenčur • Pošta Slovenije v daj na različne naslove pripe- Obrtno poslovni coni Šenčur Ijejo povprečno dva tisoč pa- grsdi regijski logistični cen- ketov na dan, kar je približno ter. Kot je poiasnil direktor tretjina paketnega prometa, kranjske enote Milan Čeha- ki ga ustvari Pošta Slovenije. vin, bo gorenjski center prvi Naložba v gradnjo ter vso odšestihregijsldhpoštnopa- tehnološko in informacijsko ketnih pretovomih centrov, opremo novega logističnega ki jih namerava PoŠta Slove- centra je vredna dva milijona nije zgraditi poleg že obstoje- evrov, v Šenčurju pa bodo dh centralnih centrov v Ljub- pridobili okoli 1.300 kvadrat-Ijani in Mariboru. "Pri paket- nih metrov uporabnih povr- nem prometu pošta v za- dn ih letih beJeži tudi do 20- šin. "Obstoječa lokacija na Oldhamski cesti v Kranju je odstotno rast, samo junija in za opravljanje paketne logi- Novi rajski logistični center za Gorenjsko bo Pošta $k>vefiije julija bo ta šestodstotna, stike za celotno regijo pre- urediïa v obiécth CMs v šenáin\á pos\ovn\ trend naraščanja sprejema majhna, po dnigi strani pa paketov pa pričakujemo tudi smo obstoječo lokadjo želeli rešitve, največ, pripravljeno- tik ob občinsko stavbo. Grad- v prihodnje, predvsem zaradi razbremeniti hrupa, saj se sti za hitro reševanje pa smo nja se bo predvidoma začela spiemeiijeiiili itakupovaliuh zavedamo, da taka dejavnost naleteli v občini Šenčur, zato v začetku priliodnjega let^. V navad, saj vse več kupcev ne sodi v mestna središča, bomo logistični center tudi Gorjah so že odkupili pros^ uporablja sodobna komuni- ampak mora biti na obrobju zgradili v Senčuiju," je razlo- tore bivše Mercatorjeve trgo- kadjska sredstva, intemet in sisteme kataloških prodaj. in čim bUžje avtocestnim povezavam. Izdelali smo tudi žil Čehovin. vine, ki jih bodo prihodnje Pošta bo sicer jeseni poš« leto obnovili skupaj z obč- Zato je bilo potrebno pristo« analizo možnih lokacij, ki so tno poslovalnico na favomi- no, trenutno pa Čakajo tudi piti tako k reor^nizadji prcK bile na ožjem območju obči- ku preselila v rx)ve prostore, na izdajo gradbenega dovo- ccsa dela tn povečanju dolo- ne Kranj in občine Šenčur. pripravljajo se rudi na grad- ljenja za prenovo in razštri- čenih kapadtet kot tudi delni Občina Kranj nam žal ni po- njo nove glavne pošte na )e- tev pošte na Planini v Kra- lodtvi logistike na pisemsko nudila ustrezne prostorske senicah, ki jo bodo preselili nju. Iskanje krivca po žirovsko red meseci smo v sodelovanju s Klicnim cen- ná Upravno enoto ŠkojBa Loka oddala dva meseai kos- trám CSS Žirovccpov' neje. Sledili so postopki pri-praSali, kdo je feriv, da priha- dobivanja novih in novih do-ja do zamude pri gradnji doma za starostnike v Žireh. kumcniov, vlaganje Hevilnih dopolnil, po izgradnji bendn- Večina je prst uperila v bliž- skega servisa novo risanje nanje sosede, četrtina tudi v èu- črtov, začele so se javne pana in občinsko upravo, ko- obravnave z najbližjimi sose- maj kak odstotek je krivdo di. ki so ali niso v vplivnem pripisala gospodarski kriziin območju, izdaja dovoljenja upravni enoti, pa se je iz februarja pretnak - Minulo soboto *e je sedmi- nila v maj, junij, tudi julija na Žirovcev zhrcda v MrSaku ga še ni. Ostaja še pet mese-(kjer naj bi dom stol ) ter po' ccv. kazala voljo in moč za pospe Zagotovo drži, da bi brez šitev gradnje doma. Dvignili tožbe sosedov upravna enota so roke za J50 novih tnest v do danes že izdala gradbeno slovenskih domovih za starej» dovoljenje. Tudi po izdaji Še in za 70 novih delovnih tega se obetajo pritožbe sose- mest, iti Jih doslej izrazito in- dov. Pa vendar, bi ministr- dustrijska občina hudo potre- stvo lahko pogodbo podpisalo buje. Na shodu je veČina od- p rej ? Bi delo lahk o pospešili ločila, da doma morda ne bo na upravni enoti, bi sodišče zaradi sosedov. So res krivi le lahko odloČilo prej? Na fa* oni? lost Žirovcev (in tudi mnogih Pojdimo po vrsti. Ministr- drugih, ki Čakajo na prosto stvo za delo, družino in sod- posteljo v domu) pravna draine zadeve je odločitev o žava ne bo zgradila doma. koncesiji sporočilo marca O podaljšanja roka ^a za- laní, v njej pa določilo, da četek izvajanja storitev iz mora dom odpreti vrata Î. de- koncesijske pogodbe na mi-cembra letos. Čas priprave ni^tr^i^ do danes Še niso sli-dokumentov, gradnje, opre- šali. Če bi, bi bila skrb, da me in vselitve • 20 mesecev, doma v Žireh še dolgo ne bo. Pa ni bilo tako. Pogodbo Je morda povsem odveč. Koncern inisirstvo podpisalo šest sija bi ostala, denar in invc- mesecev kasmje. Ostalo je Še stitor sta tu, po prepričanju štirinajst mesecev. Investitor, mnogih pa bodo (pravno) podjetje Deosje vlogo za iz- ovrženi tudi vsi očitki in bo-dajo gradbenega dovoljenja jazni scsediyv. Qorenjski Glas OCXiOVORNA UREDNICA Maria Vok^ NAM ESTNIKAODCOVOí?NE UREDNICE CiiWto 2apkitnili. Danica Zavrf Žlebir UREDNířTVO NOVI NAfijr. URE DMKfc ec^an Sogataj, /Jertka Bmn, Igor KavSč, Suzaru P. UfSa Petemel. Mateja Rant Stopn Saje, VHma SíancMiřk, Sjmon Subie. Cveto Zaptoik, Danics Zavrl Žiebir. Štefan Žargi; stalni sodeiavd: Matjana Ahafič, Maja Ôertwiœlj, Ma^až Gregorič, Ana Hartman, )ože K^njek, Miler>a Mildavôe. Miha Nagiič, jasné Paladin. Marjeta SrT>olnlkar. Ana Vc4^ OBU KOVMA ZASNOVA jemej Stritar, llovarStrŤtar d.0.0. « 7ÍHNIČNI UREDNIK Crega Flajnik FOTOCRAFIjA Tina DoW. Goiîizd Kav«č LEKTORICA Marjeta Vcdič VODjA OCWSNeCA TRŽENjA Mateja Žvižaj COREN}SKI CLAS {ISSN j» «gislrirana blagovna in slortrvens znamka pod 977^9^^ P^^ Urióu RS za intelektualno listnino, Usl9ngvitelj in izdajttel;; Cofenjski glas, d e.o.. Knnj / Oir«lnariea-Mari)a Veldjak I Nasíov; Bleíweeova cefla 4, 4CC0 Kr^n] / Tel.: 0^201 42 oe, ^ 04/20142í-mail! m re iV. mali ogtasi m osmrlnice: te).: 04/Z01 42 47 / Oelovní ponedeljka da četrtka A#preblrt}eno od 8. do 19. ure, petek od S. do 16. ute, «»bote, fn prunikf 2spno. / Goren)ski jt ob eorkih in P«t1fih, v naklada as .000 Izvodov / Redre ptćiose; M«)« Coren [s ka, Uidpis Cor^njsli} {Mikrtt lano) In devet lobinih pnl«e / Tisli^ Oo^ Corlnrhia GmbH & CfiKG. St Vid na Clini}« AvTtnji / Naročnina; 19): 04/20) 42 41 / Cena izvoda: CUfi. fetnt né- rofnma: 140^0 EUR: píaíniki imaio to % poovst«. poIHni 20% popvsu, % Spusta: v c«ne jevra^unin DDVpo stopApS,; %; n•ro^1ina se upošteva od i»ko£s iteviP dopisa da pl^neft preklica» ki vrlja ed začetka na&ledniega obračunskega obdobja Oglasne storitve: po ceniVu; oglasno trfen,«: tel.: 04^ 201 «s 43- t 4 GORENJSKA GORENISKIGLAS petek, 24. julija 2009 Studentske sobe pri upokojencih V praznem zgornjem delu stavbe Društva upokojencev Jesenice so uredili študentske sobe. uršapfternsl je pa ziaj bi plačevali po 120 ....................................... evTOV za osebo, v kar so že Jesenice • Potem ko je na Je- vključeni stroški ogrevanja senicah vrata odprla Visoka in elektrike. "Hiša je prazna šola za zdravstvCTio nego Je- in jo je treba naseliti, z odda- senicc, so se pojavile tudi po* jo dela stavbe v najem pa bi trebe po študentskih sobah. radi pokrili tudi del stro- Ponudba teh se je v zadnjem škov/' je o odločitvi za uredi- času povečala, študentje lah- tev študentskih sob povedal ko izbirajo med najemom predsednik društva Boris posamičnih sob ali stano- Bregant. Posebej zanimivo vanj. Pred kratkim pa so se je, da upokojenci študentom za ureditev študentskih sob v uporabo ponujajo tudi dni- tudi odločili v Društvu upo- ge društvene prostore in kojencev Jesenice. V doslq vključevanjevaktívnosti dru- prazni mansardi stavbe Pod štva. Boris Bregant je v zvezi gozdora, kjer ima[o druStve- s tem povedal: "Skupni prosné prostore, so uredili prijet» tori so večino časa prazni in no domovanje za štiri štu- nas ne bi motilo, Če bi se dente. Kot je povedal pod- mladina v njih kulturno zbi» predsednik društva fanez rala... Veselí bi bili tudi, Če bi Komd, sta Študentom na vo- sodelovali pri kakšni od na* Ijo dve dvoposteljni sobi, ko- ših dejavnosti, se družili z palnica in kuhinja. Skupna nami, skratio lahko bi prišlo površina je okrog osemdeset do zanimivega medgenera- kvadratnih metrov, študent- djskega druženja." KRATKE NOVICE Naklo Cvetlično ulico obnavljajo Cvetlična ulica v Naklem je zaradi pomanjkanja denarja že nekaj let čakala na nujno obnovo. Občina Naklo je letos zagotovila za ta namen sto tisoč evrov. V ulici zamenjujejo azbestne vodovodne cevi z ncvimi, gradijo meteorno kanalizacijo in napeljujejo novo javno razsvetljavo. Občina se je dogovorila z upravljavci tudi za napeljavo plina in novih telekomunikacijskih vodov. Dela so zaupali dvema zasebnima podjetnikoma, ki sta se lotila gradenj v začetku junija. Komunalne napeljave bodo zgrajene Še ta mesec, do konca septembra pa naj bi ulico asfaltirali. Kljub popolni zapori prometa v ulici $0 prebivalci zeio strpni. Parkiranje njihovih vozil so omogočili na bfižniem travniku. S. S. RADOvgicA Asfalt v Hrašah in na Cesti svobode Po skoraj dveh íetih obnove bodo v Radovljici v začetku prihodnjega meseca za promet vendarle odprti Cesto svobode pod starim mestnim jedrom. Rekonstrukcijo ceste, ki se je zavlekla zaradi izredno težavnih geoloških razmer, poleg občine sofinancira Evropski sklad za regionahi razvoj, ki je prispeval 1,2 milijona evrov nepovratnih sredstev, in drŽava s 125 tisoč evn. Cesta svobode bo odprta zu promet do spomladi 2010. Na še enem cestrtem gradbišču v občini - v Hrašah - pa naj bi danes zaključili asfaltiranje ceste, potem ko so končali gradnjo meteorne kanalizacije, plinovoda, obnovili vodovod in kabelsko omrežje ter zgradili pločnik z javno razsvetljavo, za kar je občina namenila približno 300 tisoč evrov. Dela bodo do jeseni nadaljevali z obnovo in izgradnjo komunalnih vodov ter ceste skozi naselje HraŠe v smeri proti Rodinám. M. A. Kljub temu da je Bled svetovno znano slovensko mesto, tam le dni prevladujejo večinoma domači turisti. Poleg sprehodov tn kopanja^ se turisti odločajo tudi za drugačen način preživljanja prostega časa. krjsn na džell lovi Ć Bled « Brez dvoma je Bled eno najlepših ^ovenskih mest, in tako tuji kot domači turisti tam preživijo veliko prostega Časa. Nekateri sc na Bled pripeljejo zaradi kopanja, drugi se sprehodijo okoli jezera. Vendar Bled ponuja veliko več. Tam se lahko odpeljete s pletnjo do otoka, obiščete cerkev in se okrepčate v tamkajšnji restavraciji. Kljuh temu da je vožnja s pletnjo nekaj atraktimega, pa je recesija udarila tudi tam. "Včasih smo na otok peljali polno pletnjc, zdaj jih peljemo več kot pol manj. Recesija se pozna, obiski so se zmanjšali celo do 30 odstot- Kriza ni prizadela porok na Blejskem gradu, saj se njihovo število vsako leto povečuje. kov " so povedali pletnjarji. Kljub temu je največ turi- cija sicer izboljšala, v začet* se na gradu poroči, prese- gradu odločajo za osnovni stov, Id se odloča jo za vožnjo ku sezone pa je bilo zelo ža- netljivo višje od Slovencev. paket, Id vsebuje matičarja, po jezeru, japonskih- Čuti se lostno»" je povedal fijakar "Na Blejskem gradu je naj- šampanjec, citiarko, po- upad angleških in nemških, Toni Mežan. Vožnjo s koči- več, tujih porok. Tu prednja- zdrav graščaka in graščaki- najbolj pa so pletnjaifi nav' jo prav tako izberqo veČino- čijo angleški pari, v zadnjih nje, stane pa malo manj kot dušeni nad domačimi turi- ma domači turisti, převládu- letih tudi ruski, pojavljajo 700 evrov. Ce pa je to presti, Poleg vožnje s pletnjo se jejo pa nemški in hrvaški pa se tudi japonski," je po- drago, se lahko še vedno na okoli jezera lahko peljete obiskovalci. Bled je poleg vedala Lea Fer^an iz Zavoda Bled odpeljete le na spre-tudi s kočijo, ki vas lahko od- turistične* privlačnosti pri- za kulturo Bled. Recesija tu hod in kopanje, se posladka-peije tudi do soteske Vint- vláčen tudi za poroke. Ved- ni pustila svojih sledov, saj te s sladoledom in se ustavi-gar. "Kot na vse druge je no več Slovencev se za po- . je po podatkih Zavoda po- te v Vili Prešeren na odlič-tudi na nas vplivala recesija, roko odloča na Blejskem rok vedno več. Večinoma se nih slaščicah in blejskih V zadnjem Času ae je isitua* gradu, a je Število tujcev, ki interesenti za poroko na krenmib rezinali. Zamuda zaradi dodatnih del Gradnjo kanalizacije in obnovo vodovoda v Spodnjih Dupljah so zavlekla dodatna dela. Konec sredi septembra. Stojak Saje «J h•» « J h • 4 « h i « * J h Spodnje Duplje - Posodobitev komunalnih napeljav v Spodnjih Dupljah je letošnji največji projekt v občini Naklo. Obsežne investicije, kJ so jo prvotno ocenili na 1.350.000 evrov, so se lotili že septembra lanL Zanjo so pridobili 750 tisoč evrov iz Evrope. Zaradi dodatnih del se bodo strošlo povečali še za oloog 200 tisoč evrov, gradnje pa tudi niso mogli končati do konca junija letos. "Vas bo dobila n^vo kanalizacijo za odpadne vode. Hkrati poteka obnova in dograditev meteorne kanalizacije, obnova vodovoda in razširitev javne razsvetljave. Elektro Gorenjska polaga Trenutno gradijo kanalizacijo pod Vogvarjevo hišo v Spodnjih Dupljah. električne kable v zemljo, upravljavci telekomunikacij- severnem in vzhodnem delu skih napeljav pa napeljujejo vasi. Načrtovali so kon^nie niko v zemljišč, neugodno sestavo tal v vzhodnem delu asfalt Trenutno je največje •adbišče v ozki ulici pod sodobnejše povezave. Lani vseh del v prvi polovid leta, vasi in obilnim deževjem," Vogvarjevo hišo. Končujejo so se začela dela v južnem vendar smo med gradnjo je povedal Ivan Fic, ki je za- tudi širitev ulice od Dupljan- delu naselja, za katera smo porabili 280 tisoč evrov. VeČi- ugotovili potrebo za dodatna dela na meteornih kanalih dolžen za gradbene in ko- ske grašdne proti zahodu. V munalne zadeve v.Obâni Na- treh tednih naj bi položili as- na del, ki jih opravlja Cestno in pri razširitvi najožjih ulic. klo. fait v vseh ulicah. Dokonča- podjetje Kranj s podizvajaid, Dela so ovirale tudi težave s Na približno polovico ulic nje vseh del načrtujejo do poteka od letošnje pomladi v pridobivanjem soglasij last- v naselju so že položili grobi sredine septembra letos. GORENÎSKI GLAS petek, 24- julija 2009 GORENJSKA info @g-glûi>. si 5 Križišča ne bodo obnavljali BoJttan Bcmsatat je sedaj že porušena nekda* ...................................... nja bendnska črpalka in bi 2iri • Po sklepu občinskega lahko cesto bistveno bolje sveta Direkcija RS za ceste kriiižča v centru Zirov ne bo uredili. "V tem delu bi morali ^ire- obnavljala. Direkcija RS za diti mestno središče, ne pa ceste naj bi v centru Zirov ob- glavno prometno žilo. Za noviia most čez Račevo ter tranzit naj Direkdja raje zgra- uredila semafcHiârano križiš- di obvoznico/je menU Viktor čet, hkrati pa sanirala tiiHi vse ^j^kelj, Rrankft fesennvpf pa vpadnice v ^avno križišče v . je bil skeptičen do izredrega centru Žirov. Po predvide- povečanja križišča (novo ce- nem načrtu naj bi delež Obči- stiSče bi močno poseglo v se- ne Žiri pri financiranju ure- danje pločnike, pred zadruž- ditve znašal dobrih 320 tisoč nim domom tudi v paridiiŠ- evrov, vendar so svetniki na ča). Marko.Mrlak in Franci predlog župana Bojana Star- Mlinar sta menila, da naj dr- mana odločili drugače. Žava rajši plača gradnjo ob- "Brezsmisebio je prestav- voznice. Martin Kopač pado-Ijatí iû na novo urejati ce^, dai, da bi se Žirova zagotovo ki j? že urejena," )e pojasnil raje odločili za manjše íaožiš-svoj predlog župan in dodal če. Župana smo vprašali, ali še: 'Ce pa je most treba obno- je možno, da bi Direkdja za cesie denar iz ureditve križišča preusmerila v gradnjo ob- viti. naj se Direkdja tega projekta kar loti" Spomnimo, da so v Zireh glavno cesto pred vozruce. Povedal je, da so se o leti že uredili, ob njej so tudi tem že pogovarjali, vendar pločniki. Manj urejeni sia le tatône možnosti ne dopušča- priključnicestiizindustrijske jo: "Pričakujemo pa, da se cone, na nasprotni strani pa bodo lotili obnove mostu." Na podlagi 50. m 60. čtena Zakona o prcetorskem n^rto^ju (Uradni fei RS, à. 33/2007) in 30. člena Statuta Ot»ne Trhč (Uradra lisi RS. ŠÍ. 10/99, 20/01, JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNrrVI IN JAVNI OBRAVNAVI dopolnjenega osnutka cbčinske9a podrobne9a prostorskega načrta za območje urejanja z oznako 1 C2 ZN « Bistrica « nal^upovalnl center • 1. faza I. Javno se razgrne dopolnjen osnutek otxinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN) za območje orejan>a z oznako 1 C2 ZN - Bistrica - nakupovaJni center - 1. faza. II. OPPN obravna« območje urejanja z oznako 1 C2 ZN, ki se naha-ja r^a južnem delu naselja Etstr^ pri Tržiču. Predmet OPPN za območje 1 C2 ZN - Bistrica - nakupovaní eery-ter • 1. faza je vzhodni del območja 1 C2 ZU. Na obrasra/anem območju je predvidena gradnja nakupovalnega centra Bistrica vključno s komunalno opremo In povTsi^^amí. potrebni rnl za njegcM) r>emoteno de^ov^nie. J3jna razgrnitev bo trajala v času od 31.7.2009 do 31.8.2009. IV. Dopolnjen osnutek OPPN za olMnočje urejanja z oznako 1 C2 ZN • Bistrica - nakuDOvaini center -1. faza bo javno razgrnjen v I nad- çtiDpju obćlr^kc stavbe Občine Tržič, Trg svobode 18, Tržič, pred Uradom za urlanje prostora - soba 106. v posbvnem času občinske uprave. Med Javno razgrnitvijo bo v torek. 18. 8. 2009, ob 15. uri organizirana javna obravnava v veliki sejni sobi Občine Tržič, Trg svobode 18, Tržič. V. V idsu javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjen dopolnjen osnutek OPPN d^ pripombe in predicge vsi zainteresirani organi, organžac^ in posamezniki. Pripombe in predlogi k dopolnjenemu osnutku OPPN se ^ahko vpëejo v l^ijigo pripomb na kraju razgrnitve v po6icvn«m 6afiu ot>ćin$k€ upras^ ali poéijejo nâ Občino Trač, Trg svobode 18, Tržič, s pripsom: "Pripombe na javno razgrnitev^, po-élíejo se lahko tud; po elektronski pošti na naslov obcina.trzic^^trzk:.si oziroma se jih poda listno na javni obravnavi. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razg m itve. VI. To javno naznanilo se objavi r^a svetovnem spfetu, časopisu Gorenjski' gias. oglasni desKl Občine Tr^ in na Radiu Gorenc. èteUlkâ! 3S0CM57/200g^ Datum: 22.07.2009 Župan občine Tržič Mag. Boni Sajovic, I. r. V vrtcu V Cerkljah bodo dogradili šolski vrtec za tri nove oddelke^ dodatno pa bodo pridobili še dva oddelka. Tudi tokrat bo vse financiral občinski proračun. Simon Šubic v m i' ■v Ceridje • V Cerkljah že potekajo pripravljalna dela za gradnjo prizidka k šolsk«nu vrtcu Murenčki. S 442 tisoč cvrov vredno naložbo bodo po besedah župana Franca Čebulja pridobili tri dodatne igralnice; dva oddelka bosta za prvo starostno obdobje (sedaj imajo jasli le v župnijskem vrtcu), eden pa za sta« rcjže otroke. Na ta način bodo pridobili dodaten prostor za približno petdeset otrok, kolikor jih je bilo tudi odklonjeno ob zadnjem vpisu. "Poleg tega razmišljamo, da bi v zgornji etaži starega dela vrtca pridobili Zalogu. S petimi dodatnimi občina Cerklje v celoti zgra- iz državnega proračuna zásobo še za dodatni vrtčevski oddelki pa bo v naái občini dila z lastnimi sredstvi, so gotovo prejeli med 20 it. 30 oddelek, za peti oddelek pa popolnoma poskrbljeno za štirie oddelki, dva sta v 2aÍo- odstotki vrednosti projekta, bomo prostore pridobili še v dobro varstvo otrok, " je po- gu (v župnijskem Mariji- A znova smo na javnem raz-vrtcu Zalog. Občina je na- vedal župan. Po načrtih naj nera vrtcu je osem oddel- pisu izpadli, ker da ne izpol-mreč kupila stanovanje v .bi novi vrtčevski prostori kov). "Ob gradnji vrtca nis- njujemo pogojev, tako da Cerkljah, kamor se je lahko "oživeli" v dn^ polovici šol- mo uspeli pridobiti drža\nih bomo tudi širitev vrtca mo- preselila dosedanja stano- skega kta. V sedanjem vrtcu sredstev, a so nam takrat ob- ralj plačati sami," je še opo- valka v šolskih prostorih v Murenčki, ki ga je leta 2002 ljubili, da bomo v letu 2008 zoril Čebulj. Tantadruji napolnili Prešernovo mesto Vilma Stanovnik Petri Puhar Kejžar, ki je vodi- ..............................................................................la program in navzoče razve- Kranj - V spomin na po- selila tudi z duhovito poslani- memben dan, 22. julij 1846, co dr. Borisa Paternuja. "Ko ko je Francetu Prešernu sod- smo pripravljali novo priredi- na oblast odobrila odvetni- tev v našem mestu smo se ško pisarno v Kranju in ko spraševali, kako jo bodo obis- mu je cenzurni urad na Du- kovala sprejeli Očitno pa je naju dovolil izid Poezij, je bila skrb odveč, saj so vsi po Atelje Puhait v središču Kra- vrsti navduženi. Tantadrun so nja, pred Prešernovo hišo, pripravil zanimivo prireditev. v vrhunski formi, program je bû odličen. Mislim, da smo s 1q so jo poimenovali "Kar je, tem dogodkom znova doka-beži". Osrednja točka novtga zali. da se v Kranju ves čas ne-praznila v Prešernovem me- kaj dc^ja in da bo nov praz-stu, kjer so se zbrali tudi pra- rukv Prešernovem mestu os- vniH, pa je bil premiemi kon- tal tudi v naslednjih letih," je Tantadruji so s Prešornovimi pesmimi počastili nov cert ansambla Tantadruj, ki povedala Petra Puhar Kejžar. praznik. / se je predstavil z uglasbenimi Za vse, ki ste sredino piiredi- Prešemovimi pesmi Ste\ilni tev v središču mesta zamudi- za turizem že pripravljajo na onalni Kianfest, ki bo nasled- obiskovalci so navdušeno za- li, pa naj zapišemo, da se eno najbolj množičnih prire- njikonectedna, 31. julija ini. ploskali tako izvajalcem kot Kranj, oziroma pri Zavodu ditev na Gorenjslœm, tradid- avgusta. Oglarska kopa v Grabču Marian Zupan čela nastajati kopa, sestavljena iz sedmih kubičnih me- Gor;e - Pobočja Pokljuke in trov drv. Nekaj pa se je pora- Mežakie, vključno z dolino bilo za sprotno "řutranje" reke Radovne, so skozi zgo- kope. Poleg Florjana Tišlerja dovino znana po številnih in Jožeta Poljanca je bil med kopiščih. Ko si je Florjan Tiš- glavnimi oglarji že omenjeni 1er, idejni oče in konstruktor Franci Ažman s prijatelji, Ob mnogih uspešno izpeljanih tej priložnosti so postavili lič- kop, pri Franciju Aimanu no oglarsko "kožarco" za bi- ogledoval ogromno skladov- vanje ob "vahtanju" kope. V nico lepo zloženih drv, mu je svoje zavetje pa prijeten bi- predlagal da tó bilo pametno vak prijazno sprejme kaîere- "kožarci" pa si je dalo privo- prav lokalnim kovačem in postaviti kopo. Franci se je z ga koli obiskovalca. Kopo so ščiti katero od dobrot doma- gostincem. Vsa pohvala idejo takoj strinjal in kraj le- prižgali 10. julija, naslednji če kuhinje. Kopa je gorela te- oglarjem za obujanje nekdaj pega travnika z mogočnim dan jo je blagoslovil gorjan- den dni, iz nje pridobljeno razširjene dejavnosti t^ob- Koievnikom v ozadju je pri- ski župnik Nikolaj Štolcar. V kvalitetno oglje pa bo prillo močjs. \ 6 GORENJSKA GORENJSKI GlAS petek, 24. julija 2009 KRATKE NOVICE ŽiRovsKi VRH V soboto igra, v nedeljo Praznik žetve Ta konec tedna bosta na domačiji )avorč v Žirovskem vrhu tradicionalni prireditvi Lepo je res na deželi in Praznik žetve, ki ju prireja Turistično druitvo Žirovski vrh. Sobotni večer bo po 19.30 zaznamovala prireditev Lepo je res na deželi z igro Otrok prihaja, Javorskimi pevci in ansamblom Roka Žlindre. Obiskovalci bodo lahko poskusili juho • prežganko, ki 30 jo včasih po porodu za moč jedle porodnice. V nedeljo pO 13. uri pa bo na javorču potekal Praznik žetve. Do uradnega začetka prireditve ob 15. uri bodo igrali Mladi Godci, nato pa bodo sledili prikazi del, ki so nekoč spremljali največji kmečki praznik - žetev, videti bo možno tudf nakladan« je senenega voza po starem. V kulturnem programu se bo predstavila domača igralska skupina s skečem Fina gospa, ki je parodija angleške televizijske serije, in člani male pihalne godbe Alpina Žiri, druženje pa se bo nadaljevalo ob zvokih Kvinteta DorL A. H. Popravek V pogovoru z Mirom Duičem pod naslovom Prostovoljke la» znajo veliko težav starih, objavljenem v torek v prilogi Upokojenski glas» smo zagrenili napako. Zapisali smo. da je na fbto-graftji predsednik škofjeloškega društva upokojencev Miro Duič z Ženo, v resnici pa je ob njem tajnica društva. Bralcem In vsem prizadetim se za napako opravičujemo. D. 2. (MdDIHCMT Gorenjska 96 MHz RADIO 7 A RAOOVEDN SlaiKAl s o\'cnskem I * Živa Deo ARHrTE^lTUAADOMOV 2NANIK SLOVENCEV / TKE HOME OPfAMOliS SLOVENIANS F^edstdvli^nih [eštirideset zndnih Siovenk in Slovencev, umetnikov. Besedilo v celoti poteka dvojezi^o (^lOvensVo - andelko). Žkva Oeu O BH OVA STANOVAKJS KIH STAVB NA SLOVINSKEM POnEŽEUU 256 strani, trda i/e2dV8 Cena: 39 EUR^poltnina Poseben popust se naročnlkel Predstavljeno je varstvo $tdvt»ie dediltins, ki je lahkQ (zhodili^na pnina ustvar^anie boli§e kakovosti livÇerild. Cens: 24.62 EUR 280 su 8 ni. broširano Poseben popust 2a oa ročni kel obvoznico Upravno sodišče je razveljavilo gradbeno dovoljenje za del Poljanske obvoznice Danica Zavri Žlebir Škofja Loka - "Obžalujem dejstvo, da je upravno sodišče v Ljubljani dokončno gradbeno dovoljenje za H. in IV. podetapo 1. faze Poljanske obvoznice vrnilo v postopek ponovnega odločanja, saj bo to verjetno pomenilo tudi zaustavitev že zaietih del. V Škofli Loki bodo zaradi tega prikrajša* ni predvsem občani, ki si želijo Čimprejšnjo promet» no ureditev in s tem povezane urejene bivalne pogoje/' v izjavi za javnost komentira odločitev upravnega sodišča škof|eloški žu* Dela» ki so se za prvo fazo Poljanske obvoznice začela 22. junija, se bodo nadaljevala do pra* pan Igor Draksler. vnomočnosti odločitve upravnega sodišča. / o^azd " Prepričan pa sem> da bo tako glavni investitor, torej gar oškodovali. Zato pred- da ne bo prišio do večje go- gradnjo mostu izkazati tudi Direkcija RS za ceste, kakor postavljam, da se bodo do spodarske škode," Se doda- pravico razpolaganja z tudi izvajalci gradbenih del pravnomočnosti odločitve ja župan Draksler. Sodišče zemljiščem» ki je nesporno zagotovili zakonitost dela sodišča dela nadaljevala, je namreč tudi ugotovilo» izven zaprošenih gradbe- in da ne bodo pri tem niko- potem pa listavila na način, da bi morala investitorja za nih posegov. Hitri internet tudi v gorskih vaseh V občini Železniki so začeli gradili širokopasovno omrežje. AnaHartman fazi in več cest bi že lahko as- cesti skozi Soriški potok Kas- omrežja; teh je v občini Želez- faltirdi, a smo se dogovorili, neje bodo kabel pdpďjali tudi niki kar 26 oz. vsa nas^ja ra- Železniki - Z gradnjo odptie- da bo izvajalec Tritel hkrati do boli hribovitih obmoâj, kot zen Železnikov in Dra&oš. ga širokopasovnega omrežja položil še optični kabel, da ne so Lajše, Kališe, Zabrekve, elektronskih komunikacij, ki bo kssneje prihajalo do oe- Martinj vrh» Davča, Sonca." Za 3»5 milijona evrov vreden projekt je občini uspelo jo bodo končaíi prihodnje smiselnega razkopavai^a no- Glavna centrala je predvide- pridobiti 2,5 mJlijona evrov iz leto, bodo v občini Železniki vega asfalta," je pojasnil žu- napribazenuvZelezmldh,na evropskega sklada za i^rad- bistveno izboljšali dostop do pan Mihad Prevc. določenih lokacijah po občini njo nekomercialnega dela omrežja (od gkvne centrale intemeta, ki je še zlasti otežen Po županovih napovedih pa bodo postavljene lokalne v hribovitih predelih. Projekt naj bi nato prišla na visto izde- dostopkovne točke, iz laterih dovasi|,Trrtelpabovkomer-so začeli izvajati ta ^en, naj- lava trase primarnega optične- bodo potekale zveze do naroč- dalni del omrežja, ki poteka prej v Dolenji vasi, kjer so lani ^ kabla od Češnjice do Selc in nikov. S projektom bodo do- po vaseh do vseh gospodinj ^;radili kanalizacijo, v dveh tednih pa naj bi v celoti vkopa- Dolenje vasi: "Intel bo piedvi-doms jeseni optični kabel stop do širokopasovnega stev, vložil S45 tisoč evrov. omrežja omogočili 870 gospo- Omrežje bo nato prešlo v !i še optični kabel. Dela se položil tudi ob rekonstrukciji dinjstvom. Id zdaj te možnosti upravljanje zasebnega part- bodo nato nadaljevala ob ceste skozi Lo^ dogovarjamo nima jo. Nanaša se na vsa nase- nerja. v njem pa bodo lahko gradnji kanalizacije v Selcih pa se, da bi ga ^4copal še ob ob- Ija, ki spadajo v območje t i. gostovali vsi zainteresirani na območju Klinca. "Gradnja novi nekateri lokalnih cest, belih Ls, kjer ni kanerdaln^ operaterji, ki ponujajo tovrst- kanalizad je je tam v zaključni med drugim razmišljamo o interesa za gradnjo optičnega nestoritve. NAJ BAZEN GORENJSKA 2009 Gorenjski Glas 50 Gorenjske tufijiićne z^eze dkr1wm»9rmm i m f^M» Letno kopafiiće Kranj letno kopališče Kamnik Urnmttwnainol t C1 U2n3G4DS iMnstbaZBtdiiokofo 02 □ 5 Đoftopnoft in partait 6o!4ft$la pomidbd UÎ 02Q3 as Dostatna in pârtitt^ Cl ai m a4 gs OosMaporwIa Oodamâ poniKĎa (ftcnsirrrt namnnajm íravOk omvS^tnvari ditfj Cl C2D) 04 ďs Doddtnan)n«& □ 1 U5 □iDînant os □in2D3n4n5 JMk nm^WMBffMt t&fçcÂt, ff^èMÉStffvwsnf ni 04 DS OlOi □4 0$ imeinpnimek Naskv: iTDMřld: Unji M L MIm de ^(«WV Uiko nêk \tity (fiti^tùu poOKi' lu Win Ge(n|>U UrlMÍúM IIU4. K91VÍIJ iffu 4W Kifli^ «U eMie ■ AAitiiiiKu âcutnlsb iwintiAw wu A« 5Mi řMm MM «Mitti pnlusni qUrn««»» bor« eftrfiii Bi (uqr^iAU. Pn2fUA|e u Nf tuar <îerM]sl7 Ktfí bene pMdilt MiTOnid çomidîh nr flMKMjH». i Letno kopalll^ř Krar^j ^ Le^ kopali^ Kíanj leíi v nájpon^en^jnejSem in najve^ ^rtn^ komplet v Kranju, ^m so 2-^ čeli giddftl med 2. sv. vojno, le'3 2003 pa je bil [udí posod<^ljen,V skíopu letnega kopalé^a so veliki : plaválni baz^o ohmpijsklh điinmzij m dvà otrosi:^ bazena. Ob bazenu je okr^ićevć I nica, kjer si lahko • privo^ Dsvcziln« pT^a^, sěM ali pico. Kc^li^^e n sezono 2009 je odprto vsak delovru dan med 9. : m in 18.nodno kopanje med m 22. im) . V sobotah m Dedel^ah kopali^e obratuje med 9. m 22. : uio, Vei infonacij lahko naidetp na spletni strani httpi/AvvAViMort-kranj.si. Letno kopaii^e Kamnik . k) 9a domdèii poznaK^tiidi polmenorn bazei Pod ^ko, je vdik ; m?t!Ov m je v upravljanju Plavairieça tOuba Kamnrk, ki se íahko poivali z odkno plavalno ^io. Globina i bàsnsegiblj(rned13in2^nvtia.Bà2enimdogrevaÎnf$istem,ki0mc90^ i sropir^ Celzija Poleg c^tnipi^skeça tam )e mali bm namenjen otokom Velikost rrutega bâzerta Je 192 ý kv. metFW. Baeen je red delavnikom odprt med 'O. in M uro, ob sobotah in necleljah pa pwd 10. uro. Ob tkazeni se lahko tudi osvežite v okrep^evalria ali pa odigrate oartljo ipoano družabnih iger. GORENJSKI GLAS petek, 24. julija 2000 :::: •••••• •t u t ••t: 8 ::••« m :: t{ vilma.stanovnik @g-gl«s.s 7 Prva bazen skočila Sara ► 1, stran "Letos nisem tako dobro pripravljena, kot sem bila pred lanskimi olimpijskimi igrami, saj je za menoj naporno leto, ko je bilo treba pridno študirati, poleg tega pa sem imela kar nekaj te« žav s poškodbo in boleznijo. Lahko pa obljubim, da se bom potrudila po svojm najboljših močeh. Seveda ciljam na nastop v finalu, upam pa, da se mi bo uspelo čim bolj približati svojemu najboljšemu rezultatu," je povedala Sara, ki bo v baten v Rimu skočila že prvi dan tekmovanja, to nedeljo. ko bo nastopila v disciplini 100 metrov delfin. Nast^pild bu tudi v štafeti 4 V družbi predsednika Plavalnega kluba Žito Corenjka Radovljica Jožeta Rebca je Sa-a X 200 metrov prosto (poleg isaković razrezala torto, ki si jo je zaslužila za zlato medaljo na univerzijadi. / fo» corud luvc^ nje še Anja Klinar, Nika Karlina Petrič in Nina Sovi- pa je svoja nastopa v Italiji ki je bila na pet kilometrov Tričlansko zastopstvo bo nek), njena glavna discipli- že opravila ter na 5-kilo- 24., na lo kilometrov pa 13, imel v Rimu kranjska PKTri- na, nastop na 200 metrov metrski progi osvojila 18., Njeno klubsko prijateljico, glav, saj bodo nastopili Emil prosto, pa bo na sporedu na io4d!ometTski pa 14. me- Tanjo Šmid, prvi nastop na Tahirovič (50 metrov prsno. tretji tekmovalni dan, v to- sto. 100 metrov prsno Čaka v po« Štafeta), Jan Karel PetriČ rek. Prav tako je svoja nastopa nedeljek, na 200 metrov (400 in 1500 metrov prosto Prav radovljiški klub bo v v daljinskem plavanju že prsno bo nastopila v četrtek, ter 400 metrov mešano) in Rimu zastopan kot najšte- opravila Nika Kozamemik, na 50 metrov prsno pa na- Nika Kaiiina Petrič (400 in vilnejši. saj bodo na sveto- čiamaPK Zvezda iz Kianja, slednjo sot>oto. vnem prvenstvu poleg Sare Isaković nastopili še Anja Klimr (200 in 400 metrov mešano), Nina Cesar (400 in 800 metrov prosto) i: Kandidatka za nastop na svetovnem prvenstvu je bUa tudi plavalka kranjskega Trigbva z Godešiča Anja ^^^ 800 metrov prosto, 400 metrov mešano in štafeta). Poleg gorenjskih plavalcev bodo Slovenijo na svetovnem prvenstvu zastopali Še Robert Žbogar (50 metrov Carman, Id pa se že od sredozemskih iger ubada z Dugonjić in Tjaša Oder (oba delfin, 50, 100 in 200 me- ^dravljmjem poškodovane raine. Ta jo še vedno boli, FR), Peter Mankoč, Jernej trov prosto. 50,100 in 200 zato se je morala nastopu v Rimu odpovedati, metrov hrbtno, štafeta), daljinska plavalka Teia Zupan ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Godec, Sofija Djelk (vsi IL) ter Nina in Maja Sovinek (obe OL). Jeseniški hokejisti trenirajo Vilma Stanovnik nic pripravljajo na novo se- se bodo igralci zbrali na nji teder. zono. Trenutno se na tre- skupnih pripravah, ki bodo Medtem ko se igralci tru- lesertice • Pod vodstvom ningih poti 23 igralcev, Ig- potekale v prenovljenem dijo pri pridobivanja kondi- cije, pa Športni direktor Zvone Šuvak Še sklepa po- glavnega trenerja Udarja ralci pa športnem parku hotelu Špik v Gozd Martulj- Rahmatulina In njegovih Podmežakla trenirajo dva- ku, nato pa je predviden za- pomočnikov Dejana Varia krat na dan. Že jutri bo na četek treningov na ledeni godbe z novimi igralci, in Darka Pnisnika, se od sporedu le dopoldanski tre- ploskvi. Na Jesenicah tre- Tako sta si minulo sredo v minulega ponedeljka na- ning, nedelja pa bo name- nutno še ni tujcev, ki naj bi roke segla z vratarjem Ga-prej hokejisti Acroni fese» njena počitku. V ponedeljek v Slovenijo prispeli nasled- brom GbviČem» Id je svojemu matičnemu klubu obljubil dveletno zvestobo. Kof je ob podpisu pogodbe povedal izkušeni vratar, je nova sezona v dresu Acroni Jesenic zanj in zd Štvo velik izziv. ino Gaber Glavič bo tudi v naslednjih dveh sezonah branil v vratih Acroni Jesenic. / ^«o r\nê ocu Kot je znano, prva tekma v ligi EBEL Jeseničane čaka 11. septembra, ko se bodo v Zagrebu pomerili z novincem v ligi, MedvešČakom, prvo prijateljsko tekmo pred novo sezono pa naj bi odigrali v torek, i8. avgusta, v domači dvorani z ekipo Tilie Olimpije. V jeseniškem klubu tudi opozarjajo, da so sezonske vstopnice po ugodnih cenah v predprodafi še do 1. avgusta, vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 14. uro, ob sredah pa tudi med 15, in 17. uro. Tudi blatu so se dobro znašli ViuiA Stanovnik Robert Kordež (SD Energija). ....................................... V ženski konkurenci je na- Breznica • Minulo soboto so slov državne prvakinje brani- člani Kolesarskega kluba Za- la Tanja Žakelj (MBK Orbea), vršnica pripravili državno pr- zanesljivo pa jo je premagala venstvo v krosu. Atraktivna, Blaža Klemenčić iz Bxikovšči- vendar zahtevna tekmovalna ce (Felt International), ki je s proga v Glenci na Březnici, prc^o opravila dobre štiri mi- je bila zaradi dežja tehnično le zahtevnejša kot navadno. nute hitreje. Odlično so se odrezali tudi Na njej se je med 140 tekmo- gostitelji, tekmovalci Kolesar-valci odlično znašel Luka skegaiduba Završnica, saj sta Mezgec (MKB Orbea), Id je državna prvaka v mlajših ka- postavil najboljši čas ter slavil tegorijah postala Tina Perše v konkurenci mlajših danov. (Uiy) in VidČufer (U13). pod- Drugo mesto med mlajšimi prvaka pa sta še Tadej Lc^ člani je osvojil domačin Nejc (Ui7) in Grega Žvan (Uj3), Čemiiogar (KK Završnica), tretji (U17) pa je biJ Matej Ra- tretje pa Nace Krivonog (KK ringer. Ravne). Kot je povedal predsednik Po šestih 2500 metrskih KK Završnica Janez Justiii, teogih z 250 metri višinske kijub mokri in zahtevni pro razlike je bil v dlju drugi Luka večjih poškodb med tekmo- Kodra (MBK Orbea), ki je vald ni bilo, v klubu pa se, kot zmagal v konkurenci đanov. tudi v še nekaterih drugih slo- Absolutno tretji je bil Matjaž venskih gorsko kolesarskih Budin (MBK Orbee), ki je klubih, prizadevajo za popu- tako osvojil drugo mesto med larizadjo tega atraktivnega člani, tretji med aani pa je bi! športa. Naša najboljša gorska kolesarka, olimpijka Blaža Klemenčič, je slavila tudi na domaČem prvenstvu L&sce I Poletni šahovski turnirji na Šobcu Kot vsako leto tudi letos v poletnih mesecih ob ponedeljkih ŠD CorMjka \7 I esft orgînjyira hitropotezne turnirje v šaKu na prostem v kampu Šobec. Julija soturnirjl ob iS. uri, avgusta pa ob 17. uri. Tretjega turnirja seje udeležilo 44 Igralk in igralcev, zmagal pa je jeseničan Ivan Pavlin pred ArHbm B^lli^m Iz Trebnjega in Dragom Rabičem Radovljica). S. O. Kran) Ciklus NLB Gorenjska in Kamnik 8/2009 ŠK Kranj Stari Mayr je organiziral že letošnji 8. turnir iz ciklusa pospešenih In hitropoteznih turnirjev v letu 2009. Tokrat se je 36 igralcev pomerilo na hitfopoteznem turnirju. Po devetih krogih sta enako število točk zbrala Marko Podvrinik (ŠK Stari Mayr) tn Bernard Perić (Zagorje ob Savi), zmaga pa je pripadla PodvrŠ niku'zaradi boljšega rezultata proti zmagoval, cem. S. O. 8' K simon. subic^g-^ssi GORENJSKI GLAS petek. 24. julija 2009 Kamnik Nd Kdmrtiikem požgani itirje kozolci Kamniški gasilci so brli v torek nekaj minut po polnoči obveščeni, da je zagorel toplar na travniku ob Neyeljski poti pri domu starejših občanov. "Ob prihodu na mesto požara smo ugotovili, da je v objektu še traktor, zato je ena ekipa gasilcev gasila, druga pa reševala traktor. Na intervenciji je sodelovalo enajst gasilcev PGD Kamnik in šest gasilcev iz PCD Nevije. Akcija je bila končana ob 2.30/' je povedal poveljnik kamniških gasilcev jože Oblak. Le nekaj minut za tem so dobili obvestilo, da na Perovem gorita še dva kozolca, ki ju je do pol pete ure zjutraj gasilo še štirinajst kamniških gasilcev. V sredo zjutraj pa je občan z Žal na sprehodu opazit dim iz kozolca« ki je bil najverjetneje tudi požgan že ponoči, a požara zaradi odmaknjenosti nihče ni opazil. "Neurja to noč ni bilo in tudi mrve je bilo v teh kozolcih zelo malo» zato do samovžiga najverjetneje ni prišlo. Domnevamo, da je to delo požigalca/' je še povedal Oblak. Uradno vzrok požara fe ni znan, policisti, ki nadaljujejo z zbiranjem obvestil» pa so žc v torek ponoči poostrili nadzor. V požarih je nastalo za nekaj tisoč evrov materialne škode. ). P. V okolici Kamnika je v preteklih dneh pogorelo več kozolcev Kraja goriva ni uspela Potem ko so se ljubljanski policisti v ponedeljek pošteno namučili, da so prijeli bencinskega tatu> 50 imeli gorenjski kolegi v torek manj dela. Simon Šubic bila v Voklein na bencinski ..................................... Črpalki na avtocesti natočil Torovo • Gorenjski policisti 150 litrov goriva v soda, našo v torek prijeli 28-letiiega meščena v prJjažniku vozi- Skofjeločana, ki naj bi na la, goriva pa ni plačal. Odpe-bencinskih črpalkah pri Vo- Ijal se je na bencinsko črpal- klem na gorenjski avtocesti ko na nasprotni strani avto- ukradel večjo količino gori- ceste, kjer je napolnil še reva. Njihova akdja pa vendar- zervoar vozila, nato pa se je le ni bila tako spektakuJama« odpeljal proti Ljubljani, ne kot fe bil v ponedeljek lov da bi prej poravnal račun. Ijubljansldh kolegov. Ti so se Po prejetem obvestilu so po-morali pošteno potruditi, da licisti voznika ustavili pred so po divji in agresivni vožnji Torovim. Zasegli so gorivo, po središču Ljubljane ujeli kasneje pa tudi ugotovili, da bežečega 44-letnega Celjana» je na črpalkah na vozilu ki je na bencinskem servisu uporabljal ukradene registr« natočil kar tisoč litrov goriva» ske tablice, ob prijetju pa so a ga ni plačal. Pri tem so se bile na vozilu že nameščene štirje policisti in osumljenec prave tablice. Zoper 28«let» celo lažje ranili. nega moškega iz Škofje Gorenjski policisti so ben- Loke so na kranjsko tožil- cinskega tatu prijeli veliko stvo podali kazensko ovadbo bolj elegantno. V torek ob zaradi utemeljenega suma 9.30 so prejeli obvestilo, da storitve kaznivega dejanja je voznik osebnega avtomo- tatvine. Domžale Vzel nakit in denar v ponedeljek popoldne je n^kdo vlomil v stanovanje na Ljubljanski cesti v Domžalah, v katerem je našel nakit in gotovino. Lastnika je oškodoval za približno štiristo evrov. S. Š. V V manj / se preveč Med kopanjem in potapljanjem se za utopitve so bolezen, neupoštevanje pravi na leto utopi povprečno štirinajst oseb. Najpogostejši vzroki inje pravil, kopanje pod vplivom alkohola in p rečen I tev zmožnosti. Simon Šubic p: t tf -C . t ■^nt. v i y i i. V rs'-- iT É ♦ V V Bled • Pred vrhuncem poletne sezone polidsti kopalce opozarjajo, naj uporabljajo urejena kopališča in kopalne vode ter se drže kopaliških pravil. Črna kopališča na- mreč nimajo organizirane reševalne službe, vprašljiva pa je tudi kvaliteta njihove vode, saj je nihče ne nadzira, je v sredo na predstavitvi preventivnih ukrepov v in ob vodi. ki je potekala na Bledu, opozoril policijski inšpektor Boris Rojs z Generalne policijske uprave. Največ utopitev kopalcev sicer policisti beležijo v rekah, sledijo morje in jezera, najpogostejši vzroki utopitev plavalcev pa so bolezen, neupoštevanje Potapljači se največkrat utopijo, ker precenijo svoje zmožnosti. / foto; pravil in kopanje pod vplivom alkohola, medtem ko sta se v za^r^il) Štirih ledh utapljajočo osebo. Po svojih mijo k temu. da imajo vsi potapljači največkrat prccc- utopila ]t dva otroka, stara zmožnostih je vsak dolžan pripadniki specialne enote ♦ à « ^ ^.- r DfikI nijo svoje zmožnosti. med 7. in 14 let," je dejal Rojs. pometi, ob ugotovitvi kršit* opravljen potapljaški tečaj. V zadnjih štirih letih je biJo Med utopljenci so tudi osebe, ve pa je predpisana globa 400 Tomažin opozarja, naj po- V Sloveniji 56 utopitev oziro- ki si same vzarr.ejo življenje, evrov/ pojasnjuje Rojs. tapljači ne precenjujejo svo- V zadnjih štirih letih so Utopitvam potapljačev naj- jih zmožnosti in se potaplja tako policisti od skupno 1830 večkrat botruje doveški fak- jo v paru, pred potopom pa ma približno štirinajst utopitev na leto. Več kot 80 odstotkov potopljenih je moških, samomorov zabeležili 80 tor, redko tehnika oziroma naj še pozartimajo o lokadji najpogosteje starih od 44 do samomorov 7 utopitvijo, dve oprema, pň je dejal Milan pořopa. "Potapljači naj vest- tretjini od njih so storile Tomažin, inštruktor za pc- no vzdržujejo znanje, ki so ženske. "Dolžnost vsakega je, tapljanje v specialni enoti ga pridobili v svojih potap- 64 let, najmanj pa mladih medr in 24. letom. "Pričako- vali bi, da so otroci najbolj da takoj obvesti pristojne polidje, kjer imajo šest pra- Ijaških klubih," še svetuje ogrožeru, a temu ni tako, saj službe v primeru, da opad vih potapljačev, sicer pa stre- Tomažin. Prva pomoč je pomembno znanje Kranj bo oktobra gostitelj 15. državnega preverjanja usposobljenosti ekip Civilne zaščite in Rdečega križa, tekmovanje najboljših slovenskih ekip pa bo tudi priložnost za ogled različnih reševan. Vilma Stanovn ik Kranj • "Veseli in počaščeni smo. da smo lahko gostitelji letošnjega državnega preverjanja usposobljenosti ekipi prve pomoči Civilne zaSčte in Rdečega križa v mesecu oktobru, Id je tudi mesec požarne varnosti. Različni do« godiu doma iii v svislu na^ namreč vsak dan opozarjajo, da nesreča nikoli ne počiva. zato je pomembno, da imamo dobro usposobljene ekipe, ki preprečujejo še večje katastrofe oziroma omilijo tragedije. Ker bo prireditev Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj» kranjski podžupan Bojan Ho- potekala v mestu in okolid. man in pred^vnica Rdeč^ križa Sbvenije Neva Petek ob predstavitvi letošnjega državne* sem prepričan, da jo bo oUs- ga preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK v Kranju / fo» ših nesreč, med njimi tudi Miran Bogataj, predstavnica nesreči Mnogi, posebno šo- rih loanjske občine minuli nesreč, ki nastajajo s pod- RKS Neva Petek pa je pove- ferji, imamo kar nekaj teore- teden gostil poveljnika Civil- nebnimi spremembami. V dala, da bo v Kranju nastopi- tičnega znanja, prakse pa ne zaščite republike Slovenj« Sloveniji je namreč letno od lo î2 najboljših slovens bolj malo. Verjamem, da bo je Mirana Bogataja. 13 do 15 tisoč najrazličnejših ekip iz regijskih preverjanj, ta izkušnja dobrodošla za "Zadnja leta prvi pomoči vse nas, od udeležencev pri kot temeljnemu splošnemu nesreč, od tega seveda največ prometnih. Številne med njim pa se bosta pridružili še lani najboljša ekipa iz OZKR preverjanju do nas, ki bomo civilizacijskemu znanju, ki njimi so take, kjer je potreb- Ljubljane in najboljša ekips to opazovali," je ob predsta- ga mora Človek imeti, posve- na prva pomoč, zato je naš letošnjega evropskega tek- vitvi letošnj^a 15. državnega čamo veliko pozornost. To interes, da to znanje obvlada movanja ekip prve pomoči, preverjanja usposobljenosti pa zato, ker si to znanje želi- čim več ljudi, zlasti mlajših;' ekipa Srbije. Gorenjski Glas J* WWW.GOREN rSKIC US^SI AKTUALNO POGOVOR ZANIMIVOST KNJIGE IN LJUDJE NA ROBU Tema v» • Pogovor Tina Janša je ena od treh "diamantnih" matumatov Zanimivost Najprej meteor, potetn meteorit Knjige in ljudje Nadia Comaneci je morala podleći tudi svojemu trenerju in Ceausesoijevem sinu io GG + petek, 24. julija 2009 Aktualno Mnenja Sanjske poletne počitnice Eva Buden iz Škofje Loke: "Všeč mi )e Afrika» tam sem že bila. Želim pa si, da bi kdaj šla na Maldive. Vsi, ki jih poznam in so že bili na Maldivih» so povedali» da so to res sanjske počitnice. Če greš enkrat tja, nisi nikjer več res zadovoljen. Žal pa so počitnice tam res drage, od 1500 evTov naprej za teden dni." Iztok Čop iz Radovljice: "Ker so poleti v ospredju treningi in tekme, gremo z družino na počitnice navadno šele oktobra ali celo v začetku novembra. Ker je pri nas že prehladno za dopust ob morju, se navadno odločimo za oddaljenejše kraje. Kam gremo, se mi sploh ne zdi pomembno, zame je pomembno predvsem to, da zares izklopim misli od vsakdanjika, da pustim doma računalnik in izklopim telefon, da smo z družino skupaj in se spočijemo. Lokadja pa pri tem sploh ni pomembna." Andreja Jurca iz Kopra: "Poletne počitnice najra je preživljam na Gorenjskem, Raj 7, družino že tri deset let hodimo v Kranjsko Goro, na Pokljuko, ^ Bohinj ali na Bled. Plezamo sicer ne, radi pa ima mo sprehode, uživamo v svežem zraku» e^no n; Gorenjskem pa se res ohladimo in ponoči naspi mo. Včasih smo prihajali za dalj časa, tudi sedaj ko so otroci odrasli, pa si z možem privoščiva vsa teden dni poletnega oddiha na Gorenjskem." na v • • Grajo Hrvaško namesto Kljub krizi se Gorenjci počitnicam le stežka odpovema, ker pa vsak evro dvakrat obrnemo, smo hitro izračunali, da so počitnice v Grčiji cenejše kot na Hrvaškem, za enako količino denarja pa najboljše hotele dobimo v Tuniziji. Vilma Stanovnik Začenja se vrhunec letošnje poletr.e sezone. Čeprav večina turističnih delavcev ugotavlja» da se ekonomska kriza pozna tudi pri tem, da manj potujemo, v slovenskih turističnih agencijah večinoma niso ra^očardni, saj je gneča večja, kot je bila lani. Mnogi so namreč ugotovili, da nekdaj poceni počitnice na Jadranu Še zdaleč niso veČ najcenejša možnost preživljanja dopusta ob moiju, zato so se odloČili, ds odpotujejo proti Grčiji, Tuniziji ali Turčiji, kjer je tudi letošnje mu« hasto poletno vreme bolj za-nesl j ivo. "Povpraševanje za počitnice v naši agenciji je letos precej večje kot zadnja leta, pa Gorenjci smo zadnja leta ugotovili, da počitnice na Hrvaškem niso več najcenejša tudi rezervacij je okoli deset dopustovanja. Lepe plaže in čisto moi^e so tudi v Grčiji, kamor pot z letalom odstotkov več kot lani. Ma le okoli dve uri. Vzrok, da je gneča večja, je predvi^m v rem, da si mno- prepričamo s tem, da mu g) želijo nasveta, saj ugotav- ponudimo počitnice, ki so Ijajo, da tradicionalne počit- povezane s potovanjem, nad nice na hrvaSki obali postaja- čimer so zvečine najbolj jo drage, v povprečju celo okoli trideset odstopov draž- navdušeni, " pravi Eva in dodaja: "Grčijo imajo radi zla-je kot v Grčiji, pa tudi kot v sli mladi, pa tudi družine. Tuniziji, Španiji, Egiptu in Za razliko od Tunizije, kjer Turčiji. Tako se je zelo imajo veliko ponudbo hote-zmanjšalo povpraševanje za lov, kjer je v ceno ie vse počitnice oa Hrvaškem, tisti, vključeno, pa je v Grčiji veliki odhajajo na Hrva§ko, pa ka ponudba prenočišč 2 zaj-se največ zanimajo za apart- trkom in apartmajev. Tako maje. Še ob prvomajskih so mnoge družine apartma- praznlkih je bilo 7aTiimanje je na HrvaŠkem že zamenja- za Hrvaško kar veliko, tudi le za apartmaje v Grčiji, ka-sedaj pa opažamo, da se za mor z letalom potujejo za jadransko obalo največ odlo- enako ali nižjo ceno kot na Cajo tisti, ki imajo za dopust HrvaŠko. Zlasti |e to v pri- le nekaj dni časa, največkrat merih, ko otroci potujejo po podaljšane vikend pakete, nižji cerii ali celo zastonj," pojasnjuje Eva, ki ji stranke DO vrnitvi domov rade za- Dejstva: - Če se odletíš za hotel s polpenzionom na hrvaški obali» je treba v povprečju odšteti med 350 in 500 evrov, do kraja bivanja pa se je treba pripeljati z lastnim prevozom. Za enako ceno je v Tuniziji na voljo hotel s štirimi zvezdicami in ponudbo vse vključeno (ali inclusive), v ceni paketa pa je tudi ' letalski prevoz. • Marsikdo, zlasti starejši, se na potítni- ce dlje od Hrvaške bojijo odpotovati, ker jih skrbi, kako se bc>do sporazume- Veliko je zlasti zanimanje za Tunizijo, kjer je moČ za ugodne cene dobiti kvalitet- upajo svoje izkušnje. nejše namestitve. Tako je "V zadnjem času veliko hit letošnje sezone med Slo- ljudi potuje na Tajsko, saj 30 venci zagotovo Tunizija z letalske vozovnice zeio ugod- otokom Djerbo," pravi Eva ne. od 400 do 700 evrov. fiuden iz Lokaturista, ki ima Tam je nato moČ za nizke kljub mladosti že veiiko cene> okoli 20 evrov, dobiti izkušenj, saj tudi sama hotele. Tudi križarjenje po rada potuje in spoznava Egiptu je popularno,-sicer pa nove kraje. Tako lahko po- so Gorenjci navdušeni nad maga vsem, ki prvič odhaja- potovanji z letali z domačega jo na počitnice kam dlje, saj brniškega letališča, pa tudi iz nekateri pridejo v agencijo bližnjih Benetk. Gradca» samo z željo, da ne bi šli Celovca» Mundina. Cene so "spet" na Hrvaško. kar ugodne» seveda pa je od- "Dostikrat pride kdo, ki visno, kaj komu ustreza, saj resneve. kam bi šel Najprej nekateri uživajo v samoga vprašam, koliko denarja stojném raziskovanju» drugi bi namenil za počitnice, po- so bolj navdušeni nad potem kaj si želi dožived. Zgo- audbo. kjer je v ceni zajeto di se tudi, da nima prave Ide- vse» od prevozn» hotela, hraje in na koncu ga navadno ne» izletov,... pravi Eva. vali, saj ne znajo tujih jezikov. Ta skrb pa je odveč, saj so Grid, Turki, Špand... (ne pa Italijani!) zelo ustrežljivi gostitelji in se, tudi z rokami, potrudijo, da jih razumeš. Prav tako ima večina agencij v krajih, kjer najemajo sobe, svoje vodiče, td te o vsem, kar moraš vedeti seznanijo v slovenščini in so ti v pomoč, če se kaj zaplete. • Za tiste, ki nimate vnaprej določene želje, točno v kateri kraj v določeni državi bi radi potovali in vain je vseeiiu, če je to dan prej ali kasneje, je cenovno najbolj ugodno, če se odloČite za tako imenovano ponudbo v zadnjem hipu (last minute), ko agencije le nekaj dni pred odhodom objavijo še prosta počitniška mesta. Da zapolnijo najeti prostor v hotelu in oa letalu, jih ponu^jo po precej ugodnejših cenah. • Zlasti starejši so radi blizu doma, pa tudi družine z majhnimi otroki. Poleti sta zato med njimi v Sloveniji popubma Strunjan in Izola. 4 GC + petek, 24. julija 2009 11 Pogovor do matematike in ev Tina )anša je ena od treh gorenjskih "diamantnih" maturantov, ki so na letošnji maturi zbrali vseh 34 točk. Tina Janša UrSa Peternel "Če si delal vsa Štiri leta kdaj. Večini ljudi sploh ni S čim pa se ukvarjajo tvoji žino in otroke postavijo in sodeloval pri pouku» si všeč, meni pa ni nikoli pred- starši? Greš morda po sto* malce na sirsnski tir. Tina Janša s Sela pri Ži- veliko odnesel že sproti in stavljaJa težav," rovnid, dijakinja Gimnazije matura ni bila noben pro- pinjah koga od njiju? Kako ti gledaš na svojo "Moja mami ie zdravnica prihodnost in kaj meniš Jesenice, je ena od treh go* biem. Za predmete, kot so Pa si morda razmišljala in edina stvar» Id sem jo ve- o družini» otrocih? renjskih maturantov, ki so matematika, fizika in an- tudi o kakšnem drugem dela ie bnaJu» jebila, da ne Vsekakor bi imeia druži- na letošnji maturi dosegli gJeščina, sem delala pred- študiju? bom študirala medicine. Vi- no in otroke, saj se mi zdi» da vse možne točke. Tina, ki vsem vaje, zgodovino in slo- "Ja. razmišljala sem tudi dela sem namreč, koliko je je za srečo treba zdn;ževaM zase pravi, da je bolj mirne venščino pa se je bilo pač o pravu, a potem sem se bila mami odsotna zaradi tako kariero kot družinsko sorte» bo Študirala finančno treba naučiti a knjig.' matematiko. Njena največja navsezadnje odločila za ma- službe, dežurstev ... Ati se življenje." tematiko na Fakulteti za ukvarja z računalništvom in ljubezen * poleg matemati' Bila si odlična tudi vsa štiri matematiko in fiziko v to področje me je bolj vie* Trenutno vsi bodoči štu* ke, seveda - pa so konji. Dol- gimnazijska leta. Se ti zdi, Ljubljani." da ti je gimnazija dala do-volj znanja? klo, a sem se na koncu vse* denti uživate na dolgih po-eno odločila za matemati- čitnicah. Kako si počitniške Imajo na tej fakulteti omeji- ko. Starši in dve leti mlajši dneve zapolnjuješ ti? "Ja, misiim» da kar precej, tev vpisa? brat Nejc me podpirajo pri "Dnevi so kar pestri. Med ge počitnice do začetka študijskega leta bo tako napolnila z jezdenjem, druženjem s prijateljicami, mor- Sama sem obiskovala ev- jem, pa tudi z iskanjem štu- ropski oddelek, ki je bil še je za 50 razpisanih mest vpi- da imam rada matematiko h konjem, saj je jahanje dentske sobe v Ljubljani... posebej zanimiv, saj smo sanih kar 99 bodočih štu- in da sem pri tem predme- moj najljubši hobi. Že v "Ja. omejitev vpisa bo, saj moji izbiri Študija, saj vedo. počitnicami grem vsak dar imeli narodne in medr.a- dentov. Za vpis me ne skrbi, tu uspešna." Matura je za tabo, dosegla rodne izmenjave, medpred- ker sem zbrala vse možne osnovni Šoli sem naredila jahalni tečaj» bolj zares pa si res lep uspeh - pa si ga metno povezovanje, tuje točke» saj sem bila vsa leta Glede na to» da ste si v sem se s konji spet začela pričakovala? učitelje, pripravljati smo odlična» poleg tega pa Še vse gimnaziji ogledali Evropski ukvarjati pred dvema le- "Vedela sem, da hom Icar morali več seminarskih na- možne točke na maturi." uspešna» a da bom dosegla log» raziskovalnih projek- vse možne točke, nisem pri- tov, govornih nastopov ... V Lahko razložiš, kaj natanč- parlament, me zanima» ali toma. Jaham v bližnjem morda razmišljaš, da bi po končanem študiju našla jahalnem centru, konja pa ima že vsa leta tudi moj čakovala. Matura se mi je okviru narodne izmenjave zdela srednje težka, ni bila smo bili v Kočevju, medna-med najlažjimi, hkrati pa rodne v Belgiji, šli smo tudi no pomeni Bnančna mate* marika? zaposlitev tudi kje v tujini? dedek. Konje imam zelo "Tega Se ne vem. Najprej rada. Najljubše mi je jaha- "Poleg matematike je v bom videla, kaj bo prinesla nje v naravi, po travnikih, tudi ni bila hudo težka. Še na ogled Evropskega parla- programu tudi nekaj pred- fakulteta, kje bodo možno- kjer lahko galopiram ... Po najtežji predmet se mi je menta ..." zdela slovenščina, kjer smo metov iz ekonomije, ki jih sti V tujino bi sicer leg tega pa s konji vozim pridejo predavat profesorji z šla, predvsem na kakšno tudi turiste, pomagam na pisali esej. poleg tega pa smo Izbrala si zanimiv študij • fi- ekonomske fakultete. Mate- študijsko izmenjavo. Će se dedkovi kmetiji, rada imam imeli še ustni izpit, za katere- nančno matematiko. Je bila matika je torej zdriižena z bo pokazala priložnost, za- hribe, kolesarim..." ^ i« je bilo beba kar precej (orej matematika tvoj naj- ekonomijo, kai po mojem kaj pa ne?" nauči d M .. . Koliko truda si sicer vložila v učenje za maturo? ljubši predmet? mnenju pomeni večjo upcK Rada sem imela vse pred- rabnost, saj lahko delaš v za- Številne mlade ženske Pa morje? "Tudi na morje jo bomo mete, res pa je. da mi je Ma matematika všeč že od ne- varovainištvu, bančništvu. S- gradijo predvsem svojo mahnile s ptijateliicami, ne- nancah..." kariero, medtem ko dru- kam ra Hrvaško .„" Moja mami je zdravnica in edina stvar, ki . sem jo vedela že kmalu, je bila, da ne bom študirala medicine. Videla sem namreč, koliko je bila mami odsotna zaradi službe, dežurstev... Tinina največja ljubezen so • poleg matematike • konji, i FoTo: A^Kk BuiOvtC 12 GG + petek, 24. julija 2009 Zanimivosti Najprej meteor y potem meteorit Devetega aprila letos se je malo pred tretjo uro na nebu nad avstrijsko Koroško pojavila bobneča ognjena krogla, ki je zbudila in prestrašila številne prebivalce. V sebi je nosila kamnit meteorit, ki so ga sredi maja naili na Mežakli. Po 101 letu od padca prvega Dragan Božič vanja svetla sled, ki jo ime- laj sekund tako off/et!il, da je kamnit meteorit, ki je padel poviča s Hrušice, ki se dobro - tiujemo meteor aJi utrinek. Okoli devete ure zjutraj za« Meteor, ki je svedejši od bilo mogoie pokrajino spo» znati tako kot Dodnevi. Mese- 9. aprila. Posredovala jo je spominja, da je 9. apriU deset Slovenska tiskovna agendja, minut pred tretjo uro tïajprej dnjega dne maM leta 1908 zvezd, se imenuje ognjena dna pa je bila nasprotno ru* ki jo je prevzela od Nemške ti- videl dve tepatid, ki sta leteli so prebivald Kamne Gorice, krogla. Meteorit ali izpod- mena in topla. Svetloba in skovne agendje. Prirodoslov- proti Biejsld Dobravi. Nato se Upnice in Dobiave, ki so de- nebnik pa je meteoroid. Id je senca sta se premikali, kajti ni muz^' Slovenije je istega je za dve sekundi naredil lali ru polju, pri jasnem popotovanje skozi ozračje modrikasta ognjem kro^ se dne obvestil javnost, da sta nakar je še štirikrat počilo, nebu zaslišali "silno grmenje preživel in je padel na površi- je oddaijevaia visoko nad ne- meteorit v resnid odkrila îo- čez lelovico", ki je trajalo 16 no planeta aii lune. besnim svodom... žef Pretnar in Bojana Kraj nc v do 20 sekund. Frićakovali so, da bo bobnenju sledil potres. Maloštevilne budne priče, nedeljo, 17. maja, in da je Pre- meleorita Iskanje jeseniškega Ognjena krogla nad Pomembne podatke o je ki so se večinoma zadrževale v frnar o edinstvenem odlaitju hišah, so bile nad pojavom obvestil Graua, ki je prišel tako močne svetlobe zelo pre- samoevidentiratsituadjonaj- seniškem meteoritu so obja* Jeseniški meteorit naj bi senečene, zato zdaj nihče toč- dbe, in Prirodoslovni muzej, vili tudi tuji mediji. Zanimi« vendar se to ni zgodilo. Kot juj^^ Avstrijo se je kmalu izkazalo, ga je povzročil meteorit, ki je. pa- del v senožet blizu Avč v do- bii padel 9. aprila 2009 malo no ne ve, v katero smer je me- ki je od najditelje\' prevzel vo novico z naslovom Padec lini Soče, odlomil vejo jabla- pred tretjo uro zjutraj, ko se je teor odletel. Presenečenje pa kose meteorita. Muzej je še meteorita nad Karavuikami ne in se zaril v zemljo. Po nad avstrijsko Korolko pojaviJ je bilo Še vcČje, ko se je po po» sporočil, da vzorce analizirajo je 7. julij« prinesla spletna srečnem naključju je bil prav zelo svetel meteor. O njem je javu sveUobe nenadoma zašli« in da bodo javnost 2 rezultati stran Evropskega raziskoval- takrat samo 40 metrov ckI te Thomas Grau, nemški razis- ša!o silno bobnenje. Ker so za> analiz predvidoma seznanili ne^ srediSča za ognjcr.e kro^ jablane dorTiačin Ivan Kolene kovaJec ognjenih krogel in žvenketala okenska stekla, so oktobra, ko bo odprta razstava in meteorite (ERPM). Cez ne- s svojim sinom, ki je popol- me^critov, napisal prispevek nekateri pomislili na potres." Evdudja Zemlje in geološke kaj dni so jo sicer moraii dne v spremstMi sovaščana Bobneč meteor nad Avstrijo, Grauje vse pričet^ redke- značilnosti Sbvoiije, na kate- umakniti, vendar se je pred Matije Suligoja v približno ki ga je vredno prebrati, ga nebesn^ poja%a zaprosil, ri bodo kosi meteorita tudi pr- tem že razmnožila na druge 30 centimetrov globoki udar- Objavljen je bil 21. aprila naj pošljejo porodio o jçvojih yič razírtavijpni, SpVřni zur- spletne straní. Preberemo jo ni luknji našel malo več kot na spletni strani wmv. opažanjih, da bodo strokov- nal24.si je potem razkril^ da lahko-npr. na spletni strani kilogram težak kos zlitine že- astronomU-heute.de. Prevedli njald za meteoi^e in meteorite meteorit ni bii najden v okoli- KOSMOlogs, kjer jo je 8. juli- leza in niklja, prvi slovenski meteonL smo nekaj najbolj zanimivih odloii iko v; Po loi letu od padca prve- na podlagi njihovih izjav bob- d Planine pod Golico na ob- ja pod naslovom In spet me» neči mt^teoc lahko podrobneje močju Karavank, kjer ga je za- teorft • ti^aat pravi objavil lan "Bila je noč na četrtek, 9. raziskali Kot bi bil slutil, kaj se man iskal Grau, ampak na Hattenbach. îz nje smo izve- ga smo dobili drugi sloven- aprila 2009. Pred vrati je bil bo zgodilo v mesecu maju, je območju Mežakle. deli, da je prelet ski meteorit. Medtem ko je dola vdikonočni konec tedna, na koncu prispevka napisal, Grau, ki je zelo dober po- bil avški najprej slišan na Polnoč je bila ie zdavnaj da je meteor, ki je letel nad znavalecmeteoritov.jevpo- Gorenjskem in je svoje poto- mimo in večina ljudi je mimo jugom Avstrije, morda kot govoru za Žumoi kamnite smo dobili drugi vanje skozi zemeljsko ozrač« spala. NočvAvstriji je bila sko- meteorit padel na Zemljo. kose z Mežakle, ki jih je slovenski meteorit. Medtem koje je končal na Primorskem, so raj brez oblakov. Na jugozaho- jeseniškega najprej slišali na du je nad gorami ie sijala sve- Naključno odkritje na avstrijskem Koroškem, v tla polna luna, zaradi katere so p^ežakli zemljo pa se je zaril na G> obledelecelonajsN^ejšezvez- na bstne oči videl že maja, podrobneje oprede* 13: "Nad Jesenicami najden meteorit kameni me- renjskem, de. V tej zgodnji uri se je zgo- V sredo, 8. jxilija, letos, so teorit, je v jeziku znanstve- - -, , , Naj spomnimo, da je me- dilo nekaj nepričakovanega, številni slovenski mediji, nikov navaden hondrit bil aVSkl najpfej teorold razUčno veUko telo, kar je močno vznemirilo ljudi, med njimi spletna stran Ui^ PetemeljevGcrwy- slišan na ki potuje po medplanetar« predvsem na Koroškem. 24t4r.com, objavili senzacio* ^cem dasu 10. ju- nem prostoru v našem Okcli trîtje ure po srednje- v Zemljino ozračje, nastane zasvetil zelo svetel meteor. Ne- že maja v gozdu blizu Jesenic pričevanje zaradi segrevanja in izpare- mirni hladni sij }c noč za ne- odloii à,55 kilograma težak Petra Po- Í^riví^yiiclr^wi jm osončju. Če svoji poti vdre evropskem poletnem času je KJUfCnj^^Crn injC ^ 7eT„liino omh^, nastani» zasvetil zelo svetel meteor. Ne- svoje potovanje skozi zemeljsko ozra^e končal na Primorskem, so jeseniškega najprej slišali na avstrijskem Koroškem, v zemljo pa seje zaril na Gorenjskem. naino v^t. da je nemški lovec na meteorite Thomas Grau lija objavila dragoceno Izr. prof. Dragan Božič» doktor DEJSTVA I-r/ > y - 1 t -.T ^ / v « ! ■■ ' J arbeologije, je znanstveni svetnik na Inštitutu za ailieol<^)o ZRC S^U v Ljubljani Po rodu je Kranjčan» z bratoma Zoranom in Milanom Lolo so trojdd» Dpho^Q mama pa je bila iz Avč v dolini Soče. Zato so vsi tri^ in sestra Alenka sodelovali pri pripravi razstave in brošure o meteoritu, ki {e pri tej vasi padel 31. marca 1908 in ki je vsaj doslej veljal za prlini v Sloveniji slišani» najdeni in ohianfeni meteorit Kljub temu je bil do leta 2007 pri nas skoraj : ma pozabljen. Dragan Na sliki Francija Crosa z Mlake pri Kranju je prikazan padec meteorita v senožet btizu Avč, ki je močno prestrašif očividca ívana Kolenca in njegovega sina. Božič je napisal številne arfaeoloâkc âanke in eno arheološko monografijo, je pa tudi avtor aH soavtor več Člankov o avj^kem mc^teoritu. GG + petek, 24. julija aooo Zanimivosti 13 Ognjene krogle 9. aprila letos Pogovor na spletni klepetalni- videlo zelo malo ljudi, precej d je stekel v smeri možnosti, vet pa je bilo tistih, ki so ga dâ meteorit najdejo. Seveda slišali. Zlasti na avstrijskem so na zaćetku mislili, da je pa« Koroškem je meteor zbudil del na Koroško. Da nai<^ ne precej ljudi. Kljub slabim po- bo lahia, je opozoril Stefan iz gojem za opazovanje je Eu- Gradca: "Koroška ima veliko mreži za ognjena kro^ gozdov, hribov in jezer." 25. dogodek uspelo dokumenti- aprila se je pojavil že šestnaj- ratL Novica je omenila, da so sti odgovor, potem pa do 2. ga zaznale tudi potresne po- jimila nobeden več. Tega dne staje v Avstriji, Sloveniji, Itali- je Grau, ki sije, kot vemo, že ji in Nemčiji. Takoj ga je zače- 18. maja c^edal mesto padca la preiskovati skupina prej in najdem meteorit, sporo- omenjenega raziskovalnega dl: "Kratko sporočilo ERFM sredii^ pod vodstvom Gra- . - ognjena krogla raziskana • \ia, ki je hitro ugotovil, da je gradivo na vamem • naloga prišlo do padca mcteorita âdc enkrat rešena • začasna zelo verjetno na slovenski zapora obveščanja." Sporoči- strani Karavank. Spočetka pa lo je seveda vzbudilo veliko je pri nas našel zelo malo radovednost. Razpravljavci pnč. V lovu na meteorit je več so želeli dqbití čim več poda- Navadni hordrit z uradnim imenom Mezô-Madaras je padel v Romuniji že leta 1852. Slika kot teden dni vztrajno pre^e- tkovin predvsem videti foto- kaže zbruler prerez en^a od najdenih kosov, ki ga hranijo v Naravoslovnem muzeju na doval hribe blizu Kaiavanšl^ grafíie meteorita in mesta Dunaju in tehta kar 6tS kilograma. / Fow: Min«TitoSPHPSES. SlD»oan4Utdbbiaio73uthj- luknje pobrala vse odlomke govk3b5&topic=3690.o. razbit«^ meteorita. Naslov teme je Spet eokial v Avstriji ... Razprava se je jeseniški meteorit začela îo. aprila, dan po pad- i^g^^it cu meteorita. z objavo povezave do članka Nočno bobne- železov kot Mikroskopska povečava prereza meteorita iz Romunije, na kateri se zdo lepo vfdijo hondrufe Foto' Miiicnlotko-pvtroeia F&ki oddelik NaravMiovnMS muTVjioa Dunaju nje je zbudilo Korošce v zav kot avški, ampak je kam spletnem časniku Krom. V njem preberemo, da je Grau v pogovoru za Žuntai, Sttit^t,^: ampak je kamnit. Omenili smo že, da ga je Grau v pogovoru za Žumal, kije mt. Omenili smo že, ^ ga je SpktU Jeseniški meteorit ni žele- uganka rešena: glasnega ki je bil na spletu povzet 8. pOVZCt 8. juUjcl, Opredelil kot » r bobnenja, ki so ga v noči na julija, opredelil kot navadni četrtek slišali številni prebi- hondrit. Taki meteorit! so vald Koroške, nista povzro- najbolj pc^osti, saj jih je kar vi/7i»/7/Jvif čila niti potres niti nadzvoć- 80 odstotkov vseh meteori- Wu UftíJHI' no letalo, ampak meteorit V tov. Hondriti se imenujejo jxondHt TClki primerjavi s tem» kar se je zato, ker vsebujejo hondruie pripetilo poznqe» je zanimi- (hondros pomeni v grščini ffietCOfi'tÎ SO vo mnenje Rudolfa E)voraka zrno), to je kroglice, velike 'i j • z Initituta za astronomijo od manj kot i milimetra HUJuO^ pO^OStl, dunajske univerze: "Do- pa do nekaj milimetrov. • ••i • L/-ir mnevam. da je bil meteorit Letošnjega maja je Urška ^^JJ^^J^ ^^^ ^^ velik samo nekaj centime- Curk na Oddelku za geolo- odstOtkoV VSCH trov. Bilo bi lepo, če bi ga ns- gijo Naravoslovno-tehniške šli, vendar je to praktično fakultete Univerze v Ljublja- tnCtCOHtOV. nemogoče." ni izdelala diplomsko delo Še isti dan je eden od raz- Mineralogija navadnih hon- pravliavcev navedel veČ zani- drilov. Verfetno gre za prvo mivih pričevanj očividcev. diplomsko nalogo v Sloveni- Eden od njih bobnenja sicer ji, posvečeno meteoritom. ni slišal, ker se je ravno vozil In • kakšno naključje - istega v avtu z na glas prižganim ra- meseca ]e bil na Mežakli diom, se je pa nenadoma po- najden prav tak meteorit, javila slepeča svetloba. Vsa kakršne je obdelala v svoji Se neobjavljena fotograRja meteorrta iz Avč. Plitvi žleb označuje mesto, na katerem je bila iz okolica je postala za dve, tii nalogi. Drugi slovenski iz« njega izžazana pol centimetra debela ploščica, i ^o» rrvz srandsutter, NartNotievni mu^ei out^j sekunde popolnoma svetla, podoebnik! 14 GC + petek, 24. julija 2009 Na rohu ROKIJEVA ZGODBA O ODRAiČAKJU (3) Ni vsaka mama zaklad ftt S SODNA KRONIKA TEDNA Ki Milena Miklavčič usode U, da je bil Roki na počitnicah pri očetu in dd sumi, da mu je on naredil kaj hudega. *'Ali si lahko mislite, v kakšnem precepu sem bil? Da bi dovolil, da blati očeta?! Ne, tega nisem mogel Da pa bi mimo gledal in poslušal, kako glumi...?! Tega tudi ne!" Kljub vsemu so» tako kot že večkrat, sodalne delavke posredovale takrat, ko bi bilo tam mame ni bilo. Verjetno je zaslutila, da ga je polomila, zato se je skrija pri svojih prijateljicah. Ne vem, kaj sta z očetom imela, toda casled- koncu pogovora je ena od njih želeja, da se pod neldin pisanjem podpišem, a nisem hotel. Rekel sem> da bom odnesel s seboj in vse nji dan sta priSla k meni oba skupaj proučil. Če sem pos-skupaj, dobre volje, mama ten. sploh nisem vedel, kaj me je ves čas objemala, oče ta beseda pomeni, a sem jo pa je gledal v tla. Vesel sem slišal na televiziji in se mi je bil, da sta se pobotala, če- zdela imenitna. Vztrajale so, da je to nemogoče, tiščale so mi kuli v roke. a nisem hotel prav mi ni bilo jasno, kako ji je oče odpustil, da me je pretila. Ponoči, ko nisem mogel spati, sem po naključju ubogati. Mami se je spet pričela trsti zgornja ustnica, najmanj treba. Na podlagi ujel kramljanje med sestra- zato sem vedel, naj ganelo-materine izjave so. ne da bi ml in ena od njih je, zelo mim. Ne da bi prebral, sem podpisal, nakai so bile vse navdušene, z mamo sva od- vprašale tudi Rokija, naredi- razločno in na gias, dejala, le zapisnik in njegov oče je, da sedaj ve, kaj pri moških na vrat na nos, pridrvel iz naredi "ženska rit". V hipu Sla domov, še prej pa me je Murske Sobote, ker je mis- sem začutil, da so govorile o povabila na pizzo, kar se je lil da se je kaj hudega naredilo otroku. "Kar tresel se je od strahu, ko je planil v sobo in ko me je zagledal v postelji, se je sklonil nadme in po licu so mu tekle solze. Čeprav me meni in mojih starših in postalo me je sram, da je mama tako kot že neštetokrat očeta zaslepila s svojimi ženskimi čari..." Roki j evo okrevanje je trajalo še yeČ kot štiri mesece. Ka« zelo redko zgodilo. Za taka razvajanja se jí je zmeraj zdelo škoda denarja..." Rokijev oče se je, eiikrat konec tedna, spet prikazal na vratih. Bil je zelo žalosten in ko mu le sin stekel v obje je vse bolelo, sem vseeno dar se je sklonil ali poskušal ga je stisnil k sebi in mu dvignil roki in ga objel okoli teči, ga je v prsih neznosno dejal: "Fant moj, se zavedaš. vratu. 'Kakšen cirkus pa je bolelo. Kljub temu pa je biJ kaj si mi naredil?" fo^' je nato dejal, ker mu ni vesel, da ga je mama pustila "Meni se ni niti sanjalo, o bilo nič jasno. Povedal sem pri miru. Sem in tja je še Čem govori." je mimo nada- mu vse, kar sem vedel. Mol» če me je poslušal, rekel ni mč, postajal je le vedno bolj bled. Potern pa rne je pobožal po laseh, se dvignil in rekel, da se bo Čez eno uro vr» A imela "čustvene napade", ko ga je pomočila s poljubi, veČino časa pa je preživljala s svojimi prijateljicami, ki so ji Že od nekdaj pomenile več kot družina. Světlana Ijeval s pripovedovanjem svoje zgodbe Roki. Piše: Simon Šubic Novi sodbi proti Sloveniji Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbou^^ je v zadnjih sodbah proti Sloveniji zaradi sodnih zaostankov presodilo» dd mora republika Slovenija tožniku Robertu Lesjaku plačati do 4800 evrov odškodnine, tožnici Alenki Gasparijevi pa do 4000 evrov. Lesjak je bil leta 1995 poškodovan v prometni nesreči, štiri leta kasneje pa je sprožil dvilni postopek proti povzročitelju in njegovi zavarovalnici zaradi izplačila odškodnine. Prva sodba je bila izdana septembra 2006, junija 2007 se je zavarovalnica pritožila na vrhovno sodišče in postopek še vedno traja. Evropsko sodišče je pred dnevi ugotovilo, da je slovensko sodišče v tem primeru kršilo dve določili Evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin - pravico do poštenega sojenja v razumueni roku in pravico do učinkovitega pravnega varstva na domačih sodiščih. Zaradi kršitve pravice do poštene sojenja v razumnem roku so v Strasbourgu razsodili tudi v prid Alenke Gasparijeve, ker da je postopek v Sloveniji, začet leta 1993, v njem o "A ko sem vzel v roke pis a- | pa je bil razveljavljen dogovor o loâtvî med njo in nje, ki ga je oče prinesel s seboj, sem spoznal, da sem ob zadnjem obisku na sod> Ka srečo je Roki jeva mama svojo vlogo "žrtve" odigrala in ves teden, kar sem bQ Se v bolnišnici, je ni bilo veí na spregled..." Kar pa je bilo najhuje, je mama v bolnišnici namigni- nil. Pa se, žal, ni. Pozneje mu je mazala beleča mesta alni podpisal, da sem se ta- sem izvedel, da je na Centru z ognjičem, namočenim v krat, v bolnišnici, policistu nsredil celega vraga, kričal alkoholu. Tudi oče se je po- lagal in to zato, ker sem se je, da jih bo zmetal skozi gosteje oglašal, tako da se bal, da bi me oče ponovno okno, zato so Ženske pokii- Roki ni imel kaj pritoževati. premlatil..." cale policijo, ti so ga odpelja» "Nekoč me je mama odpeli s seboj in z zaslišanja se je Ijala s seboj na Center za so- (se nadaljuje) vrni] pozno zvečer, zunaj je dalno delo, kjer so me spia- bila žc poStcna tema. Z njim šcvali, kako sem zadovoljen je bil tudi nek policist, ki se s svojimi starši. Trmasto je hotel pogovoriti z menoj, sem molčal in grdo gledal Malo sem bil prestrašen, a izpod čela. Sumljivo mi je ko sem videl, da ne "grize", bilo že to, da se je ena od sem se sprostil in povedal njih z mojo mamo tikala in vse po pravici. Tole bo pa cela štala', je na koncu ko- men ti I «d> mi priklinal in odšel. Oče se je vmil domov, a tudi to, da so, potem ko se je nehalo zaslišanje, skupaj popile kavo. Bile so pretirano prijazne z menoj in na Stres naš vsakdanji (4) Damtana Šmid moj pogled Zadržana jeza, strah pred spremembami, želja po popolnosti, nezdrav način živ- imajo radi sebe in druge, ki so bolj družabni in odprti, lažje prenašajo stres kot vase no nakupovanje • vse to so bližnjice, ki nas v stresnih obdobjih za nekaj časa pomi- Ijenja in slabi odnosi so de- zagledani, popolni individu- rijo. Cigaretni dim, ki nas javniki. ki p<^osto prevesijo alisti. Podobno je z družina- tehtiiico na tisto stran, kjer ini. Bolj kot je družina odpr- domuje stres. Zato Se vedno ta vsvet, lažje prenaša stiske, veljajo napotki o zdravem ki se zgodijo. Pometanje pod prehranjevanju, o pozitiv- preprogo je sicer bolj sloven- nem razmišljanju in gibd* nju. Prav tako je koristno, če ska navada kot nuja, vendarle prav s tem uničimo veliko znamo videti dobro v drugih ljudi. Bojimo se povedati, da ljudeh in prepoznati lekdje v nečesa ne znamo, nočemo situacija]), ki se nam dogaja* jo. Poznam ljudi, ki se ji na obrazu pozna vsa grenkoba, ki jo nalivajo sebi in drugim. Mrkih obrazov hodijo ali ne zmoremo. Pa so prav te čarobne besedice tiste, ki lahko v kritičnih trenutkih zato je to učinkovita tehnika. ovije, je kot tanka meglica, ki naredi simbolno pregrado med težavami in nami. Če primerjamo ta vdih z vdihom čistega zraka, je razlika očitna. Poglejmo danes, kako dihamo in opazujmo ljudi okrog sebe. Kako dihamo, ko smo sproščeni, in kako takrat, ko smo napeti.^ Na dihanje lahko vplivamo. njenim pokojnim možem» nepošten. Gasparijeva se je tudi pritožila, da ni imela možností sodelovati v postopku pred ustavnim sodiščem. Zagotovitev sojenja v razumnem roku Državni zbor je prejšnji teden potrdil novelo zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje BoStjan Škrlec, novela predstavlja proaktíven akt vlade pri zagotavljanju človekovih pravic in svoboščin, med katerimi je tudi pravica do razumnega roka sojenja, med drug^ pa vnaša večjo tiansparentnost postopkov presojanja o pritožbah zaradi počasne^ sojenja. Zakon po novem predsednikom sodišč nalaga, da bolj vsebinsko obrazložijo svoje presoje o pritožbah zaradi prepočasnega sojenja. p>oskrbijo za naše ravnovesje. Biti pomemben v vsakem trenutku je hrana za ego, dušdi pa je vedno bolj lačna, dne bodo morda ugotovili. Cigarete, alkohol. po svetu in preštevajo svoja bremena in krivice. Nekega da so zapravljali dragocene minute življenja. Ljudje, ki preveč hrane, pomirjevala, odvisnost od drugih ljudi, pretira- ki pomaga pri premagovanju stresa. Pri tem ne pozabimo na vzra'/nano držo (kako sedite v tem trenutku?) in na globoko dihanje s trebušno prepono. Saj veste, brez dihanja ni življenja. Prejšnji teden kar pet mrtvih Slovenski policisti so prejšnji teden obravnavali 159 prometnih nesreč, v katerih je imirlo pet oseb, 220 pa se jih )e huje ali lažje ranilo. Minuli konec tedna se je zgodilo dvanajst prometnih nesreč, v katerih se je ranilo dvanajst oseb, trije udeleženci pa so umrli. Kot so s|x>ročiii z Generalne policijske uprave, so bili najpogostejši vzrok prometnih nesreč neprilagojena hitrost ter nepravilna stran in smer vožnje. letos je na slovenskih cestah tunrlo sto oseb, deset manj kot v enakem obdobju lani GG + petek, 24. julija 2009 Knjige in ljudje 4 I i ^ p" 15 Knjige in knjigoKubi {4) Sport času tranzicije Miha Naguč * ska kriza. Zapisal jih je Se krat treniral rokometašice ... Ali pa, da je vodja šolske- pred to krizo Franci Božič» Trogirja, ki so slovele kot naj- ga šahovskega društva na "V Robino in ihhio kilze im športni novina in zagotovo lepše Športnice. Odgovoiil Doknjskeiii z ui]adi> in lepo športnih in drugih javnih eden najbolj duhovitih razla' mu je: "Fant, takole ti bom mojstrsko kandidatko odig-prizoriščih, ki so si io kot la- galcev slovenskih športnih povedal: Če igralka na kak- ral tudi kako intimnejšo par-hek odgovor za nesposo- do^janj. Preberemo pa jih v šnem gostovanju sredi nod tijo, njeni problemi pa so se bnost in neambidoznost pri- Sport v iasu tnnzidje, vstopi v trenerjevo sobo, je začeli» ko je pri vztrajnem lastile nekompetentne skupi- v kateri je (i)zbranib 50 nje- zanj najbolje, da jo ignorira napredovanju poskušala ne, ne verjamem. Gre za kri- govih besedil. Božič je svojo in se pri priči poda v najbli- uveljaviti tudi posteljno stražo položajev elit in poeamez- novinarsko pot začel pri žji bordel." Dejstva, da vpra- tegijo Šahovske igre. V avtor- nikov, ki še zdaleč niso kos Deiu, kjer je zdaj vodja šport- šanja ni postavil komurkoli, skih spominih se najdejo izzivom modernega časa, ni- ne redakcije, brali smo ga je spraševalec poudaril z do- tudi veliko bolj tragične Nadia Comaneci je morala "podleći" tudi svojemu trenerju kakor pa ne za krizo športa, tudi v Poletu in Nedelu. Ro- datno razlago: "Intrigantne- zgodbe, kot na primer tista, în Ceausescujevemu sinu. kulture, gospodarstva, politi* ke... Njihovi podrejeni, igral« dil se je v Zagorju ob Savi ga vprašanja nisem postavil ki jo je napisala nekdaj slovi- (1947), študiral na FDV, naj- dsto po naključju, šjor Vinko ta telovadiš Nadia Comane- ci, imietniki, poslovneži, prej je delal kot novinar po- je bil namreč poznan kot d, kako joje še predbrezob- podministriidr.. se vsakdan ročevalec. specializiran za mož z izrednim libidom, zimim Ceausescujerim si» soočajo z najresnejšimi pro* nogomet in rokomet, naredil Pravi erotoman." nom zlorabljal tudi slavni blemi. Ir jih rešujejo, a niso je številne in odlične inter- V nadaljevanju kolumne z trener Bela Karoly..." v krizi. V krizi so zbirokrati- vjuje z znanimi slovenskimi naslovom (Pre)nevama raz- zirani reševalci iz kriz, ki iu jugusluvam;kimi športni- merja BoŽiČ navede nekaj predstavljajo zastarele meto- ki. od 1984 pa je že četit sto- najbolj znanih primerov Franci Božič, de in analize, krhke argu- letja predvsem komentator spohiih nadlegovanj in zlo- Šport v času tranzicije mente m naivne rešitve. Za» nje in za njihove položaje in urednik, odlikujeta ga strokovnost in kritičnost. In rab s svetovne športne sce- j^brani komentarji, gre. Ti možje {pa tudi kaka provokativnost "Naj vam iz- ne. "Vrhunski šport je raz* meroma ekscesen in devian- uredil Mitja Čander Študentska založba. dama se najde med njimi) si dam, da moj prvi cilj pri ten, kljub izredni odmevno- prihodnosti njihovega po- nizanju komentarjev kočiji- sti pa je zgodb o spolnem Ljubljana 2.009, dročja ne morejo niti v sa- vih tem na tej strani ni, da bi na«iegovanju zelo rnalo. Se 160 strani, 15 EUR- njah zamisliti brez njih na želel za vsako ceno vselej pač najdejo novičke, kot na ___ vrhu. In tako tam, ki'er se go- imeti prav, ampak želim primer, da je trener ameri- vori o krizi, tudi jer oni so Je zbuditi pozornost". No, vedno na čelu, pa četiidi kot njegovi komentarji ne zbuja- Ške olimpijske reprezentance v skeletonu Tim Nardiello Ob tem se vprašamo, kako je s temi rečmi danes? Božič voditelji krize. Toda, zaboga, jo le pozomosti, so ludi sod- po riti malo pošlatal in po- seveda ne komentira le koč- aJi niso prav ti gospodje tisti, be, ki so iiostikrat dokončne slaišfll poljubiti olimpijsko Ijivih, ampak vse Športne ki so 'krizo' prvi omenili?" in jih veČina spoštuje. prvakinjo Tristano Cale (in teme. Njegova moč je v tem, Se vam ne zdijo gornje bese- Primer "kočljive" teme je še nekatere njene kolesce iz da jih zna duhovito umestiti de odlična razlaga tistega, vprašanje, ki ga je nekoč (off ekipe), da so pijani angleški v ŠirŠi družbeni in zgodo- kar počnejo razni "reševalci" the record) zastavil slovite- nogometni zvezdniki v hote- vinski kontekst; je pač že sedanje krize? Pa se niso za- mu evropskemu rokometne- lu štafetno povaljali za njimi dolgo (od 1975) v tem posiu. pisale kateremu od najbolj mu trenCTju Vinku Kandiji: lazečo navijačico, da je kak odlikujejo ga novinarski znanih in pogostih komenta- "Kako lahko ob take postav- ameriški košarkar NBA sto- eros. znanje in prepoznavni torjev krče, ki se je začela v nih in lepih igralkah, ki vas ril isto kaki revni in lepi tem- slog. Kdor njegovih kolumn Ameriki kot finančna in nato imajo za boga» ostanete rav- nopolti kandidatki za slavo ni bra! v Poletu, jih lahko postala globalna gospodar- nodušni?' Mož je nami^ ta- in njegove milijone dolarjev zdaj v k^ijigi. Franci Božič ŠPORT v CASU TRANZICIJE Naslovnica knjige Slovend v zamejstvu (152) Pevci pod Podnarjevo lipo lože Košnjek med sosedi Nekaj sto ljudi se je prete« skega pevskega zbora in ka in Podna: moški pevski klo sončno nedeljo zbralo Član upravnega odbora kul- zbor pod vodstvom Folteja pred Podnarjevo kmetijo na turnega društva, novinar Waldhauserja in Vokalna koncu slikovite doline Po- Franc Wakounig» direktor skupina ter Mladinska sku- den/Bodental pod koroško Slovenske glasbene šole na pina pod vodstvom doma* stranjo Vrtače, pri Slove- Koroškem, pcvovodja in činke Vciouike Laussegei. njem Plajberku/V^indisch skladatelj Roman Verdel, Za mladinsko skupino je Bleiberg. Slovensko pro- doma iz Borovelj, Ln Tatja* hii to prvi javni nastop, zato svetno društvo Borovlje je na Kupper, ki je prireditev je bil aplavz še toliko glas- prl Podnarju/Bodenbauer, povezovala. Za hrano in pi- nejŠi in daljši. Domačim kjer za kmetijo in gostilno jačo je bilo izvrstno poskrb- pevkam in pevcem so se skrbi zavedni Slovenec Fol- Ijeno. Nekaj posebnega je pridružili pevci moškega tej Waidhâuser z družino, v bil žar. Zanj so skrbeli zna- zbora Bilka iz BUČov- | senci več sto let stare Upe. ni boroveljski zdravnik dr. sa/Ludmarmsdoď, ki jih je znova organiziralo prepeva» Roman Schellander, njego- do svoje nenadne smrti vonje pod lipo. Prepletale so se nemške in slovenske va soproga Uršula in sin Pa- dii domačin iz Slovenj Piaj- vel, ki igra hokej pri celo- berka Mirko Lausseger, ko- Moški pevski zbor Iz Skovenlega Pla)berka, v ozadju Vrtača pesmi in govorica. Vzdušje vškem klubu KAC, zmago- momi zbor iz Borovelj in je bilo izjemno. Pod Podna- valcu avstrijske hokejske moški pevski zbor France biteljev petja §e vztrajala v den mladih umetnikov, ki rjevo lipo se je zgodil po- lige, v kateri igrata tudi Prešeren iz Vojnika pri Ce- enem od najlepših delov se ga bo v dveh delih (od memben kulturni dogodek Olimpija iz Ljubljane in Ac- Iju, čigar dan je tudi vojni- nam zelo bližnje Koroške. 20. do 25. julija in od 27. ju- v boroveljski občini, Pri nje- roni z Jesenic. ški župan Beno Podrgajs. Na drugem koncu Koroške, lija do i. avgusta) udeležilo govi organizaciji so imeli Pod Podnarjevo lipo so peli Ko se je iz skrajnega konca na Rebrci/Rechberg pri Že- nad sto otrok. Uživali bodo glavno besedo dolgoletni kar trije domači slovenski doline Poden že poslavljal lezoi Kaplí, se je v ponede- v različnih ustvarjalnih dc- pevec boroveljskega sloven- zbori iz Slovenjega Plajber- dan, je družba pevcev in lju* Ijek, 20. julija, začel 50. te lavnicah. 16 CG + petek» 24. julija 2009 razgled Muralisti Miha Naglič Mihovanja leko, ker ne morem, ti jo pa tavlja, da imamo na Sloven- kupim- In sva Šla, po nj^ovi skem "ogromen potendal ra-izbiri, v Murino trgovino v sú ' samo še v dveh skupinah Ljubljani in tam je rekel pro- storitev; v prvi so pravne eko- dajalki, naj pokaže, kar ima nomske, računalniške in teh-najboljšega. Pomeril sem, nične, v drugi pa "javne sto- gvant je bil kot ulit, cena ni bila važna, pomerieno, kup- ritve", predvsem tiste v zdrav« st\ii in visokem šolstvu. Pri Ijeno. To je še vedno moja obeh gre za izrazito visoko- najbolj zakmašna obleka, tehnološke panoge, utemelje- črna. elegantna, nosil gem jo ne na visoko kvalificirane tudi na očetovem pogrebu, delu. Kakorkoli že: Murinih il največkrat pa na Glasovi pre- šisilj tudi po čudežu m moji. Zdaj, ko to pišem, se goče preobraziti v računalni-spomnim, še ene podrobno- Ske programerke, davčne svesti da je bila obleka iz prestiž- tovalke, odvetnice, zdravnice ne licenčne modne Unije Ja- in univerzitetne profesorice guar, narejena v Muri. Ne- ... Po drugi strani pa pozna-kakšen Ion posel torej, proda- vaJd trdijo, da so to t^o do-jalka nama je razložila, da na- bre šivilje, da bi si podjetniki, ročnik del kupnine odplača ki delajo za Armanija in Ver- tako, da pusti Muii tudi nekaj oblek ... Začelo se je torej že saceja. z njimi oblizruli prste. Človeku ne ere v račun, da ne takrat in Mura je tekla vse bi bilo dela za nekoga, ki svo- bolj navzdoJ, sedanji mori na- je delo opravlja vrhunsko, pa sproti. Jaz pa se s tem pisa- čeprav ni visoko kvalificiranjem iz Muralista spretni- no? njam v moralista, v enega od Mura je leta 1992, ko jo je vo- mnogih, ki v zadnjih dneh modrujemo in obžaJujemo dil legendami "rdeči direktor" Božo Kuharič v osmih Murino usodo. Z jasno za- proizvodnih enotah zaposlo- vestjo, da vse to nič ne poma- vala 6130 delavcev in predela- ga la n,4 milijona kvadratnih Ne vem, kako bodo Muro re- metrov tkanin v konfekcijske šili to pot, če jo sploh bodo? obleke; 804 odstotka prihod- Se it spominjate reklamne Že vrsto let nam je jasno, da ka je ustvarila z izvozom, ki ji serije pod geslom Muraiisti? izdelovanje ievljev in tekstil- je prinesel okrog 87 milijo- Postavni manekeni v lepih in nih izdelkov pri nas nima pri- nov dolarjev. To je velika kakovostnih oblekah znamke hodnosti, ker naši izdelovalci zgodba, ki se najbrž ne more Mura. Te smo nosili innogi. čevljev in oblek ne morejo de- ponoviti. Muralisti so prišli in tudi hrvaški predsednik, go- lati tako poceni kot njihovi odšli. Murinim šiviljam tudi spod Stipe Mesić, se je po- vrstniki na Kitajskem, v Indi- moralisti in špekulanti ne hvalil, da ne nosi le Vartekso- ji in drugih ceželah s ceneno bodo pomagali. Skrajni čas vih, ampak tudi Murine oble- delovno silo. Poznavalci nam je^ da tisti, ki so odgovorni za ke, Med Muraliste sem se, če- razlagajo, da se moramo Murino usodo, povedo, ^ je prav pozno, uvrstil tucU sam. "prestrukturirati", ljudi pa stečaj zadnja možnost ali pa BQo je sporrúadi 2002, pred prešoiati in jih usposobiti za naj šivalni stroji v Muri tečejo mojim srečanjem z abraha- bolj zahtevna deJa. To se lepo še naprej - podobno kot ne mom. V prejšnjih letih mi je sliši, izvedljivo pa je bolj tež- glede na čas teče reka, po ka- obleke šival oče, ki je bil kro- ko. Zadnjič sem bral odličen teri se največja oblačilna to- jaški mojster. Tistega Ida pa članek o teh rečeh (Pred ne- vama v Sloveniji imenuje. zaradi zdravstvenih težav ni vihto. Mladina, 12. junija No,vidite,kaipoČnem:mora» mogel več Šivati in mi je re- 2009), napisal ga je ekono- liziram, moral pa bi vsaj kel: Rad bi ti naredil novo ob- mist Franček Drenovec. Ugo- mura{na)lizirati. Vaš razgled i m ) V - i ^ i Zadnji večer Mednarodne kolonije umetniške keramike V-^je 2009 so na vrtu zakoncev Barbe in Nrka Stembergar Zupan v Vogljah na prostem žgali skulpturo danskega umetnika jCrgena Hansena. Opazovanje žareče skulpture, poimenovane Kruh, je bilo za številne obiskovalce izjemno doživetje, za fotografe pa edinstven motiv. S. i. Kako je z letošnjo turistično sezono na hrvaškem delu Jadrana, simbolizira fotografija čolna v enem od pristanišč na otoku Korčula. Lastnik ga je poimenoval kar Recesija. Oblasti sicer govorijo o relativno dobrem obisku gostov, a slabem zaslužku. Bati se je, da bo odkritje morskega psa v okolici Brača odgnalo še kaUnega plah^ turista. S. $. živi mrtvec Marjeta Smolnikar sedmica "ReHtev za novo Muro jt vstop poznavalum takratnih raz- ga predsednika uprave Aleša čudežu ne bi opomcgla, ampak ga kota Je odločitev aktualnega novega zasebnega lastnika, H mer, ki so opozarjali, češ da K^nperščaka. češ da so "proiz- bi pokrila z^olj dvomesečne gospodarskega ministra m nje- ima ustrezen u^ed v poslov» Mura Čedalje holj tone. Takole vodne rnwtóiwwtí polno pmÍTVodne stro^ gflvega zaledja^ da prepusti nem svetu ir. bo prevzel tudi se je Šopiril: 'Mura je Čedalje dene", Mura pa "stabilno pod» S stališča državne bla^jne, in Muro in njene lastnike iastni tveganje ter nadzor nad stro- bcljiiva." Glede na deset mili- je^e", resnična ali vsaj mogoča, posledično davkoplačevalcev, je usodi ter iznajdljivosti, pogum-Ški." S tem stavkom sejegospo' jonov evrov državne pomoči. Po prenosu oblasti iz rok Jane- ođočitev vlade Boruta Pahona nc odločitev. danki minisiet Matej Lahov-mk odkrižal na eni strani vro- kolikor je jc leta 200j vwiitw za junšt, prcJ»dnika SDS, v m^jmanj rt^umnu in opravič- Eruiko pogumno in ^rrwltno hi Mure "pokasiralo", seje trditev rofe« Boruta Pahorja, predsed- Ijiva. S socialnega vidika pa je bilo, te bi spneralna driavna Če teme letošnjega poletja, na vsekako r zdela logična oziro- n ika S D, je pnSa na dan nova odpoved d ržavnegfi skrbstva v totilka Barbara Brezigar s podrug pa skrin slovenske države ma pričakovana. Vsaj širši jav' in. kot kaže. dokončna ter pra- Muri, v kateri sije kruh služi- mo^o skupim državnih tožil- oziroma vlade za najve^o tek • nosti. Če že ne državi, kot last' va resnica : tekstiln i mrtve je lo dobňh řri úsoč Prekmurcev, cev, kř naj hi preganjala rn od- stilno tovarno v Evropi, ki je, niči, in sindikatu, kot fdo- nepovratno in dokončno mrtev, nc neki način izjemno pogum- krivala organiziran in ve&k go- kot je očitno, shi rana do ohisti. mnevnemu ) mruhu delavstva. Vsaj za i4adc Boruta Paho/ja nc dejanje. Brez tekstilna gi- spoda rski kriminal, u^k/vila. In to k^uh detet milijnnrrv ev- Tudi januarja lani, ko so naj' oziroma gospodarskega mini- grtnte, pa čeprav mrtveca, kijt v Hgav žep oziroma za katere rov državne pomoči, kolikor jo većega živečega tekstilnega stra Mateja Lahovnika,'ki je desetle^e žiifd s pomoto infi*- ' potrebe je bilo porabljenih deset je bila Mura deležna pred šesti- mrtveca v Evropi objsfccii ta- zavezal vrečo, iz katere jt pro- zije, se pravi, na skupne, dr- mllijorwv evrov državne pomo- mi leti. kratna ministrica za delo kurist Zdenko Podlesnik priča- žavne stroške, bo namreč regija či Muri. Bojim pa se, da ne Zavrtimo Ča>> nazuj In Marjeta Cotman. gospodarski koval dotok sifežega, kajpada, postala socialna bomba. Če bi bomo davkoplačevalci "trium- spomnimo, kaj je nekdanji direktor prekmurskega tekstilne' rrúnister Andr^ Vlzjak in pro' metni minister Radovan Žer- državnegfi denarja. Tokratvvi- to bombo razneslo, bi bila prva firalVniú v tem, aktualnem in šini pet milijonov evrov. S kate- žrtev Borut Pahor in řvjegovíi svežem primeru kriminala be' ga g^nta Borul Meh zabrusil Jav, seje zdele izjava takratne- ri »ni ji Mura dolgoroàw niti po vladna ekipa. In iz tťsa zomc* ii/i ovratnikov. GORENJSKI GLAS petek, 24. julija 2000 EKONOMIJ sUfan.zQ rgi (Sfg-^s-si 17 Savske elektrarne Ljubljana in Občina Medvode sta skupaj kupili plovilo za košnjo vodnih rastlin na Zbiljskem jezeru. Proizvodnja električne energije je letos nad planom. ŠTEFAN ŽAAGt kajak tekem, gostinske^ tu- Sicer pa se je direktor SEL rizma, do športnih in turi- Drago Polak pohvalil, da so v vodnega potenciala zagotovila Obdi^a Medvode. Medvede • V sredo popoldne stičnih prireditev. Poieg tega SEL v prvem polletju zabele- so na Zbiljskem akumuJadi- je Zbiljsko jezero življenjski žili rekordno polletno proiz- ^a 70 gospodinjstev skem jezeru neposredno ob prostor mnogih vrst ptic. vodnjo v vsej zgodovini SEL "sončne" energije hidroelektrarni Medvode, Razraščanje vodnih ras- saj so s 205,5 gigavatnih ur kjer je tudi sedež Savskih din, zlasti ob vitjih tempera- električne energije presegli Udeleženci krstne sloves- elektram Ljubljana (SEL), turah, je v preteklih letih ovi- načrte kar za 41 odstotkov, nosti pa so si ob tej priložno- simbolično krstili posebno ralo razvoj turizma. Nepřijet* Vsa eiektrična energija Sav- stí lahko ogledali tudi tretjo plovib za košnjo vodnih ras« ne vonjavé, ki so se zaradi skih elektrarn Ljubljana je v tnalo fotovoltaično (sončno) tlin, ki razmeroma plitko razpadanja rastlin širile iz je- celoti pridobljena iz obnovlji» elektrarno Savskih elektrarn Zbiljsko jezero običajno zera, pa so slabšale tudi bi- vih virov, s kombinacijo hid- Ljubljana, ki so jo septembra močro zarastejo. Napovedane udeležbe na krstu mini- valne pogoje bližnjih stano- loelefctram in malih sončnih lani postavili na strehi vzdr- valcev. Največji problem elektrarn na enem mestu pa ževalnega centra HE Medvo- stra za okolje in prostor Kar- med vodnimi rastlinami zagotavljajo učinkovito pro- de. Njena predvidena letna U Erjavca, niti njegovega na- predstavlja račja zel ali vodna izvodnjo energije, mestnika gener^ega sekre- kuga, ki in^a tudi zaradi tar^a na ministrstvu Franca škodljivih vplivov človeka na Skupna naložba z občino sončno elek- ^^ tw T^l rv^ »t« % ¥ m ^^ v^v proizvodnja električne energije je okoli 624 megavatne Stanonika sicer nismo doča- okolje v Zbiljskem jezeru kali, zato sta steklenico šam- zelo ugodne pogoje za raz- tramo so SEL postavile na Plovilo za čiščenje vodnih HE Mavčiče in v omrežju panjo ob plovilu z imenom rast Račja zel je sicer korist- rastlin je vredno 2iz tisoč ev- redno deluje od jixnija 2007, Sava razbila direktor SEL na rastlina, saj čisti vodo in jo rov, celotni projekt s ponto- dnigo na strehi HE Vrhovo Drago Polak in župan občine oskrbuje s kisikom ter pre- nam in dostopno rampo pa pa januarja 2008. Vse tri sov Medvode Sbnislav Žagar, prečuje prekomerno raz- 260 tisoč evrov. Več kot pol- prvi polovici letošnjega leta Slovesnosti so se udeležili raščar>je drugih vodnih ras- ovico zneska so zagotovile proizvedle n6 megavatnih tudi svetniki občine Medvo- din. Ob prekomernem raz- Savske elektrarne Ljubljana, ur električne energije in so de. ki so soglasno podprli so* raščanju je lahko račja zd v ki so poskrt^elc tudi za trans- za 9 odstotkov presegle načr- vlaganje občine v ta projekt. primeru padca v vodo nevar« portne stroške, ureditev pri- tovano proizvodnjo. Njihova Na sbvesnem krstu plovila za košnjo trave v Zbiljskem je< Plovilo nemškega proizvajalca 8erky za košnjo rastlin v je- zeru sta spregovorila direktor SEL Drago. Polak in župan zeru je že dobro prestalo preizkušnjo. Uporabljalo ga tudi Občine Medvode Stanislav Žagar in na plovilu razbila stek- na Tajskem» v Angliji, na madžarskem dlatnem jezeru ter leni CO šampanjca. Pomembna turistična točka na Donavi pri Dunaju. na za ljudi in žisali. Id bi se veza in šolanje osebja. Drugi predvidena proizvodnja sicer zapietii vanjo. delež denarja 104 tisoč evrov zadostuje za letno oskrbo 70 Julija in avgusta lani so pa je iz enoletnih koncesij* gospodinjstev, je pojasnil di- Zbiljsko jezero na reki Savi SEL na Zbiljskem jezeru $ skih dajatev od izkoriščanja ' rektor SEL Drago Pdak, je kot umetno zajetje nastab preizkusom plovila pokosile leta 1953 ob izgradnji HE Medvode. Podobno kot številna druga vodna zajetja hidroelektrarn ima tudi okoli 170 kubičnih metrov vodnih rastlin, kar je omogočilo priJ|ubljeno čolnarjenje in dru&č turistične aktivnosti Zbiljsko jezero večnamen- na Zbiljski dobravi-sko rabo. Pol^ osnovne na- membnosti • pridobivanja Letos rekordna proizvod- elektnčne energije, oskrbe z „j^ električne energije vodo, namakanja m varst\'a pred poplavami, je postalo Košnja rastlin v Zbiljskem pomembna turistična točka, jezeru pa nima le okoljski, Turizem se je najbolj razvil oziroma turistični pomen, po letu 1995, ko so ob sanaci- Odmrle rastline so namreč ji jezera in čiščenju mulia mašile vtoćne rešetke HE oblikovali 4 hektare veliko Medvode, kar je zmanjševalo turisično območje Zbiljsko njeno moč in proizvodnjo dobravo. Id ga urejajo vsa v električne enei^e» to pa po- Zbiljah delujoča društva. Ob- meni) da bo košnja in odvoz iskovalcem ponuja najrazlič- rastlin (odvažajo jih v Krško Vsa streha velikega servisnega objekta HE Medvode je po- nejk aktivnosti • od čolnarjenja, kampiranja, raftauja m na predelavo) tudi večjo učinkovitost hidroelektrarne. krita s fbtovoltaičnimi elementi (sončnimi celicami) male sončne elektrarne. LjUSgANA Najboljši sosed dobil nove nadzornike Za skupščino Poslovnega sistema Mercator» ki je bila na sedežu podjetja v ponedeljek, je bilo precejšnje zanimanje zlasti zaradi zapletov o lastništvu največjega slovenskega trgovca. Zaradi sumov nedovoljene koncentracije sta namreč UVK in ATVP odvzela glasovalne pravice največjemu lastniku Infond Holdingu ter Pivovarni Laško, Pivovarni Union ter Radenski. NajpomembnejŠi sklep tokratne skupščine, poleg odločitve o izplačilu dividende v višini po 4,5 evra bruto na delnico, je bilo imenovanje novega nazornega sveta, v kate- rem bodo poleg štirih predstavnikov zaposlenih v Mercator« )u še Robert Sega (dosedanji in noví predsednik nadzornega sveta), Stefan Vavti, Jadranka Dakič (nekdanja članica uprave, tesna sodelavka Zorana jankoviča) ter zastopnik malih delničarjev Kristjan Verbič iz Vseslovenskega združe* nja malih delničarjev. Dve mesti nadzornikov sta ostali prazni, saj lastniki, ki so ostali brez glasovalnih pravic tudi niso predlagali svojih kandidatov. Š. Ž. LjUBgANA Novi nadzorniki tudi za Elektro Gorenjska Vlada Republike Slovenije je v ponedeljek na dopisní sejí sprejela sklepe o predipgih za imenovanje novih Članov, ki zastopajo kapital, v nadzorne svete slovenskih elektrod istr i-bucijskih podjetij. Sklenili so, da upravi Elektra Gorenjska, podjetja za distribucijo električne energije, d. d., posreduje predlog sklepa za sejo skupščine, da za člane nadzornega sveta, ki predstavljajo kapital, imenujejo Aleša Orožnika, Ludviga Sotoška, Mojco Colc in Da rja na PetriČa. Dosedanjim članom nadzornega sveta Elektra Gorenjska, predstavnikom kapitala, namreč 26. avgusta poteče mandat, ki v skladu s statuta družbe Elektro Gorenjska traja štiri leta. S. 2. Skopja Loka Hiše Jelovice za nemške kupce Iz Lesne Industrije jelovica so sporočili, da so Izkoristili izredno poslovno priložfiost, kt se jim je ponudila v Nemčiji, potem ko je eno največjih podjetij za izdelavo montažnih hl$ Kampa pristalo v stečaju. Omenjeno podjetje, ki je na \eto izdelalo okrog tisoč hiš in jih tržilo po vsej Evropi, je pred me- secem objavilo stečaj )n odpustilo osemsto delavcev, je na cedilu pustilo številne kupce, ki jih bo sedaj prevzela jelovica, pri čemer računajo, da bodo poleg 50 hiš, ki jih sicer dobavljajo v Nemčijo, letos lahko rešili še najmanj 20 razočaranih kupcev. Posel, ki ga v začetku leta niso načrtovali, bo povečal prihodke družbe in je lep obet tudi za prihodnje leto. S. Ž. Popravek - Hidria Perles V članku Polovica zaposlenih na čakanje, ki je bil objavljen v torek, sem narobe povzel odgovor Hidrie Perles na vpraSan-je Ali drii, do naj bi $e v$i delavci na čakanju vei čas tudi usposabljali? To ne drži. Približno polovica sodelavcev, ki so na Čakanju, se v tem Času dodatno izobražuje in priučuje za nova dela In naloge. Del zaposlenih je loo'odstotno na čakanju. V izobraževanje jih bomo vključili pozneje," so za* pisali v odgovor. Za napačno razumevanje odgovora se bralcem in zaposlenim opravičujem. BoStjan Bogataj Mercatorď^ /k Poslovni sistem Mercator. d.d.. Dunajska cesta 107. Ljubljana Obveščamo vas« da imamo možnost oddati v najem naslednja lokalas 1. Kranj. Ulice Nikole Tesle 1; 125,31 m^ - lokal za gostinsko dejavnost 2. Jesenice, Cesta Maršala Tita 51 a; 95,91 m' • lokal 2a gostinsko dejavnost Prosimo vds/ da se nem v vlogt prerlstavitA tudi s svojo dejavnostjo. Vabimo vas, da pisne vloge najkasneje do srede S8.2009 pošljete na nas'ov: M«rcđtor, d.d., Sektor upravljanje z nepremičnmoml in najemi. Dunajska cesta 110, 1000 Ljubljana. Mercator, d.d. si pridrfuje pravico, da ne izbere nobenega od p rijas/ljen ih kandidatov. Portudbo vseh nepremičnin, namenjenimi za oddajo, si ía^ko ogledate na spletnih straneh: http ; / /www, me rcator. si /o.m e rca torj u/pos lo vn i_part nerji / odd al a_neprerr,icni n. t 4 i é 4 f % t i8 KMETIJSTVO cveto.zaplotni k GORENJSKI GLAS petek. 24 julijd 2000 Konji so še ogroženi Rejci konj morajo dosledno upoštevati pravilnik o ravnanju pri kužni malokrvnosti. Matjaž Gmgorič kužne malokrvnosti. Vsi ko- ..............................................................................pitarji, ki se odpremljajo ca Ljubljana • Na Veterinarski trge, sejme, razstave, tekmo- upravi Republike Slovenije vanja ali druga zbiranja živa- so letos evidentirali ž< 19 pri« li ter ob spremembi lastni- merov kužne malokrvnosti štva, morajo biti enkrat na konj, zadnji primer je iz kon- leto serološko pregledani za- ca junija, ko so bili najdeni radi morebitne ugotovitve bolezenski simptomi pri ko- okužbe. Rezultat mora biti bili v Ljubljani, medtem ko -/pisan v identifikacijski do- so konec'Hiarca okužbo potr- kument kopitarja: pr^ed ni dili tudi prt kobili iz Stare fu- potreben za kopitarje, ki se žine. Infekdozna anemija odpremljajo v zakol Na vete- kopitarjev, kot se uradno rinarski upravi vse rejce konj imenuje kužna malokrvnost pozivajo, naj upoštevajo do- konj. je virusna bolezen ko- ločila pravilnika. pitarjev. V skladu z zakono- Glede na epizootíololko si dajo spada med obvezno pri- tuadfo v zvezi z boleznijo v javljive bolezni, kar pomeni, Sloveniji in zaradi prepieât- da je treba vsak sum. da se je ve širjenja bolezni, pozivajo bolezen pojavila, takoj javiti tudi rejce tistih konj, za kate- najbližji veterinarski organi- re pregled ni obvezen, naj zaciji. Bolezen se zatira v skladu s Pravilnikom o ukre- dajo svoje konje testirati na prisotnost okužbe in s tem pih za ugotavljanje, prepre- pripomorejo k preprečeva- Čevanje širjenja in zatiranje nju širjenja bolezzu. 6 LEG oš Srečanje podeželskih žena Društvo podeželskih žena Blegoš organizira v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo âko^a Loka letos že dvaintride-seto srečanje podeželskih žena na Blegošu. ki bo v nedeljo, 26. julija, ob 12. uri pred tamkajšnjo kočo. Za popestritev prireditve bodo poskrbeli: trio Zaton. Društvo podeželske mladine Škofja Loka, harmonikar Peter Debeljak In pevski zbor društva podeželskih žena Blegoš. Po zaključenem uradnem programu bo za zabavo skrbel Trio Šubic. M. C. Sele Srečanje kmetov treh dežel Skupnost j užnoko roški h kmetov in Interesna skupnost selskih kmetov vse kmete vabijo na kmečki praznik in srečanje kmetov tr^h dežel, ki bo v nedeljo, 26. julija, v Gospodarskem centru na Selah na Koroškem. Ob n. uri bo sveta maša, nato kulturni program, kosilo In zabava z ansamblom Pavllč s Koroškega. M. C. cena .otUP \2. Gorenjski Oas Na dela ne Na Veliki planini ima že vse od časov Marije Terezije pravico do paše enako število upravičencev, a Stare zakone bi bilo po mnenju pastirjev treba prilagoditi. Jasna Paiadin riko, ter ČistiJi planino, poži» gali hosto in trebili pašnike. Velika planina • Kmetje iz Namestili smo tudi solnice, Stranj, Stahovice, Kregarje- dve novi koriti za krave in vega, Zagorice, Okroglega, položili 500 metrov cevi za Gozda, Žage, Markovega, vodo," je povedal Spruk in iz- Studenca, Zakala in mnogih postavil težavo, s katero se dnigih krajev iz obeh strani srečujejo pastirji v osred- Veiike, MaleinGojŠke plani- njem pastirskem naselju. ne, ki imajo pašno pravico, "Na planini je že vse od so svojo živino - krave in nji- Marije Terezije število paš« hova teleta, na planino letos nlh upravičencev nespreme- prignali 13. junija. njeno, a v zadnjih letih se » I « Prvi teden )e bila paša od- srečuiemo s težavami, ko gospodar Velike planine je letos Jože Spruk, pastirji pa p. _ liina ^adi zelo mokre zime kmcb,a v dolmi, h to pravico „j vodstvom poleg paše opravJjajo tudi skupno m obilice snega, nato pa smo trna, propade, živrne m več, tlako, s katero u rejajo plani n o. uneh tn tedne smolo 2 vre- ba)ta na plamm pa propai^, menom, veliko dežja in tudi ali pa jo naselijo turisti. Na točo. Trava bo do 15. avgusta Veliki planini je turistično Spruk, ki vztraja, da bi pastir- zakon, po katerem Se vedno §e rasla, nato pa zaradi nižjih naselje za zdaj še ločeno od ji morali imeti pravico praz- delujemo, morali prilagoditi, temperatur ne veČ in ta čas pastirskega, a že zdaj je tudi no bajto podreti in se s tem Takšne planine, kot je naia, moramo Čim bolj izkoristiti v osrednjem pastirskem sta- obvarovati lastnikov koČ, ki za pašo," je povedal Jože nu pet turističnih bajt, če bo niso pastirji. "Planina je ír bi J ni oilier na svetu, in vsi jo bomo morali ceniti veliko Spruk iz Bistridce, ki je bil šlo pa tako naprej, jih bo čez tudi v prihodnje morala pole- bolj, da jo bomo taiáno tudi letos znova, že tretjič v dese- dvajset let že polovica," pravi ti biti dom pastirjev, zato bi ohranili." tih letih, odkar na Veliki planini pase svoje krave, s strani âanov pašnega odbora izbran za gospodarja planine. Pod njegovim vodstvom pastirji že dober mesec dni na planini poleg skrbi za približno 250 glav živine, opravljajo tudi t, i, obvezno tlako. "Vsak pastir mora za vsako kravo opra\dd šest ur tlake, to pa zajema različna skupna opravila. Ko smo prišli na planino, smo najprej poskrbeli za vodo in zaSČitne ograje pred prepadi, v teh dneh popravljamo ograje, ki jih je sneg pozimi precej uničil, v naslednjem mesecu pa bomo kosili, predvsem šiser- T Î ' "M i / nik in kravam Strupeno čme- Na Veliki planini se tudi letos pase okoli 250 glav živine. Pridelki povprečni / kakovost slaba Na Gorenjskem se je začela tudi žetev pšenice, v strukturi žit že več kot polovica ječmena. Matiaž Gregorič sko pridelavo na Kmetijsko dobro, dobro letino bi lahko Po prvih ocenah je letos v ....................................... gozdarskem zavodu Kranj, ogrozila le toča, ker je koruza kolobarju nekaj več krompir- Kranj • Na gorenjsldh poljih Žetev zaradi suhega vreme- v fazi cvetenja. Nekateri po ja kot lani, napovedujejo pa se je ta teden začela žetev na v zadnjih dneh poteka po žetjuječmenaposejejošeko- povprečno letino. Manjši de- pšenice, medtem ko je ječ» načrtu in bo v glavnem kon- ruzo, ki pa bo letos pozna, lež bo drobnih gomoljev, m- meo že v glavnem posptav- čaiia v priliodujem lediiu. zato jo bo bolje pokmiiti sve- delovald, ki so dosledno de- ljen. Kakovost žit in drugih Pri ječmenu je v ospredju žo in ne silirano. poljščin je letos v večji meri količina, ker gre za knnno krojOo slabo vreme, zato je kakovost slabša, količinsko pa so pridelki povprečni, kar žito za živino. Pridelava ječmena se je v strukturi pridelavi žit na okoli 1600 do velja tudi za krompir in vrt- 1800 hektarov povzpela že čez polovico. 'Delež ječmena mne. "Žetev pšenice je v polnem se povečuje predvsem zaradi razmahu, ječmen pa je bil do težjega doseganja parame- konca prejšnjega tedna v trov kakovosti pri pšenici, glavnem že požet Pridelki Poteg tega odkupna cena od so povprečni, niso posebej 95 do 100 e%TOv za tono ne rekordni, kakovost pšenice pokrije stroškov pridelave. pa je tako kot po vsej Sleveni- Na Gorenjskem je razvita živinoreja in doma pridelana krmna žita, predstavljajo ji slaba. To je predvsem posledica vlažnega vremena v času zorenja, tehnološki boljši dohodkovni položaj za ukrepi so bili večinoma nare- kmetije, saj jim ni treba dojeni dosledno," pravi Marija kupovati krme," pravi Kala-Kalan, spedalisdca zarastlin- nova. Silažna koruza kaže Marija Kalan lali po škropilnem koledarju, nimajo težav s plesnijo. Na precej krompirjevih njivah s srednje zgodnjimi sortami se že uničuje dma, kmetijski svetovalci pa priporočajo, naj krompir Še vsaj tri tedne cd- leži v zemlji, saj bi bilo kasneje manj poškodb pri spravilu, To še posebej velja za kmetije, ki nimajo klimatiziranih skladišč. Cene so podobne kot lani, nekoliko se bodo verjetno zvišale septembra in oktobra. Padavine pred Štirinajstimi dnevi so povzročile nekaj škode na vrtninah, pridelki bodo manjši predvsem na težkih tleh, dodaja Marija Kalan. V f « è i V * GORENJSKI GIAS petek, 24. julija 2009 i 19 pianinski kotiček: Raouha (2062 m) Durce? Razgledna gora, znana po zadrgi, po šlicu, po Durcah. Njena velika znamenitost je tudi Snežna jama, dolga več kot 1000 metrov, globoka več kot 100 metrov, z bogatimi kapniki. Jelena lusnN Danes se bomo odpravili na na jvzhodnej§i dvatisočak Kamniško-Savinjskih Alp, na Raduho. Raduha je gre- benska gora, sestavljena iz več vrhov, ki si od vzhoda proti zahodu sledijo takole: Jdovec, lanež, Mala in Velika Raduha. Drznila bi si reči, da je po videzu bolj podobna karavanškim goram. Zakaj? Zato, ker jo na južni strani krasijo sončni gorski travniki m ruševje, medtem ko je Vrh Raduhe. Zadaj Kamniško«Savinjske Alpe. / fc^o: leie^a just;» njena severna stran divja, prepadna, skoraj temačna, bomo naiavnost na vrh in se Veličasten je pc^ed proti za- nazaj do Koče na Loki. Opo- Njena odlika pa je tudi ta, da čez Durce vrnili sta z obeh strani nanjo spe- P^ed proti vrhu Radjhe / pQto. Jdenâ |u9tr> hodu; pogled na Robanov zorilabivasedinonadelse- Koča na Loki. Izhodišče za vzpon na Raduho. Od koče sledimo markad« kot, na koncu katerega stoji stopa z Laneža. Pot je skaJ- Ijani čudoviti poti. Mi se jam,kisedržiiobol)levestra- pregrada v obliki Ojstrice, za nata, posuta z drobnim šo- bomo nanjo povzpeli z juž- ni. Že kmalu se pot začne str- njo Planjava, Turska gora, drom in na levi strani rahlo ne strani, od Koče na Loki. mo vzper.jati skozi ruševje in Skuta, Rinke ... Zadai, nekje Ker Raduha leži v Savinj- pečevje. Strmina sicer popu- na severozahodu dominira prepadna. Potrebna sta pre-vidnost in trden korak. Za ski dolini, je najbolje, če se sti, a ves čas poteka med bo- greben Košute, kot najbolj spust z vrha do Koče na Lod do izhodišča za vzpon zape- rovci, zato je rudi temu pri- ostra žaga. Ce bomo imeli čez Durce in Lanež bomo Ijemo skozi Kamnik in čez memo vroče. Po približno srečo, se bodo videle tudi Ju- potrebovali še tri ure. Podvoloviek do Luč, kjer v uri hoje, se pot zdniži s po- lijske Alpe. Zdaj veste» zakaj Pot vzpona poteka po juž- križišču na glavno savinjsko tjo» ki pride z EHirc. Smo na bomo na vrhu užili trenutke ni strani, zato je v poletnih cesto, zavijemo desno. Pelje- zahodnem grebenu Male Ra- na gorskem travniku! Pa še mesecih zelo vroče, kar po- rno se približno tri kilometre, duhe. Pot se obrne proti za» kavke nas bodo obiskale. meni. da je treba zgodaj vsta ko v zaselku Struga opazimo hodu in Vdiko Raduho vidi smerokaze za Snežno jamo, mo pred seboj. Čaka nas Vrnemo se po poti vzpona, ti in biti Čim prej Čim višje. vse do odcepa za sedlo Dur- KJjub temu da je pot po gor- eno od znamenitost Raduhe benska pot, ki se med Malo ce, ki so resnično videti tako skih travnikih Raduhe vese- in slovenskega alpsk^a pod- in Veliko Rad\iho izgubi v kot odprta zadrga. Strme ska- Ije in užitek, so zveste zemlja. Cesta poteka ob poto- skalni vrtači. Zadnji del vzpo- le z dveh strani, vmes pa me- spremljevalke celotne poti ku Dupljenik- Čaka nas pri- na poteks po skalnatem sve« lišče, ki sicer ni najboljše, skale. Skoraj celotna pot je bližno 16 kilometrov gorske tu, tik pot vrhom pa nas pre Tod pride pot s severne stra- kamnita, skale so posejane ceste» od katere jih je skoraj seneti gorski travnik, posejan ni, s Koče na Grohotu, in razmetane po zemlji, ob- Na Durcah se desno odce- časno tako gosto, da je lažje 10 asfaltiranih. Cesta je do- s Štetiinim gorskim cvetjem. bro vzdrževana. Dva kilome- Do vrha bomo potrebovali pi pot do Koče ra Loki, a mi poskočiti z ene na drugo, kot tra pred snežno jamo, tam, nra in poi do dve tiri homo krenili še naprej na jih obiti, 7ato svetujem, da kjer je parkirišče, bomo par- Ce borno ujeti Jepo vreme, Lanež, 1925 metrov. Od tam obujete planinske Če>'lje, saj kirali avto in se v desetih mi- bomo imeli na vrhu resnič- nam bo Peca Še bližje. Z La- po dežju kaj hitro lahko pri- nutah povzpeli do Koče na no fenomenalen razgled. Na neža se bomo po markirani de do nepotrebne nesreče. Laki. Od tu naprej sti mož- severni strani se bomo po- poli spustili do naslednjega nosti dve ali gremo direktno zdravili z našima starima sedla, kjer nas markacije Nadmonka višina: 2062 m na vrh, ali pa na Durce, se- znankama Olševo in Peco; usmerijo desno. Sestopamo Višinska razlika: 662 m dio, na katerega pripelje tudi na jugu so Rogatec in Lepe- po prijetni poti, najprej skozi pot s severne strani. Krenili natka, Menina planina itd. ruševje, nato po travniku. Trajanje: 5 ur Zahtevnost -kirk-kii Imagei» za Gorenjski Glas Jedi za poletne dni KUHARSKI RECEPTI ianez štkukiu Kaneloni z birtvo In skuto mo kupljene cevke in jih na- giyoti, 2 d! kisle smetane, 2 pečen krompirček z baziliko sladkorja. Narahlo premeša- Sertflwne;40 dag mlade blitve. 2 malo žličko. Ali pa rumenjaka. 10 dag naribane- in solato, a stroko česna, 12 dag porme- spečemo Tiale palačinke, jih ga parmezana, olje za peko. zona. 12 matih palačink, 1 žlico nadevamo in zvijemo v obli- pinjol 2$ dag dobre sioite yjaj- Kanelone zložimo Pnprava: Piščančje prsi loči- CÙ, sol. poper, 1 dl smetane. 1 vpomaščenojenskoposodo mo od kosti, jím odstrani žlica margarine ali masla. Čokoladna rutada mo. Pekač namažemo zmas-lom ali margarino, ga potre-semo z moko in po njem razgrnemo pripravljeno maso. Sestai>ine: 6 jajc, 15 dag slad- pç>stavimo v pečico segreto enega ob drugim. Smetano motudi kožo, potolčemojih koija, 1 dl olja, 15 dag moke. 2 igo stopinj Celzija. P^n zmešamo s parmezanom. 2 v zrezek in solimo. Povalja- pol zavitka pectl- zvrnemo na kuhinjsko' krpo potreseno s sladkorjem in ga takoj zvijemo in odvije-mo ter ohladimo. Priprava: V skledi gladko raz- jajcema, začinimo in prelije- mo jih v moki in stepenih praška. meSamo skuto in jajce, začf. mo po kanelonih. Po vrhu jajcih in v vročem olju ocv- Čokoladna krema: 25 dag nimo s soljo In poprom. Bllt- potresemo nariban parme- remo. Ocvrte položimo v masla ali margarine, s dag vo dobro o peremo In skuha- zan in potresemo s koSčkI namazano ognjevarno po- sladkorja v prahu, 6d'agčoko- ^^slo ali margarino mo v slanem kropu. Dobro masla, da se parmezan lepo sodo enega poleg drugega, , ^n^j^^ maraskino. penasto umeSamo, med ožeto grobo narežemo. Na- raztopi in da se pri peki ne Nanje položimo narezano mešanjem dodamo sladkor devu dodamo očiščen in zažge. Po vrhu pa potrese- gnjat in sir. Rumenjake, kis- Pripravo: Penasto umešamo v prahu in raztopljeno čoko- stisnjen česen. Pinjoie malo mo še malo pinjol in pečeno lo smetano in nariban par- testo iz rumenjakov, polovice lado. Nazadnje primešamo mezan, soi in poper dobro sladkorja in olja, ki ga dodaja- še maraskino. Rulado riavîa- premešamo in prelijemo po mo po kapljicah. Dodamo žimo r rumovo vodo ali zrezkih. Tako pripravljeno moko, pecilni prašek in ka- kompotovo vodo in jo pre- prepražimo ter ohladimo, okrasimo z listi bazilike. Ohlajene sesekljamo in jih umešamo v nadev. Nadevu Piščanec po domače dodamo še blitvo in vse sku- Sestavine: ^f^g ^^^^^ jed za pečemo v pečici, da kav, nazadnje umešamo mažemo s pripravljeno čo- pa j temeljito premešamo, talca, dva kosa pisčančjih prsi, dobi lepo zlato rumeno bar- sneg beljakov, v katere smo kolad no kremo, potresemo Za kanelone lahko vzame« 4 dag moke, 2 jajci, 75 dag vo. Kot prilogo ponudimo vtepli preostalo polovico s kakavom in pynudimo. > 4 4 è 9 t 20 ZANIMIVOSTI mfe@ff-gias.si GORENJSKI GLAS peUfk, julija 2009 Škofja Loka Na Groharjevi io\\ popravljajo streho ObCina Škofja Loka j« v prt^raCunu ^â leto 2009 zagotovila sredstva za sanacijo strešne kritine nad telovadnico Ot ivana Groharja v Podlubniku. Stavbo, zgrajeno leta 1972, je na več mestih močneje načel "zob časa", po neurju lansko poletje pa je veter odkril del strešne kritine nad šolsko telovadnico. Po naravni ujmi so najprej nameravali zamenjati le strešno pločevino na poškodovanem delu strehe, s čimer bi preprečili za- makanje, vendar so se odločili zâ celovito sanacijo. Poleg zamenjave strešne kritine je bito treba na novo z^čltrti nosilno strešno konstrukcijo, urediti napeljavo za razsvetljavo, na kritičnih mestih zamenjati tudi stare steklene površine in sanjra* ti toplotne mostove. Po tej sanaciji bo treba izolirati tudi zunanje stene telovadnice, na streH pa namestiti tudi sregolo-ve, zamenjati žlebove in urediti vertikalne odtoke. Stavba je tudt energetsko prcccj potratna, zato so stroški ogrevanja visoki, s sanacijo pa jih bodo občutno zmanjšali. Streho bodo na telovadnici šole obnavljali v dveh počitniških mesecih, naložba pa je vredna 140 tisoč evrov. D. 2. Bled Karibsko Blejsko jezero čeprav turkizna barva Blejskega jezera zadnjih nekaj dni preseneča marsikoga in spominja na Karibsko otočje, pa naj njegova ban/a ne bi bila nov pojav, saj se je ta nenavaden turkizni odtenek redno pojavljal že pred petnajstimi leti, \n sicer v začetku poletja. Biologi \rt kemiki vztrajno iščejo razloge za nenavaden pojav, prišli pa so do zaključka, da je bar* VA posledica intenzivne fotosintetske aktivnosti nekaterih fi- toplanktonskih vrst. Na limnološki postaji Bled so nam pojasnili, da je Blejsko jezero tako zanimive turkizne barve zaradi bikarbonatnega iona. ki skupaj s kalcijevimi ioni iz vod-nega okolja tvori kalcijev karbonat in se nalaga v Jezerski sediment kot jezerska kreda, jezerska kreda, kt torej povzroča novo barvo, je nastajala že pred tisočletji. Kljub temu da je jezero z novo barvo privlačno za marsikatero oko. pa kemiki in biologi konstantno opozarjajo, da je potrebno omejiti antropogene pritiske, ki negativno vplivajo na stanje Blejskega jezera. Okoljski cilji, kijih je torej določila vodna di* rektiva, tako niso doseženi in zato je postalo skoraj nujno, da so aktivnosti usmerjene k sonaravnemu, neintenzivne- mu razvoju pojezerja in dokončni ter celoviti ureditvi Infrastrukture. Privlačna barva Blejskega jezera je že morda lepa na pogled, vendar ni rečeno, da je tudi koristna. K. D. \ á s a 5kOF)a Lo KA Cestni zapori do jeseni Na lokalnih cestah v naselju Forme bo zaradi gradnje komunalne infrastrukture promet oviran do konca avgusta. Na občinskih cestah 60 delna zapora. Začela pa so se tudi gradbena dela na lokalni ccsti Frankovo naselje-Virmaše, na d ve sto metrskem odseku mimo Alpetoura. Promet bo delno oviran, občasno bodo krajše popolne zapore. Dela bodo trajala do konca oktobra. O. 2. manj gostov V začetku poletne sezone je slabo vreme iz gorenjskih kampov pregnalo številne turiste, svoje je dodala še recesija. A turistični delavci ostajajo optimistični, saj je dobršen del sezone še pred njimi. ANA Hartm/!^ "Že pred sezono smo se zavedali, da ne bo rekoixlna, potem pa nam je še slabo vreme zadalo udarec ravno, ko bi se kamp mora] pospešeno polniti" ugotavlja Sašo Gašperin, direktor kampa Sobec, kjer od aprila opažajo v p>ovpreČju za Četrtino manjšo zasedencst v primerjavi 2 lani, kai pripisujejo recesiji in vremenu. "Kar ávrx, tri tedne je bilo slabo vreme, ki je pregnalo številne goste. Tisti, ki so nameravali pri nas bivati dlje časa, so po enem tednu odšli. Najmanj smo imeti î8o gostov. A zdaj je pogled na kainp znova lepši, saj je 2ârsdi lepega vremena števi- V nekaterih kampih opaiajo tudi za četrtino manjšo zasedenost kot lani. /FotD:'nr>ac>ek lo gostov začelo strmo naraščati. Ni še vse izgubljeno. Bohinj. Največ njihovih go- de na kakovost: "Ker imamo enaka, le vreme ni bilo lepo. Glavna sezona je pred vrati," siov prihaja iz Nizozemske, kar polovico gostov, kd potu- Zaradi veliko snega po goje optimističen Gašperin, za- sledijo Nemci in Slovenci, jqo naprej na Hrvaško, je rah je manj planincev. Naj-veda pa se, da lanskih reziU- povprečna doba bivanja pa je tudi to pripomoglo k izpadu več turistov je iz Češke, pov-tatov. 20 tkoč gostov in 80 štiri dni. Letos opažajo manj nočitev, svoje pa je dodala še prečno bivanje traja od ene-tisoč nočitev - nikakor ne Belgijcev in Slovencev, več recesija." Letos so našteli bli- ga do treh dni. Trenutno io presegli. Doslej so na- î€ turistov iz Nemčije, zu 27 tisoč nočitev, s 25 od- opažamo malo Nizozemcev, mreč zabeležili okoli 6500 Frandje in Finske. stotki prevladujejo nizozem- a se njihovi dopiisti šele za- gostov in 17 tisoč nodtev. V blejskem kampu v Zaki s4d turisti, sledijo jiii» Nem* čenjajo, vedno več pa je V kampu Danica v Bohinj- so do sredine junija, ko se je d. Italijani, Britand, Belgijd Francozov in Švicarjev." ski Bistrid dosedanjo sezono začelo slabo vreme, našteli in Dand, Slovenci pa pred- V kampu Smlednik v Dra-ocenjujejo kot slabo, "Do konca junija smo zabeležili približno enako število noči- stavljajo okoli dva odstotka, gočajni so julija našteli manj tevkotlani. "Dolgotrajnosla- Glede nadaljevanja sezone nočitev kot lani. Glavni raz- 5867 nodtev, kar je celo šdri bo vreme ob začetku glavne so optimistični, pravi Nika log je po mnenju Sreča Roz- cdstotke več kot lani, v prvi sezone je povzročilo precej- Moric: "Odkar je lepše vre- mana, predsednika Turistič- polovid julija pa samo 2944 š^n npid gostov, tako da me, dnevno beležimo več ne zadruge Dragočajna* nočitev, kar je četrtino manj imamo ta Čas približno pet* nočitev kot v lanski sezoni. Moše, ki upravlja icamp, sla- kot lani. Do 14. julija smo najst odstotkov nočitev manj Kamp je ta čas poln in verja- bo vreme in ne toliko recesi- tako imeli skupaj 8811 noči- ^ v lanski sezoni," je razlo- memo, da bo tako do konca ja, saj so maja našteli celo tev oz. osem odstotkov manj žila Nika Moric, vodja proda- avgusta." več nočitev kot lani, junija pa kot lani. Krivo je slabo vre- je in recepcije Campinga Tudi Kamp Kamne na jih je bilo 660 oz. 20 manj me, v zadnjih dneh pa je Bled. Poleg vremena za slab- Dovjem pri Mojstrani se je kot lani. "Ta čas imamo oko- slabša zasedenost tudi posle- Si obisk krivi tudi slabe obja- minuli teden precej napol- li 150 gostov. Njihovo število dica na splošno slabše turi- ve o HrvaŠkih kampih v glav- nil, zadovoljno ugotavlja se povečuje in mislim, da še stične sezone," meni Jože nih evropskih kamping vo- lastnica Ana "Zasede* vedno lahko dosežemo lan^ Kocjanc, vodja strokovne dičih, kjer jih označujejo kot nost je bila junija v primerja- skih osem tisoč nočitev," je službe Tiirističnega društva ene najdražjih v Evropi, ^e* vi s prejšnjimi leti skoraj optimističen Rozman. So za garažno hišo pod mestom Suzana P. Kovačič Kranj - Mestni svetniki so fiaît zeleno luč osnutku Odloka O občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki zadeva gradnjo javne ga* lažne hiše pod Slovenskim trgom (na sliki). Razprava, di lokacija, ki se sicer razvija v občinsko upravno središče. potrebuje ie eno garažno hišo v bližini dveh zasebnih parkirnih hiš, je bila kar dol» ga. Svetnik jure Kristan je imel pomislek, da bo grad» nja kvadratnega metn hiše stala toliko kot gradnja kvadratnega metra stanovanja. )anez fereb se je pridružil temu razmišljanju, ČeŠ da bo primer za obiskovalce bodoče knjižnice v Globusu ali za obiskovalce prireditev na gradu Khislstein. Občina že ima zagotovljenih nekaj Čez tri milijone evrov za ureditev prometa od ielenovega klanca do Stritarjeve ulice, obnova cest in ulic na tem območju mora biti zaključena do 30. junija 2011. Na nas je, da se odločimo, ali gremo hkrati še v gradnjo podzemne hiše pod Sloven* skim trgom; parkirna hiša na Hujah je projekt, ki sicer teče vzporedno, ne more pa biti nadomestilo. Zavod za varstvo kulturne dediščine nam je že da) predhodne smemicc; oa ploščacU Slo- naložba preobširna in pre- mi etažami. Z gradnjo pod- površiiiaiiil. Diieklui ubčiri- venskega trga in na zeienih draga. Podzemna hiša pred- zemne hiše naj bi obenem ske uprave Alež Sladojewč je površinah morajo ostati rde- \ideva maksimalno petsto rekonstruirali tudi ploščad pojasnil: "Javna parkirna ča bukev in razen enega tudi parkirnih mest z največ štiri- Slovenskega trga z zelenimi mesta bomo potrebovali, na vsi spomeniki." I 1 i 4 ¥ W L GORENfSKI GLAS petek» Z4.}lilija 2009 ZANIMIVOSTI / KAŽIPOT 21 Za kanalizacijo milijon evrov Jasna Paiadin Vodice • V občini Vodice po- približno 80 odstoticov gospo dinjstev. Gradbena dda v teh poletnih spešeno gradijo, a kar so z mesedh že potícajo na Krvav- nekajletno zamudo le prejeli hiHi nepovralna sredstva za šld ulid, Jegriáah, Pustnicah, Ifhaiiki pot! In delu VodiSke nadgradnjo kanalizacijskega ulice. Kanalizacija je doslej sistema v občini. Že leta 2003 ^rajens tudi v Bukovid, Utiku se je prijavila na razpis ministr* in dehi Kosez, a se gospodinjstva za okolje, ki je predvideval stva pred l^radnjo nove čistí-4CKxistotno sofinandranje iz- ne naprave med Poljem in gradnje lonalizadjske^ siste- . SkaruČno nan jo ne morejo prima, a je bila njihova kot klopiti. 'Izgradnja kanalizadje nepopolna zavmjena. v naši obdni je moćno odvisna "Ker je občina menila, da se od nove âstUne naprave, kjer ji je zgcdila krivica, se je prito- se nam zatika že od leta 2003. žila na Upravno sodišče, Id je Obstoječa Čistilna naprava v leta 2004 sklep ministrstva od- Vodicah bo letos sker nekoliko pravilo in mu naložůo, da o za- povečana, a za delovanje celo- devi znova odloča. I^tos smo le tnega kanalizadjskega omrež- dobili sklep, da smo upravičeni }a nujno potrebujemo novo nado nekaj več kot milijona mov pravo, veliko za 4000 popula-driavnih sredstev, ki jih bomo djskih enot OdloČta o gradbe- v občinski proračun prejemali nem dovoljenju je sicer že dodo leta 2012," je pojasnil Dam- končna, a načrtom občine na- jan Stanonik, direktor JP Ko- sprotuje skupina občanov, tako munala Vodice. Podoben raz- da o primeru zdaj odloča Vr- plet v prihodnjem letu piičaku- hovno sodiSče. Kljub vsemu jejo tudi za sofinanciranje nove smo optimistični." je še pove- čistilne naprave. Piidobljena dal Sûnonik. V občni si priza- sredstva bodo v letošnjem in devajo čim več projektov izpe- prihodnjem letu porabili za iz- ij^ v naslednjih štiiih letih, saj gradnjo kanalizadje v naselju -bodo ohâne iz osrednje Slove- Vodice, lobodo leta 2012 na nije do evropskih sredstev čistilno napravo priključenih upravičene le do leta 2013. Skupaj z gradnjo kanalizacije po občini menjavajo tudi vodovodne cevi. * Dragi naročniki, Želite avtokarto? Zaupajte nam, k^j vam pomani ^oronjski glas, in nam pisite. Razmišljanja z vašimi podatki nam postit« na Gorenjski glas, Bieiweisûvd cesu 4, Kranj ali na k0tlcek^g-glds.si, V$ak prispel odgovor bomo nagradili, Po p« ti boste prejeli a vt oka rte Slovenije. NMri^n igra tM)4 âe raideiktv« vs«h avtoú.co EUR, možnost vsetrtve takoj. Krani» ^Kijevo naselje, dvosobno v r»d9tr. izmer« â^âi m2. I. u^r. 1966, Icopafnica y cebti obnovljena, 0^0 potrebno obnove, csna 106.000,00 EUR. Kraflf, Planina II, dvosobno, priti, v izmeri 61 m2, rûek objfrlrt, t, isgrad. 2004. cena i>o.ooo,oo EUR. rnoîrtost vselitve junij 1.2009. Kranj, VodovocnI stolp, trisobno v I. nadstr. izmere S2.oS rru. I izgr. 1964. delrv» ^»novljervo I. 2009 • o&a. bal. kon$ka vrata, ogrp^anic kiasiéno, plrr> v bloku, vplsam v ZK, cena 110.000.00 EUR, Krv^ Planlna^uie, à^oictono, vÝsoko pnlîiQe v izmeri 7937 ma. I. Izj?. iççs, obnovljeno rszen kopalnice I. 20^* 200& lastna etaina CK na ofje, vpisano IT ZK, cerA 97.000^ EUR. Bistrio pri Triâj, enosobno, visoko DRtÍK^ v czm^ri 40 rm. potrebno obn> ve, CK, I. rzgr. 1973, cena 63.000,00 EUR. Preddvor, eno$cbno v mansard! izme-'e 4^,00 m2. v hiSi $0 samo §tíri stano- /anja, I, izgr. 19Č0, stancři^ odebno 1.199'» CK, tend EUR. STANOVANIE ODDAMO V NAJ EM Krai^Vodoyodnt stolp, enosobno, pridig v izmeri 35.00 nu, v celoD opremljeno, I. izgr 1967, cena >50,00 EUft/nieseC * * itwsvdna var. ifina. vsdjpvD takq. IH|$E • PRODAMO Kranj, Sp. Besnica, visokopntlična. tbrv sa 120 mz na parćdi velikosti ^9 m2, CK na cJje, td. gsr^, dve pa/kimi tnc^ stí, sončna lega, hiSa je k^ vzdržen na. I. izgrad. 1981« cena 29^,000,00 tUR. vsefítrv rno2na konec leta 2009. TrstBilk, na (ZTe^r>o lepi sončni l'^oji, in«dMažna s 30e ma uporabn* stanov. površine na pditdi velikosti 1144 m2.1. izgr. 1999, cena 439.000,00 EUi^ v kateri je vključena tudi vsa oprema izdeta* na po meri. VIKEND. PRODAMO ' rteik . Orie, zidan, visokoprti ični, tiorisa 46 m2 na pan:e1i velikosti 478 in2, lepa sončna lokadja, gvaža, óo-stop tlakovan, ob vikendu tudi r^anjia bruf%arica, I. izgr, 1997, cena 1^.000^ EU R Trstsnft; - Orie, bivalen, visob^pritličen tlorisa 36 m2, klet zidana, ostab leseno, nd parcefi veli kosů 426 ms, 1. i^. 19S3, obnovljen 1.1999, CK na olje, terasa, dr vamica, interrwt, cena 175.000,00 EUR, vselitev po dogovonj. PARCELA • PRODAMO Knr^, pmi Naklemu, v industnjs- vaiijsko hlêo ter dvojčka v gradnji, jgCKjno, « 031/388-622 $004905 VIKEWPI, APARTmJI PRODAM BRUNAmcO 4 x 4 m z 2 m rtadstre-éka. Primerno za vikend aP vrtro uîo, 9 041/515-139 Mfttto? VIKEND na parceli 1.920 m2, blt^a Uflrihnr«}, v /450-A46 («usai POSESTI PRÔDAM PRI NAm.EM proe 3,20 m za skladih« ali mimn nh/t, 9 f)3l / 328-376 Í004323 motorna vozila AVTOMOBILI PfftODAM ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih vodi. gotovinsko placiio. Avto Kr&nj, d. o. o,, Kranj. SMka 34, Kraij, 9 04/20.11-413, 041/707-145, 031/ 231 -358 «003S3D CrTROEN Saxo Ili, 55,000 Km, redno eervlelran, s prevlekami in 8 Koteeiz guinami. Justina Leskovec, Uežanova 9, CerKije, « 04/25.22-359 mt^ JAÛUAR X-Type, I. 2004, 125,000 km, cena po dogovonj, 9 051/351- 857 «0049?e PEUGEOT 207 Trendý. 1.4 - 16V. L 20û€. prwoženlH: 2S.300 km, oma barva, grva fastnice. 9 040/205-040 RENAULT Clřo 1.2,16V, 1.03/ia, kovinsko rdeć, klirra, računalnik, odličen, cena: 4.1Q0 EUR. ^ 041/S19- SEAT Ibiza 1.4. I. 07. 5 vrat in Meriva, I, 06, O 031/387-307 bkmsis QOLP iSV\. I. 2003 vrat. hlima, ser. knjfia, 137.000 km, lepo ohranjen, « 041/227-338 socMti V petek • v sredo do U30 in za o^uqa VOZILA objavo v torek do petka do 14.00! Odovni čas: od poneddjka do (M-ka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedeDe in prauilo zaprto. PRODAM nepremičnine STANOVANJA PRODAM GARSONJERO rte Pianinl 1, velikost: 2S,dO m2. 9 031/275-480 Mo^o ODDAM ENOSOBNO stanovanje, manjše, v Ško^i Loki. samaki zenekl. tr 04/51-25-285 KIPER prikolico INfT, 31, tř 041/672- 120 VX>49A7 WOTOBNA KOLESA PflODAM ZAŠČITNO ^Ko za motor Codur^, ćme bane, vel. XL in pre|||opr>o čeia- Oe^el. U, «051/219-200 AVTOPELI IN OPRBWA PRODAM PLATIŠČA, i9¥i9r\a. 13', Zâ Peugeot CUroen, 4 Kom., simbolična cena, tt 041/776-684 STANOVANJE v prilličju, 85 m2, v ,«04/2042-135 «oo^aes vrru, l2Vali24V. zate<9nskavQzila haffiwtekfl, P01I/70»59B www VLEČNO kjjuKo za GoJf ii, eno novo letro gumo Kleber 165/70/14, 9 041/858-149 «KUS34 STANOVANJE v orvem nadstroolu v okolici Kranja, 0041/390422 tehnika HIŠE PRODAM prodam HAFNARJEVO NASEUE prodamo poovico sta rxnaijdkega dvo>čka. 9 051 /388-822 axMdtx PREDDVOR priceni&rno z gradnjo sta- novanjeskega dvcička na čudovit lokaciji «051/380422 IPOD Applo. 30 âd, ârebm, s cxipa daiočo oprsmo (CD, eluââlkd). Cena* leceUR, «03l/32&^pop,dor«»i stroji in orodja V POOREĆI prodam stanovanjsko n> vogradnio, « 051/388-822 PRODAM M043Û? V STARI LOKI ie v pripravi gradn.a stanovanjskega dvcička, V 051/366- »M4aod CEP1UEC na 3ve<)er za drva po ugoOni ceni, « 051 /320^08 gekkoprojekt nepremičnine Srttsr 79A 4000 KfanJ infc-nep@9ekkcipro)eKC.ti 04 2341 999 031 67 40 33 CIRKULAR, kovinska kons1ajkCi|$ z e motwlem, klíno S£0 mm in koritom za žaganje det>elih drv, «031/239*234 STROJĆEK za brušenje svedrcv do premera 13 mm, nov, i>90drK> pro^m. 040/381-170 eoj«« ŠEPINQ • 490 EUR, nov Mcarsl«>9aver- sKi vx -390 EUR. grafično prešo za vtso- M tÈSk - 390 EUR, « 040/60^^ GRADBENI MATERIAL GRADBENI WATBWAL PODARIM gramoz oz. pesek, 9 PRODAM GRUŠT- 629 LEGE 20 x 24,«031/698- K08TANJEVE koFe, « 051 /392^26 sau330 kupim ODKUPUJEMO Od $ dO 40 cm. I listavcev deceicrte 030/348016 STAVBNO POHIŠTVO PRODAM NOVA vt^odna vrata s podbojem, prot^ vlomno ključavnfcd in átirímí nasadili. Ugodno.«04i/271.963 OPEKO zidak m betorEska cevi, pramen 15 in 20. « 051/684-167 STREŠNIK bobrovec. rdeči, 1000 kom., oer>6 p» dogovoru, 040/666-606_ KURIVO_ PRODAM DRVA al razlagana, rroina dostava, « 04l/7i&oid DRVA mešana: buk^, gaber, javor, jesen. hrast, možnost razreza in dosia' ve. cene 40 EUR, « 070/323-033 DRVA možnost plačila na obroke, me-trsle aJi razzaçana. rrxsžnost doâave, « 040/3.-^^-71 R WÍ9Í7 SUHA bukova în meêana drva, « 041/641 >632_ SUHA bukova drva. Možen razrez in dodava. « 040/007-607 mm^i SUHA bukova drva. Možen razrez In dostava, « 041 /684-662 8coa34€ SUHA bukova In n>eèâna drva. Možen razraz fn oosrava, «031/301-1/2 stanovanjska oprema POHIŠTVO PRODAM KOTNO sedežno garnituro, 250 x 170, « 041/369-154 MM?« SPALNICO, lepo ohrenjanó, konplet za 200 EUP;, Kran, « 040/899-006 VEĆ vrsi pohištva 22 040/742-192 Ično ceno. ZAt<0N3K0 pust^ z noCnImI ortan- ca/ni in televizor Gorenje, « 04/23-31-558,041/5&&356 »MTSS GOSPODINJSKI APARATI KUPIM OHRANJEN štedilnik na plin in ekkth- ko.tt03l/81i-93i OGREVANJE. HLAJENJE KUPIM PEĆ za centralnô kurivo, lahko pra- kuqer\a. Kupim za s^mbcdično ceno. Easier) prewor. « 040/38^733 tocAzze sport, rekreacija PRODAM ŽENSKO dekliško 27H:oi3ko koks Rog maraton Luxus, tO prestav, v^a cpr^ ma, »041/658-149 turizem ODDAM vikend v najem v P<^ian&ki dolini. « 040/480-700 ODDAM apartma ru Rabu od 6. a.i^i>-staOaJie, «0036551721346 soc^us medicinski pripomočki SONČNA Očala, okuiistíónf pregfeci za očala in kontaktne leče. Popust za upo4perfect.$u .con, 9 O41/321-t08 «0031 VSAK DAN sveže ruano oi. prodam tjdí svezo Srnô^. Luže 22a. O 041/769-608 glade Deso. 900*216 PODARI« KUŽKe, « 051/205- 600 WM2U P8IČK0 moóonkc, KralKodloKo, manj &e rasb, čme baj>e, staro 3 mea^cfi. 9 031/526-982 90043» MLADE pisane rrucke. V 041/371- 464 a3042âr MUCKA, surega i meseca, sfv»telo- tigr^ega. Je prjazea, razigran, nava-^ b(van>a v stanovanju in na vrtu, O 037300-297 90C-M2 TRI MLADE mucKe, vajene čistoče« Krar], Ljubljanska cefsa 36/B, O 041/429-914 ncMâs kmetijstvo KMETIJSKI STROJI PRODAM cisterno za gno»?!.^, ceptec za drva »eder, gozdarsMc wiM, ležečo žago, 9 04;67-25-283.051 /63CW63 KOMBAJN za krompir Ana. «r04/59- 56-336 asD^n PLUG Lemken 9C, 2 + 1. lahke Izvedbe, » 031/736^ ®o«si KOMBAJN za krompir Ana. dobro 0»Wi)©n, 9 041/677-200 TRAKTOR 504.1.1963. 2.900 delovnih ur, dobro ohranjen, o 041/693* 772 TTUKTOR Zefor ^340. 4x4,1. « KUPIM FRË20 za zemljo. Tomo VtnKovIc. pri- 4 viv^, luch v tř 041/677-605 «0043« PRIDELKI PRODAM JEČMENOVO ^10 v okro^htabh, 20 BJ^ / kom.. « 041 /553-799 «-317 JEDILNI Krompir, O 031/375-166 KROMPIR beli - adora, pddeian brez i kalij. » 041/728-092 KUMARICE 2Ů vtdsarje. tr 041/551- 970 N07I krompir, V 04/25-22-486 MO^S&S RDECO peso. stočji fizol korenje In ivornnr SENO v kockah ir nsfacijsko koahico SIP 165, 9 031/711-420 VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA, ĆS-LS. ftlarega 10 rini. 04/2&^224 M04?re eiKCA simenlalca Starega 3 tedre. 9 041/673^97 Mo«d4i eiKCA ČB. 041/506-666 10 dni. ĆB bikca, tr 031 ;ô9&077 msta OVE ĆB breji teíici, 9 041/347^99 DVE telički simen^alki. stari 10 m 30 đm 9 04/25-21-641 amus? TEUČKO. Stero deset tednov, 9 031/57 2-« 59 TELIČKO simernalko, staro 10 dni, 9 TELICko. Staro 1 teden. 9 041/ 64Ck724 «104^48 TEUČKO simernalko, staro 16 dni, 9 KUPIM BIKCA simentalca do 10 dni 9 Û4/S1 -32-943 bikca slmentalca 9 061/660-107 rega do 14 dni. KRAVO sjm^t&iko. paino • bfejo ali $ tellćkom • Ul«c. 9 031/312-323 ZAPOSLITVE (m/ž) MII»IM BAR MONIKA zaoosli dekle za dek) v strežbi, delovni čas 00 dopovorj. âl- pec Monika, s. p.,Ve!esowo 56 a, Cerklje, 9 040/33^060 OELO ob vikenâh v pianřnsk^ Somu na Kofcah. Peter vogetnik, s. 0.. Pod-i237,Tržkb, 9 041/234-636 . REDNO zaposirmc picopeka v Pceriji A^ Andro v Bohinju, Prctiotel. d. o. o.. Prešernova ul 4. Hadovljlca, 9 VÍH7TT ZAPOSLIM dekle v strežbi. Picerija Silvester Silvo Udo^č« s. p., C. ^icev 41, Kranj. 9 040/307-404 raw?« ZAPOSLIMO nalekartco v gostinskem fôkdu na Posavcu Delo ie redne, p> godaeno 9ii študentsko. Mojca. d. o. o.. Podnan 42/A, Podnan. 9 041/749-012 M0436? ZAPOSLIMO trgovskega po1nikâ/co. www.DâSCOfîx $1. 9 041 /696^70 ZAPOSUMO monteria stavbreça po- hislva (FM^ AknA, vraln) Û Koa, 9. p.. Kutinova 17, Krani, 9 04Q/734-566 iS ĆEMO vestno dekJs iz Krania ali okolice s kor>6ano SŠFZK - smer ko:- motáni tohnik zû dolo p rok študentskega servisa v Studiu Sonce v Kranju, pisne prošnje na ^ag trade, d. o, o.. Hotemaže 55. 4205 Preddvor «xxsiZ ličm IŠČEM DELO na vaàem domu - čéče-nje stanovanjskih niš v Kranju 2 okolico in Tržiču z okofico. 9 03T /227-726 IŠČEM OELO • varstvo OTOK in pomoft v go^>odinistvu v dopoldanskem caau. bogxte izkušnje. 9 051 /25&^S eocM?sd DDO TONE IN SIMON išče delo, glasba za razne priložnost, obletn^ein druge zabave, 9031/426-469 dOMSO POSLOVNI STIKI FESST d.0.0., Koroška c. 2, Kram Nudimo vse vrste posojil. ugodne obresti 04/236-73-75 GOTOVINSKI KftEDm DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS. TER UPOKOJENCA do 30 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi icre< dhi na osnovi vozila \n leasing!. Možnost odphiila na položnice, pndemotudi na dom.. NUMERO UNO» Kulcovec Robert $.p., Mlinska 22,2000 Maribor, OÍ/Ž52-48.26,041/750^60 STORITVE NUDIH ADAPTACUE. novogradnje od temelja do strehe. Notranje omete, iasade. kamiHe iKarpe. urejar^je in tlako^Je dvorišč, Z našim ali vašim materiatom. SÔP Bytyqi. d. r. o.. Stružovo 3 a. Krarj, 9 041 /222-741 ADAPTACkIE kopâinic. Slanov&nj, âa-r^jéii^ ot^efctov. sliKopleskarska deía. fasade, prenova krriećkiti peći. ke'ami-ćaraka dela, polaganje naravnega kamia. Befuetu^o. d. o. o.. Predle 96. Kranj. 9 031/379-256 ASFALTIRANJE, tlakovanje dvonsc, dCNOz. poti. parilifttč. poiag. n^bnikov, prasniti plo^. Izd. tjetonskih in kamnV tit^éKâip, Adrovic êCo. d, n o.,Jelov- dkova 10. Kamnik. 9 01/63-94^14, 041,^660-751 9exM4? I « 1 i g « « Í 1 SUIGA SERVISIRANJE TRAKTORJEV JOHN DEERE in drugih znamk ZETOR, DELTIZ, IMT ter ostale KMETIJSKE MEHAMZACUE AKCIJA * MUUKIMI KLIM V5BH VRST VQZIL 'tel.: 04 26 19 780 ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p., Senićno 7. Krize, tel,: 5S-55- 170, 041/733-709; žalurije. roloji, rolete. lamelne zavese. pJise zavese. Ko mamiki. markize, vwvw,astenk$.net 6EUENJE in giajenje sten. antiçiivjôni premazi, barvanje napuéčev in fasad, dekorativni ometi in opleski. Pavec Ivo. P.. Podbrezje 179, Naklo 9 031,^392-909 «ftMwr DELAMO vsa zida'Ska dela, notranje omeÉe In fasade z r\ašim ali vaâtm m^ terialom. Arjanrti. d. o. o.. Žabnica 47, Žabnica, 9 041/266-473. 041/076-366 ' »»3S3T FLORMANI. d. O. O.. C. na Brdo 41. lOnr^} úswaja V9» gradt>ena dvia od temeljev dO strehe, adaptacije, ometi. omeb fasad, kanite ákarpe. tlakovanje dvorišč. 9 041/557-671 QRAOeSNlK REXHO, d. n. O., Ader-gas 13. CerHje. iz^a^ od t&T>e1j6v do strehe, notranji ornati, vse vrste fasad, kamVrte ikarpe. adaptacije, ure)a/)je in tlakcvanje dvorišč, 9 041 /669-996 HLADILNA TEHNIKA - SERVIS IN MONTAŽA hladilnico hladilne vitrine ARNE6 industrijski hladilni sistemi 24-ijrni servis hladilne tehnike E-market d. o. o. * tel. 03/504 44 44, 041/700 861 I 9 i V 4 « I IZDELAVA podstrešnih stamovanj po Štetemu KnauF» montaža streénih oken Velux in polaganje lamlrtatov. izd. brth r^c in nadstreškov, prevozi z avtodvh galom, Damjan Mesec» a. p.. Jaztune. Podane. 9 041/76&-642 oom^o IZZ)HAVA arar#i r notrar^ii Iraki) sahfi ter pdapanje brrinđcv in pofeavh p^ketcv. M & '/Vrbćnik in partner, d. n.o., Šhko^ lLni2d.VAxBce.9031/206-724 «rn^s IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanje. zidaka, montaža novih, popravila starih. nudimo dimne obloge, dimne kape Novsk i Oo, d. n. o.. UuUjarv ska 89. Dorruaje. 9 031/422-8CO IZVAJANJE vseh vrst gradOenih del: tlakovanje dvoi^. manjéa zidarska dela. fcična dela. adaptacija kopafnic. Zidaretvo TIP TOP. d. o. o.. Hras^48. Kranj, 9061/115-746 KOMPLETNA adapladja ďanovai; in kopdnic. vodovod, centralna. elekM-ka. haramika. knauf, pleskarska dela. Kopalnica aamov7dnehl Jani in kletka Rep d n. o., Oodeáič 43 a, ŠK. LOKa, 9 U41//b/-1U9 KOŠE NJE trave, urejanje okolice. Igor Konkoité s.p., Triglavska 12, Kran. 9 031/566-130 OBREZOVANJE ŽMh me], okrasnega in sadnega dre\^. košnja bsve. odvoz obrezanega mat&riala, postavlja vrtnih ograj, strojno vrtanje. Vmceodi Su-Uc. s. o.. Zg. BHnie 141. Žaúnka. 9 051/413-373 90m9i3 TLAKOVANJE dvorišč, polaganje robnikov, Izdelava betonskih in kamnitih ékarp. Milutin Gíjelič, g, p., Struževo 26. Krani. 9 041/711^2 láčEy tŠĆEM oiňom apomoc nakTTKliii z .,9040/603066 MMM MLAJŠEQA upokc^nca dN par za pomoč orl urejanju okolice: ko&ijà. pl^tm v Kranja, lasten prevoz, pičćik) podog^vc^ru. 9 041/971-392 «01342 tZOBRAZEVAMJE NUDIW KVALTTETNE málrLkcijé nemškega in ar^gičškega jezika za 0Ô in SÔ. Priora- va n^ popmvno izpno in mat\jro. Tempo. d. 0.0., Zgoéa S7. Begunje. PoWi- 040/428-664 ZASEBNI STIKI PODJETNIK išč% dekle za skupno deto mzhitenje, 9041/240-403 9G0C?Sl ^ENiTNA posredcvainlca Zaupanje dnevno poveze veliko j|ud) z vse puiiioC, i^cCena usUia in pisna sožaija, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se Reševalni postaji - ANMP Kranj, dr. Mohorju, vsem duhovnikom za iepo opravljen obred, zvonarjem, govornikom za izrečene besede, gasilcem PGD Go- riče ter PCD MOK, ZB Goriče, praporSčakom, pevcem Zupan, trobentaču za zaigrano Tišino in podjetju Pogrebnik Dvorje za organizacijo pogreba. Hvala «em imenovanim in neimenovanim, ki ste ga v lako velikem številu pospremili na njegovi zadiiji poti, Žalujoá vsi njegovi Goriče. julii ZO09 i i 4 24 info (§>g-glas.si GORENJSKI GLAS petek. 24. julija 2000 Anketa Bled v Londonu Krishka Diiuiovjć Vedno se poraja vprašanje» kako tuje turiste privabiti v Slovenijo. £na izmed najbolj Martin Florjan» Vransko: inovativnih idej so brez dvo- • "Ideja o taksijih s podobo ma taksiji» ki se s podobo i Bleda prispeva k naši pre- Bleda vozijo po ulicah Lon- i poznavnosti. Da bi turisti dor>a. Kaj pa o tej idejimeni. j prihajali v Slovenijo, jih je jo mimoidoči na Bledu? fâto: Tma Dok f treba čim botj ozaveŠČati, in : sicer na mestih, kjer se : zadržuje veliko ljudi." Aleksandra Kumer, Vransko: "Ideja o taksijih se mi zdi odlična, saj se veliko (judi vozi z njimi. Turiste bi lahko v Slovenijo privabili tudi z letaki r>a kakšnih podzemnih železnicah ali pa tam» kjer je veliko ljudi." Valentina Maler, Bled: "Za te taksije prvič slilim> ampak se mi zdi ideja super. Morda bodo pritegnili več turistov. Turiste bt privabili lahko tudi s televi- zijskimi in radijskimi oddajami ter prospekti." .'f o * Rhys FlvelI, Nova Zelandija: : Marija Sitar, Breznica: > «1 H "Taksiji, ki se vozijo pO Lon- j "Ideja je pametna» a zdi se ' donu» so super. Pravzaprav [ sem enega celo videl, zdi pa | se mi, da se podobe Bleda ] tam pojavljajo tudi na mest- : nih avtobusih, je pa to prava j marketinška poteza." i mi. da ima Bled kar nekaj turistov. No, lahko bi jihí bilo tudi več, le cene jej potrebno znižati, saj je vse^ postalo predrago," ^ Otroci ljubijo druženje in izlete Tudi po 50 otrok prihaja na Sončkove počitnice; zjutraj se dobijo pod lipo, nato pa se odpravijo na potep po bližnji in daljni okolici Radovljice. Marťana Ahačič Radovljica . "Otroci lahko prihajajo na posamezne izlete. Za nami naj bodo. kadar jim je v$ei in kadar vas ni doma, da ne bodo sami. Pridete lahko tudi skupaj, morda le za eno dopoldne," so organizatorji povabili starše tik pred začetkom poletja. Zdaj na SonČkove počitnice, letos že osemnajste po vrsti, ledno prihaja kar okoli petdeset otrok "Komaj še zmoremo," malo s skrbjo pa obenem z velikim zadovoljstvom pove ena od organizatork prostovoljk. Irena $ubic (eločnik. "Zato opozarjamo starše, naj otroke na vsak izlet posebej pravočasno vnaprej prijavijo." Ideja o Sončkovih počitnicah se je rodila leta 1992, tošnje Sončkove počitnice govorov s tjjimi turisti od- se nam ob koncu poletja vse ko so v juliju in avgustu pri- so tako začeli z odhodom pravili proti Peričniku. 'izide" - prevozi, vstopnine, jatelji. dijaki in študentje, na atletski stadion na Bled, Zanimivo je, da za obisk stroški vodij in spremJieval- pod okriljem župnijske Ka- na jezdenje konj v sosednje krajših izletov zaračunajo le cev (brez honorarja!). ma]a ritas in ianske radovljiške Hlebce ter na izlet v Litijo, cn evro, za daljše, na katere presenečenja, ogromne ko- nagrajenke Rezke Šubic po potikali so se po srarem se je potrebno odpraviti z av- ličine materiala za delavni- pet dni na teden s skupino mestnem jedru Radovljice tobusom, pa pet in deset za ce, tisk zloženk in plakatov osno v ij u š ole^v pohajkovali bi odšli v Litijo Ler na ogled cvodiieviii izlc;t s picnočeva* po Radovljici, njeni bližnji Cerkniškega jezera. Do njem. "Predšolski otrok ved- pa §ť in še," pojasnjuje Je- ločnikova, ki otroke in nji- in daljni okolici in se občas- konca počitnic bodo po ra» no prispeva po en evro. hove starše že sedaj vabi no odpravili tudi kam dlje dovljiških gozdovih iskali odrasli pa vedno plačajo tudi na zaključek počitnic, po Sloveniji. Rezka Subie zaklad, obiskali policiste ter dvojno ceno. V zadnjih letih tradicionalno družinsko pri- Pieničar je še vedno načelu se odpravili na dvodnevna smo se nekoliko bolj resno reditev Sončkovo popoldne. organizacije, operativce izlet na Kriške pode in na iotiii iskanja, sponzorjev in Ta je že prerasla v pravo ra- vloge pa prevzema 'sončni Pokljuko. Izkoristili bodo nekaj denarja zbrali na ta dovljiško veselico in ietos so tim' počitniških prosto- možnosti, ki jih ponuja do- način. Kljub tolikim virom jo prekrstili v festival, ki bo voljk, sicer pa po večini pro- mači športni park, ter se v dobičkov ne kujemo, prej Se spet potekal na zadnjo nede- fesionalnih pedagoginj. Le- pričakovanju srečanj in po- same kaj primaknemo, da Ijo v avgustu. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo 5e sončno în vroče, jutri bo naŠe kraje od severa prešla oslabljena hladna fronta s krajevnimi padavinami, tudi nevihtami. Hladneje bo. V nedeljo bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod megleno. PETEK SOBOTA 17/3rc i 15/20°C NEDELjA 10/2 3 o 35/13'C ^ 33/»C Leše Žetev po starem v Lešah Stari kmečki običaji in tradicionalni načini dela tonejo v po« zabo, ugotavljajo v Lešah. Zato želijo ohraniti ta pomemben del preteklosti, ki jo'je spodrinila moderna mehanizacija. Lani je Krajevna skupnost Leše pripravila prireditev» na kateri so vlekli "breme". Letos organizirajo žetev pSenice po starem, česar se posebej veselijo starejše žanjice. Svoje spretnosti v žetvi in vezanju snopov bodo domačini prikaza* li na Grabnovi njivi na LeSanskem polju, kjer se bodo zbrali danes, 24. julija, ob 15. uri. Zanimiv etnolc^ki dogodek je gotovo vreden ogleda. S. S. > I « Ljub g AN A Štirje na novo okuženi z novo gripo v nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco InSti- tuta za varovanje zdravja so potrdili že Štiri primere okužbe z virusom gripe A^Hi Ni}. Gre za moške^ ki sose vrnili rz tujine, dva iz Španije, po eden pa Iz Mehike in Velike Brkani-je, kazali pa so znake, značilne za okužbo s tem virusom.'* Poleg teh so pregledali še 17 drugih vzorcev, ki pa so negativni. Odkar je bil v Sloveniji 19. junija potrjen prvi pnmer nove gfipe, je zbolelo že 87 ljudi. 39S pa je skupno število do sedaj laboratorijsko pregledanih vzorcev, ki pa so bili negativni. Sosednja Madžarska pa ima že prvi primer smrti zaradi virusa nove gripe. D. Ž. • V- S I' r 7 I Uu6gANA Delavci Mure na protestu v Ljubljani Delavci Mure in njihovi podporniki so se včeraj s številnimi avtobusi pripeljali v glavno mesto in pred vladnim poslopjem pripravili protestni shod, s katerim so opozorili na usodne posledice morebitnega stečaja Mure. V gospodarski krizi, ki poraja hude socialne stiske» je morda jeseni pričakovati Še veČ takšnih protestov. D. Ž. » RADIO KRANJ d.0.0. Sliitarlovo ul. 6. KRANJ TVtMjt mami mmm (04) 2022-222 mmm (OSi) 30d-S0S MOMMAM PAX* <04) 281 '222S mM». {04} 201-2229 ^nhn* S'OOéia. r«dlolcra nlQrvd k>-ltr«n|.«l www.raclio-kranJ.si k