P osanezoe Številke* Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—.
TABOR* izhaja v*ak dan, razven Jedelje in p***nikov, ob 18. uri z datumom nauednjega dne ter stane mesečno pC 'Jt*.i D , za inozemstvo D It dostfcvtjen na dom D 11*—v	izkaznice D 10* —#
inttfvitt po dogovora. Naroča se pri upravi ..TABORA MARIBOR Jurčičeva ulica Stcv. »•
Poštnina plačana vgotovahv
£e3iXtianaSn?e~£?a7.' 1 DJn«
TABOR
P«iam«zne StevOkot Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1"-^
UREDNIŠTVO »t nahaja v Mari* boru, Jurčičeva ul. št, 4, L nad-stropjc. Telefon interurb. It 27<V UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritli&r, desno. 3*la» fon st 24.^ - SFi* poštnoSakoW račun žtev. 11.787..
Na naročila bre* denarja ae m miru. «— Rokopisi sa aa vračaj*
Naslov
j i 2n i ca liceja Ljubi Jana
Maribor, nedelja 28. decembra 1924.
Leto: V. — Številka: 295.
Borza.
ČUKIH, 27. dec. (Izv,) Sklepni tečaji. Pariz 27.80, Beograd 7.80, London 2-1.25, Praga 15.6250, Milan 22.0525, Ne*v.vwrk 515.25, Dunaj 0.007250.
P@ vladnih ukrepih proti HRSS.
Danes izide vladni komunike?
BEOGRAD, 27. decembra. V vladnem predsedstvu se je danes vršilo kratko ministrsko posvetovanje o volilnih vpra Sun jih. Pvi Pašieu se je tudi oglasil notranji minister Maksimovič, ki je imel nato daljši razgovor z Ljubo Jovanovičem in z Markom Trifkovieem. Kedaj bo objavljen komunike j vlade o ukrepih proti IIRSS. še ni definitivno določeno; m-o-rda bo- objavljen že drevi. Besedilo proglasa je že sestavljeno. V vladnih
— Posvetovanje opozicije,
krogih izrecno povdarjajo, da ukrepi niso naperjeni zoper lojalne državljane, torej tudi ne proti lojalnim pristašem In poslancem HRSS. Opozicijski krogi se drže zelo rezervirano in še doslej niso podali jasnih izjav o novi politični situaciji. Danes bosta prispela^ v Beograd Korošec in dr. Maček in je pričakovati, da bodo .jutri tudi opozicijske stranke zavzele svoje stališče.
Cankov odhaja iz Beograda.
Mučen incident z novinarji. — Zanima tevanja z Ninčičem. —
BEOGRAD, 27. decembra. Danes dopoldne bi imel bolgarski ministrski predsednik Cankov sprejeti v bolgarskem poslaništvu zastopnike tiska, ker pa je pri včerajšnjem na 6. uro napovedanem sprejemu novinarjev sprejel iški jučno lo dopisnike vnanjih listov, se beograjski novinarji niso odzvali današnjemu vabilu, ampak so izdali nastopni komunike;
Zastopniki jugoslovanskega tiska so bili pri včerajšnjem sprejnru novinarjev s strani bolgupkega minislrskega predsednika Canikpva prezreti, dasi je bil sprejem napovedan. Kakorkoli zastopniki jugoslov. tiska to nekorektnost iskreno obžalujejo, so vendar mnenja, da se ne morejo danes odzvati vabilu g. Cankova,.
nje tujih poslanikov za njegova posve-Cankov na poti v Bukarešto.
Ta incident je bolgarske kroge zelo vznemiril. Cankov je poslal tajnika bolgarskega poslaništva v novinarski klub, da bi bil poravnal zadevo. Užaljeni novinarji pa so sklenili, da ne smo noben list v naši državi objaviti kakršnihkoli izjav Cankova.
Cankov se je ob ll. uri podal v zunanje ministrstvo in se je del j časa raz-govarjal z Ninčičem, Tekom dopoldneva
so se oglasili pri zunanjem ministru tudi. grški poslanik Samados, ameriški poslanik Lodge in čsl. poslanik Seba, da so se informirali v Canpovljevi misiji v Beogradu. Bolgarski ministrski preds. bo še tekom današnjega dne odpotoval v Bukarešto.
Volilno gifeame.
Seja oblastnega odbora SDS v Mariboru
se je vršila v petek 26. dec. od pol 11. ure dop. do 3. ure pop. Zastopani so bili vsi srezi. Po poročil ih dr. Lip o ld a odo zdajnem poteku volilnih priprav, obl. tajnika Špindlerja o zgodovini pogajanj z drugimi naprednimi strankami za skupen nastop v Narodnem bloku, katero poročilo je sproti podprl z dokumenti, ter nosilca liste dr. Pivka o srezkih kandidaturah in o razpoloženju med volilstvom se je izvršila kratka debata. Na predlog dr. Kalana je oblastni odbor soglasno odobril postopanje predsedstva stranke pri pogajanjih z drugimi strankami. Burno odobravanje je vzbudil govor ministra n. r. dr. Kukovca, ki jo iz svojih bogatih izkušeuj dal marsiikak dober nasvet, pozival pa vse k intenzivnemu podrobnemu delu za čim najlepši uspeh liste Narodnega bloka.
Med tem- so v svrlio odobrenja skupne kandidatne liste prišli k seji tudi zastopniki SKS za mariborsko oblast, ki »o bili. živahno aklamirani. Dosegel se .10 končni popolni sporazum glede srezov in srezkih kandidatur. Burjo odobravanja je vzbudila tudi izjava posestnika K ir ali ja iz doln jo 1 en d a v s k e g a sreza, predsednika tamošnje srezko organizacije in podpredsednika oblastne organizacije Narodnoradiikulne stranke, ki je povdaril, da jo velika večina pristašev radikalne stranke baš v srezu D°lnja Lendava, kjer so pa skoro vsi za nkupni. nastop. Ožigosal je postopanje
dr. Ravnika. Strankina disciplina zahteva, da se pokorimo sklepom glavne-ga odbora stranke. Lista dr.'Ravnika bo lista disidentov, ki jo glavni odbor ne more odobriti. On sam — Kirali — je kot prepričan zagovornik potrebe Narodnega bloka sprejel kandidaturo kot namestnik v Srezih Dolnja Lendava in Maribor levi breg. Nato so bile odobrene vse dozdaj postavljene s rezke kandidature. Glede nadaljnih se odloči danes in jutri v nedeljo.
Nove srezke kandidature Narodnega bloka.
V petek 26. tan. popoldne se je vršil
na Pragerskem »rezki sestanek pristašev NRS za Maribor desni breg in Ptuj. Prisostvoval je dr. Pivko, ki je bil povabljen, ni pa prišel tudi vabljeni dr. Itavnik. Delegati so soglasno odobrili kandidaturo g. Franca Dolničarja, gostilničarja na Pragerskem za oba sreza.
V Ribnici na Pohorju se jc v petek popoldne vršil sestanek radikalskih delegatov, ki so določili srezke kandidature za sreza Slov. Gradec in Prevalje, za katera dva sreza bodo na predlog sporazuma postavljene srezke kandidature iz radikalskih vrst.
Popoln sporazum Narodnega bloka v Beogradu,
V petek 26. tm. dopoldne se je vršila seja (ministrskega volilnega odbora v Beogradu. Odobreni so bili vsi sklenjeni kompromisi. Za Slovenijo ste obe stranki z odobravanjem vzeli na znanje postavitev list pod nosilci dr. Žerjavom, dr. Pivkom in Mohoričem.
Ognjen božič v Uutomeria.
LJUIOMEr, 25. dec. V sv. noči je Izbruhnil ogenj v premogovniku g. Rih. Watzlaweka v Presiki. Ogenj je unči! lesene naprave in stroje ter je moralo biti delo popolnoma ustavljeno. Sumijo', da je požar fcanetila hudobna roka.
»JUTOM L E, 27. decembra, Sinoči je
začelo goreti v hlevu posestnika in me-dičairja Rih. Roseč v sredini trga. Požar je upepelil hlev in je zgorelo tul več živine, med drugim, en konj Požarni brambi se jc posrečilo, da je požar s pomočjo tržkoga prebivalstva lokalizirala in obvarovala sosedna poslopja.
Viktor Parma
Kdor je videl še pred neka j dnevi stopati im ulicah dobro ohranjenega starca z značilno fiziognomijo, ki nas je po svojih finih potezah spominjala klasičnih italijanskih tipov, ni mogel .slutiti, da, bo božja dekla na sam božični dan sklenila s tem časti ji vi m starcem poslednji človeški obračun.
Bil je eden izmed markantnih' mariborskih osebnosti in usoda je hotela, da ga je ugrabilo tisto leto, ki je vzelo dr. Turnerja in dr, Rozino, dva starosta mariborskih Slovencev. Odšel jc v večnost starosta slovenskih glasbenikov, popularni, širom veliko jugoslovanske domovine zn a,ni Viktor Parma. Drug za drugim odhajajo častitljivi stebri naše preteklosti, bojevniki za naše narodne politične, kulturne in umetnostne ideale. Boljinbolj se odmika preteklost od n Rs.
Viktor Parma, ki ga. bomo jutri spremili na zadnji poti iz Maribora, je bil ustanovitelj naše domače opere iu operete, največji orač na dotlej še neizdanem polju slovenske instrumentalne glasbe. Prav radi tega, ker se je s toli-kd ljubeznijo oklenil ideje, da ustvari tudi Slovencem to, s čimer so se že zdavnaj ponašali srečnejši narodi in kar je eden izmed temeljev kulture — visoko glasbeno umetnost, — prav radi tega ga je narod vzljubil in omenjal ob vsaki priliki z veseljem' i.n ponosom njegovo ime. Danes imamo skladatelje, ki so razširili obzorja, katera je Parma le začrtal in ustvarili večja, mogočnejša dela, vsi so pa morali iti po brazdah, ki jih je izoral Parmu v dobi, ki nam je bila da-leko manj ugodna. Parmova dela ostanejo vsekdar v zakladnici slovenskega in jugoslcvensike umetnosti, nekatere njegove skladbe pa bodo ostale vedno na programih naših koncertov in drugih sličnih prireditev. Ko bo mojstrova roka, ki je nekoč beležila skladba nadarjenega duha, da jih izroči slovenskemu svetu, že zdavnaj prah, še bodo odmevale te skladbe žiro-mi naše domovine in častile spomin njihovega očeta!
»
• *
Življenjska pot pokojnega skladatelja Viktorja Parme je bila dokaj pestra in nemirna. Rodil. se je dne 20. februarja leta 1 £-58 v Trstu, kjer je bil njegov oče Ivan policijski, svetnik. Rod njegovega očeta je sigal globoke v Ital iv.', rod matere Pa ja spajal v sebi nemšk •- lovan-sfco mešanico. Mati m o je ' ila sorodnica velikega biskupi J. J. Strossmayer-ja, njen oče ;a je bil maj r r Napoleonovi armadi in se j?, n 1 Ježil z velikim cesarjem znanja pohota v Rud jo, V Parmovi r mi .-m so živele vse r-dRusko tradicije in križanje različnih kultur je dobro- vplivalo tudi na poznejšo umetniško osebnost Viktorja Parmu. Njegov oče se je prišteval k slovenski, narodnosti in je Viktorja, ki je moral obiskovati italijanske ljudske in srednje šole v Trstu, na Reki, v Zadru in Tridentu, ličil slovenščine. Tudi mati, ki živi v visoki starosti v Gradcu, jc vpli vala blagodejno na njegovo srčno in umsko vzgojo. Maturo je položil v Tridentu, odkoder je bil očo premeščen v Celovec. Odtod se je Viktor napotil na dunajsko univerzo in študiral pravo. Po dovršenih študijah je stopil v službo pri policijskem! ravnateljstvu v Trstu, odkoder pa je 'kimalu prestopil v službo deželne vlade v Ljubljani. Tu se je začela njegova pradndška karijera. Kot uradnik okrajnega glavarstva je služboval pri skoraj vseh sedežih okrajnih glavar-
Na božični dan 25. tm* .le v mariborski bolnici izdihnil znani slovenski skladatelj Viktor Parma.
stev na Kranjskem, dokler ni 1.1900 postal vod j* okrajnega glavarstva in leta 1901 okrajni glavar. Kot tak je bil premeščen v Litijo, kjer je dobil 1. 1913 naslov vladnega svetnika. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil svetnik Parma na ovadbo proslulega ptujskega Ornika aretiran radi »protidržavnega mišljenja« in odveden v ljubljanske zapore, kjer se je takrat srečalo veliko slovenskih kulturnih delavcev. Ker mu niso mogli dokazati nič kaznjivega, so ga izpustili, vendar pa je bil že majnifca leta 1915 suspendiran in kazensko upokojen. Tedaj se je bil preselil na Dunaj, kjer se je lahko posvetil izključno glasbi, vi kolikor pač niso trkale na njegova vrata trde življenjske razmere. Po prevratu ga je povabil g. Dolničar k sebi na Pragerskem, odkoder pa ga je Glasbena Matica, ceueč v ujem slavnega skladatelja, zvabila v Maribor. Tu se je hotel že sivolasi skladatelj preživeti večer življenja. Dne 3. marca 1. 1923 je naše Narodno gledališče skupno z glazbenimi društvi proslavilo na slovesen način v gledališču 65. letnico rojstva in 40 letnico glazbenega delovanja našega Parme. —' Vprizorili so ob tej priliki Parmovo delo, prvo slovensko opero:	»Urh,	grof
celjski«. Slavnostni večer je ostal vsemi udeležencem v svežem spominu. Parma, ki se je ves čas svojega bivanja v Mariboru, živahno udejstvoval v našem glasbenem življenju, je bil posebno čislan pri »Glasbeni Matici«, kateri je bil odbornik in dober svetovalec. Najbolj pa mu je bilo pri srcu naše Narodno gleda*-lišče, ki mu je bil odlični skladatelj kapelnik, pomočnik opernega ravnatelja g. Mitroviča. Še v deembru letošnjega leta so vprizorili mjegov »Apolonov hram«, ki ga je naštudiral in dirigiral osebno. Nihče ni mislil, da ga bo usoda še ta mesec odpoklicala tja, »kud vazda gre se«,
Parma je del j časa bolehal na neki notranji bolezni in je odlašal z operacijo, dokler se mu ni stanje nenadoma poslabšalo. Prepeljali so ga v bolnico in je bil takoj operiran. Toda bilo je že prepozno. Nastopila je agonija in Par-t ma je umrl na božični dan ob pol 18. uri.
Kakor je brzojavno sporočil umetnostni oddelek ministrstva prosvete, bo zaslužni skladatelj pokopan na državne stroške v Ljubljani. Jutri ob 16. uri bo krenil pogrebni sprevod od Narodnegi doma na glavni kolodvor.
Ne moremo se na tem mestu obširneje pomuditi pri Viktorju Parmu kot skladatelj. Naš list je to storil povodom njegovega jubileja, ko sta ocenila Parmovo glasbeno delovanje dva strokovnjaka: gg. prof. Druzovič in svetnik Dev. (»Tabor« z dne 4. marca 1923). Omenjamo le, da .ie Parma zapustil našemu glasbenemu svetu 8 oper in operet in sicer opere »Urh. grof celjski« (1894), »Ksenija« (1895) »Stara pesem« (1897), »Zlatorog« (193 9) in operete: »Caričino Amazonke« (1902 »Nečak« (1906), »Venerin hram« (1908). »Zaročnik v škripcih« (1917). Sem spadajo tudi še pevske in muzikalno točke za ljudski igri »Rokovnjači« in »Legijonnrji«. Vrhu tega še dolga vrsta instrumentalnih oziroma orkestralnih skladb, in vokalnih skladb' (»Povodni mož« itd.) Znani so njegovi valčki, koračnice, polke itd. Bodočnosti bo dano, da primerno oceni duhovno zapuščino zaslužnega skladatelja.
Njegova oseba pa bo ostala v trajnem spominu pri vseh, ki so ga poznali. Bodi mn lahka domača gruda!
Pri dopolnjevanju
EabeSe
Cene dopolnjenih steklenic
Stev. O 1
Din 5-—10*—17-—36’—
naj se pazi na 10, ua sc zaocia dopolni iz Maggi-jeve velike originalne steklenice, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranjevati, oziroma prodajati samo Maggi-jeva zabela in ničesar drugega^
Doma m po sw@tss-
— Promocija. Dne 20, dec. 1924. je bil promoviran na vai-šavski medicinalni fakulteti doktorjem vsega zdravilstva g. Janko Pihlar, doma iz Velovleka pri Ptuju. Iskreno čestitamo!
— Enoten nastop socialistov v Sloveniji. »Volksstimme« poroča, da so na ljubljanski pokrajinski konferenci delegati raznih socialističnih skupin v Sloveniji sklenili enoten nastop. Koncem meseca bodo proglašene kandidatne liste.
— Prihodnja konferenca Male antante, se bo glasom izjave jugoslovanskega poslanika v Bukarešti dopisniku lista »Dimineata« vršila v Bukarešti meseca marca, po izvršenih volitvah v Jugoslaviji.,
— Radio termalno kopališče Laško je otvorilo zimsko sezono. Uradno konsta-tirana visoka radio aktivnost naravno toplega vrelca 38540 C. Zdravi reumo, ishias. žepske bolezni in nervozo. Popolna oskrba po zmernih cenah v kopa-liščnem domu. Za sobe in kopelji 50% Žnižane cene. Zdravilišče je oddaljeno 5 minut od kolodvora Laško.	2659
Poplavi® o dtaSiovitosfi : klerikalce narodnogospodarske politiki.
Slov. Gorice, sredi decembra.
.• Vladni komisar okrajnega zastopa v Mariborp gosp. dr. Leskovar je izdal na različne imetnike avtomobilov, ki prevažajo tokore, ferman, s katerim zahteva. od njih 160.000 din. za okrajno cesto k Sv. Lenartu. Ta ferman hoče zadeti si Ver lastnike avtomobilov, zadel pa bo tdino in izključno kmečko ljudstvo, ki bo oškodovano za gori navedeni znesek letno, ne oziraje se nato, kaka škoda b« nastala iz omejitve ali ukinitve pro-ifieta.
f Dr. Leskovar opira svoj ferman na zakon, ki je nastal v času, ko se še nikomur niti sanjalo ni o kakem tovornem Avtomobilu. Da bi bil zakonodajalec takrat mislil na vprašanje vzdrževanja 20 do 30 km dolgih cestnih prog s strani prebivalcev sosednih oikraljev, je izključeno. Dr Leskovarjev ferman pa je med drugimi zadel tudi avto družbe), ki vzdržuje osebni promet med Sv. Lenartom in Mariborom in ima svoj sedež pri Sv. Lenariti. Ko je ta družba prosila za koriUfesijo za prevažanje oseb. je okrajni zastop mariborski temu pritrdil in ministrstvi je dalo dovoljenje med drugim1 le pod pogojem, da družba ne vozi pa progi več kakor dvakrat dnevno. Ja-še. druž/ba nikdar ne bila počela pečati z nehvaležnim poslom, da je le od daleč slutila, s kakimi ogromnimi zahtevami jo bo nekoč naskočil g. komisar' Sosednega okrajnega zastopa.
JaSspO je, da dela avtodružba Sv. Lenart izključno v korist Mariboru in mariborskemu okraju. Aktivnost družbe sloni'.SaPeR izključno le na altruistični nesebični delavnosti njenega vodstva, ki se bo pa tega tudi naveličalo, če bo želo zahvalo, kakor s strani mariborskega okrajnega zastopa.
Davke okrajnega zastopa mariborskega n parceli okraj z mestom in okolico. Okraj mariborski pa je seveda le majhen del ekonomske celote, ki se je razvila'pkpli tržišča mesta Maribor. Naravno j e; .‘d a raVno okraj mariborski u-živa vše, pgromne dobrote, ki izhajajo iz davčno moči vseli naprav v Mariboru, povrh pa'tudi še vse dobrote naprav, ki jih vzdržuje država v prid prometa: državnih’ cest Maribor—Celovec in Št. Tlj—Slov. Bistrica ter žel. prog Dunaj— Trst, Mhfibor—Celovec,	Pragersko—
Ptuj. Da je z vsemi temi prometnimi sredstvi razbremenjen mariborski okr. zastor* p^edc vzdrževanja cest, povrh pa še dobiva k svojim dokladam ogromne prispevke železnice.
Edina cesta Maribor—Sv. Lenart stoji osamljena kot prometno sredstvo. Nakazani so nanijo nele vsi prebivalci mariborskega okraja, ki ob njej orehi vajo, ampak tudi cel okraj Sv. Lenart ter mnogo ljudstva iz okrajev Rad-ronn in Ljutomer. Naravno je, da zahteva vzdržavamje te ceste več stroškov nego ostalih.
te j cesti, se steka v Maribor vsr
naravno bogastvo Slov. Goric, ki dajejo gotovo 2 tretini Mariboru; tu se prevaža vse blago, katero kupujejo podeželski trgovci in kmetje skoro izključno v Mariboru. Več ko polovica mariborskih trgovin in drugih obratov ostane brez posla in zaslužka, če bi še prerezala ta dovodna žila na umeten način.
Komu torej donašajo pasažirji avto-driižbc Sv. Lenart—Maribor svoj denar? Jasno je, da Mariborčanom. Zakaj misli okrajni zastop mariborski, da ima pravico zahtevati skoro ogromno večino svojih dohodkov ravno iz mesta mariborskega? Mar ne zato, da on vzdržuje ceste, ki prinašajo mestu blagostanje?
Okraj Sv. Lenarta vzdihuje pod pezo 590% okr. doklad, mariborski okr. zastop s svojimi tovarnami in velikim mestom jih ima komaj krog 100%. In sedaj naj okraj Sv. Lenart zadene še nov davek v znesku 160.000 din., katere hoče okrajni zastop mariborski pobirati v prvi vrsti in skoro izključno od kmetov potom lastnikov avtomobilov, ki prevažajo ljudi in blago v Maribor, da služijo mariborski trgovci in bogataši.
Tvrdka Bernhardt izjavlja, da zviša takoj cene mleka, kakor hitro bi se ji predpisal kak prispevek, trgovci bodo zvišali cene blagu, da si krijejo višje prevozne stroške, avtodružba Sv. Lenart bo pa ali zvišala tarife ali Pa ustavila promet. •
Tako izgleda gospodarski napredek okraja Sv. Lenart, ki bi ga povzročil zahtevek gerenta mariborskega okr. zastopa dr. Leskovarja, ki hoče svojemu okraju prištediti kakih 10% doklad, ne pomisli pa, da naprti s tem okraju Sv, Lenart, ki je itak že po naravi in glede državnih prometnih sredstev zapostavljen, bremena, ki odgovarjajo 400% novih okrajnih doklad.
Če je to resna in dobro premišljena gospodarska politika, o tem resno dvomimo.
Mlar!lfe©rsk© vesti.
Maribor 27 decembra 19-4
Viktor Parma na mrtvaškem odru.
Truplo skladatelja Viktorja Parme je bilo danes položeno v vestibul Narodnega doma, ki ga je pogrebni zavod primerno opremil in okrasil. Trt se bo lahko občinstvo klanjalo nvanom pokojnika danes in jutri. Jutri, v nedeljo dne 28. tm. ob 16. uri popoldne krene pogrebni sprevod izpred Narodnega doma po Kopališki ulici in Aleksandrovi cesti do glavnega kolodvora, kjer bo rakev položena v poseben vagon. Z vlakom ob 18. uri. bo prepeljano v Ljubljano, kjer bo zaslužni mož položen v pomdeljek k večnemu počitku.
.Žalne zastave plapolajo z magistrata in z gledališkega poslopja. Smrt simpatičnega skladatelja se je globoko doj-mila- vsega mariborskega prebivalstva in njegova zadnja pot bo najboljši dokaz, kako priljubljen je bil v mestu, kjer je preživel zadnja leta.
Pri pogrebu bosta svirali dve godbi in sicer na izrecno željo samo njegove skladbe. Rajnik je celo izrazil željo, da naj godba na povratku svira njegove »Mlade vojake«, koračnico, ki je polna mladosti in prekipevajočega življenja. On v grob, vsi ostali pa veselo v novo življenje! — Optimizem, ki je značilen za vedrino Parmovega duha.
Žalovanje v Narodnem gledališču.
Zaradi žalovanja za umrlim sklada-etljem in Častnim članom mariborskega gledališča "Viktorjem Parmo ostane gledališče v soboto, 27. in nedeljo 28. tm. zaprto.
Udeležba društev pri sprevodu.
Društva, ki se želijo udeležiti sprevoda skladatelja Parme, naj po svojem zastopniku prijavijo udeležbo jutri do U. ure dopoldne ravnat	Mestnega
pogrebnega zavoda.
Pevcem.
Mariborski pevci se zberejo jutri ob 15. (3.) uri popoldne v prostorih Glasbene Matice. Zveza pevskih društev.
m Izjava hišnih posestnikov o določevanju najemnine v novem letu. Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico je v svoji odborovi seji dne 28. decembra 1924 sprejelo sledeči sklep, ki ga objavljamo v informacijo javnosti. Podaljšanje veljavnosti sedanjega stanovanjskega zakona, ki se je poskusilo z ministrsko uredbo, krši ustavo in to-raj pravno ni veljavno. Najemnine, ki so bile do zdaj določene po stanovanjskem uradu in vse omej t ve v določanju najemnin, Zgubijo torej svojo veljavo dne 3. decembra 1924. Ker Pa je društvo najemnikov v Mariboru sklenilo, priporočati svojim članom, da se ziepa sporazumejo s hišnimi gospodarji o najemnini, priporoča tudi društvo za Maribor in okolico, da postopajo dobrohotno in povišajo svojim najemnikom najemnino za čas od 1. januarja 1925 naprej samo za 100 % sedanje najemnine.
m Društvo stanovanjskih najemnikov sklicuje nujen javni shod v pondeljek ob pol sedmi uri zvečer v malo kazinsko dvorano.
m Predavanje o novem stanovanjskem zakonu. Jutri, nedeljo ob 10. do p.
se v mestnem kinu nadaljnje predavanje o novem stanovan-Vkem zakonu. Predavanje se posebno bavi z vprašanji o samostojni pomoči in delovnem načrtu.
m Društvo ?m,|e1js,'!b o^-ti^čenccv v Mariboru priredi v prid njih vdovam iu sirotam dne 3. jan. 1925 v Gotzovi dvo rani pod protektoratom gosp. polic, nad-svetnika Kerševann plesni venček in sicer s sodelovanjem tuk. vojaške godbe in pevskega društva »Jadran«. Z.ače tek ob 20. uri, vstopnina 15 din., toaleta promenadna. Vstopnice v prednrodam od 28. dec. 1924 naprej na polic, komisa rijatu, sob a št. 2. Ker je za »krepčila, izvrstna vina in prvovrstno zabavo vse najboljše pripravljeno, se naproša oh n ne udeležbe.	^
m V, akademski elitni ples 5. jan. 1925; - Slavno občinstvo se opozarja, da se bodo razpočil tala vabila 30. in 31. tm. Kogar bi se vsled morebitne nepopolnosti seznama prezrlo, ki bi se klmb temu prireditve rad udeležil, naj se blagovoli zglasiti ob uradnih urah funkcij,on ar jev v društv. sobi ( v Narodnem domu vsak dan od 17. do 18. ur el ali im. naj sc pismeno obrne ua društveni naslov. Odbor. .
m Društvo jugoslov. akademikov v
Mariboru poziva ponovno vse svode člane, da se polnoštevilno udeleže sestanka, ki se vrši danes, dne 27. dec. ob 20. uri v društveni sobi.
m Božični prazniki v Policijskem o-gleilalu. Policijska kronika beleži, daje bila sveta noč prilično nemirna, kajti straže so vložile 16 ovadb. Zato pa je angelj miru plaval nad Mariborom nastopno noč. ko se je le v 6 primerih nudila stražnikom prilika, da so delali beležke. V noči od petka na soboto in v soboto dopoldne so bile vložene nastopne prijave: 1 vlom, 1 protidržavno izzivanje, 1 izbruh ognja, l steklina sumljiv pes. 2 prestopka policijs-ke ure, 1 cestno-policijski prestopek in 1 najdba. — Včeraj so se v hiši Olge Otrrisek v Tatten-baehov: ulici št. 18 vnele saje. Prispeli so ognjegasci z avtobrizgalno. vendar pa je bila vsaka nevarnost dotlej že odstranjena. — Vlomov in tatvin v večjem stilu ni bilo. kljub temu. da so bile han-ke, trgovine in druga podjetja 2 dni zaprta. Bilo pa je več manjših tatvin in pa en manjši vlom. Tako je športnemu učitelju Štefanu Kerecu. ki stanuje v hotelu »Kosovo«, izginilo v sredo iz spalnice več obleke v vrednosti 5000 D. Policiji se je posrečilo, da je še tistega dne izsledila tatu in obleko. Ukradel jo je brezposelni elektromonter Pavel L., varaždinski žid. Včeraj ob % 17. uro je nekdo zasačil pri delavnici mizarja Ro-helja na Koroški cesti 24 mladega, neznanega moža. ki se mu je koj zdel sumljiv. Na vprašanje mu je povedal, da išče prijatelja. Ko pa je le-ta šel dalje, je videl, da je v sobi za vajence^ vse razmetano in v vrata omare vlomljeno. Urno je zaprl vežo ter poklical stražnica, ki je ugotovil vlom in tatvino. Tatu so našli skritega na dvorišču. Imel je še nekaj obleke pri sebi. Seveda sp ga knili v luknjo. Doma je od Sv. Marjete na Dr. polju in se piše Matej L° ^•!e že star znanec sodišč in policije- .. tirana je bila včeraj na ulici Marija S. ki jo je -/e Jel j časa iskalo tukajšnje o-krožrm sodišče radi vee tatvin.
m Za Dijaško kuhinjo le daroval namesto venca na grob umrlega sorodnika Viktorja Parmu g- I- Milkovič 50 din. G. Mirko Bernard je daroval v isti namen 100 din.
m Darovi. G Čoš v Cankarjevi ulici je daroval za revnega invalida 20 dim
Posnemajte!
m Grajski kino predvaja od nedelje do vključno srede velikansko senzacijo-nelno dramo »Rdeče luči« z Mary Pre-vost v glavni vlogi v 7 zanimivih silno napetih činih. V četrtek 1 . jan. začne »Helena - padec Troje«, prvi veliki monumentalni film v dveh zanimivih delih.
m Mestno kopališče bo prihodnji teden izven četrtka vse dni v tednu odprto in sicer: v pondeliek. torek in petek od 9. do 18. ure: v sredo in soboto od 9. do 19. ure zvečer. Parna kopel j bo v torek in petek za ženske, ostale dni'pa za moške. Kadna kopelj je v navedenih dneh vsem strankam dostopna,
m Silvestrovo na Pohorju. Tisti, ki hočejo Silvestrovo dne 31. tm. proslaviti v Mariborski koči. ki je izvrstno preskrbljena, naj se oglase pri g. Balohu, trgovcu na Grajskem trgu. (O vremenu na Pohorju poročamo na drugem mestu. Ured.)
m Silvestrov večer, priredi železničarsko pev. društvo »Krilato kolo« dne 31. decembra 1924 v prostorih »Pri belem zajcu«. Začetek ob 20. uri, traja do 4. ure zjutraj. Vstopnina za člane 2.50 D, za nečlane 5 D. Odbor.	N	69
F jfn?. svKa&lf lasje,
»»'-suuuimmuuiuiuiiuiuuuuiiiiiiiiiiiuiiiiiiuii,,, ...miiiiiiimiuiiuiiiiiiuS
to rednem umivanju glave »
,t Eli da" Sliam^c on
on
\
9
v Maritfortt, Sne 58. decembra 1954
»TARO R'
SFraff X
Stroji za ostrenje svinčnikov in luknjači (Massenlocher) ANT. RUD. LEGAT & CO., Mariborf samo Slovenska ul. 7. telefon 100.
m Novi tečaji za strojepisje, steno, za sveto noč brez strehe kot nekoč te- Xavier de Montepin: grafi j o, knjigovodstvo ter srbohrvaški- sairjeva družina v Betlehemu. Kakor, CUSu***«	H1ŠG
no (posamezni pouk) začnejo na zaseb- krvavo-rdec zubelj je plamenela hiša	RFk W£ is «.35 SUC4.C
nem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v nad morjem megle v gorski samoti!	Roman	iz francoskega življenja. 30
Mariboru dne 3. februarja 1925. Vpisovanje, pojasnila in prospekte v specijal-ni trgovini s pisalnimi stroji in pisar
niškimi potrebščinami, Ant. Rud. Legat & Co., Maribor. Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice!	2895
m Najboljši univerzalni računski stroj za seštevanje odštevanje, množenje in deljenje je »Triunniphator«. Sa-moprodaja in razkazovanje rndovoljno po tvrdki Ant. Rud. Legat & Co, Prva specijalna trgovina s pisalnimi stroji, in pisarniškimi potrebščinami, specijalna delavnica za popravila pi«*irn;šk1h stro-‘ jev. Maribor, S’ovcnsd-1 ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice!	2893
m Rejo ct Partneriji Musiča! Phiino-men igra 20 instrumentov virtuoz samo na enem, od 1. januarja v klub baru.
2986
m Silvestrov večer v Veliki kavarni in klub Bairu. Srečelov, kabaretna predstava. Gostovanje tukajšnjih gledaliških umetnikov. Izključno novi program.	2985
m Grajska klet. Vsaki dan koncert. Začetek ob K>20. uri, v nedeljo ob 17 uri
2980
Dopis!«
Sl. Bistrica. Gospoda II. Meška mladinski orkester (10 violin, klavir, harmonij) nam je 14. tm. nudil prav lep užitek. Izvajal je ne baš lahke komade prav spretno in žel obilo zasluženega a-plavza. Hvaležni smo g. Mešku tembolj, ker vemo ceniti' njegov požrtvovalni trud, saj nihče mladih orkestrašev senc uči svojega inštrumenta dve leti in najmlajši je komaj star devet let. Lahko je ponosen na svoje uspehe!"Naj' nam nudi še večkrat kaj enakega!
Slov. Bistrica. 20. in 21. tm. je priredila »Čitalnica« igro »On in njegova sestra«, ki je uspela izvrstno kakor še nobena. Poklicni igralci bi nam ne mogli podati boljše svojih vlog kot so nam jih igrali gospa dr. Pučnikova (sestra pismonoše), g. Rovšek (pismonoša), gosp. Turk (baron Harpen) ter g. Janžekovič (dr. Vesel), katerega kreacija je bila ena najboljših, kar smo jih dosedaj videli pri njem. Gospo doktorjevo poznamo sicer kot izvrstno igralko, ki res živi svojo vlogo, a da je pevka, nismo vedeli. Zato jo veselo presenetila s svojimi pevskimi točkami, in le želimo, da bi še večkrat slišali na odru njeno ljubko petje. Splošno priznanje je žela gospa Kolenčeva (Ana Gerdinova) s svojim nastopom v 3. in 4. sliki. Sploh so pa vsi igralci izvršili svoje naloge kar najbolje. — i Veselo pozdravljamo nove igralce: gdč.
' Logarjevo (Brambovska). Hudritzovo, Kraljevo, Ručigarjevo, gospe Bocka, Herberta, očka Hudritza, Križmana, Remca, Skofca ml. in Vernika. Bili pa so še naši, »tari znanci: gospe: Janžekovičeva, Sajkova, Škofičev a, gdč. Omerzova, gospodje Ceh, Omerzu, Škofič, Volčini. Častitamo vsem k lepemu uspehu! »Čitalnici« pa, ki s svojimi lepimi prireditvami zasleduje poleg prosvetnih ciljev ,	.	,	.	,	,	!	namen, da z dohodki teh prireditev
Perci nekaj dnevi smo na tem mestu j Vzdržuje mnogobrojno članstvu name-opisali nenavaden vremenski pojav: 3 nj 6a,so,pisje, splošno pristopno Ijud-solneno spomladansko toplo vreme na ^ kir;ižnico, orkester ter pevski zbor, juzm strani Pohorja. Vreme je ostalo; t t&m t naga najlepša zahvala popolnoma u^zpremenjeno. IvaiKor nam za n- toU lJspe§no kll]turno delova-sporoca novinar g. Pirc ki jo hotel pro-{ . pr0fl1mo ra.,dite.ga naše čitalničarje. slaviti božic v planinski tišini je bilo	.	četudi zelo trndapolni poti
cez praznike pri Mariborski icc-ci tako ,	. , V	,	„ . ,jA1)A
vreme, da najstarejši Pohorci ne pom. grajate ter se ne ustrašite ovir, katere
Tlijo enakega. Morje mogle še vedno po-j] Ya,m napravljajo tu pa taon ljudje, vi se ■kriva nižave in hribovje do višine 700- <!o vtaokih ciljev, katere zasledujete, ne 800 m. Nad to morje, ki je čudovito mir.! morej^povspetn ; :_________________________
no, belo in bleščeče, sc dviga vrh Bohor- ^	murSO 0
ja in sreblja tople solnčne žarke, kakor, O. KaKO E^rljeillO * da je že majnik blizu. Redki planinci, i vzklikne vsakdo, kdor je enkrat poizktiki so imel.i pogum, priti čez praznike v sil Elsa-mila v obliki steklenic, Fellerje-Mariborsko kočo, so se solnčili nagi na Va Elsa-mila so prava mila lepote ele-, zeleni trati. Na Štefanovo zjutraj je ka-;!gantni ženi, kakor tudi mila zdravja zal toplomer 6° C nad ničlo, opoldne pa vsakemu pametnemu možu. Pri vporabi je temperatura dosegla normalno maj-" m jak,0 gledljiva, radi tega poceni! Dobe niško temperaturo. Značilno je, da Po- Se v 5 raznih vrstah (lilijino-glicerino-lioTCi še pasejo in za božič so zvonih v vo-boraksovo-lcatranovo in milo za brit-planinah zvonovi čred.	5 ga poizkus 5 kosov 52 dinarjev, ako
Na sv. večer je izbruhnil požar v hiši se pcšlje denar vnaprej, po povzetju za posestnika Flegla, cerkvenega ključarja 62 din. pri LEKARNARJU EUGEN V. pri Sv. Arehu. Goreti je začelo okoli. 30. FELLER v STUBICI BON JI, E La trg ure. Pogorelo je vse in družina je bila 20i. Hrvatska.
©esk
tovarni JOS. REICH Maribor
ve tl a
SpomSsdairaski božic na Pohorju.
Rekli smo že, da je bil štabni zdravnik lep mož. Njegovo vojaško vedenje, obraz, ki ga je opeklo afrikansko soln-ca, velika brada, vrvca častne legije — vse to ga je storilo zanimivega. Ni se tedaj čuditi, če so o novem zdravniku govorili po vsem mestu in celo v okolici.
Čez šest mesecev je zaslužil več denarja kot vsi ostali mestni zdravniki vkup; njegova dva arabska konja, ki jih je bil pripeljal s sabo iz Alžira, sta ga komaj dospela voziti k številnim bolnikom blizu in daleč.
O priliki obiskov v raznih hišah je Maurice češče videl skromno šiviljo Marijo Saillandier. Pogledal pa jo jele toliko, kolikor vsak moški lepo dekle.
Polagoma pa se je ta površna pozornost pretvorila v strast.
Ko je Maurice Chesnel nekega jutra razmišljal o tem, je moral priznati samemu sebi, da je do ušes zaljubljen v to dekle, kar ga je jako jezilo.
Odkod neki ta jeza1?
Naj jo pojasnim v kratkih besedah.
Štabni zdravnik je izvedel kot vsi drugi,'da je Marija Saillandier krepostna mladenka, in kadarkoli se je govorilo o tein, je zmeraj kimal z glavo.
— Kaj je z vami1? so ga vprašali.
— Nič?
— Čemu se tedaj smejete?
— Hm, stari spomini me razveseljujejo.
— Ali jih lahko izvemo?
— Ne, ker so zanimivi samo zame.
— Ali imate kake spomine na Marijo Sailandierjevo?
— Nobenih.
Več ga niso hoteli vpraševati, a zdravnik sam ni hotel ničesar povedati.
Res je, da je bil Maurice Chesnel ma-
teri jalist in da ni veroval v kreposti žensk, zlasti še ne v krepost šivilj; prav posebno pa ne v krepost Marije Saillan-dierove.
»To dekle je lepo,« je modroval. »Uprav divna je in pravijo, da je ne~ omadeževana. Kaj to doka? je? Da je pametnejša in zvitejša od drugih, da se ume bolj pretvarjati. Če bi človek hotel pri njej kaj doseči, bi ji bil moral posvetiti veliko več časa nego drugim. Drn žab ni položaj mi sploh ne dopušča., da bi bil postal častilec šivilje. Kaj bi neki porekli k temu pacijenti? Smejali bi se, kajpak, in bi tudi imeli prav! Sicer pa to še ni vse. V malem mestu se vsaka reč hitro izve, pa bi me bili kmalu proglasili za nemoralneža, ženskega zapeljivca, pustolovca. Tri četrtine hiš, ki mo zdaj prijazno sprejemajo, bi bile zaprle vrata pred mano in bi se bil moral odreči samemu upanju, da se bom oženil z devoijko iz bogate hiše, medtem ima ni zdaj pristop v najuljudnedše obitelji.
»Ah — ne smem več misliti na to šiviljo. Res je, zaljubljen sem vanjo —* pa kaj za to? Saj je vendar lažje izpa-liti tako strast iz srca nego odrezati roko!«
— Dragi zdravnik, — mu je rekla nekega dne žena mestnega svetnika, — kaj ne, da ste večkrat videli v veži neko šiviljo?
Maurice je postal malce zmeden, ker se v prvem trenutku ni mogel domisliti, kakšen pomen ima vprašanje.
— Hm, — je odvrnil, -- ne spominjam se natančno.
— Da, trenutno se ne spomnite, pi pa mogoče, da bi je ne bili opazili. Je zelo lepo dekle — bela in rdeča —finega obličja — lepe oči — lepi las.ie — čedno, odlično vedenje skratka:, Marija Saillandier — lepa Marija je najboljšo dekle na svetu, pozna jo vsakdo v Ve« scmlu.
€
as
(oaJeJ/20 /ni/o /e abdvo in večina enaAa dotrcnr
■ .	•:	u1'	V	v	'•	n
Splošna stavliens družbe Maribor,	12
Vijaki za les vsake vrste	in	vsake	velikosti,
zakovice za pločevino	iz	železa,	bakra,
medenine in aluminija.	2483
kakor tudi drugo špecerijsko in ko-. o^Malno blago nudi najugodneje
Prane Vrhunc £
Maistrova uiica 17. *■
W Vsaka gospodinja ^
je najboljše postrežena s svežim blagom in konkurenc. cenami pn tvrdki
A. 0*ežar
Maribor, Gosposka ul. 4. Ata ut verjamete, poskusite ^
zastonj ne dobita
nikjer toda po zelo ugodni ceni dobile emajlirano posodo, znam ke „Herkules“ težko in lahko, če škodo,aškojja proizvoda pločevinasto in lito pos do porcela nast«, kamenito in stekleno ro bo najboljše vrste edino le pri znani domači tvrdki
A. VICEL, MARIBOR
Glavni trg st. 5.	1716
Leseno pohištvo Zsiezoo pohištvo Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo PastElju oprava Preproga Zavese
Blago zaJlvo Posteljno perje
po liranrodno nizkih c«-
a>k t iMogl pohištva
KarolPreisi
Maribor
Gosposka ulica ib 20
(Pircbtnova bila)
|T Svoboden ogled Ceniki brezplodno l
Bsnaa
Špecerijsko in koioniiaino iiiago ter deželne pridelke
na debelo nudi po , n a i n i ž j i ceniH
MiSoš Oset
Maribor, Glavni trg.
Flor nogavice
Din. 38’-
Grajski trg 1.
2177
Velika izbira 'j
iviH ntoi
po najnižjih ceneh pri
VILIM PICK-u
veletrgovina maniMtumega blaga
Maribor, Jlileksandrova i. 26
-'HVJ
čajvo€tJWMra
ar
* M
„ popolna
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJSl
Podpirajte Jugoslovansko Matico!
iREDllU J-JUJ
|lWri«Kr
fiatfodno gledališče v JVIat*ibot«u
javlja tu2no vesi, da je njega častni Član, skladatelj
VIKTOR PARMA
v četrtek, dne 25. decembra 1924? nepričakovano preminul.
Pogreb se vrši v nedeljo dne 28. decembra 1921 ob IG. uii iz Narodnega doma na glavni kolodvor.
Maribor, dne 27. decembra 1921.
Slava mu!
2084
Uprava Narodnega gledaSišJa v Marsboris.
Naš iskren oljubij eni soprog oziroma oče, sin, brat, svak, tast in stric, gospod
vSadm svetnik v d. skladatelj, imeiitell reda sv. Save, častni član Narodnega gledališča v Mariboru i. t d.
nas je v četrtek, dne 25. decembra 1921 ob V, 18. uri za vedno ostavil.
Pogreb nenadomestljivega ra nika se vrši v nedeljo, dne 28. decembra 1921 ob 16. uri iz Narodnega doma v Mariboru na glavni kolodvor.
Maribor, dne 27. decembra 1924.
Pavla Partna Pau* - Laci Pataby. «''• —
2983
Matilda Parma, mati. — Bruno in Angelo, otroci. ■ schin s .proga. — Beatrica Pataky roj. Parma, hči
In vsi ostali sorodniki.
Za zimo so
najboljši-
ceniki bzreplaino
KftRO
MARIBOR • ™
Koroška c-1
R11LH OZ&S1HM.
Pohiitvo
lastnik izdelkov za 'nalna in jedilno soka najcetR.,0 v zalogi Šoroer in drug, Maribor, Vetrinjska nlica Stav. 2.	106
Malo posastvo na deželi je na prodaj v zelo lepem stanju. 7 jesensko setvijo, pripravno za eno družino, v bližini po-staie Cirkovce in po precej u-godni coni. Oglasite se pri Valentin-u Wutolen Mihovce St. 73, Cirkovce. 2963 2—2
Za izdelovanje vsakovrstnih pletenin po ugodni ceni se pri porota strojna pietarna, Splavarska ulica 6. 2974 8-2
Krasen lokal, v Gospo ki ulici je s 1. janusjem za oddali. Pripraven tudi za pisarno Vpraša sev upravi „Tab>-ra“. 2979
šivalni Stroj 900 Din., 12 omar, kompletna spalnica, 2 trdi po stelji z nočnimi omaricami, mize, stolice in rhugo na prod ' j. Rotovški trg 8, I. nadstropje levo	2981
Ne pozabi naročnine!
Išče se s'užklnja za vse, katera tudi n ekaj kuhat zna. Nastop takoj. Naslov pove uprava,	2976
NA OBROKE.
Alanufakturo in konfekcijo, obleke po meri za gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačnice proti ugodnemu odplačavanju na obroke dobite edino-le pri tvrdki	2770
&avos*5n Jokan m drugovi
družba z o. z.
IMflRSBOR, Vojašniška 2, pisarna Gregorčičeva 1.
Le specijallst z a m or e strokovno popraviti Vaše pisalne stroje!
Mehanik Ivan Legat
Prva specijalna popravljalnica pisarniških strojev MARIBOR, Vetrinjska ulica 30 telefon 434.
Zaloga novih ter rabljenih pisalnih strojev! 2978
ojačen salonski »rkester z Bar programom. Pi daljšana policijska ura. Najboljša dalmatinska vina kr kor tudi ipecijalna vina v steklenicah, po 15-— 20 — in 3< ‘ — Din. Cenj. gostom je klubska soba na razpola o.
Za obilen obisk sc priporoča
Ivan Kole
ol.
m
r. z. z o. z.
Maribor, Framkoparaova uB.2
obrestuje vloge Sb <•* po dogovoru tudi najmanjše od O" /Oenvent. več.
Daje stalne blagovne kredite proti nizki obrestni meri 6—10% za nakup robe di.ektnopri trcovcih. — Odplačila blagovnih kreditov mesečno samo pri zadrugi. 2434
Volna, trikotaža, perilo, nogavice, dežnike, palice, koviske, ročne torbice, parfumerija, galanterija, drobnina, Igrače, iolske potrebščine itd.
Vse potrebščine za šfviSJe in krojače po nafnlžjih cenah.
Aleksandrova cesta štev. 23
RtfittiH darila
za praktično vporabo : damske torbic e,
torbice za potovasije, spise, Sole, tobak, smodke, denar Itd.
2621 se dobi v največji izbeii pri
Evas? Kravos, Aleksandrova c. 6,
Lastna torbarska delavnica: SLOMŠKOV TRG 6.
Najboljše manufakturno blago se dobi pri tvrdki
Ut »TIK
Maribor. Aleksandrova cesta št. 13.
telefon Štev. 222.
Trgovina z modnim, manufaktur..im, suknenim In platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami.
= Na debelo in drobno. =
1715
Lastnik in izdajatelj' Koneomj T. bora. Clavi-i in odgovj.-ni urednik: Vekoslav Špindler. — Tiska Mariborska tiskarna d. d