poštnina plačana t gotortnL Leto XVl.f štev. 14 LJubljana, četrtek 17« januarja 193$ Cena 1 Din ^^iiitvLLLdivo uijuoijana Kn&fljeva ulica a — leieioo ftt Al22 8123, 31-i* j 125. useratm xmeie*: L.juDljana Selen« Ourgovs m & - Tei 549». <24KL (-"oaruziucu Maribor siospoaita ulica «t 11 - Teieton «t 2455 Podružnica '.eije docenova ulica tt. 2 - Teieton « IWj Kačum pn pošt ftea zarodlb: Ljubljana St 11 842 Praga fiifllo 78-180, Wipn Iflfi 241 m i milili mm i ■i—mii—■ Naročnina znaša meeečno Din 25.— Za inozemstvi Otn 40.— Uredniatvo-Ljubljana Knafljeva ulica & releton 8122. S123, 8124. S125. 312« Maribor Gosposka ulica 11 Teieton tt 2440 Celje, Str~ssmayerjeva ulica tt. 1. Telefon ftt 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Dva tipična boljševiška voditelja Umor Kirova je imel za rusko javnost strahovite posledice. Pokazalo se je, da je institucija množestvenega terorja še vedno ena izmed temeljnih uredb sov-etskega kazenskega postopka. Sto in sedemnajst ljudi je bilo kratkim potom ustreljenih in ta nagli sod ne najde v očeh civiliziranega sveta opravičbe, čeprav sovjetska uradna izjava zatrjuje, da je bila pri vseh ustreljenih izvršena podrobna preiskava, ki je ugotovila nedvoumno krivdo, in da zato ruskega pravosodja ne zadeva nikak očitek. Kljub temu pa ima ta obžalovanja vredni dogodek vendar neko dobro stran, kajti kaže, da je na Ruskem le prodrlo prepričanje, da je treba izvesti neko »čistko« med poglavarji komunizma in da je treba z vodstva odstraniti pred vsem židovski živelj. Rusi uvide-vajo, da so jim danes Zidje samo v napoto, čeprav so jim bili nujno potrebni v prvih dneh revolucije. Židje pri vseh tvojih sposobnostih niso za vztrajno delo, kjer se uspeh pokaže šele čez daljši . as. Njihov temperament jih zavaja v .epotrpežljivost in neučakanost, da ho-< ejo takoj videti učinek svojega »mesi-janstva«. Tako je bilo s Trockim. ki je hotel na vsak način stranko obdržati v večni revoluciji in je videl v Ruisiji samo raz-sad.uik za komunistične prevratne ideje; is', je s Kamenjevom in Zinovjevom, ki sta zopet skušala napraviti zmedo in perpetuirati vretje. Kakor pa vse kaže, današnjim Rusom ni več dosti za me-sijansko vlogo svetovne revolucije. Oni hočejo živeti in delati na sedanjih osnovah ter dopustiti prirodneanu razvoju, da napravi svoje delo. Med pogiavarji komunizma je nedvomno mnogo osebnosti, ki so prežeti z ve-•> v edino zveličavni pomen komunizma. Poleg Lenina, Kahnina, Buharina, To!->tova, Vorošilova, Budjonega in .:ih, o katerih je znano, da niso iska-0:-ebnih koristi, imamo vrsto mož, ki pravo nasprotje teh ruskih ljudi. Lov dobičkom je znana lastnost židovske-■t življa in Zinovjev ter Kamenjev sta ava zastopnika svojega plemena. Zid Radomyšlski si je nadel staro ruto pleciško ime, da je pred rusko jav-■stjo prikril svoje, ruskemu narodu čno nesknpatično poreklo. Kot tipični arikist revolucije se je pojavljal v predju vselej, kadar je bilo treba zbu-i strasti in najnižje instinkte množic, ojstrovina te vrste je bil pokolj 800 ■dolžnih ruskih ljudi, ki so morah pa-1 1918. po umoru Zida Urickega. Or-.zator te moritve je bil Zinovjev. Isti vjev si je zaslužil priznanje boljše-v s pozivom petrograjskim delav-naj se polaste 600 garnitur perila i Nikolaja in dodal frazo, da naj . /C; dokažejo, da znajo nositi fino o ravno tako kakor car Nikolaj«. . jva borba z epidemijo legarja je ia Dovršena pa je bila z uspehom, o je pomrlo vse, kar je bilo v Petro-,radu okuženega, in ko je kuga po pri-rudnem razvoju izgubila svojo moč ter je tudi severni mraz storil svoje za za-tretje legarja. Slavo pa je požel Zinovjev. Oktobra meseca 1918. je bil Zinovjev poiian v Nemčijo, kjer je nemško dela vsi vo hujskal na teror: »Ne bodite mehkega srca. Interesi revolucije stoje :ad prelito krvjo. Maščujte se za svoje ■nižanje, ne štedite rukogar, vaša dolžni je, da se poslužlte naj brezobzirne j- - ?a terorja«. Nemška vlada je seveda no izgnala židovskega evangelista in /;tola prelivanja krvi. 'načilno je. da se je krvava osveto-rr.st Zinovjeva vzbudila šele po bolj-...em prevratu, ki je bil zanj veliko sne nadenje. Ves čas bojev se je držal . .eC stran. Njegovi sodrugi označujejo govo vedenje kot strahopetnost naj-mere. Po zmagi boljševikov pa je koj začutil v sebi junaka. Ko se je ;ljševiška vlada preseiila iz Petrograda v Moskvo, je dobil nalog, da organizira začetke vlade in uprave. Napravil pa je tako zmedo, da so ga morali takoj od-traniti. Preselil se je v kominterno, od Koder je pridigal svetovno revolucijo. A tudi tu ni imel uspeha. Ko se je po smrti Lenina vnel boj za njegovo nasledstvo, je bil zopet Zinovjev oni, ki je onemogočil Trockega z očitkom, da je maniševik in da ustvarja v stranki svojo frakcijo. Braunstein -Trocki je podlegel v tem boju, čez dve eti pa je bil tudi Zinovjev izključen iz stranke in mu je bila odvzeta vsa moč — zaradi istega pregreška. Pa se je spo-koril in pisaril Stalinu skesana pisma. Zopet so ga sprejeli v stranko, pa so ga morali 1. 1932. ponovno izključiti, to pot skupno s Kamenjevom. Po kratki dobi je znova nastopil spokorniško pot; pri tem se je prav plazil pred Stalinom. Odpustili so mu, toda zdaj je menda izločen za vedno. Sličen tip židovskega karierista predstavlja Kamenjev. On je sin židovskega zdravnika Rosenfelda v Tiflisu. Svoj čas je bil velepomembna osebnost v stranki. Oktobrskega prevrata pa se je tako ustrašil, da je par dni pred izbruhom pisal vodstvu komunistične stranke, da se ne strinja z njeno politiko in Proučevanje pogojev za izročitev Posaarja Nemčiji: Demilitarizacija Posaarja Zaradi točne proučitve pogojev za obnovo nemške suverenosti v Posaarju je bila seja sveta Društva narodov odgodena Ženeva, 16. januarja, g. Za popoldne napovedana seja sveta Društva narodov je bila odgodena na jutri ali pojutrišnjem. Na dnevnem redu je razprava o resolucijskem osnutku in priporočilih odbora treh glede povratka Posaarja Nemčiji. Odgoditev seje je izzvala veliko pozornost. O vzrokih se je zvedelo, da je dal povod predsednik odbora treh baron Aloisi V razgovoru z nemškim strokovnjakom Bergerjem v teku dopoldneva je baron Aloisi naglašal, da bi bilo najprimernejše doseči splošno in istočasno likvidacijo posaarskega problema; zato je predlagal, naj bi svet Društva narodov istočasno proglasil suverenost Nemčije nad Posaarjem ter določil rok za tehnično izvedbo tei Nemčija ne dela nikakih skrbi. Določeni znesek bo plačala povsem po določilih rimskega sporazuma. Nemška vlada se je že 4. junija 1934 glede onih, ki imajo pravico glasovati, kakor tudi z nadaljnjo garancijsko Izjavo z dne 3. decembra preteklega leta glede onih, ki vsaj tri leta živijo v Posaarju zavezala, da jih ne bo preganjala. Moi njimi in drugimi prebivalci ne bo delala nikakih razlik. Kar se tiče likvidacije nemške fronte po plebiscitu, je minister dejal, da bodo v ra-rodno-socialistično stranko sprejeti posamezniki ne pa celotna organizacija. Kdor se bo hotel vpisati v stranko, bo moral predložiti posebno prošnjo, ki jo bodo nato organi stranke proučili. Življenje gre svojo pot Saarbriicken, 16. januarja A A. Mesto K> dobilo svoje običajno lice. Le girlande, ta-stavice in zastave, ki plapolajo s hiš, spominjajo na včerajšnje praznovanje. Plebiscitna komisija je odpotovala v ženevo, vladna komisija bo pa izvrševala svoje funkcije, dokler ne prevzame vse oblasti Nemčija. Predsednik Knox je odpotoval v Ženevo. Redarstvo je odredilo vse potrebne ukrepe za varnost in mir. Listi, kl so se zavzemali za status quo. so prenehali izhajati. Priprave za izročitev London, 16. januarja, č. Iz dobro obveščenih krogov izhajajo vesti, da bo angleška vlada v kratkem odpoklicala svoje Čete iz Posaarja. V ostalem vlada v angleških političnih krogih veliko zadovoljstvo zaradi jasnega rezultata posaarskega plebiscita, ki omogoča povsem lahko rešitev ostalih še nerešenih posaarskih vprašanj. Obenem ugotavljajo, da nista bila mir in red nikjer v Posaarju motena, ter izražajo upanje, da se to ne bo zgodilo vse do izročitve Posaarja Nemčiji. V glavnem je treba določiti še gotovo dobo interregna, da bi se uredila So poslednja manj važna vprašanja, ki se nanašajo na posaarsko uradništvo, carinske postaje itd. Vsi carinski uradi na vzhodni meji Posaarja se bodo morali umakniti, na zapadni meji pa preurediti in ponekod povečati. Prav tako bo treba izvršiti potrebne izpremembe pri lokalnih upravah in rešiti končno še vse finančne probleme, ki jih posaarski odbor Društva narodov pod vodstvom Aloisija še ni uredil. Odbor bo skuhal urediti to vprašanje v zvezi s svetom Društva narodov in zastopniki mednarodne banke. Že v svojem zadnjem poročilu je posaarski odbor Društva narodov predlagal, naj bi se vsa ta vprašanja uredila v teku enega meseca. Angleški zunanji minister John Simon bo odpotoval v Ženevo šele ob koncu tedna, da se udeleži seje sveta Društva narodov, na kateri bodo sklepali o definitivni izročitvi Posaarja nemškim oblastem. Prvi begunci Pariz, 16. januarja AA. Iz Forbacha poročala, da je včeraj tamkaj prestopilo francosko mejo 30 rodbin iz Posaarja Minister Herriot, ki je bil imenovan za predsednika ministrskega odbora za sprejemanje posaarskih beguncev, je izjavil novinarjem, da bi moralo za posaarske emigrante skrbeti prav za prav Društvo narodov, francoske oblasti pa bodo storile vse, da olajžajo tem ljudem njih položaj. Spominske znamke Berlin, 16. januarja č. Nemška vlada je sklenila izdati v spomin na posaarski plebiscit posebne poštne znamke. Vzhodna pogodba zopet v ospredju Skupna akcija Francije, Rusije, Male antante in Balkanske zveze Pariz, 16. januarja g. Laval je imel v preteklih dneh z Litvinovim, dr. Benešem in turškim zunanjim ministrom Tevfikom Ruždi Arasom ponovno zelo izčrpne razgovore, o katerih se je zvedelo, da so se prizadete države zedinile, da bodo pred vsemi ostalimi vprašanji pričele z obravnavo vzhodne pogodbe. Posebno Rusija zastopa stališče, da je vzhodna pogodba najvažnejša, ker vsebuje najmočnejše obveznosti. V tej pogodbi naj bi se države podpisnice obvezale za medsebojno vojaško pomoč, dočim podunavska pogodba ne vsebuje takšne obveznosti, temveč je samo bonzul-tativna in se po njej države podpisnice obvezujejo, da bodo stopile medsebojno v stik le, če bi jim pretila nevarnost. Rusija meni, da je treba dalekosežnejšo pogodbo zaključiti najprej, posebno še zaradi tega, ker bo imela gotove posledice tudi za jamstva v srednji Evropi. Temu naziranju so se priključile tudi države Male antante in tudi turški zunanji minister razmo-triva možnost skupnega akcijskega načrta Francije, Rusije, Male antante ln Balkanske zveze. Vse to pa pomeni, da je podpis Nemčije pod vzhodno pogodbo prvi pogoj za razorožitvena pogajanja Mala antanta se je odločila za ta postopek tudi zaradi tega, ker je mnenja, da bi vzhodna pogodba preprečila, da bi evropska politika zašla v smer pogodbe štirih, proti čemur s« je vedno borila, ker hoče biti sama priznana kot velesila. Nadalje se zdi, da tudi še niso razčiščena nekatera vprašanja po-dunavske pogodbe, ker hoče Mala antanta pridobiti na času, obenem pa upa tud1 češkoslovaška, da bi z vzhodno pogodb« ojačila svojo postojanko. Sedaj je treba da je proti revoluciji. Ko pa se je boljševizem obdržal, je postal tudi Kamenjev trden in neustrašen boljše vik. Za Leninove bolezni je bil zastopnik voditelja komunizna in to mu je prineslo velik ugled, dasi je mož čisto povprečna prikazen. V tem čisu si je usvojil manire carskih plemičev. Rekviriral je carske konje in kočije ter se kakor imenitnik prevažal po Moskvi. Ko so pa bile carske dragocenosti že zaplenjene, je Kamenjev dovoljeval svoji ženi, da si je nadevala dragulje carske družine in se obložena z zlatom in briljanti kazala po gledališčih. Kakor Zinovjev je bil tudi Kamenjev dvakrat prej izključen iz stranke, a si je s samim klečeplaztvom pomagal zopet na noge. Sedaj ga je tretjič zadela ista usoda. V interesu ruskega naroda bi bilo, da ta temna pojava ne bo prišla več na površje. Usoda obeh boljševiških voditeljev ne more nikogar ganiti. Ona dva sta kriva mnogih zločinov in je za njuno delovanje Sibirija zelo mila kazen. počakati, ali bo Anglija soglašala s tem postopkom. Anglija zastopa stališče, da je zopetna oborožitev Nemčije odvisna od varnostnega vprašanja in zato prevladuje vtis, da želi London istočasno pogajanja o obeh vprašanjih. Za Nemčijo bi bil vsekakor postopek, kakor ga predlaga London ugodnejši. Ženeva, 1«. januarja g. Zvečer sta imela zunanji minister Laval in poljski zunanji minister Beck konferenco o vprašanjih vzhodne pogodbe. V dobro poučenih krogih naglašajo, da sta se Francija in Poljska zaradi francosko-italijanskih dogovorov v vprašanjih vzhodne pogodbe precej približali. Priprave za priznanje nemške enakopravnosti Na londonskem sestanku francoskih in angleških državnikov bodo razpravljali predvsem o nemški oborožitveni enakopravnosti Abesinija zahteva razpravo o pritožbi proti Italiji 2eneva, 16. jan. d. Abesinska vlada je proti pričakovanju zahtevala včeraj, naj se njena pritožba proti italijanskim kršitvam meje postavi na dnevni red sedanjega zasedanja sveta Društva narodov. Abe-sinski poslanik v Parizu se je snoči zgla sil pri glavnem tajniku Društva narodov, ter zahteval na podlagi čl. 11. pakta DN in glede na svoje prejšnje brzojavke, naj se takoj prične obravnavanje tega spora. Kakor znano, so velesile želele, da bi s« ta spor uredil s pogajanji, in jim abesinska zahteva, naj se bavi z njim svet DN zato ni prijetna. Bržkone bo za sedaj svet Društva narodov sprejel samo na znanje abesinsko pritožbo ter določil zanjo poročevalca, ki naj bi predložil svoje poročilo svetn Društva narodov šele na prihodnjem njegovem zasedanju Skupen produkcijski načrt za Podunavje Budimpešta, 16. januarja, w. Rumunski trgovinski minister Manolescu-Strunga se bavi v »Uj Nemzedeku« z vprašnajem, kako nujno potrebno bi bilo izdelati skupen produkcijski načrt med Madžarsko, Jugoslavijo in Rumunijo. ki bi mogel v sedanji politični atmosferi prinesti v okviru gospodarske obnove Podunavja znatno omiljenje. Prvi korak naj bi bila konferenca, ki bi jo rumunska vlada sklicala z zastopniki Madžarske, Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije, da bi se na njej dosegel sporazum glede glavnih načel srednje-ev-ropskega sporazuma. Kiepura poje za muzej VarSava, 15. januarja AA. Včeraj so priredili v krakovski operi opero »Tosco« z gostovanjem slavnega poljskega tenorista Jana Kiepure. Med predstavo in po predstavi so Kiepuri prirejali obiskovalci navduSene ovacije. Cisti dohodki predstave so namenjeni narodnemu muzeju v Kra-kovu. London, 16. januarja- d. Kakor izjavljajo v krogih zunanjega ministrstva, bosta Flan-din in Laval prispela na obisk v London ob koncu marca- Na sestankih bodo razpravljali v splošnem o vseh važnejših vprašanjih mednarodnega političnega položaja v Evropi. Angleški vladi ni ničesar znanega o kakšni francoski nameri, da bi razpravljali tudi o valutnih zadevah. Flandin more seveda načeti vsako vprašanje, ako ee mu Bdi primerno, vendar pa je bila angleška finančna politika dovolj pojasnjena a Cham-berlainovim govorom v spodnji zbornici pretekli mesec. To pomeni, da Anglija v sedanjem času nikakor ne misli izpremeniti svoja valutne politike in da nima kaj pričakovali od razprave o zlatem standardu- Samo po 6ebi je umevno, da bo v ospredju razgovorov razoroži t veno vprašanje. Za sedaj smatrajo kot avtentično mnenje »Ti-mesac, ki je pač v sporazumu z vlado objavil naslednje: Obstoja soglasje, da se Nemčija ne more sama osvoboditi omejitev, ki jih vsebujejo tnj®orožikupaj pred svetom Društva narodov izjavo o vojaških klavzulah 61. 5 vensailleske mirovne pogodbe, da je prišel trenutek, ko naj jih fignaJarne države razveljavijo pod pogojem, da_ sprejmejo splošen sistem omejitve oboroževanja na podlagi enakopravnosti. Listi ne pričakujejo, da bi londonski razgovori že rodili konkretne sadove, pač pa so mnenja, da se bodo vršili v obliki izčrpne in svobodne razprave o nadaljnjih ukrepih v prilog miru v Evropi- Parii. 16- januarja- AA. Francoski uradni kroffi potrjujejo, da bosta predsednik francoske vlade Flandin m zunnnji min;eter Laval obiskala anel^ško prestolnico šele 31« januarja ia razpravljala z angleškimi dr žavniki o perečih mednarodnih vprašanjih, v prvi vrsti o rimskih sporazumih. Anglija za rimski konzultativni pakt f^tndon. 16- januarja, d- Kakor poroča »Vanchester Guardian*, je anffleSka vlada sklenila, da bo pristopila k rimskemu kon-zultativnemu paktu, ki se tiče avstrijske neodvisnosti. Osemnajst milijard za vojaške svrhe Novi italijanski proračun - Mussolini vodi že 8 ministrstev - Povečanje izdatkov za vojaška ministrstva Rim, 16. januarja, k. Italijanski ministrski svet je na svoji včerajšnji seji sprejel celo vrsto zakonskih načrtov in uredb, med katerimi sta najvažnejša načrt proračuna za poslovno dobo 1935/36 in uredba o skupni vrhovni upravi v doslej ločenih dveh vzhodnih afriških kolonijah Eritreji in Somaliji. Obe koloniji se postavita pod skupni »visoki komisarijat«. Za visokega komisarja je bil danes imenovan dosedanji minister za kolonije de Bono, ki je podal ostavko na svojo ministrsko funkcijo. Kolonijalno ministrstvo je prevzel ministrski predsednik Mussolini, ki je vodil doslej poleg ministrskega predsedstva tudi že ministrstva za zunanje in notranje zadeve, za korpora-cije ter ločena ministrstva za vojsko, mornarico in letalstvo. Mussolini vodi torej sedaj že 8 resorov. Novi državni proračun za poslovno dobo 1935/36 6izkazuje 17.988 milijonov dohodkov (326 milijonov več kot lani) in 19,645 milijonov izdatkov (991 milijonov manj. Proračunski primanjkljaj znaša 1657 milijonov. Znižani so proračuni vseh ministrstev razen ministrstev za kolonije, mornar rico in letalstvo. Skupni proračun izdatkov v vojaške svrhe se je povečal za 148 milijonov lir. Proračun za ministrstvo vojske znaša 2459 milijonov (lani 2521), za mornarico 1265 (1185). za letalstvo 840 (710). Izdatki v vojaške svrhe presegajo 23 odst. celokupnega državnega proračuna (približno 18 milijard dinarjev). Trockega obtožujejo London, 16. januarja. AA. *Daily Ex-press* javlja, da je moskovska vlada poslala v Pariz posebnega kurirja, ki naj izroči francoski vladi dokaze o krivdi Trockega pri umoru Kirova. Vse kaže. da je bivši vodja rdeče vojske sodeloval tudi pri propagandi v Rusiji proti sedanjemu režimu in da je pozival prebivalstvo, nai «e upre sedanjim sovjetskim voditeljem Načelnik Vintrovič umrl Beograd, 16. januarja p. Po daljšem boleham ju je včeraj preminul dolgoletni načelnik zunanjega ministrstva Rajko Vin« trovič. ki je zlasti mnogo sodeloval pri sklepanju raznih pogodb v prvih povojnih letih. Nova cesta na Luče se mora graditi! Pomemben zbor interesentov in zastopnikov iz kamniškega in gornjegrajskega sreza in iz Ljubljane — Nova cesta bo svetu odkrila krasne nove predele — Nad 18 km dolžine, nad 6 milijonov Din stroškov Kamnik, 16. januarja Prostorna dvorana kamniškega gasilskega doma je imela danes v gostih važen zbor. ki je vestno in tehtno obravnaval polstoletja staro zahtevo po zgraditvi ceste čei Volovljek na Luče. Povabilu predsednika kamniškega sreskeg3 cestnega odbora g. Kratnarja dogovorno z narodnima poslancema gg. Rastom Pustoslemškom in Antonom Cererjem se je odzvalo odlično število predstavnikov in zastopnikov iz obeh sosednjih srezov, kakor tudi iz Ljubljane, ki je v tujskoprometnem pogledu zlasti živo interesirana na bodoči novi skrajšani zvezi z Logarsko dolino in pozneje nekoč z Mežiško dolmo. Po 10. uri je g. Kratnar otvoril anketo in toplo pozdravil navzoče: g. pomočnika bana je zastopal kamniški sreski načelnik dr. Vou-?ek, vojaško oblastvo kap*Lan Cižmek, mesto Ljubljano podžupan prof. Jarc, banski svet notar Zevnik in Ferdo Vode, Zvezo za tujski promet ravnatelj Vlado Pintar, SPD predsednik dr. Pretnar, zbornico za TOI Anton Strgar, Avtoklub odbornik 5a-bec, nadalje so bili navzoči predstavniki Tujsko prometnega društva in občin Luče in Solčava, za Gornji grad dr. Janko Rak, dr. Mejak in notar Košenina, za občino Kamnino Bistrico župan Janez Pavlin, zastopane so bile zlasti tudi kamniške organizacije: Tujsko prometno društvo. Športni klub, JNS, meščanska korporacija in dr. Po po?dravu je g. Kratnar takole obeležil pomen sestanka: Kmalu bo že 50 let, odkar stremi naš na-rxi po tej cesti. Oholi Nemec je iz nacionalnih razlogov, dosledno nasprotujoč zbližanju Slovencev bivše štajerske in bivše Kranjske, preprečil vsak napredek v tei želji ljudstva. Danes v svobodni domovini pa je r.a nas vseh, da sanje dedov uresničimo z združenimi močmi in s skup-riim delom za blaginjo širokih sioiev. Ta cesta bo velikega gospodarskega, zlasti pa tujskoprometnega in turističnega pomena, posebno še, če dosledno zahtevamo tudi odcep od Kranjskega Raka na l'eliko planino. Ona bo tudi najkrajša zveza Ljubljane z idealno lepo Logarsko dolino. To b' tujski promet in turizem v teh predelih nak domovine nesluteno povzdignila. Saj se nam s tem r.udi možnost ustvariti na Velik: Planini jugoslovenski St. Moritz, naš Davos, ker ima Velika Planina krasne, ugodne smučarske terene ter skoro brez-vetrn solnč&n in izredno zdrav višinski zrak. In če se delo prične danes v času vladajoče bede: koliko družinskih očetov bo dobilo prepotrebni zaslužek. Ne dvomimo. da bodo pristojna oblastva predvsem pa banska uprava, vpoštevala vsa ta dejstva in omogočila, da se veievaini načrt izvrši. Z vzklikom »Č^ivajmo Jugoslavijo!« je g. pred>edr.:k Kratnar zaključil svoj lep: "igovor. Ob splošni pozornosti poslušalcev je nato podal nadsvetnik inž. Fischer ;-animiv strokovni referat. Izvajanja g. referenta moremo danes podati le v bistve-nih odstavkih, vsekakor pa bo še dana pri-,;ka. da izpregovorimo o podrobnostih ve-lepomembne nove cestne zveze. Trasa in stroški Pri covo zasnovani cesti se izredno lepo izpopolnjujeta gospodarski in tujskopro-metni moment. Razdalja od Ljubljane do Luč, odr.osno do Logarske doline, je znašala doslej SO km, poslej bo skrajšana za celih 12 km. kar bo dotok izletnikov v prekrasne, novo odkrite in lahko dostopne planinske kraje povečalo poleti kakor r>ozimi. Vnovčevanje živine in lesa bo moglo postaviti ondotr.ega kmeta spet na trdno podlago. &e poseben pomen pa dobi nova cesta, če si zamislimo podaljšek zveze iz Ljubljane do Luč preko Solčave, Sv. Jakoba v Koprivni, Čme, Prevalj, do Dravograda in od tam do Maribora, s čimer se noraia pred našimi očmi nova velika zveza med Ljubljano rn Mariborom po samih romantičnih krajih in skoraj izključno planinskem svetu. Podrobni načrt ra kamniški del ceste od /adnje serpentine Černivca do Raka je že bil predlanskim odobren; ra ostali, lučki del pa so podrobni načrti še v delu in se lahko izgotovijo vsak čas. čim bo dan iz-g'ed, da se delo prične. Za traso na "kranjski« strani so obstojale tri variante, odločilni pa so bili slednjič oz>n na kakovost terena med Črnivcem in Kranjskim Rakom. Dolžina je 4 in pol km. V nadaljnjem poteku trase v odseku med Kranjskim Rakom in Lučami pa so terenske prilike že mnogo ugodnejše in stabilnejše. Bodoča cesta se odcepi v zavoju zadnie serpentine pod Cernivcem in se vzpenja sprva z S odst v dolžini kakih 800 m, da doseže višino nad plazovi. Ko tako prispe na trden in položen svet nad plazovi, se nadaljuje z vzponom 35 odst. do cerkve v Kališah. ki jo obide kakih 10 m globlje in tako prestopi v razsežno kotlino med Plešivcem in Kranjskim Rakom, kjer vladajo že povsem sigurne terenske razmere. Vzpon dela med Kališami in Rakom 5%. kjer doseže trasa v polkrožnem zavoiu v lepi gorski kotlini višino prelaza na koti J 029 m nad morjem. Dolžina vsega tega odseka meri 4662 m. Na ono stran, proti dolini Podvolovlje-ka do Podpečnikove kmetije je povprečni padec 5 6%. Blizu Podpečnika prestopi trasa Lučko Belo z mostom kakih 10 do 12 metrov razpetine že nizko nad vodo in nadaljuje svojo pot proti Lučam s padcem 1 do 2%, torej povsem položno Slednjič se priključi v Lučah banovinski cesti v bližini starega žirpnišča. Dolžina trase od Kranjskega Raka do Podnečnika je 7705 m odtod do Luč 6282 m Vsa nova cesta ho torej dolga 18 km 650 m. In koliko bo v vsem treba denaria? Za odsek v kamniškem srezu 1500 000 Din. za odsek od Kranjskega Raka do Lučke Bela 2.696.730 Din. za odsek od Lučke Bele do Loč 1,570500 Din, skupno torej za grad- njo 5,7&7.250 Din. Ali prišteti je vendarle treba še stroške za ureditev dovoznih cest in odcepov, za ublažitev zavojev, za regulacijo tu in tam itd V celoti bi se po takem izhajalo s šest in pol milijone dinarji. V imenu kr. banske upraxv je g. nad-rvetnik inž. Fischer zagotovil, da bo prispevala k celotni gradnji polovico stroškov ter da bo po s\*ojih močeh storila vse, da se bodo mogla dela čimprej pričetL Zastopniki govorijo Izvajanja g. inž. Fischerja so navzoči nagradili s topiim priznanjem. Sledile so iz-fave posameznih predstavnikov. Sreski načelnik Voušek je v imenu g. podbana po-želel najlepših uspehov in zagotovil vso njegovo pomoč. Cesta na Luče bo najvažnejša zveza v naših obmejnih krajih, ki bo prinesla sproščenje doslej gospodarsko okrnjenim občinam, ena najvažnejših tuj-skoprometnih vezi. ki nam bo približala Veliko in Malo Planino in Logarsko dolino. Novo cesto je treba realizirati še letos. N*3to so govorili še gg. podžupan Jarc iz Ljubljane, predsednik SFT> dr. Pretnar, zastopnik Zbornice za TOI Anton Strgar, župana Jamemik in Ožep iz Luč in Solčave, dr. Mejak in dr. Rak, ravnatelj Zveze za tujski promet Vlad Pintar, dr. Ja-nežič v imenu kamniške podružnice SPD in banski svetnik notar Zevnik, ki so vSi naglašali velike koristi nove ceste in se zavzemali za njeno takojšnjo gradnjo. Ko so bili tako podani že vsi nazori o osnutku, je povzel besedo g. narodni poslanec Rasto Pustoslemšek, da s čisto svojimi informacijami m podatki dvigne popolno zaupanje v skorajšnjo realizacijo osnutka. Da se cesta mora graditi, so pred nekaj leti u\-ideli najodločilneši krogi in je o tem tudi že padel sklep. Ni torej več treba go\>oriti o potrebi ceste, temveč zgolj še o tem, kako se bo gradnja financirala. Če gradbeni fond nima takoj sredstev, potem naj banska uprava omogoči posojilo. Nikakor ni samo ta generacij« dolžna nositi vsa bremena, saj je že itak dovoli obtežena z dajatvami, marveč naj stroške za tako važno pridobitev nosijo tudi tisti, ki pridejo za nami in ki bodo od nje imeli večjo korist. Temeljito se raz-govorimo, kako dobiti sredstva, da začnemo z delom že to pomlad! Ne pozabimo, da so se že pokojni poslanci Dečko, Berx in Ferjančič trudili za to zvezo in je zatorej pač že čas, da jo letos omogočimo. Kar pa je še danes godrnjačev, jim bodi povedano, da so vprav njihovi predstavniki leta 193S. v oblastnem odboru mariborskem zahtevali isto. kar slej ko prej zahtevamo in hočemo izvesti mi! (Burno odobravanje). Narodni poslanec Cerer je ugotovil vzorno enodušnost današnje ankete. Banska uprava naj najame posojilo pri Državni hipotekami banki ali pri kakem domačem zavodu, da se pritegne domač kapital. In določi naj se, koliko naj prispevajo in-teresirani faktorji. Da se revne občine ne bi obremenjevale, naj bi prispevali: država vsaj 20%, privatni interesenti 30% in banska uprava 50 %. Ta predlog je bil soglasno sprejet, enako obenem naslednja resolucija »interesenti za zgradbo ces^e Črna — Volovljek — Luče, zbrani nu poaiv sreskega cesunega odbora kamniškega dne 16. januarja iydo v Gasilskem domu v Kamniku, ugotavljajo kot pooblaščeni tokuači in za-siopn.ki želja in zahtev vsega prebivalstva v prizadetih Krajin, da je nujno in neodložljivo potrebno, da se takoj in brei odlaganja spomladi l9.io prične graditi cesta črna - Volovljek - Luče s kasnejšim podaljškom v Mežiško dolino in odcepom na Veliko Planino, ker to nujno zahtevajo predvsem eminentno gospodarski, nič manj pa tudi tujsko - prometni, narodni in v naj-vetji meri tudi državni interesi, Glede na to preuiagajo, da kr. banska uprava že to pomlad prične graditi to cesto in jo financira, v kolikor je to mogoče, ii banovinskih in državnih sredstev, _ interesiranim korpo- racijam, v kolikor bi se morale pritegniti k prispevanju, pa omogoči, da najamejo potrebna doigoročna posojila v kritje teh prispevkov pri Držami hipotekarni banki ali kakšnem drugem domačem zavodu, da bi tako ne bilo treba bremen sa to gradbo nositi samo sedanji generaciji.« Slednjič je bilo še sklenjeno, da poseti posebna deputacija bana Ln pod bana in ostale odločujoče činitelje v Ljubljani, nakar je predsednik g. Kratnar vzorno uspeli zbor zaključil s toplo zahvalo za udeležbo. Prekrasen solnčen zimski dan, ki je razkošno razkazoval vso prelest kamniškega planinskega sveta, je pa še prav posebno potrjeval, da za pota, ki morejo svetu čim bolj odpreti vso to lepoto, ne more biti nobena žrtev zaman- Reforma madžarske zgornje zbornice Budimpešta, 16. januarja. w. Prednik ministrskega predsednika UOmbosa, sedanji član zgornje zbornice grof Julij Karoly, je predložil konferenci zgornje zbornice, na kateri so bik navzoči skoraj vsi njeni člani, značilen načrt reforme, ki naj bi dal zgornji zbornici 6koraj popolno enakopravnost s poslansko zbornico. Grof Karoly, ki je zastopnik stare konservativne smeri, hoče s tem načrtom napraviti konec sedanjemu samo reprezentativnemu pomenu zsoraje zbornice ter izpremeoiti to korporacijo v enako močan faktor zakonodaje, kakor je poslanska zbornica V dobro poučenih političnih krogih zatrjujejo. da ministrski predsednik Gombos ni zadovoljen z načrtom grofa Karolyja, na katerega ie pristala tudi večina članov zgornje zbornice Gombos je v posebnem pismu obvesti grofa Karolvja. da je sicer pripravljen na novo urediti pristojnost agonije zbornice, toda nikakor ne povečati pooblastil tega foruma. Val način Življenja ni pravilen, ker preveč sedite! Popravite pa Se lahWo mnogo, ako redno pi-fete Rogaško slatino »Tempel«. Nj. Vel. kraljica pokroviteljica Društva za pobijanje raka Beograd. 16. januarja- Nj. Vel. kraljiea-mati je blagovolJa prevzeti pokrovitelistvo nad jugoslovenskim društvom za proučevanje in pobijanje raka. Seja predsedstva JNS odgodena Beograd, 16. jan. p. Glavno tajniStvo JNS je objavilo naslednji komunike: Seja predsedstva JNS. ki je bila sklicana za da. nee ob 11. dopoldne s* ni mogla vršiti, ker člani predsedstva zaradi prometnih nepriJik niso mogli pravočasno priti v Beograd. Centralizacija državnih denarnih zavodov Beograd, 16. januarja p. O včerajšnji uredbi ministrskega sveta, ki določa združitev vseh državnih in od države privilegirani! denarnih zavodov v reeom finančnega ministrstva, je finančni minister dr. Stojadinovič izjavil dopisniku »Agence Financial et Economiqnes«: S tem sklepom teli vlada boljše organizirati jugoslovenski denarni trg potom uspešnejše in racionalnejše koordinacije kreditnih virov. Izboljšati in pospešiti hoče tudi promet kapitala ter popraviti vee bančni sistem sploh. Ta ukrep tvori sestavni del splošnega načrta, ki bo imel elastičnejšo kreditno politiko, da bi se pod najugodnejšimi pogoji olajšal razvoj poslov in gospodarskega delovanja. Odkup izvozniskih terjatev Beograd. 16. januarja AA. Da se da naši izvozni trgovini nova olajšava. je Narodna banka na podlagi pooblastil finančnega ministra sklenila, da bo odkupovala klirinške terjatve domačih izvoznikov, ki jih imajo v posameznih državan. Ker imajo izvozniki težave, preden pridejo do svojih terjaterv v Nemčiji in na Grškem, pride za sedaj v poštev odstop samo 'ustih iz-vozniških terjatev Narodni banki, ki se nanašajo na izvoz v ti dve državi. V zvezi s tem sklepam se izvozniki lahko obračajo na Narodno banko glede vseh navedenih teTjaterv. To pa zanje ni obvezno in na odstop lahko pristanejo samo tedaj, če jim pogoji Narodne banke ustrezajo. Ocenjevalna komisija za uslužbence ptt. Beograd. 16. januarja AA. Za člane vrhovne komisije za ocenjevanje nameščencev pri upravi pošt in brzojava so imenovani za leto 1S35: Josip Tutek in Djuro Santič, načelnika ministrstva Ln Dimitrije Zlatanovič, Ivan šarič in Kosta Zlata-novič, v^oji svetniki ministrstva. Namestnika sta Borivoje Pavlovič in Pavle žabič, oba višja svetnika ministrstva. Zapisnikar komisije je Lovro Perkovič, višji tajnik ministrstva Proslava posaarske zmage v Beogradu Beograd, 16. januarja p. V proslavo nemške zmage v Posaarju je priredil včeraj nemški poslanik v Beogradu svečan sprejem za člane nemške kolonije. Pri tej priliki je imel podanik von Hteren daljši govor o pomenu posaarskega plebiscita in je poveličeval nemško zmago. Na koncu so zapeli nemški himno Ln odposlali Hitlerju pozdravno brzojavko, v kateri mu zagotavljajo neomajno zvestobo. Pravniški odbor pri vrhovnem pravobranilstvu Beograd, 16. januarja AA. Z ukazom kr. namestništva so postavljeni za člane stalnega pravniškega odbora pri vrhovnem državnem pravobranilstvu za leto 1935/36: Lazar Uroševič, sodnik p n kasa-cijskem sodišču v Beogradu; Božidar Pro-tič, sodnik pri kasacij&kem sodišču v Beogradu; dr. Štefan Sagadrn, državni svetnik; dr. Konrad šund, član glavne kontrole; Zivojm Penč, profesor pravne fakultete univerze v Beogradu; dr. Mihajlo Ilič, profesor pravne fakultete univerze v Beogradu; Bogdan Djardjevič, sodnik apelacij-skega sodišča v Beogradu, in Momčilo Jan-kovič, odvetnik iz Beograda. Iz učiteljske službe Beograd, 16. januarja p. Napredovali so v IX. grupo naslednji učitelji pripravniki: Cuk Ivan od Sv. Jakoba ob Savi, Cetin Rozalija iz Pišec, Kovač Radoslav s Trate, Miklavič Pavlina iz Suhorja, Lavrač Bogomila iz Jurkloštra, Martnik Marija iz Tri buč, Simčič Josip iz Orešja, Tičar Stana iz Ligoje, Levičar Marija iz St. Vida pri Stični, Globočcik Justina iz Kapca, Pave Franca iz Dolnje vasi, Vidmar Franc iz Bele cerkve, Zabret Frančiška iz Polja, Frac štefan iz Nove cerkve in Pavčič Marijan iz Rovt. Sklicanje vrbaskega banovinskega sveta Banjaluka 16. januarja n. Dan dr. Kn- jundžič je sklical banovinski svet vrbaske banovine na proračunsko zasedanje, ki se prične 1. februarja. Socialna konvencija z Argentino Buenos Aires. 16. januarja AA. Tu so izvršili izmenjavo ratiiikacijskih listin med pooblaščenimi delegati kraljevine Jugoslavije in republike Argentine o konvenciji o odškodnini delavcem za nesreče pri delu, sklenjeni in podpisani v Buenos Airesu 22. oktobra 1028 med kraljevino Jugoslavijo ln republiko Argentino. Posvetovanja v ženevi Včeraj sta Eden in Laval konferirala z našim delegatom Fotičem o madžarskem poročilu Pariz, 16. januarja p. Včerajinji »Matin« objavlja poročilo svojega dopisnika iz Ženeve, v katerem poroča med drugim: V teku današnjega dne sta imela stalni delegat Jugoslavije v Društvu narodov dr. Konstantin Fotič in angleški delegat Eden dolg razgovor, na katerem sta razpravljala o poročilu madžarske vlade, ki ga je predložil svetu Društva narodov madžarski delegat Ecdihardt. Poročilo se nanaša na preiskavo madžarske oblasti proti madžarskim uradnikom, ki so omogočili delovt-nje teroristov na Madžarskem ter sodelovali pri pripravah za marseiski atentat. Gg. Fotič rn Eaen sta se sporazumela, da se stavi poročilo madžarske vlade na dnevni red še le na majskem zasedanju sveta Društva narodov. Eden je izjavil, da bo do kraja sodeloval z jugoslovensko vlado in v dogovoru z njo podal svoje poročilo svetu Društva narodov. Jugoslovenska vlada bo podrobno proučila poročilo, kar bo trajalo delj časa. vsekakor pa bo do meseca maja zavzela svoje stališče in ga sporočila Edenu odnosno svetu Društva narodov 2ene\'a. 16l januarja, č. Angleži delegat Eden se je včeraj sestal z madžarskim zunanjim ministrom Kanvo. francoski zunanji min ster pa je imel daljši razgovor z ju^o-slovenskim staln m delegatom pri Pru.&tvu narodov Konstantinom Fotieem. Sestanek Litvinova in Tevfika Ruždija Ženeva. 16. januarja, č. Ruski komisar Litvinov in turški zunanji m Tiis^er Tevfik Huždi Aras sta imela v ponedeljek sestanek na katerem sta se razgovarjala o aktualnih političnih problemih m predvsem o italijansko - francoskem sporazumu, ki je bil ski'*-njen pred dnevi v Rimu. L'cotovila sta z zadovoljstvom, da rimski sporazum ni naperjen niti proti Balkanski zvezi niti proti Rusiji in da je Francija znala ohraniti popolno korektnost slede na obveznosti, ki jih ima napram Mali antanli. Balkanskemu razumu in Rusiji- Kandidati za senatorje Banovinske kandidacijske konference v Zagrebu, Splitu in Sarajevu — Skoro vse so potekle viharno Zagreb, 15. januarja, č. Danes dopoldne je bila konferenca za določitev novih kandidatov za senatorje, ki bodo voljeni 3. februarja. Konference so se skoraj polnošte-vilno udeležili narodni poslanci, banski svetniki in sreski delegati JNS iz vseh krajev savske banovine. Pred konferenco je bilo posvetovanje ožjega kroga, ki so se ga udeležili minister dr. Auer, bivša ministra Demetrovič in Matica, ban dr. Ko-strenčič m drugI Posvetovanje je trajalo eno uro. Na njem ni bil dosežen zaieljeni sporazum, tako da »o zbranim narodnim poslancem, banovin-skim svetnikom in delegatom atavili d vi predloga. Prvi predlog je bil predlog ministra Demetroviča. po katerem naj bi kandidirala za nova senatorja dosedan>a senatorja industrijec Pero Teslič iz Siska in odvetnik dr. Nemec. Po drugem predlogu, ki sta ga stavila biv« minister Matica in narodni poslanec Karlo Kovačevič, pa naj bi kandidirala za senatorja dosedanji senator Teslič in bivši minister dr. Srkulj. Posvetovanje se je ob pol 12. zaključilo, nakar je bivši minister g. Demetrovič kot podpredsednik glavnega odbor JNS takoj nato otvoril konferenco s krajšim govorom, v katerem je najprej spomnil bla-gopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. L*edinitelja, nato pa razložil svrho konference in končno obvestil vse prisotne o posvetovanjih ožjega odbora in obeh stavljenih predlogih. Predlog g. Demetroviča je bH po kratki debati soglasno sprejet in sta bila proglašena ra senatorska kandidata dosedanja dosedanja senatorja Teslič in dr. Nemec Nato je imel minister dr. Auer daljši govor. ▼ katerem je obrazložil in analiziral deklaracijo vlade in njena prizadevanja v zunanji in notranji politiki. Ker je bilo treba izbrati še namestniSke kandidate, so konferenco prekinili in »e je znova sestal kandidacijski odbor. Po četrt urnem posvetovanju je predsednik Demetrovič sporočil na konferenci, da je prišlo do »pora med zastopniki prve in druge skupine, tako da ni bilo mogoče ničesar konkretnega storiti. Zato je predlagal v smislu predloga narodnega poslanca Karla Kovačevima za namestniške kandidate Vida Dju-retka, banskega svetnika ri Vrabca pri Zagrebu. in zdravnika dr. Mirka Okveoca iz Krapine, če ta ne bi sprejel pa Ivana Sa-mardžijo iz Slavonske Požege, V Dalmaciji dr. Andjelinovič Spfif, 15. janoarja. n. Na mestnem poglavarstvu se je vršila danes dopoldne koev ferenca narodnih poslancev, banovinsicih svetnikov in sreskih delegatov JNS. da s« določi kandidat za senatorske volitve. Konferenci je predsedoval bivši minister dr. Grga Andjelinovič, ki je v svojem otvoritvenem govoru predlagal, aaj se odpo-šljeta s sestanka pozdravni brzojavki predsedniku stranke Uzunoviču rn predsedniku vlade Jevtiou. Na konferenci, ki se je j« udeležil tudi ban dr. Jablanovič, je bil določen za senatorskega kandidata dr. Grg« Andjelinovič, za njegovega namestnika pa mostarski odvetnik dr. Vladko Tambid. Kandidati v drinski banovini Sarajevo, 15. januarja n. Pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika dr. Milana Srškiča se je vršila danes dopoldne bs-novinska konferenca JNS v s vrbo imenovanja kandidatov za senatorske volitve. Po živahni in mestoma zelo burni razpravi, ki je trajala tri ure. so bih določeni za senatorske kandidate bivša senatorja Ata-nasije šola in Pavle Vujič ter narodni poslanec Fran jo Markid. Zamedeni vlaki Snežni viharji v osrčju in na jugu države - Velik zastoj v prometu — Nezgoda ljubljanskega brzovlaka Beograd, 16. januarja, p. Od včeraj dalje sneži po vsej državi z izjemo dravske banovine. Dočim pa sneg v zapadnih delih države ne povzroča nikakih težkoč, je postal v osrčju države in na jugu skoro katastrofalen. Na staro podlago je zapadlo do nocoj že skoro meter novega snega, po nekod pa še več. K temu so se pridružili na mnogih krajih še snežni zameti, ki so nasuli zlasti v odprtih' predelih do 6 m snega. Kljub vsem naporom železniškega osobja, ki je tako rekoč mobilizirano do zadnjega moža, m bilo mogoče preprečiti zastoja v železniškem prometu. Beograd je bil danes vse do kasno popoldne docela odrezan od zunanjega sveta Posebno hudi snežni zameti so nastali v dunavski in drinski banovini, kjer so morah promet docela ustaviti, dokler ne očistijo prog. Prvi vlak, ki je danes prispel ▼ Beograd, je bil »implonski onentski eks-pres. Po voznem redu bi morai priti ob 7 33 zjutraj, prispel pa je šele ob 13 30. Ljubljanski brzoviak, ki je krenil snoči ob 20. iz Ljubltane in bi moral biti v Beogradu ob 650 zjutraj, je obtičal pri Golubin-oih med Rumo in Pazovo. Sele ob 17. »o progo toliko očistili, da je mogel vlak kreniti dalje. Ob 18. je prispel do Indjije in ga pričakujejo ▼ Beogradu okrog 19J0. Iz subotiške direkcije do večera ai bdo ia nobenega vlaka. , Enak je položaj v področja beograjska direkcije. Vse do Niša je proga zasnežena in prihajajo vlaki z zamudami po 10 ur. Z vseh postaj so poslali na progo vse razpoložljivo osobje, snežne pluge in rezervne lokomotive ter neprestano čistijo progo, toda sneg in viharji jo vedno znova zatrpajo. Borba s snežnim elementom bo tra-lala vse tako dolgo, dokler ne bo prenehalo snežiti. K sreči ni preveč mraz. Iz Podgorice poročajo, da je v zetaki banovini zapadlo že skoraj 2 metra sne^s, na odprtih mestih pa ga je nasulo do 6 m visoko. Ves promet je ustavljen. Dva selja-ka sta zašla v snežni metež in ju niso mo£-li rešiti. Z gora prihajajo v doline črede volkov, ki napadajo ne samo živino marveč tudi ljudi. Moštar, 16. januarja, č. Tudi v Hercegovini divjajo od snoči snežni viharji, ki so nanesli ponekod prav izredno visoke zameta. Promet Da progi Sarajevo - Mostar, ki j« bil z velikimi težavami zopet vzpostavljen, je od snoči znova prekinjen. Skoraj vsa proga je pod zameti. Na postaji t Mostarju stoje štirje potniški vlaki, mnogo tovornih vlakov pa je obstalo tudi na drugih posta-iah Zinovjev in Kamenjev pred sodiščem Moskva, 16. januarja. w. V zvezi z umorom Kirova je bila uvedena proti leningrajskemu središču opozicijske komunistične skupine ponovna preiskava. Tudi prota znanima voditeljema Zinovjevu in Kamenjevu ter 17 drugim obtožencem se je ▼ Leningradu pričela nova razprava. Pred imenovanjem novih kardinalov Rim, 16. januarja č. V vatikanskih krogih se je razširila novica, da bo ob koncu marca ali v pričetku aprila tajni in javni konsistorij, na katerem bo papež imenoval celo vrsto novih kardinalov. V zadnjem času je mnogo kardinalov umrlo, tako da jih tivi sedaj le se 53. Med njimi je 26 Italijanov, 27 pa jih pripada drugim narodnostim Na kansistorijih imenuje papež običajno le po dva ali tri nove kardinale. Le na konsistoriju meseca januarja L 1932. je bilo znova imenovanih kar 19 novih kardinalov. Pravijo, da bo tudi na tem konsistoriju imenovanih približno toliko novih kardinalov. Izbruh vulkanov na Javi Amsterdam, 16- januarja w. Po vesteh iz Batavije sta začela oba ognjenika na Javi Krakatau in Merapl zopet bruhati. Hauptmannova krivda Flemington, 16. januarja. AA. Grafo. loški izvedcnci so potrdili, da je Haupt-mann pisal pisma, v katerih je terjal odkupnino za Lindbcrghovega otroka. Obisk krafja Borisa na angleški križa rki Sofija, 16. januarja AA. Kralj Boris tn knez Ki ril sta odpotovala v Varno, kjer bosta obiskala angleško kriiarko j-Lon-don«, ki je priplula v bolgarske vode. Z vstim namenom se je odpeljal v Varno vojni general Zlatev. Snežni zameti v Italiji Rim, 16. januarja AA. V pokrajini 3ul-mooa je ves promet prekinjen. Snežni viharji divjajo z veliko silo. Ponekod je zapadlo 2 do 3 m snega. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za četr-tek: Oblačno in megleno, vedro na sev« ru in zapadu, na jusu in vzhodu bo najbr* snežilo. Pritisnil bo še hujši mraa Dunajska vremenska napoved ca fetrtek: Nespremenjeno; ponekod oblačno. Zjutraj mraz, podnevi južno. Pojemajoči severoza-padni vetrovi. Hude vremenske neprilfke na jugovzhoda Že od torka se pa hode barje tudi pokrajine, je t južnih krajih močno poslabšalo vreme tn so ponekod snežni zameti, po drugod ter nalivi onemogočili vee promet Pod hudimi vremenskimi neprilikami trpijo letos ki so bile že več let varne pred taldmi nezgodami v zimskem času. diAi in opravljajo ves promet preko Sa- Prizren Snežni zameti v črni gori Kotor, 15. januarja Na vseh vrhovih okrog Boke Kotorske je zapadlo obilo snega, na obali pa že drug dan močno dežuje. Snežni zameti so preprečili ves promet Boke s Cetinjem preko Lovčena in Budve. Tudi preko Risna ni mogoče potovati v Nikšič in Trebinje. Avtobusno društvo iz Boke je poslalo preko Lovčena močan traktor, ki je bil urejen za odstranjevanje snega. Delavci so si napravili pot do Vukovika pri Njegošu, naprej pa niso mogli, ker so v snegu sploh izgubili vsako smer in jc bila velik-i nevarnost, da bi za.šK v prepade pod cesto. V gorski vasi Ubli, ki leži 1000 m n*d rocrjcm. je padlo toliko s*nega, da so se atrehe porušile pod njegovim brer,ienrm. Stainovalci so nesrečo slutili m se še pravočasno zatekli drugam. Sresko načelstvo je rbralo mnogo dclavcev, ki odkopavajo zasnežene hiše in delajo začasne poti med asselbinami. Ceiinie, 15. \inuarja Oikar je Cetinje odrezano od Boke Ko-torcke, je mogoč prihod v Črno goro samo po velikem ovrnku preko Bara Ln Skadr-skoga jezera. Cesta od Cetinja do Reke Cr-Dojeviča je sedaj očiščena m ob njej so razpostavljene kolone delavcev, da bi takoj odstranile nove žamete. Danes je si-eer prenehalo snežiti, snega pa je več, kakor ga je bilo v hudi zimi 192S-29. V samem mestu se je pripetilo že nekaj nesreč, ke>r so velike mase snega porušile hušne strehe. Ker je odprta samo cesta od Cetinja do Reke Cmojeviča in potem od nun naprej preko Skadrskega jezera, pre-ts vsej zetski banovini velika nevarnost rjomanjkanja živeža K sreči je bila lan-ica letina dobra in rmajo zaradi tega va- Brzojavne žice pod sneženo pezo Kani dovolj živeža zase m za živino v zalogi. Hudo pa je že sedaj v večjih krajih. Najbolj primanjkuje svežega mesa. Na trgih že več dmi ni nobenega sočivja, ki je doslej prihajalo iz Boke Kotorske. Drva, ki so se doslej prodajala po fiO do 70 Din ra meter, stanejo že 100 do 120 Din in še več. Kolašin j« ves obdan z visokimi snežnimi zameti si se je v njih že 12. t. m. zgubilo nekaj kmetov, ki so bili na poti Tare in Jabuke. Blizu Mateševa pa se e izgubilo tudi nekaj vojakov, ki so hoteli priti v Podgorico. Ti vojaki so se vračali z dopusta in, ko niso prispeli v gar->izno, so oblasti uvedle za njimi poizved-Ho. Ker so jih zadnjič videli v Mateševu, ;e nevarnost, da so zmrznili, ali pa da so v snegu postali žrtve volkov, ki so se na glavni cesti pojavili v velikih tropah. Prometne ovire med Sremom in Mačvo Sremska Mitrovica, 15. januarja V Sremski Mitrovici, kakor po večini Srema, divjajo snežni meteži. Na Savi so se pojavile velike ledene plošče, ki ogra-žajo promet med Sremsko in Podrinsko Mitrovico. V torek so morali razdreti veliki pontonski most in je tako preko njega ustavljen ves promet. Za zvezo z Mačvo so stopili v promet splavi in veliki čolni. Ledene plošče pa ovirajo in ogražajo tudi ta promet in, če se temperatura ne dvigne, bo Srem sploh odrezan od Mačve. Z velikimi napori še vozijo avtobusi na progah Novi Sad - Sremska Mitrovica in Ilok - Evdevik - Sremska Mitrovica. Naš rečni promet je skoraj že dva tedna v zastoju. Ogromne količine ledu, ki so se v poslednjih dneh razprostrle po Dunavu, Savi, Dravi in Tisi, so onemogočile prehod potniškim in tovornim ladjam. Po poročilih, ki jih dnevno dobiva direkcija rečne plovidbe, je največ ledu na vseh važnih točkah Dunava, dočim se led premika na Savi samo na nekaterih mestih. Tudi na Savi so tolike količine ledu, da ni misliti, da bi se lahko promet uredil v doglednem času. Led se je letos napravil zelo naglo in je imela rečna plovidba velike napore in skrbi pri spravljanju ladij in vseh naprav v prezimovališča. Dočim si na drugih progah potniki pomagajo z železnico in drugimi prometnimi sredstvi, je proga Beograd-Pančevo zaradi ledu sploh zaprta. Ko je bil promet na Dunavu ustavljen, so mnogi lastniki avtobusov iz Beograda in Pančeva začeli misliti na to, da bi uredili avtobusni promet po novem pan-čevskem mostu. Eden od teh podjetnikov obratuje že tretji dam in z velikim uspehom. V Herceg-Bosni in Sandžaku Mostar, 15. januarja Po treh dneh normalnega prometa je spet zasuta s snegom proga Mostar-Saraje-vo. Najhujše je med postajama Drežnice in Raška gora. Potniški vlak, ki je v torek dopoldne krenil iz Mostarja, se je ustavil na odprti progi blizu postaje Drežnice. Ravno tako je bilo s sarajevskim potniškim vlakom. Železniškim uslužbencem se je pridružilo mnogo kmetov pri čiščenju proge. V Mostarju sicer že tretji dan nc sneži, divja pa močna burja, kakršne ni bilo že več let. V vrbaski banovini pa sneži že od ponedeljka in je v zapadn-i Bosni onemogočen ves vozni promet. Ceste od Mrkonjič grada v Ključ, od Bosanskega Petrovca v Bihač ter od Mrkonjič grada do Mlinišča in od Glamoča v Livno so popolnoma zasnežene. Zameti so visoki tudi po tri metre. Se višji zameti so na cesti Kotor va-roš-Tesl.ič, ki vodi preko planine Borja. Zaradi velikih ledenih plošč so morali razdreti tudi pontonski most v Bosanski Gra- Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije eno do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jo-sefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ve samo s čolni. V Sandžaku so hudi meteži že od drugega pravoslavnega božičnega praznika. Cesta iz Peci preko Cakora je neprehodna. V Berane so v torek prvič po božiču prispeli beograjski listi. Po planinah je tri in pol metra snega, v ravnini pa tudi preko 1 metra. Živinorejci so spravili vso svojo živino v doline in so v velikih skrbeh, da jim ne bi zmanjkalo krme. StrumiSko polje pod vodo Strumica, 15. januarja 2e nekaj dni močno dežuje v strumiških pokrajinah. Vsi potoki, ki prihajajo s planin v Strumisko polje, so se izpremenili v močne reke. Večji del ravnine je pod vodo, ki je ponekod visoka že do metra. Največjo škodo imajo vasi Koleši, Mokrijevo in Novo selo. Reka Strumica, ki teče po sredini Strumiškega polja, je po spominu prebivalstva prvič prestopila svoje bregove ter se s svojimi pritoki združila v veliko jezero. Tudi skozi Strumico tečejo široki potoki. Vse poti. ki vodijo v Štip, so neprehodne zaradi visoke vode. Tudi Ra-dovišJco polje je poplavljeno zaradi izlivov reke Sušice in njenih pritokov. Težavna vožnja po zasneženi progi Tetovo, 15. januarja Promet na ozkotirni železniški progi Skoplje-Tetovo-Gostivar je bil ustavljen v ponedeljek, promet na progi Gostivar-Ki-čevo-Ohrid pa počiva že teden dni zaradi snežnih žametov. Med temi kraji je onemogočen tudi ves avtomobilski promet. Na obeh progah se ukvarjajo velike skupine delavcev z odmetavanjem snega, zaradi velike važnosti pa delajo z največjim naporom za ureditev prometa na progi Skoplje-Tetovo-Gostivar. Zasnežene železniške proge Beograd, 16. januarja Po poročilih, ki prihajajo na generalno direkcijo državnih železnic, so snežni zameti na več krajih onemogočili promet. Tako so morali na progi Beograd-Zagreb zaradi hudih snežnih žametov ustaviti promet pri Golubincih in zato davi nista prišla ne brzi vlak ne simplonski ekspres. Dalje je pretrgan promet na progi Velika Kikinda-Zombolj proti rumunski meji, prav tako je sneg onemogočil promet pri Beški na progi Beograd - Novi Sad, kjer davi ni bilo vlakov. Tudi na progi Mladenovac-Arandjelovae je proga zametena. Promet je ustavljen takisto na progi Paračin-Zaječar. ker je vihar nanosil velike žamete. Naposled so morali ponovno ustaviti promet na progi Sarajevo-Dubrovnik pri Raški gori zaradi nenavadno velikih žametov. Na vseh za me t onih progah so brez odloga začeli kidati sneg, da bodo proge čimprej sposobne za promet. Kranjska podružnica CMD deluje že 50 let Kranj, 16. januarja Občni zbor podružnice GMD se je vršil v petek v gimnaziji. Vodil ga je predsednik gimnazijski ravnatelj g. dr. Simon Dolar, ki se je po uvodnih besedah spomnil blagopokojncga kralja Uedinitelja in nato podal poročilo. GMD je bila ustanovljena 9. aprila 1. 1885. in bo praznovala letos SOletnico. Isti jubilej bo praznovala letos tudi kranjska podružnica, ki je bila ustanovljena 28. novembra 1. 1885. Jubilej bo podružnica praznovala s proslavo. Prvotno je bila ustanovljena samo moška podružnica, sedem let kasneje pa še ženska. Obe sta združeni od 1. 1931. dalje. Centrali je podružnica poslala okroglo 9000 I>n. Odbor je na predlog navzočne-ga sreskega načelnika ostal dosedanji s predsednikom dr. Dolarjem. G. predsednik se je ob koncu zahvalil kranjskemu meščanstvu, ki podružnico GMD tako radodarno podpira, da je kranjska podružnica po 6vojih prispevkih centrali ena izmed prvih. ----- Sin vojvode Mišica kmetovalec v Južni Srbiji »Južni zadrugar«, glasilo Zveze agrarnih zadrug Južne Srbije, navaja večkrat v svojih poročilih delovanje svojega odličnega člana, Vojislava Mišica, sina pokojnega vojvode Mišica. Te dni pa je to zadružno glasilo objavilo tudi vest, da je bil Voji-slav Mišic po preureditvi občin v Južrri Srbiji izvoljen za predsednika združenih občin Petrovca in Bunarčika. Pri volitvah je dobil 830 glasov, njegov tekmec pa samo 143. Nova petrovaška občina ima sedaj preko 5000 prebivalcev. Sm slavnega vojvode obdeluje v naselbini Aleksandrovo zemljo kakor vsi drugi naseljenci. Popolnoma se je posvetil napredku Južne Srbije. Vojislav Mišič je študiral agronomijo v Angliji. Zanj so skrbeli med študijami neki angleški dostojanstveniki, ki so hoteli na ta način izraziti spoštovanje do zavezniške Srbije in do njegovega pokojnega očeta. V prvih povojnih letih pa je mladi Mišič zapustil študije ter se naselil v tedaj komaj ustanovljeni južno-srbski koloniji kot kmetovalec. Zločin tihotapcev v Pudoba Cerknica, 15. januarja Graničar AndjeHcovid, ki so ga, kakor je včeraj poročalo »Jutro«, tihotapci napadli v Pudobu, ni podlegel hudim poškodbam. Po divjaškem napadu se jc vlekel 4 km daleč do karaule, kjer je obležal. Ponoči so poklicali k njemu zdravnika g. dr. Puše-njaka iz Cerknice. Zdravnik je ugotovil na ranjencu pretres možganov in hude rane na glavi, zadane od polena. Ko mu je dal injekcijo, je ranjenec prišel k zavesti in rzpregovoril je nekaj besed. Zdravnik je odredil prevoz hudo poškodovanega graničarja v garnizijsko bolnico, kjer se zdaj zdravi. Zaradi dogodka so bile izdane stroge varnostne odredb« ob vsej za-padni meji. Za ubeglim tihotapcem Francetom Avse-cem, ki je bil udeležen pri divjaškem napadu, ali pa je morda tudi sam poškodoval vojaka, še vedno ni sledu. TERPENTINOVO N10 je izdelano s primesjo olivnega olja, zato da perilo hitro skrajno možno belino in čudovito svežost Zahtevajte vedno le Riviera terpentinovo milo. V grobnici svojega očeta je prebival 17 let Vukovar, 16. januarja Starejši ljudje iz Vukovarja se še dobro spominjajo na ugledno Paničevo trgovino. Pravijo, da je bila to nekdaj zelo bogat« in srečna hiša. Zadnji potomec te rodbin« j« 754etni Vlada Panič, ki ima *a seboj burno in tragično življenje. Vlada je bil edini sin in bogati starša so ga zelo raz-vadili. Oprijeti se ni hotel niti študij, niti očetovih poslov. Mnogo je potoval po sve tu, bival pa je tudi nekaj let » Ameriki ter zapravil pri tem veliko premoženje. Ko je nekaj let pred vojno njegov oče umrl, je bil sin daleč v tujini. Stari Parne je bil vnet član pravoslavne cerkvene občine v Vukovaru in jc tej ustanovi zapustil vse svoje premoženje z določilom, naj jpo-tovo vsoto shrani za njegovega sina in naj mu potem še do konca njegovega življenja izplačuje po eno zlato krono na dan. Sn je kmalu dvignil ki tudi zapravil pri cerkveni občini deponirano veliko vsoto, med vojno pa mu je propadla tudi dnevna zlata krona, ker je cerkvena občina izgubila vse svoje premoženje. Vse, kar je ostal« od nekdanje bogatije, je bila velika zidana kapela z grobnico, ki jo je dal zgraditi stari Panič že precej let pred svojo smrtjo. V tej kapelici se je po burnem in razsipnem življenju naselil na stara leta zadnji potomec Panideve rodbine. Bedni starec je prebival v očetovi grobnici poktih 17 let. Sedaj je oslepel in ohromel ki ga je občina prevzela v svoje skrbstvo. Pristopajte k „Vodnikovi druibP* Bratovska tragedija Ljnbljasa, 16. jannarja. Kakor smo že svoječasno poročali, so imeli dne 11. oktobra 1934 v ugledni rodbini posestnika Jakoba Jernejca v Stožicah pri Ljubljani črn dan. Domači sin 301etni Lojze je med delom v prepiru zabodel lastnega brata Franceta z nožem tako močno v prša, da je poškodovanec kmalu izdihnil. Lojze je živel že delj časa v kregu in prepiru z vsemi domačimi. Dne 11. oktobra popoldne 9e je zopet prerekal, ko 90 na dvorišču obrezovali korenje. Sestra je vrgla med prerekanjem korenček proti Lojzetu. Ta se je toliko razburil, da je hotel skočiti vanjo, kar pa je preprečil brat France, tako da je stopil med oba. Takoj za tem je hotel France Lojzeta še bolj proč odgnati in je skočil par korakov za njim. Med odmikanjem pa se je Lojze nenadoma obrnil ter zabodel Franceta z nožem, ki ga je imel še od obrezovanja korenja. Poškodovani je padel, spregovoril še nekaj besed in umrl. Izkrvavel je iz dveh žil-odvodnie. Zdravnik ni mogel ničesar pomagati, ker je bila rana absolutno smrtna. Lojze je bil naslednjega jutra aretiran in po zaslišanju izročen v zapore okrožnega sodišča v Ljubljani. Pred orožniki se je Jernejčev Lojze zagovarjal, da ni imel namena usmrtiti brata; zabodel da ga je nevede, ko je bežal pred Francetom. Tekom sodne preiskave je bilo zaslišanih okoli 20 prič in dva sodna zdravnika - izvedenca, gg. dr. Suher in dr. Bezič, ki sta obducirala truplo pokojnega Franceta ter je bilo dobljenih od raznih strani več poročil o preteklosti obdolženega Lojzeta. V preiskavi pa so se pojavile razne okoi-nosti, na podlagi katerih je po nredloga državnega tožilca dal preiskovalni sodnik g. Ciril Golouh preiskati obdolženca z ozi-rom na njegovo duševno stanje. Zdravnika gg. dr. Kamin in dr. Zvokelj sta preštudirala ves kazenski spis in preiskala tudi obdolženca ter po obširnem utemeljevanju ugotovila obdolženčevo duševnost tako, da je Jernejčev Lojze duševno nerazvit — im-becilen psihopat — m da zato ni mogel v smislu § 22/1 kaz. zak. ob času, ko je storil inkriminirano dejanje, pojmovati narave in pomena svojega dejanja. Na podlagi tega sodnozdravniškega »gotovi tka je državno tožilstvo izjavilo, da ni osnove za kazensko preganjanje obdolženca in je predlagalo, da 9e zoper njega uvede postopanje za morebitno oddajo v zavod za čuvanje in zdravljenje. Nujna posledica tega je bila, da je preiskovalni sodnik te dni ustavil preiskavo zoper Jernejčevega Lojzeta zaradi suma zločinstva usmrtitve lastnega brata po § 176. kaz. zak. Spisi pa so bili odstopljeni senatu okrožnega sodišča, ki bo na razpravi v smislu § 110. kaz. p. odločil, ali je potrebna oddaja storilca v zavod za čuvanje in zdravljenje ali ne. Do tega časa pa je bil storilec pridržan v zavarovalnem priporu. KULTURNI PREGLED Spenglerjevo gledanje sedanje dobe DANES epopeja Arktide tlKlllo ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Pod tem naslovom je v torek zvečer predaval v Ljubljanskem klubu univ. prof. dr. Marij R e b e k, ki je že pred letom obdelal v posebnem predavanju Spenglerje-ve kulturno - filozofske nazore. Predavanje je otvoril s toplim pozdravnim nagovorom klubov predsednik dr. Fran W i n d i-s c h e r. Prof. dr Rebek je razpravljal o novi knjigi znanega nemškega filozofa Osvvalda Spenglerja »J a h r e der Entscheidun g«, ki je spričo popularnosti tega avtorja in njegove svojevrstno reakcionarne ideologije vzbudila po vsej Evropi znatno pozornost. Predavatelj je najprej obrazložil poglavitne misli, ki jih ta »filozof novega pru-6izma«, kakor ga označujejo nekateri kritiki, razvija v prej omenjeni knjigi. Tudi tu je njegovo izhodišče že dovolj znana teorija o kulturah, tudi tu se poslužuje zgodovinskih analogij. Medtem ko je v svojem temeljnem spisu »Untergang des Abend-landest razpravljal predvsem o preteklosti kultur in njih sedanji krizi, se je v omenjenem delu polotil prerokovanja v bodočnosti človeštva Pri tem izhaja logično iz nekih miselnih postavk, ki se mu zde pra- vilne; sem spada predvsem prepričanje, da človeške zgodovine ne vodijo ideje, in-telekt, marveč kri in nagoni. Slika, ki jo razvija Spengler, ni prav nič vabljiva, kakor tudi njegova diagnoza sodobnosti ne zveni optimistično. Nekako od 1. 1840. dalje se vrši napad na gospodstvo belega plemena in sicer z dveh strani: od vele-finančnikov, ki pretvarjajo nekoč trdne gospodarske vrednote v predmet denarnih špekulacij in s strani delavskih voditeljev, ki ugonabljajo ekspanzijo belega plemena pri koreninah, ker delajo iz mezdnih vprašanj vprašanje obstoja in razvoja narodov in držav. Ta boj se nadaljuje, in sicer v vodoravnem in navpičnem omislu: horizontalen boj obstoji v borbi velikih držav za premoč in nadoblast, vertikalen pa v borbi nižjih proti višjim, podrejenih proti vladajočim. Slednji sega v duševno življenje vsakega posameznika in povzroča slabitev meščanstva, tega nositelja današnje kulture. Diktatura množic ni samo pretnja, marveč že tičimo globoko v nji Sedanja družbena revolucija nima nič skupnega z gospodarstvom, kakor trde marksisti, temveč je posledica kulturnega razkroja in propadanja. Zato navaja Spengler vrsto zanimivih nalik z antiko. Spengler prerokuje, da bo naše stoletje časovno prizorišče neizprosnih bojev v največjem srtilu Zmagal bo tisti, ki bo imel največ sposobnosti — kdo, to se bo šele pokazalo. Najsposobnejši bo diktiral >pax mundi«, ki nastopi po Cezarjevi dobi nove zgodovine, dobi, ki ji vtisnejo pečat diktature. — Za premoč nad svetom se bodo boriM v glavnem štirje tekmeci, čifih stremljenja je predavatelj po Spenglerju zgoščeno karakteriziral: Velika Britanija, Japonska, Zedinjene države in Rusija Vsekako velja po Spenglerju dejstvo, da vojaško nesposoben narod ni še nikdar vladal na planetu in tudi ne bo vladal v bodoče. Pacifistične, racionalistične in demokratične ideje so samoprevara slabih: te ne bodo pisale zgodovine. V sedanji Evropi vlada »vzdušje cvetličnjaka«. Spengler misli, da utegne ruska duša ustvariti v bodočih stoletjih boljše oblike socialnega življenja, toda to, kar vidimo danes v Rusiji, sploh ni komunizem, marveč azijatski despotizem, ki se drži zaradi ogromne prostran osti te »šestine sveta«. Spenglei se tudi v novi knjigi ostro izreka zoper inteligenco, tisto plast, ki »raz-gloje vse, kar je v kulturi organ ičnega« in napada velemesta, ki kužijo tudi socialno vzdušje in maličijo kulturo. Dalje poudarja Spengler globoko vrednost posesti, ki jo prav marksisti tolikanj zanikujejo ter obravnava socializem in kapitalizem kot izraza istega hotenja: svoje blago (delo) čim boljše prodati. Novost na svetu je to — In tega Mane ni dogledal, — da vzhodni in temnopolti narodi s presenetljivo lahkoto posnemajo zapadne delovne metode in se industrializirajo, pri tem pa ima on-dotno delavstvo neprimerno manjše zahteve tn bistveno drugačen življenjski nazor. V nekaj desetletjih bo Evropa zaradi konkurence samostojne azijske in afriške industrije v neznosnem gospodarskem položaju, ki mu je bil ruski dumping le slabotna predigra: ta preusmeritev svetovnega gospodarstva bo nujno znižala življenjski standard ne le evropskemu delavstvu, marveč takisto vsem drugim slojem; naposled ne bo preostalo drugega nego neskončno zagrizena borba za nadvlado belega plemena, ali pa bo to pleme izbiralo in podleglo. Navedli so samo nekatere misli in prerokovanja, kakor jih predavatelj citiral po Spenglerju. Ob koncu je prof. dr. Rebek dostavil tudi nekoliko kritičnih opazk, ki pa niso tako silovito zadele v jedro Spen-glerjevih nazorov, kakor ti nazori zadevajo v misli kritičnih čitateljev Spenglerje-vih knjig. Nedvomno ima Spengler v tem ali onem prav, toda vse njegovo gledanje je samo nadaljevanje pangermanske filozofije, čije cvetove so milijoni ljudi vohali na številnih bojiščih svetovne vojne. Po tej filozofiji je obstoj majhnih narodov in kultur nesmisel in je bolje, da se čim prej potope v kakšnem »narodnostnem morju«. Skratka: Spengler ne priznava naravnega prava, ki ga je visoko povzdignila francoska revolucija in bolj nego to pravo oeni stare privilegije, pa pest močnega in »pravico«, ki jo pišejo topovi in plinske bombe. Kam vodi tako zanikavanje slehernega racionalizma, morale in humanitarnosti v politiki, tega ni težko dogledati: na Spen-glerjevi psevdoznanstveni osnovi lahko celo pisatelj, ki nima kdo ve kaj žive fantazije, spiše »prizore iz bodočega življenja«, ob k »tarifa se bodo čitateljem jež« lasje. Borisov Stankovic v nemščini Z odkritosrčnim veseljem in zadoščenjem moramo pozdraviti novo knjižnico, ki jo je pričelo izdajati ugledno založništvo A1 -bert Langen - Georg Mtiller v Monakovem s sodelovanjem vzhodnoevropskega odseka Nemške akademije. Knjižica se imenuje >B ii c h e r e i S ii d o s t • Ea ropa. Volker und Lander in Dich-tung und Darstellung«. Kot prvi zvezek mnogo obetajoče zbirke je pravkar izšel roman Borisava S t a n k o v i č a »Nečista kri« z naslovom >H a d s e h i G a j k a verheiratet ikr Mideheo* in v DANES PREMIERA LAURI VOLPI tenor milanske Scale v filmu lepote (Pesem solnca poje arije iz opere »TRUBADUR«. Glasba: PIETRO MASCAGN1. reL 21-24 ELITNI KINO MATICA t*«-*« Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 uri. Rezervirajte vstopnice. Domače vesti « Organiziranje zrakoplovne poštne službe v Jugoslaviji. V Zagreb je prispel ravnatelj francoske zrakoplovne družbe Air France g. Zamboni, da organizira postojanke za razširitev zrakoplovne poštne službe, ki bo vezala vso Evropo z Južno Ameriko in z vzhodom. »Jutro« je že poročalo o organizaciji te velike poštne mreže, ki bo dala najkrajše in najhitrejše zveze med Evropo in vsemi kontinenti. Organizacija te zrakoplovne pošte pa bo zelo važna za nas tudi zaradi tega, ker živi toliko naših rojakov v Južni Ameriki. Direktor Zombuni potuje sedaj v Beograd, da uredi vse potrebno zaradi postajališča, ki bo v Zemunu. LEO SLEZAK in IDA WtST v veselem filmu ljubezni, športa in zabave VESELITE SE ŽIVLJENJA ZVOČNI KINO DVOR. telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50 ♦ Seja vodstva gasilske zveze. Starešinstvo gasilske zveze kraljevine Jugoslavije je imelo 12. in 13. t. m. svojo sejo, na kateri je starešina g. Andraševič poročal o poteku svojih razgovorov z ministrom za telesno vzgojo in z inšpektorjem državne obrambe pri vojnem ministrstvu o novih tiredbah, ki bodo še izdane po zakonu o organizaciji gasilstva. Starešina Andraše-nč je zaradi raznih organizacijskih zadev posredoval tudi pri ministrstvu za javna dela. Na seji so dalje razpravljali o pogajanjih s predsedstvom zveze zavarovalnih društev in o razmerah v gasilskih organizacijah v savski banovini, ki so se v zadnjem času normalizirale. Ob zaključku seje so bile rečene razne tehnične zadeve, fzvedba enotnega gasilskeea vežbenika pa je bila izročena v redakcijo tehničnemu vodstvu gasilske zveze. • 1/ državne «hiil>e. Za arhivarskega uradnika ie imenovan uradniški pripravnik pri Higijenekem zavodu v Ljubljani Josip Kokali- premeščena je banovinska sestra pomočnica Ana Bižal iz državnega zavoda za ?aščito mater in otrok v Ljubljani k 7dravstvenomu domu v Mariboru. STRUPI ia pokončavanje lisic po lajnižjih cenah v DftOGERIJI I. KANC «5tOTlCNIK. LJUBLJANA Pošiljam tudi po pošti. • iz »Siv.■belega iiUac. »Službeni list« kr dravske banovine št. 5 z d- t )■> objavlja kraljevi ukaz o sni■••<«■' in mio iitvi, uredbo, da dobi za«'" •'■ o -c ' ."r,) {postopku v grajanskih pr, f!'M n ■ v o .'ju upelacijskega soji :> sit- {•<* o *od:iih pologih i depozitih) o i "a n det ar,a in derarni vrednosti in o postopk. 7 vrednostnimi pošiljkami poslal odišču, naredbe o Kontroli in sre-i tvih 7A denaturiranje po:;oje za kako-yo sinih sredstev za densturirsnje špirita, popravek v pravilniku a izvrševanj uredbe o zaščiti kmetov v-ksni pri stojbenik za Zbornico za trgovino obrt in ind.i- r.j.i v Ljubljani, izpremembe v «,ta ležu državnih in banovinskih uslužbencev na po-iročju dravske banovine in razne ob jave u >S'u».be!:ih .\'ovin« ♦ 12 ba.iovinske službe, tu.eiiuva.ni so: za btaoTiukegi uradniškega p ipravsik« pri ketr. cestnem odboru v Kršken Alfred 4st:nič, za banov n-kean uradni skesa pripravnika pr4 sre-kem cestnem odbori; v Gornjem sradu Josip 1 rnat, ta ban i 'j . i p< m žnega tajnika pr ban ski upruv: v Ljubljani banovn-k' pisa-Milan Vav otič in ia banovnskega pisarja pri bat. - k uprav v Ljubljan- uradnik pripravo;; Vis 'itr.r V hovntk V višj<-skupin< r> ««.- .'.;tne banovinske arhiv ske ura ij;v.<. ^r. bausk upravi v Ljubljan. Marija Gospodarič, Ljudmila Jeglič ln Ivanka Vrhovec; razveljavljen je odlok banske uprave, s katerim je bil postavljen in premeščen banovinski zdravstveni svetnik dr. Franjo Kolterer iz Rogaške Slatine v Stari trg pri Črnomlju. * Sresko društvo JUU v Radovljici bo zborovalo 21. t. m. v šolskem poslopju v Lescah s pričetkom ob 9. Članstvu je blagajniška knjiga na razpolago od S. do 9. pri tovarišu blagajniku. * Po odstopu rektorja ljubljanske univerze. Rektorat univerze ugotavlja, da n® odgovarja resnici trditev nedavnega »Ju-trovega« poročila, po katerem naj bi se bili zastopniki tehniške fakultete postavili na stališče, da je filozofska fakulteta svojo pravico na rektorsko mesto po običajnem turnusu že konsumirala in da ie zaradi tega sedaj na vrsti tehniška fakulteta. * Smrt simpatičnega uradnika. V torek popoldne so pokopali na Koroški Beli davčnega uradnika g. Andreja šoberla, domačina iz ugledne Barbernikove hiše. Pokojnik, ki je bil star komaj 36 let. Je služboval na škofjeloški davčni upravi. Pred dnevi mu je postalo v uradu slabo, da je moral takoj v posteljo. Poslali so po zdravnika, ga prepeljali na Golnik in potem na dom, kjer je nesrečnež po kratkem trpljenju izdihnil. Pokojnik Je bil zelo priljubljen uradnik in je užival tudi v Skofji Loki, kakor preje v Krškem in v čabru, splošne simpatije. Bil je zvest član Sokola. Bodi mu ohranjen častem spomin, žalujočim pa izrekamo nagloblje sožalje! OTON STIGLIC Stožice 153 pri Ljabljani Organizator za kartotečno kopirno KNJIGOVODSTVO Nad 800 prvovrstnih referenc v dravski banovini. Najmodernejši in najcenejši sistem knjigovodstva. 1141 • Smrt zaslužnega Črnogorca. Na Ceti-nju je umri 78 letni Vuko Vuletič, ki je spadal v krog najnaprednejših predvojnih Črnogorcev. Na Cetinju je ustanovil moderno hotelsko podjetje, imenovano »Lo-kande* sedaj Grand hotel, kjer so se dolga leta zbirali najodličnejši krogi dežel« in vsi tuji gostje. Poleg tega je bil tudi Ini-ciator mnogih naprednih gospodarskih ustanov. Dolgo časa je predsedoval tu (F cetinjski mestni občini. • Zdravilne speclalitete In zdravila s posebnimi zaščitnimi Imeni ter vse zdravilne tatvine oziroma preparate, iz katerih se izdelujejo zdravila, smejo po odloku ministrstva za Bocialno politiko in narodno zdravje prodajati na javnih licitacijah samo tistim osebam ln ustanovam, ki imajo na podlagi posameznih zakonov pravico, da smejo imeti in prodajati te preparate •Isti odlok odreja, katere speclalitete se smejo prodajati ▼ posameznih lekarnah. • Turška vojska kupuje pri nas konje. V Bjelovaru se mudi komisija turške republike, ki kupuje konje za turško vojsko. Doslej je ta komisija, ki jo vodita veterinarski major Zuhdi, profesor carigrajske veterinarske šole, in neki polkovnik, ki je prej služil v Rusiji, nakupila v bjelovar-skem okraju 300 težkih konj belgijske pasme. Konje plačujejo po 3000 do 4500 Din kupujejo pa samo take, ki so stari od 3 do 7 let. Bjelovarčani z zanimanjem ln simpatijami spremljajo nenavadne goste, ki znajo zanimivo pripovedovati o velikih reformah v turški republiki Ker je letos ramazanski bajram padel na dan pravoslavnega božiča, so člani turške komisije svoj praznik veselo praznovali z mef-čani ♦ Osem ur v prevrnjenem avtobusu. V Sremu se Je na cesti med vasmi Calma in Divoša pripetila nesreča avtobusn, ki opravlja promet med šldom in Sremsko Mitrovico šofer je na zasneženi cesti izgubil smer in avtobus se je prevrnil v velik snežni zamet pod cesto. Nezgoda je prij)etila ob 7. zjutraj, potniki pa do 3 popoldne niso mogli priti iz avtomobila, ker se zaradi snega niso dala odpreti ne okna ne vrata gele ob 3. popoldne si jt šofer napravil pot skozi sneg in po vrst rešil tudi potnike, ki se k sreči niso po škodovali Nemci zdravijo sklerozo ln njene posledice z jodom, Francozi s koloidnim kremi- kom (silicijem j, Angleži z manganom ln magnezijem, Homeopatl a težkimi kovinami in jodom. Katera metoda je najboljSa? Radenska! Ker Radenska je edina naravna voda cele Jugoslavije, v kateri se nahajajo: jod, koloidni kremik, mangan, magnezij in težke kovine. Ako se bližate petdesetemu letu, ali ako ste iz rodbine, katera je nagnjena k sklerozi, morate piti Radensko! • Obnova vasi Dolnji Kraljevec. Lani 23. aprila je, kakor znano, vas Dolnji Kraljevec v preloškem srezu zadela strašna požarna katastrofa. Ognjeni element je v 2 urah 115 posestnikom upepelil 431 objektov. Med njimi je popolnoma izgorelo 24 stanovanjskih hišš, 16 pa jih je bilo deloma uničenih. Po tej nesreči je ostalo okrog 500 ljudi brez strehe. S pomočjo, ki so jo naklonili vlada, senat, Narodna skupščina, banska uprava in razni dobrotniki, je bila takoj uvedena akcija za obnovo vasi. Dela je prevzel tehnični oddelek zagrebškega Higienskega zavoda, ki je Izdelal lepe načrte, da bi na pogorišču nastala nova naselbina, ki bi odgovarjala vsem zahtevam higiene in modernega gospodarstva Od septembra do decembra lani so po teh načrtih zgradili 102 nova objekta, preuredili pa so 54 poškodovanih stavb. Pogorelcl imajo na razpolago že 36 dobro urejenih stanovanjskih hiš, S tem pa obnova vasi še nI bila končana ln je sedaj ministrski svet odobril izdajo večje količine lesa iz državnih gozdov, da bodo lahko 2e spomladi dogradili tudi še ostale, pogorelcem potrebne stavbe. Ti pogorele! so se začasno zatekli k svojim sorodnikom in prijateljem po okoliških vaseh. • Obledele obleke barva v različnih barvah in plislra tovarna JOS. REICH. Iz Lfisbl]ane u— Praški godalni kvartet izvaja poleg Dvofakovega kvarteta še Janačkov in Re-gerjev godalni kvartet. Janačkov drugi godalni kvartet je eno izmed poslednjih del slavnega češkega mojstra, ki se nahaja še v rokopisu. Praški kvartet ga je izvajal d« sedaj v Pragi, Brnu in lansko leto v Amsterdamu. Drugod ta godalni kvartet še ni bil izvajan. Tretja točka koncertnega sporeda tvori Regerjev kvartet od. 109. Izmed 6 godalnih kvartetov, ki jih je napisal slavij nemški mojster je ta brez dvoma najlepši in tndl najefektnejši. Posebno znamenit je zadnji stavek z veličastno fugo, fcl učinkuje tako kakor bi bila izvajana v celem orkestru. Kvartet Je zelo težak in ga morejo Izvajati le najbolj ša komorna »druženja. Koncert Praškega kvarteta bo izreden umetniški dogodek, zato opozarjamo nanj Ln vabimo občinstvo, da v obilnem številu prisostvuj^ umetniškemu večeru, ki bo v petek IS. t. m. ob 20. v Filharrooslčni dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. Nova damska kapela IGRA OD DANES DALJE V KAVARNI , J. E O N" Bežigrajsko pevsko druitvo v LJubljani Je izročilo svojemu častnemu predsedniku g. dr. Janku Tavzesu v znak spoštovanja In hvaležnosti krasno diplomo, izdelano od domačega umetnika. Diploma je razstavljena v izložbi »Elite«, Prešernova uMca. u— Sadjarsko in vrtnarsko druitvo na Viču Je podalo 6. t. m. na rednem občnem zboru obračun o poslovanju v preteklem letu. Predsednik g. Rebek Pravdoslav, veterinarski nadsvetnik v p., ki nam bo načelo val tudi v tekočem letu, se Je vsem dobrotnikom društva prav lepo zahvalil, posebno še predavateljem na številnih strokovnih predavanjih, ki jim pripada veliko zaslug, da se društveno življenje tako lepo razvija. Drevi ob 19. se bo vršilo v narodni šoli na Viču prvo sadjarsko predavanje v novem letu Predaval bo g. profesor Josip Verbič o sestavi ln gnojenju zemlje in o toplih tn mrzlih erredah. Pri-čAkirem" številne udeležbe Sadjarji in Feliconove ICROFE SKUSITE Kongresni trg 18 DubttetJI vrtnarstva pristopajte t asAe vrste. u— Predavanje v društvu »Pravnik«. V petek 18. t- m. priredi dru&tvo »Pravnik« točno ob 18. na sodišču soba št. 79. predavanje. Predaval bo g. dr. Anton Stuhec. sodnik apelacijskega sodišča v pok., o problemu kmečke zaščite. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se tega zanimivega predavanja v čim večjem Številu udele-že. — Odbor. u— Od Sušaka do Bojane je naslov predavanju s skloptičnimi slikami, ki ga bo Imel drevi v kemični predavalnici na realki. Vegova ulica g. Viktor Pirnat, priznani propagator našega Jadrana. Predavanje, ki bo pod okriljem društva »Tabor«, se začne ob pol 21. Iskreno vabljeni vsi ljubitelll sinjega Jadrana. u— O Julijskih Alpah bo predaval drevi v Zagrebu s svojimi slikami odlični ljubljanski fotoamater Cveto Svigelj na povabilo Hrvatskega planinskega društva. Predavanje bo na vseučilišču. u— Klub trgovskih akademikov obvežča, da bo drevi ob 20. na drž. trg. akademiji Blelseisova cesta, predavanje dr. Bajiča Stojana o temi: Narodno-socialistično Dravo. u— Cetnikj! V nedeljo 37. t. m. ob 10. dopoldne se bo vršil Izredni občni zbor ljubljanskega pododbora Udruženja četni-kov v salonu restavracije pri Mraku na Rimski cesti. Predsednik. SMUČARJI! URAN KREMA je specialna za masažo rok in lica. Velika 12 dinarjev, mala 5 dinarjev. i \VoUova ulica 14 Upokojen je bit Kari Lasbaher, kontrolor v 7. skupini železniške direkcije t LJubljani. u— Brzoturnir. Jutri, v petek, bo brzo-turnir drugega razreda Ljubljanskega šah. kluba. Prvi štirje si pridobe pravico Igrati drugi petek na turnirju prvega razreda za prvenstvo januarja. Turnirja se lahko udeleže tudi tisti, ki še niso klubovi člani. Prične se ob 20. v kavarni »Evropi«. u— Kdo ne pozna Murnikovega Matejevega Matije? Zdrav kmečki humor je v njem in sleherni bralec se je prav gotovo nasmejal do solz. V soboto, 19. t n. in t nedeljo, 20. t. m. ob 20.16 uprizori Mata-jevega Matijo šentjakobsko gledališče v zelo uspeli dramatizaciji Milana SkrMn-ška. Oglejte si to velezabavno Igro ln st pravočasno preskrbite vstopnice že v predprodaji, ki bo v soboto od 10. do 12. in 15. do 17. ure v Mestnem domn. u— »Pastir Kostja« je največja ruska opereta, odlikovana na zadnji filmski ras-stavi v Benetkah s prvo zlato kolaino. Film Je prava senzacija. Kjerkoli se Je predvajal, povsod so biM vsi navdušen! za to edinstveno ln nadvse originalno v«le-opereto. Glasba, petje, igra, vsebina filma — vse je prava senzacija, kakršno more ustvariti le globoka ruska duša. Film s« bo predvajal v Elitnem kinu Matici žc v soboto. u— »Congorilla« je naslov filmu, ki sa bo predvajala ZKD v petek ob pol 3. v Elitnem kinu MatioL To delo je ustvaril slavni raziskovalec Martin Johnson. Pokaže nam življenje v džungli tako, kakršno je v resnici. On svojih posnetkov ne olepšava ter ne spravlja v sklad z filmsko Industrijo. Njegovo delo je tako, da pokaž« verno sliko življenja v džungli. Videli bomo na tisoče divjih zveri: leve, tigre, Hra-fe, krokodile. Največja senzacija bo pa or-iaška gorila, znana pod imenom »Conso-rilla«. Vstopnice po 2.50. 4.50. 6.50. 6 50 Din. u— Smučarska sezona tudi v kriminalu. Kakor prinese vsak letni čas tsdl v kriminal razne sezonske specialitete, tako se zadnji čas, odkar je zapadel sneg, množe na policiji prijave o kraji smučarske opreme. Tako je neki »ljubitelj zimskega športa« v Prešernovi ulici v Mostah ukradel Ivann Krušiču iz nezaklenjenega pod strešja 830 Din vredne smuči, v Vodnikovi gostilni v Podutiku pa Milanu Kosu iz LJubljane smučI lz jesenovlne, vredne 200 Din. u— Pozor pred sleparji. Zadnje dneve hodijo po Ljubljani sumljivi vsiljivci, ki ponujajo strankam slabo necivo. zlasti krofe ln trdijo, da je to Pelieonovo blago, kar pa seveda ni res. G. Pelicon, ki Je zadevo že prijavil policiji, prosi, naj občinstvo vsakogar, ki na ta način zlorablja ime njegove tvrdke, takoj Izroči najblu jemu stražniku. u— Vlom pri Zamorcu. Znana trgovin a s čevlji pri Zamorcu na Sv. Petra cesti 24, Je bila včeraj ponoči deležna precejšnjega iznenadenja. Lokal so obiskali neznani vlomilci, ki so pobrali vse, kar Jim Je v naglici prišlo pod roko. Iz predala v miznici so vzeli 670 Din gotovine, a s polic dobro zalotene trgovine so zbrali okrog 50 parov čevljev vsake vrste, moških, ženskih, otroških in snežk Med pokradenim blagom je največ rjavih in črnih gojzeric v velikosti št. 40 do 45, tako da je škoda, ki Jo trpi tvrdka, precej velika. Lastnica trgovine pri Zamorcu je gospa Margareta Stopic, trgovka v Zagrebu. Podjetje v LJubljani Je vodil njen brat, ki pa je te dni umrl. Na Smučanje prijetnejše s SETA vložki v čevljih. vratih le bil prilepljen listek s sporočilne;. da bo zaradi smrti ostala trgovina dva dni zaprta. Neznani nočni gostje so očitno posvetili svojo pozornost trgovini predvsem zavolio tega obvestila ln so ponoči s ponarejenim ključem prišli v lokal skozi vrata iz veže. Za tatovi za zdaj še ni sledu. Iz Celja e— Jadransko vprašanje v mednarodni politiki je naslov predavanja, ki ga prir*' .1; Jadranska straža v ponedeljek 21. L m. ob 20. v ljudskem vseučiiiiču v risalnici deške meščanske šole. Predavaj bo odlični strokovnjak profesor g. dr. Ljudevit Bobni iz Ljubljane. Ker je snov predavanja relo aktualna, se pričakuje velik obisk. e— III. smučarska tekma celjske sokolske župe bo v nedeljo 20. t. m. v Zagorju ob Savi. Dopoldne bodo tekme na daljavo za članstvo in naraščaj, popoldne pa skoki na novi, prvi smučarski skakalnici v celjski župi. Skakalnica je najboljša, kar Jih je v bližnjem okolišu, saj jo je gradil znani strokovnjak g. inž. Homan. Skoki so mogoči preko 40 m. Smučarji se marljivo pripravljajo na ta sokolski praznik, prijazno Zagorje pa bo goste sprejeJo z veseljem. Prihod vseh smučarjev v nedeljo z jutranjimi vlaki, odhod zvečer. e— Celjani so vabljeni v nedeljo v Zagorje, kjer bodo smučarske tekme celjske sokoteke župe. Oodhod iz Celja z jutranjim vlakom, vožnja polovična na podlagi v* kolske objave. Vzemite smuči s seboj. Popoldne boste prisostvovali otvoritvi no** Izvrstne skakalnice. e— Nagradno tekmovanje lovskih pašnikov. Celjska podružnica SLT) prtre^l t nedeljo dopoldne ▼ hotelu »Huiertus« s*-nimivo nagradni tekmovanje lovskih pa» nlkov, ki so pri pokocčevanjti ptic ropan* v preteklem letu posebno sodolovaM. Podružnica Je razpisala 14 nagrad in bo razdelila za današnje razmere lepo vsoto 300t Din. e— števMo društev v Celju. Statistika kzkaOTje v Celju 99 društev. V kratkem a« bodo še oeuovala naslednja drutitva: Jugo slovedsko bolgarska Hga, »2ivalca«, društvo Izložbenih aranžerjev, podružnica TK Skale, Društvo prijateljev prirode ln a» takarska organizacija. e— žrtve nesreč. V torek Je padla 1» letna posestnikova hčerka Lucija Ojstr-škova v Dobletini pri Marijagradou doma tako nesrečno, da si je zlomila levo no^Ki. V Laškem je padla isti dan 24 letna šivilja Frančiška Klemenova pri sankanj« fcn si močno poškodovala obe nogL V tor®k je padla 131etna hčerka strojnika Mara Gučkova ls Gaberja pri Celjn pri telova»tbi tako nesrečno, da si je zlomila desnloo. Ponesrečenke Ke zdravijo v celjski bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 1S-30 tn tOJV* svočnl velefilm »Črna krila« In dve srečni predigri. Iz Maribora s— Maribor Viktorju Parmi. T tore« svečer je bila v gledališču Parmora proslava v počastitev spomina velikega aa£e-ga skladatelja ob lOletnici njegove smrt:. Najprej je bil spominski nagovor našega odličnega skladatelja EtnUa Adamiča. Po nagovoru Je bula uprizoritev Parmovega »Urha, grofa Celjskega«, kit Je odlično uspeJa. Spominski proslavi so prisostvovali tudi naši odličniki z mestnim predsednikom dr. Franom Lipoldom na če«lu. Na-vzočna Je bila tudi Parmova veno spoznali da so pred našimi vrati delovali veliki nesniki vredni, da vzbude svetovno pozornost, toda mi jih nismo poznali niti po imenu Prav zaradi te-ea. ker se zavedamo, da nemška kultura neprekinjeno duhovno oplaja podonavske dežele, smemo z občudovanjem ugotoviti, da se je v teh narodnih kulturah, tako rekoč pod odejo tujih in ne vedno prikladnih kulturnih vplivov, razvila samorasla literatura.« Spoznanje, ki ga izraža omenjeni nemški intelektualec prihaja pozno, vendar ne pre-jiozno. Želimo samo, da bi obrodilo dober sad. Skoda, da tudi na to svetlo jaso v no- vih odnošajih z nemškim narodom pada temna senca starih predsodkov in nepozna-nja razmer: Dr. Thierleider primerja v svojem predgovoru osvobodilne boje Srbov < in Grkov v preteklosti z »junaškim bojem 1 Ogrske za pravične meje od konca svetovne vojne dalje.« Ali ne morejo Nemci razumeti, da Madžari nimajo nikakih pravic do osvobojenih nemadžarskih nekdanjih pod-ložnikov, — do milijonov Cehoslovakov, Ju-goslovenov in Rumunov, ki so jih prej raz-narodovali in z varljivo statistiko skrivali? Te dele prebujenih narodov zahtevajo zopet zase, a ne v interesu madžarskega naroda, marveč v interesu ievdalne gospode, ki je obenem z nemadžarskim ljudstvom izgubila svoje latifundije. Vzhodnoevropski odsek Nemške akademije je imel srečno roko, kc je bil izbral za prvi zvezek nove knjižnice enega najbolj rasno balkanskih spisov, Stankovičevo »N e-čisto k r v«. Roman je imel že prej v italijanskem prevodu velik uspeh (v kratkem času je dosegel drugo izdajo) in ne dvomimo, da bo v gladko tekočem, veščem prevodu S. D. Zeremskega uspel tudi med Nemci. Založba Albert Langen - Georg Miiller je dala tej mojstrovini srbskohrvn-ške literature okusno opremo, dostojno tradicij in slovesa nemške knjige. Naj bi roman o lepi Zofki, spisan s srčno krvjo nadarjenega pripovednika, topel od človeških strasti in kljub svoji razigranosti otožen, kakor južnosrbske sevdalinke, čim bolj razširil v srednji in severni Evropi zanimanje za literaturo slovanskega Balkanal —o. i Bruno Frank, „Vikar u kozarcu" Bruno Frank jt -udobno uvljeujsUo usmerjenemu človeku v vsakem oziru sini patičen pisalelj: (»o svojem teuij»eraineiiUi in duhovitem dovtipu. po svoji ljubezni do vsega, kar je spodaj, in odporu proti v3a kršni krivici. |>o svojem vedrem, širokem razumevanju vsega. A v človeku, ki je gle dališki poročevalec in re|>orter dnevnih dogodkov obenem kakor je pisec teh-le vrstic, bo s svojim »Viharjem v ko/.arcut vzbudil še posebnih simpatij. Zaradi pretesne bližine se delavci na [>olju dnevnega tiska in pa delavci na polju lepega slovstv.i nič kaj prijazno ne gledajo med seboj. Eno izmed hrupnih znamenj tega neprerožnate-ga odnosa je tudi dejstvo, da nastopa repor-ter v komedijah zmerom v podobi bednega, majhnega, podkupljivega, v vsakem oziru malovrednega človeka, ki na zunaj sicer ne nosi grbe in ne šepa, a je na znotraj ves iznakažen in slab. S taksnim risanjem časnikarja kot Človeka se pisatelji maščujejo nad svojim konkurentom, ki jim vsak dan jemlje material izpod rok in ga prav takšnega, kakor ga dobi, daje dalje. Pisatelji ne bodo časnikarju nikdar odpustili tega, da svojim poročilom o nesrečah, ki se zgode vsak dan na prometnih križiščih, nikoli ne daje najbolj dognane, »večnost-ne« oblike, kakor oni sami ustvarjajo zs večnost. Bruno Frank Je svetla izjema tega pravila. Njegov časnikar Burdach je na zunaj res da samo majhen reporter, a v sebi ie junak in dejanje, ki ea zmore, ga kvalificira za nosilca velike, veličastne drame. Svet. v katerem živi reporter, pa seveda ni kdo ve kaj pripraven za heroizme in tako pade L dejanjem tudi Frankov Burdach: v list svojih gospodarjev je vtihotapil nevšeč-no notico o kandidatu za mestnega župana, kandidat je propadel, a z njim je padel tudi reporter |unak Vsa zgodba ki bi sicer morda zadoščala samo za veselo anekdoto. pa daje dovolj prilike, da pisatelj z vaino. veščo roko odkriva skrivnosti družbe iu življenja in da oriše človeka in tas. kakršna v resnici sta. V skrbni, nazorni režiji Fr. Upaha in ob inscenaciji inž. arh Franza je delo doseglo prav lep uspeh Jan je dal Francu Burda-chu neposredno živo, realistično podobo, ki priča o njegovi umetniški rasti. Igralsko skrbno izdelan je bil ves krog oseb, ki obkrožijo prizoriSče igre: Danilova kot iskreno doživljena soproga kandidata dr. Thos-sa, Cesar kot dr. Thoss, Drenovec kot izdajatelj »Večerne pošte« in Gabrijelčičeva kot njegova žena. Mnogo zahvale pa gre njiin, ki nosijo vedrino in smeh: P. Juva-novi (gospa Voglova), Danešu (mestni sluga), Plutu (sodni sluga), Sancinn (živino-zdravnik). Zanimivo, po svoje zamišljeno fisuro j-dajemo, da je zadevne objave v »Služben', novinah« pričakovati še pred 1. februarjem Ta vest je v vseh mariborskih pridobitnih in športnih vrstah vzbudila veselo .znenadenje, saj bo v nemajhni meri <•*•-ležno koristi te pomembne prid^itve trn?' Daše mesto. a— Socialna akcija na Pobrežju. 92 siromašnih otrok je bilo obdarovanih z obleko, obutvijo in toplim perilom. Akcijo za obdarovanje je izvedel delavni pobrešk! Rdeči križ. V prisrčnih besedah je nagovoril obdarovane otroke< zaslužni pobreški župan g. Matija Volk. a— Mariborska Glasbena Matica. Skupna pevska vaja v petek zaradi koncerta odpade in se vrši drevi ob 20. a— Skrajšanje delovnega časa. Ena Izmed največjih mariborskih tekstilnih tvor-nlc je uvedla obratovanje s skrajšanim burnim tedenskim- delovnim časom. Je to tvornica Doctor tn drog. Delavstvo Je glede na to dobilo 14dnevno odpoved, vendar se bo sprejelo nazaj na 40urno tedensko, delo. a— Nič Investicij. V poročil« o novem nestnem proračunu za 1935-3« strio poudarili, da ni bilo mogoče zaradi neugodnih finančnih razmer uvrstiti nikakih investicijskih ali izrednih proračunskih postavk v novi proračun mestnega zaklada. Pač pa se bosta gradili nova droga deška me-^a.nska in druga dekliška osnovna šola v magdalenskem mestnem okraju, za kar se je sklenilo najetje posojila 7 milijonov dinarjev. Novi proračun mestnih podjetij, ki je še zmerom v razpravi v ravnateljstvu in upravnem svetu mestnih podjetij tudi no določa nikakftnih investicij, razen če izvzamemo tekoče investicijske postavke za napeljavo novega vodovodnega, plinske-ea in električnega omrežja. a— »Pobuno dvigne, gozd pretrese vsemogočni lev. In vse premaga, preobličl še mogočnejši op lov spev«. To in še marsikaj dmseara bomo slišali na krstni predstav* ^nloiihove odrske basni »Od zore do mraka*. v soboto v tukajšnjem gledališču. a— Trije. Mestni šolski odbor je bil razpisal nagrado 5000 Din za najboljši načrt za novo drugo deško meščansko ln dro-.-»n dekliško opnovno šolo v magdalenskem ■ne; t nem okraju. Včeraj je potekel rok -izpisa in po svoje načrte predložili trije nteresciiti, in sicer inž. černigoj, inž. Dev n inž. Vičič. Te dni se sestane razsodišče, katerem so mestni predsednik dr. Li-pold, načelnik mestne gradbene uprave inž Baran, inž. Jelene, šolski nadzornik Tmnažič in šolpkl ravnatelj Hiimek, da oklepa o najboljšem načrtu in mu prisodi pravico do nagrade. a— Ovire pri fllmanju. Profesor Baš zaključuje filmanje Maribora in okolice Nemajhne ovire so se pojavile pri snemanju nekaterih Industrijskih tvornlčnih kompleksov, ker jih ni mogoče prikladno v celoti zaleti. Pa se bodo tudi te težave premostile, tako da bo mogoče prvikrat predvajati »Maribor v ffilmu« ob otvoritvi nove dvorane Grajskega kina. a— Kulturno življenje v Studencih. Da-nos v četrtek ob 19. bo nadaljevanje prs-iavania o raku. Predaval bo dr. Vilko Marin Skioptične slike! a— Na planincah je f letno... Včerajšnje poročilo pravi: Pohorski dom in Ma riborska koča — 10, mirno, jasno, 40 cm pršiča; Ruška koča: —9, mirno, jasno, 45 c.m pršiča; Klopni vrh —9, mirno jasno. 50 cm pršiča; Koča na Pesku —9, mirno, jasno, 45 cm pršiča, skakalnica uporabna; Senjorjev dom — 12, mirno, jasno, 70 om pršiča, cesta za sani uporabna; Rimsk' vrelec — 11, mirno, jasno, 25 cm pršiča; cesta za sani dobra. Na vseh postojankah smuka odlična. a— Smuk prinaša lahko smolo. 20 letna študentka Milka Stancerjeva je pri smučanju treščila v drevo in dobila občutne poškodbe po obrazu in telesu Nezavestno ^ prepellaH v mariborsko splošno bolnišnico. a— na včerajšnjem trgu bo kmetje prodajali krompir po 4 Din za mero (7.5 kg), jabolka po 3 do 4 Din ln drva po 4 do 4.50 Din za kolobar. Iz Litije i_ Mlečna akcija sa naše šolarje. Mlečna akcija, ki jo je pokrenilo naše društvo »Šola m dom«, prav lepo uspeva. Iz prostovoljnih prispevkov Litijanov, občine in drugih ustanov nabavljajo dovoljno koLičino zdravega mleka, ki ga dobe šolarji toplega v odmoru ob 10. in tudi popoldne- Pri razdeljevanju pomagajo požrtvovalne gospe in .rosiKvI čne. Uspeh plemenite akcije bo gotovo že kmalu viden na zdravejšib ličkih S iti k o I _ Sokol I Ljubljana Tabor obvešča jvo-ie pripadnike da je po pravkar dospelem -k epu sodišča pripisanih k društvenemu r.c nljišču na Taboru onih 4613 m* zemlii šča ki |ih je društvu darovala mestna občina ljublianska 9 sklepom občinske, upravo v seji dne 1 februarja 1934 S tem pripisom tvori društveno, poseslvo enoten, ne razdeljen blok med obstoječimi komunikacijami ter je dana podlaga za ustrezajočo končno ureditev Tabora. V znak radosti nad tem dejstvom bodo na letnem telova-disču vihrale zastave od 18. do 23. t. m. Vsi društveni pripadniki in prijatelji se vabijo, da se povodom te pomembne pridobitve (X>dpišejo v spominsko knjigo, ki bo v ta namen odprta v društveni pisarni ni^d j)oslovnimi urami do 31. t. m. Zdravol Uprava Sokol I. Ljublja na-Tabor poziva svoje članstvo na 27 redno glavno skupščino, ki se vrši v sredo, dne 23 januarja 1935 ob pol 20 uri » mali dvorani Sokolskega doma na Taboru Aki> ne bi bila ob določeni a+i skupščina sklepčna, se vrši druga skupščina z istirti dnevnim redom pol ur« kasneje. Zdravol Uprava. naše mladine. Mlečna akcija omogoča tudi prodajo mleka, ki bi drugače ne šlo r denar- Iz Trbovelj t— Sliši članski sestanek Sokola bo v soboto 19. t. m. ob 20. v mali dvorani So-kolskega doma. Na tem sestanku se bo razpravljalo o občnem zboru in o kandidatih za bodočo društveno upravo. t— Sokolsko drsališče je urejeno in izročeno svojemu namenu. Za ta lepi šport vlada med prebivalstvom veliko zanimanje. Posebno bo dobrodošlo drsališče onim, ki nimajo časa za daljše smuške ture. t— Predavanje o spolnih boleznih. Kolo jugoslovenskih sester priredi 22. t. m. ob 20. v dvorani Forte skioptično predavanje o spolnih boleznih. Predavala bo ga. dr. Marija Kuralt Vstop dovoljen samo odraslemu ženstvu. t— Model koče na Mrzlici. Mrzlica je najpriljubljenejša izletna točka vseh pri- jateljev narav« hi planinskega športa. Posebno privlačna je postala ta točka, odkar j« zgradila naša agilna podružnica SPD tam gori vzorno planinsko kočo. Brezposelni slikarski pomočnik Šuštar Ferdo je napravil sedaj natančen model te planinske koče, ki je razstavljen v izložbi podružnice aJutra« v Trbovljah. Model je zelo skrbno izdelan m morda se bo našel kak ljubitelj naših planin, ki bi ga kupil in s tem pomagal brezposelnemu obrtniškemu pomočniku. Iz Konjic nj— Podrušnica sadjarskega ln vrtuar-skega društva bor imela občni zbor v nedeljo 20- t m. ob 8. na deški narodni Soli v Konjicah. Dnevni red običajen. Predaval bo sreski kmetijski referent g. Ivo Nemec. Istotam bo ob 9. občni zbor čebelarske podružnice. nj— Tridnevni gospodarsko - prosvetni tečaj so priredila društva kmečkih fantov in deklet za konjiški srez na deški narodni šoli v Konjicah. Tečaja se je udeleževalo okoli 30 oseb, ki so se udeležili tudi več poučnih ekskurzij. Prirejanje takih tečajev je gotovo koristno. nj— K zadnjemu počitku smo pred kratkim spremili strojevodjo konjiške železnice g Viktorja Lorenca. Pokojnik je služboval v Konjicah preko 12 let ter je bil zaradi svojega zdravega humorja splošno priljubljen štel je 59 let. V svoji službi je bil vesten in marljiv. Bodi mu žemljica lahka! DhiAdJt pomorskega prometa Je MdiJ objavila ie podatke o gibanju pomorskega blagovnega prometa naših luk t prvih • mesecih preteklega leta. Za presojo razvoja pomorskega prometa so te Številke važnejše in pomembnejše nego podatki o prometu došlih ladij (ta promet ne kaže tako velikih ffciktuucij). Ladijski promet naših Mc se Je do leta 1931. dvignil na 16.7 milijona bruto reg>trskih ton; zaradi krize pa se je naslednje leto zmanjšal na 15.8 milijona ton, v letu 1933. pa se je zopet dvignil na 16-4 milijona ton in lani v prvih 9 mesecih za nadaljnjih 5%. Prt blagovnem prometu naših hik pa opažamo mnogo večje spremembe. Največji obseg je dosegel blagovni promet naših pomorskin luk v letu 1929., ko je znašal 29.9 milijona meterskih stoterv; potem pa Je začel občutno padati in je leta 1932. zdrknil navzdol na 19.9 milijona metrskih stotov. ge-le leta 1933. se Je zopet za malenkost dvignil in .sicer na P1.1 milijona metrskih stotov. V samem blagovnem prometu z lnor zemstvom pa beležimo od najvišjega stanja v letu 1929. 24.5 milijona mertTskih stotov pade« na 15.0 mtlijona metrskih stotov v letu 1932. ln šele leta 1933. zopet dvig na 16 4 milijona metrskih stotov. Podatki o skupnem blagovnem prometu naših luk nam še niso znani, pač pa podatki o uvoznem In izvoznem prometu v prvih 9 mesecih lanskega leta, ki beležijo nov znaten dvig za 14% nasproti prejšnjemu letu. Uvoz po morju je namreč znašal v prvih treh četrtletjih preteklega leta 2.91 milijona metrskih stotov (v istem razdobju prejšnjega leta 2.781. izvoz po morju pa se je povzpel na 12.17 milijona metrskih stotov (9.41), tako da Je znašal skupni blagovni promet naših luk z Inozemstvom 15.08 milijona metrskih stotov nasproti 12.19 milijona metrskih stotov v prvih treh četrtletjih 1933. Povečanje nasproti prej-njemu letu zna«a torej 2.89 milijona metrskih stotov ali 24%. Gospodarske vesti = 1'rodaja valut* Kakor znano je finančni minister dovolil, da smejo denarni zavodi privatnim strankam brez posebnega dovoljenja prodati tuja plačilna sredstva do protivrednosti 300 Din mesečno. To odločbo finančnega ministra pa je razumeti tako, da se imajo kot >tuja plačilna sredstva« prodajati le Čeki, nakazila ali izplačila, medtem ko privatniki v smislu te odločbe brez dovoljenja ali potnega lista ne morejo kupiti efektivne tuje valute (tujih novčanic)- = Zanimanje inozemstva ia naše ž>to. V zadnjem času se je znova povečalo zanimanje inozemstva za našo pšenico in koruzo. Nedavno je prišlo na našem trgu do velikih zaključkov. Češkoslovaška je po ugodnih cenah kupila 4000 vagonov koruze, istočasno pa je tudi Nemčija nastopila kot kupo-valka na trgu za znatne količine. Avstrija se zanima predvsem za našo pšenico. Ker Madžarska ne more kriti celotne uvozne potrebe, bo morala Avstrija do nove letine uvažati pšenico iz Jugoslavije in Argentine. Pogajanja zaradi uvoza naše pšenice po ugodnostni carini bodo, kakor poročajo z Dunaja v kratkem zaključena. = V likvidacijo je stopila Mlekarska zadruga v Črnomlju, in sicer na podlagi skle-pa občnega zbora od 10. junija 1934. —.Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 1300 ročajev za pile iz Improgn i ranega papirja, do 2«. t m. pa glede d >bave 60 kavčukastih gostil, 300 m kavčukastih cevi, 1 krožne črpalke ter raznega elektrcmateriala. Direkcija drž. žel. v Subotici sprejema do 23 t. m. ponudbe glede dobave 1000 lesenih lopat za sneg. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg železne črne pločevin.', do 23. t. m. glede dobave 60 plošč železne črne pločevine, 200 litrov gorilnega špirita, raznega električnega materiala, 100 kK sikativa, 200 litrov čistega bencina, 10.000 kilogramov železne pločevine, 20.000 kg stare litine, do 30. t m. glede dobave 840 kom. pil, 30.000 kg stare litine. 50 kg olja za mazanje gonilnih jermen, 170 plošč črne pločevine, 1000 kg borovega katrana. Di-rekolja državnega rudnika Kakanj sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave križnih odvojk za »Kuhlo« žico, do 24. t. m. glede dobave 20 naočnikov proti plinom, 200 kg pocinkane pločevine in 6 komadov klingeritskih obročev, do 7. februarja pa glede dobave 1 parne sesalke. Dne 18. t. m. se bo vršila pri Komandi dravske divizijske oblasti v LJubljani licitacija glede dobave raznega pisarniškega materiala. Borze 16. januarja Na ljubljanski borzi se je deviza New-york danes v skladu z zunanjimi tečaji ponovno dvignila (v Curihu se je včeraj dvignil tečaj od 308.8 na 311). Tudi London je bil nekoliko čvrstejSi. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nadalje 8.10 do 8 20. V zagrebškem privatnem kliringu je prišlo ao prometa v angleških funtih po 222.73, dočim so se španske pe-zete nudile po 5 45 grški boni pa po 30.35. Na zagrebškem efektnem tržišču so se danes državni papirji v naglem tempu nadalje dvigali. Vojna škoda, ki se je že včeraj povzpela na 355.50, se Je danes trgovala po S59 ln 360 (v Beogradu po 357). Občutno se Je dvignilo tudi investicijsko posojilo, ki Je bilo zaključeno po 75 (v Beogradu po 74.50). V 7odstotnem Blairovem posojilu Je prišlo do prometa pri vifi- 4 ko potrebujete dokaz da sta »Hubertu«« milo in »Perion« pralni prašek res najboljša domača izdelka, vprašajte za mnenje one gospodinje, ki Ju že uporabljajo. — »Res, dobra sta« vam bodo dejale. Prava domača izdelka sta! Svoji k svojim! Jem tečaju 64 (v Beogradu po 62-75), v 7odstotnem Seeligmanovem posojilu pa po 70 (v Beogradu po 72). V 6odstotnih beg-lušldh obveznicah nI bilo prometa, pa tudi ne blaga izpod 64 (v Beogradu zaltljučki po 64.25 in 62-50). Promet je bil zabeležen še v delnicah PAB po 238 in 240 tor v delnicah Trboveljske po 112. Divize. Ljubljana. Amsterdam 2310,46 — V«Ž1.82, Bernu I3txt5.6i> — 1377.40, Bruselj 798.90 — 802.93, Curih 1105.85 — 1111.35, London 166.93 — 168.53, Newyork 3411.61—3439.87. Pariz 225.37—226.49, Praga 142.69—143.56, Trst 291.58 — 293.98 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringn 8 10 do 8.20. Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 15.15, New York 311, Bruselj 7225, Milan 26.41, Madrid 42.2250, Amsterdam 206.90. Berlin 123.85, Dunaj 57.40, Stockholm 78.10. Oslo 76.10, Kobenhavn 67.60, Praga 12.91, Varšava 56.30, Atene 2.90, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv Kliringu.) beograd 12.28, London 26.50, Milan 45.96, Nevvvork 541.34, Pariz 38.58, Praga 21.88. Curih 174.26. 100 S v zlatu 128 S pan. Efekti. Ljubljana.' Vojna škoda 363 do 365. 7 odst. invest. 71 do 72, 8 odst. Blair 70 do 72, 7 odst. Blair 62 do 64, 7 odst. Drž. hip. banka 71 den„ 4 odst. agrarne 43 do 44. 6 odst. begluške 62 do 63. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 359 do 361, za februar 362.50 bi, za marc — julij 358 do 360, 7 odst. invest. 71.50 d<> 75, 4 odst. agrarne 43 den., 7 odst. Blair 62.75 do 64, 8 odst. Blair 70 den, 7 odst. Drž. hip. banka 69.50 do 70, 6 odst. begluške 63 do 64, za jan. 62.50 do 64; delnice; Nar. banka 4750 den., PAB 237 do 239. Trbovlje 112 do 115, Našička 400 den. Beograd. Vojna škoda 356.75 do 357.25 (357), za februar 357 do 338..% (359, 357.S0), za marv 354.50 do 359.50 (354.50), 7 odst. invest. 74 den. (74.50), 4 odst. agrarne 43 do 44 (43), 6 odst. begi. 63 do 6330 (64.25. 62.50), za febr. 61—63 (63.25, 64). 8 od. Bl.nr 70 do 71, 7 odst. Blair 62.50 do 62.75 (62.7.T), Drž. hip. banka 70 do 73 (72), Nar. banka 4750 do 4850 (4760), PAB 237.50 do 23* (238.50). Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 14.30, Državne železnice 21.99, Trboveljska 15.20, AI;>i-ne-Montan. 12.42. Blagovna tržišča ŽITU. + Chieago, 16. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj JJ6.75, za julij 86.8750; ka-ruia; za maj 85.50, za julij 80.50. -I- Winnipeg. 16. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 80.75, za julij 81.25, za september 81. + Ljubljanska boria (16. t. m.) Tendenca za žito živahna. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška 7'J ky, po 117.50 — 118.50; oves: bosanski 87—92; koruza: baška po 64 — b6, banatssa po 60 — 62; moka: baška in banatska »0< po 18750—207.50. baška »21 po 172.50-187-5* i. baška >5« pa po 152.50 _ 167.50; otrobi: baški debeli 95 — 100, drobni 80 _ 85. + Novosadska blagovna borza (16. t. m ) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška in sremska 117 — 119, gor-njebanatska 115 — 117; baška potiska in slavonska 118 — 120. — Oves: baški in sremski 76 — 78, slavonski 81 — 83. — Bi: baška 115 — 117.50. — Ječmen: baški, sremski, 65/66 kg 110—112.50; jari. 67/68 kg 125 _ 127.50 — Koruza: baška in sremska 64 — 66; sušena 68 — 70; banatska 61 do 63, sušena 66 — 68 — Moka: baška in banatska (v oklepajih sremska): >0g< in »0gg< 185 — 205 (182.50 - 192.50). »2< 165 - 185 ,162.50 - 172.50). »6« 145-165 (142.50 - 152 50); >6« 127.50 - 137.50 (125 do 135), >7« 106 - 110 (105 - 110); .8« 80 _ 85 (80 _ 85) _ Otrobi: baški in sremski 74 — 76. banatski 72 — 74 _ Fižol: baški in sremski boli 130 - 132 50 + Budimpeštanska termiuska borza (10 t. m.) Tendenca stalna. Pšenica: za marc. 16.41 — 16.42, za maj 16.86 — 16.87; koru-«a: za maj 11.78 — 11.80. ŽIVINA + Ljubljanski živinski sejem. Na včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih 50 volov, 31 krav, 9 telet, 40 svinj, 30 prašičkov za rejo in 52 konj; prodanih pa je bilo 20 volov, 10 krav, 7 telet, 18 svinj, 19 prašičkov za rejo in 5 konj- Sejem je bil 6lab, cene pa so ostale v glavnem nespremenjene ter notirajo za kilogram žive teže: voli I- vrste 4—4.50 Din, II- 3—3-50, III. 2—2 75, krave debele 2—3.50, klobasarice 1.50—2. teleta 4—5.50 in svinje 5—7 Din; prašički za rejo so se prodajali po 85—100 Din za komad, konji pa po 500—3500 Din za komad BOMBAŽ. + Liverpool, 15. januarja Tendenca mirna Zaključni tečaji: za januar 6.90 (6.88), za maj 6.85 (6.83). 4- Newyork. 15. januarja. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za januar 12.29 (12.39), za maj 12.43 (12.55). dša $tm&6i spolt NIVEA -dietne Zlasti v mrzlih zimskih dnevih je potrebna Vaši koži — da ne razpoka in da ne postane raskava, — močna zaščita proti vplivom vremena. Nadrgnite zatorej vsak večer, a tudi čez dan, obraz in 'roke dobro z NIVEA-kremo! Potem tudi oster ln mrzel zrak ne bo Škodil Vaši koži; ona ostane nežna in elastična. Odkod ta učinek? Od eucerita! Ravno on dela Nivea-kremo tako učinku jočo. Gospodarit v o Izplačilo terjatev naših izvoznikov v Nemčijo in Grčijo Kakor poročajo iz Beograda, se je Narodna banka odločila pomagati našim izvoznikom v Nemčijo in Grčijo, ki morajo zaradi visokega klirinškega salda po več mesecev čakati, da pridejo do svojega denarja, in sicer na ta način, da bo eskomptirala te terjatve in jih izplačala našim izvoznikom po odbitku obresti. Naši izvozniki bodo svoje zamrznjene terjatve v Nemčiji in Grčiji cedirali naši Nerodni banki, ki jim bo stavila na razipolago protivrednost v dinarjih po odbitku obresti. Ta vest sicer še ni uradno potrjena, vendar je že včeraj vzbudila v gospodarskih centrih naše države veliko pozornost in je tudi vplivala na to. da so se tečaji državnih papirjev ponovno dvignili. Nameravani ukrep Narodne banke je vsekakor napravil najboljši vtis zlasti v vrstah naših uvoznikov, saj bodo le-ti na ta način lahko prišli takoj do svojega denarja. V celoti gre za približno 260 milijonov dinarjev. V Nemčiji znašajo namreč naše zamrznjene terjatve okrog 220 milijonov Din, v Grčija pa okrog 40 milijonov. Takse za potrdila Zbornice za TOI Na decemberski plenarni seji Zbornice za TOI ye bilo, kakor znano, sklenjeno, da se znižajo nekatere zbornične takse za potrdila (zlasti obrtnikom), kakor tudi takse v zvezi s carinskimi olajšavami. Kr. ban-slca uprava je sedaj z odločbo od 8- januarja odobrila novo tarifo, ki je objavljena v »Službenem listu« od 16. t. m- .Nova tarifa je stopila v veljavo z dnem odobritve (8. t m.), ko preneha veljati dosedanja tarifa, ki je bila odobrena 12. jan. 1934. Za potrdila, ku jih izdaja Zbornica za nastop obrti (da prosilec izpolnjuje zakonite pogoje) odnosno za vlaganje prošenj pri izdajanju pooblastitev in dovolitev, so naslednje: za trgovinske obrti na debelo 500 Din. na drobno 250 Din, za male trgovinske obrti (branjerije) 100 Din (nespreme njeno); sa rokodelske in ostale obrtniške obrti v krajih e preko 50.000 prebivalci 400 Din (doslej 600), v krajih s preko 20.000 prebivalci 300 Din (doslej 450), v krajih s preko 5000 prebivalci 150 Din (nespr.), v krajih s preko 1000 prebivalci 100 Din in v ostalih krajiih 75 Din (nespr); ia indu strijske in rudarske obrti 1000 Din (nespr); >a gradbene obrti, in sicer inženjerske 750 Din (500), graditeljske 500 Din (nespr.). zidarske in tesarske 300 Din (nespr.) in ostale gradbene obrti 150 Din (250); ia elektrotehnične obrti 500 Din (nespr.) in elektromonterske obrti 250 Din (nespr); «a obrti, sa katere je potrebna dovolitev: hoteli, kavarne in avtomati 500 Din (nespr.). za restavracije 300 Din (nespr.), za ostale gostilniške obrate 200 Din (nespr-), za bančne, menjalske in zavarovalne posle 1000 Din (nespr.), za tiskarske, litografske n elične obrti, ki nimajo industrijskega značaja. 300 Din (nova postavka), za pogrebne zavode 500 Din (nova postavka) ze obrti, navedene v § 60. zakona o obrti pod štlnjuje in izobražuje. Ustanovljen je bil tudi poseben pripravljalni odbor ki si je nadel nalogo, zgraditi obrtniški izletniški dom V ta namen je že kupljeno le|K) arondirano posestvo v bližini Medvod Temu odboru načeluje krojaški mojster Martin Muc, avtor knjige »Skozi Sibirijo«. Dom bo last posebne zadruge, ki {e ie ustanovljena. 0 stanju blagajne je poročal g. Kari V1 d-mar. Na predlog revizorja g. K o 1 e i e je bil odboru izrečen absolutorij, nakar so sledile volitve. Predlagani sta bili dve listi, po krajši debati pa je bil dosežen kompromis in so bili izvoljeni: za predsednika Lovro PiČman, za podpredsednika Ivan Košak. v odbor pa: Ka-rol Vidmar, Josip Marn, Emil More, Jernej Ferdan, Martin Muc Rudolf Radovan, Franjo PercinliČ. Tone Breskvar, Dimitrije Lancoš, Anton Fuchs, Josip Magušar, Anton Smole, Ivan Kosec, Andrej UdoviČ in Ivan Marzinc, za namestnike pa Ivan Praznik, Franjo Havliček, Matko Pogačnik in Anton Kolefia Delegate za Osrednje društvo bo določil odbor. Povečanje pomorskega blagovnega prometa Kakor smo že pred tedni poročali, se Je lani obseg prometa (železniškega, rečnega in pomorskega) v primeri z letom 1933. povečal. V prvih 9 mesecih lanskega leta beležimo najobčutnejie povečanje pri rečnem prometu, ki sicer za 43% nasproti istemu razdobju 1933. Pri pomorskem prometu (po tonaži došlih ladij) beležimo povečanje za 5%, pri železniškem pa samo za l odstotek. Naš srčno dobri in ljubljeni soprog, oče, stari oče. brat. tast, stric In svak, gospod Franc Rumpret, st. usnjar in posestnik, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje nas je zapustil po dolgem mukapolnem trpljenju, Bogu vdan, previden s sv. zakramenti, danes ob pol 7. uri zvečer za vedno. K večnemu počitku položimo nepozabnega v petek, dne 18. Januarja ob 16. uri na tukajšnjem mestnem pokopališču. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 19. Januarja v pokopališki cerkvi. Krško, dne 16. januarja 1935. Globoko Žalujoče rodbine: Rumpret, Pfeifer in 6mid. Elektrika v možganih Poskusi za ugotavljanje človekove duševnosti in za diagnosticiranje bolezni — Možganski elektregrami — Dve vrsti nezavesti Vse grehe naj vzame nase Izidor Fisch • • . Kentsklvojvodasejete dni v spremstvo svoje mlade soproge Marine vrnil iz Monakovega preko Pariza v London. Iz Pariza sta nadaljevala pot na Angleško z aeroplanom Velikanova plača Blg čang je kitajski velikan in največja atrakcija v nekem cirkusu v Nankin-gu. šteje 24 let in meri v višino 225 cm. Sicer je njegova plača največja, kar jib dobivajo kitajski velikani, a vseeno se je moral te dni pri svojem delodajalcu oglasiti za povišek. »Vsaka para, ki jo prsj-mem, gre za to, da uteši moj glad. Kako naj pri tem hranim še svojo ženo in družino?« je dejal in delodajalec je pokazal razumevanje za njegove zahteve. Veliki čang sne k vsakemu obedu samo kruha za več nege 4 kg, vmes pa pohrusta cele sladkorne trste. Pri takšnem gladu postane seveda kmalu vsaka plača premajhna Hanptmannova obramba obremenjuje mrtveca v grobu - Hauptmann se čuti prizadetega in sledi procesu z večjim zanimanjem Petič se je že primerilo v procesu proti Hauptmannu, da so priče izjavile, da je obtoženec, če ne glavni in edini krivec, vsaj prav gotovo istoveten s sokrivcem pri ugrabljanju malega Charlesa Lindbergha. Znanka dr. Condona, miss Alexandcr, ki jo je sodišče te dni zaslišalo kot pričo, je izpovedala, da je videla Hauptmanna v dobi, ko se je Lindbcrgh pogajal z ugrabitelji glede zahtevane vsote. Oprezoval je v okolici mesta, kjer se je dr. C-ondon mudil kot zaupnik polkovnika Lindbergha. Nobenega dvoma ni torej, da jc bil Hauptmann, če ne ugrabitelj in morilec otroka, vsaj eden izmed zločinske tolpe, ki je zagrešila čin, nad katerim se še danes zgraža vsa Amerika. Branitelj obtoženca Rcilly pa napenja vse moči, da bi kljub tem obremenilnim izjavam verodostojnih prič olajšal stališče svojega klijenta. Ko je namreč izjavil zapriseženi strokovnjak za pisavo Osborn, da je izsiljevalno pismo nedvomno napisal Hauptmann, je vstal Reilly in povedal, da je pisava v izsiljevalnem pismu docela slična pisavi lani v Lipskem za tuberkulozo umrlega Izidorja Fischa ... On da je pisal pismo Lind-berghovim, ne pa Hauptmann. Da je krivec Fisch in ne Hauptmann, veh Reilly, izhaja tudi iz trditve obtoženca, da je prejel od Fischa bankovce, ki so jih našli v Haupt-mannovi garaži — Osborn se seveda ni dal pren^»titi ter je še enkrat izjavil, da vztraja pri svoji sodbi, da je pisal usodno pismo Hauptmann, ne pa Izidor Fisch. Nato ga je Reilly predrzno vprašal, koliko mu plača ameriška država za takšne izjave. Vprašanec je advokata zavrnil, da toga ne ve, ker ni napravil z Ameriko v tem pogledu nobene pogodbe. Hauptmann je sledil besednemu dvoboju med Osbornom in Rei!iyjem z nervozno napetostjo, na koncu pa je bil zelo izmučen. Sploh »e opaža, da mu gre proces že na živce. Značilno je, da obtoženec ne sledi obravnavi več kakor v začetku, brez interesa, temveč ga priče čedalje bolj zanimajo, kar seveda vpliva tudi na sodbo porotnikov a Hauptmannovi krivdi. Sodišče bo zdaj zaslišalo sestro in brata pokojnega Izidorja Fischa, Pinkusa m Han-no Fischevo, ki bosta kakor vse kaže. izjavila. da je umrl njun brat v L*p*kem po dolgem bolehanju popolnoma brez sredstev in je zapustil še dolgove, katere morajo za njim plačevati sorodniki. Dobro sestavljen oglas je pol inseratnega uspeha - Klasičen primer iz dežele moderne reklame gani po teh uspavilih navzlic nezavesti zelo razburjeni. Berger govori zato o dveh vrstah nezavesti: o takšni, ki jo povzroča omrtvičenje veliki možganov (narkoza po kloroformu, omedlevica), in drugi, pri kateri ostane partija velikih možganov delujoča. še važnejše pa je spoznanje, da glavni valovi nikakor niso telesni izraz povsem duševnih dogajanj, kakor je menil prvotno. To se pravi z drugimi besedami, da tudi z električno beležno metodo nismo prišli doslej do spoznanja kakšna sovis-nost je med telesom in duševnostjo. Tudi za diagnostične svThe se to beleženje, ki se vrši danes brez odpiranja lobanje in vsakega drugega operativnega postopka, doslej ni izkazalo. Gotovo je, da povzročajo vsako telesno neugodje, bolezen, poškodba neke spremembe v normalnem poteku glavnih valov, toda te spremembe so tako zamotane, da nam n. pr. ni mogoče ločiti možganskih elektrogramov, ki jih povzroča kakšna oteklina v možganih, od elektrogramov vročičnega stanja, duševne bolezni itd. Tonniss je pred kratkim pokazal, da so celo med elektrogrami po-edincev velike razlike, ki nimajo nobene zveze s starostjo in spolom in ki se ne dado spraviti v red niti s kakšnega drugega vidika. Normalnega elektrograma, ki bi veljal za vse ljudi in ki bi bil merilo za ugotavljanje značilnih sprememb v nenormalnih in bolnih stanjih, do danes, žal. Se niso mogli fiksirati. Diagnostik za sedaj nima elektrobiološke metode, ki bi mu omogočevala iz samih krivulj razlikovati med bolnim in zdravim. Filmska plesalka Vrane in njih zarod Bog ai ga vedi, zakaj oponašajo vranam, da ravnajo slabo s svojim zarodom? Resnica je namreč ta, da skrbijo zanj celo za ceno lastnega življenja Ce enega izmed staršev zadene smrt drugi požrtvovalno vzreja mladiče. O neumnih pticah pravijo, da ne poznajo ljubezni do svojih mladičev, vrane pa gotovo niso neumno. O tem pripoveduje neki angleški posestnik zanimivo zgodbo. Več let so vrane gnezdile v vejah nekega bresta na njegovem zemljišču. Neke {►omladi pa so se obotavljale, da bd se spet naselile na tem drevesu. Imele so razburjeno zborovanje, kakršna so med vranami običajna, po tem zborovanju pa so pričele sistematično podirati stara gnezda in graditi nova na sosednem drevesu. Nekoliko mesecev pozneje se je brest zrušil. Ptice so bile očividno spoznale, da ni več varen in se niso le same preselile z njega temveč z uničenjem gnezd tudi druge tovarišice opozorile, da drevo za gnezdenje ni primerno. Zrcalce povzročilo avtomobilsko nesrečo Na cesti med Brnom in Bistrico se je primerila v nenavadnih okoliščinah težka avtomobilska nesreča. Težak tovorni avto neke pivovarne, ki je bil naložen s polnimi sodi piva, je vrglo s tira in preden ga je mogel vozač na zaledenelih tleh dobiti v oblast je zavozil v cestni jarek. Verige, ki so držale tovor, so se pretrgale in tu-cat sodov se je skotalil na sosedno polje, naravnost čez vozača, ki ga je bilo tudi vrglo iz vozila Vsa rebra na desni strani mu je zlomilo, prav tako hrbtenico na treh mestih. Oba njegova sopotnika neko mlado kontoristko in pivovarniškega delavca so drobci raztreščene zaščitne šipe pred vozačevim sedežem hudo poškodovali. Vozač je umrl, še preden so prišli reševalci. Preiskava je dognala, da sta nesrečo zakrivila dva pagiaivca, ki sta si preko ceste dajala svetlobne signale z žepnima zrcal-cema Takšen signal je za trenutek oslepil vozača in povzročil nesrečo! NEKAJ ZA VSE Pozimi naj vsebaje hrana več maščob m močnatih jedi. ker je potem bogatejša na toplotnih enotah. Poleti pa naj sprevladnje spet zelenjava in sadje, ki vsebuje več vode. Pospešitev utripa je opaziti še 5 do 15 minut po delu. Za prvo pomoč v primeru zmrznjenja veljajo ta pravila: Prenesti ponesrečenca v zaprt, mrzel prostor; sleči ga, eventualno tako, da mu prerežeš oblačila; odrgni mu telo pošteno s snegom ali mrzlimi. mokrimi cunjami; poskusi umetno dihanje; ko prične ponesrečenec bolje dihati, ga prenesi v zmerno segret prostor, pokrij ga z odejo in ga drgni s toplimi cunjami, pri tem mu dajaj duhati salmiaka; ko lahko požira, mu daj lahkega vina, pozneje črne kave afi vroče juha. Nemški poslanik na Dana ju von Pa p en, ki je doma la Posaarja, oddaja svoj glas pred volikM komisijo Drsanje in zdravje Drsanje je eden najbolj zdravih .športov, posebno za mladino. Spodbuja tek in presnovo, bolj nego sprehodi. Gibanje vsega telesa pospešuje krvni obtok, prav tako prebavo. Povečano delo mišic zahteva pomnožene hrane in jamči za trdno, osvežujoče spanje. Pogosto drsanje na hladnem, čistem zraku navaja ob pravilni obleki poleg tega človeka na neugodne vremenske razmere, napravi telo odpornejše m utrjuje zdravje. Prva potniSka letalka v Ameriki Ukraden ključ za Šifre Pariški listi poročajo, da »o neznanci akradli marseillcski policiji ključ za šifrirana poročila, ki ga uporablja policija za brzojavne zveze s francoskim notranjim ministrstvom. Stvar bi imela za posledico, da bi morali spremeniti ključ za vso francosko policijo. Marseilleska policija je vest demantirala. toda tisk jo vzdržuje in pravi. da »ta bila delegirana dva visoka uradnika francoske državne policije, da zadevo preiičeta. MIh« Helen R i t e h e y je prva ženska v Ameriki, ki si je pridobila pravico prevažati potnike z letalom. Dodelili g* j* k>t»~ lišču v Vrafihln^toim vala kako bi to storila Dobila je idejo. Čez dva dni je izšel v listu oglas: ».Hlada dama, nezanesljiva, nepoštena lena, išče namestitve kot prodajalka ali stenotipist-ka. Daje prednost mestu t malo dela in dobro plačo. Priporočii ki spričeval nima nobenih. Nima dosti volje do dela, toda stiska jo sili k temu. Ponudbe pod...« Naslednje dni je prejela na stotine odgovorov. V večini ponudb je stalo, da je videti iz oglasa v kakšni stiski je dekle in da ji bočejo pomagati. V pismu velike tvrdke, za katero se je tudi odločila, je či-tala: »(Zatajili ste samo sebe. Takšno karakteristiko o sebi lahko da samo človek, ki je v vsakem oziru pošten. Dosti dela Vam ne moremo nuditi, a potrebujemo nujno zelo poltenega človeka.« Potem, ko je že bila v službi, je prejela celo pismo neke reklamne družbe, ki jo je hotelo na staviti kot šefinjo za reklamo. Toda Mil-lerjeva je to ponudbo odklonila rz hvaležnosti do svojega novega šefa hi s tem je nehote napravila še večjo reklamo zanjo, kajti ko se je nazvedelo, da odklanja še boij&e nameščen je, nego ga ima je prejela na stotine — ženitnih ponudb. Doslej ie ni anano, da-Ji jih bo prav vse odbila Poletna temperatura v New Yorku V Nr-vr Yorku je zadnje dni nastopal nenaden vremenski preobrat. Sneg »e je «a-čel tajati, reke pa naraščati. V newyor-škero pristanišču imajo debelo mefrio, kakršne »e dolgo ne pomnijo. ANEKDOTA H. G- Welle je varal svojo ženo. Zvedela, je za to. »Lopov!« je zavpila, ko je prišel domov. »Vse vem!« — »Pretiravaš.« je dejal romanopisec mirno. »Kdaj se je vršila bitka pri Peluziju ? « VSAK DAN ENA Dunajska vlada je ugodila ameriški zahtevi po izročitvi Ivana Poderžaja, ki je bil prvotno osumljen umora odvetnice Tufversonove, a so ga pozneje zahtevali samo zaradi dvoženstva, dokler se njegovo razmerje do izginotja Tufversonove ne razčisti do kraja. Poderžaja sta odpeljala do avstrijske meje na Brennerju dva orožnika. Na tirolski meji sta ga izročila italijanskim mejnim organom, ki so ga spremili do Genove, tam pa se je Poderžaj z ameriškim detektivom Wiesensteinom vkrcal na ladjo »President Monty«, ki ju je odpeljala proti Ameriki. Poderžaja so na dunajski postaji čakali fotografi, ki so ga slikali. Mož je imel dovolj humorja, da je fotografe prosil, naj mu pošljejo po en posnetek v državno jetnišnico v New Yorku. Ameriški zakoni predvidevajo za zločin bigamije do pot let ječe. »Rada bi, da mi napravite fotografijo hrbtnega izreza« »Čemu vam pa bo rahila takšna slika?« »Veste, rabim jo za ženitno ponudbo ln ne bi imela rada da bi me vsakdo poznal na prvi pogled.« Ko je pred petimi leti prof. Hans Berger iz Jene sporočil, da mu je uspelo beležiti električno toke v možganih, je ta vest v znanstvenih in tudi v širših krogih zbudila veliko pozornost, čuli smo trditve, da bo mogoče v doglednem času z možganskim elek irografom ugotavljati na nezmotljiv način pravo človekovo duševno in telesno stanje, posebno pa vsakovrstne bolezni, kakor se je to do neke meje posrečilo z beleženjem električnih tokov v delujočem srcu. Prvi Bergerjevi poskusi so bili še dovolj ponižni in so se omejevali na osebe, ki so jim morali v zvezi s kakšno operacijo odpreti lobanje. Za odvajanje električnih tokov je uporabljal zelo drobne klorirane srebrne igle, ki jih je polagal na razgaljeno možganjsko skorjo. V progo tokov je vključeval zelo občutljive galvanometre. 2e ti prvi poskusi so pokazali, da dajejo možgani kakor srce značilne elektrogra-me, s kakšnimi desetimi glavnimi vali v sekundi. Takšen normalen elektrogram je je nastajaj vedno v bdečem stanju. A vsak čutni dražljaj, ki je zbudil pacientovo pozornost, svetlobni blisk, rahel dotik, tudi vsako razburjenje in duševni napor so povzročili v poteku elektrograma takojšnje spremembe. V kloroformiranem stanju so glavni valovi možganske električne krivulje izginili kakor v naravni nezavesti in so se pokazali sunkovito šele pri prebujenju. BeT-ger je iz tega sklepal, da je smatrati glavne valove za izraz zavestnih dogajanj, šibkejši valovi manjše frekvence pa se nanašajo na delovanje v možganih, ki ne prestopajo praga zavesti. V neki novejši knjigi je Berger to na-ziranje zavrgel kot zmotno. Njegovi lastni poskusi so namreč pokazali, da glavni valovi ne izginejo po rabi nekih drugih uspavil, ki ne vsebujejo kloroforma (n. pr. evipan, pernaton), temveč se jim moč in frekvenca celo zviša. To kaže, da so mož- Španska infantinja se je omožila Evellna L a j e v kostumn, ki v njem pleše v najnovejšem angleškem velefilmu Pingvini pred mikrofonom Byrdova ekspedicija jc te dni omogočila radijsko uro, kakršnih ni bilo dosti. Na neki ledni plošči v bližini svojega taborišča v Rossovem morju je namestila previdno mikrofon, da bi prenašala živ-žav med kolonijo pingvinov na tej plošči. Živali so se sijajno izkazale, njih »pomenkovanje« je poslušalcem v Ameriki prineslo mnogo zabave. Prenos se je izvršil na daljavo 16.000 km, a je bil izredno čist. Infantinja B e a t r i k a hči bivšega španskega kralja Alfonza, se je te dni omožila v Rimo s princem Torlonlo, ki ga vidimo z nevesto na sliki Pristanišče na nesigurnih tleh V norveškem pristaniškem mestu Dram-rneou se je te dni vse nabrežje v dolžini več sto metrov zrušilo v fjord. Kot vzrok te nesreče navajajo spremembe na dnu morja. Nesreča je povzročila precejšnjo škodo na človeških življenjih in blagu. Z nabrežjem so izginila v morje tudi skladiščna poslopja drammenske steklarne. Dva skladiščnika sta imela toliko prisebnosti, da sta v zadnjem trenutku preskočila zemeljsko razpoko, ki se je naredila, ko se je začela nesreča. Štirje možje pa niso imeli več časa, da se rešijo. Zdi se, da se bodo rušitve še nadaljevale in da bo škoda še večja. četvorčki V Leningradu je neka Vera Fakojejeva, žena železniškega delavca, rodila četvor-čke, dva dečka in dve deklici. Eden izmed dedkov je kmalu umrl, ostali otroci in mati pa so zdravi. Ruska vlada je rodovitni maiteri odkazala novo stanovanje ln ji dala mesečno penzijo 200 rubljev. Že v novembru je žena nekega drugega ruskega železničarja rodila četvorčke. jRimsfce chleiee za gospode, suknje, smučarske kroje, blago za kroje modernih vzorcev kupite po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Ljubljana« Tako so glasovali v Posaarju Dolge mesece je iskala Helen Millerje-va v Kansas Cityju službe. Prihranki so šli h kraju, nihče ji ni hotel pomagati. Tu se je odločila, da objavi za polovico preostalega ji denarja oglas v listu. Sestavila ga je v običajni obliki, govorila je o svojih sposobnostih, spričevalih, priporočilih. Dan pozneje, ko je oglas izšel, je stopila v oglasni oddelek lista. Zaman, njen oglas ni našel odziva. Popoldne isto tako in naslednje jutro tudi. Solze so ji stopile v oči, ko ji je nameščenec v oglasnem oddelku sporočil, da nima ničesar zanjo. Možu se je pa zasmilila pozanimal se je za vsebino njenega oglasa in ji dal dober svet: »Tako oglasa ne smete sestaviti, poskusite na bolj originalen način.« Millerjeva je odšla domov m premišlje- Ne bo ju na Bled in v Bohinj Tiskarna za 60 jezikov Državna tiskarna v Leningradu ima med vsemi tiskarnami menda najbogatejšo zbirko črt. Pravkar je svoje zaloge tako izpopolnila, da more tiskati vsako poljubno delo svetovne literature v 60 jezikih, ifed temi 60 vrstami črk jih je več nego tretjina za jezike, ki jih Evropa komaj po imenu pozna Na ogromnem ozemlju Rusije govore jezike, ki so jim slovnico določili šele po svetovni vojni. Tudi ni čudno, da so med Rusi poligloti, kakršnih na svetu ni dosti. Prav genij v tem pogledu je n. pr. ruski poslanik v Parizu Potemkin. Prej je bil profesor tujih jezikov v Moskvi. Kot poslanik v Ankari je zbudil ogromno začudenje, ko se je v šestih tednih igraje naučil turščine, ki je prej ni poznal. Turšči-na pa velja za enega najtežjih jezikov na svetu. Poderžaj na poti v Ameriko Pošta na Japonskem Japonska poštna uprava je prišla na misel, da M se nemara obneslo pobiranje pošte s »vtocikli. Nabiralec pisem vabi ljudi z me-gafonom, naj prinesejo pisma v njegovo skrinjico ŠPORT Prva smuska tekma na Dolenjskem Start pri Javornikovi gostilni na Škofljici. Zadnji tekmovalec hiti s starta. Prvo letošnjo tekmo v smuškem teku so Imeli visokošolci za naslov prvaka jugoslovanskih univerz. Tekme so bile hkrati določene kot izbirne tekme za St. Moritz. Tekma je bila na Dolenjskem med Šmarjem in Škofljico. Kako je bilo s potekom tekem smo poročali že včeraj med športnimi vestmi. Izkazalo pa se je, da je tudi ra Dolenjskem, posebno še niže doli med Višnjo goro in Stično idealnega smuškega sveta na pretek, kar ima svojo prednost posebno še zaradi bližine Ljubljane. Prireditelji nameravanih smuških tekem naj si Dolenjsko tudi v tem pogledu natančnejše ogledajo. Pred slovanskim smučarskim prvenstvom Vse prireditve bodo skoraj gotovo morale biti na Pokljuki. Letošnja zima jo je smučarjem, posebno pa tekmovalcem na smučeh zabodla prav >o svoje. Medtem ko se drugod, recimo v Mariboru, Zagrebu, da celo v Beogradu, vesele obilnega snežnega blagoslova, je na-ca tradicionalna pozornica vseh večjih smučarskih prireditev Gorenjska letos še do teh žc poznih zimskih dni ostala po nižinah brez prave snežne odeje. V teh razmerah bo moral JZSS, ki je za izvedbo letošnjega saveznega in slovanskega smučarskega prvenstva izbral divni Bled z okolico, prenesti vse več dni trajajoče prireditve na Pokljuko, znano domeno smučarskega kluba Ljubljane. Snežne razmere so tamkaj dovolj ugodne, tako da brez nove pošiljke snega jamčijo za brezhiben potek tekmovanj. Ta prenos vsakoletnega najbolj privlačnega tekmovalnega sporeda, ki mu tudi Pirša smučarska armada posveča zmerom večjo pozornost, bo v prvi vrsti v kvar množicam gledalcev, ki ne bodo mogle tako udobno priti v bližino raznih startov in ciljev kakor bi bilo to izvedljivo na Bledu ali povsod drugod v nižini. Tekmovalcev seveda ta sprememba kraja tekmovala ne bo v ničemer ovirala. Kakor znano, e a prijavljeni dve močni tekmovalni eki-m Cehov in Poljakov, samih vozačev mednarodnega razreda in večinoma dobrih -ancev in zmagovalcev s prejšnjih med-arodnih smučarskih prireditev na naših eh. Med Poljaki je prijavljen popularen ronislav Czech, ki ima za seboj bogato -nučarsko kariero. Dalje sta nam še dobro spominu odlična brata Maruszarza, ki a posebno nevarna na skakalnici. Cehi nlo pripeljali našega dvakratnega prva-i Šimunka, slovitega Bartona, ki se je po •rmi žc močno približal severnjakom, tarega« pa se vedno močnega Nemecke-a, l lostauerja itd. Sama imena, ki bodo skupni borbi z našimi najboljšimi res hko dosegli rezultate, da jih bomo s nosom primerjali z ostalimi po svetu. * Po trenutnem stanju snežnih razmer v tjskem kotu je slej ko prej gotova stvar, j a se bodo te važne smučarske tekme vsaj prvem delu morale vršiti na Pokljuki, "-vi prireditveni dan je v torek 22. t. m., 0 je na sporedu stafetni tek na 5 krat km. Za glavne dneve (25. do 27. t. m.) 1 upa JZSS še zmerom, da se bo situacija -irernenila in bo dobil težko pričakovano .nežno podlago tudi Bled z okolico, kar ->i omogočilo izvedbo najzanimivejših kon-kurenc nižje in blizu blejskih hotelov ter udobnih komunikacij. Škoda bo v negativnem primeru tem občutnejša, ker je za te dni prijavljenih več posebnih vlakov s prijatelji belega športa z juga države (Beo-piada in Zagreba), pa tudi Ljubljana bo naibrže pohitela na tekme v množicah, da jih bo treba s posebnimi vlaki spraviti na Gorenjsko. Ce bo vreme ostalo nespremenjeno, bo tudi Pokljuka brez posebnih te-•ja\ dosegljiva za smučarja in nesmučarja, toda treba bo le še krepko stopiti po izstopu iz vlaka, kdor bo hotel priti na terene. kamor jc letošnja muhasta zima pogna-1 j naše in slovanske najboljše smučarje, da pomerijo sile v borbi za prvenstvo v rajnih smučarskih disciplinah! V ostalem vrši JZSS že intenzivno vse priprave za čim boljšo organizacijo te vsakoletne najvažnejše smučarske priredi-tve. Tehnični odbor ima vse delo razde! ie-no že do podrobnosti, ukrenjeno je vse potrebno ra nastanitev tekmovalcev in funk-r>narjcv, brezhibno poslovanje poročevalce službe itd. Ce pa zapade sneg, bo JZSS ravočasno obvestil javnost o morebitnem prenosu posameznih točk prvenstvenega sporeda na druge terene. Za zdaj in do nadaljnjega ostane prizorišče — Pokljuka' Glavna skupščina nogometnega saveza lleograd, 16. januarja p. Uprava nogometnega sav»za je sklicala glavno skup-fi^uio za 24. februar v Beogradu. V zvezi « tem je dobri tajnik Kosta Hadži nalog, da sestavi po posvetovanju z vsemi pod-Havezi in z drugimi športnimi delavci načrt novih pravil, savezni kapetan Simonovi č pa načrt za državno prvenstvo. V nekaj vrstah. Precejšnjo sezacijo v beograjskih športnih krogih je izizvala v«t, da se bo vrnil znani golrnan Baska Jakšič, ki je pred nekaj meseci odšel v Prago, da bi kot profesionalec nastopal za praško Slavijo. Znameniti golman praške Slavi je Planička je namreč takrat obolel in mislili so, da delj časa ne bo mogel igrati. Sedaj na se je njegovo sla nje popravilo, zaradi česar je po6tal Jakšič brezposelni profesionalec ter sč odločil, da se zopet vrne k arnaterstvu. — Beograjska »Stampa« poroda, da pripravljajo zagrebški športni krogi ra prihodnjo glavno skupščino nogometnega saveza akcijo, da bi se sedež saveza zopet prenesel iz Beograda v Zagreb. Ta akcija 1 je po informacijah lista naletela na hnd odpor v beograjskih športnih krogih, vendar pa je večina podsavezov za prenos saveza iz 1 Beograda v Zagreb. — V nedeljo, 15. tega meseca je priredil smuški odsek StPD Trbovlje interno smuško tekmo v smuku s startom na Mrzlici in ciljem Trbovlje trg. Proga je bila dolga približno 10 km, izpeljana po obronkih Križke planine na spodnjo pot do Vrharja, mimo Sv. Katarine in raznih vijugah po travnikih na cilj. Višinska diferenca je bila 850 m. Kot prvi se je plasiral Pire Tone v času 16.15, drugi Jazbec Henrik 16.28 in tretji Knez Rudi 16.54. Isti dan, ob istem času in isti progi je star-talo 12 tekmovalcev Sokola Trbovlje. Kot prvi se je plasiral Plevčak Jože 18.43, drugi Stih Edi 19.07, tretji Golob Filip 1932. 27. tega meseca priredi isti odsek tekmo v slalomu za klubskega prvaka 1935 in 10. februarja medklubsko slalom-tekmo, za katero vlada že sedaj veliko zanimanje. Obe tekmi se vršita na Mrzlici, katera je znana med tekmovalci kot najbolj primeren teren v Zasavju in bližnji okoliei Ljubljanski športni klub sporoča svojim članom, da se vrši redni občni zbor v petek 18. t. m. ob 20. uri v posebni sobi gostilne Cinkole. Odbor. Tujsko-prometno društvo mesta Škofje Loke namerava pričeti takoj s smučarskim tečajem, v katerega se sprejemajo gospodje in dame, pa tudi doraščena mladina. Tečaj bo trajal predvidoma vso zimo in je pošiljati prijave na naslov: Marian Ži-gon, Škofja Loka. Mariborski zimski šport se pripravlja na svoj največji praznik, v nedeljo 20. t»-ga meseca. Ugodne snežne razmere omogočajo, da se zimsko-sportne prireditve vrstijo točno po programu. Skakalnica v Bet-navi nudi že pestro sliko marljivega treninga drznih skakalcev ter obeta letošnja konkurenca biti zelo ostra. Kakor smo zvedeli, se bodo te skakalne tekme za prvenstvo mariborske zimsko-sportne zveze udeležili tudi ljubljanski in gorenjski tekmovalci. Po daljšem času bo to prireditev veft-jega obsega ter bo nudila, ker so naši ska-kači izdatno izboljšali svoj stil, tudi za gledalce obilo športnega užitka. Ne samo mesto, tudi podeželje se pripravlja, da ta dan pohiti v Maribor na to športno manifestacijo. O podrobnostih bomo še poročali. Zimsko-sportni odsek SPD v Slovenj-gradcu priredi na klubski dan 20. t. m. ob 13. pri svoji novi postojanki na Kremžar-jevem vrhu (1161 m) klubsko tekmo (proga 7 km, mešana). Start in cilj pri koči; za člane tekma obvezna, nečlani vabljeni. Obiskovalce se opozarja, da je smuka ugodna, koča pa stalno oskrbovana. ASK Primorje. (Centralni odbor.) Seja sanacijskega odbora bo v petek, 18. t. m. ob 20.30 v posebni sobi restavracije Slamič. Vabljeni gg. dr. Birsa, Buljevič, Fabjan, ravn. Šetina, Hafner, Kopajtič, dr. Kosti, Luin, podpolkovnik Maras, Peric, Slamič. Stanko, prof. Jarc, načelnik Sanoin in namestnik drž. pravdnika Goslar. — (Lah-koatletska sekcija.) Ponovno se opozarjajo vsi verificirani atleti, da se redni gimna-6tični treningi vrše vsak torek in četrtek od 19.30 naprej v telovadnici učiteljišča na Resljevi cesti, vhod skozi žensko učitelH-Sče. Na razpolago so brezplačne tople prhe. ____ 'h* , cijske člane, proti onim, ki ne bodo redno posečali treningov, pa se bo postopalo po pravilih. Vodja treninga je g. Kennavncr. SK Grafika obvešča svoje članstvo, da se vrši redni letni občni zbor kluba dne 21. L m. ob 19.30 v društvenih prostorih palače Grafike, Masarykova cesta. Nadalje se pozivajo vsi igralci, da redno posečajo zimski trening, ki se vrši vsak četrtek ob 19. uri v telovadnici II. drž. real. gimnazije, vhod Ciril-Metodova ulica. Vsi oni, ki Se niso vrnili opreme, sc pozivajo, da jo brezpogojno vrnejo gospodarju do petka zvečer. 2SK Hermes. (Table tenis sekcija.) Danes ob 19. pri Keršiču važen sestanek zaradi udeležbe na turnirju SK Rek« SK Reka. Redni občni zbor bo v četrtek 24. t. m. v telovadnici osnovne šola na Viču. Iz življenja na deželi GORENJI LOGATEC V soboto 19. t m. ob pol 20. bo imel Sokol redni letni občni zbor, ki se ga naj udeleži vse članstvo. Zborovanje bo posetil tudi župni odposlanec iz Ljubljane. 20. t m. ob istem času bo pa imel Sokol svoj akademijo 6 pestrim sporedom. Oboje bo v Sokolskem domu. Dne 10. februarja nas obišče radijski vokalni kvintet »Petrovčič«, ki bo imel koncert v Sokolskem domu ob 16., a na svečnico priredi gasilska četa ples v Sokolskem domu. IHAN. G. Hrovat Ivo, šolski upravitelj v Ihanu, se je poslovil. Nastopil je mesto sreskega šolskega nadzornika v Krškem. Kako priljubljen je bil med nami, je pokazal poslovilni večer, ki mu ga je priredil odbor občine Ihana in katerega so se polnošte-vilno udeležili vsi odborniki in predstavniki vseh nacionalnih društev v kraju. V toplih besedah se je g. predsednik občine spominjal vrlin in zaslug, ki si jih je g. ihan-ski upravitelj pridobil za občino. Številne podpore od sreza in banovine gredo v tisočake, ki jih je prejela občina na njegovo posredovanje. Mnogim družinam je pisal prošnje ter posredoval pri odmerah davkov in pri nakazilih podpor posameznikom. Mnogo je deloval v raznih društvih. Veliko njegovo delo so predavanja in tečaji, ki jih je leto za letom prirejal kot sadjar in vrtnar po hribih in v dolini. Domala ves prosti čas je žrtvoval tej važni gospodarski panogi v teku 11 let, kar je bival med nami. Drevesnica in sušilnica podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva pričata o njegovem uspešnem delu za blaginjo naroda. Ganljiv dokaz ljubezni in spoštovanja je pokazala šolska mladina, ki je prišla 4 km daleč poslavljat se na postajo v Domžalah. Na smučeh so prismu-čali njegovi učenci ter mu jokaje se segali v roko. Občinski odbor s predsednikom občine, zastopniki JNS, Sokola, strelske družine, podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, Jadranske straže, gasilcev in drugih društev, številni prijatelji in starši otrok so sc zbrali na postaji in mu želeli srečo v novi službi, ki jo bo kot odličen šolnik upravljal gotovo v splošno zadovoljstvo. ŠOŠTANJ. V nedeljo 13. t. m. se je pričel na Smrekovcu smučarski tečaj Smučarskega kluba iz Celja, ki bo trajal do 20. t m. Tečaj vodi smučarski učitelj g. Ota-tsehner. — V prostorih meščanske šole se vrši kmetijski nadaljevalni tečaj, ki bo trajal do konca februarja. Poučujejo me-sčanskošolski učitelji gg. ravnatelj Hriber-nik, Lekše in Theuerschuh in učitelj ljudske šole g. Burdijan. ZALOG. Za Novo leto smo dobili novo upravo sokolske čete. Volitev uprave, v katero je prišlo več svežih in mlajših moči, je bila na predlog mlajših članov tajna, kar gotovo jamči, da je izid volitev veren izraz članstva in da bo uživala nova uprava tudi njegovo vsestransko zaupanje iin podporo, kar je pričakovati tem zanesljiveje, ker je treba v tem poslovnem letu znova urediti nujno vprašanje nadaljnjega najema sokolske sobe in letnega te-lovadišča. Upati je, da lastnica svojih zahtev ne bo pretiravala in ostane slej ko prej naklonjena našemu prepotrebnemu so-kolskemu pokretu. V tem pogledu smo dobili nekaj dokaj ugodnih ponudb, a se zdi, da članstvu sedanji prostori za delovanje še najbolj prijajo in je splošna želja, da ostajie naše torišče pod sedanjo streho. Dne 6. t m. so se uprizorili »Rokovnjači«, dne 13. t m. pa žaloigra »Mladost«. Pri prvi predstavi je moralo ostati mnogo poset-nikov zunaj; dvorana br. Požarja je bila tokrat za tretjino premajhna. Pri obeh J* M _ dovoljiv in so storili igralci pri danih skromnih razmerah več kot »mo pričakovali. Bratje in sestre! Obstoj Sokola v Zalogu je zelo nujna potreba, otresite se malenkostnih osebnih nevšečnosti, zavihajte rokave in krepko na sokolsko delo v novem letu! Iz Ptafa J— 7la »kupno pokloni t veno potovanje na Oplenac, ki ga priredi sreska organizacija JNS za ptujski Brez, naj občinske organizacije po&jejo prijave najpoemeje do konca t. m. sreskemu tajništvu v Ptuju. Veram stroški za tja in nazaj so preračunani na 180 Din za osebo. Postanek v Beogradu bo m dan. j— Odbor za sploAns bi strokovno na-ohrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja priredi predavanje 19. L m. ob 20. v prosvetni dvorani v Mladiki. Predaval bo profesor H abe o vzhodnoazijskem vprašanju. Vstop prost. j— Ogenj je uničil v Janšlkem vrtni vi-ničarijo poeestnice Marije Pernatcve od Sv. Lovrenca na Dravskem polju Ker ni gasilskega društva, so gasili domačini sami ter rešili, kar se je reSlti dalo. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo 1. Cas opazovanja, 2 stanje barometra, 3 tempe raturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer In brzino vetra, 6. oblačnost 0—10 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin. — Temperatura: prve številke Domenijo, najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 16. januarja Ljubljana 7, 766.9, —9.0, 89, 0, megli, —> — Ljubljana 13, 766.3, —3.6, 8«, NE1, megla, —, —; Maribor 7, 765.1, —7.0, 90, 0, —, —; Zagreb 7, 764.7, —5.0, 90, NI, 8, —, —; Beograd 7, 762.7, —8.0, 90, 0, 10, sneg, 7.0; Sarajevo 7, 762.9, —6.0, 80, 0, 10, sneg, 6.0; Skoplje 7, 755.7, 1.0, 90, 0, 10, dei, 10.0; Rogaška Slatina 7, —, —14.0, NI, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana —10.2, —3.2; Maribor —2.0, —9.0; Zagreb —3.0, —6.0; BeogTad —6.0, —9.0; Sarajevo —2.0, —6.0; Skoplje 0.0, —1.0; Kumbor 10.0, —; Split 7.0, —; Rab 9.0, —; Rog. Slatina —IjO, —14.0. 16. JannarJa Ljubljana 7. 771.8, —10-2, 73, megla, —, Ljubljana 13, 771.6, —2.5, 66. NN33L 0, —, Maribor 7, 771.1, —7.0, 80, NW3. 0. —, —; Zagreb 7, 771.5, —6.0, 80, NVH2, 2, —, —; Beograd 7, 766.0, —4.0, 90, NW3, 10, sne«, 20.0: Sarajevo 7, 76$.5, —6.0, 90, NW2, 10, aneg, 6.0; Skoplje 7, 760.4, —3.0, »0, NW4, 10, sneg, 3.0; Rogaška Slatina 7, —> —16.0, N2 0. —. —. Temperatura: Ljubljana —0M, —11.0; Maribor —1.0, —8.0; Zagreb —3.0, —6.0; Beograd —2.0, —4.0; Sarajevo —4.0. —7.0: Boeaška Slatina 0.0. —16.0. Vremensko stanje 16. t m.: Visok pritisk nad vso evropsko celino, slaba depresija nad Sredozemskim morjem in nad severno Evropo, vedro na jugozapadu hi v srednji Evropi, oblačno, mestoma sneg drugod. Mraz popustil povsod, izven območja Alp, kjer je narasel do —1» C. — V Jueoslaviji je bilo oblačno • snežnim metežem v večini vzhodne polovice, sjas-nitev na zapadu, kjer bo mraz še narasel Radi* Četrtek, 17. janaarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 1250: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Ksilofon solo na ploščah. — 18.20: Smuška ura ljubljanskega zimskosportnega podsaveza. — 18.50: Srbohrvaščina. — 19.20: Cas, jedilni list, program za petek. 19.90: Nae. ura: Zagorje (iz Beograda). — 20: Prenos iz Beograda. _22: Radio - orkester. BEOGRAD 17: Godalni kvartet _ 18.90: Plošče. _ 20: Operetni večer. — PRAGA 19.30: Prenos opere »La Boheme«. — 22.15: Simfonični jazz. — BRNO 19.30: Prenos opere iz Prage. — VARŠAVA 19.20: Klavirske skladbe. — 20: Simfoničen koncert — 22: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 12: Plošče. — 16.10: Lahka glasba. — 17.30: Klavirski koncert. — 19.40: Mešan glasbeni program. — 21.30: Barska mnzika. — 22: Orgle. _ 20.06: Plošče. _ 2350: Ples. — BERLIN 20.10: Večer novih »šlagerjev«. — KONIGSBERG 20.10: Plesni večer iz Hamburga. _ 22.30: Lahka glasba. — STUTT-GART 20.15: Umetnost — šport — borbe. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — RIM 17.10: Pevski koneert — 21: Prenos oper« >La Traviatac. Petek, 18. jantarja. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Kako iSčc- mo rude (Jos. Žabkar). _ 12: Plošče. — 1.'.,.jO. Poročila. — 13: Cas. pbš5-. - iS O verstvih (Franc Terseglav). — 18.20: Hadio orkester. _ 18.40: Literarna ura- Portreti iz povojne slovenske književnosti (prof. F. VoODik). — 19: Radio - orkester. — 10.20: Cas. jedilni list, program za soboto. -19"0: Nacionalna ura: Mirovna konferenca 1919 (iz Beograda). — 20: Klavirski koncert šliriročno, gdč. Saplja in Muha. — 20.45: Slovenske narodne z orkestrom po-jo gdč. Zupanova, gg. Banovec in Jug. — 21.30: Cas, poročila. Radio - orkester. BEOGRAD 16.HO: Narodna glasba. _ 20: Prenos iz Zagreba. — 22.20: Lahka in ple sna muzika. * — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Pesmi. — '20: Konrert na čelo. — 20.30: Iz slovanskih operet. — 22.15: Godba na pihala. — PRAGA 19.30: Mešan program. — 20.25: Ruski humor. — 21.10: Orkester. _ 22.15: Plošče. _ BRNO 19.4o: Ples. — 30.25: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 19.30: Lahka glasba. — 20.15: Simfoničen koncert. — 22.40: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 12: Orkester. _ 15.40: Mlad. konc. 16.10: Iz zvoč. filmov. 17.25: Violinske skladbe. _ 19.25: Orkester. _ 20.30: Igra. — 22: Plošče. — 23.30: Lahka glasba. — BERLIN 20.15: lera. — 21: Orgle na ploščah. — 21.15: Reeerjeve skladbe. — 22.30: Napoleon in 19. stoletje. — KONIG"^ BERG 20.15: Iz Berlina. — 21: Glasbeniki naše dobe. — 22.30: Nove plošče. _ STUTT-GART 20.15: Iz Berlina. _ 21: Mešan program. — 22.30: Orkestralen koncert. — 24: Glasunove skladbe na ploščah. •EPERTOAfe D6AHA. Začetek ob » Četrtek, 17.: Žalujoči ostali. Četrtek Petek, 18.: Zaprto. Sobota, 19.: Siromakov® Jagnje. A. Premiera. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 17.: Carmen. A. Gostnj« ga. Gjo- ranec, članica opere iz Zagreba. Petek, 18.: Zaprto. Sobota, 19.: Poljska krt Znatno nrflaaa ss- ne od 5 do 24 Din. ★ V Hašiševi komediji >2aloj»«i mtaik osmeSi avtor žalujočo rodbino, ki se poteguje za dedsčino. Je izredno zabavna in s* odlikuje po izvrstno risanih tipih. Režiser g. Bratko Kreft. Glavno nlogo igra g. Cesar. Štefan ZweigAva drama »Siromakom jagnje« slika Napoleonovo genialnost in brezobzirnost, s katero prisili, da mu podleže vsak, tako tudi Fouresova žena Bellilol-ta, ki se izneveri svojemu možu. Avtor daje vpogled v Napoleonov čuvstveni odnos do nje, ki se ga pa takoj otrese, sledeč svojim velikim ciljem. Bizetora opera »Carmen« je proslula po vsem svetu zaradi nenavadno invenciozne glasbe in predstavlja železni repertoar vseh svetovnih gledališč. V nlogi Mihaele gostuje odlična članica zagrebške opere ga. Gjuranee, ki je že parkrat z največjim uspehom nastopila na našem odra. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota, 19.: Matajev Matija. Premiera. Nedelja, 20.: Matajev Matija. MARIBORSKO GLEDALM. Začetek ob 20 Četrtek, 17.: Izgubljeni valček. A. Petek, 18.: Eaprto. Sobota. 19.: Od zore do mraka. Premiera. »»»»♦»»♦MMMMMM m' vrta in dvorišče, prodam po ugodni ceni. Vzamem tudi hranilne knjižice Ljudske hran. v Kranju. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1<10« 90 V r ul note Beseda 1 Din. davek 2 Dio ia šifro »H da]ao]e aaslova j Din Najmanjši zoesek n Din. Vsakovrstno zlato kupuje po oajvišjib cenah CERNE - jtiveUr Ljubljana, Wolfova nlica 3 yyZfTfflTl Beseda 1 Din, davek 3 Din, ta Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši toesek 17 Din. Jedilnico (m kosov) po izredno nitki coni proda D. Lancoš, Wolfova ulica štev. D2. ioer-ie Posredujem denar na hraniLne knjižice v • a h denarnih cavodov Rudolf Zore. Ljubljana Uledališka 16. telefon 3&-1C 45-16 Več spalnih foteljev otoman in Couch dlvanov ugodno pro*a E. Zakraj-šek, Selen burgova ulica 4. 500-16 Kapital Jeseda i Dio, davek t Oln. m Ufro aH dajanj* onatovo 1 Din NaJmanjU toeaek H Dla Poverenike (ce) tratimo za svako mesto u Jugoslaviji. — Poslovi bankarski 1 otplatm _ Zarada odlična. — Samo pismeno Javiti se sa markom za odgovor: Depozltnoj banci. Beograd. poŠt fah 437. 268-16 Vložoice vseh bank nakup, prodaja in zaloga, vseh vrst posojil« kulant-no in zanesljivo: »FINAN-CIER«, Zagreb, Ilica 9 — telefon inter. +4-09. NaroČila z dežele se izvršujejo takoj. »53-16 Družabnika ali finansirja iščem ta manjšo, dobro vpeljan® domačo tovarno t dobrimi odjemalci, katera bi se lahko povečala in t dežele preselila v Ljubljano ali okolico. — Lastniki hiš z večjimi prostori (sobe) in gotovino pristopijo lahko k obratu tndi brez sodelovanja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« jwvl značko »Povečanje industrije«. 10s5-16 Hranilno knjižico v vrednosti 15.000 I>in kupim od kateregakoli denarnega zavoda v dravski banovini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. !flffr-!6 VIorne knjižice Jadransko-|>odtinavske banke, kupim do vsoto Din .W<*V). Resne ponudbe na o?!as. oddelek »Jutra« pod šifro »Denar«. KT.1-16 Vložne knjižice cca an.non Mostne in cca 40.000 ljudske, kupim naj-nsodneie proti takojšnji gotovini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«. innfi-?« Oblačila Beseda 1 Din davek 2 Din. ra šifro ali dalanle naslova 5 Din NalmanlSI »oesek 17 Dio. Damsko smučarsko obleko ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. NOI-IG _______ Beseda 1 Dla. davek 2 Din. za šifro sil dajanie aaslova 5 Din Najmanjši zoesek 17 Din. Lokal na prometnem kraju Sv. Petra ceste oddam s 1. februarjem. Dobar promet s pleteninami, galanterijo in manufakturo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Trgovina«. Stanovanje Besed« 1 Din. davek S Dio ta šifro ali dajaoje aaslova 5 Din Nalmanjšl toesek 17 Din. Dvosob. stanovanfe parketirano. s pritiklinami in balkonom, v I. nadstr. oddam v Podmiljščakovi ulici št 19 — Bežigrad. 1080-31 Beseda M para. davek 2 Olo. ta šifro aU dajanje laslova S Dio Najmanjši toesek 12 Din. Sobo primerno za pisarna, v sredini mesta — doetopno strankam, iščem. Ponudbe na oglaeni oddelek Jutra pod »1. marec«. 1005-28/a 2 stanovanji enoeobno in dvoeobno, ▼ Slomškovi nI. št. 1 — in lokal v Tavčarjevi ulici 4 oddam s 1. februarjem. VeC pove kamnosek Vodnik v Kolodvorski ulici št. »4. 1077-'!" Sobico s hrano in neprekinljivo postrežbo za popolnoma ohromelega, živino bolne ga gospoda išče VerbiC. Streliška 3?. lflW-21'a Soliden gospod išče prijazno sobico ■ posebnim vhodom, ne pre daleč od centra, za lflO Din. Gre pa tndi kot sostanovalec za 100 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točen«. W86-?3'a Prazno sobo solnčno, strogo separimno iščem ta takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Najkasneje L TI. 35.« 106f)-2B'a Sobo t v»e oskrbo iščeta drž. nradnici. Event. samo za eno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj sobo«. ilfl»-:5?/a Prazno sobo po mopočnosti z nporabo kopalnice, iščem s 1. februarjem v bližini cerkve sv. Jožefa. Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod »Februar«. 104fl-!SV'a Prazno sobo s posebnim vhodom, i*Ce akademsko društvo v bližini nniverre. Ponudbe na Ptane Pavlič, Pniverva. 10fT5-3!Va Be«eda 1 Dek 2t Dio Ločenka stara »4 let, išče značaj-nega gospoda, ki bi ji fi-nancijeino pomagal. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Garancija«. 1C&3J4 Spomladni sen 1925 Pridi takoj po osmih danes. Nujnol 1099-iM Beseda 2 Din davek 2 Din i a šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din. Mlad drž. nameščenec rimokatolik, 34 let star, ki službuje v Ljubljani, strogo soliden in simpatičen, popolnoma zdrav — želi poročiti dobro situira-no gospodično z dežele. Ponudbe sprejema in pošilja informacije »Rczor«. Zagreb, pošta 3 — r.aj-diskretneje. 7t*>-'xi Gospodična ieli znanja s 2S-.T: let starim solidnim gospodom Samo resne ponudbe s sliko na ogl. oddelek Jutra pod »Tajnost zajamčena«. Beseda I Din. davek 2 Din. za šifro ali daianie aaslova 5 Dio Najmaaiši roesek 17 Din Mlad psiček črno bel, se je zatekel. Proti nagradi ga je oddati na naslov: Kenda, Mestni Ug 17. Pes volčjak ki sliši na ime Luksi, se je izgubil, proti nagradi naj sc vrne: Ivan N. Adamič, Sv. Petra cesta T. Km-' Pes volčjak se je zatekel. Lastnik ga dobi v Šiški, Vodnikova cesta 18. 1085-27 Pes foxterrier se je zatekel. — Najditelj naj ga blagovoli oddati proti nagradi v Dvorakovi ulici št. 13, pritličje desno. 10RR-U7 ^^3 R. \Varbinek najstarejša tvornlca klavirjev Ljubljana Gregorčičeva ul. 5-1 Prodaja ln ozenis klb ln lastnih l^d-Lkov Strokovn jaška popravila ln ugiaševanje Najcenejša izposojevalnica. ObroCna odplačevanja. 287 Kratek črn klavir fStutzfliigel) z anslefko mehaniko, v zelo dobrem stanju takoj pro/iam radi selitve. 0?1edati pod Rejnikom, eesta I št. 9. pritličje — vila »Jai«. 1000--'6 Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanie laslova 5 Din Najmaniši tnesek 17 Die Tračno žago (Ban ii sitge) dobro obran.e-no in horicontalni rezka 1 ni stroj (Friissinaschine) za obdelavo lusa, kupii;i. Ponudbe na oglas, "idil »Jutn« pod značko »JI i zarski stroji«. lOiVJS Šivalni stroj popolnoma nov. pogrezljiv, ugodno naprodaj v Dvora-kovi nlici t tov. 31 levo. lOSi-i® 300 Din nagrade dobi, kdor kaj pozitivnega ve o fotoaparatu, pozabljenem 3». decembra v Domžalah v večernem vlaku proti Kamniku. Koo-jančič, Domžale. lOIS-CS Davčne zadeve pritožbe, prijave, nasvete, informacije daje: »Davčna poslovalnica« v Ljubljani, Miklošičeva cesta št " IT. lOT? SI Prek!icuje>m vse. kar sem gov>ril proti g. Zupanu na seji oo. v Trbovljah. Miklavčič Avgust. 1083-3! Telefon 2 9 ši PREMOG DRVA in KARBO-PARKETI IV. SCHUMI Dolenjska cesta ■M ZAHVALA Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata in strica, gospoda IVANA RUSA strojnika državne železnice v pokoju se tem potom vsem najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem darovalcem cvetja in tudi vsem onim, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 16. januarja 1935. 1133 Žalujoči ostali. Ure tuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribniku. — Za Narodno tiskarno & d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek. — Za inaeratnl del Je odgovoren Alojz Novak. — Val 9 Ljubliani