Tene Golob
Nekaj o dolgoušcu
Ce je kdo posebno neumen, mu pra-vimo, da je osei, toda čisto po krivici, zakaj osel ni tffko ncurnen kakor m\-slijo ljudjc. V starcm veku so to žival zaradi njene ¦potrpežljivosti in delav-nosti zelo čislali in so ji prisojali celo pojjum in neustrašenost. Arabski kalif Mervan je dobil za svojo srčnost, ki jo jo pokazal v neštctih bojih, celo naslov »oscl«, kar je imelo v tistih ča-bih isti pomen kalcor daiulanašnji »le"v«.
Celo učeni osli so živcli nekoč. O pametnemu oslu burkastcga Pavliha, ki se je naučil celo čitanja, ste vsi čitali v novembrski številki »Zvončka«. Gr-ški pesnik Amonij je imel baje tako učenega !\n za slovstvo navdušenega osla da je celo zaTiiČeval najljubšo os-lo^ko jed, osat, kadar je modrijan čital svojestihe. Pomislitc, živei je celo osel, ki je s svojim poletom po zraku omotjočil zavzetje nčkega gradu. To se je zuodilo v toskanskem mestccu Empoli v Italiji, kakor to pripovedujc naslednja zgodbica.
Pametni in hrabri tfrof empolski ^t živel v večnih bojih in sporih s hudob-nim vitezom iz San Mmiata. Grota, ki je oblegal vitezov grad, nc da bi ga motjcl zavzeti, je seveda hudobni \itez še zmerjal in sramotil izza močnefia obzidja. Nekega dne je tako zaklical tjrofu in njesovim ljudcm: »San Mi-diata ne boste zavzeli prcje, doklej- ne bodo mogli Iett^ti osli iz Empolija!« K.o je firof to slišal, je po^runtal nckaj brihtnega.
Nekaj dni po tem dogodku je zbral svoje podložnike in ostalo ljudstvo na trgu pred empolsko cerk\ijo. Izbrali so osla, Ea okrasili s pisanimi rutami in trakovi in ua porinili skozi veliko t>kno cerkvenega stolpa. Uboga žival je pričela žalostno kričati in brcati z nogami. Toda, glej Čudo! Pisane rute, ki so bile privezane na nje-govo telo, so se razprostrle kakor padalo in osel je počasi plaval po zraku. Srečni ^rof je rekel nato: »Neverjetno se je zgodilo, oscl iz Empolija je letel. Natprej sedaj, še danes mora pasti San Mmiato v naŠe rokt.« Z navduscnjem so napadli erotovi vojaki sovražni tjrad, prescnetiii njegovo posadko ra ujeli vitcza. Zmagoslavno so se vračali zmagovalci v Empolo, na Čelu povorke pa so vodili okrašenega osla, ki jih je rešil pred hudobnim vitezom.