LETO XLVIII, ŠT. 14 PTUJ, 6. april 1995 CENA 80 tolarjev Cesta, ki se z Vurberga spušča proti Dvorjanam, je že precej časa najavljala svoj razkol. Zerneljski plaz pa je zajel še veliko večji del pobočja. Sestavek o posledicah plazov najdete na strani 9. Foio: Dušan Sterle PTUJ / PRIPRAVE NA RAZSTAVO »DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ« ronovnOj Mpci kakovosti Vminoritskem samostanu v Ptuju bo od 21. do 24. aprila že šesta razstava Dobrote slovenskih kmetij. Njeni organizatorji so mestna občina Ptuj, Obdrav- ski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj ter Uprava za pospeševanje kmetijstva pri ministrstvu za kmetijst- vo, prehrano in gozdarstvo. Organizacijski odbor vodi Franc Bezjak z oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v upravni enoti Ptuj. Priprave na letošnjo raz- stavo so se pričele pozno. Predsednik organizacijske- ga odbora pravi, da imajo v tem trenutku največ dela pri usklajevanju aktivnosti in izpeljavi posameznih nalog. Izkušnje, ki si jih je odbor pridobil v prejšnjih letih, jim zelo pomagajo pri premago- vanju zdajšnjih težav. Slovenske kmetice in kmet- je razstavo dobro poznajo, zato so se tudi letos ne glede na zelo kratek razpisni rok odzvali po pričakovanjih, tako da bomo lahko v refekto- riju minoritskega samostana občudovali njihove krušne, mesne in mlečne izdelke. Organizacijski odbor si pri- zadeva za čim večjo promoci- jo razstave. Organiziral bo dve tiskovni konferenci - prvo v Ljubljani, drugo v Ptu- ju. V ptujski reviji Vivat Ptuj bo razstava predstavljena na štirih straneh, v pripravi pa je tudi zloženka. Šesta razstava bo v znamenju celjske regije, zato bodo naslovna stran zloženke temu primerna. V času razstave bo vsak dan potekal priložnostni pro- gram. Dopoldne bodo pričeli ob desetih, kulturno-izo- braževalni del pa se bo pričel vsak dan ob šestnajstih. Šesto razstavo Dobrote slovenskih kmetij naj bi odprl minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc, or- ganizatorji pa si prizadevajo, da bi v Ptuj prišel tudi pred- sednik vlade dr. Janez Drnovšek. V strokovnem delu posveta bodo letos govo- rili o razvoju sirarstva na Slo- venskem. Pod arkadami bodo poleg domačih prodajalcev iz- delke prodajali izdelovalci kmečkih dobrot iz celjske re- gije. Uradno bodo razstavo odprli 21. aprila, 22. bodo v okviru razstave praznovali vi- narji s prireditvijo Vino Ptuj '95, v nedeljo bosta tradicio- nalna maša in podelitev priz- nanj najboljšim udeležencem šeste razstave, ponedeljek - zadnji dan razstave - pa je na- menjen kmetijskim šolam. Letos se bo predstavila kme- tijska šola iz Šentjurja. Letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij bo nova pri- ložnost za podelitev kipcev kakovosti, ki jih bodo posa- mezni izdelovalci mesnih, mlečnih in krušnih dobrot prejeli za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje. V okviru etnološkega ocenje- vanja bodo letos ocenjevali pletenice. Če je verjeti govoricam, naj bi letošnjo razstavo spremljal doslej najbogatejši veselični del. Potekal naj bi pod šoto- rom. ŠAH /11. VIDMARJEV MEMORIAL IN CONSKI TURNIR Turnir bo odprl Zoran Thaler Danes ob 20. uri bodo v pfuiskih termah udeleženci consirega turnirja za naslov svetovne- ga šahovskega prvaka in II. memoriala dr. Milana Vidmarja opravili prve poteze z žre- banjem številk. Ob tej priliki jih bo v imenu generalnega sponzorja sprejel predsednik Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser, v imenu generalnega pokrovitelja pa župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Lu€i. 16 najboljših šahistov iz Av- strije, Nemčije, Liechtenstei- na, Švice in Slovenije bo nato jutri, v petek, 7. aprila, ob 15. uri prvič sedlo za šahovnice v dvorani palacija na ptujskem gradu. Prvo potezo in s tem slavnostno otvoritev bo opra- vil minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Zoran Thaler, ure pa bo pognal priz- nani mednarodni sodnik FIDE Janko Bohak. Štiri dni kasneje, 10. aprila, pa se bo 16 šahistom pridružilo še 12 najboljših šahistk, ki bodo prav tako najprej deležne urad- nega sprejema in opravile žre- banje v ptujskih termah, 11. aprila pa pričele boje na črno- belih poljih. Moški turnir s sedmimi vele- mojstri, na čelu katerih je Vik- tor Korčnoj, in devetimi med- narodnimi mojstri bo visoke 10. kategorije s povprečnim ratin- gom 2492. Prvi trije se bodo uvr- stili na medconski turnir, za ve- lemojstrsko normo pa bo po- trebno iz 15 partij zbrati 10 točk. Med ženskami je prav gotovo potrebno posebej izpostaviti imena dveh VM. To sta Kahia- ni-Gersinska, Gruzijka, ki nas- topa za reprezentanco Nemčije in ima rating 2415, ter Tatjana Lematschko, Ukrajinka, ki bra- ni barve Švice. Obe sta že bili udeleženki kandidatskih dvo- bojev za naslov svetovne šahov- ske prvakinje. In kdo so šahisti in šahistke, ki bodo branili barve Slovenije? Pri moških so to VM Dražen Sermek ter MM Leon Gostiša, Gregor Mohar in Aljoša Grosar. Pri ženskah pa MM Anita Ličina ter mojstrici Kiti Grosar in Nataša Krmelj. Ob 60-letnici Šahovskega društva Ptuj se bo le-to prvič vpisalo v zgodovino turnirjev za svetovno prvenstvo z imenom MM Anite Ličina, za katero bomo Ptujčani še posebej držali pesti. 60 let šaha na Ptuju, 60 let Šahovske zveze Slovenije in 110. obletnica rojstva dr. Milana Vidmarja so jubileji, ki jim je vredno nameniti vso pozornost. Conski turnir za svetovnega šahovskega prvaka in prvakinjo, ki je obenem še Vidmarjev me- morial, je prav gotovo primerna šahovska manifestacija, ki je upravičeno zaupana enemu naj- boljših šahovskih društev v Slo- veniji. •>S.R. Slovenska ženska reprezentanca na olimpiadi v Moskvi. Od desne: Narcisa' Mihevc, Anita Ličina in Kiti Grosar ■ slednji dve nastopata tudi na turnirju v Ptuju. V ozadju selektor državne reprezentance MM Danilo Polajžer. 2 - DOMA IN PO SVETU 6. APRIL 1995- TEDNIK PTUJ / BOLNIŠNICA TUDI LANI POSLOVALA POZITIVNO Brez izgube že •d leta 1992 V ptujski bolnišnici so tudi v letu 1994 poslovali pozitivno; pred tem so bili brez izgube v le- tih 1992 in 1993, v letu 1991 pa brez izgube ni šlo. V kratkem času po osamosvojitvi (iz zdravstvenega centra Ptuj- Ormož so se izločili 9. avgusta 1991) jim ni uspelo bistveno iz- boljšati poslovnega rezultata. Z dobrim poslovanjem v prejšnjih in lanskem letu jim je uspelo po- kriti izgubo iz prvega leta samos- tojnosti. Pacienti so bili z njihovim de- lom v prejšnjem letu v glavnem zadovoljni. Direktor dr. Lojze Arko je povedal, da pritožb na delo skorajda ni bilo, pacienti so se v glavnem pritoževali zaradi odnosa do njih in zaradi čakalne dobe v specialističnih ambulan- tah mariborske bolnišnice v Ptu- ju, zlasti še zaradi ortopedske in nevrološke ambulante, kjer je čakalna doba tudi več mesecev. Zato si v ptujski bolnišnici želijo, da bi pacienti teh ambulant pri- tožbe naslavljali na mariborsko bolnišnico, ki edina lahko uredi zadeve. SREDSTVA V GLAVNEM OD ZAVAROVALNICE Večino denarja za poslovanje v prejšnjem letu si je ptujska bol- nišnica pridobila od zavoda za zdravstveno zavarovanje Sloveni- je. Na njenih oddelkih se je v letu 1994 zdravilo 9987 bolnikov ali 401 manj kot v letu 1993. Zmanjšalo se je tudi število bol- niškooskrbnih dni: bilo jih je 74.918 ali 854 manj kot leta 1993. Pri dnevnem hospitalu načrtov niso dosegli - gre za tisti del bol- nišničnega zdravljenja, ko gredo pacienti po posegu domov. Načrtovali so 1024 dni dnevnega hospitala, dosegli pa manj kot de- setino. Več bolniškooskrbnih dni kot so načrtovali pa so dosegli pri "doječih materah", to je pri hospi- talizaciji namlajših, ki jih mame še dojijo in jih tudi spremljajo pri zdravljenju v bolnišnici. Bolniki so se v ptujski bolnišnici lani v povprečju zdravili 7,53 dni, kar je več kot leta 1993, ko je bila povprečna ležalna doba 6,79 dni. Dr. Arko na vprašanje, zakaj se je ležalna doba povečala, ni vedel na- tančnega odgovora, zagotovo pa zaradi kroničnih bolnikov in bol- nikov, ki se vrnejo z zdravljenja na onkološkem inštitutu. V specialističnih ambulantah so dosegli 77.290 pregledov, prvih je bilo 40.257. Samoplačniških preg- ledov ni bilo, ker se še tudi niso odločili za organizacijo samo- plačniških ambulant. Število dia- liz je preseglo številko 5000. Lani je ptujska bolnišnica tudi veliko vlagala. Investicijska vla- ganja so presegla 152 milijonov tolarjev, od tega je bilo v ureditev otroškega oddelka vloženih čez 68 milijonov. Za investicijsko vzdrževanje pa so v prejšnjem letu porabili nekaj manj kot šestnajst milijonov tolarjev. Doseženi rezultati ptujske bol- nišnice v prejšnjem letu so rezul- tat prizadevanj vsega kolektiva, skrbi za kakovost dela in skrbi za racionalizacijo stroškov na vseh ravneh. Kot rdeča nit se skozi vse delo bolnišnice vleče odnos do bolnika, ki mora biti vedno prija- zen in spoštljiv. Bolnišnični načrti za letos so ve- zani predvsem na kadrovsko izpo- polnitev in obnovo opreme ter ne- katere investicije. Tudi v ptujski bolnišnici se že srečujejo s po- manjkanjem zdravnikov,do ned- avnega pa so v glavnem govorili o pomanjkanju višjih medicinskih sester ter fizioterapevtov. Dr. Arko pravi, da bodo kadrovski de- ficit poskušali rešiti z ustrezno šti- pendijsko politiko. OD KOD DODATNI DENAR ZA OPREMO? Potrebe po obnovi opreme se kažejo na vseh oddelkih. Z amor- tizacijo vseh potreb ne bodo mogli pokriti. Po odločitvi ministrstva za zdravstvo glede na predlog strokovnega kolegija za rentgeno- logijo Slovenije bolnišnici pripa- da tudi pravica nakupa aparata CT, pa ga žal zaradi pomanjkanja denarja ne morejo kupiti. Pričakujujejo, da jim bo pris- kočilo na pomoč gospodarstvo ptujsko-ormoškega območja. Z nakupom bi obogatili diagnosti- ko. Ob tem pa je naloga vodstva bolnišnice, da sklene verigo od di- agnostike do zdravljenja. Po obnovi vpije tudi rentgenski aparat na kirurgiji, ki je dotrajal. Še vedno načrtujejo tudi odprtje operacijskega bloka za manjše po- sege v porodnišnici. Pri investici- jah bo ptujska bolnišnica kandidi- rala tudi za sredstva iz repu- bliškega investicijskega sklada, žal pa nimajo podatkov, kdaj bodo prišli na vrsto in v kakšni višini. Skupna prioriteta bolnišnice pa je obnova ginekološkega oddelka, dograditev prostorov v podprit- ličju porodnišnice za potrebe fi- zioterapije in dispanzerjev ter ureditev veznega hodnika med ki- rurškim in internim oddelkom. MG TEDNIK; e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela. ki ga je us- tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de- javnost RADIO -TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan Sterle. Vida Topolovec m Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ritxtrič. PROPAGANDA: Oliver Težak. n 776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK. Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p.95: 0(062) 771-261, 779-371. 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 4 000 tolarjev, za tujino 8.000 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. PTUJ / BRANKO BRUMEN - DIREKTOR GIZ POETOVlO VIVAT ¥ti<^"?<^Hlwiiiiihilwiiiifci "Vesel sem, da je bila odločitev o mojem imenovanju za direktorja sprejeta soglasno ne glede na nasprotovanja," je ob imenovanju za direktorja GIZ Poetovio Vivat pove- dal Branko Brumen, ki se mu je 31. marca iztekla zaposlitev glede na funkcionarski mandat. Do njegovega imenovanja je prišlo z daljšim postopkom. Prijavil se je na javni razpis za direktorja, ki je bil v začetku leta objavljen v Delu in reviji Vivat Ptuj. Vlogi je glede na zahtevo dodal predlog vizije vo- denja GIZ Poetovio Vivat. Nadzorni svet je odločal med štirimi kandidati, ki so se v zako- nitem roku prijavili na razpis. Na seji 2. februarja ga je kot edi- nega kandidata uvrstil v ožji iz- bor z nalogo, da pred dokončno odločitvijo nadzornega sveta o imenovanju za direktorja v dogo- voru z upravo združenja pripravi programski in finančni načrt za leto 1995. Že v prijavi za direk- torja je zapisal, da bo v okviru or- ganizacije dela GIZ-a skrbel za kontinuiteto doseženih prizade- vanj. "Vodenje in izgradnja GIZ Poetovio Vivat je priložnost in izziv. Verjamem, da sem s svoji- mi organizacijskimi, komunika- tivnimi in vodstvenimi izkušnjami in referencami na dosedanjih delovnih mestih do- kazal, da sem vreden zaupanja ustanoviteljev združenja. Od njih pričakujem vsestransko podporo pri aktivnostih, ki te- meljijo na sprejeti razvojni stra- tegiji Ptuja in razvoja turizma v Ptuju." Branko Brumen se je kot "kral- jevi zakladnik zakladnice tisočletij", kot je bilo zapisano v izvirnem javnem razpisu, zapos- lil prvega aprila. Pravi, da ga da- tum ne moti: prvi je bil v soboto, on pa je uradno pričel delati v po- nedeljek, tretjega aprila. Pogod- bo o delu je sklenil s predsednico nadzornega Slavko Gojčič. "GIZ Poetovio Vivat kot naj- pomembnejše ptujsko podjetje", poudarja B. Brumen, "lahko in mora ustvarjati možnosti in pri- ložnosti ter voditi projekte, ki bodo Ptuju in njegovi ponudbi uveljavili večji tržni delež v slo- venskem in evropskem turis- tičnem paketu ter da se v skupni povezani obliki predstavimo Sloveniji in potencialnim part- nerjem zunaj naših meja s kvali- tetno ponudbo." Branko Brumen zagotavlja, da bo imelo združenje letos milijon nemških mark realizacije in da bo poslovalo z dobičkom. Kar pa zadeva začetek njegovega dela, je vse prej kot obetaven. Čakajo ga delavke, ki nimajo rešenega de- lovnega statusa,srečal se bo z ljudmi, ki so delali na projektih, pa še niso prejeli plačila, da o prostorskih in nekaterih drugih problemih ne govorimo. Ampak izziv je tu, potrebno se ga bo loti- ti. PTUJ / S SKUPŠČINE OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE Območna obrtna zbornica Ptuj ima po najnovejših podatkih že 1576 članov; v njej so tudi nekateri trgovci ter pravne osebe. Številčna krepitev in utrditev sekcijskega delovanja predstavljata temelj bodočega delovanja zbornice, ki je s sprejemom zakona o obrti do- bila tudi pomembna javna pooblastila. člani se zavedajo, da lahko samo močna zbornica izpolni njihova pričakovanja. V razpra- vi, ki je bila zelo kritična, so zlas- ti opozorili na problem šušmarstva in neurejenega plačilnega prometa. Veliko pro- blemov v obrti bi odpadlo, če bi država rešila to vprašanje, na ka- terega v Obrtni zbornici Slove- nije opozarjajo že več let. Šušmarstva se morajo najprej lotiti v lastnih vrstah. Tako se še vedno dogaja, da tudi obrtniki dela oddajajo šušmarjem. Tudi ni dovolj, da se o tem zgolj pogovar- jajo, potrebne so prijave. Obrtniki se upravičeno vprašujejo, kako to, da v parlamentu na veliko raz- pravljajo o usodi Tarna s 4200 za- poslenimi, Splošni plovbi, za ka- tero se ne ve, za kaj jo potrebuje- mo, na drugi strani pa nihče ne prisluhne 60 tisoč slovenskim obrtnikom. POVIŠALI ČLANSKI PRISPEVEK Na petkovi skupščini Območne obrtne zbornice Ptuj, ki ima člane .v vseh devetih novonastalih občinah na območju nekdanje ptujske občine, so se odločili, da bodo povišali članski prispevek mesečno za deset nemških mark in jih bodo uporabili za okrepitev sekcijskega delovanja in nakup počitniškega stanovanja. Skupščino so končali s sprejemom protesta zoper 36. in 37. člen pred- loga zakona o kolektivni pogodbi, ki govori o kaznih za neizpolnje- vanje določil kolektivne pogodbe; te znašajo 800 tisoč oziroma mili- jon tolarjev. Ne samo da so previ- soke, je poudaril predsednik zbor- nice Roman Tomanič, so absurde in nerealne, dokler ne bo sprejet tudi zakon o zavarovanju plačil. Če bo zakon o kolektivni pogodbi sprejet v nespremenjenem besedi- lu in ne da bi bil sprejet tudi zakon o zavarovanju plačil, v obrtni zbornici predlagajo bojkot podpi- sa kolektivne pogodbe in kolek- tivno odjavo vseh v obrti zaposle- nih delavcev. ^ MG SLOVENSKA BISTRICA / POSVET ZA BOLJŠE PRIHODNJE RAZUMEVANJE VSlovensRrBfstrici in Rušah imajo Na posvetu, ki so ga v Slovenski Bistrici pripravili pred dvema tednoma, je bilo slišati, da je odnos med državo in občinami še vedno vprašljiv. Občine naj bi bile po mnenju mnogih prepuščene same sebi. Pogovora so se poleg tam-i kajšnjega župana dr. Ivana Žagarja in podpredsednika! občinskega sveta Alojza Vezjaka udeležili še Polde Bibič, podpredsednik državnega sveta, in dr. Peter Glavič,: državni svetnik za Bistričane in Rušane, ter Franc Ledinek, župan Ruš, in Darko Juhart, podpredsecinik ruškega občin-^ skega sveta. Tokratni posvet v Slovenski Bistrici je bil nadaljevanje prak- se neposrednih stikov med državnim svetom in odgovorni- mi osebami v občinah, sedanji- mi župani in podpredsedniki svetov. Precej je bilo govora o novi, še nedokončani lokalni ureditvi, vendar pa imajo že se- daj v bistriški in ruški občini kar preveč težav. V odspredju je ka- drovska razdelitev med državno upravo in občino. Ruški župan je predlagal, da naj bi se v pri- hodnje uredilo skupno določilo za najemnine na nivoju občine. Menil je, da se mora v občinah pričeti prostorsko urejanje, po- trebno bo bolje reševati stano- vanjsko problematiko, kajti so- cialnih stanovanj je vedno manj. Polde Bibič je o odnosu med državnim zborom in državnim svetom med drugim dejal, da sta premalo usklajena, saj so svetniki v zadnjih dveh letih dali 20 su- spenzivnih vetov, uspeli pa so le v štirih primerih. Dr. Peter Glavič je govoril o težavah v gospodarstvu, o delu ko- misije za gospodarstvo v držav- nem svetu, predvsem pa je ob tem zastavil vprašanje; Koliko si Slove- nija kot "normalna" država lahko privošči? Posvet naj bi bil le začetek za vzpostavitev čim tesnejših in ne- posrednejših stikov med držav- nim svetom in novimi občinami, to pa naj bi pomagalo tudi pri reševanju mnogih težav v občinah Slovenska Bistrica in Ruše. •» T. Mohorko BOSNA IN HERCEGOVINA: Topovsko obstreljevanje v bihaški enklavi se nadaljuje. Naj- hujši boji divjajo okrog Velike Kladuše, kamor so po bosenskih virih poslali del 63. padalske bri- gade iz Niša in posebne enote no- tranjega ministrstva iz Srbije. Kljub slabemu vremenu, snegu in mrazu divjajo boji tudi na Majevi- ci in Vlašiču. *** HRVAŠKA: Varnostni svet OZN je v soboto sprejel resolucijo, s ka- tero so redefinirali mendat mo- drih čelad na Hrvaškem. "S 1. aprilom se je končalo poslanstvo Unproforja, ukinjene so cone UNPA, izbrisani so sledovi nek- danje Jugoslavije, po novem se mirovni proces odvija na ozemlju mednarodno priznane, suverene Hrvaške," poudarja dr. Mate Gra- nič. Krajinski Srbi, ki resolucije niso sprejeli z navdušenjem, ko- mentirajo, da je veselje Hrvatov še prezgodnje. *** RUSIJA: Ameriški obrambni mi- nister Perry je v okviru svoje sov- jetske turneje v nedeljo iz Ukraji- ne prispel na uradni obisk v Rusi- jo, kjer se je pogovarjal z vsem vodstvom države. Temeljni temi obiska Perryja v dveh najpo- membnejših državah bivše ZSSR sta dvostransko vojaško sodelo- vanje z ZDA in širitev Nata na vzhod. UKRAJINA: Ukrajinski pred- sednik Leonid Kučma je z dekre- tom določil, da predsednika krim- ske vlade lahko določijo le v Kije- vu, ne pa v krimskem parlamentu. S tem je Kučma na položaj krim- skega premiera vrnil Anatolija Frančuka (svojega zeta), medtem ko so krimski poslanci poprej imenovali Anatolija Drobotova. KANADA / EU: Kanada ne bo ta- koj posredovala proti španskim ribičem, ki lovijo v spornih atlant- skih vodah, ampak bo počakala na izid pogovorov z Evropsko unijo. Sporazum je pričakovati te dni. Kanadska vlada je obdolžila špan- ske ribiče, da ogrožajo grenlands- ke morske liste, zadnjo večjo ko- mercialno vrsto rib na tem območju. Zato je uvedla enostran- ski moratorij v mednarodnih vo- dah, ki so od kanadskih oddaljene 200 navtičnih milj. *** IZRAEL: Izraelska vojska je obja- vila načrt, po katerem naj bi se iz- raelske čete za zdaj umaknile iz šestih palestinskih mest na zahod- nem bregu. To operacijo so označili s šifro Mavrica II. Za Ma- vrico I so namreč razglasili lanski umik iz Gaze in Jeriha. NEMČIJA: Demonstracije Kur- dov vznemirjajo Nemčijo. Skoraj štirideset tisoč Kurdov in njiho- vih privržencev je v Diisseldorfu in Bonnu ob koncu tedna pripra- vilo množične demonstracije pro- ti turškemu nasilju nad Kurdi in nemški politiki do Turčije in Kurdov. *** TURČIJA: Iraški Kurdi so pri- pravljeni sodelovati s Turki pri nadzorovanju iraško-turške meje, kakor hitro bo Ankara umaknila čete iz severnega Iraka. Turčija bi rada zavarovala mejo in preprečila kurdske vdore z iraškega ozemlja, hkrati pa čim prej končala vojaško operacijo, ki jo je na severu Iraka začela 20. marca. ZDA: V Hollywoodu so podelili oscarje ameriške Akademije film- ske umetnosti in znanosti. Največ uspeha so poželi film Forrest Gump ter igralca Jessica Lange (Blue Sky) in Tom Hanks (For- rest Gump). Pripravil: J35 TEDNIK -6.APRIL 1995 POROČAMO. KOMENTIRAMO - 3 Izvedeli smo PEKI USTANAVLJAJO CEHOVSKO ZDRUŽENJE Aprila bodo slovenski peki dobili svoje cehovsko združenje. Usta- novna skupščina bo predvidoma okrog 1 5. aprila. V pripravljal- nem odboru je tudi Erika Mihelač iz ptujskih pekarn in slaščičarn. Ce- hovsko združenje je odgovor na neustrezno in nezadostno zastopane interese mlinarjev, pekov, testeninarjev in konditorjev v preoblikova- ni žitni skupnosti. Pobudniki ustanovitve združenja pekov zatrjujejo, da je njihov edini namen organizirano delovanje in zastopanje inter- esov tistih podjetij in podjetnikov, ki jim je pekarstvo osnovna dejav- nost. AU BO PO LETU 1994 MANJ NEZAPOSIENIH? To je bil naslov predavanja Boža Glazerjo, direktorja Republiškega zavoda za zaposlovanje, minuli petek v gledališki kleti na Ptuju. Govoril je o prehodu od polne zaposlenosti do brezposelnosti kot| spremljevalke vsakdanjega življenja, letu 1994 kot letu pozitivnih^ sprememb na področju zaposlovanja, o vlogi republiškega zavoda | za zaposlovanje pri gospodarskem preoblikovanju Slovenije ter! brezposelnosti in zaposlovanju na Ptuju. Okroglo mizo in predavan-1 je sta organizirala Sociološko društvo Ptuj in Bistra Ptuj. (MZ) j MARIBORSKA BOlNISNiCA MED NAJUSPEŠNEJŠIMI Splošna bolnišnica Maribor je lani uspešno poslovala in ustvarila za okrog 32 milijonov tolarjev dobička. Z doseženimi rezultati se že tretje leto zapored uvršča med poslovno najuspešnejše splošne bolnišnice. Za investicije v opremo in zgradbe so v prejšnjem letu na- menili 672 milijonov tolarjev, za investicijsko-vzdrževalna dela pa sto trinajst. Število bolniškooskrbnih dni so povečali za 2,1 odstotka in jih je 5,2 odstotka manj kot v letu 1 993, zmanjšala pa se je tudi povprečna ležalna doba. Krajše ležalne dobe so rezultat večje inten- zivnosti in boljše organizacije dela. STROKOVNO SREČANJE MEDICINSKIH _SESTER IN TEHNIKOV Is Dornavi bo jutri drugo strokovno srečanje društva medicinskih I W sester in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož. Posvečeno je pred- li stavitvi dela in življenja zavoda dr. Marijana Boštnarja. _TEČAJ TEHNIKE ALEKSANDER fmariborski bolnišnici se je v torek pričel tridnevni tečaj tehnike al- eksander, ki nas uči, kako z zavedanjem ravnovesja, drže in gi- banja pri vsakodnevnih dejavnostih izboljšamo način življenja. Tečaj organizira zbornica delovnih terapevtov Slovenije, poteka po v pros- torih oddelka za medicinsko rehabilitacijo mariborske bolnišnice. Tehnika aleksander omogoča odpravljati napake pri dihanju, drži te- lesa, sedenju in hoji, ki nas v življenju nevede omejuje. Ime je dobila po avstralskem igralcu Fredericku Matthiasu Alexandru, ki je s pravil- nim načinom dihanja odpravil poklicne težave in postal prvi učitelj te tehnike v svetu. Danes jo v svetu uči že več kot tisoč učiteljev. DVAJSET TISOČ PODPISOV V PODPORO _TOBAČNEMU ZAKONU Po prvih podatkih inštituta za varovanje zdravja Slovenije je bilo v uličnih akcijah v podporo sprejema ljudem prijaznega tobačnega zakona, ki so 23. marca potekale v vsej Sloveniji, zbranih okrog dvajsettisoč podpisov. Odziv ljudi, ki še ni dokončen, ker pod- pise še zbirajo, nekateri jih pošiljajo tudi po pošti, daje upanje, da bodo zakon podprli tudi poslanci in da ne bodo klonili pod pritiskom tobačnega iobijo, kot je bilo ob razpravi o prvem predlogu zakona. Kot smo izvedeli od dr. Mateje Kožuh Novak, podpredsednice odbo- ra za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, bodo poslanci državnega zbora o osnutku zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov razpravljali v nadaljevanju prekinjene marčevske seje, ki jo bodo pričeli v teh dneh. V PTUJU DO PONEDELJKA 31.748 _NAPOVEDI DOHODNINE §o ponedeljka so ptujski davkarji prejeli 31.748 napovedi dohod- nine za prejšnje leto. Kot je povedal vodja izpostave republiške uprave za javne prihodke v Ptuju Marijan Furek, jih je nekaj še prišlo s torkovo pošto. Po tem datumu bodo vse, ki jih bodo še prejeli, ne- pravočasno vložene. Kazen za nevloženo oziroma nepravočasno vloženo napoved je 50 tisoč tolarjev. IZREDNA ODDAJA PTUJSKE TELEVIZIJE Ne glede na težave, ki spremljajo ptujsko televizijo, si bomo to so- boto lahko ogledali izredno oddajo o glasbi pod naslovom Zlata nota. Ponovili jo bodo v nedeljo ob desetih. ________Pripravila: MG Izvedeli smo PTUJ / DANES VSŠC Danes ob 20. uri bo v ptujskem Sredtiiešolskem centru osrednia prireditev republiškega projekta Upanje 2000. Projekt, Vi ga vodi Marjetka Čas, financira pa mi- nistrstvo za Jolstvo Republike Slo- venije, je namenjen prebujanju lepših odnosov med ljudmi in bolj idravemu odnosu do okolja. Pričel se je s slovesnostjo v Cankarjevem d*mu lani, vrhunce prireditev t«g» leta pabo dar.a-: - - '-ic*. Gostitelj prireditve je osnovna šok Olge Meglic poleg nekaterih repu- bliških gostov pa bodo Ptuj obiskali otroci iz Velenja, Kamnika in itali- janskega mesta Vedano. Povabljeni so seveda tudi učenci in učitelji šol ptujskega območja ter njihovi starši. V prihodnje naj bi se učenci, zajeti v projektu Upanje 2000, povezovali s slovenskimi šolami p« svetn. M. Zupanič _PTUJ / OBISK ČLANOV DRŽAVNEGA SVETA_ V torek so ptujsko Mestno hišo obiskali člani državnega sveta Re- publike Slovenije, ki jih je vodil predsednik sveta dr. Ivan Kristan, ter se sestali z župani petnajstih občin sedme in osme volilne enote. Glavni namen obiska je bil vzpostaviti neposreden stik med novimi občinskimi vodstvi, izvoljenimi državnimi svetniki ter vodstvom državnega sveta. Vodstvo državnega sveta je pred- stavilo problematiko svojega dela ter načine reševanja problemov, župani pa so gostom orisali aktual- no problematiko v delovanju svoj- ih občin. Izrazili so precej nezado- voljstva in kritike na račun uredit- ve lokalne samouprave ter odnosa države do lokalnih interesov, ki kot da ostajajo v ozadju, ker državne institucije, sploh pa mi- nistrstva, še niso našle pravega posluha zanje. Po drugi strani pa državni svet še preslabo deluje pri uveljavljanju lokalnih interesov posameznih občin. POleg tega so državi očitali vse preveč centralis- tično usmerjenost, ki se je z delit- vijo občin še potencirala, vsilje- vanje državnih interesov ter nedo- rečenost glede razmejitve pristoj- nosti med državno upravo in lo- kalno samoupravo. Tudi merila in kriteriji glede delitve proračun- skih sredstev občinam še niso pos- tavljena, za kar gre očitek fi- nančnemu ministrstvu. Ugotovili so, da je očitno napočil čas, ko bo potrebno popraviti pred lanskimi volitvami nedorečena in površno izpeljana določila in odločitve v zvezi z zakonom o lo- kalni samoupravi ter doreči vprašanje vloge in učinkovitosti državnega sveta. •>DS SEDMI APRIL / SVETOVNI DAN ZDRAVJA Letošnji svetovni dan zdravja 7. april poteka pod geslom Svet brez otroške paralize. Skupščina svetovne zdravstvene organizaci- je sije leta 1988 zastavila cilj izkoreninjenje te bolezni po vsem svetu do leta 2000, kar je primerno darilo zdravstvenih delavcev tega stoletja otrokom prihodnjega, je v poslanici ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja zapisal dr. Hiroshi Nakajime, general- ni direktor Svetovne zdravstvene organizacije. Starši današnjih otrok težko razumejo strah, ki so ga še pred 40 leti vzbujale epidemije otroške paralize. Izogibali so se vsakemu dogodku, ki naj bi pri- vabil večje skupine ljudi, pogos- to pa so se mu tudi odpovedali. Zaprli so šole, prepovedali ko- panje v bazenih, ljudje so živeli v paničnem strahu pred to bo- leznijo. Cepivo Jonasa Salka leta 1955 in Alberta Sabina leta 1961 pa je človeštvo odrešilo strahu. Izdelala sta cepiva proti otroški paralizi in dokazala nji- hovo učinkovitost. Skoraj v tre- nutku je izginila nevarnost dosmrtne invalidnosti zaradi te bolezni. Lani je mednarodna komisija objavila podatke, da je otroška paraliza izkoreninjena po vsej za- hodni polobli, sedaj pa se vse re- gije po svetu vztrajno približujejo enakemu cilju. Na svetovni dan zdravja bo petnajst dežel Evrope in vzhodnega Sredozemlja hkrati oskrbelo svoje otroke s cepivom. V SLOVENIJI ŽE 17 LET Ni OTROŠKE PARALIZE Ključ do uspeha so nacionalni dnevi cepljenja, ko cepijo v enem ali dveh dneh vse otroke do pete- ga leta starosti, in dopolnilna ru- tinska cepljenja. In kako je z otroško paralizo v Slovenijo? Po podatkih mag. Alenke Kraigher, nacionalne ko- ordinatorke za nalezljive bolezni in cepljenje, v Sloveniji že sedem- najst let nimamo otroške parali- ze. Z rezultati cepljenja smo za- dovoljni, saj je v vsaki občini v prvem letu starosti cepljenih 95 odstotkov otrok. To moramo na- daljevati in vzdrževati enako ra- ven, da bodo vsi otroci prejeli tri doze cepiva proti otroški paralizi do dopolnjenega enega leta sta- rosti in nato do 14. leta še tri poživitvene doze. Čeprav v Slove- niji otroške paralize nimamo že vrsto let, je bil leta 1990 izdelan načrt aktivnosti za njeno izkore- ninjenje, da bi obdržali doseženo in hkrati zadostili kriterijem SZO za proglasitev države brez otroške paralize. Obsega sistema- tično cepljenje za vse otroke in vzdrževanje visoke stopnje cepl- jenosti ter stalen nadzor nad otroški paralizi podobnimi bo- leznimi. Pripravila: MG KIDRIČEVO / 45 LET SOLE Sadovi sedanjosti so v semenih preteklosti Letos praznujemo 45-letnico de- lovanja šole v Kidričevem in 30-let- nico popolne OS Borisa Kidriča Ki- dričevo. Oba jubilejasta velikega pomena za šolo in kraj. V svojih prvih začetkih (1950/51) si je šola začela utirati pot v zelo težkih razmerah - v barakah, a kljub temu je počasi in vztrajno pos- tajala središče kulturnega življenja. Iz leta v leto so njeni akterji - učenci in učitelji - smelejše stopali po poti novih uspehov, novih ciljev ter s pre- mišljenimi potezami. Danes, ko se oziramo na prehojeno pot, na vse pridobitve, si še posebej srČDO žel ime, da bi vsi ti uspehišena- prej bogatili nas vse - našo misel, našo kulturo, naše znanje - z izvirno ust- varjalnostjo in igrivostjo duha. Pre- pričani smo, da imamo obojega še vedno dovolj, da nadaljujemo pot v NOV DAN. 45-letnico šole v Kidričevem in 30- letnico popolne OŠ Borisa Kidriča želimo počastiti primerno slovesno - pripravili smo več razstav v šolski avli (risbe Mojce Laboda, zgodbe in ilustracije Suzane Merlak, ?s'aša šola skozi čas), prehojeno pot rasti in raz- voja šole bomo prikazali skozi bogat koltumi program v dvortni restavra- cije PAN v sredo, 12. aprila, ob 18. uri. TA DAN KAKOR PISANA MAVRICA! Vse, ki na kakršenkoli način čutite povezanost s to našo mavrico, vljud- no vabimo, da se nam pridružite! 4-PO NAŠIH KRAJIH 6. APRIL 1995- TEDNIK PTOJ / S ČETRTE SEJE MESTNEGA SVETA Nerazumljive odločitve svetnikov Ptujski svetniki so četrto sejo končali šele po osemurnem razpravljanju o vseh točkah dnevnega reda v okviru va- bila, le soglasje k imenovanju direktorja Ljudske univerze Ptuj so prestavili na prihodnjo sejo, ker želijo imeti ne- kaj dodatnih podatkov. Predvidevanja pred četrto sejo sveta mestne občine Ptuj, da bodo svetniki največ raz- pravljali o osnutku statuta in v tem okviru o bodočem prazniku mestne občine ter o organiziranosti lokalne sa- mouprave na nižji ravni, so se potrdila. JURJEVO VENDARLE PRAZNIK MESTNE OBČINE? Besedilo drugega člena osnut- ka statuta, ki je temeljni splošni akt mestne občine, se v delu, ki govori o prazniku mestne občine Ptuj, ni spremenilo. Praznik mestne občine bo 24. april - jurje- vo. V ožjem izboru so bili trije da- tumi: 23. junij (na ta dan leta 1864 je bil v Ptuju ustanovni občni zbor ptujske čitalnice), 13. september (ko je 1908. leta Ciril- Metodovo društvo sklicalo v Ptu- ju svojo veliko skupščino v na- rodnem domu), in 24. april, ker je sveti Jurij - mestni zaščitnik - eden najbolj čislanih krščanskih mučencev, ki je našel svoj prostor v Ptuju, predstavlja simbol zma- ge nad zlim, simbol srednje- veškega viteštva, simbol samos- tojnosti mesta Ptuj, najbrž pa tudi simbol vinogradnikov. Precej več polemik kot o praz- niku se je razvilo o devetem po- glavju statuta, ki govori o bodoči teritorialni organiziranosti občine. MESTNE iN PRIMESTNE ČETRTI Po burni razpravi, ki je nekaj- krat presegla mejo dobrega oku- sa, so se svetniki vendarle zedini- li, da se celotno deveto poglavje briše in se namesto njega vključi predlog poslanske skupine LDS z nekaterimi dopolnitvami, ki vključuje mestne in primestne četrti, ki so pravne osebe. Območje mestnih in primestnih četrti bo določil mestni svet z od- lokom na osnovi ugotovljenega interesa prebivalcev na zborih krajanov. Organ mestne in pri- mestne četrti je krajevni svet, ki ga bodo krajani izvolili v skladu z zakonom o lokalnih volitvah. Mestne in primestne četrti so lastniki nepremičnin. V drugih točkah so ptujski svetniki sprejeli sklep o osemod- stotnem povišanju najemnin za poslovne prostore, sklep o pode- litvi koncesij za zasebno prakso na področju splošne medicine dr. Branku Jerkoviču in dr. Valeriji Saško - Bočkaj, sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v mestni občini, potrdili pa so tudi predlog projektov jav- nih del v letu 1995. KOMISIJI NALOŽENA NAJVEČJA ODGOVORNOST? Komisija za pripravo statuta in poslovnika bo še potila pot, pre- den se bo dokopala do besedila predloga statuta. Prav gotovo bo morala svet opozoriti na nekatere določbe, ki jih bo potrebno dru- gače zapisati, med drugim tudi 10. člen. Sestala se bo danes in podrobno pregledala vse pripom- be iz razprave. Praznik mestne občine - 24. april - še vedno močno buri tako svetniške kot duhove občanov. Vendarle pa je potrebno povedati, da še vse ni zabetonirano, da je možno z vložitvijo amandmajev, ki bodo seveda podprti, določila statuta še spreminjati. Jurjevo s slo- venstvom nima nič skupnega, so prepričani nekateri svetniki, v ptujskih razmerah je znano le kot sejmarjenje, nekateri so že na sami seji "dvignili roke" od bodočega praznika, ker se "nam bo smejala" cela Slovenija. Nav- sezadnje imajo prav: biti svetnik pomeni najprej veliko odgovor- nost pri sprejemanju takšnih in drugačnih odločitev ter zavedan- je, da evforija trenutka ne sodi na seje sveta. M. Goznik SVETNIKI PROTI OBČANOM OZIROMA VOULCEM? Statut mestne občine je temeljni splošni akt mestne občine in ga bo potrebno sprejeti z dvotretjinsko večino do konca meseca. Glede na številne (vsebinske in lepotne) pripombe in predloge so svetniki prejšnji petek delali nerazumljive napake. Nekaj nedopustnega pa so storili, ko so izglasovali novo besedilo 10. člena osnutka statuta, ki govori o tem, kdo ima pravico nasloviti peticijo na katerikoli or- gan mestne občine. Besedilo, ki ga je pripravila in oblikovala komi- sija za pripravo statuta in poslovni- ka, so na predlog SKD popravili tako, da so črtali "vsak občan". Po njihovem lahko peticijo na kateri- koli organ mestne občine naslovijo skupina občanov ali pravna oseba s sedežem v mestni občini, ne pa tudi občan kot posameznik. S tem so kršili 45. člen ustave, ki omo- goča pisanje peticij slehernemu občanu. Prav tako bodo odbori mestnega sveta lahko obravnavali predloge županov, članov sveta, občinske uprave in občanov, ne pa tudi podjetij in zavodov, ki jih us- tanavlja tudi mestna občina. PREJELI SMO / Odgovor gospodu Bogomirju Jurtel V Tedniku, ki je izšel 30. marca 1995, je bil ob- javljen prispevek go- spoda Bogomirja Jurte- le, v katerem je opisal svoje doživljanje revije otroških pevskih zbo- rov. Organizator revije je Zveza kulturnih orga- nizacij občine Ptuj in zato želimo javnosti in piscu podati nekaj in- formacij. Letošnja revija je bila že 36. po vrsti, bila pa je od vseh najbolj množična. V prejšnjih le- tih je sodelovalo pov- prečno po 12 zborov, le- tos pa se jih je prijavilo kar 17. Ker pa organiza- torji že v prejšnjih letih nismo bili zadovoljni z gnečo v pretesni in pre- malo zračni dvorani Na- rodnega doma, sera se 4. oktobra 94 v imenu ZKO Ptuj udeležila sestanka aktiva učiteljev glasbene vzgoje, da bi se dogovori- li o spremembah pri iz- vedbi revije. Dala sem pobudo, naj bi se na osno- vi izkušenj zadnjih let re- vija delila v dva dela. Prisotni učitelji, uspešni dolgoletni zborovodje, so menili, naj revija pote- ka tako, kot je bilo utečeno, poleg tega pa je bil termin revije že dogo- vorjen z Zavodom za šolstvo in šport. Aktiv ravnateljev se ni oglasil s svojimi pobuda- mi, čeprav naj bi bili o tem že razmišljali. Pred razpisom sem telefonsko povprašala vse šole, ali se bodo njihovi zbori ude- ležili naše revije. Sodelo- vanje je potrdilo zelo malo šol (le deset), zato . smo bili presenečeni, ko se je nabralo kar 17 prij- avnic, mnoge še po zadnjem roku za prijavo. Zaradi zelo bogate in obsežne prireditvene dejavnosti ZKO je bilo nemogoče najti nov ter- min, da bi prireditev lahko potekala deljeno in tako bolj prijetno predvsem za mlade pev- ce, pa tudi za starše, ki z veseljem prisluhnejo svojim najmlajšim. Nobena šola ni ponu- dila svojih uslug pri orga- nizaciji revije, najema dvorane pa si ZKO ne more privoščiti. Čeprav menda "denar ni prob- lem, težava je v nas sa- mih", velja povedati, da sta reviji otroških in mla- dinskih zborov edini, pri katerih ZKO plača pre- voz, kar v drugih okoljih in na drugh področjih ustvarjanja ni običajno. Glede konkretnih pri- pomb pa naslednje: no- benemu zboru ni bilo tre- ba čakati na nastop na uli- ci, ker je imel vsak svojo garderobo. Če se otroci trgajo za sendviče, je to stvar nji- hovih spremljevalcev, ki to dovolijo. ZKO Ptuj ne more prevzeti odgovornosti za način parkiranja ptuj- skih voznikov in za nji- hovo izrazoslovje, uredi- li pa smo prevoz zborov na najbližje urejeno par- kirišče in vrnitev po do- govoru zborovodij z voz- niki. Veseli nas, da se strin- jamo glede tega, da v Ptu- ju nimamo primerne dvorane za tako velike prireditve (nastopilo je več kot 670 otrok), da so otroci prepevali res odlično, da so zborovod- je v veliki večini izvrstno opravili svoje delo, kar je potrdila tudi gospa Darja Koter na pogovoru po re- viji. Močno nas zanima, koga ste imeli v mislih, ko se Vam je zapisalo "ve- liki brat", pa kdo so tisti "purgarji", na katere ste stresli očitke. Naša usta- nova deluje povsem odprto, hvaležno spreje- mamo pobude iz najširšega okolja in mi- sel, da so omenjene ozna- ke namenjene delavcem ZKO, se nam zdi smešna. Razumemo pa, da ne do- bivate ravno svežih in- formacij o dogajanju na področju glasbe, saj se zborovodja z Vaše šole v tem šolskem letu žal ni udeleževal sestankov ak- tiva učiteljev glasbe, pa tudi na pogovoru po revi- ji smo ga pogrešali. Zahvaljujemo se Vam za ponujeno gostoljubje reviji v prihodnji sezoni, z veseljem pričakujemo sodelovanje. Običajno komuniciramo s sode- lavci pri projektih oseb- no, na Vašo željo pa lahko poteka tudi po javnih medijih. Pridružujemo se Vaši želji: "Da bi se drugič z radostjo v srcu spominja- li pevskega nastopa najmlajših pevcev!" Vas in vse ljubitelje zborov- skega petja pa hkrati va- bimo na revijo mladin- skih pevskih zborov, ki bo 13. aprila v Narodnem domu in na kateri pravi- loma ni nobene gneče... Za ZKO Ptuj: Nevenka Gerl, Zcjgj v kiiifurj JUTRI KONCERT PTUJSKEGA KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA Komorni moški zhor, ki ima za sehoj hogatc izkušnje 42 let ob- stoja, se ho jutri ponovno preJstavilptujskemu občinstvu. Zhor, ki ga je v začetku vodil Jože Grcgorc, za njim Branko Rajšter, poje že petnajsto leto pod taktirko Franca Lačna. Na jutrišnjem koncertu, ki se ho pričel v Narodnem domu oh 1Q.30, hodo izvajali rene- sančne, romantične in sodohne skladbe. Ena izmed posebej zani- mivih bo skladba Pavla šivica Čist nora pesem, ki je letos obvezna tek movalna pesem na mariborski prireditvi Naša pesem. Sicer pa se ptujski zhor pripravlja tudi na majsko gostovanje v Švici, kamor jih je povabil zbor iz Chura. ••• ZBIRKA PESMI PTUJČANA PETRA SRPČIČA I Minuli četrtek je praznovala slovenska vojska dan ustvarjalnosti vojakov, ki so ga počastili s prireditvijo v učnem centru Slovenske vojske Cerklje oh Krki. Svetovalec ministra za kulturo Republike i Slovenije Peter Božič in direktor Dolenjske založbe Franc Sali sta j predstavila zbirko pesmi "Ciklus" Ptujčana Petra Srpčiča, ki je ne- kaj pesmi na prireditvi tudi sam prebral. Na dan ustvarjalnosti je slovenjehistriški župan Ivan Žagar odprl tudi razstavo likovnih del Bistričana Zvonka Pušnika. GLEDALIŠČE ZATO IZBRALO KRČMARICO Samo Strelec, umetniški vodja ptujskega Gledališča ZATO, je že izbral besedilo za letošnjo uprizoritev, ki ho v avgustu. To ho Krčmarica prosto po Goldoniju Petra Turrinija. Na predstavo so se že pričeli pripravljati, vaje za igralce pa se hodo pričele julija. SREČANJE MLADIH PESNIKOV IN PISATEUEV Zveza kulturnih organizacij Slovenije bo tudi letos pripravila srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Na razpis, ki velja do 5. maja, se lahko s svojimi natipkanimi bese dih prijavijo avtorji, ki svojih del še niso izdali v knjižni obliki razen v samozaložbi, in tisti, ki še niso bih uvrščeni med najboljše na dosedanjih repu- bliških srečanjih. Dvočlanska žirija in republiški selektor hodo iz- brali najboljša prozna, pesniška in dramska dela na svojem območju, ta pa se hodo uvrstila na nastop območnih in republiških srečanj. Prispevke je potrebno poslati na ZKOS, Štefanova 5 v Ljubljani, v treh izvodih, označenih s šifro, v priloženi zapečateni ovojnici pa naj bodo zapisani vsi podatki o avtorju in šifra. USTVARJALNO POSLUŠANJE GLASBE Pokrajinski muzej Ptuj in Animacija, d.o.o., ponovno organizi- rata seminar muzikozofije, ki ga ho tudi tokrat vodila mag. Cathe- rine Phillips iz Velike Britanije, direktorica centra in voditeljica bri- tanskega gibanja za muzikozofijo. Muzikozofija imenujejo umet- nost zavestnega in ustvarjalnega poslušanja klasične glasbe, po- globljeno poslušanje glasbe, ne da bi bilo za to potrebno preučevati glasbeno teorijo. Tridnevni seminar se bo pričel na Ptuju 20. apri- la. • •• Pripravila: M. Zupanič iak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM(NEVPOMEMBNIHDHI Levi in desni Končno so se (tudi jav- no) poenotili "levi" in "de- sni" iz vlade: "leva" dr. Rado Bohinc (minister za znanost) in Sargij Pelhan (minister za kulturo) ter "desni" dr. Jože Osterc (minister za kmetijstvo) na seji vlade niso glaso- vali za predlog pro- računa, ker so "enotno" menili, da takšen, kakršen je, ne omogoča normalnega dela na po- dročjih, za katera so s svojimi ministrstvi pris- tojni. Premier dr. Drnovšek jih je zaradi tega sicer kritiziral in nasploh menil, da mini- stri svoje "promocije" ne bi smeli ustvarjati na račun nerealnih zahtev do proračuna. Dejal je celo, da bodo morali raz- misliti, ali bodo z vlado ali proti njej. Kljub temu pa je pojav politično in tudi sicer za- nimiv in po svoje norma- len. Ministri imajo pravi- co in dolžnost, da se do zadnjega možnega trenut- ka zavzemajo za svoje po- dročje in svoje argumente. Če so v vladi preglasovani, imajo pač dve možnosti: da sprejmejo in upoštevajo odločitev večine ali pa da vztrajajo pri svojem mnenju še naprej, seveda upoštevaje vse posledice, ki iz tega izhajajo, vključno odstop. Dr. Bohinc in Pelhan sta se glede tega že oprede- lila. Minister za znanost dr. Bohinc je izjavil, da ga zavezuje sklep vlade, mi- nister za kulturo Pelhan pa pravi, da denar, ki ga predlog proračuna na- menja za njegov resor, za- dostuje le za "socialno po- litiko v kulturi". Zato bo "predsedniku vlade poslal odstopno izjavo, če tudi v državnem zboru njegov predlog ne bo dobil pod- pore". Po vsem sodeč bo ravno razprava o kulturi v državnem zboru še pose- bej zanimivo. Ali lahko pričakujemo, da se bodo v pogledih na kulturo in njen gmotni položaj poe- notili socialni demokrati Janeza Kocijančiča, kate- rim pripada minister Pel- han, in socialdemokrati Janeza Janše, ki so zadnji čas vzpostavili v svojih okvirih kulturni forum in kulturnikom, zbranim v njem, obljubili vsestran- sko podporo v prizade- vanjih za pravilno vredno- tenje kulture v parlamen- tu? Se bosta dve tradicio- nalno antagonizirani slo- venski stranki "interesno poenotili" v boju za kultu- ro ali pa bodo politični predsodki in sumničenja (ki jih zlasti Janez Janša prav nič ne skriva) spet močnejši kot karkoli dru- gega? USPKH IN STRA- HOVI PREMIKRJA DR. DRNOVŠKA Predsednik vlade dr. Ja- nez Drnovšek je nedvom- no dosegel pomemben uspeh, ker je uspel pre- pričati vse tri koalicijske (vladajoče) stranke, da višina letošnjega pro- računa ne sme preseči 510,4 milijarde tolarjev, ker je to skrajna zgornja meja porabe, ki še zagotav- lja kolikor toliko normal- no funkcioniranje gospo- darstva in vodenje uspešne stabilizacijske ekonomske in monetarne politike. Seveda pa se bo kmalu pokazalo, ali je do- govor "velike trojke" do- volj trden, da bo prenesel tudi vse nove pozicijske in opozicijske izzive, do ka- terih bo zagotovo prihaja- lo v parlamentarni razpra- vi o proračunu. Verjetno je dr. Drnovšek zaslutil krhkost dogovora že v "se- paratnem" ravnanju posa- meznih ministrov in je tudi zaradi tega, da bi pre- prečil še hujše reprize v parlamentu, reagiral tako ostro. Kljub temu pa bi premier moral ločevati med tistimi predlogi, ki zahtevajo povečevanje proračuna, in med tistimi, ki poskušajo znotraj pred- videne vsote 510 milijard in 400 milijonov tolarjev prek novih prerazdelitev zagotoviti "pravičnejšo" odmero sredstev za raz- lična področja. Seveda je najslabše to, da tudi najnovejše pro- računske razprave in de- litve spremljajo različne špekulacije in očitki iz koalicijskih vrst, kateri iz- med treh strank oziroma njihovih ministrov naj bi uspelo "prigrabiti" največ proračunskega denarja in s tem tudi slave in "poli- tičnega kredita" za pri- hodnje volitve. Poglavitne vladne odločitve, ne samo v zvezi s proračunom, bi morale biti pač kolektivni dogovor vseh vladajočih strank, njihova kolektivna zasluga in seveda tudi ko- lektivna odgovornost. Drugače pa lahko govori- mo o nekakšnih "avto- nomnih ministrstvih", ki so zgolj naključni sestavni del vlade. Če bi bilo tako (in če je tako), potem je to seveda slabo za vse, tudi za predsednika vlade, ki mora povezovati vse dele vlade v celoto. TAM - SKUPNI USPKH IN SKUP- NA ODGOVORNOST v normalnih razmerah bi tako lahko govorili in bi morali govoriti o "koletiv- nem dosežku" in "kolek- tivni odgovornosti" vlade za to, da bo končno stekla sanacija mariborske tovar- ne avtomobilov, vendar pa so se prve pripombe in prvi dvomi v uspeh celot- nega projekta tik pred gla- sovanjem (protiakcija li- beralca Kopača) in potem, ko je bil sprejet v parla- mentu, spet pojavile v last- nih vrstah (na tiskovni konferenci krščanskih de- mokratov). Lahko bi deja- li, da je vlada ravno v pri- meru Tama pokazala (čeprav morda prepozno), da ve, kakšna naj bi bila njena vloga pri urejanju najbolj žgočih gospodar- skih problemov in kako se mora za uresničitev svoje politike tudi jasno posta- viti po robu drugačnim mnenjem in s tem tudi ne- kaj tvegati. Pri tem seveda ne gre prezreti vloge mini- stra za gospodarske dejav- nosti dr. Maksa Tajnikar- ja, ki je s tem projektom povezal ves svoj ugled. Tajnikar se že lahko posta- vi z zadovoljivimi (in za mnoge nepričakovanimi) rezultati pri sanaciji slo- venskih železarn. Hkrati pa Tajnikarju, ki izhaja iz vrst Združene liste, pač ne more nihče očitati, da bi pri svojem delu slepo sle- dil posameznim dnevnim strankarskim interesom. Seveda pa njegovo ravnan- je ves čas opozarja, da je odgovornost za izvedbo nekega projekta neločljivo povezana tudi s konkret- nimi pristojnostmi, še po- sebej na kadrovskem po- dročju. Njegove pogoste menjave vodilnih ekip v železarnah in njegova na- vada, da javno identificira ključne povzročitelje raz- ličnih težav (med katerimi pogosto omenja vodstvene ekipe iz posameznih delov gospodarstva), so po- membna, čeprav za neka- tere neprijetna novost v delu gospodarskega mi- nistrstva. Zato seveda tudi ni nič nenavadnega, da je minister Tajnikar predla- gal možno novo vodilno ekipo, ki naj bi popeljala mariborski Tam iz težav. Nenavadno pa je, da se je zoper njegov predlog za novega prvega človeka v vodstvu Tama takoj s splošno in neprepričljivo kritiko oglasil mariborski župan Križman. VSI ZA GUVER- NERJA DR. ARHARJA Kot bi bilo skrajno špe- kulativno pripisovati dr. Tajnikarju, da v svojem ministrskem delu stro- kovnost podreja ne- kakšnim "parcialnim poli- tičnim interesom", tako je bilo še bolj nesmiselno, da so nedavno nekateri po- skušali pripisovati poseb- ne strankarske značilnosti in "interese" guvernerju Banke Slovenije dr. Fran- cetu Arharju. Guverner Arhar se je v dosedanjem delu potrdil predvsem kot velik in avtonomen mone- tarni strokovnjak, ki je med najbolj zaslužnimi za monetarno osamosvojitev, vzpostavitev in uveljavi- tev nacionalne valute in za stabilizirajočo monetarno politiko, katere nedvomna zasluga je odprava hipe- rinflacije. Vsekakor je Ar- harjev izjemen dosežek to,. da ga spoštujejo tudi tisti, ki se s posameznimi njego- vimi potezami morda ne strinjajo. To je med dru- gim pokazalo tudi glaso- vanje v državnem zboru in tako rekoč soglasna pod- pora tako "levih" kot "de- snih" predlogu, da ostane še naslednjih šest let gu- verner Banke Slovenije. Seveda je zgolj Arharjeva stvar, kakšno je njegova politično prepričanje, ka- teremu političnemu bloku pripada (če se sploh ukvar- ja s tem), je to desni ali ne. Vsekakor je pomembno, da je imel krščanski demo- krat Lojze Peterle, ko ga je pred petimi leti kot pred- sednik takratne vlade predlagal za prvega guver- nerja banke v samostojni Sloveniji, pri izbiri srečno roko. Prav tako kot je po- membno, da je bilo Arhar- ju v prejšnjem sistemu omogočeno, da je normal- no strokovno napredoval in že tudi v njem zavzemal pomembne pozicije. Vse- kakor je dobro, ker Arhar ni predmet takšnih ali drugačnih "ideoloških" sumničenj, in dobro bi bilo, če bi bila takšnih sumničenj tudi nasploh pri nas čim manj. •»Jak Koprive TEDNIK -6. APRIL 1995 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE -5 CERKVENJAK / FOLKLORNA SKUPINA KUD JOŽETA LACKA Ponovno zaleli delati v Cerkvenjaku je bilo kul- turno življenje zelo pestro in tamkajšnje kulturno-umet- niško društvo ima stoletno tradicijo. Več sekcij je sicer prenehalo delovati, nekatere pa se ponovno prebujajo. Fol- klorna dejavnost je po večkratnih poskusih ponovno zaživela v sedemdesetih letih. Takratne plesalke in plesalci so bili zelo uspešni, a so leta 1985 prenehali delati, ker niso imeli harmonikarja. Dolgolet- na prizadevanja za ponovno oživitev so bila uspešna lan- sko leto. Sedanja skupina plesalcev in plesalk je nameravala nastopiti samo na jubilejni prireditvi ob 100-letnici kulturno-umet- niškega društva Jožeta Lacka, a na srečo ni bilo tako. Vsak torek se zdaj redno dobivajo v tam- kajšnjem kulturnem domu. Vodi jih Feliks Fekonja in tre- nutno imajo šestnajst članov. Plešejo štajerske in prekmurske plese. Posebej so veseli, ker so jim v občinski ZKO Lenart pred kratkim kupili novo šta- jersko nošo. "Zelo si želimo, da bi nam et- nologi in drugi strokovnjaki pomagali izdelati nošo iz naših krajev, vendar so ti projekti zelo dragi in je za naše društvo to prevelik zalogaj. Nekaj težav imamo tudi z glasbo in izvajal- ci. Trenutno imamo harmoni- karja Mirka Kožarja, še vedno pa nam manjka klarinetist," pravi umetniški vodja Feliks Fekonja, ki je že dolga leta pre- dan ljubiteljski kulturi. Člani folkorne sekcije zdaj pridno vadijo in se pripravljajo na medobčinska srečanja, imeli Plesanje zahteva veliko potrpežljivosti. Foto: Ivo Lorenčič pa bodo tudi nekaj svojih nasto- pov. Želijo si, da bi imeli vsaj osnovne pogoje za delovanje in da ne bi prišlo do ponovne pre- kinitve. Čeprav je skupina mla- da, pa ima še eno prednost: za seboj imajo mlade iz osnovne šole. •> M. Slodnjak CIRKULANE / MLADINSKA FOLKLORNA REVIJA Iapiesd- ure. S tem, ko so slušno prizadeti Ptuja in okolice ustanovili svoje društvo, bo za večino članov delo lažje, saj se jim bo dejavnost pri- bližala. TEDNIK -6. APRIL 1995 OD TOD IN TAM - 9 PROMOCIJSKA CERTUSOVA VOŽNJA Wmm mtubuiM linip Ormož - Stuttgart Nadvse slovesno in množično so minulo nedeljo, 2. aprila, na pero- nu avtobusnega postajališča v Ormožu pospremili na pot prvo vožnjo Certusovega avtobusa, ki bo na novi mednarodni progi dva- krat na teden, ob četrtkih in nedeljah, vozil naše rojake iz Ormoža, Dornave, Ptuja in Maribora do Miinchna, Ulnia in Stuttgarta v Nemčiji ter nazaj. Progo so začeli z najsodob- nejšim avtobusom višjega raz- reda mercedes O 404, za kate- rega so odšteli več kot 500.000 nemških mark. Številne Ormožane in druge goste je pozdravil vodja Certusove de- lovne enote v Ptuju Janez Ca- futa, ki je bil še posebej vesel, saj je ideja o tej progi zrasla med delavci v tej enoti in je plod več kot štiriletnih priza- devanj. Tudi glavni direktor Certusa Mirko Majhenič iz Maribora ni mogel skriti velikega zado- voljstva, saj, kot je povedal, z novo avtobusno progo Certus uresničuje dolgoletne želje Slo- vencev z območja severovzhod- ne Slovenije, ki so v največjem številu zaposleni prav na območju pokrajin Baden- Wiirttenberg. Poleg tega se s to progo ponujajo tudi številne gosopodarske in turistične po- vezave med obema pokrajina- ma. Pred odhodom je delavcem Certusa in ptujske delovne eno- te posebej čestital ormoški župan Vili Trofenik, eden prvih 45 potnikov, ki so se po- dali na več kot 700 km dolgo pot v Nemčijo. Prve vožnje so se udeležili tudi gostje iz Gospodarske zbornice Slovenije, ministrstva Po svečanem jutranjem sprejemu v Stuttgartu: od leve Janez Cafuta, vodja ptujske DE, Ana Štutiec, predsednica največjega slovenskega društva Triglavv Stuttgartu, glavni direktor Certu- sa IVlirko IVlajhnenič, Franc Jazbinšek, predsednik združenja slovenskimi podjetij v pokrajini Baden-VVOrttenberg, ter zdo- mec iz ptujskega območja Rudi Rakuša. Folo: M. za promet in zveze ter maribor- območja. skega, ptujskega in ormoškega -OM PTUJ / Z ODDELKA ZA OKOLJE iN PROSTOR Ogromna škod« laradi zemeljskih plenov NAJVEČ ŠKODE NA HALOŠKIH CESTAH • ZA SANACIJO POTREBNIH OKROG 260 MILIJONOV TOLARJEV # ZAČASNE REŠITVE SO PREMALO --'^ Tale hišica, ki jo zidajo v Vitomarcih, je ob zemeljskem plazu, ki je nekaj nižje po pobočju zasul cesto, doživela neljubi "premik". Poškodovan pa je še drugi objekt. Sanacijo ocenjujejo na 7 mi- lijonov tolarjev. ^ Na posesti Milana Zelenika v Vintarovcih je zaradi zatekanja vode nad neprepustnim slojem zemlje že drugič zdrsel lep kos zemlje. Prvotna sanacija je bila premalo, novo ocenjujejo na 800.000 tolarjev. Deževno vreme je z obilico pa- davin v februarju in marcu tudi letos že sprožilo marsikakšen ze- meljski plaz ali udor ter povzročilo precejšnjo material- no škodo. Razlogi za drsenje zemlje so različni: ponekod je kriva že sama sestava zemlje, ki je na povšini prepustnejša, spodnji sloji pa so neprepustni, drugje so krivi nestrokovni pose- gi ob terasiranju zemeljskih površin tam, kjer pogoji za to niso najprimerjnejši, ali pa je razlog prevelika razmočenost zemlje ter njeno mehčanje zaradi slabega odvodnjavanja meteor- nih vod. Na oddelku za okolje in prostor upravne enote Ptuj so prejeli kar trideset prijav iz novonastalih občin, kjer so prizadeti predvsem odseki lokalnih in krajevnih cest. Tako je na primer na odsekih lo- kalnih cest med Žetalami in Majšperkom škode kar za 55 mili- jonov tolarjev, nekaj manjša škoda pa je po ocenah na cestah v okolici Dolene, Podlehnika, Vidma, Cir- kulan in Destrnika. Skupno vred- nost sanacije cest, ki poleg posta- vitve ustreznih betonskih oziroma lesenih pilotov vključuje še zasip s kamenjem, ocenjujejo na 240 mili- jonov tolarjev. Seveda pa je vprašanje, kakšno trajnejšo var- nost nudi sanacija cest, ki so na na- katerih odsekih že tako ali tako v precej slabem stanju. Poleg tega je bila škoda povzročena še na posa- meznih gospodarskih objektih oziroma površinah v Velikem Okiču in Hrastovcu. Tudi na slovenjegoriškem območju so opazili drsenje zemlje, ki je poleg cest prav tako prizadelo še nekaj stanovanjskih in drugih objektov ter površin oziroma nare- dilo precejšnjo škodo v njihovi ne- posredni bližini. Večjo škodo so utrpeli v Vitomarcih, Vintarovcih in Bišečkem Vrhu. Skupaj so zaradi drsenja zemlje na oddelku za okolje in prostor za- enkrat dobili devet prijav škode na posameznih objektih ter gospo- darskih površinah, čeprav ne izkl- jučujejo možnosti, da jih bo v apri- lu zaradi muhastega in deževnega vremena lahko še več. Sanacijo pa ocenjujejo na okrog 20 milijonov tolarjev. O zagotovitvi potrebnih sred- stev sanacije mora razpravljati še ministrstva^ okolje in prostor Republike Slovenije, ki so mu bili zbrani podatki poslani prejšnji te- den. Skupni znesek se giblje okrog 260 milijonov tolarjev, sredstva pa so za načrtnejšo odpravo škode nujno potrebna, saj so začasne rešitve, s katerimi je v minulih dneh le za silo preprečeno na- daljnje povzročanje škode zaradi zemeljskih plazov, veliko premalo. Tekst in foto: D. Sterle PTUJ / Z LETNE SKUPŠČINE RIBIŠKE DRUZINEj Podust je ogrožena Med 64 ribiškimi družinami v Sloveniji sodi ribiška družina Ptuj z več kot 700 člani in z naj- večjo količino voda med tri naj- večja in tudi najuspešnejša v državi. O svojem delu in aktiv- nostih v lanskem letu ter o smer- nicah za letošnje ribiško in go- spodarsko leto so govorili na do- bro obiskani letni skupščini mi- nulo soboto, 25. marca. Ribiči so opozorili na vse večjo onesnaženje ptujskega jezera, ki je posledica pomanjkanje čistilne na- prave v mariborskem bazenu, zato bodo skupaj z občinskimi struktu- rami sprožili širšo akcijo in odločno zahtevali čimprejšnjo iz- gradnjo čistilne naprave. Šele ta- krat bo smotrno, da bodo Dravo v Zgornjem delu revitalizirali, saj ima zadovoljiv pretok (okoli 20 kubičnih metrov v sekundi). V pri- pravi je tudi projekt renaturacije Studenčnice, sodelovali bodo pri sanaciji odvodnega kanala SD II, kjer si bodo poskušali urediti tudi ribiško tekmovalno traso. Oživiti pa bodo poskušali tudi nekatere mrtve vode, kot so recimo razni drenažni jarki, gramoznice s čisto vodo idr. Opozorili so tudi na ogroženost zaroda podusti, ki so tej ribi jezovi hidroelektrarne zaprli naravno drstno pot, zato so to ribjo vrsto dodatno zaščitili s predčasno varstveno dobo. Predstavnik po- dodbora Jama Tržeč je opozoril na to, da je na območju Šturmovcev, v glavnem ob Studenčnici, že okoli 25 zasebnih gojitvenih ribnikov postrvi, kar je gojitveno ne- smotrno in nedopustno, saj obsta- ja v primeru izbruha kakršnekoli ribje bolezni velika nevarnost okužbe drugega ribjega zaroda v Studenčnici. Poleg tega pa naj bi bile ustrezne inšpekcijske službe premalo učinkovite, saj naj bi le dva največja gojitelja imela uradno dovoljenje za gojenje rib, večina ribnikov pa naj bi obratovala "na črno" pred očmi ogorčene javnosti. Kritično so ocenili tudi dose- danjo kazensko zakonodajo, ki ribjega krivolova ne uvršča med kazniva dejanja, veliko pa si obeta- jo predvsem od nove ribiške zako- nodaje; nujno bi potrebovali za- kon o varstvu narave, novi zakon o ribolovu in zakon o vodah. Ob tem so pohvalili tesno sodelovanje s policijo, ki jim predvsem v času varstva drstišč pridno pomaga. Sekretar Ribiške zveze Slovenije Marko Koračin je ptujske ribiče opozoril na nevarnost bolezni, ki v obliki viroze napada in uničuje mladice postrvi šarenke in naj bi se iz gojitvenih ribnikov na območju Maribora razširila že po vsej Slove- niji. V imenu župana mestne občine Ptuj je delavne člane RD Ptuj pozdravil vodja oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja Stane Napast. Ob koncu so sprejeli novi statut RD Ptuj, dogovorili pa so se tudi o izvedbi praznovanja svoje 45-let- nice. -OM DESTRNIK - TRNOVSKA VAS / DELO >>PO DOMAČE«? Župan prekoračil PQQhlastUa? Občina Destrnik-Trnovska vas tudi po treh mesecih obsto- ja ni zaživela. Zupan še vedno ni imenoval tajnika občinske uprave. Izpiske žiro računov Agencije za plačilni promet hranijo na omari v pisarni KS Trnovska vas, kjer je začasni sedež občine. Posledica tega je, da finančnega stanja petindvajsetih občinskih žiro računov ne pozna nihče. To pomeni, da je zakon o računo- vodstvu za župana "španska vas". Zupanu bi predlagal, če ga že za- kon ne zanima, da bi si vsaj pog- ledal kazenske določbe v teh za- konih. Na občini tudi ne obstaja de- lovodnik ali knjiga sprejete in iz- dane pošte. Občinska pošta leži v pisarni KS Trnovska vas in v pi- sarni KS Destrnik, nekaj je ima župan doma. Občinska pošta je shranjena na treh ločenih lokaci- jah; ta sistem lahko nekdo zago- varja, češ da je dober v primeru požara, vendar tudi za vpisovanje in hranjenje pošte obstajajo predpisi. Statutarni sklep občine Destr- nik-Trnovska vas v 18. členu pravi, da je župan za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren sve- tu. Verjetno bo tudi občinski svet moral nekaj reči okrog občinske uprave, finančnega stanja občine in o delu župana. V 14. členu stat- utarnega sklepa piše, da župan sklepa pogodbe, usmerja in odre- ja porabo proračunskih sredstev v skladu s sklepi sveta. Ob preg- ledu pogodbe o izgradnji novega telefonskega priključka v KS Destrnik, ki so jo krajani morali vrniti do 29. marca v pisarno KS Destrnik, vidimo, da je župan občine Destrnik - Trnovska vas prekoračil svoja pooblastila. V 7. členu te pogodbe je občina Destr- nik - Trnovska vas plačnik sogla- sja Elektro podjetju za montažo TK kablov na stebre nizkonape- tostnega omrežja. Podpisnik po- godbe je župan. V 6. členu te po- godbe je zapisano, da naročnik plača občini 72.000 SIT, občina pa po vplačilu izda soglasje nove- mu telefonskemu naročniku. V spremnem dopisu piše, da se zne- sek nakaže na žiro račun KS Destrnik. Občinski svet pogodbe ni obravnaval, to pa pomeni, da jo je župan podpisal brez soglasja občinskega sveta. Župana, ki ne spoštuje zako- nov in se še vedno ne zaveda, da je župan občine in ne ene KS, ne potrebujemo. Če tega ne počne namerno, potem je nesposoben. Zmagoslav Šalamun PTUJ / KONCERT V VITEŠKI DVORANI Prihafa fran- coska pianistka v viteški dvorani ptujskega gradu bo v sredo, 12. aprila, ob sedmi uri zvečer nastopila pia- nistka VERONIQE THUAL CHAUVEL iz Francije. Predsta- vila bo izbor iz popularne kla- sične klavirske literature: Ba- cha, Beethovna, Schumanna, Liszta in Debussyja. Glasbeni interpreti se povsod po svetu vse bolj posvečajo izbranim poglavjem iz neizmerno bogate notne zakladnice. Ta je namreč v svoji veličini skorajda naobvladlji- va pa tudj, hvala bogu, neusahlji- va. Drugi spet posegajo po zgolj av- tentičnih glasbilih ter njihovih re- plikah, s čimer poskušajo ujeti nekdanji čas ter uiti vsakdanjosti. ObstAjajo pa tudi takšni iz- birčneži, ki jih mikajo posebno iz- borne koncertne dvorane, na pri- mer grajske. Mednje nedvomno sodi naša gostja iz bretanskega mesteca Langonnet gospa Veroni- que Thual Chauvel. Gospa Chauvel je pripadnica mlajše srednje generacije franco- skih pianistov, ki si je ob uspešni pedagoški poti uspela priboriti tudi samostojno pianistično karie- ro. Njeno izjemno nadarjenost so profesorji opazili dovolj zgodaj, saj se je za klavir začela zanimati že s petimi leti. Za konzervatorij je bila zrela pri trinajstih, ko se je vpisala na Conservatoire de Musique de Region de Rennes. Pri osemnaj- stih je okusila še pariške glasbene učitelje, pri devetnajstih pa je že diplomirala. Osem let bo od tega, kar je gospa Chauvel nadvse uspešna zasebna pedagoginja. Prav zaradi izjemnih učiteljskih sposobnosti je postala tudi stalna članica mednarodnih strokovnih žirij. Ob tem pa pianistka živi tudi življenje koncertantke, saj redno nastopa po Franciji, Italiji in Švici. Sama pravi, da so ji najljubši ambi- enti v starih vilah in gradovih, ki so njenim nagnjenem k arhaičnos- ti zelo blizu. Še posebno se razve- seli vsakega ne preveč novega kla- virja, saj je prepričana, da je zvočnost sto ali več let starega gla- sila svojstvena in na neki način tudi bogatejša. Ob tem pa poudar- ja, da vsaka doba zahteva drugačen instrument, zato brez odličnih so- dobnih klavirjev pač ne gre. Pri nas zaenkrat slednjega še ne more- mo ponuditi. Klavir Gors & Kall- mann berlinske izdelave iz leta 1914 (postavljen v viteški dvorani) je sicer restavriran in primeren za koncertno življenje, vendar si želi- mo, da bi za izvajanje sodobnejših partitur ob njem stal tudi novejši koncertni klavir. Zaslužijo si ga umetniki, koncertna publika pa prav tako. Na enem izmed svojih zasebnih popotovanj je gospa Chauvel v lan- skem letu zašla na ptujski grad in v njegovo viteško dvorano. Očarana nad ambientom ter akustiko sele- tos vrača. Naša dvorana resda nudi pianistom odlične danosti baročenga prostora. Koncertni večer bosta tokrat pripravila Glasbena šola Karola Pahorja iz Ptuja ter Pokrajinski muzej. Klavirski recital z deli velikih mojstrov zatorej obeta lep večer za poznavalce pa tudi tiste, ki ob kla- sični glasbi le uživajo. •> Darja Koter ^ ŠOLSKI ZVONEC... J j DESTRNIK O V tam- | ^ kajšnji osnovni šoli so ta te- ^ I den posvetili ekologiji, ob I koncu tedna pa bodo pripra- ^ vili razstavo na to temo. I Odprli jo bodo v krajevni ^ dvorani v petek, 7. aprila, ob | 16. uri. « KIDRIČEVO O V sredo, | 12. aprila, bodo ob 18. uri v | restavraciji PAN pripravili | slovesnost s kulturnim pro- | gramom ob 45-letnici šole v | Kidričevem. Hkrati bodo v ^ šolski avli razstavili risbe | Mojce Loboda, zgodbe in ilu- ^ stracije Suzane Merlak in raz- | stavo Naša šola skozi čas. I 10 - OD TOD IN TAM 6.APRIL 1995 > TEDNIK PTUJ / NA OCENJEVANJU 1 71 VINSKIH VZORCEV Poudarek siiuv^iioiii^ itOH pakn w pf ezaodniih trgatvah V organizaciji društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze ter kmetijske svetovalne službe Ptuj je bilo v petek v minoritskem samostamu v Ptuju tradicionalno ocenjevanje vina, peto po vrsti. Če vzamemo v poštev tudi ocenjevanja v organizaciji kmetijske zadruge Ptuj, pa ima prireditev v Ptuju enajstletno tradicijo. Na petkovem ocenjevanju je bilo kar 171 vzorcev, ki jih je pri- neslo nekaj nad 100 kletarjev. To je dokaz, da se zavest o nujnosti preverjanja kakovosti pri zaseb- nih ketarjih krepi, vse skupaj pa zelo ugodno vpliva na nenehno rast kakovosti in s tem sloves ptujskega vina. Ker je bilo pred kratkim ocenjevanje vina tudi v Juršincih, kjer so ocenili 104 vzorce, se je število ocenjenih vin na območju nekdanje občine Ptuj povzpelo na zavidljivih 275. Nestrokovnjake je letos rahlo presenetilo mnenje strokovne ko- misije, ki so jo sestavljali enologi iz Ptuja, Maribora, Ormoža in Ljuto- mera, da so Haloze zelo primerno območje za gojenje sauvignona. Magister Tone Skaza, predsed- nik ocenjevalne komisije, ob tem poudarja, da to spoznanje za stro- ko ni nič novega. Vprašanje je le, zakaj ni sorta sauvignon v naših vi- nogradih zastopana z večjim deležem. Za vinorodni okoliš je pomembno, da ima zastopano večje število sort, vendar v pravem razmerju, tako da je mogoče tudi z mešanjem doseči polnost vina. Magister Skaza poudarja, da je raz- merje sauvignona do drugih sort v bivših vinogradih Kmetijskega kombinata pravilno, da pa v zaseb- nih vinogradih prevladuje laški rizling. Trg danes vse bolj pov- prašuje po nekoliko bolj, vendar ne preveč aromatičnih vinih, in v tem primeru je najprimernejša sorta prav sauvignon. Na splošno so bili člani strokov- ne komisije s predstavljenimi vin- skimi vzorci zelo zadovoljni. Kljub lanski za kletarjenje neu- godni letini so mnogi posamezniki tudi pri predikatnih vinih dosegli odlično kakovost, kar priča o nji- hovem visokem kletarskem znan- ju. To je vsekakor rezultat že večletne organizacije kletarske šole in drugih oblik izobraževanja vinogradnikov. Poleg nekaj napak pri kletarjen- ju je komisija letos ponovno opo- zorila na največjo napako naših vi- nogranikov, ki je v predčasni trgatvi. To dejstvo ima posebno neugoden vpliv na kakovost laških rizlingov in šiponov. Iz grozdja, ki ni dovolj dozorelo, ni mogoče do- biti dobrega, polnega vina s pri- merno aromo in bogatim okusom. Z letošnjim ocenjevanjem so se- veda zadovoljni tudi organizatorji prireditve. Predsednik društva vi- nogradnikov in sadjarjev Haloze Zvonko Arnečič je povedal, da so potihem pričakovali takšno število vzorcev, da pa so se po drugi strani bali, da bo število vzorcev manjše zaradi kletarsko neugodnega leta 1994. Uspela prireditev je vseka- kor vzpodbuda za nadaljnje načrte. Ohranili bodo tradicional- no ocenjevanje v Ptuju, razmišlja- jo pa tudi o dopolnitvah prireditve in ob uspešnem projektu pričaku- jejo tudi v prihodnje podporo širše javnosti, predvsem sponzorjev. Pomembna oblika njihovega dela bo tudi v naprej poleg ocenjevanja že uveljavljena kletarska šola, ki jo organizirajo v zimskem času. Rezultati petkovega ocenjevanja vina: belo mešano vino: 1. Alojz Kaučič - 18,18 točk; 2. Janez Mez- narič - 17,60 točk; 3. Zvonko Arnečič - 17,58 točk; šipon: 1. Zvonko Arnečič - 18,10 točk; 2. Matej Maučič - 17,62 točk; 3. Zvonko Pungračič - 17,36 točk; laški rizling: 1. Janez Kostanjevec - 18,48 točk; 2. Vlado Horvat - 18,22 točk; 3. Franc Pajnkiher - 18,22 točk; zeleni silvanec: 1. Al- eksander Cvitanič -18,02 točk. Beli pinot: 1. Janez Druzovič - 18,52 točk; 2. Jakob Hebar - 17,96 točk; 3. Janko Magdič -17,88 točk; chardonnay: 1. Janez Druzovič - 18.56 točk; 2. Milan Hlebec -18,34 točk; sivi pinot: 1. Konrad Janžekovič- 17,64 točk; kerner: 1. Mira Korošec - 18,16 točk; renski rizling: 1. Alojz Kavčič - 18,44 točk; 2. Matej Maučič -18,26 točk; 3. Anton Pungračič - 18,08 točk; sauvignon: 1. Danica Svenšek - 18,31 točk; 2. Ivan Emeršič -18,30 točk; 3. Dušan Bezjak -18,25 točk; traminec: 1. Marija Vauhnik - 17.57 točk; muškat otonel: 1. Mi- lan Hlebec - 18,35 točk; 2. Konrad Janžekovič - 18,13 točk; 3. Stanis- lav Marinič - 17,33 točk; rumeni muškat: 1. Alojz Kavčič - 18,61 točk; 2. Jožica, Štefan Gačnik - 18,55 točk; 3. Janez Druzovič - 18,54 točk; laški rizling - pozna trgatev: 1. Franc Pajnkiher -18,58 točk; 2. Anton Pungračič - 18,50 točk; 3. Edi Hojnik - 18,28 točk; beli pinot - pozna trgatev: 1. Oton Velunšek - 18,64 točk; chardon- nay - pozna trgatev: 1. Franček Puklavec - 18,56 točk; renski riz- ling - pozna trgatev: 1. Mateja, Miran Reberc - 18,57 točk; 1. Franc Pajnkiher - 18,57 točk; 2. Anton Pungračič -18,49 točk; tra- minec - pozna trgatev: 1. Jože Milošič - 17,73 točk; sauvignon - jagodni izbor, letnik 1993: 1. Konrad Janžekovič - 19,29 točk; rose - rdečkasto mešano vino: 1. Janko Grdiša - 17,18 točk; modra frankinja: 1. Ivan Majhen - 16,00 točk; modri pinot: 1. Janko Mag- dič- 17,13 točk. Podeljenih je bilo 11 velikih zla- tih diplom, 80 zlatih priznanj, 58 srebrnih priznanj in 20 priznanj za . sodelovanje. •»JB JUDO / MEDNARODNO PRVENSTVO V PTUJU Impol pred Umm in Gorišnico športni dvorani Center je Judo klub Drava odlično pripravil mednarodno prvenstvo v judu za mlajše starostne kategorije. Bor- be med mlajšimi mladinci šteje- jo tudi za slovenski pokal med posamezniki in ekipami. Tradicionalnega tekmovanja se je udeležilo 163 tekmovalcev in 17 klubov, žal pa so od tujih prišli le tekmovalci iz Avstrije, manjkali so iz Madžarske in Hrvatske. Nad 300 gledalcev je lahko videlo kvali- tetne borbe najmlajših, kar daje upanje, da ima ta športna panoga lepo perspektivo. Svoje delo so odlično opravili sodniki iz Ljubljane, Celja, Slovenske Bistri- ce in Ptuja. Rezultati borb: Mlajši mladinci: do 50 kg: Zilavec - M.Sobota, Jovanov - Jese- nice, Toplak - Drava in Mišmaš - Šiška; do 55 kg: Justinek - Impol, Kukič - I. Reja, Hrnčič - Šiška in Kirbiš - Žel. MB; do 60 kg: Hašaj - M.Sobota, Sevšek - Impol, Haler - I. Reja in Mahmetovič -1. Reja; do 65 kg: Vogrinec - Drava, Lazar - M.Sobota, Marholt - Drava in Fer- jan -1. Reja; do 71 kg: Kamničar - Žel. MB, Radovič - Žel. MB, La- kner -1. Reja in Čavko - Bran. MB; do 78 kg: Skerbiš - Impol, To- polčnik - Impol, Šaboč - Jesenice; nad 78 kg: Ceraj -1. Reja, Ardime- taj - Impol, Rankel - Šiška in Stradner - Kirchbah. Ekipno: M.Sobota 13,1. Reja 12, Impol 11 točk... Starejši pionirji: do 42 kg: Ma- derthaner - Kirchbach, Brmež - Drava, Rajkovača - Drava in Ogn- Seničič, Drava Ptuj, je v tej sezoni še neporažen. Foto; Kosi. jenovič - Šiška; do 46 kg: Denis Rus - Gorišnica, Predikaka - Dra- va, Groznik - Kirchbach in Kovač - I. Reya; do 50 kg: Donald Rus - Gorišnica, Ivančič - Gorišnica, Vinkovič - Gorišnica in Skaza - Šiška; do 55 kg: Korošec - Bežigrad, Železnikar - Bežigrad, Sagadin - Branik in Kukuč - L Reya; do 60 kg: Homar - Impol, Onič - Impol, Holer in Kolar - oba I.Reya; do 65 kg: Maslovarič - Šiška, Žnidar - Gorišnica, Novak - San Kako Ce in Cvek -1. Reya; do 71 kg: Seničič - Drava, Gabrovec - SI. Gradec, Kolednik in Kokot - oba Gorišnica; nad 71 kg: Raner - Branik, Trojak - Lendava, Gačič - I. Reva in Princ - Drava. Ekipno: Gorišnica 19, Drava - Ptuj 13, Im- pol 9... Mlajši pionirji: do 30 kg: Hrnčič - Šiška, Rus - Gorišnica, Kmetec in Šmigoc - oba Drava; do 34 kg: Krajnc - Drava, Kos - Im- pol, Kuserban - Drava in Pavlin - Šiška; do 38 kg: Muratovič - Dra- va, Jazbec - I. Reya, Škofič - Šiška in Lakner -1. Reya; do 42 kg: Špes - Impol, Brodnjak - Gorišnica, Ne- mec - Gorišnica in Jovanovič - 1. Reya; do 46 kg: Boris Grajf - Im- pol, Gregor Grajf - Impol, Potočnik - Drava in Korošec; do 50 kg: Časar - Lendava, Grosek -1. Rejy, Šulič - Branik in Ajdarič - Je- senice; nad 55 kg: Prijatelj - Šiška, Judnič - Šiška. Ekipno: Impol 16, Drava 14, Šiška 7 točk ... Vseekipno uverstitev: Impol 36, Drava 34, Gorišnica 26,1. Reya 22, Šiška 17, M. Sobota 13, Želez- ničar MB 9, Branik - Brauker MB in Bežigrad 8, Kirchbach Avstrija 5, Jesenice 5, Slov. Gradec in Len- dava 3, San Kako - CE 1, Sokol, Golovec LJ in N. Gorica brez točk. M. Zupane PTUJ / NASTOP PLESALCEV DPD SVOBODA ifnovnolokt V p tesnih ritmih Plesna šola in plesni klub Tango, ki delujeta v okviru DPD Svoboda, se lahko pohva- lita z izjemno bogato ponudbo plesnih tečajev tako za otroke, teh je največ, kot za srednješolce in odrasle. Da javnosti predstavijo rezul- tate svojega dela, so minuli četrtek v dvorani restavracije PAN v Kidričevem pripravili plesni nastop osnovnošolcev, ki se udeležujejo celoletne plesne šole; ta poteka dva krat tedensko v prostorih OŠ Olge Meglic v Ptuju. Približno sto otrok, ki so po predznanju in starosti sicer razdeljeni v tri skupine, se je v četrtek zavrtelo v ritmih dunaj- skega valčka, rumbe, tanga in drugih standardnih in latinsko- ameriških plesov ter svojim ma- micam, očkom, babicam, ded- kom, tetam, stricem, bratcem in sestricam ter drugemu sorodstvu pokazalo, česa so se že naučili. Mladi plesalci so se izkazali Kot je povedala predsednica upravnega odbora plesne sekcije Darja Petek, se bodo najbolj ta- lentirani pari v prihodnje prav gotovo znašli v športno-plesnem tečaju, ki je nekakšna vmesna pot naprej k tekmovalnemu plesu, ki ga gojijo v okviru plesnega kluba Tango. Ta je v četrtkovem pro- gramu predstavil sedem novih parov - pripravnikov, ki bodo na tekmovalno plesišče stopili v nas- lednji plesni sezoni. Besedilo in posnetek: DS BOKS/ MEDNARODNI TURNIR V BENETKAH Armiaiid Kiaiiic za las ob medaljo Od 27. do 29. marca se je majhna ekipa Boksarskega kluba Ptuj udeležila mednarodnega turnirja v Benetkah v Italiji. Poti- hem so pričakovali kolajno, a je Armandu Krajncu, boksarju v polsrednji kategoriji, za las ušla. Po oceni mednarodne žirije je iz- stopal kot talent, pri kateremu lahko pričakujemo vrhunske re- zultate. S K.O. je premagal ru- skega tekmovalca, po točkah pa izgubil z Orhanom Delibasom, turškim boksarjem, bi tekmuje za Nizozemsko in je olimpijski vicešampion. Turnirja se je udeležil tudi De- jan Zavec, a žal ni uspel. Čeprav je ostala maloštevilna slovenska ekipa tokrat brez kolaje, naši športniki niso bili razočarani. Preizkusili so se z najboljšimi, predvsem pa spoznali, kje smo v boksu smo in kako je treba boksati, da se ti opro vrata v svetovno are- no. 14. aprila bo na Ptuju v športni dvorani Mladika 6. kolo državne A lige, v kateri BK Ptuj s 73 točkami vodi, za njim pa so Slovenska Bi- strica (58), Ljubljana ( 26), Celje (17), Kranj (18) Maribor (12), Breg (5) in Novo mesto (2 točki). Po vrnitvi s turnirja v Benetkah je Armand Krajnc izjavil: "V Be- netkah sem spoznal, da sodim v sam vrh svetovnega boksa. Ude- ležil se bom turnirja za svetovno prvenstvo, ki bo 5. aprila v Helsin- kih, nato pa moram na svetovnem prvenstvu v Berlinu od 5. do 15. maja priboksati vsaj eno kolajno. Pozneje načrtuem nastop na olim- piado in posvetitev profesionalne- mu boksu." V BK Ptuj so na Armanda Krajnca ponosni, saj je boksar z ja- snim ciljem in boksu podreja vse druge aktivnosti. S svojim znan- jem in talentom bo dosti prispeval h kvaliteti boksa v Sloveniji. Janko Gabrovec Slovenska boksarska ekipa v Benetkah. PTUJSKI MARATONCI PRIPOROČAJO - Če ne poznate svojih telesnih sposobnosti. - Če ne uporabljajte pravilne obutve. - Če ne upoštevate postopnosti vadbe. - Če niste pozorni na pravilno prehrano. To je samo nekaj ne-jev, ki jih moramo upošteva- ti, preden pričnemo tek ali jogging, kot temu danes rečemo. Tek naj nam bo užitek in sprostitev ob hkratnem utrjevanju ter izboljšanju zdravstvenega stanja. Tek je sicer najbolj enostavna telesna vaja, narava pa je največja in najcenejša telovadnica. S pravilnim te- kom si bomo krepili za življenje dva najpomemb- nejša sistema, to sta dihalni in srčno-žilni sitem. S povečanjem vitalne kapacitete (to je volumna pljuč) in srčne mišice bomo povečali tudi svojo delovno sposobnost. Z boljšo kondicijo bomo lažje premago-. vali vsakdanje napore. Pri vsem tem vam bomo ptujski maratonci poma- gali. Vse, ki že tečete ali o tem razmišljate, vabimo na pogovor in demonstracijo o teku, ki bo v sredo, 12. aprila, ob 19.30 v mali dvorani Srednješolskega centra v Ptuju. Ob sodelovanju medicinskih in športnih stro- kovnjakov vam bomo dali nekaj osnovnih napotkov in odgovorov o pravilnem in zdravem teku. Predsta- vili vam bomo pravilno obutev, izdelali osnovni program vadbe glede na starost in pričakovane re- zultate, pogovorili se bomo o pravilni prehrani, sproščanju mišic... Športni pozdrav in vljudno vabljeni! RA. PLESKI KLUB TANGO llip#h ¥ Oberstdarf u 11. marca sta se Borut Žuran in Miša Novak pod okriljem Ple- snega kluba Tango Ptuj udeležila mednarodnega S-razrednega tur- nirja v Oberstdorfu v Nemčiji. Plesni pari so bili pred začet- kom gala prireditve povabljeni na sprejem k županu mesta. Udeležba je bila zelo pestra, saj so nastopili pari iz Češke, Avstrije, Madžarske, Švice, Slovenije, največ pa je bilo seveda domačih parov. Ob zvokih plesnega orkestra iz Miinchna so se pomerili v desetih plesih (kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov). Lov- oriko sta si priplesala nekdanja državna prvaka Nemčije, drugo mesto njuna sonarodnjaka, tretje mesto pa je osvojil par iz Avstrije. Zelo dobro sedmo mesto je pripad- lo Ptujčanoma. Odlična organizacija tekmovan- ja, zadovoljstvo gledalcev, športna atmosfera ter kvaliteta parov so pripomogli k visokemu nivoju večera. ^M.N. TEDNIK 6. APRIL 1995 OD TOD IN TAM-11 STROKOVNJAKI SVETUJEJO / KROMPIR KOT ŽIVILO Ko se je krompir v Evropi uveljavil kot vsakdanjo hrana, je pogosto mar- sikje povsem nadomeščal kruh in s tem precej ublažil lakoto. To svoje poslanstvo je v nekaterih predelih sveta še danes ohranil. V deželah, kjer vlada blaginja, je krompir sicer obdržal svoje tradicionalno mesto v prehrani, toda ne več kot živilo za zadovoljevanje osnovnih prehranskih potreb, temveč predvsem kot zelo cenjen dodatek k mesu in zelenjavi. Krompir uvrščamo med naj- boljša živila v subtropskem in zmernem podnebju, ker je širo- ko uporaben in ima odlično hranilno vrednost. Je predvsem energetski vir v obroku in poleg škroba vsebuje še nekaj beljakovin, vitaminov, rudninskih snovi in maščob. Večinoma so ljudje prepričani, da krompir redi, ker so slabo poučeni o njegovi hranilni in energetski vrednosti. V resnici vsebuje kar 78% vode, preosta- nek je suha snov, v kateri pa je 3/4 škroba, 2% beljakovin, 0,14% vitaminov (največ vitamina C - skoraj polovico) in 0,35% rud- nin. Energijska vrednost krom- pirja tako ne dosega niti tretjine tiste, ki jo ima enaka količina kruha. Seveda ta primerjava vel- ja le za kuhan krompir, prazen in ocvrt ter krompirjev pire z do- datkom margarine, masla ali mleka ima namreč precej večjo energijsko vrednost, odvisno od tega, koliko maščobe dodamo. Zelo veliko količino krompirja bi morali pojesti, da bi z njim za- dostili svojo dnevno potrebo po energiji (pribl. 12,5 kj ali 3000 Kal/dan), to je okrog 4 do 5 kg olupljenega kuhanega krompir- ja, seveda brez dodatka maščob. Povprečni prebivalec Slovenije poje komaj 170 g krompirja dnevno (preračunano na svežega), kar je pribl. 3,8% ener- gijskih potreb, to pa je zelo malo. Beljakovine, ki jih zaužijemo s krompirjem, imajo visoko bio- loško vrednost (ta je večja od vseh vrst drugih rastlinskih bel- jakovin, npr. sojinih, fižolovih ...) in se močno približuje vred- nosti tistih, ki jih najdemo v jaj- cu. Če bi namreč dnevno pojedli le eno jajce in 600 g kuhanega krompirja, bi s tem pokrili že kar 75% potreb po beljakovinah odrasle osebe, težke 75 kg. Belja- kevine v krompirju so sestavlje- ne iz vseh potrebnih aminokis- lin, ki jih človek v telesu ne more zgraditi in ki jih mora zato nuj- no zaužiti s hrano. Od vitaminov so prisotni A, C, BI, B2, niacin (B5, nikotinska kislina, nikolinamid, faktor PP). Največ je vitamina C, ki ga je polovica, in B5, ki ga je deseti- na. Na evropskem severovzhodu in severu krompir pokriva kar 50 do 60% vseh potreb po vitaminu C. V krompirju najdemo veliko kalija, pa tudi fosforja, kalcija in železa. 0,4% je kalija, kar je pribl. 85% od vseh mineralov. Poleg hranilnih snovi in vode sta v krompirju prisotna v majhnih količinah še alkaloida solanin in chacoin, ki ju je vsaj pet krat več v lupini kot v mesu. Skupaj ju je 0,02 do 0,1 promile. Če bi se količina alkaloidov v dvignila na 0,20 promila, takšen krompir ne bi bil za prehrano. Povečana količina alkaloidov je v mladem pozelenelem krompir- ju; tisti krompir, ki je pozelenel med skladiščenjem (pozimi ali spomladi), pa je užiten, še predvsem če je olupljen. UPORABNOSTMI TIPI KROMPIRJA Po lastnostih, kot so razkuha- vanje, čvrstost, moknatost, vlažnost in sestava, organolep- tično določamo jedilno kakovost kuhanega in olupljenega krom- pirja. Ločimo štiri uporabnost- netipe: - tip A je krompir za solato (najbližja mu je sorta cvetnik): se ne razkuha, gomolji so čvrsti in niso moknati, meso je čvrsto in drobnozrnato; - tip B je krompir primeren za raznovrstno uporabo (najbližje je sorta bintje): gomolji so čvrsti, niso moknati (ali pa le neznat- no), s precej drobnozrnato strukturo mesa - nalašč za gospo- dinje; - tip C je moknat krompir. Go- molji so rahli in se srednje do precej razkuhajo, meso je suho in dokaj grobozrnato. Je za krompirejvo testo, lahko pa tudi za prehrano živali in industrijo; - tip D je krompir, ki ni na- menjen prehrani ljudi. Gomolji so rahli in se močno razkuhajo, so zelo moknati, suhi in gro- bozrnati. Poleg osnovnih tipov so še vmesni, ki združujejo lastnosti dveh tipov, npr. BC je med tipo- ma B in C in je bolj podoben tipu B, obratno je tip CB itd. NAPAKE NA KROMPIRJU Na krompirju včasih najdemo napake, kot so: črne pike ali mo- drice, rjavo tkivo okrog popka gomoljev, sladek krompir, spre- menjeno barvo. Črne pike ali modrice večkrat najdemo kot modrosive krpe tkiva pod lupino, ko krompir lu- pimo, nastanejo zaradi udarcev. V poškodovanih celicah v go- molju se brezbarvna snov tirozin v nekaj dneh spremeni v temno obarvan (črn) melanin. Črne pike se na neolupljenem krom- pirju ne vidijo. Zanje so gomolji v skladišču bolj občutljivi. Rjavo tkivo okrog popka gom- oljev seže do globine 1 cm in ga povzroči stres (npr. suša med ve- getacijo, previsok odmerek desi- kanta, s katerim uničujemo cimo, še zlasti če je cima bila me- hanično poškodovana ali od- stranjena). Krompir, ki je bil dalj časa shranjen v hladnih prostorih, je sladek, vendar ne zato, ker bi zmrznil, temveč ker se v njem nakopiči sladkor. Pri temperatu- ri 10 do 12 stopinj Celzija je večina ogljikovih hidratov v obliki netopnega škroba, pod 6 stopinj pa se količina sladkorja, ki ga prej skoraj ni bilo, povečuje. Presežek sladkorja lahko odpravimo, če krompir skladiščimo dva tedna pri tem- peraturi 15 do 20 stopinj Celzija. Sladek krompir ni primeren za predelavo v čips ali pomfrit, ker potemni. Spremenjeno barvo gomoljev srečamo pri olupljenem suro- vem ali kuhanem krompirju - pri surovem zaradi delovanja enci- mov, pri kuhanem pa zaradi ok- sidacije. Občutljivost za spre- membo barve in tudi naravno količino sladkorja močno določa sorta. Čeprav ima krompir kot živilo mnogo dobrih lastnosti, mora- mo omeniti tudi nekaj njegovih pomanjkljivosti. Predvsem je voluminozno živilo s skoraj 80% vode, s sorazmerno kratko živl- jenjsko dobo, je močno dovzeten za poškodbe in ne nazadnje nje- gova priprava odvzema gospo- dinjam mnogo dragocenega časa. Naštete slabosti so odlično vplivale na razvoij industrije, ki predeluje krompir za prehrano ljudi. Tako so gospodinje precej razbremenjene, hranilna vred- nost krompirja in njegovih iz- delkov je večja, manj je izgub, ki nastanejo pri skladiščenju in predelavi, manj prevozov in po- rabe energije. Najpomembnejši živilski iz- delki iz krompirja so: krompir- jeva moka, kosmiči (za pire), čips in pomfrit ali krompirjevi rezanci. V zadnjem času narašča zanimanje za obrate za predela- vo krompirja v čips in pomfrit. Janko Muzeh, dipl. ing. agr. Kmetijska svetovalna služba, OZVŽ VELIKA NEDELJA / PRIPRAVILI KULINARIČNO RAZSTAVO Dobrote iz kuhiii|e^ vino in risbice v Veliki Nedelji so kulinarične razstave pripravljali že pred leti, letošnja pa je bila četrta ob materinskem prazniku. Odprli so jo v nedeljo v prostorih krajevne skupnosti Velika Nedelja in je bila na ogled tja do večera. Tudi letos je sodelovalo več or- ganizatorjev, med njimi ormoška Kmetijska svetovalna služba, ak- tiv kmečkih žensk, novousta- novljeno Turistično društvo Ve- lika Nedelja in malčki iz vrtca Velika Nedelja. Kot je povedala Hinka Hržič, ki pri ormoški Kmetijski svetovalni službi skrbi za Aktiv kmečkih žena, so kulinarične razstave v teh krajih pripravljali že pred desetimi leti, v zadnjih štirih letih pa so se odločili, da bo posebna kulina- rična razstava ob materinskem prazniku. Tudi letos so se tam- kajšnje gospodinje zelo potrudile, saj so pripravile precej sladkih in slanih slaščic, kvašenih dobrot, nekaj jajčnih testenin, opaziti je bilo mlečne proizvode, na posebno mizo so uvrstile med in medene iz- delke, manjkalo nista vloženeno sadje in zelenjava. Vinogradniki so razstavili svoja vina, opazili smo lahko tudi buteljčno vino s pano- ramsko sliko Velike Nedelje. Razstavo so polepšale pletenine in vezenine, na ogled pa so svoje etnološke spominke postavili tudi Kulinarična razstava v Veliki Nedelji. člani etnološkega krožka Velika Nedelja. Malčki iz velikonedelj- skega vrtca so risali mamo in družino, izdelali so srčke in rožice, vzgojiteljice pa so ob tem napisale še misli o mamah. Da razstava ne bila pusta, se je potrudila Zvonka Kumers predstavitvijo spomla- danskih sadik povrtnine in cvetja. Za kmečke ženske ta razstava ni bila zadnja, čez leto jih bodo pri- pravile kar nekaj. Že v aprilu bodo sodelovale na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, kjer so v zadnjih letih dobile precej priz- nanj. Občasno se kmečke ženske udeležijo še kakšnega strokovnega predavanja, predvsem pa po bese- dah Hinke Hržič družabna srečanja niso izjema, kar se je po- kazalo tudi na kvizu Mladi in kme- tijstvo. Tekst in posnetek: Tatjana Mohorko RADENCI / RAZSTAVA POMURSKIH JEDI IN VINA AMtentične iedi in of cinžntciii v soboto, 25. marca, je bila v hotelu Radin v Radincih 10., jubilejna razstava domačih dobrot in vina, ki jo je pripravilo tamkajšnje turistično društvo. Razstavl- jalo je okrog 200 razstavljalcev: hotelske restavracije, zdravilišča, zasebne gostilne, turistične kmetije, aktivi kmečkih žensk ter pridelovalci vin in društva vinogradni- kov. Razstava je bila izjemno oku- sno postavljena. Zraven števil- nih jedi pomurske kulinariks in vin so bili predstavljeni zelo lepi pogrinjki s cveličnimi aranžmaji za različne pri- ložnosti. Poleg dobre hrane in vzorcev vina s tega področja so poskrbeli za avtentične turistične spomin- ke in domačo glasbo. S prijetni- mi melodijami sta ogled pope- strila citrarja Franc Somer iz Lesar in Majda Bakan - Šiftar iz Gornje Radgone. Letos so se prvič predstavile tudi sosednje pokrajine iz Av- strije in Madžarske. Ugotovili smo, da je pomurska kulinarika izjemno bogata, da je ohranjenih še veliko receptov naših prednikov in se lahko brez sramu primerjamo z drugimi po- dobnimi pokrajinami v Evropi. Skoda, da razstava ni bila pro- dajna in bi lahko tudi kaj pokusi- li, zdaj smo si lahko le napasli oči. Gostinci so dokazali, da se lahko primerjamo s svetovnimi kuhinjami. Ob razstavi pa so bile tudi spremljajoče prireditve. O kuli- nariki in avtentičnih spominkih je predaval dr. Boris Kuhar, o vinu ter kulturi pitja mag. Tone Vodovnik, sledilo je predavanje o zdravi prehrani, društvo bar- manov Slovenije je predstavilo mešanje pijač, popoldne pa je Foto: MS bilo srečanje slovenskih, madžarskih in avstrijskih turis- tično-gostinskih šol. Prireditev so sklenili s kultur- nim programom, nastopom pro- fesionalnih plesnih parov, mod- no revijo in plesom gostinskih in turističnih delavcev. •» M. Slodnjak SPODNJI PORČiČ / PRI SENEKOVIČEVIH tn soicrte že kliiefo Pri Scnckovičcvih v Spodnjem Porčiču v Slo- venskih goricah so pod foli- jo posadili zgodnje sorte krompirja in solate. Pravi- jo, da bo solata ze oh veliki noči, krompir pa nekoliko pozneje. Letos so le posku- ^'li, in če ho pridelek dohro °hrodil, ga hodo drugo leto posadili več. Fotozapis: M. Slodnjak SPUHLJA/ ZANIMIVOSTI O kozi in štirih liozlickili Žc petič zapored je devetletna koza Pika, stanujoča v hlevu Konrada Fiirhosa v Spuhlji, povrgla štiri kozličke. Zgodilo sc je v nedeljo, na jozefovo, in male Jožefe in Jožefi ze veselo skakljajo okrog svoje mame, ki se do sedaj lahko pohvali z že 28 naraščajniki. Gospod Purhos pravi, da hodo čct- vcrčke zadržali, le še na kakšnega volka čakajo, da ho pravljica popolna. •>DS, TM Mama Pika in njeni kozlički Foto: DS 12-ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE 6. APRIL 1995- TEDNIK Vesna Ribaril /Petnahtl doh Srečno snidenje s prijatelji no kongresu brozilskih študentov medicine. Brazilip - družba nogo- inefci, sambe in m^rafij Do naslednjega karanevala v Olindi je še nekaj mesecev, do začetka kongresa brazil- skih študentov medicine pa le še dva dni. Po telefonu takoj dobiva Aleksandro, pred- stavnico DENEM-a v Recifeju. Še isti večer naju obišče in potem tudi uredi vse po- trebno, da se njihovi skupini pridruživa na poti Salvador. Pravi biseri so ti ljudje! Nestrpnost in veselje na poti naraščata. Študentje iz Recifeja se veselijo enotedenskega druženja s kolegi iz vse Brazilije, medve pa predvsem ponovnega snidenja s prijatelji iz Ria de Ja- neira. Po dveh mesecih spozna- vanja novih krajev in ljudi bo srečanje znanih obrazov skoraj tako, kot bi prišli domov. Toda v Salvador prihajajo ljudje z vseh koncev države, napoveda- nih je pet tisoč udeležencev. Neka- teri so potovali tudi po tri dni, da so prišli, in ker prijatelji iz Ria so- delujejo pri organizaciji, mine po celi noči vožnje iz Recifeja še ves dan, preden se najdemo. Popada- mo si v objem in vzklikamo od ve- selja. Prinesli so nama pošto, ki so nama jo domači poslali v Rio. Hiti- mo pripovedovati o minulih ted- nih. Luis in Paolo sta bila med tem v Makedoniji, na srečanju pred- stavnikov za mednarodno izmen- javo. Prinašata pozdrave od naji- nih sošolcev. Ogledujejo si naju, kako sva preživeli amazonsko preizkušnjo. Živi in zdravi sva, le koža je mnogo bolj zagorela kot na začetku. Pred nami je naporen leden. Osem tisoč medicinskih študen- Karnevalsko vzdušje živi v Olindi vse leto. tov na enem mestu. V vsej Braziliji jih je več kot petdeset tisoč. Uto- pično bi bilo pričakovati, da priha- jajo vsi sem zgolj zaradi nav- dušenja nad ustvarjanjem v števil- nih delavnicah s pestro tematiko od medicine, psihologije do zgo- dovine in politike. Dobra polovica želi biti udeležena predvsem pri zabavi, ki je tudi na sporedu noč in dan. Čez dan jo ponujajo številne plaže, vsako noč pa na univerzitet- nem prizorišču potekajo koncerti. Spet se prepuščava plesu in glasbi, ki sta sestavni del njihovega živl- jenja. Z Alenko gledava seznam delav- nic. Infekcijske bolezni? Porod- ništvo? Ne, ne. Počitnice imava. Privoščiva si nekaj, česar si doma ne moreva. Alenka se v nav- dušenju uči kapojere, jaz pa se pri- družim skupini, ki osvaja nove ko- rake v ritmu sambe in reggaeja. Ko pa je to prvi njihov kongres z med- narodno udeležbo in ker imava čast biti tu, v mednarodni delavni- ci predstaviva Slovenij. Alenka v skoraj tekoči portugalščini govori o možnostih izmenjave in prakse v naših bolnišnicah. Kar občudujem jo. O naši ljubi domovini z nav- dušenjem razlagava tudi vsem no- vim znancem. Možnosti za komu- nikacijo je tukaj na pretek. Pestrosti kongresa v veliki meri prispeva tudi sam Salvador. Mes- to, ki je bilo med 16. in 18. stolet- jem, v času razcveta sladkornega trga, prestolnica Brazilije, ima čudovito ohranjen stari del. Pelo- rinho je stari center, kjer so nekoč mučili in prodajali črne afriške sužnje. Afriški duh se še danes čuti na ulicah mesta. Ne samo da je da- nes tukaj največ takih pravih afriških obrazov, tudi afriška kul- tura in glasba sta se tu globoko za- koreninili in se prepletata z Po dveh mesecih na kongresu v Salvador ju srečava prijatelje iz Ria. današnjimi dogajanji. Če te na uli- ci zasači lakota, ti ponujajo rešitev temnopolte Bahianke (Salvador je glavno mesto države Bahie). Krasni so: bobnajo in plešejo nasmejanih obrazov, polni veselja do življenja. Oblečene v narodne noše pripravl- jajo akaraje (beri: akaraže) - spe- cialiteto afro-brazilske kuhinje: hlebčke iz maniokine moke, ocvrte v palminem olju in polnje- ne s škampi. Na vsakem koraku srečujemo skupine kapojeristov, ki izvajajo to plesno-bojno veščino nekdanjih sužnjev. Skupine bob- narjev izvajajo iz svojih instru- mentov barvite ritme, ki nav- dušujejo obiskovalce. Sami izva- jalci pa so tako stopljeni s svojim početjem, da jih je res nepopisen užitek opazovati, ko s širokimi na- smeški ob igranju z velikimi bobni na ramenih še plešejo. GOSTJA RADIJSKEGA ORFEJCICA / PEVKA JOŽICA SVETE Ce bi si to vprašanje postavila pred več kot tridesetimi leti, si verjetno ne bi mislila, da jo bo nje- na življenjska pot popeljala iz Dutovelj, kjer je živela z možem Slavkom, hčerko Katjo in babico na njihovi domačiji, po skoraj vsem svetu. Ko sem kot osnovnošolka pos- lušala takratno njeno glasbeno uspešnico Sonce sije na Portorož in še nekatere druge, ko sem kot najst- nica v pismu dobila od nje besedila popevk in fotografijo z avtogra- mom, ko sem kasneje po televiziji spremljala Karavano Zapravl- jivček, ko nisva z možem zamudila skoraj nobenega koncerta ansam- bla Avsenik v naših krajih, ko sem jo na letošnjem novoletnem šport- nem plesu v Kidričevem zaslišala čisto od blizu prepevati v pevskem triu z Anko Hribovšek in Štefanom Frecetom v ansamblu Igor in Zlati zvoki, ko sem v bežnem klepetu iz- vedela, da se spet vrača na zabavno- glasbeno sceno in snema samostoj- no kaseto, si nisem predstavljala, da se bom imela priložnost z njo srečati "v živo" in poklepetati prav po žensko o vsem mogočem. Pri- ložnost se mi je ponudila v četrtek, 23. marca, ko je bila gostja Radia Ptuj v oddaji Orfejček in se je z Jožetom Ekartom ter Radom Skrjancem odpravila v Slovenjo vas v gostoljubno diskoteko Amor Marije Kampl. Čeprav je bila pre- pričana, da zlepa ne bodo uganili, kdo je gost oddaje, saj so zavrteli eno njenih najstarejših pesmi, je onemela, ko je v drugem telefon- skem klicu mala Monika Cestnik s Hajdine povedala, da so njena babi- ca, mamica in ona skupno ugotovi- le, da to ni nihče drug kot tista pev- ka, ki zna tako dobro grabljati na te- leviziji (v videospotu ansambla Igor in Zlati zvoki je bila "Moja so- seda"; op.p.). Pred radijskim srečanjem s pos- lušalci sva si privoščili nekaj časa za sprehod po mestu in prijetno je bila presenečena nad urejeno zunanjost- jo starega dela. "Ure in ure bi lahko ob Dravi uživala ob čudovitem pog- ledu na Ptuj," je izjavila vsa nav- dušena. Kramljali sva kot stari znan- ki, saj ob Jožičini sproščenosti in prisrčnosti postane človek še sam ne- kam bolj optimističen. Prepričana sem, da ga ni bralca iz vrst srednje generacije, ki ne bi uga- nil, da se ti stavki nanašajo na pevko zabavne in narodnozabavne glasbe Jožico Svete, po mami Štajerko, ki pa sedaj že 19 let let živi na Ledinah 143 v Novi Gorici. Joži, kot jo kličejo njeni prijatelji, je svojo pevsko kariero začela z zab- avnoglasbenim repertoarjem. Občinstvo je požvižgavalo "Sonce sije na Portorož", dekleta so z občut- kom prepevala "Če boste srečali mo- jega fanta", zanjo pa je bilo odločilno "Resje že cvete", ki jo )e leta 1974 "na- redilo" za pevko v legendarnem Av- senikovem ansamblu. Takrat si niti malo ni mislila, da bo z njimi ostala nepii/abnih 16 let. 'Žal mi je, ker Avsenikov ni več," pravi. "To je bila ekipa, ki se ne bo ni- koli več ponovila. Čudovito smo se ujeli in naši koncerti sirom po svetu razen v Avstraliji, kamor se kljub do- govoru nismo odpravili, mi bodo os- tali v spominu do poslednjega tre- nutka, ki se ga bom zavedala. Ogrom- no sem se pri njih naučila in bili smo kot ena velika družina. Gostovali smo v elitnih dvoranah po vsej Evro- pi in tudi Ameriki. Občutki, ki te prevzamejo pred več tisočglavo množico v tujini, kjer smo kot glasni- ki majhnega, a klenega slovenskega naroda vsa leta ponosno predstavljali našo domovino, so nepopisni. To je potrebno doživeti, z besedami je to čustvo preprosto nemogoče izraziti, tako kot je nemogoče opisati skoraj 900.000 kilometrov, ki sem jih z av- tomobilom sama prevozila po svetu." Čas od slovesa z Avseniki pa do da- nes je prav tako posvetila petju. "Z Igorjem Podpečanom in Zlatimi zvoki sem poskusila /apcilniii vivol. ki je nastala v mojem glasbi preda- nem življenju. Četudi smo z Igorjevo skupino uspešno posneli tri kasete in CD ploščo, ugotavljam, da me tovrst- na oblika nastopanja, ki se je nemalo- krat zavleklo do ranih jutranjih ur, začenja utrujati. Po več kot tridese- tih letih prisotnosti na glasbeni sceni se vračam h koreninam, k svojim začetkom." Mar to pomeni slovo od narodno- zabavne glasbe? "Ocenjujem, da moram po zame sil- no uspešnem narodnozabavnem ob- dobju dokončati to, s čimer sem kot mlada debitantka začela leta 1964 na Slovenski popevki. Svojim poslušal- cem, generaciji, ki je sedaj v naj- lepših letih, pa tudi mlajšim in tistim nekoliko manj mladim po letih, zato pa toliko bolj po srcu, bi želela posve- titi preostali čas svojega glasbenega ustvarjanja." Med najinim pogovorom sva si vrteli kaseto z melodijami iz njenih "popevkarskih let". Uživala sem, ko je ob vsaki izmed pesmi, ki se odliku- jejo po še vedno aktualnih besedilih Elze Budau, Ivana Sivca, Marjana Stareta in drugih avtorjev, razpreda- la najin pogovor. "Poslušaj te zvoke! ... Ali slišiš odmev v tej pesmi? ... Kakšno se ti zdi to besedilo?" je ne- kajkrat prekinila svoje petje v živo, sama pa sem se trudila, da bi lahko z videokamero ohranila vsaj zase tre- nutke, ko sem lahko od blizu doživl- jala njeno predanost glasbi. "Kakršnikoli glasbi, od klasike, ope- re, narodnozabavne, vse tja do po- pevk, ki so pomenile moj začetek v letu 1964, važno je le, da je pesem za- peta s srcem in dušo", je poudarila naša gostja. Obrnili sva kaseto. Na drugi strani so posnete pesmi, ki jih prav te dni snema v Studiu Napoleon v Kamni- ku s tonskim mojstrom Dušanom Zoretom. Večino besedil je napisal Ivan Sivec, priznani tekstopisec, glasbena oprema in aranžmaji pa so v rokah .Marjana Pangosa, producenta iz Kranja. Jožica upa, da bo, če bo šlo vse po programu (če se bo sponzor- jem Donitu-Laminati iz Medvod, Tipki iz Ljubljane, Mesariji Arvai iz Britofa pri Kranju ter Zavarovalnici Triglav iz Nove Gorice pridružil še kdo in j i pomagal pokriti stroške sne- manja) že v maju na tržišču njena prva samostojna kaseta. Veseli se je, kot se otrok veseli zelo zaželene ieraJc. Sncmanj:i, ki ncnialokiai tr.i- "Življenje teče kot reka sanjsi je zapela Jožica Svete, ko se je na obrežju Drave naužila pogleda na nepozabni Ptuj. Pa kmalu nasvidenje, Jožil Že v petek, 7. aprila, v Cirkovcah na oddaji Glasbeni popotniki jajo do ranih jutranjih ur, je sploh ne utrujajo. Zagnanost, s katero se je lo- tila tega svojega življenjskega dela, je prav nalezlj iva. "Srečna sem", mi pra- vi, "presrečna, ker bom končno lahko nadaljevala s svojim delom tam, kjer sem ob priključitvi k Avsenikom začasno prekinila. Nikoli namreč ni- sem opustila goreče želje po tem, da bi spet stala na odru kot pevka zabav- ne glasbe. Resno se tudi dogovarjam z mladim glasbenim triom za spremljavo na mojih nastopih in v maju načrtujemo prvo turnejo, na kateri se bomo predstavili z glasbo, ki bo primerna za vse starosti in želje. Zelo veseli bomo vsakega povabila iz kateregakoli kraja v Sloveniji. Lahko nas pokličete tudi po telefonu 065/23-916." Vsebina kasete, ki se rojeva, je na- menjena najširšemu krogu ljubitel- jev lepe pesmi in prepričana sem, da bo vsakdo našel med dvanajstimi zelo spevnimi melodijami takšno, ki si jo bo zabrundal, zažvižgal ali čisto zares zapel v trenutku, ko bo srečen, vesel, pa morda tudi otožen ... Prve štiri pesmi: Ljubezen v očeh. Ostani moj. Naša dežela in Poti do morja, ki so trenutno sicer namenjene le radij- skemu predvajanju, so izredno pri- jeme /.1 uho. Kam odhajam? Ne vem še prav. Kje korak moj bo jutri obstal? Kam bo vodila bela cesta ali ob njej počakal me bo kdo? Kam odhajam, vseeno je, hočem znova začeti prav vse... Gospa Jožica Svete, kamorkoli se boste po verzih Dušana Velkaverha namenili, vedite, da Vas bodo Vaši poslušalci vedno in povsod sprejeli tako, kot si s svojim glasom, pesmijo in predanostjo svojemu občinstvu zaslužite! Hvala za čas, ki ste ga po- svetili poslušalcem Radia Ptuj iP bralcem Tednika. V njihovem iD svojem imenu Vam iskreno želim, da bi Vaši prvi kaseti čimprej sledila tudi prva CD plošča. Tekst in foto: Silva Brodnjak Kose je Orfejček iztekel, smo za spomin na prijetno srečanje v diskoteki AMOR pri Mariji Kampl v Slovenji vasi naredili posnetek, na katerem je poleg gostje večera Jožice Svete tudi mala Monika Cestnik, ki prav tako zelo rada in lepo zapoje. Morda pa bo tudi ona nekoč postala pevka? TEDNIK -6. APRIL 1995 OD TOD IN TAM-13 TAMBURAŠI NA PTUJSKEM / LJUDSKA SKUPINA IZ ZAGOJIČEV Tamburaši iz Zagojičev, sicer člani Kulturno-prosvetnega društva Ruda Severja Gorišnica, so ena od skupin na nekdanjem Ptujskem, ki si je prislužila vzdevka ljudska in simpatična. Med ljubitelji in tudi med poznavalci tovrstne glasbe je večkrat slišati, da gre za "ljudsko skupino tomburašev iz Zagojičev" ali kar za "simpatične zagojiike tamburaše". Zakaj? Hajbrž zato, ker je njihov odrski nastop toliko sproščen, igranje pa tako blizu tradicionalnemu godčevstvu, da jih občinstvo na mah "posvoji", pa naj igrajo v dvorani ali na planem. Tamburaši so se v Zagojičih prvič oglasili 1915. leta na pobudo domačina Janeza Zupca, kipa je že pred tem igral pri podobni skupini v sosednjih Sobetincih. V domači vasi se je že pod konec 1912. leta začel ozirati okoli sebe in čez čas pozval k skupnemu igranju tiste, za katere je vedel ali vsaj slutil, da imajo za to potrebno voljo in smisel. Nastala je šestčlanska tamburaška skupina, ki so jo poleg po- budnika Janeza Župca sestavljali še njegova brata Lojze in Jože, brata Ivan in Avgust Vojsk (danes devetdesetletnika, ki sta donedavna še vedno igrala) ter Konrad Rižnar. Pod vodstvom Janeza Župca, kije bil edini vešč branja not, saj je vodil tudi pevski zbor, so se kaj hitro naučili igrati nekaj narodnih pesmi in plesov ter nekaj tistih skladbic, ki so takrat veljale za sestavino železnega reperto- arja tamburašev. Večinoma so igrali za ples v raz- nih gostilnah, na veselicah, ki jih nikakor ni manjkalo, na godovanj- ih, praznovanjih rojstnega dne, na gostijah, ob rojstvih, krstih, proščenjih, primicijah itd. Igrali pa so le redko za dogovorjeno vsoto, zaslužek je bil bolj odvisen od ple- salcev in njihove dobre volje, kako globoko bodo segli v žep. Zato niko- li ni bil pretirano visok, a se je cven- ka v nastavljenem klobuku ali "slamjači" vedno nabralo toliko, da so bili zadovoljni. Zadovoljni pa so bili tako in tako že z malim, meneč: "Če ne bi znali igrati, pa še tega ne bi bilo!" Njihovo godčevsko območje je ob- segalo poleg domačih Zagojičev še Gorišnico, Formin, Moškanjce, So- betince, Gajevce, Malo vas, Muretin- ce in še kaj. Tu pa, če je že tako nanes- lo, da ob katerem letnem času ni bilo veselic, je zato domačih slavija in za- bav bilo vedno dovolj. Kot so tekla leta, tako počasi se je začelo spreminjati tudi godčevsko življenje zagojiških tamburašev. Fantje so odrasli v mladeniče, mla- deniči pa v može, kajti najstarejši v skupini so se poročili, postopoma pa so jim sledili še tisti mlajši, tako kot so zoreli. Pri tem so eni ob primerni članski zamenjavi za vedno zapustili skupino, drugi pa so nadaljevali. Vendar nič več tako kot prej. Doma so se začele družinske skrbi, prišli so otroci, zemlja, vinograd, živina ... - vse to je terjalo prizadevno delo od pomladi do jeseni, -^d zgodnjih ju- tranjih ur do kasn^ noči. Za tamburi- co in tisto brezskrbno mladeniško godčevstvo, polno sproščenosti in vznemirljivih dogodkov danes tu, ju- tri tam, ni bilo več pravega časa. Nji- hova skupna igra je začela z leti pos- topoma pešati. Starejši ko so postaja- li, manj so igrali, dokler se niso oglašali le še nekajkrat v letu ob naj- večjih praznikih. In tako vse do dru- ge svetovne vojne, ko je z vdorom okupatorja vse potihnilo. Po vojni, ko se je na vseh koncih domovine začela obnova, z njo pa tudi spreminjanje miselnosti, je za tamburico in skupno igranje sprva kazalo kaj slabo. Toda Janez Župec, ki je bil muzikant po duši in srcu, si ni mogel kaj, da ne bi spet poizkusil okoli sebe zbrati nekaj pravih vaških glasbenih zagnancev. Tokrat je lahko zbiral že med mlajšim rodom muzikantov, od katerih so bili neka- teri celo potomci prvotnih tambu- rašev. Leta 1949 je tako nastala nova skupina, ki jo je sestavljalo nekaj sta- rejših in več mlajših. To so bili: Ivan Horvat, Franc Kelenc (igra še da- nes), pok. Drago Golob, Jože Janžekovič (sedaj v Mariboru), Janez Kokol (živi v Portorožu), Janez Vi- dovič, Jože Vajda in Ivan Vojsk ml. (igra še danes). Od prvotne skupine pa sta se k sedanji pridružila še oba brata Vojsk - Ivan st. in Avgust, od- nehala pa sta pred kratkim po petin- sedemdesetih letih nepretrganega igranja! K skupini so se pridružili še Albin Kurež (šteje 90 let), Janez Pre- log (igra še danes) ter Slavko Golob in drugi, ki pa niso dolgo vztrajali. V času učenja in skupnih vaj so se član- ske spremembe seveda kar vrstile, dokler se zborček končno le ni usta- lil. Igrali so vse, kar je glasbeno na- darjeni Janez Župec vedel še iz svojih sobetinških časov in kar je novih me- lodij čisto po svoje sproti priredil. Vendar pa tistega pogostega igranja po hišah kot prej ni bilo več, kajti ljudski pomen domačih praznikov je v novih razmerah začel počasi blede- ti. Zato pa je nastala kar cela kopica novih državnih in krajevih prazni- kov, kjer so se s primernim progra- mom, sedaj že kot člani Kulturno- umetniškega društva Gorišnica (vanj so vstopili leta 1952, takoj ob ustanovitvi), lahko postavili pred celo množico navdušenih gledalcev in poslušalcev. Vendar tiste ljudske pristnosti kot prej ni bilo več. S članstvom v društvu pa se je tudi v zboru marsikaj sprememnilo. Začelo se je čisto resno delo z resnimi vajami dva krat tedensko, saj je ob letu spre- jeti načrt dela terjal uresničitev. Aprila 1979 je zagojiški tamburaški zbor doživel prvi hujši udarec. Tako rekoč s tamburico v roki je umrl nji- hov dolgoletni vodja, ustanovitelj in učitelj Janez Župec. Svojim muzi- kantom je kljub visokim letom ostal zvest vse do konca. Vendar pa zbora to ni omajalo, nihče ni izgubil volje, nihče obupal in nihče ga ni zapustil. Približno dve ali tri leta so bili pre- puščeni sami sebi, saj Župec ni imel primernega glasbenega naslednika v vasi, a so kljub temu redno vadili, preigravali že naučene skladbe, nas- topali in gostovali. Med tem časom pa so iz svojih vrst za novega organi- zacijskega vodjo izbrali Ivana Vojska ml., ki to funkcijo uspešno opravlja še danes. Ko pa so razmišljali o umet- niškem vodstvu, so se domislili zna- nega kulturnika in glasbenika iz Vidma pri Ptuju Maksa Vaupotiča. Vabilu se je ljubeznivo odzval. Čez nekaj časa ga je nadomestil član ptuj- skega tamburaškega orkestra Ciril Muršič, dokler ni resno zbolel in omagal. Zagojiški tamburaši so ostali spet sami, a tokrat dlje kot kdaj koli prej. Odkar so se vključili v Kulturno- umetniško društvo, je njihovo delo dob ilo povsem nove razsežnosti, nas- topi pa so se kar vrstili. Redno so se udeleževali občinskih revij, doslej bili že na treh republiških revijah, nastopali na domačem in vseh oko- liških odrih, igrali na FHuju, v Kopru (pred TV kamerami), v Ljubljani, vsako leto v Libojah na prireditvi Večer s tamburico, pri Miklavžu pri Ormožu (pred mikrofoni Radia Slo- venija), na raznih proslavah in slove- snostih v društvih, podjetjih, v repu- blikah nekdanje Jugoslavije, v Italiji, lani celo pred 400 izbranimi kompo- nisti in gospodarstveniki iz celega sveta (IDRIARD) itd. itd.. Pravza- prav je nemogoče vse našteti, saj let- no nastopijo tudi dvajset do petind- vajset krat, kar je med vsemi obsto- ječimi in delujočimi tamburaškimi zbori največ! Za svoje igranje (nasto- pajo vedno le v kulturnem progra- mu) pa nikoli ne zahtevajo denarne- ga nadomestila, če pa ga že dobijo, ga vložijo v skupno blagajno za nakup strun in instrumentov. Leta 1992 se jim je pridružil mlad, glasbeno izobraženi Boštjan Polajžar (doma iz Cirkulan) in prevzel umet- niško vodstvo. Z njim so zagojiški tamburaši veliko pridobili kljub težavam, ki jih imajo domala na sle- hernih vajah. Vsi so namreč popolni amaterji, nevešči branja not, in je zato vsakega posameznika posebej potrebno naučiti na pamet igran nje- gov del skladbe. Najlažje, pravi mla- di vodja, je s prvim glasom, tega nam- Enajstčlanski tamburaški zbor iz Zagojičev danes ses- tavljajo. V prvi vrsti so od leve: Milan Forstnerič, Ivan Petek, Daniel Polajžer In Ja- nez Prelog; stojijo: Boštjan Polajžer, Stanko Vajda, Franc Kelenc, Božo Horvat, Anton Modlic, Alojz Forstne- rič in Ivan Vojsk. reč naučiš zelo hitro, ker pač gre za melodijo, veliko težje je z drugim, še težje pa s tretjim glasom. Vaje so zato velikokrat mučne, tudi dolgočasne in dolgotrajne. A kljub vsemu občuduje "te stare možakarje" (pov- prečna starost v skupini je 65 let!), kako so vztrajni, potrpežljivi in kako navzlic zastarelim Farkaševim in- strumentom toliko zmorejo. Kakšnih posebnih načrtov za bodočnost si zagojiški tamburaši ne zastavljajo. Edino, kar želijo, je še igrati, nastopati, kakor dolgo bo mogoče, in kolikor toliko pomladiti zbor. A kako? O podmladku (kakršnega imajo recimo na vito- marški osnovni šoli), ki bi jih zamen- jal, ko bodo omagali, nadaljeval tam- buraško poslanstvo v vasi in prevzel njihov del krajevne kulturno-pro- svetne dejavnosti, pa si spričo današnje vsesplošne nezainteresira- nosti niti pomisliti več ne upajo. Ko- nec letošnjega maja bodo že četrtič nastopili na republiški reviji sloven- skih tamburaških orkestrov, ki bo tokrat v Artičah. Besedilo in foto:/C Mladi in o/IroAol Uganite, kdo je to: starjeokrog23 let, moškega spo- la, živi mimo staršev in družine, ima pa veliko prijateljev in "poslovnih partnerjev". Nje- govo čustveno in spohio življenje je razburkano, dru- gače pa ga je psihološko mogoče definirati kot "evforični obsede- nec". Je bogat, za zabavo ima na razpolago okrog 450 DEM na me- sec, ima dober avto, dobro službo, pridno dela in veliko naredi, k maši ne hodi, televizije skorajda ne gle- da, tveganja se zaveda, kokain mu je pri roki... Torej, kdo je to? Da si ne bomo preveč napenjal možganov: to je tipičen italijanski alkoholik. Ali če smo bolj natančni, to je tipičen predstavnik trenutno najbolj rizičnega dela italijanske po- pulacije, kar se tiče zlorabe alkohol- nih pijač. Do tega odkritja je po na- tančnih raziskavah prišla italijanska obvladna služba, ki se za naša ušesa imenuje malce nenavadno: Stalni ob- servatorij mladine in alkohola. To "opazovalnico" vodi priznani socio- log DanieleRossi. Pa vendar, kar se tiče uživanja al- kohola, je italijanska situacija vse drugo kot pa črna. V zadnjih desetih letih se je količina popitih alkohol- nih pijač zmanjšala skoraj za polovi- co. Na primer leta 1984 je en Italijan spil povprečno 94 litrov vina na leto, leta 1994 samo 48 litrov. Tudi žganih pijač se spije za polovico manj, pivo pa stagnira na 25 litrih. Skratka: z 1,4 1 se je v desetih letih prešlo na 0,6 1 použitega čistega alkohola na pre- bivalca. Kako si to razložiti? To, da se popi- je ogromno fante, cole in mineralne vode, je pomemben dejavnik pri zmanjšanju pitja alkohola, ne more pa razložiti celotnega fenomena. Poglejmo si še druge dejavnike. Da Italijani ne pijejo več toliko vina kot včasih, je v veliki meri od- visno od sprememb v načinu prehranjevanja. Družinsko kosilo v delavnih dneh praktično izginja in z njim vsakodnevno pitje vina pri glavnem obroku. Tako je v mestih. Kako pa na podeželju? Na podeželju, kolikor je kmečega podeželja še ostalo, izginja uporaba vina kot prehrambenega elementa. Težko, sladko sredozemsko vino je svoj čas - zlasti v okolici Neaplja - bilo nadomestek za malico. Danes pa na polju pijejo samo še traktorji. Sodobna kultura zelo poudarja zdravje, lepoto, vitkost. Tudi to vpli- va na zmanjšano porabo alkohola. Povrnimo se k zlorabi alkohola in k tipičnemu mlademu alkoholiku, s katerim smo ta članek tudi začeli. Statistični podatki o vse nižji porabi alkoholnih pijač so namreč lahko varljivo optimistični, še posebej če ne upoštevamo širše mladinske pro- blematike. Italijanska mladež srka "zahodne" kulturne vzorce tako kot naša. S temi vzorci je v zadnjem desetletju prišla mednjo tudi nova kultura uživanja alkoholnih pijač, ki ji sociolog Rossi pravi "anglo-ameriški model pitja". Ta model je zamenjal tradicionalni "sredozemski model pitja". To po- meni, da mladi Italijani opuščajo vsakodnevno pitje vina pri obrokih, vendar se zato pošteno napijejo za konec tedna: čez teden nič, v soboto pa veliko količino. Včasih je alkohol šel s hrano, zdaj gre s tabletami, včasih so pili znotraj družine, danes s prijatelji v diskoteki in pizzerijah. Seveda to sobotno pijančevanje ni vsesplošni problem mladih in goto- vo ni tako razširjen kot v Sloveniji. Po podatkih Stalnega observatorija mladih in alkohola zlorablja alkohol 1,8% mladih in 0,9% mladih je od al- kohola rizično odvisnih (kategorija "mladi" se nanaša na osebe, stare od 15 do 24 let). O katerih mladih je tu največ govora, pa smo videli v ugan- ki, zastavljeni na začetku zapisa. Opis mladega alkoholika prese- neča. Navajeni smo pač povezovati alkoholizem s socialnimi problemi, kot so nezaposlenost, prestopništvo, upor, neizobraženost sedaj pa imamo pred seboj dobro stoječega in poslovno uspešnega mladeniča. Če nas, laike, ta stvar preseneča, potem strokovnjake in tiste, ki se poklicno ukvarjajo z mladimi, to stanje resno zaskrbljuje, kajti klasični (pre)vzgoj- ni pristopi k mlademu alkoholiku v primeru bogatih "evforičnih obse- dencev" enostavno odpovejo. Po- trebno bo najti nove preventivne in represivne metode. Katere? Povišati cene alkoholnih pijač nima smila, ker imajo ti mladeniči dovolj denarja za kokain. Nima smisla zagnati protialkoholne kamp- anje v javnih občilih, saj tisti, kate- rim naj bi bilo sporočilo namenjeno, ne gledajo televizije in berejo zelo malo. Glede na to, da se večina teh alko- holikov proti tridesetim letim sama zresni in si ustvari normalno družin- sko življenje, obstaja skušnjava, da bi boj proti tej obliki alkoholizma preprosto opustili: naj čas opravi svoje! Ampak proti tej skušnjavi nastopa zelo resen agrument - "argu- ment krvi". V nočnih urah s sobote na nedeljo se namreč na italijanskih cestah zaradi vinjenosti pobije pre- cej mladih - v konici disco sezone tudi do 20 in več v eni noči. Na osnovi "argumenta krvi" so ita- lijanske vladne služba izdelale nas- lednjo politiko v boju proti alkoho- lu. Gospod Daniele Rossi jo povze- ma v tri točke: policijska kontrola cest na območjih, kjer so diskoteke; vzgoja lastnikov diskotek in nata- karjev, da bi postali pozorni na vin- jene goste in jim odsvetovali na- daljnje pijančevanje ali vožnjo; me- dijski prikaz alkoholizma kot igre s smrtjo. Uspešnost te politike bo pokazal prihodnji vrhunec disko sezone. Klasično urejen moški je modno tzo ovan. Lahko je klasični poslovnež, oblečen oA pet Jo glave s primesmi ele- gance. S tem se moški znehijo svoje strogosti; nasprotno, poudarjajo športnost in raz- bijajo monotonost. MoJ ni tre n Ji narekujejo ele- ganco. Kult suknjiča ostaja in je nepogrešljiv. Ravno krojeni in v pasu rahlo oprijeti, ramena rahlo poJIožena Jajejo elegantni čar. Novosti, ki prihajajo z vzhoJa, so visoko zaprti suknjiči, ki se obvezno zapolnjujejo 2 ozkimi te- lovniki, zaprtimi skoraj Jo vratu. Hlače imajo obvezno več gubic in se likajo na črto. MoJni JoJatki, kot so )iogavice in kravata, so zelo pomemben Jel garJerobe. Barvno morajo biti obvezno zJruzljivi z obleko. Čevlji so lahkotni in uJobni. Barve so mlaJostne, barvni oJtenki mehki, kombinacije so zaželene. PrevlaJujejo grobe tkanine lanu, volne, svile ali mešanica umetnih materialov. Vse je v znamenju elegance. MoJni ust- varjalci iščejo navJih na filmskih plat)iih izpreJ triJesetih let. V športni različici je športno urejeni moški nekoliko živahnejši, široke hlače, telovni- ki, naramnice, usnjeni pasovi in stoječi ovratniki Jajejo viJez neo- hremenjenosti in sproščenosti. Način oblačenja mlajše generaci- je se levi v moJne trenJe ame- riških gangsterjev. Kateri stil oblačenja se poJa vašemu značaju, tistega l?oste iz hrah. Pri I izbiri ne pozabite, Ja vas ljuJje še veJno soJijo po obleki. Zakonitosti norih trenJov sem vam nanizala v nekaj stavkih, vi pa izberite. Barbara Plavec 14- NASVETI 6. APRIL 1995- TEDNIR Kuharski nasveti Danes bomo govorili o gobah. Na svetu je kakih 40.000 vrst gob. Vse sodi jovdružinogliv,kamoršteje- motudiplesniinkvasovske.Čemurmi pravimo goba, je večinoma zunanji vidni plod v podgobju rastoče glive. Da se izzemlje skrivnostno in karčez noč pojavi jo, so vzroki zunanji dejav- niki, večinoma visoka temperatura in vlažnost, ki silitagobok rasti. Razen tega da gobe vsebujejo ve- liko beljakovin, niso preveč hranlji- ve, le posamezne redke vrste vsebu- jejo tudi vitamine. Cenimo pa jih za- radi njihovega prijetnega okusa po zemlji in žilavi konsistenci, so pa tudi okusen dodatek jedem. Nekatere gobe nabiramo na veliko, toda večinoma imajo tako izrazit okus, da jih že malo zadostuje za začimbo. Ena sama gomoljika lahko s svojim močnim vonjem odišavi polno košaro jajc. Ko kopujemosvežegobe, pazimo, da so čvrste, vendar sočne in brez razmočenih delov. Suhi konci betov pomenijo, da so gobe že več dni sta- re. Čistimo jih tako, da najprej od- stranimo grobo umazanijo in obrežemo bete. Pri mnogih gobah je bet olesenel in ga v celoti odstra- nimo. Končno gobe očistimo z mehko krtačo ali vlažno krpo. Če so polne peska, jih na hitro namočimo v mrzlo vodo in s stresanjem odstra- nimo pesek, potem pa jih odcedimo na situ. Kergobe hitro vpijajo vlago, jih ne smemo pustiti v vodi dlje časa, na primer šampinjone največ eno minuto, gobe, ki imajo velike klobu- ke, pa so lahko v vodi do pet minut. Nekatere vrste imajo na klobuku de- belo kožo in jo moramo pred toplot- no obdelavo odstraniti. PRIPRAVA GOB Gob praviloma ne jemo surovih, ker vsebujejo snovi, ki lahko povzročajo resne zastrupitve. Ven- dar te snovi uničimo s toploto. Večina gob pri kuhanju oziroma to- plotni obdelavi spusti vodo, ta pa med obdelavo izpari. Na koncu os- tanejo le mehki in občutno skrčeni koščki. Nekatere vrste gob, predvsem gobani, lisičke in ostri- garji, vsebujejo veliko vode, da pos- tanejo med kuhanjem sluzaste. Zato jih najprej popečemo z malo maščobe, nato pa odcedimo in po- novno opečemo. Gobe, ki vsebuje- jo nekoliko manj vode, lahko pri niz- ki temperaturi in po možnosti v po- kriti posodi počasi dušimo. Ne sme- mo pa jih pripravljati v aluminijasti posodi, ker lahko dobijo kovinski priokus in tudi spremenijo barvo. Gobe najpogosteje pražimo. Naj- boljši okus dobimo, če jih pražimo na surovem maslu, vendar je dobro tudi rastlinsko in olivno olje. Lahko jih prepražimo na razpuščeni slani- ni; ta način je zelo primeren za me- snate gobe. Slanino pa lahko narežemo tudi na nekoliko večje re- zine in jo ponudi zraven gob, ko je prepečena. Narahlo začinimo s sol- jo in poprom ter dodamo sesekljan zelen peteršilj. Tako pripravljene lahko ponudimo kot samostojno jed ali pa uporobimoza nadev pri kane- lonih. Ce gobe dušimo, je to najpo- gosteje s pomočjo vina; ko se zmehčajo, jihzgostimozmokoin na koncu dodamo kislo smetano. Tako pripravljene gobe najpogosteje postrežemo k mesu ali divjačini. Drobno sesekljane gobe pa lahko uporabimo za pripravo gobovega pireja; uporabimo ga kot samostoj- no prilogo ali za izboljšanje nade- vov. Če pripravljamo gobov pire, vzamemo četrtino celotne vsebine krompirja, druge tri četrtine pa so gobe, ki jih prepražimo na čebuli in česnu, začinimo s soljo in poprom, na koncu pa dodamo še žlico kisle smetane in sesekljan zelen peteršilj. OCVRTI GOBOVI CMOKI Potrebujemo: - 20 dag vode ali perutninske juhe - 7 dag margarine - 12 dag ostre mol