Poštnina plačana v gotovini. 125.+ 4?^. V Ljubljani, dne 19. decembra 1927. Letnik IX. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Vsebina,: 491. Ribarski zakon. — 492. Naredba o ribarskopolicijskih izvršilnih določilih k ribarskemu zakonu. — 493. Naredba o napravi ribarskih okrajev po ribarskem zakonu. 491. Ribarski zakon z dne 18. avgusta 1888., dež. zak. št. 16 iz leta 1890., veljaven za vojvodino Kranjsko.* S pritrditvijo deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjsko ukazujem na podstavi določil, obseženih v državnem zakonu z dne 25. aprila 1885., drž. zak. št. 58, o uravnavi ribarstva po suhozemeljskih vodah, tako-Ie: I. Obča določila o ribarski pravici in o izvrševanju ribarstva. § 1- Ribarska pravica v zmislu tega zakona je izključna upravičenost, gojiti in loviti v oni vodi, na katero se pravica prostorno razteza (v ribji vodi), naslednje živali, kakor: ribe (razred Pisces), školjko (razred Lamellibranchiata) in košarčko (razred Cm-stacea). Določila tega zakona, ki se nanašajo na ribarstvo in ribo vobče, veljajo zmiselno tudi glede drugih zgoraj omenjenih vodnih živali. § 2. Posest in pridobitev ribarske pravice spadata pod obče predpise o posesti in pridobitvi privatnih pravic; zatorej pristoji razsodba v spornem primeru sodniku, vendar ne, da bi se kratilo upravnim ob-lastvom njim pridržano odkazovanjo ribjih vod;i in dovoljevanje, da se smejo razdeliti ribarske pravice na podstavi in v zmislu §§ 4., 5. in 7. tega zakona. § 3. V namene tega zakona je smatrati za umetne struge, v nasprotju s prirodnimi strugami, take naprave, v katerih se odvaja s posebno stalno pripravo, določeno v ta namen (z razdelbno zgradbo, z jezom itd.), voda, odvmjena od svojega toka, za poseben uporabni namen. Za umetno nabrane vode, v nasprotju s prirodnimi, je smatrati take naprave, kjer se zbira voda iz padavin ali po dotokih v nabiralniku (ribnjaku itd.), ki j« prirojen za to. Nasprotno pa struge prirodnega vodnega toka, utrjene ali v svoji smeri izpremenjene po uravnalnih zgradbah (po odvajalnih napravah, prekopih itd.), ni imeti za umetno strugo, oziroma prirodne kotline, uravnano na bregovih, ne za umetno nabrano vodo. * Člen 236. finančnega zakona za leto 1927./1928. določa: «Odredbe ribarskega zakona z dne 18. avgusta 1888., kranjski dež. zak. št. 16 (iz leta« 1890.), s pravilniki o izvrševanju se razširjajo in veljajo za oblasti mariborske in ljubljanske županije.» — Ker kranjski deželni zakonik zlasti uradom v mariborski oblasti, pa tudi sicer raznim interesentom ni pri roki in ker je nadalje 7. zvezek «Ročne izdaje zakonov in ukazov za Vojvodino Kranjsko», v katerem je bil ponatisnjen ribarski zakon z naredbama c. kr. deželnega predsednika ha Kranjskem o ribarskopolicijskih izvršitvenih določilih in o napravi ribarskih okrajev, že davno pošel, se priobčujejo tukaj zakon in obe omenjeni naredbi iznova, Pri čemer pa so se vpoštevale tudi vse poznejše izpre-membe, izvršene v njih od leta 1918. — V marsičem zastarelo prvotno besedilo se je prilagodilo sedanjemu jezikovnem stanju. Op. ur. § 4. Pravica do svobodne ribjo lovi, oprta na § 382. obč. drž. zak., je odpravljena. Pravica ribje lovi po onih vodnih progah ali planjah, v katerih je smel doslej vsakdo ribe loviti, gre odslej: 1. po umetno nabranih vodah ali po umetno napravljenih strugah posestnikom teh naprav; 2. po prirodnih vodah deželi. Po teh določilih je treba tudi presojati z izjemo, ki izvira iz § 5., komu gre pravica ribje lovi v stoječi vodi, ki se kje iznova nabere, ali v vodnih tokih, ki iznova nastanejo (§ 1. drž. zak.). § 5. Če nastane nov vodni tok s tem, da se otvori prekop, ali s tem, da se napravi nova struga zato, da se odvaja voda iz glavne struge, se odkaže ribarska pravica v prekopu ali v odvajalni strugi onim, ki imajo pravico ribje lovi v starih rokavih, oziroma v glavni strugi. Novi vodni tok mora razdeliti za ribjo lov politično okrajno oblastvo med upravičence po istem ploskovnem razmerju in kolikor moči po istem parcelnem redu, v katerem so med seboj njih ribje vode v stari vodi, oziroma v glavni strugi. § 6. Kolikor bi se z odpravo svobodne ribje lovi kratil ribiču poklicni zaslužek, ima ribič pravico do primerne odškodbe proti onemu, ki mu pripade pravica ribje lovi v prej svobodni ribji vodi (§ 2. drž. zak.). Ta pravica se more zahtevati samo v enem letu po razglasilu, ki ga je treba o tem izdati in v obrežni občini javno nabiti, in dotična prošnja se mora vložiti v tem roku z obrazložilnimi dokazili pri političnem okrajnem oblastvu. Ribarski upravičenec se moro oprostiti dolžnosti odškodbe s tem, da prepusti ribiču za izvrševanje ribarstva brezplačno do njegovo smrti parcele ribje vode, ki jih je spoznalo politično okrajno oblastvo za .primerne. § 7. Ribarsko pravico v jezerih so ne smejo deliti brez prejšnje dovolitve političnega deželnega oblastva dalje, nego so že razdeljene takrat, ko stopi ta zakon v veljavo. Dovolitev se dd samo, če se ni bati, da bi nadaljnja razdelitev škodovala gojitvi in donosnosti kakor tudi pravilnemu izvrševanju ribarstva v jezeru vobče. ' § 8. Ribarskih pravic, razen v vodah, po katerih je smel v zmislu § 382. obč. drž. zak. vsakdo loviti ribe, se ta zakon v njih pravnem dejanskem stanju no dotika, kolikor niso uravnani z njim posamezni odkupninski primeri. Toda izvrševanje ribarskih pravic vobče (ribarjenje) spada, najsi je njih pridobitni naslov kakršenkoli, pod določila, obsežena v tem zakonu’ za dotično ribjo lov (po tekočih ali stoječih vodah), in pod pristojnost upravnih oblastcv, ki jim gre po teh določilih. II. Ureditev ribarjenja po tekočih vodah. A. Ribarski okraji. § !>• Politično deželno oblastvo mora razdeliti tekoče vode v deželi, nadalje one mrtvice, mlake in umetne struge, ki so z njimi tudi samo občasno v taki zvezi, kakršna je primerna za ribjo selitev, po naslednjih podrobnejših določilih na ribarske okraje (samosvoje in zakupne okraje). Vsak okraj mora obsezati takšno neprekinjeno vodno progo z morebitnimi mrtvicami in mlakami vred, kakršna dopušča stanovito gojo rib, primernih svojstvu vode, in pravilno oskrbovanje okraja vobče. V okraje pa se ne privzemajo ono vode, ki nimajo in dokler nimajo po stalnem svojstvu pomena za nobeno panogo ribarstva. Vse vrste ribarstev, [samosvoje in zakupne okraje (§§ 11. in 14.), posebna ribarstva (§ 10., točki 1. in 2.), in ona ribarstva, ki niso v zvezi z ribarskim okrajem (§§ 35. in 36.)] kakor tudi njih posestniki so morajo označiti v katastru, ki ga osnuje politično deželno oblastvo. § 10. V ribarske okraje se ne smejo privzemati zoper voljo njih posestnikov spodaj navedeno ribarske napravo in ribje vode, kakor: 1. ob času, ko stopi ta zakon v veljavo, stalne napravo (ribji jezovi, ribje ograje itd.), morebiti obstoječe na podstavi posebno pravice in prirejene za ribjo lov; izvrševanje dotičnih ribarstev je pridržano upravičencem, ki pa se morajo ravnati po ribarskopolicijskih predpisih; 2. vodne parcele, odkazane ribiču po § 6., dokler traja to razmerje. Samosvoji okraji. § H- Vodno progo, glede katere obstoji samo ena ribarska pravica — bodisi da je ta pravica v posesti eno osebe, bodisi nerazdeljena v posesti več oseb — in ki so obenem ujema z zahtevami drugega odstavka § 9., je treba priznati za dobo tega razmerja, če ribarski upravičenec to zahteva, za samosvoj okraj, t. j. za tak ribarski okraj, v katerem pripada ribarjenje upravičencu, ki pa se mora ravnati po občih zakonitih predpisih in po posebnih predpisih naslednjih §§ 12. in 13. Če je vodna proga za to primerna, smo ribarski upravičenec tudi zahtevati, da se porazdeli na več samosvojih okrajev. Če so v črti tako vodne proge poleg drugih samo take ribarske pravice, ki se po § 10. zoper voljo upravičencev sploh ne smejo privzemati v ribarski okraj, to še ne vzame pravice do tega, da se prizna vodna proga za samosvoj okraj. § 12. Posestnik samosvojega okraja je dolžan, če mu to naroči politično deželno oblastvo, sprejeti v svoj okraj tudi ono sosednje ribjo vodo in jih oskrbovati z njim vred, ki niso same zase samosvoj okraj in tudi niso primerne za to, da bi bilo glede na svojo lego del zloženega (zakupnega) okraja (§ 14.). Za to mora plačevati posestnik samosvojega okraja dotičnim ribarskim upravičencem letno odškodnino, katero znesek določi politično okrajno oblastvo — če ni drugačnega dogovora in če ne bi bilo po posebnih razmerah upravičeno, uporabiti drugega merila — po razmerju zakupnine, ki pride na podobne vodne proge v okolnih zakupnih okrajih. § 13. Posestnik samosvojega okraja je dolžan, pri ribarjenju v samosvoji upravi ne le spoštovati prepovedi ribarskega zakona in dotičnih izvršilnih predpisov, ampak tudi zadoščati vsem brezpogojnim zahtevam pravilnega oskrbovanja ter se ogibati vsake, nedopustne onečistitve ribje vode. Če bi se te dolžnosti ne izpolnjevale, mora izreči politično deželno oblastvo. da je samosvoj okraj za dobo, ki jo določi to oblastvo in ki ne sme biti daljša nego deset let, izgubil svojstvo samosvojega okraja. Ce se dä samosvoj okraj v zakup, veljajo nezavisno od kake izpremembe v njegovi posesti, ki je morebiti nastopila v tem času, določila predhodnega odstavka; vrhu tega so sme dati, ker bi se drugače üporabila oblastvena odredba, izrečena v predhodnem odstavku, samosvoj okraj v zakup samo nerazdeljen v vsej svoji razsežnosti, toda ne za krajšo nego za dobo, ki je predpisana za zakupne okraje, in z istimi omejitvami za podzakupe, ki veljajo za zakupne okraje, kakor tudi s spodaj navedeno izjemo, ne da bi se ločili različni ribarski užitki. Užitek okraja glede školjk sme ločiti posestnik okraja od drugega ribarstva ter si pridržati dotično lov ali pa jo tudi dati v zakup, toda ne tako, da bi se pri tem okraj prostorno porazdelil. Samosvoj okraj občine ali vasi se vrhu tega ne smo prepustiti svobodnemu ribarstvu občanov ali vaščanov ali še drugim ljudem, ker bi drugače nastopila zgoraj navedena pravna posledica. Zakupni okraji. § 14. denarnih kazni mora položiti zakupnik, preden prevzame okraj, ki mu je dan v zakup, pri političnem okrajnem oblastvu znesek dvoletne zakupnine ali v gotovini ali pa v za to pripravnih vrednostnih papirjih; varščina so mora vzdržati v vsej zakupni dobi na tej, oziroma tudi, če se zakupna doba podaljša (§ 15.), na višini vsakokratne dvoletne zakupnine. § 18. Zakupnik sme dati zakupni okraj neločeno v podzakup le v njega celotnem obsegu za vso svojo ali za vso ostalo zakupno dobo in, s spodaj navedeno izjemo, samo za vse ribarsko užitke. Od tega je užitek okraja glede školjk toliko izvzet, kolikor zakupni pogoji izrečno dovoljujejo ločitev tega užitka (§ 16.); vendar pa se okraj tudi v tem oziru ne sme prostorno porazdeliti na podokraje in ne določiti krajša nego zgoraj označena pod-zakupna doba. Oddajo v podzakup, kolikor je-po tem dopustna, mora naznaniti zakupnik v enem mesecu po nje dogovoru političnemu okrajnemu oblastvu ter mu priobčiti pod zakupnikovo ime in stanovališče. § 19. Ce nastopi v zakupni dobi ižprememba ribarskih pravic, privzetih v zakupni okraj, s katero bi se obrazložilo, da ima ribja voda taksno svojstvo, da jo jo priznati za samosvoj okraj, taka ižprememba še ne daje pravice do tega, da bi se jporala ta ribja voda takoj izločiti iz zakupnega okraja; ta pravica se sme zahtevati šele za prihodnjo zakupno dobo in dotična prošnja se mora vložiti v ta namen najmanj tri mesece pred potekom zakupne dobe pri političnem okrajnem oblastvu, da jo to predloži političnemu deželnemu oblastvu. Iz vodnih prog, ki niso primerne za samosvoje okraje ali o katerih se ne zahteva, da bi se priznale za take, in ki se tudi po § 12. ne odkažejo samosvojemu okraju, se morajo napraviti, privzemši nfl-t-vice, mlako in umetne struge, označene v § 9., zloženi okraji (zakupni okraji) tako, da ustreza vsak takšen- okraj kolikor moči zahtevam drugega odstavka § 9. Od privzema v zakupne okraje pa se poleg izjem, ki izvirajo iz § 10., izvzete tudi vode, ki se iztekajo v jezero ali ribnjak (§ 36.), toliko, kolikor ne vpliva 'njih oskrbovanje na oskrbovanje jezera ali ribnjaka samega in kolikor imajo posestniki ribarskih pravic v teh progah obenem ribarsko pravico tudi v jezeru ali ribnjaku. § 15. § 20. Zakupnina za zakupni okraj pripada ribarskim upravičencem tega okraja po razsežnosti njih ribjih voda, privzetih v okraj; kolikor bi pa to merilo po obstoječih razmerah ne bilo prilično, je treba izraču-niti posamezne deleže na ribarstvu, ki je dano v zakup, in po tem odmeriti pravice do zakupninskih deležev na drug primeren način. Odmeriti zakupninske deleže je najprej naloga onih ribarskih upravičencev samih, ki so udeleženi na okraju, in politično okrajno oblastvo jim mora določiti primeren rok, da sklenejo in predlože dotični sporazum. Predloženi sporazum je treba zakupniku priobčiti in ta mora plačevati v dospelih rokih posameznim upravičencem ustrezne zakupninske deleže. Ribarstvo v posameznih zakupnih okrajih, ki se napravijo po § 14., in v onih okrajih, ki izgube svojstvo samosvojih okrajev ter postanejo zato zakupni okraji, mora dati politično okrajno oblastvo na javni dražbi v zakup onemu, ki največ ponudi, ne da bi se okraji prostorno ali kako drugače porazdelili. Občin in vasi ni dopuščati, da bi jemale ribarstva v zakup; če se kakorkoli izognejo tej prepovedi, so jim odtegne ribarstvo, ki so ga prevzele na dražbi v zakup. Zakupna doba traja deset let; politično okrajno oblastvo pa jo sme sporazumno z okrajnim odborom enkrat za najdlje drugih deset let podaljšati brez nove dražbe, če je zakupnik točno in popolnoma zadoščal svojim dolžnostim, čo ni zakrivil nobenega prestopka tega zakona in če zviša zakupnino za nadaljnjo zakupno dobo za najmanj 20 odstotkov, kakor tudi ob nadaljnjem pogoju, da ne nastopi morda po poteku zakupne dobe ižprememba v okraju samem v zmislu § 19. Z dotično prošnjo se sme oglasiti zakupnik šele v zadnjem zakupnem letu in jo mora vložiti najmanj tri mesece pred potekom zakupne dobe. § 16. V zakupne pogoje je vsekakor sprejeti določilo, da pri ribarjenju ni samo spoštovati prepovedi ribarskega zakona, ampak da je treba zadoščati tudi brezpogojnim zahtevam pravilnega oskrbovanja okraja, da se je nadalje ogibati vsake nedopustne onečistitve ribje vode in da se sme zakupniku, čo ne izpolnjuje tudi samo enega teh pogojev, po odločbi političnega okrajnega oblastva okraj odvzeti in dati ob njegovih stroških in na njegovo nevarnost v zakup na javni dražbi komu drugemu. Tudi se mora sprejeti v zakupno pogoje glede na svojstvo ribje vode določilo o tem, ali je, če gre za podzakup dotičnoga okraja, dopustno, užitek od školjk ločiti od drugih ribarskih užitkov. § 17. Kot varščino za izpolnjevanje zakupnih pogojev in za plačevanje okrajne takse (§ 22.) in morebitnih § 21. Ce 'se udeleženci sami ne morejo sporazumeti po § 20., jo naloga političnega okrajnega oblastva, da poizkusi na prošnjo zakupnikovo ali katerega izmed ribarskih upravičencev doseči sporazum. Če ta poizkus no uspe, mora položiti zakupnik zakupnino, kolikor se je dotika nastali spor, do rešitve tega spora ob času nje dospelosti pri onem sodišču prve stopnjo na sedežu političnega okrajnega oblastva, ki je po stvari pristojno, razsoditi spor. Sodišče mora, ko je zaslišalo udeležence, označiti vprašanja, ki naj se razsodijo, preden se položeni novci izroče upravičencem; nadalje mora določiti stranke, ki naj začno dotične pravde kot tožniki, ter postaviti rok, v katerem je vložiti tožbe. Če -e ta rok zamudi, no more staviti stranka, ki ga je zamudila, nobene zapreke, da bi so sporni znesek ne izplačal njenim nasprotnikom. Sodnika ne vežejo pri razsodbi, ki mu jo je izreči po zgoraj navedenih določilih, in pri rešitvi začetih pravd, tudi če ni zanje treba malotnega postopanja po zakonu z dne 27. aprila 1873. (drž. zak. j št. 66), nikakršna zakonita dokazna pravila; razsoditi mu je po svobodnem prepričanju, ki ga je pridobil s tem, da je vestno pretehtal vsa navedena dokazila (§ 3. drž. zak.). Okrajna taksa. § 22.* Vsak posestnik samosvojega okraja in vsak zakupnik zakupnega okraja kakor tudi posestniki ribarstev, navedenih v § 10., št. 1., in no privzetih v okraj, morajo plačevati letno okrajno takso. * Uredniška pripomba k § 22.: Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo, je zvišala z razglasom z dne 25. novembra 1922., št. 7563, Uradni list 124 z dne 5. decembra 1922., okrajno takso za samosvojo ribarske okraje na ISkratni znesek in določila, da je ribarske okrajne takse za samosvoje ribarske okraje, dejanski dane v zakup, odmeriti po dejanski zakupnini. Za zakupne okraje znaša taksa petnajst odstotkov letne zakupnine; za samosvoje okraje in za zgoraj navedena ribarstva jo odmeri politično okrajno oblastvo tako, da znaša petnajst odstotkov onega zneska, ki bi se bil po vsej verjetnosti dosegel, ko bi se bilo ravnalo s samosvojim okrajem kot z zakupnim okrajem, oziroma, ko bi se bila ribarstva privzela v okraj. Takso sme zvišati politično deželno oblastvo na predlog ribarskega okrajnega odbora (§ 24.) za določeno povodje od zgoraj omenjenih petnajstih odstotkov do pet in dvajset odstotkov, če gre za to, da se pokrije potrebščina za odkup ribarskih pravic v zmislu § 39. ali da se poplačajo na korist dotič-nega povodja stroški, označeni v § 50. § 23. Zgoraj našteti udeleženci, ki so zavezani, plačevati takso, jo morajo plačati za samosvoje okraje in za ribarstva, ki niso privzeta v okraje, pri ribarskom okrajnem odboru vsako leto meseca decembra za potekajoče solnčno leto, za zakupne okraje pa p'<>-slednji mesec zakupnega leta za to leto. Če se ta dolžnost no izpolni, mora ribarski okrajni odbor dotičnega zavezanca opomniti nanjo ter mu dovoliti za plačilo takse nadaljnji rok, ki ga jo treba natanko označiti in odmeriti najmanj na mesec dni; če mine tudi ta rok, ne da bi zavezanec plačal takso, jo vzame politično okrajno oblastvo na prošnjo ribarskega okrajnega odbora od varščine okrajnega zakupnika (§ 17.), oziroma jo izterja po politični eksekuciji od drugih zavezancev, ter jo izroči omenjenemu odboru. Ribarski o k r a j n i o d b o r. § 24. Skupne posle in gospodarske odredbe, izvirajoče iz zveznosti ribarskih okrajev, oskrbuje ribarski okrajni odbor. Ta se lahko postavi za vsako porečje posobe ali pa za več porečij skupaj; to odredi natančneje politično deželno oblastvo, ko je zaslišalo odličnejše ribarje dotičnega povodja, in določi obenem sedež temu odbohi kakor tudi število njegovih članov in namestnikov. § 25. Odbornike in namestnike — te poslednje pokliče, ako se odborniška mesta izpraznijo, v odbor politično deželno oblastvo — izvolijo plačevaici okrajne takse (§ 22.) onega porečja ali večjega povodja, za katero naj se postavi odbor, in sicer s pismenim glasovanjem, izmed sebe ali pa odzunaj z r.elativno večino glasov za deset let. Plačevalcu okrajne takse sme pripadati tudi po več glasov, in sicer se daje za vsak okraj, tudi za vsak samosvoj okraj, ki je nastal iz porazdeljene vodne proge (§ 11.), in za vsako drugo posebno ribarstvo, ki jo označeno v prvem odstavku § 22., po en volilni glas. Volitev mora uvesti politično deželno oblastvo takoj, ko so se napravili okraji in so se dali v zakup zakupni okraji v zgoraj navedenem porečju ali večjem povodju. § 26. Za svoj posel odborniki nimajo pravice do nagrade; upravičeni so samo zahtevati, da se jim povrnejo gotovi stroški, morebiti združeni z njih opravili, iz novcev, ki so določeni za upravo odbora. § 27. Ribarski okrajni odbor je za svojo povodje v mejah svoje občo nalogo, označene v § 24., zlasti dolžan: 1. imeti v razpregledu kataster, omenjen v § 9., potem vsakokratne zakupnike ribarstva, zakupnine za zakupno okraje in pri samosvojih okrajih in ribar-stvih namesto njih zneske, izračunjene po § 22.; glede teh stvari morajo priobčiti politična oblastva odboru na njegovo zahtevo potrebne podatke; 2. prejemati, oziroma izterjevati, okrajne takse po § 23., izdajati ribarske knjižice in pobirati dotično pristojbino^ po § 66., oskrbovati novce, ki so stekajo iz tega, kakor tudi iz denarnih kazni (§ 82.) in iz morebitnih drugih dohodkov; 3. prirejati pokončevanje ribarstvu škodljivih živali, skladno s predpisi, ki veljajo v tem oziru, zahtevati pomoč pristojnih oblastev zoper nedopustno onečistitev ali zoper drugačno nedopustno, ribarstvu škodljivo uporabo vode, zaplojevati in drugam spuščati ribji zarod, napravljati ribja zavarovališča in ribje steze; vendar pa se s to nalogo ribarskega okrajnega odbora nikakor no krati posameznim ribarskim upravičencem samostalno varovanje svojih koristi v omenjenih ozirih po določilih dotičnih | zakonov; 4. ogledovati okrajne vode, da se ugotovi, j kakšno jo stanje ribarstva v njih, kaj zavira primeren razvoj tega užitka in kaj je treba v tem j oziru skupno ukreniti; pri tem ugotavljanju morajo j imetniki ribarstva po okrajnih vodah kolikor mogoče podpirati odbor, oziroma njegove organe. Odbor sine najemati za izvrševanje svojih nalog pog'cdboma pomožno osebje proti odpovedi. § 28. Upravni stroški ribarskoga okrajnega odbora in stroški njegovih odločb se morajo plačevati po § 27., št. 2., iz novcev, ki jih ima odbor v oskrbi. Novco na posodo jemati odboru ni dovoljeno. Če je postavljen okrajni ribarski odbor za večje povodje, mora vpoštevati pri porabljanju razpoložnih novcev posamezna porečja, spadajoča k povodju, kolikor mogoče primerno donosu okrajne takse. Letni sklepni račun mora predložiti odbor z do-tičnimi dokazili vred političnemu deželnemu oblastvu v potrditev-, oziroma zato, da dobi absolutorij. § 29. Natančnejša določila o ureditvi in o poslovanju ribarskoga okrajnega odbora, zlasti o volitvi svojega načelnika in drugih poslovalcev, o potrebnostih za veljavnost sklepov, o pravnoveljavnem zastopanju na zunaj, o hranjenju denarnih in drugačnih vrednostnih zneskov, o plačilnih nakazilih, morajo ustanoviti odbornild v načrtu opravilnega reda ter jih predložiti političnemu deželnemu oblastvu v potrditev. Poznejše izpremembe opravilnega reda potrebujejo prav tako te potrditve. § 30. Če se zdi političnemu deželnemu oblastvu primerno ali če se poda dotičen predlog izmed plače-valcov okrajne takse, preden se uvede volitev (§ 25.), mora dati politično deželno oblastvo pri volitvi na glasovanje tudi vprašanje, ali ne bi kazalo namesto tega, da se postavi poseben ribarski odbor, izročiti njegovih dolžnosti in pravic onemu načel-ništvu (odboru, ravnateljstvu itd.) zakonito obstoječega druStva za pospoSevanje ribarstva, ki bi jih hotelo prevzeti, morebiti c. kr. kranjske kmetijske družbe. če se temu vprašanju pritrdi z nadpolovično večino oddanih glasov, mora izročiti politično deželno oblastvo opravila ribarskoga okrajnega odbora do-tičnmnu društvenemu načelništvu za dobo, navedeno v §25. Prehodna določila, § 31. Kako je treba postopati pri prvem sestavljanju okrajev, oziroma pri razdeljevanju tekočih vodd na samosvoje in na zakupne okraje po dotičnih pred-pisih tega zakona, to se uredi naredboma; pri tem se morajo izdati tudi primerna določila, da glede vođd na meji s .sosednjimi deželami, v katerih se tudi sestavljajo ribarski okraji na podstavi naličnih predpisov, okrajne meje neprimerno ne križajo vode. Pri tej uravnavi se sme določiti za dokazovanje pravice, ki se je kdo lasti, da bi se mu priznala ribja voda za samosvoj okraj (§ 11.), primeren dospetni rok in zahtevati kot potrebnost tega priznanja namenu primeren dokaz, da ima sam v dotični vodni progi ribarsko pravico. § 32. Omejitev okrajev, dovršena po političnem deželnem oblastvu, se mora zaporedoma, kakor se izvršuje za posamezna porečja, z razdelitvijo na samosvoje in zakupne okraje (§§ 11., 14.) razglasiti v uradnih novinah in z javnim nabitkom po obrežnih občinah; v razglasu je treba dostaviti, da se siiiejo vložiti pritožbe zoper to omejitev ali razdelitev v 50 dneh pri političnem okrajnem oblastvu, da se predlože deželnemu oblastvu in da se izposluje razsodba poljedelskega ministrstva. § 38. S tem, da je ribja voda, ki naj se privzame v skupni okraj, dana v zakup pri prvem sestavljanju okrajev, se to privzom in ravnanje glede ribarjenja, tokonito nastopajoče zbog njega, ne ovirata; vendar P» to ne krati pravic, ki pristoje po določilih zakupne Pogodbe, uporabnih na te primer, ali, kadar takih določil ni, )x> občem državljanskem pravu vzajemno strankam te pogodbe. § 34. Prva okrajna taksa za samosvoje okraje in za ribarstva, ki niso privzeto v okraje (§ 10., št. 1.), so mora plačati v onem znesku, ki ustreza dobi, pretekli v zmislu § 32. od pravnoveljavne razsodbe; ulomki meseca se pri tem ne štejejo. B. Vodne proge, ki niso privzete v ribarske okraje. § 35. Ureditev ribarjenja (samosvoje ribarjenje, v zakup dano ali drugačno ribarjenje) po tekočih vodah, ki niso privzeto v ribarske okraje, je prepuščena ribarskim upravičencem, ki pa se morajo ravnati pri tem po občih ribarskopolicijskih predpisih. lil. Ureditev ribarjenja po stoječih vodah. § 36. Ureditev ribarjenja (samosvoje ribarjenje, v zakup dano ali drugačno ribarjenje) po tekočih vodah, z vštetimi vodnimi progami, ki so označene v drugem odstavku § 14., je prepuščena ribarskim upravičencem; ti pa se morajo ravnati pri tem po občili ribarskopolicijskih predpisih in po onih posebnih pravilih javnega reda, ki jih je treba ustanoviti za dotične vode v zmislu in na podstavi naslednjega § 37. § 37. okrajno oblastvo na predlog ene ali več oseb, ki so s posestjo ribarske pravice v dotičnih vodah udeležene na ureditvi ribarstva po njih, pri okrajnih vodah vrhu tega tudi na predlog ribarskoga okrajnega odbora take vodno proge ali vodne planje, ki so primerne za ribjo drest in za razvoj mladega zaroda, za zavarovana drstišča, vendar pa samo, če ne nasprotujejo oziri pretežnega pomena izberi dotičnih krajev, oziroma prepovedim, izdanim glede njih v varstvo iker in zaroda (prepovedi: loviti ribe, puliti trstje in travo, kopati posek in gramoz itd.). Če t)i zahtevala pozneje pretežna korist popolni ali začasni preklic take prepovedi, mora odrediti politično okrajno oblastvo, kar je primemo. _ Zavarovana drstišča se morajo označiti za taka s tem, da se postavi poleg njih zadostno število znamenj (modrih deščic z belimi progami v obliki križa) in napisov; to postavitev mora obrežni posestnik dopustiti. Izdane prepovedi, oziroma njih preklic, je treba v občini razglasiti. § 41. Kolikor se zahtevajo in prisodijo odškodnine za to, da so krati z napravo in označbo zavarovanega drstišča, oziroma s prepovedmi, ki so združene s tem, ribarska ali druga pravica, morajo plačati nje kakor tudi stroške za napravo samo dotični predlagatelji (§ 40.). Kolikor je potrebno glede na narodnogospodarski pomen ribarstva ali na posebne ribarske razmero v stoječi vodi ali kolikor je primerno glede na te okolnosti, izda politično deželno oblastvo, ko je zaslišalo udeležence in deželni odbor, za dotično vodo ribarski red, v katerem se uravnajo oni predpisi, ki se jih morajo držati ribarski upravičenci pri ribarjenju, da ostane to ribarjenje kolikor mogoče I v soglasju z obsegom in z vsebino posameznih ribarskih pravic (s prostorom, časom in načinom upravičenega ribarstva) in da se ubrani celo nenamerno posezanje v tuje ribarske pravice. (Po ribarskem redu se smejo tudi ribarski upravičenci sami združiti v zadrugo. Pravila morajo uravnati stvari, ki so bistvene za obstoj in delovanje zadruge, zlasti tudi, kako naj zadružni člani plačujejo prispevke k zadružnim stroškom; osnuje jih po zaslišanju udeležencev politično okrajno oblastvo, potrdi pa jih deželno oblastvo. Izpremembe pravil smejo skleniti po ustanovitvi zadruge njeni člani tako, kakor je določeno v pravilih; vendar pa potrebujejo izpremembe prav tako potrditve političnega deželnega oblastva. § 38. Kjer govori ta zakon o predlogih ribarskega okrajnega odbora, tam stopijo na njih mesto, če gre za ribarstvo v stoječi vodi z zadružno zvezo ribarskih upravičencev, predlogi zadružnega načelništva. VI. Odnošaji ribarstva proti drugim pravicam. Proti s o s e d n j e m u zemljiško m u posest v u. § 42. Za izvrševanje ribarstva je ribičem in njih pomožnemu osebju dovoljeno, stopati na tuja obrežna zemljišča in pritrjevati na njih ribiške priprave; vendar pa morajo ravnati s primerno opreznostjo, da ne bi kaj poškodovali, in povrniti morebiti prizadeto škodo. Toda ta zakonita dovolitev se ne razteza na ona zemljišča, ki so kot priteklina stanovanskih, gospodarskih, tvorniških ali podobnih poslopij s temi vred ograjena, nadalje ne na druga zemljišča, ki so z ozidjem, omrežjem ali z drugo stolno pripravo sploh vstopu tujcev zaprta (§ 5. drž. zak.). § 43. Kadar odteka povodenj, sme loviti ribarski upravičenec tudi zunaj svoje ribje vode po vodah, ki «o se nabrale poleg nje na tujem zemljišču, a ravuati mora s primerno opreznostjo, da ne bi kaj poškodoval, in povrniti morebiti prizadeto škodo; nasprotno pa se smejo zemljiški posestniki polastiti rib, kar jih ostane po splahneli povodnji na njih zemljišču. Naprav, ki jim je namen, braniti ribam povratek v vodno strugo, posestniki ne smejo postavljati (§ 6. drž. zak.). IV. Odkup ribarskih pravi?. § 39. Ribarski okrajni odbor je upravičen zahtevati, da so razveljavijo obstoječe ribarske pravice proti primerni odškodbi na korist ribarstvu večjega povodja v naslednje namene: 1. da se odpravijo ribarstva one vrste, ki je označena v § 10., št. 1.; 2. da se napravijo ribja zavarovališča, to so take vodne proge, v katerih se mora ribja lov sploh opustiti; 3. da se zavaruje namen ribjih steza ali ribjih lukenj (§ 38.), ki so že narejene ali ki naj se še narede. Odkup je treba zahtevati pri političnem okrajnem oblastvu, ki mora razsoditi o zahtevi in, če se ne doseže dogovor strank o odškodninskem znesku, ta znesek izračuniti in priznati. Pri tem mora vzeti oblastvo, kolikor ne opravičujejo posebne razmere drugačnega izračunavanja, za podstavo svojo odločbo dvajsetkratni povprečni čisti donos, katerega je dalo ribarstvo, ki'se odkupuje, v zadnjih desetih letih pred razpravo, oziroma katerega bi bilo dalo ob primernem izvrševanju ribarske pravice in ob izpolnjevanju ribarskopolicijskih predpisov, če ne bi bil donos po izrednih dogodkih prikrajšan. Odškodnino mora plačati ribarski okrajni odbor. V. Zavarovana drstišča. § 40. V ribarskih okrajih kakor tudi v drugih ribjih vodah, ki so zunaj okrajev, sme proglasiti politično Proti drugim v o d n i m p o r a b a m. § 44. Politična okrajna oblastva morajo ukreniti primerne odredbe, da se ubrani izogibna oškodba ribarstva pri vodnih porabah, ki po zakonih, ura\ najočih vodno pravo, ne potrebujejo oblastnega dovolila. Pri izdajanju policijskih predpisov, ki so po zgoraj omenjenih zakonih potrebni, da se splošno uravna izvrševanje takih vodnih porab, se ukrenejo take odredbe uradoma, drugače pa na prošnjo ribarskih upravičencev; pri tem se je treba ozirati zlasti na t >, da se ubrani škodljivo motenje drstišč, tudi če se ne napravijo popolna zavarovana drstišča po § 40. § 45. Kadar se narejajo obrtne ali druge naprave, ki uporabljajo vodo in pri katerih je treba po zakonih, uravnajoeih vodno pravo, po veljavnih obrtnih ali drugih zakonih oblastvenega dovolila, se morajo povabiti na dotične razprave vselej tudi prizadeti ribarski upravičenci in primerno je treba vpoštevati njih osnovane ugovore, zlasti s tem, da se uvažujejo naslednja obča določila §§ 46. in 52. kakor tudi natančnejši predpisi §§ 47. do 51. § 46. K onim ugovorom ribarskih upravičencev zoper izvrševanje drugih vodoporabnih pravic, ki so izključeni po § 19. vodnega zakona z dne 30. maja 1869., drž. zak. št. 93, so ne prištevajo ugovori, ki merijo na to, da se ubrani onečistitev ribjo vode, da se napravijo ribje stezo in ribje rešetko in da «e uravna osuševanje vodnih strug kolikor moči brez kvare za ribjo lov, če je možno ugoditi takim ugovorom, ne da bi se h tem znatno obtežila drugačna poraba vode (§ 7. drž. zak.). Posebne predpise glede zahtev ribarskih upravičencev, ki so dopustne v tem oziru, obsezajo naslednji §§ 47. do 51. § 47. § 52. Glede porabe vode za to, da se izlivajo ali od-vajajo vanjo take tvarine, ki provzročajo ribarstvu škodljivo onečistitev, smejo zahtevati ribarski upravičenci ali ribarski okrajni odbor, da se taka onečistitev, kolikor bi ne bila nedopustna že iz drugih ozirov, opusti takrat, kadar se dado odvoditi tvarine brez znatne obtežitve za dotično podjetje tudi po drugi poti ali po primerni očistitvi. Da se morejo ribe seliti, za to smejo zahtevati ribarski upravičenci ali ribarski okrajni odbor, da se narode pri vodoporabnih napravah ribjo steze, ribje luknje iu druge namenu primerne priprave, kolikor je to možno brez izdatne obtežitve za porabo teh naprav. Če je treba porabiti za to, da se napravi ribja steza, l odrejenimi in razglašenimi časi je ribja lov v dotičnih vodah prepovedana; zlasti se ne smejo nastavljati v vodi tudi drugače dopuščene ribiške priprave in, če so bile nastavljene že prej, se morajo vzeti pred začetkom prepovedanega časa iz vode ali pa storiti nerabne za ribjo lov. Tudi je med tem časom prepovedano, goniti in spuščati v vodo domače živali, zlasti race, razen v prališča, ki so neposredno pri seliščih ali poslopjih. § 56. Na prošnjo ribarskih upravičencev in s privolitvijo ribarskega okrajnega odbora, ki morebiti obstoji za dotične vode, sme dovoljevati politično okrajno oblastvo v namene umetne ribje goje ali za znanstvena raziskovanja izjeme od predpisa drugega odstavka § 54.; ob istem pogoju sme tudi, ne glede na namen, dovoljevati izjeme od ribarske prepovedi, izdane na podstavi § 55., za one kraje, v katerih je možno določene ribje vrste glede na razmere vodil, po katerih žive, iz gospodarskih ozirov loviti sploh samo ob drstni dobi. V teh primerih mora izdati politično okrajno oblastvo poseben dopustni list, ki se glasi na ime in označuje druge bistvene točke dovolitve, po obrazcu, ki ga določi za to politično deželno oblastvo; ribič mora imeti ta dopustni list pri sebi ter ga pokazati nadzorovalnim organom, čo to zahtevajo. § 57. Dinamit iu druga raznosila, nadalje ribolovne omotne jagode, čibiluha in enaka omotna srodstva so pri ribji lovi ne smejo rabiti. Ob dokazani in, če obstoji za dotično vode ribar- j nosti sme politično deželno oblastvo izjemoma proti i potrebni opreznosti dovoliti rabo raznosil. § 58. V prelivih skozi jezove in v zatvomicah se ne smejo nastavljati vrše, bobni in druge priprave za ribjo samolov tudi ne, če so posestniki teh vodnih naprav v dotičnih vodah obenem upravičeni za ribjo lov. § 59. Stalne ribiške priprave v črti tekočih vodi, ali na njih izlivu v drugo tekočo ali stoječo vodo so ne smejo raztezati čez polovico širine vodnega toka, ki se meri ob navadnem nizkem vodnem stanju od brega v pravem kotu; tudi se smejo nastavljati take priprave od istega brega ali od obeh bregov druga od drugo samo v taki razdalji, ki znaša najmanj polovico vodne širine po gorenji meritvi. Ta prepoved se no uporablja na ribiške pripravo iz mrež, ki so nastavijo med ribjo Jovjo zato, da vodo zapro, in ki so po izvršeni lovi takoj odstranijo. Nadalje se ne uporablja na take stalne ribiške priprave, ki so ob času, ko stopi ta zakon v veljavo, že nastavljene in katerih obstoj se opira v svoji, tej prepovedi ne primerni razsežnosti ali legi na določen poseben pravni naslov, s pridržkom odkupa, ki utegne nastopiti po § 39. Vendar pa se mora tudi pri teh ribiških pripravah ustaviti raba med varstveno dobo, ki se, skladno s § 55., morebiti določi za ono vodo. • § 60. Ce so združene z nastavljanjem stalnih ribiških priprav gradbene naprave v vodi ali če nastopi pri tem kaj drugega, zaradi česar je potrebna po vodno-pravnem zakonu ali po vodnopolicijskih predpisih oblastvena dovolitev, jo nastava ribiških priprav zavisna od te dovolitve in od večjih ali drugačnih omejitev, ki jih zahtevajo pri tem glede širine in lege teh priprav morebiti vodnopravni ali policijski oziri. § 61. Stalno ribiške priprave, narejene v zakupnih okrajih med zakupno dobo, mora odstopajoči zakupnik v primerni dobi, ki jo določi politično okrajno oblastvo, ob svojih stroških odstraniti brez odškodnine, če izjavi naslednik v zakupu, da jih neč<-prevzeti, ali če se izda na podstavi naslednjega § 62. obča prepoved, pod katero bi spadale te priprave po natančnejšem svojstvu. § 62. Druge prepovedi glede določenih ribolovnih načinov in ribiških priprav, ki bi utegnile po svojstvu znatno škodovati ribam, sme izdajati politično deželno oblastvo narodboma za cela povodja ali za določene vode. Pri tem je treba presojati, ali se stori ribam znatna škoda, z vidika, je li ob uporabi dotičnih ribolovnih načinov ali ribiških priprav izogibno ali komaj izogibno, da se jemlje iz ribje vode mnogo, tudi takih dragocenejših rib, ki se še niso plodile in ki še niso dosegle velikosti, primerne za tržno prodajo, ali takih rib, ki so dragocenejšim za hrano. Ce bi se izdala, skladno s tem določilom, prepoved, s katero bi se izključila nadaljnja raba dotlej navadnih ribiških priprav, je treba ustanoviti primeren rok, po katerem stopi ta prepoved v veljavo. § 63. Spredaj navedena določila glede varstvenih dob in ribolovnih prepovedi (§§ 54. do 62.) se ne uporabljajo niti na ribnjake niti na drugo nabiralnike, ki so napravljeni za ribjo gojo, ne glede na to, ali so v zvezi z drugo vodo ali niso. § 64. Politično deželno oblastvo mora določiti in razglasiti, katere ribje vrste se ne smejo zaradi vzdrževanja primerne ribje količine ob določenih časih in pod določeno mero niti prodajati niti v gostilnah ponujati ali oddajati. Prepoved, izdana v tem oziru, velja za dotične ribje vrste ne glede na to, odkod so, ter se razteza tudi na one ribe, ki jih imajo v zalogi prodajalci rib na mestu ali pri mestu, kjer jih prodajajo, v obojih, posodah itd. Oznamenovanje ribiških priprav in legitimacija ribičev. § 65. Ce se spozna zaradi ribarskih razmer v vodi za ski okrajni odbor, po tem odboru potrjeni primer-1 potrebno ali primerno, mora ukreniti politično okraj no oblastvo, da dobi ribiška priprava, ki je v ribičevi odsotnosti nastavljena za ribjo lov, tako ozna-menilo. zglašeno pri županskem uradu obrežne občine, da je mogoče po njej poizvedeti ribičevo osebo. § 66.* Kdor lovi ribo zunaj ograjenih krajev, .mora imeti izkaznico, ki potrjuje njegovo pravico do ribje lovi v dotični ribji vodi; to izkaznico mora pokazati nadzorovalnim organom, če to zahtevajo. Za izkaznico velja posestnikom ali zakupnikom vode kakor tudi njih pomožnemu osebju «ribarski list»; tega izda vselej na ime, in sicer: 1. posestniku ali zakupniku ribje vode politično okrajno oblastvo, in sicer posestniku za nedoločen čas proti tomu, da ribarski list vrne, ko bi so ribja voda prodala ali dala v zakup, zakupniku pa za zakupno dobo proti temu, da ga vrne, ko zakup prestane; 2. pomožnemu osebju posestnik ali zakupnik sam za dotično koledarsko leto. Tretje osebe, ki se jim pripusti, za plačilo ali brezplačno loviti ribe v eni ali v več ribjih vodah, i morajo priskrbeti «ribarsko knjižico», ki se glasi na njih ime in v kateri potrjujejo posestniki ali zakupniki ribjih vod;i dovolitev za ribjo lov in njeno dobo. «Ribarsko knjižico» izda ribarski okrajni odbor za dobo enega do treh let; zanjo je treba plačati pristojbino vsakoletnih 50 kr. do 5 gld., ki se določa naredboma. Obrazec ribarskih listov in ribarskih knjižic določi, in razglasi politično deželno oblastvo. Varstvo ribarstva. § 67. Ribarski upravičenci imajo pravico, svojim čuvajem, že postavljenim za varstvo drugih koristi, zlasti za varstvo kmetijstva ali gozdnega gospodarstva z lovom vred, izročiti tudi nadziranje in varstvo ribarstva ter naprositi politično okrajno oblastvo, naj jih v ta namen potrdi in zapriseže po besedilu prisege, ki ga predpiše politično deželno oblastvo. Tudi smejo čuvajo posobe za ribarstvo po političnem okrajnem oblastvu postavljati in zaprisezati, če imajo čuvaji svojstva, predpisana za poljske čuvaje. § 68. Na organe, postavljene za nadziranje in varstvo ribarstva in v ta namen potrjene in zaprisežene, se uporabljajo določila, ki veljajo vobče za poljske čuvaje, in glede njih uradnega položaja določila državnega zakona z dne 16. junija 1872., drž. zak. št. 84. Zlasti imajo pravico in dolžnost: a) paziti na ribjo vodo svojega službenega okraja, na vodne brane, zatvornice, jezove, kolovnice itd., kolikor se tičejo te naprave ribarstva; b) preiskovati ribiške čolne, ribje posode in ribiške priprave; c) zasezati ribe in ribiške priprave kakor tudi prijemati prestopnike po zakonu z dne 16. junija 1872., drž. zak. št. 84. VIII. Ohlastva in postopanje, razen v kazenskih primerih. § 69. Izvrševanje tega zakona je, razen v kazenskih primerih, kolikor se no sklicujejo določila, obsežena v njem, izrečno na drugo pristojnost, naloga političnih oblastev. Ta morajo, kadar gre za strokovna vprašanja, postopati po zaslišanju izvedencev; kadar ribarski okrajni odbor ni sam stranka, se smo smatrati njegova odločba v ribarskostrokovnem oziru za mnenje, ki zadošča brez nadaljnjega zasliševanja izvedencev. Preden izda politično deželno oblastvo naredbo, ki so mu pridržane v tem zakonu, mora zaslišati deželni odbor. O takih odredbah, pri katerih je glede na lego in razsežnost vode potrebno ali primerno, postopati dogovorno z drugimi deželami ali z inozemstvom, se je treba dogovoriti s pristojnim oblastvom sosednjo dežele, oziroma je treba izposlovati glede inozemstva odredbo poljedelskega ministra. Politična oblastva morajo uporabljati v ribarskih stvareh zlasti pomoč prideljenih organov gozdne policije (deželnih gozdnih nadzornikov, gozdnih * Uredniška pripomba k petemu odstavku § 66.: Pristojbina vsakoletnih 50 kr. do 5 gld. je bila z odlokom ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 4. aprila 1925., št. 12.203/IV, Uradni list 44 z dne 16. maja 1925., zvišana na petnajstkratni iznos okvirnih zneskov (ra-Čunjenih v dinarjih), t. j. na 15 do 150 Din. tehnikov in gozdnih čuvajev v okrajih), ki imajo dolžnost, na svojih potovanjih in obhodih tudi opazovati, v kakšnem stanju je ribarstvo, ter potem podajati primerna poročila in primerne predloge. Natančnejši predpisi o pristojnosti oblastev in o postopanju so obseženi, kolikor gre za razmerje ribarstva proti stvarem, ki so poglavitno uravnane v vodnopravnem in v gozdnem zakonu ali v plovitve-nih in splavarskih redih, v naslednjem § 70., kolikor pa gre za druga ribarska vprašanja, v §§ 71. do 78. A. V stvareh, ki so poglavitno uravnane v vodno-pravnem in v gozdnem zakonu ali v plovitvenlh in splavarskih redih. § 70. V onih primerih, v katerih gre za razmerje ribarstva proti stvarem, ki so poglavitno uravnane v vodnopravnem in v gozdnem zakonu ali v plovitve-nih in splavarskih redih (kakor zlasti za razmerje proti vodoporabnim in uravnalnim napravam, proti plavitvenim zgradbam, proti plavitvi, plovitvi in splavarstvu), veljajo tudi glede razprave in razsodbe o tem razmerju določila, obsežena v omenjenih zakonih in predpisih o pristojnosti oblastev in uporabna na navedeno razmerje, kakor tudi določala o dopustnosti pripravljalnih del na tujem zemljišču, o prizivih in o plačevanju stroškov postopanja. Vendar pa se je treba ozirati pri teh razpravah tudi na bistvena določila, tega zakona, uporabna na dotični predmet; razsodba na tretji stopnji, če ne pristoji po onih predpisih poljedelskemu ministru samemu, se mora izreči dogovorno z njim. B. V drugih stvareh. § 71. Kjer odkazuje ta zakon v drugih stvareh, ki ne spadajo pod § 70., uradni posel ali odredbo političnemu okrajnemu oblastvu, je pristojno za to ono oblastvo, v čigar okolišu leži dotična ribjevodna parcela. Če se razteza ta parcela čez mejo okraja ali če se tiče stvar uradnega posla ali odredbe, ki zahteva po svojem predmetu ali namenu enotno postopanje, obsezajoče tudi vodne parcele drugih okrajev, mora določiti politično deželno oblastvo med udeleženimi okrajnimi oblastvi ono oblastvo, ki bodi prva stopnja. § 72. Kadar bi bilo ribarskoupravičeni občini, ki ji je izročena politična uprava, nastopiti kot stranka zoper druge ribarske ali drugačne upravičence, pristoji razprava in razsodba prve stopnje političnemu deželnemu oblastvu. § 73. Kadar ribarskih upravičencev, ki jih je treba privzeti k razpravi, odrejeni po tem zakonu, ni moči zanesljivo poizvedeti, se priobči razprava neznanim ribarskim upravičencem z oklicem, ki se mora objaviti v deželnih novinah, določenih za uradna razglasila, in v občinah onega ozemlja, ki se ga tiče razprava. § 74. Razpravljati je treba s strankami po navadi ustno, dopuščajo pravnoznanske in v stroki izvedene zastopnike; če je treba, se privzamejo izvedenci uradoma že k tem razpravam. V manj važnih primerih sme naročiti politično oblastvo dotičnim županom, naj izvrše posamezne uradne posle. O vsej razpravi se piše zapisnik, ki mora ob-sezati posledek doseženega dogovora ali, če se dogovor ni dosegel, izjave strank in njih obrazložitev kakor tudi morebitne nasprotne opazke. § 75. Če gre za plačilo ali povračilo stroškov določene odredbe ali za odškodbo, oziroma za prispevke k stroškom in odškodbam, mora razpravljati in razsoditi politično oblastvo, ki posluje kot prva stopnja, tudi o tem, vpoštevaje določilo naslednjega § 76. Glede stroškov postopanja pa se mora ravnati po določilih § 77. § 76. Kadar naj razsodi upravno oblastvo na podstavi prvega odstavka § 75. o stroških in odškodbah ali o prispevkih k stroškom in odškodbam, določi, ako se udeleženci ne morejo sporazumeti, v razsodbi obenem rok, v katerem morajo začeti oni, ki z razsodbo niso zadovoljni, pravdo in to naznaniti rečenemu oblastvu. Ta rok se ne sme postaviti na manj nego na 30 dni od dne. ko se vroči razsodba. Priziv na višjo politično stopnjo zoper razsodbo, ki jo je izrekla v omenjenih stvareh prva stopnja, in zoper postavljeni rok ni dopusten. Izrečena razsodba je izvršna, čim se je zamudil rok, postavljen za nastop pravdne poti. Ce so začne tožba, se uporabi (§ 4. drž. zak.) na dotično pravdo določilo zadnjega odstavka § 21. (§ 3. drž. zak.). § 77. Kdo mora plačati stroške postopanja, o tem razsojajo politična oblastva po sodnih stopnjah z glavno stvarjo vred; pri tem se jo držati načela, da mora plačati stroške predvsem ona stranka, ki je zaprosila za uvedbo postopanja ali jo je provzročila po svoji krivdi. Vendar pa mora okrajno politično oblastvo razsoditi, ali in kako naj se ti stroški v posameznem primeru morebiti deloma nalože tudi drugim ali vsem strankam, udeleženim pri razpravi, kolikor je pač strankam do tega, da se glavna stvar uravna, in glede na to, ali so so morebiti provzročili posamezni, drugače utrpni stroški z vedenjem ene ali druge stranke. § 78. Prizivi zoper razsodbe političnih okrajnih oblastev gredo na politično deželno oblastvo, prizivi zoper njegove razsodbe pa na poljedelsko ministrstvo. Vlagati se morajo pismeno ali ustno v štirinajstih dneh po vročitvi razsodbe pri političnem oblastvu, ki je razsodilo na prvi stopnji. Pravočasni priziv ima odloživo moč, če no zahtevajo oziri javnega varstva, da se ukazana odredba nemudoma izvrši. IX. Prestopki in kazni. § 79. Županstva, c. kr. orožništvo in zapriseženi organi rečne policije morajo paziti na to, da se izpolnjujejo določila tega zakona, ter naznanjati zapažene prestopke političnemu okrajnemu oblastvu. Enaka dolžnost je naložena zlasti tudi organom tržne policijo glede prepovedi, izdano na podstavi § 64. Tem organom, postavljenim za nadziranje, pristoje, s pridržkom pravic, ki sezajo morebiti dalje in so združene z njih uradno službo, pravice, označene v § 68.; zlasti se razteza pravica, preiskovati posode ribjih prodajalcev, na one ribo sploh, ki jih imajo prodajalci v zalogi na mestu ali pri mestu, kjer jih prodajajo, v obojih, posodah itd. (§ 64.) § 80* Prestopke tega zakona in predpisov ali posebnih haredb, izdanih na njega podstavi, tako tudi naredbe glede zapore strug v zmislu § 49. kaznuje, kolikor ni uporabljati občega kazenskega zakona, politično okrajno oblastvo v denarju od petih do petdesetih goldinarjev; ta kazen se sme v ponovljenem primeru kakor tudi takrat, kadar se je prizadela ribam znatna škoda, zvišati do sto goldinarjev. Kadar bi oni, ki je spoznan za krivega, ne mogel plačati, se izpremeni denarna kazen v zaporno kazen; pri tem se računi denarna kazen petih goldinarjev za en dan zapora. Pri prestopkih, ki jih zakrive ribolovni upravičenci sami pri ribji lovi ali ribji prodajalci in gostilničarji s tem, da nedopustno prodajajo ali oddajajo ribe, je treba tudi izrekati, da zapadejo ribe, ki so bile zoper predpis ujete, oziroma prodajane ali določeno za oddajo. Pri prestopkih, ki se store z uporabo prepovedanih ribiških priprav, je treba izreči, da te priprave zapadejo, brez razlike, ali so prestopnikove ali koga drugega. § 81. Ce se zasežejo prepovedane, ribam nastavljene priprave, ne da bi se mogla izvestna oseba preganjati ali obsoditi zaradi njih rabe, je treba izreči samostalno, da so zapadle. § 82. Denarne kazni in izkupilo za zapadle ribe kakor tudi za zapadle priprave, ki pa se morajo, preden se prodado, storiti nerabne za nadaljnjo porabo v prepovedani obliki, pripadajo, če se je storil prestopek v samosvojem ali zakupnem okraju, ribarskemu okrajnemu odboru v zakonito porabo (§ 28.), v dru- * Uredniška pripomba k prvemu in drugemu odstavku g 80.: Denarno kazni, ki so bile v posameznih zakonih, izdanih pred dnem 1. januarja 1916., določene za kazensko postopanje pri političnih oblastvih, so se zvišale z naredbo deželne vlade za Slovenijo z dne 16. decembra 1919., Uradni list z dne 22. decembra 1919.. št, 809/182, na dvajsetkratni znesek. gih primerih pa ubožuemu zakladu oue občine, kjer j<’ bil prestopek storjen. § 83. S kazensko razsodbo se mora naložiti tudi povračilo škode, storjene s prestopkom, če ne bi bilo zaradi nadaljnjih razložitev neizogibno treba, zahtevo odškodbe zavrniti pred civilno sodišče. i e se potem povračilo škode v pravnoveljavni kazenski razsodbi prizna ali odkloni, je onemu, ki s to razsodbo ni zadovoljen, na izvolji, nastopiti redao pravdno pot. § 84. 1’reiskava in kaznovanje prestopkov tega zakona odpade zaradi zastaranja, če se ni začela zoper prestopnika preiskava v treh mesecih od dne, ko je zakrivil kaznivo dejanje; vendar pa trajata navzlic temu še nadalje posledica, navedena v §§ 13. in 16., da se namreč odvzame samosvoj, oziroma zakupni okraj, in dolžnost sploh, odpraviti protizakonito stanje, ki traja zbog prestopka morebiti še nadalje. § 85. Glede pristojnosti političnih oblastev za preiskovanje in kaznovanje prestopkov tega zakona kakor tudi glede prizivnih rokov in dotičnega postopanja se uporabljajo predpisi, ki veljajo vobče za politično kazensko postopanje. 0 kaznih in o povračilih škode in stroškov, ki so združeni z njimi, razsoja na najvišji stopnji ministrstvo za notranje posle dogovorno s poljedelskim ministrstvom. X. Finančne olajšave. § 86. Olajšave, ki nastopajo glede kolkov in pristojbin pri razpravah o odškodninskih zahtevah na podstavi § 6. (§ 2. drž. zak.), potem v postopanju pri sestavljanju ribarskih okrajev in za odkup ribarskih prašič kakor tudi pri pridobivanju ribarskih pravic po določilu § 4., oziroma § 5., ali po odkupni poti, so uravnane v § 8. državnega zakona z dne 25. aprila 1885., drž. zak. št. 58. XI. Končna določila. § 87. Deželni zakon z dne 25. novembra 1880., dež. zak. št. 17 iz leta 1881., o nekaterih naredbah za povzdigo ribarstva po suhozemeljskih vodah je razveljavljen. Koliko naj ohranijo veljavnost ribarski listi, izdani na njega podstavi, določi in razglasi politično deželno oblastvo. § 88. Mojim ministrom za poljedelstvo, za notranje posle, za pravosodje in trgovino in Mojemu finančnemu ministru je naročeno, izvršiti ta zakon (§ 10. drž. zak.). V I s c h 1 u, dno 18. avgusta 1888. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Falkenbayn s. r. Pražak s. r. Dunajewski s. r. Bacquehem s. r. • 492, Naredba c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem % dne 9. junija 1890., št. 1473/pr., dež. zak. št. 17, o ribarskopolicijskih izvršilnih določilih k ribar-skemu zakonu z dne 18. avgusta 1888., dež. zak. št. 16 iz leta 1890. Izvrševaje ribarski zakon z dne 18. avgusta 1888., dež. zak. št. 16 iz leta 1890., se odreja, ko so bili zaslišani izvedenci in deželni odbor, na podstavi razpisa z dne 23. maja 1890., št. 7422, ki ga je izdal poljedelski minister sporazumno z ministri za notranje posle, pravosodje, trgovinstvo in finance, tako-le: Člen I. (K § 53. zakona.) Poleg vidre se označujejo še nastopne divje živeče živali za ribam znatno škodljive: ribji orel, jezerska postojna ali ribja kanja, vodomec, povodni kos, čaplje, galebi, čigre ali ribiči, ponirki, divje race, divje gosi, labodi, pomorski vrani. Kdor hoče tu omenjene živali preganjati s strelnim orožjem, mora vložiti prošnjo za dovolitev, da sme rabiti to orožje, pri pristojnem političnem okrajnem oblastvu, ki izposluje o tem razsodbo deželne vlade; v prošnji mora dokazati primernost tega ravnanja in navesti dobo, za katero prosi dovolitve. Člen II.* (K § 54. zakona.) Za spodaj našteto dragocenejšo ribje vrste se določajo glede na njih drstne dobe nastopne varstvene dobe, in sicer: 1. za vsa postrvja plemena od dne 16. oktobra do dne 15. januarja; 2. za lipane in sulce od dne 1. marca do dne 30. aprila; 3. za krape od dne 16. maja do dne 15. julija; 4. za mrene od dne 1. maja do dne 15. junija; 5. za plemenite rake ali jelševce (torej izvzemši koščake): a) za samce od dne 1. novembra do dne 31. januarja, b) za samice vse leto. Člen ni. (K § 55. zakona.) V spodaj naštetih vodah je glede na drstne dobe dragocenejših ribjih vrst, ki v njih že večinoma žive ali ki jih je v njih šele zaploditi, ribja lov kakor tudi račja lov prepovedana v dobi od dne 16. oktobra do dne 15. januarja, in sicer: * Uredniške pripombe k členu II.: Na podstavi razpisa c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 13. junija 1902., št. 11.500, sta bila razglašena z naredbo c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 15. julija 1902., št. 13.608, dež. zak. št. 19, kot pristavek k temu členu nastopna odstavka: «C. kr. deželna vlada je upravičena, za one vode, v katerih živi sulec skupaj s postrvjo in v katerih se ne sme loviti razen takrat, kadar se drsti, dovoliti na prošnjo ribarskega upravičenca in po zaslišanju deželnega odbora, da se sme loviti sulec izjemoma na določen čas tudi med varstveno dobo. Na take dovolitve se uporabljajo zmiselno določba iz drugega odstavka § 56. zakona z dne 18. avgusta 1888., dež. zak. št. 16 iz leta 1890., oziroma naslednjega člena IV.» Točki 1. in 2. sta bili na podstavi razpisa c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 6. julija 1904., št. 15.855, z naredbo c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 24. julija 1904., št. 13.972, dež. zak, št. 14 iz leta 1904., izpremenjeni tako-le: «1. Za vsa postrvja plemena, ki se drsto pozimi, t. j. za potočne in jezerske postrvi in za potočne zlatarčice, od dne 16. oktobra do dne 15. januarja; 2. za lipane, sulce in za šarene (pasaste) postrvi od dne 1. marca do dne 30. aprila.» Ves člen n. je bil z naredbo pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 19. julija 1922., Uradni list z dne 5. avgusta 1922., št. 259/82, izpremenjen tako-le: «V spodaj označeni dobi se zaradi drstenja ne smejo niti loviti niti prodajati niti kupovati te-le ribe: 1. sulec (salmo buche) vobče od dne 1. marca do dne 31. maja; v Krki od dne 15. februarja do dne 31. maja; 2. vsa postrvja plemena, ki se drste pozimi, od dne 1. oktobra do dne 15. marca; 3. lipan (thymallus vulgaris) od dne 1. marca do dne 30. aprila; 4. šarena postrv (trutta iridea) od dne 1. marca do dne 30. aprila; 5. kečiga (acipenser Ruthenus) od dne 1. aprila do dne 30. junija; 6. plemeniti raki (jelševci): samec od dne 1. novembra do dne 31. januarja, samica vse leto. Dan, ko se prepoved prične, in dan, ko se prepoved konča, se vračunava v varstveno dobo.» Z naredbo pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo, z dne 12. oktobra 1923., Uradni list z dne 20. oktobra 1923., št. 336/97, pa se je določila varstvena doba za vsa postrvja plemena, ki se drste pozimi, od dne 16. oktobra do dne 15. marca. 1. v Jezerščici in v Belem potoku pri Fužinah (Beli poči) od izvira do izliva Belega potoka v Žlico; 2. v obeh Klanških jezerih; 3. v Savi Dolinki ali Podkorenski Savi in vseli njenih dotokih od izvira do fužinskega jezu na Savi pri Jesenicah; 4. v Radovini od izvira do Šuma; 5. v Bohinjskem jezeru in v Savici; 6. v Ribnici in v Mostnici od izvira do prvega jezu med izlivom v Savo Bohinjko pri Stari Fužini: 7. v Lipnici in v njenih dotokih od izvira do prvega jezu nad izlivom v Savo pri Podnartu; 8. v Tržiški Bistrici in njenih dotokih od izvira do prvega jezu nad izlivom v Savo pri Spodnjem Podbrezju; 9. v Kokri od koroške deželne meje do jezo v Britofu; 10. v Selški Sori in njenih dotokih od izvira do jezu pri Pammerjevi žagi v Soteski; 11. v Kamniški Bistrici in njenih dotokih od izvira do Majdičevega jezu pri Homcu; 12. v Pšati navzgor od Šmartna in v Reki navzgor od Grada; 13. v Obovšku (nekem dotoku Pšate); 14. v Želimeljščici navzgor od ceste, ki drži od Studenca do Pijave gorice; 15. v Borovniščnici navzgor od železnega mostu pri Borovnici; 16. v Iški; 17. v Božni in Gradaščici od izvira do jezu pod Bokalci; 18. v Sostriški reki navzgor od prvega jezu nad izlivom v Ljubljanico; 19. v Stari vodi navzgor od prvega jezu nad izlivom v Ljubljanico; 20. v Besnici in njenih dotokih navzgor od prvega jezu nad izlivom v Savo; 21. v Mediji in njenih dotokih; 22. v Sapeti in njenih dotokih navzgor od trškega mostu v Ratečah; 23. v zgornjem okraju Višnjegorskega potoka navzgor od mlina pod Stransko vasjo; 24. v Stiškem potoku navzgor od državne ceste; 25. v Krki od izvira do Dvora; 26. v Težki vodi navzgor od prvega jezu nad izlivom in v njenih stranskih potokih; 27. v Studeni pri Kostanjevici navzgor od prvega jezu nad izlivom v Krko; 28. v Svetokriški Sušici navzgor od prvega jezu nad izlivom v Krko; 29. v Malenškem potoku navzgor od mostu v Malen cah; 30. v Reki na Notranjskem in njenih dotokih od izvira do Škocijana; 31. v Vipavi in v Hublju od izvira do deželno meje; 32. v Rovtarskem potoku v političnem okraju logaškem; 33. v Motniškem potoku (pri Špitaliču) od izvira do štajerske deželne meje; 34. v Ribniški Bistrici od izvira do prvega mlina, ki stoji nad izlivom Ravnidolskega potoka pri Vinicah. To prepoved morajo razglasiti politična okrajna oblastva, pristojna glede posameznih ribjih vodd v navedenih vodah, vsako leto začetkom meseca oktobra po dotičnih občinah z nabitkom na občinskem uradu kakor tudi z drugačnimi oklici, ki so v dotič-nem kraju navadni, z opombo, da se med prepovedanim časom tudi sicer dovoljene ribiške priprave ne smejo vlagati v vodo in da se morajo, če so bile že prej vložene, pred začetkom prepovedanega časa odstraniti ali pa storiti nerabne za ribjo lov; nadalje, da je prepovedano, goniti ali spuščati v vodo domače živali, zlasti race, razen v prališča, ki so neposredno pri seliščih ali poslopjih; naposled, da se kaznujejo prestopki te prepovedi po § 80. ribarskega zakona. Člen IV. (K § 56. zakona.) Izjeme od predpisa drugega odstavka § 54. in od predpisov § 55. ribarskega zakona, oziroma od členov H. in HI. te naredbe, sme dovoliti politično okrajno oblastvo samo takim osebam, od katerih se ni bati zlorabe, za določene ribje vrste (rake) in za določene vodne proge ali prostore kakor tudi za določeno dobo, naposled v onih primerih, v katerih se zahtevajo izjeme v namen umetne ribje goje z všteto ribjo zarejo v drugih vodah, ali za znanstvena raziskovanja, in to za približno število ali množino rib (rakov), primerno dotični potrebi, ki se mora prej dokazati. Dopustni list se izda po obrazcu L, natisnjenem v dodatku k tej naredbi. Ölen V.* (K § 62. zakona.) Razen ribolovnih načinov in ribiških priprav, prepovedanih v §§ 57. do 59., je nadalje prepovedano: 1. pobijati ribe pod ledom; 2. nastavljati trnke ali tako imenovane ponočne vrvce, kolikor to prepove politično okrajno ob-lastvo za določene vode ali okraje glede na posebne razmere v dotičnih vodah na podstavi in v zmislu § 62. ribarskega zakona; 3. po preteku enega leta, ko stopi v veljavo ribarski zakon, A. pri ribji lovi v nastopnih vodah: v Savi nizdol od Medvod, v Krki nizdol od Dvora, v Mirni, v glavni strugi Kamniške Bistrice nizdol od Maj-dičevega jezu pri Homcu, v Pivki, v Ljubljanici, v Poljanski Sori nizdol od Krnišnikovega jezu, v Selski Sori nizdol od Pammerjevega jezu v Soteski, v Blejskem jezeru, v Pšati nizdol od Šmartna, v Ribniški Ribnici, v Ribniški Bistrici nizdol od Vlahine, v Kočevski Rinši, v Rači pri Moravčah, v vseh potokih Loške doline, v postranskih vodah, privzetih v okraje teh glavnih vodd, rabiti mreže, pletenine in druge enake ribiške priprave, katerih okenca ali mrežne odprtine merijo v mokrem stanju manj nego 4 cm v četverju ali po 4 cm od vozla do vozla, po vseh drugih vodah pa rabiti take ribiško priprave omenjene vrste, katerih okenca ali mrežne odprtine merijo v mokrem stanju manj nego 3 cm v četverju ali po< 3 cm od vozla do vozla; B. rabiti pri lovi plemenitih rakov mreže, pletenino ali druge tako ribiške priprave, katerih okenca ali mrežne odprtine merijo v mokrem stanju manj nego 2-5 cm v četverju ali po 2,5 cm od vozla do vozla. Člen vi. Za. ribjo in račjo lov v namene umetne goje ali zareje v drugih vodah ali za znanstvena raziskovanja kakor tudi za lov takih rib, ki se rabijo za hrano ali za vado, nadalje vobče za lov v manjših slaboredilnih vodah sme dovoliti polftično okrajno oblastvo. takim osebam, od katerih se ni bati zlorabe, za določene ribe ali račje vrste in za določene vodne proge ali prostore kakor tudi za določeno dobo raboi sakov z manjšimi nego predpisanimi okenci ali odprtinami. Kadar se zaprosi ta dovolitev v namene umetne goje ali zareje v drugih vodah ali za znanstvena raziskovanja, se dd vrhu tega dovolitev samo za množino rib ali rakov*, primerno dotični potrebi, ki se mora prej dokazati. O dani dovolitvi se izda dopustni list po obrazcu H. Ölen VII.** 1. ribje in račje vrste, naštete v členu II., št. 1. do 5. a) te naredbe, med tam določenimi varstvenimi dobami, izvzemši njih prve tri dni; 2. samica jelševca ali plemenitega raka vse leto; potočne postrvi . pod 24 cm, pod 30 cm, pod 30 cm, pod 54 cm, merjeni od vse pod 32 cm, glave do konca pod 35 cm, repne plavut e; pod 35 cm, pod 30 cm, pod 30 cm, samec jelševca ali plemenitega raka pod 11 cm, merjen od osti na čelu do iztegnjenega repnega konca. jezerske postrvi lipani sulci . krapi mrene ščuke podusti platico Člen Vffl. (K § 66. zakona.) Izdajati ribarski list posestnikom ali zakupnikom, oziroma izročati ribarski Ust ribarskemu pomožnemu osebju (člen X.), je pristojno po § 71. ribarskega zakona ono politično okrajno oblastvo, v čigar okraju leži dotična ribja voda, in, če se razteza ta voda čez mejo enega okraja, ono politično okrajno oblastvo, ki ga jo določila deželna vlada kot prvo stopnjo za dotično ribjo vodo. Ölen IX. (K § 66. zakona.) Za ribje vode, ki so zase samosvoj ali zakupni okraj, mora izdati politično okrajno oblastvo posestniku ali zakupniku ribarskega okraja ribarski list po določilih § 66., št. 1., ribarskega zakona. Glede onih ribjih vodd, ki niso bile privzete v napravo ribarskih okrajev, mora izdati politično okrajno oblastvo ribarski list onemu kot posestniku ali zakupniku, ki neoporekano izvršuje ribarstvo v dotični ribji vodi. če pa se izvrševanje ribarstva oporeka, mora delovati politično okrajno oblastvo najprej na to, da se doseže sporazum udeležencev o začasnem izvrševanju ribarstva do drugačne sodniške odredbe. za podust 30 cm, za platnico 30 cm, za mreno 30 cm, za soma 50 cm, za kečigo 30 cm, za ščuko 30 cm, za plemenitega raka (jelševca) 12 cm. Ribe se merijo z vso glavo do konca repne pla-vute, raki pa od osti na čelu do konca repa. (Člen 3.) Pokrajinska uprava sme na prošnjo ribarskega upravičenca po zaslišanju ribarskega okrajnega odbora ali strokovnega društva dovoliti za posamezne okraje ali njih dele lov sulca izpod mere, označene v členu 2. Ta izjema velja za manjše vode, kjer so postrvi in lipani v pretežni večini. V vodah, kjer običajno ne zrastejo postrvi mnogo preko 20 cm, lipani pa ne mnogo preko 25 cm, sme pokrajinska uprava na prošnjo ribarskega upravičenca po zaslišanju ribarskega okrajnega odbora ali strokovnega društva znižati predpisano mero za postrvi do 20 cm, za lipane pa do 25 cm. (K § 64. zakona.) Ne smejo se niti na prodajo postavljati niti gostilnah ponujati ali oddajati: Na podstavi člena 3. te naredbe pokrajinske uprave za Slovenijo je veliki župan mariborske oblasti na proš^ v j njo upravičencev in po zaslišanju strokovnega društva j najmanjšo dopustno mero za potočno postrv (trutta i fario) znižal na 22 cm, in sicer: * Uredniška pripomba k členu V.: Z razpisom c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 15. septembra 1914., št. 26.904, dež. zak. št. 35 iz leta 1914., je prepovedala deželna vlada po zaslišanju J deželnega odbora v mejni reki Čabranki vsak drug na- j čin ribje lovi nego s trnkom. ** Uredniške pripombe k členu VIL: Prepoved v točki 3. glede ščuk se je z razglasom c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 7. maja 1899., št. 6166, dež. zak. št. 11, dogovorno s kranjskim' deželnim odborom na predlog ribarskega okrajnega odbora za Kranjsko razveljavila; obenem se je določilo, da se smejo ščuke ne glede na mero posamezne ribe postavljati na prodaj kakor tudi v gostilnah ponujati in oddajati. Ves člen VII. je bil z naredbo pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 19. julija 1922., Uradni list z dne 5. avgusta 1922., št. 259/82, izpremenjen tako-le: (Ölen 2.) Ribe, ki nimajo spodaj označene predpisane mere, se ne smejo niti loviti niti prodajati niti kupovati. Predpisana mera znaša: za sulca 70 cm, za potočno postrv 24 cm, za lipana 30 cm, za šareno postrv 24 cm, za jezersko postrv 30 cm, a) z naredbo z dne 21. avgusta 1924., št. 2325/E, 'Uradni list z dne 30. avgusta 1924., št. 260/82, za nastopne vode: 1. za Trofinski potok pri Vuzenici; 2. za Cerkveniški potok pri Vuzenici; 3. za Vuhredski potok; 4. za Velko-potok pri Breznem-Ribnici; 5. za Sošnarjev potok pri Vuhredu; 6. za Brezniški potok pri Breznem; 7. za Pupaherski potok pri Breznem; 8. za Ožboltski potok pri Št. Ožboltu; 9. za Čermeniški potok pri Št. Ožboltu; 10. za Repičev potok pri Selnici; 11. za Remšniški potok pri Breznem; 12. za Ehgartnov potok pri Marenbergu; 13. za Mislinjo nizdol od Sv. Lenarta do izliva v Mežo pri Dravogradu; b) z naredbo z dne 31. avgusta 1925., E. br. 1939/1, Uradni list z dne 10. septembra 1925.. št. 283/85: za Radolno (pritok Drave s Pohorja) z vsemi pritoki. Nadalje je veliki župan mariborske oblasti z naredbo, navedeno pod a), znižal najmanjšo dopustno mero za lipane (thymallus vulgaris) v Mislinji od Sv. Lenarta do izliva na 25 cm. Če se doseže tak sporazum, se izdado ribarski listi na njega podstavi in z izrečnim ozirom nanj; če pa se sporazum ne doseže, se napotijo stranke po določilih §§ 344. do 348. občega državljanskega zakonika tudi glede začasnih odredb, ki jih je treba izposlovati, na pristojno sodišče in ribarski listi vobče se smejo izdati glede dotičnoga ribarstva šele na podstavi teh sodniških odredb in skladno z njimi. Ölen X. (K § 66. zakona.) Politična okrajna oblastva prejmejo od deželne vlade primerno zalogo obrazcev za ribarske liste. Ribarske liste za posestnike ali zakupnike ribarske pravice — obrazec HI. — izdaja politično okrajno oblastvo neposredno proti povrnitvi napravnih stroškov. Ribarske liste za pomožno osebje — obrazec IV. — dobivajo posestniki ali zakupniki ribarske pravice pri političnem okrajnem oblastvu proti povrnitvi napravnih stroškov ter jih potem sami izdado pomožnemu osebju. Oni, ki posestniku ali zakupniku ali pomožnemu organu, opremljenemu z ribarskim listom, samo pomagajo izvrševati ribjo lov, ne potrebujejo ribarskega lista. Ribarske liste po obrazcu HI. mora opremiti politično okrajno oblastvo ob izdaji za dotično koledarsko leto z zaporednimi številkami ter njih izdajo poočititi v posebnem seznamku, osnovanem po vzorcu V. Ribarski listi, izročeni po vzorcu IV., se samo na kratko zabeležijo. Člen XI. (K § 66. zakona.) Za ribarske liste, izdane za posestnike ali zakupnike po obrazcu HI., se plačuje kolkovina po tarifni postavki 116. a, aa zakona z dne 13. decembra 1862. v znesku 1 gld., oziroma, če jih izda magistrat mesta Ljubljane, po tarifni postavki 116. a, bb zakona z dne 13. decembra 1862. v znesku 50 kr., za ribarske liste po obrazcu IV., ki jih izdado pomožnemu osebju posestniki ali zakupniki, po tarifni postavki 116. b zakona z dne 9. februarja 1850., kolkovina 15 kr. Kolek za ribarske liste po vzorcu III. se mora izročiti ob prošnji za njih izdajo. Ribarski listi po vzorcu IV. so izroče posestnikom ali zakupnikom brez kolka in na te ribarske liste se pritisne kolek šele, ko jih posestniki ali zakupniki izdado. Pismenim prošnjam, oddanim pri političnem okrajnem oblastvu, ali ustnim, toda podanim na zapisnik, za izdajo ribarskih listov po vzorcu HI. ali za izročitev ribarskih listov po obrazcu IV., je treba po tarifni postavki 43. a 2, oziroma 79. a 1, zakona z dne 13. decembra 1862. kolka za 50 kr. Vendar pa je politično okrajno oblastvo tudi pooblaščeno, izdajati zgolj na ustno prošnjo, ne da bi se spisal zapisnik, ribarske liste po vzorcu III. in izročati ribarske liste po vzorcu IV.; v tem primeru ni plačati druge kolkovine nego ono, ki se plačuje za ribarske liste po vzorcu III. Člen XH.* (K § 66. zakona.) Ribarske knjižice, sestoječe iz ovitka in petih vložnih pol, izdaja ribarski okrajni odbor po vzorcih VI. in VII. Ribarski okrajni odbori prejmejo neposredno od deželne vlade proti povrnitvi napravnih stroškov primerno zalogo vzorcev VI. in VII. Ribarske knjižice se opremljajo ob izdaji za dotično leto z zaporednimi številkami; izvršena izdaja se poočiti v posebnem seznamku, osnovanem po vzorcu VHI. Člen XIII.** (K § 66. zakona.) Za ribarsko knjižico se plačuje pristojbina 3 gld. za vsako leto, dokler je veljavna. * Uredniška pripomba k prvemu odstavku člena XII.: Ribarske knjižice se dobivajo po razglasu deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za kmetijstvo, z dne 10. junija 1921., Uradni list 66 z dne 18. junija 1921., samo pri odboru Slovenskega ribarskega društva v Ljubljani. ** Uredniška pripomba k členu XIII.: Pristojbina za ribarske knjižice se je zvišala: 1.) z naredbo deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za kmetijstvo, z dne 21. februarja 1920., Uradni list z dne 8. marca 1920., št. 139/32, na 30 kron poleg kolko-I vine v znesku 2 kron; 1 2.) z naredbo pokrajinske uprave za Slovenijo, od- delka za kmetijstvo, z dne 21. decembra 1921., Uradni list z dne 31. decembra 1921., št. 358/154, na 25 Din poleg i kolkovine v znesku 5 Din; Ta pristojbina se plača ob izdaji ribarske knjižice naprej z dotičnirni napravnimi stroški vred. Ribarska knjižica jo nadalje po tarifni postavki 116. a, bb zakona a dne 13. decembra 1862. zavezana kolkovini 50 kr.; potrebni kolek se mora priložiti prošnji za izdajo ribarske knjižice. Za potrdilo, ki ga izvrši v ribarski knjižici posestnik ali zakupnik ribje vode, da je imetniku ribarske knjižice dopuščeno, loviti ribo v njegovi ribji vodi, ni kolkovine. 3. ) z zakonom z dne 31. januarja 1922., «Službene Novine» z dne 17. maja 1922., št. 107/XVIIT. Uradni list z dne 29. maja 1922., št. 156/55, na 50 kron poleg koikovine v znesku 2 kron; 4. ) z razglasom velikega župana ljubljanske oblasti z dne 9. maja 1925., K. br. 496/2, Uradni list 44 z dne,16ega maja 1925., na podstavi odloka ministra za poljedelstvo in vode z dne 4. aprila 1925.. št. 12.203/IV, od dne 1. maja 1925. do nadaljnje odredbe na 100 Din za vsako leto. Člen XTV. (K § 67. zakona.) čuvaji, ki se postavijo za varstvo ribarstva in ki se morajo potrditi, so zaprisezajo po besedilu prisege, navedenem v dodatku pod vzorcem IX.; za njih zunanjo oznamenilo veljajo določila zakona z dne 29. maja 1887., dež. zak. št. 28, in naredbe z dne 2. decembra 1887., dež. zak. št. 29. Kadar naj se zaprisežejo čuvaji ne samo za gozdno ali lovsko varstveno službo, ampak obenem za varstvo ribarstva, je treba uvrstiti v besedilu prisege, predpisanem za gozdnovarstveno službo s patentom z dne 3. decembra 1852., drž. zak. št. 250, priloga A, oziroma v onem za lovskovarstveno službo z zakonom z dne 17. januarja 1875., dež. zak. št. 8, za besedama; «gozdna lastnina», oziroma; «lovska pravica» ali: «poljščina», besede: «in ribarska pravica». D o dl u t, «e k. Prehodno določilo. Ölen XV.* (K § 87. zakona.) Ribarski listi, izdani na podstavi in ob veljavnosti zakona z dno 25. novembra 1880., dež. zak. št. 17 iz leta 1881., kakor tudi naredbo z dno 28. decembra 1881., dež. zak. št. 18, nadomeščajo za dobo svoje veljavnosti nove ribarske liste in ribarske knjižice, uvedene z ribarskim zakonom kakor tudi s to naredbo. Dokler se ne postavijo ribarski okrajni odbori, oziroma dokler ne prevzame njih opravil načelništvo kakega društva, (§ 30. ribarskega zakona), izdaja ribarske knjižice c. kr. kranjska kmetijska družba. C. kr. deželni predsednik: baron Winkler s. r. * Uredniška pripomba k drugemu odstavku člena XV.: Glej pripombo k prvemu odstavku člena XU. Obrazec T. (K členu IV.) Št. . . . Dopustni list. (Na belem papirju.) Gospodu................v (na)................ je dovoljeno, loviti nastopne ribje vrste,* in sicer........................................, in r a k e* v1............................... med časom od ...... do....................... v namene umetne goje v2* .................... v namene zareje v2*........................; za znanstvena raziskovanja* ......... glede na to, da je lov* po stajaliških razmerah izvršna vobče samo ob drstni dobi, približnem številu glav* kilogramov. približni množini Dne 18 . . . C. kr. okrajno glavarstvo v3 Ta dopustni list mora ribič, kadar lovi, nositi pri sebi ter ga na zahtevo pokazati nadzorovalnim organom. 1 Natančnejše oznamenilo vodne proge in eventualno prostora. 2 Naznanilo prostora, oziroma vode, kjer se hoče izvršiti umetna goja ali zareja. 8 Oziroma; Magistrat mesta Ljubljane. * Podatki dopustnega lista, ki se v posameznem primeru ne potrebujejo, naj se prečrtajo. Št. Obrazec TL (K členu VI.) Dopustni list. (Na sivem papirju.) . . . . v (na) . Gospodu ............ je dovoljeno, . . . v namene umetne goje v1*............... v namene zareje v1*.................... zato, da si priskrbi rib za hrano in vado* vobče* ... ........................... za lov2................................ približnem številu glav* približni množini kilogramov v8...................... med časom od....................do................. rabiti sak z okenci ali odprtinami, ki merijo v ino- centimetrov , . . , , , v eetverju (od vozla krem stanju . do vozla . milimetrov centimetrov ),* torej z manjšimi milimetrov okenci ali odprtinami, nego so predpisane. Dne....................18 . . . C. kr. okrajno glavarstvo v4........... 1 Naznanilo prostora, oziroma vode,, kjer se hoče izvršiti umetna goja ali zareja. - Naznanilo ribjih in račjih vrst. 3 Naznanilo prostora ali vode. za katere se daje dovolitev. 1 Oziroma: Magistrat mesta Ljubljane. * Podatki, ki se v posameznem primeru ne potrebujejo, naj se prečrtajo. Obrazec III. (K členu X.) Zaporedna številka . Ribarski list. (Na trdem rdečem papirju; 14 em visok, 12 om širok.) za dobo zakupa ribje vode* Veljaven za nedoločeno dobo, dokler se ribja lov ne proda ali ne d;i r zakup* za................................................, stanujočega v (na)................................, posestnika* zakupnika* podzakupnika* ribje vode:.......................... Svojeročni podpis imetnika ribarskega lista: . . ., dne.................18 . . . Politično okrajno oblastvo1 Opazka. Ta ribarski list mora ribič, kadar lovi, nositi pri sebi ter ga na zahtevo pokazati nadzorovalnim organom. Ribarski list mora posestnik ribje vodo, če jo proda ali odda v zakup, zakupnik pa, kadar prestane zakup, vrniti. * Podatki, ki se v posameznem primeru ne potrebujejo. naj se prečrtajo. 1 Oziroma: Magistrat mesta Ljubljane. Obrazec IV. (K členu X.) Ribarski list. (Na trdem rumenem papirju; 14 cm visok, 12 cm širok.) Veljaven za leto .... za stanujočega v (na) Kolek spadajočega k pomožnemu osebju . m v (na) • posestnika* zakupnika* podzakupnika* ribje vode: . . Svojeročni podpis imetnika ribarskega lista: ., dne...............18 . . . Podpis ribarskega upravičenca: Opazka. Ta ribarski list mora ribič, kadar lovi, nositi pri sebi ter ga na zahtevo pokazati nadzorovalnim organom. * Podatki, ki se v posameznem primeru ne potrebujejo, naj se prečrtajo. Obratna stran obrazcev ITI. in IV. Varstvene dobe in najmanjše mere ribam.* L V spodaj označeni dobi se zaradi drstenja ne smejo niti loviti niti prodajati niti kupovati te-le ribe; 1. ) sulec (salmo hucho) vobče od dne 1. marca do dne 31. maja; v Krki od dne 15. februarja do dno 31. maja; 2. ) vsa postrvja plemena, ki se drste pozimi, od dne 16. oktobra do dne 15. marca; 3. ) lipan (thymallus vulgaris) od dne 1. marca do dne 30. aprila; 4. ) šarena postrv (trutta iridea) od dne 1. marca do dne 30. aprila; 5. ) kečiga (acipenser Ruthcnus) od dne 1. marca do dne 30. junija; 6. ) plemeniti raki, jelševci: samec od dne 1. novembra do dne 31.'januarja, samice vse leto. Dan, ko se prepoved prične, in dan, ko se prepoved konča, se vračunavata v varstveno dobo. n. Ribe, ki nimajo spodaj označene predpisane mere, se ne smejo niti loviti niti prodajati niti kupovati. Predpisana mera znaša: za mreno 30 cm, za soma 50 cm, za kečigo 30 cm, za ščuko 30 cm, za plemenitega raka (jel-ševca) 12 cm. za sulca 70 cm, za potočno postrv 24 cm, za lipana 30 cm, za šareno postrv 24 cm, za jezersko postrv 30 cm, za podlest 30 cm, za platnico 30 cm, Ribo se merijo z vso glavo do konca repno plavuti, raki pa od osti na čelu do konca ropa. * Ur. pr.: Varstvene dobe ad 1.), 3.), 4.), 5.) in 6.) in najmanjše mere ribam so natisnjene tako, kakor so oile določene z naredbo pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 19. julija 1922., Uradni list z dne 5. avgusta 1922., št. 259/82, varstvena doba ad 2.) pa tako, kakor je bila določena z naredbo pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo, z dne 12. oktobra 1922., Uradni list z dne 20. oktobra 1922., št. 336/97. Obrazec V. (K členu X.) Seznamek izdanih ribarskih listov obrazcu III. za posestnike in zakupnike ribjih * voda. Za- poredna številka risar- skega Usta Ribje vode posestnika ali zakupnika i m e stano-vališče Ribja voda T Konec zakupa Plaćani na- pravili stroški Obrazec VI. (K členu XII.) Ovitek zn ribarsko knjižico. iNa trdem rjavem papirju; 14 cm visok, 12 cm širok.) ZaftOTedna številka . . . Ribarska knjižica 2. stran ovitka za ribarsko knjižico.* 3. stran ovitka za ribarsko knjižico. Veljavna od dne do dne 19 19 za K olek I stanujočega v (na)............................ Osebni popis imetnika ribarske knjižice: Starost: Postava: Lasje: Oči: Posebna znamenja: Svojeročni podpis imetnika ribarske knjižice: dne 19 Za ribarski okrajni odbor (podpis): (L. S.) Varstvene dobe in najmanjše mere ribam* L V spodaj označeni dobi se zaradi drstenja ne smejo niti loviti niti prodajati niti kupovati tc-le ribe: 1. ) sulec (salmo hucho) vobče od dne 1. marca do dne 31. maja; v Krki od dne 15. februarja do dne 31. maja; 2. ) vsa postrvja plemena, Id se drste pozimi, od dne 16. oktobra do dne 15. marca; 3. ) lipan (thymallus vulgaris) od dne 1. marca do dne 30. aprila; 4. ) šarena postrv (trutta iridea) od dne 1. marca do dne 30. aprila; 5. ) kečiga (acipenser Ruthenus) od dno 1. marca do dne 30. junija; 6. ) plemeniti raki, jelševci: samec od dne 1. novembra do dne 31. januarja, samice vse leto. Dan, ko se prepoved prične, in dan, ko se prepoved konča, se vračunavata v varstveno dobo. n. Ribe, ki nimajo spodaj označene predpisane mere, so ne smejo niti loviti niti prodajati niti kupovati. Predpisana mera znaša: za sulca 70 cm, za potočno postrv 24 cm. za lipana 30 cm, za šareno postrv 24 cm. za jezersko postrv 30 cm, za podlost 30 cm, za platnico 30 cm, Ribe se merijo z vso glavo do konca repne plavuti, raki pa od osti na čelu de konca repa. za mreno 30 cm, za soma 50 cm, za kečigo 30 cm, za ščuko 30 cm, za plemenitega raka (jel-šcvca) 12 cm. To ribarsko knjižico morat ribič, kadar lovi, nositi pri sebi ter jo na zahtevo pokazati nadzorovalnim organom. * Uredniška pripomba: Natisnjena v sedanji obliki. * Ur. pr.: Varstvene dobe ad 1.), 3.), 4.), 5.) in 6.) in najmanjše mere ribam so natisnjene tako, kakor so bile določene z naredbo pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 19. julija 1922., Uradni list z dne 5. avgusta 1922., št. 259/82, varstvena doba ad 2.) pa tako, kakor jo bila določena z naredbo pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo, z dne 12. oktobra 1922., Uradni list z dne 20. oktobra 1922., št 336/97. Obrazec VIT. (K členu XII.) Vložna pola za ribarsko knjižico (na belem papirju; 14 cm visoka, 12 cm široka). Obrazec Vlil (K členu XU.) Seznamek Obrazec IX. (K členu XIV.) 1., 2., 3. in 4. stran vložne pole. i Upravičen, loviti ribe (rake) v ribji vodi . i V dobi od do Podpis ribarskega upravičenca 1 ‘ o izdanih ribarskih knjižicah. Zapo- redna šte- vilka ribar- ske knji- žice Ribarske knjižice imetnika i ni e stano- višče Doba veljavnosti ribarske knjižice •A o •2 o. m § š < at -O E ct • —> •— S ® >u •— cd fl E Besedilo prisege za ribarsko varstveno osebje. Prisezam, da bom ribarsko pravico, izročeno mojemu nadzorstvu, vselej kar najskrbnejo in kar najzvesteje čuval in varoval, vse one, ki poizkušajo to ribarsko pravico kakorkoli oškodovati ali jo res oškodujejo, brez osebnega ozira, vestno naznanjal, po potrebi na zakonit način rubil ali prijemal; da ne bom nobenega nedolžnega po krivem tožil ali sumničil; da bom vsako škodo, kolikor je največ moči, odvračal in storjene oškodbe po najboljši vednosti in vesti naznanjal kakor tudi po zakoniti poti zahteval njih odpomoč, da se ne bom brez vednosti in dovolitve svojih predstojnikov ali brez neizogibnega zadržka nikoli odtezal naloženim dolžnostim, tako mi Bog pomagaj! 493. Naredba c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 9. junija 1890., št. 1473/pr., dež. zak. št. 18, o napravi ribarskih okrajev po ribarskem zakona z dne 18. avgustal888., dež. zak. št. 16 iz leta 1890. Izvrševaje § 31. ribarskega zakona z dne 18. avgusta 1888., dež. zak. št. 16 iz leta 1890., se odreja po zaslišanju deželnega odbora, na podstavi razpisa z dne 23. maja 1890., št. 7422, ki ga jo izdal poljedelski minister sporazumno z ministroma za notranje posle in za pravosodje, o napravi ribarskih okrajev tako-le: Oklicni poziv. § I- Za razdelitev tekočih vodil na ribarske okraje po § 9. ribarskega zakona z dno 18. avgusta 1888.. dež. zak. št. 16 iz leta 1890., mora politično okrajno oblastvo vse one, ki se potezajo za to, da bi so priznala vodna proga, ležeča v okraju, za samosvoj okraj, nadalje one, ki se potezajo na podstavi § 14., drugega odstavka, ribarskega zakona za to, da bi se vodna proga, ki se izteka v jezero ali ribnjak, ne privzela v zakupni okraj, pozvati z oklicem, naj napovedo to pravico, ker jo drugače izgube, pri pri- stojnem oblastvu v 60dnevnem roku, čigar začetek in konec je treba naznaniti v oklicu. V tem oklicu je treba opozoriti tudi na odpravo svobodne ribje lovi po § 4. ribarskega zakona z opazko, da je onim, ki so do razglasitve ribarskega zakona poklicno izvrševali ribjo lov v vodah, kjer je bila doslej ribja lov svobodna, dopuščeno nadaljnje izvrševanje ribje lovi po teh vodah samo še dotlej, dokler so te vode no privzamejo v kakšen okraj (§ 18.). § 2. Oklic, omenjen v § 1., se mora razglasiti po vseh občinah političnega okraja z nabitkom, na občinskem uradu in se enkrat uvrstiti v deželne novine, določene za uradna razglasila. Vlaganje zahtev. § 3. Kdor zahteva, da, bi ae priznala vodna proga za aamoavoj okraj ali da ae ne bi privzela v zakupni okraj (§ 14., drugi odatavek, ribarakega zakona), mora vložiti to zahtevo v oklicnem roku pri političnem okrajnem oblaatvu pismeno ali pa jo uatno zglasiti na zapisnik. Če se razteza vodna proga čez mejo političnega okraja, je treba napovedati zahtevo pri enem dotičnih okrajnih oblastev glede vse proge in to oblastvo mora naznaniti drugim, da ae je to storilo. Utemeljitev zahtev. § 4. Kdor ae poteza za to, da bi se priznala vodna proga za samosvoj okraj, mora predložiti črtež vodne proge, označiti dotično merilo, ki se je vzelo za podstavo, in nadalje navesti: 1. ime in meje vodne proge kakor tudi morebitnih mrtvic, mlak in umetnih strug, na katere naj bi se raztezal samosvoj okraj; 2. dolžino in povprečno širino vodne proge; 3. ali se zahteva porazdelitev na več samosvojih okrajev in na katere; 4. ribje (račje) vrste, živeče v vodni progi, in važnejše razmere, ki obstoje glede vodne proge ter vplivajo na njeno svojstvo kot ribja voda. § 5. Kdor se poteza za to, da bi se mu priznala vodua proga za samosvoj okraj, mora predložiti ribarski list, ki je bil izdan njemu kot posestniku ribarske pravice v dotični vodni progi, oziroma njegovemu zakupniku, na podstavi zakona z dne 25. novembra 1880., dež. zak. št. 17 iz leta 1881. če ne more predložiti takega ribarskoga lista, mu je na izvolji, dokazati posest ribarske pravice na drug primeren način. § 6. Ce se poteza več oseb skupno za to, da bi se priznala vodna proga za samosvoj okraj, morajo predložiti ribarske liste, ki so bili izdani njim kot soposestnikom ribarske pravice v dotični vodni progi, oziroma njih zakupniku, na podstavi zakona z dne 25. novembra 1880., dež. zak. št. 17 iz leta 1881. Če ne morejo predložiti takih ribarskih listov, jim je na izvolji, dokazati nerazdeljeno posest ribarske pravice na drug primeren način. § 7- Če zahteva priznatev vodne proge za samosvoj okraj oni, ki se lasti ribarske pravice v tej progi na podstavi § 4. ribarskega zakona, mora dokazati, da se je smela v tej vodni progi, preden je stopil v veljavo ribarski zakon, izvrševati svobodna ribja lov. To se lahko dokaže zlasti s predložitvijo enega ali več ribarskih listov, ki jih je izdal na podstavi zakona z dne 25. novembra 1880., dež. zak. št. 17 iz leta 1881., župan za svobodno ribjo lov v dotični vodni progi ali ki so bili izdani s primerno potrdit-vijo predstojnika one občine, v katere okolišu leži vodna proga. § 8. Kdor se poteza za to, da bi se vodna proga, ki se izteka v jezero ali ribnjak, ne privzela v zakupni okraj, mora predložiti črtež vodne proge, označiti dotično merilo, ki se je vzelo za podstavo, in nadalje navesti: 1. ime in drugo natančnejše oznamenilo jezera ali ribnjaka; 2. natančno omejitev vodne proge, glede katere se zahteva, da se ne bi privzela v zakupni okraj; 3. okolnosti, iz katerih je razvidno, da vpliva oskrbovanje vodne proge, ki se izteka v jezero ali ribnjak, na oskrbovanje tega jezera ali ribnjaka. § 9. Kdor se poteza za to, da bi se vodna proga, ki se izteka v jezero ali ribnjak, ne privzela v zakupni okraj, mora pri tem dokazati, da je v posesti ribarske pravice tako v jezeru ali ribnjaku kakor tudi v vodni progi, ki se izteka tja. Pri tem dokazovanju se je treba ravnati po določilih § 5. te naredbe. Če zahteva več oseb skupno, da bi se vodna proga, ki se izteka v jezero ali ribnjak, ne privzela v zakupni okraj, in se sklicujejo te osebo na nerazdeljeno posest ribarske pravice v jezeru ali rib- njaku in v vodni progi, ki se izteka tja, morajo dokazati to posest, zmiselno uporabljajo § 6. Če zahteva, da se ne bi privzela v zakupni okraj vodna proga, ki se izteka v jezero ali ribnjak, oni, ki se lasti ribarske pravice v jezeru ali ribnjaku ali v vodni progi, ki se izteka tja, na podstavi § 4. ribarskega zakona, mora dokazati, da so je smela v jezeru ali ribnjaku ali v vodni progi, ki so izteka tja, izvrševati svobodna ribja lov, preden je stopil v veljavo ribarski zakon. Pri tem dokazovanju se je treba ravnati po določilih § 7. Vrnitev predloženih ribarskih listov. § 10. Ribarski listi, predloženi po določilih §§ 5., 6., 7. in 9. te naredbe, se morajo strankam na njih zahtevo nemudoma vrniti, ko so se njih podatki prej zabeležili za uradno uporabo. Predložitev zglasil na deželno vlado. § H. Po preteku oklicnega roka (§ 1.) mora politično okrajno oblastvo vsa zglasila nemudoma predložiti deželni vladi. Razdelitev in omejitev ribarskih okrajev po deželni vladi. § 12. ‘ Po določilih §§ 9., 11. in 14. ribarskega zakona fn na podstavi dospelih zglasil mora deželna vlada, ko jo prej zaslišala izvedence, razdeliti tekoče vode v deželi na ribarske okraje (samosvoje in zakupne okraje). Ta razdelitev ni, da bi se morala izvršiti za vsa vodovja istočasno, ampak se sme izvršiti za posamezna porečja po vrsti. V ta namen mora navesti deželna vlada ime in drugačno natančnejše oznamenilo vodnih prog ter določiti: 1. katere vodne progo z morebitnimi mrtvicami, mlakami in umetnimi strugami vred se priznavajo za samosvoje okraje — z natančno navedbo njih omejitve; 2. katere sosednje ribje vode samosvojega okraja mora njegov posestnik po § 12. ribarskega zakona privzeti v svoj okraj ter jih skupno oskrbovati z njim; 3. katere vodne proge, ki se iztekajo v jezero ali ribnjak, so izvzete od privzema v zakupni okraj; 4. ) s katerimi vodnimi progami, z morebitnimi mrtvicami, mlakami in umetnimi strugami vred, je treba ravnati kot z zakupnimi okraji — z natančno navedbo njih omejitve; 5. glede katerih vodä se opušča naprava ribarskih okrajev po § 9., tretjem odstavku, ribarskega zakona. § 13. Ce je moči misliti, da ustreza vodna proga, ki se je kdo lasti kot samosvojega okraja, v gospodarskem ozira zahtevam § 9., drugega odstavka, ribarskega zakona, mora odkazati deželna vlada dotično vodno progo — kolikor se ne poda zahteva po § 4. ribarskega zakona (§ 14. te naredbe) —. kot samosvoj okraj: 1. onemu, ki je predložil po § 5., oziroma § 6., te'naredbe ribarski list za to vodno progo, če v posameznem primeru posebne okolnosti ne zmanjšujejo verjetnosti tega dokaza; 2. v vseh drugih primerih onemu, o katerem razsodi deželna vlada, vzemši v poštev podani dokaz, da je v posesti ribarske pravice v dotični vodni, progi. § 14. Če se poda zahteva, da bi se vodna proga, v kateri je bila doslej ribja lov svobodna, priznala za samosvoj okraj, mora razsoditi deželna vlada o tem po določilih predhodnega § 13., vzemši za podstavo predpise § 4. ribarskega zakona in § 7. te naredbe. § 15. Če je dokazano, da zahteva oskrbovanje vodim proge, ki se izteka v jezero ali ribnjak in glede katere se zahteva, da se ne bi privzela v zakupni okraj, na oskrbovanje jezera ali ribnjaka, se uporabljajo pri razsodbi o tem, ali ima oni, ki si prisvaja ribarstvo v vodni progi, katera se izteka v jezero ali ribnjak, v njej in obenem v jezeru ali ^ ribnjaku ribarsko pravico, zmiselno določila §§ 13.1 in 14. te naredbe. I Razglasitev o razdelitvi in omejitvi ribarskih okrajev. § 16. Razdelitev in omejitev ribarskih okrajev, ki jo je izvršila deželna vlada, oziroma določitve, omenjene v § 12. te naredbe, se morajo, kolikor se izvrše za posamezna vodovja v deželi, razglasiti po § 32. ribarskega zakona v deželnih novinah. določenih za uradna razglasila, in z nabitkom na občinskem uradu obrežnih občin. Pri tem je treba zlasti opozoriti na to: 1. da se smejo vlagati pritožbe zoper razdelitev ali omejitev ribarskih okrajev in zoper drugo določitve v 60 dneh po objavi razglasila v uradnih novinah pri političnem okrajnem oblastvu, da jih. predloži deželni vladi in da se izposluje razsodba poljedelskega ministrstva; 2. da ostane morebitna izločitev vodnih parcel iz ribarskih okrajev na podstavi § 6. ribarskega zakona pridržana poznejši posebni razsodbi; 3. da določi odškodnino, katero plačuje dotičnim ribarskim upravičencem posestnik samosvojega okraja, ki mora privzeti po § 12. ribarskega zakona sosednje ribje vode v svoj okraj in jih oskrbovati z njim vred, na njih zahtevo politično okrajno oblastvo po § 12., ko so se dali zakupni okraji v okolici v zakup. Vrhu tega mora določiti deželna vlada v raz-j glasilu za posamezne ribarsko okraje in drage ribje-vodne parcele, ki se raztezajo čez mejo političnega okraja, izmed udeleženih političnih okrajnih oblastev ono, ki je v stvareh ribarskega zakona glede teh ribarskih okrajev in ribjevodnih parcel pristojno kot prva stopnja. Predlaganje pritožb na poljedelsko ministrstvo. § 17. Pritožbe, vloženo med 60dnevnim rokom (§ Ib., št. 1, te naredbe), mora politično okrajno oblastvo takoj predložiti deželni vladi. Če se ne vloži med tem rokom nič pritožb, se mora to deželni vladi naznaniti. Deželna vlada mora dospele pritožbe, in sicer glede vsakega vodovja istočasno, opremiti s svojim mnenjem ter jih predložiti poljedelskemu ministrstvu v razsodbo. Razsodbe poljedelskega ministrstva. Prestanek poklicno svobodne ribje lovi, odškodnina za to. § 18. Razsodbe poljedelskega ministrstva o posameznih pritožbah mora deželna vlada priobčiti posameznim strankam po političnem okrajnem oblastvu. Čim je razsodilo poljedelsko ministrstvo o vseh pritožbah, vloženih glede naprave ribarskih okrajev v določenem vodovju, ali, če ni bilo vloženih nič pritožb, po preteku roka, določenega za to v § 16.. št. 1, mora razglasiti deželna vlada z nabitkom na občinskem uradu obrežnih občin, da ni od dne, ki pride za tem nabitkom, poklicno izvrševana svobodna ribja lov (§ 1., drugi odstavek, te naredbe) po vodah tega vodovja v zmislu § 4. ribarskega zakona, več dopuščena in da se morajo obrtni ribiči za pravico do primerne odškodnine, ki jim morebiti pristoji po § 6. ribarskega zakona, potegniti z obrazložil nimi dokazi v enem letu od zgoraj navedenega dne pri političnem okrajnem oblastvu, ker jo drugače izgube. Nastop pravdne poti. § 19. Zoper priznatev ribarskih pravic, ki jo izreko oblastva ob napravljanju ribarskih okrajev, ostane nezabranjen nastop pravdne poti, pridržan v ribniškem zakonu. Poznejše izprenietnbe pri samosvojih okrajih. § 20. Če nastopijo po izvršeni prvi napravi ribarskih okrajev izpremembe v pravnih pogojih, ki so so vzeli za podstavo ob priznatvi samosvojega okraja, kakor n. pr. delitev prej enotne ribarske pravice po sodniškem izreku ali po pravnem opravilu, se mora obravnavati vprašanje o izpremembi samosvojega okraja v zakupni okraj ali o priznatvi več samosvojih okrajev po sodnih stopnjah. C. kr. deželni predsednik: . baron Winkler s. r. Odgovorni urednik: Anton Fantek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani