14. številka. Ljubljana, v sredo 19. jannvarja. XX. leto, 1887. Izhaja vsak dan ivr^er, izimfli nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s tr i j sko-o gerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto l.i gld., za četrt, leta R gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom račnna se po 10 kr. za meec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniBvo je v Rudolfa Kirbisa hiši, »Gledališka stoli.a". Uprav ni S tv u naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (XI. seja dne 15. jannvarja 1887.) Dr. MoBche poroča v imenu finančnega odseka o računskem zaključku deželnega zaklada zal. 188 5. Došlo je 33.000 gld. več, kakor se je izdalo. Gotovine je ostalo 66.813 gld., zastan kov 290.019 gld. v kapitalih ima dežela 874.250 gld., v posestvih vrednost 84.400 gld, v inventaru 12.989 gld. Vsa imovina torej znaša 1,328.472 gld. Dolgov je v konečnih zastankib 166.109 gld., kaže se torej v primeri s skupno imovino konečna imovina 1,102.303 gld., katera se je torej v primeri s ko-nečno imovino 1. 1884, ki je znašala 1,155.233 gld., poveltAala za 713«> gld., (dasi so se deželne naklade znižale po narodnem deželnem zboru lansko leto od 21% na 18%. Nemci pa le vpijejo, kako slabo gospodari narodna stranka deželnega zbora. Op. por.) Računski zaključek se odobri in se potem se vsprejme po dr. vitez B le iwe is -T rs teniške m naB veto vani predlog, du se imajo v računskem zaključku natančno imenoma objavljati vse deželnim uradnikom dovoljene nagrade in podpore. Dr. Mosche poroča o računskem zaključku zemljišno-odveznega zaklada za 1. 1885, iz katerega je razvideti, da se je koncem 1. 1885 primanklej tega zaklada, oziroma deželni dolg za zemljišno odvezo zmanjšal za 226.252 gld. Koncem leta 1884 znašal je namreč 6,092 413 gld. Koncem leta 1885 pa 5,866.160 gld. Računski ta zaključek se odobri in potem vsprejme resolucija finančnega odseka, da naj deželni odbor deželnemu računskemu uradu naroči, da se izdelajo računski zaključki tega zaklada v jasni, vsakemu razumljivi obliki. V imenu finančnega odseka poroča dr. Mosche o končno veljavni uredbi najnižje dopuščene priklade na neposredne davke za zemljišno-odvezni zaklad, ter nasvetuje: Deželnemu odboru se nalaga ter se pooblaščajo: 1. da temeljito razjasnovaie pravno stališče ter ob jednem naglaševaje gospodarstveno deželno bedo prosi c. kr. vlado, da v predrugačenje dogovora z dne 29. aprila 1876 (zak. od 8. maja 1876 drž. zak. št. 72) glede konefcnega uravnanja m i nima priklade na neposreduje davke za zemljišno-odvezni zaklad tako privoli, da se ta s 15°/0 na polni predpis vseh neposrednjih davkov doluči, — da potem dotični dogovor pri obveljanji določbe sklene, da ostane tudi v prihodnje predrugačenje tega minima odvisno od slučajne spremenitve splošnih merodaj-nib dačnih postavkov, — kakor da pridobi pritrjenje visocega državnega zastopstva in Najvišjo sankcijo za to sklenjeno priklado na neposreduje davke; 2. da v slučaji, ko bi te privolitve ne bilo mogoče doseči, dotični dogovor sklene z ustanovljenjem minima na 16% neposrednjih davkov. Poslanec Luckmaan vpraša v splošni obravnavi, kako da se redni davki zmanjšujejo, izredni davki pa povišujejo. Finančni svetnik Golf, katerega pač ni umestno poši jati v deželni zastop, ker je potrebno, da se govornik vsaj nekoliko umeje, da ne govori le za-se, je nekaj govoril, pa ga menda celo stenografi, poleg njega sedeči, neso razumeli. Menda je hotel povedati, da je uzrok manjših dohodkov iz rednih davkov ta, da se po elementarnih nezgodah odpisujejo, podlaga za pre-računenje davka pa je čisti donesek. Potem se vsprejmo nasveti finančnega odseka brez daljšega razgovora. Baron Schwegel poroča v imenu financ nega odseka o pomankanji prostorov v Ljubljanski bolnici in blaznici. V vsem njegovem jako obširnem ustnem poročilu, v katerem pa se je govornik Bog zna kolikokrat ponavljal v jednem in istem, veje skozi in skozi duh deželne vlade zdravstvenega oddelka alias dr. Keesbacher-ja, kateri se je v zdravstvenih razmerah Ljubljane in dežele proglasil nezmotljivega, s prijaznim sodelovanjem njemu naklonjenih višjih faktorjev. O blaznici na Studenci čital je baron Schwegel iz dopisa v sedanjem času tolikrat imenovanega sanitetnega oddelka, da je ulaznica na Studenci: „nur eine Irrendetinations-anstalt und dass die Steuertrager ibr Geld hinaus-geworfen haben". Mislimo, da se tako pač ne piše samoupravnemu deželnemu odboru in prav žalostno LISTEK. U n d i n a. (Spisal Andre Theuriet; poslovenil Vinko.) IV. (Dalje.) »Zadnjič sem bil Bila brezpameten," deje Jacques naglo, „prišel sem vas prosit, da mi odpustite." Ona mu molče stisne roko ter odgovori sto-prav čez par trenotij: „Hvala! Dobro da ste prišli, kajti jaz bi bila neutolažljiva, ako bi bila ločena v razporu." „Lo6ena?" mrmra Jacques, „nameravate li odpotovati?" „Vsekako ... V tem časi me vedno moji stari žele nazaj . . . Ako bi zavrnila njih povabilo, razdvojila bi se ž njimi in to bi ne bilo prilično očetu, ki se zanaša na mojega deda, da bi našel za me hasnovito preskrbljenje." Te besede izgovorila je b posmehljivim poudarkom. „Zakaj," pravi Jacques. »prepuščate drugim, da delajo za vas? Mislil bi, da ste dovolj nezavisni, da sami sklenete ter izvolite." „0," odgovori ona, „bodem že znala govoriti, ako bi me silili h kakemu sklepu. Toda, saj imam še časa," pristavi smijoč se, „do te ure prosilci še neso nič kaj posebno oblegali naših vrat." „Jaz pa vendar menim, da poznam vsaj jednoga,u veli Jacques. Ona ga gleda zdaj ozbiljno, zdaj neverjetno. „Vi se šalite, kaj ne da V" pravi tiho. „Toda govorite dalje, to mi je zabavno." Uprla je bila roko ob mizico ter se mehanično igrala z vazo za cvetice. „Ne šalim se,w odvrne Jacques, „poznam jednega." Antoinettina roka se odmakne od vaze in iz očij jej je videti hipna nepokojnost. „Res," jecljala je, „ali je res kateri?" Jacques prikima. ,Kdo more ta biti?" pravi ona z malosrčnim glasom. Izgovorivši te besede, pa je lice skrila mej cvetjem ter dolgo dihala njega vonjavo. „To je seveda moj prijatelj Evonvme," odgovori Jacques. Ona plane kvišku, burno sune nazaj svoj stol ter Jacquesa osorno pogledavši reče: „Evonvme? Ali vas je prosil, da bi govorili zanj ?tt je, da se kaj takega čita v avtonomnem deželnem zastopa. To pač ni ton, v katerem se dopisuje, samoupravnemu zastop u dežele, od strani deželni vladi podrejenih organov, kakor je dr. Keesbacher. Mej drugimi citati je omeniti tudi, da se kopališče, katero je pa dežela od vlade prevzela, imenuje „ein Schandrleck ftlr ein offentlicheB Institut". Dasi tudi mi, kakor poznejši govorniki naše narodne stranke, priznavamo, da ta naprava za sedanji čas ni umestna, vendar moramo še jedenkrat čudom ponavljati, da bi takega tona ne bili pričakovali. Baron Schwegel po receptu dr. Keesbacher-jevem nadalje razpravlja, kako bi se vladi ustreglo v tej zadevi. Treba bode, da se vsaj deloma izvrši, kar vlada zahteva, najmanje 135.000 «1*1. V to naj bi se porabilo nekaj novih dohodkov, ki jih dobiva dežela od naklade na žganje, da bi se po žganji zblazneli nesrečneži saj spravili v blaz-nico. Baron Schvvegel misli, da bi se za prizidaaje v blaznici na Studenci potrebovalo 100.000 gld , mesto Poljanske poddružne bolnice naj se zida nova za 15.000 gld. Za napravo novega kopališča in prostora za razkuževanje v deželni bolnici in za popravo sedanjega blazničnega oddelka v deželni bolnici pa 20.000 gld. Baron Scbvvegel nasvetuje: a) V blaznici na Studenci naj bi se dozidala dva trakta za 70 bolnikov; b) Vsi blazni, ki so v stari blaznici pri deželni bolnici, naj se premestijo na Studenec, prostori stare biaznice pa naj se porabijo za navadne bolnike, posebno za opazovalne sobe in za posebne sobe 1. in 2. razreda za plačujoče bolnike ; c) bolnica na Poljanah naj bi se odpravila in poslopje prepustilo deželni prisilni delavnici; skrbeti pa je, da se za infekcijozne bolnike zida nova bolnica izven mesta; d) v deželni bolnici naj se napravi novo kopališče in prostor za razkuževanje, potem pa tudi naprave za vodovod. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 19. januvarja. (<»ško namestništvo je prepovedalo osnovo nemške obrtne zveze za Češko, ker je v pravilih »Ne," jeclja Jacques, vzrujan od skoro tragičnega izraza v dekličinem obličji. „Mislil sem si . . . zdelo se mi je, da sem opažal ..." „Da me ljubi? In vi ste prevzeli nalogo, da govorite zanj? Tisočkrat vam hvala!" — Postala je bila zelo bleda in sklenene roke tresle so se jej krčevito. „Odpustite !tt drzne se Jacques reči, ,bil sem grozno usiljiv, a bodite uverjeni, da Evonvme . . .u Ona mu ne da izgovoriti. „ Evonvme!" zakliče burno, „meni mrzi Evonvme ... To mu lahko poveste, kakor bi mu i jaz povedala, ako bi se bil osebno potrudil sem !" „Še jedenkrat vas rotim," zatrjuje Jacques, „da mi ni naročil, naj govorim v njega imenu." „Zakaj," pravi ona z ihtečim glasom, „zakaj pa mi govorite o njem? Zaradi stave ali roga-joč se?" Njene oči so bile zalite od solz. Obrnila je Jacquesu brbet ter čelo pritisnila na steklo v oknu. Nastal je za jeden hip molk. Mladenič se jej pri£ bliža za nekaj korakov ter hoče iz nova poskusiti zmoto razložiti. „Gospodična! . . . Antoinetta!" kliče jo. .. „Pustite me," šepne ona, ne ozrži se, „biti izrečeno, da k njej lahko pristopajo tudi obrtne zadruge, kar je pa protipoatavno. Namen te zveze bi bil v prvej vrsti nasprotovati nemško-avsrrijskej obrtnej zvezi, katero je osnovala gospodarska stranka. V ©ger^Kem državnem /boru je sedaj bud getna debata. Opozicija hudo napada vlado, vladna stranka jej pa jako slabo odgovarja. Finančni minister sam je priznal, da je položaj jako težaven, čeravno še ni obupati. Predlagal te konvertovanje nekaterih državnih dolgov. Opozicija pa misli, da konvertovanje ne bode imelo uspeha. Govori se, da je grof Szapary le zategadelj predlagal, da se bode malo lepše poslovil s svojega mesta. Ko bode bud-getna debata končana, bode odstopil. Če Tisza ne bode mogel dobiti nobenega finančnega ministra, bode sam začasno prevzel vodstvo tega ministerstva. Vii.nije države. (Jankov se je izrazil proti deputaciji Bolg«-rov bivajočib v Carigradu, da se nadeja, da se bode bolgarska kriza v kratkem s pomočjo turške vlade rešila. Dočim je „Nord" dal razumeti, da bi se morda ItiiNiJu zadovolila z volitvijo vojvode Leuchtenber-škega bolgarskim knezom, trdi poloficijozno „No-voje Vremja", da Rusija sedaj nikakor ne želi volitve bolgarskega kneza, ampak le imenovanje vzhodnoiumelijskega guvernerja, kateri bi iz Plov-diva provizorično vladal Bolgarijo. Kot kandidat za vzbodnorunielijsko guvernerstvo imenuje se knez Dondukov-Korzakov Kar se tiče osobe vojvode Leuchtenberškega, je omeniti, da rodovina Leuch-tenbergov izvira od pastorka Napoleona I. znanega Evgena Beauharnaise. Sedaj so trije vojvode Leuch tenberški in so vsi sinovi vojvode Maksimilijana in velike kneginje Marije, hčere carja Nikolaja. Naj-starši, vojvoda Nikolaj Maksimiljanovič Leuchten-berški, je rojen 1843. leta in je ruski generalni lieute nant, srednji princ Evgen rojen je 1847. leta in jo ruski generalni major, mlajši princ Jurij rojen je 1852. leta in je bil poročen s princesinjo Terezijo Oldenburško in je od 1883, leta udovec. Najmlajši bil bi nekda ruskej vladi najpovoljnejši za bolgarskega kneza. Omeniti je, da so vsi trije princi Leuch tenberški dosedaj brez moških naslednikov, Četudi sta dva oženjena, najmlajši pa že udovec. Tovariši Soldatovicev so umorili znanega pristaša srl»»k«» napredne stranke okrožnega glavarja v Valjevu, Lazarja Djokiča. Tudi v druži h krajih so poslednji čas hajduki več osob otopili in umorili. Volitve so na <»rsU«'in. kolikor je dosedaj znano, za vlado ugodno izpale. Voljeni so vsi mini stri. Vodja opozicije Delijanis je tudi voljen. Pri vsprejenm predsedstva pruske gospodarske zbornice izrazil je nemški cesar svoje obžalovanje, da je državni zbor zavrgel vojaško predlogo, ki je bila velike važnosti za ohranenje miru. To ga je hudo užalilo na njegove stare dni. Dovoljenje vojakov na tri leta z vojaškega stališča ne zadostuje. Cesar je izrekel nado, da bode novi državni zbor vsprejel predlogo nespremenjeno in željo, da bi bilo delovanje deželnega zbora uspešno. Položaj na Kreti je jako kritičen. Mej prebivalstvom vlada velika nezadovoljnost. V noči od 9. na 10. januvarja so Grki zažgali trdnjavo Ni-skopi in pregnali turško posadko. Govori se, da se proglasi obsedno stanje. KelKi|«lta vlada misli zbornicama predložiti zakon, s katerim se bode prepovedalo izvažanje konj, in zakon zastran preskrbljenja vojaških potrebščin v slučaji vojne. Vlada bode svoji predlogi utemeljevala s tem, da dogodki ne smejo najti Bel gije nepripravljene, kakor 1870. leta. Danska vlada je nalašč razpisala nove volitve za državni zbor po zimi, da ne bi mogli k volitvam kmetski volilci, ki vedno za opozicijske kandidate glasujejo. Opozicija se pa nadeja, da tudi to vladi ne bo nič pomagalo, ker .so zadni čas mnogi vladni pristaši pristopili k opoziciji, kajti spoznali so, da vladno postopanje nikakor ni pra vično AfgiiiiMka vladi poklicala je Heratskega guvernerja v Kabul, kjer gn čaka smrtna kazen, ker je nekda bil z Rusi' v zve'i in se je sovražno obnašal proti Augleždnv. TSko poroča Severno agentstvo. Težave v atoglcjffKeiii ministerstvu se vedno množe. Na Irskem še vlali ni posrečilo zboljšati stanja. Govori se že, da vlada pripravlja nov zakon, kako bi se red na Irskem napravil s posilnimi sredstvi. Tak zakon bode pa v parlamentu vzbudil burne debate in je še dvomljivo, če bi bil vsprejet. Lord Churchill se pa bolj približuje Gladstonu. Pisal je namreč radikalnemu poslancu Russelu, da sb bode vedno prizadeval doseči večjo varčnost v državnem gospodarstvu in je pripravljen z vsakim vzajemno delovati, da se to doseže, naj bode katere koli stranke. Ko je Gladstone zvedel o tem, pisal je Russelu pismo, v katerem jako hvali dobre namere Churchilla, če tudi je njegov politični nasprotnik. Vlada se zategadelj boji, da bode lord Churchill si prizadeval vreči jo v zvezi z liberalci. Prof. Fran Erjavec. (Dalju in konec.) Sprevod pomikal se je od stanovanja v Via Vetturini po Via Croce in gosposki ulici in Trav niku v jezujitsko cerkev, kjer so zapeli po končanih cerkvenih obredih pevci pod vodstvom starega pevovodje g. Antona Hribarja „Jnmica tiha" tako izvrstno, da so petje celo nenašinci občudovali ter se zelo laskavo o njem izrazili. Od todi pomikal se je zopet sprevod v istem redu po Travniku in gosposkih ulicah do Cattarinijev ga trga, kjer je šolska mladina mrtveca zapustila, tu poslovila se je tudi druga gospoda, dočim je velika množica spremljala pozemeljske ostanke prerano umrlega prof. Erjavca do pokopališča, ki je še skoro pol ure hoda oddaljeno od označenega trga. Ko je tu župnik "VVolf končal dotične molitve pri odprtem grobu, nastopi vitez Tonkii in vzame zadnjič slovo od pre rano umrlega Frana v imenu goriških Slovencev in vse Slovenije. Žal, da se nam ni posrečilo dobiti nagrobni ta govor v svoji celoti, radi tega hočemo tu navesti le glavne misli in črte, kolikor so nam ostale v spominu. Britka naloga — jemati slovo od prijatelja, odličnega učenjaka, uzornega rodoljuba za vselej; s tužnim srcem vsprejel je govornik to nalogo in nerad, a veže ga k temu ljubezen do prijatelja in spoštovanje do odličnjaka in naroda, ki je izročil danes materi zemlji toli odličnega sina. Ta izguba je za slovenski narod britka, nenadomestljiva. Ranjki bil je čist značaj kakor zlato, učen kakor malo kdo, delaven, marljiv, in vendar skromen, pohleven. Dasi se ni posebno pečal s politiko, ni naroda za stopal niti v državnem niti deželnem zboru, naredil je zanj vendar več, mnogo več, nego mi vsi skupaj. Na to jo podal govornik nekoliko črtic iz življenja ranjkega Erjavca ter poudarjal posebno, da mu moramo Slovenci tukaj hvaležni biti, ker je pri vsem tem, da so mu bile drugod boljše in lepše službe na ponudbo, vendar ostal pri nas in mej nami, kjer je postal naš sodeželan, naš brat. Kako je bil Čislan drugod, kaže to, da je bil že imenovan profe- sorjem na vseučilišči ter članom jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Kompetiral je tudi za mesto ravnatelja na tukajšnjem učiteljišči in da si ni mesta dobil, priznala se je vender uradno njegova veljava v taki meri in s tako besedo, da moramo biti ponosni nanj. Koliko je delal tukaj v mestu za narod, vedo najbolje oni, ki so imeli priliko opazovati ga. Slovenska šola in otročji vrt sta zavoda, katera je ta-korekoč on ustvaril, Goriški ljudski posojilnici bil ie duša. A tudi pri drugih društvih je pomagal po moči, sploh kazal se je povsod pravega sina naroda in cerkve, kateri pripadamo vsi Slovenci. Tužnim Brcem jemlje govornik slovo od prerano umrlega uzornega rodoljuba ter pravi: Frane, z Bogom, počivaj v miru! A mi, nadaljuje gospod vitez, osrčimo se, združimo se še tesneje, tukaj pri odprtem grobu pokojnega rojaka in sobrata obljubimo, da hočemo s podvojenimi močmi delati v blagor domovini in milemu narodu našemu, da popolnimo mesto, ki se je spraznilo po ranjkem Erjavci. Zato na delo in sursum corda! Nato smo se ločili od našega ljubljenca, od našega Frana, ločili za zmirom, a duh njegov ostane vedno mej nami, njegovi nauki nam bodo vedno sveti, ti nas bodo vodili, da ne zgrešimo pravega pota. Da dopolnim po možnosti to poročilo, ne smem zamolčati propovedi kateheta na tukajšnji realki, katera je veljala šolski mladini; iz nje je razvidno pač jasno, kako so čislali ranjkega vsi krogi. Gospod katehet poudarja stoprv, da je vajen govoriti na tem mestu le o vsebini evangeljski. a danes je primoran pečati se z drugo žalostno dogodbo, ki se je te dni pripetila, to je s smrtjo našega preljub« Ijenega Erjavca. Go/orniku ni namen, naštevati vseh zaslug ranjkega profesorja, le to želi, da bi ucepil v srca mladini neminljiv spominek hvaležnosti do njenega dobrotnika. V najlepši dobi pobrala nam je smrt našega ljubljenca, profesorja Erjavca, in kar še bolj greni veliko zgubo, je to, da se je zvršilo to tako naglo, nepričakovano, kajti „tela praevisa minus feriunt", pravi sv. Gregor. Mož, kateri je bil še pred kratkim mej nami v teh svetih prostorih, ki je še pred par dnevi spolnjeval, kar veleva mu stan, kateri je v sredo dopoludne svoje dijake poučeval, — — je mrtev, črna prst pokriva že njegove zemeljske ostanke, prof. Erjavec počiva v mrzlem, tihem grobu. Ni ga več mej živimi moža, katerega smo po vsi pravici imenovali ponos našega zavoda; sedaj ne bije več ono blago srce, ki je bilo toli uneto za blagor dijakov, za blagor svojega in drugih narodov, ki je bilo uneto za vse, kar je dobro, plemenito in nravno. Zaprta so ona usta za vselej, iz katerih so — kakor iz neusahljivega vira — prihajali v toliki meri modri nasveti in opominje, temeljiti nauki in strokovojaška veda. Sedaj miruje ona desnica, katera je spisala toliko izvrstnih knjig, mej njimi tudi takih, ki so mladini posvečene, ki je spisala toliko sestavkov in različnih spisov. Mrtva je ona plemenita duša, oni sku-šen mož, ki je živel vedi in umetnosti, katerega je toliko korporacij in humannih zavodov, domačih in zunanjih literarnih društev imenovalo predsednikom, hočem sama " In ko on hoče dalje govoriti, trdo I udari z nogo ob tla ter vzkrikne: „Ne, idite!" On se jeden hip obotavlja, potem pa naglo prime za klobuk ter gre. Antoinetta je nepremično stala na istem mestu. Več ur je preteklo, večer je nastopil in gosta tema je bila v sobi. Ko je Celina prišla odpirat zatvore, menila je od kraja, da je šla Antoinetta ven, tako tiho je bilo. Najedenkrat ibtenje prodere temo. „Antoinetta!" krikne Celina preplašena ter šiloma odpre zatvore, Bkaj pa ti je, ljubo dete moje?" V nerazločnem mraku našla je deklico vso solzno, tičečo mej blazinami naslonjače v inii. „Pusti me!" zukliče Antoinetta plaha kakor ranjena žival, in ne da bi kaj rekla, ubeži v svojo sobo. V. Jacques j»j prebil noč, sedeč pri odprtem oknu, Mehanično je opazoval jasno zvezdnato nebo in temno drevje v parku stare opatije, mej tem, ko se cvrčki škripali ter v dalji zapoznel voz težko drdral po velikej cesti. Potem je zaprl oči in pri-lor v vrvarskej ulici stal je zopet razločno pred njim. Še vedno se mu je zdelo, da diha sladko vonjavo jasmira in čajevih rož, da čuje tresenje ko | vinsko čistega glasu Antoinettinega ter vidi njene zelene oči, svetlikajoče se v temi. Ponovil si je sleherno besedo, katero je izgovorila, iskal odgovorov, katere bi bil moral dati ter si očital, da jih ni našel o pravem času. To ob omamo sluha in vida meječe stanje trajalo je skoro celo noč. Spal je samo jedno uro in jedva se je dan zaznal, že je bil na poti proti pristavi Val-Clavinskej. Našel je Evonyma že po konci, zapenjajočega dokolenke v spalnej sobi — in to je bila v istini soba filozofova, ki se ni dosti zmenil za priležnost. Star kovčeg ležal je v kotu, na pobeljene) steni visela je haskiška kapa, klobuček iz Pirenejev in stara popotna torba, mej dvema rodbinskima slikama na nasprotnej strani pa je bila v stojalu za knjige cela biblijoteka: Montaigne, Pascal, La Fontaine, biblija in hoja za Kristom. Dva stola in železna postelja, to je bila vsa premičnina; namesto tega pa je dajalo odprto okno razgled na pokrajino jutranje svežo, na travnike, ribnike in gozde. „Dobro jutro!" zaklical mu je Evonvme nasproti, „ pojdi z mano v Santenoge, pokažem ti tamkaj lepo pokopališče ..." „ Govoril bi rad s tabo par besed", pravi Jacques; „ stvar se tiče resnobnih zadev. Poslušaj torej pazljivo in odgovori mi odkritosrčno ... Ljubiš li gospodično de Lislovo?" „Kaj praviš?" vsklikne Evonvme, debelo pogledavši s svojimi otročjimi očmi, „če jo ljubim? Staviš mi čudno vprašanje, če jo ljubim ? Moj Bog, mogel bi jo ljubiti kakor kdo drugi, kajti Antoinetta je mična deklica, dasiravno prenapeta . . . Toda stoj! tisti dan, ko si ti prišel, vela je taka milotna sapica po vrvarskej ulici in lahen dih bi bil utegnil zadostovati, da . . . toda prišel je preudarek in dvom in vsi tisti krilati bogovi ljubezni izgubili so seu. „Z jedno besedo", pravi Jacques z glasom, od nepotrpežljivosti tresočim se, „ali nesi nikdar mislil na to, da bi Antoinetto vzel za ženo?" „Za ženo? Kako si vender hiter! Seveda mislim zdaj pa zdaj na ženitev . . . Glej, jaz se zdim sebi kakor ura v stolpu, katera vsako uro prenaša nove sanje; na deski s številkami je odmenjena tudi ura za sanje zakona, in vsak dan se kazalo ustavi pri njej ali pa vsaj gre preko nje ... A kaj je ta ura, ako druzih jednajst obiskujejo sanjske podobe, ki z ljubeznijo kar nič nemaju opraviti?" (Dalje prib.) pravim in častnim udom. Istinito, kar je pisal Ho-rac o sebi, mogel bi ranjki Erjavec, moremo i mi o njem reči: BExegi monumentum aere peren-nius.tf Da, spominek stanoviten, ki bode trajal dlje nego ruda, ustanovil si je Erjavec v naših srcih. Ime Erjavčevo, tega ljubljenega in mnogošto-vanega moža, večletnega profesorja na našem zavodu, zapisano naj bode globoko v naša srca, zapisano naj bode globoko in neizbrisljivo v srca real-kine mladine ; nepozabljeno naj bode ime Erjavec, kajti največja nehvaležnost je polna pozabljenost .. . Redke prednosti — žal, da ne morem jih niti površno navesti —, prednosti, katere ga odlikujejo toliko v familiji kot očeta in katere občudujemo pri njem kot člani človeške družbe, iste prednosti in izborna svojstva dičijo ga kot učitelja učeči se mladini, kateri je posvetil največ dni svoje dobe, kateri je posvetil svoj trud, svoja dela, skrbi v polni meri, v pravem zmislu besede do zadnjega dne svojega življenja. S tem pokazal se je pravega prijatelja in dobrotnika šolske mladine ter si ustanovil zaslužen spomenik hvaležnosti in štovanja v njenih srcih. Predragi! Dasi nema mladina po smrti njenih učiteljev do njih mnogo dolžnosti, veže jo do njih vender še jedna vez, jedna dolžnost, t. j. dolžnost hvaležnosti, a ta najde le v jednem sredstvu svoj izraz — v molitvi, zato itd. To je le površna vsebina lepi propovedi do učeče se mladine, kateri se stavi v izgled prof. Erjavca. Tedaj tudi s tega mesta predstavljal se je ranjki Erjavec od kompetentne strani z dovoljenjem nepristranih oblastij kot uzor v šolskem, socijalnem, verskem, družinskem in v vsakem oziru. Tako sodijo moža možje, ki so ga dobro in natanko poznali. Končavši to žalostno poročilo kličemo i mi: Frane, z Bogom! Počivaj v miru! Domače stvari. — (XIII. seja deželnega zbora kranjskega), ki je bila danes, bila je krajša, nego se je mislilo, ker nekatere vladne predloge še neso tiskane. Za preložitev in popravo ceste mej Mokronogom in Laknicem dovolilo se je na predlog finančnega odseka (poročevalec prof. Šuklje) 1500 gld. podpore, za preložitev Blejske ceste 150O gld. in še lansko leto dovoljenih 500 gld.; za uravnavo potokov Sujca in Dobrovka 1000 gld.; ribiškemu društvu kranjskemu 50 gld. podpore; Mateju Hu-badu za obiskovanje kon ser va torija na Dunaj i podpore 10O gld. Fotogram B. Legeporterju na Bledu dovoli se za izvršitev geoplastičnega zemljevida Gorenjske 200 gld. podpore. Načrt zakona o ribištvu se odstopi deželnemu odboru, ker nedostaje slovenskega teksta in torej ni mogoče sklepati. Občini Vipavi in podobčini Vrb poljski dovoli se pobiranje občinske naklade po 2 gld. od hektolitra s točenega piva, dasiravno je baron Schvvegel temu nasvetu ugovarjal. V deželui odbor izvoli se za namestnika mesto odstopivšega dr. Dolenca dr. vitez B leiweis T rsteniŠki in potem se seja sklene. Prihodnja seja je v petek, zadnja bode v soboto. — (Slovenski poslanci v deželnem zboru štajerskem) imajo pač neugodno stališče. V neznatni manjšiui so in niti konservativci ne podpirajo njih predlogov. V včerajšnji seji predlagal je finančni odsek, da se nemškemu šulferajnu iz deželnega zaklada da 2000 gld. za nepokrite troške za zgradbo šolskega poslopja na Slatini. Poslanec Jerman je jako dobro ta predlog pobijal, poudarjajoč, da se dogovor mej kraj ni m šolskim svetom in šulferajnom ne strinja z zakonom, da se bode za slovensko deco onemogočil pouk v materinem jeziku, da se državno sodišče dosledno drži načela, da se mora ljudska omika vršiti le v materinem jeziku. Naposled predlagal je poslanec Jerman: Deželni odbor se pooblašča, da dovoli krajnemu šol. svetu na Slatini za zgradbo od nemškega šulferajna nezavisne čveterorazrednice 2000 gld. podpore. Jermanov predlog ni dobil zadostne podpore, kajti zanj glasovala je le petorica slovenskih poslancev. Finančnega odseka predlog pa se je vsprejel z veliko večino (zanj glasoval je tudi klerikalec Stadlober) in tako se bode z žulji slovenskega kmeta zidala šulterajnska šola na Slatini. O ti „uboga gmajna" ! — (Vrhniški župan.) V denašnji seji deželnega zbora izročila se je prošnja 14 občinskih odbornikov Vrhniških, naj se odstavi dosedanji Župan Lenassi od poslovanja in se izroči župano-vanje najstarejšemu občinskemu odborniku. Prošnja se je izročila upravnemu odseku. — (Dragi odborniki.) Pri zadnjih dopol-nilnih volitvah na Vrhniki zmagali so nemškutarji in spravili s 6 glasovi večine štiri odbornike v občinski zastop. A ta zmaga bila je 'draga, kajti stala je 1200 gld. Vsak nemčurskih odbornikov stane torej 300 gld., kar ni malo in morebiti tudi ne preveč, kajti g. Obreza je rekel: ,Saj je prav, da pride denar mej ljudi!" — (Pisateljskega podpornega društva) zabavni večer bode jutri točno ob 8. uri v steklenem salonu v Čitalnici na čast gg. deželnim poslancem. — (Nepotrjena konfiskacija.) Z ozi-rom na zadnjo notico o tej zadevi nam piše prija telj našemu listu: „Dovolite, da Vas opozorim na to, da je zadnja n ep ot r jena konfiskacija dru ga, katero je doživel „Slov. Narod". Prva ima pa še jako zanimivo zgodovino. Bilo je koncem 1876. ali početkom 1877. 1. — v času najhujšega pritiska Widmannove vlade, ko ni bilo tedna, da ni bil „Slov. Narod" 2 — 3 krat zaplenjen — ko in i je nekega večera ranjki Jurčič tožil, da si ne upa več najnedolžnejšega dopisa ali notice natisniti. Sedela sva sama v Tavčar jevi gostilni, in pokazal mi je Jurčič dopis iz Črnomlja, v katerem je nekdo tožil, da davčni organi rubijo celo grozdje na trsji. „Če to natisnem bom pa zopet konfiskovim !" je pristavil. Meni je šinila misel v glavo. „Koliko staviš, da ne bo dopis kon fiskovan, če meni prepustiš redakcijo istega?" sem vprašal. „Stavi, kar hočeš! Konfiskov n bo vender le!" Stavila sva menda dva ali tri litre vina, in jaz sem takoj v krčmi spisal nov dopis v obliki „prošnje za svet", češ, pri kateri instanci naj se prito tožimo, ako se nam zarubi grozdje na trti — in ali je to zakonito ali ne V Sledil je na to odgovor uredništva, ki se je skliceval na dotične postavne naredbe, ki prepovedujejo mobilamo eksekucije na „fructus pendentes". V dopisu ni bil nihče imenovan, ni bilo nobene polemike, nego povedan bil je goli factum in razpravljano pravno vprašanje — pa državni pravnik je imel tedaj stroge ukaze — list je bil konfiskovan, in jaz sem stavo zgubil in plačal. Da bi sodnija utegnila konfiskacijo ovreči, o tem se nam niti sanjalo ni — najstarši ljudje so tega neso spominjali — pa kako smo bili zavzeti, ko teden pozneje deželna sodnija — predsednik Gertscher — v istini konfiskacije ni potrdila. Sedaj je pa Jurčič stavo plačal — in v svojem ve-selji menda še nekaj litrov već I —s—. — (Poročil) se je danes g. Janko Žirov-nik, nadučitelj v Gorjah, z gospodično Katarino Mavrjevo, iz znane rodoljubne Mavrjeve obitelji v K ran j i. — (Premeščen) je oKrajni sodnik Josip Dileua iz Krka v Kortnin. — (Tat Abraham Diamant ujet.) Tatu, ki je pri gospej Gariboldijevi toliko pokral, ujeli so včeraj in glavna zasluga za to gre pač žaml■»rmerij-skemu vodji Lovretu Je ž o v n i k u na Zidanem mostu. Pregledovaje poštni vlak Št. 7 zapazil je namreč v tretjem razredu sumnega potovalca. Ježovnik ga vpraša, kje ima svoje izkaze, na kar mu tujec pomoli vizitnico s tujim imenom, na katerej pa je bilo, kakor je žandar mer i j ski vodja v hitrici čital, s svinčnikom zapisano „ime Diant". Ker je vlak mej tem povpraševanjem začel odhajati, Ježovnik tatu ni mogel prijeti, a brzo javil je v Celje, naj tatu primejo. Toda v Celji ga neso prijeli, pač pa na Pragerskem, kjer ga *je prijel žandarmerijski vodja P eter lin, ga danes zjutraj ob 5. uri v Ljubljano pripeljal ter takoj izročil na Žabjak. Pri tatu našli so vse ukradene dragocenosti in ves denar, vse vkupe, kakor se je še le včeraj zvečer konstatovalo v nominalni vrednosti 44.000 gld. — Z Dunaja došla je tukajšnji policiji fotografija tatu Diamanta, iz dopisa pa je razvidno, da je Abraham Diamant jako nevaren član mej narodne tatinske zveze, kakor tudi njegov brat, ki je bil v dan tatvine v Ljubljani navzoč in katerega je bila policija že prijela, a ga potem kot nesumnega izpustila. Sedaj je pobegnil, ne ve se kam. — (Tatvina.) Nek delavec iz Brežic ukral je včeraj zvečer krčmarju Janezu Vodecu v Židovski stezi 36 gld. gotovega denarja, shranjenega v miznici. Tat pobegnil je najbrže v Trst. — (Nova poŠta) otvori se dne 1. febru-varja v Soči. Imela bo vsakdanjo zvezo z Bolcem. — (Vabilo.) Načelništvo podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za „Belj ak in okolico" vabi prav uljudno vse ude na shod, ki bode dne 30. januvarja 1. 1887 na Brnci (Firnitz) v Kern- maierjevej (prej Lautmanovi) gostilni ob treh popo-ludne. Dnevni red temu shodu bo: 1. Razgovor o zavarovalnih zavodih. 2. Deklamacija: a) Svetinja. Zložil Gorazd. b) Pobožna predica. I'osi. Fr. Krek. 3. Šaljiv govor. 5. Posamični nasveti in predlogi. Mej posamičnimi točkami pevajo Šent-Lenartski in Brroki pevci in svira Loška godba Shoda se sinejo udeležiti le udje družbe sv. Cirila in Metoda in sicer brez ustopnine. Pobirali pa se bodo prostovoljni doneski v prid družbe pri ustopu. Oni, ki Še žele družbi pristopiti, store to lahko pri tej priliki. Telegrami »Slovenskemu Narodu": London 18. januvarja. Volilcem v Li-verpoolu rekel je Goschen: Angleška deluje kakor Nemčija za mir in ne bode nikdar zaradi kake dinastije Evropi neprilike delala. Nikdar ni bila za to, da bi se Aleksander Battenberg zopet volil in ne bode ničesar ukrenila, kar bi jo ločilo od drugih vlastij. Nasproti bolgarskemu vprašanju sicer nikakor ni brezbrižna, a ni njena naloga, da bi pričela inicijativo. — Pri gledališčni predstavi lokalnega dramatičnega društva Irelie začul se klic: Gori! Nastal velik strah in gneča. Sedemnajst osob, večinoma žensk, mrtvili. Atene 18. januvarja. Izid novih volitev lfaže za vlado 30—40 glasov večine. Narodnogospodarske stvari. Vrednostno značilo namestu kovanega denarja P Ali bi ne kazalo, da bi se odpravil kovani denar, pa da se bi rajši plačevalo s papirjem, ki bi v sebi imel določeno vrednost? To vprašanje se lahko stavi v vsakdanjem življenji in tudi narodnogospodarsko znanstvo se rado bavi z njim. Sloveči, duhoviti a večkrat tudi nejasni L. pl. S te in govori zadnjič o tem v petem natisu svoje -finančne vede". Papirni denar — pravi on — sega s svojo močjo v vse, kar je koli v zvezi z gospodarskim življenjem, zato pa je sredstvo in element za vse, čemur sploh služi razvoj dobrih rečij. S to službo, katero papirni denar more opravljati po svojej prirodi, dana je vsebina tistega, kar imenujemo idejo papirnega denarja. Veliko moč pa, katero ima, je treba tehtati po polji, na katerem se razodeva. Papirni denar se prav živo razlikuje od kovanega denarja. Z višjega stališča se opaža razlika ta: glede vsega, kar opravlja denar, je človeško občestvo pri kovanem denarji zavisno od slučaja, kolikor je dragocenih kovin, pri papir, denarji pa si država lahko tega faktorja, ki ga na vsak način potrebuje za svoje življenje, naredi, kolikor se jej ga ljubi. Če v državi vlada kovani denar, pa država nima zlata, nima srebra, mora ga kupiti od tega, kateri ga ima n poprej mora za to trdo delati. Ker je zlato in srebro v zemlji različno naneseno, se po tej razliki tudi bogastvo razdeli, bogastvo, ne da bi se bilo zanj delalo; to stori, da se v jednej deželi brez truda to najde, kar se drugje more Šele pridobiti z najhujšimi napori obrtnosti in trgovine. Te dragocene kovine so dobre reči, toda so take, da bi se brez njih tudi lahko živelo, če bi se hotelo. Zlata in srebra je treba imeti za promet, dokler se še sklepajo pogodbe o prometu, in kdor ima zlata in srebra, od njega je vedno tisti zavisen, kdor ga nima. Ali načelo kovanega denarja — vprašuje L. pl. Stein — res kaže gospodarsko oliko, mari ne stoji višje tista država, ki se čuti zadosti močno, da si po svojej volji priredi papirni denar in s tem prav isto dosega, kar se doseza s kovanim denarjem? Saj je že sedaj tako, da se gospodarski raz-vitek države meri po tem, koliko je vrednostnega papirja stopilo namesto denarja, koliko papirnega prometa namesto plačevanja z denarjem! Kaj „chek-i" in bankovci ne opravljajo teega, za kar je bilo poprej treba zlata in srebra? Ali se ne godi že sedaj, da je tista drŽava v gospodarskem življenji najmočnejša, katera ima za podlago svojega notranjega prometa vrednostne papirje, da ggtem na druge države upliva s preostajajočim kovanim denarjem, in ali se ne ima po vsej pravici za znak skromnih gospodarskih razmer, če prebivalstvo le še zlato ali celo srebro za plačilo jemlje, ceniti pa ne zna vrednostnega papirja? Ali je za /mirom treba, da se države v tako važnem delu svojega življenja, kakor je stvar z denarjem in plačevanjem, vezati dajo na takšno debelo tvarino, — saj ji že sedaj pri obtekanji vrednost, pri jemanji i u dajanji, treba plačati sploh le še razlike teh mej sobnih terjatev, kakor nam to v velikej meri kažejo „Clea-riug Houses" in obračunajoče banke, v malej meri pa vsak trgovski konto. In če jaz stotisoče in sto-tisoče lahko prevedem s pomočjo številk bres kovine, zakaj naj bi stotino, ki se obračuni ti ne da, poplačal baš z zlatom in srebrom, a ne s papirjem? A tudi to se ne godi, kjer je plačevanje zadosta razvito; tudi za teh sto se izda „cheku ali menica, pa Če se ta dva imata izplačati, ne zgodi se to v zlatu in srebru, nego v vrednostnem papirji, v bankovcih. Seveda se namesto tega vsak hip lahko dobi /lat ali srebrn denar, ali nihče se ne zmisli, da bi zahteval neokretno kovino namesto okretnega papirja. Zakaj naj pa potem za denar po postavi velja le tiBto, česar rajši ne vzamem, če morem ? Pravijo sicer, da je pri kovini varnost večja; toda če imam vrednost dragocene kovine, to ona ni varna zavoljo kovine same, nego zato, ker se lahko zanašam, da bodo drugi isto vrednost pri poznali in za dobro vzeli. Ali ni tako pri dobro založenih bankovcih ? Oe je, potem obtekanju vrednosti v takih bankovcih ni potreba kovine. Res, da za papirni denar ni prave obvezanosti, z njim si plačati dati; če pa se vendar v prometu resnično in brez zaprek za plačilo jemlje, čemu bi potem še kovine potreboval na-mestu tacega papirnatega denarja? (Konec prih.) Mnogoletna o|»aiovanja. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-o vi „Seidlitz-p raŠki" zelo odlikujejo od družin sredstev, s svojim prebavljenje pospešuj očim in želodec okrepčujočim uplivom. Cena ikateljici 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po d cio i i zahtevaj vedno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(19 — 1) „LJUBLJANSKI ZVON." GHd. 4.60. <933-21> Grld. 2.30. — Gld. 1.15. Umrli §« v IJublJanl i 14. januvarja: Cecilija Suha, nadgeometrova žena, 45 let, Hrenove ulice it. 7, za jetiko. 15. januvarja: Marija Klopčic, kuharica, 41 let, Sv. Petra cesta št. 64, za jetiko. 16. januvarja: Peter Tavželj, mestni ubožec, 69 let, Karlovska cesta št. 7, za katarom v črevesu. — Matija Snoj, umirovljeni župnik, 80 let, Sv. Petra cesta St. 13, za oslabljen jem. — Fran Drailer, hišni posestnik, 70 let, Rožne ulice št. 11, za spridenjem možganov. 17. januvarja: Janez Hafner, pismonoš, 48 let, Žabjak it. 6, za jetiko. V deželne j bolnici: 14. januvarja: Marija Močnik, gostija, 80 let, za starostjo. Meteor©logično poročilo. ; Dan Čas opazovanja Stanje barometra v rum. Temperatura Vetrovi Mo-Nebo krina v mm. d m '•—> X 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 742 27 n«. 74.TU6bpi. 743 04bb. —5 6" C —1-2' C —32 C Sl. bvz. sl. szh. sl. szh. obl. obl. obl. 0*0 J mm. Srednja temperatura — 3-3', za 1*3' pod normalom. JD-cLnajelca, borza dne 19. januvarja 1.1. (Izvirno telegrafifino poročilo.) Srebrna renta ...... Zlata renta..... 5°/0 marčna renta. .... Akcije narodne banke ...... Kreditne akcijo..... ... London . Srebro......... Napol. . . C. kr. cekini Nemške marke 4°/fl državne srečke i". 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. Ogerska zlatu renta 4°/? Ogerska papirna renta 6*'„ 5°/0 štajerske zemljišč, odvoz, oblig. Dunavu reg. srećke 5°/0 100 gld Zemlj pbc. avstr. 4'/i°/0 zlati zast. listi Prior, oblig-. Elizabeticie zapad, železnice Prior. obli^. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke 100 g Budolfove srečke 10 Akcije anglo-avstr. banke 120 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 81 gld 45 kr. 82 m 20 n 112 n 35 n 99 it 70 n 870 n — n 290 M 30 _ 126 n 55 B — n n 9 a 987. n 5 ■ 94 62 n — » 130 n 75 167 s » 101 55 91 ^ i 40 n 106 a 50 n 117 n — fl 125 n — 11 100 * ■ 25 JI n 174 D 25 n 18 n 50 110 n 75 ■ 214 l) 50 Zahvala. V preveliki žalosti, v katero nas je utopila nenadna zguba našega nam je bilo v milo tolažbo občno na najsijajniši način izraženo sočutje in ogromna udeležba pri sprevodu zemukih njegovih ostankov; zato se iz dna svojih potrtih src zahvaljujemo vsem preblagim deležnikom, posebno c. kr. višji realki in drugim učiliččem, nlavnim društvom Ljubljanskim, Zagrebškim, Tržaškim, Goriškim in drugim, pri-jatelju-pevovodji, povcem, govorniku na grobu i. t. d., vsem, vsem ohranimo neminljivo iskreno hvaležnost, katerej pa ne najdemo zdaj, ko smo se omamljeni po veliki nesreči, pravega srčnega izraza. Bog plati! V Gorici, dne 17. januvarja 1887. Žalujoči družini Erjavec-Ferfila. Praktikant iz boljše hiše, slovenščine in nemščine zmožen, se takoj vsprejme v trgovini špecerijskega, materijalnoga blaga in barv Josipa Toman-a nt* I" tuj i. (40—1) ^ ičT^i^j--t^r-frT^----uT-»k>J -nta^^g^-^gi Prave, garantirane j voščene sveče »vošesne zavitke priporoča visokočastiti duhovščini in gospodom trgovcem po nnjnižjej ceni OROSLAV DOLENEC, svečar v l.jiaMJuiai. i952—7) L-frPi------ 14-iPr---- ♦ Itnel.H- (41—1) ♦ I vel« ta z »bavja t £ ustavlja po najnovejšein ain eri ka nsk em načinu J <0 brez vsakih bolečin ter opravlja ]ilomb«vanjK in * ♦ vse aobne oin»rucii»> 4» v * ♦ zobozdravnik A. Paichel, * m poleg1 Hradeckega mostu, I. nadstropje. ♦■ ♦ ♦ r Fredp-gst 3,337'- ^ 10 metrov TEBKO dvojne Širokosti, polvolnatt, rosa, laks, bel, Bvetlomodcr in slamnatorumen, razpošilja pi» poštnem povzetji (39--1) BERNHARD TICHO z.VVh"«.. k TTioiel. xa.«toaa.J iaa. fia.nlco. A % Za zimsko zirarijenje! 8 jj! Nova napolnitev ^-j % I medicinalnega 11 I (ki se pa ne sme zamenjati s tovarniškim ribjim, oljem) » Pristno in Jedino e«lr»vilno. 1 steklenica 60 kr., dvojne velikosti 1 gold. Prodaja (802-13) I LEKARNA TRNKOCZY zraven, rotovža -v I-O'a.Tolja.n.i. Razpošilja se vsak dan po posti. CACAO in ČOKOLADA VlCTOR ScHMIDT & SoHNE ki sta pri prvei Dunajskej razstavi kuhinjske umotnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častniui diplomom, sta priBtni suuio, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (856—38) Dollivu MC pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v I^jialiljuiii pri g. Petru I.ussitili-u. Razpošilja so v provincijo proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHNIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. VABILO k 5. rednemu občnemu zboru „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice" v Ljubljani, kateri bode dne 23. januvarja 1887 ob 10. uri dopoludne v društvenej pisarni na Marije Terezije cesti h. št. 3 v Ljubljani. IDnevnl red.: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Porodilo blagajnika. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Volitev ravnateljskega odbora, in sicer: a> ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) 2 namestnikov. f) Volitev 3 članov v nadzorstveni odbor. 5. Predlogi riruštvenikov. K polno štev i lnej udeležbi vabi častite deležnike naj-uljudneje ravnateljski odbor. Ljubljana, dne 11.januvarja 1887. (20-3) IV ii, xn sinilo nadzorstvenega odbora „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice" v Ljubljani. Nadzorstvo „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice" je pregledalo in primerjalo letne račune za 1886. leto in naznanja, da so . . 'edani računi in bilanca razpoloženi na spregled v zar*tu - pisarni, kakor to zahteva § 30, al. 3 društvenih pravil. Ljubljana dne 11. januvarja 1887. Nadzorstveni odbor. Spretni zavarovalni nadzorniki z dobrimi spričevali se V«prejmejo. — Prosilci naj pošljejo svoje prošnje generalnemu zastopstvu „ANKER"-ja, društva za zavarovanje življenja in rent na Dnnaji, v Ljubljani na Turjaškem trgu št. 7. (38—i) XXXXXXXXXKXXXXX1 " ~ Priznano nepokvarjene, izvrstne voščene sveče izdelujejo (925—10) P. & R. Seemann y Ljubljani. Skušena štupa za živino po £>0 lii-. Vspešna ozdravljenja, katera so vsled rabe te stupe po izbornih in vsestransko učinkuj očib lastnostih dosegli ž ivin o-? zdravniki in živinorejci, storila so, da ista velja za prvu zdravilo pri vseh boleznih vsakersne domače živine, ter se priporoča vsakemu gospodarju, naj to štupo no rabi nemudoma samo pri vseh notranjih živinskih boleznih, ampak jo mora vedno imeti doma pri rokah. Ozdravlja vse plu6ne bolezni goveje živin«', kakor plućnu gnjilobo, kašelj iu plačno vnetico prav temeljito. Pri napenjanji, grizenji, eabasanji, če se je več tla, Bkaže se kot prav dobro domače zdravilo. Pri redni porabi pomagala je štupa v največ slučajih glede nalezljivih boleznij kot odvajajoče sredstvo. Ta živinska štupa je velike koristi za vso domače živali, sesalce. Krave, ki dajejo slabo mleko, dobe že v kratkem Časa izvrstno mleko. Dalje rabi za čistenje živine, kadar teleti; telički se vidno dobro redć, ako 8 dnij dobivajo to štupo. Ta štupa za živino je skušeno kri čistilno zdravilu, ter odganja vse bolezenske snovi iz telesa. Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kožnih boleznij, kašlja, plučuih in vratnih boleznij, Pospešuje prebavljenje, čisti kri, odvaja vsako zaslezenje in nečiste snovi skozi nos in po scalu jako močno in temeljito. Odpravlja tudi vse gliste, kakor hitro konj zboli na tej bolezni. Daljo ima tudi to lastnost, da živina zopet rada je, ako prej ni marala, ter vzdržuje konje, da so debeli, okrogli in ognjeni. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. (803—13) Dobiva ae v »LEKARNITRNKOOZT" mm zraven rotovža v Ljubljani, mm ^ ltazpoHtlja se vsak dan po pošti. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".