II Številki I (Mini, i pttk. M. jnnrji 1916 XLIX. leto t .Slovenski Narod na dom dostavljen: celo leto naprej po] leta Jetrt leta 12. mesec 24 — 12*-6 — 2-— velja v Lfnblfanl v upravništvu prejemam celo leto naprej • # . . K 22-— ELJ......IK- četrt leta „ , , , , 5.50 na mesec . . • • • « 1-90 Đopfsf naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Crednižtvo: Hnailova ulica št. 5 (v prlUiCju ievoj teieton 6t 34« Jahat« Tsak dan iveCer izvzema! nedelja lat prednike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po i 4 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpiavniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl L t (L, to je administrativne stvari. i Posamezna številka vera 10 vinariev. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Nerodna Jsfesrna" telefon it 89. za Avstro-Ogrsko; ee!o Teto skupaj naprej • K 25'— pol leta m »i • • • 13'— četrt leta . • • • • 6*50 na mesec m m • • m 230 .Slovenski Narod* velja po poftfls za Nemčijo: celo leto naprej - « • K 38"-^ za Ameriko in vse druge dežele; celo leto naprej • « • • K 35,— Vprašanjem pTeđe lnscr?.tov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Vpravnlštvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova nllca št 5, telefon SLS 5* MIR V ČRNI GORI. Dunaj, 27. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. V vseh delih Črne gore vlada mir, zlasti v prostoru okrog Skadra. Večji del črnogorskih čet je razoro-žen. Prebivalstvo se vede skoz in skoz prijazno. Namestnik načelnika generalnega štaba pi. H 6 f e r, fmL « * nemško URADNO poročilo. Beroiin, 27. januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče, »ič novega. Vrhovno armadno vodstvo. kapitulacijska pogodba s Crno goro. C. in kr. vrhovno armadno po-veljništvo objavlja v nastopnem dne 25. januarja t. I. ob 6. zvečer podpisane določbe o razoroženju crnogorske vojske. Te določbe se £lase: 1. C. in kr. vojaškim poveljstvom se izroči vse v deželi se nahajajoče orožje za vojno z municijo in pripad-ki, vštevši topove in strojne puške, ročne granate, bombe itd., vojni materijal vsake vrste in plovstvena sredstva, pa naj bodo v privatni ali državni posesti. 2. Način izročanja orožja. Vsak Črnogorec izroči orožje, ki je ima pri sebi in vse drugo, v tehle krajih: Podgcrica, Nikšič, Kolašin, Danilov-Srad. Savnik, Andrijevica, Goranj-sko. Crnogorska vlada je odgovorna, da se nobeden ne odtegne izro- orožja. Izvesti se mora v pogla-nem v treh dneh, v goratih krajih, r je malo potov, pa najdelj v šestih dneh potem, ko je bil protokol spisan. Iz teh krajev se bo orožje podobno s črnogorskimi tran-•rtnimi sredstvi, in če teh ni v zadostnem številu, z avstro-ogrski-spravilo v kraje Nikšič, Danilov-ln Podgorico. kjer jih bodo po sprevidnosti c. in kr. vojaških oblasti zastražiii in zasigurali. Potrebna transportna sredstva zahteva črnogorska vlada z navedbo kraia in teže transporta pri posadnih oddelkih. Častniki smejo obdržati svoje sablje. s strelskim orožjem se opremijo samo: Najpotrebnejši policijski in orožniški organi vseh okrajev, obmejne straže proti Albaniji. Nadalje se dovoli, da nosijo revolverje zaupne osebe v obmejnih pokrajinah proti Abaniji in deloma proti Sandžaku. Vsak Crnoc^rec. ki bo smel nositi orožje, mora imeti vedno pri sebi na osebo se glasečo legitimacijo, izdano od Črnogorske vlade. s;cer se bo postopalo po preteku v točki 2. določenega roka proti njemu kakor proti sovražniku z orodjem ali na se bo po razoroženju oddal vojaškemu kazenskemu postopanju. Crnogorska vlada bo stavila c. in kr. vojaškemu povefiništvu na Cetinju konkreten predlog glede števila oseb. katerim naj se pasti orožje in bo tudi naznanila, kako so ti l^udie ra zunaj označeni, O7''roma kako bodo označeni. 3. Ker so c. in kr. čete zasedle že skoraj celi črnogorski teritorij, jim je dano na prosto, da nadarjejejo svoje operacije, dokler ne bo sklenjen mir. Pri tem :ih Crnogorci ne bodo ovirali, niti vznenrrjaM. Crnogorska vin da sama ra bo c. in kr. čete pri tem postopanju ra vse na- ie podpirala in sicer glede nastanitve, drv. vode in transportnih sredstev, v kolikor bodo to pripuščale skromne razmere dežele. 4. črnogorska vlada prevzame, v kolikor je to v njeni moči, garancijo, da bodo vsi za oro??e sposobni moški mirno ostali v svoji« bivah'šč'h in da se ne bo vršMa nikaka agitacija proti Avstro-Ogrski. Ako bi se kje pojavile take agitacije ali sicer nemiri resnega značaja, potem s*ne c. in kr. vojaško poveljstvo uve i tozadevno vojaško nadziranje, črnogorska vlada bo iz lastnega i giba zahtevala oboroženo pomoč c. n kr. čet v vseh onih slnčaiih, v knte h bo smatrala to za potrebno. Vsa pristanišča, luke, železnice in utrdbe se nahajajo že v rokah c. in kr. čet, ki jih smejo obdržat1'. dokler ne bo sklenjen mir. Crnogorska vlada izjavlja, da v deželi ni nobenih drugih utrdb, ako pa bi bile, je c. In kr. vojski dano na prosto, da jih zasedejo. 5. Vsi avstro-ogrski in nemški vojni vjetniki bodo 25. januarja t. L izpuščeni ter izročeni v Podgorici c. in kr. vojaškemu poveljstvu. Crnogorski vojni vjetniki bodo izročeni po sklenjenem miru. Crnogorski delegati pa prosijo, da bi bili njihovi vojni vjetniki izpuščeni že pred sklepom miru. Oni moški, ki so se predali c. in kr. četam še le po ustav-ljenju sovražnosti (17. januarja ob 8. uri 30 minut dopoldne) se ne smatralo za vojne vjetnike ter bodo čim-preje odpuščeni na svoje domove. 6. Upravo v Crni gori bodo izvrševale Črnogorske oblasti. Avstro-ogrska vojaška poveljstva smejo te oblasti vsak čas pritegniti k sodelovanju. 7. Vsa v Skaderskem jezeru se nahajajoča plovbena sredstva in kraje, kjer se nahajajo, je naznaniti s posebnim seznamom c. in kr. poveljniku v Cetinju ter jih mora črnogorska vlada, v kolikor možno, dirigirati v Virpazar. Nesposobna transportna sredstva bodo c. in kr. vojaške oblasti vrnile posestnikom. 8. Kraljeva črnogorska vlada bo od 25. januarja. Če mogoče, vsak dan poročala c. in kr. poveljnikom v Cetmm o stanju oddajanja orožja. 9. Crnogorski deleeati bodo naznanili, k?e se vselei nahaja odgovorna črnogorska vlada. Njen sedanji sedež je v Podgorici. 10. Crnogorski delegati prosno, da naj se mirovna pogajanja čim prele pričnejo, ker bo to pomirjevalo vplivalo na prebivalstvo . Sklemeno in podpisano od obojestranskih pooblaščenih delegatov. Cetinje, 25. januarja 1916. C. in kr. delegata: von W e b e r m. p., fmk, S c h u p p ic h m. p., major gen. štaba. Crnogorska delegata: general B e v. i r m. p., major L o m p a r, m. p. Beg črnogorskega kralja. ^Frcmdenblatt« poroča: V kolikor je dosedaj uradno dognano, je zapustil kralj Nikolaj Crno goro dne IS. januarja. V mali ladjici se je podal v Skader, od tod pa deloma peš, deloma na konju v Drač, kjer so ga sprejeli Italijani. Najbolj verjetno je, da je kralj zapustil svojo deželo vsled pritiska četverozveze, predvsem Italije, in pod vplivom svoje hčerke kraljice Jelene. Pred odhodom rz Podgorice je baje poskušal razvneti svoje ljudi k novemu odporu, toda vojaki so mu odgovarjali, da hočejo kruha, ne pa boja. Vsa zadeva je še precej nejasna, zlasti ker se je kralj Nikolaj dne 13. januarja v posebni brzojavki osebno obrnil na cesarja Franca Jožefa s prošnjo za mir, kar je težko spraviti v sklad z izjavami raznih črnogorskih konzulatov, da je hotel kralj Nikolaj od vsega začetka pridobiti le čas. da organizira nadaljnji odpor. Vsekakor pa se mu to ni posrečilo. Izjava črnogorskega ministrskega predsednika. Pariz, 27. januarja. (Kor. urad.) Agence Havas javlja iz Lyona: Crnogorski kralj je sprejel francoske in inozemske žurnaliste, katerim je izjavil, da se, žal, iz ozirov na svoje zdravstveno stanje ne more z njimi dolgo razgovarjati. Zunanji minister da jih bo informiral o dogodkih zadnjega časa. M i j u š k o v i č je žurnalistom te dogodke izčrpno popisal ter je končno izjavil: Crnogorska je storila več kakor le svojo dolžnost. Podlegla je premoči in vsled pomanjkanja živeža in municije. Minister je energično protestiral proti obtožbam, da je Crna gora entento izdala ter je zaključil svoja izvajanja z besedami: Žrtvovali smo vse. da izpolnimo svoje obveznosti napram zaveznikom: življenje svojih vojakov in celo svojo deželo. Naj se nam vsaj ne jemlje še naše časti. Italijanske pravljice o bojih pri Skadru. • »Tribuna* izjavlja: Avstrijci so zasedli le mesto Skader. Višine v okolici pa brani general Vukotič, pri katerem se nahaja tudi princ Mirko, in ki ima povelje, da nadaljuje gerilsko vojno ter krije umikanje črnogorskih in srbskih čet. Princ Mirko da hoče vztrajati pri svojih četah. Napad naših letalcev na Drač. »A Nap« poroča iz vojnega časnikarskega stana: Naši letalci so opetovano napadli Drač ter bombardirali zlasti pristaniške naprave, kjer so povzročili mnogo vojaške škode. Beg iz Medne. »Idea Nazionale« poroča iz Medue dne 23. januarja: V tem tre-notku zapuščamo Meduo, ker korakajo proti Medui močne avstrijske kolone iz ozemlja, kjer prebiva rod Skeli. Zadnji ostanki srbske armade so se rešili proti Draču. Ves italijanski poštni in brzojavni promet z Valono ustavljen. Italijanska pošta je ustavila ves poštni in brzojavni promet z Valono in ostalo Albanijo. Ruski glas o položaju v Albaniji. »Birževije Vjedomosti« izjavljajo, da je nastala v Albaniji vsled črnogorskega poraza nova fronta, proti kateri se Italijani in Srbi ne morejo uspešno braniti. Avstrijske čete imajo na Lovčenu močno oporišče in za svojim hrbtom dobro kritje. Istotako jih je mogoče preskrbovati vedno z municijo in živili. Vse to pa je glede Italijanov in Srbov nemogoče. Za svojim hrbtom bi imeli sovražne jim Grke, ki drže s centralnima državama. Neopravičljiv optimizem bi bil, ako bi kdo mislil, da te razmere ne bi imele za Italijane in Srbe najžalostnejših posledic. AJiiranci v Solunu. Pariški »Temps« javlja: V Solun prihajajo še vedno vsak dan nova ojačenja. Ententine Čete utrjujejo bregove Vardarja z žičnimi ovirami in minami. Francosko - angleškim kontingentom so se pridružile tudi številne srbske čete. General Moskopulos, poveljnik grškega solunskega armadnega zbora si je v spremstvu angleškega generala Ma-hona ogledal solunske utrdbe. Na čast grškemu generalu se je vršila v glavnem stanu svečana pojedina. »Agence Havas« javlja: 16 francoskih aeroplanov je vnovič bombardiralo Gjevgjeli. Bombe so napravile v bolgarskem taborišču mnogo škode ter ubile 100 ljudi. Aeroplani so se vrnili nepoškodovani. Paslč kliče na pomoč Preko Ženeve poročajo: S Krfa je poslal ministrski predsednik Pa-sič na Francosko klic na pomoč. V svojem pozivu pravi, da je treba pomožno akcijo čim najbolj pospešiti. V Albaniji da tava še okrog 120.000 Srbov, ki se bodo zopet bojevali, ako se jim da hrane in orožja. LISTEK. Zločin v Orcivalu. francoski spisal E. G a b o r i a n. (Dalje.) Aii morete dokazati, da ste bili ob eni uri ponoči že doma? je vpra-reiskcvalni sodnik, spomnivši se Drevrojene ure, kažoče na 3. uro dvajset minut. »Ne vem,- je brezbrižno odgo-ril stari tatinski lovec. »Mogoče ie namreč, da se mej sin niti prebu-ni, ko sem prišel jaz domov.« Videč zamišljenost preiskoval-sodnika je La Ripaille še rekel: Vem, da me boste zaprli in da bom moral ostati v zaporu, dokler izsledite morilcev. Ce bi zdaj bila a, bi se nič ne branil, saj so za-Dori zakurjeni. Toda zdaj je najboljši čas za lov in zato ne grem nič rad Pod ključ. Za mojega sina Filipa bo Da zapor prav koristen nauk; bo vsaj vedel in spoznal, kaj to pomeni, če ubog človek gospodi kako uslugo izkaže.« »Nehajte!« se je razhudil preiskovalni sodnik. »Povejte rajše. če znani z Guespinom.« La Ripailleu ni to vprašanje prav nič uppjalo. Kar nekako vznemirjen je postal. »Seveda ga poznam,« je naposled odgovoril. »Iz gostilne ga poznam, kjer sva časih kartala. Vznemirjenost starega tatinskega lovca so vsi zanazili. Najbolj je j presenetila očeta Plantata. Stari La Ripaille je pa bil velik premetenec in si je znal pomagati. »Veste kaj, gospodje,« je naenkrat vzkliknil, »kar povedal bom, kar vem. Vsak naj skrbi za svojo glavo. Kar jaz vem o Guespinu, mu ne bo nič škodovalo in nič koristilo. Poznam ga, ne samo, ker sva večkrat skupaj kartala, ampak tudi ker mi je nosil jabolka, ki jih je vzel z grofovega vrta. Jaz sem jabolka prodaial, skupilo sva si pa razdelila.« Oče Plantat je zadovoljno zavzdihnil »ah!« kar naj bi pač pomenilo, da mu je vse jasno. Stari tatinski lovec ni hotel ničesar več izpovedati in na zaslišanje je prišel za njim njegov sin Filip. Ta ie bil ves potrt in solzan. Ne da bi se kaj ustavljal, je povedal vse no pravici, kako je našel mrtvo grofico in se opravičeval, da ie vdrl v tuj park. Kdaj je prišel oče ponoči domov, tega ni mogel povedati, češ, da je takrat spal. Priznal je pač. da je bil Guespin večkrat pri njegovem očetu, a kake kupčije sta imela, mu ni bilo znano. Preiskovalni sodnik je po kratkem preudarku naznanil Filipu, da ga ne bo dal aretirati ter ga je odslovil. V sobi ostalim gospodom je na kratko pojasnil, zakaj je storil tak ukrep. »Ne verjamem sicer, da bi bil Filip povsem neudeležen pri umoru, a če je kakega zločina sumljivih več ljudi, je dobro, če se pusti enega na svobodo in se ga nadzoruje; ta potem že kako izda resnico*« Po tem zaslišanju osumljencev se je začelo novo preiskovanje hiše, vrta in parka. Toda trupla grofa Tremorela ni bilo nikjer dobiti. Na željo preiskovalnega sodnika so poklicani ribiči preiskavah tudi reko, a vse iskanje je bilo brez uspeha. Ob treh popoldne so preiskovalni sodnik, župan, zdravnik in oče Plantat sedli za mizo, pri kateri so ponoči popivali morilci, da zaužijejo v naerlici jim pripravljen obed. ker so bili vsi že od ranega jutra popolnoma tešči in ~d dolgega razburjenja zelo onemogli. V. V sobo. kjer je »pravica« obedovala, se ie skoro vse slišalo, kaj se je zgodilo v veži. Slišalo se je kora- kanje in govorjenje in zapovedujoče klice orožnikov^, ki so zelo narasli množici branili vstop v sobo. Zdaj in zdaj se je kakemu radovednežu tudi posrečilo, odpreti vrata, da bi videl ali slišal, kaj »pravica« dela, toda orožniki so ga hitro odgnali. Med obedom je preiskovalni sodnik pregledoval tudi svoje zapiske o izpo-vedbah zaslišancev in kako važnejšo stvar zaznamenoval z debelim križcem. Preiskovalni sodnik ni dvomil, da sta La Ripaille in Guespin morilca ali vsaj sokrivca morilcev. Plantat in zdravnik sta se pomenkovala o bolezni, za katero je umrl Sauvresv, župan Courtois pa je poslušal, kaj govore v veži. Vest o umoru se je bila namreč raznesla po vsi okolici in prihitelo je polno ljudi, ki so bili tako glasni in nadležni, da so jih orožniki komaj držali v redu. Županu se je zdelo, da je jako primerna prilika, pokazati zbranemu občinstvu svojo mogočnost. »Treba je to nemirno množico s pametnim nastopom pripraviti do tega, da se razide,« je dejal župan in je stopil iz sobe v vežo. Bil je zadnji čas, da je posegel vmes. Orožniki že niso bili več kos množici, ki je silila v hišo in sama ni prav vedela, kaj bi rada videla in slišala. Množica se sicer za župana ni dosti zmenila, pač pa je županov nastop povečal eneržijo orožnikov tako, da so naposled vendar izpraznili vežo. Izgnani ljudje so se glasno hudovali in zdaj je župan posegel vmes. Z izbranimi besedami je občinstvo v dolgem govoru podučil, da greši proti veljavnim zakonom in zadržuje roko pravice, če sili sedaj v hišo, kjer sploh nima ničesar iskati. Govoril je s tako zvenečim glasom, da so se njegove besede slišale v sobo. kjer so preiskovalni sodnik in drugi gospodje obedovali. Toda zdravnik in oče Plantat jih nista poslušala, ker sta imela poseben razgovor. »Dvakrat ali celo trikrat je več zdravnikov preiskalo Sauvresvja,« je pripovedoval Plantat, »a vendar niso mogli dognati, kaj da mu je. Sauvresv je pravil na dolgo in na široko, kake bolečine ima, a je zdravnike vselej le zmešal... tako ne-zmiselne so bile njegove trditve*« »Ali ni bil klican tudi zdravnik iz Pariza?« »Seveda! Prišel je vsak dan in časih je ostal tukaj kar čez noč. Trudil se je. kar se je dalo. Videl sem ga dostikrat, ko je šel v lekarno ves zamišljen in nekako zbegan, da bi osebno prisostvoval pripravljenju zdravlja. (Dalje prit) Stran 2. »SLOVENSKI NAKUD-, dne 28. januarja 1916. 22. Stev. Krall Peter t južni Franciji? Preko Curiha poročajo, da se bo kralj Peter stalno nastanil v mestu Aix, kjer bo stanoval v palači tamkajšnjega nadškofa. (Po uradnih poročilih se nahaja srbski kralj v Edipsu na grškem otoku Evbeii, odkoder se namerava baje preseliti na Krf. Op. ur.) Vojno posvetovanje v Sofiji. ♦Adeverul« poroča iz Sofije 26. januarja: Dne 25. januarja se je vršilo v Sofiji pod predsedstvom kralja Ferdinanda veliko vojno posvetovanje, katerega so se udeležili med drugim generalisimus 2ekov. generala Žostov in Bojadžev ter vojni minfster Naidenov. Manifest na adreso kralja Konstantina. Milanski listi poročajo iz Soluna dne 25. januarja: Na vseh oglih so neznani ljudje prilepili ponoči ^manifest na naslov kralja Konstantina«, ki v bombastičnih besedah iz-!avljajo. da hočeta biti grška armada in grški narod svojemu kralju v vsem pokorna, da pa nikdar ne bo-deta dopustila, da bi ^dedni sovražni« (sc. Bolgari) stopil na tla komaj osvobojene Makedonije. Podpisani so manifesti s »Tvoj naroda. »Tvoja armada«. Policija je manifeste odstranila ter išče krivce. Cetverozveza ne pusti razglasiti na Grškem obsednega stanja. Iz Aten poročajo dne 27. januarja: Zastopniki četverozveze so vladi sporočili, da ne morejo pripustiti proglasitve obsednega stanja na Grškem. Ako bi zbornica kaj takega sklenila, potem bo ententa posegla po represalijah, predvsem na gospodarskem polju. Atenski list »Kosmos« javlja, da je kralj dekret o obsednem stanju že podpisal. Teotokis zastrupljen? Iz Aten poročajo: Minister Teotokis je umrl nenadoma. Okolnosti njegove smrti vzbujajo sum, da je bil zastrupljen. Teotokis je bil močna opora Gunarisove, centralnim državam prijazne politike. Angleški premog za Grško. Atene, 26. januarja. Agence Ha-vas. Anglija je dovolila grški vladi uvoz premoga za železnice in indu-strijalna podjetja. Ameriški premog se sme na GršKo svobodno uvažati. Romunija hoče zopet zaoreti meje? Iz Bukarešte poročajo: Romunska vlada namerava zopet prepovedati izvoz žita in moke. Ta prepoved pa ne bo tangirala že sklenjenih izvoznih pogodb. Vojna z Italijo. POPUŠČANJE ARTILJERIJSKEGA OGNJA NA ITALIJANSKI FRONTI. Dunaj. 27. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Včeraj je bojno delovanje v splošnem popustilo. Pri Oslavju nam je naš topovski ogen? prignal še nad 50 pribežnikov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. M 6 f e r, fm!. * ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 25. j a ii u a r j a. V Lagannski doiini so odbile v noči na 24. januarja naše čete pri Mori sovražni oddelek, ki se je skušal nenadoma približati. V Suganski dolini je obstreljevala sovražna artiljerija Borgo in Roncegno z granatami, v Roncegnu je povzročila požar. Naša artiljerija je obnovila obstreljevanje kolodvora v Caltonazzu. V tolminskem odseku je poskušal sovražnik v varstvu megle dva napada na naše pozicije pri Sv. Luciji, ki sta bila takoj odbita. Ob srednji Soči živahno sovražno topovsko streljanje na naše pozicije na višinah zapadno Gorice. Na ostali fronti je položaj neizpre-menjen. Vojaški položaj v Italiji Vojaški strokovnjak »Berner Bunda« piše: Po moji sodbi je krivično očitanje, ker je z vojaškega stališča neizdržljivo, da so Italijani pustili Crnogorce na cedilu. Italijani sploh niso mogli vojevati se v Albaniji. Ako se ni posrečilo Angležem in Francozom, da bi bili spravili ob pravem času v Skonlje po železnici it varnega nevtralnega pristanišča v Solunu, so pač Italijani mogli še mani misliti na to, da pripeljejo na albanske bregove 100.000 mož, ker bi bili morali vzeti te vojake že tako krvavo oslabeli soški armadi, o nemožnosti preskrbe tolikih čet niti ne govorimo. Italija ni vojaško nič zamudila, trpi pa na neplodnosti strategičnih pogojev, ki so se jej nudili ob pričetku vojne in jih ni mogla spremeniti in ki so že vnaprej odsvetovali vojno. Ta stategična podrejenost se izraža v tem, da so vezane vse italijanske bojne sile na vznožje Krasa in Alp v defenzivni poziciji, ki se ne more spremeniti z nikakimi še tako krvavimi in hrabrimi frontalnimi juriši v ofenzivno pozicijo, zahteva pa tudi kot defenzivna pozicija polno posadko, ker sovražnik more vsak trenotek za svojimi skalami tvoriti nove skupine in prodreti z ofenzivo na pripravni točki. Ako nima v takem slučaju italijanski vojskovodja na mestu svojega zadnjega moža, potem mu utegne biti staro bojišče med Gardskim jezerom in Taljamentom usodepolno. Italijani so imeli samo eno zdravo strategično možnost, izogniti se tega dilema, in ta je bila: prebitje soške fronte prvi teden vojne. To pa se ni poskusilo. Zakaj ne? Morda za to ne. ker niso bili dejansko še tako pripravljeni, kakor so mislili, apenincka železnica je bila prenapolnjena, težkih topov še ni bilo i n nastop avstrijskega b r o -dovja v p r vi v o j n i n o č i J e Jhil povzročil velikansko zmedenost. Pozneje je bilo prepozno, meja je bila ojačena in ni bilo mogoče več doseči nikakega uspeha tudi ne z masami. Kolikor več pa je bilo napadov, kolikor večje izgube italijanske armade, toliko manj more Cadorna misliti na to, da bi oddal s fronte proti Avstriji bojne sile. katere bi drugi dan težko pogrešal. Ovacije kralju pri odhodu na fronta Italijanski listi poročajo, da je odšel kralj na fronto ob živahnih ovacijah. Kralj je ginjen opetovano salutira! Italija izčrpana. Hervć se obrača v svoji »Vic-toire« proti svojim rojakom, ker zabavljajo na Italijo. Pravi, da je Sa-landra izsilil napoved vojne proti Giolittijevi veČini, ali ljudstvo ne dovoli vojne z Nemčijo. Finance Italije so najslabše, zlasti ker je deloma izostala pomoč Anglije. Italija ne more preskrbovati več vojakov, kakor jih ima na severni fronti. Italijanski ministrski svet. Italijanski ministrski svet se je vršil dne 26. januarja ter se je bavil v glavnem z došlimi resnimi poročili iz Albanije. Štiri ure je trajalo posvetovanje: oficijalnega poročila o posvetovanju ni. Poleg skrbi za Albanijo so bile na dnevnem redu tudi razne notranje skrbi, težki g* podar-ski problemi, pomanjkanje r crnoga, visoke prevoznine po parn- h. pogajanja z Anglijo, napovedar prihod Briandov v Rim itd. Kako: poroča »Secolo«, ni ministrski svet ničesar sklenil glede teh vprašanj. Qalandra pa je dobil razna tozadevna loobla-stila. Večji del seje je vzelu posvetovanje o Albaniji. Pred sejo je kon-feriral Sonnino ponovno z ruskim poslanikom G^ersom, ki velja za iz-bornega poznavalca Albanije in balkanskih dežel. Sklepi italijanske vlade se seveda strinjajo z onimi zaveznikov, kakor omenja »Secolo^. Prejšnji ministrski svet je bil sicer sklenil, energično obrambo pozicij, katere so Italijani v Albaniji zasedli, ali izredno resna poročila, kf so došla v zadnjih urah, so se morala premotrivati podrobno in treba je bilo izpremeniti nosamično-sti v prejšnjih sklepih. Kaj vsebujejo sedanji sklepi, tega »Secolo* ne ve, spoznalo pa se bo kmalu po dejanjih. Najbrže se ne motimo, ako vidimo v teh sklepih kar najhitrejši odhod italijanskih čet iz Albanije. »Corriere;. meni, da danes ne more nihče reči. ali se Italija omeji na obrambo Valone, ali razširi obrambo na Drač in osrednjo Albanijo. Današnji položaj je posledica srbskega poraza. Albansko vprašanje je premotril ministrski svet z vseh strani. Barzilai o odgovornosti za Italijansko vojno. Barzilai je imel v Milanu dne 26. januarja govor, v katerem je vabil k obilnemu podpisovanju vojnega posojila. Potem pa je skušal odgovornost za italijansko vojno spraviti iz Salandrovega kabineta na vse italijansko ljudstvo. Barzilai je rekel, da odločitev za vojno je bila neizogibna posledica napovedi italijanske nevtralnosti 3, avgusta 1914. Kdor je takrat odobraval nevtral- nost, je odobraval tudi vojno proti centralnima državama. Nevtralnost pa so odobravali vsi. — Barzilai pri tem najbrže ni pomislil, kako izdaja zahrbtnost Salandre, ki je potem še cele mesece vodil pogajanja z Avstro - Ogrsko. Italija poruši temelje četverozveze. Sofijski vlJtro« priobčuje pogovor z generalom Žekovom, ki pravi, da narodi entente spoznajo v kratkem pravi položaj in se oglasijo proti nadaljevanju vojne. Vsekakor je pričakovati spomladi velikih m odločilnih dogodkov. Najprvo bo brez-dvomno Italija zrela za mir. ker tam se pripravlja velika, proti vojni naperjena notranja kriza in iz Italije se porušijo temelji četverozveze. Odprto pismo na angleški narod. »Popolo d' italia« priobčuje odprto pismo na angleški narod, v katerem se poudarja, da je Italija prostovoljno vstopila v vojno, zato je morala prestati hude notranje boje z onim delom naroda, ki je bil proti vojni. Boji so sedaj še težji vsied angleškega skopuštva in do-bičkolovstva v vprašaniu premoga in žita, kar ustvarja v Italiji neznosen položaj. Ako hoče Anglija, da bo moglo italijansko ljudstvo vzdržati vojno, mu mora gospodarsko pomagati. Politična svoboda v Italiji. Vodstvo republikanske stranke v Italiji je sklicalo sejo na dan 8. februarja, da se posvetuje o sedanjem vojnem položaju. Seja se bo vršila v Rimu. Vlada je izrekla napram predsedniku željo, da dopusti k posvetovanju zastopnika ministrstva, kar pa je vodstvo odklonilo. Do sedaj zborovanje še ni prepovedano. »Abasso la guerra!« Preko Lugana poročajo: Italijansko armadno vodstvo je pred kratkim ustavilo dopuste vojakom. Vzroki za to so jako značilni. Vojaki pripovedujejo, kako brezuspešni so boji, kako brezmiselno jih gonijo v gotovo smrt in na kolodvorih se odigravajo taki-le prizori: Kolodvor Porta Nuova v Turinu. Ponoči je, odbila je ena in pol, z Alp dol veje leden veter. Malo luči gori, pol-temno je po kolodvoru. Okoli tristo oseb je na kolodvoru, med temi vojakov, ki so bili na dopustu, okoli šestdeset. 2ene vzdihujejo, otroci jočejo okoli svojih očetov. Jok postaja silnejši, čim bolj se bliža trenotek odhoda. Cuje se bližanje vlaka, jok in krik neznosen. Kar naenkrat iz množice klic: Abasso la guerra!« (Dol z vojno!) In potem se množijo klici, vsa množica kriči: Dol z vojno! Dol s Salandro! Proč s kraljem! Dol z Italijo! Najbolj kričijo vojaki. Ali že prihaja za take slučaje pripravljena stotnija kara-binerjev in hočejo iztrgati iz množice vojake. Ti vpijejo: Ako že moramo biti umorjeni, umorite nas kar tukaj! Mi ne odpotujemo, ubijte nas tukaj! Karabinerji se vržejo v množim in iztrgajo ven vojake ter jih odvedejo v vagone in tam zapro. Jok in stok, kričanje za njimi. Ako v^ra^aš železniškega uradnika o prizoru, odgovori: Na to smo že navajeni! in izgine. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Italijanska radikalna stranka je izključila poslanca Chiaraviglia, ker se je opetovano izražal proti vojni. »Kolnische Zeitungc poroča z italijanske meje: V Italiji se pojavljajo priprave za vstajo. V notranjosti države so zbrane številne čete. Demonstracije proti vojni se množe vsak dan. V Italiji vedno bolj primanjkuje papirja, zato so sklenili v Milanu, da bodo izdajali odslej liste samo na Štirih straneh namesto v šestih ali osmih. Iz Haaga poročajo: Lord Robert Ciril je povedal v spodnji zbornici, da je italijanska vlada zaplenila neko v Hull namenjeno angleško ladjo, ker glede enega dela vkrcanega blaga ni bflo jasno, kam je določen. Vladi izmenjavata note o tej zad*v* Vojna z Rusijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 27. januarja. (Kor. urad.) Uradno ss razglaša: Rusko boliš če. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, f ml. • • % m NEMŠKO URADNO POROČILO. Bero!in, 27. Januarja. (Kor. ur.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Razen uspešnih podjetij manjših nemških in avstro-ogrskih oddei-kov pri armadni skupini generala von Linsingena ni poročati ničesar pomembnega« Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 25. januarja. Naša artiljerija je uspešno obstreljevala nemške pozicije ob Dvini, od Fridrihstata ob reki navzdol. Dne 24. t. m. je vrglo neko sovražno letalo dve bombi na Dvinsk. Neka žena je bila ubita. V okolici vasi Osenički, zapadno od Boginskeea jezera, smo odbili nemški napad proti našim oviram. V Galiciji ob Stripi artiljerijski boj. Opazovalo se je, da meče sovražnik zopet iz balonov oklice v naše po- krajine. Glasom dobljenih poročil je imelo pri neki nemški diviziji mnogo vojakov zmrzle ude, mnogo tako, da so jih morali poslati nazaj v domovino, da ozdrave. Ponesrečena ruska ofenziva. Bolgarski generalni štabni šef Jostov se je izrazil o zadnji ruski ofenzivi: Poskus Rusov, predreti v Besarabiji, je bil za nje zelo drag, kar pa je glavno, — ostal je brez uspeffa. Imam poročila, da je Besa-rabija posuta s tisoči ranjencev in mrtvih. Avstro-ogrska vojska je upravičeno ponosna na svojo ne-zlomljeno silo in na doseženi slavni uspeh. Zadnja ruska ofenziva nam kaže, da so računali v Besarabiji na odločilen uspeh. Po velikem porazu mora razočaranje globoko učinkovati na itak omajani duh ruskih čet. Ce je ruska armada mislila, da se ji more vojna sreča vendar še smehljati, ne more po velikanskem porazu, ki ga ji je provzročila Avstro-Ogrska, računati na nič več. Rusija po vojni. Ruski ekonomist Friedman priobčuje v »Birževijih Vjedomostih* Članek, v katerem se bavi s carinsko politiko, katere načrt je sklenila izdelati proračunska komisija dume in državnega sveta, ter prav!, da bi bila gospodarska združitev Rusije z ostalimi ententnimi državami Rusiji v veliko škodo. ZAPADNO B0JISCE. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 27. januarja. (Kor. ur.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. V zvezi z artiljerijo na kopnem, ki je obstreljavala našo pozicijo v sipinah ob morju, so sovražni monitorji brez učinka obstreljevali okolico VVestende. Na obeh straneh ceste Vinv-Neuville so naše čete po predi doči razstreljitvi zajurišale francosko pozicijo v širini 500 do 600 metrov, vjele enega častnika In 52 mož ter ugrabile eno strojno puško in tri metalce min. Po brezuspešnih sovražnikovih protinapadih so se razvili tu med drugim v zadnje dni osvojenih jarkih živahni boji z ročnimi granatami. Mesto Lens se je nahajalo pod močnim sovražnim ognjem. V Argonah deloma ljuti artiljerijski boji. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 25. januarja popoldne. V Belgiji sta obe artiljeriji tekom noči v okolici Nieuporta živahno delovali. Nove podrobnosti potrjujejo, da je ogenj naše artiljerije odbil včeraj poskušene sovražne napade proti izlivu Ysere. Nemcem se ni posrečilo se razviti, razen na eni točki, kjer je nekaj čet vdrlo v naš eksponirani jarek. Kmalu pa smo jih po prav živahnem boju prepodili, ker so jim prizadejale granate, ki smo jih metali proti njim, občutne izgube. V Ar-toisu je sovražnik proti našim pozicijam naperjeno podvzetje vzhodno od Neuville-St. Vaast, ki se je bilo popolnoma ponesrečilo, proti koncu dneva započel v večjem obsegu. Po novi vrsti eksplozij min, ki jo je spremljalo silno obstreljevanje, so napadli Nemci na fronti 1500 m nekako v kotu, ki ga tvorijo ceste Arras-Lens in Neuville-St. Vaast-Thelus. Naš ogenj je vrgel sovražnika nazaj v njegove črte. Na dveh točkah, kjer je bil naš strelski jarek poškodovan od eksplozije, je zasedel sovražnik več vdrtin, katerih večino pa smo kmalu zopet zavzeli. V Vogezih smo uspešno obstreljevali sovražne naprave pri Ban de Saptu. 25. Januarja zvečer. V Belgiji, jugovzhodno od Boesingha, obstreljuje naša artiljerija skupaj z angleško sovražne naprave, ki so dobile težke poškodbe. Danes dopoldne sta metali dve nemški letali pet bomb na Dunkerque in neposredno okolico. Pet oseb je bilo ubitih, tri so bile ranjene. V Artoisu je bilo streljanje tonov zelo živahno vzhodno od Neuvilla: enako v okolici Vail-Ivja, kjer je storil naš ogenj, da je več sovražnih baterij utihnilo. Severno od Aisne smo razpršili velik sovražni transport. V okolici Cra-onna je ogenj naših težkih topov poškodoval neko težko nemško baterijo, ki je skušala razdejati most pri Berrv au Bacu. Na višinah ob Maasi v odseku Nouillv je naš ogenj z lahkoto razpršil neki sovražni oddelek, ki se je poskusil po precej živahnem bombardiranju približati našim črtam. V Vogezih učinkovit ogenj naše artiljerije na sovražne pozicije pri Miihlbachu, Stossweilerju in na stanovališča pri Pain des Chenes Belgijsko poročilo. 25. januarja. Precej živahn artiljerijski boji na raznih točkah belgijske fronte. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 25. januarja. Danes smo uspešno bombardirali Ovillers, La Borfelle, Libridoux in Boesinghe. Pri Boesinghu smo razstrelili v nemških črtah neko nemško skladišče bomb. Nemška artiljerija je delovala v okolici Gammecourta, okrog Loo-sa in v Hoogu. Angleški in nemški letalci so stopili v akcijo, angleški so nadvladali. Municija za Anglijo iz Kanade. Preko Amsterdama prihaja vest. da je izjavil kanadski mornarišk; minister, da vozi neprestano 40 ladij municijo iz Kanade na Angleško. Storilo se je vse, da se bo tekom tega leta izvoz municije povišal na poldrugi milijon ton. Nedavno so postavili v atlantsko službo tri Nemcem odvzete ladje m 23 ladij, ki so bile zaplenjene. Angleški brigadir padel. Iz Hazebrouka poročajo, da je angleški brigadir Fitten, kraljev pobočnik, umrl na posledicah dobljenih ran. Angleški parlament V poslanski zbornici je vpraša1 poslanec King, če more admiraliteta dati zagotovilo, če je vojno brodovje tako pripravljeno, da bo moglo kljubovati nemškemu brodovju, izboljšanemu po novih ladjah in topovih. Prvi lord admiralitete Balfour je odgovoril, da se ne more natančno vedeti, kako je v Nemčiji z zgradbo ladij. Na vsak način je bila Nemčija v položaju," da je mogla začetkom vojne začeti z zgradbo velikih ladij, močno oboroženih, ter zgradbo morda tudi dokončati. Balfour je nadaljeval: V časopisih se je govorilo tudi o 17colnih topovih. Nimamo dokazov, da obstoje taki topovi. Tak: topove ni izredno težko stvarjati, čc je dovolj časa in delavskih sil. Kar se tiče pripravljenosti angleške mornarice, se grade z vporabo največjih sil nove ladje v vseh zasebnih in državnih ladjedelnicah na Angleškem in v sredozemskih pristanih za Angleško in njene zaveznice. Naša pripravljenost sega do meje tega. kar je sploh mogoče. Angleški duhovniki za_yojnoJ Iz Londona poroča Kolnischs Volkszeitung«: V angleški poslanski zbornici se je vršila debata o bramb-ni dolžnosti duhovnikov. Neki poslanec je predlagal, da se duhovniki ne oproste. Pred kratkim je zaprosilo tisoč mladih duhovnikov, da naj jih nabero za službo z orožjem. Na Francoskem služijo vsi duhovniki. Duhovniki, ki so bili v vojni, pridejo boljši nazaj. Minister Bonar Law je bil mnenja, da bi bilo bolje duhovnikov ne siliti, neki drugi poslanec pa je zastopal tole mnenje: Duhovniki naj bi bili zadnji, ki bi smeli biti proti. Nobena skupina družbe ni boU štev. BrwOVEN5Ki r;.v:o:>% -f • , - «, _stran g bojevita. Že osemnajst mesecev je vsaka prižnica naborna centrala. Neki škoi je pred kratkim izjavil: Mi in naši zavezniki smo mnenja, da se I^ojujemo za stvar Krista. Poglavar nekega kolegija trapistov je rekel, da ie vojna brez usmiljenja sedaj dolžnost. Zato naj bo duhovnikom prosto izvršiti to dolžnost. Neki uni-jonist je bil mnenja, da mora gotovo "število duhovnikov v vojno, Vprašal je: »Koliko jih je mogoče pogrešati?« Razni poslanci so klicali: »Celo bando!« Neki irski nacijonalist je rekel: V nobeni demokratični državi s službeno dolžnostjo niso duhovniki oproščeni. Zelo krivično bi bilo, če bi bili duhovniki, ki so se vnemali za službeno dolžnost, sedaj prostu Tudi neki član »svobodne cerkve* se ie zavzemal za službeno dolžnost Juhovnikov. Rekel je: Izvedel sem, Ja bodo vojaki na fronti besneli, če bo mož, ki se more z njim skupaj boriti, za nje propovedovai. V enakem zmislu je govoril neki liberalec: Duhovniki ne prepovedujejo sedaj: Ke ubijaj!« marveč: »Ubijaj!« Veliki dekar Wiberforke, kaplan zbornične knpele. ie rekel pri otvoritvi poslanske zbornice v svoji propo-^edi: »Ubijanje Nemcev je v polnem nomenu besede božja dolžnost!« Oni ki mislijo ravno tako, ne smejo biti prosti. — Končno je bil predlog r-^aknjen. TURSKA VOJNA, 1 URŠKO URADNO POROČILO. 26. januarja. Kavkaska fronta. V centrumu razen bo?ev rredstraž ničesar pomembnega. Severno od reke Murad so trajali spopadi med našimi oddelki m sovražno konjenico tudi včeraj. Na osta-iih frontah nobene izpremembe. Rusko poročilo iz Kavkazije. 25. januarja. V pokrajini pri črzerumu zasledujemo Turke naprej ter jih vjamemo v vsakem obljudenem kraju nekaj. V pokrajini pri Melasgertu smo imeli posrečene spopade s sovražnimi konjeniškimi in pehotnimi oddeiki. Sueški prekov. Kolnische Ztg.« poroča: Pot-neke ladje, ki je dospela iz Bom-baya v Neapel. pripovedujejo, da so videli ob Sueškem prekopu obsežna rk'valna dela. ki jih grade Indijci m Kanadci. Ob prekopu so strelski jarki in v več ^rstah forti. Razen tega so zgradili železnico iz Sueza v Izmailo. Po Rdečem morju križariio •orpedovke, oborožene z najnovej-i brzostrelnimi topovi. Tudi za to so skrbeli, da se morejo čete. če iz-nbe en breg. zbrati in ojačiti na :em bregu. Perz?fska fronta. Times * so mnenja, da so mo-Rusi Asabad in Kungair pred Turki izprazniti in da bodo morali v kratkem zapustiti tudi Hamadan. T iirki so iz Bagdada že vdrli 240 km v perzijsko ozemlje. Združitev Angležev in Rusov v južni Perziji? London, 26. januarja. (Kor. ur.) P:trogradski poročevalec »Daily Chronicla- poroča, da so ruske čete zapadno od Hamadana sedaj odda-Ijene samo 10 dni hoda od angleške ' »jske pri Kut el Amari. Tako hitro ra se vojski ne bosta združili. Nerede na to, da gre pot skozi gorate rajfne, bodo skušali Nemci in Turi:; skupaj s perzijskimi pomožnimi četami zadržavati združenje. Gubernator v Luristanu, Nizames Sul-teneh, ki je po naročilu perzijske vlade postavil na noge oboroženo da prepreči ropanje, je prešel z njo k sovražnikom. Kljub temu je upati, da se bo dosegla združitev, tako da bo spombdi mogoče odrezati sovražniku skupno pot v južno Perzijo. Ogrski državni zbor. V seji dne 27. januarja je poslanec Hallo nujno interpeliral zaradi avstro - ogrske valute, poslanec grof Mihael Karolv pa zaradi kraljevskega ukaza, da je železničarjem službovanje pri vojakih všteti v njih službeno dobo. Interpelant je poudarjal, da ta kraljevski ukaz ni podpisan od ministrov in da je torej protiustaven. Govornik je vprašal minskega predsednika, če hoče Preskrbeti, da se taki ukazi ne bodo več izdajali. Ministrski predsednik grof Tisza le odgovoril: Kar se tiče sopodpisa ministrstva na kraljevskem ukazu ?lcde železničarjev, se je vsled tes-nc£a razmerja, ki obstoji v monar-hični državi med vladarjem in državo od leta 1867.. vdomačila navada, izhajajo povelja na armado in na Mornarico, ne da bi jih ministrstvo Podpisalo. Ministrski predsednik ie izjavil, da ne vidi prav nobenega povoda, opustiti to navado, ki ji doslej ni še nobena ustavna vlada ugovarjala. (Živahno odobravanje.) S tem ni prizadeto vprašanje o odgovornosti. Ministrski predsednik je opozarjal na sklepe komisije devetih članov in na svoj čas v imenu Njegovega Veličanstva podano izjavo, da se parlamentarna in ministrska odgovornost nanaša tudi na taka povelja. Postopanje se torej strinja z besedilom postave in z duhom ogrske ustave. (Živahno odobravanje.) Sicer pa ta ukaz ne dovoljuje nove ugodnosti. Vlada se bavi z vprašanjem o vštetju gotovih vojnih let ne samo glede železničarjev, ki imajo penzijski zavod, kar je vse-kako vpoštevati. nego glede vseh, v javnih službah stoječih uradnikov in predloži svoj Čas državnemu zboru tozadeven predlog. (Živahno odobravanje.) Po kratkem odgovoru grofa Ka-rolvja in zopetnem odgovoru ministrskega predsednika, je bila vladna izjava vzeta na znanje. Na interpelacijo poslanca Hallo je odgovoril finančni minister Te-leszkv: četverozveza misli, da bo dispariteta naše valute paralizirala naše uspehe na bojiščih. To je njeno zadnje upanje, a to upanje Je popolnoma napačno. Minister ne smatra tega gospodarskega pojava nevarnim in je prepričan, da to ne bo odločilo svetovne vojne. Dispariteta naše valute ne daje povoda za vznemirjenje, ker ni posledica notranje vrednosti naših plačilnih sredstev, ampak ie posledica premonjenih rnz-mer naše plačilne bilance, ki so nastale vsled našega izoliranja po vojni. Minister je prepričan, da bo po vojni plačilna Ivlanca zopet normalna in da bo nehala dispariteta, na kar bo vplivala tudi vojna odškodnina, ki jo smemo no srečno končani vojni pričakovati. Po vojni bo l?hko v inozemstvu dobiti posoiUa Vrše se sedaj pogajanja zaradi centraliza-Ctfe kupone z devizami. Nabiranje zla^eea denarja med občinstvom, bi pri nas ne imelo takeera uspeha, kakor na Nemškem, ker je pri nas tudi v mirnih čas'h krožno med občinstvom le malo zlatega denarja. Odrska regnikolarna deputacija je v opetovanih se:ah razpravljala o spornem vprašanju malega rrrba. Hrvatska re^r-^rna tf^'/tac'ja je svoje posvetovanje že končala in izdelala konkreten predlog, ki tvori sedaj podlago z? posvetovalna v ogrski denutaciii. Prihodn-o sredo se vrši skupna *eia obeh odborov, da se definitivno rizreS vvrašanfe, kako naj pride v novem malem grbu državnopravna samostalnost Hrvatske do primernega izraza. Razne poliMčne vrti. = Mesija polkovnika House. O svoji misiji v Evropi, se je izrazil polkovnik House v Berlinu prav previdno, da ima namen, ameriške diplomate podučiti o namerah predsednika \Vilsona, zlasti o ter vnih problemih nevtralne trgovine. Z eventualnim mirovnim posrc ova-njem njegovo potovanje ni pn- * nič v zvezi, pač pa bo tudi toze evno poročal \Vilsonu kot njegov prijatelj. = Ameriška nevtralnost. Francoska »Agence Havas« poroda iz New Vorka: Vsled naročila iz Wa-shiztona, ki izrecno ukazuje, da je treba nevtralnost najstrožje varovati, je poveljnik nekega tornednega lovca, ki patruljira v pristanišču, zapečatil aparat za brezžični brzojav na parniku »Rspagne* kmalu ko je dospel tja. To se je prvič zgodilo napram ladji, ki redoma prevaža pasažirje. — Holandska in blago iz Nemčije. Amsterdamski listi poročajo: Holandsko-ameriška proga namerava uvesti posebno službo na rekah, da sama poišče blago v Nemčiji, ki je določeno v Ameriko. Stopila bo v pogajanja z neko firmo v Rotter-damu zaradi nakupa njenih renskih ladij. = Oboroževanje Švedske. Iz Stockholma poročajo: Obe zbornici švedskega parlamenta sta sprejeli predloge glede izdanja 8.234.000 švedskih kron za nabavo težke ar-tilierije, strojnih pušk m drugih potrebščin modernega vojskovanja. Testi iz primorski!! m. Dva deželna urada v Ajdovščini. Goriški deželni odbor je sklenil, da premesti kmetijski in tehnični urad z Dunaja v Ajdovščino. Deželni odbor se je torej začel vračati v deželo, iz katere je bil prvi pobegnil, kar je bilo ozlovoljilo do skrajnosti vse preh fvalstvo. Tudi drugi deželni uradi naj bi se vrnili na goriška tla! Taka Je želja goriškega ljudstva, opravičena z vseh strani. In koliko tudi stane deželni odbor na Dunaju! Nesreča na železnici Iz Trsta poročajo, da je vlak, ki je privozil iz Herpelj, železniškega delavca Rihar-da Bra/da iz Rovinj popolnoma zmečkat Dnevne vesti. — Odlikovanje. Major vitez Kern, poveljnik karantenske postaje za vojne vjetnike na ljubljanskem gradu, je dobil za izvrstno službovanje Najvišje pohvalno priznanje. — Ranjen je bi! na severnem bojišču kadet Milan Plut in sicer precej težko na roki in na nogi. Nahaja se v neki bolnici na severu. — Iz ruskega vjetništva se je po dolgih devetih mesecih oglasil zopet Franci L a j o v i c, ki piše domačim: »Naznanjam vam, da sem prišel pred dvema dnevoma v taborišče. Bili smo zunaj pri nekem knezu, delali smo na polju. Zdrav sem in godilo se mi je do sedaj še precej dobro. Pisma od vas še nisem dobil nobenega.« — Franci L a j o v i c se nahaja sedaj v Samar-ski guberniji. — Za slepe vojake. Deželni odbor je prejel nadalje darove za nameravani deželni zavod za slepe: Fani Avsec in Metka KraŠovec iz Pudcba, občina Stari trg pri Ložu čisti dobiček igre »Sv. Neža«, 100 K, upravništvo *Slov. Naroda« iz listove zbirke 10 K, župni urad v Pre-serju 35 K. Č. g. Jan. Sajo^.Hc, stolni prost v Ljubljani, 200 K, Mih. Opeka, knjigovodja mlekarne na Vrhniki, zbirko zadružnikov, 12 K 34 vin. — Bog plačaj! — Darilo. Gospod ravnatelj inž. O. I. Pukl v Ljubljani je daroval za namene vojnega oskrbovanja 20 K in za okrepčevalno postajo na glavnem kolodvoru 20 kron. — Dar?Ia za »Bo'garski Rdeči križ«. Za Bolgarski Rdeči križ" so darovali: Mlekarska zadruga v St. Lovrencu, okraj Novo mesto, 50 K, upravništvo »Laibacher Zeitung«. zbirka iz Notranjih goric, 7 K 60 v; po filiialki Splošne prometne banke v Ljub'jani so darovali: g. Anton Stare v Mengšu 20 K, ga. Rozalija baronica Codelii-Taufferer 5 K. gospod dr. Ormar He^eman 4 K in neimenovan 80 v. — VVertheimovo blagajnico srednje velikosti nujno potrebuje Ijubljansloi rezervna bolnišnica št. 5 (Be!:;ijrka vojašnica) za dobo vojne. Usfmcne ali pismene ponudbe z navedbo takoj izplačljive najemnine (izposojevainine) je čim prej nasloviti na bolnišnično poveljništvo. — Važen nasvet! Vsak dan prihajajo nove naredbe, ki se tičejo važnih vprašam* vojaške dolžnosti, prometa z raznimi pridelki in izdelki ter njih maksimalnih cen. Za te naredbe mora vsakdo vedeti, če naj se z njimi okoristi, oziroma če naj ne pride v neprilike ali celo v kazen. Te naredbe se sicer v vseh listih redno objavljajo, a vsi ljudje listov ne č'tajo in vrhutega se iz tednikov ali polmescčnikov za naredbe prepozno izve, zato je najvažnejša razglasitev v dnevnikih. Priporočamo vsem župnim uradom, županstvom, kmetijskim podružnicam in zadrugam, da vse take naredbe, ki so važne za ljudi, ob sedanjem vojnem času izstrižejo iz listov ter jih po vaseh na takih krajih in na tak način prilepijo, da jih more vsakdo brati. — Dunajski župan je bil na italijanski fronti in je 24. t. m. obiskal tudi postomsko jamo. — Našim cenjenim naročnikom na prijazno znanje. Naši cenjeni naročniki, posebno pri vojaštvu, na Štajerskem in na Koroškem, bridko tožijo o velikih zamudah, s katerimi jim dohaja naš list v roke, in da se mnogo številk pogubi. Ne moremo vsakemu posameznemu odgovarjati, zatorej tem potom povemo, da naša ekspedicija posveča listu — osobito glede naslovov in pravočasnega oddajanja za različne vlake — vso skrb in paznost. Vsa ogromna naklada »Slovenskega Naroda« je do pol 7. zvečer na ljubljanski pošti in sicer: dolenjska, gorenjska, tržaška in goriška proga do pol 5. popoldne, vsi naročniki vojnih pošt do pol 6. zvečer in ostalo ozemlje do pol 7. zvečer. Vzroki zamudam lista, časih pri vojnih poštah celo po mesec dni, niso prt upravnlštvn našega lista, marveč med poštno potjo. To naj blagovolijo naši cenjeni naročniki upoštevati. — Jajca se dobivajo v mestnih vojnih prodajalnah brez vsake legi* timacije. — Oddala posode. Stranke se v lastnem interesu ponovno in zadnjikrat opozarjajo, da je rok za prostovoljno oddajo kovinaste posode 31. januarja ter da se dražie nlačnje kakor pa potom rekvizicije. Spreje- majo in takoj plačujejo jo tvrdke: Nagy, Stupica in Sušnik. — Poizvedovalne pole o stanju brezposelnosti v LJubljani s podatki za mesece januar je zanesljivo vpo-slati do dne 3. februarja mestnemu magistratu. (Mestna posredovalnica za delo in stanovanja.) Oni obrati, kateri nimajo poizvedovalnih pol, jih dobe brezplačno pri mestnem magistratu. Obrati, kateri ne vpoš-Ijcjo pravočasno poizvedovalnih pol, se opozarjao na kazenske posledice. — Umrla je v Ljubljani v Hrenovi ulici št. 16 gospa Helena Kolesa, roj. Šurca, soproga mizarskega mojstra g. Koleše, po daljši bolezni. Pogreb je jutri ob 2. popoldne. — Naše sožalje! — Zadruga mesarjev in preka-jevalcev v Ljubljani irna svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 30. januarja 1916 ob 10. dopoldne v mali dvorani »Mestnega doma«. — Hišni posestniki, oskrbniki in hišniki se opozarjajo, da sedaj, ko je jelo zmrzovati in postaja po hodnikih polzko, vsak pred svojo hišo posuje s peskom, žaganjem i. dr. Ako bi se pripetila zaradi zanemarjenosti te dolžnosti kaka nezgoda, prete krivcu kazenske posledice. — Lastnike psov opozarjamo, da morajo svoje pse popisati najkasneje do konca tega meseca. Tozadevne tiskovine se dobivajo v mestnem popisovalnem uradu, kjer se pravilno izpolnjene pole tudi oddajo. Prestopki te dolžnosti so kaznivi. — C. kr. avstrijska razredna loterija. Opozarjamo cenj. refiektante, da se vrši žrebanje 3. razreda V. c. kr. avstrijske razredne loterije že 15. In 17. februarja 1916. Cene srečk je, za: ■/, 120 k. Vj 60 K, 1/4 30 K, V« 15 K. — Srečke za ta razred proda ia Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani kot poslovnica c. kr. avstr. razredne loterije in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu in Splitu. V Skorji Lok? je umrl gospod Tgnacij Urbančič. davčni upravite1] v pokoju. Naše sožalje! Krasnega sulca je včeraj v Ljubljanici vjel pri Vrhniki znani ribič gospod Ivan Č i ž m a n v Velikega štradona št. 12. Ler>a žival je tehtala dobrih 11 in pol kilograma. 200 kron je ukradla krčmarici Tereziji Brinsek v Zgornjem otoku v občini Mošnje neka 30?etna delavka Marija Zalokar. Drugi dan so jo aretirali r?a Bre-jah in jo izročili so-d"šču v Radovljici. Denar je bila sprav'la pri neki krčmarici. Nevarna šala. Tovarniškemu delavcu Kranjske industrijske družbe na tovornika, Albinu Noču. je poostavil tovariš nož. ko je hotel sesti. Sedel je na nož z vso težo svo-jtga telesa. Ranjen je na desni strani sedala do kosti. »Kino - Ideala. Danes posebni večer z izbranim sporedom: 1. »Naravne krasote v Švici.« Naravni posnetek. 2. »Zlata poLia v Jaksonvil-le. stran v. ,3Luv^/,bAl NAKOL>\ dne JS. januarja 1916 22. štev. Darila. Posebni izkaz božičnih zavitkov, ki so došl) nabiralnici daril v naravi pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani za vojake v vojni. Izven Ljubljane: Ljudska šola v Sv. Jakobu ob Savi 10 komadov; zasebna uršulinska dekliška šola v Skofji Loki 262 komadov; zasebna uršulinska učit. pripravnica v Skofji Loki 192 komadov; ljudska šola v Železnikih 36 komadov; ljudska šola v Velikih Poljanah 47 komadov; ljudska šola v Predosljah pri Kranju 42 komadov; ljudska šola v Žažarju pri Vrhniki 30 komadov; ljudska šola v Dupljah na Gorenjskem 63 komadov; ljudska šola v Selcih 100 komadov; c. kr. rudniška dekliška šola v Idriji 577 komadov; neimenovan 2 komada; ljudska šola v Radovljici 120 komadov; ljudska šola v Bukovici pri Skofji Loki 35 komadov; nemška ljudska šola v Lazih pri Novem mestu 16 komadov: deška meščanska šola v Krškem 115 komadov; ljudska šola v Obermosel, Kočevje, 50 komadov; ljudska šola v Spodnjem Logatcu 90 komadov; ljudska šola v Preski pri Medvodah 30 komadov: Ijud. šola v Metliki na Dolenjskem 130 kom.: zunanja uršulinska dekliška ljud. šola v Skofji Loki 120 kom.; ljud. šola v Podstenji 14 kom.; ljud. šola v šmartnem pri Kranju 12S kom.: c. kr. rudniška deška ljud. šola v Idriji 327 kom.; ljud. šola v Petrovi vasi pri Črnomlju 24 kom.; ljud. šola v Grahovem 80 komadov; ljud. šola v Mirni na Dolenjskem 105 kom.: ljud. šola v Podragi pri Vipavi IS kom.; ljudska šola v Srednji vasi pri Kočevju 160 komadov; ljud. šola v Skocijanu pri Mokronogu 120 kom.: ljud. šola v Orehku pri Prestraneku 50 kom.; nemška zasebna ljud. šola v Vevčah 60 kom.; ljud. šola v Trbojah 50 komadov; ljud. šola v Gornjih Sušicah pri Novem mestu 50 kom.; ljud. šola v Srednji vasi pri Botrnju 40 komadov; ljud. šola v Št. Vidu nad Ljubljano 182 kon.: ljud. šola v Vir-či vasi 30 kom.; ljud. šola v Veliki dolini na Dolenjskem 32 kom.; ljud. šola v Ribnici 73 kom ; ljud. šola v Golčah pi Vipavi 34 kom : ljud. šola v Št. Jerneju na Dolenjskem 22 komadov; ljud. šola v Šembijah pri Knežaku 60 kom.; ljud. šola v Vel-kih Laščah 20 kom.; ljud. šola v Vre-mu 40 kom.: ljud. šola v Novem mestu 165 kom.; ljud. šela v Postojni 140 kom.: ljud. šola v Žužemberku S4 kom.; ljud. šola na Rakeku 120 komadov; deška ljud. šola v Skofji Loki 181 kom.; ljud. šola v Stocken-dorfu pri Črnomlju 27 kom.; ljudska šola v Reichenau, Kočevju, 9 kom.; vospodiniska šola v Idriji 24 kom.; Cesarja Franca Jožefa jubilejna ljudska šola v Kamni gorici SO kom.; Ijud. šola v Čadrežah pri Beli cerkvi na Dolenjskem 41 kom.; ljud. šola v Kuželju na Kulpi 14 kom.: Ijud. Šola v Pcdkraju pri Postojni 120 kom.; ijud. šoia v Blatni Brezovici pri Vrhniki 39 kom.; ljud. šola v Vipavi 136 kom.; ljud. šola v Masem pri Dolenji vasi, Ribnica, 50 kom.; ljud. šola v fioheneggu pri Kočevju 16 komadov; ljud. šola v Koprivniku v Bohinju 39 kom.; ljud. šola v Novem Kotu, Kočevje, 14 kom.; Ijud. šola v Vinicah, Bela Krajina. 30 kom.; ljud. šola v Liehtenbachu, Kočevje, 14 komadov; ljud. šola v Prlmskovem pri Kranju 100 kom.; Ijud. šola v Javorjih pri Skofji Loki 58 kom.; samostanska šola v Mekinjah pri Kamniku 90 kom.; ljud. šola v Sostrem 73 kom.; ljud. šola v Tomišlju 88 komadov; ljud. šola v Tržiču 37 kom.; knezoškofijska zasebna gimnazija v Št. Vidu pri Ljubljani 383 kom.; ljud. šola na Jezici 112 kom.; Ijud. šola v Mostah pi Ljubljani 210 kom.; ljud. šola v Breznici Žirovnica, 156 kom.; ljud. šola v Trebnjem ori Novem mestu 133 kom.: ljud. Šola v Begunjah pri Cerknici 86 kom.; nemška zasebna ljud. šola v Domžalah 50 komadov; ljud. šola v Smarji 90 komadov; ljud. šola v Zgor. Šiški 40 komadov; ljud. šola v Jaršah 63 komadov; ljud. šola v Št. Jakobu ob Savi 47 kom.; ljud. šola v Suhorju pri Litiji 80 kom.; ljud. šola v Polhovem gradcu 81 kom.; Ijud. šola v Dolskem pod Ljubljano 20 kom.; Ijud. šola v Krtini pri Dobu 30 kom.; Ijud. šola v Rudniku 70 kom.; Ijud. šola na Vrhniki 79 kom.; Ijud. šola v Igavasi pri Ljubljani 43 kom;, ljud. šola v Hruševju 24 kom.; Ijud. šola v Ihanu pri Domžalah 32 kom.; ljud. šola v Vojski pri Idriji 25 kom.; ljud. šola v Tržiču 93 kom.; ljud. šola na Dobravi 150 kom.; ljud. šola v Kranju 172 kom.; ljud. šola v Dvoru 85 kom.; ljud. šola v Dobrničah 34 komadov; ljud. šola pri Krškem 22 komadov. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici. Dne 22. januarja: Feliks Prosen, kurjačev sin, 8 let Dne 23. Januarja: Marjeta Fer-jan, dninarjeva žena, 49 let. Dne 23. Januarja: Frančiška Boben, postrežnica, 60 let. Dne 26. januarja: Anton Šibenik, železniški uradnik v pok. in učitelj jezikov, 57 let. Breg 20. Dne 23. januarja: Ivan Langus, tovarniški delavec, 45 let. Dne 24. januarja: Josip Fuso, stavbni podjetnik in posestnik, 53 let. 2>anasnj list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« Če Vam je Vaše zdravje ljubo, potem čitajte današnji Lvsoform-inserat in zahtevajte zanimivo knjigo »Kaj je higijena?«, ki Vam jo pošlje gratis in franko kemik C. Hubmann, Dunaj, XX., Petraschgasse 4. Odvračalno sredstvo proti boleznim žrela in vratu so izpiranja s Fellerjevim antiseptičnim, razkužu-jočim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko »Elzafluid« jako priporočljiva. Uničuje kali. čisti in zbuja delovanje organov žrela. Utrjuje sluznice proti škodljivim učinkom mraza. 12 steklenic tega staropreizku-šenega domačega zdravila pošlje kamorkoli franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 238 (Hrvatsko). Obenem tudi lahko naro-čemo Fellerjeve voljno odvajajoče rabarbarske kroglice z znamko »Elzakroglice,« 6 škatljic franko 4 K 40 vinarjev. (ed) Brez posebnega obvestila. + Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljub-Ijeni, dobri soprog, ozir. skrbni oče, brat ded in tast, gospod Ignacij Urbančič c kr. davčni upravitelj v p. po daljši, mučni bolezni, dne 27. t m. previden s sv. zakramenti, v starosti 78. let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto 29. t m., ob 4. uri popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v mestni župni cerkvi Sv. Jakoba. V Skofji loki, 27. jan. 1916. Asa Urbančič, roj. Lokar, soproga. Kika Kramer, Bflci Svetilu, hčeri. Friderik Kramer, nadučitelj, Janko Svet in. magistr. rač. revident, zeta. Frane Urbančič, c kr. davčni upravitelj v p., brat Olga, Ribar d, glavica, Niko, Anica, ■•lanca, vnuka in vnukinje. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam doili povodom smrti natega lskrenoljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta in starega očeti, gospoda Frana Stane! »esestaika v Basavcih izrekamo tem potom n«šo prisrčno zahvalo, osobito pa veleč. g. župniku Josipu Mihaliču pri sv. Barbari pri Mariboru, ter veleč. gg. Salezijancem iz Veržeja, ter vsem, ki so spremili nepozabnega na zadnji poti. 350 Žalujoči ostali. Gospodično ki ie dovršila trgov tečai ter nato t ar mesrcev prakticirala :: taco primerne sluibe. :: P- nuribe na unrav »SI vn Naroda« pod služba 273". 273 Trgovci in p rek u do valeč : Vojni Kreme - zrczlii : (Krlana-Krame-Scbnitteu) nepokvarljivo fino pecivo, nudi lep zaslužek 1 karton 39 kosov S 4- . Razpošilja najmanj 3 kartone po pošti. 3397 Bran d! v L(abl]anJ, po 6 ta 7. da 36i star 2,;s leti, 15 pesti visok, s popolno vprežno opravo, kakor tud dobroohranjen k o I e s e I j. Naslov pri upr. .Slov. Naroda*, proti znamki. Naznanilo. Hainanjam, da ae poginili i čevljarski obrti vedno sprefesiaio. 351 prene Ko^mem, esuljer, Gafova ulica st. 2, LfnbHana. Sklodittor krepak, sol den, vojaščine prost ter oo-polnoma izurjen kolonijalnih strok, vstop takoj, se sprejme po oseb nem dogovoru ali pismeni ponuHbi v veletrgovino 324 Iv. fl. Hartmanna ml A. Tomažič, Ljubljana. Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskrenoljubljena, dobra mati, stara mati, teta in tašča, gospa Jtelena Kolesa roj. Šurca soproga mizarskega mojstra dne 27. t. m. po daljši zelo mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče mirno zatisnila svoje trudne oči. Pogreb predrage nam pokojnice se vrši jutri v soboto ob 2. ori popoldne iz hiše žalosti, Hrenova ulica št. 16, na pokopališče k Sv Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Jakoba. LJUBLJANA, 27. januarja 1916. Žalujoči ostali. Rihord taerlev veder deželnem gledališč eb 5., 7. In 9. ari zvečer „Kino Central": ihard Wagner. Življenje velikega mojstra. — Velikanski, velezanimivi film v dolžini 2200 m Samo danes v „Kino Central" v deželnem gledališču Ženska DM Za «! 29Ietna, ročna vsakemu delu, Išče službe v kaki tovarni aH delavnici. Cenjene ponudbe na upr. .Slov. Naroda* pod širo „tOO 348". 500 Kron! Vam clačam, ako Vaša knrfa očesa, bradavice, obt*s6arcl v 3 dneh brc/, bolečin ne izginejo s korenino vred z Hla balzamom. Lonček z garancijskim pismom 1 I, 3 lončki S 2-30, 6 lončkov E 4 53. Eemeny, 5ostce (Kaa«a) I Postfach 12 22, Ogrsko. 842 drobno cepljena, v zvezkih po 25 kg, se prodajajo v trgovini Alojz Zorman. Stari trg štev. 32. 36: vešča papirno trgovine se sprejme v trgovino Iv. Bonaca v Ljubljani. Spreten stanovanje IŠČe stalna mirna stranka v Ljubljani za majski termin. Želi se ugodna lega, 4 do 5 sob s pritiklinami. Takojšnje pismene ponudbe, ki se smatralo za zauone, na) se blagovolijo nasloviti na unravn. »Slov. Na roda pod „maj 298". 293 predajalee aH prodajo se takoj sprefme za večjo manufakturno trgovino. 288 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Kosta vsake vrste (posekan ali stoječ), tndi cele gozde se kapi po visoki ceai. 147 Ponndbe z navedbo cene na uprav. „Slov. Naroda" pod „les 147'\ ■ vsled razmer, zlasti valed pomanjkanja maščobnib snovi, smo primorani, da zvišamo detajlne cene znanemu izvrstnemu Lysof orm - mi ter določimo od 1. januarja 1916 naprej ceno za kos K 1*60. Po tej ceni je Lysoform-milo vsled svoje velikosti in kakovosti še vedno poceni v primeri z drugim finim toaletnim milom. Cena desinfekcijskega sredstva „LTSOFORM" ostane začasno to nespremenjena. Lysoform tvornice v Ujpest Dr. Keleti & Murany^ kemične tovarne. Danes velik večer smeha! ! ! ! ! Jutri soboto aao 29. ■oteli« asa 30, poaeaaljek dao 31. laaaarja. • Tajni sekretar.« Dogodljaj detektiva Joc Deebs v 4 dejanjih. — Najbolj* napelo zanimivi detektivski film te sezlje z JOE DEEBS. 111 f 111 JOE DEEBS. 111? 111 V najem se odda večje In lepo $taneuanje popolnoma separirano, v prvem nadstropju, obstoječe iz 2 sob in kuhinje, za takoj ali ali a 15. februarjem. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda pod „stev. 300". 223 ■V~ liče se "M prodajalko vešča slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi, za takojšnji nastop. Franc Strupi, Celje. 8870