2«. itraiiRo. v Lmmiani, • tetek 27. oktobra 1922. LetoLO. Ishafa vsftk dan popoldn«, tevx*ail ■•dal!« la praialk«. •nscratis do 9 petit vrst š 1 D. od 10—15 petit vrst i 1 D 50 o.večjl inseratt petit vrsta 2 D; no tiče, poslano, Izjave, reklame, prcklicl petir vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Žealtne pomdb* beieđi 75 *». Popust le pri naročitih od U objav naprej. — lnseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. CttaTnlitvo „Slov. Naroda1' ta „Naratai tt^ktra«" Kaafltva olloa St 5, pritllcno. - Ttlftloa st. 394. OradmlaMva „Slov. Mar#«V* «amt<9V4 ulici at S. I. aadstropi« Talaca itav. 34. ••flsa spržena (a paii***** i a ««io«t«o fraakovan«. <*r Rokopiaov •• na vrača, fjpaj ■T Posameme Stevfilka: ~W* v Jug osi avliI vse dnl po Oln 1-— v Inozemstvu nasadio d*l Oln 1, najdalja Oln 1-2S Po St ni na plaSana v gotovini. „Slovenski Narod* velja: v ^1*1*^1.------j v IkikhUto t2 mesecev...... Din 120'— Din 144— Din 216 — 6........60- . 17 . 10fr-1 . ...... , 10— , 12— . IS- Pri moreb;*nern poviihnju se imi daljša narofnlna c'oplnčnti. Novi naročuiki naj pošljejo v prvič naro^nino vedno fjS£f~ V° nskaznicl. Na amo pismena narobila brez posintve denarjn S2 ne more:nr> ozirnti. Stambolijski in bolgarska zunanja politika. (Pismo iz Bolgarije.) V Sofiji, 22. oktobra. Bolgarski ministrski predsednik A. Stambolijski je podal prctckli teden pred razširjenim zborova? njem zemljoradniške parlamentar* ne skupine podroben ekspoze o zu* nanji politiki BoJgarijc. Med drugim je izvajal nastopno: Za uspešno zunanjo politiko vlada potrebuje predvsem mir in red v notranjosti države. Današnji notranjcpolitični položaj Bolgarije je stabilnejši kot v sosednih državah. V mednarodnih odnošajih je politika Bolgarije jas* na in točna. Boćarska vlada se ne prepira in se ne bo prepiraia z no* beno državo, njena politika je lo* jalna napram vsem državam. Vlada ne snuje spletk in zarot proti no« beni državi, temveč stremi dokazati vsem, da je cilj Bolgarije prijeti se dela v svrho vzpostavitve razruše* nega gospodarstva. Bolgarska vlada podpira miroljubno politiko. Naj* važnejše vprašanje bolgarske zima* nje politike je danes vprašanje Tra* kije in Dardanel. Rešitev teh dveh vprašanj Bolgarijo najbolj zanima. Kaj more storiti vlada in kakš* na naj bo njena politika? Vlada stoji na odločnem in nespornem stališču avtonomije vse Trakije, vzhodne in zapadne. Nihče ne more obdolžiti Bolgarijo, da je neiskrena, če stoji na tem principu in nihee ne more pobijati tega principa. Naši sovražniki trdijo, da je bila politika v'ade napačna, zakaj vzhodno Tra* kijo so izročili Turčiji, kaj bo z za* pađno Trakijo, pa še ni znano. Ali naj vlada zahteva, da se Bolgariji zopet pridruži zapadna Trakija? Ne. Vlada stoji samo na principu avtonomije, zakaj samo potom av* tonomije je mogoče položiti temelj trajnega miru. Avtonomija je ko* ristna za vse. Čc bi mi tuđi zahte* vali pridružitev Trakije, tega ne moremo doseći, ker bi naši sosedje tega ne dovolili. Avtonomija Tra* kije ne more povzročiti nobene ne* varnosti. To bo Švica nr Balkanu. Ona bo pod zaščito Društva naro* clov in nihče ne bo mogel narušiti teija položaja. Bolgarijo obdajata dva obroča, večji to so velesile, manjši pa njeni neposredni sosedje. Manjši obroč stiska bolj krepko. Ne mislite, da se ta obroč lahko zlomi samo s silo. Ne. Od 1913., odkar obdaja Bolgarijo ta obroč, velja, kar je rekel Radoslavov: »Tega ob* roča ne bo raztrgala vojna, temveč čas bo storil svoje delo.« In danes trdim isto: Obroča, ki nas obdaja, ne bo zlomila niti vojna, niti mišice. Dogodki časa bodo to storili. Vlada je proti vsaki ofenzivni vojni. To ! ona izjavlja smelo in odkrito vsem. Mi smo proti vojni in za mirni spo* razum. Zato pa iznašamo princip, ki izključuje vsako vojno. Potoni avtonomije Trakije bo osiguran mir na Balkanu, njena avtonomija nam odpre pot k morju in to je pravica, ki nam jo priznava neuiiiska pogod* ba in največji današnji državnik Llovd George. Mi hočemo prepri* čati svet, da naša politika ni poli* tika vojne in nasilja, temveč poli* tika miru. Mi hočemo živeti v pri« jateljstvu z vsemi. Tako pravi mož, ki drži v rokah državno krmilo današnje Bolgarije. Lepe beseđe in še lepše želje. To izlivanje pacifističnih čustev se ta* ko pogosto ponavlja, da je postalo že dolgočasno. Vsi državniki govo* re o miru, vsi so miro^jubni, vsi so prijatelji vseh in vent'ar še vedno trdno stoji staro geslo: »si vis pa* cem; para bellum«. Kemal bi bil lahko sanial onstran Marmarskcga morja še tako lepe sanje o miru in prijateljstvu z vsemi državami, čc bi ne bil teh san i podprl z rca'no oboroženo silo, bi ne bil dosegel ničesar. Mirovna pogaianja za žele* no mizo so le nadaljevanje voja* ških pogajanj na bojnem rolju, mi* rovna pogodba je na panirju iz'o/cn rezultat vojne, rezultat konflikta dveh oboroženih sil. Antanta je iz« javila Kemalu svoj veto, ni pa sto* rila tega na seji politične skupine v Londonu in Parizu, temveč je pori* prla svoje zahteve z bajoneti in boj; nimi ladjami v Dardanc'ah. Ideal vseh ljudi in držav bi bil: ropolcn mir na zemlji. Žalibog brez borbe ni obstanka. Stremljenje silnega nad* kriliti in podjarmiti slabega, ta bist>-vena poteza pri vseh živih bitiih na zemlji, je igra'a v mednarodnih od* nosajih vedno in povsod prvo u^o* go. Politika moža, ki je ogrnil spalni plašč, prižgal pipo in dejal: »Ne motite me, jaz sem miroljuben«, je mogoča semtertja v individuelnem življenju, ni pa mogoča, vsaj v da* našnjih čas ih ne, v mednarodnih odnošajih. Bivši angleški vojni ataše na Balkanu, veliki prijatelj Bolgarije piše v »The Manchester Guardian« nastopno: »Mnogo se govori o spo* razumu med Turčijo in ruskimi bolj* ševiki, da se otresejo kontrole nad Dardanelami in prodro v Kvropo. Bolgarija je bila ključ balkanske zveze od 1912. leta in bo vsled svo* jega ccntralnega položaja to svojo ulogo tuđi obdržala. Neuspcšni po* izkus evropskih diplomatov vzpo* staviti to zvezo Je podaljšal svetov* no vojno najmanj za dve leti. Na* loga evropskih državnikov mora hiti stremljenje za obnovitvijo te zveze kot obrambe proti Turkom in Rusom. Ni dvoma, da je nesreča napotila Bolgare, da so izprcmenili svoje nasilno in zahrbtno ponaša* nje, ki je odtujilo njihove sosede, zato pa je treba tretirati Bolgare velikodušno in povrniti jim dcl tra* kijskega obrežja. Bolijarija mora imeti sredstva za samozaščito na njeni turski meji do onega časa, ko bo Društvo narodov doseglo raz* orožitev Turčije in Rusije, predno pa nastopi ta zlati vek, morajo vc^c* sile držati Dardanele v svojih rokah.« Ta »zlati vek«, o katerem sanja angleški polkovnik, je šc za gorami in misliti o miroljubni politiki Tur* čije, ki se je pravkar oborožila, ni samo prezgodaj, temveč tuđi na^ ivno. Če hoče Bolgarija kljubovati pritisku velikega o'oroča, ki jo bo po* sebno žulil od turske strani, mora zlomiti mali obroč. Zato seveda ni potrebno orožje, pa tuđi politična zaspanost in pretirano miroljubjc ji ne bo pomagalo. Glas vpijoče^a v puščavi bo uslišan le tedaj, če bo bolgarski narod s pametno zunanjo politiko dosegel, da se bo ta glas opiral na realno silo. PISMO 12 PR'dSIJE. Halle a/d Saale, 20. oktobra. Po dveh mesecih se vračam v Nemčijo nazaj. Na Jesenicah pooštrena revizija. Nekatcrim potnikom prelistajo ćelo vsako knjigo in knjižico in pretipljcjo podlogo kovčegov. Nato denarna revizija. Neka gospa se silno razburja ker je ne puste s 1500 Din. preko rneje. V Avstriji nas caka prvo presenećen je. Proga Pod-roščica-Salzburg se je v dveh mesecih podrazila od 3200 aK na 73.600 aT<. Za Bcljakom nas pozdravi sneg. Malo ga je sicer, 3 prste komaj, ven-dar nam oznanja zimo. Na solnogra-Skih poljih zopet izjrine. Revizija v Snlzburpru se izvrši hitro, natančno, vc*:inf potnikov ni treba niti odpira-ti kovče^rov. Vlak drdra dalje po bavarski ravnini. rTnkrat na nemških tleh, me silno zanima, v koliko so se spremenile cene v Nemčiji. Naročim večer jo v jedilnem vozu: juha, riže-vo meso, govedina s polivko, krom-pirjem in prikuho, jabclčni kompot --- račun 300 M, t. j. 6 Din. Da se pobaham z lepim jugoslovenskirn denarjem, plaćam z novim 10 dinarskim bankovcem. Pa ti ga »višji« smehljajoč spravi in pristavi: »Jugo-slovcnski denar ni samo lep, temveč dalo bi se ž njim tuđi ugodno špekulirati.« V Monakovem nas zapusti večl-na najbolj brbljajočih sopotnikov - Lahov. Vsak muzikantek ali trgov-ček, že vsak fakin, ki zasluži par lir na teden, potuje dandanes v »Monaco« ali »Lipsio«. V Leipzigu menjam nekaj tuje valute. Moj bog, kaksen je novi nemški denar! Bankovci po 500 M so tiskani le na eni strani, crne črke na belem polju kot bi se iz-strigel kak večji inserat iz »Slov. Naroda«! Ker primanjkuje drobiža, iz-dajajo posamne banke in mesta novčanice po 1000 M — tuđi neverjetno preprosto izdelane — ki bodo zapa-dle 1. novembra t L, oziroma 1. januar ja T923. V Halle a. d. Saale prestopim na pruska tla in zapustim železno kaco. Stonam po tr.eovskem delu mesta in mehanično prebiram cene. Poskočile so za 500 ćn 1OOO°o. Orozno! Plasči stnnejo 3000 do 30.000 M, ženski nfašč, široko obsit s kož"uhovino 70.000 M. mo?Jke oblcke 3000 do ?0.000 M. moski čevlji 1000—5000 M, ženski čeviji 500 do 4000 M, ženski modni klobuki (z različnega usnja) 1000 do 2000 M, svilene nogavice 500 do 10000 M, dirkalna kolesa 30.000 do 40.000 M. čokolada funt 200 do 300 M, jaboika 10 do 15 M funt, kosilo v restavracijah 120 do 300 M, vrček piva 40 do 60 M. Kar mraz me trese, ko gledam te nebo-tične številke. Ko jih pričnem gledati z jugoslovcnskinii cčvn (t. j. dclim'j vsako število s 50, kajti 1 Din je SO Al), pa mi postane pri duši popolno-ma drn^ačc: plašči stanejo (>0 do f.00 Din, ženski plašč, široko obsit s ko/uhovino 400 IMn. moške oblcke fii) do 400 Din, moški čcvlji 20 do 10tJ Din itd. itd. Nič več ne trese ju$rr»slo-venske duše mraz, tc'Tive-j kulia jo jeza, da ne more pokupiti \sch teh Iepih stvari, ki so n-pol zastonj. Pri-pominjam pa. da vcijajo te cene le za Halle in druga taka mesta. kier so inozemci taka rcdkost, da skoro kažejo s prstom za njim in samo za danes. V mcstili, kjcr kar mr.croli inozemcev, n. pr. v Lcipzi^u, sploli nisem vidcl nikakih cen v izložbah. Skoro gotovo regulirajo tani cene po tem, v koliko bolj zamenjavaš nern-ške členike, v kolikor je tvoj izgovor bolj dolarski, češki ali jugoslovcnski. To so prvi misi iz Ncmčije, ki jih dobi človek tako mimo^rede, ne da bi se ozrl le z enim očesom, oziroma le s trohico pozornosti na stvari, ki ga obdajajo. _______________B. K. kan3. me'đ. Proslava bimapovske bitke. — Beograd, 26. okt. (Izv.) Včerai ob 11. dopoldne je bil v skopljanski cer-kvi svezan parastos v spomln padllm bojevnikom za svobođo in ujedinjenje« Parastos je opravil patrijarh Dimitrije. Po parastosu je imel daljši govor ministrski predsednik Nikola Pašić, kl se je z globoko hvaležnostjo spominjal padlib junakov. Omenjal je njih požrtvovalnost in navdušenost, s katero so §11 v boj za svobodo in žrtvovali svoje življenja. Omenjal je vsa junaštva hrabre vojske« ki je izvršila junaške čine pod vodstvom kralja Petra Osvoboditelja in takratne-ga prestolonaslednika Aleksandra. Ta vojska je podila turškesa sovražnika do Prilcpa in Bitolia ln je tursko armado popolnoma iiničila. Kumanovska bitka ne najde kmalu primera v zjiodovini in je vzgled, kako more mala, a dobro disciplinirana in navdušena armada. izvo-jevati velike zmage. Omenjal je dalje vse velike spletke, ki jih je započela bivša Avstro - ogrska monarliiia proti mali kraljevini Srbiji, toda Srbija je bila gospodarsko in finančno po I. 190,1 konsolidirana, kar ji je mnogo pripo-moglo v boju proti aspiracijam Avstro-osrske. Avstro - offrska je s strn!iom zasledovala razvoj kumanovske bitke* ka.iti dobro je občutila, da je ta bitka velikega mednarodno - političneza po-n:ena. Prof. Prnest Penis: BALKANSKA VOJNA. Ko se je boj (15. nov.) zojet zaSel. so irnefi Turki nenavadno trdne posto-jankc: krili sta jih reki Crna in Zem-nica, ki sta se vsled zadnjega deževja spremenili v deroče vodovje in sta preplavili del ravnine; na zapadu so jih varovale oblakovske visine, ki obvla-dajo cesto iz Bitolja v Ohrido; to je bila tuJi edina smer, kamor so se mogli Se uniikati. Te postojanke je branil šesti Kor, ki mu je poveljeval Džavid pa§a, ; jiajc?dločnejši turski general. Po rodri je . bil Čerkez in je bil pr^d vojno povelinik i armadnega oddelka v Bitolju. Poznal je torej dobro vso pokrajino in je imel velik vpliv na moštvo, ki je visoko cenilo njegovo delavnost in preudarnost. Pri j Kumanovem je vodil napad proti sed- | momu srbskemu koru, katerega bi bil fkorai uničil. Pred kratkim je povzro-r\ Grkom resen poraz, in s tem uspe-Itom je zopet povzdignil moralno stanje svo'h vojakov. Prcdno je bil zmagan njegov ođpor, je bMo treba trdega boja. ki je trajal pet dni in štiri noči (14.—19. nov.). Toda po t j zmasi ni bilo več turske armado. Srbi so zavzeli Bitolj, dobili so na tisoče uietnikov in so se združili z grško ko-r'jcnico, ki je prišla do Fiorine. Džavid pa§i se je posrećilo z 9000 mo^mi umakniti se v Albanijo, kjer je postal vodja obrambe. Bitka pri Bitolju je po sodbi vojnih kritikov največji vojni uspeh v vsej balkanski voini, in polkovnik Immanuel potrjuje, da kaže tem pomembnsjšo zmožnost srbske ar-rrade, v vodstvu in v moStvu. ker so Turki pokazali tu izredno odporno silo. Treba je pripomniti, da je zmaga ?rbov tem bolj slavna, ker so po bitki pri Kumanovem poslali dve diviziji k Odrinu na pomoč Bolgarom, in treba je posebno poudariti, da njihovi uspehi nišo bili — kakor se včasih trdi — brez ispliva na splošni izid. Treba je samo pogledati na mapo in vidimo takoj, da je Kumanovo prav blizu Sofije. Ko bi bili dne 23. oktobra Srbi popustili, bi bila Turkom odprta pot v gl. mesto bolgarske države, in kralj Ferdinand bi bil moral od Lule-Burgasa odpoklicati del svoje armade, kar bi bilo imelo zelo ne-varne posledice. Med tem, ko sta princ Aleksander hi general Putnik os v oboje vala Mace-donijo, je podrejena armada zavzela Sandžak Novipazar, podpirala je Crnogorce pri obleganju Skadra in je po do* Uni Drina prišla do Lješa ob Jadran-skem morju (8. nov.) in do Drača (28. uov.). Po bitki pri Presatu je Džavid pa- | Ša baje telcgrafiral velikemu vezirju: »Srbi so nepremagljivi. ne zmoremo ni- ! česar proti njim.« Nikoli ntso boli pokazali sile svoje odpornosti in vstraj- ; nosti, nego pri onem pohodu čez Al- j banske alpe. kjer je mogel ili le moŽ za I možem. konj za konjem med strmimi skalami nad globokimi prepadi, v kate-rih so Šumele rcke, narastle vsled de-ževja in snega. »Pod tem dežjem in sne- j som se brodi po blatu« (Barby, Les ( Victoires serbes, str. 177.), vojaki so šli naprej brez odmora podnsvi in ponoči, brez živil, ražen kar so nesli v svojih torbah: ko je bilo to izčrpano, so jedli korenine, surovo koruzo, travo in listje. Mnogo jih je obležalo od utrujenosti in onemoglosti. ne pretiravamo, če trdi-mo, da bi se ta pohod nobeni drugi ar-madi ne bil posrečil. Za tako zmago ie bilo treba takega naroda, treznih kmetov, ki so navajeni bede in trpljenja, in | jih je povznašal sen o svobodi, za ka-' tero je živel ćela stoletja in jo je sedaj že skoraj z roko dosegeL Tujci. ki so med balkansko vojno obiskali Srbijo, popisujejo z občudova- i njem, ki ga ne morejo prikriti, mir in • vzdrinost naroda. Ni bilo niti krika, niti mnogo govorjenta, povsod samo hladna odločnost in volja izpolniti svojo dolŽ- * nost brez slabosti in brez vpitja. Po | zmagi ni bilo niti velike proslave, niti j baharije. niti tistega povzdigovanja nad sovražniki, ki ga imajo Turki in Bol-gari. Častniki so priznavali napake, ki so jih storili, in resno gledali v bodoč-nost. Čutilo se je. da so mnogi iz njih j Studirali v Franciji. kjer so si osvojili | mirnost duha in smiscl za kritiko, ker j so tam slišali, kako govore drugi: priđe j čas, ko borno zmagali — ker borno mo- j rali zmagati — toda za to bo treba mnogo truda. Po Bitolju so imeli srbski generali in ministri le eno željo, da bi se takoj začela pogajanja s Turki, in pri londonski konferenci (decembra 1912) so njih zastopniki, ki so dobili zelo miroljubne instrukcije, storili vse, kar so mogli, da bi se dosegel sporazum. V zadnjih dneh meseca januarja 1913 sem imel čast, da me je sprejel Stojan Novakovič, ki se vkljub svojim 70 letom ni obotavljal rastopiti težko in dolgo pot, da bi po-magal domovini s svojo izkušenostjo in avtoriteto svojega imena, ki je bilo slavno v politiki in v literaturi. Videl j sem, kako je bil potrt, ker dogovori ni- j so uspevali. Srbi so namreč opazili, da j se pripravlja nova nevihta. Takoj po ! Kumanovem se je Avstrija ustrašila 1 uspehov. ki so precrtali njene kombi- i j nacije, zavzela je popolnoma sovrazno I stališjc, in da bi zabranila Srbom dohod k Jadranskomu morju, ie iznašla albansko narodnost. Avstrijskim diplomatom je š!o za to, da bi zrragovalci ne pre-trgali onegn sovra/nega krosa, s kate-! rim so jih hoteli že prej ohkrožiti. A!-! banila je bila izvoljona, da bi igrala tilogo, za katero se je Turčiia v bodoče izkazala nezinožno. Zadeta v svojih | častihlcpnih namenih in razžaljena v svoji domisljavosti, je Avstrija preživ-li'ala čas velike jeze in je bila pripravljena napraviti največje neumnosti. — ^Ohraniti mir v vsakem slučaju in za vsako cenn ne more biti načelo za politiko velesil.« je rekel avstr. min. predsednik grof Stiirgkh. Dvestotisoč tuo-stva je stalo na južni meji; mine so bile položene po Savi in Dona vi: »Ponoči,« je pisal Barby, ki je bil takrat v Beogradu, »razsvetljujejo monitorji mesto s svojimi reflektorji, ki se s svojimi žarki dolgo zadržujejo nad kraljevo palačo in se zabavajo s tem, da z vso brzino plujejo pred srbske pristane, da prevračaio tam barke in ladjice in re-žejo vrvi pri sidrih. Castniki prihajajo fotografirat srbski breg. Nekoliko kilo-metrov od glavncjra mesta so padle granate in krogle blizu colne straže«. | (DaljeJ sfran 2. »Sl.OVPNSKI NAROD, dn~ 27. oktobra 1922. štev. 245 Dalje je ministrski predsednik PaSić kratko očrtal vse momente, kl so prisilili Srbijo, da je započela vojno borbe z ošabno Avstro - ogrsko monarhijo. Kralj Aleksander in kraljica sta rvečer odpotovala v Beograd. Povrnili so se tuđi Člani vlade in narodni poslan-cl, *— Skoplje, 25. okt (Izv.) Star« prestolica, stari Dušanov grad, je bila snoči in danes v proslavo kumanovske bitke čarobno razsvetljena. Zgodovin-ski starodavni most ob Vardarju je bil naravnost v bajni luči. Zvečer je bila v narodnem gledališču slavnostna predstava. Sledil^je tuđi banket, na katerem je govoril piedvsem skoplianski metropolit Varnava, pozdravljajoč kralja in kraljico in pozdravljajoč hrabro srb-sko armado, ki je osvobodila srbski narod v Stari Srbiji in Makedoniji izpod turškega jarma. Zelo navdušen in pa-trijotski govor je imel občinski odbornik Obradović. Govorili so dalje ininister Marko Trifković, v imenu Hrvatov, zagrebšk] nadškof Bauer in v imenu Slovencev dr. Miljutin Zarnik, kot zastopnik prestolice Slovenije. Govoril je tuđi Lazar Car in v imenu bo-jevnikov solunske fronte dobrovoljec iz Splita Ružić, Kapetan Perunović je vzbudil splošno pozornost ko je nasto-pll z guslarji, opevajoč veliko osvobo-dilno bitko pri Kumanovu.. Vreme je danes zelo oblačno. Splošno pozornost pa izbu ja v Skoplju narodni posl. Karei H a* u s I e r. Mesto Skoplje je pa danes pravi izraz narodnega ujedinjenja. Po mestu se sprehajajo narodne nose od Triglava do Vardarja, od Jadrana do Timoka. Videti je tuđi prekrasne slovenske narodne nose, ki jih vsi občudu-jejo. Velikks narodne svečanosti v PragL — Beograd, 26. okt. (Izv.) Danes ziutraj so odpotovali v Prago zastopniki vlade in narodne skupščine, da se ude-leže velikih narodnih svečanosti Češko-slovaške republike ob obletnici narodnoga in državnega osvobojenja. V Prago so odpotovali minister financ. dr. K u m a n u d i, ki bo ob tej priliki vodil razprave o stabilizaciji tečaja našega dinarja s češkoslovaškim finančnim ministrom R a Š i n o m, dalje minister po-ljedeljstva Ivan P u c e 1 j, minister pošte dr. M i 1 a d i n o v i ć in minister za narodno zdravje Omerovićt Odpotoval Je tuđi predsednik narodne skupščine dr. F.do Lukinić s 66 narodnimi poslanci. Na meji Češkoslovaške republike jih pozdravi posebna delegacija češkoslov. narodne skupščine z dr. Uhlirem na Čelu. Češkoslovaških narodnih slavnosti se udeleži, kakor poročaio beogradski listi, tuđi bivši Radićev pristaŠ posla-nec Karei Hausler. — Beograd. 26. okt. (Izv.) Danes Zjutraj so odpotovali v Prago štirje ministri, predsednik narodne skuSčine dr. Fdo Lukinić, 66 narodnih poslancev in 5 novinarjev. teđnl JnunostI! Na ljubljanski univerzi so se pričela 2opet predavanja. Velika večina sluša-teljev pa je v obupnih gmotnih razme-rah, tako da preti nevarnost, da bo morala v kratkem zapustiti Ljubljano in univerzo. Vprašanje državnih podpor revnim akademikom še vedno ni definitivno rešeno. Podporno društvo jugosloven-skih akademikov ne dobi vsled Še ne rešenih prošenj za dijaške državne pod-pore državne subvencije. Vsled tega je bilo primorano med počitnicami zatvoriti akademsko menzo. Nedogledne bi bile posledice, ako SI morala večina akademikov ljubljanske univerze, ki je sedaj brez hrane, zaradi tega zapustiti akademski studij. t Da se temu odpomore, je podporno društvo za visokošolce »Radogoj« |v Ljubljani, k i je že pred vojno pod-piralo naše revne visokošolce, započelo tiabiralno akcijo. Prosimo vso napredno javnost, da tiam priskoči na pomoć in po svojih taočeh podpira našo akcijo. Dobrodošla so nam vsakojaka živila, kakor krom-pir, fižol, zelje, repa, sadje, posebno posušeno, moka, testenine, sladkor, mast in drugo. Na Vas je, napredni kmet je in j.trgovci, napredna podjetja in napredni .denarni zavodi, da se odpomore hitre ! veliki potrebi naših akademikov. V po-'samnih krajih se sestavljajo lokalni odbori, ki bodo sprejemali v dotičnem kraju nabrano blago in odposlall v Ljubl:a-no centralnemu skladišču. Kjer bi takih lokalnih odborov ne bilo, od tam Vas prosimo, pošljite prispevke naravnost na centralno zbirališče v LjuMjano, Akademski kolegij, Kolodvorska ulica štev. 22. Prevoz z Ijublianskega kolodvora v Akademski kolegij oskrbi »Ra-dogoj« sam. Denarni prispevki naj se pošljejo direktno na naslov: »Radogoj«, podporno društvo za visokošolce v Ljubljani« GOSPODARSTVO. NOVA CARINA NA IZVOZ SVTNJ IN NJENE POSLED1CE. LJttbtjaaft, v oktobra 1922 menfla. Docira Je bila sprememba ra. Julija le neznatna, Je bila 9. septembra povišana carina za težje prešiče na 1000 Din. In ne-kaj dni kasne Je, 14. sept., le bila objavljena tn uveljavljena Se boli pooštrena uvozna tarifa izvozna tarifa s sledečlml postavka-ml: A. 1\ve svlnle: Do 60 kg teže Din. 200, prel prosto- od 60 do 120 kg teže Din 1000, od 120 do 180 kc teže Din 2000, od ISO kg dalje Din 2600, od ten zadnjih trch se je plačevalo prej Din 200, oziroma od 9. do 14. septembra t 1. Din 1000. Đ. Zaklane svinje: do 50 kg teže Din 300 ra 100 kg, nad 50 kg teže Din 1400 za 100 kz, prej se ie plačevalo 50 Din za 100 kg. Naravno je, da značilo tako visoke izvozne carine zabrano izvoza, kar se Je tuđi nameravalo. SaJ se je regulacija izvoznih carin izvršila v zvezi z raznim! vladniml ukrepi za izboljšanje domaće valute in odpravo dracinje. Ker so nekaterl teh ukrepov saj začasno dosegli svoj na-men. zavladalo Je pri konzumentih splošno veselje. In kakor je že pri nas navada, se je širša javnost udala veselemu razpolo-ženju in prićakovanju, ne da bi količkaj potrudila stvarno razmotrivatl, če so vsi ukrepi tuđi v resnici na mestu ali ne. Pri nas se rač kritizira vedno Sele teda), ko se začutijo neprHetne posledfee lahkomi-Sljenih ukrepov. Skrajnl Čas Ie že, da ta komodnost preneha. Cene so padle, toda vprašanje Je za-kaj. Brez posebnih težav se lahko ngotovl, da največ vsled odprave uvozne carine na agrarne produkte. Prost uvoz žlvljenskih potrebSčin je strl tuđi prenapete cene prešičev,, česar dosedaj nobeno reguliranje izvozne carine ali omejevanje Izvoza ni doseglo. Edino v zvezi z odpravo uvozne carine ie pripomoglo zvišanje izvoznih carin k še večjemu oziroma naglelšemu pad-cu cen. Če pa je bilo povišanje Izvozne carine potrebno v svrho odprave draginje, je drugo vprašanje, kl Je moramo po objekti vnem prevdarku zanikati. Predvsem se mora vpoštvatl dejstvo da so bile naše cene prašičev, izvzemši prvi čas po prevratu, stalno nad svetovno pariteto. Najbcljši dokaz temu deistvu je naš izvoz, ki se vsa leta 1919, 1920, 1921, In letes ni obračal drugam, nego v države, katerih valuta je v primeri z našo slučajno rastla. V izvozni kupčiji radi tega ni bilo nebene stalnosti. In naše blago se Je za-ganjalo iz enega inozemskega trga na drugi. To ni bila prava Izvozna kupčija. Bila pa ]e samo malo boli komplicirana valutna špekulacija, ki ni mogla koristiti našemu državnemu gospodarstvu. Ta ugotovitev ne velja samo za našo Izvozno trgovino s pre-šiči temveč z malimi izjemami za vso našo Izvozno trgovino, ki se je pecala največ z agrarnim! pridelki. To nezdravo stanje so povzročile naše varstvene carine v zvezi z inozemskimi carinami. Takol po prevratu, ko se sistem konti-tfngentiranega izvoza in Izdalanja izvoznlc (nesrečnega spomina Op. ured.) ni cbnesel ter se je izkazalo da imamo žita, živine In prešičev preko lastne potrebe, je naša fi-načna politika iskala novih dohodkov v izvoznih carinah na te produkte. Da se pa zaščiti poljedelska produkcija, postavile so se tuđi uvozne carine ki so bile poljedelj-stvu vspodbuda k draženju blaga, vspod-buda k navijanju cen nad svetovno pariteto. Izvozničar, ki je moral plačevat! poleg dražega blaža tuđi še Izvozne carine, Je moral seveda cledati, kje priđe vsled valutne konjunkture n asvol račun. Potem se je eksperimentiralo z razniml naređbami in regulacijami izvoznih carin. Toda temeljne-ga sla, zaščitnih uvoznih carin se ni nihče dotaknll. Pač se Je včasih pravilno nagla-šalo da more edino Izvoz, klprekaša uvoz, popraviti našo plačilno bilanco In valuto. Toda dejstvo, da ne moremo s prldom iz-važati če produciramo vsak dan dražje ,$e Je popolnoma prezrlo. Ravnotako s ni vpo-števala resnica, da se naš produkcija, ki le že dovolj trpela vsled ponesrečene agrarne reforme, ni povoljno razvijala, ker so jt zaščite uvozne carine dajale potuho. In tako smo srečno dočakall, da Je v poljedel-skl Jugoslaviji zavladala največja draginja živil v Evropi. če bi se bili postavili tako) od začetka na edino pravilno stališče, da se mora blago, ki se Izvaža producirati po svetov-nih konkurertčnih cenah, prišlo bi marsikaj drugače. Ker smo agrarna država, kl pro-Izvaja preko lastne potrebe ter more Izva-žatl skoro IzkUučno agrarne produkte, bi ne Sčittli produkcije z uvoznim! carinami niti omejevali izvoza z Izvozi ni mi carinami In različnimi naređbami. Potem bi tudl ne prišlo do take neznosne draginje. Pa tudl takega padca naše valute ne bi doživeli, če bi se izvozu primerno uredil uvoz. Ako so tedaj naši državnik! odpravilt uvozne carine, Je to prav. Ni pa prav. da so pooštrili Izvozne carine. S tem korakom so prešli iz enesra v drug ekstrem. Prel so favorizirali poljedeljskega producenta na na škodo domačega konsumenta. SedaJ pm na] trpi radi konzumenta škodo domač producent Morda mislilo merodajn! krogi, da Je to pravilno In pravično, ker Je producent prcjšnla leta dostl zaslužU. Ta ml-sel velja za gotove okraje v Ti^oslavfJI, kjer Ima kmet res prevefi dena ja. Toda za ćelo državo se te trdltvc ne dn vzdr-žvatl. Posebno za Slovenajo ne! Treba Je pomisliti, da Je vsled ntptčne gospodarske politike draginja postala iploš-na. Kmet Je res drago prodajal, pa tudl drago proizvajal. če se sedaj s preti rani ml izvoznim! carinami zadržuje in kopiči blago doma, morajo sčasoma naSe cene pa- Od Julija do 14. septembra t. 1. se Je Izgon* carin* na preilčt I#. trikrat apra, ttl pod svetovno pariteta Neizogfbna po-sledica pa bo nazadovanje produkcije. Seveda moramo tu izrecno pripomniti, da so cene naših prešičev danes le vedno nad svetovno paritete Kajtt Romunija In Ogr-ska imata cenejše blago na razpolago. Toda izvoz, carine morajo na oene prej ali sle) vplivati In Jih prekomerno potlačiti. In ravno prekomerno znižane cene konsumentu ne koristilo trajno, ker končno ubiiejo produkcijo in rode dra^injo. Lahko se nam tedaj zgodi, da bi hoteli nekega lepega dne izvažati prešiče, ?ivino, žito itd. Pa bodeni o začuđeno konstatirali, da poljedelska država vsega teza blaga niti za pckriije lastne potrebe ne proizvaja ter da je uvoz živil, kl je najprvo le reguliral cene, postal potreben. In menda ga vendar ni idealista med nami, ki bi si dcmlšljal, da pntem naša Industrija pr krije z izvozem ogromen uvoz, ki ga borno vkljtrb vsem omejitvam še doigo potrebovali in ki bo z uvozom živil še narastel! Kaj bo pa potem z našo valuto? Ker Je živinorela in posebno prešiče-rda glavni vir dobrdkov vetikega dcln preblvaisiva v državi. Je skrajni čas, da se vse to trezno premirli in vpo^teva. Kaj-ti slcer se napravi Ie škoda brez trajne koristi. Da se ohrani In poveča produkcija prešičev In poljedelska produkcija v ohee. &e trerm tak oj zahtevat! tralno carine pro<>t uvoz živil, ki bo prej ali siri cene izenačil svetovni pariteti, ter popolnoma neoviran In carine prost izvoz prešičev, oziroma po-Ijedetskih proizvodov v cbče. Le tako je mogoče, da naša produkcija po kraiki krizi postane močnejša in konkurence zmož-na. Vsem bolazljivcem, ki govoričijo vedno o pomanjkanju o težavni prehrani v pasivnih pokrajlnah in o drugih tokzvanili Crnih poglavjih Je pa treba povedatl, da Imalo naše lokalne draginje svoje vzroke in Izvire drugje, posebno v naših brezupnih prometnih razmerah! Tega sovražnika je treba premagatl in z vso silo z besedo In dejanjem pospcševatl odpravo vseh na-glavnih nedostatkov, Če hočemo doseči re-snično urejene in znosne gospodarske raz-mere, kl in kakor bi jih že davno lahko imeli. Prezreti te nedostatke In pomagati si končno Iz zadrege zopet s kontigentiranjem izvoza In sistemom Izvoznic je absolutno nedopustno, ker se s tem pospešuje le korupcija »zarada«. Te pa je v naši državi že toliko, da Je gotovo še več nerabimo, pač pa bi Jo čim prej in kar največ morali eks-portiratl za vsako ceno in brez vsake carine I ♦ ♦ * —g žltnJ tr« ▼ Zagrebu. Iz Zagreba JavIJaJo 25. t m.: pšenica 1360 do 1380, ko-ruza 1000 do 1120, oves 1000 do 1020, pisani fižol 1300, beli fižol 1350, moka 0 1200, moka 2 1060. otrobi 600 do 680. Tendenca zelo slaba. —g Izplačevante delavskih rent. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu Je dobil od beogradske vlade naredbo, da prevzame izplačevanje rent onim državljanom, ki so dobivali te rente izplačane v inozemstvu. Tem inozemskim rentnikom, povečini so de-lavci - invalidi, železničarji in drugi, bodo izplačane tuđi primerne draginjske dok lađe. — g Trgovskl promet med Švico hi Jagoslavijo. Izvoz Jugoslavije v Švico v preteklem letu je dosegel vsoto 46 mi-lijonov 686.631 švicarskih frankov, izvoz iz Švice v Jugoslavijo pa 5,491.357 švicarskih frankov. MUŠKA KRAJINA. — Akademično ferijalno društvo »Adrlla« ▼ Gorici. »Prosveta«. gladilo slovenskih kulturnih druStev v Italiji, je izdala slavnostno Stevilko v proslavo 20Ietnice akad. fer. društva »Adrija« v Gorici. Scstavil in uredil Josip Pavlin, sedanji predsednik imenovanega društva. Stevilka obsega uvod, postanek in razvoj »Adrije« do izbruha svetovne vojne, oživljenje »Adriie« in njeno de-lovanje po vojni, društveno kroniko in končno imenik bivših in sedanjih članov »Adrije«. Na Goriškem je bilo pred vojno živahno politično in kulturno življenje, v katero je marljivo posegla tuđi akademična mladina. Predsednik Pavlin piše v uvodu: »Skoraj nedosegljive dlje so si stavili, visoko so hoteli ti dijaki. marsikatera velika misel je vzklila v naročju tega društva; da pa ie gola istinitost v časih zaostala za tem poletom, komu zamoremo lažje odpu-stiti kakor mladini? Vendar ni misliti, da Je bilo vse trpljenje, vse prizadeva-nje in borbe zaman; kajti tuđi razne si-jajne uspehe moremo zaznamovati. Ne samo, da so iz »Adrije« izšli možje, ki so slovenskemu narodu v diko in ponos, da se je na njeno pobudo ustanovila marsikitera knjižnica na deželi, ampak tuđi društvo si je pridobilo simpatije tn ugled v ožji domovini in daltini. Iz tega si črpa nove moči, nove energije ! za svoje plemenito in uspešno delova-nje.« Pri pregledovanju imenika vidimo lepo število nekdanjih Članov društva, ki delujejo eni doma v Primorju, drugi v Jugoslaviji. Mnogo odličnih imen je med njimi. Prevcč jih je leglo prezgo-daj v grob! Društveno leto 1921-22 iz-kazuje novo vstopivših članov 29. Želimo, da se društvo oživi in okrepi ter da bo njegova pot v prospeh Sloven- . stva ob AdrijL * POLITIČNE VESTI s=z Kandidatska lista »Jugostoven* ske zajednice« bo Še tekom današnjega dne vložena na vladi, na kar jo takoj objavimo v listih. = Kumanovska proslava in sloven* ski demokratje. Iz Beograda nam po» ročajo: V srbskih demokratskih krogih je napravilo ze!o mučen vtis dejstvo, rcj stahšče Cičerinovo.) KULTURA. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-LlSCA V LJUBLJANI. DRAViA. Cetrtck 25. Ont. Jack Straw. Red B. Petek 27. okt. Živi mrtvec. Red C. Sobota, 28. ckt. HccMa Ga'oler. Gostovanje Kospe Marije Vere. 1/vun. Nedel'a 29. ob treh pnp. r\lap:!. Izv. Ncdc'.a 29. okt. ob osinih zvečer 2ivi mrtvec. Izv. Poncdcljck, 30. rkt. Ncdda GaMcr. Oosto- vaiije gospe Marije Vere. Red D. OPERA: Cctrtek 26. okt. Triptychon Red A. Petek 27. okt. Zaprto Izvcn. Sobota 28. oktobra. Jer.ufa. Proslava osvo-bojenja češkoslov;»£kega naroda. Slavno* stna predstava pod protektoratom konzulata češkoslovaške republike v Ljubljani. Nedelja 29. okt. Lakme. Izv. Podenedi;ek 30. okt. Zaprto. • • • — »§Uoljka« na Viču. V r^deljo. 22. t m. je v Sck' Iskem ćrmu na \ivu vprizorl-!a dramska sekcija »Preporoda« Kraigherje-vo dramo »Žkoljko« v 3 dejar.jih. Sodcloval je lastn! društveni orkester. Vsakdo od so-deltijočih se Je resno potrudil, da le storfl vse, kar je bilo v njegovi moči. Vince v drami so bile vse, ražen Podbojeve, srečno razdcljene. Zelo naravna je bila Pepina, ki Je zlasti v nekaterih scenah ut;ajala; no ere ji pa menjavanje tona Še prav od rok. Splošno je ugajal njen mož, kl Je pa mnogo zgubil vsled svejega pojočesa Klasu, kar se posebno kaže v njeeovem nenaravnem smehu. Njegov brat Maks ie bil deber in mestoma (v zadnjem delanhi) ćelo naibolj-?i. Vse priznanje Strelovki, ki se Je vživela v svojo vloco in izborno podala tip ma-čehe. kakor s! Ka je zamislil; izračala Je pa strah in razburjenost zelo nežensko z le-tanjem po odru. Mnogo pa si Je pokvarila Olga s tem, da ]e neprestano mahala z ro-kami In se venomer bila po kelenih. Dru-cače ie pa prav srečno podala to rafinirano lahkoživko in je splo?no tudl usajala. Ustre-zal Je Lubin, ki pa sicer ni bil v prvem aktu prav nič orijentiran in se Je sele tekom Igre razteral. Zapomnl na] si pa. da se z blatnl-mi čevlji in otepenimi hlačami ne prihaja v dru?bo. in rlasti v damsko ne. — Vsi naj bi si zapomnili, da se s periodičnim vtika-njem rok v hlačne žepe ne kaže ravno pre-več lepo nervoznosti in da ni spenjanje in prerivanje rb mizi prav nič okusno. — ?plo?no Je bilo igranje v začetku vse pre-več mrtvo (opazovala se Je pač pregoreča agilnost suflerjeva!). primci pa Je v dru-pcm delanju nrk tempo, kl Je ijrro mestoma zelo povzdijrnil (zlasti v tretlem aktu). — Orkester je *el obilo pohvale, ko Je kraBal pavze. Vsi komadi so bili izvedeni prav zadovoliivo in so tudl uiralnli. Zelo se je opižal vpliv ve^če rcke voditeljeve. Po-sebej moram rmeniti cnejra,. ki Je med zad-nio pavzo l^rral rboo menda. in ki je res krasno fzvršil svojo te?fo nalogo; kri^ Je "a r tolkr.11. ker ni zastonanih v orkestm trrbH. — Pirnio pa zns!ii?f nedhcfrilmirana n"bfiVa. kl f?1'bocr tuđi ni mnocrn raziimela, čestitamo »Prenorodu« na splo^nem uspe-hti in ra vzpodbujnmo k nadaljnemn, ^e tcmeljitci^r'mti delovanin. A. L. — V S>, Vida pri Grobelnem se Je v nedcljo \-prizori!a ?aMfrra ^Mlinar in n'e-S?ova hčic v občo zadovoljnost in v nrb'to polnih prrstorih. Čisti drbiček dobi Selska mladina. Ponovi se v nedeijo, dne 29. okt točno cb 15.. fiLASEE^! VESTHIK. — Perika raja t Zvezi včlanlenlh Ifubl.ianck. zborov se vrši v nedoljo, dne 29. cktrbra t. 1. v pevski dvorani Glasbene Matice in sicer za I. in II. tenor točno ob desetih, za I. In IT. base točno tričetrt na enaJst dopoldne. Nove na$:robnice- Pol noštevilna udeležba nnfno potrebna! — Odbor Zveze slov. pevskih dru5tev. — PrnH Adamlč: 16 lugoslovensklh narodnih pesml. II .del. Mešant zbori. Cena partituri 12 Din. Vsako pomnoževanje pre-povedano. Zalc/Ua Zvezna kn'lcarna, na-tisnila Zvezna tiskarna. Ko je IzŠel prvi zve-zek te zanimive izdaje JuKoslovenskih narodnih pesmi. v kateri ni nikakih označb tempov in nrbenih dinamičnih znameni (prva slovenska Izdaja te vrste) so na$a pev-ska druStva zanjo pokazala dovolj zanimanja. Pravkar Je Izšel drupi zvezek, ki pri-naša narodnih pesmi iz Srbije, Bosne, Me-djimurja, Prekmurja, Dolenjske in Belo-krajine. prirejenih za mešanl zbor. Dočim so mo?ki zbori v I. delu nekoliko težji za izvajanje, so mc?ani /bori po vcčinl lariko izvcdllivl trdi za ?ibkri?e zbore. Moćno značilm Je že kar nrva nes^m »PiStu soj-dje« oto?ne bosanske »Široko Je prije*, dMJe prelepa prckmi^rska »Po vodi plava«, »2ivathn! stec »Scrn si vzela Jurja Bran-kovića« In »Prjdcm na Hrvatsko«, ki bodo občinstvu zelo rpajale. Crnom^ljrko k^Ao spada na konecrini vsnored najlep5ih zbo-rov. PrrT>ričnni smo. da se bo ta. tuđi po zunanji obliki in ličnem tisku Iz^la zbirka uKoslovenskih narodnih pesmi razširila po vsei državi. Razpo.^ilja izdajo Zvezna knjl-^arna v Ljubljani, Marijin trg & Stev. 245 • M <» V r IN > K I M A k « * I u drir 2/. oktobra im22 stran a. Dnevne vesti. V LiubLjarU. dne 26. oktobra 1922. — IZJAVA. G. dr. Kukovec se ne more oglasiti v javnosti, ne da bi po nemarnem ne imenovat moje osebe. Ne vem, je li gol slučaj, da so njegove trditve o meni dosledno netočne. Danes se je oglasil v ne; uredniškem delu »Juirovem« in tam trdi, da so morali pred dr. Ravs niharjem braniti ceh suverenost države, ko se je kot poverjenik po* stavil na stališče, da se v slovenski poddržavi ne smz judicirati v imenu kralja. Grozno — kaj? C dr. Ku» kovcu priporočam, da si osveži spo* min fer še enkrat prečita moj inkrh minovani članek v »Slovenskim Narodu« »Ex — lex«. Obraća? sem se tedaj proti samovolji v upravi ter opozarjal, na kvarljivc posleđice, če se upravlja proti zakonu ali mimo zakonov. Za uvedbo »judiciranja v imenu kralja« sem zahteval zakon ali zakonu enakovredne odredbe, ne pa preprostega upravnega fermsna. Govor U sem tor ej patrijotično 6c-sedo v prilog zakonu, v prilog do* bri9 na zakoniti podlagi sloneči upravi. Le jaz sem branil suvere* nost države, ki ne samo, da se je nisem bil dotaknil, temveč ćelo za= hteval da mora ostati čista pred škodljivim posegom s strani poedh nih upravnih organov. Pritrjevali so mi tedaj vsi najboljši patrioti tako s stvarnega kakor s strogo ju* ridičnega stališča. Po stirih. letih imam zadoščenje, da sem bil že ta-krat — zlasti se kot poverjenik — dvignil svoj svarilni glas. Marsikaj bi bilo drugoče, ako bi ga vpoštevali na merodajnih mestih. Morda ne bi bilo današnje krize, — Dr. Ravnihar. — Volilni manifest »Jugoslovenske zajednice«, ki je izšel preteklo soboto, je gospodom okrog »Jutra« zaprl sapo, da so prišli sele danes do besedc. Pole-mizirajo z manifestom, kateremu so po s\oji stari navadi ćelo podtaknili misli, ki jih niti ne izraza, ter skušajo v potu svojega obraza dokazati, da so se oni, ki so podpisali ta manifest, izneverili — jugoslovenski ideologiji. Da se vidi, kako stvarni so gospodje v svoji polemiki in v svojih dokazovanjih, navajamo tale za nje značilna mesta iz »Jutrovega« uvodnika: »Kaj ste govorili tri leta o Jugoslaviji? Ali je bila prisega na zastavo narodnega edinstva le fraza? Ali ste na sokolskem taboru v Osijeku krivo prisegali. ko ste pozdravljali našo us tavo in ji obetali zvestobo? Ali je res vse to. kar ste tri leta priznavali, danes P' zabljeno . . .? A kar čez noč je pogle-dal na dan stari mali, malenkostni člo-veček, ki je splezal na šenklavški turen in odtod, ozirajoč se na Ljubliano do!, verjel, da vidi cei svet. Če bi bil stopil vsaj na Grad, videl bi že laško mejo in se morda premislil. A zlezel je dol, od-fcril se pred škofovo palačo, iz katere mu je Rim pohvalno pomežiknil, nato pa stekel v Knafljevo ulico podpisat — manifest beli Ljubljani . . .« V teh stavkih je nanizanih toliko infamniri podtikanj. da mora vsakomur, ki mu še ni zamrl čut poštenosti, zavreti kri. Ali n! natvečja infamija in podlost, ako se sprav!;a pokret ki nima drugega natne-na, kakor ohraniti LJubfiano narodni in napredni stvari, v zvezo s Sokolstvom? Saj je razvidno, da se pri tem zasleduje edino ta cilj, kompromitirati s tem to vsenarodno nepolitično organizacijo ter jo zaplesti v vrtine politične borbe. Ve-mo sicer, da hočejo gotovi ljudje, ki so z vsem svojim delovanjem v preteklosti pokazali, da so jim stranka in poedine osebe vse, narod in država pa hekuba, ako ne služita zgolj njihovim osebnim in strankarskim interesom, zanesti bak-Jjo razdora z ozirom na nas* Ijubl'anski pokret tuđi v sokolske vrste, a to nas pušča docela hladne, ker smo prepričani, da bo Sokolstvo znalo pravoČasno in s primerno rezolutnostio zavmiti vsak tak poskus. in naj priđe s te ali one strani. Ker se tiče r.amigavanja. da služi nns* pokret, da osvoboodimo Ljubliano iznod klerikalnega upliva, kot dobrodošlo sredstvo klerikalizmu, pravimo na ves glas, da so spravili tišti, ki sedaj hinavsko slikajo na steno klerikalnega fiiidiča, na ljubljanski magistrat do od-ločujoče besede klerikalce, katere moramo sedaj z naporom vseh razpolozlii-vih sil izganjati s tega mesta mi in naši znvezniki, ako hoćemo, da ne bo tuđi v bodoče v mestni upravi merodama klerikalna kriva palica in boljševiška nagajka. — O prebivalstvu Slovenije. F-'ove^na je imela koncem leta 1921. ]05/j/-A prebivalcev. V imenova* vnm }ctu je znasalo število porok 30.966: roj-nih je bi'o 33.450 (med tzr^i 4350 nezavonsko rojenih in 790 rr-vo roienih) oscb, umrlo pa je 23.391 o-eb. __ O tvctnlška rest. Onsp. dr. Artur W u r z b n c h se je vpbal dne 20. oktobra zopet v imenik odvetnikov s sedežem v Ccšnjicah pri Moravčah. — V Praco Je ođpotoval akademični slikar Ivan Vavpctlč, kjer bo portretira! «oprogo> Vaclava. JOofaCa, ,_^_ — Iz gledailške pisame. Zaradi velike zaposlenosti gospe Thierry-Kavč-rikove pri skušnjah za opero »Jenufoc poje danes vlogo kneginje v »Sestri Angeliki« gospa Revviczeva. Pri nedelj-ski predstavi opere »Lakme« poje vlogo Nilakante gospod Hugo Zathey. — Smrtna kosa Lim U je daues po daljSi bolezni ^ospa Jožefa 1; a t u r, rojena Sedmak, vdova po vpokojenem železniškem mojstru, inati ravnatelja Juiae žele-niče g. dr. laturja. Pokojnica, ki so jo oJlikos vale velike vrline srca, je dosegla redko sta* rost 82 let. Pogreb bo v soboto popoldne ob 14. iz Rožne ulice h. štev. 41 na pokopališče k Sv. križu Blagi pokojnici bodi ohranjen prijazen spomin, njeni spoštovani rodbini naše iskreno sožaljc. —Razpis notar^kega mesta. V »Urad nem listu« št. 111 je razpisano nanovo ustanovljeno četrto mesto v Mariboru. Pro-Snje se morejo vladati pri celjski notarski zbornici do dne 11, noverrbra. — Diskusija o nacrtu kazenskega zakonika. V soboto dne 23. t. m. ob pol 5. uri popoldne priredi društvo »Pravnik« drugo predavanje o nacrtu kazen-skega zakonika. Predaval bo g. odvet-nik dr. R. K r i v i c »O vraiun!jivosti (prlštevJtosti) po nacrtu kaz. zak«. § 19 nacrta pravi v tem pogledu, da ni kaz-niv, kdor ni nios-1 po.imiti prirodo in značaj svojega dejanja. Diskusija bo morala tuđi slede tega dognati, je-li ta označba razlogov nevračunliivosti v soglasju s psihiatrično vedo in zato do-volj precizna ali ne. Obenem se bo vr-sila diskusija o spornih vprašanjih zadnjega predavanja, namreč o tem, je-li izraz »usvoiil nastop« v definiciji hu-dobnega naklepa priporočljiv in izraz »odkloniti posledico« dovolj ^irok, da se bo preprečila nevarnost, da bi se dejanja, učinjena iz nemarnosti, prištevala kot storjena iz hudobnega naklepa in končno, ali nasprotuje § 17 (»neznanje ali nepravilno pojmovanje kaz. zakona ne opravičuje nikogar«) pravilu, da brez krivde ni kazni. — Ljudsko vseučllišče v Ccllti Je dne 23. t. m. praznovalo proslavo s tem, da ie imcl predsednik k. vlad. svetnik Lilek slav-nostno predavanje o bitki pri Knmanovem. — !z celjske okollske obilne. Iz Celja nam pišejo: Kakor smo zvedeli, klr.b cbčin-skih cčbornikov S. S. J. (soc.) ni ugodil zahtevi opozicije, da odstopi župan Cebular. Pričakuje se razpust cbčinskej:a odbora. Kot gerenta zaznamujejo z- Gologranca, stavbenika (S. L. S). ali 'a g. Vinko K u-kovca (J. D. 5.) — Gasilska straža v ljubljanskih jcleda-115člh. Ker se je pri prvih glcdaliških pred-stavah pokazalo, da sdedaliska pasilska straža ne funkcionira tako, kaker bi bilo potreba, bo odslei vse vedstvo pri tem poslu vzelo v roko policijsko ravnateljstvo po svojih organih in pcskrbelo za to, da se bo služba gasihke straže vršila strogo tako, kakor predpisuje gledaliSki red. — Vendar že enkrat! Poročaio nam: na Ijubljanskem trgu za živila, na Vodni-kovem trj:u. Je postavila mestna rb?ina novo prostorno tržno lopo da brdo domaći producenti in prodajalcl prodajali v nji bla-co, ne kakor doslej ennstavno na tleh. Iz higijenskih ozirov je bilo to že po potresu potrebno, ko so Jeli uporabljati Vodnikov trg. Zdaj pa manjka šc nekaj: Na tem trgu nekaj več reda! Poglejte živilsko trsce v večjih mestih: Vsaka vrsta živi! ima svoj prostor, da konsument hitro najde potrebno blago. V lopo ne srne priti m bena protekciia. Na trgu napravite red za pasažo in z\eća naj se že enkrat na prste sa-m; stojnemu oderu.^tvu po nekaternikih, ki neprestano navijajo cene. — Čehl ob Jadrana. Tekom ictoS-nje kopališke sezone je bilo ob Jadranu po računu dr. Tvaniševiča v Jugoslov. trgovcu« okoli 25.C00 Cehov. Ta pnhod k našemu morju se ne sme pre-soiati samo z visine če§ke valute, mar-več je stara resnica, da Cehi priliajaio po leti silno radi na naše morje, sedaj po vojni kakor so prihaiali tuđi že pred vojno. Na BaŠki, v Rabu in v okolici Splita so si že pred vojno osnovali svoje poletne kolonije. Kupili so si tak rat že tuđi zeml'išče pri Zadru in si zaradili dva penzijonata. Pričakovatl je vsa-ko leto večjega dotoka \z Če5:coslova-ške na Jadransko morje, zato pa ie potreba, da se tuđi z jugoslovenske strani stori vse, kar more služiti povzdigi naših morskih kopališČ. ! — Izključitev pijanih fn nedostojnih potnikov od vožnje po železnlci. Zadnji čas se pogosto opaža, da nadlegujejo pijanci in suroveži v osebnih vlakih po- j tujoče občinstvo z nespodobnim vede-njem in preklinjevanjem ter pohujšuje-jo mladino, ki potuje sama ali v sprem-stvu odraslih. Zato smo pozvali vlako-spremno osobje, naj z vso odločnostjo izvaja določbe § 9 železni5kega obratnoga reda, glasom katerih se morajo osebe, kl so pijani alt kl z nespodobnim vođenjem pohujfujejo alt nadlegulejo so-potnike, Izkljnčftl od vožnje po železnl-cl- Potniki. kl bodo med vožnjo nadle-govali sopotnike, se bodo na prvi postaji Izkllnčttl od nadaljne vožnje In se bo proti njim kazensko postopalo; pijanim osebam pa se že pri osebnih blagaj-nah ne bodo izdajale vozovnice. Potu-joče občinstvo pa naprošamo, da naj po svoji moči sodeluje, da se zatre ta 2a- i lostoi £oiavt kl ikoduje Javni morali in' narodnemu ugtedu. To odredbo Želez-niške uprave toplo pozdravljamo. — Hrvi $neg na Stajerskem. iz Mariho* ra nam pišejo: V noči od torka na sredo je zapadel sneg tuđi po nizjih oddelkih Po* Kurja okoii Maribora ter tuđi po zapadnem delu Slovenskih goric, oziroma kozjeka. Ker je bilo že preje već dni zelo hladno od prvega snega nad zgornjo dravsko dolino, se je temperatura znižala le za 2° (preje 5. v *rcdo 3* C) nad ničlo. Eno posebnost je prinesla tu deževna jesen: listje na drevju se je obdržalo in ostalo kljuh suhomu po* letju do zadnjih dni skoro bolj zclcr.o ka* kor sredi polctja, porumcn.lo je ide te dni, odpadati pričenja §ele radi nizke tempera* ture. Tuđi mariborskim barometrom kaže lctošiije vreme fij*e: barouietcr kaže ves tc^ ; cien izredno visino 7 4y. a ves teden dežuje, ' nasprotno ako kaže nizino /30 do 725 se ne* . prićakovano zjasni, sevtda samo za nekaj i ur. — Eno veliko dobroto je polcg mnogih škod princslo to deževje: preko potetia po* , polnoma posušena trava in unićcue kore ni« niče so se oživclc, na mnogih krajih je tra* va ccio pozelenela za dohro jesensko pa'.o in ako ne bo presuha zima, se hodo izgu* bile posledice letošnje suše za krmo v pri^ hodnjem letu. i — Izjava. Z ozirom na inserat »ICa-j-ina Zoppot, Danzig« iziavljam, da tega zastopstva nisem prcvzei. Ljubljana, 26. ckt. 1922. Ivan K r a k e r, potovalna pi-sarna» Kolodvorska ulica 41, Ljubljana. — Navodilo volilcem. Ker se ie cb-močje posamnih volišč od zadnjih volitev nekoliko spremenilo, je tre^a zlasti volil-ceru ob stikih dveh vohšć prav posebne pažnje, da ne zaidejo na napačno velišče. Volilci iz Kopltarieve in Streliske ulice icr Za gradom St. 9 in 11 volijo na magistratu. Scmkai spadajo vse hiSe med prej omenje-nimi ulicaml do Starega tr^a št. 20, vStevši Ljubljanski grad. Ostali dcl šcntjak'bskcRa okraja voli v St. iakc bski Soli kot IH. vo-lišiu. Na IV. volišču na Cajzovi cesti veli Krakovo in Trnovo s ćelo Mmonsko esto. LoJilna crta med V. in VI. voliščfm ere oa Tilharmcnije mimo Dvorca po sredi Vego-ve, I iil^eiieve jn Simon Grezorčičevc ulice do I31eiwcisove ceste, oziroma Trža^ke ceste. Na levi te Crte volijo na V. vcliSču, na desni pa na VI. TržaSka cesta, ZadniZn« ulica In Blef\vcisova cesta 4 in baraka u. 6 spadajo na V. volišče, dočim volijo volilci s Ceste na Rožn!k, Večne poti in Poti v Rožno dolino na VI. vr.li?ču. ki se«:a do desne strani Aleksandrove ceste. Vse hiše med Aleksandrovo cesto na desni ter L-.i-najsko cesto na Icvi spadajo na VIT. voli-Šče. Desna stran Dunajske ceste do Kolodvorske ulice leva stran z vsemi vmesni-mi ulicami tvori VTIL voliSče. IX. volišče sesa od Kolodvorske ulice desna stran do Rndcckeffa ceste in Metelkove ulice. X. vo-li^če se razteza cd Radeckes:a ceste do Ahacljeve ceste leva stran. Sv. Petra cesta ! do 12 voli na VITI. voliSču. od St. 13 d^ 50 oziroma 55 na IX.; In nstaie številke do konca na X. voliSču. Sv. Martina cesta je prideliena XT. voliSču. XII.. XIII. In XIV. volišče nimajo sprememb. — Samomorl v Slovenlfl. Leta 1921. ie izvršilo v Sloveniji samomor 120 oseb. Med nilmi se jih je obesilo 53. ustrclilo 3S in utopilo 1S, po tri osebe so si prerezale vrat, se vrgle pod vlak in se zastrupile, dve osebi pa sfa se zabedli. — Umor! In oboji t Sloveniji. V Sloveniji se je primerilo leta 1921. 81 umorov in nbojev. Ustreljenih ie bilo 20 oseb, s se-kiro so bile nmorjene 4 osebe, detomorov je bilo 13, pri pretenu Je bilo ubitih 20 oseb. zaklanih je bilo 12 oscb. Zadavljeni sta bili 2 osrbi in v vodnlaku utopljena je bila cna n<:cba. — Pađel pod vlak. Nek? Alojzij Stefan se je vozil iz vipavskejca Križa i proti Gorici. Med vožnjo je sloncl na i vagonovih vratih, ki pa so bila le slabo i 7aprta, tako da so se odprla v naihitrej- I §i vožnji in da je $tcfan padel pod vlak, ki mu je zmečkal desno roko. f — Razne nesreće. Simon Drečnik, zt- • dar v tovarnl »Tndr.sc se je pri delu sunil j z zcbljcm v levn roko. Radi nastalcRa hu- • dcc:a zastrupljcnja je mora! v bolnico. — Pri icrrl se je ponesrečil deček Josip To-mn^ič iz Ori ina pri I itiji. Padcl je v neko lamo in si zlomil desno noco. — V s>1i na Lrdini sta se ttčcnca prvesa razreda Franc K'k^rnvcc In Hribar sprla. Hribar je prt'inil KrKoravra s tako silo, da je slednJI priletel v klop in se toko po^kodoval na slavi, da so ga morali prepeliati v bolnico. — Smrtnoncvariia poškodba. Marija Jenko, 2^1etna hč*i posestnice iz To-rračevejca- te Pri skladanju stelie pa-d!a z vozn na neke veje tako nesreč-no, da se ji ie ena ve:^ zadrla globoko v trebuh. Težko posredovano so prepe-liali v bolnico. Njeno stanje je opasno. — Bojevi*! AIc§. Aleš Konce iz Tržiča le vzel na »piko« dva brata Rudolfa in Franca 5kr]anca in te samo čakal prilike, • da se rnese nad obema. Neki večer prete-! klejfa tedna so se srečali. $krjanca z ene strani — AleS Konec In neki vojak z dmjjc. Nalprefe so se po stari navad! nbkladali t , raznfmi bojnimi pridevkt in prilmkl. BoJevU j ti Ales* pa Je nenadrma poteirnil polef sto-1 Ječemu vojpku sabT}^» Iz nofnice In začel udrfhatl po ?kerfancih, kl sta se tržko po-Skodovana rjrrudila na tla. Rudolf je do-bll težke rane na KlavK brat Franc pa po životu. Oba so prcpeUalf v brlnlco. AleS Konec pa Je moral koncem koncev v lapor. Sodi^Če napravi Konca konec bojevi tosti za več mesecev. — Prebfis*nt rthotapd. Tlhotapstvo na profd Maribor-Spilje Je zrpet zavzelo velik obseg. Tihotanci se po«iTi^ujeJo pri tem Izvrstneca trika: iipnraMJalo noCne vlake in vržejo vtihotapfjeno bla«:o pri rkmi ven. na preje s soudeležend domen»enih m^tfh. Oblasti pa no rafinlrancmu triku f.t priSle na sled In Je omenJena prort z ojačenimj flnančnimf stra*am1 mo'xneje 7r>str^*ena. — AmerTSka must fn nutka. Tvrdka Cemak & Komp. je uvozila amenSko i mast In moko. Mast prodaia po 106 K In I moko št (X Ro 21 K na drobno, m { Hajnovajšn porecili Dr. Brn:i za dobro barmenij-a z Italijo. — Praga, 25. oktohra. (T?v.) Na vče-rajŠnji seji narodne sku* ^čine je pndal zunanji minister dr. Renes ol):'iren ekspo/e o zunanji politiki. Ekspoze je v g'avnem vseboval temeljna nače1 a in smernicč, ki jih zas'eduje češkos'*; »a« 5ka republika v zunanji pulitiki. Med drugim je glede Italije omenjal: Morem lahko z veseljem nazntiniit, da so bila načela nnše lunanjc politiki' posebno glede politike v srednji Evropi med menoj in ministrom Schanzcrj>:i;> temeljito rnzmotrivana in da sva v ti. smeri prišla do popoinc^n soglasia. To je treba posebno ra i i icga u goto vit i, ker je nujno, da se aiori konec vsem legendam o kaki rivn'ileii in o keki na-sprotni politiki med Ual ji in Čcškosfo* \'aškot ozironia z njo zvezanimi dr?.a* vam i. Znova sem nr.glmurJ, da čcškoslo* vaška republika rade vcljđ &jdeluje pri okciji za ohrantev miru v srednji Ev* opi, da hoće to politiko nedcljcvati in naravno, da gre za to, ć* českoslova* ška republika pri trm varujs svoje in* teresc. Prepričan s-jm, da bo odkr'iln izmenjava misti z ministrom Schanzert jem pomenita na eni sireni veliko va2* nosi za ekrepilev miru v srednji Evro^ pi in na drugi strani „a dosego dobre harmonije med Italij- ~ z nami zveza* nima državama Ju«( Jo in Romun* sko. — To sodelovanje temelji na pod'agi, ki ne bo škodila avsirijskini interesom, ampak bo mnogo pripomogla za konč» no obnovo gospodarstva v srednji Ev* ropi. Prcprič* i rm, da je mala entanta dejansko iz* ršila uspešno delo in da je sestanek v Bcnetknh mnojjo pripomo« za izpopoliiitev narodnih odnušajev. Sestava nove aneleške vlade. — London, 25. olitorba. (Reuter.) Bonar Law je sestavil novo vlado. V Vcabinet Bonar Lawa so v-toriH: Bonar L a w, ministrsko predsedstvo, lord S a? lisburv kot lord prcdsedr.ik tajnega sveta in govornik v gornji zbornici, vi* seonte Cave, lord veliki kancelar, Stanlev B a 1 d w i n zakladni minister, B r i dg e m a n notranji minister, lord C u r z o n, zunanjc zadeve, vojvoda Devonshire kolonije, viseonte Peci Indijo, lord Derby vojno, pol* kovnik Amerv pvi lord admiralitete, Filip Gr e a m e trgovino, sir Arthur Boscaven narodno zdravje, sir Ro* bert Sander poljedclstvo, viseonte No var minister za Škotsko. Nekate* ra mesta v ministrstvu še nišo defini* tivno zasedena. Bonar Law predloži te* kom jutrišnjega dneva ministrssko listo kralju v odobrenje. Smatrati je, da je angleška vlada definitivno seta vije« na. — Volilna kampanja na Angleškem. — London, 25. okt. (Izv.) Vse stranke so započele obširno volilno kampanjo. Ansleška javnost živahno razprav-lja o vseh aktuelnih notranje- in zunanje političnih vprašanjih. Nasprotniki Llovd Gcorsoa poskušaio žvaliti krivdo, da je Anglija doživela v Orientu poraz, na rame bivšega ministrskega predsedni^a. Volitve se vrše 15. novembra. Anglija voli 615 poslancev. Konscrvativci upa-jo, da dobe 310 mandatov in na ta način tud! skromno vučino, tako da ostane po volitvah še nadafje kabinet Bonar Lawa. 1 Jberalcl so postavili že 200 kandidatov. Dcfavska stranka ie že dolo-čila 400 kandidatov. Razkol v zemljnradntškl stranki. — Beograd, 26. okt. (Tzv.) Zemljoradnička stranka je sklicala za 28. t. m. strankin kongres v Đanjaluko v Bosni. Pred kongresom so skušali vn^'lni krogi zemlioradriške stranke doseči pomirjenje med dveina strujama in sl-cer med Avramovićem in Komadini-ćem. Sporazum ni bil dosežen in Koma-dinić nadaljuje svojo akcijo, da se zemljoradnička stranka popolnoma nasloni na republikansko stališče. Na dnevnem redu kongresa so noročila poslancev o agrarni reformi, o socijalni in kulturni politiki. Razkol zadobiva čim većjc dimenzije. Brezfioselnost na Angleškem. __ London, 25. oktobra. (Wolff) Dne 16. oktobra Je znašafo število brez-poselnlh v AnslUl 1^22^00. Rspirfni patfpc nemške marke. — Berlin« 25. okt. (Izv.) Vse koa-Hrane vladne stranke s skrbjo razmo-trivaio vprašanje, kako zajeziti rapidni padec nemške marke in kako bi bilo n.offoče vzpostaviti stabilizacijo marke. V glavnem gre za novo devizno naredbo oz. za nov devizni pravilnik. Vlada o novetn deviznem pravilniku še ni definitivno sklepala. Obstoje velike diference med strankami in finančnim jninistrstvonu '^ VprrsanjB brezposeteti. — ?eneva, 25. okt. (Izv.) Komisija za ureditev vprasanja brezposelnosti na mednarodni delavski konicrenci je sklenila uvesti preiskavo o predivu Meulensa glede odnošajev do Rusije In glede niclnarodnih dc!sov. I — Žencva. 25. okt. (Iz\.) Ravnatelj mednarodnega delavskega urada je i predloži konferenci poručilo o odobrenju medramdne pogodbe glede osem-urnega dcfavnllca v raznih državah In o (e/kočali, ki so nastale v gotovih de-želali. — 2eneva. 25. okt. (Izv.) Na med-rarodni delavski konferenci je bila iz-voljena posebna komisija, ki ima nalogo proučiti vprašanie brezposelnosti de-lavccv. PARIŠKI POSLANIK SPALAJKOVlC. — Bcrgrad, 26. okt. (Izv.) Pariški poslanik dr. Miroslav Spalajković ie prispcl v Beograd, da informira \lado o r.air.ovcjs.;Ti položaju v Franciji in An?liji, osobito glede programa orient-ske mirovne konference. Amerika in pspodarrki prlcžaj — Pariz, 25. okt. (Izv.) »Chicaco Tribune* javlja: Senator Mac Cornick oc'ijoii:je prihodnjc dni v Evropo in ob-išce pred vsem Berlin, Pra^o in Ounaj. Ccprav ni njegovo potovanje oficijelno, ni nobena tajnost, da se to potovanje vr?-i po želji in na'o^u pred-sednika liarc'insra v svrhoinformacij o gnspodarskem položaju Evrope. Poro-čilo Corn::ka je smatrati kot oficijelno poročHo amcT-iški vladi o zunanjcpolitic-nih v^rp?ani:h jr-r^e Srednje f:vrrpe. I1ABSBURGOVEC HOJNIGG ARETI-RAN. — Dunaj, 25. okt. (Izv.) Kakor po-roča neka lokalna korespondenca, je bil voditelj habsburških lcKitimistov, bivši nadporočnik Kuno Hoinigg, areti-lan v Vrntislavi. Ccškoslovaški orožni-ki so pri njem našli zelo obtežilen pro- ! pagandni materijal. Značilro je, da se je ta habsburški agitator družil s tihotapci. Borzna poročila. — Zagreb, 26. okt. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 11.25. 11.35, Pariz 4.325, 4.375, Londrn 272.50, 277.50, Berlin 1.30, 1.60, Dunaj 0.0818, 0.0868, Praga 201.—« 204.—, Trst 2.4S, 2.52. Newyork 61.—, 62.—* Budimpešta 2.35. 2.65. Valute: dolar 59.50, 60.50, lira 2.44. 2. 48. — Curih, 26. okt. DanaSnja predborza: Zagreb 2.20, Berlin 0.125, Praga 17.65. Budimpešta 0.215, Dunaj 0.0073, Milan 21.925, Newyork 5.495. London 24.41, Pariz 38.30. — Curih, 25. okt (Direktno.) Zagreb 2.199, Berlin 0.1249, Milan 22.049, London 24.329, Pariz 38.S49, Newyork 5.4651. — Trst, 25. okt. Beograd 40.40, Berlin 0.55. Prasa 80.25, Pariz 176.25, London 110.25, Newyork 24.75, Curih 450.—. — Praga« 25. okt. Beograd 50.—, Berlin 0.70. Milan 124.50, London 137.50, New-york 30.80, Pariz 220.—, Curih 560.—. TumšfiičOrspofrr — Šahlstlnjam. Ljubljanski šah. klub vabi vse ceniene dame, ki se že pecalo, ozirnma se žele pečati z odlično šahovsko umetnosijo. da se udelc^e otvoritve dam-skc?:a šanovskesa tečaja, ki se vrši v če-trtek. 26. t m. med 6. in 8. zvečer v sepa-rirnncm lekalu »Ljubljanskega ?ah. klubac v Narodni kavarni (zadnja soba). Tam se bodo dolečili sporazumno s cenjenimi da-mami damski igralni dnevi ali večeri, nadalje urnik ter se bode tuđi izvolilo načel-nico. »Lii:b. 5ah. klub« bo nudil pouk v Šahu brczplačno po nalašč za ta poduk dolo-čenemu učitelju. K teoretičnim večerom bo dostop dovoljen izključno le damam in so ti večeri namenjenl le resnemu Studiju. K praktičnim damskim teralnim večerom Da hodo imeli tud! dostop ek. klubovi člani, vendar te pod pogolem, da igrajo izključno le s cenj. damami. V upanju. da bo podpl-sani klub na ta način ustresel splošni želji cenj. dam in da se bodo naše cenj. dame v cbilnem Stevilu odzvale našemu po-vabilu. beležimo s šah. pozdravom Ljub. šah .klub. POIŽVEDBL — Pri včerajšnfem gorenjskem vcČef» nem vlaku je irgubila revna vdova crno pomptdiiTO, v kateri je imela izročeni jl večji znesek. Pošteni najditelj se iskreno prosi, da vrne stvari proti primerni nagradi v upravniStvu »Slovenskoga Naroda«. — Pozlvt Tistl gospod s ščipalniknrn, star nekai nad 40 let, po rojstvu menda ljubljanski Nemec, ki je bil tako prijazon, da je dne 24. cktobra t .1. okoli 11. dopoldnt odnesel Iz predsebe gospoda policijskega ravnatelja v Ljubljani nov svilen in pustil tam svoj polomljeni dežnik, se vljudno na-proSa, da prinese zamenjani dežnik na policijsko direkcijo nazaj. — Dne 23. sept. se je med vož"n|o li La5keca do Zidaneca mosta ozir. Ljubljane zamenjal dežnik. Uljudno se rro^i, da do-ttčni Eospod. kateri Je ostal v kupeju In do-bil napačni dežnik, naznani adreso na kolodvorsko restavracijo Zidanmost, da se dežnika lahko premenita. Glavni nrednik? RASTO PUSTOSr.fiMŠEK, Odgovorni urednik: _ Valentin Kopitar* > Stran 4 »S I O V r N > K I N \ U () U« dn, - ' oktobra 1922. štev. 245. JLB Slđ JHL S3 xk W 1% ■■ — • — ~^; * . — -........■rrt^rrtr.3 Gumiievi oodoetniki In podplati ^N^Mm ohranljo obu* t«w trajno ;n , elegantno v^ Dobi se po vseh boljših trgovrnah z usnjem ter na veliko prii Berson-Kaucuk d. d., fini. Kam trg 1 /. tfctoro obranjena železna oz. lesena postelja t percsnico. Naslov pove uprava Blov. Naroda. 9107 Krnj doW eh tek fn lahko voinjo ter dirca na »ereslh se kupi. Ponudbe p d .Konj &106' na upravo SI. Nar. 9K6 Soba išče (flcto, mcblovano) mire«, soli đen po-pod za ttkoj. Ponudbe na tvTd*o Julio Me?nl d. d., Aleksandrova c. 11. 9120 s plsarniSko pra' proda. Ini R" Rcsser, Ljubljana. Gledališta ul. 4-111. I V Gospodu je zaspala I Jožefa Fami nj. tti i vdova po vpokolenem ielezniškem moj stru I I v starosti 82 let. I I Pogreb bo v soboto, dne 28. oktobra ob 2. po- I I poldan, iz hiše žalosti v Ljubljani, Rožna ulica 41. I I Sv. maše zadušnice se bodo služile v fami cerkvi I I sv. Jakoba. I V Llnbllanl, dne 26. oktobra 1922. I zakoči ostali. I 8s»»kov la Jalkov, nad 10 em na drobmem Ironcn la sai 3 m Aoltfae, kupi vsako mncilno iraofco krn£sk» pcitaj« Bentlaaikl prtmogokop Aađ. Jafcil, Krmoll, DoUnjiko._______________ ■MHI ■■■■» SHHBI HHM^ MMH(MHi«^MH ^M«i[^^«iHl V^^» ■ ^"^^ ■ ^^^^ ^"' ^^^^w ^^^— m^^^ ^^^^-^■ ■ i ^— I a. đ.f Beograd Savija, da bo prlčeotl s 1. ao- j vembrom 1922 obrestovala pri vsek svojih I poslovalalcah v Jugoslaviji aiaro la bovo | vloge na knjižice po čistih i 5°!o obresti. \ Vloga a« tokočl račun se &3A0 okrostovalo pa dogovora aajagod- 1 &•]*, postimo pa fiiiai vlojo proti oso, i tri ali ieitmei&£at odpovedL Morstec trave nudi vsako rrnolino Sever k Komn, Ljubljana, VVoifova ulica 12. 9114 Instrukcije ifife akademik tehniK, in sicer za predmete realke. Daje tuđi postbej ure iz srbo-hrvatskeea jezi'ca. — Ponudne p;.d .Instruktor 9110" na upravo Sluvensk naroda. 9110 Sobo išče mlad sotiden gospod po možnosti ■/_ clekttično razsvettjav > in posebnim v> o-dom Ponudhe na up:avnišlvo Slov. Na I loda pod .Lena soba 9121*. Dsm 10.009 K nagrade tistemu, ki mi da stanovanje 2 do sobe s kuni jo in priiik innmi Pis ltnc ponudbe pod ,N?tTr ida 100C0 K* na upravu Sluv. Naroda. 9109 Mafiji v sredini mesta se p oda. Nas ov rove unr. S'ov. Naroda. 911 Mirko Žuger, Ba-*a ul?e^ 13, Z ?:rcb. Kuoujem In «iroda;am vsako-vrstne starinsLc stv. ri. 91 OS "Pronos lili" v Tuhlanski ok< lici, 20 minut «■ cl plavne pošte. Stanovan e 2 s bi s preti 1 ; mi ■ako! na ra po t°o. Ponutlbe pod ,Vs •-kopritiitKna 9127* na u.ravni'tvj Slo-venske^a NaiuJi. 912' lauJ Ihfcllm! SIV' Ulb lltj-JlJH UJI poleg Žunne ce< kve v velikem zelo pio-mrtntm kraju n^ debeli na prodaj z po sno-Tuski-ni pokopi«, vi tov, njivnmi in gozdi. Pojasnila dnie dr. Fr.inc Frl n. jdvemik v Ljub'jani. 9123 4000*— kron nagrade t;sten--ti. kdor preskrbi mrnJ strmki brez otrok stanovanie z 2—3 sobami. kuhinjo in p itlikMnami t^koj -M pozneje. Najraje v no-i stavbl v bli?;ni g!a-ne«a kolodvor ali v sred ni mesta. onudbe pod .Ursus 9104" na upr. Slov. Narud.i. Zaradi p-esfti've se n^jcent ' dda sa-onska par. l'ura, usnjat nasl nač, sol z.i guranje in ležanje, vc ik-^ we them-ska b a^ainii a. oinura za knju'C s 3G0 knji^mt, 2 vr'iki kita ski \?.z , re'li na skr-nj», ve' ka valja (Tiunga) za prrilo in več d*ui?iri stvrri. vsr v n-»lh >l em stanju. Poi.Tcni'a da e Hlnko 5e»ar, Ljubljana, StaH irg. 91 5 avtomobre, motorle in koleba, 1T popnavilo, portlkl^vij« In Im-k i ran j« po najnižjih etnah Prva mehinifna delavnica Mubl :an39 Selenburgova ulica ft. 6. gospodična se spre u.e na stanovanje in hrano. Na slav pove upiava Slov. Naioda. 912«) Obleka 7.-* vdikegi gospoda se zelo ceno proda. VHhar. Sv. Petra cesta 27. 9 41 S'Jbe \i± in kumna > kupuje 1 3ever & Eomp«9 I — L li-.,:.&», Wolfova ulica 12. — Plola su leiiBle v Sr». S5i* sr»l a l^i vrt zr vcn. Naslov povc uprava Slov. Naroda. 9111 čt tuđi prav majhen prostorfek, i*čt uiadnica pioti : r mm emti rlaMlu. Po ni.dbe pt d .Nujno 25", poš'.no lež (V Ljub jana. 9i3G Sobo isc® bančni tir^dnik, pl.ifa dohro. Ponudbe pod „Miad urad ik L128* na upravu Slov. Nar. da. 912b* Dobro ohran>n klavir -e ceno nroda. — Gosposvets'. v stilis'.iki. poe* ki in litcra n« zgodov n Ponudbe | od ,L)i. ph I. 9035 na uprav-Siov. Narodi. 9 35 Untc, gente deček zdrav, m<čan. l.^t«te\ ?eli vsto^iti v ako bolj-o t povino Izvcn Ljubljane, »u i na deže'i. Z a s'^veiib o ne:i £u<>, ital- ansl-o, ^rbtliivatsSo in mkaj fmn- • n>k«>g.l. — P«;nil'.ine po v LjuMpni. V zameno 'udi stanovanje v oko] c> ai1 ne pr-da-feč. Ponudbe pod .Dobro plačilo 904-?* na upra.o Slov. Naredi. 9041 Zamcivan icpD novo vilo srednje ve ikoi-ti z velikim vrtom v Lfub ljani za hl5o s tt%. lokalom na prometnem krnju in s prostim st novanem v Lj'ibljan', Za^rtba ali v kakem drugem zečjem n^es^u. Zamcnia se tuđi ?.t\ ka!o!j'a i. o.\ i-ce mes:a. Službo la^ko ;i."stnpi takoj Naslov pove uprava S'ov. "•: r i?>Čcia mesečno sobo z osl i dustri o in <;o ta-Koj na razpolag). Pmuibe pod .D^tra pozicija" na an. zavod Diagu B.sej k. L;uonjn«i, Sod »a 5. 1033 »oda! tttkit, ¥3^ natrobiči 18 za ft;vii:a in krojača A. ŠINKGVIC nasl. K. So£S Lfnbl(ana, Mestni trt 19. Lastnina In tisk »Narodne Uskarnec