SLOVENSKI
VESTNIK
CELOVEC
ČETRTEK
1994
14. APRIL
Letnik XLIX Štev. 15 (2750)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
P.b. b.
Nov slovenski film!
Veter v mreži
(režija Filip Robar-Dorin)
v Občinskem centru v Šentrupertu v Celovcu (bivši Volkskino)
v četrtek, 21. aprila, ob 18.50.
Surrealistična ljubezenska zgodba v umetniškem miljeju dvajsetih let. Film je dobil številna priznanja na zadnjem Festivalu leta 1990 v Pulju.
Naraščaj SPD „Borovlje“
V okviru SPD „Borovlje“ sedaj deluje tudi otroška oz. mladinska skupina. Začetki so zelo obetavni in tudi pričakovanja so velika. Otroci se srečujejo vsak petek med 17. in 19. uro pri Cingelcu na Trati in pod strokovnim vodstvom pojejo, telovadijo, pripravljajo razne igre in se učijo drugih koristnih veščin, se kratko po-
vedano sproščajo. Prva ura (17-18) je težiščno namenjena mlajšim otrokom od 4. do 8. leta, druga ura pa starejšim. Otroci in voditeljice vabijo vse otroke iz Borovelj in okolice, da se jim pridružijo in ob petkih popoldne pridejo k Cingelcu. Ne bo jim žal, so nam rekli in nasprosili, da to povemo naprej.
Južni liroki se bojno
so vlada vin e neolašistov
Po siloviti zmagi desnega bloka v Italiji, Forza Italia medijskega kralja Berlusconija, lega nord avtonomista Bossija in Aleanza nazionale neofaši-sta Finija so v državnem zboru dosegle premočno absolutno večino, so se Južni Tirolci naenkrat znašli pred popolnoma novo in zanje dolgoročno precej nevarno politično karto. Nekdanji kolikor tolikor preračunljivi politični partnerji v Rimu, predvsem je to za Südtiroler Volkspartei bila krščanska demokracija, so popolnoma zgubili vpliv in moč. In kar
naenkrat so neofašisti, ki zagovarjajo trdo centralistično in nacionalistično usmerjeno Italijo, postali vladna stranka.
Vzporedno s tem vsedržavnim obratom pa se je tudi v Boznu okrepila italijanska nacionalistična desnica, neofašistični MSI-Movimento sociale italiana, ki ga vodi eden največjih zagovornikov Musollini-ja, advokat di Mittolo.
Bozenski neofašisti sedaj javno in z močno podporo iz Rima zahtevajo to, česar se Južni Tirolci najbolj boje. Namreč revizijo avtonomije in
okrnjenje paketa, to je zakonskih določil, s katerimi je zagotovljena avtonomija in enakopravnost Južnih Tirolcev v državi.
Di Mitollo med drugim zahteva, da mora italijanščina tudi na Južnem Tirolskem biti prvi državni jezik, da mora obvezna in enakopravna dvojezičnost pasti, ker da pomeni diskriminacijo Italijanov in Italije.
Južni Tirolci so te dni reagirali. Na zborovanju je Südtiroler Volkspartei, ki je zastopana v italijanskem parlamentu, sklenila vrsto protiukrepov.
Najvažnejši je gotovo, da bo šla v zunanjepolitično ofenzivo.
Po besedah predsednika dr. Bruggerja bo Bozen informiral zaščitno silo Južnih Tirolcev Avstrijo in evropske gremije o načrtih in zahtevah neofaši-stov. Računa pa tudi na italijansko solidarnost predvsem regionalnih in manjšinskih strank.
Avstrija kot mednarodno priznana zaščitna sila Južnih Tirolcev se svoji nalogi ne bo odrekla in bo svojo manjšino južno od Brennerja podprla.
Obisk pedagogov v Sloveniji
Danes in jutri bo delegacija koroškega deželnega šolskega sveta pod vodstvom predsednika Glant-schniga obiskala Slovenijo. Na programu bojo strokovni pogovori s slovenskimi šolskimi oblastmi in sodelovanje med pedagoškimi institucijami dežele Koroške in države Slovenije. Prejšnji teden sta se sekcij-ska vodja službe za mednarodno sodelovanje Viljana Lukas in svetovalka Melita Steiner na Koroškem srečali s pedagogi in z njimi prerešetali vprašanja, ki so relevantna za pogovore. Lu-kasova je ob tej priliki poudarila odločnost in pripravljenost Slovenije, da bo še naprej sodelovala z zamejci na izobraževalnem področju in jih podpirala. Med te oblike sodelovanja sodijo strokovni seminarji koroških dvojezčinih učiteljev v Sloveniji, potovanje slovenskih maturantov po državi, pa tudi sodelovanje med pedagoškimi akademijami Celovca, Maribora in Ljubljane, sodelovanje med slovenskim šolskim zavodom in koroškim pedagoškim inštitutom. Slovenija si pričakuje večjo fleksibilnost in odprtost v odnosih, vendar ima občutek, da avstrijska stran teh odnosov in tudi želje po razširitvi ne jemlje resno in jih zavira.
Preberite:
-	str. 2: Shod
v Ljubljani
-	str. 2: Pogovor
z Vranitzkim
-	str. 3: Proslava
v Železni Kapli
-	str .4 Kulturne
in 5:	novice
-	str. 7: Glasbeno
tekmovanje v Sloveniji
-str. 8: Intervju s šahistko Dunjo Lukan
Ob obletnici pregona koroških Slovencev vabimo na
spominsko prireditev
ki bo v četrtek, 14. aprila 1994, s pričetkom ob 20. uri v Občinskem centru Šentrupertu (Gemeindezentrum St. Ruprecht) Celovec, Kinoplatz St. Ruprechter Straße (bivši Volkskino)
Na sporedu bodo:
-	pozdrav
(predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl)
-	predavanje (univ. prof. dr. Karl Stuhlpfarrer)
-	pevske točke (sestri Velik)
-	branje odlomkov iz spominov izseljencev in iz žandarmerijskih protokolov
-	predstavitev knjige o pregonu koroških Slovencev „Narodu in državi sovražni“
(ki jo bo možno tudi kupiti)
Prireditelji:
Slovenski znanstveni inštitut, Inštitut za sodobno zgodovino UNI, Zveza slovenskih izseljencev
SloVENsliA PROSVETNA ZVEZA
Möderndorfer Igrajo in pojejo: ilani skupine Scena 11 Gabriel Lipuš
Preivmera:	SoboTA,	16.	ApRil	'94,	19.50
PoNOviTEv:	NEdsljA,	17.	ApRil	'94,	17.00
PoNovitEv:	NEdsljA,	24.	ApRil	'94,	17.00
KuIturnI doivt ŠentprImož/St. Primus
Slovenski radijski program -pogovor z Vranitzkim
Prejšnji četrtek je zvezni kancler dr. Vranitzky s sodelavci sprejel delegacijo sosveta za slovensko narodno skupnost pod vodstvom predsednika sosveta dr. Marjana Sturma. Razgovor je bil namenjen vprašanju razširitve slovenskih radijskih oddaj v okviru avstrijske radiotelevizije.
Dr. Sturm je uvodoma seznanil zveznega kanclerja s tozadevnimi sklepi sosveta, ki se je soglasno izrekel za celodnevni radijski spored v slovenskem jeziku. Sturm je poudaril, daje v sodobni moderni družbi zaradi dominantnih medijev v nemščini slovenščina ogrožena in zaradi tega tudi pada jezikovna kompetenca koroških Slovencev. Ojačitev izobraževalnih struktur v slovenščini je torej nujna za preživetje slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Nadalje je dr. Sturm seznanil zveznega kanclerja z dejstvom, da vse koroške deželnozborske stranke podpirajo zahteve sosveta po razširitvi slovenskih radijskih oddaj.
Zvezni kancler dr. Vranitzky je poudaril, da vidi pri rešitvi tega vprašanja tri probleme: tehnični, finančni in časovni.
1.	Po tehnični plati je tako, da ORF po novi zakonodaji na Koroškem nima na voljo četrte frekvence, ki bi jo lahko uporabili za manjšinski program.
2.	Razširitev slovenskih radijskih oddaj bi na Koroškem stala približno 30 miljonov šilingov. Ker bi morala vlada to vprašanje urediti za vseh šest avstrijskih manjšin (in na Dunaju tudi še za takoimenovane nove manjšine), bi finančne potrebe presegle zdaleč vsoto
100 milijonov šilingov.
3. Določitev časovnega okvira je odvisna od rešitve prvih dveh točk.
V razpravi je prišlo na dan, da so mnenja glede mogoče nove četrte frekvence deljena. Zastopnik Koroške ddr. Anderwald je npr. poročal o tem, da bo na razpolago več (najmanj dve) frekvenc za Koroško, Vranitzkijev svetovalec mag. Kramer pa je to možnost kategorično zavrnil. Slednji se je nagibal k temu, da naj bi se koroški Slovenci zavzemali za privatni radio na podlagi novega zakona o regionalnih privatnih radiih. Tak radio bi potem lahko zvezna vlada finančno podprla. Kar zadeva finančno plat, je vodja ustavne službe pri uradu zveznega kanclerja dr. Holzinger dejal, da potrebna finančna sredstva (nad 100 miljonov šilingov) niso v sorazmerju števila ljudi, ki bi tak radio poslušali.
Podpredsednik sosveta mag. Pipp je zveznemu kanclerju predal pravno izvedeniško mnenje, ki zagovarja tezo, da je avstrijska vlada po členu 7 ADP in po evropski čarti regionalnih in manjšinskih jezikov obvezana, da finansira tak manjšinski radijski spored. Poleg tega je še nakazal, da so Mohorjeva, NSKS in drugi že ustanovili družbo, ki se bo po-
tegovala za privatno radijsko frekvenco.
Zvezni kanclerje nato dejal, da bodo državne službe v luči tega sestanka preverile tehnična in finančna vprašanja v zadevi razširitve radijskega sporeda in bo nato prišlo do nadaljnjega pogovora.
Pogovor pri zveznem kanclerju je pokazal na eni strani njegovo pripravljenost za rešitev tega odprtega vprašanja, na drugi strani pa je tudi nakazal probleme, ki so s tem povezani npr. tehnični in finančni. Vsekakor ni mogoče trditi, da bi Vranitzky načelno nasprotoval razširitvi slovenskih radijskih oddaj. Treba je tudi vedeti, da je z odločitvijo evropskega sodišča v zadevi radiotelevizije (razveljavitev ORF-monopola) celotna avstrijska medijska oskrba na področju radiotelevizije v reorganizacije. Zato se mi zdi otročje in nesmiselno, če nekateri msilijo, da bodo lahko z grožnjami in izsiljevanjem nekaj dosegli. Kajti tudi rešitev na osnovi zakona o privatnem regionalnem radiu bo potrebovala finančno pomoč zvezne vlade. Poleg tega pa ostaja še vedno veljaven sklep sosveta, ki se zavzema za rešitev v okviru javnopravne radiotelevizije.
Zato mislim, da moramo vztrajati na tem sklepu, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker koroški Slovenci ne smemo biti nesolidarni do ostalih avstrijskih manjšin. Vsekakor je bil četrtkov razgovor za tiste, ki mislijo resno z razširitvijo slovenskih radijskih oddaj v okviru avstrijske radiotelevizije, korak naprej.
Dr. Marjan Sturm,
predsednik sosveta
Ljubljanski shod proti korupciji
Več tisoč ljudi (a še zdaleč ne toliko, kot so jih pričakovali) se je v soboto, 9. aprila, na ljubljanskem Kongresnem trgu udeležilo shoda „za slovensko demokracijo - brez korupcije“ ali, bolj poljudno, protikorupcijskega shoda. Njegovi organizatorji so bile v prvi vrsti parlamentarne stranke v opoziciji: Slovenska ljudska stranka (SLS) Marjana Podobnika, Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS) Janeza Janše, razne druge stranke kot Zeleni Slovenije in Narodni demokrati (ki so krilo krščanskih demokratov) ter samozvana protikorupcijska združenja in tudi Slovenski krščanski demokrati. Oni so na „antikorupcijski voz“ priskočili v zadnjem hipu in zato je njihov predsednik ter zunanji minister menda tako skorumpirane države, Lojze Peterle, bil deležen izredno žolčnega sprejema.
Svoje zahteve so demonstranti strnili v sedem točk. Tako zahtevajo revizijo postopkov, ki so privedli do javnega dolga Slovenije, treba je osvetliti odgovornost posameznikov pri tem dolgu in sprejeti ukrepe proti pranju denarja, preglednost javnih financ mora bi-
ti zagotovljena, prav tako odgovornost pristojnega finančnega ministra in drugih nosilcev javnih funkcij. Za kaznivo odlivanje denarja v tujino je treba poostriti kazni.
Vsega skupaj je med dveur-no demonstracijo, kije potekala brez incidentov, spregovorilo nad dvajset govornikov, med njimi predsednik socialdemokratske stranke Janez Janša, predsednik ljudske stranke Marjan Podobnik in prvak krščanskih demokratov Lojze Peterle.
Marjan Podobnik je stranke, združenja, sindikate in civilna gibanja povezal, naj stopijo skupaj in naredijo korak, ki so ga v prizadevanju proti korupciji in gospodarskemu kriminalu dolžni državi, očetom in sinovom.
Janez Janša, govoril je kot zadnji, je dejal, da se je začel jutri, ki bo trajal, dokler slovenska pomlad ne bo dozorela v slovensko poletje in je zbor postavil v tradicijo slovenskih narodnobuditeljskih taborov in tradicije upora proti „vprašljivi oblasti“.
Prvijk krščanskih dmeokra-tov Lojze Peterle svojega govora ni mogel končati in je
postal celo tarča jajc, ki pa so padla par metrov stran od njega na oder. Predvsem stavkajoči v Cankarjevem domu za odstop državnega predsednika Milana Kučana in za razpis novih volitev in njihovi somišljeniki so predsedniku krščanskih demokratov zamerili, da se ni takoj in brezpogojno vključil v tako imenovano antikorup-cijsko gibanje. Zato so ga ozmerjali kot izdajalskega Jude-(dalje na 3. strani)
Nedvomno: če si ogledamo najpopularnejše nasprotnike Evropske unije v Avstriji, bi bili prisiljeni, da glasujemo 12. junija za pristop Avstrije k imaginarni Evropi. Druščina Haiderja, Trattnikove, Huberja ter zmedenih intelektualcev kova Nenninga, Tollmanna, Hundertwasserja in podobnih pravzaprav ni tista, s katero bi prostovoljno jedli iz skupnega lonca. Takih varu-
dr. Francija Zwittra
Z vso paro v Evropsko unijo?
hov avstrijske alpske trdnjave proti evropski trdnjavi ne želimo, naprednega Avstrijca z njimi ničesar ne povezuje. V kolikor bi njihovi argumenti bili edini proti pristopu k Evropski uniji, bi vsak oglas za Evropsko unijo bil glas za napredek.
Vendar tako enostavno ni: nasprotniki pristopa do Evropske unije se razlikujejo po določenih kriterijih, medtem ko se zagovorniki pristopa ujemajo zgolj v eni formuli: če ostanemo zunaj Evropske unije, ne bomo preživeli.
Argument, ki je Avstrijo že enkrat povedel v pogubo; tudi v medvojnem obdobju je veljal argument, da majhna Avstrija ne more preživeti, da je priključitev k Nemčiji življenjsko potrebna. S podobno propagando delujejo današnji propagandisti za pristop k Evropski uniji.
Ničesar nam Evropska unija ne bo prinesla, razen padca pred bruseljskim poveljem in navodilom: Evropski gospodarski prostor (EWR) je v veljavi od začetka leta in avstrijsko gospodarstvo se bistveno ni spremenilo, zlasti se tudi ni olajšalo življenje potrošnikov. Cene potroštva se - vsem obljubam navkljub - niti za groš niso znižale. Tovornjaki drvijo slej ko prej iz severne Nemčije skozi Avstrijo v Italijo in nazaj, da tam čistijo norveški krompir, ki ga nato prodajajo kot evropski produkt. In avstrijsko kmetijstvo bo obsedelo na svojih kakovostnih izdelkih, ker je španski paradižnik sicer neužiten, vendar cenejši od
avstrijskega.
Tu ne gre za slepomišenje o tako imenovani „krvavi čokoladi“, ki je dejansko ni
-	vendar gre za obstoj, ne avstrijskega niti ne slovenskega
-	ampak regionalnega kmetijstva, ki ne bo preživelo ev-rokapitalistične agrarne industrije, ki jo določajo koncerni v Bonnu, Parizu, Londonu in Bruslju.
Kmetijstvo in obrt bosta gospodarska žrtev anonimne gospodarske internacionalizacije v evropskem gospodarstvu.
To je eno: Evropska unija pa se hkrati tudi vedno bolj pojmuje kot vojaška zveza; „stalnolrajna nevtralnost“, ki jo je svojčas zunanji minister Figi proglašal na balkonu dunajskega Belvedera, se očitno izdaja za povsem „avstrijsko“: kar je „stalnotraj-no (immerwährend), to določamo mi“ (Luegger: „wos a Jud is, bestimm i“).
In tako se pojem „stalno-trajno“ zelo hitro skrči v obdobje štirih ali petih desetletij in ne bo več dolgo trajalo, da bo Fasslabend kot podložnik bruseljskega vojnega ministra poveljeval avstrijskim vojakom v Sarajevu; Serbien muß sterbien und Österreich muß in die EU.
Haiderjevim svobodnjakom bi bila priključitev k veliki Nemčiji ljubša, zato njihovo odklanjanje Evropske unije, pristop k Evropski uniji, ki jo docela kontrolira Velenemčija, pa je vsekakor prav tako vznemirljiv.
Odločitev, predvidena za 12. junij tega leta, še ni padla.

Se bo demokratična pomlad v Sloveniji sprevrgla v vroče poletje?
v	v
Ziv spomin žrtvam nasilja v Železni Kapli
Kljub grdemu vremenu, saj je ponekod zapadlo več kot sedemdeset centrimetrov snega, je nedeljska spominska svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Le-narta in v spomin na vse vojne žrtve iz občine Železna Kapla-Bela potekala v primernem vzdušju ob številni udeležbi ljudstva.
Po uvodni pesmi „Ecce quo-mode moritur iustus / Glejte, kako umira pravični“ Jakoba Petelina-Gallusa, zapel jo je moški pevski zbor „Valentin Polanšek“ z Obirskega pod vodstvom Boža Hartmana, je spregovoril podpredsednik Zveze koroških partizanov Peter Kuhar. Opozoril je na dejstvo, da je samo v kapelški okolici dalo 183 ljudi svoja življenja v boju proti Hitlerjevi tiraniji in za svobodo. Za ta boj je zvedela cela Evropa in v spomin nanj in na žrtve je pred 35 leti bil postavljen spomenik na pokopališču. Blagoslovil ga je
tedanji kapelški župnik Štefan Messner, ki se je kot nemški vojak na Norveškem pridružil odporniškemu gibanju. Kuhar je spomnil na pokojnega prelata Aleša Zechnerja, ki je kot medvojni kapelški župnik kljub vsem pritiskom podpiral partizanski boj, podprl Franca Pasterka-Lenarta pri odločitvi za partizane in daroval posmrtni mašni obred za padle partizane.
Za spomenik duhovnikom-žrtvam nacizma
Takih junakov je med slo-venskokoroško duhovščino,
Sejem „Prostega časa“ bo živ
Kam s prostim časom? Na sejmu „Freizeit/Prosti čas“, ki bo od četrtka, 14. aprila, do nedelje, 18. aprila, potekal na celovškem sejmišču, se lahko informirate o najrazličnejših ponudbah zabave in preživljanja prostega časa, obenem pa bo na ogled velika informacijska ponudba za graditelje stanovanjskih in drugih hišic.
Na sejmu bo svoje produkte na domala 40.000 kvadratnih metrih razstavljalo nad 500 podjetij.
Za letos si je sejemska družba omislila vrsto novosti. Tako bo „sejemski zmajček“ že dneve pred otvoritvijo pred posameznimi trgovinami v mestu delal reklamo za sejem in bo tudi pečaval vstopnice. Večerne vstopnice bojo od 16. ure naprej stale 35 šilingov (namesto 65,-). Dnevne
Ljubljanski shod...
družinske vstopnice (4 osebe) bojo na razpolago za 130 šilingov (namesto za 200,-). Tudi ostali sejemski spored je naravnan na družine, dnevno bo v sodelovanju z mediji 28 različnih predstav, na prazniku igrač bo na razpolago 150 novih iger. Prva nagrada posebnega turnirja je obisk Eurodisneylanda v Parizu za dve osebi.
Nadaljnje ponudbe so: avto-salon s senzacijo leta: na ogled bo najdražji avto sveta — Jaguar (10 milijonov šilingov), predstavila se bo avstrijska vojska, informirali se boste lahko o zdravju in zdravi prehrani in tudi o podrobnostih v zvezi s pristopom Avstrije k Evropski uniji.
Razstavljala tudi tokrat prihajajo iz Avstrije in sosednjih dežel.
wafra
(nadaljevanje z 2. satrani)
ža. Peterle je namreč zagovarjal boj proti korupciji v okviru parlamentarnih in legističnih norm pravne države, torej z zakoni, sprejetimi v parlamentu in ne pod pritiskom nekih populističnih gesel ter ceste in zmanipuliranih mas.
Zborovali so odgovorni
Zborovanje je pokazalo, da je slovenska desnica razklana kot še nikoli in da je trenutno njen nekronani in nesporni vodja Janez Janša. To je eden od glavnih strankarskopolitič-nih izsledkov sobotnega anti-korupcijskega zborovanja. Kajti Marjan Podobnik, ki se je najbolj zavzemal za demonstracijo, kljub vsem zaprisegam enotnosti in skupnosti trenutno še sme igrati vlogo sovodje. Samo kako dolgo še, da ga bo Janša, ki ga časopis „Slovenec“ po stari realsocialistični maniri apostrofira za „priljubljenega opozicijskega politika“, ki pozdravlja množice, vrgel iz gnezda? Jasno pa je, da se ambiciozni mladi predsednik ljudske stranke z vlogo nepomembnega „junioršefa “ ne bo hotel in
ne more spoprijazniti, če naj njegova Slovenska ljudska stranka ne izgine v zgodovinskih arhivih. Zato je samo vprašanje časa, kdaj se bosta Janša in Podbnik med seboj začela lasati in se pričkati za liderst-vo desnice in bosta organizirala mitinge drug proti drugemu?
Krščanski demokrati se, kot kažejo izjave Peterleta, ki je zborovanje ocenil kot izraz osnovnega političnega boja na desnici, tega dvoboja ne bojo udeleževali in bojo delali naprej po svojem, tudi antikorup-cijskem, programu.
Sobota pa je pokazala tudi, da so določene stranke skregane z resnico in osnovami politične olike in da jim v bistvu gre samo za stolčke, ne pa za korupcijo boj proti njej. Vsi, Podobnik, Vane Gošnik od zelenih, Janez Janša, Lojze Peterle, sedijo od začetka slovenske demokratizacije v parlamentu in so kot taki sooblikovali in sosklepali vse zakone proti korupciji in za javno zadolžitev. Očitno so pozabili, da so s tem odgovorni za krizo, v kateri se država nahaja. Sedaj pa se delajo žrtve teh zakonov in predpisov.
Franc Wakounig
tako Kuhar, bilo veliko in osem od njih jih je dalo svoja življenja. Kuhar je podprl zahtevo, da se postavi spomenik duhovnikom, žrtvam nacizma, ki so tudi v najhujšem času ostali zvesti svojemu narodu, kar se na primer v Sloveniji ni vedno dogajalo. Kuhar je spomnil tudi na pregon slovenskih družin aprila 1942. Prav z ozirom na trpljenje in doprinos slovenskih partizanov in izseljencev je kritiziral nerazumevanje določenih slovenskih koroških predsednikov, ko zvezi koroških partizanov odrekajo pravico do državne podpore. S tem ji otežkočajo oskrbo preko 600 grobov padlim za svobodo in žrtvam nacizma. Narodna enotnost se ne da graditi na odrivanju, omalovaževanju in pozabi protinacističnega boja, ampak samo v enakopravnem medsebojnem upoštevanju in v spoštovanju žrtev, ki so kjerkoli trpele in umrle za slovenski narod, je zaključil Peter Kuhar.
Slavnostni govornik dr. Janko Malle, tajnik Slovenske prosvetne zveze, je uvodoma razpredel misel, da je srečen narod, ki ne potrebuje junakov. Takih narodov da je malo. Toda junaki so narodu v ponos, ker vedo, po čem je svoboda. Koroški partizani so za-
Inž. Peter Kuhar
pisani v kolektivni spomin koroških Slovencev. Pokazali so pot Evropi, ki je s strašnim krvnim davkom odplačala pravico do mirnega življenja, daje človeku in državljanu danes normalno to, kar so tedaj imeli za nezaslišno predrznost.
Odprtost, ne folklorizacija
Male je opozoril na napetosti in različne poglede med matico in koroškimi Slovenci, ki so se po zlomu realsocializ-ma pokazali v posebni luči. Poudaril pa je, da trenutna politična korist ne more pisati zgodovine, kot ne smemo nenadoma brisati razlik in poljubno prevrednotiti vrednot in vrednosti. Nekdanja politična usmeritev Slovenije je imela močan vpliv tudi na Koroškem, rojevala je razlike in krivice, pa tudi zaslug ne gre zanikati. Po drugi strani pa smo
Franc Jožef Smrtnik
Slovenci v Avstriji s svojo izvirnostjo kljubovali narodnemu izginotju. Malle je kritiziral „folkstumspolitiko“ Haiderjevega kova med Slovenci, ki nočejo uvideti, da se krhajo tradicionalne strukture tako imenovane narodne politike in ki se ne upirajo prodiranju geto-fi-lozofije in nemškonacionalnih ideoloških prvin v tradicionalne slovenske narodno zavedne vrste.
Cilj te politike je ustvarjanje državno legitimirane jezikovne manjšine z določenimi lastnimi, nacionalno ločenimi ustanovami v folklorističnih rezervatih, ki jih upravlja z oblastjo povezana in spečana plast avstrijskih uradnikov in politikov slovenske narodnosti. Protiutež temu modelu je opcija in vizija interkulturnosti, kultura sožitja in medčloveških odnosov. Kajti ohranitev jezika in narodne kulture je za majhno skupino, kot smo koroški Slovenci, mogoča le, če bo njen jezik imel funkcijo in pomen tudi in prav v vsakdanjem življenju.
Dr. Janko Malle
Kdor manjšinski jezik poriva v privatno sfero, torej za štedilnik, mu jemlje življenjsko podlago. Tak jezik ostane omejen majhen družben del. Vprašanje malih narodov, tako Malle, je mogoče reševati le v sodelovanju z večinskim narodom brez obujanja nacionalnih strasti, ki vodi v etnične napetosti. Prav tako se moramo pod krinko „Kdo je boljši Slovenec?“ izogniti boju za oblast ter prisili priznavanja, ki vodita samo v konflikte. Zavzemati se je treba za kulturni prostor, ki kultivira razlike in nasprotja kot normalne sestavine vsakega kulturnega naroda. Drugačnosti in različnosti* ne gre jemati kot travmo, ampak kot bogastvo.
V imenu Narodnega sveta koroških Slovencev in občine Železna Kapla je občinski odbornik EL Franc Jožef Smrtnik pozdravil udeležence proslave in poudaril pomen in zasluge partizanskega boja za obstoj naše narodne skupnosti in za svobodo države. Najbolj pa se bomo boju partizanov in spominu žrtvam nacističnega nasilja oddolžili, če bomo z otroki govorili slovensko in tako krepili svojo narodno skupnost ter zagotovili njen obstoj v tej deželi.
Recitatorska skupina (Marica Ošina, Franci Sadolšek in Tonči Haderlap) je pripravila prav za to svečanost poseben recital, župnik Poldej Zunder je opravil priličen obred, kot zastopnik borcev iz Slovenije pa je prebral Lojze Eržen krajšo pesem. Proslave sta se med drugim udeležila tudi konzul R. Slovenije Milan Jazbec in predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl.
Franc Wakounig
Recitatorji SPD „Zarja“ Marica Ošina, Franci Sadolšek in Tonči Haderlap
15 let pevsko instrumentalne skupine Žvabek (1978 -1994)
Pevsko instrumentalna skupina KPD „Drava“ iz Žvabeka praznuje 30. aprila 1994, ob 20. uri v gostilni Hafner v Gornji vasi 15-letnico obstoja. Ob tej priliki bomo izdali tudi brošuro, ki obravnava glasbeno zgodovino Žvabeka v zadnjih 90 letih. Poleg tega pa vsebuje tudi kroniko Pevsko-instrumentalne skupine.
Zbor je bil leta 1978 ustanovljen kot otroški zbor in prvič nastopal 30. 4. 1979 v Globasnici. Že kmalu seje zelo dobro uveljavil v kulturni sceni koroških Slovencev. Vzrok tega razvoja je bil v tem, da je zbor kot eden prvih nastopal tudi instrumentalno; petje ob spremljavi ORFF-instrumen-tov, kitare in harmonike. Tudi čelo se je kmalu pridružilo.
Tudi optično je zbor dobro odrezal s svojimi nošami, ki jih je sešila rajna Mlakarjeva mama. Nastopal je na vseh prireditvah v Žvabeku in kmalu ga je bilo moč najti na številnih odrih dvojezičnega ozemlja.
Iz otrok so postali odrasli (predvsem ženske), toda PIS si
je kljub temu obdržala svoj spezifičen stil.
Seveda je tako, da je slovenska narodna pesem v ospredju našega delovanja. Pojemo pa tudi pesmi različnih narodov.
Predvsem pa je dobra skupnost, ki nas vse vedno motivira k ne vedno lahkemu kulturnemu delovanju. PIS ima v občini Suha in v KPD „Drava“ važen prostor in ima v svojih vrstah celo vrsto kreativnih ljudi. Veliko članic zbora, in seveda tudi naša dva moška Samo Hudi in Jurij Opetnik, so na različnih področjih aktivni in dopri-našajo važen delež k pozitivnemu razvoju javnega življenja v
Žalostne novice iz Železne Kaple
Čebelarsko društvo Železna Kapla žaluje za dvema čebelarjema, ki sta nas oba v kratkem razmaku letos zapustila. Konec meseca februarja je umrl Johann Pörtsch. Bil je dolga leta predsednik našega društva, nato pa je bil imenovan za častnega predsednika Čebelarskega društva Železna Kapla.
Po kratki bolezni pa nas je zapustil gospod Andrej Hader-lap, ki je umrl 5. aprila v celovški bolnišnici. Nenadna smrt Andreja je v našem društvu zapustila veliko vrzel, rajni je bil blagajnik društva.
Andrej je bil sin Prunarjeve družine v Lobniku, rojen leta 1919. Njegova mladostna leta so bila vse kaj drugega kakor lahka. Izučil se je za trgovca v Mariboru. Po vojni je postal trgovec v Železni Kapli, vsi smo ga radi imeli kot trgovca zaradi njegovega veselega značaja in tudi, ker je vsem rad postregel v svojem domačem slovenskem jeziku. Ko je bilo mesto za vodenje blagajne na
občini Železna Kapla prosto, je Andrej prevzel to službeno mesto in vodil blagajno do svoje upokojitve.
Ko je odšel v pokoj, so mu uslužbenci občine kupili čebelji panj, saj je zmeraj govoril, da bo v penziji postal čebelar in to se je tudi uresničilo. Postal je pravi čebelar. Z vso vnemo je skrbel za svoje čebelice. Nato je takoj pristopil kot član k našemu čebelarskemu društvu. Ker je bil nadvse sposoben in že iz prejšnjih let izkušen z občine za vodenje blagajne, smo ga tudi v našem društvu izvolili za blagajnika. Še letos, 6. januarja, je na občnem zboru temeljito podal svoje blagajniško poročilo.
S smrtjo Andreja Haderlapa in Johanna Pörtscha je izgubilo naše Čebelarsko društvo dva dobra prijatelja. Ohranili ju bomo v trajnem spominu.
Za Čebelarsko društvo Železna Kapla, predsednik Miha Kuchar
/	"N
Slovenski vestnik čestita! v
N	J
gospodu Rudiju Kutscheju
iz Celovca za 95. rojstni dan; gospe Katici Wohlbang iz Goselne vasi za rojstni dan; gospe Heleni Wuttej iz Pogrč za rojstni dan; gospe Heleni Omatsch iz Spodnjih Vinar za rojstni dan;
gospe Sabini Olip iz Sel za 80. rojstni dan; gospodu Patricku Muriju iz
Čežave pri Kotmari vasi za rojstni dan;
gospe Pepci Čuden iz Šentjakoba za osebni praznik; gospodu Mirku Janežiču, p.d. Lucmanu iz Rut za osebni praznik; gospodu Albertu Messnerju z Doba za rojstni dan;
gospe Erni Pernat z Bistrice za rojstni dan; gospe Mariji Matschek iz Cirkovč za rojstni dan; gospe Mariji Messner z Doba za rojstni dan; gospe Katarini Cvelf iz Non-če vasi za rojstni dan; gospe Evelin Nečemer iz Lepene za okrogli jubilej;
Neži in Joziju Reichmanu, p.d. Liničijevema z Mošče-nice za osebni praznik; gospe Lenči Wassner z Borovnice za osebni praznik; gospodu Hermanu Hriberniku iz Grabna za osebni praznik;
gospodu Izidorju Sternu za rojstni dan;
Citi in Foltu Schumniku iz
Črgovič za osebni praznik; gospodu Foltiju Hartmannu iz Celovca za okrogli jubilej; gospodu Pavlu Krainzu iz Šentruperta za rojstni dan. gospe Marti Fugger p.d. Paulnovi iz Rožeka za 30. rojstni dan.
Nove knjige - recenzije
Dober debut
Doron Rabinovici: PAPIRNIK. Založba Surkamp, Frank-furt/Main 1994,143 strani, 116 šil.
občini Suha in tudi izven nje. Cela vrsta članic je že 15 let pri PIS in zanimivo je, da imajo naše ženske skupaj že 22 otrok. To bi lahko bil že nov otroški zbor.
Zbor vodi od vsega začetka učiteljica Rosina Katz-Logar. Do sedaj je zbor sodeloval pri izdaji treh kaset in je že večkrat nastopal tudi v televiziji in v radiju. Trenutno pripravlja PIS lastno CD ploščo.
Brošura, ki bo izšla ob jubileju, obravnava glasbeno zgodovino Žvabeka na podlagi znanstvene raziskave tega kraja v letu 1986, ki jo je napravil etnolog in glasbenik mag. Ber-tej Logar. Poleg tega bo v brošuri obširno obdelana 15-letna zgodovina PIS na podlagi obširnega arhiva.
Vida Logar in Rosina Katz-Logar
Nova številka STIMME
Revija Iniciative manjšinskega leta STIMME ima spet vrsto zanimivih člankov na temo manjšin. Tako je v njej tokrat razprava o otrocih kot manjšini, o mladini imigrantov, pogovor z mladimi uredniki časopisa „Echo“ za tujo mladino, članek V. Wakouniga o krhkosti manjšinske šolske ureditve na Koroškem, Larisse Krainer o Vinzenz Rizzijevem društvu, o Slovencih na avstrijskem Štajerskem ter o raznih aktivnostih in prireditvah avstrijskih manjšin.
Doron Rabinovici je rojen 1. 1961 v Tel Avivu in živi od 1964 na Dunaju kot publicist, kateremu gre predvsem za židovsko narodno skupnost v Avstriji. Avtor, ki je bil doslej znan predvsem kot aktivist Republikanskega kluba „Nova Avstrija“, prihaja v javnost s svojim literarnim prvencem -in to kar pri založbi Suhrkamp. Deset zgodb, prva in zadnja o Papirniku, večstranski oziroma večplastni osebnosti, človeku, ki ga sestaavljajo knjige:
„Er zog sich aus. Lola konnte es nicht fassen. Seine Brust füllten Bündel aus Buchseiten. Sie schienen in den Körper gezwängt oder aus ihm entstanden, in ihm gepreßt worden zu sein. Seine Wirbelsäule war die Rükkenleiste eines Papierblocks. Lola - fasziniert -strich mit ihrem Finger über den Buchschnitt an seinem Brustbein und fuhr sodann sacht zwischen seine Seiten. “
Med obema zgodbama o Papirniku jih pripoveduje avtor še osem, ki jih označuje židovski milieu in se ukvarjajo delno s posebno obliko dunajskega antisemitizma, delno pa so to obiski v temačni svet kriminala.
Tako postane bankir pomagač pri bančnem ropu, ljube-
zensko pismo razkrije masovnega morilca, predrzen antisemit pa se podrobno predstavi. Rabinovici zna sproščeno in čustveno pripovedovati svoje zgodbe, pa tudi s humorjem in igrivo ironijo, poln jedke po-rogljivosti. Tudi samoironije ne manjka:
„Mit dem gehabe der frühen Pionierzeit wußten sie nicht viel anzufangen. Ein Mitglied, hieß es etwa, raucht nicht, trinkt nicht und bewahrt seine sexuelle Reinheit. Sie hatten sich deshalb für eine beinahe talmudi-sche Auslegung dieses Gesetzes entschieden. Einer, es war Alex mit seinen Lungenproblemen, sollte die Finger von den Zigaretten lassen, einer sollte nicht trinken, und irgend jemand, ob nun ein Junge oder ein Mädchen, erfüllte immer, wenn auch unfreiwillig, den Rest des Gesetzes. “
Rabinovicijev tekst pa označuje tudi novo smer avstrijske literature. Tako kot že pred njim Treudl, Fian ali Ivancsics stavi na humor in se odreka visokoletečemu patosu sedemdesetih let. Na ta način garantira Rabinovici bralcu literarni užitek in obliko kratkočasja. Vsekakor priporočljivo branje!
Andrej P. Pittler
Razstava Wemerja Berga
V sredo, 6. aprila, je v Belja- razstavo ob umetnikovi stolet- ve Rutarjeve domačij
V sredo, 6. aprila, je v Beljaku bila odprta izredno zanimiva in bogata razstava. Za 90-letnico rojstva slikarja Werner-ja Berga (11. 4. 1904 v poren-skem Elberfeldu - Q 7. 9. 1981) je beljaška podružnica Bank Austria AG pripravila v prostorih Widmanneuma razstavo 60 deloma prvič razstavljenih del tega velikega upodo-bitelja južnokoroškega - beri slovenskega - človeka in njegove okolice.
Večina del, kot že omenjeno, še nikoli ni bila razstavljena, ker so vsi eksponati v zasebni lasti in prav posebej za to
niči bili dani na razpolago.
Dela, to so oljnate slike in lesorezi v različnih velikostih in tudi barvnih intenzivnostih, obsegajo dobo od 1932 do 1979, v njih se odraža ves razvoj in časovna napetost, v katera sta bila ujeta umetnik in njegov objekt, to je zgornja Podjuna s svojimi ljudi.
Brezdvomno med najbolj močne slike razstave sodijo portreti koroške pesnice Christine Lavant, skopi, na najbistvenejše zreducirani lesorezi (Ženske, Srečno, Mladi duhovnik), različne upodobit-
Rutarjeve domačije, portret sosedov in tiste tako Bergove podobe, najsi v vlaku, na poti domov ali'na pliberškem jor-maku.
Skupna vrednost razstavljenih del znaša več kot 30 miljo-nov šilingov (tendenca naraščajoča).
Zanimanje za razstavo je bilo izjemno, saj se je njenega odprtja udeležilo nad 500 oseb iz Avstrije, Slovenije in Italije. Med obiskovalci je bil tudi Veit Berg, sin umetnika.
Razstava je odprta do 2. maja v poslovnih urah.
wafra
Nobenih zastojev...
Gradnja novega poslovnega centra na bivšem Scholzevem zemljišču v Borovljah teče kot po maslu. Še pred zimo je podjetje Gasser postavilo ostrešje in so krovci mogli poslopje pokriti. Trenutno končujejo zunanjo izolacijo, znotraj pa že polagajo inštalacije ter so pričeli z urejanjem posameznih prostorskih enot. Med drugim tudi novih poslovnih prostorov Posojilnice Borovlje. Zgradba novega poslovnega centra je
pri Borovljancih naletela na zelo pozitiven odmev, saj se zelo skladno ujema s starejšo in tipično gradbeno substanco kraja in kljub velikosti ne kvari in bremeni podobe in videza mesta. Prav v tem oziru so v Borovljah v preteklosti napravili velike napake, kot primer naj navedemo občinsko hišo alias „akvarij“, tehnično šolo in ljudsko šolo. Poslovni center oz. prostore banke bojo odprli v drugi polovici leta. wafra
Jezik
0
JANKO MESSNER
duša
„Tako velik“je tolik ali tolikšen
Slov. vestnik (V.W.) 24. 2.1.1. v komentarju „Namesto stvarnosti...“ pravi: “... je na prvi strani z velikimi črkami prinesel sledeči naslov: JASNA ZAHTEVA EVROPSKEGA PARLAMENTA. Če že tako velik naslov, potem mora biti nekaj zelo pomembnega in izvanrednega, sem si mislil.“
Četvero bode v oči v tem stavku, najprej „sledeči naslov“: temu se slovensko pravi tale naslov! Vedeti moramo za dovoljene primere: pes sledi zajca (gre po njihovi sledi), slediti rudo (iskati, po sledi), slediti vodniku (iti za vodnikom), slediti govorniku (z razumevanjem spremljati govor) slediti zgledu (ravnati se po zgledu), prašnji pa so primeri: slediti komu na prestolu, komu z očmi, za petami. Pa tudi dogodki si sledijo in predavanju sledi debata, medtem ko ni dobro reči: iz tega sledi (daraus folgt), ampak: iz tega izhaja, izvira, se da sklepati. V tem smislu je sledeč pes čisto v redu, „sledeči predpisi“ pa so pravilno tile predpisi! Sporočam „sledeče“ je po slovensko: sporočam tole.
Če že „tako velik“ naslov je po pravem: če že tolik naslov ali tolikšen naslov. Res raba „toliko-a-o“ že nekoliko peša, zato pa imamo še drug kazalni zaimek - tolikšen. Naj navedem kak primer: Hiša je bila t o 1 i k a, da so imeli vsi dovolj prostora, ali pa je bila t o 1 i k š n a, da so imeli vsi prostora. Izguba ni „tako velika“ kakor lani,, marveč t o -1 i k š n a kakor lani. V tem smislu pravimo tudi tolikšno trpljenje! Tolikšno zanimanje! Dvakrat tolikšen znesek! (zweimal so groß).
Nekaj „izvanrednega“ je po slovensko: nekaj izredne-g a! In končno še nedovršni glagol „sem si mislil, namesto dovršnega sem p o m i s 1 i 1, saj ga misel v tem primeru samo preblisne! Na drugih mestih je zapisano „Tisto je piscu očividno služilo...“ Pravilno je: Tisto je piscu očitno služilo.
„Ni mu bilo do stvarne informacije...“ Pravilno: Ni mu bilo z a stvarno informacijo.
„... potem bi moral vsaj odgovoriti na sledeča vprašanja“: potem bi moral odgovoriti vsaj (besedni red!) na t a -1 e vprašanja. Zato sledeče v pojasnilo: zato v pojasnilo tole!
Če bi pisec vsaj približno odgovoril na ta vprašanja, bi bilo poročilo stvarno ...“: Če bi bil pisec odgovoril vsaj približno, bi bilo...“
Ob odprtju novih prostorov Posojilnice Celovec: v ospredju predsednik Zadruge Mihi Antonič, levo celovški župan L. Guggenberger in generalni konzul Slovenije Jože Jeraj
Novi prostori za 105. obletnico
Za svoj 105. rojstni dan si je Posojilnica Celovec sama pripravila najlepše darilo: obnovljene in razširjene poslovne prostore. Po nekajmesečni in temeljiti obnovi (renovacija je stala pičlih 5 milijonov) so bili novi prostori v soboto, 9. aprila dopoldne svečano predani v bančno-poslovalne namene. Svečanosti so se poleg strank in partnerjev s Koroške in Slovenije udeležili tudi zastopniki slovenskih političnih in gospodarskih ustanov, celovški župan Guggenberger in generalni konzul R Slovenije Jože Jeraj ter zastopniki Raiffeisnove skupine. Predsednik Upravnega odbora Posojilnice, dipl. trg. Franc Brežjak je kratko orisal razvoj Posojilnice, ki je bila pred drugo svetovno vojno najmočnejša članica takratne Koroške zadružne zveze (danes: Zveza slovenskih zadrug).
Posojilniški prostori so bili na sedanjem sedežu Zadružne zveze. V njenem imenu je spregovoril predsednik Mihi Antonič in Posojilnici obljubil vso podporo pri gradnji podružnice na vzhodu Celovca.
Posojilniške prostore je blagoslovil p. Roman, radiški mešani zbor pod vodstvom Nuže-ja Lampichlerja pa je svečanost, ki se je je udeležil tudi nemški slalomski as in Elanov vozač Armin Bittner, olepšal s petjem.	,
Veselo v pomlad
1,2,3, vse se veseli
Združenje staršev Mohorjeve ljudske šole vabi k vigredni veselici, ki bo
v petek, 22. aprila 1994, ob 20. uri v prostorih šole.
Za srečanje je pripravljen program, s katerim boste imeli veselje. Bernarda Fink bo sodelovala s petjem. Ob prijetni moderni glasbi in dobrih kmečkih jedeh in še drugih presenečenjih boste lahko doživeli prijeten večer.
Pliberk
Vabilo na pogovorni večer Med strahovi in upanjem Evropska unija - da ali ne?
V ponedeljek, 25. aprila 1994 ob 20.00 uri v farni dvorani v Pliberku. Prireditelja:
Katoliška prosveta in Krščanska kulturna zveza
Šentjakob v Rožu
Vabilo na pogovorni večer Med strahovi in upanjem Evropska unija - da ali ne?
V torek, 26. aprila 1994 ob 20.00 uri v farni dvorani v Šentjakobu Prireditelja:
Katoliška prosveta in Krščanska kulturna zveza
Šentprimož
Vabilo na pogovorni večer
Med strahovi in upanjem Evropska unija - da ali ne?
V sredo, 27. aprila 1994 ob 20.00 uri v kulturnem domu.
Prireditelji:
Katoliška prosveta in Krščanska kulturna zveza SPD „Danica“
Vigredni koncerti se vrstijo drug za drugim po vsej spodnji Koroški. Tudi v Šmarjeti v Rožu se je nabralo zelo veliko občinstva, ki se je z navdušenim aplavzom zahvalilo pevkam in pevcem. Nastopili so poleg mešanega zbora iz Šmarjete še MGV Schneerose, Obirski ženski oktet, bratje Smrtnik in domači cerkveni zbor. Na sliki Obirski ženski oktet.
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Četrtek,	v občinskem	Spominska prireditev ob obletnici pregona	SZI, Inštitut cel. UNI,
14.4.	centru	koroških Slovencev	ZSI
20.00	v Šentrupertu v Celovcu	(v bivšem Volkskinu)	
četrtek,	v Gosp. šoli	„Drevo nad prepadom“	
14.4. 20.00	v Šentrupertu pri Velikovcu	nast.: lutkovna skupina Šmihel	
Petek,	v stari šoli	Predstavitev filmov „Govorice“, „Karavanke“	film mladje
15.4. 20.00	v Šentjanžu	in „Uklenjeni Prometej“	
Sobota,	v avli Ij. šole	Vigredni koncert	SPD „Bilka“
16.4. 20.00	v Bilčovsu	nastopajo MePZ, MoPZ in otroški zbor SPD Bilka, Oktet Suha	
Sobota,	v Kulturnem domu	W. Busch - E. Fritz - G. Lipuš: Jošt in Jaka	SPZ
16.4. 19.30	v Šentprimožu	(Max und Moritz) - premiera otroške opere	
Sobota,	pri Florjanu	Koncert prijateljstva - sod.: MePZ Haliaetum	SPD „Edinost“
16.4. 20.00	v Vogrčah	skupnosti Italijanov iz Izole, mešani komorni zbor iz Celja, MoPZ „Foltej Hartman“	
Nedelja, 17.4. 17.00	v Kulturnem domu Jošt ina Jaka, ponovitev v šentprimožu		SPZ
Nedelja,	v ljudski šoli	Vigredni koncert-nast.: MePZ „Gorjanci“, otr.	SPD „Gorjanci“
17.4. 14.30	v Kotmari vasi	in mlad. zbor „Gorjanci“, pevsko instrumentalna skupina Ij. šole, mešani oktet „France Prešeren“ iz Žirovnice	
Nedelja, 17.4. 18.00	v sejni dvorani hodiškega gradu	Občni zbor SPD „Zvezda“ v Hodišah	SPD „Zvezda"
Nedelja,	v „grajski štali“	E. Kishon: Rodil se je oče	SPD „Zvezda“
17.4. 20.00	v Hodišah	gostujejo igralci SPD „Radiše“	
Nedelja,	vij. šoli	Vigredni koncert - nast.: dvojez. zbor Pedagoške PD „Lipa“	
17.4. 10.30	na Djekšah	akademije v Celovcu in Vokalna skupina „Lipa“	
Ponedeljek, v Trgu/		Začetek Kulturnega tedna koroških Slovencev;	
18.4. 18.00	Feldkirchen Arkadenhof	odpri ga bo zvezni kancler F. Vranitzky	
Ponedeljek, v Mohorjevi Ij. šoli		Dvojezičnost v družini - predava univ. prof. dr.	
18.4. 19.30	v Celovcu	Erik Prunč - vabijo: združenje staršev, otr. vrtec „Naš otrok“, kat. prosveta	
Torek,	Ljubljana,	Sonnen- und Schattenseiten der Donau-	
19.4. 18.00	Zavetiška 5	monarchie - predavanje (nem.) z diskusijo (dvojez.). Prireditelji: Avstr, inštitut za vzh. in jugovzh. Evropo v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino v Ljubljani	
Sreda,	v farni dvorani	Predavanje in pogovor z dr. Silvijo Velik „Ženske	Kat. prosveta
20.4. 20.00	v Železni Kapli	pri zdravnici"	Železna Kapla
Petek,	pri Miklavžu	Predavanje Koroški Slovenci v republiki.	SPD “Bilka“
22.4. 18.00	v Bilčovsu	Predavatelj univ. prof. dr. Andrej Moritsch. Urednik ORF Horst Ogris bo govoril na temo Kultura in literatura koroških Slovencev v republiki; sledi diskusija. Večer bo vodil Janko Ferk	
Sobota,	v telovadnici	Conert New Times Big - Band s pevko Dado	Društvo Godba na
23.4. 20.00	Ij. šole v Šmihelu	Kladnik; povezuje Marica Stem-Kušej	pihala Šmihel
Sobota,	v kulturnem domu	S pesmijo na Poljsko	SPD „Srce“
23.4. 20.00	v Dobri vasi	nast. MePZ SPD „Srce“	
Sobota,	v kulturnem domu	Vigredni koncert	SPD „Radiše"
23.4. 20.00	na Radišah	nast. MePZ „Radiše“, Radiški fantje, otr. in mlad. skupina „Radiše“	
Nedelja,	pri Trklnu	Srečanje ansamblov; „Schnurrbart Buam“ in „Die Alpski klub „Obir“	
24.4.	v Selah	Drei lustigen Vagabunden“ iz štajerske, ansambel	
14.00	Borovnici	„Andrej in njegovi fantje” iz Slovenije, „St. Leon-harder Spitzbuam“, „Rauschelesee Quintett" in „St. Pauler Mostlandtrio“	
Nedelja.	pri Florjanu	Plesni tečaj - vodi Gregej Krištof.	SPD „Edinost“
24.4. 16.00	v Vogrčah	Cena tečaja 500 šil., začetek v nedeljo.	
Spored
„Kulturnega tedna koroških Slovencev“ od ponedeljka, 18., do petka, 22. aprila 1994 Amthof - Feldkirchen/Trg
Ponedeljek, 18.4.1994, ob 18. uri
Arkadenhof - Odprtje kulturnega tedna-zvezni kancler dr. Franz Vranitzky; pozdrav in glasbeni okvir: ansambel mestne godbe Feldkirchen/Trg, Gabriel Lipuš (bariton) in Christian Filipič (prečna flavta)
Galerija Gwölbl - Odprtje razstave Valentina Omana. Razstavo bo odprl prevzvišeni gospod škof dr. Egon Kapellari.
Torek, 19.4.1994, ob 19. uri:
Slavnostna dvorana - Odprtje razstave „Ziljska noša“. Uvodne besede dr. Marija Makarovič. Glasbeni okvir: družina Zwitter, Zahomc. Theoriezimmer, ob 20.30 - Predavanje „Slovenske korenine v imenih okraja Feldkirchen/Trg“, univ. prof. dr. Heinz-Dieter Pohl
Sreda, 20.4.1994, ob 20. uri:
Arkadenhof- Zborovski koncert MePZ „Rož“ iz Šentjakoba v Rožu. Spored: „Ponižani in razžaljeni“ - pesmi zatiranih narodov
Četrtek, 21.4.1994, ob 19. uri:
Društvena soba - Predstavitev slovenskih koroških filmov (kratki filmi) ob 20. uri - Literarno branje: Jani Oswald. Glasbeni okvir: Jazz Trio „lesTrois Arts“. Razstava knjig treh slovenskih založb.
Petek, 22.4.1994, ob 20. uri:
Arkadenhof: Sklepni koncert. Sodelujejo: MePZ „Danica“ iz Šentprimoža, MoPZ „Kralj Matjaž“ iz Libuč pri Pliberku, „Gurktaler Viergesang“ in instrumentalna skupina iz Feldkirchna
Okvirni spored
Sreda, 20. 4. 1994, ob 11. uri Senčno lutkovno gledališče „Drevo nad prepadom“ v dvorani delavske zbornice v Feldkirchnu/Trgu
Prireditelj:
Biro za slovensko narodno skupnost pri Uradu koroške deželne vlade v sodelovanju z ORF-om in Kulturnim uradom Feldkirchen/Trg
„film mladje“
Koroške dijaške zveze vabi na
filmski večer
v petek, 15. aprila 1994, ob 20.00 uri v stari šoli v Šentjanžu
„Govorice“
Najboljši amaterski film, dobitnik deželne nagrade; scenarij: Štefan Hafner
„Karavanke“
Dve mentaliteti - dva obraza - ena šola, film je nastal v sodelovanju z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu „Uklenjeni Prometej“
„Teatr Trotamora“ je posnel tudi igrani film; režija: Marjan Sticker
Projekcija na veliko platno kot v kinu!
Vabilo na
„Osnovni tečaj za odrsko razsvetljavo“
v farnem domu Šmihel v soboto, 16. 4.1994, od 10. do 18. ure in v nedeljo, 17.4.1994 od 9. do 13. ure
Referenta: Kristijan Sadnikar in Niko Krištof
Seminar je namenjen vsem (bodočim) tehnikom v krajevnih društvih, vsem zaineteresiranim in vsem, ki tavajo v temi.
Prispevek: 500,- šil.
Prijave in rezervacije za prenočišče javite prosim pismeno ali telefonič-no na KKZ.
Prireditelj lutkarji Šmihel
d a mn i/Annči/ a
IVTLLflU ilV/ilVUiVTi
S I. O V F N S K K O 1) I) A J E
četrtek, 14.4. Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 15.4. Kulturna obzorja
Sobota, 16.4. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 17.4.
6.30- 7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (p. Ivan iz Žitare vasi)
18.10-19.00 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 18.4.
18.02-19.00 Koroški kulturni dnevi.
V živo iz Feldkirchna: Otvoritev
Torek, 19.4. Partnerski magazin
Sreda, 20.4. Društva se predstavljajo
SKD Ivan Cankar in KSŠŠ/ D vabita
na predstavo
Princeska in svinjski pastir
(Andersen - Militarov)
na Dunaju v soboto, 16. aprila 1994, ob 14.30 v Theater Brett,
1060 Dunaj, Münzwardeingasse 2.
Nastopa mladinska gledališka skupina iz Škocija-na.
Vabljeno mlado in staro!
Dober dan, Koroška
Nedelja, 10.4.1994, ORF2,13.00! Ponedeljek, 11.4.1994, TV SLO 1,16.20
Predvidoma s sledečimi prispevki
-	Pred kulturnim tednom koroških Slovencev v Feldkirchnu/Trgu
-	Spominska prireditev ob obletnici pregona koroških Slovencev
-	Izvirni slovenski muzikal „Jošt in Jaka" po svetovno znani zgodbi Wilhelma Buscha
-	90-letnica rojstva Wernerja Berga: njegove podobe južne Koroške živijo tudi v zasebnih zbirkah
-Pesem povezuje: koncert prijateljstva pri Florjanu v Vogrčah
Pisma bralcev
Odgovor Feliksu Wieserju
Tovariš Feliks!
Obžalujem Tvoj korak, ko v „Našem tedniku“ in v „Slovenskem vestniku“ iznašaš svojo nejevoljo zaradi ponovne izvolitve v odbor Zveze koroških partizanov. Vendar mislimo, da je na Tvoja izvajanja treba dati nekaj pojasnil. Na seji dne 24. januarja 1994, ko smo v okviru priprav na občni zbor govorili tudi o novem odboru ZKP, ste nekateri sicer formnalno izrazili pripravljenost oddati svoje funkcije, vendar nihče ni izrecno izjavil, da ne more oziroma noče več biti funkcionar naše organizacije. Zaradi tega ne moremo razumeti Tvojega sedanjega ravnanja, ko si bil na občnem zboru ponovno izvoljen (poudarjamo: demokratično izvoljen in ne določen) za odbornika Zveze koroških partizanov.
Tvoje sedanje ravnanje nas je začudilo toliko bolj, ker si bil tudi sam aktiven partizan in si vsa poovjna leta v okviru naše organizacije skupaj z nami odločno branil pridobitve protifašističnega boja. Seveda pa bomo spoštovali Tvojo osebno odločitev, v upanju, da boš
tudi v bodoče sodeloval z Zvezo koroških partizanov ter ostal zvest protifašistični miselnosti in skupaj prehojeni poti.
Na tej poti je Zveza koroških partizanov dosledno zastopala prepričanje, ki je že med vojno vodilo borce proti fašizmu in zato tudi nikdar ni bila nikogaršnji „satelit“. Kakor so se v partizanih pripadniki različnih narodnosti in nazorskih opredelitev skupaj borili proti skupnemu sovražniku, tako je ZKP tudi po vojni razvijala in nadaljuje svojo dejavnost v okviru najširše povezanosti s protifašisti in z demokrati tako na državni kot tudi na mednarodni ravni vse do svetovne federacije protifašističnih borcev in žrtev fašizma.
Zveza koroških partizanov želi, da bi se v bodoče med seboj pogovarjali v tovariškem duhu in bo svojo pot nadaljevala ne glede na razne napade, pa naj pridejo od zunaj ali od znotraj.
Zveza koroških partizanov
V nedeljo, 17. aprila, bo znani kulturni in politični delavec Tonči Schlapper iz Šentjakoba praznoval svoj 70. rojstni dan. Iskreno čestitamo!
Slovenski vestnik, Zveza slovenskih organizacij, Slovenska prosvetna zveza
„Freiheit für das kurdische Volk“
Die Medienberichte über die politische Entwicklung in der Türkei zeigen auch die brutale Unterdrückung des kurdischen Volkes durch den „türkischen Militärfaschismus“ herrschender Schichten „im Tarnanzug der Demokratie.“ Erst der massive öffentliche Protest der Menschen macht es möglich über die Massaker an kurdischen Frauen, Kindern und wehrlosen Männern, wie die Vertreibung der Menschen und deren Verfolgung nachzudenken.
Drei Millionen Kurden/Kurdinnen leben unter unerträglichen Verhältnissen in den Bergen zwischen der Türkei, dem Iran und dem Irak, 30 Millionen Kurden/Kurdinnen wurden bis heute weder eine staatliche Existenz, noch Autonomie und Selbstbestimmung zugestanden.
Die Kurden sind unterdrückt und grundlegender Freiheitsrechten beraubt. Dennoch äußern sich Politiker, unter ihnen BRD-EU Kanzler Helmut Kohl als Verteidiger der Unterdrückten gegen jene, die für Freiheit und Selbstbestimmung der Kurden demonstrieren.
„Haben Deutsche Firmen dem Irakischen Machthaber Saddam Hussein Giftgasfa-
briken gebaut, so liefern ebenfalls Deutsche Rüstungskonzerne den türkischen Militärs Waffen, die gegen die Kurden eingesetzt werden.
Eine deutsch-türkische politische Kumpanei engagiert sich auf der Seite des Faschismus. Die Misere ist offensichtlich ein leidiges Problem: „In der Bundesrepublik werden seit Jahren rechtsradikale Vereinigungen wie die VDU mit Millionen Mark an Subventionen unterstützt“. Die klaglose Zusammenarbeit führender politischer Köpfe der BRD mit dem Türkischen Militärfaschismus ist wohl eine Fortsetzung der unbe-wältigten Vergangenheit.
In EU-Europa werden Massaker der Militärs gegen das kurdische Volk, politische Repression und Verfolgung im Namen der Demokratie geduldet, und jene die sich dagegen heftig wehren, kriminalisiert. Wie aber kann das kurdische Volk ständig von Ermordung und Verfolgung bedroht, sich vor der „mörderischen Gewalt des Faschismus herrschender Schichten“ wehren, als mit entsprechenden Mitteln.
Noch fehlt die Solidarität der Arbeitenden, welche die kurdischen Menschen in ihrem Kampf gegen Unterdrük-kung unterstützen. Steindorfer
Uspešen zaključek
23. tekmovanja mladih glasbenikov
Republike Slovenije v Ljubljani - kitarist Dejan Krušeč iz deželnega kon-zervatorija v Gradcu in kvartet saksofonov iz Ljubljane prejela absolutnih 100 točk
S koncertom prvonagrajen-cev, kije bil v nedeljo, 27. marca, v veliki dvorani Slovenske filharmonije, se je zaključilo letošnje, že 23. tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov (tretje v samostojni Sloveniji). Udeležili so se ga mladi glasbeniki - v starosti od 8 do 24 let - iz 27 glasbenih šol, jz Srednjih glasbenih in baletnih šol Ljubljane in Maribora, iz akademije za glasbo, iz Glasbene matice Trst, Glasbenega ateljeja Tartini in Orglarskega tečaja pri Teološki fakulteti v Ljubljani. Sodelovali so tudi štirje slovenski državljani, ki študirajo na deželnih konzer-vatorijih v Celovcu in v Gradcu.
Vsega je v sedmih starostnih kategorijah tekmovalo 242 tekmovalcev na orglah (v Ca-karjevem domu), harfi in kitari (v Glasbeni šoli Vič-Rudnik (in na violini, violončelu ter komornih skupinah s pihali (na Srednji glasbeni in baletni šoli). Mladi slovenski glasbeniki so dosegli 17 prvih nagrad, pri čemer je zanimivo, da sta prvi nagradi na orglah in na kitari dosegla glasbenika, ki študirata izven Slovenije. Organist Klemen Karlin (doma iz Škofje Loke) študira pri prof. Klausu Kuchlingu na Deželnem kon-zervatoriju v Celovcu, kitarist Dejan Krušeč (sicer iz Maribora) pa študira pri prof. Johannu Palierju na deželnem kon-
zervatoriju v Gradcu.
Med prvonagrajenci naj posebej omenimo violinista Žigo Branka iz Ljubljane in violinistko Boženo Angelovo iz Maribora, oba sta prejela enako število točk, 98. Žiga je, po odločitvi žirije, za nagrado prejel iz rok goslarja mojstra Vilima Demšarja tudi povsem novo violino. Ravno tako je Dejan Krušeč prejel novo kitaro iz rok mojstra Vrtačiča. Pri orglah so sicer ostale nagrade pobrali učenci prof. Eme Za-pušek iz Glasbene šole Fran Korun Koželjski, Velenje. Pri violončelistih so bili odlični Lučka Frece in Gal Faganel iz Ljubljane, Karmen Pečar iz Maribora in Gregor Marinko iz akademije za glasbo. Pri komornih ansamblih s pihali je bil najboljši kvartet saksofonov iz Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana (100 točk), v III. kategoriji je pa tudi I. nagrado (97,25 točke) osvojil pihalni kvintet Akademije za glasbo (A. Zupan - flavta, T. Petrej-oboa, D. Sodja - klarinet, B. Lipovšek - rog, J. Mesec - fagot) , ki je imel v začetku marca uspešen koncert v ljudski šoli v Bilčovsu. Tudi ta koroški nastop je kvintetu pomagal do uspeha. Celoten zaključni koncert prvonagrajencev je posnela TV Slovenija, udeležili so se ga pa tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, državna sekretarka v Mi-
nistrstvu za šolstvo in šport mag. Teja Valenčič in predsednik Društva Glasbena šola na Koroškem g. Urh Kassl z družino. V žirijah je bilo tudi sedem tujcev iz Avstrije, Italije, Češke, Nemčije in Hrvaške, med njimi tudi prof. Johannes Kalckreuth in prof. Helfried Fister iz Deželnega konzerva-torija v Celovca.
V ponedeljek, 28. 3. in v torek, 29. 3. sta bila v Kazinski dvorani v Mariboru in v veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani dva izredno uspela Evropska koncerta, na katerih so sodelovali iz Slovenije pianistka Nataša Majer (samo v Mariboru) in saksofo-nistka Betka Kotnik (samo v
Ljubljani). Na obeh koncertih so pa nastopili: evropska prvakinja sopranistka Turi Loin Grimstad ob spremljavi pianistke Siv S. H. Sjoetun (iz Norveške), hornist Marc Ostertag ob spremljavi svoje matere Barbare Ostertag (iz Miinchna) in češki trio (Anja Bukovec - violina, Ludek Ružička - violina in Hana Dvorakova - klavir) iz Prage. 16-letna Anja Bukovec, sicer Ljubljančanka, uspešno študira in deluje na Češkem. Na koncertu v Mariboru je prisotne, v imenu Evropske zveze glasbenih tekmovanj za mladino (EMCY), pozdravil mag. Friedrich Knoppek iz Leobna, sicer generalni sekretar Jugend musiziert Avstrije.
Celotno organizacijo devetdnevnega tekmovanja in obeh Evropskih koncertov je vodil podpisani, tekmovanje, katerega pokrovitelj je bil minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, sta pa financirala Ministrstvo za šolstvo in šport in Ministrstvo za kulturo.
Lovro Sodja
Nadstrankarski
Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16,9020Celovec/Klagenfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30, 33, 34 in 40, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig
Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16,9020 Celo-vcc/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30, 33 in 40, telefaks 0463/51430071.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzionistc 280 šil.); za Slovenijo 1500 SIT.
časopis
koroških Slovencev
Iz ženskega vidika
O „razmerjih“ in „aferah“
piše Štefka Vavti
Kako bi opisale vaše partnerstvo ali vaš zakon? Ga imate za zadovoljivo „razmerje“ ali pa za sapo zapirajočo afero? Ne veste, o čem govorim, kaj hočem?
Pojem „razmerje“ (Beziehung) je v preteklih letih postal neke vrste modna beseda, s katero se dajo opisati in na katero se lahko skrajšajo vsi odtenki odnosov med spoloma: Stoji namreč prav tako za partnerstvo in zakon, kakor ga uporabljamo tudi za razne vrste (seksualnih) afer in druge stvari, ki se porajajo med moškim in ženskim spolom.
S tem pa smo že sredi prave pomladanske teme, pri tako imenovanih „razmerjih“.
Angleška škandalna avtorica in novinarka Julie Burchill, ki je med drugimi izdala tudi knjigo s sarkastičnimi eseji z naslovom “Seks in druge pregrehe I Sex und andere Laster“, se huduje nad razmahom tako imenovanega „razmerja“, ki je v njenih očeh smrt vsake romance. „Razmerje“ — že beseda sama diši po pameti, suhoparnosti in treznosti, nikakor pa ne po čustvih, sreči in ljubezni. Ljudje, ki imajo „razmerja“, kuhajo čaj, diskutirajo o problemih in se razvijajo, meni avtorica, pri tem pa jim zmanjka časa, da bi živeli, se kregali in izživljali svojo seksualnost.
Medtem ko so pred obdobjem „razmerij“ moški in ženske živeli svoje afere, tajne ljubezni in seveda tudi zakone, smo zdaj vse te — da ne rečem sapo zapirajoče — možnosti in odtenke zreducirali na ta dolgočasen pojem „razmerje“. Provokantna tema, zlasti še v času, ko nam grozi AIDS. Vendar tudi avtorica ne zagovarja „proste ljubezni“, „vsak z vsakim“ ali kaj podobnega, nasprotno! Apelira na ženske, da vzamejo resno star moder (?) izrek, ki ste ga zagotovo tudi ve že kdaj slišle (od babice, matere, očeta). Kako držati moža/ moškega? S tem, da smo v kuhinji perfektne kuharice, v stanovanju snažilke, v postelji pa „kurbe“?
Prepričana sem, da se vsak moški raje požvižga na dobro kuharico in snažilko kakor na „dobro“, nežno ljubico.
Zato kdaj pa kdaj pozabimo na pomladansko čiščenje in na kuhanje in se namesto tega predajmo tako imenovanim „pomladanskim občutkom“ in jih uživajmo!
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Dunja Lukan - uspešna šahistka
Dunja Lukan -od zmage do zmage
V prejšnji številki SV smo poročali o ponovnem uspehu šahistke Dunje Lukan, ki se že najmanj osem let bavi s tem športom. Ni naključje, da je Dunja pričela igrati šah, saj je tudi njen oče Ivan navdušen šahist in predsednik šahovskega kluba SŠZ. Kar se je pričelo v družini, se sedaj nadaljuje v klubskem prvenstvu in na višji ravni.
Njeni največji uspehi
do sedaj so bili: deželna prvakinja in državna vi-ce-prvakinja pod 16; letos pa deželna prvakinja in četrta na državnem prvenstvu pod 18.
Kaj je tisto, kar te pri šahu navdušuje?
Sedem let že igram in še vedno me ta kraljevska igra fascinira. Zame je to vedno znova izziv mojih duhovnih sposobnosti in neštete kombinacije in
možnosti, ki jih nudi ta igra, me vedno znova navdušujejo. Poleg tekmovanj imam tudi trening, na turnirjih pa nas spremlja ruski mojster Vladimir Lazarev, ki z nami potem analizira partije, nam pojasni, kako bi morali igrati in nas uči novih otvoritvenih potez. To je seveda za vsakega igralca najvažnejše.
Kakšni so tvoji nadalj-ni cilji?
Trenutno obiskujem 7. razred Slovenske gimnazije, po maturi pa mislim na študij medicine ali prava. Prav tako pa mislim nadaljevati z igranjem šaha in to pri kakšnem klubu v mestu, kjer
bom študirala.
Najbližji športni cilj pa je naslednje leto doseči naslov avstrijske državne prvakinje v skupini pod 18. S tem bi dobila tudi možnost, da se lahko udeležim svetovnega prvenstva, kjer bi bil zame že uspeh uvrstitev med dvajseterico.
Kaj bi priporočila mladim, kako bi jih navdušila za ta šport?
Zavedati bi se morali, da je šah šport, kjer se
Košarka
urijo predvsem duhovne sposobnosti, kjer se učiš tudi logično razmišljati in predvsem se učiš koncentracije. Čas bi že bil, da bi na Slovenski gimnaziji spet dobili nekaj zavzetih šahistov, ki bodo lahko nastopali za gimnazijo, ko nas (Dunje in bratov Gallob, op. red.) ne bo več. Zato želim, da bi dijaki zopet dobili možnost, da bi se v prostem predmetu šahu naučili te igre in se zanjo tudi navdušili.
Vse najboljše in hvala za pogovor!
ASKÖ Feldkirchen - SAK	13:110 (11:51)
Tomaž Jager (47 točk), Daniel Ramalan (20), Luka Korošec (19), Marko Kuežnik (10), Mario Messner (8), Lukas Truppe (6).
Šolarji SAK še naprej ostajajo neporaženi. V zadnji tekmi so ponovno prepričljivo premagali moštvo iz Trga. Igralec tekme je bil Tomaž Jager, ki je sam dal 47 točk, kar je bil zanj osebni rekord.
„Košarkarji Trga so se mi že smilili“, je dejal po tekmi Tomaž in nadaljeval: „Tekma traja 30 minut. Nasprotnik 21 minut ni dal koša. Do 8. minute so dosegli 11 točk, nato pa so šele v zadnji minuti uspeli dati še en koš. Veseli me, da so tudi moji soigralci dobro igrali in tudi pogosto zadeli koš.“
Sedaj košarkarje SAK čaka težka tekma proti Be-ljačanom, ki v svoji skupini prav tako vodijo.
3. mesto za šahovsko ekipo Slovenske gimnazije
Nogomet
Sneg onemogočil nastop nogometašev
V finalu šahovskega prvenstva za višje šole na Koroškem je ekipa ZG in ZRG za Slovence v Celovcu dosegla lep uspeh. Mladi šahisti (Dunja Lukan, Boris in Marko Gallob ter Marko Warum) so v tekmovanju najboljših šolskih ekip z desetimi točkami osvojili odlično tretje mesto.
Ekipa ZG in ZRG za Slovence je v finalu premagala ekipi Višje tehnične šole iz Wolfsberga (2,5:1,5) ter celovške gimnazije Jergitsch (4:0), izgubila pa je proti
HTBLVA	Beljak
(1,5:2,5) in gimanziji Mössingerstraße (1:3). Lukan Dunja je na prvi deski osvojila dve točki, Boris Gallob na drugi eno, Marko Gallob in Marko Warum pa sta na tretji in četrti deski osvojila tri točke. Koroški prvaki so postali dijaki celovške gimnazije Mössingerstraße (13 točk), drugo mesto pa je osvojila Višja tehnična šola Beljak (10,5 točk), za katero je igral tudi šahist SŠK „Obir“ Harald Wol-te.	Ivan Lukan
Večino nogometnih tekem so zaradi snega morali odpovedati. Tako so ta konec tedna nogometaši SAK imeli neprostovoljen odmor, glavna tekmeca za naslov koroškega prvaka, WAC in VSV, pa sta svoji tekmi odigrala že v soboto in to kar uspešno. WAC je sicer s srečo premagal Trg v zadnji minuti z 1:0, VSV pa je doma pre-
magal Breže z 2:0.
Torej sta oba najožja konkurenta uspešno opravila 20. kolo, SAK bo moral to tekmo nadoknaditi v sredo, 4. maja.
Tudi moštva v drugih razredih, o katerih občasno poročamo, svojih tekem niso mogla odigrati. Edino Dobrla vas je v soboto igrala in izgubila proti Labotu s 3:1.
Up slovenskih šahistov-mladinci Slovenske gimnazije Boris Gallob, Dunja Lukan, Marko Warum in Marko Gallob
Odprtju celovške Posojilnice je prisostvoval tudi nemški vrhunski smučar Armin Bittner, ki je nekoč vozil Elanove smuči
SAK-Treibach
Naslednjo nedeljo, 17.4.94. ob 15.30, pa igra SAK zopet v Trnji vasi proti Treibachu, proti moštvu, kije prav tako še vključeno v boj za prvo mesto, saj zaostaja za prvim le za dve točki. Torej nas čaka zopet vrhunska tekma, kjer mora SAK zmagati, če hoče, da ostanejo možnosti za prvo mesto. V vrstah Treibacha najdemo tudi znanega igralca G. Vidreisa, ki je igral že v najvišji nogometni ligi in je sedaj eden najboljših v moštvu Treibacha.
U'>»«8 (XKIUUQ ••
1*0N V P »D üiaqjnoc *
viirciV
OaXom^It -
CvP-jjp- !	'J «"Ltp*t- 0- 1L
Uit
s|I 1 isfl
sit *
6*2 » p
Sf J 6
£5 E
ft
3 *
1


Iz daljne Amerike nam je poslala pozdrave tudi ekipa ASV pod 12, ki jo vodi Josef Loibnegger
Koroška liga
1. WAC	20	13	5	2	36:15 31
2. VSV	20	14	2	4	35:11 30
3. Treibach	20	10.	7'	• 3	29:19 27
4. SAK	19	12	2	5	32:15 26
5. Breže	20	9	7	4	29:18 25
6. Lienz	20	7	8	5	35:24 22
7. Trg	20	8	6	5	28:17 22
8. Lendorf	20	7	5	8	20:23 19
9. Wernberg	20	5	8	7	33:34 18
10. Austria C.	20	6	6	8	22:23 18
11. Wietersdorf	19	5	7	7	22:22 17
12. Matrei	20	5	7	8	18:24 17
13. Pliberk	20	5	5	10	14:25 15
14. \TSV	19	5	3	11	21:37 13
15. Borovlje	19	3	4	12	19:49 10
16. VST	20	1	4	14	14:51 6