mn m reugel &orfa
S L O v E N S K1 ŠPORTNI TEDNIK


POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
CENA IZVODA 20 DIN
V LJUBLJANI
20. FEBRUARJA 1961
LETO XVII. ŠTEV. S
Zaključek mednarodnih poletov
v Obersldorfn
Eecknagel zmagal v skupni oceni Za našega Šlibarja šesto mesto
Za Recknaglom Leodolter, Happle, Miinch, Lesser Zgodovina smučarski poletov ne pomni takih bojev
in poguma
Oberstdorf, 26. febr. (po telefonu). Veliko tekmovanje v smučarskih poletih v Oberstdorfu je končano. Štiri dni so se najboljši skakalci sveta borili za najboljša mesta in za svetovni rekord v smuških poletih. Po izjavah samih skakalcev, take borbe kot letos še ni bilo v
zgodovini smuških poletov. Junak poletov v Oberstdorfu ostane slej ko prej naš Jože Šlibar in njegov svetovni rekord 141 m bo ostal najmanj tri leta, do ponovnih poletov v Oberstdorfu. Razen s svetovnim rekordom pa se je Šlibar odlično odrezal tudi v celotnem tekmova-
To Je bil svetovni rekord
nju. V končni razvrstitvi se je uvrstil na odlično šesto mesto, kar mu je prineslo uvrstitev v svetovno elito smučarskih skakalcev.
Danes, zadnjega dne poletov v Oberstdorfu, je bilo ob skakalnici zbranih kakih 50.000 gledalcev. Vreme je bilo zopet odlično — sončno in popolnoma mirno. Seveda so vsi napeto pričakovali, če se bo komu posrečilo izboljšati Šlibarjev svetovni rekord. V prvi seriji je bil najboljši Recknagel — skočil je 152 m v odličnem slogu. Dobro s« je odrezal tudi Vzhodni Nemec Munch s 121 m, Šlibar pa je požel največ odobravanja od vseh za svo-< jih 125 m. Mnogi so veliko pričakovali od Happleja, toda ta je skočil le 122 m. Ni mu šlo tako od nog kakor prejšnje dni. Borba za skupno oceno se je zaostrila. Leodolter se je danes preveč trudil in zato je kar dvakrat izgubil ravnotežje. Tudi Zandanol ie bil slabši kot običajno.
Recknagel je bii v vseh treh se^ rijah ob skokih 132, 124 in 132 m zelo dober in odličen slog mu j& tudi pri zelo dobrih daljavah prinesel končno zmago. Recknagel ja zmagal tu že pred 3 leti in če k temu prištejemo še dve zmagi v Planici, je v petih letih kar štirikrat osvojil prvo mesto na tednu smuških poletov. Kljub temu pa je Recknaglov uspeh ostal v senci Šlibar jevega svetovnega rekorda.
naši ekipi, ki bo jutri odpotovala na tekme v Lahti in potem še V Holmenkollen, še vedno vladia veliko veselje zaradi Šlibarjevega velikega uspeha.. Šesto mesto med najboljšimi na svetu in svetovni rekord — to res ni kar tako. To dokazujejo tudi mnoge brzojavke, ki prihajajo dan za dnem iz Jugoslavije. Čestitali so že Smučarska zveza Jugoslavije, Smučarska zveza Slovenijfj, predsednik skupnega sekretariata Partizana in športne zveze Slovenije Leopold Krese ter rrjnogi delovni kolektivi in mezniki.
posa-
Najdaljši letošnji poleti v Oberstdorfu
@ Veliko senzacijo, ki jo je pripravil v Oberstdorfu naš Šlibar Jože z novim svetovnim rekordom 141 m, smo tudi v domovini sprejeli z največjim navdušenjem. Ob @ tej priložnosti smo se spomnili našega konstruktorja po-@ kojenga ing. Bloudka, ki je že pred svojo smrtjo pri-@ pravil načrte za gradnjo velike 160 m skakalnice. Danes ni več tako kot pred 25 leti, ko smo se morali boriti za © priznanje Bloudkove mojstrovine. Prav naš Šlibar je $$ dokazal, da so smučarski poleti strokovno dognana $ športna disciplina, ki ima že svojo tradicijo in trdne temelje. Prvi poleti so bili v Planici in danes bi bilo @ prav, da to tradicijo nadaljujemo pri nas in da začnemo @ misliti na uresničenje velike zamisli ing. Bloudka, ki je @ tvdii, da bi lahko v isti dolini zgradili 160 m skakalnico @ brez posebnih umetnih gradenj, torej kar z naravnim @ zaletom. V ta namen bosta Smučarska zveza Slovenije in Športna zveza Slovenije začzli z zbiranjem prispev-kov za gradnjo novega objekta v Planiški dolini, obe-nem pa tudi odprla tekoči račun pri Narodni banki. Vsa naša javnost, ki se danes navdušuje nad izvrstnim 4^ svetovnim rekordom Jožeta Šlibarja, bo prav gotovo z @ razumevanjem podprla misel ing, Bloudka in pobudo ^ naših športnih forumov.
Ul m	Šlibar	Jugoslavija
138 m	Leodolter	Avstrija
138 m	Maatela	Finska
136 m	Happle	Nemfilja
135 m	Miinch	DDR
132 m	Recknagel	DDR
130 m	Lesser	DDR
129 m	Rey	Francija
129 m	Lukkariniemi	Finska
123 m	Zandanel	Italija
125 m	Habersatter	Avstrija
124 m	Bolkart	Nemčija
123 m	Wenger	Švica
123 m	Helldahl	NorveSka
PERILLAT SPET PRVI
Charaonix, 26. febr. — Francoski smučar Guy Perillat, ki je letos zmagal na vseh pomembnejših mednarodnih tekmovanjih v smuku, je včeraj spet zasedel prvo mesto na meduarodnem smučarskem tekmovanju v smuku v Chamonixu. 3270 m doglo progo je prevozil v času 2:30.5 s povprečno brzino 89 kilometrov na uro. Za njim sta se uvrstila rojaka Bonlieu s časom 2:30.9 in Bozon s časom 2:37.7.
Vodstvo naše reprezentance pa je danes poslalo iz _ Oberstdorfa brzojavko predsedniku republike Josipu Brozu-Titu z naslednjo vsebino:
JOSIP BROZ-TITO - PREDSEDNIK FLRJ - SREČNI, KER JE ČLAN JUGOSLOVANSKE SMUČARSKE REPREZENTANCE JOŽE ŠLIBAR DOSEGEL V OBERSTDORFU NOV SVE-
TOVNI REKORD 141 m V SMUČARSKIH POLETIH VAM SMUČARSKA REPREZENTANCA JUGOSLAVIJE POŠILJA PRVE POZDRAVE OB SLAVJU TEGA VELIKEGA USPEHA JUGOSLOVANSKEGA ŠPORTA.
Prav gotovo drži, da smo z nastopom naših smučarjev v Oberstdorfu lahko zelo zadovoljni in se pridružujemo čestitkam bb novem svetovnem rekordu.
Oberstdorf - rezultati
Četrtek (samo trening): Maatela (Fin), Leodolter (Av) in Happle (Nem) 136 m, Recknagel (DDR) 132 m, Šlibar (Jug) 131 m, Rey (i1 r) 129m, Zandanel (It) 128 m, Habersatter (Av) 125 m, Bolkart (Nem) 124 m. Wenger (Šv) 123 m. Pečar (Jug) 93 m.
Petek (rezervno tekmovanje): 1. Leodolter (Av) 231.9 (129, 134), 2. Recknagel (DDR) 227.7 (130, 130), 3. Happle (Nem) 224.4 (130, 133), 4. Šlibar (Jug) 221.9 (122, 141), 5. Lukariniemi (Fin) 217.4 (125, 123), 6. Habersatter (Av) 212.7 (123, 123), 7. Zandanel (It) 212.3 (123, 124), 8. Maatela (Fin) 211.3 (130, 115), 9. Helldahl (Nor) 204.9 (112, 123), 10. Heilingbruner (Nem) 202.3, 22. Langus (Jug) 174.8 (107, 95), 27. Pečar (Jug) 159.0 (94, 85).
Sobota (uradno tekmovanje): 1. I-eodolter (Av) 251.t (126, 158),
2.	Recknagel (DDR) 228.3 (129, 132), 3. Lesser (DDR) 217.4 (130, 127), 4. Happle (Nem) 212.5 (114. 134), 5. Mundi (DDR) 201.0 (106. 132), 6. Lukariniemi (Fin) 197.6 (100, 122), 7. Habersatter (Av) 194.8 (107, 119), 8. Zandanel (It) 193.9 (110, 112), 9. Šlibar (Jug) 191.2 (113, 119), 22. Imngus (Jug) 162.5 (88, 99).
Nedelja (uradno tekmovanje): 1. Recknagel (DDR) 233.0 (132, 124), 2. Munch (DDR) 219.6 (120, 135), 3. Leodolter (Avstrija) 216.4 (113, 122), 4. Happle (Nemčija) 215.7 (118, 123), 5. Thoma (Nemčija) 212.2 (114, 122), 6. Šlibar (Jugoslavija) 207.7 (125, 115).
Končna razvrstitev: 1. Recknagel (DDR) 461.0, 2. Leodolter (Av) 447,5, 3. Happle (Nemčija) 428.2, 4. Miinch (DDR) 420.6, 5. Lesser (DDR) 417.2, 6. Šlibar (Jugoslavija) 401.1, 7. Lukkariniemi (Finska) 399.1, 8. Habersatter (Aavstrija) 396.3, 9. Maatela (Finska) 390.3, 10. Bolkart (Nemčija) 382.5, 24. Langus (Jugoslavija),
Bloudkov memorial — ekipe: 1. DDR 881.9, 2. Avstrija 843.8,
3.	Nemčija 810.7, 4. Finska 789.4, 5. Jugoslavija, 6. Norveška, 7, Fran-, cija, 8. Švica, 9. Italija.

Ligaško strelsko prveastvo z zračno puško
PREDKONGRESNA TRIBUNA
Ni ravnotežja med umsko in telesno izobrazbo
V
prvi ligi odločitev šele na koncu
O BLIŽNJEM KONGRESU TELESNE KULTURE NAM JE PROFESOR NA VISOKI SOLI ZA TELESNO VZGOJO DRAGO ULAGA NANIZAL NEKAJ MISLI. KI JIH OBJAVLJAMO V NASI TRIBUNI.
— Sleherni kongres pomeni obdobje intenzivnega premišljanja, razpravljanja, izmenjave pogledov, tehtanja in sklepanja. Tokrat bo razprava o telesni kulturi našega ljudstva. Prepričan sem, da ne bodo prisluhnili samo naši ožji družbeni delavci in strokovnjaki, da ne bomo prepričevali same sebej temveč da bo sodelovala vsa javnost. Zlasti se mi zdi potrebno, da prodremo z idejami socialistične telesne kulture med prosvetne delavce, kajti v naših šolah še vedno ni ravnotežja med umsko in telesno izobrazbo. Premnogi poučujejo in vzgajajo še vedno tako, kakor da bi bila glava edini del človeškega bitja.
V bistru gre za premik o miselnosti, za prispevek k zmagi znanstvenih pogledov na vzgojo človeka kot psihofizičnega bitja. Iz predkongresnih tez je razvidno, da so v naši republiki tudi na področju telesne kulture na delu sveže napredne sile. Upam, da se približuje konec za malomeščanski svet značilni antogonizem med dediči predvojnih koncepcij in da kaj kmalu ne bo več preživelega dvotirnega sistema in de-
litve na $telovadce< in -»športnike«, ne bo več pregrad med društvi z istimi nalogami, da bomo našli skupni jezik.
Nekoč sem zapisal, da bo tem manj nasprotij, med različnimi načini skrbi za telesno vzgojo človeka, čim bolj jih bomo motrili v luči znanosti. Resnica je namreč samo ena — in med ljudmi, ki jo iščejo, so razlike o tem, da so nekateri marljivi, vztrajni in pogumni, drugi pa se zadovoljujejo s tradicijo. Kot delavec na Visoki šoli za telesno kulturo sem bil posebno vesel, ko sem bral v kongresnih tezah misli o treh smereh v naši telesni kulturi prihodnosti. Prva smer: temeljna telesna vzgoja mladine, nadaljnji dve smeri pa športna rekreacija in tekmovalni šport,- To je v bistvu koncept, ki ga uči tudi naša šola. Dejansko je stvar povsem preprosta, če imamo v mislih potrebe človeka. V mladosti nam je potrebna zlasti temeljna telesna vzgoja (v kateri ne sme manjkati ne znoja in ne veselja!), potem pa ko je telesno vsestransko pripravljen, se lahko odloči za sistematično treniranje in tekmovanje ali pa za telesne vaje zaradi zdravja in dobre volje.
Naj končam. Mislim, da so kongresne teze pravilno postavljene in da bodo naletele v vsej naši javnosti, zlasti pri prosvetnih delavcih in pri delovnih kolektivih na potrebno razumevanje.
Strelsko tekmovanje v ligah ljubljan skega okraja ima skoraj v vsakem kolu kakšno posebnost in prav tako se je zgo dilo tudi v minulem kolu. Za presenečenje je poskrbela prva ekipa Bioptra, ki smo ji že skoraj zanesljivo napovedovali naslov prvaka v I. ligi. Proti vs em pričakovanjem pa se ji je v nedeljo »ponesrečilo« in je izgubila v dvoboju z borbenimi strelci SD »Vida Pregare« iz Most. To pa ji je seveda skoraj povsem onemogočilo končno kandidaturo za naslov prvaka letošnjega zimskega prven stva z zračno puško, medtem ko se je prvič uvrstila na prvo mesto Olimpija, ki je v medsebojnem dvoboju s SD O. Kovačič tej ekipi prinesla — že drugi poraz.
S tem se je borba za prvo mesto precej zapletla, a največje možnosti zanj imata Olimpija ter O. Kovačič. Ce bi obe -ez ojsaul o Ajd [q tuajod 'neSeutz nesljivo pripadlo Olimpiji. Le-ta pa gre »v žerjavico po kostanj« na Kodeljevo, kjer jo čaka zmagovalec nad Dioptrom
—	V. Pregare. Lahko se tudi zgodi, da bi oba kandidata proti svojima nasprotnikoma izgubila, to pa bi godilo Dioptru, ki bi se spet povzpel na prvo mesto.
V	ostalih treh ligah je nedeljsko kolo poteklo »po načrtu«, za majhno presenečenje štejemo zmago B. Grajzerja nad podjetjem Kamnik v Kamniku v ni. ligi, medtem ko bodo morali strelci postaje Šiška krepko poprijeti v dvoboju z M. Stojanovičem v zadnjem kolu, da bodo obdržali prvo mesto v II. ligi. Nekoliko nejasen položaj je še v zasavski ligi. kjer se favoriti tudi ne drže najbolje.
V	L in II. ligi je bilo na sporedu predzadnje kolo, medtem ko imajo ekipe v Ul. in zasavski ligi na sporedu še tri kola.
Rezultati: I. liga — Diopter : V. Pregare 1335:1354, Gradis-Kov. : R. Škapin 200:0 p. f., Krasna C. : Litostroj 1310:1306, Olimpija : O. Kovačič 1344:1330, Stol : Tabor 1300:1347 — Vrstni red: Olimpija 14 točk (+ 321), • Diopter 14 (+ 239) O. Kovačič 12 (+ 366), V . Pregare 12 (+ 184), Tabor 8 točk itd, — II. liga: 24 talcev : M. Komac 1247:1235, Poštar : Titan 1182: 1294, Lokomotiva : Heroj Vitez 1243:1307, Elektra : p. Šiška 1274:1324, M. Stojano-novič : Jelenov žleb 1285:1236 — III. liga
—	Graničar : B. Ivanuš 1178:1290, Olimpija II : Usnjar 1299:1219, Protiavionac : Diopter II 1191:1273, podj. Kamnik : B. Grajzer 1316:1339 — zasavska liga — Okro-gar Skvarča : Hrastnik 1247:1255, STT : Usnjar 1214 : 1285, Mehanika : E. Draksler 1056:1066, L. Hohkraut : Predilec 1183:1048, Fr. Fakin : Apnar 1287:1231.
Stiegler, Schranz, Leftner in drugi na Vftrancu
Prihodnji teden bo naše zimsko-športno središče v Kranjski gori prizorišče velikih borb najboljših alpskih smučarjev iz Srednje Evrope. Za veliko FIS A prireditev, ki bo med dragim odločala tudi o klasifikaciji najboljših alpskih smučarjev za bodoče svetovno prvenstvo, so se že prijavili nekateri odlični Avstrijci, Poljaki in Nemci, medtem ko organizatorji pričakujejo jutri in v torek zadnje prijave še od Italijanov, Francozov in Švicarjev.
Pridne roke organizatorjev z vso natančnostjo urejujejo progo, ki bo potekala z vrha Vitranea pa do pod S na Bukovniku. Višinska razlika bo znašala 517 m, progo pa je treba pripraviti v dolžini od vrha Vi-tranca do Bukovnika, kar znaša približno 1500 m. Zaradi priprav bo proga od danes naprej zaprta za vse izletnike in druge Smučarje.
SPORED FIS A PRIREDITVE JE NASLEDNJI:
2.	marec zaključek prijav in prihod domačih ter tujih tekmovalcev
3.	marec od 10. do 13. ure uradni trening, ob IS. uri žrebanje startnih številk za veleslalom,
4.	marec ob 11, uri tekma v veleslalomu, ob 18. uri žrebanje za slalom,
5.	marec ob 10. uri tekma v slalomu, ob 15. uri pa uradna razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad.
Tehnično vodsivo tekmovanja: ing. Pohar, Dernič.
šefa prog: veleslalom Štefe Janko, slalom Mulej Tine.
Progo bo trasiral: za veleslalom in prvi tek slaloma Magušar Marjan, za drugi tek slaloma eden izmed inozemcev.
Zastopnik FIS na Vitrancu Madžar Emanuel Antal.
Za električno merjenje časov bo skrbela posebna skupina strokovnjakov Longeins iz Craza.
Omenili smo že, da bodo zastopali Avstrijo najboljši alpski smučarji: Stiegler, Schranz, Leitner, Zimmermann in Messner. Za Nemčijo bodo stariali: Behr, Wurmer, Klier, Glanner, Sassler in Leis.
Poimenske prijave so poslali tudi Poljaki, od Jugoslovanov pa bodo nastopili: Lakota, Klinar A., Klinar J., Šumi, Jamnik, Švab, Dornik, Limovšek, Nograšek, Vogrinc, Križaj P., Šporn in Lebe. Vodja naših smučarjev je Cvenkelj Franc, kot
predvozači pa bodo prevozili progo: Bernik, Guček Aleš in Jemc Drago.
Prihodnji teden bo naš Vitranc v ospredju vseh ljubiteljev alpskega smučanja in če bomo točni in vestni pri organizaciji, potem se lahko nadejamo, da nam bo mednarodna smučarska organizacija tudi drugič , poverila pripravo takšne ali še kvalitetnejše prireditve.
OBVESTILO
REDNI OBČNI ZBOR NK DO MZALE BO V PETEK 3. MARCA 1961. OB 18. URI V DVORANI SZD L - DOMŽALE, KOLODVORSKA ULICA.
Čelesnikova 43.90 m
v disku — brez treninga!
N četrtek se je predstavilo še zadnjih 7 kandidatov za evropsko prvenstvo iz vrst metalcev na obveznem testiranju. Razen metalcev in metalk diska smo videli na delu tudi nekaj zamudnikov iz vrst metalcev kopja in krogle. Najprej nekaj rezultatov: tek na 20 m Kastelic C. 3.2, Popek 3.2, Uršič 3.2, Hudobivnikova 3.6, Čelesnikova 3.7, Kačičeva 3.9, Jenuševa 4.3, absolutni odriv Popek 68 cm, Uršič 64, Kastelic 60, Hudobivnikova 50, Čelesnikova 41; Kačičeva 40, Jenuševa 35, dviganje uteži sunkoma Kastelic 110, Uršič 110, olimpijski triatlon Uršič 278 kg, dviganje uteži v počepu Hudobivnikova 95, Čelesnikova 80, met krogle z mesta Uršič 11.96, z zaletom Uršič 13.50, met diska Ka-stelič 42.05, Čelesnikova 43.90, Hudobivnikova 42.15, Krofličeva 32.20, Jenuševa 32.85, troskok z mesta Popek 8.53. Nasploh lahko rečemo, o sloveknshi metalcih — kandidatih — da so kar zadovoljivi. V celoti so najboljši vtis napravili metalci kopja z izjemo Kačičeve. Tudi kla-divaši Vidmar, Rojko in Krunič so pokazali velik korak naprej, pri slovenskem rekorderju Stepišniku pa ob njegovih že sicer zelo dobrih kvalitetah ni bilo opaziti bistvene-
V petek je Akademski atletski klub Olimpija potegnil črto pod svoje delo v preteklem letu. Težav zlasti materialnega značaja je bilo dovolj uspehov ob takih pogojih pravzaprav tudi dovolj. Med njimi velja omeniti zlasti ponovno osvojitev državnega ekipnega prvenstva pri članicah in nastop 4 članov kluba na olimpijskih igrah v Rimu. Sicer pa poglejmo raje naprej. Eden največjih slovenskih atletskih kolektivov se je S petkom Spet povečal. Atleti Olimpije so se
ga napredka. V metu krogle je napravil najboljši vtis Blenkuš, pri disku pa se je Kastelic izkazal z zelo dobrimi fizičnimi kvalitetami, a mnogo slabšo tehniko. Rezultati Če-lesnikove so skoraj ob popolnem izostanku treninga zaradi bolezni prav presenetljivi. Prvo testiranje metalcev je že dalo odgovor na nekaj vprašanj. V nekaj primerih je jasno pokazalo, da atleti v nekaterih primerih niso v zimskih mesecih dovolj trenirali. Opaziti pa je tudi, zopet velja samo za nekatere, izredno pomanjkanje določenih osnovnih telesnih kvalitet.
Gorenjka
Tovarna čokolade
Lesce pri Bledu
priporoča športnikom svoje
prvovrstne izdelke
Združeni atleti
OLIMPIJE IN SVOBODE
namreč združili z atleti Svobode. Včasih so takšne združitve korak nazaj, v tem primeru pa pravijo, da bo nova organizacija lahko samo bolje delala in to na vsem področju, ki sta ga doslej »pokrivali« obe. Velika naloga je seveda tudi razširitev atletike na univerzi. Doslej se to važno vprašanje nadaljnjega razvoja atletike skoraj ni premaknilo z mrtve točke. Združeni atleti Olimpije in Svobode upajo, da bodo lefos pogoji za njihovo delo za Bežigradom kot V Gerbičevi
ZDA ZMAGALA V VARŠAVI
Varšaua, 26. febr. — Reprezentanca ZDA v hokeju na ledu je sinoči v Varšavi premagala reprezentanco Poljske s 3:1 (1:0, 2:1, 0:0). Tekmo je gledalo 12.000 gledalcev.
ulici boljši, da bo uprava centralnega stadiona svoj še vedno neenakopravni odnos do atletike spremenila, da bodo lokalni faktorji še naprej našli tako in še večje razumevanje za potrebe atletskega športa kot doslej, skratka, da se bodo razmere nasploh izboljšale, kar bo Imelo za posledico tudi mnogo večje uspehe.
Skakalnica v Oberstdorfu
Seveda avtogrami ...

Nogometni mozaik
Kaj pravi trener nogometašev »Maribora« tov. Pflander? © Kaj smučanje, tudi za nogomet ste Slovenci © NK Krim pred stečajem
E Z VSAKIM DNEM SE NOGOMETNA SEZONA BOLJ PRIBLI-
■	ŽUJE. NA SPOREDU SO BILA ŽE PRVA PRIJATELJSKA
■	SREČANJA, KI DAJO SLUTITI, DA SO VSAJ NEKATERA
■	NOGOMETNA MOŠTVA TUDI »MRTVO SEZONO« DOBRO
■	IZKORISTILA. TODA KMALU PRIJATELJSKA SREČANJA
■	NE BODO VEČ V OSPREDJU. PRIČELA SE BO BORBA ZA
■	TOČKE, KI JE NE SAMO ZA IGRALCE, AMPAK SEVEDA
■	TOLIKO BOLJ ZA GLEDALCE PRIVLAČNEJŠA IN KI PRI-
■	VABLJA VSAKO NEDELJO NA TISOČE LJUBITELJEV
■	NOGOMETA.
■	NOVIC O DELU NOGOMETNIH KOLEKTIVOV JE VEDNO
■	NA PRETEK. TUDI TOKRAT SMO MORALI ODBRATI LE
■	NAJPOMEMBNEJŠE, DA BOMO NAŠIM BRALCEM POSRE-
■	DOVALI KAJ JE NOVEGA PRI NOGOMETAŠIH PRED PRI-
■	ČETKOM SEZONE.
Oni dan smo y poslovalnici enotnega nogometnega kluba »Maribor« poprosili trenerja Pflandra za kratek razgovor. Hoteli smo zvedeti, kaj je novega v mariborskem nogometu. »Vijoličasti« so odigrali že tri tekme. Posebno so se odlikovali v srečanju proti avstrijski nogometni reprezentanci, medtem ko so Kovinarja premagali le po srečnem naključju. Segesta pa je dodobra utrudila Mariborčane, ki niso pričakovali takega odpora. Številni gledalci, ki sedaj v vedno večjem številu obiskujejo stadion ob Tržaški cesti, so bili presenečeni. Kljub temu, da je Segesta ostala brez Lamze, Draženoviča, Vrdljuke in Zečiča, bo verjetno letos predstavnik cone Sisak — Karlovac v kvalifikacijah za II. zvezno ligo. S tem bo seveda nasprotnik »Mariboru«, seveda če bo le-ta prvak SCL.
Sicer teče delo v klubu v vedno hitrejšem ritmu. Pred kratkim so prejeli ponudbo, da bi v Mariboru gostovalo brazilsko moštvo Mado-uira. Ker pa so finančne zahteve nogometašev iz dežele svetovnega prvaka previsoke (baje dva milijona dinarjev), ponudbe verjetno ne bodo sprejeli. Do junija stadion v-Ljudskem vrtu še ne bo mogel sprejeti gledalcev, na stadion ob Tržaški cesti pa bi težko spravili več
kot 10.000 gledalcev. Sicer pa se obeta mariborskim ljubiteljem nogometa še pred in tudi med prvenstvom vrsta prijateljskih tekem, tako da bodo tudi s te plati zadovoljni. V klubu ni nesoglasij. Želijo si le, da bi jim podjetja in ostali, ki so ob združitvi obljubili finančno pomoč, sedaj zares pomagali, igralcem morda omogočili redno obiskovanje treningov itd. Če ne.
Po več hudih pretresih, ki jih je doživel NK Krim v zadnjih letih, je članstvo s precejšnjo mero optimizma pričakovalo novo sezono. Na občnem zboru lani decembra so izvolili 27-članski odbor, ki naj bi navzlic nelepi zapuščini z več kot milijon dinarjev dolga, dokončno uredil poslovanje kluba in ga pripeljal na toliko zaželeno zeleno vejo.
Žal pa so skoraj vsa pričakovanja padla v vodo. Po manj kot 2 mesecih »dela« novega odbora se je klub znašel v nemogočih razmerah. Vodstvo se je pokazalo do kraja nesposobno, da bi rešilo že na pol potopljeno barko. V nenehnem bo-
IlOli-OfMljff 4*t* im
V torek zvečer so imeli nogometaši Medvod svoj VIII. redni občni zbor, katerega so se udeležili domala vsi člani kluba in predstavnik SZDL Medvode tov. Bec. Po poročilih predsednika in tajnika je bilo, razvidno, da so medvoški nogometaši imeli v preteklem letu lepe uspehe kljub finančnim težavam. Obljubili so, da bodo tudi v prihodnje zastavili vse sile, da bi se nogomet v Medvodah in okolici še bolj razširil in utrdil.
Čeprav je uprava NK Medvode povabila vse predstavnike množičnih organizacij in tudi 'zastopnike nogometnih forumov, da bi se udeležili zbora, se na žalost vabilu ni nihče odzval niti iz Medvod niti iz Ljubljane. Znano je, da se je prav isto zgodilo nogometašem Mengeja, ki so kar sami brez predstavnikov drugih množičnih in telesnovzgojnih organizacij polagali obračun svojega dela. Vprašujemo se, kako naj na podeželju napreduje nogomet, ena najbolj popularnih športmih panog, če ni nikogar od merodaj-
nih, ki bi prisluhnil besedam požrtvovalnih podeželjskili funkcionarjev, ki vlagajo ves svoj prosti čas v delo in napredek podeželskega nogometa. Omenimo naj še, da nogometaši Medvod že delj časa ponujajo sodelovanje domačemu Partizanu, ki pa se kljub številnim vabilom tega zbora ni udeležil.
Tudi ¥ Kraoiu se pripravljalo
Nogometaši kranjskega Triglava se pridno pripravljajo na novo sezono. Pred dnevi so odigrali dve prijateljski tekmi. Najprej so v Tržiču odigrali z domačim moštvom neodločeno 1:1, nato pa so v Kranju zmagali proti istemu moštvu z rezultatom 4:2. V enajstorici Triglava sta nastopila tudi bivša igralca Sobote Potočnik in Norčič,, ki bosta nastopala za barve kranjskega Triglava.
se bo moral samostojni klub nujno nasloniti na to ali ono društvo (Branik ali ŽŠD Maribor) in takrat enim ali drugim to prav gotovo ne bi bilo po volji. In kaj pravi trener Pflander?
»Ni res, da Slovenci niso za nogomet, čeprav sem bih v to pred prihodom v Maribor prepričan. Imam nekaj nadarjenih igralcev, ki bi jih bil vesel vsak klub. Mislim predvsem na mladega reprezentanta Čeha, ki pa bo nujno moral spoznati skromnost (že sedaj!?), Lepe-nika, Karla Breznika, Arnejčiča, Šobra in še in še. Morda je napaka pri slovenskem nogometu, da so igralci preobčutljivi, da igrajo preveč šablonsko in da vsako potezo »telefonirajo« nasprotniku že trenutek prej. Toda zato imate odlične odbornike, pogoje za delo, ki bi jih bili conski klubi v Srbiji več kot veseli. Upam, da bo Maribor letos končno dobil predstavnika v H-zvezni ligi, za kar se že tako dolgo poteguje.«
Do prvenstva je še 14 dni. Vijo-ličasto-bela enajsterica dela in upa, da ji na koncu prvo mesto ne bo ušlo. Igralci so pripravljeni zaigrati tako kot lahko in kot to znajo. Mariborsko občinstvo pa si želi, da bi nosili mariborski grb povsod, doma in na tujem s ponosom in da bi se častno borili.
Treba bo ustaviti propadanje
ju s finančnimi problemi je obupala še zadnja peščica odbornikov, stanje v klubu pa je postalo nevzdržno. Nogometaši so prepuščeni samim sebi (prejšnjo nedeljo so potovali v Novo Gorico brez vodstva
ALI IMPROVIZACIJA?
HH	že nekaj let zahtevamo, da mora vsako državno tekmovanje
IH	pomeniti vrhunec kvalitete in organizacijske sposobnosti. Zal pa
gg	iz leta v leto ponavljamo te zahteve in želje, v bistvu pa se bolj
=	malo ali nič ne spremeni. V mislih imamo letošnje državno proen-
m	sivo v alpskih disciplinah na Jahorini, ki je sprožilo val neza-
gg	doooljstoa med tekmovalci in funkcionarji. O tem so sicer že go-
vorili nekateri udeleženci tekmovanja na Jahorini, zasledili pa smo tudi pisano kritiko v našem dnevnem časopiju. Pa naj bo o tej ==. prireditvi še nekaj pripomb na račun organizacije in kvalitete.
IHI	Neposredno pred državnim prvenstvom so organizatorji ali
gg - točneje Smučarska zveza BiH organizirali svoje republiško proen-§!§ sivo. Zato ni bilo časa dobro pripraviti proge za državno prvenstvo, kar je seveda ob prihodu mnogih tekmovalcev iz raznih krajev gH	države takoj povzročilo ogorčenje in zato so se oglasili posamez-
niki iz Rivalske in tudi iz Slovenije, predvsem pa zvezni kapetan ==	ing. Pohar in trener alpskih smučarjev Marjan Magušar. Pričako-
——	vati bi bilo, da bodo organizatorji s hvaležnostjo sprejeli njune
nasvete in pripombe, pa sta oba naša strokovnjaka doživela prav gl! nasprotno. Domači organizatorji so jih kratkomalo zavrnili s pri-mi pombo, da to niso nobeni nasveti in strokovni napotki, temveč goli šovinizem. Mar je to odgovor funkcionarjev- domačinov, ki bi morali biti samo hvaležni za to, da so jim sposobnejši priskočili na pomoč. Čas bi bil, da prenehamo omalovaževati pametne pri-. gg pombe in z užaljenostjo sprejemati nasvete strokovno popolnejših mi smučarskih delavcev.
gg	Ves spored celotnega tekmovanja so morali na račun slabo
pripravljenih prog spremeniti, tako da je bil namesto smuka prvi dan veleslalom, drugi dan slalom in šele končno za zaključek smuk.
. Res, da so se nekateri funkcionarji Smučarske zveze BiH potrudili, toda pravega učinka le ni bilo. Dan za dnem sp bile pripombe gg s strani tekmovalcev in spremljevalcev, da je tudi letošnje državno =1 prvenstvo ena sama improvizacija in da še zdaleč ni steklo tako, ==i kot to zahtevajo propozicije za državno prvenstvo in konec koncev rrer; predvsem tekmovalci, ki so prvi in odločujoči na tako kvalitetnem tekmovanju.
ses	Prav bi bilo, da Smučarska zveza. Jugoslavije temeljito prouči
ne samo kraje za prvenstva, marveč predvsem sposobnosti tistih =P smučarskih funkcionarjev, ki jim izročajo izvedbo državnega gg prvenstva. Če so lahko v Mojstrani že pred mesecem podrobno proučili vse možnosti za izvedbo v klasičnih disciplinah in poslali gg vsem klubom propozicije tekmovanja, trasiranja proge, skratka po-č=čč goje, v katerih šo se kasneje znašli tekmovalci in funkcionarji, potem bi morali to storiti tudi funkcionarji na Jahorini, ne pa da == so neposredno pred državnim prvenstvom organizirali na istih progah republiško prvenstvo in s tem onemogočili temeljitejšo == pripravo in analizo terena za državno prvenstvo.
lili
s strani odbora), brez najnujnejše opreme in sredi na pol razpadlega športnega objekta na Rakovniku. Odločno so zahtevali izredni občni zbor še pred 12. marcem, to je pred pričetkom spomladanskega dela prvenstva. Treba bo torej rešiti probleme kluba in napraviti konec počasnemu in neizbežnemu propadanju.
Članstvo je zelo ogorčeno nad postopkom vodilnih funkcionarjev v klubu, ki za rešitev iz težkih razmer niso storili prav ničesar. Zanimiv je predlog prijateljev kluba, ki so zahtevali, naj funkcionar-
je, ki so dopustili, da je klub zašel v takšen položaj, javno kritizirajo. Vsekakor bi tovariši, ki so izvolitev sprejeli, morali prej pretehtati svojo, »delavnost« in izvolitev odkloniti.
Čeprav brez vodstva, v slabih razmerah delovanja, v klubu ni bilo večjih sprememb. Moštvo še naprej vodi Vlado Zumbar, če pa se bodo razmere v klubu uredile, bodo barve Krima zastopali isti igralci kot v jesenskem delu prvenstva. Nekaj časa bo manjkal le Kastelic, ki je pred dnevi odšel na prakso v
Nemčijo, Reba in Erzar pa bosta najbrž odšla na odsluženje kadrovskega roka JLA. Kljub temu pa so na razpolago naslednji igralci: vratarji Slevec, Bonča, Stefanovič, branilci Malec, Kržin, Zabukovec, Pušlar, krilci Djukič, Nikič, Gabrovšek, Bohinc, napadalci Bergelj, Ioni, Marjanovič, Škraba, Klavs, Kovač, Podobnik, Slavič in Bohinc B. Udeležba na treningih ni najboljša, kar pa je razumljivo, saj 'so razmere zares slabe. Igralce združuje le še tovarištvo in nekaj optimizma, katerega je vedno manj.
Žtima&ai&ki planinski inštitut
Himalaja poskuša ohranjati svoje skrivnosti. Toda ljudje ne bi bili ljudje če jih skrivnosti ne bi privlačevale in človekove želje so iz leta v leto laže uresničljive, ker mu neverjetni razvoj tehnike omogoča uporabo vedno novih in novih pripomočkov. Hima-laja se še naprej upira naskokom.
Do pred nekaj leti so imeli tujci monopol na osvajanje himalajskih velikanov, še posebej osemtisočakov. Inozemske odprave so kar po vrsti naskakovale najvišje vrhove, predvsem seveda Streho sveta Mount Everest. Prav to, da so tujci osvajali vrhove, pa je spodbudilo indijske ljubitelje gora, da so pričeli z resnim delom, ki naq bi jim omogočilo, da tudi sami posežejo po svojih gorah. Med pionirji bi morali omeniti predvsem enega od obeh prvih osvajalcev Mount Everesta šerpo Tensinga Norgaya. Mož ima ogromno zaslug za to, da je ideja o načrtnem osvajanju Himalaje našla dovolj privržencev tudi v Indiji.
Ob pomoči indijske vlade in pokrajinske vlade za Bengalijo so novembra 1S54 ustanovili himalajski planinski institut v Darjeelin-gu, V dobrih šestih letih svojega obstoja je ta institut opravil ogromno delo. Navdušil je širok krog Indijcev za planinstvo in izvežbal na stotine planincev, sposobnih za največje podvige. Glas o institutu je seveda kmalu šel daleč preko meja Indije in mnogi evropski strokovnjaki so aktivno sodelovali pri razvoju instituta. Tensing kot prvi vodja instituta in sedanji šef brigadir Gyan Singh
sta dvignila to ustanovo na današnjo visoko raven. Institut je formiral veliko ekipo planinskih, inštruktorjev, med najpomembnejšimi predavatelji na institutu pa najdemo številne udeležence himalajskih odprav iz Indije in drugod.
Približno pet let traja pravo delo instituta, kajti v začetku so imeli dovolj težav samo z organizacijskimi vprašanji. Potem so se lotili večjih nalog. Takorekoč za trening so premagali vrsto vrhov, kot na primer Co Oju, Kamet, Abi Gami, Sakang; Black Pick, Nanda Kot in druge. Na vseh teh himalajskih velikanih je zaviftirala indijska trobojnica, na nekaterih od njih tudi kot prva zastava. Skoraj vsi udeleženci teh odprav so bili izšolani v himalajskem planinskem inštitutu.
Institut sc je dobro zavedal svoje naloge, ki ni bila samo v tem, da njegovi slušatelji plezajo, ampak tudi v zbujanju ljubezni do gora in do vrhunskega planinstva med širokimi ljudskimi množicami, predvsem mladino. V tej svoji nalogi so lepo uspe i. Kot je bilo pred leti zanimanje za Himalajo v Indiji izredno skromno, je danes velikansko. Institut je znal prikazati mladini — obračali so se posebej na študente — lepote planinstva in ogromne fizične in psihične prednosti tega športa, če hočemo uporabiti ta izraz. Planinstvo je dejavnost, ki človeka vedno k nečemu spodbuja. Spodbuja ga k doseganju visokih in vedno višjih ciljev, skratka, blagodejno vpliva na lastnosti, ki jih tudi sicer v življenju ne gre zanemarjati.
Slušatelji instituta morajo najprej skozi nekakšen osnovni kurz, ki traja 40 dni, od tega 18 v precejšnjih višinah, da se slušatelji fizično dobro pripravijo in aklimatizirajo. Načrt dela določa postopno večanje naleg, se pravi daljšanje gorski!, tur Iz rineva v dan, pri čemer poveč ejo tudi težavnost. Toda tudi dela v predavalnicah ne mr.njr a. Tudi o planinstvu in u be j plezani-i se da marsikaj govoriti, prav tako o botaniki, geologiji m meteoro-
logiji, ki tudi sodijo med predmete, ki jih na institutu posredujejo slušateljem.
Nadaljevalni tečaj pride na vrsto potem, ko so slušatelji uspešno opravili osnovnega. Ta tečaj ima že večje zahteve. Slušatelji se vzpenjajo na vrhove višje od 6.000 m, ali pa se podijajo v malo ali skoraj nič raziskana področja v Sikinu. Nepalu, Sp;tiju, Kaš-miru in drugih področjih. Naučijo se ravnati z vrvjo in klini, plezajo, premagujejo led in sneg, skratka gredo skozi popolno šolo v letnih iu zimskih pogojih. Vedno imajo ob strani odlične inštruktorje, ki pazljivo zasledujejo vsak gib slušatelja in ga lahko še pravočasno zaščitijo, če bi storil kak napačen korak ali prijem.
Število slušateljev, ki so uspešno opravili tečaje v mstitutu, gre v stotine. Iz Darjeelinga se vračajo domov in potem širijo naprej ljubezen do gora, navdušujejo svoje tovarše za Himalajo in ustanavljajo himalajske klube širom po Indiji. Šolanje v institutu seveda ni zastonj, saj je vzdrževanje te ustanove zelo draga stvar. Vendar omogočajo tudi	ki sami ne zmorejo 800 rupij za oba
tečaja, šolanje na institutu.
Na zadnjem letnem zasedanju vodstva instituta so sklenili pričeti 2 organizirano akcijo ustanavljanja planinskih centrov po vsej državi. Nekaj so jih že ustanovili, institut tem centrom seveda pomaga na najrazličnejše načine, predvsem seveda strokovno, kazen centrov pa so tu še pianinski kiubi, k; zelo hitro večajo število svojega članstva, kajti mladina je neverjetno hitro našla svoje veliko zadovoljstvo prav v planinstvu.
Institut si je zadal še nekaj nalog. Pripravljajo veliko himalajsko odpravo, k: sicer še niso dokončno določili cilja. Nekateri menijo, da bi bilo prav, da se odločijo kar takoj za Mount Everest, drugi pa bi se zadvoljili tudi s kakšnim nekoliko nižjim osemti očakom. Naj bo tako ali drugače, institut bo svojo nalogo vsek-.kor temeljito opravil in njegove zasluge za razvoj planinstva v Indiji* v perspektivi pa najbrž tudi za podrobno raziskovanje Himalaje* se samo z besedami najbrž res ne dajo oceniti.
Po tretji reviji boksarskih kandidatov
Težko se je odločiti
V SOBOTO IN NEDELJO JE BILA V ZAGREBU TRETJA REVIJA NAJBOLJŠIH JUGOSLOVANSKIH BOKSARJEV, KANDIDATOV ZA LETOŠNJE EVROPSKO PRVENSTVO V BEOGRADU. PO MNENJU STROKOVNJAKOV IN FUNKCIONARJEV NASPLOH JE BILA TO DOSLEJ NAJBOLJŠA REVIJA, KI JE POVSEM DOSEGLA SVOJ NAMEN. TO PAČ ZARADI TEGA, KER SO BILE RAZBURLJIVE BORBE OBEH DNI TEKMOVANJA NA DOSTOJNI KVALITETNI RAVNI IN JE POKAZALA VSE DOBRE IN SLABE STRANI POSAMEZNIH BOKSARJEV.
boksarjem poskrbel za kaj borno slavo.
Izbrati deset najboljših boksarjev, ki bi vsaj do neke mere uspeš-
Zato je treba počakati in natančno preveriti formo vsakega posameznika, zakaj najboljši bodo morali biti tudi v resnici — najboljši!
Komisija za določitev reprezentantov za evropsko prvenstvo je za zdaj izbrala več kandidatov, izmed katerih bo šele dokončno izbranih 10 boksarjev. Kandidati so: Meho-vic II, Kolarevič, Sarič (muha), Mitrovič (bantam), Jelačič, Paunovič (peresna), Benedek (lahka), Meho-vič I (polwelter), Hus, Vranješevič (welter), Jelesič, Andjelkovič (pol-
no konkurirali najboljšim mojstrom srednja), Jakovljevič, Tomič (sred-boksarskih rokavic v Evropi, ni nja), Milivojevič (poltežka) in Sre-lahka, nasprotno nadvse odgovorna tenovič (težka), naloga.
Sezona dolga 7 mesecev
Počasi in zanesljivo smo začeli do 5. avgusta je rezerviran čas za tudi v Jugoslaviji osvajati sistem odvijanje v zvezni plavalni ligi. odločila. Nastopilo je 20 najboljših dovoljila. Nekaj pa je v resnici dela in tekmovanj v plavanju v Zadnje dni avgusta bodo naši naj-
Lahko bi rekli, da je imela strokovna komisija dovolj izbire, za
klicanih, a malo izbranih. Čeprav so strokovnjaki med temi boksarji
katero desetorico, ki naj bi zasto- v zagrebškem ringu že našli ogrod-pala jugoslovanske državne barve je reprezentance — če smemo tako na evropskem prvenstvu, naj bi se reči — vendar večina ni povsem za-odločila. Nastopilo je 20 najboljših dovoljila. Nekaj pa je v resnici jugoslovanskih boksarjev, ki so po- takšnih, ki bi lahko ob skrbnih in kazali — seveda ne vsi — toliko marljivih nadaljnjih pripravah z
takšnem obsegu, kot je to že dolgo- boljši plavalci študenti sodelovali letna praksa v tujini. Čeprav smo na »Univerziadk v Sofiji. Prav za-
znanja, da bi se lahko enakovred- uspehom nastopili v družbi ostalih vezani na en sam tekmovalni zim- radi sodelovanja naših najboljših
no pomerili v mednarodnem ringu. Borbenost, srčnost in tehnika so bile njihove glavne vrline, a pri nekaterih je bilo kljub temu moč opaziti nekoliko počasnosti, kar so
najboljših boksarjev Evrope.
Med temi je na prvem mestu >zlata rokavica* Jelesič, ki je bil najboljši boksar revije in je prejel prvo nagrado Zveze športov Hr-
ski bežen, je zvezni koledar pla- plavalcev v Sofiji sta obe prven-valcev prirejen tako, da bo njihova stveni tekmovanji (ekipno in po-tekmovalna aktivnost trajala pol- samično) pomaknjeni že v septem-nih sedem mesecev. Od 25. marca, ber. 4. in 5. septembra bo finale ko bo letos že drugič zimsko dr- ekipnega prvenstva, 17. in 18. pa
njihovi nasprotniki seveda dobro vatske, dalje Vranješevič, deloma žavno prvenstvo v Zagrebu, pa vse bo državno prvenstvo posamezni-
izkoriščali.
kondicijo, kot na
jah v Beogradu in Valjevu. To pa je dokaz, da so se vsi kandidati v tem obdobju zelo resno pripravljali — pač z željo uvrstiti se med najboljše izbrance.
Pa- vendar — veliko je bilo po-
Mitrovič in še nekateri. Kljub te- do 1. oktobra, ko bodo globoko na kov. Tri dni zatem se bosta sestali
jugu našega Jadrana zaključili se- celotni mladinski raprezei
v plavanju,
waterpolu in skokih.
Waterpolisiti imajo mnogo pestrejši mednarodni program. Tudi oni bodo v aprilu tekmovali za zimsko prvenstvo, nakar bodo v maju sodelovali na dveh turnirjih v Vzhodni Nemčiji. V juliju je
J!7i.1 u„1	bi izbrala in jih usmerila
^Jj“i®^upne priprave. Svojo "od
Plavalci bodo že teden dni po končanem zimskem prvenstvu na-ločitev bo izrekla šele po podrob- stopili 2. aprila na mednarodnem nem konzultiranju z vsemi našimi boksarskimi strokovnjaki. Tako je edino prav, zakaj vsaka naglica bi bila lahko usodna in lahko bi se ponovil lanski Rim, ki je našim
plavalnem mitingu v Zagrebu. Drugi mednarodni plavalni miting bo ob otvoritvi novega olimpijskega plavalnega bazena na Tašmajdanu v Beogradu 9. julija. Od 15. julija
Osem moštev skozi »šivankino uho«
Položaj v moškem ekipnem kegljaškem prvenstvu se je tik pred koncem močno zapletel — Kdo izmed osmorice na državno prvenstvo?
Kes nepričakovan razplet ima letošnje moško ekipno kegljaško prvenstvo Slovenije, saj od kola do kola doživljamo presenečenja, do največjih pa je vsekakor prišlo o minulem kolu. Spodrsljaj Triglava v Celju, uspešna nastopa ljubljanskega Gradisa in Konstruktorja v Kranju in na Jesenicah, vse to je postavilo prognoze na glavo in ustvarilo med sodelujočimi ekipami, zlasti med onimi, ki se potegujejo za nastop na državnem prvenstvu, veliko vznemirjenje.
Medtem ko so Jesenice solidno nadaljevale s svojimi rezultati s povprečkom nad 800 kegljev, sta se Konstruktor in Gradis nekoliko popravila ter se na posameznih kegljiščih prebila v ospredje in ^odvrgla«, nekaj slabih točk. To pa nikakor ni šlo v prid Rakeku, niti Ljubljani, saj sta ta dva sodila, poleg Jesenic in Triglava, kot najresnejša kandidata za uvrstitev med prvo četverico. Preobrati na posameznih kegljiščih pa so prekrižali vse račune na papirju in tik pred koncem zelo zapletli položaj.
Za vrh, oziroma za uvrstitev med prvo petorico — s tem pa na državno prvenstvo — se zdaj poteguje nič manj kot 8 ekip, vse s približno enakimi upi in enakimi možnostmi. Nekaj med njimi si bo lahko priborilo boljšo razvrstitev z neposrednimi lastnimi nastopi, kar veliko velja, usoda nekaterih pa bo odvisna od dobrih in slabih rezultatov ekip, ki bodo še nastopale. To pa daje letošnjemu prvenstvu pečat še večje privlačnosti in razburljivosti, ki bo trajala vse do zadnjega kola.
Za ilustracijo, kako zgnetene so ekipe na vrhu, naj navedemo trenutni vrstni, red vseh osmih ekip, ki se borijo med seboj za uvrstitev med prvo petorico.
Jesenice 5 točk — 3 nastopi, Triglav 9/3, Branik 11/3, Konstruktor 12/3, Ljubljana 13/4, Gradis L]. 13,4, Rakek 13/3, Kranjska gora 13/3.
Ali bo takšen vrstni red tudi ob koncu letošnjega prvenstva? Morda, ali pa tudi ne. O tem se bomo prepričali 12. marca, ko bodo padli, zadnji keglji...
»redviden uradni meddržavni dvoboj z reprezentanco SZ, najvažnejši nastop pa bodo imeli naši •»vaterpolisti od 22. do 27. avgusta v Stalingradu, kjer se bodo udeležili tekmovanja za Trofeo d ltalia. To bo za naše »vaterpoliste odločilna tekma, kjer se bodo lahko rehabilitirali za neuspeh v Rimu.
Skakalci bodo že 24. junija nastopili v tradicionalnem dvoboju z Italijo, od 13. do do 20. julija pa se bodo udeležili mednarodnega seminarja v Bad Kissingenu, kjer je vsakoletni sestanek vseh najboljših evropskih skakalcev v vodo.
Morda še ne veste...
DA V SOVJETSKI ZVEZI RAZPOLA-gajo z velikim številom odličnih sprin-terjev. Trije tekmovalci so v letu 1960 dosegli rezultate 10,2 v teku na 100 m, kar 24 pa je teklo 10,4 ali bolje.
DA IMAJO NA VISOKI SOLI ZA telesno vzgojo v Kolnu naj večjo športno knjižnico v Evropi. Na tej šoli, kjer študira preko 600 študentov, imajo v knjižni zbirki preko 60.000 knjig s področja telesne vzgoj e.
DA JE ZNANI SMUČARSKI PRVAK Toni Sailer postal tudi pevec popevk.
Nedavno je namreč posnel dve novi plošči rtVedno, kadar sneži« in »Na cestah Toulona«.
[ O&Csk Ph-C dhuStsI&rj
SŠD NIADOST
stvi&i izg. Ksuzv&dhiŽG-
V Pomurju postajajo šolska športna društva vse bolj nosilec športne dejavnosti mladine. Na vseh osnovnih in srednjih šolah v Murski Soboti so že ustanovili šolska športna društva, v le ta se vključuje vedno vef mladine, ustanavljajo se nove sekcije, moštva društev pa vedno v večjem številu tekmujejo v raznih okrajnih ligah.
Pionirsko športno društvo Mladost na prvi osnovni šoli v Murski Soboti Je po svoji ustanovitvi v novembru 195» posvetilo telesni vzgoji pionirjev vso pozornost. Lani je društvo prejelo za svojo dejavnost ob tekmovanju Dneva mladosti prvo nagrado in priznanje kot najboljše društvo v Sloveniji.
Lanski uspeh je člane društva spodbudil k še večji dejavnosti. Včlanjenih je trenutno 335 pionirjev, ki delajo v naslednjih kluhih: nogometnem, rokometnem, košarkarskem, namiznoteniškem, atletskem, kolesarskem, perjaniškem, brodarskem in klubu za hokej na travi. Izredno množičnost v športnem udejstvo, vanju pionirjev na šoli je društvo doseglo v že tradicionalnih šolskih prvenstvih v vseh navedenih panogah, v prvem polletju letošnjega šolskega leta je bilo organiziranih 9 prvenstev, kjer je nastopilo 125 razrednih moštev z 845 tekmovalci. Posamezni klubi se z redno vadbo pripravljajo na razna medšolska in okrajna tekmovanja. Društvo tekmuje z dvema moštvoma v okrajni ligi v rokometu in košarki. Največji uspeh so nedvomno dosegli košarkarji, ki so tik pred osvojitvijo prvega mesta v okrajni ligi. Prav tako uspešni so tudi atleti, ki so na jesenskem okrajnem prvenstvu osvojili v svojih skupinah vsa možna prva mesta in izvedli prvič v Pomurju tek čez zapreke. Organizirali so tudi vrsto medsolskih tekmovanj ter okrajna turnirja v rokometu in košarki za pionirje.
Morda bi na koncu dodali še to, da ima društvo organizirano tekmovanje za najboljšega športnika leta, da je 31 pionirjev naročnikov Poleta, da člani društva z zbiranjem starega papirja pridobivajo sredstva za organizacijo svojega tabora v letnih počitnicah, brodarska sekcija pa bo v ta namen izdelala prve kanuje v Pomurju.	^ c *
9 Ni fiaagoni gesira delavnost
Nedavno je TVD Partizan Gornja Radgona priredilo zanamivo telovadno akademijo, v 13 točkah so nastopile vse telovadne vrste. Nastopajoči so s svojim dobrim izvajanjem navdušili številno občinstvo. Iz razgovora z vodnikom orodne vrste tov. Topolovcem smo izvedeli, da je društvena dejavnost izredno razgibana in pestra. Društvo združuje v 7 vrstah nad 150 aktivnih članov. Mimo telovadnih vrst ima radgonski Partizan še številne d Uge sekcije, ki tekmujejo s posameznimi moštvi z drugimi društvi. Precejšnje težave imajo z vodniki. Teh primanjkuje predvsem vrstam pionirjev.
Delovni načrt TVD Partizan Gornja Radgona za letos je zelo bogat. Ze sedaj se priprav.jajo za množično tekmovanje v partizanskem mnogoboju. V počastitev 20-letnice revolucije nameravajo organizirati številna športna tekmo-vanja. Sicer pa bodo okvirni spored društvene dejavnosti na bližnjem občnem zboru se razširili.
POKAL ZA NAJBOLJŠI KLUB
Letos tudi ocenjevanje klubov @ Pomoč tržaškim
športnikom
B Namiznoteniška zveza Slovenije je za letos uvedla zanimivo novost — ocenjevanje klubov. Po tem sklepu bodo vsi uspehi posameznikov in dvojic ocenjeni podobno kakor za jakostne lestvice, le da bodo rezultati moštev šteli dvojno. Klub, ki bo v sezoni od julija do septembra zbral največ točk, bo proglašen za najboljši namiznoteniški kolektiv Slovenije ter bo nagrajen s pokalom IO NTZS. Letos bodo glavni tekmeci za ta naslov Odred, Triglav in Fužinar.
■	Med vsemi okrajnimi komisijami za namizni tenis je najbolj delovna ljubljanska. O precejšnji finančni pomoči OZTV je komisija uspešno izvedla več izrednih akcij, med katerimi velja omeniti tekmovanje za jugoslovanski namiznoteniški pokal, v katerem je vzlic kombiniranem sistemu nastopilo kar 39 moštev. Komisija vodi več pomembnih tekmovanj, med drugim sindikalno prvenstvo Ljubljane in okraja, prvenstvo osemletnih i'n 'srednjih šol, pripravlja pa tudi prvenstvo vajeniške, mladine in menda prvo tekmovanje mladih zadružnikov v državi. Prvenstva v ljubljanskem okraju so razdeljena na 4 centre in sicer na Notranjsko, Zasavje, Kočevje in Ljubljano z okolico. Posebno skrb posveča ljubljanska komisija tudi perspektivni vzgoji mladega ženskega naraščaja. Priredila je že dvojno taborenje združeno s skupnimi pripravami ženske mladine na Bledu in v zadnjih počitnicah v Idriji. Taborjenja so dobro uspela in jih bodo še prirejali. Se v poletnih mesecih se bodo najboljše igralke zbrale na jezeru pri Velenju.
■	Kočevski namiznoteniški center je pred dnevi priredil tekmovanje v spomin prezgodaj umrlega društvenega delavca Francija Pirnarja. Tekmovanje je bilo v Sodražici, na-
stopila pa so društva iz Kočevja, Ribnice in Sodražice. V moštvenem tekmovanju je zmagal TVD Parti-zan-Kočevje, med posamezniki pa Obranovič pri članih in Pirc pri mladincih. Kočevarji so sklenili tekmovanje prirejati vsako leto v drugem kraju.
B NTZS bo odslej redno pošiljala v Trst svoje trenerje in inštruktorje, ki bodo vodili delo Tržaškega združenja slovenskih športnikov »BOR«. Združenje je v Trstu razvilo prav živahno namiznoteniško dejavnost, prireja stalna tekmovanja s primorskimi igralci in klubi iz Nove Goriče ter Kopra, prirediti pa namerava kasneje tudi več namiznoteniških tekmovanj, na katerih bodo sodelovali tudi najboljši slovenski igralci in igralke. Dva člana tega kolektiva sta se udeležila poletnega instruktorskega tečaja na Bledu, še več pa jih bo sodelovalo na podobnem tečaju v Trstu od 29; marca do 4. aprila.
PRSNE	1
k^RAMELE
POMACAfO PROTI KAŠLJU
Proizvaja, 3U60D13ETETIKA.ZAGREB
HALO-21- 281
S MARIBOR — Na občnem zboru edine republiške športne zveze, ki ima svoj sedež v Mariboru, Judo zveze — so ugotovili, da so dosegli prav lepe uspehe. Sedaj imajo lo klubov 3 450 tekmovalci. Poskrbeli so za izpopolnitev trenerjev s tem, da jih je obiskal japonski strokovnjak Naga-oko. Tako tekmovalci kot sodniki so kritizirali nepravilno delo Jugo odbora Jugoslavije. Bili so mnenja, da je dosedanji način tekmovanja za posameznike neprimeren in sklenili, da bodo odslej vedno izločilna tekmovanja po podzvezah. Na moštvenem republiškem prvenstvu pa bodo poleg dosedanjih 5 klubov nastopali | še Olimp iz Celja, Kovinar iz Mari-U bora in Alpina iz 2iri. Določili so tudi kraje, kjer bodo najvažnejša tekmovanja: prvenstvo posameznikov za člane v Kranju, za mladince v Mariboru, spomladanski del moštvenega prvenstva bo v Ljubljani, jesenskega pa v Mariboru.
Prav nerazumljev je način, ki ga je uporabil organizator revije boksarskih kandidatov za evropsko prvenstvo v Zagrebu. Dan pred prireditvijo so namreč povabili znana mariborska boksarja Zurmana in Drofenika, ki naj bi nastopila proti MrK-vojeviču oziroma Tkalčiču. Za srečanje se seveda nista mogla dovolj pripraviti in sta udeležbo od/povedala.
Mariborska nogometna podzveza vestno pripravlja gostovanje reprezentance Svobodnega Alžira, ki bo 19. marca nastopila v Mariboru. Spored bivanja gostov predvideva sprejem pri predsedniku mestnega sveta, izlet na Pohorje in ogled večjega industrijskega podjetja. Ta tekmo vlada med prijatelji nogometa veliko zanimanje.
Tudi na sabljaških tekmovanjih je prišlo do nešportnih pojavov, ki jih bo treba odtočno zatreta. Na mladinskem prvenstvu Slovenije je predstavnik Odreda v floretu Vuga prišel do baraža za osvojitev naslova prvaka proti domačinu Fluglerju le na ta način, da mu je klubski kolega iz Ljubljane na nešporten način omogočil zmago in mu s tem daroval potrebno točko. Vodstvo prvenstva je zadevo predalo Sabljaški zvezi Slovenije.
Planinsko društvo Maribor je organiziralo v počastitev 20-letnice ljudske vstaje tradicionalni smuk čez Pohorje na progi Mariborska koča— Šmartno pri Slovenjem Gradcu. Vseh 23 udeležencev je kljub izredno težki in dolgi progi presmučalo stezo v I predpisanem času 12 ur in si s tem priborilo lep spominski znak.
S AJDOVŠČINA — Na občnem zboru kolesarskega kluba Primorje iz Ajdovščine so sprejeli naslednji program: 12. marca kolesarski kriterij v Ajdovščini, 23. marca turistična dirka Aj dovščina—Dobravlje—M. Zabij e—Podraga—Podnanos—Ajdovščina, 2. aprila klubska tekma na progi Ajdovščina—Nova Gorica—Miren—Volčja Draga—Selo—Ajdovščina. V počastitev občinskega praznika pa bodo kolesarji organizirali turistično in krožno dirko, to bo prvo nedeljo v mesecu maju. 28. maja se bodo pomerili na progi Ajdovščina—Tolmin in nazaj, v septembru bo krožna dirka po ulicah mesta Nove Gorice. Ker v zgodnji jeseni v tem delu Slovenije še ni snega, je upravni odbor sklenil, da bo organiziral vsako leto 1. oktobra tradicionalno tekmo na sledeči progi: Ajdovščina—Črni vrh—Idrija—Tolmin I —Kanal—Nova Gorica—Ajdovščina.
Na skupščini so sklenili, da se bodo kolesarji Primorja udeležili še nasied-I njih dirk: I. del prvenstva LRS »Po j Hrvatski in Sloveniji«, Odredova dirka:	»Po Istri in Sloveniji«, Okrog
Blejskega jezera, Rogove dirke, II. del prvenstva LRS: ekipna dirka LRS in dirke dvojic LRS. Vseh teh dirk se bo udeležilo kompletno moštvo kolesarjev.
E8 MURSKA SOBOTA — Na skupščini Okrajnega rokometnega odbora so ugotovili sledeče: rokomet v Pomurju je na pravilni poti, saj je ta organizacija med obema skupščinama dosegla več kot zadovoljive rezultate. Rokomet se je uvrstil, posebno med mladino med športe, ki vzbujajo največ zanimanja. V jesenskem delu tekmovanja so bili najuspešnejši člani Partizana iz Beltinc, pri pionirjih FABOS Beltinci pri članicah ES S Murska Sobota. Poleg ligaškega tekmovanja je bilo več pionirskih tekmovanj. Na okrajnem prvenstvu 8-let-nih šol so bili najuspešnejši pionirji osemletne šole II, med pionirkami pa učenke iz Beltinc. Okrajni rokometni odbor je registriral v tem letu 124) tekem. Vse to kaže na velik razmah | rokometa na področju Pomurja Po-Jll praviti pa morajo še nekatere pomanjkljivosti. Tako morajo izšoJatd dober sodniški kiader, ki je v zadnjih letih zašel v resno krizo. Se večji razmah rokometa pa zavira majhno število rokometnih igrišč, zato so na skupščini sklenili, da morajo prav temu vprašanju posvetiti največ pozornosti.
® VIPAVA — v zadnji številki na-?ega lista simo objavili napačen rezultat nogometne tekme Vipava : Primorje, ki se glasi pravilno takole: Vipava : Anhovo 2:2 (1:1).
SPLIT — Čeprav je naš znani | nogometni sodnik Leo Lemešič že iani zaključil svojo bogato športno kariero, ko je v Beogradu 12. 6. «odal poslovilno tekmo Crv. zvezda • Rad-nički. se bo zares poslovil od piščalke :ele letos na turnirju v počastitev 50-letnicfi Hajduka.
HALO-21-281
Prod nami je slovons/ki kongres telesne kulbureč Sklicuijejo ga Športna zveza Slovenije, Zveza za telesno vzgojo Partizan Slovenije in Centralni komite irjudsike mladine Slovenije.
Namen kongresa je, da oceni dosedanje stanje, razvoj in probleme na področju telesne kulture v Sloveniji, da iaofoiikuje pota za njeno vsklajevanje z dosežki družbenega in gospodarskega razvoja pri nas ter da predvidi in ^prejme ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili njen nadaljnji, hitrejši razvoj.
V zadnjih letih smo zabeležili mnoge uspehe tudi na področju telesne kulture. Vedno bolj stvarna so prizadevanja za razširitev množične osnovne telesne kulture in za zagotovitev družbenih, materialnih in kadrovskih pogojev za hitrejše napredovanje. Tudi dejavnost predstavniških in družbenih organov, političnih organizacij in drugih ustanov je vedno večja.
Dosežem uspehi na tem polju pa vendar niso zadostni. Lahko trdimo, da celo zaostajajo za našimi možnostmi, predvsem pa za potrebami, ki se nam
odpirajo. Poglavitni vzrok je nedvomno v tem, da telesna kultura prepočasi sledi družbenemu razvoju in da se s težavo prilagaja novim pogojem in potrebam, ki jih ta družbeni razvoj sprošča.
Vsebina telesne kulture in njeno družbeno vrednotenje, praksa in njena organizacijska zgradba so premalo ujeli utrip novega časa in našega družbenega razvoja. Namesto, da bi prisluhnili potrebam, željam in okusu novega pokojenja, so jim marsikje vsiljevali zastarele metode dirigirane telesne vzgoje. Dvotirni sistem vodenja društev je tipičen odraz preživelih tradicij, ki nikakor ne ustrezajo več današnjim potrebam mladine in odraslih.
Naša telesna kultura ima drugačno mesto in tudi drugačno vlogo kakor jo je imela pred vojno in tudi drugačno kakor jo morda ima še dandanes v mnogih deželah sveta.
Telesna kultura v vseh svojih pojavih, oblikah že davno ni več stvar ozkega ali širšega kroga ljubiteljev te dejavnosti, še manj orodje strankarske ali drugačne opredeljenosti. Vedno bolj
postaja življenjska potreba najširših plasti državljanov — ptedvsem mladine, nepogrešljiva postavka v svetu njihovega zanimanja in stremljenja, sestavni del živi jen j-slke ravni. Generacije, ki vstopajo v življenje vedno bolj izričujejo to trditev. Po drugi strani pa se tudi družba v celoti z vsemi organizmi zanima bolj kot kdajkoli poprej e za čim popolnejšo telesno kulturo državljanov iz gospodarskih, zdravstvenih, vzgojnih in drugih razlogov.
V zadnjem času, zlasti po Jugoslovanskem kongresu telesne kulture, smo slišali mnoge ugotovitve, stališča in predloge namenjene izboljšanju telesne kulture pri nas. Najrazličnejši organi, ustanove in organizacije so se zavzeli za stvar. Ne glede na ugotovljene uspehe pa vendar čutimo, da praksa še vedno vztrajno ostaja na starem in da se telesna kultura v celoti kakor tudi njene posamezne manifestacije ocenjujejo in vrednotijo po starih vidikih.
Materialni pogoji za množično in vrhunsko telesno kulturo se le počasi izboljšujejo, čeprav bi se lahko z večjo mero razume vanj a mnogo hitreje, kar
bi pomenilo močnejšo vzpodbudo za napredovanje na tem področju. Prav tako lahko ugotavljamo, da je bil vodstveni in strokovni kader premalo prizadeven pri iskanju nove vsebine, metod in odnosov v telesnokulturnem življenju in delu ljudi, takih, ki bi v naj-večji meri ustrezati razvojni stopnji naše družbe, vlogi telesne kulture v njej, času v katerem živimo ter željam in potrebam ljudi. Marsikje je razvoj telesne kulture še vedno odvisen od pogledov in posluha posameznikov, ne pa od dejanskih potreb in možnosti.
Tako kot druga področja družbenega življenja in delovanja niso enkrat za vselej dana, prav tako tudi telesna kultura kot ena od oblik družbenega delovanja človeka, ni dana enkrat za vselej v vsej svoji vsebinski in organizacijski popolnosti. Zgolj formalne prilagoditve še ne pomenijo vsebinsko in oblikovno nove telesne kuilture. Prav zato je ne gre podcenjevati, niti prepuščati njenega razvoja stihiji, še manj pa seveda biti neprizadet ob pojavih in slabostih, ki zavirajo njeno novo napredno rast.
Zato ne gre vztrajati pri starem za vsako ceno, temveč mora tudi telesno kulturo usmerjati zavestna dejavnost tistih ljudi, ki razumejo duha novega časa in družbeno okolje, ki vedo ka^ pomeni telesna kultura danes' in čemu mora služiti. Dejavnost mora bitt usmerjena v nenehno proučevanje znanstvenih dognanj na področju najrazličnejših elementov telesne kulture. Nova dognanja je treba vnašati v življenje in prilagajati vsebino, metode ki oblike razvijajočim se procesom in odnosom v družbi njenim potrebam in razvojnim smerem. Celo več, prav zavestna akcija mora sproščati pobude — ne smemo stopicati na mestu in se zadovoljevati z doseženim.
Zvezni kongres telesne kulture je sprožil in pospešil tudi mnoge pozitivne procese v tej smeri, jim dal podporo in odprl nove možnosti za razvoj najprimernejših in najkoristnejših vidikov naše telesne kulture. Naš kongres pa si je postavil za nalogo, da praktično zagotovi uresničenje stališč beograjskega kongresa in da jih prilagodi našim posebnim pogojem in potrebam.
Družbeno vrednotenje in telesna kultura pri nas
Kakor se razvijajo vsi gospodarski, kulturni, politični in drugi pojavi v skladu s socialističnimi zakonitostmi družbenega razvoja, tako se morajo razvijati tudi ustrezni pojavi na področju telesne kulture. V enotni socialistični družbi je telesna kultura v nasprotju z razredno meščansko družbo enoten pojav. Za skladen razvoj vseh manifestacij na tem področju skrbi družbena skupnost kot celota s svojimi posebnimi družbenimi organizmi, se pravi z organi družbenega upravljanja pri ljudski oblasti in z družbenimi organizacijami, ki jih podpirajo v njihovem prizadevanju tako politične in ostale družbene organizacije, kakor tudi drugi organi ljudske oblasti in gospodarska podjetja ih organizacije.
Družbeni vzgojni vidik telesne kulture je telesna vzgoja. Telesna vzgoja ima svoj biološki izvor v človekovi naravi in funkcionalni potrebi po gibanju. Z razvojem proizvajalnih sil in družbenim razvojem so se vsebinske, metodske in organizacijske oblike spreminjale in prilagajale novim pogojem. Socialistična družba pomeni višek dosedanjega družbenega razvoja tako po svojih novih družbenih odnosih kakor tudi po neprestanem razvijanju proizvajalnih sil. Prav to pa nam narekuje, da prilagodimo tako program kakor tudi organizacijske oblike novim družbenim razmeram.
Tekmovalni sistem
V socialistični družbi se telesna vzgoja pojavlja v treh različnih načinih dejavnosti:
1.	temeljna telesna vzgoja,
2.	rfaz v ednina telesna vzgoja,
3.	tekmovalna telesna vzgoja — tekmovalni šport.
Naloga temeljne telesne vzgoje je, da zagotovi vsej mladini harmoničen psihofizičen razvoj in je potemtakem ne-Itočltjivi del splošno izobraževalnega procesa. Temeljna telesna vzgoja je obvezna za vso šolsko mladino, potrebna pa je tudi vsem tistim mladim ljudem, ki so pomanjkljivo 'razviti.
Naloga razvedrilne telesne vzgoje (rekreacija) je da omogoči mladini in odraslim zdravo biolbško utemeljeno ter s civilizacijo pogojeno potrebo po gibanju zlasti pri igri in drugih dejavnostih. Naloga tekmovalne telesne vzgoje je, de omogoči mladini in odraslim dosegati večje uspehe v posameznih te-lasmovzgojnih dejavnostih in meriti svojo zmogljivost na medsebojnih oficial-nih tekmovanjih, s čemer tudi propagandno vpliva na razvoj športa.
Čeprav lahko razločujemo navedena tri področja, pa se vendarle vsako izmed njih prav tako prepleta z elementi ostalih dveh, to je z elementi temeljne telesne vzgoje, elementi razvedrila in tekmovalnosti.
Dve organizacijski področji
Organizacijsko se nam tedaj razrašča vsa telesna vzgoja na dve osnovni področji:
1.	Organizacijski tok obvezne temeljne telesne vzgoje v šolah.
2.	Organizacijska smer prostovoljne in tekmovalne telesne vzgoje v družbenih organizacijah.
Prvo področje razvijajo in usmerjajo organi družbenega upravljanja — sveti za šolstvo in sveti za telesno kulturo od občine do okraja in republike (tu je Komisija za telesno kulturo).
Drugo področje razvija in usmerja družbena organizacija za telesno vzgojo od občine do okraja in do republike.
Društva so osnovne enote
Program temeljne telesne vzgoje se uresničuje v osnovni šoli in se nadaljuje v šolah druge stopnje.
Program razvedrilne in tekmovalne telesne vzgoje pa se ostvarja v osnovnih organizacijah za telesno vzgojo — v društvih.
Društvo je tedaj osnovna celica prostovoljne družbene organizacije za telesno mladino in odraslih. S svojimi materilnimt, kadrovskimi in organizacijskimi temelji omogoča raznovrstno dejavnost. določenega področja v posameznih klubih, aktivih, sekcijah in drugih oblikah organizacije. Društva potemtakem ustanavljamo tam., kjler so poleg primernih materialnih in kadrovskih tudi najugodnejši sociološki pogoji, to je pri, šolah, tovarnah, stanovanjskih skupnostih in v posameznih krajih.
Posebnost šolskega športnega društva je, da se program prostovoljne razvedrilne ali tekmovalne telesne vzgoje tesno naslanja na program temeljne telesne vzgoje in da to pomeni v načelu široko osnovo društvom za razvedrilno t elesnovzg oj no dejavnost ali društvom za tekmovalni šport. Normalen pojav Je. da se iz šopkih društev po svojih nagnjenjih in sposobnostih mladina organizacijsko preliva v društva, ki jih dandanes imenujemo partizanova in športna društva. Organizacijske oblike šolskega športnega društva se glede na krajevne možnosti oblikujejo od krožkov preko aktivov do razvitega društva s programom in oblikami dela, kakor so v navadi pri društvih telesnovzgoj-nih organizacij. Dejavnost v šolskih športnih društvih pomeni naraven prebod od obvezne splošne telesne vzgoje preko razvedrilne ali tekmovalne dejavnost v teh društvih v razvedrilno ali tekmovalno dejavnost v društvih teles-nofkujiturnih organizacij.
Tako šolsko športno društvo ne po-hieni nobene konkurenčne organizacije
sedanjim organizacijam za telesno vzgojo, marveč nasprotno zdravo osnovo za njihov nadaljnji razvoj.
Društvo za telesno vzgojo pri tovarni ali podjetju pomeni osrednje organizacijsko jedro tudi za ožjo ali širšo stanovanjsko skupnost svojega področja. Prirodno je, da množično zajame v svoje vršite članstvo, ki bo gojilo po svobodni izbiri najrazličnejše t elesnovzg oj ne panoge, a poleg tega organizira v klubih ali sekcijah tekmovalno telesnovzgojno dejavnost — tekmovalni šport. Naloga društva v stanovanjski skupnosti ali v manjšem kraju je v načelu podobna.
Kazen navedenih organizacijskih možnosti pa bo ponekod nastala potreba zlasti v velikih središčih, da se organizirajo društva, ki' bodo lahko gojila pretežno tekmovalni šport ali pa predvsem rekreativno telesno vzgojo. Zaradi objektivnega stanja temeljne telesne vzgoje v naših šolah bo pa tudi potrebno, da ta društva dopolnjujejo tudi telesno vzgojo v šolah, a poleg tega gojijo tudi rekreativno telesno vzgojo.
Vsako društvo ima svojo posebno družbeno — vzgojno nalogo in zato med njimi ne more biti nasprotij. Posebne organizacije so tu le zato, da omogočajo ljudem raznovrstne možnosti njihovega udejstvovanja. Kakor pri šoli je lahko tudi tu začetek organiziranega udejstvovanja aktiv, klub, sekcija itd. pri podjetju, ustanovi ali na vasi.
Zgodovinsko pogojeni antagonizem med telo vabo in športom nima mesta v naši skupnosti in v naših organizacijah. Kakor ima svoje mesto skrb za splošno telesno vzgojo človeka, posebej še mladine, tako ima svoje mestu v sistemu naše telesne vzgoje tudi skrb za naj-večje dosežke v posameznih panogah. Enotna organizacija mora zaradi nemotenega in skladnega razvoja vseh področij telesne kulture odpraviti omenjena nasprotja.
Občinski organi za telesno kulturo
Z razvojem našega komunalnega sistema raste pomen vseh organov v občini in z njimi vred organov za telesno kul turo.
Občinski organi za telesno vzgojo, tako sveti kakor tudi občinske zveze še niso povsod zaživeli in se uveljavili. Občinski sveti za telesne vzgojo morajo posvetiti vso skrb planskemu razvo j m vseh področij telesne kulture na svojem območju, medtem ko morajo šolski sveti skrbeti posebej za razvoj obvezne splošne telesne vzgoje v vseh šolah. Občinska zveza za telesno vzgojo združuje na svojem področju vse osnovne enote od krožkov in aktivov do šolskih športnih društev, društev za razvedrilo in društev za tekmovalno telesno vzgojo.
V enotni občinski zvezi naj bi bile tedaj tri notranje organizacijske enote, iin sicer: skupnost šolskih športnih društev in aktivov, skupnost društev in aktivov za športno rekreacijo, skupnost športnih tekmovalnih društev in klubov.
Navedena organizacijska sestava občinske zveze pa ne izključuje, da se v njenem okviru ne organizirajo lahko tudi druge skupnosti društev, na primer pla-
ninska, strelska, taborniška in podobno. Podoba občinske zveze se bo v posameznih komunah izoblikovala po razvo-jii posameznih telesnovzgojnih dejavnosti, ki imajo pogoje, tradicijo in razvojne možnosti in dajejo pečat posamezni občinski zvezi.
Naloga občinske zveze je zlasti spremljati in usmerjati telesnokulturno dejavnost in politiko o vseh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo organizacijo telesne kulture, skrbeti za razvoj materialnih temeljev za vse dejavnosti telesne kulture za izgradnjo objektov, razporejati razpoložljiva sredstva, skrbeti za vzgojo kadrov in organizirati množična tekmovanja in manifestacije. Organizacijsko strukturo si vsaka občinska zveza oblikuje skladno z lastnimi pogoji in potrebami.
Okrajni organi za telesno vzgojo
Potrebo po okrajnih organih za telesno kulturo nam narekuje splošen raz-
voij naših ostalih družbenih organov. Načelo enotnosti telesnovzgojnega gibanja zahteva, da tudi na tej stopnji uresničimo enotno organizacijo »Okrajno zvezo za telesno kulturo«.
Po dosledni izgradnji in rasti višjih organov organizacij iz nižjih bi tudi v okrajni zvezi za telesno kulturo imeli tri temeljna področja, organizirana v
1.	Odboru za šolska in športna društva,
2.	Odboru za športno rekreacijo,
3.	Odboru za tekmovalni šport.
Naloga okrajne zveze za telesno kulturo je, da s pomočjo svojih odborov Skrbi za izvajanje splošne politike na polju telesne kulture na svojem območju, zlasti še pomaga občinskim zvezam pri njihovem delu, prireja tečaje za amaterje inštruktorje in sodnike za delo v društvih ter skrbi za tekmovanja in manifestacije na svojem področju.
Razen navedenih odborov so lahko v okrajni zvezi tudi drugi odbori za posamezna področja telesnovzgojnih dejavnosti. V odboru za šport pa se razvijejo notranje organizacijske enote za vsa tista področja, ki imajo pogoje za ustrezen tekmovalni sistem. Najprimerneje bi bilo, da so to tekmovalne komisije za posamezne športne panoge.
Republiški irgaui za telesno kulturo
Za celotno področje telesne kulture in njen načrtni razvoj v Sloveniji skrbi Komisija za telesno kulturo pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS, medtem ko za obvezno šolsko telesno vzgojo v vseh šolah skrbi Svet za šolstvo LRS
Dejavnost obeh organov na tem področju bi bilo potrebno povečati glede na vedno večji pomen, ki ga pripisal je naša družba telesni kulturi.
Ugotavljamo ,da terja razvoj tudi na tem področju popolnejše ljudi s smislom za družbeno vzgojno dejavnost, vodstveni kader, ki naj bi imel obsežno znanje tudi s področja pedagogike in psihologije. Naš smoter ni le kvaliteten športnik, pri katerem se nanaša kvaliteta na njegov rezultat, marveč kvaliteten športnik, katerega osebnost izraža polnovrednega človeka v šoli, na delovnem mestu in kjerkoli v družbi.
Zakon o ustanovitvi Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani nalaga šoli predvsem naslednje naloge:
Visoka šola:
organizira in pospešuje znanstveno delo in pripravlja znanstvene delavce na področju telesne kulture;
Vsa področja telesne vzgoje so se pri nas že razvijala v okviru enotne organizacije vse do leta 1952. Po poti nazaj, ki smo jo napravili v organizaciji s tem, da smo jo razdelili na posamezna zgodovinsko nastala področja, smo ostali na mestu vse do Prvega jugoslovanskega kongresa za telesno kulturo v Beogradu leta 1958, ko so se zopet nakazale nove perspektive enotnosti telesno-kulturnega gibanja p6d pritiskom dogajanja in razvoja na terenu.
organizira in vodi strokovno izpopolnjevanje in specializacijo visokokvalificiranih in drugih strokovnih kadrov za telesno kulturo;
organizira in vodi strokovno in znanstveno raziskovalno delo na področju telesne kulture z namenom pospeševanja in izboljševanja telesne kulture državljanov;
s svojim delom in sodelovanjem z drugimi šolami in vzgojnimi zavodi ter gospodarskimi, kulturnimi in drugimi družbenimi organizacijami prispeva k splošnemu družbenemu gospodarskemu kulturnemu in zdravstvenemu razvoju.
Visoka šola bo morala v pretežni meri še nekaj let posvečati vso pozornost izobraževanju poklicnega kadra za potre-
be šol. Navzlic temu je prav, da Visoka šola za telesno kulturo misli tudi na potrebe družbenih organizacij in na usmerjanje svojih slušateljev na specializacijo. Vendar pa bo za sprovajanje politike vzgoje in izobraževanja učiteljskega in vzgojiteljskega kadra za potrebe drugih organizacij potrebno tudi pri nas ustanoviti ustrezen poseben organ, ki naj bi bil ali pri Visoki šoli ali pa kot samostojen zavod.
ZAVOD ZA TELESNO KULTURO. V sistemu našega družbenega upravljanja in amaterskega dela v telesni kulturi je nastala pri našem delu pomembna funkcionalna vrzel. Z razvojem proizvajalnih sil in naše kulture dandanes ni več nobenega gospodarskega, kulturnega ali družbenega področja, ki bi se lahko razvijalo, ne da bi slonelo na dognanjih izsledkov znanosti. Posredovati znanstvene izsledke v vsakdanjo prakso šol in organizacij za telesno vzgojo je naloga Zavoda za telesno kulturo. Naloge so zelo raznovrstne in zajemajo dokumentacijo telesne kulture, programe in metode za vse vrste šol in vse vrste dejavnosti v organizaciji, športno-medicin-ska vprašanja in gradbene probleme telesne kulture.
Zavod za telesno kulturo v svoji dejavnosti pomeni skupno servisno službo za potrebe državnih organov, kakor tudi
telesnovzgojnih organizacij na vseh navedenih delovnih področjih. Mnoge težave na področju telesne kulture so dandanes večje, kakor bi sicer bile, če bi že imeli zanesljivo pomoč in oporo v navedenem Zavodu.
Zavod za telesno kulturo je nujna potreba za smotrn razvoj naše množične telesne vzgoje in kvalitetnega športa in za enotno ustvarjanje materialnih osnov vsej telesni vzgoji.
Podobne ustanove imajo vse napredne države, pa tudi v Jugoslaviji so že v vseh republikah, v Vojvodini in v Kos-metu.
Zveza za telesno kulturo Slovenije
Zveza za telesno kulturo Slovenije bi naj združevala v svojih vrstah vse prostovoljne telesnovzgojne organizacije preko občinskih in okrajnih zvez za telesno kulturo in sicer:	aktive, šolska
športna društva, društva za splošno telesno vzgojo in splošno rekreacijo in š portn a društva.
Republiška zveza za telesno kulturo Slovenije pomeni torej skupnost vseh republiških telesnovzgojnih strokovnih organizacij in bo tako skrbela za razvoj telesne kulture v Sloveniji.
V skladu s splošnimi načeli družbenega upravljanja skrbi Zveza za sprovajanje ter prilaganje teh načel na polju telesne kulture in deluje kot celovit družbeni organizem.
Za uresničenje programa, usmerjanje dela in pomoči organizacijam, ima Zveza svoje notranje organizacijske enote in sicer:
— strokovne zveze za posamezna te-lesnovzgojna področja, ki ohranijo svojo današnjo obliko. Za splošno telesno vzgojo in rekreacijo se ustanovi posebna strokovna zveza;
—	komisijo za šolska športna društva. Njena naloga bo predvsem usmerjati razvoj društev in jim pomagati pri njihovem delu;
—	komisijo za telesnokulturno dejavnost v delovnih kolektivih. Njena naloga bo ista kot so naloge komisije za šolska in športna društva.
Pri Zveze za telesno kulturo Slovenije se za določena sikupna področja strokovnih zvez ustanovijo odbori za vzgojo kadrov, za gospodarstvo, propagando, zdravstvo, tekmovalni sistem in drugi.
Navedena struktura Zveze zagotavlja pravilno politiko vseh dejavnosti na področju telesne vzgoje in enotno usmerjanje. Nadalje zagotavlja vso demokratičnost samoupravljanja osnovnih organizacij in občinskih zvez, saj pripadajo vse odgovorne naloge za razvoj in vzgojo članstva društvom in občinskim organom, s čimer se tudi zmanjšuje vloga osrednjih republiških strokovnih zvez, ki bodo imele v prihodnje predvsem Usmerjevalni in koordinacij siki značaj.
V soisa šola za telesno kulturo
Telesna kultura in ubrambna spasobnusl državljanu«
Cteiprav posvečajo v JL.A telesni kulturi veliko pozornost, to še vedno ni zadostna. Del krivde pade tudi na družbene organizacije za telesno kulturo, ki ndso našle vseh poti sodelovanja z JLA. Mnogo tesneje bo potrebno povezati zla-
sti predivojaško vzgojo z našimi organizacijami, ki naj bi skupno s strelsko organizacijo in organizacijo Ljudske tehnike prevzele del nalog predvojaške vzgoje in sodelovale pri usmerjanju mladine v posamezne rodove vojske. V JLA
pa	potrebno zagotoviti vrhunskim
športnikom možnost vsakodnevnega udejstvovanja v odgovarjajočem športu. Vse, ki doslej še niso vključeni v telesno kulturo pa pridobiti za aktivnost v telesni kulturi po povratku iz armade. Podobno velja tudi za ostale varnostne službe, kot so Ljudska milica, gasilci itd.
Telesna vzgoja kol sredstvo reakcije
2e dalja časa skušamo odpraviti pomanjkljivost, da pod besedo »šport« pojmujemo izključno samo tisti način izvajanja telesnih vaj, ki zasleduje dosego vrhunskih rezultatov in ki je zato sam po sebi omejen le na razmeroma ozko starostno stopnjo. Zato je nujno, da se v športno udejstvovanje vključijo tudi ljudje starejših letnikov, ki niso več sposobni za doseganje vrhunskih rezultatov temveč bi gojili telesne vaje predvsem zaradi zdravja, dviganja delovne moči in zdrave zabave, pri čemer tekmovanje sicer ostane sestavni, vendar pa ne več bistveni del pojma »šport«.
Tej obliki športa, ki jo imenujemo rekreativno, doslej pri nas nismo posvečali dovolj pozornosti. Glede uveljavljanja te sicer stare, a za nas nove oblike dela, pa bodo morale sprerheniti svoj odnos tudi strokovne organizacije. Delavske športne igre ki so povzročile nastanek delavskih športnih aktivov po tovarnah in v ustanovah, so nam najboljši dokaz za to, da nam je prehod na to obliko dela nujno * potreben. V dosedanjem razvoju so odigrale delavske
športne igre pomembno propagandno vlogo, njihova slabost pa je bila v pomanjkanju načrtnih priprav in v nestalnosti vzgojno-športne dejavnosti. Športna društva s svojimi klubi goje z redkimi izjemami šport v vrhunskem pomenu besede. Pri tem se največkrat odraža le želja po rezultatih. Za rekreacijski šport v takih organizacijah danes ni pristora. Zato je potrebno, da cenovne organizacije to obliko dejavnosti vnesejo kot sestavni del svojega programa in da se v bodoče naslanjajo na zdrave tradicije kot so izletništvo, taborjenje, zimski športi, plavanje.
Zaradi ozkosti gledanja večine šport-ndh organizacij do rekreativnega športa, se v zadnjem času v veliki meri pojavljajo delavski športni aktivi, ki dejansko nosijo v sebi elemente nove organizacije To so organizacije, ki želijo s svojim posebnim programom izpolniti tisto vrzel, ki je danes v naši telesni kulturi. Med propagandne momente za stalno udejstvovanje v telesni kulturi sodi tudi dejavnost v času rednih letnih dopustov (obvezna gradnja športnih igrišč pri počitniških domovih). Šport v delovnih kolektivih bo imel v prihodnje pomembnejšo vlogo v okviru celotne telesno kulturne dejavnosti.
Vse osnovne organizacije takega in podobnega tipa, ki jih moramo v prihodnje v večji meri razvijati in jih navajati za stalno delo. naj se vključijo v občinske zveze za telesno kulturo, ne pa, kot je bilo doslej, da so se združevale in povezovale po svojih strokovnih in stranskih pripadnostih.
Vprašanje kvaJišeinega športa
Kvalitetni šport ima svojo posebno družbeno vlogo in zato moramo tudi v sistemu naših organizacij poskrbeti za enoten razvoj klubov oziroma športnih društev, ki zastopajo naš šport v državi in inozemstvu. Narava kvalitetnega športa je, da temelji na izbiri nadarjenih tekmovalcev, ki jim v večjih središčih moramo z materialnimi in kadrovskimi pogoji zagotoviti ustrezen razvoj.
Najhujša ovira za smotrn razvoj kvalitetnega športa so lokalistične klubske tendence, ki preprečujejo pametno osredotočenje tekmovalcev določenega področja. Druga nezdrava skrajnost pa bi bila prizadevanje >,a popolen monopolizem v posamezni dejavnosti, saj je go-
tovo, da ustrezna konkurenca prispeva k razvijanju kvalitete. Kvalitetni šport je treba tudi materialno podpirati zaradi skladnega razvoja z drugimi državami in zaradi propagandne vloge. Nekatere občine so že vpeljale posebne fonde za kvaliteten šport, za večje domače in mednarodne prireditve. Naše organizacije pa se morajo tudi v prihodnje boriti, da se bo naš šport razvijal v skladu z amaterskimi načeli. Pomembna je vloga kvalitetnega športa tudi v razvoju domačega in tujega turizma. Slovenija ima za turizem zelo ugoden geografski položaj. To nalaga tudi našo posebno skrb za razvoj zimskega športa, ki je pomembna panoga razvedrilnega udejstvovanja naših delovnih ljudi, kakor tudi važna veja inozemskega zimskega turizma.
iekraini sistem
Tekmovalnost je pomembno gibalo našega družbenega napredka, a prav tako važna vzmet kvalitetnega razvoja v športu.
Prav zaradi tega mora tekmovalni sistem izvirati iz samih osnov in načel naše telesne vzgoje.
V vseh organizacijah moramo razviti sistem množičnih tekmovanj, ki morajo zadovoljiti željo slehernega člana za tekmovalnostjo. Iz sistema množičnih tekmovanj šol, društev in kolektivov, moramo razviti enoten sistem širših kvalitetnih mladinskih tekmovanj v šolah, na katerih bo slonel sistem kvalitetnih tekmovanj v športnih organizacijah. Glede na razvitost posameznih panog, stanje kvalitete in njen pomen za jugoslovanski in mednarodni šport je treba razviti ustrezen tekmovalni sistem, kii bo vzpodbudno vplival na stalen razvoj in stopnjevanje kvalitete.
Invalidski šport je rekreativna dejavnost invalidov, ki jim moramo v posebnih sekcijah pri ustreznih društvih posvetiti zlasti v večjih središčih vso našo skrb. Društva morajo upoštevati pri sestavljanju programa zdravstvene in telesne sposobnosti ter starost svojega članstva.
šprot na univerzi
Študentska športna dejavnost je v poslednjih letih dosegla dokaj vidne rezultate z rekreacijsko in športno tekmovalno aktivnostjo v študentski športni organizaciji in v začetnih oblikah telesne kulture na univerzi. Ti rezultati pa v nobenem primeru ne morejo zadovoljiti zahteve po vsestranskem telesno-kulturnem izobraževanju študentske mladine.
Zato je predlog za uvedbo splošne in obvezne telesne kulture v program univerzitetnega študija povsem umesten, prav tako pa je potrebno, da univerza v celoti prevzame skrb za športne stro-
kovnjake in za materialne potrebe športa med študentsko mladino.
Razvoj telesne kulture med študentsko mladino zahteva tudi vključevanje študentov v športne kolektive, študentske športne organizacije itd.
Vodstveni in strokovni kadri
Pomanjkanje vodstvenih in strokovnih delavcev je močna ovira, da doslej nismo uspeli organizacijsko utrdita naših organizacij, še manj pa zajeti pod strokovno vodstvo številno članstvo. Čeprav vsako leto šolamo številne nove kadre, nam z ozirom na stalen priliv članstva primanjkuje 4500 vaditeljev, inštruktorjev, vodnikov, učiteljev in trenerjev.
Praksa je tudi pokazala, da delajo/ danes v organizacijah za telesno kulturo kadri s pomanjkljivo strokovno izobrazbo, to pa zlasti zaradi tega, ker večina po opravljenih tečajih in izpitih ne spremlja več novih ugotovitev in dognanj s področja njihove tel esnok uit urne dejavnosti. Zato bo potrebno v prihodnje organizirati seminarje za tiste strokovne kadre, ki delajo v organizacijah pa niso na tekočem s sodobnimi znanstvenimi
izsledki na področju telesne vzgoje in športnega treniranja.. Posledice pomanjkljivega znanja se kažejo v razmeroma nizkem kvalitetnem razvoju telesne kulture, saj bi lahko s smotrnimi pripravami pod vodstvom dobrih strokovnjakov dosegli naši tekmovalci mnogo višje storitve, kljub pomanjkanju materialnih pogojev. Od dosedanjega števila šolanih kadrov jih le malo dela v osnovnih organizacijah Mnogi šolani kadri zapuščajo naše vrste vsded možnosti boljšega zaslužka na drugih mestih. Tudi status stalno zaposlenih strokovnjakov še vedno ni ustrezno urejen, saj je njihova zaposlitev največkrat odvisna od tekmovalnega uispeha posameznikov ali moštva, ne pa od vzgojnega in strokovnega dela v organizacijah.
Vodstveni delavci kot družbeno politični delavci ne opravljajo tistih dolžnosti, ki bi jih sicer morali. Zelo redki so primeri, ko organizacije razpravljajo o vzgojnih problemih, problemih šport-nika-človeka, o vplivu udejstvovanja v telesni kulturi na telesno rast človeka, o razvedrilu članstva in podobno, marveč odpade 85 odstotkov vsega prostovoljnega dela naših funkcionarjev na reševanje materialnih problemov. Zato mora biti danes telesnovzgojni delavec v pretežni meri pri svojem delu akviziter in ne vzgojitelj. Tudi sesitav vodstvenega kadra ni zadovoljiv. V odborih je vse premalo mladine, zato je starostni povpreček previsok, kar ima za posledico, da se rešujejo največkrat problemi telesne kulture prepočasi in s premajhnim posluhom za današnji čas.
Za izboljšanje kadrovskih problemov je potrebno:
—	zagotoviti v proračunih večja finančna sredstva za vzgojo strokovnega kadra, ki fci se šolal po enotnem programu in v skupnih kadrovskih središčih;
—	v večji meri se je potrebno boriti za to, da postane strokovno-vzgojno delo v telesni kulturi enakovreden poklic vsem drugim poklicem. Pravilno vzpodbujanje za to delo in urejenost delovnih odnosov bosta odklonila odvisnost delovnega razmerja in povečala zanimanje za to delovno področje;
sistem šolanja bodočih strokovnih kadrov se mora spremeniti in mora upoštevati naše potrebe po kadrih za rekreacijo, za množično osnovo v telesni kulturi in za kvalitetne dosežke;
šolanje strokovnih kadrov je naloga naših kadrovskih šol, to je Visoke šole za telesno kulturo, Zavoda za telesno kulturo in organizacij za telesno kulturo samih;
—	naloga republiških organizacij bo vzgoja strokovnih kadrov na višji stopnji, medtem ko bodo pri organizaciji ostalih tečajev pomagale le s strokovnjaki, nasveti in podobno;
nekatere občine so že namestile strokovnjake v društvih, ki jih plačujejo iz občinskih proračunov. Prav gotovo je taka praksa zelo primerna, saj izenačuje vzgojno delo v društvih z
vzgojnim delom v šolah __ na področju telesne vzgoje. Zato bd bilo potrebno tako prakso v prihodnje povsod uveljaviti;
— v tel esnok ul turnih organizacijah morajo priti v večji meri do izraza hotenja in želje mladine, saj je to njihova dejavnost in je zato potrebno pomladiti naš vodstveni kader.
Tel vzgoja in zdravstvena služba
Zdravstvena služba, ki bi morala skrbeti za redne preglede članov teiesno-kulturnih organizacij, v zadnjih letih ni več organizirana v skladu s potrebami telesnokulturne dejavnosti. Naša skrb za tekmovalca kot človeka je bila doslej nezadostna, saj je bil tekmovalec, ki iz zdravstvenih razlogov (poškodb) ni mogel več dosegati vrhunskih rezultatov, čez noč pozabljen. Neurejeno vprašanje zavarovanja naših športnikov
v primeru poškodb doma in v tujini je pereč problem s področja zdravstvene zaščite. To stanje je bilo treba nujno izboljšati, to pa bi dosegli s sledečimi ukrepi:
ambulante za športnike je potrebno organizirati povsod, kjer imamo organizacije za telesno kulturo;
_— vsi člani telesnovzgojnih organizacij morajo biti pod stalnim zdravniškim nadzorom;
— zaradi pomanjkanja zdravstvenih strokovnjakov za potrebe telesne kulture je potrebno poskrbeti za specializacijo večjega števila zdravstvenih delavcev za športno medicino;
urediti z Državnim zavarovalnim za-vodom ugodnejše pogoje zavarovanja vseh članov telesnovzgojnih organizacij v primeru nezgode doma in v tujini, osnovne organizacije pa morajo urediti obvezno zavarovanje svojih članov.
Materialno-finančni problemi v telesni kulturi
Glede na čedalje večji razmah telesne kulture pri nas in na njeno pomembno vlogo v našem družbenem življenju ter upoštevajoč dejstvo, da je dosedanji način finansiranja telesno-kul tuirne dejavnosti pri nas nezadosten in pomanjkljiv ,je popolnoma utemeljena težnja po zagotovitvi rednega finansiranja te-leenokiUltumih organizacij. Današnje neurejene razmere, v katerih je dotekanje finančnih sredstev odvisno od posameznikov, ne morejo zagotoviti rednega in sistematičnega dela. Zaradi takih razmer naše organizacije nimajo osnove, da bi lahko že v začetku leta sip rej el e program dela in ga načrtno . uresničevale. Primeri so, ko so se prav zaradi takih razmer nekatere organizacije razpustile, medtem ko vsako ustanavljanje novih klubov, pomeni nove, zlasti finančne obremenitve. Zato je potrebno ustanoviti posebne stalne sklade v občini.
Organizacije morajo tudi same skrbeti za dotok finančnih sredstev in za večji lastni prispevek svojega članstva (članarina, nabava opreme, vstopnina na prireditvah, različni prispevki itd.). Sredstva dodatnega prometnega davka za alkoholne pijače naj se v celoti porabijo za potrebe telesne kulture. Dotiranje telesne kulture ne more biti samo stvar družbe, marveč tudi posameznika.
Finančni problem je neločljivo povezan z gradnjo telesnokulturnih objektov, kakor tudi s problemom telesnokulturnih rekvizitov.
Osnovno vodilo pri planiranju gradenj telesnokulturnih objektov mora biti v tem, da se gradijo objekti tako za široko telesnokulturno dejavnost kot za kvaliteto. Ob vsem tem pa je potrebno imeti perspektivni načrt gradenj objektov, za katere obstajajo splošni interesi in potrebe bodisi v republika ali v okrajih.
Osnovna misel pri gradnji športnih objektov naj bo cenenost, vendar ne na račun kvalitete, v bodoče ne smemo več graditi telovadnih domov brez igrišč za osnovne športne panoge, saj moramo pri zasnovi gradenj upoštevati novo vlogo in vsebino naših organizacij. Dosedanji lastninski predpisi povzročajo, da imajo nekatere organizacije monopol pri koriščenju objektov za telesno kulturo. Zato je potrebno uvesti družbeno upravljani-' objektov za telesno kulturo in s tem noseči njihovo maksimalno izkoriščanje.
Nenehen razvoj telesne kulture je povezan z vse večjimi potrebami po najrazličnejših športnih in telovadnih rekvizitih Vsa podjetja za proizvodnjo opreme in rekvizitov za telesno vzgojo pa se že od ustanovitve dalje nenehno borijo z najrazličnejšimi težavami, ki izvirajo predvsem iz specifičnih pogojev
proizvodnje in prodaje te opreme in rekvizitov. Zaradi nizkih skladov pa podjetja komaj zmagujejo odplačevanje anuitet, onemogočen pa jim je vsak na-dalnji razvoj.
Za izboljšanje tega stanja prediagamo:
— olajšave kot jih uživajo skupine podjetij, za katere smatrajo družbeni
organi, da je njihov razvoj nujno po-treben;
—	olajšave v nižji sjopnji obresti za sklade osnovnih sredstev;
ugodnosti v odstopljenem celotnem ali delu prispevka iz dohodka gospodar-OTSanlzacy ter možnosti uporabe 100 "/■ zneska amortizacije;
—	atestiranje vseh specialnih rekvizitov po strokovnih organizacijah.
Propaganda telesne vzgoje
Iz podatkov s katerimi razpolaga Republiški zavod za statistiko, je razvidno, da je v aktivno delo v telesni kulturi Vključeno vsega 16 •/„ prebivalstva v naši republiki. K akciji za množično udeležbo v telesni kulturi in za pravilno vrednotenje telesne kulture niso pokli cone samo organizacije za telesno kulturo in ostale družbene in politične organizacije, ki zbirajo pod svojim okriljem zlasti mladino, marveč tudi naš dnevni tisk, televizija in radio. Večji priliv državljanov v aktivne vrste udeležencev v telesni kulturi je predvsem odvisen od sodelovanja vseh navedenih činiteljev. Za bolj uspešno propagiranje pa morajo poskrbeti tudi lokalni listi ki naj bi redno spremljali vsa dogajania’ in nakazovali probleme in možnosti nfi-hove rešitve. Vsebina propagande ne sme biti usmerjena izključno v poročanje dogodkov, marveč mora poseči tudi v problematiko tako posameznih športnih panog, kakor tudi vzgojnih in načelnih problemov v telesni kulturi Sodobna propaganda se mora posluževati medernih prijemov, kakor so: televizija, radio, film, predavanja, revije in podobno. V propagando telesne kulture spada tudi založniška dejavnost domačih del in prevodov športne literature. Tu smo doslej naredili malo in so bila Posamezna dela izdana bolj na pobudo založb samih, kakor pa telesnokulturnih organizacij.
Popularizaciji telesne vzgoje bi morala služiti tudi vsa tekmovanja in nastopi naših organizacij, saj morajo tudi vsa tekmovanja ohraniti vse bistvene poteze naše socialistične telesne vzgoje, se pravi, da tudi pri tekmi vzgajamo tekmovalca za večje storitve in popolnejši doprinos skupnosti v mejah športne etike in morale. Posebno pomembni so za propagando telesne vzgoje nastopi najboljših tekmovalcev v manjših krajih.
ScMni0 ©paslifa gie bw
zadosio^ala
@ 30 kolesarjev na skupnih pripravah — Žirovnik in Levačič se še nista ogrela — ® Valčič v odlični formi — Tudi Itoncr v Opatiji — Od mladih veliko prjraku-
w jemo
2E NEKAJ DNI SO NA TRENINGU V OPATIJI NAJBOLJŠI JUGOSLOVANSKI KOLESARJI. KI SE POD VODSTVOM TRENERJEV ZANOSKARJA IN JESICA PRIPRAVLJAJO NA NOVO TEKMOVALNO SEZONO. PRED ODHODOM V OPATIJO NAM JE TRENER ZVONE ZANOSKAR OBLJUBIL, DA NAM BO PO NEKAJ DNEH DELA Z NAŠIMI REPREZENTANTI POSLAL SVOJE MNENJE O ZMOGLJIVOSTI IN PRIPRAVAH JUGOSLOVANSKIH REPREZENTANTOV, KI SE BODO CEZ NEKAJ TEDNOV ZNOVA POJAVILI V MEDNARODNI ARENI.
jjavljam se iz Opatije«, nam piše Zvone Zanoškar. »Vreme je idealno za trening in danes je že šesti dan, odkar smo začeli hitreje poganjati kolesa. Doslej smo prevozili okrog 400 do 500 km računamo pa, da bomo do 9. marca, seveda ob lepem vremenu, ko se bomo poslovili od Opatije, prevozili še okrog 1200 km. To pa je še vedno premalo za tiste, ki gredo v Tunis. Etapna dirka »Okrog Tunisa« se bo začela 22. marca. Torej spet stara pesem o nezadostnih pripravah, potem pa računajo, da lahko le dobri trenerji nadoknadijo in popravijo vse, kar so zamudili sami vozači. Nekoliko boljše bo za one, ki gredo na dirko Varšava—Berlin—Praga, ker jim bo ostalo malo več časa za nabiranje kondicije in kilometrov. Dirka Varšava—Berlin—Praga se bo začela namreč šele 2. maja.
Kako torej poteka trening? Z Je-šieem sva si porazdelila reprezentante tako, da jih vsak vodi po 8. Zraven pa še vsak po 7 kolesarjev, ki so jih poslali klubi oziroma zveze. Posebnost je tudi v tem, da je ostalo bolj malo starih asov in da je več mladih, ki jih skrbno pripravljamo s sodobnimi metodami
Novo pod koši
HI V NOVEM MESTU je bila pred 10 leti košarka dokaj močna Sportina panoga. Tedanje moštvo KK Krka je tekmovalo v prvi republiški ligi. Do danes pa se je le-tu izmenjalo mnogo generacij košarkarjev. Tako se sedaj vzgajajo povsem novi košarkarji. Pred kratkim je namreč pričelo s . treningom 18 košarkaric in 20 košarkarjev. Vadijo pri tamoš-njem TVD ’Partizanu, so pa i« vršit dijakov gimnazije in učiteljišča. Da bi biHo njihovo delo kar najbolj Uspešno, jih enkrat teden,siko obišče inštruktor Košarkarske zveze Slovenije iz Ljubljane ter jdm pomaga pri delu in vodi treninge. Kot kaže, se bodo košarkarji spomladi tudi že vključili v tekmovanje, s čemer bo košarka še bolj zaživela.
BI V POMURSKI košarkarski ligi so bile preteklo nedeljo odigrane še preoettale tekme VIII. kola. Člani: Vajenec : Grafičar 51:48 (29:20), ESS Grafi čar 58:37	(27:26), Rakičan :
Sloga 66:26 (37:10), članice: Sloga : Medicinska šola 20:8	(8:4), pionirji:
Mladost B : FABCS-Belitinci 22:14 (4:12).
M PRI KOŠARKARSKI podzvezi v Murski Soboti so izvolili komisijo za registracije, ki bo urejala in vodila registracijo pomurskih košarkarjev. Prav tako pa so izvolili tudi k omislijo za delegiranje sodnikov.
BI NA ZADNJI SKUPŠČINI Košarkarske zveze Slovenije je bilo izvoljenih v upravni odbor zveze' 31 elanov, za predsednika pa tov. Do-lamc Stane. Sklenili so tudi, da se zaradi smotrnejšega dela ukinejo se-Jttostojne organizacije v okviru zveze kot zbor sodnikov in podobno.
B ŠTUDENTSKA reprezentanca Jugoslavije bo tudi letos sodelovala na že tradicionalnem študentskem turnirju reprezentanc Francije, Bolgarije, CSSR in Jugoslavije. Le-ta bo kHos v Sofiji od 5. do 6. aprila 1961.
Z vede H smo, da je Zveza študentov -lug oglavij e pozvala ljubljansko Olimpijo. da kot najmočnejši študentski kolektiv zastopa s svojo moško ekipo Jugoslavijo na tem turnirju, Olimpija je sprejela poziv ZŠJ in bo > svojim moštvom sodelovala na turnirju v Sofiji.
S) PRED KRATKIM je odal-užji red.ni vojaški rok v JLA in se vrnil v Ljubljano dvometraš Slovana Dolinšek Jože. Takoj se je vključil v trening svojega močiva, ki se že rerano pripravlja za spomladanski del tekmovanja, v člansko vrsto pa so bili vključena tudi nekateri novinci kut Pesek Marjan in Črnoga, ki so ^ z uispehom nastopili v tekmah zimske lige.
Si! Košarkarski klub Civena zvezda tz Beograda je v okviru priprav svoje ženske ekipe sklenil organizi-rat.i nekaj kvalitetnih tekem z najbolj širni ženskimi ekipami. Tako je Predlagal Olimpiji prijateljsko sire* Čanje ženskih ekip v Ljubljani in. Beogradu. Olimpija ie predlog smre-ibta in bodo tako državne prvakinje, članice Crvene zvezde predvidoma v Pic^ecu maju gostovale v Ljubljani, b°vratno srečam’e pa bo v mesecu • bi'iu v Be-ogradu.
^ ® KOŠARKARSKA ZVEZA JUGO Navije kot organizator evropskega Prvenstva te prei°-a do sedaj že 24 brij a v evropskih držav za to prvenstvo.
treninga, ki jili uporabljajo tudi vse kolesarske velesile. Mladi so zares disciplinirani in poslušni, pri starejših pa je disciplino teže doseči, ker mislijo, da že vse znajo. Najbolj pripravljena je prišla na trening skupina iz Pulja, ki je imela do Opatije za seboj že 1500 km. Na pozornici je Valčič, ki ima tako močno moštvo v Šebeliču, Butkovi-ču in Sanzinu, da bo letos brez prave konkurence. Tudi Karlovac je dokaj solidno pripravljen, seveda le s kilometri, vse ostalo pa prepuščajo nam. Pohvaliti moramo KZJr ki je omogočila trening Ronerjo, ki
služi vojaški rok v Mosiarju. Pa ne samo Ronerju, tudi Bajlu in Šebeliču je omogočila zveza priprave v Opatiji.
Kaj pa naša asa Žirovnik in Levačič? Do Opatije sta imela za seboj nekaj treninga, toda za zdaj se še nista preveč oznojila. Zelo verjetno se bosta morala 4. in 5. marca na izbirni dirki za sestavo dveh moštev zelo potruditi, če se bosta hotela na teh izbirnih dirkah bolje uvrstiti. 4. marca bo namreč cestna dirka Pulj—Opatija, naslednji dan pa dirka okoli Preluke na kronometer. Na treningu je 28 vozačev, 15 na račun KZJ, ostali pa na stroške klubov in Zveze Srbije. Tudi Kolesarska zveza Slovenije bi morala misliti na takšno organizirano delo in poslati na trening svoje najbolj nadarjene tekmovalce. Toda
pri naši republiški zvezi ni šen trening nikoli denarja.«
tak-
IN SE TRETJIČ
skakalnica na Galetovem
V prejšnji številki Poleta smo objavili pod rubriko »Nas teleobjektiv« mnenje ing. Franca Sublja, vodje Projektivnega biroja pri Športni zvezi Slovenije o tem, kdo nosi krivdo za nekatere nepravilnosti pri popravilu oziroma povečanju skakalnice na Galetovem. Na ta sestavek se je oglasil predsednik tehničnega odbora tekmovanja za pokal in trofejo Kongsberg tov. Bogo Šramel, ki je dogodke »krog skakalnice na Galetovem osvetlil še z druge strani. Tov. Šramel takole pojasnjuje:
V Mojstrani smo na državnem prvenstvu v klasičnih disciplinah dobili nove prvake. V prijateljskem pomenku sta prvaka Reš Jaka (levo), zmagovalec na 3t kilometrov ter Lakota Franci na 15 kilometrov
—	Vedeli smo, da je tekmovanje za pokal in trofejo Kongsberg bolj propagandnega značaja in ne tekma za dosego rekordov. Zato smo se potegovali pri SZS in SZJ, da bi Enotnost prevzela organizacijo tega pomembnega tekmovanja, ker smo „bili prepričani, da bomo s tem ustregli ogromni množici gledalcev. Vedeli smo, da je bilo potrebno za to prireditev skakalnico na Galetovem povečati, sicer bi morali po zahtevah merodajnih smučarskih forumov prestaviti tekmovanje v Planico. V prvi polovici decembra je bilo torej sklenjeno, da bomo prireditev organizirali v Ljubljani. Po tej odločitvi smo se takoj obrnili na razna gradbena podjetja, da nam pomagajo pri rekonstrukciji skakalnice. Slo je predvsem za premik odskočne mize in za ograjo na koncu izteka. Podjetju, ki je dobilo naročilo, da opravi to delo, je uspelo šele sredi januarja končati z njim. Naknadno smo ugotovili, da mora skakalnica imeti večji nalet in spet so nastale težave pri popravilu. Končno se je podjetje »Tesar« le zavzelo, da je s popravili končalo tri dni pred začetkom tekem in tako omogočilo vsaj tridnevni trening na tej skakalnici.
Kar zaideva Projektivni biro pa tole:
—	Projektivni biro že peto teto ustvarja glavni načrt za skakalnico na Galetovem. Pred dvema letoma so izdali dokončni načrt izteka, gradbena oblast pa ga je zavrnila, ker ni bil začrtan v skladu in zahtevami urbanistov. Pred dvema letoma smo od biroja pismeno zahtevali končni načrt izteka in pripomnili, da ne dobimo nobenih sredstev za ureditev skakalnice toliko časa, dokler ne bomo imeli pravega in dokončnega načrta kot to predvidevajo urbanistični predpisa. Doslej smo izdali za načrte in skice že okrog 356.060 dinarjev, končnega načrta pa le še nismo dobili.
Glede na to. da bi morali s popravilom skakalnice začeti že poleti, sem se oglasil v Projektivnem biroju, toda ing. Sublja takrat ni bilo. Zato sem se za-
radi posebnih pogojev skakalnice (cesta na koncu iztega, stolp že zgrajen) obrnil za nasvet na nemškega konstruktorja Klopferja, da bi mi svetoval in dal nekakšno orientacijo, kako bi on ravnal, če bi se znašel v podobnem položaju kot mi v Ljubljani. Pri tem naj omenim, da je ing. Klopfer strokovnjak za skakalnice, saj je pomagal pri gradnji olimpijske skakalnice v Squaw Val-leyu in tudi izdelal načrt za gradnjo skakalnice v Innsbrucku, kjer bo bodoča zimska olimpijada. Po daljšem času sem se le sestal z ing. Šubljem, ki pa mi je odgovoril, da je preveč zaposlen in da ne more priti na meritve. Vsa stvar se je precej zapletla in ker so se bližali dnevi prireditve, sem se kot praktik obrnil na tov. Pelana, sodelavca pokoj-neka ing. Bloudka, da bi mi v danih okoliščinah kakorkoli pomagal. Tov. Pe-lam je pomagal kolikor je mogel in tako smo upoštevali njegove nasvete in uporabili skice za odskočno mizo in nalet. Glede izteka pa ni bilo mogoče ničesar storiti.
Kolar Debeljak Izdelal odlične kovinske smuči
Kot smo zvedeli, je na letošnjem državnem prvenstvu v alpskih disciplinah na Jahorini Kranjčan Janez Šumi nastopal z novimi kovinskimi smučmi za smuk, katere je pred dnevi izdelal kranjski kolarski mojster in znani slovenski kegljač Zvonko Debeljak. Z njimi je naš državni reprezentant v smuku krepko zmagal, pa tudi v veleslalomu je dosegel z njimi zelo dobro mesto. Ker so se te smuči po izjavah naših najboljših smučarjev in strokovnjakov odlično obnesle, smo se obrnili na Debeljaka z vprašanjem, kaj sam sodi o kovinskih smučeh.
— Vesel sem, da so se te smuči tako dobro obnesle. Dolgo sem poskušal, končno pa mi je le uspelo, da sem tik pred državnim prvenstvom izdelal prvi par kovinskih smuči Yu-Meta-lic. Te smuči bo poslej izdelovalo tudi podjetje Planiea-Šport v Ljubljani.
Tabo smo tudi pri nas dobili prve res kvalitetne kovinske smuči in če bosta poslej tov. Debeljak in Planiea-Šport začela izdelovati te smuči v večjem obsegu, potem ne bo treba več misliti na tovrstne iz inozemstva. Smuči Vu-Metalic so lično izdelane in kar je najvažnejše, so celo bitreiš** ud
V časf 8. marca
čim več žena v strelske vrste!
Strelska zveza Slovenije je po navodilih svoje lanske skupščine im na spodbudo Okrajnega strelskega odbora Celje sklenila razpisati letos okrajna tekmovanja žensk z zračno puško. Tekmovale naj bi družine in občinske ekipe v okviru svojih okrajev, na podlagi zbranih
lošarkarji Ljubljane na novi poti
Po znanih dogodkih v Tuzli je prišlo pri košarkarjih Ljubljane do odločnega in pomembnega preokreta. Vsi tisti igralci predvsem mlajši, ki že nekaj časa nastopajo za barve Ljubljane in ki želijo svojemu moštvu lepši razvoj in so sklenili temeljito prenoviti svoje vrste in jih postaviti na trdne Tnzli so bili nekakšna prelomnica.
ŠlAšaai smo, d® so zapustili vrste Ljub-ticijo upravnemu odboru: 1.
Ijane nekateri igralci kot Zupančič,
Kumer, pa tudi njihov tehnični vodja
afirmacijo, temelje. Dogodki
rezultatov pa Ko zmagovalna ekipa prejela pokal SZS v trajno last. Lani so organizirali takšno tekmovanje v celjskem okraju in je zelo lepo uspelo. Nastopilo je nad 200 strelk, najstarejša pa je imela celo 60 let.
Kaj pa je torej namen tega tekmovanja? Gre za čim večje vključevanja žena v vrste strelcev in za popularizacijo strelskega športa med žensko mladino in seveda tudi za dostojno počastitev 8. marca »Dneva žena«.
Ti nastopi pa bodo že nekakšen uvod v letošnje proslave 20-letnice revolucije, ki jih namerava organizirati SZS poleg ostalih športnih organizacij. Ena takšna prireditev bo na »Dan borca« 2. julija v Kočevju. kjer bodo tekmovale ženske okrajne ekipe z malokalibrsko
Brumen. Mnogi so se spraševali kaj bo z Ljubljano po odhodu t.eh izkušenjh igraacev. Na številma vprašanja o novostih ' pri Siška-rjih, nam je odgovarjal novi trener iii bivši igralec Čretnik Branko. Med drugim pravi takole:
— Vest, da je Ljubljana izpadla iz lige. ni nikdar porazno vplivala na naše	igralce.	Okoliščine	in	nešportni do-
godki so nasprotno še bolj prepričali upravo kluba in mlade košarkarje, da je pravica na njihovi strani, čeprav so se že sprijaznili z mislijo, da se bodo morali poslovita od zvezne Mge. Jasno je	bilo, da	so vzroki	za	takšen padec
drugje. Tuzla je bila le zadnji sunek in opomin, da	je treba	pri	Ljubljani za-
četi znova. V moštvu so bili namreč igralci, ki so že več let s svojimi vplivni	skušali	podrediti ves	kolektiv svo-
jim interesom. Danes so odšli iz kluba nekateri posamezniki in to na zahtevo mladih igralcev, ki so poslali svojo pe-
da uprava zamenja diosedanjega trenerja, 2. da v moštvu ni nobenih priviligirancev.
V moštvu namreč ni bilo več let pravega športnega vzdušja in tovarištva in ustvarjale so se skupinice, ki so samo rušile disciplino , in zmanjševale udarno moč moštva. Prepričan sem, da takšno moštvo kot ga ima trenutno Ljubljana, lahko v najkrajšem času spet zasede mesto med najboljšimi klubi v državi.
Na vprašanje, kakšen načrt dela imajo košarkarji Ljubljane in kako skrbi sedanja uprava za razvoj mladega košarkarskega kolektiva, nam je tov. Čretnik odgovoril:
— Kar zadeva upravo, še ne morem reči ničesar gotovega, ker je bila šele pred nedavnim skupščina kjer so si posamezni člani uprave porazdelili funkcije. Moštvo se je že sprijaznilo z mislijo, da oetane v republiški ligi.
Zato borno toliko bolj posvetili pozornosti pravilnim odnosom med igralci na, eni in upravo na drugi strani in vzgojili kolektiv, ne pa posamezne zvezde.
puško. SZS je pozvala vse okrajne strelske odbore, naj bi poslali na to tekmovanje vsaj eno okrajno ekipo.
Razumljiva pa je želja SZS, da bi bili obe pomembni ženski tekmovanji čim kvalitetnejši in bi strelke s tem najdo&tojneje počastile špomin 20-letnice naše revolucije. Zato bodo morali okrajni strelski odbori stremeti za čim boljšimi pripravami tekmovalk in uspeh tega bodo pač kvalitetni rezultati. Časa je še dovolj, samo dobro bo treba prijeti za delo.
Seveda pri tem ne gre samo za trenutne uspehe in rezultate, temveč še za nadaljnje delo z ženami v strelskem športu, ki naj bi imelo prav ob teh tekmovanjih ugodne plodove.
Ljubljana in Rudar v Pulju
Tudi Ljubljana in Rudar se vneto pripravljata na novo tekmovalno sezono. Po pripravah Ljubljane na Gorjušah, kjer so pod vodstvom trenerja Piska igralci nabirali kondicijo, so prešli k aktivnemu treningu z žogo. Sredi priprav pa sta Ljubljana in tudi trboveljski Rudar prejela povabilo iz Pulja za odigranje dv-eh prijateljskih tekem. Ljubljana je premagala moštvo Pulja z 1:0 (0:0) z golom, ki ga je dosegel Majcen, Rudar pa je klonil Uljaniku z 1:5 (1:3). In kaj sta pokazali srečanji? Ljubljana je solidno pripravljena in mirno čaka na prvega nasprotnika 12. marca. Pri Rudarju pa za zdaj še ni povsem urejeno, saj so v moštvu še nekatere pomanjkljivosti.
PERILLAT doma trikiat poražen
Pretekla smučarska nedelja je — slično kot pri nas — potekala tudi v prvim mestom uvrstil med elito itali-svetu V znamenju državnih prvenstev. Vse vodilne smučarske alpske janskih smučarjev. Prvaki: slalom: Pie-dežele so priredile državna prvenstva. Francozi, Nemci, Avstrijci in Ita- chiottino, veleslalom: Alberti, smuk: At-lijani so na domačih terenih med seboj izbirali najboljše. Toda čeprav ni berti. bilo mednarodne konkurence, tudi tokrat ni manjkalo presenečenj.
Sedal bo šlo zares
Švedi nevarni nasprotniki — Slabi živci Kanadčanov — Slabe igre olimpij skih zmagovalcev
Bozon in Duvillard v Franciji
Guy Perrilait — prvi smučar Evrope j© tokrat na domačih terenih moral pretrpeti težke poraze. Prvi dan, ko je bil na sporedu slalom je že v prvem telku padel, tako da je imel za 8 sekund slabši čas od zmagovalca Bozona.
V	drugem teku je sicer slab vtis popravil s tem. da je dosegel najboljši čas, toda to mu ni zadostovalo za več kot 6. mesto v končni razvrstitvi. Drugi dan je v veleslalomu tako padel, da je odstopil od nadaljnjega tekmovanja. Verjetno nekoliko pod vtisom slabih startov prva dva dni mu tudi v smuku, njegovi specialni disciplini ni šlo. Zasedel je šele peto mesto. Tako se letos neoficielno priznani prvi smučar sveta ne more pohvaliti niti z domačim prvenstvom.
Prvaki:	slalom:	Bozon, veleslalom:
Bozon, smuk: Duvillard.
17-letni Adalbert Leitner v Nemčiji
Presenečenje nemškega prvenstva predstavlja mlajši, 17-let ni brat Ludv/iga Leirtnerja Adalbert. Čeprav ni osvojil nobenega prvega mesta v posameznih disciplinah si je z dvema drugima mestoma v smuku in slalomu ter 7. mestom v veleslalomu priboril »zlato smučko«, prvo mesto v kombinaciji.
V	ženskih disciplinah olimpijska zrna-
Sailer II : ScKranz II
Avstrijci trde, da ime »smučarskega kralja« Satlerja še ne bo tako kmalu izginilo iz zgodovine smučanja. V mislih imajo namreč 16-letnega Rudi Sailerja, brata »zlatega Tonija«. Rudi je pred nekaj tedni dosegel izreden uspeh na mladinskih zimskih igrah v Innsbrucku, ko je zmagal v vseh treh alpskih disciplinah. Zanimivo je, da mladi Rudi, ki je že po zunanjosti zelo sličen Toniju tudi v vožnji zelo sliči na trikratnega olimpijskega zmagovalca Sam Toni je dejal, ko je gledal svojega brata, da ga zilasti v smuku zelo spominja na njegovo lastno vožnjo.
Toda na nedavnem mladinskem prvenstvu se je pojavil še drugi mladi as, to je Helmuth Schranz, brat znanega Karla Schranza. Helmuth je osvojil av-
govaika Heidi Biebl ni imela tekmice. V vseh treh disciplinah je zmagala in seveda tako postala zmagovalka v kombinaciji z 0 kazenskimi točkami.
Prvaki: slalom: Bogner, veleslalomu: Fettig, smuk: Wagnerberger.
Alberti in Riva v Italiji
V Italiji morda ni bilo presenečenj, vsaj takšnih ne, kot v Franciji in Nemčiji. Alberti si je z zmagami v smuku in veleslalomu ter drugim mestom v slalomu z lahkoto priboril naslov najboljšega italijanskega smučarja. Slično je tudi Pia Riva osvojila med ženskami naslov prvakinje. Le v slalomu je priredil manjše presenečenje doslej manj znani Osvaldo Picchiottino, ki se je
Stiegler in Burger v Avstriji
V Avstriji so se na prvenstvu v Li-encu zbarala vsa znana domača imena, toda Pepi Stiegler je bil med vsemi najbolj uspešen 2e prvi dan je v veleslalomu zasedel drugo mesto le 6 desetink sekunde za zmagovalcem Burgerjem. Znana tekmovalca Schranz in Zimmermann sta se morala zadovoljiti šele z 8. mestom. V slalomu se je zmaga po prvem teku že nagibala k Schran-zu, toda z izredno vožnjo v drugem teku sta Stiegler in Burger izrinila tega mojstra šele na tretje mesto.
Prvaki:	moški:	veleslalom:	Burger,
slalom: Stiegler, smuk:	Messner ženske:
veleslalom: Jahn, slalom: Hecher.
Več kot 14 dni so na turneji po Evropi kanadski in ameriški hokejisti, ki bodo nastopili na svetovnem prvenstvu v Švici. V številnih igrah so se nasprotniki med seboj dodobra spoznali, pretehtali vse dobre in slabe strani, kajti prihodnji teden se bo začela glavna predstava.
V ospredju prireditve so seveda glavni favoriti, to je šesterica »priviligi.ranih«, ki so brez kvalifikacij uvrščeni v I. skupino. To so Kanada, Sovjetska zveza, CSR, ZDA, Švedska in Finska.
Vse kaže, da glavni favoriti Kanadčani ne bodo imeli tako lahkega dela, kot je kazalo. S Švedi so odigrali dve tekmi, v katerih so prvič morali položiti orožje pred odličnim švedskim moštvom (4:5) in šele v povratni tekmi jim je uspelo zmagati (4:1). S Finci so imeli lažje delo in so jih premagali z 10:5. V Sovjetski zvezi pa je šlo zopet težje. Odigrali so tri tekme dve s klubskimi ekipami in eno z mladinsko reprezentanco SZ. Z ekipo letalcev se je tekma konča*la neodločeno 3:3, z moskovskim Dinamom so tekmo izgubili 3:2 in šele v tretji tekmi z mladinci so zmagali 4:1. Vse kaže, da trde borbe, ki jih morajo biti Kanadčani vplivajo na njihovo optimistično razpoloženje in zato izgubljajo'
■ ' f
A
živce, kadar jim ne gre vse tako kot bi želeli. Sodniki imajo polne roke dela, Kanadčani pa se pritožujejo, da evropski sodniki preostro kaznujejo njihovo grobo ig^o.
Skoraj na dlani je, da bo o prvem mestu odločala tekma med Kanado in Sovjetsko zvezo. Toda mnogi trde, da bodo tudi Švedi lahko posegli zelo resno v borbo za naj višje naslove. Spomnimo se, da so letos Švedi premagali že Kanadčane pa tudi Ruse v začetku hokejske sezone. Najmanj tretje mesto za Švede je popolnoma realna prognoza, če ne bodo priredili še kaj več.
Prav žalostno ekipo imajo olimpijski zmagovalci iz Squaw Valleya, Amerika nci. Njihova turneja po Evropi kaže, da bodo morda na repu prve skupine. V dveh tekmah na Švedskem so zbrali katastrofalno negativno bilanco 20:1. Pa tudi Finci so jih visoko porazili s 6:2.
!IIIIIIIII!IIIII!!II1IIII!IIIIIIIIIIIUIIII!IIIIIIIIII!IIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIII!I!!IIIIIII!II Eden najboljših smučarjev v alpskih disciplinah, Avstrijec Egon Zimmermann se je poročil z znano ameriško smučarko in tekmovalko Penny Piton.


Hill
um
Kot srednjeveški vitezi se bodo opremili švedski hokejisti na svetovnem prvenstvu, da bi zavarovali svoje glave pred
trdimi udarci	,
Norveška namesto Brsiliile
Jugoslovanski rokometaši v najtežji skupini — Ne- ^zaciniea enakomerna razdelitev moštev
Brumel je boljši
16.060 gledalcev se je zbralo v Madison Square Gardenu ob naj večjem atletskem spektaklu letošnje zime. Dvoboj Thomas — Brumel je privabil tisoče, ki so si hoteli ogledati borbo med dvema najboljšima skakalcema v skoku v višino. Oba sta namreč trenutno v odlični formi, kajti nedavno tega sta oba preskočila višine 2.20 m, kar doslej še ni uspelo nobenemu atletu na svetu.
Višino 2,158 m sta oba tekmeca z lahkoto preskočila. Toda pri 2,18 se je Thomasu zataknilo in dvoboj je bil odločen. Sedaj je šlo samo še za nov svetovni rekord v dvoranah. Brumel je premagal mejo 220,9 cm in nato dvignil letvico na 226 cm, kar je za centimeter više od njegovega in seveda tudi svetovnega najboljšega rezultata. Toda tokrat ni uspel in vsi trije njegovi poskusi so bili brezuspešni.
Na istem tekmovanju sta bila dosežena še dva svetovna rekorda za dvorane: Vilma Rudolph je pretekla 60 y v času 6,8, Boston pa je skočil v daljino 7,92 m.
Istočasno kot hokejisti bodo pričeli tudi rokometaši borbe na svetovnem Stri jelko mladinsko prvenstvo v slalomu prvenstvu V Nemčiji se bo zbralo dva-
in ker so mladinci vozili isto progo kot člani so izračunali, da bi bil mladi Helmuth v članski konkurenci na 5. mestu. Tako se sedaj Sailer in Schranz v drugi izdaji bijeta za primat mladih med avstrijskimi smučarji, fukcionarji pa trde, da bomo v Chamonixu ti dve imeni zo^ pet čitali na prvih mestih.
najst najboljših rokometnih ekip, ki so si s kvalifikacijami priborile vstop na zaključni del tega prvenstva.
Jugoslova n -ki rokometaši so bili prvot-
Zopet Konrads m Faserjeva
fes
V Brisbami se je začelo prvenstvo Avstralije v plavanju. Na startu so bili zbrani vsi najboljši plavaci, toda še vedno so v ospredju stara imena Konrads in Fraser. Konrads se je sicer pripravljal, da bo na 2C0 m prosto izboljšal svetovni rekord, ki ga trenutno drži Japonec Jamanaka z 2:01,5. John je sicer osvojil prvenstvo Avstralije, vendar je ostat cele tri sekunde za rekordom, prav za petami pa sta mu bila mlada tekmovalca Dickson in Wood. Fraserjeva je s precejšnjo prednostjo zmagala na 400 m prosto, medtem ko se je morala lisa Konrads zadovoljiti šele s tretjim mestom.
Boljši rezultati:	moški:	200 m prosto
Konrads 2:04,5, Dickson 2:04,7, Wood 2:05,8. 100 m hrbtno Fingelton 1:05,8, ženske: 400 m prosto Fraser 4:49,7, Bartier 4:56,5, Konrads 4:56,7.	200 m metuljček
Andr e w 2:40,5,	200 m hrbtno Wilson
2:39,6, Costin 2:39,6.*
Iz ZDA poročajo, da je Ray Padovan preplaval 100 y prosto v času 47.n ka-r je
kot štestoplasirana ekipa zadnjega prvenstva udeleži tekmovanja. Ker je Norveška zasedla prav izpraznjeno mesto Brazilije je nastala za naše rokometaše velika težava. Norvežani predstavljajo v rokometu mnogo težjo zapreko kot bi to bili Brazilci, saj o tem najbolje ptiča njihovo šesto mesto z zadnjega svetovnega prvenstva.
Seveda pa so s takšno razdeli vijo naši tekmovalci tudi -zelo oškodovani, kajti v drugih skupinah so izbrana mnogo slabša moštva kot ie to v naši. Najbolj zgovoren primer je skupina, kjer so zbrane Nemčija, Nizozemska in Francija, doslej najboljši čas na tej progi. Ta re- Naši strokovnjaki trde, da bi tako Ni-zultat bi odgovarjal času 53,8 na 100 m, zczemce kot tudi Francoze premagali
no v skupini s Švedsko im Brazilijo. Vse je kazalo, da se bomo prebili v finalni del tekmovanja, kajti Brazilci sodijo med slabše ekipe na tem tekmovanju. Nedavno pa je Brazilija odpovedala so-sodelovanje na prvenstvu in organizator je pozval na njeno mesto Nor-
seveda v bazenu. 25 y dolžine. D ode; naj-
Ii#?l
56,5 na 100 m v 50 m bazenu.
S.lk©ciii fJife
eesi.#
vsaj z 10 goli razlike pa se bo tako ena1 od teh. dveh ekip zagotovo uvrstila v finale, medtem ko bomo imeli mi težko borbo z Norvežani, da se bomo lahko uvrstili v zaključni del tekmovanja. Naši igralci imajo le to prednost, da je prva na sporedu tekma med Švedsko in Svetovni rekorder s palico Don Bragg Norveško, Id ši jo bodo naši tekmovalci je potem, ko je preskočil 4,75 m, nasfca-
m ven-
boljši Čas na tej progi je pripadal Far--rellu z 48,2. Padovan je dosegel lani čas lahko ogledali in seveda pripravili tudi koval višino novega rekorda 4,87
temu primerno taktiko.
dar ni uspel.
Morda niste vedeli...
B da je na mednarodnem teniškem turnirju v Mexico City zmagal Avstralec Emerson ki je v finalu premagal svojega rokaja Laverja s 4:6, 6:4, 6:4, 6:2.
B da je na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Belgije zmagal Šved Larsson, ki se je v finalu srečal s svojim rojakom Alserjem in ga odpravil z 21:14, 21:12, 18:21, 21:18.
B da je nogometna reprezentanca Budimpešte premagala reprezentanco Kaira s 5:2 (3:0).
S da je na tekmovanju v Lagosu ni ge
boja boljši količnik, kar ji je zadostovalo za plasma v nadaljnje kolo.
B da so kanadski drsalci na ledu za las ušli smrti, ker niso dobili kart za letalo, ki je nedavno strmoglavilo v Bruslju in v katerem je našla smrt celo* kupna ekipa ZDA v umetnem držanju.
B da se bodo japonski rokometaši letos prvič udeležili svetovnega prvenstva. V njihovi ekipi je najvišji igralec visok 175 cm, najmanjši pa meri komaj 161 cm.
B da je na nemškem prvenstvu v smučarskih skokih zmagal Max Bolkart, ki
&. LEODOLTERU
rijski šprinter Abdul Ami pretekel 200 m s skokoma 64 in 69 m zbral 220,5 točk.
B da je nizozemski hitrostni drsalec van d er Grift priredil na j večje presenečenje na svetovnem prvenstvu v hitrostnem drsanju, ko je v skupni oceni premagal vse skandinavske in sovjetske tekmovalce.
DA SO SE ROKOMETAŠICE DINAMA iz Prage uvrstile v finale evropskega pokala, potem ko so izločile zahodno-nemške prvakinje Milcheim.
DA JE AMERIŠKA PLAVALCA Chris von Saltza v New Havenu dosegla nov svetovni rekord v plavanju na 220 y prosto. Njen čas 2:18,5 je za 2 desetinki sekunde boljši od doseda-
v času 20,5, kar je izenačen svetovni rekord na tej progi, seveda na tekališču s krivino.
B da je ameriški smučar Budd Wer-ner zopet na čelu najboljših alpskih vozačev ZDA. Nedavno je zmagal-.na tekmovanju za trofejo Griffith.
Sl da je trikratna nosilka zlate olimpijske medalje Wilma Rudolph na tekmovanju v LounsvuPU dosegla nov svetovni rekord za dvorane v teku na 70 y s časom 7,3. Stari rekord je veljal še iz leta 1935.
B da se je košarkarski prvak Poljske
Legia uvrstila v nadaljnje kolo tekmo- njega svetovnega rekorda.
vanja za evropski pokal, čeprav je povratno tekmo s sofijskim Spartakom izgubila z 62:67 je imela iz prvega dvo-
DA JE NA AMERIŠKEM MEDUNI-verzitetnem tekmovanju v smučarskih skokih zmagal Norvežan Vggeseth.
Za vse športe po vrsti je eno najvažnejših gesel — začeti dovolj zgodaj, v mladih in naj mlajših letih, saj je to v večini primerov edina pot za dosego vrhunskih rezultatov. Zelo tipičen primer športnika z izredno dolgo kariero je eden najboljših smučarskih skakalcev na svetu, Avstrijec Otto Leodolter. Ze prvo leto po koncu druge svetovne vojne je kot 10 let star fant prvič pripel skakalne smuči na noge. Res je, to niso bile prave skakalne smuči, tudi skakalnica ni bila prava, saj vemo na kakšnih pričenja mladina povsod po svetu, seveda tudi v Avstriji. V Zeli am See so si fantje j pripravili majhen hribček in preko te improvizirane skakalnice so se poganjali nekaj metrov daleč. Med njimi tudi plavolas deček, poznejši nosilec Olimpijske medalje Otto Leodolter.
Nekaj let je ostalo pri takem skakanju. Potem pa so ga »opazili«. Našel je pot v smučarski klub, spoznal se je s tehniko skakanja, spoznal je pravi trening, pa tudi boljše smučke je dobil. Z 10-metrske skakalnice je prehajal na večje in čez nekaj let ga že najdemo med najboljšimi v Avstriji, kjer je tedaj še vedno brez konkurence gospodaril že skoraj legendarni Sepp Bradi. Mladi Otto je potoval s tekmovanja na tekmovanje in spoznal vse avstrijske skakalnice. Nabiral je izkušnje in iz leta v leto skakal vedno boljše.
Otto je z 19 leti (rojen je bil 18. 3. 1936) že uspešno posegel v borbo najboljših skakalcev na svetu. V njegovi bilanci imamo že leta 1955 zapisano odlično drugo mesto na tekmovanju za pokal Kongsberg. Olimpijske igre v Gortini zanj niso bile preveč uspešne, saj je bil celo naj slabši v vsej avstrijski ekipi in je dosegel komaj 30. mesto tudi za reprezentanti Jugoslavije. Skakalnica v Gortini je bila z mladega fanta pretežka. Medtem je končal šolanje in se posvetil poklicu — v svojem domačem kraju se je lotil popravljanja avtomobilov.
V zimi 1957 je nadaljeval z uspehi. Med ostalimi velja seveda kot prvega omenit: zmago na Kongsbergu. Sploh je v tem tradicionalnem tekmovanju stalen gost med najboljšimi* Oglejmo si najprej to bilanco kar do konca. V letih 1958 in 1959 je bil drugi, 1960 četrti in v Ljubljani nedavno tretji za Pečarjem in De Zordom.
Leodolter si je napravil ime v mednarodnem smučarskem
športu ta povsod na vseh skakalnicah ga radi vidijo, ker
TCdo,, da bo z njegovim skakanjem prireditev lahko samo pridobila. Znan je po svojem zelo lepem slogu, le z daljavami ni vedno zadovoljen niti sam niti njegovi oboževalci. Tudi v Meki smučarskega skakalnega Športa HolmenkollenU pri Oslu se je že poizkusil in leta 1958 je Pil odličen tretji-Menda sploh ni treba omenjati, da je bil nekajkrat avstrijski državni prvak, bil pa je tudi dvanajsti na svetovnem prvenstvu v Lahtiju pred tremi leti.
Doslej najuspešnejša Leoddlterjeva sezona je bila lanska olimpijska. Ze pred odhodom čez atlantik v Squaw Valley je ^ zabeležil nekaj lepih uspehov, med ostalimi osvojitev državnega prvenstva Avstrije ter drugi mesti v Bischofshofe-nu in Innsbrucku na novoletni skakalni turneji. Višek njegove dosedanje kariere so bile seveda olimpijske igre, kjer je skorajda enakopravno posegel v borbo ne le za medalje, ampak celo za lovoriko olimpijskega zmagovalca, z dvema zelo lepima skokoma se je nazadnje uvrstil na tretje mesto Nekaj besed velja posvetiti tudi njegovi letošnji sezoni, saj tudi ta kaže njegovo mojstrstvo na skakalnih smučeh' Na novoletni turneji je bil res odličen, v ostari konkurenci je bil drugi v Bischofhofenu in dvakrat tretji v Oberst-doarfu in Innsbrucku. Vse skupaj pa drugi za Recknagloni-Po gostovanju v Sovjetski zvezi smo ga videli v Ljubljani, kjer ni bil popolnoma zadovoljen s svojim skakanjem in je več obetal za polete v Oberstdorfu.
S tem smo že pri Leodolterju kot skakalcu na mamutskih Skakalnicah.č Doslej tam ni dosegal tako velikih uspehov kot na ostalih. Pogled na rezultate nam pove, da je bil pred 3 leti v Oberstdorfu komaj dvanajsti, da je bil naslednje leto v Kulmu četrti, v Planici pa ga lani nismo videli-Naš sestavek pišemo v nerodnem času —ob polovici poletov v Oberstdorfu Težko je reči kakšen bo končni vrstni red, toda Otto Leodolter je po dveh dneh skokov že dokazal-da je tokrat posegal tudi po prvem mestu. Dosegel je nov osebni rekord, mimogrede naj omenimo, da je to avstrijski rekord, s 136 m. Prvi dan ocenjevanja, se pravi v petek-se je znašel na prve mmestu pred Recknagiom, Happlejeni in novim svetovnim rekorderjem, Jugoslovanom Siibarjen1, V našem posebnem poročilu iz Cberstdorfa pa lahko fa drugem mestu preberete ali je mehanik iz Zeli am See tri-uimfiral tokrat tudi v smučarskih poletih.
v
141 m našega Šlibarja največji trenutek smuških p&letov v Oberstdorlu ^ Smuški raj # 80 novinarjev # Kratke primerjave s Planico Leodolter ima najlepši slog
Obersdorf, 23. do 26. februarja (po telefonu). Bili smo zadovoljni s 117 m našega Rudija Finžgarja, vendar smo odhajali iz Ljubljane z velikimi upi. Moramo izboljšati jugoslovanski rekord — so nam zatrjevali naši reprezentanti. Skakalnica je velika in če bo lepo vreme se nam morda posreči.
Obljubo so držali — v osebi Šlibarja. Najprej nov državni rekord 129 m, potem še enkrat državni rekord 131 m in nazadnje tisto, kar ni nihče pričakoval: nov svetovni rekord 141 m. Novi svetovni rekorder pa je 27-letni študent gozdarstva Jože Šlibar.
Kako so se torej vrstili dogodki v malem nemškem mestecu sredi gora, ki pa ima največjo smučarsko skakalnico na svetu?
NAŠ DOPISNIK VLADO ŽLAJPAH POROČA IZ OBERSTDORFA
tllllllllllllllllillM
Kratek pregled
smtoMn,eg>a kekoAda
Da bi bil uspeh našega Šlibarja nekoliko jasnejši, objavljamo seznam svetovnih rekordov v smučarskih poletih. V Planici je Bradi skočil leta t936 lot m, dve leti kasneje pa 10?m, leta 1941 so po vrsti skakali naslednje rekorde: Gehring 108 m, Mehr 109 m, Lahr 111, Kraus 112 in še enkrat Gehring 118 m. Po osvoboditvi je rekord še ostal v Planici: Tschanen 120 m leta 1948. Potem pa je bil na vrsti Oberstdorf z naslednjimi skakalci: Gantschnigg 124 m, Weiler 12? m, Netzel 135 m — vsi leta 1950, Luiro 139 m leta 1951 in sedaj Šlibar 141 m.
Kakšna elita je zbrana v Obestdorfu
Prav je, da vsaj na kratko ocenimo skakalce, ki nastopajo v Oberstdorf«. Recknagel, Leodolter, Happle, Zandanel, in Šlibar je prav zanesljive elitna skupina v Oberstdorf«. To so lovci na daljave in veCinoma tudi mojstri lepega sloga. Najzanesljivejši skakalec v Oberst-dorfn je vsekakor Italijan Zandanel, ki se doslej ni niti enkrat znašel v krititnl situaciji med skokom. Ima lepe daljave, njegov slog pa je izreden. Najlepši slog je Leodoiterjev in ker ga odlikujejo tudi odlične daljave, mu še vedno pripisujejo največ možnosti za zmago.
Recknagel poskuša izboljšati rekord Šlibarja, vendar mu ne gre tako kot smo ga bili vajeni iz Planice. Kljub temu pa je seveda med prvimi tako po slogu kot po dolžini skokov. Happle Je izreden v daljavah in mnogo slabši v slogu, sodi Pa vsekakor med tiste, ki se upajo največ tvegati. Ce velja ta zadnja trditev za vse druge, velja za Šlibarja še prav posebno. Je mož srca, ki ga ni strah niti hitrosti, niti daljav, niti vetra. Čeprav Je skakal v soboto v precej močnem Vetru, nismo pri njem opazili nobenega strahu ali treme.
Jugoslovani? Dobro so se odrezali, seveda zlasti po zaslugi Šlibarja, medtem ko je bil Langus soliden, zlasti v petek, Pečarju pa skakalnica očitno ne »leži«. V soboto jp *~' n padel, da se je celo Sdravnik čudil, kako je mogel ta skck ostati brez posledic. Brez zavesti je obležal v izteku, odnesli so ga v sanitetno kočo, kjer pa se je sam dvignil in iz-lavii, da ne želi več skakati na tej skakalnici. pač pa ~ z drugimi odpotoval
na turnejo na Finsko in Norveško, kjer lahko pričakujemo od njega spet lepe
uspehe.
»Startna številka 32 — Jože Šlibar — Jugoslavija« smo zaslišali iz zvočnikov. Jože se je kot puščica pognal po zaletu, v pravem trenutku se je odgnal z odskočne mize, nenadoma se je znašel visoko v zraku. Bilo je popolnoma jasno, da bo Šlibar skočil zelo daleč. Ko je letel čez 100-metrsko rdečo črto je bil še zelo visoko. Tudi 120-metrsko znamko je preletel, kot da se sploh ne misli spustiti na sneg. 130 m je bila zanj kritična točka. Bližal se je skakalnici z veliko hitrostjo. Toda Šlibar se je nenadoma odločil in spremenil smer svojim smučem, dvignil jih je, ujel pod smuči veter in še enkrat švignil v zrak. Pristal je lepo, noge nekoliko široko, vendar zanesljivo.
Množica okoli skakalnice je onemela. Oba jugoslovanska novinarja sva skočila v areno. Zavladala je popolna tišina. Šlibar je nekoliko upehan sedel na tleh in čakal na rezultat. Dolgo so merili dolžino, trenutki so bili kot večnost. In zatem — Jože Šlibar 141 m, nov svetovni rekord! Pogledal sem na uro in bila je 13.41. Torej 24. februarja ob 13.41 je postal Šlibar nov svetovni rekorder, še nihče na svetu ni skočil tako daleč.
Tisoč čestHk
Naše prve čestitke ob novem rekordu so bile prisrčne. Šlibar je govoril sam s seboj: »141 m? Saj ne
»VE* KOVOR
/e msei ut ponas&n,«
V Kovorju pri Tržiču, kjer je novi svetovni rekorder Jože Šlibar doma, so pri »Sirarju« — tako se pri njihovi hiši po domače pravi — zvedeli za velik dogodek v petek popoldne. Oče Jože si je zaželel malice in je sedel k mizi, pa je mimogrede odprl radio, da bi zvedel, kaj je novega po svetu. To je bilo približno okrog 17. ure popoldne, je povedal, ko smo Slibarjeve obiskali pri njih doma. »Naenkrat pa sem zaslišal, da je bil dosežen nov smučarski skakalni rekord in da ga je postavil naš Jože. Ko pa so sporočili še druge rezultate in nekaj drobnarij okrog tega tekmovanja sem se prepričal, da je resnica.« Tako nam je začel pripovedovati oče našega junaka. »Veste, da vam po pravici povem, kar minilo me je, da bi še naprej Jedel, tako sem bil vesel in presenečen,« je še pribil.
— In ste zares veseli tega uspeha, smo bili radovedni.
»Vesel že, in kako, samo vedno imam strah, da se mu ne bi kaj primerilo. Saj veste, najstarejši je, pa tako ga imamo radi. Priden je, in kadar pride domov, se loti vseh kmečkih del — samo žulji se ga radi primejo ... Ampak, napišite vendar, da je doma v Kovorju pri Tržiču, ne pa iz Ljubljane, kot časopisi napačno pišejo. Vsa vas Je ponosna nanj, saj je prav naš, domačin, čeprav skače pri Enotnosti v Ljubljani. Zelo sem vesel ker je tako pogumen. Sem ga že nekajkrat gledal, kako je skakal, le mama ga še ni videla pri tem opravilu.«
— Kako pa je bilo z začetkom njegovega skakanja?
»Nič nočem skrivati, mati in jaz sva mu večkrat požgala smuči, samo da ne bi skakal. Ko pa je odšel v Ljubljano, se je kar resno oprijel skakanja in sedaj mu ne moremo več braniti. No, in ...« je požrl slino, »zdaj nam pa tega res ni žal. Samo škoda je, da pri študiju zaradi tega malo zaostaja.«
Tudi sestra Marija, ki je sedaj namesto mame — žal je bila mama ob našem obisku trenutno v bolnišnici v Kranju — skrbnica za družino, je hitela vsa zadovoljna pritrjevati, kako so bili presenečeni in veseli. Dejala je: »Ko je oče povedal, da je naš Jože dosegel nov svetovni rekord, sploh nisem mogla verjeti. Bil pa je tako resen, da sem mu potem verjela. Pa še po vasi se je hitro razširilo, da se je naš Joža tako odrezal, da mu še Recknagel ni mogel do živega. Med otroci je nastal pravi živžav in velik prepir, kdo je boljši — naš Joža aii Pečar. Brata sta bila ta čas v Kranju, pa sta tam zvedela, kaj se je zgodilo. A nista verjela. Sele med potjo proti domu sta slišala ponovno vest po radiu, da je Jože postavil nov svetovni rekord.«
Takšno razpoloženje je vladalo včeraj v Kovorju, ko smo obiskali Slibarjeve na njihovem domu. Ko smo se ustavili sredi vasi, so nam otroci kaj hitro pokazali njihovo domačijo. Tam pa smo našli doma najprej le sestro Marijo, oče pa se je kasneje z Jožetovim bratom vrnil iz gozda in nam je vse to povedal. Kdo bo še rekel, da niso Kovorjfni po pravici ponosni na svojega vaščana Jožeta Šlibarja.
morem verjeti.« Kot da bi se prebudil iz težkih sanj, je povedal: »Ni bilo težko. Nisem se bal in vedel sem, da letim daleč. Toda 141 metrov? Tega pa nisem pričakoval. Danes sem najsrečnejši človek na svetu. Sem pa nekoliko utrujen. Danes ne bom več skakal.«
Seveda so ga takoj obkolili novinarji, brnele so filmske kamere, ropotali so fotografski aparati. 20.000 gledalcev je hotelo videti novega svetovnega rekorderja. K meni so prišli nemški policaji in me prosili naj posredujem, zavoljo reda, če že za drugega ne, naj Šlibar enkrat smuča okoli izteka. Jože si je spet pripel smuči in opravil svoj »častni
krog«. Moje pero je preskromno, da bi lahko opisalo navdušenje gledalcev ...
Izvedeli smo še, da je Šlibar dosegel na zaletu hitrost 103 km na uro. Zaradi Šlibarjevega rekorda, zaradi njegove izredne dolžine so morali skrajšati zalet za 10 m. Prvi mu je od sotekmovalcev stisnil roko Otto Leodolter, pripomnil pa je, da je bilo vmes tudi nekaj sreče. Recknagel in ostali skakalci pa so sklonjenih glav odšli — brez besed. Vse to je bilo veliko doživetje — nekaj kar človek doživi le enkrat v življenju. Nekaj je res: v Jugoslaviji imamo svetovnega rekorderja in to je eden največjih uspehov našega športa nasploh.
žanimiv&StC okoli skakalnice
■ Hitrost na zaletišču meri znani švicarski strokovnjak in smučarski ekspert inž. Straumann. Največjo hitrost je doslej izmeril Happ-leju — 105 km na uro, medtem ko
Izjave
po rekordu
Recknagel, zlata medalja v skokih v Squaw Valleyu: »Šlibar je imel srečo. Seveda pa mu ne morem odreči znanja in poguma. Brez nervoze je izkoristil priložnost. Če k temu pri-štejem še poškodovano nogo. ki je zares vsa modrikasta, potem je to velik, skoraj neverjeten uspeh mladega Jugoslovana.«
Thoma, zlata medalja v kombinaciji v Squaw Valleyu: »Odlično, toda skoraj neverjetno. Ko sem videl, da leti tako daleč, me je kar zaskrbelo zanj, posebno zaradi poškodovane noge. No, Šlibar ni izgubil samozavesti, vse se je dobro končalo in velja mu od srca čestitati.«
Leodolter:	bronasta medalja
v Squaw Yalleyu: »Sreča — lahko bi bil rekorder tudi kdo drugi na mestu Šlibarja. Izrabil je veter in ni se ustrašil velike hitrosti.«
Inž. Klopfer, konstruktor skakalnice v Oberstdorfu: »Takega drznega skoka še nisem videl v svojem življenju. Menim, da je 14) m skoraj meja smučarskih skokov in tudi skakalnice v Oberstdorfu.«
Ves nemški tisk je danes poln vesti in priznanj našemu Šlibarju. Njegove fotografije najdemo na prvih straneh velikih in malih listov.
Ljudje ob tribunah, ki se gnetejo takrat ko skače Šlibar še posebej, berejo časopise na glas, se čudijo in ne morejo verjeti. Še mi Jugoslovani, kar nas je zraven, komaj verjamemo, da imamo med seboj res novega H svetovnega rekorderja.
je bila pri Šlibarjevem rekordnem skoku hitrost za 2 km manjša,
■	Že prvi dan poletov je bilo doseženih nekaj novih državnih rekordov. Leodolter in Happle sta s 136 m dosegla nova avstrijska in nemška rekorda, Šlibar pa s 131 m jugoslovanskega. V soboto je Leo-dolter izboljšal svoj rekord še za dva metra, naš Šlibar pa je v petek s 141 m prispeval nov jugoslovanski in seveda tudi svetovni rekord.
■	V petek smo zabeležili dva rekorda: Šlibarjevega svetovnega in pa poseben rekord — niti enega padca med toliko skoki!
■	Na elegantnem stolpu ob skakalnici se je do petka bleščala velika tabla s številko 139, sedaj pa jo je zamenjala druga — 141, To sta prejšnji Luirov in sedanji Šlibarjev rekord.
■	Prireditvi v Oberstdorfu prisostvuje več kot 80 novinarjev, v nedeljo pa jih bo še mnogo več.
■	Šlibar je bil tudi v soboto, čeprav ni skakal tako daleč, še vedno v središču pozornosti. Lovci na avtograme so ga tako napadli, da se je moral vsesti na smuči in več kot pol ure pisati svoje ime na najrazličnejše razglednice in posebne rute, ki jih prodajajo v Oberstdorfu.
Happle
145 m?
Mladi Wolfgang Happle je v soboto vznemiril množico. Ze pred tekmovanjem eden od favoritov, je kot kaže bil trdno odločen, da potolče Šlibarjev rekord. NI dosti manjkalo in njegova namera bi se mu posrečila. Izredno visoko se je odgnal in letel po visoki krivulji, očitno želeč čim dlje ostati v zraku. To se mu je tudi posrečilo s tem, da je nekajkrat spremenil kot smuči. Kazalo je, da bo preskočil 140 m. Res je pristal pri 145 m, vendar se ni mogel obdržati na nogah. Po skoku je dejal, da re bo tudi zadnji dan potrudil preskočiti 140 m. Šlibar pti pravi, da je »varnostna« meja skakalnice v Oberstdorfu nekje pri 143 m.
MEDDRŽAVNA TEKMA V HOKEJU NA LEDU JUGOSLAVIJA : VZHODNA NEMČIJA
Izgubljena priložnost
ENAKOVREDNA IGRA JUGOSLOVANSKIH HOKEJISTOV — PO VODSTVU S 514 V ZADNJI TRETJINI KLONILI VZH HODNIM NEMCEM — ZA ŠVICO SMO
OPTIMISTI
JESENICE, 26. FEBR. Včeraj je bila pred približno 450« gledalci mednarodna tekma v hokeju na ledu med Jugoslavijo in Vzhodno Nemčijo. Za naše hokejiste je bilo to srečanje večjega pomena: šlo je za ugotovitev ali so Jugoslovani solidno pripravljeni za svetovno prvenstvo v Švici in ali so sposobni prav Vzhodnim Nemcem, ki so znani kot dobri hokejisti, uspešno postaviti se po robu. Na obe vprašanji smo dobili pritrdilni odgovor.
Se
ni vse urejeno
Mladinci:
MARIBOR : KOVINAR 0:0
Mladinci:
ŽELEZNIČAR : DRAVA 1:2 (1:1)
Člani:
ŽELEZNIČAR : DRAVA 1:2 (1:1)
Kcmdidati za FEA
SO SE PREDSTAVILI Ljubljana, 26. febr. Včeraj in danes j«
Pred začetkom tekme nam je rekel zvezni kapetan Tone Pogačnik: »Upam, da je naše moštvo že lepo vigrano in sem prepričan, da ne bo zatajilo.« m res
Bruna in Smoleja je Jugoslavija to tretjino odločila v svojo korist in s tem tudi izenačila rezultat.
Zadnja tretjina je bila najbolj dramatična.
arr-1 V iTTr m * 77	K«? Tako živahnega, borbenega in kvalitetnega
Številni gledalci in ugledni gostje so bili hokeja	Bše nism0 videli Na5i {aatje 50
se razigrali in marsikakšna akcija, ki je bila
priča zanimivemu in borbenemu srečanju.
VZH. NEMČIJA : JUGOSLAVIJA 7:5 (3:2, 1:2, 3:1)
Vzh. Nemčija: Korst, patsche, Sander, Dietrich, Rabe, Schafer, Riebe, Trinsky, Wtische, Tudiga, Budich, Donke, Brown, Fischer, Grabmann.	^
Jugoslavija: Gale, Novak,— Brun, Ravnik, Mijuškovič, — Tišler, Felc, Smolej, Andjelič, Popovič, Holbus, Djordjevič, Klinar, Valentar, Zupančič.
na oko okorela, je na mah postala »življenjska« in kar je najvažnejše, zrela priložnost za dosego gola. Streli na vrata nemškega vratarja so bili pogosti, toda pravega in iznajdljivega strelca, ki bi zadel v črno, pa
vendarle ni bilo. Vodstvo, peti gol, je Jugo- bii0 na Jesenicah kvalifikacijsko tekmo-slavija dosegla po Valentarju « povsem ne- van;Je za vstop v zvezn0 hokejsko Ug0-nevarnega položaja Po sred, .gnsca je pro- Nast la SQ nasle(Inja moštva. gpartak
^»
v levi spodnji kot. Vse je kazalo, da bomo Skoplja in Celje. Vse je kazalo, da bodo doživeli pomembno zmago, pa nas je vendar Celjani kot tretji predstavnik Slovenijo v odločilnem trenutku zapustila športna sre- v zvezni ligi. Pokazali so tudi dokaj ča. Krivec za tri prejete gole je deloma zrelo igro in kar je največ vredno, v Strelci: Popovič, Ravnik, Brun, Smolej mladi in neizkušeni vratar Gale, ki je sicer moštvu so mlade moči, ki veliko obetajo.
Maribor, 26. febr. V okviru priprav ma- ci so precej slabo moštvo, ki razen borbe-riborskih nogometašev je bila danes tekma nosti niso pokazali veliko. Maribor je spet med Mariborom in Avstrijo (Gradec). Ob - igral taktično slabo. Zanemarjal je krila in Tržaški cesti se je zbralo 2500 gledalcev, ki preveč kompliciral igro. Posebno v drugem pa z igro niso bili najbolj zadovoljni. Mo- delu je pritisnil goste v obrambo, tako da štvo Avstrije na tretjem mestu II. avstrij- je bil domači vratar brez dela. ske lige.	V prvem delu je v 19. minuti Blaznik iz
offsida dosegel prvi gol, pri Čemer so gostje MARIBOR : AUSTRIA 2:0 (1:0)	brezuspešno protestirali. Na 2:0 je zvišal
Breznik K. v 54. minuti z ostrim strelom na Maribor je nastopil v tejle sestavi: Fabič, Toličev prenos. Obramba in krilska vrsta Donke, Tolič, Kek, Kreač, Čeh, Breznik K., domačih sta povsem zadovoljili, v napadu pa Blaznik, Arnejčič, Vidic, Lepenik (Šober).	so se igralci sicer trudili, toda brez poseb- bilo v Ljubljani testiranje kandidatov za
Mariborčani ki so imeli ves čas pobudo nega uspeha. Zelo slab dan je imel Blaznik. evr0 ko atletsko prvenstvo.' Tokrat so v svojih rokah, niso znali izkoristiti vseh hodnik Kolenc iz Maribora je sodil prc- ,	..	... v.	,	....
_____i___-L	bili na vrsti vsi tekači, vendar se jih ja
odzvalo pozivu vsega skupaj 13, kar j0 kar nekako v slogu dokaj neresnih priprav v mnogih organizacijah. Včerajšnji pregled tekačev na kratke proge in tekačev z ovirami je dal dokaj povprečna rezultate in skupno ugotovitev: premalo so trenirali.
Nekaj rezultatov: 20 m Rainer 3.0, Za-dko ve kako velika in da bodo šele na letel 3.0, Taks 3.2, Ostrovška 3.4, 60 m 1 novo zgrajena umetna drsališča omogo- letečim startom Zaletel 6.2, Rainer 8.6* čila številnim klubom po državi izpo- Taks 6.9, Ostrovška 7.4, 150 m Zaletel 18.6,
priložnosti, ker so bile njihove akcije pre- pomanjkljivo in je na obeh straneh dovolje-počasne. Tudi točnih strelcev ni bilo. Avstrij- val nečisto igro.
KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V ZVEZNO HOKEJSKO LIGO
Spartak novi član zvezne lige
Jesenice, 26. febr. Od petka dalje je
polniti tehnično in taktično znanje.
Rezultati: Celje : Segesta 8:2, Celje :
20.0, 20.9, Taks 19.8, 20.6, 21.0, Ostrovška 22.2, .22.8, 21.9, 300 m Rainer 42.0, 43.4, 43.4.
Vardar 15:4, Spartak : Vardar 16:3, Spar- Pregled tekačev in tekačic na srednje
tak : Segesta 8:0, Segesta : Vardar 5:3 in Spartak : Celje 5:3.
in Valentar za Jugoslavijo ter Dietrich 2, Riebe 2, Trinsky, Budich in Donke po 1 za Vzh. Nemčijo.
na trenutke branil izredno dobro, še vedno pa ni kos hitrim akcijam zvijačnih strelcev. Tokrat nam je žal zmaga ušla, lahko pa
Toda danes zjutraj je v odločilni tekmi za vstop v družbo najboljših, Spartak premagal Celjane s 5:3 in tako postal
in dolge proge je bil uspešnejši. Rezultati jasno kažejo, da kandidati v teh panogah trenirajo najresneje od vseh. Nekaj izidov: 100 m z letečim startom Hude-tova 13.9, Guzejeva 14.4, 150 m z leteS^rn Na republiškem turnirju za mladinke, startom Fošnarič 19.0, Hafner M. 19.5,
KRAJGERJEVA IN VECKO
rečemo, da smo bili z igro našega državnega PremaSal Ce«atle 8 5:3 in tak0 P05™ k » 1 aanes v Ljumjan na Frulan in moštva zadovoljni, in nam vliva dovolj opti- novi član zvezne hokejske Uge. Na sploš- ki je bU obenem izbirno tekmovanje za Sodnika — Lombar in Pogačnik, oba iz mizma za nastop v Švici.
Ljubljane.
Prva tretjina je potekala v nenadnih in iznajdljivih prodorih izvrstnih jugoslovanskih napadalcev. Težko je reči, katera trojka je bila boljša: Felc-Tišler-Smolej ali Popovič-Holbus-Djordjevič, vsekakor pa drži, da je pokazala najmanjšo vigrauost zadnja menja-
no lahko rečemo, da kvaliteta nt bila
Pungerčič 19.0, Ingolič 18.0, Lamut 19.5, 300 m Štros 42.6, 42.4, Homan 43.2, 46.2, udeležbo na zveznem turnirju, je na- 200 m povpreček iz petih tekov z odmoif
Slabe vesti iz Berlina
stopilo 12 mladink iz vse. Slovenije. Vrstni red: 1. Krajger (F) 10 točk, 2.
90 sek. Hudetova 34.2, Guzejeva 36.2, po> vpreček iz osmih tekov z odmori 90 sek*
Pipuš (Mrb) 10, 3. Knap ( T) 9, 4. Petrač Fošnarič 30.0, Hafner M. 31.2, povpreček
Pred nastopom naših reprezentantov va Klinar-Valentar-ZupančiČ. Jugoslovani so mednarodnem prvenstvu Nemčije v namiznem pritisnili z vso silo in kmalu prešli v vod- tenisu, ki je bilo včeraj in danes v Berlinu,
nastopilo 12 držav iz Evrope, Azije in Afrike. Že v i. kolu je Nemec Berger premagal ,	_ je bilo včeraj in danes	v Berlinu,	Hrbuda 3:0.	V tem kolu	je	Vogrinc zmagal
stvo z 2:0	z goloma Popoviča	in Ravnika.	Sq uayj najboljši igralci nastopili	tudi proti	proti Nemcu	Kdniku 3:0.	Teran	je premagal
Bistrejše oko je opazilo, da so Vzhodni Nem-	reprezentanci wiirtcnberške pokrajine. Sreča-	Nemca Stocka 3:0, Markovič	pa	Nemca Peik-
ci nekoliko	boljši drsalci in da	bolje obvla-	nje bi moralo biti v Miinchenu, in	sicer proti	ka s 3:1.
reprezentanci Zahodne Nemčije, ki je od-	2e v n kolu je izgllbil tudi Markovič
padlo. Naši reprezentanti pa so tudi proti	oti Kellerju z 1:3, Vogrinc pa je premagaj
drugorazredni reprezentanci izgubili, in sicer Hafnerja 3:2. Teran je v III. kolu izgubil
A	Kil Tiri*!! J Tri ta	_
(Fuž) 8, 5. Šramel (O) 7 itd.
Na turnirju v Kranju, kjer so igrali najboljši mladinci je zmagal Vecko (Kem)
iz 10 tekov z odmori 45 sek. Ingolič 29.1, Pungerčič 30.4, Lamut 31.7, 400 m povpreček iz 10 tekov z odmori 1 min. Štros 89.H,
dajo vodenje gumijaste ploščice. Zlasti Dietrich in Riebe sta duhovita napadalca, ki prav dobro razumeta svoj posel. Pri preign
ranju sta duhovita, še bolj pa iznajdljiva 4:5. Najslabši je bil Hrbud, ki je izgubil .	'„Y
neposredno pred vrati nasprotnika.	---	.----- - -•	* nesenem 03.
vsa tri srečanja. Janez Teran ni nastopil.
V drugi tretjini so Vzhodni Nemci hoteli ker je bil bolan.	,	..
za vsako ceno obdržati vodstvo. Zaradi ne- s slabimi uspehi pa so naši reprezentanti maSaIa nemSk° d™Jico Arndt-Breimayer 3:1. sporazuma v obrambi, predvsem pa zaradi nadaljevali tudi na mednarodnem prvenstvu Vogrinc, ki si je pridobil vstop v četrt-hepazljivosti mladega vratarja Galeta je nam- v Berlinu. Tako so vsi izpadli pred zaključ- finale, je nato izgubil z Nemcem Prandke-reč gostom že v prvi tretjini uspelo doseči	tekmovanji in seveda ne dajejo naj- jem 0:3. Kot zadnja pa stA morala zapustiti
nepotrebna dva gola,, ki sta nekoliko zmedla boljših upov za nastop na svetovnem prven- tekmovanje Markovič in Teran t dvojlcak, naše igralce. V drugi tretjini so Jugoslovani stvu v Pekingu. Na prvenstvu v Berlinu je kjer sta ju premagala Šveda Larson in Alser ves čas obdržali pobudo v svojih rokah in	-	_ -
večkrat prisilili nasprotnika, da se je krčevito branil. Vodja nemškega vodstva je ves čas izza lesene pregrade opozarjal na grobe napake, predvsem pa na razigrano in duhovito Irojko Felc-Tišler-Srnolej. S streloma
Bojan Kern na mednarodnem prvenstvu Francije
V dvojicah sta Markovič in Teran prc- Naša namiznoteniška reprezentanca, ki Markovič, Janez Teran in Željko Hrbud
bo nastopila n. svetovnem prvenstvu v bo vodil Vilim Harangozo.
Pekingu, se bo pripravljala od 5. do 27. marca na Paliču pri Subotici. Trening,
Kvalifikacijski turnir za vstop v zvezno namiznoteniško ligo bo v Sarajevu 4. in
z rezultatom 3:1.
Nogomet
ČETRTFINALE NOGOMETNEGA POKALA JUGOSLAVIJE
»'RtDPOSTO/S \
^ /. ' /V V
III
:nTiV/\Xi</i
MUinUOM
j=\ VELIKA
■
P , TUDI NA
lft)!IWf
PLAVALCI
Železničarski plavalni klub »Lj*ubljana« bo imel v četrtek 2. III, ob 19. uri v stekleni dvorani Direkcije železnic svoj redni letni občni zbor. Za člane je udeležba obvezna, starši in prijatelji kluba vabljeni.
Odbor 2PK Ljubljana
OBVESTILO
Trgovsko podjetje »SlovenijašporU obvešča vsa vodstva športnih in telovadnih društev, da je delavski svet podjetja sprejel sklep, s katerim ukinja nadaljnjo prodajo športnih rekvizitov na kredit.
Razlog sprejetega sklepa DS je v tem, da večina društev nabavlja športno opremo in rekvizite, čeprav nima na razpolago potrebnih denarnih sredstev. ^
Danes je bil na sporedu četrtfinale nogometnega pokala Jugoslavije. V Splitu je domači Hajduk po pričakovanju premagal severnega soseda Šibenik in se tako uvrstil v polfinale, kjer ima precej možnosti za osvojitev naslova letošnjega pokalnega prvaka Jugoslavije. V Bo-rovu je Varteks z minimalnim rezultatom premagal domače Borovo. JV Skoplju je bil proti Radničkemu ■uspešen Vardar, Split, ki je imel četrtfinalni obračun v Tuzli, pa je premagal domačo Slobodo.
Tuzla: Sloboda : Split 1:4 (0:2) Skoplje: Vardar : Radnički 4:1 (1:0) Borovo: Borovo : Varteks 0:1 (0:1)
Split: Hajduk : Šibenik 4:3 (3:1)
CELJE s MARIBOR 3:1 (2:0) Celje, 26. febr. — Nogometaši Celja so med tednom z odlično igro premagali Maribor. Gole so dosegli za Celje: Bevčič, Regnar in Relcer, častni gol pa je dosegel za Maribor Donko.
CELJE : AUSTRIA (GRAZ) 0:1 (0:1)
Celje, 26. febr. — Kljub boljši igri so Celjani podlegli gostom iz Avstrije. Domačim nikakor ni uspelo premagati odličnega vratarja gostov.
KLADIV AR : KOVINAR 4:0 (3:0) Celje, 26. febr. — Celjani so nadigrali goste v prvem polčasu. Razigrani napadalci Kladivarja so močno oblegali vratarja gostov in bili tudi uspešni.
ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
na katerem bodo Josip Vogrinc, Vojislav 5 marca. Na turneji bodo nastopili: dve
____________________________________ prvouvrščeni moštvi A turnirja Odred in
~	Maribor ter dve prvouvrščeni moštvi B
turnirja Bosna in Banat (Zrenjanin). Nova člana zvezne lige bosta postali prvouvrščeni moštvi na turnirju.
Prvi del tekmovanja za moštveno državno prvenstvo bo 181 in 19. marca v Zagrebu, drugi del pa po svetovnem prvenstvu v Pekingu.
Zvezni kapetan Bora Popovič je do-
še ena zmaga
V petek zvečer je bila na Jesenicah prijateljska tekma v hokeju na ledu med Jeseničani in moštvom Pomorzanyn iz Poljske. Pred okoli 3000 gledalci so zmagali Jeseničani z 10:2 (5:2, 3:0, 2:2). Strelci: Felc 3,
Tišler 2, Smolej 2, Trebušak, Kli- ločil igralce, ki bodo nastopili na med-
nar in Jan Bogo po 1 za Jesenice. Sodila sta inž. Kaltnekar iz Jesenic in Kovalskv iz Poljske.
LJUBLJANA : LOKOMOTIVA 12:10
narodnem prvenstvu Francije od 25. do 27. marca v Lilleu. Z'’ zdaj je določil samo dva igralca — Bojana Kerna in Zdenka Uzorinca. Tretjega igralca pa bo določil po kvalifikacijskem turnirju v Sarajevu, na katerem bodo nastopili tudi Vladimir Markovič, Osmanagič, Jazvič, , . ..	, ,	_ .	.. Biščan, Tomc, Tomažič, Zupančič in
Ljubljana, 26. febr. — Boksarji vecko.
Organizacijski komite svetovnega na-
Ljubljane so se včeraj , v prijateljskem dvoboju spoprijeli z boksarji zagrebške Lokomotive, ki sicer niso miznoteniškega prvenstva v Pekingu je nastopili	v	najboljši	postavi,	tem- objavil	naslednji spored tekmovanja: od
več pretežno z mladimi močmi. Tu- 5- d° 8- a,Prila predtekmovanja za moška di Ljubljančani so poslali V ring ln ženska moštva, 9. aprila finale moštve-nekaj nadarjenih tekmovalcev, med nesa tekmovanja, n. aprila izločilna tek-katerimi so nas zlasti zadovoljili movania posameznikov, 12. in 13. aprila Mikelj, Curila, Rot in Terčič, po- dvojice, 14. aprila pa bodo finalna sre-- -	-	— -	...	Čanja,
Namiznoteniška zveza in Okrajni od-
Republiško proensfoo o doiganju uleži
Rekordni poizkusi niso uspeli
Ljubljana, 26. febr. Težkoatletska zveza hkrati z dvigalci ZTAK Ljubljana, skupaj 22 Slovenije je priredila včeraj in danes v ste- po številu.
__: : i 11_ »1 ■ i. , . v •
Prva liga: Lanerossi : Internazionale 1:3,	bratov^ Vilkov, ki sta po-
Catania : Juventus 1:2, Spal : Roma 2:2, kazala se največ znanja. Borbe so __________________ ____________ ______ _________^_ __
Torino : Atalanta 1:1, Napoli : Bologna 1:2, bilo vsaj deloma tobnicno doVTŠGRG, bor v Novi Gorici sta organizirala te
precej pa je bilo tudi začetniškega dni propagandne nastope naših najbolj-b okisa.
Rezultati: muha: Roži-č : Sluga 2:0 p. t., peresna: Halami : Mikelj
ših igralcev po Primorski. Tako so včeraj nastopili Kern, Tomc, Plutova in Pirčeva v Ajdovščini in Vipavi. Posebno v VI-
kleni dvorani Direkcije železnic letošnje republiško prvenstvo posameznikov za člane in mladince v dviganju uteži. Udeležba je bila razveš
Janez Bizilj iz meseca v mesec napreduje in je danes dosegel osebni rekord, prav tako
0:2 k. o., Kladnički : Curila 1:1, Pavl ^ bil° zanimanje zelo veliko in sl polvvelter: Brnadič : Vuk II 0:2, le nast°P ogledalo okrog 300 gledalcev, p. t. Snjarič : Rot 0:2 p. t„ Puk- Dane3 30 Tomažič, Tome, Plutova in Pir-šec : Vuk I 0:2 p. t., welter: Mi- Ceva nastopili v Kobaridu, Tolminu in kek : Škorc 2:0 t. k. o., Hrubik : Novi aoncl-Terčič 0:2 p. L, polsrednja: Coka-čič : Naraločnik 2:0 t. k. o., Pavlin :
Šibila 0:2 b, b., težka: Bartolec :
Galeta 1:1, Lokomotiva : Ljubljana 10:12.
JEMC USPEŠEN V ZAKOPANIH
------eljiva zlasti 3 strani tekmovalcev težko- pa se. Je sreča Das,fehl“la u<t' Jam5I,fcl‘ z
atletskih sekcij partizanskih društev iz Ve- nJcSov‘m ntmmi osebni,,, rekordom. Preče,
len ja. Novega mesta in Ježice, ki so nastopili naPre,lka 80 Pokaza,11,.1 tud,1 '“!ad‘,,C1- Pr‘ 8e'
mer se je najbolj odlikoval Vidmar (Partizan
Gradis osmič prvak
FU2INAR NA ČASTNEM DRUGEM MESTU — SLABA ORGANIZACIJA V CELJU Kegljišče mariborikega Konstruktorja so dosegle Stiftarjeva (Br) 401, Sonnen-je bilo včeraj, kegljišče Ingrada v Celju vvaldova (Gr) 393, Plevnikova. (F) 372, pa danes prizorišče zaključnega boja žen- Kavčičeva (Tr) 359, Janševa (Lj) 358. Vrst-
Ježica) poleg Mahniča (Ljubljana).
Rezultati- člani lahka kat.: Lampe 260 kg (Lj); srednja:	Jenko 272.5 kg (Lj); lahko-
I. zimske igre »Avtomacije«
Kranj, 26. febr. Na prvih zimskih igrah »Avtomacije«, ki so bile včeraj in danes nu
težka: Jamšek (Lj) 140; arednjetežka: Ga- niče in starejši člani so nastopili v velesla-
brovšek (Lj) 241; težka: Bizilj (Lj> 142.1. — Mladinci: bantam- Dečman (Lj) 225; peresna:
lomu, člani in članice pa še v tekih. Nastopilo je več kot 110 tekmovalcev in je škoda.
Kelbcl (Part. NM) 210; lahka: Krevselj (P. da je nekaj najboljših, ki bi prav tako mo-
ških ekip za naslov republ.škega prvaka.
Ljubljanskemu Gradisu je letos že osmič uspelo osvojili naslov republiškega prvaka, za presenečenje pa so poskrbele tekmovalke Fužinarja iz Raven, ki so v končni oceni osvojile drugo mesto. Uspeh je tem večji, ker so pustile za seboj rutinirani ekipi Triglava in Branika. V splošni oceni pa je daleč za vsemi zaostala ekipa Ljubljane.
Maribor, 26, febr. Gradis je tudi na tem kegljišču zmagal, medtem ko domači ekipi Branika ni uspel nikakršen podvig, in se je uvrstila šele na tretje
ni red; Gradis 2187, Fužinar 2168, Branik 2133, Triglav 2123, Ljubljana 2006.
Celje, 26, febr. V Celju se je najbolje odrezala ekipa Branika, za njo pa Fužinarja, medtem ko -e bil Gradis na tem kegljišču šele tretji. Najboljše so bile Erjavčeva (Gr) 405, Kokoljeva (Br) 402, Spanževa (F) 397, Rozmanova (R) 394, Ruparčičeva (Lj) 376. Vrstni red: Branik 2239, Fužinar 2207, Gradis 2206, Triglav 2X82, Ljubljana 2063.
Končni vrstni red; Gradis 6 točk (8986), Fužinar 9 (8764), Branik II (8719), Triglav
mesto za Fužinarjem. Najboljše rezultate 14 (8658), Ljubljana 20 (81U).
Vel) 250; srednja: Vidni« r (P. Ježica) 288; lahkatežka: Mahnič (Lj) 292,
ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA
Pionirji: Trnovo : Slovan 64:17 (33:7), Olimpija I : Ilirija 48:12 (22: 6), Olimpija II : Ljubljana-20:0.
Ml mlinci: Olimpija : Slovan 44:48 (17:24), Ljubljana :	Ilirija	50:32
(15:14).	-
Članice: Olimpija II : , Slovan 30: 19 (!6:!2), Olimpija I : Ljubljana 45:24 (23:13).
Mladinke: Ilirija : Slovan 32:14 (15:8).
Člani: Ilirija I : Svoboda II 50:46 (23:24), Šmartno : Domžale 53:48 (23:21).	„
Zakopani, 26. febr. — Na včerajšnjem tekmovanju v smučarskih skokih v Zakopanih je zmagal znani sovjetski tekmovalec Koba Tskadze z 224,3 točkami. Drugi je bil Italijan Dino de Zordo z 223,9 „	. t-ii,	^ . x, točkami, jugoslovanski skakalec
5"ar’^rr!*	Božo Jemc se je uvrstil na sedmo
mesto z 2t5,3 točkami in skokoma 94 in 94.5 m.
V skupni oceni je dosegel 10 mesto
ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA
London, 26, febr. — Na Včerajšnjih tekmah angleške nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati:	Arsenal : Leicester 0:3,
Birmingham : West Ham 4:2, Rurn-ley : Blackburn 1:1, Cardiff : Wol-verhampton 3:2, Fulliam : Black-
____	pool 4:3, Manchester C. : Totten-
Moštveno - veleslalom - člani: 1. Iskra, *lam 0:1, NeiVCOStle : A&ton Villa 2. Telekomunikacije, 3. IEV; članice: Iskra;	Nottingham : Manchester U*
teki — člani: 1. Iskra, 2. Telekomunikacije; 3:2, Preston : Everton 1:0, Sheffield : članice: Iskra.	Chelsea 1:0, West Bromwich : Bol-
Prehodni pokal je osvojilo moštvo Iskre, ton 3:2,
rali nastopiti, na tekmovanjih v tujini.
Proga za veleslalom je bila dolga 1100 m 3 120 m višinske razlike in 35 vratci. Ženske so vozile na polovico krajši progi.
Rezultati — veleslalom, člani: 1, lija (Tel),
2.	Bernik (IEV), 3. Triler (Iskra); članice: 1. Finžgar, 2. Blažič, 3. Polajner (vse Iskra); st. člani (nad 55 let): 1. Wengust (Tel), 2. inž, Wedam (IEV), 5. Stražnik (Iskra).
Tildi tekmovanje v tekih je bilo na Krvavcu, in sicer za člane na 6 km, za članice pa na 3 km. Rezultati — člani: 1. Seljak (Iskra), 2. Lenarčič (Tel), 3. Nunar (Iskra); članice: 1. Udovč (Iskra), 2, Rakovec (Iskra),
3.	Herberle (TlO — Lesce).