I9Z. itnilta. V LiukliiU. i Mio, 23. nuuta I91f. ■ XLIX. lito. .Sfovtndd Ntrod" velf« po pc5fli xa Arstro-Ogrtto; za Ncm3Jo; cclo leto skup«] oaprtj # K 25*- cdo leto naprcj . , . . K 30"— r>ol leta ig. četrt leti Z Z I-I I 6'50 " AmertKo in vic Orugc dcždt i na raescc • • • . • 230 ćelo leto napref • • • . K 85.— VpraSanjcm glede taseratov se naj priloži za odgovor đoplsnfca alt numtau CpraraUtro (»podaj, drailčt levo), SaaHOT* »lica ic 5, Ultloa iLS3. fehajs fiak dan inlcr l»*wil n««Ul|« bi prasalke. Inscrati veljajo: peteiostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin^ za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vln. Parte In zahvat vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upiavniitvu nij ie pošiljtjo naročnine, rckiamadje Inseiati L t d* io je administrativne stvari. -——— PoMneua fttevilka iclfa to vinari«*. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozfra. .Varotoa Uakarma- fMn at M. .Slovenski Narod* velja ▼ aV|«bI|asU na dom dostavljen: « ▼ upravniStvu prejeman: ćelo leto naprej • • • • K 24*— ćelo leto naprej . , • - K 22-— pol 1«U m . . • . • 12'— pol leta m . • • . . 11*— četrt leta . .^.{.. . 6'- če trt leta „ . t . • • 550 na mesec . **•••» 2"— na mesec » . • • ; . 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, Crednlatvo: KaaUOTa ulica at 3 (xažni£[ neka} eksponiranih Jarfeov, pri čemer §mo vpleniii 2 strojni puški. Pri Ruđki Čerevišče so se Rusi tuđi vCerat na vso moč tru-difl pridobiti prostora na zapadnem breeru Stohoda. Povsod zavrnjeni so izgubili na tisoče boievnikov ter nu-stili v na&h rokah 2 častnika, 270 mož in 4 stroine puške. Sredi bavarskih konfcniškfh polkov se boreč, so se izkazali naši dragooci cesarja Franca zopet vredne svojega sijajne-ga imena. Namestnik načelnika generalnega ' štaba pL H 6 f e r, fml. • • NEMŠKO URADNO POROCILO. Berolln. 22. avgusta. ^Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: V z h o d n o b o-J i š č e. Armadna fronta general-feldmaršala von Hinden- b u r g a. Ob StoHodu so nadaHevali Rusi «voie trdovratne napade v okolici Rudke Cerevišče. Bavarska konieni-ca z avstro-ogrskimi drasonci ?e vsakikrat zavrnila sovražnika z nai-težjini] izgubaini za njega, viela 2 častnika in 270 mož ter vplenila 4 stroine puK6!niche Ztg.« poroča: Pri Horožanki je padlo v bojih od 14. do 17. avgusta 5000 Rusov, mi pa smo v istem času izgubili Ie 80 mrtvih in ranjenih. 2e \z tega je razvidno, da se morajo ruske armade polagoma popolnoma izčrpati in izmučiti. Tuđi v nedelio ponoći se je razbil ruski sunek ah naših žičnih ovirah, kjer leži na stotine mrličev. Kadar zapiha veter. se širi tu strašen mrliški smrad. Najrovor jrfm. H;ndenburga ob obietnici osvojitve Libave. »Pester Llovd« poroča: Ob obietnici osvojitve Libave je imel gmf. Hindenburg v Mi tavi na tamkajšnje nemške čete nagovor, v katerem je dejal: Izgube, ki ste jih prizadejali Rusom v obrambi tega, nam novo zaunanega ozemlja. pri Jakobštatu ob Dvini in pri Rigi, so cesarju pokazale, da imate železno voljo, ures-ničiti njegove besede: »Do tu ne srne več udarjati slovanski val.« Tu bodo vladali Nemci za vedno. Za to se borimo, za to umiramo. Vojna na Balkanu. NFMŠKO URADNO POROCILO. Đerolin, 22. avgusta. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Vzeli smo vse srbske pozicije na Malki Nidži planini. Napad napreduje. Večkrat smo krvavo zavrnili sovražnika, ki ie poskusil protinapađ ob Džemaat Jerifu in v pokrajini ob Magienu. Med Budkovim in Tahino-vim jezerom smo vrgli franeoske čete čez Strumo. Boli proti vzhodu smo dospeli do oporišča na Smijnici planini. Vrhovno armadno vodstvo. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 21. avgusta. Včeraj so prodrle naše v dolini Strume med jeze-roma Butkovo in Tahinos operirujo-če čete naprej ter so vrgle sovražnika čez desni breg Strume. Na le-vem bregu srao zasedli vaši Hama-tar. Barukli-Džuma, Kumli, Elisan. Todorovo, Nevolen. Jenikoj, Karad-žakoj. Bala Kristijan in Hamila, kjer smo si pripravili pozicije. V tej pokrajini smo porazili franeosko brigado Bertier. ki je sestojala iz 1., 4. in 8. polka afrikanskih strelcev. 3 bataljonov Zuavov in oddelka jahal-ne artiljerije. Vjeli smo 40 vojakov, med njimi 1 stotnika in stotnijskega poveljnika: tuđi se nam je udalo kr-delo jezdecev s konji \Ted. Francozi so pustili na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih. V Vardarski dolini običajni topovski ogenj. Desno krilo na-daljuje svojo ofenzivo. Včeraj so naše južno Horine operirujoče čete osvojile greben gore Mala Reka ter nadaljujejo svoj pohod proti jugu. Vzhodno v smeri Florine-Banjica-Gorničevo-Ostrovo prodirajoče čete so napadle izredno močno utrjeno sovražno pozicijo na grebenu Nidže Planine, ki so jo branile srbske do-navske divizije in 2 polka vardarske divizije. Včeraj proti 6 zvečer smo to pozicijo zasedli ter tuđi vas Gor-ničevo, kjer smo vjeli ćelo kompa- nijo s 3 oficirji. Sovražnik se umika v vzhodni smeri. Prodiranje se na-daliuje. 22. avgusta. V dolini Strume smo sovražnika popolnoma porazili. Rešil se je Ie s tem, da je zbežal na desni breg reke. Ćela pokrajina v okolici vaši Jenikej. Nevolen, Topa-hovo je pokrita s trupli sovražnih vojakov. Dosedaj smo našteli več kot 400 mrličev, med njimi več Častni-kov; v roke nam je prišlo 8 strojnih pušk, mnogo pušk. izstrelkov, arti-ljerijskega materijala, municijskih zabojev. Vjeli mo 190 neranjenih so-vražnikov, med njimi 4 častnike ter 60 ranjenih. Velika množina opr.em-nih predmetov, ki pokrivajo bojišče, priča o popolnem porazu sovražnika. Oddelek sovražne kavalerije. ki ga je naša konjenica s spretnimi manevri privabila v ogenj naše pehote, smo dobesedno uničili. Kakor izpo-vedujejo vjetniki se je udeležil bojev poleg franeoske brigade Bertier tuđi neki angieški infanterijski polk. Napadi, katere pripravljajo Francozi že 10 dni proti našim pozicijam južno in zapadno Dojranskega jezera, so se popolnoma ponesrečili. To je dalo menda Sarrailovemu gieneralnemu štabu povod, da je poročai o zavzet-ju vojaških točk, ki so se dosedaj vedno nahajale v posesti Franco-zov, tako n. pr. kolodvor v Dojranu. V vai Doludželi, ki jo je sovražnik opustil, so naše čete pokopale trupla 5Q franeoskih vojakov. Na desngm bregu Vardar ja smo tekom napada v okolici Majadaga vjeli sovražni oddelek ter vpleniii eno strojno pu-Ško. Francozi so pustili 70 mrtvih na prostoru. Desno krflo nadaljuie t,x-\- je operacije. • • Bolgarsko- nemška ofenziva napreduje. Na svojem levem krilu so osvojile združene čete, ki operiralo pod vrhovnim poveljstvom gfm. Ma-ckensena, vse sovražne pozicije na levem bregu Strume ter imajo sedaf crto Butkovo jezero-Tahinos trdno v svojih rokah. Južno in vzhodno Florine so zavzete Nidža Planina in vas Gorničevo, kjer so se morali LISTEK. Strel v megli. (Dansko spisal J. P. J a c o b s e n.) (Dalje.) Soinčna luč obseva prav njene roke. Velike so in bele in lepo obli-kane. Hening je bii vedno očaran od ten ljubkih rok; in danes ima zelo široke rokave, tako da je videti okroglo laket gor do komolca, tako bujne so te roke, tako mehko soč-nate, bieščeče bele in moćnih oblik. In dalje ono fino, menjajoče se igranje mišić. Ijubko gibanje, nekako I srčkano. valovito gibanje, če pogladi Iase. Kolikokrat so se mu smilile, če so skakale in se raztezale preko neumnih tip!:. Prav nič nišo bile ostvarjene za to, v naročju temne svilene obleke bi bite moraie počivati, okrašene z velikimi prstani kakor gole ženske iz harema. Ko tako stoji in je zaposlena s praprotom, ima njen obraz neki izraz ravnodušne sreče. ki razkači I Heninga. Zakaj mora biti zanio živ-I ljenje tako svetio in lahko. zanjo, ki ga ie oropala vsakega svetlega žarka? Ko bi jo splaši! iz tega čistega I niru in ji zasenčil njeno poi' Vrgla [ mu je njegovo ljubezen pred noge v prah in je stopila preko nje kakor preko mrtve reci. Kakor bi to ne bila č!oveška duša. ki se tako hre-peneča in sreče žejna krivi in zvija v tej Hubezni . . . »Zdaj je že kmalu lahko v Bor-rebvjj.- reče in pogleda skozi okno. "»Ne. hotel je na Hagestedejev dvor. odgovori ona. »No, ono ne leži daleč pač od poti.e »Kako? Saj vender ni ob poti.« »Ne, to ravno ne, — saj še dosti obcine vedno tam?« »Kje?« »V Borrebvju, pri lesnem trgovcu.« »Tega res ne vem. Kaj naj hoče tam?« »Ah, to ie pač govorica — saj veš, or.i tam ima najlepšo hčer.« »No — in?* »Oh, ti moj liubi Bog! vsi moški vendar nišo menihi.« »AH govorijo kaj?« »Oh. o vsakem človeku je rečeno kaj, toda lahko bi bil previd-nejši. ^Toda kaj pa govorijo? Kaj govorilo?« »Mo — sestanki in — navadno.« »Lažeš, iiening! Tega ne pravi noben človek, to si ti samo izmiš-ljuješ.^ »Cema vprašujeS pot^m?, — Kakšno veselje bi naj imel s tem. | pripovedovati Ijudem, kakšno srečo ima z deklicami v Borrebvju!« Ona pusti praprot in stopi k njemu. »Za tako podlega te vendar ni-sem imela, Hening,« reče. »Da, ljuba moja, razutnem, da te kaj takega razdraži. Saj je tuđi zelo neljubo za te, da se niti toliko ne premaguje — vsaj zdaj.« »Fej, Hening! to je nizko in ne-vredno tebe, toda tvojim lažem ne verujem.« »Saj nisem jaz, ki to reče*« pravi on in gleda predse, »jaz ju nisem videl, kako se poljubujeta.« Agata se skloni in ga udari pre-zirljivo na lice. On prebledi in jo pogleda s pogledom, ki je bil na pol oni bolnega psa, napol oni razžalje-nega moža. Agata zakrije obraz z rokami in gre k odprtim vratom. Tam obstoji trenutek in se nasloni, kakor bi omedlela. A potem ga pogleda preko rame mrzlo in mirno: »Hening, povem ti. da ne obža-lujem, kar sem storila.« Potem odide. Hening sedi dolgo kakor omamljen. Potem gre omahujočih kora-kov v svojo sobo in se vrže na posteljo. Zdaj je končano vse — naj-boljše, kar more storiti je, ustreliti se v glavo; — živeti, se vleči skozi živlienie s piašnimi pogledi psa?. — Ne! — Ona mu je z onim udarcem pritisnila pečat sužnja, in prav ima. Taki nizkotnosti ni pjistojalo druge-ga. Kako jo ljubi! — žareče, brez-umno. Toda ne kakor mož, kakor pes, — v prahu pred njenimi nogami kakor pred sveto podobo. Stojita na vrtu, ona ureze svoje ime v dreves-no skorjo, veter se igra z njenimi lasmi, on se prikrade k njej in poljubi enega izmed njenih trepetajočih kodrov in je srečen ćele dneve. Ne, njegova ljubezen nima moške srčno-sti in ves.elega upanja. On je suženj v vsem, v svoji ijubezni, svoji so-vražnos.tu svojem upanju. — Zakaj mu ni verjela, kar ii je pravil, in je slepo verovala v Nielsa? Nikdar se ji ni lagal; to je bilo najnižje dejanje, ki ga je kdaj izvršil, in takoj ga je iz-poznala! Zato je bilo tako. ker mu ni nikdar prisodila drugega kakor to, kar je bilo nizkega in podlega. Nikdar ga ni razumela, in Ie radi nje je trpel to dolgo, revno življenje na Stavnede, kjer mu je zagrenjen vsak grižljaj kruha, ki ga vzame v usta — s spominom na miloščino, ki jo je deležen. Pri tej misli bi skoraj zno- rel. Kako sovraži sam sebe radi brezumne potrpežljivosti, radi poniž-nega upanja. Umoril bi jo bil lahko za to, za kar ga ie naredila ona, in bo se maščeval. S tisoČerimi muke-poinimi uratni mu bo poplačala dolga leta ponižanja. Maščevanie za iz^ gubljeno samospoštovanje, mašče-vanje za njegovo suženjsko ljubezen in za udarec na lice! Tako se ziblje v maščevalnih sanjah, kakor se je zibal nekoč v Ijubezenskih sanjah, in ne ustreli se in tuđi ne odpotuje. Dva ali tri dni pozn§je stoji do-poldne Hening s puško in lovsko torbico na vrtu. Ko tako stoji, prijezdi Niels Brvde, tuđi pripravljen za lov, \n če tuđi omalovažujeta drug drugega se pozdravit a priiazno in zdita se oba vzhičena, da Je prišlo tako lepo, in lahko skupaj napravita izlet. Gresta torej skupno k »Ronne«, nizkem in ploskem otoku zunaj ob zanožini, precej velikem in poraslem z reso. Ta otok zelo obiskujejo jeseni morski psi, ki se kotalijo po svi-šču, skačejo z brega v vodo ali spijo ob obrežju na veliki sipini. In te morske pse gresta lovit. Ko prideta na dotični prostor, gre vsak svoio pot ob vodi. Sivo. megleno vrerae pri-vabi mnogo morskih psov, in drug drugega slišita enakomerno stre-Ijati. Pozneje se zgosti megla in krog poldneva leži tako na debelo preko otoka in zauožine, da Je bilo na dvaiset korakov razdalje nemo-goče loditi kamenje od morskih psov. * (Dalja prttutfUte.} StanJv .SLOVENSKI NAROD*, dne 23. avnista 1916. 192. šiev. Srbi umakniti Doseđaj ft ugotovtfo-no, da se borijo v prostoru pri Fk>-i|n1 tri srb&ke divizije; drinska, do-navska in vardarska* Bolgarska-iranska ofenziva je Sarrailu pošteno žmešala karte. Ententne čete so se l*ž*š prftiravfiale na »pohod proti Sofiji«, kakor so bombastično nnzna-njali iraneoski listi, ko so ' udarili Bolgari ter Jfm vzeli inicijativo iz ^pk. Sedaj se nahaja Sarrailova ar-raada v defenzivi in pokaziti se bo njorak) kmalu, ali je res dovolj silna, da prične z energičnimi protiakcija-njL Vsekakor je računati, da se bo-db sedaj odigravali na Balkanu zopet vehki m velepomembni boji. Va-Ždo je tuđi vprašanie, kakšen politi-oen učinek bo imela boigarska ofenziva. Ali bo Romunija sedaj sprevi-dela, da je za njo skrajna previdnost najboljša Čednost? Ali se bo dala Orska zapeljati k nepremtšijenim korakom? Res je, da je sovraštvo med Bolgari in Grki silno veliko in da bodo Venizelisti strašili z bolgarsko nevarnostjo, toda upati jef da bo ohranila atenska vlada mirno krL Francozi so opustili svojo prvo obrambno Crto. »Petit JournaV: poroča: Vsled nepričakovane sovražne ofenzive je postalo potrebno, da smo v Makedoniji opustili svojo prvo obrambno crto. Bolgari pred Kavaio. 2eneva, 22. avgusta. Iz Soluna Doroćajo: Bolgarske čete. ki so prodrle čez Seres, so se približale s svo-lirni prednjimi voii okolici Kavale, kjer se razvHajo hudi boji. SarraUova armada. Iz Aten poročajo; Sarrailova ar-mada ne šteje vec kot 220.000 do 250.000 mož. Vse drugo se etapne in delavske čete. Armađi primanjku-je konj. Pozicije pri Solunu so po za-trdilu franeoskih krogov nedobitne. ItaJiiani v Solunu. Lugano, 22. avgusta. (Kor. ur.) K dohodu italijanskih čet v Solun piše milanski »Corriere della sera«: Italija je morala biti tam navzoča in se udeležiti aktivno ureditve balkan-skega položaja in zlasti vzpostavitve Srbije. Italija se ne pojavi]a v Solunu samo y reprezentativno svrho, mar\reč da se na strani svojih zavez-jHkov bije s polno mpčjo. Tega nove-'^a konkretnega dokaza solidarnosti čjetverozvez* proti sovražni koaliciji se udeležuje Italija s kontingentom, katerega velikost, sestava in oprema imaio posebno učinkovitost in mu dopuščajo popolno samostoj-npst. Italijanski kontingent bo na maceđonski fronti, kjer se tuđi ma-teriielno izvede pojem akcijske edi-nosti in popolnega skupnega delova-nja*za\ eznikov, Italijo zastopal ve-Ijavno. Itahia vidi v rnacedonskem Eodjetju novo in ne najneučinkovi-tejše orožje za končno zmago in poraz sovražnika. »Secoloe pravi, da 'Italijani v Macedoniji hočejo uničiti zmago Nemčije. Avstro-Ogrske in Bolgarvje nad Srbijo in prerezati zvezo med Nemčijo in Turčijo. Cnot-na fronta četverozveze ponovno triumlira. Italija gre sedaj na pohod, da izpoini svojo dolžnost direktno tuđi proti Nemcem. To tiči v logiki in potrebi italijanske vojne. Tako se pospeši končna zmaga in mir. »Po-polo d' hali a« vidi v italiianskem podietju v Solunu izpolnitev svojih že dolgo glasno zastopanih zahtev in pričakuje politične reakcije iz sre-čanfa italijanskih čet z nemškimi, ki deftifejo skupno z Bolgari, Iitenla efeizira in lirika. Oficrjozni boigarski »Echo de Bulgarie« obiavlja članek, v katerem dokazuje, da je sedanja bolgarsko-nemška ofenziva akt silobrana. Bolgarske in nemške čete ne prihajajo na Grsko kot sovražnice, njihovi uspeh i proti četam entente so mar-iVeč tuđi v interesu Grške. Grška vlada bo po bolgarskih zmagah lah-ko boH neodvisno postopala. Zato smejo Bolgari upati. da se bo njihovo postopanje pravUno presojevalo in da operacije njihovih čet ne bodo povzročile mkakm drugih zapletlja-jev. Vodilna misel bolgarske vlade je varovati interese sosedne države. Brezdvomno bodo Četverozveaa in iVenrzelos kričali in plašili grški narod z boćarskim strašilom, toda prepričani smo, da bo diplomatičen trad sovražnlkov v Atenah ravno tako biezuspešen kakor njihovi vo-jaSki napori ob Strumi, ob Vardarju in Ostrovem jezeru. Bolgarsko otovestflo Ortkl. Atene, 20. avgusta. (Kor. urađ.) Reuter. Bofearski poslanik Pasarov |e obvestil ministrskega predsedni-ka-, da se je prfčela bolgarska ofen-eiva z zasedenjem veČ strategfčnth točk na grškem ozemijii- Zalmis }e iel popoidne h kralju. Poslanika An-&fc m Frf^ijc sU vpraia)a **,es Zaimrsa, kaj namerava ukrenit! vlada z oeirotn na defstvo, da beži v Makedoniji prebivaistvo pred Đoftga-ri na vse strani. Ortkl minismU svet v peraMencL Lugano, 22. avgusta. (Kor. ur.) Listi poroČajo iz Aten: GrSki mini-strski svet se skoraj neprestano po- svetuje. Ministrski predsednik Zai-mis je konferiral z načelnikom gene-ralnetia Štaba in njega namestni-nikom ter je imel nato razgovor z angk'škim poslanikom. Ta razgovor je imel, kakor se zdi, namen pojas- niti ta upravteiti neznaten gr*I od- por proti bolgarski invaziji. Grifca ostmm trn* ▼ bodofe MvtrakMt švicarska brzojavna afenturt poroča: Grški min. svet je sklenil, da na] tuđi po bolgarski ofenzivi ostane kurz grške politike n e i % * premenjen. Min. predsednik Zai-mis je angleškemu poslaniku izjavil, da so se Bolgari zavezali po končanih vojnih operacijah grško ozemlje zopet opustiti, ker ste garantirali Voina z Italiio. NAŠE URADNO POROCILO. Dunai, 22. avgusta. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Italijansko in jugovzh'od- n o b o j i š č e. Neizpremenieno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml * ITALUANSKO URADNO POROCILO. 20. avgusta. V dolini Astico sovražne artiljerijske akcije, na ka-tere smo energično odgovorili. Na asiažki planoti so bili odbiti mali so-vražni napadi na naše pozicije na le-vem bregu Asse, južno Castelleta in na pobočjih hriba Zebio. Na soški fronti sta omejila včeraj artiljerijsko delovanje dež in megla. V odseku pri Plaveh je bil odbit sovražen napad v okolišu Globnega, kjer srao vjeli ne kaj mož. Itafiiansid kralj v Gorici. Lugano. 22. avgusta. Kakor poroča »Secolo«, je dospel italijanski kralj dne 20. avgusta v avtomobilu v Gorico. VojaŠki komisar major Scxtilli ga je spreiel v starem magi-stratnem poslopju. Položaj neizpretnenien. Na soški fronti že par dni ni ni-kakih posebnih dogodkov, položaj je neizpremenjen. Pač znamenje, da se nahajajo Italijani hitro za Gorico in za Dpberdobom pred novimi avstrij-skimi pozicijami, ki so trdne in kate-rih zavojevanje ni lahka naloga. Parkrat že so navalili Italijani na nove pozicije, kakor da so hoteli po-skuši ti njihovo odporno silo. MogH so se prepričati, da je odporna sila no\ih obrambnih crt avstrijskih jaka in da ne bo mogoče premagati jih lahko, kakor so si predstavljali po zmagi pri Gorici, za katero pa se imajo pravzaprav zahvaliti le dogod-kom na severu, Brez dvoma se Italijani pripravljajo na velik naval na novo našo bojno crto, no, pripravljeni so tuđi naši vrli branitelji. — Francoska kritika o položaju ob Soči se glasi: Italijani so prisiljeni na Krasu in pri Gorici mirovati. Bati se Je, da začne zopet trdnjavska vojna, ki more trajati ćelo večnost. Napo-vedano razširjenje fronte proti Pla-vern in Tohninu je izostalo. Messag-gero pa priobčuje fantastična poro-čila o velikih sovražnih artiljerijskih masah pri Sv. Gabrifelu. To bi tuđi pojasnilo močne izgube, katere so vtrpeli Italijani vzhodno Gorice. »Tempsc pravi, da ni pričakovati večje akcije pred zasedenjem Sv. Gabrijeia po Italijanih. Marcel Hutin piše v *Echo de Pariš«, da se razvije večja akcija Italijanov, »Journal de Pariš« poroča, da boji ob soški fronti so Ijutejši in žilavejši kakor kedaj poprej. Avstrijci razvijalo vzhodno Tržiča ljut protinapad, da odrežejo na vsak način pot v Trst. — VojasTd kritik v »Secolo« opo-zarja v daJjŠem izvajanju na ogro-men odpor Avstrijcev na levem boku Gorice, ki uničuje kratek itali?an-ski sen o triumfalnem pohodu k Savi in v srce Avstrije. Iz vojnoporočevalskega stana 22. avgusta: Vodstvo italijanskega napada se bo moTalo urediti tako. da vztraja nasproti avstrijskim pozi cl-jam v pozlcijskem boju, kakor )e bf-lo vec nego eno Ieto na desnem bregu Soče. Najneposrednejše pozicije groriškega mesta segafo od pohočja Sv. Marka do predmestja pri Sem-petru. Bofl severno gredo čez Razno dolino, okoli tri in pol kilometra od Gorice hi se vlečejo proti Sv. Gabrffelu. Južno se drže 6b gorovjn Jugovzhodno mesta proti mirensks-mu Građu. Iz ožine te pocicije v k>-ku aiedi obvladajoča pozicija naše artiljerije nad gorisko ravnino, ki leži tu ploičnato in ovira vsako naptdalno gibanje sovražni ka kljnb izbornim cestam. ker baš vsaka točka stoji pod ognjem naših ba-terij. Sovražni ftifanterilsk! napad iz ravnine ima povsodi težko naiogo procMrank v natoredneftem artflje-rijskem ocnio. HaMfcnl te flrto tra^ dijo, da bi lok avstrijske obrambe okoli Gorice potegnili nazaj in na-padajo zato pri Graxlu pri Mirnu, pa brez uspeha. Smrt na Sabotinu. Luigi Barzini opisuje v »Cor-riere della sera« dne 10. avgusta boj na Sabotinu tako - le: . . . Vse govori o smrti na Sabotinu, tem groznem Ijudožrcu med hribi, ki se dviga širokopleČ, što-rast, voglat kakor ogromna nerodna skala z golimi pravokotnimi stranmi. Bombardiranje enega leta je olu-ščilo površino tako, da obglodana iii prhka, v barvi apnenih košcenih mas spominja na strašno goro stare legende Buddhistov, o kateri pripo-veduje Lafradio Hearn, da sestoji vsa iz samih Črepinj mrtveoev. Cesta ima tu strahovito zgodovmo, vse govori o besnosti napadov. Vsak po-samezni korak na njej je stal eno človeško življenje. Na vrhu Saboti-na, katerega se doseže po dveurni teŽavni poti. je divjalo nad 600 bom-bardiranj kakor potres. Glavna masa Avstrijcev }e vztrajala v svojih zaverjih. To so velikanske galerije, ki tečejo skozi vrh z ene strani na drugo. Strmi, sivi glavni vrh, visina 602, se je ljuto upiral. Na vsak poziv, naj se vdajo. so sledili odgovori iz pušk. To je bila največja duplina v hribu, ki je služila moćni posadki in poveljstvu na Sabotinu za bivališče. Oni nišo hoteli izgubiti partije. Pre-večkrat so si ponavljali, da se Sabo-tina ne more zavojevati. Ni jih bilo mogoče prepričati o nasprotnem. Ves dan, vso noč in se velik dei dru-gega dne jim ni bilo mogoče priti blizu. Ko potem vsi ustni pozivi nišo nič izdali, je bila pripeljana mitraljeza pred odprtino jame. Streli so padali v steno, učinka ni bilo. Gotovo so bili v jami zavinki in streli so za-deli kamen. Samo kletvine so priha-jale iz notranjosti. Ker se ni dalo do-seči cilja z ognjem, naj bi pomagal dim. Ves vhod v jamo ]e bil polit s petrolejem in potem se je zažgalo. Plamen se je širil jedavo v notra^ njost, ves hrib je disal po hlapečem stenju. Ali še več ur potem se je po-sadka v jami upirala . . . DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Poroča se. da pri zadnjem letal-skem napadu na Benetke je bila po-polnoma uničena poleg kolodvora se naJiajaioČa predilnica »Cotonificio Veneziano«, v kateri je zaposlenih 1000 delavcev. Padel je pri Gotici podpolkov-nik Lace, poveljnik nekega infante-rijskega polka. »Avanti« zahteva pojasnila o dejstvu. da se morajo angleska poso-jHa Italiji zagotoviti z dohodki italijanskih železnic in carine. Italiianski železniški uslužbenci so sklenili zahtevati draginjsko do-klado eno liro na dan za vsakega že-lezničarja, za one v vojni zoni eno liro m poL Boji na morju, O bitki v Severnem morju. Berolia, 22. avgusta. Wolffov urad poroča. K uspehom naših podmorskih čolnov, o katerih smo po-ročali včeraj. se razglašajo z ozirom na angleške objave tele podrobnosti na podlagi med tem dospeKh po-ročil: Dne 19. aveusta proti 5. popol-dne je zagledal neki na§ podmorski čoln pet majhnih mgeških križark v jugovzhodni vožnji, sprenrfjanih od dveh flotilj rušilcev. Za njimi je stalo 6 bojnih križark, moćno zastra-ženih z rušilci. Pochnorskemu čolnu se je posrećilo priti do strela na iz-vidni rušilec s štirimi dimniki, najbrže tipa »Mohawo«. Kmalu nato, ko je bil zadet, se ie ru§ilec z zadnjim delom naprei potopil. Ko se Je takoj nato vsa angleska flotilja obr-nila, )e napadel podmorski čoln sedaj za njim stoječo malo križarko tipa »Chattam«, ki je vozila 25 milj. Opaziti )e btlo, da je bil đvakrat za-det, enkrat spređaj, eokrat v strojnico. Takoj se ie ladla nagmiater zavarovana, se Je podmorskemn čolnu ide 2 in pol are pooaeje posrećilo obnoviti napad na križarko, kl so jo bili med tem začeti vlečl na stran. Malo pred strelom so s pod-morskega Čolna zapazili* kako Je ka-kih 300 m na strani stoječi ruSHec s polno paro zavozil protj podmorske-nui čolnu ter ga hotel povoziti. Ta se Je globoko spusti 1 v morje ter ie bilo takoj na to slišati močno detonacijo nad njim. Isti ruSilci so zasle-dovali podmorski čoln đo noči. Med tem se je podmorski čoln dobro ohranjen vrnil. Težko poŠkodovano malo križarko je pozneje uničil drug podmorski čoln. Poročilo angie^ke admiraJitete. 21. avgusta. Dne 19. avgusta je bil sovražnik v Severnem morju zelo delaven. Nemško brodovje je priplulo ven. ko pa je izvedelo, da je moč angleških bojnih sil velika, se je vrnilo v pristanišče ter izognilo bitki. Pri iskanju sovražnika smo izgubili dve lahki križarki »Notting-ham« in »Falmouth« vsled napada podmorskega čolna. Vsi častniki kri-žarke »Nottingham« so rešeni, 38 mož posadke pogresamo; vsi častni- ki in vse moStvo »Fahnoutha« iz-vzemši enega knrjača, ki je umri za svojinu ranami, so rešeni- En sovražni podmorski čoln je bil unlčen, drug podmorski fiom povoŽen ter se je najbrže potopil. Nemška trditev, da Je en angleškl rušilec uničen in ena bojna ladja poškodovana. Je ne-resnična. Potopljene ladje. Od nemškega podmarskega čolna je bila zažgana norveška ladja »Rufus«. Moštvo je dospelo v Sta-vanger. — Angleški parnik »Swe-dish Prince« (3712 ton) je bil potopljen. Pomorska kontrola »Zeppelinov«. Dne 19. avgusta Je poletel pri Stavangru »Zeppelin« preko norve-škega parnika »Bergersfjord«, se in-formiral o narodnosti in poti ter nato odplul. Kanadska mornarička četa. Kanadska vlada le sestavila mornariško Četo za vojno preko morja. Moštvo je posebno skrbno iz-vežbano za angleško mornarico. Plačo bodo dobivali po kanadskem vzorcu. Zapadno bojišče. NEMŠKO URADNO POROCILO. Đerolin, 22. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Boji severno od Somme so se zopet boli razširili. ZavrniG smo več angieških napadov proti naši oaorei zapoenieni crti med Thiepvalom In Pozieresom. Izgubili smo naprei mo-leč kot Severovzhodno od Poziere-sa hi ob gozdu Fournes so se sovražne napadalne kolone zlomile v našem oeniu. Ljuti boji so se razvili za po-sest vas! Guillemont v katero le sovražnik začasno vdrl. Wiirttember-ški pehotni polk Kaiser VV ilhelm ie zmagovito zavrnil vse napade ter ima vas trdno v rokah. Več delnih podvzetii Francozov med Maurena-som in Clerviem ie ostalo brez vspe-ha. Južno od Somme so na novo v boi poslane franeoske sile naoadle v odseku Estrees-Soyecourt S protl-sunkom smo zopet zavzeii izsrubiieae iarke. En častnik tn 80 mož ie ostalo vjetih v naših rokah. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 21. avgusta popoldne. Severno Somme so Francozi zavo-jevali ražen že naznanjenega znat-nega materijala, 6 topov kalibra 77 in to v gozdu med Maurepasom in Guillemontom. Tekom noči živahni artiljerijski boji ob Somme - fronti. Na desnem bregu Mase so Nemci napravili zvečer močan napad proti vaši Fleurv, pri katerem so rabili goreče tekočine. Zapiraini ogenj jih je gladko ustavil in jim prizadel resne izgube. 21. avgusta zvečer. Na fronti ob Sommi so oddale naše baterije Številne strele na nemške de-lavce pri okopih severno m južno od reke. Nobenega infanterijskega delo-vanja čez dan. Od časa do časa topovski ogenj na ostali fronti. Naša lovska letala so imela številne boje. Dva sovražna aparata smo zbili iznad nemških črt. ANGLEŠKO URADNO POROClLO. 21. avgusta popoldne. Z Iahkoto smo zavrnili tri sovražne bombne napade na High Wood. Dru-god krajevno delovanje. Severno od Qivenchyja smo na dveh točkah uspešno namerili valove plina na so-vražne pozicije. 21. avgusta zvečer. V blizini pristave Monquette je poskusil sovražnik napad v majhnem obsegu, ki smo ga takoj zavrnili. Sicer je le malo poročati, izvzemši da je artiljerija na obeh straneh delovala. 21. avgusta popoldne. General Haig poroča: V nedeljo opoldne je sovražnik napravi ljut napad na novo linijo, ki snio jo za-sedli v širini kake pol milje na zapadnem oglu gozda. Posrećilo se mu je, da je na gotovih točkah do-segel to linijo, a je bil po naši infan-teriji, ki }e strelske jarke takoj zopet nazaj zavojevala, novič pregnan. Nadaljni sovražni napadi so pone-srečili v našem artiljerijskem ognju. Severno Bazentin - le - Petit smo danes zopet zavojevali en del sovražnih strelskih jarkov. Sovražnik je obstreljeval različne točke naše fronte, zlasti pri gozdu, pri Tiameta in Maallvju. Sicer ni rrič važnega javiti. — Vzlic temu, da vise obtaki gMiokow so naSa letrfa v^ertf ocr>- vila jako koristno delo s tem, da so vzdržala zvezo z naprej pomaknjeno artiljerijo. Eno je šio nizko dol in začelo jako uspešno streljati iz strojne puške na sovražno infanterijo, na strelske jarke prve linije in na so-vražnikova ojačenja. Novi angleški zrakoplovi« »Dailv Express« piše o novih angleških zrakoplovih, da jih sicer ni primerjati s »ZeppelinU, da pa so zelo trdni in hitri ter se dajo z Iahkoto brzo obraćati. V solneu se sve-tijo kakor srebro. Nabori na Francoskem. Na Francoskem pripravljajo nove sploŠne nabore, da dopolne mo-Štvo za Ieto 1917. Nabori se bodo vršili najbrže oktobra ali novembra, obenem z nabori letnika 1918. Angleški letnik 1897. Angleške vojaške oblasti so sklenile vpoklicati letnik 1897f ki jih bodo najprej izvežbali in poslali v fronto baje Sele, ko bodo dopolnili 19. Ieto. Mirovna debata v angleški zbornici. London, 21. avgusta. (Kor. ur.) Reuter poroča. V angleški zbornici je vprašal poslanec Bvles, ali ie bil ministrski predsednik Asquith opo-zorjen na izjavo nemškega držav-nega podtajnika Zirrmiermanna, da je Nemčija opetovano izjavila, da je pripravljena pričeti z mirovnimi po-gajanji, da pa pri ententi pod pritiskom Anglije ni bilo opaziti nikdar take pripravljenosti. Byles je vprašal nadalje, ali je opazil ministrski predsednik željo po miru, ki se je pokazala na socijalističnem kongresu v Lipskem in ali je bil pozoren na številne podobne manifestacije v Nem-čiji ter ali more reci, v koliko bi bila Anglija pripravljena ugoditi tej želji po miru. Ministrski predsednik Asquith je odgovorili Nemška vlada do sedaj ni nikakor naklonjena miru. ražen pod pogoji, ki so za nekatere za-veznike neznosni in poniževalni. (Odobravanje.) Popolnoma napačno je. da bi bila Anglija s kakršnimkoli pritiskom vplivala na entento. Dalziel vpraša: Ali se je kaj govorilo o mirovnih pogojih? Asquith: Samo toliko, kolikor je stalo v časopisju. Dalziel: Uradno ah* neuradno? Asquith: Neuradno. Belgijske zahteve po kompenzaciji. Nekateri Belgijci misli jo, da bo Belgija po vojni prevzela, seveda če zmaga ententa, glavni delež za zo-petno oživljen je severne Franeoske ter obenem pridobila velik del an-gleškega in franeoskega izvoza tvor-niškega blaga. Drugi zahtevajo, da naj se Nemci v mirovni pogodbi pri-silijo, pošiljati gotove procente svojega izvoza ali pa gotovo število ton preko Anverse. Zopet drugi so mne-nja, da mora Belgija za ćelo vrsto let okupirati Aachen in pokrajine ob Renu, vse zaradi Anverse, da ne trpi preveč. Zopet drugi zahtevajo aneksijo Luksemburga in nemških po-krafin v blizini Liega. Vsi pa zahtevajo kompenzacije, če na! traja po vojni trgovska blokada Nemčije še naprej. Irci. Imenovana in od kralja potrjena Je bila posebna komisija, kl na} pre-išče ustreHtev Ircev: Skefftngtona, Dicfchnona m Mac Intyra. 192. Itev. .SLOVENSKI NAROD*, one 23. avgust* i»it>. Stran 3. Položaj! Konji Voditelji madžarske opozicije o romunskem vprasanju. Voditelji madžarske opozicije, ki so bili sprejeti v ponedeljek pri cesarju v avdijenci, so po povratku v Buđimpešto izjavili, da o poteku avdijence ne morejo ničesar pove-datf. Glede Romunije pa je dejal grof Apponyi: O Romuniji smem poveda-ti toliko, da se je položaj tamkaj v zadnjih dneh zboljSal. Štefan Rakovszky je izjavili Položaj na Romurrskem je boljši. Dfploraatične priprave še nišo končane. Milanski »Secolo« poroča IS. 1 t. m. iz Bukarešte: Položaj na Ro-munskem je skrajno napet. Storjene so vse priprave, ki so na-videzno potrebne za intervencijo Romunije. Vendar pa obstojijo mnogi pridržki in z mnogih strani se za-trjuje. da diplomatične priprave še nišo končane. Res mi je dejal neki Četverozvezni diplomat: Nedavno započeta pokajanja z Bratianom se ugodno nadaljujejo; toda do danes še ni nobene pre- Icizne obveze in nobene garancije nimamo proti raznim mogočim izbegovanjem ali pa tuđi proti suspendiranju pogajanj. Rusko - romunske priprave ob Donavi. Konservativni »Steagul« poro-ča: Rusi so napravili pri Renih ob Donavi 5 km dolge pristaniške naprave. Istočasno pa je pričela Romu-nija graditi pri Isacceai na romun-skem bregu Donave nasproti Renom podobne naprave, kar vzbuja sploš-no pozornost. V Tulči menijo, da je pomol v Isacceai izgrajen. da služi Rusom pri prehodu skozi Dobrudžo za izkrcanje njihovih čet. Ruski pi-ionirji živahno vozilo med Reni in Isacceo in se vežbajo v izkrcanju. rSteagul« zahteva, da naj romunska vlada objavi primerno pojasnilo, kar je tem bolj potrebno, ker se vpokli-canja pod orožje Čim dalje boli mno-žijo. Vtisk boigarske ofenzive v Romuniji. Iz Bukarešte porocajo: Prodiranja Bolgarov na grških tleh povzro-I ča v Romuniji senzacijo. Rusofilski listi zahtevajo razburjeno, da mora Bolgariio za ta zločin doleteti »zaslužena kazen«. Vesti o dogodkih v Bukovini pa vzbujajo na drugi strani zopet optimizem nevtralistov, ako-ravno nikdo ne dvomi, da bodo Rusi vse storili, da pahnejo Romunijo v vojno. Izjiava romunskega vladnega poslan ca. »Dreptatea« poroča, da ji je dejal neki poslanec vladne stranke: Akoravno se zdi, da položaj Romunije še ni jasen, lahko mirno trdim, da stoje zadeve jako pomirljivo. Ako ne pridejo zapletljaju se stališče Romunije ne bo spremenilo. Kot posebno pomirljivo dejstvo navajam. da prične prihodnje dm* izvoz blaga v Bolgarijo na podlagi romunsko-bol-garskega trgovskega dogovora. Romunske priprave. Ruski listi poročajo: 1. V vsej Romuniji se je vršila konstrukcija avtomobilov in pregledovanje Šofer-jev. 2. V višjih zapovedniških služ-bah se vrše neprestana premešče-nja. 3. Mnogo vojakov je bilo poslanih na dopuste, da pomagalo spraviti letino čim najhitrejše pod streho. 4. Vlada !e konfiscirala 3000 va-gonov petroleja. bencina in soli, ki so jih nakupili Bolgari. 5. Notranje ministrstvo je izdalo stroge naredbe proti tihotapstvu. 6. V Galac za eksport pripravljenih 2000 vagonov ko-ruze je bilo konfisciranih in razdelje-nih med siromašno prebivalstvo. 7. V Bukarešti so pocrnili svetilke v okolici kraljevega gradu, nemškega in avstrijskega poslaništva. za slučaj zračnega napada. 8. Eksportna komisija je pod pretvezo, da ste napravili suša in toča mnogo škode, močno restringirala izvoz živila. Konference v BukareštL »Dreptatea« objavlja poročilo o poteku posvetovanj med Bratianom in francoskim poslanikom. Bratianu ie opozarjal na vojaško - politične momente, ki se morajo dogoditi, da bo situvacija jasna. Francoski poslanik je v imenu entente izjavil. da si mora odgovor pridržati, ker se bo še Ie pokazalo, ali ententa po onih dogodkih. na katere je opozarjal Bratianu sploh še polaga važnost na intervencijo Romunije. »Dreptatea« pristavlja: Zdi se, da je bil Bratianu s tem odgovorom zadovoljen. Razne vesti iz Romunite. Poroča se, da je Rusija z ozirom oa nezaae&ijivo politiko rcfnnnsi^ya kabineta pošiljatve municije v Romunijo lopet ustavila. — Iz Bukarešte javljajo: Ruske oblasti v Besarabiji so izdale naredbo, da se morajo javiti 20. avgusta vsi moški in ženske med 17. in 55. letom za utrjevalna dela ob besarabski m e j i. Kdor se ne javi, bo kaznovan s tremi meseci zapora ali pa s pro-gnanstvom v Sibirijo. — Peter Carp objavlja v »Moidavi* poziv na ro-munski urad. v katerem pravi: An-glesko - francoska ofenziva na zapadu je brezuspešna, dnevi Verduna so šteti, prodiranje ruskih čet je ustav-ljeno. Zmaga Rusije bi pomenila ne-srečo za Romunijo. Romunski narod naj krene na edino pravo pot: pridruži se naj centralnim državam in si osvoji Besarabijo. — Romunska vlada je prepovedala izvoz ječmena in ovsa. Tuđi izvoz ostalega žita ni dovoijen. — Kralj je 22. avgusta zo-net prispel iz Sinae v Bukarešto. — Iz Bukarešte: Romunija je naročila na Nemškem sanitetni materijal. Sti-ri vagoni z medikamenti so že na potu. Nevtralci in vojna. »Morningpost« poroča iz Chri-stianije: Norveški plovstveni list de-mentira vest, da bi se bile vse skandinavske dežele zvezale z Nizozemsko in Svico, da skupno nastopijo proti svojevoljnemu tolmačenju med-narodnega prava s strani bojujočih se držav. Tako združenje se še ni izvršilo in tuđi še ni nameravano, pač pa so se odločili skandinavski narodi za skupen protest proti an-gleški in nemški listi konterbande. Trgovinska zapora nad švedsko. Stockholm, 22. avgusta. (Kor. urad.) Švedsko zunanje ministrstvo je dobilo od angleškega poslaništva uradno obvestilo, ki navaja, kakor Reuterjeva brzojavka, kot vzrok novih angleških izvoznih prepovcdi potrebo, da se izkažejo importerji z garancijsko obveznostjo. potrjeno od švedske trgovinske komisije, glede izvoza iz Anglije, na mesto pojasnil, ki so tih morali doslej eksporterji po angleškem zakonu predložiti. Ogrski državni zbor. Zbornica je včeraj razpravljala o predlogah glede zvišanja dohod-nine in obrtarine ter glede davka od p r e m o ž e n j. Poslanec Madarassv - Beck je zastopal stali-šče, da je popolnoma pokriti vse državne potrebsčine tako za čas vojne, kakor za čas po vojni, finančni minister Teleszkv je pojasnil, da po sedanjem sistemu davkov ni mogo-če pokriti državnih potrebščin. Treba je novih davkov. Kar vlada zdaj predlaga, bo podlaga novi uredbi davkov. Tekom seje je bila oglašena interpelacija glede vojnega položaja pri Korosmezoju, za danes pa so na-znanjene interpelacije glede razmer-ja med vlado in med armadnim vodstvom in glede splošnega političnega in vojaškega položaja. V parlamentu se je govorilo, da so nastale notranjepolitične dife-rence. Razne politične vesti. = Avstrijska poslanska zbornica, ki ne zboruje odkar se je vnela vojna, je v tem času izgubila 35 čla-nov in sicer 7 nemških nacijonalcev, 5 nemških kršćanskih socijalcev, 2 nemška socijalna demokrata. 3 Poljake, 2 Jugoslovana, 11 čehov. 2 Malorusa in 1 Italijana. Umrlo jih |e 22, med njima slov. poslanca Mandić in Povše, eden, dr. Pollauf, je padel na bojišču. dva sta odložila mandate, izgubili so mandate, češki posian-ci Bufival, Choc, dr. Kramar, dr. Rašin, Netolicky in Vojna, jnalo-ruska poslanca Kurilović in dr. Markov ter koroški slovenski poslanec Grafenauer. Obešen je bil italijanski poslanec dr. Battisti. = U»tavljen češki list. V Pardu-bicah izhajajoči list »Osveta Lidu« je oblastveno ustavljen. = Peto nemško volno pOsoiilo bo emitirano tekom meseca septembra. = GrškI diplomat priiet v Italiji. Angleški listi poročajo, da ie bil novo imenovani atašć grškega noslaništva v Berlinu Diamantopulos na poti skozi Italijo prijet od italijansk!h oblasti in njegove listine so bile za-plenjene. Grška vlada je zahtevala v Rimu pojasnila o tem dogodku. M iz irindil m. Odlikovanje. Dr. Artur Rebula, sedaj vi5ji zdravnik pri pešpolku št. 28. je odlikovan s častnim znakom drugega razreda Rdečega križa z vojno dekoracijo za zasluge, ki si jilf .* «*W>a tat «*t*u^x to taufcje goriški vojaški bolnici za časa četrte soške bitke. V ruskem vietništvu se i.ahaja Anton Šelj iz Ajdovščine, in sicer v Ardatovu v simbirski guberniji. Tam se nahaja tuđi Fran Peric iz Trsta. Kt>raen, 18. avgusta. Na prime-ren način smo praznovali danes ce-sarjev rojstni dan s sveto maso, ki se je vršila ob 8. zjutraj v tukajšnji cerkvi. Navzoč je bil Njeg. ces. Vis. nadvojvoda Josip s ČastniŠkim zborom, vojaštvo, župan z občinskimi svetovalci, urad.ništvo, učiteljstvo, orožništvo in mnogo ljudstva. Po sv. maši se ie pela »Zahvalna« in ce-sarska pesem. S hišnih streh so pla-polale zastave v dokaz, da tukaj živi veren in cesarju udan narod. Želimo našemu cesarju, da ga Bog ohra-ni še mnogo let in da bi čim prej do?ivel zmago nad našimi sovraž-niki! V nekatere evakuirane Kraj« za novo bojno crto je dovoljeno kmeto-valcem, da se vrnejo ter opravijo potrebna kmečka dela in opravijo že-tev. Letina je bila po Vipavski dolini in po Krasu na sploh dobra. Nesreća z dinamitno patroao. Posestnika sin, lOletni Ljudovik Tor-kar iz Porezna, občina Grahovo, je na paši z neko rečjo dregal v dinamitno patrono, katera se je razpo-čila in mu poškodovala levo oko in levo roko. Poškodbe so težke. Begunci iz tolminskega politič-nega okraja, sedaj v taborišćih v Stcinklaminu in Brunnhofu pri Ra-bensteinu naprosijo tem potoiti c. kr. okr. glavarstvo v Tolminu — sedaj v Cerknem, da bi se resile njih, v aprilu in avgustu za nadaljno podeiitev voj. podpore vložene prošnje. V Trstu prodajaio goveje meso sprednje dele s priklado 4 K 80 v, zadnje dele s priklado 6 K 80 v kg. Svojo ženo išče Miha Križnič, železnicar, sedaj v Treuiijem na Kranjskem. Žena Jožefa je bivala v Gorici v ulici Parcar Podtumom s svojima dvema hčerkama Berto in Marijo. Odkar so Italijani vdrli v Gorico, Križnič nič ne ve o svoji družini. Kdor bi kaj vedel, naj mu sporoči na gorenji naslov. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Novič je bilo izrečeno najvišje pohvalno priznanje poročniku 27. pešpolka Ivu Hra-š o v c u in poročniku 96. pešpolka Petru Kovaču. — Padel je v boju pri Zadlaki v Srbiji dne 20. avgusta 1914 zapoved-nik 37. pešpolka, polkovnik Feri F e-drigoni p 1. Etschthal. Pogre-šali so ga že od tistega dne, a o njegovi usodi se ni moglo nič natanc-ne#a izvedeti. Sele zdaj je nadpo-ročnik Kos našel polkovnikovo truplo. Padli polkovnik Fedrigoni je slu-žil dlje časa tuđi v Ljubljani pri 27. pešpolku in se je tu poročila njegova hči z bančnim prokuristom Saxlom, ki je tuđi padel v sedanji vojni. — DosedanjJ c. In kr. vojaški poveljnik v Gradcu fml. pl- M a 11 a-n o v i c h je iz zdravstvenih razlo gov odstopil. Za njegovega nasled-nika je imenovan general pehote Hugo M a r t i n y , ki je prispel v nedeljo na svoje novo službeno mesto. — Cesar]eva slavnost v oficirski bolnici štev. 4. »Mladika« v Ljubljani se je vršila v petek dne 18. avgusta po nastopnem redu: Ob 11. uri je bila cesarska masa, katere so se udeležili poleg bolnikov In nastav-ljenega mostva tuđi vodja bolnice dr. H e r z m a n n in upravniški častnik in oddelni povelinik dvorni lekarnar Hinko Đ r i 1 li. Ob 1. uri se ie vršil pod predsedstvom etapnega štacijskega poveljnika polkovnika Kleinschrotta v krasno dekorirani obednici slavostni obed, kate-rega so se udeležili polkovnik Knei-f e 1, podpolkovnik T h e i s , majorji Napoleon, Fischer, grof Strachwitz, Poljanec. Masi 1 k o , monsignor K o k o 1 j. pol-kovni zdravniki dr. H a v 1 i n a, dr. Herzmann, dr. P i c k , dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, dr. Leisner in oddelni poveljnik Hinko B r i 11 i ter mnogo drugih voja-ških nadzdravnikov in zdravnikov, kakor tuđi mnogo častnikov In vo-jaških uradnikov. Slavnostni govor je imel etapni štacijski poveljnik polkovnik Klcinschrott, ki je v navdušenih in izbranih besedah orisal a(5rojstni dan Nj. Veličanstva. Koncem govora, ki so Ra vsi navzoči poslušali stoje, je pozval gospod polkovnik navzoče, da z njrm zakličejo cesarju Fran Josipu L trik ratni slava. Slava - klici so zaorili po obednici in kvartet godbe je zaigral cesarsko himna Oddelni poveljnik B r i 11 i Je imel tuđi dan pred tem do moštva svojega oddelka lep patrio-tftni nagovor in je priskrbel, da Je moteli dobilo primana dariU * sporain 86. cesarievega rojstnega dne. — VietI kadeti in asplraiitL Iz- kazalo se je, da v vojnem vjetništvu kade tov in aspjrantov ne prizna vajo za Častnike ter da dobivajo svoje prejemke sele, ko se je ruski Rdeći križ informiral o njih šarži na Duna-ju. Zato se svetuje svojcem nedavno na Ruskem vjetih kadetov in aspi-rantov^ da si že sedaj preskrbe od dofcolnilnih poveljstev polkov uradno potrdilo o šarži ter to potrdilo po* šljejo na Dunaj »Zentralnachwe:s-bureau, Auskunftstelle fur Kriegsge-fangene, Abteilung B. Fischhof 3.«, kakor hitro izvedo, kje so dotični definitivno internirani. Ta urad bo po-skrbel za nadalnje sporočilo ruskemu Rdećemu križu. — Snidenie dveh bratov v ruskem vjetni§tvu. Jurij Prosenec iz Zagorja ob Savi, železniški uslužbe-nec, ima 4 sinove v vojni. Te dni je dobil od svojega sina Karola, desetnika v nekem pešpolku, in odlikova-nega z bronasto hrabrostno svetinjo, sedaj je v ruskem vjetništvu, pismo, v katerem omenja, da je bil dne 8. junija od Rusov vjet in odveden v vjetniški tabor v Irbit pri Uralu. Slučaj je hotel, da se je sešel med potjo s svojim bratom Jurjem, kadetom nekega domobranskega pešpolka, katerega so tuđi Rusi leta 1915. vjeli in je bil na potu v Sibirijo. Gotovo veselo presenečenje dveh bratov. Karol Še omenja, da je zdrav in da gre sedaj na delo. — Kdo kai ve? Janez Jakelj, topničar pri poljskem topničar$kem polku št. 7.. bat. 3. ni več Disal od 11. novembra 1915, ravno tako tuđi njegov svak Anton Muhič, pešec pri pešpolku št. 15., stot. 1., kateri se že nad leto dni nič ne oglasi. Kdor bi o teh dveh kaj vedel, se prosi naj to naznani Marjeti Jakelj, Biška vas, pošta Mirnapeč. — Preskrba neizogibno potrebnih stvari. Izšla je nova cesarska naredba, ki bo omogočala vladi, da bo mogla znatno vplivati na prodajo in ceno neizogibno potrebnih stvari. Da bi ne nazadovalo izdelovanje, bo vlada pri danih pogojih lastnika lahko prisilila, da bo moral nadaljevati izdelovanje, ali pa bo država brez-plačno prevzela dotično podjetje. Bistvo naredbe je, da bo vlada mogla izsiliti produkcijo, kakor jo more že zdaj izsiliti pri preskrbi premoga in petroleja ter pri poljskih delih. Po naredbi se lahko preskrbovanje ta-kih potrebščin tuđi za posamne kraje ali obeine izroči posamnim osebam, nezanesljivim osebam pa se lahko popolnoma prepove kupčevanje z njimi. Tuđi glede navijanja cen ob-sega naredba važno določbo. Doslej so bili Ie prodajalci kaznivi, odslej bo sploh prepovedano, ponujati več, kakor prodajalec zahteva, če se zgodi nakup v svrho nađaljnje prodaje. — Dolžnost naznanila o uspehu mlačve. Da se čim preje dobi za-nesljiv pregled o množini žita v de-želi, je c. kr. deželna vlada za Kranjsko na podstavi § 14 cesarske naredbe z dne li. junija 1916, đrž. zak. št. 176 odredila, da morajo vsi Iastniki poljedelskih pođietij tekom 14 dni po končani mlačvi na-znaniti pristojnemu županstvu, koliko so namlatili. Zupanstva sestavijo potem občinski pregled ter ga odpo-šljejo okrajnemu glavarstvu. Ta pregled je tuđi nekak pripomoCek pri določanju, koliko morajo posameznl kmetje oddati žita vojno - žitnopro-metnemu zavodu. V Ljubljani morajo posestniki do 16. septembra 1916 zanesljivo naznaniti v mestnem go-spodarskem urađu, koliko so namlatili. Kdor bi z mlač-vijo odlašal ali pa naznanilo opustil, bo strogo kaznovan. — Promet s kavo bo preurejen. Odredilo se bo. da mora vsakdo, kdor ima 600 kilogramov kave, svojo nalogo naznaniti centrali za kavo do 31. avgusta. Uvedle se bodo najvišje cene za kavo in izdale posebne določbe glede mešanja kave in kavinih esenc. — Iz finančne službe. Respicf-jent Ferdinand K o b a I je premešČen iz Moravč v Mengeš !n respicijent Mati Ja B o Ž i č Iz Ljubljane v Mo-ravče. — Imenovanta v nisarniški sln-žbL Za pisarniške predstojnike so imenovani: pisarniški oficijal Adolf K u m p v Ljubljani ravnotam, pis. asistent Henrik Mravljak v Ljubljani za Maribor dodeljen v Llubli^no in kancelist Josip M i k I a u č i č v No-vem mestu za ravnotam. — Mesto venca umrlf mamici ^Kovačevi«. Ani Ravnikarlevi v To-mačevem, sta darovala g. Iv. Str i-tar 10 K in g. Iv. Vrbovec 4 K pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon«. 2ivela darovalca! — Prodaja leda se vrSi v če-trtek dne 24. avgusta na glavnem kolodvoru. Ce b! pošiljatev izostala, se dobi led iz ledenice v mestni Vi^vnicL Pazite na otroke! Čestokrat se je pripetilo, da so se otroci vsled ne-pazljivosti odraslih domačinov po^ nesrečili pri domačUi strojih. Tako . je te dni 41etna Angeia Anžur, posestnika hči v Zadobrovi, med tem ko je oče rezal slamo, vtaknila desno roko v slamoreznico in si jo poškodovala; y Podsmereki je pa 91et-ni Viktor Oosar, posestnika sin, pri sosedu vtaknil desno roko v vrteče se kolo mlatilnega stroja in zadobii težko poškodbo. Smrtni padec. Med vožnjo skozi predor Gor. Ležeče - Št. Peter je padel po nesreći iz bolniškega vlaka četovodja Daniel Kapelcir; bil Je ta-kaj mrtev. Pokopali so ga v Divači. Iz Trboveli poročajo: Dne 17. avgusta je zasačila orožniška patru-Ija v neki soteski blizu vaši 3 ruske vojne vjetnike, ki so baš pekli krom-pir. Rusi so zbežali z goriške okolice ter so prepotovaJi v 15. dneh Ooriško in Kranjsko, ne da bi jih bil kdo opazil. Izjavili so, da so hoteli domov. V premogokopu pooesrečil je premogar Rudolf Ule. Padla je nanj skala, ko je delal oder, ter je bil po-škodovan po životu in ima zlomljeno desno roko. V Mariboru je 18. t. m. padel s kavarne »Theresienhof« velik drog, na katerem je bila pritrjena zastava, na mimoidočo vojaško godbo in je dva vojaka težko poškodoval. -r Triie + krizi +. Včera] se je v Kino - Idealu prvič predvajal napeto zanimiv detektivski roman »Trije krizi«, v katerem je zanimi-vost kriminalne teme spretno združena z rodbinsko žaloigro. O izborni igri Friderika Zelnika in Eve Speier ter vrlo pogođenih postavah Ludvi-ka Trautmanna in Kamile Herzhofer smo že izrekli zasluženo pohvalo. — Tuđi ostali spored je prvovrsten. — Samo še danes 23. in hitri, četrtetf 24. avgusta v Ideal Kino. Izgubljen je bil včeraj popoldne zavitek blaga s številko 1883 s firmo I. C. Mayer, od Ranzingerja do Mayerja. Kdor je zavitek našel, naj ga prinese v trgovino I. C. Mayer v Stritarjevi ulici. Najdena je bila denamica z majhnim zneskom in tohačnim izdel-kom na Resljevi cesti. Dobi se naza} Resljeva cesta št. 3, v II. nadstropju. Razne stvari * Iz liste bosansko - hercegov-skih odvetnikov je bil crtan advokat dr. Srskić, kateremu je bilo policijsko ravnateljstvo razveljavilo dr--žavno pripadnost * Ruski časnikarjL Rusko ministrstvo notranjih del je vse ruske časnikarje z ozirom na važnost nfi~ hovega pokliča oprostilo vojaške službe. ^Eksplozija v angleški municrj-ski tovarni. Dne 21. avgusta je prišlo do močne eksplozije v municijski tovarni v Yorkshiru. Zdi se, da je bilo mnogo oseb ubitih. * Značilno. Dunajski »Fremden-blatt« je priobčil dne 20. avgusta na-sledni, za naše čaše gotov^ Ako značilen oglas: »Vojni li/er/int želi za kaka dvarnilijorrakron kupiti starih umetnin itd^«# 4 * Karijera angleških žurnallstoV je časih uprav sijajna. Zdaj opozar-jajo listi, da je angleški minister za Irsko, Duke, začel svojo karijero kot preprost časnikarski poročevalec. Sir Edward Carson, bivši minister, pa je bil dvajset let časnikar predno 3^ vstopil v državno službo. Samo irske razmere so krive, da ni Sir Edvard Carson danes lord - kancelar, katero mesto nese na leto 250.000 K. * Mesna Lzkaznica v Nemčijl. Berolin, 22. avgusta. (Kor. urad.) Dne 2. oktobra stopi v veljavo odredba o ureditvi porabe mesa za vso Nemčijo,ki uvaja mesno izkazni-co in določa: Vsaka oseba dobi za 4 tedne eno izkaznico. Otroci do 6. leta dobe Ie polovico določene te-denske množine. Maksimum mesa in mesnih izdelkov na izkaznico in te-den se določi do preklica na 250 gra-mov mesa od klavne živine s kostmf vred. * Rooarski napad na Dunafu. V notranjem okraju na Dunaju je do-slej še neznana ženska napadla 80 let staro trgovko Cecilijo Hotschl, Ji zavila ruto okrog vratu in jo toliko časa davila, da je starka omedlela. Roparica je na to vlomila v omaro in pokradla nekaj dragocenosti. A to ji ni zadostovalo. Stekla je v bližnjo prodajalno gospe Hotschlove in pozvala ondu mudečo se postrežnico, naj gre hitro domov, češ, stari gospe je slabo. Postrežnica ie šla klicat svojega sina. Ta hip je porabila na-padalka, da je ukradla iz miznice 43 K; do papirnatega denarja ni več mogla, ker se Je med tem vrnila postrežnica s svojim sinom. Ifcpartca M kakih26I* ste» 5tran'4«___________________________________________________.SLOVENSKI NAKOU«. cftae 23. avgnsU i^lb. 192. fctev. * Mlad ie začeL V neki trgov&ki pisarni na Dunaju je bilo knjigovodji Josipu Krandi ukradenih već tisoč kron. Izkazalo se je, da je v miznico .vlamil pri isti tvrdki službujoči kon-toarist, sele 17 let stari fant. V nje-govetn stanovanju so našli še 2300 kron. * Vojvoda Coanaught — indijanski poglavar. Angleški ilustrovani listi pribavljalo sedaj podobo vojvode Conuanghta. Ta ie stric angleškega kralja. Vojvoda, je naslikan kot — indijanski poglavar. Pobarvan je po obrazu in ima na glavi indijanska peresa. Povodom nekcga potovanja BO Kanadi, je bfl vojvoda izvoljen za častnega po^favarja indijanskega roda in je moral v indijanskem koscu-nni nastopiti pri ustoličenju. Zdaj, ko iraajo Angteži v svoji armadi tuđi dosti kanadskih Tndijancev, so se spotnnifi dostojanstva kraljevcga strica; morda bo to Indijance kaj vz-podbndilo za vojno. Darila. Upravništvu naših listov so po-sfali: Za »sirote In vdove oađlih voja-kov 17. pešpolka« Ivana Lavtar iz Ljubljane 30 kron. Za »dril - Metodovo družbo«. Bnoietni prostovoljci gg. Puhalj, Pe-vec in rfenenberg na potovanju iz tirolskega bojisča po gdč. Malči Veričevi 20 kron. Za »Rde&i križ«. Pisama g. no-taija Burgerja v Radečah iz neke kaz. poravnave potom ge. dr. Franje Tavčarjeve 40 kron. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 21. avgusta: Daniela Jarec, hči mitnBkega paznika. 9 mesecev. Karolinška zemlja 26. Dne 22. avgusta: Matevž Sušnik, posestnik, 64 let, Radeckega cesta 9. — Marija Nadišar, hiralka, 74 let, Radeckega cesta 9. — Nikola Barta. enoletni prostovoljec-deset-nflc, Fran Kalkusch, pešec, oba v rezervni vojaški bolnici na obrtni šotf. Dne 23. avgusta: Josipina Ron-ncc, zasebnica, 83 let, Gosposka ulica 17. V deželni bolnici. Dpe 16. avgusta: Stanislava Pe-koojb, ađarjeva hči. 4 mesece. Dno 18. avgusta: Katarina Ma-frec, fena čevljarja in posestnika, 41 let Dne 19. avgusta: Josip Bevčar, posestnfk - begnnec. 56 let. — Ma-tevf Toman, posestnikov sin. 10 let. Današnji Kst obswa 4 strani. fedafatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lasfoina In tisk »Narodne tiskarnea. Aholventlnln trg. tetaia katerega je dovršila z odlika ter je zmožna vseh pisarniSkih del IM« prft- MTM ataibe. Gre tuđi na deželo 2698 C«njene ponudbe pod „Veoaaa tfM** na upravništvo .Slovenskega Naroda«. Poštne dopisnice dunajskih umetnikov, vojaške, svetniške, pokrajinske, galerija v vseh izvedbah ; gra-tulacijske d pisnice z briljantno ptsavo in s cvetlicaroi konfekdjonirane v vseh jezikih đobav'ii trejovinam elo ceno Zaloga pmMU nlh tovlsnte Miroslav EIb+it ■■§•■. Dnna| XV. L6Mraj. 4. Cenik zastonj. 2701 Q«5P©dicna dobi hrano in stanovanje za nekaj tednov proti temu, da pomaga nadzorovati otroke in opravlja male pisarniške opravke v Do- brni — Bad Neuhaus. 2705 Ponudbe pod „Oskrba aUlaa 1701" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Hotarskega kandidata ——— izurjenega, išče —-^-• dr. AlojzIJ Žnldaršlč, c. kr. notar v Ilirski Bistrici. — Plača in vstop po dogovoru. —■ 2639 NSL1 •f* kupuje "VI Lo¥ro Sebenlk, Sp. Siska pri Ljubljani« 2459 Vermut vino slivovka troplnovec brinjevec droženec navadnl rum Jamajka rum konjak najbolji kakovosti se dobi v sodčkih od 56 litrov naprej po primerno nizki ceni pri H, Rosner i Co. v LjubljnnL I Zahvala. I 2a obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti BaSega iskTenoljubJjeneg*, dobrega soproga, oziroma očeta, tasta in strica, gospoda Frann Černeta, vuiso Kraoželja I izrekamo vsem na5o najprisrčnejšo zahvalo. I Posebna zahvala pa bodi slavni zadrugi izvoščkov v Ljubljani, I darovateljem krasnega cvetja ter vsem, ki so spremili nepozabnega po- I kojnrka na njega zadnji poti. V LJUBUAN1, dne 71. avgusta 1916. talvf+ti ostaH. Kino Central , w deželnem gledališču. Danes v sredo dne 23. avgnsta zadnUkrat: liastop slavne Girirun Koulherj in Emanuela Grejersa. Ubogi in bogati. ___-—= Prvovrstni igrokaz w a\tii*ik aleja nj ih. »=««= Jntpi v 6atrtek 24. In y petak 25. avguta: Divjl potomec. ^======M===a Igrokaz Is liwljoiij«. —a—— S«>daJ 2700 naj takoj vsakdo, kdor ima Se staro volneno blago, obleKe. nove suknene kose itd., zah-tevi naše zelo ugodne ntkupne pogoje i najviSjimi cenami. Pišite dopisrico na protokol, izdelovalnica volnenega blaga, IVaa ■#aws«y a 8aw, »awa| fM/Tilima. M. SODE prau« •« p«mi«la, ladUaega •IJa ia «Mat. iptiita, kap«I# v vsaki množini po najvišjih cenah tvrJka Ivan Jelaćin, i L|«bl|aaa, BlMika Mita stav. 1. Losne kite ■■Ibolile liakOTOftl po 7, 9, 12 In 18 hr%n; laine pedloia in mrttice ¥ieh Trst; lvHeiilM, barva sa lasa ia brado od Dr. Drallea po 2 in 4 E, lasne TOdo ta masti; Santpoonzanmlvanlo las, šminko ta puder ponlltai i-1. d. priporota Šiefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor I Zaradi vpokll€*n1a ▼ TOiaako slaibavaai« |a lokal ođprt samo za prodalo Blaga in aleor vsakl dan samo od 9 do > 21 In v nadelfo od 9 do 11 aro dopoldan. | Adrija | drogerija, fotomanufahtura Ljubljana, SelenbnrgoTa nHoa M. 5. prlporoča vollko salogo desiifekcijskih preparatov kSkOH Lysc;, Ljrsoform, Kreolin, For-malin, Formalinove pastilje, Ikarbolovo kislino, karboloro apno itd. itd. Velika zaloga lotogrtlsklll potrobiMn ta aparatow. I Proti prahajem. Inskinam in ispadanju las 4el«Je a»|l>«ljie a>rlaaia>ai« Tmo-clinie Mm a a. la.a» ~ at era okrep6uj« la«ličev od«tran|u)« luske in preprefiul« Ispadanja las. 1 ««ekl^iil«>fl» x n»v««l*wM M ff*2«». ''•upoiilja se % obratno pošto ne man< kot dve atekicnid. Zaloga vtoh pra;z»cu*#fiih zdrtvll, madto. mll, rredlclnal. vln, op^cfiaM \%\, naiflnejilh parfumov, kirurgiiklh obvsr, svažlh mineralnih vod itd. Dež. tekorm rniong Leusteka vLiibl)M' Risljeva cisti it. I. polecr noTot^rajetie^a Fran JofefoTcga obli. mostu. 18 ▼ toj lokanU dotiralo sdravUa tvdl ćlaml bolaUkih Ma^afa 1«*«» iotesHiee, c kr. tokaćaa tovarmo la okr. ko! g.ska klagafa« ▼ Llakliaal. 0V Vollka aslaf a na|aiodopfiaJŠIh alamnlkov. "V8 v najnovejših fasonah in v veliki izberi 133 ■ priporoča —-— IVAN SOKLIĆ. MaVPrtitnl Paaiaaa—alamiilkl od • K do »0 K. JH Gramofon —^-^— se proda ——^— ¥ nllcl na Orad 41. 8. Ogleda se lahko od 5—7 ure. Učenica (vafoaka). se tako! sprejme ▼ konđltorili. 2697 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Zeleznaio 1090 Chino vino lekarnarja P i ceo lija v Ljubljani, prekaša vsc slične preparate, ker vsebuje vedno naznanjeno količino Itltza. in ima nesporno medidnično vrednost Stoklealea stane 240 K. "95 Trpki Adi manufakturist, vojaščine prost, se spro|mo tako|. Istotam se sprejme v poduk krepak 2586 vajenec Pooudbe oa poštni predal 100, Ljubljana. Notarska pisama ¥ Podgradu, Istra, sprejmo uradnika (solicitatopja) 27C4 samostojnega delavca, verziranega tuđi v spornih stvareh. Želi se perfektno znanje slovenskega, eventualno hrvaškega ter ume-vanje ncmškega in italijanskega jezika. Prednost se da invalidu ali beguncu. Vstop takoj. Plača po dogovoru. =^== Išt9t ae ===== livano stanovanje z dvema sobama in kuhinjo do 15« septembra« — Kdo, pove upravništvo »Siovenskega Naroda«. 2685 vsake vrste, sukna, podvleke i. t. d., kupuje votno opremnl zavod Beeresausrćstungg tuđi v provinc;) I DuuaJ I« B&Gkerstrasso 9. 2692 Rudoif Uidali, Piran, Istra, 1 pcđietnik v razpoSil]aniu ^^L £^% ^T" "aC" sprejema naručila po zmernih cenah 25 9 pozor! 30 kron pozor! plačam onemu, ki mi preskrbi sredi mesta i Prijave na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „30 kron 2623". 2623 | enonadstropna, z lepim velikim sad-i nim vrtom, v trnovskem predmestju v [ Ljubljani, se proda. i Kdo, pove upravn. »Slov, Naroda«. | --------------------------------------------------- [ Večja mnoilna razllinlh dobro [ obrao}enlh In popravljenih | | | j je na prodaj. 2596 ; Vprašaoja na poštni predal št-161 5 kg mila za granje v blok - zavojčkih Ia kakovett, garaat. 12 maščobe, tamo 14*50 S. 10° ono belo na" tronovo milo v čebrtćUin 21 kg Ind. ćebrlćeli 44 S. Za izkuhanje peiila izborno! Vsaka gospodinja, hoteli, bolnice in trgovci naj bi je poskusili. Pošilja se po povzetju. 2689 Emil Stiassnyy Mytilie - razpošiljalnica mila, DUNAJ I, BSckerstrasse 2. Tel. 5849. |J(ajboljšc in najcenejše se krojafi po novem slovitem izidn Fai>Grit-modni-albam I za JeiOD In zimo. Cena K 1-20, po pošti K 1*30. Dobi se pri tvrtki === M. RANTH ee== I Glavno zastopstvo Kranjsko: Ljubljana, Marijin trg št. 3. I Kakor tuđi val posameznl kroji In favorltne potreb&ćine. I Odpošiljatev se izrršuje le proti poštnemu povzetja ali predplačilu. ■BBk^^_______________________________________ ----------------------------- - Popolne opreme otroškega perlla v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom C J. Hamann LJUBLJANA, Mestni trg štev. 3. Ustanovljeno 1866. PW* Parilo lastnega izdelka. "^S%