Novo o geotermični stopnji Že od 17., sto let ja je znano, da temperatura ze - meljske skorje z g lobino narašča. Pri tem seve- da prezremo t ist ih dvajset metrov g lob ine, do ko - der se v naših zemljepisnih šir inah navadno po- znajo zimske oh lad i tve in poletne o top l i t ve . N a ko l i ko globinskih metrov se temperatura poveča- za eno stopinjo C e l z i j a , pove geotermična stop- n ja . Učbenik i nava ja jo , da znaša ,geotermična stopnja 30 m / l ° C. Ta podatek so večinoma po- vze l i po razmerah v 2003 m globokem jašku pri Ribniku v Š lez i j i , k i je imel na dnu 69 ,2 ° C in k i je b i l do konca preteklega stolet ja znan kot na jg lob l j i na zeml j i . Nedaleč vstran so pred prvo svetovno vojno nameri l i v 2 240 m g lobo- kem jašku 8 3 , 4 ° (stopnja 29 ,6 m / l ° C). O d t l e j so se globinski tempeiaturni podatki z no- v imi jaški in vr t inami (do 7 724 m) silno pomno- ž i l i in znanje o geometr ični stopnji se je izpopol- n i lo . Izpopolni tve smo povzel i iz č lanka Renate Dmowske "Temperatura v zemeljski sko r j i " , k i je izšel v geografskem magazinu Poznaj Swiat (št. 3 , 1971). G lavna trdi tev č lanka je , da je sta- ro naziranje o geometr ični stopnji 30 m / l ° C le zelo povprečno. Dejansko so od kraja do kraja znatne raz l i ke , k i j i h povzročajo raz l ike v geo- loški struktur i , toplovodnosti skladov (skladi z večjo toplovodnostjo imajo več jo geometrično stopnjo), b l i ž ina vulkanskih središč, geografska šir ina, raz l ike v re l ie fu , v talni vodi in v d ru- g ih razmerah. V Sovjetski zvez i so izmer i l i skraj- nosti 1,4 m v predelu top l ih izv i rov Piatogorska in 177,7 m v tundri v S ib i r i j i . V g lob j i h jaških navadno ne najdejo enakih stopenj. Pri kra ju Ciechocinku so ugo tov i l i , da stopnja narašča od 37 ,4 m / l ° pri vrhu do 5 2 , 6 m med 800 in lOOOm globine. Drugod je ravno nasprotno. Stara trdi tev o stopnji 30 m je b l i zu razmeram v sedimentnih kamninah. Toda 95 % zgornje, 16 km debele zemeljske skorje je iz kr is ta l inskih kam- nin. V n j i h pa so na raznih mestih v A f r i k i , Ka- nadi , na Ko l i i td . ugo tov i l i geotermično stopnjo pr ib l ižno 122 do 200 m. Za Poljsko obstoja karta geotermičnih stopenj. Po n je j znaša geotermična stopnja v nižinskem jugo- zahodnem delu oko l i 30 m, severovzhodno od Visle pa hi t ro narašča in preseže 100 m. O dru- g ih državah navaja članek le tabelarne podatke. Iz n j i h je v i d e t i , da ima Budimpešta najmanjšo geotermično stopnjo, 15 m, sledi Jakutek ,26m/1 C Tam imajo v g lob in i 2 300 m temperaturo le 37,5°. Mnoge podatke o geotermični stopnji so prinesli novi tune l i . V tunelu pod Mont Cenisem v Fran- c i j i znaša stopnja do 300 m / l ° C in kot vzrok za to navajajo zaledenelo površje. V tunelu Sv .Go- tharda znaša stopnja med 20,5 in 62 m, v 19,8km dolgem Simplonskem tunelu pa so nameni l i 8 km od južnega vhoda 5 5 , 4 ° C , a 50 m od vhoda le 9 , 6 ° . Članek sicer ne navaja podrobneje geološke se- stave v tunelu pod Mont Cenisem. Toda če lah- ko vp l i va v tak ih g lobinah snežnica s površja, morajo b i t i skladi vodnoprepustni. Tudi na na- šem krasu mora b i t i geotermična stopnja zelo ve- l i ka , na kar kažejo štev i ln i temperaturni podat- k i . Snežnica s Triglavskih podov ponika dobrih tisoč metrov globoko in se segreje na izv i r ih v Vra t ih komaj na slabih 5° C, iz česar bi skle- pa l i na geotermično stopnjo nad 200 m / l ° C. Kako pa na geotermično stopnjo vp l iva geološka sestava, kažejo tudi temperaturni poda tk i , k i so j ih ugo tov i l i pri gradnj i bohinjskega tunela. I. Gams 57