čin/
Domžale, 14. II. 1990, letnik XXVIV, it. 2
oročevo lec
Glasilo občine Domžale
V predvolilne*. **•
vjjenje obč«"<>^ im0.
vsakem koraku. atejeran
predsedstva
OK SZDL Domžale
aktualno
Razmišljanje ob slovenskem kulturnem prazniku_
Prav gotovo bo praznik slovenske kulture tudi v spremenjenih časih eden tistih, ki jim pomen ne bo zbledel. Ostajal bo, imel svoj pomen in smisel, saj je kultura tisto, kar je in bo ta narod ohranjalo na tem evropskem prepihu. Edini narod na svetu, ki se je odločil v čast svojega pesnika za to, da praznuje smisel kulture in svoje samobitnosti, je to storil zavestno. Nihče drug kot prav pesnik je jezik tega naroda potrdil v Evropi, iz jezika kmetov in 1 hlapcev je ustvaril enakopraven, kultiviran jezik, ki se ga naši poslanci v Beogradu ne bi smeli nikoli sramovati, sram pa naj bo tiste naše brate, ki po več kot 40 letih skupnega življenja tega jezika niti ne razumejo. Morda pa ga nočejo razumeti.
V teh prelomnih časih, in da so takšni nekje globoko vsi čutimo, si želi človek 0'dgovoriti na vprašanje, kakšna je prihodnost tega naroda. Saj v zgodovini ni nič nena-vadnega, če narod izgine, izumre — kar tako, z zgodovin-'■ ske perspektive rečeno — nenadoma, in vsakomur, ki te-1 ga ne verjame, ponujam v premislek knjigo Hazardski besednjak pisatelja Miodraga Paviča, knjigo, ki daje veliko dokazov za verjetnost gornje trditve. Ko razmišljam o tem, se nagibam zdaj k optimistični rešitvi, zdaj k tragični možnosti, torej zdaj k upanju, zdaj k strahu, ob tem se mi zdi temeljno vprašanje naše povezanosti. Treba je zastaviti vse sile, da bomo vsaj kulturno in duhovno vzdrževali stike z našimi ljudmi, ki so razbiti po vsej zemeljski krogli. Da smo razseljeni, pa tudi razdvojeni nam govori dejstvo, da ima skoraj vsakdo med nami sorodnika nekje zunaj: ali v Benečiji, na Koroškem, v daljni Avstraliji, Ameriki, Kanadi, v Beogradu, pa v Nemčiji, na Švedskem ... kaj bi naštevali. In v tem smislu je Vseslovenski kongres še kako pomemben in dogoditi se mora tukaj, na slovenskih tleh. Vsi se moramo potruditi, da se bo dogodil, ne glede na usmeritev in pripadnost posameznika.
Seveda pa postaja razmišljanje o narodu v zadnjem času prava modna muha. vsi imajo polna usta skrbi zd njegov obstoj, preživetje, vsi vedo, kaj bi bilo zanj najbolje, vsi mu ponujajo svetlo prihodnost, vse bolj pa se mi zdi, da se vračajo tisti časi, ki jih je Cankar tako cinično obdelal v drami Za narodov blagor. S polnimi usti skrbi za narod in njegovo dobro, raznorazni strankarski veljaki v resnici mislijo le nase in svoje koristi.
Pa se zato raje vrnimo k kulturi, kiji tukaj na Domžalskem ni z rožicami postlano. Ljudje, ki odločajo o razdeljevanju našega skupnega denarja nimajo ravno velikega posluha zanjo in tako nas je lahko sram, saj imamo eno najnižjih prispevnih stopenj v Sloveniji in torej kulturi namenjamo prav mačehovsko skrb. Ob vsej svoji superiornosti nismo uspeli razrešiti problema obnove gradov in tudi drugih kulturnih in zgodovinskih objektov. Grad Krum-perk v lasti občine Domžale kljub vsem sejam, dogovo-
1 rom, komisijam ... razpada in to na takšni lokaciji, ki bi bila lahko prava turistična Meka. Saj ne mislim, da bi morali urediti vse, a da nismo uspeli prenoviti niti enega gra-
\ du, to je res sramota. Ob tem pa moramo vedeti, da ima-
: hio najbogatejše izročilo na tem področju.
1
Pred našim lastnim nosom se podira stara kinodvora-; "a, pa smo samo za sklic prve seje gradbenega odbora ; potrebovali skoraj leto dni. Društva iščejo primerne prodore za vaje, marsikdaj ostanejo na mrzlem in razočara-
k
S ,' Naši otroci, ki obiskujejo Glasbeno šolo plačujejo najvišji prispevek lastne udeležbe v Sloveniji. Amaterskim društvom lahko damo le toliko denarja, da preživijo, zborovodje in režiserji dobivajo tako smešno nizke honorarje, da kdo drug za tak denar še ust ne bi odprl, ne pa, da bi skupino dvakrat tedensko strokovno poučeval. Sicer pa ljudje, ki delajo v kulturi, nikoli niso bili razvajeni, nikoli -liso za svoje delo zahtevali visokih plačil, vedno so znali Razumeti, da so druge zadeve pomembnejše, nujnejše. ve-eli so bili, če so imeli polne dvorane, če so jih pohvalili, če |p v svojem delu našli zadovoljstvo, in takšni bodo tudi -ostali, prav za to je še nekaj upanja 2a ta narod — kljub vsemu!
Cveta Zalokar-Oražem
Domžalska ZKS danes
V današnjem času je možno ocenjevati domžalsko ZKS na več različnih načinov. V sedanjem pluralnem času se dejanske ocene gibljejo od skrajno zaničevalnih, celo revanšističnih, do kljubovalno optimističnih. Naš namen ni, da se spuščamo v domeno subjektivnega čutenja do ZKS v Domžalah, ampak predvsem predstaviti partijo skozi številke in dejstva.
Celotno evidenco članstva pri OK ZKS Domžale vodimo računalniško, tako da je točno število članov na dan pisanja tega članka (se pravi v mesecu januarju 1990) 930 polnopravnih članov. V mesecu januarju 1988 je bilo članov 1119. Zmanjšanje števila članstva je posledica različnih vzrokov (prostovoljni izstopi, izključitve, brisanje članstva, smrt) in je znašala 16,89 odstotkov v obdobju enega leta. V omenjenem obdobju smo imeli 16 osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih, 27 osnovnih organizacij v firmah, 8 osnovnih organizacij v izobraževalni skupnosti ter 3 osnovne organizacije v javni upravi.
V skladu z zakonom o političnem organiziranju od začetka tega leta v javni upravi nimamo več osnovnih organizacij, iz firm in izobračevalnih institucij pa se mislimo umakniti že do konca meseca junija 1990, čeprav nam zakon dovoljuje letni rok za umik.
Financiranje In prostori:
Delovanje ZKS Domžale poteka izključno na podlagi lastnega financiranja iz članarin. Za veliko večino članov je članarino okrog 2 odstotka njihovega osebnega dohodka. Na tak način pokrivamo stroške materialnega poslovanja, najema prostorov ter kri-
Aktualno:
Avtocesta skozi Črni graben:
Kje bo šla in kakšna bo - to je tudi naša stvar!
Z začetkom gradnje avtoceste med Vrhniko in Postojno pred 20 leti smo Slovenci zakoličili svoj prometni kriz, katerega breme si bo morala na svoja pleča naložiti tudi naša občina. Razprave o poteku ceste skozi našo občino so bile zelo živahne v začetku sedemdesetih let, ko smo sprejemali prostorske načrte in za cesto rezervirali precejšnje površine. Svojo jezo nad cesto so stresali posamezni graditelji hiš, ki zaradi »bodočega poteka avtoceste« niso dobili gradbenega dovoljenja, jezili smo se nad preobremenjenostjo od Trojan do Ljubljane in nemočno besni smo bili ob tragičnih nesrečah na njej. Sicer pa je naša nova cesta spala kot Trnuljčica. Zavedal sem se, da jo bo nekoč princ obudil iz spanja in sem zadnjih pet let v Društvu za varstvo okolja in v Svetu za varstvo okolja večkrat spraševal občinske in republiške organe, kaj je s cesto in kje bo potekala, odgovor je bil vedno enak: denarja ni, potek in čas gradnje nista določena.
jeseni pa so se stvari spremenile. Skupnost za ceste je pričela reševati najbolj pereča mesta na naši magi-
V današnji
številki
berite:
Razpored zborov volilcev po KS Volilni program ZKS - Stranke demokratične prenove
Program Slovenske kmečke zveze Ob ustanovitvi enote SKD v Domžalah SZDL predlaga kandidate za skupščini SFRJ in SRS ZSMS: naši kandidati za volitve Center požarne varnosti  gradimo na Količevem Plan krvodajalstva za leto 1990
tja osebnih dohodkov dveh profesionalnih delavcev (sekretarja in tajnice). ZKS v Domžalah nima v lasti nobenega vozila, ni materialno sponzorirana od delovnih organizacij ali zasebnikov ter ne prejema nobene finančne pomoči od občine.
Ta dejstva so vzrok za visoko članarino, ki jo plačujejo naši člani. Zavedajoč se tega načrtujemo bistveno znižanje članarine v obdobju po volitvah. Izpad dohodka bomo nadomestili iz deleža prispevka občine sorazmerno glede na našo udeležbo v družbenopolitičnem zboru in drugih načinov, ki jih dopušča zakon o političnem združevanju tako, da bomo tudi po višini članarine konkurenčni drugim strankam.
Načrti za prihodnost:
Z ozirom na spremenjeno obliko delovanja po razpustitvi osnovnih organizacij v podjetjih, načrtujemo povabiti v osnovne organizacije v krajevnih skupnostih (v občini Domžale jih je 27), z možnostjo, da imamo v večjih krajevnih skupnostih več osnovnih organizacij. V obdobju ene-
EVROPA ZDAJ: VESTI IZ OBČINSKE ORGANIZACIJE ZK
Na seji, ki je bila še pred 14. kongresom ZKJ, je OK ZKS Domžale sklenil, da ostaja v ZKS in izstopa iz ZKJ.
OK ZKS je ukinil osnovni organizaciji ZK na milici in v občinski upravi ter sodišču.
1. konferenca ZKS je sklenila, da naša stranka na volitvah izstopa z imenom ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE..
ga leta po volitvah predvidevamo nadaljnji trend upadanja članstva za kakih 15—25 odstotkov iz že prej navedenih vzrokov, kasneje pa naraščanje članstva v naši prenovljeni vplivni, politično stabilni organizaciji s programom, za katerega smo že sedaj prepričani, da se zanj splača boriti.
Miljenko Martinjak, sekretar OK ZKS
stralki, Celjani so pritisnili na republiko z zahtevo po avtocesti, v občini pa smo v prostorski načrt vrisali varianto avtoceste, ki do danes pride s celjske strani skozi tunel in teče po dolini mimo Blagovice, Krašnje, Lukovice, od tu po sveže melioriranih površinah, pri Krtini naj bi bila glavna cestninska postaja (taksna kot pri Brezovici), južno od Dragomlja pa bi cesto spustili proti Ljubljani.
Pomisleke o predlaganem poteku sem povedal že na seji Sveta za varstvo okolja. Naj jih na kratko ponovim:
1. Ker gre za 20 let star projekt, ga moramo obvezno ponovno vrednotiti, saj se je v tem času spremenil naš odnos do plodne zemlje (beri: cena), spremenila se je sposobnost gradbene mehanizacije in tehnologija, gradnje cest (Avstrijci »dvigajo« ceste iz dolin na pobočja), včasih smo precenjevali pomen avtocest za razvoj krajev ob cesti (Sta se Vrhnika in Rakek zaradi avtoceste kaj bolj razvila?), ugotovili smo številne nove ekološke negativne vplive avtocest na okolico.
2. Tak potek avtoceste bi razvoj Črnega grabna povsem zavrl, saj bi ga presekal na dvoje.
3. Največji udarec bi doživelo kmetijstvo, saj vsak kilometer avtoceste pobere od 3—5 ha zemlje.
Zato sem predlagal:
1. Poskusimo speljati avtocesto mimo naše občine.
2. če že mora cesta skozi našo občino, naredimo več variant in se odločimo za najmanj škodljivo.
Odgovorili so mi, da so avtoceste v republiški pristojnosti. Glede na potek avtocest skozi vipavsko dolino proti Sežani lahko ugotovimo, da to ne drži. Občina lahko veliko vpliva na traso. Ker niti s celjske niti z ljubljanske strani cesta še ni zgrajena do naše »meje«, mislim, da se splača boriti za moja predloga.
Igor Lipovšek
PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO!
Kot lani, bosta tudi letos OK SZDL Domžale in Občinski svet ZSS pripravila prireditev ob 8. marcu. 4. in 11. marca (točen datum bomo še objavili) naše žene, mame, sodelavke:
»Po nagelj na Limbarsko goro!«
EVROPA ZDAJ!
m m
m
POBUDA ZA FINANCIRANJE PREDVOLILNIH AKTIVNOSTI:_
Red naj bo pri denarju za volitve
Zadnje čase smo priča različnim pobudam v zvezi s financiranjem dela političnih organizacij v predvolilnem boju. Nesporno so razumljiva hotenja posameznih strank opozicije, da dobijo v času volilnega boja od države (v našem primeru skupščine občine Domžale) denarno pomoč za kritje predvolilnih aktivnosti. Zveza komunistov v Domžalah ne nasprotuje takšnim pobudam. Pri tem smo mnenja, da morajo biti te zadeve sistemsko urejene na ravni občine in to na tak način, da se enakovredno potegujejo za pomoč politične stranke in občani kot posamezniki, če bodo samostojno kandidirali na zborih občanov ali z zbiranjem podpisov.
V obrazložitvi tega stališča moramo poudariti, da dosedanja prizadevanja Zveze komunistov Slovenije niso bila usmerjena samo na iniciativo za večstrankarski sistem. Za nas se demokracija končuje z DEMOS-om ali ZSMS-jem in zato menimo, da morajo imeti enakopravne možnosti v predvolilnem boju tudi posamezniki ali gibanja, ki niso strankarsko usmerjena.
V skupščini občine Domžale se bomo zato prizadevali, da se v najkrajšem možnem času razpišejo in javno objavijo pogoji in način pridobivanja finančnih sredstev ter enakovredne možnosti strank, posameznikov, gibanj ali skupin občanov, ki bi želeli kandidirati za delegatska mesta v občinski skupščini.
Oražem Stane, predsednik OK ZKS
Volilni program ZKS — stranke demokratične prenove
ZKS je na svoji konferenci svojemu imenu dodala naziv STRANKA DRUŽBENE PRENOVE, saj je bila prav gotovo s svojim delovanjem soustvarjalka slovenske družbene po-
Socialistična zveza predlaga kandidate za delegate v skupščino SFRJ in SRS
Občinska konferenca Socialistične zveze Domžale je na svoji seji 5. 2. 1990 oblikovala naslednji predlog svojih kandidatov za delegatske dolžnosti na zvezni republiški ravni.
1. Za zvezni zbor skupščine
SLAVINEC UROŠ, rojen 29.1.1951, dipl. oec, predsednik Komiteja za industrijo Skupščine SRS, Ljubljanska 80, Domžale
2. Za zbor občin skupščine SRS volilna enota 7. PRIMOŽIČ PETER, rojen 29. 7.1939, dipl. pravnik, predsednik SO Domžale, Prečna 16, Domžale.
3. Za zbor Združenega dela skupščine SRS volilna enota št. 3.
Področja industrije in rudarstva
PETERNEL EDVARD, rojen 8. 9.1937, ing. org. dela, direktor Tosama Domžale, Slomškova 5a, Domžale.
Za zbor Združenega dela skupščine SR Sloveni-
je
Področje izobraževanja in kulture volilna enota
34.
ŠKERJANC-OGOREVC EMA, rojena 28. 3.1939, defektolog, ravnatelj OŠ Olge Avbelj Domžale, Sker-jančevo 21, Radomlje.
4. Za Družbenopolitični zbor SR Slovenije volilna enota št. 2.
JEROVŠEK TONE, rojen 24.12.1941, dipl. pravnik, Predsednik zakonodajno pravne komisije skupščine SRS, Rakefova 30, Trzin
mladi. Prav tako pa seje ZAVEZALA VOULCEM, da se bodo njeni delegati v skupščinah s svojo energijo, znanjem in poštenjem borili za naslednje točke programa:
NOVO SLOVENSKO USTAVO
Smo za takojšnjo izoblikovanje nove, sodobne slovenske ustave, ki se je ne bi sramovala nobena evropska država. Zagotovila bo demokracijo, varnost, zaščito človekovih pravic in svobodo, ki bo omogočala življenje brez strahu, podprli bomo sprejem ustave na vseljudskem referendumu.
ZKS — ZA KONFEDERALNO SLOVENIJO
Soustvarjali bomo le Jugoslavijo, kot skupnost prostovoljno povezanih in enakopravnih narodov na podlagi njihove pravice do samoodločbe in odcepitve ter na tem zasnovani suverenosti. Jugoslavijo, kot sodobno, učinkovito konfederacijo s tržnim gospodarstvom, demokracijo in vsemi temeljnimi pravicami in svoboščinami človeka.
SPOŠTOVANJE VEČSTRANKARSKE DEMOKRACIJE
Sodelovali bomo z vsemi strankami v parlamentu, zunaj parlamentarnimi strankami in drugimi državljanskimi pobudniki idej, ki bodo pripomogle k uresničevanju skupne vizije bodoče Slovenije.
POŠTENOST DO PRETEKLOSTI
Krivic ne bomo poravnavali s pozabo. Ljudem želimo materialno in moralno popraviti krivice iz preteklosti.
ZELENO, ČLOVEKU PRIJAZNO SLOVENIJO
Takoj bomo pospešili prenovitev slovenskega gospodarstva, da bo postalo izvor bogastva, vendar tako, da to ne bo ranilo slovenske zemlje. Odpravili bomo onesnaženost zemlje, voda, zraka in drugih sestavin človekovega okolja, jedrska energija ni naša izbira.
PRENAVLJANJE DELOVNIH ORGANIZACIJ V PODJETJA, KI SO VIR BLAGOSTANJA
Stara industrijska središča bomo preurejali v področja tehnološke, intelektualne in kulturne prenove. Vspodbudili bomo gospodarsko učinkovite in izvozno ofenzivne programe tako, da bo Slovenija enako dobrodošla Evropi, kot bo Evropa potrebna Sloveniji.
SOCIALNO VARNOST DELAVCEM IN UPOKOJENCEM
Smo za samostojne in vplivne sindikate. Brezposelnim bomo zagotovili delo, v času brezposelnosti pa pomoč.
Upokojencem bomo zagotavljali ustvarjalno in socialno varno življenje.
Konferenca, ki se je zadnjič sestala v stari »frontni«.sestavi, je sprejela poročilo o delu v
preteklem letu in svoj nov program ter več sklepov o bodoči organiziranost, sestavi organov
in načinu dela v prenovljeni socialistični zvezi — samostojni politični organizaciji. Delegati konference so ocenili, da proces prenavljanja organizacije še ni končan, nov statut socialistične zveze bo sprejet marca, socialisti pa naj bi se zbrali na svojem prvem kongresu koncem leta, zato se pravo politično delo za utrjevanje organizacije na osnovi prostovoljnega individualnega in kolektivnega članstva šele začenja. Nekdanje široke frontnosti po tej seji tudi v domžalski organizaciji socialistične zveze ni več. Zveza komunistov, ZSMS in sindikat v konferenci nimajo več svojih delegatov, izgubile pa so tudi mesta (članstva po-položaju) v predsedstvu.
Torej tudi formalno SZDL ni več transmisija partije, kar praktično v Domžalah že dolgo ni bila. Zlasti je to mogoče trditi za večino krajevnih konferenc, ki- niso bile obarvane prav nič komunistično, ampak so se skupaj s krajevno samoupravo ukvarjale s konkretnimi življen-skimi problemi v svojem okolju.
V konferenci SZDL dobivajo tako večino in osrednje mesto delegati organizacij iz KS, v njej pa ostajajo še delegati občinskega odbora ZZB NOV in do nadaljnega delegati družbenih organizacij, društev in njihovih zvez.
Te se bodo same odločale o svojem eventuelnem kolektivnem članstvu v SZDL, torej o tem ali bodo svoje interese uveljavljale v organih oblasti preko naše ali kake druge politične organizacije.
Seveda pa postaja najpomembnejša naloga SZDL, preverjanje oz. pridobivanje članstva. Čeprav naj bi bila organi-
zacija nadstrankarsko odprta za vse, pa bo njen pravi temelj vendarle le individualno članstvo.
Na konferenci je bilo ob tem največ govora o pripravah na volitve in kandidatih za liste SZDL. Sprejet je bil tudi predlog možnih delegatov za delegate SZDL v družbenopolitičnem zboru občine, ki ga bodo v naslednjih dneh obravnavali tudi v krajevnih konferencah. Koncem meseca februarja bomo sprejeli na kandidacijski konferenci dokončni list (15 kandidatov za volilno enoto zahodno od Kamniške Bistrice in 12 za »vzhodno« volilno enoto) za DPZ občine.
V mesecu marcu pa bo javna predstavitev vseh kandidatov SZDL za aprilske volitve.
V prizadevanjih za racionali-zacijao delovanja in zmanjševanje stroškov je bilo ukinjeno profesionalno mesto sekretarja OK SZDL; te funkcije je bil razrešen Matjaž Repnik, ki je dobil zaposlitev v Zvezi kulturnih organizacij Domžale.
M. Jeran
PODPORA IN PLAČILO DOBRIM GOSPODARJEM
Prizadevamo si za družbo blagostanja. V njo vodijo znanje, podjetništvo, ustvarjalnost in inovativnost. Voditelji teh procesov bodo dobili našo podporo in uspehu ustrezno plačilo.
PODPORO RAZVOJU KMETIJ IN PODEŽELJA
Hočemo izoblikovati takšno politiko do kmečkih družin in podeželja, ki bo pospeševala ekonomski in socialni razvoj.
Kakovostno življenje ljudi na podeželju mora potekati ob varovanju kulturnih, arhitekturnih in r\aravn\h samobitnosti.
V Sloveniji bomo zmanjševali razlike v možnostih za izobraževanje in delo.
VSAKOMUR ČLOVEKA VREDNO ŽIVLJENJE
Soustvarjali bomo takšno socialno in delavno zakonodajo, ki bo uveljavljala socialno pravičnost. Varovali bomo pravice do vseh različnosti v ljudeh, ki ne gredo na škodo drugih ljudi. Ohranjali bomo dosežene pravice žensk. Ustvarjati hočemo ugodne razmere za rojevanje in srečno otroško otrok.
VOJSKO PO MERI ČLOVEKA IN NARODA
Evropa potrebuje manj vojaštva, zahtevali bomo skrajšanje vojaškega roka, pravico obveznikov iz Slovenije, da služijo vojaški rok v Sloveniji, rabo slovenščine v slovenskih vojaških šolah in vojašnicah, pravico ugovora vesti in civilno služenje vojaškega roka.
V DRUŽBI NAPREDNIH, DEMOKRATIČNIH DRŽAV SPOŠTOVANO SLOVENIJO
Delovali bomo za uveljavljanje Slovenije kot uspešne in demokratične države v mednarodnem prostoru. Vključevali se bomo v Evropo, njene organizacije in združenja, kot so Alpe Jadran in Skupnost Evropskih regij, ki bodo v prid Sloveniji kakršno hočemo.
Ml SE NE BOMO IGRALI Z USODO LJUDI IN NARODA. DELOVALI BOMO PREMIŠLJENO IN MODRO. TO TUDI ZNAMO!
I
Naš obrtniški kandidat
ZORAN POLJŠAK, predlagan za Zbor združenega dela v Skupščini SRS
Na področju obrti so v Sloveniji volilne enote od katerih se bo volilo 5 delegatov. Občina Domžale je sedež 53. volilna enota (obsega območja 18 občin ljubljanske in gorenjske regije), v* tej volilni enoti pa bodo izvolili 2 delegata.
Naš delegat je Zoran POLJŠAK, rojen leta 1956, po poklicu ing. kemijske tehnologije. Kot obrtnik že 6 let deluje v Dobu in sicer v obrti Predelava zelišč. Doslej je že uspešno dejaven v obrtnem združenju, zadnja 4 leta (v preteklem mandatnem obdobju) je bil vodja delegacije za Gorenjsko    v zboru
združenega dela Skupščine SRS.
V prvem delu volilnega postopka bodo kandidati zbirali podporo delegatov.
Ta podpora se bo manifestirala v številu zbranih glasov, število glasov pa bo oblikovalo vrstni red — listo na volitvah. Od podpore kandidatov v tej fazi je torej v mnogočem odvisna tudi izvolitev našega kandidata za najvišje republiško skupščinsko odločanje.
Zorana Poljska poznajo mnogo občani, obrtniki in pri njih zaposleni .delavci Domžal, zato se bodo zavzeli, ga bodo v tem kandidiranju s svojimi glasovi podprli in v tem pomagali k njegovi izvolitvi.
Krajevna organizacija ZB NOV in družbeno politične organizacije Krajevne skupnosti Ihan in 00 ZZB NOV Domžale, obveščata borce, aktiviste NOB, ter občane, predvsem pa mladino, da bo komemoracija ob 46-letnici bitke na Oklem, v soboto 24. februarja 1990 ob 10. uri pri spomeniku na Oklem.
Zbrali se bomo ob 9, uri v Dobovljah, od koder bomo vsi skupaj odšli k spomeniku na Oklo.
VABLJENI
i
fi)vobodo
JJJ [islecega [bjveta
PREDSTAVLJAMO VAM NEKATERE NAŠE KANDIDATE ZA DRUŽBENO POLITIČNI ZBOR (DPZ) SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE
VEMO, KAJ HOČEMO IN KAKŠEN JE NAŠ CILJ. NAJPOMEMBNEJŠE PA JE, DA VEMO, KAKO PRITI DO CILJA!
Naše zahteve in pogledi so predstavljeni v knjižici VOLILNI PROGRAM OK ZSMS Domžale, ki jo lahko dobite v naših prostorih na Ljubljanski 70/11.
V naslednjih številkah Poročevalca vam bomo predstavili dele našega občinskega programa in ostale kandidate. Stavimo na mlade, sposobne ljudi, ki nas bodo lahko dostojno zastopali v občinski
SkUf*ČiKlL OK ZSMS DOMŽALE
Nekaj predlogov in pobud iz volilnega programa OK ZSMS Domžale
JOŽE LENIČ
Boril se bom proti vsem odločitvam o posegih v okolje, ki bodo prostor smatrale kot neomejeno in ničvredno dobrino.
Prostor mora postati dobrina, ki jo bomo vključevali v vse ekonomske kalkulacije.
Zagovarjal bom tezo, da ni močnega in zdravega gospodarstva brez kvalitetnega prostorskega planiranja in e_kolo-ško osveščene družbe.
Že na prvih skupščinah bom poslancem predlagal predloge, ki smo jih v svoj program zapisali ZSMS:
— izdelava podrobnih in republiško vereficiranih katastrov onesnaževalcev, ki se sproti ažurirajo
— izdelava analize virov ne-točkovnega onesnaževanja (pesticidi, herbicidi...)
— sanacijo divjih odlagališč odpadkov, gramoznic, gnojnic in peskokopov
— posebno obdavčitev plastičnih vrečk na področju občine
— uvedbo posebno visokih kazni za divje odlaganje smeti
— plačilo globe, če se v naselju odmetavajo smeti in odpadki na prostorih, ki za to niso namenjeni
— uvedba eko-policije, ki lahko kontrolira, prepreči in kaznuje onesnaževalce
— ozelenitev učnih programov
Predlogov je še veliko in lahko si jih preberete v našem programu (ki je mimogrede povedano zelene barve).
MILAN PIRMAN
— večja ekonomska učinkovitost, to mora biti naša osnovna preokupacija, le tako lahko v Sloveniji boljše in bogatejše zaživimo.
Za to pa je potrebnih še nekaj korakov: človeka posameznika je potrebno postaviti v središče sistema, še dodatneje je treba sprostiti našo zakonodajo, Slovenija mora postati gospodarsko suverena, vključiti se mora v najzahtevnejše evropske in svetovne gospodarske tokove, itd.
Tudi nacionalno obrambo in varnost potrebujemo, toda zasnovano na sodobnejših in za nas ugodnejših temeljih.
— nadzor nad tem področjem mora preiti v roke parlamenta, izvoljenega na neposrednih in tajnih volitvah
— naši fantje lahko služijo vojaški rok manj časa, v manjšem številu in v svoji matični domovini
— potrebno je omogočiti tudi možnost drugačnega (civilnega) služenja vojaškega roka
SIMON MAVSAR
Verjetno vse zmote in zablode naše dosedanje politike vsak posameznik prav dobro občuti tudi na svoji lastni koži. Le-te so spravile poštenega in delavnega človeka Slovenije (in tudi občane domžalske občine) na rob eksistenčnega minimuma, ki se ga vsi skupaj lahko sramujemo. Vzporedno s tem je močno padla tudi raven vseh ostalih področij življenja in ustvarjanja, kar je botrovalo siromašenju celotnega slovenskega naroda. Človek je že zdavnaj prenehal biti naše največje bogastvo, o čemer so nas nekateri mnogo let vztrajno prepričevali.
»Dost mamo«, se je glasilo udarno geslo ZSMS na nedavno končanem kongresu in to geslo v mislih ves čas odzvanja tudi meni. Zato se bom v bodoči občinski skupščini zavzemal za:
— še večje uvajanje in utrjevanje pluralizma mnenj, svobode političnega izražanja ter zagotovitev pravic in svoboščin vsakemu občanu domžalske občine,
— hitrejši, strokovnejši in finančno stimuliran razvoj kmetijstva
— okolje, v katerem se bomo srečni, zdravi (in živi) srečevali tudi jutri
— uvajanje tržnega gospodarstva, v katerem bo vsak vreden toliko, kolikor velja
— ustrezno socialno politiko, ki bo morala vso pozornost posvetiti predvsem brezposelnim
— hitrejši razvoj manj razvitih območij občine
— zmanjševanje stroškov vsemogočih administracij ter skrajšanje in poenostavitev vseh zbirokratiziranih postopkov
— ohranjevanje in razvoj kulture in zgodovinskih tradicij prebivalstva naše občine
— svobodno izražanje vere
— dosledno izvajanje in uresničevanje obljub izrečenih s strani delegatov v občinski skupščini . -
— odstranjevanje in preprečevanje vsega, kar bi spominjalo na nekdanji enopartijski sistem
To je le delček tistega, za kar se bom zavzemal v skupščini. Še več je napisanega v »Zeleni knjigi« domžalske ZSMS — njenem volilnem programu, ki ga v celoti podpiram. Poleg te-
ga podpiram tudi vse tisto, kar je v tej družbi naprednega in nas bo pripeljalo na pot napredka in razvoja. Pri tem moramo obdržati svojo suverenost, dostojanstvo in zaupanje v lastne moči. Nihče nam na naši poti v prihodnost ne bo pomagal, če si ne bomo sami pomagali. Zato zaupajmo vase in s skupnimi močmi tudi v Domžalah zaživimo srečno, zdravo in zadovoljno življenje, ki si ga vsi skupaj vedno bolj želimo in ga tudi zaslužimo.
ANAMARIJA CERAR
Če mi bo izkazano zaupanje na volitvah, bom na prvih sejah Družbeno političnega zbora sprožila naslednja vprašanja in probleme, katere ima ZSMS zapisane v svojem programu:
— vrnitev veterinarske postaje nazaj v občino Domžaie
— širjenje telefonije v odročna področja občine (možnost uporabe brezžičnih telefonov)
— definirati je potrebno položaj hribovskih kmetij in skušati z ustreznimi ukrepi zagotoviti rentabilno tržno proizvod-* njo na hribovskem področju
— legalizirati prodajo na kmetijah ter ustanavljanje privatnih mlekarn in sirarn
— zagotoviti boljše pogoje mladim kmetom prevzemnikom kmetij na kreditnem, davčnem in svetovalnem področju
— vrnitev nacionaliziranih gozdov in druge kmetijske zemlje
— preučitev možnosti odprtja tržnice v Domžalah, ter s stimuliranjem pridelave in prodaje biološko neoporečne hrane
To je samo nekaj problemov in zahtev, ki jih bo potrebno razrešiti na področju kmetijstva. Za izpolnitev teh zahtev bo potrebno predvsem veliko znanja, medsebojnega sodelovanja in volje. Ne zahtevamo pa nič takega, kar ne bi bilo mogoče narediti.
JOŽE LENIČ, 24 let, absolvent Filozofske fakultete — smer geografija, geologija
Kot poslanec ZSMS bom v občinskem parlamentu vztrajal na ključnih točkah, ki so zapisane v našem programu (demokratični politični sistem, močno gospodarstvo, ki temelji na enakopravnosti lastnin in čisto ter zdravo okolje)
Predvsem na področju ekologije, bomo dosledni in vztrajni, toda tudi strokovni in ne enostranski.
MILAN PIRMAN, 23 let, študent 4. letnika Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo
Največ energije posvečam in bom posvečal gospodarstvu in obrambno-varnostnem sistemu.
Izhajam iz dejstva, da je slovenski narod sposoben dobro gospodariti in pridno delati, kar je v zgodovini že potrjeval, zato vidim ključni problem v sproščanju mehanizmov, ki mu bodo zopet omogočili polno sproščanje in potrjevanje teh sposobnosti.
SIMON MAVSAR, 21 let, študent 2. letnika Fakultete za strojništvo v Ljubljani
Na kandidaturo za delegata v prvi povojni, svobodno izvoljeni občinski skupščini, sem pristal predvsem iz dveh razlogov:
— spremembe v naši družbi omogočajo polno uveljavitev lastnih mnenj, svobodo izražanja, možnost ne-strinjanja in konfrontacije z dosedanjimi monopolitiki, možnost resnično neposrednega sodelovanja pri oblikovanju družbe in vseh dogajanj v njej... Najpomembnejše pa je to, da so časi postali veliko manj »svinčeni« od tistih pred nekaj leti.
— tudi osebno želim prispevati k preobrazbi naše družbe in našega življenja, ki morata postati zares naša, torej takšna, kakršna si ju želimo in ju zaslužimo.
ANAMARIJA CERAR, 26 let, absolventka Biotehnične fakultete — smer živinoreja
Kot delegatka ZSMS v Družbenopolitičnem zboru občine bom večjo mero svoje aktivnosti usmerila v to, da se gospodarstvo, predvsem pa kmetijstvo postavi na zdrave temelje. Kmečko vprašanje je eden od temeljnih problemov slovenske države, vloga države v kmetijstvu je nujno večja, kakor v večini drugih gospodarskih dejavnostih, saj tu ni mogoče čisto tržno gospodarstvo, ampak kombinacija trga in državnih subvencij.
Program OK ZSMS Domžale s kterim bo ta odšla na spomladanske volitve je sestavljen iz dveh delov; iz splošnega, v katerem se ponujajo rešitve za vodenje politike na nacionalnem (republiškem) nivoju in občinskega; ki tudi predstavlja večji del programa ter je zato obrnjen k potrebam vseh občanov naše občine. Zato vam predstavljamo nekaj konkretnih predlogov in pobud iz tistega dela našega programa, ki obravnava občinsko problematiko in za katere se bodo zavzemali poslanci ZSMS v skupščini Občine Domžale.
— temeljito seznanjanje javnosti s stanjem okolja (posebej še s stanjem podtalnice) v posebnem dodatku Občinskega poročevalca,
— bolje organizirano mrežo zbirnih centrov vseh vrst odpadkov,
— ureditev sodobnega odlagališča odpadkov s stalnim nadzorom, recikliranjem in pridobivanjem energije iz organskih odpadkov,
učinkovito merilno mrežo onesnaževanja zraka, pridobitev merilne > postaje ANAS,
organizacijo raziskovalnih ekoloških taborov (ZSMS Domžale bo že to leto organizirala mednarodni ekološki raziskovalni tabor »KAMNIŠKA BISTRICA 90«), .
dekoncentracijo proizvodnje prašičev na farmi Ihan, preprečitev gradnje novih obratov Heliosa in Leka na Bistriškem polju, saj bi nova koncentracija proizvodnje ogrožala vire podtalnice, izdelava celovite strokovne raziskave socialnega stanja prebivalstva v občini Domžale,
vsi brezposelni, ki dobivajo podporo, bodo morali opraviti določeno število delovnih ur za razna lažja komunalna dela (npr. čiščenje zelenih površin, parkov ipd.). Če tega ne bodo želeli ali se bodo temu izogibali, bodo izgubili podporo za brezposelne.
- formiranje združenja prostovoljcev za pomoč bolnim, onemoglim, invalidom in ostarelim, ki bi delovalo v okviru Centra za socialno delo.
v okviru Centra za socialno delo naj se takoj zaposli pedagog, ki se bo ukvarjal izključno s problemi mladih in zaščito ogroženih otrok,
- za zagotovitev prostorov za MLADINSKI CENTER, v katerem bi potekale prosto-časne dejavnosti mladih in za mlade. V okviru centra bi delovale tudi ustrezne institucije in službe, ki se že do-sedaj ukvarjajo z mladinsko problematiko (omenjeni pedagog. Zveza prijateljev mladine, Študentski servis, ipd.),
izgradnjo mladinskega prenočišča (Youth Hotel) v Domžalah.
podpiramo idejo o odprtju kluba s stalnim programom, tematskimi večeri, koncerti in predstavami neuveljavljenih (mladih) 'glasbenih in
gledaliških skupin v stilu klubov B51 in K4, ureditev rekreacijskega centra v naravi; razširitev kompleksa zraven Repovža s trim stezo, s programi za gorska kolesa, za BMX kolesa, s sprehajalnimi potmi, s programi za orientacijski tek, itd. na levem bregu Kamniške Bistrice, podaljšanje voznega reda vlakov na progi Ljubljana— Kamnik,
izgradnjo podhodov na magistralni cesti Ljubljana— Celje (podhodi  v Trzinu, Domžalah in Dobu), izgradnjo dostopov za invalide do vseh javnih prostorov    (Skupščina občine, Zdravstvena skupnost, Center za socialno delo ...), izgradnja bumperjev (izbokline na cestišču, ki preprečuje večje hitrosti) na vseh cestah ob osnovnih šolah in vrtcih, kjer je velika frekvenca prometa, - ureditev javnih WC-jev v Domžalah in Mengšu. OK ZSMS DOMŽALE
[V)V0/>0d0
jslečega
^)veta
Partnerstvo, ki obeta:
TOKO se je poslovno povezal z ugledno svetovno firmo, katere lastnik je naš rojak vvalter vvolf. S partnerstvom se TOKU obetajo lepši časi pri plasmanu najzahtevnejših izdelkov usnjene galanterije na svetovnem tržišču.
Pred dnevi so v palači Smelta na Titovi številnim novinarjem predstavili nekatere slovenske firme, ki so se partnersko povezale z uspešnim poslovnežem slovenskega rodu (Mati je Mariborčanka), katerega kratici WW — (VValter Wolf) pomenita v svetu komercialno zelo prodoren poslovni image.
Dokazovanje — prodreti v Evropo in tudi v svet, celo na najzahtevnejša svetovna tržišča, so se lotile sledeče slovenske firme: domžalski TOKO, KRKA-Ko-smetika Novo mesto. Labod Novo Mesto, Novoteks Novo mesto in rovinjska tvornica duhana.
Kot je poudaril v vrsti predstavitev najodgovornejših vodilnih mož direktor domžalskega TOKA FRANC SLADIC so že z dosedanjimi prizadevanji delavci TOKA v vrhu jugoslovanske usnjene galanterije, visoko pa tudi v Evropi in svetu. Tako je TOKO danes že velika tovarna ne le v pogledu kakovosti, temveč tudi v proizvodnih zmogljivostih. Blagovna znamka VValter Wolf pa domžalskemu TOKU omogoča, da se v svet plasira tudi z najuglednejšo blagovno znamko.
Na teh osnovah bo moč poslovno uspešnost z modno prepričljivostjo, kvaliteto in ostalimi atributi, ki so že prepričali poslovneža VValterja VVolfa, uresničevati tudi vnaprej. Kolektivu — vodstvu in delavcem TOKA želimo, da bi jim v aktualnih zagatah gospodarjenja sodelovanje in partnerstvo z VValterjem VVolfom prineslo tisti komercialni izplen, ki bo dal tudi gmotne okvire mirnejšemu ustvarjanju modne vrhunske usnjene galerije v prihodnje. Brojan
Program slovenske kmečke zveze
Spoštovani občani in občanke!
Slovenska kmečka zveza, podružnica Domžale vam predstavlja program slovenske kmečke zveze in svoj lasten program, ter cilje na področju naše podružnice.
Temeljne točke slovenskega programa so:
1. za razvoj družinske kmetije kot najučinkovitejše in najracionalnejše oblike gospodarjenja v kmetijstvu, ki edina zagotavlja poseljenost in varovanje kulturne krajine
2. za učinkovito varstvo obdelovalne zemlje
3. za razvoj zadružništva-tako kmetijskega kot potrošniškega in drugega
4. za pravično davčno politiko
5. za vrnitev krivično odvzete lastnine
6. za pravno varnost lastnine
7. za oskrbo prebivalstva s kakovostnimi in zdravimi živili po ugodnih cenah ter stabiliziranje trga kmetijskih pridelkov
8. za preprečevanje monopolov (gozdarskega, lovskega, trgovskega ...) z ustrezno zakonodajo
9. za tržno gospodarstvo z ekološkimi in socialnimi korekturami
10. za spoštovanje vsakega dela, tako fizičnega kot intelektualnega
11. za skladen regionalni razvoj Slovenije
12. za temeljito reorganizacijo sistema socialnega zavarovanja, tako, da bo vsem državljanom zagotovljena socialna varnost
13. za zagotovitev enakih pravic pri zdravstvenem varstvu za vse državljane
14 za pomoč mladim družinam
15. za pospeševanje solidarnosti med kmečkimi in nekmečkimi ljudmi
16. za ohranitev narodne kulture in poživitev kulturno-prosvetnega dela predvsem na podeželju
17. za ideološko neobremenjeno šolstvo in za razvoj kmetijskega šolstva
18. za dosledno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih državljanskih svoboščin
19. za sodelovanje s Slovenci izven meja republike Slovenije
20. za racionalizacijo in reorganizacijo državne in lokalne uprave in samouprave
21. za služenje vojaškega roka v Sloveniji, skrajšanje vojaškega roka, vštetje vojaškega roka v delovno dobo ter skrčenje stroškov za obrambo
Na področju naše podružnice smo si člani kmečke zveze zadali cilje in naloge, katere bomo skušali doseči na podlagi temeljnih načel:
1. podpirati in spodbujati tiste družbene sile in posameznike, ki spoštujejo naravne zakonitosti na področu političnih odnosov, medčloveških odnosov in gospodarskega razVoja.
2. ščititi svoj narod in dediščino tako kulturno kot materialno.
3. podpirati vse napredne in demokratično misleče ljudi v državi.
4. zavedati se, da smo del tega sveta, ki vse bolj podira meje.
5. zmanjšati odtujenost med ljudmi in v dirki za dobiček, ki bo rezultat našega tržnega, demokratičnega razvoja ne pozabiti na vse tiste, ki jih bo ta dirka prizadela.
Preden vam smemo ponuditi naš program, ki je del slovenskega programa prirejen našim razmeram vas moramo opozoriti, da smo ponosni na NAŠ STAN, ki je bil Vedno hrbtenica naroda. Vse družbe, ki so kmete in zasebno pobudo v kmetijstvu zanemarile se danes koplejo v revščini in lakoti.
Prizadevali si bomo:
1. za razvoj take kmetije, ki se bo uspešno kosala na evropskem trgu.
2. kmetija mora kmečki družini zagotavljati:
a) zaslužek, ki bo zagotavljal tehnološki razvoj kmetije
b) zaslužek, ki bo omogočal plačevanje takih socialnih obveznosti, ki bodo zagotavljale enakovreden socialni položaj kmetov z občani zaposlenimi vdrugih dejavnostih
c) zaslužek, ki bo omogočal šolanje vseh otrok s kmetije
3. za zakonodajo, ki bo preprečevala družbeno trgovanje s kmetijsko zemljo pod tržno vrednostjo le te. S tem želimo preprečiti pretirane razvojne ambicije vodilnih družbeno političnih struktur in kapitala na kalkulaciji cenene pridobitve zemljišča.
4. za razvoj odročnih krajev v občini, kjer naj bi s spodbujevalno davčno politiko stimulirali vlaganja drobnega gospodarstva in turizma izven občinskih središč. Malo gospodarstvo približajmo vaščanom, kajti ravninske komplekse bomo morda potrebovali za razvoj tehnologij, ki nam danes še niso znane.
5. za razvoj železnice predvsem oprtnih vlakov, s čimer si morda prihranimo drago investiranje v mrežo avtocest preko katerih bi tranzit prečil našo občino. Opozoriti velja, da tranzit preko avtoceste ne prinaša posebnih dobičkov.
6. za maksimalno obdavčitev oziroma ukinitev proizvodnje onesnaževalcev z nevarnimi snovmi. Za javno razgrnitev
ekološkega programa FARME IHAN in ČISTILNE NAPRAVE, ki naj javno priznata ali zanikata, da računata na plasma mulja na kmetijske površine v doglednem času. Današnji mulj je onesnažen z težkimi kovinami in ni preverjen za uporabo v kmetijstvu.
7. za davčne olajšave pri proizvodnjah, ki uporabljajo embalažo za večkratno uporabo ali okolju prijazno — to pomeni razpadljivo brez škode za okolje.
8. za usmerjeno potrošništvo organizirano preko klubov, ki bodo svetovali kvalitetne in zdravju neškodljive pre-hranske izdelke in testirali vse tiste snovi in izdelke široke potrošnje, ki se nahajajo v našem okolju.
9. za javnost podatkov na področju zdravstva, razgrnitev rezultatov analiz zdravstvenega stanja prebivalstva v povezavi z onesnaženostjo okolja.
10. za obnovo kulturnih spomenikov, za arhitekturo, ki bo spoštovala zgodovino, za gradbeništvo, ki bo hotelo tudi vzdrževati objekte in bo gradilo po evropskih cenah, za zakonodajo, ki bo vzpodbujala oddajanje stanovanj in ščitila lastnika kajti trdimo, da je v Sloveniji za Slovence in delovne ljudi katere potrebujemo stanovanj dovolj.
11. razvojna sredstva vlagati predvsem v razvoj znanja, tehnologije in čim manj v zidove, razen tam, kjer želimo zadržati prebivalstvo.
12. tuja vlaganja DA, toda ne na projektih, ki zadevajo naš narodni ponos. Ostanimo narod, ki ceni svojo zgodovino in v času demokratične prenove naj se opusti praksa uničevanja gradov, cerkva, kulturnih domov, kajti kar je naš narod s trudom gradil stoletja so komunisti uničili v nekaj desetletjih. SAMI OPERIMO SRAMOTO, KER SMO ODGOVORNI PRED NAŠIMI OTROCI.
13. razvijati turizem in rekreativno dejavnost zakar je Slovenija s svojo barvitostjo najbolj primerna-postanimo vrt srednje Evrope.
14. šolske programe dopolniti s predmeti, ki bodo razvijali ideološko neobremenjenega državljana Slovenije.
15. od bodoče pravne in demokratične države bomo zahtevali, da v svoje socialne programe vstavi:
a) omogočiti vsakemu otroku šolanje tudi, če je brez družinske materialne podlage
b) ustvarjalnemu človeku dostojen zaslužek, ki mu bo omogočil dostojno preživetje v rednem delovnem času
c) izenačevanje potreb ljudi v pokoju, kar pomeni da se naj pokojnine izenačijo
d) sodobno zdravstveno varstvo
Poenostavljeno, zavzemali se bomo, da se najbolj socialni programi evropskih demokracij prilagodijo našim razmeram.
Sedaj, ko smo že marsikaj povedali, lahko priznate, da smo realni, da ne obljubljamo stvari, katerih pa ne bi mogli doseči s skupnimi močmi. V naše vrste vabimo ljudi trdnih načel, pridnih rok in dobrih idej. V okviru svojega političnega delovanja se bomo trudili organizirati prireditve kulturnega in narodnostnega značaja. Z dobičkom s teh prireditev in članarinino bomo kot prva stranka prešli na SAMO-FINANCIRANJE naše kampanje.
Za konec naj povemo še naslednje: Zavzeli se bomo za rehabilitacijo vseh ljudi, ki so zaradi političnih nesoglasij s komunisti prišli v nemilost.
Zahtevali bomo odpravo kakršnihkoli maksimumov in povrnitev lastnine ali lastninskih pravic, ki so bile odvzete.
KAKOR BOMO SEJALI, TAKO BOMO ŽELI!
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA PODRUŽNICA DOMŽALE
Ob ustanovitvi enote slovenskih krščanskih demokratov (SKD) v Domžalah
S skromno propagando za zbor smo v nezakurjeni prostor stare kinodvorane v ponedeljek 22.01.1990 popoldan privabili za skoraj polno dvorano simpatizer-jev, ki so po zboru v velikem številu postali tudi člani SKD.
Zbrali smo se, da bi kot praktični katoličani pričevalci in dediči dvatisočletnega apolitičnega nauka o ljubezni prekinili večdesetletni molk. Zavedamo se, da moramo delovati tudi politično, če želimo, da se bo naš glas slišal in upošteval, če želimo krščanski etos in vrednote, ki jih je sprejela civilizacija človeštva za svoje vnesti tudi v javno (ne samo osebno in zasebno) življenje.
Za zbor smo pridobili nekaj gostov predstavnikov republiške zveze SDK; člana predsedstva gospoda Franca Miklavčiča, člana izvršilnega odbora gospoda Vidka Podržaja in člana republiškega volilnega štaba Demosa gospoda Antona Tomažiča.
Po kratki predstavitvi programa SKD in utemeljitvi upravičenosti političnega delovanja katoličanov smo ugotovili, da nam ni vseeno v kakšni družbeni ureditvi živimo. Ni nam vseeno, kdo so in bodo naši predstavniki v oblastnih organih in katere in čigave interese in vrednote ti zagovarjajo. In ne samo za-
fovarjajo ampak tudi prakticirajo. belimo si voditelje ne po meri pro-pagandistov, ampak takšne, ki izpričujejo in vedo kaj je svoboda človekove osebnosti in življenja, kaj odgovornost, kaj pomeni za narod zdrava družina, kakšen pomen za gospodarstvo ima odnos do lastnine, kaj je poslovna morala, kaj demokracija in spoštovanje različnosti posameznika, pa tudi kaj je solidarnost in karitativna dejavnost, da omenim samo nekaj
področij, ki se po vsebini v razviti Evropi zelo razlikujejo od naše prakse.
Ne želimo novotarij, dovolj nam je eksperimentiranja z narodom in učenja na napakah. Smo pa za družbeni razvoj in napredek po normalnih znanih in utečenih poteh. Nismo zagovorniki niti »Novega socializma« in nas je tudi strah »Novega kapitalizma«. Resnično si želimo urejenih in normalnih družbenih razmer, stabilnih pogojev življenja, spoštovanja civilizacijskih vrednot, pravičnosti in miru (ne samo pred vojaki, ampak tudi pred politiki).
Kot pristaši nauka o neminljivih vrednotah ljubezni do bližnjega smo ga dolžni z vso odgovornostjo ohranjati tudi bodočim rodovom. Kot v preteklosti želimo še naprej
jamčiti, da se bomo ohranili kot klen in pokončen narod, vreden svoje krščanske preteklosti in velikih mož in žena, ki se niso udinjali kratkotrajnim ideologijam in so znali spoštovati dediščino prednikov in naravna bogastva svoje domovine.
Bolijo in prizadenejo nas krivice storjene posamezniku ali skupinam, vedno in povsod. Posebno boleče so rane bratomorne vojne. Zato si prizadevmao za narodovo spravo in objektivno tolmačenje zgodovine.
Zbrali smo se, da se dogovorimo, kdo nam bo krojil usodo v republiki in občini, da si izberemo predstavnike, ki bodo pogumno branili interese vseh dobromisle-čih ljudi. Dobro se ne more izroditi, če je iskreno in ima podporo v božji Previdnosti in Modrosti. Res je da imamo svoje posebnosti, da smo ne po vesti, ki je svobodna in osebna, ampak po pripadnosti in vzgoji v nekaterih rečeh bolj nepopustljivi od drugih; vendar to ni slabost, to je kvečjemu moč in opora še drugim, to je vzgled, ki naj vleče.
Ne želimo zapraviti priložnosti, ki nam je ponujena in priborjena, da gremo na volitve s svojimi kandidati. Tudi vemo, da bo naš pro-
Kdo
Vam
Lahko
Pogleda/
V0ČI...U
Zdravljica iz ust zbora Mengeški zvon ter polna kinodvorana.
stor zasedel drugi, če ga mi ne bomo. Zato smo tudi izbrali številne pogumne občane, ki so se pripravljeni aktivno ob podpori članstva in resnicoljubne javnosti angažirati za dobro naroda in naše občine. Čeprav volilni boj ni enakopraven, pa vendar upano na našo vključitev in zmago zdrave kmečke pame-
ti ljudi, ki znajo ločiti med obljubami prilagodljivega in neodgovornega brezbrižneža do svoje in tuje pa tudi skupne lastnine, ljudi, ki znajo ločiti med tistimi, ki skrbe predvsem zase in dovolijo, da pred očmi mlade generacije propada država ekonomsko in moralno in tistimi    pokončnimi neomajnimi
Prvo zborovanje domžalske alternative v novi kinodvorani.
ljudmi, ki vedo kaj je čast in vest, ki vedo, da je odgovorna posledična in obvezujoča in ne samo pravica in dolžnost.
Zato smo se tudi naslavljali v pogovoru z gospe in gospodje, ker nam ta beseda pomeni urejenega, preudarnega, skrbnega in častivrednega človeka po božji podobi.
Če je osnovno sporočilo SKD odgovornost na vseh področjih do sebe in bližnjega in če ta odgovornost izhaja iz ljubezni hočemo takšne gospodarje in oblastnike, ki vedo kaj je moje in kaj tvoje, ki plačujejo z zaupanjem in trosijo svoje in moje moči preudarno, smotrno, urejeno in varno ter zdravo (moralno in naravno) za družbo.
Nočemo tovarišev, ki svoj zapi-tek za »srečne trenutke« oblasti plačujejo z razprodajo dediščine in zadolževanjem svojih otrok, ki »vlečne konje« gospodarstva zastavljajo za »kvartopirske« izgube napačne ekonomske politike in dovolijo, da jim še tisto malo premoženja, ki je ostalo zrjavi, dobri delavci po pobegnejo drugam.
Ervin-A. Schwarzbartl
V skladu z določili 8. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu Žirije, razpisuje
Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Domžale
priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1990
Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda so namenjena tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena pri osvoboditvi slovenskega naroda in skrbi za njegovo suverenost ter pri razvoju socialistične samoupravne skupnosti, še zlasti:
— pri udejanjanju vloge Socialistične zveze, naslednice Osvobodilne fronte slovenskega naroda kot demokratične, za vse ljudi in njihove interese odprte organizacije, zlasti tudi pri uveljavljanju vsenarodne širine Osvobodilne fronte, njenih demokratičnih moralnih načel in izročil;
— pri ustvarjanju pogojev za uveljavitev ljudi kot nosilcev odločanja na vseh ravneh in področjih družbenega življenja in dela ter za njihov prispevek pri uveljavljanju demokratičnih odnosov in pri razvijanju skupščinskega sistema;
— pri uveljavljanju pluralističnih pogledov v organiziranih oblikah delovanja, zamisli in dejavnosti za družbeni razvoj, za preudarno izkoriščanje vseh naravnih danosti in ustvarjalnih možnosti, ob upoštevanju varovanja okolja in v prizadevanjih za višjo življenjsko raven vseh ljudi;
— za prispevek pri uresničevanju nalog Socialistične zveze za gospodarski in kulturni napredek, še posebej za razvoj znanosti in tehnološke in delovne inovativnosti ter pri vrednotenju ustvarjalnega dela, vzajemnosti in humanih odnosov med ljudmi in skrbi za bogatejše otrošvo;
— za prispevek pri krepitvi sožitja med narodi in narodnostmi ter njihovo enakopravnost v Jugoslaviji ter v svetu.
Predlog za podelitev priznanja OF slovenskega naroda za leto 1990 lahko podajo organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva.
Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Domžale, Ljubljanska 70, 61230 Domžale, najkasneje do 10. MARCA 1990.
Predlogi morajo biti posredovani na predpisanih obrazcih, ki jih lahko dobite na OK SZDL Domžale.
Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri OK SZDL Domžale
Komisija za odlikovanja Skupščine občine Domžale na podlagi 10. člena Odloka o podeljevanju priznanj Skupščine občine Domžale in Sprememb in dopolnitev Odloka o podeljevanju priznanj Skupščine občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, štev. 17/80 in 7/83), objavlja
POZIV
za dostavo predlogov za podelitev Plakete občine Domžale in Listine o priznanju
PLAKETA OBČINE DOMŽALE
Plaketa občine Domžale se podeljuje v treh stopnjah (bronasta, srebrna, zlata) za uspehe na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, razvoja samoupravljanja, delegatskih odnosov, družbenopolitičnega dela in dela v skupnostih in društvih.
Plaketa občine Domžale se podeljuje, ko je preteklo od prejšnje podelitve praviloma 10 let, vendar ne manj kot 7 let s tem, da se upošteva postopnost pri podeljevanju in da je v predlogu opisana aktivnost, opravljena po prejetju zadnjega priznanja. LISTINA O PRIZNANJU
Listina o priznanju se podeli občanom, delovnim ljudem, organizacijam združenega dela, skupnostim in društvom za dosežene uspehe pri delu, za prizadevanja v korist družbene skupnosti, za reševanje človeških življenj, za preprečevanje škode na premoženju ali za aktivno udeležbo v drugih humanitarnih akcijah.
Predloge za podelitev občinskih priznanj za leto 1988 lahko dajo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva.
Predlogi morajo biti obrazloženi v skladu s kriteriji, ki so opredeljeni v zgoraj navedeni zakonodaji.
Predloge bo komisija sprejemala do 25. marca 1990, kasneje prispelih predlogov ne bo upoštevala.
Predloge z ustreznimi osebnimi podatki o predlaganem kandidatu (obrazci niso predpisani) naj predlagatelji posre-dujejb Komisiji za odlikovanja Skupščine občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69.
BISTVO POUKA MATEMATIKE PO NOVI, EKSPERIMENTALNI METODI:ZNANJA JE VEČ
Če so med prosvetnimi delavci volja, znanje in ambicije
Na osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah so se nekateri pedagoški delavci lotili eksperimentalnega poskusa uvajanja fleksibilne diferenciacije pri pouku matematike za učence 6. razredov.
Preprosto povedano gre za poskus, da bi učence z 'manj daru za matematiko in one z več po dveh ločenih
poteh (vendar tudi s skupnim delom na začetku in koncu) pripeljali do več znanja.
Hkrati ko je potekal poskus učenja matematike po tej, med delavci šole domišljeni metodi in sicer le v enem od oddelkov, je hkrati tekel pouk ob isti snovi po tradicionalni metodi, ki jo prakticirajo v drugih oddelkih.
Rezultati tega dela so pokazali ob koncu bistveno večjo raven znanja!!! Četudi se je na tej višji stopnji znanja pokazalo enako razmerje med uspešnimi, srednje uspešnimi in manj uspešnimi.
Ob uspešno izvedeni akciji, ki zasluži vse priznanje laične in tudi strokovne pedagoške javnosti pa kaže vendarle opozoriti na to, da družba ob vsem reklamiranju in deklarativnem priznavanju raziskovalnega inventivnega in drugega ustvarjalnega dela še vedno marsikdaj gled mačehovsko na tega in take poskuse. OŠ Venclja Perka je to eksperimentalno delo, ki je zahtevalo ogrpmno prostovoljnega neplačanega dela — vendar tudi nekaj stroškov — razen s skromnim deležem Občinske raziskovalne skupnosti Domžale plačevala sama. Ob vseh institucijah in priznavanju raziskovalnih zamisli — je to gotovo velika klofuta in predsodek za tiste, ki bi se česa podobnega še želeli lotiti.
Za delavce, ki so se te uspešno sklenjene naloge lotili, so rezultati veliko priznanje, hkrati pa se lahko tudi zahteva, da bi se takšne za naše pojme fundamentalne strokovne dileme pouka reševale in reševale predvsem in zlasti na drugih ravneh, kjer pa denar je; pa pripravljenost in idej ne!
Delavkam na šoli Mileni Šavrin, Mirti Semeja, Ireni Vavpotič in Ani Hrovat gredo čestitke za opravljeno delo.
Te čestitke in veselje nad rezultati dela so pokazali tudi starši v Svetu šole, ki jim ni vseeno s koliko ustvarjalnega žara poteka delo z njihovimi otroki. Kar je bilo storjeno, je gotovo lahko le vzor za vse tiste, ki ob svojem le najnujnejšem opravljenem delu stojijo ob strani. Pedagoške delavke na OŠ Venclja Perka so nam vsem dokazale, da se v nadgradnji rutinskega siceršnjega dela in opravil vendarle lahko marsikaj še stori: če so le volja, znanje in ambicije izviti se iz sivine po-prečnosti...
Brojan
Srbsko slovenski daj - (ne) dam
(v luči naše občine)
O razvpiti srbski blokadi slovenskega blaga ni vredno ponovno zgubljati besed — bralci pač problematiko že predobro poznate. Zanimivo pa je to temo pogledati tudi skozi prizmo našega, domžalskega, gospodarstva. Smo torej ukrepe občutili tudi na lastni koži? Odgovor je žal pritrdilen.
Glede na to, da bo zadevo obravnavala na februarski seji republiška skupščina, smo pobrskali po statističnih podatkih in z njimi oborožili naše delegate, ki se bodo te seje udeležili. In kaj kažejo? — To, da je večina naših večjih podjetij izgubila približno petino posla in s tem seveda tudi dohodka. Ob tem pa ni zanemarljivo dejstvo, da so velike tudi naše terjatve za že prodano blago v Srbijo.
Val politične nesmiselnosti in medsebojnih prepirov je torej pjusknil tudi čez rob naše občine. Gotovo je najhujše prizadel mengeški Hidrometal, saj je kar čez noč izgubil tri svoje največje posle in si s tem »prislužil« čez polovico izpada svojega dohodka. Dosti na
boljšem niso v Heliosu, kjer je praktično ustavljena vsa proizvodnja cestnih premazov, kar zanje predstavlja okrog 35 % izpada dohodka. Tudi TOKO je prejel »sožal-no« brzojavko, da Srbi z njimi ne morejo več sodelovati ter so zato vsa večja trgovska podjetja prekini-
la dobavo naročenih artiklov. Seveda so s tem tej naši delovni organizaciji, ki že tako in tako ni v rožnatem položaju, povzročili še marsikatero skrb več, saj to zanje pomeni tretjinski izpad dohodka.
Induplati in Univerzale beležita okrog 20 % manjšo prodajo na srbskih trgih zaradi znane blokade, nekoliko manj problemov pa imajo v Tosami in Traku, a kljub temu je dohodek zaradi tega zmanjšan približno za desetino.
Zaradi navedenega se večina naših podjetij že preusmerja na druga območja in na tuja tržišča, kar pa v kratkih rokih" in brez dodatnih finančnih sredstev ne bo možno izpeljati brez velikih težav in preusmeritev. Zato se Toko zavzema za ustanovitev poslovnega solidarnostnega sklada za ugodnejše kreditiranje podjetij, ki so jih ukrepi iz Srbije najbolj prizadela. Tudi to pa bo izvedljivo le ob zmanjšanju prispevka za nerazvite republike in pokrajine.
Seveda pa se celovite problematike bojkota ne da označiti le s prikazanimi številkami, saj je potrebno upoštevati tudi dolgoročnost. ukrepov oziroma dejstva, da smo za nekatere naše proizvode izgubili pomemben del tržišča, ki ga v kratkih rokih ne bo mogoče nadomestiti. Tudi prenizek kurz zahodnonem-ške marke zaradi inflacije, ki je presegla predvideno, povzroča sive lase izvoznikom, med katerimi naj omenimo le radomeljski Slovenija-les.
Ob vseh teh nesmiselnih prigodah in nezgodah pa nas seveda zanima, kako se bo zadeva odvila naprej. Predstavniki republiških izvršnih svetov Slovenije in Srbije so se pod »pokroviteljem« zveznega šefa gospodarstva Markoviča že sestali in tudi poskušali izoblikovati skupna, bolj pomirjujoča, stališča. Vendar se moramo zavedati, da v Srbiji vodijo bojkot politične strukture in ne gospodarstveniki, zato politična situacija kakršni smo priča danes v Jugoslaviji žal ni prevelik porok, da bi se razmere v kratkem spremenile.
BO OBČINSKI POROČEVALEC NEODVISEN?_
SZDL se je odpovedala ustanoviteljstvu občinskega glasila
V zadnjem času postaja že kar moderno razglasiti časopis za neodvisen. O tem ali je, ali ni, in kako bi postal neodvisen Občinski poročevalec, tečejo razprave tudi v naši občini. Običajno se zahteve po neodvisnem položaju informacijskih sredstev porajajo v alternativnih političnih organizacijah, ki se borijo za enakopraven položaj v javnih medijih. V našem primeru takšnih zahtev skorajda ni bilo, ker kot ugotavlja svet za informiranje, glasilo SZDL Domžale postaja vse bolj odprto za različne politične usmeritve in o monopolu katerekoli organizacije (tudi ustanovitelja ne), ni mogoče govoriti. Kljub temu pa je jasno, da je "treba sedanji položaj (ustanovitelj je SZDL) z uveljavitvijo političnega pluralizma spremeniti. Zato je svet za informiranje predlagal, konferenca SZDL pa 5. 2.1990 sprejela sklep, da se SZDL odpoveduje ustanoviteljstvu. Ta sprememba, ki se odraža tudi v glavi glasila, pa ne sme ogroziti normalnega izhajanja časopisa do volitev, saj gre za edino pomembnejše sredstvo informiranja občanov o dogodkih v občini, ki ga je potrebno ohraniti.
Da ga ljudje radi berejo, je pokazala tudi nedavna anketa. Vse nove možne statutne rešitve in njihove posledice pa naj bi še proučili.
Prenos ustanoviteljstva na Skupščino občine Domžale, ki se nekako sam ponuja, še ne zagotavlja večje neodvisnosti glasila, lahko se zgodi celo nasprotno, so menili člani sveta za informiranje. S takšno oceno soglašajo tudi predstavniki vseh političnih organizacij, ki se boje prevelike moči države na področju informiranja, moči (beri tudi »cenzura«), ki jo lahko ima financer nad kadri v uredništvu. Časopis bo zares neodvisen lahko le takrat, ko bo deloval kot samostojna organizacija in se financiral na tržnih principih. Tudi o tej možnosti je treba resno razmišljati in komercialno dejavnost, kot pomemben vir sedanjih prihodkov okrepiti.
V takšnih pogojih pa časopis gotovo brezplačno ne bo več prihajal v vsako hišo. Prav bi bilo, da bi tudi bralci o teh vprašanjih povedali svoje mnenje.
Časopis po novem ureja uredniški odbor, v katerem so predstavniki vseh, tudi novih političnih organizacij in zvez (glej kolofon!).
Socialistična zveza pa poleg tega predlaga SO Domžale, da bi le-ta ;;; prevzela iniciativo za ustanovitev lokalne radijske postaje v občini. Po Domžalah se širijo govorice, da se za radio že ogrevajo zasebniki. Zakaj pa ne!!
M. Jeran
Volitve
Delegati v zbore Skupščin na območju SR Slovenije se volijo vsako četrto leto na splošnih volitvah. Vsako četrto leto se volijo tudi vsi delegati v Zveznem zboru Skupščine SFRJ. Predsednik in člani predsedstva SR Slovenije se volijo prav tako za štiri leta.
Predsednik Skupščine SR Slovenije Miran Potrč je 30. decembra 1989 razpisal splošne volitve delegatov v skupščine družbeno političnih skupnosti na območju SR Slovenije in volitve predsednika in članov predsedstva Socialistične republike Slovenije. Za dan razpisa volitev se šteje 8. januar 1990 in od takrat dalje začno teči vsi roki za volilna opravila.
Predsednik Skupščine SFRJ dr. Slobodan Grigorijević pa je dne. 19. I. 1990 razpisal volilve za delegale za Zvezni zbor Skupščine SFRJ. Roki za volilna opravila začnejo leči 25. 2. 1990.'
Volilve v občini Domžale bodo: Nedelja, X. aprila:
— volitve predsednika predsedstva SR Slovenije.
— volitve članov predsedstva SR Slovenije,
— splošne volitve enega delegata občine Domžale v zbor občin Skupščine SR Slovenije (občina je ena volilna enota).
— splošne volilve sedmih delegatov v družbeno-polilični zbor Skupščine SR Slovenije (volilna enota obsega poleg občine Domžale še območje občin Kamnik. Litija in Ljubljana-Mosle-Po-lje).
Predvidoma bodo 8. aprila kmetje volili svoje delegate v zbora združenega dela Skupščine občine Domžale in Skupščine SR Slovenije.
Četrtek, 12. aprila:
— splošne volitve delegatov v zbora združenega dela Skupščine občine Domžale in Skupščine SR Slovenije.
Nedelja, 22. aprila:
— splošne volitve delegatov v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale (v vsaki Krajevni skupnosti se voli en delegat).
splošne volitve delegatov v družbeno-polilični zbor Skupščine občine Domžale (občina Domžale je razdeljena na dve volilni enoti, v prvi volilni enoti se voli 15 in v drugi volilni enoti 12 delegatov).
- drugi krog splošnih volitev v zbor občin Skupščine SR Slovenije.
— drugi krog volitev .predsednika predsedstva SR Slovenije.
V zbor občin Skupščine SR Slovenije bo izvoljen tisti kandidat, ki bo dobil večino veljavnih glasov v volilni enoti. Če nihče ne bo dobil večine veljavnih glasov v volilni enoti na volitvah dne 8. aprila, se bo opravil drugi krog glasovanja dne 22. aprila med kandidatoma, ki bosta ob prvem krogu dobila največ-glasov. Za predsednika predsedstva SR Slovenije bo izvoljen kandidat, ki bo dobil večino glasov volilcev, ki so oddali veljavne glasovniee, se bo glasovanje dne 22. aprila ponovilo med kandidatoma, ki bosta dobila največ glasov.
Volitve delegatov za zvezni zbor skupščine SFRJ bodo v času od 25.3. do 25. 4. 1990 — predvidoma 22. aprila 1990.
Postopek volitev vodijo Republiška volilna komisija, volilne komisije volilnih enot za volilve v Zbore Skupščine SR Slovenije ler za območje občine Domžale Občinska volilna komisija občine Domžale s pomočjo volilnih odborov.
Občinska volilna komisija, poleg drugih nalog, vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami.
Kaj bomo delali na zborih volilcev!
Zbori volilcev za določanje kandidatov za posamezne zbore bodo v naši občini potekali v času od 20. februarja do 3. marca 1990 leta. Na kratko bi vam radi predstavili naloge zborov volilcev in vas obenem povabili, da s svojo aktivno prisotnostjo na njih (pa naj bo to v podjetjih ali v krajevnih skupnostih) pomagate določiti kandidate za vse zbore vseh naših skupščin, pa tudi za predsednika in člane predsedstva SRS.
V PODJETJIH
Zbor volilcev za določanje kandidatov za zbor združenega dela občinske skupščine in Skupščine SRS skliče delavski svet ali drug organ upravljanja podjetja, druge organizacije oz. skupnosti, predsednik Zbora združenega dela naše skupščine pa bo sklical zbor volilcev kmetov, obrtnikov in delovnih ljudi v samostojnih poklicih. Če statut ali drug akt ne določa drugače, je zbor volilcev sklepčen, če je na njem navzočih najmanj 10 delovnih ljudi oz. več kot polovica delovnih ljudi v podjetjih, drugih organizacijah oz. skupnostih, kjer je zaposlenih manj kot 20 delovnih ljudi.
V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Tu skliče zbor volilcev za določanje kandidatov za Zbor krajevnih skupnosti, Zbor občin Skupščine SR Slovenije ter družbenopolitični zbor, pa tudi za predsednika in člane Predsedstva SRS predsednik skupščine KS ali drugega ustreznega organa (sveta KS) za območje volilne enote, za volitve v zbor KS pa lahko tudi za območje dela te enote.
Zbor volilcev tvorijo vsi občani s stalnim prebivališčem na območju, za katero je sklican zbor volilcev, ki imajo volilno pravico. Zbor volilcev je sklepčen, če je navzočih najmanj 20 volilcev iz KS, na območju kjer je manj kot 500 prebivalcev, pa najmanj 10 volilcev.
Če so sklicani delni zbori volilcev (za zaselke, vasi, ulice), se sklepčnost ugotavlja glede na število prebivalcev, ki prebivajo na območju, za katerega je sklican delni zbor volilcev. KAKO DOLOČAMO KANDIDATE?
Zbor volilcev vodi predsedstvo zbora, izvoljeno izmed prisotnih na predlog sklicatelja, o predlogih kandidatur oz. list kandidatov odločajo volilci na zborih volilcev s TAJNIM glasovanjem razen če zbor soglasno sklene, da bo glasoval javno. LAHKO TUDI PREDLAGAMO
Tudi na samih zborih volilcev pa je mogoče predlagati kandidate za delegate v posamezne zbore. Pogoj seveda je, da predlagani kandidat soglaša s kandidaturo. KDO JE DOLOČEN ZA KANDIDATA?
Za kandidate oz. listo kandidatov so na zborih volilcev določeni kandidati, če so na vseh zborih volilcev v volilni enoti dobili skupaj naslednjo podporo volilcev:
— za zbor združenega dela in zbor KS občinske skupščine najmanj 30 glasov podpore, za zbor KS občinske skupščine pa je dovolj tudi 15 glasov podpore, vendar le v KS, kjer je manj kot 500 prebivalcev
— za zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SRS najmanj 50 glasov
— za družbenopolitični zbor občinske skupščine najmanj 50 glasov
— za družbenopolitični zbor Skupščine SRS najmanj 200 glasov.
Za kandidata za predsednika predsedstva republike je potrebna podpora najmanj 5000 volilcev, za kandidata za člana predsedstva republike pa podpora najmanj 2500 volilcev.
Volilna pravica
Pravico volili in biti voljen /a delegata ima občan in delovni človek, ki je dopolnil IX lel starosti in ima poslovno sposobnost.
Pravico voliti in bili voljen za delegata v Zbor združenega dela ima delavec v podjelju in drugih organizacijah in skupnostih ler v drugih oblikah opravljanja dejavnosti ler delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrii in samostojnih poklicih. Delavec, ki dela v več organizacijah oziroma skupnostih, im i volilno pravico v listi organizaciji oziroma skupnosti, ki jo sam izbere. Za delegata v Zbor združenega dela je v volilni enoli alhko izvoljen delovni človek, ki ima pravico volili v lej enoli. Pravico volili delegata v Zboi združenega dela ima delovni človek, ki je dopolnil 15 lel. V organizacijah s področja izobraŽevanja imajo pravico volili in bili voljeni za delegate v Zbor združenega dela tudi študentje in učenci, ki so dopolnili IX let. Pravico volili delegale v Zbor združenega dela imajo ludi tujci.
Pravico volili delegale v Zbor krajevnih skupnosti oziroma v Zbor občin Skupščine SR Slovenije ima občan, ki ima stalno prebivališče na območju volilne enole. Širša je pasivna volilna pra-vica. saj ima pravico biti voljen za delegata v Zbor krajevnih skupnosti občan, ki ima stalno prebivališče na območju občine Domžale, v Zbor občin Skupščine SR Slovenije pa občan, ki ima slalno prebivališče na območju SR Slovenije. To pomeni, da za delegala določene krajevne skupnosti v Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale lahko kandidira tudi občan, ki ne živi
drugih organizacijah. Kmetje; obrtniki in delovni ljudje v samostojnih poklicih ler pri njih zaposleni delavci podpisujejo obrazec pri Sekretariatu /a notranje zadeve občine Domžale. Ob predložitvi obrazca v potrditev seje potrebno izkazali z osebno izkaznico.
Na obrazcu morajo bili i/polnjene vse rubrike z osnovnimi podatki ter označeno za kateri zbor in skupščino se podpora daje. ter številka volilne enole volilca. V kolikor se daje podpora za predsednika ali člana predsedstva republike mora bili ludi lo označeno na obrazcu.
Zadnji rok za vložitev kandidatur na ta način je /a predsednika in člane predsedstva SR Slovenije 9. marec za delegate za družbeno politične zbore 11, marec ter za delegate za druge zbore 17. marec I990. Najkasneje do navedenih rokov mora namreč predlagatelj kandidature oziroma liste kandidatov oddali pri občinski volilni komisiji predlog kandidature oziroma liste kandidatov s soglasjem kandidata oziroma kandidatov, ler s predpisanim najmanjšim številom podpisov. Za predsednika in člane predsedstva SR Slovenije pa se kandidatura vloži pri republiški volilni komisiji.
Določanje kandidatov v političnih organizacijah
Z zakonom o poliiičnem združevanju je urejen način uresničevanja svobode političnega združevanja občanov in ustanavljanje političnih organizacij. Namesto dosedanjih družheno-poli-ličnih organizacij zakon določa, polili-čne organizacije kol organizacije, ki v svojih aklih izražajo politične cilje in se
stalno v lej krajevni skupnosti, le da ima stalno prebivališče na območju naše občine. Kot Domžalski delegat v zbor občin Skupščine SR Slovenije pa je tako lahko izvoljen ludi nekdo, ki slalno živi v drugi občini, le da ima stalno prebivališče na območju SR Slovenije.
Pravico voliti delegale v družbeno-polilični zbor ima občan, ki ima stalno prebivališče na območju volilne enote. Pravico biti voljen za delegala v družbeno-polilični zbor pa ima občan, ki ima slalno prebivališče na območju družbeno-polilične skupnosti, v katere zbor se voli. Tudi v tem primeru je torej pasivna volilna pravica širša od aktivne volilne pravice. Za družbeno-polilični zbor Skupščine občine Domžale je tako v prvi volilni enoli lahko voljen nekdo, ki ima stalno prebivališče na območju druge volilne enole, saj je pogoj le. da ima slalno bivališče na območju občine Domžale. V družbeno-polilični zbor Skupščine SR Slovenije za volilno enolo. ki obsega ludi območje občine Domžale, pa je lahko izvoljen ludi nekdo, ki ima stalno bivališče v SR Sloveniji, pa čeprav nima prebivališča v kateri od občin, ki sestavljajo lo volilno enoto.
Kandidiranje
Kandidate lahko predlagajo:
delovni ljudje in občani v podjetjih, krajevnih skupnostih itd., oziroma samoupravni organi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
— skupine delovnih ljudi in občanov.
— posamezniki kol predlagatelji oziroma samoprcdlagalelji.
— politične, družbene in druge organizacije delovnih ljudi in občanov, ne glede na njihovo organiziranost v volilni enoti.
Kandidiranje obsega predlaganje in določanje kandidatov in list kandidatov. Vsakdo lahko kandidira samo v eni volilni enoli in na eni lisli kandidatov na volitvah v isto skupščino.
Kandidiranje je možno na zborih volilcev. s podpisovanjem ter preko političnih organizacij za družheno-polilična zbora občinske in republiške skupščine ler za predsednika in člane predsedstva SR Slovenije.
K. Določanje kandidatov z podpisovanjem
Ta način kandidiranja je novost. O teh kandidatih zbori volilcev seveda ne bodo razpravljali in odločali, saj gre za povsem ločen način kandidiranja, temveč bo predlagatelj vložil kandidaturo skupaj z zahtevanim številom podpisov neposredno pri občinski volilni komisiji in kandidat bo uvrščen na glasovnico. Kandidatura za predsednika in člane predsedstva SR Slovenije pa se vlaga neposredno pri republiški volilni komisiji. Najmanjše število podpisov je enako najmanjši zahtevani podpori na zborih volilcev.
Določanje kandidatov s podpisovanjem poteku na sledeči način:
Volilec. ki je vpisan v evidenco volilne pravice na območju volilne enote odda svojo podporo s podpisom na predpisanem obrazcu samo enemu kandidatu ali listi kandidatov za posamezen zbor v tej enoli. Obrazec podpiše pred sekretariatom za notranje zadeve občine Domžale, razen za zbor združenega dela. za kalerega se obrazec podpisuje v kadrovskih službah oziroma dru-giii ustreznih službah v podjetjih in
s svojim delovanjem zanje zavzemajo.
Politično organizacijo lahko ustanovi najmanj 20 polnoletnih občanov s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji, ki na uslanovnem občnem zboru sprejmejo statut politične organizacije in njen program ter izvolijo organe. Politična organizacija sme pričeli z delom z dnem. ko je vpisana v register političnih organizacij, ki ga vodi za občo upravo pristojni občinski upravni organ, z dnem vpisa v register poslane pravna oseba.
Politična organizacij i določi liste kandidatov za družbenopolitični zbor v skladu s pravili le organizacije in zakonom.
Politične organizacije, ki imajo na dan vložitve liste najmanj 500 članov s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji, lahko vložijo liste kandidatov za družbeno-polilične zbore v vsaki volilni enoti. Listo kandidatov za družbeno-po-litični zbor občinske skupščine pa lahko vloži tudi polmciu organi/kiji ki ima manj-kot 500 članov in ima sedež na območju občine. Lisic kandidatov se skupaj z zapisnikom o delu organa, ki je listo določil in soglasjem kandidatov pošlje do 11.3. 1990 predsedniku Občinske volilne komisije.
Predloge kandidatur političnih organizacij za predsednika in člane predsedstva republike pa je potrebno dostavili predsedniku republiške volilne komisije do 9. 3. 1990. kandidate pa lahko predlaga politična organizacija, ki ima vsaj 5000 oz 2500 članov.
Volišča in volilni odbori
Dne. 8. in 22. aprila 199(1 bodo volitve na voliščih v krajevnih skupno-siih. dne 12. aprila 1990 pa na voliščih v organizacijah združenega dela.
O voliščih vas bomo pravočasno obvestili v eni izmed naslednjih šlevilk Občinskega poročevalca.
Glasovanje na voliščih bodo vodili volilni odbori, kalerih naloga bo skrbeli za pravilnost in tajnost glasovanja. Občinska volilna komisija bo za vsako volišče imenovala vsaj en volilni odbor, v večini primerov pa dva ali celo več volilnih odborov, glede na obsežnost volitev. Vsak volilni odbor mora imeti predsednika, njegovega namestnika ler člane in njihove namestnike. Vsi zainteresirani, še posebej politične organizacije, naj čim preje pošljejo predloge za članstvo v volilnih odborih Občinski volilni komisiji.
Skupščina občine Domžale je dne. 8. januarja 1990 imenovala občinsko volilno komisijo v sestavi:
predsednik Aleš BuuUa in njegov namestnik Stanko Štrajn. oba sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Domžalah
— tajnik Lado Goričan in njegova namestnica Zora Ferlan.
— člani Branko Hefcrle. Janez To-plinšek. Bogdan Zupan in
— namestniki članov Vera Vojska. Janez Lozinšck in Zmago Cermelj,
Sedež občinske volilne komisije je v prostorih Skupščine občine Domžale Ljubljanska c. 69/1 Domžale. Telefonski številki sta 721-320 h. c. in 721-022 (interna 30).
Občinska volilna komisija daje vse informacije in pojasnila v zvezi z volilnimi opravili, pri njej pa se dobijo tudi predpisani obrazci za predlagane kandidate in izjave kandidatov da soglašajo s ka ndidaluro.
Pripravil:
predsednik občinske volilne
komisije
Aleš Butala
Pregled zborov volilcev v krajevnih skupnostih v občini Domžale
trzin
i. 3.1990 ob 18. uri v dvorani doma DPO Trzin peče
25.2.1990 ob 9.30 v Gasilskem domu Peče
radomlje
22. 2.1990 ob 19. uri Kulturni dom Radomlje
moravče
21.2.1990 ob 18.30 v Gaberjah 6 pod. Limb. g. — pri Čajžu
21. 2.1990 ob 18.30 v Negastmu 16 — pri Mrčun Jožetu 2?.. 2.1990 ob 18.30 v Gasilskem domu Krašce
23.2.1990 ob 18.30 v Partizanskem domu Moravče
preserje
27. 2.1990 ob 18. uri v prostorih oŠ Radomeljske čete Preserje
lukovica
23. 2.1990 ob 18. uri v dvorani zadružnega doma v Lukovici
vir
22.2.1990 ob 18. uri v dvorani Delavskega doma na Viru dob
26. 2.1990 ob 19. uri v prostorih KS Dob ihan
28.2.1990 ob 19. uri v prostorih samostana v Mali loki 1.3.1990 ob 19.uri v prostorih Doma DS v Ihanu
češnjice
25.2.1990 ob 10. uri v prostorih Osnovne šole Češnjice krašnja
23.2.1990 ob 19. uri v prostorih Osnovne šole Krašnja
dragomelj-pšata
1. 3.1990 ob 19. uri v prostorih Osnovne šole Dragomelj
vrhpolje-zalog
25.2.1990 ob 9. uri v prostorih Krajevne skupnosti Vrh-polje
krtina
25.2.1990 ob 10. uri v prostorih Osnovne šole Krtina prevoje
20.2.1990 ob 19. uri v prostorih Kulturnega doma Šentvid
mengeš
22.2.1990 ob 18. uri v prostorih Kulturnega doma Mengša
jarše-rodica
28. 2.1990 ob 18. uri v prostorih Restavracije INDUPLATI Jarše
i. 3.1990 ob 18. uri v prostorih KS Jarše (Gasilski dom Jarše)
trojane
22. 2.1990 ob 19. uri v prostorih Restavracije »Pri Kon-šku« Trojane
23. 2.1990 ob 19. uri pri Marjanu Pustotnik v javorjah 25. 2.1990 ob 11. uri pri Cirilu Smrkolj v Šentožboltu
rova
25.2.1990 ob 9.30 v prostorih Gasilskega doma Rova rafolče
25. 2.1990 ob 9. uri v prostorih Bifeja Doberšek Rafolče zlato polje
25. 2.1990 ob 9. uri v prostorih Osnovne šole Zlato polje velika vas-dešen
25.2.1990 ob 15. uri v prostorih Doma DPO na Hribu blagovica
23. 2.1990 ob 19. uri v dvorani Doma KS Blagovica homec-nožice
23.2.1990 ob 18.30 v prostorih Gasilskega doma Homec
KRAJEVNE SKUPNOSTI SLAVKA ŠLANDRA, SIMONA JENKA IN VENCUA PERKA DOMŽALE
VABIJO NA ZBORE VOLILCEV
Krajane Krajevne skupnosti mesta DOMŽALE vabimo na zbore volilcev, ki bo:
KS SLAVKA ŠLANDRA DOMŽALE
v ponedeljek, 26.2.1990 ob 18. uri v večnamenskem prostoru Osnovne šole Šlandrove brigade DOMŽALE
KS VENCUA PERKA DOMŽALE
v četrtek, dne 22.2.1990 ob 18. uri v jedilnici Osnovne šole Venclja Perka DOMŽALE
KS SIMONA JENKA DOMŽALE
v sredo, dne 21.2.1990 ob 18.30 v jedilnici Osnovne šole Venclja Perka DOMŽALE
s »>
:
s
I
s s
Ž
s
s s
5 !
Mi smo »ZA«:
Politika in kante...
Dalj časa sem premišljeval, kakšen naslov bi dal temu prispevku. Na primer: Poglejmo Vzhodno Evropo ali Koliko smo se že zbudili in še: Ali smo res na južni strani Alp? Odločil sem se za krajši naslov — Mi smo »ZA«.
Pred petnajstimi leti smo imeli sindikalni izlet na Madžarsko. Med klepetom smo vodiča med drugimi vprašali: »Koliko praznikov pa imate pri vas?« »Šestnajst«, nam je vljudno odgovoril. »Osem državnih in osem cerkvenih«. Mi pa vsi v en glas: »Ja, kakšni komunisti pa ste na Madžarskem, če slavite osem cerkvenih praznikov?« On pa: »V glavnem ne takšni kot pri vas. Vpijete in kažete v levo, obračate pa se v desno.«
Bo kar držalo. Petinštirideset let govorimo in pišemo: »Treba je... Nujno je ... zadnji čas je že...« V praksi in vsakdanjem življenju pa delamo in poapnjamo vse drugače. Ta dvoličnost je ljudem zlezla pod kožo in se ftot goba vrasla v naše zidovje. Številni vodilni so se predpisov in zakonov držali manj kot navadna raja. Kot v vzhodnih državah je stalinizem tudi pri nas med redoljubno in delovno slovensko ljudstvo zasejai privilegije, zapravljanje, površno opravljanje dela, maladušje in najhujše — nezaupanje. Dolga leta smo z nezaupanjem gfedali (čudno izvoljena) vodstva.
Kaj vse smo počenjali. Dogajalo seje tudi, da smo za več ur zaprli tovarne in šole ter sitna cesto mahat z zastavicami. Gospodarstvo in razvoj pa sta zaostajala, zahod nam je uhajal, mi pa smo prisegli na Vzhod in vmes za salo zapravljali milijarde. Prizadeti govorijo: »pozabimo, kar je bilo, bolj važno je, da imamo čiste poglede v prihodnost.«
Pa naj bo! Recimo, eden takšnih svetlih in čistih pogledov v nove čase je tudi pobiranje smeti oziroma komulanih odpadkov. Odgovornim se je ob pogledu na kup polomljenih kant za smeti »posvetilo« — odlok za nove smetnjake! Ti bodo ža naprej po odvzemu smeti postavljeni nazaj v vrsto, okrog njih bo pa vse snežno in čisto, saj bodo imeli komunalci s sabo grablje, metle in snietišnice ter bodo za sabo vse počedili. Stanovalci pa bodo navdušeni nad novim hišnim osnovnim sredstvom in sploh ne bodo več pomislili, da so morali prejšnjo jesen dati zanj staro milijardo. Stare kante (tudi tiste, ki so še dobre) bodo vrgli v staro železo. Okoli novih smetnjakov bodo skrbeli za čistočo, tako da pobiralci smeti sploh ne
bodo imeli nikakršnega dodatnega dela. Za naprej bodo torej komunalci s smetnjaki ravnali čisto drugače. Ne bodo jih metali z enega metra na tla, da bi padlo, kakor že pade. Tudi šofer jih bo zmerom počakal. Tako delavec, ki kolikortoliko sol/dno smetnjak postavil na tla, ne bo pozabljen ostal na cesti.
Tudi tam, kjer že imajo namesto nekdanjih kant velike metrske smetnjake, bo okoli njih vse čisto in pospravljeno. Iz prenapolnjenih posod veter ne bo raznašal papirja in drugih smeti, saj jih bodo odvažali (na primer z nekega dvorišča ob visokih stanovanjskih blokih v Domžalah). Neka velika domžalska trgovina pa ne bo več v isti smetnjak s smetmi metala tudi velikih kartonskih škatel in vse skupaj ne bo več zgleda lo kot kakšna ikebana. Kaj takega si še »revna« Zahodna Nemčija ne more privoščiti, saj ima svoj zaboj za papir in karton, svojega pa za druge smeti.
Toda! Toda! Ali so zares minili časi, ko smo eno govorili, drugo pa delali. Kaj pa, če to še vedno drži?! In bo nekdo čez štiri, pet let spet napisal v časopis: »Tole, s pobiranjem smeti je prava svinjarija. Poglejte, smetnjaki so spet vsi razbiti in polomljeni, umazani in zarjaveli, okrog njih pa spet vse nastlano z različnimi odpadki. Treba je napraviti red. Nabavili bomo (bodo) nove smetnjake, in to šesterooglate. Ali sploh pomislite, kakšna prednost je v tem?! Šesterokotni pokrov — čudo med liki (saj so ga »pogruntale« same čebele) in je na istem prostoru zloženih na primer v trgovini največ zabojnikov. Ljudi bomo pa že prepričali.
vse lepo in prav. Tudi to je res, da smo ljudje na sončni strani Alp zmerom za napredek in zato tudi za čistejše okolje. Samo, kolikokrat se bomo ljudje še pustili »nafarbath?! Kaj pa, če bomo enkrat rekli: »Ho-pla, oprostite, od danes naprej za pošten denar pošteno delo. Nič več ne bomo mi prijavljali vaših zanikrnih delavcev. Saj potem takoj nastanejo: komisija za zbiranje prijav, komisija za sortiranje prijav in komisija za ugotavljanje verodostojnih prijav, potem pa še komisija za časovno razporeditev obdelave posameznih prijav in nazadnje še komisija, ki bo delavce zaslišala in vse skupaj predala komisiji za izvršitev zadev. Končni produkt vsega tega: Najti BO TREBA nekoga, kije primerno izobražen in ima pravi takt, da bi tem delavcem na human način povedal, da naj se skušajo potruditi, da bi s smetnjaki ravnali bolj previdno, in da, če je le mogoče, naj teh delovnih sredstev ne razbijajo.
O, prijateljčki, tako pa ne! Kje pa imate mojstra ali vodjo ekipe. Naskrivaj naj se pelje za njimi, pa bo takoj videl, »koliko je ura«. Ob plači pa: »Hvala za sodelovanje. Na cesti jih je na tisoče, ki čakajo na delo.« Še tole. Delo s smetmi je izredno težko in naporno. Če dobrih delavcev ni mogoče dobiti, jih bo pač treba bolje plačati. Tudi po Markov/čevi teoriji je rezerv še ogromno, da o boljševističnem sistemu in razbohoteni administraciji niti ne govorimo.
To je Evropa — ne pa deset komisij! Saj je prav smešno, da se učimo stvari, ki smo jih že znali in tudi v Evropi smo že bili. Toda 50-letna kul-turno-ideološka revolucija nas je iz Evrope izrinila in nas za marsikaj prikrajšala. Proletarce je vse preveč učila o njihovih pravicah, vse premalo pa o poštenem delu.
Občan X
»Revolucija« — ne hvala!
Najbrž ni slučajno, da smo si ob zadnjih novoletnih voščilih največkrat zaželeli tudi miru. Gotovo nas ni strah vojne v Evropi ali v svetu, ker je zanjo vse manj razlogov, sa se tudi evropski narodi vse trdneje povezujejo, razorožujeta in zbližujeta pa se tudi velesili. Zaskrbljeni pa smo za razvoj dogodkov v Jugoslaviji, v kateri že nekaj časa divja politična, gospodarska in medijska vojna, na Kosovu pa prava krvava, ki grozi, da bo jugoslovanski lonec, v katerem vse bolj vre, razneslo.
Tega pa se upravičeno bojimo. Preveč srhljivih primerov smo videli v zadnjem času na naših ekranih, da nas ne bi bilo strah krvavih revolucionarno-političnih spopadov v sosednji Romuniji, podivjanih in z nacionalno strastjo nabitih množic v Armeniji, množičnih ekscesnih demonstracij v deželah vzhodne Evrope, pa hujskaških mitingov in rožljanja z orožjem pri nas doma. Zato ni presenetljivo, da so ob splošnem nezadovoljstvu zaradi padanja življenjskega standarda in skrbeh za preživetje zares želimo predvsem miru.
Tudi v Sloveniji in Jugoslaviji se dogajajo globoke družbene in politične spremembe (ne želimo jih imenovati revolucionarne), vendar na srečo po mirni poti. Rekli boste, proces demokratizacije je nezadržen, gibanj za človekove pravice in politične svoboščine ni mogoče zaustaviti, tudi s silo ne. Res je tako, vendar je z občutkom za pravo mero v določenem trenutnem razmerju sil in razumno
politiko mogoče doseči isti cilj.
To potrjuje naša slovenska izkušnja, dobili smo ustavno pravico do svobodnega političnega združevanja, pred nami so prve zares demokratične vo-j litve, otresli pa smo se tudi mnogih ideoloških spon. Partijski politični monopol odhaja v ropotarnico zgodovine, z njim pa tudi enopartijski sistem.
Gre torej za res revolucionarne spremembe brez revolucije. In ne glede na očitke iz vrst opozicije, da so nas razmere in pritiski alternativnih gibanj prisilile v ta odločilni obrat, je treba priznati, da so ga vsaj omogočile in usmerjale politične organizacije, ki so doslej imele v rokah mnoge vzvode oblasti (zlasti ZK in SZDL). V sedanjih jugoslovanskih razmerah, ko nam Miloševićeva politika — vsiljuje povsem nasprotno opcijo partij-sko-boljševiške, avkarktične države pa to sploh ni bilo lahko. Slikovito je slovensko politično pot demokratizacije ponazorila Sonja Lokar s hojo po ozki brvi nad prepadom. Na eni strani pritiska javnost z zahtevami po radikalnih spremembah, na drugi pa prete separatistični Sloveniji zaščitniki Jugoslavije, ker bojda razbija njeno enotnost in ruši njen družbenopolitični sistem.
Kot vse kaže uspešno balansiramo in prihajamo po brvi na drugi breg. Tega v predvolilnem spopadu, v katerem nekateri barvajo črno vse dosedanje in slikajo rožnato vse, kar bo v prihodnje, ni mogoče spregledati.
M. Jeran
30 let pevskega zbora društva upokojencev »Janez Cerar« Domžale:
Socialistična ideologija je mrtva, živel socializem!
Kot kaže je politiki na naših tleh usojeno, da bomo nanjo tudi po aprilskih volitvah gledali na dva skrajna načina: eni jo bodo imeli za lahko žensko, ki se je moramo ogniti v velikem ovinku, spet drugi jo bodo predstavljali za večvredno dejavnost, čarobno palico ali stikali s katerim bomo noč spremenili v dan, reveže v bogataše, nezaposlene v delavce, zastarelo tehnologijo v moderno, umazan zrak v čistega. Za druge je zanimivo tudi to, da imajo odgovore za rešitev vseh problemov v levi roki in jim vsaka izrečena beseda pomeni zgodovinsko prelomnico, ki jo bo ljudstvo z zlatimi črkami vklesalo v svoje pomnike. In še nekaj je lastnega »tem drugim*: prvi in najpomembnejši korak vsakega političnega dela jim je prekrščevanje — spreminjanje imen in simbolov prejšnje oblasti.
Poglejmo Romunijo. Sprememba zastave in imena države je simpatična gesta nove oblasti, ki pa s tem dejanjem ni rešila nobenega perečega problema Romunov (gospodarski zlom, lakota, mraz v stanovanjih,...). Pa pojdimo k stvari. Na listi »odpisanih« pojmov se je znašel tudi socializem — v vseh svojih samo-stalniških in pridevniških pojavnih oblikah. Kdor je bolj protiso-cialističen, ta bo žel večji uspeh. Si revež SOCIALIZEM to zasluži?
Prav gotovo si zasluži, če gre za najrazličnejše izpeljanke: realni, revolucionarni, boljševiški,... socializem. Prav gotovo si zasluži, če gre za enopartijski totalitaristični projekt političnega sistema. Zasluži si, če ga uporabljamo kot državno ideologijo v smislu prepričevanja in zavajanja ljudi.
Nasprotno pa je socializem zelo živ in ŽIVAHEN kot družbeni projekt, ki bo privedel do:
— države blaginje,
— novih načinov bivanja in dela,
— razvoja v ekološkem ravnotežju,
— solidarnosti,
— spoštovanja posameznikovih svoboščin in pravic,
— demokratične politične kulture,
— omejevanja moči represivnega aparata,
— nadzora javnosti nad vsemi področji družbenega življenja,
— dostojnega družbenega in osebnega načma življenja. Na kratko: zavzemanje in borba za socializem kot težnjo po
večji demokraciji in večji socialni pravičnosti bo vedno prisotna v programih naprednih strank.
Konec koncev: Se vam ne zdi čudno, da sta v Franciji in Španiji na oblasti socialistični stranki? Če bi bil socializem res tak bav-bav, verjetno ne bi bili!
Igor Lipovšek
Tri desetletja ubranega petja...
23. februarja 1990 prirejajo pevci upokojenskega pevskega zbora Janez Cerar iz Domžal ob 19.30 v avli osnovne šole Šlandrove brigade slavnostni koncert ob jubileju...
Spomladi 1960 so se zbrali nekateri mlajši in starejši upokojenci iz Domžal in okolice z željo izraziti se tudi v petju. Pevovodja — nadučitelj Rudolf Božič jim je bil prvi pe-
— za posamezno družbeno koristno delo večjega pomena, delovni ali drug podvig posameznika ali organizacije, storjen s posebnim naporom, požrtvovalnostjo, iznajdljivostjo ali hrabrostjo oz. v nevarnosti za zdravje ali življenje.
Odlikujejo se lahko posamezniki, organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, enote in zavodi oboroženih sil ali SFRJ.
Pobudo za dodelitev odlikovanja SFRJ lahko da družbenopolitična organizacija, državni organ, krajevna skupnost, organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija oz. skupnost.
Predlogi morajo biti temeljito obrazloženi; zato se uporabljajo obrazci OD-L (obrazec DZS 0,18) za posameznike ter OD-0 za organizacije združenega dela in druge organizacije (obrazec DZS 0,17), ki jih dobite v Državni založbi Slovenije.
Tudi pobude za zvezna odlikovanja pošljete na Komisijo za odlikovanja Skupščine občine Domžale.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA Skupščine občine Domžale
I
Odlikovanja SFRJ
Komisija za odlikovanja Skupščine občine Domžale preko vsega leta sprejema predloge za podelitev odlikovanj SFRJ. To so priznanja, ki jih na osnovi ustave SFRJ in skladno z zakonom o odlikovanjih SFRJ, podeljuje Predsedstvo SFRJ za dela in dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje in odliko.
Podeljujejo jih:
— za večletno delo in rezultate dela na kateremkoli področju družbenega življenja oz. družbene dejavnosti, s katerimi se posameznik ali organizacija posebno izkaže ter s
tem doseže zasluge, pomembne za družbeno skupnost
!
vovodja in je to delo opravljal do prezgodnje tragične smrti. Njegovo kulturno poslanstvo v delu s pevci je leta 1965 nadaljeval Stane Habe, ki to delo uspešno opravlja vse do danes.
V vseb teb treb desetletjib se je zvrstilo ničkoliko uspešnib glasbenib nastopov, koncertov, snemanj, kar vse postavlja ta vokalni sestav med tiste redke zbore s tako dolgoletno tradicijo.
Ob tem, ko bodo čez nekaj dni pevci in pevovodja praznovali za pevski sestav svoj veliki jubilej pa se velja s plemenito mislijo spomniti vseb tistib, ki so kdajkoli v teb letib primaknili svoj glas b harmonijam in zvenu tega zbora. V teb letib se je namreč sestav zbora že nekajkrat osul in vsakič so izpraznjena mesta zapolnili novi pevci in seveda novi glasovi. Prav pa je, da so novi člani zbora, ki v zbor nenebno nanovo prihajajo, oživljajo spomine na vsa lepa medčloveška doživetja, ki so jih pevci in pevovodja v 30 letib doslej doživeli. Lok pevske ustvarjalnosti pevskib grl, ki so svoj življenjski zenit že prestopila, pa se k sreči pne še naprej. V nove načrte, v nove pesmi, v nove koncerte, nova srečanja in k sreči v novo zborovsko pribodnost. K sreči, pravimo, je tako!
Naj bo kulturno poslanstvo vsem pevcem vir lepib užitkov jesenskih let, nam pa mesto podoživljanja glasbe, ki ji bomo tudi poslej radi prislubnili.
Vidimo se 23. februarja 1990 ob 19.30 v avli šole Šlandrove brigade.
Vabijo vas pevci in pevovodja upokojenskega vaškega pevskega zbora »Janez Cerar« iz Domžal!
Dober dan, domžalski občan:
Marija Bica Kuhar
Obisk pri vdovi pisatelja Prežihovega Voranca, ki je pred dnevi praznovala 90-letnico
Malokomu je v Domžalah znano, da živi med nami pri svoji hčerki Mojci in zetu Marku Gosarjevih vdova po slovenskem pisatelju, koroškem rojaku Lovru Kuharju-Prežihovem Vorancu.
Marija Kuhar, vsi pa ji pravijo kar Bica, v teh dneh, ko praznuje 90-letnico, sploh ni sama. »Polno hišo obiskov imamo! Pred dvema dnevoma bi morali priti, polna kuhinja jih je bila. Dvanajst jih je prišlo iz Kotelj, ne, osem pa res! Od Zveze borcev, pa domžalski župan, pa predsednica borcev iz Domžal sta bila tudi tu. Kakšen lep govor mi je pripravil Rok Gorenšek. Tu so sedeli, on pa mi je govoril. Lepo mi je, če pomislim na iskrene besede!«
v roke vzame tudi telegram, ki so ga ji poslali ravenski železarji: Ob vašem častitljivem jubileju. 90-letnici, bi želeli biti z vami in vam stisniti roko. Toda predaleč ste, zato vam le povemo, da se vas spominjamo, občudojoč vašo pot »čez goro« in vam želimo še dolgo, zdravo in sončno življensko jesen. K jubileju iskreno čestitamo!
_____J
Naš občan na kolesu za zdravo telo:
Izlet s kolesi do Miinchna
Francelj Repovž je iz naše občine, Janez Prijatelj pa iz sosednje, kamniške, oba sta doma z Gomile pri Šentjanžu, oba pa sta prišla za ženami na Gorenjsko in — to je pri tem glavno — oba sta navdušena kolesarja. Letos sta naredila svojevrsten podvig leta — s kolesi sta se podala prav do Miinchna, 450 km v eno smer. Malo je k temu pripomogel tudi Janezov brat Polde, ki živi in dela v Munchnu, kupil jima je celo kolesarski šotor, drugače pa si lahko zapišeta sama za svoja ušesa, da sta bila tako pametna, da sta v najbolj dežavnem vremenu prekolesarila pot iz naše občine do bavarske prestolnice.
Dober dan, domžalski občan...
»Doma sem s kmetije, vendar se spominjam, da sta me gor spravila babica in ded. Oče mi je padel v 1. svetovni vojni, dobila sem očima, čez vse dobrega človeka. Pet nas je bilo: štirje bratje in jaz.
Lovra Kuharja sem spoznala leta 1923 in že kmalu sva se poročila. Lovro Kuhar, ki je iz avstroogrske vojske pobegnil k Italijanom se je šele leta 1919 vrnil iz ujetništva in se zaposlil v Thurnovi jeklarni na Ravnah. Česa vsega se ni lotil. Vodil je delavsko bratovsko skladnico, pa posojilnico in hranilnico za Mežiško dolino, sodeloval v delavsko izobraževalnem društvu Svoboda, ukvarjal se je z mesarijo, konzumom. Želela sem, da bi imel več časa za družino, vedno sem mu očitala, da se s politiko preveč ukvarja, pa ni pomagalo. Zaradi političnega prepričanja in člankov, v katerih se je potegoval za trpeče in izkoriščane ljudi je moral oditi v emigracijo, medtem pa so ga v odsotnosti obsodili na 7 let robije.
Ostala sem sama
»Z dvema deklicama sem ostala sama in že takoj naslednji dan po njegovem odhodu
so me iz stanovanja v Ravnah deložirali. Rekli so mi, da za komuniste in njihove sorodnike ni prostora. Preselila sem se v domačo vas na Berdinje, kjer sem nato z obema hčerkama Vido in Mojco živela.«
Vorančeva vrnitev domov
Pred koncem leta 1939 se je pisatelj skrivaj vrnil domov in se je moral ves čas skrivati. Po začetku vojne so ga Italijani ujeli in izroč'i Nemcem. Ti so ga odgnali v Begunje, nato v Berlin in nazadnje še v uničevalni taborišči Sachsenhausen in Mauthausen. Leta 1945 se je vrnil domov, v navidez krepkem možu pa je že kljubovala kal bolezni. Vse svoje sile je zastavil za domovino, delo, pisateljevanje, vendar je po hudi bolezni že leta 1950 umrl.
od kod ime Prežihov \/oranc
Lovro Kuhar se je podpisoval s skrivnim imenom Prežihov Voranc. Voranc so mu rekli doma, Prežihov pa se je imenoval po Prežihovi bajti, ki jo je oče kupil 1911 in ki stoji pod Preži-hovim vrhom. Le tako je lahko izhajalo njegovo delo, saj je bil v stari Jugoslaviji na seznamu oseb obsojenih zaradi komunizma oz. zakona o zaščiti države.
Kdaj je pisal
Najraje je pisal zjutraj. Vstal je že pred šesto, nakar je šel v hlev. Mnogokrat so ga že takoj na začetku zmotili ljudje, ki so ga prosili za vse mogoče usluge in za pisanje dopisov.
Včasih je bil kar hud, ker mu ljudje niso pustili, da bi lahko ustvarjal in velikokrat je rekel, da bi še napisal mnogo več, če ne bi imel toliko dela z ljudmi.
Bica pomeni babica
Bica Kuharjeva je sedaj že od avgusta 1989 prava Domžal-čanka. Že prej pa je hodila na daljše obiske k svoji hčerki Mojci v Domžale. Žal ne vidi, pisati in brati ne more, vendar televizijo še nekako lahko gleda. Najbolj se pa zanima za politiko. Nobena poročila na radiu ji ne smejo uiti. Radio ima odprt ves dan. Za televizijo pravi, da je program slabši, tudi TV dnevnik je bil včasih že boljši. S svojima Mojco in Markom je zelo zadovoljna, enako z vnukinjo Alenko.
»Kar naprej mi voščijo, naj dočakam sto let, pa nočem, saj sem imela dovolj dolgo in kruto življenje za sabo!«
Pa se vendar Bica veseli obiska, ki je že napovedan. »Moji s Koroškega pridejo, za svečni-co so obljubili. Možje od Kulturne skupnosti in župan z Raven na Koroškem se je najavil. Upam, da res pridejo, težko jih čakam.«
Bica vrže prijazen pogled na kup pošte in poslanih telegramov, ki jih je ob jubileju že sprejela. Pogled se ji usmeri mimo mene, nekam v ozadje. Kdo ve, kaj ima v mislih? Morda tisti čas, ki ga je preživela v svoji vasi Berdinje ali pa pot »čez goro«. Kdo bi vedel?
M. Brojan
Začelo se je zelo neobetavno. Poleg neurja in vremenske napovedi, ki je obetala tri dni dežja, je povrhu Francelj prespal za dobri dve uri odhod. Vseeno sta bila že pred poldnevom na Ljubelju, kjer sta začela tudi resneje delati — pobirati denar na tleh. Tihotapci so namreč odvrgli nekaj milijonov (dvajset, da ne bo zvenelo preveč), vendar le na naši strani, na avstrijski ni ležalo na tleh nobenega šilinga. Bilo pa jima je v veselje, da so sočustvovali z njima cariniki in jima želeli več sonca, čeprav je bilo vsem normalnim jasno, da se deževno neurje še ne misli unesti. Ob Vrbskem jezeru je nastopila prva kriza, ki sta jo premagala z nakupom novih filmov in ugotovila, da v Avstriji mislijo s turizmom tako resno, da se da kupiti kakšno malenkost celo zvečer in v nedeljo, kar bi bilo za Slovenijo pravi samomor.
Po Avstriji navzgor, seveda po stranskih cestah, jima je šlo kar dobro, prvič pa sta se začela še resneje spraševati, zakaj sta šla na tako pot na serpentinah Katschber-ga, ki jih je toliko, da jih ne moreš prešteti, vse pa so naravnane navzgor. Mislila sta prespati v svojem šotoru, računala sta se podati v stroške in vzeti sobico za 60,70 mark, nazadnje pa sta se odločila za senik, ki je sicer tako visel, da sta se komajda obdržala na njem, ampak malce sta le zadremala.
Tudi naslednjega dne sta šla novim veselim dogodivščinam naproti. Zdaj je počila guma, zdaj je vzel vrag kaj drugega, povrhu so telefoni požirali kar po deset šilingov naenkrat, po malem je dežavalo ali se je celo obetal sneg, skoraj ves čas sta bila napol mokra, v pelerinah sta bila bolj podobna Arab-
cem kot slovenskima avanturisto-ma, a sta na koncu le prišla čez vse gore in doline in se pojavila na av-strijsko-nemški meji.
Tu so najprej mislili, da mislita kot azilanta pobegniti pred socializmom v nemški gnili kapitalizem, nato pa jima je carinik celo pokazal bližnjico do Miinchna, drugo bližnjico pa še nekdo, ki je pozneje prav tako globoko sočustvoval z njima, da sta se v takem vremenu podala na tako dolgo pot. Toda na koncu je bilo vendar 450 novih kilometrov na števcu.
Janezov brat Polde ju je pričakal s transparentov in šampanjcev, vzel pa si je celo dopust, tako ju je bil vesel. Ker sta Francelj in Janez tako hitela v Munchen, da sta se malo pred bavarsko prestolnico zaletela drug v drugega — Janez je zaviral in čakal Francelja, Francelj pa je bil prepričan, da je Janez že daleč naprej in je hitel za njim — sta se potem enoglasno odločila, da se zaradi poškodb odpeljata domov kar s kombijem nekega zdomca, ki jima je potem šest ur razlagal, kako črn kruh je v Nemčiji.
V Komendi so spet zapiapolali transparenti, tokrat na Prijateljevi hiši, v izdelavi Janezovih hčerk Nataše in Nejke, seveda pa je Janezova žena potočila tudi dve sol-zici, že zaradi lepšega, ker je imela Janeza spet ob sebi. Junak iz naše občine — Francelj Repovž pa je moral do Nožic narediti še dodatnih osem kilometrov, tako da ni res, da sta oba naredila enak podvig: naš Francelj je opravil s kolesom 16 kilometrov več in upajmo, da mu bo zgodovina to priznala. Čestitamo tudi v imenu žena, ki sta čakali doma svoja avanturistično nastrojena kolesarja.
Ivan Sivec
OPOZORILO
Prosimo, da se držite planiranih dnevov in ur. v nasprotnem primeru pride do čakalnih dob na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. ^-
OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE
KRVODAJALCI POZOR
V mesecu februarju organizacija Rdečega križa v Domžalah pripravlja krvodajalsko PROSLAVO z podelitvijo priznanj, zato naprošamo vse, ki nimajo urejene kartoteke o darovanju krvi (i o, 15, 20, 25, 30, 35,40,45, 50 x), da se javijo osebno ali telefonsko občinski organizaciji tel. 721-296, 721-022 — občina Domžale — sekretariat za občo upravo l. nadstropje, soba 31 (ponedeljek do 13. ure, sredo do 18. ure in petek do 13. ure).
Komisija za krvodajalstvo
Plan krvodajalstva za leto 1990
Naziv OZD, ustanove, zavoda
Plan
Šte- Ura Zbirno mesto vilo
Naziv OZD, ustanove, zavoda
Plan
šte- Ura Zbirno mesto vilo
PONEDELJEK, 26. 2.1990
1. LEK Mengeš" 80
2. induplati obrat Peče 5
3. ko RK Peče 15
4. ko RK Moravče 20
5. rašica Moravče 30
6. mizarska delavnica Moravče 5
7. termit Moravče 30
8. OŠ Moravče              , 10
9. OO rk Vrhpolje 10
10. oork Krtina 5
11. OORKRafolče 20
12. OORKPrevoje 20
TOREK, 27. 2.1990
1. papirnica KoliČeVO 70
2. melodija Mengeš" 40
3. TRAK Mengeš 40
4. filc Mengeš 20
5. TAMIZ Mengeš 20
6. scttozd — Trgovina 10
7. induplati Mengeš 20
8. oork Trzin 5
9. OŠ Trzin 10
10. oork Mengeš 20
11. semesadike Mengeš 15
12. kovinOtehna Mengeš 5
13. dom upokojencev Mengeš 5
14. KPCjable 10
15. ETA obrat Mengeš 5
16. pivovarna union Mengeš 9
17. emona Obrat Mengeš 5
18. obrtnik Mengeš 5
19. hidrometal Mengeš 25
20. edigs Mengeš 5
21. Center invalidne mladine 5
22. varnost Mengeš 20
23. OŠ Mengeš 10
24. ZORA Mengeš 10
25. Poklicna kovinarska šola Domžale 40
6,00 pred OZD
6,30 pred obratom
7,00 avtobusna postaja
7,00 avtobusna postaja
7,00 avtobusna postaja
7,00 avtobusna postaja
7,00 avtobusna postaja
7,00 avtobusna postaja
7,00 cerkev Vrhpolje
7,15 OŠ Krtina
9,00 pred Martinčkom
9,00 pred Gostilno Škarja
6,00 pred DO
6,00 pred DO
6,00 pred DO
6,00 pred do
6,00 pred DO,
7,00 pred DO
7,00 pred DO
7,00 avtobusna postaja
Trzin 7,00 pred šolo 7,00 pred DO TRAK Mengeš 7,00 pred DO trak Mengeš 7,00 pred DO TRAK Mengeš 7,00 pred DO TRAK Mengeš 7,00 pred obratom 9,00 pred DO TRAK Mengeš 9,00 pred DO TRAK Mengeš 9,00 pred DO TRAK Mengeš 9,00 pred DO TRAK Mengeš 9,00 pred do trak Mengeš 9,00 pred DO TRAK Mengeš 9,00 pred DO trak Mengeš 9,00 pred DO TRAK Mengeš 9,00 pred DO TRAK Mengeš 9,00 pred DO TRAK Mengeš 9,00 pred šolo, Ljubljanska
C. 5
26. OORKKrašnja SREDA, 28. 2.1990
30   8,00 avtobusna postaja Krašnja
1.	helios Količevo, Domžale	50	6,00	pred ozd
2.	helios oljarna	20	6,00	pred ozd Vir
3.	zdravstveni dom Domžale	30	7,00	pred zd Domžale
4.	avtoservis Domžale	30	7,00	pred ozd
5.	toko Domžale — tozd Galant.	60	8,00	pred obratom Studa
			8,00	pred ozd Domžale
6.	toko — tozd Potovalni in	10	8,00	pred ozd Domžale
	Maloprodaja			
7.	termit — uprava Domžale	10	8,00	pred upravo
8. emona prašičereja Ihan		20	8,30	pred obratom
ČETRTEK, 1.3.1990
INDUPLATI Jarše 50 6,00 pred
2. MLINOSTROJ Domžale 40 6,00 pred
3. TERMIT ILPOS Ihan 15 6,00 pred
4. EMONA PRAŠIČEREJA Ihan 20 6,00 pred
5. KO RK Ihan 10 6,00 pred
6. Samostan Mala Loka 5 6,30 pred
7. EMONA Obrat Pšata 15 6,30 pred
8. KOMUNALNO PODJETJE Domžale 30 7,00 pred
9. LJUBLJANSKA BANKA Domžale 10 8,00 pred
10. DOM UPOKOJENCEV Domžale 5 8,00 pred
11. DELAVSKA UNIVERZA Domžale 5 8,00 pred
12. SDK Domžale 3 8,00 pred
13. POSTAJA MILICE Domžale 5 8,00 pred
14. ALKO — Obrat Jarše 5 8,00 pred
15. Zavod za glasbeno izobraževanje 3 8,00 pred
16. PTT Domžale 15 8,00 pred
17. BIRO 71 Domžale 5 8,00 pred
18. INEA Domžale 8,00 pred
19. VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD 5 8,00 pred
20. METALKA Domžale 3 9,00 pred
21. Občinsko sodišče Domžale 3 9,00 pred
22. OBČINA Domžale 30 9,00 pred
23. KINO PODJETJE Domžale 3 9,00 pred
24. Izobraževalni center IMP Domžale 10 9,00 pred
25. OO RK Domžale 30 9,00 pred
26. OŠ ŠLANDROVE BRIGADE Domžale 10 9,00 pred
27. OŠ JOSIP BROZ TITO Domžale 10 9,00 pred
28. OŠ VENCELJ PERKO Domžale 10 9,00 pred
29. BETON Zagorje 20 9,00 pred
30. CENTER ZA SOC. DELO Domžale 3 9,00 pred
31. SKUPNOST OSNOVNIH ŠOL 3 9,00 pred
OZD DO DO DO
trgovino Ihan
Samostanom
obratom Pšata
upravo Domžale
občino
občino
občino
občino
občino
občino
občino
občino
občino
občino
občino
občino
občino
občino
občino
občino
občino
občino
občino
občino
občino
občino
občino
32. SODNIK ZA PREKRŠKE
33. OŠ OLGE AVBELJ Domžale
34. AGROEMONADSS
35. KMETIJSKA ZADRUGA EMONA
36. ZAVAROVALNICA Domžale
PETEK, 2. 3.1990
1. HELIOS Količevo, Domžale
2. PAPIRNICA KoliČeVO
3. UNIVERZALE Domžale
4. OO RK Homec
5. OO RK Jarše—Rodica
6. BIOTEHNIČNA FAKULTETA
7. Galanterijska usnjarska šola
8. NAPREDEK Domžale
9. KO RK Zlato polje
10. Agroemona — POLjED. GOVEDEREJA
PONEDELJEK, 5. 3.1990
1. TOSAMA Domžale
2. IDNUPLATI Jarše
3. ŽITO vir
4. KO RK Vir
5. SLOVENIJALES Radomlje
6. Gozdno gospodarstvo Radomlje
7. INDUPLATI Obrat Radomlje
8. KO RK Radomlje
9. OŠ Radomlje
10. POZD PLASTENKA Rova
11. KO RK Dob
12. OŠ Dob
13. ELEKTRO PODJETJE PodreČje
14. KO RK Dragomelj
15. OŠ Dragomelj
16. RIBOGOJNICA Dragomelj
TOREK. 6. 3.1990
1. TOSAMA Domžale
2. KO RK Trojane
3. GOSTIŠČE Konjšek
4. KO RK Blagovnica
5. KSČešnjice
6. KO RK Lukovica
7. oš Brdo
8. MOJCA Lukovica
9. OBRTNO ZDRUŽENJE 10. TOKO DSS
3	9,00	pred občino
3	9,00	pred občino
10	9,00	pred občino
20	9,00	pred občino
10	9,00	pred občino
50	6,00	pred DO
70	6,00	pred DO
50	6,30	pred DO
10	7,30	pred Gostilno
		Repanšek
10	8,00	avtobusna postaja
		Rodica
10	8,00	avtobusna postaja
		Rodica
40	8,30	pred šolo
70	9,00	pred občino
20	9,30	v Obršah
20	9,00	pred občino
60	6,00	pred DO
60	6,00	pred DO
15	6,00	pred DO
24	6,00	pred DO
50	7,00	pred DO
5	7,00	pred DO
15	7,00	pred DO
30	8,30	pred DO
10	7,00	pred Gostilno Šporn
10	7,00	pred DO
10	8,00	avtobusna postaja
10	8,00	avtobusna postaja
10	8,00	avtobusna postaja
10	9,00	avtobusna postaja
2	9,00	avtobusna postaja
2	9,00	avtobusna postaja
60	6,00	pred DO
10	6,00	avtobusna postaja
16	6,00	avtobusna postaja
30	6,30	avtobusna postaja
		Blagovica
5	6,15	
15	7,00	pred Zadružnim
		domom Lukovica
10	7,00	pred Zadružnim
		domom Lukovica
30	7,00	pred obratom
20	9,00	pred združenjem
20	9,00	pred DO
Center požarne varnosti gradimo na Količevem
Na osnovi srednjeročnega programa razvoja požarne varnosti v občini Domžale smo pristopili h gradnji Centra požarne varnosti. Po dolgoletnih razpravah in sklepih na vseh samoupravnih organih požarne skupnosti in Občinske gasilske zveze Domžale smo se odločili, da Center požarne varnosti občine Domžale zgradimo z združenimi sredstvi DO HELIOS Domžale 50 odstotkov in prispevki delavcev v obliki povečane prispevne stopnje iz sedanje 0,020 odstotka na 0,50 odstotka od bruto osebnega dohodka.
LOKACIJA, VELIKOST, VREDNOST IN PREDMET POSLOVANJA
Center požarne varnosti je lociran nekako v središču industrijskega območja v občini Domžale, to je v industrijski coni HELIOS-KOLIČE-VO med DO TOSAMA, PAPIRNICO, SLOVENUALES, INDUPLATI, HELIOS Domžale, LEK in druge. Po nekajkratnem zmanjševanju kvadrature Centra požarne varnosti smo prišli do ccalOOOm2 funkcionalnih površin, kar še zagotavlja zahtevano organiziranost požarno varnost občine. Pripomniti moramo, da podobno požarno varnost zagotavljajo tudi v drugih slovenskih občinah, še posebej v sosednjih, pa čeprav so nekatere bistveno manj požarno obremenjene kot je naša.
Predračunska vrednost naložbe na dan 31.3.1989 je znašala 1.115.000 K din. In kot smo že omenili polovico vrednosti zagotovi DO Helios in pol pa zaposleni delavci na račun namensko povečane prispevne stopnje za 0,30-odstot-ka.
Iz predloga finančnega plana dejavnosti požarne varnosti v občini Domžale lahko ugotovimo smotrno ponašanje in odlaganje trošenje sredstev za opremo, ki jo je možno pogrešati oz. kupiti kasneje, vendar pa ne toliko, da bi bila ogrožena dejavnosti in uspešnost gasilskih enot ob intervencijah.
Člani gasilske organizacije v občini Domžale se zavedajo potrebnosti in pomembnosti izgradnje Centra požarne varnosti, zato moralno in materialno podpirajo čimprejšnji zaključek gradnje. Ena izmed materialnih pomoči je tudi odpoved honorarju vse do izgradnje Centra požarne varnosti pri občinskih gasilskih tekmovanjih, sektorskih vajah, izletih in podobno. Iz zbranih sredstev po prispevni stopnji pa bomo v gasilskem društvu še vnaprej zagotavljali sredstva za redno dejavnost (stimulacijo na aktivnost, gorivo, vzdrževanje MB in vozil in sofinanciranje začetih novogradenj, ter nadomeščanje starih vozil.
NAMEN IN UPRAVIČENOST INVESTICIJE
Požarna obremenitev v industrijskih delih in strnjenih stanovanjskih soseskah občine Domžale je velika, zato je potrebno na enak način kot v večini slovenskih občin organizirati ustrezno požarno-varnostno in preventivno službo.
2 uresničitvijo te naložbe bomo pridobili:
— splošno požarno-varnostno budnost. Ta bo zagotovljena vseh 24 ur in to za delovne organiza-
cije, obrti, občane in druge. Prijava požarov bo na telefonsko številko 93,
— operativna enota iz centra bo lahko intervenirala takoj in po potrebi vključevala gasilske enote iz prostovoljnih gasilskih društev po UKVV zvezi. UKW povezava že uspešno deluje in je trenutno že 80 odstotno zgrajena,
— preko sredstev obveščanja bomo usmerjali in koordinirali akcije gašenja požarov med centrom in enotami gasilskih društev občine Domžale,
— delovne in druge organizacije bodo lahko tako zagotovile v svoji sredini le opremo za gašenje začetnih požarov in minimalno gasilsko dežurno osebje (gasilske straže), tako bi se izognili podvajanju nakupa drage gasilske tehnike,
— v okviru dejavnosti centra bomo organizirali servisiranje gasilskih aparatov, motornih brizgaln, avtomobilov in drugega ter s tem zmanjšali stroške poslovanja centra,
— omogočili bomo vse oblike izobraževanja tako poklicnih kot prostovoljnih gasilcev ter organizirali rezlične seminraje, posvete, razne vaje itd.,
— v okviru centra bo osredotočena gasilsko-reševalna oprema za reševanje iz blokov in stolpnic (lestev, dvižna košara itd.),
— omogočena bo daljinska povezava iz centra z javljalci požarov po objektih (DO, obrtne delavnice, šole, vrtci itd.),
— omogočen bo operativni poseg v primeru razlitja nevarnih tekočin (ekološka katastrofa),
— v centru požarne varnosti bo možen centralni vklop krovnih siren po gasilskih društvih in nekaterih delovnih organizacijah in na ta način omogočeno alarmiranje članov gasilsko-reševal-nih enot,
— z gradnjo centra bomo zadovoljili potrebe požarne varnosti najmanj do leta 2010 in zagotovili višjo in strokovno obliko organiziranosti požarno-preventi-vne dejavnosti. Zasnova projekta dopušča fazno gradnjo s čemer se je možno prilagajati kasnejšim potrebam požarne varnosti.
POSLOVANJE, KADRI in OSEBNI DOHODKI CENTRA POŽARNE VARNOSTI
Za nemoteno poslovanje centra požarne varnosti oziroma opravljanje vseh predvidenih nalog gasil-sko-reševalne službe predvidevamo naslednjo kadrovsko strukturo:
— vodja operative-centra
(1 delavec)
— vodja izmene (3 delavci)
— dežurni operater      (4 delavci)
— gasilci (16 delavcev) Zaposlitev delavcev centra je prilagojena turnusnemu načinu dela (24 urno dežurstvo). V centru požarne varnosti bodo zaposleni gasilci DO HELIOS, ki ima skupno že 23 zaposlenih gasilcev za potrebe požarne varnosti DO HELIOS (Helios Količevo 17, Helios Domžale 6).
Iz zgoraj navedenega sledi, da je potrebno zaposliti dodatno le še enega delavca. Skupno bodo ti delavci opravljali tudi naloge požarne varnosti za celotno občino Domžale tako, da je potreben dogovor med DO Helios in Skupščino občine Domžale glede sofinanciranja (osebni dohodki in materialni stroški).
Predvideni ključ financiranja zaposlenih je naslednji:
— 3/4 delavcev (18)     DO HELIOS
— 1/4 delavcev (6)
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Del sredstev za poslovanje centra bodo zaposleni delavci ustvarili z naslednjimi dejavnostmi:
— servisiranje gasilskih aparatov za potrebe DO, obrtnikom, skupnosti in občanov
— servisiranje gasilskih vozil, motornih črpalk, dihalnih aparatov in druge gasilsko-reševalne opreme,
— pomoč v izrednih razmerah (prevoz vode, nuđenje uslug z lestvijo),
— prodaja gasilskih aparatov in druge opreme DO in občanom
Center požarne varnosti gradimo po začrtanih terminih. Dokončanje je predvideno v letošnjem letu. Problem je edino pri lastništvu dela zemljišča, za kar upamo, da bo tudi v najkrajšem času rešeno.
Občane Domžal bomo v eni izmed naslednjih številk seznanili tudi s podrobnostmi, ki pa niso zanemarljive, ker je od njih dostikrat odvisna uspešnost posameznih gasilsko-reševalnih akcij. M. LENARČIČ
Vače:
Prijetno doživetje upokojencev dveh društev
Ob koncu leta 1989 so moravski upokojenci zaključili kolesarske izlete in pohode na Vačah. Tu sta skupino pričakala in nam zaželela dobrodošlico predsednik DU tov. Ivan KODERMAN in njegov namestnik Tone LOVŠE. Pogovori med predstavniki obeh društev upokojencev so bili kar v gostilni »MRVA«, ker društvo upokojencev Vače ne razpolaga z lastnimi prostori. Iz pogovorov je bilo ugotovljeno, da se obe društvi srečujeta z enakimi težavami. Tu gre predvsem za finančna sredstva, športne objekte, poslovne prostore in aktivno vključevanje upokojencev v različne dejavnosti. Potrebno je omeniti, da ima DU Vače včlanjenih le 80 članov in obstaja samo tri leta in da se ni dobro zaživelo. Če bo društvo le dobilo svoje prostore, se bo lahko razvijalo kot ostala društva v občini Litija. Sklenjeno je bilo tudi, da se skupno sodelovanje na področju športa in rekreacije v 1990. letu nadaljujejo. Na povabilo vaškega župnika Ivana POVŠNARJA smo si še ogledali notranjost cerkve. Župnik je govoril o zgodovini cerkve, fare in samih Vač, peljal nas je tudi v prostor »božji grob«, ki je najlepši v Evropi.
Obiskali smo Klenik, si z zanimanjem ogledali izrezljane lesene skulpture in povečano kopijo vaške situle. Spotoma smo še obiskali priznano izletniško točko GE-OSS na Slivni in kmečki turizem KIMOVEC in popili vsak skodelico toplega čaja in se po strmini v poznih popoldanskih urah vračali v Moravče.
Za spomin na srečanje smo se predhodno še slikali pred hišo kmečkega turizma KIMOVEC na Slivni.
Jože Novak
GASILSKO DRUŠTVO DOB
Ulica 7. avgusta 61233 - DOB
Tel: (061)724-170 ioo Ž. rač. 50120-678-88249 let
Sto let gasilstva v Dobu
Že zdaj lahko zapišemo, da bo leto 1990 v Krajevni skupnosti Dob minilo v znamenju gasilstva. Zato bodo poskrbeli člani Gasilskega društva Dob, ki praznujejo 100 let aktivnega dela in so že v letu 1989 oblikovali vrsto komisij, ki bodo poskrbele, da bo leto 1990 za vse Dobljane resnično praznično.
Delček zgodovine
»Bogu v čast, bližnemu na pomoč« je napisano ob gasilskih simbolih na tabli, ki že 100 let spremlja gasilce iz Doba in okolice, Polno-številna udeležba na 100. občnem zboru je pokazala, da je Gasilsko društvo Dob v razcvetu in da nanj zanesljivo lahko računamo tudi v naslednjih 100 letih.
Vse skupaj se je pravzaprav začelo v letu 1890, ko so v tedanji občini Dob zgradili gasilski dom, ob njegovem odprtju in blagoslovitvi, ki jo je opravil France Berle, je bilo navzočih kar 4000 gasilcev in njihovih prijateljev, ki so vse do danes požrtvovalno in zlasti s prostovoljnim delom gradili društvo. To društvo še danes na vseh področjih, zlasti pa na tekmovalnem, spada v sam vrh v republiki in morda celo v državi.
Sledili so nakupi in kompletiranje strojne opreme, v letu 1955 je bil razvit prapor, v letu 1958 je bil postavljen nov gasilski dom in vzidana plošča vsem padlim gasilcem, v naslednjih letih pa nabavljeni motorna brizgalna, avtokombi, pa spet povečanje in posodobitev gasilskega doma in pred 10 leti nakup kombiniranega vozila TAM. O vseh teh dogodkih in doseženih uspehih bodo v letošnjem letu pripravili tudi manjši zbornik, občni zbor pa je pomenil pravzaprav le začetek cele vrste prireditev in tekmovanj, s katerimi žele obeležiti leto, v katerem praznujejo stoletnico.
Vsi smo gasilci
Gasilsko društvo pa je bilo vseskozi aktivno tudi v krajevni skupnosti, saj skoraj ni bilo akcije, kjer jih ni bilo zraven. To navsezadnje izpričujejo tudi krajani, saj vedno najdejo posluh za sodelovanje pri različnih aktivnostih društva, ki jih je bilo v zadnjih letih zelo veliko. Omenimo le vzorno vzdrževanje
doma, uspehe na različnih tekmovanjih, nakup zemljišča, ki bo še kako izboljšalo pogoje za vadbo cele vrste ekip, pa vrste voženj pitne vode, pomoč pri gašenju požarov, pri izčrpavanju vode ob poplavah, delo pri pregledovanju hidran-tov, organizaciji letne prireditve, vsakoletno ekskurzijo za najmlajše,
po njihovih poteh gredo tudi mladinci. Med Dobljani so člani ekipe, ki se je trikrat udeležila zveznih tekmovanj, bila na 2 olimpijadah (obakrat med najboljšimi), zasedala prva mesta na meddruštvenih tekmovanjih doma in v svetu. Za njimi pa prihajajo mladi, ki so v pionirski in mladinski konkurenci že osvajali občinske in regijske naslove, pohvaljene pa so bile tudi gasilke, saj je GD Dob med redkimi društvi, kjer so dekleta in žene enako zastopane v vseh starostih.
100. občni zbor
Po krajšem kulturnem programu, v katerem so preleteli zgodovino društva in govoru predsednika društva tov. Cirila Zupanca, so sledili pozdravi  predstavnikov krajevne
Vsi pokali enega leta. Vsa ta priznanja so dobski gasilci osvojili v preteklem letu.
da posebej ne naštevam ur, ki so jih gasilci namenili strokovnemu delu z mladimi. In teh je v Dobu veliko, saj so imeli kar svoj občni zbor! V okviru društva Mladi gasilec v tesni povezanosti z OŠ Martin Koželj Dob, ki tudi sicer zasluži vso pohvalo za sodelovanje z društvom, so že nekaj let v samem vrhu v republiki.
Prvi v republiki, državi...
Najbolj dobske gasilce poznamo po tekmovalnih uspehih. Naštejmo le najodmevnejše. Članska ekipa je že več kot 10 let republiški prvak,
Kaj je in kaj ni pieteta?!
(Komu in čemu v čast)
In petarde so pokale kot za stavo. Skupina starejših osnov-nošolk je stala sredi partizanskega grobišča ob radomeljskem križišču, na drugi strani, pred trgovino oziroma pred bifejem, pa je bilo kup fantinov. Kdo so bili »rdeči« in kdo »plavi«, ni bilo zaznati, vse pa je izgledalo, kot da dekline, ki so stale sredi grobov, fantini hočejo zavzeti. Saj se je bliskalo in pokalo kot na soški fronti.
Bolj kot tej objestni in razposajeni mladini, ki s pokanjen petard hoče po svoje praznovati božične in novoletne praznike, se čudim nekdanjim vaškim »velemožem«, ki so partizansko grobišče prestavili ob križišče sredi Radomelj. Skoraj povsod po svetu pa so v središčih vasi ali mest trgovine, gostilne in druge javne stavbe.
Po drugi svetovni vojni enkrat že prekopani so petnajst let mirno počivali na lepo urejenem partizanskem grobišču za cerkvijo. Vaški veljaki bi lahko, ko bi imeli vsaj malo pletete do padlih partizanov in drugih vojnih žrtev, spomenik postavili tam, kjer so počivale kosti ubitih in njihove duše. Toda spomenik je bil postavljen sredi vasi v prah in hrup, kamor so preselili tudi partizansko grobišče. Se vedno ostaja vprašanje, komu bolj v čast — živim ali mrtvimi?
Samo poglejmo vsakoletno žalno slavnost ob dnevu mrtvih. Dobro ozvočen govor prisotni vlečejo na ušesa, saj vse skupaj preglasijo mimo drveči avtobusi, hrumeči traktorji in tovornjaki. Udeleženci se previdno stiskajo na ozek pločnik, da jih ne bi zadelo ali povozilo na desetine osebnih avtomobilov, ki se zvrstijo tiste pol ure, kar traja žalna slovesnost. Slabo in nejasno se slišijo posamezni recitatorji. Tudi pesmi, zapete v čast padlim žrtvam, se izgubljajo v motečem prometnem hrupu.
Pločnik ob grobišču pa je zvečer in ponoči sploh dobro »zaseden«. Obiskovalci gostiln tu redno parkirajo, četudi je na drugi strani ceste parkirišče prazno. Kaj vse ti obiskovalci počnejo, preden se sredi noči usedejo v avtomobile in odpeljejo, pa raje ne bi opisoval.
Kakorkoli že, pametno in humano se je odločil neki (zdaj) radomeljski partizan, ki ni dopustil, da bi mu skoraj vso v partizanih padlo družino prekopali in njihove kosti položili v tako nemiren prostor. Ko pa je že bilo vse prekopano, je svojce položil na pokopališče, kjer mirno in spokojno počivajo.
France Cerar
samouprave, družbenopolitičnih organizacij in društev v KS, oglasili pa so se tudi predstavniki sosednjih društev, ki so Dobljanom zaželeli enako uspešnih nadaljnih 100 let. Njihovi prijatelji iz Hagen-bruna so jim poslali pozdravni telegram z obljubo, da se v juliju zanesljivo vidijo v Dobu, v imenu Občinske gasilske organizacije pa je vse zbrane pozdravil tov. Jože Žar-
gi-
Zaradi nekaterih tehničnih zapletov na občnem zboru niso podelili priznanj (podeljena bodo na posebni slovenosti v marcu), mi pa le zapišimo imena tistih članov GD Dob, ki v njem aktivno delajo že več kot 40 let:
BOŽO LIMONI, STANISLAV HABJAN, PAVLE VOJSKA, CIRIL BIRK, STANE CERAR, ANTON ROGELJ, JOŽE OREHEK, TOMAŽ PRE-LOVŠEK.
Iskrene čestitke, veterani!
Vera Vojska
GASILSKA
Noč. Zasliši se sirena.
Žena: »Lojze vstani!«
Lojze: »Ja, kaj pa je?«
Ž: »Sirena tuli, ali ne slišiš, nekje gori!«
L: »Joj, kje pa je moja uniforma?«
Ž: »V omari. Daj pohiti!«
L: »Kje pa je čelada?«
Ž: »Pod posteljo, pa pazi, da ne boš polil!«
VESELJE PA TAKO
Kmet Janez pobira krompir.
Sosed: »Janez, kaj pa delaš?«
Janez: »Ali ne vidiš, krompir pobiram!«
S: »Pojdi hitro domov!«
J: »Kaj pa je?«
S: »Tvoja žena je imela nesrečo, avto jo je povozil!«
J: »Zdajle ne morem.«
S: »Saj boš potem pobral krompir!«
J: »Mene so učili: NAJPREJ DELO, POTEM PA VESELJE!«
Razmišljamo o vzgoji:
Poročanja o življenju in delu otrok iz predšolske in osnovnošolske dobe je v časopisu malo. Razmišljanja o strokovno pedagoškem delu so zajeta v strokovnem tisku; v dnevnikih in tednikih se na otroke kar pozabi, zanemari se otrokov osebni svet, njegovo doživljanje okolice in odraslih, veseli in žalostni trenutki, čustvene težave in strahove, ki spremljajo njegovo rast in jim zelo pogosto, hote ali nehote botrujejo odrasli.
Starši postavljajo otroku svoje zahteve in pričakovanja. Otrok bi moral realizirati želje in ambicije staršev, česar oni, iz takih ali drugačnih razlogov, niso mogli doseči, mora z njihovo materialno pomočjo doseči otrok. Odrasli vidimo le sebe in mislimo nase. Ne vprašamo se, če bo otrok zmogel breme, ki smo mu ga namenili, če mu bodo
naravne danosti dopuščale doseči postavljene zahteve, če ga od staršev izbrano delo sploh zanima, če bo imel potrebno vztrajnost, če bodo njegove osebnostne lastnosti ustrezale izbranemu oz. določenemu cilju.
Tako obnašanje staršev ni običajno, je pa, žal dovolj pogosto. Zato nadaljujmo razmišljanje, kam
pelje in pr-ipelje tako ravnanje z otrokom? Zelo pogosto povzroča učencem prave travme, nezadovoljni so sami s seboj, čustveno so preobčutljivi, spremlja jih zavest, da ne morejo izpolniti želje staršev, zato so pogosto žalostni in počasi padajo v zagrenjenost in apatičnost. Otrok že v zgodnjih letih doživlja odrasle kot nerazumevajoče in neprijazne. V takem okolju pa se ne počuti varnega.
Grobi odnosi med odraslimi so često predmet živahnih razgovorov, izražanj in obsodb. Tudi občila o tem poročajo. Ko se sklicujemo na človekove pravice, vedno mislimo na odrasle. Misliti pa bi morali tudi na otroke.
Vsak otrok je svet zase. Potrebno ga je spoznati, mu pomagati, ga vzpodbujati, voditi k uspehom in zaščititi pred neuspehi. Do vsake-
ga otroka vodi drugačna pot. Vse pa so naporne za učence, učitelje in starše. Če pa se podamo na pot z ljubeznijo do otrok, razumevanjem težav in potrpljenjem, vedno otrok doseže cilj, ki ga je sposoben doseči. Tudi o teh poteh bi morali več pisati, iz govorilnih ur bi se prenekateri pogovori smeli prenesti na strani časopisov. Otroci so vendar naša sedanjost in bodočnost.
Kadar govorimo o mladih bralcih in bralni znački imamo v mislih učence osnovnih šol z običajnim vzgojnoizobraževalnim programom, pa vendar so pridni uporabniki šolske knjižnice tudi učenci osnovne šole Olge Avbelj, ki imajo skrajšan vzgojnoizobraževalni program. Tudi njim je knjiga vsakdanja potreba, bralna značka pa spremljevalka iz enega šolskega leta v drugega. .
Ema Novak
Biro turist Mengeš
V Celovec, v Gorico za sto din
Ciril Budja ima svoj Biro turist Mengeš odprt vsak delavnik od 16. do 18. ure, seveda pa ga na domu lahko najdete tudi ob vsakem drugem času, razen dopoldne, ko je še naprej redno zaposlen v Integralu. Tam se je vrsto let ukvarjal z razporedom avtobusnega prometa, kar pomeni, da ima bogate izkušnje in da zna dobro pripraviti vsako potovanje. Pravi, da se je lotil tega dela iz samega veselja, hkrati pa je tudi res, da Mengeš doslej še ni imel turistične agencije in da bo nadvse dobrodošla posebno za upokojence, obrtnike in tudi vse druge občane, ki neradi hodijo po tovrstne usluge ven iz svojega kraja.
Naj nekoliko podrobneje predstavim delo nove turistične agencije. Ciril Budja bo pripravljal vse vrste šolskih izletov, z lastnim programom ali s pripravljenim programom, po Sloveniji in po Jugoslaviji, seveda pa lahko tudi izven naših meja.
Posebno bodo verjetno zanimivi izleti za sindikate, recimo po Štajerski, Primorski, Dolenjski, z ogledi kulturnih znamenitosti in z obiskom, recimo, vinskih kleti, nazadnje pa še z organiziranim piknikom. Podobni programi bodo na voljo tudi upokojencem in vsem drugim zaključnim skupinam. Zaradi velikih razlik v cenah so v zadnjem času v modi nakupovalni izleti v Celovcu in Gorici, po želji potnikov pa je zraven dodan tudi ogled znamenitosti, ali — kot pravi Ciril — kdor želi, naj si gre ogledat cerkev ali tudi k maši, kdor pa ne, naj gre medtem v gostilno. Seveda pa se lahko dogovorijo samo za nakupe. Te namerava vpeljati redno tedensko. Zelo zani-
mivo ponudbo ima tudi glede termalnih kopališč. Dovolj je, da pridete popoldne v Biro turist Mengeš, in tam vam bo Ciril Budja vse organiziral, lahko boste pri njemu tudi vplačali, tako da ne bo nobenih dodatnih težav, ampak se boste lahko napotili naravnost v toplice.
To bo posebno ugodno za obrtnike in upokojence.
Ciril Budja pravi, da se ne boji konkurence, saj ima sam bogate izkušnje iz službe, poleg tega pa bodo cene pri njem nižje, resnično konkurenčne, pripravljen pa je ustreči vsaki skupini s še tako zanimivim programom, samo da se bodo z izleta ali nakupa vračali zadovoljni. Tudi verski turizem ali božjepotništvo bo šlo preko njegove agencije. Torej prav vse, kar je v zvezi z izleti, potovanji in ogledi.
Dopoldne lahko Cirila Bud-jo pokličete na tel. 557 993, popoldne pa na dom, v Biro turist Mengeš na tel. 738 409. Že zdaj ima zelo pestro izbiro programov, trudil pa se bo, da jih bo ves čas dopolnjeval in prilagajal potreban svojih strank. Na razpolago bo imel več vrst avtobusov, kar torej pomeni tudi
različno število sedežev, tudi za manjše skupine.
torej
Turistična agencija v Mengšu je prav gotovo pridobitev za
kraj, zato zaželimo Cirilu Budji srečen začetek, vsem strankam pa: dobrodošlico v Biro turist Mengeš.
I. Sivec
BIRO TURIST
MENGEŠ CIRIL BUDJA Hribarjeva 38 61234 MENGEŠ
Fotografski in video krožek v Domžalah
Obveščamo vas, da se bo konec meseca februarja v Galeriji Vera začel fotografski in video krožek.
Vse, ki bi se radi naučili fotografirati ali snemati z video kamero, ali pa bi želeli svoje znanje izpopolniti, vabimo, da se udeležite krožka.
Delo po skupinah bo odvisno od predznanja posameznika. Dobivali se bomo 2 x na teden. Cena tečaja
je 280 din na mesec.
Krožek bo vodil znani filmski umetnik Nenad Jovi-
čič.
PRIJAVNICA
?me in priimek .........................................................................................................
Starost................................................................................................................................
Naslov..................................................................................................................................
Telefon..............................................................................................................................
Prijavnice lahko oddate v Knjižnici Domžale, Ljubljanska 58, do 20. februarja, dodatne informacije pa dobite po telefonu: 712-783.
Namesto glose
KaosvSPB-1
Rekli boste, da ni res, pa je, če bi zvedeli vse, kar se v naši največji stavbi v mestu dogaja. Ko bi vedeli, kaj vse moramo lastniki plačevati, pa tega ne dobimo!'. Denimo varovanje! Zanj
plačujemo krepke pristojbine (recimo »čuvajnino«)____Za vsako
dežurstvo so varnostniki dolžni napisati poročilo, pa je to največkrat deviško bel list papirja — kot da se ni nič zgodilo... Pa se je... Denimo:
— V soboto, 16. 12. 1989: vsi novoletni venci pred vhodi v lokale potrgani in ležijo na tleh. Lastniki jih pritrdimo nazaj.
— V torek, 19. 12. 1989: z redkimi izjemami venci ne ležijo niti na tleh. Lastniki nimajo več kaj pritrditi nazaj.
— V torek, 19. 12. 1989: poročilo varnostnika je v varnem predalu enega od birokratov Razvojnega zavoda.
— v torek, 19. 12. 1989: Razvojni zavod nas obvesti, da bodo od četrtka, 21. 12. 1989 štrajkali, tako da bomo končno sprevideli, kako nepogrešljivi so.
— v četrtek, 21. 12. 1989: štrajk — radiatorji so mrzli. Sprašujemo se, ali so se v Razvojnem zavodu končno pričeli obnašati ekonomično, saj je bila temperatura ta dan + 16 stopinj Celzija.
Morda pa nam bodo zaradi privarčevane energije pričeli čistiti pasaže več kot enkrat tedensko, kdo bi vedel. Vse je mogoče, to so nas že izučili... Nemogoče je le to, da bi nam nudili vse, kar plačujemo. Sicer pa smo vsega vajeni...
Ob vsem, kar nas zadeva, tudi tega, da nas na vsakih nekaj metrov čaka — tu streha, tam dež, pa spet streha in spet dež. Ampak tega niso krivi upravljala, ampak tisti, ki so si tak umotvor (dež, streha, dež, streha) zamislili.
Vsi, kar nas je lastnikov lokalov, bi radi omogočili tistim, ki nam grenijo življenje ekskurzijo v kako zahodnoevropsko državo, da si tam ogledajo, kako se takim rečem streže.
Tam se dobi — kar kdo plača.
Pri nas pa se ob plačilu — še enkrat — gor plača.
Podpisanih 13 lastnikov lokalov v SPB-1 Domžale
Na obisku pri Borčevih
m w m mm
psičkih
Verjetno med nami ni veliko ljudi, ki bi se lahko pohvalili s takimi štirinožnimi prijatelji, ki bi bili poleg tega, da so nadvse prijetni in prijazni, tudi dobitniki številnih državnih in mednarodnih priznanj. Prav zato sem izkoristila priložnost in obiskala Borčevo družino v Mengšu, ki imajo dva pudla, Desi in Dona.
Kako se je pravzaprav vse skupaj začelo? Metoda in Romana Bore, ki sta lastnici Desi in Dona, sta si v otroških letih izredno želeli imeti psička. Tako je psičko Desi najprej dobila Metoda, kmalu zatem pa sta starša potešila veliko željo tudi Romani, ki je dobila Dona. Tako se zdaj že devet let ukvarjajo s pudloma in pravijo, da bi se — če bi se morali še enkrat odločati med tristotimi vrstami psov — skoraj verjetno še enkrat odločili za pudla.
Domneve o njegovem nastanku so sporne in kinologi se ne morejo zediniti o tem, ali izvira iz Francije, Nemčije, Danske ali iz starega Piemonta. Zanesljivo pa lahko trdimo, da je potomec danes tako rekoč izumrlega francoskega vodnega psa — barbeta. Uradna kinologija priznava tri vrste: velikega pudla s plečno višino od 45 do 55 cm (največ 60), malega pudla s plečno višino od 35 do 45 cm in pritlikavega pudla s plečno višino do 35 cm, kakršnega imajo pri Borčevih.
Za oba zdaj skrbi Metod Bore, Metodin in Romanin oče, kajti dekleti sta zdaj že odrasli in se nimata več toliko časa ukvarjati s psičkoma. Seveda pa ju med prostim časom še vedno radi peljeta na sprehod, ki je za vsakega psa izredno pomemben.
Psička Desi je bila poležena 1981. leta. Po devetih mesecih so opravili prvo oceno pred posebno komisijo kinološke zveze Slovenije in na tej komisiji si je prislužila oceno odlično. Potem je sledil še vzrejni pregled pred vzrejno komisijo, kjer je dobila vsa začetna dovoljenja za vzrejo. Ta komisija je Desi določila 3 plemenjake, od katerih si lastnik lahko izbere najboljšega. Desi je imela v svoji »materinski karieri« v sedmih letih kar 24 mladičev, ki so jih prodali, enega izmed njih celo v Italijo, enega pa v Avstrijo, kar dokazuje izvrstnost in kvaliteto legla. Vsi mladiči, ki se pri pudlih rodijo črni, po približno šestih mesecih začnejo dobivati pravo barvo dlake, odvisno pač od vrste, v tem primeru sivo-srebrno dlako. Ta pasma psov se mora obvezno striči, uradno sta priznani klasična ali levja oblika in francoska oblika striženja. Pri Borčevih so oba pud-
la še posebej uredili pred nastopi na razstavah. Desi je na različnih razstvah, tako na državnih kot' mednarodnih, prejela 16 diplom. Tako je kar petkrat osvojila naslov CAC, kar pomeni kandidat za naslov državnega prvaka, dvakrat pa je osvojila CACIB, kar pomeni kandidat za naslov mednarodnega prvaka. Poleg teh priznanj pa je dobila še diplomo za naslov prvaka Krima, prvaka Kranja, Ljubljane, na Reki pa je osvojila naziv za najlepšega psa pasme.
Metod Bore ugotavlja, daje tudi na pasjih razstavah čedalje več »kuhinje«, kar so morali sami tudi večkrat prenašati. Za pudla sicer pravijo, da je izredno podkupljiv pes, a so na žalost ljudje še bolj. Celo pasje razstave ne morejo potekati pošteno ...
Potrebno je pohvaliti tudi Dona, ki je poleg drugih priznanj prejel dvakrat CAC. Seveda pa so s tovrstnim užitkarstvom povezani tudi veliki stroški. Psičku je treba namreč vtetovirati serijsko številko, kupirati rep, pri porodu in pozneje mora biti stalno prisoten tudi vzrejni referent kinološkega področnega društva, štirinožnega prijatelja je treba tudi cepiti (proti steklini, SHL, itd), skratka dela je čez glavo. Na srečo Desi in Don nista bila v vseh devetih letih nikdar bolna, kajti vedno sta bila cepljena po navodilih kamniških ve-' terinarjev, katerim gre velika pohvala, saj delo opravljajo z dobro voljo in s srcem. Desi je svoje materinstvo zdaj že zaključila, Don pa je še vedno korenjak, svojo moškost pa je pred nedavnim dokazal tudi pri Bodljajevi psički v Domžalah.
Naj bo ta sestavek vzpodbuda tudi vsem tistim, ki se ne morete odločiti o nakupu pudla. Njegova cena je približno 300 DEM, vendar to ni pretirana vsota za to. kar dobite povrnjeno. Pudli so namreč izredno prijetni, družabni in igrivi psički, njihova dobra lastnost pa je tudi ta, da za seboj ne puščajo dlake in nimajo zoprnega vonja. Treba pa je vestno skrbeti za njihovo higieno, saj živijo v istih prostorih s človekom. Skratka, z nekaj truda in dobre volje boste spoznali, daje psiček, vrste pudl, pravo malo hišno bogastvo v vseh svojih prisrčnih odtenkih. Vesna sivec
Pasji lepotci z lastnico.
1 I
Likovno razstavišče Domžale:
Kitajski umetnik Hua Qing
Skupinska slika Kersnikovih nagrajencev s predsednikom Skupščine občine Domžale.
Kersnikove plakete za leto 1990 so podelili ob slovenskem kulturnem prazniku
Ob slovenskem kulturnem prazniku so Skupščina občine Domžale, Zveza kulturnih organizacij in Knjižnica Domžale pripravile tudi letos lepo kulturno prireditev, s tem, da so povabile v Domžale akademskega kiparja in grafika JANEZA BOLJKO.
Umetnik se je v Likovnem razstavišču predstavil s svojimi platni in bronastimi animalični-mi skulpturami, ki so mu prinesli svetovno slavo.
Po kulturnem sporedu, v katerem je sodeloval simfonični orkester Domžale Kamnik ter pesnik Tone Kuntner, so podelili letošnje Kersnikove plakete. Plakete so prejeli :
BRONASTE
KERSNIKOVE PLAKETE
delovanje v Kulturno umetniškem društvu Franc Kotar Trzin
Karol Stei ner
za kakovostne dosežke pri amaterskem filmu in požrtvovalno delo v Foto kino klubu Mavrica
Urša Žajdela-Hro-vat
akademska slikarka, za uspešne predstavitve v Domžalah in Mengšu ter
mag. Franc Capuder
za dolgoletno uspešno delovanje v Pihalni godbi Moravče
Jože Dolinar
za 10-letno vodenje Sto-bljanskega okteta in sodelovanje v Mešanem pevskem zboru Domžale
Janez jernejčič
za dolgoletno uspešno opravljanje nalog predsednika Mešanega pevskega zbora Domžale
Vera Kuster
za vodenje harmonikar-skega orkestra Glasbene šole, ki uspešno nastopa tudi na prireditvah ZKO občine Domžale
Rajko Majdič
za uspešno dramsko dejavnost v Kulturnem društvu »Miran Jarc« Škoc-jan
Anton Miiller
za avtorstvo kakovostnih filmov, snemanje filmske kronike in organizacijsko delo v Foto kino klubu Mavrica.
Zlato Kersnikovo plaketo je prejel pisatelj IVAN SIVEC za svoj literarni opus in za siceršnje delo na kulturnem področju.
Janez Petrac
za dolgoletno nastopanje v Simfoničnem orkestru Domžale — Kamnik, posebej za uspešne solistične nastope
Zoran Potočan
za uspešno nastopanje v vseh zasedbah Simfoničnega orkestra Domžale — Kamnik.
Marica Sinčič
za požrtvovalno organizacijsko delo v DKD Svoboda Mengeš
Irena Zupan
za dolgoletno dramsko
PRAVLJICE V FEBRUARJU
Otroci bodo v februarju lahko prisluhnili nasledil i m pravljicam:
13. in 14.2.1990 ob 17. uri S. VEGRI: JURE KVAK KVAK
20. in 21.2. 1990 ob 17. uri TRIJE MEDVEDI (ruska ljudska pravljica)
27. in 28. 2. 1990 ob 17. uri J. Bitenc: MAŠKARE (pridite našemljeni)
Brezplačne vstopnice za ure pravljic so vam na voljo na pionirskem oddelku knjižnice Domžale!
Vabljeni!
drugih samostojnih razstavah
Obrtna zadruga »Zora« Domžale
za skrb pri ohranitvi kulturne dediščine
SREBRNE KERSNIKOVE PLAKETE:
Moški pevski zbor »Janez Cerar« DU Domžale
ob 30-letnem delovanju za njegov prispevek k obogatitvi glasbenega življenja v Domžalah
ZLATO KERSNIKOVO PLAKETO
prof. Ivan Sivec
za obsežen literarni opus, ki ga je leta 1989 obogatil z delom »Godec pred peklom«. To delo je bilo ocenjeno kot doslej njegovo najbolj atraktivno besedilo. Pomemben je tudi njegov delež pri vsebinski pripravi kakovostnih narodno-zabav-nih glasbenih prireditev.
I
V času od 19. januarja do 2. februarja, se nam je v Domžalah predstavil akademski slikar Hua Qing. V Evropo je prišel dve leti po končani Centralni akademiji za uporabno umetnost v Pekingu. V času študija se je ukvarjal z grafiko in likovno opremo knjig ter s scenografijo pri Eksperimentalnem gledališču v Pekingu. Čeprav zelo mlad je pripravil 9 samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na petih skupinskih. Prejel je Nagrado za najbolj nadarjenega gojenca Akademije za uporabno umetnost v Pekingu; Prvo nagrado vsekitajske razstave tradicionalnih lakirank v Pekingu; lansko leto pa Nagrado mednarodne likovne kolonije »Ex tempore« v Rogaški Slatini.
Od leta 1988 živi in dela v Domžalah.
Ob otvoritvi razstave v Likovnem Razstavišču je doktor Cene Avguštin ob dejstvu, da je za nas kitajska kultura bolj nepoznana, nekoliko bolj podrobno predstavil delo Hua Qina, z naslednjimi besedami:
Kitajska kultura je ena najstarejših kultur na našem planetu. Medtem koje večji del sveta še živel v kameni dobi, so na Kitajskem že pridobivali bron, vlivali srebro, proizvajali steklo in ustvarjali umetniške izdelke iz keramike. Zgodaj seje razvilo tudi slikarstvo, ki so mu Kitajci posvečali posebno pozornost, saj je bila zgodnja kitajska pisava sestavljena iz podob, ki sb označevale posamezne predmete in pojme.
Toda tako kot se je kitajsko pismo počasi odmikalo od bolj ali manj oprijemljivih podob, se tudi kitajsko slikarstvo ni navduševalo nad realizmom, kakršnega na primer poznamo iz določenih obdobij umetnostnega razvoja Evrope. KJtajskega slikarja je mikalo kar najbolj svobodno oblikovanje naravnih
oblik. Namesto suženskega posnemanja narave se je raje podrejal svojim notranjim vzgibom. Zato se ni v preveliki meri oziral na strogosti perspektive, na upodobljenem predmetu odgovarjajočo barvo ali na dosledno senčenje naslikanega objekta. Slika naj bi predvsem odražala umetnikov značaj, njegove misli, njegova občutja in razpoloženja. Od tod čudovita poetičnost kitajskega slikarstva, tistih nepozabnih krajinskih podob, ki so stoletja dolgo fascinirala zahodni svet in ki jih prav zaradi njihovega poglobljenega vsebinskega in razpoloženjskega značaja nikoli rti znal povsem posneti.
Taka je tudi umetnost akad. slikarja Hua Qinga, rojenega leta 1962 v mestu Huaibei v kitajski provinci Anhui.
Seveda je njegovo slikarstvo nekoliko odmaknjeno na primer od tistega sto in sto let starejšega, ki smo ga imeli priliko spoznati leta 1988 v Narodni galeriji v Ljubljani, ko so se nam predstavili umetniki dinastij Ming in Qing. Še vedno pa je kljub močno stilizirani obliki navezano na naravo, na njene oblike in pojave. To nam dokazujejo sami naslovi slik: Mesec in oblak, Pogled na zahajajoče sonce, Pesem valov in tako naprej.
Slike Hua Qinga so logičen rezultat umetnostne razvojne poti od konkretnega k abstraktnemu, kar spominja na podobno dogajanje v novejšem Zahod-noevrospkern slikarstvu. Toda medtem ko se je Zahodna Evropa v svoji zaključni abstraktni fazi odrekla slehernemu stiku s predmetom, in se pototpila v amorfnost ali v čisti barvni ekspresionizem, je v slikah Hua Qinga slikarski objekt le abstrahiran, njegova osnovna forma je še vedno prisotna in obravnavana kot nepogrešljiva sestavina, s pomočjo katere umetnik izraža svoja čustva in razpoloženja.
To slikarjevo subjektivno razmerje do predmeta je lastno ekspresionizmu čigar izrazno čistost poudarja pri našem slikarju tudi tehnika tuša in pogostna temna tonskost slikarskega zapisa.
Veličastna tradicija kitajskega slikarstva še posebej njegovega motivnega sveta ni mogla mimo Hua Qingovega opusa. Mesec, ta nepogrešljivi spremljevalec stare kitajske krajinske podobe, je prisoten tudi v delih našega slikarja. Čeprav odeti v slikarju všečne preobleke, ne manjkajo tudi ptiči in drevesa in podobne združbe, priklicane iz starodavnih bajk.
P. A.
Bralci na OŠ Olge Avbelj
Pred leti je pedagoška delavka iz šole s skrajšanim programom na letnem zborovanju slovenskih knjižničarjev na Bledu predstavila, kako učence vodijo h knjigi, kakšne oblike dela s knjigo izvajajo, kako različne vsebine vključujejo v posamezne predmete, kako si s knjigami pomagajo ob kulturnih dnevih in drugih priložnostih. Pojasnjevala je, kako se učenci individualno približajo knjigi, kaj radi berejo, kaj jih zanima, kako sprejemajo vsebine, čustveno reagirajo in estetsko doživljajo. Predstavitev je bila zanimiva tudi zato, ker so to nekoliko drugačni otroci, pa tudi njihove vzgojnoizobraževalne poti so drugačne. Vse pa vodijo, če so seveda pravilno naravnane k uspehu. Učenec čuti ugodje in je zadovoljen sam s seboj.
Pouk na šoli Olge Avbelj je po obsegu, metodah in problematiki specifičen. V oddelkih je učencev manj, delo z njimi pa je tako, da zahteva posebne metode in individualen pristop k učencem. Tudi učenci imajo težave, ki so specifično njihove: pri osvajanju novega so počasnejši, branje jim dela težave, manjka jim volje do šolskega dela, počasi postajajo samostojni. Često je tudi težko najti dovolj ustreznih knjig. Najpogosteje so slikanice tako drage, da jih
ni mogoče nabaviti v zadostnem številu.
Naštete in še mnoge druge probleme pa na šoli uspešno rešujejo. Vsako šolsko leto osvoji bralno značko več kot polovico vseh učencev. Tudi podelitvi značk posvetijo vso pozornost. Pripravijo kulturno prireditev, likovno razstavo in povabijo pisatelja, pesnika ali ilustratorja knjig, ki so jih učenci ttrali. V preteklem šolskem letu jih je obiskala Berta Golob, ki se je dolgo in prisr-
čno pogovarjala z bralci ter odgovarjala za njihova vprašanja, ki so se sukala okrog nastajanja njenih zgodb in mladostnih doživetij.
Posebej je treba poudariti, da učenci berejo za dva bralna programa in da najboljše — zlasti bralce nagradijo s knjigo. V šolskem letu 1988/89 so takole brali:
razred učencev
Cicibanova značka 1. 5
Zupančičeva 2. 10
Kersnikova bronasta značka 3. 15
Kersnikova srebrna značka 5. 13
Kersnikova zlata značka 7. 8
Bevkova bronasta značka 4. 11
Bevkova srebrna značka 6. 10
Bevkova zlata značka 8. 5
Skupaj je osvojilo bralno značko 77 učencev, s knjigami pa so nagradili 8 bralcev.
Številke kažejo, da na šoli posvečajo vso skrb delu s knjigo. S prepričanjem lahko pričakujemo, da se bodo vse njihove generacije napajale pri tem viru.
Ema Novak
V knjižnici Domžale:
Anglija v malem
LITTLE ENGLAND CLUB
PODRUŽNICA
DOMŽALE
mladim Domžalčanom od 5. do 12. leta ponuja možnost učenja angleškega jezika v sproščenem in ustvarjalnem okolju.
K VPISU VABI od 22. do 27. januarja med 17. in 19. uro v Knjižnici Domžale. Informacije po tel.: 448-831.
KNJIŽNICA DOMŽALE LITTLE ENGLAND CLUB Ljubljanska 58 PODRUŽNICA DOMŽALE
PRIJAVNICA
Ime in priimek:
Starost:_
Naslov:_
Telefon:
0 izbom krajevnih imen v naši občim
V temle sestavku bi želel nanizati svoja, poudarjam svoja, razmišljanja o nastanku imena Depala vas, Domžale, Radomlje, Krašnja in Preserje ter pripombe k pisavi imena Rova.
Razvozlavanje krajevnih imen je ugankarstvo, igram na srečo. Včasih zadeneš, včasih pa usekaš mimo in ostaneš praznih rok, tako da se ti smejijo. Menim, da je bistvena za odkrivanje prvotnega pomena krajevnih imen, predvsem velika domišljija. Ta je morda celo pomembnejša kot še tako veliko jezikovno znanje. Vendar pa tisti, ki se s tem ukvarja, ne sme nasesti, kar se pogosto zgodi, preprosti razlagi ali tako imenovani ljudski etimilogiji (lahko bi rekli temu tudi na videz preprosti razlagi).
Naj to ponazorim z imenom Radomlje, čeprav sem v začetku navedel ime tega kraja za bolj proti koncu članka.
Kraj pomeni torej ime Radomlje. Ljudje so prepričani, da je to v zvezi z mletjem žita, da v tem kraju »rado melje«. Profesor dr. Fran Ramovž, eden naših največjih jezikoslovcev, katerega čast sem imel biti tudi njegov učenec na univerzi, pa je nekje, verjetno da v svoji knjigi o slovenskih narečjih (res sem pozabil, kje sem to bral, saj je od tega že toliko časa), zapisal, da pomeni ime Radomlje »Radomirovo selo«. To se pravi, da izvira iz naše davne preteklosti. S tem primerom sem hotel pokazati, kako veliko domišljije je zares potrebno, da spraviš Radomirovo selo in Radomlje v en koš.
Pa začnimo vendar po vrsti: Depala vas. To je menim troje
Pričujoči sestavek je avtor prof. Ivan VIDALI iz Mengša poslal uredništvu nekaj dni pred svojo smrtjo. Objavljamo ga posthumno s hvaležnostjo za vse njegovo opravljeno delo in sodelovanje v Občinskem poročevalcu.
besedi: do polja in vas. Zares je to kraj, ki sega ob rob Mengeškega polja. Čez glavno cesto proti Mengšu namreč ni več nobene hiše. Vse so na desni, če gledamo iz Ljubljane proti Domžalam. Razlaga se zdi torej dokaj preprosta, čeprav se mi zdi skoraj malo preveč, in morda sam nisem docela prepričan v resničnost te.
Rekel bi, da me že desetletja muči ime Domžale. Kaj naj bi vendar bil prvotni pomen te besede?
Nekoč je neki ljudski etimo-log (tisti, ki išče izvor besed), razlagal, da pomeni ime Domžale »dom zalih«, torej po kranjskem rečemo »britof« — pokopališče. Ob tem razlagi se lahko samo nasmehnemo. Kako naj bo neki kraj pokopališča (Dom-žalci so svoje pokopališče dobili okoli leta 1905, o tem pa ve natančno moj prijatelj Tone Ravnikar, dotlej pa so pokopavali svoje mrtve v Mengšu).
Menim, da je treba ime kraja razdeliti: dom in Žale. Da ne bom preveč dolgovezen, sem prepričan, da Žale niso nič drugega kot »selo«. Saj Sel imamo v bližnji in daljnji prihodnosti veliko: Selo pri Ihanu, Sela v Tuhinjski dolini, Opatja selo na Primorskem itn. Če se je selo
Uštinčeva kapelica je bila pred nedavnim obnovljena in je lahko vzgled, kako se z mnogo prizadevnosti obnovijo taki in podobni kulturni spomeniki.
Vrhpolje pri Moravčah:
Obnovljena kapelica sredi polja
Obnovljena Uštinčeva kapelica, katere lastnica je Marija KLOPČIČ z Vrhpolja, stoji sredi polja ob poljski poti, severno od vasi Vrhpolje. Kapelica je bila nujno potrebna obnovitve, saj je bila v razpadajočem stanju, streha je bila krita s »skrilom«. Na pobudo kmetice in gospodinje Marije KLOPČIČ in ostalih domačih je bila kapelica v mesecu aprilu in maju v celoti obnovljena. Obnovljena streha — kritina tegola, notranji in zunanji omet, pleskanje, opravljena drenaža okoli nje in nanovo prepleskan kip Jezusa Kristusa. Opravljenih je bilo ca. 100 delovnih ur. Zidarska dela in material je plačala sama lastnica Marija KLOPČIČ, stroški niso bili tako majhni. Obnovljena kapelica nad Vrhpoljami je zdaj vse drugačna na pogled. Vsak se rad ustavi in si od blizu ogleda novo poslikavo. Vredno posnemanja tudi za druge spomenike! Jože Novak
Pešci pa na cesto
Na Rodici na Miševi cesti so odprli nov lokal kava-bar »Deteljica«. Tam ponujajo gostom zraven kave in pijače tudi biljard, številni avtomobili parki-
■ «jo kar na pločniku pred lokalom, čeprav je okoli in za hišo dovolj parkirnega prostora. Toda ne! Saj je vozniku bolj priročno, da skoči iz avtomobila naravnost čez pločnik v kava-bar. Pešec pa hajd na cesto. Saj ima oči, pa naj gleda, da ga ne povozi avto. Pa še grdih crnih madežev na pločniku ne bo videl...
spremenilo v žale, ni nič čudnega. Z je zvočnik od s, x samoglasnikom pa naš jezik v krajevnih imenih prav nič ne prizanaša in jih po svoje spreminja. Večinoma zaradi lažjega izgovora. Če je iz e nastal a, oziroma iz o e, je nekaj povsem vsakdanjega. Torej ta problem smo rešili: Žale so selo.
. Težave pa nastanejo z delom besed »dom«. Menim namreč, če je selo samostalnik, da mu pripada pojasnjevalni pridevnik, in ta je »dom«. Kaj pa bi pomenil, pa lahko seveda spet samo uganjujemo. Dom(ač) ne bo držalo, ker ta pridevnik ali celo ime na Slovenskem ni pogost, je celo naznan. Našel sem samo eno krajevno ime, in sicer ime kraja Domačevec (pri Krškem).
Da ne bi po nepotrebnem izgubljal časa, menim, da je »dom« izpeljano iz »temen«. Žal ne znam, čeprav smo morali na univerzi poznati tudi starocer-kveno slovenščino, toliko tega narečja, da bi mogel zapisati, kakšno obliko je imel »teman« ali temen ob naselitvi Slovencev ne vem. Če primerjamo ruski (zapisal bom fonetično) tjomen ali tomen ali srbsko-hrvaško taman, bi se morda prvotno glasil pridevnik »tomen«. Če odpah-nem »en«, dobimo »tom«.
Ta t je sozvočnik soglasniku d. Dobimo torej »dom«. Zato bi morda Domžale včasih pomenile Temno selo.
Te besede se v krajevnih ali tudi drugih imenih, ki so jih ljudje dali npr. rekam ali goram, velikokrat pojavlja na Slovenskem: Temenica (rečica na Dolenjskem), Temnice (Kostanjevica na Krasu), Temnik (Rogaška Slatina).
Torej če ponovim, je bilo prvotno poimenovanje Zgornjih in Spodnjih Domžale — Temno selo.
Seveda pa so mogoče o tem pridevniku tudi druge razlage, vendar se mi zdi ta še najverjetnejša.
Pojdimo zdaj h Krašnji. Morda bi kakšen ljudski etimolog rekel, da je to »krasna«. Pa pustimo to. Ime kraja zveni sicer nekam zelo domače, čeprav je zavito v temo. Ime pa bi utegnilo nastati iz Grabšnja ali Grabe-šnja. Nastalo pa bi takole: Grabšnja — Grašnja — Krašnja (g je zvočnik h, k k).
Preserje. Ime včasih spominja na nekoliko grdo besedo »srati«. Vendar to v bistvu ni prav. Preserje pomenijo nič več in nič manj kot »Presredje«, torej nekaj, kar je med njivami (npr. Presredek). Zdaj pa še nekaj besed o imenu Rova. Po vojni se je začelo uveljavljati (mogoče tudi že prej) izrazje »na Rovih, z Rov«, itn. Če bi tako govorili pred kakšnim starejšim prebivalcev Rov, bi se vam v brk smejal ali pa zaškrtal z zobmi. Za take stvari smo namreč zelo občutljivi. Na Rovih — to so izrazito šolsko ime, brez posluha za domači izgovor. Krivda pa je v tem, da So poimenovali kraj Rova, namesto Rove. Izraz Rove bi bil namreč edino pravi. Poglejmo! Če rečem Rova, to na videz samostalnik srednjega spola (žita, mestna itn.). Čeprav pa vsi vedo in vemo, da je ime ženskega spola. Npr. lepe Rova.
Poskusimo sklanjati: Rova, Rov, Rovom, pri Rovih, z Rovi. Smešno. Če pa sklanjamo ime kot samostalnik ženskega spola, bomo dobili: Rova(e), Rov, Rovam, pri Rovah, z Rovami. Kaj je zdaj prav, presodite sami. Pomota je torej le v tem, ponavljam, da so prvi sklon namesto Rove zapisali Rova, in s tem po slovnici, ne pa po ljudskem izrazju, začeli sklanjati in posilje-vati same prebivalce z našoblje-nim in neživljenjskim, predvsem pa ne domačeljudskim izrazom.
Nehajmo torej že enkrat z Rovi in na Rovih, in recimo kraju tako, kot rečejo domačini in mi okoličani: na Rovah, z Rovami.
Ivan Vidali
Novo v naših KS
»NOVO«
Prva klasična plesna
šola v Domžalah
Vzporedno z otvoritvijo diskoteke »LIFE«, je vrata odprla tudi nova plesna šola, po vzoru velikih in uspešnih plesnih šol na zahodu in tudi v Ljubljani.
V plesni šoli »LIFE« se boste lahko naučili prav vseh plesov, ki spadajo v svetovni učni program mednarodne zveze plesnih učiteljev in vse trenutne modne muhe, kot so: MAMBO, SALSA in LAMBADA. Pod vodstvom plesnega učitelja MITJE ŠUTARJA, ki je deset let uspešno zastopal barve svojega kluba (KAZINA, TINE ROŽANC) na raznih plesnih tekmovanjih po Evropi in državnih prvenstvih, se lahko naučite plesati prav vsi od petega leta dalje. Mitja je v svoji bogati karieri osvojil naslov mladinskega državnega prvaka in četrto mesto na državnem članskem prvenstvu v standardnih in latinskoameriških plesih. Poleg tega pa je bil tudi vrsto let finalist državnega prvenstva.
Za zdaj plesna šola še ni popolna, kajti v njej še ni JAZZ BALETA in R & R, toda v septembru pride strokovna pomoč in šola bo takrat kompletna.
MITJA: Osnovni pomen in razlog zakaj plesna šola, je preprost. Moja želja je dvigniti plesno kulturo ljudi v domžalski občini. V Ljubljani že vrsto let obratujejo plesne šole inje kultura plesa komajda kaj pokukala v Dorhžale, sedaj pa se bodo starši lažje odločili popeljati svoje cicibane v plesno šolo.
Delo z otroki je tudi poglavitni pomen plesne šole, saj imam v planu tudi ustanoviti plesni klub, ki bi ga ti malčki lahko čez nekaj let tudi uspešno tekmovalno zastopali.
V TEČAJE ZA OTROKE, MLADINO in STAREJŠE se lahko vpišete v DISKOTEKI LIFE (restavracija SLAMNIK), vsak delavnik od 16. do 20. ure, telefon 721-531.
Krtina
Skupna seja Skupščine KS in Krajevna konferenca SZDL Krtina je bila dobro obiskana, razprava pestra in raznolika, sklepi konkretni in zavezujoči tako za organe KS kot za širšo skupnost bi v telegrafskem stilu predstavili zadnji sestanek v KS Krtina.
Sprejem sprememb in dopolnitev statuta KS je prinesel bistveno novost: tako svet kot predsednika sveta KS bodo v tej KS volili neposredno in to na volitvah v aprilu 1990. Predsednik OK SZDL Domžale je posredoval nova izhodišča SZDL, na katerih je KK SZDL že sprejela konkreten program dela organizacije, ki bi bil lahko za vzgled marsikateri organizaciji. Sledilo je dogovarjanje oz. predlaganje možnih kandidatov za volitve. In tega so se v tej KS lotili resno. Pred časom je bila posredovana posebna anketa, na katero je odgovorilo veliko krajanov, na osnovi njihovih odgovorov pa so bili oblikovani tudi predlogi kandidatov, ki med ljudmi uživajo zaupanje.
Če omenimo še pobudo o morebitni uvedbi krajevnega samoprispevka za obnovo obzidja in zvonika ob cerkvi v Krtini ter predstavitev programa DEMOS-a, smo napisali skoraj vse. Skoraj vse pa zato, ker je tako kot ponavadi pomembno mesto v razpravi imela paleta krajevne problematike zagotovitve lokacij za druge objekte, problema potoka Čudne, nekateri krajani pa so opozorili tudi na lastne probleme.
Dob
V priprave na volitve sta se poleg SZDL vključili tudi Krajevni organizaciji ZZB NOV in ZKS, ki sta se na svojih sestankih seznanili s pripravami na volitvah, obravnavali pa sta tudi aktualna družbenopolitična dogajanja.
Predsedstvo Krajevne konference SZDL je na svoji seji sprejelo rokovnik priprav, obenem pa že začelo postopek za predlaganje kandidatov. Posebno skrb bo namenilo tudi
predlaganju kandidatov za samoupravne organe KS, saj jim v letošnjem letu poteče mandat. Da pa bi zagotovili kar najširšo informiranje delovnih ljudi in občanov o pripravah na volitve, so se odločili, da skupaj z vodstvom skupščine KS že v prvi polovici februarja skličejo posebni zbor delovnih ljudi in občanov.
Lukovica
Na skupni seji, ki je bila namenjena novi vlogi SZDL in pripravam na volitve, so se zbrali tudi v tej krajevni skupnosti. Del seje je bil namenjen tudi obravnavi plana KS za leto 1990.
Razprava je bila živahna, pluralistična, še zlasti pa aktualna, saj je šlo za življenske probleme ljudi, ki so v okviru krajevne skupnosti v zadnjih letih ob pomoči krajevnega samoprispevka in z lastnimi prispevki in prostovoljnim delom uspešno razreševali svojo problematiko. Tudi na tem zboru so opozarjali na problematiko vzdrževanja komunalnih objektov, podana pa je bila vrsta pobud in predlogov za rekonstrukcijo in asfaltiranje lokalnih cest. Krajani so se v ta namen pripravljeni odreči marsičemu, zato predlagajo, da bi imele pri asfaltiranju cest prednosti tisti odseki, ki bi jih krajani sami uredili v makadamu.
Tudi ta zbor krajanov je dokazal, da so zbori delovnih ljudi in občanov potrebni in da bi se jih- morali v naših krajevnih skupnosti posluževati v več primerih.
Trojane
Svet KS čaka na projekte in predračune, ki naj bi pokazali, koliko denarja bo potrebno za rekonstrukcijo in asfaltiranje posameznih odsekov cest iz programa krajevnega samoprispevka. Na tej osnovi bodo v KS sprejeli tudi odločitve o prioritetnem vrstnem redu, dogovorili pa se bodo tudi o prispevkih krajanov.
V KS je KK SZDL organizirala tudi pogovor o novi vlogi SZDL.
V. V.
Domžalski invalidi so aktivni...
23. 12.1989 so se v prenovljeni gostilni »Keber« v Domžalah na letni skupščini zbrali člani Društva invalidov Domžale.
Ocenili so delo društva v preteklem letu in kritično spregovorili o problemih, s katerimi se invalidi srečujejo. Dejstvo je, so ugotovili v razpravi, da kriza najbolj prizadene socialno šibki sloj in ljudi, ki se zaradi telesne prizadetosti težje prebijajo skozi življenje.
Zato bo tudi v prihodnje najpomembnejša naloga društva povezovanje številnega članstva (1041) in medsebojna pomoč v težavah in stiskah. To poslanstvo je društvo uspešno uresničevalo že doslej, saj so pripravili veliko uspešnih akcij. Zlasti odmevna je bila v lanskem letu prireditev ob mednarodnem letu invalidov v hali KS. Društvo skrbi za telesnokulturno dejavnost svojih članov, pa tudi za razvedrilo. Med drugim so pripravili tudi 13 izletov po domovini in nekaj v tujini.
Resno so se lotili tudi akcije za odpravljanje arhitektonskih ovir v javnih objektih v občini. Upravičena je njihova zahteva, da pristojni organi občane in načrtovalci gradenj zagotove ustrezen dostop in možnost uporabe javnih objektov tudi za invalide.
za sodelovanje in pomoč so se še posebej zahvalili OK SZDL Domžale, dosedanji predsednik društva Janko Veit pa je predsedniku domžalske Socialistične zveze Maksu Jeranu izročil zlato plaketo, ki jo je OK SZDL podelila Zveza društev invalidov Slovenije.
Izvolili so tudi novo vodstvo ter sprejeli program dela za leto 1990. M. J.
V Radomljah je že nekaj časa odprta zasebna Mar-ket discont trgovina DANI DORNIK, ki se imenuje DIKA.
Trgovina je dobro založena, poudariti pa velja, da je moč parkirati v neposredni bližini.
Trzinci na Kilimandžaru...
Pred kratkim se je iz Vzhodne Afrike vrnila odprava PD Onger Trzin, ki je obiskala najvišjo goro Afrike, Kilimanžaro (5.895 m), in najvišjo goro Kenije, Mt. Kenyo (5.199 m). Dvanajst članov planinskega društva iz Trzina, ki jih je vodil Aleksander Cičerov, se je pridužil tudi predsednik češkoslovaške Planinske zveze Ladislav Jirasko, ki je hkrati tudi častni član PD Onger Trzin.
Odprava je bila na poti 26 dni, poleg obeh gora pa so njeni člani obiskali tudi dva safari parka in čudovite s kokosovimi palmami ozaljšane peščene plaže Indijskega oceana.
Priprave na odpravo so Trzinci vzeli sila resno, sij so s kondicijskim izleti v hribe začeli skoraj leto dni pred začetkom odprave. Med drugim so bili tudi na najvišji gori Avstrije. Grossglock-nerju. Zelo marljive, so tudi zbirali denar za skupno blagajno. Obiskali so celo vrsto podjetij - precej tudi v n»iši občini, ki so odpravo na lak ali drugačen način podprla, hkrati pa so sredstva zbirili tudi z. riznimi delovnimi ikcij i mi: med drugim so pogozdovali, v trzinski osnovni šoli pa so med počitnicami sestavljali klopi in opravili še vrsto drugih gospodarskih opravil. Svojih sponzorjev se bodo spomnili tudi v biltenu odprave, ki ga bodo v kratkem izdali.
Odprava je na pot krenila 15. decembra lani. S Kompasovim kombijem so se iz Trziria odpeljali v Zagreb, od tam pa z letalom v Frankfurt in nato v Na-irobi. Na tamkajšnjem letališču sla jih pričakala jugoslovanski veleposlanik v Keniji Miro Grozdanovič in trzinski rojak Vojko Plevel, ki je dopisnik RTV Ljubljana in Dela v Nairobiju. Oba. veleposlanik in novinar, sla bila trzinskim planincem v Keniji in Tanzaniji v izredno veliko pomoč. Vojko jih je večkrat gostil, pri njem so celo dvakrat prespali, priskrbel pa jim je tudi številne koristne napotke, veleposlanik Grozdanovič pa je skupaj z drugimi člani veleposlaništva, nudil precejšnjo pomoč pri urejanju prevozov in drugih organizacijskih zadev, ob vrnitvi z Ml. Kenye pa so za člane na veleposlaništvu pripravili celo zabavo.
Trzinci so se v Afriki najprej odločili za vzpon na Ml. Kenyo. ki naj bi jim koristil tudi kot aklimatizacija za vzpon na višji Kilimandžaro. Izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna, saj jim je višinska bolezen na Mt. Kenyi kvarila spanec, na Kilimandžaru pa z višino ni imel nihče kakih posebnih problemov.
Obe gori sla naredili nepozaben vtis. Razen Ruvvcnzorija v Ugandi in nekaterih nižjih vrhov v njunem sosedstvu verjetno nikjer na svetu ni takšnih gora. Obe gori' sta uglasla vulkana, le da
je pri Kilimandžaru. oziroma njegovem vrhu Kibo. vulkanska bolika kraterja bolj opazna, krater Ml. Kenye pa so tisočletja erozije razjedla in dala gori bolj divjo podobo granitnih vršacev, ki vro iz zemlje. Obe gori sta zelo opazni, saj se dvigala visoko nad širne savanske ravnice, daleč naokrog pa ni večjih vzpetin. Njuni vznožji sta porasli z gosto džunglo, vršna dela obeh gora pa sta zaradi višine odeta v večni led in sneg. Prav sneg na vrhovih ob ekvatorju je buril domišljijo številnih pustolovcev, raziskovalcev in ludi pisateljev. Ko je misionar John Rebman leta 1849 prvič poročal o snegom pokriti gori v vroči Afriki, mu v Evropi niso verjeli.
Za Ml. Kenyo so Trzinci rabili 5 dni. Prvi dan so se od vhoda v narodni park skozi džunglo povzpeli do zavetišč pri meteorološki postaji. Pot ni preveč naporna, ker pa ves čas poteka po grebenu, ki ga z obeh sirani obdaja džungla, nudi res obilo lepih in zanimivih prizorov. V džungli se oglašajo najrazličnejši ptiči, od časa do časa je slišati ludi opice, v blalu ob cesti je videti nešteto sledi bivolov in slonov. Hoja po lakih poteh je zelo vznemirljiva, saj ves čas pričakuješ srečanje s kakšno gozdno zverino, vendar pa so lakšna srečanja, vsaj po pripovedovanju domačinov, dokaj redka. Te živali prihajajo iz pragozda v glavnem ponoči in se izogibajo ljudem. Kljub vsemu se skupine, ki hodijo skozi džunglo, skušajo držali čimbolj skupaj. Za Ml. Kenyo je značilno, da jo obdaja pas gosle bambusove džungle, kakršne na Kilimandžaru ni. Bambusove goščave so preprežene z nekakšnimi hodniki, ki nudijo divjim živalim odlične prehode. Če zaideš v tak labirint, lahko vedno pričakuješ nenapovedano bližnje srečanje s katero od pragozdnih živali. Če imaš srečo, žival ni roparica. Drugi dan poti. ki vodi proti vrhu Mt. Kenyc. zapusti džunglo in prečka širno gorsko močvirje, ki je še zlasti med deževno dobo. precejšnja ovira za planince. Pokrajina postaja vse bolj pusta, med vse številnejšimi skalami pa je vedno več, za Mt. Kenyo značilnih lo-belij. To so velikanskim kaktusom podobne rastline. Mesnati listi, ki kot nekakšne grive rastejo iz drevesnih de-
Domžalska knjižnica obvešča:
Predavanje Hinka Poročnika »Čudoviti svet Snežnika«_
Čudoviti svet Snežnika je naslov predavanja, ki ga pripravlja za svoje člane PD Domžale v sodelovanju z domžalsko knjižnico dne 14.2.1990 v večnamenskem prostoru domžalske knjižnice. Avtor predavanja, planinski fotograf Hinko Poročnik iz Ilirske Bistrice, bo z diapozitivi predstavil utrip življenja na Snežniku in njegovi okolici. Predavanje se bo začelo ob 19. uri. Vstopnina je 5,00 din.
Predavanje vikija Grošlja »8000 + «
V prostorih domžalske knjižnice bo v sredo, 21. 2. 1990 predavanje Vikija Grošlja z naslovom »8000 +«, ki ga organizira PD Domžale. Viki Grošelj je eden naših najuspešnejših alpinistov in daleč najuspešnejši plezalec na osemtiso-čake. Ob diapozitivih in izbrani glasbi nam bo predstavil svojo akcijo, v kateri si je zastavil cilj, da bi splezal na vseh štirinajst osemtisočakov. Polovico poti je že za njim, Viki Grošelj pa je doslej tudi edini Jugoslovan, ki se je povzpel na najvišje vrhove šestih celin. Po predavanju, ki se bo začelo ob 19. uri, bo tudi predstavitev njegove knjige z naslovom »Prehodil bi svet za en sam nasmeh«. Vstopnina je 5,00 din.
PD Domžale obvešča svoje člane, da lahko pred predavanji in po njih plačajo članarino za leto 1990, ki znaša za člane 42,00 din, za mladince 28,00 din in za pionirje 14,00 din.
Prireditev, na katero so povabili tudi zahodnonemško zvezdo komercialne glasbe — pevca Patriziusa, je vodila Miša Molk, k uspehu dogodka pa so prispevali mnogi, žal tudi tokrat neimenovani sodelavci.
B.
OBVESTILO
Športno društvo Krašnja obvešča in vabi vse člane društva, kakor tudi ostale, ki jih delo društva zanima, da se udeležijo rednega letnega občnega zbora, ki bo
v petek, 16. 2. 1990 ob 17.30 v OŠ Krašnja.
Ob tej priložnosti vas tudi obveščamo, da bo vpis novih članov in vplačilo članarine za leto 1990 možen v mesecu februarju in marcu vsako nedeljo od 9. do 11. ure v osnovni šoli Krašnja.
Izvršni odbor ŠD KRAŠNJA
hlov podobnih olesenelih stebel, dajejo lobelijam prav fantastično, včasih kar grozljive podobe. Med skalami pa so pogosto lahko opazovali tudi šaljive igre svizcev podobnih hyraxov — skalnih plczavtov.
Trzinci so drugo noč prenočili v Mački ndcr's Campu, ki leži že v višini 4.300 m. naslednji dan pa jih je 10 že navsezgodaj odšlo proli Point Lennana. enemu od petih vrhov Ml. Kenye. To je po višini Iretji vrh gore, vendar pa na glavna vrhova Batian in Nelion vodijo le plezalne smeri, ki jih zmorejo le dobro izurjeni alpinisti. Vseeno pa pot na Poinl Lennana ni kar lako. saj je treba najprej premagati kar strmo melišče vulkanskega peska in pepela, zadnji del poti pa vodi prek snežišč. ki so dostikrat poledenela in ne dovolijo napar pri Vzpenjanju. Ker običajno planinci pri vzponu že krepko čutijo višino, je razumljivo veselje vseh. ki jim uspe premagati vse težave in priti na la razgledni granitni vrh. Trzinci so imeli z vrha res fantastičen razgled, saj so poleg strmih sten obeh glavnih vrhov videli še celo vrsto gorskih jezer, globoke, kanjonom podobne doline nad katerimi so se dvigovali grebeni skalnih stolpov, ki so spominjali na prizore iz vvesternov. v daljavi kakih 4.000 m nižje pa so se širile neskončne, rahlo valovite savane.
Zaradi boljše aklimatizacije so še dvakral prespali na višini 4.300 m in se povzpeli še na nekaj razglednih vzpetih okoli Mackinder's Campa. potem pa so še preselili v Tanzanijo, pod Kilimand-
Pri vzponu na najvišjo goro Afrike so si pomagali s črnskimi nosači. Vzpon na Kilimandžaro se jim je zaradi lega in ker so bili že dobro aklimatizirali. zdel lažji kot hoja na Ml. Kenyo. Džungla, ki so jo morali prehoditi prvi dan vzpona, se jim je sicer zdela bolj divja in zaraščena, kot tista na Mt. Kenyo — zdelo se jim je, da manjka le še Tarzan, v višjih legah pa so naleteli na precej bolje prehodna in manjša močvirja, sama gora pa je bila tudi manj razbita in nekako manj divja, kol druga najvišja gora v Afriki. Na Kilimandžaru je tudi zelo dobro poskrbljeno za udobje planincev, saj je na hribu dosti koč in zavetišč, lam kjer se na najbolj priljubljenih poteh končajo dnevne etape vzpona, pa je tudi po več koč. v katerih je zadosti prostora za vse številnejše obiskovalce Kilimadžara. Lani je bilo teh še zlasti veliko, saj so slavili stoto obletnico prvega vzpona na Kilimandžaro. Pri vzponu na streho Afrike planincem največ težav povzroča višina, saj je vrh Zmage — Uhuru Peak. najvišja točka na robu kraterja Kibo (glavnega vrha Kilimandžara) le nekaj nižja kol 6.000 metrov.
Našim odpravarjem višina tokral ni nagajala in kar nekako s pomilovanjem so gledali druge planince, ki so se pre-cejnšnjimi težavami vlekli proti najvišji koči na hribu, proli Kibo Hut (4.700 m). Dobra pripravljenost za višino pa jim je tudi ponagajala. Vodniki so namreč trzinske planince zbudili za odločilni vzpon na vrh že malo po polnoči. Povedali so. da je to preračunano tako. da naj bi ob normalni hitrosti vzpona, na rob kraterja Kibo, oziroma na Gilmans Point prišli ločno ob sončnem vzhodu. Trzinci pa so rob kraterja dosegli že dve uri preden je Sonce pokukalo izza obzorja. Prikrajšani so bili za čudovite trenutke ob rojevanju novega dne. prizor, ko prvi sončni žarki pokukajo izza sosednjega Mavvenzija in najprej pordečijo, nalo pa pozlatijo ledenike na vrhu Kiba.
Ker je bilo na Gilman's Pointu izredno mraz in ker je pihal močan veter, so morali še v temi seslopiti v dolino. Zaradi mraza, eden od članov odprave je dobil celo lažje omizline na nogah, večini ni prišlo niti na misel, da bi nadaljevali pot na robu ognjenika, do Uhuru Peaka. najvišje točke na kraterju. Nadaljni vzpon so jim odsvetovali tudi črnski vodniki, vendar pa sta se dva. alpinistično bolj zagrela člana odprave, kljub vsemu podala še na glavni vrh
5.895 m visoki. Uhuru Peak sla dosegla prav v času. ko je svetloba premagala temo in je mehka zlatomodra barva zgodnjega jutra krater in njegove ledenike spremenila v pravljični svet Ngaia. praslvainika Masjev, bojevitih pastirjev izpod Kilimandžara. Čeprav drugi niso prišli na najvišjo točko Kilimandžara. so vsi. ki so dosegli rob kraterja, prejeli diplomo osvajalcev Kilimandžara, sami člani odprave pa so s svojim dosežkom tudi zadovoljni, saj vedo v kakšnih razmerah so prišli na Gilmans Point. pred odhodom v Afriko pa so sploh razmišljali, da bo uspeh odprave, če jih bo vsaj polovica dosegla rob najvišjega vulkana v Afriki.
Miro Slebe
Obiskali smo Tončka Ravnikarja. Naš dolgoletni dopisnik, pravzaprav je »zraven« že od vsega začetka, okreva po težki bolezni. V imenu bralcev mu želimo srečno in svetlo pomlad ter veliko lepih spominov na delo, ki ga je opravil v našem časopisu v stikih z občani Domžal in okolice.
Pisemski nabiralnik posebne vrste!
Pismo za vejo
Moja hiša stoji približno 80 m od ceste. Cesta do hiše je še kar dobra, kljub temu pa poštarju dela težave. Zato smo se v lanskem letu s pošto dogovorili, da mi dajo poseben nabiralnik. Res sem ga postavil ob poti. Sam pri sebi sem mislil: no, sedaj bom pa pravočasno dobival naš občinski časopis in ostalo pošto. Ob vseh mojih prepričanjih sem se krepko zmotil, nekaj časa sem pošto dobival v omenjeni nabiralnik.
Nisem pa pričakoval, da bodo pri poštarju nastale težave: iz torbe je treba vzeti ključ, odkleniti nabiralnik in ga zopet zapreti! Ker pa ta poštar sam odloča, kam bo dajal pošto, se je odločil, da postavi nabiralnik včasih na sosedovo kljuko.
Zato sem se odločil, da nabiralnik vrnem pošti in obrazložil, da ga poštar ne potrebuje, jaz pa da imam že na hišnih vratih nabiralnik. Dne 20.1.1990 me je neznani človek vprašal, če je pismo v drevesu moje, šel sem pogledat in res je bilo name naslovljeno.
Ko sem ga odprl, je bil rok zapadlosti 10.1.1990. Pismo sem zalepil in odnesel nazaj v nabiralnik. Dne 25.1.1990 je omenjeno pismo prišlo v moj nabiralnik, odšlo pa iz Ljubljane že 5.1.1990.
Sedaj pa čakam opomin, z željo, da ga bo poštar zopet zataknil za vejo, na drevo. Samo ne smete misliti, da so vsi poštarji taki, da zatikajo pošto za vejo!
F. Petrič, Dobeno 2
Šestič smo bili:
Pod mengeško marelo«
2. in 3. februarja so prizadevni člani mengeške godbe že 6. organizirali veliko prireditev domače zabavne glasbe »POD MENGEŠKO MARELO«.
Tudi letos so se na tej tradicionalni prireditvi, ki je štirikrat napolnila veliko dvorano mengeškega kulturnega doma, (pa bi jo še petič in šestič — če bi bili še dve predstavi) zbrali mnogi ansambli.
Od novincev v tej glasbi — ansambla Jasmin, Agropera do Mageljna, Lipe, Stoparjev, Marele, gostov — Fantov z
Prireditev pod Mengeško marelo je prireditev mengeške godbe. Le-ta uspešno nadaljuje več kot 100-letno tradicijo pod vodstvom Alojza Velkavrha.
vsen vetrov, vokalnega sestava Mengeški zvon, gostov s Krka Klapa KRK, smo doživeli predstavitev vokalnih in instrumentalnih pristopov do domače zabavne glasbe.
Prav pa je, da ob prireditvi, ki si jo je zamislil in ji tudi tokrat dal osnovo za njeno uresničitev IVAN SIVEC zapišemo temeljno ugotovitev, ki izhaja iz doživetja večera.
Tudi s to prireditvijo so bili priče vnovični potrditvi kakovosti glasbenega dela v mengeški godbi, ki v zadnjem času posebej uspešno deluje pod taktirko kapelnika ALOJZA VELKAVRHA. V primeru mengeške godbe, ki že stopa proti svoji 110-letnici, lahko zapišemo, da smo doživeli predstavitev nove kakovosti njenega dela. V lahkotni, žanrsko izbrani glasbi pihalnega sestava, pač primerni za tovrstne priložnosti, smo bili priče opazno doživetega muziciranja mengeških godbenikov. Tistega, ki je neobhoden k glasbenemu vtisu, pretendirajočem na nekaj več. Mengeški godbeniki so to glasbeno nadgradnjo, spontano muziciranje, dosegli in prav je, da se za doživetje tega kapelniku Alojzu Velkavrhu in vsem godbenikom lepo zahvalimo.
Prireditev, na katero so povabili tudi zahodnonemško zvezdo komercialne glasbe — pevca Patriziusa, je vodila Miša Molk, k uspehu dogodka pa so prispevali še mnogi, žal tudi tokrat neimenovani sodelavci.
B.
Glasbeni abonma 1989/90
V drugem delu glasbenega abonmaja bosta nastopila,
v četrtek, 22. februarja ob 18. uri,
NOVI LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET
Monika Skalar, violina Karel Žužek, violina Franc Avsenk, viola Stane Demšar, violončelo
v torek, 20. marca ob 18. uri,
Jerko Novak, kitara Igor Saje, kitara
Koncerti bodo v večnamenski dvorani Osnovne šole Šlandrove brigade Domžale.
Vstopnice bodo v prodaji uro pred koncertom.
Učenci Glasbene šole imajo prost vstop.
Organizatorja glasbenega abonmaja sta Glasbena šola in Knjižnica Domžale.
Gledališki abonmna 1990_
Knjižnica Domžale in DKD Svoboda Mengeš obveščata, da bo v okviru gledališkega abonmaja, dne 17.2. ob 20. uri. Pevsko društvo »ZVON« iz Šmartna pri Litiji, izvedlo opereto Radovana Gobca
PLANINSKA ROŽA;
Mestno gledališče Ljubljansko, pa 5. 3. ob 20. uri, Antona Tomaža Linharta,
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI.
Predstavi bosta v Kulturnem domu v Mengšu. Nekaj abonmajskih kart je še v prodaji v Knjižnici Domžale in v Traku Mengeš pri tovarišici justi Koželj.
\
RfiZGlASI, OBJfll/E, RAZPISI
Mali oglasi
Takoj zaposlimo natakarja (natakarico) za strežbo v šanku. Tel. 721-279.
Kupim staro hišo, gospodarsko poslopje, parcelo. Telefon: zvečer, 723-586.____
Ugodno prodam dobro ohranjeni dve (2) otroški posteljici z jogi-jem, italijanski športni voziček in stajico. Domžale, telefon: 711-845.
Motor EMZ 150 v okvari prodam. Grilj, Vrh nad Krašnjo 6.
Najamem stanovanje v Domžalah ali okolici. Telefon: (061) 221-260 dopoldan - Alenka.
Oddam ogrevano sobo z WC za enega. Posebej vhod. Predplačilo, Gartner, Bolkova 64, Homec, za gostilno Repanšek.
Iščemo mlajšo upokojenko za varstvo otrok na domu (3 in 6 let) ter za pomoč v gospodinjstvu v Hudem. Telefon: 722-555.
V centru Domžal kupim garažo. Telefon: 342-491 int. 50 ob 7. uri.
Prodam mlade papige in kanarčke — mlade pevce. Telefon: 714-580, Remžgar Srečko, Chvata-lova 12, Domžale.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662._
Pomagam ti pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko anglešči-no! Telefon: 722-266._
Polaganje, brušenje in lakiranje parketa, polaganje plastike, tapiso-na in plute ter polaganje lesenih stenskih in stropnih oblog. Stražar, telefon: 712-176._
Strojnega ključavničarja z znanjem struženja, vsaj z 10-letno prakso, zaposlim. Kovinoplastika Kaplja, Radomlje.
Trisobno komfortno stanovanje v Mengšu prodam ali zamenjam za dve enosobni stanovanji ali dvosobno z doplačilom v Domžalah. Naslov v uredništvu.
Ugodno prodam dve obhajilni obleki (za dvojčici), lahko tudi posamezno. Naslov: Gomboc Jožica, Domžale, Kraigherjeva 32, tel. 713-569 po 16. uri._
Po naročilu pletem na pletilnem stroju, za velike in močnejše postave jopice in puloverje. Telefon:
711- 649, ANA.__
Instruiram angleščino za osnovne   in   srednje  šole. Telefon:
712- 996.
Dne 5. 2.1990 sem izgubila zapestnico ovalne oblike Iz belega zlata na relaciji od Zdravstvenega doma do parkirišča za Veleblagovnico. Poštenega najditelja prosim proti nagradi da mi vrne, ker mi je drag spomin. Tel. št. 737-397.
L
ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi našega skrbnega in dobrega moža, ata, starega ata, tasta, brata in strica
izidorja korošca
Vrbankovega ata iz Krašnje 38
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem znancem in sosedom, ki ste nam izrazili sožalje, podarili toliko cvetja in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred ih govorniku Petru Avblju za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Zahvalo izrekamo tudi dr. Petru Cerarju za dolgoletno zdravljenje.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani ali nam kakorkoli pomagali.
Vsi njegovi.
ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka, pradeda, brata in strica
janeza gostinčarja
p. d. Znojilčevega očeta iz Čepelj 11 pri Lukovici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovašča-nom za darovano cvetje in izrečeno sožalje.
Lepo se zahvaljujemo dr. Pippu za zdravstveno skrb in pozornost, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala tudi krajevni organizaciji ZB Lukovica, govorniku Luku Cerarju za poslovitev, pevcem KUD Janko Kersnik za lepo petje, praporščakom in vsem, ki ste ga spremili na njegovo zadnjo pot.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi.
ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica
mirka kosa
p. d. Erjavčevega ata iz Peč
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in pomoč v težkih trenutkih. Hvala gasilskemu društvu Peče, gasilskim praporščakom in tovarišu Levičniku za lepe poslovilne besede. Posebno hvala gospodu župniku Povšnarju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za odpete žalo-stinke. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi!
ZAHVALA Ob boleči izgubi nenadomestljive žene, mami, babice in prababice
ivanke osolnik
roj. Okorn
Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem za izrečena in pisna sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu kaplanu za opravljen obred, godbi na pihala Domžale, Stobljanskemu oktetu, ženskemu zboru Društva upokojencev in govornici, hvala za spremstvo in za poslovilne besede. Posebna zahvala dr. Ivu Vasletu za vso pozornost in humano pomoč, ki jo je nudil naši mami.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni.
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame, sestre in svakinje
pepce konjar
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam z izrazi sožalja lajšali bolečino, jo spremili na njeni zadnji poti, daro-vai cvetje in vence.
Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem za vso pomoč, pogrebcem, govorniku za poslovilne besede, pevcem za res lepo petje njej v slovo, zdravstvenemu osebju iz Domžal, posebno še voznikom, ki so jo vozili v Ljubljano na dializo, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, Kliničnemu centru, oddelku za dializo, za vso večletno požrtvovalno pomoč in oporo v čjasu njenih hudih preizkušenj. Se enkrat prisrčna
rala. globoki žalosti: mož f rance, sinovi France, Marjan in Slavko z družinami, bratje: Jože in Slavko z družinami, Janko in svakinja Milka.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta
ferdinanda kokaua iz Preloga pri Ihanu
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala tudi ihanskim pevcem, gospodu župniku in Joži Hribar.
Vsi njegovi.
ZAHVALA Ob  boleči  in prerani smrti moža, očeta, starega očeta, sina, brata in strica
mihaela pirnata
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ali kakršnokoli drugo pomoč.
Iskrena hvala sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam priskočili na pomoč.
Iskrena hvala sodelavcem elektrodelavnice Je-ras in TOZD Crosist Jarše za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Iskrena hvala sosedu Vi-netu Kušarju za poslovilne besede ob grobu. Zahvaljujemo se tudi dr. Svolj-šku, ki je vsakodnevno tudi večkrat na dan lajšal očetu bolečine, hvala praporščakom in gospodu kaplanu iz Doba za lepo opravljen obred.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi.
V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
janez kepec
z Corjuše 3
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Vso zahvalo izrekamo gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi.
Nisi podal roke, rekel besede v slovo, tvoj lik živi, povsod živi in večno živel bo.
V SPOMIN
8. februarja je minilo 15 let, odkar nas je tragično zapustil naš dragi brat
srečko jančigaj iz Dol pri Moravčah
Vedno se ga spominjamo njegovi bratje in sestre!
"Minilo je deseto leto dni 'odk&r za vedno od nas odšel si ti.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni.
V SPOMIN 1. marca bo minilo deseto leto dni, odkar si od nas odšel naš nepozabni
jože prosenc
Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njegovi domači.
Delo, skrb in trpljenje tvoje bilo je življenje.
V SPOMIN 3. februarja je minilo leto dni, odkar nas je nepričakovano zapustil
jernej urbanija
iz Lukovice
Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njegovi domači.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi naše drage, ljubljene hčerke, žene, mamice in sestre
bernarde kohek
roj. Korunič iz Domžal
se iskreno zahvaljujemo vsem njenim najbližjim sosedom, prijateljem in sodelavcem ter OŠ Venclja Perka in Slovenijalesu za izrečene poslovilne besede, darovano cvetje, izrečeno sožalje in za trenutke, ko ste ji stali ob strani.
. Lepo ste ji zapeli in izvedli žalostinke.
Še posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen verski obred. Vsem skupaj iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni: oče, mama, mož, sin Damjan, hči 'Karmen in brat Anđelko.
ZAHVALA V 52. letu nas je zapustila  naša draga žena in mami
marija hacin
roj. Velkavrh iz Sr. Jarš 35
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje ali nam kako drugače stali ob strani.
Hvala sodelavcem tovarne Trak in Hidrometal.
Hvala pevcem — oktetu bratov Pirnat, govorniku, dr. Pevcu za humano pomoč, za ganljive besede slovesa duhovniku iz Jarš ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat za vse iskrena in globoka zahvala.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, dobre in skrbne mamice, sestre in tete
julijane logar
roj. Trdina iz Preloga 81 pri Ihanu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijate-
ljem in znancem, ki ste nam ob nenadomestljivi izgubi stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in kakorkoli pomagali ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Najlepše se zahvaljujemo WO Domžale za izredno požrtvovalnost in denarno pomoč. Zahvaljujemo se ihanskemu pevskemu zboru za ganljivo zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili v njen prerani grob, še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni.
OBVESTILO
Krajevna skupnost Dob obvešča najemnike grobov na pokopališču DOB in TROJICA, da v času od 15.2. do 15.3.1990 obnovijo najemnine grobov za leto 1990 in 1991.
Prosimo, da se osebno zglasite na Krajevni skupnosti Dob v uradnih urah:
PONEDELJEK od 7. do 11. ure
in 16. do 18. ure SREDA od 7. do 11. ure
in 16. do 18. ure PETEK od 7. do 11. ure
KRAJEVNA SKUPNOST DOB
MALI PODJETNIKI, ZASEBNI OBRTNIKI: Opravljanje knjigovodskih storitev nudi KONT, d. o. o., podjetje za poslovne storitve iz Domžal, Tolstojeva 14. Telefon: 722-585 (popoldan).
novo
novo
novo
ZASEBNIKI, ZASEBNA IN DRUŽBENA PODJETJA
TOP M
Barvni časopis, kot posebna priloga Občinskega poročevalca v nakladi 1J.000 izvodov, ki bo kar najbolje in najučinkoviteje predstavil vase dejavnosti  (storitve,  izdelke,  lokale...) v barvnem tisku, lahko pa tudi t barvnimi rotogranjaml.
VSE TTI
H» iiv Se j
bCpo VZOlftU
ZA VAS !
VSE INFORMACIJE NON STOP PO TELEFONU 061/ 2114 UJU
Rim
Motrio PAJMOI'
ŽENA BO VESELA, VI PA ZADOVOLJNI,
ČE BOSTE DARILO IZBRALI V NOVI PRODAJALNI »PRIMA« V CENTRU DOMŽAL.
DARILO VAM BOMO POMAGALI IZBRATI IN GA TUDI LEPO ARANŽIRALI.
V PRODAJALNI Z DARILI »PRIMA« BOSTE NAŠLI KOZMETIČNE IZDELKE, ČUDOVITE - TUDI UNIKATNE - IZDELKE IZ STEKLA IN MNOGA DRUGA DARILA, KI STE JIH MORDA DRUGJE ZAMAN ISKALI.
ZA OBISK SE PRIPOROČA ANTONIO PALMIERI
Nogometaši NK Radomlje vabijo:
Za pusta se pridite zabavat v Radomlje
NK Radomlje prireja veliko pustno rajanje na pustno soboto, 24. 2. 1990 ob 20. uri v kulturnem domu Radomlje.
Zabaval vas bo ansambel Nika Zajca s pevko.
Bogat srečelov. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno.
VLJUDNO VABLJENI!
NOGOMETNI KLUB DOMŽALE
PRIREJA
v Hali komunalnega centra Domžale
PRAZNOVANJE ZA »DAN ŽENA«
v soboto, 3. 3. 1990, ob 20. uri
igral bo ANSAMBEL »ŠTAJERSKIH 7«
s povezovalcem programa, ki bo poskrbel za prijetno in veselo praznovanje
Predprodaja vstopnic v veleblagovnici Napredek Domžale — oddelek Tobak.
VABLJENI!
Košarkarski klub Domžale
KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE
vabi na tradicionalno
PUSTOVANJE
v hali Komunalnega centra v Domžalah
v soboto, 24. februarja ob 20. uri in
v torek, 27. februarja ob 20. uri
Organizator bo poskrbel za srečelov in bogate nagrade najboljšim maskam, za norčavo razpoloženje pa ansambel »AVIA«.
Pridite, prijetno se boste zabavali!
Predprodaja vstopnic in informacije v pisarni ZTKO — Hala Komunalnega centra, tel. 721-015.
O »life-m« nekaj več
Naj povemo o naši novi diskoteki v centru Domžal še nekaj več. To je predvsem klub, ki naj bi družil in zabaval Domžal-čane in okoličane. Še naprej bomo skrbeli za prijetno in domače vzdušje brez neredov, ki privlači tako mlajše kot starejše. Obenem bo naša ponudba na čim višjem nivoju, program pa zanimiv z mnogimi kvalitetnimi izvajalci in presenečenji.
Naj navedemo najprej redni program discoteke, ki poleg raznovrstne disco glasbe nudi še obiske najboljših ansamblov in solistov. Tako nas bodo poleg Romea in Plave trave zaborava, Don Mentonija v naslednjih petkovih nočeh zabavali še: Neki to vole vruče, Moulin Rouge, Obvezna smer, Wolf-VVolfie-Boogie, Simona Weis, Pop Design, Pohorje Expres in drugi. Vmes bodo še plesne skupine, individualni nastopi ter razna družabna in nagradna tekmovanja. Vsak dan pa se predvajajo filmi videoteke JACK iz Domžal.
Za srednje in starejše generacije — otvoritev četrtkovih plesnih večerov ob različni glasbi, evergreenih in narodno-zabavni glasbi. Sodelovali bodo KRTI, STUDIO 6 ter drugi ansambli ter moderatorji in vodje zabavnih večerov Kopitar, Saša in drugi.
OTVORITEV BO V ČETRTEK, 15. februarja s pričetkom ob 20. uri. Poleg ansambla KRT, bo nastopil še najboljši jugoslovanski plesni par (profesionalni) v latinsko-ameriških plesih Grega Boltar in Maruša Lebar.
Za vsem prireditve ob četrtkih, petkih in sobotah sprejemamo rezervacije za mize! Ker
so običajno vse razprodane, si rezervacije priskrbite pravočasno vsak dan od 12.—02. ure (osebno ali po tel. 721-531).
VABLJENI!
Vodja diskoteke »LIFE« Slavko Šorotar ob pomoči Braneta Pirša ter Napredka Domžale.
Napredek Domžale Trgovsko gostinsko podjetje.
NOVO V NAPREDKU
V VELEBLAGOVNICI
Oddelek elektro:
— 20 % popusta pri nakupu svetil
— pri plačilu z gotovino in pri nakupu na potrošniško posojilo
V VSEH PREHRAMBENIH TRGOVINAH
Akcijska prodaja:
sirup jabolko 1/1 Dana rum 1/1
sok brick pack jabi 0,25 Fructal
redna cena    akcijska cena
33,60 73,00
6,40
16,60 44,50
3,60
Ugodne cene:
Vino Naš Pajdaš 1/1 14,00 Namizno belo 1/1 Slovin 14,70
Uvoženo blago:
Čokolada Milka, bonboniere, bonboni pokalice, čokolada Kinder Lada in ananas kompot
do 40% cenejši: toaletni ekološki program Palome je zopet v prodaji v vseh naših trgovinah
V POSLOVNI ENOTI KURIVO
vas opozarjamo na dobro založenost z vsem gradbenim materialom, posebno s strešno opeko in modularnimi bloki ter s stavbnim pohištvom, hidro in termo izolacijami, kurjavo itd.
V POSLOVNI ENOTI KOVINAR
lahko izberete instalacijski material, električno in ročno orodje, sanitarno keramiko, keramične ploščice in peči za centralno kurjavo.
ŠPORT NAPREDEK
smo do 30 % znižali cene zimski športni konfekciji.
Napredek Domžale Trgovsko gostinsko podjetje.
ijk nap
napredek k domiale
Nov lokal na Ljubljanski 84 — v bližini pizzerije Skansi:
Vizura — modna konfekcija
Bojan Škofič iz Kranja je na Ljubljanski 84 odprl novo trgovino, ki jo je zasnoval arhitekt Rodman Klemen iz Rodin.
V trgovini je najbolj široka ponudba tekstilne konfekcije (zimski plašči, jakne, bunde, balonarji; ti so po ceni 850 din).
Poleg omenjenega prodajajo tudi trenirke, trikotažo, bluzone, pulije, moške srajce, ženske kavbojke (290—300 din), sakoje, ženske kostume, bluze, razne pletene komplete, nogavice ipd. V najnovejši ponudbi so zagotovili bižuterijo in parfume, novi pa so tudi nekateri artikli za »jeans« kulturo oblačenja. V VIZURI imajo odprto od 9. do 13. ure ter od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
MOTO SERVIS KOVINSKI PREDMETI
DARKO OPARA
Ljubljanska 123
61230 Domžale Tel (061) 722 142
Cenjene stranke obveščam, da je sedaj primeren čas za servisni pregled vašega mopeda, motorja izven krmnega motorja, itd ... To lahko storite v MOTO SERVISU vsak dan od 8. do 16. ure in ob petkih od 8. do 14. ure.
ODPADNE SUROVINE ODPELJITE NA ODPAD  V JARŠE!
DESIGN'VERTIKAL
- za stanovanja in objekte -pralne prosojne polprosojne neprosojne zatemnitvene inetalizirane — zaščita pred soncem preko 50 različnih vzorcev
tel. 061-832-922
FLORIDA NE LE V ZDA: JE TUDI V DOBU!
Na koncu Doba proti Želodniku (tabla, kjer se končuje Dob) je VIDA SKAZA na Finžgarjevi 19 odprla dnevni bar. Nudijo kavo, napitke, aperitive, žgane in druge pijače.
Zaradi bližnjega — sicer neformalnega kopališča, ki so mu domačini dali ime FLORIDA (odtod tudi ime lokala), lastnica obeta nekaj več v ponudbi za poletje: Na voljo bo več vrst sladoledov in tudi jedi na žaru.
salon ftt
ženski frizer amfoož morija
Frizerstvo AMBROŽ išče frizerko — pomočnico s štiriletno prakso za določen čas, kasneje lahko za nedoločen. Telefon (061)831-183 od 8. do 10. ure.
Zasebnik Roman SEDEVČIČ v Mengšu:
Bela tehnika iz uvoza
Roman Sedevčič, Blejčeva 26 a iz Mengša, je imel doslej servis pralnih strojev, odslej pa ponuja še celo paleto strojev bele tehnike iz uvoza. Gre za firmo ARISTON — za pralne, pomivalne in sušilne stroje, katerih uvoznik je PRIMEX iz Nove Gorice. Cene so dinarske, obračunane na dan vplačila.
Sedevčič posebej poudarja ugodnost pri nakupu sušilnega stroja, saj bo stranka s tem nakupom kupila v enem stroju tako pralni kot sušilni stroj. Cena tega stroja znaša približno 11.000 konvertibilnih dinarjev.
Trgovina je odprta ves dan, o vsem pa se lahko pozanimate na telefon 737-047.
Kdaj po zdravila v lekarno?
Obvestilo o odpiralnem času in dežurni službi v Lekarni Kamnik in Domžale.
Lekarna Kamnik obvešča, da bo od 1. januarja 1990 prešla na nov odpiralni čas v Lekarni Kamnik in Lekarni Domžale.
Obe lekarni sta ob delavnikih odprti od 7.30—19.30 ure, ob sobotah od 7.30—14.00 ure.
Dežurna služba je izmenično vsake štiri mesece Lekarna Domžale
— sobota popoldne od 17.—20. ure
— nedelja popoldne od 17.—20. ure
Lekarna Kamnik
— nedelja dopoldan od 9.—12. ure.
Slamke iz Slamnika:
IHIHIIIIIIIM
tista dva. zahtevajo.
»iz Poročevalca«
Mi pa kar prodajamo
Život za bogove
Ne gre drugače, je reklo naše = vrlo uredništvo in tako spet iz-H ražamo gnus. Tokrat je objekt = našega gnusenja poimenovanje H nove diskoteke in vsega kar pali še zraven LIFE. Kako zveneče in H doneče, pa čisto nič domače!
Zato naš predlog: se vam ne = zdi dosti bolje primemo in čisto 2= domače, če bi bil naslov »ŽIVOT H    ZA BOGOVE ...«
1  Prvi odmevi
verjeli ali ne, po objavi članke, NE BOSTE VERJELI, POMETAJO, = uredništvo občani kar bombar-§ dirajo s prošnjami. In kaj želijo? || Komunalno podjetje prosijo, naj =   jim pošlje smetarja — pa samo
Veliko kandidatov za bodoče privatne trgovce se obrača tudi na nas, da bi jim pomagali pri iskanju kar najimenitnejših imen za njihove bodoče trgovinice. Le odpirajte, fantje in dekleta, le škoda ker se večina ljudi navdušuje predvsem za prodajanje, kdo bo pa kupoval.
Menda bi nekateri prodajali celo izgubo, le če bi jo kdo kupil...
Uspešno grosistično podjetje
Imamo pa pri roki tudi zanesljiv recept za uspeh. Ustanovite veliko grosistično podjetje za prodajo na debelo z obljubami I
To bodo imenitni uspehi) Kaže, da bodo najbolj prizadevne in hvaležne kupce v podjetju imeli
v voditeljih novoustanovljenih različnih strank in zvez.
Boljši, predvsem pa realnejši
Potem, ko se je pri naši dobri partiji pojavil alternativni slogan EVROPA KDAJ, smo v uredništvu že spet korak naprej. Upoštevaje okoliščine in izkušnje, predlagamo, da skupaj napišemo EVROPA NIKOLI! Se vam ne zdi, da je še najrealnej-še?
Star, a preizkušen sistem
Pred dnevi seje na naši čisto novi strokovni službi za socialo, zdravstvo, le kdo bi vedel, kakšen je ta novi naslov, vse skupaj se nahaja v »rdeči« hiši na avtobusni postaji, zlomila kljuka na vratih in je bilo nemogoče priti ven (noter). Delavke so že upale, da so za tisti dan »opravile«, težava pa je nastopila pri odpuš-
čanju tistih, ki jih je težava zalotila notri. Pa je slo brez problemov: skozi okno so po sistemu »ravbarske štenge« na Mer-catorjevo dvorišče ročno zložili vse zaprte stranke, kljuka pa je menda morala na diferenciacijo.
Ihanska afera
zmotno je misliti, da se Ihanci ukvarjajo le s prašiči, kajti po novem se mladi navdušujejo predvsem nad zbiranjem motorjev, o čemer ste lahko brali tudi v naših časopisih. Njihove hobije so ustavili, njihovi starši pa zbirajo pogum, da si bodo priznali, kako so v vzgoji in kontroli mladeničev »podbacili«.
Morda bi videli
V tej ihanski akciji so v nekaterih kleteh in rovih našli celo po več motorjev in ogrodij, za katere pa starši niti slučajno niso vedeli. Morda bi le opazili, če bi njihovi nadobudneži ukradli in domov pripeljali avioni
llllllllllllllilllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllim
V Blagovici so končno dobili novo telefonsko govorilnico, ki je v samem centru KS. Krajevna skupnost poziva vse krajane, da se telefonske govorilnice poslužujejo, žetone pa lahko kupijo na PTT Blagovica, v trgovini in v Gostilni Barlif.
Krajevna pridobitev:
V Blagovici imajo telefoni_
Ob nori telefonski govorilnici smo srečali Vinka Urankarja iz Lipe 5
V Blagovici so pridobili prepotrebno komunalno dobrino — javni telefon. Doslej ga v kraju ni bilo, zato je bila potreba že veliko časa več kot nujna.
Vinko Urankar je šofer-prevoznik, ki zjutraj razvozi šolske otroke v šolo v Blagovico — ob koncu pouka pa jih razvozi nazaj na domove. Gre za šolarje iz Lipe, Ožbolta, Suše, Gaberja — za skupno 14 otrok. Zalotil sem ga pri novem telefonskem aparatu.
»Telefona ne uporabljam velikokrat. V domači vasi ga včasih uporabim pri sosedovih, v šoli pa seveda šolskega — kadar je pač treba. Pa potreb po telefoniranju v glavnem nimam, k sreči. .. Pa še to napišite. Kombi za prevoz otrok je' zelo star, komajda še uporaben! Bojim se, da mu ne bi kaj odpovedalo in bi prišlo do nesreče. Skrajni čas je, da se v skrbi za varnost pobrigajo za novega,« je dodal Vinko Urankar.
bčin/lci
poročevalec
Občinski poročevalec, glasilo občine Domžale, Izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: verja vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Franc Mazovec. tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek.
Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 70, Domžale p.p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje.
Glasilo je bilo dne 25.7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
Saj smo samo ljudje:
Ravbar pred vrati.
Okoli slovenskega kulturnega praznika bi vsi najraje govorili in pisali o kulturi, pa čeprav imajo s kulturo samo toliko povezave, da hodijo na zakuske po kulturnih dogodkih. Mi smo pred ostalim svetom prišli že precej naprej in podeljujemo tudi svoja kulturna priznanja, Kersnikove plakete, ki vedno dvignejo valček zadovoljstva in val ogorčenja, češ, zakaj pa ravno ta in zakaj ne ravno jaz.
Ker sem po naravi pač tak, da raje gledam naprej kot nazaj, predlagam ob slovenskem kulturnem prazniku skupni domžalski projekt, za katerega lahko vsaj nekaj kulturnikov dobi kakšno Kersnikovo plaketo. Našo občino je doletela namreč ta nesreča, da bo čez tri leta praznovala 400-letnico zmage enega od prvih, če ne že kar prvega, slovenskega viteza Adama Ravbarja, seveda skupaj z drugimi vojščaki, v Sisku nad Turki. Vsem tistim, ki niste noč in dan v zgodovinskih knjigah, naj povem, da gre v resnici za zgodovinsko zmago slovenskega plemstva, tudi slovenske vojske, nad turško, oziroma še za mnogo več — če gledamo z verskega stališča, za odločilni zlom muslimanizma na naših tleh, oziroma zmage krščanstva v Evropi. Celo francoski in angleški zgodovinarji priznavajo zmago slovenskih in hrvaških vitezov nad Turki pri Sisku, kot »odločilno poraz na severozahodu Balkanskega polotoka«.
Doslej se je s to temo z velikim navdušenjem in zanesenja-štvom ukvarjal v naši občini stane Stražar, ki je petindvajsetkrat zapored priredil na Krumperku prireditev z delovnim naslovom Adam Ravbar. vitez Adam Ravbar je namreč bival na Krumperku, 21. junija 1593 je krenil pomagat hrvaškim bratom s petstotimi konjeniki in z vrsto izbranih izvrstnih strelcev. Stražarjeva prireditev je brez injekcij počasi propadala in pred dvemi leti dokončno propadla. V samem jedru pa nosi takšno zgodovinsko sporočilo, da dvomim, da se ga zaveda vsa domžalska kulturna srenja.
Morda pa je kar prav, da je prišlo do predaha, kajti veliki zgodovinski dogodki so res vredni večje vsestranske pozornosti, kot je bila izražena do sedaj. Predlog sem lani spomladi — kmalu bo leto dni — povedal predsedniku Kulturne skupnosti Domžale in prav prijazno ga je sprejel. Predlagal sem namreč, da bi ob 400-letnici strnili vse kulturne moči občine in naredili gledali-ški-scenski-konjeniški-muzikalični spektakel, seveda slovenskega merila, s prisotnostjo slovenskih medijev. Predlog sem predal tudi kulturni četverici in še kakšnemu, da bi jih pač okužil s tem virusom, a se ni nikogar prijel.
Pa menim, da imamo v občini kar nekaj dobrih režiserjev, nekaj odličnih igralcev, nekaj prvovrstnih konjenikov, nekaj takšnih in drugačnih muzikov, pa tudi drugačnih vsestranskih avtorjev. Mi vsi skupaj pa imamo do kranjskega viteza Adama plemenitega Ravbarja pravo zgodovinsko odgovornost, da ga potegnemo iz anonimnosti in ga predstavimo slovenski javnosti v vsej svoji veličini. 400-letnica pa je najboljša priložnost za to...
»Pa za Ravbarjem hodile, so Ljubljanke ga prosile, srebra, zlata ponujale, družeta si odkupvale ...
zdaj ni časa podkupvati, sila se je vojskovati, meji žuga turški blisek, hoče nam požreti Sisek...«
Tako so zapeli narodni pevci o tem velikem dogodku in še marsikaj drugega je ostalo prikrito slovenskim očem. časa, da to odkrijemo, pa je presneto malo, le tri leta. Adam Ravbar je na dan sv. Ahaca prijahal kot zmagovalec nazaj na Krumperk, cesarju pa je bilo sporočeno: »vsemogočni Bog je tukaj pokazal svojo moč in se sam boril za svoje uboge kristjane.« skupno 4000 tisoč krščanske vojske je premagalo 30-40 000 turških vojš-čakov. Celo zanimive današnje vzporednice bi lahko potegnili. In pri tem se ne bi smeli pretirano zanašati na nadnaravne sile, češ, bodo že one same poskrbele za dostojno obeleženje 400-le-tnice. Krumperški Adam Ravbar se je na polju pred Siskom pošteno in srčno boril, da je zmagal. Da se kaj premakne, je treba včasih tudi kaj narediti. Pa čeprav smo samo ljudje ...
Ivan Sivec
Neznosna lahkost
obljubljanja...
Za prvo javno predstavitev domžalske združene opozicije je med tistimi, ki jih politika še privlači, veljalo veliko zanimanje. Treba je bilo spoznati ljudi, slišati kaj obljubljajo, napovedovali pa so tudi predstavitev svojih kandidatov. Vendar pa slednje nismo doživeli, saj so se očitno tik pred zdajci premislili, čeprav niso pojasnili zakaj. Izvedeli smo le, da na dvignjenem odru, za modro mizo, sedi tudi kandidat za bodočega župana, ki ga bo predlagala združena opozicija. Ko pa smo ravno pri vodilnih, moram povedati, kaj sem kot ženska takoj opazila — to, da med njimi po stari praksi ni bilo žensk, kar pomeni, da bo tudi nova demokratična družba še vedno po meri moških. Odredili nam bodo sicer, da naj malo več rojevamo, še naprej bomo prisiljene garati noč in dan ali pa nas bodo morda spet postavili v kuhinjo — toda odločitve in politika bodo v moških rokah.
Prišlo nas je veliko, a zagotovo je bilo med udeleženci tudi ogromno »firbcev«, zato je Delov novinar kar malo pretiraval, ko je naslednji dan pisal o množicah, ki so ploskale opozicijskim zahtevam. Seveda pa velika udeležba ni naključna, saj se je v agitacijo opozicijskega večera vključila tudi cerkev in so vabila delili tudi nekateri domžalski župniki, kar vsaj mene, glede na dosedanjo nevtralno držo cerkve, preseneča. In še na eno stvar bi bilo vredno opozoriti: slovenski mladinci niso šli v koaliciji z DEMOSOM in so si ohranili neodvisnost, ki je simpatična. Naši domžalski pa so se odločili, da v boju za oblast nastopijo skupaj s strankami DEMOSA in najbrž s tem izgubili nekaj simpati-zerjev. Da so s tem na slabšem prav oni, je pokazalo tudi poročanje o shodu v dnevniku Delo. Novinar jim je namenil borih nekaj vrstic, v primerjavi z demokrati pravo malenkost. Vsi pa smo opazili, da so prav oni ponudili največ in najbolj premišljeno. Niso dolgovezili, niso ponavljali zgolj republiških strankarskih izhodišč in niso pokazali že kar motečega revanšizma. Pripravili so simpatičen program, oblikovali celo vrsto zanimivih idej in edini nekaj ponudili samim Domžalam. Prava škoda, saj bi bil to zagotovo za bolj razumne in ne zgolj čustvom predane poslušalce, pravi višek večera. Še posebej ko so sprožili zahtevo, da naj domžalski in kamniški župan kvaliteto delovanja čistilne naprave dokažeta s tem, da bosta vsako leto izpila kozarček čiste Kamniške Bistrice, zajti pa jo morata pri iztoku čistilne naprave.
Ritual je napovedoval nekaj novega, pa smo bili hitro postavljeni na realna tla. Uvodničar je namreč napovedal, da bo imel predstavnik vsake od strank 10 minut časa za predstavitev svojih programov. In kar prvi — krščanski demokrat.— si je vzel »dolgih« 30 minut: in priznati je treba, da ni povedal veliko novega, pa tudi besednjak se ni kaj dosti ločil od že več desetletij znanega. Drugi krščanski demokrat pa nas je želel šarmirati s tem, da je zbranim povedal, da bi bil pred nekaj leti za svoje priznanje vernosti kot učitelj zagotovo zaprt. No, tako hudo pa tudi ni bilo!
Sicer pa, ljudi so vodila čustva. Ploskanja in glasnega odobravanja so bile deležne zahteve po ukinitvi besede socializem, pa odstranitev zvezde s slovenske zastave, spremembe imen ulic in seveda obljuba po ukinitvi plačevanja nerazvitim. Le kdo
ob tem ne bi z veseljem ploskal. Ob tem bi človek rekel, da vse zvezde z vseh zastav, če bi bil to pogoj za boljše življenje. Kako hitro in enostavno bomo razrešili vse probleme, če zmaga SDZ in njeni veljaki. Zares, ti imajo že obilo izkušenj, saj so med njimi pravzaprav mnogi bivši komunisti in udbovci. Tudi oni so sodelovali in bili udeleženi v politiki svinčenih let, le k vrhu jim ni uspelo priti. Zato pa zdaj to poizkušajo v novih strankah. Poglejte samo Rupla, pa vam bo vse jasno. Komaj čaka na stolček v slovenskem predsedstvu. Ob vsem tem mlada garnitura slovenskih komunistov, ki je že pometel z boljševiki v svojih vrstah, ni prav nič bolj kompromitirana od njih.
Opozicija se je obračala tudi k Evropi. Zatrdili so, da oni ne mislijo le Z JUGOSLAVIJO K EVROPI, pač pa Z NJO ALI BREZ NJE V EVROPO. Vprašanje je le, če jih Evropa hoče in sprejme. Včasih se mi zdi, da nas pričakujejo ravno tako odprtih rok kot smo mi 1. decembra pričakovali Draškovičeve bojevnike.
Kmetje prav gotovo krvavo potrebujejo svojo organizacijo in zaslužijo vse simpatije. Takoj se vidi,.da so bolj navajeni delati kot govoriti, a simpatizerjev jim prav gotovo ne manjka. Zavzeto zbirajo člane in jih kot eni redki med novimi strankami tudi zares imajo kar zavidanja vredno število.
Potem pa je končno prišel na vrsto misleči svet in njegov program. Pester program, veliko novih pobud, le nekoliko preveč različnih skladov in sofinanciranj raznoraznih zadev predlagajo. Upam, da se zavedajo, kaj vse to pomeni in kako bodo na vse te nove sklade gledali v tovarnah, kjer neprestano zatrjujejo, da so preobremenjeni. Pozabili so tudi na kulturno dejavnost, ob tem pa na primer predlagali izvedbo srečanja amaterskih gledaliških skupin, kar Zveza kulturnih organizacij počne že celo desetletje in je ena najaktivnejših na Gorenjskem. Ja, ja, bi se moral misleči svet večkrat pojaviti na kulturnih prireditvah v naši občini, potem pa ne bi predlagal že zdavnaj narejenega.
Potem si je na naše »veliko veselje« priboril besedo odstavljeni social-demokrat iz sosednje občine — France Tomšič. Na dolgo nam je razlagal kaj je socialdemokra-cija, se trudil pokazati razlike v primerjavi s komunisti in sploh so poslušalci postali nestrpni. Večkrat je zastal z besedo, da bi mu kdo zaploskal, a aplavza ni bilo. Sele na koncu je bil deležen nekaj podobnih aplavzov kot premnogi delegati na 14. izrednem kongresu ZKJ, ki so jih na takšen »demokratičen« način odstranjevali od govorniškega odra.
Čisto na koncu so dobili besedo tudi poslušalci. Postavili so nekaj zanimivh vprašanj in dobili nekaj medlih odgovorov. Na primer ali je realno pričakovati odcepitev od Jugoslavije brez vojaškega posega. Kdo bo nosil odgovornost pred narodom za nepremišljene poteze? Opozorili so jih tudi na velike probleme upokojencev in mladih, ki s svojimi prejemki težko preživijo. Še najbolj simpatičen pa je bil tisti mladenič, ki je zatrdil, da bo glasoval za tisto stranko, ki se ne bo zavzemala za evropski delovni čas, saj je pri milijardi in osemsto prisiljen popoldne fušati — rad ali ne.
Meta Pometa
STRAN 16