SI. itnnta.
i vmm. i hmi, 7. mm.
»VII. lito
.Slovenski Narod- velja v Ltmklfaai na dom dostavljen: v upravništvu prejemati
eelo leto naprej • • •
Si leti „ »v*^* trt leta   m .fjt*
K 24 —
. l*-• 6—
. t—
celo leto naprej pol leta m četrt leta m na mesec -
. K 22—
. . 11—
. , 5-50
. . 1-90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo.
■! Knanova nllca *t 5 < v priman levo,) telafoa ŠL S4.
dan zvi
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih ustrajan po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Lt d,
to je administrativne stvarL
———   Posameua Številka velja 10 vinarfav. ^mmmmmm
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine NNsro4na Utkam« taUfan st SI.
ne ozka.
.Slovenski Narod" valja po postit
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej
pol leta     m       „    . .
četrt leta   „      m    . .
na mesec   m      m    . •
K 25-—
• 13*r
. 6-50 « 230
za Nemčijo: celo leto naprej      ...  K 30--«
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej  ....  K 35.—
Vprašanjem glede mseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnici v o (spodaj, dvorišče levo). Knallova ulica it 5, telaf on Št M.
Vlada in kranjske doklaed.
Sele dne 27. februarja je prišel deželni zbor v položaj, da se je bavil t deželnim proračunom. Klerikalci so stvar odlašali do zadnjega, hotec preprečiti temeljito premotrivanie njihovega gospodarstva. Ce se kritika že ne da popolnoma onemogočiti, naj se pa časovno tako omeji, da bo mogoče izpregovoriti le prav na kratko In le o poglavitnih stvareh ...
Do pozne ure zjutraj je trajala proračunska razprava. Klerikalci so vedeli povedati, da so vsi ugovori zaman in ves trud brezpotrehen, ker da je z vlado že vse domenjeno in dogovorjeno tako, da bodo nove do-klade že 28. februarja sankcijonirane in se začno že 1. marca pobirati
Pri naših razmerah ni izključeno, da se sklenejo taki dogovori, dasi bi to bilo nekaj nečuvenega. da bi se vlada zavezala predložiti cesarju v odobrenju velikansko zvišanje deželnih doklad. ne da bi počakala, kaj da poreče k temu deželni zbor. Tak dogovor bi pomenil brezprimeno preziranje manjšine — reprezentacije tistega dela prebivalstva, ki taktično nosi vsa deželna bremena na Kranjskem. In omalovaženje najvažnejših interesov tega prebivalstva.
Naj so imeli klerikalci glede hitrega sankcijoniranla tako nečloveško povišanih doklad kak dogovor z vlado ali naj ga niso imeli, resnica je, da te doklade Se niso potrjene in se niso začele pobirati že 1. marca.
Vlada se nekaj pomišlja. Protest ljubljanske občine proti krivičnemu in neznosnemu obremenjevanju ljubljanskega prebivalstva je torej oči-vidno nekaj zalegel in brez dvoma ga je znatno podprl protest ki ga je izrekla posebna deputacija kranjskih industrijalcev pri ministrskem predsedniku, pri ministrstvu notranjih del in pri vodji finančnega ministrstva.
Ministrski predsednik je deputaciji kranjskih industrijalcev obljubil da bo stvar temeljito preštudiral. — Spričo prežalostnega dejstva, da se vlada pri svojih odločbah navadno ravna po ozirih politične oportunite-te in le redkokdaj po stvarnih razlogih, nima taka obljuba nič preveč veljave, dasi je na drugi strani popolnoma gotovo,   da vlada ne more
LISTEK.
..Sijajne" posledice »sijajnega" načrta.
Sličice iz najbližje bodočnosti.
L u i g i C a 1 c o.
L Uvod.
»Slovenec*. >Domoljub« et tutta la beila compagnia tulili in rohneli so pred lanskimi dežeinozborskimi volitvami:
»Deželno gospodarstvo je v vzornem redu! Deželne blagajne so do vrha polne! Vsi deželni zakladi so nedotaknjeni! Niti vinarja se ni zapravilo! Deželne doklade se ne bodo nikdar povišale, ker tega treba ni! S. L. S. je najboljši gospodar celega sveta!«
Pod pritiskom duhovskega nasilja in strahovlade so kratkovidni vo-liici verjeli tem sleparskim zatrdilom in pri lanski volitvi še enkrat po svoji večini oddali svoje glasove za može S. L. S.
Ravnokar končano deželnozbor-sko zasedanje je pa za uboge davkoplačevalce v deželi kranjski spravilo na dan sledeča razočaranja:
odobriti tega načrta, če količkaj natančno pregleda klerikalno gospodarstvo z deželnim denarjem, če količkaj uvažuje gospodarske razmere na Kranjskem in zna preudariti katastrofalne posledice, ki jih utegne pro-vzročiti tako zvišanje doklad.
Pred vsem se mora vlada pač vprašati, če ie to strašno zvišanje deželnih doklad tudi res potrebno ali ne. Našla bo hitro odgovor: to zvišanje ni potrebno in ni utemeljeno.
Ko je klerikalna strank^ prevzela deželno upravo, je našla »deželno-gospodarstvo v vzornem redu. Prejšnja večina je izhajala s tem. kar je imela dežela dohodkov in mogla je izhajati, ker ni razsipala in ni žrla, ker je pametno gospodarila in sistematično in racijonelno iz vi Se vato potrebne investicije. Klerikalna stranka je pa v šestih 1etih prevrnila vse deželno gospodarstvo, zapravila milijone, nadela ogromno dolgov in zagazila v tak poračunski primanjkljaj, da — če vnoštevamo in primerjamo gospodarske razmere — nima kaj takega nobena druga kronovina v celi državi. Nobena kronovina ni v dobrih razmerah, ali z ozirom na veliko uboštvo. ki vobče vlada na Kranjskem, se mora reči, da ni deželno gospodarstvo nikjer tako zavoženo, kakor na Kranjskem.
Klerikalna stranka je nečuveno gospodarila z deželnim denarjem. Ne samo, da je hotela napraviti vse naenkrat, kar se ji je zdelo potrebno, ravnal? je pri tem tudi ekonomično nezmiselno. Gradila je ceste, vodovode, ki so sicer potrebni, pa bi že še lahko počakali; gradila je ceste, ki niso iz javnih interesov potrebne, nego potrebne za klerikalno stranko. Lotila se je različnih del. nri katerih ima človek vtis. da se je mudilo zanje bolj podjetnikom in njihovim klerikalnim tihim kompanjonom, kakor pa občinstvu. Izdala 33 ogromne svote pod naslovom »pospcševam'e kmetijstva-, pa je s tem pospešila samo blagostanje posameznih klerikalnih mogočnikov in agitatorjev. Pri vsem delu, za katero ie dežemi odbor izdal milijone, je b !a občna korist popolnoma postrans 1 stvar in glavna stvar vedno 1 rjevanje klerikalne stranke in zado pjevanje rienih poglavitnih stebrom S tem denarjem, ki ga je klerikalr stranka
porabila v šestih letih, bi se bilo lahko desetkrat več storilo, če bi se bili vpoštevali samo pravi in resnični interesi, ne pa samo koristi klerikalne stranke in njenih upov.
Nič ne kaže bolje brezvestnega klerikalnega gospodarstva kakor brošura, ki jo je spisal bivši de/.elni glavar Fran pl. Šuklje. Naj vzame vlada le to brošuro v roke, pa bo spoznala, kako upravičen je upor proti zvišanju doklad.
Nič ni bilo treba, da so klerikalci zavozili deželno gospodarstvo in nič ni treba, da bi se doklade zvišale. Pametni gospodarji, ki porabljajo denar samo za potrebne stvari, zamo-rejo izhajati tudi s sedanjimi dokla-dami, treba je le dobro, vestno in pametno gospodariti. Zapravljati bi se seveda ne smelo in tudi ne zreti, kakor se je doslej delalo kar na debelo. Državni preodkazi omogočilo deželi zvišati učiteljske plače, ne da b; dežela le vinar utrpela, nasprotno, deželi ostanejo od državnih preod-kazov tudi po zvišanju učiteljskih plač lepi stotisočaki na leto. A tudi kakemu malemu zvišanju doklad, primernem resničnim potrebam dežele, bi re naposled prebivalstvo ne upiralo, saj uvideva, da je treba po klerikalcih zavoženo deželno gospodarstvo spraviti v red. Nečuveno pa bi bilo, če bi vlada odobrila to, kar je sklenila klerikalna večina deželnega zbora. Tako strašno zvišanje deželnih doklad ni potrebno, ni utemeljeno v razmerah, in ima samo namen, spraviti klerikalcem toliko deftarja v roke, da bi lahko še naprej tako na debelo zapravljali in žrli, kakor doslej.
Kranjski davkoplačevalci pričakujejo zato od vlade, da bo po obljubi ministrskega predsednika res vestno in natančno preštudirala to zadevo, pričakujejo to in zahtevajo to, ker se pri živem telesu ne morejo dati odreti. Če bo vlada stvarno in pravično preiskala deželni proračun in z njim združeno zvišanje doklad, bo spoznala, da je nameravano zvišanje pretirano in nepotrebno, da ni nobenega poštenega vzroka za tako horendno zvišanje in brezobzirno diferenciranje doklad. in ne bo te postave predložila cesarju v sankcijo.
V teh par letih, odkar vlada S. L. S. neomeieno v deželnem dvorcu, se je razun lepih rednih vsakoletnih miliionskih dohodkov »izposodilo« še 6 in pol miliiona iz raznih zakladov in jih potrosilo.Da se pokrijejo ta »izposojila«, treba je sedaj najeti novo posojilo 6 in pol milijona. Letni primanjkljaj je po zaslugi deželnih zapravljivcev narasel na ogromno vsoto dobrega poldrugega miliiona in za toliko se morajo vsled tega zvišati tudi v ubogi in iz^esani kranjski deželi deželni davki in naklade.
Temu nasnroti so se na izkazovale kot »aktivne« postavke:
Zavožena Završnica, ki je že seda! požrla miliione in jih bo še več, bolni biki na Pobežu. naravnost voj-vodsko opremljeno zasebno stanovanje v deželnem dvorcu, dva deželna avtomobila, nameniena za potrebe agitatorjev S. L. S., armada nepotrebnih inštruktorjev in drugih koritariev, nekaj novih svinjakov pri bogatih somišljenikih S. L. S. in še neka' podobnih stvari.
V posledici neznosnih novih bremen, ki so jih deželni zapravljivci naprtali na izmučena ramena ubogega kranjskega deželana, se bodo v najbližji bodočnosti odigravali sami taki žalostni prizori, kakor tu slede:
2. Mesar.
>Kaj ti je. ljubi Anton, da si tako bled, ali si bolan?« vprašala je skrb-
Nezasluženo poveličevanje S. L. S. na šolskem polju.
V sobotnem »Slovencu« je izšel izpod peresa učitelja, sedaj državnega in deželnega poslanca Fr. Jakliča članek: Razvoj ljudskega šolstva pod vlado S. L. S. na Kranjskem. V članku se najprej zadira v napredno stranko, češ, da za svoje veljave in moči ni nič, ali le bore malo storiia za ljudsko šolstvo. Navaja statistično, koliko šol, oziroma razredov se je odprlo zadnjih šest let, odkar je na krmilu S. L. S., pravzaprav duhovski despotizem. Res je, in priznati se mora. da se je zadnjih šest let ljudsko šolstvo kvantitativno res povzdignilo za čuda visoko v razmerju s prejšnjimi leti. To pa ni zasluga klerikalne stranke, ampak napredek časa, zahteve potreb širokih plasti ljudstva, tudi kmetskega. Predobro je znano, kako nasprotno, naravnost sovražno je bilo ljudstvo do pred desetimi leti šoli. «6 kako silo in težavo po tolikih in tolikih obravnavah in komisijah se je odprla tu in tam nova šola ravno radi nasprotovanja od strani ljudstva, občin, in na tihem, tudi od raznih župnikov. Pa ne samo to. V dež. odboru je tako nasprotno stališče tudi zavzemala ravno klerikalna delegacija z ugovorom, da je treba varčevati in ne nalagati novih davčnih bremen ljudstvu. To je še vse dobro znano. In tudi naprej, ko so zavladali klerikalci, bi ne bilo nič boljše. Če bi zahteva po Šolah in razširjenju že obstoječih ne bila izšla naravnost iz ljudstva samega. Če ni poslancu Jakliču znano, mu povemo mi, da se je ravno dr. Susteršič po nastopu vlade klerikalne stranke odločilo izjavil pri neki priliki: Ne dovolimo niti enega razreda! Ta kategorični imperativ je seveda moral umakniti volji ljudstva, in ga spremeniti tako: Kjer ljudstvo zahteva, tam damo: kjer ne, pa ne. če tudi je postavno dovolj otrok. Ne S. L. S., potreba, potreba, ta je povzdignila šolstvo. Rokodelstvo in drugo se, če tudi slabo, vendar-le razvija; ljudje uvidevajo pri tem, kako težko je temu, ki nima niti ljudskošolske izobrazbe.   Tudi   kmet   to spoznava.
Povsod napredek, in tako tudi pri njem. On vidi, vsaj v veliki večini že, kako težko je izhajati brez vsakega, najmanjšega duševnega znanja. Dalje Amerika. Da, tudi ta ima zasluge, zdatno večje od klerikalne, rekte S. L. S. Ljudje, ki se v masah izseljujejo ne po mali zaslugi klerikalcev v Ameriko, se vrnejo vse z drugimi nazori o potrebi Šolanja nazaj v domovino. Ravno tako Amerikanci ne morejo dovolj potožiti, kak revež je med daljnim svetom ta, ki ni hodil v šolo, ali ima le pičlo izobrazbo. Te okolšČine imajo največjo zaslugo, da se je zadnji čas število šol in razredov povzdignilo. To je pa le slučaj, da je ravno klerikalna stranka na krmilu. Ravnotako bi bilo, če bi vladala naša ali katera druga stranka. Nobena bi se ne mogla upirati zahtevi ljudstva. Da niste in tudi ne morete biti, klerikalizem je bil še vselej in povsod nazadnjaški, ultramontan-ski, spričuje dejstvo, kako stojite v krajih, kjer bi bilo res potreba šole, oziroma razširjenja na strani nasprotnikov - zavlačiteljev. Nekaj se vam mora priznati na koncu vseh koncev. Da je tako, in da ljudstvo res samo hrepeni po pouku je deloma vaša zasluga radi brezštevilnih zadrug, ki ste jih ustanovili, in na to sledečimi žalostnimi polomi. Ljudje so pri tem spoznali, da brez znanja ne gre, pa ne gre. Brez šole se več ne izhaja, če hoče kmet ali kdorkoli drugi, da ne bo opeharjen zdaj od tega, zdaj drugega, tudi se zgodi, božjega sleparja. Tu imate res nekaj zaslug posrednje, najbrže, pravzaprav proti vaši volji in prepričanju. Tedaj
čas da svoje, kakor bo dal, da bo tudi S. L. S. enkrat govorila in pela e slavi in moči, še bolj o krutosti, katere ne bo imela več. Kvantitativno se je šolstvo res razvilo v zadnjih šestih letih. Zakaj, to smo že prej povedali. Je pa drugo vprašanje, ki ni od prvega nič manj važno; mi naravnost trdimo, da je še važnejše, katerega vprašanja se pa posl. Jaklič dotakne Ie nekako negativno. Vprašanje je: je pa to šolstvo v sorazmerju tudi kvalitativno tako napredovalo. Mi naravnost to zanikamo. Tega pa ni krivo naše učiteljstvo, ampak ravno S. L. S. Šola ni to, kar bi morala biti.   Večina   učiteljstva se ne
na ženica svojega moža mesarja Se-veria, ki je prišel v soboto opoldne mrkega pogleda domov iz šolskega drevoreda.
Krepki mož je na to vprašanje svoje ženice bridko zavzdihnil in odvrnil:
'»Saj sem lahko bled, ker me navdaja brezmeien strah pred prihod-njosijo. Pred pol letom sem v sobotah prodal od 200 do 300 kil mesa, ker si za nedeljo vsak težak privošči košček mesa in skledico juhe. Danes sem pa stal pri stojnici od 6. ure ziutraj do opoldne in prodal vsega skupaj 15 kil mesa in to samo najslabše vrste. Ko sem ljudem, ki so danes kupili le četrt kile mesa, prej so ga pa v sobotah kupovali po 2 do 3 kile, prigovarjal in jih silil, da naj ga kupijo več, so mi žalostno odki-mavali z glavo, češ, da ne morejo, ker jim je dežela s svojimi novimi ) davki izpraznila vse žepe. Kakor meni, godilo se je pa tudi drugim mesarjem. Tudi mojim tovarišem je ostala pretežna večina mesa neprodana v mesnicah in na stojnicah. Ce bo šlo tako naprej, ne vem, kaj bo.. .c
In krepkemu možu stopile so solze v oči in zaihtel je kakor otrok.
»Kaj bo s preostalim mesom,« vprašala je prestrašena ženica svojega moža. »AH ste ga zapeljali v ledenico?«
»Kako bi mogli toliko mesa spraviti v ledenico. Na nasvet nekega tovariša naložili so naši pomočniki neprodano meso na svoje vozičke in ga peljali v deželni dvorec onemu velikemu finančniku, kateremu je dežela Kranjska na svojo največjo nesrečo in pogubo zaupala nepremišljeno ključe od deželnih blagajn ...«
3. Gostilničar.
Posestnik ene najboljših ljubljanskih gostiln je dve uri pred policijsko uro zaprl na semanji dan svojo gostilno in sedel za mizo. da napravi dnevni obračun s svojo plačilno natakarico.
»Iz kuhinje sem prodala.« pričela je plačilna natakarica, 25 juh, 4 porcije govejega mesa, 6 goljažev, 1 porcijo pečenke, 3 kranjske klobase in 1 kisla jeterca, kar znese 8 K 72 v žemelj je šlo 195, kar da 7 » 80 » piva sem pa razpečala 16 vrčkov in 25 čaš, kar vrže U » 80 »
vina je na šlo v gostilni 7V, litra in */4 litra čez ulico, torej skupaj za 9 » 92 » končno sem pa prodala še 3 pokalce za          — » 72 »
in znaša ves današnji izkupiček skupaj 38 K 96 v
>Kaj, vsega skupaj samo 38 K 96 v in to na semanji dan!« zastrmel je gostilničar in prebledel. »To ni mogoče, saj je bilo dopoldne precej gostov. Jim pa že nisi nič postregla m ponudila!«
Natakarica je na to očitanje udarila v glasen jok.
»Sedaj pa še to, da ljudem nisem nič silila jedi in pijače. Usiljeva-la sem jim oboje, kakor cigan na semnju priprostemu kmetu svojega slepega in ohromelega konja. Pa ni nič izdalo. Vsi so se izgovarjali na slabe čase, da dežela vse požre in da sedaj še za sol nimajo. Sicer pa tudi več ne ostanem v vaši službi, ampak bom šla stran. Cel semanji dan sem dobila 23 vinarjev napojni-ne in s takimi napojninami se ne morem oblačiti. Lansko leto sem na ta dan samo na riapojnini prejela 3 K 72 vin., iztržila pa za jed in pijačo precej čez 600 K. Tukaj je denar 38 K 96 v in v 14 dneh grem.«
Natakarica se je zasukala in odšla iz sobe* kjer je ostal sam bedni gostilničar, ki ga je kot mora tlačila strašna misel na temno bodočnost in na pretečo beraško palico..»
4. Delavec.
Skoro opotekaje je šel Martin Bogataj, delavec v ljubljanski predilnici, proti svojemu skromnemu domu na najskrajnejšem koncu Trnovega, kjer je na svojega rednika ča-
Aayi in on sam al letal verietf. nI
hotel nobeni merodatni osebi povedati ničesar, ker ni imel vseh dokazov do zadnje pičtoe v rokah m ker prej ni mogel obdolžiti človeka, ki le igral tako vlogo v čdfci Javnosti, kakor dr. Sviha. »Cesto Slovo« pravi nadalje, da je poslanec dr. Kramaf povedni poslancu Kalini, da je o početju dr. Švihe vedel že dolgo. Dr. Šviha pa priobčuje v »češkem Slovu« še sledečo izjavo:
»Narodni Listv« so prinesli dva rokopisa, o katerih obeh trde, da sta bila pisana od mene in da sem baje dobil od adresata enega izmed teh dopisov 3000 K meseca maja 1911. Kar se tiče denar ja,moremkratkoma-lo in odločno reči, da je to Čisto navadna laž. Kar pa se tiče pisma iz Chocna, bi mogel stopiti v diskusijo šele tedaj, če se mi pokažejo pisma in predlože originali, ki bi mogli eksi-stirati samo tako, kakor in kjer so eksistirala »Pisma, ki ga niso do-seglac.«
Socijalnodemokratični list »Pra-\o Lidu< pripoveduje sedaj, da je bil dr. Sviha pred 14 dnevi izvoljen v
občinski zastop v Zamberku, da pa je odložil svoj mandat, ker narodno-socijalnih kandidat pri županskih volitvah ni predrl. Od svojega zadnjega bivanja v Pragi se je dr. Sviha silno razburjen vrnil domov, najbrže ker se mu je namignilo, da je bilo njegovo konfidentstvo odkrito. Za izvolitev v državni zbor je dr. Sviha izdal mnogo denarja, izposojeval si ga je tudi iz okrajne blagajne in podpisal menice za več tisoč kron. Baje imajo mladočehi fotografične posnetke dopisov še cele vrste drugih vplivnih oseb. Izpočetka so skušali zadevo na tihem urediti, med preiskavanjem pa so prišle na dan take stvari, da zadeve ni bilo več mogoče zamolčati. Nekateri češki politiki so zato tudi že izjavili, da se ne bodo več udeleževali zaupnih razgovorov.
»Narodni Listv« zavrača v svojem veeerniku trditev, da bi bil tajni agent Spaček izdal Šviho ter pravi: S Spačkom smo imeli opraviti samo enkrat in sicer v Času, ko je bil v službi narodno-socijalne stranke, in sicer takrat, ko smo v svojem listu demaskirali narodno socijalno stranko, kakih oseb se poslužuje pri svojih akcijah. Ta Špačak je vodil narodno socijalne volitve v Pragi in je bil zlasti pri dopolnilnih volitvah na Vvšehradu šef narodno-socijalne agitacije. »Narodni Listv« zavračajo vsako diskusijo z dr. Šviho ter zahtevajo striktnih dokazov. List zavrača tudi Švihovo triditev, da je bil na policiji samo zaradi tiskarske koncesije, ker državna policija nima s tem ničesar opraviti. Tudi nj ta policija podrejena dvornemu svetniku Kfikavi. do katerega so se gospodje iz narodno-socijalne stranke obrnili. Državna, in ne varnostna, policija se bavi s političnimi stvarmi in z uradniki te policije je bil dr. Šviha v stiku.
Kot nekako maščevanje proti mladočehom se vidi tudi. da sklicuje narodno-socijalna stranka javni shod za nedeljo, na katerem pa se ne bo govorilo toliko o aferi Šviha, kakor pred vsem o »mladočeški korupciji in dispozicijskem fondu,- dočim moramo na drugi strani konstatirati, da se bavijo tudi »Narodni Listv« z di^pozicijskim fondom, ko pravijo: »Z ozirom na vesti, kakor bi bile naše informacije o znanih 350000 K v kateremkoli stiku z osebo dvornega svetnika G., konstatujemo z vso od-
ločnostjo, da ima oni, kateremu se imamo zahvaliti za svoje informacije, te informacije od visokostoječih vladnih oseb, katerih imena bo pri eventualnem zaslišanju tudi povedal.«
Iraaikl sabor.
Včerajšnja seja hrvaškega sabora se je pričela ob 11. dopoldne. Predsedoval je dr. Bdo L u k i n i č. V tej seji se je pričela adresna debata. Otvoril jo je referent dr. Ivan L o r k o v i ć.
V svojem govoru je naglašal, da temelji adresni načrt hrvaško-srbske koalicije na sporazumu med koalicijo in banom baronom Skerleczem. Adresa je v bistvu samo parafraza kraljevskega reskripta. V nasprot-stvu s tem reskriptom je samo v nekaterih točkah, predvsem kar se tiče komisarijata in odprave srbske cerkvene avtonomije.
Govornik je končal svoja izvajanja rekoč: Smoter narodne politike je. v polnem obsegu zajamčiti eksistenco hrvaško-srbskega naroda.
Kar se tiče našega narodnega imena, moram naglašati, da sem mnenja, da se pri rabi narodnega imena ne smemo ravnati po nagodbi. Čudno, da se prav tisti, ki nagodbo z vsemi sredstvi pobijajo, sklicujejo na to, da govori nagodba samo o hrvaškem narodu in zajamčuje hrva-ško ime. Jaz sem in bi bil Hrvat, iko bi tudi nagodba ne govorila o hrvaškem narodu.
Ugovor, da se sedanji adresni načrt bistveno razločuje od prejšnjih adresnih načrtov hrvaško-srbske koalicije, je neutemeljen. Bistvo je ostalo isto, samo besede so se spremenile. Sedaj govori koalicija kot vladna stranka in ne kot opozicija. Ta ajdresa je od I. 1906. prva, ki bo našla pot pred najvišji prestol.
Naj bi bila oznanjevaika nove dobe — pravične ureditve razmer med Hrvaško in Ogrsko.
Po LorKovičevem govoru se je debata prekinila in ban baron Sker-iecz je odgovoril na interpelacijo posl. Radića glede razlaščevalnega postopanja ob jadranski morski obali. O predmetu je govoril posl. Radič, na kar je zbornica vzela banov odgovor na znanje.
V stvarnem popravku je dr. Hinkovič izjavil, da je vedno zastopal mnenje, da je morska obal javna last. Posl. dr. Ivo Frank : Koliko ste dobili za to izjavo? Dr. Hinkovič je ves razburjen hitel proti dr. Franku in klical: Prekličite to žalitev. Nastal je silen hrup in trušč v zbornici. Zdelo se je, da bo prišlo do dejanskega spopada med poslanci. Predsednik je sejo prekinil Po odmoru je pozval posl. dr. Franka, naj prekliče žalitev dr. Hinkoviča in jo obžaluje. Ker dr. Frank tega ni hotel storiti, ga je zbornica izključila za 15 sej.
Štajersko.
»Eksaltadi«. Nek intermezzo iz ravnokar minulega zasedanja štajerskega deželnega zbora je za naše štajerske klerikalce tako značilen, da se ga ne sme pozabiti. DoČim je dr. Kukovec na Negrijevo sumničenje o našem »veleizdajstvu« krepko in moško odgovoril, sta dr. Jankovič in dr. Verstovšek skoraj jokaje zatrjevala, da smo Slovenci lojalen   iz državi
more posvetiti svojemu poklicu, kakor bi se rado radi svojega mizerne-ga gmotnega stanja. Klerikalna stranka je učiteljstvo demoralizirala a svojim postopanjem in s svojimi pod* porami »iz previdnosti«. Učitelj ni to v šoli kot bi moral biti. In tega so krivi ravno klerikalci S svojim brutalnim postopanjem jemljejo učitelju veselje do poklica in ga silijo, da išče postranskih zaslužkov. Taka so tudi poročila dež. šol. nadzornikov, kar bo najbrže tudi znano Jakliču. Na zadnjem občnem zboru Slomškove zveze, lani na KatoL shodu v Ljubljani je dr. Lampe poudarjal, da gre vsa zasluga Slomškarjem, da naše ljudstvo zahteva vedno novih šol itd. No. zasluga Slomškarjev je enaka ničli. To so ljudje brez lastne volje, danes največji liberalni kričači, jutri farovški pometači za kozarec vina. In taki ljudje brez vsake energije naj bodo pospeševatelji ljudskega šolstva? Kakor so zasluge po Jakliču S. L. S. le dozdevne Jakliču, tako so tudi one Slomškarjev. Naše ljudstvo, posebno kmetsko še ni nikdar spoštovalo šlap, če tudi vedno drčijo okrog farovžev. Naši kmetski ljudje imajo radi odločne, junaške in neboječe ljudi. In taka je z učitelj-stvom, kjer je odločen, pameten, preudaren, ljudske razmere po možnosti upoštevajoč, tak res kaj doseže in ga ljudje spoštujejo in poslušajo. Takih pa Slomškarija premore kaj ali pa bore malo. će ima kdo izmed učiteljstva zaslugo, da je ljudsko šolstvo na višji stopnji, in da ljudstvo samo zahteva novih šol, je to kakor obče rudi velika zasluga naprednega učiteljstva. Če hočemo, da bo ljudska šola res pravi blagoslov za ljudstvo, je to le mogoče potom krepkega, značajnega učiteljstva. So že nekaj številni razredi, a vsi še ne, če v teh razredih ne veje duh vsa otroška srca objemajoči, skrbeči za napredek in dobrobit ljudstva. To pa more dati le prost vseh skrbi, pravi učiteli, krepka in odločna učiteljeva individualnost. Učitelj je, ki da življenje šoli. Takih učiteljev pa vi ne marate. Še več: jih naravnost zatirate. Kaj zmožnosti, te so vam postranska stvar. Glavno je pokornost farovžu. Tu ni treba drugih dokazov kot zadnje imenovanje novih šolskih nadzornikov. S takimi osebami kot en Štrukelj in Simon, naj povzdignemo šolstvo? Zato tudi nista bila od vas protežirana. Nasprotno! Ona naj bo-deta zatiralca vsakega pojava proste in svobodne volje med učiteljstvom. In dalje: ne govori dovolj jasno in glasno, bolj kot vse knjige in vsa zatrdila vseh klerikalnih poslancev ravnokar v dež. zboru sklenjeni šolski zakon. Abstrahirajmo učiteljske plače, to že tako vemo in smo vedno trdili, da klerikalec vseh dežel in vseh narodnosti še nikdar ni bil naklonjen učiteljstvu. In taki so tudi naši klerikalci. In ta zakon? Pred petdeseti in morda še več leti bi se sramovali v temnejši državi sklepati take prosvetne zakone. Ravno s tem zakonom, dva dni kasneje pa proslavlja posl. Jaklič zasluge S. L. S. na ljudskošolskem polju na Kranjskem, se sklene najreakcijonarnejši šolski zakon, menda odkar se šolski zakoni delajo v poslanskih zbornicah na svetu. Skrajšanje šolske dobe za dve leti, ravno za čas, ko je otrok najbolj dovzeten za pojme o potrebi za življenje. In to se naj imenuje skrb za šolo. Vsaka beseda in veljava se naj vzame učitelju:   on  sploh nima več
govoriti ka) in kaka bodi šola, toka se naj uredi pouk, da prinese tem
večje uspehe. Učitelj bodi nekak stroj brez misli, a povrh me naj pa visi v šoli vedno vrv od trope kot svareči opomin: pri najmanjlem pre-grešku ti zadrgne vrat veliki inkvizitor Torquenado novejšega časa na Kranjskem, dr. Lampe. Pri tem opravilu bo pa fungiral kot pomagač in igral vlogo Petra Arbueza poslanec Jaklič, po poklicu Undskošolski učitelj. In to se naj imenuje razvoj ljudskega šolstva. To niso šolski zakoni, iz katerih naj diše blagodejen vetrič ves pouk oživljajoč. To Je na-zadnjaštvo prve vrste. Kvečjemu se da to primerjatijeakor da se hoče učitelja zasužnjiti in ž jim šolo, kar smo že namignili z inkvizicijo.
Vam še ni bilo in nikdar ne bo za šolstvo, dokler boste sklepali take postave, vam ne more tega verjeti najzarobljenejši hribovec, po vaši volji dober Človek.
In poslanec Jaklič si s tem slavo-spevom, s katerim je hotel potolažiti svoje verne pristaše SlomŠkarje, saj je on že dobro vedel, kaj pride Čez dva dni, ni stekel posebnega venca, kajti mesto kruha, je podaril le kamen; in on ostane prej ko slej le žalosten vitez podrte peči. a povrh pa vendar še vedno posestnik lepe vile in lepših dohodkov, pa ne kot zasluga za razvoj ljudskega šolstva na Kranjskem. Teh zadnjih zaslug pa ima več kot on, najslabši učitelj v zadnji gorski vasi, ki gloda in bo glodal še naprej suhe skorje, če bo še te imel, sicer pa tudi po zaslugi bivšega tovariša, sedaj pa poslanca Jakliča.
Afera Sviha.
V »Češkem Slovu« posveča češka narodno-socijalna stranka vso pozornost Škandalozni aferi, v katero je zapleten kot glavna oseba dr. Šviha- List pravi, da je dr. Šviha sporazumno s strankarskim vodstvom odložil vse svoje funkcije ter bo oddal celo svojo afero edinemu kompetentnemu mestu, kazenskemu sodišču. Stranka si prihrani sodbo za pozneje. »Češke Slovo« pravi, da se bo porotna obravnava proti odgovornemu uredniku »Narodnih Listov« vršila najbrže že koncem tega tedna. List pravi med drugim, da z\ rača vso krivdo na »Narodne Liste s', katerih dolžnost bi bila, če so vedeli za zadevo že več let, da to povedo. »Toda vedeti in verjeti kaj takega in vendar se shajati s Šviho k prvim pripravljalnim delom za volitve, sprejemati njegovo kandidaturo in jo priporočati v listih in v vseh organizacijah, ter opozarjati, da jim je posebno za Švihovo izvolitev, shajati se nadalje mirno s tem Šviho, klicati ga k skupnim večernim družbam, pripuščati, da je pri spravnih pogajanjih v Pragi pri najbolj zaupnih in najvažnejših pogajanjih in posvetovanjih navzoč, razdeljevati si z njim taktične vloge, sestajati se z njim na Dunaju in mu brez pomisleka sporočevati razne politične stvari izza kulis, tudi pri novih konfe^.ncah sestajati se mirno z njim ter delati z njim skupno v stvaren, ki niso in ne smejo biti za javnost — to je početje, ki je je treba pribiti, to je poč. je, ki je mora obsojati vsak poster Človek.« Tako »Češke Slovo« in . -avil-no bi bilo to mnenje. Če bi bili i lado-češki poslanci vedeli za početje dr. Švihe. toda vedel je samo urednik
itak vse, kar je preostalo. Saj veš, da si za se nisem obdržal niti ficka. Opustil sem priljubljeno kajenje, v gostilni že mesece in mesece nisem bil, v kavarno že davno več ne zahajam, odkar deželni gospodarji stiskajo zadnje vinarje iz revnejn izse-sane kranjske kronovine. Štedi na vse strani in kuhaj nam samo najcenejše jedi. da bo le želodec dobil kaj gorkega...«
Uradnikova žena je nemo in obupano poslušala svojega moža, potem pa topo spravila oni rkromni kupček, ki je ostal za njo.
6. Trgovec.
»Vrag naj vzame dana- c čase,« tožil je špecerijski trgovec Dragan svojemu prijatelju manufakturi-stu Rojcu. »Včasih se je kaj prodalo in iztržilo. Od kar so pa prišle nove velikanske deželne doklade, pa prodaš še nekoliko soli, moke. kisa, olja, sploh le v Vsaki hiši najpotrebnejše stvari in to le v najskromnejši meri in na kredo. Vse druge boljše stvari pa plesnijo po predalih in skladiščih. Če ljudem siliš to in ono, dobivaš od vseh enak odgovor: »Ne moremo, nimamo denarja, dežela požre vse.« Položaj je za trgovce danes naravnost obupen in menda ne bo dolgo, ko bom moral nesti ključe na sodišče ...«
»Meni se nič boljše ne godi,« pritrdil je Roje Draganu. »Zadnji svileni robec sem prodal neki mlekarici
pred enim mesecem. Potem pa ni nihče več vprašal po svilnati robi. Edino, kar se še razpeča, je najna-vadnejše blago za najpotrebnejšo obleko. Pred par dnevi je bila v prodajalni dvorna svetnica N. N., ki ie poprej vedno šumela v sami svili in si za promenadno obleko kupila malo boljši kreton. Ker ni kupca in zaslužka, moral sem v zadnjih 6 mesecih odpustiti 4 moči, pa preostali še nimajo nič dela. Premišljujem, kje bi dobil kak manjši in cenejši prostor za svojo prodajalno. Ali morda li veš za kaj cenega? Če ne dobim kaj primernega, bom moral trgov no opustiti ali pa v enem ali dveh letih napovedati konkurz. če sc mi le posreči dobiti kako službo, preneham takoj s trgovino. Take blažene čase so nam naklonili razni Lampeti, Zajci, Jarci, Kreki in drugi osrečevatelji našega dobrega in vernega sudstva.«
Prijatelja sta obmolknila in korakala utopljena v svoje nesreče misli po večni poti, ne da bi, kakor vedno poprej, krenila v Šiški na malo polrepčilo...
7. Hišni posestnik.
»Kaj Je hotel danes pri tebi svetnik Dolinar?« vprašala je žena svojega moža Tomaža Ručigaja, ljubljanskega hišnega posestnika, ki je bledega in prepadlega obraza korakal zamišljeno po sobi gori in doli.
»Kaj Je hotel! Stanovanje mi ie
zvest narod, posebno kmečko ljudstva Dr. Jankoviču je pri tem vede ali nevede ušlo, da so po mestih nekateri eksaltadi... Pri tem je »dični orjak« Roškar, kažoč na dr. Kukov-ca za vpil: »Eden celo tu sedi«. Ko je govoril Verstovšek o zvestobi kmečkega ljudstva in mu je dr. Kukovec zaklicaU če so meščani državi nezvesti, je narodnoradikalni naš deželni odbornik na ta medklic molčal. Dr. Jankovič je sicer kasneje zatrjeval, da ni ničesar hudega mislil — ampak iz nastopa njegovega, Verstovškove-ga in Roškarjevega se vidi, da so naši klerikalni voditelji pripravljeni iz same oportunltete z najhujšimi neni-škutarji vred sumničiti spodnještajer-sko meščanstvo, ki žrtvuje največ za našo narodno stvar. Naj jih bo za tako počenjanje sram do dna duše, če so sramu sploh zmožni! Kar se tiče Roškarja, tega dičnega čarostrel-ca iz VVagnitza, pa bodemo z njim še ob drugi priliki posebej obračunih.
Času in razmeram primeren zagovor. O februarskem zasedanju štajerskega deželnega zbora pravi »SI. Gospodar«: »Da niso mogli naši poslanci vsega doseči, to ni njihova krivda. Razven Boga ni nihče vsega-mogočen ...« Ginljivo!
Po stari navadi. Skozi mesec dni so objavljali mariborski klerikalci zoper naprednjaka dr. Kukovca najnesramnejše žalitve, kakor če bi bili hoteli istega siliti k tožbi. Obtožba je bila vložena in bi imel sedeti urednik »Slovenskega Gospodarja« prihodnji teden pred mariborsko poroto. Po stari navadi pa skuša uiti odgovornosti in je vložil zavlačeval-ni ugovor na nadsodišče. Ugovor bobe seveda zavrnjen, toda četrt leta se stvar zopet zavleče. Tik pred prihodnjim porotnim zasedanjem bode pa viožil delegacijski predlog. Iznajti se bode morala po drugi poti kazen za take ljudi. Morebiti bode jim še prijetna, toda neizogibna.
Promocija. V soboto 7. t. m. je bil na vseučilišču v Gradcu promoviran za doktorja prava g. Davorin R u s, pravni praktikant pri c. kr. okrožnem sodišču v Mariboru. — Čestitamo!
Zasmehovanje obrtnikov. »Straža« in »Slov. Gospodar« posmešljivo pišeta, kako je prišla zadnji teden »cela truma zidarskih in tesarskih mojstrov v zbornico, kjer so vplivali v svojem smislu na člane obrtnega odseka. A naši slovenski člani so stali trdno, kakor skale.. *« Upamo, da bodo ne le naši zidarji in tesarji temveč vsi drugi obrtniki solidarno z njimi stali trdno, kakor skale, ko bodo prišli duhovniki in jim za božjo voljo prigovarjali, naj volijo njihove kandidate. To bo na zasmehovanje obrtnikov v »Straži« in »Slov. Gosp.« najlepši odgovor.
»Pump« v največjem stilu. »Slovenski Gospodar« poroča, da se je že sestavil poseben odbor z drž. posl. dr. Korošcem na čelu, ki bo po celi deželi nabiral darove za »rožansko svetišče« na Pragerskem. Ko bo nabranih prvih 100.000 K, se bode pričelo z delom. Začel se bo v »čast in slavo božjo« velipopotezen lov na testamente, petične ženice in sploh na ljudi, ki ne vedo, da imamo štajerski Slovenci pač mnogo drugih nuj-nejših potreb kot zidanje cerkve na Pragerskem s pomočjo nabranega denarja. Koliko nameravajo ti vneti častilci Marijini pri zgradbi zaslužiti, o tem ne povedo seveda ničesar, lahko pa si to vsakdo misli.
odpovedal, češ, da ne more s tako dragim stanovanjem več shajati v današnjih slabih časih, ko je vsled zasluge naših ljubih deželnih kristjanov nastala tako neznosna draginja. To je že četrti v hiši, ki se radi draginje izseli. Ti ne veš, kako sem ga prosil, skoro sem pred njega pokleknil, da bi ostal še dalje v hiši. Mož se pa ni dal omehčati in mi je samo svetoval, da naj grem ponudit svoja prazna stanovanja deželnemu finančnemu ministru ali pa znanemu profesorju moralne teologije, ki imata največ zaslug pri povišanju deželnih do-klad. Svetnik se ni dal pregovoriti in sedaj imam eno stanovanje več prazno. Če bo tako šlo naprej, bo kmalu cela hiša prazna in midva z otroČiči bova pograbila za beraŠko palico...«
»Ili ni nobenega odločnega moža v deželi Kranjski,« vskliknila je v sveti jezi resolutna hišna gospodinja, »ki bi ubogemu in do cela iz-črpanemu kranjskemu davkoplačevalcu storil to dobroto, da bi našega deželnega finančnega ministra in njegove sokrivce, kakor so oni povišali deželne davke in doklade, povišal na oni lepi kandelaber, ki stoji pred deželnim dvorcem...!*
8. Kmet
»Pijanec grdi. zapravljivec, klada pijana, vse zažreš in poženeš skozi grlo. kar ti pride okroglega pod palec! Doma pa strada cela družina, ki še bora nima za sol. Ti pa žreš po
kalo 6 negodnih otročičev in bolna žena.
Ljudje so gledali na ulici za opo-tekajočim se delavcem in si mislili: Ta se ga je pa pošteno nalezel.
Istih misli je bila tudi njegova žena, ko je stopil mož v sobo. Ko je pa zagledala njegov bledi in pre-padli obraz, zamrla so ji vsa trpka očitanja, ki jih je imela že pripravljena na svojem jeziku. Namesto očitanj vprašala ga je sočutno:
»Kaj ti je, Martin, ali si bolan?«
»Še hujše mi je, kot bi bil bolan,« odvrnil je mož z žalostnim glasom. »Danes so nam vsem delavcem odpovedali službo v predilnici. Sam ravnatelj je to storil in bralo se mu je na obrazu, da ga to boli v dno duše. Povedal nam je, da je družba morala opustiti obrat v ljubljanski predilnici, ker je dežela svoje davke in doklade tako povišala, da bi morala iti družba v najkrajšem času v nič. Če bi še nadalje vzdrževala obrat v svoji predilnici v Ljubljani. Vsi prepadli smo poslušali to grozno novico. Tedaj se je pa kar naenkrat vzdignilo neštevilo trdih delavskih pesti in kakor toča so jeli padati udarci po glavah onih hujskačev, ki so silili nevedne delavce v tabor onih sleparjev, ki so za delavski stan imeli vedno na jeziku lepe krščanske besede, dejansko so nas pa samo pri raznih volitvah izkoriščali. Ker sem bil tudi uji. med temi zapeljanci, leteli so udarci tudi po meni. Stepen sem
bil tako, da se kar opotekam. Potem so r»a razsrjeni delavci drli v trumah pred deželni dvorec in tam tako vpili in razsajali, da jih policija ni rnogla obvladati in da je moralo priti celo vojaštvo na pomoč... Sedaj smo riez kruha in najboljše bo, če pomočem uboge otročičke v Ljubljamco, sebi pa denem vt* okrog vatu ...«
Silen in neutešhi/ jok se je te laj oglasil v bednem stanovanju na cesto vrženega delavca - trpina...
5. Uradnik.
S tresočo roko je prešteval uradnik Stanko Stegnar svojo dopoldne prejeto mesečno plačo in jo razdeljeval na razne kupčke: za hišnega gospodarja, za trgovca, za mesarja, za krojača, za čevljarja in za ženo.
Žena je pa z otročičem v naročju gledala topo njegovo početje.
»Vsled nastopivše neznosne draginje so se povišali vsi kupčki razun
j tvojega. Milena. Ker so deželni za-pravljivci naložili ubogim deželanom tako neznosna bremena, povišal je hišni gospodar najemščino, podražil je mesar meso, trgovec je poskočil s cenami, krojač in Čevljar sta postala dražja, le naša borna plača Je ostala stara... Ker so vsi prevalili deželne
: doklade na ubogega uradnika. Je ostalo za te polovica manj, kakor le-
j to osorej. Shajaj, kakor moreš! Več
i ti ne morem dati. ker sem ti dal že
Sv. Juri} ob ščavalcl.   Dne 3.
suŠca je umrl na svojem domu na Blagašu finančni praktikant v Gorici g. dr. Ivan Klobasa, komaj 27 let star. Bi! je marljiv za svojih študij in dasi že bolan kakih 7 let, je pred tremi leti dokončal svoje rigoroze. Bodi mu zemlja domača lahka!
Iz Maribora. V četrtek, dne 12. t m. ob 8. uri zvečer bo predaval v mali dvorani Narodnega doma g. prof. F a v a i o slovenskem pesniku Otonu Zupančiču in bo recitiral nje* gova deta. K temu predavanju, ki bo poučno in zanimivo za vsakega Slovenca, posebno pa za izobraženstvo, ima vsakdo prost vstop.
Iz Gaberja pri Rogatcu. Veleče-njena gospa dr. T r a v n e r j e v a (vpokojena nadučiteljica Orač) iz Ljubljane, je podarila učencem tukajšnje šole 60 kron, za kateri velikodušni dar se ji najiskreneje zahvaljuje Simon Sekirnik, nadučitelj.
Drobne novice. Sedemdesetletnico je obhajal pred kratkim v krogu svojih stanovskih tovarišev vpokojeni župnik pri Sv. Marjeti v Rimskih toplicah Edvard Jan-žek. Mož uživa tudi v narodnih krogih splošno spoštovanje in mu še želimo mnogo srečnih in zdravih let! — Umrl je pri Sv. Juriju ob Ščavnici po dolgi bolezni dne 3. marca g. dr. Tvan Klobasa. Mladega, zelo nadarjenega moža. ki je vstopil po dovršenih iuridičnih študijah v službo pri tržaški policiji, se je lotila sušica. N. v m. p.! — Nedolžne zabave nadeželi. V Flekušaku pri Sv. Jakobu v Slov. goricah so imeli pri posestniku Rajku gostijo. Po stari navadi je prišlo proti večeru več sosednih fantov »na prežo«. Pri tem so pa tako razgrajali, da jih je moral hišni gospodar spraviti iz hiše. Razjarjeni fantalini so na to pričeli hišo z revolverji obstreljavati. Kroglje so letele skozi okna in spravile goste v smrten strah. Gospodarja je ena ranila. Orožniki so rogovileže že pobrali in jih spravili v luknjo, kjer bodo najbrže precej časa »prežah« pri ričetu. — Iz Maribora. Mestna občina je kupila Denzlovo kopališče - nekdanjo livarno zvonov in pripadajočimi poslopji za 160.000 K. Kopalce se bo razširilo in popravilo ter bo urejeno za ceneno ljudsko kopališče. — Konec >B a u e r n s c h r e-ckaf. Kakor poročajo graški listi, je ustrelil lovec kneza Henckel-Don-nersmareker Steinbauer v gozdovih blizu VVolfsberga na Koroškem 38 kg rezkega volka, ki se je najbrže klatil po zahod'. Štajerskem kot »Bauern-schreck . 2. marca je pa ustrelil v rfirscheggu lovec Fuchs podivjanega močnega psa, kateri se je klatil r?o gozdovih in najbrže tudi trga ovce in divjačino. Mogoče je, da dobijo še katerega volka ali podivjanega psa. ker se sliši iz mnogih krajev znova o 'Bauernschrecku«.
Koroško.
Nove železnice. Finačni odsek koroškega deželnega zbora je stavil deželnemu zboru predlog, da naj prispeva dežela k zgradbi lokalnih železnic na Koroškem vsoto 1,400.000 kron in sicer za nadaljevanje ziljske železnice Šmohor-Kotje, za prvi del vzhodne železnice Celovec-Veliko-vec,zabelansko železnico Požarnica-Bela, za gorsko železnico pri Beljaku in za železnico Št. Rupert-Raden-theim.
^ Celovito pero**. — Dva . w
Dne 22. nov. L L Je prišel v Piiberk hlapec iz okolice, Matevž flanin z namenom, da bi kupil v Pliberku neKo kajžo. V gostilni pri »Kroni« sta se mu pridružila neznana mu Jos-p Rebec in Katarina Štraus. Hanin, ki je bil že precej pijan, Jima Je povedal, po kaj je prišel v Piiberk. Omenjena sta ga hotela spraviti spat v neko njemu neznano kočo, ker pa ta ni hotel iti z njima, sta mu sledila na poti domov. Zunaj Pliberka se mu je Rebec pridružil, Štrausova pa je ostala zadaj. Rebec ga je speljal s poti na neko njivo, kjer ga je napadel. Nastal je med njima hud boj v katerem je Hanin podlegel. Med tem se jima je približala tudi štrausova in je ukradla Haninu iz hlačnega žepa denarnico, na kar sta roparja pobegnila. V denarnici pa je bilo samo 20 kron. Aretirana sta bila na ovadbo Hanina, ki jih je spoznal. Obtoženca sta tajila, toda dokazovanje je ugotovilo njihovo krivdo. Obravnava se je vršila samo proti Rebecu, ker je $1 : .ova v bolnišnici. Rebec ie bil o! - jen na dosmrtno ječo. — Pri drugi obravnavi je bil obsojen delavec Jos. Samec, ker je napadel na povratku iz neke gostilne v Pre-valjih svojega pijanega tovariša Dominika Knapa in mu ukradel 10 K, na tri leta težke ječe.
Požar v Beljaku. V četrtek ponoči je izbruhnil ogenj v trgovini Čevljarja Ivana Segerja. Ogenj se je silno naglo širil in je uničil tudi sosedno trgovino modistovke, žene Ivana Segerja. Kako je nastal ogenj, ni znano. Za časa izbruha ognja ni bilo v trgovini nikogar domačih, ker imajo ti stanovanje drugje. Bila je velika nevarnost za celo sosesko, posebno ker ni mogla požarna hramba stopiti delj časa v akcijo, ker je bil pokvarjen hidrant. Da se ni ogenj razširil na sosedna poslopja, se je zahvaliti edino le dejstvu, da je bila noč popolnoma mirna.
Drobne vesti. Koroški Slovenci so si premislili in za enkrat še ne bodo romali v Rim, pač pa bodo romali zopet enkrat na Sveto goro pri Gorici. — V Velikovcu se vzdržuje vest, da je odložil poslanec Nap svoj državnozborski mandat. — Pri Grabstainu so našli zmrznjenega 46!etnega hlapca Franca Strasserja iz Trnovega pri Gorici. Mož je zašel ponoči iz pota in padel v jarek, ki je bil napolnjen s snegom. — V Rovih pri Skoficah je ukradel neznan tat posestniku Val. Rožaju 3S0 K denarja. Rožaj je ime! v dotični škatlji čez 1300 kron. Kot osumljenca so aretirali njegovega bivšega dninarja.
Primorsko.
Revokella! Dogodki, ki so jih vprizorili laški nasilni dijaki na višji trgovski šoli Revoltella v Trstu, in o katerih smo že obširno poročali, so razburili vso jugoslovansko javnost. Po Trstu se govori samo o krutem žaljenju naših dijakov, ki so se cel čas vedli popolnoma dostojno, kar je dokazala tuda preiskava. O tem nesramnem napadu je obveščena sedaj ne samo cela slovenska, marveč tudi cela hrvaška in sploh cela sle - anska javnost v Avstro-Ogrski. Tekom včerajšnjega dneva je došlo v Trst nebroj glasil iz raznih krajev, ki poudarjajo, da je ta nekvalificiran nastop Lahov povzročil povsod veliko ogorčenje. Proti takemu ravi  nju so
ie celo pnmrtnejfl Nemci in treznei-U Italijani, to bržkotne le za to. ker
vedo, da so učinili laški dijaki krivico in da bo to škodovalo ne Slovanom, marveč njim samim. Slov. akad. fer. društvo »Balkan« v Trstu Je sklenilo sledečo resolucijo: Protestira se energično proti nečuvenemu nasilstvu italijanskega dijaštva na Revoltelli v Trstu zoper slovansko dijaštvo in proti žalitvi slovenske in srbo-hrvaške narodnosti Izreka se solidarnost in simpatija slovanskim slušateljem omenjene šole in se jih poživlja, da vstrajajo neustrašeni v boju za pravice svojega jezika na svoji zemlji.
Prva hrvaška šola v Trstu bo kljub vsemu vpitju in kričanju Italijanov in Nemcev kmalu otvorjena. Včeraj je otvorila hrvaška šolska družba v Trstu za enkrat hrvaški šolski vrtec, kateremu bo sledila v kratkem hrvaška ljudska šola.
Obesila se ie v Kjadinu v Trstu 761etna zasebnica Katarina Stok. Samomor je izvršila, ker ni hotela biti več v nadlego svoji družini.
Bombni atentat na Reki. Že prvi atentat na guvernerjevo palačo na Reki je delal Italijanom, posebno re-gnieolom, silno preglavic. Niso vedeli, kako bi se zvijali in kako bi se vsestransko lepo izmuzali iz afere. Nekoliko se jim je posrečilo, toda popolnoma ne. Nekaj odija je ostalo. Sedaj pa pride drugi atentat. Italijani so sicer silno ogorčeni nad atentatom in že hočejo odvaliti krivdo in odij na drugo narodnost, ko se izve, da so aretirali moža Italijana, regni-cola Arturia Bellellia, ki prizna, da je izvršil atentat. To je več kot smola. Vrh tega pa še dožene preiskava — in to pišejo celo nemški listi — da Bellelli ni bil duševni povzročitelj atentata, marveč Ie orodje in da je treba iskati duševnega povzročitelja v Anconi v Italiji. Pa Italijani si znajo pomagati. Kljub Bellellijevemu priznanju trde sedaj, da Bellelli ni atentator. Celo zadevo je vzel v roke laški konzul (?), ki trdi, da ima dokaze, da je Bellelli nedolžen. Najel mu bo zagovornika, ki bo baje dokazal, da je bil Bellelli za časa atentata v neki gostilni. — Nasproti temu pa je dokazala glasom najnovejših poročil preiskava, da so atentatorji res Italijani in da je duševni povzročitelj in zasnovalec atentata bivši drugi podžupan na Reki, Ucilio Bacich, ki je bil izgnan iz Reke zaradi državi nevarnih spletk, in ki živi sedaj kot odvetnik v Anconi.
Knjige „Slovenske Matice".
Za lansko leto je izdala »Slovenska Matica^ šest knjig; med temi jih je pet leposlovne vsebine, in le ena naj vsaj navidez zastopa naše popularno znanstvo.
To je »Slovenska bibliografija« za 1. 1907—1912, ki jo je sestavil dr. Janko Šlebinger. Delo ga je stalo veliko truda, zato gre vsa čast njegovi marljivosti. Drugo vprašanje je seveda, ako je ta njegov trud in delo vsaj relativno v kakšnem sorazmerju z uspehom in priznanjem, ki naj je ima knjiga pri članih ^Slovenske Matice«. Mogoče se najde kakih sto, dvesto ljudi, ki bodo knjigo površno preleteli, kaj pa naj počne ž njo drugih 2500 članov, ki so jo tudi prejeli? Ali je ekonomično tiskati knjigo v 4—3000 izvodih, ki jo čita par sto ljudi in rabi k večjemu en tucat ljudi?
mestu, kakor živina! Oj jaz uboga nesrečnica, ki me je bog tako kaznoval, da sem dobila takega pijanca in za pravi ji vca za moža! Še na oni svet me boš spravil! U. u, u! Otročički, uboge sirote, bodo pa šli po svetu beračit! U, u, u! Kje imaš denar, klada pijana? Govori ali ti je morda jezik primrznil ali si ga pa v pijači utopil?«
Tako in podobno je med pomešanim jokom psovala in zmerjala boljša polovica Matevža Kolovratar-ia, svojega moža, ko je prišel iz mesta domov, kamor je peljal na prodaj drva. vrečo fižola in še nekaj drugih stvari. Matevž Kolovratar je pohlevno čakal, dokler se žena ni izbruhala, potem je pa ponižno začel:
»Ljuba Neža, ti mi delaš neznansko krivico. Iz mesta sem prišel tešč, ker moja lačna usta niso okusila niti trohice jedi, niti ni mojega žejnega grla omočila pijača. Drva sem ponujal Petru in Pavlu, toda nihče mi ni hotel ponuditi kake poštene cene za nje. če jih nisem hotel pripeljati nazaj domov, sem jih moral prodati kar za slepo ceno, kar sem tudi storil. Ljudje so me namreč povsod odganjali, da nimajo nič denarja, da so i:m vsega vzeli oni deželni zapravljiva, ki smo jih ravno mi kratkovidni kmetje volili. Ko sem potem šel k žitnemu trgovcu, da mu ponudim na prodaj fižol in druge stvari, me je enako pital in ni hotel nič kupiti. Za božjo voljo sem ga prosil da naj ku-
pi, ker moram plačati davke. Končno se me je usmilil in mi naštel nekaj kronic, češ, da več ne da in da naj rajši vzamem blago nazaj, če nisem zadovoljen. V svojem obupu sem vzel denar in odšel v davkarijo, da plačam davke. Mislil sem, da mi bo za nujne potrebe še ostalo nekaj denarja. Pa sem se hudičevo urezal. Pustiti sem moral v davkariji ves iztrženi denar in še ni bilo dosti. Ko sem pa gospode vprašal, zakaj so letos tako davki poskočili, so mi vsi naenkrat odgovorili, da je tista hudičeva dežela povišala davke skoro kar za dva milijona in da je za to treba vsakemu več davka plačati. So pa že ti hudičevi škrici, ki vsi skupaj drže, prevalili vse davke na
kmeta___        Prodal sem svoje blago,
toda ostalo mi ni niti toliko, da bi si bil privoščil košček kruha ali kozarček pijače. Tešč sem moral iz mesta domov...«
9. Učitelj.
In tedaj je govori! gospod na gori in dejal:»Strašni časi pridejo nad človeški rod; rod se bo plodil, kakor zajci, toda kamele mu ne bodo dajale mleka in vsepovsod bo lakota. Tedaj ne bo poznal več brata bra: :-: sestra ne več sestre. Lakota bo rodila sovraštvo in zločine. In povem vam in rečem:  To bo gorje vsega
gc rja...«
Nesrečni   ljndskošolski učitelj
skuša to gorje že dalj časa.
Ko so mu v zadnjem zboru zbra-
li .h farizejev, pismarjev in od njia zavisnih hlapcev odrekli kosce* vsakdanjega kruha, se je bridko zjoka], vzel vrv in zapustil hišo crne ne-hvaležnosti; drugi dan je pa za hišo pel črni gavran svojo kričavo pesem in suho telo izstradanega učiteija-mučenika zibala je jutrajna sapica sem in tje . ♦.
10. Na kolodvoru.
»Kaj pa je danes toliko ljudi na ljubljanskem kolodvoru,« vprašal je duhovnik zelo okroglega obsega železniškega uslužbenca, »kam pa gredo vsi ti ljudje, gotovo na kako božjo pot ali ne?«
»Ne vem, če ti ljudje, še kaj mislijo na božja pota,« odvrnil mu je železničar. »Vsi ti ljudje so namenjeni v daljno Ameriko, ker doma nimajo kruha. Največ jih je od Jesenic na Gorenjskem, kjer so se sedaj vse tovarne zaprle, iz Dolenjskega in Vipavskega, kjer letos niso prodali niti sodeč vina. Zato vse beži v Ameriko ali drugam. Kranjska bo kmalu prazna. Ostali bodo notri samo še deželni zapravljivci...«
»Nesramni liberalec!« siknil Je na ta pojasnila duhovnik med zobmi, toda tiho in neslišno. Ko je pa videl, da se ozirajo sestradani in pre-padli Amerikanci naravnost sovražno po njegovi obsežni postavi, smatral je za najboljše, da se umr ie v kolodvorsko restavracijo in je o tudi takdstariL
Kakšno lepo in koristno knjigo bi lahko dala Matica za te tisočake svojim članom! Ali je to ekonomija dela, ako resnično zmožen človek trati svoje moči in čas za nekaj, kar nima nika-kega reelnega pomena za znanstvo! Ako ste že morali izdati Bibliografijo, bi jo vsaj v primernem številu! 500 izvodov bi zadostovalo do grla in čez! Vprašajmo se samo, ki smo dobre volje, koliko sto in sto tisočakov bi bilo treba Nemcem ali Francozom, da bi izdali podobno bibliografijo! Seve, drugi narodi so zreli in bogati, imajo knjige iz vseh mogočih strok in ved, imajo univerze in akademije, in ne pride jim na misel, da bi porabljali denar in duševne sile za tako nepotrebnost! A mi nimamo najpotrebnejših znanstvenih knjig — narodno gospodarstvo, sociologija, filozofija itd. vse neobdelano — pa pišemo bilanco svojega duševnega dela! Privatna društva in založništva s svojimi malenkostnimi sredstvi morajo zadovoljevati vsaj najnujnejšim potrebam praktičnega življenja. Naša Matica pa, ki razpolaga s primeroma čednim imetjem, se je postavila na neko ekskluzivno stališče, izven življenja, in izdaja mesto popularno-znanstvenih knjig nekake knjižne kataloge. Pred leti si je napravila Matica načrt, po katerem bo gojila in popularizirala znastvo, a sedaj ni sluha o njem! V tem jo -Hrvatska Matica« znatno nadkriljuje!
In končno — Šlebingerjeva bibliografija niti popolna ni! Ni sistematična, in se ne moreš zanesti nanjo! Dočim so omenjeni malone vsi feljtončki in mladinski prvenčki od količkaj znanih avtorjev, se nam zdi, da naše znanstvene revije — »Veda«, »Carniolia«, »Časopis za zgodovino in narodopisje«, »Popotnik« itd. niso enako ekscerpirane! In koliko je izšlo v njih za našo kulturo važnih sestavkov, ki jih bo marsikdo iskal in študiral! Spisi v »Slov. Trgovskem Vestniku«, tehtni in za praktično življenje velikega pomena, niso našli milosti. Ali ni, da bi našteval, bodimo veseli, da so »pri posameznih strokah uvrščeni vsaj glavni članki, da je mogoče napraviti bilanco tudi o našem znanstvenem delovanju, ki kaže razveseljiv napredek skoro na vseh poljih«, kakor čitamo v uvodu. Tam tudi najdemo opravičilo našega bibliografa, ki je »želel podati popolno sliko našega tiska vsaj v onih panogah, ki so za prosveto vsakega naroda najvažnejše, to je časopisje in leposlovje.« — Torej molči srce!
Slede knjige leposlovne vsebine. V »Knezovi knjižnici« je izšla Tekma. Drama v treh dejanjih. Spisal Anton Funtek. — Drama »Tekma« ima že kos zgodovine: o tem govori pisatelj sam v opombah, ki jih je postavil knjigi na čelo. Tu je nekaj avto-kritike, nekaj komentarja, v katerem pravi pisatelj, da hodi po svetu dokaj Lesovinov — ljudi, ki ne morejo trpeti drugih poleg sebe ali celo nad seboj, ljudi, ki ti ne odpuste nikoli, ako se le rahlo dotakneš njih slave, zlasti ne. če jim že pojema tvorna sila. Taki Lesovini se vznemirjajo do skrajnosti v bojazni za svoj ugled; neugodna sodba se jim zadira v dušo, toda srd in užaljenost zaklepajo vase in potem jim ne razjeda samo duha, nego tudi telo. dokler ne pride neizogibna katastrofa. — Tako opravičuje in utemeljuje pisatelj dejanje svojega junaka. V tem mu popolnoma oporekati ni mogoče. — tudi v Ljubljani smo imeli in imamo svoje Lesovine — ali pisatelj je vseeno do skrajnosti pritiral svojega junaka v nadutem megalomanizmu, kjer se neha umet. resničnost. — Nekateri so videli svojčas v »Tekmi« boj med »mladimi« in »starimi«, med mlado in staro umetniško strujo na Kranjskem, ali zoper to tendenco se pisatelj zavaruje, ko imenuje dramo s splošnim nazivom »tragedijo časti-hlepnosti«. Drama »Tekma« je bila pred leti igrana v Ljubljani in kasneje v Zagrebu kot najboljša moderna slovenska drama. To je bilo pač nekoliko pretirano in je bilo v stanu slovensko dramo, ki je sicer res ubožna, spraviti v neko čudno »luč«. Zakaj »Tekma« je zgrajena v zastareli, šablonski maniri, ki je brez pravega cvenka, v konvencijonalnem milijeju in s kozmopolitičnim ozadjem. Karakteristika oseb je drugače uspela, čeprav ni originalna, dejanje je preveč prozorno in ne zainteresira čitatelja. Naivnosti in slučajnosti dajo »modemi« drami slabo izpričevalo. Ali vkljub vsemu »Tekma« ni brez literarne vrednosti, ker je tehnika dobra in je jezik lep in krepak.
Ne kopajte srečk na obroke!
Gospodu dopisniku, ki je pod zgorajšnjim nadpisom v vašem cenjenem listu od 27. februarja t. L priobči! precej oster članek, dovoljuje si »Češka industrijska banka v Prede nasinm"* rcUrovoriti*
Rajnki gosp. J. G. je kupil pri nas dne 27. januarja 1912 eno turške srečko, koje blagovni kurz je znašal istega dne 249 K 45 vin. Nadalje je kupil dne 30. aprila 1912 nastopne papirje: 1 srečko italijanskega rdečega križa, 1 srbsko državno srečko iz leta 1888, 1 srečko dobrega srca, 1 dobitni list I. emisije 3% zemljiških srečk ter 1 dobitni list ogrskih hipo-tečnih srečk iz leta 1884. Blagovni kurz teh efektov je znašal istega dne 230 K 75 vin., skupno s turško srečko tedaj 480 K 20 vin. in ne, kakor gospod dopisnik pravi, le 378 K 25 vin. Dogovorjena kupnina je znašala 761 kron 75 vin., in ne, kakor je bilo v članku navedeno 779 K 99 vin. Če tedaj od dogovorjene kupnine odtegnemo tedanjo blagovno vrednost papirjev, dobimo razliko od 281 K 55 v in pa stroške v znesku 15 K 24 vin., ki so nastali, kakor sledi: Za koleke na prodajnih listinah 5 K, za poštnino se je izdalo 4 K 90 vin. Ta skupni znesek od 9 K 90 vin. tvori čisti izdatek, dočim smo zaračunali od ostalih 5 K 34 vin. za položnice 1 K 50 v,, za manipulacijske stroške 1 K 84 vin. in pa za po gosp. J. G. naročeno poročilo o srečkanju za leto 1913 2 K. Od zgorajšnjih 281 K 55 vin. je šlo 101 K 95 vin. za kurzno razliko, In sicer pri turški srečki 20 K 95 vin. (dne nakupa 249 K 45 vin., dne obračuna 228 K 50 vin.), pri ostalih 5 papirjih 81 K (dne nakupa 230 K 75 v, dne obračuna 149 K 75 vin.). Na to razliko smo dediča gosp. M. G. po gospodu notarju na Brdu opozorili s tem, da smo mu svetovali, naj mesečna plačila za enkrat nadaljuje ter počaka primernejšega trenotka za prodajo srečk. Če torej od razlike po 281 K 55 vin. odštejemo ravnokar navedenih 101 K 95 vin., ostane v breme naročnika razlike še 179 K 60 vin., dočim je gospod dopisnik izračunal 401 K 74 vin. Razlika med njegovim in faktičnim računom znaša tedaj 222 K 14 vin. ali skoro 50%.
Za kaj se je porabila razlika od 179 K 60 vin.? En del za obresti, k čemur moramo pripomniti sledeče: Kakor hitro nam dojde naročilo na srečke proti mesečnemu odplačevanju, moramo iste v gotovini kupiti po tedanjem blagovnem kurzu, ker zakon strogo določa, da se morajo srečke za vsakega naročnika v originalu hraniti na njegovo vsakočasno razpolaganje in ima država pravico, po svojih organih vršiti zadevno kontrolo. Kupnino, ki smo jo izdali, smo postali na drugi strani dolžni našim delničarjem ali vlagateljem, in le-tem moramo dotični znesek obrestovati, kakor bi na primer naročnik, če bi hotel najeti posojilo, da kupi srečke proti takojšnjemu plačilu, moral od izposojenega zneska plačevati obresti. Ravnotako pa ne sme pri nakupu brezobrestnih srečk kalkulirati le s čisto kupnino dotični, ki je denar za nabavo srečk dvignil iz hranilnice, kajti s tistim trenotkom se mu je ustavilo tudi obrestovan je dvignjenega zneska. Plačevanje obresti od izposojenega denarja, oziroma izgubljene obresti od denarja, ki je bil naložen v hranilnici, se morajo tedaj na vsak način prišteti h kupnini za srečke tudi tedaj, če se je ta takoj v gotovini odštela.
Pri kupčijah s srečkami proti takojšnjemu plačilu prejme banka denar, kuoec pa srečko in s tem sta oba opravila. Drugače pa je to pri kupčiji na obroke. Tiskovine, časopisje, prostori za poslovanje, shranjevanje kupljenih srečk, plače uradnikov, ki imajo voditi z naročniki dopisovanje, vpisovati in urgirati mesečne obroke, pregledavati po žrebanjih itd., skratka cel kup režijskih stroškov, katere morajo logično povrniti tisti, radi katerih so nastali. Drugi del od zgoraj izkazane razlike po 179 K 60 vin. bi se torej moral zaračunati za režijske stroške, kar se je pa zamoglo le v minimalni izmeri zgoditi, ker na plačilo razlike v naše dobro po 90 K 13 vin., katero je v svojem poročilu izkazal tudi gospod dopisnik, ne reflektiramo. Na ta način je padla razlika, ki jo je gospod dopisnik navedel s 401 K 74 vin., na 89 K 47 vin., s katerim zneskom so se v tem slučaju pokrile obresti in režijski stroški.
Če napravimo kratek pregled čez vse navedeno, pridemo do zaključka, da se naročnikom srečk na obroke podraži kupnina skoro edino-le za režijske stroške, za katere pa so odškodovanj z izključno igralno pravico, ki jo pri nas zadobe takoj po vplačilu prvega obroka, kajti pripeti se, sicer ne vselej, a pripetiti se zamore in se je že čestokrat pripetilo, da je naročnik srečk na obroke še med odplačevanjem zadel. 2al, da se to pri gosp. J. G. ni zgodilo, kajti v tem slučaju bi gotovo ne imeli prilike, Vas, velecenjeni gospod urednik, nadlegovati s predstoječim pojasnilom!
Bmri i Slrah! It Jih Mk n.Gtih i feUfc
Dnevne vesti.
+ Ljubljanski  obe. svet ima v
torek, dne 10. marca ob šestih zvečer v mestni dvorani sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanile
predsedstva in poročila: o dopisu deželnega odbora glede nameravane priklopitve dela občine Moste mestni občini Ljubljani, o razpisu c. kr. deželne vlade glede prošnje deželnega odbora kranjskega za podelitev obrtne koncesije za »Kranjske deželne elektrarne« s sedežem v Ljubljani, o razpisu c. kr. deželne vlade glede besedila ustanovnega pisma za cesar Franc Jožefovo jubilejno ustanovo za obiskovalce obrtno-strokov-nih šol; o ponudbah za najem mestne kopelji v Koleziji za daljno triletno najemno dobo, o prošnji Sossovih dedičev za odstop prednosti zastavne pravice za neko posojilo pred 3'č posojilom, o dopisu c. kr. avstr. trgovskega muzeja glede udeležbe mestne občine na mednarodni razstavi mest v Lvonu; o prizivu Katarine Kovic proti odloku mestnega magistrata glede zgradbe barake za prodajo živil ob Metelkovi ulici, o samostalnih predlogih obe. svetovalca Zupančiča glede nasipanja ceste Galjevice in glede parcelacije mestnega sveta med Dolenjsko cesto in progo dolenjske železnice; o prošnji Franca Novaka in Marije Marenko za razdelitev parcele št. 94/S ob Je-ranovi ulici na dve stavbišči: o prizivu Leopolda Rotha proti odloku mestnega magistrata glede predpisa pasje takse: o poročilu ravnatelja mestne elektrarne in mestnega vodovoda glede preuredbe uprave mestne elektrarne in mestnega vodovoda; glede otvoritve lastne prodajalne mestne elektrarne in glede ekonomiziranja parne naprave mestne elektrarne; o samostalnem predlogu obč. svetovalca Likozarja glede podaljšanja cestne električne razsvetljave na Dolenjski cesti, o Četverih prošnjah za odpis večje porabe vode iz mestnega vodovoda: poročilo glede raznih sprememb pravil mestne zastavljalnice. Na dnevnem redu tajne seje so: Naznanila predsedstva in poročila o prošnji nekega magistrat-nega uradnika za daljši dopust, o prošnji osobja mestne šole na Barju za potnino. o prošnjah za vdovnino in posmrtno četrt po umrlem mag. pristavu A. Gutniku. o prošnji vdove nekega mag. uslužbenca za daljše prejemanje vzgojnine, o predlogu obč. svetovalca Kristana glede su-stentačne gaze nekemu igralcu slovenskega gledališča in o prošnjah za razne obrtne koncesije.
— Liberalni trik imenuje -Slovenec« našo opravičeno kritiko zaradi krivičnega zvišanja deželne užitninske naklade, češ: - liberami gostilničarji delajo sedaj tako: Namesto za en krajcar dvigajo ceno pri četrt litru za dva, kmetu pa pravijo, da ne morejo vina več tako drago plačevati radi zvišanja doklade. Tako hočejo dvakrat profitirati.« Torej tudi »Slovenec* več ne taji. da bo kmet-producent < -sled nove deželne naklade res prizadet. S tem pa postavlja na laž vipavskega poslanca Prhavca. ki je povišanje opravičeval in trdil, da nova naklada ne bo nikomur v kvar. Je pač še nekaj, kar je brihtni vipavski poslanec skoraj gotovo pozabil. On bi moral vedeti, da imamo na deželi veliko takih kmetij, ko ie pri kmetiii tudi gostilna in ko se osobito v poletnem času trikrat toliko vina porabi za posle in delavce, kakor se ga pr:xia v gostilni. Ze sedaj se je godilo takim posestnikom v tem oziru velika krivica, sedaj se mu je pa tako vino z novo doklado še za 4 krajcarje pri litru podražilo. Naj nam vendar klerikalni modrijani povedo, kako in kje naj se tak kmet od-škoduje in kako naj se obavaruje krivičnega bremena?
— Kranjske deželne doklade bodo hudo zadele tudi kranjsko industrijo in ker tej ni ravno z rožicami postlano, se brani novih doklad. Kranjski industrijalci so poslali k mi-mstrskemu predsedniku, k ministru notranjih del in k vodji finančnega ministrstva posebno deputacijo, ki je protestirala proti novim dokladam in prosila vlado, naj jih ne potrdi. Ta korak industrijalcev je klerikalce hudo razkačil in ker navsezadnje industrijalcem ne morejo odreči pravice,, da se branijo doklad, pa so jih nažgali z »judi«. Družbo Levkam-Josefstal, ki je dajala slovenskim ljudem zaslužke, ko o vseh teh Šu-steršičih, Lampetih in Krekih še ni bilo ne duha ne sluha, je zastopal njen načelnik. /Slovenec« ga naganja z judom — a klerikalni klobuki zlete kar sami z glav, kadar odpre ta jud svoj denarni mošnjiček in ko podari zdaj temu ali onemu klerikalcu šopek bankovcev, se hrbti kar sami od sebe skrivijo. Deputacijo kranjskih industrijalcev je vodil dunajski poslanec Friedmann. Ni ravno simpatičen
goepod, ta rriedmann, a Mestrilalci so si ga najbrž izbrali, ker bi lih kak kranjski poslanec itak ne peljal v ministrstvo. Priedmann pa Je najizrazitejši zastopnik tndustrijalnih interesov. »Slovenec« pa vpije nanj: jud, jud, hep, hepf Da sta bila v deputaciji tudi dva kristjana, to je »Slovenec« zamolčal. Njegov namen je pač, predstaviti Javnosti, kakor da se samo Indle branijo novih doklad na Kranjskem. A tu ne pride nič v pošte v, ali je kdo jud ali kristjan; doklad se brani industriia, ker so previsoke in krivične, kakor se jih branijo mestni prebivalci in kakor se jih brani kmečko ljudstvo. Naj torej »Slovenec- s svojimi judi pri takih prilikah le doma ostane. Kadar klerikalci Jude vabijo, takrat ne znajo biti dosti ponižni. Naj se le dr. Lampe s— \ Kako ponižno je lazil okrog v v v Union« banki, ko je prosil za n:elijoracijsko posojilo. Hudobni jeziki pravijo celo, da se je za tisto priliko nalašč naučil na pol nemški na pol hebrejski pozdrav »ergeben-ster mesores«.
4- Klerikalni slovensko-hrvaškl klub na Dunaju ima torej v osebi dr. Korošca novega predsednika. Ofici-jalno se pripoveduje, da je dr. Šu-steršič odstopil »glede na veliko breme, katero mu nalaga deželno glavarstvo-. Ta je pač prazna. Breme, katero nalaga dr. šusteršiču deželno glavarstvo, je prav lahka stvar in če to breme pušča dr. Šusteršiču dovolj časa. da je lahko obenem državni poslanec, potem pač ni vzrok, da bi dr. Susteršič. če je že na Dunaju, ne mogel biti tudi predsednik kluba. Ali ^e je dr. Šusteršič moral umakniti s predsedniškega mesta, ali pa se je umaknil, da bi nanj ne padla nobena senca, če bi njegov klub začel drugo taktiko, to se gotovo že v kratkem izkaže.
-t Dve pastirski pismi. Piše se nam: Ko sem slišal v nedeljo pastirski lis: našega škofa Jegliča, spomnil nil sem se na pastirski list knezonad-škofa dunajskega dr. Piffla, ki mi je skrajno ugajal. V tem pismu govori nadškof Piffl tudi o ljubezni do bližnjega, česar v pastirskih listih našega vladike še niste nikdar brali. Govoreč o ljubezni do bližnjega pravi nadškof dr. Piffl doslovno: Das Chri-stentum verlangt von uns ein Herz, sovveit wie die Welt, ein Herz, in dem Platz tur Alle ist, Christen und Nichtchristen, Freunde und Feinde, nach dem Beispiele unseres himmli-schen Vaters, der seine Sonne iiber Gute und Bose aufgehen und iiber Gerechte und Ungerechte scheinen lasst.« Krščanstvo zahteva od nas srce, prostorno kot celi svet, v katerem je prostora za vse: za kristjane in nekristjane. prijatelje in sovražnike po izgledu našega nebeškega očeta, ki pusti vzhajati svoje solnce za dobre in hudobne in sijati nad pravičnimi in nepravičnimi. Sedaj pa g. urednik primerjajte ta pravi Kristusov nauk dunajskega nadškofa z dejanji in nehanji našega škofa in nauki naše duhovščine, ki kakor profesor teologije dr. Krek uče, da se mora svojega bližnjega, ki slučajno ne voh s 5. L. S. pobiti in da mora vsak katoličan vsak večer svojo vest izprašati, če je čez dan zadosti so ražil svojega bližnjega, potem pa -oste sprevideli vi in vaši bralci in norda tudi pristaši S. L. S. kaki kr tjani so naši politikujoči duhovniki, ki se nazivljejo božje namestnike in trde, da hočejo ljudstvo pripeljati s svojimi n^uki nazaj h Kristusu kralju.
-f Skoi proti državi. V svojem najnovejšem pastirskem pismu je zapisal škof Anton Bonaventura med drugim tudi to-le: »Država nima nobene oblasti do zakonske zveze, edino le premoženjske razmere more urejevati. Vsaka državna postava o zakonski zvezi je pred bogom neve-javna.« Skof se torej postavlja na stališče, da državni zakoni nimajo veljave, ako jih ne odobre škofje. Potemtakem se tudi ljudstvu ni treba ravnati po teh zakonih. Ta škofova teorija je povsem revolucionarna in bi morala imeti za posledico popolno anarhijo, ako bi se »verno ljudstvo< ravnalo po teh škofovih naukih. Toda dandanes že škofovske besede kaj malo zaležejo, zato se ni bati, da bi našle odziva v ljudstvu. Zategadelj tudi državna oblast molči, ako tudi ta ali oni škof skuša ljudstvo naščuvati proti državi. Državna oblast pač smatra takšne ekspektoracije, kakršne si je dovolil Anton Bonaventura v svojem najnovejšem pastirskem listu, kot brezpomembne otročje igračice, saj ve. da ji je treba samo ganiti s prstom, pa bodo vsi bojeviti škofje ležali pred njo v prahu, kakor se spodobi najpo-nižnejšim slugam, kakršni so dejansko vsi Škofje napram vsak: vladi. Tudi lakaj je semterrja predrzen in nesramen, toda ako ga pozove na odgovor gospodar, se valja pred nJim v ponižnosti kakor tepen ituiek. •
4- »Brezverni In prtieitnl poslano!«. Z\v krst v državi ne pile >n ne govori sedaj o takozvani raznoro-ki, pač zato, ker Je sto in sto drugih nujnejših in važnejših stvari, na katere mora Človek misliti in za katere se je treba pehati. Toda škofu blodi tudi zdaj po glavi razporoka, da si v resnici sedaj prav nihče ne misli na njo. Tako-le piše: »Sovražniki božji imajo predloge za take brezbožne in za družine tako škodljive postave že pripravljene, pa bodo prišli z njimi na dan, ko bodo le nekoliko upali, da zmagajo.« — In ko je opisal vsestransko vse one lopove in propalice, ki so pristaši razporoke, vzklika kategorično: ».... nam katoličanom ne bodo o zakonski zvezi dajali postav — brezverni in prešestni poslanci!« Bravo, bravo, gospod škof! Brezverni in prešestni poslanci nam ne bodo dajali postav! Nam bodo dajali postave, zlasti o zakonski zvezi krščansko-katoliški »vzorniki« kakor dr. Janez Evangelist Krek, junak Theimerčinih romanov, dr. P e-g a n , vasovalec postojnski, Evgen J a r c , posetnik hotelov garni, dr. Zajec, izletnik celjski, in kakor se že zove dolga vrsta naših krščanskih in katoliških vzornih in zglednih ve-lernož! Nak, brezbožni in prešestni poslanci pa nam res ne bodo dajali postav, posebno pa ne postav o zakonski zvezi! Kaj ne gospod škof Anton Bonaventura?!
— Veliko slavnost ob 500letnici zadnjega ustoličenja koroških vojvod prirede ljubljansKa narodna društva. Inicijativo za to prireditev je prevzelo narodno - obrambno društvo »Branibor«, ki skliče že prihodnje dni na posvetovanje vsa narodna društva. Dan slavnosti še ni določen.
— Gospod profesor in pisatelj Anton Funtek je pristopil kot usta-novnik k >Matici Slovenski«.
— Kip dr. Žitnika. Našo včerajšnjo notico — glede dr. Zitnikove-ga kipa, popravljamo v toliko, da ni avtor hodil s kipi, od duhovna do duhovna, temveč se je tozadevno do nekega gospoda le pismeno obrnil.
— Umrl |e v Ljubljani v starosti 51 let g. Lud. § e v a r, c. kr. poštar v pokoju in posestnik. Pogreb je jutri na Rakeku, kamor prepeljejo rajnkega iz Ljubljane. Prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje.
— »Avstrijski centralni komite za odvračanje tuberkuloze«, ki mu pripadajo vsa večja avstrijska društva, služeča boju proti tuberkulozi, tako tudi »Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem <, razpošilja naslednji oklic: Avstrija zaostaja glede naprav proti tuberkulozi daleko za drugimi Kulturnimi državami. Tuberkuloza je v Avstriji razširjenejša, število zdravilišč, namenjenih zdravljenju jetike, pa dokaj manjše, kakor v katerikoli srednje-evropejski državi. Pred vsem nam manjka — čeprav imamo obilo v to primernih krajev — zdravilišč na višavah, s katerimi se v drugih deželah dosegajo tako znameniti zdravstveni uspehi. Že dolgo časa ima »Avstrijski centralni komite za odvračanje tuberkuloze« namero, ustanoviti višinsko in solnčno zdravilišče za bolnike, ki so oboleli za tuberKulozo žlez. kosti in sklepov, osobito za otroke nepremožnih slojev, ki so tej vrsti tuberkuloze posebno podvrženi. Preddela za ustanovitev tega solnč-nega zdravilišča so se izvršila skupno z »Ljudskim društvom za odvračanje tuberkuloze na Tirolskem in Pred-arlskem^. Na planini Palmschoss pri Briksnu, 1800 m nad morjem, kupilo se je na prisojni, proti vetrovom popolnoma zavarovani gorski rebri obsežno zemljišče. Skrbna meteorološka opazovanja, ki so se nadaljevala skozi leto dni, so pokazala, da odgovarja ta kraj vsem zahtevam, ki jih moremo staviti glede klimatskih odnošajev. Glede soinčnega žarenja in brezvetrja pa ni le najboljšim višinskim zdraviliščem enak, temveč jih celo prekaša. Zemljišče, na katerem naj se zgradi solnčno zdravilišče centralnega komiteta in pa zdravilni zavod za pljučna obolenja tirolskega društva, nudi prostora dovelj, ne le, da se sčasoma razširita sedaj projektovani zgradbi, temveč tudi da se zgradijo drugi zavodi. Prebivalstvo sosednjih občin prijazno pozdravlja projektovane naprave ter upa, da se bo na tej gorski rebri razvilo veliko zdravilišče za tuberkulozne. Tako so torej dani vsi predpogoji, da se ustanovi zavod za solnčno zdravljenje, ki bo začetkoma imel prostora za 80 ubožnih otrok in 20 ubožnih odraslih. Skušalo se je že ugotoviti potrebna sredstva za to zgradbo, toda tu so se pojavile tež-koče, ki so skoraj nepremagljive. Vlada je sicer obljubila podporo, razne korporacije pa so dale zagotovilo, da bodo saj deloma zalagale oskrbne stroške. Toda treba Je najmanj kapitala 500.000 krom da se more pričeti I
z zgradbo. »Avstrijski centralni komite za odvračanje tuberkuloze« se nadeja, da bo mogel to relativno majhno vsoto dobiti od onih, ki jih je usoda tako osrečila z blagostanjem, da so v stanu prispevati v korist nepremožnih bolnikov. Blagohotna darila naj se vpošiljajo »Avstrijskemu centralnemu komiteju za odvračanje tuberkuloze« na Dunaju I. Wallfisch-gasse 8 ali pa »Deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih na Kranjskem/, ki bo prispevke drage volje vposlalo centralnemu komiteju,
— Avtozveza Celje - LJubljana. Z rednimi vožnjami na celi progi se prične dne 10. marca. Iz Ljubljane odhaja avto ob pol 7. zjutraj in ob V4 na 4. popldne, iz Celja pa ob pol 7. zjutraj in ob pol 3. popoldne.
— Če mož godrnja, zabavlja, robanti, je naloga žene, da ga potolaži. To se seveda ne godi na ta način, da začne še ona vpiti, temveč izlepa; sicer prepiru ni konca. Prav gotovo bo žena godrnjavega moža potolažila, če mu postavi na mizo skodelico okusne kave. Razume se, da mora biti napravljena s Kolinsko kavno primesjo, ker le taka je dobra. S slabo kavo bi žena moža še bolj razjezila.
Črne koze v Litiji. Na tej bolezni so zbolele štiri delavke in en delavec tukajšnje predilnice. Zanesena je bila najbrže ta bolezen z bombažem, ki ga je tovarna dobila iz Amerike. Bolniki so bili preneseni v tovarniško bolnišnico in se primeroma precej dobro počutijo. Gg. dr. Wisinger in vodja okr. glavarstva P. Svetec se zelo trudita, da bi se bolezen ne razširila. Naj bo občinstvo poslušno nju naredbam, ker le na ta način se bo dalo zatreti to strašno bolezen. V ponedeljek 9. t m. se bodo v Litiji na treh krajih cepile koze in pozneje tudi v Šmartnem. Ne branite se temu, če vam je zdravje ljubo. Saj je sploh dokazano, da tisti, ki ima koze večkrat cepljene, ni v nevarnosti pred to boleznijo, če jo pa vendar dobi, jo potem laglje preboli, ker v takem slučaju bolj milo nastopi.
Okrajni cestni odbor v Litiji in Zagorska cesta. Deželna cesta druge vrste Zagorje kolodvor - Izlake je v takem stanju, da je skoraj že nemogoče voziti s tovorno živino po njej. Odkar je prišel okrajni cestni odbor v klerikalne roke, se je naša cesta spremenila v blato in plundro. — Toliko blata, kolikor ga je na naši cesti, se ga ne najde na celem Kranjskem nikjer. In poleg blata, ki sega človeku do gležnjev, so razori in jame, da se na nekaterih mestih udere kolo do osi. Imamo cestarja, katerega pa nismo videli na cesti od kolodvora pa do nove ceste še letos nič. V prvi vrsti zadene krivda teh neznosnih razmer g. Rancingena, (katerega je deželni odbor imenoval), v drugi pa načelnika okrajnnega cestnega odbora g. Mostnika v Šmartnem pri Litiji in tretji pa naš občinski odbor, ker ne protestira proti takšnemu gospodarstvu, kakršno vlada pri tej korporaciji. Smo-li samo zato tukaj, da plačujemo 24r/o doklado za vzdrževanje ceste in poleg tega še občina plača ves dovoz gramoza in tu moramo mučiti našo živino in kvariti vozove, ter pri tem še ne izpeljemo toliko kakor smo svoj Čas. Li ni to navadni rop na naše davkoplačevalske žepe?! Gre vam li morda samo za častna mesta? Ako niste zmožni voditi vzdrževanja cest, prepustite to mesto drugim pristašem, kateri imajo sposobnost in so vsak dan s tovorno živino na cesti. Sodbo o naši cesti je izrekel pristaš S. L. S. Anton Klem-bas sledeče: »Star sem že in pomnim že 70 let, a take ceste, kakor je sedaj še ni bilo v Zagorju. Najbolje bi bilo, da bi se Rancingerja in Hostnika skupaj zvezalo, ter jih gonilo ves dan gor in dol po blatu, potem bi mogoče kaj ukrenila.« Ta sodba pristaša S. L. S. pove vse! Zahtevamo, da se takoj pošlje več delavcev na cesto blato strgat in potem se naj navozi gramoz in ne zemlja kakor do sedaj. Gramoz za na cesto naj bode od 3 do 5 cm3, ne pa kakor do sedaj od 8—13 cm-, kateri Je izgledal, kakor otročje glave. Cesta se mora napeto nasipati in ob nje kanali izkopati, da se bode lahko voda odtekala. — To zahtevamo mi davkoplačevalci, brez razlike strank. Ako plačujemo, imamo tudi pravico zahtevati, da se z našim denarjem gospodari pošteno in vestno. Če ta resni opomin ne bode zalegei, boderao primorani napeti druga sredstva. — Več davkoplačevalcev.
Dolenjski vinogradniki in nove deželne doklade.   Z Dolenjskega se
nam poroča: Da bodo vsled novega deželnega davka prav vsi vinogradniki hudo prizadeti, je gotovo. Toda ravno tako gotovo je, da bo to novo breme najobčutneje zadelo ravno našo. že itak izmozgano Dolenjsko. Računati moramo namreč z dejstvom, ki ga Je »Slov. Narod« čisto pravilno le konstatiraj, da, dočim so ,
vina Iz drugih krajev dežele, na pr. vipavsko vino, zmožna tudi za eksport iz dežele,se o naših vinih v splošnem vsaj to trditi ne more, čeprav gotove vrste špekulanti kaj takega govore. Pa tudi če se nasprotno ne sme tajiti, da tudi naša, posebno dobro kvalificirana vina od boljših vinogradnikov lahko zdrže tudi večji transport celo iz monarhije — par takih poizkusov se je, kakor znano, posrečilo — vendar so to le prvič izjemni slučaji, ki na splošno ne pridejo v poštev, drugič pa je treba računati s konkurenco vinarstva drugih dežel. Če bi naše vino tudi splošno vzdržalo daljše izvoze, tuji konkurenci pa nikakor ne more biti kos. In po otvoritvi nove železniške proge dolenjsko vinogradništvo samo dobi novo konkurenco iz sosednje Bele Krajine, v kolikor ista združuje tudi hrvaški ali žumberski del, koder so znani vinodrodni kraji (n. pr. Vi-vodina, Kasta, Magovci itd.). Skoro gotovo pa bodo k nam zašla tudi vina iz Hrvaške in Dalmacije. Če je bila Dolenjska že pred 20 leti takorekoč preplavljena s takozvanimi hrvaškimi vini vkljub takratnim prometnim težkočam preko Gorjancev in se je dobilo dobrega vina za vsako ceno, koliko lažje se bo vino prevažalo to-kraj Gorjancev sedaj po železnici. Kolikor od tega konsuma odpade na našo deželno Belo Krajino, ki je z nami vred obdavčena, moramo to sosedom iz Bele Krajine le privoščiti, dasiravno bo njih dobiček naša izguba, ki bo tem občutnejša, ker se ne moremo tolažiti, da se bo ravno tako tudi naše dolenjsko vino prevažalo doli k našim bratom v Belo Krajino. To bi bilo le v izrednem slučaju mogoče, če bi n. pr. Belo Krajino zadela kaka ujma, ravno Dolenjske pa ne. Pri tem je pa še nekaj. Ljubljančani in Gorenjci so doslej bili dobri odjemalci našega vina, pri čemer imam v mislih našo ožjo Dolenjsko (Trška gora pri Novem mestu in Krškem, Sv. Križ, Kostanjevica, Raka itd.). Radi bi bili delali kupčije tudi z Belo Krajino, toda večji del se je ustrašil nerodnega in dragega prevoza preko Gorjancev na novomeško postajo. Ta ovira sedaj odpade. Ker je belokranjsko vino vobče res boljše (ugodneja južna lega) kot naše, in tudi za transport sposobneje, je čisto gotovo, da se bo tok vinotržcev in gostilničarjev po otvoritvi nove železnice obrnil že iz radovednosti raje doli preko Gorjancev. Kakor rečeno, mi ne maramo biti tako ozkosrčni in našim rojakom onkraj Gorjancev iz srca privoščimo boljšo gospodarsko bodočnost, ampak od tega mi ne bomo imeli nič kot zopet zgubo tudi na ta račun. Bolj ko doslej, bo Dolenjska navezana le na odjemalce iz svoje bližine. Kako pa je tudi s temi odjemalci, prosim, vprašajte naše vinogradnike, ki niti tega malega, kar imajo, že zdaj ne morejo spraviti v denar in se večina z velikim žrtvami pridelanega vina kar tako porazgubi^ v par veselih uricah med »dobrimi prjatelji«. Nasprotno pa naši gostilničarji že dolgo let slove, da raje kupujejo in prodajajo vsaka druga vina, le ne domačega. Žalostno je, da vsaj v večjih krajih Dolenjske pri belem dnevu lahko z lučjo iščeš »en glašček pristnega dolenjskega cvička«. Petijot, Štajerc, Istrijanec, to so firme, ki oficijelno zastopajo dolenjsko vinogradništvo. Če pa naš vinogradnik že pri sedanjem davku svojega vina v denar, kako ga bo šele sedaj, ko so mu v deželnem zboru njegovi »prijatelji« posredno in ne-sredno naložili tako občutno davčno butaro? V slučaju živahne konkurence z belokranjskimi in hrvaškimi vini, je lahko mogoče, da naši konsu-menti novega davka ne bodo tako občutili, kakor se boje. Ampak kmet, kmet, ki je vtaknil ves up in denar in dolg edinole v svoj vinograd, kaj bo ta rekel?
Idrijski dekan se je v »Slovencu« prav po nepotrebnem zagnal v našo dijaško veselico. Res je sicer, da bi bil dijakom koncert z vsem navzočim dijaštvom in starši ljubši, ker bi svoje sposobnosti lažje razvili, toda pri danih razmerah smo hvaležni za obila preplačila tudi pri plesu, ki je bil dovoljen le sedmošolcem. Seveda, ako bi bila naša realka tovarna za bogoslovce, bi jo dekan gotovo hvalil; naši starši pa vedo ceniti zavod, ga tudi podpirajo in so zanj že mnogo žrtvovali, pa bodo v bodoče še več storili. Zato pa mirujte!
Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto, dne 7. marca, nedeljo, dne 8. marca in ponedeljek, dne 9. marca. 1. Lov na languste. (Industrijski posnetek.) 2. Vila ob jezeru. (Komično.) 3. Gaumontov teden. (Najnovejše, šport, moda.) 4. Mala Bretonka. (Humoristično.) 5. Trobentice. Občutja j poln roman silnega učinka v 2 dejanjih. 6. Eno noč v Berlinu ali Izpu-sceni levi! Razposajena zgodba. Kr- i čevit smeh! p
Obrtno gibanje v Ljubliani me* | seca februarja. Meseca februarja je 1 pri mestnem magistratu priglasilo 1
54 lhev
»SLOVENSKI NAROO't dne 7. marca 1*14.
Stran 5.
cvojo obrt 18, oglasilo pa 10 obrtnikov. Priglasili so: Ignacij Žargi, Sv. petra cesta 5,  trgovina z mešanim Magom. Edmund Weinhold, Miklošičeva cesta 16,   trgovina s pisalnimi stroji  in   pisarniškimi utensilijami. Fran Pogačnik, Dunajska cesta 33, trgovina z mešanim blagom. Ivana Jerič, Komenskega ulica 26, žensko krojaštvo.  Konrad  Pučnik, Sodna ulica 3, krojaški obrt. Julija Murnik, Ambrožev trg 9, trgovina z mešanim blagom. Jožefa Černak, Gradišče 7, gostilničarsko   in  krčmarsko obrt. Fran Becker, Marije Terezije cesta S. instalacija hišnih telegrafov in telefonov ter   strelovodov. Ljudmila Sehiffrer, Sv. Jakoba^trg 8, žensko krojaštvo. Antonija   Šegatin, Stari trg   24.   prodaja galanterijskega, drobnega in kramarskega blaga. Edmund Kavčič. Prešernova ulica 54, trgovina z antik vi tetami. Anton Rav-hekar, Pred škofijo 20.   trgovina z riešanim blagom. Peter Turčin. Sv. .lakoba nabrežje 27. čevljarski obrt. Ivan Šimenc. Gradišče 12. trgovsko vrtnarstvo. Ivan Ogrin, Grubarjevo nabrežje 8,   izdelovanje cementnih medmetov. Anton Maver, Metelkova tiica 13, prevozniški obrt. Marija Ti-čar omož. Šušteršič, Resljeva cesta 7. prodaja kruha in slaščic. Fran Re-riic.   Čopova   cesta   19, trgovska 2gentura. — Obrt so odglasili: Ivan Sablatnig,   Vodnikov   trg, prodaja jajc in kuretnine. Ivan Bajželj. Marije Terezije cesta 13, trgovina z glasbili Josipina Repič. Pogačarjev trg, prodaja zelenjave in cvetk. Otilija Valenta, Gosposka ulica 10, žensko krojaštvo. Ivana Praznik, Stari trg 24. mala trgovina z drobnim in ga-1 mterijskim blagom, z robci in predpasniki. Fran Kovač, Marije Terezije cesta 8,   čevljarski   obrt. Josipina Hressel pl. Baraga, Gradišče 7, go-^tilničarski in krčmarski obrt. Ida Hscher. Ljubljana, trgovina s knjigami, umetninami   in muzikalijami, antikvarijat ter posojevanje knjig in : iuzikalij, ter Julij Muller, Mikloši-va cesta 6, fotografski obrt. Nesnaga. Kakih 20 korakov od Dunajske ceste poleg Gajeve ulice lajo iz tamošnje podrtije stranke -ehen privilegij, vsaj tako kažeio \oliščine. Na opisanem   mestu tik Gajevi ulici je namreč cela mla-pomij in drugih takih ostankov, ki j:h iz dotične hiše stranke tjakaj na-iiosijo. Že sedaj    provzroča to hud smrad in kaj bode šele, ko začne postajati toplejše. Policije imamo vendar dovolj, pa menda za tak smoter nima ne oči. ne nosu. Dijaki hodijo :am mimo v Šolo, občinstvo na spre-j. in kako more šele tujec soditi
0 našem mestu, ko mu udari ta nesnaga v nos. Mi bi se ne bili oglasili, ko bi se bilo to začelo sele sedaj, to-la, ker traja že celo zimo in se ne-
>statka nihče ne dotakne, ali ga pa ne vidi. moramo to javno pribiti, da -ritane »LjubPanca dolga vas«. Zastopstvo   Puhovih   koles v
1 iublianl   je prevzel   gosp. Ignacij
>k. trgovina Pfaffovih šivalnih strojev, Sodna ulica 7.
Narodna obraba.
Odbor narodnoobrambnega društva »Branibor« v Ljubljani  se je
onstituiral tako-le: notar Aleksan-;r Hu d o ve mi k — predsednik, urednik Rasto Pustoslemšek — podpredsednik, profesor Anton Jug — blagajnik in potovalni učitelj Ante Beg — tajnik. Društvo »Branibor^ bo v kratkem stopilo v javnost z veliko in važno akcijo, glede katere se nadeja, da bo našla polno razumevanje v vseh slovenskih rodoljubnih krogih.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Savo, Javornik in Koroško Belo ima svoj letni občni zbor dne 15. suš-ca v gostilni pri »Jelenu« na Savi iz običajnim dnevnim redom, in sicer točno ob 9. uri dopoldne. Vabijo se vsi člani in prijatelji podružnice.
Društvena naznanila.
Kabaretni večer   »Narodne čitalnice«, kateri se vrši, dne 18. marca, bode sijajen zaključek — nekaka rona tako   priljubljenih čitalniških priredb v tej sezoni.   Večer bode v marsikakem pogledu nekaj povsem : ovega; že intimnost miljeja sama na sebi bode   takoj   ustvarila prijeten k   med   odrom   in občinstvom. Skrbno sestavljeni spored je zelo bo-gat; ne sestoji   pa  iz dolgoveznih mukotrpnih« nastopov, temveč iz estro nanizane vrste krajših pev-kih, plesnih, humorističnih in dramatskih scen, ki  si bodo  sledile z amerikansko naglico — brez obupnih pavz. Na odru   nastopi aktivno dvajset dam in gospodov, amaterjev. Skušnje so v najbojšem teku.
Napredno - politično in gospodarsko društvo za Poljanski okra] nadaljuje svoj občni zbor v sredo, H. t. m. ob 7. zvečer v gostilni pri Turku v Streiiški ulici. I
. L vabi
vse one člane in društvu naklonjene
gospode, ki bi imeli veselje za sode* lovanje na kateremkoli, pri orkestru zastopanem instrumentu, da se pri-glase na nasov: B. Vodeb, Pred Škofijo št. 18, III. — Za zdar!
Sokol L priredi v soboto dne 14. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma zabaven večer pod naslovom: »Večer na vasi«. Spored je jako raznovrsten, svira salonski orkester Sokola L, nastopi dramatični odsek z igro, zapoje kvartet pevcev več pesmi in nastopi brat Stane V i d m a r s telovadno vrsto. Tudi za plesaželjne bo obilo skrbljeno. Vstopnina za osebo 1 K, za članice in člane 60 v. Začetek točno ob 8. uri. Tudi za dobro jed in pijačo bo vse preskrbljeno. — Bratje in sestre, agitarajte za obilno udeležbo! — Na zdar!
XXXI. redni občni zbor pevskega društva »Slavec« se vrši v nedeljo dne IS. marca v društvenih prostorih v Narodnem domu ob 2. popoldne z običajnim dnevnim redom.
Rodoljubi slovenski, prispevajte blagohotno vsak po svojih močeh za zgradbo Sokolskega doma v Št. Vidu nad Ljubljano!
Idrijska sokolska župa je imela v nedeljo, 1. t. m. popoldne svoj redni občni zbor v Logatcu. Zastopana so bila vsa župna društva, tako da je bila velika dvorana hotela »Kramar* polna društvenih odposlancev in gostov. Zborovanje je otvoril in vodil župni starosta brat Engelbert Gangl. ki je po pozdravu in kratkem pregledu župnega delovanja v letu 1913 podal besedo tajniku br. Iv. Bajžlju. Iz vestno sestavljenega obširnega tajnikovega poročila posnemamo glavne podatke. Zupni odbor je imel štiri seje, predsedstvo pa 44. 2upa Šteje 488 članov in 1S7 članic, med temi je 73 telovadk in 104 telovadci: obrtnega naraščaja je 31, šolskega pa 80, izletni kroj ima 210 članov. Zupa je priredila več lastnih priredb in bila častno zastopana na večjih slovenskih sokolskih priredbah. Iz poročila župnega blagajnika br. Iv. Ferjančiča povzamemo, da je imela župa dohodkov 2835 K 11 v in izdatkov 27S6 K 98 v. prebitka je torej 48 K 13 v. Zupna aktiva znašajo 1505 K 08 v. pasiva 1114 K 50 v. čisto župno imetje 390 K 58 v. Odobri se proračun za tekoče leto in določi članski prispevek na 1 K. Načelnik br. Novak je podal natančno poročilo o notranjem delovanju v župi včlanjenih društev ter o župnih javnih nastopih. Telovadna statistika izkazuje 1589 telovadnih slučajev s skupno udeležbo 12.548. Pri volitvi so bili izvoljeni soglasno z vzklikom za starosto Engelbert Gangl. za pod-starosto Josip Samsa iz Ilirske Bistrice in Fran Kutin iz Postojne, za načelnika Julij Novak, za tajnika Iv. Bajželj, blagajnika Ivan Ferjančič, zapisnikarja Alojzij Kavčič, namestnike Mici Lapajne, Fran Hodnik in Anton Primožič, računske pregledo-vace Fran Dežela, Stanko Trdan in Peter Lukan, kot odposlanca v zvezni odbor Gangl in Novak in namestnika Mici Lapajne ter Fran Tavzes. O letošnjem župnem zletu v 2ir\ dne 28. junija, o priliki razvitja prapora ondotnega Sokola ter o vsesokol-skem zletu v Ljubljani, je poročal br. Novak in so se sprejeli vsi tozr evni predlogi župnega vaditeljskega zbora, odnosno odbora. O sokolsk* m tisku je poročal br. Bajželj, Kojega predlogi so bili po daljši deba;i soglasno sprejeti. Med slučajnostmi je br. Novak sprožil vprašanje o razmerju ženskega članstva v sokolski organizaciji, definitivnega sklepa se o tem ni napravilo, temveč se daje v tem pogledu društvom prosto roko. Ko se je še nekaj notranjih zadev obravnavalo, je zaključil br. starosta Gangl skoraj nad tri ure trajajoče zborovanje s pozivom navzočih k vestnemu izpolnjevanju sokolskih dolžnosti.
Prosveta.
Glavna skupščina »Matice Slovenske« bo v nedeljo, dne 15. marca ob 10. uri dopoldne v ljubljanski magistralni dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Ogovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo v 1. 1913. in o proračunu za 1. 1914. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Dopolnilne volitve v odbor. 6. Volitev računskih preglednikov. 7. Slučajnosti.
Umetnost.
ka fdč. Ivanka Hrastova. Kot pianist in spremljevalec nastopi g. Anton T r o s t, ki se te dni vrne iz Egipta, kjer je s hrvaškim vijolinskim virtuozom Balokovičem koncertiral z velikimi uspehi. — Društveni mešani zbor, ki šteje danes 65 pevcev in pevk izvaja nove, moderne skladbe skladatelju A. Lajovica, dr. G. Kreka, E. Adamiča in J. Pavčiča. Glavna točka sporeda bo pa vsekakor F. S. Vilharjeva velika balada »Matija Gubec«, za soli in mešani zbor. Da bo skladba udeležencem koncerta razumljiva, predava iz prijaznosti pred njenim izvajanjem znani predavatelj g. dr. Fran I j e š i č o kmečkem kralju Matiji Gubcu. O posameznih skladbah in drugih po-diobnostih poročamo natančneje drugi teden. Za sedaj le opozarjamo ljubljansko in tudi zunanje občinstvo na to lepo, mnogo užitka obetajočo glasbeno prireditev »Ljubljanskega Zvona«, ki zasluži, da ga občinstvo podpira ne le z besedo, narveč tudi z dejanjem. Dne 18. t. m. zvečer v Mestni dom!
Razgled po slovanskem svetu.
— Volitve v bol? ur ko sobranje.
Dne 23. februarja p 3 star^r» koledarju, torej po novem včeraj, dne 6. marca, so se vršile na Bolgarskem splošne volitve v narodno sobranje. Izid teh volitev je velikega pomena za razvoj razmer na Balkanu. Ako zmaga pri teh volitvah vlada sedanjega ministrskega predsednika dr. Radoslavova, ni upati, da bi se izboljšale notranje razmere v bolgarski carevini, a ni se tudi nadejati, da bi Bolgarska krenila na nova pota v svoji zunanji, njenim državnim interesom tako škodljivi politiki. — In ako zmaga tudi to pot opozicija? Potem je čisto gotovo, da bo za vedno v Bolgariji odklenkalo protislo-vanski politiki, katere steber je Ko-buržan car Ferdinand. Dasi so bile volitve že včeraj, vendar še danes ni nobenih vesti o njih izidu. Ali je to znamenje, da je bila tudi to pot poražena vlada? Skoraj bi se dalo na to sklepati, ker če bi bil izid volitve ugoden za vlado, bi se le - ta gotovo požurila obvestiti javnost o tem, zanjo razveseljivem dogodku.
— Proslava na Kosovem polju. Lani se ob obletnici bitke na Kosovem — na Vidov dan m mogla vršiti nameravana proslava na Kosovem polju, ker se je prav takrat pričela bratomorna vojna med Srbi in Bolgari. Zato se letos proslavi ta obletnica tem bolj svečano. Na Vidov dan se sestaneta na Kosovem oba kralja, srbski kralj Peter in kralj črnogorski Nikola. Navzoča bosta tudi oba prestolonaslednika. V prisotnosti srbske in črnogorske vojske, se bo vršila velika spominska sla^nost na čast kosovskim osvetnikom — srbskim in črnogorskim vitezom ter drugim slovanskim junakom prostovoljcem, ki so padli, boreč se za osvoboditev srbskega naroda izpod turškega jarma. Svečanost bo trajala tri dni. Pri tej priliki polomita kralja temeljni kamen za Kosovski hram, viden spomenik kosovskim junakom, ki ima biti prva monumentalna zgradba vsega Jugoslovanska.
— Srbsko hotelsko društvo se je osnovalo v Srbiji. Pravila tega društva je že odobrila narodna skupščina. Po svojih pravilih bo morala družba zgraditi hotele v Skopljn, Bi-tolju, Prištini, Stipu, Velesu, Novem Pazaru, Ohridi in Prizrenu. Hotel v Skoplju bo moral imeti najmanj 150 sob, vsi ostali hoteli pa naimanj po 25 sob. Vse zgradbe bodo stale najmanj poltretji milijon dinarjev. Vsi hoteli morajo biti v dveh letih dograjeni in izročeni prometu.
— Nov list. V Zagrebu je jel izhajati list »Vihor«, kot glasilo za nacijonalistično kulturo. List stane na leto 8 K. Naročnina se pošilja na upravo »Vihora« v Zagrebu, Markova ulica br. 10.
»Glasbena Matica« bo v prihodnjem svojem koncertu izvajala najnovejšo slovensko skladbo P. Hugo-lina Sattnerja — Gregorčičevo pesem »Oljki«.
Ljudski koncert »Ljubljanskega Zvona« dne 18, t m. v Mestnem domu. Svoje sodelovanje Je obljubila v prvi vrati priUnhUena koncertna ocv-
Izprtf MfflJfik
Obravnava pri okrožnem   sodišču v Novem mesto.
Bo) Nemcev zoper slovensko Šolo in slovenskega odvetnika v Kočevju.
i!
Komaj se je v Kočevju izvedelo, da je politična oblast odredila zasliševanje slovenskih prosilcev za šolo, se je tudi začelo govoriti, da skuša oskrbnik Stockl vplivati na svoje slovenske delavce. Tudi dr. Rajh je za te govorice zvedel in je pisal različnim strankam, naj mu take slučaje naznanijo. Oskrbniku je šlo na roke par slovenskih mož (!)• ki so se hoteli posebno prilizniti, in že koncem septembra se je vedelo, da bodo delavci, ki so prosili za slovensko šolo,
preklicali svoje podpiae. otiroma ae
ne bodo udeležili naroka na okrajnem glavarstvu.
Z ozirom na to je gosp. Franc Lesjak po dr. Rajhu vložil na državno pravdništvo v Novem mestu ovadbo proti oskrbniku Stocklu. Na podlagi te ovadbe so se začele poizvedbe po orožnikih. Naravno je, da sedaj ni hotel nihče nič vedeti o kakih grožnjah od strani oskrbnika. Ovadbi je sledilo naknadno izpopolnilo, da so delavci vsled raznih pritiskov tako ugnani, da se boje izpovedati resnico, naj se jih torej raje pri sodišču zasliši kot priče. Delavci pa so tudi sedaj ostali pri svojih prejšnjih izjavah. Le toliko je prišlo na dan, da so nekateri oskrbnikovi ljubljenci, neki Krese, Vavken, Kožuh i. dr. vplivali na delavce.
Med tem se je približal čas zaslišanja slovenskih prosilcev za ustanovitev slovenske šole. Štiri dni pred določenim rokom so prosilci dobili zaprta pisma s podpisom dr. Rajha, naj se nikogar ne boje in naj pridejo na zaslišanje, češ, »zoper oskrbnika Stockla in druge, ki so vam pretili z odpustom iz službe, je že vložena ovadba na državno pravdništvo, ki je tudi že uvedlo tozadevne korake.«
Toda ta poziv ni imel uspeha. Ne eden slovenskih delavcev ni prišel na zaslišanje. Oskrbnik je seveda takoj izvedel za dr. Rajhovo pismo. Nemci so je hirto priobčili v *Gottscheer Nachrichten<' in najbrž na nasvet Arnošta Chama je oskrbnik napravil kazensko ovadbo »proti neznanim storilcem«.
K zaslišanju za slovensko šolo je prišlo sicer lepo število staršev, a ker so rudniški delavci izostali in je za postavno število otrok manjkalo 4 otrok, so se Kcčevarji oddahnili — sloven. šole ne bo! Tedaj pa je prišla vest, da je slovenski odvetnik dr. Rajh priglasil svojo preselitev iz Ribnice v Kočevje. »Gottscheer Nachrichten« so takoj priobčile krvav poziv na bojkot dr. Rajha. Dr. Rajh je bil primoran, preselivši se v Kočevje, kupiti hišo. Na čelo vojske proti dr. Rajhu so Kočevci postavili oskrbnika Stockla. Začel se je boj s tem, da je Stockl premenil svojo ovadbo proti »neznanim storilcem« v zasebno obtožbo proti dr. Rajhu radi žaljenja časti po § 487. k. z. Še pred-no je prišel dr. Rajh v Kočevje, je že imel tožbo na vratu.
Ovadba proti dr. Rajhu je bila vložena pri okrajnem sodišču v Kočevju. Sodnik Arnošt Cham je takoj k prvi razpravi pozval dr. Raiha kot obtoženca pod pretnjo prisilne privedbe, ako ne pride osebno. Pa tudi način, kako je bil ta poziv dostavljen dr. Rajhu, je bil tak, da je dr. Rajha minila potrpežljivost. Pritožil se je na sodni predstoiništvo v Kočevju, a čujte! — brez uspeha. Razprava se je morala torej vršiti v Kočevju. Dr. Rajh pa ni ubogal Arnošta Chama, nego poslal k razpravi zagovornika gosp. Burgerja, notarskega kandidata v Ribnici. Ko je ta hotel svoj zagovor izpeljati v slovenskem jeziku, je Arnošt Cham razglasil sklep, da se mora zagovornik posluževati nemškega jezika. Ker se zagovornik ni hotel pokriti, mu je Cham vzel besedo.
Dr. Rajh se je pritožil in obenem prosil za delegiranje drugega sodišča. Prošnji je bilo ugodeno, ob enem pa se je neoričakovano pojavila neka visoka oseba v Kočevju, ki je Arno-štu Chamu tako podkurila, da jo je kar čez noč odkuril iz Kočevja nekam na Koroško.
Stockl-dr. Rajhova stvar je po teh ovinkih prišia na razpravo pred okrajno sodnijo v Velikih Laščah. Pri drugi glavni razpravi je bil, kakor znano, dr. Rajh oproščen. Pri vzklicni razpravi v Novem mestu je oskrbnik Stockl izjavil, da nima nič proti ustanovitvi slovenske šole v Kočevju. Razprava je tudi pokazala, kako razmerje vlada med duhovščino in nemško rudniško družbo. Kaplan Š e š e k se je mnogo trudil za pridobitev slovenske šole. Za vse se je zanimal in dobljeni materijal izročil nekemu narodnemu uradniku. Zato se je nemška jeza obrnila tudi proti kaplanu Šešku. Stockl sam je šel k dekanu se pritožit proti kaplanu, češ, nai dekan Erker ne pusti, da bi kaplan Sesek hodil med njegove delavce hujskat za slovensko šolo. Tudi je Stoekel grozil dekanu, da odpove vsem kočevskim duhovnikom ugodnosti, ki jih uživajo od rudniške družbe, gratis-premog in drugo, nakar je dekan obljubil, da bo Stocklo-vi »upravičeni« želji ustregel. Stockl ie svojo grožnjo deloma izvršil s tem, da je dekana in druge kaplane tudi letos obdaril, kaplana Šeška pa prezrl. Lahko si je torej misliti, kako se je šele delavcem grozilo.
Vzklicni senat je zavrnil Stock-lovo pritožbo in potrdil prvo sodbo, s katero je dr. Rajh oproščen.
•    m • Bolniških stroškov za vojake ne plačalo občine. Mestna občina Rovereto Je vio*
žila pri upravnem sodtfču pritožbo1
proti ministrstvu za notranje stvari zaradi predpisa bolniških stroškov za vojaka Miculini. Ta Je pri vojakih zblaznel in je bil delj časa v deželni blaznici v Inomostu. Deželni odbor je predpisal bolniške stroške domači občini Miculinijevi, ker je izjavila vojaška uprava, da teh stroškov ne plača. Proti temu predpisu se je pritožila občina na namestništvo v Inomostu in je poudarjala, da je vojak zbolel pri vojakih in da so dolžne zanj skrbeti vojaške oblasti. Namestništvo je pritožbo zavrnilo in zavrnilo jo je nato tudi ministrstvo. Upravno sodišče pa je pritožbi mestne občine ugodilo. V utemeljevanju te odločbe se navaja, da mora plačati bolniške stroške občina za svoje občane samo takrat, če ti nimajo premoženja in če tudi kaka druga korporacija ne more plačati. V tem slučaju bi se bilo moralo prijeti za plačilo vojaški erar. Šele če bi se bilo določilo, da vojaški erar sploh nima dolžnosti plačati tako odškodnino — za to določilo bi bilo pa kompetentno državno sodišče — bi se moglo terjati plačilo od občine. Ta odločba upravnega sodišča je važna in mero-dajna za vse občine.
Razne stvari.
* Stavka na eksportni akademiji na Dunaju. Dijaki so skenili včeraj, da bodo prenehali s stavko in se udeležili v ponedeljek zopet predavanj.
* Stavka rudarjev, v rudnikih pri Piliš Vorosvar stavka 2000 rudarjev. Stavkati so začeli, ker je vodstvo odpustilo dva starejša delavca, ker sta se potegovala pri bratski skladnici za delavske interese.
* Eksplozija. V tovarni za dinamit je nastala včeraj eksplozija in sicer v oddelku za raznesilne kapice. Inženir Hugo Friderici je bil na mestu ubit, vodja oddelka Josip Aberth in tehnik Cermak pa sta težko ranjena.
* Atentat v Debrecinu. Policija je izsledila trgovino, v kateri je kupil Catarcu pečat za pismo, ki ga je poslal škofu Miklošsvju v Debrecinu in pa trgovca, pri katerem je kupil leopardovo kožo, v katero je zavil škatljo z bombo.
* Najdražja znamka. V največji zbirki znamk la Renotiere v Parizu imajo znamko, ki je do sedaj najdražja. To je znamka za en cent od Britske Guvane in je bila napravljena leta 1856. Ta je edina te vrste, ki še eksistira. To znamko cenijo na več kot 40.000 frankov.
* Nemiri v Braziliji. V Rio de Janeiro, kjer je razglašeno obsedno stanje, so aretirali zadnje dni več oseb različnih stanov med temi generala Moresa in Azevedo, dva polkovnika, enega majorja, enega stotnika fn izdajatelja dveh opozicijo-nalnih listov. Vojni minister je izdal vsem četam in mornarici poziv, da naj bodo na vse pripravljeni.
* Velika nesreča v Alpah. — Snežni plaz podsui vojaške smučar* je. K tozadevnemu poročilu se poroča, da je zahtevala ta katastrofa 14 žrtev in ne 16, kot se je prvotno poročalo. Do sedaj so izkopali izpod snega 10 ponesrečencev, katere bodo pokopali v skupnem grobu v Tra-foju. — Rešilne ekspedicije delajo kljub veliki nevarnosti in groznim težkočam neumorno in upajo, da bodo dobile v kratkem vse ponesrečence.
* Ukradeni otroci. Iz vzgojevali-šča »Persentha!« pri Kokenhusenu v bližini Rige je ukradel lekarnar Pav-lit na zagoneten način tri otroke neke znane baltiške rodbine. Preiskava je dognala, da jih je ukradel na izrecen poziv in prošnjo njihovega očeta, ki živi ločen od svoje žene in vsled česar so bili otroci v vzgojevališču,
* Morilec svoje mačehe. V Berlinu je umoril 351etni Rudolf Gothe svojo mačeho 581etno Mar. Nepsch. Zadrgnil ji je najpreje z vrvjo vrat, nato pa jo je ustrelil v glavo. Grozil ji je že 7 let, da jo bo umoril in ona se ga je tako bala, da že 7 let ni spala v nezaklenjeni sobi in se tudi ni slačila. Morilec je pobegnil, do sedaj nimajo o njem še nobenega sledu.
4 Maščevalec zapeljane žene. V pisarni okrajnega glavarstva v Budimpešti je ustrelil v četrtek zasebni uradnik Julij Gasco policijskega kon-cipista dr. Emerika Esissarja. Ustrelil ga je petkrat in ga vselej zadel. Dr. Esissar je obležal na mestu mrtev. Nato je šel Gasco sam na policijo in je povedal, kaj je napravil. On pravi, da je to storil iz maščevanja, ker mu je zapeljal policijski koncipist njegovo ženo, s katero se je seznanil, ko je imela ona v uradu neko opravilo. Od tega časa on m imel miru. Preiskava je dognala, da je to res, in da je čakal Gasco koncipista že več ur pred uradom.
* Zločin norca, V Berlinu je umoril svojo mater trgovski sluga Godike. Pri preiskavi je povedal sledeče: 2e pred mesecem sem imel nam« u&nirtiti mater in in
9a zdravnika dr. Grossmanna. Mater 'ti sestro zato, ker sta tako lepo debeli in lepi, jaz pa sem suh in grd, zdravnika pa zato, ker me je slabo operiral na nosu. Med prepirom sem mater najprej ustrelil. Mati je padla m začela umirati. Smilila se mi je in 1a bi hitreje umrla, sem ji ovil okrog vratu vrv. To je bilo dopoldne. Nato sem pogrnil mater in se vlegel na fcofo. Spal sem do 6. zvečer in sem se zbudil, zato, ker sem bil lačen. — Godila so odpeljali na preskuševalni-co; zdravniki so mnenja, da je bržkone res blazen.
* Roparji pri sodniku. Iz Varšave poročajo, da so vlomili te dni neznani roparji v hišo tamošnjega sodnika. Ustrelili so sodnika in njegovo ženo in smrtno ranili slugo. Nato so oropali hišo. O roparjih nimajo še nobenega sledu. Sosedi so zvedeli še le drugi dan popoldne, kaj se je zgodilo v sodnikovi hiši.
* Atentat v Debrečinu. Iz Bukarešta poročajo, da so aretirali atentatorja Catarzu v Kišenevu, ravno ko je hotel zapustiti mesto. — Iz Braše-va poročajo, da je debrečinski atentator Catarcu. ki pa se imenuje baje pravilno Cenker glasom policijskih poizvedb izvršil tudi atentat na Milenijski spomenik.
* Kriza v častniškem zboru. Iz
»Polaer Tagblatta,« posnemamo v kratkem sledeče: Pred kratkim časom so bili pozvani enoletni prostovoljci in rezervni praporščaki, da bi se aktivirali za vojaško službo. Pri vseh vrstah se je pokazalo namreč silno pomanjkanje mladega naraščaja častniškega zbora, med tem, k so vojaške šole na pol prazne. Toda nihče se noče oglasiti in častniški zbor stoji pred krizo, ki zna postati nevarna. List pravi, da je zadala nadomestitvi in naraščaju častnikov smrtni udarec službena pragmatika. Vojni in deželnobrambni minister sta izdala že koncem meseca januarja splošni poziv, da naj se prigla^e enoletni prostovoljci za aktivno služ!^o. Toda ta poziv je imel strašno malo uspeha. Od 5000 enoletnih prostovoljcev infanterije se jih je priglasilo komaj 50. Ko se je konstatiral ta neuspeh se je sestala v vojnem ministrstvu posebna komisija, ki ima nalogo, da najde sredstva in pota. ki naj zabranijo to krizo in naj pridobe nov naraščaj. Za enkrat se je sklenilo, da se bodo imenovali novi Štabni podčastniki, da se na ta način vsaj nekoliko odnomore pomanjkanju naraščaja.
* Velika nesreča v Alpah. Snežni plaz podsul 16 vojakov. Oddelek vojaških smučarjev, obstoječ iz treh častnikov. 2 praporščakov in 15 vojakov je odšel v sredo ob 1. uri zjutraj v Trafoi. Oddelek je nameraval doseči na poti čez Pavrhutte Ortler. Pot je bila zelo ugodna in dobra, dasi Je padlo prejšnji dan precej snega. Oddelek se je videl skoro celo pot in več domačinov je zasledovalo prodirajoče vojake. Okoli 4. ure popoldne so bili že blizo Pavrhiitte. Naenkrat se utrga nad vojaki velikanski snežni plaz in drvi proti oddelku. Vojaki ga očividno niso videli. Vojaki so izginili v snegu. Cez nekai jasa so ^c prikazali samo še 4 vojaki, vse druge je potegni! plaz za sabo in jih pokopal po pečinah. Rešili so se poročnik Oaidos in štirje vojaki. Ponesrečeni pa so: Vodja smučaskega oddelka, nadporočnik Rihard Loschner z Dunaja, poveljnik posadke v soteski «lomagoi, poročnik VVerner Giintner, praporščaka Fr. Otter iz In omosta in Fr. Kaiser iz Bruka- Dalje vojaki: Zimmerman iz Češkega. Cuzanek z Dunaja. Fr. Krancinger iz Solnogra-da. Josip Gunthel iz Zella. Ivan Hu-ber iz Zgor. Avstrijskega. Mat. Maver iz Solnograda, Ivan Šuštar iz Češkega. Andrej Zimmerman iz Brc-genca in Puchinger in Mangel, tudi iz Nižje Avstrijskega. Poslali so na kraj nesreče več rešilnih ekspedicij vojaških in civilnih. Na mestu dela in išče sedaj več kot en bataljon vojakov. Do sedaj niso dobili še nobenega ponesrečenca.
* Vladarica našega časa je reklama, a ne v zmislu nesmotrenega in nezmiselnega kričaštva, nego kot najdragocenejši faktor v kupčijskcrn prometu naše dobe. Izza senzacionalno učinkujočega predavanja sek-cijskega svetnika dr. Mataje o reklami, so se nazori kupčijstva o nje vrednosti močno zvišali in vsak pameten industrijalec, trgovec ali obrtnik ve% da je dobro premišljena, previdna reklama podlaga modernega kupčijskega prometa. Najti pa za to pravo pot in sredstev za nje obrat, ne razmetavati, je temeljni pogoj za uspeh vsake reklame in upamo, da dajemo oglasujočemu občinstvu najdragocenejši svet, ako opozarjamo na renomirano anončno ekspedicijo M. Dukes Nachf. (Maks Augenfeld in Fmerik Lessner, d. d.) na Dunaju, I., VVollzeiie 9. Ta preizkušena firma stavi svojim naročnikom 40Ietno praktično izkušnjo na torišču rekla-
najR aa imsteisi M »jobSnje« mod
in daje vsakemu reflektantu najboljše nasvete o načinu in obliki reklame, izbiri najprikladnejših listov, preskrbi točne ilustracijske načrte in izvirne ideje ter vsa naročila, od najmanjšega do največjega, izvršuje najskrbneje. Proračuni se radovoljno izdelujejo in vsako pojasnilo podeli najpostrežneje.
* Izrežite. Če nam pošljete to notico, dobite tri gorke tigraste spalne odeje 124 X 190 cm velike za reklamno ceno 5 K 70 v za vse tri kose po povzetju. Tovarniška firma S. Schein, c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj, Dunaj I. Bauernmarkt 10. 12 in 14._
* Alkohol in tobak vsled neprestanega draženja živcev in želodčnih sluznic povzročata motenje prebave in s tem različne bolezni. Opazovanja in poizkusi, napravljeni na medicinski kliniki kralj, ogrskega vseučilišča v Budapešti. potrjujejo, da pivci, ki so že popolnoma izgubili tek. po vsakdanji rabi prirodne Franc Jože-fove grenčice takorekoc v presenetljivo kratkem času dobe nazaj veselje do jedi. Pristna Franc Jožefova grenčica se dobiva v lekarnah ter v boljših trgovinah z mineralnimi vodami.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Prepovedan dijaški shod.
Dunai, 7. marca. Za jutri so ho-teti jugoslovanski dijaki vseh strank sklicati velik protestni  shod proti n   na   tržaški akademiji . /družen z zahtevo po • .^keni vseučilišču.   Policija je :    cpovedala, češ, da je bil prepozno priglašen ter izjavila,  da bi marala razpustiti tudi shod po § 2„ Ker obstoja ministrska naredba iz leta 1849 (!), ki prepoveduje dijakom udeležbo na takih zaupnih zborovanjih.
Eksportna akademija. Dunaj, 7. marca. Eksportni akademiki so sklenili, da ustavijo stavko in da bodo od ponedeljka naprej zopet redno obiskovali predavanja.
Anglo - avstrijska banka. Duna], 7. marca. V seji upravnega sveta Anglo - avstrijske banke se je razglasilo, da znaša dobiček bruto 25,585.4-S 2 K. Od čistega dobička 13.027.664 K se razdeli dividenda 20 kron, 741.805 K pa se prepiše na nov račun. Sklenjeno je bilo predlagati glavni skupščini, da se zviša družbena glavnica na 120 milijonov kron.
Afera Šviha.
Praga, 7. marca. Preiskovalni
sodnik Foltin je zaslišal danes odgovornega urednika »Narodnih Listov« dr. Helierja v zadevi poslanca dr. švihe. Dr. Heller je izjavil, da prevzame za vsa poročila »Narodnih Listov, ki se tičejo dr. Svihe, popolno odgovornost.
Praga, 7. marca. Danes so se sestali delegati češke agrarne stranke, realistov in državnopravne stranke, da preiščejo na poziv nar >dno - so-ciiaine stranke materijal v aren Svi-ha. >Ceske Slovo« poživlja n uvodnem mestu poslanca dr. Kr ar ra, da naj objavi imena onih 18 v< cijskih agentov, ki se nahajajo baju v vrstah narodno - socijalne strj-.ke. Dr. Šviha priobčuje v isti šrevi ki ponovno izjavo, v kalen iiizr vd, da te :cs občeval z ura .trnkom dr. Klimo, da pa se je z njm, podajal samo z°iadi razširjenja koncesi-c tiskarne Češkega Slova^.
Iz češke sodne službe.
Praga, 7. marca. vNaro<W Li-sty poročajo, da bo znani nemški hujskač, deželni sodni nadsvetnik Frever (češki Elsner) zopet imenovan za okrajnega predstojnika v He-bu, od koder je bil svoj čas na češko zahtevo odstranjen. Češke stranke H to smatrale za povod za najostrej-šo taktiko proti vladi.
Nemčija in Avstrija.
Berolin, 7. marca. Nemškemu državnemu zboru je predložena peticija, ki zahteva, da se prepeljejo državne dragocenosti iz zakladnice na Dunaju v Bero lin. Po nemškem in avstrijskem pravu so te dragocenosti last avstrijske vladarske hiše. ki jih ima že od leta 1806. Prej so bile last stolnega kapitla v Aachenu in ne last stare Nemške države. Med te dragocenosti spada nemška cesarska krona, napravljena za cesarja Friderika II., žezlo, jabolko, meč sv. Mav-ricija, zlati cesarski meč, cesarski plašč, čevlji, rokavice in evangelij Karla Velikega ter omarica z relikvijami. Plašč, sandale in rokavice so del plena Henrika VI. po zmagi nad Normani v Siciliji. Prava nemška cesarska krona pa se nahaja še vedno v Aaachenu v stolni cerkvi.
Ogrska.
Budimpešta, 7. marca. »Pesti Hirlap« poroča, da bo stotnik parla-
mentske atraže Geto m kratkem zo-
pet prestavljen k armadi in obenem imenovan za majorja.
Karlovškl patriarhat.
Karlovec, 7. marca. Pravoslavni škof in administrator patriarhata v Karlovcu je danes ponoči v Plaski nenadoma umrl.
Kardinali.
Rim, 7. marca. Koncem aprila se sestane kardinalski konsistorij, ki bo odločil o zasedenju cele vrste kardinalskih mestt med njimi tudi 2 ali 3 za Avstrijo.
Angleška. London, 7. marca. Pod burnim pritrjevanjem liberalne stranke in nacijonaiistov je bil zbornici zopet predložen zakonski načrt gled Irske in zakon o ločitvi cerkve od države v VValesu, kakor tudi odprava pluralnih glasov pri volitvah.
Mehika.
El Paso, 7. marca. General Vilta je vjel nekega Lonisa Terrazasa. Njegov oče, general Terrazas se je obrnil sedaj do konzula Zedinjenih držav v Chiehuahu. da mu reši sina. Terrazas, ki je 80 let star, je izjavil, da hoče sam h generalu Villu, da ga usmrti namesto njegovega sina. Terrazas je bil najbogatejši človek v Mehiki. Predno so mu vzeli premoženje, je imel baje 40 milijonov dolarjev v zlatu.
m
Dogodki na Balkanu«
Albanija.
Atene, 7. marca. Frasari so Albanci prevzeli. Med grškimi in albanskimi častniki se vrše pogajanja zaradi predaje vasi okraja Kolonije.
Valona. 7. marca.Mednarodna kontrolna omisija je odredila, da se pravoslavne ljudske in srednje šole takoj zopet otvorijo in da se vrši poduk v albanskem ali grškem jeziku, v zadnjem slučaju pa je poduk v albanskem jeziku obligatoričen.
Pariz, 7. marca. Francoska vlada je sklenila imenovati za Albanijo poslanika v činu ministra 2. reda. — Ker v Draču ni dobiti primernega stanovanja, bo poslala vlada za svoje poslaništvo tja zložljivo hišo.
Drač, -7. marca. Radiotelcgrafi-čno poročilo pravi, da bosta dospela knez Viliem in soproga danes ob pol 4. popoldne v Drač.
Dunaj, 7. marca. Albanska ko* respondenca poroča, da so bila pogajanja med provizorično republikansko vlado t E^iru in med kontrolno komisijo uspešna. Kraji Argy-rokastron, Premeti in Delvino se bodo v najkrajšem času podvrgli Albaniji.
Turčija.
Carigrad, 7. marca. Listi poročajo, da se pogaja neka družba francoskih kapitalistov s Turčijo, da za visoko ceno prevzame alkoholni monopol v azijski Turčiji.
Romunski prestolni govor.
Bukarešta, 7- marca. Kralj je včeraj otvoril parlament s prestol-nim govorom, v katerem pravi n?«»4 drugim: Srečen sem, da morem konstatirati izborne odnošaje kraljcsiva napram vsem državam in ne bom se obotavljal vzdržati mir, h kateremu je kraljestvo toliko pripomoglo, še nadalje. Vsled zaupanja Evrope je mogoče, da igra naša država v tem delu Evrope blagodejno pomirjevalno vlogo. Vojska si je obvarovala svoj sloves ter zasluži našo hvaležnost. Njene potrebe pa zahtevajo nova izboljšanja in vem, da se bo potrebno dovolilo. Saj je usoda države tesno spoicna z njeno vojaško močjo. Proračunski zakoni ne bodo kljub potrebni pomnožitvi in kljub kreditom slabo vplivali na naše financijal-no ravnovesje. Vlada nam bo predložila tudi organičen zakon za Do-brudžo ki jamči dobro upravo.
Bukarešta, 7. marca. Znani vodja konservativcev, bivši minister Carp je danes umrl. _
Ustnico međnBtaL
Gospod Fran B r a t i n a ml. v Ajdovščini: Potrjujemo, da niste niti avtor niti inspirator članka iz Ajdovščine »Vzor dušnega pastirja...«, ki je izšel dne 2. t. m. v št. 49. »Slov. Naroda«.
Za uravnavo in ohranitev dobrega prenavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega »nTono-tauai ladaTItti prMkra", ki se dobi
za' nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna ŠkaUjica I E. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c in kr. dvorni zalagatelj na Basi«, Tmefciambcoft e. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 25
Moderna, dobra in silno ceno so
blaga svetovnoznane firme suknene tvornice Siegel-Imhof v Brnu. Z direktnim doposlanjem je tudi privatnim dana prilika, da si priskrbe najmodernejše in najboljše blago po najnižjih tvorniških_cenah.__
Moderne stavbe morajo odgovarjati najvišjim tehniškim zahtevam in se zlasti glede nepremočlji-vosti, suhosti in odpornosti proti vremenu stavijo najdalekosežnejše zahteve. Z rabo »Stearita« pri novih stavbah, kakor za napravljanje betona in beleža, pri gradnji temelja v vlažen svet ter za osuševanje že obstoječih zidov, dalje pri beljenju fasad in vremenskih sten so se v tem oziru dosegli presenetljivi uspehi. Kemična tvornica Traiskirchen pri Dunaju, Lieblein & Co., razpošilja intersentom natančne prospekte G in daje o Stearitu vse željene podrob-nosti.___
Sreča v loteriji je zelo redka, zato naj vsakdo, ki jo hoče poskusiti, ravna kar najbolj previdno. Previdno ravnati pa se pravi, kupiti tako srečko, ki mora prav gotovo enkrat zadeti, oziroma ki ima svojo denarno vrednost, da se jo v slučuju potrebe zamore prodati ali pa nanjo dobiti posojilo brez izgube 7iadn!jne igralne pravice. Kot taka stoji na prvem mestu turška srečka, katera se glasom današnjega oglasa glavnega zastopstva češke in dustrijske banke v Ljubljani zamore naročiti proti mesečnemu odplačilu po samo 4 K 75 v. Naj nikdo ne zamudi prihodnjega žrebanja dne 1. aprila t. L. pri katerem v srečnem slučaju zamore postati bogataš s 400.000 zlatimi franki.
dan
marca t. I.
Irohna
Cljiv!
ZfllPGE:
DUNAJ, BUDAPLST,
TRST PARIŠ, KRISTIJANA, ToRONIb
TOVARNE: praga
WINTER8E.R5. KOUNETZ, KIMOVA HLUZRH
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani"1.
Uradni kurzi   dun. borze 7. marca 1914.
■aložbeni papirji,
4°/o majeva renta . . • , 4*2°> srebrna renta . . . 4% avstr. kronska renta . 4% ogr kronska renta . 4°'o kranjsko dež. posojilo 4% k. o. češke dež. banke
Srečke.
Srečke iz I. 1860 Vs . i .
1864 • • « • •
„ tiske.......
„    zemeljske I izdaje II.
ogrske hipotečne • dun. komuna'ae • avstr. kreditne . .
ljubljanske .... avstr. rdeč. križa .
bazilika turške . ,
n it
Delnice.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe
Južne železnice ..... Državne železnice ....
Alpine-Montan......
Češke sladkorne družbe . Zivnostenske banke . • .
Cekini Marke
Franki Lire .
Rublji
VaEute.
Denarni	Blagom!
82 90	8310
86 75	86*95
8350	8370
8240	8360
—•—	89 —
88-25	89-25
437'—	447 —
670-—	680 —
294-25	304-25
281-50	291-50
242*—	252 —
Z28-—	236'—
469 —	479-—
474-—	484-—
60--	65-—
52-—	56-
31 74	3575
27-—	31 —
225-50	228-50
406-—	407-—
638 75	63975
536'-	537'-
10390	104-00
712-75	713 75
841'—	842-—
316 —	318-—
279-50	28075
11-38	il-42
117*6 =>	117*85
95-20	95-40
04 05	9515
253-25	254-25
Neteorologično poročilo. Višina nad morjem 3Q6~2           Srednji zračni tlak 730 mm				
mar c	: Cas opazovanja	Stanfe barometra v mm	SE? 1 %■ 5 i Vetrovi	Nebo
6. t*	2. pop. 9.zv.	726-4 726*5	11.11 sr. zah. 8 3 j si. zah.	oblačno *
7.	7. zj.	725*3	7-1 j brezvtr.	•
Srednja  včerajšnja   temperatura 7*4°, norm.     219 Padavina v 24 urah  mm 0*0.				
s substitucijsko pravico želi premeniti službo s 1. aprilom t. 1. — Ponudbe pod „Substitucija 10/926" na upravni* štvo „ Slovenskega Naroda*.
Samostojna
kuharica
i&če mesta. 885 Stanuje Marije Terezije cesta
ftt« 13 pri hišniku Rozmanu.
Bernltar
prave pasme, zelo lep, v tretjem letu, dobro dresiran, se ceno proda.
Več  v  trgovini   M. Hrlštolić-
Bučar, Ljubljana, Stari trg. 883 Večja množina različnih
steklenic
se sknpaj proda. 933
I Ogledajo se labko v kavarni [„CENTRAL", LJubljana.
Izprašan
kurjač
se sprejme na deželo.
Kje,   pove   upravništvo »Slov. Naroda«. 946
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali :
Za »Ciril - Metodovo družbo«:
prometni uradniki postaje Št. Peter na Krasu 100 K. (prebitek plesne veselice dne 15. februarja) in Anton Cvar, restavracija, Ortnek 6 K 52 v (iz nabiralnika). Skupaj 106 K 52 v. Živeli nabiralci in darovalci!
IzdaiateH In ©dcovornl mM: dr. "Tnr.ili *»•   tiar. drž. poslanec
trn 0*
ZAHVALA.
Povodom bolezni in prerane smrti naše nepozabne mamice, oziroma stare mamice, sestre, tete in tašče gospe
A$ne Kustrin m. Mor
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem onim, ki so preblagi pokojnici v času njene težke bolezni na kterkoli način lajšali zadnje ure. Osobito se zahvaljujemo blagorodnemu gospodu dr. Kogoju na Jesenicah, p. n. gg. zdravnikom medicinskega oddelka deželne bolnice ter častitim sestram za skrb in trud v zadjem času bolezni in ob priliki smrti. Nadalje pogrebnemu društvu železniških uslužbencev za vse usluge ob pogrebu, zlasti oskrbniku g. Komacu, istotako za mnogoštevilne ljubeznjive dokaze sočutja, za izražena sožalja, vsem darovalcem krasnega cvetja in slednjič cenj. občinstvu za častno spremstvo na zadnji poti.
Bog povrni vsem!
V LJUBLJANI, dne 7. marca 1914.
Žalujoči: Ida Kastna ter rodbini Pitschmann in Stare.
374
-,
54. «ev.
•SLOV
NAROD*, dne 7. marca 1914.
Stran 7.
»tanovanje
e odda m i. april—t v Balam: tri sobe, ve kuhinji i jedilno shrambo in dr. pritikl. ►0 sadni vrt, posebej le vrt za ztleniavo. [•5a št. 36 v Kandiji. Več pri lastniku Vida radar, paaaalala v Kaadlfl »t Si.
roda se Se dobra ohranjen skoraj nič
rabljen
821
iletilni stroj
eč se poizve pri Apoloniji Serše ni Jezici hli. štev. 57.
Najcenejši
stroških vozičkov
ti tvrdki J. Pogačnik, Lfnbllana9 Sari je Terezije eesta it 13—18.
.7a pohištva in tapetniškega blaga.
500 kron !
fam plačam, ako moj uničevalec korenin jgltim nia Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin. Cena lončka z garancijskim pismom 1 K. 3 lončlu K Kemenv, Kaschau (Kasaa) I.,Postf. J2 736 Ogrsko. 628
Takoj se proda
mm
ližnlca
(blizu 100 lepo vezanih leposlovnih in znanstvenih knjig) po nizki ceni.
Ponudbe pod „Hnjiinica/866"
ia upravn. »Slov. Naroda«. 866
Sprefme se spretna
rodajalka
;a ŠpOGOrijO z daljšo prakso.
Ponudbe  na  uoravništvo »Slov.
;aroda« pod „Spretna proda laika 870M. 870
Sprefme se
zsojlteljico
otrokom, ki obiskujejo ljudsko šolo. ednost imajo učiteljice. 793 Ponudbe pod: „Poštni predal [6S*% Ljubljana.
oženjeni?
Potem zahtevajte nove ▼zorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 3 4z llustrovan cenovnik i, zdravniškimi nasveto gratis in franko (zaprto) 30 hY   — L Sincjer h; g* en s en a manufaktura,   Dunaj F I W esingerstr. 8.
Za svojo trgovino z mešanim blagom sprejme takoj 925
2 učenca
Ivan Jelačin, Ljubljana.
Ponudijo   naj   se   telesno krepki dečki in s primerno šolsko izobrazbo.
ta
je dovršil tri gimn. razrede in je popolnoma slovenskega in nem-3 jezika v govora in pisavi, želi s 1. majem službo spremeniti, stopi
najrajši v kakšno pisarno ali pa tudi ikšno večjo trgovino. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda". 939
Sna  ali  dvn meblovaal ali nemeblovanl
sobi
soinčni) se oddatta s 1. aprilom
v novi vili. 934
Več se izve v Zarnikovi ulici
■"t. 8| lm (Za novo cerkvijo Sv. Jo-itfa pri IT. drž. gimnaziji.)
Dober in zanesljiv
ki se razume tudi pri peči,
se takoj sprejme.
'-a ća po dogovoru. Ivan Vrtatsik, pek. Orlovska cesti štev. 30 LiaMJani. 941
Vila na
z vrtom, pripravna tudi as prav ugodno mesto, v aejbolV _ nam stanju, ae pod kbkuui p**** * * aalam al proda. Dopisi na last nika Ignacija Stdssl, Gradec. Grle*. IS.
1 brek:
ia
2 omnibusa
se eeno prodala. — Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 886
Stalni
945
krajevni agenti
zmožni nemščine se sprejmete aH pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neuga.se Ur. SO.
Poslovodja
za parno žago ieli promašiti slsibo, razume se tudi na gozdne manipulacije. Stopi tudi v službo k večji trgovini kot skladiščnik, ker se tudi razume v trgovini z mešanim blagom. — Pismene ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod »Poslovodja Sf/924.
Strojarnica
za strojenje usnja v najboljšem stanju, s parnim in električnim obratom, posebno ugoden kraj, neposredno ob železniški postaji, dobi se mnogo čresla in sirovih kož, mnogo dela po naročilu, se do ugodnih, lahkih pogojih da v sakap ali proda.
Dopisi na upravn. »Slov. Naroda«. 909
ali prodajalke išče absolventinja trgovskega tečaja z dobrimi šolskimi izpričevali. Popolnoma zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in F'savi, tako vsega pisarniškega dela, strojepisja in stenografije. Služba se lahko nastopi takoj. Naslov pod šifro:     K." na upravništvo »Slov. Naroda«.
Trgovina
papirnate oziroma mešane stroke, na dobrem mestu v Ljubljani, pripravna tudi za damo, se vsled družinskih razmer pod ugodnimi plačilnimi gogoji iakoj proda. Ponudbe na anon-čno ekspedicijo Hočevar v Ljubljani.
G. Flux
Gosposka ulica 4,
735
I. nadstropje, levo.
Uradno dovoljena, ie 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
v  udobnost  cenj.   občinstva  zopet v središču mesta, s    Priporoča ia namešča le boljše v.
vsaki! vrste
kakor
privatno trgovsko ia gostilniško osebje izbira različnih slažeb, slasti xa tonsko Vestna in kolikor motno hitra aostreibs zagotovljena.
Pri vnanMh vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
Lasne bite
najfineje kakovosti no 5, 7,9 in 12 kron — vso vrsto lasno podlago in mretice — barva m luno in brado „Harll" ne 2 tu 4 E — toaletno potrebščino — lasuljo, brado In drugo notrebiilne sn maskiranje, vso po solo
Štefan Strmoli
brivac In ppppnPfP
Ljubljana, Pod Trančo št 1,
(vogal M
Izdeluje vsa
okusno. Kupuje zmešane in
soHdno ia lanske lase
....
629
EMONA,
1 LJUBLJANA • KOMENBKEGA ULICA 4
■i uij on
tnliinli
Plača na komad.
Štefan Raičaa, čevljar, Cfiji.
Ljndevlt Borovnik
puikar v Bor>owlfah (Fer-lach) na Koroškem.
•e priporoča v izdelovanje vi___________
pmaak za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi ara-delata stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravna, ter jih točno in dobro Izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-lalniei in od mene preizkušene. — lluatro-v4 vani oenlki zastonj.
Ljubljana, Sv. Petra costa St. 4-Novo mesto, Glavni trg Stav. 45. Kranj, Glavni trg štev. 119. Kočevja, Glavni trg štev. 79.
V Ameriko in Kanado
CUNARD LINE.
Ultonija iz Trsu 19. marca 19(4.
Panonija iz Trsta 26. starca 1914.
Carpathia iz Trsta dne 16. aprila 1914. Iz Liverpolai
Carapania dse 14. marca. 4. in 25. aprila is 30. maja 1914.
Mauretania dne 21. marca, 11. aprila 16. maja is 6. junija 1914. 26
Lnsitaaia dne 28. marca, IS. aprila, 9. maja in 13. jtmija 1914.
Caresia dne 2. maja 1914.
Carmania dne 23.   maja 1914.
, Pojasnila, vezna karte: =
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova nI. 25
Dunaj I., Karntnerring 4, Trst, Via Miramar,7. pri vseh agenturah v de2elnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene : HI. razred Trst-New York: za v Kanado potujoče K 140 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osebo*
nečistosti kože
kakor ogrce, prišče, tolsčavost koše, hra-apvo in razpokano
kožo odstrani ki obsega zdravilne sestavine katrana izolirane in proste dišečih, barvo vi tih in lepljivih snovi in ki je po opazovanjih graške dermatologične klinike učinkovitejši nego oficinalne vrste ko-trana.   Rabimo  ga   najbolje v obliki
Pinosol
(v steklenicah po K 1— in K 250 ki trajata dolgo.) Kdor je navajen trdih mil naj rabi
MmmIot* ktnkivfi illi.
(80 vinarjev) alt
Pinosolovo žvepleoomlečoo milo
(00 vinarjev.) Proti kožnim bolesnim in izpuščanjem priporočajo zdravniki gotovo 10% Pinosolovo milo in Pinosolovo žveplano milo. Za izmivanje glave proti izpadanju las, prhljaju itd.
služi tekoče rlsaailats sme sa lase po
K 1— in K 2.50 (dolgotrajna poraba.)
V lekarnah, dre g rijah, p^omerijah. Izdelovslniee Pino   !a 6. nWl k KdSm^
Opata. Dssaj L. Helfmtsrfanfrasse IMS.
V LjsMjasi: fregortje i. Cuarja* is
v zaltfi fiasovirjev Inu Jhry
mm Raalackega cesti itew. <•
Poprave in vglaševanja se izvrše hitro in poceni.
Sprejme m takti
krijaiki pomočnik
za stalno delo. 913
lm jjjfc jjjj iijiter, ŽelezpikL
Spro|uaota se tukoj
k stanovitnemu delu ob dobri plači.
JCrizmanic, krojač, Trbovlje.
868
v hlebih od 1—4 kg, najboljše kakovosti, pripraven za gostilničarje in manjše trgovine. Cena K 1*50—1\80 kg.
prane Jcstnovec, mlekarna, preserje.
Ugodna priložnost!    Ugodna priložnost! Dobro ohranjena
Viktorija - kočija
80 eeno proda. — Ogleda se lahko vsak čas na Dunajski cesti šf. 50.
kapitalistov z 20-—30.000 K. se išče za izkoriščanje novega že v kmetijstvu dobroupeljanegainv več državah patentovanega železnega predmeta, katerega vsaka hiša na de-želi neobhodno potrebno rabi.
Ponudbe naj se pošlje pod naslov l9D. H. patent" na upravništvo »Slovenskega Naroda-. 944
So danes
zahtevajte po dopisnici moj bogato ilustrov.
glavni katalog
o urah, zlatnini in srebrnim", vseh vrst glasbenih instrumentov, gospodinjskih predmetov, usnjatega in jeklenega blaga, toaletnih predmetov, kadilnih priprav, igrač, orožja itd. Ta katalog se Vam pošlje takoj zastonj in poštnine prosto.
C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad.
razpošiljalnica, Most štev. 444 (Češko).
Nikljasta žepna ura K 390, 5—, srebrna ura K 8-40, nikljasta budilka K 290, ura na nihalo K 9, gosli K 5-80, harmonike K 5—. Razpošiljanje  po  povzetju.  Brez   rizika! Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Župnik priderik Kcpolssk
v št Vida  pri Misiinjah (Štajersko)
je bil edino in samo po uporabi
: tinta za lite:
lekaraarja piecoli-ja i Ljtiljaii. Mli cesta,
rešen  želodčne bolezni, ▼sled katere je trpel že celih 19 let.
Steklenica 20 v.
Denar takoj hulantno!
iz lastnega za trgovce, obrtnike, tvornf-čarje itd. za višje uradnike, častnike in privatne uradnike strogo diskretno. Majhna vračila. 776
Komercialna pisarna Sander Wiener (prot. firma)
Golša
golšne žleze, debel vrat, napet vrat, se hitro in z največjim uspehom odstrani s St. Seorgs Sropfbalsam (sv. Jnrja balzam za golšo). Steklenica K 4*—. Sijajna zahvalna pisma. Regina -Laboratorium Kari Renamel, Landahut SL 834, Bavarsko
Sprejmeta so takoj
2 vajenca
pri Jakob Babniku, vodovodni instalater Poljanska cesta štev. 3. Ljubljana.
3eboleniI{
iz najboljših leg Štajerskega, čist, pri* rodno pristen, od 100 litrov naprej, liter po 20 vin. po povzetju razpošilja
Jari Jož. Stelzer, Wetzelsdorf pri grade*
z vrtom in njivo na proda] v Gornjih Gameljnah hiš. štev. 5. Kdor ima resno voljo kupiti, naj vpraša pismenim potom lastnika Ivan Ježek, 1113 Norvood Rd. N. E. Clevelasd Oh. N. Amerika. Na pisma z nizkotno ponudbo cene se ne odgovarja.
Vermuth-
vino  najboljše  kakovosti  prodaja po najnižji ceni fvrdka 235
Tir. Novakovic, vinska trgovina ■ ■ v Ljubljani. ?
čez poletje, za človeka, ki je vajen tudi drugim domačim delom, se takoj lahko nastopi pri LOOpOldn JonkO V BOVCU. Navede naj se mesečna plača. 911
Proda se zelo dobro vpeljana
z dobrimi zastopstvi ali pa se sprejme
kompanjon.
Dopisi do 10. marca na upravn, »Slov. Naroda pod MSt. 946". 946
KD0£
je s svojim
felodcem
m m
kaj časa ■ ti Brašeji as
in crevom nezadovoljen
jemljsna redno
CrtsedTrauba ielo4ča> orsšeJk
(jASTRICIM
UčTneii oresenetelživ uobise * vseh apotekaft
Velika skatlja stane 3 Ka
GLAVNA ZALOGI«
Stern apoteka. Dunaj. IV. favoritenstrass&25
^Prospekti prsta in franco Zdravm') dobe za
I brezplicnai'
V Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah.
6S0
pomladne novosti
v ugotovljenih oblekah
priporoča tvrdka
HoiSek & Ko.
Fraaea Jotefa cesta it 3.
M s naročila po mhL
lm m laiilt Mm ia
7atožniki c kr. priv. juz. želeinice.
SoiidM aortidlML — Najniij« cene.
02721784
7Y
9
02112709
SLF
6Y
84
9993
2QF
3955
fiAtzl LinbIiana
■ WSM W IH! Samo Mestni trg št. 19
o Izvrstnem učinku.
Zajamčen uspeh Sm\ 13uij ne, lepe
dobite ob rabi mtfL
5r. ji Kixa kreme za prsi       'fffiiff ffiT1
se zunanje.   Poizkusna pušica K 3, velika poltem, zadostna za uspeh K 8*--
Razpošiljanje strogo diskretna 812
Manufakturna trgovina
3. Srobelnik
prej Franc Souvan siri
Ljubljana, Mestni trg št. 22
nasproti lekarne Trnkoczij.
Velika izbera zadnjih not osti za damske obleke.
Krasno  sukneno  blago  za  damske pomladne
kostume.
Jlične novosti za bluze iz svde, krepa, balista
in deta na.
Zahtevajte   vzorce!   —   Oglejte  s t izložbe!
Velika izbera preprog in zaves^ Schrollovi ši-fonu platno, rute itd. itd. ^
Razširjena p» vsem svetu, rpi narodih
vseh Jezikov In dežel Je ie 23 let
KathrelnerJeva Knelppova sladna kava.
Milijoni rodnla pije Katft. r*iinr|«vo  kot tmakdanfa
ftjggm sa jBjga i«
Kal bi I! moglo boli« pričati za dobro kakovost, fin okus in cenost tesa naiboliseaj« kavi-nega nadomestka In dodatka!
Cekini med
iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev alt lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih Škatljicah po 3 kg po povzetju za K •-50. Preprodajalcem pošljemo vzorce in ponudbe, tare« niedn (Erster ung. B»enenhonig-Ex-port( BALAT0NFOKAJAR, (Ogrsko(
Kava cenejša!
Najfinejša biserna zrnata kava soja, enakomerno žgana, izborne dobrote in Izdatnosti. Ni žito ali slad Razpošiljanje na vse kraje Avstrije in Ogrske Poštni zavitek čistih 4'/2kgza
K 4a80 franko.
Najcenejši in najboljši kavi podobni predmet Naroča se pri igalnid kava „fantoma', Bralf Vino-hradv 1573 6eftko. 710
Contrhemnsn Cnntrheomon
ie racionalno is u 4inVovit!h sestavin napravljeno sredstvo.
ki rabilo v premnogih slučaiih x naj-bol'šim uspehom.
miri revmatične-protinsbe in nevral-gi*ne t>o1rč:n<». od, stranja ftu potni-senia na. vzeblih mestih in oteklin v členkih.
se rad i toeneg.n učinka čimdalje boli rabi.
Ne dajte si vsiliti Kakih nadomestil.
Lonček K 1a—
Mto po?li?!e R»rtj R 1*58 dubite franko 1 taltt • mm 5'— n    m   5 tenCkor.
mm     ■   J"  .     •   • InfJK
Izdelovanje in zaloga
B. Fragnerja lekarna
c kr. dvomi dobavitelji.
Praga III., it. 203.
Pazite na ime izdelka in izdelovalca. Zaloga v lekarnah.
2    Ivornica kemičnih barv, lakov in Jirncžev, priporoča:
Viktor Bajt
Slonim t i sna Blnn pilit
Šopki, venci s trakovi  in napisi se izdelujejo po aafnitfin cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Tlktor Mm\t
Hsslov ta brzojavi: Viktor Bajt, cvetlica! satom. Ljatljaaa.
PAT
T
vseh dežela izposluje inženir 33 SJa*, oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik nn Domaja ¥1«, ■ariahilferetrasee nt. 37.
i* te belega apna malta. OflotirafO   vlasnik zidov in prostorov.
Proti vremoBii odporno
apnom povzroči
"k
ef kamor U|e dat In fasade s belim
sedaj je zadnji Čas, da se Vaša kolesa temeljito presnažijo, Če treba tddi emaj-lirajo iu ponikljajo,  za kar se priporoča
domaČa   tvrdka,  ki  bo   izgotovila v   vsakem   ozira dobro in -■     solidno po primerno najnižji ceni
ANA GOREČ, LJUBLJANA.
Specijalna trgovina s kolesi in deli,
ie testa M. II. (M svet. um Kiieta).
A. Hauptmann-a nasledniki ><
A. ZANKL SINOVI
--m LJUBLJANA. ====-
Oljnate barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Marijin trg it 1
Vse vrste i si firnežev, is ■a  čopicev, n ii  I a k o w , u
Mavec
(Gips)
Olje za pode in stroje
Naslov zadostuje; 13
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj! Ceniki zastonj!
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
_ _^_--_mm Mwm m      m m m w sa .aanv.1 -1j ~ ---•---——-
n   Delniška stavnica 8,000.000 kron. ■
153
Stritarjeva ulica štev. 2.
I fandl okroglo 1,0004)00 krca.
Poslovalnica L c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu« Sarajevu, Gorici In Celju. Sprejema vloge na hnjttlce ta na teke« mesa JL\ 31 0)   Kapaje Iv prodaja srečke in vrednostne paplrie
s        K P s a s
s ter flh obrestafe on dne vtofe pa
mt pa
s s
Vaba reforma krotite ustavnosti.
Napisal slovenski publicist. IL
Članek I. o enakosti pred zakonom je prav kratek, pa pravno načelo je mnogo točneje formulirano nego v avstrijskem osnovnem zakonu o splošnih pravicah državljanov. Zanimiv je članek II. »O gradjanskoj slobodi«, ki je naperjen v marsikaterem oziru proti prosluli cesarski naredbi od 20. aprila 1854., ki je veljavna tudi še danes na Hrvaškem. Ta naredba se ujema z ustavnimi zakoni kakor voda in ogenj. Da zakonodajalec šestdesetih let ni učinil, da bi ra naredba izgubila veljavo, je dokaz skrajne malomarnosti. Znano je, da je po tej sramotni naredbi kazniva >jede demonstrative Handlung, wo-durch Abneigung gegen die Regie-rung oder Oeringschatzung gegen ihre Anordnungen ausgedriickt wer-den soli.« Po tej naredbi ima policija pravico kaznovanja, tudi ako je pen-dentna kazenska ovadba. V tem oziru so predpisi Poličeve osnove drugi. § 7.: »Redarstvena se kazan ne smije izreći prije, nego što se končno svrši kaz. sud. postupak«. Važna določba je, da ima priziv proti redarstveni obsodbi odgodno moč. Kazni, ki jih nalaga redarstvena oblast, so izključno denarne. Denarna kazen se sme izpremeniti v kazen zatvora samo v slučaju, ako globe ni mogoče izterjati eksekutivnim potom. Eventualno bi mogel poseben zakonski predpis odrediti kazen zatvora, ki bi jo izrekla redarstvena oblast. Na celi črti je v osnovi napovedan boj policijskemu režimu naredbe z leta 1854, ki je pač v zasmeh vsaki ustavnosti. Reformni poskus Poličev je vsega ttvaževanja vreden, saj on znači osvobojenje od policijskega režima absolutizma.
Članek IV. »o nepovredljivosti stana«  ima   marsikatero prednost pred avstrijskim zakonom v varstvo hišne pravice. Osnova urejuje pravo varnostnih oblasti, izvršiti hišno preiskavo na ta način,   da to dopušča samo v slučajih, ki so odrejeni po posebnih   zakonitih   predpisih. Po § 2. avstrijskega zakona z dne 27. oktobra 1862. št. 82 drž. zak. smejo varnostni   organi   raziskavati hišo tudi »če ga javno potira ali javna govorica stavi v sum kaznivega dejanja.« To so taki občni izrazi, ki so nezakonsko  razširili  krog policijskega vmešavanja. V tej zadevi bi ne bilo brez koristi, ako bi vprizar-jali na liberalni kromeriški osnutek temeljnih pravic avstrijskega ljudstva iz leta 1848. Glede varstva hišne pravice določuje dotični osnutek: § 7. »Eine Durchsuchung der Woh-nung und der Papiere oder eine Be-schlagnahme der Ietzteren  ist  nur j iiber richterliche Verordnung in den ■ česetzlich   bestimmten   Fallen und j Formen zulassig«. Tu je torej strogo 1 varovano pravo sodnikov, odrediti hišno preiskavo.
Važnost Poličeve osnove nam dokazuje dejstvo, da Hrvaška nima še zakonite zaščite listovne in pisemske tajnosti. Veliki pomen te osnove je pač, da normira zaščito te važne državljanske pravice. Omeniti je treba, da varstvo pisemske tajnosti dolgo ni prišlo do veljave v Angliji. Se le Ana II. je izdala zakon, ki prepoveduje uradno odpiranje pisem (9. Anne c. 11.) Pa tudi angleški zakon odločuje slučaje, v katerih je dovoljeno kršenje tajnosti, in sicer je državni tajnik pooblaščen odpirati pisma, ki so bila oddana pošti, pa to samo na osnovi posebnega warran-ta. Značilno je pa, da Anglija, država z zgodovinsko ustavo, ne pozna kontinentalne ustavne zaščite listovne tajnosti. Parlament je Angležu oni politični činitelj, ki ščiti državljanske svobode mnogo uspešnejše od najlepših ustavnih zakonov. Nevarno je pa prenašati tako načelo politične dinamike v dežele, ki imajo sicer zgodovinsko ustavo, nikakor pa ne sil-■ega parlamenta.
Zasluga osnutka članka »o slobodi kretanja* je brezdvomno ta, da točno označuje osebe, ki smejo biti postavljene pod redarstveni nadzor. V tem VII. članku je jasno izražena tendenca celote osnove, ustvariti prave temelje pravni državi. Redarstveni nadzor in njegov pravni obseg je določen v § 8. Samo sodnik sme izreči dopustljivost redarstve-nega nadzora.
Hrvaška ima že zakon o zbornem pravu, in sicer od 14. januarja 1875. Polićeva osnova glede zbornega prava je v marsikaterem oziru liberalnejša ko dosedanji hrvaški in avtsrijski zborni zakon. Dočim sloni ogrsko zborno pravo na naredbah ministrstva notranjih del z leta 1848. in 1898., je hrvaškemu zbornemu pravu temelj zakon iz leta 1876., ki je pa dobesedni prevod avstrijskega zakona o zbornem pravit iz leta
1867. Polićeva osnova pomeitla tore) svobodomiselno reformo hrvaškega kakor tudi avstrijskega zbornega zakona. Značilno je, da ustvari Poliče-va osnova § 2. shode v pravem zmi-slu besede, kajti dosedanji § 2. govori samo posredno o shodih, ki so omejeni na povabljene goste. Po § 2. osnove, ki je posvečen shodom za vabljene goste, ni treba, da vabitelj pozna vabljence po imenu, stanu in opravilu. K shodom na temelju § 2. ne sme oblast poslati svojega odposlanca. Novost je tudi to, da ima na zahtevo sklicatelj sodišču predložiti imenik povabljenih oseb.
Jako važna je tudi naredba osnove, da imajo saborski poslanci pravo prirejati shode s svojimi volil-ci, tudi ob času, kadar niso volitve razpisane. Ta naredba skoraj povsem paralelizira pomen prijavlje-nja shodov politični oblasti in ustvarja skoraj ono stanje, ki je v demokratskih zapadnih državah, kjer je zborno pravo slobodno in ni treba tozadevnega dovoljenja oblasti. Svo-bodomiselnejša kodifikacija zbornega prava je že radi tega v naših južnih deželah priporočljiva, ker zavaja social. ambient naših dežel, posebno tam, kjer je živahno politično življenje, neprestano k prestopkom proti zbornemu zakonu. Zaupni sestanki se brez, da, celo proti volji navzočih izpreminjajo v shode. V naših južnin deželah je sploh težko, posebno poleti, prirejati shode v zaprtih prostorih, in iz običajnih sestankov političnih somišljenikov morejo nastati pravi shodi pod milim nebom.
Ustavni in pravnodržavni značaj Poličeve osnove se zrcali v čbn-ku IX., ki določuje, da je odpravljena preventivna cenzura.
Osnova nadalje proklamira neodvisnost sodnikov in uvedbo porote ter ustanovitev posebnega volilnega sodišča.
Kakor vsaka ustava, tudi naj-slobodoumnejsa, ima odredbe, ki.določujejo, v katerih slučajih imajo državljanske svoboščine izgubiti vezavo, tako tudi hrv. osnova prikazuje pogoje suspenzije v članku o »vre-menoj i mjesnoj obustavi nekih zakonskih propisa o ustavnim slobodama«. NTi ustave, ki bi ne imela takih določb. Ustava francoske republike ima v tem pogledu točne določbe. Tudi po angleški ustavi je dopustno, da se potom posebnega zakona postavlja izven veljave habeas corpus akte.
Naravnost neumljivo in dokaz neznanske žurnalistične naivnosti in velikanske ignorance je, da se je očitalo osnovi od strani nekega zagrebškega lista, da obsega osnova tudi določbe o ustavitvi ustave. Dotični 2ist si je dovoljeval nekaj zasebnih dovtipov. češ, da v to svrbo ni treba zakona, to že opravljajo razni Čuvaji.
Kaj se zgodi, ako ni zakona o suspenziji ustave? V tem nziru nam nudi Bolgarija ob ča^n balkanske vojne naravnost klasičen vzgTed. Bolgarska konstitucija ne pozna cenzure kakor tudi ne suspenzije ustavnih določb. Kljub ustavi je bila leta 1912/3. uvedeno cenzura in odpravljena tajnost listin in pisem.
Dasi je Polič izdelal članek o »vremenoj i mjesnoj obusta\; nekih zakonskih propisa o ustavnim slobodama« po avstrijskem zakonu o suspenziji ustavnih pravic, veti dar moremo spoznati na prvi pogled, da Polićeva osnova ščiti v mno^o večji meri ustavnost in ustavne svoboščine ko avstrijski zakon. Oblast legislative, to je sabora, glede odprave suspenzije ustave, je precej strogo fiksirana. Leta 1848. so zahtevali nekateri poslanci v avstrijskem ustavodajnem odseku, da bi smela samo za- : konodajna oblast izreči suspenzijo ustave. To je seve v praksi skoraj nemogoče in se mora to pravo pač prepustiti eksekutivi. seve pod strogimi kautelami. Ban je po hrvaški osnovi dolžan izdane izredne naredbe predložiti saboru, ako zboruje, dan po razglašenju, ako pa ne zboruje, v prvi seji, ki se sploh vrši po zopetnem sklicanju. § 13. normira izrecno, da imajo izredne naredbe takoj izgubiti veljavo, ako jih sabor ne odobri. Te naredbe izgubijo svojo veljavo po § 14. osnove: a) ako bi jih ban ne predložil saboru v označenem roku, b) ako bi bil sabor odgođen, zaključen ali razpuščen prej, nego more storiti tozadeven sklep, c) ako je preteklo pol leta od časa, odkar so se proglasile izredne naredbe. Na vsak način je dalekosežna ustanova, da izredne mere izgubijo svojo veljavo, brž ko je zakonodajskemu zboru onemogočeno zborovati in sklepati. Izredne naredbe končno ne morejo trpeti deli ko pol leta. To so pač precej krepke garancije ustavnih svoboščin in one so zasnovane v strogo-ustavnem delu.
m.
Ne more biti naša naloga, da vzamemo celo osnovo v podrobni pretres. Naša izvajanja morejo edino imeti svrho, da opozarjamo na ustav-,
nt dmk in stfUfo pravnodržavno smer tega refermatomega dela. Osnova Je tako obsežno, mnogo— stransko in veliko delo, da je mogoč« omeniti samo glavne misli. Ni mogoče se spuščati v podrobno juridič-no analizo, ker bi nas to zavajalo predaleč. Samo to Je treba omeniti, da je osnova kakor iz enega komada, in ji pač niso lastni oni ned os ta tki, ki se kažejo pri vsaki fragmentarični ustavni zakonodaji.
Kodifikacija ustavnih pravic je tufli v državi z zgodovinsko ustavo potreben Čin. Za Hrvaško to pome-nja smotreno nadaljevanje vsega zakonodajnega procesa, ki se je pričel z zbornim zakonom leta 1875. Angleški vzor neracionalnega zakonodavstva ne sme in ne more biti mero-dajen za Hrvaško, ki potrebuje ustavnega zakonodajstva po kontinentalnem, posebno francoskem zgledu. Ni nevarnost, da bi se vsled tega v pravem in ustavnem oziru izneverila Hrvaška hrvaško-ogrskemu zveznemu pravu, ki mu je temelj zgodovinsko in ne racionalno naravno pravo. Običajno pravo, ki je bilo od nekdaj starodavna pravna vez med Ogrsko in Hrvaško, v kolikor ono obstoja, ostane po ustavni osnovi ohranjeno. Tudi kraljeve prerogative, osnovane na zakonih in običajnem pravu, ostanejo nedotaknjene.
Povsem umestno je geslo, ki ga je izdal Polič: Brez ustavnih pravic ni hrvaškega upravnega sodišča. Ustvariti prej upravno sodišče za Hrvaško nego so kodificirane ustavne svoboščine, bi bilo nezmiselno. Tu vidimo torej, v kaki ozki zvezi je ustavna reforma z ekzistenco hrvaške pravne države.
Garancije ustavnih pravic za Hrvaško imajo svoj velik moralen in pedagogičen ter etičen pomen. Dasi se danes oglaša sociologična kritika, ki v nič daje ono demokracijo, ki je plod francoske revolucije, vendar ne sme hiperkritika biti škodljiva državni praksi in potrebam urejenega političnega življenja. Z ustavnimi svoboščinami in njih garancijo je ravno tako, kakor z demokracijo. Blazirani, hiperkritični državoslovci jih smešijo in vendar brez njih ni javnega življenja. Spominjam se besed, ki mi jih je rekel znan državo-slovec: »Zaman kritiziramo demokracijo, na koncu koncev je ona vendar lepa stvar.« Kar velja za vsako zapadno državo, velja v posebni meri za HrvaŠko, ki ima staro državno, pa mlado politično kulturo v zmislu demokracije. Ozdravljenje celotnega hrvaškega narodnega življenja je v mnogem odvisno od tega. ali postane osnova, o kateri smo sedaj govorili, ustavni zakon ali ne.
Na  mučilne  zimske bolečine,
protin, ravmatizem in ozeblino ugodno vpliva raba bolečine tolažečega, vskavajočega oterilnega sredstva Contrheuman iz lekarne B. Fragnei v Pragi. Glej inserat. — II. b.
Karel Camernik d Ko.
ŠPicvaina trgovima s kolmst, «i* tcmobUU moteni m pojam. nWr
)*l*hantčne de ar ntea in garala
/Ljubljana
NEIGE DE FLEURS
JMU OH".
ffttt, Mt
Ml«« M h.
za roke In obraz *Sajr
Dobiva m povMd,
3347
ikaflja B 1*60.
Kapajte lm saMevajte edino le v
je najboljši. 44
zaloga pri Pni sin. žalni laja is rana na letelo t Ljalljaii, Koina ulica 9ct. 41
Moderna ročna dela in materijal
M. DRENIK
Ljubljana, Kongresni trg 7.
Vesnine — primerna darila za neveste. — PredtUkariJa. Vezenje na roko in stroj. Plisiranje.
: Zalega telovadnih oblek. :
tjubljana, Sodna ulica.
Podpirajte donafo industrijo!
Stare nogavice no cono podpletnlolo I
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za
stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno
Ker delam brez agentov, so cono veliko nižje.
Dobro blago se samo hvali i
122
. J" -u. ar su s e Ik:
vglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil Ljubljana, Poljanska cesta 13.
Zalega prvovrstnih glasovirjev. piantn. harmonijev, gosli, gitar, taaaburic, citer, harmonik itd. Najboljše strane „Weicho!d* in droge ter vse potrebščine glasbil. — Jamčim pismeno 10 let — Zarod za oglaševanje ter popravila glasovirjev in vsega
glasbenega orodja.
Najcenejša
Vglašuiem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki inštrumente samo pokvarijo. Edini samostojni strokovnjak  za vglaševanje ter
popravila vseb  glasbenih inštrumentov je na Kranjskem konceslonlrana rrrdka
J. 6. Jurasek.
Moef&Cfiaridon
Spernaj/
je šampanjec najvišjega dvora in
aristokracije
Dobra karasioaibe K ■■—
St a00*/410 tipk. 7 , tov, velikost 24 X 12
St 654*/4 8 tipk, 1 rti
S*
dok, 1 register, 34 gle-.«,.«-,30x14 cm K5-40TS. b56«/4 10 tipk, 2 registra. 28 glasov, velikost 36 x 15 cm K 5*0. Št 30' »4 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 36 X14 cm K 6-40. St 663»/4 10 tipk. 2 registra, 50 glasov, velikost 31 x 15 cm K 8 60. Šola za samouk pri vsaki harmoniki zastonj.  Pošilja po povzetju
a ta to.
liče s.
kolar
Ucensko službo
vaakega obrta, v litimi am mojega starega, krepko
dečka.
aH mm
15 let mi zdravoga
912
kateri bi bil pripravljen prevzeti bo-UrikO delavnico v sredini mesta Sarajevo (Bosna) z vso kolarsko oskrbo lesa in vsem kolarskim orodjem. Poleg tega 3 novi kolarski stroji z električnim obratom. Delavnica je na naj* boljšem glasu v Sarajeva in Bosni.
Točna pojasnila daje gg. interesentom sedanji posestnik delavnice: Martin Pastuhovič, kovaški mojster in hišni posestnik, Podtekija niica št. 15, Sarajevo, Bosna. 890
Cenjene ponudbe a dopisnico na rranc jovie v LjiMjaai, urasisci st. 3.
Za moške in ženske.
Brez TbrixgaTaUi|a
v nekaj malo dneh celo najbolj zanemarjene toke bolezni sočne cevi ozdravi
Upsin ■ Tecton.
1 škatlja s 100 kroglicami K 5'—.
Sa popolno oadravtfssto n4s
štafeta 1 škatli!. Izdelovalec: The Uraln Chemical Co., Lonama.
Naroča se v glavni zalogi:
E. LEDERER, likaraar, BUD AFEKTA IV., Maseuaarlns; 21.
in vse
napake polti, ogrce, rdečo hrapavo kožo, nosno rdečico, celo grube odstrani   edino In si
*\ v malo dneh. Oblastveno preiskano in spoznano za zajamčeno naskoči-
va J Ijivo. Naitopleie priporočeno od mnogih profesorjev in zdravnikov. Ako ne učinkuje, denar nazai. Poizkusna škatlja K 1.—, velika škatlja K 3—. Kos. Sr. A. ■iS. laborat Dunaj OL Berggasae 17 S. Zaloge v Ljubljani: 1 ca aru a „Zlati ieian".
~   ig, drog. ..Adrlfa". OS
dr. A. Rixa pasta Pompadour
LlOUtUR MEDICINAL
HAlII.\OZ£Vl\JE PISAVE POTOM STEKLENE PLO (t.
487
To je najnovejša iznajdba na tem polju, katero vpeljemo pod imenom ,.03aiegraph" odtisi, ki so napravljeni s tem aparatom, ne izgledajo kot konije ampak kakor originalna t. j. osebna pisma (posebno važno za odpočil j atelje ponudb itd.) Vsak nevajen napravi lahko od vsakega s tinto in peresom ali pisalnim strojem zgotovljenega originala (tudi skica ali risba) več tisoč kojnj v zaželjeni barvi (even. vsaka kopija v različni barvi). Aparat je zelo preprost in
ne pride nobena masa CzeJatin itd.) aH gosta tinta vpoštev. Ceniki, vzorci tiska in reference znstonj. 2*an7~ Brezobvezno razkazovanje.
THE REX Co-, Ljubljana, Želenbnrgova nllca 7. Telefon st: 38.
i-1-■ Zaloga pisalnih in razmnoževalnih strojev, nih potrebščin ter pisarniških oprav. -
Neizrabljiva steklena opalna plošča.
ne zahteva nobene stiskalnice in tudi
Samo enkrat v življenju!
50.000 spalnih odej po K 1-95
določenih za eksport na Balkan, pa zaradi vojne zadržanih, iz pristne brnske himalajske volne, okoli 200 cm dolgih in 130 cm širokih, prekrasen pasast vzorec s prav lepimi različno barvastimi bordurami se samo kratek čas prodaja za polovično izdelovalno ceno *S 1-S9 komad. Te himalajske spalne odeje so vredne dvojnega dsnarja In se samo dokler bo kaj zaloge prodajajo po nastepr sen-
zacijskih cenah.
1 zimska spalna odeja stane samo......... It 1-95
3 zimske spalne odeje stanejo samo........K 5-70
S zimskih spalnih odej stane samo.........K  11" -
Edina prodaja po povzetju: 3526
M. Swaboda, Dunaj, III/Z, Hiessgassell/ZS.
Spomladanske novosti so tukaj!
Najmodernejši raglani, obfeke za gospode in dečke v najnovejših fasonak; dospela je ogromna izbira pariških, berlinskih modelov za dame} modernih barv in ferojev
Velika partija damskih kostumov po tO K, katere ni bilo do sedaj dobiti.
Ogledati si zamorete le v Angleškem skladišču oblek
0. fiernatovič.
Zastopstvo za pazpeeavanje^\ ■ naših najbolje znanih BJ
IPnChOVlh kOlOSI prevzela jo aa to sezono fin sme B IGNACIJ VOK, Ljubljana I
ISodna ulica stav. 7, ■ specijalaa trgovina stvarnih strojev „Plan". |
fickvcrkc, ielaiika Irižka, frake
A. KUHST
uUoa Ste«. 4.
Velika zaloga obuval
Vsakršna aaroeiit m titrSajeje teCao ta pe nizki cest. Vse sere m ssrasjajeje te »■jej«. — Pri sasaajS) sSnOan saj se blaf•?sli norce ssilsti. 40
Pozor!
Pozor!
Josip Stupica
jepmenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
- krasno opremif ene----
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb« si stolne, že obrabljene vozove In u ———  konjske oprava« ——
nas
D ID □
modni otelile
: za gospode:
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
liajiofiisi Musil trii.
fristio asgleSko blago.
Elegantna izdelava. Točno in solidno.
Drofe (PrttOerm)
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredit na vodno silo s turbino, zato mi jc mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materetne drože so za 50* '„ boljše od vsakih špiritnih j drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
Makso Zaloker
tovarnar drož 3627
v korist dražbi sv. Cirila it Jfetria.
I
Stroje za valjenje
za domaČo In divjo perutnino (donosno perut-ninarstvo) strokovno ureja sastseso perotnino vseb vrst in vso perutntnorejsko opravo dobavlja Specijalna tvornica Nickerl k Co. dr. z os. z., centrala Dnnaj-lnzersdorT, Triesteistrassc Štev. SO, telefon tl20. Zahtevajte katalog št. 46.
Ima Halezeo : u sramu:
Vsi smo ljudje in vsem pretc vene-rične bolezni (sifilis), škrofeljni, kožne bolezni in druge od slabe krvi izvirajoče bolezni. Vseh teh neprilik — nsj bodo stare kolikor  hočejo se
s KROfillUl Ml.
Škatijica z natančnim navodilom za zdravlje 6 kron. 803
Izdelovalec: lekarnar Foiler. Pariz.
Naroča se iz glavne zaloge: E. Lederer, lakarnar, Bndano-atn IV, Mczonsa-Bing etev. 21.
isvlfsnf e Isco pridne
dmdtvo Is sprotna
zastopnike
v mestih in trgih. Pogoji najboljši, provizija, plača in renumeracija. — Ponudbe poslati : 4b ▼onier, norica. 882
z dobro vpeljano
gostilno
v bližini kolodvora Kranj
se lakoj proda.
Gotovine je treba le 2000 kron. Pogoji so razvidni v pisarni za urejevanje spi. gospodarskih zadev J. Rozman, Kranj.
za surovo olje (tvrdka Bachrich & Co.), rer brezhibno delujoč,
se ceno proda.
Pojasnila daje: Pisarna za urejevanje spi. gospodarskih zadev J. Rozman, Kranj.
Zdraviliška restauracija
v procvitajočem zdravilišču na Kranjskem
BrnsF*' se odda v najem za sezijo 1914a 49Lfg
Ugodni pogoji. — Ponudbe pod: „Gunstige Gelegenheit 5976" na Rudolfa Mosse, Ptinaj I., Seilerstatte štev. 2.
Privatna vozna šola!
za avtomobilizem izučuje ljudi vsakega stanu za spretne krmilce avtomobilov. Zmeren honorar. Vstop vsak čas. Za položitev oblastvenega izpita se garantira. Moja šola izkazuje najboljše =======   uspehe. Prve vrste reference. ■
Priložnostni aaknp te rabljenih avtomobilov prav ceno priporoča
Kari Lachner,
928 Mmmumaaf  ID,  ffegrei!*€fasse 45.
JE
3E
Najnovejše steznike, različnih krojev, Tango, brez palčic, rije prostih, kratkih, dolgih, trikot, elastičnih a jour, držce za prsa, životke (Miederleiberl) kakor vse hygijenične otroške, dekliške in damske potrebščine priporoča Č. damam tu in na deželi svojo
bogato lzbero edina specijalna trgovina 938
J. GORJANC, preje Kocjan
sv. Petra cesta 28, nasproti „Zlate kaplje"
kjer se tudi izdeluje steznike, pasove, ravnodržalce
po meri, čisti in popravlja. — Posebna soba za pomirjevanje.        j (j
=11=11      »= ="a
41
se priporoča cenjenim naročnikom 943
za izgotovitev pomladanskih inletcnskih oblek
■ po najnovejšem angleškem kroju. ■■■
3«u veJio v zalogi: angleško, francosko in brnsko blago.
Točam In solidna postrežba.        Točna ln solidna postrežba.
Razglas.
V torek, 10. šarca 1014 dopoldne ob pol 9. nri
npul mi pod niti ne svoje želji v
L
to je hišo St. 36 z vrtom in gospodarskim poslopjem, nadalje krasne stavbne prostore, njive, travnike in gozde, ležeče v davčni občini Zgornja in Spodnja Siika, Glince in Trnovo, in nadalje svoje stavbišče ob državni železnici v Spodnji Šiški.
Zadnje omenjeno stavbišče se nahaja prav tik železničnega tira in je jako pripravilo za podjetnika, ki hoče izpeljati iz proge državne železnice že-leznični tir na svoje zemljišče.
Posamezni reflektanu* so uljudno vabljeni, da se zglase pri meni v Tfoamji SUbI aH. M sli pa pri mojem zastopniku gospodu dr. Josipu rnilsan. siiomiibn v aVfsMJaau, kjer dobe vsak čas natančna pojasnila in vsestranske informacije.
S prodajo ptičnem v torek, dne 10. marca dopoldne ob pol 9. tiri v Zgornji Slabi št 36\ kjer naj se posamezni kupci snidejo.
V Ljubljani, dne 6. marca 1914.
937
IVUa TrflfcfttnlrT
ta
C$C
55
YX
13
3B
Za kratili čas.
Gospod tehant Je bil z zabavo pri kosilu tako zadovoljen, da je končno rekel:
Zdaj vam bom pa postregel z vinsko kapljico, ki je zrasla v mojem lastnem vinogradu. Lasten pridelek, ne kupljeno vino.
Ko so vsi po vrsti pokusili vino, je tehant zadovoljno vprašal:
No, kaj pravite k tej kapljici?
Jo poznam, se je oglasil župnik Jakob Nesramnik, jo poznam.
E, ali si jo že kdaj prej pokusil?
Sem!
Kdaj?
Prej — pri salati!
Matevž Mokar je bil bogat, hud Tn neumen. Od svoje dekle je zahteval, da mu mora na migljaj postreei. Če je zavpil >brada«, je morala dekla prinesti britev, jermen, gorko vodo, milo in zrcalo. Tako je bilo tudi z drugimi ukazi.
Ko je nekega popoldne prišla dekla budit na zofi ležečega Matevža Mokarja, je ta zatulil »bolan
Ženska je zdirjala iz sobe in se je vrnila — Čez dve url.
Hudič, kje si hodil? se je zadri Matevž Mokar, ko se je dekla vrnila.
Kaj tako vprašujete, se je razbudila dekla. Vi ste rekli »bolan« in jaz sem tekla po zdravnika, po apo-tekarja, na rotovž. k fajmoštru in k pogrebnemu zavodu, kakor zmerom zahtevate, da moram na eno besedo vse storiti.
e
Fotograf: Prosim, gospod 'upnik, ali želite, da vam napravim podobo do kolen ali samo do prs?
Župnik: Na, ja. veste, na vsak način bi rad, da bi bil moj obraz na nodobi.
Stric: No, kako se ti pa kaj godi s francoščino v šoli?
N e t j a k: O. bo že. Zdaj preva-iamo in pišemo že cele stavke. Včeraj smo tudi imeli pismeno nalogo.
Stric: Kaj ste pa pisali ?
N e t j a k: Naloga je bila: »dobri <tric da netjaku krono . a jaz sem nalogo le slovnično prav pogodil, ne pa tudi po vsebini.
Stric: Kako pa to ?
N e t i a k: Ker ne vem. kako je netjaku pri srcu, če mu stric krono da.
Pajmošter Matevž: An-gfeške sufragetke so že zopet vžgale neko hišo.
Fajmošter Jaka: No, h vala bogu, v moji fari ni takih žensk.
Fajmošter Matevž: Kaj >o v tvoji fap ženske tako mirne?
Fajmošter Jaka: Oh, lepo te prosim — če mene ne more nobe-v ogenj spraviti, kako bi pa potem .elo hišo?
Gospodična: Oh — slišite gospod — vi ste nesramni. Kako ste *e predrznili mene poljubiti?
Gospod: Ravnal sem se po danskem načelu: Stori svojemu bližnjemu to, kar želiš, da tudi on tebi stori
Tašča: V kinematografu sem se pa danes že tako zabavala, da dol-sro ne tako. Po pravici povedano: Tako sem se smejala, da sem bila na pol mrtva.
Zet: Oh, zakaj si niste tiste predstave še enkrat ogledali!
Sodnik: Zakaj ste ukradli pet parov hlač.
Obtoženec: Gospod, poglejte moje hlače — same cunje —
Sodnik: A zakaj ste potem okradli pet parov hlač?
Obtoženec: Kaj mislite, da ^em utegnil izbirati in poskušati, katere hlače mi pristojajo?
* * ?
Gospa: Vi torej tudi verjamete, da pomeni to nesrečo, če sedi 13 oseb za mizo.
Gospod: Gotovo. Jaz vem to iz lastne skušnje. Enkrat nas je bilo pri neki pojedini 13 in mene je zadela nesreča...
Gospa: Tako?
Gospod: Da! Oženil sem se rramreč z gosopdično, s katero sem se pri tisti pojedini seznanil.
* g •
O č e (k sinu na električni železnici): Vstani, Joško, da se bo mogla ta dama vsesti.
Sin: Oh, ves kaj papa, pa vsaj na moje stroške ni treba, da si galanten,
* t *
Tujec: To je pa čudno! Pri vas je slaba pitna voda, da je groza, pa vendar toliko starih ljudi?
Domačin: Seveda ko pa mamo tri izvrstne krčme!
fanUritl ji kM Jatf,
Upoštevanje, ki ge j« i-^ltitrNf* Scottova eanolsija is ribjega olja tudi med zdravniki, je dalo in daj« dan an dnem povod vsiljevanju hi hvalisanju drugih »prav tako dobrih« emulzij. Ravnate pa
v svojo lastno korist,
ako ostanete pri izvirnem izdelku Scottove emulzije, ker je ta edina na scottov način napravljena emulzija iz ribjega olja, ki že skoro 40 let oliva
svetov n» sloves.
Zato zahtevajte in kopajte
ScottoTO emulzijo!
Cena originalni steklenici It dobiva »e po v»eh lekarnaa Proti vpoii'i.tvi So ▼ pismenih cnamkah dobite od tvrd k e SCOTT & BROVVNE d. o. t. n« Dunaju VII. eklicevaje ae na na* list enkratno vpoftiliatev poiskuSnje   od kake lekarn«.
i Miiu na
I. 0. aa—1 v anfeearfo predobro preiikafeM pri teliti h prt-kave n tdetfca, telesnem zaprtja, »omtHiktBju Mesti, unvnava —
presnavljanje. -fimfc iduruh po K Hi ta 2*4t,
Slabih posledic, ki se navadno izcimijo iz navidezno docela nedolžnih želodčnih težav, se lahko popolnoma ubranimo ob pravočasni rabi preizkušenega domačega zdravila >dr. Rose balzama za želodec*. Pristen se dobiva v tukajšnjih lekarni-cah ter v glavni zalogi B. Fragnerja, c. in kr. dvornega dobavitelja v Pragi, 203-111. Glej inserat!       II. B.
In modno blago za gospode in gospe dobe zasebniki najbolje iz prvovrstne izvozne hiše Prokop  Skorkovskv k  Si o
Humpolec, Češko.
Velika izbira. Vzorci na zahtevo franko. Novi letni vzorci se 2e razpošiljajo.
Za vinopivce
za mešanje a t rt ni m sokom!
mm
m~~~~00~   »Ikalična kislino
nevtralizira
vinsko kialico
prijetno rezocega
okusa. Ne
bafnra vina.
* l no      i»nj€ ksfeer. ?ftir Lassaik in L Sartsona
Proti 9
zoHiii in gniiii ion
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstran,u<e neprijetno sapo Is nsL
1 steklenica s navodilom 1 kr no.
Deželna lekarna Milana Leusf ka
v L;ubl{anl, Eesljeva cesta Ste 1
poleg Franc Jožefovegt jubilejnega mosta.
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani
bolniških blagajn jot. železnice, ckr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljsbljaoi.
Melusine-ustna In zobna voda.
Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. posood lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične naelnalna aalao zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno   sapo iz ust Za ohranjen je zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mato Kaurinovič, kr. pošte meštar
«a-
Lovski pes
,______ _       r), t leto etar, bole
barve s rjavo liso na hrbtu in na ušesih, se  za nizko ceno radi selitve
796
Vprnlania pod „IM ftt*. Jt>
teta«.
Ra aferake zlati teria
Ifjspacfs in dame
60 gramov težka, K 140—, mesečno 4 K. Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi po krovci 14 K. Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in verižico, naj piSe takoj, " aVeelnvn "
9
E e
k
Kmetof alci! Snperfos/ati
so v eni precej znižani 14
Dokazano najučinkovitejše. Mjeene|iO nadomestilo za losforjovo kislino
m tn vrsto zemlje In m trata) sadežev,
prekaSajo po zanesljivem, hitrem učinku vsa druga priporočena prnojila s fosforjevo kislino.
Amonijakovi, kalijevi, solitrovi superfosfati najcenejša, najdonosnejša gnojila dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil, kupče-valci in kmetijska društva.
Centralna pisarna: 7
Ludvik Fttrtiier, Praga. Pffkopy 17.
i
Ceno češko posteljno perje.
Kilo sivega puljeneea K2 — boljšega K 240, polbelega K 360, belega K 4*80, prima kakor puh mehkega K 6—, veleprima K 7*20. najboljša vrsta K 840. Puh siv K 6*—, bel K 12*—, najfinejši prsni puh K 1440. Od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega inleta, pernica ali spodnja blazina 180x116 cm a K 10-, 12-—, 15—, 18-—, 21-—, 200x140 cm a K 13—, 15—, 18—, 21—, zglavnica 80 x 58 cm a K 3*--, 350, 4—, 90x70 cm i K 450, 550, 6*—. 3-delne zimnice ,^a eno posteljo K 27—, boljše K 33—. Razpošiljanje franko po povzetju od K 10*— naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj. Poizkušnje in cenovniki franko.
Artur Wollner. Lobes 39 prt Plznjl (Češko.)
najstarša in slama notnUka pisani io denarna menjalnica
I. II. FERRIC
Int. Via Lazzaretto tali št. t
nasproti Exoolslor Palače Hotel.
Odprava potnikov z najhitrejšimi par-niki domačega društva iz Trsta in to v
•/fonetiko in s
Kanado.
Odhod vsako soboto; ob ponedeljkih odhod z železnico iz Trsta čez Mavre Bremen. Rotter*am lat Antvrerpen v lfow Tork in dalje z amerikansko železnico do mesta namembe. — Za najhitrejše, najcenejše in za varno potovanje se skrbi in garantu je. — Da more vsakdo takoj odpotovati, treba zagotoviti mesto z 20 K are Vsakdo lahko v menjalnici zamenja denarje v amer. dolarje brez odbitka. — Vsa pojasnila pošljem brezplačno. 3532
Davek na špirit!!
• ima ti* ansnl e.
.'•  ■: njen
Z ogromnim zvišanjem davka na špirit, ki je stopil v veljavo 1. februarja, je nujno priporočati, da si vse spirituoze sami izdelujemo.
Oni reflektanti, ki bi si to izdelovanje radi uredili po praktični metodi ln
e te ae snage frfsvanill, naj se pod šifro 99eresse ErsparnJsae 435111
takoj oglasijo na anonćno ekpedicijo M. Dukes Nachf. d d. Dunaj I/l, Wollzeile 9. Bel^ Izkušenega strokovnjaka postavi zadevna tvornica brezplačno na razpolago.
OhUtoklistnea pizkUnaloa komisija za
v man
V tekočem letu se bodo, ▼ smislu § 104 b obrtnega reda, vršile
preizkušnje za pomočnike
dne 20. aprila, 15. junija. 12« oktobra in 14. decembra«
Pred to komisijo se pripustijo vajenci, oziroma pomagači, ki so se izučili v tovarniškem podjetju ali pa pri mojstru, kateri ni član kake zadruge, pri kateri obstoja zadružna izpraŠevalna komisija. Lastnoročno pisane, nekolekovane prošnje za pripustitev k preizkušnji je treba opremiti z učnim izpričevalom in z izpričevali obrtne nadaljevalne šole, ako je prosilec tako šolo obiskoval
V Ljubljani, dne 23. februarja 1914. 804 Predsednik komisije: Ing. J« Foerster.
foff najnovejši
brzošivalni stroji
so priznano najboljši.
Pouk šivanja in vezenja na stroj brezplačen. : Deietletao Jamstvo. — Ceniki zastonj ln poštnine prosto.
W \Tšpec^na trgovina šivalnih strojev in koles
lglla V Uli Ljubljana. Sodna ulica štev. 7.
Čitajte v Vašo lastno korist!
V današnjih težavnih razmerah zamoreto Obogateti le S srečko ! TURSKA SREĆKA je v to svrho prva in naf priporočljiv ejša srečka,
ker ima šest žrebanj vsako leto, ker ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000 ,   400.000 , 400.000, 200.000, 200.000 in 200.000
zlatih frankov, ker ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici,
igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega na-daljnega vplačevanja, znaša mesečni obrok samo 4 K 75 vinarjev in
zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico
POZOR I Prihodnje žrebanje se vrši 1. aprila 1914. 1 turška srečka ln 1 srbska državna srečka Iz 1. 188S (glavni dobitki 100.000, 75.000 in 20.C00 frankov) z 9 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po
samo K 5*—.
sssapjr* * tarška srečka . . . ■ . 1 z 10 žrebanji vsako leto na me- ~*aesj-r ^•r   t srečka italj. rdečega krita j sečne obroke po samo 6 kron.
Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno 150
Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani, ftt 1.
- Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji. i
Priporočamo žspeciialno
domsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
Krištof ič-Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Najnovejše     |s*F~   KOSTUME   H Najnovejša
: Domače obleke. : Prašni plašči.
Moško, damsko, perilo. Športne čepice, moderce.
najnovejše j
BLUZE
I najnovejša
KRILA
obleke a mladenke.
UII UJM UDIBMU! ID MKE li
■Igienitao perilo in drage potrebščine za novorojenčke.
■er Pošilja na izbiro tudi na deželo. ~oa
podfosforokisli
iiien
sini.
U 43 let zdrtTiMsk© prciikascD in priporočan prsni sirnp. Razkraja slez,
Maži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, zlasti za slabotne otroke. Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
(Oblastveno varovano.)
Purjodal.
Jodov sarsaparilhri preparat, čisti kri, pospešuje menjavanje snovi, blaži bolečine ln krč in deluje proti vnetju. Rabi se z izvrstnim uspehom povsod tam, kjer so potrebni jodovi in sarsaparillni izdelki. — Lahko prebavljivo in se rabi brez motenja poklica. Steklenica K 220, po pošti 40 b več za zavoj.
J^SStSSS^  Dr- Hellmanna lekarniea „Zur Barmherzigkeit"
ija VN/1, Kaiserstrass* 73-7S.
3871
Po posti se razpošilja vsak dao.
IRERBABNV-jev n m aloafnlk). pri sjf. tekarneijai v M«bl|nst Isti
eeeet«.    Po        96 razpošilja vsak dan.
5834
09
55
74
Priporoča
palafaisko a Idu sczmm Mk
za aaaaatai oblake,
kostum«, bluzo, svilnatega, volnenega
In
bombažaotega blage.
JANKO ĆEŠHIK, LJubljana,
= Likarjev*. - Stritarjeva ulica
eftzarft nt tvojo veliko zalogo perOmf* Maga Im
. kakor
paljafeal ttrlavL
Baallia« propraf«, lata, kokot, llaolnj, tapastrl.
ttnoga
modnega sukna
za gospode«
Vzorci na ogled ne razpolage in poitnlne proato. ■
Lepo stanovanja
za prijatelja narave ae Odete mirni stranki v krasnem kraju na Spodnjem Štajerskem. Posebno -pripravno za upok. uradnika. 80S Pisma na upravn. »Slov. Naroda« pod ,4 ta jataka MS"._
Prodajalka
izvežbana   manufakturistinja   z dobro
kvalifikacijo se sprejme v trgovino z mešanim blagom
£u9. Smole, Sevnica ob Savi.
894
i
vešč hrvaškemu i i o venskemu ter nemškemu jeziku v govoru in pismu vešč strojepisja, uvežban v tvorničke posle, spreten računar, nastop takoj. Neoženjeni prosilci naj svoje prošnje 8 prepisom izpričeval curriculum vitae oz. s označbo p*ače ter z ozirom na samski stan, stanovanje in razsvetljavo vlože na „Croatia", tvornica portland-cemeatad. d.v Zagreb, baruna Jelačićaa.2.
Namesto h K a-a K sr-
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste
5t
f
Ki se gonijo z nogo z eieg. * omarico in 10 letno garacijo. Odpošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste Šivalnih strojev »Rin*schiff« »Central-Bobbin« za domačo rabo in za  rokodelce po cenah na debelo.
L lfcisbcrj. Bmaj H. Unters Boaaostrasse 23III.
Ceniki gratis in franko. — Hrvaška korespondenca. 3709
Končno se je našlo najboljše v svetovni industriji za žepne ure.
Žepna ura, fina elegantna ploščata, iz double-zlata, odlikovana znamka se dobi za K 4"90 — Ta ura ima fino kolesje na sidro in se navija vsakih 36. ur. Ura je 18-karatna. Jamči se za uro Štiri leta. — Ura stane K 490, če se naroČita dve uri, staneta samo 9 kron. Vsaki uri se doda lepa ele-ntna šatulja Ženske ure podobnega mo-ela, elegantno izdelane, prodajam po K 6 80.
f*i Tudi imam v zalogi krasne srebrne ure z dvema po-krovcemain različnimi umetniškimi okraski po K 6 —. Vsak riziko je izključen, v slučaju, da blago ne ugaja, vrnem denar ali zamenjam blago. Pošil-am naročila z obratno poŠto. Ceniki na zahtevo zastonj!
lgnacii Cypres v Rrakevn,
Szevska o- 13 203. 740
m
Zapomni si: prinesti moraš samo cigaretni :: papir ali stročnice ::
in ne daj se zavajati z enako izgledajočimi ponaredbami slabejka-
kovosti.
i
rie ema zavarovanja človeškega življenja po naj raznovrstne jših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je doživetje
111
ugodno zavarovanje In smrt z manjšajočimi vplačili.
na
se
aetULAVllA
a". - •••   ftiiemno zatarovalna banka v Pragi.   ••• -neservav fondi K 00,730-726*18 — Izplačane odškodnino ia kaaitaUfe E 129,965.304-25 Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
_____     Vaa  pojasnita   dajes —————
Generalno lastavstvo i ijB&iiani ^Sv«.* i Mml\ aiid M. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospektel
platneno in pavotnato bbgo
sa hišo ln opreme sa neveste kupit
najceneie v občeznani podkrkonoški tkaln ci
Jan Škoda, Cer ven v Kostelac št. 15 «"•£ «3 ju
Prosim, da pišete po vzorce platna, kana-fasa, damasta, zefira, oksforda, ki jih pošljem vsakemu sastoa) Ia fraaao.
40 m ostankov K 18 In sicer lepo urejenih od flanele, modrotiska, belega blaga itd., vse najboljše kakovosti v dolžini 3 — 12 m. Vzorci ostankov se ne pošiljajo Poizkusite. Vestno izvrševanje naročil. 602
Išče se
m S VI  O 1 61
3 ■
Vaalov sa
:: HENRIK ::
MANNHEIM
Pedražcica: Ounaj VIII, La-uong. J.
LOKOMOBILE
Z VENTILNIM KRMILOM »SISTEM LENTZ'
ZA VROČO PARO NAJBOLJ PRIPRAVEN OBRATNI STROJ PREPROSTA STREŽBA. — DELA DO 1O00 HP.
NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST. NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST.
LETNEGA IZDELKA CEZ 2000 LOKOMOBIL. OBISK INŽENIRJA IN PONUDBA BREZPLAČNO.
Takoj ao sprejme samostojen
fsuoSs--" - :J£a3
Čebelni med
najfinejše vrste, iztrčen, zajamčeno prirodno pristen, od akacije ali lipe razpošiljamo v 5 kg pločevinastih škatljah po povzetju za E 9 —■ Preprodajalcem pošljemo ponudbo in vzorce.
,Biene% Venvertnngs-Genossenschaft Ua-garischer Imker, Budimpešta, Frangepan utca 4 B. 739
Za prodajanje nove, izborate kavo (ni ž?ana ržena k-ava ah žito) se sprejmejo zastopnJkl
proti proviziji 20%-Vzorei za poskusni o zastonj-
Fran Marsner,
Kri. Vinohrad? 1573.
Trgovina z želsznino is nolledelskiini stroji
Fr. Stupica v Ljubljani aprejme perfektnoga
korespontiento,
zmožnega slovenskega in nemškega jezika in strojepisja.
Oziralo so bode samo na one, ki so popolnoma vešči železninske stroke.
Ponudbe z zahtevo plače na gorenji naslov. 832
g> liimi njo proti
tf /.- a
kašlju
hripavosti, kataru In zasle-zenjii, krčntmu In oslovske-m m kaslju, nego slastne
12 stanovanjskih prostorov, velika obokana klet, dobra pitna voda, krasna južna lega nasproti kolodvora, električna luč, z lepotičnim, sadnim in zelenjadnim vrtom, se pod ugodnimi
pogoji proda«
v<>č nove lastnik Alojzi* Bralne, Laiki trg. 619
Mosl&i in ženske, ki so pri
boleznih sečne cevi
(iztok svež in zastaran) brezuspešno poskušali vse mogoče, naj takoj zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma neškodljivem, povsod lahko izvršljivem zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega natiska. Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neuspešnosti znesek nazaj. 4564
Dr. med. H. Seemann. Sommerffeld 83. (Bes. Fraaklnrt - Oder.) Potrebna zdravila pošlje ob naročitvi dunajska aH budimpeštanska razpošiljalnica,
v izogib vsem carinskim neprilikam.
pristno brnsko blago.
Spomladanska in poletna sezija 1914. Kupon aa 3 10 dolg
za posolilo mVa Mirti
(sokr.j?.. hlače, telovnik) e    stane samo a
1 kupon
1 kupon
1 kupon
1 kapen
1 kepoo
7 kron o kron
15 kron 17 kron 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20"—, dalje blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamearne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniSkih cenah :    kot solidna in poStena vrlo znana
Zaloga tvornice ia sukno
Siegel-Ianbel ▼ Bran (Brftna). §jeW Vzorci gratis Ia franko. 'Val
Od tega, da direktno naročajo blago pri
firmi Siegel-Imnof na tvor iSkem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost. Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu. 615
prsne karamele
a „tremi jelkami", ,
not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-jamčuje gotov usoeh. Izredno prijetni' in slastni bonboni. 1562 Zavitek 20 ia 40 via., skatlja 60 v. Prodala lak ¥ L|ubijani:
Ubtld pl. Trnkoczy. lekarna. Riti. SnSnt*, lekarna. Dr. G Piccoli, lekarna. Deželna lekarna Mr. Pik And Bohinc, lekarni pri kroni. Mr. Ph. Jo*. Ciitnnr, lekarna. Ank Kane, drogerija. B. Cvanfara. drogerija ^Adrija". Danlel Pire, lekarna Idrija. J. Bergmann, lekarna. Novo mesto. C Andriianćic. lekarna.
Novo meato. Jui Hut, lekarna pri Mar. P. Vipava. Mi an Vvacha lekarna, Metlika. A Ro-blek, lekarna, Radovljica. Hinko BriHi, lekarna, Litija. Karel Šavnik, lekarna pri .Sv Trojici". Kranj. Fr.Baccarcich. lek., Poatojna. Jos. Moćnik, lekarna, Kamnik. E. 3urdych. dekama V SU. Loki. Mg. Ph. B. Lavfcka, lekarna. Trži". Ph. Mr. E. Koželj, lekarna. Jesenice. V. Arko, trgovec, Stnofeče Jos. Rudolf, drog.
tJtlJa. J. Kanduiar. tre Menge«. Joa- Andk, lekarna v RlbncL 1 R. Hočevar, Jek. aa Vrhniki
Tigraste flanelaste : posteljne odete s
190 cm dolg., 120 cm šir. dobite ob kupovanju rženo kave
•gospodinji?! ljubljenec1.
Zarila* 5 kg r^sne kavt i odeja slane . - . • K 5'~ „ w „ siadnt „ m n 0 .... * 5*75. „     ,  ritne „ „   - z 'spira
b!z-;.as za blezo ali 2l 2 m platoi......m 4*50.
Zavitek S kg sliiat kav? 1 leoira blasara
za Uime 2li Z1 2 n platin..........15*—
franko po povzetju. Pišite še danes na:
prva tvornica ržene in siadne kave
BartinaBn a Jesclike, Kokos oa L. [eska
Bobre uvedeni lastopaikl m idćeio
proii visoki proviziji. 715
m
2 vajene
Zgladiti se je pri Fran Oradi šarlna LJubljana, Rimska ceste
Štev. 14. 884
Prodajalka
se išče katera bi bila sposobna sa-mostojno voditi trgovino z mešanim blagom na deželi v vasi, 7* ure oddaljeni od župne cerkve. Trgovina se nahaja v prometnem kraju, edina v vasi. Pri trgovini je tudi gostilna. Zeli se starejša moč, poštenega vedenja, katera bi imela veselje pozneje sama prevzeti trgovino, lahko postane tudi dru žab ni ca s kapitalom 1000 kron. — Ponudbe pod »Prodajalka 353" na upravništvo    »Slovenskega Naroda«
^0? 9e> rfOs *sr *w* 7w+ a^    ap> 3r. 30» fls*
2a gospice!
Jnieligenten, značajen gospod u surho dopisovanja o^ir. šenitve znanja s pridno gospico.
spesni   dopisi  S  slifo pod .Ljubljančan 271869" na uprav. ,$Sl°v' Jtaroda", 569 Jajnost častna zadeva.
jOft 7w%        re^ Hr» 3sfi 7w+    se% **/•> aosapa
Resna MM ponudba!
Definitivno nastavljen uradnik samskega stanu, 32 let star, želi snanja v svrho ženitve s korpulentno in lepo gospico neomadeževane preteklosti, aH vdovo brez otrok, veščo če mogoče tudi nemškega jezika, pridno in Izobraženo v gospodinjstvu, s primernim premoženjem ali posestvom.
Samo resne ponudbe z sliko, katera se vrne in natančnim naslovom do 20. marca 11. pod šifro „Domovina 828** na upravništvo »Slovenskega Naroda«. — Za tajnost se jamči.
i i
L J
k. M
Kmetska posojilnico ljubljanske okolice v Ljubljani.
440
brez odbitka rentnega žavka. Ustanovljena leta 1881.
I I
L J
I I
11
^fr+'tmJ' . ' ili."
39
44
YF
FX
3X
5618
i M
n 0 ».i n j"]
zajamčeno ra
AvsUceresitna dnižbaierOMaj^^ K? 1
iUgni polno jarmenik in stroji za obdelovanje lesa
▼seli vrst zlasti patentni brzodetiii jarnenlk, jarmenik i cepilniki. (samice), benecan-sel jarsentk .\
enolistrri In dvolistni.
Vsi stroji za mizarje,
kol ar le, strugari e, so-dsrfe, tesarte Itd. Itd.
Vsi strofi
za izdelovanje pohištva
iz vpognjenega lesa. Strofi so lupljenje lesa.
Strofi za lesno volno.
TURBINE
z največjo izrabljivostjo.
PrecizijsU regulatorji.
-Patent prijavljen.-
KMI 320
TBAMSMII1 JE.
Fravsess kosmat. nUkih oprav sa
Najfinejše reference mnogovrstnih obratov tu in v inozemstvu. Sedaj se izdeluje turbinska naprava sa I. kranfako elsktr. centralo: 2 turnim pa 1000 - koafaklk aH. -
Tvornica strojev G. TUNNIES, Ljubljana P.
Praktične in cene ograje ^S^^SSTSS:
S07—H.
iz slćs3tih mrež in kovanega ielaza preprosto ali tudi najkrasneje opremljene, vrine ograje iz kovanega železa, stopalika ograls, okenske mrate, ograje za grobove, grobnice, balkone in procelia, večkrat snkane iaatarooglate, v
ognju pocinkane ter stlr!c«late sirofne ilcaste pletenine za ogrsdltve gozdov, travnikov in vrtov, za varstvo proti zajcem, pas take, fasanerija, voliere,
igrali* ća sa lawn-tennis, Rabitzeve stene in monirske gradbe, dalje mreže za
pesek in gramoz, jeklena bodeča žica za plotove, ves ograjeval™ materijal in vse
zadevne izdelke dobavljajo po najnižjih cenah
#
i Schrautz d. i Mi) ti Hmilfe
tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga.
Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr.
Dobiva   se  pri   vseh   večjih  trgovcih  z ielezntno.
3CXXXXX XX XX XX XX
Nijaižje cene.
I
co
lovama pen J. J. Naglas
^CrMi^CaHta^taHi
X XX XX
XXXX
--nxx
(XX
Ljubljana, Kongresni trg št 12.
232
ISX iXX
;XX'__
XXXXX! XXXXX!
sa spalne in {odtise sobe, salone io gosposke sobe. Preproge, zastor]!, mocirocl na vzmai **rmiP modreci, otroški vozički Itd.
t*
00
BapT"  Kajsolidaejše blago.
JcX
rx
___S&JC
XXXXv *x XXXX> Xi
Potniki v Ameriko!
ki so previdni, se vozijo dandanes samo najnovejšimi parniki .Velikani" preko
— Hamburga. .
Največji parnik na svetu je
„Imperator0.
'280 metrov), je prva ladja
Dola j« 920 t€Vljev nosi 50.000 ton ter na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. „Imperator4* je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in v New Yorka z izkladanjem  in nakladanjem po
poldrugi dan muditi. Morska vožnja v 6 do 6; 2 dneh
se popolnoma jamči. O prvi vožnji „Imperatori a" piše „Glas Naroda" iz New-Yorka: „Imperator" je višek modeme tehnike. Ropotanje strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tudi drugi .Velikani" Hamburg-Amerika Unije. Vsi Imajo v III. razredu sobe z 2, 4, ali k večjem s 6 posteljami. Hrana je obila in cjobra. Taki .Velikani- so poleg »Imperatorja": .Kaiserin Auguste Viktoria" (25.000 ton), .Amerika* (24.000 ton), .Clevc-land* in .Cindnnati" (po 20.000
ton) itd.    Važno!  Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost vieii stroškov za hrano in   stanovanje,   kakor hitro se  pripeije v Hamburg. 2538 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
FR. SEDNIG,
if|afei|aaa, aaaa^gan
velika
Perje p-
poatalja in puh
fđftntM pa Mfrttffc cenh
EMIL KRAJEC
preje F« Niti
rVed Škofijo Stev. SO.
Zunanja uroeila se točno izvršujejo.
lijnOa am unMI S laffiaema
otroških vozičkov
4m aajflaaj*«
žime.
ML Pakič
▼ Llnbllani.
leinin untiik« n M&iji t pmttjia.
Dsttnftvljeno 1815.
I
farno barvarstvo
ter kemično čiščenje in ITj snaženje oblek.
Apretura sukna. ^
JOS. REICH*
■ Poljanski nasip • Ozka ulita št. 4. Sprejemališče
Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Velika zaloga
steklenlne, porcelana, svetilk, zrcal, šip; kozarcev, vrčkov Ltd.
Qostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah.
jminimiiiniiiiinrf
i I
72
hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje ol|e iz lekanie pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.
Zoper kašelj, zaslize* noat in prehlafenje
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga  vseh   tu-  in inozemskih specialitet ter  preizkušenih domačih zdravil
Izborna toaletna sredstva HAda".
Velu svele gnijete ipetialitEte
04da|af« m ta* adravUa m elaaa vsak fcahriaMli Uafaf a.
R«ipoSilj» M 2 krat M *aa M t se strmi.
Otako ProM}to
Ieharaa pri zlatim orlu
LlaMJaaa. Jveioav trg It S
žlezam, S krofi jem
malokrvnosti, angl. bolezni, kožnim izpuščajem, vratnim in pljučnim boleznim, kašlju, za ojačenje slabotnih v razvitku zaostalih otrok priporočam redno zdravljenje z mojim
Lahasenovlm ribjim oljem
1««.
znanka „JodellV
Kafnciakositeltae in nafpHlInblfaaaiaa rlafa olje. Rado uživano in lahko prenosljivo, letna poraba čez 100.000 steklenic. Pristen samo v originalnih steklenicah po E J"S0 in 7*— z varstveno znamko »Jodella« in tvorničarja lekarnarja VUU Laknaan v !■ eaaaa — Sve? se dobiva v vseh lekarnah n Linblfani in okolici. 3440 eiavna zaloga v LJubljani: lekarna Trnkoezv.
mmmmmm lUMmiumimmmmmmmmmmmmm
Do tuLurui naslovi s« usoAemu naxnanljo
in peci*.*
Hoja človekova.
Predočiti Vam hočemo, kako je živčevje (od petnice skozi hrbtenico do možganov) pri vsakem koraku izpostavljeno silnemu pretresu. Zato pa je vsakogar dolžnost, se poslužiti pomočka, ki popolnoma odstrani živcem pretresujoče in zdravju škodljive sunke.
Starši, ki jim je res do zdravih živcev njih otrok, naj tega razglasa pač ne prezr6.
Skoro vsak do sita pozna mnoge praktične in obenem ekonomične prednosti gumijevih podpetnikov Berson in smatra za dolžnost, p. n. občinstvo opozoriti tudi nato, kako veliko vrednost glede pospeševanjn zdravja imajo gumijevi podpetniki Berson in jih za to večkrat zdravniško priporočajo.
Berson edini spaja vs? prednosti in uživa zatorej pri p. n. občinstvu upravičen sloves najboljšega gumijevega pod-petnika. Gumijev podpetnik Berson se izdeluje iz posebne gumijeve zmesi, za kar se rabi samo gnnti Fiae-Para in ki petf daje prav posebno stanovitnost in za prijetno hoje potrebno prožnost.
Zahtevajte torej pri kupovanju pristni gumijev
-m ožgan
podpetnik Berson
o o o m
in v lastno korist zavrnite vsako drugo znamko.
L ta. pri?, immhi dražba. l ir. m imm. MU za zftlinle.
»Avstrijski Feniks" no Dunaju.
«0
Vplačana delniška glavnica K 8,000.000, Družba zavaruje:
preti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe. kakor tudi proti škodam vsfed gašenja, podiranja poslopij in preti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
b) proti  požarnim   škodam poljske pridelke in
klajo v poslopjih in kopicah; e) proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega
stekla;
d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
e) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
/) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Delniška glavnica. . §
Stanje zavarovanih svot Premijske rezerve   .  . , Letni dohodki na premijah
,   K 6,000.000
K 231,000.000 „ 60,000.000 „ 12.000.00«
P«
Družba zavaruje na človeško življenje najrazttovrstnejših kombinacijah, kakor:
a) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako dru?o določeno osebo;
za slučaj smrti in mešana zavarovanja z opro« stitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, nadalje sprejema
zavarovanja za doživetje, preskrbljenje zt starost, zavarovanja otroških dot plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in
Iiod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost n nezapadlost police, jamstvo tndi za slnčaj vojske brez posebne premijske doklade itd
II
17
Natančneja pojasnila daje zadovoljno
Generalni zastop v Ljubljani
ulica štev. 1.
Brizgalnice
ini. Minili orodje in
kupujte samo pri
R. A. vmekol, Znsreb
katera tvrdka se zdaj glasi: 2093
Središčna predal« ognjagagnila totagalale la potreb fttfa televaia. orodja la avtomobilov d. s. o. 1. Praga-Smlchov H. JL teokaL T. L Mratllek. V. E. taakaL
Opozarjamo
da t zadnjem Času razpošiljajo različne nemške trrdke po svojem zastopniku v Zagreba na gasilna dr ultra aenmftke eeatate in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate stojo slovansko tvrdko.
4544416
33
0847
C%%$^^
03580570
*-Y
C kr. priv. tovarna za cement
prfporoča svoj priznano izvrsten Pailland iiosaont v vedno eiakeaicrai, vse od
avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede na" podorne trdote aaleć BadkrOtafael dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstan
Priporočila in izpričevala
4355
raznih  nradov  in najslovitejših   tvrdk   so    na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
fisanu u a ejcrasjc s?! tp%ptorik\k zadev
3. Rozm n v Xr :njn.
:-        Posl. stroka: ^ehnične zadeve.  ■ ■ -
'M >
:: Proizvodi nalsolldvieiilk tavam. ::
Motorji na bencin, bencol, surovo ^!je itd. Diesel-mo-torji, lokomobili z.i Industrijo in poljedelstvo itd. itd.
Polledelski stroji mlatilnice, stiskalnice za slamo in seno, viHii plugi, brane, kosilni stroji, posnemalniki itd. — Elektrotehnični motoili In aparati, zlasti elektromotorji, dinamo-stroji, svetilke vseh vrst ventilatorji, zdravniški aparati itd. — Strofi za Obdelavo lesa, zlasti za mizarje, kolarje, strugarje. sodarje, kot: trakaste in kroine žage, skobelni, stružni in vrtalni stroji, univerzalni mizarski stroji itd. - Strofi sa ko vinarstvo, stružnice, vr-talniki, Shaping stroji itd. — Stroji za opekaretvo, za izdelovanje cementne in glinaste opeke, modeli, vozovi, tračnice itd. — Strofi za mline, kompl. razblralni, čistilni in valjčni stroji, sita, elevatorji itd. — Stroji sv pivovarne, usn«arne, milarne, mlekarna, tiskarne, knjigoveznice, kartonatno in tekstilao indutrtjo itd. — A raza ture za električne, parne in vodovodne naprave, sesaike, transmisije itd. 33$
Tovarniške cene. — Proračuni in nasveti brezplačno. — Stroge stvarno poslovan! a. — Ha zahtevo se dovolijo plačila v obrokih.
Ivan Jax&sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo
a*^
5
r a rodbino ln obrt.
Breza učni kini za vezenie v nt
Pisalni stroji „ADLER", pletilni stroji
vseh velikosti*
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasbene Matice in edini zannseženi strokovnjak c. kr. deželnega sodišča. =
Llubljana, Kongresni trg 15.
(Sasproti nunske cerkve.)
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica
klavirjev in harmonijev
na ju?u Avstrije. — Velikanska zalega vsega
glasbenega orodja, stran in rauziksM-Edini založnik d<rrnih in komom ih tvorne- Bosen-dorfer, ffdlzl & Heitzmann. Forster. Ebrbar. Gebrlider Stingl, Rad. Stelzbamroer, Czapka, Lauberr^er & Gloss. Hofraann in Hofberg (amerk. harmoniji). Obroki od K X5*— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah   Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10letna postavno obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena najugodnejša Uglaaevanfe ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate izključno le fas za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom Salzi-fikatov in navideznega „polelna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobrem blaga", dasi   nimajo nj jednega pomembnega fabrikata v zalo?!.
Najhitrejša
in najsigurnejča
vožnja
i
je z ekspresnimi cei
akiznl brzoparnlkii „Kalser  WUhalaa II.", „Kciaer Wilkelm d. Sr.« „Eronprinc Wilhelm", „Eronprincessin CecU£e", in z največjimi brzoparniki s     „Princ rriedrlb Wilkelm"l „Oeorge Waening1on"t ,,GolaaibaaM itd. i
Vožnja 5 do 6 dni!
Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine). — IXL razr.l V teh je prostora za 2—4—6 oseb, opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih Jedilnik dvoranah ob pogrnjenih asisak izborno hrano. Na razpolago imajo poleg druiabnih in kadilaib dvoran tudi posebni eetalai krav, kopolji itd. Na krovu i m igra vsak drujrj dan godba. — Odkod potnikov is Llablfaae vsak torek In četrtek. — Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi hrano in stanovanje v pristanišču avaspiačael — Edino veljavne vozne listk. za   e parnike, kakor tudi za vse
proge amerikanskih železnic pri
EDVARDU TAVČAKIHII IjijlU krimski HlU S
nasproti občeznaae gostilno „pri Starani tliltajn*.
Izdajanje voznih listov tudi za proge: aattlmeie, niadetnja, aalvaaaaa, aUaaada*
— Zabavna potovanja v Italijo, Egipt, na severni rt itd.
Tffevtaa z arezjeai la c kr. zaloga smodnika Lechner & Jungl, Gradec Sporgasse 1.
«-*fBJ uusfj fjg> priporoča po tvorničkih cenah kot
_aBH^' • najboljše hranilno orodje avtom, žepne ^fl  l^^r pištole, točno   zastreljene sistemov
^VVJs/^ „BrowningV   Steyr*\   .Mauser- in
.Bavard- samokresi najbogatejše izbire že od K 5*50 naprej, floberti in karabinaiice, dvocevne  lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis in franka 55 Cenovnik gratis in franko.
181
fca-
BigggggBggggiiffrr;
a
L 1642.
ia io firneža
Telefon Številki 154.
H
H
isaaaag:
3PBB
krojač
Ljubljana, Sv.Petracl6
priporoča svoje
veliko zalogo gotovih oblak
za gospode in dečke, jopio in plaSCev za gospe, n ep nemoči < i vih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št 6.
iJsC    3^C    3^C 3sC
* i 'i ri~n~i
(j. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Irbančeve rnannf. trgovine
priporoča
klobuke
ispite, razno naSko perilo, krafate. ovratnike iti rti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
LHIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber r steznikov in svinčnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno
BRATA
trkoslikarla, (akiraria. stavbna
Prodajalnicas
Miklošičeva ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
EBERL
H
io pobištvens
M
41
li
Delavnicas
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
H
B
BgiggggiiHggggggggggggBggggggiM^itggggBsaggggflgagaggg^
Edino
od visokega c. kr. trgovinskega in finančnega ministrstva na Eaaaag--Kranjskem koncesionirano ==
Krisper g Somažič, družba z om. zav., £jubljana.
V najem se oddajo
tranzitna skladišča ln veliko kleti.
Bančni predujmi ca pridelke in žito. — Pravica do reekspedicije. — Javno — = tehtališče. — Tirna zveza z južno železnico. . ■■==
Pristojbinska tarifa in pravilnik na zahtevo zastonj.
824
Prvo dunajska tvornica pohištvi
specialni zavod za popolne ženitninske opreme.
o .o
o
C
c H "55
E 2
C
m
U
K 250-
-z.
s °
<: 2.
O —•
rt £
o 5*
* 93
MiCHAEL VVEISS Wt. Dunaj
VII., Breitegasse 5 in 6 c. Zavod za kompletna opravljanje stanovanj, hotelov in vil vseh
vrst slogov in lesa od preproste do najfinejše izvršitve. Oblazinjeno pohištvo najboljše izvršitve po najnižjih cenah. — Kompletna obednica od K 250'— do K 2000*—. Kuhinja, kompletna, bela ali siva od K 70"— do K 300—, Politirana sobna oprava od K 200'— do K 900—. Posamezni kosi v veliki izbiri čudovito ceno   Razpošiljanje na deželo strogo vestno pod jamstvom. Patentni voz na razpolago. Ilustrovani album za pohištvo proti vpošiljatvi 50 h v znamkah. —       ■     ■   -■■ Plačilni pogoji po dogovoru. ===========================
Ustaaovliena 1884. Ustanovljena 1884.
ena, G sJaa?C aaaaTaaan '-Jan' aaE snaaTaaan
zavarovalna zadruga v Zagrebu.
Glavni zastop za Kranjsko, Koroško in Štajersko v Ljubijani pri tvrdki Kmet & Komp., Marije Terezije cesta štev 8.
[lUlfrais v Zagrebu v lastni hiši, vogal Marovske rnnhlb cUlIdltl   =  in Preradovićeve ulice.  ======= Uilllfllll
Podružnica v Trstu, Via del Lavatoio itev. 1, II. nadstr.
Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja:
I. Na življonjo.
1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživi jenja in smrti;
2. zavarovanje dote; 21
3. zavarovanje življenske rente;
II. Proti ftkodl In požaru,
1. Zavarovanje zgradeb, (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren).
2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev; blaga itd. itd).
3. Zavarovanja poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
III. Zavarovanja stoklonlh Sip.
Zadružno imetje vseh oddelkov znaša.........K 3,013.332-66
Dohodek letne premije s pristojbinami......... K 1,486.297-56
Izplačane odškodnine...............K 5,624.162*96
Bsaasasl mestni posredovalci la aavud-tavU se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Mm MS. TiIiIi. Mm. MS.
66
51
38
28
.SLOVENSKI NAROD", dne 7. marca 1014.
Stran 15.
II
10°. o popusta dam na nizke cene svojega kataloga, ako svojo potrebščine koles, pnevmatik in priaslin do 15. aprila naročite pri
meni. Naročite torej takoj, kar potrebujete za svoje kolo! Pošljite takoj vse za popravilo, emajliranje, poni klanje, ~ katalog 1914 gratis in franko. Največja in aajsan .   z* vozna koksa in šivalne stroje
f. Vtisstog, rverniška zalaja, ftaaj H, utore Jnaistr. 231.
Slovensko dopisovanje
Slovensko dopisovanje.
609
PFAFF" Pozor!
Pozor I
Kdor si želi kupiti ▼ resnici dober UTEnsi Otroj, naj
kupi samo pravi
PFAFFOlf STROJ
ki nosi na glavi in stojalu ime ,Pf alt1 in se zanj 10 let jamči.
Velika zaloga koles
;ikor IfaHenrad, Pnch. solidno ljudsko kolo Kosmos iu Ilirija kakor tudi
vsi posamezni deli in popravila po najnižji ceni pri tvrdki:
Franc Tschinkel, Kočevje št. 240.
letiik brezplačno in poštnine prosto.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.
1
Polniti v Sovsmo in Južno Ameriko
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
al
Trst — New York, Buenos Aires, Eio de Janerio, Santos itd.
z najnovejšimi brzoparnikl z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da : dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd. :
ODKOD PARIfIHOV: K Severno Ameriko vsako soboto, r Južno Ameriko vsaki!! U dni.
Vožnja iz Trsta f Kanada: Masi Jirtec. Unutra!) vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozne liste »lavni zastopnik za 40 Kranjsko, Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
itaian-itoiisii-irsii
Ifaifol!-i!FjfE]r
Sls
H
$ o speli so
pomladanski in poletni površniki in raglani s različnih   barcah, pj najnovejših   fason,   za   gospode f
in dečke po priznano  nizkih cenah.
Angleško  skl adišče oblek O. BERJSATOV1Č ] Ljubljana,  Mestni trg št 5—6.
II
Fr. ševčlkMiz
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
217
pušk
okresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijsku*, šolskih in čeških „ . preizkušenih pnik, za katere jamčim za dober streL Posebno priporočam lahke trOCOVke in puške Bank s Kruppovimi cevmi za brez«
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
HT  po najnižjih cenah. Popravila in nar očke ae Izvršujejo
Cenovnih, na lahtenenje saatonj in sm
LfaMJaaa,
Ceniki franko.
talit
vseh vrst za urade, drsttva, trgovce Ud.
graver is i z delovat elj kaveasevis snuspilij
Ceniki franko.
Blaž Jesenko
Ljabljua, Stari trg 11
priporoča
klobnke
cilindre, čepice itd.
mm      najnovejša faione---•
po najnižji ceni.
11 mstrovani ceniki zastonj in poštnine prosto
m
o s
J2 o
O SO
a 9
s o
Najcenejše
dežnike
in solnčnike
domaČega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Teodor Korn
(poprej Henrik Korn)
nkritalet M in klepar, vneijalec strelovodov, ter Instalater vodovodov
Liln Poljanska [ista it.8.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z ang!e5kim, francoskim in tuzemskim Skriljem z
asbeskenentoisi škriijra (Eteraif) patent latsctek
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna io kuhinjska sprava. Ptstekljna ptsria.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
filMB
Liitliaia, Mina Aa 9. i
priporoča srojo bogato ntogo ranomtnih
pušk in samokresov
a---« —      . ■ . *L^a»._       —ak   a a a. A.*n« ».
mul iilnm im ■
nelaU noI i vm tnal
Popravila pulit, samokresov in biciklov točno in solidno.
mm. naataine aananev i
Nejavke in drage pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to •troko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
j     A. & E. Skaberne
Mestni trg IO. sas
a* S
„.^^..^1,1, Ceno posteljno perje!
1 ke- sivega, dobrega, puljen^^a 2 K; boljšega 2*40* K; prima polbelega 2-80 K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; kg velefinep* snetnobelega, paljenega, 6'40 K, 8 K; kg pnha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni pnh 12 K. Naročila od 5 ks naprej franko.
nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena s novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K: posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K* zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neogajajoee se vrne denar. — _ Natančni cenovniki gratis in franko.     S Benisch, Dešertice št. 767, Češko. |
Milna kbp.-—
Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih.:
Zaloga otomanov, di-
vanov, žimnic
in otroških vozičkov,
Spalnica v amerikanskem orehu
350 kron.
Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom.
v Ameriko
z modernimi velikimi brzoparnikl iz
Linijam ča Intaerpen i Msw-Y6rk
ie proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parni kih Fini and, Kroonland, Vaderlane% Zeeland, Lapland in Sami and,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med ,Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost* izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice poj novem urejene kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega I potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.i
Odhod iz Ijubtjane vsak torek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica
odslej
stev. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice.
Kakršna gnojitev — taka žetev!
Tomasova žlindra
znamke
-k
zvezde
prrizknSao ti počni /os/orno kislo nmet. gaojilo za spomladansko setev«
Gotov učinek I .   ,. Visok donesek S
Tomasovo žlindro zajamčeno čiste in polnoodstotne vrste prodaja v plombiranih, z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah*
Nina Jelki" Peter
kjer je prodajališče tvrdke Thomasphosphatfabriken G. m. b. H. Berlin W 35.
umi ie tili Mita žalna vsakevntnesa zeleztiuiankega Haga
in se priporoča po najnižjih cenah:
604
p«H$no železo, jeklo, pločevina v vse svrhe, žica, bodeča žica, mreže za ograje, okovje z« stavbe, orodje za ključavničarje, kovače, mizarje, struparje, tesarje Kd., pristno amerikanske žage in sekire itd. na debelo in drobno. — Umetna gnojila v celih vagonih.
■
84^1
64
1706
56
.F
36
Stran 16.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 7. marca 1914
54 štev,
Stuje
TkyitaJ.li tet
Sl.iK.ltl2:
Stanje denarnih »log na hran. knjižice 31. avg. 1913
K 85,004.828--. u
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J, C. Mayer
felliSId kapital in rescm 65,000.000 kron.
Cotraia u InajL — ktimi)ay 1SC4. — 29
tn-Si. Mn cBti (f us
i pj
Preskrbo vanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje anauNTSam vlasj na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent s vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi — Kupovanje in prodajanje vv*eB>aemala paaiiiav strogo v okvira uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (de po ti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
Ustmtna In piiniena »ajaanlla m
Najkulantnejse izvrSevtnje bnrsnla narocU na vseh tuzemsldh in inozemskih mestih. — izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. - Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. IsalaCfla in nakazila v Ameriko ta lv Amerike. 1660
vaakalar brezplačne. M aUzoJavke: Prometna banka Lfnbl|ana. 4 Telefon ste v. 41
se
523
Pri nakupu različnega  oblačilnega blaga blagovolite obrniti na tvrdko
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. Na debelo in drobno. Obstoji od leta 1883. Izredao nizke ccae!
Lepe pni
škodljivo.
dobe deklice in žene vsake starosti, ako rabijo moje najnovejše mašile sa prsi, rabi se samo na zunai, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno ne-Cena K 3, 5 in S. Zraven spadajoče milo 60 vin.
• dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kathe«. zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem Cena kartonu K 2*20 po povzetju. Od 4 kartonov naprej pošt. prosto. — PoSiljatve poste re-stante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga
Kathe MeozeL Dunaj ¥1.. Stnmceniasse 621L Stat
aj og-oa)
Franc Furlan f
i ključavničarstvo t
zaloga Štedilnikov J
ae mahala: 172 f
Ambrožev trg štev. 9. t
SaHlO 5 đlli! z brzoparniki francoske družbe.
Najkrajša vožnja iz
1
Odhod Is LJubljane vsak torek. Vožnja is Havre v Kanado vsak mesec enkrat
Vel'avne vozne liste (=
') z* vse razrede doDiS satnu
Ti
439
Ed. Smarda
oblastveno aetr ena ve* tovalaa
fLid^oiDmaiskatestall
▼ hiš-. Kmetske posojilnice, nasprot Tostilne ori .Figove«".
Vozne listke is Amerike v stare domovino ae naf-niili ceni. Izdala vozne listke no vseh teleinieak sa nrlre'anle zabavnik in romarskih vlakov. Vsa no-fasnlla Isto tam breze nune
Ivan Sizovičar
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno f.    izdelane vence, šopke in trakove« ::
Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje :: ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najli-nel&e dekoracijske cvetlice za dvorane in balkone.
Imam tudi vsak* rstne sadike do naj žlahtne j ših cvetlic in zel en jadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brso|avke: L Blsaviear,
M_Cen i#i mhhm m
m      Bm«  1      sivega očiščenega 2 K, j ^HBf boljše K 2-40, napolbelo K . w,^lfaa7    3*60, belo K 4*80, prima mehke
l9m**        K 6—,veleprima K 7-20. Naj- i boljše vrste snežno belo perje K 9"60. — I
Izdelali! nostalle modrega, brlela ali nne- i
ne^a posteljnega inleta. Prav dobro napol- j nteno! Pernica aH blazina, 180 cm dolra, \ 116 cm Široka K 10—, K 12*—, K 15" in K 18—, 2 metra dolga, 140 cm široka K i 13- -, K 15-—, K 18—, K 21'-. Zglavnik 1 80 cm dolg, 58 cm širok K 3'—, K 350 in K 4-—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4-50, K 5-50 in K 6*—. Nenovoljno se zamenja ali denar nazaj. — Natančni ilustro-vani cenik gratis in franko. 335')
taidiM Sarine!, UtaiL 35, pri Rziji na [i£km amamaamaaaamamaa^^
3F
ANTON STACUL, Ljubljana,
priporoča najtopleje izvrstni 599
» ampanj & o
r      v. r
w?   grez konkurence! ^
i
litwm želodcu
za podpiranje in uravnavo prebave za odstranitev škodljivega zagatenja, katerega posledica so mnoge bolezni, vedno učmknje iako dobrodejno
li. Sne balzim za želodec
Znane posledice nezmernosti, napačne diete, prehla<enja in telesna zaprtja n. pr. vzpehavanje, gorečica, napenjanje, tvoritev kisline. Čut polnosti in krčne bolečine se omiliujejo in odstranijo in tako zabrani razvitek težkih in dolgotrajnih bolezni.
varilo!
Vsi deli embalaže nosilo zak. vpisano znamko. Nikjer si ne dajte vsiliti nadomestil.
p reir.Vni c. in kr. dvorni dobavitelji le-D. IMUnCR, kamaori..Črnemorla*.Praga Mala strana, št 203. ogel Nerndove nlice
mm- v« s«m m
Vćlika steklenica 2 K. — Mala steklenica 1 K. — Po pošti ako pošljete naprej l K 50 vin. dobite eno malo steklenico, za 2 K 80 vin. eno veliko, za 4 K 70 h dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike steklenice, za 22 K pa 14 velikih steklenic franko. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske.
F. L. Popper čevlji
fj za gospode in gospe so nogam
fj najbolj priležni, lični in najboljše
■j kakovosti.   Naprodaj   samo pri
a JULIJI STOR, Ljubljana
^ Prešernova ulica št 5.
#^    Govsserski čevlji za turiste, Mgijenlčni ^   čevlji za otroke in Lawn - tennis - čevlji.
^b      K 1250—16-50.
Vi
{j*** *i o « * * * i ■ i* *a * rxnixc
H
m
H
n n
H
n
m
w n
Samo pri A. Sortu
Ljubljana,   Selenburgova nI. 5, Ljubljana
dobite najokusnejše
neucjtinjl^e opreme
od najpreprostejše do najfinejše izvršitve, dalje
perilo za pode, dame in otroke
vse lastnega   izdelka po najnižjih cenah,   kar si je
le misliti moči
Priložnostni nakup: kol iltOM. 15 mt. na B 8-20.
Mestna hranilnica ljubila
Ljubljana, Prešernova ulica št 3.
T
II III I I
Denarnega prometa koncem leta 1913......K 700,1
Vlog................... n 43,500.000*—
Rezervnega zaklada.............„ 1,330.000-—
474
brez odbitka. Hranilnilnica je papilamo varna ifl
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
stoji pod kotrolo o* lun.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5V.V. obrestim in najmanj '/.% amortizadje. Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
10t
85
6
TC
28
9
DW4