Leto LX VL, št. 37 Ljubljana, sreda IS. februarja lojj Cena Din L— SLOVENSKI dan po po kine izvzema) nedelje in praznike. — inserati do 30 petlt iDto 2.—, do 100 rat Dto 2.50 od 100 do 300 rat a Din 3.—, večji inseratt petit vrst* Dta 4.— Popust po dogovoru, inaerstm davek posebej. — »Slovenski Narod« wmi* meMfioo v Jugoslaviji Din 12.—. za tnoeemstvo Dta 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CPRAVNldTVO LJUBLJANA. Kna/ljeva oltca ftt. 5 Telefon ftt. 3122, 3123, 313%, 3125 m 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 8 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE: celjsko urednifltvo: Strossmayer]eva ulica L telefon ftt. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun prt postnem čekovnem zavodu v LJubljani ftt. 10.351 ZASEDANJE BANOVINSKEGA SVETA Danes dopoldne Je začel banovinski svet ob polnoštevilni udeležbi o proračunu dravske banovine za leto 1933-34 ter o problemih aktualnih gospodarskih in Ljubljana, 15. februarja. Danes dopoldne se je pričelo v veliki dvorani banske uprave zasedanje bano-vinskega sveta. Navzoči so ban dr. Drago Marušič, po d ban dr. Pirkmajer z vsemi načelniki in referenti banske uprave ter razen dveh treh vsi člani hanovinskega sveta. Poslovodja banovinskega sveta ban. svetnik dr. Se nek ovi č je nato prečital odlok o sklicanju banovinskega sveta ter ukaz o razrešitvi banovinskih svetnikov, ki so bili razrešeni na lastno prošnjo in o imenovanju novih članov. Novi člani gg. Stane Vidmar za Ljubljano, Snoj Hinko za Tržič, Ravnikar Josip za Radeče, Erjavec Mihael za Dol. Lendavo in Arko Ivan ml. za Kočevje so nato položili svojo zaobljubo. Član banovinskega sveta župnik g. Faflik, ki zastopa srez Mursko Soboto, se je opravičil, ker kot edini duhovnik v svoji župniji svojih vernikov ne more zapustiti niti en dan. Zato prosi g. bana, naj imenuje v banovinski svet na njegovo mesto drugega, ter se mu zahvaljuje za naklonjenost, ki jo je vedno izkazoval njegovemu s rezu. Obenem pa župnik g. Faflik z vso odločnostjo protestira proti destruktivnemu delovanju raznih razdorni h protidržavnih elementov ter zborovanje pozdravlja in mu žela mnogo uspeha. Banovinski svet je pismo sprejel z odobravanjem na znanje. Gospod Gajšek je kot najstarejši član banovinskega sveta prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ki so jo sprejeli zborovala z dolgotrajnimi ovacijami. Pozdravni brzoiavki sta bili odposlani tudi predsedniku vlade g. dr. Srskiću in ministru notranjih del 2iki Laziču. Po teh formalnostih je povzel besedo ban g. dr. Drago Marušič in v obširnem govoru o črta I splošne prilike v banovini V glavnem je izvajal: Nagovor bana dr. Draga Marušiča Ban dr. Marušič je začel svoj obširni govor a pozdravom in željo, da bi bilo delo banovinskega sveta tudi pri m. zasedanju koristno prebivalstvu banovine in da bi rodilo čimveč sadov. Naloga, banovinskega svet* je težka, kajti razmere so se od lani še poslabšale. Dravska banovi, na Je po splošni krizi najbolj prizadeta pokrajina države. Tekoči proračun, ki Je bil ugotovljen s 110 milijoni dinarjev Izdatkov in dobodkov, niti od daleč ni mogel Hb realiziran v proračun anem znesku, ker se je davčna osnova za leto i?32 za. radi zpremenjenJb razmer občutno zniža_ la, dočim smo vzel: kot podlago za računanje doklad davčno osnovo za leto 1931. ker je prebivalstvo v glavnem zaradi ujme v zastanku z davščinami. Najrajši udarec našim financam je pa zadal novi trošarin-ski zakon, ki je imel za posledico, da bo mo imeli na koncu proračunskega leta pri trošarini na alkoboJ 22 do 23 milijonov manj dohodkov, nego so bili predvideni. G. ban smatra za svojo dolžnost naglasiti neumorno in požrtvovalno delo uradnikov pri banski upravi in pri srezih. Naši uradniki opravljajo preko svojih uradnih, dolž. nosti svoje posle ter se zavedajo, da so na svojih položajih zaradi koristi ljudstva, ki mu služijo, ne samo po dolžnosti, temveč tudi po prepričanju. Banska uprava je todi v preteklem letu posvečala posebno skrb kmetijstvu. O tem pričajo številna predavanja, teča. jI, kmetijske razstave, kmetijski in gospo, dinjšld nadaljevalni tečaji ter kmetijske gospodinjske čole. Prosvetne razmere se v naši banovini stalno boljšajo, naše uci-teljstvo postaja ne samo v šoli močan pro. pagator obče narodne kulture, temveč tudi izven šole. od dne do dne intenzivnejše posveča svoj prost? čas delu med narodom ter postaja njegov vodnik. Zlasti je hvalevredno tudi sodelovanje učiteljstva pri SKJ. ki mu je naloga vzgajati moral, no In telesno zdrav naraščaj. Težje je poglavje naše tehnične službe, ki zaradi po_ manjkanja sredstev na mogla izvršiti ce_ lotnega programa. Mnogo je še projektov za nove ceste, vodovode, regulacije itd., toda povsod se čuti pomanjkanje denarja. Elektrifikacija banovine polagoma napreduje. G. ban je obveščen, da Je postavitev m. akumulatorja v Velenju zasigurana. Letos se priključi k električnemu omrežju banovine Notranjska z daljnovodom do Cerknice, a ravnotako so načrti daljnovoda do Novega mesta blizu dogotovitve. Najin te nzivnejše delovanje je razvila banska uprava pri reševanje socialnih vprašanj, ki so postala zlasti v tem letu pereča. Iz Dednostnega skiada je izdala letos skoraj 700.000 Din in bala je mnenja, da je treba sistematično pomagati zlasti onim revnim slojem ki so ostali brez dela ali pa zašli zaradi ujm v bedo. Zato se je osnoval pri banski upravi osrednji pomožni odbor ter različni krajevni pomožni odbori, ki sistematično skrbe za olajšanje bede. Tudi narodnemu zdravju je posvečala banska uprava vso skrb. ker so naši zdravstveni zavodi poslovali nemoteno, dasi je treba poudariti, da postajajo premajhni in da bi jih bilo treba razširiti. Glede na skrčeni kređk za pospeševanje in zaščito industrije, trgovine in obrti lahko rečemo, da so uspehi tudi na tem polju zadovoljivi Zlasti je treba poudariti razmah našega tnjsk^ea prometa in sporta, posebno zinaakcga. Vidimo torej, da je banska uprava v tekočem letu v polni meri izpotnila svojo dolžnost Iz poroči! posameznih oddelkov bo razvidno, da jo je vodilo pri trošenju skrčenih dohodkov načelo brezkompromisne racijonalne varčnosti in doseganja naj: večjega gospodarskega efekta z najmanjšim finančnim naporom. V takih razmerah je bila seveda sestava proračuna za leto 1933/34 osobito delikatna. Ves naš napor je bil usmerjen na eni strani v to, da znižamo izdatke na oni neobhodno potrebni minimum, pod katerega ne moremo več iti, ne da bi oškodovali vitalne interese splošnega gospodarskega in kulturnega razvoja v banovini, na drugi strani pa. da osiguramo za te izdatke zanesljive dohodke in da jih ocenimo skrajno previdno ter vnesemo v proračun te v oni višini, ki jo po dosedanjih izkustvih opravičeno pričakujemo Zato je v proračunu do skrajnosti izveden princip absolutnega varčevanja in je torej jasno, da s tem proračunom ne bomo krili vseh potrebščin, temveč le najnujnejše V prvi vrsti bomo skušali s temi pičlimi sredstvi vplivati na ublažitev gospodarska krize in na gospodarsko ojače-nje najširših slojev prebivalstva •Iz predloga proračuna so morali iz pasti tudi vsi izdatki za izredne potrebščine, izvzemši posojilo za zgraditev projektirane ceste Radeče-Zidani most-Litija-Ljubljana v znesku 10 milijonov Din, ki jo je finančno ministrstvo že odobrilo, pa načrt zaradi denarnih razmer ni mogel biti realiziran. Proračun se je moral zmanjšati, tako da znašajo obči izdatki Din^ 95,481.183 in ravno toliko dohodki in je nasproti sedanjemu proračunu znižan za 14,843.101 Din, ali okroglo za 13.5«/o. 4,500.000 je predvideno za odplačilo obveznosti iz prejšnjih let, tako da bo v bodočem proračunu na razpolago le okrog 91.000.000 Din, torej za 17 odstotkov manj kakor v tekočem proračunu. Predvideni primanjkljaj se bo najbrž zvišal na okroglo 7 milijonov, kar izvira v veliki meri is prejšnjih let, ker nam finančno ministrstvo dolguje na račum dotacij še 6,923.233 Din. Pri podrobni razpravi bo treba obravnavati vprašanje kritja za razliko primanjkljaja 2,500.000 Din, ki v predloženem osnutku ni upoštevana Proračun banovinskih podjetij, zavodov in ustanov zaaša 44,499.731 Din izdatkov in 44,515.681 Din dohodkov. Tu j« upoštevana banovinska dotacija v znesku 10,775.640 Din med dohodki in občimi rz-datki. Lastni dohodki zavodov so predvideni z Din 33.740.041 Tudi proračuni zavodov so se morali napram tekočemu letu znatno znižati, vendar se je pa morala zvišati banovinska dotacija za 324.000 Din. Napram tekočemu proračunskemu letu so se zmanjšali lastni dohodki ustanov za 4,287.000 Din. Osebni izdatki za pragmatične banovinske uslužbence so predvideni pri posameznih poglavjih občega proračuna. Predvideno je 205 mest z letno potrebščino Din 5,107.681. Dejansko je zdaj zasedenih 197 mest Za pogodbene uradnike in dnevničarje je predvideno Din 1,597.804, in s tem bo mogoče izplačevati približno 120 oseb. Celokupne osebne potrebščine znašajo 6,705.485 Din, tu so zapo-padeni tudi vsi stroški za režijsko in bol-ničarsko osobje v skrbstvenih m zdravstvenih zavodih, Za. pospeševanje elektrifikacije je predviden znesek 1,300.000 Din, ki ga banovin« pričakuje od donosa banovinske trošarine na konzum električnega toka Izdatki od. delka za kmetijstvo 60 predvideni z Din 8,875.660. ali 9.3% vsega proračuna in so napram tekočemu proračunu za okroglo 3,000.000 Din manjši. Na zmanjšanje dotacij banovinskim kmetijskim zavodom odpade 315.000 Din. Izdatki so razporejeni tako, da bi mogli donašati čim več koristi kmečkemu stanu. Glede na visoko razvito šolstvo v naši banovini bo morala banska uprava posvečati posebno pozornost Proračun prosvetnega oddelka znaša 5,150 486 Din Za podpore občinam pri gradbi in popravilu šolskih poslopij je predvideno 600.000 Din, okrog 1 milijon Din gre za vzdrževanje deškega vzga-jališča, gluhonemnice in zavoda za slepo deco Za Sokola kraljevine Jugoslavije je predvidenih 500.000 Din. za podporo gledališčem tudi 500.000 Din Izdatki za tehnični oddelek znašajo 39,153.787 Din ali 41«/o vsega proračuna Ta postavka j« za 12 milijonov 181.000 Din manjša kot v tekočem proračunu in bo komaj zadostovala za red. no vzdrževanje prometnih komunikacij. Posebno važnost dobiva v zadnjem času oddelek za socialno politiko in narodno zdravje in zato znaša proračun tega poglavja 16 milijonov 342.705 Din ali 11.1% vsega proračuna S tem se bo dalo zadostiti najvažnejšim potrebam Plačilna možnost prebivalstva je zelo padla in zato se je morala znatno zvišati postavka za plačilo neizterljivih oskrbnih stroškov banovinskim bol. nicam Ta povisek znaša okroglo en mih-jon Za osebne izdatke, za zdravnike, sestre pomočnice in desinfektorje je določenih 2.579.954 Din, za povprečnine 764.100 in za zdravljenje 400.000 Din Toliko žrtvuje torej banovina za sistematično ureditev zdravstvene službe na deželi. Finančni oddelek izkazuje 14,221.797 Din izdatkov ali 14.9% vsega proračuna in je okroglo za 4,000.000 večji od tekočega. Iz tekočega proračuna se namreč ne bodo mogle poravnati vse obveze zlasti napram sreskim cestnim odborom in banovinskim bolnicam. Te obveznosti bodo višje kakor so proračunjene in bodo znašale okrog 7 milijonov Izdatki oddelka za trgovino, obrt in industrijo znašajo 2,215.530 Din. vneseni so pa le izdatki za neposredno pospeševanje teh gospodarskih panog. Zal je bilo treba znatno znižati tudi izdatke za neposredno pospe sevanje tujskega prometa. Izredni kredit v znesku 1.466.101 je bil potreben kot proračunska rezerva V proračunu so predvidene samo take potrebe, ki so za ljudstvo nujne in ki se morajo zadovoljiti. V glavnem so ostali isti viri dohodkov kakor v tekočem proračunu, pač pa se je moral znesek pri nekaterih postavkah bistveno znižati Tako so znižane banovinske doklade k državnim neposrednim davkom pri istem odstotku za 10 milijonov, trošarina na alkoholne tekočine za 21 milijonov 500.000 Din. Državna dotacija je predvidena v znesku 7 milijonov Din, izplačilo zaostale dotacije iz prejšnjih proračunskih let pa Din 6,923.283. Ostaii primanjkljaj naj bi se kril z novimi banovinski mi davščinami in sicer s trošarino na mineralne vode. ocetno kislino in kvas. takse na vloge in pritožbe, takso za pooblastitve in dovolitve za razna gospodarska udejstvovanja (otvoritev obrti, trgovin itd.) in trošarino na vino in žganje. Te davščine se zde g banu prav primerne, keT ne predstavljajo velikega bremena, ne zadevajo širšim slojem neobhodnih predmetov, na drugi strani pa dado ob lahkem in cenenem pobiranju znaten finančni efekt. Trošarina na kvas bo znašala 2 Din od kg, taksa na pooblastitve ui dovolitve (koncesije) 100°/o odgovarjajoče državne takse, banovinska trošarina na vino in Žganje bi pa znašala 1 Din od litra vina in 5 Din od bi stopnje žganja Predvidene so pa znatne olajšave pri prodaji vina od strani producentov neposrednim konzumentom. V tem primeru se trošarina zniža na Din 0.50. Dohodek teh trošarin je predviden na 10 milijonov dinarjev. Debata o mizeriji v rudarskih revirjih Po živahnem odobravanju, ki je slednlo banov emu ekspozeju, je vsta. zastopnik kitajskega sreza g. Gvidon Birolla in z ogorčenj m. besedami slika L kako se v Zagorju in vsem premogovnem revrrju šira lakota zarada ustavitve obratov. V bližnjih dneh se bo v Beogradu odločalo, ali bodo naši pxe».TK>govniki še obratovali ali nd- — Ustavitvi dela * premogovnem revirju ne bo sledi'a samo propast delavstva, temveč tudi obrt neg« m drugih stanov. Zato prosi bacia, naj takoj apelira na vlado v Beogradu, da ukrene vse, da se prepreči taka katastrofa Zastopnik Vaškega okraja g. dr. Roš ae je prndru?*1 predlogom in poudarjal, da so klicj za pomoč vedno obupne jši. a od nobene 6trana ni pomoči. Povsod se šri glad in jok. ker je že ua tisoče delavcev brez dela, redukcije se pa še vedno nadaljujejo. Pravkar je ustavljeno delo tudi v Hudi jama pm Laškem. Minastirstvo za šume in rude naj poskrbi, da se bo železn. ca držala ključa, po katerem bi morala jemati velike količine premog«* od privatnih rudnifcov, sedaj pa država dobavlja premog pri državnih rudnikah in le piav majhne kofcoiae pffi TPD. Greh je, da država sama od jemlje delo delavcem TPD, na drugi strani pa država daje milijone za brezposelne. Zaradi zmanjšanih nabav premoga v neših krajih ne trpita samo srez Laško o Litija, nego vsa banovina, saj so delavca iz vseh krajev banovine iskali deda v trboveljskem okrožju. Končno je g. dr. Roš predlagal resolucij© na ministra za šume (in rude. da naj državna podjetja zlasti pa železnica dobavljajo premog po kđjuču iz leta 1929, da omogoči obstoj pri TPD vsaj dosedanjem obsegu. Ko je g. ban ko ne te tiral, da je resolucija soglasno sprejeta, je poudarjal, da so mu znane razmere rn da je prav včeraj zvedel od zastopnrlcov teh krajev, da tudi v Hrastniku nameravajo ustavita delo. Obljubil je, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, zlasti pa je apeliral n« TPD, naj še počaka z grozečimi ukrepa, ker so pogajanja že v teden da se zopet uvcijavi ključ, ki je bil spremenjen v škodo prrvatnih premoge vmkov. Zato naj TPD počaka vsaj toteko časa, da bo to pereče vprašanje rešeno, po njegovem upanja, ugodno- Ne samo država, tudi TPD ima dolžnosti Zastopnik Celja župan g. dr. Goričar je konstatira!, da je sicer glasoval za resolucijo, moča pa ugotoviti, da naša indu- pomoč na državo. Ko je TPD v minulih ča* sin imela milijonske dobičke, so sli ti miti joni v inozemstvo, in nikdar ni iskala države niti ji ni pomagala s svojimi dobičku Ko so se pa razmere izpremenilc, kriči bolj kakor delavstvo samo in prosi pomoči in zahteva, naj ji pomaga država. Vlada nai torej pritisne tudi na TPD, da se ne bo igrala z delavstvom in naj zahteva od TPD, da ne sme ukiniti dela. TPD gre na vsak način predaleč! Zato pa prosi gospoda bana, naj tudi v tem oziru zaprosi centralno vlado, da napravi red. Resne besede govornika so naletele pri banovinskih svetnikih na splošno odobravanje in pritrjevanje. Gospod ban je nato prekinil sejo za po! ure, da se člani banovinskega sveta odločajo. aH bodo proračun razpravljali v plenumu, aH pa izvolili poseben Raančni odsek. Nepričakovan milijon Beojrrad, 15. februarja. Gospa Marija Kosi, ki ima glavno zalogo tobaka v šo_ stanju, je pred dvema letoma kot kavcijo zaJožala pri monopolski upravi tudi več obveznic vojne škode. Na te obveznice, kojib številke si nd zabeležila, je že skoraj po. zabila. Zato tudi ni vedela, da je bila ena teh obveznic že leta 1931. izžrebana z do. bitkom enega milijona Din. Ta dobitek bi bQ z današnjim dnem zapadel na korist države, da ni blagajnik monopolske uprave g. Dušan Jompović pred dvema dnevoma docela slučajno pregledoval kavcijskih papirjev In pri tem ugotovil izžrebano obveznico. O tej Kvoji ugotovitvi je nemudoma obvestil finančno ministrstvo, brzojav, no pa tudi gospo Kosi, ki nad tem obvestilom ni bila malo presenečena. Seveda se je takoj odpeljala v Beograd, kjer so ji danes dopoldne po od'Mtku prispevka za invaHde izplačali lep milijoncek. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2305.40—2316.76, Berlin 1364.58—1375.38, Bruselj 800.53 do 804.46, Curih 1108.35—1113.85, London 197.42 do 199.02, Newyork ček 5727.70—5755.96, Pariz 224.77—225.89, Praga 170.12—170.98, Trst 293.57—295.97. Avstrijski šiling v privatnem kiiringu 9.—9.30. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.28, London 17.84, New-vork 518.75, Bruselj 72.2250. Milan 26.53. Bell demon PRIDE! PRIDE! Madrid 42.60. Amsterdam 208. Berlin 123.30. atrija, takoj zakriči. kakor pride v stiske | Dunaj 73.19 .60, Sofija 3.75, Praga 15.35 delavstvo io se obrne aa Varšava 58.10, Bukarešta 3.08. Hitlerjev revizionizetn Berlin, 14. februarja, g. Državni kancelar Adolf Hitler se je včeraj vrnil iz Wei-marja v Berlm. V Kasslu m HeMeu je imel govore, v katerem je zoper obsojal 14 let demokratične republike in med drugim dejal, da je minil čas mednarodnih obljub, ker bo na njihovo mesto pr šla nova solidarnost, namreč solidarnost nemškega naroda. Načelo »Pomagaj si sam m bog ti bo pomagal!« mora postati geslo vsega nemškega naroda Hitlerjeve izjave, ki jih je objavil lon-dcn-sfci list »Sundov Express,« so zbudile povsod veliko pozornost, zlasti glede na stremljenja nemško zunanje politike v vprašanjih razorožitve, poljake ga kondorja, ki naj bi se vrnil Nemčiji in končno glede na nemožnost po vri tka Hohenzollemcev. Sedaj izjavljajo, da se je razgovor Ad< Ifa Hitlerja s polkovnikom E. T Ethertonorn sicer vršil 7. februarja, vendar pa izjave niso bile namenjone za oSundav Express,« temveč za »Daily MaiU«. Razgovor tudi ni M objavljen v obliki, kekor ie bilo določeno. Polkovnik je dobil p «mcno navodilo, kaj hoče imetr državni kancelar objavljeno, objava pa se ne str.nja s temi navodili Tako n. pr. ni v njih odstavka o Hohenzollerncih. Tudi tzjave o poljskom koridorju in o reviziji versailleske pogodbe niso bile povsem točno objavi lene. Angleški polkovnik Etherton je objavil izjave državnega kancelar ja, kakor da bi bile podane v direktnem razgovoru, dočim so označevala pismenr zapiski, ki so mu bili izročeni, Hitlerjeve misli na indrrektan nač>in • London, 14. februarja, g. Vodja bavarskih monarh:stov, baron GuttenbeTg, je izjavil monakovskernu poročevalcu »Da ly Tele^rapha«, da se mora pričakovati restavracija bavarske kraljevske rodb ne, De rok za to se še ne da točno ugotoviti. Za dosego tega cilja se ne bodo poslužili državnega prevrata, čeprav ne bi naletel na odpor. Jabolko postaja vsak dan bolj zTelo in lahko vsak trenute>k p-.ide z dreveea, jo baron Guttenberg končal svojo izjavo. Rim, 14. februarja, s. Zadnje izjave Hitlerja o revzijj versailleske mirovne pogodbe tvorijo predmet najživahnejšega zanimanja listov i-i političnih krogov. Poudarja se. da Hitler ne zasleduje nove politike, temveč samo oddaljuje v novem duhu po Stressemanu započeto reviz) omstično politiko. Nova duh te politike je duh nove Nemoije. Opozarjajo tudi na to, da se zunanja politika nemškega narodnega socializma z,i sed*ij zavzema le za poljski koridor, dočim se bodo drugi kočljivi problemi še pustih na strani. Varšava, 14. februarja, d. £>ejm jc včeraj popoldne odobril po tretjem čitanju državni proračun. Ob zaključku debate je iz~ javil narodno demokratski poslanec Stron-ski. da je treba na neprimerno izjavo nemškega državnega kancelarja Hitlerja o poljski pokrajini Pomerebki odgovoriti z dejanji. Tudi druga govorniki so zahtevaM zavrnitev Hitlerjevih zahtev po poljskem koridorju. Govorr.ik vladne stranke polkovnik Mieczinski je ugotovil soglasnost vse poljske javnosti proti Hitlerjevim zahtevam. Vojni dolgovi Washngton, 4 februarja. A A. V tukajšnjih polit <*nih krogih je bila z velikim zadovoljstvom sprejeta izjava predsednika angleške vlade Macdonalda, da bodo Angleži z Rooseveltom storili vse za složno rešitev postavljenih vprašanj še pred otvoritvijo mednarodne gospodarske konference. Z Macdonaldovo izjavo so zadovoljni tudi tukajšnji v-šji uradniki, ki urejajo gradivo za angle&ko-ameriska pogajanja s angleških vojnih dolgovih. Navzlic -orna temu pa so politični krogi delon* . aenja, da ureditev angleškega vojnega iolga ne bo tako lahka in da >- zato noložaj so vedno nejasen. Pariz, 14. februarja. AA. Iz V asa; n g tono poročajo, da je zagovornik bimetalizma senator Pittman predlagal svoji vladi, naj plača Velika Britanijo del svojega vojneg* dolga Zedinjenim državam, kekih 100 milijonov dolarjev, v srebru. »Havas« poroča iz VVashingtona, da jo imel Hoover na včerajžnji prosio vn rojstnega dne Lincolna govor, v katerem se jo dotaknil tudi bližnjih pogajanj o ureditvi angleških vojnih dolgcrv Med drugim je izjavil, do je proti črtanju vojnih dolgov, ker bi po njegovem mnenju ne odstranilo sedanje gospodarske krize Ti dolgovi m samo del sedanjega kriznega problema in so njihov vpliv na svetovno trgovino po njegovem mnenju pretiravali N« koncu j« izjavil, da je po potrebi za zaščitne carino proti državam z nizko valuto Beli demo*? PRIDE! PRIDE J6LOTEN8KI NAROD«, dne 19. februarja 295S Krožno tramvajsko progo dobimo če bo svet jutri odobril aranžma med MZD in tvrdko SiemenS'Schuckert Ljui>lja*ML, 15. februarja. Jvfcri bo obflfcMJni' svet sklepal o anmi-ma>u. ki ga je dosegla MZD z delničarjem tse dmžbe, namreč s tvrdko Siemens-Schu-kort gtede financiranj« agradbe krožne proge naše cestne železnice. Ta proga je bila sklenjena bc oktobra 1930 in mJnistr* stvo javnih dei je tudi že izdalo gradbeno dovoljenje m koncesijo. Potrebnih bi pa bik) 32-5 mibjonov Din m po dolgem iskanju denarnih vinov smo sedaj tako daleč, da bi dobila M2D z jamstvom občine najnujnejše potrebnih 13 mibjonov, da bi lahko pričela z obnovo »tare pro^e od gar-mzrijske boLnice do glavnega kolodvora in % gradnjo nove proge od šentpeterake cerkve po Jegličevi in Masarvkovi cesti do glavnega kolodvora. Krožna proga bi bila r vsej dolžini dvothna, enotirna pa samo sa sentpeterske>m mostu. Tako bi cestna žek^znaca zmagovala v mestu ves promet. Krožna proga bo dolga 3750 m in pot od glavnega kolodvora mimo magistrata 6cx Poljane k Sv. Petru ter po Jeglićeva m Masarvkovi cesti nazaj na glavni kolodvor bi prevozil tramvaj v dobre četrt ure, dodam rabi sedaj od glavnega kolodvora do garnizijske bolnice potnih 20 minut, seveda če gre vse v rodu. Najbolj bodo veseli nove proge prebivalci &entpetra in Vodmata. Prva postaja bo pred šentpetersko cerkvi* jo, druga pred gostilno pri »Banku«-, tretja za Miišieevo vojašnico na križišču Majstro-ve in Masarvkove ceste, četrta pa že pred glavnim kolodvorom. Z novo progo bo znatno razbremenjena proga po mestu. Po nji bodo vozili samo novi vozovi, prikrajšan bo pa Vič, ki ae bo moral nekaj časa zadovoljriti * starimi vozovi. Ze danes so izginili z naših cest slo vrti priklopni vozovi, ta sramota moderne Ljubljane. Toda na grmado še ne pojdejo, dokler ne bo zgrajena krožna proga, temveč jih bomo videli Se ob sobotah in nedeljah pri večernih vlakih, ko je velik na* val na tramvaje. Poleti tudi stari vozovi, kri bodo vozili proti Dolenjski in na Vič, ne bodo več kurjeni. Cena na vseh progah ostane ista. in bo vsa krožna proga veljala 1.50 Din. samo od remize do 5t. Vida ostane še poseben poldrugi dinar, morda pa znižajo tudi to vsoto na 1 Din. Kar se tiče proge k Sv. Križu, ki jo tako težko pričakujemo, je pa kakor z obnovo in podaljškom dolenjske proge in proge do Most odnosno do Jezice. Te proge začno graditi, čim bodo na razpolago denarna sredstva. Novih uslužbencev M<20 ne bo rabila, ker bo v prometu le en voz več. MŽD že sedaj ne sprejema novih uslužbencev, temveč jih celo odpušča. Prošnje glede sprejema v službo cestne železnice bi bile torej brezuspešne. Če mestni občinski svet predloženi aranžma sprejme, kar se bo gotovo zgodi* lo. bo rešeno tudi važno socijalno vprašanje, da ne bo treba ustaviti prometa na -tari progi, kar bi se moralo zaradi slabih tračnic kaj kmalu zgoditi in bi morala M/D za nedogleden čas odpustiti okrog KO uslužbencev. r Bilanca dela »Belokranjske kleti" Snoc3 }e imela ta naša najmlajša In izredno agilna zadruga občni zbor Izubijana. 15. februarja. Ptrod letom dni. ko je bilo pomanjkanje ▼ Beli Kirajini največje, so ji priskočili na pomoć njeni ljubljanski rojaki. Za društvom >Bela Krajina< je bila ustanovljena še >Belokranjska klet*, vinarska in sadjarska zadruga z o. z., ker je poskus društva na prvem velesej-mu, da uveljavi na IjtrbJjanskem tržišču belokranjska vina. cspel, pa so takrat »^točili 28 hektolitrov dobre in zdravo kapljice iz krajev onkraj Gorjancev. Včeraj je bil prvi zadružni občni /.bor. številne zborovaJce je pozdravil predsednik dT. Riko Fux in v lepih besedah podal svoje poročilo o dosedanjem delu. Zadruga se je morala borki z velikimi težavami zaradi pomanjkanja denarja, pa bi ji bil ob-atoj ugrožen, ako ji ne bi priskočila na pomoč ugledna rojaka odvetnik dr. Adlešič in veletrgovec Hrelvorič. V Ljubljani se Je javilo 28 članov zadružnikov z vplačanimi deleži, dočim v celi Beli Krajini le eden edini, in sicer £. Dolenjska posojilnica v Metliki z deležean 100 Din. Vsnk komentar gdede nerazumevanja Be.lokranjcev bi bi i odveč, vendar pa jih zaradi tega ne smemo obsoditi, ker so pač postali zaradi bridkih Kkušenj nezaupljivi, četudi zadruga dela popolnoma nesebično, ker se zadružnikom n« deli dobiček, niti iaplacajo kakršnekoli obresti na vloženo glavnico, nego se ves dobiček uporabi zopet za pomoč Beli Krajini. Načelstvo zadruge je v tem letu priredilo več predavanj, in sicer v Metliki. Črnomlju, Semiču in Starem trga. na k a. tsrih je propagiralo zadružno misel. Najslabše razumevanje je pokazal Semič, kar pa se bo v doglednem času. ko bodo ljudje •videli velike koristi zadružnega dela, go- tovo izboljšalo, zlasti glede na to, ker bo za , mnogo napornejAe in obilnejše. Centralni šolski zobni ambulatorij otvor jen Dobtfi smo važno Hi prepotrebrto zdravstveno ustanovo in DUŠZA zasluži za to vse priznanje LjuWja.na. 15. februarja. Društvo za ustanovi janje šolskih zobnih ambulatorjev, ki je biki ustanovljeno lani v maju, je dokazalo, da ni kakšno paradno društvo in da ©e je oprijelo resno lepih \\ težkih nalog. Snooi je otvorilo centralni šolsko zobni ambulatonlj, kar je nedvomno velik uspeh, saj društvo obstoji komaj 9 mesecev. S centralnim šolskim zobnim embu-latorrijem >e dobila Ljubljana važno in pre potrebno zdravstveno uetatiovo. zato za-shtTH agilno društvo še posebno priznanje. V prostoru Hranilnice dravske banovine so se zbrali odborniki DUSZA, upravi-teOsrva cenovnih Sol in predstavnifki javnosti na svečani seji, ki >o je vodil društveni predsednik g. senator dr. V. Ravni-h*w. Otvarjajoč sejo. >e pozdravil navzoče in zastopntik« bana zdravstvenega inšpektorje g- d*- Maverja in zastopnik« cnost-ee občine mestnega fizika g. dr. M. Rusa. Sedi so daH javno obeležje, da bi pokazali javnosti svoje dok) in napore ter jo opozori H, kakšen pomen rn namen imajo prizadevanja DUSZA. Osnovna misel, ki jih vodi pri plemenitih stremljenjih, je, da je treba priskočiti ne pomoč šolskim poliklinikam, ki ne morejo zmagati vsega dela, ker nimajo dovolj sredstev — da bodo zobne nege deležni vsi otroci, tu* rev-nt ki ne morejo hodrti v zdravljenje k zaaebnkn zobnim zdravnikom. Centralni šol zobni ambulatori j in njegove podružnice bodo delari vzajemno s šolskimi pofr-klmrkami. Prvi korak je storjen, društvo je začelo realizirati svoje načrte: o tvar je centralni ambu le torij. Toda to jo začetek; ta sJcromen em bula torij je vzorec kafcršn-i ambulatori ji bi morarVi bitf v vseh naših večjih krajih. Predvsem pa je potreben tudi potujoči ambulatori j. d* bo poskrb-ljono tudi za zobno nego šoteke mladine v odda-Ijen-th vaseh. Društvo Se caka muo^o nalog. Razumljivo pa jc da ne smejo gtedati um. to de*o vsi oni Sinrteiji. ki so tudi odgovorni za zdravje mladine, indiferentno. Podrobno je spregovori o de%u in orljih tajcak g. dk. Ts^ear. Najprej je orisal smernice propagande za zobuo nego in njeue uspehe po svetu, v Kanadi, na Japonskem in v Franciji, naglašajoć, de je 6 tam podan in obsežen v splošnem ta zdravstvena pokret po vsem svetu Kanadski zadravstveoi urad je pokrenil široko zasnovano propain Vn izboljšanju zdravstvenih razmer. Prodrlo je tudi spoznanje, da je bomo zobovje vzrok neštetim boleznim . Končno se je govornik psčad z razmerama pri nas. Lani je šele DUSZA zaormlo v tem pogledu ledino. Uspeh je ustanovitev ambulatorija, v katerem si bodo lahko otroci zdravili zobe od 6. leta starosti — toda obstoj ambui«torija je materijalno zagotovi jen samo za 6 mesecev- in odvisen od razpečevanja knjnbice o »obrvi negi. ki jo društvo izda kmalu; 20000 tevodov knjižice nameravajo prodati po šolah po 4 Din. Šolarji bi torej plačati po 4 Din ze koristno knjigo, ne ta raeun bi si pa »dVavili brezpkcrao zobe. Govornik je prosil aa pomoč v tam pogledu zastopnika prosvetne uprave in neddlnJfc prosvetnega odd. ban. uprave g. Mazi fc obljubi podporo. An-bukttovij.je v GtodeUaki uaici 4. v pnrttte-ju, v dotedanjih zobozdravniških prostorih dr. Tavčarja. Govoiviik se je zahvalil posebej vsem, ki so podprli društvo gmotno, da je lahko opremalo ki otvorilo am bule torij, nakar ste zastopnika banovine in ob-čifoe čestitala društvu k lepem« in pomembnemu uspehu. Po seji so *?i zorani ogledali ambulatori j. ki ime dve ordinaend sobi in eakaiiKco. Ena 9oba je že povsem opremljena m danes je v nji že začela ordinirati zdravnica. Taiko se je DUSZA najlepše afLnmiTsVa (in bo javnost nedvomno vedela ceniti njegovo stvarno delo in pre potrebno prizadeva n-je. Pravi pot za dosego lepih bal I h ZOb ^3kor tQ(U istočasna odstranitev neokusno bar v a nega lobnegs obložka je sledeč: Iztisnit« male liiino Cblorodont sobne paste na suhoCtalorodoni obno scetko (L j. specijalna ščetka t sobeastim • /.om), drgnite svoje sobo od vseh atrani, kakor udi od zgoraj na vzdol. Pomočit« sele nato idotk <- vodo, ter izplaknite si asta temeljito, grgraje t Chlorodont usmovodo. Uspeh je presenetijiv! Neokusna barva zobnega obložka je izginila in ostane Vam v ustih prijeten svež občutek. Zahtevajte izrecno Chlorodont zobno pasto. Tuba Din. 8.— in Din. 13.—. Dobiva se povsod. Povratek naših tekmovalcev Ljubljana, 15. februarja. Včeraj smo poroeaH. da sta se dva naša. tekmovalca vrnila z mednarodnih tekom v Innsbruc-ku. Istočasno se je vrnil v Ljubljano tudi tehnični referent g. Ante Gnido-vec, davi se je pa vrnila tudi ostala ekipa tekmovalcev. Kakor smo nedavno poročali, je JZSS sklenil, da nasi tekmovale! takoj po tekmah FIS v Innsbrucku odpotujejo v Zakopane na Poljsko in v Frevstadt v Nemčijo, kjer bi sodelovali na poljskem in nemškem državnem, prvenstvu. Toda vreme smučarjem lo>tos ni preveč naklonjeno. Tako na Poljskem, kakor v Nemčiji ni snega in vsa poročila zadnjih dni so se glasila, da bo treba najbrž tekmovanja preložiti. Ker se vre-me do včeraj ni spremenilo, je .1ZSS svoje tekmovalce v Innsbrucku brzojavno obvestil, naj se vrnejo. Z današnjim brzovlakom ob 8.50 so se preko Jesenic vrnili vsi tekmovalci pori vodstvom delegata JZSS dr. Kmeta. Janša, Smolej, čarman in Praček so izstopili le na Jesenicah, v lij-ubrjano sta se pa poleg dr. Kmeta pripeljala še šramel in Bervar. Na kolodvoru sta jih sprejela v imenu saveza tajnik g. Goreč in dr. švigelj. Z istim brzovlakom so se vračali iz lunsbrucka tudi Bolgari. Ob tej priliki je stopil v stik z njimi savezni tajnik g. Goreč ter se del j časa razgovarjal z vodjo bolgarske ekipe. Kakor znano, bi morali Bolgari startati tudi na našem državnem prvenstvu v Bohinju, pa jih ni bilo. V razgovoru z g. Goreem je. vodja bolgarske ekipe poudarjal, da so imeli namen udeleiiti se našega prvenstva, da pa so krneli silne težkoče zaradi nabave deviz, poleg tega so pa dobili dovoljenje za udeležbo od strani bolgarske vlade šele pol ure pred odhodom vlaka. Obljubil je pa, da se bodo prihodnje loto sigurno udeležili našega prvenstva, prav tako bodo startali tudi na slovanskem prvenstvu. Beli demon PRIDE! PRIDE! Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda. 15. februarja: Slava in njeni mešetar j i. Red B. Četrtek, 16. februarja ob 15.: Zadoščenje, Gospa Cathleena. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Petek. 17. februarja: Zaprto. Sobota, 18. februarja: Voda. Red A. Nedelja, 19. februarja ob 15.: Pastor Peter Wi kralj Briljantin. Mladinska igra. Premiera Izven. Ob 30.: Dopust na Francoskem. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20 uri Sreda. 15. februarja: Horana. Red Sreda. Oetfftek. 16. februarja: Rigoletto. Gosto*«* nje Josipe Rijerca. Laven. Petek, 17. februarja: Pri ba*am konjičku. Red G Sobota. 1& februarja: Vikt?orija m njen fruzar. Izvem. Globoko zcižane cene. Nedelja, 19. februarja ob 15.: Nižava. Go-s-hrje gdč. Milena Verbičeva. Izven, Znižane cene. Ob 30.: Baletni večer Pfea m Pioo Mlakar ter amaambei. Izven. Smrt v mrzli zimski noči Kraaj. 14. februarja. Preteklo sob to dopoldne jc poslal župan Franc Molj Iz Vogljta pri Kranju 471et-nega Jaseee .Vebornjaka na Brnike in v Vopovlje vabit sorodnike in znance k pogrebu županovega očeta, ki se je vršil v nedeljo. Precej pozno »večer *e je Sreber-njek oglasil pri posearnJfcu Florjanu Osel ju v Vopovljah, ki ga jc povabil, naj ostane uee noč v njegovi hi&. Srebemjak je bil že precej pijasv a ni hotel ostati pri Osel ju ie je odšel v rora« noči proti Vogiju domov. Na poti med Brnaki in Vogljem, na ta* kozvanih »Brniških njivah« je onemogel, se zgrudil in umrl. Najbrž ga je zadela srčna kap. Njegovo truplo je našel ob poti posestnik Oeelj. ki je bil namenjen v Voglje kropit starega Molja. ObvestK je takoj svojec zmrznjenega Srebernjaka, ki so ga x voeoro prepeljali domov. Voznik je pripovedoval, da ga je našel §e gorkega, da ga je skušal obuditi z umetnim dihanjem, kar pa m mu ni posrečilo. Poglobitev odnošajev Male antante Konferenca zunanjih ministrov Male antante v ženevi Predlog nove pogodbe predvideva še večjo poglobitev medsebojnih odnošajev med seboj v stike in ne bi smela posamezna država storiti nobenega posebnega zunanjepolitičnega koraka. Doaedaj taka pravna obveznost ni obstojala, čeprav so države Male antante v većini primerov vedno stopile v stike. Obenem naj bi se doseglo tudi enotno stališče v gospodarskih vprašanjih. Ako se bo ta načrt dr. Beneša izvedel in se dosegel sporazum v Ženevi, se bo vsebina pogodbe v kratkem objavila v velikih obrisih. Glede smernic za enotno gospodarsko politiko držav Male antante pričakujejo v mednarodnih krogih le splošne formulacije, ker so gospodarski interesi treh držav Male antante v marsičem različni. 15. febr. g. Včeraj popoldne se je v hotelu; »Dee Berges« vršila konferenca sveta Male antante. Sestanek je vodil jugoslovenski zunanji minister Jeftić in so bile zastopane vse tri države Male antante po svojih zunanjih ministrih. Poleg izvedbe beograjskih sklepov o ustanovitvi stalnega tajništva Male antante v Ženevi je bil v središču razprave načrt češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša o novi pogodbi držav Male antante. Ta pogodba naj bi določila obstoječe sodelovanje članov Male antante na zunanjepolitičnem polju ter bi med drugim predvidevala, da bi članice Male antante pred vsako zunanjepolitično akcijo stopile Vprašanje inkorporacije okoliških občin V četrtek bo občinski svet sklepal o inkorporaciji občin Moste, Rudnik, Vič, Zgornja Šiška, Št. Vid in Jezica LjuUljana, 14. februarju. že leta in lete sanjamo in pišemo o Veliki Ljubljani. Vendar M je pa doslej skoraj samo Ljubljana pripravljala na ta zgodovinski korak, okoliške občine so 8e pa trdovratno držale svoje samostojnosti in udobne knie-tske konservativnosti. Ali energija po prevratu pomlajene Ljubljane se je izražala v neugnani ekspanzivni sili, ki je izpreminjala kos za kosom svoje bližnje okolice v me&to. Ljubljana je iztegnila svoje žile in mišice ter druge vezi daleč v okolico ter jo priklenila nase z e-loktrično železnico rn razsvetljavo ter vodovodom, predvsem pa seveda 9 svojim silnim vplivom na gospodarsko in na vso javno življenje. Kjer so bile pred kratkim še njive in travniki rn so se na njih neovirano razvijale kmetije, so po prevratu nae pa napravila do leta 1930.. ko je štela ie 483 hi« in 3954 prebivalcev, a sedaj računamo v občini Zg. Šiški 4700 prebivaleerv. Gotovo velik vpliv električne železnice! Ker je še bolj oddaljena od Ljubljane, je občina St. Vid še bolj počasi napredovala. Tudi ta občina meri še vedno 26.04 kvad. kilometre, kakor prej 52 leti. Lutri). — Pri hemoroidatni bolezni, zagatenju, natrganih Črevih, abcesib, sečnem pritisku, odebehsiih jetrah, bolečinah v križu, napadih omotice prinaša j po raba naravne »Prana Jo*e!ove< greneiee vedno pri)etno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Koledar. Dane«: Sreda, 15. februarja katoličani: Fauetin, Ljuboslava, pravoslavni 2. februarja. I>ana^nje prireditve. Kino Matica: Vesole norosti. Kino Ideal: Tri dni garniaijekega zapora. Kino Dvor: Krik mesa. Kino šiška: >Gikji ena izmed nas« ob 18. in 20. SK Ilirija iziredni občni zbor ob 20 ▼ dvorani OUZD. V. (XVII) delavski prwv*tni večer »Svobode< in >Zarjec oo 20. v dvorani Delavske zbornice. Društvo »Pravnik« predavanje vis. dri. loži I ca dr. A. Muode ob 18. v justični palaft soba št. 129. Dežurne lekarie. Dan©«: Banovec, Kongresni trg 12, Hočevar, Ljubljana VII. Celovška 34 in Usta«, Sv. Petra cesta 78. 3xp€>d sita in rešeta Zdaj je zima. Zima je letni čas. Pozimi rožice ne cveto. Za zimo pride pomlad. Spomladi seremo solato in sadimo zelje. Solata je zdravu in dobra za prebavo. Tu-di pe&a nt napačna. Peteršiljček se pa ne je sam, temveč kor dodatek k župci. Tudi poper bi sam ne bil užiten, če človek nima kaj popoprati. Užitne so pa nekatere gobe in kisle kumarice brez dodatka, posebno zjutraj, če se človeku kolče. Riba diha s škrgami, osel pa s pljuči. Konj nima vampov, ker jih ne rabi. Vol ima vampe, ker mora preba\ljati seno, tudi če je sparjeno in če ga napenja Vse živali je ustvaril bog. Človek je krona stvarstva. Kurje oko ima množino kurja očesa, ne pa kurje oči. Imamo pa tudi kurje oči, ki se rade ozirajo po petelinu na plotu. Zemlja se suče okrog solnea, tuna pa okrog zemlje Krokodili žive v vodi, pa tudi na suhem. Če jim je voda premokra. Sredi stavka je vejica ali podpičje, na fcon-cu pa pika. Pika je pa lahko tudi na jeziku in jo je treba zdreti, sicer se kura pope* tel i ni. Vrpmptulf n nnrnriln .I7SS MrzV\ ttudenec: 14 februarja. —8. jasTK>; .sever, snega 20 cm, suh pršič, smuka idealna. Izgledi za nedeljo sijajni. SLOVENSKI NAROD«, dne 15. fefcftiarja 1933 strnil i x\roe- it* S*10* -ter Dnevne vesti — Sprejem strank pri banu Ban dravske banovine dr. Maruši-č za časa zasedanje banovinskega sveta ne bo sprejemal stran k- — Promocija našega popularnega plesalca Mihe Potočnika. Naš popularni planinec, drzni plezalec in planinski pisatelj Miha Potočnik, ki nastopa v naših filmih »Triglavske strmne« in >Kraljestvo zlatoroga« bo v eoboto ob 11. na ljubljanski univerza promovira! za doktorja prava. Čestitamo! — Izletiiiškj vlak Ljubljana - Bistrica Boh. jez. in Rateče Planica f nedeljo dne l'.) februarja. Z ozironi na ugodne vremenske prilike za zimskosportne pr reditve in izlete, bo vozil v nedeljo dne 10. februarja Ljubljana gL kol. - Bs trica Boh. je2. odn. Rateče - Planica izletniški vlak, z odhodom iz Ljubljane ^1 kol. ob 5. uri 10 m n. in prihodom v Bistrico Boh. jez. ob S. uri 13 mtn., odn. v Rateče - Planiro ob 8. uri 16 min. Povratek iz Bistrice Boh. jez. ob 19. uri 21 min., odn. iz Rateč - Planice ob 19. uri 29 min., prihod v Ljubljano gl. kol. ob 22. jri 10 miu. Za izletniški vlak veljajo izletniške karte po znižani ten i od in do vseh postaj. — Iz »Službenega lista«, »Službeni V-st kr. banske uprave dravske banovine*« št. 13 z dne 15. t. m. objavlja zakon o pogodbi o uroditvj plačevanja iz blagovnega prometa tu po drugih obveznostih med kraljevino Jugoslavijo m Češkoslovaško, zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o dovoljenju olajšav gozdni industriji zaradi krize, naredbo o cn-unipulaoijskih taksah za izdajanje »navodil za prevoz žavinc. perutnine tn mesa, pravilnik o terenskem delu uradnikov m uslužbencev poljedelskega min-stiTstva, pravilnik o izpremcmbah in dopolnitvah pravilnika o nošenju službene obleke za šumarske državne uslužbence, obiavo o službenih potovanjih advokatskih pr pravnikov v sodni praksi, odločbo o posredovanju dela ter razne druge razpise, objave in pojasnila. — Nalezljive bolezni v dravski banoviui. Od 22. do 31. januarja je bilo v dravski banovini 38 primerov tifu»n;h bolezni (smrten 1), 43 škrlatiinke. 18 ošpic, 24 duš-Ijcveg* kaalja, 237 device (smrtnih 9), 27 >ena (smrtna 2), 7 otrpnonja tilnika rn 3 otroci čne vroč i ce. — U preme m ba rodbinskega imena. Banska uprava dravske banovine je dovolila Francu Kos ju iz občine Cven v ljutomerskem srezu izpremembo rodbinskega Imena Kosi v Črepinko. — Dražba lova. Dražba občinskega lovišča Sv. Jošt je ponovno razpisana in se bo vršila 27. t m. ob 9. v prostorih sreskega načelništva v Ljubljani. — Živalske kužne bolezni v dra>>ki banovini. 10. t m. je bilo v dravski banovin' svinjska kuga na 45 dvorcih, gniloba čebel-ne zalege na 4, svinjska rdečica na 3, perutninska kolera na 2, vranieni pr sad na 2, suštavec, steklina, konjske garje in mehui-časti izpuščaj goved pa vsaka na 1 dvore;. — Zagrebu ponujeno veliko posojilo. Iz Francije so ponudiii zagrebški ob&ni posojilo v znesku nad 1000 milijonov frankov, bi bi se porabilo večinoma za konverzijo kratkoročnih občinskih posojil, nekaj pa za investicijska dola. Finančni odbor zagrebške občine je pa ponudbo odklonil, kev ne ve, od katere fiinanone skupine izvira. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno in zmerno hladno. Včeraj je bilo akoraj po vseh krajih naše države lepo. Na j vaja temperatura je znašala v Splitu 9, v Beogradu 6. v Mariboru 5.6, v Zagrebu 5, v Ljubljana 2. ! v Skopi ju l, v Sarajevu —1 Davi je ka- | zal barometer v Ljubljenji 759.3, tempera- j tora je znašala —3. — strašna smrt v Miežn^m metešu. Strašna nesreča je doletela družino čevljarja Ivana Valenta iz Klisa v Dalmaciji. Hipi vaai Han so zmrznili v strašnem snažnem meteiu v nedeljo šofer, čevljarjeva so- j proija m 14 letni sin, oče in še en potnik j sta se pa komaj reš la. V soboto zvečer je ; krenil Valenta z lastnim avtotaksijem pre- | ko Sinja proti Banja Luki, kamor se je no* tel z družino preseliti. Za Sinjem se je vreme naenkrat poslabšalo, za vasjo Han so pa obtičal• v snežnem metežu. Hoteli so oditi peš do bližnje vaei, čevljar je šel prvi, za njim pa žena in sin. Sin in mati sta se kmalu vrnila v avto. kjer je bil ostal tudi šoier. I Čevljar 10 njegov zntnec sta srečno prispe-la do vasi. toda nihče ai ni upaj pohiteti v j silnem snežnem metežj daleč na c**to in tako sta ostala mati in sin s šoferjem čez j noč prepuftčena strašni usodi. Ve trije SO \ zmrznili in sneg jih je zametel tako, da so j jih zjutraj komai našli Mati in sin sta bila v smrtnem boju objeta. — Akrobat -Vleknif zasafen pri vlomu- Znani akrobat Dragan Aleks Č, ki smo ga videli tudi v LJubljani, je bil v Novem ^du zasa-čen pri vlomu Vlomiti je hotel v stanovanje novosadskega dopisnika pol'tike Gjor-gjeviča. Novosadska poHeija je prepričana. da ima AleksiČ na vesti več vlomov po mestih, kjer se je produciral. — Velik požar 1 Senju. V ponedeljek zvečer je nastal v Senju v velikem poslopju ob morjj požar, k; je bil tako velik, da se je videl iz Crikvenice in Sušaka. Skoda znaša nad en milijon. — Peta ipetl zaiovol'i csakogar s ka mero kupljeni pn Fr P Zajec, optik Liub liana. Stan trg 8 Ceniki brezplačno 0-0 Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah. bolečinah kolknih živcev, bolečinah v kolku, zasopljenosti. hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« erenčiea izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Na živilskem trgu je bilo di-ue*-. kot vse dni precej živil, vendar pa nekoliko manj kot ob sobotah Zgodnje solate jc Čedalje več kljub snegu Posebno mnogo je rdečega n zeleuega rad1 ca m moto-\ i: ca. Cene se v splošnem ne spreminjajo. Tc salate so merico po Din 1.50. gospod nje pa tu n tam zbarantajo radič po dinarju merica Zdaj je že dovolj tudi špmače. ki jo prodajajo po 2 Dm merica. Tudi pri ostalih živalih nj b:stvene spremembe pn cenah in količini Jabolk je še vedno dovolj, menda jih ni bilo že dolga leto tako pozno na trgu toliko kot letos Precej lepp mošanjčke so prodajali danes po 4 Din kg V splošnem so proda in':- vsa lepša jabolka po 4 Din kg. Najcenejša rabolka so po Din 2-50. največ jih pa je po Din 3.— Jajc je zdaj dovoli najlepših po Din 2.25 par. Za perutnino se gospodinje niso danes mnogo /anmale. BELI TEPEN V SOBOTO 18. T. M. K. SOSS, LJUBLJANA, MESTNI TRG 18-19 —Ij Nekaj cest -»o posipali nedavno z ie-beliin gramozom, z 3>mačiimi glavami«; kot pravimo po domaČe Med njimi je tudi del Sv. Jakoba trga. Gallusovega nabrežja, vse Krakovsko nabrežje in Trnovski pr stan. Na teb eestah ima zdaj precej dela cestni valjar. Doslej 60 se oekaUri vozniki celo izogibali posutih cest, ker je bolje, da pe lješ Čez drn in strn. kot čez takšne grmadi' Zdaj bodo popravil najslabše ceste — Če o-vseh, pa vsaj nekatere — ako ne bo zopet sapadel snea —lj Predavanje o plinski kuhi. Mestna plinarna ljubljanska priredi v četrtek dne 16. t. m ob 8. uri zvečer v kuhinji Kraljice Marije v Prečni ufcic- št 2 predavanje o pl nski kuhi. Predavateljica bo n^šim gospodinjam nazorno pokazala, na kako hiter lahek in obenem cenen način sc pr pravi meščanski obed. Vabljene so vse gospodinje m nj;hove pomočnice, ki se bodo ob-enena lahko prepriča le kako okusna so jedila, pripravljena na plinskem štedilniku. Vstop prost. —I j .lugosloveufko - angleško društvo v Ljubi ia ni opozarja člane, da se bo vrčil ob ponedeljkih in četrtkih od 6.—7. ure v društveni čitalnici. Rožna ulica št. 41. tečaj g*?, ftkcrlj - Grahorjeve in bo čitilnica ob teh dneh odprta samo od 4.-8. ure. Ker je za ta tečaj prijavljenih že dovolj udeležencev, bo društvo pr redilo 9 pričetkom takoj po 21. L m. še en tečaj za začetnike pod vodstvom gdč. Bukovčeve. Prijave za ta tečaj bo sprejemala knjižničarka v dr.ištveni čitam ;ci, Rožn*. ul. *1. v petek, dne 17. t. m. in v torek dne 21 t. m., od 5.—7. ure. Odbor prosi člane, ki imajo še doma knj;ge, izposojene iz društvene knjižnice, da jih čim prej prinesejo —Ij Prikrot>vnlni tečaj za čevljarje v Ljubljani priredi konec februarja kr. banaka uprava po referatu za pospeševanje obrt;. Tečaj bo vodil obrtni učitelj g. Steinman Josip. Mojstri in pomočniki naj priglase svojo udeleibo do 22. februarja cornjemu naslovu. Stari trs 34-1, kjer se dobe tjd. vsa podrobna pojasnila. —Ij Občni sbor k. o. JRKD _ Mestni trg v Ljubljani, sklican za četrtek, dne 16 febr.. se je moral radi zadržanost; g. ž:jpa na preložiti na četrtek, dne 23 febr ob 19 uri v sostllni »Sokol«. Pred ikofijo « istim že objavljenim dnevnim redom, o čemKr-kec ae bo vri d v petek 17. t m. ob 8. zvečer pn Mikliču. Na sporedu je predavanje o Sofokleju Referira! bo France Vodnik, nekaj recitacij iz Sofokleja pa bo podal rei • ser Ciril Debevc. Po tem of cijelnem delu prosta zabava. — Za drugi teden pripravlja >Krka« izreden prosvetno družabni sestanek z zelo zanimivim predavanjem a tki-opticnimi al:kanu o razvoju mode. Prikazanih bo 80 skioptičnib slik in film z najnovejšimi model tvrdke A. Paulin, Modeli &o namenjeni za londonsko razstavo. Večer bo torej senzacija zlasti za naš damski svet —Ij V petek »Divne laži Nine Petrovnc« kot zvočni film. Krasnega filma >D vne laži Nine Petrovne< z Brigito Helm in Franzom Ledererjem se prav gotovo spominjajo Se danes vsi, ki so ga videli. Saj je bil pred 4 leti najlepši film sezone. Ljubavni roman mladega ruskega gardnega častnika in lepotice Petrovne, ki jo je snubil visok štabni oficir. Ljubezen je sicer zmagala, toda Nina je. žrtvovala zanjo svoje življenje. Nepozaben je prizor N nine smrti, na nožicah okorne čeveljčke svojega ljubljenca, kateremu se je morala odpovedati, da mu ne pokvari karijere. Ob tem prizoru se tudi najtrši človek ne more vzdržati solz! To pr,*-krasno filmsko delo boste v petek in eoboto zopet lahko videli na filmskem sporedu ZKD vsakokrat ob 14.15 uri v Elitnem kinu Matici. Film je sinhronlziran z nje1 mu prikladno muziko m petjem. ZVOČNI KINO „SOKOLSKI DOM" v Šiški (za mitnico), telefon 33-87 Roman modernegra dekleta „Gilgi, ena Izmed nas44 V glavnih vlogati: BRIGITA HELM, GUSTAV DIESSL Kot dopolnilo film: »TRIGLAV V SNEGU« Predstave: danes ob 18. in 20. uri, jutri ob 20. uri. Pride! »IZLET V ŽIVLJENJE« —Ij Predavanje ZKD v Društvu za zgrad bo Sokolskoga doma v Šiški se bo vršilo v petek dne 17. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu. Predaval bo g. dr. Franta ftf$s o na vodilih za zdravje in srečo v rodbini. Po predavanju se bodo predvajali kultjrni f 1-nu. Občinstvo opozarjamo na zanimivo prt-lavanje. —Ij Dobrim mamicam v vednost. Vaši malčki bodo lahko rajali na pustno nedeljo. Pripeljite jih v Union ob 16. uri na ma-^karadni ringaraja. —lj šentjakol»kj gledališki oder za brezposelne. V soboto 18. februarja vprizon šentjakobsko gledališče za >Pomozno ak-cijot mestne občine ljubljanske velezabaviio veseloigro »Zadeva Ka sere pri kateri sodelujejo najboljše moči. Poleg g. Lavnča, ki sijajno iera eolicitatorja Kaiserja sodelujejo dame Baranova, Bučarjeva, Grumova iu Puschnerjeva t*r gg. Kosak, Kune, Moser. Hanžič^, Petrovčič in drug'. — Nebroj izr^d no komičnih sitjacij in sijajen besedni humor so dika te veseloigre. — Za to predstavo, ki je namenjena za pomoč najbediie.v šim — someščanom, so določene cene sedežem na Din 15. 12 in 4. — Napolnite dvorano Vstopnice se bodo dobile od četrtki dalje v veliki dvorani Mestnega doma. —Ij Za izvenljubljanske obiskovalce vpri zori šentjakobsko gledališče v nedeljo oh 3. popoldne sijajno veseloigro »Drzni pla vač«. Vstopnice za to predstavo smeha polno burko bodo od petka dalje na razpolago pri dnevni blagajni v Mestnem domu. WiUy Fritsch ELLEN SCHWANECKE, ROSY BARSONY, MAKS ADALBERT, JAKOB TIEDTKE in operni pevec LEO SLEZAK v sijajni komediji, ki se godi v St. Moritzu ob času zimskosportne sezone VESELE NOROSTI V predsporedu UFIN ZVOČNI TEDNIK in KONCERT SLAVNE GOSLAČICE EDITH LORAND. Predstave ob 4., ^48 in '410 zv. Elitni kino Matica Telefon 2124 S Ponikev _ Smrtna kosa. Danes je po kratki bolezni za vedno zatisnila oči Terlepova mama iz Gor Dobrave. Pred dnevi je bila še zdrava, a dane« je ni več med živimi Za-oušča soproga, Štiri hčere in enega sina PogTeb drage rajnice bo v četrtek ob 10 dop na pokopališče k sv. Marje-ti Družin: naše globoko sožaije. _ Potnikov imamo tudi na Ponikvah preveč, včasih iih je toliko, d« bi morali irug drugega nositi iz trgovine Naj mak) pomislijo, da je budi pri nas na Ponikvah nastala kriza Če lahko veruješ v to, česar ne razumeš, ne moreš razumeti, da ničesar ne razumeš. &Co bcmte čitali (D ve siroti Ljubljana, 15. februarja. Kako ae morijo nešteti, ki pišejo roman . • Pišejo in pišejo a poplava besed ne izzveni niti ene tople besedice, beeede, ki b: izraževala aknvnostrn f hrid, "prelivajoč se v blagoglasno ubranost čuetev. v melodijo, ki smo je vsi ta*too žemn: v ljubezen do Človeka; nešteto je romanov, k' so tako literarni, da iih dobri ljudje nc morejo čitati. tist1 Ij-udje. k- sočustvujejo s človekom tudi v romanih. Da. motijo »e nešteti romanopisci, ki v svojih literarnih manirah pozabljajo rwr človeka, k' ne čutijo in ne razumejo tege. kar priveze ©'oveka h knii-gi. ki mora biti ogledilo človeka, instru-rs.ent čustev, živa slika Življenji in najboljša priiateljica. ki kramlja s teboj res pr-srčno, k* ti jjovori o tem. kar čutriš in doživljaš sam. VeaeJifa pa vendar čk>ve.k čira takšno knjiga, da se ta ko i začrie živo wn'miF' za ljudi, ki se mu predstavi >o na prvi strani. Za čut', d« so ti ljudje ffttfMll iz celote ki H prav mo življenje zdi se nam. do #»0 dav-n.i. ljubi našf 7manci. ki mislijo čutijo in Sovore takd ku pje srčno kri, rr<2& materam i/ naročja do*pni?ka — tedaj zadrhtiš v botazni za u«r>6V> znancev iz ro-mana. teddj se ti vzbudi tisto silno -se-^lovp^ko čiw»fvo. ki terja za človeka v življenju to — kar je njegovega. V čas Ludvika XV. na«? povede plateh, v 5as. »iko ie ^av'adai r>m-sod nemnr nekakšna f^roze.« Groza, »ki kaže dane« čedalje bolj očirneiše lice- to ie eroza socialne krize ki zahteva čedalje ver /rtev kot nenasHna zver žrtev, ki nikomur ne kori stijo. Tfeta groza, ki gleda dandanes mili- jonom iz odi in ki jam težj srca, kajti bodočnost pnčakujotno v takšnem trpljenju, da so še slutnje o nji cnračne. Ko »delavnice še dolgo on«$o nameravale odpreti svojih vrat cn notici de ta v cev. ki so ae mog L; reža vi jati samo z detom svojih rok . . ko je mlada mata »out la kako ji polagoma gloda telo mrzlica poacbno pa grozna slutnja b teža joče se neizo^ior>4. nesreče, ki jj je pretila in ki bi lahko v nekaj urah pomenila izjfubo, smrt a 1 enega deteta . . .« — sta se mlade človeka borila •skoz življenje kot nešteto drugih in kot se borimo zdaj . . . To ni tragedija ene družine, temveč tragedija milijonov ki le morajo odreči vsemu, sreči, otrokom, kruhu in upanju, ker jam je pp'šla v goste beda ko se je sestradana mati onesvea+fta in ko ni mogla več nuditi otroku mleka, se je oče odločil v nepopisnem duševnem ho- »Pritisnai je zadnf poljub na ledeno prag. kjer bi g« naj pobrari usmilim*- ljudje. Iz bednega, podstrešnega stanovanja je odnesel svojo hčerko v ledeno, znmako noč . . . ju, da odnose otroka m ga položi na cerkven hčerkino liČece, odvrnil je pogled, da bi ne videl mateire. katero je hotel za vedno ločiti od nienega otroo'čka. in ves iz sebe je zapustil podatreAno sobico.« Takšno je življenje, nepričakovan dia-akord po kratki sreči, borba m akorpco kruha, večen strah, da se ta izmuzne sreča, če si jo našel, večna skrb. kaj bo jutri dan za dnem moraš b'ti pripravljen na vedno večje žrtve, počasi ae moraš vsemu odreči; roda nikdar človek povsem ne obupa krčevito se bori za vse. kar mu trge živi jen je iz rok rn srca. mčemur se nikdar povsem ne odpove — in končno mora /magnti. Tako sledimo človeku, ki nam ga pokaže v tako res^'čoi hičri in ki ga vodi vemo po res življenjski poti skoz« vesele In mračne dni pieatelj, ki v svojem delu ni pozahfc n« floveko in d« niše za trudi •Tako boste sodUn o novem našem romanu »Dve airofcie. Premeten žepar in vlomilec pod ključem V Kranju so slučajno prijeli podjetnega uzmoviča, ki ima na vesti mnogo tatvin in vlomov Kranj, 14. februarja. Varnostni organi v Kranju *o prijeli v ponedeljek zjutraj znanega žeparja m vlomilca, ki ima za seboj pestro pustolovsko življenje. Ker je z njim v zvezi večja vlomilska družba, ki jo je prijeti žepar izdal, ne smemo navesti njegovega trnena. Ko pa bodo končana vsa zasledovanja, bo pojasnjenih precej zagonetnih tatvin v zadnjih letih. V ponedeljek zjutraj okoli 4. je zaslišal mestni stražnik g. Suc pred tovarno »Iko« kričanje. Ko se je hotel prepričati, kaj je, sta mu prišla nasproti dva fanta iz Nakla. ki sta mu povedala, da ju je napadel neznanec, ki jima je grozil s samokre* som Stražnik je neznanca dohitel, pa mu je hotel ubežati in ga je ujet šele v Rožni ulici. S pomočjo obeh napadenih fantov ga je po dolgi borbi premagal in mu navil struno Neznanec, ki je bil zelo pijan, ni hotel nikamor s stražnikom in ga je slednji moral vleči do stražnice po tleh. Za razgrajača so se zaceli zanimati tudi orožniki, ki so v njem takoj spoznali nevarnega žeparja in vlomilca. Pustili so ga, da se je prespal, nato pa so zaceli s temeljitim zasliševanjem Prijeti tat je že po svoji elegantni zunanjosti in nastopu napravil na orožnike vtis boljšega žeparja. Res se je na prigovarjanje orožnikov skesano izpovedal in priznal celo vrsto gre= hov. Julija l. 1929. je v družbi nekega tovariša In njegove ljubice izvršil drzno žepno tatvino v vlaku na progi Beograd-Zagreb. Naredil se je pijanega in začel nekega potnika ogovarjati in motiti. Tovariš pa je medtem z nožem prereza! potniku telovnik in mu neopaženo izmaknil I'srnico, ki jo je izročil tovarišici. Od^H so potem v drug oddelek voza; oba žeparja .sna kmahi skočila iz vlaka, dekle pa se je peljalo z listnico do Zagreba. Tu so si razdelili denar. V listnici je bilo 600 dolarjev in 20.000 Din. ki so jih pravično razdelili. Istega meseca je prav ta družba v vlaku na progi Zagreb »Sušak izvršila zopet tatvino. Tovarišica je ukradla neki elegantnvi dami ročno torbico, v kateri je b'lo 4000 Din gotovine. Denar so z združenimi močmi zapravili kot letoviščarji na Sušaku. Tuda na progi Karlovac-Zagreb so okradli nekega potnika za lepo vsoto denar ja. Pri eti tat pa ni samo spreten žepar, remveč je tudi zelo drzen vlomilec. 18. de-cemb-a lanskega leta se je na poti iz Beograda ustavil v Brežicah ter je vdrl v go* sriLniške prostore restavracije pri Vrtov-šku in ukradel vse cigarete, čevlje in 3000 Din denarja. MaVo pred božičem pa je vlomil v vilo Zoro na Bledu, ki je kast Pon-graca iz Zagreba, ki je pozimi prazna. ITcradel je dva fotografska aparata, izmed katerih je bil eden vreden 6000 Dm. ki daljnogled Vse skupaj je prodal nekemu zagrebškemu starinarju za 2500 Din Povedal pa je starinarju. da so 9tvari ukradene Letos pred praznikom sv treh Icra* Ijev je 2 dvema pajdašema vlomil v pisarno odvetnika dr. Olipa v Beogradu. Tu je odnesel celih 36.000 Dm. Orožniki so pri preiskavi našli pri njem 5270 Din O Čem denarju pravi, da ni ukraden, temveč da H gt jc prislužil z igranjem gosli po beograjskih gostilnah Are tirani vlomilec bo moral sedeti zopet v ječi, kjer je pa zelo nerad. Leta 1928. je bil prijet radi mnogih vlomov po Gorenjskem, pa je ušel orožnikom iz vlaka na poti v Ljubljano. Pa tuda iz mariborske kaznilnice je že pobegnil. Julija lanskega leta je odsedel dveletni zapor, sedaj pa se bo moral zopet pokoriti za novoodkrite stare in nove grehe Orožniki pa zasledujejo rudi njegove tovariše 10 tovariš'ce m upamo, da se jim bo posrečilo zatreta ne» varno žeprsko in vlomilsko družbo. Iz Novega mesta — Koncert. V nedeljo prirede ljubljanski učiteljišeniki na svoji turneji po banovini v telovadnici nove šole koncert pod okriljem Pomladka Rdečega križa. Pevakš zbor ljubljanskih učiteljiščnikov je javnosti že znan po svoji odlični kvaliteti. Vodi ga priznani strokovnjak prof. Ivan Repova. Učiteljišeniki se pripeljejo v Novo mesto v nedeljo ob desetih dopoldne, ob enajstih zapojo pri masi v frančiškanski cerkvi, popoldne pa nastopijo s koncertom. Podrobnejšega programa še nimamo. Ker ae bodo mladi pevci prvič oglasili v naši sredi, računajo na posebno naklonjenost Novome-sčanov, ki naj bi jim dvorano napolnili. — Med krilatce je odhitel komaj nekaj tednov stani prvorojenček profesorja Rudolfa Kranjca. Pokopali so ga včeraj. Naše odkrito sožaljel — O Primorju in I*tri je pod okriljem ZKD predaval sinoči v Sokolskem domu akademik g. Fi-gar. Predavanje so spremljale številne skioptične slike — Osebna ve*t. Ker je bil dosedanji šef kandijske železniške postaje g. Josip Hren v istem svojstvu premeščen v Pe* trovče pri Celju, je njegovo mesto prevzel včeraj g. Matej Vovk, ki je prišel iz Mokronoga. — Med brati muslimani je naslov predavanju, ki sa bo imel v šolskem radiu ▼ petek 24. t m. tukajšnji učitetj Viktor PimaL Na pustno nedeljo popoldne pe bo sp*t eno-uro zabaval poslušalce s pustnimi urodbeon pod naslovom >ZrcaIoc Iz Trshti1e«»a — Streljačka drn ti na. Ustanovni občni zbor streljačke družine bo v Trebnjem v soboto. 18. L m. ob 19. uri v občinski pisarni. Vabljeni. — Popi« davčnih savssanesv, ki izvršujejo katerokoli obrt Iz seznama posnema, mo, da je v naši občni 90 obrtnikov, mod katerima' prevladujejo gostilničarji, trgov« in Čevljarji. — Občinska trošarina. Za proračunsko leto 1933/34 je občina pavšal i rala 17 gost; V niftarjev za Dm 46.100. Trije gostilničarji na povša) niso pristali. Od lanskoletnih prorn-čunanib obe nskih trošarin Din 130.000 je občina z ozirom na. za občine neugodni trošarin sk i zakon padla na Din 46.000. ostanek približno Din 300.000 bo pe morala občina pokrit letos z dokladami na davke. Da je to za našega davkoplačevala in pa tudi občinske fvtance porazno, ie jasno f — Direltija dri ieleznir razglaša, da se bo vršila javna ustna licitacija za zakup kofinjV trave tn zakup npv za zemljiške dele, ležeče od 53200 km do km 65.000 med postajama Velika Loka Mirna peč. in od km 0,800 do km 8400 mvd postajama Trebnje in Mirno, in sleer dne 22 f^bruaria t033 ob 7.80 ari v prostorih pisarne nadzornika proge r Trebnjem. Stran 4. Mamice Bedel »SLOVENSKI WAROD<, tae IS. februarja 19» 38 Roman — Revčki, lačni so! — je vzkliknila Filipina. — Morda so res lačna, — je nadaljeval Grenadier. — da, ti utegneš imeti prav! Toda vsi molče in to je grozno. In tako je do zadnjega poveličeval veličino režima, ki ni znal preskrbeti potrebne skorje kruha niti mestnim, niti kmetskim delavcem. Tretjega dne so se začeli vzpenjati v Alpe, ki naj bi jih prekoračili skozi sedlo Mom Gene vre. Dočim je avto plezai po pobočju, se je Filipina vračila v mislih po njem nazaj v Italijo, in sicer tem globlje, čim bolj so se bližali Franciji. Videla je zopet ulico dei Spinaci, mračne oboke na Piazza Mattei. košat kostanj ob jezeru Nemi. šepetalnico z večerne predstave pazzi,« vse tisre nepričakovane in skrivne kotičke, ki je vsak izmed njih pomenil postajo na poti k sladkostim prve ljubezni: v mislih se je vrnila tudi v akvarij, kjer je slišala utripati svoje srce tako. kakor še nikoli. — Ah, — je vzdihovala, — film to ni bil. Morda je pa bido to življenje. Tistega dne so večerjali v krčmi v mestecu Cesanne. Po ulicah je bilo zelo žrvanmo Videli so vojake, ki so vodili druge vojake brez orožja nekam v bližnjo trdnjavo, videli so randence. ki so jHh nosili nekam na prevezovališče. — To so obmejni manevri, — je dejal Grenadier. — Glejte, kako hrabra vojska je to! Ti vrli vojaki gredo v svojd bojevitosti tako daleč, da se zares streljajo in pobijajo. Odkrito rečeno, vojaki so se biK spoprijeli zares, toda samo zato. da so eni v preveli/kl ljubezni do domovine preprečili drugim, vnetim za mir, pobeg v sosedno državo, kjer je sladko živeti, kakor so pravili ljudje. Kmalu so bili na meji. Grenadier se je zahvalil karabiner-jema za častno stražo; poslovil se je od odličnega spremstva s kratkkn govorom l> vzvšenosLi njj-une socialne vloge in o Mussolinijevi velikodušnosti potem je pa dal obema lepo nagrado. — Zbogom, hrabra moža! — je za-klical, — zavidam vama. ker zapuščam vašo v zdravju kipečo deželo, da vidim zopet Francijo v zadnjih zdihha-jfili- Kar so Filipini pritekle debele solze po licih. — No. no. nikar ne obupuj. — jo ie tolažil oče — Pomiri se. rešim jo! Na oni strani meje pa z zdravjem nikakor nj b.lo tako s'tabo- orožmiki so tam kvartah. cariniki pa kegljali. Toda gorski mir sn zdaj pa zda; pretrgale salve m njihov tisočeri .idmev od bližnjih trr-ebcrn > Nekaj orožnikov je sede k] na bližnji trati na travi: ^delo s-e ie da opazujejo z dalmogled; nenavadne orožne vaje — Ujamejo jih, — se je o^las eden — Fvo iih! Ze zopet beže p° odprtem polju. — Trije so. — se je oglasi drugi. Ta čas. ko so cariniki vipiaseval« Grenad^erko odfc^d ;; Sinflce «a ničnem plaščku in kje ie kupi'la ^čeko z roflro-vmastvm držajem, je stopil Orenid'er j k orožnikom. — Opazujete orožne vaje? — jih je vprašal — Da. — so odgovorili, — to je naše vsakdanje razvedrilo Toda današnji se v gorah sploh ne spoznajo: ti ne bodo odnesli zdrave kože. Povedali so Grenadieru. da ni dneva, da bi se jim ne priglasilo neka.i italijanskih beguncev, in sicer zlasti odkar je začel Mussolini poveličevati pesem tonov in havbic. — Mussolini? — je ponovil Grenadier — O. to vam je mož! Orožniki" so pripomnili, da beže čez mejo celo civilisti- prejšnjo noč da so sprejel pod streho enega, ki je bil ranjen v nogo in je zek> trpel. — Tamle v oni baraki leži, — so de-jaii. — Ce bi ga mogli odjpeijati do Bri-ancona, bi se lahko zatekel v bahrlco, da bi mu rano obvezali. Grenadier je raja vil, da ga sovražnik avtoritativnega režima prav nič ne briga, da je bil ta človek ranjen na poti iz raja v pekel in da se mu godi prav, če je tako nespameten. Filipina je slišala pogovor med očetom m orožniki. In ker ie bila dobrega srca, je stopiđa k avtomobilu in vzeJa iz njega ročno lekarno, ki >o je jemala njena mati vedno s seboj. Odš'a ie v barako, kamor ie prihajala svetloba samo skozi linice. zalepljene s povoščenimi platnom: na slam-njači na tleh je zagledala bled obraz in žareče oči. Kriknila je. odskočna, se vrnila in pogledala ranjencu naravnost v obraz. Tedaj ie pa kriknil tudi ranjenec in sedel na ležišču. — Filipina! — Rafaelo! — To ste torej vi? — Vi tu! Pokleknila je k njemu, on jo je pa začet strastno poljubljati. Debele solze so pritekle obema po licih, objemala sta se in vzdihovala. — Rafaelo, to so sanje, to je film, — je šepetala Filipina — To niste vi. to tušem jaz . — Filipina. — je odgovoril Rafaelo vco srečen, — to ste vi, ro sem jaz ... ... To je življenje, in jaz sem zelo težko ranjen v nogo .. V eni sapi jti je opisal svoje pustolovščine zadnoih treh dni, praviJ ji je, da ga je grofica Colozzolo takoj po odhodu njegovih prijateljev zaklenila v posebno sobico, polno blazinic, rož. si-cilskih vin in orijentalskih dišav Hotela ga je pripraviti do tega, da bi se izneveril nji ki jo tako vroče ljubi, pa se ni dal zapeljati in grofica je končno zaspala pod vplivom vina. ki ga je bila nastavila njemu. — Ali je vam hotela še enkrat pokazati nogo? — je vprašala Filipina smeje. — Da, uganili ste. — je odgovoril Rafaelo. Izrabil je njeno nepričakovano spanje in jo ubraJ na kolodvor Termini, kar so ga nesle noge. — Ojoj! — je vziilikniia Filipina. — tam sem se branila vaših poljubov Skočil je v vlak m se pripeljal do meje. baš tja. kjer je vedel, da jo bodo prekoračili njegovi prijatelji. — Bonapartova pot! — je pripomnila Filipina — Ubogi papa! Opisoval je grozno noč ki jo je preživel, ko je bilo treba preslepiti obmejno stražo, izogibati se prepadom ter bežati pred plazovi, medvedi in jastrebi. Razvnemal se je. govoril je na dolgo in široko o svoji zvijači, o svojem junaštvu in končni zmagi nad krdelom bersaglierov. karabmerjev in miličnikov — Ah1 - ie vzkliknila Ftliprna. — m t » vas ranili v nogo Ni mogia več čakati, takoj mu ^e hotela izprati in obvezati rano, ki jo je bil dobil zavoljo nje. — Saj ni nič hudega. — jo je tolaži Rafaelo in res w bilo nič hudega begunec si je bn na begu v lakastifa čevljih samo malo odrgnil nogo: njegovi čevljn so bili pač bolj Drikladn za rimske salone nego za alpsko skalovje. Pokaza' « Filioin okrva-vlieno peto, dekle je zadrhtelo. mu jo namazalo z jodom in obvezalo. — Rafaelo! — FiUpmetta! — Mislim, da ... — Kaj? da vas ljubim. Od tistega trenutka ie šlo vse kakor v romanu (Venadierka ie zalotila hčerko v naročju tajnika svojega moža. Grenadier ie bil mnenja, da bi stvar sploh ne mogla imeti lepšega zaključka, da se Francija brez pomoči hrabre- ga Italijana sploh ne da rešiti. Filipina je podpirala Rafaela do avtomobila, kjer so ga rahlo posadili na mehko blazinico. In predno 90 zapustili kraj, ki je bil postal priča junaškega m ISubavnega dogodka obenem, je potegnil Grenadier iz žepa notez m nairvno peso ter ponudil oboje Rafaelu, rekoč: — Pršite, draga mod Carbkiati: »Francozi, prinašam vam svobodo, srečo in bogastvo, ker sem zaveden pristaš avtoritativnega sastema... Konec. Najbogatejši mož Španije pod ključem Španski bogataš in preiskovalnem Največji španski gospodarski koncem ima zdaj svojo centralo v madridski jetnišnici. To je treba razumeti doslovno, kajti lastnik koncerna vodi svoje posle iz ječe. Mož v tem čudnem položaju je don Juan Mareh, najbogatejši španski trgovec, ki sedi že od 15. junija lanskega leta v takozvanem vzornem zaporu v Madridu. Aretiran je bil, ker je na sumu, da si je pridobil tobačni monopol za španski Maroko pod diktaturo Primo de Rivere z nezakonitimi sredstvi. March je tudi španski poslanec. Že nekaj mesecev pred njegovo aretacijo so pa govorili, da je niegova navzočnost v parlamentu nezdružljiva z ugodom te korporacije in tik pred aretacijo so niegovo imuniteto gladko razveljavili. Od takrat sedi March v zaporu, ne da bi ga postavili pred sodnike. Mož je zastopal v parlamentu otoke Baleare. 2e sedem mesecev vodi številna podjetja svojega koncerna iz jetniške celice. March ima največjo banko v Palmi na otoku Majorka. Njegova je parobrodna družba, ki vzdržuje z devetimi motor-nimi ladjami promet med Iberskim polotokom in Majorko, Menorko, Ibizo in Kanarsternj otoki. Poleg tega je March gospodar mnogih velikih podjetij, je veleposestnik ima velike tobačne tovarne, v Madridu ima več listov, pri drugih je pa tudi udeležen kot delničar. Čas. ki mu je odmerjen v ječi za spre- poslanec sedi že osem mesecev v in vodi iz njega svoja podjetja jemanje gostov, porabi za poslovne po-menke s poslovodji svojih podjetij. Sprejema njihova poročila, pregleduje bilance, podpisuje pogodbe, skratka, vodi svoje posle naprej, kakor bi ne sedel v zaporu, temveč v svoji pisarni v Palmi ali v Madridu. Nima pa priložnosti, da bi osebno pregledoval in nadziral svoja podjetja Kako dolgo bo ta najbogatejši mož Španije še sedel v zaporu, ne ve nihče povedati. Dokler ostane na krmilu sedanja vlada, zlasti pa ministra Prieto in Carner, ima March malo upanja na svobodo. Carner ie dejal o nlem v parlamentu, da je zagrizen sovražnik republike in da uniči on reDubliko ali oa republika njega. To ie iziavil še pred Marchovo aretacijo. Po tej izjavi se je March branil v parlamentu, toda njegova imuniteta je bila kljub temu razveljavljena. Nedavno je poslanec radikalne stranke Zinero izjavil, da smatra Marcha za nedolžnega in da zato odlaga svoje mesto v preiskovalni komisiii. ki vodi preiskavo proti njemu. Namestn da bi mu pomagal, mu je pa s tem le škodoval, ker so jetnika zdaj strožje zastražili. Zanimivo je, da si madridski Marchov list »Informaciones« ne upa nastopiti v gospodarjevo obrambo, ker uredništvo dobro ve, da bi škodovalo listu in Marchu, če bi o tej aferi sploh kaj pisalo. Beli demon PRIDE! PRIDE! Zamorski pregovori Zamorci se ne odlikujejo s pridnostjo in veseljem do dela. O tem pričajo tudi njihovi pregovori, ki jiht je zbral neki misijonar. Mnogi zamorski pregovori ljudi naravnost navajajo v lenobo, na-mestu da bi jih vzgajali v ljubezni do dela. Tako imajo zamorci pregovor, ki pravi, da od predolgega spanja še nihče ni umrl. Drugi zamorski pregovor pravi, da lahko preveč iela škoduje zdravju, slab pa ni niti tretji, ki pravi, da kdor spi, ni v nevarnosti, da bi se mu -or^-ii vrT1 t- nero zamorci rudi pravijo, da nikjer ni rečeno, da bi se moral človek pretegruti pri delu, da bi obogatel, kajti dokler živi je že itak dovolj bogat. Na^ omenimo še nekaj zamorskih pregovorov Ne pehaj se za naslovi ah" karijero, kajti nizki, plazeči rastlini se ni treba bati slabega vremena in neurja, ker ji ne more do živega. — Delati, da bi obogateli? To je neumnost, velika neumnost, kajti bogataš nima prijateljev. — Ne pozabi, da živi tiger čisto sam, podgane pa skupaj v velikih družinah. Ostani torej raje podgana. — Ce že moraš delati in če ti ne preostaja nič drugega, se nikar ne pretegni, kajti kdor prehitro teče, ne vidi na cesti ležečih kamnov. — Izogibaj ?e vsake nepotrebne nevarnosti, ne trudi se po nepotrebnem in ravnaj se raje po živalih; podgana nikoli ni tako neumna, da bi vodil n tisrra na vrvi. isnica, ki je hodila 25 let V času vedno presenethjivejših rekordov v hitrosti prevoza pomikov in blaga po suhem, po vodi in po zraku se zđi skoraj neverjetno, da bi še moglo biti na svetu prometno sredstvo, ki mu gre po vsej pravici prvenstvo v počasnosti. Iz Prata di Ornavasso v Italiji poročajo, da je prejel 631 etni Stefano MaJoli te dni od svojega sina Ug? iz Taranta dopisnico, ki ie bila oddana na pošto v avgustu 1*>08. To je pač svojevrsten rekord in pošta je lahko nanj ponosna, saj je rabila dopisnica celih 25 let. da ie prišla rja, kamior je bila namenjena. Na dopisnici, naslovljeni očetu in materi, ki ie pa že davno umrla, piše sin: »Čakamo vas. dragi starši, to soboto na svatbo v *rdnem orepričanju. da pridete « Oče *e dob^' dopisnico čez 35 let in ie mora«' plačat1 še 50 centesi-mov sriobe Sinove svatbe se seveda ni mogel udeležiti, pač b' se bil pa lahko udeležil sinove srebrne poroke in smatral vabilo na poroko za vabilo na srebrno poroko. Lev z umetnimi zobmi V francoskem mestu Chapeauraux se je ustavil te dni cirkus »ApoLlo«. pa je "doletela 'asttiika nezgoda. Najlepši lev. »Princ« po imenu, se je zakadil v mrežo svoje kletke in si zlomil tri zobe. Krotilka ve sklenila, da ne sme ostati lev brez zob in obrnila se je na zobozdravnika s prošnjo, naj bi levu vstavil zlate zobe. Zdravnik je odgovoril, da bo poskusil ustreči njeni žel)i in tako je prišel nekega večera z vsemi po- trebnimi instrumenti v cirkus. Toda lev je bil kakor večina ljudi, ki jih pri zobozdravniku zapusti potrpljenje in odpovedo živci. Nič nd pomagalo, morali so ga zvezati. Šele potem ie lahko začel zobozdravnik svoje deJo. Več ljudi je držalo leva za grivo in za vrv. za katero je bil zvezan, zobozdravnik mu ie pa potisnil v žrelo posebno leseno napravo, da ni mogel zapreti žrela. m tako je dobil lev umetne zobe Operacija se je dobro posrečila, nihče pa ni pričakoval, da bo lev zdrobil leseno napravo v žrelu in tudi umetne zobe. Zobozdravnik pravi, da bo napravil levu trdnejše zobe in da poskusi operacijo še enkrat. Iz Celja —c Razpust društva. Z odlokom ban-ske uzprave jc bilo 14. t. m. razpueeeno društvo Krekova mladina v CeJju. —<: Poroka. V nedeljo dne 12. t- m. sta se poročila v župm cerkvi v Celju elektrornonter g. Adolf Prah in modistka gdč. Marija Hriberska. Čestitamo! —c Opozorilo mlinarjem, trgovcem z moko, pekom in slaščičarjem. Davčna uprava v Cei]ju razglaša: Uredba o »kupnem davku na poslovni promet z dne 3. novembra 1°32, št 75.060. predpisuje da morajo mlinj (mlinarji) od 1. januarja 1933 dalje 1.) izstavljati račune po uradnem obrazca za ves promet z moko razen ne moke, ki se kmetovalcu jemlje m vrne iz aita. ki ga' je kmetovalec sam pridelal; 2.) oprerrdjati s pr edpisaramri vin je tami vse vreče i moko (v promet stavljeno ali moko oseb, ki niso kmetova!ct) razen vreč z moko kmetovalcev v srni slu točke 1.) odnosno razen vreč x meljavo kmetovalcev, kd «*h*žri kmetovalcem za lastno uporabo. Navedene račune — n sicer po 30 skupaj in povezane v blokih j (v triplikatu) — izdajajo po 21 Din za blok večje trafike in davčna uprava, predpisane vinjete pa dobe mirni (mrinarj/i) na zahtevo brezplačno pri davčni upravi. V račune ja treba vedno vpisati množino izdane meljave in vsoto plačanega skupnega davka oa posovni promet, na vinjetah pa morajo b-ti razvidni označba tvrdke, dan izdajo (prodaje vreče) z meljavo in dan knjize-nja v knjigi opravljenega premeta odnosno v trgove&ih knjigah. Davčna uprava v Celju poziva vse prizadete osebe da §e točno ravnajo po predpisih navedene uredbe. One. ki ae ne bodo ravnali po tej uredbe, bodo zadele kazenske posledice. Trgovsko in kmečka milini plačujejo naslednji skupni davek na poslovni promet od vse meljave, ki jo dajejo v promet: za žitno moko 6. za koruzno moko 2-4 in za otrobe 2 odstotka prodajne cene. Ce ae melje tuje z*to proti plačilu v gotovini ali mertci m vrne potom naročniku, ki ni kmetovalec moka. plača kot skupni davek na poslovnu promet krneč* ki mlin 6 par od kg koruzne moke. trgovska mlin pa 8 odnosno 3 pare od fcg žitne ailri koruzne moke. Stupci ©ga da vika na poslovni promet je oproščena izdana meljava le, 6e je narocrvk kmetovalec. Od lastnega žila. ki ga melje kmetovalec - mlinar v lastnem mlinu za lastno porabo, se ne plačuje poslovni davek Pač pe je treba plačeva t; splošni 2odstotni davek na poslovni promet za plačila afc odškodnine kmetovalcev ki iih prejema m h o ar za mletie. Za I prodajo moke po tngu se pobira 6 odnosno 2.4 odst skupni davek na poslovni promst od vsakogar, ki se ne more izkazati a pravilnim računom, od koga Je nabavil aln kupil moko. Osebe, ki trgujejo z moko ali ki uporabljajo odnosno predelujejo moko v obrtne svrhe (peki slaščičarji), mora>o račune o nakupu moke hraniti m jih dajati na zahtevo davčnemu oblastvu na vpogled, siceT se jdm uradno predpiše skutvni davek na poslovni promet od vse najdene množine moke in za ves promet iz dobe. glede katere bi plačila davka ne mogle izkazati z računi. Pđki m slaščičarji plačujejo za predelovanje moke 3odartotnri dodatni poslovnu davek. —c Umrla je 13. t. m. v ceijsto botooi 82Vetrna občinska reva \z GotoveAj pd Žalou. Žrebanje v drž. razr. loterij* Dne 14. februarja so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 30.000 srećka štev.: 88.176, » 10.000 srečke štev.: 433, 2.237, 23.614, 24.772, 25.682, 27.863, 42.333, 47.575, 62 264 63.064, 71.261. 75.789, 77.828. 85.553. 85.800, 98.350, 25.836. 30.978, 40.888, 74.779 Din 8.000 srečke štev.: 31.005. 43.084, 44.121. 47.272, 54.983, 50.494, 59.197, 73.137 92.443. 98.987, Din 6.000 srečke štev.: 2.183, 6.852, 8.821, 15.224, 23.145, 26.249, 33.652, 38.259. 44 025 47.090, 48.694, 55.888. 52.342, 63.805, 68.139, 72.467, 73.929, 78.194, 78.496, Din 5.000 srečke štev.: 1.721, 4.361. 12.491, 24 000, 28.308, 31.216, 34.349, 36.753. 39.299. 54.222, 53.734, 69.747. 84.745. 95.233. ..-tratil teiefonskefra sprejemanja ne jamčimo za točnost številk. Žrebanje se bc vršUo vsak dan do 27. t. m. Komur bo srečka Izžrebana za majhen dobitek, mu..jc oomo na željo zamenjali za še neizžrebano srečko tako da bo mogeJ tgranje nada ijevati na visoke dobitke Zamenjavali bomo le toliko časa dokler ho kni nelzzrebanil srečk razpoložljivih Manjše dobitke bomo objavljali naknadno. Zadrr?**"* firanUfiica r.z.z o. z.. Lftfbfiana, Sv; Petra c; 19 JJPIM FOTOAPARAT malega formata, svetle optike, kupim. Lovšin, Radomlje. 1094 TKO BI IMAO i želio prodati rabljenu ali u dobrom stanju se nalazeču RTJCTJ neka se javi sokolskom društvu Gola, župa Bjelovar. 1108 FIJAKERSKI VOZ (paruč) enovprežen, dobro ohranjen, kupim takoj. — Pauer, Braslovče. 1084 SLUŽBE Večja množina makulatumega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove a prava Slovenskeara Naroda SLUŽKINJA vajena kuhe in vseh hišnih del, išče za takoj službo prt boljši 1 družini. — Spur, Sp. Krapje št. 47, Ljutomer. 1105 DVE SESTRI stari 16 in 21 let, iz dobre družine, želita zaposlenje v Mariboru. Starejša zna kuhati in šivati, mlajša pa bi bila v pomoč gospodinji. — Dopise na naslov: A. TM Ljutomer 119. 1104 PRODAM MOTOCIKL A. J. W. prodam. Vzamem v račun drugi motocikl z desno prikolico. Vprašanja: Janeković, Zagreb, Trg VVashingtona br. 1. 1107 IZVANREDNA PRILIKA! Vunena čebad od 65.- do 85.-IMn prodaju se hitno zbog licitacije. Fabrika čebadi, Beograd, pošt. fah 108. 1106 AFNENCARIE MBMMM v stalno delo. Vprašati: Okorn, trgovina, Tržišče, daje Franc Grden. Velika Lo- 1095 ka št. 1, Dolenjsko. 1111 NEPKMKMNI LEPO UREJENO POSESTVO blizu postaje Velika Loka — ugodno naprodaj. — Pojasnila USNJAR. POMOČNIKA stransko izurjenega, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme Ivan Cupar, usnjar, Fert- i Din. — Zagorski, čand. 1103 Frančiškanska 21. NOVO HIŠO enodružinsko, z velikim vrtom, pri Mariboru prodam za 42.000 Maribor. 1109 POZOR! Na prodaj so tn hiše ob Dunajski cesti proti Jezici, v eni se nahaja dobro vpeljana pekari j a Poleg tega je na prodaj več stavbnih parcel pod ugodnimi pogoji. Natančna pojasnila daje lastnik kopališča Jezica. 1520 HIŠA Z LEPIM VRTOM tik cerkve na Vranskem naprodaj. — Pojasnila dale: Kari Kumer, št. Jurij ob Taboru. DVE POSESTVI krasni, blizu kolodvora, poceni naprodaj. — Pojasnila: Koda-novič, Zagreb, Berislavičeva ulica br. 15. 1086 Dto 6500.- > 2100.-> 425.— > 225.- > 950.- > 475,- POHIŠTVO »SAVAc najceneje: Sperane spalnice pleskane spalnice omare, pleskane postelje kuhinje kompletne kuhinjske kredence Vse drugo pohištvo se dobi najceneje in na obroke. Sprejemajo se vsa popravila po konkurenčnih cenah Mizarstvo »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 18, Dunajska cesta 86, Miklošičeva cesta 6. Telefon 27-80. ISO. PREMOG. DRVA. KOKS najbolja«* tcaaovosti najceneje: RUDOLF VELEP1Ć. Ljubljana VD. leme jeva cesta ftt. 25. Telefon 270* 5-CEVNl RADIOAPARAT (baterijski) zamenjam za pisalni stroj. — Ponudbe: Pošta Meža, 1086 OBLEKE In SUKNJE kupite najbolje pn A. Preske?« Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 1DT OPREMLJENO SOBO oddam gospodu ali gospodični. — Gradišče 14. pritličje. 1110 5»« »L> Ci\ O STANOV AT * IE dveh sob, kabineta, kuhinje in druge pritipline, lepo, oddam s 1. majem. — Prešernova ulica 13. Zelena jama, 1062 POUK STROJEPISNI POUK Večerni tečaj za začetnike tn izvežbance. Vpisovanje vsak dan Učne ure od 6. ure dalje, šolnina nizka. — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c. 15. 587 jjrejuja: Josip Zupančič. Oa »Narodno Uakarnoc: Fran Jaaarftek. — Za upravo tn inaararni oei usta: Oton cnnaUtt. — Val v Ldunijanl.