cestnina plačana * gotovim. Št. 120 Ljubljana, sreda »6. maja 1937 U pravtuStvo, Ljuoijana, Hnafljeva ulica 6 — Telefon St. 8122. 3123. 3124, 3125, 8126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova UL 6 — TeL 3392, 3492. Pi^družnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. St. i Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180. Wien St 105.241. Ne potvarjajte V nedeljo smo poskusili objektivno oceniti pomen majniške deklaracije. Dvajset let je poteklo od takrat in časovna oddaljenost je dosti velika, da se ta važen dogodek v naši narodni zgodovini nepristransko osvetljuje ter se izlušči njegova prava vsebina in njegov zgodovinski pomen. Podčrtali smo, da je majniška deklaracija postala važen dokument naše narodne zgodovine, in smo poskušali obeležiti njen glavni namen. Izločili smo ono, kar je na njej bilo prehodnega, pogrešnega, ali smo zato tem krepkejše poudarili njen pomen za notranje pomirjenje našega na-«*>da in njen neizbrisen značaj kot ple-biscitarnega priznanja slovenskega rodu k ideji narodnega edinstva. Po sebi je razumljivo, da se majniška deklaracija ne da ocenjevati kot neka izolirana, edinstvena in edina naša manifestacija za osvoboditev in zedinjenje in še manj kot edini naš prispevek v borbi za Jugoslavijo. Mislimo, da smo ji pravilno odredili vlogo, ki jo je odigrala v našem narodnem življenju in to ne kot izraz volje posameznih večjih in manjših voditeljev, temveč ravno v bistveni njeni vsebini kot manifestaciji celokupnega naroda. Naše ugotovitve so zadele na besen odpor pri ljudeh, ki bi tudi iz majniške deklaracije radi kovali osebni in stran-karsko-politični kapital. In tako se je oglasil »Slovenec«, ki velikopotezno po-tvarja zgodovinska dejstva, da bi oslabil naše objektivne ugotovitve. Kakor je pri njem že navada, kadar mu resnica ne gre v račun, nam podtika nepoštene umazane namene. Vedno sodi ■Iruge po sebi. Toda psovke še nikdar niso bile argument in najmanj se da z njimi dokazati nekaj, česar ni, odnosno zanikati nekaj, kar je. Predvsem je zgodovinsko dejstvo, da majniška deklaracija ni posebna slovenska deklaracija, temveč ona predstavlja i po svojem besedilu i po svojih podpisnikih izjavo Slovencev, Hrvatov in Srbov onega dela avstro-ogrske monarhije, ki je bil po svojih poslancih zastopan v dunajskem parlamentu. Deklaracijo sta podpisala kot prvopodpisnika poslanca dr. Korošec, takratni načelnik Jugoslov. kluba in dr. Matko Laginja, njegov namestnik, za njima pa ostali poslanci Jugoslovanskega kluba. Med njimi poleg slovenskih, hrvatski Spinčič, Prodan, dr. Čigrija, dr. Sesardič. dr. Dulibič, Jura j Bianki-ni, dr. Ivčevič, profesor Peric, dr. Josip Smodlaka, in Srba dr. Baljak in dr. Vu-kotič. »Slovenec« pravi, da smo se Slovenci v majniški deklaraciji slovesno deklarirali kot poseben svoboden narod, ki sme o svoji usodi odločati sam »najsi bo žo pod tem, ali onim okvirom« in pri-r. ušča le še, da smo se izrekli tudi za :-dinjenje »jugoslovanskih narodov«. Če bi bilo to res, potem se mora človek vprašati, zakaj so tako izjavo podpisali gospodje Laginja, Čingrija, Vukotič, Peric in drugi. »Slovenec« lahko piše svoje falzifikate samo, dokler prikriva svojim čitateliem fakt teh podpisov in samo besedilo deklaracije. V polnem nasprotstvu s tem, kar trdi »Slovenec«, se postavlja majniška izjava na stališče, da smo Slovenci s Hrvati in Srbi eden in isti narod, ki za sebe zahteva na podlagi narodnostnega principa svoje zedinjenje. Tako so široki nacionalni krogi majniško deklaracijo od vsega početka tudi razumeli in razlagali. Navzlic težkim cenzurnim prilikam tiste dobe je mogel »Slovenski Narod« v svojem komentarju z Dunaja že drugi dan zapisati: »deklaracija Jugoslovanskega kluba zahteva naše zedinjenje in manifestira naše narodno edinstvo.« Dalje je podčrtal, da pomeni ustanovitev Jugoslovanskega kluba na predvečer deklaracije manifestacijo dejstva, da »ima naš edinstveni narod, najsi prebiva ob Jadranu ali pod Triglavom, ob Drini ali ob Savi, eno in isto stremljenje.« »Slovenec« deklaracije ni komentiral. Poudarjal je le v posebni brzojavki, da je dr. Šušteršič na seji Jugoslovanskega kluba izjavil, da bo z vnemo sodeloval v klubu. Zelo interesantno je naziranje »Slovenca« o pomenu krfske deklaracije. Njemu se zdi majska deklaracija bolj pomembna, češ krfska deklaracija sicer nima habsburškega okvira, zato pa je »izrazila misel unitaristično-centrali-stične ureditve države« in tako postala naša nesreča. Tudi tu je »Slovenec« seveda falzificira, ker £rfska deklaracija sicer zahteva enotni državni teritorij in svečano proglašuje narodno edinstvo, v njej pa ni nobenega sledu o kakem centralizmu, temveč je nasprotno poudarjeno načelo samouprave. V svojem komentarju o državnoprav-ni konstrukciji krfske deklaracije poudarja eden od njenih podpisnikov, dr. B. Vošnjak: Državna ideja krfske deklaracije je bila: unitarizem s širokimi samoupravami in decentralizacija. »Slo-venčev« poskus, omalovaževati krško de fclaracijo, ki je sm s&u&aa svečana iz- VAŽNA POSVETOVANJA MALE ANTANTE V ŽENEVI V ospredju so vprašanja nadaljnjega razvoja odnošajev do Madžarske in ostalih podunavskih držav Munguia v plamenih ženeva, 25. maja. b. Iz informiranih krogov se doznava, da bodo zastopniki držav Male antante, ki so se udeležili sedanjega zasedanja Društva narodov v ženevi, uporabili to priliko za pomembna posvetovanja o vprašanjih srednje in jugovzhodne Evrope. Ako ne bo napovedano izredno zasedanje stalnega sveta Male antante, bo prišlo vsaj do važnih neuradnih stikov med posameznimi državnik: tega bloka. Mnogi pa mislijo, da ni izključeno tudi pravo zasedanje stalnega sveta. V tem primeru bi bilo to zasedanje posvečeno splošnemu mednarodnemu položaju, kakor se je razvil po londonskih in pariških posvetovanjih, zlasti še odnošajem Male antante do vseh sosednih držav, v prvi vrsti do Madžarske. Rumunski zunanji minister Antonescu je tu že od včeraj, danes pa je prišel v ženevo tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta. Jugoslavijo bo zastopal poslanik Subotič, dosedanji stalni delegat pri DN, ker si je poslanik Purič, ki je bil za zasedanje prvotno določen, zlomil roko. Po informacijah iz dobro poučenih krogov velja sedaj glavni interes državnikov Male antante predvsem Madžarski in vprašanju njene zopetne oborožitve. V splošnem prevladuje mnenje, da bo Mala antanta določila svoje postopanje in zadržanje v tem vprašanje v skladu z načinom, kako bo to vprašanje postavila Madžarska. Seveda bodo države Male antante določile skupno postopanje tudi v vseh drugih vprašanjih, ki se tičejo Madžarske. Mišljena so pri tem predvsem naslednja vprašanja, o katerih se je zadnje čase veliko razpravljalo v evropskem časopisju: manjšinsko vprašanje, vojaške obveznosti trianonskega miru, ki vežejo Malo antanto, nekateri finančni problemi mirovnih pogodb ter nadaljnje postopanje in zadržanje držav Male antante v vprašanju organizacije srednjeevropskega sodelovanja, V ženevskih krogih pripisujejo tem napovedim zelo velik pomen, saj je podunav-sko vprašanje že nekaj mesecev v ospredju vseh mednarodnih razprav in je razumljivo, da je za, njegovo pravilno rešitev izredno važneera pomena stališče, ki ga zavzema Mala antanta. brez katere si nobene rešitve srednjeevropskega problema praktično ni mogoče predstavljati. Najbolj zgovorno je to pokazal baš razvoj zadnjih mesecev, ko so morale tudi velesile same spoznati, da ne more roditi uspeha nobena akcija, ki Male antante ne upošteva kot celote. ženeva Iti španski problem Španska „Bela knjiga" — Angleški kompromisni predlog glede odpoklica tujih prostovoljcev Izmed številnih točk dnevnega reda sedanjega rednega zasedanja stalnega sveta DN sta v ospredju zanimanja dve vprašanji: francosko-turški spor zaradi Aleksan-drete in španski problem. Trenutno je vsa pozornost tukaj zbranih diplomatov koncentrirana predvsem na špansko vprašanje. S tem v zvezi so zlasti neprestana posvetovanja diplomatov za kulisami samega zasedanja. To pozornost je tukajšnji diplomatski svet posvetil španskemu problemu največ zaradi »Bele knjige« valencijske vlade, o kateri se bo, kakor je sedal že pozitivno znano, razpravljalo tudi na zasedanju samem, ker je špansko vprašanje postavljeno na dnevni red zasedanja kot točka 20. Vsebina španske »Bele knjige« bo v vseh podrobnostih znana šele jutri, ko jo bo španski delegat del Vayo sporočil časopisju in s tem svetovni javnosti. O posameznostih ženevske razprave o španskem problemu se doznavajo naslednje zanimivosti: Prvi del bo posvečen predvsem španski »Beli knjigi«, ki vsebuje dokumentirane obtožbe proti Italiji in Nemčiji zaradi podpore, ki jo obe državi nudita generalu Francu; posamezne podrobnosti se nanašajo zlasti na obstreljevanje in uničenje Guernice. Drugi del razprav se bo nanašal na znane pobude o premirju in odpoklicu tujih prostovoljcev iz Španije. že ves včerajšnji dan so se diplomati trudili, da bi preprečili nameravano objavo španske »Bele knjige«. Ko so ta prizadevanja spričo odločnosti španske delegacije propadla, so si posebno Angleži prizadevali, da bi se z objave vsaj toliko časa počakalo, da. bi med tem dospel odgovor nemške in italijanske vlade glede pobude za odpoklic tujih prostovoljcev iz Španije. Po izjavah, ki jih je včeraj na tajni seji sveta DN podal del Vayo, ni pričakovati, da bi ta prizadevanja preprečila objavo »Bele knjige«. V angleških krogih močno obžalujejo, da nima španska delegacija razumevanja za sedanji položaj, ki ni več tolike neroden, ker je zadržanje nemške vlade v španskem vprašanju nekoliko bolj ugodno kakor je bilo še pred kratkim. Glede angleške pobude v španski zadevi se danes doznava, do sc :^>buda za premirje in ona za odpoklic tujih prostovoljcev ne smeta istovetiti. Anglija sama želi, da bi so o njiju ločeno razpravljalo tudi v ženevi. O pobudi za premirje sodijo v tukajšnjih informiranih krogih, da je po odklonilnem stališču španske delegacije tako rekoč že propadla. Glede odpoklica tujih prostovoljcev zatrjujejo v istih krogih, da je Anglija postavila v zadnjem času naslednji kompromisni predlog: 1. Svet DN naj nasvetu je londonskemu nadzornemu odboru, naj ta pozove vse svoje člane na odpoklic vseh tujcev iz Španije. 2. Društvo narodov naj v tem primeru prevzame nadzorstvo nad izpolnjevanjem tega odpoklica. 3. Sklene naj se poseben džentlmensld j p^ ^ 0 Veliko pozornost je sporazum naj zajamči tajnost števila j t pobila veJst da se namerava nem-tuph prostovoljcev, kakor odpadejo na po- ; -k ^ospodarski minister dr. Schacht ob samezne države. s , „6. . ,. , . .=„ 4 vol.,- .. , , . ... pril.!ki svojega obiska, v Parizu, kamor je 4. Valencijska vlada naj bi se zavedala, j £anes ^ ^ otvoritev nemškega pa- i* •V^ItUJC<\ ? i viljona na svetovni raz tavi, pogajati z fhS£j2? ^ ^' 6 Ti f ^ Blimcm Delbosom, Ba tidom in Spinas- ljanske vojne, za tnjce. V istem smislu naj Wed:tvi gospodarskih odnošajev Bayonne, 25. maja. w. Tiskovni urad baskovske vlade sporoča: Mesto Munguia je v nasprotju z raznimi vestmi še vedno v naših rokah. Nacionalistična letala so vrgla na mesto veliko število vžigalnih bomb. Mesto gori. Razprave v londonskem odboru Berlin, 25. maja. br. Ro informacijah iz Londona je nevtralnostni odbor že na svoji sinočnji seji pričel razpravljati o načrtih za umik tujih prostovoljcev jz Španije. Evakuacija tujcev bj se morala izvršiti, čim bi se sklenilo premirje med obema španskima taboroma. Po mnenju tukajšnjih listov bi bj>l umik tujih prostovoljcev iz raznih razlogov zelo težko izvedljiv. Predvsem bi bilo težko dognati, kdo je prostovoljec. Organizacija evakuacije bi stala okrog milijon funtov in je vprašanje kdo bj račun poravnaj. V osta.lem je treba vpoštevati še pogoje, ki sta jih doslej Nemčija jn Portugalska stavjli za svoj pristanek na premirje v Španiji. Spričo vsega tega so nemški listi zelo skeptični glede angleške iniciative. Malo upanja v premirje London, 25. maja. AA. (DNB) Več današnjih jutrnjikov se v zvezi z delovanjem odbora za nevmešavanje bavi tudi z razgovori o morebitni sklenitvi premirja na Španskem. Vsi listi so si v glavnem edini, da ni mnogo upanja v skorajšnje premirje. »Times« pravijo, da se je doslej edino Francija odkrito izrekla za britanski predlog o premirju. Nemčija je sicer v načelu pristala na ta predlog, toda z raznimi pridržki. Portugalski odgovor ni bil ugoden, zraven sta se pa tudi obe španski vojujo-či se stranki požurili z izjavo, da ne pri-staneta na predlog. V odboru za nevmešavanje so si na čistem, da bi se odpoklic prostovoljcev mogel celo v najugodnejših okoliščinah izvesti šele čez tri mesece. »News Chronicle« smatra, da še ni napočil ugoden trenutek za sklenitev premirja na Španskem. Delavski »Dailv Herald« vidi v britanskem predlogu več nejasnosti. Po njegovem mnenju so v predlogu tele glavne hibe: predlog se ne ozira na pristanek obeh sprtih taborov; predlog se more dejansko in končno uresničiti šele v roku 3 do 4 mesecev; sprejetje britanskega predloga bi stalo blizu milijon funtov. _Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Stališče valencijske vlade Ženeva, 25. maja. o. Del Vayo je danes izjavil novinarjem, da španska republikanska vlada ne namerava povzročiti Društvu narodov nikakih velikih težav in da tudi noče onemogočiti nevtralnostnemu odboru v Londonu, da z uspehom dovrši svojo nalogo in pripravi vse potrebno za umik tujih prostovoljcev iz Španije. Angleško iniciativo je valencijska vlada sprejela s pridržkom. Resolucija, ki jo bo svet Društva narodov sprejel na osnovi valencijskih pritožb, bo sestavljena tako, da se te pritožbe sprejmejo na znanje, hkratu pa bo v njej ugotovljeno, da spadajo vsa vprašanja, načeta v noti valencijske vlade, v pristojnost nevtralnostnega odbora, ki deluje kot mandatar Društva narodov. Kot pristojna oblast mora pač odbor ukreniti vse, kar se mu bo zdelo potrebno za likvidacijo teh vprašanj. V krogih angleške delegacije je spričo te izjave španskega republikanskega delegata zavladalo optimistično razpoloženje in se vobče nadejajo, da bo mogoče postopoma odpraviti vse težave, na katere je doslej naletela angleška akcija za premirje v Španiji in izločitev tujih prostovoljcev iz španske državljanske vojne. Vendar sodi, da hoče Ženeva s tako resolucijo odkloniti odgovornost za vse komplikacije, ki so in še bodo nastale na vročih španskih tleh, ter jo prepustiti nevtralnostnemu odboru v Londonu. Pritisk Anglije in Francije Ženeva, 25. maja. o. Nade zapadno-ev-ropskih državnikov, da bo mogoče doseči premirje med obema španskima taboroma, se niso izpolnile. Eden in Delboe sta sj še v Zenevj mnogo prizadevala za to in sta hnela z Del Vayom celo vrsto razgovorov, španski delegat pa je ostal nepopustljiv. Zaradi tega se ie danes v angleških službe; nih krogih zatrjevalo, da bo Anglija svoj predlog nekoliko spremenila. Premirje naj bi trajalo le tako dolgo, da bo mogoče odpravili vse tuje prostovoljce \l Španije. Potemtakem se premirje ne bi moglo izrabiti za nadaljnjo splošno akcijo, kijiaj bi dovedla do zaključitve španske državljanske vo:ne. Ženevski krogi zatrjujejo, da bo svet Društva narodov sprejel v tem smislu stilizjrano resolucijo. Valencijska vlada bo nedvomno prjsta.la na pogajanja v tej smeri. Del Vavo je o priliki svojih razgovorom z Edenom in Delbosom poudaril, da je republikanska vlada pripravljena odpustiti iz Španije brigado prostovoljcev, če ">veda tudi Nemčija in Ttr-Jija prirfanrfa na umik svojih prostovoljcev iz nafionali-stične Španije Eden jn Deibos sta ga opozorila na to. da bi agresiven nastop španskega delegata pred svetom Društva narodov nedvomno pokvari,1 vso mednarodno akcijo in skalil sedanje nemško in italijansko razpoloženje za sporazum. Dr. Schacht v Parizu Nemčija zahteva od Francije nove gospodarske koncesije, ki pa jih francoski gospodarski krogi odklanjajo bi se tudi vlada v Burgosu zavezala, da takoj pošlje domov Marokance. Položaj na bojiščih Leon, 25. maja. AA. Havasov posebni dopisnik poroča: Včeraj so nacionalistične čete zavzele gorovje, zahodno od železniške proge Leon—Oviedo. Tako bodo nacionalisti čne čete lahko strogo nadzirale to gorsko pokrajino, kamor so asturske čete večkrat zaman hotele prodreti. Postojanke v teh gorah so se zdele zelo utrjene. Najprej so jih čete generala Mole obkolile, nato so pa prešle po hudem topniškem ognju v na-pad.Nasprotnik naskoka ni mogel vzdržati; Asturci so se na koncu umaknili pred nacionalističnim strojniškim ognjem in streljanjem iz pušk. Asturske čete so imele velike izgube. Francovo uradno vojno poročilo pravi: Pri Soriji so bili rdeči odbiti in so pustili na bojišču 50 mrtvih. Na baskovski fronti nacionalisti prodirajo in so zavzeli več va- si. Sovražnik je pustil na bojišču nad 100 mrtvih. Na lconskem bojišču so nacionali-| sti zgodaj zjutraj zavzeli rdeče postojanke pri Pepe. Rdeči so pustili na bojišču 20 mrtvih. Sovražna letala so ob zori bombardirala Palmo de Mallorco. Ubitih je bilo 14 oseb, ranjenih 50. Rdeča letala so v zaledju front ubila doslej okoli 300 oseb, ki se sploh niso udeleževale borb. Havasov posebni dopisnik poroča, da so nacionalistična letala močno bombardirala predmestja Bilbaa. Škoda je velika. Nacionalistična letala so bombardirala tudi pokopališče v Luhiji. Poškodovan je posebno tisti del pokopališča, kjer so pokopavali angleške državljane. Vladni topovi v Madridu so dolgo bombardirali bolnišniški del vseučiliškega predmestja. Nacionalistične izgube so velike. java predstavnikov našega naroda iz neosvobojenih krajev in iz samostojne narodne države Srbije ter je baš v tem svojstvu eden od najbolj važnih dokumentov in dejstev v borbi za našo osvoboditev in naše zedinjenje, ni samo predrznost, temveč je tudi po sebi jako značilen. »Slovenec« sicer ne more negirati, da je narodni in napredni element pri Slovencih nosil misel edinstva, rado pa bi pomen tega dejstva oslabilo s trditvijo, da je bilo teh narodnih in naprednih mož »hudo malo«. Pa jih je bilo vendar zadosti, da so avstrijske oblasti z njimi napolnile ječe na ljubljanskem Gradu in marsikatero barako v koncentracijskih taboriščih, potem ko je bil, kakor pravi gospod Koblar, »še preden so se pokazale grozote umiranja, padel doma signal za ovaduštvo« in je nastopil čas, o katerem je rekel pokojni Cankar, »da je bil pes na cesti svoboden, človek v svoji kamrici pa ne«. Teh nekoliko konstatacij morda zadostuje kot komentar k »Slovenčeve- vse pozabila, mlajša pa ničesar ne ve. Mi smo mu hvaležni, ker bodo falzifi-kati in klevete, ki jih piše te dni, marsikaterega napotili, da odpre nekoliko zarjavele liste naše nedavne narodne zgodovine, ali pa da svoje starejše znance povpraša, kako je prav za prav bilo. č i t š i r n a r o »J U a j 1 c a T R t e t e j t e O« Mi smatramo, da naša majniška deklaracija zasluži, da se je današnja generacija s hvaležnostjo spominja, ali ž njo samo bi Slovenci sigurno ne prišli do svoje narodne države, najmanj pa, ako bi jo bili sprejeli in razumeli v onem mu« uvodniku, ki je napisan iz čiste j duhu, ki ga ji sedaj hoče pripisati Ko-sgekulacije, da je starejša generacija pitaijeva ulica. med Francijo in Nemčijo. Pogajanja o teh vprašanjih so se vršila zadnje tedne v Berlinu. Sklenitev novega trgovinskega sporazuma med obema državama bi bila vsekakor velikega pomena za razvoj nadaljnjih občih odnošajev med obema državama na Renu. Ce Schachtu njegeva misija ne bo uspela, se bodo morala pogajanja odgoditi najmanj do jeseni. Kakor se je zvedelo, bo dr. Schacht stavil tri pogoje za sklenitev nove trg:vinske pogodbe. Pred vsem bi se morale na nodlagi trgovinskega prometa med obema državama povečati nemške devizne rezerve in hkratu revidirati nemške dolžniške obveznosti. Nadalje se mera jo Nemčiji zagotoviti njeni gospodarski interesi v. francosk h kolonijah, in končno bi morala Francija dovoliti Nemčiji večje blagovne kredite. Francoski gospodarski krogi naglašajo, da franco :(ki izvozniki niso posebno zainteresirani na teh pogajanjih. Nemčija namreč slej ko prej vztraja pri svojih av-tarkičnih načelih in ni pripravljena zagotoviti Franciji boljšo prodajo njenih industrijskih proizvodov na nemških tržiščih. Nemčija namerava tudi v bodoče nabavljati večino surovin in drugega blaga v Italiji ter v jugovzhodni Evropi, če bi pogajanja ne uspela, bi bili francoski indu-strijci pripravljeni celo na ukinitev izvoza franco:kih rud v Nemčijo. Totma* VhamS v Atofiak , Zadnja seja pod Baldwinom Izmet inem v Aienan IX>ndon 25. maja. w. Ministrski pred**- nik Baldvvin bo jutrj zadnjič predsedoval Atene, 25. maja. br. Na povraiku iz Londona odnosno Pariza, kjer je imel važne razgovore z angleškimi in francoskimi državniki. je napravil predsednik turške vlade Izmet Ineni uradni obisk grški vladi. Na postaji so ga pozdravili prvi adjutant Nj. Vel. kralja admiral Paparigopulos, mir »istrski predsednik Metaksas, zastopniki voj6ke, občine in oblastev in društev. Na peronu je bila postavljena častna četa vor jakov. Postaja ie bila vsa v zastavah _ in pred postajo je čakala ogromna množica ljudi. Danes dopoldne ste Ineraj in Metaksas izmenjala prve vtise, nato pa je Ineni odšel v avdienco h kralju Juriju IL in ostal na dvoru pri kosilu. Listi poudarjajo, da velita v mednarodni skupnosti Grčija in Turčija za nerazdružljivo celoto ki je zmožna braniti svojo varnost in zavarovati ei svoboden razvoj svoje bodočnosti. Horthy dobi vladarske pravice Budimpešta, 25. maja. o. Madžarska vlada je sklenila predložiti paorlamentu načrt zafkona, po katerem naj bi se razširile zakonodajne pravice kraljevega namestnika. Po tem načrtu naj bi Horthy postal madžarski nekronani kralj in s parlamentom delil zakonodajno oblast. Tako naj bi se obnovila suverenost madžarskega naroda, ki sloni na madžarski kroni. V bodoče bo Horthy podpisal vsak zakon, ki bo izglasovan v parlamentu. Kot državni poglavar ne bo imel nikake politične, niti jcazepgke (odgo®*MWXs& , seji ministrskega sveta. General Blomberg prispe Z. junija v Rim Berlin, 25. maja. w. Na povabilo italijanske vlade bo nemški vojni minister general Blomberg dne 2. junija prispel v Rim, kjer si bo ogledal razne ustanove italijanske vojske. V poučenih krogih poudarjajo, da Blombergov obisk ne bo prinesel nobenih presenečenj ali kakega vojaškega dogovora, kakor so poročali nekateri inozemski listi. Generalna stavka francoskih pomorščakov Parii, 25. maja w. Stavka pomorskega osobja v francoskih lukah je popolna. V Mareeilleu je 74, v Le Havru pa 50 ladij, ki ne morejo odpluti. Osobje največjega francoskega luksuznega parni ka >Norman-die«, kj je v ponedeljek prispel v Le Havre, se je takoi pridružilo stavki Ministrski predsednik Leon Blum, ki hoče stavko čim-preje likvidirati, ie sprejel deputaeijo stav kajočih. Z jadralnim letalom * preko Alp ' Dunaj, 25. maja. AA. (Štefani). S.5" Chiemškega jezera na Bavarskem je vče-raj odpluk) šest nemških jadral, ki so po-!l skušale poleteti čez tirolsko gorovje v Italijo Pet jadrati se je moralo vrniti, šesto s pilotom Feliksom Krachom je pa prista- f lo v Lienzu. Krach je prvi letalec, ki je it preletel to gorovje s brezmotarnim lefca-o. Ljubljanski mestni svet Vprašanje mestne ženske srednje šole — Sanacija Maloželezniške družbe Ljubljana. 25. maja. Danes popoldne se je zopet sestal .ljubljanski mestni svet na svojo javno sejo. Župan dr. Adlešič je najprej počastil spomin Emila Adamiča, Mateja Hubada in profesorja dr. Ivana Prijatelja. Nato je izrekel vpokojenemu mestnemu gradbenemu direktorju inž. Matku Prelovšku zahvalo mestnega sveta za njegovo dolgoletno uspešno in vestno službovanje, poudarjajoč zlasti njegove zasluge za regulacijo mesta. Ker prva točka dnevnega reda: Sanacija splošne maloželezniake' družbe ni bila še dovolj pojasnjena med upravnim odborom Maloželezniške družbe in finančnim odborom in so posvetovanja v tem oziru še trajala, je župan odložil razpravo na konec seje ter je prešel na drugo točko vprašanje mestne ženske gimnazije Načelnik finančnega odbora prof. Derma-stija je v svojem poročilu podal historijat tega zavoda. Doslej sta bila ukinjena prvi in drugi razred, prihodnje šolsko leto bi se moral ukiniti že tretji razred. Na zavodu deluje 26 učnih moči, od katerih bi občina morala 20 upokojiti. Z ukinitvijo zavoda bi mestna občina prištedila komaj kakih 370.000 Din, odpadli pa bi tudi dohodki iz šolnine 80.000 Din in od trgovskega tečaja 30.000 Din, skupno 110.000 Din. Mestna občina bi prihranila torej komaj 250.000 Din. Dolga leta se je že mestna občina pogajala z državo, da bi ona prevzela mestni učni zavod, vendar kaže, da ni nobenega izgleda, da bi država bila voljna to storiti. Na posvetovanjih finančnega odbora in upravnega odbora mestne ženske realne gimnazije, zastopnikov staršev, banske uprave, društva Šole in dom in drugih merodajnih faktorjev, so se vsi izrekli, za to, da se zavod ohrani, in sicer tako, da se prihodnje šolsko leto otvori 1. razred z eno vzporednico, nadaljnje leto 2. razred in tako naprej, tako, da ostane popolna nižji gimnazija. Višja gimnazija naj se postopoma ukine, vsako leto za en razred. Na novih razredih smejo biti zaposlene le domače učne moči in ne smejo se nastavljati nobene nove učne moči. V kolikor bi bilo neizogibno potrebno, naj se nezaposleni profesorji zaposlijo proti honorarju 20 Din na uro. Pri sprejemu na novi nižji gimnaziji naj imajo prednost gojenke mestnega internata na Mladiki. Šolnina naj se določi na 50 Din na mesec. Trgovski tečaji in gospodinjska šola na Mladiki naj tvorita z novo nižjo gimnazijo enoto. V tem smislu postavljeni predlog finančnega odbora je bil brez debate soglasno sprejet. Nato je poročevalec podal poročilo o sporazumu zaradi nakupa zemljišča za regulacijo Emonske in Aškerčeve ulice na vogalu teh dveh prometnih žil. Lastnik g. Jelačin odstopi mestu na tem vogalu 821 kv. m. prostora za 400.000 Din, ki se odplačajo z eno polovico do 1. maja 1938, in druga polovica najkasneje do 1. maja 1939. Sedaj obstoječe poslopje podere g Jelačin in lahko porabi material v svojo korist, s podiranjem mora pa pričeti najkasneje do 8. avgusta t. 1. Predlog finančnega odbora je bil sprejet. Mestni svet je sklenil nabaviti nov škropilni avtomobil ker dosedanji ob razširjenju mesta niso več zadostni. Dobava se razpiše. Ugovor trgovca Josipa Bahovca zoper neki jamstveni plačilni nalog za prirastka-rino se zavrne, Viktorju Franzotu, bivšemu lastniku kavarne Viadukt, se odpišejo razne takse, ker so neizterljive. — Za adaptacijo šentpeterske vojašnice za nastavitev moštva policije odobreni izredni kredit se je izkazal prenizek. Potrebnih je še 17.000 Din, kar je bilo odobreno. Ob 18.15 je župan prekinil sejo, da so se člani finančnega odbora udeležili posvetovanja uprave Maloželezniške družbe. Sanacija Maloželezniške družbe Po odmoru je m. s. Dermastja poročal, da je mestna občina 15. novembra 1. 1935 uredila pogodbeno razmerje s tvrdko Siemens & Schukert. Po tem dogovoru je bila mestna občina dolžna zvišati delniško glavnico pri Maloželezniški družbi na 20 milijonov din, tako da bi vplačala še 19,700.000. Mestna občina bi morala nadalje prevzeti od 1. januarja 1. 1935 dalje na svoje breme plačilo razlike pri obrestih za vsa posojila, ki jih ima Maloželezniška družba pri Pokojninskem zavodu, v kolikor se obrestujejo preko 5 odstotkov. Pokazalo se je, da bi bilo povišanje delniške glavnice neoportuno in bi bilo za ureditev finančnega položaja Maloželezniške družbe potrebno, da se zopet pristopi k znižanju delniške glavnice. Nastala so nova pogajanja, katerih rezultat je bil, da postane mestna občina izključna lastnica vsega delniškega portfelja Maloželezniške družbe. Siemensov koncem ima še nadalje pravico do svojega zastopnika v upravnem svetu. Mestna občina se zavezuje, da bo dala MŽD v svrho uravnoteženja bilance subvencijo v znesku 18,277.169.96 din, po valuti od 1. januarja 1934 kolikor je takrat mestna občina posodila MŽD iz 6% obligacijskega in investicijskega posojila. Mestna občina se tudi zaveže, da bo njena elektrarna od 1. julija 1935 dalje zaračunavala MŽD tok po 60 par za KW in da bo mestna elektrarna počakala z terjatvijo plačila toliko časa, dokler ne bo popolnoma krit dolg MŽD pri tvrdki Siemens Schuckert. Mestna občina bo plačala kupnino za staro remizo, ki je bila sklenjena leta 1936 v znesku 800.000 din na ta način, da bo ta znesek porabila za kritje dolga, ki ga ima MŽD pri občini radi tlakovanja tramvajske proge v Šiški. Nadal"; I prevzame občina od 1. januarja 1937 dali ' plačilo obresti pri Pokojninskem zavodu v kolikor presegajo 5 odstotkov. Nasprotno pristane Siemensov koncem, da se plačujejo za njegove terjatve od 1. januarja 1934 dalje 5% (mesto 10%) obresti. Siemensov koncem pristaja tudi na to, da se dolg znesek, ki se bo na ta h način ugotovil odplačuje v mesečnih obro-~ kih po 150.000 din in sicer od 1. januarja ^1937 dalje. Ako bi dohodki MŽD presegli %nna leto vsoto 8 milijonov din, je MŽD dol-t' žna izplačati višek Siemensovemu koncer-gnu. Siemensov koncem ima nadalje pravljico da sme po svojem zastopniku vsak čas .pregledati vse potrebne knjige, na podla-^gi katerih more ugotoviti kolikšen je dohodek MŽD in koliko presega znesek 8 milijonov din na leto. Ako zamudi MŽD plačilo mesečnih obrokov po 150.000 din skozi tri mesece, ima tvrdka Siemens Schuckert pravico izterjati vso še dolžno vsoto. Siemensov koncem dobi pravico, da se pri dobavah v vrednosti nad 200.000 din, vpoštevajo prvenstveno njegove ponudbe. V nasprotnem primeru lahko zahteva plačilo dolga. Končno si je Siemensov koncem pridržal pravico, da se njegove oferte vpoštevajo tudi tedaj, ako niso za več nego 5% višje od konkurence, odnosno pri proizvodih jugoslovenske Siemens v Zagrebu, če niso več kakor 10% dražje. Vse predpravice glede dobav veljajo, dokler ne bo dolg MŽD plačan naj-dalje pa do leta 1941. Poročevalec finančnega odbora je predlagal naj se novi dogovor odobri. M. s. dr. Koran predlaga naj se zadeva odgodi do prihodnje seje, ker je gradivo zelo obširno. Predlog finančnega odbora je bil sprejet Dr. Koran se je vzdržal glasovanja. Trošarinske in gradbene zadeve Mestni svet je nato rešil razne trošarinske in gradbene zadeve. Odobril je zaprošene parcelacije Dovifiu, Hischlovim sinovom. V. Kunstlu, J. Cihlafu in Petru Mo-dicu. Gostilniške koncesije Odobreni so bili: Antoniji Malis, otvoritev gostilne v Ljubljanski ulici št. 1. v Mostah, Mariji špan prenos ljudske kuhinje s Celovške c. št. 34 na Celovško c. št. 56, Marku Loziču, prenos gostilne iz Kersnikove ulice št. 5. na Sv. Jakoba trg št. 8., Dragu Pravici, otvoritev gostilne na Zaloški ulici št. 2. in Antoniji Debevc otvoritev krčme v Slomškovi ulici št. 9. Odobren je novi pravilnik o vporabi mestne klavnice. Volitve v kmetijsko zbornico Na podlagi uredbe o volitvah v kmetijski zbornico, ki bodo 27. julija, ima ljubljanski obč. svet pravico imenovati 7 volilnih mož iz kmetskega stanu. Kot volilni možje so bili predloženi: Josip čeme, Josip, Babnik, Fran Jarc, Anton Sojer, Jakob Škof, Andrej Kunaver in Fran Karpe. M. s. Josip Čeme je predložil izjavo, ki protestira, da se ljubljanski mestni svet, sestavljen skoraj iz samih nekmetov, udeležuje volitev v kmetsko zbornico. Zupan pa čitanja te izjave ni dopustil. Ker se je nocoj vršil občni zbor MŽD, je mestni svet imenoval v upravni odbor MŽD na novo dr. Josipa Ažmapa, profesorja Karla Dermastijo, inž. Rudolfa škofa, inž. Alojzija Hrovata, Josipa Bahovca, Pavla Masiča, Viktorja Kozamernika, Ivana Kralja, inž. Frana Miklavca, univ. prof. dr. Lobeta, univ. prof. dr. Milana Vidmarja, v nadzorni odbor pa inž. Majceta, polkovnika Andrejko in Petra Klinarja. Ali naj se otroci kopljejo? M. s. Stoječ je nato poročal, da je leta 1928. sklenila mestna občina z društvom za zgradbo Sokolskega doma na Taboru pogodbo, po kateri bi društvo dajalo kopališče v Šokolskem domu na Taboru na razpolago proti primerni odškodnini deci ljubljanskih osnovnih in meščanskih šol. župan je sedaj to pogodbo odpovedal, češ da se otroci kopališča niso hoteli posluževati. M. s. dr. Korun je zahteval pojasnila. M. s. Stoječ je izjavil, da so razna šolska vodstva poročala, da se starši upirajo, ker obstaja možnost prehlada, tudi iz drugih razlogov. M. s. dr. Korun je izjavil, da se mu zdi ta izgovor čuden. Predlagal je, naj se sklene nova pogodba ter organizira kopanje otrok. M. s. Babnik je izjavil, da se tudi v Zg. šiški otroci nočejo kopati. Enkrat so se, pa se jih je 50% prehladilo. šolsko kopališče na Taboru je odveč. Podžupan dr. Ravnihar je izrazil pravne pomisleke. Krivda ni na strani Sokola, ampak mestne občine, torej na tisti strani, ki pogodbo odpoveduje. M. s. Vider smatra, da mestna občina nima pravice ukazovati otrokom, kje naj se kopljejo. Dr. Korun: Toda po vsem svetu se otroci kopljejo. Končno je bila odpoved pogodbe s So-kolskim društvom na Tabora odobrena. Proti je glasoval edino dr. Korun. Javna seja je bila ob 20. zaključena. General Maric v Plzmi Praga, 25. maja. AA. CTK: Jugoslovenski vojni jn mornariški minister armadni general g. LjubomLr Marič je včeraj v spremstvu češk oslova škejra vojnega ministra g. Mahni-ka jn višjih častnikov obiskal velike Škodi -ne tvornice v Plznu. Ravnateljstvo tovarne je priredilo kosilo njemu na čast. Rooseveltov uspeh Washington, 25. maja. b. V posebni poslanici kongresu je preži den t RooseveH priporočil sprejem novega delavskega zakona, kj določa med drugim minimalne mezde, starostno mejo, prepoved otroškega dela in prepoved sprejemanja neorganiziranih delavcev v podjetja. Glede starostne meje in minimalnih mezd niso v poslanici' navede«]© nikake št ovij) ke, "ker prepušča prezident zadevno ureditev kongresu. Senator Black in član kongresa Connery sta že izdelala zadevni osnutek zakona, po katerem naj se minimalna mezda določi na 40 centov na uro za delovni čas d 35 do 40 ur na teden kot maksimum. osnutek bo takoj predložen obema zbornicama. Ameriško vrhovno sodišče, le; se je doslej kakor znano, stalno upiralo Rooseveltovi socialni zakonodaji, je včeraj s 5 proti 4 glasovom proglasilo zakon o zavarovanju brezposelnih v skladu z ameriško ustavo, s 7 glaeovj proti 2 pa je ugotovilo tudi skladnost zakona o načrtu starostne rente z ameriško ustavo. Oba ta dva sklepa pomenita pomembno zmago Rooseveltovrh načel prj najvišjem sodnem dvoru Zedinjenih držav, kj Rooseveltovib socialnih reform doslej ni odobraval. švedska ostane v DN Stockholm, 24. maja. AA. Obe zbornici ■ sta odklonili predlog, po katerem naj M se . Švedska umaknila iz DN, I Beležke Solcolska konferenca v Splitu V Splita so se sestali delegati sokolskih žup iz Sušaka, Mostara, Banjaluke in Sarajeva, Dubrovnika in Cetinja radi določitve programa za Petrovo petletko. Sestanku sta prisostvovala poleg bana dr. Jablanoviča tudi senatorja dr. Petar Zec in dr. Grga Angjelinovič. Glavni referent je bil starosta splitske sokolske župe dr. Bulič, ki je obširno razpravljal o potrebi odločne borbe proti tujim vplivom v našem narodnem življenju. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri izrekajo navzoči sokolski delegati, da bodo z vsemi sredstvi branili in širili osnovno misel naše države — narodno in državno edinstvo ter jugoslovensko idejo. Z uradne konference Šolskih nadzornikov V št. 112 teta »Jutro« od 15. maja 1937 ste na 2. strani v 3. stolpcu objavili članek z naslovom- »Z uradne konference šolskih nadzornikov«. Zato rzvoLite v smislu 51. 26 jn 27 zakona o tisku objaviti v svojem listu na istem mestu jn z istimi črkami sledeči popravek: Ni res. da je dajal g. Fran Erjavec, referent minetrstva prosvete. nadzornikom obširne instrukcije. ampak reg je, da je dal v debati razna pojasnila k vprašanjem, kS so se obravnavala. Ni res, da je g. Erjavec sam govoril glede zopetne uvedbe starega štetja v ljudskih šolah, res pa je. da je vprašal v. d. eres. šolskega nadzornika g. Stravs, kako je s štetjem, nakar je g. Erjavec prj,pomni, da je štetje po starem načinu slovensko, predsednik pa je pojasnil, da je v teku ureditev tega vprašanja z uradno uvedbo Breznik-Ramovševega »Slovenskega pravopisa«. Tudi ni izdalo v tej zadev; posebne odločbe prosvetno ministrstvo, temveč Višji šolski svet, v Ljubljani leta 1921. Ni res. da je grajal g. Erjavec, da 6e v šolah vp:su.je v kataloe v rubriko »narodnost« izraz »jugoslovenska«, temveč je res. da je predsednik na vprašanje g. Gradnika glede vpisa narodnosti omenil da dosedaj še nj nikakega tozadevnega zakonskega predpisa, pač pa je to stvar posameznikov in njih zavednosti. G. Erjavec pa je le mimogrede omenil; narodnost slovenska, državljanstvo jugoslovansko. Nj res. da je g. Erjavec navzočim šolskim nadzornkom narečni, naj ne pošiljajo poročil za nastavitev manjkajočih učiteljskih moči. češ. da so taka poročila in vloge brezpredmetna, pač pa je res. da je rekel, da imia prosvetna uprava točno evidenco brezposelnih abifurjentov in bo njih prošnje upoštevala, čim bo za to dana finančna možnost. Ni res, da je g. referent Franc Erjavec odred.il tako. ka.kor je navedeno v članku glede prošenj za premestitev, res pa je. da je pojasnil, da se vrše premestitve vse leto. kakor to za izjeme dopušča tudi § 97 zakona o ljudskih šolah. Po ministrskem odloku 0. N. br. 44224 z dne 9. julija 1936 je zavračati le one prošnje, ki niso v skladu s paragrafoma 100 in 101 zakona o ljudskih šolah. Nj res, da bi bilo moralo bit? pojasnjeno, v kateri lastnosti je" prisostvoval referent, g. Erjavec uradni konferenci, res pa je. da je kot referent prosvetnega ministrstva v oddelku za naše osnovne šole oz. kot sre-ski šolski nadzornik za Ljuhljano-okolico vzhodni del smel prisostvovati zborovanju, tembolj, ker je nedavno izvrš'1 pregled šol v kamniškem srezu. Bilo je to v interesu skladnega sodelovanja v šolsk; urpravj. Ni res. da ie g. referent Erjavec nastopal proti uradnim na/vodilom in odločbam državnega, ministrstva i.n dajal srpskim šolskim nadzornikom na uradni konferenc; na,-vod.jla in naročila naj delujejo drugače kakor to zahtevajo ofjcjelna naročila rn odločbe državnega ministrstva, res pa je. da nikjer ni nastopil proti uradnim navodilom in odločbam državnega ministrstva in ni dajal sreskim šolsk.:m nadzornikom na uradni konferenci navodil in naročji, naj delujejo drugače, kakor to zahtevajo oficielna naročila in odločbe državnec' ministrstva.« Po pooblastilu bana L. S. načelnik prosvetnega oddelka Nadprodukcija slovenskih duhovnikov ? Po uradnih podatkih imamo v dravski banovini danes 1322 katoliških duhovnikov. število duhovnikov med Slovenci stalno raste, tako da je nastopila že hiperpro-dukcija duhovnikov. Zaradi tega se opaža zadnje čase odtok slovenskih duhovnikov v južne škofije. Do sedaj jih je nastavljenih že cela vrsta po hrvatskih krajih in pa po srbskih župnijah. Procesi proti nemškim duhovnikom Nedeljsiki »Slovenec« je objavil »od posebne« strani krajši članek, v katerem skuša dokazati ,da so nemški duhovniki, ki se morajo zagovarjati pred sodišči zaradi raznih grdih dejanj, stvarno »muče-niki najnovejšega preganja katoličanov in samo žrtve naro;?nococial'stičnega sovraštva proti katoliški cerkvi«. Po »Sloven-čevih« posebnih informacijah gre samo za maščevalno dejanje v odgovor na papeževo okrožnico o narodnem socializmu in pa za poskus prestrašti katoliško Cerkev, da bi molčala o nasilju nemške vlade. Mi smo že citirali izpoved triersikega škafa dr. Bornevvasserja, da so takozvani duhovniški procesa pred nemškimi sodišči resnično razkrili mnoge težke stvari, ki jih bo morala Cerkev oSločno zatreti. Z odobren jem Vatikana je bila tudi sestavljena posebna škofovska komisija, ki bo izvršila revizijo življenja in nehanja po nemških samostanih. Komisiji načeljuje berlinski nadškof Preising. Komisija ima pooblastilo, da lahko najstrožje postopa proti vsem duhovnikom in redovnikom, katerim bodo doksizali nemoralno vedenje ln grda dejanja. Sedaj se je oglasil v reviji »Katholik« tudi stolni kapitular v Mainzu dr. Schnei-der ki priznava, da so vzbudili procesi proti nemoralnim duhovnikom in redovnikom hudo ogorčenje pa tudi težko sramoto med nemškimi katoliki. Pisec nič ne taji, da so obtožbe upravičene in samo opozarja merodajne kroge, naj ne poskušajo zavoljo pregreh nekaterih duhovnikov in redervnikev plesti vrv katoliški cerkvi. Stolni kapitular obžaluje, da katoliška cerkev pri toliki pokvarjenosti, kakor se je pokazala pri dosedanjih protiduhovni-žkih procesih nima »proroka, ki bi jo bil j pravočasno posvaril pred to strahoto iai z I Visoko odlikovanje načelnika dr. Marna Beograd, 25. maja. V imenu Nj. Vel. kralja Petra IL je z ukazom kr. namest-ništva odlikovan z redom Jugoslovenske krone 3. stopnje dr. Rudolf Marn, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo banske uprave dravske banovine ▼ p. Ročk eSeller jeva oporoka New York 25. maja br. Veliko senzacijo v v«ej ameriški javnosti je izzvala oporoka »kralja petroleja« Jchna Rocke-fellerja. Zapustil je premoženje v vrednosti 555 milijonov dolarjev (23.865 milijonov dinarjev). Največje presenečenje pa je izzvala okolracst, da je zapustil svojim sorodnikom »samo« 25 milijonov dolarjev, vse ostalo premoženje je določil za cerkvene, vzgtojevalne in znanstvene svrhe. DIETETIČNO ŽIVLJENJE NI VSAKOMUR POGODU, ker mnogi ne morejo prenesti, če ae je treba čemu odpovedati. Vsem tem bo koristno, da čujejo, da redna uporaba Krušen-soli, te dobro premišljene mešanice jmanih in slovečih mineralnih vod, ugodno vpliva na preosnovo v telesu, da odpravi že nastale plasti maščobe in skrbi, da se v telesu ne razvijejo in ne zadrže škodljive usedline, ki morejo dovesti do tvoritve maščobe. Ne gre za to, da se telesu odvzame vse, kar lahko dovede do tvoritve maščobe, nego je treba skrbeti, da prebava redno funkcijo-nira da se v telesu ne tvorijo škodljive usedline in tu se pokaže uspešen učinek KRUŠEN SOLL Steklenica Krušen soli, zadostna za tri mesece, stane samo din 45.—; mala ste« klenica din 27.— Dobiva se ▼ vseh lekarnah. Oglca reg. a br. 29.613/35 Naš mladi kralj med svojo vojsko Včeraj je Nj. Vel. kralj Peter v sokolskem kroju čestital konjeniški gardi krstno slavo Beograd, 25. maja p. Konjeniška brigada kraljeve garde je danes slavila svojo krstno slavo. Svečanostim je prisostvoval tudi Nj. Vel. kralj Peter, ki se je pripeljal v vojašnico v spremstvu kraljevega namestnika dr. Radenka Stankoviča. Kralj je bil v sokolskem kroju. Na dvorišču vojašnice so se zbrali vrhovni zastopniki oblasti, poleg drugih kraljevi namestnik dr. Ivo Perovič, ministrski predsednik dr. Stojadinovič s člani vlade, beograjski nadškof dr. Ujčič in večje število generalov. Predsednik vlade je kot zastopnik vojnega ministra sprejel raport poveljnika častne čete in je četo tudi pregledal. Nj. Vel. kralj je bil v vojašnici zelo svečano sprejet. Godba kraljeve garde je into-nirala državno himno. Kraij je zbrano vojaštvo pozdravil: »Pomozi Bog, junaci!« — »Bog ti pomogao«, so mu gromko odgovo- rili in nato jim je še dejal: »Sretna vara • slava!« — »Hvala,« se je odzvalo vse vojaštvo. Pravoslavni, katoliški in muslimanski duhovniki so nato opravili cerkvene obrede. Za tem je general Županjevac, poveljnik brigade, nagovoril vojaštvo, ki je sprejelo njegove besede z burnim vzklika-njem: Živio kralj! Godba je zasvirala »Pozdrav« in nato še državno himno. Kralj, oba kraljeva namestnika In ostale ugledne osebnosti so se nato po običaju poslužili serviranih jedi. Kralj se je potem še nekaj časa razgovarjal s kraljevima namestnikoma, s katerima se je podal na častno tribuno. Kmalu nato se je pričel defile konjeniške brigade, ki je odlično uspel. Po paradi se jc kralj s svojim spremstvom odpeljal nazaj na dvor ob navdušenih pozdravih številne publike. Avstrijski nogomet in nemška politika Dunaj, 25 .maja. p. V nedeljo se je na Dunaju vršila tekma v wolleybaalu med reprezentancama Avstrije in Nemčije. Med množico občinstva so se v velikem številu zbrali avstrijski narodni socialisti, ki so na lepem pričeli demonstrirati proti sedanjemu režimu v Avstriji in za priključitev Avstrije k Nemčiji. Policija je takoj intervenirala in je bilo aretiranih večje število narodno-isociafist-čnih omladincev, ki pa so jih do večera večinoma že izpustili iz zaporov. Pridržali so j'-h 19, ker so osumljeni, da so sodelovali pri napadu na nekega oficirja avstrijske milice. Tekmi ie prisostvovalo 40.000 gledalcev. Kakor poroča i-Neues NViener Tagblatt«, se je pokazalo takoj ob začeiku pri sviranju himen, da hoče velik del gledalcev motili tekmo s političnimi demonstracijami. Množica je nemško moštvo demonstrativno pozdravila z vzkliki: »Heil!< Vzkliki so se ponovili za časa tekme Gladki potek tekme so motili vzkliki, kakor: »Nemčija naprej, še en gol!« Avstrijsko moštvo je bilo zaradi tega postopanja gledalcev očividno de-iprimirano ter je izgubilo tekmo s 6:15. Po tekmi je prišlo tudi v glavni aleji Pra-teria do manifestacij. Množica je pozdravljala nemške avtomobile, ki so prišli na tekmo, z vzkliki: »Heil! Sieg!« in »Hejl Hitler!« Policija je morala večkrat intervenirati ter je skupno aretirala sto oseb. Del aretirancev je brl zopet izpuščen na svobodo. Z ozirom na dogodke na meddržavna rokometni tekmi med Avstrijo in Nemčijo, ki se je vršila v nedeljo na Dunaju, dalje z ozirom na izjave vodje nemškega moštva Herrmanna v nemškem radiu, je vrhovno avstrijska športna in telovadna fronta preklicala svoje dovoljenje za tekmo nemškega moštva proti štajerskemu moštvu, ks bi se morala vršiti 27. maja v Gradcu, z utemeljitvijo, da je treba tudi na tej tekmi računati z demonstracijami, ki jih je treba v interesu odnošajev med Avstrijo m Nemčijo onemogočiti. Priziv Ta-te v Zagrebu Zagreb, 25. maja. o. Na mestnem obrtnem razsodišču se je danes nadaljevala razprava o prizivu Tate proti odloku, po katerem je moralo podjetje zapreti svoje zagrebške lokale »Tata« je zahtevala od mestne občine poleg vsega ee odškodnino v znesku 113.000 Din. Mednarodna konferenca industrij cev Zagreb, 25. maja a Tu 6e je danes nadaljevala mednarodna konferenca zastopnikov industrijskih central, ki se je včeraj pričela v Beograd in se bo jutri končala na Bledu. Zagrebške konference so se udeležili tudi zastopniki ljubljanske in zagrebške zveze industrijcev. Ljubljano je zastopal tajnik dr. Goba, zagrebške industrijce pa poleg drugih predsednik združenja Albert Deuteoh-Macelski. Zvečer ob 18. so se zastopniki 11 industrijskih central odpeljali na Bled. žarečim ogljem izžgal rano« na njenem telesu. Vsekakor bo treba po njegovem mnenju iskati sredstva, »da se po pravični presoji pregrešk posameznikov zlo temeljito iztrebi. Treba bo tudi misliti na temeljito reorganizacijo ustanov, kakor so razni redovi usmiljenih bratov, ki se pečajo z bolniško službo. Prav tako bodo morali v bodoče merodajni temeljito proučiti vprašanje sprejemanja novincev v te redove in uvesti zelo strog sprejemni režim, da se onemogoči dotok pokvarjenih ljudi, ki si hočejo v samostanih samo osi-gurati brezbrižno življenje. Izvajanja ugledne megunške katoliške revije zvenijo precej drugače, kakor pa posebne informacije »Slovenca«. Saj priznavajo brez ovinkov stvarno stanje in streme za temeljitimi reformami, ki naj v bodoče onemogočijo slične žalostne in sramotne pojave med nemško duhovščino in redovniki, s katerimi polnijo danes svoje kolone marodiio?ocialistični listi, ki so sicer »Slovencu« dragocen izvor za informacije p položaju v Španiji in Sovjetski uniji. Trocki napoveduje Stalinov polom Ameriški listi objavljajo neko izjavo Leva Trockega, ki živi sedaj v Mehiki, o položaju v Sovjetski uniji. Trocki napoveduje »neizbežen polom Stalinovega režima po izbruhu nove revolucije.« Kdo bo vodil in organiziral to revolucijo, Trocki ne pove. Nadalje pribija, »da je tretja in-ternacionala mrtva« in da je razpad ko-minterne nujno dovedel do osnovanja četrte internacionale pod njegovim vodstvom. Pri tem trdi, da je četrta interna-cionala dosegla že velike uspehe v Evropi in Ameriki. Za Ameriko je pozabil pristaviti, da tam ni vsega skupaj niti sto tšsoč pristašev komunistične ideje, pa naj bo tretje ali četrte internacionale, Papen se je vrnil na Dunaj Dunaj, 25. maja. w. Kakor obvešča nemško poslaništvo, se je nemški poslanik Papen, ki je bil dalj časa službeno v Nemčiji. vrnil na Dunaj ter zopet prevzel posle nemškega poslaništva. Otvoritev pariške svetovne razstave Pariz. 25. maja. b. Danes je bila z veti-kimi svečanosti jn ob udeležbi vseh francoskih oblasti ter številnih tujih zastopstev otvorjena svetovna razstava, katere jmpo-zantnosti se čudi vse, kar je danes tujega v Parizu. Sedaj šele je vsakemu jasno, da ni majhna zakasnitev otvoritve nič nerazumljivega, saj gre predvsem in skoro izključno na rovaš nepričakovano vetike udeležbe domačih in tujih interesentov, ki so se prav do zadnjega prijavljali od vseh strani. Šele sedaj, ko je razstava dostopna vsakomur in ko se je Pariz že pripravil na sprejemanje gostov jz vseh večjih krajev sveta, vstaja pred očmi ves pomen te prireditve, ki ji v francoskih krogih upravičeno pripisujejo ogromno važnost za delo na zbli-žanju in poniirjenju med narodi. Po nedolžnem zaprti poslanci tožijo državo Beograd, 25. maja p. Poslanec Jovao Nemdovič, ki je bil lami ob priliki streljanja v narodni skupščini aretiran skupno s poslancem Arnautovičem in tovariši, a iso ga morali pozneje izpustiti, ker se je dognala njegova nedolžnost, je sedaj poleg dveh drugih poslancev, o katerih sme že poročali, vložil tožbo za odškodnino zaradi razžaljenja časti, izgube časa in bolezni, ki si jo je nakopal v preiskovalnem zaporu. Nenadovič zahteva odškodnino 6,350.000 Din. Danes se je vršil prvi narok. Določeno je bilo, da mora država kot obtoženka v štirih tednih odgovoriti na Nenadovičevo tožbo. Piccardov balon zgorel Bruselj. 25. maja. w. Ko sta se dav, profesor Piocard in May Cosins hotela dvig. niti s svojim balonom k stratosfememu poletu. se je balon nenadoma vžgal ter je popolnoma zgorel. Človeških žrtev ni, Jagoda poizkusil izvršiti samomor Parfz, 25. maja. o. »Journal« poroča, da je bivšj šef GPU Jagoda v moskovskih zaporih poizkusil izvršiti samomor. Hudo ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Vremenska napoved Zemrinska vremenska napoved: Večinoma oblačno vreme, nagnjenje h krajevnim nevihtam z dežjem in plohami. Toplota brez posebne izpremembe. Vpokojitve Zagrebška: Topleje, vedro. Dunajska: Oblačno, toplo, večja možnost lokalnjh nevjjufc, »JUTRO* St m Sreda, 21,V. 193Z. Zadnja pot dr. Ivana Prijatelja Pogreb je dostojno Izkazal hvaležnost velikemu znanstveniku Ljubljana, 25. maja. Ob velilci udeležbi narodnega občinstva je Ljubljana danes ob 17. spremila pokojnega univ. prof. dr. Ivana Prijatelja na njegovo poslednjo pot. Ob 9. so krsto z njegovimi zemskimi ostanki prepeljali iz njegove vile na Mirju v avlo Narodnega doma in okrog mrtvaškega odra so se ves dan zgrinjale množice kropilcev od blizu in daleč, prijatelji in čestilci pokojnika pa so nanašali venccv in cvetja, da se je ves prostor za nekaj ur spremenil v razkošno pester vrt potomik, rdečih nageljnov in rož. Med najlepšimi so bili venci, ki so jih velikemu pokojniku poklonili rektorat univerze kralja Aleksandra, profesorski zbor filozofske fakultete, Slovanski institut na univerzi, Slavistično društvo, Znanstveno društvo za humanistične vede, Tiskovna zadruga in gradbena zadruga vseučiliščih profesorjev »Dom in mir«, a razen sorodnikov T2 Ljubljane. Idrije in Sodražice se je počastitvi z lepim cvetjem oddolžila tudi rodbina rektorja dr. Samca in pa pokojnikovi prijatelji iz Polhovega gradca. Proti 17. se je pred Narodnim domom zbrala tolikšna množica občinstva, kakršna se zbira samo k poslednjemu slovesu največjih mož. Trnovski župnik Cegnar je ob asistenci treh duhovnikov opravil prve pogrebne molitve, Akademski pevski zbor pa je pod vodstvom dirigenta Simonittija ubrano zapel veličastno »Beati mortui«. Potem se je dekan filozofske fakultete univ. prof. dr. Kidrič v imenu univerze poslovil od pokojnika v naslednjih besedah: govor univ. prof. dr. Kidriča Genialni duh, ki je nad 40 let snoval ob vodstvu elementarne ljubezni do svojega slovenskega naroda in slovenskega jezika, je obstal; pero, ki je napisalo dolgo vrsto knjig, člankov, ocen in leposlovnih prispevkov, bogato zbirko velepomembnih zakladov za nas vse in za tujce, ki nas hočejo spoznavati, je zdrknilo iz mrzle roke; beseda. ki je 18 let s čarobno silo osvajala naš slavistični naraščaj, je obmolknila: doktorja Ivana Prijatelja, prvega profesorja za zgodovino slovanskih literatur nove -e dobe na ljubljanski univerzi — ni več * esno živega med nami! Na filozofski fakulteti naše almae ma-rris, v našem »Znanstvenem društvu«, med sotrudniki »časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino« je zazijala vrzel, ob misli na katero se nas polaščata skrb in strah, ki stiskata srce, begata misli in lz-žemata solzo možem. Poslovil se nam je nepričakovano, ▼ času, ko smo še trdno upali, da se le odpoči-va za nov vzpon sil in za dograditev stavbe, ki ji je poznal vse arhitektonske potrebe ter jo v duhu že dograjeno zrl na polici. Odhaja sistematično razgledani slovenski literarni zgodovinar, ki se je za delo pripravljal ob študiju svetovnih literatur, Slovence vedno in vedno zopet seznanjal z značilnimi tokovi in velikimi osebnostmi slovanskih literatur, a vse, kar zajemamo s pojmi slovensko pismenstvo, slovenska književnost in slovenska literatura od po-četkov do naših dni smotrno preučil. Želja, slovensko literarno zgodovino moderno usmeriti in ji poiskati solidne temelje, na katerih bi mogli graditi tudi bodoči rodovi, sc mu je izoblikovala v dolžnost Do prihoda na ljubljansko univerzo je bila predmet njegovega zanimanja zgodovina celotne slovenske književnosti. Zaradi ureditve slavistike na naši univerzi in v skladu s svojo izrazito željo po čim skorajšnjem napredku, ki ga je sam videl v delitvi dela, je posvečal v Ljubljani vse sile raziskovanju slovenske literature od 1848 dalje do naših dni. Prijateljevo delo v področju slovenske literarne zgodovine z-nači pričetek nove dobe, ki >o predstavljajo: sistematično iskanje in reševanje problemov; iskanje arhi-valnega gradiva; odgovori na vprašanje, zakaj tako in ne drugače; uvrstavanje slovenske strujice v evropske toke; klesanje duševnih fiziognomij; določanja relativne iri absolutne cene. Dolga je vrsta problemov, ki jih je našel in rešil, iniciativ, ki so prišle od njega, pobud, ki jim je oče, vprašanj, ki jim je pripomogla do rešitve njegova absolutna znanstvena nesebičnost, ki je vsakemu resnemu delavcu dajala na razpolago plodove desetletnega nabiranja. Profesor Prijatelj ni iskal novosti zaradi novosti, ampak iz poznanja potrebe. Zato je solidne ugotovitve svojih prednikov in sodelavcev brez vs^ke rjjubosumnosti priznaval in upošteval, ker je bil prepričan, da je resnični napredek njegove stroke le po tej poti mogoč. Pri presojanju gradiva in komponent je bil vzor pozitivističnega znanstvenika, ki hoče vedno ostati na trdnih, realnih tleh, dasi razpolaga s sijajno intuicijo za najdbo problema ali najdbo gradiva. Profesorja Prijatelja pa ni odlikovala samo neutrudljiva doganjivost, ki ji nobeno Tobotanje v službi znanstvenega iskanja ni »»ilc rer^tcMŠko, ne samo znanstvena akri-^ . ..sek-^ejtno tehta ceno dokumenta in vrednost kombinacije, ne samo tisto idealno svobodoumje, ki dovoljuje svobodo tudi drugemu, ker jo zahteva zase. Posebno mesto med slovenskimi literarnimi zgodovinarji mu odkazuje redek, izjemen dar, da je umel svoja znanstvena dognanja umetniško oblikovati. Ne izogiblje se znanstvenim terminom, a obenem ljubi in išče poetično metaforo, nazorno prispodobo. Nepozabni tovariš naš, doktor Prijatelj! Zahvaljujemo Te za Tvoje neprecenljivo delo, ki si se mu posvečal izza mladih let s tako iskrenostjo in tako nenavadno strastjo, da Ti je vse prekmalo za nas in ves Tvoj narod omagalo telo! Zahvaljujemo Te za Tvojo brezhibno kolegialnost, ki si jo kazal vedno in proti vsakomur izmed nas! Zahvaljujemo Te za vso požrtvovalno skrb, ki si jo posvečal fakulteti obakrat, ko si bil njen dekan! Zahvaljujemo Te za Tvoj blagodejni vpliv na slušatelje, ki si jih skušal vzgajati v znanstvenike in gentlemane. Vemo, kako rad si deloval med njimi, saj si me še ob zadnjem mojem obisku o njih toliko in tako izpraševal, kakor more le človek, ki ni samo profesor, marveč tudi oče svojih slušateljev! Ivan, drug moj, s katerim me veže spomin na 30 let skupne ali vzporedne borbe, na 30 let skupnega ali vzporednega dela, na 30 let preskušenega prijateljstva! Odhajaš, ko bi Te potreboval bolj, nego sem Ti mogel povedati pred tremi tedni, ko sva si zadnjič segla v roke, bolj nego Ti morem povedati v tem črnem trenutku! Počivaj, Prijatelj, v miru! Za dr. Kidričem je spregovoril predsednik Slovenske matice dr. Lončar, ki je slavil pokojnika kot moža bistvenega duha, širokih razgledov in velike delavnosti. Žalni sprevod Po Aleksandrovi cesti in Šelenburgovi ulici se je nato razvil proti univerzi veličasten žalni sprevod. Za križem in črnim praporom so zastopniki Pogrebnega zavoda nesli vence univerze, filozofske fakultete in Slovanskega instituta, nato pa se je zvrstilo številno zastopstvo Prijateljevih študentov in profesorjev, ki so izšli iz njegovega seminarja. Za posebnim vozom, zvrhano polnim vencev in cvetja, in za vozom z duhovščino so štirje vranci peljali krsto, za mrtvaškim vozom pa je stopala vdova z edino hčerko Majlo, pokojnikovimi sestrami iz Sodražice in z ostalim sorodstvom. Med udeleženci sprevoda smo opazili bana, prorektorja dr. Slaviča z dekani vseh fakultet dr. Kidričem, dr. Bilimovičem, dr. Šerkom, dr. Gosarjem in dr. Ehrlichom in s številnimi člani profesorskega zbora, senatorja dr. Kramerja in dr. Gregorina, načelnika mestnega kulturnega oddelka dr. Mo-leta v zastopstvu župana, predsednika Narodne galerije dr. Windischerja. predsednika Ruske matice univ, prof. dr. Bubnova, predsednika Zbornice za TOI Jelačina, s tajnikom dr. Plessom, predsednika napredne starešinske zveze prof. dr. Zalokarja, predsednika Jadranske straže dr. Pirkmajer-ja in predsednika Tiskovne zadruge dr. Fet-ticha z odborniki načelnikom Ribnikarjem, direktorjem Breznikom in viš. svetnikom Gregorko, mnogi slovenski literati s starosto župnikom Finžgarjem, vodilni uredniki slovenskih revij, direktor konservatorija 1. Betetto. zastopniki Narodnega gledališča in umetniškega sveta. Vse, kar je v Ljubljani v zvezi z našim kulturnim življenjem, je poslalo svoje predstavnike, da počasti ime moža, v katerem je bilo poosebljeno toliko kulturno9ti in plemenitosti. Slovo pred univerzo Ves Kongresni trg se je že pred prfco-dom sprevoda napolnil z občinstvom. Ko se je krsta s pokojnikom ustavila pred univerzo, je stopil na mali, v črno odeti oder pro-rektor dr. Matija Slavič in se poslovil: Naša Universitas Alexandrina zopet pla-ka. Žaluje za svojim velikim učenim profesorjem dr. Ivanom Prijateljem. Podirajo se stebri in rušijo se kamni naše mlade vseučiliške stavbe. Padel je na vojnem polju svojega poklicnega dela eden izmed prvih, že 31. avgusta 1919 imenovanih, rednih profesorjev, — idealen in krepak graditelj naše univerze, Ivan Prijatelj. Čudili so se že, kako smo mogli Slovenci kar čez noč zasesti vse stolice vseh petih fakultet. Profesor Prijatelj nam je svetel dokaz, da smo imeli visoko kvalificirane strokovnjake, ki bi bili v čast in ponos vsaki svetovni univerzi. Tudi Ivana Prijatelja so že vabili na različna odlična mesta. Zvesti sin slovenske domovine je velike talente in mnogostransko izobraženost postavil v službo naši nastajajoči in se razvijajoči slovenski univerzi. In kako zvesto in vztrajno je izvrševal svojo nalogo! V zadnjih letih se je odtegoval vedno bolj javnosti, odklanjal tudi kolikor mogoče reprezentančne dolžnosti kot član akademskih oblasti samo iz tega namena, kakor je ponovno rekel, da bi še nekaj naredil v svoji stroki. K svoji stroki je štel tudi skrb za vseučiliško knjižnico. Od .vsega početka je bil član komisije* ki je de- lala za zgradbo vseučiliŠke knjižnice, ter vneto sodeloval s svojo bogato skušnjo kot bivši uradnik dvorne knjižnice na Dunaju. Ko se je že drugemu izvenpoklicnemu delu odtegoval, se je že z veseljem udeleževal Bej in anket v knjižničnih zadevah ter je z mladeniško energijo pospeševal to akcijo do uspešnega zaključka. V tem oziru se mi z-di rajni podoben svetopisemskemu graditelju jeruzalemskega obzidja organizatorju Nehemiji, ki so ga ne-prijatelji hoteli izvabiti proč od započete-ga dela. Nehemija pa je rekel: »Veliko delo jaz opravljam in ne morem iti, da kje ne zastane«. Ivan Prijatelj je bil tak graditelj slovenske literature in kulture, ki je čutil v svoji ljubezni do nje notranji glas, ki je v njem govoril: »Veliko delo jaz opravljam, in ne morem iti, da kje ne zastane«. A zdaj je zastalo! Žal, njegovo delovanje je res zastalo... Ni pa zastalo njegovo delo. Njegova predavalna usta so onemela, a duh, ki ga je vzgojil v svojih učencih, bo govoril dalje, bo živel in vzbujal novo življenje. Njegovo pero mu je zdrknilo z rok, a njegovi spisi bodo dalje osvetljevali in ožarjali rajnemu tako ljubo slovensko tradicijo. Univerza kralja Aleksandra I. se mora žalibog prezgodaj posloviti od dr. Ivana Prijatelja, tega vzornega odličnega profe-sorja-graditelja, ki bo ostal v svetlem in hvaležnem spominu. Tolaži jo zavest, da lahko rajni o sebi reče: Non omnis moriar. Ne bom več umrl! Njegov duh bo živel in njegova dela bodo dalje delovala v blagor slovenske knjige in kulture. Zato ne bo ves umrl. Po govoru prorektorja dr. Matije Slaviča je zapel akademski pevski zbor pod vodstvom prof. Simonittija Forsterjevo: Umrl je mož, nakar se je sprevod spet začel pomikati mimo univerze po Vegovi ulici, dalje po Cesti X. oktobra in po Tržaški cesti na Vič. Solnce je že zahaialo in pošiljalo svoje zadnje žarke na Ljubljano ko so pogreb-Cj prispeli na pokopališče. Ob grobu na Viču Nebo se je zjasnilo. Okrog groba so se razvrstili spremljevalci. Tu se je še posled-njikrat poslovil od dr. Ivana Prijatelja v imenu bivših njegovih učencev literarni zgodovinar dr. Anton Slodnjak, ki se je v toplih besedah spomnil najdražjega učitelja in vodnika, ki ga je kdaj imela slovenska akademska mladina: Najdražji učitelj in vodnik! Tvoji učenci bi spet radi govorili s Teboj. Samo enega edinega Prijatelja je imela, ima in bo imela slovenska slovstvena zgodovina. To edino mesto si si priboril s silno ljubeznijo, s katero si ljubil slovensko besedo z lepoto in mislijo, ki sta izraženi v njej. Ta & M VIaHav naavaf ... stavHam Vam predlog: OHsflte IMJPPr BMTbI si enkrat svoje zobe z zobno mm^mmm—mmmmmmm pasto Chlorodont in če bodo Vaši zobje Izgledali v nekaj dneh bleščeče beli, boste veseli, da ste sledili mojemu nasveta. Kljub veliki čistilni moči Chlorodont ne načenja dragocene zobne sklenine. ker |e čistilno fedro te zobne pasle mehkejše kot zobna sklenina. Poskus prepriča. Peneči ali ne peneči se Chlorodont. obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Chlorodont Tvoja ljubezen je vrela iz Tvojega srca, ki je objemalo v čudoviti skladnosti v sebi tri najvišje vrednote našega narodnega življenja: Naš sladki materni jezik, našo trdo, skopo zemljo in viharno trpni tip našega človeka. — Ti si sin lepote! Brat vseh onih velikih slovenskih duhov, h katerim si se sedaj povrnil, duhov, ki so nam s pesmijo priborili svobodo. In sezidal si svojim bratom v Apolonu velik tempel ter razvrstil v njem vse njihove zaklade. Ničesar nisi zavrgel, ničesar precenjeval, niti podcenjeval. V čudežni skladnosti so zasijali pred nami v luči Tvoje besede naši narodni geniji. Ti si sc odpovedal slasti ustvarjenja in postal služabnik pesnikov in pisateljev. Toda zaradi zvestobe si bil bogato poplačan. Ti si znanstvenik in poet! Ti si mož pravice. Potomec in učenec vseh apostolov človečanske misli, ki so dani človeštvu zato, da nenehoma vejejo pleve od zrnja, zatirajo laž in se bore za pravico in resnico. Kdor je Tebe poslušal, ta se ne bo lagal. Ti si glasnik svobode! V luči ljubezni, s katero si raziskaval in urejal ter poustvarjal slovensko slovstveno preteklost, si videl pot v svobodo. Kazal si jo nam in nas neprenehoma učil, da je suženjstvo največji greh in da jc v nas dovolj moči. da živimo svoje življenje. Najdražji učitelj in vodnik! Zdaj si navidez končal svojo zemeljsko pot. Mati zemlja Te je poklicala k sebi. Toda mi Te čutimo povsod, kamor se ozremo, povsod se nam smehljajo Tvoje zveste oči nasproti; kamor se zamislimo, povsod slišimo Tvoje očetovske nasvete; kamor se včustvujemo, srečujemo Tvojo vročo ljubezen. Ah, dobra zemlja Te bo prižela na svoje prsi in skrila pred vsemi krivicami ter Te preoblikovala v večno življenje. Vemo, da ostaneš z nami vse dni! Pozdravljen, najdražji učitelj in vodnik! Nazadnje je še poslanec dr. Lovrenčič posvetil pokojniku kot ožjemu rojaku nekaj iskreno občutenih besed v slovo: »Prinašam Ti domače pozdrave, pozdrave iz svoje rodne vasice VINIC, ki si jo ljubil zvesto in ves čas, pozdrave z zelenih MA-LIŠČ, kjer si pasel krave, pozdrave tja od NOVE ŠTIFTE, kamor si hodil kot ministrant, pozdrave iz temno-zelene VELIKE GORE, kamor se je tolikrat upiralo Tvoje sanjavo pesniško oko, pozdrave iz GRČE, kjer smo si lastnoročno postavili skromno kolibo. Gotovo si mislil na to kolibo, ko si si gradil v MAČKOVEM GRABNU svojo weckend-hišico, za stara leta, ki jih nisi učakal. Prinašam Ti pozdrave od izpod razvalin ortneškega gradu od skromnega Sv Marka, kjer počivajo Tvoji starši in dedi«... Preden je padla prst na črno krsto, se je še enkrat oglasil Akademski pevski zbor z žalostinko Jakoba Gallusa »Glej, kako umira pravični«. Žalostni akordi te pesmi so globoko učinkovali na občinstvo, ki je sklonjene glave strmelo v odprti grob. Polagoma so pogrebci pristopili k odprtemu grobu in vrgli zadnje perišče zemlje na krsto ... V zavesti težke izgube so se ob zatonu solnca razšli proti mestu. Zgoraj: slovo univ. prof. dr. Kidriča, spodaj: žalni sprevod na Kongresnem trg« Starosta naših kolesarjev in popotnikov Spominu Josipa Jakopiča, ki je ttmrl v 74* teto Ko smo dne 30. januarja 1934 priobčiti pod naslovom »Starosta slovenskih kolesarjev in popotnikov« ob njegovi sedemdesetletnici članek v našem listu, pač ntkdo od onih, ki so ga poznali, ni mogel niti slutiti, da bomo morali objaviti po dobrih treh letih vest o njegovi smrti. Tako čil in mladosten je bil tedaj. Zavratna bolezen pa je pred letom dni zavrla njegovo popotni-štvo in kolesarstvo. Danes leži na mrtvaškem odru. Iz članka, ki smo ga tedaj priobčili, posnamemo: Josip Jakopič je brat slikarja Riharda Jakopiča in gospodar Matevžetove hiše na Mirju. Oče, bivS trgovec s kislim zeljem Fran Jakopič, je bil lastnik »Prve ljubljanske tovarne za pripravljanje kislega zelja in kisle repe.« To je bilo eno tistih solidnih starih domačih podjetij, ki je brez reklame zgolj po svoji kvaliteti poneslo sloves ljubljanskega kislega zelja v širni svet (nekaj ga je šlo celo v Ameriko in Egipt) in s tem kolikor toliko tudi slovensko ime. Po očetovi smrti je vodil to podjetje s svojo Bestro Reziko Debevčevo sin Josip, a ga je po vojni zaradi izpremonjenih razmer opustil. Župnik Vrhovnik ga omenja v svoji knjigi o trnovski fari kot izrazitega reprezen-tanta trnovsko-krakovskih planincev ki kot starosto slovenskih kolesarjev, ki je prehodil vse slovenske gore in doline in prevozil s kolesom daljavo štirikratnega ekvatorja, pa še nekaj tisočev kilometrov več. Bil je v Nemčiji, Švici, Franciji in še mar-sikod drugod. Druščino tega obče spoštovanega poštenjaka in idealista so iskali najodličnejši slovenski možje, saj ga omenja župnik Vrhov-nik tudi v življenjepisu Podlimbarskega, s katerim sta obredla vso njegovo pokrajino. S pokojnim zdravnikom dr. Staretom in majorjem Hiittigom je izvršil Jakopič ture, ki so trajale po več tednov. Največ Je hodil v družbi svojega zvestega tovariša, planinskega pisatelja dr. I. C. Oblaka, ki ga je pridobil za planinstvo, potem ko se je goram po neki mladostni nesreči na Dobraču skoro odrekel. Tudi insp. Wester mu je bil veren spremljevalec, saj sta na- Eravila planinsko pot s Triglava peš v jubljano. Josip Jakopič je vzgojil cele rodove za vnete kolesarje. Z dr. Oblakom in Franom Gombačem je prevozil 1925 v dveh mesecih celo Italijo in Sicilijo ter obiskal pri tem še Afriko (Tunis). Domači vrt za rimskim zidom ga je napravil za numizmatika, ko je tam našel prve rimske novce. Jakopičeva zbirica starega denarja je pa skoro bolj znana v inozemstvu kakor doma. Največje vrline njegovega značaj« mm le: plemenitost, poštenje in točnost, ki so jih znali ceniti vsi nešteti njegovi znanci. Zaradi teh svojih osebnih lastnosti je bil Izvoljen tudi za predsednika »Obrtne banke«. Po vsem svojem značaju in udejstvo-vanju je bil to izreden mož: Slava njegovemu spominu! Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušemm domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pije.»o »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Jgt. reg S Dr. S6. 48R/3B Ne plin, marveč bencin povzročil eksplozijo Ljubljana, '25. maja Včeraj smo poročali s zagonetni eksploziji, ki je nastala v stanovanju učiteljice Albine Travnove v novi palači Banovinske hranilnice. Stanje poškodovane Travnove se v teku današnjega dneva n:i izboljšalo. O vzrokih eksplozije smo pa prejeli od mestne plinarne naslednje pojasnilo: >Z ozirom na časopisne vesti, ki poročajo. da ;e eksplozijo v Igriški ulici .3 pri gdč. Travnovi povzročil plin, ki da je uhajal jz pokvarjenih plinskih vodov, sporoča meeitna plinarna sledeče ugotovitve, ki jih je dognala uradna komisija: 1. Plinska napeljava v stanovanju gdč. Travnove je 5e sedaj, po eksploziji, popolnoma tesna :n ni nikjer uhajal plin, zaradi česar ni mogoče. da bi zaradi uhajajočega plina nastala eksplozija. 2. Če bi bil plin hote ali nehote uhajal iz odprtih pipic pri kuhalniku :n bi bila od tega plina nastala eksplozija, tu bila gdč. Travnova že pred eksplozijo nezavestna, kajti množina plina, kj bi povzročila tako eksplozijo, bi morala biti znatno večja od množine, ki zadostu je za zas rupljenje Gdč. Travnove pa plin ni omanil, saj .,e še takoj po eksploziji klicala na pomoč. 3 V kopalnici ponesrečenke, kjer je montiran plinski kuhalnik poleg električnega bojlerja in dveh električnih peči, .je nas.'.a komisija v kopalni kadi ostanke modro zelene obleke, ki je bila prepojena z bencinom. Na tleh pa ie našla še Ftekleniro, do ene četrtine napolnjeno z zeleno modro umazanim bencinom, s katerim je gdc. Travnova prala obleko enake barve, n tega je torej razvidno, da plin ni uhajal iz plinskih cevi in da torej plin nj eksplodiral, temveč je iskati vzrok eksplozije v bencinskih parah, ki so se zaradi pranja z bencinom nabrale v kopalnici in ki so se ver jetno vžgale ob žarečih žicah električne peči, ki eo bile, kakor je dokazano, prižgane, ali pa ob prižiganju vžigalice, s katero je ponesrečenka prižigala plin. Nova pogodba apneničarjev TPD Zagorje. 25. maja. V četrtek je b8a v Ljubljani razprava o novi kolektivu; pogodbi rudniških apneničarjev. Zastopniki TPD so izjavili, da so Pene življenjskim (potrebščinam enake kakor pred 15 letd. Takrat je znašal povprečni zaslužek apneničarjev letno po 5.285 din, zdaj pa znaša 5.425 din. Družba se je povisku mezd upirala z izgovorom, da je zdaj cena apnu veliko nižja. Zastopniki delavstva pa eo ugovarjali, da je treba delo apneničarjev smatrati za 6ez»nsko. Vendar so morali znatno popustiti, ker je TPD izjavila, da gma zaposlenega toliko delavstva samo zaradi tega. da vsaj malo zavira brezposelnost v revirju. Poljske peči so nerentabilne, jaSkove peči pa ne potrebujejo veliko moči. Po viham; debati je družba pristala na mezde 31 do 20 din. polee tega. prejemajo kurjači, minerji in izkladalci apna iz pečj doklade po 2 do 2.50 din dnevno. Malenkostni povišek bo obremenil TPD za kakih 40.000 dtn letno. V soboto popoldne »o vse strokovne organizacije sklicale shod v kinu * Triglav*. Govorniki so stvarno poročali o razpravi, zatrjujoč, da se je pač doseglo, kolikor *e je moglo doseči. S tem so apneniČarjj proslavili svoj ognjeni krst. Doslej so brli prepuščeni sami sebi; orgarijzral; so se šele, ko so občutili čedalje večje izkoriščanje. Poleg zvišanja plač se je doseglo, da se bodo odslej po običajni zimsk; redukciji zaposlovali oženjeni ostali delavc= naj se pa menjavajo. Takisto se po kaderskem roku vzamejo fantje prvenstveno nazaj na delo. Važna je pridobitev, da se z novo zaposlitvijo zagotovi ista mezda, kakršno je delavec imel prej. Doslej prj vsakoletnih redukcijah nihče nj vedel, če bo še sprejet in s kakšno mezdo. Govornik; so priporočali vsem stanovsko zavednost, saj le tako lahko dosežejo izboljšanje, katerega bi morali bitj že davno deležni. Prizadeven kulturni kronist Ugotoviti je treba, da je bil »Slovenski dom« edini slovenski dnevnik, ki ni priobčil 24. t. m. niti vrstice o velikem slovenskem znanstveniku dr. Ivanu Prijatelju. (Par d on, objavil je plačano osmrtnico, niš več.) To si bo treba zapomniti za prihodnje dni, ko bo ta listič zopet na veliko trobil o svojem slovenstvu. Kako že pravijo? »Po nfih delih Jih boste spoznali.,.« I * Gibanje JNS v ljutomerskem srezn. Poročali smo že o dobro uspelih občnih zborih krajevnih organizacij JNS v ljukr I merskem srezu, ki so jim sledile ie skupščine 17. maja v Štrigovi, 23. maja prj Kapeli, Ln 24. maja v Veržeju. Na vseh občnih zborih je podal splošno politično in gospodarsko poročilo domači narodni poslanec g. Lukačič. Zborovale} so povsod pokazali veliko zanimanje za novo delo v strankinih edinirah, čeravno vrši JNS to svoje delo v izredno težkih prilikah. Baš te prilike pa dajejo nacionalnim ljudem po naših vaseh novega poguma, da so se strnili ob lepo uspelih občnih zborih z geslom do končne zmage nacionalne misli in po poti, ki nam jo je začrtal veliki kralj Uedinitelj. Ker je izvršena sedaj po vsem srezu reorganizacija stranke, sklicuje sreska organizacija svojo redno letno skupščino, kj bo na praznik 27. maja ob 3. uri v Seršenovem hotelu. Vabila prijavljenim delegatom so razposlana. Če bi kdo od delegatov pomotoma ali pa na kak drug način ne prejel vabila, naj se pred občnim zborom prijavi poslujočemu tajniku. Na občnem zboru brr eta podala poročila o gospodarskem in političnem položa:u ss. senator Ivan Pucelj in poslanec ljutomerskega sreza g. Avgust Lu-kač;č. * Skupščina protituherkulozne lige. Na 5. letni skupščini protituberkuloznih lig, ki ( je bila otvorjena v nedeljo v Bukoviški i banji, so poročila odbornikov ugotovila, da j so lige dobro organizirane samo v dravski, i savski in dunavski banovini. Moravska ba- j novina ima samo eno protjtuberkulozno li* : go, kj je bila nedavno ustanovljena v Nišu. Največji uspeh je dosegla beograjska protituberkulozna liga, ki je lani izdala jetie-nim bolnikom v pomoč okrog 70.000 Din, Vse lige v državi imajo 16.000 rednih članov. Za častne člane lig sta bila izvoljena kraljevi namestnik dr. Stankovič in zdravnik dr. Jovanovič-Baiut. Sprejeta je bila resolucija, ki pozdravlja napoved zakona o pobijanju tuberkuloze. Na ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja je v tej resoluciji naslovljena prošnja, naj bi se odredila konvsija. ki bi sporazumno z ligo jn ftizeološkini društvom izdelala načrt tega prepotrebnega zakona. * Litija prvfč v radin. V r>etek dopoldne ob 11. bodo nastopili v ljubljanskem radiu mladi Litijanj in Liltiianke. Prednašalj bodo reportažo o Zasavju in »metropoli.« Učenci narodne šole nas bodo povedli po Lirtiji* v predilnico in na zasavske hribe. Sodelovali bodo pevci in tamburašj naše meščanske šole. Besedilo je napisal učitelj g. Jože Zupančič, glasbeno vodstvo pa ima rav- » natalj meščanske šole g. Vlado Roječ. Prenos bo iz dvorane na Stavbi. Poizkusna oddaia, namenjena domačinom in okoličanom, bo na praznik popoldne ob 15.30 uri na Stavbah. Za uvod bo govoril radijski tehnik g. Stanko Roječ iz Ljubljane o radiu in radijskih reportažnih orenosih. Pri izvedbi programa sodeluje 100 mladih Za* savcev ;n Zasavk. * Marenkov Fronc je umrl. Številne Ljubljančane, ki so ga poznali, bo presenetila novica o njegovi smrti. Še lani smo se ga spominjali, ko je 15. novembra praznoval svoio 70-letnico. Pa tudi sicer smo ga večkrat predstavili, saj je Marenkov Fronc užival sloves kralja trnovskih ci-parjev in žabarjev, razen tega pa je bil varuh škandrovega devičarskega protokola iz 1. 1877., ki ga omenja tudi Vrhovnik. Marenkovemu Froncu bo še dolgo ohranjen prijazen sloves. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob r>ol 15. iz hiše žalosti na. Opekarski cesti 34. — V Trbovljah je umrl ugledni posestnik in gostilničar Franc Sušnlk. Pogreb bo jutri ob 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * S™rt dveh škofjeloških korenjn. Na Spodnjem trgu v Škofi; Loki je preminila dobra mamica Josipina Zndnikova, ki je hj-la vsa poslednja leta najstarejša prebivalka mesta. 94 let je dosegla. Šele zadnje čase jo je bolezen priklenila na bolniško poste- » JugoslovenskJ vojni dobrovoljcj iz Slovenije še niso nikdar stopili pred javnost v interesu svojih osebnih zadev, pač pa se oglašajo takrat, kadar je treba uveljaviti jn braniti ideale, katerim so se v najhujših ča-*ih z naivečjjm požrtvovanjem posvetili. Cehi, Poljaki in tudi Rumunj so svojim do-brovoljcem in legionarjem izkazali zasluženo priznanje in zlasti v CSR nj kulturnega I>odročja brez močnega vpliva dobro v oljske ideologije. Naši vojnj dobrovoljci. kj niso mislili na priznanja takrat ko so se žrtvovali. 6o ostal, ekromn; in nesebični, kakor so bili in čeprav mnogj izmed njih živijo danes še v slabših razmerah kakor nekdaj pod tu i m jarmom, nikdar ne razlagajo svojih težav in skrbi pred javnostjo. Na njo se obračajo Ie takrat, kadar gre za idejo. Ta jdeja jo U6tvarjla našo narodno jn državno svobodo in je nam potrebna za vse čase. 0 tej vzvišeni ideji govori spominska knjiga vojnih dobrovoljcev jz Slovenije, ki bo izročena javnost; 7. junija zvečer z akademijama v ljubljanskem (oipera) in mariborskem gledališču. Točka pestrega in simboličnega sporeda je tudj igrokaz. kj bo prikazal. kako je bilo nekdaj na solunsk; fronti. ko se je v trpljenju in krvi ustvarjala J.k švedskih turistov. Iz Splita je prispelo v Zagreb okrog 30 švedskih turistov. ki jih je poslal na pot stockholmski turistični urad Nordisk. S svojim izletom v Jugoslavijo so biLi turisti zelo zadovoljni in ko so se iz Zaereba odpeljali proti Budimpešti, so obljubili, da bodo naš Jadran in naše lepe pokrajine še' večkrat obiskali. »Narodni dum v Zagrebu priredi na praznik v četriek 27. t. m. popoldanski izlet na Medvedgrad. Odhod ob SA 3. od tramvajske postaje na K^averski cesti (voz št. 14). odnosno z avtubusom ob 3. uri od kavarne Bristol. Skupni sc -"anek ob pol 4. pri Šestinski cerkvi. Gostje dobro došli! * Sokolsko društvo Črnomelj priredi dre* vi ob 20. v svojem domu predavanje »O Japonski« s slikami. Predavala bo predavateljica ZKD ga. Skušek Marija Tsuneko-Kondo. * D»m Jadranske straže v Bakru bo odprt tudi letos članstvu ie pomladku in to v mesecih junij, julij in avgust. Cene so zelo zmerne. Za član tvo aiaša penzija po Din 32 na dan, kolonisti plačajo za tritedensko bivanje Din 420, ekskurziji pa dnevno po Din 15. V domu sta vodovod in elektrika .takoj pod domom je kopališče z raznimi zabavnimi atrakcijami. Hrana je domača, priznano dobra in obilna. Javiti je čimprej, da bo mogoče ustreči vsem in vsakomur rezervirajte prostor. Prijave sprejema Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru. « Izlet v Postojno, ki ga je v nedeljo priredilo Združenje železniških uradnikov v Ljubljani, spada med največje, doslej pri nas prirejene izlete. Ljudje, ki se izletov radi udeležujejo, pravijo, da je bila to druga Planica. Odlikuje pa se izlet tudi po svoji dobri organizaciji in tudi v kulturnem pogledu je zaslužen, o čemer priča veliko zanimanje, ki je bilo zanj v vsej državi. Udeleženci so bili tudi iz Beograda, Subotice, Novega Sada, iz Zagreba jih je bilo nad 500, vseh skupaj pa preko 3.000. Za potovanje tja in nazaj so zasedli pet vlakov rednih in posebnih, in važno je, da pri potovanju tolike množice ni rednost prometa nikjer trpela. Vsa oblastva, naša in italijanska, so bila izletnikom zelo naklonjena. Spretnost organizacije se je posebno pokazala ob odhodu iz Postojne, ko se je v dobri uri odpeljala vsn velika množica. Načelnik prireditvenega odbora g. Bruno Parma in njegovi sotrudniki zaslužijo vse priznanje. Izletnike je spremljala godba »Sloge«, ki je na trgu igrala pod vodstvom dirigenta g. Herberta Svetela, v jami in pred jamo pa pod vodstvom svetnika g. Julija Bučarja. * Zatvoritev prehoda skozi Latter^annov drevored. Zaradi prireditve velesejmo, kj bo od 5. do 14. junija, bo prehod skoz j Lattermannov drevored, k; vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo vele-sejemskih paviljonov proti pivovarni »Union« zaprt od 29. maja do 19. junija. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. 3 Gospodarstvo Načrt naredhe o minimalnih mezdah v dravski banovini Minimalne mezde 3 din, 2.75 in 2.50 din na uro Na podlagi uredbe o določanju minimalnih mezd bo ban dravske banovine lZr dal izvršilno naredbo za območje naše banovine. Načrt te naredbe je banska uprava že dostavila gospodarskim korporacijam v izjavo. Ta načrt naredbe razvršča podjetja v tri kategorije (a, b in c) ter predvideva za industrijske delavce ( delavke) v starosti nad 18 let ne glede na kraj naslednje minimalne mezde: za kategorijo a) S din, za kategorijo b) 2.75 din, za kategorijo c) 2.50 din. Te mezde naj veljajo za nekvalificirano delavstvo, za kvalificirano delavstvo in vajence naj bi se določile minimalne mezde kasneje, vendar pa zaenkrat kvalificirani delavci ne bi smeli dobiti nižje mezde, kakor veljajo za nekvalificirane delavce. Po načrtu naredbe spadajo v kategorijo a) zlasti podjetja za lomljenje in drobljenje kamna, za kopanje gline in kaolina, cementarne, apnenice, opekarne, topilnice, livarne, podjetja za izdelovanje finih armatur, aparatov, instrumentov, strojev, konstrukcij in kotlov, izdelovanje kemičnih in farmacevtskih izdelkov, barv, lakov, firneža, črnila, mazil in lepil, predelovanje katrana in smole, pridobivanje ta-nina in drugih ekstraktov, predelovanje mineralni olj, svečarne, milarne, plinarne, elektrarne, izdelovanje papirja, pivovarne, izdelovanje slada, špirita in kvasa in tiskarne. V kategorijo b) spadajo podjetja za izdelovanje cementnih izdelkov in umetnega kamna, lončarstvo, steklarne, brušenje stekla, izdelovanje in obdelovanje litega, železnega in kovinskega blaga, kovačnice orodja, srpov in kos, izdelovanje vijakov, zakovic in žebljev, verig in drugih ko-vanih predmetov, ključavničarstvo, predelovanje pločevine in žice, izdelovanje akumulatorjev predilnice, tkalnice, apreture, barvarne, tiskarne za tkanine, vrvarne, izdelovanje celuloze in lepenke, konfekcija papirja, kartona že, knjigoveznice, izdelovanje usnja, čevljev, jermenov, sedlarskih tn torbarskih izdelkov, gozdna dela, žage, izdelovanje parketov, lesenih rolojev, kopit, podpetnikov, lesenih klincev, pohištva, Radikalna sanacija denarnih zavodov aH likvidacija V nedeljo je imelo beograjsko Udruženje bank svoje ietno skupščino, na kateri je predsednik udruženja dr. Vlada Markovič obširno poročal o stanju našega baančni-štva in je med drugim dejal naslednje: Lani smo občutili delno zboljšanje gospodarske situacije predvsem zaradi ugodne letine, ki je omogočila, da se je pri boljših cenah dohodek kmetijstva povečal za okrog 4 milijarde. Za nas, ki smo agrarna država, je to velikega pomena. Tudi stanje na denarnem trgu je relativno ugodno. V nekih industrijskih panogah se opaža živahnejše delo, zboljšala se je zaposlenost itd. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je gospodarsko stanje agrarne države predvsem odvisno od dobre ali slabe letine in od možnosti prodaje pridelkov. V tem se razlikujemo od držav, ki imajo izrazito industrijsko strukturo. Četudi je bilo lansko leto v splošnem zadovoljivo, vendar ne moremo biti zadovoljni glede stanja našega privatnega bančništva v celoti. Lani s«? je bančna kriza Se poostrila. Občutili nismo samo negativnega vpliva gospodarsko depresije prejšnjih let, temveč je na-st-> io težavno stan jo pri mnogih denarnih / ivodih, ki so v večji meri ali izključno da^ iali posojila kmetu, to pa zaradi načina likvidacije kmečkih dolgov. Nerentabilnost nadaljnjega poslovanja takih zavodov ogra-ža njihov obstoj. Situacija, v kateri se nahaja naše bančništvo, zahteva nujno raz-člščenje. Prišel je čas, ko je treba izvesti radikalno sanacijo mnogih denarnih zavodov a!i pa likvidacijo. Polovičarstvo tu ne vodi k c'!.'u. V svojih nadaljnjih izvajanjih je predsednik dr. Vlada Markovič poudaril nuinc potrebo. da se končno izda zakon o bankah in se ie tudi zavzemal za ustanovitev bančne zbornice. «3 trssssvaf?r!se dsriažfee Izguba 12 milijonov, za sanacijo pa mora občina žrtvovati 18 milijonov Splošna maloželezniška družba d. d. je izdala za včerajšnji občni zbor poslovno poročilo. iz katerega posnemamo naslednje; Sedanja uiprava jo prevzela posle 31. jamarja 19:56. V tem času je izposlovala ureditev družbenega davka za leti 1933. jn 1934., primerno določitev prispevka družbe' za premestitev cestišča Ljubljana — Št. Vid. ter izvedla (frpremeimbo službene pragmatike naimeščenstva. Največjo skrb pa ji je povzročila ureditev nevzdržnega finančnega stanja družbe. Že prejšnja uprava ie to hotela doseči z zvišanjem delniške giavnjce na ta način, da b; se pretvorila terjatev mestne občine do družbene v delniško glavnino. Ker pa je bila družba že ob koncu 1. 1935 pasivna nad 12 milijonov Din. n; bilo urrK-st.no da bi se glavnica povijala zato. da bi j,-> pozneje zopet znjžali. Uprava Je iskala nova pota in je efekt teh ra/govorov naslednji: Vsa delniška glavn*ca družbe je prešla v last mestne občine ljubljanske. Nato je mestna občina svoji družbi dala subvencijo v znesku 18,277.000 Din (val. 1. I. 1934). Kupila je v letu 1936. druž-b;no staro remizo za 800.000 Din in pro računala to kupnino z delno terjatvijo mestnega zaklada prot; družbi, tako da dolguje družba mestni občini samo še 20.000 Din. Mestna elektrarna jn znižala tokovino, fvrd-ka Osterre;chische Siemens-Schuickert Wer-ke pa je družbi znižala obresti od 10 na 5%. od 1 januarja 1934. dalje in je prolon-girala odplačevanje folgO s tem, da se od začetka letošnjega- leta zadovolj- « plačilom mese(%i;h obrokov po 150.000 Din i6« 180 — 190, »7« 152.50 — 162.50 >8« 115 — 120. Otrobi: baški. banatski 91 — 96. + Budimpeštanska terminska borza (25. ' t. 1.) Koruza: za maj 11.84 — 11.86, za julij J 12.03 — 12.04 BOMBA! "+' Ljverpool, 24. maja. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za maj 7.12 (prejSnfi dan 7.09), za dec. 7.06 (7.02). + Newyork, 24. maja. Tendenca stalna. Zaključni! tečaji: za junij 13.75 (13.79), za okt. 12.72 (12.77). za dec. 12.70 (12.75). Sokol Sokol Dolenji Logatec. Naš društveni pevski zbor je priredil zadnjo nedeljo pevski koncert pod vodstvom neumornega pe-vovodje in predsednika mladinskega odseka br. Janeza lučki mladinski koncert. Nastopilo je 110 mladih pevcev, kateri so z brezhibnim izvajanjem pesmic nadvse navdu šili nabito polno dvorano. Več pesmic eo morali mladi pevci ponoviti. Večer je bil posvečen našemu mladinskemu skladatelju Adamiču in je jtmel pred pričetkom koncerta spominski nagovor br. dr. Ciril Kraše-vec. Na binkošimo nedeljo 6mo napravili društveni pešizlet v Koliše, katerega se je udeležilo 154 sokolskih pripadnikov. V sredo 26. t. m. ob 20.30 pa se poslovimo od člana naše uprave br. kapetana I. klase Dragotina Slekovca. BiH je velika opora diruštvu, več let gospodar, ki ima ogromno zaslug za naš dom, zafo je dolžnost veega članstva, da se odhodnice v fiimvečjem Številu udeleži. Zdravo! Sokolsko društvo Ormož proslavi 6. junija 251etn.ioo obstoja. Prj tej priliki bo tudi razvitje društvenega prapora in okrožni nastop ptujskega sokolskega okrožja. Za ta slavnostni dan se vršijo že zdaj živahne priprave. da bi ta sokolska, manifestacija Dravskega polja čim veličastnejše uspela. Vabimo vse bližnje in sosedne pripadnike ter prijatelje Sokolstva. da nas na ta dan pose- 2AHTEVAJTE "IZRECNO- F L I T V PLOMBIRANIH, ORIGINALNIH ROČKAH tijo ter nam dajo novih pobud za nadaljnje sokolsko delo. Še prav posebej naj velja vabilo bivšim Sanom in prijateljem našega društva, ki jih je življenja pot privedla v druge kraje. Na vesslo svidenje 6. junija ▼ Ormožu! Stavbni razmah sredi Ljubljane Izginili bodo spomini prvih začetkov narodnega prebujanja Letošnje leto se nam obeta na tako zva-nem Dukičevetn bloku med Gajevo in Tyrševo cesto velikopotezen razvoj stavbne delovnosti. Ta obširni kompleks nekdanjega Frohlichovega ali Tomažičevih dedičev posestva obsega ogromni detverokot med Gajevo, Beethovnovo, Puharjevo in Tyrševo cesto. Zgornji del tega bloka proti Beethovnovi in Puharjevi ulici je že do polovice zazidan z modernimi stavbami, prva četTtina spodnjega dela pa pravkar čaka na zazidavo, in bo zavarovalna družba »Slavija« zgradila v tej četrti impozantno. reprezentativno palačo na voglu Gajeve in s pročeljem na Tyrševo cesto z umaknit-vijo na predpisano regulacijsko linijo. Ta orjaška stavba bo vredna vrstnica sosednemu nebotičniku in ostalim velikomestnim stavbam v slovenski prestolnici. Zadnje tedne so marljivi delavoi očistili skoro ves prostrani notranji del tega bloka razne stare ropotije in temeljito pospravili mnogobrojne kolibe, shrambe, skladišča, delavnice. Tako so pripravili teren za bližajočo se stavbno akcijo. Ker so na tem terenu obstajale v zadnjih letih nrnoge, silno zamotane posestne pravice, se je začetek gradnje te palače nekoliko zakasnil, vendar je zaradi spo-znavnosti posameznih lastnikov parcel prišlo do povoljnega dokončnega sporazuma in je pričakovati v doglednem času, najpozneje do jeseni, tod živahnega stavbnega razmaha. Ta kompleks pomeni tradicionalno obeležje stare Ljubljane in vedo krajevni zgodovinarji o tem povedati mnogo zanimivosti. Zgodovinar Vrhovnik pripoveduje, da je pri Frohlichu štev. 7. in 9. slovel hotel »Pri zlatem levu (: Zum goldenen Lowen:). Obsegal je poleg gostilne tudi kavarno. Ta hišni sklop je imel razne gospodarje. Na štev. 9. je bila še leta 1828. državna mitnica. Ostali dve hiši sta bili okrog L 1800. last Maličeve družine. V srednji hiši (štev. 7.) je bila že tedaj gostilna, ki jo je vodil Andrej Malic. Pozne- Brodaric obsojen na dosmrtno robijo Novo mesto, 25. maja. Po daljšem presledku je danes spet zasedal novomeški veliki kazenski senat Razpravljal je o nenavadno težkem zločinu, kakršnih je žal zadnja leta že več zabeležila kronika Dolenjske. Senatu je predsedoval Božidar Romih, prisedni-ki so bili sodniki Crnoš, Durini, Pa-kiž in Peče. Pred senat je stopil 25-letni Stanko Brodarič, ki ga je namestnik državnega tožilca g. Grozdnik obtožil dvojnega umora. Brodaričev zagovornik je dr. Ivanetič. Obsežna obtožnica navaja, da je Stanko Brodarič letos 18. februarja v Curilah umoril s sekiro 83-letno Baro Kočevarjevo in njeno 58-letno hči Marijo Vraničarjevo. Brodarič je po rodu iz Rosalnic, pristojen pa v metliško okolico. Staro ženico Kočevarjevo in njeno hčer so našli 18. februarja zjutraj grozovito razmesarjeni v njuni hišici. Obe poškodovanki sta imeli lobanji razsekani in deloma zdrobljeni, da so na več mestih izstopili možgani. Stanovanje je bilo razmetano, ameriški kovčeg odprt s sekiro in v njem vse prebrskano, v veži so našli razmetano slanino. Po poizvedbah se je dognalo, da sta pokojnici imeli svoj čas precej denarja, ki ga je bila Vraničarjeva prinesla iz Amerike. To je pač primamilo pohlepnega morilca Tisto jutro po umoru so štiri priče videle nekoga, ki je planil skoza zadnja vrata iz hiše umorjenk, nato so odkrile grozoviti zločin. Ko je pozneje bil Brodarič aretiran, so priče soglasno potrdile, da je identičen z onim beguncem. Na skrinji umorjenk so orožniki našli vojaško knjižico in na Bro-dariča naslovljen opomin, s katerim ga je gasilska četa v Rosalnicah nekoč pozvala, naj plača stari dolg. Našli so tudi pri hišni preiskavi v sobi umorjenih v cunjo zavito okrvavljeno sekiro, katere rezilo se je povsem ujemalo z zadanimi ranami. Ta sekira pa je bila iz Brodaričeve hiše. Kljub vsem obremenitvam je Stanko Brodarič dosledno zatrjeval svojo nedolžnost. Priznal je sicer, da je vojaška knjižica z opominom gasilske čete vred njegova. Tudi je priznal, da je najdena sekira last njegovega očeta. Toda, pravi, da je sekira že jeseni 1936 izginila, vojaško knjižico m opomin pa je neznano kje Izgubil. Zatrjuje, da je neznan zločinec gotovo podtaknil vse to, da bi krivdo zvalil nanj. Prejšnji večer je pomagal kuhati žganje pri sosedu Brodariču, kjer je ostal do 5. zjutraj. Ko je prišel domov, ni šel snat, temveč je samo nekaj časa dremal za je so se gostilničarji menjali, kakor sledi: L 1802. je tod krčmaril Nikolaj Šusters, 1. 1805. Jurij Curn, 1. 1833. pa Anton Dolni-čar. Čestokrat je bil njegov večerni gost naš pesnik dr. France Prešeren in se ondi shajal tudi z večjo družbo odličnih slovansko čutečih prijateljev, med njimi po ZMS tudi s slavnim Ilircem Stankom Vrazom. Že 1. 1828. je bil Andrej Froiilich posestnik štev. 5., 1. 1860. pa je prešc! v njegovo last ves trohišni sklop. Pod Dolni-čarjem se je hotel »Zlati lev« uveljavil v vrsti ljubljanskih hotelov. Ukinil ga je menda njegov naslednik Anton Frohlich. Pred štiridesetimi leti je bila tod znana Kramerjeva kavarna (rpotomka je sedanja kavarna Leona Pogačnika v Kolodvorski ulici:). Pred približno tridesetimi leti je adoptiral takratne kavarniške prostore pokojni Dragotin Hribar, kjer je etabliral svojo tiskarno. Hotel »Pri zlatem levu« je bil znamenit tudi v narodnem oziru. Ondukaj je imel 6voje prvo gnezdo Južni Sokol, ki je bil ustanovljen meseca avgusta 1. 1862. na Dre-nikovem vrhu. Kmalu po ustanovitvi — pravila so bila potrjena šele 10. januarja 1. 1863. — je odbor najel pri Frohlichu telovadišče, kjer so Sokoli prvikrat razpeli svoja krila in zasejali kleno seme mogočni današnji sokolski organizaciji. Tc-lovadli so ob ponedeljkih, četrtkih in petkih. Južni Sokol je takrat štel 70 članov. V gostilni so se zabavali s petjem, dekla-maoijami in godbo. V prostorih Južnega Sokola v Frohlichovi hiši je začel 1. 1865. poučevati v telovadbi otroke in odrasle Štefan Mandič. Poučeval je tudi sablanje in rapir. L. 1836. in še 1847. 1. se je zvaia Frohlichova gostilna na Dunajski cesti »Pri belem križu«. Današnji napredni duh ustvarjanja koraka neizprosno s hitrim tempom po začrtani poti. In tako polagoma drug za drugim izginjajo stari spomini na prve začetke probujajoče se nacionalne Ljubljane... pečjo. Okrog 7. zjutraj je zajtrkoval, nato pa je spet odšel k Brodariču in od tod dalje v Boriho gledat za lisičjimi in zajčjimi sledovi. Nenadno je kakih 1000 m pred seboj zagledal dva lovca, ki sta hitela v smeri proti njemu. Dasi ni imel pri sebi ne puške ne zanjk, ali česar drugega, kar bi ga izdajalo za divjega lovca, se je obeh lovcev tako prestrašil, da se je pognal v beg proti Radovičem. Ravno za čas od 8. do 10. ure obdolženec ne more točno dokazati, kje se je potikal. Obtožnica smatra, da je njegov zagovor poln nedoslednosti in neskladnosti. V teku razprave je bilo zaslišanih 12 prič. ki so vse razen matere in sina obtoženca izpovedale zelo obremenilno za obtoženca. Ob 18. je dobil besedo državni tožilec, ki je zahteval strogo obsodbo, za njim pa je govoril zagovornik obtoženca dr. Ivanetič, ki je nagla šal, da sloni tožba na _ samih in-dicijih brez konkretnih dokazov in je zato predlagal oprostilno sodbo. Sodni ser.at se je posvetoval nad eno uro. Ob 21. je (predsednik dr. Romih proglasil sodbo, s katero je obtoženi Brodarič spoznan za krivega jn se obsoja na dosmrtno robijo. Iz Ptela J— Na Dravskem polju gori. V eoboio je v Drašenc-ih pri posestniku Osenjaku na gospodarskem poslopju nastal požar, ki je segel tudi na sosedno poslopje posestnika Kirbiša. Skupna škoda znaša okoli 20 000 din. V nedeljo popoldne pa je v Apačah pri posestniku Mariču nastal požar, škoda znaša okoli 30.000 din. j— Trj poškodbe zavoljo vroče krvi. V Jinšovcih pri Sv. Urbanu je prišlo v nedeljo v nekem vinotoču spet do prepira. 56 letnemu Francu Kolariču, ki ie hotel miriti, je nekdo razparal trebuh da so mu čre-va izstopila. Nadalje je dobil 38 letni Malek poškodbe na glavj in tudi na obeh rokah, 26 letni Kolarič pa ie dobil na desnico poškodbo z nožem. 56 letni Kolarič je obležal nezavesten. Dr. Potrč je nudil vsem zdravniško pomoč, naito pa jih je reševalni avto zapeljal v bolnišnico. Stanje starega Kolariča je zelo resno. j— Kino Ptuj. Drevi ob 20 in jutri 27. t. m. ob pol 19. in pol 21. uri film »Žetev«. Upokojitve v šolski službi BeOgTad, 25. maja p. Vpokojeni so naslednji učitelji: Alojzij Ponikvar v Pod-gradu (Novo mesto). Pran Jurjevčič v Ribnici, Frančiška škof v Mariboru, Marija Podplatnik pri Sv. Tomažu (Ptuj) ter šolski nadzornik Rajko Gradnik v Radovljici. Pijača pri jedi Razredčuje želodčni sok In komplicira prebavo Pitje pri jedi je razširjena navada in mnoge osebe so, ki trdijo, da ne morejo jesti, če istočasno ne pijejo. To pa je napačno in celo škodljivo. Tekočina, ki jo spraviš vase pri jedi ali celo pred jedjo, kar je še bolj škodljivo, v večini primerov znatno zmanjšuje tek. Zato je paziti posebno pri otrocih, da ne pijejo pred jedjo ali med njo, ker to povzroči navidezno sitost, ki stori, da otroci ne dobe za svojo rast zadostne količine hranilnih snovi. Nadalje je pomisliti, da vsaka tekočina razredčuje želodčni sok in otežuje s tem prebavo. Zato tudi navadne vodne juhe, kakršne so bile včasih običajne, niso baš korisrtne. Najbolje je, če pijemo v presledkih med posameznimi obedi, a če ne moremo tako dolgo čakati, tedaj vzemimo po jedi presno sadje, ki dovaja telesu obenem za zdravje koristne snovi Pijača k jedi v splošnem ni priporočljiva. Različna vina ki jih ponujajo pri velikih banketih, posebno sekti, pri katerih pride v poštev še velika temperaturna razlika med njimi in vročimi jedrni, so mnogokdaj kriva želodčnih slabosti, ki se pojavljajo kmalu potem. Vsekako so bolj škodljiva nego prenapolnjenost želodca pri banketu. So pa ljudje, ki mislijo o tej stvari drugače in ki menijo, naj se človek v tem pogledu ravna popolnoma po svojih potrebah, seveda ne da bi si pri tem želodec preplavil. Policisti je niso spoznali Dogodivščina italijanske princese v Budimpešti Madžarski listi poročajo o doživljaju princese Marije, ki je s svojim očetom, italijanskim kraljem, obiskala Budimpešto. Princesa je v taksija sama odšla na vožnjo po madžarsk, prestolnici. Vrnila se je nato prot.; kraljevskemu gradu. Nekoliko sto metrov pred vhodom je izstopna in je hotela peš vanj. Polici jsk; uradniki, ki 60 tam stražili. pa so jo ustavili. Princesa je povedala po italijansko, kdo je, policisti pa je niso razumel,- in je niso pustili naprej. Komaj pa so se malo obmjlj je predrla kordon. toda neki policist jo je ponovno ustavil in ji vljudno, toda odločno zapove-dai, naj se odstrani. Tedaj je prišel nek.; policijski} višji nadzornik, ki jo je spoznali in odvedel v grad. Ko so jo prosili, naj uradnikom, k; so jo zavračali, preveč ne zameri, se je nasmehnila. češ da so storili samo svojo dolžnost. Dvoboj s čeljustmi Originalen duel na Japonskem Dvoboji s pištolami, sabljami, celo s topovi in na. ameriški način niso nič posebnega. Tako sta si mislila vsaj dva možakarja v Toki ju, ki sta sotlej je bil Ročk ofeller pri popolni zave:-tL Govoril je s svojim strežajem in sestro, ki je ponoči čula ob njegovem zglavju. Kakor pripoveduje služinčad iz rmilti-milijonarjeve okolice, je Rockefeller izdihnil popolnoma mirno. Lepše in mirnejše smrti si ni mogoče predstavljati. Tožil nI o nobenih bolečinah, preminul je med spanjem. Značilno je. da se je starec zadnje dnj svojega življenja precej živahno zanimaj za svet in dogodke okiclu sebe. Vsak dan se je peljaJ z avtom iz Dayton-Beacha na Florida v 12 km oddaljeni zaliv, kjer je opazoval ladje, nakladanje m izkiadanje tovorov. Odhajajoči parniki so zbujali njegovo posebno pozornost in zadovolj tvo. Te izlete je ab.:olviral Rockefeller samo v družbi svojega šoferja. Večji del dneva v neugodnem vremesnu pa je pokojnik preživel v notranjih prostorih razkošno urejenega imenja v Dayton-Beachu. Smrtne ostanke milijarderja bodo prepeljali najprej v Tarrytowrn (New York), in šele pozneje v Cleveland. Deseta obletnica Lind-berghovega poleta Desetletnico slavnega, Lindbergovega poleta čez Atlantski ocean so proslavili ▼ Ameriki z mnogimi svečanostmi. Tako je ameriško-francoska družba priredila velik banket v newyorškem hotelu VValdorfu. Proslavili sta ta dogodek med drugimi tudi Ameriška legija in ameriški odsek Mednarodne letalske zvea izdelati zgodovinska družba države New York ANEKDOTE Girardi je srečaj tovariša, ki fra je takoj nagovoril: »Zdravo, vesel 6em, da eem srečal na vse zgodaj tako sijajnega dečka k Nato je Girardi zagodrnjal: »Imaš pač več sreče kakor jaz.« VSAK DAN ENA I Pogled na razstavišče svetovne razstave v Pariza, katero je v sredo otvoril državni predsednik g. Albert Lebrun »Veste, moja žena hoče povsod imeti aad-njo besedo...« (»TideoB Tegn«) John D. Rockefeller Zivotopisi tega velikega industrijskega kapitana so dvoje vrste in obe vrsti kažeta dve popolnoma različni sliki, ki se samo ob koncu strneta in složno poročata o velikanskih vsotah, ki jih je ta najbogatejši Američan v zadnji tretjini svojega dolgega življenja naklonil razvoju znanosti kot največji mecen te vrste. Dokler je John D. Rockefeller samo grabil na kup, ne oziraje se pri tem na žrtve, ki so ostale za njim, je imel milijone sovražnikov, ko pa je dospel na vrhunec svoje denarne moči in je obenem preživel skoro vse svoje nasprotnike. se je to plameneče sovraštvo milijonov ljudi umirilo in Rockefeller je postal v očeh sodobnikov samo bogati in darežljivi mecen, ki obsipa znanost z ogromnimi velikodušnimi naklonili. Uradni življenjepis Rockefeilerjev, ki so ga začeli širiti po svetu šele, ko se je mož popolnoma umaknil iz poslovnega življenja, ve povedati samo dobre stvari o pobožnem, varčnem človeku, vzglednem sinu vrlega očeta in poštenem poslovnem možu, ki mu samo zavist tekmecev dan za dnevom črni neomadeževano ime. Daleko verjetnejši in resničnejši življenjski podatki pa so nam ohranjeni iz dobe, ko milijoni ameriškega ljudstva za tega moža niso imeli drugega izraza kakor »samogoltna po-"ssii '-eg.TFv1* ^sinoveduje o Rockefeller- jevem očetu, da je bil skromen branjevec v Richfordu, ki je z veliko težavo skrbel za svojo mnogoštevilno družino, hodil redno v cericev in vcepil globoko pobožnost tudi svojim otrokom. Resnica pa je ta, da je bil Wiilliam Rockefeller, samozvani zdravnik, čudodelni doktor, konjski mešetar, kvartopirec, bigamist — vedno pa mož, ki je znal najti dolar tam, kjer drugi niso videli niti centa. Ko je bilo Johnu deset let, je moral oče, doktor William Rockefeller izginiti, ker so ga oblasti zasledovale zaradi raznih pregreškov. Eni trdijo, da je bila to konjska tatvina, drugi pa prisegajo, da je šlo za otmico poročene žene, združeno s posilstvom. Od tega časa izgine s površja doktor Roakefeller in prihaja na svoj dom samo še ponoči in v največji tajnosti. Obenem pa se pojavi daleč ob kanadski meji neki drugi čudodelni doktor William Leviragstone, ki ima obširno klientelo zlasti med Indijanci. Fotografije tega čudodelni-ka so ohranjene in so za čudo podobne tedanjim slikam dr. Wil'liama Rockefellerja. Zdravniški poklic je šel tako dobro, da si je moral dr. Levingstone omisliti dvojnika pod istim imenom, ker bi mu bilo sicer tehnično nemogoče, osrečevati Indijance s svojimi zdravili. Drugič oženjen ob živi prvi ženi, se je dr. William vendar vedno živo zanimal za svojo rodbino in od časa do časa jo je posečad, da nauči svoje otroke umetnosti, kako se strižejo bedaste ovce in delajo dolarji. Ko so v kasnejših letih vestni življenjepisci iskali akte dr. \Vfllia-ma Rockefellerja pri sodišču, se je izkazalo, da je bila pred njimi že na delu dolga in zlata roka Johna Rockefellerja — dotič-ni akti so izginili in v vseh registrih je bil iztrgan ravno oni list. Tako se je lahko pojavila legenda o pobožnem branjevcu. Jasno je, da je uradni življenjepisec bogataša Johna D. Rockefellerja, svojega gospodarja, za bogato plačilo kolikor se je le dalo idealiziral, in talko imamo o slednjem prekrasen življenjepis moža, ki naj bo ostalemu svetu vzor delavnosti, varčnosti, poštenosti in vseh krščanskih kreposti. Neumorne delavnosti in silne varčnosti mu ne odrekajo niti najhujši sovražniki, glede krščanskih kreposti pa so ravno ti mnenja, da jih je poznal samo v družinskem in zasebnem življenju, zato pa je bil v poslovnem oziru samo mrzel raeunar, tuj vsem človeškim občutkom. Redno je vsako nedeljo posečal cerkev svoje metodistične sekte, čital sv. pismo, pel psalme in imel vzpodbudne prepovedi v nedJjski šoli. Lepe umetnosti, slovstvo in znanstvo — vse to zanj ni obstojalo, nikoli ni vzel v roko kakft knjige, razen sv. pisma, njegov ideal je bilo trgovsko knjigovodstvo, poslovne pogodbe in zahrbtna borba s tekmeci. S slednjimi je imel poseben način ravnanja: Kdor se mu je udal, temu se je godilo dobro in tudi Rockefeller mu je ohranil zve- stobo in naklonjenost, kdor pa je hotel ostati samostojen in je v prostem trgovskem poslovanju nasprotoval Rockefeller-jevim zamislom, na tega se je zrušil ves arsenal prijemov brezobzirnega nasilnika, ki je porazil, uničil in poteptal v prah vsakega svojega konkurenta. Manire Džingis-kana v individualistični razuzdanosti ameriškega gospodarstva. Pojava roparskega industrijskega kapetana Rockerfellerjevega formata je bila mogoča samo v ameriških prilikah druge polovice 19. veka in v dobi, ko je smrdljivo kameno olje začelo svojo zmagovito pot v svetovni tehniki. Šest in dvajsetletni mož z izrazitimi roparskimi nagoni je v petroleju dobil svoj element, v katerem se je lahko razmahnil po mili volji. Njegovi napori so bili osredotočeni v tri pravoe: proti producentom, proti predelovalcem m proti potrošnikom. Zato se je lotil dela, da osredotoči v svojih rokah vso predelavo, da bi s tem pritiskal navzgor na pro-ducenta in navzdol na potrošnika. Striža bedastih ovac po navodilih očeta dr. Le-vingstona reete dr. Rockefellerja. Da se je to delo posrečilo v necelih dveh desetletjih je nesporno pripisati organiza-torskim sposobnostim voditelja in njegovemu ostremu pogledu za odkritje pripravnih prilik in mest, kdaj, kje in kako je bilo treba navaliti na nasprotnike. Ustvaritev družbe Standard Oil, o kateri pravijo ciniki, da je skoro tako dobro organizirana, kakor katolika cerkev, je visoka pesem vseh nedovoljenih, zahrbtnih, brezvestnih rn brezsrčnih trikov, s katerimi je Rockefeller cela desetletja izigraval obče narodne koristi, moralo, demokracijo in predvsem pravne uredbe. Umori, uboji, sleparstva, podkupovanje, izzivanje stavk, požigi, kri-voprisežništvo, zasmehovanje ameriške uprave in državne uredbe — to so sredstva, s katerimi je Rockefeller zmaga! in potolkel vse svoje tekmeoe, da so v onemoglem srdu kleli svoje življenje, svojo domovino ter nje pravni red. Iz tega organiziranega ropa, ki je dosegel veličino ženialnosti, izvirajo tudi one milijarde, s katerimi si je rodbina Rockefeilerjev stekla sloves prvih mecenov. Od ogromnega kupa dolarjev, ki si jih je nagrabil stari Rockefeller, sta njegov sin m vnuk trosila znatne drobtine, da se poveliča ime, ki je bilo cela leta zapopadek vse pokvarjenosti. Potomci so začutili, da je treba dati rodbinskemu imenu potrebnega blišča in so to storili 9 širokogrudnostjo, ki je vse življenje odlikovala tudi ustanovitelja petrolejske dinastije. Res je namreč, da stari Rockefeller ni bil malenkosten, kadar je s stotisoči plačeval usluge svojih nameščencev, ki so gospodarju nesle milijone in milijone dobička. Tako se danes lahko sveti ime industrijskega kapetana, obdano s sijajem največjega mecena znanosti. Tudi s tem Rockefellerji niso Mi pod format svojega očeta in deda. Kulturni pregled S poti po Od 8. do 22. maja 6© je mudilo v Italiji odposlanstvo jugoslovenskega tiska: prvo, ki je kdaj prišlo pod tem imenom v Italijo. Pričujoči zapiski eo nastali na tej zanimivi in lepi poti, polnj novih pogledov, estetskega užitka in značilnih spoznav o bitju in žitju današnje Italije. Rimska vlada Je preko ministrstva za propagando in tisk prevzela gostiteljstvo in ga izvršila s tako pozornostjo, ljubeznivostjo in nobleso, da je spravljala goste v najpri jetnejšo zadrega Službeni krogi, tisk, velika podjetja so izražali njira in njihovi domovini simpatije, ki so šle preko znane osebne vljudnosti italijanskega človeka. Ta ekskurzija jugo6lovenskih novinarjev ni imela drugega namena, kakor da spozna Italijo in sedanje stanje. Vedno je bila naloga novinarjev, da sine ira et studio pristopajo k vsem pojavom javnega živijenja in z nepristranskim poročanjem pomagajo zbliževati narode. Tako njihovo delo je potrebno jn koristno tudi v tem primeru. Pot tega odposlanstva je bila pot mira: beseda pace, paix je bila kaj pogosto v obojestranskih govorih in napotnicah. Prav tako pojmi: italij.-jugoslov. zbliževanje, go-spKxiarako in kulturno sodelovanje - pojmi, k; morajo šele dobiti točnejšo in Konkretnejšo opredelitev. Še več: nuglašali so skupno evropstvo v civilizacijskem smislu, kar pomeni priznanje naše narodne pripadnosti h krogu, kjer ima Italija vidno ;n stalno mesto; pomeni preklic antievropstva ki je nekoč označevalo kulturni program fašizma. Želeti bi bilo ?amo, da bj njihovo evropsitvo dobilo jasen in obvezen smisel. Pisca te reportaže so v Italiji zanimali predvsem kulturni pojavi. Popotni program je obsegal zlastj >Italio mussoliniano«, njene preosnove, njen napor, da prevzgoji italijanskega človeka in narod. Taka tendenca, kj je iz umevnih razlogov omejevala individualne interese posameznih članov ekskurzije, je zlasti v avtoriltarnih državah skorai neizogibna, zakaj tudi fašizem hoče bi:j nova vera, ki išče celo pri nevernikih potrditve svojih uspehov. S te strani smo videli mnogo zanimivega in značilnega. Pi* sec je v osebnem stiku z visokimi funkcionarji tega režima, kj ie v tolikih 6mereh različen od našega pojmovanja in naših form, izgubil tiste papirnate, shematične, nenaravne pojme, ki jih imamo ljudje o daljnih, osebno nedoživljenjh in 6 stoterimi predsodki obdanih pojavih. Nekatere reči so mu postale mnogo bolj konkretne in človeško umljive. Toda ostal je neomajno zvest svoji veri v demokracijo in humanizem. Za razliko od pristno demokratičnih držav, kakor je na pr. Češkoslovaška, ima 6oiobna Italija mnogo več vnanjega efekta, barv, razgibanosti, paradnosti in pompa. Toda človeku slovanskega duševnega ustroja to ne zadošča. Že sama narava ga sili vase, k razmišljanju in iskanju bistva izven lahkotnih form, kj tako hitro zadovolje mediteranskega človeka. Njegovi pojmi o človeštvu. o kulturi, o narodu imajo drugačno psihološko podlago. Zaradi tega bo treba prj delu za zbližanje obeh jadranskih sosedov iskati jasnejših stičnih točk, kajti duševna struktura je tem razlienejša, čim bolj se slovanstvo odmika sredozemskemu kulturnemu pasu. Iz te duševne različnosti sledi tudi marsikaj drugega, na zapletenost našega manjšinskega vprašanja. Izza pestrih in samo po sebi zanimivih kulis jltalie muesoliniane« je pisec iskal Italijo risorgimenta, Italijo Mazzinija, Italijo baroka in renesanse, srednjega veka jn starega Rima. Ta zamišljeno6t v svet, ki ga ni več, ni bila v skladu z življenjskim utrij pom novega sveta, kj se tako mak> zmeni za skrivnostno hojo minulih generacij, vendar ie našla stično točko: Na Via delTInr pero v Rimu, 9. maja, ko eo mirno Forov in Koleseja, ob štetju ure s starodavnega Kapjtola, defilirale čete evropske in kolo-nijalne vojske, je pisec doživel zvezo sedanjega dučejeVstva in imperijske volje s starim Rimom, ki je tu zapustil otožne razvaline nekdanjega 6ijaja. In zavedel se je, da ne kaže presojati takih pojavov samo s stališča ab6traktno-okostenelih mednarodnih ideologij, ne z vidika historičnega materia-lizma. ki vidi samo ekononisko zakonitost, ne pa tudi bioloških sil in prirodne usodnosti, in ne z mehanističnega zrelišča, ki ne opaža vitalno dane duševne različnosti narodov. V toliko je pisec izpopolnil svoje teorije. Sicer je predvsem doživljal pokrajino, življenjski ritem mest, njih urbanični značaj, tvorni vzgon izrazito estetske in hedoni* stične sredozemske kulture, ki napaja tudi italijansko sedanjost. Fašizem skuša to naravo popraviti z nekakim nacionalnim pro* testantizmom, s prilivom moške virtutis v pomehkuženo in k anarhiji težečo italijansko naravo, z vzgojo k disciplini in redu. Mnoge J>coee viete«, da 6e izrazim z C. jem, zelo zanimive za politika, 6ociologa in narodnega gospodarja, so se prj piščevem stendhalijanskem doživljanju Italije pomaknile na obod vidnega kroga. To je tudi dalo značaj tej reportaži, ki noče biti nič drugega nego izpis iz beležnice popotnih impresij. * Do Benetk. Prva zarja je pokazala obrise Krasa, ki so 6e vedno bolj jasniii in prehajali od ostrih kontur temne barve k bledim in barvitim odtenkom. Mislil sem na poezijo Alojza Gradnika, ki nam je najbolj približal kraški pejsaž. Novj tovariš v ku-peju je razglabljal koristnejše reči: kako prijetno je potovati na elektrificirani progi in kolikanj prikupnejši je beli premog od črnega. Država, ki ji nedostaja premoga, je izkoristila za pogonsko silo padce alpskih vodopadov in brzic; to je poezija sodobne tehnike! Zgodnje jutro. Pokrajina, v kateri ne vidimo človeka. Če bi ga bili opazili, bi oči vprašale: Kako ti je, brate? Ob petih diven pogled na morje: prvi žarki so pozlatili ribiške čolnjče. Morje se zdi z vrha mehko in vabljivo; ob progi cveto rože. Trst. Samo kratek oddih. Pri Devinu sem se spomnil Aškerčevih »Jadranskih biserov.« Od nekod je priplaval zamišljeni obraz Rainerja Marije Rilkeja, ki je tu pisal svoje >Duinesier Elegien«. Soča. Vedno bolj se pogrezamo v furlansko-benečansko ravan, morje se izgubila v horizontalni liniji. V jutranjem soncu se ostro ločijo od trave nekdanji strelski jarki. Razlagam tovarišu z juga obstoj beneških Slovencev, ki so izmed Slovanov prodrli »najdalje na ravni Italije.« Govorimo o vplivu Ogleja na oblikovanje naše kulture; o oglejsko-solnograjski dobi zgodnje slovenske zgodovine. »Piava, 6veta reka naroda« pravi veliki napis pred mostom na reki, ki je sprejemala tudi slovensko kri. O vojni na teh razkošno zelenih tleh s cerkvami in hišami v lombardsko benečanskem slogu pričajo le redki sledovi: čas ne celi samo ran, marveč tudi tla. Na takih mestih najbolj občy-. tiš, da ee velika vojna, kj si jo sam doživel, že po dveh desetletjih izpreminja v zgodovino, v povesti, v pravljice, v epopejo; da se odmika nekam v meglo, v legende, v zmes resnice in poezije. . . Mestre, Porto Marghera z osemdesetimi, večidel novimi tovarnami, lagune in nova elegantna avtomobilska cesta, kj vodi v Benetke. >Kralrica Adrije« v mladem majni-škem jutru. Toda komaj imamo toliko časa, da ugledamo skozi lahni paičolan megle nekaj njenih starih, nepozabnih potez. " ■ o. 'Mar veste, kolikih rodov jedrino precedil je neznani Prebiratelj, da vzniknil mu je umotvor — Prijatelj, vseskozi prepojen z duhA bistrino? Njegova nrav z olimpijsko vedrino, šegavost — biti znal je včasi ikratelj, še rajši pa je pravi bil prijatelj — povsod žarela svit je in toplino. Visoko stal je, IvarL, Tvoj razglednik, od tam si struje meril mnogovednik, Modricam neomajno vdan služabnik. Zaklepal nisi v stolpno se samoto, prostaka nagovarjal si z lahkoto, omizju često drag si bil družabnik. Anton Debeljak. Zapiski «* Moderni pisatelji prj Srpskj književni zadrugi. Med pravkar jzišlimi knjigami zbirke »Savremene Srpske književne zadruge« utegne vzbuditi posebno pozornost »Antologija srbskohrvatske posleratne lirike«, ki jo je setavjl Gjuro Gavela. Poleg te knjige so izšle še »Prjpovetke« Borivoja. Jevtjča, Stoja-na Živadinovjča roman »Trideset godjna čutenja« jn zbirka esejev ruskega emigranta Iljje Goleniščeva — Kutuzova »Iz nove ruske književnosti«. Študijo o Jovanu Skerliču je spisala Vu-kosava Mjlojevič. Knjiga je izšla minule dni v Beogradu z naslovom »Jovan Skerlič« in obravnava na 248. straneh osebnost in delo velikega literarnega kritika in ideologa srb-sko-hrva tskega ed n^tva. Iz poljske literature. Pod pokroviteljstvoma Poljske literarne akademije je ugledna varšavska založba razpisala sub-skribcijo na zbrane spise E. Orzeszkove. Napovedanih je trideset knjig, med njimi knjižno še neobjavljeni spisi in prvotno besed lo del. k.; so bila v prejšnji Črnski) držav; cenzurirana. — Nagrada Poliske literarne akademije je bila letos priznana pisateljici Han-i Malewski za roman »Zele7na krona«, ki je pravkar izšel v izdaj) založbe. »Atlas«. Roman op:suje osebnost in dobo Karla V. in kaže. da je poljska literatura dobi a, % Malewsko talent ki se na področju zgodovinskega, romana že sedaj približuje delu Z. Kossakove. — Med uspešne poljske romane zadnjega časa štejejo Ane Se-gerjeve »Anno« in roman Trene Wj.ldove »Ura bije osem«, drugi del prjpravljane trilogije. Že ti podatki pričajo, kako važno mesto zavzemajo pisateljice v sodobni polj-sk; literaturi: s^cer pa v tem pogledu navezujejo tradic/jo M. Ko^opnick«. E. Orzeszkove in drugih. — V Varšavi je izšla 3o4go pt^iviljsot nMng^i poljske podmorske poezije »Morje r poljskem pesništva«, ki jo je sestavil Zbygniev Jasinekj. (Prj na« je rzdal podobno antologijo Ni ko Bartulovič). Bibliofileko opremljeno knjigo knjigo je založilo Glavno vojaško založništvo ▼ Varšavi. — Društvo polonistov je pričelo izdajati svoje znanstveno glasilo »Zyc*e literackie«, revijo, ki bo posvečena problemom poljske literature jn jezika. Največja zgodovina svetovne vojne. V New Yorku j© izšla najobsežnejša in naj-izčrpnejša zgodovina svetovne vojne, 152 zvezkov obsegajoče delo »Sociai and Eco-nomje History of the World War«. Med sodelavci so ministri držav, ki so se udeležile vojne, zgodovinarji m narodni gospodarji. Delo je pripravljal dr. James T. Shot-wel skoraj 20 let. izdala pa ga je Carne-gieova institucija. Poročila poudarjajo osnovni rezultat vseh člankov jn dokumentov: vojna je uničevalna katastrofa z njčev-nimi uspehi. Spomini A. P. čehova. V ertj izmed dvoran Državnega literarnega muzeja v Mokri so nedavno otvorilj stalno nrzstavo spominov na ljubeznivega ruskega pripovednika A. P. Čehova. Tu so zbrani portreti, pisma. rokopisi, razni dokumenti, knjige in drugo gradivo, k; prikazuje osebnost, življenje in delo tega humorista in melanholičnega slikarja ruske družbe v obdobju pred velikimi revolucijami. Mojstri francoske likovne umetnosti na pariški razstavi: Medtem ko bodo na mednarodni razstavi v Parjzu zbrana samo reprezentativna dela moderne umetnosti, kar je v skladu s samim značajem te razstave, ne bodo prikrajšani tudi oni števjlnj poset-npkl. ki bi hotel ob tej prilik, videti najrepre-zentativnejša dela celotne francoske umetnosti. Na pobudo ministrskega predsednika BI uma bo organizirana razstava z naslovom »Chefs-d'oeuvre de I'Art francajse«, ki bo smela obsegati samo mojstrska dela, prvovrstne sljke in kipe. ki jih izbero najbolj poklicani strokovnjaki. Razstava bo instalirana v muzeju moderne umetnosti na Quaf de Tokio in bo obsegala okrog t=soč umetnin, med njimi 400 slik. 200 risb, 100 gravur 150 skulpfcur L t. d. Pod naslovom »Les majtres 3e la Pe?n-ture espagnole« sta. pravkar izSli v Parizu posthumno študiii Eugenn Dabits o Grecu in Velasqtiezu. Pisec je. kakoT znano, umrl ianj na potovanju po sovjetski Rusiji. Špan-sk-- dogodki dajejo tema študijama, ki Ju je hotel Dabjt izpopolniti z esejern o > Govj. posebno zanimivost, saj p*'sec prikazuje oba slikark kot tolmača temnih, zagonetnih sil španske narodne duše. Rene Lalou uvršča v »Les Nonvelles LitteraoTes« to knjigo med »Le Ti vre de la semaine«. Glasbena vzgoja v Celju Sklepna produkcija Glasbene matice v Celju je bila v petek, 21. t. m. ob 20. uri v Mestnem gledališču. Starši jn prijatelji glasbe 60 zasedli vsa mesta jn tako pokazali svoje zanimanje za delo tega zavoda. Nastopili so gojenci(ke) srednje in višje stopnje mladinski oddelek za komorno glasbo in godalni orkester. Druga polovica večera je bjla posvečena 6pominu E. Adamiča Pogled na prvo polovico večera kot celoto nam vsiljuje tole ugotovitev: spored dokazuje. da je delo na zavodu smotrno in mu-zikalno vzgojno, da se ne lovi okoli efemer-njh pojavov cenenih melodij, marveč nahaja zadoščenja svojemu hotenju v Musorgskem Chopinu. Grjegu itd. a posege tu in tam tudj v novejšo glasbeno literaturo (Intosh, Tavlor). kar je vse hvale vredno. Res da včas; trpi pri tem zaradj mladosti učencev interpretacija, a zato pridobi gojenec večjo razglednost v glasbeni literaturi s čimer se ta nedostatek kompenzira. Muzikalnoet in talent (poleg pridnosti) so dajali^ pečat posameznim točkam sporeda, ki naj jih delim v tri skupine: pevci, pianisti in violinistu Oba solopevca (Karba in Senegačnik, poslednji je prvič nastopil), kažeta sicer nekoliko zaprt in utesnjen glas. a obetata postati dobra, pevca. Pri klavirju ju je spremljala z vso diskretnostjo g. O. Požarjeva. Pa n isti se v glavnem odlikujejo z lepim in tehtnim prednašanjem in po solidni tehnični izobrazbi. Bistvo muzioiranja je v tem. da daš noti, akordu življenje, kajti to je muzjkalno ustvarjanje. Zato v bodoče ponekod več občutja jn razgibanosti (tempo)! Čukova je dokaj težko nalogo dobro opra-v Ia. zato naprej po tej poti in uspeh ne bo izostal. Mravljakova lepo napreduje in jo odlikuje smiselna in zvočna igra. Trojica: Gnlobičeva. Rajhova in Sancjn so tudj letos pokazali, da so krepke muzikalne nature, k; opravljajo svojo reč z vsem žarom mladostne muzikalne zanešenosti. Da je pri Bredj Rajhovi varad; hvalevrednega igranja na pamet za spoznanje trpelo prednašanje. je za sedaj še razumljivo in zato moramo njeno korajžo le podčrtati. Slednji med njimi pa obeta tudi ori klavirju zelo veliko. Garda violinistov, k; so nam vsi znani iz prejšnr h nastopov, kaže^/.elo lep napredek in vedno večjo zrelost. Pri Antleju bi bilo želeti za spoznanje več temperamenta, s či-mer bo tudi njegova igra pridobila. Jegriš-nika odlikuje lep in zanosit ton. njegova igra je dobra Jn solidna. V njem so vs1" pogoja za dobrega goslača. Ostala trojica: Koe-nig. Majdič. in Žumer. ranimiva po svoji starostn- stopnji, nas v pričakovanju in upih gotovo ne bo prevarila. Njiih vzpon preko težkoč je viden, zato tudi uspeh siguren. Najmlajši med njiimi. Koen-g. je pokazal, da erfl njegova pot le kvišku. Majdič je v svojem prednašaniu zelo fino čuteč, ima lep ton in dobro tehniko. Žumer. ki je že v kvartetu "• prejšnjih letih pokazal svojo nadar- jenost in znanje, si je tokrat izbral moderno navdahnjeno skladbo in se v nji krepko uveljavil. Drugi del večera je bil delno posvečen Adamiču. Obsegal je 4 mladinske zbore, 3 stavke Ljubljanske sujte za godalni orkester in žalno koračnico. Mladinski zbor je razmeroma šibak, sioer pa dobro izvežban. Pod vodstvom g. Z. Ropasove smo slišali le dvoglasne zbore, katerim je g. J- Watzkeje-va z lepo spremljavo pripomogla do uspeha. Zbora sedaj še ne moremo oceniti. Danes, ko pojejo zbori podeželskih šol 3—4 glasno, se mi zdi tak zbor _ anahroni-zem, po6ebno pa še, če se spomnimo, da je svoječasni mladinski zbor G. M. vzbujal občudovanje in ponos. Želimo, da bi se kaj takega epet pstvarilo! Da opravlja g. ravnatelj Sancin z gojenjem ansambelske igre hvalevredno nalogo, se mii zdi potrebno še posebej poudariti. Za tak nastop je treba od strani vsega tropa goslačev-uoencev mnogo truda in ambicije ter žrtev. Toda tak trud rodi sadove. Saj je aneambelska igra priprava za komorno muzieiranje in za orkester. S tem delom se kaže gojencem polje njih bodočega udejstvovanja, ki daje mnogo notranjega zadovoljstva. Orkester izpolnjen s starejšimi močmi (bas. čelo, viola) je lepo vigran in predstavlja skladno muzikalno telo s finim podajanjem. Le škoda je da nosi s 6eboj neizogibno tragično krivdo: zrele mlade moči zapuste v neki dobi Celje, ker jih uka želja žene drugam (univerza itd.) To je sicer škoda. a vendar bo seme zasejano v mlade du-še slej ali prej obrodilo lepe sadove. Poleg treh Adamičevih akvarelov In žalne koračnice (s klavirjem) je zaigral godalni orkester kot sklepno točko še Gretrvevo Ouverturo, ki je efektno zaključila večer. Naj omenim na tem mestu še nastop godalnega kvinteta. Mladina nam je zaigrala I. stavek iz Sancinove serenade. V_ pomanjkanju tovrstne domače literature je hvalevredno. da oskrbi g. ravnatelj samostojno delo, ki pa ne nosi prav nikakega. znaka priložnostne ustvaritve, škoda, da se nam g. Sancjn tako poredko oglasi. K sklepu še to: letošnji zaključni nastop nam je pokazal samo šolarje v pravem pomenu besede. Sicer smo bili radi tega nekoliko prikrajšani, a zato pa smo videli v večeru le mnogo obetajoče in čisto muzikalno hotenje in stremljenje naše mladine, ki išče v glasbi, tej najčistejši umetnosti, svoje notranje življenje. Pod vodstvom odličnih moči (gg. Božičeve. Sancjnove, Plzak-Sancino-ve in Ropasove ter Dušana in Karla San-oina) naj tako nadaljujejo preko vseh ovir. Učnjm močem pa naša zahvala za ves trud in delo! Postani in ostani član Vodnikove družbe! p o R T Za 17* uro je določen pričetek jutrišnje tekme med Wasserfreunde in Ilirijo. V kopališču Ilirije seveda Vstopnice so v prodaji v trafiki Sever v Šelenburgovi ulici od danes popoldne dalje pa tudj v vestibttlu kopališča. Postava domačega "inoštva je definitivno določena; Pribošek - Jamnjk, Bolha - Fux, Fritsch. Hohl, čičin-šain. Žal je moral izpasti sicer odlični Lenard. ki je nastanjen izven Ljubljane, kamor prihaja samo ob nedeljah in torej ni zadostno treniran. V plavalnih disciplinah starta Ilirija kompletna. Ne čisto neutemeljeno eo w v zadnjem času razšjrile govorice, da Wjlfana ne bo? S popoldanskim brzovlakom pa Je naš najboljši oljimpijeo že včeraj prispel v Ljubljano in nevernim Tomažem je na raapola-go. da se v teku današnjega dneva prepričajo na lastne oči, da Wilfan na Iliriji trenira. Skrb viseh prijateljev našega "plavalnega športa, da bomo moralj proti nemškim gostom nastopiti okrnjeni, je odstranjena. Segajte pridno po vstopnicah že v pred-prodaji. Razbremenili boste blagajno, korist boste pa imeli tudi sami: izbira sedežev je še večja in jutri popoldne boste rešeni slabe volje in prerivanja! Kopališče se zapre ob 16. Uprava kopališča naproša vse kopalce, da ob 16. zapuste kopališče, ker je od tega časa dalje kopališče na razpolago samo za tekmovanje. Juniorski lahkoatletski miting v Celju Na igrišču SK Jugoslavije v Celju je bil v nedeljo dopoldne juniorski lahkoatletski miting v priredbi SK Jugoslavije. To je bil prvi miting te vrste v Celju. Tekmovalo je 20 juniorjev, članov SK Železničarja, SK Planine, SK Celja in SK Jugoslavije. Rezultati so bili sledeči: Tek na 100 m jim. C.: 1. Marko (J) 12; 2. Vider (P) 12.4; 3. Vladko (J) 12.5. Met krogle 5 kg: 1. Vider (P) 13.29; 2. Zimič (2) 13.18; 3. Vladko (J) 12.89. Skok v daljino z zaletom: 1. Marko (J) 6; 2. Stranič (2) 5.85; 3. Linsner (2) 5.72. Tek na 1500 m: 1. Viktor (P) 4:25.4; 2. šoster (J) 4:46; 3. Božič (J) 5:27. Skok v višino z zaletom: 1. Erjavec (2) 1.50; 2. Marko (J) 1.50; 3. Nano (P) 1.50; 4. Vider (P) 1.50. Met diska (1.50 kg): 1. Vladko (J) 36.30; 2. Deržek (C) 35.53; 3. Dušan fž) 34.32. Troskok: 1. Marko (J) 11.97; 2. Vider (P) 10.57; 3. Erjavec (2) 10.56. Met kladiva 5 kg: 1. Vladko (J) 29.90; 2. Marko (J) 27.51; 3. Rafko (J) 27.30. Štafeta 4x100 m: 1. Planina 51; 2. Železničar 51.5. Rezultati so bili glede na Zgodnjo sezono zelo dobri. Razpis medklubskih motociklističnih dirk 2SK Hermesa Prireditelj: Moto Hermes, Ljnbl>na. Dirkališče: dolžina 450 m, oblika ovalna, širina 10 m, na zavojiih 12 m. Dan prireditve: 6. junija ob 15. Tekmuje se ipo mednarodnem športnem pravilniku t j. FILM in SMKJ. prav tako morajo ustrezati motorna vozila navedenim pravilnikom. Pravico starta imajo vsii člani posameznih klubov, ki so verificirani pri SMiKJ za leto 1937. Spored: a) Turni motorji: L kategorija do 125 ccm in pomožni motorji, II. kal do 350 ccm, IH. kat. do »n nad 1000 ccm; b) sportnj motorji: I. kat. do 250 ccm, II. kat. do 350 ccm. III. kat do 500 ccm, IV. kat. do in nad 1000 ccm I. Juniorji ne glede na jakost in tip motorja, II. Rekordni poizku? posameznih dobro plasiranih tekmovalcev. Točka za katero se ne bodo prijavili v6aj trije vozači odipade. Zaključek prijav do vključno 31. t m. Trening bo v petek in soboto 4. in 5. junija od 14. dalje. Nagrade: Prvi vsake točke( kategorije) prejme častno darilo, drugi in tretji plakate, razen pni točki rekordnih poizkusov. Zmagovalec rekordnega poizkusa prejme pokal ljubljanskega Župana. Zmagovalec pri rekordnem poizkusu je orni, ki doseže naj« boljši čas, poruši obstoječi dirkališčni rekord. ki ga branj g. Starič z 22.6 sek. Za rekordni poizkus velja samo čas dosežen prj rekordnem poizkusu. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe razpisa, v primeru nepredvidenih ovir pa dirko preložiti odm. opustiti. Proti razsodbi vodstva dirke ni priziva. Razlago prednjega razpisa v dvomljivih 6lu čajih si pridržuje športna komisija prireditelja. Prireditelj odklanja vsako odgovornost za poškodbe oseb ali imetja, ki lH nastale med treningom ali med dirko. Tekmovalec vozi na lastno odgovornost ter je osebno odgovoren za morebitne poškodbe. Tekmo* valcj so obvezni za trening in dirko izvršiti primerno zavarovanje. Proteste je javiti vodstvu dirke najkasneje 10 minut po razglasitvi rezultata. V slabem vremenu bo dirka preložena. V nekaj vrstak Nedeljski ligaški spored obsega še zadnje štiri tekme, in sicer v Ljubljani: Ljubljana—Slavija (S), v Zagrebu: Gradjanski—Hajduk, v Beogradu: Bask—BSK in v Osijeku: Slavija (O)—Hašk. Ljubljana potrebuje za obstanek v ligi še eno točko, ki jo mora bodisi izvojevati sama v Ljubljani, ali pa ostati na predzadnjem mestu z zmago Haška nad Slavijo. So pa tudi še druge možnosti, po katerih lahko ostane zadnja tudi zagrebška Concordija ali pa navsezadnje celo tudi Ljubljana. V nedeljo bo torej še enkrat hudo za vse, ki trepetajo za Ljubljano! Na lahkoatletskem mitingu med Poljsko, Grčijo ta Češkoslovaško v Atenah je zmagala Poljska s 166 točkami, na drugem mestu je Grčija s 125, na tretjem pa Češkoslovaška z 99 točkami. Češkoslovaški atleti, ki so startali v Atenah, so zdaj na poti v Zagreb, kjer bo v soboto in nedeljo miting z nami. Češka reprezentanca bo dobila za ta nastop še nekaj ojačenj iz Prage, naši najboljši pa do sedaj še niso izbrani. Kakor smo že zabeležili, se je v sprintu v nedeljo odlikoval v Zagrebu Spličan Katalinič, ki bo gotovo uvrščen v reprezentanco. Dalje se imenujejo — še zmeron neofiftielno — naša Imena Pleteršek, Skušek, Goršek, Gaberšek, Krevs, Bručan in inž. Stepišnik. Londonska Chelsea, ki je v začetku svoje turneje po srednji Evropi doživela dva neprijetna poraza, zaradi katerih je hotel Gradjanski sploh odpovedati njeno gostovanje v Zagrebu, bo ssdaj vendarle nastopila. Sinoči je pod reflektorji igrala z Jugoslavijo v Beogradu — rezultat ob uri, ko to pišemo, še ni man — jutri pa bo nastopila proti Gradjanskemu. Tekmo bo sodil znani angleški sodnik Lewington, ki so ga v Beogradu občudovali že v nedelja Po nedeljski nepričakovani zmagi Italije nad Češkoslovaško v Pragi je vrstni red držav v tekmah za evropski pokal naslednji: 1) Italija 6, 2) Češkoslovaška, 5, 3) Madžarska 4, 4) Avstrija 3 ta 5) Švicarska 0 točk. Ljubitelj; kolesarstva! V petek poipoldne ob 15. bodo prispeli na cilj pred Jelačinoro gostilno na Dolenjski cesti dirkači, ki sodelujejo ▼ prvi etapni vožnji po Hrvatski in Sloveniji. Bo to namreč cilj prve od treh etap v skupni dolžini nekaj nad 500« km, kj jjh morajo prevoziti ti dirkači. Med njimi bodo tudj prvi jugoslovanski dirkači, k] so lan| vozili ▼ slavnj »Tottr de France« (Gr-gac Fiket, Ljubjč). Našega AbuUjarja žara- Kakor UMETNIK na svoji klaviaturi Išče pravi ton za svoje glasbeno delo, tako morete tudi VI modam, te barvnin vzorcev rdečU za lice od Bourjols izbrati pri svojem dobavitelju ono nI Janšo rdečlla za Uce, ki se najbolj poda vaši lepoti. Nikar se ne zanesite samo na približno lzbero. Zahvaljujoč barvnim vzorcem od Bourjols vam Je omogočeno, da takoj prt nakupu Izberete ono rde-čllo, ki Je najbolj primemo Vašemu obrazu. Fard pastell od Bourjols so ročni Izdelki, sterilizirani v pari in ostanejo na kvastl stalno mehki ln puhasti do končne uporabe ter nikdar ne postanejo trdi. BOURJOIS dj pomanjkanja potrebnega treninga najbrž ne bo. Naša dolžnost je, da te žilave športnike v č|m večje številu sprejmemo in jih tako vzpodbudimo za nadaljevanje te prve etapne vožnje po naših krajih. Prav tako pa prjdjmo tudj k startu druge etape, ki bo v soboto ob 10. izpred Narodnega doma! Iz SK Ljubljane. Postava moštva, ki gostuje jutrj na Jesenicah, je razvidna z objave na oknu tajništva LNP. Sabljaška sekcija SK Ilirije prosi svoje člane, da dvignejo opremo danes od 18. do 19., ker je letošnji trening končan. ŽSK Hermes (nog. sekcija). Jutri ob 9 igra I. moštvo trening tekmo z Grafiko na našem igrišču. Vsi igralci, ki pridejo v poštev za I. skupino, morajo biti najkasneje ta brezpogojno ob 8.30 na igrišču. Dalje se opozarjajo vsi igralci, ki imajo klu-bovo opremo, da jo morajo najkasneje do 29. t. m. oddati gospodarju na igrišču, ker bo sicer klub proti njim uvedel najstrožje mere. Iz življenja na BLED. Zvočni kino predvaja danes in jutri »Lili« velezabavni film s Frančiško Gaal v glavnj vlogi. Običajne predigre. SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutrj domači film iz dalmatinskih otokov »A življenje teče dalje...« Glavne vloge: Ita Rina in Zvonimir Rogoz. SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Sokolska Petrova petletka je požjvela jn organizirala naše delo. Mnogim sokolskim stremljenjem je dala skupen cilj jn marsikoga zdramila iz mrtvila. V vseh odsekih ^e je volia do dela dvignila. Tako smo videli v soboto in nedeljo prvo igro v okvirju petletke, dramo >Marjša.< Pobuda za to karakterno delo je izšla iz virst telovadečih, s. režiserka pa je dokazala, da ob dobri volji ostalih zmore vse. Celo razvajeno občinstvo je_ bilo z nastopajočimi zelo zadovoljno. Nam ne manjka mladih deklet, ki rade in dovršeno podajajo stare vlogei. Ravno te vloge eo bile podane tako naravno, da bi bile vredne tudi večjega odra. In tako so zadovoljilo skoraj vse vloge. Moralno in gmotno je igra povsem uspela in si vsi samo želimo še kaj 6ličnega! Konec junija pa imamo svoj nastop, da svoje tiho delo med štirimi stenami telovadnice in prostranega telovadišča predstavimo našim prijateljem. Kdor je že bil kdaj na našem nastopu, ve, da ie pri nas veselo in razgibano. Na svidenje! Zdravo! ' ' Nase gledališče Drama Sreda, 26.: Matura. Red Četrtek. Četrtek, 27.: Dr. Izven. Izredno znižane cene od 14 do 2 Din. : Gospod Ivan Levar praznuje 1. junija v opernem gledališču 25 letnico umetniškega delovanja. Igral bo Cyratia v Roetandovi igri 2Cyrano de Bergerac«, ki šteje med največje umotvore francoske literature. Mojstrski prevod tega nenadkriljivega dela, ki ga je oskrbel naš pesnik Oton Zupančič, ie vzbudil pred leti, ko je izšel v knjigi jn bil izvajan na odru veliko pozornost in enoglasno priznanje, ker je popolnoma adekvaten, genialnemu originalu. Opera Sreda, 26.: Zaprto. Četrtek, 27.: Sveti Anton, vseh zaljubljemih pat r on. Izven. Izredno znižane cene od 24 Din navzdol. Znano in priljubljeno Beneševo revijalne opereto ■•»Sveti, Anton, vseh zaljubljenih patrons. 1 a opereta je že tretjo sezono na repertoarju, ter zanje pri sleherni oreJstavi vedno iznova velik uspeh. V glavnih partijah: gg. Zupan, Gorski, Peček in Janko in dame: Poličeva, Ribičeva in Japljeva. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda. 26.: Zaprto. Četrtek, 27.: Dolainska princesa. Znižane cene. Zadnjič. Petek, 28.: Zaprto. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerz« 25. maja Ljubljana 7. 765.9, 16.2, 87, O, 9, —. —; Maribor 7. 765.3, 16 0, 80, NW2, 10, —. —; Zagreb 7. 765 7, 17.0, 90. El, 10, dež, 5.0; Beograd 7. 765.0. 17.0, 80. O. 5, dež, 6J); Sarajevo 7. 766.0, 13.0, 95. 0. 10, dež. 7.0; Kumbor 7. 763.4, 180. 70. NNE2. 3, dež. 12.0; Split 7. 764.3, 19.0, 80, SE3, 7, —, —; Rab 7. 764.2, 21.0, 50. El, 6. —, —. Temperature: Ljubliana 22.7, 14.8, Maribor 240, 14.0; Zagreb 26.0, 15.0; Beograd 26.0, 14.0; Sarajevo 22.0. 11.0; Skoplje 22.0, —; Kumbor —, 16.0; Split 26.0, 18.0; RaJ» —, iao. POLTZER: 37 Maminski napnšč Prigode Patricije Holmove g jt ^ Kljub nevarnosti, da ga spozna, je krenil Whin-stone tik za njo. Z nekaterimi dlrugimi gosti vred so ju odvedli po temnih dvoriščih na cesto. Tej družbi je Whinstone prisodil zaslugo, da ga, kakor je bilo videti, opazovanka ni spoznala Prišli so na Yorško cesto, in nadzornik je ostal nekoliko zadaj. Ljudje iz kluba so bili zdaj strnjena gruča, ki se je pomikala proti St. Jameskemu škveru. Whinstome je stopal kakih trideset korakov za njo, bistro pazeč na vitko postavo mladega moža. Ko so prišli ponočnjaki na trg, se je njih gruča razdelila. Mladi mož je zavil na levo in krenil, takisto kakor neki gospod in neka gospa za njim, proti Charlesovi cesti. Teh petdeset sekund, M jih je potreboval zapre, koračenje skvera, je Whinstonu zadostovalo, da se je rešil maškarade, ki mu je bila zdaj v nadlego. Lasulja z mehkim klobučkom vred en kos — in koprena sta izginili v prostorni naročni torbi. Žensko krilo iz tenkega blaga — Whirastone je nosil pod njim kratke športne hlače — je romalo isto ,pot; strogo iAiiuJuliI pflaSg je ntegnfl za sfio Igrat! vlogo moškega površnika. Whšnstone je bil zdaj precej Saden na pogled. Imel je ženske čevlje, čeprav z mfafcimi petami. V tej opravi bi bil srečanja z znancem kaj malo vesel. A dosegel je bil, kar je hotel doseči: neovirano se je mogel spustiti v tek, če bi potrefoa tako nanesla! Kakor smo že povedali, je tako in tako še čutil posledice tistega zloma. Alioe Bradford se ni niti enkrat ozrla; to je nadzornika vznemirjalo. Sumil je, da zasledovanka nekaj kani. Pot je vodila čez Haymarket in Cockspur Street proti Charing Orossu. Zdaj sta bila komaj za lučaj od Scotland Yarda. kajti zasledovamka je bila zavila v Whitehall. Toda preden sta prišla do nove scotlandyardske zgradbe, je Alioe Bradford mahoma izginila. Bilo je, kakor da bi jo bila zemlja požrla. Deset minut pozneje se je peljala Alice Bradford z avtomobilskim izvoščkom proti severu. Na Ox-fordski cesti je plačala voznika. Sedla je v druig avto in prevozila skoraj vso pot nazaj. Pri Narodni galeriji je izstopila in šla peš dogodek, ki se je bil pripetil pri enem izmed prvih obiskov tega gemttemana. Očividno podprt mlad človek, ki so ga bili nekakega večera kot gosta trvedli v klub, je gospoda Forda nahrulil ki se tudi še potem kaj neotesano vedeL Čeprav je bal več 1» poldrugi čevelj višji od Forda, je dobil od Je-tega dobro namerjen udarec s pestjo, ki mu je vaei vsako veselje do nadaljnega razgrajanja, Alice Bradford je globoko potegnila dim svoje cigarete vase in tiho dejala, ko je natakar odSel: »Nadzornik Whinstone bi mi smel biti hvaležen — zašel je v »oboke« in ni mogel več ven. Priskočila sem mu na pomoč... Malo je man jkafto, pa bi mu Ma slaba predla!« Sluice je zelo resno pokimai. Vmesna igra okrog Violete »O tem ni dvoma, Alice! Tudi jaz sem videl nad. zornika v oknjaku, nisem pa pomislil na to, da bi bil utegnil odkriti skrivnost Ateninega kipa.« »Moralo je biti naključje: afri se je stroj sam od sebe sprožil, ali je pa kdo od znotraj pognal skrivna vrata v tek; jaz sem se morala za nekaj trenutkov odstraniti, in med tem se je najbrže zgodilo. Ko sem se vrnila, ni brlo o Whinstonu nikjer več sledu; vlekla sem na uho in začufo onkraj ofk-njaka nekakšen šum; uganila sem, da je Whinsbo-ne. Potrkala sem mu v znamenje, in ko se je oglasil, sem zavrtala oknjak.« >Ali ve, da ste ga vi rešili?« CENE MALIM OGLASOM P« 60 par ca besedo, Din 8.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo Mtažb. NajmanjSl znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ienitve se zaračunajo po Din 2*— za vsako besedo, Din S.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din za šifro ali dajanja naslovov. NajmanjSl znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20»—% Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši snesek sa enkratno objava oglasa Din 17*-% Ponudbam na šifre na prilagajte znamki Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jntra« f|;M m _ odgovor, priložite LIH* > * Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlati T pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ee zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipuladjska pristojbina Din 5.—. Vsa narofila ia vprašanja, taeoča se matih •glasov, je nastavljati na: Oglasni oddelek ttJutra", Ljubljana« f/. Beseda 1 utn, davek 8 Dto. M šifro <11 dajanj« aaaiova S Din. Najmanili taeeefc 17 Die. V Splitu »prejme slovenska obitelj tujce v lepe sobe s kopalnico, 3 minute od Bačvic. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Split 15». 16996^8 Tapetniškega pomočnika sprejmem takoj. Zakrajšek, Miklošičeva cesta . 16953-1 fgSfSEHi Beseda 1 Dta. tev«k 8 On. at šifra tU lajanje aaaiova 9 Dia. NajmanjSl cneeek 17 Dia. Tapetniškega in sedlar, pomočnika mlajše moči, sprejmem takoj. Kje se izve v vseh posloval. Jutra. 12923-1 Natakarico iščem za manjši hotel v okolici Celja, živahno, simpatično, z znanjem nemščine. Kavcija Din 1000. — Nastop 1. junija. Naslov v vseh poslovalnic« b Jutra. 12981-1 Prvovrstno kuharico sprejmem za pension na Gorenjskem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12OT9-I Prvovrstno kuharico in sobarico 2 znanjem nemščine in fino privatno prakso, iščem k finim inozemcem v vilo na Bledu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotel Toplice, Bled«. 13962-1 Pisarniška moč mlajši, vojaščine prost, vajen trgrov. poslov, dobi ta-k< j mesto v trgovini z že-leznino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30990-1 K otrokoma iščem gospodično s per-fektnim znanjem nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in dobra«. 12973-1 Šoferja za avtobus iščem. Nastop takoj Pogoj je najmanj kletna praksa, med tem vsaj 2 leti na avtobusu. Izključeni so šoferji, ki imajo samo šoiersko šolo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10998-1 Salon Molan Krekov trg 11 sprejme več šiviljskih pomočnic. 13971-11 Krojaškega pomočnika sprejme takoj Ambrož, Stopanja vas 50. 13998-1 Prikrojevalca prvovrstno moč, sprejme produkcija čevljev, Robin-šak, Slomškov trg. Maribor. iacoe-1 Službe išče ?eak» beseda SO oai, torek 8 Dia. ta Mr« afi da »nj« naal*v» g Dia; na> maniSi cneeek IS Dto Brivski pomočnik mlad in dober delavec, išče službe. Delal bi 2 meseca samo za hrano in stanovanje v hiiši. Službo lahko nastopi takoj. Ivan Muha, Samova ulica 1, Ljubljana VTI. 129-S-2 Kakršnokoli službo išče 23 let star fant, vojaščine prost, obvlada sloven-izučen železostrugar, vajen tud.i eltklrične inštalacije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen«. U29S8-2 Plačilna natakarica mlajša, vešča nemškega j«zika. želi dobiti mesto v večjem obratu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena natakarica«. 12903-3 Dekle zmožno vseh hišnih del ter deloma tudi kuhe, pridno in pošteno, želi pri mali družini službe, najrajši v mestu. Naslov: Hribšek Katarina, Sv. Peter 54, p. Laško. 12998-2 ) Dtn 4»vefc « On ea Šifro »11 lajanje naslova 1 Dto. Najmanjši znesek 17 Din. Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 1(29:8-3 Vajenci(ke) BeeeOa i Dia, davek 8 Din. za šifre aH dajanje naslova 5 Dto. Najmanjši cneeek 17 Dto. Pekovskega vajenca pridnega in poštenega fanta, iščem. Franc Slevšek, Kranj. -10063-44 Trgovskega• vajenca krepkega in zdravega sprejme trgovina il mešanim blagom. Norbert Zanier & sto, Sv. Pavel pri Preboldu. 10905-44 U*r< Beseda 1 Dto, davek 8 Din. sa Šifro ali dajanje naslova i Dto. NajmanjSi znesek il Dto. Elektrolux hladilnike na električni, plinsto to petrolejski pogon, po ugodnih plačilnih pogojih prodamo. TEHNA DRU2BA, Ljubljana, Mestni trg 25. telefon 2580. 12328-6 Motorni čoln minimalna poraba bencina, zelo poceni naprodaj. Livada 27, Ljubljana. 12570-6 Ure zlatnino nudi za birmo najcenejše Ivan p a k i ž. — Ljubljana, Pred škofijo 15. 12972-6 Kmetovalci Kosilnice »Deering« in nadomestni deU zanj« so dospeli! Pr. Stuplca, železnina, Ljubljana — Gosposvetska 1. 12710-6 Ledno omaro (Biskasten), dobro ohranjeno, prodam Celovška c. 79. 12990-6 Beseda 1 Dia. davek 8 Din. za Šifro ali dajanje naslov« 3 Dto. NajmanjSi zneeek 17 Din. Stroji naprodaj 1 lokomiobila 30 Ks Lanz, o lokomotiv 45 Ks širine 60 cm, 60 železnio gipov in razno orodje, 1 kompletna naprava za Bremsberg z 200 m dolgo jekleno vrvjio. — Ponudbe na Jugoles, lesna industrija, Črnomelj. 12074-29 Glasbila Beseda l Dia. (lave* B Din. za Šifre ifi dajanje aaaiova 3 Dto. Najmanjši cneeek 17 Dto. Gramofoni različni, popolnoma novi, zelo primerni sa gostilne, kakor tudi gramofonske plošče, poceni naprodaj pri špediciji Ranzinger, Masa-rykova cesta 16. 12614-26 Obrt Radi selitve takoj prodam: rabljene trgovske stelaže, omaTe, sten-ke izložbene omarice, kompletno predtiskarijo, stekl. vrata, pult, mizo, železno blagajno etc. Kupim rabljen železni štedilnik. Tyr-ševa, Stožice 170. 12909-6 Beseda 1 Dto tovek 8 Dm. za šifro ali lajanje naslova 3 Dto. Najmanjši zneeek 17 Dto Gumbi - plise entel, ažur, predtisk. mono-grame. hitro izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela štrukelj. 85-30 Baeeda 1 Dia. davek S Dto. ta Šifra al) lajanje aaaiova 3 Dto. Najmanjši cneeek 17 Din. ortni čoln dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ribič«. 13978-7 Spe Otroški tricikel kupim za zmerno ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12966-7 Beseda 1 Dto, davek S Dto, ia 4ifro ali dajanje aaaiova 3 Dto. Najmanjši caeeek 17 Dto. Hranilne vloge Mestne hranilnice ljubljanske več. stotlsoč takoj proda prevzame tudi v zame no hranilne vloge Ljudske posojilnice aH Ba-novlnske hranilnice. — Vlogo Hranilnega ln po sojllnega zavoda večji znesek pa proda, vnovčl Pa hranilne vloge Ljudske posojilnice v Celju ln razne članice Zadružne zveze po najvišji ceni takoj v gotovini. Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova ul. 14-L telef. 35—10 12789-16 Posojila dobe državni ln samoupravni uslužbenci ▼ Ljubljani ▼ gotovini in blagovnih bonih. — »HERMB&c. Informacije Tavčarjeva 2. 87-16 Hranilne vloge raznih denarnih zavodov, delnic« to vrednostne papirje nakup in prodajo is posluje najboljše proti go-1 tovini takoj koncesijonirana | tvrdka AL. PLANINŠEK Ljubljani. Beethovnova nI. | WL Telefon 35-10. »-16 I SVILA Tyrševa cesta so Za knjižice Mestne hranilnice, Kmet-1 ske posojilnice, Obrtne ban-1 ke, prvovrstne mizarske izdelke. Dopise n« ogl. odd. Jutra pod »Najsolidnejša postrežba«. 12985-16 Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova si 40. Vam lzvr« prodaj« ali nakup hranilnih knjižic rseb denanuk ia vodov najboljše 'A oajveftnejge. Samo oišite na n* naslov to nt Vem pošljemo goto vino po pod« naprej. Za odgovor priložita Dto 8 znamk 181-16 Beaeda 1 Dia, davek 8 Din. za Šifro ali dajanje naslova 6 Dto. Najmanjši toeaek I r7 Dto. Žaga naprodaj V Črnomlju takoj naprodaj I kompletna žaga z lokiomo-bilo, 3 jarmenikoma, 2 sta- I novanjskima hišama s svetom oca 1.1.000 m. Ponudbe | na Jugoles, Črnomelj. 12975-30 | Dvostanovanjsko hišo prodam na Polzeli St. 126 tik postaje, vse v najboljšem stanju, lega mirna, 1000 kv. m vrta. Ogleda se lahko vsak dan. 10967-20 INSERIRAJ V „ JUTRU"! I ima v zalogi vedno najmodernejše in najfinejše vzorce čiste svile // Izbira zelo velika // Od vsakega vzorca je samo za eno obleko blaga // Cene ugodne // Garantirano čista svila iz Coma in Lyona Stara, dobro vpeljana konfekcijska trgovina v Ljubljani se proda ali da v zakup. Natančnejše potom ALOMA COMPANT d. z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova cesta 2/1. Beseda 1 Dto. da*ek 8 Din. za Šifro ali dajanj« naslova 5 Dto. NajmanjSi tneeek 17 Dto Oddamo: trisobno stanovanje s kopalnico: Beethovnova ul. 15, I., H. in III. nadstropje. Zrinjskega cesta 7, III. nadstropje, Prisojna ul. 1 eno-soboo to dve dvosobni stanovanji, Prisojna ul. 3 trisobno III. nadstropje ev. visoko pritličje. 10967-31 Dvosob. stanovanje [anketirano, solnčno, v J. nadstropju, pooeni oddam poceni na Cesti 28. oktobra (Rimski cesti) St. 23. Ii2986-21 G. Th. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine Mahoma pa prestrašen obstanem. Se-žem v žep in vidim, da sem pozabil moš-njiček doma! Torej ne morem spotoma kupiti teti darilca, kakor sem hotel, Vr. niti se nama ne kaže, predaleč sva že. Kaj naj torej storiva? Tudi šilono»ka si ne ve pomoči, ko mošnjička še nima ne! V globoki žalosti naznanjamo, da je naš dobri oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod FHANC SUŠNIK POSESTNIK EV GOSTILNIČAR v torek, dne 25. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 27 t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. TRBOVLJE, dne 25. maja 1937. FRANC in MIROSLAV, sinova; MARIJA in KRISTINA por. ČERNJAVIČ, hčeri; FANIKA in MARIJA, sinahi; JAKOB ČERNJAVIC, inšpektor drž. železnic, zet; NADA, BOJAN, MARIJA, SVETKA, vnuki in ostalo sorodstvo. Stanovanja [ Enosob. stanovanje lSče družina treh članov, v bližini tramvaj 8toe postaje aa mesec Julij ali avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirna stran ka«. 12908 21a [ Moderno stanovanje dvosobno, z vsemi pritiklinami, išče blizu sredine | mesta boljšo samska oseba, za avgust termin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stanovanje za avgust«. 12062-21a Naznanjamo žalostno vest, da je preminul dne 24. maja 1.1. gospod JOSIP JAKOPIČ PREDSEDNIK ORRTNE RANKE V blagopokojniku izgubi naš zavod zaslužnega sodelavca, ki se je od ustanovitve istega neumorno udejstvoval v njegovi upravi Ohranili mu bodemo trajen spomin. V LJUBLJANI, dne 25. maja 1937. UPRAVNI SVET IN RAVNATELJSTVO ORRTNE RANKE V LJUBLJANI. ffiKtiltiB Beseda 1 Dia. davek 8 Dia. ca Šifro al* dajaaje naslova j Dto. Najmanjši znesek 17 Dto. Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam s 1. junijem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 12568-22 Sobe išče Cta» . LlUk- S UUk. u Šifre ali lajanje aaaiova i Dto. NajmanjM znesek 17 Dia. Opremljeno sobo blizu onožniške vojašnice, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oficir«. 12S06-28a Izgubljeno . Uui uveli o L»'-Ci. za Šifro ali lajanje aaslova j Dto. NajmanjSl caeaek 17 Din. Očala z mrčnimi stekla so sc zgubila. Oddajo naj se v ogl. odd. Jutra. 10970-28 Ženilve Vsaka Deseda 2 Dto; davek B Dir> n dajanje naslova 5 Dto: najmanjdi tneeek % Dia. Trgovec star 38 let, 160.000 Din imovine, želi skleniti zakon z dekletom od 20—30 let. Zaželjena dota o.OO%-10.000 Din. Ločen že 7 let. Dopise s fotografijo proti vzajemni diskreciji na ogl. odd. JutrjP pod »Mlad trgovec«. 16983-25 Sobo I z dvema posteljama v sredi mi -mesta, z dobro hrano, oddam po 600 Din 8 16. junijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1098TV.23 Sobo dobro opremljeno, oddam I Tjrr&eva 15, H. nadstropje, [ desno. 12977 33 Opremljeno sobo | s posebnim vhodom, takoj oddam eni ali dvema osebama. Ulica na Grad 9. 13009-03 Kabinet oddam a. aii 18. junija v centru. Trdinova 8/HI. desno. 12955-33 Veliko sobo eventuelno 8 hrano, oddam ugodno gospodičnam. Souporaba kopalnice, šibenik Ivana, Strossmayerjeva VI, desno. 16092-23 Mnogo ceneje in | boljše si nabavite | vse vrste oblek in perila pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. Radio Sreda, 26. mafa Ljubljana 12: Pesmi severnih Slovana* (plašče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 14: Vreme, borza. — 18: Mladin* ska ura: Varstvo prirode v slovanskih državah (dr. V. Bohinec). — 18.20: Kako wi napravimo model brezmotornega letala (g. Janko Čolnar). — 18.40: Pravo in gospodarstvo (dr. Jože Voreič). — 19: Cas, vre« me, poročila, epored, obvestila. — 1930: Nac. ura: Naša žena i, vidika higijenske izobrazbe (dr. Milutin Zeli6). — 19.50: Sah. — 2"': Prenos koncertne revije Glasbene Mat;ce iz Maribora. — 22: Cas, vrt me, poročila. 6pored. — 22.15: Ploščo. Četrtek, 27. maja Ljubljana 8: Prenos te stolnice. — 9: Plošče. — 9.15; Prenos blagoslova. — 9.40: Cas. poročila, spored. — 10: Reproducjraai slavnostni koncert. — 11.30: Otroška ura (vodi gdč. Man-ca Romanova). — 12; Pevsko društvo »Zvezda« iz Most. — 12.45; Vre-me, poročila. — 13; Cas, spored, obvestila, — 13.15: Gregorčev pihalni kvintet — 17: Preskrba Ljubljane z mlekom (g. Benko Ivan). — 17.30: Veselo popoldne. Sodeluje oddelek »Sloge«, vmes vesele zgodbe. — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Savez Sokola kr. Jugoslavije. — 19.50: Prenoe šmarrric iz trnovske cerkve v Ljubljani. — 20.20: Po domače! Akademski pevski kvintet, g. Milan Stante (harmonika) in plošče. — 22: Čas. vr«me, poročila, spored. — 22.15. Za kratek čas in boljšo voljo (plošče). Beograd 17.20: Narodne melodije. — 18.10; Plošče. — 20: Simfoničen koncert. — Zagreb 17.15; Koncert orkestra.. — 20; Narodni običaji. — 20.30: Prenos iz Beograda. 22.20: Plesna muz-jka. _ Praga 19.05; Otroški pcv&ki zbor. — 19.45; Zabaven program. — 20.55; Zvočna igra. — 22.25: Lahka glasba b plošč. — Varšava 19.30; Lahka godba. — 21: Koncert orkestra. — 21.30; Pesmi. — 22.20: Plesna muzika. — Dunaj 11.45; Orkestralen koncert. — 12.55; Lahka glasba, — 15.40; Mozartov godalni kvartet ▼ E-dum. — 16.40: Plošče. 18; Lahka in plesna muzika. — 19.25: Pester tirolski večer. — 20.25; Zvočna igra. — 21; Arije in du-eti s spremljevanjem orkestra. — 22.30; Orkester. _ 23: Ples. — Berlin 18: Lahka godim. — 19: Pesmi. — 19.15; Beethovnove komorne skladbe. — 20.10; Majski ples. — 22.30: Nemška lahka in narodna glasba. — Munchen 18: Ura pestre glasbe. — 19; Orkestralen koncert. — 20.10; Bavarske pesmi — 21; Zvočna igra, — 22.40: Prenos tb Stuttgarta. — Stuttgart 19: Muzika za deJo-pusfc (plošče). — 20; Pesmi jn plesi rz minulih časov. — 22.30; Kmečka godba godalni orkester in solist*. — 24; Ljubezen v rnuziki in plesu. INSERIRAJTE V,,JUTRU" ! K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva L Pogačnik BOHORIČEVA 6, Telef. 20-59 Naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dobri brat, stric, gospod Marenko Franc Pogreb blagopokojnega se bo vršil v četrtek, dne 27. maja 1937, ob pol 3. uri popoldne, iz hiše žalosti, Opekarska cesta 34, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 26. maja 1937. Žalujoči ostalL Stavbeni materijal izolacije vseh vrst, heraklith, keramika, Samot, mavec, cevi, beli cement, se kupi najceneje pri »Material" LJUBLJANA, Tjršem e. Ma Urejaj« Davorin Ravljen* Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je pdgovpgep ttOojt TTuiil i i M