197. številka. Ljubljana, četrtek 29. avgusta. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NA Izhaja vsak dan, Itvsemil poaeaerjte* w acevo po pvssnioib.. tot TBlji po \. 11 mittnoM «. v *cr o-uk «t« k t> deiete m ih»Io tato Itt gUL, ta pol leta b g}., za četrt ieta 4 gld. — Z* Ljubljano b*oa potoljanja na dom f.r o-jIo hro 11 gloL, ta ea* t leta 3 jrld. 30 kr., t..\ en mesec 1 gld. 10 kr /n poMrJanje t a dom bo računa 10 «a mesce, 50 kr. za ftotrt letr — Za iuje dažoio toliko 7**?, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode nčituljo na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer K r>. LJubljano za Jat.; h,..* 'i gld. C!1 kr- po ,>oiti projeuiin na čettt leta 3 #ld. — Za oznanila hu plaču e od ont.ii.»fopiie petit-vrste 6 kr., če se p«;nsuilo tokrat ti»k>, 6 *r.. to dvatr^t in 4 kr. čo bo tri- ali večkrat tisk" Dopisi naj h ■ izvole frankirati. Rokopisi so ne vračajo. — redL« (^ "v->. f« v lir bi gaj v Prano Ko'manovoj hi rti I*. 3 „gledatllka ofolha". Op r a v n i n t v o , na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t j. ad aiailtnKtaiMi -an*. )o v .,Nnrodp.i tinte«rni" v Koluianove! h'Si. Iz Bosne in Hercegovine. Mej Tlemi predmeti zdanje dnevne politike najbolj zauimajoče je vojevanje naše voj-Bke v Bosni, ali poročil od Um je mulo. Naj novejši oficijalni telegram od 27. avgusta to-le pripoveduje: ,,lt. i/eu orožja in kauonov, o katerih je bilo uže poročano, bilo je našej vojaki vsled razoroženja samo v Sarajevem 6000 tur.-kih pušk izročenih. Izmej turških vojakov (uiza mov, redivov in bašibozukov), kateri so bdi pri vzetji Sarajeva ujeti, poslanih je 55 oficirjev in 83 vojakov v Brod. — Več vstaških čet, katere so bile pri Stolcu razpršene, bilo je ujetih. — Dne 24. t. m. so bo udali pri Mostaru našim prvim stražam 4 turški oficirji in 154 redivov. — Dvajseta divizija je bila 2G. avgusta pri Do boj i zopet vuovič napadena od turške iniauterije in artilerije, vendar je bil boj brez večje pomembe. — Pri razgledovanji pred Banjaluko je bil 24. t. m. pri Ključu boj z VBtafii, Natančneje o tem mj znano.w Iz tega telegrama je vidno, da ju tur-ka vstaja zoper našo vojsko tu ti po vzetji dveh glavnih nioot, Sarajeva in Mostara, še vedno živahna, in da žaiibog nij upati, da bi mogoče bilo muselmauake oborožene drubali hitro razorožiti in vreči. Pri Doboji nov napad na naše 2G. t. m., in sicer tudi s kanom! Uže ko je bil magjarski malo srtčni general Sza-paiy 23. t. m. napaden, pisala je „N. fr. Pr." od vtorka 27. avgusta: „li tega se prvič kaže, da vzetje Sarajeva nij imelo na vzhodnji oddelek turških vstašev nobeduega moraličuega učinka, drugič pa, da Szapaiy n j dobil še dovolj pomoči." To je zdaj po novem napadu vstašev 20. avgusta še bolj resnično in doka zuje, da hočejo vstasi vstrajno vstavljati se, in da bode naša vojska še trdo delo imela, pred no jih uniči ali razoroži, zlasti, ker je videti, da se bodo po izgubi večjih mest in krajev pomeknili v bosenske gore in gozde, od koder jih bode krvavo teško iztrebiti. Iz Broda sov „D. Ztg,B poroča: Kakor vojni ogledulii poročajo, raste število vstaških čet okolo Zvornika in se v (Iradačcu, Grača-nici, v zgorujej iu dolnjej Tiuli muzelmanje pripravljajo na hud upor. Iz jugo zapada so dobili muuicije, pušk in kauonov obilo. — Velika četa vstaškega turškega vodje Požderca se zbira v Kozara planini in baje namerava Banjaluko še enkrat napasti. Kakor „Pebter Lloydu poroča, stoji glavna moč onih turških upornikov, ki so bili iz Sarajeva pregnani, pod poveljstvom Ismail-bega v Javerskih gorah, blizu sibdce meje v ugod nih pozicijah mej Višegradom in Zvornikom. Ko bi bil magjarski g neral Szapaiy svoj nalog, do /vernika prodreti in tu grad zasesti, izvr šil, ne bi bili mogli vstaši tam usesti se. Tako pa vzrauto še velike težave. Prijateljska poročila iz Bosne. V. V Travniku 18. avy. 1878. Dragi prijatelj! K ljubemu tvojemu pismu od 10. t. m., v katerem me prosiš, da bi ti nekoliko opisal zadnje boje, in katero sem denes v Travniku prejel, odgovarjam ti sledeče: 3. avg. odrinili smo 7. divizija, pri katerej je naš polk, iz Banjaluke proti Travniku, iu imeli smo do Travnika G maršev narediti, namreč: Banjaluka, Dobrinje, Sitnica, Varca-revo, Jajce, Kat avla, Travnik. Opominjam, da v štacijah le pod milim nebom prenočujemo, in če nij v štaciji pripravnega prostora, marširamo trudni, lačni in žejni daljo, dokler ne pridemo do vode in velike ravnino. Kuhamo samo zvečer. Prvi dan (3. av^uita) marširali smo v miru, tudi drugi dan (4. avgusta) nij bilo nikjer nič Turkov opaziti. Vendar smo uže v Sitnici izvedeli, da nas čakajo blizo Varcarevega. Po noči od 4. do 5. avgusta je vso noč deževalo, da smo zjutraj vsi mokri vstali, in se ob 7. uri iz Sitnice napotili proti Varcarevemu. Pred nami je marširal prvi bataljon našega polka za prednjo stražo. Komaj tako jeduo uro marširamo, kar blizo sela Bo ge 1 j e zaiujemo prvi turški strel. BrŽ so na dano povelje ustavimo, ter se v mala krdela razdružimo. Na to odda naša gorska baterija prve tri prazne strele (hohl-seliusse), godba zaigra cesarsko himno, v znamenje, da se začne prvi boj, in mi zavpijemo: „Žvio! car, vojska in država naša!" Dragi prijatelj, tak trenotek človeka čudno prime! Zlaj se prične boj. Turška druhal je bila v trdnih pozicijah ob gori, mi puk smo po ravnini marširali. Zlaj se razprostremo na dve Jtrani, iu sicer v«.8 naš polk iu dve kompaniji Lcopoldo\cev, ter Turke na straneh primemo. Jaz sem bil na desnem krilu. Boj je bil ljut, in svinčenke so padale kakor toča. Pokalo je cele tri ure, proti poludnevu pa je levo naše krilo po velikem trudu dospelo na vrh goro, na katerej so bili Turki utrjen5, ter jih z vso silo prijelo, tako, da se je ob !/i 12. uri začela turška golazen umikati. Ob 1. uri smo bili uže na vsej gori, in Turki so bili popolnem premagani. Ta dan smo vzeli Turkom tudi jedno zastavo. Turkov je dosti padlo. Od naših je bil nadlejtenant Doksat teško ranjen, in je drugi dan umrl. Skoda Zaklad pomorskega razbojnika. (Po Pr. GontKokerji*) Prvo poglavje. nDa! kraja vam ne morem tako čisto opisati, Bennor," odgovori tujec, — „juz nijdem pomorščak, iu nam BUhozeuicem je jeden kraj na vodi jednak diu/.emu; a zgodilo se je to blizo osem dnij od ui, in če se ne motita, bolj južno od Vulparuiso, ker se spominjam, da sem južni križ v zadnjih duevih vedno za toboj lehko opazoval.'' „Vaš kapittu bode vsaj to tukaj-njej bodniji naznanil V" vpraša mladi muž; „ravno zdaj imamo tu v luki dosta augie&kiii in špuuj-skih vojnih ladij, iu trud bi se u/.e poplačal, ako za piratom jedno kapeisko ladijo odpošljemo." „Tedaj ima vrag zopet jednega izmej teh peklenskih piratov pod jadrom?" vsklikne stari kapiten; „inisld sem, odkar so Tenara z vso njegovo BVOJatjo vdušili, da so ti Bpaki popolnem iztrebljenj, uli vsuj za jedno kopo let ostrušeni." „Da, Tcnares moral je biti pravi divjak," zavrne tujec, vinu iz kozarca v jednini dušku izprazniva!; „katere ladije so ga takrat uže zajele ?" „Sau Antonio in Pendenciero," odgovori Anglež. „Gotovo so te ladije, ki so še zdaj tu na pristanišči V"' vpraša lujec. nNe," c(igo\oii stari kapiten, „San Antonio odjadral je ia Španjako, Pendenclero kiiža pa ob peruanskih ob.-.Idi." „Hm," mrmra tujte iu premišljujoč z glavo kima, — „a kaj stin ravno hotel reči, — ahu, — kaLo se je zovel kupec, ki je piratsko ladijo od vlade kupil, — mislim, daje bila na dražbi prodana, — nij bil to neko v don Manuto, kakor sem bil čul?" Sklenio je zopet prijel, kakor bi si ba4 hotel natočiti, in jo vedno še držal, od starega, kapitena odgovor pričakovavši. „I)a, don Manuto/ odgovori ta, uapol-nivši si svoj kozarec, — „tako ime je imel vsaj prejšnji kupec piratske Reconocido." „Prejšnji kupćc!" vsklikne tujec, in vino izlije se mu iz sklenice, ker je ravno hotel si natočiti, čr sz kozarec iti po miti, še preduo jo je mogel zravnati; potem pa, ka« kor se bilo to ponesrečilo, pogleda sklenico proti luči, si kozarec do vrha natofii in [»razno izpije. „Cnramba, amigo!" zafudi se mladi oficir, — indija vas jako zanima, kakor se kaže; ali ste z njo ki. j nameravali?" ,.llm,u odvrne tujec u>e popolnem mirno, bi obriše vino z brk, ter si jih zravna s sredincem na desno in levo, — „uzroka bi uže zanj! Sicer so padli še trije možje, 15 jih je bilo več ali meuj ranjenih. 6. avgusta smo bili v taboru v Varcare-vem, zvečer smo odmarširali proti Jajcu. — Kako smo se tukaj bili s turško golaznijo, ti denes ne utegnem poročati, ker moram na „štrajf komando". Bog! Politični razgled« Notrtailje «*!«*. V Ljubljani 28 avgusta lir tu 1.1ki ban Mažuranič je dobil od cesarja sledeče pismo: „Ljubi ban Mažuranu'1! Iz poročila fcm. Josipa barona Filipovi ća ob prigodu marširao ja 13. armadnega kora sem izprevidel, da so se tako oblastnije kakor tudi prebivalci v provincijalu pri tej priliki delavno, podpiralno in požrtvovalno izkazali. Ukazujem Vam oblastnijam in prebivalcem izreči mojo zadovoljnost in moje priznanje." Zagrebški odbor za razsvitljavo ob priliki vzetja Sarajeva je dobil od generala Filipo-viča zahvalo in odzdrav, znamenje, da telegrama zveza nij pretrgana, če prav uže nekaj dnij nij nobenih poročil *z Sarajeva bilo. JMttfifita-i nadaljujejo svoje smešno pro tivljenje zoper zasedenje Bosne, kar bi se moralo pa, ker bi postalo lehko našej armadi osodno, strogo kaznovati. Peštanski podžupan je bil prvi, ki kljubu ministerskemu ukazu nij htel dati predprege za prevažanje živeža bo-senskej armadi; temu sledilo je še mnogo druzih magjarskih županov, ki se jednako pro-tivijo. Magjari se radi hvalijo s konstituci-jonalno državo, a da bi tudi dolžnosti, katere jim domobranstvo nalaga, izvrševali, kakor to izgledno storijo Hrvatje, kateri imajo na bojišči sami 22.G50 voz, to zdi se jim preveč, ter se izgovarjajo s tem, da imajo vsled za-sedenja Bosne in Hercegovine uže itak preveč bremen nositi. Sicer je pa to protivljenje Ma gjarov za stvar celo dobro, ker nas pomaga rešiti nesreče, da bi rešeno Bosno dobili v roko in upravo baš Magjari. Vmtiile ti rit* ves itimsi so v Aziji zopet jedenkrat Angleže diplomatično zmagali. Kakor smo uže poročali, poslala je ruska vlada poslanika v Kabul, afgeniškemu emiru. Tega poslauika je emir vrlo prijazno sprejel, ga pogostil, ter njemu na čast napravil ogled črez svojo armado. Pokazal je sploh, kolikanj Čisla rusko vlado. Angleži, ki doslej na nobeden način nijso mogli doseči, da bi afganiški emir sprejel angleškega residenta (polnomočnika), so zlobno gledali in opazovali rastoči ruski vpljiv v sred njej Aziji. In angleške novine so oznanjevale svetu, da je tudi angleška vlada odposlala svojega poslanika v Kabul, ki bode z lepa ali z grda prisilil emira, da bode sprejel angle- škega residenta. Ali afganiSki emir sovraži Angleže, ker pozna njihovo nenasitljivost. Zato žuga zdaj Angleška, da bode sotesko Khyber afganiškemu emiru zaprla, in severno zapadno mejo popravila, to je, zemljišče afganskega emira si prisvojila. Ali emir v Kabulu si misli: ruski car je blizu! Vse to pa kaže, da nadaljevanje reševanja orijentalnega vprašanja vršilo se bode v Aziji. TtMriki sultan je, kakor se dunajskemu „Tagbl." poroča, rekel poslanikom velevlasttj, da na noben način ne bode Grkom nič zemlje odstopil. „Te sramote državi svojei ne bodem storil", dejal je. Vsled tega zbira Turčija na meji Grecije vojsko, h izdaj je v Te-saliji in Epiru 30.000 mož turške vojske nabrane. Po naredbah turškega vojnega ministra pa ima biti še 20.000 mož do 10 septembra v Janino in Lariso poslanih biti zoper Grke, če vojsko začno. — Gotovo se zdaj Grki kosajo, da so prej mirno prežali in gledali, namesto, da bi bili z Rusi in Srbi skupno v boj stopili. I\#m<•#i** nema sreče se svojim načrtom postave zoper socijalne demokrate. Kakor je uže znano, predložila je oni načrt nemškemu zveznemu svetu, kateri ga je zopet v posvetovanje oddal pravosodnemu odboru. Iz tega načrta izbrisal je uže pravosodni odbor tisti državni urad. ki bi imel nadzorovati zadeve raznih društev in vse časopisje. Mesto tacega državnega urada prevzel bode pa ta posel zvezni svet (bundesrat). Pravosodni odbor tudi nij dovolil da bi se premoženje ras-puščenih društev konfisciralo in krajnej ubož-nej denarnici oddajalo, kakor je to Bismarck zahteval v osnovi soc'jalne postave. S tem malenkostnim predrugačenjem pa pruski načrt postave zoper socijaliste še nij izgubil svoje strašne ostrine. Dopisi. Is ložke iloltno 26. avg. [Izv. dop.] — Graje vredno in kritizirati se mora ravnanje nekaterih ljudi j, ki vznemirjaj očimi vestmi o Bosni alarmirajo itak uže zbegano občinstvo. Nevoljno sem poslušal kako je mi-nole dni neka babura plašila nevedne kmetice s tem, da jim je pripovedovala, da so trije bataljoni domačega polka popolno uničeni; mislite si tugovanje in žalost roditeljov in svoj cev. Veliko odgovornost prevzame razširjevalec jednakih lažnjivih vestij. Ruzumne možake zavračam na „Slovenski Narod", kateri nam vse resnično in pozitivno o vojni pove. Torej po dučujmo ljudstvo o tem vsi, ki čitamo. Prihodnje šolsko leto se bode naša mladina za četrti razred doma šolala; eedajna trirazredna šola je v čveterorazredno preustrojena. To je velika dobrota za naš okraj in bližnjo okolico, kjer je velika množica uka-željne dece, katerim je treba znanja. A bojazen nas navdaja, da ne bode s četrtim razredom bodoče leto še nič, ker primanjkuje moških učiteljskih močij; slavni krajni šolski svet odvrača učiteljice, rekoč: ženska ne more brzdati odrastenih učencev. Nekateri se pa izjavljajo, da je ženska učiteljska moč tudi dobra, kjer nij druge. Krajni šolski svet naj bi raje preskrbel izvrstnega nadučitelja, (katerega nemarno), da bi bil sposoben poduSevati tudi v IV. razredu, potem se lehko zadovoljimo, ako podučujejo v I. in II. razredu učiteljice. Možje! prevdarite vsak korak, da ne bode mladini v kvar. — Z letino nijso zadovoljni naši kmetovalci; mokrote je bilo preveč. Krompir, glavni pridelek v našem kraji, zelo gnjije; radi tega gospodinje skrbe, 8 kom bodo krompir nadomestile. 1» .Tletlike 22. avg. Piv. dop.] Sarajevo je naše! Ta vest nas je tu v našem mestici vse z radostiio napolnila. Po neizrekljivih težavah in velikih izgubah prodrle so tedaj naše hrabre vojske do Sarajeva, in to največje jugoslovansko mesto vzele. V proslav-tjenje tega dne bilo je tudi celo naše mestice razsvitljeno, kljubu temu, da je bil nemšku-tarski župan protiven. Sto in sto lučic migljalo ja na oknih, katere ro nam hotele pripovedovat5, da naj si avstrijski Slovani ta dan dobro zapamtimo, ker slavjanski živel j postal je v Avstriji močnejši, sluvjanska večina v Avstriji se je s tem dnem namnožila. Itazsvitljen jo bil grad nemškega viteškega reda, grad vit. Savinšeka in vse privatne hiše. Naše občinstvo bilo je ta dan jako navdušeno. Io da bo za slavjansko stvar in našo cesarsko hišo navdušeni, pokazalo je mnogo transparentov z napisi: „Bog živi, Bog ohrani cesarja!" „Živila zmaga!" „Slava c. kr. armadi". Na mest-nej hiši bil je velik transparent izpostavljen, v katerem je podoba našega cesarja v sto in sto lučicah bleščela; pod transparentom stal je napis: „Ven s Turki! Nek se ori, kud* se se slavska rieč govori." Slavnost je celo po-veličala naša mestna godba, katera je svirala najprej cesarsko pesem pred mestno hišo, potem pa je šla skozi mesto. Velika množica od blizu in od daleč spremljevala jo je, in krepki „živio"-klici čuli so so neprenehom. Gela slavnost imela je pa popolnem naroden značaj. Pozno v noč razišla seje še le navdušena množica ljudstva. dovolj imel, ako bi se za to ladijo zanimal, ker sem bil ž njo uže v tesnejšej zvezi, ka-koršno si več ne želim s katero njegove baze priti, — a jaz se nijsem čudil ladiji, nego le možu, o katerem smo govorili, ker se mi je tako zdelo, kakor da bi beseda „ prejšnji" ho tela izraziti, da je stari gospod umrl, česar se ve da zopet ne želim." „Resnica je to," pravi kapitan, „don Ma nuto umrl je slučajno oni večer, ko je sklenil kupčijo zavolj ladije. Zapuščina njegova in vse njegovo imetje ostalo je pa v takovem neredu, bilo je vse tako male vrednosti, da so ga za insolventnega proglasili. Piratsko ladijo so pa potem v drugič prodali, ko se je bila delj časa v luki brez varstva sem in tja podila in uže hudo poškodovala. Drugi kupec sem jaz," — se nekoliko prikloni, — „a to je dolga pripovedka, sennor, in ker je uže precej se zapoznilo, mislim, da je čas, da od-llnemo, jutri —" „0j caballeros!" obrne se uljudno tujec svojim sosedom za mižo, — „po dolgem potovanji na morji sem denes prvič zopet na mirnih tleh in preveč se veselim take prijetne družbe, da bi se tako hitro zopet od nje poslovil. Juanita, amiga mia, prinesi še dve sklenici svojega najboljšega vina, srce moje, in drugib kozarcev." „Ne vem, sennor," pravi stari pomorščak v malej zadregi, ko je videl, da deklica uže ono nese, kar napravi srce veselo, — „to je —" „Prostost mojo mi morate odpustiti, caballeros," seže mu proseče tujec v besedo. „Kakor se kaže, ste vsi „vodne podgane", in dolzih uklanjani "ne vajeni; dovolite tedaj jedenkrat tudi „poljskej podgani", da bo malo dnij na Bvojem elementu razveseljuje — mej vami. Da vam bode pa jasno moje zanimanje za R' conocido, in uzroki, zadostovalo vam bode, ako vam povem, da sem baš po tem piratu vse svoje premoženje izgubil; lehko je tedaj umeti, da mi je nekako zadostenje, ako slišim natančneje poročilo o končnem sklepu zločinskega živenja piratske ladije. O Marequita, chi(iuita, to je pravo vino, — stari dobri znanec lepših in boljših časov — krasna dežela Champagne, to je istiniti „val paraiso" — zdaj pak caballeros: napijmo veselemu ži-venju in naglej smrti!" Kozarci so b'li uapolneni in mož imel je v sebi tako nekaj posebnega, živahnega, da sta se stara pomorščaka sramovala, njegovej prošnji odreci; le mladi Anglež izgovarjal se je s tem, da radi svoje bolezni ne sme vina okusiti; oba pomorščaka in tujec pa tej napitnin visoke kozarce do dna izpraznd. Mladi mož se pa nij le radi svoje bo-Ithnosti hotel pridružiti, ampak želel je z Ma-nuelo več-..ko mogoče se pomenkovati; le sem in tja umešal se je v razgovor onih treh pivcev pil mizi. A tudi tujec mu nij dopadal, ?. n. volilcem celjskega volilnega okraja! Volitev poslanca za deželni zbor se bode 12. septembra t. 1. vršila. Naš do-zdanji kandidat za deželno poslanstvo, g. dr. Josip Srnec, je zdaj pri vojaštvu v Bosni, in ne more voljen biti za poslanca, dokler je aktivni oficir v c. kr. armadi. Treba je tedaj drugega kandidata postaviti, v katero svrho se volilci in drugi slovenski domoljubi nljudno vabijo k shodu v sredo 4. septembra popoludne ob 4. uri v gostilnici g. Hanzenbihlerja v Žavcu se sniti. v* Centralni volilni odbor za slov. titajer. Domače stvari, — (Ugovorna obravnava zoper konfiskacij o „Slovenskega Naroda".) Zoper zadnjo konfiskacijo našega lista smo bili uložili zopet e:ikrat ugovor pri deželnej sodniji. Vsled tega je bila zadnjo soboto javna obravnava. Naš list je zastopal obče znani tukajšnji narodni advokat, g. dr. Valentin Zamik. V obširnem govoru (katerega žali bog celega ne moremo ponatisniti, ker bi bili — konfiscirani, kakor nas prejšnje izkustvo uči) je dr. Zar ni k dokazoval neopravičenost konfiskacije, naglaševaje tiskovno svobodo, ki je v osnovnih državnih zakonih vsem državljanom zagotovljena, dokazoval nedolžni značaj in resničnost objavljenega dotičnega našega članka, in prizivljal se na neodvisnost sodniško, ki naj ne bi potrjevala tacih konfiskacij. Ali žalibog je bil ves trud našega zagovornika, advokata dr. Zamika, ravno tako brez-vspešen, kakor pri prej vršenih jednach obravnavah trud urednikov: — konfiskac;ja je bila potrjena. — (Vojna pripravna šola v Ljubljani) 8e ima letos zapreti. Učenci se bodo razdelili po peskih kade' kih šolah. — (Iz Črnomlja) smo prejeli šolsko letno poročilo, iz katerega posnemljemo, daje v vseh Štirih razredih 482 otrok šolo obisko valo, in Bicer v I. razredu 95 dečkov in 95 deklic, v II. 78 dečkov in 80 deklic, v III. 35 dečkov in 47 deklic, v IV. 30 dečkov in 22 deklic. — („Slovencem je jedini spas u književnosti s Hrvat o-Srbi.") Pod tem naslovom priobčuje prof. dr. Petar Tomič v hrvatskem časniku „Bramslavu", ki izhaja v CMjeku, dva članka, ki priporočata literarno zjedinjenje naše s Hrvati. — (Družba 8 v. Mohor a.) Razpošilja tev družbinih knjig se je pričela in bodo čč. gg. družbeniki knjige prejeli po vrsti, kakor so škofije tiskane v „Koledirju". Družba sv. Mohora je imela od 1. avgusta 1877 do 1 avgusta 1«78 25 755 gld. 63 kr. dohodkov in 25.752 gld. 94 kr. stroškov. Matici je prira sMo 166 gld. v gotovini. Za prihodnje leto 1879 razpisuje dru'.bin odbor sledeča družbina darila: a) Sto in štirideset gold. za štiri krajše izvirne povesti, vsakej po 35 gold., v obsegu Va tiskane pole in b) Sto in štirideset gold. za štiri podu*ne spise raznega zapopadka, vsakemu po 35 gold., v obsegu */• tiskane pole. Najbolj ustrezajo družbinemu namenu: razprave o narodnem gospodarstvu, poduki iz pravoslovja, naravoslovja in zdravilstva, črtice iz cerkvene ali posvetne zgodovine, potopisi, životopisi slavnih mož itd. Tudi primerne pesni in spise pošteno šaljivega zapopadka bode odbor z veseljem sprejel. Pisatelje pa, kateri za družbo pišejo, prosimo, nij ne zabijo, da njihovih spisov ne bere le peščica bralcev, temveč več, nego 25.000 udov jih prebira; izmej bralcev pa pripada ogromna večina priprostemu ljudstvu, zato spisi nikdar naj ne bojo previsoki ali preučeno osnovani in sestavljeni. Lo Žej so priprostemu človeku umljivi, prej ga bodo podučili in mu blažili um in srce. Rokopisi naj se družbinemu tajniku pošljejo do 1. majnika 1879 brez podpisanega imena, katero naj se priloži v zapečatenem listu. — Priso-jena darila bodo izplačana na god sv. M)hora dne 13. julija 1879. — Namenjene so druž-nikom prihodnje leto 1879 sledeče knjige: 1. „Slovenski Goffine" — to je razlaganje sv. maše, beril in evangelijev. 2. „Šmarnice presv. Jezusovega Serca." 3. in 4 „Spisovnik za Slo vence". Sestavil Andrej Praprotnik, nadučitelj in ravnatelj I. mestne šole v Ljubljani. 5. „Ob Čna zgodovina." Spisuje gosp. profesor Josip Stare. VI. snopič konča nemško zgodovino sred njega veka in pripoveduje zgodbe Francozov in Angležev do konca srednjega veka. G. „Koledar za leto 1880" z raznovrstnim podučnim in zabavnim berilom. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 26. avgusta. (Bazžaljenje časti) Prvosednik sodišča je višje deželne sod nije svetovalec g. Kaprec, votaata sta deželne sodnije svetovalca gg. Ribič in Kočevar. — Bam ne vedel ziikaj; ne mogel si tolmačiti, od kod izvira ta sumnja in zakaj, a bilo je tako, in neka neznana posebnost tujčeva opravičevala je ta čut mladega Angleža. „No, ako vas piratska ladija zanima, morem vam z malo besodij vso njeno zgodo vino razložiti," prične tedaj stari kapiten. „Ladija ležala je mej tem, ko so sodnije uravnavale zapuščino prejšnjega posestnika, mnogo let tu v luki, skoraj da so uže vsi na njo pozabili. Ladija imela ne tako rekoč nobednega gospodarja, zato se je tudi zgodilo, da jo je jedenkrat močan sever, — nadloga našega pristanišča — ob breg zapodil; pri tej priliki se je ladija tako poškoiila, da so na njeno popravljanje ne dalo več misliti." „Škoda," oglasi se tujec; nkakor se je pripovedovalo, bila je to izvrstna ladija; v mehikanskem zalivu nijso mogli njene hitrosti in orjakosti prehvaliti." „ Menda jo je tudi za to don Manuto kupil, a kakor sem dejal, sever je to uničil; zdaj bi pa popolna poprava te ladije baš toliko stala, kakor nova. Po končnej ureditvi vseh stvarij iz zapuščine ranjcega Manuto, prodajala se je razen drugih rečij tudi Re-conocido; a nik io nij hotel le na malo za njo ponuditi. Koncem kupil sem jaz razbitine dosta v ceno, da bodem z Reconocida za se porabil, kar se bo dalo porabiti in tako toliko dobil, kolikor sem dal za ladijo. Jadrniki so bili še Tožnika, branjevca in hišnega posestnika ljubljanskega g. Stepančika zastopa advokat Kozjek iz Gradca. Zatoženca hišnega posestnika, in mestnega odbornika g. J. N. II o raka zastopa advokat dr. M oš e. Dvorana je poslušalcev pre-napolnena. Povabljeno je celih 17 prič Zatožba se glasi blizu takole: V nedeljo 10. marca t. I. zborovala je pogrebna Marijna bratovščina v Ljubljani občni zbor. Nek članek ljubljanskega „Tagblatta" 16. marca 1878 št. G3 je govoril o dveh v tej skupščini stavljenih predlogih zarad volitve treh novih udov odbora. Očitalo se je v tem članku g. vodji Iloraku, da se je pri glasovanji o teh predlogih vladal nekorektno in neparlamentarno. Olgovarial je na omenjeni članek g. J. N Horak v Poslanem ljubljanskega „Tagbl.* št. 68, 23 maja 18T8. V tem Članku ae je g. Stepančika očitalo, da je s svojim agitator-nfm neopravičenim sumničenjem družbo tako rekoč z vsacega tira spravil, in da je prejšnjega vodjo g. Kas par Ahčina in njegovega naslednika g. Pakiča na najnesramnejši način nepoštenega in zmedenega delovanja pri Marijini bratovščini dolžil, kmalu pa prisiljen bil vse svoje neopravičene izjave v toj zadevi preklicati. Slednjič se v omenjenem „ooslnnema trdi, da je uže vsakemu človeku v Ljubljani znano, da g. Stepančik tako rekoč opravljanje poštenih ljudi j smatra kot rokodelstvo. Vsled tega „poslanega" se čuti g. Stepančik kot opravijivec ali kakor zatožni spis pravi kot „škandalrmcher" razžaljen, in zahteva, da se g. J. N. Ilorak dolžnega izpozna pregre-Ška po §. 488 k. z. in naj se kaznuje po kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 63 „ HO „ Zlata renta.........78 „ 90 „ 1860 drž. posojilo......lit »95 „ Akcijo narodno banku .... 80H „ — n Kreditno akcij*.......244 „ — „ London..........116 „ — „ Napol..........9 „ 28 C. kr. cekini........6 „ 47 „ Srebro..........100 „ 96 Državno trunko.......56 _ 70 „ Oznanilo. Podpisano županstvo naznanja, da bode tlne O. septembra iektieega in vsacega naslednjega leta v Heiieali letni trs za živino in različno drugo blago. Županstvo v Renčali, dne 18. avgusta 1878. (266—3) France grof Strassoldo, župan. Karel S. Till irgovatvo s knjii/iimi in tKtpifjtnt) jioil Trnnčo it. 2, zaloga v suh potrebnostij za orade iu kupčij stvo ; zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega papirja. Vso potrebnosti za merjovco (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisovalno in opravilne knjige. Jzdeljujcjo so tudi monognuni na pisemski papir, visitno k ur te in pisemsko zavitku. (158—Id) Crnila za kopiranje, pisanje, risanje, vsako barvo in vrsto, vse le fino, potem barvo za koh'kovanjo, prodaja p*3 niskih cenah tovarna za črnilo, Ani. .11 rii/.«>lt. v Pragi (Ceiko), Kremencova ulice j. Poaknšnja in črnilniki M poilHaJ<», in oddajajo se /natopitlitva> za večja mesta. Al anj.sa naročila s poštnim povzetjem. '_(871—1) Služba gozdarja so oddajo pri podpisanem upravništvu z letno plačo ■'•< 0 gola., i-JO mehov trdih drv in dolžnostjo, položiti kavcijo v znesku 800 goldinarjev. 1'rosilci za ti> službo morajo biti oboli deželnih jezikov zmožni, spretni v uredovanju in računstvu, t< r imajo prošnje ob!ož 'ne fo šolskimi »pričevali, in dokazili o starosti iu dozdanjem službovanji najpozneje do i. oKtoin-ji i. i. pri podpisanem upiavništvu uložili. Kamnik, '2n. avgusta 1878. Odbor za upravljanje mestnega premoženja. Đl. Samec, (276-1) predsednik. G-. Matija Mlekuž, ki se je zadnjh šest mesecev po Kranjskem in spodnjem Štajerskem klatil, ter na rafiniran način ljudi aleparil, nij uže od 19. septembra 1877 z banko „Slavijou, oziroma s podpisanim glavnim zastopnikom v nikakor-šnej zvezi. V Ljubljani, dne 28. avgusta 1878. Ivan Hribar, (277) glavni zastopnik banke „Slavije". r L! u = \Vir emptohlcn tis !'e;'i"i ur (I f r r is'.vi'rilicstrs ifPSrhiitJit.^ Dis Regenmftntel, NVaironilecken (Plachcn), Bdlrinlnecp., LVfislofle iler k. k. pr. Ffiln-ik von M. J. Elsinger d Soline in Wion, Nnubau, Zollorgasse 2, Licfci arvtcn des k. und k. KrieRsministeriumB, Sr. Maj. Kripgsmarine, vieler Humanitatsnn-staltcn etc. etc. (1MJ-56) ■ llJCi. 27. avgusta: Evro|ia i Longauer iz, Gradca. — M tisti s soprogo iz Gorice. — Skuhala iz Maribora. Pri Mlonu: Pfeifer iz Gradca. — KunČič iz Novega mesta — Dr. Caeaar iz Zadra. Pri Rlaliiut Kumar iz Trsta. — VVeiner iz Dunaja. — Pichler iz Kočevja. — Preund iz Dunaja. — Fiacher iz Trsta. — Linker u Dunaja. — Garibo!di iz Gradca. — Luks iz Trsta. — liurz iz Dunaja. aLoterlJuc srečke. V Trstu 24. avgusta: 31. 15. 34. 74. 35. V Linci 24. avgusta: 19. 41. 59. 79. 32. Vrri, pfOVtt liliif/vnofiii i .tutir: JloJ{~ini siitfliii pre-jm ruti imtiju rti rut 1'fHO »mrAo, rkiijiti-iio t /,t: nv.-Of/. ilrmnth. (Stil.ti Unnjiliiikti .tunrz Hojj-n.) .Stuilim karu in tm/hit M tilrnkr -l-tl.rnt tnltikttritni. ( t stil iitivljinjr jiimlo raajti ISli.) Tri zdravstvena poročila. Zoper katar, kapelj, hripavost, oolezen v prsih, želodci in grlu. C. /;r. tirortiij fiiln-ilii »hulni/i jti-rjitirator */o*j>. iluiit'n tlojj'-a. il iin ni i/ii i'/•(.•>/.• fOlJi'rtih'ii nl.ontj rmli » rio/.s/, i/i rlml > 11. .Blagorodni mu gospodu /Vlboptu Rutti ioivj n, ilircktulju .M.iti.i-1'iuliiikuv--, l\url StOttt 1'oaluuuc. Botaaowle, 7. juliju i Vala lilaguriitljii! 1'oiljom Viun tu Iu hI. ku priiliiluco ter ni uhojuiii Vuh zopet kakili BO ikMOta Hvoji-gu d<><- od širni m t/n rhutiii/.iti prositi. !■■ '-< i ■•• '"-//• graj Li Todja v Uota/.ovvio na (ialiitkiiii pri lluliczu. A n t u u , Juliju 1B7«. Trosim Van , poiljito mi Zv 6 skleni'- ttlriu-iltii f/u jtlvu tnl Blodnega ekstrakta m pranega bonbtma <"' Vo rabljenji prviii d sklenic čutim ■■ n/-' boljlaaaj v prihodnje bodom Vam mvojo preverjonjo uu/uanii. Štefan KtotAft i Ant»nu pri Mattoradorfu. Dobiva so pri gosimdu ti. J'lrrnli-Jn, li'karju v 1-jablJnnl. (212—o) Prodajalci dobivajo oanajo. C. i. ; 3 1} ! »r 8 i 1'rrl. jifari sli: fitrljiijnm nisuiuhu j-mti/raiijn t li.ru t tullOuau __ BL K x X x S :♦: X x aX X X >: v ■ n Prodaja 80 panjev, g posebno pripravnih, za odrejo. Splošno so še čebeloreja v panjih, napravljenih po starej Bistemi, opravlja. Ravno taki panji pa l raznim ravnanjem dajejo ćobolorejcu malo dobička. Podpisani dajo letos čobo'oroicem priliko, da po ceni dobijo dandenes jako praktično panje DlleriO-novo sisteiuo, kakor tudi zdrave in čvrsto čebele. Pri tem pa moram opomniti, da jo moja konstrukcija panjev taka, da so pri prevažanji na pašo, ali kamorkoli, mej potom niti jodna čebola ne zgubi, zato so lehko panji po noči in po dnevi prevažajo. Na daljo je konstrukcija taka, da imajo vozi od kosi-tarja, ter se zgorej lehko kakor skrinjica, odprejo. Teh 80 panjev jo prav ugodno za nju, kor nobena matica nij nad 2 leti stara, a je večina letošnjih. Cena prt-raeiinona Je po staraj duuajskej vagi, in sicer Io kr« Jeden ■poreO'falllt, vaga se skupno a panjem, in prijemlje se v INmlojni «lu kotlet: N«']»tt'iiibr». (265—1) Alojzij Dekleva, v botelu „Evropa" v Ljubljani. IzuateJj in urednik Jobip JurCiC. i oj ■^isr^sa "kn^ur^B« »* • sr^i m^m m^t sf**k i*i t^~* »""V m^^maf^^iš^mm^mm^^^'mmr9** Javno priznanje izrekam »»PeffUuiBlceJ zjivarovulnoj đraibl'S katera je škodo za moje Kgoreio pohištvo po gospodu Franjo Stojcu, učitelju in aft okrajnemu zastopniku n. Vrhniki, naglo in tako pošteno "taf plačala, da Bu čutim dolSnega, izrekati ..1'cštaiiNkoj /.avnru-vnlnej i*» toplo zahvalo, ter prlpi loeati posestnikom, da zavarujejo BVOJe imetje pri tej zavarovalni i. Zaplane, dno 20. avgusta 1878. (270—2) JaiieZ Trcelt, pogoreiec. Ignac Javornik, Matija Peckaj, 1 .. *gtf posestnik na Vrhniki, Markii Milhin, j l)niJO- Lusmiua iu tisk „Narodne tiskarne". 7314