Poštnina plačana v gotovini. 79. ¥ Ljubljani, dne 28. julija 1922 Letnik IV. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST pokrajinske uprave m Slovenijo. Vsebina: Zakon o glavni kontroli. Zakon o ministrski odgovornosti. — Naredbi pokrajinskega namestnika za Slovenijo: o pobiranju vodovodne naklade v vasi Bistrici, občina Bohinjska Bistrica; o dokladi k ustrezni državni pristojbini v blejski občini. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. Zakoni in kraljevske nreie. 248. Mi Aleit«;sa.n<3er>> I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, đa je narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sklenila v LXVI!. redni seji dne 17. maja 1Q22. in da smo Mi potrdili in potrjujemo Zakon Predsednik in polovica članov glavne kontrole morajo biti pravniki. Ostali člani so morali j biti ministri za finance ali pa morajo imeti deseti let ukazne službe v finančni stroki. Predsednika in člane glavne kontrole postavlja kralj z ukazom na predlog predsednika ministrskega sveta. Člen 6. Predsednik in člani glavne kontrole so v svojih zvanjih nepremestni kakor člani državnega sveta. člen 7. Predsednik glavne kontrole ima čin in plačo predsednika državnega sveta, člani pa imajo čin in plačo državnih svetnikov. ki se glasi: o glavni kontroli, i. Člen 8. Ko predsednik in člani nastopajo službo, se zaprisezajo kakor socfniki. Člen 9. Predsednik glavne kontrole ne sme biti z enim ali drugim izmed članov, en član pa ne z drugim v oni stopnji sorodstva, ki so v tem oziru določene z zakonom za sodnike. Člen 10. Obče odredbe. ul en y. člen 1. Za pregledovanje državnih računov in za nadziranje, kako se izvršujejo državni proračun in oblastni proračuni, obstoji glavna kontrola kot vrhovno računsko sodišče (člen 118. ustave). Kot posebno računsko oblasivo in računsko sodišče zavrača glavna kontrola protizakonito uporabljanje ali oškodovanje materialnih državnih sred-J Za načelnika administrativnega in računske-stev, s pregledovanjem državnih računov pa' ga oddelka se smejo postavljati kandidati, ki ugotavlja njih pravilnost, zlorabe ali nepravilno-j imajo te-le pogoje: 'ti in v zvezi s temi tudi zakonsko odgovornosti 1.) da so dovršili pravno fakulteto; za zlorabe in za povračila škode. 2.) da so službovali najmanj 10 let v finančni i stroki ali pa pri glavni kontroli; člen 2. 3.) da so opravili izpit po pravilih glavne Za pregledovanje računov samoupravnih | kontrole iz. člena 13. tega zakona, oblastev je glavna kontrola najvišje nadzorno: Za načelnika sodnega oddelka sme biti po- oblastvo. j stavljen samo oni kandidat, ki je opravil sod- fstotako so zavezani vrhovnemu nadzorstvu niški izpit in služil 10 let v sodni stroki. Slavne kontrole računi naprav in korporacij z j državno podporo, ako ni zanje z zakonom od-1 člen 11. ieno drugače. ^ ^ ^ /a odsekovne šefe administrativnega ali ra- . Y i čunskega oddelka in za inšpektorje je treba: Glavna kontrola ima svoj pečat, na katerem j 1) da so dovršili srednjo ali tej enako šolo; na sredi državni grb, okoli njega pa napis, j 2.) da so opravili izpit po pravilih glavne glavna kontrola kraljevine Srba, Hrvata 1 Slo-: k(mtrole iz ^ 13 tega zakona; aca>>- ; 3.) da so služili najmanj sedem let v finančni ali administrativni stroki. Šefi krajevnih kontrol in računski pregledniki, ki so izpolnili pogoje iz točk 1. in 2. tega člena, imajo prvenstveno pravico do službenih mest odsekovnih šefov in inšpektorjev. Za odsekovnega šefa sodnega oddelka sme biti postavljen samo oni kandidat, ki ima kvalifikacijo za sodnika prvostopnega sodišča in najmanj pet službenih let; za tajnika pa sme biti postavljen oni, ki ima diplomo o dovršeni pravni fakulteti in najmanj pet let ukazne službe kot uradnik sodnega oddelka glavne kontrole. Člen 12. Za šefe krajevnih kontrol smejo biti postavljeni kandidati, ki so dovršili najmanj srednjo ali tej enako šolo ter so službovali kot računski pregledniki najmanj osem let. Kandidati, ki so dovršili pravno fakulteto, imajo pravico prvenstva. 11. Sestava glavne kontrole. Člen 4. Glavna kontrola je sestavljena iz predsednika ln enajstih članov. Za pomožno osebje ima glavna kontrola: tri pddelne načelnike, potrebno število odsekovnih ^fov, inšpektorjev, tajnikov, šefov krajevnih kon-tr°l. računskih preglednikov, arhivarjev, pisarjev 111 Praktikantov. Člen 5. Predsednika in člane glavne kontrole voli Narodna skupščina iz kandidatne liste, ki jo se-stavlja držaivni svet in na kateri je predlaganih vakrat toliko kandidatov, kolikor je praznih mest. Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine m - I irvata i Slovenaca« št. 125, izdanih dne l()- lunija 1922. Člen 13. Za računske preglednike glavne kontrole^ sinejo biti postavljeni kandidati, ki so opravili izpit po pravilih, katere predpiše obča seja glavne kontrole. Ta izpit so upravičeni opravljati: 1. ) oni, ki imajo najmanj srednjo šolo ali tej enako ali strokovno šolo, katero priznava obča seja glavne kontrole za zadostno; in 2. ) oni, ki imajo najmanj pet službenih let v finančni stroki ali pa pri katerikoli računski napravi. Člen 14. Uradnikom glavne kontrole se odreja čin in plača z zakonom o civilnih uradnikih. Člen 15. Za ono uradniško osebje, . čigar število ni odrejalo s tem zakonom, se odreja številčno stanje s proračunom po potrebi, ki jo določi obča seja glavne kontrole in katero mora oceniti samo narodna skupščina. Člen 10. Vse pomožne uradnike, ki jili določa ta z.a-kon, voli glavna kontrola v obči seji. Izvoljeni kandidati se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog predsednika ministrskega sveta. Člen 17. Pomožni uradniki se ne smejo premestiti v drugo stroko brez pristanka ali predloga glavne kontrole, pa tudi ne brez svojega pristanka, ako ni izšel predlog za premestitev pomožnega uradnika iz obče seje. Člen 18. Predsednik dovoljuje članom glavne kontrole, pomožnemu osebju glavne kontrole in krajevnih kontrol dopuste do enega meseca; dopuste, daljše od enega meseca, pa dovoljuje obča seja glavne kontrole. Predsedniku glavne kontrole dovoljuje dopust predsednik ministrskega sveta. Člen 19. Predpisani izpiti se opravljajo pred komisijo in v krajih, ki jih odreja obča seja glavne kontrole. III. Razdelitev glavne kontrole na oddelke in odseke Člen 20. Celokupni službeni posel glavne kontrole se opravlja v treh oddelkih: v administrativnem, računskem in sodnem. Člen 21. Računski oddelek se deli na odseke, katerih število odreja obča seja glavne kontrole po potrebi. Člen 22. Oddelkom načelujejo načelniki, odsekom pa šefi, s potrebnim številom ostalega pomožnega osebja. Člen 23. Inšpektorje, šefe krajevnih kontrol in računske preglednike pri glavni kontroli rn pri krajev- nih kontrolah porazdeljuje s sklepom obča seja glavne kontrole. Ćleai 24. namene ministrstva za zunanje posle, ministrstva j za notranje posle in ministrstva za vojno in mor-narnico kakor tudi ne vseh drugih kreditov, ki nega osebja, kolikor niso določene s tem zakonom, predpiše obča seja s pravilnikom za izvrševanje tega zakona. Področje glavne kontrole. Člen 25. Glavna kontrola pregleduje, popravlja in likvidira račune obče administracije in vseh računskih preglednikov proti državni blagajni. Pazi na to, da‘se ne prekorači noben izdatek po proračunu in da se ne prenese nobena vsota iz ene proračunske partije v drugo. Tudi sklepa račune vseh državnih uprav ter je dolžna, zbirati, vsa dokazila in vsa potrebna pojasnila o računih. Člen 26. V področje glavne kontrole spada nadalje to-le: Glavna kontrola 1. ) sodi in rešuje na način in v mejah tega zakona vse spore o povračilu škode, ki se ugotovi pri pregledu računov, blagajn, stvari in materiala, kateri so podrejeni njenemu pregledu in njenemu nadzorstvu; 2. ) rešuje o kazenski prijavi zoper odgovorne osebe po tem zakonu in njih deležnike za zlorabe, ki jih uči ni jo pri upravljanju poverjene imovine, ako so deležniki organi javne službe; 3. ) vlaga v imenu države tožbe pri državnem svetu v primerih, določenih z zakonom o držav-nem, svetu in upravnih sodiščih; 4. ) izreka disciplinarne kazni zoper svoje osebje in ostale osebe, odgovorne po tem zakonu ; 5. ) predpisuje s pristojnimi ministri pravila, da se državno računovodstvo in knjigovodstvo učvrsti in izpopolni in da se pravilno vodijo dohodki in razhodki; 6) overovlja vladna poročila, ki se predlagajo narodni skupščini, ali so finančne pogodbe izvršene v zmislu pooblastitev; 7. ) odreja, ako se ji zdi potrebno, izredne preglede vseh državnih blagajn, stvari in materiala kakor tudi onih nedržavnih naprav, ki so pod njenim nadzorstvom; 8. ) predpisuje pravila, po katerih se pregledujejo računi sialno, mesečno ali v drugih rokih; 9. ) sklepa o sprejemanju v službo, o upokojevanju in o količini pokojnine kakor tudi o odpuščanju uradnikov glavne kontrole; 10. ) sestavlja svoj letni proračun ter ga izroča v pregled ministru za finance; 11. ) kontrolira in presoja, ali se pobirajo dohodki in vobče javne davščine pravilno in brez škode za državno blagajno, poroča o opaženih nepravilnostih ali pogreških pristojnim ministrom, v prvi vrsti pa ministru za finance, ter podaja predloge, kako naj se te nepravilnosti in ti pogreški odpravijo in popravijo: 12. ) rešuje tudi vsa ona vprašani? za katera je pristojna po tem ali po drugem specialnem zakonu, ter daje na zahtevo posameznih ministrov pojasnila o vprašanjih državnega proračuna in vobče o vseh izdatkih iz državne blagajne po zaključenih in nezaključenih računih, učinjenih ali neučinjenih izdatkih; 13. ) ocenja in overovlja končni državni račun ter izdeluje poročila za narodno skupščino s potrebnimi pripombami glede pravilnosti in zakonitosti v upravljanju državne imovine. Glavna kontrola zlasti ugotavlja, ali in v koliki meri se je proračun prekoračil, ali in v koliki meri so se prenašale posamezne vsote iz ene proračunske partije v drugo, ali uporabljali proračunski prihranki in izdatki za potrebščine ali namene, ki niso določeni v proračunu. Istotako mora glavna kontrola v tem. poročilu priobčiti narodni skupščini vse svoje tožbe pri državnem, svetu zoper ministrske ukaze ali odločbe in jo z njimi seznaniti; kakor tudi vse primere spornega viza, razpravljanega z odločbami ministrskega sveta v zmislu člena 50. tega zakona. Člen 27. Pregledovanju, glavne kontrole iti njenih or- den 36. Obča seja sklepa z absolutno večino glasov. Ob enakem številu članov se ne udeležuje in m sklepa v seji član, ki je po rangu najmlajši, ako j pa je ta član referent o predmetu, o katerem se člen 28. J sklepa, oni član, ki je po rangu pred njim Na zahtevo glavne kontrole morajo pristojna' oblastva (akoj razrešiti dolžnosti in nadome-j stiti z drugimi osebami one računodajnike in \ področje obče seje spada razpravljanje o upravitelje, o katerih spozna glavna kontrola pri vprašanjih in predmetih iz členov 15., 16., 18. in 19. in/iz točk 3.), 4.) (glej člen 12(j.), 5.)76 j’ 7 ), 8.), 9.), 10.), 12.), 13.), člena 26. tega zakona. Obča seja razen tega 1. ) voli kandidate za izprazniena mesta svojega osebja; 2. ) skrbi za enako uporabljanje zakonov v oddelkih glavne kontrole in krajevnih kontrol; 3. ) predpisuje pravila za izpit računskih preglednikov in odloča o pravici do tega izpila; 4. ) sklepa o periodičnih poviških kontrolnega osebja; 5. ) sklepa, kateri računi manjše vrednosti iu važnosti naj se vroče v pregled in razpravo računskim oddelkom pri ministrstvih in višjih državnih napravah; toda v tem primeru mora vršiti glavna kontrola nadrevizijo; 6. ) sklepa, pri katerih državnih uradih in napravah naj se izvrši trajen in preventiven pregled listin in računov. Odločbe obče seje so izvršne, razen če je / zakonom predpisano drugače. Člen 38. Redno sejo sestavljajo trije člani glavne kon-j trole in zapisnikar. Predseduje ji pa rangu naj-j starejši član. Kadarkoli je. mogoče in kadarkoli j zahteva poslovna potreba odredi predsednik, da i se vrše redne seje v več oddelkih. pregledu računov ali pri rednem ali izrednem pregledu blagajn, stvari in materiala, da se jim mora zaradi opaženih nepravilnosti, škode ali zlorabe odvzeti blagajna in ostalo. Člen 29. Ministri morajo vročati glavni kontroli prepise vseh ukazov in vseh odločb o pravici, s katero je združen izdatek iz državne blagajne. Člen 30. Glavna kontrola občuje neposredno z vsemi oblastvi v vseh poslih svoje pristojnosti. Če glavna kontrola zahteva, ji morajo vsi uradi vročiti zahtevane podatke, akte ali listine, ki se ji vidijo potrebni zaradi pregleda računov J ali presoje spornega predmeta. Člen 31. Ko se proračun zakonodajno odobri, ga pošlje minister za finance glavni kontroli v izvirniku z njegovim specialnim delom vred, v katerem so poleg partij navedene tudi pozicije za vsak urad in vsako napravo. V. Pristojnost predsednika glavne konlroie. Člen 32. Predsednik je starejšina glavne kontrole. Nje-j gove dolžnosti in pravice so te-le: Predsednik 1) izvršuje zoper uradnike glavne kontrole in zoper one osebe, ki so odgovorne pred glavno kontrolo, ono disciplinarno oblast, ki mu jo daje zakon o uradnikih kot starejšini urada; 2. ) odreja po svoji izprevidnosti ali pa na zahtevo obče seje izredne preglede blagajn, stvari in materiala ter odreja za to inšpektorje kakor tudi odposlance glavne kontrole; 3. ) odreja osebe, ki naj sklepajo račune in izvršujejo pripombe ob stroških odgovornih ra-čunoda pikov; 4. ) odreja računske preglednike, ako se pojavijo zlorabe po računih, za katere je (reba ugotavljati in zbirati podatke na licu mesta; 5. ) odreja dnevni red kakor tudi čas, ko naj se vrši seja; 6. ) podaja obči seji predloge za izpremembo V pristojnost razpravljanja redne seje spada i:i dopolnitev predpisov v pravilih za izvrševa-i razen predmetov iz točk 1.), 2.) in 11.) čk na 26. Člen 39. Člani se porazdele ra oddelke začetkom vsakega leta po sklepu obče seje. Člen 40. Samo enega odsotnega'člana sme v redni-seji nadomeščati načelnik sodnega oddelka, ako pa je zadržan, načelnik administrativnega ali računskega oddelka. Člen 41. Redne seje razpravljajo o predmetih računskega pravosodja kakor tudi o onih administrativnih in računskih predmetih, ki ne »padajo v pristojnost obče seje ali predsednika glavne kontrole. Člen 42. ganov niso zavezani računi (krediti): za zaupne' odredi predsednik. nje tega zakona kakor tudi predloge o postavljanju, upokojevanju, napredovanju in odlikovanju kontrolnih uradnikov; te predloge sme podajati tudi obča seja; 7.) sprejema in odpušča praktikante in sluge. Člen 33. Če je predsednik zadržan ali če je njegovo mesto izpraznjeno, ga nadomešča po rangu najstarejši član. VI. Pristojnost in organizacija sej glavne kontrole, Člen 34. Vsi predmeti, ki spadajo v področje glavne kontrole in o katerih mora glavna kontrola po tem. ali po drugem zakonu izdajati odločbe, se rešujejo, odnosno presojajo, v občih ali v rednih sejah. Člen 35. Občo sejo glavne kontrole sestavljajo predsednik in vsi člani z zapisnikarjem. Za polnoveljavno delo v občih sejah je treba, da je razen predsednika ali njegovega namesti nika navzočnih vsaj šest članov. Obči seji predseduje predsednik glavne konti ole, ako pa je odsoten ali zadržan, po rangu najstarejši član. Zapisnikar obče seje je šef administrativnega odseka, ako pa je zadržan ali odsoten, eden izmed tajnikov ali računskih preglednikov, ki ga tega zakona to-le: Redna seja 1. ) razrešuje vse pregledane in končane račune ter izdaja račimodajnikom razrcšnice; 2. ) sklepa o zahtevi zavarovanja na krao vino oseb, odgovornih po tem zakonu, razen če je to učini! komisar glavne kontrole in krajevna kontrola; 3. ) sklepa o odpravi uvaženih zavarovanj; 4. ) ocenja in izdaja potrebne odločbe po poročilih svojega računskega oddelka, krajevnih kontrol in komisarjev glavne kontrole, ki jih predlagajo o rednih pregledih računov in izrednih pregledih blagajn, stvari in materiala; 5. ) izdaja odločbe o zastaranju računov in ponovnem pregledu razrešenih in zastaranih računov in 6. ) razpravlja tudi o vseh ostalih vprašanjih ki spadajo v njeno pristojnost po tem zakonu Odločbe redne seje so izvršne, ako ni s tern zakonom odrejeno drugače. VII. Redni pregled računov in razprava • stjik. Člen 43. Glavna kontrola pregleduje račune, ki spadajo po tem zakonu v n jaro pristojnost, ter razpravlja o njih po svojih računskih preglednikih pri glavni kontroli in pri krajevnih kontrolah- Pregled in priprava razprave o računih pri glavni kontroli se dovršuje v njenem računske^1 oddelku. L Predlaga n je r a č u n o v. Člen 44. Člen 52. Člen 57. O novem pregledu računov odloči glavi« Sodišča, pri katerih zahtevajo pristojna kon-1 trolna oblastva zavarovanje, postavljajo na njih! kontrola v obči seji bodisi na zahtevo prizadete Vsi računodajniki, upravitelji,^ nakazovalci j /ahtevo predznambo na nepremično imovino in osebe, bodisi uradoma. morajo svoje račune po koncu računskega leta predložiti glavni kontroli, odnosno krajevni kontroli v predpisani obliki v pregled najkesneje do konca meseca aprila, kolikor ni s tem in drugim zakonom za to odrejen poseben rok. Vsi računi, ki jih pregleduje glavna kontrola med letom po svojih krajevnih računskih preglednikih in ki se sklepajo mesečno, trimesečno ali v drugih rokih, se predlagajo v pregled krajevnim kontrolam najkesneje v enem mesecu po njih zaključku. Člen 45. Kjpr je po enem računu več računodajnikov, mora skladb in predložiti račun v pregled oni, ki je bil računodajnik v času, ko je bilo treba knjige in račune po zakonu zaključiti. Člen 4ti. RaČunodajnike, ki ne predlože v zakonitem roku svojih računov glavni kontroli in krajevni kontroli ali jih predlože nepopolnoma, nečisto in nečitljivo spisane ali ne predlože izčrpnih in pravočasnih odgovorov na vprašanja in kontrolne pripombe, kaznuje glavna kontrola po členu 118. tega zakona. Člen 47. Če računodajnik tudi po izrečeni kazni ne sklene in ne predloži svojih računov v odrejenem roku ali ne izvrši in ne predloži odgovora na vprašanja in pripombe kontrole, ima glavna kontrola pravico, takoj odrediti strokovnjaka, ki izvrši ob stroških odgovornega računodajnika te posle na licu mesta. 2. O pregledovanju računov pri glavni kontroli. Člen 48. O izključitvi osebja, ki pregleduje račune, sklepa redna seja glavne kontrole po predpisih civilnosodnega postopka. Zoper inšpektorje in odposlance za pregled poslovanja krajevnih kontrol in komisarje za izreden pregled blagajn, stvari in materiala se ne more zahtevati izključitev. Člen 49. AJto se ugotovi s pregledom računa in z izvršeno nadrevizijo, da je račun pravilen, se predloži predmet redni seji v sklepanje o razrešitvi računa. Člen 50. 3. Krajevne kontrole. Pri glavnem Člen 58. državnem račimo vodstvu prepoved na premičnino, plačo, prejemke itd. Pri reševanju zahtevanih zavarovanj so za sedišče obvezne konstatacije računskega stanja. Zavarovanja na nepremičnine preizkuša sodišče po knjigah uradoma ali na zahtevo interesen-, ... ........... tovo; prepovedano premičnino, plačo, prejemek giavnidržavni blagajni, pri ministrstvu z;i vojno, itd. pa izroči prepovedancu, ako jih glavna kon- direkciji državnih železnic, upravah iuudov in trola v petih letih, odkar so bila zaznameno-' državnih monopolov, glavni poštnobrzojavni bla-vana, ne pridrži s svojo naknadno zahtevo pri! Kajni, državni tiskarni in važnejših carinarnicah, ‘vodiščn I nadalje pri vseh računovodnih oddelkih nakazo- Člen 53. valnih oblastev druge stopnje, posluje, kjer se i zdi glavni kontroli potrebno, krajevna kontrola Mo računodajniki in ostale odgovorne osebe s s potrebnim številom računskih preglednikov in usvoje pripombe glavne kontrole, morajo polo- s šefom krajevne kontrole, žiti pri blagajni vse one vsote, ki so jim po pripombah naložene v breme, popraviti računske I člen 59. nepravilnosti po pripombah, o tem poročati tudi glavni kontroli ter ji predložiti dokaze o položenih vsotah. Ako ne usvoje pripomb, morajo odgovoriti po vrsti na vsako točko pripomb v predpisani obliki in v roku, ki ga jim postavi glavna kontrola. Rok za izvršitev pripomb in za predložitev odgovora ne sme biti krajši nego deset dni in ne daljši nego dva meseca. Že dovoljen rok se sme podaljšati samo še za 15 dni, potem pa se postopa po členu 46. tega zakona. Šef in računski pregledniki krajevne kontrole imajo te-le dolžnosti: 1.) Uverjajo se, ali so listine o prejemkih in izdatkih pravilne, ter postavljajo na listine o izdatkih pred njih izplačilom «Videl» s svojim podpisom, če spoznajo, cta je izdatek osnovan v zakonu in proračunu. Samo če krajevna kontrola spozna, da izdatek ni osnovan v zakonu ali da ni postavljen v proračun, ne da svojega viza niti tedaj, kadar knjigovodjevem . bi bil po nakazovalčevem in -------------------,---- Ako spozna marnski oadelek, da se racuno- mneilju izdatek reden in pravilen. Krajevna dajniki in ostale odgovorne osebe s svojim odgovorom na pripombe niso izpričale, predloži kontrola priobči ta primer glavni kontroli. Če glavna kontrola spozna, da je mnenje njene kra- za vse škode po računu referat sodnemu oddelku kontrole utemeljeno, predloži minister na- z dokazi in zahtevo, naj se zoper odgovorne osebe vloži tožba; za ostale nepravilnosti formalnega značaja se lahko podado tudi druge pripombe, v katerih se podkrepi z razlogi zahteva glavne kontrole in pozovejo odgovorne osebe, naj jih izvrše v postavljenem roku. Rok za izvršitev drugih pripomb sme znašati največ me- kazovalec stvar ministrskemu svetu. Ministrski svet ali pritrdi mnenju glavne kontrole ali pa poizkusi, če se mu zdi umestno, sporazum z glavno kontrolo po svojem predsedniku. Ako se sporazum ne doseže, mora glavna kontrola dati, odnosno odobriti, vizum z rezervo ter stvar takoj vročiti narodni skupščini, ko se ta sestane sec dni Po tem roku se postopa po členu 46. | bodisi na izredn0i bod,s, na Vedno zasedanje. tega zakona. j Blagajnik, ki izvrši izplačilo, ne da bi bil dal Če odgovorne osebe ne usvoje in ne izvrše | predhodni vizum organ krajevne kontrole, je drugih pripomb, nego izjavijo, da vztrajajo pri j odgovoren disciplinarno tako po tožbi nadreje- svojem prvem odgovoru in pojasnilu, ali pred- ^ nega administrativnega oblastva kakor tudi po lože odgovor, računski oddelek pa spozna, da se j tožbi glavne kontrole. tudi z drugim odgovorom niso izpričale, pred-j 2.) Uverjajo se, ali se zbirajo dohodki po založi stvar redni seji v rešitev. | konu, ali se pravilno vknjižujejo in vlagajo v Ako pa se prve pripombe ne izvrše in se ne | blagajno. predloži odgovor nanje v zakonitem roku, se tudi brez odgovora za vse škode po računu predloži referat sodnemu oddelku zaradi tožbe za povračilo škode. V vseh takih primerih se ne podajajo druge pripombe, nego se izdajajo po-| trebne odločbe tudi brez odgovora na prve pri-i pombe. Roke za izvršitev pripomb in za predložitev 1 3. ) Trajno, v vsakem mesecu, pregledujejo račune, tako da so koncem leta dokončali pregled in da predlože poročilo glavni kontroli skladno z odredbami tega zakona o rednem pregledovanju računov pri glavni kontroli. Pri pregledovanju računov imajo pravice, navedene v členih 50. in 51. tega zakona. 4. ) Udeležujejo se pregledovanja blagajn, ki Mo so opažene uepiavilnosti v pregledanem! odgovora ocenja in odreja predsedujoči član! ga opravljajo nakazovalci, se uverjajo o pravil- računu formalnega značaja in je škoda po oceni! rajju, seje glavne kontrole neznatna, se pošljejo po izvršeni ' ' nadreviziji pripombe dotičnemu uradu, da jih izvrši in predloži odgovor. Ako pa je učinjena škoda po pregledianem računu po oceni glavne kontrole znatna, predloži računski oddelek, predaj se pošljejo pripombe v izvršitev, o tej škodi referat redni seji zaradi zahteve zavarovanja. Člen 51. Ako se zaslede s pregledom računa dokazi o zlorabi, se predloži o tem poročilo "lavni kontroli z dokazi vred. Ako pa se poleg zlorabe ugotovi po istem računu tudi škoda, za katero je odgovoren nakazovalec ali računodajnik, sc tudi to navede v poročilu; obenem pa se pred-■ože dokazi, s katerimi se škoda ugotavlja. To poročilo se predloži redni seji, ki predhodno preizkusi, ali obstoji vse ono, kar se je uašlo ob pregledu računa in navedlo v poročilu; :|ko razvidi, da obstoji, sklene: 1. ) da je računodajnika odstraniti od dolžnosti; 2. ) da je zlorabljeno vsoto in škodo zavaro-Vati s prepovedjo in predznambo na imovino odgovorne osebe; in 3. ) da izroči pristojnemu oblastvu prijavo in obenem zahteva povračilo škode. O tenu poroča glavna kontrola takoj pristojnemu ministru s točno označbo kaznivega dejanja, za katero je dotičnoga uradnika prijavila Pristojnemu oblastvu. Člen 54. Računi, ki so zavezani pregledu glavne, oblastim in krajevne kontrole, zastarevajo v štirih letih od dne, ko so se računi pri kontrolnem oblastvu prejeli v pregled. Zastaranje računa se prekine, ako se vloži tožba. Računi, po katerih je nastopilo zastaranje, se ne smejo jemati v pregled in tudi se ne smejo računodajniki klicati na odgovor, razen če se je odkrila zloraba, kazniva po kazenskem zakonu, dotičnega računodajnika ali računskega preglednika v roku, ki je določeni s kazenskim zakonom za dotično dejanje. Člen 55. Razrešeni računi se smejo iznova pregledati samo: 1. ) ako se opazi pogrešek v pregledanem računu na škodo računodajniku; 2. ) ako se pojavi zloraba dotičnega računo-dajnika ali računskega preglednika; 3. ) vselej, kadar se sme po sodnem postopku za civilne pravde zahtevati obnova spora. Člen 56. Nov pregled razrešenih računov se sme zahtevati samo v treh letih od dne razrešitve, ako pa je zaideva ponovnega pregleda v zvezi s kaznivim dejanjem odgovorne osebe, v roku, ki je predpisan z zakonom za zastaranje dotičnega dejanja. nosti knjig, blagajničnega stanja in izvršenega pregleda ter to potrjujejo s svojim podpisom na dotičnih knjigah. 5. ) Pregledujejo tudi druge državne račune onih uradov in naprav, ki spadajo v območje pristojne krajevne kontrole. 6. ) Ako opazijo pri pregledu računov ali pri pregledu blagajn zlorabe in škode, uporabijo takoj zoper odgovorne osebe sredstva zavarovanja, o čemer predlože poročilo glavni kontroli. Vlil. Izredno pregledovanje blagajn, stvari in materiala. Člen 60. Glavna kontrola pregleduje blagajno ministrstva za finance redno vsako leto, po zvršetku računov in zaključku knjig, izredno pa po svoji i/.-previdnosti. Člen 61. Za redni pregled glavne blagajne odreja obča seja glavne kontrole enega izmed svojih načelnikov, dva odsekovna šefa sili Inšpektorja in potrebno število računskih preglednikov. Člen 62. Predsednik glavne kontrole odreja, kadarkoli se mu zdi potrebno, v prvi vrsti inšpektorje^ in računske preglednike glavne kontrole, potem šefe in računske preglednike krajevnih kontrol za iz- redne preglede blagajn, stvari in materiala; ti izvršujejo ta posel po navodilu in pooblastilu, ki se jim da, in sicer z ozirom na odredbe tega zakona in na pravila za njegovo izvrševanje. Člen 63. Pooblastilo za pregled blagajn, stvari in materiala daje predsednik sam pod svojim pod- Člen 71. Vse preiskave in vsa poročiti, ki jih predlagajo komisarji, se prečitavajo in ocenjajo v redni seji glavne kontrole. Ako je treba preiskavo dognati, odredi glavna kontrola, kdo naj to učini. Ko se predmet popolnoma preišče, vloži sodni oddelek tožbo za povrnitev škode. Ako gre pisom in uradnim pečatom, ako pa ni v službi, t za zlorabe, se postopa po členu 51. tega zakona, ga daje njegov namestnik. Člen 72. ('*en 6' ! Računodajniki nimajo pravice do presežka Osebe, pooblaščene za pregledovanje blagajn, stvari in materiala, se zovejo, dokler poslujejo, komisarji glavne kontrole. Komisarji glavne kontrole vrnejo, ko izvrše pregled po pooblastitvi, predsedniku pooblastilo s poročilom o ugotovljenem stanju vred. Člen 65. Komisarji glavne kontrole morajo čuvati ugotovljenega v blagajni ob rednem in izrednem pregledu blagajn in ob pregledu računov. Presežek pripada državni blagajni. Ako pa računo-dajnik popolni pojavljeni nedostatek s pismenim referatom s svojim, in s komisarjevim, odnosno ! nakazovalčevim podpisom in vpričo njiju, a se pozneje ugotovi s pregledom računov ali druga-, če, da nedostatka ni bilo, ima pravico do^ povra-v! čila položene vsote, ko se predhodno račun po- največji tajnosti svojo pot in poverjeni posel. V drobno pregleda in dožene po predpisanem pota namen izda direkcija državnih železnic in bro-i stopku, o čemer odloča glavna kontrola, darstva na zahtevo glavne kontrole potrebno šte-J vilo vozovnic, ki se glase mi prinosnika ter ve- jX Ijajo za vse proge in ladje. Ako komisar izda tajnost izrednega pregleda, ?e kaznuje disciplinar- j no in na povračilo škode, če jo je provzročil s takim svojim postopkom. Ako učini takšno kaznivo dejanje namerno, da pomaga prizadeti osebi: ‘vot raciinsKO socusce rešuje giavna -nuu- „a SkJo javne Ma.ajne, o«i c«a seja glavnol “„J— M2'alS ali h kateri bi pripomogli kot knjigovodje, kontrolorji, inšpektorji in računski pregledniki, bo- Giavna kontrola kot računsko sodišče. Člen 73. Kot računsko sodišče rešuje glavna kontrola kontrole, da je odgovornega uradnika odpustiti iz službe in da ga je obtožiti pri pristojnem sodnem oblastvu po predpisih kazenskega zakona. Člen 66. Komisar mora, čim dospe na odrejeni kraj, takoj, ako mogoče, vpričo nakazovalca ali računo-dajnika, drugače pa tudi brez njiju, zapečatiti blagajno in ostalo, kar je potrebno za izredni pregled. Komisar glavne kontrole zasliši protokolarno računodajnika-upravitelja. Po izvršenem zaslišanju odredi komisar glavne kontrole, da se morajo vse nevpisane prejete in izdane vsote vpisati v dnevnike in da se morajo dnevniki zaključiti; potem pa podpišejo dnevnike vodeči računodajnik (blagajnik in kontrolor, kjer sta pri blagajni), nakazovale« (starej-šina urada) in komisar glavne kontrole. Ako kdo onemogoči, da bi komisar zapečatil blagajno, odnosno skladišče, se kaznuje jw kazenskem zakonu. Člen 67. Pregled blagajn, stvari in materiala se izvrši takoj. Temu pregledu sme prisostvovati starejši-na urada ali njegov namestnik; po izkazani potrebi pa sme komisar pozvati tudi policijskega (političnega) uradnika, da prisostvuje pregledu. Komisarjevemu pozivu mora policijsko (politično) oblastvo ugoditi. Člen 68. Ako se najde pri takem jiregledu v blagajni presežek, odredi komisar, da ga je deponirati, in ako se s pregledom računov ne ugotovi, odkod je presežek, odloči glavna kontrola, da ga je vložiti v državno blagajno kot izreden dohodek. Člen 69. Ako se ugotove pri pregledu blagajn, stvari in materiala nedostatek, nepravilni izdatki in v kakršnikoli obliki škoda za blagajno, pozove komisar upravitelja blagajne, stvari in materiala, naj povrne nedostatek ali škodo; ako ta tega ne stori, se obrne komisar na pristojno sodišče ter zahteva zavarovanje. Pristojno sodišče izvršuje take komisarjeve zahteve takoj. O zahtevi tega zavarovanja ooroča komisar glavni kontroli ob istem času. ko zahteva zavarovanje. Ako so nedostatki neznatni in bi jih računodajnik takoj pokril, mu komisar izroči blagajno in ostalo v upravljanje; drugače pa odloči glavna kontrola, ali naj se mu blagajna izroči v nadaljnje upravljanje ali ne. Člen 70. diši v denarju, bodisi v vrednostnih stvareh. Člen 74. Vse, kar velja po civilnosodnem postopku /a izključitev sodnikov in zapisnikarjev, velja tudi za sojenje v glavni kontroli. O izključitvi članov odloča obča seja, o izključitvi zapisnikarjevi pa predsednik glavne kontrole. Člai 75. Ako ugotovi glavna kontrola kot računsko sodišče, da utegne na poravnavo dotičnega spora vplivati rešitev izvestnega pravnega vprašanja, ki je že v razpravi pri rednem ali administrativnem sodišču, sme ustaviti pravdo o povračilu škode, dokler se dotično vprašanje ne dožene pri pristojnem sodišču. Člen 70. Za vložitev tožbe po vseh računih, ki spadajo v pristojnost glavne kontrole, je pristojen sodni oddelek. Člen 77. Tožba glavne kontrole se vroči tožencu po predpisih civiinosodnega postopka. Za ona dejstva, za katera se zahtevajo listine ali vobče dokumentirani računski podatki kot dokazilo po tem ali po drugem zakonu, ni dopustno pozivanje na priče razen v jx>vs0m: izjemnih primerih, o katerih odloča glavna kontrola v obči seji. Člen 82. Razsodbe glavne kontrole sc vročajo pravdnim strankam v prepisu. Zoper nje je dopustna pritožba na kasacijsko sodišče. Člen 83. Pritožba se sme vložiti pri kasacifske* sodišču samo, ako se je z razsodbo glavne kontrole kršil materialen ali formalen zakonski pm%>is. Računskih konstatacij o stanju in rezultatu, ki jih je ugotovila glavna kontrola, kasacijsko sodišče ne sme izpreminjati, razen zaradi očitih jrogreškov v številkah. Člen 84. Pritožbe zoper razsodbe glavne kontrole se vlagajo v 15 dneh od dne vročitve. Člen 85. Glavna kontrola je upravičena, podati obči seji kasacijskega sodišča nasprotne razloge, kadarkoli je njena odločba razveljavljena, brez ozira na to, ali je ta odločba razsodba ali rešitev Člen 86. Pristojnost kasacijskega sodišča za pretresanje odločb glavne kontrole se tiče izključno sporov o povračilu škode. Člen 87. Ako kasacijsko sodišče spozna, da razsodba ali rešitev glavne kontrole ne ustreza z.akonu. poda svoje prijioinbe glavni kontroli; ako glavna kontrola usvoji pripombe kasacijskega »odi šča, mora postopati po njih. Ako kasacijsko sodišče potrdi odločbo glavne kontrole, jo s svojo odločbo proglasi za veljavno. Člen 88. Ako se vloži jrritožba prepozno ali po nepristojni osebi, jo glavna kontrola zavrne f. odločbo, zoper katero je v 15 dneh jpo prejemu dojnisina pritožba na kasacijsko sodišče. Člen 89. V e pritožbe se vlagajo pri glavni kontroli ali neposredno ali pa po pošti. Dan, ko se pritožba vroči pošti na povratni reccpis, se smatra za dan prejema pri kontroli. Člen 90. člen 78. V roku, ki ga odredi glavna kontrola, morajo vsa oblastva, odnosno vse naprave in vsi fondi, katerih račune pregleduje glavna kontrola, vročiti sodnemu oddelku glavne kontrole vsa potrebna pojasnila ali vse potrebne akte, izvršiti zahtevane preiskave, nabaviti izvestne jiodatke itd. Za protivno postopanje je odgovoren starej-; ,. . šina dotičnega urada ali uradnik, ki ni izvrši! za- ^ ^Ko postane odločba kontrolnega sccnšca o lite ve glavne kontrole (člen 118.). i drzavn.h računih izvršna, se vroči v ovemvlje- Ta rok sme predsednik glavne kontrole nem prepisu ministrstvu za finance, ostali akti daljšati, ako to aahte.a starejšiaa dotift^ | * rSt^iL^T urada. V vseh primerih, v katerih se sme prizadeta oseba pritožiti zoper razsodbe glavne kontrole na kasacijsko sodišče, ima isto pravico tudi načelnik sodnega oddelka, ako se mu zdi, da je z razsodbo oškodovan materialni državni interes. Člen 91. Člen 70. Rok za odgovor na tožbo se sme podaljšati z odločbo redne seje, in sicer samo enkrat. Podaljšani rok ne sme bili daljši nego dva meseca ter se vselej računi od dne, ko je potekel prvi rok. Člen 80. Vsi organi javne kontrole, ki bi vsled opuščene ali neredno izvršene dolžnosti pomogli, da zastara jiravica do povračila škode, so odgovorni za povračilo pri rednem sodnem oblastvu na tožbo glavne kontrole ali državnega pravobranilca. Člen 81. Priče, na katere se pozivlje toženec, zaslišuje rešitev računov, ne da bi biio treba čakati na izvršitev razsodbe. Kar je v tem zakonu določeno za preglede-j glavna kontrola po pristojnem sodišču, vanje blagajn, velja tudi za pregledovanje knjig, | Zapisnik o zaslišanju prič vroči glavna kon-računov, 'stvari in materiala vobče. ! trola prizadetim pravdnim strankam. Člen 92. Za sojenje in dopisovanje glavne kontrole se ne jiobira nobena taksa. Ako pa glavna kontrola obsodi koga a±t plačilo nedostatkov ali škode, ga obsodi obenem a) na plačilo takse po zakonu o taksah; 'm b) na plačilo stroškov za preiskavo. Člen 93. Ako obsodi sodišče toženca za kaznivo deja-nje, ga istočasno obsodi na povračilo vsek škod, ki so ugotovljene s kontrolnim, pregledom in s preiskavo, kakor tudi stroškov; ako pa ga oprosti kazenske odgovornosti bodisi v celoti, bodrr' za posamezne vsote, vroči akte. glavni kontroli v pretres vprašanja o jr o vračilu škode, koPkoi ni to prisojeno s sodno razsodbo. Kar se tiče roka zastaranja za spore, za katere se je uvedlo kazensko |x>stopanje, veljajo' predpis! civilnega in kazenskega postopka o tem l Člen 94. 1 razsodbo glavne kontrole se potrjuje ali | razveljavlja dobljeno zavarovanje. Člen 95. t ravica uradnikova do pokojnine, istotako ko-j ličina pokojnine se določi z odločbo onega ministra, ki mu je ta uradnik podrejen, ter se vroči; glavni kontroli z overovljenim prepisom doku-; menđov, na katerih podstavi se k* odločba izdala ; Glavna kontrola se sme zoper to odločbo pritožiti na državni svet, ako vidi, da je z njo oško- j dovan materialen državni interes. Člen 96. Predpisi civilnosodnega postopka veljajo tudi j za sojenje sporov pri glavni kontroli, kolikor ni j to s tem zakonom odrejeno drugače. Natančnejše odredbe o sojenju pri glavni' kontroli se predpišejo s posebnim pravilnikom. | Pregledovanje računov in sojenje sporov po računih samoupravnih oblastev, računih naprav in korporacij s stalno državno podporo in cerkvenih in samostanskih računih. I Člen 97. Za pregledovanje računov samoupravnih i oblastev, računov naprav in korporacij s stalnoj držaftTto podporo in cerkvenih in samostanskih Člen 103. Oblastna kontrola ima sejo, kadar jo kliče; njen šef ali kadar to odredi krajevna kontrola. Člen 104. Predpisi tega zakona, ki se nanašajo na odgovornost računskih preglednikov glavne kontrole, se nanašajo tudi na računske preglednike oblastne kontrole. člen 105. Glavna kontrola nadzira oblastne kontrole neposredno ali posredno po krajevnih kontrolah. Oblastne kontrole morajo pošiljati glavni kontroli mesečna poročila o svojem delovanju s seznamkom vseh primerov, kjer se je škoda ugotovila, in z obvestilom, kaj se je ukrenilo o tem. Glavni kontroli morajo dajati brez odlaganja vsii pojasnila in vročiti uradne akte, ki jih zahteva. Glavna kontrola ima pravico, kadarkoli se ji zdi potrebno, po svojih organih neposredno pregledati račune in material oblastev in naprav, ki so zavezane oblastni kontroli. Člen 106. Ako oblastna skupščina pravočasno ne postavi ali ne more pravočasno postaviti članov oblastne kontrole, sme glavna kontrola na račun oblasti postaviti svoje organe za izvrševanje dolžnosti oblastne kontrole. Člen 107. Člen 111. Nakazovale! so odgovorni: 1. ) če niso o pravem času pregledali blagajne, stvari in materiala, ki je pod njih nadzorstvom, ali če se pojavi nedostatek ali kvar, pa niso ukrenili zakonskih odredb, da bi bili škodo odvrnili; 2. ) če so poverili upravljanje denarja ali stvari osebam, ki nimajo za to zakonskih pogojev, ali če niso zahtevali zamene onih, katerih nesposobnost za upravljanje denarja se je pokazala pred službovanjem; 3. ) če so izdajali naredbe, protivne zakonu. če sta za škodo odgovorna nakazovalec in računodajnik, odloči glavna kontrola o njiju solidarni odgovornosti, odnosno o meri njiju skupne odgovornosti. Če oni, ki je odgovoren v prvi vrsti, odškoduje državo, se oproste ostali. Člen 112. Računski pregledniki glavne kontrole, krajevnih in oblastnih kontrol kakor tudi osbili kontrolni organi so odgovorni disciplinarno in za povračilo škode, če se dokaže, da je nastopila po njih malomarnosti in neredhosti. Člen 1!3. Kontrolorji, knjigovodje, računovodje, likvidatorji, revizorji, računski pregledniki drugih uradov in ostale osebe so istotako odgovorni zn povračilo škode, ki izvira bodisi iz pogrešnih ■ proračunov in viza, postavljenega na listinah, i bodisi iz nalogov, pogrešno sestavljenih in iz-I danih blagajniku za prejemke ali izdatke v de-i narju, stvareh in materialu. računov, ki so bili do sedaj zavezani pregledu glavne kontrole, obstoje oblastne kontrole (člen 2.). Kar se tiče onih cerkvenih in samostanskih računov, ki do sedaj niso bili zavezani pregledu glavne kontrole, ostane za sedaj ta način kontrole, kakršen je bil, dokler se to pozneje ne iz-Premeni z zakonom Člen 98. Oblastno kontrolo sestavljajo najmanj dva člana im najmanj dva računska preglednika. Za pregledovanje računov naprav in korporacij z državno podporo odreja enega izmed dveh članov dotična naprava ali korporacija. Člen 99. člane oblastne kontrole - in njih namestnike postavlja oblastna skupščina. Računske preglednike oblasbie kontrole postavlja glavna kontrola; imeti morajo kvalifikacijo,, ki se zahteva za računske preglednike glavne kontrole. Računski pregledniki glavne kontrole imajo čin in plačo računskih preglednikov glavne kontrole. Njih prejemki cbremenjajo oblastni proračun. člen 100. Za polnoveljavno sklepanje v sejali oblastne kontrole je potrebna navzočnost dveh članov oblastne kontrole in enega ‘računskega preglednika, ki predseduje sejam. Po rangu starejši računski preglednik je tudi šef kontrole. Člen 101. Računski pregledniki oblastne kontrole pregledujejo račune po predpisih, ki veljajo za pregledovanje državnih računov. Člen 102. Oblastna kontrola sklepa v sejah o razrešitvi Oiegladanih računov, sklepa o zahtevanju in odpravljanju zavarovanja za škode po pregledanih 'Ačunih, izreka disciplinarne kazni zoper račun--ke preglednike in druge odgovorne osebe ter sklepa o kazenski prijavi pri pristojnem sodnem oblastvu; •z-daja za njih ugotovljene zlorabe izvršne odločbe o povračilu škode, če ne gre za spor o velikosti vsote ali če se nc osporava pravno vpra-s;wje odgovornosti; vlaga tožbe za povračilo škode pri pristojnih 'ednih sodiščih, če se osporava velikost škode ali Pravno vprašanje odgovornosti; razpravlja tudi o vseh vprašanjih občega zna-C£9't po računih, ki so zavezani njenemu pregledu. Glavna kontrola izvršuje disciplinarno oblasti ' člen 114. zoper organe oblastne kontrole za nerednosti v , . , , , službovanju po šefu krajevne kontrole. Zoper nje-1 ^ naloženem vrstnem redu odgovorno i gove odločbe je dopustna pritožba na glavno sc obsojap oclgovome osebe istočasno na po-kontrolc v 15 dneh po prejemu. ' ^ Za disciplinarno kazniva dejanja izreka kazni! glavna kontrola neposredno. Glavna kontrola i sme, kakršna je pač kaznivost dejanja, z disci- j Vse zakonske odredbe, predpisane za račimo-plinamo razsodbo združiti odločbo, da se mora Ojnike zaradi zavarovanja škode, sme glavna dotični organ razrešiti dolžnosti pri oblastni kontrola na osnovi učinjenih preiskav uporab kontroli. i *iat‘ tudi zoper ostale odgovorne osebe, ki so člen 108. ; P° zakonu odgovorne za povračilo škode vračilo vseh škod dotičnim blagajnam. Člen 115. Natančnejše odredbe o poslovnem redu in organizaciji oblastnih kontrol in njih službenem razmerju proti glavni kontroli in krajevnim kontrolam predpiše glavna kontrola s pravilnikom. Osebe, odgovorne za povračilo škode. Člen 109. Za vse škode in nerednosti, ki se dogajajo pri upravljanju blagajne, stvari in materiala onih uradov in naprav, katerih računi m imovina so zavezani pregledovanju glavne, odnosno oblastne kontrole, so odgovorni računodajniki, upravitelji, nakazcvalci, računski pregledniki in ostale osebe, ki so po svojem službenem položaju pripomogle, da se je škoda učinila. Člen 110. Računodajniki ali upravitelji so odgovorni: 1. ) če se pri izdajanju denarja, stvari in materiala niso držali zakonskih predpisov; 2. ) če se pokaže kakršenkoli nedostatek v blagajni, stvareh in materialu, poverjenih njih upravljanju; 3. ) če prekoračijo proračunske partije, odnosno dovoljene kredite, in sicer: a) blagajniki, odnosno upravitelji, ako upravljajo kredite, b) knjigovodje, računovodje in likvidatorji toliko, kolikor je kdo odgovoren; 4. ) če niso poskrbeli, da bi se bile stvari in material, ki jih upravljajo, ohranile, ali če niso podali pravočasno nakazovalcem predlogov, da bi se bila škoda odvrnila, in 5. ) vobče za vse nepravilnosti, bodisi da se učinjajo pri izdatkih, bodisi da niso poskrbeli, da bi se bili dohodki o pravem času in v popolnem znesku pobrali ali zavarovali. Ako in kolikor so odgovorni za škodo nakazovala in računodajniki, odgovarjajo zg škodo solidarno. Člen 116. Kjer je bilo v enem računskem letu več ra-čimodajnikov in se ugotovi škeda za blagajno, pa se odgovornost ne bi mogla točno porazdeliti, obsodi glavna kontrola na solidarno plačilo one računodajnike, o katerih se ugotovi, da bi bili mogli škodo odvrniti, a tega niso storili. Ta odredba velja tudi za oblastno kontrolo v mejah njene pristojnosti. Člen 117. Glavni kontroli se prepušča pravica, da sme opustiti izterjavo manjših nedostatkov v letnih računih, o katerih razvidi, da bi bila njih izterjava zamudna, škodljiva, ali o katerih dobi potrdilo pristojnega občinskega oblastva, da se ne morejo izterjati. XI O kaznih. Člen 118. Računodajniki, upravitelji, nakazovala in ostale odgovorne osebe, po katerih izvršuje glavna kontrola svojo službo, odgovarjajo disciplinarno, ako ne izvršujejo navedb glavne kontrole, in vobče za vse nerednosti v svojem poslovanju. člen 119. Računski pregledniki in vse ostalo pomožno osebje glavne kontrole, istotako računski pregledniki krajevnih in oblastnih kontrol so podrejeni disciplinarnemu oblastvu glavne kontrole po zakonu o civilnih uradnikih. Člen 120. Zoper osebe, navedene v členu 118., izreka glavna kontrola samo one kazni, za katerih izrekanje je pristojen starejšimi urada po zakonu o uradnikih. Izrečena kazen se priobči v izvršitev onemu uradu, pri katerem službuje dotični uradnik. Za kazniva dejanja, ki zahtevajo večjo kazen, ima glavna kontrola pravico tožbe na pri- stojno disciplinarno sodišče. Zoper osebe, navedene v členu 119, izreka » lavna kontrola tudi one Lažni, ki jih izreka po zakonu o uradnikih disciplinarno sodišče. Prve kazni izreka redna seja, druge pa obča seja. Obča seja odloča v tein primeru po postopku, predpisanem za disciplinarno sodišče. Člen 127. Ko se ustanove in prično poslovati oblastne kontrole, preide nanje vse poslovanje glavne kontrole, ki spada po tem zakonu v pristojnost oblastnih kontrol. Člen 128. Člen 121. ! Vse državne in nedržavne račune do konca Denarne kazni, pobrane po tem zakonu, pri-1 'e,a ^'z vse^ oblasti kraljevine, na katere se padajo državni, odnosno samoupravni blagajni. 111 razprostirala pristojnost glavne kontrole, je kolikor ne bi bilo posebnega fonda za uradniške! snia^’a^! za pregledane in razrešene, vdove in sirote. C državnih računih iz let pred vojno, koli- v.. ; kor niso likvidirani, odloča obča seja glavne A • kontrole, katere izmed njih je smatrati za pre- O povraćanju denarja in vrednosti iz državne | gledane in razrešene kakor tudi o katerih je treba blagajne. ukreniti pregled z ozirom na že ugotovljene ali r naznanjene nepravilnosti. Če so se pojavile ali Člen 122. i prijavile zlorabe, se smejo ti državni in nedržav- Denar in vrednosti se povračajo samo po, m računi jemati v pregled, odločbi pristojnega upravnega oblastva. Če je: Pristojna kontrolna oblastva morajo vsa do vrednost večja od 10.000 dinarjev, se vroči od-! sedaj vknjižena zavarovanja, istotako vse intabu-ločba kontroli, ki ima zoper njo pravico pritožbe | ladje, in sicer v zavarovanje državnih, samo-po predpisih zakona o državnem svetu in uprav-: upravnih in javnih blagajn, obnoviti pri pristojnih sodiščih. nih sodiščih najkesneje v petih letih Od dne, ko V uradih, pri katerih posluje krajevna kontro- slopi ta zakon v veljavo; ako tega ne store po la, se izdajajo denar in vrednosti, ko postavi ta tem roku, se bo smatralo, da teh zavarovanj kontrola vizum Če pristojno upravno oblastvo zasebnemu za-btevniku odkloni zahtevano povračilo, se sme zahtevnih zoper to pritožiti na upravno sodišče, odnosno na redno sodišče, ako je predmet spora zasebnopravnega značaja. V tem drugem primeru mora upravno oblastvo poslati sodišču vse akte, ki se tičejo tega predmeta. Ti predpisi se ne nanašajo na odločbe sodišč o povraćanju denarja in vredinosti, položenih pri njih. Prehodne odredbe. sploh ni. Vpisane predznambe in intabulacije izpiše sodišče iz svojih knjig uradoma ali na zahtevo interesentovo. Člen 129. Ta zakon stopi v veljavo čez mesec dni od dne, ko se razglasi v «Službenih Novinah». Takrat prestanejo veljati zakon z dne 1. julija 1892. in vse ostale z;ikonske in druge naredbe, ki nasprotujejo odredbam tega zakona. Našemu ministru priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov priporočamo, ; naj razglasi to zakon, vsem Našim ministrom, člen 123. i naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom pa Poslovanje glavne kontrole po tem zakonu I zapovedujemo, naj postopajo po njem, in vsem se prične, ko se izvrši volitev novih članov. Se- 'n vsakomur, naj se mu pokoravajo, danji člani ostanejo na svojih službenih mestih. V Beogradu, dne 30. maja 1922. Vsi uradniki glavne kontrole, ki službujejo že j a« « * sedaj, ostanejo v vseh pravicah, pridobljenih po' Aleksander s. r. prejšnjem zakonu, brez ozira na kvalifikacijo, ki I Videl in pritisnil državni pečat se zahteva s tem zakonom. Toda uradniki novih pokrajin, ki so tedaj, ko stopi ta zakon v veljavo, /e na takih službenih mestih, ki ustrezajo dolž-; nostim računskih preglednikov ali dolžnostim službenih mest, ki dajo po tem zakonu kvalifika- j cijo za računske preglednike, so oproščeni izpita, določenega v členu 13. Člen 124. Ko ne bi imela glavna kontrola zadosti stalnega osebja za pregledovanje računov in drugega, sme na račun kreditov in na račun plač! (ega osebja postaviti za računske preglednike j tudi upokojene uradnike, ki so bili računski pre- • gledniki ali finančni uradniki neoporečne službe . V tem primeru se jim daje odrejena plača in do-! klada brez zmanjška onega, kar prejemajo kot! upokojenci. Člen 125. Dokler se ne sklene zakon o civilnih uradnikih, imajo načelniki administrativnega in računskega oddelka čin in plačo načelnika glavnega državnega računovodstva pri ministrstvu za finance, odsekovni šefi in inšpektorji za ta c!,a oddelka čin in plačo inšpektorja istega računovodstva, šefi krajevnih kontrol pa čin in plačo šefov sedanjih okrožnih finančnih uprav. Načelnik sodnega oddelka ima čin, plačo in doklade predsednika prvostopnega sodišča, od-sekovni šefi /a ta oddelek in tajniki pa imajo cim plačo in doklade tajnikov kasacijskega sodišča. Računski pregledniki imajo plačo in periodične poviške kakor sodniki prvostopnega sodišča. Arhivarji in pisarji imajo plačo arhivarjev in pisarjev pri ministrstvu za finance. Člen 126. /.a dobo desetih let od ode, ko stopi to zakon v veljavo, se smejo pri glavni kontroli, ako ni dovolj kandidatov z zakonsko kvalifikacijo po členih 10., 11. in 12., postavljati tudi osebe s kvalifikacijo po členu 13. tega zakona, ako imajo čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. L. Markovič s. r. Namestnik predsednika ministrskega sveta, minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov: Marko N. Trifkovič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) 249. Mi A lesJk smraden:* I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, daj je sklenila narodna skupščina- kraljevine Srbov,! Hrvatov in Slovencev v LXX1I1. redni seji dne! 9. junija !(>22. in da smo Mi potrdili in potrjujemo! Zakon o mimsfrski odgovornosti,* ki se glasi: del. Dejanja, za katera ministri odgovarjajo. Člen 1. Ministri so odgovorni kralju in narodni skupščini. Kralj in narodna skupščina smeta obtožiti! ministre za kršitev ustave in državnih zakonov, učinjeno uradoma. Za škodo, ki jo učinijo ministri posameznikom z nezakonitim izvrševanjem | službe, odgovarja država. Člen 2. Minister sme biti obtožen v času, ko traja njegova služba, pa tudi v petih letih po odstopu. Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine tudi potrebno število službenih let pri glavni Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 150, izdanih dne kontroli 10. julija 1922. (Prilog XXV.--1922.) 11. del. Kazni. Člen 3. Vselej, kadar je dejanje, za katero ministar odgovarja, kaznivo po odredbah posameznih /zakonov, se kaznuje minster s kaznijo, ki jo odrejajo posamezni zakoni. Za ona dejanja, ki niso navedena v posameznih zakonih, pa se kaznuje minister z zaporom od 2 do 5 let. Vsak minister, ki se obsodi na kazen zapora, izgubi sposobnost za favna zvanja za pet let od trenutka prestane ali odpuščene kazni. Člen 4. Poleg kazenske odgovornosti za dejanji, ki jih določa ta zakon, je minister tudi civilno odgovoren za škodo, prizadeto državi. Člen 5. Ministrova odgovornost v primerih, ki se kaznujejo po kazenskem zakoniku, ne varu|e odgovornosti in kazni podrejenih organov, ki so izvršili ministrovo naredbo ali ki so predložili kot referenti ministru neresnično poročilo in ga s tem zavedli v kaznivo dejanje. 111. del. Postopek pri obtožbi. Člen 6. Predlog, naj se minister obtoži, se mc»c* podati pismeno ter mora navajati vsa de jarda, /a katera se minister obtožuje. Člen 7. Ce vloži obtožbo kralj, sopodpiše obtožbo predsednik ministrskega sveta, ki jo potom neposredno izroči predsedniku narodne skupščine. Člen 8. Predlog obtožbe izmed narodne skupščine mora podpisati najmanj petdeset poslancev Člen 9. Tak predlog obtožbe izmed narodne skupščine prečita predsednik takoj v prvi seji po prijemu, preden prestopi narodna skupščina na določeni dnevni red, in odredi potem, da se natisne in razdeli med poslance in vroči obtoženemu ministru najkesneje v petih dneh. Predlog obtožbe se postavi na dnevni red najkesneje v 15 dneh od dne, ko se je izrodil narodnim poslancem. Skupščina sme na zahtevo obtoženega ministra podaljšati rok, v katerem naj se jiostovi obtožba na dnevni red, še za deset dni. Člen 10. Obtoženi minister se pozove, naj na dan, ko je odrejena razprava o predlogu obtožbe, predloži narodni skupščini svoj ptsmeni ali ustni zagovor. Skupščina ne sme odločati, preden zasliši to zagovor ali preden ugotovi, da je bil obtoženi minister pozvan na zagovor, da pa se ni hotel zagovarjati. Obtoženi minister ali njegov zagovornik ima pravico, pregledati in kopirati uradne spise, ki se tičejo dejanja, za katero se obtožuje. Člen 11. Po izvršeni razpravi sklepa skupščina najprej o prostem prehodu na dnevni red. Obtoženi miinister se ne sme, ako je poslanec, udeleževati sklepanja. Člen 12. Ako sklene skupščina z večino glasov riavzornih poslancev prehod na dnevni red, je predlog obtožbe odklonjen m ta predlog se ne sme več ponoviti v istem zasedanju. Ako pa skupščina ne sprejme prehoda na dnevni red, se uvede predhodno preiskava zoper obtoženega ministra in v ta namen se izvoli prihodnji dan s tajnim glasovanjem po načelih sorazmernega zastopstva, preiskovalni odbor dvanajst članov, ki izvrši preiskavo in predloži o njej poročilo skupščini v reku, ki mu ga je odredila. V to odbor ne sme biti izvoljen nobeden izmed poslancev, podpisanih na obtožnici. Istega cine, ko je preiskovalni odbor izvoljen, poroča predsednik skupščine o tem po pristojni poti vladarju, ki doti enega ministra, ako je aktiven minister, razreši dolžnosti do odločbe državnega sodišča. « Člen 13. Preiskovalni odbor izvoli izmed sebe pred-»edbiika in poročevalca, hkrati pa izvoli poročevalcu tudi namestnika. Odbor sme sklepati, če je navzočnih najmanj ^edem članov. Odbor zaslišuje obtoženega ministra, nabavlja vsa potrebna pojasnila o dejanju ter izvršuje voibče vse pravice in vse dolžnosti preiskovalnega sodnika. Odbor sme prenesti svoje preiskovalne posle na svoje posamezne člane. Člen 14. V roku, ki ga je odredila luirodna skupščina, ki pa se sme na zahtevo odbora tudi podaljšati, prečita poročevalec odbora poročilo o dovršeni preiskavi v skupščinski seji ter ga izreči predsedniku z vsemi spisi vred. Predsednik odredi, da se to poročilo z ločenimi mnenji vred, ako jih je kaj, natisne in razdeli med poslance v desetih dneh. Vsak poslanec, istotako pa tudi obtoženi minister ali njegov zagovornik sme pregledati vse spise, ki se tičejo obtožbe. Ija dolžnost predsednika državnega sodišča pred-! sednik kasanjskega sodišča v Beogradu. Državno sodišče sodi v prestolnici. Čim se v skupščinski seji sprejme predlog ob-1 tožbe, priobči to predsednik skupščine predsed-! niku državnega sveta in predsedniku kasacijske-! ga sodišča, da se izvolijo člani in namestniki' državnega sodišča. Tako se sestavi državno sodišče tudi takrat, kadar obtoži ministra kralj. V tem primeru priobči predsednik ministrskega sveta obtožbo predsedniku narodne skupščine, ki pozove tedaj, ko priobči obtožbo narodni skupščini, predsednika državnega sveta in kasacijskega sodišča, naj odredita na nje podstavi volitev članov in namestnikov državnega sodišča. Dokler se državni svet ne konstituira, smej i kralj odstopiti od svoje tožbe. Člen 22. Tajniško dolžnost opravlja glavni tajnik dr-j žavnega sveta ali pa, če je zadržan, prvi tajnik kasacijskega sodišča. Člen 23. Ako je obtožila ministra narodna skupščina, se skliče državno sodišče najkestneje v osmih dneh, ko je predsednik skupščine priobčil predsedniku ministrskega sveta sklep, da ja ministra postaviti pred sodišče. , _ ; Člen 24. člen 15. .. . . , . . , ! Tako obtoženi minister ali njegov zagovornik Mo preiskovanu odbor spozna, da je rreba j ;v-aj preden se poročilo pred- navesti enega izmed teh razlogov za izključitev. loži Za skupščinski sklep, da je ministra zapreti, je treba dvotretjinske večine navzočnih poslancev, sklep pa je takoj izvršen in zoper njega pritožba ni dopustna. Ta zapor ne sme nikoli trajati dalje nego tri mesece. Člen 16. | in sicer: a) da je s kaznivim dejanjem poškodovan ali oškodovan; b) da je z obtožencem v krvnem sorodstvu v premi črti kot potomec ali prednik do kateregakoli kolena, v postranski črti do vštetega četrtega kolena, v svaštvu pa do vštetega tretjega kolena; V isti seji, v kateri se prečita poročilo pre- j c) da je z obtožencem v dokazanem osebnem j iskovalnega odbora, odloči skupščina, ali naj se sovraštvu; otvori razprava o poročilu, ki se mora pričeti J č) da je on obtožencu ali pa obtoženec njemu; najdalje v desetih dneh. j krstni kum ali da je drug drugemu krščeval V tem primeru kakor tudi v primerih členov' otroke. D., 15., 17., 18. in 30. se glasuje tajno. j Ta izključitev se srne zahtevati takoj začetkomi Obtoženi minister se pozove na sejo zaradi i preiskave ali sojenja, zagovora. j Državno sodišče odloči, ali je izključitev do-i Člen 17. pustna ali ne. Po izvršeni razpravi se glasuje posebe o vsaki Člen 25. Obtoženi minister, njegov zagovornik, državni obtožitelj in vse osebe, ki se morajo, bodisi kot priče, bodisi kot veščaki, zaslišati na razpravi, sp morajo pozvati s posebnim pozivom. člen 31. Za priče in veščake, ki ne ugode pozivu državnega sodišča, veljajo odredbe kazenslcosod-nega postopka. Člen 32. Razprava pred državnim sodiščem je javna in usbia. Sodišče odloča z večino glasov. Člen 34. Državno sodišče sodi po prepričanju in poznavanju stvari. člen 35. Razsodba državnega sodišča je takoj izvršna. Priobči se narodni skupščini v znanje, predsedniku ministrskega sveta pa v izvršitev. Zoper njo pritožba ni dopustna. Člen 36. V primeru ministrske odgovornosti kralj ne more uporabiti svoje pravice amnestije in tudi ne pomilostib/e brez pristanka narodne skupščine. O tem odloča narodna skupščina z večino glasov. Člen 37. Državno sodišče prestane poslovati, čira izreče razsodbo. Vsi spisi o sojenju se izroče narodni skupščini, da jih shrani. Člen 38. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah». Našemu ministru priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. Na Bledu, dne 20. junija 1022. Aleksander s. r. točki obtožbe. Člen 18. Ako sklene narodna skupščina z dvotretjinsko večino glasov navzočnih članov (člen 92. ustave), da je obtožba dopustna, se vrne predmet preiskovalnemu odboru, da predloži tožbo, ki jo podpišeta predsednik in poročevalec odbora. Skupščina ne sme odstopiti od tožbe, ki jo je že sklenila. Člen 19. Ako dvotretjinska večina navzočnih poslancev, določena po ustavi, ne sprejme nobene točke v obtožbi, je predlog obtožbe odklonjen in se ne sme več ponoviti v istem zasedanju. Člen 20. Ako se narodna skupščina razptlsti, preden Ji preiskovalni odbor predloži poročilo, izvoli v novem zasedanju odbor, ki uvede preiskavo. Če pa je skupščina razpuščena ali če se njene jeje zaključijo po priobčenem odborskem poročilu, mora skupščina v prihodnjem zasedanju takoj pričeti razpravo na podstavi tega poročila. IV. del. O državnem sodišču in postopku pri sojenju. Člen 21. Ministra, ki je obtožen in postavljen pred sodišče, sodi državno sodišče. Državno sedišče tvori šest državnih svetnikov in šest kasacijskih sodnikov, ki jih izvoli vsako izmed teli teles z žrebom v plenarni seji, razen njih pa še po dva namestnika. Predsednik kasacijskega sodišča je Predsedlnik državnega sodišča. Dokler se ne ustanovi eno kasacijsko sodišče za vso državo, ciprav- Obtoženi minister se mora pozvati osebno. Ako ne pride na poziv sodišča, se izvrši sojenje v njegovi odsotnosti. Ako obtoženec ne določi sam sebi zagovornika, ga mu določi sodišče uradoma. Člen 26. Državni obtožitelj pri državnem sodišču je, ako je obtožil ministra kralj, eden izmed članov kasacijskega sodišča, ki ga odredi državno sodišče. Ako pa ga je obtožila narodna skupščina, je državni obtožitelj poročevalec skupščinskega preiskovalnega odbora. Ako je ta zadržan, ga zastopa namestnik, določen po predpisih člena 13. Člen 27. Državno sodišče odredi za preiskovalnega sodnika enega izmed onih članov kasacijskega sodišča, ki niso prišli v sestav državnega sodišča. Člen 28. Državno sodišče priobči obtoženemu ministru v prepisu tožbo skupščine ter mu hkrati odredi rok, do katerega mora predložiti svoj pismeni odgovor. Ta rok ne sme biti krajši nego dvanajst in ne daljši nego trideset dni. Odgovor priobči to sodišče takoj v prepisu državnemu obtožitelju. Člen 29. Vsa oblastva v državi morajo podpirati državno sodišče, pri izvrševanju sodnega posla. Člen 30. Ko državno sodišče dovrši potrebno preiskavo, odredi in objavi v «S!užbenih Novinah» dan razprave. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. L. Markovič s. r. Predsednik ministrskega sveta; Nik. P. Pašič s. r. (Podpisi vseh ostalih ministrov.) Uredbe pokrajinske uprave za Slovenijo, 250. Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo o pobiranja vodovodne naklade v vasi Bistrici, občina Bohinjska Bistrica. Na podstavi določb § 81. občinskega reda se dovoljuje bohinjskohistriški občini, da smo pobirati \ vasi Bistrici za vzdrževanje in popravljanje vodo voda izza leta 1922. vodovodno davščino, in sicer: a) od vsake prvo [sipe v vsaki hiši po 50 K na leto: od vsake nadaljnjo pipe v vsaki hiši pa letno po 25 K; b) od pip, ki so napravljeno zunaj hiš za splošno uporabo in ki jih uporabljajo razne stranke, letno po 150 K. Ta znesek plačujejo sorazmerno stranke, ki uporabljajo pipe. Stranke morajo skrbeti tudi za poprave pij*. Korita za napajanji živine so oproščena te davščine. V Ljubljani, dne 22. julija 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadevo. Po naročilu pokrajinskega namestnika Kremenšek s. r. 251. Naredba pokrajinskega namesimku za Slovenijo o dokladi k ustrezni državni pristojbini v blejski občini. Na podstavi § BI. obfivkega reda dovoljujem epe razumno s tukajšnjo •]<■!< • v Imaite zaradi povzdige tujskega prometa na Bledu blejski olrčini 35%:ic d la.fo k celokupni državni pristojbini od kupnih pogodb, predpisani po tpost. J2. •ikona o taksair in pristojbinah, in siv v i 2. ) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki ji', vpisan pod vi. št. 179 davčne občim; šmartinske ob Savi, sodni okraj ljubljanski; 3. ) nadrobna razdelba jarc. št. 1G2, 174, 12(3 in j 199 davčne občine volilcoligojnske, sodni okraj! M'hniški; 4. ) nadrobna razdclba skupnega šf. 130 davčne občine velikoligoji.- ■ vrhe iški; horju, za občino Bohovo jra v ponedeljek dne 7- a \-gusta t. k ob devetih (gi okrajnem glavar«!vu v Mariboru, v sobi št. 11/1. Okrajno glavarstvo v Mariboru, cine 20. julija 1922. I sveta pare. j srnini okraj; ^ov- sf- '429/91 101 n Razglas. 5.1 nadrobna r9zd,dhti skupnega sveta, ki je vpi-j' •aa pod 'k. k.. 119 di.ukm e.btMne črnske, sodni 1 0 oai^'1 '■ tkraj kamniški; I b-brnarja (. k, št. 88, je privatnim osebam pre* fl l.,rsau m 1(11,IU,UI1UU1 U1 >u„ , „ , (k) nadrobna -„zdelba skupnega sveta, ki je vpi-j l^vHan promet s soljo iz ene pokrajine v drugo , Wmo slratrskovaške, sodni okraji™*- narediva p. jv.v,aiin'-ki u-.rnv! .javijena n t ad- ljubljanski; | Pokrajinska monopolska direkcija v LjuMjani, m listu. \ Ljubljani, dno 25. julija 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. - Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. i. Razglasi drugih uradov in obiastev. Prnis. 1700/4/22 1. Razpis. 3-3 Razpisuje so mesto pisarniškega uradnika XI. ali X. činovnega razreda pri okrajnem sodišču v Broži c a k. Mesto so cnlda samo oficialu ali kanclistu preko sistemiziranega stanja in brez določenega službenega mesta, ki je opravil predpisane izpite. Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno napisane, po j službeni poti najkesneje do dne 15. avgusta 1922. pri pred&edništvu okrožnega sodišča v Celju. Predeedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, 8. ) nadrobna razdclba skupnega sveta pare. | št. 831/1 davčne občine vrzdenške, sodni okraj vrhniški; 9. ) nadrobna razdclba skupnega sveta, ki j*' .-pišam: pod vi. št. 177 davčne občine bistriške, sodni okraj mokronoški; 10. ) nadrobna razdelita skupnega sveta, ki je \ (risan poči vi. št. 279 davčne občine polšnišk-', sodni okraj litijsld; 11. ) nadrobna razdelki skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 4 davčne olrčine dobravsko, sodni okraj višnjogorski; 12. ) nadrobna razdelka skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št, 28 davčne občino Hpoglavuke, scKlui okraj ljubljanski; 13. ) nadrobna razdclba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 87 in 88 davčne občine rebrske, sodni okraj žužemberški; 14. ) nadrobna raztlolba skupnega sveta, ki jo vpisan pod vi. št. 89 davčne občine rebrske, sodni okraj žužemberški; 15. ) nadrobna razdclba skupnega sveta, ki jo dne-24. julija 1922. Cg 1 2(18/22 1. dne 18. .juli,ja 1922. Dr. Rogina s. r. 92 Oklic. Zoper Mihaela So n čar ja s Kresiiiškega vrha št. 11 pri Litiji, sedaj nekje v Združenih ameriških državah, je podal pri deželnem sodišču v Ljubljani Franc Okoren po svoji ženi Frančiški Okornovi, ki jo zastopa dr. Fran Frlan, tožbo zaradi 110 dolarjev ali 30.250 K s [rripadki. Na podstavi tožbe so določa narok za ustno razpravo na dan 1 7. a v g usta 19 2 2. ob pol devetih pri tem sodišču v dvorani št. 124. V obrambo pravic Mihaelu Senčarja se postavlja za skrbnika dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek L, dne 5. julija 1922. j vpisan pod vi. št. 274 davčne občine zaloviške, sodni i okraj novomeški. i Uradno poslovanje tega krajnega komisarja sc j prične takoj. ! S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona [ z dne 20. oktobra 1887., dež. zak. št. 2, iz leta 1888., glede pristojnosti obiastev, potem neposredno in jk>-src-dno udeleženih strank kakor tudi glede izročil, ki jih ta odilado, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zavednosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve omenjenih operacij. V L j u b 1 j a n i, dne 28. junija 1922. Po naročilu pokrajinskega namestnika kot predsednika pokrajinske komisije za agrarske operacije: Detela s. r. St. 537. Razglasilo. Po § 65. zakona z dno 26. maja 1909., Staj. dež. Št. 768/11. Razpis štipendij. Francoska vlada sprejme tudi letos m tkaj štipendistov iz naše kraljevine. Kandidati morajo biti absolventi fakultete ali pa morajo biti vsaj v poslednjih dveh semestrih svojih študij, in sicer v obidi primerih na tisti univerzi, ki jih predlaga. V pn i vrsti se bodo izbirali kandidati za francoski jezik in francosko literaturo. Štipendije znašajo po 6000 frankov za. študijske leto 1922./1923. Izbrani prosilci dobe na roko tudi potne stroške. Absolventi in. slušatelji ljubljanske univerze, ki hočejo prositi za podelitev to štipendije, naj naslove svoje prošnje, opremljene s jiotrebniini dokumenti, na rektorat univerze. Termin do dm; 1 5. a v gusta t. 1. Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, dne 21. julija 1922. Krek s. r.. rektor. 1009 Razglas. Vsi interesenti so vabijo na oddajo šolskega popravila na Razborju. ki se Ivo vršila dne 3 0. juli j a 1 92 2. ob desetih na dražbi v šolski sobi na Razborju. Izklicna cona 130.000 K. Proračun je pri tiikajšnjeie šolskem vodstvu na vpogled. Krajni šolski svet na Razborju pri Zidanem mostu, dne 20. julija 1922. Razne ohlase, St, 4254- III. 987 Avstrijsko-jadranski tovorni [uojnet. zak. št. 44, je pokrajinska komisija za agrarsko 0(>e- z n i ž a n i v o z ninski stavki 958 3 3 P (34/8- 83. Amortizacija. Na prošnjo Antona Gaberška, užitkarja v Gabrcali št. 9, se uvaja postopanje za amortizacijo !'.!:uuliio knjižice okrajno hranilnice v Rogatcu racijo v Ljubljani (»ostavila okrajnega glavarja drja. Frana S p i 11 e r j a - M u y s a krajnim ko- le o p i' ' (s u š o n a j e d r c a kokosovi h o r e h o v v k o s i h) i n j e d r c a p a 1 m o v ih or o 1» o v iz misarjom za agrarsko operacijo, cla sr izvrši uvedba Trst:a> dalje za olje iz kokosovih užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki jo vpisan pod vi. št. 127 davčno občine gornjegrajsko, istega sodnega okraja. Uradno poslovanje tega krajnega komisarja se prične takoj. 8 tem dnom otopijo v veljavnost določila zakona št., 869/11 v vrednosti 2776 K 24 v, glaseče se na ,, dni) 26. maja 1909., štaj. dež. zak. št. 44, ghvle me: Marija Gaberšek. Imetnik te: knjižico so pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer !>o tem roku izreklo, da je knjižica neveljavna. Okrajno sodišče v Rogatcu, oddelek L, dne 12. julija 1922 št. 813, UH). 101, 102, 113, 113. 148, 151. 157. 187,' 201, 204. 216, 217 in 218. Razglasilo. Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887.. dež. zak. St. 2 iz leta 1888., je postavila pokrajinska komisija za agrarsko operacijo v Ljubljani dvornega svetnika drja. Ivana V r t a č n i k a krajnim komi- (nistojnosti obiastev, patisn neposredno in posredno udeleženih strank kakor tudi glede izročil, ki jih to oddado, ali (»oravnav, ki jih sklenejo, napostod glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve omenjene operacije. \: L junija ni, dne 28. junija 1922. Po naročilu pokrajiitskega namestnika kot en* Isednika pokrajinske komisije •za agrarsko operacije: Detela -t. r. Št, 34,001/22. 1001 Dražba lovov. Lovska pravica, ki jo imata krajevni občini Kušarjem za agrarsko operacije, da so izvrše nastopno j mo-n in Bohova, se odda na javni dražbi do dne Operacijo: J 30. junija 1928. v zakup. Dražba se bo-vršila za ol> 1.) nadrobna razdclba skupnega sveta ptirc. št. cino Kimien v v torek dne 8. avgusta t. 1. ob 1501 davčne občine brniške, soilni okraj ljubljanski; devetih v občinskem uriulu pri Sv. Lovrencu na Po- orehov (očiščeno) T r s t. Z veljavnostjo izza dno 10. julija 1922. do (»re-klica, odnosno do proizvod bo \- tarifi, so računijo v okviru »Provizorne železniške tovorne tarife» (z dne 1. februai-ja 1921.) nastopni vozninski stavki: A) za kopro (sušena jedrca kokosovih orehov \ kosih) in za jedrca palmovih orehov iz Trsta: - , . centesimov do postaj: za 100 ig Atzgersdorf Mauer . . 7411 pri predaji ali ob plačil« Wien Handolskai . . . 790 / najmanj za 10 000 kg za Wien Stidbalm . . . . 741 J tovorui hst in v»gou; B) za olje iz kokosovih orehov (očiščeno) v Trst: s postaje: Atzgersdorf Mauer ccmcsiniov za »00 kg ( pri predaji ali ob plačilu . . 1452 c najmanj za 10 OOu kg l tovorni list in vagon- OdbitM, odnosno (»ribitki (sedaj 40%,ni odbitek) (»ri vozninskih stavkih unenovano tarife, ki so b'*’ priobčeni drugod, se vpoštevajo tudi [ni teli vozuin-skih stavkih. V Ljubljani, dne 15. julija 1922. Družba južne železnice v imenu udeleženih upr1''- Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.