Htro6nu cnaia mesečno 29 Dta. M
moiemsrvo 40 D-,o.
Uredništvo i UoMlaaa. Knafljcv« i*ca J. Telefoo K«t.
3122. 3123. 3124. 3125 io 3126. Maribor: AJeksamdrov« oesti 13. TeteJo« St 440
Celje: Koceoova al. 2. Teletoa Hct. 190-Rofeopi« m m vračajo. • Oefaai po tarif«.
, Ljubljana, 20. aprila. Z novim stanovanjskim zakonom, katerega načrt je predložen Vrhovne-mu zakonodajnemu svetu, je storjen nadaljnji korak k odpravi stanovanjske zaščite. S prvim majem bi bilo po besedilu dosedaj veljavnega zakona nastopila popolna svoboda razpolaganja s stanovanji. V živahni borbi argumentov so hišni posestniki in najemniki zagovarjali svoje stališče: hišni posestniki za popolno odpravo stanovanjske zaščite, najemniki za njeno očuvanje in ojačenje. Prvi so imeli na svoji strani vse gospodarske organizacije in večino upravnih šefov države, drugi so se sklicevali na enodušno voljo na.iern-niških zlasti uradniških organizacij ter na mnenje 13 vel. županov, ki tvorijo med 33 upravnimi šefi sicer manjšino, a so med njimi šefi baš oblasti z večjimi mesti in razvitejšim gospodarskim življenjem, predvsem beograjski, zagrebški in ljubljanski.
Minister socijalne politike se je odločil za kompromis, ki ga v svojem obrazloženju označuje kot eksperiment. S tem je tudi utemeljena kratkoročnost novega zakona, ki naj velja samo do 1. novembra. Kakšno stanje bo potem nastopilo, to pušča minister otvorjeno; on pripušča, da bi se mogel zakon v morda še bolj restrnigirani obliki eventualno še podaljšati. Tendenca ie pa očividno ta. da moramo skoraj priti do popolnoma svobodnega razpoloženja s stanovanji.
Novi zakon se temu stanju približuje še bolj nege dosedanji. Predvsem znatno omejuje število krajev, kjer so stanovanja zaščitena. Projekt določa, da ostane stanovanjska zaščita samo v krajih z nad 10.000 prebivalci. Ta določba ni povsem precizna. Ako bi se jo hotelo vzeti dobosedno. bi v Sloveniji ostala stanovanjska zaščita samo v mestu Ljubljani in v mestu Maribor. Velika predmestja, kakor n. pr. Vič in Moste, ali Pobrežje. Studenci. Krče-vina, ki gospodarsko in socijalno spadajo pod Ljubljano odnosno Maribor, bi ostala brez stanovanjske zaščite, na drugi strani pa bi tudi v mestih kakor Celiu in industrijskih krajih kakor n. pr. Trbovljah, bila uveljavljena popolna svoboda razpolaganja s stanovanji. Smatrati je pač. da projekt pod »kraji« razume populacijske edinice v smislu trgovinskega zakona in ne geo-grafsko-politične enote. VZS bo moral tu dati zakonu preciznejše besedilo.
Znatno zreduciran je tudi krog za-ščitencev in znova so omejeni minimalni pogoji, pod katerimi je stanovanje zaščitenih oseb tudi dejansko odvzeto svobodnemu razpolaganju hišnega gospodarja. Kakor je razvidno iz objavljenega besedila, so izvzete najvišje kategorije državnega uradništva. privatni uradniki so izvzeti, a po besedilu projekta tudi nedržavni javni uslužbenci (n. pr. samoupravni). Od ostalih stanov so zaščiteni le še delavci in nesamostojni obrtniki, toda tudi ti le. če njihovi in njihove v skupnem stanovanju stanujoče rodbine celokupni mesečni prejemki ne presegajo 2500 Din Trgovski pomočniki, potniki itd ne uživajo stanovanjske zaščite. Privilegij zakona pa velja za najskromnejša stanovanja. Zaščitena oseba, katere rodbina šteje n. pr. 3 člane, a prebiva v stanovanju z 2 sobama, za to stanovanje ne uživa zakonske zaščite, ker so po novem zakonu predvideni za 2 sobno stanovanje najmanj 4 rodbinski člani, za enosobno stanovaje 3, a za 3-sobno 5 rodbinskih članov. Minimalno število skupaj stanujočih članov je torej napram sedanjemu stanju znova zre-ducirano, pri tem pa je še granica sorodstva zožena na drugo koleno (in-kluzivno) ter adoptirano deco.
Projekt predvideva napram sedanjemu stanju novo sicer skromno povišanje najemnin zaščitenih stanovanj, in sicer za 10 odst. Pri nas v Sloveniji pomeni to povišanje od 10 na llkratni predvojni znesek.
Dosedaj so bila stanovanja v novih hišah popolnoma svobodna, tako glede razpolaganja, kakor glede višine najemnine. Novi zakon hoče tu uvesti in-teresanten eksperiment, ki za naše kraje sicer ne pride mnogo v poštev, pač pa bo v Beogradu in Zagrebu imel morda praktične posledice. Tam se namreč dogaja, da stojijo mala stanovanja v novih hišah prazna, ker lastniki zahtevajo previsoke najemnine, a tudi v starih hišah se to že dogaja. Po novem zakonu mora vsak hišni lastnik razobesiti ceno v njegovi hiši se nahajaiočih praznih stanovanj. Ako bi hišni lastnik praznih malih stanovanj v roku 3 mesecv ne oddal, bo posebna komisija določila najemninsko ceno in občina bo stanovanja oddala tistim, ki se zanje oglasijo. Ta določba ima v prvi vrsti namen prisiliti hišne posestnike, da določajo za mala stanovanja znosne najemnine, ker jim sicer preti komisijska c°nifev in iavna oddaja.
Zakonski projekt se zdai nahaja pred Vrhovnim zakonodajnim svetom, ki bo v ponedeljek o njem razpravljal. Upati
Ljubljana, nedtlja 21. aprila 1929
Cena 2 Den
UpravaJitvoi UuUUuu, Prcicrnova H W Telefon it. 3122. 3123, 3124. 312&. 312«. faueratni oddelek: UuMjaoa. Preiemov
obča 4 Trleloa K 2402 Podružnica Maribor: Aleksandrova ccat
it. 13 Telch« it 455 Podružnica Celje: Kjnceoova atica It S.
Telefoo it 100 Računi pri pnSt Sefc uvodih; Ljubljana fc. I1JM2. Praha Silo 78.180; Wie» tir. 1(15 241
Mala Antanta in Poljska o manjšinskem vprašanju
Odločna odklonitev nemškega predloga. Mala antanta smatra, da ni razloga spreminjati dosedanjo procedu-
Proti Jugoslaviji se še ni
ro za manjšinske pritožbe.
nihče
Beograd, 20. aprila p. Zastopniki Jugoslavije, češkoslovaške, Ruaiunije, Grške in Poljske so izročili po Društvu narodov odboru trojice noto o manjšinah, ki se plaši: Predvsem je potrebno poudariti dejstva. pogoje ln duh. pod katerimi so Jugoslavija, Češkoslovaški, Rumiinija. Grška in Poljska sprejele stinuljciie za zaščito manjšin.
Te stipulacije so bile objavljene že v pogodbah sklenjenih med posameznimi državami in zavezniškimi velesilami, združenim v času svetovne vojne, v kateri so sodelovale na njihovi strani z namenom, da se tako zagotovijo načela svobode In enakopravnosti narodov. Zaključitev teh pogodb je bila zahtevana od zavezniških in združenih sil. Države, ki so spreieie stipulacije za zaščito manjšin, so bile razpoložene dati članom svojih manjšin zagotovilo popolne ravnopravnosti. Bilo je to tudi potrebno zato, da bi države naslednice mogle sodelovati s svojimi obveznostmi v interesu notranjega miru in splošnega svetovnega miru, kar je važno tudi s stališča konsolidacije drža", ki so nastale po sklenjenih mirovnih posrodbah. Da bi se ta vprašanja uredila, je bilo potrebno, da se tem državam zagotovi teritoriialna integriteta od strani vseh zavezniških in združenih sil, v prvi vrsti pa od strani velesil. Predsednik Wilson je na plenarni mirovni konferenc' v Parizu 31. maja 1919 izjavil: »Poskušali bomo doseči miroljuben sporazum ,kar naj pomeni, da odstranimo elemente, ki bi s svojim neredom in izpadi mogli kršiti svetovni mir, in skrbeli bomo. da jih teritorija'ho opredelimo po rasi in etničnem značaju prebivalstva. Zatem je važno, da bodo zavezniške in združene sile zajamčile obstoječe stanje. Kar se tiče prava manjšin, smatram, da ni ničesar v stanju skaliti v toliki meri svetovni mir. kakor slabo postopanje z manjšinami. Ako bodo velesile tako zajamčile svetovni mir, je povsem naravno, da bodo podvzele vse ukrepe za ohranitev tega jamstva.
Kakor znano, se te obljube jamstva ne ustvarjajo. Države, ki so sprejele stipulacije za zaščito manjšin, so se znašle v raznih položajih. Storile so vse za Izvršitev obveznosti, doslej pa niso dobile protivrednosti.
Pozvanim državam, ki jim je bila predložena pogodba o manjšinah, je predsednik mirovne konference naglašal, da bo v bodoče treba onemogočiti vmešavanje kake države v notranje zadeve druge države, ker je zgodovina pokazala, kako nevarna je taka politika. Zaradi tega je bila zaščita manjšin postavljena pod jamstvo Društva narodov. Članom sveta Društva narodov je prepuščeno, da pod osebno odgovornostjo vrše kontrolo glede na izvrševanje te manjšinske pogodbe. To je procedura, k; docela jamči respektiranle manjšinskih pravic, tem bolj, ker je zajamčeno, da se bo spoštovala politična neodvisnost zainteresiranih držav.
Da bi se ustvarila garancija Društva narodov. je s celim nizom resolucij določena ureditev pravic narodnih manjšin, posebna pažnja pa se je posvečala klavzulam, ki se nanašajo na same garancije. Te uredbe se ne morejo modificirati, če ne pristanejo na to zainteresirane države.
Te države na ne bodo sorejele noben« Izmed predvidenih reform, ki so iih predlagali zastopniki Kanade in Nemčije ,ter smatrajo, da so brez koristi za zaščito narodnih manjšin, ogražajo pa politično neodvisnost držav in s tem konsolidacijo miru.
Povečanje in razširjenje odbora trojice,
pritožil
Is
ki proučuje peticije narodnih manjšin, na ta način, da bi imel ta odbor v bodoče pet članov, je docela nepotrebno, ker bi tako poslovanje odbora samo kompliciralo, otež-kočiio ter zavlačevalo rešitve. Zatrjuje se, da bi bil veččlanski odbor bolje informiran, a tudi tričlanski zelo lahko razpolaga z vsemi potrebnimi obvestili in informacijami. Ko proučuje vloge, je lahko v stalni zvezi z zainteresiranimi vladami in prav tako lahko pazljivo zasleduje, da se izdani ukrepi izvrše. Končno pa lahko dobi pri tajništvu Društva narodov vse podrobne informacije.
Bilo bi doce'a nekoristno, če bi se uvedla nova ureditev glede postopanja odbora trojice v nujnih zadevah.
Iz odbora ie Ireha izključiti vse predstavnike zainteresiranih držav ž° zaradi tega. da se omogoči nepristranska presoja in sklepanje odbora troiice. Vsako vmešavanje zainteresiranih držav bi značilo nevarnost za politiko te države in bi mosrlo kompromitirati potrebno harmonijo in sporazum, ki mora obstojati v interesu splošnega miru in miru med državami in narodnimi manjšinami.
Proceduri in razpravam o vlogah narodnih manjšin ni potrebna velika publiciteta. Treba je le poznati motive, zaradi katerih so bile vloge napravljene, in motive odklonitve. Ne gre za procese med manjšinami in zainteresiranimi vladami. Potrebno je le točno obvestilo za člane Sveta, da morejo vršiti svoje pravice, zasigurane jim po pogodbah o pravicah narodnih manjšin. Vsa procedura je zasnovana na tej ideji, a ta ideja je nsorlne važnosti za respektiranjc narodne suverenosti. Vlngateli prošnie nima pravice do direktnega obvesfla o držanju pristnine vlade, niti o usodi niegove prošnje, podine odboru troiice. Man:,iine nimajo razloga biti nezadovoljne in same dobro vedo, da jim obstoječe pogodbe nudijo popolno garancijo. Doslej ni bilo še nobenega slučaja, ki bi ne bil predviden v pogodba^, ki so pod pro-tektoratom Društva 1"	Dejstvo, da od-
bor trojice doslej ni interveniral še v nobenem slučaju, je najboljši dokaz, da je sedanji sistem dober in ga ni treba snremt-niati. Če se vsa zadeva presoja s tega siau-Sča, kakor je to tudi potrebno, postane jasno, da bi države, v katerih žive narodne manjšine, imele največ pravic, da zahtevajo objavo procedure in materijala manjšinskih reklamacij, ker imajo dovolj razloga bati se, da se narodne manjšine ne žele prilagoditi sedanjemu stanju. Vse tri velike skupine manjšinskih vlog. ki so bile doslej podane. predstavljajo samo propagando proti tem državam. To je nj.ihov pravi cilj in zaradi tega države, v kateri1! žive narodne manjšine, smatrajo, da bi širša publiciteta vlog značila opasnost za varnost posameznih držav, ki se zavzemajo za ohranitev in za-siguranie splošnega miru. Široka publiciteta podžiga le propagando, ki se more izkoriščati na škodo dotične države. Kar se tiče pravic narodnih manjšin Društvo narodov tudi doslej ni trpelo, da bi se te pravice kršile in manjšale. Če se manjšine obračajo direktno na Društvo narodov je predvsem potrebno, da dajo dokaza o svoji lojalnosti in zvestobi d« države, ▼ kateri žive. Nikakor pa ne morejo pričakovati, da bi se respektirale njihove pravice, če same ne vrše svojib obveznosti in dolžnosti.
•
Pri tej priliki se ugotavlja na merodaj-nem mestu, da doslej proti Jugoslaviji s strani jugoslovenskih državljanov ni liila podana pri Društvn narodov še nobena pritožba. Pač pa so skušali izkoriščati narodne manjšine razni zastopniki in predstavniki drugih držav t prozorne politične iv.mene, ieleč nam s tem škodovati v mednarodnem svetu.
Stanovanjski zakon pred Vrhovnim zakonodajnim svetom
V ponedeljek bo Vrhovni zakonodajni svet razpravljal o stanovanjskem zakonu, ki bo takoi na to uveljavljen
Beograd, 20. aprila p. Vrhovni zakonodajni svet je imel danes od 15.30 do 18.30 sejo. Na seji je bila sprejeta in odobrena uredba o uporabi javnih suhozemnih cest. Prihodnja seja VZS bo v ponedeliek popoldne. Na dnevnem redu bo stanovanjski zakon.
Beograd, 20. aprila č. Danes ob 11. dopoldne je sprejel predsednik vlade general Živkovič v svojem kabinetu
na Topčideru referenta vrhovnega zakonodajnega sveta dr. Ninka Perica, ki mu je poročal o delu v vrhovnem zakonodajnem svetu. Kakor se doznava, bo vrhovni zakonodajni svet v ponedeljek razpravljal o novem stanovanjskem zakonu. Zakon bo takoj po odobrenju v VZS predložen kralju v podpis in s tem uveljavljen.
Lofgarija se približuje Mali antanti?
Prihodnja konferenca Male antante se bo bavila tudi s tem vprašanjem - Akcijo je pokrenil bolgarski kralj
Boris
Iz beograjskega gledališča
Beograd. 20. aprila č. Iz državne službe sta odpuščena član beograiskega Narodnega gledališča Velimir Boškovid in kontraktual-ni član tega gledališča Luka Ivankovid.
ie, da bo pri tem uspelo odpraviti nekatere trdote in razčistiti nekatere nejasnosti. Obsežnejših sprememb na eno ali drugo stran pa nimamo pričakovati. Likvidacija stanovanjske zaščite, ki se je energično pričela že z lanskim stanovanjskim zakonom, se naglo dovr-šuje.
Včerajšnje avdijence
B?ograd, 20. aprila, č. Danes popoldne je bil od kralja sprejet v avdijenci finančni minister dr. Švrljuga. Njegova avdijenca je v zvezi z oživotvorjenjem zakona o Privi» legirani agrarni banki. Za tem je imel fi' nanoni minister dr. švrljuga daljšo kon« ferenco z zastopnikom zunanjega ministra dr. Kumanudijem V avdijenci je bil spre« iet tudi minister trgovine dr Mažuranič Kakor se doznava. ie bila ta avdijenca v zvezi z resornimi vprašanji ministrstva tr« govine. z razstavo v Bircelooi in trgovin« skimi pogajanji s Poljsko.
Beograd, 20. aprila p. Kakor znano, se bo vršila konferenca Male antante v času od 20 do 22. maja v Beogradu. O delovnem programu te konference piše današnja »Prager Presse«. da se bo bavila konferenca z zelo važnimi političnimi vprašanji Razpravljala bo tudi o manjšinskem vprašaniu. ki ga je sprožila Nemčija na zadnjem zasedanju Društva na mdov. Na konferenci se bo vršila tudi razprava o reparacijskih
obveznostih nasledstvenih držav Av<-stro-Ogrske. Tu gre predvsem za interese Češkoslovaške, ki mora plačati 3 milijarde Kč. Zelo važna bo tudi razprava o odnošajih Male antante do Madžarske in do Bolgarije. Razpravljalo se bo zlasti o zbližanju z Bolgarijo in zatrjuje se. da ie to vprašanje pokrenil tudi holgarski kralj Boris povodom svojega bivania v Pragi in svojega obiska pri predsedniku Masaryku.
Upokojitev ministrov ln državnih podtajni-kev na razpoloženju
Upokojena sta 2 ministrska or oodtajniki, razrešeni pa 4 mini
Beograd. 20 aprila, p. Dan"= opoldne je bil spre et v avdijenci pri kralju ministrski predsednik general Pera Zivkovid. Kralj je pri tej priliki podpisal ukaz. s katerim so upokojeni. odno«no razrešeni vsi bivši mi nistri, ministrski predsedniki in državni podtajniki, ki so bili doslej na razpoleže nju.
Upokojeni so: ministrska predsednika n r Ljuba Davidnvič in Vela Vukičevič; mi nistri n r : Dragutin Pečid. dr. Momčilo Ninčid. Miša Trifunovid. Svetozar Pribiče-»ie. dr. Mehmed Spaho, dr Hinko Krizman. I»an Pucelj. Krsta Miletid, dr. Gregor Žerjav Andrija Stanič, dr. Svetislav Popovič Milorad Vu.'ičif, dr Ninko Perič. dr. Milan Stojadinovič, Milan Simonovič. Dragotin Ko-jid, Svetozar Stankovid, dr. Prvislav Gri-
edsednika, 41 ministrov in 3 stri in 2 drž. podtajnika n. r.
*Ggono. dr. Sefkija Behmen, Ivan Vesenjak, dr Fran Ktilovee. Petar Markovič, Anion Siišnik. dr Balil beg Hrasnica. Milan Grol ir. Vlada Andrič. dr. Ivan Krstelj. Ant. Ra-lojevid, Vasa Jovanovid. dr. Bogoljub Ku-iundžič. dr. Bogdan Markovič. Svetislav Mi-losavljevivd. dr. Andrej Gosar, dr. Aleksa Mijovid. fdr. Dragomir Obradovid. Velimir Popnvid. Čeda Radivojevid, dr. Ger. Popovid, ritef. n Barid. Hr. č>da Mihajlovifi.
Razrešeni so dolžnosti dosedanji ministri n r.- Avguštin Košutid. dr. Niko Subotid, Dušan Cvetkovid in Laka Popovid.
Upokojeni so državni podtajniki n. r.: Večeslav Vilder, dr. Mirko Neudorfer in dr Josip Pasarid.
Razrešeni so dolžnosti državni podtajniki: di. Juraj Krnjevid in Ivan Pernar.
Likvidacija agrarnih odnošajev
V poljedelskem ministrstvu sestavljajo načrt zakona za severne pokrajine in za Južno Srbijo
Sporedno s tem se vrše tudi priprave z» rešitev agrarnega vprašanja v Južni Srbiji. Ta predlog le poverjen pomočniku ministra
Beograd, 20. aprila p. V ministrstvu za poljedelstvo se vrše priprave za likvidacijo agrarnih odnošajev. Zakonski predlog o likvidaciji agrarnih odnošajev v severnih po-kraiinah, to ie v Voivodini. Hrvatski in Slavoniji ter v Medjimurju, je v načelu že sestavljen in bo te dni dogotovlien tudi v podrobnostih. Minister za poljedelstvo je zaslišal mnenja vseh zainteresiranih krogov in bo na podlagi teh konferenc podal načela za končno likvidacijo agrarnega vprašanja.
za poljedelstvo g. Sretenc"iču. Tudi on bo zaslišal mnenia vseh zainteresiranih krogov ter bo na podlagi rezultatov teh konferenc sestavil končni osnutek zakona. Oba zakona bosta uveljavljena istočasno, tako da bo to vprašanje agrarnih odnošajev likvidirano za vso državo istočasno.
Sestava praviinika k vinskemu zakonu
Koncem maja se bo vršila v Zagrebu anketa vinskih interesentov — Šele po sestavi pravilnika bo uveljavljen novi vinski
zakon
Beograd, 20. aprila p. Na merodaj-nem mestu demantirajo vesti, ki so jih nedavno ob'avili nekateri listi o skorajšnjem uveljavljenju novega vinskega zakona. Načrt zakona je sicer že izgotovljen, vendar pa ie skoraj še več-ie važnosti, kakor zakon sam. pravilnik o izvrševanju tega zakona. Ta pravilnik pa še ni sestavljen. Min:ster za poljedelstvo le sklical za dne 22. maja v Zagreb š'ršo anketo vinskih Interesentov. na kateri se bo razpravljalo o
tem pravilnika. Na to anketo bodo povabljeni vsi vinski trgovci in zastopniki vinogradnikov, predstavniki gostil-ničarskih zadrug in drugih interesentov. Šele na podlagi rezultatov te ankete bo ministrstvo za poljedelstvo definitivno sestavilo pravilnik, ki bo nato skupno z novim vinskim zakonom sto-p:l v veljavo. Vsekakor pa se bo to zgodilo še tekom letošnjega poletja, tako da bo novi vinski zakon za časa ttgaive že v veljavi.
Sprememba zakona o lekarniških specijaiitetah
Drogerijam bo odvzeta pravica prodaje lekarniških specijalitet
Beograd. 20. aprila 6. Ze pretekli mesec ie izdelal minister narodnega zdravja predlog zakona o lekarniških speciialitetah. Minister je načrt tega zakona dostavil sanitetnemu svetu, ministrstvu za kmetijstvo, rinisrstvu trgovine, lekarniški zbornici, zdravniški zbornici, savezu trgovcev (oddelku za drogerije) da se o njem iziaviio do 15 t. m. Njihova mnema so med tem že došla V ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravia se izvršuje sedaj končna redakcija tega zakonskega načrta, za katerega vlada veliko zanimanje zlasti med
lekarnarji, ki bodo imeli od njega največ koristi. Zanimanie zani obstoja seveda tudi med drogeristi, ki bodo od njegovih določb težko prizadeti, ker ne bodo smeli več prodajati lekarniških specijalitet. V bodoče iih bodo smele prodajati samo drogerije, ki trgujejo na veliko in sicer samo lekarnam in bolnicam za lastno potrebo. Za zakon sa mnogo zanimajo tudi domače in tuje tvornice specijalitet, pa so nekatere tuje tvornice že intervenirale zaradi izpremembe gotovih določb zakonskega načrta.
Šef centralnega dopisnega urada
Beoprad. 20. aprila, p. Za šefa osrednje ga tiskovnega urada v predsedn štvu vla* de je imenovan publicist Milan Marjano* vič.
Dr. Gosar imenovan za profesoria
Beograd, 20. aprila r. Bivši poslanec dr. Andrei Gosar ie imenovan za izrednega profesoria na tehnični fakulteti Hubliatrske univerze.
Vladni komisar Narodne baflke
Beograd. 20- aprila, p. Kakor smo že ra< poročali, je bil upokojen dosedanji vlad ni komisar pri Narodni banki Dušan Gj" kid Danes je bil na niegovo mesto imeno van dosedanji 5ef kabineta ministra za trgovino gosp. Milan Dosanid.
Reorganizacija ministrstev
Beograd, 20. aprila p. Današnie »Službene Novine« objavljajo, uredbo o reorganizaciji ministrstev v smislu novega zakona & vrhovni državni upravi. Uredbo smo v celoti objavili že včeraj. Resorni ministri bodo sedaj na osnovi te generalne uredbe izdali vsak za svoj resor speciialne uredbe. ki bodo p^dtobno določale organizacijo onsamezn;h oddelkov S temi uredbami bo izvršena tudi sistemizacij uradništva Danes popoldne od 5. do pol S. se ie vršila se-;a ministrskega sveta, ki se ie bavila s temi uredbami in z izvedbo generalne uredbe ki ie stonil;) z današnjim dnem v veliavo.
Dr. Alav^ovič se ne vrne v državni svet
Beograd. 20 aprila i V nasprotju s prejšnjimi informacijami se poroča, da bivšemu ministru dr Alavpovidu po njegovi ostavki ni bilo niti ponudeno naj ponovno prevzame svoje prejšnje mesto v Državnem sveto.
Brezuspešna pogajanja za razorožitev
Litvinov ugotavlja, da se konferenca problemu ni približala niti za korak - Javno mnenje bo prisililo Evropo, da sprejme ruski predlog
ponskega zastopnika Sata stavil predlog, naj bi se po obravnavi vprašanja kemične vojne že na današnjem dnevnem redu razpravljalo o oborožitvah v zraku in efektivnem stanju oborožitve. Tudi grof Bernstorff je izjavil, da z gotovostjo pričakuje da se odbor ne bo razstal brez rešitve tega važnega vprašanja. Pred obravnavanjem naslednje točke dnevnega redi o kemični vojni se ie sovjetski delegat Litvinov opetovano iavtl k besedi česar pa predsednik Loudon ni pravočasno opazil. Ko je končno podelil Lit.inovu besedo, ga ie vprašal, dali namerava iovoriti o naslednji točki dnevneca reda. Litvinov je odgovoril, da se namerava izjaviti o vprašanju procedure in o tem zakaj ni govoril glede nemškega predloea Predsednik je zahteval nato mnenje odbora, nnkar ie Litvinov odgovoril z izjavo, da se odpoveduje besedi, ker predsednik vselej zahteva mnenje odbora, kadar bi moral govoriti sov-ietski delegat.
Pri razpravi o kemični vojni Je Litvinov zahteval s poudarkom, nai bi tudi vse ostale države čim prej ratificirale protokol o prepovedi Kemične in bakteriologične vojne iz leta 1925.. ki ca ie sovjetska Rusija že ratificirala. S tem hi postalo posebno po-elavie o kemični vojni v razoro/itvenih konvencijah sploh nepotrebno. Orof Berns-torff 'e predlagal, naj bi se vsa vprašanja elede kemične voine uredila z razširieniem tako zvanega protokola o strupenih plinih iz leta 1925.
2eneva. 20. aprila s. Sovjetska delegacija objavlja danes izjavo, v kateri nagla-ša. da je bil sovjetski osnutek konvencije o delni razorožitvi obravnavan na treh sejah. na katerih se te udeležilo debate samo 7 delegatov. Vse seje. ki se iih ie udeležila sovjetska delegacija, so ostale brezuspešne m niso prinesle nikakega pozitivnega sklepa, ki bi bil razorožitveni problem le za malo približal rešitvi. Zaradi tega dejstva se zdi. da sta pesimizem in nezaupanje. s katerim ie Sovjetska unija sprejela povabilo za sodelovanje v pripravljalnem odboru za razorožitveno konteren co, popolnoma opravičena. Ugotovitev tega dejstva je morala sovjetska delegacija privesti do tega, da se le nehata udeleževati dela v pripravljalnem odboru.
Vendar bo sovjetska delegacija ostala v pripravljalnem odboru v nadi. da bodo druge vlade, pod ortiskom javnega mnenja in predvsem na zahtevo delavskih organizacij prisiljene pristati ako že -ie na po polno, pa vsaj na bistveno omejitev med-narednega oboroževanja. Zastopniki vlnd v rezorožitvenem odboru 'vhIo morali prej ah s>j sprejeti sovjetske preJoge ki so jih do sedaj po navodilih svoiih vlad odklanjali.
Na današnji seli Je nastopil nemški delegat grof Bernstorff za na talino ugotovitev stania oborožitev. Nn francoski predlog Je bilo nato sklenjeno, da se bo o lem nemškem predlogu razpravljalo ori obravnavanju vprašanja efektivnega stanja. Francoski delegat Massigh je s pristankom ia-
Nevolja nad postopanjem dr. Schachta
Ostre kritike nemške javnosti proti voditelju nemške delegacije — Schacht želi nadaljevanja pogajanj — Razočaranje
ameriških finančnikov
—	Berlin, 20. aprila. Levica Pa tudi skrajna desnica ostro krtizira delovanje dr. Schachta v Par'zu. »Vorwarts« opozarja na nasprotstva med poročilom Agence Havas. ki govori o političnih zahtevah in poročilom VVoliov. urada, ki zanika take zahteve. List pravi, da se mora to vprašanje hitro in izčrpno razjasnit'. To je dolžnost napram javnosti. Ako le dr. Schacht v resnici stavil zahteve. kakor jih javlja Agence Havas je napravi! tako politično in psftolo-gično napako, da za vodstvo bodočih pogalani nt več primerna oseba.
—	Berlin. 20 aprila. Na sinočni seji nemške vlade ie bila glavna točka razgovorov razprava o poročilu nemške delegacije o poteku in vzroku razbitja konference odbora strokovnjakov za reparacije. Seja pa je bila zgolj informativnega značaja ter še niso bili spre;eti nikaki sklepi o nadaljnem postopanju Nemčije v reparaejskem vprašanju. Kakor zatrjujejo politično dobro informirani krogi, so izražali nekateri levičarski ministri svoje veliko začudenje in vznemirienie zaradi prenagljenega koraka nemške delegacije, ki je porušila skoro vse mostove za sporazumno rešitev reparacijskega
Pred sestavo avstrijske vlade
Seiplov naslednik bo dr. Ender, ki bo prihodnji teden sestavil
novo vlado
Dana}. 20. aprila g. Vladna kriza se bliža svojemu koncu. Deželni glavar Predarlske dr. Oto Ender je pristal, da prevzame mesto zveznega kancelarja Dr. Ender se Je danes odpeljal na Predarlsko in se vrne v ponedeljek na Dunaj, da zaključi zadnja pogajanja med koaliranimi vladnimi strankami in opozicijo. Za sedaj ie smatrati, da je sporazum med krščanskimi socijalci in Velenemci ter novim zveznim kance-arjem že dovršeno dejstvo Sedaj gre samo še za to. da se Landbundu odvzame nekaj njegovih ekstremnih agrarnih zahtev. Sestavo nove vlade si je dr. Ender pridržal v celoti .vendar pa je že sedaj gotovo, da
m
■m
General Pešič -
vprašania.
— London, 20. aprila. O sedanjem stanju reparaejskih pogajanj je izjavil dr. Schacht: »Bom med zadnjimi delegati. ki bodo zapustili Pariz. Izjaviti moram, da moji predlogi n"so zadnje besede Nemčije. Slej ko prej smo pripravljeni nadaljevati pogajanja ln razgovore.«
\'ewyork, 20. aprila a. Razbitje konference odhjra strokovnjakov je prišlo za finančnike z VVallstreeta popolnoma nepričakovano, ker so se ameriški finančni krogi ti dno nadejali, da bo zaradi prisotnosti ameriških delegatov Morgana in Younga na konferenci dosežen pozitiven uspeh. Navzlic tržkenvi položaju, ustvarjenem s postopanjem nemške delegacije, pa ameriški finančni krogi št niso obupali, da bi se posrečilo najti način za ugodno rešitev reparacijskega vprašanja. Zato pričakujejo, da bo v kratkem sklicana nova konferenca, na kateri bo mogoče doseči sporazum. Vendar pa sv. zadrže za enkrat še rezervirano ter ie dtieju nikakih striktnih izjav o svojem stališču napram nadaljnjemu reševanju re-oarac.jskega vprašanja. Posebno hudo razočaranje so doživeli s prelomom pogajanj ameriški avtomobilni koncerni, ki so v oo-linvetičnem presojanju položaja že delali "irokopotezne načrte za ekspanzijo svojih oodjetij v Nemčiji,
bo namosto poljedelskega ministra Thalerja prevze1 ta portieli poslanec Fodermayer. Finančno ministrstvo bo prevzel nacijonal-ni svetnik r. Strero\vitz ali pa finančni referent nižje-avstrijskega deželnega zbora Czerniak Velenemci bodo ohranili trgovinsko in pravosodno ministrstvo z ministroma dr Schiirffom in dr. Slamo. Mesto podkancelarja bo mora! Hartleb najbrže odstopiti štajerskemu deželnemu poslancu Winklerju. Vsekakor ni izključeno, da bodo v vprašanju oseb nastopile še posamezne spremembe. Po današnjem stanju stvari pa je gotovo, da bo dr. Ender tekom prihodnjega tedna sestavil vlado.
Čudna pota frankovskega politika
Sofija, 20. aprila, d. Sinoči sta dospela semkaj z Dunaja bivši poslanec hrvatske (frankovske) stranke prava dr Ante Pave« lid in tajnik stranke Gustav Perčec. Napo« vedala sta, da prihajata »v imenu celokup« nega Hrvatstva«. Sprejemu so prisostvo« vali makedonski nacijonalni komite in ve« liko število makedonsk/h organizacij. Pri sprejemu so imeli pozdravni govor pred« sednik makedonskega nacijonalnega komi« teja Staničev, neka predstavnica makedon« skih emigrantrnj in zastopnik dijaškega društva »Vardar«. Dt Pavelič in Perčec sta v Sofiji gosta makedonskega nacijonal« nega komiteja, ki jima je rezerviral pro« store v hotelu »Union palače« Ko sta do« šla v hotel, je dr. Pavelič zopet govoril z balkona ter dejal med drugim: »Mi smo tu« kaj. da izrečemo našo solidarnost z make« donskimi Bolgari.« Po pisanju lista »Zore« bo dr. Pavelič odpotoval dalje v Turčijo. Gustav Perčec pa bo ostal v Sofiji. »Zo* ra« pozdravlja v uvodniku dr. Paveliča i.« Perčeva ter pravi, da sta prava predstav« nika Hrvatov, pri čemer hvali dr. Paveliča kot zaščitnika dijakov v znanem skopljan« skem procesu.
Pred velikimi iznremem-bami v bolgarski politiki
Sofija, 20. aprila p. Ugledni bolgarski politik Oligor Vasiljev. je izjavil novinarem. da bo v Bolgariji skoraj prišlo do velikih sprememb v politični situaciji. Cankov namerava s svojo skupino izstopiti iz vladne koalicije. Skupina zunan'ega ministTa Bu-rcva, bo ostala še nadalie v vladi, ki bo kljub izstopu cankovcev imela zadostno večino LJapčev pa že sedai vodi razgovore t opozfclionalni-tif skupinami, da bi Jih even. Htaino pridobil za sodelovanje v vladL
Otvoritev Zagrebškega veleseima
Zagreb, 20 aprila n Zasjiebački Zbor je danes proslavil na svečan način 20letnico svojega obstoja s sla- nostno sejo svojega upra\neya odbora in otvoritvijo spomla« danskega veleseima. K otvoritvi, ki je bi« !a oh 11 dopnM->e. so prišli zastonniki vla» de. vojske, mestne občine, raznih gospo« darskih ustanov in drugi Govorov ni bilo. marveč so si došli eostie samo ogledali razstavo. Na lefoši jem velesejmu je raz« stavljeno zlasti veliko število avtomobi« lov in drugih motornih vozil ter gosp<»dar» sk:h stroiev Do 6 zvečer je posetilo raz« stavo 11 OOfl liudi
Po otvoritvi velesejma se je vršila v ve« liki dvorani slavnostna seja upravnega od« bora ZZ.. ki ji je prisostvovalo kakih sto povabljencev.
Potres v Zagrebu
Zagreb. 20. aprila č. Zadnje dni se je v Zagrebu ponovno občutil potres. Tako ?o v soboto zabeležili slab 'okalni potres, ki ^a pa meščtinstvo ni opazilo Včeraj v petek so registrirali zopet potres v daljini 580 km. ki se je pozneje še dvakrat ponovil. Potres se je ponovil zopet zvetfr in danes. Danf>s ob 2.10 popoldne so zabelpžiii jačji potres istim epirentrom. Ponovil se je nato še ob 5.15 in 6.50.
Sava prozi s nonlavami
Sremska Mitrovica, 20. aprila, p. Sava je zaradi deževja in naglega tajanja sne« ga začela zadnje d# naglo naraščati Danes je bila 575 cm nad normalo. kar predstav« 1 ia najvi»ii letoSnji vodostaj Save V nižjih pokrajinah grozi resna nevarnost poplav V okolici Mitrovic ie Sava poplavila več pa§« nikov. vendar pa te poplave doslej niso povzročile večje S ode.
poslanik v Bruslju
Beograd, 20. aprila, p. Nocoj je kralj sprejel v avdijenci zastopnika zunafijega ministra dr. Kosta Kumanudija ter ob tej priliki podpisal ukaz, s katerim se imenu« je za našega poslanika v Bruslju bivši na« čelnik generalnega šta>ba general Peter Pešič.
Imenovanja v vojski in mornarici
Beograd, 20. at>r&a č. Na predlo« ministra vojske in mornarice J« kralj podpisal ukaz o imenovanju za vršilca dolžnosti predsednika izpitne komisije za čim aktivnih ia rezervnih administrativnih podporočnikov in majorjev in-ženjersko tehnične stroke, generalštabnega ge-nerala Jovana Veselinov.ča; za vršilca dolžnosti predsednika sanitetno veterinarskega komiteja san. brigadm general Sava Popovič; za vršilca dolžnosti komandama 2. pomorske obalne komande kapetan bojnega broda Marijan Polič, dosedanji komandant komande strokovnega orožja; za vršilca dolžnosti komandanta strokovnega orožja kapetan fregate Božo Kefedar. dosedaj načelnik Štaba prve obalne pomorske komande; za vršilca dolžnost: komandanta rečne obalne komande kapetan fregate Stepati Bane-kovič. dosedaj pomočnik komandanta; za komandanta rečne obalne ttonunde kapetan kor-vete Marko Grg:č, dosedaj komandant m;no-nosca »Kobac«; za vršilca dolžnosti načelnika štaba t pomorske komande Kapetan korvete Nikola Krizomale. dosedaj v službi v štabu II armi/jske oblasti; za kapetana mmonosca .Ko bac« kapetan korvete Muhamed Ramič; za vršilca dolžnosti upravitelja hidrografskega ttrada mornarice kapetan Avgust Kiser, doslej v službi v komand) mornarice.
Z istim ukazom le razrešen dolžnosti upravitelja hidrografskeza urada mornaric« kapetan fregate Edgar Vasii.
S kraljevim ukazom Je na predlo« ministra vojske in mornaric« imenovan za vršilca dolžnosti načelnika inženirskega oddelka pri IV. armijski oblasti Inženierski polkovnik MMivoj Arangielo-v:č. dosedaj komandant inženjertje 2. armijske oblasti. Z nadaljnim ukazom kralja J« razrešeno dolžnosti m imenovano večje število komandantov bataljonov, načelnikov raznih oddelkov pri posameznih divizijsfcih oblasteh ter komandin-tov artilerijskih brigad in posameznih arti lerijskih polkov.
Ratifikacija mednarodnih konvencij
Beograd. 20. aprila, d. Kralj je podpisal danes naslednje konvencije in zakone: Za« kon o trgovinski pogodbi z Madžarsko, konvencijo o ureditvi prometa in prevoza na železn;cah z Mndžirsko, konvencijo o vzdrževanju železniških mostov, ki vežejo železniške protfe med našo d-žavo in Ma« džarsko, konvencijo o uporabi železniške postaje Gola na jueoslovenskn*madžarski meji, konvencijo o vzdrževanju potov, cest in mostov, ki se nahajajo na jugosloven« sko=madžarski meji, konvencijo o zaščiti državnih mejnikov, obeliskov in znakov, ki služijo za določevaire meje z Madžar« sko, konvencijo o obrambi proti kužnim boleznim in o ^vjaicmni bolniki neeji z Madžnrsko, konvencijo o izročevanju krivcev in o sodni pomoči v kazenskih za« devah z Madžarsko. Nadalie je kralj pod« pisal konvencijo o arb;tražni potrodbi z Zedinientmi državami Srveme Amerke, konvencijo o trgovini in plovbi z republi« ko Franciio. zakon o konztilimi konven« ciji in naseljevanju z republiko Franciio, zakon o pogodbi o pravnem razpravi ia« niu sponvh vprašani (koncili iacija) z Ze« dinienimi državami Severne Amerike, kon« venciio o našelievaniti in konzularno kon« vcncilo z Albanijo. 7"kon o pogodbi o tr« govini in plovbi z A'hnnijo, znVnn o kon« venciji o izročanju krivcev z Albanijo.
Nemile? avtomobilisti v Dubrovniku
Dubrovnik, 20 aprila n. Danes dopoldne so odšli v Diibrovnik nemški avtorr ihilisti ki so bili zelo prisrčno sprejeti Več domačih jvtomohilistov se ie gostom pelialo 30 kilometrov daleč nasproti Mesto ie bilo na čast gostom okrašeno z državnimi, hrvatskimi in srbsk'mi zastavami. Pred vhodo-n v mesto sta bili izobešeni nemška in naša državna zastava Na ulicah ie pričakovalo goste pnlno občinstva Pred magistratom iih ie pozdravil mestni župan v domačem in nemškem ieziku Podpredsednik nemškega avtokluha je županu pripel znak nemškega 'ivrnk'iihg k^t častni dar
Dt« Ramljak bo sojen v Zagrebu
Zagreb, 20 aprila, n. Državno sodišče v Beogradu je poslalo zagrebškemu sodnemu stolu dopis, v katerem sporoča, da se ima postopanje proti aretiranemu odvetniku dr. Ramljaku izvesti kot redno postopanje (»red zagrebškim sodnim stolom.
Tudi krstna imena je treba popraviti
Trst, 20. aprila i. DanaSnJi .Picoolo« Je priče! agitacijo za .popravo« slovanskih krstnih imen V zadnjih tridesetih letih - piSe med drugim tržaški list - le planil balkanski pan-slavizem preko Nanosa in začel iiriti po Krasu m ob Soči imena, ki do tedaj niso bila domača v teh krajih Mesto čisto latinskih imen Peter. Pavel. Martin. Anton itd. so se začela pojavljati nerodna imena Bogomil, Dan k). Dušan. Mirko, Slavko in Zvommir. Obenem so pričela izginjati lepa ženska imen« Albina. Pavlina. Antonija in Domenika. jpodrivala pa so Jih imena Danica, Milka. Zorka, Zdenka in stična
Poudariti Je treba, da ta balkanska imena niso samo tuja kraškemu in eoriškemu ljudstvu, marveč žalijo tradicije naše latinske zemlj« in celo slovanskega plemena Nekateri duhovniki so s« upirali temu uvajanju krivoverskih «nen. toda slovanski agenti so vsilili povsod svoj pleve!, ki sta ga danes polna n. pr Prosek in Sv Križ Dvanajst tisoč rodbinskih imen le že popravljenih. toda nekatere osebe »majo pri popravljenem priimku še vedno balkansko ime. ki žali Italijansko uho in čustvo Zato i« tržaški župan odredil, da vsakdo lahko doseže izpremem-bo krstneza imena, kakor želi. Treh« m le samo Javiti na anagrafični urad. Id brezplačno proved« popravo krstnega imen« v spiskih •Piccolo« si Je naroftii par pisem i* Istre, da dokafe. kako potrebna Je poprav« imen Neki delavec se pritožuje, da so mu dali ime Karo! Franc Jožef, neka Nemka pa baje ni zadovoljna ' « svojim imenom BrunliMa.
Obnovitev senzacionalnega celovškega
procesa
Kupčije bivšega deželnega glavarja koroškega, Vincenca Šu-mija, z Italijani — Oškodovanje Koroške v prid protijugoslo-venski propagandi? — Senzasijonalen preobrat: glavni obtoženec Vici neizsledijiv, Šumi »ni slovenski renegat«
Celovec. 18. aprila V Četrtek, II. t m., se je pred tukajšnjim porotnim sodiščem zopet pričela razprava proti urednikom, dopisnikom in informator-:em beljaške .Karntner Tagespost«, katere toži državno pravdništvo. češ, ker so z očitanjem kupčij, s katerimi naj bi bila oškodovana koroška dežela, žalili bivšega deželnega glavarja koroškega Vincenca Šu-mija v njegovem svojstvu člana koroške deželne vlade. dolžeč ga tako zlorabe uradne oblasti v svojo in svojih tovarišev zasebno korist
Kakor se čitatelji »Jutra, spominjajo, se je vršila že lan pred Božičem pred istim ceiovskim sodiščem porotni razprava proti istim obtožencem v isti stvari, pa je bila prekinjena /aradi božičnih priznikov. Obenem s prekinjenjem pa se je tudi izločila iz vsevkupnega procesa stvar obtoženca Giuseppe Vicija bivšega italiianskega poročnika. s katerim »e ravno Šumi s svojimi tovariši sklepal zasebne kupčijske pogodbe. Tedaj ie razprava trajala jsem dni in se je prav posetirio odlikoval v njej Vi-cijev zastouiuk, dunajski odvetnik dr. Giirt-ler. ki je neštetokrat spravil v največjo zadrego predsednika sodnega dvora in državnega pravdnika ter bil tudi parkrat težko oglobljen zaradi svojega predodloč-nega zastopnika. Dr. Giirtler je tedaj nastopil dokaz resnice, da je Sumi v resnici sklenil z Vicijem zasebne pogodbe za dobavo lesa. da ie družba dobila olajšave za izvoz lesa le zato. ker sta bila Sumi in Ax-mann člana deželne vlade koroške, da je bila tako dežela v resnici oškodovana za večje zneske in da ni resnica, kar trdita Sumi in Axmann, da bi se bili ti zneski porabili v .patrijotične« namene, za propagando in boj proti Jugoslaviji, temveč v zasebne namene njune kupčijske družbe. Ko je dr. Giirtler predlagal, da naj se v potrditev teh navedb zaslišijo kot priče tedanji častniki-letalci. ki naj bi bili po trditvah Sumijevih kupčijskih družabnikov, prejemati od njih nagrade za svoje polete nad Maribor. Ljubljano in Zagreb, da bi z le-aki hujskali jugoslovensko vojaštvo na upor. in so ti častniki, ki so še danes zaposleni na celovškem letališču, bili takoj pripravljeni, da kot priče zaslišani ovržejo tako porabo dobička iz Sumi-Axmannovih kupčij, je nastalo v porotni dvorani neko zelo čudno razpoloženje in prvi sklep, ki ga je proglasil po tistem predsednik sodnega dvora, ie bil pač. da se Vici jeva stvar Izločuje iz procesa, da se tako omogoči preiskovalnemu sodniku, da zasliši nove priče. S tem sklepom ra je izgubil proces prav za prav svojo okostnico. ker so se ostali inkriminirani članki nanašali le na tako imenovano »Durchschlagovo afero«, na stvar bivšega gozdarja Durchschiaga, ki je očital raznim višjim gozdarskim uradnikom nepravilnosti pri izsekavanju gozdov in je s svojim tožarjenjem toliko časa delal nadlego oblastim, da so ga odstavili, umirovili in končno kot obče nadležnega blaznika zanrli v bolnico Ker je beljaška •Karntner Tagespost« očitala Sumiju, da je tudi on pripomogel k internaciji Durchschiaga v blaznici. je državni pravnik tožil tudi zaradi tetra očitka. Obtoženi so bi'i: glavni urednik lista arhitekt Pa.ver, vodja tiskarne Novak, urednik Miiller in dopisnik Trojer.
Razprava se }e nadaljevala 11. 1 m. Obtoženi Vici pa ni prišel. Poslal je sodišču s aprila izdano, po notarju potrjeno zdravniško izpričevalo iz Gorice, s kiterim se potrjuje, da leži bolan v postelji. Kakor je izjavila njegova v Reljaku živeča soproga. Je I aprila odšel na kurčiisko potovanje. toda beljaška policija le ugotovila, da le 4. aprila še bi! v Beliaku. in druei liudie so izjavili, da so ga tudi še 7. apri'a videli v Beliaku. Njegov branitelj dr. Giirtler pa ie javil, da se niegov branjenec mudi že nekaj mesecev v inozemstvu — Vici je. kakor znano, italijanski državljan — da nikakor ni mogel priti v stik z njim in da 7ato odlaga njevovo obrambo. Dr. Kaspar. Sumiiev zastopnik, pa ie izjavil po otvoritvi razprave, da mu ie bilo že pred štirimi meseci povedano na Dunaju, da bo Vici 8. aprila obolel v Italiji.
Tretji dan razprave je bil zanimiv zlasti zato ker je prišlo na dnevni red očitanje renegatstva ki ga je izrekla na naslov Šu-mija »Karntner Tagespost«. in ono pismo, ki ga ie uredništvo lista pisalo bivšemu slovenskemu poslancu Grafenauerju. proseč ga podatkov o Sumijevem slovensko -narodnem delokrogu To pismo ni prišlo nikdar v rok; bivšega poslanca Grafenau-erja. pač pa v Sumi leve 'n obtoženci trdilo. da je bili. na pošti ukradeno. Priče, ki Jih ie predsednik povpraševal o tej stvari. niso vede> nič povedati
Kot priča zaslišani nadučitelj Fran Eich-holzer je izpovedal da ie o Božiču leta 1926 dobil od »Karntner Tagescošte« pismo s prošnjo za gradivo proti Sumiju. zlasti glede njegovega renegatstva in glede vprašanja ali ie resnica, da ie slovensko politično društvo za Koroško poslalo Sumila v Švico, da se tamkaj izvežba za borca. Priča. znan. po nemških naciionalcih preganjan slovenski učitelj, pa listu ni odgovoril.
V torek. 16. t m., pa je bil zaslišan sam Vincenc Sumi, ki je predvsem izpovedal glede Durchschiaga. da ga je spoznal, ko je bil on. Sumi. vodja poljedelske šole v Ve-likovcu. leta 1907.. nakar mu je izginil Durchschlag izpred oči. Poiavil se ie šele v Plebiscitnem času. »Tedaj se je Durchschlag ponašal izredno hrabro. Kot agitator (nemški seveda) je bil naravnost divje predrzen. Končno so ga zaprli in bi bil moral biti odpeljan v Maribor, pa se mu je posrečilo pobegniti na naravnost pustolovski način.« Zato ie potem dobil službo okr. eozdarja. Zaradi svojega neprestanega to-žarjenja in žalitev predstojnikov ie bil končno postavljen pod varu-tvo In potem interniran. Sumi da ga le brani!, kolikor ie le mogel, ne pa mu hotel tkodovati. Nato pa le Prišla na vrsto njegovo renegatstvo Sumi ie izjavil:
»Ugotavljam, da izhajam iz prastare nem«ke kmečke rodbine iz Podkloštra. ki nrebiva tamkai že 400 let. Moja vzgoja je bila vsa nemška. Izpočetka sem hotel na akademijo umetnosti, toda oče me je dal v kmetijsko šolo, ker sem tam mogel dobiti brezplaCno mesta Učil sem se s takim
uspehom, da mi je bilo poverjeno mestd asistenta pri koroški kmetijski družbi Predsednik Edelmann mi ie pozneje svetoval. naj se učim slovenski in predavam med slovenskimi kmeti. Iz nacijonalnih razlogov sem se naučii slovenski, ker sein smatral za bolje, če Korošec in Neme*, govori slovenskim kmetom, kot pa izvende-želski Slovenec. Po tujem nasvetu sem hotel tudi stopiti v stik s »Koroškim slovenskim klubom«, pa se nisem kot Nemec dobro počutil med njegovimi člani.« Nadalje je pripovedoval, da se je dalje učil in pri-štedil 12.0U0 K, da ie šel potem na visoko tehniško šolo v Curih. Kot dijak ie pripadal nemškemu dijaškemu društvu »Teuto-niji« Ko se je vrnil, je bil sedem let vodia kmetijske šole v Veiikovcu. leta 1911 pa je prišel v Celovec kjer ie vedno deloval v nemško-nacijonalnem smislu. Glede onega pisma na poslanca Grafenauerja je izjavil. da mu ie decembra meseca leta 1926 gostilničar Graftnauer iz Brda pri Smo-horju (tam je doma tudi Doslanec Grafen-auer) prinesel na Grafenauerja naslovljeno Pismo ki ga je poslala »Karntner Tages-oost«.
K tej Izjavi Sumijevi le treba pripomniti, da je Sumijeva rodbina od nekdaj slovenska. ne oa nemška. Sumi se je pisal kot Slovenec pravilno »Sumi«, in šele pozneje, ko se ie ponemčil. se ie podpisoval »Schu-my«. Je pa sin slovenskih staršev, rojen na Žilici pri Podkloštru. Mati mu ni znala niti besedice nemški, oče ki je bil gozdni čuvaj, je pač znal nekoliko za vsakdanjo rabo. Politično društvo za Slovence na Koroškem je po priporočilu in posredovanju posl. Grafenaueria dalo šolati S'ovenca Su-mija na kmetijski šoli na Grmu na Dolenjskem. nakar je bil Sumi par let slovenski potovalni učitelj na Koroškem. Z denarjem, ki si ga je prislužil kot tak. in z nemško podporo je potem kot slovenski renegat šel na daljnje študije. Tako se le proda! Nemcem ter končno dosege! celo čast deželnega glavarja na Koroškem. Bil ie in je še danes najhujši sovražnik vsega, kar Je slovensko, po oni stari, da Je poturica vedno hujši od Turčina.
O nadaljevanju izidu procesa bomo 5e poročali.
Celovec, 20. aprila, d Včerajšnja razprava v procesu Sumi je bila deloma zopet tajna Zaslišan je bil nadporočnik Braun o delovanju nacijonalističnih krogov proti Jugoslaviji. Sodišče je sklenilo tajno razpravo zato. ker se ie stvar že enkrat razpravljala v nekem civilnem procesu, a so pozneje bili baje nekateri Nemci v Jugoslaviji preganjani. Tajnost ie sodišče utemeljilo tudi s tem. da je potrebna z ozirom na odnošaje med lugoslaviio in Italijo.
V javnem delu razprave je bila Intere-santna izpoved priče bivšega nadporočnika Hiitterja. ki je iziavil. da ie Sumi pričel za svoj žep delati kurčiie z Italijani in da je bilo izvoženih nad 200 vagonov lesa. o katerih knjie deželnega računovodstva nič ne vedo. Kako dober posel so bile te dobave izhaja iz dejstva, da si je Vicijev narednik ki Je pomagal pri transakcijah s Sumijem v kratki dobi mogel kupiti veliko tovarno pohištva. Sumiiev zastopnik dr. Caspar se le priči za izpoved maščeval z ugotovitvijo, da ie fiutter kot aktivni avstrijski oficir cd Italijanov dobival denar. Ko se je zoret pričelo razpravljati o fondu za propagando, je sodišče ponovno izključilo javnost.__
Rudniška nesreča
Kraplna. 20. aprila L V rudniku v Stra-hinju se je pripetila nesreča, katere žrtev je postal rudar Josip Jurečko. pristojen v občino Petrovsko. Ko se je ob 6. zjutraj vračal iz rudnika domov, ga je ne daleč od izhoda zasula zemlja in ie ostal na mestu mrtev. Pri tem sta bila ranjena tudi d»-a drusra delavca. Ponesrečeni rudar is bi! star 32 let, bil je oženjen ter zapušča več otrok.
Spremembe v železniški službi
Premeščeni so: uradnik I. kategorije inž. Miian Mikuž. strojni oddelek, v kurilnico Ljubljana 11., gorenjski kolodvor; uradniki 11. kat.: Jakob Pretnar, kurilnica Ljubljana II., v kurilnico Pragersko; Ivan Kaste-lic, prometno-komercijalni oddelek, v Ljubljano, gorenjski kolodvor; Ivan Novak, prometno-komercijalni oddelek, v Mariboi glavni kolodvor; uradniki lil. kat; Pavel Srebočan. Kamnik, v Mursko Soboto; Herman Lenasi, kurilnica Murska Sobota, v kurilnico Ljubljana L. glavni kolodvor: Rudolf Ogrinc, kurilnica Murska Sobota, v kurilnico Pragersko: Viktor Beguš. Murska Sobota, v Celje; poduradniki I. kat: Alojzij Sajher. Cakovec, v Kraljevec-Pre-log; Vinko Recelj. kurilnica Jesenice, v kurilnico Ljubljana M. gorenjski kolodvor; Josip Jerele, Stična, v Smarje-Sap; poduradniki II. kat: Franc Prodničar. Velenje, v Celje; Štefan Bračič. Tezno, na Pragersko: Josip Jančič. Kandija. v Novo mesto; Franc Marčič. Tezno. na Pragersko; Fr. Mittoni. Trbovlje .v Litijo; Franc Pleničar, Sava. na Pragersko: Franc Dobovšek, Prevalje. v Bistrico: Anton Premk. Litija, v Zidani most
Nameščeni so: za poduradnika L kat J. Hirsch, gradbeni odelek; Alojzij Peterman, Lesce-Bled; za poduradnika II. kat: Josip Bizjak, p. s. Jesenice: Franc Kirn, Škofljica: Franc Taškar. p. s. Zidani most: Martin Romih, p. s. Maribor gl. kol.; Alojzij Slana. Kotoriba: Lovrenc Zupan. Jesenice; Anton Cemažar, Ljubljana gl. kol.: Avgust Ankon. Ljubljana gl. kol.: Ivan Cumpf. Kotoriba.
Upokojeni so: uradniki III. kat.: Matija Kralj. Ljubljana gl. kol.: Štefan Goriinc, Ljubljana gl ki.; Jakob Bizjan. kur. Ljubljana II. gor. kol.: Ivan Ošaben, kur. Ljubljana 11. gor. kol.: Tomaž Kopač. LJubljana gl. kol.: Josip Kline, kur Maribor. Hri-beršek lurij. kur. Maribor: Josip Vičan-sky. kur. Maribor: Karel VarovSek. kur. Maribor: Blaž Ciček. kur. Maribor: Hinko Martelanc, Ljubljana gl kol.: Josip Pintar, Tesenice: Ivan Struna. LJubljana gor. kol.? Franc Fischer, Maribor gL kol; Franc Pe» koli, Celje.