Stev. 87. * haj a vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Urcdr.i-tvo: Lika Sv. Frančiška Asišfcej;.! ?t. 20. L nadstr. — Vsi 1 i-i raj se pošiljajo uredništvu lista. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se nc vračajo. IzdaiMclj in edeovorm urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij l>:a .LdmostiV — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z c i: ej< nim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiikega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. 2 ročni na znaša: Za celo leto.......K 24 — za pol leta....... ........ .12 — za tri mesece........................6"— /a nedeljsko izdajo za celo leto.......520 za pclleta.................2*60 V Trstu, nedelja 23- marca 1915. letnik XI. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 5 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi tnjovccv in obrtnikov.....hi m po 10 vin. Osmrtnice zalivale, poslanice, oglasi denarni!1, zavodov ...............mm po 20 vio. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5. - vsaka nadaljna vrsta............. 2 — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se poiiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun 5t. 841.652. rpnii m nadaljujejo z veliko srditost jo. Usi ras II Bukovini potlsiije.il Rusi da trtome mele. - V zopolnl Galiciji nobene IzprememDe. - Ponesrefen noo ruski opnd v Vzhodno Mjo. Napad francoskih letalcev na Soparne in Strcatarg. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se objavlja: 27. marca 1915 oootdne. Ob težkih izgubah za sovražnika so se izjalovili na bojni fronti v Karpatih novi mučni ruski napadi na višine pri Banya-volgy in na obeh straneh doline reke La-boreze. Južno od Laborczreva se nadaljujejo boji z veliko srditostjo. V Bukovini so vrgle nase čete severovzhodno od Černovic močnejše ruske sile po srditem boju do državne meje. O-svojUe so pri tem več krajev, ujele nad 1000 mož in uplenile dva topova. Na Rusko-Poljskem in v zapadni Galiciji nobene izpremembe. - Namestnik šefa generalnega štaba: pl .Hofer, fml. Obrekovanje naših čet od strani Rusov. DUNAJ, 27. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Neki komunike ruskega generalnega štaba iz zadnjih dni je priobčil med drugim poročilo, da so imeli v karpatskih bojih ujeti avstrijski vojaki v velikem števili na hrbtu rane, izvirajoče od samokresov, ki so jim jih prizadejali lastni oficirji na njihovem begu. Ta vest je seveda zmišljena od začetka do konca in ni nič drugega, kakor nizkotno obrekovanje naših, kljub največjim težkočam tako sijajno se borečih čet. S takim infamnim postopanjem naj bi se očividno pri nevtralnih državah omalovaževalo naše čete. Tendencijozna objava ruskega generalnega štaba pač ne potrebuje nobene zavrnitve. Brezprimerno junaštvo na'ih v Karpatih in v Galiciji se borečih čet je notorično dejstvo, ob katerem zaničevanja take vrste sploh izginejo. , Sicer pa imajo v esti ruskega komunikeja jasno pečat debelih laži. I>a se zadrži bežeče s silo. se mora nastopiti proti njim spredaj; s streljanjem za njimi se u-mikajoče vojake gotovo ne pripravi k zopetnemu prodiranju. Namen nespretne laži je očividno ta. da se odvrne pozornost od sramotne resnice, da naganiajo Rusi svoje čete v boj s strojnimi puškami. Z nemš^-ruM bojišča. BERLIN. 27. (Kor.) Veliki glavni stan, 27. marca: Vzhodno boiišče. Ru^i, ki s o se v svrho plenjenja, enako kakor v Memel, napotili iz Tavrogena proti Tilsfiu, so bili pri Lausz2rgenu ob težkih izgubah potolčeni in pognani preko Jeziorupa za oddelek Jura. A\ed avgustovskim gozdovjem in Vislo so bili razni ruski navali odbiti. Na posameznih mestih se br^i še nadaljujejo. Vrhovno armadno vodstvo. v PefrcgrodD. PETROGF*D. 26. (Kot.) Petrograjska brzojavna i ;<. »•-?ra poroča: General pehote pL ku-::anek je prispel s svojim ad-jutantom z hr- • I koni v vozu I. razreda semkaj in s-2 podal v vozu, ki mu je bil dan na raz po* v mestno poveljstvo. Puško posojilo. PETROGRM K 26. (Kor.) »Rječ« poroča: Pri državni banki je bilo na 500 milijonsko vojno posojilo podpisanih dosedaj le 400 milijonov. Podpisovanje za one dele dežele, iz kater ! dosedaj še niso došli podpisi, je podaljšano do 14. aprila. Pomanjkanje ovsa v Moskvi. MOSKV A. 26. (Kor.) V mestu je popolno pomanjkanje ovsa. Mala mesta okoli Moskve so brez vsakih živil. V Kursku in Kijevu je ukrenila vlada odredbe glede rekvizicije. V gubernijali Kijev, Vladimir, Nižji Novgorod in Kostroma se izvrši registracija vseh živil. V Kijevu, Smolensku in Tambovu vlada pomanjkanje lesa, v Vitebsku in Tambovu velika draginja mesa. Z zapadnegu bojišta. BERLIN, 27. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 27. marca: Zapadno bojišče. V Vogezih so Francozi včeraj zvečer zasedli vrh Hartmannsweilerkopfa. Vrlini rob je še v rokah naših čet. Francoski letalci so metali na Bapaume in Strassburg v Alzaciji bombe, ne da bi napravili kako vojaško škodo. V Bapau-mu je bil en Francoz ubit, dva težko ranjena. Prisilil smo enega sovražnih letalcev, da je pristal severozapadno od Arra-sa in vrgli na Calais par bomb. Vrhovno armadno vodstvo. STRASSBURG, 26. (Kor.) Preko Schlettstadta se je pojavil danes zvečer, malo pred pol 6. uro, neki sovražni letalec, po strojnem tipu Anglež, in sicer v precejšnji višini nad mestom in trdnjavo. Streljanje iz vseh nasipov in utrdb, kakor tudi streljanje strojnih pušk in topov, ki se je pričelo takoj, ni moglo čisto nič škodovati letalcu, ki je letal 2000 metrov visoko. Po 20 minutah je letalec izginil v smeri proti dolini Breusch. Kakor se poroča naknadno, je vrgel letalec pet bomb, ki so padle na jugovzhodu mesta ob zunanjem Nikolausringu, ne da bi napravile kako posebno škode na poslopjih. Francoski senat. PARIZ. 27. (Kor.) Senat je sprejel po govoru vojnega ministra Milleranda zakonski načrt glede zvišanja izdatnega križca. Ta zakonski načrt je že prej sprejela zbornica. Vojni križec dobe častniki in moštvo, ki se v dnevnem povelju vojske in mornarice omenijo. PARIZ, 26. (Kor.) Senat ie sprejel zakonski načrt glede zvišanja vidatnega zneska državnili zakladnih listin na 4lL« miljarde. Finančni ministr je v daljši debati razložil finančno stanje Francoske in izjavil, da bo znala Francoska pokriti vse izdatke, pa če bi bili še tako občutni in da se ne utrudi v svoji nacijonalni obrambi. Bloknfla 0B3le!Sc5« vodom LONDON, 26. (Kor.) O napadu nekega nemškega letalca na parniK >Pandeon* dne 22. marca, se naznanja: Paniik »Pan-deon« je bil na potu iz Rotterdama v Manchester. Prva bomba je bila vržena iz višine 500 metrov. Ko sta bila proti letalcu oddana dva strela, se je letalo oddaljilo, a potem zopet vrnilo in vrglo iz ' višine 1090 metrov 6 bomb Padle so v bližini parnika v morje. Kapitan je streljal s svojo puško proti letalu, ki je nato I izginilo. LONDON, 27. (Kor.) Kapitan ribiškga I parnika »Albrecht« iz Boulogna. ki je prispel včeraj v Dortmouth, je pripovedoval, da je bil parnik dan poprej 10 milj ju/ro od Royal Souvereigna napaden od nekega podmorskega čolna. Torpedo ie šlo 10 centimetrov mimo parnika. Napad je bil naznanjen neki angleški patruljski ladji, ki se je nahajala v bližini. Ko jc došla ta ladja na lice mesta, je podmorski čoln že izginil. Naročila tripleentente v Kanadi. HAAG, 27. (Kor.) Glasom nekega poročila »Manchester Ouardiana«, je neki oficijalni angleški komunike poročal, da so ententne države naročile v Kanadi za 95 milijonov dolarjev artiljerijske municije. Uvodni članek lista »Times« poudarja danes vnovič največjo važnost municij-skega vprašanja. Angleško posojilo v Ameriki. KOPENHAGEN, 26. (Kor.) Kakor poroča »National Tidende« iz Nevvyorka, išče Anglija sedaj lOUmiiijonsko posojilo v Ameriki v svrfto pekritj? vojnih potrebščin. Nezgode na morju. LONDON, 27. (Kor.) Kakor poročajo listi, so pripeljali parnik »Vedamoro* Johnstovvn - črte, ki je bil naznanjen kot podrtina v antlantskem oceanu, včeraj v pristanišče v Queenstowu. Poškodba ladje še ni dognana. Obrežje ob Porthcawlu jc v razdalji preko ene milje polno sodčkov za olje, praznili zabojev za biskvit, hlebov kruha in postelj, kakor jih rabijo mornarji. Bati se je, da se je pogreznila kaka večja ladja. Na nekaterih sodčkih je napis »Gross - Cardifr«. Angleški parni k»KiUe11an«, ki iz Sun-derlanda pelje premog poroča, da je med prevozom iz neznanih vzrokov na ladji nastala eksplozija in da ie ladja vsled tega zelo trpela. Dva .moža posadke sta ponesrečila. Delavsko gibale na Angleškem. LONDON. 27. (Kor > Londonska pri-?tamjc da naj se vprašanje nadaljnega zvišanja plač pristaniškim delavccm izroči razsodišču. Delavci dobivajo že vojno doklado po f> peneov na dan. Pristaniška oblast je izjavila, da nc more iti dalje, vendar pa je pripravljena, da predloži vprašanje razsodišču. če se vlada obveže, da povrne pristaniški oblasti v se izdatke, ki bi nastali iz eventualnega nadaljnega zboljšanja plač. Izvrševalni odbor narodne zveze doš-kih delavcev ie poslal stavkujočim delavcem v Liverpool in Birkenhead oklic, v katerem jih poživlja, da nai takoj prično z delom, ker bi prišlo lahko sicer do oviranja v ojnega dovoza in do drastičnih odredb. Eksekutiva je pripravljena, da u-vede glede vseli pritožb delavcev takojšnjo preiskavo. _ Uojna Turčije proti trosporazum Boj za Scržanele. CARIGRAD, 27. (Kor.) Odkar je končala bitka v Dardanelah za sovražnike tako zgubenosno, niso do včeraj isti pod-vzeli nobenih operacij več v Dardanelah ali drugih krajih Egejskega morja. Minulo noč so poskušale sovražne lor-pedovke po mesečnem zahodu iskati mine ter skušale v to svrho prodreti proti zunanji zatvornici, a baterijski ogenj jili je takoj odpodil. Objave angleškega časopisja o bojih in vspehih ter izkrcanju zaveznikov pri Dardanelah ali v saroškem zalivu so same izmišljotine. Predlog angleškega admirala Pearsa glede predaje Smyrne. CARIGRAD, 26. (Kor.) Nasproti časnikarskim poročilom, da jc angleški admiral Pears. poveljnik brodovja, ki operira pred Smvrno, smymskemu guvernerju stavil PODLISTEK GRE5NICE. Roman. — Francoski spisal Xavier de Montčpin Rosira, M:;Jelinettina prijateljica, se tih ija v r vm položaju. Za lepe oči Friderika, prijatelja Arturjevega se velikotiu • > oJreka zapeljivim ponudbam gospoda Hektorja Charlemagna, ravno tako bogatega samca, kakor je gospod Ph iramond. Artur c »ž imel niti sua, ali pravzaprav je i.Tiel še manj, kajti v svoji nespameti je ; <'Ji hol menico na ukaz nekega Bi-gorneaua, ki ga ne pozna. Te menice ni i* <-gel plačati, zato ga Bigorneau toži in Artur ne pove nobenemu človeku, kje stanuje, izvzemši nekaj prijateljev', upa-j.ič, da tako uide slugam trgovinskega sodišča. Naenkrat se začuje ropot na stopnji- cah. Nekdo je padel po stopnicah in kla- vern glas kliče ljudi v hiši na potnoč. Artur odpre vrata. Madelipctte in Rosina se skrijete v za-prt pregradek v ozadju odra. Artur se vrne z novo osebo, ki se opira na njegovo roko in ki se jej krohota vse gledališče zaradi njene smešne postave. Je pa to majhen, star m oži če k, v j groteskni obleki, starec, ki bi bil rad mlad, s plavo lasuljo in ozkimi hlačami. Pudel je po stopnicah. Klobuk se mu je izpremenil v pravcato harmoniko, lasulja mu je ušla na stran, suknja mu je počila po sredi hrbta in hlače so se rnu raztrgale na kolenu. Atanaz Robinet, tako je namreč ime temu gospodu, se je v neki gostilni seznanil z Arturjem in ga odtlej zasleduje in preganja povsod s pripovedkami o svojih ljubavnih uspehih. Ta večer je prišel, da bi predlagal Arturju, da bi ve-čenal ž njim na skupne stroške in šel potem ž njim v »Prado«. Kajti vkliub svojemu protinu teka Atanaz Robinet po predlog, da naj se uda, trdi »Agence Tel. Milli«, da je Pears dne 9. marca pozval guvernerja, da naj se uda in ga opozarjal na to, da so Enver paša in njegovi pri-tsaši, zapeljani od Nemčije potegnili deželo v sedanje brezupno stanje. Kajti Rusi v Kavkazu zmagovito prodirajo, operacije v Egiptu da so se izjalovile, Carigrad sam da se nahaja pred padcem, skratka zmaga da je na strani jzaveznikov, ki so edini pravi prijatelji izlama. Guverner Rahmi bej je ponudbo Pearsa formelno odklonil. »Agence Tel. Milli« pripominja, da se Turčija, ki si je v svesti tega, kaki ani-moznosti je bila izpostavljena od strani trosporazuma, vojskuje s svojimi hrabrimi zavezniki Nemčijo in Avstro - Ogrsko za svoj ogrožen obstoj. Glede trditve, da bi bil trosporazum edini pravi prijatelj izlama, neudijo Egipt, Maroko, Perzija, Al-žerija in Tunezija in pa od ruske vlade storjena grozodejstva dovolj dokazov, da se lahko presoja cinizem, katerega so angleške trditve polne. Von der Gol t z paša na potovanju v Be-rolin. SOFIJA, 27. (Kor.) Von der Goltz pasa je dospel danes zjutraj semkaj ter se od tu poda naprej v Berolin. General Pnu v Sofiji. SOFIJA, 27. (Kor.) Kralj sprejme danes zvečer generala Paua v avdijenci. Obletnica zavzetja Drinopolja. SOFIJA, 27. (Kor.) »Agence Tel. Bulg.« poroča: Ob priliki obletnice zavzetja Drinopolja se je v katedralki vršila črna rnašn v To. det' !, kateri ie prisostvovalo veliko vernikov. Mesto ie v zastavah. Šolska mladina koraka v praznični obleki, prepevaje vojaške pesmi, po mestnih ulicah. _ Knsz Tirani orfsfopfl Kot cesM cesarkl issincstniH. DUNAJ, 27. (Kor.) Jutranja uradna ;AViener Zeitung« priobči Najvišje lastnoročno pismo glede milostne vpokojitve češkega cesarskega namestnika kneza Thuna na njegovo lastno prošnjo, radi j trajne bolezni na očeh. Cesar je podelil pri tej priliki knezu Thumi briljante velikega križca reda sv. Štefana. Za novega cesarskega namestnika na Češkem je imenovan dosedanji deželni predsdnik v Šleziji, tajni svetnik Maks grof Coudenhove, za šlezijskega deželnega namestnika pa tajni svetnik in mi-mster izven službe, Albert baron Wid-mann. Iz armadnega naredhenega lista. DUNAJ, 27. (Kor.) Cesar jc imenoval nadvojvodo Josipa Franca za praporščaka v huzarskem polku štev. 7 in je podelil generalu konjenice pl. Bruderman-nu iz zdravstvenih ozirov na njegovo lastno prošnjo dopust. Vojaški dan na Dunaju. DUNAJ, 27. (Kor.) Današnji vojaški dan na korist vojni oskrbi je bil zelo živahen. Prodajii predmeti so bili hitro prodani, tako da je bilo potrebno na ne-karerih krajih novo blago. Ustanoviti je biij treba tudi več novih prodajnih mest. Vojnik v žele/ju. DUNAJ, 27. (Kor.) Pri 25. pehotni četni diviziji uvedeno nabiranje prispevkov za »Vojnika v železju« je doseglo nepričakovan uspeh l&.OOO kron. Poveljnik divizije. nadvojvoda E^eter Ferdinand, je izdal vseh plesih in prisega vsem grizetam, da se mu zde zelo ljubeznive in da jih osreči, če osrečijo one njega. Ker nam ni mogoče, da bi korak za korakom zasledovali zelo zamotane spletke v igri, naj torej povemo takoj čitateljem, da je Oskar Pbaramond, oboževalec Ma-delinette, Hektor Charlemagne, zasledovalec Rosi ne. Bigorneau, upnik Arturjev, in Atanaz Robinet. dozdevni prijatelj Ar-! turjev ciia in ista oseba, ki pa iz gotovih | vzrokov neprestano menja svoje ime, obleko in postavo. Prihodnje jutro, ob jutranjem svitu, je Atanaz. ali bolje rečeno, Bigorneau nameraval dati aretirati Arturja po sodnem slugi, ki naj bi čakal pred vrati v »Pra-I do«. Deklici, ki ste spoznali skupnega oboževalca, prihajate preoblečeni in maskirani iz svojega skrivališča in dražite starega zapeljivca, zasmehujoč ga na naj-razposajenejsi način. Vsedejo se k mizi. Artur, in Friderik se preoblečeta. na čete armadno povelje, kjer se jim zahvaljuje za veliko in plemenito delo ljubezni do bližnjega. Imenom prvega armadnega poveljstva, ki je zbralo tisoč kron, je zabil žebelj v viteza nadvojvoda Albreht. ^ Ustavljen poštni promet. DUNAJ, 27. (Kor.) Glasom obvestila od strani italijanske poštne uprave zaple-njajo francoske križarke na italijanskah ladjah iz Avstro-Ogrske došle poštne zavoje. Zato se poštni promet z Grško, Špansko (zaključno balnearske in kana-riške otoke), Libijo, Kolumbijo in Združenimi državami potom Italije do nadalj-nega preklica ustavi. Ogrske sladkorne tovarne. BUDIMPEŠTA, 27. (Kor.) Odbor ogrskih tovarn za izdelovanje sladkorja je v svoji včerajšnji seji sklenil, da odda na-daijnih 10 odstotkov kontingenta po istih cenah za mesec april v prodajo. Dasirav-no so cene za surovi sladkor v zadnjih mesecih poskočile višje kakor za 10 odstotkov in so tudi drugi pri izdelovanju sladkorja v poštev prihajajoči obtežujo-či momenti, posebno nerazmerno visoki izdelovalni stroški izdatno narastli, so vendar ogrske tovarne cene konsumne-mu sladkorju in sicer 87 kron za velike hlebce in 90 in pol kron za kocke, oboje prosto vožnje Budimpešta per Kassa 2 odstotka škonta pustile neizpremenjene. Zato se je bilo čuditi, da se je kljub tej liberalni ceni in dejstvu, da tovarne za sladkor kljub vsem težkočam še vedno oddajejo velike množine sladkorja za razpošiljat ve na različne trge, ljudstvo pritoževalo, da primanjkuie sladkona zr< konsum. Ker ne more iti pn tem za drugo kot za to, da med prodajalci nakupi-čujejo sladkor v svojih zalogah, se bodo morali na kompetentnih mestih potruditi, da se odstranijo ti nedostatki, ako medprodajalci ne uvidijo pravočasno, da je v današnjih težkih razmerah njihova dolžnost, da preskrbe konsum z zadostnim sladkorjem. Robineta vtaknejo v pierotovo obleko. Vseh pet odide skupno v »Prado« in zagrinjalo pade po prvem dejanju. Vse to, kakor se vidi, ni posebno novo in tudi ne urejeno posebno srečno. Toda Pivoine je bila v maski debarder-ke (razkladalke drv) tako dražestna, da ie občinstvo odobravalo iznova. V. Ko je zagrinjalo padlo. Fra Diavola je brezprimerna dražest in ljubeznivost Pivoinina tako omamila in očarala, da jc še dolgo potem, ko je zagrinjalo že padlo, z odprtimi usti strmel proti odru in da je šele potem, ko je zadnje ploskanje že utihnilo v splošnem pogovoru, trikrat zaklical z vso močjo svojega glasu: — Bravo! bravo! bravo! Občinstvo je zafcelo pogledovati tja gor vanj, začelo se >e čuditi, smejati in je končno ploskalo Fra Diavolu, kakor je prej ploskalo Pivoini. x PresieđGu nje črnouajnlhc« rojstnih lit 1073-1877. Nanašaje se na vpoklicni razglas O. z dne 4. marca 1915 se daje na občno znanje, da se bo vršilo pregledovanje vseh v Trstu bivajočih črnovojnih zavezancev rojstnih let 1873. do vštetega 1877. (domačinov in tujcev), ki so bili na naboru ali na popreskušnji spoznani za »nesposobne za orožje« ali so bili do 31. julija 1914 po vnovičnem zdravstvenem pregledu odpuščeni iz skupne vojske, vojne mornarice, deželne hrambe ali o-rožništva, ali kateri — ne da bi bili prej v avstrijsko-ogrski monarhiji zavezani vojni dolžnosti — dosegli avstrijsko, ogrsko ali bosensko-hercegovinsko pripadnost šele po 31. decembru tistega leta, v katerem so dovršili 33. leto starosti, in jim, ne krate njihove črnovojne dolžnosti, ni bilo treba priti na nabor. naslednje dneve v Trstu, mestna telovadnica, Via della Valle štev. 3, ob 8. uri zjutraj: 9. aprila rojstno leto 1877 črka A—L; 10. aprila rojstno leto 1877 črka M—Z; 11. aprila rojstno leto 1876 črka A—L; 12. aprila rojstno luto 1876„črka M—Z; 13. aprila rojstno leto 1875 črka A—L; 14. aprila rojstno leto 1875 črka M—Z; 15. aprila rojstno leto 1874 črka A—L; 16. aprila rojstno leto 1874 črka M—Z: 17. aprila rojstno leto 1873 črka A—L; V tem hipu pa so v loži poleg našega slikarja zopet nadaljevali prejšnje o-pravilo, ki ga je prekinilo prvo dejanje. Florence je hrustala glaziran kostanj in je metala bonbončke v parter, v veliko radost tamkaj se nahajajočih pouličnih paglavcev. Madeleine, njena sestra, si je dala potem, ko jc prečitala prvi list, kupiti po svojem spremljevalcu še »Moniteur« in se je popolnoma zatopila v njegove polu-uradne stolpce. Pavel je potegnil Alfreda v kot lože in mu rekel potihoma: — Strela iz vedrega, to jc srčkano dekle! — Res je! — je odgovoril Alfred. — Kakšna glavica! —- Kakšne oči! — Da, res je, krasne oči ima! — Oči, kakor se vidijo le redkokdaj. — Kakor jih drugje sploh ni videti! — In usta! To se pač res lahko imenujejo usta! (Dalje.) Stran II. „EDINOST- Stev. 87. v irstu, dne 28. marca I3ii>. 18. aprila rojstno leto 1873 črka M—Z; 19., 20., 21., 22., in 23. aprila tujci; 24. aprila Stabilimento Tecnico. Domačini morajo pozivnico, tujci pa pozivnico in o priliki zglasitve sprejeti črnovojni legitimacijski list prinesti s seboj. . - Kdor bi pozivnice ne prejel do 7. aprila (tujci do 16. aprila) t. 1.), jo mora osebno zahtevati pri mestnem magistratu, vojaški oddelek, Via Ss. Martiri 4, I. nadstropje. . Vsi črnovojni zavezanci morajo točno priti k pregledovanju. Kdor izostane brez zadostnega opra-vičenja, bo kazno\an po paragrafu 4 zakona z dne 28. junija 1890. leta drz zak štev. 137 z zaporom od 1 meseca do 2 let. Trst, dne 28. marca 1915. Dr. Fabrizi, s. r. Preskrba Trsta z mesom. Kompetentni krogi so se te dni intenzivno pečali s sukcesivnim naraščanjem cen mesa in z vznemirjenjem v sirsih si jih prebivalstva, ki je nastalo vsled K \a inicijativo namestnika barona Frie-sa. ki je. uvažujoč veliki pomen tega vprašanja za aprovizacijo mesta odredil natančna poizvedovanja in pogajanja, se je sestla včeraj konferenca vseh na aprovi-zaciji Trsta z mesom udeleženih faktorjev. ... Zastopnike so odposlali: namestnistvo, občina, trgovska zbornica, mesarska zadruga, trgovci z živino in konsuinna društva. Na konferenci se je razpravljalo o vzrokih zvišanja cen in se je konstatiralo, da je zvišanje cen v zvezi z neugodnimi razmerami na živinskih semnjih. _ Nasprotno pa so morali vsi udeleženci, vštevši zastopnike konsumentov, priznati da je pred kratkim zaprošeno zvišanje cen za 24 vinarjev pri kilogramu, odgovarjalo naraščanju nakupnh cen živine. Istočasno pa se je vendar izrazilo tud s na zi ran je. da je sedanji položaj cen predvsem neugoden radi neugodne časovne perij ode, ker obstoja močno povpraševanje po živini za obdelovanje polja, dočun se zamore za poznejši čas pričakovati, d a pride na semnje več živine. Z največjim zanimanjem so zborovalci vzeli na znanje uvedene korake tržaške občine glede ustanovitve ledenice za meso. . Druga priporočila, da naj se na živinskih semnjih organizira nakupovanje živine, so interesenti odklonili kot praktično težko izvedljiva. Kljub temu se bodo oblasti slej ko prej niajpodrobnejŠe pečale s tem vprašanjem, ta se d« ^cže predvsem uspešno kontroliranje cen in da se olajšajo in pospešii< vse odredbe, ki bi jih ukrenili direktni in Čeprav je za čas vojne sklenjeno med vlado in opozicijo premirje, treba vendar konstatirati, da gotova dejstva govore za to, da se bliža »nov kurz« in sicer gre smer vlade na levo. Ta smer se razvija počasi, zato pa sigurno: ne prihaja do izraza po frazah, ampak po dejanjih. Liberalnemu časopisju ni smeti odrekati priznanja, da izvrstno zna ubirati pravi ton. Dva zastopnika vlade sta, ki obračata sedaj nase javno pozornost vse dežele, namreč: Krivošejn in Ignjatev. Kakor znano, je Krivošejn bodoči mož. Sedaj je šef poljedelskega urada in se smatra bodočim ministrskim predsednikom. Iz tega razloga so njegove besede dalekosežne važnosti. V velikih potezah je tudi že znan njegov program. Je to, nakratko povedano: sistem narodnega liberalizma. Nedavno je javno izjavil v smislu, da treba odstraniti nasprotje med vlado in narodom v blaginje domovine. Tudi te zadnje dni je porabil priliko, da javno izjavi svoje nazore. Pred nekoliko časa se je začela samouprava kot organizirana korporcija razvijati bolj in bolj. Izlasti v vojnem času je storila deželi velike usluge, tako na primer zveza mest, 7emstev in druge. Tudi oskrbovanje vojske, posebno pa provijantiranje, ima mnogo zahvaliti delovanju in inicijativi državljanov. Nakupovanje žita za vojsko se vrši po poljedelskem uradu ob družabnem sodelovanju in funkćijonira naravnost izvrstno. Oskrbovanje vojske je hvalila celo »Frankfurter Zeitung«. Krivošejn, kot načelnik poljedelskega urada . . je na posvetovanju o nakupovanju žita za trdnjav. Trdnjave je treba torej same bra- Vojsko, sodelovanje meščanstva pohval- pravljajo za nova ofenzivna gibanja. Moderna strategija je šla še dalje in je ustvarila utrjene operacijske prostore. Klasičen primer za to je znani trdnjavski čet-verokot za časa Radeckega v zgornji Italiji. Će pogledamo na sovražno deželo, vidimo takoj, da je cela Francija nekak utrjen prostor. Od Besancona se vleče ob celi vzhodni meji skoro nepretrgoma trd-njavska črta preko Montbelliarda, Bel-forta, Epinaia, Toula in St. Mihiela do Verduna, torej do Belgije. Toda prva utrdbena linija še ni zadostovala; zanjo se nahaja še druga, ki gre od Dijona preko Langresa, Reimsa, La-ona in La Fere. Vrhunec utrdbenih naprav se nahaja v velikanski pariški trdnjavi, kjer se stekajo vse niti mogočnih francoskih trdnjav. Tudi Rusija je zelo bogata na trdnjavah. Ona ima utrjene porečne linije, izmed katerih naj omenimo samo progo Nowo -Georgije\vsk - Varšava - Ivangorod. Koliko utrjenih prostorov imamo mi, kaj ima Nemčija? Oba imata zelo malo. Mi specijelno imamo na severu le Krakov in smo izgubili sedaj Przemysl. Tu se nam vsiljuje vprašanje: Zakaj nismo tudi mi nagromadili ob ruski meji celo vrsto trdnjav? Odgovor^ se glasi: Ne samo, ker stane to mnogo denarja, ampak ker imajo trdnjave tudi samo problematično vrednost. To se je pokazalo zlasti pri belgijskih in francoskih trdnjavah. Francoske trdnjave med Belfortom in Verdunom bi padle že zdavnaj, če jih ne bi branile francoske armade na postojankah zunaj cieženci v aprovizacijskem vprašanju. Razna politične vesti. Kako znajo Madjari skrbeti za-se. Z ozirom na notico, ki smo jo priobčili te dni pod gornjim naslovom. si>orocamo *edai, da je tozadevna akcija ogrskega ministrstva za nauk in bogočastie imela nameravan usoeh. Kakor čitarno namreč v hrvatskih listih, je že izšla vojna zapoved, ki odreja, da se že potrjenim enoletnim prostovoljcem letnikov 1895 in 1896 in vojnim prostovoljcem letnika lb91, ki so imeli nastopiti vojno službo dne 1. oziroma 15. marca, odloži ta rok do 15. aj Ha. Ta odlog velja tudi za tiste prostovt/ljce, ki še obiskujejo srednje šole in ki ravnokar dovršujejo šolsko leto. Ta odredba pa ne \ei»a za dobrovoljce, pristojne v Hrvatski in Slavoniji. Tako določa vojna zapoved. Hrvatska * Obrana pripominja: Po tej odredbi ima madjarska šolska mladina to ugodnost. da bo mogla za mesec, oziroma mesec in pol kasneje nastopiti aktivno vojno službo. Dobro bi bilo. da se javnosti razjasni to neenako postopanje. Razne zahteve francoskih socialistov ozirom na vojno. *Le Nouveliste« poroča iz Pariza: Skupina združenih socijalistov v zbornici je sprejela dnevni red, ki izreka željo, da se pred vpoklicem novih mladostnih letnikov napravi natančen izkaz vseh dosedai vpoklicanih letnikov in vseh izgub, da se nadalje v svrho porabe na fronti izvedeta štetje in zdravniška preiskava vsega sposobnega moštva, ki je sedai zaposleno v zalogah in drugih upravnih panogah za fronto in ki se more nadomestiti s pomožnimi četami ali moštvom stareiih letnikov. V izogib zlorabam naj se ta odredba izvede pod kontrolo parlamenta. Končno naj se v trenotku, ko bo parlament smatral potrebnim vpoklic letnika 1917, poskrbi za to. da se bo izbera sposobnim izpoznanega moštva izvajala s skrajno previdnostjo._ V notranji politiki Rusije se pripravlja m kurz ? »Neue Ziiricher Zeitung« je priobčila te dni tale članek, ki ga" mi posnemljemo po Polaer Tagblattu«: Vojna je seveda v vojskujočih se državah premaknila vprašanja notranje po- no pripoznaval. Izvajal je med drugim, da sta za deželo delovanje državljanov in sodelovanje organov samouprave da-lekosežnega pomena in da bosta tudi v bodočnosti dozorevala dobre sadove. Z drugimi besedami: Rusije napredek in ravzoj v lifceralno-pclitičnem pogledu. S tem je tudi policijski državi izrečena smrtna sodba Da so te izjave bodočega ministrskega predsednika napravile na liberalno Rusijo velik utis — to je jasno. Celo reakci-ionaren list »Zvon« je pozdravil te nazore. Vidi v tem sistem narodnega liberalizma, ki obstoji v tem, da se v manifestu od 17. oktobra 1905 obljubljene svoboščine uresničijo. Četudi je trebalo dolgo časa, dokler so prišli do politično pravega izpoznanja, vendar je pozdravljati, da pride enkrat politična modrost do velja-e. Tudi delovanje novega ministra za ljudsko prosveto se kaže vedno simpatič-neje. Proslulim cirkularjem ministra Kaso njegov naslednik niti ne prizanaša. Novi visoki magistrat je zelo pristopen in rešuje posle brez zamude. Vprašanje radi dopuščanja k medicinskemu državnemu izpitu na podlagi doktorskega diploma kake inozemske visoke šole in brez ruske mature je na primer rešil — v pri-trjevalnem smislu. V njegovi osebi ima Rusija resničnega ministra za ljud. prosveto. Sedaj se bavi z razširjavo upravne reforme v smislu decentralizacija u-prave. Od nekdaj že je sistem centralizacije oviral splošni razvoj dežele. Orjaška država, kakršna je Rusija, se ne more dobro upravljati iz Petrograda. Problem decentralizacije je najvažnejši problem za razvoj Rusije. In sedaj hočejo začeti v ministrstvu za javno prosveto. Nadejati se je, da bodo tudi drugi oddelki uprave sledili temu izgledu. Novi minister se je že izrekel proti sistemu »fabrikacije profesorjev« za Rusi-io/ki ga je iznašel Kaso. Tudi tu se daje slovo staremu sistemu. Duh ministrstva v bodoče izgine — česar se je nadejati — popolnoma. Prosluli pomočnik Kasa, baron Taube odstopi od svoje službe. Tega ne bo nikdo obžaloval v liberalni Ru-siii. Na svoj način se ie ta proslavil v Rusiji s tem. da je v dumi prejšnje spomladi doživel škandal. Hotel je namreč poučevati dumo o njenih ustavnih pravicah, ali — brez uspeha. A sedaj odhaja mož na srečo za razvoj in naobrazbo v Rusiji. liiikc. Temu je tako tudi v Rusiji. V svoje.ti mar'testu povodom napovedi vojne je car zaprosil ljudstvo, naj v tej resni uri odneha od notranjih prepirov. V zadnji seji dume je Miljakov, vodja »kadetov* . izvajal, da treba razpravljanje o no-tranje-političnih vprašanjih odložiti na poznejši čas. Sele po sklepu miru bo mogel problem notranje politike priti v razpravo. O tem ste opozicija in vlada istega druga druge, tvori nekak nazora. Pomen trdnjave Przemysl v svetovni oojnL Polkovnik Leopold Kann piše v »Neue Freie Presse«: Umetnost fortifikacije je tekom časov preživela evolucijo. Trdnjave s svojimi številnimi nasipi, ki so bili za takratne male armade dovolj veliki, so sedaj raz-ven nekaj romantičnih preostankov, izginile. Naraščajoče armade so potrebovale svobodo gibanja, moderni topovi nesejo daleč, učinek streljanja je vedno močnejši in ga je mogoče paralizirati le z betonom in oklopi. Tako so nastale tako imenovane taboriščne trdnjave, nekatere večje nekatere manjše, kakor je zahteval namen. Namen zamore biti različen. Večinoma gre za obvladovanje oziroma zatvor važnejših komunikacij, ali za zasigu-ranje prehodov čez reke. Taki utrjeni prehodi čez reke še imenujejo predmostja. Nakopičenje celih armad v trdnjavah, da se pričakuje tamkaj boj, se je že zdavnaj opustilo. Nasprotno. Nevarnost obkolje-nja in končnega uničenja je preočividna, da bi se človek dandanes zanašal na take načrte. (Metz, Plevna.) Moderni trdnjavi je v operacijskem načrtu zamišljena določena vloga, bodisi da služi kot oporišče kake bojne fronte, bodisi za zbiranje in grupiranje čet. Trdnjava ni nikdar glavni namen, ampak neko le pomožno sredstvo za armado. Lahko je uvideti, da je trdnjava le ena točka, četudi ne matematična, pa vendar geogra-fična. Več trdnjav v neposredni bližini varstveni zid, za katerim se armade lahko mirno pri- niti in varovati. Seveda pa nudijo armadam gotove ugodnosti, ki pa niso v nobenem razmerju z velikimi stroški. Vrnimo se sedaj k naši državni meji proti Rusiji. Najprej se moramo vprašati: Kak namen imamo v velikem? Galicija je odprta dežela, ki meji na jugu na karpatsko gorovje. Defenzivo ali ofenzivo? Dobro, mi smo se odločili za ofenzivo. V to svrho se je morala zbrati armada v Galiciji in ne za Karpati. Kako se varuje in krije tak velik pohod v odprti deželi? Dalje je bilo treba biti za vsak slučaj pripravljen tudi na defenzivo, četudi samo začasno. Kako bi morala biti torej državna meja utrjena. Će pogledamo najprej na geografične ovire, ki bi prišle v poštev kot naravno kritje, zapazimo najprej 150 km dolgo fronto ob Visli. To bi bil en utrjen oddelek. Drugega bi tvoril San preko Jaroslava in Przemysla, ki je istotako dolg 150 km in kot tretji bi bil lahko Dnjester do Zaleszczykov. To bi bilo skupno okoli 500 km. Ovire so vodne črte. In zamislimo si sedaj po francoskem vzoru na tej dolgi progi utrjene prostore. Naša denarna sredstva ne zadostujejo, da bi izvedli tako gigantsko delo. Tudi trdnjav^Przemysl je bila najprej zamišljena samo kot predmestje, polagoma pa je bil izpremenjen v trdnjavo. Do-čim je tvoril na zapadu oporišče Krakov, je bila srednja Galicija takorekoč popolnoma razkrita. Ko je v osemdesetih letih začela naraščati vojna nevarnost z Rusijo, je bila trdnjava Przemysl še bolj preustrojena. Przemyslu je bila določena vloga močnega oporišča. Tvoril naj bi zlasti nekak val proti pričakovani ruski konjeniški poplavi. Iz vsega tega je razivdno, da je bil Przemysl radi svoje izoliranosti samo lokalnega pomena in ni mogel imeti nikdar določenega vpliva na veliki vojni položaj. Trdnjava ni imela nikdar tako važnost, kakor Varšava, Ivangorod ali Pariz. Trdnjavo Przemysl, ki je le geografična točka, je bilo lahko obkoliti. Toda njen veliki pomen se je pokazal vsekakor šele pri prvem obleganju. Vezala je močne ruske sile v šahu in Rusi so imeli vrh tega ogromne izgube. Trdnjava je tudi pri drugem obleganju v polni meri izvršila svojo dolžnosti-Kakor je imela trdnjava tekom svojega obstoja predvsem le lokalni pomen, tako zamore biti tudi padec trdnjave le lokalnega pomena. Trdnjava je uničena in žalosti nas Ie dejstvo, da se nahaja junaška posadka v ujetništvu. Da ima sedaj sovražnik oblegovalno armado prosto, to gotovo ni ugodno za nas: vendar pa pri drugem obleganju ruska armada ni bila posebno močna in torej tudi posledice padca trdnjave ne morejo biti pretežke. _ Seznomek Izgub 143. Izdan 17, marca 1915. Pešpolk št. 97. Imena mrtvih so tiskana z močnejšimi črkami. Kjer ni druge pripombe, je dotič-nik ranjen. • Moštvo: Kalin Ivan, pešec 4. stot., Buzet, padel 8. do 31. dec. 1914.; Kalagač Matija peš. 6. stot., Pazin; Kale Ivan, pešec 7. stot., Jablanica, postoj, okr., padel 8. do 31. dec. 1914.; Kalčič Ivan, pešec 2. stot., Kastav, ujet; Kanalec Andrej, peš. 2. stoti Kančič Ivan, peš. 9. stot.; Kanncič (Kavčič?) Ludovik, poddesetnik 2. stot.; Sežana; Kariž Alojz, pešec 2. stot., Sežana; Kastelič Anton, poddeset. 12. stot., Kilovče; Katera Fran, poddeset. 5. stot., Cerknica; Katimar Anton, pešec 8. stot., Vrbnik, Krk; Kavčič Ludovik, desetnik 1. stot., Sežana; Kerpan Anton, pešec 3. stot., St. Peter pri Gorici; Klaj Martin, pešec 3. stot.; Klavora Alojz,-poddesetnik 10. stot., Bovec; Kleva Karel, pešec 1. stot., Izola; Klinec Anton, pešec 7. stot., Medana; Klinec Henrik, stot. trobentač 1. stot, Medana, ptdel 18. do 31. okt 1914.; Klobas Peter, četovodja 7. stot.; Kloss Rudolf, poddesetnik 10. 3tot; Kobal Ciril, pešec 2. stot, Šmarje v gorifkem okr.; Koban Alojz, peš. 3. stot., Trst; Kobar Franc, desetnik 7. stot.; Kocjančič Andrej, pešec 1. stot.. Dekani; Kocina Anton, desetnik 10. sot., Medana; Kocjan Ivan, pešec 6. stot., Butoraj, padel 18. do 31. okt. 1914.; Kocjančič Josip, pešec 3. stot.. Dekani; Kocjančič Josip, desetnik, pol-covni štab, Podgora pri Gorici, padel 18. do 31. okt. 1914.; Kocjančič Lazar, pešec 7. stot., Marezige; Kogoj Andrej, peš. 2. stot., Cerkno; Kogoj Peter, pešec 6. stot., Šenvidska gora; Kogovšček Franc, pešec 8. stot., Rovte v logaškem okr., padel 18. do 31. okt. 1914.; Komac Anton, pešec 3. stot.; Kome! Josip, pešec 9. stot., padel 18. do 31. okt. 1914.; Komunjar Vin-cenc, pešec 9. stot., Breginj; Korečič Karel, pešec 6. stot., Kožbana; Koren Ivan, pešec 11. stot.; Korene Ivan, pešec 4. stot., Buzet; Kos Rudolf ,pešec 9. stot., Višnjan; Kozlovič Anton, pešec 5. stot., Opatjeselo, padel, 18. do 31. okt. 1914.; Kovča Ivan, pešec 7. stot., Cerknica; Ko-vič Josip, četovodja 1. stot.. Sovodnje; Kozem Alojz, peš. 8. stot., Prvačina; Kra-cina Anton, pešec 3. stot., Žminj; Kralj Josip, čast. sluga 3. stot., Dornberg; Kra-pež Anton, peš. 7. stot.. Dol. Otlica; Krapež Ivan, poddesetnik 1. stot.. Dol. Otlica; Krašovic Aleksander, pešec 8. sto t.; Kra vanja Andrej, peš. 6. stot., Bovec; Kravanja Andrej, pešec 3. stot., Bovec; Kravanja Rihard, četovodja 10. stot., Bovec; Kresević Fran, pešec 9. stot., Jel-šane; Križaj Josip, pešec 9. stot.. Slavina, padel 18. do 31. okt. 1914.; Kristjančič Fran, peš. 3. stot., Gorica; Krizman Mihael, pešec 11. stot., Ločnik, padci 18. do 31. okt. 1914.; Krois Ferdinand, pešec 1. stot.; Ksikovič Marko, pešec 3. stot., Višnjan; Kumer Friderik, pešec 10. stot., St. Florijan; Kustia Alojz, poddestnik 7. stot.; Kuštrin Andrej, pešec 8. stot., Lokovec, padel 18. do 31. okt. 1914. Lah Anton, pešec 12. stot., Obloke; Lah Josip, pešec 12. stot., Dornberg, padel 18. do 31. okt. 1914.; Lacosegliaz Valentin, pešec 8. stot., Motovun; Laharnar Ivan, pešec 2. stot., Ponikve nia Tolminskem; Lavrenčič Mihael, pešec 1. stot., Kred; Lavrinčič Josip, pešec 9. stot., Doberdob; Lazar Jurij, nad. rez. 2. stot.. Veliki Repen, padel 18. do 31. okt. 1914.; Lazar Josip, pešec 1. stot.. Dekani; Lazar Josip, narednik 10. stot.; Lazarini Nikola, pešec 7. stot., Labin; Leban Alojz, l>oddesetnik 11. stot, Grahovo; Leban Štefan, pešec 6. stot., Grgar; Lenarčič Rudolf, četovodja 1. stot., Bloke; Lenko-vich Anton, pešec 1. stot., Boljun; Lesko-vic Jakob, pešec, Gor. Logatec; Lipičer Andrej, pešec 7. stot., Kal; Lisjak Ivan, pešec 9. stot.; Longar Peter, pešec, pol-kovni štab, Buzet; Lorenzut Herman, pešec 8. stot., S. Lorenzo v Furlaniji, padel 18. do 31. okt. 1914.; Losoj (Lo-zej?) Vincenc, pešec 1. stot., Gorjanskos Loverčič Fran. pešec 5. stot., Ozeljan, padel 18. do 31. okt. 1914.; Lozar Martin, desetnik 6. stot., Vrtovin; Ludvig Karel, poddeset. 3. stot., Pula; Lukežič Jo sip, pešec 2. stot., Renče, padel 18. do 31. okt. 1914. Macenič Peter, pešec 2. stot., Motovun; Macinić Ivan, pešec 8. stot.; ^Madrušan Jakob, stot. trobentač 3. stot., Zminj; Ma-ganja Ivan, četovodja 5. stot., Britof; Maglica ivan, pešec 11. stoU Materija; Mahnič Ivan, pešec 1. stot, Štorje; Ma-kovec Josip, pešec 3. stot.; Malič Ernest, desetnik 1. stot., Sovodnje, padel 18. do 31. okt. 1914.; Maligoj Fran, pešec 7. stot, Libušnje, padel 8. do 31. okt. 1914.; Maljavec Josip, desetnik 2. stot., Jablanica v postoj, okr.; Mallin Josip, pešec 7. stot, Mamsič Anton, pešec 1. stot., Postojna; Marat Ivan, pešec 8. sto.; Marc Ivan, pešec 7. stot, Budanje v postoj, okr., padel 8. do 31. dec. 1914.; Marin Fulgencij, pešec 3. stot., Gradež; Marimc Fran, poddesetnik 2. stot., Kojsko; Mar-melič Anton, poddesetnik 8. stot., Pod-grad, padel 8. do 31. dec. 1914.; Martinčič Alojz, pešec 3. stot., Famlje v postoj, okr.; Marusich Matija, pešec 1. stot., Buje; Maslo Jakob, pešec 1« stot., Knežak; Mate-sicli Januar, enolt prostov. desetnik 7. stot., ujet; Matič Anton, pešec, polkovni štab. Grahovo; Matkovec Konstantin, desetnik 11.. stot., padel 18. do 31. okt. 1914.; Maver Mihael, pešec 2. stot., Dolina; Mazura Josip, narednik 1 stot, padel 8. do 31. okt. 1914.; Medeot Dominik, pešec 9. stot., Sv. Lovrenc v Moši, padel 18. do 31 okt 1914.; Medeot Mohor, peš. 7. stot., Fara v Furlaniji; Medeot Evgen, poddesetnik 5. stot., Moša; Medeot Peter, pešec 2. stot.; Medeot Ticijan, pešec 3. stot, Moša; Medved Ludovik, pešec 7. stot.; Medvešček Josip, pešec 8. stot., De-skle! Mejak Fran, pešec 8. stot., Košana; Mermolja Evstah, poddeset. 10. stot., Cr-niče; Meže Tomo, pešec 3. stot., Dok Logatec; Mihačič Ivan, pešec 8. stot., Ceilje v postoj, okr.; Mihalič Anton, pešec 2. stot., OčisIa-KIanec Mihalič Ivan, pešec 11. stot, Celje v postoj, okr.; Mikša Josip, pešec 12. stot, Cerknica; Mifavc Anton, četovodja 6. stot., Planina, padel 18. do 31. okt 1914.; Miličič Josip, pešec 7. stot, Žminj; Milloch Anton, nad. rez. 1. stot.. Milje; Milost Adolf, poddeset. 6. stot, Trst; Milost Šefan, pešec 1. stot., Grgar; Mire Josip, pešec 6. stot., Lokev; Mlač Anton, pešec 1. stot, Lokev; Mlakar Anton, peš. 7. stot., Cerkno; Mlakar Jakob, poddeset 6. stot., Stari trg; Mle-kuž Josip, pešec 3. stot., Bovec; Mocibob (Močibob?) Ivan, pešec 10. stot; Modic Andrej, narednik 5. stot., Gor. Logatec; Mohorčič Josip, desetnik 1. stot., Goče; Mohovič Jurij, pešec 10. stot., padel 18. do. 31. okt. 1914.; Monjac Anton, pešec 10. stot., Kastav; Moratto Anton, pešec 8. stot, Buje; Moratto Fra, pešec 9. stot., Bnje, padel 18. do 31. okt 1914.; Morel Anton, pešec J. Crirtčo; Morel Jernej, desetnik, Koper Morello Oskar, pešec 2. stot. Milj«; Mcoeflč Andrej, de- pešec 6. stot.. Trst; Mozetič Ciril, pešec 9. stot.; Mozetič Josip, poddeset. 10. stot.. Renče Muznik Rudolf, desetnik 11. stot., Bovec. Domače vesti. „Edi- kopi- Naročnikom in čitateljem nosti". Ker se nam vedno bolj čijo težave pri izdajanju našega lista, smo morali ukreniti majhno izpre-membo glede ponedeljske številjke „Edinosti", ki je doslej izhajala ob 9 dopoldne. Ne samo, da je izdajanje ponedeljske številke ob tej uri zvezano z velikim tehničnimi težavami in izrednim naporom uredniških in tiskar-niških moči, temveč tudi s takimi izrednimi stroški,dati izredni troski sami znašajo več nego se vnovči za vso številko, zaradi česar smo se morali odločiti, da bomo odslej ob ponedeljkih izdajali „Edinost" kot popoldanski list, ki bo izhajal ob 4 popoldne. Jutri torej izide „Edinost" že ob 4 popoldne. Ostale dni bo list izhajal redno zjutraj, kakor doslej. Odlikovanje. Asistent na vseučlliščni kliniki v Inomostu in sedaj v Karpatih kot vojaški zdravnik, di. Pavel Šavnik, brat dr. Janka Šavnika, je dobil za hrabro in požitvovano postopanje pred sovražnikom „signum laudis" Naše iskrene Čestitke. Gospod Kazimir Jelušič, župan kastav-ski, je minole srede dovršil 60. leto svojega vzornega in plodonosnoga življenja. Vse to svoje življenje je Kazimir Jelušič — od svojega 20. leta dalje — posvečal blaginji in napredku svoje rojstne občine, pri kateri je zaposlen kot kancelist, potem kot blagajnik, tajnik, likvidator, dokler ni postal župan. Posebno v tem svojstvu — in to je že cela vrsta let — je posebno zastavljal vse svoje duševne in telesne sile v procvit svoje občine in eclokupne hrvatske stvari v Istri. In g. Jelušič se more ponašati, da si je pridobil nevenljivih zaslug za vzbujanje narodne zavesti po Istri. Na tem narodnem delu se je odlikoval tako, da ga vidimo v prvih vrstah zaslužnih istrskih mož. Posebno se je njegovo toplo, narodno srcc oklenilo istrske šolske družbe. Ali še eno svojstvo je, ki diči tega vrlega moža. Kakor zaslužuje najvišjega pripoznanja in narodne hvaležnosti kot župan in rodoljub, je vreden vse ljubavi tudi kot — človek. Mirna, blaga, mehka duša je to v polnem pomenu te besede. Zato uživa kot mož javnega dela in osebne ljubeznivosti in dobrohotnosti vsepovsodi najtoplcjc simpatije nele v naši Istri, ampak širom vse hrvatske in slovenske zemlje. Bo* usodi temu možu še dolgo vrsto let takega plemenitega dela na korist in sreče rojstne mu občine in našega naroda v Istri! Še vedno o cenzuri. Pod naslovom Feder und Schwert« (Pero in meč) piše Evgen Zimmennann v berolinskein listu »Tag« in so ponatisnili, oziroma ekscer-pirali razni avstrijski listi, posebno praška »Union« m dunajska »Arbeiter Zeitung«: »Pred vsem gre za to, da se ravno v vojnem času ohrani karakter posameznih listov. Kaj naj bi si mislilo inozemstvo, ako bi naši listi izhajali enaki po vesteh in po njih presojanju — in brez kritike na lastnih razmerah? Moglo bi iz tega sklepati Ie to, da stojimo pod knuto in — kar še več tehta — da imamo prikrivati marsikaj — mnogo. Ako se uva-žuje, da so ruski listi za časa vojne napadli vsemožnega moža carske države, velikega kneza Nikolaja, kako francoski in angleški listi kritikujejo svoje militari-čne in državne odredbe in osebe — veliko ostreje, nego v mirnih časih — potem je razvidno, kako neprijetno bi padalo v oči nemško časopisje, ako bi ostajalo brezbarvno. In: ali ne bi se s tein lastno nemško občinstvo posili vzgajalo k nezaupanju? Samoobsebi umevno jc, da nemško časopisje že iz lastnega nagiba in dobrovoljnosti opušča vsako razdira-jočo kritiko na ljudeh in stvareh — le kritika, ki koristi, naj ostane svobodna v blagor splošnosti . . . Časopisi naj bi se prepovedovali le tedaj, ko se jim more dokazati hudoben namen ali povzročeno škodo. In še enemu zlu naj bi se prišlo v okom, ki bi lahko nastopilo: prevzetnosti iz zavesti moči nad sicer svobodno napravo. In ne res: tudi pri diferencah se hočemo držati v tonu družbe tudi za bodočnost! Meni sta znana dva slučaja, ko je med vojno cesar sam odločil v tiskovnih stvareh. Obe razsodbi sta se glasili v polnem razumevanju naloge časopisja in potreb ljudstva — v smislu časopisja. Iz tega naj bi se učili poklicani organi!« — Tako piše Evgen Zimmer-mann v Berolinu. Pošiljke blagovnih poskušenj četam na bojnem polju. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo naznanja: 1) Opozarja se, da je prepovedano pošiljati četam na bojnem polju lahko upaljive predmete kakor vojaške patrone, vsakovrstne užigalice, bencinova užigala, bencin ali druge vnemajoče se tekočine v pošiljkah blagovnih poskušenj. 2.) Mastne jestvine (kakor ne suhe klobase, slanina in slično) dospejo često v pokvarjenem stanju in postanejo s tem nevarne po-šiljskam z drngimi jestvinami Itd. ; tudi prejemniki trpe škodo vsled -takšnih več ali manj pokvarjenih stvari. Za torej se » ho- setnik 7. stat. Dornber*; Mozetič Ivan, ck>če prepoveduje njih razpošiljanje četam V Trstu, dne 28. ra^rca 1915. »SHTO8T« št 82. Stran III. ni bojnem polju, 3) Često se pošiljajo steklenice ali steklcničice s tekočinami v omotu, ki ne odgovarja obstoječim predpisom (pisem^kopoštni cenik, stran 9, § 12, c). Take pošiljke se rade razbijejo, izcurljana tekočina pa umaže ali pokvari i druge po- šiljke. Pošiljke s tekočinami se pripuščojo samo v predpisanih omotih. 5) Tudi sicer se je večkrat opazilo, da se zavija o vzorci na bojno polje zelo pomanjkljivo, da si je pri teh pošiljkah z ozirom na posebne obratne težave potreben še čvrstejši omot, knkor pri enakih pošiljkah v zaLdje. Radi tega je treba posebno pazi i na omote pri pošijkah blagovnih vzorcev. 5) Poštni uradi se morajo v izdatni meri pc luževati svoje pravice, da preiščejo vsebino ii om t pošiljk blagovnih poskušenj četam na bojnem polju in odklonijo pošiljke 5 prep vedano vsebino ali da postopajo po naredbi trgov nskega ministrstva z dne 18. februarja 1915, št. 3822 P, poštnobrzo;avni naredbeni list št. 25, št. 111. Pevsko društvo „Kolo44 v Trstu naznanja, da se vth redni občni zbor v soboto dne 10. aprila ob 8 zvečer. Kraj in vspor^d $e objavita pravočasno. C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja: Od 1. apnla 1915 naprej se dovoli na progi Podbrdo-Gorica d. k. pri v'a-ku za brz vozno blago št. 8865 prevažanje os.b v vozeh lil. razreda. Prometni časi tega \laka, ki se us avljn v vseh mjdpcstajah so: PoJbrdo odh d ob 5 00 z;u:ra;, Sv. Lucija-Tolmin odhod ob 6 08 zjutraj, Gorira drž. kol. prihod ob 711. Zavodu sv. NikoTaja so darovale 23 K $1cdeče pospe in goepice mesto cvetic za god gospe Maše Gromove: Marija Ko pač, Fari Balista, FavJa Gržina, Marija Ko-k lj, Karla Ponik/nr, Terezi-a in Irma Stre-ke!j, Ivanka Lozej, Mara dr. Lamutova. Ženski CM. podružnici v isti namen še gdč. Ivan-:a Lozej 1 krono. — Lepa in srčna hvala! Sitnemu poročevalcu iz Komna. Prejeli smo: Resni i na ljubo omenjam, da je bi'a no.ica v „Edinosti" še mnogo predolga. Do iLna pokojna gospa — naj v miru počiva — je vzgojila svoje sinove v italij mkem dul.u; a* brat, ki je danes srbski ujetnik, je n*:ri kega mišljtma. Nečem trditi, Ca bi zato ne bila oba vrla človeka; a bila sta dovolj sUba nar na Goriškem se vrši, kakor se nam poroča iz raznih krajev, prav pridno. Kar more delati, vse dela. Pohvaliti moramo naše kmečke žene, ki vršijo sedaj z vso unemo razno delo, katero v normalnih čas: ' opravljajo le moški. Vrednost izvestnih glasov. Pod naslovom »II varole di certe voci« piše cenzuriran a>L' Eco«, glasilo italijanske ljudske stranke v Gorici: »Zdi se, da še ne prenehajo izvestni glasovi, ki krožijo okoli tako lahkomišljeno, pa gotovo brez vsake kompetence, glede bodočih geografičnih konstelacij tudi v naši deželi. V svrho po-mirjenja naših čitateljev moremo reči, da osebe, brez dvoma bolje informirane kakor toliko dilentantov, zagotavljajo, da vsaka skrb v teh trenotkih je neutemeljena in da je prezgoden vsak izgled o ko-nečnem zvršeku velike evropske krize.« Ranjeni in bolni vojaki v Gorici se nahajajo v dveh bolnišnicah, to je v poslopju osrednjega semenišča v Semeniški ulici in v vojašnici na Travniku. Kakor vidimo, boste zadostovali ti dve bolnišnici. Vojaki prihajo in odhajajo in ni videti potrebe, da bi se preuredili še drugi prostori za ranjence in bolnike. V ujetništvu v Rusiji se nahajajo z Goriškega poleg seznama, došlega vojnoin-formacijskemu uradu v Gorici: Anton Mi-hevec, 39 let star, Anton Zamar, 27 let, Anton Brenčič, 22 let, Viktor Maraž, 21, Fran Mozetič, 21, Josip Mozetič, 22, vsi 97. polka, Avgust Bitežnik, rojen 1882, trenski vojak, divizija 3, 2 niadomestna stotnija, je bil ujet kot bolnik, Josip Ba-tistuta, lovec, bataljona 8., 2 stotnije, ranjen, Josip Bremec iz Lokovca, rojen 1880, lovskega bataljona 8, 2. stotnije, ranjen, Ciril Mozetič, nadomestni rezervist lov. bat. 8, I. stotnije, rojen 1887, ranjen, Fran Budin iz Kojskega. ujetnik v Atkavsku, gubernija Saratov, vojak 17. polka, rojen 1881, Alojzij Bon iz Dolenjega, vojak 97. pešpoika, rojen 1882, ujetnik v Slobodskem, Josip Bregant iz Loč-nika, pešpoika 97, 4. stotnije, ujet v Slobodskem, Emil Devetak iz Sovodenj, vojak 97. polka, 6. stotnije, rojen 1887, ujet v Slobodskem. — Med ujetniki v Rusiji je naveden tudi Fran Mastosik iz Drežni-ce pri Kobaridu, star 30 let, bat. 2„ ujet je bil dne 7. oktobra v Ostrovu. Mastorik, kdo je ta? Takega priimka ni v Drežnici in tudi sličnega ne. Sirka se pridela v goriški deželi v normalnih časih toliko, da zadostuje za vse prebivalstvo. Leta 1913. se je pridelalo sirka 3504 vagone; potrebščina je znašala okoli 3097 vagonov, torej ga je preosta-jalo 400 vagonov. Pšenice potrebujemo na leto okoli 1200 vagonov, leta 1913. se je pridelalo pšenice okoli 986 vagonov. Za sirk so se lani kar trgali razni prekupčevalci iz tujih dežel. Radi tega se je bil odločil deželni zbor, da kar zapleni s soglasjem političnih oblasti v Furlaniji ves sirk, kar ga ie še bilo. — Letos pride sirk deželi posebno prav, treba le skrbeti, da ga bo dosti. V ujetništvu v Srbiji v Nišu se nahajajo dalje z Goriškega poleg seznama, došlega i vojnoinformacijskemu uradu v Gorici: ' Anton Drozgič iz Gorice, rojen 1882, Ivan "Miče* ifc Tržiča, rojen 1878, Anton Fu- mis iz Gorice, rojen 1876, Josip Furlan iz Gorice, rojen 1876, Dominik Kadenaro iz Gorice, 1880, Josip Čeket, 1874, Marij Burlini, 1872, JustColautti, 1875, J. Bla-žica, 1878, ti so vsi zaznamovani kot kmetje iz Gorice, pa so le z Goriškega, Evgen Škarel, delavec iz Furlanije, star 37 let, A. Beltram, pešpoika št. 27., Valentin Fabrič, pešpoika 5, kmet. Vsi ti so bili ujeti 21. novembra v Brezni v Srbiji. V Nišu se nahaja tudi A. Pojani, 28 let star, C- kr. avskultant iz Gorice, kadet 22. pešpoika. Kot Italijan je označen Aleksander Flora, vojak 7. pešpoika. Nekatera imena v seznamu so skvarjena tako, da ni mogoče določiti niti približno, koga se misli. Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. Došli so: Maksimilijan Žorž, delavske stotnije, Lovrenc Pavlica, cestne nadzoroval ne stotnije, Ignacij Kovačič, saper, Ivan Ko-ronika, Ivan Befort, Anton Ipavec, Ivan Mlakar, Fran Reznar, Karol Petejau, Anton Šuligoj, Josip Deželak, Fran Bertoli, Josip aBtič, 97. pešpoika, Frn Sedlaček, 47. pešpoika, Josip Blatnik, Amadej Pla-ček, 6. ulanskega polka, Lovro Šterf, kolesar, Josip Vanke, Ivan Janiček, 3. pešpoika, Ignacij Petrovič, Ivan Cadež, 26. pešpoika, Ivan Lanekar, 17. polka, Josip Heršman, pijonir. V mesnico na Stolnem trgu v Gorici je hotel udreti ali so hoteli udreti v noči na 26. t. m. Posrečilo pa se jim to ni. Aretiran je bil neki pek, ki se je nahajal v bližini mesnice. Mesnica je last Silvija Sfrisa. Zopet deževno vreme. Naši okoličan-ski kmetje so pričakovali lepo vreme, ka-koršno je potrebno za nekaj časa. ali prišel je zopet dež in včeraj še ni dosti ka-zalo.da bi se obrnilo na bolje. Antonio Corrađo Trst, ulica Pieta fitv. 9 Delavnica in sklađiSčo marmoria Sprejemajo se tudi popravila. Telef. Ste 22—53 bis. 71* Kupim stare kovine in železo. Anton Cerneka, Trst, ul. Olrao št. 4, telefon 438. 147 Vinogradniki. ^Mr™. ko jih bomo imeli v zalogi. TortiČ in dr., Trtnica Komen, Goriško. (J6 nrfrtft se z eno dvema posteljama UUUU 2 uporabo kuhinje. Ulica Commerciale i), pritličje. 300 August Štular, »kst1!^^ znanja, da je zoj et lastnoročno prevzel krojaško delavnico. Izvršuje najmodernejše civilne obleke, ter vsakovrstne uniforme po najzmernejših cenah Za naročilo zadostuje dopisnica, ter pride osebno na dom z uzorci. 1-7 isietnl deček družine, išče katerosibodi službo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 202 Delniški kapital In rezervni Tqi Dr nn m nt, zakladi K 27.000.000.— ui smilili ram um Via Nteresso št. 5 - Podružnica v Trstu - Via Nuova št. 15 se peča z vsemi bančnimi pošli, posebno naku* pom in predaje tujih valut. Nm vloge na knjSitt in blagajniške nakaznice obrestuje po 411 0| iloge na tekočem računu po dogovoru |2 |0 so iste, neglede na določila obstoječega, moratorija, vlagateljem vedno na razpolago. Redni davek p'a£a banka iz lastnega. • Plačilne naloge na vsa mesta = nonarhije nvrfoje promptag in z najmanjšimi stieSki. - -■■■- - Rrlnr ilDf vrste, po-ebno priporočljiv DlllIJ'ĆVKl proti kužnim boleznim, se dubi pr Gabrijelu Eržen, Zapuže, posta Begunje pri Lescah Kranjsko. Za pristnost se jamči. Cene zmerne, 2C>09 Bnhifrf sprejme noseče na dom. Ulica Cbioz/a DUllllU 50, pi i tli rje. it; i Sledilne družinske peči :: za pečenje kruha itd. po K medena obešala za zavese K 3*50, prodaja CESCA, Trst, ul. Caserma štev. 14. L'9 številko „Edinosti4* od II. maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi. Kdor ima ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ;; M&U OOLAS3:: □□ □□ &e računajo po 4 6tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo eni rat več. — Najmanjša : pristojbina zna5a 40 stotink. : □□ □□ Proda se kolo „StyriaJ K 70. San Giacomo in Monte št. 3, pritličje. 162 Postrežnico °eonnožeDa>-se za_par ^ 331, II. nad. desno. popoldue. Pendice di Scorcola 1G5 flor tifft? lotllh krePkih zadnih drevesc VCl lIMll IcPIllf vseh vrst, bilf Montikole in Riparije proda po nizki ceni takoj Vinarsko in sadjarsko društvo, Rihenberk (Goriško). 163 Franjo Tomožti dvorišče. Priporoča svojo zalogo pristnih vin, kakor istrsko Črno in belo, vipavsko ter opolo iz Visa prve vrste. Za gostilničarje po znižanih cenah, za pristnost vin jamčim. Priporočam obenem lastne g- stilne v ulici Molino a vento 3 in v ulici Med* a 7. 164 1 ZAHVALA. Podpisani se najsrčnejše zahvaljujejo vsem onim cenj. osebam, ki so pripomogle, da se je pogreb našega nepozabnega brata Angela Nartelanc vršil na tako časten način. Posebno se zahvaljujemo gg. pevovodji, pevkam in pevcem, darovateljem vencev in cvetja, barkovljanskim mladeničem in dekletom, ki so spremljale pokojnika v narodnih nošah, k večnemu počitku. BARKOVLjE, 28. marca 1915. Žalujoči ostril. ZAHVALA. Podpisani se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ter vsem onim, ki so počastili zadnji spomin našega nepozabnega sina, brata, soproga in cčela Posebna hvala darovateljem vencev, posebno pa „Konsumnemu društvu" za venec in narodni trak, č. duhovščini in vsem onim, ki so pokojnika v njegovi težki bolezni obiskali, ter konečno vsem, ki so pripomogli da se je pogreb pokojnika vršil na tako veličasten način. Sv. Ivan, 27. marca 1915. Družina Valoveč. I TRST - ROTTE8DAM - NEW-YORIC REDNA TEDENSKA PLOVBA I., II., lll.a razreda z kabinami. ===== NAJVARNEJŠA IN NAJHITREJŠA ZVEZA Z AMERIKO. === Bližnje odhode 3., 13., 20., 27. aprila in 1., 7., 15., 22., 29. maja 1915 Parniki od 24.000 do 32.000 ton. Pojasnila: holland - amerika - LINIE, zastopnik JOSIP SKERL trnja,kt jn-mr. Trst, PIOZM MlCOtt Tommaseo Z. tojaife „m-mr. 5. razred 3. avstrijske razredne loterije premija ođ 700.000 kron Žrebanje začne dne 6, aprila sretke stanejo sretke stanejo \ K 25, 'I« K 50,1U K 100, K Z00 razprodaja in razpoiiija Podružnico IlublMe kreditne banke o TRSTU, ulica Caserma štev. 11 Priporoča se naročati pravočasno Žrebanje traja 22 dni Strso IV. »EDINOST« št. 87. V Trstu, dne 28. marca I9!3. sa PRIPOROČLJIVE TMBRE »H feB BB BB BB KI Fotografi. MMiliiiHči -potnini so artistične fotografije na nu] I JUD >1 kristala. po^eLanu itd za priveske, tuTrobo^ kamne in slično. — Zastopnik velikega ! najetji la reprodukcijo artističnih fotograf'j je GIOVISNI PELIZZAKl, urar, Trst, tlica Nar a 41 (palača Salem)._ Gostilne. Hranilne X sprejema od vsakega tudi če ni uđ z j druge, X in jih obre- ^11 O) večje zneske pc do ♦ stuje }.Bin vnico za 1 !. i. t. d. ! 17 si M no hrpn'ln leo v trstu \1 UIPUPILARHOVAREH ZAVOD pri Mim vlagalo t. k. sodišča denar mladoleta. otrok 11 ■ ---— Papir. Velika zaloga papirja £ •Sg. S ro imernih cenah na drobno in debe.o tvrtka GASTONE DOLLINAU, Via dei Gels. štev 16 ex Marangoni*. Telefon št- 27-81. <1312) Šivilje. Slovenska šivilja JL R1EGER S delU Borsa stv. 3, trata 9. — Dam-ka krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke za poroke, bluze za giedidče iti Cene zmerne._ kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico _ nikeliranje, posrebrnenje, bakranie i. t. d. Trst, Via Gaetano Donizettf št. 5. - Telefon št. 126, Ko m. 3V. Popravlj i prpra\e za točenje piva motorje na gas in benzin, sesaljke, šivalne s-troj«,, mot<»- 1 cikle, bicikle in izvršuje druga dela, ki spadvjo v strok i lehanikov, jripuve za električno J razsvetljavo, elekt ičae motorje in vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsako delo j " :ktrotehn rno. - Zaloga žarnic, stekel za gas in elektrike in drugih vsakovrstnih predmetov, j - -—----. -------------------—r-r-»M s v r^fčzr.' HRANILNE VLOGE se obrestu- jI 01 , obresti se pripisujejo k jejo po |o glavnici dvakrat na leto. IZPLAČILA hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kn>n po petdnevni odpovedi. POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v seda- njem času in sicer po z amortizacijo po dogovoru. Uradi v ul. Torre Kanca 41. - Uradne ure: 9-12 TELEFON 21-01. Hermanglld Trocca TRST, ulica Barriera mm 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščati za grobne spomenike itd. itd. Najnilje konkurenčne cene. 10 gjjgaaEiggigBJigBj^ISB^B) Žganjarne. Stara sriRa žianiarna Via Gavana 5. Bogat izber literjev ; ^rški in francoski konjak, kranjski brinjevec. krašk« slivovec ia briski troninovec in rum Cene nizke. Izber grenčic. — SlaSČice in prepečenci Grški mastici iz Šija. Filijal-a na vogalu Verdijevega trga ne ulice deli'Orologio- — Se priporoča Andrej Antonopulo. _ Prodajo Razni. najem «e dajo razne gostilne. m _ w___/arne. mleka ne in drugi obrta obrati, h še, vile itd. Pojasnila daje Kolaršić, kavarna Corso od 9—1L 3—6 '.elefon št. 823 41 Čistilo za feoUe Carpidon 2. Telefon 13-03. Odlikovana tržaška tovarna. 2114 Skladišče I Revolte.la št. 4 vrat, oken, stopnic v ul. Piccardi 5t. 18 je premeščeno v ul. Pasquale J 2H61 rs. 1B1 m miuMin ul. sv. Frančiška As. 20 □ Hfi □ Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit- Inice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: v_____t 1 1 — m i. m ia 3 Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so: ki priobčujejo vsak teden MOJO zanimivih slik S boJISC m o drugi domačih in tujih dogodkih, ter fbilo zanimivega čtiva : pesmi, povest«, jaiKO zanimiv, lep rteiakliMikl roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovga, tehnike in s. i oh r*eh btrok poljudnega znan^tva. x .TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski llustrovan tednik, ki je posvečen le gnKE" M naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv- nica,"v*ako*r!ruStvo itd Zahtevajte „TEDENSKE SLIKEJ povsod in pridobivajte naročnikov. TEDNNSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2 50. pol leta K 5 — in celo leto K 10 —. Naročniki dobe kot raaratfa velik llustrovan koledar slike Prešerna Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepf zanimive knjige Naročile si „TEDENSKE SLIKL" takoj! Novi naročniki dobe &e vse letošnje številke. _ ____._c._t, , . x Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 Stev.lko „TEDENSKE ST.TKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled. Upravnlštvo lista „TEDENSKE SLIKE" Ljubljana, Frančiškanska ulica 101. Enil§ia Ceregaf© Trst Campo S. A mae prodajali po nererjttr.o nizkih cenah ker ue izdaja velikanskih svot za ukau-ijojsne prostore, razsvetljavo 't^. itJ., k r mora koučno vse p'pf^'-ati tirnr lcr Dr. PETSCHN!^Q TRST, m l CfiTERiiA 1. Zdravnik z« nolracj'e (sr!o%:) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in špec/?alist za kožne In vodne (spolne) **' *' ' -l in 7—7Va umi ii iiib^iihi^I [gg ažs^gž^rtVv,-,;- STRUCKEL Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za mcške; » in žen ke, zefir, batist in perljiva svila " 5 za io*:ce. — Svilenina in okraski zadnje gj M novosti, velik izbor izgotovljenega pe- g| p riia in na metre, spodnje srajce moderci. M cc Vezenine in drobnarije, preproge, za-P vese, trliž po izjemno nizkih cenah. B^llE^ESSB^SHfll Hajle smrt v svoji piai g z izvrstnim cenim plzenskim pivom Iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budjejevicah. Največja slovanska pivovarna. Zalega v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera. 8 9 I Pokusite pivo v slovanskem sa .Balkan'-trst vojaški trg in v slovanskem hotelu „Lacroma" v Gradežu. Zaloga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadru itd. itd. TRST, C0SSO S?. 17 Specijalist za KCfNE in SPCLH2 S9LZH2! ŠIBKOST >n KERlf©2H^3T za BOLEZNI v NOGAH in SfllCPlH. Sprejema od 11-1 pop. in 4 . u zvežer o 'o nedeijah od 13 - 1- II9SE m»«. v bogati izberi se dobi pri Mhllio n epansfier, Trsi, Corso štu. 5 Telefon štev. 18-95 (z\o;iiti 2-krat) mu iiiii^I HILJAUAC ANCOIi zaloso vina na Pro^Ku $tuo. 131 priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem avojo najizbornejŠo i3trsko vino domaČega pridelka iz Vreara (Orsera). Cena po dogovoru izven vsake konkurence. Prodaje se od V» hektolitra naprej. Zaloga tu in itsozetnskih vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo Jakob Perjiauc Trs«, Via delle Acque št. 6 (Nasproti Caffe Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgundcr, renskih vin, Mesella in Chianti. Runi. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahte\o in franko. Razprodaja od pol litra naprej« g£ESI I2BBIIIIHI if@lii Hauiaer Trst, ul. Carducci 14 »ra- mofonov, orkestrtn. itd. F. BATJ£L Gorica, Stolna al. 2—1 fp/fZ Plačuje se na obroke. C-.M.ki fran't"» mnogo Trsi, Plazsa S. 1 ^^fc«, a kiihinjiiiuh in kieturikih pot'eb» (»■S^isC^^Žj ^čin od lesa in plevela, Sliafo?- vreut, ^tbrov io kad, .-odčekov, lop»% re3et, sit in bB^kovrstcih košev, ierbasov in met?l ter drueih v to ttroko p^nft^ Fpaasjoftih predmetov. r^lTi^J^ svojo trgovino s kuhitijaVo posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje eniai'a, kosiUrja ali e nka. oadhlje pasatnantorje, kletie itd. Za postilničarj« j ipe, kroglje, ne-salje io nteVleno posed > /a vino. Oelase. poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »inseratneinii oddelku« »Edinostih. Trst. ulica Sv. Frančiška št- 20 Jriaika posoižinica In hranilnjc 3 g p j gjggs^ TS^tt B S E_E regislrcvana zac9ruga z onisjenira poroštvom ^ TRST - Piazza delia Caserma štv. 2, 8. itat*. - TKSTf (v lastni palafi) vhod po stopnjkah Odlikovani Cev^J sraki mo|ater Viktor Schenk« mUrmtoU »kivila fcr. 40. c *r»ltiQ«fa f a priporoča stojo zalogo raznovrstnega obuvala za goapt, gospode kakor tudi za otroka, Prodat« najboljšega vciCOa Fredto, Globin, cavalier In Clr. Metodovo mazilo. TRlM«etee3Z POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 x/i % na menice po 6% na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE HRANILNE VLOGE . sprejema od vsakesra če tudi ni ud in jih obrestuje po ^ 4VIo . Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. * ... ______ nnntii Rentnl davek plaCuje zavod sam. - Vlaga se lahko po eno krono rinM*fK NABIBALNIKF (HRANILNE PUSICE). ODDAJA Poštno hranilnićni račun lh (K)4. TEGEFON št. Ima varrsorSnO celico (s. fe deposits) za shramho vredno t-nih listin, dokumentov iu raznih drugih vrednot, popolnoma . varno proti ulomu in požaru, urrjt no po najnovejšem načinu | ter jo oddaja strankam v najem po najnižjih canah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KROM. Uradne ari: od 9 do 12 dopilt in od 3 do 5 p«|jollIzpisuje se vsak dslavnik ob uradnihar^ Si Trst. Vsa Cassa dl Rlsparmio štev. 5 (Lastno poslove) ™ _ ____________. TrnrrvTTirfTr f