Slovenski dom
RpMtilom In sbtMmameirtajpMM*
Poštnina plačana T gotovini.
Leto Vlit. Ur 0.50
-SLOVENSKI DOM* Izhaja vsak delavnih opoldne. D rejo Je: Mirko Javornik.Izdajatelj: ini.,1. Sodja. Za Ljudsko tiskarno:.lože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo In aprava: Ljubljana, Kopitarjeva
Telefon 4001 do 400&. Mesečna naročnina U lir. ta tujino 20 lir.
Ljubljana, ponedeljek, 6. septembra 1943 ■ št. 203
Vojno poročilo it. 1198:
V KALABRIJI JE NASPROTNIK NALETEL NA HUD ODPOR
5 letal sestreljenih
Vojno poročilo St. 1198:
Vrhovno poveljstvo. — Vojno poročilo št. 1198:
Na kalabrijskem bojišču Je sovražnik ob podpori velikih letalskih skupin ojačil dotok čet in oklepnih sredstev. Udrl je v neposredno zaledje In zavzel nekaj krajev. Med Palmljem In Bagiiaro so se morale obrambne sile. potem ko so vrele v niorjo britanski oddelek, umakniti.
Siloviti boji ao v teku vzhodno od Baenare ln na pobočjih poeorja Aspro. moute.
Italijanska !n nemška napadalna ln lovska letala so napadala lzkrccvalna plo. vila, oddelko na pohodu ln oklepna vozila. Rombe so hudo poškodovale neko križarko, številni čolni pa so bili potopIj£nI.
Nasprotnik Jo izvršil letalske napade na pokrajino Napoll. Brindisi. Taranto ln Terraelno, kjer so nasprotnikovi letalci bombardirali mestna središča In obstreljevali a strojnicami prebivalstvo. Povzročili so ogromno škodo ln številne žrtve.
V nastopih tega dne Je bilo zbitih 5 sovražnikovih letal.
General Ambroslo. *
Zadnja pot bolgarskega kralja
Bolgarsko ljudstvo je v žalosti spremljalo mrtvega kralja. Zastopniki in odličniki vseh evropskih držav v spremstvu
Sofija, 6. septembra, s. Italijansko kraljevo zastopstvo pod vodstvom Nj. kr. Vis. bergnmskega vojvode je prispelo v soboto v Sofijo. Sprejeli so ga na postaji dvorni minister, šef protokola in velika skupina bolgarskih generalov In častnikov. Italijanski poslanik Mamolli je v spremstvu svojih vojaških odposlancev pričakal odposlanstvo na meji. kamor je prišel k sprejemu tudi oddelek oboroženih sil. Na sofijski postaji je	visokega gosta sprejela	častna	četa z
godbo. Bergamski vojvodu je obšel častno četo, medtem pa je godba igrala kraljevo himno. Takoj nato so mu bili predstavljeni odličniki, ki so ga prišli na posatjo čakat, italijanski poslanik pa mu je predstavil tutLi vso člane italijanskega poslaništva. Bergamski vojvoda jo nato v spremstvu dvornega ministra odšel v kraljevo palačo.
Sofija,	6. septembra, s.	Sodem	dni in
sedem noči so po vseh bolgarskih cerkvah in samostanih molili za mrtvega vladarja ln ves narod se je v ganljivi pobožnosti udeleževal svetih obredov. Na dan pogreba pa je bolgarsko ljudstvo privrelo iz vsoh krajev v prestolnico ter napolnilo vse ulice	in trge,	da bi lahko videlo žalni sprevod.
V	množici	si lahko videl	mnogo	pisanih
narodnih noš, stare kroje bivših bojevnikov ter nove kroje mladinske organizaoije »Branik«, z oken pa so viselo žalne zastave in po cestah so gorelo s črnim Clagom zastrte svetilke.
Ob 8.80 so v baziliko prihajnli oblastniki. posebna odposlanstva in načelniki diplomatskih zastopstev v spremstvu vojaških, pomorskih in letalskih odposlancev.
Nato so prišli ministri. Najprej predsednik Filov, predsednik in podpredsednik Sobranja, sofijski župan, generali in člani civilne ter vojaško kraljeve liišo. Hkrati so vstopili v stolnico bivši predsedniki Sobranja ter bivši ministrski predsedniki.
Izredni poslaniki, tuja zastopstva ter diplomatski zbor eo se razvrstili na levi od krsto. Nj. kr. Vis. bergamski vojvoda 60 jo postavil na sredino, na njegovi desnici pa so stali general Ranatescu, načelnik romunskega odposlanstva, dr. Gcjza Fritz, načelnik slovaškega odposlanstva, dr. De Reutorsward, načelnik švedskega odposlanstva, in Hasan Saka, načelnik turškega odposlanstva. Na njegovi levi pa so stali general Alojzij Czatay, načelnik madžarskega odposlanstva, markiz de Kergariou, načelnik francoskega odposlaustva, Vilko Begič,
Zagrizeni obrambni boji na južnem in srednjem odseku
Sovjetski napadi pri Harkovu, Sevsku. Iiirovu in Bjeliju zavrnjeni V Kalabriji zavezniki niso mogli kaj prida napredovati
Hitlerjev glavni stan, 6. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo jo včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Obrambni boji na jugu in v sredini vzhodnega bojišča so se tudi včeraj na. daljevall ves dan.
V doneškl kotlini, zahodno Harkova ln pri Sevsku so bili v hudih bojih zavrnjeni močni sovražnikovi napadi.
Pri ponovnih neuspešnih sovjetskih poskusih prodorov zahodno od Klrova ln jugozahodno od BJcllJa 'je utrpel sovražn k posebno hude Izgube v oklepnem orožju ln Ijudfeh'.
V Finskem zalivu so mornariške obalne topniške postojanko z otoke. Tlters potopile en čoln za Iskanje min ln hudo poškodovalo še nega. Nemške lahke pomorsko enote so v istih vodah sestrelile 4 sovjetske bombnike.
Na kalabrijskem polotoku Izkrcani an. gleškl oddelki so mogli včeraj samo nebistveno razširiti svoje mostišče, čeprav so jim stali nasproti samo šibki nemški ln italijanski oddelki. Pri letalskih napadih na sovražne lzkrcevulne sile so nemška hrt* bolna letala dosegla bombne zadetke v. Ikega kalibra na sovražni križarki
Pri letalskih napadih na nekatere kr, je po zasedenem zahodnem ozemlju so bile
povzročene v stanovanjskih predelih napa. denih mest znatne izgube med civilnim prebivalstvom ln razdejanja na poslopjih. Sestreljenih je bilo 5 sovražnih letal.
Zaščitne enote vojne mornarice so po. topile v pretekli noči pred severno francosko obalo Rokavskega preliva 4 angleške brze čolne, petega pa s streli zažgale.
Nov nemški obrambni uspeh na vzhodu
Sovražnik je bil prisiljen, ponoči drugače razmestiti svoje sile
Berlin, 5. sept. s. Obnovitev sovjetskih škega avtomatičnega orožja in protitankov. množičnih nnpudov na odseku ob srednjem skih topičev. Druge zavajalne napade, ki Doncu — piše snoči mednarodna poročoval-ska agencija — je včeraj dovolilo nem-škomu orožju doseči popoln obrumbni uspeh. Po hudem ognju iz več sto topov in s podporo močnih tankovskih oddelkov so nove divizije izbranih sovjetskih strelcev napadle na Široki črti na odseku jugozahodno od Izjuma z očividnim namenom, da bi prebile nasprotnikove postojanke, ki so jih Sovjeti zaman poskušali obkoliti ter jih zavzoti z neposrednim sunkom branilcem v bok. Ves dan eo trajali spopadi, v katerih so se sovražnikovi valovi drug za drugim zlomili ob merilnem ognju nem-
Drzni nastopi italijanskih letalcev
nad Kalabrijo in bližnjimi vodami
—• -c—-* m i jrijssfsiajrt isrs r.“
delki so se včeraj odlikovali v svojih ne-
..	nnmnrske	delo. da Je v njem večja število sovražni-
ESSUL “	i	I »•«».... K,»	p,.iii.ui.i.
pale na skrajnem koncu Kalabrije, ter so nasprotniku prizadejale občutne izgube. Na-
vzlio velikim skupinam anglo-ameriških težkih in lahkih lovcev, ki so kakor kak dežnik varovali ln bdeli nad Izkrcevalnl-mi ladijskimi spremljavami ter nad manjšimi ladjami, so se naša napadalna letala pod zaščito lovcev pogumno spustila nad sovražnikove ladje, metala svoje bombe in ponovno streljala s strojnicami na nasprotnikove ladje ter številne od njih zadele v polno. Stražni lovci so se na koncu sila drznih napadov še sami spustili nad cilje ter večkrat s strojnicami obstreljevali številna izkrcevalna sredstva. Sovražnikove ladijske sprevode, ki so jih naša ogledni-ška letala pravočasno opazila na svojih poletih nad siccilsko ožino in nad sicilskimi kraji, so silovito napadle nase hrabra posadke. Navzlio protiletalski obrambi in navzočnosti sovražnikovih lovcev so^ se vsa naša letala vrnila na svoja oporišča.
Po zadnjih poročilih, ki so prispela včeraj, ter govore o sestrelitvi sovrn/.ni o-vih letal, ki so dva dni napadala kraje v pokrajinah Emilija in Toscana, jo sovražnik izgubil poleg tistih letal, ki jih omenja uradno vojno poročilo, še nadaljnje tri težke štlrimotornike, ki so jih sestrelili naši pogumni lovci. Eno teh letal je padlo na tla v bližini Ouerceta, drugo v Apuanskih hribih, tretje pa v nekem drugem kraju v Toscanl.
Rim, 6. septembra, s. Tudi v soboto so naši junaški letalski oddelki v spremstvu lovskih letal ponovili svoje drzne napade iz nizke višine na angleško-ameriške čete, ki 60 se izkrcale na kalabrijskem polotoku, kakor tudi na pomorsko enote, ki sprem ljajo dovažanje ojačenj. Napadalni oddelki so se pod varstvom lovcev večkrat vrgli na področje, kjer sc odvija najživahnejši promet ter so obstreljevali in bombardirali korakajoče čete, oklepna sredstva in tzkrce-valne čolne. Medtem ko so se naši ogledniki vzlio navzočnosti močnih oddelkov britanskih lovcev vztrajno gibali nad bojnim toriščem, da bi zmerom o pravom času jnv ljali sovražnikovo premike, so napadalna ln lovska letala večkrat napadla ceste pri Reggio Calabria in Vlila 8. Giovanni strojnicami obstreljevala četo na pohodu in številna izkrcevalna sredstva. V bližini
mu ognju je bilo taborišče zažgano. V enem od številnih napadov na področje Reggio Calabria so se naši napadalci sre-jali z velikim oddelkov britanskih »Spitfi-rejev«. Lovci in napadalna letala so takoj posegla v boj in se zapletla v silovit spopad.” Dva »Spitfireja« sla se v plamenih zrušila. Prvega je 6klatilo napadalno letalo, drugega pa lovec. Druga 3 letala iste vrste so bila zbita od nemških lovcev, ki so varovali hitre bombnike, ki so napadali nasprotnikove pomorsko enote. V drznem napadu, ki so ga izvedla nemška bojna letala, je bila težko poškodovana neka angleška križarka.
jih je sovražnik sprožil istega dne, so nemška poveljstva spoznala za takšno in so še dalje usmerjala vse svojo silo proti glavnemu težišču bilke. Doslej še ni bilo mo. goče ugotoviti, koliko izgub so Sovjeti imeli pri tem. Mogoče je bilo opaziti, da je bil ponoči sovražnik prisiljen k drugačni razmestitvi svojih sil.
Tudi na drugih točkah tega bojišča se je branilcem posrečilo obdržati v svojih rokah pobudo. Tako sta bila odbita s hudimi izgubami za sovružnika dva velika napada zahodno od Miusa ln vzhodno od mesta Stalina. Na tem slednjem pasu so Nemci vjell mnogo sovjetskih vojakov ter zajeli znaten plen.
Nadaljnji poskusi sovjetskega prodora na odseku pri Harkovu ter napadi na nove nemške postojanke pri Glukovu so spodleteli spet s težkimi izgubami za sovražni, ka. Izredno velik uspeh so nemške čete dosegle pri napadih, ki eo jih Sovjeti uprizorili na obeh straneh prometne žilo Smo. lensk—Moskva s podporo ogromnih skupin napadalnih tankov in bojnih letal. Ti sovjetski napadi so se izjalovili. V nekaj spopadih, ki jo bila zanje v nekaterih primerih značilna menjajoča se bojna sreča, so se branitelji mogli obdržati na vsej dosedanji bojni črti. Oddelki sovjetskih sil, ki so vdrli v nemške obrambne črte, so bili pokončani v boju na nož.
načelnik hrvatskega odposlanstva, in veliki admiral Riider, načelnik nemškega odposlanstva. Na desni od krste so se postavili članj kraljevo hiše. Diplomatski zbor, med njimi tudi itulijanski poslanik Mamelli, se jo razvrstil Iev0 od krste, zraven njega pa je stopil predsednik Filov z vsemi ministri.
Ob 9.15 je kraljica Ivana zapustila kraljevo palačo in se odpravila v baziliko. Spremljali so jo knez Ciril, kneginja Ev-dozlja, kneginja Nadoida in sestra, kneginja Mafalda d’Assia. Brž ko se je postavila s spremstvom desno od krste, se je začel žalni obrod, ki se je končal šele ob 10.15. Metropolit, kot predsednik sv. sinoda, Je imel pogrebni nagovor. Potem so vojni in notranji minister, podpredsednik Sobranja ter predsednik visokega sodišča, štirje poslanci ter dva generala dvignili krsto tor jo nesli na lafeto.
Ko so krsto prinesli na trg pred baziliko. je vojaška divizija mrtvemu vladarju izkazala časti, vojaško godbe pa so počasi igralo bolgarsko narodno himno.
Nato se je začel pomikati sprevod proti trgu carja osvoboditelja. Vodil ga jo policijski prefekt na konju, ki mu je sledila četa orožnikov in sodem trobentačev na konjih. Potem je častna kraljeva četa zatrobila žalno afnfaro. Vse ženske so bile odete v črno, v rokah pa so držalo šopko cvetlic in množica se je zganila v žalosti. Za častno stražo je stopala dolga vrsta častnikov, ki so nosili kraljeva znamenja, za njima pa načelniki tujih vrhovnih poveljstev, ministrstev. Sobranja in vojske.
Med venci so bili tudi venci italijanskega vladarja in vladarice, kneza Piemontskega ju kneginje Marije ter maršala Ba-doglia.
Nato so prišli osebni služabniki kralja Borisa ter dvorni uradniki. Ko je bil vodja sprevoda že na trgu Carja osvoboditelja, so jo začela pomikati tudi lafeta, ki jo še zmeraj stala pred baziliko sv. Aleksandra Nevskega. Sest v črno odetih vrancev je počasi vleklo vozilo, na katerem je ležalo truplo carja zedinitelja. Preti krsto so stopali duhovščina, kraljev pribočnik ter pribočnika vrhovnega poveljstva. Tedaj je množica pokleknila. Mnogi so jokali, ženske pa so začele glasno moliti. Cesta je polna cvetk, otroci pa so začeli krsto obsipavati z rožami. Mnogi vojaki, ki so stražili ob pločnikih, se niso mogli zdržati solz Ob krsti so stopali ministrski predsednik Filov, načelnik kraljevega osebnega kabineta, podpredsednik akademije znanosti ter sofijski župan.
Potem se je nenadoma prikazala kraljica Ivana, vsa odeta v črno, ki jo je spremljal knez Ciril. Pomikala so Je počasi in nekoliko priklonjena ter z bledim okra zom nenehno gledala na krsto. Vsa množica se je priklonila. Nato so se zaslišali ža lostni zvoki Beethovnove pogrebne korač nlce. Bolestni občutki gledalcev so nepopis ni. Za vladarico so počasi stopali Nj. kr. Vis. Evdozljn, vojvoda in vojvodinja Wiir-temberška ter knjeginja Mafalda d'Assia, za temi pn člani ministrskega sveta, diplomatskega zbora, poslaniki in člani kraljeve hiše ter drugi oblastniki.
Na trgu Aleksandra I. se je sprgvod ustavil pred spomenikom cnrja osvoboditelja, duhovščina pa je opravila kratko molitev, nakar se je sprevod pomikal dalje. Pred ka todralo sv. Nodjelje je duhovščina opravila druge molitve. Na križišču velike ulice kraljice Marije Lulze ln Krista Botova se je lafeta ustavila. Tedaj so korakale mimo trupla čete sofijske posadko. Stirji generali so prevzeli častno stražo ob krsti. Med častnimi četami je korakal mimo tudi oddelek sardinskih grenadirjev ter zastopniki nemške vojsko. Vsi vojaki so imeli na rokavu črn trak. Po paradi je skupina bolgarskih generalov
Predsednik eglptske vlade Nihaš paša j® v svojem govoru povedal, da bo vlada z vsemi sredstvi skušala izboljšati stanje delavcev, vendar bo zatrla sleherni poskus delati državi težave v izdelavi.
Sestanek treh - še zmerom cilj
angleške	in	ameriške	diplomacije
Izjavljajo pa, da niti Stalin niti Roosevelt zaradi poslov ne moreta izven meja svojih držav
Lizbona, e. sept. s. Iz Londona poročajo, da ostane po mnenju lista »Daily Malla* trojni sestanek še vedno zgolj želja Angležev in Amerikancev. Vsekakor pa je bolj verjetno, da bo prišlo do novega Churchillovega obiska v Moskvi, kjer bi pripravili tla za vojaško ln politično konferenco vseh treh zaveznikov in šeje nato bi morebiti prišlo do sestanka med Rooseveltom, Churchillom ln Stalinom. Verjetno je, pravi u»t, da bo to Churchillovo potovanje povzročilo še večje težavo, kakor Jih Je pa zahtevala priprava sestanka treh zunanjih ministrov. List meni, da je skoraj očitno Moskva edini kraj, kjer bi se Stalin udeležil sestanka ih da se Churchillu nič kaj ne mudi na takšno pot. Kar se tiče Roosevelta, pa se ta stvar pojavlja v docela drugačni luči. Roosevelt bo moral upoštevati kočljivi položaj politiko Združenih držav In upoštevati tudi dejstvo, da bodo prihodnje leto predsedniške volitve, preden se bo odločil za obisk v Moskvi. Nedvomno je, pravi list, da bi so Roosevelt rajši udeležil sestanka nekje na sredi poti.
Lizbona, 6. septembra, s. JVashington-
ski dopisnik »New lork Timesa« poroča, da vse kaže, da je konferenca treh vee prej kakor pred durmi- Roosevelt je odklonil svojo razlago k Churchillovi izjavi, da bi bil potreben sestanek zunanjih ministrov treh vlad oziroma drugih predstavnikov, ki bi razpravljali o vprašanju svetovne varnosti, nakar bi pozneje državni poglavarji o teh vprašanjih razpravljali dalje. Dopisnik poudarja, da zunanji minister zaenkrat še ni določil dneva za to uvodno konferenco, po drugi strani Pa v angleških uradnih krogih še naproj zatrjujejo, da odlaganja tega sestanka ni treba pripisovati pomanjkanju zanimanja, ki naj bi ga glede te stvari kazala Roosevelt in Hull. Roosevelt je že večkrat izrazil željo, da bi se čim prej sestal z maršalom Stalinom. Nek dobro poučen opazovalec je omenil, da gre sedaj za to, da se neokretni zakonodajni ustroj Združenih držav prilagodi naglim dogodkom sedanjih dni, da bi nazadnje ob ugodnem trenutku vedelo, do kje sme vlada iti. če bo šlo za poroštvovanje doseženega ml ru. Pojavil se je tudi predlog, da bi Roosevelt prej sklical senat in se z njim dogovoril o pogojih in vsebini predlogov za pogodbe. Nekaterim opazovalcem se zdi, da
dvignila krsto ter jo nesla v postajo in jo položila v poseben železniški voz, duhovniki pa so začoli moliti in godbo so zaigrale narodno »bolgarsko himno. Množim je pred postajo pokleknila ter začela molili.
Kraljica Ivana, knez Ciril in drugi člani kraljevske rodbine, predsednik ministrskega sveta in drugi visoki odličniki so stopili na vlak, ki je kraljevo truplo odpeljal v samostan Rilo. Ko so duhovniki opravili zadnje molitve, so se oglasili bobni in med zvoki narodne himne ter glasovi mostnih siren se je vlak počasi začel pomikati dalje. Mnogi 80 se začeli jokati in prišlo je do ganljivih prizorov.
Vladarjevo truplo bodo položili na desni od oltarjp sv, Ivanu Rilskega Počival bo ob oltarju, kjer je tolikokrat molil za rešitev bolgarskega naroda, ki gn je toliko ljubil in zaradi katerega jo umrl po tolikih letih truda, naporov, bojazni in spremenljivih dogodkov.
*
Sofija, G. sept. s. Olm je pogrebni vlak odpeljal iz Sofije, je začel padati dež. Tolcg kraljice in kraljevske družine je bil v vlaku tudi vojvoda Bergamski. Na vseli postajnlu kjer se je vlak ustavil, se je zbralo veliko ljudstva in izkuzalo pokojnemu vladarju zadnjo čast. Ko je vlnk vozil mimo, je ljudstvo poklokalo in molilo. Okrog 18.30 jc vlnk prispel v Koskarinovo, kjer so truplo naložili na avtomobil. Avtomobil je odpeljal proti samostanu Rila. za njim pa je vozilo več avtomobilov s kraljico, princem Cirilom, vojvodom Bergam8kim, drugimi knezi in lažnimi političnimi ln vojaškimi osebami. 01» 19.30 je sprevod dospel do samostana. Gosti oblaki so prekrili v«o goro. ki obdajajo ta osamljeni in tihi krnj miru. Truplo so odnesli iz avtomobila. Samostanski zvonovi so pretrgali dolinsko tišino in s lužnimi zvoki naznanjali deželi, da objokujejo smrt vladarja. Dež pada še naprej. Vse naokrog je težko in žalostno vzdušje. Škofje, svečeniki in monlhi tvorijo špalir, skozi katerega ministri in višji častniki nesejo krsto. Ko je krsta dospela do samostanskega praga, pristopijo menihi in odnesejo trnplo v cerkev. Kraljica Ivana in ostali knezi so razvrstijo ob oltarju sv. Ivana Rimskega. Ob 2(1. uri so po zaključnih molitvah in po škorovem blagoslovu položili krsto na desno zraven drugih v grobnico.
Odmev ' " papeževe poslanice v Argentini ji
Madrid, G. sept. s. Posebni dopisnik agencije EFE poroča iz Buenos Airesa, da je papeževa poslanica močno ganila argentinsko ljudstvo, ki misli da bodo papeževe besede počasi vzbudile vest, če že ne bodo Imele takojšnjega učinka. Jjist »La Nacion« piše, da stremi poslanica za tem, da bi oživila stremljenja narodov, da se povrnejo k tistim oblikam mednarodnega sožitja, ki edine lahko vrnejo veljavo načelom, da so duhovne sile močnejše kakor sovraštvo in surova Bila.
Poskus napada na nemško rečno plovko v Holandiji
Berlin. 6. sept. s. Mednarodna poroče.
valska ageneiju poroča, da je danes zjutraj poskušala skupina 30 Spitfirojev s 4 dvomotorniki iz majhne višine ponovno napasti in z bombami obsuti vozila, ki vzdržujejo nemško rečno plovbo in se nahajajo v nekem holandskem pristanišču. Obrambni ogenj malih čolnov je preprečil napadal, cem, da bi svoj napad osredotočili in zato noben čoln ni utrpel omembe vredne škode. Tudi v pristanišču ni bilo nobene škode. Fač pa je bila potopljena majhna boland. ska jadrnica, ki je bila zunaj pristanišča. Obramba je zbila 1 Spltfire in 1 bombnik. Na krovu zbitega lovca se jo nahajal urednik nasprotnikovega oddelka.
Anfonescu vodi Romunijo že 3 leta
Tri leta so minila danes, odkar je maršal Antonescu prevzel oblast v Romuniji in js prestol zasedel kralj Mihael. Podpredsednik vlade Mihael Antonescu bo imel ob tej priložnosti važen političen govor.
Vpoklic žensk v Ameriki
Lizbona, 5. sept. s. Iz Washingtona po.
„---,	—	  .	    —	ročajo, da so spričo pomanjkanja delovnih
se bo tako Izpolnila ljudska želja, da se moči po tovarnah ter za izpopolnitev voj-nadaljuje politika pokojnega kralja. Pa ne ske sklenili vpoklicati 200.000 žensk, ki naj le ljudstvo, temveč tudi vojska, katero član bi stopile v pomožno vojsko, ter nadaljnjih je prino Ciril, bi ugodno sprejela izvolitev 900.000 žensk, ki naj bi jih zaposlili v iu-
Vgibanja
o sestavi bolgarskega regentskega sveta
Budimpešta, G. septembra, s. Posebni dopisnik »Curcntula« poroča iz Sofije, da bo po vsej verjetnosti med člani regentskega sveta tudi prino Ciril, brat umrlega kralj* Borisa. Vse bolgarsko ljudstvo, pravi list, si želi tega princa za bodočega regenta, ker bi v njem videlo poroka ln ker
Cirila, čigar navzočnost v regentskem svetu bi nudila jamstvo, da se b0 politična oporoka kralja Borisa spoštovala.	I
dustriji. Novica o tem novačenju je zbudila kaj malo navdušenja ter mislijo, da bo zelo težko doseči navedene številke.
bi na ta način Roosevelt dobil možnost, da bi že vnaprej dobil zaupanje in potrdilo za mirovni program Združenih držav. Zunanji minister Hull je bajo že začel s poskusom, kako spraviti v sklad vsa vprašanja zuna, njo politike s tem, da povprašuje za mnenje in 6vet senatorje vseh skupin.
Buenos Aires, G. sept. s. V \Vashing-tonu so na pristojnem mostu izjavili, da je bilo sklenjeno sklicanje konforence zunanjih miniBtrov Rusije, Velike Britanijo in Združenih držav. Podrobnosti toga sestanka še izdelujejo. Se zmerom poskušajo izvesti sestanek med Stalinom, Rooseveltom in Churchillom in še vedno upajo, da bi v skrajnem primeru mogel na razgovor s Stalinom vsaj Churchill. V tej zvezi orne. njajo, da so bila Stalinu doslej poslana številna povabila, posebno pa ob priliki konference v Beli hiši. Britanski in amorlkan. ski delegati so predlagali kot kraj sestanka Charthum. Potem so pa izjavili, da niti Stalin niti Roosevelt zaradi obveznosti, katere jima nalaga njuna služba, trenutno na moreta zapustiti svojih držav,
Vesti 6. septembra
Izvoz portugalskih vin v D razili Jo se jo od začetka vojne do danes silovito zmanjšal. Listi pravijo, da je temu krivo pomanjkanje trgovskega lirodovja.
Državni podtajnik v kanadskem zunanjem ministrstvu Je po poročilih iz Washlngtona baje izjavil, da si Kanada želi, da bi bila včlenjena v vseameriško zvezo.
100 mrtvih in 300 ranjenih Je zahteval zadnji angleški letalski napad na Pariz. Porušenih Je bilo veliko stanovanjskih hiš, zadeta pa je bila tudi cerkev sv. Marte, Nemški lovci so pri tej priliki zbili 18 angleških letal
Odstopil je ravnatelj ameriškega zavoda za preskrbo z gumijem. Roosevelt Je Imenoval za njegovega naslednika Bradleja Do-Weya.
»SLOVENSKI DOM«, dne 6. septembra 1943 ....................zm..	—........
J i.LLAi J
Pravila za zadržanje civilnega prebivalstva
ob nočnem in dnevnem »letalskem alarmu«
1. »Letalski alarm«
»Letalski alarm« se označi z daljšim tuljenjem alarmnih tiren: zveni brez prekinjenja in se menjava v visokih in nizkih tonih ter obratno. Ponoči sledi »letalskemu alarmu« 4e tnkojSnja prekinitev javne razsvetljave.
2. Splošni predpisi
Obraniti jc treba mir in pomiriti one, ki so ga morda izgubili.
Pomnite, da:
— je panika bolj nevarna kakor letalska nevarnost;
— se mora proti onim, ki bi jo povzročili, postopati tudi s silo;
— je treba popolnoma spustiti ruloje trgovin in javnih lokalov: v njih notranjosti se ne sme niliče nahajati pri vratih in izložbah;
— morajo biti poklicani organi takoj na mestu, da odpro dohode do javnih, skupinskih in zasebnih zaklonišč;
— se morajo: osebje	javne varnosti in hitre pomoči, hišni	starešine,	delovodjo in vsi
ostali, ki imajo posebne naloge, takoj podati ua odrejena jim mesta;
— morajo ostati skozi	10 minut vežna vrata poslopij priprta, tako da se	lahko tja	zatečejo
osebe, ki jih je	presenetil alarm na cesti in daleč od	javnih zaklonišč.
Kretanje — Dovoljenje za kretanje
Med nočnim in dnevnim »letalskim alarmom« se meščani ne smejo prosto kretati, če nimajo posebne legitamacije, ki jo je izstavil Odbor za P. L. Z ; kršitelji bodo takoj aretirani.
Brez take legitimacije smejo krožiti avtomobili in osebje Armade (po tozadevnih navodilih vojaških oblastev),	agenti javne varnosti, gasilci, osebje	Rdečega	križa in	ustanov
protiletalske zaščite. Prevozna sredstva te poslednje ustanove bodo imela na motornem krovu belo>črno okroglo ploščo.
Za vsa druga vozila, ki smejo krožiti sn~»o ob potrebi, zadostuje legitimacija, ki jo izstavi vsakemu avt«- ’'iIistu Odbor za P. L. Z.; ta legitimacija mora biti odobrena od poveljstva Kr. Karabinji	v Armadnega zbora. Vsak avtomobilist mora na morebitni poziv vojaškega
osebja ali osebja javne varnosti pokazati legitimacijo obenem z osebno izkaznico.
Hišni starešine, ki ob alarmnem rn Au ne bi bili v poslopju, v katerem morajo opravljati svojo službo, se lahko kretajo skozi p»* 'i deset minut po danem signalu, da bi moHi dospeti čimprej v svoja poslopja; morajo pa u* ukaz kontrolnih organov pokazati svojo izkaznico kot hišni starešine, izdano od tuk. Odbora za P. L. Z.
Motorna vozila, ki nimajo odobrenja za kretanje, morajo ob letalskem alarmu ugasniti luči ter sc ustaviti na desni strani na takšnih prostorih, kjer ne ovirajo prometa.
Vozila z živalsko vprego
Vozniki morajo izpreči živali in privezati jih k zadnji osi vozila, če to ni možno, pa h kaki močni železni mreži ali k brzojavnim drogom ali kandclabrom, na način, da se živali ne morejo odtrgati, oni sami pa se morajo zateči v hišo ali najbližje zaklonišče.
Križišča, stekanja ulic, tramvajski tiri pa morajo ostati prosti.
Potniki ob prihodu na železniško postajo
Med »letalskim alarmom« potniki ne smejo iz postaje, temveč sc morajo podati v postajno zaklonišče, ter se ravnati po navodilih železnlškoga osebja. Železnice bodo nadaljevale s svojo normalno službo, razen ob letalskih napadih.
Za osebje državnih železnic, ki mora iti na svoje službeno mesto, je veljavna osebna izkaznica, katero izstavi pristojno železniško oblastvo, ki jc zanjo odgovorno. Ta izkaznica nadomestuje legitimacijo, katero izstavi tukajšnji Odbor za P. L. Z., in 6iccr v smislu ministrske okrožnice it. 260 z dne 12. novembra 1942.
Potniki v tramvajskih vozovih. Tramvaji
6ele dve minuti po znaku »letalskega alarma« se prekine tok na tramvajskih progah, tdko da tramvaji lahko do€pejo do širokih uličnih prostorov, vendar onstran križišč, da ne ovirajo kretanja službenih motornih vozil. Potniki lahko izstopijo iz tramvajskega voza šele, ko ta pride na določeno mesto, dobro znano vsem sprevodnikom.
Trodsednik odbora xa protiletalsko zaščito dr. Piotro David.
Mojster Breskvar odkril tatu
mmm-
IzkuSeni mojster Breskvar Ima svojo ključavničarsko dolavnico v malem poslopju na Sv. Petra nasipu. Velik ključ, znak njegovega poštenega rokodelstvo, visi na zidu, čje več kot pol stoletja, saj samo mojster Breskvar obratuje v toj delavnici do ,r>0 let, n so v njej delali že njegovi prodniki i-r,ključavničarji, tako da je delavnica stara žo nad 100 let. Poleg strojarjev in usnjarjev so bili ključavničarji, ki so so radi v starodavni Ljubljani udejstvovali v šem-petrskem predmestja. Mojster Breskvar jo kot ključavničar zelo previden in ne izvrši svojih del vsakemu neznanemu tipu. Tako je pomagal letos maja odkriti in izslediti kolesarskega tatu stražniku Vrečarju.
Bilo je 22. maja letos. Ob zgodnji jutranji uri, že okoli 6, je prlneseli neznan
Ljubljana
Koledar
1’onedeIJek. I. klmovca: Zaharija, prerok; Donacijan, škof in mučenec; Petronij, škof.
Obvestila
Molitveni namen današnjega četrtega dne devetdnevnice je: za vse tiste, ki pri pripravah za uničenje naših dobrih sode. lujejo. Udeležujmo se teh molitev, ki so izraz najplemenitejše krščanske ljubezni, v cim večjean štovilu.
Duhovne vaje za gospe In matere bodo v Lichtenturnu od 12.—16. septembra. Prilika bo tudi za zaprte duhovne vaje. Pri javite so na vega zavoda
Bolnišnica ljanl obvešča
59.
Botra	vila je še vedno stala	vsa	odreve-
nela na štoru kot bel kip, kip žalosti in groze. Bilo	ji	je	tako strašno pri	srcu,	da jc
obupno zukričala na pomoč.
Pritekle	so	gradiške vile ter	se	zgrozile
tndi one; saj niso mogle verjeti svojim očem! Nemo so se ozrle v botro vilo, nato v mrtvega drvarja.
Nato je botra vila na ves glas zajokala in plakajoč pela žalostinko:
»Divji lovec se je strašno maščeval nad njim, ki nam je v štore zasekal križce. Noš dobri sosed se je za nas žrtvoval . .. Izrujte smrekin	vrh iz	njegovega srca!«	jim	jc ve-
lela nato botra vila.
Vremenska napoved za danes popoldne (6. septem.):
Večinoma jasno.
DENAR. Tajne vjcmlrja. Rimska cesta, Čuda živalskega Bveta, Cuda rastlinskega sveta. Naš vsakdanji kruh. Kako sl pridobim prijateljev. Mati zemlja. Morje, Ladje Itd., vse te stvari boste našli obdelane od priznanih strokovnjakov v slovenski poljudno znanstveni knjižnici »S v e t«, katere prvi zvezek bo v nekaj dneh izšel. Vsak inesoc bo izšla ena knjiga. Mesečna naročnina le 20—. lir. Knjigo bodo tiskane na boljšem gladkem papirju in bogato ilustrirane. Bo to pravo poljudno znanstvo v slikah. Naročite se na »S v e t« čimprej v Ljudski knjigarni ali pa pri upravi »Sveta«, Kopitarjeva 6, Ljubljana.
človek k mojstru moško kolo, ki je bilo zadaj zaklenjeno a kolesarsko ključavnico. Človek je poprosil mojstra, da bi mu ključavnico odprl. Ker jo človek dajal kaj nenavadna in sumljiva pojasnila, mu je mojster odklonil napro&eno delo. Oez nnkaj \ časa je prišel k mojstru stražnik Jože Vre- '< čar, ki je povpraševal o zaklenjenem kolesu.
Stražnik Vrečar je namreč imel omenjeno jutro službo od 4—8. S seboj je vzel svoje kolo, ki ga je prislonil k trafiki ob tromostovju in ga zaklenil, da bi ga pozneje po končani službi vzel s seboj. Pa I mu je nekdo kolo izmaknil. Takoj je sam < začel s poizvedbami. Mojster Breskvar mu ! je dal prve namige, da je najbrž kolo odpe- > Ual tak in tak možakar, ki je pri njem j prosil za odklenitev kolesarske ključavnice.
In stražnik, ko je dobil še navodila, v katero smer je krenil tat, jo kmalu nalotel na možakarja, ki je vodil njegovo kolo. Pred kazenskim senatom je bil nato obtožen zaradi tatvine kolesa v Železnikih na Gorenjskem lot« 1904 rojeni mizarski mojster Zdravko Valentin P., ki je bil že zaradi tatvine dvakrat obsojen na strogi zapor. Pred sodniki Be je Zdravko Valentin zvijal na vse mogoče načine. Pripovedoval je, da jo kolo kupil ob jutranjih urah od neznanega človeka. Kupil ga je, ker je izvedel, da bodo kolesa spet dovoljena in je samo rabil kolo. Sodniki njegovega zagovora niso upoštevali in mu niso verjeli ter so ga obsodili na 5 mesecev strogega zapora.
Invalid, vdoveo z S nepreskrbljenimi otroki, ki jim je zgorelo vse borno Imetje, prosi dobra srca za kakršno koli podporo, zlasti za obleke za otroke. Uprava »Slovan-, ca«, ki nesrečno družino dobro pozna, sprejema naslove dobrih ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati.
Naloge novinarstva sedaj in pozneje
Komisarjeva izjava uredniku lista »Pomeriggio«
Milan, 4. septembra, s. Komisar narodnega novinarskega sindikata Mario Vinci, guerra je uredniku lista »Pomeriggio« pojasnil svoj delovni načrt. Ta načrt bo se-voda zelo zapleten in težaven, ker bo treba premagati marsikako oviro in urediti prehodno dobo, pa naj bo še tako kratka. Tre. ba bo poskrbeti za tisto bratstvo v delu, ki bo vsakemu novinarju dalo resnično po. klicao veljavo in meščansko dostojanstvo. Zato bo treba preglodati ves sedanji polo. žaj novinarstva in preučiti z največjo po.
zornostjo seznam novinarjev. Za komisarja bo to gotovo najbolj kočljivo delo. Vendar bo delo opravil s svojimi sodelavci g čutom največje pravičnosti in človečnosti, ker mu je do tega, da bi ustvaril vzdušje čiRtostl in poklicne resnosti. Ko bo vojna končana, je dejal Vinciguorra, bo tisk seveda spet docela svobodno deloval. Glede na to bomo poskrbeli, da bomo tisku dali tako osnovo, da bo lahko s popolno zavestjo prevzel od. govornost, ki bo nedvomno eden najbolj važnih činlteljev v narodni obnovi.
Neuspešen napad na nemške ladje z novo zažigalno snovjo
Berlin, 4. septembra, s. Po poročilih mednarodne agencije je predvčerajšnjim zjutraj skupina 13 boljševlških bombnikov ponovno, a brez uspeha napadla z bombami in z neko novo zažigalno snovjo skupino nemških ladjic, ki je nastopala vzdolž kav. kaškili obali. Ker ni bila nobena nemška ladjica zadeta, doslej niso mogli dognati, kakšna naj bi bila ta nova zažigalno snov, ki so jo Sovjeti uporabljali. Nemške pomor, ske enote bo po bojih odnesle le rahlo škodo, ki so jo letala povzročila s stroj, nicami.
Razstava Milana Radina v Obersnelovi galeriji
Ljubljana. 6. septembra.
Včeraj dopoldne je bila — hrez kakšnih uvodnih govorov — v Obersnelovi galeriji na Cesti Arielle Rea odprta umetniška razatava slikarja M. Radina. Ta slikar dosodaj v Ljubljani med širšo javnostjo ni bil znan, čeprav si jo v ožjem krogu občudovalcev in spošto-vateljev že pridobil lepo ime. Pač pa je bil bolj znan v Beogradu, kjer je živel pred to vojno in tudi z uspehom razstavljal.
Ljubljanskemu občinstvu se je predstavil na kar mogoče odličen način. Razstavil je 30 olj, petnajst radirank in nekaj pastelov. Motivno prevladujejo številni portreti, ki jih res temeljito obvlada. Slikar daje svojim portretirancem nekak prikupen, intimen ton, ohrani pa pri tem seveda njihovo individualno noto. Prav portreti so želi žo prvi dan kor največ občudovanja. Ennko posre-čone so tudi njegove figuralne kompozicije, v redkih razstavljenih pokrajinah pa prevladujejo nekakšne temne, mračne barvo. Vidi B« takoj, du ljubi »likar bolj dramatične motive kakor pa idilo. Izredno fino izdelano so tudi razstavljene radiranke, ki dokazujejo, da Radin obvlada dobro tudi to tehniko.
7.e prvi dan je bila razstava deležna zelo povoljnega obiska ter jo je obiskalo med drugim tudi več znanih ljubiteljev umetnosti, tako predsednik Narodne galerije dr. \Vindischer in drugi javni dolavci. Občinstvu prav toplo priporočamo obisk te razstave.
Izšel bo eden najpriljubljenejših svet. zgodovinskih romanov
WALT£R SCOTTOV BB
IVANHOE"
v slikah
Slikovita in napota zgodba Iz visokega srednjega veka Iz fiasa legendarnega angleškega kralja križarskega voditelja Riharda Levjesrčnega. * Roman o ljubezni viteza Ivanhoe do krasotice Kovene * Borba med dvema kraljevskima bratoma na Angleškem v XIII. stol., ko so se domači Sasi z zmagovitimi Normani že stapljali v en narod Anglosanov, kakor so sedaj ♦ Sijaj srednjeveških turnirjev, viteških navad, pa tudi razvad, borb za oblast, klativitezov in razbojnikov, dvorskih kovarstev ln zaprek; pa tudi junaških zmag, čudežnih rešitev ln plemenitih dejanj + Podoba židovske lokavosti. živi tipi plemičev ln nižjega sloja, lovcev in menihov, sploh — družbe XIII. stol. v nazornem orisu mojstra romantičnega zgodovinskega romana WALTKRJA SCOTTA, klasičnega učitelja naših prvih pripovednikov, zlasti Se Jurčiča « Kdo bi sl no želel brati ta slavni roman v slikah? Obširnejši tokst bo spremljalo 205 slik. Delo bo izšlo v posebni knjižni izdaji v založbi UREDNIŠTVA »SLOVENCA« + Lepo berilo za razvedrilo vseh slojev. Roman bo izšel X. oktobra + Cena: broširan 35 Ur. v polplatnu vezan 45 lir, v celo platno vezan na najfinejšem papirju 80 lir. * Naročniki »Slovenca«, in »Domoljuba«, ki naroče In plačajo knjigo najkasneje do 5. oktobra 1943, dobe broširano knjigo za 30 lir, v polplatno vezano pa za 40 lir. ♦ Naročila sprejema uredništvo »Slovenca« in »Domoljuba« + V Ljubljani so sprejemajo naročila in plačila v vožl »LJUDSKE TISKARNE« PRI VRATARJU.
Amerika ne namerava ustanoviti judovske države v Palestini
Ankara, 4. septembra. 8. Osobni Koose* voltov odposlanec za Srednji vzhod Hurlejr, ki je prispel v Jeruzalem, je sklical časnikarje ter jim dal izjavo, s katero je hotel zanikati govorice, da je v načrtu ustanovitev palestinsko judovske države pod upravo Združenih ameriških držav, govorico, ki so vzbudile v arabskem svetu volik odpor. llurley Je tudi dejal, da Združene ameriške države ne nameravajo prav nič spreminjati sedanjega položaja' tor da do obeh narodov, ki zdaj živita v Palestini, enako ču| l'> ter se no zavzemajo za onega bolj ko iu drugega.
Izjave Rooseveltovega zastopnika naj bi imele tudi namen pregnati sumničenja, ki jih Britanci goje glede severno-ameriških ciljev na ozemlju Bližnjega vzhoda.
Ladijske izgube nevtralnih * držav od začetka vojne
Stockholm, 3. sept. s. Švedsko časopisje prinaša statistične podatke o tem .koliko ladij so v toj vojni izgubile nevtralne države. Iz teh podatkov so vidi, da 8e od začetka sovražnosti do danes nevtralno države, ki jih je 31, izgubile v celoti nad 4..r> milijona ton ladijskega prostora. Švedska sama je od začetka vojne izgubila 208 ladij s skupno 861.000 tonami. Izgubila pa je obenem tudi l.MH mornarjev.
Za 25.-, 32.-, 45«* ali 85»* lir
dobite lahko nas sloviti roman v slikah »QUO VADIŠ«. Mehko vezana knjiga velja tudi v novi Izdaji 32 lir, za naročnike našega lista 25 lir; v polplatno vezana 45 lir, v celo platno na najboljšem papirju 85 lir.
Jože Mahali i
h A P
predstojništvo Lichtenturno-Ljubljani.
za ženske bolezni v LJub-občinstvo, da so glasom od i loka Visokega komisariata za Ljubljansko^ i pokrajino v Ljubljani dovoljeni od 6. septembra 1943 dalje obiski k bolnicam samo ob sredah, sobotah, nedeljah ln praznikih(i med 13 ln IS.
Gojenci pevske šole prof. Miloša BrlS-
Skrivnosti z nevidnega bojišča
Vohunski spomini i» prve svetovne vojne
Toda vseeno je ostal negiben in molčeč še nekaj trenutkov, ki so se rama zdeli neskončno dolgi. Nazadnje pa se nika bodo imeli svoj javen pevski nastopni je premaknil, se obrnil in stopil proti v potek, dne 10. t. m., ob 19 v mali filhar-(i enemu izmed neštetih zabojev, ki jih je moničnl dvorani. Spored javnega nastopaj bilo vse polno okoli nas. bodo izvajale tri gojenke prof. Brišnika, (l	Nekaj časa se je sklanjal v tisli za-
in sicer:	sopranistka Tomšič Tilka ter,> boj, ki je stal čisto ob steni, potem se je
mezzosopranistki Brišnik Anica in Sadnik (i Spet zravnal, prišel spet 'k nama, v des-Dragica. Spored bo objavljen v prihodnjih (i nici, ki nra je trepetala kakor v strnhu, dneh. Na prvi javni nastop nove pevske drdžal nekaj listov. Obrnil se je h gro-žole v Ljubljani opozarjamo.	fici in rekel:
N« šoli Glasbene Matlee bo danes po.i	»Takole! Tule so listine in izkazila
poldne določitev urnika vsem	gojencem, kl(i	švedskega Rdečega križa,	ki jlll	potre-
so se vpisali za novo šolsko	leto nn šolo(|	bujete	.. .<
Matice. Zato naj se zbero gojenci danes	Pri teh besedah je tiste papirje izro-
popoldne ob 15 v Hubadovi pevski dvorani,(i čil moji tovarišici. Nismo spregovori h in sicer najprej gojenci za klavir, gojenci(| več niti besede, teanveč smo se ločili za violino naj pridejo ob 16 in gojenci zai molče in brez vprašanj, tako, kakor smo solopotje ter ostale orkestralne instrumente (> ee bili pred nekaj trenutki sešli... ob pol 17. Redni pouk so bo začel jutri,,»	~
y torek. 7. t. m.	(i	Ne bom kaj nadrobno popisoval in
Na sporedu Javnega nastopa gojenki razlagal, kako in kaj je bilo s to skriv-povske šole prof. Brišnika bomo slišali vi nostno zadevo. Povem samo, da so tiste prvem delu pesmi, v drugem pa oporne i listine, ki nama jih jo tako hitro in pa •rije. Anica Briinikova bo zapela Adaml-i brez vprašanj preskrbel Karinski, bile «cvo »Uspavanko« in Volaričevo »Dekliško i za naju prava milost božja. Z njihovo tožbo«, Tinka Tomšičeva Devovo »Kangli-i pomočjo sva se lahko povsod izdajala za eo« in Tirindellovo »Vesno«,	Sadnik Dra-J	člana	švedskega Rdečega	križa,
gica pa Pavčičevo »Zenjico«	in Chopinov V	Rusiji je tedaj bila lakota	in	je
»Zal«. Drugi del nastopa je posvočen oper-J zaradi tega takih švedskih odposlanstev nim arijam. Slišali bomo arijo iz opere f po njej potovalo precej, tako da so bila »Mignon«, ki jo bo pela Brišnlkova, iz f £isto vsakdanja in nič sumljiva prika-»Hoheme«, ki jo bo pola Tomšičeva, Sad- f zen. Tako tudi midva nisva bila več ni-uikova pa zapoje arijo iz »Soviljskoga j) komur sumljiva, tudi če bi naju bili brivca« in lz »Carmon«. Podrobni spored, f spoznali, da sva tujca, ki Je obenem vstopnica za ta javni nastop f Kot zastopnika švedskega Rdečega gojenk prof. Miloša Brišnika, *e dobi v i križa sva brez posebnih težav mogla po-knjigarni .GU#bew.	i	tojafl dalje, JPjpvoc&iLa, sva vbo Rusijo od
Petrograda do Urala in 4. aprila ob zori sva dospela v mestece Tobolsk, kjer sva takoj dobila precej varno in dobro pribežališče pri nekem Sergeju Pušinu.
Ker so bile razmere v Rusiji tedaj obupne ter nered tak, da si ga človek, ki ga ni sam doživel in na lastni koži poskusil,'ni mogel predstavljati, sva potovala od Petrograda do Tobolska dober mesec dni. Res je pa tudi, da nisva hotela ravno hiteti in sva se ustavljala tolikokrat in v takih krajih, kjer je to bilo potrebno, da sva lahko obdržala videz zastopnikov Rdečega križa.
Za naju je na vsej poti bilo važno in zanimivo samo to, da ves ta mesec nisva naletela na nobenega vohuna, ki bi naju bil zalezoval po nalogu »tigrinje iz Kremlja«. Bila sva torej skoraj dodobra prepričana, da je ta žetiska izgubila sled za nama in da sva njenim povsod segajočim krempljem lo ušla. kar je bilo za srečno izpolnitev najine naloge bistvenega pomena.
Car je bil z vso svojo rodbino zaprt v palači pokrajine Tobolsk. To poslopje, ki je bilo palači podobno le od daleč, ni bilo več kakor dve sto metrov oddaljeno od najinega prebivališča in skrivališča. Ze ta bližnja soseščina se nama je zdela dobro znamenje in prepričana sva bila, da nama bo stvar uspela.
Zato sva šla takoj na delo, kajti vedela sva, da se mudi in da boljševiki glede carske rodbine lahko kmalu ukrenejo kaj usodnega, česar ne bo moči več popraviti.
Najin načrt j$ bil precej preprost; g
pomočjo nekaj zelo drznih, na vse pripravljenih tovarišev bi vdrla v ječo carjeve rodbine ter vse, ki so bilMam zaprti, odvedla do reke, kjer bi že moral biti pripravljen zelo hiter motorni Čoln z oboroženo 6tražo. Varen, kraj za to je bil že izbran. Carja in njegove drage bi naložili na čoln ter jih odvedli v določen kraj, od koder bi lahko vsi skupaj prišli pod japonsko oblast in jo bilo tudi za to že vse poskrbljeno.
Treba bi bilo delati previdno, hkra-tu pa naglo in odločno, pa bi stvar ne mogla spodleteti. Tako so je vsaj zdelo, če je človek sodil po zunanjih znamenjih, ki so vsa ugodno kazala.
Visoki jetniki niso bili ravno preveč strogo zastraženi. Palača, kjer so bili zaprti, je varoval majhen oddelek vojaštva. Oddelku je poveljeval polkovnik Kobilinski, za nadzorstvo nad tem, kako svojo službo izpolnjuje, mu je bil pa dodeljen sovjetski komisar Makarov.
Ne poveljnik ne vojaki niso bili še kaj prehudo zastrupljeni z boljševizmom. Morda bi bili celo veseli, če bi se bili mogli »rešiti« svojih, prav za prav le preveč pomembnih in odgovornost prinašajočih ujetnikov.
Ta straža je prav za prav bila edini gospodar nad njimi. Osrednja boljševiška vlada v Moskvi je tedaj imela druge skrbi. Imela je čez glavo posla s tem, kako bi utrdila svojo oblast. Zato se ni utegnila meniti za dosti drugega, tudi za usodo nesrečne carske rodbine ne.
(Dalje)
Odprl Je 0*1. Po neJbu. BO pluli beli oblaki kakor iskri konji, ki jim ognjenu kopita drzno požirajo prepade pod seiitij jn se jim mišice neutrudno pno v sijajne višine ...
Da, kljnb vsemu pojde v mestot Tudi tam bo nažel nekaj, kar bo dajalo njegovemu življenju vsoh žrtev vredni smisel! Tam ne bo več sam, v tihi in mrzli delavnici in s praznim, sivim platnom prod seboj. Skupaj sl bosta zgradila toplo ognjišče medsebojne ljubezni in sreče. Potem ho prišla pomlad ln tudi v njunem domku bo vzbrstelo in zacvetelo. Zalesketale se bodo čiste, nedolžne oči, zazvenel srebrn otroški smeh. S svojim otrokom se bo igral in sprehajal, smel mu bo čisto po svoje oblikovati srce in um. In poleti se bo šo vedno lahko vračal k svojemu modrozele-neinu jezeru med gorami in kakor bleščeče metulje prestrezal žarko božje lepote na tem čudovitem koščku slovensko zemlje...
Medtem so se nad Ukancem nenadoma, bog ve odkod, zbrali In kakor čreda črnih ovo v stajo nagnetli temni oblaki. Zavrtalo je v gozdu, upogibali so se vrhovi ponosnih smrek in ob peščeno obrežje pod Tinetom so pljuskali valovi razburkanega jezera. Zelonl travniki in zlata žitna polja pod Staro Fužino so še žareli v vročem opoldanskem poletnem soncu, toda gorska pobočja nad Ukancom in zadnjo polovioo jezera je žo prekrila mrka črna senca.
Tisti temni oblaki so se nato razlezli in se spojili v ogromno, brezoblično, le na krdjeh raztrgano, avinčenosivo gmoto, ki so je spustila čisto nizko nad jezero ia kakor jata divjih, sestradanih volkov grozeče naglo nopredovala proti Budnici. Nad Ukancem samim je bilo nebo podobno že tožkemu, črnemu pokrovu nad orjaškim kotlom, v katerem vre in kipi. Čezenj je prvič švignil krvavi bič bliska. Za tem je zagrmelo, kakor da jo na strmi gorski poti zloben voznik zvrnil zvrhan voz težkih hlodov, ki so se nato s strašnim bobnenjem in pustošenjem valili v sočno in sončno, rajsko lepo zelenico pod njim.
|t Tri sveti Marjeti v Jereki ua koncu il Zgornje doline jo k hudi url jcknil zvon. |l Ljudje so prihajoll na kamnite pragove ji obokanih hišnih duri, se s strahom ozirali (I proti od jezera so bližajoči nevihti in se |l križali. Z ognjišč se je pod svetlikajoči l>se etrop črnih kuhenj vil dim na cvetno nedeljo blagoslovljenih oljk.
(I Tine se je mislil dvigniti in poiBkati |l kje v bližini zavetja, ko so je v prodnato {lobrožje pod njim nenadoma hreščeče zare-(I zal kljun noke jadrnice, da ga je sproletel 11 srh. Ce ni hotel motiti neznanih prišlecev, (I je še nadalje moral ostati zleknjen v vi-(Uoki travi. Cul je. kako so so valovi zagaten jall v zajetne boke ladje in kako jo veter 11 udarjal z vrvmi ob jambor in prečko in 11 napenjal belo jadro, ki se jo ostro odra-1'žalo od temnih pobočij Vogla. Z ladje 1« (•moral skočiti moški, ponuditi roko dami, (•da je stopilo no suho, pa so spet vrniti v ('čoln. Tine Jo videl in slišal, kako je naglo (•spuščal in zvijal jadro, prekril z nepre-(•močijivlm platnom klopi In spregovoril: (•»Samo trenutek, prosim, takoj bom prt (•kraju! In nevihta naju bo, upam, tudi to-(•liko počakala, da te bom lahko Ce pravo* ( časno prispromil domov!« i	(DaljeJ