8000032 Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a MtUttUlU BENCINSKI SERVIS GRAFIČNE STORITVE liuniciraF I Smih&lsKa cesta 2, Mozirje KURILNEGA OUA!!! NAJBOLJŠA CENA TA HIP! 03 839 3820 oli 041 710 574 Tel.: 839-50-80 vabila J ] zahvale j konfetki -naprsni šopki Savinjska cesta 11 info@unigraf.si www.unigraf.si Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 Era Koplas d.ao. Prešernova 10, Velenje mtn 8) BENCINSKI SERVIS NAROČILA KURILNEGA OLJA 3000 Celje I -— y Zavedamo se, da nekateri radi nakupujete, drugi pa se raje sprehajate. Nam je uspelo skoraj nemogoče. Združili smo prijetno s koristnim. Ustvarili smo nakup med sprehodom! NAKUPOVALNI CENTER www.velejapark.si M2 Center management d.o.o., Jurčkova cesta 223, lobo Ljubljana | HOPA KNJIŽNICA CELJE : Tretja stran Živali niso stvari, ampak čuteča bitja Živali so eno izmed petih kraljestevživih bitij in prevladujoča oblika življenja na Zemlji. Njihov pravni status seje skozi zgodovino spreminjal. Po klasičnem rimskopravnem pojmovanju in kasnejših civilnih zakonodajah so živali opredeljene kot stvari, kar pomeni, da jih zakonodaje ne upoštevajo kot bitja, ki so živa in čutijo. Na živalih ima lahko človek lastninsko pravico in lahko z njimi prosto razpolaga. V Evropski uniji se na področje živali nanašata dva splošna mednarodna pravna akta: Univerzalna deklaracija o pravicah živali, kije bila zasnovana bolj kot etični kodeks, in Protokol o zaščiti in dobrem počutju živali, ki je bil podpisan v okviru Amsterdamske pogodbe. Zomenjenim protokolom je EU dodelila živalim nov pravni status čutečih bitij. To pomeni, da jih priznava kot bitja, ki občutijo bolečino in trpljenje, torej naj jih ne bi več obravnavali kot lastnino, blago ali izdelek. Ustava Republike Slovenije v 18. členu določa prepoved mučenja, v 72. členu pa določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. Zakon o zaščiti živali je bil sprejet leta 1999 in določa odgovornost ljudi za zaščito živali in njihovega življenja ter pravila o ravnanju z živalmi in pogoje, ki jih je potrebno zagotoviti pri reji živali, prevozu in izvajanju posegov na živalih. Zakon mučenje živali opredeljuje kot vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, prav tako pa se kot mučenje šteje tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. Za trpljenje se štejejo bolečine, strah, poškodbe, degeneracije, hiranje ter prekomerno in nepotrebno vznemirjanje. Zakon navaja, kdaj in na kakšen načinje usmrtitev živali dovoljena, in med drugim dopušča usmrtitev v primeru, če živali ni mogoče oddati po tridesetih dneh od dneva, koje bila sprejeta v zavetišče. No, prav o teh zavetiščih za živali smo se razpisali v tokratni temi tedna in se pozanimali, zakaj vse občine ne plačujejo prispevka zanje, če pa je tudi na podeželju veliko zapuščenih živali. Žalostno dejstvo je, daje položaj živali v Sloveniji, kljub pred desetimi leti sprejetemu zakonu, slab. Mnogo živali še vedno trpi in umira v masovni živinoreji, mnogo jih je mučenih v laboratorijskih poskusih, nadaljujejo se nehumani transporti, mučene so tudi številne hišne živali. Kljub temu da imamo inšpekcijske službe in celo varuha pravic živali, odvetnika Vladka Begana, je predvsem od nas, občanov oziroma državljanov, odvisno, kaj se bo z živalskim svetom dogajalo v prihodnje. IZ VSEBINE: Tema tedna: Za domače ljubljenčke se odločajmo premišljeno................4 Zgornja Savinjska dolina: Nedavno neurje naredilo precej škode.5 Slovenska ljudska stranka: Žerjav z optimizmom glede lokalnih volitev .. 7 Ljubečna: Krumpačnikzlat, Podlesnikova in Weiss srebrna....11 37 ___/ Ljudske pevke Pušeljc Bogat izkupiček dobrodelne prireditve še polepšal svečanost... Blate: Od Golice do Užičkega kola - fešta, ki se pomni.. 25. ultramaraton Celje-Logarska dolina Nemec Danny Thewes preprečil llarju peto zaporedno zmago. ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 37,11. september 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:// www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredniško najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ZA DOMAČE LJUBLJENČKE SE ODLOČAJMO PREMIŠLJENO Če bi vsi gojili skrben odnos do živali, zavrženih ne bi bilo Marsikdoje že doživel, daje v svoji okolici opazil zapuščeno žival -majhnega mačka, ki je sestradan mijavkal ob cesti, ali psa, ki se je brez lastnika potepal po cestah, gozdovih, naseljih. Zavržene živali so vse tiste živali, ki ob sebi nimajo lastnika. Teh ne bi bilo, če bi se ljudje s skrbnim premislekom odločali za lastništvo nad njimi in bi sprejeli vso odgovornost, ki ga le-to prinaša. A zaenkrat živali še ostajajo žrtve naše nepremišljenosti. KDO JE DOLŽAN POSKRBETI ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI? Zakonsko je določeno, da morajo imeti občine ali svoje lastno zavetišče za živali ali sklenjeno pogodbo z najbližjim zavetiščem. Na vsakih 800 registriranih psov v občini mora imeti občina v zavetišču rezerviran en boks. Ker neupoštevanje zakona ni sankcionirano, marsikatera občina pogodbe z zavetiščem ne sklene, čeprav nima svojega zavetišča. Najbližje zavetišče Zgornji Savinjski dolini je zavetišče Zonzani v Dramljah (v bližini Celja). Lastnica Zonzan-ija Tatjana Lenko je povedala, da nekatere okoliške občine še vedno nimajo sklenjene pogodbe z njimi. ALI POZNAMO NAŠE NAJBLIŽJE ZAVETIŠČE? ZačetkiZonzanijasegajovleto 1991, koje bil Zonzani le hotel za male živali. Kasneje so se odločili, da prostore up-orabijo tudi kot začasni dom za izgubljene in zavržene živali. Ko dobijo prijavo o izgubljeni živali, preverijo, ali ima občina, v kateri je bila žival najdena, podpisano pogodbo z zavetiščem. Če pogodba z občino ni podpisana, za žival niso dolžni skrbeti. Čeje pogodba podpisana,je žival vza-vetišču 30 dni na stroške občine, nato na njihove lastne. jim je deio z zapuščenimi psi v zadnjih letih zelo olajšalo obvezno mikročipiranje psov skotenih od 1.1.2003 naprej. S pomočjo čipa namreč ugotovijo, kdo je lastnikživali. Če ima žival čip, Zonzani kontaktira lastnika, kije potem dolžan poskrbeti za psa in poravnati vse stroške, kijih je žival zavetišču povzročila. POTREBNA JE OZAVEŠČENOST IN SAMOKRITIČNOST Tatjana Lenko je opozorila, da se nekaterim lastnikom psov ne zdi nič posebnega, če psa zjutraj odprejo, ga pustijo brez nadzora ves dan, da se potika po bližnji in daljni okolici, in ga zaprejo, ko se končno vrne domov. Takšni pasji potepi so lahko polni negativnih doživljajevtakoza ljudi kotživali same, zato niso prav nič nedolžni. Psi brez nadzora so mnogokrat povzročitelji prometnih nesreč, preganjajo divjad, ljudje se teh psov ali bojijo ali jih na silo odganjajo. Tudi v Občini Nazarje so že večkrat opozorili lastnike psov, naj ne pustijo, da se njihovi psi prosto in brez nadzora gibljejo na javnih površinah in povzročajo nelagodno počutje pri občanih. Kljub občinskim predpisom (6., 16. in 17. člen v Odloku o javnem redu in miru) ter denarnim sankcijam se omenjena težava žal še vedno pojavlja. Žival ni igrača, ampakje živo bitje, ki od človeka zahteva čas, denar (cepljenje, hrana, vzgoja, sterilizacija oziroma kastracija...) in ljubezen. Spletne strani društev in institucij, ki se ukvarjajo z živalmi, lastnikom ponujajo številne članke in vprašanja, ki jim pomagajo odgovoriti, ali so na določeno žival pripravljeni aline. Tehtna odločitevje najboljša garancija, da lastniki živali nikoli ne bodo zanemarili in zapustili. Petra Knapič Zavetišču Zonzani lahko pomagate tako, da jim poklonite odeje, igrače in hrano. To so že storili učenci Osnovne šole Mozirje. (foto: arhiv zavetišča Zonzani) Ko najdete zavrženo žival, o tem čim prej obvestite občino, v kateri je bila žival najdena. Občina bo nato stopila v kontakt z zavetiščem, ki bo poskrbelo za žival. ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB MOZIRJE Svečanost ob 65. obletni«! osvoboditve doline bo v Mozirju Slabemu odzivu občin se pridruži še izključevanje posameznih členov iz pogodbe, kije sicerzakonsko določena. V Zgornji Savinjski dolini imajo letošnje leto sklenjeno pogodbo z Zonzanijem občine Mozirje, Rečica ob Savinji in Ljubno. Nekatere z zavetiščem sodelujejo preko naročilnic. Tako po besedah direktorice občinske uprave Jožice Rihter tudi gornjegrajska občina, ker ocenjujejo, daje pogodbeno sodelovanje z Zonzanijem predrago glede na ponudbo. Manjše občine vsekakor postavljajo pod vprašaj, kolikoje za njih pogodba smiselna, če je število registriranih psov nizko in je pojav zavrženih živali minimalen. V tem času za žival ustrezno skrbijo in naredijo vse, da ji poiščejo novega in primernega lastnika. Po pretečenih tridesetih dnevih se lahko zavetišče odloči tudi za evtanazijo živali. Tatjana Lenko je povedala, da ta v večini primerov ni potrebna, saj so pri iskanju novega doma za živali zelo uspešni. Ne uspejo oddati le zelo starih, bolnih ali poškodovanih živali. Pri iskanju novih lastnikov so jim v veliko pomoč medijska sredstva. Tako na njihovi internetni strani (www.zonzani.si) sprotno objavljajo fotografije psov in mačk, ki iščejo nov dom, objave o najdenih živalih so tudi na Radiu Goldi in Radiu Celje ter v regijskem časopisu Novi tednik. Lastnica Zonzanijaje poudarila, da Občine Zgornje Savinjske doline in Združenje borcev za vrednote NOB Mozirje bodo ob visoki obletnici osvoboditve naše doline priredili spominsko slovesnost. Ta bo v soboto, 19. septembra, ob 11. uri v Športni dvorani Mozirje. Slavnostni govornik bo nekdanji namestnik komisarja četrte operativne cone - Štajerska in nekdanji predsednik ZZB NOV Slovenije Bogo Gorjan. Program bo povezoval Anton Venek, sodelovali pa bodo župan občine Mozirje Ivan Suhover- šnik, Godba na pihala Zgornje Savinjske doline, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Mozirje in mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje ter recitatorji. »Mi, ki smo živi, se priporočamo, da se spomnimo vseh tistih, ki so že v času vojne vihre skušali ustvariti slovensko republiko. Malo tistih še živi, zato je toliko bolj nujno, da ostane živ spomin nanje in na tisto, kar so hoteli ustvariti,« sporočajo organizatorji. Marija Lebar Iz OBČIN f PLAZOVI, ZALITJA IN POŠKODOVANE CESTE Nedavno neurje v naši dolini naredilo precej škode Minuli petek, 4. septembra, zvečer in v noči na soboto je ob prehodu hladne fronte našo dolino zajelo močno deževje z vetrom in ponekod s točo. Intenzivne padavine so povzročile posamezna zalitja, sprožilo pa seje tudi več zemeljskih plazov. Tokrat stajo brez večje škode odnesli občini Ljubno in Luče. Na Rečici ob Savinji so morali v petek, malo pred 19. uro posredovati gasilci, ker je meteorna voda ogrožala dva stanovanjska bloka. Gasilci so od- metrov prostorov, od koder so gasilci vodo izčrpali. Tudi na cestah, zlasti makadamskih, je deževje povzročilo precej škode. Kje je nastala in kolikšna je dokončna škoda, bo razvidno po temeljitem pregledu vseh cest. V občini Gornji Grad je zaradi zamašene odtočne cevi meteorna voda ogrožala dve stanovanjski hiši v Bočni. Člani domačega prostovoljnega gasilskega društva so odmašili kanal. Kar precej je bilo udorov na cestah, koliko pa je deževje vplivalo na že obstoječe plazove, bo znano vteh dneh po pregledu terena. V Nazarjah je na Žlaborski poti na cesto zdrsnil plaz. Gasilci so odstranili okoli pet kubičnih metrov zemlje,cesta paje bila nekaj ur zaprta. Na Lesarski cesti na meji z občino Rečica ob Savinji je voda ob propustu izpodjedla asfalt in naredila meter globoko luknjo, nevarno za promet. Delavci mozirske Komunale so namestili opozorilne znake. Prav tako so dobili nalogo pregledati še ostale ceste in do vaško jedro se bo deloma moč peljati že do konca tega meseca, saj je zaključek del načrtovan do druge polovice oktobra. Odtlej naj makadamske ceste med Mozirjem in Planinsko ravno ne bi bilo več. V tem času bo položen grobi asfalt. Za dokončno asfaltiranje novega dela med Kebrom in Planinsko ravnoje v preteklem tednu ponagajal petkov dež, ki se je potegnil še v sobotni dopoldan. Zavoljo tega je ostalo neasfaltiranih še okoli 500 metrov, ki pa bodo v času do bližajočega se vikenda že dokončani. Benjamin Kanjir srede, 9. septembra, sporočiti na občino nastalo škodo. Neurje je ponekod odneslo bankine ob cestah, tako daje asfaltna prevleka obvisela brez podpore. Dodobra paje razdejana tudi cesta, ki povezuje kmetiji Kraplje in Jegovnik na Čreti. Na Solčavskem kakšne večje škode niso zabeležili. Nekateri manjši vodotoki so sicer prestopili bregove, zamašilo seje nekaj propus-tov, vendar pa tamkajšnji prebivalci po besedah župana Lipnika manjših škod niti ne javljajo injih odpravijo sami. Marija Lebar VELENJE PRAZNUJE Najlepše slovensko mesto je Velenje Komisija Slovenske turistične zveze je v okviru tekmovanja v urejanju okolja v mestih in na podeželju pod naslovom Moja dežela - lepa in gostoljubna ugotovila, daje Velenje najlepše slovensko mesto v kategoriji velikih mest. Z najvišjim številom točk je Velenje prehitelo Novo mesto na drugem in Ljubljano na tretjem mestu. Tako bo Velenje gostilo zaključno prireditev Moja dežela - lepa in gostoljubna. V sodelovanju s Slovensko turistično zvezo bo prireditev s svečano podelitvijo nazivov v domu kulture v Velenju, in sicer 14. novembra 2009. Dogodka se bo udeležil tudi častni pokrovitelj projekta predsednik države dr. Danilo Turk. Velenje letos praznuje petdesetletnico in je tako najmlajše slovensko mesto. Tudi sicer je mlado mesto in mesto mladih. Značilno je, daje nastajalo s sodelovanjem in velikim navdušenjem takratnih prebivalcev, ki so pri izgradnji in urejanju opravili neštevilne prostovoljne delovne ure. »»Novo Velenje« je torej staro 50 let. To dandanašnji še za človeka ni veliko, kaj šele za mesto, pa vendar seje vteh petih desetletjih zgodilo in spremenilo veliko. Veliko smo dosegli, nabrali smo si številne izkušnje. V marsičem se lahko ne le brez sramu, ampak tudi nadvse uspešno, kosamo s starejšimi in z večjimi,«je med drugim na spletni strani Mestne občine Velenje zapisal župan Srečko Meh. Praznovanju obletnice so namenjene številne prireditve in dogodki, s katerimi so začeli v teh dneh. Priprave na praznovanje pa so se začele že veliko prej. Cvetlične gredice na primer že vse leto žarijo v rumenem, saj sta rumena in zelena velenjski »uradni« barvi. Marija Lebar V Nazarjah je na Žlaborski poti na cesto zdrsnil plaz, polomil zaščitno ograjo in se ustavil šele v Dreti (foto: Igor Solar) mašili odtočne jaške in izčrpali vodo s parkirišča pred blokom. Zaradi zdrsov zemlje sta bili ogroženi dve lokalni cesti na Poljanah. Plaz na Žerovnicah se je še povečal in bi lahko ogrožal lokalni promet, zato so že ta ponedeljek pričeli s sanacijo. Izvajalec bo odkopal zemljino do trdne laporne podlage in namestil odvodnjavanje. V občini Mozirje so gasilci posredovali ob 19.30 uri, ko je voda zalila več prostorov v tamkajšnji osnovni šoli. Zalitih je bilo okoli 300 kvadratnih ŠMIHEL, PLANINSKA RAVNA Skozi Šmihel trenutno po makadamu Delavci podjetja Emil Grobelnik s.p., ki je bilo izbrano na razpisu za modernizacijo ceste Vid-Planinska ravna, so v preteklem tednu na pripravljeno cestišče med Kebrom in Planinsko ravno pričeli polagati asfaltno prevleko. V tem tednu bo položen še manjkajoči del od omenjene kmetije, potekajo pa tudi dela na pripravi spodnjega ustroja med gostilno Vid in Šmihelom. Delavci na cestišče trenutno dovažajo velike količine grobega peska, na katerega bo pred nanosom asfalta položen še fini del. Po novem asfaltu oziroma moderniziranem cestišču skozi OBČINA GORNJI GRAD Kdaj prenova regionalne ceste skozi Bočno? Konec avgusta je v Gornjem Gradu potekal sestanek s predstavniki občine, Direkcije Republike Slovenije za ceste, projektanta in nekaj lastnikov zemljišč ob cesti. Namen sestanka je bil uskladiti zahteve lastnikov, ki jih ti postavljajo kot pogoj za podpis dokazil o razpolaganju z zemljiščem. Direkcija za ceste od nekaterih lastnikov, ki jim bo območje ceste posegalo na njihovo lastnino, še ni uspela dobiti vseh potrebnih soglasij. »Na omenjenem sestanku so ti lastniki postavili določene zahteve, kijih bo preučil projektant. Že zdaj pa je jasno, da so nekatere od teh zahtev takšne, da jim ne bo mogoče ugoditi,« pravi župan Stanko Ogradi. »Soglasja je že podpisalo več kot 95 odstotkov vseh lastnikov zemljišč ob cesti,« nadaljuje Ogradi, »zato tako direkcija kot občina in lastniki, ki so soglasje že dali, pričakujejo, da se bo projekt čim prej nadaljeval. Občina in direkcija za ceste sta naredili vse, kar je v njuni moči, da bi do prepotrebne rekonstrukcije prišlo čim prej,« še dodaja gornjegrajski župan. Za rekonstrukcijo regionalne ceste KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA PARTNERJI Nazarje-Gornji Grad, pododsek skozi Bočno je bil projekt narejen leta 2006, bili sta tudi dve javni razgrni- računu že zagotovljena. Prva etapa rekonstrukcije predvideva gradbena dela za izgradnjo Most čez Bočnico in cesta sta nujno potrebna rekonstrukcije (foto: Marija Lebar) tvi. Spomladi naslednjega leta je bil med ministrstvom za promet in Občino Gornji Grad podpisan sporazum o sofinanciranju te rekonstrukcije. Pri tem odpade na občino Gornji Grad po oceni iz 2007. leta 215.000 evrov od celotnih 633.000. Občina ima to investicijo vpisano v Načrtu razvojnih programov in potrebna sredstva vta namen v pro- DOLINA V SODELOVANJU S MOZIRJE vozišča, pločnikov za pešce in avtobusnih postajališč terjavne razsvetljave. Regulirali bodo Bočnico in čez njo zgradili most, projektirana je tudi izvedba, prestavitev in zaščita komunalnih vodov. Projekt je v fazi, ko bi lahko objavili javni razpis za izvajalca del, če bi pridobili še zgoraj omenjena soglasja lastnikovzemljlšč. »Če teh soglasij ne pridobimo čim prej, se lahko pričetek rekonstrukcije premakne za več let, saj ima direkcija na programu več projektov po vsej državi, s katerimi lahko začne takoj. Kljub omenjenemu imamo zagotovilo, da bo cesta skozi Bočno ostala na prednostnem programu direkcije. Za nadaljnji razvoj kraja je rekonstrukcija nujna,zato računamo na razumevanje krajanov,« zaključuje Ogradi. Marija Lebar Po pločniku do pokopališča Mozirjani in mnogi drugi, ki imajo svojce pokopane na mozirskem pokopališču, bodo odslej na ta kraj počitka prihajali varneje. Delavci podjetja TGM Janžovnik Aleš s.p. so nam- ta kraj zgrnilo največ obiskovalcev. Občina kot investitorje morala predhodno odkupiti potrebna zemljišča in zagotoviti projektu zadostna finančna sredstva. Gradnja bo občin- Podeželje in mesto z roko v roki Delavci pri izdelavi škarpe, ki bo onemogočila plazenje zemljišča nad pločnikom (foto: Benjamin Kanjir) Pri konjeniškem klubu v Škalah pri Velenju bo to soboto, 12.septembra, velika prireditev s pestrim programom za staro in mlado. Dogajanje se bo začelo ob 9. uri s privodom goveje živine. Ob 9.30. uri bo odprtje razstave okoli sto glav govedi iz hlevov 32 rejcev Šaleške doline. Na ogled bodo živali rjave in črno-bele pasme, za popestritev pa tudi nekaj primerkov slovenske cikaste pasme. Razstava je osrednji dogodek, vzporedno bo na ogled še razstava likovnih in literarnih del deve-tošolcev in varovancev VDC Saša, Enota Ježek Velenje na temo tokratnega dogajanja. Predstavili bodo še stoletne domače obrti. Zelo zanimiva pa bo tudi razstava malih živali in mini ponijev. Marsikoga bo razveselila pestra degustacijska ponudba, saj bo mogoče poizkusili številne mlečne in mesne izdelke slovenskih proizvajalcev. Na voljo bo tudi pester izbor jabolčnih krhljev, soka in drugega iz nove tržne znamke Slodar Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Popoldne bo na sporedu tekmovanje v konjskem galopu, obiskovalci prireditev pa si bodo lahko ogledali še viteške igre. Za večje udobje gledalcev bodo na prizorišču postavili tri velike šotore. Za razpoloženje bo najprej poskrbela godba Zarja, nato pa ansambel bratov Avbreht. Marija Lebar reč pričeli z gradnjo pločnika med regionalno cesto in pokopališčem. Delavci trenutno postavljajo škarpo, ki bo onemogočila plazenje zemljišča nad pločnikom. Gradnja poteka po načrtih, končana pa bo pred prvim novembrom, ko se bo na ski proračun olajšala za dobrih 30.000 evrov. Velikoali malo, vsekakor potrebno, saj domačini z zadovoljstvom spremljajo potek del in se veselijo varnejše poti do kraja, kjer so pokopani njihovi pokojni najbližji. Benjamin Kanjir C \ 6 V. . J SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (SLS) Žerjav z optimizmom glede lokalnih volitev za morebitne kadrovske spremembe ski parlament ni kaj dosti spremenila, v občinskih in mestnih odborih. Po »Za nasje pomembno, da delamo za njegovem mnenjuje bila stranka SLS ljudi,« je še dodal. »Čeprav je s stališča naše stranke ta regija ena boljših, delo nikoli ni tako dobro, da ga ne bi bilo mogoče še izboljšati,« je dejal predsednik SLS Žerjav (levo) (foto: Marija Lebar) V Šmartnem ob Paki so se v torek, 1. septembra, na 6. srečanju sestali vodstvo SLS in predstavniki občinskih in mestnih odborov Celjske in Zgornjesavinjsko-šaieške pokrajine. Srečanje je bilo namenjeno pregledu dosedanjega dela stranke in načrtih za prihodnje, tudi v luči prihajajočih lokalnih volitev. Srečanja so se med drugimi udeležili predsednik stranke mag. Radovan Žerjav, podpredsednica Olga Franca, predsednik podmladka Bor Zgonc in vodja poslanske skupine v državnem zboru Jakob Presečnik. Kot je povedal predsednik Žerjav, je bilo srečanje namenjeno pogovorom o načinih izboljšanja dela posameznih odborov. »Čeprav je s stališča naše stranke ta regija ena boljših, delo nikoli ni tako dobro, da ga ne bi bilo mogoče še izboljšati,« je dejal predsednik Žerjav. Kot pravi Žerjav, se bodo na podlagi pogovorov na srečanjih odločili tudi na lokalnih volitvah vedno močna, glede trenutne priljubljenosti pa je dejal, da so z njo zadovoljni, saj je konstantna in se od volitev v Evrop- Na srečanju so govorili tudi o spodbujanju regionalnega razvoja. »Ključno je spodbujanje enakomernega regionalnega razvoja in pod- pora največjim podjetjem, saj v Sloveniji prihaja do vedno večjih ekonomskih razlik med regijami, kar ni spodbudno,« je dejal predsednik Žerjav. Jakob Presečnik je menil, da je SLS v Zgornji Savinjski dolini že tradicionalno močna in se nadejajo, da bo tudi na lokalnih volitvah prihodnje leto tako uspešna, kot na prejšnjih, ko je bila po številu glasov na prvem mestu. Dejal je, da so si župani in člani občinskih svetov iz vrst SLS prizadevali uresničiti načrtovano. Če to povsod ni bilo mogoče, gre del pripisati tudi sedanji splošni krizni situaciji. Kljub temu, je menil Presečnik, gre razvoj v smeri načrtovanega. Na vprašanje, na katerem področju vidi pomanjkljivosti, je dejal: »Tako na lokalni ravni kot na državni je ostalo nerešenih še nekaj problemov v vo-darstvu, infrastrukturi in na področju vzpodbud gospodarstvu.« Marija Lebar ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Borelioza v vztrajnem porastu Lymska borelioza, ki jo povzroča ugriz okuženega klopa, je že nekaj let v vztrajnem porastu. Kot so sporočili iz Zavoda za zdravstveno varstvo (IZV) Celje, so letošnje poletje zaznali strmo naraščanje števila prijav te bolezni. Med bolj ogrožena območja na Celjskem spada tudi območje Upravne enote Mozirje. Samo v juliju so na Celjskem zabeležili 247 prijavljenih primerov te bolezni, kar je največ v enem mesecu doslej. Tudi na območju Zgornje Savinjske doline število zabeleženih primerov ni majhno, na območju naše upravne enote seje od leta 2004 do 2008 za lym-sko boreliozo okužilo 267 ljudi. Izmed desetih upravnih enot na Celjskem je s tem številom mozirska enota uvrščena na peto mesto. V epidemiološki sliki se celjska regija glede na obolevnost uvršča na tretje mesto po številu novo odkritih primerov, in sicer takoj za kranjsko in novogoriško regijo. Za boreliozo obolevajo ljudje vseh starosti, sami bolezni, ki nezdravljena lahko povzroči resne zaplete, pa se lahko izognemo s preprostimi preventivnimi previdnostnimi ukrepi. Kot svetujejo na ZZV Celje, v naravi hodimo oblečeni v gladke materiale, poleg tega uporabljamo repeiente, ki odganjajo mrčes. Po prihodu domov se temeljito pregledamo in če klopa opazimo, ga čim prej in pravilno odstranimo. Kot pravi direktorica Zgornjesav-injskega zdravstvenega doma Ida Pustoslemšek Kramerje bolezen dobro ozdravljiva, če jo le začnemo zdraviti pravočasno. »To pa ne pomeni, da mora ljudi zgrabiti panika takoj, ko opazijo na sebi klopa. Rada bi poudarila, da rdečina in rahla oteklina na mestu ugriza, ki se pojavita kmalu ali že pred odstranitvi klopa, nista simptoma za boreliozo, zato je preuranjen strah odveč. Pomembno pa je, da v primeru okužbe ne spregledamo zgodnje bolezenske spremembe, ki se sicer pokaže šele po tednu ali dveh in za katero je značilen rdeč kožni madež, ki se postopoma širi, osrednji del pa bledi.« V medijih se v zadnjem času pojavljajo ugibanja, ali se je mogoče z boreliozo okužiti tudi preko komarjev oziroma drugih insektov. Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani potrjujejo, daje to teoretično mogoče. Obstaja namreč zelo majhna možnost, da insekt, ki nas piči, pred tem sesa kri okuženi živali in bakterije borelioze s sesalom prenesel na človeka. Tatiana Golob Število zabeleženih primerov lymske borelioze v regiji Celje v petletnem obdobju (2004-2008) Brežige Ceje Laško Mazije Sa/rtai Stav. Konjice Šenp- Šmaije Velenje Žalec Skipaj 2004 41 108 41 24 32 26 50 43 40 81 486 2005 57 109 47 54 28 18 33 44 66 116 572 2006 89 120 39 62 29 29 34 41 49 123 615 2007 52 141 52 37 41 28 44 105 53 110 663 2008 72 163 56 90 32 93 63 66 48 123 806 SKUPAJ 311 641 235 267 162 194 224 299 256 553 3142 Vir: Zavod za zdravstveno varstvo Celje PRVI ROJSTNI DAN TRGOVINE SAM V NAZARJAH Dosegli zastavljene dlje Nastop osnovnošolcev ob prvem jubileju nazarske trgovine Sam (foto: Marija Šukalo) Prvo soboto v septembru je prvo leto obratovanja praznovala trgovina Sam v Nazarjah, odkar so se preselili na novo lokacijo. Ob tej priložnosti so pred trgovino pripravili bogato paleto dogajanj. Na stojnicah so potekale ustvarjalne delavnice nazarske osnovne šole, aktiv kmečkih žena je ponujal kulinarične dobrote. Obiskovalci so se lahko podprli z okusnim bogračem. Vse to pa je zaokrožilo žrebanje kupcev in prijeten zabavni program osnovnošolcev in ansambla Čar z animatorjem Bojanom Štrukljem. Pozdravne besede je obiskovalcem in zaposlenim namenil direktor podjetja Sam d.o.o. Domžale Anton Sedeljšak in poudaril, da so prav zaposleni ključ uspeha trgovine. Ti se trudijo, da so kupci vedno zadovoljni. Mnenja je, da je nazorska poslovalnica projekt, ki se dobro razvija. O tem je prepričana tudi vodja nazarske poslovne enote Majda Podkrižnik, kije predstavila nekatere ključne rezultate. V obdobju januar-avgust so doseli 96 odstotkov ciljev. To so dosegli s pomočjo kupcev, ki se zadovoljni vračajo. Po besedah Podkrižnikove je za ekipo zaposlenih vtrgovini Sam Nazarje leto, v katerem so izvedli vrsto uspešnih akcij, svetovanj in izobraževanj ter projektov. Uspeli so dosegati zastavljene cilje tako na področju prodaje kot na področju obvladovanja zalog, likvidnostnih tokov in kadrov. Zadovoljstva ob uspešnem letu delovanja ni skrival niti župan občine Nazarje Ivan Purnat, ki je prepričan, da je množičen obisk nazorskega Sama samo dokaz več, da so ga kupci vzeli za svojega. Ob zaključku praznovanja so kupce in zaposlene obiskali tudi člani društva Zgornjesavinjski starodobniki s svojimi dvokolesnimi ali štirikolesnimi jeklenimi konjički. Marija Šukalo SKUPINA GORENJE Močno izboljšani rezultati poslovanja Nadzorni svet Gorenja je javnost seznanil s poslovanjem Skupine Gorenje v prvem polletju leta 2009. Čeprav se je v drugem četrtletju prodaja še zmanjševala, seje rezultat poslovanja močno izboljšal. Družba je ustvarila prosti denarni tok, ohranjala tržne deleže in beležila pozitivne učinke. K izboljševanju uspešnosti poslovanja so največ prispevali učinki optimiranja procesov in ukrepov za zmanjševanje stroškov, ki so se začeli uresničevati v drugem četrtletju ter začetek rabe surovin in materiala po nižjih cenah. DRUGO ČETRTLETJE ŽE BLIZU NIČLI V prvi polovici leta 2009je Skupina Gorenje ustvarila skoraj 568 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov, od tega dobre tri četrtine s prodajo gospodinjskih aparatov, izid iz poslovanja, ki je v prvem četrtletju znašal minus 7 milijonov evrov, se je v drugem četrtletju približal ničli, torej se je dobičkonosnost iz poslovanja v drugem četrtletju v primerjavi s prvim pomembno izboljšala. Prodaja se je v drugem četrtletju najbolj zniževala na vzhodnem injugovzhodnem delu Evrope, —"a medtem ko je Gorenje v nekaj državah Zahodne Evrope zaznalo celo rast povpraševanja. Na spremenjeno povpraševanje se je Gorenje odzvalo s pokrivanjem različnih segmentov in vseh cenovnih razredov ter tako uspelo na večini trgov ohraniti ali okrepiti tržne deleže. OHRANJANJE DELOVNIH MEST S POMOČJO DRŽAVE Kljub kriznim razmeram so v Gorenju resno pristopili k ohranjanju produktivnih delovnih mest. Namesto odpuščanja so uporabili vse možnosti državnih ukrepov na področju stroškov dela in mehke metode zmanjševanja števila zaposlenih tertako znižali stroške dela vskladu z oceno. Od julija pa je podjetje vključeno v ukrep začasnega čakanja na delo, ki predstavlja naslednji pomemben korak pri ohranitvi produktivnih delovnih mest. Gospodarska kriza Gorenja ne zaustavlja niti pri vlaganju v nove izdelke in intenzivnem delovanju na področju razvoja. Na trg prihaja nova kolekcija aparatov Gorenje Simplicity, podjetje pa v ospredje postavlja tudi novo generacijo ku- halnih aparatov, kije pri potrošnikih na večini evropskih trgov odlično sprejeta. Kljub znakom okrevanja, ki jih nekateri trgi že kažejo, bo po mnenju vodstva podjetja Gorenje, letošnje leto še vedno zelo težko, pravo okrevanje gospodarstva v grobem pričakujejo šele v sredini leta 2010. TG Teden pikaste zabave V nedeljo, 20. septembra, se v Velenju začenja največji otroški festival v Sloveniji, Pikin festival. Letos bo to že dvajseto druženje s Piko, ki bo potekalo na različnih lokacijah v Velenju, predvsem na prireditvenem prostoru ob Velenjskem jezeru. Letošnja osrednja tema festivala, naslovljena »Pikaste ideje«, je usklajena z evropskim letom ustvarjalnosti in inovativnosti, zato bo otrokom na voljo preko sto ustvarjalnih delavnicah, Pikin natečaj, glasbeno - plesni vrtiljak in še veliko drugih zabavnih dogodivščin. Častna pokroviteljica letošnjega festivala bo Vlasta Nussdorfer, glavna »šefica« v Velenju pa bo seveda tudi letos sama Pika Nogavička, ki bo iz rok župana Srečka Meha za teden dni prejela župansko lento in z njo oblast. Pikin festival se bo kot ponavadi začel z otvoritvenim družinskim dnevom ob Velenjskem jezeru. Sam dogodek bo zaradi 50-letnice odprtja mestnega središča vVelenju, ki jo Velenjčani praznujejo ravno na ta dan, še toliko bolj svečan. Ves teden bodo potekale Pikine prireditve; od lutkovnih, plesnih in gledališčih predstav do Pikinega kina in državnega srečanja otroških plesnih skupin iz vse Slovenije »Pika miga«, na zaključni dan festivala bo na Velenjskem jezeru potekala tudi Pikina jadralna regata. Festival bo humanitarno obarvan, na prizorišču bo mogoče kupiti Pikine palačinke, kijih bodo pekle znane osebe, zbrana sredstva pa bodo namenjena otrokom iz socialno šibkih družin. TG Šolstvo, Iz občin, Oglasi OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Naj bo srečen prvi in vsi naslednji šolski dnevi Takšno je sporočilo, s katerim sta prvošolčke na pot učenosti pospremila ljubenska županja Anka Rakun in ravnatelj Rajko Pintar. Sprejem je bil na prvi šolski dan v avli tamkajšnje osnovne šole, malčke pa so ob tem pomembnem dogodku spremljali njihovi starši. Za to, da bo prvi šolski dan ostal v res lepem spominu, so na šoli za nove učence pripravili lepe darilne Na to so že pred vstopom v šolo opozarjali uniformirani predstavniki ZŠAM in SPV Ljubno. O prometni varnosti je spregovorila tudi županja Rakunova potem, ko je simbolično predala rumeno ruto enemu izmed letošnjih prvošolčkov. Ob tem je razkrila presenečenje, ki ga je za malčke in njihove starše pripravila občina - vsem otrokom letošnjega prvega razreda je občina poklonila Županja Anka Rakun je Benjaminu simbolično predala rumeno rutico (foto: Marija Lebar) zavitke s šolskimi potrebščinami. Za vsakega učenca je bila pripravljena tudi rumena rutica, ki simbolizira varnost malčkov in zahteva še posebno pozornost vseh udeležencev v prometu do najmiajših in zato najšibkejših. zavarovanje za primer nezgode. V ta namen je sklenila zavarovalno pogodbo z Zavarovalnico Maribor. Ravnatelj Rajko Pintarje povedal, da je letošnja generacija verjetno najmanj številčna v dolgi zgodovini šole, saj je v prvi razred vstopilo le TURISTIČNO DRUŠTVO GORNJI GRAD S Perpetuumom Jazzile do vokalne ekstaze V gornjegrajsko baročno katedralo sv. Mohorja in Fortunata 19. septembra ob 20. uri prihaja slovenski jazzovski zbor, ki v zadnjem obdobju z iz-virnim izvajanjem znanih skladb navdušuje tako Slovence kot celotno svetovno spletno občinstvo. Perpet-uum Jazzile deluje pod umetniškim vodstvom Tomaža Kozlevčarja. Edini slovenski jazzovski zbor se ponaša z zanimivim repertoarjem, ki je enkratna mešanica brazilske bosso nove, swinga, funka, popa, gospela in harmonične zvrsti close harmony. Zagotovo bodo s svojo »vokalno ekstazo«, kotna svoji spletni strani imenujejo svoj nastop, navdušili tudi v Gornjem Gradu. Gornjegrajsko turistično društvo kot organizator koncerta vse, ki se nameravajo udeležiti vokalne poslastice, vabi, da Gornji Grad obiščejo že kakšno uro pred nastopom. Že od 18. ure dalje bo namreč za vse obiskovalce v Galeriji Štekl odprta muzejska zbirka, v času pred koncertom pa se bodo pred katedralo z domačimi dobrotami predstavile gornjegrajske kmečkežene. Vstopnice, kolikorjih je zaradi velikega povpraševanja sploh še na voljo, so v Gornjem Gradu na prodaj v gostilni Pri Jožku, v pekarni Kramer, v pizzeriji Četara vOkonini, v gostilni Pri Urški v Bočni, vTIC-u Kamnik in TIC-u Mozirje. 18 otrok. »Morda pajetotudi dobro, saj bo zato vsak od vas deležen še posebne pozornosti učiteljic. Ker v šoli se boste veliko učili, še več pa se boste igrali. Tudi igra je del učnega procesa in prehod v resno učenje mora biti postopen in učencem prijazen,«je dejal ravnatelj potem, ko je otrokom in staršem zaželel dobrodošlico. Da bo igra sestavni del šolske- ga življenja, so lahko prisotni videli že kar takoj. V šolo so kot goste povabili kranjske lutkarje. Ti so zaigrali malo drugačno igrico o hudobni čarovnici, ki ima v gozdu hišico iz sladkarij, na katero lovi radovedne in sladkosnedne otroke. A dandanes otroci niso več tako nemočni in čarovnica doživlja težke čase... Marija Lebar Svet Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, na podlagi 16. člena Odloka o ustanovitvi JZ TKŠM Občine Mozirje (Ur.l. RS št. 24/06, 61/06, 137/06, 31/07, 109/07, 51/09), razpisuje prosto delovno mesto direktorja Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport h mladho Občne Mozirje Kandidat za imenovanje na funkcijo direktorja zavoda mora izponjevati naslednje pogoje: - najmanj visokošolska ali univerzitetna izobrazba; - najmanj dve leti delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih mestih; - spoznavanje dejavnosti s področja delovanja zavoda; - sposobnost za organiziranje in vodenje dela; - aktivno znanje slovenskega in angleškega ali nemškega jezika. Kandidat mora predložiti: - program dela in razvoja zavoda, za njegovo mandantno obdobje (maksimalno 20 strani formata A4); - življenjepis; - dokazila o izpolnjevanju pogojev. Želeno je, da k prijavi kandidat priloži tudi ustrezno referenco, glede pridobivanja nepovratnih sredstev. Mandat direktorja traja pet let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan. Pisne prijave z dokazili o izponjevanju pogojev, življenjepisom ter programom dela in razvoja zavoda pošljite najkasneje v 15. dneh po objavi razpisa na naslov: Svet JZ za turizem, kulturo, šport in mladino Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, p.p. 94, 3330 Mozirje, s pripisom RAZPIS ZA DIREKTORJA - NE ODPIRAJ. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva objave javnega razpisa V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni nevtralno za moške in ženske. Svet Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Občine Mozirje Tatiana Golob Ljudje in dogodki, Gospodarstvo, Organizacije NAZARSKI POŠTAR JANEZ MELAVO Delo opravlja z veseljem in ga ne bi zamenjal Le kdo ne pozna poštarjev, gospodov v modro-rumeni uniformi s torbo na rami, ki domove ljudi obiščejo skoraj vsak dan in tam oddajo različne pošiljke in informacije. Mednje sodi tudi Janez Melavo z Zgornjih Pobrežij, za prijatelje in znance Poštni Janez, ki se je temu poklicu zapisal pred skoraj dvema desetletjema in pol. Od tedaj vsak delovnik na nazorski pošti presortira in pregleda pošto, nato pa poskrbi, da pošiljke pridejo do naslovnika. Da je pri tem zelo uspešen in predan svojemu delu, je dokaz tudi druga akcija Savinjskih novic, v kateri so bralci glasovali za najprijaznejšega poštnega uslužbenca. Prepričljivo največ glasov je že drugič zaporedoma dobil prav Melavc. »Izredno sem presenečen, da sem dobil toliko glasov. Vsem, ki so glasovali zame, se iskreno zahvaljujem,« ne skriva zadovoljstva Melavc in nadaljuje: »S tem delom sem se srečal čisto po naključju, ko sem po vrniti iz vojske iskal zaposlitev. Sprva sem delo opravljal na motorju, v torbi pa seje našlo tudi do 30 kilo- gramom različnih pošiljk. Ni bil važen ne letni čas, ne vreme, slaba prevoznost ceste ali kakšna druga ovira. Pisma in druge pošiljkeje bilo potrebno oddati naslovniku. Danes je lažje. Motor sem zamenjal za avtomobil, torbo za košarice v svojem službenem prevoznem sredstvu. Do živega mi sedaj ne pridejo niti dež niti mraz ali sneg.« Janez zatrjuje, da raznos pisemskih pošiljk opravlja z veseljem in dela ne bi zamenjal. V dveh desetletjih in pol seje nabrala kar pis- ana paleta različnih dogodivščin, ki so se primerila pri delu. A o njih raje molči, saj je diskreten in rad pomaga vsem, kolikor le more. Da je res je ustrežljiv, priča tudi dejstvo, da ga ljudje poiščejo tudi izven delovnega časa in poprosijo za uslugo. Tako ni nič neobičajnega, če namesto njih odnese na pošto položnice, sporoči kakšno vest soseda sosedu ali priskoči na pomoč starejšim in šolarjem. V domačem kraju ga ljudje poznajo kot tihega, mirnega, redoljubnega in inovativnega človeka, ki rad priskoči na pomoč. Svojstven pečat je pustil tudi v domačem gasilskem društvu, katerega član je že tri desetletja. S svojo prijateljico Natašo se rad poda tudi na potepanje z motorjem ali vrtnari. Njegov hobi so namreč rože in zelišča. V domači hiši pa gaje moč videti tudi s predpasnikom, predvsem, ko so na vrsti specialitete z žara. Marija Šukalo Janez Melavc je bil že drugič zapored izbran kot najprijaznejši poštar (foto: Marija Šukalo) DAN PROMETNE MOBILNOSTI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Zagotoviti hočejo več varnosti na naših cestah Avto moto društvo Zgornje Savinjske doline (AMDZSD)je od ustanovitve spomladi letos izvedlo nekaj pomembnih aktivnosti, ki članslvu in udeležencem v cestnem prometu dajejo možnosti vključevanja ter omogočajo večjo varnost na naših cestah. Med nove naloge, kijih namerava drušh/o izvajati v sodelovanju s številnimi akterji z območja vseh občin v dolini, sodi tudi osrednja jesenska prireditev Dan prometne mobilnosti v Zgornji Savinjski dolini. Vsebinsko bogata akcija, kot »družinska učna ura varnosti v prometu«, ki bo vključila člane občinskih SPV-jev, policijo, gasilce PGD Nazarje, Avtošolo Antlej, skupino članov ZŠAM ZSD, strokovnjake s področja cestnega prometa iz širšega okolja, medije, osnovne šole in sodelovanje nekaterih uslužbencev Upravne enote Mozirje, A.M. Miklavc d.o.o., člane društva Zgornjesavinjski starodobniki, Zavod za TKŠM - Mozirje ter celotno vodslvo AM D ZSD, bo izvedena med 1. in 3. oktobrom v Nazarjah in Mozirju. Osrednje dogajanje bo potekalo v soboto, 3. oktobra, dopoldne pred upravnim centrom pod Rožnikom v Mozirju. Cilj akcije je, da bi pritegnili čim več družin, staršev z otroki, šolske mladine in različnih udeležencev v cestnem prometu. Strokovna podpora dogodku bi naj bila izvedba javne tribune o varnosti v cestnem prometu v sodelovanju strokovnjakov s področja prometne preventive, policije in javnosti. Podrobnejši program Dneva prometne mobilnosti bodo organizatorji predstavili javnosti v prihodnjih dveh tednih in pred prireditvijo na tiskovni konferenci. Jože Miklavc GORSKI TURISTIČNI CENTER GOLTE D.O.O. Praznik gob ob koncu poletne sezone Zadnji delovni vikend poletne sezone bodo na Golteh sklenili s tradicionalnim gobjim praznikom pri Alpskem vrtu. Organizatorja gobarske razstave in priprave gobjih specialitet sta Gobarsko društvo Marauh in podjetje Golte. Vsi ljubitelji nabiranja gob in različnih gobjih specialitet se boste od petka, n. septembra, od 9. ure dalje lahko seznanili z različnimi vrstami užitnih in strupenih gob, ki rastejo na širšem območju planine Golte. Še sveže nabrane gobe vam bodo gostinci Hotela Golte pred vašimi očmi pripravili v obliki različnih dobrot. Nekaterim bodo zadišale marmorne golobice na sirovi plošči, drugim bo apetit zbudila solata iz prašnic. Strokovnjaki bodo s svojimi nasveti in skrbno pripravljeno razstavo obisko- valce seznanili tudi z življenjsko pomembnim razlikovanjem med užitnimi in strupenimi gobami in morda komu odkrili še kakšen skrit gobji kotiček. V nedeljo, 13. septembra, v Alpskem vrtu na Golteh med obiskovalci gobje razstave pričakujejo predvsem otroke iz vrtcev ter učence osnovnih in srednjih šol. V povsem naravnem okolju na več kot 1.500 metrih nadmorske višine se bodo otroci lahko s pomočjo izkušenih gobarjev seznanili z zanimivimi informacijami o tej vrsti gozdnih sadežev. Razstava gob in ponudba kulinaričnih dobrot bo v vsakem vremenu; ob dežju bo razstava s pokušino dobrot potekala na pokriti terasi hotela Golte, sicer pa pri brunarici v Alpskem vrtu. NN 29. ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE Krumpačnik zlat, Podlesnikova in Weiss srebrna V soboto, 29. avgusta, se je v Ljubečni pri Celju odvijalo 29. tekmovanje za zlato harmoniko. S tekmovanja seje z zlato plaketo vrnil Zvonko Krumpačnik z Ljubnega ob Savinji, srebrni plaketi pa sta osvojila Bernarda Podlesnik, prav tako z Ljubnega, in Robi Weiss iz Okonine. V boju za absolutnega zmagovalca Ljubečne je odličen nastop Zvonka Krumpačnika v dopoldanskem delu že prepričal tričlansko komisijo, ki sojo sestavljali Zoran Kolin, Tomaž Guček in Zmago Štih. Toda nastop v popoldanskem delu, kjer so odločale drobne malenkosti, je tehtnico nagnil v prid lanskoletnega zmagovalca Nejca Pačnika, ki sije tako priboril laskavi naslov. Po Veličasten dogodek, kije v nedeljo, 6. septembra, do zadnjega kotička napolnil dvorano gornjegrajskega kulturnega doma, bo še dolgo odmeval po Zgornji Savinjski dolini. V prvi vrsti zato, ker je bilo ob dogodku zbranih več kot5.000 evrov za društvo Sožitje, pa tudi zato, ker so Ljudske pevke Pušeljc v sodelovanju z društvom kmetic pripravile ob svoji desetletnici dogodek, kije povsem navdušil. mnenju strokovne komisije je bila odločitev o absolutnem zmagovalcu zelo težka, predvsem zaradi vi- Številni glasbeni gostje so izvajali predvsem narodnozabavno in slovensko ljudsko pesem in glasbo. Pevke Pušeljc so ob tej priložnosti zapele nekaj pesmi s svoje nove zgoščenke Klepetulje. Velik delež sta prav gotovo dodala voditelja Maja Oderlap in predvsem Franci Podbrežnik - Solčavski s svojim žlahtnim humorjem in duhovitimi vstavki. Brez dvoma pa so v programu najbolj uživali in se mu povsem sokega nivoja znanja igranja na diatonično harmoniko. Zvonkojetako že osvojenima dvema zlatima in predali tisti, katerim je bil namenjen izkupiček koncerta in so bili častni gostje ter sedeli v prvih vrstah. To so člani zgornjesavinjskega društva Sožitje in njihovi svojci. Pevski skupini Pušeljc je čestital in pevke nagovoril župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi. Zahvalil se jim je za njihov prispevek k ohranjanju ljudske dediščine, jim zaželel še veliko ustvarjalnih let in jim podaril sliko, na koterije upodobljena njihova skupina. dvema srebrnima plaketama iz preteklih let dodal še eno zlato. Bernarda Podlesnik, poleg Krumpačnika že stara znanka Ljubečne, je po dvanajstih letih ponovno preizkusila svoje sposobnosti na tekmovanju in osvojila srebrno plaketo, kijoje dodala že štirim osvojenim zlatim plaketam, plaketi Avgusta Stanka iz leta 1997 in nagradi občinstva prejeti leta 1995. Varovanca Primoža Zvira, Tamara Vandur izSpodnjega Dupleka in Robi Weiss sta se tekmovanja udeležila prvič in obema je uspel velik dosežek, osvojitev srebrne plakete. Plaketo Avgusta Stanka, posebno nagrado za izvedbo ljudske skladbe, sije zaslužil Jaka Fidel. Štefi Sem še polepšal Čestitali so jim tudi ostali gostje, s posebnimi darilci pa so se izkazali tudi člani Sožitja. Ti so prispevali tudi kprogramu, tako glasbene točke kot tudi dva skeča, katerima so se gledalci do solz nasmejali. Solze pa je v marsikatero oko izvabilo tudi sklepno dejanje, koje članica Društva kmetic Zgornje Savinjske doline Silva Mlinar predsedniku društva Sožitje Iztoku Benetku izročila ovojnico z do tedaj zbranim denarjem v znesku 4.545 evrov. To pa še ni bil dokončni znesek, saj so kasneje nekaj pridale še članice Pušeljca, po prireditvi pa je bilo prodano prav vse pecivo, ki so ga kmečke žene spekle v dobrodelni namen. Končni znesek je bil 5.135 evrov. Z rdečimi vrtnicami - simbolom ljubezni - so mnogim voščilom ob lepi obletnici dodali svoje še »peclji« skupine Pušeljc, kotje dejal eden od njih. Pojasnil je, da ima vsaka rožica pecelj in vsaka pevka nekoga, ki jo spremlja na njeni zasebni in tudi glasbeni poti, saj je to dvoje čestokrat prepleteno. Nazadnje so se članice z darilcem zahvalile še svoji »šefici« Ivani Žvipelj. Marija Lebar Ob zaključku prireditve so se na odru zbrali vsi glasbeni gostje in skupaj zapeli pesem Savinjska dolina (foto: Marija Lebar) Bernarda Podlesnik, Zvonko Krumpačnik (v sredini) in Robi Weiss z osvojenimi plaketami LJUDSKE PEVKE PUŠELJC PRAZNOVALE 10-LETNIC0 Bogat izkupiček dobrodelne prireditve svečanost FEŠTA BAND - VELENJSKI TRUBAČI V BLATAH PRI REČICI OB SAVINJI Od Golice do Užičkega kola - fešta, ki se pomni Zadnjo avgustovsko nedeljo so v Blatah v neposredni bližini Rečice ob Savinji obiskovalci uživali v pravi fešti. Organizatorji koncerta, turistično društvo, so ob »Žabjeke« sredi gozda v goste namreč povabili Fešta band - velenjske trubače, ki so »razigrali« tako staro kot mlado populacijo. Uživali so jugonostalgiki, ljubitelji rock'n'rolla in narodnozabavnih viž. V uvodu je o Blatah in njihovem pomenu spregovoril vodja nazorske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Jevšnik, ki je poudaril, da so gozdovi med Rečico in Mozirjem zaradi svoje lege tako blizu naseljem nekaj posebnega in imajo značaj primestnih gozdov. Večinoma ravni tereni so primerni za rekreacijo tako za sprehajalce kot kolesarje. Obenem je izrazil veselje, da naravno okolje služi tudi za glasbena srečanja oziroma koncerte. Zasedba Fešta band iz Velenja deluje slaba tri leta. Prva njihova vaja v novembru leta 2006je bila z veliko neresnosti in nihče ni verjel, da bodo v program zašle skladbe, kot so Đurđev dan, Mesečina, Užičko kolo, Lipe cvatu, Računate na nas, Odpisani, Jugoslavija in številni drugi. Po nekaj vajah so komade dobro naštudirali, saj v enajstčlanskem orkestru igrajo akademsko izobraženi glasbeniki. Vodja skupine Mitja Kamenikje povedal, da enako radi zaigrajo Na Golici, venček narodnih, Slovenija, od kod lepote tvoje, na Roblek kot kak »jugo« ali rock' n'roll komad. Tudi program, ki so ga pripravili rečiški publiki, ni pustil nikogar ravnodušnega. Marija Sukalo V nastopu velenjskih trubačev so uživali so tako jugonostalgiki, ljubitelji rock’n’rolla kot narodnozabavnih viž (foto: Marija Šukalo) 21. PREŠMENTANE CITRE V VELENJU Velik aplavz za Tončka Mlačnika in sestro Pavlo V okviru festivala Prešmentane cifre, ki ga v Velenju že 21. leto prireja Citrarsko društvo Slovenije, je bil osrednji večer6. septembra namenjen koncertu z izborom prešmen-tanega citrarja. Prešmenfana citrarka je postala Tanja Lončar iz Velenja, prešmentani citrar Anton Horvat iz Kranja. bi to kategorijo posebej ocenjevali, gladko zmagala. Predsednik žirije mag. Peter Napret (člana sta bila Tomaž Plahutnik in Marjan Marinšek) je poudaril pomen festivala za dvig kakovosti igranja in ohranjanja tradicij s tega glasbenega področja. Na prireditvi je nastopilo večje število mlajših in starejših Tonček Mlačnik in njegova sestra Pavla sta zaigrala in zapela v kategoriji starejših citrarjev (foto: Jože Miklavc) V kategoriji starejših citrarjev sta zaigrala in zapela Tonček Mlačnik in njegova sestra Pavla. Po aplavzu sodeč bi med citrarji »oldtimerji«, če citrarjev, učitelji citerter edina diplomirana citrarka iz Slovenije Irena Zdolšek. V zgodovino Slovenske popevke smo vpisali nove note 47. zmagovalcev tekmovanja. Prireditev se je letos v luči recesije odvijala v studiu RTV Slovenija, kjer seje predstavilo dvanajst tekmovalcev. Zmagovalka festivala je postala Anika Horvat. Strokovna žirija jo je razglasila za najboljšo izvajalko, njeno pesem Samo ti, pod katero je podpisan Rudi Bučar, pa za najboljšo skladbo v celoti. Na slovenski popevki je to njena že druga zmaga, prvo je slavila leta 2006 s pesmijo Belo nebo. Gledalce pred malimi zasloni in poslušalce ob radijskih sprejemnikih je najbolj prepričala etno skupina Prifarski muzikanti s pesmijo Tisti nekdo. Nagrado za najbolj perspektivnega izvajalca pa je prejel Andrej Vozlič, kije s skladbo Zate nastopil pod imenom Juliette Justine. Alenka KAMINI BAZENI s s s PEČI IN VSA DODATNA OPREMA 031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče Jože Miklavc Zgodovinski pomen zadružništva in hranilnišfva (5) Piše: Aleksander Videčnik HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOLČAVI Solčavani so imeli svoje hranilne vloge oliv Lučah ali pa na Ljubnem. Kotsmo lahko ugotovili pri podatkih o ljubenski hranilnici, je bilo kar nekaj uglednih posestnikov iz Solčave v vodstvu tega uglednega denarnega zavoda. Hranilnica je delovala kot raj-fajznovka. V Solčavi so torej pristopili k ustanavljanju svojega denarnega zavoda leta 1923.13. julija tega leta so oblastno potrdili pravila. Poslovali so v nekdanjem župnišču (stavbe danes ni več). Tam je bila tudi kmetijska zadruga. Zanimivo je, da so opravilni (pristopni) delež določili zelo nizko in sicer 2,5 din. Verjetno so na ta način v hranilnico privabili več varčevalcev. V prvem načelstvu so bili: Franc Ošep, Jože Podbrežnik, Jože Vršnik, Peter Poličnik, Andrej Vršnik, Peter Slittar in Urban Plesnik. V vodstvu hranilnice so občasno delovali še: Franc Grobler, Klemen Robnik, Ignac Poličnik, Rok Klemenšek in drugi. KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V MOZIRJU Pobudnik za ustanovitevje bil Ivan Cesar, podobar v Mozirju. Ustanovni občni zbor so imeli 26. maja 1909. Sprva so imeli poslovni prostor za stavbo nekdanjega trgovca Pevca. Poslovali so pod rajfajznovih načelih. Kmalu so pozidali hišo za hlevom Grabnerja v Mozirju. V nadstropju je delovala hranilnica, v pritličju pa so imeli zadružno trgovino. (V tej hiši je sedaj optika). V prvem načelstvu so delovali: Ivan Cesar, Valentin Rozoničnik, Anton Lekše, Anton Breznik, Franc Štrucelj, Franc Kos in Franc Berdovnik. Tajnikje bil Anton Lekše. V pravila so zapisali, da naj bi bila hranilnica v pomoč kmetom. Morda ni potekalo vse po teh obljubah, pa kaj hočemo, denarni zavod ni dobrodelna ustanova. Kasneje zasledimo v vodstvu hranilnice še tale imena: Franc Rozman, Jože Prislan, Ivan Jurko-vnik, Anton Stvarnik, Franc Turk, Valentin Mikek in Franc Cesar. kob Strnad, Martin Miklavc, Aleksander Rotter, Janez Presečnik, Franc Matek, Gothard Ferme in Anton Berk. Zadružni delež so določili v višini 4 kr. Kmalu so pravita v toliko spremenili, da so razširili svoj delokrog še na Ljubno. Med imeni poznejših načelstev najdemo tale: Jakob Rabuza, Anton Mermal, Albert Savinjšek, Janez Tratnik, Janez Trpel, Jožef Laznik, Rudolf Sodec, Jakob Rajter, Ivan Pečnik, Martin Krajnc, Maks Šlander, Franc Premšak, Peter Rančigaj, Franc Štiglic in Anton Marovt. Med imeni torej najdemo Gornjegrajce, Ljubence, Bočane in nekatere kmete iz Nove Štifte. HRANILNICA IN POSOJILNICA V BOČNI Leta 1923 so tudi v Bočni ustanovili svoj denarni zavod. Hranilnica je bita vpisana v sodni register. maja 1923kotzadrugazneomejenimjam- stvom. Pristopni delež so določili v višini 10 din. V prvem načelstvu so delovali: Anton Levar kot načelnik, Anton Marolt, Anton Žehelj, Franc Štiglic, Ivan Žmavc in Karol Božič kot člani načelstva. Kasneje najdemo v načelstvu tudi naslednja imena: Franc Žehelj, Franc Kranjc, Anton Mavrič in druga. Postavne prostore so imeli v nekdanjem šolskem poslopju, kjer so bili tudi prostori občine. Ijubenske hranilnice in tam delovali v načelstvu. Hranilnico so ustanovili leta 1907, poslovala je po načelu rajfaznovk. Najprej so imeli svoje prostore v nekdanji šoli (tam, kjer je sedaj stanovanjski blok). Leta 1938 so zgradili v zgornji vasi lep zadružni dom, kjer sta potem poslovali zadruga in hranilnica. Prvo načelstvo so sestavljali: Franc Lekše, Miloš Šmid, Ivan Kaker, Gregor Plesnik, Janez Krivec, Jakob Plaznik in Martin Vršnik. Iz teh podatkovje razvidno, da so v načelstvu delovali tako Lučani kottudi Solčavani. Tajniške posleje vodil Ivan Rop. HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠMARTNEM OB DRETI Poslovati so začeli 8.11.1921 v posebni sobi osnovne šole. Tajniške posle so opravljali učitelji. Poslovali so le ob nedeljah in praznikih. V prvo načelstvo so bili izvoljeni: Matija Purnatkot načelnik, Fredo Weiss, Anton Brezovnik, Jožef Poznič, Franc Remic, Franc Levar, Anton Zagožen in Franc Krivec kot člani. Kasneje zasledimo tele člane načelstva: Martin Zidarn, posestnik, Martin Zidam, poštar, Josip Basti, Josip Žlebnik, Ivan Zagožen in drugi. Hranilnica je postavata kot rajfajznovka inje bita vključena v Zadružno zvezo v Ljubljani. Prvo načelstvo Kmečke hranilnice in posojilnice v Mozirju. Fotografija je posneta leta 1908. Stoje z leve: Anton Kos, Fortunat Škruba, Kač, Anton Lekše, Franc Štrucelj in Preložnik. Sedijo z leve: Ivan Cesar, Franc Planinec in Matija Mrzlak. KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V GORNJEM GRADU Pobudo za ustanovitevje dal Franc Dovnik. Od 30. junija 1908je hranilnica postavata v škofovski graščini. Poslovali so kot rajfajznovka. V vodstvu so bili pretežno kmetje, pa tudi duhovniki. Prvo načelstvo so sestavljali: Franc Dovnik, Ja- KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V LUČAH V Lučah je tedanji župnik Franc Lekše vseskozi spodbujal k napredku. Bilje ugleden jezikoslovec inje veliko potoval po svetu in napredne izkušnje prinašal v domači kraj. Prav on je bil pobudnik ustanovitve hranilnice. Prej so bili Bočani člani Ostane nam še le opis delovanja Posojilnice v Gornjem Gradu. To bomo storili v naslednji številki našega časopisa. Ta posojilnica je bita zeta uspešen denarni zavod in v dobro narodnostnega napredka, pa tudi gospodarskega razvoja, zato zasluži posebno pozornost! (Bomo nadaljevali). © BORIS ŠPORIN IZ ROVTA POD MENINO V družini o dopustu in prostem času ne razmišljajo Kmetija Šporinovih iz Rovta pod Menino leži na 600 metrih nadmorske višine, najvišja točka domačije je na 740 metrih. Na kmetiji gospodar Boris z ženo Sonjo in tremi hčerami Urško, Tino in Marto ter mamo Antonijo in sestro Mojco poskuša z umnim delom iztržiti, kar se največ da. A gorsko višinsko območje s strmo lego terja poleg strojnega tudi mnogo ročnega dela. Tega ob konicah prispevajo tudi sorodniki in sosedje. ZAHTEVNOST DELA NA KMETIJI »Med seboj si sosedje vedno pomagamo, le da je to sedaj težje, saj so številni opustili kmetovanje, domačije pa je načel zob časa,« malo potarna gospodar, kije ljubezen do zemlje dopolnil s pridobljenim znanjem na strojno kmetijski šoli v Mariboru. Zaveda se namreč, daje kmet direktor in snažilka, ekonomist in veterinar, gradbinec in mehanik v eni osebi. Tudi do kmetijske dejavnosti je kritičen. Zatrjuje, da se od kmetijstva sicer da živeti, če pa kmet želi speljati kakšno investicijo, ta zahteva ogromno denarja, ki ga ni moč dobiti samo od obdelave zemlje, saj se vlaganje v zemljo vrača zelo počasi. Da življenje na kmetiji teče tako, kot je treba, veliko pripore tudi gospodinja Sonja, ki jo je na veliko kmetijo pripeljala ljubezen: »Ko si mlad, ne razmišljaš preveč o tem, kaj vse to prinese. Enostavno sem prišla in sprejela delo ter se sproti učila. Vsako delo ima svoj čar. Sama sem spoznala tako delo v proizvodnji kot v pisarni. Danes ob možu kmetujem.« ČEDALJE MANJŠI IZKORISTEK OD PROIZVODNJE MLEKA Kerzemlja pod Menino rodi bore malo, Šporinovi stavijo na oddajo mleka in prirejo telet. V sodobnem hlevu stoji trenutno šestnajst krav molznic, ki v dveh dneh poskrbijo, da domači cisterno dopolnijo tudi s 600 litri mleka. Krave čez dan niso v hlevu, tem- Boris Šporin: »Med seboj si sosedje vedno pomagamo, le da je to sedaj težje, saj so številni opustili kmetovanje, domačije pa je načel zob časa.« (foto: Marija Šukalo) več se pasejo po njihovih strminah. V tem nenehnem hitenju namreč po gospodarjevih besedah tudi pri njih zmanjkuje časa, da bi vse pokosili na roke, zato je paša še kako dobrodošla. »Ko vzamejo vzorec mleka, naredijo celo stran različnih analiz, v preteklosti je bilo pomembno le to, da to ni bilo kislo,« pravi Šporin in v šali doda, da je danes iz analiz moč razbrati tudi, kakšne volje je bila krava pri molži. Do cene mleka je kritičen: »Ta seje letos toliko znižala, da za enako mesečno oddano litražo dobim 600 evrov manj kot lani v istem obdobju.« Kmetija, kot je Šporinova v Rovtu, mora za subvencije in olajšave voditi številne evidence, ki pa gospodarju Borisu niso pogodu: »Imajo vse naše podatke, kmetije so preslikane iz zraka po dolgem in počez, a mi jim kljub temu moramo pogosto posredovati številne podatke, za katere se mi zdi, da služijo le za to, da ima nekdo delo. Tudi svetovalke bi lahko bile bolj prisotne na terenu, sedaj se tudi same ukvarjalo bolj s papirji kot z nami kmeti. Njihovi nasveti bi bili še kako dobrodošli, saj so seznanjene z številnimi novostmi z našega področja.« UŽIVAJO V NARAVI 0 prostem času ali dopustu pri Šporinovih ne razmišljajo. Molznice so navajene domačih ljudi in jih ni mogoče prepustiti v tujo oskrbo. Daljši oddih so si privoščili pred leti, koje danes 72-letna mama Antonija bila toliko pri močeh, daje prevzela skrb za molžo. Letos so se na morje podali le za en dan. Si pa zato bolj intenzivno privoščijo počitek ob nedeljah in uživajo v naravi. Kljub temu da živijo zdravo in v neokrnjeni naravi, so po Šporinovem mnenju prikrajšani za dolinske ugodnosti. Veliko več časa bi porabili, če bi želeli, da otroci obiskujejo kakšno popoldansko interesno dejavnost kot dolinci. Tudi zime jim ne prizanašajo. A Šporinovi ljubijo domačijo, zato jih pomanjkljivosti ne motijo, temveč smelo gledajo v prihodnost. Načrtov za delo je veliko, koliko jih bodo lahko uresničili, pa bo seveda pokazal čas. Marija Sukalo ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB, KRAJEVNA ORGANIZACIJA MOZIRJE Prijetno srečanje v Mozirskem gaju Krajevna organizacija Zveze borcev za vrednote NOB Mozirje ob pomoči občine Mozirje vsako leto organizira humanitarni izlet za starejše in težko gibljive člane. Letos je namesto že 12. tradicionalnega izleta priredila srečanje v Mozirskem gaju. Udeležba povabljenih je bila nepričakovano velika. Prišli so mnogi, ki se izletov do sedaj niso mogli udeležiti, saj so bile vožnje za njih prenaporne. Vodstvo Mozirskega gaja jim je omogočilo brezplačen ogled cvetličnega parka. Vso pohvalo zasluži tudi zaradi nabave invalidskih vozičkov, s katerimi je postal ogled možen tudi za tiste obiskovalce, ki težko hodijo. Na ta način so si lahko nekateri člani borčevske organizacije po mnogih letih zopet ogledali park in občudovali njegovo urejenostter lepoto cvetličnih gredic, grmovnic in dreves. Mnogi so se spomnili, kako so kot prostovoljci urejali ta nekoč zaraščeni desni breg Savinje. Med občudovalci je bil tudi Šmihelčan Jože Atelšek. Pri preužitkarski hišici, ki jo je prav on podaril Gaju, je pohvalil lepo urejeni zeliščarski vrt. V Gaju mu je bil posebno všeč razgledni stolp. Lepo vreme, čudovit park in prijaznost zaposlenih v gaju so povabljencem polepšali dan. Izlet so zaključili z družabnim srečanjem v bližnji okrepčevalnici. Prisotne je s prijaznim pozdravom ter željami za mnogo zdravja razveselil mozirski župan Ivo Suhoveršnik. Mnogo dobre volje je prineslo igranje in petje mladega harmonikarja Lovra Gostečnika iz Radegunde. Za blagor njihovih želodcev je dobro poskrbel Ivek Dajčer s svojo ekipo. Srečanje na terasi ribiškega doma so nadaljevali in sklenili v prijetnem klepetu in si na koncu zaželeli, da se prihodnje leto spet srečajo. Vodstvo mozirske borčevske organizacije se v imenu udeležencev zahvaljuje vsem tistim, ki so pripomogli, da bo ostal 12. humanitarni izletv nepozabnem spominu. Stanislava Borovšak A ANDRAGOŠKI ZAVOD LJUDSKA ' JfllVBRZA VELENJE V šolskem letu 2009/2010 vam ponujamo: cc> OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (BREZPLAČNO!) cc> SREDNJEŠOLSKE PROGRAME prodajalec, administrator, gastronom hotelir, voznik, ekonomski tehnik, gastronomski tehnik, prometni tehnik in vzgojitelj predšolskih otrok co VIŠJEŠOLSKE PROGRAME poslovni sekretar, ekonomist, organizator socialne mreže «> VISOKOŠOLSKE PROGRAME poslovanje, poslovna administracija, marketing co PODIPLOMSKI MAGISTRSKI PROGRAM mednarodno poslovanje cO NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE za hišnika, knjigovodja, maserja, računovodja, socialnega oskrbovalca na domu K> USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE za strokovni izpit iz upravnega postopka TEČAJE tujih jezikov, računalništva, šivanja co DELAVNICE za prosti čas: kuhanje, digitalna fotografija Vabljeni k vpisu v srednješolske programe na Ljudski univerzi Velenje, v sredo, 16. 9. 2009 od 9. do 12. in od 15. do 18. ure Vse informacije in prijave na Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2, tel.: 03/ 898 54 50, e-pošta: info@lu-velenje.si, www.lu-velenje.si in v Centru za samostojno učenje Nazarje, Zadrečka c. 35, tel.: 03/ 839 02 60. cYle/čakajte, saj/ je/ za učenje/ uedna paaui/ ča&. Na trgu 51, Mozirje Tel.: 839-50-80 4* 4unjgraf NASPROTI UPRAVNEGA CENTRA V MOZIRJU Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 GRAFIÉNE STORITVE ŽUPNIJA MOZIRJE Za Majeričem deset let mašništva Župljani mozirske župnije so se na prvo septembrsko nedeljo veselili desete obletnice posvetitve in mašništva domačina misijonarja Miha Benedikta Majetiča. Slednji zadnji ki skrbi za zapuščene otroke, slepe, gobavce in ostale, potrebne pomoči. Letošnje poletje je preživel v Sloveniji, priliko pa je izkoristil tudi za praznovanjejubileja. V Mozirju so obeležili deseto obletnico posvetitve in mašništva domačina misijonarja Miha Benedikta Majetiča (na sredini) (foto: Benjamin Kanjir) dve leti službuje med vietnamskimi sirotami in bolniki. Mozirjani se še dobro spominjajo njegove nove maše, ki je bila v začetku julija 1999. Takratje vsa župnija dobesedno živela za ta dogodek, ki ni ravno pogost. Odtlejje Miha Benedikt Majetič, član reda manjših bratov minoritov, deloval v različnih slovenskih mestih in tudi v Avstraliji. Ves časje gojil željo, da se odpravi v misijone. Izpolnila se mu je leta 2007, ko je bil napoten v Vietnam. Tam sedaj pomaga graditi minoritsko skupnost, Na slovesni daritvi, ki je bila v mozirski farni cerkvi, se mu je poleg domačega župnika Sandija Korena in nekaterih drugih sobratov, pridružil tudi provincial slovenske province Milan Kos. Slednjega je ob tej priliki prosil, da ga kljub pomanjkanju duhovnikov v Sloveniji, pusti delovati v Vietnamu. Tam vidi možnost, da stem, ko pomaga drugim, izpolnjuje svoje poslanstvo in se odziva na klic, ki gaje privedel v duhovniški stan. Benjamin Kanjir RADIOKLUB MOZIRJE NA UKV MARATONU Odlično znanje zgornjesavinjskih radioamaterjev Na tekmovanju, ki ga že vrsto let organizira Zveza radioamaterjev Slovenije, so mladi iz Radiokluba Mozirje spet dokazali, da izvrstno obvladajo tehniko dela in tekmovanja na radijskih frekvencah, saj so dosegli lepe rezultate v tekmovanju UKV maraton za leto 2008. Tekmovanje se odvija v desetih terminih, vsako tretjo nedeljo v mesecu. Tako je bil končni rezultat odvisen od dobrega rezultata v posameznih terminih in vztrajnosti posameznika, da sodeluje v čim več terminih. Med vztrajne vsekakor sodijo Matic Kladnik in Tomaž Steblovnik, ki sta v kategoriji E osvojila prvo in drugo mesto. V kategoriji EC si je tretje mesto prislužil Tomaž Robida, v kategoriji C pa četrto mesto Uroš Krajner. Diplome so bile podeljene sredi poletja v sklopu radioamaterskega sejma v Ljubljani. Po besedah predsednika kluba Mira Prašnikarja rezultati maratona pričajo o dobrem delovanju in znanju radioamaterjev v naši dolini in hkrati dokazujemo usposobljenost za pomoč pri radijskih komunikacijah ob raznih nesrečah. Da bi v društvo privabili čim več članov, bodo v septembru pripravili začetniški tečaj, na katerem se bodo lahko osnovnošolci in drugi ljubitelji radioamaterstva spoznali z osnovami radijskih komunikacij. Marija Šukalo Dobitniki diplom (od leve); Tomaž Steblovnik, Matic Kladnik, Uroš Krajner in Tomaž Robida (foto: Marija Šukalo) Zapeljive tudi v velikih košaricah SIMONA POGAČ, lastnica butika spodnjega perila Izbira nedrčka v globljih košaricah ali večjih obsegih v današnjem času ni več problem. Še bolje, če želimo, da naše dojke izgledajo manjše, lahko izberemo nedrček z imenom »minimizer«. Taje krojen na takšen način, da optično zmanjša videz našega oprsja za eno številko. Izbiramo lahko tudi več različnih minimizerjev-od klasičnih z dodatkom čipke, do popolnoma gladkih, brez-šivnih, ki jih lahko brezskrbno oblečemo pod oprijeto majico. Na voljo so tudi v vseh modnih barvah in vzorcih. V prihajajoči jeseni bosta prevladovali barvi češnje ali višnje in barve, ki so podobne barvi bele kave. Globlje košarice nosijo oznako C, D, E in F, nekateri modeli nedrčkov pa so na voljo tudi v košaricah G in H. Pomembno je, da izberemo ustrezno globino košarice. To pomeni, da se nedrček lepo prilega našim dojkam in da nimamo občutka, da nam želijo le-te iz nedrčka pobegniti. Vsekakor moramo nedrček pred nakupom pomeriti, pomembno pa je, da se v kabini za pomerjanje v nedrčku tudi priklonimo, saj na ta način najlažje preizkusimo udobje in ustrezno globino košarice. Pri nedrčkih globljih košaric so izjemnega pomena naramnice. Te se nikakor ne smejo zarezati v ramena, zato je še posebej pomembna oblika in material, iz katerega so izdelane. Ponavadi so zato naramnice v ramenskem delu širše ali pa so celo obložene z mehko peno, ki omogoča večje udobje in preprečuje, da bi se naramnice vrezale v ramena. Novost so lepljene naramnice, ki so izdelane sicer iz osnovnega materiala nedrčka, vendar so popolnoma brez šivov. Nedrčki v globljih košaricah so na voljo brez oporne kosti ali z oporno kostjo. Nekaj modelov je na voljo z že oblikovano košarico. Takšni modeli nedrčkov dojk ne povečajo, dajejo jim boljšo, stabilnejšo oporo. Tudi oporne kosti so se v zadnjih spremenile. Novost je fleksibilna kost, ki ima na obeh koncih vgrajene blažilce. Ti omogočajo posebno udobje pri gibanju. Seveda morajo ženske z globljimi košaricami, ki se ukvarjajo s športom, še posebej pozorno izbrati športni nedrček. Zares dobro se mora prilegati dojkam, hkrati pa jim nuditi močno oporo in podporo. Če želimo biti še posebej zapeljive, lahko izberemo tudi popolnoma čipkaste modele nedrčkov, ki so krojeni tako, da kljub transparentnosti omogočajo oporo tudi v večjih številkah. Skratka, izbira je vaša, prav tako pa bo vaše tudi veselje ob udobju, ki vam ga bo omogočil nedrček v pravilno izbrani košarici. skladi: je rasti konec? mag. BORUT REPŠE pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. in Publikum PDU d.d. V avgustu se je rast na delniških trgih ustavila. Pretekli mesec so delniški in mešani skladi v povprečju končali tam, kjer so bili pred mesecem, obvezniški pa so zopet nekaj pridobili (+1,17 %). Toda razpoloženje na trgu seje pomembno spremenilo. Tokrat so največ vrednosti pridobili nepremičninski sklad PIA Europa Real (+14 %) in po dolgem času tudi balkanski skladi (4-11 %) ter zlato. Med poraženci so tokrat vlečni konji večmesečne rasti, kot so Kitajska in Brazilija ter energija in surovine. Letošnji povprečni donosi delniški skladov ostajajo pri 24 %, donosi mešanih in obvezniških skladov Vzajemni pa so približno polovico nižji. Med delniškimi skladi je v letošnjem letu največ pridobil RCM Russia, ki je skoraj podvojil vrednost. Pri mešanih skladih je zanimivo, da imajo letos vsi pozitivne donose, pri obvezniških skladih pa so zanimivi zelo visoki donosi obveznic iz hitro rastočih držav. Letos je omagalo že 87 ameriških bank, kar je dober odstotek vseh ameriških bank. Če so še v začetku leta propadale po 1,7 banke na teden, je višja brezposelnost med posojilojemalci in posledično slabše odplačevanje najetih posojil dodatno povišala žrtve tudi med bankami. Trenutna statistika kaže kar 2,4 propadle ameriške banke tedensko. Nič čudnega torej, če zlato v zadnjih dveh letih že petič naskakuje mejo tisoč dolarjev za unčo. Še posebej je slednje zanimivo, ker je cena nafte v istem obdobju padala, kar bi lahko pomenilo, da se investitorji bolj kot inflacije bojijo ponovnih težav v finančnem sistemu. In to kljub dobri novici, da so cene ameriških nepremičnin prenehale padati. V prodaje pa niso prisiljeni samo prezadolženi Američani. Med kandidati, ki bodo morali prodajati zastavljeno premoženje, so zagotovo tudi slovenski finančni holdingi, ki imajo 1.300 milijonov evrov več dolgov kot kapitala. Pomemben del teh dolgov je kratkoročnih. In kako naprej? Zadnja rastje pokazala, da so se nakupi v času panike izplačali. Dobro bi bilo imeti na strani nekaj denarja, v kolikor bi se letošnjo jesen panika ponovila in bi vrednosti delnic ponovno močno upadle. Vedno, ne samo v času velikih nihanj, pride v poštev redno mesečno vplačevanje manjših zneskov. Verjetnost, da si bomo pokojnino ali šolnino priigrali s čakanjem na najbolj ugoden trenutek, je namreč zelo majhna. DELNIŠKI SKLADI MEŠANI SKLADI OBVEZNIŠKI SKLADI Povprečni donos vseh skladov na dan 2. september 2009 Letos 24% Letos 12% Letos 11% 1 leto -18% 1 leto -15% 1 leto 4% 2 leti -34% 2 leti -27% 2 leti 8% 3 leta -22% 3 leta -10% 3 leta 8% 4 leta U2% 4 leta 1% 4 leta “K 5 let 6% 5 let 6% 5 let 16% Donosi v letošnjem letu na dan 2. september 2009 Prvih 5 - delniški Prvih 5 - mešani Prvih 5 - obvezniški ROM Russland 99% Ilirika Modri sklad 21% PF Emerqinq Markets 55% IRCM Emerqinq Markets 75% KD Galileo 20% ESPA Bond Europe Hiqh 45% :ESPA Istanbul 65% NLBS Nova Evropa 20% SGAM Bd Eu Hi Yield 43% FT Asian Growth Fund 65% Ilirika Modra 18% ESPA Bond Emerqinq 23% FT Asian Growth Fund 64% KD Prosperità 17% FT Global Total Return (A- 21% Zadniih 5 - delnišk i Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obveznišk i FT Global Real Estate -2% Publikum Primus 8% SGAM Bd World 3% MP-BALKAN.SI -3% Infond Global 7% Abančna Obvezniški 3% FT Global Real Estate -3% Probanka qlobalni 4% SGAM Bd Converq Eu 2% FT Japan (A) -7% Abančna Uravnoteženi 4% VB-GoEast-Bond 2% iFT Japan Ni ~^7% PB Alfa - uravnoteženi 4% PIA Dollar Bond -4% Vir: www.financn9-tocLa.si Kotiček za voznike, Oglasi VOZILI SMO: BMW Z4 Ustvarjen za tiste, ki želijo zares uživati v vožnji GRAZIA BUTIK, Simona Pogač, s.p., Kidričeva 2b, 3320 Velenje V bogati BMW-jevi paleti vozil ima dvosed z oznako Z ves čas posebno mesto. Začelo se je z Z1, nato je prišel Z3, katerega je nasledil Z4, najnovejši roadster pa je sicer obdržal naziv predhodnika vendar gre za popolnoma nov avto, ki ima za razliko od prejšnjih modelov namesto platnene (električno) zložljivo kovinsko streho. Če pri avtomobilih BMW radi govorimo o zbujanja pozornosti: »Uauuu ...« samo še narašča vse do pregrešne misli: »Ta avto si želim imeti...« V Z4 se sedi nizko, kar še poudarja športni temperament vozila, vendar udobno. Vsestransko nastavljiva sedeža sta odlična, kar velja tudi za vse vgrajene materiale. Položaj za volanom je suveren, začetni občutek utesnjenosti se razblini že po nekaj kilometrih. Odlagališč za bencinskega motorja in superiornega podvozja vznemirljiva, športna, zabavna, skratka - pravi užitek. Električno krmiljeni volan nudi izjemno učinkovit nadzor nad upravljanjem vozila, pri čemer pa je veliko odvisno tudi od izbrane opcije nadzora vozne dinamike. Na voljo so pro- DARILNI BON za 5 EUR! (foto: Franci Kotnik) užitku pri vožnji, Z4 ponuja še bistveno več: strast, športnost, zapeljivost, romantiko... Oblika novega Z4 predstavlja zelo posrečeno kombinacijo med izrazitimi linijami in nežnimi prehodi, ki že na prvi pogled izražajo značaj tega avtomobila. V še tako drobnih detajlih je kristalno jasno, da gre za BMW, njegova všečnost pa od začetnega manjše predmete je dovolj, prostornina prtljažnika pa je omejena zaradi zložljive strehe, vendar kljub temu zadostna za dva ne prevelika kovčka. Nekaj prostora je na voljo tudi neposredno za sedežema. In zdaj - najboljše: vožnja! Če bi zapisal, daje voziti Z4 prijetno, bi bil krivičen, kajti vožnja je po zaslugi zmogljivega vrstnega šestvaljnega - NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI - OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens...) - BELJENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV ■ VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI l(^Špeh d.o.o. Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad Tel.:03 838 11 SS FaxiOS 838 11 34 GSM: 041 465 744 E-mail: speh.toni@siol.net, www.spehtoni.com NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu ROFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno) (zaključni sloj po vseh sistemih, 1000 barvnih odtenkov), paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). Možnost plačila na obroke! 2 GARANCIJA 5 LETI Ob prednaročilu za jesen 2009 in pomlad 2010 za termoizolacijsko fasado NUDINO POSEBNE UGODNOST» Oglasite se z (realno) konkurenčno ponudbo In se prepričajte o naši ugodni In kvalitetni ponudb» Uredimo vam EKO i termo izolacijske fi grami normal, sport in sport+. Pri slednjem se sistem proti zdrsu koles izključi, stopaika za plin in krmilni mehanizem postaneta še bolj odzivna, zadek pa pokaže vso svojo živahnost, ki jo sicer kroti elektronika. Zvok BMW-jevega šestvaljnika deluje skorajda opojno, še posebej pri zloženi strehi, brez obotavljanja potegne že pri nizkih vrtljajih, njegova prava pesem pa se začne nekje pri 5.000 vrtljajih. Šeststopenjski ročni menjalnikje s kratkimi hodi urarsko natančen, ob vsem tem pa poraba goriva ni pretirana in brez izrazitega priganjanja ne preseže desetih litrov na sto prevoženih kilometrov. Testni avto, ki so nam ga posodili v avtohiši Selmar vCelju, čaka na kupca. Za tistega, ki želi zares uživati v vožnji, je BMW Z4 prava izbira. Prav s tem namenom je bil namreč ustvarjen. Franci Kotnik 25. ULTRAMARATON CELJE-LOGARSKA DOLINA 25. tradicionalni maraton od Celja do Logarske doline, kije potekal v soboto, 5. septembra, je postregel z novim zmagovalcem Dannyjem Thewesom iz Nemčije, čeprav je na svojo peto zaporedno zmago upal Novomeščan Stanislav Nar. 75-kil-ometrsko progo je Nemec pretekel v času 5:39:33, kar je eden boljših rezultatov tega tekmovanja. Štirikratni zmagovalec maratona Nar je vodil vse do Ljubnega, kjer ga je prehitel Thewes, nekaj kilometrov pred Logarsko dolinoje to uspelo še drugemu Nemcu Danielu Behi, kije na cilju za zmagovalcem zaostal za sedem minut. Nar je namesto pete zmage letos z desetminutnim zaostankom osvojil tretje mesto. Ob osvojitvi tretjega mesta ni skrival razočaranja,je pa napovedal, da bo prihodnje leto startal na novo zmago. Danny Thewes je ob prihodu v cilj povedal, daje prvič tekmoval v Sloveniji in je zelo vesel svoje zmage. Pohvalil je organizacijo, prijaznost ljudi in prečudovito okolje, v katerem je potekal maraton. Poudaril je, da so bili pogoji za tek do Mozirja zara- di dežja nekoliko težji, vendar ga to ni oviralo. Z veseljem se bo v Slovenijo še vrnil, je dejal 31-letni poštni uslužbenec, kije letos zmagal že na drugem maratonu za Europa Cup. V ženski konkurencije šla zmaga prav tako v Nemčijo. Najboljša na največji razdalji je bila Barbel Lemme, na drugem in tretjem mestu pa sta ji sledili Slovenki Melita Šinkovec in Nataša Robnik. Med tekmovalci je bil letos ponovno 76-letni Franc Smodiš iz Celja, ki seje udeležil vseh 25. maratonov, na samostojno pot iz Luč do Logarske doline seje podal slepi Ivan Hrovat, kije že drugič pot prehodil sam, v prejšnjih letih pa s pomočjo prijatelja. O priljubljenosti te tradicionalne prireditve priča število tekmovalcev. Letos seje tekmovanja udeležilo 863 tekmovalcev. Iz Celja je stortalo 220 udeležencev, iz Mozirja in Ljubnega ob Savinji 180, najmnožičnejši start pa je vedno na najkrajši progi iz Luč, od koder je letos krenilo na pot 463 tekačev in pohodnikov. Na cilju v Logarski dolini je do večera potekalo prijetno druženje tekačev in pohodnikov. Veliko dela so imeli organizatorji Društvo maratoncev in pohodnikov iz Celja, ki so poskrbeli, da so bili udeleženci na cilju deležni tople prhe, hrane, toplega čaja in masaže. Pri organizaciji so pomagali še ZŠAM, pripadniki Slovenske vojske in policije. Štefi Sem Janezu Bizjaku iskrene čestitke ob srečanju z Abrahamom» Kolektiv v Davidovem hramu Ljubno Čeprav nas na naših cestah ne preseneča skoraj nič novega (vse je staro že v enem dnevu), pa je bila vožnja posebne, približno osem metrov dolge, bele limuzine minuli petek po cestah Zadrečke doline le nekaj posebnega. Ob praznovanju Abrahama so sorodniki naročili prevoz Betki Ročnik od doma do mesta prazničnega slavja v vozilu, ki je redkost tudi na ameriških cestah. Iz Portoroža so najeli voznika z vozilom, kije nekdanjo »naj nataka- rico« Betko peljal Abrahamu napro- Gornji Grad do Črnivca je bila po »odštekanega« in imenitna seveda, ti. Vožnja s Podhoma skozi Čeplje, besedah slavljenke zares nekaj Jože Miklavc PLANINSKO DRUŠTVO MOZIRJE Vztrajne planince na Mangartu razveselilo sonce Čeprav vremenska napoved za soboto, 22. avgusta, ni dajala posebnih obetov za kakšne resnejše podvige v naravi, so v mozirskem planinskem društvu do zadnjega vztrajali z organizacijo in izvedbo že tretjega skupinskega planinskega izleta letos, tokrat na Mangart (2.679 m). S pričetkom izleta ob brezupni vremenski napovedi so se Mozirjani podali proti Trbižu, preko Predela na Mangartsko sedlo. »Kmalu je slaba volja pošla,« je povedal Jože Bizjak, podpredsednik mozirskega planinskega društva in organizator izleta, »saj smo z višino ugotavljali, da se nam obeta krasen dan. S kristalnimi razgledi na naše in italijanske Julijce smo z veseljem ugotavljali, da nasje vztrajanje pri izvedbi izleta zelo nagradilo.« Z vzponom po »slovenski poti« so optimistični planinci kmalu dosegli vrh in skupaj nazdravili še z veselimi planinci iz okolice Ruja. Sledil je sestop po »italijanski poti« do koce in povratek domov. In teorologov, saj, kot so ugotovili minulo soboto, se kot so se ob povratku pošalili mozirski planinci, na državne ni več moč zanesti. bodo v svoji družbi v nadalje veseli tudi mladih me- tq Mozirski planinci pred kočo na Mangartskem sedlu ORATORIJ V GORNJEM GRADU Sv. Frančišek osrednja tema oratorija Tik pred zaključkom počitnic, med 22. in 26. avgustom, so gornjegrajski mladinci s pomočjo Turističnega društva Gornji Grad organizirali oratorij, ki se ga je udeležilo 36 otrok različnih starosti. Otroke so glede na starost razvrstili v štiri skupine, ki jih je vodilo 18 animatorjev. V skupinah so imeli kateheze - pogovore na določeno temo, ki seje nanašala na sv. Frančiška Asiškega. Veliko časa je bilo namenjenega igram in ustvarjalnim delavnicam. Med drugim so izdelali okvirje za slike, križe iz vžigalic, lutke na svinčniku in počitniško knjižico. V glasbenih delavnicah so se učili prepevati pesmi, precej časa so namenili raznim športnim igram. Vse dejavnosti so se odvijale v parku pred katedralo, zaključna maša, pri kateri so sodelovali vsi udeleženci oratorija in njihovi starši pa je bila v katedrali. Projektje pomagalo realizirati in financirati domače turistično drušlvo, kije otrokom omogočilo enodnev- ni avtobusni izlet v Ljubljano. Tam so si ogledali Ljubljanski grad in frančiškansko cerkev. Na izletu ni manjkalo dobre volje, smeha in prepevanja. Vodja že tretjega oratorija v Gornjem Gradu, Petra Strmšek je zadovoljna, ker seje kar nekaj otrok odločilo kvalitetno in v družbi preživeti te zadnje počitniške dni. Pohvalila je njihovo sodelovanje in vedenje. Istočasno se veseli prihodnjega leta in novega oratorija. Štefi Sem Udeleženci oratorija v Gornjem Gradu so preživeli prijetne in poučne zadnje dneve počitnic (foto: Štefi Sem) Vabimo vas na zaključek akcije Lepo je deliti, ki se bo odvil v soboto, 26.9., ob 19. uri s koncertom »Izbor zlate popevke« v Cankarjevem domu v Ljubljani. Z nami bodo: Alenka Godec, Eva Hren, skupina Katrinas, Darja Švajger, Elda Viler, Nuša Derenda, Oto Pestner, Anika Horvat, Slavko Ivančič ter Big Band Orkestra Slovenske vojske. Za informacije in rezervacije kart pokličite: (03) 839 25 90 ali 051 640 590. Vabljeni! LOVSKI DAN NA GOLTEH Dišalo je po golažu Vodja gostinstva Matej Krošelj pri jemanju vzorca od Lovske družine Smrekovec, za katero se je izkazalo, da so pripravili zmagovalni divjačinski golaž (foto: Benjamin Kanjir) Na zadnjo avgustovsko nedeljo so se na Golteh ob Koči na Treh plotih znova srečali lovci okoliških društev, njihovi prijatelji in planinci, ki so se na sončno nedeljo podali v hribe. Lovci so se med sabo pomerili v kuhanju divjačinskega golaža. Člani strokovne komisije so ocenili, da so najboljšega tokrat skuhali člani LD Smrekovec. Skupno vsem kuharjem iz lovskih družin Mozirje, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji in Smrekovec je bilo, da so brez kakršnihkoli skrbi dovoljevali drug drugemu poskušanje med kuho. Drug pri drugem so iskali skrivno sestavino, ki bi jim pomagala do zmage oziroma razglasitve najslastnejšega golaža. V golažih ni manjkalo srnjakovega mesa in mnogih drugih sestavin, ki so poleg čebule vabile obiskovalce k nestrpnemu zaključku kuhanja in k pojedini. Dišave so bile domala rajske, nekje se je vonjal majaron, drugje lovor, brinove jagode, spet drugje do roba znanosti prepražena čebula. Vsem tekmovalcem, lovcem, tokrat kuharjem, je bilo skupno tudi veselje in uživanje, veliko pokušanja in modrovanja. Dobre volje je bilo na pre- tek, deležen je je bil vsakdo, ki seje na to lepo nedeljo sprehodil do mesta dogajanja. Za lažji dostop so poskrbeli tudi organizatorji dogodka GTC Golte, saj je obratovala tudi trosedežnica Medvedjak. Manjkal ni niti ansambel, kije skrbel za dodatno zabavo. Vzporedno je potekalo še streljanje z zračno puško. Lovski dan na Golteh je potekal in minil v sproščenem vzdušju in druženju starih prijateljev. Zmagovalec tekmovanja v kuhanju divjačinskega golaža je sicer bil pomemben, kljub temu pa zavidanja ni bilo čutiti. Pomembna je bila zabava, katere velika mera je bila med lonci in okoli njih. In ravno okoli njih se bo v dnevih do prihodnjega druženja ob letu osorej odvijala marsikatera debata. Seveda ob iskanju sestavin, ki bodo prihodnje leto na piedestal postavile drugo lovsko bratovščino. Benjamin Kanjir DRUŠTVO LETALCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE SREČANJE GASILCEV VETERANOV Klubsko tekmovanje Obujanje spominov Starejši gasilci so se spomnili na mnoge akcije, ki so jih dali skozi (foto: Marija Šukalo) Zadnjo sredo v avgustu so se v Nazarjah srečali starejši gasilci in gasilke na vsakoletnem srečanju, ki gaje pripravila komisija za veterane pri Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline. Veterani iz petnajstih gasilskih društev naše doline so v prvem delu druženja prisluhnili predavanju o nošenju gasilske uniforme. Kakšne napake delajo in kako jih odpraviti, je spregovoril visoki gasilski častnik 2. stopnje Jože Vidmar iz Ljubljane. V svojem predavanju je poudaril, da se mora uniforma nositi častno in po pravilih. Drugi del srečanja je bil namenjen sprostitvi, zato so ga popestrile mlade radmirske gasilke s humorističnim vložkom. Nazorski gostitelji srečanja so pripravili pogostitev. Tako so tisti, ki so v mladosti skrbeli, da je bil rdeči petelin ukročen, kamor koli so bili poklicani na pomoč, letos na te dogodke obujali le spomine. Slišati je bilo številne prigode, ki so se jim pripetile. Marija Šukalo Člani zgornjesavinjskega društva letalcev so zadnjo nedeljo v avgustu na vzletišču na Pobrežju pripravili klubsko tekmovanje v natančnem pristajanju ultra lahkih letal. Po besedah vodje tekmovanja Domna Gra-ufa so tekmovanje pripravili po državnem pravilniku, ki določa, da pilot ne more na tekmovanje, če nima za sabo vsaj sto ur letenja. Obenem je bila to tudi vaja za natančno in varno letenje. Tekmovalec bi po pravilih moral obleteti določeno zračno pot, slikati točke na zemlji in na koncu natančno pristati v določenem polju. V društvu letalcev so naloge malo skrajšali in se osredotočili le na pot in pristajanje. Tako so piloti ultra lahkih letal štartali iz »deka«, naredili tekmovali krog in se kar se da natančno spustili v stometrski prostor za pristajanje. Dva poleta sta dala skupen rezultat. Pri tem je bil najuspešnejši Janko Gračner, za njim se je uvrstil Oki Blatnik, na tretjem mestu pa je pristal Domen Grauf. Marija Šukalo Piloti ultra lahkih letal so se kar se da natančno spuščali v stometrski prostor za pristajanje (foto: Marija Šukalo) Zadovoljni igralci odbojke so napovedali, da se bodo drugo leto z veseljem vrnili na nov turnir (foto: Cvetka Pukart) nove prireditve m vadbene programe. TURNIR V VELIKEM NOGOMETU V ŠMARTNEM OB DRETI Dobra forma Gornjegrajce privedla do zmage Športno društvo Lipa Šmartnoje zadnjo avgustovsko soboto gostilo turnir v velikem nogometu. V Račneku so se pomerili športniki šestih ekip, razdeljeni v dve skupini. V prvi so na igrišču v Šmartnem ob Dreti nastopili domači igralci, nogometaši gornjegrajskega športnega društva in ekipe Katakomb. ŠD Lipa je nesrečno izpadla po porazu z Gornjegrajci in remijem proti Katakombam. Slednji so imeli več sreče pri streljanju kazenskih strelov. V drugi skupini je Športno društvo Podklanc-Dobrova uspelo premagati tako Bočane kot Nov-oštiftčane. Ti so morali priznati tudi premoč fus-baierjev Bočne. Prvi polfinalni obračun je meril natančnost in vztrajnost Zadrečanov iz Bočne in Gornjega Grada. Gornjegrajci so premagali Bočane. Drugi polfinalni obračun je potekal med Katakombami in ŠD Podklanc-Dobrova, v katerem so slednji hitro ugnali nasprotnika. Tako so se za prevlado na šmarskem nogometnem terenu v finalu srečali Gornjegrajci in nogometaši Podklanc-Dobrove. Kaj hitro je bilo jasno, da bodo prvi izkoristili dobro pripravljenost. Temu primeren je bii tudi rezultat 4:0. Dobra forma Gornjegrajcevseje kazala preko celega turnirja, saj niso izgubili nobene tekme. O tretjem mestu so odločali prosti streli med Katakombami in ŠD Bočna. Medtem ko so bili pri tem boljši v ekipi Katakomb, se Bočani lahko pohvalijo z najboljšim vratarjem srečanja, Jožetom Miklavcem. Najboljši strelec turnirja je postal Vito Koštomir iz ŠD Podklanc-Dobrova z devetimi zadetki na turnirju. Marija Sukalo Tradicionalni meddruštveni pohod po Žer-donarjevi poti. 12.9. Organizator PD Ojstjica. Dodatne informacije: Ciril Černec, 031 654 627. Pohod na Kranjsko in Koroško Rinko skozi Turski žleb. 12.9. Organizator PD Grmada Celje. Dodatne informacije: Franc Šinko, 031 / 383-591, www.pdgrmada.org. Sprehod po Krvavcu. 13.9. Organizator PD Pošte in Telekoma Ljubljana. Dodatne informacije: 01/431 61 14, www.pdrustvo-ptlj.si, pd.telekom@siol.net; Janko Marn, Boris Lazar. Pohod na Olševo (skupaj z OŠ Dravograd in OŠ Šentjanž). 13.9. Organizator PD Dravograd. Dodatne informacije: info@pddravograd.com, www.pddravograd.com, 031 316392. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete TURNIR NAKLJUČNO IZŽREBANIH TROJK V ODBOJKI NA MIVKI Naključni žreb krojil rezultat in dobro voljo Varpoljsko športno društvo je v svojem hramu odbojke na mivki za zaključek bogate sezone organiziralo še turnir naključno izžrebanih moških trojk in ženskih dvojic. Tako so izpeljali še en zanimiv in uspešen projekt, ki seje dobro prijel in vse bolj privablja ljubitelje odbojke tudi izven doline. Specifična stara pravila in golo naključje pri žrebu naredijo turnir še toliko bolj zanimiv in nepredvidljiv, kjer ne manjka smeha in dobre volje, tako da rezultat še zdaleč ni na prvem mestu. V končnici se ekipe vendarle malo bolj potrudijo in tokrat so bili med moškimi trojkami najuspešnejši Jure, Matej in Danijel iz domače ekipe Gmaj-na-Drinkers, medtem ko sta v ženski konkurenci slavili Patricija in Jasmina iz spodnje Savinjske doline. Veselo razpoloženje ob zvokih »DJ Rožce« seje zavleklo še dolgo v noč, zadovoljni nastopajoči pa so svojo udeležbo potrdili že tudi za prihodnje leto. Franjo Pukart ČRNA KRONIKA • MEDSOSEDSKE GROŽNJE Mozirje: 1. septembra je občanka iz stanovanjskega bloka v Mozirju policistom naznanila kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, saj ji soseda v istem bloku grozi. Zaradi tega se resno boji za svoje življenje. Policisti bodo osumljenko kazensko ovadili. • POSREDOVANJE EKIPE S HELIKOPTERJEM Gornji Grad: 2. septembra dopoldan je občan iz Gornjega Grada doživel srčni infarkt. Posredoval je policijski helikopter z medicinsko ekipo. Oboleli je bil prepeljan na zdravljenje v ljubljanski klinični center. • VLOMILCA PRIJETA NA DELU Nizka: 3. septembra ob 22.30 sta policista Policijske postaje Mozirje pri storitvi kaznivega dejanja velike tatvine vloma v samostoritveni bencinski servis 24/7 v Nizki prijela dva moška iz Ljubljane, stara 29 in 32 let, ki sta kaznivo dejanje ravno izvrševala. Ko sta policista peljala po regionalni cesti, sta na bencinskem servisu 24/7 opazila, da seje sprožila signalno-varnostna naprava. V neposredni bližini sta opazila dva moška, ki sta pobegnila proti osebnemu avtomobilu, ko sta zagledala vozilo policije. Kerje obstajala verjetnost, da bosta omenjena moška pobegnila, je policist s službenim vozilom zapeljal pred njuno vozilo in jima tako onemogočil pobeg. Policista sta izvedla identifikacijski postopek in pri tem opazila, da sta se storilca pripravila na storitev kaznivega dejanja saj sta na vozilu prikrila registrski tablici in razpoznavne znake vozila. Z ogledom kraja dejanja sta ugotovila da sta se osumljenca spravila nad kovinsko blagajno, kije namenjena shranjevanju gotovine ob plačilu goriva. Med samim postopkom sta policista zasegla tudi orodje, s katerim sta osumljena poizkušala dokončati kaznivo dejanje. Z nadaljnjim zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da sta prijeta storilca osumljena več podobnih kaznivih dejanj na območju celotne Republike Slovenije. • VODA ZALIVALA CESTE IN OBJEKTE Nazarje, Rečica ob Savinji, Mozirje, Bočna: 4. septembra v večernih urah v času močnega deževja je bila regionalna cesta v naselju Prihova poplavljena in neprevozna, saj je meteorna voda zalila del cestišča. V tem času je bila zaprta tudi lokalna cesta med Nazarjami in Žlabrom, saj se je preko nje sprožil plaz. Nazorski gasilci so s cestišča odstranili okoli pet kubikov zemlje. V večernem času je meteorna voda ogrožala dva stanovanjska bloka na Rečici ob Savinji. Domači gasilci so odmašili meteorne jaške in črpali vodo s parkirišča pred blokoma. Mozirski gasilci so vtem času posredovali v prostorih osnovne šole. Meteorna voda je zalila več prostorov, iz katerih je bilo potrebno izčrpati vodo. Bočki gasilci so posredovali v Bočni, kjer je narasla voda ogrožala dve stanovanjski hiši. Odmašiti je bilo potrebno kanalizacijske kanale. • UDARIL GA JE Mozirje: V noči 5. septembra je prišel na mozirsko policijsko postajo vinjeni občan in naznanil, da gaje v Mozirju pred gostinskim lokalom brez vzroka udaril bivši delodajalec. Oškodovanec hujših poškodb ni zadobil. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! 22 V__/ Napovednik dogodkov • Petek (ll. september), ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Turnir v odbojki najboljših športnikov 2000-2009 OŠ Nazarje • Petek (ll. september), ob 18.00. Lačja vas Otvoritev obnovljenega gasilskega doma__________ • Petek (ll. september), ob 18.00. Laze pri Kokarjah Noč netopirjev__________________ ____________________ • Petek (ll. september), ob 19.00. Galerija Mozirje Otvoritev likovne razstave Sožitje dotikov______ ___________ • Petek (ll. september), ob 19.00. Osnovna šola Rečica ob Savinji Predavanje dr. Petra Weissa: Rečica z okolico v 17. stoletju_ • Petek do nedelje (11. do 13. september) Golte Praznik gob ______________________________________ • Sobota (12. september), ob 9.00. Pri konjeniškemu klubu v Škalah Prireditev Podeželje in mesto z roko v roki______ • Sobota (12. september), ob 10.00 in 12.00. Ranč Veniše Tenis - občinsko prvenstvo (mlajši M, Ž in starejši M, Ž)___ • Sobota (12. september), ob 15.00. Mozirski gaj Svečano odprtje prostorske postavitve Rags in the Wind III • Nedelja (13. september), ob 14.00. Laze pri Kokarjah Vaške igre ____________ _________________________ • Torek, (15. september), ob 18.00. Dvorana Glasbene šole Nazarje Glasbeni večer bivših in sedanjih učencev OŠ Nazarje • Sreda, (16. september), ob 17.00. Pusto Polje - domačija Stvarnik Otvoritev novega čebelnjaka________________________________ • Četrtek, (17. september), ob 17.00. Nazarje Otvoritev obnovljene Lesarske ceste_________________________ • Četrtek, (17. september), ob 19.00. Galerija Nazarje Otvoritev razstave akad, slikarja Veljka Tomana_____________ • Sreda (23. september) in petek (25. september), od 10.00 do 13.30. Zdravstvena postaja Nazarje Šola za starše - za bodoče mamice in očete (prijave na 031/658-733 Angelca Šuster) ________ 1 Bolečina se da skriti, PfipNNBHk J pa tudi solza n i težko zatajiti, I le tebe Matej H 4R W* Wli ni^e nam ne more večvrn*'**• V SPOMIN 9.9.2009 bodo minila tri žalostna leta, odkar nas je zapustil naš Matej SOVINŠEK (31.5.1989 - 9.9.2006) Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate. Vsi njegovi [ Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, Krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.)ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Prigoda s čudno maniro Spoštovani! Najprej naj povem, da se tukajšnji in okoliški prebivalci še po dveh desetletjih od kar sem upokojen, (sem pravnik in bil sem v službah policije, kriminalistike in tržne inšpekcije) občasno oglasijo pri meni na pogovor in nasvet, ko se znajdejo v različnih težavah, da bi stvari ugodno razrešili. Nekateri od teh primerov pa so, da rečem, prave prigode - s čudno maniro. Tu omenim primer izpred par mesecev v tem poletju, ko seje primeril v trgu Mozirje. Bil je med sokrajanko, gospodično, profesorico srednjih let, ko je bila kot voznica osebnega avtomobila v cestnem prometu... In službujočim cestnoprometnim policistom iz Celja. Slednji jo je kot voznico zaustavil, ker je bila v prekršku (delovalaji ni na osebnem avtomobilu ena od prednjih luči, podnevi) da bi jo na to opozoril, da napako odpravi... Voznica (v prekršku) pa je malce (treh) od službujočega policista zahtevala, da seji legitimira... Službujoči prometni policist je na to bolj posegel pri voznici v kontrolo... in od voznice zahteval na vpogled dokumente (vozniško in prometno dovoljenje). Tu pa se je znova zataknilo, ker je voznica te dokumente doma pozabila, jih ni imela s seboj... in je tako bila še v drugem prekršku. Koje službujoči policist še želel s postopkom nadaljevati, še ni končal, pa je voznica, (čudno!), z vozilom od tam odpeljala - pot nadaljevala... Seveda, daje službujoči prometni policist o svojih zaznavah (in še drugem) združil vse kršitve in zanje skupaj izrekel mandatno kazen vvišini (reci in piši - 900 evrov), da jo je poštno sprejela. Seveda, da seje voznica na to pritožila. Sledil je pogovor-razgovor pri policistovih nadrejenih itd. Voznica pa še in še išče svojo pravi- co po različnih poteh... Zakaj sem izbral in to (prigodo -s čudno maniro) tu omenil, bi kdo vprašal? Povem, da preprosto - v poduk! (Bil sem, kot sem uvodoma omenil, nekaj desetletij v službah policije, kriminalistike, tržno-pro-metne in tržne inšpekcije) in vem, tudi iz lastnih izkušenj, da rek: »lepa beseda vedno lepo mesto najde«, še kako velja. In daje hudo napak, če si (treh), ko si v prekršku med uradnim postopkom s pooblaščenim organom... To sem imel povedati o tem. Še naprej bom kot doslej, brezplačno, na razpolago za pogovor in nasvet, po svojih močeh, sokrajanom -sokrajankam in okolici, če se bodo znašli v težavah... za razrešitev teh, in se ob tem spomnili name. Vlado Parežnik Levstikova 9, 3330 Mozirje sp&nvUv §)ney 7. sefzteména/ sa* minila* Hi leta, aMian* sa ja ljuAa- žena/, doAia/ mama, tašča*, baAlca* asanAadila* Inamena/ Hjzljenja/. rojena/ cìfàtatniA/ ^Veliko žalostnih dni je že minilo, ko S' cvetjem ti poslednji doto kaasitno. S kanuiiie plošče črke nemo govorijo, da zate sveče že leto dni gorijo. zaman/ te čakamo, ne moremo dojeti/, spomini' nate dajejo nato moč, do učimo àree tele’ se; živeti. 05.09.1936 107.09.2006 ^ìleizmemo jo Sveta/ maša- Im 16.9.2009 ot/ 7.00 unt/zjutnaj/ u* cenAvi na/ cÌZeeici at/ Savinji* ’Žiaao cH)wi^m/ <^inOUi/5š£Uuta/tevc)tadine/, daminih in/c1flicAelle cyiatascAa/, Sana, stdnian/ in* sAteš I Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, - OKENSKIH POLIC in <£' , Sn>: 04i1'3i1 DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA 61 MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ?jìrac turn, oc uu>k Gospod Peteršiljček razlaga policistu, zakaj je imel prometno nesrečo: “To, da sem z avtom zgrmel s ceste, je bila posledica tega, da sem, prvič: bil v njem, drugič: še vedno sem zavijal, ko se je ovinek že poravnal, tretjič: ob cesti se je pojavila nudistka, in kar se mi zdi najbolj pomembno, četrtič: žena mi je ob tem zakrila oči, da ja ne bi kaj preveč videl.” Ni prav, da v dopoldanskih urah predvajajo oddaje z ženskami v bikinijih. primer c- karieri Trije odvetniki med sabo: “Kateri je tvoj najtežji ločitveni primer?" “Tisti, ko sta zakonca hotela deliti hišo na pol.” “Moj pa tisti, ko sta hotela deliti psa.” “Jaz pa se še vedno ukvarjam s svojim najtežjim.” “Za kaj se pa gre?” “Oba zakonca hočeta dobiti buteljko najboljšega vina, ki sta ga hranila za posebno priložnost.” Bočan, velik osvajalec ženskih src, pove, kaj se mu je zgodilo: “V enem tednu sem od dveh deklet dobil košarico." Navzoči mu težko verjamejo, saj je Židane volje. “Kaj nam govoriš? Videti je, da te to veseli...” mu oporekajo. “Seveda. V prvi so bile gobe, v drugi kostanj.” SW^oron,!'© na dtvu Posel ali zabava? J^t^kitr^l način Lučan se je vrnil z letovanja v Mehiki. Doma pripoveduje, da je doživel požar v hotelu. “Tam, kadar gori, ne pokličejo gasilcev, ampak dostavo na dom,” pove. Domači ne razumejo. “Ker se tam gasilci tako počasi odzovejo na pomoč, pokličejo to službo, da jim jih dostavi.” Naredil je toliko prekrškov, da je zmanjkalo cestno prometnih predpisov, da bi ga lahko legitimno kaznovali za vse. Ker prepir ni vodil nikamor, sva se pač stepla. enegu & be ^àenuÀeC pmter Jetnik vpraša sojetnika: “Kako, da so te ujeli pri kraji?” “Bil sem preveč brezskrben, ker sem slišal, da so zapori že polni.” Muči me nespečnost. Pokvaril se mi je televizor. Prinesla sem ti copate od doma. r Cvetke kt koprive) SKRIVNOST USPEHA Drago Poličnik, član Lovske družine Mozirje: »V tale divjačinski golaž bom namesto brinovih jagod dal malo kopriv. Moram misliti nase. Vedno ko skuham predober golaž, ga zame nič ne ostane.« SMEH JE POL ZDRAVJA Jakob Presečnik, poslanec v državnem zboru na koncertu velenjskih trubačev v Blatah: »Madonca, tile v Fešta bandu pa zažigajo.« Nevenka Presečnik, njegova žena: »Še bolj pa zažiga Marjana Ver-šnik-Fale na plesišču.« EN V LEVO, EN V DESNO PA DVA ČEZ Marjana Veršnik-Fale, direktorica Centra za socialno delo Mozirje: »Gremo! Hopa cupa! Dovolj je bilo sedenja. Na to glasbo se pleše do zore in dokler muzikantom ne poide sapa. No, mogoče po novem..., dokler nam ne poide sapa...« SAMOHOTEN ODZIV MIŠIC ČETRTI MESEC ZAROŽENELA PLOŠČICA NA PRSTU MEHKA, BELO RUMENA RUDA REKA V KAZAHSTA- NU KARL RADEK ZNAMKA MOBILNIH APARATOV AVSTRIJSKI POLTTIK- ALOIS NEMŠKI IGRALEC- OTTO EDUARD (1903-1978) ŽELATINA IZ ALG OVEN, KI RAD TRKA (EKSPR.) ANGLEŠKA PUNK SKUPINA GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC BOLNIČARSKI ODDELEK V ARMADI OKRASNI KAMEN, KALIJEV GLINENEC MOČEN, TRD PRIJEM STORITEV Z NAVEDBO CEN DESKA DEBELINE 2,4 CM STARO-JUDOVSKI __KRALJ KAMEN Z AVALE «s^p EGIPČANSKI BOG SONCA IKAROV OČE. DAIDALOS PLOD NEBINOVK, ROŽKA MADŽARS. Ž. IME 6. IN 4. ČRKA MADŽARS. M. IME DAJALNIK, TRETJI SKLON (SLOVN.) TERENSKI AVTO ZNAMKE LADA MADŽARSKA ATLETINJA- ILBOYA CELOTNO VERSKO SLOVSTVO PRI JUDIH ANTIČNO IME REKE GUADIANE V ŠPANIJI EMIN CAR LICITACIJA, DRAŽBA ...(MAR.) IZVIRNI KRAK REKE MENAM BOSANSKI GLASBENIK, PEVEC (MERLIN) TEKOČI RAČUN ARHEOLOŠ- KO NAJDIŠČE V INDIJI TRIDELNA KRONA RIMSKIH PAPEŽEV NEKDANJA ŠKOTSKA GROFIJA KNJIGA ZEMLJEVI- DOV IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Saldo, objest, krupon, Ibert, fleš, Zhao, čast, prolaktin, VA, lukar, imenik, aritmija, ant, VA, aon, mulj, ala, Nea, rial, cionist, avra, zrak, latnik, tetrapak, Ija, Amat, ost, Kaj MINI SLOVARČEK: RERIH- ruski slikar- Nikolaj K CSAK- madžarska atletinja- liboya AJANTA- arheološko najdišče v Indiji ANAS- antično ime reke Guadiane v Španiji HASSE- nemški igralec- Otto Eduard s FORTI »Gostilna pri mesarju« iz Kolovrata na Ljubnem vabi vsak petek na svinjsko rolado z žara. KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 38. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. -Trm Vljudno vabljeni! Matična kronika za mesec avgust 2009 ROJSTVA: Rodilo seje deset dečkov in osem deklic. POROKE: Matej Železnik in Alev Demir iz Šempetra v Savinjski dolini, Sebastjan Drolc in Mira Smolnikar iz Srednje vasi pri Kamniku, Drago Lukane in Marija Lenko iz Belih Vod, Nace Pruš in Nuša Ladinek iz Velenja, Matjaž Lukan in Mirjana Hribar iz Češnjic vTuhinju, Lenart Solar z Ljubnega ob Savinji in Lidija First iz Radmirja, Andrej Špruk iz Luč in Valentina Knez iz Solčave, Sebastjan Miklavžina in Jasna Kvas iz Lepe Njive, Denis Brkljača in Sanda Purič iz Ljubljane, Andrej Kranjc iz Mozirja in Katja Hvala iz Maribora, Peter Lah in Nevenka Burja iz Ponikve pri Žalcu, Primož Dobovšek iz Kamnika in Mateja Berča iz Ljubljane, Gorazd Ježovnik iz Arnač in Adrijana Andrejc iz Topolšice, Mitja Plaznik iz Zagorja in Janja Lebeničnik iz Kisovca, Miha Ravnik in Katarina Klančar iz Cerknice, Mitja Tavčar in Ines Koren iz Sežane. SMRTI: Stanislav Kerč iz Mozirja, Terezija Zdenka Krajnc z Ljubnega ob Savinji, Marija Mlinar iz Podvolovljeka, Pavla Bačun iz Podveže, Peter Podbrežnik iz Gornjega Grada, Antonija Lesjak iz Šmihela, Ana Mežnar iz Mozirja, Franc Usar iz Ljubije, Marija Vršnik iz Podolševe, Viktor Šemenc s Prihove, Janez Suhoveršnik iz Nove Štifte, Peter Zemljič z Rečice ob Savinji. ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca simentalca, starega 4 mesece, brez številke; gsm 031/299-738. Prodam bikca limuzin starega 1 teden; gsm 041/293-017. Prodam gosake (par); gsm 041/696-802. Bikca čb starega 10 dni, prodam za 110 evrov; gsm 040/368-135. Telička čb, starega en teden, in krave frizike prodam; gsm 041/239-017. Prodam sivo rjavo teličko, staro en teden; gsm 041/535-938. ŽIVALI - KUPIM Kupim dva bikca simentalca, stara 10 dni, lahko tudi teličke; gsm 040/520-559. Kupim bikce in teličke, od enega tedna do 250 kg, ter kravo ali telico; gsm 051/372468. Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce in teličke mesni tip nad 100 kg; gsm 931/533-745. ŽIVALI - ODDAM Oddam prijaznega psa mešančka; gsm 041/216-648. DRUGO - PRODAM Prodam vile za bale; gsm 051/302-934. Prodam 30a silažne koruze na Radmirskem polju; gsm 031/520-220. Prodam neškropljen krompir za ozimnico, vrste dezire; gsm 041/783-489. Prodam grozdje rdeče in belo - laški rizling, savignon, modra frankinja iz okolice Bizeljskega; gsm 041/531-286. Prodam suha bukova in gabrova drva, cepljena, klaftre, metrske; gsm 031/585-735. Prodam neškropljen jedilni krompir; gsm 041/868-633. Prodam večje ozvočenje, informacije na gsm 070/870-394. Jedilni in krmilni krompir rdeči prodam. Cerklje na Gorenjskem, tel. 04/252-26-37. Prodam robno lepilko holz her perfect 1421, lepi trak, abs in masivne letve 60x25 mm, dolžina stroja 3m tel 041/721-694. Prodam 20 kosov lepenke brez posipa (per-gamin). Cena za kos 10 eur; gsm 041/ 710-873. Prodam brusilko za parket ali ladijski pod, odlično. 820 eur; gsm 041-576-974. Garažna dvižna vrata 230 x 200, nerabljena, ugodno prodam; gsm 041/650-151. Prodam žensko motoristično jakno, št. XS/S, nova, 50 EUR; gsm 031/393-516. Prodam cviček, cena 1 evro/l; gsm 040/ 745-350. Prodam tridelni ženski usnjeni motoristični komplet; gsm 041/443-036. Prodam dva visoka hladilnika, eden z dvo-predalno skrinjo; gsm 041/443-036. NEPREMIČNINE Kupim zazidljivo parcelo v Zgornje Savinjski dolini; gsm 040/622-320 ali 03/58-61-661. V najem oddam stanovanjsko hišo na Pobrežju; gsm 031/638-535. V Ljubljani oddam v najem enoposteljno sobo; gsm 051/371-690. VOZILA - PRODAM Prodam terenca daihatsu feroza, 1.91; gsm 041/257-033. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. MASAŽA IN NEGA TELESA Vsak četrtek in petek pri Šport center Prodnik za vas masira in zdravi športni maser Miro Maksimovič. Izbirate lahko med športno masažo, kiropraktiko, zelo uspešno anticeluiitno masažo+vakuum, zdravljenjem raznih poškodb, zdravljenje hrbtenice z masažo, laserjem, ultrazvokom, vakuumom... Za termin pokličite na gsm št. 041/564-470. Miran Maksimovič s.p., Topolšica 55b, 3326 Topolšica. RAČUNOVODSKE STORITVE 2 meseca brezplačno vodenje, dodatni popusti! 041/429-755. ASU Suzana Urbanc Renko s.p, Ljubija 95,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. STEKLARSTVO M Mozirje Okviijanjeslik, termopanstekta,namiznepk>šče,ogledala, varnostna slekla, profitna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p. Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631 -395. TGM Janžovnik Aleš s.p, Zavodice 1,3331 Nazarje. ZAPOSLIM delavca zadelona terenu - izvedba strojnih inštalacij (vodovod - ogrevanje). Informacije na tel. št. 041/793-509. Inštalacije Naroločnik, Bernard Naroločnik s.p, Janezovo polje 9,3333 Ljubno ob Savinji KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Letni tabor in usposabljanje za reševanje Od 26. do 30. avgusta so zgornjesavinjski kinologi na svojem vadišču v Varpoljah v sodelovanju s komisijo za reševalne pse pri Kinološki zvezi Slovenije organizirali 16. letni tabor vodnikov reševalnih psovSIovenije. Glavni namen tabora je bil usposabljanje vodnikov in psov za iskanje v ruševinah in iskanje pogrešanih oseb v naravi. Na taboru je bilo več kot sto vodnikov iz slovenskih kinoloških društev in gostje iz prijateljskih enot iz Avstrije, Slovaške, Hrvaške in Italije. Prvi danje bil namenjen zbiranju udeležencev, namestitvi šotorov in oblikovanju skupin. Naslednje jutro je sledila otvoritev tabora. Zbrane vodnike je pozdravil vodja tabora in predsednik Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline, Ferdo Hrovat, nato jim je dobrodošlico izrekel še župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. Vodniki so se zbrali v dvanajst skupin. Vsako skupino so sestavljali inštruktor in osem do devet vodnikov s svojimi štirinožci. Delovišča so potekala na različnih lokacijah od Gornjega Grada do Mozirja. Zanimivo usposabljanje vrvne tehnike je potekalo na grušoveljskem mostu čez Savinjo. Preizkusili so se tudi v različnih vremenskih razmerah, saj je bilo v petek izredno vroče, v soboto pa je obilno deževalo. Kljub temu dela niso prekinili, saj pravijo, da se usposabljajo za pomoč pri nesrečah, ki se lahko zgodijo ob vsakem vremenu, še rajši pa ob slabem. Spust vodnika s psom z grušoveljskega mostu (foto: Fanika Strašek) Popoldneve so vodniki izkoristili za počitek in za individualno delo s svojimi psi. Vodnikom pa se zdi tudi zelo pomembno druženje in izmenjava izkušenj, ki sijih nabirajo na usposabljanju in pri opravljanju njihovega plemenitega dela v primeru različnih naravnih in drugih nesreč. Naključje je hotelo, da so v kar dveh popoldnevih prejeli klic na pomoč pri iskanju pogrešanih oseb. Vodniki so se takoj odzvali in se odpravili prvi dan v Trbovlje, kjer so na veliko veselje našli pogrešano žensko živo, medtem ko drugi dan pogrešanega 32 let starega moškega v Moravčah niso našli. Organizacija tabora za zgornjesavinjsko kinološko društvo ni bila mali zalogaj. Po besedah predsednika Ferda Hrovata pa je tabor zelo dobro uspel po zaslugi dobrih inštruktorjev, čudovitih udeležencev in peščice požrtvovalnih članov društva, ki so kot že velikokrat doslej za »hvala lepa« postorili vse, kar je bilo potrebno za petdnevno življenje in delo 125 vodnikov in njihovih prijaznih štirinožcev. Odlično pohvalo so prejeli od predsednika Kinološke zveze Slovenije Blaža Kavčiča in poslanca državnega zbora Jakoba Presečnika, ki sta se udeležila zaključka tabora. Fanika Strašek PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 Trgovec leta 2008 SIMPLY CLEVER Z vami že 15 let f POSLOVNO-KOMERCIALNA SOLA CELJE I VIŠJA STROKOVNA ŠOLA vpisuje v višješolski študijski program izrednega študija EKONOMIST moduli: turizem komerciala računovodstvo Najnižja šolnina v regiji in ugodni plačilni pogoji. Želite pridobiti dodatna strokovna znanja? Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini in Mozirju. • 03 428 54 50 • pks-visja.ce@guest.arnes.si • • www.pksola.com/visja/visja.htm • Celje - skladišče D-Per 7/2009 5000023791,37 So /