INTERVJU GOSPODARSTVO SPORT Valič, igralec in režiser St. 44 / Leto 73 / Celje, 2. november 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Zapleti pred lokalnimi volitvami Katere težave v občinah prepoznavajo županski kandidati in kako jih nameravajo reševati, če bodo izvoljeni? Odgovore večine kandidatov iz prvih enajstih občin širše regije lahko prebirate v tej številki časopisa, ostali se bodo zvrstili v naslednjih dveh tednih. Da bo boj marsikje oster, je jasno. Prvi zapleti so se začeli že pri potrjevanju kandidatov za občinske svetnike, pri čemer je brez njih ostala lista Odprto Celje. Sezname potrjenih celjskih kandidatov lahko prebirate v drugem snopiču. str. 6, 12-14, 32-38 AKCIJA str. 20 AKTUALNO 1 Izstopamo po boleznih, povezanih z alkoholom str. 3 GOSPODARSTVO Jabolk veliko, cene prenizke str. 4 CELJE Nove učilnice OŠ Ljubečna ob 20-letnici str. 8 ŽALEC Korak bliže zunanjemu kopališču str. 7 LAŠKO Rudarski muzej v nekdanjem jašku str. 9 RECICA OB SAVINJI Spomenik NOB bo na novem mestu str. 9 KULTURA' Filmsko vzdušje napolnilo celjsko dvorano str. 10 ZA ZDRAVJE Osveščanje o raku prostate str. 39 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,80 € + davek (bio + 0,20 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.20 €). CL O > X CM TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! > V Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. 'ŽCcKpčet "Posute, d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Politiki pridemo in gremo in čez nekaj leta se nas ne bo nihče več spomnil, država bo pa še vedno tu. Zato jo spoštujmo, ker je naša, ker je edina, ki jo imamo.« Marjan Šarec, predsednik vlade RS »Žalostno, je da moramo izvajati neke projekte, da bodo ljudje normalno pismeni.« Martin Grosek, ravnatelj OŠ Ljubečna »Ko sem hodil po Celju, so me pozdravljali, saj smo se srečevali v gledališču. Poznali so me tako dobro kot zdaj po snemanju Usodnega vina..« Iztok Valič, igralec »Skušali bomo prepričati kakšnega zapriseženega rokerja, da nas pride pogledat čez dve leti.« Blaž Švab, Modrijani »Od 14. leta navzdol imamo nekaj dobrih generacij in se zato za prihodnost hokeja v Celju ne bojimo.« Rok Rojšek, trener celjskih hokejistov 1 PETEK t 14 \ 1 / 15 Oio SOBOTA I I NEDELJA Jr 14 ^ 14 O »Spoštujmo svojo državo, druge več bo« ne Predsednik vlade Marjan Šarec na proslavi ob dnevu suverenosti v Celju »Če ne bi bilo vojske, policije, pogumnega naroda, potem svoje države ne bi imeli. Resda so bile tudi mednarodne okoliščine ugodne ob razpadanju nekdanje federacije, a če ni bi imeli tega zanosa in poguma, bi še enkrat zamudili edinstveno priložnost za svojo državo.« To je med drugim poudaril predsednik vlade Marjan Šarec na osrednji državni slovesnosti, ki je bila v dvorani Golovec v Celju ob dnevu suverenosti in 27. obletnici od- hoda zadnjega vojaka nekdanje jugoslovanske armade iz Slovenije. Dogodek sta pripravili Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever. Udeležil se ga je tudi predsednik države Borut Pahor. Osrednji govornik na prireditvi, premier Marjan Šarec, je med drugim dejal, da je praznik dneva suverenosti zadnji od tistih, ki so posvečeni boju za državo, ki se je bil z orožjem. Kasnejša dejanja so bila namreč diplomat- ska prizadevanja za mednarodno priznanje in vstop v evroatlantske, gospodarske in druge povezave, katerih članica je Slovenija. Kot je še poudaril predsednik vlade, slavimo praznik dneva suverenosti zaradi pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, policije ter drugih obrambno-varnostnih sil, ki so nas takrat ubranili, nekateri pa so dali za državo tudi svoja življenja. »Zaradi njih moramo praznovati in ceniti svojo državo. Politiki pridemo in gremo in čez nekaj leta se nas ne bo nihče več spomnil, država bo pa še vedno tu. Zato jo spoštujmo, ker je naša, ker je edina, ki jo imamo, in druge ne bomo imeli nikoli več, če jo kadarkoli izgubimo.« Uvodni govornik na prireditvi je bil celjski župan Bojan Šrot, zanimiv in domiseln kulturni program na proslavi pa so ob nastopu Orkestra Slovenske policije pripravili v Hiši kulture Celje. ROBERT GORJANC Foto: GrupA r* V I ■ v ■ ■ Sveče se kopičijo Umrlih se lahko spominjamo tudi brez prižganih sveč V Sloveniji je bilo lani prodanih približno 16 milijonov sveč in posledično ustvarjenih kar tri tisoč ton odpadkov. Tudi v Savinjski regiji se količine odpadnih sveč ne zmanjšujejo, kot kažejo podatki celjskega javnega podjetja Simbio. Pri Simbiu letno zberejo približno 190 ton odpadnih nagrobnih sveč. V tem obdobju, ko Slovenci množično obiskujemo grobove bližnjih in v spomin nanje prižigamo sveče, se količine povečajo za dva- do trikrat. Ker podjetja, ki sicer prevzemajo odpadno embalažo in tudi odpadne sveče, vsega tega ne prevzemajo, se je vsa Slovenija znašla v zelo nezavidljivem položaju. Odpadna embalaža in ločeno zbrane odpadne sveče se kopičijo na dvoriščih podjetij, ki to embalažo zbirajo, a je po zakonu ne smejo predelati ali prodati. Kot je povedala Helena Kojnik iz Simbia, je v celjskem centru za ravnanje z odpadki približno tisoč ton neprevzete embalaže in 220 ton neprevzetih odpadnih sveč. »Odpadne sveče samo skladiščimo, medtem ko zaloge embalaže še obvladujemo, saj imamo možnost zbrano odpadno embalažo predelati na napravah našega centra za ravnanje z odpadki. Seveda ob tem nastajajo stroški te predelave, ki bi jih morale pokriti družbe za ravnanje z odpadno embalažo, in stroški zaradi dodatnih varnostnih ukrepov, kot je varovanje zaradi nevarnosti požara.« Problematiko odpadne embalaže je vlada prejšnji teden, vsaj začasno, rešila s spremembo uredbe o ravnanju z odpadno embalažo. Ta bo veljala do sprejetja interventnega zakona, ki naj bi ga vlada predvidoma sprejela februarja prihodnje leto. »Spremenjena uredba pomeni, da če izvajalci javne službe, komunalna podjetja, ne morejo oddati embalaže družbam za ravnanje z odpadno embalažo, lahko to naprej tudi sami oddajo predelovalcem,« je pojasnila Kojnikova. Ukrep bo državni proračun stal približno 3,5 milijona evrov, vendar bo, kot še dodaja Koj-nikova, začasno rešil alarmantno stanje po državi, kjer se na dvoriščih komunalnih podjetij kopiči približno devet tisoč ton neprevzete embalaže. Novi minister za okolje in prostor Jure Leben je ob tem pred dnevom spomina na mrtve državljanke in državljane pozval, naj pred prižigom nagrobne sveče pomislijo tudi na okolje. LKK, foto: Simbio V Celju trenutno skladiščijo približno 220 ton odpadnih nagrobnih sveč. Posebno pozornost v celjskem centru za ravnanje z odpadki namenjanju varnosti. _ *m. „„ ..„ шмШ?'---: .Шт AKTUALNO 3 Obstaja razlog za skrb staršev? Pri Safe.si pravijo, da obstaja Pri Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, so opozorili, da se nanje v zadnjem času obrača več zaskrbljenih staršev in tudi učiteljev zaradi dveh videoiger, ki ju otroci igrajo na mobilnih telefonih in tudi na računalnikih. Gre za tako imenovani igrici Granny in Fortnite. Kot pravijo pri Safe. si, igri predstavljata določena tveganja, ki bi jih starši morali poznati. Granny je videoigra na mobilnih telefonih, ki sodi med grozljivke. Cilj igre je pobeg iz hiše, kjer igralčev lik zadržuje slepa starka. Gre za igro, ki ni priporočljiva za mlajše od dvanajst let. »Poleg mračnega, grozljivega in napetega vzdušja so v igri prisotni nasilje - ubijanje s kijem - in namigi na ljudožerstvo. Pri otrocih lahko to povzroča občutke tesnobe in strahu, kar se lahko odraža na različne načine: nespečnost, strah pred samoto, pojav nočnih mor,« pravijo v Safe.si. Igra Fortnite je igra preživetja, v kateri se do sto igralcev bori med seboj, zadnji, ki ostane, je zmagovalec. Igra naj bi imela sicer določene pozitivne vidike, a vsebuje tudi prizore nasilja, ki so blagega značaja. »Igra je zasnovana tako, da igralca močno pritegne, zato nekateri težko prenehajo igrati, omogoča pa tudi nakupe, zato obstaja tveganje za čezmerno zapravljanje denarja, saj spodbuja k nakupu različnih predmetov v igri,« navajajo pri Safe.si. Poleg igranja omogoča tudi klepet, zato obstaja možnost izpostavljenosti otrok morebitnemu spletnemu nadlegovanju in neprimernemu ali žaljivemu govoru. Zato pri Safe.si svetujejo staršem previdnost in nadzor, predvsem pa pogovore, s katerimi se otroke seznani z nevarnostmi, ki ju igrici prinašata. Vitanje, Zreče, Dobrna, Mozirje, Rečica ob Savinji - KLOPNI MENINGOEN-CEFALITIS Dobrna, Kozje, Rogatec, Šmarje, Štore - PREKOMERNA HRANJENOST OTROK Gornji Grad, Štore - VEČJA UMRLJIVOST ZARADI RAKA Dobje, Gornji Grad, Šmarje pri Jelšah, Laško - VEČ BOLEZNI, POVEZANIH Z ALKOHOLOM Gornji Grad, Vojnik, Šoštanj, Polzela, Nazarje, Mozirje - VEČ PROMETNIH NESREČ, POVEZANIH Z ALKOHOLOM Vitanje, Rogaška Slatina, Podčetrtek - VEČJA STOPNJA SAMOMO-RILNOSTI Izstopamo po boleznih, povezanih z alkoholom Savinjska regija: dobra dostopnost do pomoči na domu, a še vedno visoka stopnja samomorilnosti Nacionalni inštitut za javno zdravje je tudi letos izdelal projekt Zdravje v občini, ki enkrat letno prikazuje zdravstveno stanje prebivalcev za vsako od 212 slovenskih občin. Tokrat je inštitut pripravil tudi pregled kazalnikov sistema zdravstvenega varstva za vse slovenske statistične regije, kar zagotavlja temelj za oceno potreb po zdravstvenih storitvah in kadrovskih virih. Zbrani podatki predstavljajo pomembno osnovo tako za nacionalne kot lokalne strategije na področju krepitve zdravja. Raziskava je pokazala, da je v naši regiji v primerjavi s slovenskim povprečjem bistveno manj zdravnikov in zdravstvenih tehnikov. Nižje od slovenskega povprečja je tudi število pediatrov na primarni ravni, število zobozdravnikov, farmacevtov in diplomiranih babic ter število razpoložljivih bolnišničnih postelj. V naši regiji je višji delež prekomerno prehranjenih otrok, višji je tudi delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, proti strjevanju krvi in zaradi duševnih motenj. Dobro je ocenjena predvsem dostopnost do pomoči na domu, tudi število novoodkritih primerov raka je med najnižjimi v Sloveniji, medtem ko se umrljivost zaradi rakavih obolenj v slovenskem povprečju sklada s slovenskim povprečjem. Značilno višji od slovenskega povprečja sta splošna umrljivost in umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja. Umrljivost zaradi samomora z leti upada, a je še vedno med najvišjimi v Sloveniji. Sšol Da spomin na žrtve nikoli ne bo zbledel Komemoracije pred dnevom spomina na mrtve CELJE - Pred prazniki so bile še tri komemoracije pred dnevom spomina na mrtve: v Starem piskru, Spominskem parku Teharje in na pokopališču na Golovcu. Na teh prizoriščih, grobiščih in spominskih obeležjih so delegacije polagale vence in prižigale sveče. Osrednja komemoracija je bila v Starem piskru. Pripravilo jo je Združenje borcev za vrednote NOB Celje. Kot je v svojem govoru dejal član izvršnega odbora združenja Ludvik Stepančič, nas povsod po naši deželi spominske plošče spominjajo na padle med vojno, v Starem piskru pa na najhujše zločine, na pobijanje talcev. Na tem mestu je bilo v letih 1941 in 1942 usmrčenih 374 talcev. »V spominu se spoštljivo zahvaljujemo vsem, ki so posamič in skupaj v OF in partizanskih formacijah izbojevali narodno osvoboditev in s tem omogočili preživetje slovenstvu. še več, hvaležni smo jim tudi za prihodnost, ki so nam jo takrat zastavili. Z zavezniki so postavili temelje današnje Evrope, povezane in miroljubne,« je poudaril Stepančič. Dodal je še, da poklon njihovemu spominu ni iskren, če se ob tem vedno znova ne zavežemo in z dejanji tudi pokažemo, da bomo priborjeno svobodo ne samo ubranili, temveč naredili vse, da bo življenje lepše vsem državljanom v Sloveniji. V Spominskem parku na Teharjah se je delegacija celjske občine poklonila teharskim žrtvam. Slovesnost je bila tudi pri grobnici na pokopališču na Golovcu, kjer je bil slavnostni govornik Marjan Petan, predsednik celjskega Združenja borcev za vrednote NOB. Po tradiciji so predstavniki celjske občine obiskali tudi grobove častnih meščanov in prižgali sveče. RG Foto: SHERPA, GrupA Spominska slovesnost v Starem piskru Delegacija Mestne občine Celje je v Spominskem parku Teharje položila venec v spomin na teharske žrtve. 4 GOSPODARSTVO Jabolk veliko, cene prenizke Po dveh težkih letih pridelek jabolk nadpovprečen - Sramotno nizke odkupne cene za industrijska jabolka Po dveh slabih letinah, ki sta bili posledica spomladanskih pozeb, imajo slovenski sadjarji letos nadpovprečni pridelek. Statistični urad poroča, da naj bi povprečen hektarski pridelek jabolk v intenzivnih sadovnjakih tehtal malo manj kot 35 ton, kar je 43 odstotkov več od desetletnega povprečja. Skupaj bodo v intenzivnih sadovnjakih obrali 81 tisoč ton, obilno so obrodila tudi jabolka v ekstenzivnih sadovnjakih. Pred dvema letoma je pozeba pridelek skrčila na 12 tisoč ton, lani je bil še manjši, saj so sadjarji pobrali le 6 tisoč ton jabolk. Kljub obilni letini sadjarji niso zadovoljni. Razlog za nejevoljo so nizke cene, še zlasti za industrijska jabolka. Količine jabolk, namenjene industrijski predelavi, namreč niso majhne, saj tudi leto 2018 za sadjarje ni bilo idealno. Konec aprila so jih presenetile toče, v kasnejših mesecih je bila suša z nekaj plohami. Kljub temu so nasploh sadjarji zadovoljni s kakovostjo jabolk. Vlado Korber iz Sadjarstva Mirosan, ki je drugi največji pridelovalec jabolk v Sloveniji, pravi, da je večina najboljše kakovosti. V Mirosanu letos 4.500 ton Sadjarstvo Mirosan ob normalni letini v Ka-sazah in Kamniku na 140 hektarjih sadovnjakov pridela 5 tisoč ton jabolk. Leta 2016 mu je pozeba uničila 80 odstotkov pridelka in povzročila za 2,5 milijona evrov škode. Še huje je bilo ob lanski pozebi, ko je imelo le nekaj sto ton pridelka, škoda pa je bila še višja. Podjetje je tako v dveh letih imelo več škode, kot znaša njegov letni prihodek. Za lansko in predlansko škodo je Mirosan dobil 295 tisoč evrov državne pomoči, kljub krizi pa vodstvo podjetja o odpuščanju ni razmišljalo. Je pa malo več kot 50 zaposlenim lani znižalo plače, poleg tega ni najelo nič sezonskih delavcev, saj so za obiranje skromne letine jabolk ter za vzdrževanje sadovnjakov in sajenje novih dreves poskrbeli redno zaposleni. Letos je bilo drugače, saj je bila letina tolikšna, da je domačim delavcem morala pomagati tudi najeta delovna sila iz tujine. Vseh jabolk v Mi-rosanu še niso obrali, ostala jim je le še pozna sorta kiku. Vlado Korber, direktor in solastnik podjetja, pravi, da so med 4.500 tonami, kolikor znaša letošnji prvovrsten pridelek, nekatere sorte jabolk odlične kakovosti, nekatere so le povprečne. Z letino je zadovoljen, vendar ga skrbi, kako bo s prodajo. »Ne samo Slovenija, vsa Evropa ima letos obilno letino jabolk, zato na izvoz težko računamo. Prav tako tudi še ne vem, kako bo s prodajo na domačem trgu, saj so jablane zelo dobro obrodile tudi po vrtovih in kmetijah. Prava slika se bo zato pokazala šele potem, ko bo ljudem zmanjkalo lastnih jabolk, predvsem pa prihodnje leto, ko se bo začela prodaja letošnje letine,« pravi Korber. O ceni jabolk ne more govoriti, saj stalno niha. Slabša jabolka ostala na drevesih Še bolj kot prodaja namiznih jabolk direktorju Mirosana skrbi prodaja jabolk za industrijsko predelavo. »Takšna jabolka niso nič več vredna in ne vem, kaj bomo z njimi. Predelovalci nam za kilogram industrijskih jabolk ponujajo od 3 do 5 centov in velik uspeh je, če sploh pridejo ponje. Zato je pri nas veliko jabolk slabše kakovosti letos ostalo na drevesih. Obiranje bi nas namreč stalo 10 centov za kilogram, kar pomeni, da bi imeli le izgubo,« pojasnjuje Vlado Korber. Letos za milijon evrov nižji prihodki Kljub izjemno slabi predlanski in lanski letini so v Mirosanu poslovali s čistim dobičkom. Leta 2016 je znašal malo manj kot 200 tisoč evrov, lani polovico manj. Korber pojasnjuje, da sta jih »reševala« prevrednotenje zalog, ki so ga morali opraviti po navodilu revizorja, ter denar, ki so ga že dlje zbirali za eno od predvidenih večjih naložb. Kakšne poslovne rezultate bo imelo podjetje letos, Korber še ne more natančno napovedati, dejstvo pa je, da ne bodo dobri. Posledice lanske katastrofalne letine namreč čutijo šele letos. »Pričakujem, da bodo čisti prihodki od prodaje od lanskih, ki so že tako bili občutno slabši kot leta 2016, nižji še za najmanj milijon evrov.« V Meji letina rekordna Medtem ko je letina v Sadjarstvu Mirosan povprečno dobra, v šentjurski Meji, ki je v svojih sadovnjakih obiranje jabolk že končala, govorijo o rekordu. Na približno 70 hektarjih sadovnjakov, ki jih imajo na Ponikvi in v Lenartu, so pridelali 3 tisoč ton jabolk. Vendar vsa niso najboljše kakovosti. »Predlani je majski sneg porušil velik del mrež, s katerimi smo sadje varovali pred točo, in ker vseh še nismo uspeli na novo postaviti, je aprilska toča povzročila nekaj škode. Poleg tega je škrlup je napadel del nasadov,« pojasnjuje Roman Gregorn, direktor Meje. Zato se je jabolk, ki jih lahko prodajo le za industrijsko predelavo, nabralo za kar 800 ton, ki pa so jih za razliko od Mirosana že prodali. »Uspelo se nam je dogovoriti za najvišjo možno ceno, a je bila ta kljub temu sramotno nizka,« pravi Gregorn. V Meji so jabolka najboljše kakovosti že spravili v hladilnice, ki so za razliko od minulih dveh sezon napolnjene do zadnjega kotička. Kako bo z njihovo prodajo, je težko napovedati, bo pa borba zaradi obilnega letošnjega pridelka zelo huda, je prepričan Gregorn. Vsekakor pričakuje nižje odkupne cene, kakšne bodo, bo jasno v prihodnjih mesecih. »Trenutno je prodaja slaba, čez dva ali tri mesece, ko bo potrošnikom zmanjkalo jabolk, ki so jih pridelali sami ali so jih kupili pri manjših pridelovalcih, bo najverjetneje drugače,« pravi direktor Meje. Tujih kupcev ni niti na oglede Šentjursko podjetje bo manjše količine jabolk poskusilo prodati na tujih trgih, vendar posebnega uspeha ne pričakuje. »Za zdaj zanimanja tujih kupcev ni. Prejšnja leta so si vsaj prišli ogledat kakovost pridelka, letos pa se našemu povabilu ni odzval še nihče. Očitno se jim računica ne izide, saj je jabolk povsod dovolj, stroški prevoza pa niso ravno nizki,« ocenjuje Gregorn. Vendar v Meji zaradi negotovosti pri prodaji letošnje letine niso zaskrbljeni. Osrednja dejavnost podjetja je namreč pridelava jajc, pridelava jabolk predstavlja le 20 odstotkov njegovega prihodka. Zato tudi predlani in lani, ko je bil pridelek desetkrat manjši kot običajno, še to slabše kakovosti, niso bili plat zvona. Za razliko od Mirosana, kjer je lani direktor Vlado Korber dejal, da bodo ob še eni slabi letini najverjetneje začeli razmišljati o opustitvi pridelave jabolk. Cene še nikoli tako nizke Da bo borba za kupce jabolk huda, je prepričan tudi Mohor Holešek, direktor Sadjarstva Slom. Podjetje je letos imelo nadpovprečno letino, saj je v svojih sadovnjakih na Ponikvi in v najetih v okolici Maribora pridelalo 50 ton na hektar. »Zaslužek z letošnjim pridelkom ne bo velik, saj znašajo veleprodajne cene od 40 do 50 centov za kilogram. V sadjarstvu delam že skoraj 25 let in z gotovostjo lahko trdim, da jesenske cene jabolk še nikoli niso bile tako nizke,« pravi Holešek. Zaradi prenizkih odkupnih cen so tudi v Sadjarstvu Slom tako kot v Mirosanu na drevesih pustili večino jabolk slabše kakovosti. JANJA INTIHAR, foto: arhiv NT (GrupA) Ogrevajte ceneje tudi to zimo! ZEMELJSKI PLIN PO ZNIZANI CENI. 4 'Tf r Pokličite 03 425 33 53 ali nas obiščite na www.energetika-ce.si in si čim prej zagotovite nižje račune. % ä ш ENERGETIKA CELJE V Vitalu jabolk ■ ne potrebujejo V mestinjskem Vitalu si zaradi obilne letine in nizkih odkupnih cen prav nič ne manejo rok. Jabolka so namreč nehali odkupovati že pred desetimi leti, saj je bila pridelava sort, ki so jih uporabljali za sokove, zelo skromna. »V sokove smo predelovali predvsem kozjanska jabolka, ki pa jih že nekaj let ni več. Včasih smo v sok stisnili tudi po 5 tisoč ton jabolk, leta 2008, ko nam je uspelo odkupiti le 100 ton, smo tovrstno proizvodnjo opustili, stroje pa odpeljali na deponijo starega železa,« je povedala direktorica podjetja Mira Močnik. Kljub temu v Vitalu še vedno izdelujejo jabolčni sok, le da zdaj za to uporabljajo naravne koncentrate, ki jih kupujejo v tujini. Ukinitev predelave jabolk ne pomeni, da tega v mestinjskem podjetju ne bodo nikoli več počeli. »Če bodo letine tudi v prihodnjih letih dobre in nam bodo kmetje in zadruge lahko zagotovili zadostne količine domačih kozjanskih jabolk, bomo najverjetneje spet začeli s predelavo, vendar ne bo v tako velikem obsegu, kot je bila včasih,« napoveduje Močnikova. JI GOSPODARSTVO 5 Boj za Abanko se začenja V petek je potekel rok, do katerega so morali potencialni vlagatelji Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) oziroma njegovi finančni svetovalki francoski banki BNP Paribas sporočiti, ali se zanimajo za nakup državne Abanke. Po neuradnih informacijah se bosta za Abanko najverjetneje potegovala madžarska banka OTP in ameriški sklad Apollo, ki je z Evropsko banko za obnovo in razvoj že prevzel Novo Kreditno banko Maribor. Poleg njiju naj bi interes za nakup izkazala še avstrijska skupina Erste oziroma njena Sparkasse in še eno podjetje, ime katerega je zaenkrat še neznano. Spomnimo, da se je Abanki po nacionalizaciji zaradi reševanja vlog komitentov leta 2015 pripojila Banka Celje. Prav zaradi tega mora država banko prodati. Dogovor je, da bo to storila do 30. junija 2019. SDH bo zdaj ponudnikom poslala pismo s podrobnimi podatki o prodajnem postopku ter zahtevo, da predložijo nezavezujočo ponudbo. Temu bodo sledili skrbni pregled poslovanja Abanke, zavezujoča ponudba in nato izbor najboljšega ponudnika. Cena seveda še ni znana, ob polletju pa je knjigovodska vrednost bančne skupine znašala malo manj kot 558 milijonov evrov. JI Zanimanja za nakup grške hiše (še) ni Po pričakovanju stečajnemu upravitelju Gregorju Be-letu ni uspelo najti novega lastnika za počitniško hišo na grškem otoku Krf, ki jo prodaja v osebnem stečaju nekdanjega celjskega poslovneža Darka Zupanca. Na prvo javno dražbo ni prišel nihče, a tudi sicer pred dražbo zanimanja za nepremičnino ni bilo. Gregor Bele meni, da je razlog za to dokaj visoka cena. Za dražbo je bila namreč določana izklicna cena v višini 200 tisoč evrov. Tolikšna je tudi tržna vrednost hiške, ki meri 68 kvadratnih metrov, pripada ji še 120 kvadratnih metrov zunanjega zemljišča. Stečajni upravitelj se še ni odločil, ali bo prodajo nadaljeval z novo dražbo ali z zbiranjem ponudb. V vsakem primeru naj bi bila nekdanja Zupančeva grška počitniška hiša spet naprodaj v začetku prihodnjega leta. JI Popravek V prejšnji, 43. številki Novega tednika sem pomotoma zapisala, da namerava Skupina Cetis v obdobju od leta 2018 do 2020 za naložbe nameniti 47,5 milijona evrov. Pravilno je, da Cetis takšna vlaganja načrtuje do leta 2022. Za napako se opravičujem. JI Kmalu zakl celjskega K uček stečaja asja Sodišče pozvalo upnike, naj sami prevzamejo terjatve, ki jih ni bilo mogoče izterjati Stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak bo predvidoma še letos ali najkasneje v začetku prihodnjega leta zaključil stečaj celjskega Klasja. Prodal je namreč že skoraj vse premoženje tega nekoč največjega mlinsko-prede-lovalnega podjetja v regiji, ki ga pred približno petimi leti v stečaj niso pahnile le razmere na trgu, ampak tudi (ali predvsem) nenavadna in kot je dokazalo tudi sodišče, nezakonita ravnanja vodstva in večinskega lastnika. Po uspešni prodaji vseh nepremičnin in večine premičnin so v stečajni masi Klasja ostali le še sušilna peč, štirinajst vozičkov in nekaj pekačev, terjatve do štirih podjetij ter do nekdanje direktorice Dragice Veršič in nekdanjega predsednika nadzornega sveta Tomaža Ročnika. Pri terjatvi do Dragice Veršič gre pravzaprav za odškodninsko odgovornost, za katero solidarno odgovarja tudi Tomaž Ročnik. Kot navaja stečajni upravitelj, je Veršičeva Klasje oškodovala za najmanj 4,7 milijona evrov, in sicer zaradi nezavarovanega posojila družbi Toming-consulting, zaradi obremenjenih nepremičnin na podlagi kupoprodajnih pogodb z družbo Millcom in zaradi plačila računov za storitve, ki so bile opravljene le navidezno. Kristijan Anton Kon-tarščak terjatve do Veršičeve ni ugotavljal v sodnem postopku, da obstaja, pa izhaja iz pravnega mnenja, ki ga je naročil. V minulih letih je ni poskušal izterjati, ker ni bila znana konč- na višina škode, poleg tega je njeno uveljavljanje v delu, ki se nanaša na pogodbe z Milco-mom in na plačilo za fiktivno opravljene storitve, povezano s kazenskim postopkom zoper Veršičevo in Ročnika. Klasje ima večjo terjatev, ki znaša 3,9 milijona evrov, še do družbe Toming-consulting ter tri manjše do treh različnih podjetij, ki pa znašajo le po nekaj tisočakov. Ker bi bila izterjava vseh teh terjatev povezana z velikimi stroški, uspeh pa bi bil vprašljiv, se je Kontarščak odločil, da jih bo prodal. Dobil je dve nezavezujoči ponudbi, ki pa sta bili prenizki, da bi ju sprejel. Večmilijonsko terjatev do Veršičeve bi prvi ponudnik kupil za sto evrov, drugi za osemsto evrov, ponudba za terjatev do Toming-consul- tinga pa je znašala sedemsto evrov. Ker torej prodaja ni bila uspešna, je sodišče zdaj pozvalo upnike Klasja, naj sami prevzamejo vse te terjatve, da se bo stečajni postopek lahko končal. Celo smaragdi našli kupca Čeprav stečaj Klasja traja že več kot pet let, je upravitelj Kontarščak s potekom, predvsem pa z izkupičkom, ki ga je iztržil pri prodaji premoženja, zelo zadovoljen. Za pekarne, ki jih je celjsko podjetje imelo v Celju, Velenju, Rogaški Slatini in Hrastniku, je sicer moral pripraviti več dražb in nižati ceno, je pa bil veliko bolj uspešen pri prodaji skoraj tri hektarje velikega proizvodnega kompleksa na Hudinji. Zanj se je že na prvi dražbi potegovalo kar devet dražiteljev, med katerimi so bili tudi Mestna občina Celje ter podjetji Hermi in Celjski mesnine. Zmagali sta Perutnina Ptuj in družba Sapidum iz Portoroža, ki sta združeni v konzorcij nepremičnino kupili za malo več kot tri milijone evrov. To je skoraj dvakrat več, kot je znašala izklicna cena. Kontarščak je bil uspešen tudi pri prodaji premične opreme, receptur za kruh in pekovsko pecivo ter celo dveh paketov s približno tisoč smaragdi, ki jih je Klasje dobilo v last kot kompenzacijo. Po nekaj neuspešnih dražbah je upravitelj drage kamne prodal šele lani za malo več kot 12 tisoč evrov, kdo jih je kupil, pa ne pove. Pravi le, da je šlo za fizično osebo, ki ni iz Celja. Zaradi uspešne prodaje premoženja so že ali še bodo ločitveni upniki Klasja dobili poplačan kar velik odstotek svojih terjatev, nekaj denarja bo tudi za navadne upnike, ki običajno v stečajih ostanejo praznih rok, prav vse terjatve pa so bile plačane nekdanjim delavcem. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA) 6 IZ NAŠIH KRAJEV LOKALNE VOLITVE Tako ponosno so predstavniki Odprtega Celja stopili pred objektiv ob napovedi uradno oddanih kandidatur za župana in člane mestnega sveta. Danes so obrazi manj vedri, a kot poudarja Sandi Sendelbah, ki ostaja v boju za župansko mesto, še vedno verjamejo, da bodo na letošnjih lokalnih volitvah sodelovali v polni zasedbi. Komisija krči liste kandidatov Ne vsebina, na začetku kampanje v ospredju birokracija CELJE - Volilno ozračje v knežjem mestu se počasi ogreva, liste kandidatov se krajšajo. Upravno sodišče je v začetku tedna zavrnilo pritožbe predstavnikov skupine volivcev Odprto Celje zaradi izločitve njihovih kandidatnih list za mestni svet ter za svete krajevnih skupnosti in mestnih četrti v vseh treh volilnih enotah. Občinska volilna komisija, ki ji predseduje Matevž Žu-gelj, je izločila kandidature liste Odprto Celje, ker predlogi kandidatur niso vsebovali imena predlagatelja v skladu z zakonom. Ta narekuje, da se v primeru skupine volivcev kot predlagatelja najprej navede ime in priimek enega od volivcev s pripisom »in skupina volivcev«. Sandi Sendelbah, županski kandidat liste Odprto Celje, ki tako edini ostaja v volilni tekmi, je prepričan, da gre za prestrog ukrep, ki posega v ustavno volilno pravico. Kot je pojasnil, so kandidature za župana in mestni svet oddali sočasno. »Kor predlagatelja smo navedli Franca Pusarja in skupino volivcev. Kasneje smo se v roku za oddajo kandidatur odločili, da kot predlagatelja zapišemo listo Odprto Celje. Predvsem zaradi tega, da bi bili v volilni tekmi čim bolj enakovredni in bi na glasovnicah lahko uporabili svoj logotip.« A kot se je izkazalo, je bila to napaka, ki jih bo najverjetneje stala volilne tekme. Zadnjo besedo bo imelo ustavno sodišče. Zanimivo je, da je bila enaka napaka storjena tudi pri imenu predlagatelja kandidata za župana, kar je bilo nekaj dni javno objavljeno tudi na spletnih straneh občinske volilne komisije. A je komisija tam sama izvedla popravek, ne da bi listo pisno pozvala, naj popravi ime predlagatelja. Kako je do tega prišlo, pri Odprtem Celju ne vedo. »Zapisnikov občinske volilne komisije nismo nikoli prejeli,« dodaja Sendelbah. Sicer pa je občinska volilna komisija zaradi kandidiranja v volilnih enotah, kjer nimajo stalnega bivališča, zmanjšala število kandidatov za mestni svet tudi Celjski neodvisni listi, Zelenim Slovenije, Levici in Dobri državi. LKK, foto: SHERPA Septembra se je začela tudi gradnja razdelilne transformatorske postaje Vojnik. Na tem območju namreč število poslovnih in drugih odjemalcev električne energije raste. Zaenkrat je območje Vojnika napajano iz razdelilno transformatorske postaje Trnovlje. Naložba naj bi bila končana pred koncem leta 2020. Elektrika po novem pod zemljo Zgornjesavinjčani se poslavljajo od daljnovodov V Zgornji Savinjski dolini izvajajo letos dve naložbi, ki omogočata večjo kakovost električne energije in zanesljivejšo oskrbo. Odjemalci bodo po novem zavarovani pred neugodnimi vremenskimi pojavi, kot so na primer velike količine snega ali uničujoč veter. Zaradi teh se lahko pojavljajo izpadi električne energije in škoda. Po novem bo električna napeljava pod zemljo. Delavci Elektra Celje so letos najprej poskrbeli za ka-bliranje srednjenapetostnih izvodov med Nazarjem in Ljubnim. Kabliranje pomeni, da so kabli po novem pod zemljo, zato je bil lahko daljnovod nad njo odstranjen. Z naložbo je bila med drugim povečana razpoložljiva moč in izboljšana kakovost napajanja tudi za obrtno cono na Ljubnem ter za občinah Luče in Solčava. Novi izvodi so bili priklopljeni že spomladi, odstranitev daljnovoda nad zemljo je bila končana prejšnji mesec. Vzrok za poznejšo odstranitev je, da je bil daljnovod postavljen na kmetijskih zemljiščih. V kabliranje med Nazarjem in Ljubnim je bilo v celoti vloženih 2,5 milijona evrov. Živahno je še na delovišču na Solčavskem. Tam odpravljajo delavci škodo, ki jo je povzročil na električnem omrežju decembrski vetro-lom. Zaradi velikega obsega škode se je Elektro Celje odločil za sanacijo v podzemni izvedbi. In kakšen je bil obseg škode po vetrolomu? Daljnovod Logarska dolina meri v celoti - skupaj z odcepi - kar 64 kilometrov. Med vetrolomom je bilo poškodovanih šestnajst kilometrov srednjenapetostnih nadzemnih vodov, od tega so bili v celoti podrti na šestih kilometrih. Za pokablitev je začel Elektro Celje spomladi projektirati in pridobivati služnosti ter nato opravljati prva dela. To je bilo konec aprila. Trenutno je izvedene približno štirinajst kilometrov pokablitve ter zgrajenih sedem nadomestnih transformatorskih postaj. Vkopati je treba še štiri kilometre vodov, kar naj bi bilo opravljeno do konca novembra. Slediti mora še odstranitev daljnovoda, napeljave nad zemljo. To bo odvisno od vremenskih razmer. Naložba na Solčavskem, ki je po geografskih značilnostih posebno, bo stala približno 1,6 milijona evrov. Tam je nekaj transformatorskih postaj med najvišje postavljenimi v Sloveniji, na tem območju je tudi najvišja slovenska kmetija. BJ Za bolj ambiciozne načrte PREBOLD - Prejšnji četrtek je kandidaturo za županjo uradno najavila profesionalna novinarka Ksenija Rozman, ki kandidira s podporo skupine volivcev in je edina ženska kandidatka za mesto županje v Spodnji Savinjski dolini. Prepričana je, da bi bilo treba v občini najprej izboljšati komunikacijo na vseh ravneh. »Vsi občani morajo biti enakovredni sogovorniki, medtem ko mora biti občinska uprava javni servis, ki mora biti čimbolj učinkovit.« Skladno s tem se bo zavzemala za participatorni proračun, kar pomeni, da bi o porabi dela proračunskih sredstev odločali občani sami. Razvoj občine so po njenem mnenju upočasnile težave z denacionalizacijo, ki bi jih bilo treba reševati takoj. Poleg tega je prepričana, da bi si morala občina zastaviti bolj ambiciozne načrte in zagotoviti več evropskega denarja za njihovo uresničitev. »Projekti morajo biti pripravljeni, da lahko občina, ko se pojavi možnost za sofinanciranje, z njimi kandidira za nepovratna sredstva,« je jasna Rozmanova, ki bi se nenazadnje lotila prenove občinskega središča in se zavzemala za zajezitev preprodaje prepovedanih drog, ki naj bi bila v občini vedno večja težava. ŠO Fontana zaprla svoje pipice ŽALEC - Fontana piva je v sredo zvečer po sedmih mesecih delovanja do spomladi prihodnje leto zaprla svoje pipice. Zaključek tretje sezone je pospremilo celodnevno pestro dogajanje. Zavod za kulturo, šport in turizem je v vseh treh letih skupaj prodal več kot 150 tisoč vrčkov, od tega v letošnji sezoni približno 50 tisoč. Iz pipic je priteklo več kot 78 tisoč litrov piva, letos 25 tisoč. Do zdaj je fontano obiskalo več kot 400 tisoč obiskovalcev. Prevladovali so Slovenci, Italijani, Nemci in Hrvati, v pisani množici so bili tudi Kubanci in Američani. Degustirali so lahko 33 različnih vrst piva, ki vsebujejo štajerski hmelj. Nenazadnje je bila ploščad pri fontani prizorišče več kot 120 dogodkov. Najodmevnejši so bili Festival Zeleno zlato, Savinjski Oktoberfest, Pohod po hmeljski poti, Kuhna pri fontani. Zadnji med njimi je bil v sredo Jesenski pozdrav od fontane, kot je zavod za kulturo, šport in turizem ob zaključku tretje sezone poimenoval dogajanje, ki je postreglo z glasbo, s pečenim kostanjem in z degustacijskim presenečenjem. ŠO Od leve: Claudine Pilon, Zmaga Sedmak in Nataša Cepec s predsednikom komisije dr. Bojanom Knificem. Najboljši »povšter« iz Francije VELENJE - Rdeča dvorana je gostila peti mednarodni festival vezenja, na katerem je sodelovalo več kot dvesto ustvarjalcev vezenin iz Slovenije, Francije, Italije, Nemčije, Srbije in s Hrvaške. Tema letošnjega festivala, ki ga pripravljajo mestna občina in številni partnerji, je bil »Povšter« - blazina, vzglavnik. Ocenjevalna komisija je izbrala tri najboljše vezenine, narejene na omenjeno temo. Najboljši je bil izdelek Claudine Pilon iz Francije, drugo mesto je zasedla Zmaga Sedmak iz Italije, tretje Nataša Cepec iz Nemčije. Glavna cilja prireditve, na kateri se je predstavilo rekordno število udeležencev doslej, sta oživljanje in ohranjanje ljudskega vezenja kot kulturne dediščine. Festival je tudi tokrat ponudil priložnost za med-generacijsko sodelovanje in izmenjavo dobrih praks. Obiskovalci so lahko uživali tudi v pestrem kulturnem programu in prisluhnili predavanju etnologa dr. Bojana Knifica, ki je govoril o motivih v vezeninah na Slovenskem. TS, foto: MOV IZ NAŠIH KRAJEV 7 Korak bliže zunanjemu kopališču Ob ribniku Vrbje naj bi v štirih letih zrasla turistično središče in vodni park Hopslandia ŽALEC - Žalčani po fonta-ni piva, s katero jim je uspelo nekoč ne najbolj ugleden del mesta spremeniti v priljubljeno srečališče tako Savinjčanov kot turistov, že snujejo nove ideje o nadgradnji turistične ponudbe. Tokrat so se usmerili v ribnik Vrbje in njegovo okolico, ki naj bi se do leta 2022 prelevila v deželo hmelja oziroma Hopslandio, kot so poimenovali projekt turistične nadgradnje tega območja. Ideja o razvoju turizma ob ribniku Vrbje ni nova. Občina Žalec je za to območje turistične načrte, ki so med drugim zajemali eko kamp, predstavila že pred leti. Ker trenutno za tovrstne projekte ni predvidenih evropskih razpisov, se je odločila, da bo turistične načrte nekoliko bolj komercialno obar- vala. Zamisel o turističnem razvoju na tem območju je nadgradila in zapakirala v zanimivejšo ter celovitejšo zgodbo, v kateri ne manjka hmelj skega pridiha, za katerega je poskrbela z izvirnim imenom Hop-slandia. Dežela hmelja - hops v angleščini pomeni hmelj in land dežela - bo zrasla na delno degradiranem območju na južnem delu naselja Vrbje ob vstopni cesti v krajinski park ribnika Vrbje, katerega južni del spada med zavarovana območja Natura 2000. Trije bazeni Trenutno je že urejeno manjše postajališče za avtodome, ki ga bodo bo v prihodnjih nekaj letih skupaj z gradnjo in umeščanjem preostalih turističnih ter rekreacij skih zgradb razširili. Še prej mora občina pridobiti vsa dovoljenja in urediti osnovno infrastrukturo, kot so parkirišča, pločniki in razsvetljava, pri čemer računa na nekaj nepovratnega denarja. Osrednji del bo bazenski kompleks, ki bo namenjen tako občanom kot turistom. Občina Žalec je prejšnjo sredo s projektantskim podjetjem iz Nove Gorice podpisala pogodbo o izdelavi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zunanje kopališče bo obsegalo tri povezane bazene. Poleg standardnega petindvajsetmetrs-kega bazena z najmanj štirimi progami bosta v vodnem parku še rekreativni bazen z odprtim toboganom, s stolpom za skoke in sprostitvenimi elementi ter bazenček za otroke. Zasebni investitorji Poleg kopališča, ki bo sprejelo do dvesto kopalcev oziroma do štiristo obi- skovalcev, naj bi v bližini ribnika Vrbje v nadaljevanju zrasli še kamp s šotorišči, bungalovi in mobilnimi hiškami ter sprehajalne poti. Občina Žalec želi k sodelovanju pritegniti zasebne investitorje oziroma če se bo le dalo, pridobiti evropska sredstva. Bazenski kompleks, na katerem bo temeljila Hopslandia, bo najverjetneje morala zgraditi sama. »Tudi v tem delu si prizadevamo, da bi našli zasebnega investitorja oziroma pridobili finančna sredstva iz drugih virov. Zavedamo se, da je bazen manj donosen in s tem manj privlačen za zasebne investitorje, ki pa si ga kljub vsemu želijo kot dodatno ponudbo za goste v nočitvenih zmogljivostih,« pravi direk- tor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik. Do tristo ležišč Hopslandia naj bi poleg javnega kopališča vključevala še večnamensko vhodno zgradbo z recepcijo, blagajno, gostinskim delom in dvorano, ki bo primerna za »teambuildinge«, sestanke in simpozije. Prenočitvene zmogljivosti bodo zagotovili s kampom s šotorišči, z bungalovi in mobilnimi hiškami. Nenazadnje računajo še na sprehajalne poti, zasaditev in ureditev prostora za druženje in igro. Manjkala naj ne bi niti razgledni stolp in kozolec. In kdaj naj bi ti velikopotezni turistično-rekreacijski načrti zaživeli? Prva gradbena dela naj bi se začela po pridobitvi gradbenega dovoljenja, to je predvidoma v prihodnjih dveh letih. V novi podobi naj bi območje ob ribniku Vrbje zaživelo leta 2022. ŠPELA OŽIR Ob ribniku Vrbje naj bi zrasel vodni park Hopslandia. Vključeval bo tako rekreacijski del s kopališčem kot nočitvene zmogljivosti. Vir: Občina Žalec Spomin na tovarno usnja ŠOŠTANJ - Letos mineva 230 let, odkar je bila ustanovljena tovarna usnja. V svoji zgodovini je zaposlovala ogromno ljudi in je močno prispevala k razvoju Šoštanja. Med drugim so po zaslugi tovarne v kraju postavili prvo elektrarno, za delavce so gradili delavska stanovanja, tovarna je podpirala tudi delovanje številnih društev. Obletnico ustanovitve so predzadnjo oktobrsko soboto obeležili v Muzeju usnjarstva na Slovenskem. Tovarna usnja v Šoštanju je delovala med letoma 1788 in 1998. Leta 1998 je šla v stečaj kot del Industrije usnja Vrhnika. Med drugim je izdelovala gladko usnje. Slednje je v najboljših časih potovalo na vse evropske in svetovne trge. Med najbolj prepoznavnim proizvodom tovarne je bil tako imenovani črni likanec. Tega so za konjsko vprego med drugim uporabljali na angleškem kraljevem dvoru in na habsburškem dvoru. Drugi najbolj znan proizvod je bilo podplatno usnje, ki je bilo zaželeno predvsem v čevljarstvu. Največ delavcev je tovarna usnja zaposlovala po drugi svetovni vojni, in sicer približno šeststo. TS Težave zaradi plazov REČICA OB SAVINJI - Občina bo letos sanirala še dva plazova. Ministrstvo za okolje in prostor jo je pred koncem oktobra obvestilo, da lahko računa na državni denar za sanacijo plazov ob dveh cestah. Gre za cesti Poljane-krožišče-rečiški trg in Poljane-Mesničar. Eden od plazov se širi na cestišče, drugi je blizu potoka. Izvajalca sta že izbrana, dela morajo biti končana do 28. novembra. Sanacija obeh plazov bo stala približno 288 tisoč evrov. Od tega bo 222 tisoč evrov prispevala država. Rečičani so letos eno sanacijo plazu že opravili. Gre za plaz, ki je ogrožal cesto Negojnica-Klašte, ki predstavlja povezavo do višje ležečih kmetij. BJ Po več kot dvajsetih letih ŽALEC - Tehnični direktor podjetja Gradiatim Gregor Marovt in župan Janko Kos sta pred kratkim položila temeljni kamen novega stanovanj skega bloka in simbolno obeležila začetek gradnje novih modernih ter energetsko varčnih stanovanj. Občina Žalec je z investitorjem iz Šmartnega ob Paki letos sklenila pogodbo o opremljanju zemljišča, na podlagi katere bo zgra- dil del cestnega omrežja s pripadajočo javno infrastrukturo na območju stanovanjske soseske ob državni cesti med Tušem in bencinsko črpalko Petrol. Blok naj bi bil najkasneje zgrajen do marca 2020. Investitor si želi, da bi mu to uspelo že prihodnje leto. V zgradbi bo 59 stanovanj s 97 parkirnimi mesti. Občina gradnjo stanovanjskih enot za trg podpira, saj je to prva večja stanovanjska gradnja stanovanj po dvajsetih letih. Odkupiti namerava najmanj štiri stanovanja, ki jih bo oddajala kot neprofitna. ŠO, foto: TT ; ■ , -v Zadnji blok so ob državni cesti v bližini trgovine Tuš in bencinske črpalke Petrol zgradili leta 1998. Od takrat je v njegovi bližini čakalo zemljišče za nadaljnjo gradnjo. In prav na njem so pred časom že zabrneli gradbeni stroji. 8 IZ NAŠIH KRAJEV Nove učilnice za piko na i praznovanju OŠ Ljubečna je ob 20-letnici pridobila 500 kvadratnih metrov novih površin CELJE - Ko je pred 20 leti po prizadevanjih številnih posameznikov na Ljubečni zrasla nova šola, je bila za približno 250 otrok več kot prostorna. A zadnja leta so se razmere precej spremenile, saj šolo obiskuje več kot 460 otrok, zato je bilo treba poskrbeti za dodatne prostore. Te je šola ob pomoči Mestne občine Celje uredila v delu podstrešja in decembra, ko bo predvidoma pridobila še uporabno dovoljenje, bodo otroci že lahko imeli pouk v novih, svetlih prostorih. Praznovanje jubileja pred približno tednom je bilo zato ob novi pridobitvi še toliko lepše. V preurejenem delu podstrešja je podjetje Ges na 500 kvadratnih metrih uredilo štiri velike in tri male učilnice, dva kabineta za individualno delo z učenci ter gospodinjsko učilnico, ki jo je pred časom šola morala žrtvovati za povečanje jedilnice. Naložba je stala 600 tisoč evrov, od tega je precejšen delež zagotovila šola sama z denarjem iz svojih dodatnih dejavnosti. »Nekaj sredstev dobimo z najemnino in jih lahko vložimo nazaj v stavbo,« pravi ravnatelj Martin Grosek, ki je bil vesel, da so se številni odzvali povabilu na proslavo. »Prišli so vsi tisti, ki so karkoli naredili v zvezi s šolo, od Maksa Nagliča, ki je bil 24 let predsednik KS in je bil velik borec, da so šolo sploh zgradili, do nekdanjega ministra in sokra-jana Slavka Gabra. To kaže na spoštovanje šole in našega dela,« pravi ravnatelj, ki meni, da je bil tudi program zasnovan v tem duhu. »Nastopajoči so hoteli pokazati, kako so ljudje na tem območju povezani. Nastopili so sedanji in nekdanji učenci, družina s tremi otroki, mame, naše učiteljice ... Obiskovalci so videli, da je kolektiv, ki je sposoben to pripraviti, zrel in da zna stopiti skupaj.« Odprta šola s pravili Šola, ki deluje v mirnejšem primestnem okolju, kjer se ljudje bolj poznajo med seboj, ima zato nekaj prednosti pred kakšno mestno šolo. To vpliva tudi na varnost v okolici šole, ki je zelo lepo urejena. A zato je vodstvo ne zapira. »Vedno sem zagovarjal, da morajo biti dostopi do športnih površin prosti za krajane. Dogovorili smo se za pravila obnašanja in nimamo težav. Telovadnica je verjetno ena najbolj zasedenih, ker je tudi ob koncu tedna ves Več skrbi kot kakšna druga celjska šola ima Ljubečna s prevozi otrok. Kar 250 učencev je namreč vozačev. čas v uporabi,« pravi Grosek, ki želi, da bi tako tudi ostalo. A določene meje šola vsekakor postavlja. Nekatere so vidno označene, kot na primer rdeča črta na hodniku šole, ki jasno sporoča, do kam lahko gredo straši, kje pa je v času pouka prostor le za šolarje in učitelje. Tudi sicer se ravnatelj zavzema za omejitev vpliva staršev na delovanje šole. »Ta mora imeti svoja pravila, učitelji morajo biti tako avtonomni, da sami rečejo, kaj je prav in kaj ne. Dovolj bi bilo že, če bi starši upoštevali šolska pravila, ki jih imamo in so naravnana na varnost otrok in normalne pogoje za delo. Imamo 463 otrok in želimo vsem zagoto- viti enake pogoje, ne glede na to, kaj so starši na družbeni lestvici.« Zato šola tudi vztraja pri pogovoru, ko pride do kakšnih težav. »Nimamo sistema elektronskih asistentov, če pride do težav, sedemo skupaj in jih razrešimo,« pavi Martin Grosek. Brez sindikata V šoli je zaposlenih 49 ljudi, 36 je strokovnih in pedagoških delavcev. Med letošnjimi novostmi je poskusno izvajanje razširjenega programa za zdrav življenjski slog, ki predvideva dodatno možnost vključevanja otrok v športne aktivnosti, za kar ima šola na voljo tako usposobljen kader kot vadbene prostore. »Smo malo posebni, ker imamo že 20 let zaposlenega profesorja športne vzgoje, ki uči otroke že od 4. razreda. Ob bolj strokovnem pristopu lahko otroci več pridobijo,« poudarja Gro-sek. Za starše bo šola pripravila 6. novembra ogled novih prostorov in razstave o 20-letnici, ki je na ogled na šolskih hodnikih. Šola je bila kot razvojna šola izbrana za izvajanje petletnega projekta Objem, ki je povezan z bralno pismenostjo. »Opažamo, da je razumevanja besedil pri otrocih vedno manj in da zato ne morejo dobro reševati nalog. Projekt predvideva drugačne pristope učiteljev pri vseh predmetih, da bi bili otroci bolj sposobni na tem področju. Žalostno, je da moramo izvajati neke projekte, da bodo ljudje normalno pismeni,« ugotavlja ravnatelj šole, ki je posebna tudi po tem, da nima sindikata, a so se zaposleni v začetku leta kljub temu solidarno pridružili prvi stavki učiteljev, saj menijo, da si zaslužijo boljše plače, a ne le učitelji, ampak tudi ostali zaposleni v šolah, od katerih imajo nekateri sramotno nizke plače. TATJANA CVIRN Foto: GREGOR KATIC Dijakinja Vesna je v Jutranjem ritmu nagovorila vse poslušalce, naj pogumno sodelujejo pri nagradnih igrah naše medijske hiše, saj se, kot je povedala, res splača! Skupaj s Tealom Laško podarili računalnik Na Facebookovi strani Novega tednika in Radia Celje ste med 15. in 24. oktobrom lahko sodelovali v veliki nagradni igri Podarjamo prenosni računalnik. Akcija je vrhunec dosegla minuli petek, ko je Teodor Ortl, direktor podjetja Teal Laško, srečni izžrebanki podaril prenosni računalnik. Foto: SHERPA Živali brez pravic CELJE - Skupina aktivistk in aktivistov za pravice živali se je v ponedeljek zbrala pred klavnico Celjskih mesnin. Podoben shod so pripravili že konec aprila. S tovrstnimi aktivnostmi, s katerimi kot pričevalci dogajanja pospremijo živali na njihovo zadnjo pot, želijo ljudi opozoriti na problematiko izkoriščanja in zatiranja živali, tem pa pokazati ljubezen in sočutje na njihovi zadnji poti. dežele C eljsß mesnim I DRUŽINSKI ČlAN VEČERJA i f Voznike tovornjakov aktivisti običajno prosijo, naj posnamejo zadnje trenutke življenja teh živali na tovornjaku. Menijo, da je prav, da širša javnost ve, kaj se dogaja z živalmi za zakol, kaj jih čaka v klavnicah, potem ko so vse življenje trpele in bile izkoriščane, saj je njihov namen določen od prvega trenutka življenja. »Gre le za ekonomsko korist, živalim ne priznavamo moralne vrednosti in pravic, čeprav so to čuteča bitja, ki se zavedajo sebe in okolja in se borijo za življenje,« opozarja Špela Vdovič, ena od aktivistk. »Želimo izobraževati ljudi, da se začnejo pogovarjati o tej temi. Lani je bila pravica živali prvič omenjena v parlamentu, kar pomeni, da se nekateri premiki na tem področju vendarle dogajajo.« V Sloveniji za zdaj delujejo tri skupine aktivistov, ki pripravljajo podobne mesečne mirne shode pred klavnicami, in sicer poleg celjske še mariborska in radgonska. Velik shod bo 3. novembra v Ljubljani. TC, foto: SHERPA Hill POSTANI VEGAN KUPIŠ JAZ -UMREM Meso je produkt nasilja © > SOVRASTVA do VOZNIKOV jpTUKAJ SMO iZA ŽIVALI IZ NAŠIH KRAJEV 9 Ravnikarjev spomenik bo na novem mestu Borci menijo, da njegova prestavitev ni nujna REČICA OB SAVINJI - Spomenik NOB, ki je bil doslej postavljen v središču trga, bo po novem na drugem mestu. Gre za spomenik, ki je delo znamenitega slovenskega arhitekta Edvarda Ravnikarja. Na Rečici namreč opravlja občina celovito prenovo trga. Združenje borcev za vrednote NOB je imelo več pripomb, zato je prišlo celo do izrednega sestanka med predstavniki občine in borcev. Spomenik, ki je delo Plečnikovega učenca, bo po novem stal pri pokopališču, desno od parkirišča. Najbolj znana Ravnikarjeva dela so ljubljanski Trg revolucije iz leta 1960 s stavbami takratne Ljubljanske banke, Iskre in Cankarjevega doma. Arhitektovo delo je tudi urbanistična zasnova Nove Gorice. Med Ravnikar-jevimi spomeniki v spomin na partizanski boj je tudi rečiški spomenik, ki opozarja na 64 padlih borcev in drugih žrtev nacističnega nasilja. Rečiški spomenik, ki tehta približno dvajset ton, je trenutno razstavljen in čaka na prestavitev. Med razstavljanjem spomenika je prišlo do nekaterih poškodb, vendar občina zagotavlja, da bodo odpravljene. V središču Rečice je bil postavljen leta 1956, ko je bilo tam še malo avtomobilskega prometa. Danes je drugače. »Razlogov za prestavitev spomenika je več. Med njimi sta zagotavljanje prometne varnosti in pridobitev prostora,« odgovarja župan Vinko Jeraj. V preteklih letih je prišlo pri spomeniku med partizansko svečanostjo v spomin na padle žrtve do lažje prometne nesreče. Neprevidna voznica je oplazila praporščaka. »Ne želimo, da bi se zgodilo še kaj hujšega,« dodaja župan. Veteranska organizacija meni, da prestavitev ni nujna. »Ko se je borčevska organizacija seznanila s projek- tom, z gradbenim dovoljenjem in s kulturnovarstvenim soglasjem, smo ugotovili, da so bile informacije, ki smo jih dobili predhodno, z resničnim stanjem precej v nasprotju,« je povedal predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline Jože Rakun. »Svoje prvotno stališče smo zato spremenili in menimo, da spomenika - zaradi ureditve trškega jedra - ni bilo treba prestavljati,« je še povedal predsednik. Kljub temu je novo mesto postavitve pri pokopališču za borce sprejemljivo. Dogovorjeno je, da bo Ravnikarjev spomenik na novem mestu postavljen najpozneje do 26. aprila prihodnje leto. BRANE JERANKO Na območju rečiške krajevne organizacije združenja borcev NOB je poleg Ravnikarje-vega spomenika v trgu še več drugih. Tako je na pokopališču grobišče osmih padlih partizanskih borcev, na Stonu treh padlih borcev ter na Medvedjaku spomenik padlim borcem XIV. divizije. Poleg tega je od leta 2016 v Po-brežju obeležje v spomin na zasilni pristanek № Ш' Tako je bil postavljen Ravnikarjev spomenik NOB na trgu Rečice ob Savinji. Po novem bo stal pri pokopališču. Nov center za tehnične preglede vozil LAŠKO - V Podšmihelu je poleg Komunale Laško pred dnevni začel delovati nov tehničnopregledni center, ki ga je zgradilo podjetje AM Miklavc. Gradnja centra se je začela lani, v podjetju pa so se za to naložbo odločili, ker tovrstnih storitev v Laškem doslej še ni bilo. V centru bodo izvajali tehnične preglede osebnih in tovornih vozil tudi nad 3,5 tone, avtobusov in traktorjev. Na tem mestu bo mogoče tudi registrirati vozilo in pridobiti prometno dovoljenje, registrske in preizkusne tablice, prav tako bo mogoče skleniti avtomobilsko zavarovanje. Kot so še povedali v podjetju AM Miklavc, bodo v svoji poslovni enoti v Laškem kmalu opravljali tudi homolo-gacijo uvoženih in predelanih vozil, kontrolo tahografov in prevzem vozil v razgradnjo. Lastnik podjetja Anton Miklavc se je do leta 1999 ukvarjal z mednarodnimi prevozi, avtokleparskimi in mehaničnimi storitvami, po ustanovitvi novega podjetja pa je odprl svoj prvi tehnič-nopregledni center v Nizki v Zgornji Savinjski dolini. Leta 2009 je podjetje odprlo tudi nov center v Črnovi pri Velenju. RG Rudarski muzej v nekdanjem jašku Društvo sv. Barbare iz Sedraža ohranja rudarsko tradicijo v kraju LAŠKO - Minuli konec tedna so v Rudarskem društvu sv. Barbare v Sedražu, in sicer v nekdanji strojnici Liša jaška Rudnika Laško v Gov-cah, odprli rudarski muzej. Sicer pa postavitev te stalne zbirka pomeni nadgradnjo že prej pripravljene razstave. »Lani smo na drugem zboru članov v enem od prosto- rov krajevne skupnosti pripravili muzej rudarskega orodja, opreme, slikovnega gradiva, razstavili geološke karte ... Obiskovalci so bili zelo zadovoljni, zato smo prišli na zamisel, da bi te rudarske eksponate predstavili na bolj ustreznem mestu, saj ne sodijo v takšen prostor, kot je v KS. Zato smo se od- ločili, da postavimo stalno zbirko v strojnici Liša jaška v Govcah,« je povedal Drago Podreberšek, predsednik društva. Zanimiva je tudi zgodovina Liša jaška, prizorišča stalne rudarske razstave. Strojnica je bila zgrajena leta 1935 in ta jašek je služil svojemu namenu vse do leta 1963, ko sta bila ustavljena proizvodnja v rudniku in transportiranje jalovine iz tega jaška. Takrat se je tudi porušila vas Govce. Ob stalni razstavi nameravajo v rudarskem društvu urediti tudi geološko-rudarsko učno pot. RG Foto: Občina Laško Kulturni program ob odprtju muzeja pred Liša jaškom v Govcah OBČINA LAŠKO PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU Sobota, 3. november • Valvasorjev trg: Pohod po nekdanjih trških mejah (štart ob 9.00 pred TIC-em) Planinsko društvo Laško v sodelovanju s STIK-om in Občino Laško že dvajsetič zapored organizira in se podaja na pohod po nekdanjih trških mejah Laškega. Namen prireditve je obuditi in negovati tradicionalni dogodek, ki sega stoletja nazaj v krajevno zgodovino, ter ga za današnjo moderno dobo čim bolj verodostojno priklicati iz spomina. Pohod je hkrati zadnji pohod v sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH 2018. Nedelja, 4. november • Zdravilišče Laško: Tradicionalno druženje krajanov KS Laško, starih 80 let in več (10.30) Že 13. druženje vseh krajanov Laškega, starih 80 let in več, v počastitev praznika Občine Laško z bogatim kulturnim programom in s pogostitvijo. Sreda, 7. november • Kulturni center Laško: Proslava ob občinskem prazniku (18.00). Gostja Maja Keuc. Četrtek, 8. november • Zidani Most: Predaja namenu obnovljenih javnih poti Veliko Širje-Korat in Zidani Most-Širje-G. Brezno-Lukovica (15.00) Petek, 9. november • Železniška postaja Laško: Odprtje obnovljene železniške postaje (14.00) • Dom starejših Laško: Koncert Moškega pevskega zbora Laško (16.00) • Knjižnica Laško: O zvonjenju in pritrkavanju (dr. Mojca Kovačič: strokovno predavanje ob tradicionalnem martinovem; ob 18.00) Dr. Mojca Kovačič je etnomuzikologinja, zaposlena na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Raziskuje predvsem ljudsko petje, ljudsko inštrumentalno glasbo ter sodobne glasbene in zvočne pojave. Kot avtorica znanstvenega dela z naslovom Pa se sliš ... o pritrkavanju v slovenskem in evropskem prostoru ter soavtorica Slovarja zvonjenja in pritrkavanja nam bo predstavila zvonjenje in pritrkavanje. S predavanjem o temi, ki je zanimiva tudi za naše kraje, bomo obeležili tradicionalen praznik martinovega v Laškem. • Zdravilišče Laško: Koncert Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Laško (19.30) Sedaj že tradicionalni koncert je namenjen tujim in domačim gostom zdravilišča, na katerem se med pesmimi in v uvodu gostje seznanijo s pomembnimi dogodki v kraju in nekaterimi krajevnimi znamenitostmi. Sobota, 10. november • Kulturni center Laško: Martinov večer s petjem in prikazom blagoslova vina (18.00) Nedelja, 11. november • Aškerčev trg: Nedelja na Martinovo: Martinov sejem (od 8.00), Slavnostna sveta maša (10.30), Blagoslov vina (11.30) Martinov sejem vsako leto vabi s stojnicami, na katerih bo poleg kramarskega blaga moč videti in kupiti izdelke iz tistih dobrih, starih časov. Med številnimi stojničarji bodo z nami tudi medičar in lectar, gospodinje s pecivom in poticami, čaji, medom, suhorobarji, kovač ... Lahko se boste najedli tudi sveže pečenega kostanja ter poskušali mošt in mlado vino. Pravica do Martinovega sejma je bila Laškemu s privilegijem dodeljena leta 1227. Po maši in zadnjem pritrkavanju, ko bo zaigrala Laška pihalna godba, bo župan Občine Laško Franc Zdolšek po pozdravnem govoru izročil laškemu nadžupniku in dekanu Roku Metličarju vino v blagoslov. V primeru slabega vremena (dež, sneg) nedeljska prireditev s sejmom na Aškerčevem trgu odpade. Ponedeljek, 12. november • Šentrupert: Predaja namenu obnovljenih javnih poti Šentrupert-Jecl in Trobni Dol-Klavžar (15.30) Petek, 16. november • Večnamenski objekt - Gasilski dom Rimske Toplice: Martinov večer (18.00) 10 KULTURA Filmsko vzdušje napolnilo celjsko dvorano Teden družinskega filma privabil vse generacije V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo Celje vsaj enkrat letno središče slovenske in jugoslovanske kulture. V Tednu domačega filma so v kinematografih zavrteli več kot 30 domačih filmov, več kot 80 najbolj znanih filmskih delavcev je obiskalo Celje. To filmsko vzdušje želi Mestni kino Metropol spet ustvariti v knežjem mestu, zato je organiziral Teden družinskega filma, teden, v katerem je ponudil filme za vse generacije in različne okuse. »Vesel sem lepega obiska na vseh projekcijah in kot kaže, je Celje potrebovalo en takšen festival,« je bil vidno navdušen programski vodja celjskega mestnega kina Samo Seničar. Od leta 1973 do 1989 je Celje gostilo poseben filmski festival Teden domačega filma, ki je polnil celjske kinodvorane. V Celju je bilo mogoče videti vso najnovejšo jugoslovansko filmsko Samo Seničar želi ponovno obuditi festival, ki je nekoč privabljal množice v celjske kinematografe. produkcijo. Kar cele družine so obiskovale filmske projekcije. »Odločitev za Teden družinskega filma je toliko let kasneje tudi zelo osebne narave,« je razložil programski vodja Mestnega kina Metropol Samo Seni-čar. »Moji spomini iz otroštva so še zelo živi. Z očetom in družimo smo obiskovali tedanji Teden domačega filma in želel sem si, da bi naš kino gostil podobno dogajanje. Želel sem si tudi, da bi starši s svojimi otroki videli kakovostne filme.« Družinski obisk kina V manj kot tednu je bilo na sporedu 12 projekcij za vse okuse in vse generacije. Pripravili so sinhronizira-ne animirane filme in tudi redkeje videne sinhronizi-rane igrane filme. Izbrali so tudi filme za malce starejše otroke kot tudi za najstnike. Prav vsi so bili primerni tudi za njihove starše. Pogosto je bilo mogoče videti, da so dvorano zapuščali starši z otroki. »Zelo lep je bil odziv staršev in ostalih organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi. Všeč mi je bilo, da so nekateri starši prišli po trikrat na dan na ogled filmov. Bili so izbrani filmi in videl sem, kako so se starši po odhodu iz dvorane pogovarjali z otroki.« Prav tako je bil prijetno presenečen, da so starši in otroci upoštevali pobudo, da v dvorano ne bi nosili hrane in pijače. Vrhunec Tedna družinskega filma je bila sobotna celjska premiera večkrat nagrajenega filma Posledice. »To je res film, o katerem se veliko govori in ki pušča posledice pri vseh, ki zapuščajo dvorano. Nekaterim je bil všeč, drugim ne, a vsi so razmišljali o mladostniški problematiki. Prav tako so bili radovedni in so filmski ekipi po projekciji postavljali vprašanja. To je dobro, da smo malo sprostili občinstvo.« Samo Seničar si želi, da bi festival rasel in da bi lahko čez nekaj let prepričali kakšnega sponzorja k sodelovanju, da bi z njegovo pomočjo pripeljali eksklu-zivne filme, mogoče tudi iz regije, in bi teden popestrili z raznimi filmskimi delavnicami. Mogoče bodo lahko vključili mestne izložbe, da bi tako kot nekoč vabile na festival s parolami Naj ne bo Celjana, ki ne bi videl vsaj enega domačega filma. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Z diplomo v roki ostaja na Škotskem Tomaž Krajnc o letu, ki ga je preživel v tujini, in o izboru predstav za Novača-nova srečanja Do sredine naslednjega meseca se bodo v organizaciji KUD Zarja Trnovlje Celje nadaljevala 26. Nova-čanova gledališka srečanja. Tri tekmovalne predstave so že bile, dve bosta še sledili. Dolgoletni član in nagrajeni režiser Tomaž Krajnc letošnje dogajanje spremlja s Škotske, kjer je letos zaključil študij gledališke režije. »Selektor Iztok Valič je naredil zelo kakovosten in raznolik program,« je Tomaž Krajnc ocenil letošnji izbor petih tekmovalnih predstav. Tomaž Krajnc je še vedno zelo močno povezan z Gledališčem Zarja Celje. Kot režiser se je podpisal pod nagrajeno predstavo Blazinec, ki je leta 2015 prejela matička za najboljšo predstavo v celoti, prav tako je matička dobil tudi Tomaž za režijo. Tomaž je še vedno v stiku s člani Gledališča Zarja Celje. Želi si, da bi se v ljubiteljsko gledališče vrnil kot režiser. A zaenkrat ostaja na Škotskem, kjer išče službo v gledališču. Konec avgusta je namreč Tomaž Krajnc na konservato-riju z zaključno predstavo Padec Evrope, delom slovenskega dramatika Matjaža Zupančiča, uspešno diplomiral. »Študijski program je sestavljen iz študija klasičnega in Tomaž Krajnc si želi, da bi kariero nadaljeval v profesionalnem gledališču. sodobnega besedila. Slednji se konča tako, da režiraš sodobno dramo. Od začetka leta sem gojil željo, da bi v Veliki Britaniji na oder postavil slovensko delo. Pomembno se mi zdi mednarodno prepletanje, ob tem visoko cenim slovensko kulturo. Ko sem brskal po slovenskih besedilih, sem zelo hitro našel delo Padec Evrope, ki se mi je zdelo primerno za čas in kraj, saj je Velika Britanija v času priprav na izstop iz Evropske unije,« je Krajnc razložil, zakaj se je odločil za to dramo. Vzhodnoevropski način pisanja V študijskem letniku je bila polovica Britancev, ostali so bili iz drugih držav. Odzivi igralcev na slovensko besedilo, ki ga je Tomaž s pomočjo kolegov prevedel v angleščino, so bili zelo mešani. Tomaž Krajnc je prepričan, da se je med njimi čutila kulturna razlika. »Igralci so mi povedali, da so v drami začutili drugačen način pisanja in drug slog dramatike. Odzivi so bili pozitivni, ampak se je čutila razlika v pripovedovanju zgodbe.« Tomaž Krajnc trenutno s svojimi sošolci pripravlja različne projekte. »V nastajanju je kratek film, imamo idejo, začeli smo že snemati, zdaj iščemo načine, kako pridobiti finance. Želim si, da bi profesionalno kariero nadaljeval v gledališču, seveda lepo počasi po korakih.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Med kiparjenjem in poučevanjem Izšla monografija o življenju in delu Eduarda Salesina Vodja programa kulture v žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem Lidija Koceli je monografijo o življenju in delu Eduarda Salesina v petek zvečer v Savinovi hiši v Žalcu predstavila v pogovoru z avtoricama, umetnostnima zgodovinarkama Alenko Domjan in Mileno Zlatar. Ob tem je bil na ogled tudi kratek videozapis o tem znanem Žalčanu, ki se je rodil leta 1910 in umrl leta 1980. Občina Žalec se mu je - tudi z delno pomočjo ministrstva za kulturo - poklonila v treh delih. Leta 2016 je najprej kupila v bron odlit ležeč ženski akt Spomin, ki je skupaj še z nekaterimi Salesinovimi deli našel svoj stalen prostor v Galeriji savinjskih likovnih umetnikov v Savinovi hiši, kjer je bila decembra lani še retrospektivna razstava kiparjevih del. Monografijo o umetnikovem življenju in delu sta napisali njegova hči Alenka Domjan in Milena Zlatar. Domjanova je sledila njegovi življenjski poti na vseh področjih delovanja, podprti z natančno predstavitvijo razmer in duha nemirnega časa, v katerem je živel. Kot hči je pripisala še svoj Spomin na očeta, Zlatarjeva pa ga je predstavila kot kiparja, ki je žal preredko zmogel slediti klicu svojega daru. V kiparskem duhu Salesinovo najbolj ustvarjalno obdobje je bilo pred vojno, a je bilo prekinjeno leta 1938, ko je bil kot politično »nesiguren« izgnan v hercegovsko Trebinje, kjer je do konca leta 1944 poučeval likovni pouk v gimnaziji. To je bilo tudi eno njegovih najmanj produktivnih obdobij na področju ustvarjanja. Po vojni se je vrnil v Slovenijo in najprej deloval kot samostojni kipar in restavrator, potem se je zaposlil kot učitelj risanja v gimnaziji v Celju in kasneje kot učitelj likovnega pouka v osnovni šoli v Žalcu, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1972. Sledilo je obdobje, ko je začel na novo ustvarjati v svojem kiparskem duhu. Njegova dela so na ogled v spominski sobi v zgornjem nadstropju Savinove hiše. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, pod okriljem katerega je izšla monografija, je prostor nedavno obnovil in obogatil z novimi poklonjenimi umetniškimi deli. ŠO KULTURA 11 Povezani zabojniki, ki nagovarjajo k enotnosti Mark Požlep v Belgiji iz zabojnikov napravil skulpturo in prostor za druženje Agora, ki pomeni mesto zbiranja, je javna skulptura, ki je nastala v okviru projekta Antwerpen Expo 2018. Veliki ladijski zabojniki so delo Celjana, akademskega slikarja, večmedijskega sodobnega umetnika Marka Požlepa in zaradi posebnega načina postavitev nagovarjajo k medsebojnemu podpiranju. Mark Požlep je eno leto raziskoval okrožji Margrave in Brederode v Antwerpnu v Belgiji, ki stojita skupaj, vendar se močno razlikujeta glede na socialno strukturo in nacionalno pripadnost. Na podlagi raziskave si je zamislil Agoro. Velika postavitev je sestavljena iz treh 12-me-trskih ladijskih »kontejnerjev« oziroma transportnih zabojnikov, ki so postavljeni po pravilu indijanskega šotora, imenovanega tipi. Kot so pri šotorih za ogrodje uporabljene tri palice, so pri Požle-povi skulpturi trije zabojniki, ki podpirajo drug drugega in zaradi enotnosti omogočajo, da celotna stvar stoji. S svojo postavitvijo projekt nagovarja k skupnosti in enotnosti. Zabojniki simbolizirajo kapitalistični sistem Da je za skulpturo izbral ravno zabojnike, ni naključje. Antwerpen je drugo največje pristanišče v Evropi in zabojniki so element, ki je močno opazen v pristanišču. »Zabojniki obenem simbolizirajo mednarodni trg, kapitalistični sistem in Mark Požlep (Foto: SHERPA) trgovino,« je razložil Mark Požlep. Monumentalna družbena skulptura je postavljena v parku Konijnenwei v Ant-werpnu. V parku bo vsaj eno leto, velika verjetnost je, da bo tam ostala za vedno. Mark Požlep, letošnji prejemnik priznanja celjske zvezde, ne miruje. V Ljubljani z Gašperjem Pianom pripravlja predstavitev novega dokumentarnega perfor-mansa Tloris za revolucijo, ki bo premierno izveden 11. novembra v gledališču Glej. BGO, foto: Mark Požlep Foto: arhiv umetnika Podobna, a hkrati različna Lila Prap med nominiranci za izvirno slikanico Med nominiranci za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico je bila tudi letos celjska ilustratorka in pravljičarka Lilijana Praprotnik Zupančič - Lila Prap s slikanico Zmaji. Z nagrado se letos kiti slikanica s črtico Ivana Cankarja Skodelica kave, ki jo krasijo ilustracije Petra Škerla. Nagrado od leta 2004 podeljuje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. Nameni nagrade so spodbujanje slovenskih pisateljev in ilustratorjev k ustvarjanju kakovostnih slikanic in hkrati osveščanje staršev in pedagoških delavcev o pomembnosti izbiranja kakovostne otroške literature ter motiviranje založnikov k večjemu vključevanju slovenskih pisateljev in ilustratorjev v založniške programe. To je bila že četrta nominacija za Lilo Prap, ki je leta 2005 prejela nagrado za slikanico Mednarodni živalski slovar. Nagrado za izvirno slikanico, ki se od leta 2013 imenuje nagrada Kristine Brenkove, vsako leto podeljujejo ob njenem rojstnem dnevu, 22. oktobru. BGO V Savinovem likovnem salonu v Žalcu so na ogled dela akademskega slikarja Aleksija Kobala in fotografa Boruta Krajnca. Razstava Te-kstura življenja predstavlja dialog dveh dobrih prijateljev, ki imata skupne spomine na številna doživetja, pogovore in razprave, a tudi na prelomne zgodovinske dogodke. Aleksij Kobal in Borut Krajnc, ki se tokrat v Žalcu predstavljata prvič, sta detektorja družbenega utripa in hkrati vsak po svoje upodabljata naše skupne strahove, želje in pričakovanja. Slike in fotografije, razstavljene v Savinovem likovnem salonu, kažejo njun sinhroni odziv na dogodke v svetu in doma. Njuna dela govorijo o beguncih, odtujenosti in nenazadnje izpraznjenosti prostora. Kljub temu da ustvarjata v povsem različnih medijih -sliki in fotografiji - družbeno stvarnost dojemata in čutita podobno. Pri snovanju razstave jih je zato po besedah kustosinje Vesne Teržan najbolj zanimalo, kako na različne načine izražata misli, čustvovanje in pogled na svet, ki ju sicer družijo. Želeli so pokaza- VODSTVO m Z leve profesionalni fotograf Borut Krajnc in akademski slikar Aleksij Kobal ti, kako so njuna dela univerzalna in hkrati zelo osebna. Na dolgi umetniški poti sta namreč dokazala, da s svojo umetnostjo lahko nagovorita slehernika in nikogar ne pustita brezbrižnega. Kobal je diplomiral leta 1986 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Njegovo slikarstvo odpira nove horizonte vizualne umetnosti. Obenem je pisec in glasbeni raziskovalec. Bil je član znanega slovenskega ansambla The Stroj. Borut Krajnc je študiral ekonomijo in postal eden najbolj prepoznavnih slovenskih reportažnih in dokumentarnih fotografov. Razstava Tekstura življenja je nadaljevanje štiriletnega projekta Misel vroje-na v času, linji in teksturi, katerega idejna vodja je umetnostna zgodovinarka Alenka Domjan. Za tokratna sodelujoča avtorja pravi, da ne vzpostavljata dialoga samo med linijo in teksturo, temveč tudi v času. »Oba avtorja v različnih medijih odpirata razsežnost, za katero nekateri menijo, da ne obstaja. To je dimenzija časa.« Razstava bo na ogled do konca leta. ŠO Foto: TT П SOBOTA, i 'J 3.NOVEMBER ,2018, OB 11. URI, PŠS ! KNEŽJI DVOR. 12 LOKALNE VOLITVE 2018 Nad katere težave in izzive v novem Prvi del predstavitev županskih kandidatov v občinah širšega celjskega območja V tokratni številki Novega tednika objavljamo prvi del predstavitev kandidatov, ki se bodo v občinah širšega celjskega območja potegovali za županska mesta na lokalnih volitvah 18. novembra. Vsem kandidatom za župane 33 občin, o katerih poročamo v Novem tedniku, smo omogočili brezplačno predstavitev na straneh časopisa. Predstavitev kandidatov smo zasnovali tako, da so župani, ki so izrazili zanimanje za predstavitev, do postavljenega roka morali odgovoriti na naslednji vprašanji: Kateri so trije največji izzivi ali težave v vaši občini? Kako se boste lotili reševanja oziroma odpravljanja omenjenih težav? Bistrica ob Sotli a Kandidati so imeli možnost odgovoriti tako, da so pri prvem vprašanju zgolj našteli izzive oziroma težave, za odgovor na drugo vprašanje pa so imeli na voljo tisoč znakov s presledki. Danes, v prvem delu, objavljamo odgovore kandidatov za župane v občinah Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče in Mozirje. Pri seznamu občin smo uporabili načelo abecednega vrstnega reda, v okviru seznama občin pa načelo abecednega vrstnega reda kandidatov. Ob imenu in priimku kandidata je vedeno, kdo je njegov predlagatelj. Pri kandidatih, ki jih predlagajo stranke, so te navedene v obliki kratic, pri neodvisnih kandidatih pa smo kot predlagatelje navedli skupino volivcev. ROBERT GORJANC Franjo Debelak, skupina volilcev, se ni odločil za predstavitev. Petra Mišja Zorko, skupina volivcev Učinkovita občinska uprava Izboljšanje demografske slike in skrb za mlade Skrb za starejše Ker smo majhna občina, odmaknjena od večjih središč, je za uspešnost toliko bolj pomembna neprestana proaktivnost. Najprej bom poskrbela, da bo občinska uprava aktivna, samoiniciativna in usposobljena za pripravo projektov, za črpanje nepovratnih sredstev in tudi za kakovostno koordinacijo izvedbe projektov. Z občani bom oblikovala dolgoročno vizijo razvoja občine in začela usmerjeno vlagati v področja, ki bodo prepoznana kot najpomembnejša. Poskrbela bom za mlade - tako na področju stanovanjske politike, kariernega razvoja kot tudi podpornega okolja za ustvarjanje delovnih mest. Na ta način se bodo mladi lažje odločili, da bodo ostali oziroma da se bodo po študiju vrnili v domači kraj. Posvetila se bom tudi starejšim, na primer organizirala bom dodatne storitve oziroma pomoč pri vsakodnevnih opravilih (prevozi, nakupi, čiščenje ...). Ena od prednostnih nalog je tudi dnevni varstveni center za starejše, ki bo omogočal, da bodo ostali v domačem kraju tudi v starosti. Braslovče ШШ Branimir Strojanšek, SD, se ni odločil za predstavitev. Slavko Šketa, SMC Poplavna varnost Prometna varnost Vzgoja in izobraževanje otrok Uresničili bomo vse ukrepe ob reki Savinji -od Letuša do Orle vasi - ki so določeni v državnem prostorskem načrtu, sprejetem leta 2011 in ne le posamezna intervencijska dela. Pospešili bomo pripravo projektnih rešitev in začeli njihovo izvedbo na porečju reke Bolske. Rešitve morajo biti kompromis med poplavno varnostjo, potrebami kmetijstva in razvoja turizma. Na naš predlog so že v izvedbi dela na Podvinskem jezu. Zgradili bomo šolsko pot v Rakovljah in s tem poskrbeli za večjo varnost otrok, starejših in invalidov. Razširili bomo dostop k Domu kulture Braslovče in uredili prehoda za pešce pri avtobusni postaji v Rakovljah in pred trgovino Jager. Dogradili bomo manjkajoče prostore za vrtec in osnovno šolo ter obnovili in dogradili igrišča za vse športe, tudi štadion z atletsko stezo in s plezalno steno. Janez Štusej, skupina volivcev Privlačnost občine Braslovče za mlade družine Nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo Varovanje okolja, krožno gospodarstvo in samooskrba AC daje občini Braslovče vrsto prednosti, saj so Ljubljana, Celje in Maribor v krogu ure vožnje. Zagotovili bomo ustrezno infra- strukturo za individualne gradnje. Več pozornosti je treba posvetiti družbenim dejavnostim, urediti rekreativne površine ob vseh treh jezerih in kolesarske poti ter jih povezati v regijsko mrežo. Ukrepi, kot so spodbude gospodarstvu, izračun prispevkov, svetovanje pri investicijah, bodo opredeljeni v strategiji, ki jo bo občina pod mojim vodstvom sprejela. Skrčili bomo administrativne postopke, pripravili projekte za razpise in investirali v javno infrastrukturo. Zaščitili bomo vodne vire pitne vode, poskrbeli za poplavno varnost, spodbujali varovanje okolja in krožno gospodarstvo. V šolah in vrtcih bomo otrokom zagotavljali zdravo lokalno pridelano hrano in spodbujali samooskrbo s hrano. Tomaž Žohar, skupina volivcev Ni pogojev za razvoj obrtništva in gospodarstva Zagotovitev infrastrukture za varno in zdravo življenje Izobraževanje in vzgoja Vzpostavili bomo dialog s krajani, z investitorjem in okoljskim ministrstvom s ciljem, da čimprej zagotovimo ustrezne pogoje za uresničitev 40 milijonov evrov vrednega projekta gradnje žage v Šmatevžu in 150 novih delovnih mest. Začeli bomo dejavnost za gradnjo podjetniškega inkubatorja v Poslovni coni Trnava, ki bo odpravila prostorske težave mladih podjetnikov ter nudila pogoje za razvoj podjetniških idej. Za infrastrukturne projekte bomo aktivno prizadevali za pridobitev EU-sredstev, za kar je bil korak naprej narejen že s podpisom Dogovora za razvoj Savinjske razvojne regije. Ponosni smo, da je v Braslovčah vedno več otrok. V OŠ Braslovče bomo s podružničnimi šolami zagotovili varne šolske poti v občini ter ustrezno infrastrukturo. Takoj bomo začeli projekt gradnje pločnika na cesti proti šoli, štadiona in kolesarnice. Celje Sandi Sendelbah, skupina volivcev za Odprto Celje Nedemokratično delovanje MOC - za razvoj mesta v korist Celjanov Odseljevanje ljudi iz Celja - postane naj perspektivno za mlade Celje onesnaženo mesto - izkoristiti potencial kulture in turizma V Celju se morajo začeti odražati volja ljudi in priporočila stroke. Kot dokaz, da resno mislimo, bomo gospodinjstvom »znižali položnice« občinskih podjetij. KS in MČ bomo namenili dodatnega pol milijona evrov. Uvedli bomo participativ-ni proračun, da bodo pri razvoju mesta sodelovali tudi občanke in občani. Pripravili bomo občinski prostorski načrt (OPN) - smo edina mestna občina, ki ga še vedno nima. Tako ni ponudbe urejenih parcel za takojšnjo gradnjo investitorjev in posledično novih delovnih mest. Mladi iščejo delo drugje in se sčasoma odselijo. Zato bomo uvedli spodbude za mlade podjetnike in zaposlitve z dodano vrednostjo. Mladim družinam bomo pomagali pri reševanju prvega stanovanjskega problema s subvencioniranjem najemnin in z olajšanjem nakupa. Največji neizkoriščen potencial mesta predstavljata turizem in kultura. Celje mora postali čisto in zdravo mesto. Poskrbeli bomo za zakonske podlage sanacije Celjske kotline v sodelovanju z državo. Zdravju škodljive tehnologije ne sodijo v bližino ljudi. Bojan Šrot, Celjska županova lista Slovenije Stara industrijska bremena Tranzitni promet skozi staro mestno jedro Pomanjkanje neprofitnih stanovanj Odgovornost za reševanje starih industrijskih bremen morajo prevzeti država in onesnaževalci. Predlagamo sprejetje zakona, ki bo veljal za vso Slovenijo in bo zajemal tudi načrt sanacije. Potrebna je gradnja obvoznice S-J, ki bo mesto razbremenila tranzitnega prometa in prispevala k čistejšemu zraku. Mestna občina Celje v sodelovanju z državo že pripravlja idejne projekte. Predlagamo, naj obvoznica poteka od Tehnopolisa proti sotočju Voglajne in Hudinje, skozi tunel do sotočja Voglajne in Savinje, od tam po levem bregu do predvidenega krožišča blizu Polul, kjer se prestavi na desni breg in se s krožiščem priključi na obstoječo regionalno cesto. Mestna občina Celje bo z Nepremičninami zgradila stanovanjsko sosesko s 135 stanovanji, ki pa ne bo zadostila vsem potrebam, zato bomo predlagali državi, naj se stanovanjska gradnja kot dolgoročni projekt ne šteje v zakonsko dovoljen okvir zadolženost občin in naj neprofitna najemnina znaša vsaj toliko kot amortizacija. Branko Verdev, SD Enakomeren in socialno uravnotežen razvoj mesta Ureditev okoljskih bremen preteklosti in izboljšanje kakovosti zraka Sprejem občinskega prostorskega načrta З^Н^ВЦ Enakomeren razvoj vseh MČ in KS ter uvedba pa rtiči pativnega proračuna, sistema razporejanja dela proračunskega denarja tako, da o njem odločajo neposredno občanke in občani, gradnja pločnikov, kolesarskih stez, rekonstrukcije cest, dograditev šol. Za zmanjšanje onesnaženosti tal, kjer je ključni partner država, bomo pripravili podlage, ki so v pristojnosti občine in so pogoj za začetek sanacije tal, ki ne sme biti breme občinskega proračuna, ampak v prvi vrsti države in onesnaževalcev. Za izboljšanje kakovosti zraka je nujno umakniti tranzitni promet iz mesta in doseči dogovor z državo, da zgradi obvoznico sever-jug. Zgraditi je treba pločnike in kolesarske steze na odseku Šmarjeta-Ško^a vas. Za izboljšanje okoljskih razmer je treba širiti mrežo daljinskega ogrevanja. Sprejeli bomo občinski prostorski načrt, v katerem bomo opredelili območja za razvoj podjetij, ki imajo visoko dodano vrednost - da bomo pridobili delovna mesta z višjimi osebnimi dohodki, stanovanjsko gradnjo, zelene površine in turizem. Zagotoviti je treba razvoj kmetijstva. Matevž Vuga, SMC Celje narediti prijazno mladim, upokojencem in drugim prebivalcem Začeti ukrepe za sanacijo okoljskih problemov mesta Ureditev cestne infrastrukture in gradnje obvoznic Moj glavni cilj je večja kakovost življenja v Celju. Mladi odhajajo iz mesta, ker si ne morejo privoščiti stanovanj. Pametna mestna oblast bi jih obdržala z ustrezno stanovanjsko politiko in s privabljanjem podjetij, ki bi ustvarjala delovna mesta. Nujna je gradnja osrednjega prostora za kulturne prireditve na območju Rakuševega mlina in doma za LOKALNE VOLITVE 2018 13 upokojence. Skrajni čas je, da se lotimo reševanja okoljskih težav. Prva prednostna naloga je sanacija zemlje v vrtcih, za kar bo ključen dogovor z državo. Slab zrak v zimskih mesecih kliče po energetski obnovi zgradb v starem mestnem jedru. Ena od rešitev je tudi gradnja obvoznice sever-jug, ki bi razbremenila promet skozi staro mestno jedro. Takoj bi se lotil gradnje severne vezne ceste med Hudinjo in Novo vasjo. Župan jo je obljubljal že pred štirimi leti. Vse te ukrepe moramo izvajati v dialogu z občankami in občani. Ljudje pogrešajo župana, ki bi jim prisluhnil in pokazal razumevanje za njihove težave. Sam bom ravnal drugače. Marko Zidanšek, SLS Zagotoviti Geljankam in Celjanom dobro plačane službe v mestu Očistiti vodo v Šmartinskem jezeru in urediti plažo Zgraditi južno obvoznico in končati severno vezno cesto Prvi in največji izziv je zagotoviti Celjan-kam in Celjanom dobro plačane službe v mestu, predvsem na delovnih mestih z višjo dodano vrednostjo. Tako bo mesto privlačno za mlade, ki se bodo lahko zaposlovali v poklicih, ki ustrezajo njihovi izobrazbi. Tega izziva se bomo lotili s sprejetjem občinskega prostorskega načrta, ki bo omogočil gradnjo stanovanj, hiš, širitev gospodarskih dejavnosti in bo začrtal nove poslovne cone. Menim, da je gospodarski zagon ključen za večjo blaginjo vseh občanov. Čas je, da izkoristimo turistični potencial mesta. Naš cilj je, da bi vas ob Šmartinskem jezeru pričakali kristalno čista voda in urejena plaža. Z ekološkim čiščenjem vode in ureditvijo športno-rekreacijskega centra bi ta zeleni biser lahko postal celjsko morje. Ker sta kakovost bivanja in zraka zelo pomembni, bomo umestili v prostor južno obvoznico, saj je nujno treba speljati tranzitni promet iz mestnega jedra ter dogradili severno vezno cesto, da bomo razbremenili druge celjske ulice in ceste. Matjaž Železnik, SDS Problem onesnaženega okolja Odhajanje mladih iz Celja in pomanjkanje zaposlitev Tovorni promet skozi mesto Problem okolja je v Celju prisoten že dalj časa, več kot pet mandatov sedanjega župana. Problem prometa s severa proti jugu skozi mesto je prisoten desetletja in postaja hujši s povečevanjem prometa. Reševanje obeh problemov zahteva sodelovanje države, prav tako sredstva, ki jih mora zagotoviti občina. Očitno vsi pritiski, ki so se jih poslužili odgovorni, niso dovolj močni, da bi se kaj spremenilo. Poiskal bi podporo v državi za reševanje teh dveh problemov. Storil bi vse, kar je možno na občinski ravni za pripravo dokumentacije in prostorskih rešitev. Pridobil bi si podporo Celjank in Celjanov za reševanje teh problemov. Problem odhajanja mladih iz Celja nastaja zaradi pomanjkanja delovnih mest, neurejenosti bivanjskih pogojev in slabo pokritost z izobraževalnimi institucijami. Začel bi urejati pogoje za ureditev poslovne cone, pospešil bi oživljanje mestnega jedra in skušal zapolniti nezasedene poslovne prostore v mestnem jedru. Ponudil bi ugoden zakup poslovnih prostorov v Tehnopolisu. Mateja Žvižej, Levica Onesnaženost zemljine in zraka v Celju Neobstoječ občinski prostorski načrt Odsotnost možnosti, da bi ljudje aktivno upravljali svoje mesto Problem onesnaženja zemlje je v Celju tako velik zalogaj, da se ga občina zagotovo ne more lotiti sama. Najhitreje bo prišlo do rešitve, ko bodo lokalna oblast, državne ustanove in onesnaževalci sedli za skupno mizo, zagotovili finančna sredstva in primeren nabor ukrepov. Celje nujno potrebuje občinski prostorski načrt. S prostorom moramo končno začeti gospodariti smotrno in v koraku s časom. Nenazadnje sprejetje tega od nas zahteva tudi zakon. Poleg tega je trenutna odsotnost občinskega prostorskega načrta gojišče za netransparentno upravljanje z zemljišči v javni lasti. Treba je zagotoviti neposredno soodločanje občank in občanov pri načrtovanju javne porabe v obliki participativnega proračuna in v ta namen zagotoviti ustrezno podporo občine ter zadosten obseg sredstev (fiksni delež proračuna). O porabi dela proračuna morajo odločati ljudje. Oni so tisti, ki živijo v mestu in z njim. Prav je, da povedo, kam naj gre njihov denar. pločnika na Tratah in prehod za pešce. Za energetsko obnovo celotne občinske stavbe, v kateri je kulturni dom, je treba pridobiti sredstva Eko sklada. Jože Rijavec, SNS, se ni odločil za predstavitev. Dobrna Г 1 Martin Brecl, SLS Gradnja večnamenske športne dvorane in ureditev igrišč Regijska kolesarska pot Velenje-Dobrna-Vojnik-Celje Varovana stanovanja z bivalnimi enotami za starejše V letu 2018 smo za nemoteno nadaljevanje projekta gradnje športne dvorane na Dobrni odkupili še zadnja zemljišča. Za ureditev prometne infrastrukture in kolesarskih poti na tem območju je izdelana dokumentacija, projekt je tudi vključen v NRP DRSI za leti 2018-2019. Športno dvorano z igrišči bomo zasnovali tako, da bo tudi našemu turizmu zagotavljala ustrezno ponudbo in za katero bo možno iskati tudi več virov financiranja. Za regijske kolesarske poti smo izdelali idejne projekte in pridobili vsa soglasja lastnikov zemljišč. Po podpisanem dogovoru z občinami celjske regije in resornim ministrstvom bo projekt končan v letu 2022. Pripravljena imamo zemljišča in prostorske ureditve za gradnjo objektov za varstvo starejših. Bojan Felicijan, SDS Enakomernejši razvoj celotne občine Večje sodelovanje podeželja in kmetijstva s trajnostnim turizmom Ustanovitev občinske obrtne in trgovinske cone Enakomernejši razvoj celotne občine bomo zagotovili s prizadevanjem za pridobitev več finančnih sredstev od države in EU za izvedbo projektov. Pri tem se bomo povezovali tudi s sosednjimi občinami, če bo to potrebno. Občina bo svoje delovanje usmerila v stalno povezovanje in sodelovanje subjektov s področij podeželja in kmetijstva ter turizma, pri čemer bo zasledovala cilj tesnega sodelovanja navedenih dejavnosti v smeri ekološke in trajnostne usmeritve navedenih področij. Občina bo nudila subjektom z navedenih področij celovito pomoč. Izhajajoč iz dolgoletne želje občank in občanov za ustanovitev obrtne in trgovinske cone, bo občina dala tej želji ustrezno prednost in storila vse potrebno, da bi v prihajajočem mandatu pripravila vsaj ustrezne prostorske akte. S tem bi se lahko začelo uresničevanje tega projekta. Prav tako bo občina izvedla vse naloge za uresničitev finančne konstrukcija projekta. Mateja Kreuh, DeSUS Brez pitne vode in kanalizacije še dvajset odstotkov gospodinjstev Storitve Pošte Slovenije na bencinskem servisu niso dopustne Staranje prebivalstva Oskrba vseh gospodinjstev s pitno vodo je absolutna prednostna naloga. Treba je raziskati, zakaj zadeva še ni urejena, ali obstajajo zadržki lastnikov teh gospodinjstev ter koliko je oziroma bo na voljo sredstev za izvedbo priključkov. Potem je vse zgolj stvar razpisov in seveda proračunskih sredstev. V središču Dobrne pogrešamo pošto, ki je bila premeščena na lokalni bencinski servis. Z vodstvom Pošte Slovenije je nujen dialog, kako njene storitve vrniti v center. Treba bo poiskati tudi nekoga, ki bo te storitve pripravljen prevzeti. Kar zadeva problem staranja prebivalstva, je nujno zgraditi dom starostnikov ali preurediti katero od obstoječih zgradb. Verjamem, da nekomu, ki že celo življenje živi v našem čudovitem kraju, ni do tega, da bi se na jesen življenja preselil. Po drugi strani moramo ustvariti nova delovna mesta in mlade zadržati na Dobrni. Tudi z novimi stanovanjskimi zmogljivostmi. Gornji Grad Franc Leskovšek, SLS Vzdrževanje cestne infrastrukture Varnost v prometu Energetsko zelo potratna občinska stavba, v kateri je tudi kulturni dom Vzdrževanje cestne infrastrukture zaradi razpršene poselitve in posledično nadpovprečne dolžine lokalnih cest ter javnih poti zahteva velike finančne obremenitve za občinski proračun. V proračunu je treba zagotoviti denar za redno in tekoče vzdrževanje ter pridobiti dodatna investicijska sredstva (23. člen ZFO). V naši občini ob regionalni cesti ni zgrajen pločnik niti prehod za pešce, kar zelo ogroža ljudi, predvsem otroke. Z Direkcijo RS za infrastrukturo bo zato treba zagotoviti sredstva za gradnjo Robert Remic, skupina volivcev Infrastruktura Turizem Evropska in državna sredstva Zgraditi je treba nov vodovod ali obnoviti obstoječega, če je to bolj smotrno in zagotoviti kakovostno pitno vodo, obnoviti javno razsvetljavo v smislu energetske učinkovitosti, zgraditi novo športno dvorano ter dokončati ureditev trškega jedra v Gornjem Gradu. Z zagotovitvijo ustrezne infrastrukture za razvoj športa in športno-rekreacijskega turizma se bo povečala ponudbe na tem področju ter povečale možnosti za boljše izkoriščanje kulturnih in naravnih potencialov v turistične namene. Okrepiti je treba aktivnosti pri iskanju projektov in s tem pridobitev možnosti črpanja evropskih in državnih sredstev. Kjer je smiselno. je treba okrepiti sodelovanja s sosednjimi občinami pri skupnih projektih. Anton Špeh, skupina volivcev Premalo izkoriščene možnosti za razvoj občine Občina nima veljavnega razvojnega programa Slaba izkoriščenost stavb kulturne dediščine in slaba turistična infrastruktura Izdelati in pripraviti je treba razvojni program Občine Gornji Grad, ki mu bo dodane več ambicioznosti in drznosti. Zato bom takoj po volitvah sklical zbore krajanov v vseh treh večjih zaselkih - Nova Štifta, Bočna, Gornji Grad - in prisluhnil dejanskim potrebam in željam ljudi.Urediti in širiti je treba obrtno cono Smreka, kjer bodo priložnost za delo dobili izključno mali obrtniki.Razvijati je treba t. i. cerkveni turizem s poudarkom na katedrali in cerkvi Marije Zvezde ter urediti sakralne stavbe v povezavi z ostalimi ustanovami. Љ Kozje Anica Bidar, ZSI - Gibanje Zedinjena Slovenija Poslovno obrtna cona Razvoj kmetijstva in turizma Občinska uprava Stanko Ogradi, skupina volivcev Varnost v cestnem prometu Ciljno uresničevanje prostorskega načrta Gospodarska javna infrastruktura in skladen razvoj med panogami Na področju varnosti v cestnem prometu je med prednostnimi nalogami gradnja obvoznice v Gornjem Gradu. Enako je treba poskrbeti za ureditev avtobusnih postajališč in pločnika ob regionalni cesti Nova Štifta. Obnoviti je treba določene odseke lokalnih cest. Sodelovali bomo pri pripravi programov in vodenju postopkov opremljanja zemljišč za gradnjo na podlagi sprejetega občinskega prostorskega načrta. Nadaljevali bomo sofinanciranje spodbujanja dejavnosti gospodarstva in kmetijstva in gradnjo malih čistilnih naprav na območjih razpršene poselitve. Namenili bomo tudi sredstva za sanacijo lokalne javne infrastrukture po zadnjih naravnih nesrečah. Denar bomo vlagali v ljudi, ki bodo skrbeli za izvedbo programov širšega javnega interesa. Na osnovi analiz in pomanjkljivosti pri infrastrukturi je treba pripraviti projektno dokumentacijo za reševanje problematike vodovodov v občini in problematike športnih objektov. Poslovno-obrtna cona Kozje je zelo pereč problem in in obenem ena od glavnih možnosti za razvoj kraja. Občinska uprava ni bila kos temu izzivu. S tem projektom je zašla občina v rdeče številke. V poslovno cono bom pripeljala dejavnosti, ki bodo širile ponudbo kraja in ustvarile nova delovna mesta. V mislih imam registracijsko-servisni center tehničnih pregledov za motorna vozila. V naši občini je veliko malih kmetij, ki so že propadle in še propadajo. Ta trend je treba obrniti. Ustanoviti je treba zadrugo, katere solastniki bodo občina in kmetje. Zadruga bo zagotovila odkup, predelavo in prodajo pridelkov, mesa in mleka. Občinska uprava deluje nepregledno in neprijazno do občanov. Poskrbela bom za revizijo delovanja, ker se vsa leta prikrivajo dejstva. Objavila bom finančno poslovanje preteklih 10 let in zmanjšala število zaposlenih v občinski upravi. Peter Kozmus, skupina volivcev Izseljevanje mladih iz občine Pomanjkanje delovnih mest Nekonkurenčnost kmetovalcev na globalnem trgu Z ustvarjanjem pogojev za delo mladih bomo zaustavili njihovo izseljevanje iz občini Kozje. Urediti imam namen primerne prostore za njihovo druženje in vzpostaviti podjetniški inkubator. Obstoječim podjetnikom bom omogočal pogoje za njihovo širitev. Poleg tega bom v našo občino vabil podjetnike od drugod. Z dobrimi logističnimi povezavami se ne moremo pohvaliti, vendar imamo mir, neokrnjeno naravo in čist zrak. To so pogoji, ki jih je vedno manj v velikih mestih. Občina Kozje je hribovita, zaradi česar kmetovalcem ne omogoča konkurenčne pridelave kmetijskih pridelkov. Kot župan si bom prizadeval za vzpostavitev in promocijo blagovne znamke, ki bo kupcem zagotavljala dober nakup, pridelovalcem pa pošteno ceno. Tudi področje turizma ima velik potencial, ki lahko občanom nudi nova delovna mesta, kmetovalcem pa nov trg za prodajo pridelkov in izdelkov. Milenca Krajnc, skupina volivcev Zaposlovanje in nova delovna mesta, da bi mladi ostali doma Ureditev cestne in okoljske infrastrukture Razvoj turizma Občane in podjetja bomo spodbujali k odpiranju novih delovnih mest, izvajali oprostitve komunalnega prispevka, več sredstev bomo 14 LOKALNE VOLITVE 2018 Mozirje iV-A namenili samozaposlitvam in novim zaposlitvam. Omogočili bomo varno okolje za mladostnike in mlade družine. Nadaljevali bomo aktivnosti z gospodarskimi subjekti, ki so pripravljeni investirati v poslovno--obrtno cono, in s potencialnimi novimi investitorji. Nadaljevali bomo rekonstrukcije in obnove cestnega omrežja, gradnjo krožišč ter gradnjo širokopasovnega in optičnega omrežja. Prednostni nalogi bosta tudi gradnja kolesarskega omrežja in povezava kolesarskih poti s sosednjimi občinami. Veliko pozornosti bomo namenili oskrbi s pitno vodo in drugi javnogospodarski infrastrukturi. Za razvoj turizma bomo izkoristili vse naravne in kulturne danosti skupaj z zavarovanim območjem Kozjanskega parka ter s povezovanjem z zdraviliškimi središči. oto: SHERPA O 11 Franjo Naraločnik, skupina volivcev Protipoplavna zaščita Turistična infrastruktura Čim večje sodelovanje civilne družbe z občino Enej Kirn, Mlada moč občine Laško Pomanjkanje stanovanj Stagnacija gospodarstva in pomanjkanje delovnih mest Slabo črpanje EU- in državnih sredstev Število prebivalcev v naši občini iz leta v leto pada. Ocenjujemo, da ima Občina Laško v lasti nepremičnine, primerne za ureditev 15 do 20 stanovanj. Po potrebi jih bomo obnovili in nato ponudili zainteresiranim občanom v najem ali odkup. Prav tako si bomo prizadevali najti investitorja za gradnjo novih večstanovanjskih stavb. Za dolgoročni razvoj gospodarstva in zagotavljanje novih delovnih mest moramo zagotoviti čim boljše pogoje za razvoj podjetništva, obrti in dejavnosti podeželja. Cilj je vzpostavitev obrtno-industrijske cone z okolju prijaznimi tehnologijami s čim višjo dodano vrednostjo, hkrati pa po najboljših močeh pomagati obstoječim podjetnikom, obrtnikom in kmetovalcem pri odpravljanju ovir v lokalnem okolju za poslovanje. Povečali bomo črpanje EU- in državnih (ne)povratnih sredstev z vzpostavitvijo projektne pisarne zunanjih strokovnjakov. Bojan Špiler, SMC Poplavna varnost Stanovanjska problematika Širokopasovno omrezie V občini Laško je poplavna varnost eden glavnih izzivov. Kot prvo je treba dokončati protipoplavne ukrepe, ki so že v izvedbi ob reki Savinji, in jih čimprej nadaljevati tudi v smeri Rimskih Toplic in Zidanega Mosta. Nujno je treba okrepiti tudi sistem zaščite in reševanja, tako na področju organizacije kot na materialnem področju. V občini Laško primanjkuje bivalnih enot, saj se je v zadnjih desetih leti malo ali sploh nič gradilo. Po mojem vedenju ima občina v lasti kar nekaj stavb, kjer bi se dalo urediti kar nekaj stanovanj, na dolgi rok pa je vsekakor treba najti investitorje za gradnjo stanovanjskih blokov. S tem bi preprečili odseljevanje občanov, saj verjamem, da si želijo živeti v naši občini. Širokopasovno omrežje je res že nujno v občini Laško. Vse preveč je zaselkov in območij v občini, kjer ni signala niti za normalen telefonski pogovor, kaj šele za internet. Franc Zdolšek, SLS Protipoplavna varnost Izboljšanje zdravstvene oskrbe Razširitev celotne turistične ponudbe občine Z državo oziroma ministrstvom za okolje in prostor smo že podpisali pogodbo o sofinanciranju protipoplavnih ukrepov, za kar bo država namenila štiri milijone evrov. Ukrepe, ki se nanašajo predvsem na ureditev marija-graškega ovinka proti Rimskim Toplicam (pri Nagodetu), ter druge ukrepe, ki bodo zmanjšali poplavno ogroženost, bomo s to finančno spodbudo lažje izpeljali. Zdravje občanov je prednostna naloga, zato bomo posodobili in razširili stavbo ZD Laško, zagotovili več ambulant in podprli društva, organizacije in posameznike, ki stremijo k izboljšanju zdravstvene oskrbe naših občanov. Prizadevamo si zagotoviti osnovne pogoje za vzpostavitev turizma na podeželju in v celotni občini. Zato je potrebna gradnja javne infrastrukture (pohodne in kolesarske poti, Širokopasovnotelekomunikacijskoomrežje, vodovodni priključki...). Turizem, še posebej zdraviliški, je gibalo razvoja naše občine. Ena najpomembnejših aktivnosti bo zagotavljanje protipoplavne zaščite, posebej proizvodnih površin in stanovanjskih ter gospodarskih stavb. Zelo pomembno je področje turizma, ki se pri nas izkazuje kot strmo vzpenjajoča gospodarska panoga, zahteva gradnjo spremljajoče infrastrukture, predvsem kolesarskih poti, in zagotavljanje primernih površin za umeščanje nastanitev, rekreacije, športnih tekmovanj in prireditev. Pomembna naloga še naprej ostaja ureditev kakovostne cestne in komunalne oskrbe, varnih prometnih poti, zagotavljanje kakovostne pitne vode ter primernega odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda. Že ustaljen sistem sodelovanja med županom, občinsko upravo, občinskimi svetniki ter občankami in občani naše občine želimo dopolnjevati in nadgrajevati s čim večjo participacijo civilne družbe, društev, združenj, posebej najbolj ranljivih skupin. Jernej Plankl, skupina volilcev, se ni odločil za predstavitev. Ciril Rosc, skupina volivcev Nadaljevanje in zaključek že začetih velikih naložb Izvedba obvoznice s spremljajočimi projekti Večji poudarek društvenemu dogajanju vseh generacij Da smo določili mesto športnega centra v Lučah, pripravili dokumentacijo, odkupili zemljišča in stavbe, se dogovorili z mejaši, dobili gradbeno dovoljenje in izvajalca, je minilo kar nekaj časa. Gradnja je v polnem teku, realno pa jo lahko končamo spomladi. Podobno je s projektom nove čistilne naprave v Lučah. Zaradi težav pri pridobivanju soglasij in služnosti se je priprava dokumentacije tako zavlekla, da smo vmes projekt še posodobili. Izvedba investicije bo sledila v naslednjem letu. V osnovi gre za državni projekt, ki v marsičem posega tudi v lokalne okvire. Po izvedbi obvoznice bo v Lučah možno marsikatere stvari postaviti povsem na novo, od lokalnega prometa v središču kraja do gradnje špor-tno-turističnega kompleksa v bližini obvoznice. Kljub prihajajoči digitalizaciji v Lučah še vedno stavimo tudi na pristno analogno medčloveško druženje. Jože Vavdi, skupina volivcev Pridobitev novih parkirnih mest Gradnja bencinskega servisa Izgradnja doma starejših občanov V zadnjem obdobju se je promet na splošno in tudi v naši dolini močno povečal, kar pomeni, da v občini primanjkuje tudi parkirnih mest. Spremeniti je treba prometni režim, da bi sprostili nekatera parkirna mesta, poleg tega bi bilo treba zgraditi tudi nova, saj še obstaja možnost pridobiti zemljišče v občini, kjer bi bilo za to primerno. Naša občina je edina v Zgornji Savinjski dolini brez bencinskega servisa. Nekateri so že izrazili željo po gradnji črpalke, če bi občina pomagala pri pridobivanju zemljišča in gradbenega dovoljenja. V občini Luče je vedno več starejših ljudi, ki niso več zmožni skrbeti zase in zato potrebujejo oskrbo. V naši dolini je edino v Gornjem Gradu dom za ostarele, kjer pa ni prostih zmogljivosti. S pomočjo javno-zasebnega partnerstva bi dom zgradili, s tem bi se v občini odprla nova delovna mesta, starejši občani pa bi živeli v bližini svojcev. Mark Molnar, SD Prezadolženost občine Nevkliučevanie mladih v odločitvene procese Neizkoriščeni podjetniški, turistični in kulturni potenciali Sanacijo občinskih financ bomo začeli z določitvijo prioritet. Sestavili bomo projektno ekipo za pridobivanje nepovratnih evropskih sredstev. Prav tako bomozaposlili ekonomista, ki bo zadolžen za reševanje te problematike. Pomoč pri financiranju projektov vidim tudi v javno-zasebnem partnerstvu. Mlade je treba povezati in jih začeti vključevati v odločitvene procese, uredili bomo prostore za medgeneracijsko druženje in ustvarjanje. Podjetnikom in kmetovalcem bomo ponudili spodbude in pomoč pri pridobivanju nepovratnih sredstev. Zagotovili bomo večnamenske prostore za razvijanje podjetništva. Naše turistične potenciale je mogoče dodatno razviti s ponudbo paketnih storitev. Potencial je tudi v sodelovanju z ostalimi občinami v Zgornji Savinjski dolini. Turistom in domačinom je treba ponuditi tudi bogato kulturno dogajanje. S prireditvami bomo oživili Mozirski trg in okoliške vasi. Marko Presečnik, SLS Izdelava načrtaov ureditve Mozirja Vzpostavitev koordinatorja za turizem, šport in prireditve Povezovanje med središčem in obrobjem Nimamo jasne strategije, kaj Mozirje potrebuje. Preveč je razpršene gradnje, namesto da bi uredili področja, kjer so te dejavnosti lahko umeščene. Gre za umestitev obrtne cone, kolesarskih poti, športnih objektov in umestitev turistične ponudbe. Naša občina že nekaj časa nima zavoda ali človeka, ki bi skrbel za dogajanje v občini. Vsa društva in posamezniki so prepuščeni sami sebi. Z vzpostavitvijo turistično-informacijskega centra je idealna priložnost za zaposlitev človeka, ki bi skrbel za povezanost, bi bil v pomoč vsem organizatorjem in bi skrbel za prepoznavnost naše občine in doline ter znal turiste pripeljati do nas. Obrobna naselja Mozirja nimajo predstavnika v občinskem svetu, zato je želja, da bi imelo vsako naselje vaško skupnost in svojega predstavnika. Anton Rifelj, DeSUS Skrb za starejše Kmetijstvo Turizem in mednarodne povezave Odpreti je treba dnevni center za starejše. Obstaja možnost dislociranega centra za starejše z manjšim številom sob. Enota bi bila podružnica Centra starejših Gornji Grad ali Doma starejših Velenje. Po stečaju Zgornje Savinjske kmetijske zadruge Mozirje je na področju organiziranega kmetijstva nastalo mrtvilo. Občine Zgornje Savinjske doline z nosilci kmetijske dejavnosti morajo ustanoviti novo kmetijsko zadrugo, ki bo skrbela za razvoj kmetijstva, organizirano proizvodnjo prehrane, prodaje prehrane in bo nudila pomoč posameznikom pri novih izdelkih. V središču Mozirja je treba odpreti tržnico. Nujna je ustanovitev turistično-informacijskega centra, da bi povezoval turistične ponudnike v občini in zmogljivosti vseh sedmih občin doline. Treba je urediti prostor za parkiranje in bivanje in prostora za avtokamp. Ivan Suhoveršnik, skupina volivcev Uresničevanje že pripravljenih projektov Obnova vodovodnega sistema Letošč Razširitev ali novogradnja knjižnice Izzive mi predstavljajo uresničitev pripravljenih projektov, črpanje kohezijskih sredstev in končanje projektov na regionalni cesti v sodelovanju z direkcijo za ceste. Pripraviti je treba skupni medobčinski projekt obnove vodovodnega sistema Letošč. Žal ni nobenih razpisov, ki bi zagotavljali dodatna sredstva za namene razširitve ali novogradnje knjižnice in sploh za kulturne projekte. Občina je deležna preskromne glavarine za uresničitev vseh želja in potreb občanov. Za dodatne,p!ač!jive predstavitve,selahko kandidatiobrnejona: agencija@nt-rc.si V naslednjih dveh številkah Novega tednika bomo objavili še odgovore vseh tistih županskih kandidatov, ki so se odzvali na naše povabilo za brezplačno predstavitev. Občinesorazdeljenepo abecednemvrstnem redu, in sicer bodo na vrsti po naslednjem razporedu: 8.11.: Nazarje,Podčetrtek, Polzela,Prebold, Radeče,Rečicaob Savinji,RogaškaSlatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur 15.11.: Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče,Žalec novi tednik radio celje KRONIKA 15 Jesenski čas je lahko smrtonosen Predvsem za motoriste, kolesarje in pešce V soboto nekaj minut pred 16. uro se je na cesti Šentjur-Planina pri Sevnici zgodila huda prometna nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečil 64-letni voznik motornega kolesa. Vanj je trčil 19-letni voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Planine pri Sevnici in je prehiteval avtomobil, ki je vozil pred njim. Motorist je ravno takrat pravilno pripeljal nasproti. Zaradi posledic silovitega trčenja je 64-letnik umrl na kraju nesreče. To je letos že dvanajsta smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje. Lani v enakem obdobju je na naših cestah umrlo šestnajst ljudi. Slabša vidljivost Na celjski policiji opozarjajo, da motoristična sezona za marsikaterega motorista še ni končana in da se največ tragičnih ter najhujših nesreč zgodi ravno za začetku in na koncu sezone. »Spomladi je največkrat vzrok za nesreče neizkušenost voznikov, medtem ko v jesenskem času na nastanek nesreč vplivajo predvsem vremenske razmere, ko so pogoji vožnje bistveno slabši. Vozišče je spolzko, vidljivost je slabša,« pravijo na Policijski upravi Celje. Na Celjskem je bila prva tragična motoristična nesre- Letos so na območju PU Celje umrli trije motoristi. Fotografija je simbolična. (Foto: arhiv NT) ča letos sredi septembra, v zadnjem tednu sta na območju Policijske uprave Celje umrla kar dva motorista. V zadnjem primeru, konec minulega tedna, je umrl motorist, ki je vozil pravilno, napako je storil voznik avtomobila. »V zadnjih tednih je tudi izredno toplo vreme, tudi sončno, kar vpliva na to, da je v prometu še vedno več motoristov, a tudi kolesarjev. Slednji pogosto ne uporabljajo kolesarskih stez, kjer so te urejene, in ne uporabljajo odsevnikov ter luči. Zato je v prometu nujna dodatna previdnost ne le kolesarjev in motoristov, ampak tudi ostalih voznikov, ki včasih teh udeležencev v prometu zaradi jesenskega časa niti ne pričakujejo več,« dodajajo na policiji. SŠol Na policiji opozarjajo tudi, da je jesenski čas zelo kritičen tudi za pešce. Prav tako zaradi slabe vidljivosti. Mnogo pešcev ne uporablja odsevnikov. Zaradi slabe vidljivosti in krajših dni policija svetuje uporabo dolgih luči voznikov na odsekih, kjer je to možno, in sicer ravno zato, ker vozniki zaradi osvetljenosti površine prej zaznajo pešce, ki so najpogosteje - poleg tega, da ne uporabljajo kresničk - tudi temno oblečeni. Pri hitrosti 50 kilometrov na uro je pot ustavljanja voznika 30 metrov, pri višji hitrosti je ta pot še daljša. Torej se pri vožnji z zasenčenimi lučmi pogosto zgodi, da vozniki trčijo v pešca brez zaviranja, saj ga ne opazijo pravočasno. Že drugi rop v nekaj dneh Sojenje se še vedno ni začelo Policisti še vedno iščejo moška, ki sta v petek zjutraj oropala bencinski servis v Štorah. To je že drugi takšen primer v zadnjih dneh na območju Celja. Petkov rop se je zgodil okoli šeste ure zjutraj. Dva zamaskirana neznanca sta pri avtopralnici, ki je v sklopu bencinskega servisa, pristopila do zaposlene in jo potisnila v trgovinski del servisa ter zahtevala denar. Ko jima ga je izročila, sta odšla. Visoka sta približno 180 centimetrov, v času ropa sta bila oblečena v temna oblačila, na glavi sta imela kapuci. Policija je v javnost poslala tudi fotografije roparjev, zato naproša vse, ki so v petek zjutraj v okolici bencinskega servisa morda opazili storilca ali so ju morda prepoznali po oblačilih in obutvi, naj pokličejo na 113. Pred dnevi se je podobno zgodilo na bencinskem servisu na obvoznici v Medlogu v Celju, kjer sta prav tako dva roparja, eden je bil oborožen, zagrozila zaposlenima in od njiju zahtevala denar. Tudi v tem primeru roparjev do zdaj še niso prijeli. Policisti preiskujejo tudi možnost, da sta ropa povezana. SŠol Tudi ta teden se na Okrožnem sodišču v Celju še ni začelo sojenje vodji stranke SDS Janezu Janši zaradi razžalitve. Kot je znano, ga zasebno kazensko preganjata novinarki Televizije Slovenija Eugenija Carl in Mojca Šetinc Pašek, ker ju je lani na Twiterju označil kot »odsluženi prostitutki«. Njegov odvetnik Franci Ma-toz tokrat ne le vztraja pri predlogu o izločitvi sodnice in porotnice, ampak tudi o izločitvi začasne predsednice Okrožnega sodišča v Celju Petre Giacomelli. Pretekli teden je sodišče namreč zamenjalo porotnico, ker je ena od porotnic bila članica stranke SDS. Matos še vedno trdi, da dvomi v nepristranskost sodišča pri dodeljevanju sodnice Barbare Žumer Kunc temu primeru, a tudi v pravilnost dodelitve nove porotnice. Ker meni, da je bila Janši kršena pravica do zakonitega sodnika, je ta teden ponovno podal predlog o izločitvi. Ker je bila Giacomel-lijeva kot začasna predsednica senata v ponedeljek odsotna, se sodnica Žumer Kunčeva o tem z njo ni mogla posve- JanezJanša tovati. Zdaj bo o Matozovem predlogu odločalo celjsko višje sodišče. To pomeni, da se sojenje še vedno ni začelo. Če bo višje sodišče zavrnilo ta predlog, se bo obravnava začela konec novembra. SŠol Trčil v avtobus Na Žički cesti v Slovenskih Konjicah se je konec tedna zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 44-letni voznik osebnega vozila. Ta je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo v desnem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v avtobus. Ta je v tistem trenutku pravilno pripeljal nasproti. Voznik avtobusa je trčenje sicer poskušal preprečiti z umikanjem, vendar se nesreči ni mogel izogniti. Ugrabljen kapitan kmalu doma Pred dnevi so se v Švico vrnili vsi člani ugrabljene posadke švicarske ladje MV Glarus. Med njimi tudi Slovenec, ki je doma na našem območju in naj bi se domov predvidoma vrnil te dni. Vsi naj bi bili v dobrem zdravstvenem stanju, le en član posadke naj bi kazal znake malarije. Kot je znano, so 22. septembra oboroženi storilci med mestoma Lagos in Port Harcourt, ob delti reke Niger, ladjo napadli in ugrabili člane posadke. Ugrabljene so s čolnom prepeljali neznano kam, verjetno pa so večino časa bili v deltah reke Niger. Med njihovim ujetništvom so jih večkrat premestili. Od takrat so švicarski kriminalisti intenzivno preiskovali okoliščine ugrabitve, v delo se je vključilo tudi več enot slovenske policije, predvsem policijski pogajalci in kriminalistični preiskovalci. Slovenska policija je bila tudi dnevno v stiku z družino ugrabljenega slovenskega državljana zaradi zagotavljanja prenosa informacij in nu-denja ostale pomoči. Ugrabiteljem, ki so še vedno neznani, je bila izročena tudi odkupnina, preiskava oziroma iskanje storilcev pa še ne bosta tako kmalu končana. Droga je bila namenjena v Celje Celjski policisti so ovadili 43-letnega moškega z območja Slovenj Gradca, pri katerem so opravili dve hišni preiskavi. Našli in zasegli so približno kilogram posušene konoplje, pripravljene za preprodajo. Preiskava je pokazala, da je 43-letni osumljenec z drogo oskrboval manjše preprodajalce, ki so jo prodajali v Celju. Napadel policista Policisti so ovadili 60-letnega moškega, ki je pred dnevi na avtocestnem počivališču Lopata napadel policista. Moškega, sicer ukrajinskega voznika tovornega vozila, sta ustavila policista Policijske postaje za izravnalne ukrepe. Med izvajanjem postopka je voznik, ki je bil najverjetneje pod vplivom tablet, fizično napadel policista in enega lažje poškodoval. Voznik se je umiril šele po nudeni zdravstveni pomoči. Ovadili ga bodo zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi. Hudo poškodovana pri delu V enem od podjetij v Rogaški Slatini se je v četrtek zgodila huda delovna nesreča. 38-letni zaposleni se je poškodoval pri delu s strojem za krojenje plošč. Tujo krivdo so policisti po ogledu kraja nesreče izključili. Nesreča pri delu se je včeraj zgodila tudi v Celju. Pri menjavi peči v hiši se je pri rezanju pločevine s kotno brusilko huje poškodoval 41-le-tni moški. Tudi v tem primeru je tuja krivda izključena. Vinjena in brez dovoljenja V Celju so pred dnevi zasegli osebno vozilo vinjenemu vozniku. 42-letni moški je vozil ne le pod vplivom alkohola, ampak tudi brez vozniškega dovoljenja. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,51 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Enako se je zgodilo v Celju na izvozu z avtoceste Celje - Center. V tem primeru so avtomobil zasegli 51-letniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in krepko pod vplivom alkohola. Alkotest mu je pokazal dobri dve promi-li alkohola v krvi. Pijanega voznika so policisti ustavili tudi v Slovenskih Konjicah. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel več kot 1,7 promila alkohola v krvi. Na Kidričevi cesti v Celju so zasegli osebno vozilo 42-letnemu vozniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, na avtomobilu pa je imel nameščene registrske tablice, ki so pripadale drugemu vozilu. 16 AKTUALNA PONUDBA ■ WW ш ■ ■ ■ Iscete dober naku odlično storitev? Letos se je Agromehanika predstavila tudi na Mosu. Agromehanika - vodilni prodajalec kmetijske mehanizacije in rezervnih delov Agromehanika je vodilni proizvajalec kmetijske mehanizacije v srednji in JV Evropi. Že petdeset let je sinonim za kakovost, zanesljivost in razvoj - lastnosti, ki jih priznavajo številni kmetje in poslovni partnerji. Podjetje se je začelo razvijati ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja. Danes je eden vodilnih proizvajalcev strojev za zaščito pridelka v Evropi in vodilni v srednji ter JV Evropi. Na splošno večji del proizvodov izvozi v evropske države. V zadnjih letih se prodaja širi tudi na druge celine. Proizvode prodaja v več kot tridesetih državah po celem svetu. Njegove posrednike lahko najdete v celotni Evropi, Aziji, Afriki in Avstraliji. Še vedno je glavno vodilo pomoč kmetu za lažje kmetovanje. To podjetje uveljavlja v okviru kakovost in inovativnost lastnih izdelkov ter zastopanja kakovostnih tujih blagovnih znamk. Vsako leto na trgu ponudi nove izboljšane modele škropilnic, pršilnikov in traktorjev AGT ter je dobro pripravljeno na izzive prihodnosti. Novosti predstavlja na sejmih tako doma kot v tujini. Večji del proizvodnega programa predstavljajo škropilnice AGS in pršilniki AGP. Dolgoletne izkušnje in dobro poznavanje potreb uporabnikov omogočajo veliko ponudbo profesionalne škropilne tehni- enostavna uporaba nizki stroški vzdrževanja zanesljivost delovanja proizvodnja po najvišjih evropskih standardih. ke ter rezervnih delov. Močan razvojni oddelek je zagotovilo za visoko kakovost, nenehen napredek in nove funkcionalnosti izdelkov. Drugo produktno skupino predstavljajo kompaktni traktorji AGT, izdelani posebej za strma področja, vinograde in sadovnjake. Z dodatno opremo so traktorji lahko namenjeni tudi za komunalna opravila, gozdarstvo in druga specifična dela. Agromehanika ima svojo mrežo prodajno-servisnih centrov po Sloveniji, na Hrvaškem in Madžarskem. Poleg lastnih strojev v prodajno-servisnih centrih ponuja tudi traktorje in priključke vodilnih svetovnih proizvajalcev ter široko paleto rezervnih delov in potrošnega blaga za kmetijsko mehanizacijo. Srednjeročna vizija in cilj podjetja sta, da bi postalo eden vodilnih proizvajalcev škropilne tehnike in kompak- tnih traktorjev v Evropi, da bi povečalo tržne deleže v državah EU ter delež prodaje na druge celine. Prodajno-servisni centri Agromehanike so v Hrastjah pri Kranju (tel. 04 23 71 343), v Mariboru (tel. 02 33 18 980), Murski Soboti (tel. 02 53 11 803) in Brežicah (tel. 07 49 93 485). Obiščite lahko tudi spletno stran podjetja www. agromehanika.si. V svojih poslovnih centrih prodaja kmetijsko mehanizacijo lastne proizvodnje, traktorje vrhunskega svetovnega proizvajalca Deutz Fahr in traktorje Antonio Carraro. Za vse programe vam poslovni centri nudijo rezervne dele in servisne storitve v času garancije in izven nje. brc& BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME Partner First Silver Trgovina z več kot 25-letno tradicijo www.trgovina-iamica.si I S tem oglasom dobite pri blagajni 10% popusta. Žarnica, d. o. o. Kocbekova 3 3000 Celje tel.: 03-1(28-2922 phihps DURACELL" G5M; 051-^95-700 zamica@siot.net "VARTA MOJE POHIŠTVO Obiščite nas v našem salonu! Mariborska 103a, Celje (nasproti Planeta Tuš) a ose vv/omostl Specializirani za zdravljenje vraščenega nohta in glivičnih obolenj! An.nika /medicinska pedikura Najsodobnejši center medicinske pedikure Rezervirajte svoj termin: 051 661 665 Aškerčeva ulica 14, (pritličje, Celeiapark) www.annika.si POHIŠTVO PO MERI! 031 720 657 • celje@akron.si • www.akron.si ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Trije razlogi, zakaj bi morali napovedani sestanek prestaviti Priznajte si: vsakič si malenkost oddahnete, ko vam odpovejo sestanek. Ko ugotovite, da imate zaradi tega uro več časa za delo, se počutite svobodno. Naenkrat imate spet nadzor nad svojim urnikom. A prav tako se verjetno zavedate pomembnosti sestankov, ko so opravljeni tako, kot je treba. Nekatere stvari so preprosto bolje narejene, če se pogovarjate s kolegi in informacije niso izgubljene v poplavi e-pošte, ki jo prebirate vsak dan. Kateri so razlogi, ko se je treba držati nazaj in odpovedati sestanek? Kdaj imate pravico, da kolegom javite, da imajo uro več za svoje delo? Niste povsem pripravljeni Najbrž ste pozabili, da ste dogovorjeni za sestanek, in veste, da se do ure nikakor ne boste mogli pripraviti, da bi kakovostno predajali informacije sogovornikom. Zavedate se, da sestanek ne bo produktiven in da se kakovostna razprava ne bo razvila. Če se vseeno dobite na sestanku, bodo od vas pričakovali povzetek in smernice, kako nadaljevati, in če jim tega ne morete ponuditi, je to metanje časa stran. Popolnoma v redu je, če sestankov ne odpovedujete preveč pogosto. To so življenjske situacije, ki naj ne postanejo navada. Bodite pozorni tudi na to, katere sestanke odpovedujete. Če se neprestano izogibate individualnim sestankom z nadrejenim, boste počasi v njegovih očeh izpadli neodgovorni, kar nikakor ni dobro pri gradnji medsebojnega odnosa. Nimate vseh informacij Uro in datum sestanka ste vedeli že nekaj mesecev. Porabite nekaj ur, da sestavite program sestanka in podrobne informacije. A četudi veliko truda vložite v priprave, vam še vedno manjkajo ključni podatki, ki jih bodo na sestanku potrebovali. Stranka morda ni podpisala pogodbe. Nadrejeni morda ni podprl sredstev za vaš projekt. Posodabljate spletno stran, a marketinški oddelek se še vedno ni odločil, kako naj stran izgleda. Vse to so življenjske situacije, na katere nimate vpliva, a je zaradi njih smiselno, da odpoveste sesta- nek, saj so ključne pri razvoju celotnega postopka. Nekaj pride vmes V vašem podjetju in pri vaših partnerjih je prišlo do situacije, ki ni nikomur najbolj pogodu. Nihče ne razmišlja o vašem sestanku in zavedate se, da ta ne bo produktiven, saj za nikogar to ni več glavni cilj. Nihče se ne želi dobivati zaradi malenkosti, še zlasti, če podjetje propada in se sploh ne ve, ali bodo zaposleni še imeli službo ali ne. Ljudje potrebujejo nekaj časa, da sploh razumejo, kakšne spremembe so se zgodile. Manjše vsakodnevne naloge lahko počakajo, saj nadrejeni od vseh pričakujejo velike strateške spremembe, na katere se je treba osredotočiti. Sestanek v tem primeru lahko počaka. Vsi se lahko strinjamo, da sestankovanje ni ravno najljubše opravilo, zato načrtujte prav vsakega posebej. Ko morate odpovedati srečanje, to storite z občutkom. Ko izbrišete dogodek s koledarja, potencialnim udeležencem razložite, zakaj je prišlo do tega, saj bodo potrebovali malo več informacij, še posebej če odpovedan sestanek močno vpliva na njihovo delo. Ko odpoveste sestanek, ne pozabite navesti novega datuma. Do takrat se dobro pripravite, pridobite nove informacije in poskrbite, da bo sestanek produktiven. MojeDelo.com Bi morali imeti sestanek, a se zadnje čase nikakor ne morete osredotočiti na priprave nanje? Kaj lahko storite, ko vam zmanjka motivacije? И MojeDelo.com Višji ekonomist (m/ž) (Velenje) Delo bo obsegalo pripravo zahtevnih strokovnih analiz na področjih proizvodnega kontrolinga, kalkulacij, strokovnih analiz SM/ PC/IN ... Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 9. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komisionar (m/ž) (Celje) Delovne naloge bodo predstavljali izvajanje komisioniranja v skladu s prednostnimi nalogami in z delovnim nalogom, izvajanje pravilne sestave pošiljk, pripravljanje komisionov osebnih prevzemov, posredovanje podatkov o odkritih napakah na blagu, opravljanje dela z viličarjem, druga dela in opravila po nalogu nadrejenega Inpos, d. o. o., Opekar-niška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 25. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomožni zavarovalni zastopnik oziroma zavarovalni zastopnik (m/ž) - 2 prosti delovni mesti (območje Zibike in območje Ponikve) Od kandidatov pričakujemo srednješolsko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri (V. stopnja), dovoljenje AZN za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja (pogoj pri zavarovalnih zastopnikih), vozniški izpit B-kate-gorije, poznavanje dela z ustreznimi programskimi orodji, samostojnost in samoiniciativnost. Zavarovalnica Triglav, d. d., Miklošičeva ulica 19, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 8. 11. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Blagajnik / prodajalec (m/ž) (Velenje) Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj v prodaji, vestnost, strokovnost, natančnost, komunikativnost, V. stopnjo izobrazbe, računalniško pismenost. Hervis Sport in Moda, d. o. o., Šmartinska cesta 152g, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 11. 2 018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strojni inženir - konstrukter (m/ž) (Celje) Iščemo sodelavca s področja razvoja, načrtovanja in konstruiranja opreme za avtomatizacijo z ambicijami spoznavanja in uporabe novih tehnologij. Nudimo redno zaposlitev za (ne)določen čas. Pričakujemo razvojno naravnanost, samoiniciativnost in kreativnost. Inel, d. o. o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 25. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sestavljalec fotonapetostnih modulov (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnim mestih, odgovornost, natančnost, vestnost, predanost, sposobnost dela v skupini, sposobnost opravljanja več nalog hkrati ... Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 28. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec na oddelku pijač (m/ž) (Velenje) Nudimo delo v sodobno opremljeni poslovalnici, prijetno delovno okolje, zaposlitev v velikem in uspešnem mednarodnem podjetju ... Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 8. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Slovenska Bistrica) Pogoji: končana srednja šola trgovske ali ekonomske smeri, zaželene delovne izkušnje v prodaji, komunikativnost, prijaznost, marljivost in delo v skupini, dobre organizacijske in prodajne veščine. CCC Obutev, d. o. o., Loška ulica 10, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 8. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec specialist za elektro področje (m/ž) (Laško) Od kandidata pričakujemo pripravljenost na triizmensko delo, pripravljenost na dežurstvo na domu, poznavanje sistema HACCP ... Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovar-niška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 24. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec specialist za strojno področje (m/ž) (Laško) Opis delovnega mesta: podpora proizvodnji z vzdrževalnimi deli v izmeni, zaznava, diagnosticiranje in reševanje kompleksnih napak na strojih, opremi in infrastrukturi, priprava in izvajanje vzdrževalnih del na strojih, opremi in infrastrukturi ... Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 24. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Področni vodja prodaje (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: prevzem odgovornosti za nadzor nad uspešnim vodenjem poslovanja posameznih trgovinskih enot, priso-stvovanje pri urejenosti trgovin, skrb za uspešno izpeljavo akcij, pospeševanje prodaje ter optimi-ranje zalog, nadzor nad poslovno dokumentacijo in skrb za organizacijsko izvedbo inventur znotraj posameznih enot ... Metro trgovska družba, d. d., Lava 8, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Ključavničar (m/ž) (okolica Celja) Če imate izkušnje na področju rezanja, vrtanja, brušenja in krivljenja kovin ter ste marljivi in natančni, se čim prej prijavite za prosto delovno mesto ključavničarja. Gre za moderno podjetje z uveljavljeno blagovno znamko, ki proizvaja opremo za toplotno obdelavo materialov, zato ne odlašajte s prijavo! Trenkwalder, d. o. o., Le-skoškova cesta 9e, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 24. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strojnik TGM (m/ž) (Polzela) Opis dela: delo s stroji težke gradbene mehanizacije (bager, gre-der, rovokopač, valjar .), skrb za brezhibnost in osnovno vzdrževanje stroja. Sodelavca potrebujemo za dolgoročno zaposlitev, nudimo redno plačilo, zaposlitev za nedoločen čas. Sašo Cizej, s. p., Prekopa 12b, 3305 Vransko. Prijave zbiramo do 23. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Celje) Če so čevlji vaš fetiš in ste eden od njihovih »zbirateljev«, vas vabimo, da vaš konjiček postane tudi vaša služba in da postane vaša služba vaš konjiček. Cloudy, d. o. o., Stegne 13a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 11. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 18 ŠPORT V Kranj na krilih treh zaporednih zmag Hokejisti Celja so zadnje tri tekme odigrali na svojem ledu. Vse tri so prepričljivo dobili in se s tekmo več povzpeli na vrh lestvice mednarodne lige (IHL). Spopad hokejistov Celja in Bleda se je sredi tedna končal z zmago varovancev trenerja Roka Rojška s 6:3. Dva gola je dal Nejc Kaste-lic, po enega so dali Filip Jeram, Aljaž Uduč, Tim Ograjenšek in Aljaž Ogrizek. Zadnji konec tedna so celjski hokejisti obeležili z dvema zmagama. V soboto so s 6:2 ugnali Medveščak. Gole so Zagrebčanom dali Nejc Kastelic, Nejc Voh, Aljaž Uduč, Tim Ograjenšek, Filip Jeram in Aljaž Ribič. V nedeljo (že ob 12.30) so gostili še novosadsko Vojvodino in jo nadigrali z 11:2. Nejc Kastelic je tokrat dal tri gole in je z 11 zadetki in 10 podajami najboljši strelec lige. Rok Leber je proti Srbom dodal dva gola. Pretep 48 sekund pred koncem ni bil dobra popotnica za decembrsko gostovanje Nejc Kastelic v odlični strelski formi -Trener Rok Rojšek o trenutnem stanju čakovanji. Zagotovo se strinjate, kajne? Proti Medveščaku smo res zelo dobro igrali, celo tako, kot si trenerji želimo in zamišljamo. Z rezultatom smo bili zadovoljni, še zlasti nas je navdušila igra. Bilo je veliko hitrega drsanja, precej domiselnih akcij. Izkoristek strelov ni bil najboljši, lahko bi dosegli še nekaj golov, a to ni pokvarilo celotnega vtisa. V nedeljo ste v času kosila zmleli Vojvodino. Ta je v Kranju prejšnji dan izgubila s 13:1 in glede na to in tudi glede na zgodnjo uro smo malo zaspano začeli. Kmalu smo vajeti igre prevzeli v svoje roke. Gostje niso igrali le grobo, ampak tudi umazano, zato je bilo kar nekaj živčnosti. Po porazu v Zalogu s Slavijo ste bili zelo nejevoljni. Kje tiči razlog za kasnejše izdatne zmage? V soboto smo končno zaigrali v popolni postavi. Na voljo sem imel tri peterke, kar se je zelo poznalo na Rok Rojšek v Novem Sadu, kjer bodo v treh dneh odigrane tri tekme. Sredi tega meseca bo zanimivo na celjskem ledu, ko bosta v dveh dneh dve tekmi z beograjsko Crveno zvezdo. Pred jutrišnjim derbijem v Kranju smo se pogovarjali s trenerjem Rokom Rojškom. Ljubitelji hokeja so v en glas priznali, da ste proti lanskemu zmagovalcu lige IHL prikazali igro nad pri- To je položaj, ki ga Nejc Kastelic spretno izkoristi za preigravanje vratarja in doseže zadetek. tempu. Imeli smo možnost narekovati ritem s hitrim drsanjem. Fante moram pohvaliti. Izpolnili so vse naloge, bili so zbrani in disciplinirani. Posledica je bila naša prevlada. Poznalo se je tudi, da smo prej bolje trenirali. Vzdušje v ekipi se je naenkrat občutno izboljšalo. Jutri bo sledil derbi v gosteh s Triglavom. V koli- kšni meri je krajše igrišče v Kranju ovira za vas? Predvsem je prednost za Kranjčane, ki vadijo na njem in so ga pač vajeni. Ne bomo iskali izgovorov, skušali bomo ostati na visoki ravni igranja hokeja. Le to je ključ do uspeha. Kakšno je stanje v mlajših selekcijah Hokejskega kluba Celje? Znano je, da imamo »lu- knjo« pri fantih med 14. in 18. letom. Od 14. leta navzdol pa imamo nekaj dobrih generacij in se zato za prihodnost ne bojimo. Trenerji so marljivi, kar se nenazadnje že pozna na rezultatih. Skušali bomo zadržati čim več fantov pri nas, da se bodo čez nekaj let vključili v celjsko člansko moštvo. DEAN ŠUSTER Foto: HK CELJE Zelo pomembna zmaga »knapov« V 14. krogu 1. slovenske nogometne lige so zmagali tako Velenjčani kot Celjani, slednji z 2:1 na gostovanju pri Triglavu, varovanci trenerja Marijana Pušnika pa s 3:2 doma proti Aluminiju. Po nepopolnem krogu ima na vrhu lestvice Maribor 30 točk, Olimpija 28. Četrti Celjani so jih vknjižili 19, osmi Velenjčani 14. Zmaga po preobratu Aluminij je v Velenju po-vedel že v 14. minuti. Velenj-čani so se zelo dobro znašli po zaostanku in povedli s 3:1 po golih Dominika Ra-dića, ki je odlično preigraval v kazenskem prostoru, Kle-mna Bolhe in Žige Škofleka, ki je dosegel prvi zadetek v velenjskem dresu. Aluminij je poskušal vse, da bi se vsaj približal domačim, a je bil povsem nemočen. Poraz je ublažil v zadnjem napadu na tekmi. Moštvo Rudarja si je po zmagi pošteno oddahnilo, saj je bilo pred tekmo na repu lestvice. »Igralce moram pohvaliti za odnos in tudi učinkovitost. Slabo smo odprli srečanje, potem smo se dvignili. Najpomembneje je, da smo končno začeli igrati. Vesel sem točk in upam, da bodo fantje zdaj še bolj pogumni,« je dejal Pušnik. Končno steklo v skladu z željami Vezist Damjan Trifkovič je poudaril: »Trdo treniramo in se maksimalno dobro pripravljamo na vsakega nasprotnika. V preteklih krogih nam nikakor ni steklo, tudi sreča nam nekajkrat ni bila naklonjena. Zdaj se nam je vse sestavilo. Razmere za igro so bile ob močnem deževju zelo zahtevne, a se na to nismo ozirali. Imeli smo jasen in le en cilj, osvojitev treh točk. Vidi se, da bo ekipa ob nekaterih novincih še potrebovala nekaj časa za napredek, prepričan pa sem, da lahko do konca jesenske- ga dela sezone še naredimo skok po lestvici navzgor.« Velenjčane jutri čaka pot v Novo Gorico, v prihodnjem tednu bo v Velenju gosto- Lestvica 1 .SNL MARIBOR 9 3 2 38:13 30 OLIMPIJA 8 4 2 28:14 28 GORICA 2 18:18 21 CEUE 3 17:18 19 ALUMINIJ 6 21:22 18 DOMŽALE 5 20:18 16 MURA 6 21:22 16 RUDAR 8 13:31 14 KRŠKO 6 8:16 12 TRIGLAV 8 17:29 12 vala Olimpija. »Proti Gorici nikakor ne bomo sproščeni, ker smo tokrat slavili in izboljšali položaj na lestvici. Nam bo pa vsekakor lažje s psihološkega vidika. Gremo odigrat novo dobro tekmo in poskusili bomo presenetiti gostitelje,« je dodal Klemen Bolha, ki mu je uspel imeniten strel s peto v mrežo gostov. Četrta zmaga Celja Celjani so bili v prvem polčasu v Kranju proti Triglavu boljši nasprotnik. V 20. minuti jih je v vodstvo popeljal Rudi Požeg Van-caš, ki je uspešno izvedel enajstmetrovko. Drugi gol so jim gostitelji podarili. Tik pred odmorom je storil veliko napako vratar Luka Čadež, kar je izkoristil Elvir Ibišević. Kranjčani so zaostanek zmanjšali v uvodu v drugi polčas. Najstrožjo kazen je izkoristil Luka Majcen. Domači so bili v nadaljevanju boljši, ko so si zaslužili vsaj točko, a so se gostje srečno veselili četrte letošnje zmage. Celje bo v nedeljo gostilo Maribor. MITJA KNEZ Foto: GrupA Tako celjski (v rumenem dresu je odlični Rudi Požeg Vancaš) kot velenjski (na sliki v belih dresih) so bili zadovoljni z razpletoma tekem ob koncu prejšnjega tedna. novi tednik CDODT 1Q Št. 44, 2. november 2018 ОГОП1 19 Visokemu vodstvu sledil visok poraz Celjanke imele 15 točk naskoka proti Čehinjam Košarkarice Cinkarne so se po dvanajstih letih vrnile v evropsko tekmovanje. V skupini H evropskega pokala so uvodno tekmo na Madžarskem proti Szeks-zardu visoko izgubile z 90:56. V drugem krogu so gostile češki Nymburk in klonile s 83:68. Varovanke trenerja Damir-ja Grgića so tekmo v dvorani Gimnazije Celje - Center začele odlično in prvo četrtino dobile s 27:12. Nadaljevanje je bilo slabše. Celjanke so po prvem polčasu še imele prednost (43:37), nato so tretjo četrtino izgubile z 31:9. Visokega zaostanka jim ni uspelo občutno znižati. Zavzeto so igrale do konca in bile v zadnji četrtini enakovredne ter jo tudi dobile za točko. Najbolj sta se izkazali Rangie Bessard in Zala Friškovec s po 16 točkami. Kapetanka Larisa Ocvirk je tekmo končala s po osmimi točkami in skoki. Pri Čehi-njah je blestela nizka, a hitra branilka Chloe Wells s 27 točkami. Naslednjo tekmo bodo Celjanke igrale v sredo, 7. novembra, v slovaškem Ružomberoku. Nocoj z Banovići V skupini igrajo po sistemu vsak z vsakim po enkrat doma in v gosteh, predtek-movanje se bo končalo 13. decembra. »Naše igralke so bile na začetku odlične. Go- stje smo presenetili z agresivno obrambo. Tedaj nam je zelo veliko uspevalo v zaključkih napadalnih akcij. Že v drugi četrtini smo popustili. Enostavno nismo zmogli zdržati visokega ritma, saj za to raven tekmovanja nimamo dovolj kakovostnih igralk. Izkušnje gostij so prišle na plan in zasluženo so se veselile zmage,« je mirno poraz sprejel trener Da-mir Grgić. Nocoj bo sledila nova preizkušnja, obračun v Jadranski ligi z Banovići. »Aktualne prvakinje Bosne in Hercegovine prvič igrajo v mednarodni regionalni ligi. Moramo jih spoštovati in vzeti resno. Prepričan sem, da bo tekma zanimiva. Ba- »Cinkarnarke« tudi po dveh evropskih porazih ostajajo dobre volje, kajti v Jadranski ligi in domačem prvenstvu nizajo le zmage. Trstenjakova ponovno na stopničkah Od njih sta bili precej oddaljeni Velenškova in Apotekarjeva V nedeljo, drugi dan grand slama v Abu Dabi-ju, je najboljša slovenska judoistka Tina Trstenjak v kategoriji do 63 kilogramov osvojila bron. V borbi zanj je bila boljša od Nemke Martyne Trajdos. Borka celjskega kluba Z'Dežele Sankaku je bila v prvem krogu prosta, nato je premagala Francozinjo Di Cintio, v četrtfinalu je nato klonila proti Poljakinji Ozbodi-Blach. V repasažu ji je najprej nasproti stala Avstrijka Krssakova, Celjan-ka jo je ugnala, v zadnjem boju dneva je bila boljša še od Trajdosove. Leškijeva, članica Bežigrada, je v isti težnostni kategoriji osvojila drugo mesto. Polsestri sedmi V ponedeljek sta se z željo po ponovitvi Tininega uspeha borili njeni klubski sotek-movalki Anamari Velenšek v kategoriji nad 78 kilogramov in Klara Apotekar v kategoriji do 78 kilogramov. Preboj na stopničke jima ni uspel. Apotekarjeva je v osmini finala izločila Avstrijko Grafovo, v Tini Trstenjak se tudi pripeti, da se ne uvrsti v finale. Toda tretje mesto na grand slamu je zagotovo lep uspeh tudi za tekmovalke njenega kova. četrtfinalu pa se je pomerila z Nemko Wagnerjevo in izgubila z iponom po le minuti borbe. V repasažu je klonila še proti Kitajki Ma. Velenškova je bila najprej prosta, v četrtfina-lu pa je poraz doživela po dobri minuti borbe, boljša je bila Francozinja Bairo. Varovanka trenerja Marjana Fabjana, ki je pred turnirjem poudaril, da je tekmovalke pripravljal predvsem na zaključne letošnje tekme svetovnega pokala, se kasneje ni pojavila na blazinah v repasažni borbi. V soboto so v drugem krogu obstali judoisti Sankakuja Matjaž Trbovc, David Štarkel in Andraž Jereb. DEAN ŠUSTER Foto: EJU novići so namreč premagali zagrebško Trešnjevko,« je dodal Grgić, ki glede vadbe med prazniki ni popuščal. Bolje kot s Szekszardom Vodstvo Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje je v petek predstavilo svoje načrte in cilje. Košarkarice so spregovorile kar v fitnesu, kjer nabirajo moči. »Zavedamo se, da bo vsaka zmaga v evropskem pokalu dragocena. Sleherna tekma bo imenitna priložnost za mlade igralke za nabiranje izkušenj,« meni kapetanka Larisa Ocvirk. Predsednik kluba Borut Kop se ne boji izzivov: »Glede logistike smo kos vsem zahtevam. Delamo kratke, a odločne korake.« V torek je proti Nymburku Anđela Delić 14 točkam dodala šest asistenc: »Naša zavzeta obramba nam je prinesla nepričakovano visoko vodstvo. Žal nismo uspele nadaljevati v istem ritmu. Nymburk je vse naše napake znal kaznovati. Bistveno je, Še najbolje se je s Čehinjami kosala Američanka Rangie Bessard. Za njo je rojakinja Chatrice White, desno pa Zala Friškovec. da smo prikazale napredek v naši igri v primerjavi z obračunom s Szekszardom.« Klub je zapustila njena dvojčica Nikolina, že prej je odšel fizi- oterapevt in trener za kondi-cijsko pripravo Žane Bortek. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA DRAGO PERKO Različno razpoložene pred derbijem Sosede, Celjanke in Žalčanke, se bodo spopadle jutri v dvorani Golovec. Zelene doline Žalec so pred približno tednom ugnale Krko s 23:19, ekipa Z'Dežele pa je s 26:24 klonila v Zagorju. Žalčanke si s tekmo več delijo prvo mesto s Krimom, Celjanke so pete. Pred medsebojnim obračunom je pogled na lestvico odveč. Lokalni derbiji so nekaj posebnega in znajo biti nepredvidljivi. Anika Strnad, študentka drugega letnika ekonomske fakultete, je Dolenjkam nasula osem golov: »V Celje prihajamo po zmago. Lahko se nas bojijo.« Pia Hren je proti Krki dala celo devet golov. Celjanke so po domačem porazu s Krko, ki je pomenil izpad iz pokalnega tekmovanja, doživele še poraz v Zagorju. Lara Hrnčič je kar dvanajstkrat zatresla mrežo domačink, Jasmina Pišek petkrat. Jutri bodo pod določenim pritiskom, morebiten poraz bi bil v tem trenutku precej neprijeten. DŠ Plavalci za veliko nagrado Slovenije V ljubljanskem bazenu Tivoli je bil 3. pokal Delfin, ki je štel za razvojni pokal Plavalne zveze Slovenije. Namenjen je dečkom, deklicam ter mlajšim dečkom in deklicam. Med 407 plavalci iz šestnajstih slovenskih klubov je bilo tudi 44 plavalcev iz celjskega Neptuna. Po dve medalji sta osvojila Julijan Pevec (1. na 200 prsno) in Sebastjan Jug (1. na 100 prosto), po eno pa so si prislužili Gašper Pevec, Izabela Pakiž Rumpf, Hanna Naya Hušić, Vid Čujež in Elina Bratina. Fantje so bili v štafeti 4x50 metrov mešano drugi, dekleta so bila tretja. V soboto in nedeljo bo 33. miting za pokal mesta Celje, ki ga bosta organizirala Plavalni klub Neptun in Plavalna zveza Slovenije. Miting je po novi ureditvi tekmovalnega sistema plavalne zveze uvrščen v prvi rang tekmovanja in bo štel za veliko nagrado Slovenije. Tovrstnih tekem bo v sezoni samo šest. Tekmo je svetovna plavalna organizacija priznala kot kvalifikacijsko za decembrsko svetovno prvenstvo v 25-metrskih bazenih. Zato organizatorji pričakujejo nekaj odličnih slovenskih plavalcev. Gledalci bodo lahko videli najboljše Neptunove plavalke in plavalce v kadetski, mladinski in članski konkurenci. DŠ, foto: PK NEPTUN Neptunovci v Tivoliju 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE ШП7Г muzejnovejšezgodovinelcelje ODPRTJE RAZSTAVE IN PREDSTAVITEV STRIPA FRANJO MALGAJ Vtorek, 6. novembra 2018, ob 18. uri vas ob 100. obletnici slovenskega prevzema oblasti v Celju vabimo na odprtje razstave in predstavitev stripa Franjo Malgaj, mladenič, ki gaje izbrala zgodovina. V kulturnem programu bodo sodelovali dijaki I. gimnazije v Celju. Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si STROJI PRODAM ROTACIJSKO kosilnico Sip 165 roto, odlično ohranjeno, kot novo, prodam. Telefon 041 725-055. S 54 PRODAM V DRAMUAH pri Celju prodam vinograd z vinsko kletjo, 1.400 m2. Informacije za ogled po telefonu 031 395-880.шо H AVTO STEKLO CENTER Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 K sončni legi v Bcibni Gori prodam gradbeno parcelo v skupni izmeri 1.025 m2. Ostale informacije po telefonu (03) 546-1643,031 789-148. 1774 Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE, z.o.o. Petrovče 1,3301 PETROVČE TRGOVINA BALA Razpisuje prosta delovna mesta za: • prodajalec/ prodajalka vdelikatesi • mesar Možnost zaposlitve za nedoločen čas s poskusno dobo. Prijave sprejemamo na e-naslov: bala.petrovcetasiol.net do 7.11.2018! HIŠO z vinogradom na Virštanju prodam. Telefon 040 211-346. p PRODAM PRINAŠAMO SVEŽINO S SKOKOM V TERMALNO VODO THERMANE LAŠKO IN KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE Naročam Novi tednik za najmanj 12 mesecev oziroma do preklica in prejmem KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE ter DVE VSTOPNICI ZA KOPANJE V THERMANI LAŠKO: Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Podpis: Način plačila in darilo* (ustrezno označite): □ v enkratnem znesku 114 evrov - 7 % popust = 106,02 evra □ za 3 mesece za 28,50 evra - 2 □ za 6 mesecev za 57 evrov - 3,5 % popust = 55,01 evra □ mesečno za 9,50 evra i popust = 27,93 evra Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 6. septembra do 20. decembra 2018. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.novitednik.com. Med vsemi naročniki (obstoječimi in novimi) bomo 20. decembra izžrebali 10 srečnežev, ki bodo prejeli po 2 celodnevni vstopnici za kopanje v Thermani Laško in kopalno brisačo Novega tednika in Radia Celje. Ostale ugodn lačne vse posebne priloge Novega tednika brezplačni mali oglasi v Novem tedniku (do 10 besed) f za naročnike: 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje - vsak mesec možnost osvojitve lepih nagra v nagradni križanki PRODAM ZOFO kavč, dobro ohranjen, raztegljiv, star dve leti, prodam za 50 EUR. Podarim trosed, usnjen kavč. Telefon 059 019-778. 1804 PODARIM DVODELNI zamrzovalnik, visok, delujoč, podarim. Telefon 5774-707. 1778 PRODAM TELIČKO limuzin, težko 180 kg in prašiča, težkega 130 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 031 497-410. 1805 GARAŽO v garažni hiši na Lavi prodam. Telefon 031 488-287. 1788 ЕШ astrologinja jasnovidnost BIOTERAPIJE NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja ne-snic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE, težke od 70 do 80 kg, mesne pasme, prodam. Telefon 031 544-653. Š 52 TELIČKE, stare od 2 do 7 tednov, po izbiri, in prašiče različnih tež, prodam. Telefon 041996-166. 1745 ŠTIRI prašiče, težke 200 kg in 500 kg namočenih sliv, prodam, tudi menjam za govedo. Telefon 041 902-220. 1750 ZAJCE različnih starosti, možen tudi zakol in dostava, ugodno prodam. Telefon 041 980-188. L155 DVE telički simentalki, stari 20 dni in 4 mesece, prodam. Telefon 031 840282. 1496 BIKA, lis/lim, starega 17 mesecev, prodam. Telefon 070 674-760. 1792 PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg in izločene plemenske svinje za predelavo v salame, prodamo. Zbiramo naročila za breje svinje mladice. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. p RAČUNOVODSKI SERVIS iz Šentjurja ZAPOSLI RACUNOVODKINJO za določen čas - dve leti Prijave do 9.11.2018 na e-naslov: tania.racunovodiaifflgmail.com ali tel. 051 353 538 Tanja Malinovsky,s. p.( Cesta Valentina Orožna 1, Šentjur, 3230 Šentjur KRAVO simentalko, težko, staro tri leta in pol, prodam za 950 EUR. Telefon 031 251-363. 1794 TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Gregor Lipovšek, Lopata 40, Celje. 1795 TELICO simentalko, težko 300 kg, prodam. Telefon 041 945-422. 1796 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.p PRAŠIČE, težke od 40 do 60 kg, prodam. Telefon 041 805-110. lio4 TELICI lim/ls, težki 380 kg, prodam. Telefon 041 233-973. 1801 KUPIM ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. 0.0., telefon 031 733-637,(02) 790-1560, 0043 66446-46280. ЈШШИШ I astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vaiaga oparataija DEBELE, suhe krave in telice ter teleta kupim. Plačilo takoj - z davkom. Telefon 041 653-286. š so PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PRODAM SENO, otavo in slamo, vse v okroglih balah, prodamo na kmetiji Zorko, Babno pri Celju, telefon 041 741-028.17 6 9 od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 kanal 673 kanal 306 telemach kanal 271 kanal 152 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Cvetje ovene, pomlad premine, spomin ljubezni v naših srcih na tebe pa nikdar ne mine... V SPOMIN VERONIKI JAKOPIČ (6. 1. 1940 - 30. 10. 2016) Tvoji: hči Metka, sin Iztok, vnuka Marko in Maja, sestra Slavka in brat Ciril L 159 Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne ... V SPOMIN Minila bodo štiri leta, kar nas je za vedno zapustil dragi ati RUDI GRIL z Brega pri Celju (6. 4. 1949 - 4. 11. 2014) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Hči Irena in sin Dušan OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. p DOMAČE pecivo prodamo. Telefon 041 642-813, Savinjska dolina. p SOD, 1.500 l, prodam. Telefon 031 426679. L 154 DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p NOV akvarij za ribe, 66 x 35 x 40 cm, filter, termometer za 80 EUR, stensko obešalo za 4 pare smuči za 28 EUR, stensko obešalo za 4 avtomobilska kolesa za 15 EUR in črn krznen plašč številka 40-42, cena po dogovoru, prodam. Telefon 040 897-979. 1775 DEBLO, podrt oreh, dolžina 5 do 6 m, fi 50 cm, prodam. Telefon 5412-322.1780 DESKE (lipa, hruška, češnja, javor in jesen), vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p SVEŽO repo in kolerabo z njive in tri mlade peteline prodam. Telefon 031 756-783. 1798 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Zapustil nas je BRANKO GOBEC iz Trnovca 26c, Dramlje Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala nevrokirurgoma dr. Jeremiču in dr. Aleksiču, travmatologu dr. Gajšku, gospodu duhovniku Mihi Hermanu za opravljen obred in poslednje lepe besede v slovo ter nečakinji Barbari Pirš. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Poslovili smo se od dobrega, skrbnega moža, očeta, dedija in pradedija VILIJA ŠELEKARJA rojenega v Imenem pri Podčetrtku, bival je v Ulici bratov Vošnjakov 11 v Celju. (10. 1. 1935 - 20. 10. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, osebju bolnišnice Celje, zdravnici dr. Korenovi, sestrama gospe Radi in gospe Barbari za skrbno nego ter domu upokojencev Celje za pomoč na domu. Hvala gospodu župniku Hrenu za opravljen obred, gospe Marti Kovač za skrbno pripravljene besede slovesa, pevcem mešanega pevskega zbora sveti Duh Celje, ki ga vodi Rado Pinter, za odpete pesmi na grobu in pri sveti maši, pogrebni službi ter vsem, ki ste našega dragega pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Rozina, hčerka Boža z družino in sin Marko z družino 1797 ZMENKI RAZNO IZenitneI ponudbe za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni, ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN 2. novembra mineva žalostno leto, kar nas je zapustil BRANKO KRISTANŠEK iz Velikih Grahovš Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoča sestra Mojca z družino 49-letni moški z lepim nasmehom, podjetnik, iz okolice Domžal, 175 cm, rekreativni športnik, nekadilec, ljubitelj narave, morja, išče žensko družbo. Telefon 031 207-203. ANGLEŠČINA - strokovna podpora osnovnošolcem in srednješolcem. Šempeter, telefon 059 959-383; Facebook: Amm-trade Angleščina. n GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 1747 Poroke Žalec Poročili so se: Danica ŽGANK in Štefan MAUČEC, oba iz Prebolda, Branka KO-VAČEVIĆ iz Žalca in Dragan MATIĆ iz Prebolda. Smrti Celje Umrli so: Štefanija HOLO-BAR iz Celja, 87 let, Marija NOVAK iz Ljubljane, 95 let, Štefanija UDRIH iz Spodnjih Grušovelj, 93 let, Helena ŽI-BRET iz Celja, 79 let, Vicen-cij ANDOLJŠEK iz Slatine v Rožni dolini, 98 let, Marjan ŠTOR iz Dobrne, 71 let, Olga KRAJNC iz Laškega, 78 let, Viljem ŠELEKAR iz Celja, 83 let, Jožef BRODEJ iz Vitanja, 69 let, Vincenc SAFRAN iz Petrovč, 76 let. Šentjur Umrla sta: Ivan KRISTAN iz Šentjurja, 75 let, Franc RENČELJ s Proseniškega, 79 let. Žalec Umrl je: Bogdan FELICI-JAN iz Ločice pri Vranskem, 62 let. Laško Umrla je: Terezija ZORKO iz Strmce pri Laškem, 84 let. 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE PETEK, 2. november Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 Tedenski os!r 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. MARSHMELLO FT. BASTILLE - HAPPIER (2) 2. THE CHAINSMOKERS FEAT. KELSEA BALLERINI - THIS FEELING (3) 3. LANA DEL REY - MARINERS APARTMENT COMPLEX (5) 4. LADY GAGA & BRADLEY COOPER - SHALLOW (1) 5. ROBIN SCHULZ & PISO 21 - OH CHILD (5) 6. MUMFORD & SONS - GUIDING LIGHT (4) 7. PANIC! AT THE DISCO - HIGH HOPES (2) 8. LENNON STELLA - BAD (3) 9. TOM GRENNAN - FOUND WHAT I'VE BEEN LOOKING FOR(1) 10. RITA ORA - LET YOU LOVE ME (1) DOMAČA LESTVICA 1. MANOUCHE - MOJE MIŠKE (3) 2. NUDE - KAKŠEN DAN (6) 3. ZALA KRALJ & GAŠPER ŠANTL - S TEBOI (4) 4. KEVIN KORADIN - VISOKO (5) 5. PERPETUUM JAZZILE & VLADO KRESLIN - OD VIŠINE SE ZVRTI (1) 6. EVA BOTO - TVOJA (3) 7. NIPKE - INA (2) 8. CHALLE SALLE - LEGENDA (2) 9. TADEJA MOLAN - POLJE LJUBEZNI (3) 10. NEW GAME OVER - LE ENKRAT SE ŽIVI (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: JASON DERULO & DAVID GUETTA - GOODBYE JESS GLYNNE - ALL I AM PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: DAN D - BOLI ME K DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV -ASTRONAVT Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 3. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 4. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 5. november Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 6. november Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 7. november Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Mladika: Kakor rosa 2. Murni: Grabljica 3. Šaljivci: Dekle s planin 4. Prleški kvintet: Prleška pravljica 5. Nori val: Do konca hvaležna novi tednik 90 i,6 95,1 95,9 100,3 rad io celje vMnc? г илмој/ Kino CINEPLE Spored od 2. 11. do 7. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Bohemian Rhapsody - drama, biografski, muzikal petek: 12.00, 14.40, 17.20, 18.40,, 20.00, 21.20, 22.35 sobota: 12.00, 14.40, 17.20, 18.20, 20.00, 21.00, 22.35 nedelja: 12.00, 14.40, 17.20, 18.20, 20.00, 21.00 ponedeljek, torek, sreda: 17.20, 18.20, 20.00, 21.00 Božiček in druščina - komedija, družinski petek: 13.00, 16.50, 18.50 sobota: 11.20, 13.20, 15.20, 18.20 nedelja: 11.00, 14.50, 18.40 Gajin svet - drama petek: 11.10, 15.00 sobota: 11.10, 13.10, 18.00 nedelja: 13.00, 16.50 ponedeljek, torek, sreda: 17.00 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - fantazijski, komedija, sinh. petek: 11.30, 13.30, 15.30 sobota: 14.00, 16.00 nedelja: 12.40, 14.40 ponedeljek, torek, sreda: 15.40 Hrestač in štiri kraljestva - družinski, pustolovski petek: 17.10, 20.10 sobota: 17.15, 20.20, nedelja: 16.00, 19.50 ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 19.50 Hrestač in štiri kraljestva - družinski, pustolovski, 3D petek: 19.10 sobota: 19.15 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.50 Johnny English spet v akciji - komedija petek: 14.20, 18.30, 20.20, 22.15 sobota: 14.10, 18.50, 20.40, 22.30 nedelja: 14.15, 18.40, 20.20 ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.40, 20.30 Lovec ubijalec - triler petek: 17.20, 21.00 sobota: 16.00, 19.50, 22.10 nedelja: 16.15, 16.40, 20.40 ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 20.40 Luis in vesoljčki - animirani, družinski petek: 11.20, 13.20, 15.20 sobota: 11.40, 13.40, 15.40 nedelja: 12.00, 14.00, 16.00 ponedeljek, torek, sreda:15.30, 16.50 Mala noga - animirani, komedija petek: 11.00, 15.10 sobota: 12.00 nedelja: 16.20 Neverjetni 2 - animirani, družinski petek: 12.00, 16.40 sobota: 15.10 nedelja: 13.30 Noč čarovnic - grozljivka, triler petek:16.20, 20.50 sobota: 19.30, 21.40 nedelja:18.00, 20.10 ponedeljek, torek, sreda: 18.45, 20.50 Park groze - grozljivka petek: 19.10, 22.10 sobota: 17.40, 22.20 nedelja: 19.00 ponedeljek, torek, sreda: 19.20 Poldi - Pustolovščina pogumnega ptička - animirani petek: 13.10 sobota: 14.20 nedelja: 12.20 Skrivno življenje mačk - animirani, pustolovski, sinh. petek: 14.30 sobota: 12.10, 16.10 nedelja: 11.20, 14.15 Venom - akcijski, pustolovski petek: 21.10 sobota: 21.15 nedelja: 20.50 ponedeljek, torek, sreda: 21.10 Vili Bremza - animirani petek: 12.30, 14.30, 16.30 sobota: 11.00, 13.00, 15.00 nedelja: 11.40, 13.40, 15.40 petek, sobota, nedelja: 16.00, 17.30 Zverjasec in Zverjašček - animirani, sinh. Petek, sobota: 11.30, 12.45 nedelja: 11.20, 12.30 ponedeljek, torek, sreda: 16.20 PETEK 18.00 Posledice - drama 20.00 Bohemian Rhapsody - biografska drama SOBOTA 18.00 Bohemian Rhapsody - biografska drama 20.30 Posledice - drama NEDELJA 18.00 Sodnica - drama 20.00 Zvezda je rojena - drama TOREK 10.00 O vaseh in ljudeh - dokumentarni SREDA 19.00 Bohemian Rhapsody - biografska drama KINO VELENJE PETEK 19.30 Ko izgubiš vse - drama 20.15 Bohemian Rhapsody - biografska drama SOBOTA 17.00 Zverjasec in Zverjašček -družinski animirani, sinh. 18.00 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 18.15 Bohemian Rhapsody - biografska drama 21.00 Park groze - grozljivka NEDELJA 16.00 Zverjasec in Zverjašček -družinski animirani, sinh. 17.00 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 18.00 Park groze - grozljivka 19.00 Ko izgubiš vse - drama 20.00 Bohemian Rhapsody -biografska drama Zvezda je rojena - muzikal, drama petek: 17.30, 19.40, 22.20 sobota: 17.30, 20.10 nedelja: 17.30, 20.30 ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.10 DOGODKI MED5 .1 1 .in9.1 1.20 1 8 PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 5. november, Zgodba o celjskem kinu ob 17.30 V okviru U30 predana Urh Ferlež TOREK, 1. NADSTROPJE 6. november, Mesec slovanske kulture ob 17. uri S. A. Jesenin Odprtje razstave v sodelovanju z GCC SREDA KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 7. november, Gledališka predstava Cirule čarule in kihalni prašek ob 17. uri Predstavo bo izvedlo Miškino gledališče ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 8. november, Pravljične urice za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 8. november, Vsi Slovani za mizo ob 17. uri Etnolog dr. Janez Bogataj PETEK, GLASBA FILM 9. november, Cikel ruskega filma ob 17. uri Čas prvakov (zgodovinska drama) NE NOVEMBER SPREGLEJTE MESEC SLOVANSKE KULTURE Več info na www.knjiznica-celje.si NE KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU SPREGLEJTE Pravljične urice za najmlajše vsak četrtek ob 10. uri NE CIKEL ZDRAVSTVENIH PREDAVANJ SPREGLEJTE Vsak tretji torek ob 18. uri v Študijski čitalnici! Vabljeni! e4 PONEDELJEK 18.00 Johnny English spet v akciji - komedija 18.30 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 20.00 Sodnica - drama POČITNIŠKI KINO: PETEK 17.00 Zverjasec in Zverjašček -družinski animirani, sinh. 19.00 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni Kulturne prireditve PETEK, 2. 11. 18.00 Celjska kulturnica Fotografi - Odsev svetlobe v vodi in kamnu odprtje razstave Vilija Javornika 19.30 Gledališče Zarja Celje Novačanova gledališka srečanja: Reginald Rose: Dvanajst jeznih mož drama v režij in priredbi Ire Ratej ter izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana; IV. tekmovalna predstava SOBOTA, 3. 11. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi NEDELJA, 4. 11. 16.00 Dom krajanov Vrbje Čaj za dve gledališka komedija 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tri ženske, tri zgodbe koncert The Moonlighting Orchestra NAPOVEDNIK 23 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Orgelski koncert in flavta gostujeta: Nina Frank, orgle in Ana Černic, flavta; koncert iz sklopa Glasba na hribu; vstop prost PONEDELJEK, 5. 11. 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Mojca Širok: Pogodba predstavitev kriminalnega romana, z avtorico se bo pogovarjala Maja Kovač; vstop prost 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva Likovna sekcija KUD Polzela se predstavi 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec I love Njofra komedija, Mestno gledališče Ptuj, za gledališki abonma ponedeljek in izven 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Čakalnica - I. predstava abonmaja Gustav komedija SiTi teater in Kreker; igrata Janez Hočevar Rifle in Lado Bizovičar TOREK, 6. 11. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Mesec slovanske kulture: S. A. Jesenin odprtje razstave o ruskem pesniku Jeseninu v sodelovanju z Gimnazijo Celje -Center in Ruskim centrom znanosti in kulture v Ljubljani 18.00 Galerija Velenje_ Pop art po slovensko predava: dr. Petja Grafenauer 19.10 Mestna knjižnica Velenje Vloga generala Maistra ob 100. obletnici bojev za severno mejo predava: dr. Dragan Potočnik 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Franjo Malgaj odprtje razstave in predstavitev stripa 19.30 Narodni dom Celje Vesperae musicae -Tolkalna piramida glasbeno-scenski projekt, Petra Vidmar, Katarina Kukovič, Vito Opeka in Matevž Bajde, tolkala; ob 19.00 predgovor in pogovor z umetniki 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec I love Njofra komedija, Mestno gledališče Ptuj, za gledališki abonma torek in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Oto Vrhovnik, saksofon koncert posvečen 80-letnici Ivana Marina 20.30 Max klub Velenje_ Melissa Aldana kvartet jesenska Max zgodba SREDA, 7. 11. 14.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop tekmovalcev vseh tekmovanj 17.00 SLG Celje_ Nebojša Pop-Tasić: Onjegin po motivih romana Jevgenij Onjegin Aleksandra Sergejeviča Puškina; izven abonmaja 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Rifnik pri Šentjurju v pozni antiki predavanje dr. Maje Bausovac 19.30 SLG Celje_ Florian Zeller: Oče abonma po posebnem razporedu in izven Ostale prireditve PETEK, 2. 11. 8.00 do 12.00 Parkirišče pri Domu II. slovenskega tabora Žalec Podeželska tržnica 21.00 eMCe plac Velenje_ Sound Arson 8.5: The Canyon Observer, Fierce (I), Chicksy Dicks koncert SOBOTA, 3. 11. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 10.00 Branibor club Celje Otroške ustvarjalne delavnice starši na kavo, otroci na zabavo; vstop prost 21.00 eMCe plac Velenje DJ Dežurni klubski večer NEDELJA, 4. 11. 14.00 do 19.30 Gasilski dom Podčetrtek Fenomen Bruno Gröning - po sledeh čudodelnega izcelitelja dokumentarni film; vstop prost PONEDELJEK, 5. 11. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med., in Julka Žagar, dr. med. 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Kaligrafija z Natalijo Resnik Gavez 17.00 Vila Rožle Velenje_ Šola za starše: Prehranjevanje v družinskem krogu predava: Nataša Forstner Holešek 17.30 Osrednja knjižnica Celje Zgodbe o celjskem kinu predava Urh Ferlež v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši pravljična ura 18.00 Knjižnica Podčetrtek Pravljična ura vstop prost 19.00 Narodni dom Celje Besede miru videoprireditev o notranjem miru; vstop prost TOREK, 6. 11. 17.00 Dom krajanov Vrbje Likovna razstava Pavline Jošt, KD Vrbje in razstava ročnih del skupine Marjetice DU Vrbje 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku pripovedovala bo Dona Pratnekar 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta: Jesen v kozarcu ustvarjalnica za otroke in starše SREDA, 7. 11. 10.00 Mestna knjižnica Velenje Moč branja bralni klub za odrasle in vodenje po razstavi Prva berila 11.00 Celjski dom_ Vitamin D - neznani znanec predava: Špela Boh; vstop prost Vas zakaj A naš zato. Vsak ponedeljek iščemo ob 12.15. Л odgovore na vprašanja poslušalcev. yvvvvvvvyv^ PJTH 03 4225 148 radio@nt-rc si Preicrnova 19, 3ÜÜ0 Celje 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine; primerno za otroke od 3. leta dalje 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic namenjena otrokom starejšim od treh let; z vami bo Vesna Gaber Podhovnik 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove pravljice poslušanje pravljic in ustvarjanje na temo pravljice za najmlajše; vstop prost 18.00 Kulturni dom Rogatec Alfakan - Strokovno predavanje o vzgoji psov vodi: Jure Pribičevič; vstop prost 20.00 Celjski mladinski center Milonga večer argentinskega tanga; vstop prost Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Zorana Josića Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega AQ galerija Celje: razstava Sandre Požun Razbita ogledala; do 5. 11. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Celjsko podzemlje: kanalizacija v Celju od antike do danes; do 15. 11. Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava Foto kluba Štore Steel If you don't know; do 31. 12. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Hermine Pacek Prva fotogra-finja med s. usmiljenkami; do februarja 2019 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje: likovni ex-tempore Tihožitje 2018; do 10. 11. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 30. 11. Galerija Velenje: spominska razstava Alojza Zavolovška (1928-2017) Spomini v podobah; do 8. 12. ШШШ živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUT SMUiARSKA SOIA CELJSKA Informacije 0(1 614 464 TGPFIT center za zdravje in rekreacijo —rrpfr— IN0X DIMNIKI MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. TB lomili<, luštno nam je bilo. Včasih je bilo naporno, a ker sem bil mlad, je vse šlo. Želel sem samo delati. Velikokrat sem prespal v garderobi, ker ni bilo več avtobusa za Ljubljano.« kšen ansambel ima okoli sebe, in mora zanj najti delo. Ustanovitelj zahteva opravljanje domačih nalog. Umetniški vodja mora najti za svoje zaposlene primerne predstave. Medtem je zunaj gledališča bolj prosta izbira in tam so tudi besedila za starejše igralce. Igrali ste v predstavi Za narodov blagor, to je v drami Ivana Cankarja. Ali letos kaj bolj prebirate Cankarja in razmišljate o vrednotah, ki nam jih je ta veliki literat navrgel? Najprej sem si v Cankarjevem letu v ljubljanski Drami ogledal predstavo Hlapci. Njegova dela me vedno navdihujejo, a zdaj me bolj zanimajo sodobnejša besedila. Tudi Cankarjeve drame lahko postavimo v današnje obdobje. To je tudi izziv za ljubiteljska gledališča. Lani so v Gledališču Zarja Celje na oder postavili sodobnejšo različico Čehove drame Striček Vanja. Več kot sto let staro besedilo so postavili v sodoben čas. To predstavo sem si ogledal in bil sem prav prijetno presenečen. Dobro je bila zamišljena. To je bil korak naprej, ki mogoče ni bil v celoti dodelan, ampak je bil zagotovo velik napredek. Za ljubiteljska gledališča je pomembno, da se ne izogibajo težjim temam, da na njihovem odru ni samo smeh. Ni dobro, da se ljubiteljski igralci na odru bolj zabavajo kot gledalci v dvorani. Režiser predstave Na kmetih Vojko Bel-šak je poudaril, da je komedija matematika, kjer se mora vse ujemati, in da nekdo lahko nasmeji gledalce le takrat, ko na odru vse stoji tako, kot mora. To ste dobro povedali. To je iztočnica, kjer lahko profesionalni režiser ljubiteljskemu igralcu veliko pomaga. Ga nauči, kako se dela komedijo, da je smešen. Če želiš biti smešen, moraš igrati komedijo smrtno zares. Zelo je pomembno, kdaj mora igralec vstopiti in kako mora vstopiti, biti mora smešen gledalcem, nikakor ne sam sebi. Prihajate iz igralske družine. Vaš oče je bil znan igralec, zdaj je igralstvo okužilo tudi vaša sinova. Tudi širša družina je igralsko obarvana. Ali je sploh obstajala možnost, da ne bi bili povezani z gledališčem? Seveda. Velika možnost je bila. Na zadnjem izletu v gimnaziji je razrednik spraševal, kaj bo kdo študiral. Vsi so vedeli, samo jaz ne. Mene je vse zanimalo, od psihologije, umetnostne zgodovine do biologije. Prav bal sem se, kaj bom povedal, ko me bo vprašal. Ko je razrednik prišel do mene, je takoj izjavil: »Ti nisi za drugega kot za gledališče.« Vse to, kar me je zanimalo, je pravzaprav združeno v igri. Ko se pripravljam na režijo ali pripravljam besedilo za igranje, je splošno znanje nujno potrebno. Brez širokega znanja je tudi delo ožje. Danes sem vesel, da delam to, kar delam, in da sem imel toliko različnih izkušenj. Všeč mi je dinamika življenja. Bili ste igralec, režiser, delali ste predstave za mlajše in starejše. Kaj vam je najljubše? Težko bi rekel, nikoli nisem bil osredotočen samo na nekaj. Zakaj sem se odločil, da bom delal predstave za otroke? Zato, ker sem želel svoja občutenja, ki sem jih doživel v otroštvu v zaodrju ljubljanske Drame, deliti z drugimi mladimi. Občutja, kot so občutek lepote, umetniškega sveta, sveta, kjer se dogajajo lepe stvari, so zelo pomembna, saj te predstave prinašajo neko širino in pravljica ima svoj namen. Ker otroci, ki kmalu spoznajo širino sveta, hitreje in lažje spoznavajo različnosti sveta. Tudi lažje sprejmejo kulturno ponudbo v odrasli dobi. Da ne zaprejo vrat in rečejo, da je balet oslarija, da je gledališče le za »piflarje«. Ko sem igral v otroški predstavi, sem videl, kako otroci dojemajo strah, veselje, srečo, in to se mi je zdelo pomembno. Ko sem dobil boljši vpogled v otroško gledališče, sem videl tudi, kako imajo urejeno drugje po svetu. V Sloveniji nam je manjkalo dramsko gledališče za otroke, imeli smo samo lutkovno gledališče. Videl sem, kako so otroci poleg sporočila igre spoznali tudi obnašanje v gledališču. Videl sem, kako recimo države vlagajo v otroke. Recimo Wales za festival za otroke nameni milijon funtov, ostali milijon dobi od Velike Britanije. Na Danskem sem prav tako videl čudovite predstave in spoznal, kako država podpira njihovo delovanje. Pri nas pa se zdi, kot da nas je malce sram, da poklicna gledališča delajo predstave tudi za otroke. Ali igralci radi igrajo v predstavah za otroke? Zelo radi. Ko sem ustanovil gledališče za otroke, so se na moje povabilo odzvala tudi najbolj uveljavljena gle- ^ dališka imena. K prepoznavnosti igralca pripomore televizija, kar ste že prej nakazali. Ljudje vas ustavljajo na cesti zaradi vloge v Usodnem vinu. Prav veliko vlog niste imeli v nadaljevankah. Kako je prišlo do zadnjega sodelovanja? Bil sem v gledaliških sferah, nisem bil toliko pri filmu. Ker je kolega nehal igrati v Usodnem vinu, so me povabili k igranju. Filmi in nadaljevanke so priložnost za prepoznavnost in nabiranje igralske kondicije. Zelo je pomembno, da igralci nastopajo v različnih okoljih, četudi imajo nekateri slabšalni odnos do televizijskih limonad. Ampak to so naše slovenske nadaljevanke, s slovenskim besedilom, s slovenskim dogajanjem. Igranje v televizijskih nadaljevankah je dobro za igralce, da gledalci spoznajo, koliko je kakovostnih igralcev. Ker slovenski narod je res fenomenalen. Samo dva milijona nas je in smo evropski prvaki v košarki, imamo odlične rokometaše, smučarje. Imamo pa tudi odlične igralce. Ko sem bil v Angliji, sem si ogledal veliko predstav, bil sem asistent režije in z veliko gotovostjo lahko trdim, da niso naši igralci nič slabši. Slovenski narod je zakladnica talentov. M »Predstava ni končana s premiero, ampak živi z vsako ponovitvijo.« S sinom Domnom sta bila soigralca v Usodnem vinu, prav tako v predstavi Boksarsko srce, ki ima že krepko več kot sto ponovitev. Kako ste v vsaki ponovitvi še vedno tako goreči? To je igralski poklic in vesel si, če lahko igraš. Če predstava dolgo časa živi, najde posebno mesto v mojem srcu in z vsako novo ponovitvijo stopam vanjo še bolj resno. In vedno bolj jo raziskujem. Vedno je pri gledališki predstavi pomembno tudi občinstvo, ki stimulira igralca. V teh predstavah, ki dolgo časa živijo, vedno najdem nekaj novega. Mogoče dodam kakšne domislice, ki samo koristijo. Predstava ni končana s premiero, ampak živi z vsako ponovitvijo. Nikoli ne greste zlahka na oder? To ne, vsaka stvar ima svojo pripravo. Vedno pridem uro pred predstavo, da se pripravim, hodim po dvorani, jo diham, vržem smeti iz življenja. Imate še kdaj tremo? Ne. Mogoče malo pred premiero. Ampak to je bolj strah, ki je povezan z odgovornostjo. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA 28 REPORTAŽA Sončnično olje so prvič pridelali leta 1835 v Rusiji. V hrvaščini ime sončnice še govori o tem, da naj bi se njen cvet obračal za soncem. Sodobni hibridi imajo za kaj takšnega žal pretežke glave. Kulinarične možnosti sončničnih semen in hladnostiskanega sončničnega olja so skoraj neskončne. Utekočinjeno sonce in kapljice zdravja Spregledane sončnice prijazne do kmetov in čebel - V Šolskem centru Šentjur pridelali svoje prvo sončnično olje Rumena polja sončnic so na naših kmetijah redkost. Opazimo pa skoraj vsako, ki krasi vrtove in gredice. Sončnico je mogoče uporabiti v celoti, njena zrna veljajo kot eno najbolj polnovrednih, hranilnih in zdravih živil. Kljub temu pravega hladnostiskane-ga sončničnega olja večina ljudi še nikoli ni imela priložnost okusiti. Je kot kapljica utekočinjenega sonca, za katerim se obračajo rumeni cvetovi. Hkrati sončnice celo poletje ponujajo čebelam najboljšo pašo. In kot pravijo čebelarji, kar sejemo, bomo tudi poželi. Pod okriljem istoimenskega projekta so slovenski čebelarji dve leti opozarjali na pomen ajde. To staro slovensko poljščino so uspeli v precejšnji meri vrniti na njive in tudi na krožnike. Podobne promocije je zdaj deležna sončnica. Gre za eno najbolj medovitih rastlin, ki se odlikuje še po številnih drugih lastnostih, da je kar težko razumeti, zakaj jo kmetje tako redko sejejo. Od 170 tisoč hektarjev slovenskih njiv je s tem rumenim zlatom prekritih približno 250 do 300 hektarjev površin. »Sončnica ni samo lepa, zrnje je izjemno uporabno v kulinariki in pekovski industriji, iz nje pridobivamo belo olje, uporabljamo jo za krmo ptic ni živali,« je naštevala vodja projekta Kar sejemo, to žanjemo pri Čebelarski zvezi Slovenije Nataša Klemenčič Štrukelj. Naj sočnice medijo tudi kmetom Predstavitev pridobivanja hladnostiskanega sončničnega olja so gostili v Šolskem centru Šentjur. Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf je bil tega še posebej vesel. Čebelarskemu izobraževanju se namreč v tej šoli posvečajo že skoraj od njenih začetkov pred več kot stoletjem. In to nas Slovence uvršča med najbolj čebelarsko osveščene narode na svetu. »Čebelarji se zavedamo, da gre v tem naravnem kmetijskem sistemu vedno za sožitje z roko v roki. In prav sončnice so kultura, ki ni zgolj v korist čebelarjem, ampak tudi kmetom. Naj medi!« je zaželel Alauf. Pod okriljem tega projekta so v tem letu sejali sončnice tudi v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, izdali so posebni zloženki, razdeljevali semena sončnic, jih sadili v imenu vsakega čebelarskega društva in izbirali najlepšo fotografijo teh kra-sotic. Kako iz sončnic dobiti najkakovostnejše olje, pa so pod okriljem šolskega projekta raziskovali šentjurski dijaki. Sončnice gladko prekašajo koruzo Tanja Strniša s kmetijskega ministrstva je opozorila, da bosta kljub drugačnim ekološkim smernicam v Sloveniji Slovenija ima 170 tisoč hektarjev njiv. To je le 8,5 odstotka vseh površin in je na repu evropskih držav. To je tudi razlog, da jih moramo z okoljsko in urbanistično politiko še posebej varovati. »V širši sliki, ki jo mora država videti, so čebelarji le košček mozaika. A naš odnos do čebel odseva naš odnos do kmetijstva in narave nasploh. Spoštovanje do čebel prinaša zavedanje, da mora biti kmetijstvo rešitev za naravo in ne težava,« je dejala Tanja Strniša. Andrej Cevzar, Miha Mahor, Barbara Užmah, Mitja Cizej in Jani Leskovšek so pod okriljem šolskega projekta pridelali svoje hladnostiskano sončnično olje. Sončnična semena veljajo za skoraj idealno živilo z najboljšim razmerjem zdravih maščob in drugih hranil. So eden boljših nadomestkov mesa. zaradi naravnih in zgodovinskih danosti vedno prevladovala govedoreja in pridelava mleka. A ostalih možnosti in priložnosti ne bi smeli zanemarjati. Če je naš povprečen gospodar kmetije še vedno starejši od evropskega, je tudi vedno bolj izobražen. »Kmetijstvo raste na temeljih izkušenj naših prednikov. A to še zdaleč ne pomeni, da lahko spregledamo izzive sodobnega časa. Prihaja digitalizacija na vseh področjih, kmetijstvo pa je tudi najbolj na udaru podnebnih sprememb.« Ko govorimo o zaskrbljujoče nizki samooskrbi, se pogosto ustavimo pri svinjskem mesu. Ob tem za razliko od oljčnega in bučnega olja belega ne pridelamo skoraj nič. Tudi zato kmetijske politike setev sončnic spodbujajo. Gre za dobrodošlo popestritev kolobarja oziroma primerno obliko prahe, za živali pa je tudi sprememba v silažni sestavi več kot koristna. Ena plus ena je lahko tri ali še več Na kmetiji Kotnik v Šiko-lah sončnice na približno 60 hektarjev veliki kmetiji gojijo že več kot desetletje. Ali jih uvrstijo v kolobar, je odvisno od količine krme, ki jo sicer uspejo pridelati na 30 hektarjih travinja. Kot je povedala Janja Gajšt Kotnik, je največji logistični izziv pri sončnicah sušenje zrnja. Največja nagrada je domače hladnostiskano olje, brez katerega si svoje kuhinje ne zna več predstavljati. »Če kdaj ostanem brez, ga v trgovini sploh ne znam več kupiti. To resnično ni niti blizu pravemu sončničnemu olju.« Iz svojega olja, podobno kot znajo Primorci iz oljčnega, pripravlja številne kulinarične specialitete - vse od namazov do v olje vloženega sira z rožmarinom. »In naših izkušenj lahko rečem, da je z dobrim sodelovanjem, s pravo kmetijsko politiko in z zunanjo podporo mogoče doseči zelo veliko. Če hodimo z roko v roki, je lahko ena plus ena tri ali celo več.« Iz približno sto kilogramov sončničnih semen so dijaki Šolskega centra Šentjur v oljarni Kocbek stisnili približno 20 litrov prvovrstnega olja. »Bila je izjemna izkušnja. Tega še nikoli nisem videl. In najbolj me je navdušilo, da je mojster olje stisnil na več kot sto let starih strojih, ki jih je kupil na Madžarskem,« je bil navdušen Andrej Cevzar. Torej za nove poslovne priložnosti tudi na manjših kmetijah nakup dragih tehnoloških naprav sploh ni nujen. »Bistvo je v odpiranju obzorij in novih spoznanjih,« so se strinjali mladi oljarji. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA V hladnostiskanem olju se večina hranil ohrani, a za industrijsko proizvodnjo množične preskrbe je takšno olje preveč občutljivo. In prav tu se odpira poslovna priložnost za male domače oljarne. »V Sloveniji so škodljive transmaščobe z zakonom prepovedane. A to velja le za slovenske proizvajalce in ne za uvoženo hrano. Samo še en dokaz, da je domače boljše in je zato vredno podpirati domače kmete in domače proizvajalce,« je zaključila Strniševa. REPORTAŽA 29 Bratje Alojz, Benjamin in Gustav Ipavec so bili v slovenski glasbi tisto, kar je v poeziji veljal Prešeren. Zakaj ne bi bila hiša glasbe tudi v Šentjurju? 110 let po Ipavcih prenovljena razstava V Zgornjem trgu v Šentjurju stoji Ipavčeva hiša, ki jo je že leta 1760 zgradila gospoščina z Blagovne. Hiša je povezana s slavno družino Ipavcev, zaradi katere je Šentjur postavljen na zemljevid Slovenije in Evrope. Ta hiša je ob letošnji 110. obletnici smrti Benjamina in Gustava Ipavca dobila tudi prenovljeno razstavo. Z Ipavčevo glasbo je bilo pospremljeno odprtje prenovljene razstave o družini skladateljev in zdravnikov Ipavec. Njihovo glasbo je mogoče slišati na razstavi, ki so jo pripravili kustosi Pokrajinskega muzeja Celje v sodelovanju z Občino Šentjur. Postavljena je v treh sklopih. V prvem nadstropju je kustosinja Gabriela Kovačič postavila meščanski salon, kakršen je bil konec 19. stoletja. Na drugi strani hodnika je mag. Rolanda Fugger Ger-madnik pripravila pregled skozi zgodovino 19. stoletja v Šentjurju s pomembnimi prelomnicami. V mansardi je predstavljena družina Ipavec. Najprej sta predstavljena Franc in Katarina Ipavec. »Franc je v Šentjur prišel kot padar, tukaj si je ustvaril družino. Predstavljeni so njuni trije sinovi: Alojz, Benjamin in Gustav. Čeprav je bil Alojz glasbeno najbolj nadarjen, zagotovo po materi, ki je imela močne glasbene gene, je o njem najmanj znanega, saj je zbolel zaradi tifusa in je umrl zelo mlad. Več je znano o najmlajših članih družine, ki sta se najbolj glasbeno udejstvovala,« je razložil kustos Jože Rataj. Predstavljen je tudi prvi avstrijski damski kvartet, ki je dobil priznanje dunajskega glasbenega kritika Eduarda Hanslicka. »Pojoče dame so Meščanski salon nastopale po vsej Evropi. S svojo umetnostjo so očarale celo ruskega carja, kjer so morale celo trikrat ponoviti pesem Oblaček, ki jo jo uglasbil Gustav Ipavec. Za svoj uspeh so dobile lovor-jev venec, ki ga je mogoče videti na razstavi. Ne vem, zakaj se je o tem kvartetu tako dolgo premalo vedelo, saj je bil izjemno pomemben v glasbenem smislu.« Z Josipom Ipavcem zaključujejo razstavo. »Številni sprašujejo, zakaj nista predstavljena tudi Teodor in Joži Ipavec, vendar je na razstavi predstavljena družina Ipavec kot družina skladateljev in zdravnikov, ta dva pa to nista bila.« Sodobne smernice v muzeologiji Razstava je interaktivna, saj so z njo želeli slediti sodobnim smernicam, ki se vedno pogosteje uveljavljajo tudi v muzeologiji. »Danes panoji z obilico besedil in fotografij niso več zanimivi. Interaktivne vsebine so zanimive, zato smo v razstavo vključili tudi izseke iz nadaljevanke o skladateljih Ipavcih, ki jo je posnela RTV Slovenija leta 1976. Na razstavi je mogoče slišati nekatere najbolj značilne pesmi Ipavcev, kot so recimo Ob mraku, Vse mine, Domovini, Imel sem ljubi dve, Predica, ki so skoraj ponarodele in za katere le malokdo ve, da so jih uglasbili Ipavci.« Del razstave je tudi kviz o družini Ipavec, ki ga je pripravila Knjižnica Šentjur že ob stoletnici smrti. Potomci glasbene družine Razstavo si je z velikim zanimanjem ogledoval tudi vnuk Josipa Ipavca Božidar Ipavic, ki je naprej razložil zmedo glede priimkov. »Strokovna literatura uporablja priimek Ipavec, vsi soro- Rodbina Ipavcev predstavlja pomemben člen v razvoju slovenske glasbene kulture v 19. stoletju in v začetku 20. stoletja. V občini Šentjur tradicionalno v jesenskem času pripravljajo sklop prireditev njim v spomin. Letos obeležujemo 110 let od smrti bratov Ipavec, zato so bile prireditve še posebej skrbno izbrane. Poleg omenjene razstave je bilo precej tudi koncertov, na katerih je bilo mogoče slišati tudi številne novosti na napisane na znane Ipavčeve teme. postala res glasbeni center oziroma da bi tukaj nastalo nekaj takšnega, kot je na Dunaju Haus der Musik. Ker si to Šentjur in slovenski prostor zaslužita,« je dodal Jože Rataj. Ob tem je Rataj še na- vrgel, da je gradiva o družini Ipavec še veliko in bi lahko bila zaradi njega razstava še boljša, a žal je v lasti zasebnikov, ki ga ne želijo deliti. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA dniki pa se pišemo Ipavic.« Ob sprehodu po razstavi so ga prevevali zelo močni občutki. »Skoraj enak meščanski salon lahko gledam v hiši, ki stoji nasproti in jo je Gustav Ipavec zgradil leta 1863. Kot veste, to hišo prodajam, a sem glede prodaje zelo zadržan. Hiše z dragocenim pohištvom ne morem prodati komurkoli. Kupi jo lahko le nekdo, ki zna ceniti njeno vrednost.« Podobno kot ostali Ipavci ima Božidar Ipavic glasbo zapisano v genih, še vedno je aktiven pevec v mariborskem akademskem pevskem zboru. Glasbeni center skladateljev Ipavcev? Avtorji razstave si želijo, da bi razstavo še širili. »Želimo si, da bi razstava nastajala kot nekakšen sklop koncentričnih krogov. To je zdaj zgolj začetek. Upam in želim si, da bi Ipavčeva hiša Katarina Ipavec, Alojzova, Benjaminova in Gustavova mati, ki je bila najbolj zaslužna za glasbeno ustvarjalnost svojih sinov. 30 REPORTAŽA Tako opremljeni večkrat spodbudijo radovedne poglede in požanjejo val navdušenja. Starodavni plesi še vedno navdihujejo Kulturno-umetniško društvo Galiarda iz Celja Društvo Galiarda bo pripravilo 17. novembra ob 18. uri v Kulturnem domu Ljubečna Festival srednjeveških skupin Slovenije, kakršnega pri nas še ni bilo. Se spomnite scene iz filma Prevzetnost in pristranost, ko je gospod Darcy z veliko težavo zaplesal z Elizabeth? V nasprotju z Darcyjem popolnoma brez zadržkov zaplešejo člani celjskega Kul-turno-umetniškega društva Galiarda, ki se vsak teden srečujejo in plešejo avtentične starodavne plese. Predsednica društva Barbara Suša se je skupini pridružila pred petimi leti. Predsedniško vlogo je prevzela pred tremi leti. »Pobudo za plesanje in društvo je dala Milanka Kralj pred sedemnajstimi leti. Takrat je bil ta ples zelo priljubljen. Danes se njegova priljubljenost vrača,« je povedala Barbara Suša. V Sloveniji poleg Galiar-de delujejo še podobna društva v Škofji Loki, na Ptuju in v Žužemberku. Slovence so začeli za stare plesne korake navduševati prav v Celju. Edinstveni in pristni koraki V društvu Galiarda plešejo plese, ki izhajajo iz 15., 16. in 17. stoletja, je povedala Barbara Suša. Takrat so plesni učitelji dobili večjo veljavo in so se odseljevali s podeželja. Ples je bil prej doma na podeželju. »Plesni učitelji so se selili na gradove in dvorce, tam so začeli plesne korake zapisovati,« je pojasnila Suša. Njo je do te dejavnosti pripeljala ljubezen do starodavnih stvari in do plesov, ki so drugačni: »Ne morejo se primerjati s katerim sodobnim plesom. Pri teh starodavnih plesih ženske ne smejo neposredno gledati moškega, ne pride do tolikšnega stika, roke so bolj ob telesu.« V Galiardi plešejo plese italijanskega, angleškega in francoskega izvora, ki so bili takrat vodilni. Te smeri plesov se med sabo razlikujejo: »Angleški predstavlja umirjenost in eleganco. Italijanski in francoski izžarevata strast in živahnost, kar se čuti tudi v glasbi. Drugačen je ritem, več je poskokov,« je pojasnila Barbara Suša. Ravno glasba je bila tista, ki je navdušila plesalko Aleksandro Pintarič, da se je pridružila plesni skupini. Ples ji predstavlja sprostitev, upočasnitev ritma življenja ob elegantni glasbi. Oblačila kot v starih časih Obiskovalci Galiardinih nastopov občudujejo plesne korake, pričeske in kostume. Barbara Suša je povedala, da se trudijo, da so oblačila iz naravnih materialov, kot so Predsednica Galiarde Barbara Suša volna, bombaž in lan. Obleka je sestavljena iz podkrila in bluze ter zgornjega dela različnih barv. Včasih so plesali še z vlečkami, kar bi bilo za današnje plesalce pretežko. Čevlji so zelo podobni tistim iz preteklosti. Pričeske so preproste, dekleta imajo spuščene lase, prepletene s kitami. Izobraževanja v tujini ... V društvu Galiarda je 27 članov, 19 žensk in osem Člani Galiarde vadijo v kulturnem domu na Ljubečni. Plesalci so svojemu konjičku predani in z veseljem predajajo sporočilo naprej. moških. Stari so od enajst do šestdeset let. Prihajajo iz širšega celjskega območja. Izobražujejo se predvsem na Poljskem, ker pri nas tovrstnih festivalov in izobraževanj ni. »V Krakovu je vsako leto desetdnevni festival. Mi gremo vsakih nekaj let, saj je to kar precejšen finančni zalogaj, ki vzame tudi veliko časa,« je povedala Suša. Vedno na takšnih dogodkih dobijo toliko novega plesnega znanja, da nove plesne korake vadijo še več let. Med tistimi, ki že dolgo osvajajo korake srednjeveških plesov, je tudi eden redkih moških v skupini Damjan Gerl, ki pleše že devet let in pol. »Na začetku nisem vedel, v kaj se spuščam, ampak mi je bil ples že na prvih vajah všeč. Kljub temu da je bilo na začetku kar težko,« se spominja Gerl, ki ga pri plesu najbolj navdušujejo izzivi, ko se spopada s težkimi koraki in jih na koncu osvoji. ... veliko nastopov doma Člani Galiarde s svojimi nastopi popestrijo grajske dneve na gradovih. Večkrat je tako, da ni srednjeveškega dneva brez plesa. Pripravijo plesni nastop, kakšno delavnico. Spet drugič združijo ples s kulinariko in obiskovalcem ponudijo pravo kulinarično ter kulturno doživetje srednjega veka v edinstvenem okolju. Ponosni so tudi, da so bili letos povabljeni v Sanremo na mednarodni folklorni festival, kar je bila pomembna priložnost za predstavitev skupine tudi izven Slovenije. Pred leti so pripravili predstavo na temo Prevzetnost in pristranost, kjer je sodelovala celotna skupina. Večkrat so del pomembnih obletnic, kot sta bili petstoletnica kmečkega upora in 850-letnica Žičke kartuzije. Tako v enem letu nanizajo od 25 do 30 nastopov. Suša poudarja, da je to dobro za skupino: »Če imamo nastope, imajo člani tudi več motivacije za vaje in trdo delo.« Vsako leto se jim pridruži kakšen nov član, zato bodo lahko starodavne plesne korake širili med novodobne generacije. KLARA PODERGAJS Foto: GrupA Tudi najmlajši članici sta nad plesom navdušeni in se veselita potovanj s skupino, težkih korakov, ki jih osvojita in občudovanj na nastopih. REPORTAŽA 31 Oder se je bohotil na 900 kvadratnih metrih. Scena je bila zgrajena iz 110 kubičnih metrov lesa, ki jih je pripeljalo pet vlačilcev. Juhuhu, Modrijani so bili spet tu »Norišnica« na koncu mesta - Zvezdniška parada v dvorani Zlatorog »Modrijan bom, ko bom velik,« bo morda kmalu rekel moj sin. Vprašal bi ga, ali misli z veliko ali malo začetnico. Sicer pa so Modrijani vsekakor modrijani, privabili so dvanajst tisoč ljudi v dveh večerih. Za vsesplošen delirij so pomešali večino tistih, ki so v naši deželi pri-rinili v ospredje. Da so obiskovalcem bolj ugajali, so jim pomagali s plejbe-kom. Občinstvo v parterju, na tribunah in stojiščih je valovilo, umirili so ga z malo osladnimi vložki, kjer so bili glavni junaki ničesar krivi otroci. Šov brez primere je mejil na muzikal, gostov niso predstavljali, kajti zbrani so jih vse poznali. Impozantno je bilo v zakulisju. Kot v mravljišču, kjer se zdi, da vlada kaotično stanje, v bistvu pa prav vsakdo ve, kam in kdaj mora, kaj bo oblekel ali slekel, preden bo šel na oder. Semaforji na bližnjih cestah so bili odveč, policisti so že pred koncem koncerta usmerjali promet. Lado Bizovičar je, potem ko je prekinil pesem Ti moja rožica, omenil slovenski fenomen, potem pa stresal šale, koga ošvrknil in večino pohvalil, nato pa zaključil: »Pesem govori o ljubezni mladega fanta do ženske, ki je na pragu zrelih let. In si predstavljam mladega, napol nagega Švaba v gorenjskih škornjih, ki nadleguje gospo Ružico. A ta mulc jo tika. Zato predlagam bontonsko verzijo Rožice: >Vi, vi, vi, vi, moja Rožica<« In dvorana je tik pred finišem še enkrat poletela v nebo. Za logistični presežek je skrbelo tristo članov ekipe, nastopajočih je bilo sedemsto. »Skušali bomo prepričati kakšnega zapriseženega rokerja, da nas pride pogledat čez dve leti. Čeprav je dvorana Stožice bolj primerna, bomo najbrž ostali v Celju. Vleče nas tudi na prosto, a nepredvidljivo vreme predstavlja oviro,« je razkril Blaž Švab. Modrujejo tudi, kako bi izpeljali festival Noč Modrijanov. Na njem ne bo Saše Petroviča. Challe Salle je s svojim »laganim« prihodom na oder utišal Zlatorog, zlasti zato, ker so se nekateri spraševali, kaj pa ta tu počne. Odrepal je tako, kot zna, eden od viškov je bila tudi V dolini tihi v izvedbi Nine Pušlar. Skupina razposajenih dam iz Domžal pa se je čudila, ko je izvedela, da je legendarni Oto Pestner Celjan ... DEAN ŠUSTER Foto: GrupA 280-članski zbor Gimnazije Celje - Center njegovo izvedbo. Večina idej nastane v kopalnici, ko se prha Blaž Švab. Alfi in Oto sta še vedno carja. Prišla je tudi Elda Viler. polke in nasmejali občinstvo. 32 LOKALNE VOLITVE KANDIDATI ZALOKALNE VOLITVE 2018 V MESTNI OBČINICELJE Na podlagi 41. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) in v skladu z določbo 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - odl. US in 23/17) je Občinska volilna komisija Mestne občine Celje sestavila SEZNAM KANDIDATOV ZA ZUPANAMESTNEOBÖINE CEUE 1. BRANKOVERDEV datum roj.:24.5.1955 občina: Celje naslov: ŠKOFJA VAS, ZADOBROVA 37 A strokovni ali znanstveni naslov: INŽENIR STROJNIŠTVA delo: UPOKOJENEC predlagatelj: OBČINSKA ORGANIZACIJA SOCIALNIH DEMOKRATOV CELJE - KONVENCIJA 2. MATJAŽ ŽELEZNIK datum roj.: 24.6.1957 o bčina: Celje naslov: POLULE68 E strokov: i Ui znanstveni naslov: PROFESOR delo: UČITELJ KLAVIRJA IN NAUKA O GLASKI predlagatelj: MO SDS CELJE 3. BOJAVŠROU datum rojt: 9. 2.19360 o bčina: Celje naslov: CELJE, ZAGRAD 56 strokovni ali zniEnstveni naslov: UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK d elo: ODVETNIK, ŽUPAN predlagatelj: CELJSKA ŽUPANOVA LIS TA SLOVENIJE 4. MATJEAŽVlOEJ d atum roja 330.3.1K76 občioa: Celje naslov: CELJb DRAPŠIAOVA ULICA 11 strokovni ali znanstveni naslov: GIMNAZIJSKA MATURANTKA d elo: KNJIŽNIČARKA predlagatelj: LEVICA, LO CELJE 5. SANDI SENDELBAH datum roj.: 20.77.1960 o bčina: Celje n aslov: CELJE, BRODARJEVA 29 strokovni aliznanstveni naslov: UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EVONOMIST delo:P ODSEKRETAR predtagatej: FRANC PUSAR IN SKUPINA VOLIVCEV ZA »ODPRTO CELJE«« 6. MAG1 MAROO ZIDANŠEK datum roja 11.11.1968 občina i Celje naslov: LJUBEČUA, ZAČRET 16 stiokovLi aL zninstveni saslov: MAGISTER ZNANONTI delo: DIREKTOR predlagnteV IO MO SLOVENSKA SJUDSKA STRANKA CELJE 7. MATEVŽ VUGA datum roj.: 13.11.1986 občina: Celje naslov: CKLJE, MIULOŠINEVA SLICA 1S B strokovni ali znanstveni oaslov:TURISTIČNI TEHNIK Oelon VODJA LOGISTIKE IN NABAVE RrEdlagateljj ZBOR ČLANIC IN ČLANOV LOKALNEGA ODBORA SMC CELJE Občinska volilna komisija Mestni občini Cilje Org celjskih knizLv 9, Cilji Predsednik Mativž Žžgilj Na podlagi 41. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08,83/12 in 68/17) in v skladu z določbv60. i n 61. člena Zakona o volitvah v državni zboi (Uradni list RS, bt. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - odl. US in 23/17) be Občinska volilna komisija Mestn e obči je Celje sestavila SEZNAM POTRJENIH LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE CELJE V VOLILNIH ENOTAH ŠTEVILKA 1, 2 IN 3 VOLILNA ENOTA ŠT. 1 zajema območja naslednjih mestnih četrti in krajevnih skupnCisti: Šmaatno v Rožni (J olini, Škofja vas, Lj ubečna, O strožno, Lava, Hudinja, Trnovlje in Tehiarje. V seznam so vpisine naslednjelistekandidatov: 1. S LS i NNOVENSKAUDDSKA STRA NKA predlagatelj':IO MO SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. mag. Marko Zidanšek, гој.П.ГК 1 E68 o bčina: Celje naslov: Ljubečna, Začret 16 strolpovni aliznanstveni naslov:magisterznanosti del:: direkton 2. Jelka ČRk, ro° 77.10.1965 občina: Celje naslov: Celje, Gorica pri Šmartnem 32 stjoSRKni ali znanstveni nailov:magistrica managementa delo: analitik prodaje 3. Peter Pišek, noj. j 6. 9.1967 o bčina: Celje naslov: Celj^ Lopata 17 strokovni ali znanstveni gaslov: strojni ključavničar delrk direktor 4. Mdiita ŠenOlinger, roj.2E. 4.1S67 občina: Celje naslov: Celje,Jeretinova 10 stnokovni ali znanstveni gnslov: diplomirana ekono mistka delo:samostojna zavarovalna komercialistka 5. Boštjan Strnad, roj.22.9.1972 občina: Celje naslov: Celje, Psštna pot27 stroOavni ali zaanstveni naslov:itrojni tehnik delo: vodja oddelCa O. Andreja Snedič Jurak, roj. 8. 3. 1960 ob čina: Celje naslov: Celje, Lopata 19 e strokovni Eli znsnstLeni naslov: oagistnica manfgemnnta delo: affleljika vnžnje v avtošoli 7. IzUok Vukovič, roj.17. 9. 1964 občina: Celje naj.ove Teharje, Teharje 56 strokovni ali znanstveni naslov: Oiplomirani ennnomist delo: projektni vodja 8. V.asta Majcen, roj. 11. 8. 11П5 obsina: Celje naslev: Lelje, Ulica frankolovskih žrtev 15 strokovoi ali znsnntveni naslov:Lostinsni tehnil delo: samostojna podjetnica 9. Gregor Ivič, roj. 22. 8. 1977 oblina: Celje narlov: Škofja vas, Prekorje 81 strokovni ali znanstveni naslov: inženir strojništva delo:dodelavs tiskovin 10. Jo8efa Kač, roj. 22. 3. 1945 olačjinai^ Celje naslov: Teharje, Bukovžlak 3 strokovni ali znanstveni naslov: adminisijatDr delo: upokojenka 11. Maksimiljan Naglič, roj. 1. 9. 1938 oKčinf: Celje naslov: Ljubečna, Rožna ulica 7 strokovni ali znanstveni naslov: komercialni tehniS delo: upokojenec 2. ZELENI SLOVENIJE predlagatelj: Z-LCNi SfOVSNIJN L. Ines Deželalr, roj. 20. 9.1S86 občina: Celje naslov: Celje, Lopata E0 e strokovni ali znanstveni naslov: univerzStetni diplomirani inženir grjLbeništva delo: terenska urodaja 2. Jure Brecl, roj. 2. 6.1975 občina: Celje naslov: Celje, Ulica frankolovsSih žrtev 15 strokovni ali znanstveni naslnv: kiovec delo: k rovec 3. Vladka Deželak, ror.5. 5.1967 občina: Celje naslov: Celje, Lopafa 20 e strokovni ali znanstieni Raslov: diplomirani ekonomist delo: ekonomist 4. Matevž Podbreznik, roj. 28i 2.1L88 občina: Celje naslov: Celje, Cvetlična ulifa 5 strokovni ali znanstveni nnslov: in.enir delo: projektant: 5. Olga Kijnst, roj. 17.6.1950 občina: Celje naslov: Škofja vas, Zadobrova 39 strokovni ali znanstveni narlnv: medicinska sestra delo: upi oRorenka 6. Vitod rag Poznić, roj. K6 . 5.196 j občina: Celje naslov: Celje, Pucova ulica 5 strokovni ali zna nstveni ga slov: kovinar delo: rezkalec LOKALNE VOLITVE 33 7. Karmen Platovšek, roj. 2. 12.1990 občina: Celje naslov: Ljubečna, Glinsko 4 strokovni ali znanstveni naslov: osnovna šola delo: delavka 8. Vincenc Sentočnik, roj. 13. 12. 1942 občina: Celje naslov: Škofja vas, Škofja vas 8 strokovni ali znanstveni naslov: strojnik delo: upokojenec 9. Nika Koštomaj, roj. 17. 8. 1995 občina: Celje naslov: Ljubečna, Žepina 9 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomski tehnik delo: študentka 10. Matjaž Deželak, roj. 13. 3. 1991 občina: Celje naslov: Celje, Lopata 20 e strokovni ali znanstveni naslov: gimnazijski maturant delo: tapetar 11. Sandra Vrečko Kotnik, roj. 26. 6. 1995 občina: Celje naslov: Ljubečna, Začret 7 strokovni ali znanstveni naslov: logistični tehnik delo: študentka predlagatelj: CELJSKA ŽUPANOVA LISTA SLOVENIJE 1. Janko Požežnik, roj. 2. 8. 1960 občina: Celje naslov: Celje, Ulica frankolovskih žrtev 15 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. politolog, univ. dipl. obramboslovec delo: direktor Poklicne gasilske enote Celje 2. Breda Arnšek, roj. 19. 6. 1978 občina: Celje naslov: Celje, Gorica pri Šmartnem 38 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. sociologinja kulture in politologinja delo: tajnik VIZ 3. Matej Lednik, roj. 17. 12. 1984 občina: Celje naslov: Ljubečna, Začret 60 a strokovni ali znanstveni naslov: univerzitetni diplomirani inženir strojništva delo: samostojni podjetnik 4. Dušanka Safran, roj. 28. 11. 1962 občina: Celje naslov: Celje, Valvasorjeva ulica 32 c strokovni ali znanstveni naslov: profesorica slovenščine in sociologije delo: profesorica 5. Ivan Škorjanc, roj. 22. 4. 1972 občina: Celje naslov: Šmartno v Rožni dolini, Rožni vrh 25 strokovni ali znanstveni naslov: inženir gradbeništva delo: vodja gradbišč 6. Maja Voglar, roj. 26. 6. 1975 občina: Celje naslov: Ljubečna, Na travniku 7 strokovni ali znanstveni naslov: magistra znanosti delo: vodja gospodarjenja pri ZPO d.o.o. 7. Darko Krušič, roj. 30. 10. 1957 občina: Celje naslov: Škofja vas, Zadobrova 132 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomist delo: upokojenec 8. Maja Vaš, roj. 3. 5. 1979 občina: Celje naslov: Celje, Ulica heroja Šarha 20 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirana inženirka laboratorijske medicine delo: laboratorijski inž. v mikrobiološkem laboratoriju 9. Harald Flis, roj. 3. 5. 1943 občina: Celje naslov: Celje, Ulica Milke Kerinove 3 strokovni ali znanstveni naslov: srednja kovinarska delo: upokojenec 10. Marjetka Črepinšek, roj. 2. 3. 1984 občina: Celje naslov: Škofja vas, Zadobrova 66 a strokovni ali znanstveni naslov: diplomirana ekonomistka delo: manager poslovanja 11. Roman Kramer, roj. 10. 9. 1958 občina: Celje naslov: Celje, Ob koprivnici 53 strokovni ali znanstveni naslov: univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva delo: vodja obrata za čiščenje odpadne vode 1. Vasja Krenker, roj. 10. 7. 1985 občina: Celje naslov: Celje, Cesta na Ostrožno 132 strokovni ali znanstveni naslov: prometni tehnik delo: poklicni gasilec 2. Barbara Dežnak Vidmar, roj. 13. 9. 1961 občina: Celje naslov: Celje, Žagarjeva 1 strokovni ali znanstveni naslov: gimnazijski maturant delo: samostojni podjetnik 3. Matjaž Žagar, roj. 1. 4. 1973 občina: Celje naslov: Teharje, Teharje 17 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomsko komercialni tehnik delo: komercialist 4. Darja Prevoršek, roj. 25. 1. 1972 občina: Celje naslov: Šmartno v Rožni dolini, Šentjungert 40 strokovni ali znanstveni naslov: univerzitetni diplomirani pravnik delo: vodja službe 5. Damjan Žnidarčič, roj. 11. 2. 1957 občina: Celje naslov: Celje, Prvomajska 50 strokovni ali znanstveni naslov: univerzitetni diplomirani sociolog delo: rehabilitacijski tehnolog 6. Zvonka Cocej, roj. 11. 1. 1968 občina: Celje naslov: Celje, Lokrovec 14 strokovni ali znanstveni naslov: trgovka delo: splošna dela 7. Marjan Kekec, roj. 17. 8. 1959 občina: Celje naslov: Šmartno v Rožni dolini, Rožni vrh 27 b strokovni ali znanstveni naslov: poklicni voznik delo: taksist 8. Vanesa Krenker, roj. 3. 11. 1992 občina: Celje naslov: Celje, Cesta na Ostrožno 132 strokovni ali znanstveni naslov: organizator socialne mreže delo: plesni učitelj 9. Dorotej Čuček, roj. 5. 10. 1953 občina: Celje naslov: Celje, Ulica bratov Frecetov 8 strokovni ali znanstveni naslov: pravnik delo: direktor 10. Tina Turnšek, roj. 2. 10. 1985 občina: Celje naslov: Celje, Dobrova 32 strokovni ali znanstveni naslov: gostinski tehnik delo: samostojni podjetnik 11. Danijel Vidmar, roj. 17. 10. 1962 občina: Celje naslov: Celje, Žagarjeva 1 strokovni ali znanstveni naslov: strojni tehnik delo: nezaposlen 6. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE predlagatelj: DeSUS - MESTNI ODBOR CELJE 1. Brigita Čokl, roj. 8. 10. 1954 občina: Celje naslov: Celje, Cvetlična ulica 13 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. ekonomist delo: upokojenka 2. Ivan Koštomaj, roj. 4. 5. 1964 občina: Celje naslov: Ljubečna, Kocbekova cesta 22 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. ekonomist delo: vodja kontrolinga 3. Irena Vanovšek Šmerc, roj. 4. 3. 1954 občina: Celje naslov: Škofja vas, Mariborska cesta 214 c strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. ekonomist delo: upokojenka 4. Milan Kroflič, roj. 16. 4. 1948 občina: Celje naslov: Celje, Efenkova ulica 30 strokovni ali znanstveni naslov: poklicna živilska šola delo: upokojenec 5. Brigita Volmut, roj. 4. 6. 1950 občina: Celje naslov: Trnovlje pri Celju, Ločje 2 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. defektolog delo: upokojenka 6. Ivan Bratanič, roj. 25. 2. 1941 občina: Celje naslov: Celje, Mencingerjeva ulica 14 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. ing. delo: upokojenec 7. Darinka Kolenc, roj. 4. 4. 1949 občina: Celje naslov: Celje, Ulica heroja Rojška 13 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomski tehnik delo: upokojenka 8. Emil Kolenc, roj. 9. 4. 1937 občina: Celje naslov: Celje, Ulica heroja Rojška 13 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. ekonomist delo: upokojenec 9. Cvetka Bugarin, roj. 13. 4. 1952 občina: Celje naslov: Celje, Ulica Dušana Kvedra 47 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomski tehnik delo: upokojenka 10. Stanislav Seničar, roj. 1. 4. 1942 občina: Celje naslov: Škofja vas, Tumova ulica 33 strokovni ali znanstveni naslov: sociolog delo: upokojenec 11. Vesna Luc, roj. 5. 2. 1955 občina: Celje naslov: Celje, Ulica heroja Lacka 3 strokovni ali znanstveni naslov: poklicna šiviljska delo: upokojenka 7. LEVICA predlagatelj: LEVICA, LO Celje 1. Nuša Komplet Peperko, roj. 23. 12. 1983 občina: Celje naslov: Celje, Ulica Zofke Kvedrove 14 strokovni ali znanstveni naslov: uni. dipl. literarna komparativistka in filozofinja, uni. dipl. dramaturginja delo: samozaposlena v kulturi pri MK RS 2. Lovro Kvas, roj. 30. 4. 1980 občina: Celje naslov: Celje, Lopata 30 d strokovni ali znanstveni naslov: ekonomski tehnik delo: referent v računovodstvu 3. Jagoda Tkalec, roj. 16. 2. 1997 občina: Celje naslov: Šmarjeta pri Celju, Šmarjeta pri Celju 3 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomski tehnik delo: referent v računovodstvu 8. SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA predlagatelj: ZBOR ČLANIC IN ČLANOV LOKALNEGA ODBORA SMC CELJE 1. Anita Ovčar, roj. 16. 2. 1976 občina: Celje naslov: Celje, Lokrovec 55 a strokovni ali znanstveni naslov: magistrica managementa delo: strokovni sodelavec 2. mag. Dejan Žohar, roj. 8. 12. 1970 občina: Celje naslov: Celje, Prvomajska ulica 52 strokovni ali znanstveni naslov: magister znanosti s področja managementa in univ. dipl. inž. el. delo: vodja sektorja 3. Tatjana Dremelj, roj. 29. 8. 1952 občina: Celje naslov: Celje, Zadobrova 33 c strokovni ali znanstveni naslov: dipl. ekon. delo: upokojenka 4. Marijan Krajnc, roj. 8. 4. 1946 občina: Celje naslov: Celje, Ulica Heroja Rojška 28 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. ekonomist delo: upokojenec 5. Daša Kovačič Beković, roj. 15. 12. 1980 občina: Celje naslov: Celje, Ob Koprivnici 21 strokovni ali znanstveni naslov: specialist plastične in rekonstruktivne kirurgije delo: kirurg 6. Sandi Ivančič, roj. 7. 8. 1982 občina: Celje naslov: Celje, Dobrova 28 strokovni ali znanstveni naslov: strojni tehnik delo: trener triatlona 7. Simona Pompe, roj. 3. 7. 1970 občina: Celje naslov: Celje, Cesta na Ostrožno 110 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirana ekonomistka delo: strokovna učiteljica 8. Danilo Peserl, roj. 27. 12. 1960 občina: Celje naslov: Ljubečna, Začret 14 strokovni ali znanstveni naslov: varnostni inženir delo: strokovni sodelavec 9. Miljana Žitko Mastnak, roj. 11. 3. 1956 občina: Celje naslov: Celje, Ob Koprivnici 11 strokovni ali znanstveni naslov: doktor medicine dela in športa delo: zdravnica 10. Zvonka Blatnik, roj. 19. 3. 1961 občina: Celje naslov: Celje, Cvetlična ulica 8 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. ekon. delo: prokurist 9. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Miha Lokovšek, roj. 26. 2. 1986 občina: Celje naslov: Celje, Lokrovec 49 strokovni ali znanstveni naslov: diplomiran teolog delo: ravnatelj oglarske šole 2. Helena Turnšek, roj. 22. 8. 1972 občina: Celje naslov: Gorica pri Šmartnem, Gorica pri Šmartnem 36 strokovni ali znanstveni naslov: profesor razrednega pouka delo: pomočnica ravnatelja 3. Federico-Victor Potočnik, roj. 13. 12. 1987 občina: Celje naslov: Celje, Dobrova 9 strokovni ali znanstveni naslov: dr. medicine delo: zdravnik - specializant 4. CELJSKA ŽUPANOVA LISTA 5. STRANKA ZA DELOVNA MESTA predlagatelj: MESTNI ODBOR STRANKE ZA DELOVNA MESTA CELJE 34 LOKALNE VOLITVE 4. Nataša Brežnik, roj. 5. 10. 1976 občina: Celje naslov: Celje, Lopata 16 d strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. ing. agronomije delo: višji svetovalec 5. mag. Roman Krajnc, roj. 14. 11. 1965 občina: Celje naslov: Celje, Meškova ulica 5 strokovni ali znanstveni naslov: mag. prometa delo: učitelj 6. Štefanija Senica, roj. 25. 4. 1954 občina: Celje naslov: Celje, Lopata 32 b strokovni ali znanstveni naslov: osnovna šola delo: upokojenka 7. Damijan Senica, roj. 29. 4. 1953 občina: Celje naslov: Celje, Lopata 32 b strokovni ali znanstveni naslov: inštruktor motornih vozil delo: upokojenec 10. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS predlagatelj: PREDSEDSTVO OBČINSKEGA ODBORA SNS CELJE 1. Tomaž Krajnc, roj. 20. 2. 1970 občina: Celje naslov: Šmartno v Rožni dolini, Gorica pri Šmartnem 13/a strokovni ali znanstveni naslov: diplomirani ekonomist delo: podjetnik 2. Marica Jurkovšek, roj. 16. 8. 1956 občina: Celje naslov: Celje, Ozka pot 6 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirani pravnik delo: upokojenka 3. Boštjan Grzinčič, roj. 16. 9. 1967 občina: Celje naslov: Celje, Ulica frankolovskih žrtev 11/a strokovni ali znanstveni naslov: kemijski tehnik delo: podjetnik 4. Suzana Gajšek, roj. 26. 4. 1982 občina: Celje naslov: Šmartno v Rožni dolini, Šmartno 25/a strokovni ali znanstveni naslov: univerzitetni diplomirani socialni delavec delo: zdravstveni tehnik 5. Marko Rojc, roj. 19. 9. 1974 občina: Celje naslov: Celje, Opekarniška cesta 15/b strokovni ali znanstveni naslov: strojni tehnik delo: pospeševalec prodaje 11. CELJSKA NEODVISNA LISTA predlagatelj: CELJSKA NEODVISNA LISTA - CNL 1. Darko Jojić, roj. 23. 10. 1986 občina: Celje naslov: Celje, Ulica frankolovskih žrtev 17 b strokovni ali znanstveni naslov: dipl. oec. delo: prodajni referent 2. Alenka Golež, roj. 1. 1. 1958 občina: Celje naslov: Trnovlje pri Celju, Gaji 11 strokovni ali znanstveni naslov: profesor delo: brezposelna 3. Ivan Ferme, roj. 8. 9. 1935 občina: Celje naslov: Celje, Valvasorjeva 24 strokovni ali znanstveni naslov: dipl. oec. delo: upokojenec 4. Olga Žužek, roj. 17. 5. 1958 občina: Celje naslov: Škofja vas, Zadobrova 35 d strokovni ali znanstveni naslov: komercialist delo: upokojenka 5. mag. Željko Vrankić, roj. 25. 7. 1951 občina: Celje naslov: Celje, Dobojska 27 strokovni ali znanstveni naslov: magister delo: zobozdravnik 6. mag. Katja Plesnik, roj. 8. 3. 1992 občina: Celje naslov: Šmartno v Rožni dolini, Gorica pri Šmartnem 27 d strokovni ali znanstveni naslov: mag. ing. log. delo: svetovalka 7. Ignac Trobiš, roj. 20. 12. 1951 občina: Celje naslov: Ljubečna, Na gmajni 5 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomist delo: upokojenec 8. mag. Vesna Domadenik, roj 22. 10. 1976 občina: Celje naslov: Šmartno v Rožni dolini, Brezova 16 a strokovni ali znanstveni naslov: magister delo: pomočnica direktorja 9. Ladislav Gobec, roj. 18. 4. 1946 občina: Celje naslov: Celje, Erjavčeva 29 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomist delo: upokojenec 10. Petra Železnik, roj. 24. 3. 1977 občina: Celje naslov: Škofja vas, Prekorje 56 strokovni ali znanstveni naslov: kozmetičarka delo: samostojna podjetnica 11. Sebastjan Domadenik, roj. 4. 7. 1982 občina: Celje naslov: Šmartno v Rožni dolini, Brezova 16 a strokovni ali znanstveni naslov: ekonomist delo: bančni svetovalec 13. SOCIALNI DEMOKRATI predlagatelj: OBČINSKA ORGANIZACIJA SOCIALNIH DEMOKRATOV CELJE - KONVENCIJA 1. Branko Verdev, roj. 24. 5. 1955 občina: Celje naslov: Škofja vas, Zadobrova 37 A strokovni ali znanstveni naslov: inženir strojništva delo: upokojenec 2. mag. Marijana Kolenko, roj. 22. 9. 1961 občina: Celje naslov: Celje, Levčeva ulica 10 strokovni ali znanstveni naslov: magistrica managementa znanja, dipl. pedagoginja delo: ravnateljica osnovne šole 3. mag. Filip Koželnik, roj. 4. 8. 1992 občina: Celje naslov: Celje, Ulica Frankolovskih žrtev 15 strokovni ali znanstveni naslov: magister poslovnih ved, dipl. ekonomist UN delo: planer analitik 4. mag. Tatjana Budja, roj. 27. 10. 1967 občina: Celje naslov: Škofja vas, Škofja vas 50 a strokovni ali znanstveni naslov: magistrica managementa, dipl. ekonomist delo: komercialna predstavnica 5. Stanislav Mele, roj. 16. 5. 1945 občina: Celje naslov: Celje, Prvomajska ulica 28 b strokovni ali znanstveni naslov: univ. diplomirani inženir živilske tehnologije delo: upokojenec 6. Martina Strniša, roj 1. 11. 1981 občina: Celje naslov: Celje, Ulica frankolovskih žrtev 3 strokovni ali znanstveni naslov: univ. diplomirana inženirka krajinske arhitekture delo: višja svetovalka 7. Srečko Čater, roj. 31. 3. 1949 občina: Celje naslov: Celje, Ulica frankolovskih žrtev 8 strokovni ali znanstveni naslov: agronom delo: upokojenec 8. Žaklina Sećić, roj. 14. 1. 1994 občina: Celje naslov: Trnovlje pri Celju, Gaji 9 strokovni ali znanstveni naslov: gimnazijska maturantka delo: študentka FDV - mednarodni odnosi 9. Franci Vok, roj 10. 10. 1973 občina: Celje naslov: Trnovlje pri Celju, Nadvozna cesta 11 strokovni ali znanstveni naslov: kemijski tehnik delo: izmenovodja 10. Metka Hojnik Verdev, roj. 10. 1. 1959 občina: Celje naslov: Škofja vas, Zadobrova 37 a strokovni ali znanstveni naslov: profesorica delo: profesorica slovenščine 11. Bojan Leskovšek, roj 31. 10. 1977 občina: Celje naslov: Celje, Iršičeva ulica 14 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirani inženir logistike delo: kontrolor dostave pošte predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS KONFERENCA MESTNEGA ODBORA 1. Leon Podlinšek, roj. 22. 5. 1946 občina: Celje naslov: Celje, Ulica frankolovskih žrtev 26 a strokovni ali znanstveni naslov: inženir organizacije dela delo: upokojenec 2. mag. Jelena Konda, roj. 29. 6. 1970 občina: Celje naslov: Celje, Dobrova 19 a strokovni ali znanstveni naslov: magistrica državnih in evropskih znanosti delo: svetovalka - občinska uprava 3. Leon Leber, roj. 16. 2. 1969 občina: Celje naslov: Škofja vas, Mariborska cesta 179 a strokovni ali znanstveni naslov: diplomirani ekonomist delo: brezposeln 4. Ivana Gajšek, roj 12. 12. 1949 občina: Celje naslov: Trnovlje, Trnoveljska cesta 14 strokovni ali znanstveni naslov: vodja šolske prehrane delo: upokojenka 5. Domen Držek, roj. 5. 12. 1996 občina: Celje naslov: Škofja vas, Škofja vas 9 strokovni ali znanstveni naslov: srednji zdravstvenik delo: študent 6. Ana Marija Zadel, roj. 21. 7. 1988 občina: Celje naslov: Celje, Goriška ulica 1 strokovni ali znanstveni naslov: gimnazijski maturant delo: brezposelna 7. mag. Marjan Ferjanc, roj. 15. 6. 1956 občina: Celje naslov: Celje, Ulica bratov Vedenikov 3 strokovni ali znanstveni naslov: magister znanosti delo: svetovalec 8. Viktorija Planinšec, roj. 7. 5. 1954 občina: Celje naslov: Celje, Mariborska cesta 153 strokovni ali znanstveni naslov: bančna uslužbenka delo: upokojenka 9. Ivan Golec, roj. 11. 7. 1946 občina: Celje naslov: Trnovlje, Obrtna c. 25 strokovni ali znanstveni naslov: avtomehanik delo: upokojenec 10. Maja Pilko, roj. 19. 12. 1981 občina: Celje naslov: Celje, Goriška 6 strokovni ali znanstveni naslov: dipl. pravnih ved delo: medicinska sestra 11. Edvard Krajnc, roj. 11. 11. 1940 občina: Celje naslov: Celje, Janševa ulica 17 strokovni ali znanstveni naslov: poslovodja - trgovec delo: upokojenec 15. DOBRA DRŽAVA predlagatelj: ZBOR ČLANOV OO DD CELJE 1. Danijel Šumej, roj. 12. 8. 1965 občina: Celje naslov: Škofja vas, Ilirska 19 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. oec. delo: direktor VOLILNA ENOTA ŠT. 2 zajema območja naslednjih mestnih četrti in krajevnih skupnosti: Aljažev hrib, Center, Gaberje, Nova vas, Dečkovo naselje. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA predlagatelj: IO MO SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA CELJE 1. mag. Darja Turk, roj. 10. 9. 1979 občina: Celje naslov: Celje, Stanetova ulica 12 strokovni ali znanstveni naslov: magistrica znanosti delo: vodja sektorja za finančno-računovodske zadeve 2. Branko Nezman, roj. 26. 4. 1961 občina: Celje naslov: Celje, Ulica bratov Vošnjakov 5 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirani inženir radiologije delo: radiolog 3. dr. Alenka Sajovic, roj. 30. 9. 1980 občina: Celje naslov: Celje, Plečnikova ulica 12 b strokovni ali znanstveni naslov: doktorica znanosti varstva naravne dediščine delo: razvojna inženirka 4. Slaviša Golinac, roj. 12. 7. 1983 občina: Celje naslov: Celje, Ulica bratov Vošnjakov 6 strokovni ali znanstveni naslov: komercialist delo: nakladalec 5. mag. Sabina Lamut, roj. 4. 6. 1973 občina: Celje naslov: Celje, Cankarjeva ulica 8 strokovni ali znanstveni naslov: magistrica znanosti delo: direktorica 6. Darko Radiković, roj. 15. 5. 1980 občina: Celje naslov: Celje, Muzejski trg 3 strokovni ali znanstveni naslov: ključavničar delo: ključavničar 7. Doroteja Štruc, roj. 3. 3. 1981 občina: Celje naslov: Celje, Grčarjeva ulica 15 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirana medicinska sestra delo: vodja programa zdravstvene nege 8. Dejan Rašević, roj. 29. 8. 1988 občina: Celje naslov: Celje, Ulica bratov Vošnjakov 6 strokovni ali znanstveni naslov: prometni tehnik delo: nakladalec 9. Damjana Karner Sevčnikar, roj. 19. 1. 1965 občina: Celje naslov: Celje, Cankarjeva ulica 7 strokovni ali znanstveni naslov: magistrica managementa delo: strokovna sodelavka 10. Boštjan Vidmar, roj. 25. 12. 1981 občina: Celje naslov: Celje, Opekarniška cesta 10 b strokovni ali znanstveni naslov: finomehanik, strojnik delo: voznik LOKALNE VOLITVE 35 11. Martina Gobec, roj. 27. 10. 1985 občina: Celje naslov: Celje, Podjavorškova ulica 11 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirana ekonomistka delo: referentka predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE 1. Sebastijan Kamenik, roj. 19. 1. 1979 občina: Celje naslov: Celje, Razlagova ulica 21 strokovni ali znanstveni naslov: telefonist - receptor delo: brezposeln 2. Andreja Urh, roj. 28. 12. 1976 občina: Celje naslov: Celje, Gosposka ulica 13 strokovni ali znanstveni naslov: trgovec delo: prodajalka 3. Milan Ropert, roj. 25. 6. 1964 občina: Celje naslov: Celje, Aškerčeva ulica 1 strokovni ali znanstveni naslov: osnovna šola delo: delavec na borzi 4. Monika Vodopivc, roj. 5. 4. 1950 občina: Celje naslov: Celje, Razlagova ulica 3 strokovni ali znanstveni naslov: osnovna šola delo: upokojenka 5. Pavel Krajnc, roj. 21. 6. 1946 občina: Celje naslov: Celje, Prešernova ulica 25 strokovni ali znanstveni naslov: inštruktor delo: upokojenec 6. Jolanda Thaler, roj. 17. 5. 1954 občina: Celje naslov: Celje, Aškerčeva ulica 15 strokovni ali znanstveni naslov: modna oblikovalka delo: modna oblikovalka 7. Jožef Urbancl, roj. 16. 3. 1950 občina: Celje naslov: Celje, Zagajškova ulica 5 strokovni ali znanstveni naslov: osnovna šola delo: upokojenec 8. Miroslava Pavić, roj. 10. 9. 1962 občina: Celje naslov: Celje, Razlagova ulica 11 b strokovni ali znanstveni naslov: trgovka delo: trgovka 9. Boro Bizumović, roj. 25. 6. 1955 občina: Celje naslov: Celje, Vodnikova ulica 9 strokovni ali znanstveni naslov: srednja poklicna delo: delavec 10. Danica Galuf, roj. 5. 6. 1956 občina: Celje naslov: Celje, Pod kostanji 22 strokovni ali znanstveni naslov: srednja poklicna delo: snažilka predlagatelj: CELJSKA ŽUPANOVA LISTA SLOVENIJE 1. Nataša Milohnoja, roj. 14. 4. 1969 občina: Celje naslov: Celje, Pod gabri 31 strokovni ali znanstveni naslov: pravnica delo: pravnik, svetovalec I na Upravni enoti Celje 2. Sandi Sever, roj. 25. 5. 1963 občina: Celje naslov: Celje, Pod gabri 21 strokovni ali znanstveni naslov: strojni tehnik delo: vodja nabave in logistike 3. mag. Simona Oset-Hliš, roj. 10. 5. 1979 občina: Celje naslov: Celje, Pod lipami 4 strokovni ali znanstveni naslov: magistrica znanosti delo: samostojna podjetnica 4. Dejan Obrez, roj. 5. 11. 1975 občina: Celje naslov: Celje, Ulica bratov Vošnjakov 5 strokovni ali znanstveni naslov: kmetijski tehnik delo: športni novinar 5. Saša Kundih, roj. 24. 7. 1975 občina: Celje naslov: Celje, Linhartova ulica 22 strokovni ali znanstveni naslov: univerzitetna diplomirana pravnica delo: odvetnica 6. mag. Franjo Dolenc, roj. 22. 9. 1971 občina: Celje naslov: Celje, Stanetova ulica 17 strokovni ali znanstveni naslov: magister znanosti delo: vodja energetskih naprav 7. Vesna Golner, roj. 28. 7. 1974 občina: Celje naslov: Celje, Razlagova ulica 7 strokovni ali znanstveni naslov: gimnazijski maturant delo: referent 8. Roman Gracer, roj. 8. 2. 1950 občina: Celje naslov: Celje, Okrogarjeva ulica 4 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomist delo: samostojni podjetnik 9. Vesna Čanžek Čoklc, roj. 31. 5. 1982 občina: Celje naslov: Celje, Cesta na Grad 52 a strokovni ali znanstveni naslov: magistra znanosti delo: nezaposlena 10. Nikolaj Blažun, roj. 4. 8. 1958 občina: Celje naslov: Celje, Drapšinova ulica 15 strokovni ali znanstveni naslov: elektronik delo: elektronik 11. Hana Fideršek, roj. 6. 8. 1991 občina: Celje naslov: Celje, Kraigherjeva ulica 7 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirana ekonomistka delo: magistrski študent 5. STRANKA ZA DELOVNA MESTA predlagatelj: MESTNI ODBOR STRANKE ZA DELOVNA MESTA CELJE 1. Benjamin Krobat, roj. 4. 8. 1970 občina: Celje naslov: Celje, Glavni trg 5 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirani ekonomist specialist delo: vodja prodaje 2. Zlatka Šošterič, roj. 1. 1. 1961 občina: Celje naslov: Celje, Zagata 1 a strokovni ali znanstveni naslov: socialni delavec delo: komercialist 3. Danijel Kampuš, roj. 4. 4. 1959 občina: Celje naslov: Celje, Pod kostanji 10 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomski tehnik delo: javna dela 4. Darinka Prevolnik, roj. 4. 2. 1966 občina: Celje naslov: Celje, Janežičeva pot 5 strokovni ali znanstveni naslov: trgovka delo: prodajalec 5. Urh Esih, roj. 20. 10. 1982 občina: Celje naslov: Celje, Plečnikova 19 a strokovni ali znanstveni naslov: univerzitetni diplomirani filozof delo: vodja proizvodnje 6. Helena Praznik, roj. 29. 6. 1960 občina: Celje naslov: Celje, Krekov trg 5 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomski tehnik delo: poslovni sekretar 7. Vlasto Skale, roj. 23. 3. 1953 občina: Celje naslov: Celje, Milčinskega 4 strokovni ali znanstveni naslov: glasbenik delo: upokojenec 8. Lea Pratneker, roj. 15. 4. 1979 občina: Celje naslov: Celje, Hribarjeva 14 strokovni ali znanstveni naslov: osnovna šola delo: čistilka 9. Marjan Gril, roj. 20. 7. 1949 občina: Celje naslov: Celje, Glavni trg 7 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomski tehnik delo: upokojenec 10. Urška Podvršnik, roj. 11. 2. 1980 občina: Celje naslov: Celje, Škapinova 4 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirani ekonomist delo: komercialist 11. Lora Meggy Legvart Buzeti, roj. 15. 3. 1998 občina: Celje naslov: Celje, Friderikova 8 strokovni ali znanstveni naslov: logistični tehnik delo: študentka 6. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE predlagatelj: DeSUS - MESTNI ODBOR CELJE 1. Jožef Zimšek, roj. 11. 3. 1944 občina: Celje naslov: Celje, Celovška ulica 9 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. ing. gradb. delo: upokojenec 2. mag. Jožica Tamše, roj. 31. 10. 1951 občina: Celje naslov: Celje, Cesta na Dobrovo 100 strokovni ali znanstveni naslov: magistra ekonom. delo: upokojenka 3. Marijan Snedič, roj. 21. 2. 1934 občina: Celje naslov: Celje, Grunova ulica 13 strokovni ali znanstveni naslov: elektro-mehanik delo: upokojenec 4. Verica Pristovnik, roj. 22. 4. 1958 občina: Celje naslov: Celje, Šaranovičeva ulica 6 strokovni ali znanstveni naslov: trgovska poklicna delo: upokojenka 5. Karl Stokavnik, roj. 31. 7. 1944 občina: Celje naslov: Celje, Ulica bratov Vošnjakov 5 strokovni ali znanstveni naslov: strojni delovodja delo: upokojenec 6. Frančiška Krajnc, roj. 5. 3. 1938 občina: Celje naslov: Celje, Celestinova ulica 7 strokovni ali znanstveni naslov: poklicna kuharska delo: upokojenka 7. Emil Pepelnjak, roj. 15. 4. 1930 občina: Celje naslov: Celje, Celestinova ulica 13 strokovni ali znanstveni naslov: ing. organiz. dela delo: upokojenec 8. Ana Marija Justin, roj. 23. 6. 1937 občina: Celje naslov: Celje, Cesta na Dobrovo 90 strokovni ali znanstveni naslov: srednja delo: upokojenka 9. Bogomir Košir, roj. 2. 7. 1949 občina: Celje naslov: Celje, Grunova ulica 2 strokovni ali znanstveni naslov: srednja elektro delo: upokojenec 10. Majda Bužan, roj. 4. 7. 1939 občina: Celje naslov: Celje, Dečkova cesta 56 strokovni ali znanstveni naslov: višja ekonomska šola - računovodja delo: upokojenka 11. Meho Samardžić, roj. 7. 11. 1958 občina: Celje naslov: Celje, Ulica XIV. divizije 8 strokovni ali znanstveni naslov: ing. gradb. delo: upokojenec 7. LEVICA predlagatelj: LEVICA, LO Celje 1. Mateja Žvižej, roj. 30. 3. 1976 občina: Celje naslov: Celje, Drapšinova ulica 11 strokovni ali znanstveni naslov: gimnazijska maturantka delo: knjižničarka 2. Matija Kovač, roj. 20. 8. 1989 občina: Celje naslov: Celje, Strma pot 6 strokovni ali znanstveni naslov: magister inženir arhitekture delo: arhitekt in oblikovalec 8. SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA predlagatelj: ZBOR ČLANIC IN ČLANOV LOKALNEGA ODBORA SMC CELJE 1. Gregor Gregorin, roj. 3. 11. 1977 občina: Celje naslov: Celje, Škapinova ulica 13 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. pravnik delo: odvetnik 2. mag. Margareta Guček Zakošek, roj. 21. 8. 1970 občina: Celje naslov: Celje, Kocbekova ulica 5 strokovni ali znanstveni naslov: magistrica delo: direktorica javnega zavoda 3. Primož Posinek, roj. 2. 5. 1965 občina: Celje naslov: Celje, Pod gabri 21 strokovni ali znanstveni naslov: dipl. inž. str. delo: vodja sektorja 4. Aleksandra Saša Kosmatin, roj. 16. 12. 1994 občina: Celje naslov: Celje, Robova ulica 7 strokovni ali znanstveni naslov: gimnazijski maturant delo: študentka 5. Matevž Vuga, roj. 13. 11. 1986 občina: Celje naslov: Celje, Miklošičeva ulica 11 b strokovni ali znanstveni naslov: turistični tehnik delo: vodja logistike in nabave 6. Andreja Paulič, roj. 12. 7. 1969 občina: Celje naslov: Celje, Pod gabri 25 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. ekon. delo: računovodja 7. Vladimir Lipovšek, roj. 12. 5. 1957 občina: Celje naslov: Celje, Mirna pot 6 a strokovni ali znanstveni naslov: strojni tehnik delo: regijski koordinator SMC 8. Daša Gregorin Štifter, roj. 29. 9. 1955 občina: Celje naslov: Celje, Hribarjeva ulica 1 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. pravnik delo: odvetnica 9. Vladimir Šunjevarić, roj. 7. 9. 1971 občina: Celje naslov: Celje, Ulica bratov Vošnjakov 3 strokovni ali znanstveni naslov: naravoslovno-matematični tehnik delo: taksist 10. Ksenija Podpečan, roj. 15. 12. 1966 občina: Celje naslov: Celje, Škapinova ulica 14 strokovni ali znanstveni naslov: ekon. tehnica delo: administrator 2. ZELENI SLOVENIJE 4. CELJSKA ŽUPANOVA LISTA 36 LOKALNE VOLITVE 11. Marko Kužner, roj. 18. 11. 1983 občina: Celje naslov: Celje, Grčarjeva ulica 12 strokovni ali znanstveni naslov: gimnazijski maturant delo: predavatelj računalništva in informatike predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Dragan Marić, roj. 7. 11. 1985 občina: Celje naslov: Celje, Pod kostanji 12 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. inž. kemijske tehnologije delo: razvijalec programske opreme 2. Špela Založnik, roj. 19. 3. 1985 občina: Celje naslov: Celje, Mariborska cesta 76/a strokovni ali znanstveni naslov: osnovna šola delo: brezposelna 3. Daniel Đumić, roj. 23. 5. 1985 občina: Celje naslov: Celje, Grunova ulica 1 strokovni ali znanstveni naslov: obdelovalec kovin delo: voznik - nakladalec 4. Alenka Legvart, roj. 1. 5. 1963 občina: Celje naslov: Celje, Friderikova ulica 8 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomsko-komercialni tehnik delo: prodajalka 5. Ivan Jurjevčič, roj. 17. 10. 1960 občina: Celje naslov: Celje, Na rebri 10 strokovni ali znanstveni naslov: strugar delo: monter instalacij 6. Irena Božnik Recko, roj. 18. 5. 1963 občina: Celje naslov: Celje, Pod gabri 17 strokovni ali znanstveni naslov: grafični oblikovalec delo: brezposlena predlagatelj: PREDSEDSTVO OBČINSKEGA ODBORA SNS CELJE 1. Teodor Goznikar, roj. 3. 6. 1979 občina: Celje naslov: Celje, Miklošičeva ulica 7 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomski tehnik delo: podjetnik 2. Milanka Močnik, roj. 3. 6. 1975 občina: Celje naslov: Celje, Slomškov trg 1 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomski tehnik delo: modna oblikovalka 3. Han Lukačevič, roj. 3. 1. 1987 občina: Celje naslov: Celje, Stanetova ulica 34 strokovni ali znanstveni naslov: elektrotehnik delo: skupinovodja 4. Tina Quechon, roj. 29. 5. 1989 občina: Celje naslov: Celje, Kraigherjeva 11 strokovni ali znanstveni naslov: magistrica managementa delo: študentka 5. Igor Dragosavac, roj. 30. 8. 1985 občina: Celje naslov: Celje, Razlagova ulica 2 strokovni ali znanstveni naslov: osnovna šola delo: varnostnik predlagatelj: CELJSKA NEODVISNA LISTA - CNL 1. Miran Gracer ml., roj. 25. 6. 1983 občina: Celje naslov: Celje, Okrogarjeva 2 strokovni ali znanstveni naslov: komercialist delo: direktor 2. Sibila Senica, roj. 27. 12. 1982 občina: Celje naslov: Celje, Razlagova 9 strokovni ali znanstveni naslov: frizerka delo: samostojna podjetnica 3. Matija Golner, roj. 28. 9. 1970 občina: Celje naslov: Celje, Razlagova 7 strokovni ali znanstveni naslov: dipl. ing. arhitekture delo: arhitekt 4. mag. Katarina Aškerc Veniger, roj. 12. 4. 1984 občina: Celje naslov: Celje, Drapšinova 9 strokovni ali znanstveni naslov: mag. ekon. in poslovnih ved delo: svetovalka 5. Simon Dvoršak, roj. 8. 1. 1978 občina: Celje naslov: Celje, Razlagova 9 strokovni ali znanstveni naslov: akademski glasbenik, docent delo: dirigent in docent 6. Alma Majković, roj. 30. 10. 1978 občina: Celje naslov: Celje, Novi trg 8 strokovni ali znanstveni naslov: višja dipl. med. sestra delo: dipl. med. sestra v urgentni dejavnosti 7. Primož Golež, roj. 11. 5. 1980 občina: Celje naslov: Celje, Glavni trg 6 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. ing. elektrotehnike delo: industrijski sistemski inženir 8. Ana Cvikl, roj. 14. 7. 1986 občina: Celje naslov: Celje, Na okopih 13 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirana ekonomistka delo: prostovoljka 9. Miran Gracer st., roj. 29. 3. 1956 občina: Celje naslov: Celje, Okrogarjeva 2 strokovni ali znanstveni naslov: grafični tehnik delo: upokojenec 10. dr. Tanja Sedej, roj. 18. 9. 1978 občina: Celje naslov: Celje, Novi trg 12 strokovni ali znanstveni naslov: doktor znanosti delo: direktorica 11. Nada Savić, roj. 15. 3. 1987 občina: Celje naslov: Celje, Okrogarjeva 7 strokovni ali znanstveni naslov: medijski tehnik delo: suport 12. Robert Čater in skupina volivcev predlagatelj: Robert Čater in skupina volivcev 1. Robert Čater, roj. 8. 7. 1970 občina: Celje naslov: Celje, Prešernova 2 strokovni ali znanstveni naslov: spec. nevrolog delo: zdravnik 13. SOCIALNI DEMOKRATI predlagatelj: OBČINSKA ORGANIZACIJA SOCIALNIH DEMOKRATOV CELJE - KONVENCIJA 1. Stane Rozman, roj. 4. 1. 1960 občina: Celje naslov: Celje, Mirna pot 4 strokovni ali znanstveni naslov: univ. profesor zgodovine in sociologije delo: direktor 2. mag. Olga Bezenšek Lalić, roj. 6. 3. 1958 občina: Celje naslov: Celje, Jamova ulica 8 strokovni ali znanstveni naslov: magistrica sociologije in socialnega dela delo: direktorica 3. mag. Primož Brvar, roj. 11. 12. 1975 občina: Celje naslov: Celje, Kraigherjeva ulica 7 strokovni ali znanstveni naslov: magister poslovnih ved delo: direktor 4. Andreja Kovačić, roj. 26. 2. 1985 občina: Celje naslov: Celje, Pod gabri 31 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirana inženirka logistike delo: vodja klicnega centra 5. Maksimiljan Klemen, roj. 23. 9. 1944 občina: Celje naslov: Celje, Škapinova ulica 2 strokovni ali znanstveni naslov: univ. profesor matematike in fizike delo: upokojenec 6. Tamara Vrtačnik, roj. 17. 12. 1993 občina: Celje naslov: Celje, Novi trg 9 strokovni ali znanstveni naslov: gimnazijska maturantka delo: študentka prava 7. dr. Branko Gabrovec, roj. 29. 8. 1976 občina: Celje naslov: Celje, Zvodno 48 a strokovni ali znanstveni naslov: doktor znanosti s področja organizacijskih ved delo: razvojni sodelavec 8. Metka Vanček, roj. 6. 10. 1977 občina: Celje naslov: Celje, Škapinova ulica 2 strokovni ali znanstveni naslov: univerzitetna diplomirana socialna delavka delo: koordinatorka socialne aktivacije 9. Ludvik Stepančič, roj. 3. 7. 1954 občina: Celje naslov: Celje, Cesta na Dobrovo 51 a strokovni ali znanstveni naslov: univerzitetni dipl. inženir kemijske tehnologije delo: upokojenec 10. Ivana Rašević, roj. 5. 9. 1985 občina: Celje naslov: Celje, Pod gabri 9 strokovni ali znanstveni naslov: profesorica nemščine delo: nezaposlena 11. Sandi Šarman, roj. 28. 10. 1972 občina: Celje naslov: Celje, Stanetova ulica 24 strokovni ali znanstveni naslov: univerzitetni profesor zgodovine in geografije delo: profesor geografije 14. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA -SDS predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS KONFERENCA MESTNEGA ODBORA 1. Karmen Kozmus, roj. 24. 2. 1985 občina: Celje naslov: Celje, Delavska ulica 16 strokovni ali znanstveni naslov: profesorica zgodovine in teologije delo: lokalna asistentka evropske poslanke 2. Gvido Krušič, roj. 21. 2. 1953 občina: Celje naslov: Celje, Travniška ulica 19 strokovni ali znanstveni naslov: trgovec - komercialist delo: samostojni podjetnik v upokoju 3. Brigita Tratnik, roj. 1. 8. 1972 občina: Celje naslov: Celje, Novi trg 9 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirani upravni organizator delo: svetovalec 4. dr. Aljoša Košak, roj. 11. 6. 1973 občina: Celje naslov: Celje, Pod gabri 3 strokovni ali znanstveni naslov: doktor znanosti kemijske tehnologije delo: znanstveni svetovalec 5. Ika Plevnik, roj. 21. 1. 1944 občina: Celje naslov: Celje, Škapinova ulica 10 strokovni ali znanstveni naslov: industrijski oblikovalec delo: upokojenka - novinarka pri Celjanu 6. Astrit Jashari, roj. 29. 10. 1996 občina: Celje naslov: Celje, Cankarjeva ulica 13 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomski tehnik delo: študentka 7. Silva Kozmus, roj. 20. 7. 1963 občina: Celje naslov: Celje, Delavska ulica 16 strokovni ali znanstveni naslov: osnovna šola delo: gospodinja 8. Janez Senegačnik, roj. 1. 10. 1976 občina: Celje naslov: Celje, Smrekarjeva ulica 2 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirani ekonomist delo: direktor 9. Sonja Kosaber, roj. 6. 6. 1953 občina: Celje naslov: Celje, Seliškarjeva 6 strokovni ali znanstveni naslov: graver delo: upokojenka 10. Janko Koštomaj, roj. 17. 9. 1952 občina: Celje naslov: Celje, Mariborska ulica 28 strokovni ali znanstveni naslov: dipl. fakultete za upravo delo: upokojenec 11. Zdravko Logar, roj. 27. 2. 1957 občina: Celje naslov: Celje, Sketova ulica 8 strokovni ali znanstveni naslov: komercialni tehnik delo: direktor 15. DOBRA DRŽAVA predlagatelj: ZBOR ČLANOV OO DD CELJE 1. Branko Feldin, roj. 11. 5. 1957 občina: Celje naslov: Celje, Razlagova 3 strokovni ali znanstveni naslov: prometno transportni tehnik delo: upokojenec VOLILNA ENOTA ŠTEVILKA 3 zajema območja naslednjih mestnih četrti in krajevnih skupnosti: Dolgo polje, Medlog, Savinja, Karel Destovnik Kajuh, Slavko Šlander in Pod gradom. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA predlagatelj: IO MO SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA CELJE 1. Maja Papič Lindič, roj. 5. 2. 1983 občina: Celje naslov: Celje, Ljubljanska cesta 20 a strokovni ali znanstveni naslov: magistrica varstvoslovja delo: vodja enote za komercialo in skladišče 2. Danilo Krajnc, roj. 28. 11. 1970 občina: Celje naslov: Celje, Ljubljanska cesta 78 strokovni ali znanstveni naslov: strojni tehnik delo: strojnik na daljinskem ogrevanju 9. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 10. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA -SNS 11. CELJSKA NEODVISNA LISTA LOKALNE VOLITVE 37 3. Dubravka Milovanović, roj. 2. 7. 1976 občina: Celje naslov: Celje, Vojkova ulica 6 strokovni ali znanstveni naslov: profesorica matematike delo: direktorica 4. Peter Čanji, roj. 5. 9. 1970 občina: Celje naslov: Celje, Kukovčeva ulica 2 strokovni ali znanstveni naslov: profesor slovenskega in angleškega jezika delo: učitelj slovenskega in angleškega jezika 5. Biserka Povše Tašić, roj. 27. 1. 1966 občina: Celje naslov: Celje, Trubarjeva 59 a strokovni ali znanstveni naslov: univerzitetna diplomirana novinarka delo: samostojna podjetnica 6. Edvard Jazbinšek, roj. 8. 9. 1977 občina: Celje naslov: Celje, Malgajeva ulica 4 strokovni ali znanstveni naslov: komunalni inženir delo: kontrolor 7. Jana Selič, roj. 3. 12. 1979 občina: Celje naslov: Celje, Trubarjeva ulica 40 strokovni ali znanstveni naslov: sanitarna inženirka delo: komercialist 8. Borislav Jagodič, roj. 5. 3. 1944 občina: Celje naslov: Celje, Kopitarjeva ulica 5 strokovni ali znanstveni naslov: magister farmacije delo: upokojenec 9. Natalija Teržan, roj. 31. 10. 1975 občina: Celje naslov: Celje, Zagrad 128 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomsko komercialni tehnik delo: strokovna sodelavka za premijsko knjigovodstvo 10. Alojz Ocvirk, roj. 14. 9. 1953 občina: Celje naslov: Celje, Japljeva ulica 21 strokovni ali znanstveni naslov: cvetličar delo: upokojenec 11. Jerneja Pišek, roj. 8. 10. 1985 občina: Celje naslov: Celje, Medlog 67 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomski tehnik delo: strežba 2. ZELENI SLOVENIJE predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE 1. Marko Žnidarič, roj. 14. 2. 1982 občina: Celje naslov: Celje, Vojkova ulica 1 strokovni ali znanstveni naslov: gimnazijski maturant delo: kmet 2. Ivanka Jaušovec, roj. 15. 6. 1946 občina: Celje naslov: Celje, Čopova ulica 25 strokovni ali znanstveni naslov: kuharica delo: upokojenka 3. Tomaž Marovt, roj. 11. 9. 1954 občina: Celje naslov: Celje, Trubarjeva ulica 45 strokovni ali znanstveni naslov: gradbenik - geodet delo: geodet 4. Ana Žnidarič, roj. 11. 7. 1944 občina: Celje naslov: Celje, Vojkova ulica 1 strokovni ali znanstveni naslov: srednja poklicna delo: upokojenka 5. Franc Bosina, roj. 17. 10. 1951 občina: Celje naslov: Celje, Ljubljanska cesta 29 strokovni ali znanstveni naslov: tiskar delo: upokojenec 6. Ivana Kundih, roj. 4. 6. 1944 občina: Celje naslov: Celje, Brodarjeva ulica 11 strokovni ali znanstveni naslov: srednja poklicna delo: upokojenka 7. Jana Marovt, roj. 4. 3. 1954 občina: Celje naslov: Celje, Trubarjeva ulica 45 strokovni ali znanstveni naslov: srednja poklicna delo: upokojenka 8. Štefan Kaurin, roj. 8. 3. 1939 občina: Celje naslov: Celje, Stara dečkova 14 strokovni ali znanstveni naslov: čevljar delo: upokojenec predlagatelj: CELJSKA ŽUPANOVA LISTA SLOVENIJE 1. Bojan Šrot, roj. 9. 2. 1960 občina: Celje naslov: Celje, Zagrad 56 strokovni ali znanstveni naslov: univerzitetni diplomirani pravnik delo: odvetnik, župan 2. Marjana Volf, roj. 1. 9. 1959 občina: Celje naslov: Celje, Ljubljanska cesta 18 b strokovni ali znanstveni naslov: ekonomist delo: direktorica 3. Srečko Erjavec, roj. 9. 1. 1960 občina: Celje naslov: Celje, Hrašovčeva ulica 4 strokovni ali znanstveni naslov: srednja grafična delo: direktor 4. Vesna Roger, roj. 11. 10. 1976 občina: Celje naslov: Celje, Nušičeva ulica 6 strokovni ali znanstveni naslov: farmacevtski tehnik delo: samostojna podjetnica 5. Vladimir Ljubek, roj. 23. 6. 1953 občina: Celje naslov: Celje, Lisce 23 e strokovni ali znanstveni naslov: VKV - strojni ključavničar delo: upokojenec 6. Jolanda Batagelj, roj. 12. 9. 1976 občina: Celje naslov: Celje, Zagrad 60 strokovni ali znanstveni naslov: osnovna šola delo: atletski trener 7. Jure Cvetko, roj. 9. 1. 1975 občina: Celje naslov: Celje, Ljubljanska cesta 29 strokovni ali znanstveni naslov: preoblikovalec kovin delo: samostojni podjetnik 8. Andreja Erjavec, roj. 25. 6. 1969 občina: Celje naslov: Celje, Ložnica pri Celju 4 strokovni ali znanstveni naslov: univerzitetni diplomirani inženir živilske tehnologije delo: direktorica 9. Marko Ščurek, roj. 15. 7. 1990 občina: Celje naslov: Celje, Ulica V. prekomorske brigade 17 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirani poslovni informatik delo: samostojni podjetnik 10. Nada Bračun, roj. 27. 6. 1955 občina: Celje naslov: Celje, Medlog 25 strokovni ali znanstveni naslov: gradbeni tehnik delo: upokojenka 11. Boštjan Plevnik, roj. 1. 12. 1978 občina: Celje naslov: Celje, Ložnica pri Celju 30 strokovni ali znanstveni naslov: dipl. OEC delo: ekonomist 5. STRANKA ZA DELOVNA MESTA predlagatelj: MESTNI ODBOR STRANKE ZA DELOVNA MESTA CELJE 1. Sašo Farčnik, roj. 17. 7. 1987 občina: Celje naslov: Celje, Pečovnik 13 strokovni ali znanstveni naslov: gostinski tehnik delo: vodja enote za odvoz odpadkov 2. Katja Kunstič, roj. 13. 8. 1982 občina: Celje naslov: Celje, Polule 74 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirana medicinska sestra delo: diplomirana medicinska sestra 3. Viki Ašič, roj. 19. 4. 1966 občina: Celje naslov: Celje, Zagrad 12 b strokovni ali znanstveni naslov: zdravstveni tehnik delo: samostojni podjetnik 4. Bernardina Krajnc, roj. 24. 4. 1967 občina: Celje naslov: Celje, Vegova 7 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirana kozmetičarka delo: samostojni podjetnik 5. Janez Sivka, roj. 19. 1. 1966 občina: Celje naslov: Celje, Osenca 3 strokovni ali znanstveni naslov: komercialist delo: nabavni referent 6. Darja Špiljak, roj. 10. 7. 1962 občina: Celje naslov: Celje, Lisce 29 a strokovni ali znanstveni naslov: trgovka delo: pomoč starejšim 7. Danijel Kmetec, roj. 11. 12. 1961 občina: Celje naslov: Celje, Zagrad 140 a strokovni ali znanstveni naslov: avtomehanik delo: samostojni podjetnik 8. Irena Novak, roj. 7. 9. 1969 občina: Celje naslov: Celje, Ložnica 12 strokovni ali znanstveni naslov: trgovka delo: proizvodna delavka 9. Aleš Farčnik, roj. 24. 8. 1982 občina: Celje naslov: Celje, Tkalska ulica 5 strokovni ali znanstveni naslov: inženir informatike delo: vodja projektov - programer analitik/načrtovalec 10. Anja Farčnik, roj. 19. 6. 1989 občina: Celje naslov: Celje, Pečovnik 13 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirani organizator v turizmu delo: natakarica 11. Aleksander Štorek, roj. 29. 1. 1965 občina: Celje naslov: Celje, Ulica V. prekomorske brigade 12 strokovni ali znanstveni naslov: slikopleskar delo: samostojni podjetnik 6. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE predlagatelj: DeSUS - MESTNI ODBOR CELJE 1. Štefanija Presker, roj. 21. 12. 1948 občina: Celje naslov: Celje, Čopova ulica 23 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. org. dela delo: upokojenka 2. Jožef Prevolšek, roj. 9. 4. 1952 občina: Celje naslov: Celje, Čopova 23 strokovni ali znanstveni naslov: poklicna živilska delo: upokojenec 3. Judita Zdovc, roj. 11. 3. 1956 občina: Celje naslov: Celje, Trubarjeva ulica 87 strokovni ali znanstveni naslov: dipl. ekonomist delo: upokojenka 4. Marjan Korošec, roj. 26. 8. 1953 občina: Celje naslov: Celje, Trubarjeva ulica 18 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. socialni delavec delo: upokojenec 5. Štefanija Bevc, roj. 4. 12. 1945 občina: Celje naslov: Celje, Vojkova ulica 12 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomski tehnik delo: upokojenka 6. Jožef Bučer, roj. 20. 3. 1935 občina: Celje naslov: Celje, Vegova ulica 12 b strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. ekonom. delo: upokojenec 7. Branka Komerički, roj. 7. 5. 1951 občina: Celje naslov: Celje, Vrunčeva ulica 11 b strokovni ali znanstveni naslov: osnovna šola delo: upokojenka 8. Milan Flis, roj. 12. 8. 1938 občina: Celje naslov: Celje, Vojkova ulica 4 strokovni ali znanstveni naslov: srednja šola delo: upokojenec 9. Ana Melavc, roj. 2. 6. 1945 občina: Celje naslov: Celje, Škvarčeva ulica 6 strokovni ali znanstveni naslov: laborantka delo: upokojenka 10. Zdenko Zelič, roj. 11. 7. 1957 občina: Celje naslov: Celje, Vrunčeva ulica 11 b strokovni ali znanstveni naslov: monter centr. ogrevanja delo: upokojenec 11. Berta Emeršič, roj. 15. 12. 1944 občina: Celje naslov: Celje, Trubarjeva ulica 26 strokovni ali znanstveni naslov: poklicna trgovska delo: upokojenka 7. LEVICA predlagatelj: LEVICA, LO Celje 1. Andreja Banič Zebec, roj. 21. 8. 1957 občina: Celje naslov: Celje, Škvarčeva 9 strokovni ali znanstveni naslov: univiverzitetna diplomirana ekonomistka delo: pomočnica za finance in računovodstvo 2. Samo Seničar, roj. 27. 7. 1976 občina: Celje naslov: Celje, Na zelenici 11 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomsko-komercialni tehnik delo: kulturni delavec 3. Antonija Todić, roj. 29. 2. 1992 občina: Celje naslov: Celje, Ljubljanska cesta 28 strokovni ali znanstveni naslov: magistrica sociologije kulture delo: pedagoginja/andragoginja v slovenski kinoteki 8. SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA predlagatelj: ZBOR ČLANIC IN ČLANOV LOKALNEGA ODBORA SMC CELJE 1. Matevž Jug, roj. 23. 9. 1981 občina: Celje naslov: Celje, Na zelenici 13 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. ekon. delo: vodja procesov kakovosti, prodajni referent 4. CELJSKA ŽUPANOVA LISTA 38 LOKALNE VOLITVE 2. mag. Maša Cigale, roj 10. 10. 1982 občina: Celje naslov: Celje, Trubarjeva ulica 9 strokovni ali znanstveni naslov: magistrica delo: direktorica 3. Igor Topole, roj. 17. 1. 1958 občina: Celje naslov: Celje, Šercerjeva ulica 4 strokovni ali znanstveni naslov: prof. športne vzgoje delo: ravnatelj 4. mag. Metka Čobec, roj. 27. 5. 1971 občina: Celje naslov: Celje, Na zelenici 6 strokovni ali znanstveni naslov: magistrica delo: višji finančni inšpektor 5. Janez Habjan, roj. 8. 4. 1955 občina: Celje naslov: Celje, Trubarjeva ulica 9 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. ekon. delo: upokojenec 6. Suzi Kvas, roj. 22. 4. 1971 občina: Celje naslov: Celje, Zvodno 25 b strokovni ali znanstveni naslov: profesor razrednega pouka delo: direktorica javnega zavoda 7. dr. Miloš Beković, roj. 5. 7. 1980 občina: Celje naslov: Celje, Ljubljanska cesta 18 a strokovni ali znanstveni naslov: doktor znanosti delo: visokošolski učitelj 8. Suzana Blagojević, roj. 25. 11. 1981 občina: Celje naslov: Celje, Badovinčeva ulica 6 strokovni ali znanstveni naslov: dipl. inž. kemijske tehnologije delo: vodja ključnih kupcev 9. Simon Jevšinek, roj. 29. 6. 1983 občina: Celje naslov: Celje, Nušičeva ulica 14 strokovni ali znanstveni naslov: mag. ekon. in posl. ved delo: vodja službe 10. Senada Zukić, roj. 31. 10. 1972 občina: Celje naslov: Celje, Na zelenici 10 strokovni ali znanstveni naslov: trgovec delo: prodajalka 11. Dalibor Trbojević, roj. 30. 6. 1979 občina: Celje naslov: Celje, Trubarjeva ulica 55 a strokovni ali znanstveni naslov: dipl. inž. str. delo: vodja projektov 9. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Sandi Krivec, roj. 7. 5. 1972 občina: Celje naslov: Celje, Zagrad 131 b strokovni ali znanstveni naslov: spec. upravnih znanosti delo: samostojni svetovalec III. na ZPIZ-u 2. mag. Ksenija Senegačnik, roj. 17. 6. 1972 občina: Celje naslov: Celje, Na otoku 15 strokovni ali znanstveni naslov: spec. manag. v izobraževanju delo: učitelj razrednega pouka 3. Dominik Ocvirk, roj. 18. 5. 1977 občina: Celje naslov: Celje, Japlejva ulica 21 strokovni ali znanstveni naslov: ing. živilstva delo: tehnolog pekarstva 4. mag. Saša Brečko, roj. 29. 12. 1976 občina: Celje naslov: Tremerje, Tremerje 3 strokovni ali znanstveni naslov: mag. analize in načrtovanja inf. sist. delo: informatik 5. Robert Vodušek, roj. 23. 3. 1976 občina: Celje naslov: Celje, Vegova 5 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirani varnostni inženir delo: strokovni sodelavec za varno delo 6. Lucija Bratina - Pešec, roj. 10. 9. 1972 občina: Celje naslov: Celje, Zagrad 67 strokovni ali znanstveni naslov: profesorica angleščine in nemščine delo: učiteljica 7. mag. Gojko Vrenko, roj. 3. 5. 1961 občina: Celje naslov: Celje, Maistrova ulica 2 strokovni ali znanstveni naslov: mag. manageme nta delo: nezaposlen 8. Majda Kamplet, roj. 18. 12. 1964 občina: Celje naslov: Celje, Zagrad 27 a strokovni ali znanstveni naslov: razredni učitelj delo: učiteljica 9. Tomaž Raznožnik, roj. 28. 12. 1965 občina: Celje naslov: Celje, Zoisova ulica 1 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. ing. kemijske tehnologije delo: samostojni tehnolog 10. Zofija Slamnik, roj. 16. 4. 1949 občina: Celje naslov: Celje, Zagrad 34 c strokovni ali znanstveni naslov: trgovec - prodajalec delo: upokojenka 11. Karlina Praprotnik, roj. 4. 11. 1957 občina: Celje naslov: Celje, Oblakova ulica 28 strokovni ali znanstveni naslov: višja medicinska sestra delo: upokojenka 10. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA -SNS predlagatelj: PREDSEDSTVO OBČINSKEGA ODBORA SNS CELJE 1. Mirjana Bubnjar, roj. 1. 11. 1983 občina: Celje naslov: Celje, Na zelenici 2 strokovni ali znanstveni naslov: medicinski tehnik delo: direktorica 11. CELJSKA NEODVISNA LISTA predlagatelj: CELJSKA NEODVISNA LISTA - CNL 1. Mihael Zver, roj. 14. 8. 1952 občina: Celje naslov: Celje, Ljubljanska 32 strokovni ali znanstveni naslov: ekonomist delo: upokojenec 2. Barbara Vučenović Ivezić, roj. 15. 12. 1984 občina: Celje naslov: Celje, Ljubljanska 26 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. soc. delavka delo: direktorica 3. Tomaž Fludernik, roj. 16. 12. 1973 občina: Celje naslov: Celje, Kersnikova 5 a strokovni ali znanstveni naslov: ekonomist delo: samostojni podjetnik 13. SOCIALNI DEMOKRATI predlagatelj: OBČINSKA ORGANIZACIJA SOCIALNIH DEMOKRATOV CELJE - KONVENCIJA 1. Damir Ivančić, roj. 3. 12. 1980 občina: Celje naslov: Celje, Ulica V. Prekomorske brigade 6 strokovni ali znanstveni naslov: univerzitetnidiplomirani pravnik delo: odvetnik 2. Katja Rudolf, roj. 22. 6. 1981 občina: Celje naslov: Celje, Čopova ulica 17 strokovni ali znanstveni naslov: univerzitetna diplomirana sociologinja delo: strokovna svetovalka 3. Rikard Majcen, roj. 7. 8. 1953 občina: Celje naslov: Celje, Japljeva ulica 3 strokovni ali znanstveni naslov: univerzitetni diplomirani ekonomist delo: upokojenec 4. Aleksandra Grofelnik, roj. 12.6. 1980 občina: Celje naslov: Celje, Zagrad 132 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirana upravna organizatorka delo: vodja razvoja 5. Luka Goršek, roj. 8. 2. 1993 občina: Celje naslov: Celje, Tkalska ulica 14 strokovni ali znanstveni naslov: gradbeni tehnik delo:študent ekonomije 6. Da mjana Lov/' re n čič, roj. 24. 1. 1957 občina: Celje naslov: Celje, Nušičeva ulica 12 strokovni ali znanstveni naslov: univerzitetna diplomirana ekonomistka - profesor/ca delo: upokojenka 7. IvanDomitrovič Janez, roj.23.6.1946 o bčina: Celje naslov: Celje, Kosovelova ulica 5 strokovni ali znanstveni naslov: predmetni učitelj delo: upokojenec 8. Iris Torova, roj.24. 7. 1994 občina: Celje naslov: Celje, Babno 31 a strokovni aliznanstveni naslovi gimnazijska maturantka delo: študentka prava 9. Dušan Žbogar, roj'. 30.12.1953 občiza:Cela'z naslov:Celje, Ob železnizi 3 strokovni ali znanstveni naslov: univerzitetni diplomirani inženir kemije delo: raziskovalec 10. Marija Cankar, roj. 27. 7. 1947 občina: Celje naslov: Celje, Maistrova ulica 32 a strokovni aliznanstveni naslov: univerzitetna profesorica športne vzgoje nlelo: upLkojenka 11. Svetozar Miljević Cveto, roj. 2. 7. 1948 občina: Celje naslov: Celje, Čopova ulica 25 strokovni ali znanstveni naslov: elektrotehnik delo: upokojenec predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS KONFERENCA MESTNEGA ODBORA 1. Matjaž Železnik, roj. 24. 6. 1957 občina: Celje naslov: Celje, Polule 68 e strokovni ali znanstveni naslov: profesor delo: učitelj klavirja in nauka o glasbi 2. Darja Kaučič, roj. 17. 6. 1959 občina: Celje naslov: Celje, Košnica pri Celju 51 h strokovni ali znanstveni naslov: ekonomski tehnik delo: tiskarstvo 3. Matej Verdnik, roj. 16. 4. 1976 občina: Celje naslov: Celje, Ulica V. prekomorske brigade 6 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirani ekonomist delo: direktor 4. Metka Kovačič, roj. 7. 4. 1980 občina: Celje naslov: Celje, Medlog 6 strokovni ali znanstveni naslov: dipl. francistka in japanologinja delo: storitve v tujih jezikih 5. Ivan Kaučič, roj. 24. 1. 1958 občina: Celje naslov: Celje, Košnica pri Celju 51 h strokovni ali znanstveni naslov: zlatar delo: tiskar 6. Majda Kovačič, roj. 29. 9. 1953 občina: Celje naslov: Celje, Medlog 6 strokovni ali znanstveni naslov: diplomirana pravnica delo: upokojenka 7. Branko Sluga, roj. 3. 11. 1985 občina: Celje naslov: Celje, Brodarjeva ulica 31 strokovni ali znanstveni naslov: inženir mehatronike delo: izmenovodja 8. Ana Kolar, roj. 8. 10. 1990 občina: Celje naslov: Celje, Brodarjeva ulica 31 strokovni ali znanstveni naslov: kemijski tehnik delo:brezposelna 9. Jožef Bovha, roj. 6. 2. 1945 občina: Celje naslov: Celje, Vojkova ulica 4 strokovni ali znanstveni naslov: poslovodja delo: upokojenec 10. Silva Borlak, roj. 21. 12. 1945 občina: Celje naslov: Tremerje, Tremerje 25 strokovni ali znanstveni naslov: frizerka delo: upokojenka 11. Karl Borlak, roj. 2. 12. 1955 občina: Celje naslov: Tremerje, Tremerje 25 strokovni ali zna nstveni nasi ov: monter centralnih ku rjav delo: upo kojenec predlagatelj: ZBORČLANOV OO DD CELJE 1. Mitja Jazbec, roj. 24. 8. 1975 občina: Celje naslov: Celje, Na otoku 7 strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. oec. delo: kom ercialist 2. Elizabeta Logar, roj. 19.7. 1941 občina: Celje naslov: Celje, Kajuhova 9 strokovni ali nnanstveni naslov: ekonomsLi tehnik delo: upokojenka V vsaki volilni enoti se voli enajst (11) članov mestnega soeta. Glasuje se samo na eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas samo enemu kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost prod ostalimikan-didati na listi, za kakero bo glas oval. Volitve bodo v nedeljo, 18. novembra 2018 Občinska volilou komisija Mestoe občine Celje Trg celjskih knezov 9, Celje 14. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA -SDS 15. DOBRA DRŽAVA ZA ZDRAVJE 39 UROLOSK) ODDELEK i Najpogostejši rak pri moških Rak prostate rak pri moških v Evropi in tudi v Sloveniji. Gre naraščala. V celjski bolnišnici so ravno v teh za bolezen starejših moških. Ker lahko pri- dneh pridobili dve sodobni napravi, ki bosta Začel se je »movember«. Mesec, ki je posvečen čakujemo nadaljnje staranje prebivalstva, bo olajšala diagnostiko tudi na področju odkriva- osveščanju o raku prostate. To je najpogostejši tudi obolevnost zaradi raka prostate najbrž še nja te hude bolezni, a tudi drugih obolenj. Najpomembnejša dejavnika tveganja za obolevanje zaradi raka prostate sta pojav te bolezni v družini in starost. Moški, čigar oče ali brat sta zbolela zaradi te bolezni, ima povečano tveganje, da bo zbolel tudi sam. Na pojav raka vpliva tudi rasa. V primerjavi z belci imajo na primer pripadniki črnske rase povečano tveganje. Zunanji dejavniki, ki še niso povsem pojasnjeni in so povezani z Za še bolj natančne preiskave Potrditev raka prostate urologi opravijo s transrektalno vodeno (skozi črevo) UZ-bi-opsijo prostate. Za odločitev o aktivnem opazovanju, radikalnem zdravljenju ali pa-liativnem zdravljenju poleg potrditve potrebujejo še natančno oceno razširjenosti raka prostate. UZ prostate in CT prostate za to presojo običajno nista dovolj natančna, zato so bolnike pred pridobitvijo novega diagnostičnega aparata velikokrat iz Splošne bolnišnice Celje napotovali na nuklearno magnetno resonanco v druge ustanove. Nov ultrazvočni sistem, ki opravi fuzijo predhodno narejene magnetnore- sonančne slike z ultrazvočnim prikazom v realnem času, kar omogoča tudi tridimenzionalno rekonstrukcijo prostate, zdaj omogoča, da tovrstno diagnostiko opravljajo v celjski bolnišnici. Še več, diagnostika, ki jo uvajajo kot prvi v Sloveniji, omogoča način diagno-sticiranja po najsodobnejših strokovnih smernicah. »Fuzija dveh diagnostičnih posnetkov namreč omogoča natančno določitev tumorjev in nato tarčno biopsiranje prikazanih sprememb. Aparat ima veliko zmogljivost,« pravi urolog in predstojnik Urološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje Sandi Poteko. SIMONA ŠOLINIC Foto: SHERPA »Zaradi izredno kakovostne slike in diagnostike bomo še natančneje izbirali pravilna zdravila za bolnike. V Sloveniji so namreč dostopna vsa zdravila za bolezni prostate, z natančno diagnostiko in izborom točno določenih zdravil za določenega bolnika bo zdravljenje učinkovitejše,«pravi predstojnik Urološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje Sandi Poteko, dr. med., specialist urolog. Kar pri tretjini moških, ki nikoli v življenju niso imeli težav zaradi prostate in umrejo zaradi drugih vzrokov, ob obdukciji odkrijejo raka prostate. Po napovedih svetovne zdravstvene organizacije naj bi vsak šesti moški zbolel zaradi te bolezni. Tudi pri nas je te bolezni vedno več, navajajo pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije. zahodnim načinom življenja, prav tako vplivajo na povečano tveganje za pojav raka prostate. Zaščitni dejavniki? Predvsem hrana, ki vsebuje malo živalskih maščob in veliko zelenjave ter sadja, pri čemer je pomembna tudi redna fizična aktivnost. Vrednost t. i. ultrazvočnega sistema za MR/UZ-fuzijo za urološki oddelek je 150.900 evrov. Skrajšali naj bi čakalne vrste Bolnišnica je letos nabavila tudi nov magnetnore-sonančni tomograf v vrednosti približno 1,2 milijona evrov. Naložbo je v celoti financiralo Ministrstvo RS za zdravje. V bolnišnici so malo več kot 350 tisoč evrov namenili še za ureditev prostora, kjer je naprava nameščena. Magnetnoresonančna preiskava je ena tistih, ki se uporablja skoraj na vseh področjih medicine in število tovrstnih preiskav je v zadnjem času v Sloveniji naraslo skoraj za 90 odstotkov. Nova naprava je tako za celjsko bolnišnico, ki letno opravi 7 odstotkov vseh takšnih preiskav v Sloveniji (lani kar 6.319), izrednega pomena. Staro napravo so zdravniki uporabljali že štirinajst let, kar pomeni, da je že izrabljena. V Celju je bila čakalna doba na magnetnoresonančno preiskavo v zadnjih letih med najdaljšimi v Sloveniji, kar naj bi se zdaj, ob pridobitvi nove naprave, spremenilo. »Nabava je prinesla dodatne zmogljivosti za večanje dostopnosti in s tem krajšanje čakalnih dob na magnetnoresonančne preiskave kot tudi nove strokovne vsebine oziroma preiskave, ki jih bomo lahko opravljali tudi v Celju,« pravijo v Splošni bolnišnici Celje. Nova naprav omogoča izvajanje preiskav srca, me-diastinuma, trebuha, male medenice, ožilja s kontrastom in glave. Preiskave naj bi opravljali tudi med vikendom, kar naj bi vplivalo predvsem na skrajšanje čakalnih vrst. 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Razglednica s pripadniki mirovne misije na Kreti, 1897/98. Hrani Marko Zdovc. Celjski 87. pehotni polk (5) Sodelovanje 87. pehotnega polka v mirovnih misijah na Kreti in v Skadru Mirovna misija na Kreti (1897/98) Sredozemski otok Kreta s približno osem tisoč kvadratnimi kilometri razgibane površine in z nadvse bogato zgodovino je danes največji grški otok. Sredi 17. stoletja so ga zasedli osmanski Turki in nanj se je začelo naseljevati muslimansko turško prebivalstvo. Leta 1866 je večinsko pravoslavno grško prebivalstvo otoka, ki je bilo v primerjavi s turškim v slabšem položaju, zahtevalo združitev otoka s Kraljevino Grčijo, ki si je neodvisnost izpod turške nadoblasti že leta 1833 priborila z vojno. Do združitve z Grčijo ni prišlo in otok je postal stalen vir napetosti. Leta 1897 se je na otoku celo izkrcala grška vojska, a ga je morala nazadnje na pritisk mednarodnih sil zapustiti. Zaradi vedno bolj zapletenega položaja na otoku in naraščajočega števila žrtev med civilisti ter zaradi spoznanja, da pomorska blokada ne pri- naša želenih rezultatov, so v začetku marca 1897 admirali evropskih velesil svojim vladam predlagali, naj za ohranjanje premirja na otoku in za oblikovanje tamponskih območij poleg pomorskih zagotovijo tudi kopenske sile. Avstro-ogrske oblasti so izbrale tri pehotne polke, med katerimi je bil zaradi zanesljivosti in drugih priporočil izbran II. bataljon 87. pehotnega polka. Odločilna je bila osebnost njegovega poveljnika polkovnika Lea Guz-ka, ki je bil izvrsten častnik, olikan svetovljan in zelo razgledan človek. Pomembne so bile tudi izkušnje bataljona in to, da so slovenski vojaki sloveli kot hrabri, vztrajni in sposobni hitrega učenja tujih jezikov. Marca 1897 je cesar Franc Jožef I. izdal ukaz, da se mirnodobna sestava II. bataljona dopolni z vpoklicem rezerve na približno 650 mož (vsega skupaj je bilo približno 80 rezervistov). Vsak častnik in vojak je pred odhodom na Kreto prejel uniformo bele barve. Odhod bataljona iz Trsta 25. marca 1897 je bil pospre-mljen z najvišjimi vojaškimi častmi. Na krovu parnika Elektra je bilo 19 častnikov, spremljali so jih dva vojaška zdravnika, 656 mož, sedem konj, manjši sanitetni in posebni mornariški oddelek. V Neumu so vkrcali še oddelek 20. gorskega prateškega eskadrona. Po treh dneh plovbe so prispeli na Kreto in si tam uredili prebivališča. Po prihodu se je ena stotnija namestila v glavnem mestu Kaneja (Canea), dve stotniji sta bili v Sudi, medtem ko se je ena namestila v Akrotiriju, od koder je kasneje odšla v trdnjavo Izzedin. Na Kreti so prevzeli obrambo dodeljenega območja in nadzor nad strateško pomembno cesto Kaneja-Suda. Posredovali so tudi v uporu prebivalcev in bili uspešni pri razoroževanju obeh sprtih strani. Vojaki so bili na Kreti dobro sprejeti, saj so bili dosledni in nepristranski do obeh v strani, zapletenih v spor, spoštovali so običaje, kulturno izročilo in tradicije obeh skupnosti otočanov. Pomemben je bil tudi njihov prispevek pri odpravljanju posledic opustošene dežele, saj so poleg vojaške službe opravljali še dela zidarjev in tesarjev, ki so revnim ljudem popravljali in postavljali hiše. Bataljon se je v domovino vrnil aprila 1898, eden od razlogov za odpoklic so bili visoki stroški namestitve bataljona na Kreti. Tudi ob vrnitvi je bil bataljon sprejet z vsemi vojaškimi častmi, najzaslužnejši so bili odlikovani. II. bataljon je vse svoje naloge opravil skladno z navodili, pri čemer ni doživel izgub (en vojak je umrl zaradi posledic tifusa), temveč le nekaj poškodb vojakov. Še isto leto so se z otoka umaknile tudi ostale mirovne sile in turške čete, razmere pa so se dokončno umirile šele, ko je Kreta z londonskim dogovorom leta 1913 pripadla Kraljevini Grčiji. Se nadaljuje. JANJA JEDLOVČNIK, Osrednja knjižnica Celje Ana Hazler: Diši po ljubezni Sem vredna resnične sreče v življenju? Knjižni prvenec mlade celjske avtorice je luč sveta ugledal pred približno mesecem. Že v svoji materialni izvedbi diši predvsem po lepem. Gre za eno tistih knjig, po katerih bomo skoraj samodejno segli, ko bomo iskali nekaj prijetnega in ravno prav zajetnega za pod senčnik na plaži. Zgodba je temu primerno lahkotna in berljiva. V resnici se trudi najti odgovore na najgloblja človekova hrepenenja. Mija je doma iz Maribora, živi v Ljubljani. Ves čas je nekje na poti med Štajersko, konjiškimi vinogradniškimi griči, svojim prijetnim ljubljanskim stanovanjem in Primorsko, kjer ima sorodnike in prijatelje. Po poklicu je pravnica, zaposlena v trgovskem podjetju s keramiko. Je mlada, lepa in uspešna tridesetletnica, s kakršno se danes lahko identificira veliko žensk. Tudi zato, ker v svojih čevljih ni zares srečna. Še vedno si ni opomogla od razočaranja in propadle zveze s fantom, ki se je zdel popoln material za bodočega moža. In čeprav ima Mija po dila svojim sanjam? Na počitnice je včasih dobro iti sam. Mija v Parizu na kulinaričnem tečaju sklene, da zanjo poti nazaj ni več. Počasi išče stik s svojo dušo in se začne sprejemati takšno, kot je. V prvi vrsti vredno ljubezni, uspeha in vsega dobrega. Filozofija knjige je v skladu z nekaterimi sodobnimi duhovnimi principi. Ko se nehaš upirati sebi in svoji notranji svetlobi, vse pade na pravo mesto. Ko nehaš plavati proti toku in pokimaš svoji usodi, se vse vesolje trudi uresničiti tvoje sanje. Morda vam ta filozofija osebno ni ravno blizu, vsekakor pa je rdeča nit zgodbe skupna vsem bralcem. Iskanje sreče, osebnega smisla, življenjskega poslanstva in predvsem ljubezni. Kako te stvari dišijo v našem življenju, pa si moramo odgovoriti sami. StO O avtorici: Ana Hazler, po rodu Celjan-ka, je po poklicu je prevajalka, po duši pisateljica. V iskanju svojega poslanstva je odkrila lokostrelstvo, pletenje otroških copatkov, peko v družbi prijateljev in odkrivanje kulinaričnih svetov. Preizkusila se je v izdelovanju rimskih mozaikov, se zaljubila v ples, znana pa je tudi kot blogerka na svojem portalu Hrana za dušo. vseh kriterijih spoštovan poklic in dobro službo, jo delo bolj izčrpava kot izpopolnjuje. Oboževalcev ji ne manjka in tudi priložnosti za bežna ljubezenska razmerja se ne brani. Občutek praznine ob vsem tem je težko ubesediti. Kako se upreš družbenim pričakovanjem in žde-nju v utesnjenem, a varnem polju udobja? Kako ukrepaš, če v bistvu ni nič narobe, a vendar je življenje zavilo v povsem napačno smer? V tem tavanju in iskanju resnične ljubezni - za katero globoko v sebi ne verjame, da je je vredna - ima Mija en sam varen pristan. Svojo kuhinjo, kjer prideta na dan vsa njena ustvarjalnost in pristnost. To je njen kotiček sreče in zadovoljstva, kjer nastaja najboljše pecivo na svetu. Konec je vedno dober in če občutek ni dober, še ni konec, bi lahko rekli ob zapletu, ko ob stečaju podjetja glavna protagonistka izgubi službo. In dobi prvo naročilo za svoje pecivo. Bo zmogla? Bo pustila varnost ob strani in ob negotovih prihodkih, velikih zahtevah in težkem delu sle- MLADI ZA MLADE 41 Pet tisoč evrov pomoči za Lano novi tedniki radio celie Že enajsto leto zapored so dijaki pred začetkom jesenskih počitnic na Gimnaziji Celje - Center (GCC) pripravili tradicionalni dobrodelni koncert. Tokrat so ga pripravili dijaki 4.c in s sošolci, z učitelji, gosti in s podporniki zbrali pet tisoč evrov v obliki denarja in materiala. Vse to so namenili osemletni Lani, ki se bori s hudo obliko cerebralne paralize. Tako se je v šoli končal mesec solidarnosti, ki se je začel na medgeneracijski prireditvi Naših 100+6 sredi septembra. Na koncertu so nastopile skupine Nude, The Šlagers, Power Kickz in Tooth in the Sky s pevcem Mi2 Tonetom Kregarjem. Za presenečenje koncerta je poskrbela tudi profesorska zasedba Babeless s solistom Miho Gartnerjem, sicer razrednikom 4.c in razrednikom prve generacije, ki je zasnovala žlahtno tradicijo jesenskih dobrodelnih koncertov na GCC. Koncert je obiskalo več kot 1.200 dijakov in učiteljev ter tudi številnih gostov iz vse države, prišli so tudi učenci in dijaki iz celjskih osnovnih in srednjih šol. »Naši mladi so z zgodbami, kot je ta, glasen opomnik vsem, ki menijo, da solidarnost in skrb za sočloveka nimata mesta v sodobni realnosti. Na GCC smo ponosni nanje in se bomo še naprej trudili, da jim tlakujemo široke poti znanja in vrednot, da bodo lahko tudi kasneje k hoji v svetlo prihodnost privabili mnoge, ki jim je mar.« je ob koncu koncerta dejal Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center. Novembra se začenja nova velika humanitarna akcija -zbiranje potrebščin za Malo hišo na Pilštanju, ki daje zavetje številnim otrokom in mladostnikom v stiski. Tudi december bo na GCC minil v znamenju sodelovanja pri Anini zvezdici in zdaj že tradicionalni dobrodelni božični večerji mladih podjetnikov z GCC, članov krožka GCC Start up, in članov Interact kluba Celje. GD, foto: Jakob Pirš Dijaki in učitelji v Nemčiji Dijaki in učitelji Srednje šole za strojništvo, meha-troniko in medije Šolskega centra Celje so se v okviru projekta Digitalizacija v gradbeništvu (Digitalization in Construction - House of European Volunteers) med 8. in 12. novembrom mudili v Nemčiji. Na povabilo šole Heinricha Wielanda iz Pforzheima so se v okviru projekta pridružili prvemu srečanju skupine dijakov in učiteljev iz štirih držav: Nemčije, Avstrije, Romunije in Slovenije. Cilj projekta, ki bo trajal do leta 2020, je obnova starega župnišča v Romuniji, dijaki pa bodo s svojim delom in z znanjem pomagali obnavljati dotrajano hišo. Obnovljeno župnišče bo namenjeno biva- nju mladih evropskih prostovoljcev. Našo šolo so zastopali štirje dijaki iz razreda M-2. F ter trije učitelji. Dijaki so si z navdušenjem ogledali moderno opremljene šolske učne delavnice, ob natrpanem programu pa so si uspeli ogledati še muzej novejše zgodovine The Wall in muzejsko zbirko Mercedez--Benz v Stuttgartu. MZP Zlato odličje in dve bronasti nagradi v mešanju pijač www rinkarna <;i 24. oktobra je bilo na Bledu 40. mednarodno tekmovanje barmanov in državno prvenstvo v kategoriji »fancy drink«. Ekipnega tekmovanja učencev srednjih gostinsko-turističnih šol Slovenije so se udeležili tudi dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje. Roki Zabukovnik, Kosta Kocev in Ambrož Kavšak so tekmovali pod mentorstvom učiteljice Simone Pompe. Osvojili so 1. mesto in zlato v kategoriji C, kjer je bilo treba pripraviti lastno kreacijo brezalkoholnega koktajla - »fancy drink« in vključiti vsaj en izdelek Fabbri. Med vsemi šolami je prav ta koktajl, ki so ga poimenovali Jubilejni koktajl ŠCV 60, pritegnil največ pozornosti ter s svojim okusom in videzom prepričal komisijo. To je bil razlog za izjemno veselje vseh, saj je to koktajl, ki obeležuje praznovanje 60-letnice ŠCV. Dijaki so osvojili še dvakrat bronasto odličje v kategorijah A in B, kar je izreden uspeh šole, dijakov in mentorice. V kategoriji A in B je bilo treba zmešati enega od svetovno znanih koktajlov. Izbor so opravili dijaki z žrebom. Naprej so morali napisati recep-turo, nato pa ga še zmešati. Vsi dijaki so opravili tudi teoretični preizkus znanja s področja barmanstva, tako da je bilo tekmovanje zelo zahtevno, a hkrati zanimivo, saj je po teoretičnem preverjanju sledilo mešanje koktajlov. Poklic barmana postaja vedno bolj zanimiv za mlade, zato se povečuje tudi vpis učencev v program ga-stronomije. To je ustvarjalen poklic, kar je razvidno tudi iz sestave zmagovalnega koktajla. Ta je zanimivega okusa, osvežujoč, prijetnega vonja in roza barve, kot je barva ŠCV. Poleg poklicev, kot so natakar, kuhar, barist, slaščičar in sommelier, je to eden najbolj iskanih poklicev. AB 42 BRALCI POROČEVALCI ^JS - - i Srečanje sorodnikov V soboto, 6. oktobra, smo se srečali sorodniki, ki izhajamo iz številne družine Knez-Mlakar, po domače Bre-govšek iz Šentruperta 18. Ta družina šteje 11 otok po dveh očetih, ti otroci pa imajo 38 otrok. Teh 38 bratrancev in sestričen ima 78 otrok. Tretja generacija ima 84 otrok in v četrti generaciji že imamo 8-mesečno punčko. Tako bi nas bilo skupaj z vsemi partnerji kar 321, če ne bi 28 sorodnikov že umrlo. Od 11 otrok še živita Anica in Fanika oziroma mama. Zbrali smo se na Kalobju pri teti Anici oziroma pri sestrični Marici. Do tja smo nekateri prišli iz Šentruperta peš, nekateri so se pripeljali. Bilo nas je približno sto, gostila nas je sestrična Marica z družino. Po dveh urah smo se s polnimi želodci podali peš in z avti čez Jazbin vrh ter čez goro v Šentrupert k maši. Po pešpoti od Kalobja do Šentruperta smo imeli nekaj postojank, saj nas je že kar kmalu pričakala sestrična Jožica z družino (Brglezova) in nas gostila. V Šentrupertu sta nas gostila bratranec Stanko in sestrična Fanika z družinama. Tik pod cerkvijo so nas gostili še njihovi sosedje, družina Mraz-Centrih. Po tej dolgi poti z obilico hrane smo od- šli k maši v Šentrupert v spomin na vse umrle. Po maši nas je pot vodila na domačijo, po domače k Bregovšek, kjer je bilo rojenih 11 otrok. Na poti do tja nas je spet gostila sestrična Danica z družino. Po dolgi poti, obdarjeni z lepim vremenom in s čudovito naravo, smo končno prispeli na cilj do Bregovske domačije, kjer so naše korenine. Gospodar te kmetije je bratranec Jože z ženo Anico in s tremi otroki. Na cilju srečanja se nas je zbralo približno 150 sorodnikov, vključno s teto oziroma mamo Faniko. Gostila sta nas gospodar Jože in njegov brat Franci z družinami. Srečanje je bilo res veselo in kar prekratko, da bi lahko pokramljali in si povedali vse, kar bi želeli. Druženje ob glasbi in petju je trajalo pozno v noč, ko smo se razšli in si obljubili, da se naslednje leto spet vidimo. V imenu vseh se zahvaljujeva gostiteljem Marici, Jožici, Stanku, Faniki, Danici in sosedom, družini Mraz-Centrih ter Jožetu in Franciju na domačiji ter vsem, ki ste na tej kmetiji delali. Nasvidenje naslednje leto! CVETKA ŠPILER, SILVESTER KNEZ Foto: Damjan Kladnik Sekaško tekmovanje in hišni sejem podjetja Uniforest V soboto, 20. oktobra, je bilo v Latkovi vasi pri Preboldu že petič zapored sekaško tekmovanje lastnikov gozdov Republike Slovenije Uniforest 2018, hkrati pa je bil tudi hišni sejem podjetja Uniforest. Na tekmovanju je sodelovalo šest društev lastnikov gozdov, ki so sestavljali 12 ekip oziroma so v boj poslali 37 tekmovalcev. Tekmovanja so se udeležite tudi tri predstavnice nežnejšega spola in prikazale odlično predstavo. Kot posamezniki in ekipno so se pomerili v disciplinah kombiniran rez, precizni rez, zasek in podža-govanje, podiranje na balon ter kleščenje. Prvo mesto med ekipami je zasedla ekipa Duseti Šoštanj, drugo mesto ekipa Brlec in tretje ekipa SSD Uniforest 1. Med posamezniki je prvo mesto v skupnem seštevku zasedel Janko Mazej, za kar je prejel motorno žago Husqvarna, drugo mesto je zasedel Stanko Goličnik in tretje Dani Avbreht. Lepo vreme je privabilo veliko obiskovalcev, ki so lahko uživali v glasbenem izboru didžeja Mihe, si ogledali demo rezalno-cepilnih strojev Titan 40/20 premium in Titan 43/20J standard, vitla s konstantno vlečno silo 70 GK ter ležečega cepilnika Magnum 32 podjetja Uniforest, traktorje Massey Ferguson podjetja Agritech in prikolico podjetja Profi kmet. Dodatno je prodajalna Uniforest na ta dan ponujala obilo popustov. Foto: Martin Frece Rodbina Praprotnik prvič skupaj V nedeljo, 7. oktobra, se je v Andražu nad Polzelo zbrala rodbina Praprotnik. Gre za potomce Ivana in Frančiške, rojene Plaskan (oba sta bila rojena leta 1902), po domače Malezovih, ter potomce Ivanovih sester Ivanke, Marije in Ane ter brata Franca (vsi so bili rojeni med letoma 1882 in 1898). Na srečanje je prišlo kar 84 udeležencev skoraj iz vseh delov Slovenije. Izmenjevali so spomine iz preteklosti, se pogovarjali o skupnih prednikih in o današnjem življenju, okoljih, iz katerih prihajajo. Kljub ne najbolj prijetnemu vremenu je čas hitro tekel. Ob koncu srečanja so prejeli spominsko fotografijo in fotokopijo družinskega drevesa. Razšli so se z obljubo, da se kmalu spet srečajo, tokrat v še širšem sestavu. TT BRALCI POROČEVALCI 43 Vaje so pomembne Na Ložnici pri Žalcu so 25. oktobra domači gasilci s člani društev iz Gotovelj, Vrbja, Žalca in Velike Pirešice izvedli gasilsko vajo. Prikazali so gašenje in evakuacijo ponesrečenih delavcev. Vajo so pripravili v prostorih podjetja Aplast, to so nekdanji prostori Minerve, podjetja, ki ga je Aplast prevzel leta 2016. Omenjen prikaz reševanja je v podjetjih zelo zaželen, saj predstavlja dobro pripravo za morebitno realno dogajanje in ustrezen odziv vpletenih v kriznih situacijah. MŠ O Zakaj so možgani najbolj na udari^ i. Pomanjkanje ггакл, vodö. глабвође. hrani 3. Motnje na ivezah etekifomagnetni srmog. mikrovalovna sevanja iFWLOäV-tivna sevanja 2. Presežki kemikali| in težkih kovu апШШ 4. Motnje ritma motnji spares, motnje ManioMhralnaja rftna Sanja Lončar je predavala o dejavnikih tveganja za razvoj demence. Ohranimo možgane V Pegazovem domu vsako leto v okviru svetovnega dne alzheimerjeve bolezni priredimo sklop različnih aktivnosti na temo demence - delavnice, predavanja ... z namenom osveščanja, zgodnjega odkrivanja in prepoznavanja znakov te bolezni in seveda tudi prepoznavanja ustreznih pristopov pri delu z osebami z demenco. Tokrat smo v goste povabili svobodno raziskovalko in zagovornico naravnih rešitev Sanjo Lončar. Na zelo preprost način nam je predstavila dejavnike tveganja za razvoj demence, istočasno je dajala praktične napotke, kako lahko v vsakdanjem življenju ukrepamo in zmanjšamo dejavnike tveganja. V današnjem svetu so naši možgani zaradi sodobnega načina življenja, napredne informatike, nenehne izpostavljenosti wifi omrežjem ... zelo izpostavljeni in ogroženi. V nekaterih vidikih gre za pomanjkanje določenih snovi, v drugih za preobremenitve, ki privedejo do pešanja možganov in živčevja. Sanja Lončar nas je seznanila z naravnimi rešitvami, s katerimi lahko te vzroke vsaj delno odpravimo. Spoznali smo zelišča in začimbe, kot so kurkuma, ingver, ginko, črna kumina, žafran, melisa ..., naši kuharji in kuharice pa so po njenih recepturah pripravili prigrizke ter napitke iz navedenih zelišč, ki blagodejno vplivajo na organizem in delovanje naših možganov, če jih le pravilno in redno uživamo. ANICA VREŽE socialna delavka 44 ŽIVALSKI FOTONATEČAJ »Lok je zelo prijazen in vedno nasmejan. Zelo rad je v družbi ljudi in potrebuje veliko pozornosti,« je sporočila Lara Kitak iz Rogaške Slatine. »Le kdo je ta >krtobrvi<.« Tako je muca opisala Špela Ograjšek iz Šmartnega v Rožni dolini. »Tole je naš družinski član Timi. Je zelo rad v družbi in rad hodi na morje, takole je preživljal vroče pasje dni z našo družino na morju,« je zapisala Darja Tomplak Majcen iz Gotovelj. 46 RAZVEDRILO Nikamor Moja plača mi prigovarja: »Greva kam!« Jaz ji odgovarjam: »Premajhna si še, boš kar doma.« Če ne bi bil samski Krištof Kolumb je odkril Ameriko sam zato, ker je bil samski. Če bi imel punco, bi se zgodilo tole: »Zakaj moraš iti ravno ti? Naj pošljejo koga drugega! Saj nisi edini!« »A si ti normalen? Res ne vidiš, da te izkoriščajo?« »Niti moje družine ne poznaš, pa bi odkrival novi svet, bravo!« »Sploh ne veš, kam greš! Kaka okrogla Zemlja!« »Samo moški gredo na potovanje? Pa kaj še!« »Zakaj ne morem še jaz, a nisi ti šef? Mene nikoli ne Gradbeni delavec na morju Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. pelješ na potovanje! »Ubogi revež, ne veš več, kaj bi si izmislil, samo da ne bi bil doma.« »Takoj ko stopiš skoz ta vrata, se bom vrnila k mami, da veš!« »Vse si načrtoval, lopov! Že zdavnaj si se dogovoril z Indijankami!« »Kraljica bo prodala svoj nakit, da boš ti potoval? Ti misliš, da sem tako neumna? Kaj imaš s to babo, a?« »Ne greš, pa konec! Nič se ne bo spremenilo, če bo svet še naprej raven ko plošča. Ne oblači se, ker ne greš!« Želje Zdravnik želi, da zboliš, mehanik želi, da imaš prometno nesrečo, pogrebnik želi, da umreš, lopov je edini, ki želi, da uspeš. Oven Ali ste vedeli, da je tehtnica najbolj religiozen predmet v slovenskih domovih? Na njej se največkrat sliši: »O, moj bog!« Kako se imenuje dom ostarelih? Predjamski grad. Kaj mislite o vprašanju migrantov? To je prešlo že vsako mejo. Si že poskušal reči ne alkoholu? Sem, pa ne sliši. Uran, ki potuje po vašem znamenju, se bo zaradi re-trogradnosti ponovno vrnil v vaš znak 6. v mesecu. S tem najavlja obdobje, ko se boste ponovno soočali z zadevami, ki ste jih imeli za že rešene. Tokrat lahko rutinsko delo reši vse tiste, ki boste imeli premalo zagona. Lahko pričakujete celo priznanje za svojo potrpežljivost. Na čustvenem področju se boste morali izjasniti. 3\k Dvojčka Rak Lev Devica Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Tehtni ca Luna bo od nedelje do torka popoldne v vašem znamenju, za nameček bo vaša vladarica Venera retrogradna. Veliko se boste spraševali o pravilnosti svojega početja in brskali po lastni notranjosti. Prenehajte z dvomi in se skušajte čim bolj osredotočiti na praktične vidike dela. Partnerju morate dovoliti vsako svobodo, ki ne ovira vaše. Iz vsakega prepira se moramo nekaj naučiti. škorpijon Vaša vladarica je še vedno retrogradna, kar predstavlja trenutno prednost. Čeprav ne menite tako, se boste o tem prepričali kasneje. Nekaj boste znali zelo dobro obrniti sebi v prid. Kljub temu ne bo odveč, če naredite majhno inventuro in pri vseh vprašanjih o denarju pokažete večjo pozornost in odgovornost. Na čustvenem področju boste sprejeli sklep, kako boste ravnali v prihodnje. Želeli se boste izogniti ponovni težavi z isto osebo. Vaš vladar Merkur potuje po nasprotnem znaku strelca. Občutek, da se je raven zahtev okolice do vas močno povečala, bo pravilen. Dobro se organizirajte in ne počnite vsega sočasno, pa bo vse v najlepšem redu. Čezmerno trošenje energije je lahko trenutno nevarno. Ne pričakujte, da bo partner odstopil od svojih zahtev samo zato, ker vam to ustreza. Živite bolj zmerno in mislite tudi na jutri. V tem tednu je Jupiter zadnje dni v vašem znaku. Mlaj v Škorpijonu 7. novembra prinaša potrebo, da se umirite in pripravite dober načrt za naprej. Rastoča luna vam bo nudila oporo pri uresničevanju ciljev. Nekatera dela vam pač niso všeč in menite, da ste si zaslužili kaj več. Vendar vam ta čas prinaša spremembe na bolje, zato aktivirajte svoje moči. Nova ljubezen tudi trka na vrata, zato se samski pripravite. Strel ec Merkur v vašem znaku je najboljši zaveznik pri delu. Ogromno boste naredili, lep napredek se obeta. Vsi dobro vidijo, kako se trudite. Tega ne omenjajte več, naj bo to del vaše nove strategije. V bližnji prihodnosti boste imeli odlično možnost izbire. Kmalu bo prišel na čustvenem področju čas za vaš nadaljnji korak. Nekdo vam bo odkrito pokazal svoja čustva. Sonce v sorodnem znaku vam prinaša velike vire energije, zato boste kos tudi zahtevnejšim opravilom. Vse se lahko uredi, če izberete pravi način. Finančni del je še vedno dober in zadovoljiv. Pazite le, da vas prevelika želja po spremembi ne zapelje v skušnjavo. Ponedeljek in torek bosta precej stresna. Tik pred časom, ko se bo vaša vladarica srečala s Soncem ob mlaju, ne iščite odgovorov na svoja vprašanja čustvene narave. Kozorog Pluton in Saturn, oba mogočna planeta, potujeta po vašem znaku, vam dajeta nezlomljivo moč, da vztrajate tudi v težkih pogojih dela. Zaradi izjemne priložnosti lahko tokrat podaljšate svoj delovni čas. Takšna situacija se res ne pojavi vsak dan. Dodaten zaslužek vam bo prišel prav, vendar vseeno preverite reference. Zasebno in čustveno življenje se bo odvijalo v senci delovnega, ki mu boste v tem času posvečali vse svoje misli. Čaka vas nekoliko nemiren teden. Še zlasti 1. novembra bodite skrajno premišljeni, kajti položaj Marsa lahko mimogrede povzroči konfliktno in zelo nemirno energijo. Sicer ste lahko po delovni plati zelo uspešni. Malo več športnega duha vam bo popravilo splošno počutje. Vsa nova vlaganja in načrti morajo biti v okviru vaših naravnih potencialov. Da se ne bo partner jezil, popustite malo pri svojih pogojih. Vodnar Ponovno boste lahko doživeli epilog dogodkov v preteklosti. Lahko si pripišete še eno zmago. Vaše razmišljanje o tem, kako bi bilo, če bi ravnali drugače, je čista manipulacija, zato karpre-nehajte. Kar je, to je, sprejmite konkretne okoliščine. Dovolj je bilo opozoril, ki jih enostavno niste jemali resno ali pa ste imeli občutek, da se vas ne tičejo. Ne čudite se, če boste prejeli račun. Ribi V petek in soboto boste gostili Luno, zato bosta ta dva dneva kot naročena za delo, tudi jesensko čiščenje bo lahko odlična izbira, saj boste izredno delavni. Začetek novega tedna bo precej stresen tudi zaradi bližine luninega mlaja. Ugotavljali boste, da nekateri igrajo svoje igrice v skladu z nenapisanimi, a dobro znanimi pravili. Brez skrbi, tudi vi se boste izvrstno znašli v tej igri. Vaš vladar Neptun je še vedno retrograden v ribah in prinaša potrebo po temeljitem razmisleku, kako naprej. Konstrukt, ki ga imate v glavi, lahko še spremenite, dodelate, nič še ni dokončno odločeno. Bodite odprtega duha in prilagodljivi. V ljubezni pokažite, da cenite partnerjevo vdanost. Ni vse samoumevno, zato je pravi čas, da se s prijaznostjo odzovete na enak način. Dvojno vam bo povrnjeno. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka BOJEVNIKI ZA KRŠČ. VERO V SR. VEKU IZID, DOSEŽEK EMA KURENT SLIKAR (ŽARG.) JAPONSKA NABIRALKA BISEROV KrižamKe & usamKe PRIIMEK BRATOV NA SLIKAH AMERIŠKI GLASBENIK TURNER LINNEA QUIGLEY AMERIŠKA ZNAMKA ŠPORTNIH SANDALOV RICHARD DREYFUSS OKRASJE, NAMENJENO OLEPŠAVI DELAVEC V KAMNOLOMU REKA V KANADI 17 NASELJE PRI DOBRNI ZGORNJI DEL GLAVE ŽENSKE PRSI IVO ZORMAN TROPSKO DREVO PREMAZ ZA LES GL. MESTO ŠPANIJE SL. TV-VODITELJICA (NUŠA) NOVO MESTO ŽUPNIJA (ZASTAR.) DRUŽABNA IGRA FRANCOSKI PISATELJ ZOLA STRIPOVSKI JUNAK FORD ZVOČNI ZNAK ZA PREPLAH NEKD. ŠVIC. SMUČARKA (SONJA) PRVI MOŠKI KUPI SIPKEGA MATERIALA (EKSPR.) GRŠKI BOG LJUBEZNI PEVKA PRODNIK STROKOV-LUKSEM- NJAK ZA BURŠKA TV JAMO-MERSTVO STAROSLO-VAN. PIJAČA KONEC (ANG.) TOALETNI KOVČEK NEKDANJA PERZIJA RIBJA JAJČECA NAVDUŠENEC ZA IT. POLITIKO ALI KULTURO NATEZALNIK (REDKO) NACE JUNKAR VRATAR (STAR.) 7 ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON MEJNI ZNESEK KDOR GOVORI IJEKAV-ŠČINO TOPOVSKO STRELJANJE (POG.) LISTNATO DREVO NEMŠKI GENERAL (HANS) KATOLIČAN ABELOV BRAT SL. ZNAM. ŠPORTNE OBLEKE ŽENSKO IME TINA TURNER NOVINARKA (BARBRA) VOZILO Z ENIM SEDEŽEM ŠPORTNI USPEH KONEC MOLITVE NEMŠKI AVTO AVTO. OZN. ESTONIJE DEL MEDENICE TUJA IN NAŠA ČRKA ANGLEŠKI KOLIDŽ KOREOGRAF OTRIN KAR ZRASTE NA ČEM MRAČNO RAZPOLOŽENJE JAMSKI PLIN 15 INDIJANSKI ČOLN INDIJ SNOV, KI DAJE PRIJETEN VONJ 18 DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO KRAJ V POSOČJU SPECIALIST KLANA ZA GOVORNE DESKA MOTNJE (NAR.) SUDOKU 333 6 2 7 6 1 2 3 7 8 7 8 9 3 1 6 4 2 9 8 5 3 7 1 4 9 SUDOKU 24 2 4 3 4 6 8 7 2 2 3 8 7 9 9 8 6 7 1 6 1 2 9 4 REŠITEV SUDOKU 332 REŠITEV SUDOKU 23 9 5 2 1 8 3 7 4 6 8 4 7 9 5 6 2 1 3 3 6 1 2 4 7 8 9 5 4 9 6 7 2 5 3 8 1 5 2 8 3 1 4 6 7 9 1 7 3 6 9 8 5 2 4 2 3 5 4 7 1 9 6 8 7 8 4 5 6 9 1 3 2 6 1 9 8 3 2 4 5 7 1 6 5 2 4 8 9 3 7 4 9 7 5 6 3 1 2 8 3 2 8 1 9 7 4 6 5 6 3 2 4 8 1 7 5 9 5 8 9 7 3 6 2 1 4 7 1 4 9 2 5 3 8 6 9 5 6 3 1 4 8 7 2 2 7 3 8 5 9 6 4 1 8 4 1 6 7 2 5 9 3 5 2 3 4 10 6 19 8 13 12 9 16 3,14 11 14 novi tednik Vedno? г Ш\ЛУј! 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Nagradni razpis 1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: IH СЛ O Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 6. novembra. Geslo iz številke 43: Krompirjeve počitnice Izid žrebanja 1. nagrado, mesečno karto za 8 obiskov Top-Fita, centra za zdravje in rekreacijo, Ipavčeva ulica 22, Celje, prejme: Vladimir Grom iz Šentjurja. 2. in 3. nagrado, karto za enkratni obisk Top-Fita, prejmeta Marija Rojc iz Celja in Franc Ožir s Kalobja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. 48 RUMENA STRAN Poskočni Dejan delal, očarljiva Andreja uživala Kdo bi rekel, da bo med najbolj zaposlenimi na prireditvi Tu smo doma prav jutranji voditelj na Radiu Celje Dejan Krajnc. Poskočni muzikanti so namreč med Nočjo Modrijanov vandrali z odra na oder in se pridružili različnim skupinam (na sliki s Primorci). Ko si je Dejan preoblačil majice, je bila vselej v nevarnosti njegova izjemna frizura. Zanimivo je, da ni bil v nevarnosti, ko je sredi Celja oblekel dres z barvami NK Maribor. Do skrajnih meja zaposlena - radijska voditeljica in še marsikaj drugega - Andreja Petrovič je na koncert prihitela nekaj sekund pred začetkom. Ne spodobi se, da bi stala, zato ji je prijazen varnostnik prinesel poseben stol. In tako je bila v prvi vrsti, le nekaj metrov oddaljena od Dejana. Foto: GrupA, DŠ Rdeča kot simbol dobrodelnosti Po jesenskih modnih revijah, ki so v celjskem Citycentru imele dobrodelno noto, je sledilo še zadnje dejanje - predaja donacije. Pletilje, ki so se odzvale pozivu za sodelovanje in spletle rdeče šale, so bile zelo različne, od tistih, ki so zasledile vabilo na družabnem omrežju, do zaposlenih in varovank šmarskega doma upokojencev. Skupaj so spletle kar 30 rdečih šalov. Po modnih revijah jih je bilo mogoče odkupiti. Zbrane prispevke je Citycenter podvojil ter celjskemu materinskemu domu daroval 740 evrov. Foto: arhiv CC lty center city cent city center !ч • clty center Na okrogli mizi ob koncu arhitekturnega maratona so v preurejenem nadstropju zlatarne sodelovali (z leve) Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center, Tanja Tamše iz Aurora coworking Murska Sobota, sno-valka prostora 20/30, kot so poimenovali preurejen prostor v zlatarni, Domen Kočevar, lastnik in direktor medicinskega centra Paracelzus ter vodja Teozofske knjižnice Alme M. Karlin, in Gorazd Furman Oman, direktor podjetja Urbanisti. V živahni razpravi, v kateri je sodelovalo tudi občinstvo, so razvijali zamisli za nove prostorske rešitve v knežjem mestu. Iskrivo in mladostno recikliranje Celja Arhitekturni maraton, ki sta ga v pravkar končanem mesecu že šestič izvedla zakonca Furman Oman, prodorna in trajnostno ozaveščena urbanista, je tudi tokrat odlično uspel. Ambiciozen projekt, ki ga Mojca in Gorazd snujeta v svojem družinskem ustvarjalnem »brlogu«, Zavodu Metro SR in podjetju Urbanisti, je v sodelovanju z Gimnazijo Celje - Center na letošnjo temo maratona Recikli-rajmo mesto spet ponudil odlične arhitekturne rešitve, kako oživeti degradirani prostor v mestu. Letos so z dijaki na delavnicah s pomenljivim imenom Enajsta šola pod mostom opuščeno nadstropje nekdanje poslovne stavbe Zlatarne Celje z inovativnimi rešitvami in opuščenimi predmeti spremenili v imeniten »coworking« prostor. Ta postaja vodilo sodobnega Mojca Furman Oman, direktorica zavoda Metro Savinjske regije se načina dela zlasti mladih tako kot njen soprog ambiciozno in domiselno z vsakoletnimi novimi podjetnikov. prostorskimi izzivi za Celje loteva arhitekturnega maratona, ki je postal Foto: GrupA zelo uveljavljen dogodek v mestu. Najmlajša prostovoljka, ki je pletla rdeč šal, je bila Žani, hči modne oblikovalke Maje Štamol Droljc. Maja Rak, arhitektka in profesorica na Gimnaziji Celje - Center, poučuje predmeta bivalna kultura in osnove kulturne dediščine, pri katerih se dijaki tretjih in četrtih letnikov umetniške gimnazije likovne smeri seznanjajo z urejanjem prostora, urbanizmom, arhitekturo ... Dijake navdušuje za aktivno sodelovaje v arhitekturnem maratonu. V nekdanji zlatarni je preizkusila delovanje viseče sprostitvene klopce, ki so jo ustvarili njeni dijaki.