bpfidizlOM tn abbonamento postala. — Leto XXII., št. 18 Ljubljana, petek 23, januarja l94ž-XX Cena cent. 70 JpravniStvo: Ljubljana, Puconljeva ulica 5 — Telefon št 31-22, 31-23. 31-24 .nserat.ru oddelek: Ljubljana Pucclni-jeva ulica & — Telefon 31-23, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št- 42 rtaeunr pri poŠt Cek ca vodu: LJubljana %t 17.741. UciNU 6A.Š i uftilVu m oglase iz Kr Italije in inozemstva ima i nione PuhbliHta Italiana S. Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica Stev. 6 telefon 31-22. 3V-23. 31-24 Rokopisi se oe vračajo CONCESSION AKlA fcSSCLUSIVA per la pubbllcits dt provenienza italiana eo estera: Unione Pnbblirita Italiana S. A.. Nilano y am T i motoriziranih čet v C renajki Mcčai letalski napadi na umikajoče se angleške čete, topniške postojanke in taborišča Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 22. januarja naslednje vojno poročilo štev. 599: Od včeraj so v teku v Cirenaiki borbe motoriziran h in oklopnih italijansko-nem-ških oddelkov, ki so napadli nasproti stoječe sovražne edinice. Letalski oddelki osi, ki so podprli akcije na kopnem, so močno in ponovno bombardirali umikajoče se čete, zbirališča vozil, topniške postojanke, skladišča in logistična središča. Nemško letalstvo je bombardiralo letališča in pristaniške naprave na otoku Malti. Izbruhnili so požari. V letalskih bojih je bil sestreljen en Hurrican. Sovražni letalski napad na Tripolis ni povzročil velike škode. sov-refsk! napadi na Kr mu Uspešni protinapadi ob Dcncu, v srednjecs in severnem odseku vz&ošne fronte — Angleški poraz v Cirenaiki Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na Krimu se je ponesrečilo več sovražnikovih sunkov proti obkolitveni fronti pred Sevastopoljem. Na fronti ob Doneu, kakor tudi v srednjem in severnem odseltu vzhodne fronle se nadaljujejo v hudem mrazu obrambni boji. Ot'biti so bili mnogoštevilni sovražnikovi napadi. Lastni protinapadi so bili uspešni. Pred Leningradom so se ponesrečili ponovni poizkusi izpadov sovjetskih sil. Pri mestu Kerču so poškodovala nemška letala z bombami večjo sovjetsko trgovsko ladjo. Kri oboroženih tzvirtnlSklh poletih nad morjem ob Angliji so potopila nemška bojna letala pred škotsko severno zapadno obalo trgovsko ladjo s 6000 br. reg. tonami in premogovni parnik s G00 br. reg. tonami. Prod angleško južnozapadno obalo je bila z bombami poškodovana večja trgovska ladja. Na nekem otoku pred Shetlandskim otočjem so nemška bo.ina letala dosegla vei» zadetkov na pristaniških napravah. V severni Afriki so nemško-italijanske oklopne čete napadle s presenetljivim sunkom pred naššmj postojankami v Cirenaiki razvrščene angleške sile ter jih pognale nazaj. Sovražnik se je umaknil v begu proti Agedabiji. Močni oddelki nemškega In Italijanskega letalstva so posegli v boje na zemlji ter so bombardirali zbirališča so- vražnikov čet in oklopnih vozil. Ob egiptski meji so bila bombardirana angleška skladišča zalog. Sovražnik je metal v poslednji noči bombe na stanovanjske okraje na severno-za-padnem nemškem obalnem ozemlju. Med civilnim prebivalstvom so bile manjše izgube, vojaška škoda pa ni bila povzročena. Pet napadajočih angleških bombnikov je bilo sestreljenih. V času od 11. do 20. januarja je izgubilo angleško letalstvo 38 letal, med njimi IS nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. V istem času smo izgubili v borbi proti Angliji 16 lastnih letal. Letalski napadi na Helsinke Helsinki, 22 jan. u. Trije sovjetski bombniki so prodrli nad Helsinke, nad juž-nozapadni del mesta. Povzročili so nekaj škode, protiletalska obramba pa je sovražna letala pregnala Službeni komunike pravi, da je bil en civilist ubit. 4 pa ranjeni. Skoda, ki jo je napravilo kakih 10 manjših bomb, ni velika. Mesto je bilo snoči od 19.30 do 20.30 znova alarmirano. Protiletalsko topništvo je bilo v akciji, sovražni bombniki pa mesta niso napadli. Huda zima na Finskem Helsinki, 22. jan. u. Listi poročajo, ia je temperatura padla na 20 do 30 stopenj pod ničlo. Zamrznilo je Baltiško morje. V zvezi s tem napovedujejo, da bo v nekaj dneh ves promet po tem morju prekinjen. Dr. FunR o potrebi varčevanja Berlin, 22. jan. s. Minister za narodno gospodarstvo dr. Funk in državni podtajnil: Backe sta ob zaključku trgovskega zborovanja govorila o odgovornosti trgovcev in potrošnikov v teh izjemnih časih in pri tem poudarila potrebo varčevanja. Minister dr. Funk je med drugim dejal: Idealizem na stroške drugih je brez vrednosti. Varčevanje je dolžnost, ki obvezuje vse državljane k neki nujnosti, kajti poskrbeti moramo za svojo oborožitev in kriti vojne stroške z varčevanjem. Kdor pa na-mestu, da bi varčeval, kupuje preko svoje potrebe, zametuje vrednote, ki so važne za vojno gospodarstvo, a obenem odvzema drugim možnost nakupa. Gotovo je, da si bo oni, ki danes varčuje, z istim denarjem lahko kupil več in bolje po vojni. Država je trdno odločena, da zaščiti valuto pred vsakim valovanjem in nevarnostjo. Državni podtajnik Backe pa je govoril o prehrambenem vprašanju in je opozoril, da mora Nemčija danes prehranjevati nc le svoje prebivalstvo s proizvodi svoje zemlje temveč mora obenem odstopati velik del svojih živil, predvsem pa žito, zasedenim deželam in zavezniški Finski. Nemčija, ki je pred vojno uvažala velike količine žita, je med vojno postala izvoznica žita navzlic dejstvu, da se je narodna potreba zaradi porasta prebivalstva znatno povečala. Porast prebivalstva pa moramo pripisati porastu etničnih skupin in povratku nemških emigrantov v domovino, nadalje uporabi tuje delovne sile in velikemu številu vojnih ujetnikov. Eksplozija v gibraltarski luki Algeciras, 22. jan. u. Na neki oboroženi ribiški ladji v gibraltarski luki je nastala včeraj huda eksplozija, ki je ladjo popolnoma razdejala. Izmed posadke je bilo 15 ljudi ubitih, 10 pa hudo ranjenih. Nekaj vojnih ladij, ki so bile v njeni bližini, je bilo poškodovanih. Algeciras, 22. jan. d. O eksploziji angleške patrolne ladje v gibraltarski luki, o kateri je že v sredo dospelo kratko poročilo, so se zvedele sedaj še nekatere na-daljne podrobnosti. Eksplozija angleške patrolne ladje je bila tako silovita, da je povzročila med prebivalstvom Gibraltarja pravcato paniko. Mnogo ljudi je zbežalo v zaklonišča, misleč, da gre za letalski napad na Gibraltar. Sila eksplozije je bila tolikšna, da so kosi raztrgane ladje padali na ladje v bližini, med njimi tudi na neki rušilec. Na ladjah je bilo povzročene dokaj škode. Dva goreča kosa sta padla na neko bencinsko skladišče in ga zažgala. V Gibraltarju so popokale skoraj vse šipe v oknih. Vseh 18 mož posadke na patrolni ladji je bilo ubitih. Na ladjah, zasidranih v bližini. so bile ubite še nadaljnje 4 osebe, 5 pa jih je bilo hudo ranjenih. Smrt bivšega direktorja agencije Štefani Rim, 22. jan. s. V noči na torek Je umrl odvetnik Ivan Cappellotto, ki je bil od leta 1920 do 1.1939 direktor agencije Štefani. Bil je star 66 let. Sprejemi pri Dsiceju Rim, 22. jan. a. Duce je sprejel inž. Alda Mandoia, generalnega direktorja italijanske družbe za siintetična pogonska sredstva, ki je dal pobudo za racionalno izrabo' lignita v okviru avtarkičnega gospodarstva. Inž. Mando je Duceju podrobno obrazložil svoj program ter ga je obvestil, da se bo v kratkem pričela graditi velika tovarna, v kateri se bodo iz lignita pridobivala sintetična pogonska sredstva. Duce je pohvalili inžcnjer-jevo delo in mu je dal nekaj navodil za nadaljnje delo. Pozneje je Duce sprejel tudi predsednika I tali jan sike akademije in akademika Fran-cesca Ercola, ki sta mu poklonila jKislednja dva letnika ailbansike revije in druge publikacije, ki jih je izdal zavod za albanske študije, ki ga je ustanovila Italijanska akademija. Maršal Keitel v Budimpešti Budimpešta, 22. jan. u. Maršal Keitel se je včeraj dopoldne v spremstvu načelnika madžarskega generalnega štaba generala Szombatelyja poklonil pred spomenikom Neznanega vojaka jn je nato prisostvoval veliki vojaški paradi, pri kateri so nastopile madžarske čete, ki so vrnile z vzhodnega bojišča. Sodelovali so odlelki huzarjev, topništva, tankov in motorizirane pehote. Po paradi je bil Keitel pri regentu Horthyju in je imel z njim dolg in prisrčen razgovor. Nato se je sestal še z vojnim ministrom Bartho in načelnikom honvedskega glavnega štaba generalom Szombathelyjem. Angleška in sovjetska propaganda, pravi v zvezi s Keitlovim obiskom v Budimpešti polslužbena »Budapesti Ertesito« skušata tudi ob tej priliki na vse načine ugibati o razlogih obiska načelnika nemškega generalnega štaba v Budimpešti, ti razlogi pa tičijo dejansko v tesnem vojaškem sodelovanju Madžarske z osnima silama. Obisk je le naravna posledica bratstva v orožju, ki je nastalo med madžarskimi Ln osnimi vojskami, ki se skupno bore proti boljševizmu. Ponesrečeno angleško poštno letalo Madrid, 22. jan. s. Iz Algesirasa poročajo, da se je v bližini rta Aceguche, nedaleč od Tenarife, ponesrečilo angleško štirimotorno letalo, ki je oskrbovalo poštni promet med Gibraltarjem, Mato in Egiptom. Vseh 10 članov posadke je utonilo. Letalska zveza med Sirijo in Damaskom Ankara, 22. jan. Kakor javljajo iz Damaska, je vlada Sirije objavila, da je v načrtu organizacija letalske proge med Damaskom in New Yorkom. Letala bi na progi obratovala v dveh etapah. Prva etapa bi bila Damask—Kairo—Chartum—Ekvatorialna Afrika—Brazzavllle, druga etapa pa Brazzaville—New York. Na progi bi opravljala službo prvenstveno ameriška letala. Obnovite naročnino! PRED NAPADOM NA SINGAPUR Po končanih očiščevalnih operacijah v pokrajini Johore se bo pričal japonski napad na singapursko trdnjavo šanghaj, 22. jan. d. Po vesteh z malajskega bojišča nadaljujejo japonske čete očiščevalne operacije v pokrajini Johore, kjer se na nekaterih postojankah še držj nekaj tisoč avstralskih in novozelandskih vojakov. Po zaključku teh operacij in končnem zlomu poslednjega angleškega odpora se bo po japonskih vesteh pričel napad na sam Singapur. Tokio, 22. jan. (Domei). Z malajske fronte javlja dop;snik japonske poročevalske agencije, da so se sedaj pričele umikati tu li še tiste britanske čete, ki so se v pokrajini Johore na nekaterih točkah ob prometnih zvezali japonskemu prodiranju zelo trdovratno uparale. Te čete, ki so se dokaj dolgo držale na ugodnih postojankah, so sedaj na umiku po cesti, ki vodi proti Singapuru. Splošni br.tanski umik s poslednjih postojank v pokrajini Johore se je pričel 20. januarja. Japonski prednji oddelki sovražnika neprestano zasledujejo in napadajo. Umikajoče se britanske čete raz_ polagajo le še s kak mi 8 poljskani topovi. Japonci so vnovič napadli britansite odielke na neki postojanki G km od Labisa. Japonske čeie, ki prodirajo ob zapadni obali, so dosegle mestece Pariston v oddaljenosti pr bLžno 20 km od Yongpenga. Tu napadajo se^aj sovražnika, ki razpoiaga le še z majhnim številom topništva. Bern, 22. jan. u. V angleških krogih obeležujejo položaj na Malajskem polotoku takole; Japonci so vrgli v bitko dve novi div ziji. V noči na sredo so razvili ofenzivo v širini 30 km. Borba se še nadaljuje in jo je treba smatrati za pričetek napada na S.ngapur. Bitka se razvija na glavnih postojankah, ki branijo mesto, Jo katerega Japonci še niso prodrli. Japonci so docela v premoči v zraku. S tega vidilca je položaj angleške obrambe ta trenutek zelo krit čen. V vesti iz Londona, ki jo je objavila »United Press«, pa je rečeno: Zaradi zadnjih dogodkov na Malajskem polotoku smatrajo vojaški strokovnjak-, da se bo japonsko vrhovno poveljništvo posluž lo podobne taktike, kakor so se je nemške oklopne kolone v Evrop:, le da jo bo prilagodilo posebnim zemljepisnim in terenskim okoliščinam na Malajskem polotoku. Japonci se z morske stran: prizadevajo, da bi prišli Angležem za hrbet. Izkrcali so se na skrajnih južnih koncih polotoka in skušajo sedaj popolnoma paralizirati in desorganizirati angleško obrambo. Esmbardiranje Singapura šanghaj, 22. jan. 1. Po službenem poročilu iz Singapura je bil včerajšnji japonski letalski napad na to britansko trdnjavo posebno močan. Pri napadu je sodelovalo 90 japonskih letal. Povzročena je b-la občutna škoda in je bilo tudi več človeških žrtev. Šanghaj, 22. jan. d. Iz Singapura javljajo, da je bilo dopoldne japonsko letalstvo zopet zelo aktivno nad Singapuronv V mestu je bil štirikrat letalski alarm. Po tretjem so se cule cksplo-zijc bomb m je bra v zraku vidna eskadra japonskih letal, ki jih je obstreljevalo britansko protiletalsko tnpništ-vo. Na mnogih točkah v Singapuru so izbruhnili požari. Tokio, 22. jan. (Domei). Po informac:jah, ki jih je v četrtek prejelo japonsko zunanje ministrstvo, je na krovu nekega angleškega parnika 16. januarja dospelo v Kal-kuto v Indiji približno 1000 japonskih žen in otrok, ki so bili odvedeni iz Singapura. V Kalkuto je bil odpremljen tudi japonski genera'ni konzul v Rangunu skupaj s svoj.m osebjem. Umik angleških čet v 5!rmi Japonsko prodiranje pomeni že resno nevarnost za Rangun Šanghaj, 22. jan. d. Preko Ranguna dospele vesti iz britanskih virov javljajo, da so se na bojišču v Birmi britanske čete v pokraj:ini Tenasserim umaknile pred japonskim pritiskom na nove postojanke, da bi »koncentrirale fronto«, kakor javljajo z britanske strani. V ostalem poročila z bojišča v Birmi ne objavljajo nobenih podrobnosti. Pokrajina Tenasserim je ozki kopninski pas, ki se razprostira v južni srneri med Siamom in Indijskim oceanom. Britanska poročila pravijo, da je to ozemlje zelo primerno za japonske vojaške taktike. Svojevrstni geološki ustroj vojnega področja postavlja britansko obrambo pred težke probleme. Umik angleških čet utemeljujejo rangunska poročila, da so predstavljale mnogoštevilne steze, ki vodijo skozi džunglo z S ama proti Birmi, hude ovire za Angleže in jih prisilile, da so morali naglo pobegniti s tega področja. Japonski napad, ki se je pričel na dolgi fronti, je britanske vojaške oblasti docela presenetil. Angleži so imeli tu velike izgube, o katerih pa rangunsko poročilo pravi, da jih doslej še ni bilo mogoče oceniti. Tokio, 22. jan. u. Japonske sile, ki prodirajo proti Moulmeinu so v hudi bitki porazile angleške čete ob birmansko-tajski meji, ki so štele okrog 40.000 mož. Japonska letala so uničila 4 sovražna letala, 2 na letališču v Moulmeinu, 2 pa na obmejnem ozemlju. Tokio, 22. jan. s. Zasedba Tavoya in prodor proti Moulmeinu je Japoncem omogočil, da so dospeli že do Bengalskega zaliva, kar pomeni resno nevarnost za sam Rangun. Prodiranje Japoncev, ki so se izognili gorovju v zapadnem Laosu, je velikega praktičnega pomena. Prodrli so že do nižine, pred katero se konča tudi pogorje Evra. Pokrajina je v kmetijskem pogledu zelo bogata. Tavoy je glavno mesto birmanske zvezne države Tenasserim in proti Moulmeinu je odtod speljana avtomobilska cesta. Moulmein je važna birmanska luka ob izlivu reke Salvem in je oddaljena od Ranguna v zračni črti le kakih 200 km. Poslednje vesti kažejo, da si Japonci prizadevajo prodret do železniške proge pri Peguju, odkoder zavije proti severu do Mandalaya. V vsakem primeru pomeni zasedba Tavova za Japonce popolno kontrolo Pegujskega zaliva. Tokio, 22. jan. u. Radio v Madrasu je objavil, da so japonske in tajske čete še na nekem drugem mestu vdrle v južno Birmo. Oddelek tajskih sil je prodrl čez mejo vzhodno od Mijavadija in je severno od mesta prišlo do hudega spopada. Mija-vadi je kakih 100 km vzhodno od Moul-meina in kakšnih 30 km daleč od birmansko-tajske meje. Tokio, 22. jan. s. »Jonruri* poroča, da so japonska izvidniška letala dognala, da se v okolici Ranguna zbirajo veliki oddelki angleške vojske in velike množine vojnih potrebščin. Pri enem izmed poslednjih letalskih napadov na rangunsko okolico, so japonski bombniki po tem informacijah uničili 250 angleških avtomobilov, ki so prevažali potrebščine za vojsko. Angliia bo napovedala Siamu vojno Stockholm, 22. jan- d. Iz New Yorka poročajo. da ameriški tisk v raznih informacijah namiguje n« možnoot skorajšnje angleške vojne napovedi Siamu. V Londonu baje samo še čakajo, da bodo Zedinjene države pristale na ta britanski načrt. Ameriški H&ti pišejo, da se bo angleška vojna napoved Siamu opirala baje na dejstvo, da sodelujejo siannske čete mod japonskimi oddelki, ki prodirajo v Birmo Potopitev ameriške nosilke letal Tokio, 22. jan. u. »Niči-Niči« jc objavil vest iz Sa,igi na, da je radio v Singapuru objavili pu/očiuo, kako je neka japonska pjJmom.ca južnovzhodno od Filipinov potepala a;incri:ko matično ladjo za letala. Japonci na Celebesu Bern, 22. jam. u. V Bata vi ji je biio objavljeno, da so Japonci sedaj docela zasedli področje pokrajine Minahase na Celebesu. Možnost izkrcanja Japoncev na Novi Gvineji Šanghaj, 22. jan. d. V četrtek je avstralski letalski minister Drakeford najavil možnost izkrcanja japonsk h čet na Novi Gvineji. Poročilo, ki je prispelo v četrtek zjutraj iz Melbouma, pravi, da pričakuje avstralski letalski minister japonsko ofenzivno akcijo proti Novi Gvineji, kjer bodo Japonci očitno skušali osvojitj si primerna oporišča za napad na avstralski kontinent. Poročilo iz Melbourna ne navaja razlogov, ki so avstralskega letalskega ministra do-vedii do te domneve. šanghaj, 22. jan. d. Naknadne vesti iz Melbourna javljajo, da je treba vzrok, zakaj je avstralski letalski minister Diake-ford danes izrazil bojazen močnega japonskega napada na Novo Gvinejo, iskati v tem, ker so bile prek.njene brezžične zveze med posameznimi radijskimi postajami na Novi Gvineji in Bismarckovem otočju. Avstralski letalski minister je nadalje sporočil, da so po zadnjih informacijah Japonci izvršili več letalskih napadov na tamkajšnje področje, pri čemer je bilo na letališčih na tleh uničenih več letal. Tudi drugače so japonski napadi povzročili škodo. V četrtek zjutraj ob 9. lokalnega časa so japonska letala ponovno bombardirala mesto Rabaul. Poročila iz Melbouma ne objavljajo še nikakih podrobnosti o povzročeni škodi. Letalski napadi na Bismarckovo otočje Bern, 22. jan. u. Avstralsko letalsko ministrstvo je objavilo naslednji komunike: Pri zadnjem sovražnem letalskem napadu na Rabaul so se Japoncj poslužili hidroavi-onov, ki so se dvignili z letalskih oporišč na kontinentu ali pa z japonskih nosilk letal. Trije japonski hidroavionj so bili sestreljeni, več drug h je bilo poškodovanih. Uničenih je bilo mnogo avstralskih letal. Japonska letala so bombardirala pristaniške naprave, laljedelnico in srednjeveliko ladjo, ki se je vnela. V splošnem in zlasti v sta-novanjsk h okrajih pa ni bilo mnogo škode. Včeraj zjutraj so japonski bombnik j na vse zgodaj napadli Lorengan in Kavijeng na Bismarkovem otočju. Nemški internirane! v Nizozemski Indiji Šanghaj. 22. Jan d. Iz Batavij« poročajo da nemški interniranci niso več v Nizozemski Vzhodni Indiji Internacijsko taborišče v Kosta Tajeda v severni Sumatri po zatrjevanju z nekega nizozemskega službenega mesta ne ustreza več zahtevam ženev- skega dogovora, po, katerem se vojni upniki ne smejo zadrževat' v pasu vojaških operacij. Ker velja to tudi za civilne ujetnike. se je po poročilu iz Batavije nizozcm-ske-indijska vlada obrnila na batavijsiko vlado s pozivom, naj se intemirarei od-premijo drugam Le nekaj starih in bo«irh internirancev. ki niso bili sposobni za tianv-port. je ostalo v Kosta Tajtdi. O novem internacijskem taborišču ni nič znanega. Spremembe v angleškem vojnem vodstvu ' šanghaj, 22 ;an. u. Listi kažejo veliko zanimanje za vesti o gibanju in odločitvah sira Archibalda VVavella, vrhovnega poveljnika i.ngleških, kitajskih, indijskih in ameriških sil v vzhodni Aziji. Vesti o ostavk: bivšega puščavskega Napoleona na seda:«jem poleža u in o njegovi nadomestitvi /. letalskim brigadnim generalom Robertom Brookejem Pophamom, ki so se te dni razširile v š.i.nghaju, je povzel tudi tokijski list »Niči Niči«, toda za enkrat o stvari še ni nikakega službenega komunikeja, ne kake druge podrobnosti. Gotcvo je le. da je Wavell te dni odpotoval iz F.e_ rabaje, kjer si je uredil svoj glavni sran, v Singapur in si podrobno ogledal obramb, ne naprave v severnem obrežju s'ngapur-skega otoka Ob zaključku svoje inšpekcije general Wavell ni bil nič kaj zadovoljen in je bilo iz izjav, ki jih ;e tedaj podal visokim oficirjem v Singapuru, mogoče dobiti vtis, kakor da Wavell sodi, da trdnjave ne bo mogoče braniti in da se je zaradi tega odločil za ostavko. Iz Singapura je nato odpotoval nekam na Novo Gvinejo. Odtlej o njem ni več nobenih vesti. V poučenih krogih so včeraj izjavljali, da ni povsem neverjetno, da je VVavelj podal ostavko, čudno pa je pri vsem, da bi bil za njegovega naslednika imenovan Broecke Popham. Angleški krogi v Singapuru namreč smatrajo, da je ta general v glavnem odgovoren za to. da Malajski polotok skupno z azijskim Gibraltarjem ni pripravljen za obrambe. Tega mnenja so tudi v Londonu. Zato je bil general Brooke Popham pred nekaj dnevi v Singapuru nadomeščen z generalom Povvnallcm, ki je bil imenovan za načelnika V/avellovega generalnega štaba Bilo bi nekaj izrednega, če bi Churchill poveril letalskemu brigadnemu generalu večji delokrog, ako mu je prej odvzel manjšega. V ostalem pa je Brooke Popham le strokovnjak za letalske zadeve, ne pa tudi za probleme vojske na kopnem in mornarice. šanghaj, 22. jan d. Po informacijah, ki so dospele iz Batavije, si vrhovni poveljnik britanskih, ameriških in nizozemsko-indijskih čet na Daljnem vzhodu general Wavell ra nekem oporišču na Javi prizadeva organizirati r.ovo letalsko brodovje, ki naj b: sodelovalo z britanskimi kopnin-skimi silami, katere nameravajo, kakor pravi poicčilo iz Batavije, Angleži po zaključku velike bitke v Libiji prepeljati v Nizozemsko Vzhodno Indijo. Nove brzojavne zveze med Japonsko in Iniiokiso Tokio, 22. jan. (Domei). Prometno ministrstvo javlja, da bo 23. januarja otvor-jen direktni brzojavni promet med Toki-jem in Hanoiem v Francoski Indokmi. Razen tega bodo otvorjene tudi še direktne brzojavne zveze z nekaterimi mesti v severnih predelih Francoske Indokine. Nemške poSmsraks ob ameriški obali Buenos Aires, 22 jan. 8. Mornarsko državno tajništvo v \Vashin£tonu je objavilo komunike, v katerem pravi, da se sovražne podmornice še nadalje pojavljajo vzdolž vzhodne obale Severne Amerike od Hat-teraškega rta do Nove zemlje. Sovražne podmornice so potopile petrolejfke ladje »Normess«. »Coimbro« in »Allan Jackson« ter so napadle še druge ameriške ladje v ameriških teritorialnih vodah. Komunike pristavlja, da je državno tajništvo za mornarico izdalo potrebna navodila ameriškemu brodovju na Atlantskem oceanu za borbo proti podmornicam. Rim. 22. jan. su Ameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da so sovražne podmornice dvakrat napadle nekaj ladij vzdolž atlantske obale Zedinjenih držav. Ena izmed podmornic je bila potopljena in je bržkone z njo vred utonilo 46 ljudi. Podmornice so napadle 5260tonski parnik »Citv of Atlanta«, ki je bil potopljen, in leton«ki 3769ton«ki parnik »Ciltvaira«. Oba parnika sta bila napadena že v ponedeljek »Citv of Atlanta« je bila napadena v bližini Hat-tera'kega rta v Severni Karolini. Iznvd 46 članov poN'dke jih je 43 utonilo. »Ciltvaira« je bila torpedirana neko! ko dalje vstran, utonila sta dva člana njene posadke. Lizbona. 22. jan. (Domei.) Iz \Vashing-tona javljajo, da je ameriška ad mira Hitet a včeraj v posebnem poročilu obiaviia potopitev dveh ameriških ladij. Dne 19. t. m. zjutraj je neka podmornica na Atlantiku torpcdirala in potopila ameriški parn'k »Citv of Atlanta« s 5433 tonami. Izmed posadke pogrešajo 44 mož. Nadalje je bila torpedirana in potopljena ladja »Ciltvaria« * 3779 tonami. V Južni Afriki so aretirali 300 policijskh agentov Rtm, 22. jan. s. V Londonu je bilo objavljeno, da je bilo v Johannesburgu v Južni Afriki aretiranih 300 policijskih agentov, ki so jih osumili protidržavnega delovanja. Japonski vojni uspehi Japonski min. predsednik o dosedanjih operacijah japonske vojske Tokio, 22. jan. (Domei) Predsednik japonske vlade je kot istočasni japonski vojni minister podal pred parlamentom pregled o vojaških operacijah japonske voj_ ske, v katerem je naglasil, da so v teku enega samega meseca -aponske čete osvojile Hongkong tn Manilo, ki predstavljata dva glavna opornika sovražnikovega obrambnega trikota na Pacifiku V zadnjih dneh so bili Britanci v Malaji vrženi na otočno trdnjavo Singapur Zavzetja Singa_ pura. posledn ega angleško - ameriškega oporišča v Aziji, ne bo več treba dolgo čakati. Medtem se nadaljuje tudi japonski pritisk na čungkinjVce armade, ki jih japonske čete čvrsto drže v šahu Tojo Je nato govori) o operacijah preti Filipinom, ki so se končale z obkolitvijo poslednjih sovražnikovih čet v Manilskem zalivu. Letalstvo japonske armade je do 16. ianuar^a na Filipinih uničilo 190 sovražnih letal. K eperaci am na Malaji je general Tojo jKrlpomnil, da je bila že ob pričetku novega leta zapečatena useda Singapura, ko so japonske čete zasedle Kuangtang in s tem dobile onorišče za svoje letalstvo, ki je posle i operiralo iz bližine 280 km proti angleški trdnjavi. Po opisu že znanih vojaških operacij v Mala'i je Tojo izjavil, da je moč britanskega letalstva na tem bo!išču sedaj ie še neznatna, tako da japonski letalci lahko neovirano napadajo Singapur. Isto velja za Rangun, ki je vsak dan izpostavljen letalskim napadom Do 17 januar a je bilo v Malaji sestreljenih 279 sovražnih letal, vštevši ona, k: so bila uničena na tleh, do-čim je bilo v Birmi uničenih že 135 letal. Tojo je nadalje izjavil, da -'e odločitev v Malaji padla že 12 ianuana, ko so japonske čete v pol dneva prebile tako zvano »Jitla« obrambno črto. tekočo ob severni me!i britanske Malaje proti Siamu Angleži so trdili, da bo ena sama njihova divizija j lahko držala to črto najmanj 3 mesece. Japonske čete. ki so bile izkrcane pri Singapuru, so na neki točki prebile obrambno črto tei padle britanskim četam v hrbet Ta težki angleški poraz je nadaljnje i aponske vojaške operacije napravil sorazmerno lahke. V naštevanju doslej zaplenjenega vojnega plena je general Tojo Izjavil, da še ni mogoče navesti podrobnih številk ln da za. dostuje omeniti samo plen, ki je padel v japonske roke pri Kuala Lumpurju in med katerim ie 28 topov. 56 tankov. 500 vsako, vrstnih irugih bojniii vozli ln avtomobilov V operacijah proti Borneu so se japonske transportne lad e nepoškodovane prebile skozi britansko patrolno črto sovražnih podmornic Sledilo je Izkrcanje pri Ku. chingu. nakai so japonske čete naslednjega dne zasedle kuctiingško letališče. Ko so uničile le 1000 mož močno sovražnikovo obrambno posadko V osrednji Kitajski nadaljujejo japonske armade uspešne operacije proti 20 čung-kinškim divizijam k; naj bi izvedle ne-kakno razbremenitveno ofenzivo za Malajo Finančni problemi Tokio, 22 ~an s. Finančni minister Ori-noki Haja je v poslanski zbornici poroča) o finančnih ukrepih, k; jih namerava pod-vzeti japonska vlada, da bi se čim bolj pospešila eksploatacija surovin v vzhodni Aziji Osnova vsega programa ie defini-tivna ločitev vzhodno-azijskih valut od funtskega in dolar«kegr bloka Japonski državni proračun za prihodnjo poslovno dobo znaša 8 7 milijard jenov Van- so vračunan: dodatni kredi'i skorai 2.5 milijarde Vo na na Pacifiku je obremenila državni proračun, toda tesno sodelovanje vseh narodnih sil bo premagalo sleherno težavo Vlada je posvetila posebno skrb industrijski ekspanzivnosti. kontroli cen. higijeni podporam za ranjence, protiletalski zaščiti in znanstvenim raziskavan'em Promet z Mandžurijo. Kita sko. Francosko In. dokino In Ta'em se vedno bolj razvija in bodo izvršeni novi ukrepi za nadaljnji raz. voj gospodarskega sodelovanja vseh dežel na Daljnem vzhodu, ki jih Japonska smatra za enoten gospodarski blok. gla sprejel angleškega poslanika v Ankari Turški krogi zatrjujejo ob tej priliki, da hoče vsa država ohraniti mir in ostati strogo nevtralna. Zaradi tega ljudje z nezaupanjem gledajo na početje Anglosasov, ki hočejo z namišljeno nevarnostjo kakorkoli vplivati na turško javno mnenje. Anglosaške dežele se očitno nadejajo, da bodo našle novo žrtev in silijo zato Turčijo v za-pletljaje, ki jih nihče v Turčiji ne mara. Smrtna obsodba zaradi umora 21 civilistov Pariz, 22. jan. s. Vojaško sodišče v Parizu je obsodilo poročnika Garona ln narednika Malleta na smrt. Obtožena sta bila. da sta v juniju 1940 v času francoskega umika v Abbevilleu odredila umor 21 civilistov raznih narodnosti, ki so bili tam zaprti. Imenu Zveznega tajnika pohvalil plodno in navdušeno delo voditeljic v vseh odsekih organizacije ter je dal natančne smernice za nji! nadaljnjo delovanje. y Rio de Janeiru Rio de Janeiro. 22 jan. d. Včeraj so podkomisije na panameriški konferenci obravnavale že 48. vložem predlog, to pot predlog Mehike, naj bi ameriške države tzrazlie simpatije in solidarnost z okupiranimi deželami. Načrt predloga o prekinitvi odno-šajev med ameriškimi in osnimi državami še ni prišel v razpravo. O tem predlogu se še nadaljujejo razgovori in • pogajanja med posameznimi delegacijami in njihovimi predstavniki. Včeraj je imel brazilski zunanji minister Aranha razgovore s Sum-nerjem Wellesom in zastopnikom Cileja, Rosettijem. Konferenca med brazilskim, čilskim in ameriškim predstavnikom je bila doka; dolgotrajna. Buenos Aires. 22. ja.n d. Kakor je bilo že včeraj kratko objavljeno, je argent:nska vlada preko predsednika Castiillosa izjavila, da ne namerava pretrgati svoJ sovjetski vojaški, mornariški in letalski strokovnjaki ter politični svetovalci. Stockhoim, 22. jan. u. Vesti ki so se pojavile v dobro poučenih londonskih krogih, pravijo, da je Eden o priliki svojega potovanja v Moskvo povabil Molotova na obisk v angleški prestolnici. Ob tej priliki naj bi razpravljali o nekaterih pogojiji. ki jih je postavil Stalin za ureditev bodočega miru. Pomen teh pogojev je biO ta. da si Eden. pri vsem sivojem velikem spremstvu vojaških in političnih strokovnjakov ni upad sprejeti kakršnih kola obveznosti, marveč se je rajši vrnili v London, da bi sie posvetoval z ostalimi člani vlade. Molotov pa mu je previdno sporočili, da je še prezgodaj za njegov obisk, obljubili pa je, da bo prišel v London v dveh ali treh meseeih. Majskemu je medtem prepusti' nalogo, da posladka moskovske pogoje tako. da bi jih Anglija lahko sprejela brez prevelikih težav. Stalinovi pogoji za bodoči evropski mir, pri katerih seveda računajo z možnostjo. da bo o* j5oražena. pa so obseženi v naslednjih devetih točkah: 1. Rusija za hte-va za svoie ladje svoboden prehod skozi ožine Črnega in Sredozemskega morja, nima pa nikakega interesa v Turčiji ali področju njenih ožin; 2. Besarabija i.n Bukovina se priključita Rusiji, 3. Obnov1 se velika in močna Poljska; 4. Rusiii se priključijo baltske repubHke. Litva. Estonska in La*vija; 5. Moskva želi svobodno in neodvisno Fin sko, njene meje so pa odvisne od pomoči k' jo bo Finska da:ala Nemčiii. dokler bo vojna še trajala. 6 Rusija zahteva jamstva da se Iran ne bo spremenili v odskočno desko za napad nanjo; 7 Moskva nima nobenega interesa v Afrik'; S. Moskva priznava Angliji po'ožaj siile. ki prevladuje v Sredozemlju: 9. Sovjetska zveza bo podpirala z dobro voljr sleherno angle čko politiko, ki naj omogoči jamstva, da se severna Afrika in severna Francija ne bosta spremenili v oporišča s katerih bi se mogel sprožiti napad na Anglijo ab s katerih bi biflo mogoče škoditi angleškim interesom. V Londonu so te točke spre;eli na najrazličnejše načine Sodijo, da se namerava Churchill, preden jih bo resno upošteval, posvetovati z Rooseveltom. Tudi med samimi člani angleške vlade so nastaili nesporazumi v tej stvari, ker smatrajo da so jamstva, ki jih Rusrija zahteva posebno pa noro-štva glede Sredozemskega nrorja. nekak moderni trojanski konj moskovskega izdelka (Piccolo.) Nova netrolefska rafinerija v Perzijskem zalivu Tokio, 22 jan. (Domei). Po informacijah ki so dospele preko Ankare, grade strokovnjaki Zedinjenih držav v Perzijskem zalivu velike pristaniške naprave v luki Bender. Tamkaj gradi angleško-iranska petrolej-ska družba tudi novo veliko petrolejsko rafinerijo. Ankarske vesti pravijo, da bodo preko omenjene luke usmerjeni transporti vojnih potrebščin, namenjenih za sovjetsko vojsko. Angleški poslanik pri turškem zunanjem ministru Ankara, 22. jan. d. S poučene strani se je zvedelo, da je imel britanski veleposlanik v Ankari Knatchbull-Hugessen včeraj razgovor s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. Budimpešta, 22. Jan. u. Iz Ankare poročajo, da je predsednik turške republike v prisotnosti zunanjega ministra Saradzo- 3amo še do nedelje je odprta razata-va akad. slikarja Zorana MuSlča v Ober-snelovi galeriji, zato se podvizajte z obiskom. Dvorana toplo zakurjena. Inšpekcija Zveznega podtaj"s*:a Ljubljana. 22. januarja Po nalogu Zveznega tajnika je Zvezni podtajnik izvršil nadzorstvo v Inšpektoratu drugega področja v Logatcu ln v podpornem središču pri Dev Mariji v Polju na prvem področju. Po pregledu uspešnesra dela podrejenih organizacij ln po proučitvi političnega in gosnodarskega položaja v posameznih področjih se je hierarh posredno zanimal za nadzorovanje cen in izvrševanje predpisov o nadzorstvu živil Kakor tudi za oskrbo predmetov nuine uporabe. Zvezni podtajnik je končno v Imenu Zvpzneen tajnika nakaza) točne smernice glede nadaljnjega delovanja. Poročilo Zveznega podtajnika Ljubljana, 22 januarja Predvčerajšnjim popoldne so se po nalogu Zveznega podtajnika. zbrale z Zveznim pol tajnikom v domu Faš ja zaupnice ženskega Fašija, njene sodelavke, tajnice pokrajinskih odsekov podeželskih gorpoiinj. delavk in h šnih pomočnic. Po poročilu to-varišice De Vecchi Je Zvezni podtajnik v Avtomobilske takse Ljubljana. 22. januarja. Urad za civilno motonzacijc pn Visokem Komisanatu obvešča tnteresirance. da morajo biti prometne takse za avtomobile tovorne avtomobile, motorje, poskusne avtomobile, prikolice itd plačane pri R A. C. I. (bivši Avtoklub). m sncer počenši od 2f> ja nuarja 1.1 od 8.30 do 13. m od 16 do 1830 ure. Opozarja se. da so davčni predrrisi o prometu avtomobilskih vozil m prikolic določeni v odredbi št. 183 z dne 11 decembra 1941 objavljeni v Službenem listu za Liub Ijansko pokrajino z dne 24 decembra lanskega leta.- Tisti, ki bodo po 31 januarju t I. še na dalje vozil i ne da b: plačali (»rodpisene prometne taks« bodo v simislu odredbe št. 1 z dne 10 januarja 1942 podvržen sankcijam. ki jih določajo čl 35. 30. in 37. na vodene odredbe št. 183 Začetek nouka na strokovnih nadaljevalnih šolah LJubljana. 22 januarja Ženska strokovna nadaljevalna šola za umetne ln oblačilne obrti ki je doslej Imela svoje prostore v pos'opiu ljudske šolf pri sv Jakobu se je preselila v poslopje meščanske šole oa Viču Pouk na tej šoli se bo pričel v ponedeljek 26 Januarja, ln naj se tega dne ob 15 uri vse učenke zbe-ro v šolskem poslopju Strokovna nadaljevalna Sola za mehanično tehnične obrti na Ledini bo nričela pouk v tor^k 27 januarja. In naj se tega dne vsi učenci zbero oh 14 url v tei SoM Ker se večje število učencev ln učt«k nouka na druerlh strokovnih nadaljevalnih šolah bc objavljen pozneje. Gospodarstvo Evropska poštna zveza Iz Berlina poročajo, da je nemška poštna uprava navezala pogajanja s prijateljskimi državami zaradi ožjega sodelovanja Intencija nemške poštne uprave gre za tem, da se ustvari poštna zveza evropskih držav. V tej smeri so že zabeležen: precejšnji uspehi. Tako veljajo že sedaj v prometu z Italijo in Nizozemsko z malimi izjemami nemške tarife za notranji promet. Prav tako se v Itaiij. plačujejo za pošiljke v Nemčijo pristojbine, ki veijajo za notranji promet- Enak dogovor bo najbrž s 1. aprilom stopil v veljavo v prometu med Nemčijo in F.nsko. V prometu z Madžarsko in Slovaško pa je zaenkrat urejeno vprašanje enotne pretojbine za pisma in dopisnice, medtem ko so za uvedbo enotnih pristojbin za ostale pošiljke še v teku pogajanja. Na področju, ki je pod nemško oblastjo pa je Nemčija že lani uvedla enotne poštne pristojbine, in sicer tako v priključenih področjih kakor tudi v baltskih državah, v Ceškomorav-skem protektoratu in v Poljski generalni guberniji. Končni cilj teh prizadevanj je, doseči v vsej Evropi enotne poštne pristojbine in poštno zvezo evropskih držav, ki naj evropske države še bolj približa. V pogledu pristojb n za brzojavni promet veljajo zaenkrat enotne pristojbine za ozemlje velike Nemčije, skupaj s protek-toratom, generalno gubemijo in vzhodnim področjem Seveda pa je v pogledu brzojavnih pristojbin težje doseči enotne postavke, ker je treba za vse države prej ugotovit: tranzitne pristojbine. Toda tudi v tem pogledu so v teku pogajanja. Z Italijo je že dosežen sporazum o enotni ureditvi brzojavnega prometa. Verjetno je, da bodo temu zgledu sledile tudi druge država Naknadni seznam nemških optantov V naslednjem prinašamo poslednji del 73. seznama oseb, rojenih ali pr.stojnih v Ljubljansko pokrajino, ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo, z bivališčem izven Ljubljanske pokrajine (v oklepajih starost in rojstni kraj): L a b u d : Tschada Ferdinand (39, Ljubljana), Ana Marija roj. Biber (40, Ljubljana), Elinor (12), Hugo (10), H-ldegarda (1). — Langenwang: Kreiner Helena (39, Bela cerkev). — L o d ž : Matzeile Julij (30, Novi tabor). — Laffenthal: Spreitzer Jožef (26, Planina). — H a -m e 1 n : Gliebe Erna (20, Novi log). — K o b u r g : Rothel Erich (29, Kočevja), Irena roj. Tohl (28, Krefeld); Perz Štefanija (16, Stari log). — Reutlingen: Fitz Ferdinand (33, Koblarji). — A n s s i g: Vittine Friderik (44, Sp. Zdihovo). — Magstadt: Kostner Marija (25, Mo-zel). — Bratislava: Samida Edvard (26, Star: log). — Scbonfeld: Kraker j Janez (41, Muha vas), Urša roj. Zetinski (37, Nova sela), Friderka (13), Irmgarda (9), Jožefa (4). — D e s s a u : Erker Ana (27, Kočevje). — B r e s 1 a o : Kon?g Matija (29, Koblarji); Maichin Janez (32, Ver-dreng). — Ascherlehen: Kropf Pau-la (29, Kočevje) — Z a t e c : Ostermann Matija (58, Ograja). — Hamburg: Ba-niisch Jožefa (19, Kočevje). — M ugl i t z: Fink Rudolf (52, Kleč), Eva roj. Ploderle (51, Olomouc). — Bitterfeld: Hutter Alojzij (33, Rigelj). — Gmunden: Brandt Friderik (34, Ljubljana), Marija roj. Mesec (39, Ljubljana), Rainer (7, Ljubljana). — N fi r n b e r g : Bauer Mihael (25, Knežja lipa), Jožef (31, Knežja lipa). — Goppingen: Staudacher Janez (38, Verdreng). — Spanhelm: Kump por. Krauland Magdalena (68, Crm potok). — VVaidhofen: Kong Alojzija (40, Stari breg); Thaller Jožefa (33, Onek) — Spi t tal: Schescbark Walpurga (36. Kočevje). — L e i b n i t s : Kriscb Erich (36, Ljubljana). — Genkingen; Jonke Franc (30, Verdreng). — Werndorf: Kress« Erich (21, Salka vas) — Al din-gen: Knuner Edvard (33, Grčariee) — L i n s : Avanzinl Henrik (35, Devica Marija v Polju). — E11 w a n g e n : Matzeile Janez (30, Muha vas), Marija roj Stal-zer (35, Rajhenav), Alma (4). — Kis- bil c bel: Rački Hilda (20, Rogati hrib) — Reutlingen: Petsche Matija (31, Dolga vas), Marija roj. Noll (27, Brčko). Maks (5). — W e i n h e i m : Matzeile Franc (23, Sredgora), Rudolf (33, Sredgo-ra), Margareta roj. Mathias (20). — K e m p t e n : Rački Ana (23, Salka vas). — W e n d o r f : Handler Rihard (35, Koblarji), Ana roj Proksch (30), Hubert (6). — Eich A 1 z i g : WoIf Franc (40, Livold), Marija roj. Peternel (29, Idrija), Albert (1). — Lepoglava: WoIf Henrik (32, Raindol). — Trnovlje pri Celju: Ahlfeld Gerta (26, Ljubljana). — P r e v a 1 j e : Ilerzele Edit (27, Beljak) Nemčija: Klein Franc (56. Knittel-feld), Marija roj. Rotar (42, Gameljne). Upniki navedenih oseb morajo do 31. t. m. prijaviti svoje terjatve Pobotnemu uradu za dolgove in terjatve. Gospodarske vesti = Povečanje površine bombažnih kultur v Italiji. Leta 1935 so v Italiji pridelovali bombaž šele na površini 3000 ha. Leta 1940 pa je ta površina narasla že na 100.000 ha. Sedaj poročajo iz R.ma, da bo površ na bombožnih kultur, upoštevajoč številne nove nasade na Siciliji, povečana na 200.000 ha. = Uvoz plemenske goveje živine. Iz Rima poročajo: Z najnovejšo odredbo je, počenši s 1. decembrom 1941 dopuščeno izkoriščanje veljavnih carinskih pristojbin za uvoz krav, junic, bikov in telet (do starosti 10 mesecev za samce in do 12 mesecev za sam ce), ki pripadajo naslednjim pasmam: Simmental, Frizona, Pinc-gau, Oberinnthal in Brunoalpina, če prihaja živina neposredno iz krajev izvora in je neposredno namenjena za pleme, pod pogojem predloživa pravilnega potrdila o izvoru. Ta odredba je velikega pomena za ohranitev cen plemenske goveje živine. Medtem ko so namreč cene inozemske plemenske goveje živine kakor tudi klavne goveje živine v zadnjem času močno poskočile in so včas h celo prekoračile cene domače goveje živine, se je iz prijateljskih držav uvoz plemenske goveje živine zelo povečal, čeprav ta živina doslej ni uživala carinskih ugodnosti. Ker je za živinoreje potreben uvoz plemenske živine, kolikor gre za izbrane pasme, je gornji ukrep, ki izloča dosedanje razlike v carinskem postopku pri plemenski goveji živini, pripadajoči različnim pasmam, nujno potreben. Najnovejši ukrep bo omogočil večje nakupe plemenske goveje živine inozemskega izvora, kakor tudi ohranitev cen goveje živine na splošno, saj so te postale v zadnjem času na domačem trgu previsoke, tako da so zelo povečale stroške reje. = Izkoriščanje italijanskih ležišč ba krene rude. Več italijansk-h rudarskih podjetij je ustanovilo skupno organizacijo za skupno izkoriščanje ležišč bakrene rude v Italiji. Napravljeni poskusi so pokazali, da se da iz italijanske baJtrene rude, ki vsebuje razmeroma majhen odstotek bakra, po sodobnih metodah pridelave pridobiti dovolj bakra za celotno potrebo Italije. = Deponiranje zlatnine in draguljev pri potovanju v Italijo. Pred tedni smo poročali, da morajo v zvezi s poostrenimi predpisi o izvozu zlata in draguljev potniki, ki potujejo v Italijo deponirati te predmete pn obmejnih carinarnicah. Sedaj je izdana olajšava v tem smislu, da potnik; te predmete lahko nosijo s seboj v majhnih paketih, ki jih obmejni carinski uradi zapečat jo. Take zapečatene predmete lahko potem, ko se vračajo iz Italije, brez formalnosti iznesejo. = Italijanski izvoz cvetlic. Po podatkih :*talijanske organizacije cvetličnih vrtnarjev je znašal lani izvoz cvetlic v inozemstvo 2.6 milijonov kilogram v. kar predstavlja eno tretjiio celotne italijanske proizvodnje Pretežni del izvoženih cvetlic Je Sel v Nemčijo. Proizvodnja za italijanski trg je razmeroma znatna, saj le količina, ki so jo cvetlični vrtnarji prodali na domačem trgu. Izredno visoka S pro Izvajanjem okrasnih cvetlic se bavi 6700 vrtnarjev, predvsem na rivijeri. — Sejem kotohovlne v LJubljani. Opozarjamo vse lovce, ki imajo kože divjadi, da bo sejem kožuhovine v ponedeljek, 26, januarja na razstavišču Ljubljanskega vele-sejma. Radi izrednih razmer in težkoč letos običajna dražba kožuhovine odpade. = Hrvatski delež pri razdelitvi bivšega jugoslovanskega voznega parka. Hrvatsko prometno ministrstvo objavlja, da je Hrvatska dob la ob razdelitvi voznega parka bivših jugoslovenskih železnic 37.5 odstotkov tovornih vagonov (to je 11.102 vagona) in 44% lokomotiv. Od skupne dolžine železniških prog bivše Jugoslavije odpade na Hrvatsko 38.50'o Za zboljšanje tehn čnih naprav, mostov in voznega parka je železniška uprava dobila posojilo 300 milijonov kun. = Ukrepi proti nelegalni trgovini in tihotapstvu z živili na Hrvatskem. Hrvatska vlada je v zadnjih tedn h izdala številne ukrepe proti nelegalni trgovini z živili in proti tihotapstvu. Tako je bila ustanovljena gospodarska polic.ja. ki nadzira izvajanje številnih predpisov ki urejajo promet z živili Najstrožji ukrepi so bili izdan v prometu z živino Z novim letom je stopil v veljavo nov sejmski red. po katerem sme kupovati živino -d m o 7a-jednica za promet z živino preko svojih poverjenikov Pri tem n so izvzete niti javne ustanove, ki morajo prav tako. kakor mesarji, prijaviti svoje potrebe /~ajed-nici. V vsaki občini pa je bil u?tanovlj3ii sejemsk: odbor, ki ima dolžnost klas:ficl-rat; živino za klanje s sodelovanjem ve-'erinarja Tudi za prodajo živine izven -ejmov veljajo gornji predpisi. Stevlni !JUTRO« St 18 « Zadnja kraljica Havajev Trdijo, da je polinezijski kralj Kamehs-meha III., ki je 1. 1859. sedel na prestol po njegovem dedu Kamehamehi I. zedinje nega havajskega kraljestva, do svoje smrti preklinjal tisti dan, ko je njegov oče v maju 1844 v svoji palači v Honoluluju sprejel ameriškega misijonarja Uptona Domi-neva. Ta misijonar je vsekako zapečatil usodo te samostojne državice v Južnem morju On in neštevilni angleški ter ameriški misijonarji, ki so v naslednjih letih prepravljali rajsko deželo srečnih ludi, so vtaknili z dovoljenjem Kamehamehe II. dotlej od civilizacije neoblizane otočane v bombažne obleke, odvrnili so jih sicer od njihovih malikov, a naučili so jih tudi vsakovrstnih evropskih razvad. Ce je tu in tam kakšen misijonar padel kot žrtev oto_ čanov, je stopil Upton Dominey h kralju in mu zapretil z besedami, ki so se cedile od ljubeznivosti, da bodo »beli možje prijadrali čez morje in osvojili deželo,« če ne bi kaznoval takšnega dejanja nad služabniki božjimi. Kamehameha II. je dal potem morilce toliko časa loviti po deželi, dokler jih niso prijeli in jih v Honoluiuju na javnem trgu usmrtili. Njegov sin je bil ameriškim možem, ki so se mu bližali s svetim pismom v roki, manj nak'onjen, navzlic temu ni imel poguma, da bi Domineyevega sina vrgel skozi vrata, kadar je prihajal kot »svetovalec« v njegovo palačo. Ni si upal nastopiti niti s svojimi očetovskimi pravicami, ko je ugotovil, da je mladi misijonarjev sin in trgovec s sladkorjem svoje »svetovanje« razširil tudi na lepo kraljičino Liliuokala. ni. Ta se je za Američana vnela Sicer se je kralj potem odpovedal njegovim nasvetom, ni pa mogel preprečiti, da bi se Ld-liuokalani na skrivaj ne sestajala z njim. Ko je v decembru 1880 Kamehameha III. umrl, je bil John Dominey po zgledu drugih misijonarskih sinov eden najbogatejših plantažnikov na Havajih, najmogoč-neši med njimi pa je bil Sancford Ballard Dole, njegov prijatelj. Ko je zasedla mlada kraljica prestol, je Dole povabil Domi-neya k sebi in ga predstavil nekemu mi-stru Swardleyu iz Washingtona. Ta je že po prvih besedah pokazal, da pozna zelo natančno Domineyevo ljubezensko zgodbo z Liliuokalani, potem se je izkazalo, da je Dole ne samo plantažnik, temveč tudi agent ameriške tajne službe, ki ji je bil Swardley eden izmed načelnikov. In ta Swardley je sedaj apeliral na Domineyeve »patriotske občutke«, razložil mu je, da je oblast nad Havaji za Zedinjene države največje važnosti, ter ga je pozval, naj izkoristi svoje razmere do kraljice za to, da bi se odpravile carine za sladkor, ki so ga izvažali v Ameriko, predvsem pa za to, da bi on sam, Dominey, postal — havajski kralj. Ko se je misijonarjev sin malo upiral, mu je Swardley predlagal, naj se s kraljico enostavno poroči. Nekoliko dni pozneje je Dominey res prosil kraljico za roko in ženska, ki je bila drugače pametna, ni spoznala pasti, ki so jo pripravili v Washingtonu, ter se je pustila ujeti. Zgodba je precej podobna zgodbi z Madagaskarjem, ki si ga je francoski imperializem osvojil "na ta način, da je moral neki francoski orožnik po naročilu pariškega kolonialnega ministrstva zaigrati s kraljico tega otoka isto komedijo. Toda, čeprav se je novi »havajski kralje trudil potem na vse prebege, mu le nI uspelo, da bi svoji ženi vsilil svoj voljo. Liliuokalani si ni dal vzeti vladarske vloge, odklonia je odpravo carine na izvoz sladkorja in potem je Dominey s pomočjo Do-lea ter drugih ameriških plantažnikov pripravljal prevrat proti svoji lastni ženi. Preden pa so udarili, je umrl za kapjo, nje_ gov sen, da bi postal predsednik bodoče havajske republike, se ni uresničil. Toda njegovi tovariši so pod Dol eovi m vodstvom prevrat izvršili, kraljici spodmaknili prestol in proglasili republiko, ki ji je postal Dole predsednik. Pet let pozneje je Dole, kakor se je bil v naprej domenil z Wa-shingtonom, izročil to na videz samostojno državno tvorbo popolnoma dolarskemu imperializmu Tako so postali Američani gospodarji Havajev, od tistega časa pa havajsko ljudstvo počasi izumira. Samo 24 slik na sekundo Nemška zbornica za kinematografijo je Izdala odredbo, ki prepoveduje kinematografom s strogimi kaznimi projicirati pri javnih predvajanjih filme z večjo brziro nego 24 slik na sekundo. V nekem strokovnem listu piše glavni ravnatelj za nem. ško kinematografijo, dr. Hipper, da so to odredbo izdali predvsem iz dveh razlogov: prevelika brzina pri predvajanju kvari namreč filme dosti bolj nego normalna brzina, razen tega pa je škoda tudi moralna, ker gre večja brzina vedno na račun kakovostnega in umetniškega učinka filmskega dela. Dva, ki vlečeta vsak na svojo stran Konj ga je bolje poznal Iz Bohlena v Saški poročajo o zanimivi zgodbici, ki kaže, da imajo živali včasih neprimerno boljši spomin od ljudi. Neki tamkajšnji domačin, ki je ta čas kot vojak na vzhodni fronti, se je na svojevrsten način sestal s konjem, ki ga je nekoč oskrboval. Nekega dne je prispela v četo spet pošiljka konj in tedaj se je ena Izmed živali približala Bohlenčanu in ga začela ljubkovati na tako nedvoumen način, da je začel mož pozvedovati, od kod konj prav za prav prihaja. Ugotovil je. da je bil konj last nekega kmeta iz bližine Bohlena, pri katerem je delal vojak pet let do izbruha vojne. Na pogled konja navzlic temu ni spoznal več, pač pa je zvesta žival spoznala njega. Zaklad v morskem volku Kakor poročajo iz Guayaquila v Ekvadorju so nekateri ribiči pred nekoliko dnevi ujeli velikega morskega volka. Ko so ga razrezali, so doživeli prijetno presenečenje. V njegovem želodcu so našli namreč skrinjico, ki je bila polna biserov in drugih draguljev. Vrednost tega zaklada cenijo na okrog 200.000 lir. Norec s sto radijskimi aparati V neki najemniški kasarni sredi Stok-holma je bival še pred nekoliko dnevi neki individij, k: je bil gospodar nič manj nego sto radijskih aparatov. Ce so bili kakšni ljudje, ki so ga zavoljo tega »bogastva« zavidali, prav gotovo ni bilo ljudi, ki bi zavidali njegove sosede, kajti možak je imel navado, da je vključeval svoje sprejemnike zjutraj, opoldne in zvečer, pogosto še ponoči, in sicer ne samo enega, temveč tudi vseh sto hkrati. 2e en sam radijski aparat ti lahko uniči živce, pa si lahko mislimo, kaj so morali pretrpeti nesrečneži, ki so poslušali ho- Z ruske fronte ZA SMEH IN KRATEK ČAS Gospod župnik si je lastnoročno postavljal hlev za kunce. Kmečki fant ga je gledal čez plot. »Nu, sinko,< je dejal župnik, »lepo od tebe. Gotov0 se hočeš še česa nauč'ti?c »Ne, častiti gospod, sem samo radoveden, kako kolnete, če se udarite s kladivom p0 prstu!« * »Gospodična, zakaj pa ima vaš gospod doktor tako čudno uro za obiske, zvečer od 7. do 9.?< »Naš bolnik ob drugem času, žal, ne m--e prit L« • »Gospodična Lizika, obožujem vas!« je moledoval. »Brez vas ne morem živeti!« »Tako?« je dvomila ona. In če -»lam rečem ne — kaj napravite potem?« »Potem se ustrelim!« je zagrozil. »Ustrelite se?« je dejala prestrašeno. »Da,« ji je zagotovil s trdnim glasom. »V takšnem primeru vedno tak0 napravim!« »Kdaj gre naslednji vlak v Piškopejo?« ^Devetnajst tri in štirideset.« »Lep obrat je to! Ali ne gre letos res noben drug vlak?« Gospodinja: »Ali niste že včeraj prosjači' pri mojih vratih ln sem vam dala ve-lf- kos torte?« »Da, ljuba gospa, pa sem si mislil, da vbc b© veselilo, ko boste videli, da se vračam zdrav ln čvrst!« Dragec mora vsak večer, preden zaspi, moliti za vse družinske člane. Zadnjič pa je preskočil svojo odraslo sestro Olgo. »Dragec, zakaj ne moliš za Olgo?« ga vprašala mati. — I »Ne, to ni več potrebno. Ta se je sedaj Italijanske patrole v napadu na neko rusko železniško križišče že zaročila ...« je odgovoril navihani fant. češ nočeš pogostoma vseh sto sprejemnikov istočasno. V kratkem času so se spremenili v popolne nevrastenike, toda niti njihove prošnje, niti njihove grožnje niso pripravile radiomana do tega. da bi svoje »koncerte« opustil. Imel je takšno najemno pogodbo, da je smel v svojem stanovanju početi, kar je hotel, po drugi strani pa na Švedskem tudi ni zakonov, ki bi za takšne primere razveljavljali najemne pogodbe. Navzlic temu so se žrtve, ki so se zaman obračale do hišnega gospodarja, združile v skupino in so na ta način vložile skupno tožbo. Sodniki niso mogli drugega, nego da so lastnika sto radijskih sprejemnikov obsodili, da se mera izseliti na periferijo, kjer ne bodo njegove produkcije nikomur kvarile živcev. ANEKDOTA Nemški kolonialni pionir Kari Peters ni mogel trpeti tajnih svetnikov. S takšnimi možmi je sedel k mizi le tedaj, če drugače ni bilo mogoče. Nekega dne je imel pogovor s tajnim svetnikom ni bivšim ravnateljem kolonialnega oddelka dr. Kayserjem. Med pogovorom se je ta branil Petersovega očitka, da kolonij ne pozna na lastne oči in je dejal: »Priznam, da bi mi bilo praktično poznavanje teh stvari zelo koristno, zato sem pa tudi sklenil, da odidem v bližnjem času na študijsko potovanje v Nemško Vzhodno Afriko.« Peters je energično odkimal: »Gospod tajni svetnik, ostan_ie rajši doma. Pravkar sem zvedel, da vlada cb vsej obali Vzhodne Afrike živinska kuga!« VSAK DAN EN Adamson lovi zajca Maltami pregled Kulturna odgovornost Umetnostni kritik dr. S. Miikuž je napisal v svoji oceni »monografije« o Jakopiču; »Kakor hitro počiva čut za kulturno odgovornost in spi objektivnost, potisnjena nekam v ozadje, tedaj prično izhajati Podbevški. In teh je pri nas vedno več in zdi se, da se temni obzorje pred novimi trumami.« (Dom in Svet, št 9—10). Ne glede na konkretni primer, ki mu je posvetil pisec mnogo več kritične pozornosti, kakor smo mu mogli in hoteli mi v stolpcih naše kulturne kronike, je vprašanje kulturne odgovornosti, prav kakor vprašanje kulturnih meril nenehoma pereče in zahteva zlasti v našem okolju stalno čuječnost. Pri kulturnih merilih bi se sicer mogla ločiti stališča, kadar gre za izrazito estetske pojave, takisto tam, kjer določajo zorni kot r3zni svetovni nazori. Vzlic temu je treba na vsakem mestu, s slehernega vidika varovati višino in resnost meriL Mogoča so razna gledanja in razni okusi, toda v vsakem moramo varovati zahtevnost in stremeti p0 kvaliteti, kar pa seveda ne pomen:, da je treba vse meriti po nekih abstraktno določenih mednarodnih merilih, brez ozira na funkcionalni pomen določenih pojavov v našem svojskem okolju. Toda vzlic vsem težko-čam, ki se v svetu estetskih pojavov zastavljajo objektivnemu vrednotenju, obstoji vendar v vsakam kulturnem krogu nekaka hierarhična skala stvaritev, obstoje vzori, po katerih 9e lahko presoja višina in dognanost novih del: skratka, imamo vrsto meril, ki ob dobri volji kažejo tudi tu pot iz popolne subjektivnosti. Tako ni več nikjer mogoče dalje časa in neopaženo ponarejati čisto valuto kulturnih vrednot in prodajati neznanost za znanost, kič za umetnost, šund za literaturo, diletantske reprodukcije in otipljivo ruti-nerske izraze za polnovredne stvaritve, banalnost za odrski humor in podobno. Verjetno je, da taka ločevanja, ki zahtevajo mnogo estetske izkušenosti poleg naravno rahlega čuta za to vrsto vrednot niso v nobenem narodu močno razširjena in da je za njih varovanje, obrambo in vzgojo povsod določena le manjša skupina ljudi. Med njo in širšim občinstvom, kakor med njo in skupino tistih, ki imajo kakršnekoli osebne interese na kulturni produkciji in konzumu, bodo vedno večji ali manjši prepadi, nasprotja, konflikti. To je v tem svetu tako rekoč normalen pojav, vzlic temu ga ljudje kaj hitro pre-zro in je treba to resnico ponavljati vedno znova, kakor bi jih bilo treba vedno znova učiti nešteto drugih, življenjsko še važnejših resnic. Ob vsem ločevanju kulturnih meril ter estetskih pogledov in okusov pa je treba zahtevati vedno in povsod kulturno odgovornost Ce danes potrebujemo bolj ko kdaj prej sleherno kulturno sodelovanje, vse, kar lahko dejalno ali trpno poveča proizvodnjo, obtok in učinek kulturnih vrednot, n« moremo pogrešati polne in močne zavesti kulturne odgovornosti. Nalaga nam jo že sama potreba tiste gospodarnosti z vsemi duhovnimri energijami in gmotnimi sredstvi, na katero se sklicujejo tisti, ki bj sicer hoteli zaradi kakršnih koli človeških ali stvarnih ozirov in interesov zmanjšati zahtevnost, odpraviti mojstrstvo tam, kjer je potrebno, odpreti vrata čim bolj na široko, ali ki hočejo, da povemo konkretno, sprejemati s hvalo in navdušenjem vse, kar zrase na domačem zelniku. Mogli bi reči: Primum vivere... Mogli bi zahtevo po čuječi kulturni odgovornosti in po strožjih vrednotnih merilih zavrniti z ugotovitvijo, da je kultura danes na obodu življenjskega zanimanja. Toda brž ko se govori o kulturi in brž ko nastajajo njeni značilni proizvodi, nastopa z neizprosno nujnostjo tudi načelo kulturne odgovornosti in meril. Naravno je, da to načelo ne more in ne sme prezreti dejanskega življenja in stvarnih potreb, mora pa na področju, ki mu je dano, varovati čistost in obvarovati to, kar se da. V času velikih epidemij so neka pravila osebne higiene precej brezpomembna, če imamo pred oč misamo te epidemije, vendar so za neko plast ljudi, ki jih je vajena, neugnano potrebna. Tako je tudi v valovanju zgodovine dokaj vseeno, kako je z nekimi kulturnimi, posebej še estetskimi vrednotami, toda plast, ki po svoji družbeni funkciji varuje in goji te vrednote, mora nezadržno spoštovati načelo kvalitete in odgovornosti, prav kakor prej omenjeni ljudje osebno higieno. Uvodoma navedene besede umetnostnega kritika so potemtakem pravilno opozorile na tisto vrsto čuječnosti, ki bi ne smela biti pozabljena v nobenem trenutku našega kulturnega življenja. Obnovite naročnino! Lepa pustolovščina" Režiserski nastop Joška Kovica Drama nam pripravlja v režiji Jožeta Koviča uprizoritev francoske salonske igre »Lepa pustolovščina«, ki sta jo napisala pri nas še neznana komediografa Cailavet in Flera-Etienne Rey. Njuno delo spada v vrsto tipičnih francoskih komedij iz polpretekle dobe. — Dejanje se odigrava v krogih plemstva in visoke finance in riše z ljubeznivo ironijo življenje teh družabnih krogov. Režiser J. Kovtč Prvo dajanj«, v hataram J« podana afea- poziclja nadaljnjih, pradatavlja posrečeno sliko salona. Komedija je bila spisane pred nekoliko desetletji in je značilna za takratno dobo, vendar pa tudi še do danes ni izgubila nekega mika, kajti kakor nek- daj, so tudi še sedaj nekatere dame preobremenjene s skrbmi za toalete, z družabnimi prireditvami in čenčami, z bolj ali manj galantnimi prijateljstvi, kakor jih goji grofica Eguzon, s širokim a plitvim zanimanjem za vse in vsakogar. Se so moški in ženske zaposleni z družabnimi in materialnimi interesi, na podlagi katerih se sklepajo poroke, in s spletkami za dosego lepe kariere. Oba komediografa sta postavila v prvem dejanju znane, dobro opazovane povprečne tipe takih salonov na oder. V protiutež pa zaživijo naslikani z močnejšo plastiko in v bolj živih barvah glavne osebe dejanja: pedantni birokratski ženin Valentin Barroyer, poštenjak, ki sam ne ve, kdaj so ga prepričali, da je zaljubljen v Heleno, tako da jo je zasnubil. Drugi zanimivi lik je grof Eguzon, arheolog deloma iz pasije za tritisočlet stare plesalke, deloma pa po sili. ker se umika svoji »prezaposleni« ženi. Nadvse prikunno ie n^li-kana glavna oseba, Helene de TrevHlac. Tik pred poroko se zave svorh pravih čustev, ki jih ji je zatajilo življenje v družabnem okolju pod močnim, sebičnim vplivom njene tete grofice Eguzonove in njenimi spletkami, d i bi preprečila možitev Helene s svojim sinom Andre-iem. V zadnjem hipu najde Helena pogum in odločnost in gre preko družabnih konvencij za glasom svoiega srca. Prav tako simpatičen lik je nien bratranec in mladostni prijatelj Andrč. Ko spozna spletke svoje matere, odločno rv^e^e v in Jih razdre. ored«»n bi mo»ie one«rečUJ Heleno. njenaos fen^nn tn nlee* »i^effl. — Prava kabinetna feiim pa le Helenina babica. fo«pa de Tr*\Hll*e. Prav tak resničen. toplo ču+eč floveV kakor He^na. je spoznala plehkost družbe, v kateri je vzrasla in jo je zapustila ter šla na sa- ronlka * Smrt oglednega italijanskega novinarja. Na svojem stanovanju v Rimu je umrl vitez velikega vojnega križca Giovanni Cap-pelietto. Pokojnik je bil daljšo dobo ravnatelj uradne poročevalske agencije Štefani. Umrl je v starosti 66 let. * Ustanovitev državnega urada za industrijske maščobe. Z ministrskim odlokom je bil pri ministrstvu korporacij ustanovljen poseben urad, katerega naloga bo upravljati gospodarstvo z industrijskimi olji in maščobami in voditi proizvodnjo mila. * Nova knjiga propagandnega ministra dr. Gobbelsa. Nemškj državni m n.ster za propagando in lju'.sko prosveto dr. J os p Gobbels je izda) pri osrednji založbi narod-no-soc;alis'.ične stranke v Monakovem knji. g o pod naslovom »Čas brez primere« V knjigi so zbiani njegov, govori jn članki iz vojnih let 1939—40—41. Posamezni nemški dnevnik, zdaj ponatiskujejo nekatere njegove članke in govore, ki prepričujejo, zakaj mora Nemčija zmagati. * Smrtna nesreča v i*ordenonu. Na tovornem avtomobilu je bil 681etni delavec Anton os Santarossa zaposlen pri razkladanju premoga. Ko je stal na vagonu, se je ta iznenada premaknil in mož je pade) tako nesrečno, da je priietel naravnost pod kolesa. S smrtnimi poškodbami so ga potegnili izpod voza. * Dva milijona ton semenskega krompirja v Nemčiji. Nemški listi opozarjajo, da je sajenje krompirja med najčvrste_.š.mi oporami nemškega prehranjevalnega gospodarstva. Državni prehranjevalni urad je zatorej preskrbel, da se v letošnjem letu razširijo nasadi v splošnem za 250.000 ha :n da bo donos krompirja kar največji. V vojni je že uspelo dvigniti proizvodnjo krompirja za okroglih 20 o '.stotkov. Za letos je pripravljenih nad dva mil j ona ton izbranih vrst semenskega krompirja To je petkrat več kakor leta 1935. V letošnjem letu se morajo nasadi krt rupirja razširiti še za kakih 40.000 ha. Razen tega je treba znatno dvigniti dobavo zgodnjega krompirja. * Zanimiva starinska najdba v okolici Verone. V Illasiju pri Veroni so delavci pri kopanju naleteli na grob rimskega legio-narja. Pri nadaljnjem raziskavanju so strokovnjaki našli še kamen z napisom, ki priča, da je bil v času Langobardov na tem kraju samostan. * Ribe so važno hranivo, posebno v Nemčiji. Ker je morski ribolov v vojni dobi znatno omejen, je pač treba čim bolje razviti sladokovodno ribogojstvo. Poročevalski urad »Dunav« (Berlin) poroča, da je zdaj v Nemč ji okrog 90.000 jezer namenjenih vzgajanju in razploju krapov, ki so Nemcem najbolj priljubljena riba, brez katere ni božičnega kosila ali silvestrske večerje. Največje tako ribogojno podjetje je v šle-ziji. Površina jezer, kjer goje krape, obsega 55.000 hektarov. * Pregled nemških mest in vasi. Nova statistika navaja, da je v velikonemški državi okroglo 80.000 vasi in 4.000 mest. Razen Berlina sta milijonski mesti še Dunaj jn Hamburg, nad 100.000 prebivalcev pa šteje 70 mest. Skoraj točno dve tretjini nemškega prebivalstva živita v mestih. Okrogla petina naseljuje velemesta. Po vaseh jih žiVi torej samo tretjina Nemcev. Sam Berlin šteje toliko prebivalcev, kolikor tretjina vseh nemških vasi skupaj. * »Moj mož je zadovoljen in vsa družina je srečna«, pravi gospodinja, ki kuha po receptih Gospodinjskega koledarja. Zato ne oklevajte, marveč hitro naročite »Gospodinjski koledar«, dokler zaloga traja, pri knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova uljca 3. Cena 20 lir. u— Pogreb blage gospe. 20. t. m. je bil iz šiške pogreb gospe Marije Malgajeve, soproge znanega trgovca in gostiln-čarja Nika Malgaja. Meščani so s pietetnim čustvovanjem gledali veliki žalni sprevod, ki se je vil iz šiške do Sv. Križa. Odkar imamo Žale so taki sprevodi redkost. Ob tej priliki pa se je poleg priljubljenosti pokoj-nice pokazalo, ia še vedno živi patriarhalnost šišenske soseske. Nagle smrti je umrla gospa Mici, v vsej soseski ljubljena in spoštovana, in ob njeni zadnji poti se je zganila vsa soseska in jo skupno spremila kot svojo članico od doma do njenega zadnjega počivališča. Ob grobu so šiškarji pokazali, da v njih še vedno živi dragocena narodna lastnost — zavest soseskine skupnosti. u— Mraz še ne popušča. Val občutnega mraza traja dalje. V noči od srede na četrtek se je nebo zjasnilo in je bilo očitno, da bo mraz ostal. Temperatura pa ni padla, ker je legla na zemljo prozorna megla. Najnižja temperatura v mestu je b:la po vremenski hišici v Zvezdi —20° C. v Trnovem pa —23«. Kakor vidimo, se je živo srebro v mestu za spoznanje dvignilo, ločim je na periferiji za prav tol ko padlo. Sneg škriplje pod nogami in koles: kakor drobljeno steklo. Cez dan se je temperatura nekoliko dvignila, ker je spet posijalo solnce. u— Zavarujte vodovod pred mrazom! Vkljub stalnim opozorilom nekaterj posestniki še vedno ne zavarujejo hišnih vodovodnih napeljav, zlasti pa volomerov pred mrazom Posledica te površnosti je, da se zaradi zmrzovanja pokvar.jo dragi vodomeri in poškodujejo raznj deli vodovodnih napeljav Zato mestni vodovod spet opominja vse h šne posestnike, naj pregledajo vodovodne napeljave in jih zavarujejo pred mrazom prav posebno pa naj pazijo na vodomere Prostori, kjer se nahajajo volo-merne ure, moramo vestno zapirat., vodomerne jaške pa primerno pokriti S tem si oodo hišni posestniki prihranili nepotrebne stroške za popravila in druge neprijetnost . ki nastanejo zaradi zamrzkh vodovodnih napeljav Posebno pa opozarjamo stavbna podjetja, ki imajo vodomere na stavbišč.h. naj jih dobro zavarujejo proti mrazu ali naj pa javijo mestnemu vodovodu, da vodomere odmontira jn napeljavo zapre, če vode ne potrebujejo. u— Naši pianistki Silva Hrašovčeva ln Marta Ostereeva sta dali pobudo za novo slovensko koncertno delo, katero je napisal na pod'agi narodnega mot va skladatelj Matija Tome. Naslov delu je Pas-a ag'ia in fuga na narodni motiv ter je posvečeno obema umetn;cama ki oodeta to delo prvič javno izvajali v ponedeljek 26. t m. na svojem koncertu na dveh klavirjih v mali Flharmonični dvorani ob po) 7. uri zvečer Poleg Tomčeve skladbe so na sporedu Brahmsove variacije in Tarenghijeve variacije. Brahms obdeluje Paganin jev tema. Tarenghi pa Chopinov 20 preludij. Vstopnice za koncert so v knjigarni Glasbene Matice. u— Podružnica SVD Ljubljana L ima svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto 24. t. m. ob 18. uri v gostilni Mrak na Cesti 29. oktobra. Člani vabljeni. u— Nesreče. Na stopnicah je padel in si zlomil levico 171etni sin strojnega stavca Rado šturm iz Ljubljane. Pri padcu na kolodvoru si je poškodoval levico 44:etni strojevodja državnih železnic Rudolf Voje. Hrbtenico si je poškodoval, ko je pade) na dvorišču, 481etnj m;zarski pomočnik Ivan Lavrič iz Ljubljane. 611etna mestna uboga Marija Bav si je poškodovala roko. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. u— Društvo zobozdravnikov v Ljubljani vabi svoje člane na Jruštvenj sestanek, ki se bo vršil v soboto 24. t. m. ob pol 17. uri v hotelu štrukelj. u— Staro katoliška služba božja bo v nedeljo 25. januarja zopet ob 11.15 v evan-geljski kapeli, Gosposvetska cesta štev. 9. Z Vrhnike v— Uradni dnevi okrajnega glavarstva bodo na Vrhniki letos: 29. januarja, 26. februarja, 26. marca, 23 aprila, 28. majnika, 25 junija, 23. julija, 27. avgusta, 24. septembra, 22 oktobra, 26. novembra in 24. decembra. Razpravljali in obravnavali bodo vse uradne predmete, kakor se je to godilo doslej. Tudi se bodo vršili sprejemi županov in prebivalstva kot do sedaj. Fri-četek uradovanja bo takoj po prihodu ju-trnjega vlaka. Stranke naj se pravočasno prijavijo in ne zavlačujejo po nepotrebnem poslovanja. Iz Novega mesta n— Smrt bivšega prlorja kandijske bolnišnice. V torek je po daljšem bolehanju umrl v bolninici Usmiljenih bratov v Kan_ diji bivši delegat in prior tamošnjega kcn_ venta pater Pclikarp Vavpotlč iz Ormoža. 2e v zgodnji mladosti je vstopil v red usmiljenih bratov v Gradcu, kjer je 1. januarja 1896 napravil redovne obljube Vsa leta se je odlikoval s svo o spretnostjo in požrtvovalnostjo pil bolnikih, kakor tudi v različnih višjih službah, ki so mu bile poverjene. Bil je prior v Krekelmosu na Tirolskem, od leta 1908 do 1919 pa v Kandiji. Leta 1938 jc bil ponovno postavljen za priorja in obenem tudi generalnega delegata konventa reda usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je ostal do septembra minulega leta. že v začetku novembra lansko leto ga je zadela kap, kateri je sedaj navzlic zdravniški negi in skrbni postrežbi podlegel. Konvent usmiljenih bratov je s smrtjo tega odličnega redovnika prizadela težka izguba Pogreb blagopokojnega priorja bo v petek ob 15 uri izpred bolnišnice na domače pokopališče v šmihelu žalujočim svojcem tiaše iskreno sožalje. Ohranili ca bomo v blagem spominu. n— Poroka. V nedeljo popoldne je poročil v kapiteljski kapeli prošt g. C*rta tukajšnjega okra nega kmetijskega referenta g inž Jože Riharja z gdč Vero Paučič. stud mag. pharm lz ugledne no-vomeške rodbine. Priljubljenemu in uglednemu paru želimo vse najbol še na njih skupni življenjski poti n— žrtve poledic Na povratku iz mesta domov je pri Lešnici spodrsnilo na poledeneli cesti 43 letni posestnicl Marili Ve. brovi lz št Petra pri Novem mestu Pri padcu si 1p Vebrova zlomila levo nogo — 28 letna žena strojnika Saje Alojzija iz Rršljina pri Novem mestu 1e šla prat na Krko Na poledenelem bregu ji ie spodrsnilo in si je zlomila desno noero Obe pcue. sreče.-iki se zdravita v novomeški ženski bolnišnici n— NahnrzJejši dan. Oster mraz ta že nritlska ou ponedeljka, je doseeel svot visok v sredo zjn tr a i kr v na bližM novo meškl okolic* padlo živo srebro kar na 26.2 stopine pod ni*J.". v mestnem središču pa Je kazal termometer 22 stopinl Zaradi t?ko ostwera mraza Te prvič v te- zimi popolnoma zamrznil potok" Težka voda na bregovih Krke pa se ie tudi že pričel delati led Ce bo nastopil še nekoliko ostretši mraz bo zamrznila tudi Krka kar se zelo redko doenja Krka je posl^Hniič zamrznila ob znani budi zimi 1 1929 ko so si nekateri "unaški Vovom«ščani celo upali prekoračiti zaledenelo Krko n— »rzrtap Tn Tiamonito vojno dramo švicarskega pisati *a Arxa bodo uprizorili ljubljanski umetniki v ponedeljek 26 januarja v prosvetnem domu v Novem mestu in s;cer- poooldne ob 15 (3.1 za okolico n dijake zvečer ob 18 <6 1 za ostalo občinstvo. Za to gostovanje Narodnega * ■"'^i-o-np p-ino--očqmo nabavo vstopnic v predprodaH. ki se vrši v Ljudski posojilnici Tgraio Mileč, k- ie igro tudi zrežiral, Nakrst. Košič, Jože Kovič Ven!šnik. Košuta Starčeva KraHeva Iz pokrajine Trleste Delitev jajc za drugo polovico januarja. Pokrajinski odsek za prehrano snoroča. da je za drugo polovico januarja določenih 8 jajc na osebo Prodaja jajc se vrši po prodajalnah na osnovi bonov štev. 32 in 33 nakaznice za razna živila. Zmerom večji mraz. V sredo zjutraj Je termometer v mestu kazal 7 stopinj pod ničlo. Do prvih popoldanskih ur je živo srebro naraslo na 3 pod ničlo, zvečer pa jc spet padlo na —8 in celo na —9. V teku noči se je mraz še poostril V Vili! Opicini je termometer padel v neči na sredo na —15 stopinj, a še v sredo opoldne je bilo —9 stopinj mraza. Umrli so 84-letna Marija Fabec vdova Sila. 73-letna Marija škerl. vdova Petelin, 87-letna Ana Samsa. vdova Dumančlč. 70-letni Ivan Jerič. 85-letni Franc Poldru«?o-vac, 48-letna Josiplna Križman, vdova Do-dič in 48-letna Ivana Kerpan, poročena Kavčič. Dne 21. januarja je bilo 7 rojstev, 17 smrtnih primerov in 1 poroka. Iz pokrajine Gorfzia Pohod Princese Pijemontske. Drevi prispe v naše mesto Kr. Vis. Princesa Pie-montska, da obišče ranjence po vojaških bolnicah našega mesta. Visoka gostja bo obiskala Gorizio strogo zasebno in bo to priliko uporabila, da vrlim vojakom, ki so se hrabro borili za Domovino na raznih frontah, spregovori nekaj toplih besed. Prebivalstvo Svete Gorizie bo brez dvoma iskreno pozdravilo predstavnico Savojske hiše, ki je hkratu častna predsednica Italijanskega Rdečega križa. Letos ne bo porote. Letos v Gori zli porotno sodišče ne bo zasedalo, ker so s področja pokrajine samo trije primeri, ki bi Jih moralo obravnavati. Da zato ne bo treba sklicevati posebnega zasedanja, bodo te tri razprave dodeljene zasedanju porotnega sodišča v Trlesteju. Več pozornosti otrokom! V bolnico v ulici Brigata Pavla so pripeljali 13-letnega Mar-ja in 7-letnega Tulija Jakobina s Cavour-jevega Korza. Doma i ta zvrnila lonec kropa nase ln dobila precej hude opekline. Z Goreniskega O pomena planinskega gozda razpravlja celovški tednik in pravi, da je obseg kmečkih gozdov v bivši Avstriji zelo velik, zlasti v primerjavi z razmerami v sta ri Nemčiji. Odkar sta bili Spodnja štaler-ska ta Gorenjska priključeni Nemčiji, znaša kmečka gozdna posest v bivši Avstriji 1,700.000 ha, to se pravi: 10 odstotkov celotne nemške gozdne površine. S Spodnjo štajersko in Gorenjsko sta Koroška ta štajerska pridobili zelo važna gozdna področja, tako da obsega gozdovje v teh dveh deželah poldrugi milijon hektarjev a od tega je 80 odstotkov v kmečki posesti. Zato jc treba kmečkemu gozdu posvečati kar največjo pozornost ta nego.. Tudi tu velja geslo: »Treba je več pridobivati: toda vse pridobljeno Je treba fltedljivo uporabljati« Smrtna nesreča. 41 letni železniški strojevodja Janez Autz Je na celovškem kolodvoru premika) vagone Ko Je stopil pred lokomotivo, mu je na poledenelem tiru spodrsnilo Tisti mah je po progi pridrvela garnitura vagonov, ki je Autza pretra-zila Kolesa so mu odiezala obe nogi, razen tega mu je počila lobanja ta je iobil še druge hude poškodbe, da je na mestu izdihnil. Z obleko v »troj. Pri bai vanju tkanin je zašel 34 letni pomožni delavec Lo ze Bajec v Kranju s suknjičem pod valj stro. ja Stroj je nate debela pritegnil Bajca ta mu pr.zadejal tako hude poškodbe, dn se siromak bori s smrtjo Zimska pomoč in obisk gledališča. Ce tovSko ueželno gledališče je tudi letoSmc sezono cialo na razpolago znatno številc nrezplačnih vstopnic, ki jih deli Zimska pomoč med svoje podpirance Doslej ie bi Io razdeljenih 6683 vstopnic v okrogli vrednosti 8000 mark K vsaki uprizontvi :e možen dostop tudi podpirancem Zimsite pomoči, pa na že oo uprizorjena klasičn« žaloigra ali veseloigra, opera ali opereta Gledališče v Celovcu v ostalem tudi rrez orezplačnih vstopnic vedno dobro obiskano Iz Spodnje štaisrske Stajersk* gauleitei dr. Ceberreiter je preteklo sobote m t,edelio obiskat Spital na Semeringu tn Mnritno Celje V obeh krajih je izpregovonl nekatere nodnme besede za vs* štaiersko prebivalstvo Rekel je da se zdaj razvila borba na živ1 e. nje In smrt Adolf Hitler pa se mora na štajerske, deželo posebno zanesti sai mu mora a biti v posebno vesel e Kdor sku ša na štajerskem 3eati nezaupanje ga ne bo ščitila nobena krinka kajti prav ?.1aj. je naglasil dr Ueberreiter potrebu emo največjo odporno silo ko se nemški vojaki na vzhodu upiraio navalu številčno dalfkr močnejšega sovražnika in se že pripr^v-l ajo na rovo ofenzivo katera se bo pričela kadar jo bo Adolf Hitler zapovedal V ta namen so pa potrebni novi vojaki ln novo orožje. Zato bc tudi štajerska postavljena pred nove zahteve in potrebe Čestitke iz Brcžic Kakor smo poročali, je bivši brežiški lekarnar in župan Hans S c h n: dersehitseh nedavno prazno, val v Gradcu zlato poroko Iz Brežic mu je poslal čestitke ctdanji župan Henrik Klabutschar. slaveč Schnidersr hi-tseha kot vzornega Nemca. Dva ptujska jubilanta. 19. t m. je praznoval svoj 97 rojstni dan upoko enl souni oficljal Jožef M u h i č, ki je po rodu iz Roraške Slatine Čestitali so mu različni predstavniki. Gospa Marija P r t s t o 1 i -č e v a iz Ptu^a pa -e praznovala 85 let nico Oba sta kljub visokim letom še dobro ohranjena. žlvljen'e ln umiranje. Umrli so: v Mariboru 43 letna izvoščkova žena Pavla Ka-herjeva ln 67 letni upokojeni železničar Alojz Pučko, v mariborski bolnišnici upo-ko.eni davčni upravitelj Franc Herman, star 71 let, v mariborskem zavetišču za onemogle pa 81 letna zasebnica Marica Romova. — Iz Laškega poročajo, da sta se poročila Karel Vorina in Marija želez-nlkova. umrli pa so v laškem okraju: Te režija Belejeva, Janez štarkelj, Janez An. dro na, Marija Piklcva, Janez Deželak, Rozina Srebotova in Tomaž Pfeifer. — I'. Nove Cerkve poročajo, da je bilo v zadnjem četrtletju dvoje porok, 4 rojstva in 10 smrti Poročila sta se zadnji čas Jožef škoflek iz Lemberga in Frančiška Suša iz Nove cerkve. Umrli so: Štefan Stimulak, Štefanija Kovžetova in Oton Koprivnik O delovanju v celjskem okrožju poroča mariborski dnevnik: Celjsko okrožje je razdeljeno v 33 političnih občin. Heimat-bund ima 38 krajevnih skupin, ki obsegajo 158 celic in 1035 blokov Ob zaključku leta se je 30.000 prebivalcev učilo nemščine. Bilo je doslej 121 različnih prireditev. Prvi zbor v Mariborski tiskarni je bil pretekli torek popldne. Sklical ga je ohra-tovodja Egon Baumgartner, predaval pa je vodja delovno političnega urada Nieder Kazen za ponarejeno nakaznico. Krojač Franc Pntar iz mariborske okolice je la ni v juliju dobil nakaznico za srajco, spodnje hlače ta par nogavic Nakaznico je ponaredil z radiran-eni ta je skušal kupiti obleko. Ponarodba jc bila tako preprosta, da so jo takoj razkrili. Zdaj je bil Pintar obsojen na tri mescce ječe. Iz Hrvatske Natečaj za vzgojitelje zapuščene dece. Poveljstvo ustaške mladine razpisane natečaj za 12 upraviteljev domov zapuščene mladine. Prednost imajo poročeni učitelji. Prošnje je treba vložiti do konca j&nuarja. Članom planinskega društva ni treba prijaviti smuči. Hrvatski časopisu porečajo. da po odloku vodje državne telesne vzgoje g Zebiča članom Hrvatskega plan nskega društva v Zagrebu in vseh drugih planinskih društev v NezaviMii državi Hrvatski ni treba prijaviti smuči Senečič v slovaškem prevodu. Dne 5. t. m, v bratislavskem radiu oddajala Seneči-čevo .lelo »Spis št. 516« Zdaj bodo delo uprizorili tudi v bratislavskem gledališču. Tudi ponočnjakom ni ljub hud mraz Po poročilih zagrebških listov je huda zim« zadnjih dni sJcoraj popolnoma porredla a ponočnjaki V štirih dneh ie bilo zadetih in prepeljanih na policijo samo pet nočn;h sprehajalcev. Seveda so vsem naložili vhso&o denarno globo. Kam vodi stiska za mleko?! Z«rad' šte-vi'nih pntožb so začeli organ' »ržnega nadzorstva v Zagrebu kontrolirat- kokovi.fc* v Zagreb uvoženega mleka Samo v dveh urah ,e bile zap!enien:h 600 litrov vodenega mle fca Pozneje so ugotovili da ie vsebovalo mleko do W odstotko-v vode Ko so nekega 1^'ckaria vprašali, zakaj je meša' mleko z vodo. ie odgovoril: »Pa kie st še danes dobi "iravr. mleko?« Hrvatsko-madžarska pegalanfa. V Osjeku so se včera- začela podajan a med Hrvat-Mko in Madžarsko za oskrb«- obrnemih mest t. ž'vežem :z okolice kolikor ie ta na drugi , *tran- meie K pogajanjem so prišli zaMop-! niki hrvatskega ministrstva za industrijo in trgovino zunaniega m f-nančne^a ministrstva ter predelov, ki so neposredno zainteresiran- na stvari Tudi madžarski delegati so Je od včeraj zjutraj v Osjtku Vče--aj zjufra- sta imeli obe de!egaci.'i svoj prvi •»'s.tanek Razpečevanje pogiavnikovih slik ln kitov. Hrvatskj listi opozarjajo javnost, da azen glavnega ustaiškega stana ne sme nihče prodajati in razpečevati slik in po-prsij poelavnika. Napredovanje Evgena Kvaternlka. S oo-glavnikovo odredbo je bi! ustaš Evgen Kvaternik pomaknjen v čin majorja v po-glavn kovi telesni gardi. RrompT in sladkor na karte. Od po-nedel ka naprej prodaja mestna aproviza-ciia v Zairrebu po 2T, kg krompir^ na posamezno posn-odinistvo. — Tudi sladkor je odslej na karte Vsaka oseba ga dooi za tekoči mesec pol kilograma. Kdor ima kaj zaloga, sme kupiti odrejene količine za januar. Tri okrajna sodišča ima od 1. januarja :etr,s dalje Beograd namesto dosedanjega ene^a. Vodovod v Alekvncu Že pred leti je bif! izdelan načrt za gradnjo velikega vodovoda v Aleksncu Predvidena je množ:na vode za 100.000 ljudi in za dobo 50 let. Dela bodo stala okrog 4 Mili ione dmariev. Obsojen tat starih rot»?iscv in knjig. Kakor srna kratko javili je bi! nedavno aretiran neki emigrant Kor.ta 'StHžek. dak-tilograf-dnevničar na beogra-5#i univerzi, ker je bil osamljen, da je iz vseučiliške biblioteke krade! in v antikvariatih prodajal dragocene stare srbske rakoiprse -n knjige. Dne 24. decembra je stal pred sodnem ;n bil obsojen na 8 mescev stmigega zavra. Za trgo\'anje z občanskimi odborn:šk'mi mesti — 50 batin V občini Jagnjili pri Mla-donovcu je postavljen za predsednika občine kmet Milentaje Markovič. Ko je na izpraznjena odbomiška mesta dal imenovati nove člane, je vsakega ki ni hotel prevzeti, »oprostil« odbornike dolžnosti, če mu je plačali v denarju, žitu ali koruzi. Jemal je po tisoč do pet tisoč dinarjev. Ko ga je na osnovi prijav src.sk: nače'nik dal zasi!i"ati, je vse priznal. Seveda so ga kot župana takoj odstranili, povrh pa so ga še kaznovali s 50 batinami ki so mu jih dali javno na trgu v Mladenovcu. Radio Ljfsbipna Petek, 23. januarja 1942-XX 7.30: poročila v slovenščini. 7.45; Slovenska glasba. (V odmoru od 8.00: napoved časa). 8.15: Poročila v italijanšč ni. 12.15: Orkester pod vodstvom dirigenta Zema. 12.40: Koncert Ažmanovega kvarteta pihal. 13.00: Napoved časa, poroč la v italijanščini. 13.15: Službeno poročilo Glavnega Stana Italijanskih Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Orkestralna glasba pol vodstvom dirigenta Arland ja. 13.50: Znani valčki. 14; Poročila v ital janščini. 14.15: Lahka glasba pod vodstvom dirigenta Petralia. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Radijski orkester pod vodstvom D .M. šijanca. 19.00: Pouk italijanščine (prof. dr. Stanko Leben). 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45; Komorna glasba. 20.00: Napoved časa, poročila v slovenščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Simfon čni koncert pod vodstvom dirigenta Evgenija Jochumr in s sodelovanjem viol nista Gio-con la Devito. — Brahmsova glasba (v odmoru poročila v slovenščini). 22.45: Poročila v italijanščini. motno posestvo. Tu je postala iz odlične, velike dame dobrodušna provincialna starka, ki se rada prepira s svojo zvesto služabnico Jeantino in svojim hišnim zdravnikom, a vse zgolj zato, da lahko soli svoje pomenke s humornimi opazkami ;n svojimi življenjskimi izkušnjami. Prvo dejanje pokaže mrzlične priprave za Helenino poroko in njeno odločitev, da pobegne pred njo v svojo podeželsko hišico. Andrč. ki jo ljubi, jo namerava spremiti do tja. potem pa se povrniti in urediti z materjo zadeve z niegovo poroko. V drusem dejanju preseneti dobra babica svojo Heleno v hipu. ko pride spremljana od Andre-ja. v svoj dom. V dobri veri. da je to Helenin mož. ga sprejme z vso ljubeznivostjo Helena in Andrč ne naide+a poguma, da bi ji odkrla resnico, in tako predstavlja drugo deianie s sle-deč:mi zapleti in svojo situaeiisko komi-ko odrcko ielo učinkovito in iersl=ko hvaležno nalogo ki najde svoj višek v tem. da spravi babira »moža« Andrč-a po sili. v Hplen-'no spalnico Komedija je pisana v okusnem s1o?u ki oč;tuie mestoma zelo Iei->o čnctveno lirične prizore TVotie ^Hrpe ipi^nie orinp^p razias-ni+ev hoV><č:rie ooroo+e s tem. da se po-1av; ~rvi rervn Valentin in za niim ero-firp rnV7nriovn k' z^htp"5 nai pp tTnVni oorAč; 7 n,:m ko ?a pip^o »Ioni pil^t^l^v^PO" k; io ie np- hn*e babica se mora umakniti S SV070 ToVtpvn pr; v?- unT-iTnritvi bnnrin ^rvrmoli nrvJ? naš;m dr^m=kim ansamblom Ril ie dvajset let režiser in igralec v Mariboru, zad- njih deset let šef-režiser. ter je postavil kot tak nad dvesto iger Med njimi je predvsem važno omeniti režije Cankarjevih. Shakespearjevih in mnogih domačih izvirnih del Ljubljansko gledališko občinstvo pozna Jožeta Koviča kot režiserja Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. »Gor-kega »Na dnu«, Scheinpflugove »Okence«, ter Senečičevega »Nenavadnega človeka«. Vse te igre so bile ierane na našem odru ;n so imele lep uspeh. Prihodnja Kovičeva režija v naši Drami bo Goethejeva »Ifigenija na Tavridi«. Maša SI. Zoran Mušič razstavlja V Galeriji Obersnel razstavlja Zoran Mušič dvajset svorh del. enako število olinatih slik in gvašev Prav za prav je to njegova prva samostojna razstava v Ljub-liani in toliko bolj zanimiva, ker je doslej v večiem obsegu razstavljal le v Beogradu in Z jerebu Ocene razstav so po tuiih poročil;h prinašali tudi naši listi A tudi z domač;h razstav ie slikar občinjtvu znan ter je bila tako vedno prilika slediti niptrovemu razvoiu. Med mlaišo generacijo slikarjev, ki 1e ohcoivir^l^ aVademiio v Zaerebu. zavzema Mušič vidnejše mesto Predvsem se dosledno drži svoie smeri 5'steea slikarstva, kipr ga zanimalo le barvni fenomeni in koi<->ris*ični problemi Nadalie ni neznan tudi po pisamh pro?ramatsk5b proglasih. vpHovpih za dpi njegove genprarlle: po--e^nie namrp? to sposobnost, da morp o c.i;ir-»r«!fvu tudi p'sati Npmalo 1e vrbudila med dru«»?m zanimanie niegova odločitev po nadaljevanju in Izpopolnitvi študija v Španiji, kar je bilo zabeleženo kot neka posebnost. Končno je strokovna kritika ob pojavu stavila nanj mnogo upov in pričakovanj, ki jih deloma Izpolnjuje, končno uresničitev obetov pa bo pokazala šele bodočnost. Sedanja razstava je del Mušičeve poti k obljubam ter naj pokaže njegovo delo in študij Odtod tudi nje intimni vtis in skromnost, kakor da je slikar povabil prijatelje in poznavalce k sebi. da mu odkrito povedo mnenje o njegovem prizadevanju. Bog ve zakaj neki tudi pri nas ni navade, da bi umetniki vabili kritike In poTnaval^e v atelje, kadar napravijo kaj večjega? Mogoče zato ne. ker so o svojem mnenlu in delu previsoko prepričani in le s težka preneso stvarne pripombe Zato privatna galeriia s svojimi razstavami tudi s te strani izvršule še posebno naloeo ker v neki meri nadomešča te stike, čeprav imaio razstave bolj ali manj večino javni značaj. V svojih slikah ne polaga Mušič na snovno plat večie pozornosti Zato v izbiri snovi nI bogat: mestne vedute. in*e-rieurii in v glavnem tihožitla so nleeovi motivi Pri tem ga objekt zanima le kot nosilec nekih barv nVh medsebolnih odnosov in na1nežre15ih odtenkov SVVa mu le torel le barvna ploskev. k1 Io Ima slikar ored ofml Onravitl Imamo potpm-talrpm 7 neko ImnrpsMo k' to not n' atmosferska v smislu star»»«a lnmrpc* V o«>rn»n1V®n nanravlia razstava nrav zarad* maihnp raznoVVosti motivov eVnroi v4'« clrromno«t1. 1p vendar Tan1m?vi> zaradi d«»t»iiirtpwr> Studila ln sli-VarsVih pm^-mov ter r»tn priporočljiva, da si jo občinstvo ogleda Dr. F. K. Kos ŠPORT To so dnevi za šport na ledu! Vsepovsod bogati sporedi v hokeju na ledu In drsanju Mraza ln ledu Imamo zdaj dovolj, ne samo po sobah ln na oknih, temveč tudi na športnih prostorih, ki so zdaj vsa v znamenju zimskih športov. Razen na smučar-stvo, ki pa je v nekaterih krajih zaradi zadnjih ukrepov nemškega športnega vodstva vsaj prehodno moralo ustaviti ves obrat, se glavno zimsko športno delo osredo-toča sedaj na ledne ploskve, po katerih se proizvajajo drsalci vseh vrst, deloma posamezni, še bolj radi pa v skupinah v hokejskem športu. Vse te spremembe — v dobro ali slabo, kakor nočete — vsekakor za naše domače športnike ne veljajo, ker jih za sedaj še nismo videli zbrane na nobeni športni prireditvi te vrste. Življenje po športnih drsališčih okrog nas pa je nadvse živahno in s te strani prednjači celo marsikateremu večjemu športnemu središču koroška prestolnica Celovec, kjer igrajo letos nedeljo za nedeljo, pa tudi med tednom številne dobre hokejske tekme. O nedeljskem sporedu, ki so ga opravili Celovčani v dveh tekmah z nemškim moštvom iz Prage, smo suha rezultata zabeležili že v včerajšnji številki, omembe vredno bi bilo le še. da je v vrstah KAC-a igral tudi Bellak. ki se je v začetku sezone preselil tjakaj iz Zagreba in katerega se naši hokejisti bržkone še spominjajo iz prejšnjih sezon. V ostalem pa bodo Celovčani te dni nadaljevali tekme na ledu še v pomembnejši konkurenci kakor dozdaj, in sicer za prvenstvo Nemčije. Prvi nasprotnik na teh tekmah jim bo ekipa iz Tešina na Češkem, ki je morala v prvi tekmi te vrste nastopiti v Garmischu proti samemu nemškemu prvaku SC Riessersee. To srečanje se je končalo s katastrofalnim porazom za če- Nekaj drobiža JESENIŠKI BOKSARJI so zadnjo nedeljo slavili zasluženo zmago nad boksarji iz Zeltwega, in sicer z 10:6, kakor simo tudi že zabeleMi med včerajšnjim drobižem. Jeseniško moštvo je ojačil Artsmann iz Celovca in je res tudi priboril Jeseničanom eno točko. Sicer pa tudi gostje niso pripel j aili 9 seboj samo svojih ljudi, temveč so imeli dobrega gosta i z Kolna, nekega Imsweilerja, ki je največ obetajočega Jeseničana Aschmanna izfločill že v prvem kolu. ker so morali sodniki borbo prekiniti zaradi prevelike premoči Nemca. Podrobno so se posamezni dvoboji končali takole: Ar+sunann je prinesel Jeseničanom prvo točko, potem je Lassnig izgubil po točkah, za njimi je Supan z veliko premočjo zmagal v tretjem paru, nato je Pristou porazil četrtega partnerja sigurno po točkah m šole zatem so Jeseničani izgubili drugo točko, ki jo je zapravil novinec Liproischeg. V nadaljnjem so spet zmagovali Jeseničani, in sicer Rassinger iin pa Meinig. dokler ni slednjič Aschmann izgubili največ obetajoče borbe s prej omenjenim Imsvveilerjem. V posebni točki izven sporeda sta se borila še Tomanič z Jesenic in Kolbl iz Zeltwega tor j« zmagal domačin po točkah. NOV NAČIN ŠTETJA V TENISU? Finski tisk se v svojih §portn;h rubrikah, kjer obravnava nedavna teniški dvoboj med Švedsko m Madžarsko v Stockholmu. havi z vprašanjem, ali bi ne bilo umestno, da bi se v teniškem športu uvedel nov način štetja podrobnih uspehov v vsaki igri. To zahtevo utemeljuje predvsem s tem da je vpnrv to štetje krivo, da se nekatere igre končujejo nenavadno hitro, druge pa se vlečejo lahko ure m ure. Zagovorniki novega načina štetja menijo, naj bi se pri morebitni sipremembi ravnali po pravilih table-tenisa, kjer je po 21 točkah zaključen "\~sak set in so vse igre po teh pravilih približno enako dolge. Drugi pa zagov-T mnenje, da je pri tenisu najbolj privlačen ravno način štetja in da pri tej ign že mora biti tako. da traja dolgo, kar ugaja posebno ljudem, ki jim »čas ni zlato«. Nase gledališče DRAMA Petek, 23. jan.: ob 17.: Lepa pustolovščina. Premiera. Red Premierski Sobota, 24 jan.: ob 17.: Voda. Izven Nedelja, 25. jan.: ob 14.: Sneguljčica. Mladinska igra. Zelo znižane cene. Ob 17.30: Rokovnjači. Izven. Znižane cene Danes ob 17. uri bo premiera tridejanske komedije »Lepa pustolovščina«, ki sta jo napisala Cailavet in Flora-Etienne Rey. Po svojem značaju je delo tipična francoska salonska igra, z močno podčrtanim družabnim okoljem. V igri gre za mlado nevesto, ki vztraja preko družabnih predsod- ške Nemce, in sicer z nič manj kakor 18:0. Ta poražena ekipa bo zdaj za točke nastopila proti Celovčanom, ki pa se zavedajo, da njenih sposobnosti ne gre ocenjevati po enkratnem neuspehu v lednem stadionu v Ga-Pa. Iz prve skupine nemških hokejskih moštev se je v tekmovanju za državno prvenstvo dokopal do prvega mesta dunajski klub Wiener EG. ki je po nastopu proti Chomotovu igral sedaj še proti klubu enakega imena v Diisseldorfu in zmagal tesno in tudi nekoliko srečno s 3:2. Dunajčani so drugi dan nastopili še v prijateljski tekmi proti istemu nasorotniku in zmagali še enkrat, to pot s 5:2. čeprav je bila partija mnogo bolj izenačena. Velik športni spored na ledu se obeta te dni spet Celovcu, in sicer z naslovom mednarodnega tedna lednih športov. Spored, ki je razdeljen na celih 6 dni. obsega dolgo vrsto prireditev mpdnnrodnp vrednosti. mf"i drugim tudi tekme za državno prvenstvo v hitrostnem drsanju za moške ln ženske dalje tekme za enako prvenstvo Ostmarkr-za moške in troboj v hitrostnem drsaniu med Nemčijo. Norveško in Holandsko. Razen tega bo v teh dnevih tamkaj še več lednih prireditev v obliki raznih revii ekshibičilskih nastonov naiboliših nemški ■> zastopnikov te športne panoge • # * V Zagrebu sta se oni dan sestali na ledu mladinski hokejski moštvi ustaške mladinr in GIL-a v mednarodni tekmi ki je ostala po napetih akcijah z obeh strani neodločena 1:1. DrugI dan je italijanska mladina s svojimi nasprotniki vred odpotovala v Karlovac in igrala tamkaj še drugo tekmo v kateri so gostje zmagali s 4:0. kov in ozirov pri svojem pravem čustvovanju. Situacijska komika in lahkotni, prijetni dialogi, ki so značilni za te vrste igre, so odrsko učinkovito izpeljani. V glavnih vlogah: Levarjeva. Kraljeva, VI. Skrbinšek, Nakrst, Gabrijelčičeva, Drenovec, Nabloc-ka, Košuta, Lipah Raztresen, Presetnik, Blaž, Košič, Starčeva, J. Boltarjeva in Remčeva. Režiser je Kovič, inscenator inž. Franz. Predstava drevi bo za red Premierski. Vombergarjeva komedija »Voda« ima v letošnji vprizoritvi velik uspeh in občinstvo sijajno zabava. Ponovili jo bodo v soboto izven abonmaja, na kar opozarjamo. Mladino in starše opozarjamo na nedeljsko predstavo ljubke mladinske bajke »Sneguljčica« v stihih Pavla Golie. Sedem škratov in zabavna razbojnika Frice in Frače predstavljajo za otroke vir najlepše zabave. Veljale bodo zelo znižane cene. Začetek ob 14. uri. Govekarjevo dramatizacijo »Rokovnjači« bodo igrali v nedeljo ob 17.30 prvič po znižanih cenah. Ker vlada za to ljudsko igro nenavadno zanimanje, o čemer pričajo vselej do kraja zasede predstave, priporočamo obiskovalcem nakup vstopnic v predpro-daji. OPERA Petek. 23. jan : ob 17.30: Plesni večer Mire Sanjine-Jovanovičeve. Izven. Sobota, 24. jan.: ob 17.: Don Pasquale. Premiera. Red Premierski Nedelja, 25. jan.: ob 15.: Netopir. Izven. Znižane cene Plesna umetnica moderne izrazne smeri Mira Sanjina - Jovanovičeva, plesalka iz umetniške skupine svetovno znanega Kur-ta Joosa, bo imela drevi ob 17.30 v operi svoj plesni večer. Kritike ji enoglasno priznavajo veliko nadarjenost, muzikalnost, tehnično izurjenost in smisel za koreografijo, ter ji obetajo veliko plesalsko kariero. Na večeru bodo sodelovali pianist Bojan Adamič, ki bo zaigral tudi nekaj solističnih točk, violinist Anton Dermelj in član Drame Slavko Jan z recitacijo. Na sporedu so dela sledečih skladateljev: Chopin. Grieg. Frontini. Albeniz, Rimski-Korsakov, Smetana, Debussy in Gotcvac. Letošnja prva vprizoritev Donisettijevp komične opere v treh dejanjih »Don Pa-squale bo v soboto ob 17. uri za red Premierski. Ta opera je doživela svojo krstno predstavo pred 99. leti v Parizu v Teatro Italiano. Donizetti je komponiral okrog 70 oper, izmed katerih se najčešče vprizarjajo »Lucia di Lammermour« in dve komični operi »Hči Polka« in »Don Pasquale«. Letošnja vprizoritev. ki sta jo pripravila dirigent Niko štritof in režiser Robert Primožič, bo nadvse zanimiva. Novi, odlični prevod je delo N. štritofa. Naslovno partijo bo podal Betetto, Malatesto — Janko, Er-nesta — Manoševski, Norino Ivančičeva, notarja — Jelnikar. Inscenator inž. Franz Gledališki koiedaček je najlep« priročnik za ljubitelje gledališča, ker vsebuje slike opernih ln dramskih članov ter zanimive podatke ln članke o gledališču. V njem se nahaja razpis lepih nagrad, ki bodo izžrebane 2. februarja. Koledarček je na prodaj pri obeh gledaliških blagajnah za ceno 12.— Ur. Mali oglas Službo dobi beseda I —.60. taksa — .60. t» daianie naslova ali »> titro I 3.— Postrežnico za dopoldne spreimcm. — Vprašati pri dr. Roš. Tr ti makova 2-11. nadstr. 1092 I Službe išče 'iccd. t UKM --iM., -? 1aian|t aasmva »b '-> titre I 3.— Gradbeni tehnik išče zaposlitve v stroki ali drugo pisarniško delo. Prevzame v sestavo: proračune, obračune in izdelavo načrtov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi ali po dogovoru« 1096-2 Kuharica pridna in poštena z dolgoletnimi spričevali vešča vseh gospodinjskih del išče službe pri boliši družini brez otrok. Naslov v vseh posl. Jutra. 1082-2 Raznašalko mlado sprejme cvetličarna. Poizve se Frančiškanska 10 Benedik, od 13. do 15. 1080-2 Zaslužek Beseda I —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro I 3.—. Lep zaslužek lahko dosežete s prodajo knjig. Delavni ak^iziterji— akviziterke tudi izven Liub Ijane. nai se takoi javijo pod »Tudi stalno« na ogl. odd. Jutra. 1077-3 OBOiOiOf C Vajenci (ke) beseda l —.60. taksa —.60. a daianie naslova tU u šifro l Vajenko z oskrbo za cvetličarno pošteno in pridno iščem za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 1078-44 beseda l —.30. taks« — .60. '.t daianie naslova tli u titro l i.—. Harmoniko in klavir poučuie gospa po oitri in uspešni metodi. Obenem temelut pouk teoriie. Poučuje začetnike tudi v manjših skupinah (3 do 4 uč.) Naslov v vseb posl. Jutra. 988-4 Kupim besed« i — .oo, taks* - oo 'j daianie aaslova tli u titro I 3.— Rob i do v list lahko vso zimo nabirate in doma sušite. Kupuie in naiboliše plačuie vedno oroan > it Li-jbiiana. I-žaška cesta 11. 633-7 Gojzerje rabljene, št. 44 kupim. Naslov v vseh posl. Jutra 1004-7 Avto, moto Heseda L —.00. taksa —.60. za daianie naslova tli za šifro l 3.—. BMW 250 cem motor v odličnem stanju zelo ugodno prodam. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče) 1103-10 INSERIRAJ V t,JUTRU"! * Ol . Ufck« — -OO. •> latanic oasiova tli u titro l ».— Vlogo K.metske posoiiinice. ljubil. >krog. 20.000 lir, prodam a gotovino. Rudolf Zore. ! i.bljana. Gledališka ulica •it. 12. 1104-16 V najem Kmetski gostilničar z delovno družino, ki po-seduie gostilniško koncesi->o, dobi pod zelo ugodni mi pogo'i gostilno v na-'em Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Delovni eostil ničar«. 1089 17 Lokali beseda I —.60. raksa —.60. t> daianie naslova tli >z šifro l 3.—. P'ačiIno natakarico stareišo išče dobro idoča gostilna 3. kategorne Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Trezna m poštena« 1038-19 SZ332Z3SS1 beseda I - -60. taksa —.60. o daianie naslova ab u šifro l ».— Sobo z 2 posteliama za 2 gospoda oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1097-23 Opremljeno sobo oddam takoi gospodu. — Bleiweisova 3-III, levo. 1100-23 Opremljeno sobo lepo, sončno z eno posteljo v centru mesta takoi oddam. V. Cener, Kersnikova 7-1. 1102-23 Prazno sobo pri pošti oddam takoi. Naslov v vseh posl. Jutra. 1081-23 Opremljeno sobo oddam dami na Kodelievem za takoj. Okiškega 14. 1079-23 E2 Z£ USM Sobo s štedilnikom če mogoče meblirano ali prazno, event. sobo in ku hinjo iščem v Liubjani. Kupim tudi pohištvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S štedilnikom«. 1043-23a Opremljeno sobo ali garsoniero v novejši hi ši. v ali blizu središča me sta iščem za tako; proti dobremu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutr apod ši fro »Strogo ločen vhod« 994-23a Opremljeno sobo z 2 posteljama in souporabo kopalnice po možnosti v mestu iščem za takoj.— Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro« Bračni par bez diece« 1093-23a Sobo opremljeno, s posebnim vho dom ne predaleč od pošte iščem. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Miren« 1086-23a Opremljeno sobo z 2 posteljama s posebnim vhodom iščeta dva gospoda takoj ali za 1. februar. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačata« 1088-23a Svetlo sobico s posebnim vhodom v centru ev. z vso oskrbo iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Akademija« 1083-23a Obnovite naročnino! bescu. ■ oo. oo. »j laianic naslovi ab iitro l ».— Dvosob. stanovanje z vrtom, v vili blizu tram-vaia takoi odstopim proti povrnitvi selitvenih stroškov. Matejeva 3-1.d. 1090-21 INSERIRAJ V „JUTRU"! fVvrU/ • M. u»k*a 6» *» taian« naslova «1* 'j tifre i ».— Enosob. stanovanje ali večjo prazno sobo v centru iščem Ponudbe na ogl odd. lutra pod štev 1(195. 109^-21* Enosob. stanovanje » prijetno kuhinjo in po možno« ti tudi a kopalnico iščem za takoi ali za 1. februar. Prednost v ali blizu središča mesta. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Dvoiica« 995-21a Dvosob. stanovanje v novejši hiši. v ali blizu središča mesta, s kopalnico in ostalimi pritik'.inami za t3koi ali za 1. februar — •ščem. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Piačnik« 996-21 a Glasbila beseda i -trt. raksa -.60 datamr naslova ali '■> titro I 3.— Kratek klavir boliše znamke, kupim. Ponudbe s točnim opisom na ogl odd. lutra pod »Kla vii«. 1076-26 Izgubljeno Dotični, ki jc pozabil smučarske palice v bližini Tivoliia, jih dobi pri Mikuš, Vol-fova 10. 1087-28 Gospod ki je pobral pred mitnico na Dolenjski ccsti usnjeno rokavico, nai io takoi vrne proti nagradi pri blagajni tvrdke Schneider in Verovšek. 1084-28 Dopisi ^rseda l I taksa —.60 "faiantt naslova ali u tifro I ».—. Dvignile dospele ponudbe v oglasnem oddelku Brez Albuma, Črna. Delo in dom. Dobra moč. Do- bra ohranjen. Dobra «M- ka, Dober retuier. F. Dolenc. Biljard. Eksistenca, Energičen, Gospodinja 33, Hitra pomoč, Iščem takoj. Januar 1942, Inserat, Kupim, Za komfortno center, Kuh. učenka. Ključ v roke, Kletar. Komfortna. Knjigovodja, L. P. — Ljubljana 42, Leva soba. Lastna ideia. Mirna obrt, Marljiva, Mlaiša, Nastop takoi. Nujnost, Natančne podatke. Obrtna sreča, Odkup, Opremljena ali neo-premliena. Preproga, Per-fektna, Prevoz peska. Pro-daialka. Parna lokomotiva. Pohištvo, Pridna,, Prazna, Pridna in poštena. Potreben kapital 25.000, Reden plačnik. Sposoben. Strogo taino. Snažno. Soliden stalen. Samec, Simpatija. Snažna urna. Sam, Stalen, Stanovanje Bežigrad. Sobica takoi. Spomlad, Samostojna, Srečen zakon. Solidnost, Stanovame. Soliden šofer. Števec, Točko, Trezen, Travnik blizu glavne ceste na Vič, Tivoli, Točna plačnica, Trinadstropnica, ZAHVALA Naša prisrčna zahvala vsem. ki so na kakršen koli način pomagali naši mami v njihovi bolezni, jih spremili na njihovi zadnji poti, molili zanje ter z nam: sočustvovali. Bog povrni! Za vedno nas je danes zapustil naš najboljši mož in očka dar. Matej Senčar odvetnik In bivši župan v Ptuju Pogreb bo v petek, 23. t. m. v Malinski. V Malinski na Krkn, dne 21. januarja 1942. Rodbine: dr. SENCAR, dr. PLANINŠEK, dr. BAN Zahvala Za vse mnogoštevilne izraze Iskrenega sočutja ob priliki pre-rane in nenadomestljive izgube moje ljubljene žene, naše zlate mame, sestre, tete in svakinje, gospe Mariie Malgai roj. Bizovičar vsem darovalcem številnih poklonjenih krasnih vencev in šopkov, vsem, ki so pokojnico počastili s pokropitvijo ln so jo v tako velikem številu spremili do groba, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni gosp. dr. Cibru, ki je v nočni uri neutegoma pritekel pokojnici v pomoč in jo skušal oteti, patru Metodu za podelitev sv. poslednjega olja in preč. gg. duhovščini za spremstvo k večnemu počitku, združenima pevskima zboroma v Šiški za ganljivo poslovilno petje, deputaciji prostov. gasilcev v Sp. Šiški, razrednemu zastopstvu trgovske akademije, vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v tej neizmerni tugi in bridkosti na katerikoli način lajšali našo težko bol. Posebej se še zahvaljujemo naši »teti« ge Pušarjevi za vsestransko požrtvovalno skrb in pomoč v teh bridkih urah. še enkrat, vsem Bog plačaj! V Ljubljani, dne 22. januarja 1942. NIKO M ALGA J, soprog; NEKO in MARJAN, sinova in ostalo sorodstvo. t- Sabatinl: 8 DOTA IN SRCE B • a t ■ Potrpežljiv baš nisem, in kadar me prime jeza, postanem celo nepreviden. Nazadnje sem za-vpil: .Doli z Mazarinom in vsemi njegovimi hlapci!' in — skratka, gotovo bi me bili zaklali, da se ni vtaknil vmes šibak in eleganten gospod ter me s čudovitim vplivom, ki ga je imel na napadalce, rešil iz nevarnega položaja. Ta plemič ie bil vitez de Canaples. Bil je baš takšne volje, da mu je za-bavljica na kardinala ugajala, kaiti njegova ieza na Andreja de Mancinija. ki ie ni prav nič več skrival, se ie bila razširila že na samega Mazarina. tako da od iutra do večera ni delal drugega kakor psoval kardinala in niegovo italijansko svoito. Vse to mi je dokazovalo šibki in nestalni značaj starega viteza, ki je takisto zlahka izpreminjal svoje mišljenje, kakor se zastavica na strehi obrača oo vetru.« »Prosim vas potrpljenja, gospod de Luynes." je nadaljeval: »Doslušaite moio zgodbo, da morete, če vas bo volja, rešiti Canapleške nevarnosti, ki iim grozi. Treba ie samo, da pošljete v Blois zanesljivega sla A najprej me poslušajte. Po zaslugi La-rochefoucauldovega pisma in besec! o kardinalu, ki iih je bil vitez slišal iz mojih lastnih ust. sem postal sroštovan £?cst v rpecovem gradu Tri dni po mojem prihodu se je zgodilo nekaj, kar me je pripravilo v največjo zmedo: St. Auban je nepričakovano prišel v Canaples. Toda vitez ga ni hotel sprejeti in razočarani markiz se ie moral obrniti, ne da bi bil kaj opravil. Šel pa ni dalj kakor do Bloisa, kjer se ie nastanil pri .Francoski liliji'. Vitez ga ie sovražil kakor stekel pes vodo — malone takisto, kakor sovraži vas. Pogosto je govoril o vas in zmerom s trpkobo.« Preden sem ga utegnil vprašati, kai je rekel o meni, mi je ušlo: »Kaj pa gospodična? Ali me ie kdaj omenila?« Malpertuis je ob tem vprašanju naglo vzdignil oči in bled nasmeh mu je zletel po ustnicah. »Enkrat ie govorila z menoj o vas. a nekam pomilovalno, kakor govorimo o rajniku, čigar življenje m bilo dobro.* »Da, da,« sem mu segel v besedo. »To ni važno. Nadaljujte svojo zgodbo, gospod de MaJpertuis.« »Ko sem bil že deset dni v gradu, sem zvedel, da so zaprli Evgena de Canaplesa v Bastiljo. To novico nam je sporočil njegova prevzvišenost sam v jedkem, gadie strupenem pismu, ki ie bilo polno prikritih groženj. Vitez ie kar zaripnil od gneva, ko je prečital kardinalovo presenetliivo pisanje. Razložil sem mu. kako klavrno se prepirata dvor in parlament zastran morečih davkov in za-stran Mazarinove umazanosti. Priznal sem. da se udeležujem zarote proti kardinalu, in glejte si — vitez, ki ie malo prej še hlepel po sorodstvu s kardinalom. ie v pičlih treh dneh postal takisto srdit zarotnik kakor gospod de Gondi in takisto besen nasprotnik njegove prevzvišenosti kakor gospod de Beaufort. Zgrabil sem ga za to novo muho in uspeh je bil, da se ie iz somišljenika kmalu izpremenil v dejavnega privrženca, ki ie hlepel po dejanjih; nazadnje me ie poprosil, naj nesem pariškemu koadiutoriu njegovo pismo, v katerem ie ponujal gospodu de Condiju vsoto šestdeset tisoč lir za stroške državljanske vojne, ki se mu je zdela neogibna. Dasi sem bil prišel v Canaples zaradi svojih osebnih namer, ne pa kot zastopnik gospoda koad-jutorja, sem vendar iz mnogih razlogov menil, da bi bilo koristno izvršiti vitezovo naročilo; spreiel sem torej pismo, ki je bilo sestavljeno v vročekrvnih in neprevidnih besedah ter polno gradiva za obtožbo radi veleizdaje, in se čez štiri dni odpravil v Pariz, kamor sem včeraj dospel. Niti slutil nisem, da me St. Auban zasleduje. Moral ie nekaj zaslutiti, kako, sam ne vem, in to, da sem se snoči ustavil pred kQadiutorjevo hišo, je očitno še potrdilo njegov sum. Baš sem se hotel vzpeti po stopnicah, ko me je pol tucata rok mahoma zgrabilo za ramena in potegnilo v stransko ulico Iztrgal sem se iim za hip in se hotel braniti, a razen St. Aubana sem imel opravka še z dvema Zlomili so mi meč in storili, kar so le mogli, da bi mi razbili glavo; ta namen bi bili, kakor vidite, malone dosegli — skratka, bil sem v največji nevarnosti Čeprav skorai v omedlevici, sem vendar čutil, da so mi izpraznili žepe. raztrgali telovnik in vzeli pismo, ki sem ga imel na prsih. Vsega krvavega so me pustili v cestnem jarku; tam me je našel človek, ki je hodil mimo, ter me pobral in spravil v posteljo.« Utihnil je. Nekaj časa je vladal v sobi molk, ki ga ie motilo samo ranjenčevo težko dihanje, kakor v dokaz, da ga ie pripoved upehala. Nazadnje sem skočil pokonci.« »Viteza de Canaplesa je treba posvariti!« sem vzkliknil. »Grda reč!* ie zagodrnjal Montresor. »Sto zlatih pištol stavim, da Mazarin obesi viteza, če ga zdajle dobi v roke.« »Tega se ne bi upal!« je vzkliknil Malpertuis. »Ne bi se upal7« je zategnil poročnik. »Tisti, ki je vrgel v iečo princa Condeškega. Contija in vojvodo Beaufortekega, se ne bi upal obesiti viteza s kmetov, ki nima pri dvoru nikogar, da bi se potegnil zanj? Joimene! Vidim, gospod, da ne poznate kardinala Mazarina.« XXI. ST. AUBAN SKLENE S KARDINALOM POGODBO Od ranjenčeve postelje sem se vrnil naravnost v ulico St. Antoine, z namenom, da krenem še tisto noč v Blois; vštric mene ie s sklonjeno glavo atopal globoko zamišljeni Montresor. Pred svojimi vrati sem obstal, da bi se poslovil od poročnika, kajti mudilo se mi ie s pripravami za odhod. Montresor pa se menda ni mislil dati tako zlahka odpraviti. »Kakšen načrt imate?« je vprašal. »Edinega ki ie mogoč: brez odlagania moram v Canaples.' Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja: Fran Je ran. — Za InaeratnJ del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani