Stev. 178.
V Ljubljani, četrtek dne 27. junija 1912.
Leto L
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se tu	pošilja	upravništvu.	xz
n:	Telefon	številka 118.	.s
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
•••
•••
Trst je okno Slovenije.
To važno dejstvo moramo vedno imeti Pred očmi. Trst je ono okno. skozi katero siplje veličastno soince širokega sveta v naš tesni, temni iri obupnosiromašni dom razkošne pramene svetovnega napredka... Zato se ga boje ljubitelji teme. zato odrivajo sovražniki luči in napredka ljudi od tega okna...
Po temnili kotili domovine ni niti potrebno ljudi slepiti, saj vlada tu tak mrak. da se omenjeni, luči narodne prosvete zagriženo sovražni polipi brez vsake težave oklenejo svojih žrtev ter povsem poljubno molzejo, molzejo in sesajo do doslednie kapljice...
Pri nas torej, ki gledamo skozi to solnčno okno v široki svet ter z odprtimi očmi. z mladim. navdušenim in dovzetnim srcem srkamo vase žarke velikih, vesoljni svet zmagoslavno osvajajočih idej svobode, naprednosti in ljudskosti. je teren tako sijajno ugoden, da naravnost kriči — • kriči po organizaciji mladine, to je. po organizaciji na narodno socialni podlagi, Slepi in gluhi bodo šli seveda tuji mimo te priložnosti naprej, vedno naprej, iz teme v temo. iz kota v kot. vedno naprej... Toda mladina^ bo navzlic temu stala, to se pravi, ura kaže poldvanajstih. mladina že vstaja, vstaja zato. ker mora vstati, ako ji je le za trohico na tem ležeče, da naš narod kot tak kmalu prav kmalu ne izgine s površja zemlje. Bilo je več kot dovolj sanjarenja. fraz in puhlega navdušenja, vdarimo enkrat s silno, mlado pestjo, da nam izpod vdarca zasine dan, ko bo zagrmelo nad glavo izkušanega do mozga izmučenega naroda: »Glej. tam-le vzhaja tvoje soince. glej svojo mladino. — tisočglava armada, ki gre v boj za tvoje narodne in so-cijalne koristi in pravice!«
Stališče, ki ga hočemo zavzeti v vrtincu našega skozi in skozi razruvanega in zastrupljenega javnega življenja je: Med ljudmi, ki pravijo, da jim je popolnoma vseeno, naj se njih deca vzgaja v slovenski ali italijanski oz. nemški šoli. v slovenskem ali italijanskem oz. nemškem narodnem duhu — sploh, da nimajo niti časa misliti na taka. budalosti. ker je baje njih življenje zaokupirano z važnejšimi skrbmi med takimi ljudmi ni mesta za nas! To
je naše stališče nasproti obstoječemu brez-smoternemu ter vsled strankarskega fanatizma do skrajnosti podivjanemu in brezsmiselnemu javnemu življenju na Slovenskem.
UP 'Torei?
Jaz kličem slovenski mladini iz 'dna srca Svoje duše: Ven iz teh gnilih in trhlih razmer, ven iz blata, v katero smo zagazili, zaslepljeni in zapeljani! Oklenimo se narodnega socializma. ki prihaja k nam kakor rešilni angel j. kakor blagovestnik, kakor glasnik in porok vstajenja in lepše bodočnosti!... Naš cilj, to je blagobit našega skozinskoz proletarskega in siromašnega naroda, naš cilj. to je narodna in socialna povzdiga našega naroda v najpopolnejšem obsegu te besede, se kakor mogočen blesteč svetilnik lesketa v daljavi... Težka in dolga pot. ali izmed vseh najlažja in najgo-tovejša. kajti vije se preko polja prosvete in kulturnega dela. In mi moramo in hočemo dospeti do tega cilja!
Boj, brezobziren boj vsemu zastarelemu in škodljivemu, vsemu, kar nas narodno in socialno ubija. smo. še sami ne vemo kolikokrat. napovedali, in jaz mislim, fantje,, da je že skrajni čas. da enkrat resno in pošteno vdari-liio! — 1 rst ne sme biti več oko bedne in si-
romašne domovine, marveč mora in bo. ako le hočemo, postat okno vstajajoče, v solncu in duhu velikih narodtiosocialnih idej prerojene Slovenije...	Jozua.
20 km ob belokranjski progi.
(Pismo iz Dolenjske.)
(Konec.)
Preloge nekdaj, in kaj so Preloge sedaj? Do zadnjega časa r.i razen par voznikov živa duša vedela zanje, vsaj so te Preloge eden tistih kotov na zemlji, o katerem celo najboljši kristjani pravijo, da je sam bog nanje pozabil. Zgorej in okrog in okrog gozd in hribje, zdolej zapuščene doline in mračne kotline. Ali danes, kakšne so te Preloge? To je mala državica barak, kamor se ozreš povsod zagledaš življenje in vrvenje. Sredi med gozdnim drevjem baraka za barako. Njih število dosega najvišjo številko loterije. Imejitelji barak so večinoma judje. Pa so premeteni. Poleg nemškega, imajo tudi slovenske napise, nekateri dajo slovenskim celo prednost. Tu je zastopana vsa obrt in trgovina; vse je »prve vrste«. Tu dobiš »prvo železniško pekarijo«, tam mesarijo, žganjarno. pivotoč. vinotoč itd.
Prav žal mi je. da sem prišel na Preloge že na večer in si posameznih zanimivosti nisem mogel natančneje ogledati.
Prišel pa nisem toliko radi teh barak-dr-žavice. marveč največ radi predora. Kakor sem že v I. sestavku omenil, prehaja proga že pred Prelogami iz peščenca zopet na vapne-nec. ki 'a semtertja še pomešan s peščencem.
V	živo skalo si je prog# morala pretrgati svojo pot. Najbolj divje izgleda to globoko pretrgano. to se pravi razstreljeno skalovje par sto korakov od glavnega predora. Pred glavnim je namreč še mali predor par metrov dolžine v najhujšem skalovju.
Ko sem se s težkim tudom preril skozi skalovje, zaiizata pred menoj dva temna očesa. drug nad drugim:	^avni predor skozi
Gorjance. Predor bo okroglo 2 klm dolg. To ogromno delo izvrši v celem obsegu podjetje Biedermann; je torej napačno, če nekateri pravijo, da je del predora od onostran Gorjancev prevzel tudi Lončarič.
Izvršba predora vsebuje avstrijski in belgijski sistem. To je. hrib se navrta na dveh krajih v primerni razdalji eden predor nad drugim. Ko je spodnji glavni predor toliko izvršen. da se ga zdaj od ene potem od druge strani dobro podpre, se plast, ki loči eno luknjo od druge, razstreli, plast pade doli in predor postane enoten. Kakor sem o tem slišal, tako pa povem. Čudno se mi je namreč zdelo, zakaj je nad spodnjim še oni vrhnji predor. Vzrok se mi je v omenjenim smislu pojasnil:
Ogledal sem si najpreje vrhovni predor. Ta je bil takrat kakih 20 m dolg. Na to me je radovednost gnala v spodnji daljši predor. Fuj. ta smrad po dinamitu in izstrelivnih plinih! Preteklo je ravno en dan. odkar v tem delu niso več streljali, pa še vedno tak smrad. Lahko sem si predstavljal uboge delavce, 1^ morda celi dan vzdihavajo ta zrak; a ne slabši veliko boljše kot dan po izstrelitvi ne more biti zrak v predorih med delom, če tudi se po ceveh dovaja sveži zrak v notranjščino zemlje. Ker je bilo soince ravno tako nizko, da je razsevalo polovico predora, ni bilo potrebne posebne luči. Še le proti koncu, kjer je materijal zastavljal pot. sem moral prižigati
LISTEK.
CONAN DOYLE:	. J j
Zgodbe napoleonskega huzarja
(Dalje.)
Moja pot je šla torej najprej čez utrdbe pri Torres-Vedras, preko majhne rečice, mimo kmetske hiše, ki je bila pogorela do tal in je tvorila le še znamenje ob poti, in nato skozi mlad plutov gozdiček do samostana San Antonio, ki je tvoril levo mejo razvrsttive angleških čet. 1 arn sem zavil proti jugu in jahal mirno po dolinah, kajti tu je bilo tisto ozemlje, ki je mislil Massčna, da ga prejezdim izlahka, ne da bi me opazili. Jahal sem čisto počasi, kajti tema je bila takšna, da nisi videl prsta pred nosom. V takih slučajih je moja navada, da pustim konju vajeti, naj si išče sam svojo pot. Voltižer je stopal varnih korakov naprej, in kar veselilo me je, da sedim na njegovem hrbtu. Kamorkoli sem pogledal, nikjer ni bilo videti luči. Tri ure sva previdno nadaljevala pot, dokler se mi ni zazdelo, da imam vse nevarnosti za sabo. Nato sem pospešil najin tempo, ker sem hotel biti ob zori Že pri zadnjih četah angleške armade. V tistem kraju je mnogo vinogradov, ki tvore pozimi gladke ravni in ne delajo jezdecu nobene preglavice.
Toda Massena je podcenjeval pretkanost naših sovražnikov. Imeli namreč niso ene obrambne črte, nego tri, in tretja, ki sem jo pa-siral prav takrat, je bila najopasnejša. Jahal sem, osrčeti D0 uspehu, ki sem ga imel dotlej; zdajci pa se zasveti pred mano svetiljka, in očem se pokažejo rdeče suknje in svetlikanje puškinih cevi
»Kdo tu?« zakliče glas — in kakšen glas! Jaz vržem konja na desno in oddirjam kakor nor. Toda tucat strelov prasne za mano, in krogle mi zažvižgajo okrog ušes. To mi sicer ni bilo nič novega, messieurs, ali vendar nočem trditi kakor kak bedast rekrut, da sem sila rad poslušal to muziko. No, bistre pameti mi kljub temu ni skalila nikoli. Vedel sem torej, da je hiter galop najboljše sredstvo in da moram poizkusiti svojo srečo drugje. Objezdil sem tisto predstražnjo verigo, in ko nisem slišal ničesar več, sem sklepal dosledno, da sem prišel iz njenega dosega. Jahal sem še kakih pet milj proti jugu in ukresal zdajpazdaj ogenj, da se orientiram z žepnim kompasom. Takrat pa — še zdaj me zbode v srce, ako se spomnim na to — se zgrudi moj konj nenadoma brez glasu in brez drhtljaja mrtev na zen jo!
Zapazil nisem bil, da ga je zadela ena izmed krogel tiste proklete poljske straže v život. Žlahtna žival ni trenila in ni pokazala slabosti; tekla je, dokler je bilo še kaj življenja v njej. Pravkar sem sedel še varno na najhitrejšem in najelegantnejšem konju Massenove armade, ta hip pa sem stal sam v neznanem kraju kot najonemoglejše in najnerodnejše bitje, ki si ga morete misliti — huzar brez konja. Kam sem se mogel obrniti v visokih škornjih, z ostrogami in dolgo sabljo? Bil setn še precej daleč znotraj med sovražnimi vrstami. Kako naj pridem nazaj? Da, jaz, Etienne Gerard, se vam ne sramujem povedati, messieurs, da sem sedel na svojem mrtvem konju in si v obupu zakrival obraz z rokami. Ze so se kresali na vztoku prvi solnčni žarki. Cez pol ure se je moralo zdaniti. Da sem premagal dotlej vse zapreke, na koncu pa moral pasti v odvisnost od milosti sovražnikov, in je bilo vse moje poslanstvo zaman, ker mi je pretilo jetništvo —
vžigalice. Semtertja so curljale drobne vodne kapljice nizdoli iz kamnitega stropa. Ko sem prišel do konca, sem opazil več od vode iz-dolbljenih rovov in poznajoč kraški svet naših Gorjancev sem proti svoji spremljevalki, go-spej. pri kateri stanujem, rekel: Nemara, ko bodo prišli dalje proti sredini gorskega skla-dovja. bodo dobili še pesenečenja. na katere sedaj ne računajo. — Nazaj grede sem štel korake: naštel sem jih 130. torej bi bil predor že 100 metrov prodrt.
Po kratkem odpočitku na hribčku nad predorom, odkoder je lep razgled po celi tej barabarski državici, je bilo treba misliti na povratek: ura je bila že sedem. Nazaj pa je ravno toliko kilometrov pota. kot gori in kakor sva se pozneje prepričala, potovanje ponoči v teh krajih zlasti vnoči. ko delavci čez dan niso delali, ni posebno priporočlivo. Rad bi si bil ogledal vodovodno napravo v kotlini, odkoder se bo proizvajala voda za napajanje strojev, toda kakor„rečeno. pozni čas tega ni več dopuščal. Sicer pa me v ta kraj zopet povede pot. kadar nadaljujem potovanje na progo onostran Gorjancev.
Spotoma sem še izvedel, 'da so delavci tudi tukaj slabo plačni. Delavci v predoru morajo delati 10 ur in po! in so za to delo plačani k večjem po 5 K. Nezadovoljnost je tudi med delavci v Prelogah splošna in če pride do kake rabuke. se bo skoro od tukaj razširila.
V	svarilo vsem tistim, ki hočejo slejali-prej po teh krajih peš in ponoči potovati, prihranim za prihodnje pismo opis povratka iz tega potovanja ob progi belokranjske železnice.	 c.
Policija brani delavstvo pred delavstvom.
Trst, dne 25. junija.
Vse Je pričakovalo, da stopijo v ponde-ljek vsi socialno-demdkratični zidarji v stavko proti narodnim zidarjem. Saj so socialni demokrati vendar ves pretekli teden govorili o tem. Dejali so. da se razprostre po celem mestu in okolici, torej pri vseh stavbah — stavka. A stavke, te velike stavke delavcev proti delavcem, včeraj hvala bogu vendar ni bilo. Spoznali so baje. da se nahajajo na potu, ki vodi navzdol, v pogubo. Ali pa so morda mislili, da bodo z govoričenjem o priravlja-joči se stavki dosegli svoje namene, da se jim bodo vsled srahu pred stavko, takoj vsi narodni zidarji podvrgli. Mislimo pa, da je dosti — pravzaprav največ — pripomogel »Dan«, da se ni napravil ta korak, ki pomeni: delavec delavcu nož na prsi. Da. »Dneva« so se ustrašili, ker je nastopil z vso ostrostjo proti njim. ker je razkrinkal vse njihove hudobije in razsodil vsej javnosti., kaj so tržaški socialni demokratje. Nekateri listi so celo ponatisnili poročila iz »Dneva« ter dostavili, da je to nekaj izvanrednega. kar se godi med delavstvom v Trstu. Pa saj je to tudi res. Kje, v katerej državi pa stavkajo izkoriščanci proti izkoriščancem? »Zarja« se je sicer hotela prav pošteno zaleteti v »Dan«, a je bila brez moči. In tudi ne more imeti moči list, ki delavce. mesto, da bi jih odvračal od takega ravnanja, celo navdušuje in odobrava njihove nastope. Zato pa je »Zarja« — brez moči v sebi — romala z lažmi naokrog. Spoditikala je »Dnevu«, da brani neorganizirano delavstvo, kar ni res. »Dan« je nastopil samo proti te-
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust.	—	Za	odgovor je pritožiti znamko. :::
u:	Telefon	številka 118.	:::
m
I
Pleni. Šuklje:
Gospodje, to brošuro sem napisal, deželne sem finance v nji narisal; koristila bo. upam. marsikomu, najbolj ministru pač finančnemu.
Če s pridom boste to brošuro brali, deželo boste škode obvarvali.
Dr. Šušteršič in dr. Lampe:
Kaj nam boš Suklje tukaj besedičil.
Al’ rad bi glorijo našo nam uničil?
Med kvara si žugone. se podal, klofuto bi z brošuro rad nam dal.
Zato slovesno te preklinjamo, iz Eselesa izključujemo.
rorizmu. ki se vrši s strani socialnih demokratov napram na narodni podlagi organiziranim delavcem. »Dan« ni nikdar zagovarjal neorganiziranih delavcev. Neorganiziranih delavcev se sploh ne sme braniti, ker bi bil to velik greh. Neorganizirani delavci so opora kapitalizma, so slepo orodje, za katero se oprijemljejo oni. ki so vrgli proletarijat v suženjstvo, v verige gospodarske odvisnosti. Zato se takih delavcev z nobene strani ne bo branilo. Branilo se bo pa tiste uboge delavce, ki so izpolnili svojo proletarsko dolžnost, se organizliralli in se vzlic teirtfu nastopa proti njim s kamenji in opeko. Dolžnost za pravično stvar bojujočega se lista je. da brani take trpine pred ljudmi, ki mislijo, da se preustroji človeška družba s takim dejanjem. In »Dan« je res tak list in trdno upamo, da ostane na tej podlagi vedno. Pošteni delavci, ki jim je mar resnica, se bodo pa oklepali lista, ki piše stvarno in obsoja sovraštvo med delavstvom. List pa. ki vsemu temu nasprotuje, bodo vrgli pa z gnusom proč, češ. mi te ne maramo čitati. ker hujskaš delavca proti delavcu, ker odobravaš terorizem tržaških socialnih demokratov napram nar. soc. organiziranemu slovenskemu delavstvu.
Še par vrstic o stvari. Rekel sem. da je
ali ni bila nesreča dovolj velika, da poči vojaku srce?
Toda pogum, mes chers amis! Ljudje imamo šibke trenotke, tudi najhrabrejši med nami; toda m?i.a natura je kakor kovinast vzmet: bolj jo pritisneš, više poskoči nazaj. Hipen obup, da, nato pa zopet hladna prevdarnost in ognjevito ravnanje. Saj še ni bilo vse izgubljeno. Jaz, ki sem se bil rešil že iz tolikih zagat, sern moral uteči vendar še tej. Skočil sem s konja na noge in začel premišljati, kaj mi je storiti.
Jasno je bilo predvsem, da nazaj ne morem. Preden bi se prekradel skozi sovražne vrste, bi se zdanilo že zdavnaj. Moral sem se skriti, dokler je bilo svetlo, in izkušati uiti zvečer, kadar se zopet stemni. Snel sem ubogemu Voltižerju sedlo in uzdo ter skril oboje v nekem grmovju, da ne bi kak najditelj spoznal francoskega konja. Nato sem ga pustil ležati in taval okrog, da najdem kje varen kraj, kjer bi se mogel skriti čez dan. Na vseh straneh sem videl taboriščne ognje, in že so se gibale postave okoli njih. Mudilo se je, da najdem skrivališče, drugače sem bil izgubljen. Toda kje? Bil sem v vinogradu; koli so sicer še tičali v tleh. listje pa se je bilo osulo. Tu ni bilo zavetja. Razen tega sem potreboval nekaj živeža in vode še pred prihodnjo nočjo. V jutranjem somraku sem hitel naprej, zaupaje junaški sreči. Ni mi bilo žal. Sreča je baba: hrabremu huzar ju se nikdar ne odreče.
Tako sem torej teptal po vinogradu; nekaj se je dvignilo pred menoj. Ko sem prišel bliže, sem videl, da je velika, kocki podobna hiša z dolgim, nizkim prizidkom na eni strani. Stala je na križišču treh cest; vse je kazalo, da je nekakšna »posada« ali krčma. Okna so bila še temna, vse je ležalo v globokem miru; ali jaz sem si dejal, da so tako udobna bivališča gotovo
obljudena, in to z višjimi oficirji. Ker sem vedel po izkušnji, da je človek v bližini nevarnosti najbolj varen, mi ni prišlo na um, ogniti se tega zavetja. Nizko poslopje je bilo očividno hlev. Ker vrata niso bila zaprta, sem zlezel vanj. Bil je poln goved in ovac, ki so jih gotovo spravili semkaj, da bi bile varne pred kremplji maro-derjev. Lestvica je vodila na skedenj. Zlezel sem gor in se skril prav udobno v senu. Poleg sebe sem imel okence, odkoder se mi je odprl razgled po pročelju krčme in po cesti. Čakal sem v svojem skrivališču, kako se razvijo stvari.
Izkazala se je resničnost moje domneve, 'da so nastanjeni tukaj višji oficirji. Takoj, ko je napočil dan, je pridirjal angleški dragonec z neko vestjo, in odtlej se je začelo življenje kakor v golobnjaku, neprestano noter in ven. Venomer so jahali oficirji semintja. Slišal sem vsakih par minut isti klic: »Sir Stapleton — sir Stapleton!« Hudo mi je bilo pri srcu, ko sem moral leže 'i s suhim grlom in gledati krčmarja, kako je nosil angleškim oficirjem velike steklenice na prag. Toda zabavalo me je, opazovati njih sveže, obrite in brezskrbne obraze ter si predstavljati,.kaj bi napravili, ako bi vedeli, kako slavna oseba se nahaja v njih neposredni bližini. Tako ležečemu in opazujočemu se mi ponudi pogled, ki me je navdal z največjo osuplostjo.
Ti Angleži so neverjetno drzni fantje, messieurs! Kaj menite, da je storil lord VVellington, ko ga je Massčna ustavil, da ni mogel naprej s svojo armado? Težko boste ugenili. Vi mislite nemara, da je začel besneti ali obupavati, da je sklical čete in jim držal ognjevit nagovor, spominjal jih domovine in slavne preteklosti in se spustil nazadnje v odločilno bitko. Ne, mylord ni storil tega. Pač pa je poslal v domo-
vladal včeraj mir povsod in dani bilo stavke. To je prav. Pač pa so bile nastavljene pri vseh stavbah v Trstu in okolici (včeraj namreč) straže. Policija je pazila na red; imela je nalogo braniti delavca pred delavcem. Ko bi ne bile zastražene vse stavbe, ki gotovo •frčala opeka in kamenje naokrog. Socialni demokrati bi kamenjali uboge delavce. Tako daleč smo že prišli, da brani policija delavca pred delavcem! Navada je bila, da je ves oborožen aparat bil le zato tukaj, da je branil kapitalizem pred proletarsko bojno armado. Danes pa ima ta aparat drugo nalogo; Delavci se koljejo med seboj, treba napraviti med njimi red. Pa. želja kapitalistov je. da to klanje še ne poneha tako hitro. Zato pa ima policija nalogo, da ne napravi prekmalu konca temu boju. Socialni demokrati! Vi ste menda proti militarizmu — vsaj program vaš tako govori? Pa kaj se to strinja s programom? Ne! Kakor se vidi bi vi hoteli imeti oboroženo silo. vi bi jo hoteli imeti, čujte! da vam pomaga moriti in bičati. Ne morda gospodarskega tlačitelja, ampak delavstvo, ki noče biti v imenu vaše internacionale zasužnjeno, ono delavstvo, ki noče preiti iz enega v drugo suženjstvo! Le čakajte, vse pride ponjačano! Ne z vašimi sredstvi. Največje bolečine boste čutili takrat kadar postanete z našimi za preporod človeštva gojenimi nauki prepleteni. Takrat, zapomnite si to. vas bo peklo, ko se vrine v vas naše pravo spoznanje. In ta dan ni več daleč!
POLIT1ŠKA KRONIKA.
Državni zbor je začel v včerajšnji seji z glasovanji o brambnih predlogah. Kakor je bilo uvideti že vnaprej je državnozborska večina sprejela z večino svojih glasov vladne zahteve. V včerajšnji seji je zbornica sprejela prvo skupino predloge, ki je bistvenega pomena in obsega bistvene izpremembe v bram-beni reformi, ki zahtevajo kvalificirano dve-tretjinsko večino. Opozicija je spremljala vse glasovanje, ki je trajalo vsled mnogih predlaganih poimenskih glasovanj nad Štiri ure, z veselimi medklici. Socialni demokratje so komandirali z vojaško komando poslance večine k glasovanju, ko pa je bilo isto končano, je soc. dem. Hust zažvižgal Radeckega marš in zaklical:	Vse	dobljeno! Trobite Radecky
marš! Danes se vrše nadaljna glasovanja.
Bosansko vprašanje. Državni zbor si je izbral svoj bosanski odsek, ki ima nalogo urediti državriopravno razmerje anektiranih dežel napram avstro - ogrski monarhiji. Ko se vrše debate v tem odseku, pa posreduje naš skupni finančni minister Bilinski v Bosni, da bi uredil razmerje strank napram vladi. Že prva pogajanja so dokazala, da stoji skupna vlada na stališču, ki ga parlamentarna korporacija, kakor je bosanski sabor, ne more sprejeti na znanje, ker je to stališče v popolnem nasprot-stvu napram ustavnim principom. Ta nasprotja so bila tudi kriva vednih kriz v bosanskem saboru, kjer je prišlo vse politično življenje na mrtvo točko. Bilinski. ki je še iz svojega •; parlamentarnega življenja znan kot mešetar in posredovalec prve. vrste, je dobil nalogo, 'da naj spravi bosanski politiški položaj v red. !A dosegel ni tega. kar je pričakoval. Ta prva : pogajanja so dokazala, da stoje vse bosanske | politiške stranke napram sedanji deželni • upravi na strogo opozicionalnem stališču. Stranke so zavzele opozicionalno stališče iz razumljivih razlogov, ker smatrajo sedanjo po-litiško upravo v Bosni kot popolnoma nasprotno ustavnim principom. Par dni sem so se vršila pogajanja, a na zadnjem sestanku so delegatje vseh strank sklenili, da pretrgajo i vsaka pogajanja z vjado ter so to naznanili tudi bosanski upravi. Tako so se sedai pogajanja glede dela razbila in anektirani deželi stojita pred novo krizo, katere prva posledica bo gotovo razpust sabora.
Kriza v nemškem »Nationalverbandu« je končala z izstopom članov nemške narodne delavske zveze iz kluba. Kot vzrok svojega izstopa navajajo poslanci nemškega delavstva postopanje Verbanda povodom glasovanja o službeni pragmatiki, ker je »Nationalverband« zavzel v mnogih točkah stališče, ki je nasprotno socialnemu stališču nemške delavske organizacije. Poslanci delavstva si hočejo in morajo v socialnih vprašanjih ohraniti prosto pot in se ne smejo vezati na mnenje večine. Razkol med meščanskimi strankami in zastop-
jggiosu gpLu	------1--------------
vino brzo jadrnico, naročil si nekaj lisičjih psov in priredil mirno s svojimi častniki lisičji lov. Ni laž, bogme, kar vam pripovedujem, mes amis. Za torres-vedraškimi zakopi so imeli prismojeni Angleži po trikrat na teden lisičji lov. že v taborišču smo slišali o tem, jaz pa sem se prepričal z lastnimi očmi, da je resnica.
Ob cesti je priteklo trideset do štirideset takih psov,belih in rjavih, in sleherni je nosil rep
v enakem kotu, kakor stara garda svoje bajonete. A bogme, bil je krasen pogled! Množica jezdecev v vseh mogočih uniformah je jahala ob glasnem razgovoru in smehu paroma za njimi po cesti. Zdelo se je, da delajo le majhen trab, in sam pri sebi sem dejal, da morajo preganjati jako počasno lisico. Pa to je bila njihova reč, no moja. Kmalu so bili vsi mimo mojega okna in so mi izginili izpred oči. Čakal sem in pazil, kdaj se mi ponudi ugodna prilika.
Nič dolgo ni trajalo, pa pritopoče po cesti °.. r v.m°dri uniformi, v podobni, kakršno nosijo naši jezdni kanonirji. Bil je priletnejši, obilen mož z belimi zalisci. Ustavil je konja in go-jvoril z dragonskim ordonančnim častnikom, ki jf *akal nanj pred krčmo; takrat sem izkusil, Kako koristna je angleščina, kolikor sem se je on naučil prejšnje čase. Razumel sem vsako besedo, ki sta jo govorila.
»Kje je ,meet’?« Je vprašal oficir;' mislil sem, da se mu hoče bifsteka. Ko pa je drugi odgovoril, da se nahaja v bližini Altare, sem Videl, da mora biti kak kraj.
i	.	(Dalje.)
niki organiziranega narodnega delavstva se je torej pojavil tudi v nemških vrstah. Stališče zastopnikov nemškega delavstva je pravilno, ker nikakor ni mogoče skupno delo z meščansko stranko organiziranemu delavstvu.
SHOD
zaupnikov narodno-napredne stranke
bo v nedeljo, 7. julija ob 10. dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma“.
Na sporedu so referati o sploš, politič. položaju. deželni klerikalni politiki in njenih posledicah. o organizaciji stranke po deželi in o narodnem skladu. Vstop je dovoljen le vabljenim članom, zato je prinesti vabilo s seboj! Ako bi kdo izmed zaupnikov ne dobil vabila. naj piše ponj izvrševalnemu odboru narodno-napredne stranke v Ljubljani ali pa se udeleži shoda v spremstvu vabljenega zaupnika.
DNEVNI PREGLED.
P. n. somišljenike in naročnike prosimo, da naročnino za drugo polletje o pravem času ponove. Prosimo jih tudi. da vsak v svojem krogu »Dan« priporoči ter mu pridobi kakega novega naročnika. Vsak naj v dejanju pripomore razvoju in razširjanju neodvisnega dnevnika »Dan«. Somišljeniki in naročniki posvetite svoj pliv v to. da dobi »Dan« s 1. julijem čim več novih naročnikov. Polletna naročnina velja v Ljubljani z dostavljanjem na dom 9 K. s pošiljanjem po pošti pa 10 K. Novim naročnikom postrežemo lahko z vsemi številkami,' ki je v njih objavljen velezanimivi roman; »Zgodbe napoleonskega huzarja.«
Gospod župan odpotuje danes v spremstvu gospoda podžupana in dveh občinskih svetovalcev v Prago k odkritju spomenika rrantišku Palackemu. Odsoten bode teden dni. Vsled tega preložila se je tudi prihodnja seja občinskega sveta na četrtek dne 11. julija 1912.
Vitez Laschan — dvorni svetnik. Cesar je podelil vladnemu svetniku, vitezu Laschanu v Ljubljani naslov dvornega svetnika. Laschan je bil kakor znano po razpustu ljubljanskega občinskega sveta, vladni komisar na magistratu.
Dr. Šušteršič in dr. Pegan sta si v laseh.
Se se nista dobro končala lasati klerikalna veljaka dr. Lampe in pl. Šuklje, že nam poročajo iz klerikalnega tabora, da je prišlo do ostrega _ spora med dež. odbornikom dr. Peganom in deželnim glavarjem dr. Šušteršičem. Kakor čujemo. so se pričeli božati klerikalni veljaki kar povprek med seboj. V kratkem so nam obljubljeni natančnejši podatki. Vsekakor nam je pričakovati še interesantnih scen iz klerikalne^ stranke. Budo pa mora vsekakor biti. če si dva taka klerikalna »značaja« kakor sta dr. Pegan in dr. Šušteršič pričneta naštevati drug^ drugega grehe iz preteklosti.
Ljubljanski škof je pričel zopet s suspen-dnanjem duhovščine. Zdi se nam. da ima naš skof gotove perijode in kadar ga prime, tedaj zopet podivja malo. Sedaj ga baje straši vsako noč Aškercev duh in vsled tega je sklenil, da bode preganjal vse duhovnike, ki so se udeležili Aškerčevega pogreba. Kot prvega je že v pondeljek suspendiral kapelana Zgago iz Krope na Gorenjskem. To škofovo dejanje vsekakor že meji malo na blaznost in če bo škof v tem dului nadaljeval, ne bodemo dvomili. dp je resnično blazen. Kakor znano, so to suspendiranje povzročili »Slovenčevi« uredniki. ki so namenoma v listu denuneirali posamezne udeležence pogreba. Radovedni smo, če bode škof nastopi! tudi zoper duhovnika, ki je Aškerca pokopaval. Vsekakor naprej, da bode tudi duhovščina na jasnem glede »temperature« svojega dušnega pastirja.
Zopet gonja prot? župniku Vrhovniku. Naš katekizem-vsebuje poleg druge tvarine tudi »sedem telesnih dobrih del usmiljenja«. Zadnja točka teh del. ki jih je. vsaj dosedaj katoliška cerkev priporočala svojim občanom v izvrševanje, se glasi:	Mrtvece pokopavati.
Da je imenovano delo usmiljenja res po všeči gospodu bogu. priča nam biblijska povest o pobožnem Tobiji. ki mu je nebeški vladar sam poslal svojega sla Rafaela in mu vrnil izgubljeno luč očesno, ob katero je bil prišel pri pokopavanju mrličev. Da danes se je smatralo za krščansko, če smo hodili kropit mrliče in spremljati jih na zadnjem potu k večnemu počitku. Nihče se ni pohujševal, če srno celo nasproti inovercem in samodavljeneem izvrševali to krepostno dejanje; vsa je po izveli-čarjevem izreku in uku vsak človek, bodisi prijatelj, bodisi sovrag, naš brat; učil je, da je najvišjemu zakonu o ljubezni do boga enak i drugi; Ljubi svojega bližnjega! Naše novo-šegno krščanstvo pa zanika to božjo zapoved. Kogar sovražim in preganjam jaz. tega moraš sovražiti in zaničevati i ti celo po njegovi smrti; jaz ne poznam ljubezni in usmiljenja, — tako se glasi najnovejši katoliški dogma! Evo dokaza! Trnovski župnik, g. I. Vrhovnik, se je udeležil pogreba svojega dobrega znanca in prijatelja Antona Aškerca. iVsi. ki poznamo Vrhovnikovo religijoznost, njegovo trdno versko prepričanje, njegovo vzorno krščansko življenje, smo preverjeni, da je hotel s tem le počastiti spomin velikega slovenskega pesnika. To pa ne gre v glavo nekaterim našim trnovskim patentiranim no-vokatoličanom. Zagnali so krik: Župnika, ki hodi za pogrebom brezverca, ne maramo in ne maramo več! Proč z njim! Crucifige eum! In zdaj kroži govorica, da hodijo ti krščanski krepostniki po hišah svojih somišljenikov, ter pobirajo, podpise v svrho. da jim škof prežene župnika Vrhovnika, ki se ie tako grozno pregrešil proti katoliškim sedmim delom usmiljenja! Na čelu tej gonji- stoji baje neki kato-
liški kaplan, človek, ki ga je moral nekje poučiti priprosti verski kmet. kako se ima vesti proti svojemu do mozga klerikalnemu župniku Temu hujskaču se sede sline po udobni župniji trnovski! Menimo pa. da iz te moke ne bo kruha, vsaj sedaj še ne. Da bi škof kaznoval župnika za to. ker je po krščansko-katoliški veri storil dobro delo usmiljenja, ne. za tako, malo razsodnega ga vendar še nimamo! Potem naša vera ni več vera ljubezni, vera tolerance. nego vera sovraštva. Škof bi konse-kventno moral stresti tudi vse one duhovnike za ušesa, ki so sicer v kaj pičlem številu, šli za Aškerčevim pogrebom, v prvi vrsti pa patra Frančiškana, ki je spremljal mrljča, pokropil ga in pokadil! Kar velja za enega, je pravo i drugemu! — Kako jo je zadel kranjski kmet s svojo prislovico:	Nikari	se zameriti
farju! Vsakdo pozabi, vsakdo odpusti enkrat, le far nikoli, nego sovraži in preganja še preko groba! Oj te vrle krščanske ljubezni, ki si jo v polni meri izkusil, prijatelj Aškerc! — Veseli me pa vendar, ko mi je navesti, da pretežna večina trnovskih župljanov ne soglaša z onimi hujskači, nego da čisla, ljubi in spoštuje svojega uzornega dušnega pastirja in ki zatrjuje, da bo onim zapeljancem, če bi se usmelili in prišli s polo pod njihov krov pobirat podpisov pokazala, kje je tesar naredil duri. pokazala jim pa tudi svoje krepke pesti!
Iz trnovske fare. V nedeljo so se v trnovski fari tajinstveno zbirali vkup »krščansko - misleči« farani in prišli so med nje tudi glavni ljubljanski klerikalni petelini. Izbrali so si nedeljo, posvečen Gospodov dan. da so kovali ovadbo na škofa zoper svojega župnika preč. g. Ivana Vrhovnika. Glavni greh. ki mu ga predbacivajo. je ta. da se je udeležil pogreba svojega prijatelja Antona Aškerca. Z vsemi sredstvi svojih podlih duš nastopajo ti klerikalni svetohlinci zoper svojega župnika. Kakor znano, je škof zoper preč. g. župnika Vrhovnika nastopil že pod vlado »dvornega svetnika« Laschana. a pri poštenosti tega spoštovanega moža. ki mu je udana vsa poštena trnovska fara. se je zlomila in uklonila tudi škofova oblast. Gotovo je. da če si hoče škof naprtiti nasprotstvo trnovskih faranov, tedaj se bode oziral na podle zahteve klerikalnih de-nuncijantov. Prepričani pa smo. da bode preje ubita klerikalna gadja zalega, ptredno bode potem mirovalo trnovsko ljudstvo.
Nekaj odgovora. Odkar je naš list zavzel glede tržaških delavskih razmer stališče napram vodstvu italijanske socialne demokracije. kateri se slepo pokoravajo slovenski sodrugi v Trstu, se odlikuje ljubljansko glasilo socialne demokracije z nizkotnimi malenkostnimi. da naravnost otročjimi napadi na naše uredništvo. Ni se nam zdelo doslej odgovarjati na izbruhe mednarodnih ljudi, ki so slovensko delavstvo pred vsem slovanskim svetom oškodovali in kompromitirali radi svojih napadov na narodno češko socialno demokracijo, ker ljubljanskega organa mednarodnih socialnih demokratov sploh ne smatramo kot glasila jugoslovanskega delavstva, ampak kot oficielni organ dunajske nemške socialne demokracije. toda. ker nimamo miru. odgovarjamo iz uredništva sledeče: mi smo se zavzeli za tržaško narodno slovenstvo, ko smo videli, da hočejo italijanski voditelji v Trstu izkoriščati slovensko delavstvo napram narodni dolžnosti, ko so uprizorili naravnost nesocialno gonjo napram slovenskemu organiziranemu delavstvu. Kdor količkaj pozna razmere v Trstu. ta dobro ve. da izrabljajo italijanski so-drugi potoni slovenskih zaslepljencev slovensko delavstvo: zvito uprizarjajo v zadnjih dnevih napram onemu delu slovenskega delavstva. ki se noče pokoriti tržaški in dunajski, komandi, naravnost nezaslišano gonjo! Ta gonja se vrši na komando tržaških italijanskih sodrugov. ki se boje naraščajočih vrst zavednega slovenskega delavstva. In skrajno žalostno je. da se najdejo med slovenskimi sodrugi ljudje, ki so se prodali v službo italijanke socialne demokracije, ki je pokazala še vedrno svoje skrajno sovražno stališče napram slovenskemu delavstvu in slovenskim zahtevam. Naj si organ te mednarodne demokracije ne domišlja, da hočemo polemizirati z njim. kon-statirati smo le hoteli, da zapeljani slovenski sodrugi trgajo slovenskemu delavstvu na tržaško in dunajsko komando narodnost iz srca, da s tem hočejo ubiti samostojen nastop slovenskega delavstva. Toda ves ta njih boj bo zastonj, ker skoro pride čas. ko bo tudi slovensko delavstvo odprlo oči in zavzelo isto stališče, kakor ga je češko! Ljubljanskemu, slovensko pisanemu organu nemške socialne demokracije pa svetujemo, da naj malo omeji svoje izbruhe in psovke, ker sicer stopimo tudi mi iz rezerve iri povemo marsikaj, kar bo marsikomu žal. Psovati pa se ne pustimo, najmanj pa od uslužbencev nemške socialne demokracije.
Odhod slovenskih Sokolov v Prago. Včeraj ob 3.50 popoldne je slovenski sokolski vlak odrdral proti Pragi. Že ob pol treh je bilo na kolodvoru nenavadno živahno. Z vseh strani so prihajali Sokoli, katerim se je brala na obrazih velika navdušenost. Peron je bil poln občinstva, ki se je prišlo poslovit od Sokolov. V trenutku je bil vlak. ki je imel 14 lepih, dolgih vozov, natlačeno poln. Iz vozov so plapolale slovenske Trobojnice. Iz Ljubljane so se odpeljali kranjski in štajerski Sokoli, katerih ie bilo zelo veliko. Ob pol štirih so dospeli na kolodvor predsednik Slovenske Sokolske Zveze dr. Ivan Oražem. načelnik »Zveze« dr. Viktor Murnik in zastavonoša ljubljanskega Sokola, g. Mihael Verovšek z zastavo. V vlaku je bilo tudi zelo mnogo privatnih izletnikov, posebno dam in gospodičen. Ob 3.50 je vlak zapiskal in se pričel pomikati naprej. Gromoviti »Na zdar!« in »Živio!« klici so grmeli od strani občinstva. Sokoli so pa odzdravljali s trobojnimi zastavicami. Ob prelazu na Dunajski cesti je pričakovala Sokole velika množica ljudi, ki jih je istotako viharno pozdravljalo. Na državnem kolodvoru so pripeli še par vozov, na kar je vlak od-
šel proti Jesenicam, kjer so pripeli zopet vefi vozov, kajti tu so vstopili tržaški in sploh vsi primorski Sokoli. Udeležba Slovencev na So-kolskejn kongresu v Pragi bo zelo častna. Skupno je odpotovalo v Prago okolu 600 Slovencev. kjer jih bodo danes ob 11.42 dopoldne slavnostno sprejeli.
Pri okrajni učiteljski konferenci v Krškem sta bila za dobo šest let izvoljena v c. kr. okrajni šolski svet napredna učitelja: ravnatelj dr. Tomo Romih in nadučitelj Vinko' Berce.
Karel VVidrov abecednik »Moje prvo berilo« se uvede s prihodnjim šoliskim letom'1 vsled sklepa okrajne učiteljske konference V, vseh šolah krškega in postojnskega okraja. Tudi pri ljubljanski okrajni učiteljski konfe-i renči se je sklenilo, da se upelje ta modernij abecednik, ki so mu dali naši najboljši šolniki zelo laskovo oceno, v vseh ljubljanskih slovenskih šolah.
Cestni odbor (Klanfarjev Tone) kje si? Cesta Straža od Črnuškega mostu do Gamelj je skrajno zanemarjena. Cestarja po cel mesec ne vidiš na cesti. Nasuta ni že več let pravilno, samo jeseni tu in tam kako jamo nasmeti. Po cesti so ob deževju kar korita za vodo. Peš, ob deževju ne moreš naprej, toliko je blata. Zakaj plačujemo cestni davek? Mar samo za cestni odbor? Vozovi ob deževju kar v blatu obtiče. Cas je. da se c. kr. okr. glavarstvo za to cesto kaj pobriga.
Redko slavlje na ljubljanski pošti. Danes je slavila gdč. Marija Vrhovčeva. c. kr. poštna uradnica na glavni pošti v Ljubljani. 351et-nico svojega službovanja. To redko slavlje vrle Slovenke so pomnožile slovesne častftke vsega uradnega osobja z g. ravnateljem na čelu. Tovariši in tovarišice so jubilantko obsule s šopki in ji poklonili nekaj spominkov. Kdor vzdrži zvesto in vztrajno v težki poštni službi edih 35 let in si pri vseh skromnih do-' hodkih zna ohraniti še idealno ljubezen do. naše uboge in nesrečne domovine, pač zasluzi. da se ga odlikuje. Zato: čast gdč Vr«, hovčevi!
Redki jubilej. Verhovec Ivan. dimnikarski
mojster v Ljubljani sv. Petra cesta št. 50 je obhajal te dni 401etnico, kar je pri tem obrtu. Tvrdka Ivan Verhovec obstoji že 80 let. Njegov oče, tudi Ivan. pričel je obrt 1832, leta. Sedanji imetelj vstopil je pri svojem očetu leta 1872. Občinstvu je dobro znan radi svojega plemenitega srca. Vedno ima odprto roko. če ie potreba kaj žrtvovati v dobrodelne namene, ali podpreti kako društvo. Želimo mu. da bi svojo obrt še dolgo let tako spretno vodil, kot doslej.
Iz Amerike je prejela družba sv. C. in M.
zopet 200 K. Vsoto je poslal g. Louis Andol-šek. I. tajnik podružnice družbe sv. C. M. št I. v New Yorku. V naselbini Greensbnrg. Pa. so nabrali naši rojaki 13 dojarjev na poziv C. M. podružnice v New Yorku. objavljenem v, »Glasu Naroda«:	naj bi se nabiral poseben
skiad za pokritje deficita glavne C. M. družbe. Ostali znesek se je nabral od raznih nabiralcev. Dne 30. t. m. priredi C. M. podružnica v New Yorku redno letno glavno zborovanje. Razposlala je na razna društva tozadevna vabila in pojasnila o družbenem delovanju in g. Andolšek se nadeja, da mu bode kmalu mogoče zopet poslati kako vsoto. Požrtvovalnim rojakom v Ameriki, zaslužnemu listu »Glas Naroda« in premarljivemu I podružničnemu tajniku gj. Andolšeku inajiškre-nejšo zahvalo. Pri tem poročilu iz Amerike je posebno zanimivo, kako pazno zasledujejo naši tamošnji rojaki delovanje in stanje družbe sv. C. in M. Ker ima družba vsak mesec več stroškov, kot dohodkov in izkazuje vsled trga mesec za mesecem deficit, spoznali so Slovenci v Ameriki potrebo, da se nabira poseben sklad za pokritje deficita. Izvrstna misel. Nadejamo se. da dobe naši iznajdljivi rojaki v Ameriki mnogo posnemalcev v domovini.
Blagopokojni g. Jos. Gorup vitez Slavinski je zapustil družbi sv. Cirila in Metoda čez 700 izvodov Gregorčičevih poezij II. zvezek. Te brošurane knjige ima družba naprodaj in sicer izvod s poštnino za ceno 1 K 20 v. Naročila naj se naslovi tla družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Narodni dom.
Uboj. Te dni se je užitkarjev sin Ivan Henigman iz Rutečne vasi sprl v gostilni Jakoba Grahka v Petrovi vasi z nekim 24!etnim Ivanom Zaleščkom v Tolminu. Ker so ga vrgli iz gostilne, je prišel čez 10 minut v spremstvu Antona Kukmana nazaj in je. ker so bila vrata zaprta, oddal tri srele, ki pa niso nikogar zadeli. Nato je s silo udrl v gostilno. V eni roki je imel samokres, v drugi pa kuhinjski nož. Skočil je takoj na Zaleščka in mu porinil nož z vso silo v prsa. tako da se je Zalešček na mestu zgrudil mrtev na tla. Atentatorja so aretirali. Ravnotako njegovega tovariša Kukmana. Gba so izročili okrajnemu sodišču v Črnomlju.
»Kolezijsko kopališče«. Gospod urednik, bili ste tako prijazni, da ste sprejeli v svoj list dopiis iz vrst dolgoletnih obiskovalcev kole-zijskega kopališča. Ker se je pa na ta dopis oglasil z izjavo neki gospod, katerega sploh omenjali nisino v svoji notici, moramo pojasniti še naslednje: Mi nismo hoteli delati reklame sedanjemu podjetniku, ki. si je naredil najboljšo reklamo s svojim delom v zapuščenem podjetju, hoteli smo opozoriti le javnost in merodajne kroge, da si je mestna uprava nabavila po svoji neprevidnosti nepotrebno konkurenčno podjetje na vrat. ~at0 ‘Udi nismo rekli niti najmanje žal	dotičniku,
ki se je čutil naenkrat Prjzadetega. Vemo pa iz pozitivnega vira. da je pred nedavnim časom iskal koncesije za konkurenčno podjetje mestnega kopališča nekdo drugi, ki pa je dobil na magistratu odKovor. da je izključeno, da se podeli gostilniška obrt na mestu, kjer bi se očividno oškodovalo podjetje mestne občine. Kako je prišlo pa to do podelitve koncesije sedanjemu konkurentu, se govori marsikaj.-gotovo pa je le. de je bila mestna občina.
čakujemo vse narodno čuteče Slovenke in Slovence teh krajev.
Pri Traunu na Viču v obširnem senčnatem vrtu priredi ondotna Ciril-Metodova podružnica dne 14. julija veliko veselico. Spored je bogat in zanimiv. Sicer pa bo že blagi namen sam gotovo privabil rodoljubno občinstvo iz mesta in okolice.
Ciril -Metodova podružnica za Dobrovo.
V	nedeljo dne 30. junija 1912 se vrši občni zbor Ciril-Metodove podružnice za Dobrovo, Kropo. Kanniogorico. Ljubno in Podnart ob pol 3. popoldne v gostilniških prostorih g. Antona Pezdič na Posavcu. Spored: 1. Nagovor J predsednika. 2. Poročilo blagajnika in tajnika.
3. Raznoterosti. Po občnem zboru bo v istih j prostorih veselica, koje čisti dobiček je namenjen v prid Družbi sv. Cirila in Metoda.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani razpisuje sledeča službena mesta s pričetkom šolskega leta 1912—1913: a) Službo provizoričnega učitelja na dvorazrednici na Blanči v Gorici; b) tri službena mesta definitivnih učiteljic in več službenih mest provizoričnih učiteljic na svojih dekliških šolah v Trstu. S temi službenimi mesti so spojeni prejemki, kakor jih družba običajno plačuje. Prosilci, prosilke, za ta mesta naj vlože svoje z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje v družbeni pisarni. »Narodni dom«, najkasneje do 15. julija 1912.
Sokol v Sevnici ob Savi javlja, da se vrši njega ustanovni občni zbor v nedeljo dne 30. junija 1912 ob 4. uri popoldne v prostorih gostilne Simončič. Prosimo vsa bližnja društva. da se udeleže tega zbora vsaj po odposlancih.
Slovenski Sokoi v Gradcu je imel v nedeljo svojo veselico, ki je prav lepo uspela.
Akad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu ujludno naznanja, da se vrši njegov II. rednfr občni zbor, združen s četrtoletniškim večerom. dne 27. t. m. v gostilni »Zur Universitat« (Gartengasse 18). Pričetek ob 8. uri Slovanski gostje dobrodošli!
Dunajska podružnica Slov. plan. društva. Dne 21. t. m. se je na Dunaju vršil ustanovni zbor Dunajske podružnice Slovenskega planinskega društva. Mej navzočimi smo pozdravili zastopnike društev Zvezda, Slovenija, slov. tehnikov, zastopnika osrednega odbora iz Ljubljane g. Šušteršiča in mnogo odličnih Dunajskih Slovencev in Slovenk. Zastopnik pripravljalnega odbora, g. rač. ofic. Ljudevit Valjavec je v kratkih potezah podjal genezo ustanovitve podružnice in nje smoter in cilje. Soglasno so bili voljeni v odbor sledeči gg.: g. rač. ofic. Valjavec, načelnikom, fin. konc. Bogumil Koser. namestnikom, rač. svetnik J. Mladič, blagajnikom, višji ofic. Josip Suchy, tajnikom, nadrevident j. ž. Ivan Luzar, odbornikom in gg. Merlak in Golobič, računskim preglednikom. Vsi navzoči so z veseljem in zanimanjem pozdravili ustanovitev podružnice. Radi pristopa in pojasnil se je obrniti na g. Ljudevita Valjavca na Dunaju V.. Johann Straussgasse 43.
Prosveta.
Na tretji produkciji »Glasbene Matice« se
bo igrala kot prva točka programa simfonična pravljica velikega ruskega skladatelja Bala-kireva »Tamara«, za. katero vlada veliko zanimanje. Igrala se bo osmeroročno na dveh klavirjih, kar se še na Matičnih prireditvah ni slišalo. Vsebina se naslanja na znano pesnitev ruskega pesnika Lermontova. V Darialski ožini se dviga ob divni reki Terek na temni skali črn grad prekrasne kraljice Tamare. V meglenih nočeh se blišči v gradu svetla luč in slišati je sladki glas Tamare, ki vabi s svojo hrepenečo strastjo blodeče popotnike. Vsak stopa omaljen v čarobni grad. sprejet od molčečega evnuha. Zapeljiva Tamara čaka hrepeneče ob kupici vina. Vso noč se razlegajo iz
gradu divje orgije, a pri prvem jutranjem svitu utihne vse. le Terek šumi skrivnostno dalje. Na svojih valovih ziblje truplo, iz grada pa kliče nežni glas: »Z Bogom« tako milo kot da 'oi obetal sladko snidenje.
»Napredna Misel« ima v št. 2. naslednjo vsebino: Dekadentna javnost; dr. E. Beneš: Politične stranke in struje; dr. J.Lah; Herzen; dr. F. Loskot: verska kriza. - Ulehlove misli o šoli. — Kritika in polemika; Ušeničnik pa narodnost; Brunčko o teoriji in praksi; Narodni radikalizem, socializem in drugo. — Pregledi in referati: — Slovenska umetnost: Nekaj o grafični umetnosti. Umetniška razstava v Trstu.	— Higijena: O poizkusih	kraljeve angleške	komisije	za pregledovanje	tu-
berkoloze. — Literarni pregled:	O	zdravilni
moči solnčnih	žarkov;	Radioaktiviteta;	der
H.vponotismus	oder die	Suggestion und	die
Psihopathie d;es Dicliters. — Razno: K sliodu narodno-napredne stranke; Slovanska zveza akademij znanosti; Vseslovanska narodopisna razstava v Pragi; Društvo češko-jugoslovan-ske vzajemnosti; Naši zapiski o narodnem radikalizmu; Replika na dr. Vošnjakov odgovor.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila,
DRŽAVNI ZBOR
Dunaj. 26. junija.'Zbornica je dianes sprejela drugo skupino brambne predloge z veliko večino. Vsi spreminjevalni predlogi, kakor tudi predlogi manjšine so bili oklonjeni. Nato je zbornica pričela debato o predlogi glede deželne brambe. Glasovanje o tej predlogi se vrši jutri. Zbcrnica je bila danes polnoštevilno zasedena. Konferenca parlamentarnih starešin je sklenila sledeči delavni program. Danes se konča debata o deželnobrarnbnem zakonu. Takoj nato se prične proračunska debata ter se proračunski provizorij sprejme še pred nedeljo. Piičakovati je tedaj za jutri celonočne seje. Glede ostalega predpočitniškega gradiva bodo pozneje sklepali. Na vrsto pride več manjšinskih predlogov, med njimi tudi vladna predloga glede papilarne varnosti obligacij kranjske deželne banke.
ZAGREB NA PRAŠKIH SLAVNOSTIH.
Zagreb, 26. junija. Danes zjutraj je odpotovalo na praške slavnosti odposlanstvo zagrebškega mesta. Zagreb zastopa v Pragi župan Holjac ter občin, svetniki: Ancel. Krešič, dr. Mazzura. HeinzI. Fischer. Zigrovič, Mar-chetti in Pipinič.
PREDSEDNIK AVSTRIJSKE POSLANSKE ZBORNICE V STRAHU.
Dunaj, 26. junija. Budimpeštanski »Pesti Hirlap« prinaša danes na uvodnem mestu svojega poročevalca pogovor s. predsednikom avstrijske zbornice dr. Sylvestrom. ki se je izrazil o taktiki ogrske vladne večine zelo neugodno in obsojal nasilni režim grofa Tisze. Članek je napravil tukaj silno senzacijo ter dr. Sylvestra samega tako pres,tra^il, da v popoldanskih dunajskih listih izjavlja, kako ga je budimeštanski intervivant prekanil in njegova izvajanja popačil.
ITALJJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Rim, 26. junija. General Ameglio je povabil župane mest in krajev zasedenih otokov k sebi in jim zapovedal, da naj sedaj ne de-, lajo politične propagande, da naj zopet od-' stranijo avtonomistično zastavo. Italija bo sedaj na svoj račun sprejemala carine in davke. Zupani so sprejeli zapovedi generala bretz ugovora.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk '	>
Mali oglasi.
Provizijo dobi. kdor preskrbi kupca za stavbeno parcelo v Ljubljani. Pojasnila daje: Anton Balant. Trst. pošta restante.
Hiša v Šmarjah pri Grosupljah št. 22. nasproti šole se takoj odda v najem.
„DAN“ se prodaja
l.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
V Gorici: Karol Schmclzer. južni kolodvor
Ter. Leban. Corso Verdi 20.
Jan. Sardagna. Gosposka ul. 9,
U. Likar, državni kolodvor.
V Kranju*. Adamič. Glavni trg;
Rant;
Šifrer na kolodvoru.
Na Bledu: Pretnar in A. W6lfling.
V Bohinjski Bistrici: M. Grobotek
V Radovljici: Oton Homan
V Škofji Loki: M. Žigon.
V Idriji: tiskarnar Sax.
V Cerknici: K. Werli.
Na Rakeku: A. Domicelj.
V Gor. Logatcu: Josip Rus.
V Postojni: I. Marinčič.
V Št. Petru na Krasu: K. Schmefcer.
V Nevem Mestu: Josip Kos.
V Opatiji: A. Tomašič.
V Reki: J. Trbojevič.
V Divači: K. Schmelzer.
V Komnu: A. Komel.
V Nabrežini: K. Schmelzer.
Na Zidanem mostu: M. Peterman.
V Celju: Zvezna trgovina.
V Mariboru: Vilko Weixl.
mm
Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina “!
V kavarni Central
vsak dan vso noč
KONCERT
nanovo došie priljubljene tambura-ške damske kapeie »CENTRAL".
Z velespoštovanjem
Štefan M<hoHč, kavarnar.
- Specialna trgovina iz::.,z
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Židovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
Oziroma večina občinskega sveta napačno in-fermirana po osebi, ki se je zarotil iz rodbinskih prepirov proti sedanjemu najemniku. Jo je ravno ono, proti čemur moramo vsi oporekati. ki nam je na srcu bodočnost kopališkega podjetja. Ker, kje se bo še našel pod>-jetnik. ki bi si upal prevzeti podjetje, katero e je tako zelo oškodovalo s konkurenco. Ako e na sedanji stvari ne da ničesar popraviti, )mo čutili svojo dolžnost, da opozorimo javnost in merodajne kroge, ki pa že sami priznavajo svojo napako in na neprimerno postopanje! Dolgoletni obiskovalci kolezijskega kopališča!
V	Krki najden utopljenec. Ko je v torek dopoldne stari Lukšič. znani ribič iz Drske sel 'sa ribji lov na Krko. je zasačil vtopljenca bli->o vasi Brod. V topljenec je moral biti že dilje Jasa v vodi. kajti glava mu je čisto nagnita, korali so jo pri prevozu v mrtvašnico zaviti
V	prte. Pri vtopljencu so našli delavsko knjižico. iz katere se da posneti, da je žrtev Krke eidar Miha Pibernik rojen 1. 1872. pristojen v Sv. Križ pri Kranju. Kako in kdaj je Pibernik ponesrečil ni doslej še nič znano. Vsled hu-4ega naliva v pondeligk ponoči ozir. v torek Jopoldne narasla voda ga je spravila bližje površju.
Ogenj. V ponedeljek okolu 5. ure popoldne je izbruhnil v skednju posestnika Alojzija Urbanca v Goričah ogenj, ki je uničil skedenj, pod in hlev. Škoda znaša 4000 K. Ogenj je zanetil najbrže iz neprevidnosti tast. ki je strasten kadilec in se je samo malo preje nahajal ,v skednju. Živino so iz hleva še pravočasno rešili.
Samomor obsojenega župana. Župan Josip Lotter iz Leskova na Češkem, ki je bil radi
poskušenega roparskega napada obsojen pred poroto na dve leti težke ječe. se je včeraj na svojem stanovanju ustrelil. Obležal je na mestu mrtev.
Strašne posledice krive prisege. Pred dvema letoma je bil v Berlinu obsojen garnizijski ravnatelj radi krivega pričevanja na leto dni težke ječe. Svojo kazen je med tem že prestal. ^ Njegovi stariši so iz same žalosti umrli. Že za časa obsodbe so mnogi juristi povdarjali. da se je sodišče najbrže zmotilo. Sedaj se je tudi nepričakovano izkazalo, da je krivo pričala neka gospodična, vsled česar se obravnava obnovi.
.. Policaj ga je ustrelil. Dva policijska urad-mka v Dortmundu sta hotela aretirati več razgrajačev. Tj so se branili, nakar se je zbrala večja množica ljudstva, ki je razgrajače iz-l/' l0^ Policije. Zajedno je ljudstvo po-(iciji odvzelo orožje in oba policaja nevarno ranilo. V silobranu je eden izmed policajev potegnil za samokres in ustrelil. Strel je zadel nekega delavca, ki je obležal na mestu mrtev.
Strašna vročina in veikanski snežni zameti. Že par dni vlada po vsej bpaniji strašna vročina, ki je zahtevala več žrtev. V mestu Sevila je dosegla na solncu temperatura že |32 stopinj. Gozdovi v okolici so se vneli, kar 'e povzročilo velikansko škodo. V mestu Bilbao je za vročino umrlo okolo 20 oseb. V Barceloni se boje. da izbruhne kolera. V provinci Galicia je razsajal velikanski sneženi zamet, ki je zasul 13 pokrajin.
Roparji so ga vrgli iz vlaka. Ravnatelja Boriola iz Pariza sta na brzovlaku med Parizom in Cannesom napadli neznani razbojniki in ga vrgli iz vlaka. Ravnatelj si je pri padcu zlomil nogo in zadobil še več težkih notranjih poškodb. Roparji so pobegnili in ni nobenih sledov za njimi.
Promenadni koncert »Slovenske filharmo-«iiie<; se vrši ob ugodnem vremenu, danes ob poj 7. do pol 8. ure zvečer v »Zvezdi«.
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan ferasnega sporeda. Omeniti je treba posebno: .athe Journal, lepo umetniško dramo »Usodi *išel« in sijajno amerikansko veseloigro »Kar *;e enemu prav«. — Jutri specialni večer V .soboto velika senzacijska drama »Grofovski 3in in artistinja« nadaljevanje 4 hudičev, pri vseh predstavah.
w Loterijske številke. Brno: 78. 86. 16. 8. 18.
društva.
r Velikanska ljudska veselica za Narodni iklad bo dne 7. julija na vsem dirkališču ood Tivoli v Ljublani. Prirede jo narodne gospe in gospodične ljubljanske in okoličanske na čast zaupnikom narodno-napredne stranke. Svira-ta dve godbi. Slovenska filhamonija iz Ljubljane in Društvena godba iz Kranja. 25 paviljonov 7.a vino., pivo. tekmovanje vin. jedila, slaščice, kavarno, šampanjec, vrtiljak, cvetlic, Jsrečolov. menjalnico itd. Petje raznih pevskih oborov, ples na dveh plesiščih. Komično fotografiranje. Dviganje zrakoplovov najnovej-Šega sistema »Retil«. komični nastopi. V mraku umetalni ogenj. Vstopnina samo 40 v. Zax^et£k ob 4. uri popoldne. — Cene so za vse reči čisto navadne in nizke kot vstopnina, jlnenjalnica bo služila za menianie denarja iz praktičnih ozirov.
Vagon premoga je glavni dobitek pri sre-čolovu na veselici za Narodni sklad dne 7. julija. Vseh dobitkov je okoli 1200 in so nekateri prav krasni in naravnost dragoceni. Gotovo si jih bo však skušal par pridobiti.
Odbor sl. pevskega društva »LJ. Zvon« ,vabi svoje cenjene podporne člane, prijatelje Sdruštva in ljubitelje slovenske pesmi na svojo Vrtno veselico, ki bo na nraznik. v soboto na iVrtu g. Petra Stepica v Šiški. Glavna točka Jvestlice so proizvajanja društv. moškega in mešanega zbora, ki pojeta lepe skladbe. Veselice »Zvona« so občinstvu priljubljene, zato tudi sobotni ni treba nikake usiljive reklame. Kdor jo obiJče. mu gotovo ne bo žal. Začetek poDoldne ob štirih. Ce bi v soboto deževalo, 86 veselica drug dan, y nedeljo dne 30 t. m. POGrobnosti na lepakih.
Za Gor. Šiško. Št. Vid in okolico se je
Ustanovila Ciril-Metodova podružnica, ki bo 2,9.1. tn. ob 10. uri dop. pri Sve-tanovni oljčni zbor. Pri-
— 544 —
Pasavant je Sel dalje in Jc prišel v nekako shrambo, kjer je sedela stara ženska. Pozdravil jo le graciozno kakor najlepšo gospodično.
— Ali mi morete povedati, jo je vprašal kak dan je danes? Hvaležen vam bom.
— Seveda vam povem, se Je začudila ženska nad vprašanjem. Petek je in jutro.
Passavant je bil zapeljan v katakombe v noči od ptndeljka na torek. Tri dni in v ri noči se je torej nahajal med življenjem in med smrtjo.
— Ali je mogoče, da sem še živ! je pomislil.
— Ali vam ni dobro gospod? se je oglasila ženska opazujoč njegovo izmučeno lice.
Passavant se je stresel in se končno od-dločil. da je rekel:
Ha. ni mi dohrok Požirek vode bi
prosu.
— Vode? Jezus! Steklenico najboljšega Vina za tako ljubeznivega gospodia.
— Vode. vode. je zaječal Passavant in se zgrudil na stol. Oh. hitro!
Žeja se je oglasila z vso silo. Ženska je oddrsela in' se takoj vrnila z velikim vrčem. Passavant ga je izpraznil, kakor bi mignil.
— Še, je zaprosil.
Pet ali šest vrčev vode. prinešenih drug za drugim, je izginilo brez oddiha v plemičevem grlu. Ženska se ni mogla načuditi toliki žeji. On pa se je čutil poživljenega. Posmejal se je starki in se ji prisrčno zahvalil.
Nato je stopil iz hiše in solnčna luč je ču-Wno uplivala Ha njegove oči.
— 541	—
zdržati iz pesti. Prsti so se krčevito oklenili ročaja in zadrževali. Slabost se je nenadoma v nogah... uul je. da mu zmanjkuje moči. žile. ki so mu poprej od bolesti utripale ter\e napenjale, kakor bi hotele počiti, so naenkrat popust*le, kri. ki je poprej valovala po njegovem telesu se je umirjevala in Hardy je jasno čutil in zavedal. da se mu bliža konec. Toda zahteva po življenju, po izpopolnitvi svojega cilja, ki ga je vodila vse zadnje čase. spomini na vse, kar je že podvzel. so ga vzpodbodrili tudi v tem trenutku. Zleknil se je. stegnil roke. odprl usta in globoko vdihnil v sebe zrak. čutil je trenotno okrepljenje.
Poskusil je. da se premakne raz mesto...
roda bil je tako neskončno slab, da ni mogel nikamor nanrri. Kakor	i>	hj)a
 - ■ -sH	i	uviio se je
spominjal vsega, točno se zavedal svojega konca, ako ga v tem kritičnem trenotku zapusti zavest, zaupanje v svojo moč. Pred seboj je gledal Courtehneusa, ki Je sikal kakor, gad. ki se pripravlja na napad in išče mesta, kamor bi zasadil svoje strupene zobe.
Passavant je spremljal s trudnim očesom vsak gib njegove roke. sledil vsakemu njegovemu pogledu... in ta paznost, to zasledovan uje ga je zavedalo najprej nevarnega položaja.
Premotril je pazno ves položaj, počasi je Jel čutiti v sebi moč. uveril je samega sebe. da v svoji oslabelosti ne zmore ni češarki močjo napram svojemu nasprotniku, da je treba po-
Hiša Saint-Pol.	135
Vabilo na naročbo
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da poSiljanje ne preneha in da dobe vse Številke.
DAN“
velja v Ljubljani na doni dostavljen:
Vse leto	...	K	18-—	Četrt leta	...	K	4-50
Pol leta	...	K	9-—	En mesec	...	K	1-50
V upravništvu prejcman na mesec K 1*20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	...	K	20’—	Četrt leta	...	K	5*—
Pol leta	...	K	I0-—	En mecec	...	K	1‘70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratii se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
Pridobivajte novih naročnikov!
Uživajte življenje!
A človek ne živi le od jedi in pijače, temveč potrebuje tudi duševne hrane; naročite si torej »Slovenski Ilustrovani Tednik*, ki je jako zanimiv, zabaven in poučen časopis s slikami, a stane le 3 K za četrtleta.
IV. RAVNIHAR,
urar, trgovec z zlat- T ni no In srebrnino JLiJ UUlJClllCt
Sv. Petru cesta štev. 44.
Ker sem z večjo švicarsko tovarno ur stopil v ožjo trgovsko zvezo, mi je mogoče postreči slav. občinstvu z najfinejšimi precizijskimi švicarskimi urami s svetovno zna* nimi znamkami n. pr.: Glashutte, Schaffhausen, Omega, Seland Intakt itd. po najnižjih cenah. — Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim. —• Lastna delavnica za popravila in vsakovrstna v mojo stroko spadajoča nova dela. —
Postrežba točna in cena.
T. MENCINGER, Ljubljana
Resljeva cesta 3 - Sv. Petra cesta 37 in 42 - Martinova cesta 18.
špecerijska id delikatesna trgovina, žpln ca za kavo z električnim obratom in vročim zrakom.
Specialiteta!	ffSSr	Žgana	kava.	Specialiteta!
Posebna mešanica . Ljubljanska mešanica
kg K 4 80
, . 4 40
Kavarnarska mešanica. Tržaška mešanica . .
kg K 4-— , „ 360
Na vogalu Resljeve ceste vinarna. Odprta ob delavnikih do 9. zvečer, ob praznikih dopoldne. Vsak dan sveže: kuhana praška, graška, sirova šentdanijelska gnjat in dunajske klobasice.
'se prodaja v Ljubljani»slede® totsatarnaft
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. ‘
DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg ČEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na žel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFJN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Dolenjska cesta.
»Angleško skladišče oblek*^^
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. d.
naznanja
okasijsko prodajo
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami.
kon- JH
J
M
SL
o
in
a>
Nl<
C
-o
OJ
3
to
X“
in
ai
o.
3
C/l
5C*
O
<
M
<
-K
UK
a>
<
(/>
bj
u>
PC-
SU
T
ut
xr
su
O-
2-
£U
O
5C"
t=
Ut
3
O
-a
o
M
3
n
n
ct>
=3
tu
d
r%<
SL
77T
TT
OJ
(/>
Dl
-T
Z3
Dl
SE
"S"
Prihod vlakov v Ljubljano iz:
Dunaja
Trsta .
Trbiža . . .
Kamnika .
Rudolfovega
Kočevja
Vrhnike
12-2
12*22
.23
g.42
8.s
3-1*
4*22
,.51
ll-00
3°
.00
10
.36
4.48
9-04
11
>14
2-41
9*12
1.13
7’22
5-2
11-
.20
612
,.B(1
.Sl
7.OO
10'8
12*
47
6*12
8*12
,.21
9*12
11*2
8*22
11"
-.31
* Bizovlab. •• Vozi ob nodcljah in praznikih.
Odhod vlakov iz Ljubljane proti:
Dunaju . .' .	12*22	12-22	4.39	7.30	ll-26	3.«	6*22	94»	10*"
Trstu ....	1*22		5*12	6.°s	10*®1	v<*	5«	8*H	
Trbižu ....	f5-47	6-52	9.°9	ll*80	B-22	6-22	10*2!		
Kamniku . . .	7.27	11“	3.12	7.15	A:-				
Rudolfovem . .	7.32	J.31	7.44						
Kočevju .	7.32	J.31	Ti*		1				
Vrhniki . . .	7.35	!•“	8-!®						
Celo noč odprto
/
Celo
noč odprto
%
1TJSSS: ljubljanska kreditna banka v LJnblianL TJsur
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradcžu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistin
4"0
2 o
— m w
rabiti le pravo priliko, slučaj, ki ga rešf. alf pa odloči njegovo usodo.
In zazdelo se mu je, da je prišel trenutek, ki naj odloči vse ...
Napravil je korak naprej, dva koraka na* zaj. Zazdelo se mu je. da omahuje...
Courteheuse je zatulil v divjem veselju. Zopet je skočil naprej z rapirjem. namerjenim naravnost v Hardvjeva prsa ...
— Mrtev! ie zakričal Courteheuse
Plemič je klecnil na kolena.
Ni bil zadel. Klina je šla nad njegovo glavo. Cc urteheuse ja. zopet divje zatuil. Videč, da nasprotnik ni ranjen, je potegnil meč k sebi in ga hotel z višine zapoditi v klečečega plemiča. Sunek je zažvižgal po zraku, silen dovolj. da bi nesrečneža predrl skozinskoz in ga pribil k zemlji. Pa predno je jeklo doseglo Pa-ssavanta, se je napadalec zgrudil znak na zemljo. Niti ni kriknil njji ni zaječal. Plemič je bil spretno odbil sunek in obenem zapodil svof meč Courteheusu naravnost skozi srce...
Courtheneuse je stopil za korak nazaj, iz ust se mu je izvil blazen krik. iz prsi pa mu ]e šinil curek krvi.
Zakrilil je z rokama in otepal okolo sebe. rapir je padel na tla.
Ali še v zadnjem trenutku je hotel uničiti plemiča. Zagnal se je naprej, da bi planil na svojo žrtev in jo zmlel... toda moči so ga zapustile, omahnil je. lovil se za hip z rokami po zraku, nato pa telebnil na tla; iz prsi so se mu izvili grgrajoči glasovi, mlatil je z rokami •>o mlakuži krvi. ki je iztekla iz rane. stresel
— 543 —
se parkrat krčevito, oči so se mu izbulile in ^steklenele, še par drhtljajev in bil je mrtev.
cuvor okamenel je opazoval Passavant ta grozni prizor, in se takoj zavedel, da bo s tako ročnostjo premagal svojega nasprotnika; toda ko je videl njegov smrtni boj. ko je videl njegove osteklenele oči. ko ie čul njegovo umirajoče grerpnie takrat je šele spoznal, da ie re-šf
trudom je vsiai. zazrl se za hip. v Cour,-teheusovo truplo in zamrmral-
— - Mrtev!...
Nekaj trenutkov je bilo tiho v jami. Plemič je napravil par požirkov, da se ohrani na nogah...
— Gromska strela! Pri satanovih krempljih ! Pri ^papeževem popku! Kaj vendar delaš doli. Čakamo te že celo večnost!
Uctiuetonville je nestrpno kričal.
Passavant se je obrnil proti izhodu in je zaklical z izpremenjenim glasom:
—Tukaj sem. takoj pridem!...
— Mi gremo, pridi za nami.
— Pridem!
-Hitro se je polastil Courteheusovega pokrivala in se pokril. Vzel je tudi njegoy plašS in se orgnil. Dospel je po stopnjicah v klet, kjer ga je čakal možak in mu pokazal druge stopnjice.
— Požurite se, gospod, je dejal. Vaši tovariši so že na ulici.
— Snidemo se y vojvodovi palači, kaj
ne?
— Da. gospod.
V
V
V
Dan“ JDari
Dan
i
„Dan“ Dan“
Dan“
v
je edini slovenski neodvisn politiški dnevnik, je najinformativnejši slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napredni dnevniki posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K 170. je razšir en v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjiž-:::	nlcam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga
stane 3 K, — broširana 2 K 60 v»n.t s poštnino
:::	26	vinarjev	več.
Naroča se v Učiteljski tiskarni Ljubljani.