--------------------------------------------------4 80081----------------------- št. 1 in 2 Leto 1985 Čestitamo vsem 27. april — dan OF in l.maj — praznik dela! Pogled skozi okno v svet! Vse sile za izvoz! • GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 1985 AKUMULACIJA NA LANSKOLETNI RAVNI Vsak košček materiala je nadvse dragocen in pomeni v absolutnem znesku važen prispevek k oblikovanju poslovnega rezultata Gospodarski načrt za leto 1985 izhaja iz usmeritve, da je potrebno ohraniti delež akumulacije na ravni iz leta 1984. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo naj bi rasla v višini 90%celotne nominalne ra- sti dohodka. Gospodarski načrt so sprejele vse TOZD, uskladitev z družbenim dogovorom pa smo izvedli na ravni DO. Načrt zajema 4 7cpovečanje fizičnega obsega poslovanja in zmanjšanja materialnih stroškov v višini enega odstotka. Zavedati se moramo, da je vsak košček materiala nadvse dragocen in da pomeni v absolutnem znesku važen prispevek k oblikovanju poslovnega rezul- tata, kar posredno vpliva na naše osebne dohodke. Načrtovali smo v nominalnih številkah. Ali smo upoštevali pravo stopnjo inflacije bomo praktično kaj kmalu ugotovili. Že prvi obračuni doseženih rezul- tatov s planiranimi, nam bodo povedali kje smo. Delitev celotnega prihodka po posameznih TOZD pa izgle-da takole: Anton Majcen PODPEČ POLH. G. STAV. M. ROB ŠKOFLJ. TESAR DSSS DO»HOJA« CELOTNI PRIHODEK 460.000 1.050.000 750.000 210.000 800.000 460.000 138.000 3.868.000 PORABLJENA SREDSTVA 279.680 789.230 545.830 148.990 603.220 326.320 44.300 2.737.570 DOHODEK ^-—>4^320 260.770 204.170 61.010 196.780 133.680 93.700 1.130.430 OBVEZNOSTI IZ DOHOD/<^> ^E20 63.070 59.670 23.480 59.780 42.980 14.000 193.300 ČISTI DOHODEK 197.700 144.500 37.530 137.000 90.700 79.700 826.730 • ZAKLJUČNI RAČUN ZA LANSKO LETO PROBLEMOV NI BILO TAKO MALO r r J :;.. • Izvoz je postal nuja — Lastnih sredstev za nove naložbe je vedno premalo — naši rezultati so v prvi vrsti odvisni od našega odnosa do dela Za nami so obširne razprave o zaključnem računu za leto 1984, ki so potekale v drugi polovici februarja. V razprave so se vključile DPO, zbori delavcev in nazadnje Delavski sveti TOZD, ki so zaključni račun potrdili. V poročilih, ki so jih napisali individualni poslovodni organi, kot tudi generalni direktor ni manjkalo ne kritičnosti, pa tudi pohval ne. DO »HOJA« je v letu 1984 ustvarila 2.448.613.000,00 din celotnega prihodka, kar je 68 %več kot v letu 1983 in 19% več od planiranega. Fizični obseg proizvodnje se je povečal za 4,3%. Povprečno število zaposlenih pa se je v letu 1984 povečalo za 29 delavcev. Materialni stroški so porasli nasproti letu 1983 z indeksom 162 in največ obresti z indeksom 188. Udeležba obresti v celotnem prihodku je znašala 5,1 %, oziroma v dohodku 13,7%. Vse TOZD so poslovno leto zaključile pozitivno, s tem da so štiri TOZD dokaj uspešno, dve pa s pozitivno ničlo. Rezultate ocenjujemo kot primerne. Med letom nas je spremljala razgibana gospodarska situacija, ki nas je zasipala z nenehnimi problemi. Na domačem trgu je ponudba daleč presegala povpraševanje. Samo konkurenčen izdelek je našel pot do kupca. Izvoz je postal nuja. Kar tri finalne TOZD so se v večji meri vključile v izvoz na konvertibilno tržišče. TOZD Galanterija Podpeč je 46,4 % celotnega prihodka ustvarila z izvozom, Pohištvo Polhov Gradec 40% in TOZD Stavbno mizarstvo Ljubljana 25 %. DO kot celota je v skupnem ustvarila 23% vsega prihodka z izvozom. Izvozili smo 3,437.000 USA$ izdelkov in storitev, kar je 14% več kot preteklo leto. Povečati izvoz je tudi naša nadaljnja naloga. Izkušenj pri prodaji v izvoz nam ne manjka. Kvaliteta in izdobavni roki predstavljajo pogoj št. 1, bi temu lahko rekli. Kratki izdobavni roki, ki nam jih včasih pogojujejo kupci, nas postavijo v nemogoč položaj. Vendar smo s skupnimi močmi v DO še tako zapletene situacije rešili v dobro nas in kupca. Tu moramo pohvaliti v glavnem vse delavce v proizvodnji, ki so v takih razmerah delali preko delovnega časa, ob prostih sobotah, ponoči in celo ob nedeljah. V preteklem letu smo v vseh TOZD razen v TOZD Žaga Škofljica investirali v enostavno reprodukcijo. V TOZD Žaga Škofljica smo investirali v izgradnjo centralne lupilne postaje. Lastnih sredstev za nove naložbe je vedno premalo. Oprema je za DO 88% odpisana. Amortizacija ne zadošča za ohranitev enostavne reprodukcije pri tako visoki stopnji inflacije. V letu 1984 se je izboljšala tudi likvidnostna situacija. Večja rea- lizacija je pomenila več obratnega kapitala. Denar je v tem letu dobival realno ceno, obrestna mera se je skokovito dvigala vsako trimesečje, tako, da je na koncu leta pristala pri 56 %. Akcija o optimalnih zalogah je stalna. Vsak nepotreben material, ki leži v skladišču je tako rekoč obremenjen s stroški obresti. Ta pa je kot smo v uvodu zapisali velik 5,1 % od celotnega prihodka, za osebne dohodke pa damo 14 % celotnega prihodka. 87% rast dohodka nam je omogočalo izplačevanje »primernih« osebnih dohodkov. Osebni dohodki so se nasproti letu 1983 povečali za 61 %, karje približno enako kot je znašala uradno objavljena stopnja inflacije. Dobro se zavedamo, da so naši osebni dohodki odvisni od rezultatov, ki jih dosegamo na področju gospodarjenja. Ob zaključku naj še enkrat opozorimo, da so naši rezultati v prvi vrsti odvisni od našega odnosa in spoštovanja do dela. Delili bomo le tisto, kar bomo ustvarili. Magda Hadalin • ŽE ČETRTO LETO VZAJEMNA POMOČ ZA 67 DELAVCEV 145 posojil v skupnem znesku 1,521.000 dinarjev Blagajna vzajemne pomoči deluje od februarja 1982, to pomeni že četrto leto, včlanjenih pa je 67 delavcev delovne skupnosti. Odobreno je bilo 145 posojil v skupnem znesku 1.521.000. 00 din, neodplačanih posojil pa je še 339.000. 00 din. Prejemki: pristopni delež mesečno vplačilo % od kreditov obresti na ban. knj. vrnjena posojila 820,00 din 427.200,00 din 14.860,00 din 10.094,20 din 1.184.000,00 din Skupaj prihodki Izdatki: izplačana posojila vrnitev deleža ob izstopu izplačilo ob smrti Turenšek ostali stroški 1.636.974,20 din 1.521.000,00 din 41.200,00 din 6.500,00 din 322,20 din Saldo — stanje na hranilni knjižici 67.952,00 din NACE NOVAK predelava lesa I j u b I j a n a langusova 8 , >.■ - 4 v h V.\ Naša oprema je odpisana 88. odstotno • URESNIČEVANJE NALOG MLADINSKE ORGANIZACIJE VEČ POMOČI IN SODELOVANJA Aktivnejše vključevanje mladih v razreševanje ekonomskih in ostalih problemov Organizacija ZSMS je organizacija mladih, ki se bori za aktivno vlogo mladine v graditvi samoupravne socialistične družbe, za doseganje akcijske enotnosti pri nadaljnjem razvijanju socialističnih, samoupravnih, družbenoekonomskih in političnih odnosov naše družbe. Mladina ima v naši družbeni skupnosti dostikrat preveč omejeno in stransko vlogo. Zavedati se moramo, da mladina ne more biti samo organizator prostovoljnega mladinskega dela, ampak bi se morala aktivneje vključevati v razreševanje ekonomskih in ostalih problemov združenih organizacij in s tem prispevati k boljšim rezultatom uresničevanja skupaj dogovorjenih stabilizacijskih nalog, kajti mlada generacija bo nosila glavno breme programa ekonomske stabilizacije. Osnovna organizacija ZSMS DO HOJA DSSS je sestavni del družbenopolitičnega življenja DO HOJA. Člani 00 ZSMS DSSS naj bi se sestajali enkrat mesečno in obravnavali naslednje naloge, ki smo si jih zadali v programu dela 00 ZSMS DO HOJA DSSS: — aktivno vključevanje v reševanje problematike DO v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami; — krepitev kulturnega življenja v DO. Tu smo si zadali za nalogo izpeljavo proslav in ostalih kulturnih srečanj ob osmem marcu, 1. maju, 29. novembru... Pri organizaciji proslav se bomo skušali povezati z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami DO; — organiziranje izobraževanja mladih na družbenopolitičnem področju; — organiziranje delovnih akcij (čiščenje okolice poslovne zgradbe, čiščenje počitniških hišic); — skušali bomo organizirati »okroglo mizo«, na kateri bi obravnavali določeno problematiko; — zavzemali se bomo za krepitev sodelovanja mladih na osnovi družabnih, kulturnih in športnih srečanj, tako med TOZD, kot tudi v okviru SOZD UNILES. Vse cilje, ki smo si jih zadali, pa bomo lahko uresničili s pomočjo in boljšim sodelovanjem ostalih družbenopolitičnih organizacij DO HOJA. Anton Ivančič Ploh je potrebno pogledati z obeh strani, čeprav je lahko težak tudi do 160 kg • PRIPRAVE SO SE ŽE ZAČELE TUDI PRI »HOJI« KLUB UPOKOJENCEV Ustanovni občni zbor naj bi bil konec maja letos Gotovo vam je znano, da imajo že mnoge delovne organizacije svoje klube in aktive upokojencev, ki že več let uspešno delajo. Izhajajoč iz dejstva, da je okvir delovanja klubov in aktivov upokojencev specifičen in vezan na sredino, iz katere člani izhajajo in v kateri so delali in mnogi preživeli polovico ali celo več svojega življenja, in s katero so čustveno povezani, je nedvomno dovolj tehten razlog, da se povezava s to sredino ob upokojitvi ne prekine, ampak se organizira kontinuiteta odnosov med aktivnim in minulim delom. Ker je prav to osnovni motiv za ustanavljanje klubov in aktivov upokojencev, dajeta Iniciativni odbor klubov in aktivov upokojencev Slovenije in Zveza društev upokojencev občine Ljubljana-Vič-Rudnik pobudo, da začno z akcijo za ustanavljanje klubov in aktivov upokojencev vse večje delovne organizacije, med katerimi je tudi »HOJA«, kjer se že dobro leto pripravljamo na ustanovitev kluba upokojencev. Iniciativni odbor za ustanovitev kluba upokojencev »HOJE« v se- stavi: Jože Šilc — predsednik, Stane Konig — namestnik predsednika, Ivan Brežič, dipl. iur., Franc Kocjan, Franc Nagode, Marta Pec in Franc Mole, se je že sestal 13. 3. 1985, in začel pripravljati osnutke ustanovnih in normativnih aktov za delovanje kluba. Predvidevamo, da bo najpozneje do 30. 5. 1985 lahko sklican ustanovni občni zbor, kjer se bodo o ustanovitvi kluba upokojencev »HOJE« odločili še upokojenci sami. Franc Mole • TEČAJNE RAZLIKE VELIKA OBREMENITEV Po podatkih, ki so bili objavljeni v javnih obvestilih znašajo devizne obveznosti Jugoslavije okoli 20 milijard dolarjev in tečajne razlike 2400 milijard din. Devizne obveznosti izražene v din znašajo po tečaju dolarja okroglo 200 din x 20 milijard = 4.000 milijard din. Vrednost dolarja je znašala na dan objave tečjnih razlik 200,00 din. Če znašajo tečajne razlike 2.400 milijard din, pomeni, daje bila povprečna vrednost najetih kreditov razlika, to je 4.000 milijard — 2.400 milijard = 1.600 milijard deviznih din. Povprečno vrednost dolarja ob najetju kreditov dobimo z deljenjem dobljenega dinarskega zneska s sedanjimi deviznimi obveznostmi, to je 1.600 milijard : 20 milijard dolarjev = 80 din/dolar. Dejanski tečaj je bil toliko nižji, kolikor je bilo prej najetih posameznih kreditov od veljavnosti izračunanega tečaja, oziroma kolikor je bilo nosilcev odplačevanja sredstev v devizah. Če bi imela devizne obveznosti do tujine samo ena organizacija (npr. NB), vsi porabniki deviznih kreditov pa dinarske obveznosti do svojih bank (takih porabnikov, ki plačujejo dinarske obveznosti za najete devizne kredite po celo nižjem tečaju od izračunanega z nizko obrestno mero pa je veliko), bi morala ta organizacija kot nosilka deviznih obveznosti do tujine, pokrivati dinarsko razliko do dnevnega tečaja. Ker tega dinarskega kritja kot družba nimamo, pomeni ta razlika pritisk na realno vrednotenje naših cen v izvozu po najetem tečaju, oziroma pritisk nagibanje realnegastandarda v bodoče. Izvoznike pa stimuliramo v raznih oblikah predvsem z nadaljnjim naraščanjem vrednosti tuje valute. Ko bo znašala vrednost dolarja npr. 300 din, bodo znašale dinarske obveznosti do tujine (pod predpostavko enakega zneska deviznih obveznosti do tujine 20 milijard dolarjev) 20 milijard dolarjev po 300 din/dolar = 6.000 milijard din Dinarska vrednost deviz ob najetju kredita bo ista — 1.600 milijard din, tečajne razlike pa 4.400 milijard din. Tako gibanje bo pomenilo odlašanje odpravljanja tovrstne problematike, relativno zmanjševanje pa pritisk na standard. Ker nimamo prave predstave o vrednosti tečajnih razlik, primerjajmo te vrednosti v začetku leta 1985 z ustvarjenim dohodkom v DO Hoja v letu 1984. (Tečajne razlike 2.400 milijard din : 885 milijonov din = 2.712.) To pomeni, da bo moralo delati 2.712 delovnih organizacij velikosti Hoje (817 zaposlenih) eno leto zastonj in brez ustvarjanja sredstev za sklade, da bomo pokrili negativne razlike, vključno s tistim delom družbenih dejavnosti, ki se pokrivajo iz ustvarjenega dohodka. CM DOPISUJTE V VAŠE GLASILO »HOJA« • GIBANJE MASE IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKOV V LETU 1984 Z DOLGOTRAJNIMI PRIZADEVANJI DO REALNE RASTI Jugoslavija (v milijard, din) Indeks »HOJA« (v 000 din) Indeks Mesečno povprečje za prvih 10mes. 132,2 100,0 25,673 100,0 november 195,0 147,5 33.722 131,4 december 312,0 161,1 55.795 217,3 Veliko povečanje mase izplačanih osebnih dohodkov je vplivalo poleg izplačanih obresti na dinarske in devizne hranilne vloge v vrednosti preko 120 milijard dinarjev na kupno moč prebivalstva v začetku leta 1985. Le ta je bila večja od povprečnega obsega proizvodnje, kar pa je povzročilo poleg drugih korakov val novih podražitev. Hojin indeks je v decembru visok zaradi izplačila 50% mesečnega osebnega dohodka. Tako je povečanje osebnih dohodkov proti koncu leta v Jugoslaviji prijetno zboljšalo novoletno razpoloženje, medtem ko bo realna rast vezana na dolgotrajna prizadevanja. • ZA LJUBITELJE LEPE KNJIGE PREŠERNOVA DRUŽBA VAS VABI V zadnjem času spet slišimo, da narašča zanimanje za Prešernovo družbo, saj je bila njena Redna zbirka za leto 1985 razprodana že pred koncem leta 1984. Zasluga za rast in ponovno oživljanje tega našega založniškega društva gre vsebinsko močnemu programu in nizki ceni, predvsem pa poverjenikom. Marsikdo se pri tem vpraša: kdo pa sploh so ti poverjeniki, kako delujejo in — ali bi lahko tudi jaz postal poverjenik Prešernove družbe? Preprost in splošen odgovor na to vprašanje se glasi: poverjeniki Prešernove družbe so kulturno osveščeni posamezniki (ali pa kar organizacije), ki želijo spodbujati zanimanje za slovensko knjigo in jo imajo tudi sami radi. Z njo gredo od vrat do vrat, od sodelavca do sodelavca, za proizvodnimi trakovi in v pisarnah —pridobivajo nove zaveznike lepe besede, nam vsem in sebi v zadovoljstvo in veselje. Seveda za to delo prejemajo tudi določen odstotek denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil. Poleg tega, da pridobivajo nove člane Prešernove družbe, sodelujejo poverjeniki tudi pri predstavitvah knjig, organizirajo srečanja pisateljev in bralcev, knjižne razstave, sejme in podobno. Najbolj uspešne Prešernova družba še posebej moralno in denarno nagrajuje. Knjige, ki jih posredujejo delovnim ljudem poverjeniki hoja Prešernove družbe, so zelo poceni. Redno koledarsko zbirko, ki predstavlja znak članstva in Prešernove družbe, njeni naročniki pa imajo velike ugodnosti tudi pri nakupu drugih knjig Prešernove družbe, je v najpreprostejši vezavi letos mogoče naročiti že za 1400 dinarjev. V Zbirki, ki izide novembra, bo sedem knjig: Koledar, knjiga s pregledom dogodkov v preteklem letu, z vrsto zanimivih člankov in z barvnimi reprodukcijami, na natečaju nagrajena romana Toneta Peršaka Sledi in Polone Škrinjarjeve Grenko brinje, satirični in humoristični spisi Miloša Mikelna Zgaga vojvodina Kranjske, mladinski roman Vitana Mala Baronov mlajši brat, bogato barvno ilustriran priročnik dr. Ivana Sedeja Sto znanih slovenskih umetniških slik in priročnik dr. Mihe Likarja Ljudje pravijo o zdravju — to je knjižni dar za predplačnike. Koliko boš odmeril? CENIK LETOVANJ V LETU 1985 Na podlagi izračunov ekonomskih cen v sezoni 1984 in razpoložljivih sredstev, namenjenih za rekreacijo delavcev v letu 1985 so predlagane naslednje cene za posamezne počitniške domove: Počitniški dom Ležišč Cena na hišico Tuji gostje, ki letujejo z našimi delavci, plačajo poleg cene na hišico še doplačila po osebi na nočitev in sicer: PELEGRIN 6 700,00 v Pelegrinu .. 50,00 din PELEGRIN —K5 5 600,00 v Punatu .. 40,00 din PELEGRIN 5 700,00 v Selcah .. 30,00 din PUNAT 3 + 1 550,00 v Fiesi .. 40,00 din SELCE 3 300,00 v Portorožu .. 30,00 din SELCE 2 200,00 na Krvavcu .. 50,00 din FIESA 6 550,00 Novi Grad .. 30,00 din PORTOROŽ 4 350,00 V primeru prostih kapacitet se tujim gostim zaračuna 50 % pribitek na ceno enote. KRVAVEC (16.4.—14.11., 10 600,00 (15.11. —15.4.) 10 600,00 NOVI GRAD — prikolica 5 550,00 KADROVSKE NOVICE OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 1984 Na dan 31. 12. 1984 je bilo v naši delovni organizaciji zaposlenih 828 delavcev. • PRIŠLI DSSS Ivan Kurent Viktor Pantar Jana Perme Janko Frumen TOZD GALANTERIJA PODPEČ Lidija Konestabo Boris Selan Milena Ardov Franci Žakelj Anica Gačnik Senad Bečič Aleš Kržič Marjan Jeraj Marija Mazi Semira Rožič Andrej Močnik Savka Kocjan Mile Bratič Asto Dvornik Marta Mazi Smilja Vidačkovič Miloš Bursač Marija Rus Branka Ivkovič Veronika Smole Franci Kržič Marija Drašler Rade Tegeltija Andrej Janša Jože Kračman Roman Kovačič Anica Čuk Martin Černič Mirsada Gutič Janez Bečaj Asim Bečič Ljubica Gutič Katarina Suhadolnik Ljuba Pirc TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC Dominik Žigon Mirko Prašnikar France Žagar Primož Behrič Irma Sedej Jernej Žižek Rezka Justin Milan Peternelj Lojzka Dolinar Franc Kopač Franc Trnovec Jože Malovrh Janko Malovrh Jože Trobec Jože Koprivec Kristina Mrzlikar Janez Novak Janez Jankovec Stanislav Škof Matej Pogačnik Branko Ružič TOZD STAVBNO MIZARSTVO Jurij Štampahar Živko Mačkič Robert Babič Peter Gerlica Marjan Ahlin Darko Milutinovič Aleksander Poženel Miha Kern Bakir Hrnčič Gregor Švajger Branko Jeftič Franci Brčan Janez Bartol Robert Miklavčič Andrej Maček Dragan Tejič Ciril Kumše Vlado Orečič Ragip Džurlič Janez Hvalec Ivan Škorič Jakob Ropotar Andrej Holer Franjo Mihoci Slavko Stevič Jasminka Saleš Janez Bratun Franjo Vukelja Mirsad Kitonjič Vinko Povše Tomaž Janežič Franci Trobec Janez Perša Dušan Koprivec Mihailo Vasič Jernej Plestenjak TOZD ŽAGA ROB Jožef Škof Jože Prijatelj Roman Vrabec Milan Ponikvar TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA Zdravko SJijepčevič Tomislav Žagar Ljubo Dermanovič Štefanija Štefančič Ana Hiti Oste Mačkič Ibrahim Kličič Srečo Kaurinovič Stipo Nikič Milan Pavičič Osman Ljutič Stanislav Malovrh Dragan Minič Anton Miler Robert Močnik Osman Babič Ibrahim Samardžič Devad Crnolič Novo Draganič Sajid Šekič Rifet Murič Drago Cvet Hamdija Murič llija Cvijanovič Dušan Groznik Bore Savanovič Adam Keglevič Drago Markovič Zdravko Mikič Radoja Dojčinovič Zoran Mišev Pavle Lazarev Zorančo Mičev Sretko Pejčič Borko Jovič Janez Modic TOZD TESARSTVO Sašo Markovič Milaim Hasimi Roman Malovič Janez Sečnik Brane Hribar Tomaž Hribar Šerif Susak Aleš Rožmanec NezirTahiraj Mario Pogačar Vincenc Kerlin Branko Savanovič Drago Por Bogomir Uršej Ivo Bošnjak Savo Tomič Janko Štefanič Franci Slovša Milorad Novakovič Robert Simovič Jure Badovinac Senad Muzaferovič Ivan Gavrič Marko Tontič Djuro Levanič Zlatko Nikolič Anton Dolenec • ODŠLI DSSS Gorazd Petančič Stanka Martinčič Liljana Dorevska Boris Armič Jože Bernik TOZD GALANTERIJA PODPEČ Janez Kudar Andelka Aleksič Branko Jambrošič Ajiša Konjevič Andrej Močnik Lubica Nedič Ljubiša Jordakovič Nada Jambrošič Veronika Smole Metka Keržič Faiz Skenderovič Petar Kasapovič Janez Modic Jovan Ivanovič Zlatica Babič Zilhad Deumič Kosta Bratič TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC Mirko Stanojevič Primož Behrič Edvard Trček Mateja Lamovec Ivanka Kuclar Jernej Žižek Dominik Žigon Miran Trobec Janez Jankovec Peter Šumnik Marinka Cankar Marija Rožnik TOZD STAVBNO MIZARSTVO Midhat Omerčič Sretko Dragič Siavoljub Miodragovič Jurij Štampahar Dušan Jager Andrej Kovač Bakir Hrnčič Mihret Bošnjakovič Marko Jagodic Robert Miklavčič Robert Anžur Drago Vračar Aleksander Poženel Mile Cvijič Rosa Petrovič Ciril Kumše Ragip Džurlič Mirsad Adžemovič Robert Babič Julij Švara Andraš Sebenji Janez Bratun Gregor Švajger Jakob Ropotar Janez Bartol Vlado Orečič Andrej Lesica TOZD ŽAGA ROB Jože Prijatelj Jože Škof Janez Lenič TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA Zoran Goranovič Ljubo Dermanovič Fadil Šabanovič Fadil Bešič Osman Ljutič Dragan Minič Oste Mačkič Jože Cesar Ibrahim Kličič Devad Crnolič Sajid Šekič Robert Močnik Adam Keglevič Dušan Groznik Milutin Draganič Hamdija Murič Zoran Mišev Pavle Lazarev Srečo Kaurinovič Zorančo Micov TOZD TESARSTVO Vujadin Vojanovič Borislav Grbič Sašo Markovič Novo Stanetič Šerif Susak Hakija Konjevič Franc Trampuš Halid Alič Ivan Kurent Mujo Čomoč Aleš Rožmanec Ismail Bečaj Branko Savanovič Jože Žgajnar Islam Istogu Zoran Oblak Pavel Virant Dušan Bavdek • UPOKOJENI TOZD GALANTERIJA PODPEČ Stanislava Jamnik Leopold Rebolj Ana Zalar Marija Novak Marija Petelin Alojz Šinkovec Jože Jereb Albina Germek Marija Bernard Antonija Makovec Ivanka Jurček Ivanka Jereb Terezija Jenko Vida Ulaga TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC Amalija Pustovrh TOZD STAVBNO MIZARSTVO Ivan zaje TOZD ŽAGA ROB Erik Hiti Janez Javornik TOZD TESARSTVO Janez Bečaj Franc Švigelj Božidar Tomič Franc Oblak • ODŠLI NA SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA DSSS Darko Donko TOZD GALANTERIJA PODPEČ Predrag Hrastov TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC Franc Janša Viljem Košir Marjan Maček TOZD STAVBNO MIZARSTVO Dušan Šobak Andrej Koželj Anton Arhanič Emin Durakovič Miha Kern Janez Parkelj Miran Parkelj TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA Ahmet Hanič Ljubomir Slijepčevič Enver Mujič TOZD TESARSTVO Marko Rus • UMRLI TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC Frančiška Malovrh TOZD STAVBNO MIZARSTVO Nikola Obrovac • NAŠI NOVI ŠTIPENDISTI TOZD GALANTERIJA PODPEČ Brolih Janko — kovinar IV. st. Jordakovič Ljubiša — kovinar II. st. TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC Janez Rihar — lesar IV. st. Mojca Oblak — kemik V. st. Katarina Božnar — ekonom. V. st. Jože Bradeško — lesar IV. st. Vinko Koprivec — obd. lesa II. st. Andrej Kržišnik — lesar IV. st. TOZD STAVBNO MIZARSTVO Roman Kos — lesar IV. st. Zupančič Marko — obd. lesa II. st. Marko Turenšek — obd. lesa II. st. Aleš Perme — lesar IV. st. Tomaž Trobec — obd. lesar II. st. Branimir Masle — lesar IV. st. Jurij Progar — obd. lesa II. st. Slavko Bartolec — lesar IV. st. Stanislav Lemut — lesar IV. st. TOZD ŽAGA ROB Maja Tekavec — V. st. Bodice Prepozno smo začeli skrbeti za človekovo okolje. Marsikdo se je že pokvaril. ☆ Mnogi koristijo bolniški dopust v dveh delih: najprej za spomladansko setev, potem pa še za žetev. ☆ Naši sestanki bi bili veliko krajši, če bi molčali vsi tisti, ki nimajo kaj povedati. ☆ Med telefonom in teletino ni nobene razlike: nobenega ni moč dobiti v Ljubljani. ☆ Med ljubljanske zelene površine moramo šteti tudi Ljubljanico, kajti bolj zelenih že ne more biti. -tr Najbolj hitri smo pri zidanju cen, to pa zato, ker pri tem ne potrebujemo gradbenega materiala. ☆ Čeravno smo športna dežela, pa nam gre veliko bolj od rok dviganje cen kot pa dviganje uteži. ☆ Nekateri spijo samo po nekaj ur dnevno, pa še to samo na delovnem mestu. ☆ Preveč je strokovnih komisij in premalo strokovnjakov. ☆ Gostinci so najbolj dosledni borci proti alkoholu. Zato tako vneto vlivajo vodo v vino. ■ir Medtem ko eni plačujejo napake, drugi na napakah služijo dnevnice in kilometrine. ir Edina svetla točka v našem nogometu so — žarometi. Izmed vseh računov so najbolj priljubljeni devizni računi! ir Cen ni več moč spraviti pod lupo — so že prevelike! ir Pri iskanju zaposlitev eni mahajo s spričevali, drugi pa z dosedanjimi funkcijami. ☆ Napoved za jutri: nestalno vreme se bo nadaljevalo, rast cen pa tudi! • NASMEJTE SE ŠE VI • NASMEJTE SE ŠE VI • NASMEJTE SE ŠE VI • NASMEJTE SE {g} 7 IZ DOMAČEGA TISKA • Kmet — delavec — uradnik Zgodovina poklicev v ZDA je zelo poučna, ker pripoveduje tudi o Američanih. Leta 1979 so pisarniške službe prišle po številu delovnih mest na prvo mesto in tako spodrinile industrijske, — ki so veliko prej pregnale kmetijske. Kmet — delavec — uradnik, takšna je skrajšana zgodovina ZDA. Na prelomu stoletja se je s kmetijstvom ukvarjata več kot tretjina aktivnega prebivalstva, danes pa le trije odstotki. Novi vir moči in oblasti ni več kapital v rokah nekaterih, marveč informacija, ki je v rokah mnogih. Iz izkušenj pridobljenih v preteklosti so se kmetje učili sejati in žeti. V industrijski dobi je čas usmerjen v sedanjost, kajti v kratkem času je treba obnoviti proizvodnjo, dejanje, ki se v vsem ujema s prejšnjim. V novi informatični dobi je čas usmerjen v bodočnost. Prav zato se ukvarjamo s tistim, kar se bo zgodilo. • Neustavni členi deviznega zakona Če mislite na očitek, da izvažamo pod ceno in razprodajamo jugoslovanski družbeni proizvod, potem moram povedati, da resno dvomim, kdo lahko ocenjuje, kakšna je ekonomičnost jugoslovanskega izvoza. To je lahko zadeva zveznega izvršnega sveta, ki pa bi se ob tem moral vprašati, kako si predstavlja poravnavo naših ogromnih dolgov v tujini, ohranjanje proizvodnje in zaposlenosti in kakšni so tisti skrivnostni ozdi, ki bi lahko izvažali bolje kot sedanji, pa tega ne počno. Knez To bi moral biti samo taktični korak nazaj, zato da bi naredili tri naprej. Nismo tako »dobro obveščeni«, da bi vedeli, če sta se in kako dogovorila ustavno sodišče Jugoslavije in ZIS. Toda zares je težko verjeti, da je ustavno sodišče šele sedaj zbralo celotno argumentacijo in takšno pravno podlago, podkrepljeno s prakso, na podlagi katere dokazuje, da je neustavno nekaj, kar že več let tako deluje, razumljivo s soglasjem tistih, ki niso vedeli, kako drugače zadovoljiti skupek interesov na tem, tako občutljivem področju. Vjesnik • Iz študije OECD o Jugoslaviji »To leto naj bi bilo«, tako je zapisano med drugim v sklepih, »leto konsolidacije, ki bo dovolilo vstop v novo fazo dolgoročnega procesa prilagajanja. Obeti za povečanje življenjskega standarda in zagotavljanja večjih možnosti za zaposlovanje v letih, ki prihajajo, bodo odvisni od ponovnega začetka neinfla-cijske rasti.« To terja zmanjšanje inflacije na sprejemljive ravni; nadalje izpopolnjevanje modela delitve dohodka: doseganje večje učinkovitosti pri alokaciji virov; odstranjevanje dokaj pogostih institucionalnih in strukturalnih zavor razvoja. • Biti Slovenec ni lahko, niti ni poceni Morali se bomo sprijazniti z dejstvom, da je minilo obdobje idejne monolitnosti in monolitne pravilnosti, za katero so jamčile velike zgodovinske osebnosti naših narodov, in da prihajamo v obdobje idejnih različnosti, ki pa ni nujno—in tudi ne sme biti—sinonim za idejno anarhijo, v kateri je vse enako relativno in vse enako črno. Biti Slovenec ni lahko, niti ni poceni. Da smo Slovenci, so nam potrebni velikanski gmotni in duhovni napori. Koliko moramo odštevati denarja, da ob svoji maloštevilnosti zmoremo luštni televizijski program... V Ljubljani je možno kupiti z mesečnim prejemkom 676 vozovnic za vožnjo z mestnim avtobusom, v New Vorku 1444, v parizu 2353 in v Rimu 2500 vozovnic. Slovenci smo pri vrhu svetovne lestvice v samomorih, alkoholikih in deležu zaposlenih žensk. Na tretjo ugotovitev smo lahko ponosni, ne pa na obremenjenost žensk in padanje natalitete. KRATKE NOVICE V kratkem bo organizirala kadrovska služba Hoje izobraževanje s področja uvajanja računalnikov za avtomatsko obdelavo podatkov in vodenje proizvodnje. Poleg neposrednih izvajalcev na tem področju, naj bi se izobraževanja udeležili tudi vsi vodilni v Hoji. Vsebina zadnjih aktivnosti v DO Hoja ni v razmerju z vsebino člankov v tej številki, v katerih obravnavamo predvsem lažje in športne dogodke. To ni posledica kruha in iger za zaposlene, ampak gradiva, ki smo ga prejeli v uredništvo za to številko. Visoka stopnja sposobnosti naših proizvajalcev. V naši proizvodnji dosegajo visoko stopnjo inventivnosti in iznajdljivosti ter prenašanju teh kvalitet v življenje. Komerciala sklepa pogodbe za izvoz z dobavnim rokom 2 mesecev za nove izdelke, pri katerih so potrebna specialna rezila in dodatna strojna oprema za organizirano proizvodnjo z daljšim dobavnim rokom v naših še vedno normalnih razmerah. Pripravljenost za reševanje takih situacij je tudi tokrat odigrala svojo vlogo in tako poteka odprema kljub določeni živčnosti in povečanim stroškom v začetni fazi po predvideni dinamiki. Proti koncu leta 1984 je bil v Hoji organiziran šestnajsturni tečaj iz sušenja lesa. Tečaja, ki ga je vodil Ciril Mrak, so se udeležili sušilničarji in kotlovničarji iz Stavbnega mizarstva in Galanterije. Misel na prihodnost nas obvezuje Društvo inženirjev in tehnikov DIT Ljubljana je organiziralo februarja 84. posvet o sušenju lesa. Posveta, ki je bil v Stolu Kamnik se je udeležilo 123 udeležencev. Obravnavana je bila teorija sušenja v klasičnih sušilnicah za sušenje lesa z vlažnim zrakom, potem tematika stroškov in tehnološke novosti s področja konstrukcijskih izvedb sušilnic. Meseca maja je predviden drugi posvet na temo predsušenja in sušenja lesa v kondezacijskih sušilnicah in jeseni tretji posvet o vakuumskem sušenju. Meseca marca se je Hoja udeležila predstavitve vseh artiklov, ki jih potrebujemo lesarji kot polizdelke pri finalizaciji naših izdelkov in bi jih lahko bolj poceni in ekonomično izdelovali v privatnem sektorju oziroma drobnem gospodarstvu. Na samo predstavitev je bil velik odziv in pričakujemo lahko temu primerno tudi ustrezne učinke. Predstavitev je bila v spodnjih prostorih Ljubljanske banke. Od februarja letos potekata v Hoji 20-urna tečaja angleškega in nemškega jezika. Angleščino obiskuje 16 in nemščino 11 kandidatov. Na pobudo Hoje je bil meseca marca v Zagrebu štiridnevni tečaj o izdelavi lepljenih nosilcev. Tečaja se je udeležilo več predstavnikov iz proizvodnje in priprave dela TOZD Tesarstvo. . ŠPORT IN REKREACIJA . ŠPORT IN REKREACIJA . • ZIMSKE IGRE »HOJA« 85 »VROČE« SMUČINE NA KRVAVCU Tudi megla in mraz nista mogla ustaviti naših vrlih smučarjev 3. ROŽANEC Boris, 28,50, (DSSS) II. kat. 1. SVETE Vlado, 24,44, (Podpeč) 2. KOLENC Franc, 28,50, (DSSS) 3. TEHOVNIK Anton, 36,36, (DSSS) V kombinaciji sta zmagala ČEPURAN Rada in KOLENC Jože. REZULTATI EKIPNO: Rekreativci v Hoji se vsako zimo zberemo na zimskih igrah »HOJA«. Ne prestraši nas niti slabo vreme, kaj šele druge težave, ki se pri taki organizaciji pojavljajo. »ALPETOUR« se je precej slabo odrezal, saj je kar dvakrat pozabil na nas. Ker pa so bile intervencije uspešne je vse skupaj vseeno dobro uspelo. Krvavec nas je pričakal s snegom in meglo, kar pa zagnanih »Hojevcev« ni moglo zmotiti. Smučarji so se spopadli s strminami in boj je bil hud. Veleslalomska proga, postavljena zelo zaprto, je desetkala naše vrste, vendar so smučarke in smučarji kljub zmrznjeni progi neutrudno nabirali točke za skupni pokal. Tudi tekači, ki so se ta čas ogrevali in mazali smuči, so že komaj čakali na štarterjev znak. S srčno voljo in elanom so se zapodili po cesti proti Jezercam in nazaj. Še vreme jim je šlo na roko, saj je prenehalo snežiti in med meglo se je kazalo sonce. Po končanem tekmovanju smo odšli v dolino, kjer smo pri Re-povžu ob dobri hrani in pijači ter ob prijetni glasbi zaključili naše srečanje. Doseženi so bili naslednji rezultati. VELESLALOM 1. ČEPURAN (DSSS) 2. GORŠIČ Sonja, (DSSS) 3. BAMBIČ Darja, (DSSS) (Stavbno mizarstvo) 2. KOLENC Jože, (Stavbno mizarstvo) 26,50, 1. DSSS — 78 točk — EKIPNI PREHODNI POKAL 2. Stavbno mizarstvo — 31 točk 3. Podpeč — 23 točk 4. Škofljica — 10 točk 5. Pohištvo — 10 točk 6. Tesarstvo — 3 točke Anton Majcen v elementu Tekmovalo je 24 tekmovalcev v veleslalomu in 13 tekmovalcev v smučarskih tekih. Kot običajno nam bodo Hojine zimske igre ostale v prijetnem spominu! Mirko Zorčič • ZIMSKE ŠPORTNE IGRE SOZD UNILES 85 TUDI SEDMO MESTO JE LEP USPEH -ŽENSKE Rada, 40,80, 42,07, 42,16, VELESLALOM — MOŠKI I. kat. 1. DVORNIK Asto, 32,95, (Podpeč) 2. CVAR Borut, 32,96, (Pohištvo) 3. KOLENC Jože, 32,96, (Stavbno mizarstvo) II. kat. 1. CIMPERMAN Janez, 36,50, (Škofljica) 2. ŽUŽEK Jože, 41,42, (DSSS) 3. TEHOVNIK Anton, 43,56, (DSSS) TEK —ŽENSKE 1. DOLGOŠ Zdenka, 16,13, (DSSS) 2. LUKEK Vlasta, 18,09, (Stavbno mizarstvo) 3. BRECELJ Branka, 20,20, (DSSS) TEK — MOŠKI I. kat. 1. GERLICA Jože, 23,38, Letos smo se že petič v velikem številu zbrali na belih poljanah, da bi se pomerili v veleslalomu in smučarskih tekih za moške in ženske. Tokrat smo za mesto bojev izbrali mlado smučarsko središče Dolenjske, Rog pri Cermošnjicah. Nagajiva narava, ki je zakrivila pomanjkanje snega, je prizadevnim organizatorjem iz NOVOLESA krepko ponagajala. Priprava proge je spominjala že skoraj na čaranje, saj je bilo snega dovolj komaj za sankanje. Kljub temu je bila moška proga solidno pripravljena in utrjena z vodo tako, da je brez večjih težav vzdržala vse tekmovalce. Proga za smučarski tek je bila dobro pripravljena, vendar pa zelo zahtevna. Tudi to tekmovanje se je kljub nekaterim organizacijskim težavam dobro končalo. Vsi skupaj smo se zadovoljni ali malo manj zadovoljni odpeljali v Dolenjske toplice, kjer je bila organizirana razglasitev rezultatov ter zabavni in kulturni program. VELESLALOM ŽENSKE (1. proga) I. kat. 1. Boža GROM (Liko) —37,21 10. Vlasta LUKEK (Hoja) — 40,35 II. kat. 1. LAVRA Curk (Meblo) — 35,87 20. Darja BAMBIČ (Hoja) — 49,94 21. Branka BRECELJ (Hoja) — 54,18 III. kat. 1. Anica OKORN (Stol) — 35,79 11. Rada ČEPURAN (Hoja) — 43,43 13. Sonja GORŠIČ (Hoja) — 48,08 Pokal je prejela ekipa LESNINE, naša dekleta pa so bila ekipno 7. VELESLALOM MOŠKI (2. proga) I. kat. 1. Miran MENCINGER (Lesnina) — 37,65 22. Asto DVORNIK (Hoja) — 42,65 27. Borut CVAR (Hoja) — 43,25 31. Tomaž HRIBAR (Hoja) — 43,86 II. kat. 1. Branko SKOK (Meblo) — 38,73 23. Jože KOLENC (Hoja) — 47,19 31. Janez CIMPERMAN (Hoja) — 51,68 III. kat. — (skrajšana 2. proga) > 1. Vinko KUNSTEL (Lesnina) — 30,02 15. Anton TEHOVNIK (Hoja)— 39,29 21. Jože BIBIČ (Hoja) — 44,45 IV. kat. 1. Tone ŠEGULA (Marles) — 33,08 Pokal je prejela ekipa LESNINE, naši pa so bili 10. SMUČARSKI TEK — ŽENSKE I. kat. —4 km I. Florjana PISNIK (Marles) — 18,04 4. Vlasta LUKEK (Hoja) —32,34 5. Agata HERAUER (Hoja) — 34,48 II. kat. —4 km 1. Boža GROM (Liko) —21,37 12. Zdenka DOLGOŠ (Hoja) — 34,22 III. kat. —4 km 1. Anica LAVRAČ (Stol) — 25,54 4. Majda Schaffer (Hoja) — 32,33 Pokal je prejela ekipa MARLESA, naša dekleta pa so ga le za las izgubile in so bile odlične 2. SMUČARSKI TEK — MOŠKI . I. kat. — 8 km I. Dušan OREHEK (Stol) — 30,02 II. kat.— 8 km 1. Vlado LAH (Marles) — 33,45 8. Vlado SVETE (Hoja) — 39,17 18. Peter HAFNER (Hoja) — 50,46 III. kat. — 4 km 1. Anton MAJCEN (Hoja) — 15,49 1o! Franc KOLENC (Hoja) — 20,11 14. Anton TEHOVNIK (Hoja) — 26,39 IV. kat. — 4 km 1. Rado KASJAK (Marles) — 17,04 Pokal je prejela ekipa MARLESA, naši pa so bili 7. V skupnem seštevku vseh panog je bila najbolj uspešna ekipa MEBLA iz Nove Gorice, naša ekipa je bila 7. Ob teh rezultatih lahko naši ekipi čestitamo in upamo, da bo naslednje leto še bolje. Miro Zorčič BOJI NA ČRNO BELIH POLJIH V okviru športnega aktiva DO »HOJE« je bila maja 1983 ustanovljena šahovska sekcija. Po nabavi šahovskih garnitur in ur, smo najprej igrali prijateljske dvoboje za uvajanje in spoznavanje. 3. decembra lani pa smo pričeli z dvokrožnim turnirjem posameznikov, ki še traja. Turnirja se je udeležilo 13 igralcev. Žal nismo uspeli privabiti nobene igralke, čeprav je bilo nekaj naporov storjenih. Sistem igranja je prilagojen tako, da se pari med tednom dogovorijo za dan dvoboja. Tak način ustreza vsem in tudi sicer poteka turnir kontinuirano in v zadovoljstvo vseh udeležencev. V prihodnje načrtujemo še hitropotezni turnir, po sistemu, ki je običajen na tekmovalnih turnirjih. K sodelovanju želimo pritegniti vse, ki si želijo pomeriti v merjenju sil za šahovsko desko. Z željo, da odkrijemo sveže potenciale, ki bodo okrepili šahovsko moč »HOJE«. Doseženi rezultati novega kroga: Ciril MRAK, 11 točk Jože ŽUŽEK, 10,5 točk Jože KOLENC, 9 točk Franc KOLENC, 8 točk Peter HAFNER, 7,5 točk Jože BIBIČ, 6 točk Borut REMIC, 6 točk, itd. Franc Kolenc »HOJA«, glasilo kolektiva HOJA - predelava lesa, Ljubljana, Langusova 8 — odgovorni urednik: Ciril Mrak — uredniški odbor: Peter Hafner, Slavko Zgonc, Ciril Mrak, dipl. ing. Albin Metež, dipl. ing. Bojan Černjavič, Anton Gabrovšek, Silvo Zupan — naklada 1200 izvodov — oproščeno prometnega davka po sklepu pristojnega organa št. 421-1/72 — tisk: Tiskarna Ljubljana