154. MRo.
v uomioni. v toreb 10. Julijo »Z3.
Leto LUI.
Izhaja vsak dan popoldne. Urzemil nedelje ln praznike.
•naerati : do 9 petit vrst d 1 D, od 10—15 petit vrst A 1 D 50 p, večji inseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženltne ponudb? beseda 75 p. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloli znamka za odgovor.
T
Urednlatvo „Slov. lffarodau Knaflova ulica al. 5. I. nadatropie
Tele on atev. 34. Dopise sprejema le podpisane ln sadostao frankovane. Rokopisov so no vrača, m
Um avnlštfo „Slov. ifarods" ln „Narodna tiskarna" Knsllova nUca it 5, pritlično. — Telefon it. 304.
Posamezna Številke:
v Jugoslaviji vse dni po Oin %•— v inozemstvu navadna dai Oin l9 nedelja Oin 1-25
PoStnina p&ašana v gotovini*
„Slovenski Narod" velja:	V Jugo&iaviji			V Inozemstvo
	V LJubljani	po	pošti	
12 mesecev ,.....	Din 144 —	Din	144'—	Din 264'—
	■ 72'-	9	72 —	. 132-
	■ 36-	•	36 —	65-—
	. 12'-		12-	22*—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno  S)W po nakaznici« Na samo pismena naroČila brez poslatve denarja se ne moremo ozirat.
Politična razmotrivanja.
u.
Svetovna vojna je zahtevala od Slovanov večje žrtve kot od vsakega drugega naroda! In kaj jim ie prinesla? Pač nekaj dobrega, a še več slabega! Kakor sem že omenil: brez Rusije ni Slovanstva, a Rusija, ona Rusija, ki bi morali imeti v njej manjši slovanski narodi svojo zaščito, je propadla.. Rusija, ki je s svojo brezprimerno požrtvovalnostjo več kot enkrat rešila situacijo an-tanti. ki je radevolje vzela nase, da je v prilog zaveznikov izkrvavelo milijone njenih sinov na bojnem polju, se je zrušila. Pri delitvi plena nje ni bilo zraven. A kar občuti slovansko srce, najbolj bridko, je dejstvo, da je pri tem nihče pogrešal ni. Da, zdi se celo, da so si njeni nekdanji prijatelji zadovoljno meli roke. ker se jim ni bilo treba ozirati na njo in so se lahko brez nje okoristili z uspehi velikanske borbe. Angliji se je posrečil veliki načrt: ponižala je Nemčijo in iznebila se velike in nevarne tekmovalke na vzhodu. Je li pa pri tem kalkulirala prav in bi li ne bila vozila bolje, ako bi se bila pravočasno uprla boljševizmu, se še pokaže.
Za nas Slovane je to vsekakor najusodnejša posledica svetovne vojne, da slovansko Čuteče Rusije nI več. Drugi udarec je bil Slovanstvu zadan s tem, da mu je svetovna vojna skoro docela odtujila bolgarski narod. Tudi s tem dejstvom moramo računati. Vdajati se utopijam- nima zmisla! Rad priznavam, da se da kaj lepo sanjati o štiriperesm deteljici: Slovenija — Hrvatska — Srbija — Bolgarska v sestrskem objemu! A to je zaenkrat prazen sen! Potrebna bi gotovo bila Bolgarska Slovanstvu — ie kot zadnji člen v verigi slovanskih držav oziroma plemen, kot ona sponka, ki bi ob Zlatem rogu spajala južno s severnim Slovanstvom. Toda kot trezni politiki moramo za enkrat opustiti misel na to. In tudi preveč k srcu si ne smemo jemati tega! Morda ta izguba za slovansko stvar ni tako velika, ko* se na prvi hip vidi. Lepih potez v značaju bolgarskega naroda doslej nismo zapazili. Kako nehvaležno se je Izkazala Bolgarska napram osvobodite! jici Rusiji! Vsem so nam še v spominu časi velikega nasilnika Štefana Stambulova, ki se je z vso srditostjo boril zoper vpliv one Rusije, ki je Bolgarijo rešila turškega jarma, ter pripravljal tla nemškemu gospodstvu v svoji domovini. Sicer je Stambulov pal pod morilčevo roko, a to ni bila osveta za njegov odpor proti Rusiji in Slovanstvu — padel je kot žrtev prav onih Koburžanov, ki jim je pomagal na bolgarski prestol, ker se jim je videl presamostojen in premo-gočen. A Stambolijski? Mogoče, da je bilo temu možu res kaj na tem, da zbliža Bolgarijo ostalim Jugoslovenim, mogoče, da je res tudi on malce sanjal o oni štiriperesni deteljici — toda kdo ve, če ni prav to edini vzrok njegove tragične smrti? Vsekakor moramo primerno upoštevati, da zločin, storjen na
njem, v Bolgariji ni našel takega odmeva, da bi smeli sklepati na kako večjo izpremembo v mišljenju bolgarskega naroda. Bolgari so se izkazali nehvaležne napram Rusom in napram Srbom. Odrina bi Bolgari svoj čas nikdar ne bili zavzeli brez srbske pomoči, a kakšna je bila zahvala za to? Bolje, da ne ponavljamo tega, ker je prežalostno!
Naposled tudi ne smemo pozabiti, da so se Bolgari sami proklamirali za neslovane! Dokler ostane bolgarska inteligenca na tem stališču — in v takih vprašanjih je odločilno povsod vedno le naziranje inteligence — nimamo tudi mi nobene pravice, reklamirati Bolgare za Slovanstvo. Nedvomno  bi bila velika
zmota, ki bi se prej ali slej britko maščevala, ako bi stavili gotove nade na tako slovanstvo kot je sedanje bolgarsko. Saj mogoče, da Bolgari kdaj uvidijo svojo zablod \ mogoče, da pride čas, da jim bo resnično žal, da so se vezali z našimi neprijatelji, mogoče, da se kdaj skesani vrnejo v okrilje vseslovanstva. no, nam so dobro došli kadarkoli, mi jih kot izgubljene brate vsikdar radi zopet sprejmemo v svojo sredo, a dokler nimamo eklatantnih dokazov za njih iz-preobrnitev, je naša nezaupljivost do njih upravičena in previdnost, s katero nastopa naša vb da proti njim, vsekakor umestna! —nik.
Skupščina „Udruženja jugosla venskega učiteljstva, sekcija
Ljubljana".
(Posebno poročilo.)
Ptuj, 8. julija.
nosti. Globokim mislim in izvajanjem so navzoči burno pritrjevali.
Dr. ptall. Ivan 2geC je predaval o »sodobnih zahtevah narodne prosvete«. Ko\ je prejšnje predavanje posegalo bolj v organizacijo in šolstvo, tako le to odkrivalo skeleče napake sodobne vzgoje. Predavatelj je v temeljitem, strogo znanstvenem referatu obdelal zgodovinski razvoj vzgoje In prešel na zahteve naših dni. Temeljne točke so bile: 1.) osvoboditev šolstva vsa-kojakih okostenelih vezi preteklosti in raznih pokroviteljev, zlasti v vzgojnem oziru. (»Sramota je« — omenil Je predavatelj — »da ima en duhovnik več vpliva kakor deset šolnikov!«). 2.) Vzbujanje k samostojnosti mišljenja in k veselju do dela in čuta kolektivizma. Učiteljska izobrazba naj se poglobi, reforanirajo naj se učiteljišča in naše osnovne Stale ter otresejo načel umirajoče preteklosti. Dvigne naj se socialna vzgoja, ki psinese človeštvu lepih časov. Učitelji naj se udejsrvuje Intenzivneje zunaj šole na kulturnem ln gospodarskem polju, zlasti pa naj s svojo močno in etično visoko stoječo osebnostjo ustvari novega našega človeka, dvigne v njem moralne vrednote in ga seznani z nalogami bodočnosti. Olede stanovske organizacije je podal predavatelj mnogo novih misli.
Izvajanja predavateljeva so napravila globok utis.
Učitelj Fran 5 k ulj Je v svojem jedrnatem poročilu podal »načrt socialne ustanove učlteljstva v Sloveniji«. Po tem načrtu nai bi se učiteljstvu odtrgovali že pri izplačujoči oblasti zneski za ustanovitev fonda, ki naj bi se pod kontrolo učiteljstva vporabljal kot podpora v slučaju smrti, bolezni itd. S tem kapitalom bi si lahko uči-teljstvo ustvarilo močno gospodarsko silo.
Razvila se je o tem inicijativnem predlogu zanimiva debata, v katero so posegli Megendorfer, Mervič in drugi, ki so končno v načelu sprejeli predloge načrta.
Skupščina je nato soglasno sprejela več resolucij, med katerimi navajam dobesedno te-Ie:
A. Zboljšanje gmotnega položaja. Ker je radi naraščajoče draginje postal socijalni položaj učiteljstva tako žalosten, da se celokupno slovensko nčlteljstvo nahaja tik pred onemoglostjo in popolno odpovedjo vseh svojih sil, zahtevamo:
Slovensko učiteljstvo, organizirano v Udruženju Jugoslov. učiteljstva, je letošnjo skupščino priredilo v Ptuju. Delegati učiteljstva so se že v sobto sestali ter so raz-motrivali v dolgotrajni debati vsa stanovska in narodno vzgojo zadevajoča vprašanja. Sobotno zborovanje je bilo posvečeno povsem notranjim in strokovnim vprašanjem. Navzočih je bilo nad 150 delegatov. Udruženje šteje v Sloveniji 32 okrajnih društev z 2446 člani. Posvetovanja so trajala ves dan, pozno v noč. Soglasno je bil pri volitvah izvoljen za poverjenika ravnatelj g. Luka Jelene, za prvega namestnika pa ravnatelj g. Gnus, ki je prišel z g. Š k u 1J e m v vožjo volitev.
Impozantna Je pa bila manifestacijska stupščina v nedeljo, ki je trajala od 0. dopoldne do 13. popoldne. Skupščine se je udelejilo okoli 500 učiteljev in učiteljic, zlasti v velikem Številu je bilo zastopano učiteljstvo iz Štajerske.
Slovensko učiteljstvo Je na tej skupščini Jasno in odločno manifestiralo za drjav no m narodno edinstvo. Sprejelo je važne resolucije v vzgojnem, šolskem in kulturnem oziru. Opažat! je med učiteljstvom resno strujo, ki stremi, da se uvedejo v šolo nove metode pouka
Poverjenik g. Luka Jelene je otvoril zborovanje. V svojem govoru je s poselnim pou'dargom naglašal, da le Udruženje sta* novsko - strokovna in kulturna organizacija, fe stoji oiDočno na temelju narodnega in državnega edinstva. ki zastopa napredna načela In Jamči politično in versko svobo-3a Organizacija bodi strog čuvar vseh učiteljskih Interesov.
Zbor je na to pozdravil okrajni glavar dr. Pirlemayer. V Imenu hrvatskega učiteljstva pa prof. S k a vi e iz Zagreba. Sledila so na ta strokovna in pedagoško znanstvena predavanja.
O programu UJU. je podal temeljito ln globoko zasnovano poročilo okr. šolski nadzornik g. Pavel Flerć. V svojem re feratu je načel toliko novih, potrebam moderne vzgoje odgovarjajočih načrtov, da so se navzoči le čudili, koliko duševnega dela ima predelati in je že predelalo naše učiteljstvo. Organizacija stanu in organizacija šole naj bi dobila novo lice in novih vidikov, ki jih zahteva razvoj časa. Celo predavanje je pokazalo, da učiteljstvo razume, kake naloge ga čakajo v najbližji bodoč-
1.) Vlada naj takoj reši vprašanje službene pragmatike.
2. ) Vlada naj nemudoma zviša vse s I u ž" bene prejemke v smislu zahtev vseh javnih nameščencev.
3. ) Vlada takoj izplačaj enkratni nabavni prispevek za vsaj delno pokritja dolgov, v katere so zabredli vsi javni nameščenci.
4. ) Vlada naj draginji primerno zviSa. prispevek za stanarino in naj preskrbi tudi ogrev, ki gre učiteljstvu po šolskem zakonu.
5) Učiteljicam, ki so poročene z državnim nameščencem, naj se priznajo polne draginjske doklade.
6.) Pravično in izobrazbi primerno naj se urede službeni prejemki učiteljic ženskih ročnih del in otroških vrtnaric.
B. Narodna vzgoja In prosveto.
Učiteljstvo, zbrano na pokrajinski skupščini UJU. v Ptuju, uvideva potrebo temeljite vzgoje in izobrazbe kmetskega prebivalstva in industrijskega delavstva, kakor to zahteva celotni gospodarski, politični in socialni položaj naše domovine in vsega kulturnega zapada. V tej smeri je pripravljeno napeti vse svoje moči, da se začne že enkrat s široko začrtanim in temeljitim vzgojnim in prosvetnim delom, ki se mora sistematično organizirati. Osnovna šola mora postati podlaga in kulturno središče vsega dela med kmečkim prebivalstvom in industrijskim proletarijatom. Da se to uresniči, so potrebne dalekosežne in globoko segajoče reforme v smeri k pravi delovni šoli. Šola _ učilnica se mora izpremeniti v šolo vzgojevalnico. Tudi se mora delokrog učitelja razširiti na pred- in pošolsko dobo, tako da postane učitelj centralna postava v vzgoji našega naroda in temelj vsega prosvetnega dela. Vzgoji učiteljskega naraščaja se mera posvečati več pažnje in predvsem se mora skrbeti za njegovo višjo pedagoško naobrazbo ter vzgajati močne osebnosti za voditelje naroda.
Vendar pa potrebuje učiteljstvo pri svojem velikopotezno zamišljenem vzgojnem in prosvetnem delu močne opore i v ostali inteligenci i v merodajnih faktorjih. V to svrho je potrebno:
1. ) da se učiteljstvo in ostala inteligenca duševno zbližata v svrho skupnega delovanja na polju vzgoje in prosvete;
2. ) da se začne skupno delovanje akademske mladine z učiteljskim naraščajem na učiteljiščih, učiteljstva z akademsko mladino in ostale inteligence, zlasti vseuči-liških profesorjev z učiteljstvom. Tako se bo samo po sebi sistematično organiziralo vse vzgojno in prosvetno delo.
3. ) da se učiteljstvo, ostala inteligenca, akademska mladina in učiteljski naraščaj približajo kmečkemu prebivalstvu in industrijskemu delavstvu ter poskušajo prema-stiti prepad, ki je nastal med njimi. Proučevati morajo njegovo duševnost in značaj, njegovo življenje, delo in potrebe, da tako položijo temelje naši samolastni vzgoji, ki mora vzeti smernice za vzgojo ravno iz naše duševnosti in naših potreb.
Na ta način upa učiteljstvo, da prilagodi vzgojo današnji dobi in našemu narodu, da dvigne nivo naše pedagogike ter pripravlja sistematično kmečko prebivalstvo ln industrijsko delavstvo na vse naloge, ki nam jih stavi današnja doba in ki nam jih prinaša razvoj.
Apelira pa na vse merodajne faktorje, da ga podpirajo pri tem prepotrebnem in težavnem delu.
C. Vprašanje ženske realne Rimnazije.
Pokrajinska skupščina UJU, po\erie-ništvo Ljubljana, uvideva nujno potr:bo višje izobrazbe našega  žensiv^, .
raža začudenje slede zadnjih vesti o na-meravnem ukir.jenju edinega našega nacionalnega ženskega učnega zahoda — ženske realne gimnazije v Ljubljani.
Predsednik j: na to z. k!j\:c"1 zborovanje, ki se je vršilo v nekdanjem Društvenem domu. Vse zborovanje je pokazalo, di se naši prvi kulturni delavci ved- b ": zavedajo nalog, ki jih stavi nanje nova doba. Pokazalo se  je. da  stoj.i  naše učiteljstvo
na nova pota k uresničenj u svojih Idealov, zlasti mladina jc s svojo enertrna in gli b -kim pogledom v razvoj sodobnosti dokumentirala, da napoči tudi za stan naših vzgojiteljev nova d^ba Id pripravi vsemu narodu — še lepše z:irje Vidove.
Po zborovaniu je sledil v rodnom domu banket, na katerem so bile izrečene številne lepe napitnice od strani učiteljstva in zastopnikov ptujskih kulturnih dr-.iv: ?v. Slovenski PtTiičani so priredit naSemu teljstvu prisrčen sprejem ter ca Oprav bratski pogostili.
BEOGRAD IN STAVKA MORNARJEV«
— Beograd, o. julija. (Izv.) Danes predpoldne ob pol 9. se je imelo vršiti pred hotelom »Slavlja« veliko zborovanje organiziranega beogradskega proletarijata, da manifestira svojo solidarnost z mornarji jadranske plovidbe, ki se nahajajo v stavki. Policija je zborovanje zabranila. Zaradi tega so sklicatelii objavili s plakati, da se zbor vrši v veliki dvorani socialističnega Narodnega doma. Točno ob določeni uri so velike množice beograjskega delavstva in meščanstva zasedle dvorano do zadnjega kotička. Zborovanje je otvori! predsednik radniškega Saveza Lnka Paviče\ i j. ki ie protestiral proti preganjanja delavstva od strani države, ki se pri vseh stavkah postavlja na stran izkoriščajoči!! kapitalistov. Za niim je govoril predsednik Saveza jugoslovenskih nomoraea kapetan Popel. V daljšem govoru jc opisal razvoj in razloge te stavke. Posebno je naglasil, da med .1000 stavkajočimi doslej ni bilo niti enega stavko kaza. Na koncu je prosil beogradsko delavstvo, da ne odreče svoje pomoč' stavkuiočim mornarjem. Sociialist;čni narodni poslanec Ncdcliko Divac jc dokazoval, na kako nepošten račin prikazujejo lastniki Jadranske plovidbe pasivnost svojih podjetij. Navedel je. da prejema pomorski kapetan plačo 1100 dinarjev, navaden kurjač pa samo 600 dinarjev. Ta ugotovitev je izzvala v zbo-rovalcih silne proteste ter zgražanje nad takim izrahl.ianiem delovne sile. Lastniki jadranske plovidbe niso zadovolini z državno subvencijo 15 milijonov dinarjev, marveč zahtevajo 60 milijonov dinarjev. Izjavili so, da samo v tem slučaju ugode stavkuiočim mornarjem. Tako postopanje je pritisk ne samo na delavstvo, marveč tudi na državo. Poslanec Divac je energično protestiral proti temu, da država uporablja vojake in častnike za upostavo zasebnega prometa. Temu pokretu se tudi ne sme podti-
Conan Doyle: 19
Razpad in vstajenje svetovja.
Roman.
»Silno zanimivo!« je vzkliknil lord John, ki se je nagibal nad mikroskopom in opazoval preparat. »Hm, kako zabavna živalica! Pradedek bodočega človeškega pokolenja. Kako lep srajčni gumb ga krasi na telesu!«
»To je stanično jedro,« je pojasnil Challenger v tonu, ki je spominjal na poučevanje domače učiteljice, ki vte-pava svojim gojencem skrivnost abecednika.
»Prav, prav, nas vsaj ne bo strah, ko vemo, da živi razven nas še eno bitje!« se je lord pošalil.
»Torej resno mislite, Challenger«, je dejal profesor Summerlee, »da je bil svet ustvarjen ^amo za to, da proizvaja in ohranja življenje?«
»Seveda, čemu sicer neki?« je vprašal Challenger, ki ga je ujezilo najmanjše nasprotovanje. »Često sem mnenja, da je samo neskončna ošab-nost vzrok, da Človek misli, da je bilo vesoljstvo ustvarjeno samo kot oder, po katerem se sprehaja napuh Zemljanov.«
»O tem ne bomo postavljali nika-kih teorij, vendar pa smemo — ne, da bi bili zato napuhnjenci — reči, da smo najvišje razvite stvari v prirodi.«
»Najvišje razvite nam znane stvari, 'da!«
»To je vendar samo po sebi umevno!«
»Predstavite si dobo milijonov in bilijonov let ko je zemlja krožila skozi vesoljstvo še brez živih bitij, ali vsaj povsem neobljudena, predstavite si jo, kako jo naplavljajo deževja, kako jo izsuševa solnce in jo viharji obkrožajo
I;   xse te dafeel Po geološkem časošfe-
tju se je človek šele včeraj pojavil. Kako neki si smemo domišljati, da so služile vse te velikanske priprave le za korist bodočega zemljana?«
»Za koga druzega neki?«
Summerlee je zmajal z rameni: »Kaj vemo! Vzrok leži izven mej našega pojmovanja. Morda je človek tudi le neke vrste postranski proizvod, ki je le slučajno nastal; prav tako, kakor, če bi si vodna pena domišljala, da je ocean samo za to, da jo proizvaja in ohranja ,ali pa če bi cerkvena miš menila, da so katedralo sezidali radi nje.«
Doslej sem ves besedni prepir doslovno popisal, toda nadaljno razpravljanje se je izostrilo v šumen dvoboj, ki se je izraževal v medsebojnem razmetavanju mnogozložnih znanstveno -strokovnih izrazov. Kajpada je nekaj posebnega, če ima človek priliko poslušati, kako si dva slovita znanstvenika tolmačita najgloblja vprašanja; ako pa
neprestano moti različnost mnenj, si
dva tako preprosta človeka kot lord John ali pa jaz ne morete ustvariti nobene pozitivne sodbe, ter nimate od take debate nikakega dobička. Prvi zavrže, kar je drugi upostavil, koncem koncev pa ne razumemo in ne vemo ničesar. Med tem pa se je besedičenje pomirilo; Summerlee čepi v svojem naslanjaču, Challenger pa, še vedno pri svojem mikroskopu, nejasno pogrmeva kakor morje po viharju. Lord John pristopi k meni in oba se zazreva ven-kaj v noč. Na nebu stoji bled mesec — poslednji, ki se vanj opirajo človeške oči — in zvezde žare v blestečem sijaju. Celo v čistem ozračju južno ameriške ravnine nisem nikoli občudoval tako svetlega soja zvezd. Možno je, da vpliva sprememba etra na jakost svetlobe, v Bnghtonu še vedno tli ona mrtvaška grmada, po zahodnem nebu pa se zelo daleč razteza škrlatno rdeča lisa, po kateri sklepamo, da se je nad kraje Arundel ali Chichester, morda
tudi nad mesto Portsmouth zgrnila zla usoda. Sedim, premišljujem in premišljujem, ter izustim od časa do časa kako opazko. V zraku visi nežna melanholija. Ali bo res vsega konec — mladosti, lepote, poguma, ljubezni? Z zvezdnim sojem osvetljena zemlja nalikuje sanjskemu kraljestvu sladkega umir-jenja. Kdo bi si mislil, da je ta zemlja najstrašnejša Golgota, posuta z razvalinami mrtvega človeštva!
Nenadoma sem se začel smejati.
»Ho, mali, kaj pa se je zgodilo?« se je začudil lord Jolin. »No, malo smeha nič ne škodi. Pa kaj je pravzaprav?«
»Spomnil sem se vseh tako važnih' vprašanj,« sem odvrnil, »za katera smo se tako vneto trudili ,da jih rešimo. Pomislite, na primer, na angleško - nemško tekmo, ali pa na perzijski zaliv, ki se je zanj moj stari šef tako zanimal. Kdo bi si nrslil, da se bo vse to na tak
način rešilo!«
Siran 2.
»SLOV Cri S K 1     NAKUP«    dne 10 junija ;y^č>.
itev. 154
kati političnega ozadja, ker je do stavke doslo samo iz gospodarskih razlogov. Delegat Bukvić je v imenu radniške organizacije izrazil svojo radost, da je prišlo do skupne akcije sindikalnih organizacij. V imenu sindikalnih organizacij Beograda in cele države je izjavil, da se strinja s stavkiiiočirni in njihovimi zahtevami. Delegat Saveza reških bro-ciariev kapetan Djavič je poudaril, da se Savez brodar je v na Donavu smatra solidarnega z onim na Jadranu. Priznal je, da v slučaju neuspeha tc stavke pripravijo solidarno stavko reških brodar-jev. K besedi se je oglasil tudi prisotni rninister vojne in mornarice Pešić, kojega izjave so zborovala sprejeli s po-
sebnim zadovoljstvom. Minister vojne in mornarice ie izjavil, da se uporaba vojske za privatni promet ni izvršila po njegovem nalogu, marveč po sklepu vlade, ki je oddelek vojske določila za prenos pošte in državnih potrebščin. To pa izrecno samo na vodnih ladjah. Zaradi tega je očitna prekršitev, ki so jo izvršili podrejeni organi. Vojni minister je obeČal, da bo podrejene organe pozval na odgovor. Tudi bo brzojavnim potom odredil, da vojska dalje ne opravlja del. ki služijo trgovskemu in potniškemu prometu. Vojni minister je na koncu na-glasil svojo solidarnost s stavkujočirni mornarji, kar je v dvorani izzvalo velike ovacije.
Telefon $km in briopuni pitraSRa
ATENTATOR RAJIĆ
BOLGARSKA BO SPOŠTOVALA NIŠKI SPORAZUM.
— Beograd, 9. julija, (Izv.) Naš poslanik v Sofiji g. Rakić je izvestil ministra zunanjih del dr. Ninčiča o predaji note bolgarski vladi. Bolgarski minister zunanjih poslov Kalkov je izjavil, g. Ra-kićii. da v niškem sporazumu ni ničesar, kar bi škodilo bolgarskim interesom. Smatra, da je v našem in bolgarskem Interesu, da se niški sporazum spoštuje.
ITALIJA SE MOČE POPOLNOMA SPRIJAZNITI Z ANGLEŠKO.
— London, 8. jul Pa (UR) Včeraj so se vršila dlplomarična pogajanja med angleškimi in italijanskimi zastopniki. Uradni angleški krogi o teli pogajanjih uporno molče. »Dailv Neus« pravi, da so pogajanja traiala precej dolgo in da je bil razgovor diplomatov izredno prisrčen. List omenja, da bf Italiia zelo rada sodelovala z Angleško in da se ji hoče na vse mogoče načine približati in prikupiti. S tem seveda noče dokazati morebitne naklonjeno« stf napram Nemčiji, temveč vztraja na dosedanjem stališču, da mora nem. narod plačati vse. kar sploh more. Toda Italija se zaveda, da 'e sedanij položaj kritičen in da utegne ona preprečiti rekonstrukcijo Evrope, kar ie v interesu vsega sveta. Ta politika pa ne pomeni sovraštva napram Franciji. Vei dar pa je jasno, da Italija v vseh ozirib boli simpatizira z angleškim, kakor pa s francoskim stališčem.
PRED   PODPISOM   MIROVNE POGODBE MED TURČIJO   IN ZAVEZNIK!.
Sporazum dosežen tudi v spornih vprašanjih. Evakuacija Carigrada po ratifikaciji mirovne pogodbe.
— Lausanna, S. julija (Izv.) Podpis u.irovne pogodbe med Turčijo in zavezniki danes ponoči morebiti še ne bo per-fekten. Toda v načelu so posamne točke že zaključene. Zdi se. da so Turki glede vojne odškodnine v zlatu dosegli uspeh. Današnja seja strokovnjakov je trajala do večera. Pogovori med zavezniki in Izmet pašo so se zaradi tega začeli šele po 6. uri. Ob 20. zvečer so se isti prekinili in bi se morali nadaljevati ob 23. ponoči. Po tej zaključni seji bi se izdal komunike. Kakor vse kaže, bo obstojal sporazum o nerešenih vprašanjih najbrž v tem le: 1. o kuponih in koncesijah in 2. o vprašanju evakuacije Carigrada in polotoka Oalipoli. V prvi zadevi so Francozi zavzeli umirjeno stališče in se zdi, da so se odrekli svojim zahtevam. Glede priznanja muharend-skih dekretov bodo zavezniki dodali mirovni pogodbi izjavo, glasom katere bodo v vsakem slučaju podpirali svoje podanike in upnike turških posojil. Po drugi strani pa bodo Turki priložili mirovni pogodbi izjavo, s katero bo turška vlada uvaževala odškodninske zahteve predvojnih koncesijonariev. držeč se pri tem smernic, o katerih šc razpravlja an-gorska skupščina. Izpraznitev Carigrada se bo izvršila 6 tednov po ratifikaciji mirovne pogodbe od strani Turške in po zaveznikih. Razume se pa. da gotova iznenađenja niso izključena.
KRALJEVSKA DVOJICA PRIDE NA BLED SELE MESECA AVGUSTA.
— Beograd. 9. julija. (Izv.) Današnja »Pravda« prinaša: Iz dvorskih krogov se poroča, da kralj Aleksander ne namerava tekom tega meseca zapustiti Beograda, Kraljica Marija se jutri ali pojutrišnjem povrne iz Bukarešte. Ker pričakujejo, da narodna skupščina dovrši svoja dela do konca julija, odpotujeta kralj in kraljica po vsej priliki šele 1. avgusta na Bled, kjer ostaneta mesec dni.
KRALJEVIĆ GJORGJE SE NASELI V BEOGRADU.
— Beograd. 9. julija. (Izv.) -Politika« poroča, da je kraljevič Gjorgje kupil hišo v Jevremovi ulici ne daleč od gostilne -Tri šeširi«. Kraljevič Ojorjrje sc v jeseni stalno noreli v Bensradu.
PODALJŠANJE DEFENZIVNE POGODBE MED JUGOSLAVIJO IN ROMUNUO. — Beograd. 8. julija (Izv.) Danes je bila podaljšana za dobo treh let defenzivna pogodba med Jugoslavijo in Romunijo, k! se ;e sklenila v Beogradu 7. junija 1921. Fbjciffra *c wannŠ? na slučaj netezvancga napada od strani Madžarske ali Bolgarije, Če bi nameraval izpremenlti mednarodni položaj, kakor sa določalo pogodbe v Trt-m ta Ncullj*!* , *
IZROČEN SODIŠČU. — Beograd, 9. julija. (Izv.) »Politika« poroča, da preiskava, ki se še vodi proti atentatorju Rajicu. ni odkrila ničesar novega. Ker je hotel preiskovalni sodnik ugotoviti, ali je atentator v resnici kupil revolver v prodajalni, katero ie navedel, je zahteval pojasnilo od dotične tvrdke. To :.z važno, ker je policija v isti prodajalni našla revolver enakega kalibra. Cim prejme te podatke, bo preiskovalni sodnik zaključil preiskavo in oddal atentatorja sodišču L instance.
PROVOKACIJA ČEŠKIH KOMUNISTOV.
— Praga. S/, julija (Tzv.) Znani n£i> strašni narodni prvoboriteii, vodja narnd-nc demokracije dr. Kramar, je češkim komunistom trn v peti. Ker mu ne morejo do živega v idejnem rziru, so si začeli izmišljati o nJem raznovrstne laži. Ob priliki bolezni nrezidenta Masarvka je njihovo glasilo :Rude pravo« razširilo vest, da je dr. Kramar v zvezi s češkimi monarhisti in jim hoče pomagati, da spravijo na prestol angleškega princa Connaughta. Komunistično glasilo zatrjuje, da je češka aristokracija in častništvo na strani monar-histov. Dr. Kramar vodi baje s svojimi pristali borbo proti dr. Benešu in Masa-ryku, kj ni hoče na vsak način odstraniti. V svoji domišlji-i so komunisti našii na Češkoslovaškem celo neko taino organizacijo, ki skrbno pripravlja ustoličenje angleškega princa na češki prestol.
ZEDIN JEN JE BOLGARSKIH NAPREDNIH STRANK.
— Sofija, 8. julija. (Izv.) Takoj po prevratu so se začeli vodilni krogi meščanskih strank zanimati za vprašanje enotne napredne fronte, ki naj bi preprečila vsako protiakcijo zemljoradni-kov odnosno komunistov. Tozadevno inicijativo je prevzela narodno-napred-na stranka, čije načelstvo le na svoji nedavni seji sklenilo: Centralni odbor zedinjene narodno-napredne stranke se je polnoštevilno priključil sklepu strankinega kongresa iz 1921. leta in ker upošteva nastali položaj, ki posebno sedaj zahteva, da se zedinijo vse narodne stranke, se je soglasno odločil, da bo v polnem obsegu podpiral idejo združenja vseh naprednih strank. Vrhovni svet demokratske stranke pa je zavzel napram enotni napredni fronti nastopno stališče: Vrhovni svet demokratske stranke smatra zlasti sedaj za svojo dolžnost, da naroči svojemu centralnemu uradu, naj z vsemi silami deluje za upostavitev in utrditev ustavno-parlamcntarne uprave. To naj se zgodi na ta način, da se napredna javnost glasom deklaracije zadnjega strankinega kongresa oklene misli zcdinienja vseh razcepljenih demokratskih sil.
SEPARATNI SPORAZUM MED GRČIJO IN TURČIJO.
— Lausanne, 8. julija. (Izv). Zaznava se. da sta Izmet paša in Venizelos sklenila separatni sporazum, ki se more imenovati pravo mirovno pogodbo med Grčijo in Turčijo. Tozadevni dokument izročita v najkrajšem času generalnemu tajniku mirovne konierence. S tem sporazumom so Grki zadovoljni, ker z ozi-rom na izčrpane finarce ne morejo dalje vzdržati vojnega stanja. Po drugi strani pa so Turki s to pogodbo izločili nadalinie vojno ogrožanje od strani Grčije. Sporazum predvideva tudi, da povrnejo Grki turške ladje, ki so Jih tekom zadnje vojne zaplenili.
BELGIJSKI UST ZA IZPSEMEMBO ZUNANJE POLITIKE.
— Berlin, 9. julija (Izv.) Članek katoliškega lista >La libre belgique«, ki je znan kot ur^an zunanjega ministra Jas-parja, vzbuja v berlinski javnosti veliko zaniman'e. V članku se zastopa naziranle. da je rešitev resaracijskesa problema mogoča samo s sodelovanjem Angleške. Angleški zavezniki niso neobhodno potrebni, docim sta Francija in Belgija navezani na AngleSko. Porurska akcija ni uresničila Francoskih in belgijskih nad, marveč samo povzročila padec belgijskega franka. Če se Belgija ne bo približala Angleiki.je obsojena na pogin. Bruseljski dopisnik *Tempsa« poroča, da ie ta članek vzbudil v Bruslju veliko razburjenje. List zatrjuje, da sta ministrski predsednik fn zunanji minister izjavila, da ni vlada s tem člankom v nobeni zvezi. Ona ne misli o kaki izpremembi zunanje politike. Pričakuje se uradna izjava vodilnih listov o tem
PATRIJARH TIHON DELA POKORO-
— Moskva. 9. julija (RBA) Patrijarh Tihon je poslal svojim   vernikom drugo
pastirsko pismo, v kr.crem se izpoveduje z besedami: Za svo:a dejan;a proti sovjetski vladi delam pokoro in obžalujem nji-ve žrtve. Pozivam vse, ki so v stikih s sovražnik! naroda, monarhist; in belogardisti, zlasti pa emigrantsko duhovščino in voditelje koncila v Karlovcih. naj se spokore, kajt; sicer bodo povabljeni pred cerkveno sodile v Moskvi. Patriarh končno poziva, naj of-tnnejo *'si ortodoksni cerkveni prvaki složni, ker je njihov spor na korist katolicizmu.
ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET PROTI DRAGINJI.
— Rim, 8. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je minister za trgovino in obrt poročal o ukrepih proti draginji. Na podlagi njegovega referata je ministrski svet sklenil nadaljevati boj proti draginji, in sicer z naslednjimi sklepi: 1. znižanje carine na živila, kakor olje, riz. mast itd., 2. izpopolnitev železniškega in pomorskega prometa. 3. reorganizacija trgov, -1. rešitev dovoljenj za pvodaio živil in točenja vina in likerjev. 5. pospeševanje ribolova, 6. pornnožitev rokodelskih oreizkuševa-lišČ. 7. uvedba kruna iz turščic? in pšenice, 8. Izdaja posebnih priznani za zasluge proti draginji.
TR2AŠKI    »LAVORATC!>E< DEFINITIVNO USTAVLJEN.
— Trst. S- julpa (Irv.) Vlada ie na intervencijo tržaških fašfstovskfh krogov definitivno ustavila izhajanje tržaškega - Lavor atore*.
PAPEŽ BO NADALJEVAL SVOJO AKCIJO.
— Berlin. S. folija (Tzv.) »Vossiscne Ztg* poreča. da namerava papež nadaljevati svojo akcijo za konsolidacijo mednarodnih odnošajev. Ob priliki 600 letnice kanonizacije sv. Tomaža Akvinskega. ki se bo praznovala 18. julija, bo papež izdal posebno encikliko, v kateri bo razpravljal poleg drugih verskih vprašan' tudi o posvetnih stvareh. Papež upa. da bo imel to pot večji uspeh in da bo njegova miroljubna politika na?la odmev. Po njegovem mnenju je nastal čas, ko je treba politične metode nekoliko izpremeniti in prilagoditi splošnemu mednarodnemu položaui.
— Rim. S. julija (Štefani.) Ob tristoletnici proglasitve sv. Tomaža Akvinskega za svetnika, je izdal papež encikliko »Sto-diorum dueem«. Enciklika obstoja iz treh delov: 1. spori o svetosti in Čednosti sv. Tomaža Akvinskega. 2. o splošnem in nadnaravnem duhu njegovih del in 3. o niho-vj praktični uporabi za duhovnike in vernike.
SOVJETSKA USTAVA UZAKONJENA.
— Moskva. S- julija (WoHi) Na drugi seji osrednjega izvr?evamega cdbora sovjetskih republik je bila sprejeta ustava sovjetske unije, kj stopi v veljavo takoj. Ljenin je bil soglasno izvoljen za predsednika sovjeta ljudskih komisarjev. Za zunanjega komisarja ie bil izvoljen Čičerin, za vojnega TrocJcM in zs komisarja ru-nanie trgovine Krasin.
ANGLEŠKA SS PRIBLIŽUJE AMERIKI.
— London, 9. julija (\Yolff) Na banketu v čast siru T. \V. Inskipu je Churchill v svojem govoru izvajal: Lipam sj trditi, da se simpatije Amerikancev in Angležev napram težkim evropskim problemom po končanj vojni čim dalje bolj ujemajo. Oba naroda se vedno bolj približujeta drug drugemu in imata pred seboj samo en cilj, namreč pospešiti razvoj in preroienje in ublažiti strašno sovraštvo, ki lahko ovira proces ozdravljenja na nedoločen čas, če bo še nadal'e na dnevnem redu mednarodnega življenja.
STAVKA ANGLEŠKIH DELAVCEV SE MS.
— London. S. julfla (Vvolif) Število stavkujočih pristaniških debvcev se ie zvišalo do 50 tisoč.
ŽELEZNIŠKA KATASTROFA   V BERLINU.
— Berlin. S. julija (Wolff) V soboto popoldne se je pripetila v Berlinu velika železniška nesreča. V predmestni Scho-neberg sta trčila skupaj dva vlaka lokalne železnice s tako s!Io. da je lokomotiva !n pet vagonov skotilo s tira. Vagoni in lokomotiva so težko poškodovani Med pomiki je 63 ranjenih, od teh 3 težko.
ENOTEN NASTOP ANTANTE 5f VEDNO PROBLEMATIČEN. _ London. S. julija (\Volff) Listi poročajo, da so sc včerai pričela ponovna pogajanja med lordom Curzonom in fran-ccsVm odnosno belgijskim poslanikom »Evening Standart- meni. da je po razgovoru Poincarćja z ameriškim poslanikom v Parizu in Baldv. inovih izvajanjih v a.me-rlško-ang'eških odncšaiih vendar upati, da bo Amerika na ta alf oni nač:n posegla v bodoči razve* dogodkov. »Pall Mali Ga-zette« je manj optimistična. Zdi sc. da hoče Poincare voditi Angleško za nos, češ, počakajmo, bodo že nepričakovan; dogodki ublažili sedanjo napetost med zavezniki. Baldwin in lord Curzon pa smatrata, da je vsako nepotrebno odlašanje nevarno. V zelo ostrem članku list izjavlja, da skupnost, kakršno si predstavlja Franeija. nf antanta, marveč ponižanje, ki g* bo angleška javnost energično odklonila. ZADOVOLJNOST VATIKANA ZNEMSKO VLADO.
— Berlin, 8. julija (V\o!ff> Iz Rima poročajo, da je komunike, ki ga le izdala nemška vlada o razgovoru kancelarja z berlinskim nuncijem Pacellijem, napravil
w> si j| acUfcaatUh krogih a*jbol£U
vesa
sc Zaupni zbor klerikalne stranke v Celtu. V nedeljo se ?e vršilo v Celju napovedana zborovanje zaupnikov SLS, na katerem ie poročal o političnem položaju dr. Korošec. Zborovanja so se udeležili poslanci 5LS ter strankini zaupniki iz vseh krajev Slovenije. De-'egati RadJčeve stranke zborovanju niso prisostvoval". Na zborovanju se je razpravljalo po poročilih klerikalnih poslancev o tem. kakšna politiko naj vodi v bodo^? SLS, naj opusti parlament, ali naj se še nadalje ude»e:;"je parla-meotame^a delo. Zborevanic je odločilo, da ni podane* SLS ostanejo v parlamentu tor se t**cl? sadaHfl odeiežsjeio parteffientaraega dsla, ker V b"lo v škode stranke in slovenskega liucLr-va, če bi cd?!a S'r:vrT:Q co RatSčevM vzoru Iz IHH ju m 11 f r ■ ZboroTairfe je trajalo od 9. do prilično 13. ure. Klerikairi postanci so se že s popoldanskimi vlaki zopet ^ drobni i v Režira d.
= Na preloma s Hrvati in Slovenci Pod tem naslovom priobčuie »Balkan« seuzacijciiaini članek, katerega temeljne misli so: »V resnici se v našem notranjem življenju pripravlja nekaj velikega. Po fatalni usodi« ki je silnejša kakor volja vseh vlad, vseh parlamentov, vseh narodov, se nahajajo Srbi na eni in Hrvati in Slovenci na drugI strani na raz-potju v svojem zajedniškem življenju, in vse kaže na to. di pridč do preloma med njnrri. Kako se bodo sivari redni nadalje razvijale, ne morejo predvideti niti Pašič. niti Radić, niti Kcrosec, Morda rride do burnih in krvavih obračunov, morda se tudi vsi trije razidejo mirnim potom. mo£oč3 pa je v.ič\ da pride po hudih potrcsljajih do sprave in \t-mirjenja. Kdo hi mogel to vedeti? To je v oblasti mistike, v oblasti onih tajnib ril. ki vladajo dušam in narodnim čustvom. Da se brez dvoma nahajamo na usodnem razpotju, to dokazuje tudi tale odstavek \z včerajšnjega uvodnika poluslužbene »Samouprave«: »Ko je bila nstvarjena.sedanja naša država, so se akreditovam predstavitelji hrvatskega in slovenskega naroda z deklaracijo z dne 1. decembra 1918. izjavili za skupno državo s Srbi, Ta deklaracija je bila sprejeta z mirovno pogodbo, vzele so jo na znanje velike rile fn na temelju te deklaracije in sankcije, ki jo je dalo odobrenje velikih sil. so bik v mirovno pogodbo sprejete gotove dispozicije, ki so potekle neposredno iz te sprejete in sankcijonirane deklaracije. S temi dis-poziciami sta bila hrvatski in slovenski narod oproščena od gotovih obvez, ki so veljale za narode, ki so se borili na strani držav, ki so bile premagane v i c?ni. To so nesporne in javne činjenice, ki se na noben način ne dado izpodbijati. Ne spuščamo se v razpravo vprašanja, ako sta hrvatski in slovenski narod iskreno mislila takrat, ko sta dela zgoraj imenovano deklaracijo, ali sta odkritosrčna sedaj, ko zahtevata svojo posebno hrvatsko državo, to vprašanje prepuščamo njiju vesti in njiju pojmovanju o časti. Toda vspričo te kameleonske spreminievalnosti jim moramo povedati: Pvadičevi lir vati Kn Korošce vi Slovenci so v veliki zmoti, ako misi?Jo, da bomo mi Srbi mirno dovolili, da nam oni Hrvati in Slovenci odrekajo pravice, ki nam pripadajo po pravic! zmage v vojni In po strahovitih žrtvah, ki smo jih pretrpeli v vojni. Ako oni z nami Srbi ne že!e in nočejo odr.ošaiev, ki izvirajo iz deklaracij z dne 1. decembra 1018, jih bemo k tem pogojenim odnošajem primorali s silo zakona,« Tako »Samo-upravar. Mi ne bomo diplomatizirali, marveč hočemo odkritosrčno povedati kar v tem trenutku mislijo in čutijo vsi Srbi. Ni nobenega Srba, ki bi sedaj želel ali zahteval amputacijo. Ali so Srbija in Srbi ra ustvaritev te države zato žrtvovali poldrugi milijon življenj svojih sinov, da to državo brez krvi amputirajo, ako to pride na misel Kakšnemu hrvatskemu in slovenskemu izdajalcu, kakemu srbskemu sentimentalcu. ali povojnemu brezznačainežu? Ta država je bila rojena na sablji in na junaškem in poštenem megdanu; samo na strašnem rnegdsmj ali m doJgoJrainem medsebojnem klani« **> ie mogoče razbiti a!I am-pu-Jrai!. Srbi želijo borbo, če treba tadi krvavo borbo za jedinstvo naroda in države. In šele v slucsut neuspeha ali nezadostnega uspeha — amputacijo. Brez krvi in to brez morja Krvj pa ne bomo dopustili Radičevim Hrvatom in Koroščevim Slovencem, da izvedo svojo sramotno slovansko izdajstvo, na ::ate-rem sedaj delujeta. Sele po tej horbi jih lahko amputiramo, ali ne tako, da bi zopet posiaii sestavni del resiavrirane Avstro-Ogrske in avantgarda na novo porojene germanske ekspanzije proti Balkanu, marveč da postanejo sestavni del kraljevine — Italije, s katero mi Srbi zaradi svojih posebnih srbskih interesov nikdar nismo imeli nobenega konflikta.« — Priobčujemo to izjavo beogradskega lista v vednost in ravnanje onih krogov, ki menijo, da se da neodvisna Slovenija in neodvisna Hrvatska ustvariti z eno potezo peresa. Ako ti krogi hočejo borbo na nož, v kateri je pogin našega ljudstva več kakor gotov, naj nadalfuiejo svojo nesrečno politiko.
=s Nov tednik v Ster: Srbi«!. Dre
15. t. m. bo zaCel v Prištini izhajati nov list »Kosovski glasnik«, neodvisni, politični in ekonomski tednik.
— GOSTOVANJE MARIBORSKEGA GLEDALIŠČ-\  V UVBU.:.^:. Dan- ■ t
~>rek dne 20. in v ''sdo dne 12. i. m. gostu* ista v našem dram$k$jm čtedai&ču ravna*
rcfJ mc-riborzk? dro-ne g a/o Brat in c in igr.-jika g- BukMeieova. Pr^i več-r \nri£or!ia pe'c'cj&isko Schonhtrrova dra* ■:.) >Or,o^. dntgjt v>CČ€T r deiv italij^n* skeffm pmantka in dramatike Robert m Br^cco •P r a v c l j ::b e z c n*. C l cj deli :ta b Hi vprizoTJeni prosto swono n:J: v Mariboru ter zeli njh*ečii uspeh tako pri publiki kn* kor tudi p:i kritikih. Freclprodnja vstopnic r- rba pre lstavi vrJi se zjutraj od 1°. do
12. i*r popoldne od 5« do 5, prt dnevi b!a pajv: V operi. Cene so kekor oblčair? pr: dramskih predstavah. Pri bijpaini dobi' a se f'ic'i r?rr*~.^ed obeh d?f t rs~n:tr\i uvod* nim: besedami in pr. z izvLiki iz kri'i': prilikom vprizoritve v Mariboru. Razpored sler.e 2. 50 D':. Občinstvo vabimo, da v ubttnem flcvftu posetl oba predstavi.
— Umr?r:šf;n   rarsism   v riodonina-
S»rr ko v IV«     ;d-     -.-r'"    ;".~o.-*nvcr»«;kih "Vi-
kuiočih " m etnik >v le prejelo od društva moravskih umetnikov v Hrdoninu dopfs, v katerem se itasvetaic predložitev :1 t-stave rn pomlad 1924 7: preložitev kr-n-\er''rč v:d\ - v koliko? STOC |n-fonr.rran: - večini slovenskih umetnikov, ker nimajo dovolj gradivu za čn$?o;?n nastop. Zato javila odbor S. V. J. O. r. v-slovenskim umetnikom, da nameravana razstava vrši Šele aprila tn#scca 1924. Pozivamo obenem vse umetnike, da rn to razstavo pr'rt". x":;n r vso resnostjo, ker je želeti da h? ri! ta prvi r.aMop v bratski državi ra Slovence zzv?v. Odbor.
SKRIVNOSTNI VLOM NA SPODNJEM ŠTAJERSKEM. ~ VLOMILEC PRIJET.
.Maribor, 7. julija
To pot moramo mši poiiciji gratuliratj. Preje. kr> smo po fij35ku vloma pri zlaun-narju Stoicu smeli pričakovali, .sc ji je po-srečilr. razkrinkati skrivnost vloma v k\ rika! no posojilnico v Stolni u!i... Dejstvo da ie vlomilec z dobro ponarejenim idjtlčem odprl t':di blagajno, ie sililo na sklep, da je vlomilec moral imeti originalne ključe posredno ali neposredno v roki. Kl.iuee pa Bfani pri s;.i,i stolni pevovodia (duhovnik) g. Trofenik. K^io je torej vlomilce mo^ci priti do teh Ključev? Policija je izvedela, da ie pred k;, kim mrirl sluša tr povo ce. Kak<»r je bilo Ispočetka absurdno pokojnika spravljati sploh \ kako zvezo / vlomom po njegovj smrti, se ?e pokazalo, oj ie bil račun pravilen. Poizvedovali so. kči ie m\ieešče zahajal k pokojniku pr.'d smr;-jo. In tu se je dognalo, da je bil to mlad ključavničar v delavnico Južne železnice neki Kristovič. zeio solidno Živeč fant. znan ko! poštenjak. In dognalo se Je, da ta sicei solidni fant istega dne — na pr?znik 20. junija proti svoji navadi popival in se klatil v okolici stolnice Se v nočni uri. Več kot ironiia je. da sta bila en stražnik in en nadzornik, sledmi celo naravnost priča, ko ?e pilani Kristove okog 11. ponoči odpiral vezna vrata hiše. kier se nahaja posojilnica. Oko pravice ie bilo cHo radovedno ali bo pi«ani srečno odprl vrata ali ne. Seveda stražnik ni mnjjel siutiti. da ima vlomilca pred seboj. Po daljšem trudu ie srečno vrata odprl in zaklenil. V veži ie s ponare-nimi ključi odprl vrata v urad :popreJe ?e moral Izhacniu" od znotrai se nahalajoče ključe.
Tretja postaja Izrednosti tega slučaja: Ko je bil vlomilec že notri in ?e staj pred razsvetljeno blagajno, se mu je oglasili vest: Nikar dalje, nikar ne oskruni sporni-! na mrtvega prijatelja! Vse noje življenje Je bilo dozdaj pošteno, izvzemli, da si nosil pri sebi v milu odtis ključev tudi od blagajne — odtis ti je preskrbcl pokojni slu^a. ki ga je omamil mamon denarja. On sani si nadaljnega koraka ni upal storiti že u, varnosti za se, a naroči! pa je ta korak te bi, njegovemu prijatelju. Sluga ie odšel s to skrivnostjo v grob. \sc js ostalo le $e pri načrtih, za koje zdaj nihče ne ve. Idi ven, ostani pošten, vrzi ključe v Dravo...! Tako mu je velela vest. A skuSnjavec mu 'e kazal polno blagajno, lepo svobodno življenje, nič več delavec za par tisoč kron na mesec, lahko si ugleden samostojen obrtnik z veliko lastno delavnico. Kdo pu le mislil na tc. • poznanega poštenjaka . •.
Mladi mo/ je posluSaJ svojo vest. odšel ven in v kavarno »Rotovrv. Tu se ie se boli vdal pijači. Ko se je proti 1- uri zjutraj vračal skozi Stolno uljo, ga je vrag vendarle premotil, šel je zopet notri in tam izvršil zločin. Da le moral biti pri tem zločinu vendarle sicer poštenjak, na to je kazalo marsikaj, kar bi bil še lahko storil, pa ni.
Po trenotnih informacijah, soditi, je bil več kot riskiran »grif« policije, da ie prijela ravno tega, sicer — poštenjaka zgolj na podlagi ugotoMtve, da je on zahajal k umrlemu slugi. Policija je imela to pot izredno srečno roko. Komaj prijet osumljenec, je takoj vse priznal! Razen enega cekina, o katerem on sam ne v«, ee ca ni izgubi!, so nalli Se vse pri nJem, tako da posojilnica ne trni nobene škode. On tam le izdal Se enega tovarila, ki pa ie Igral pn vlomu le podrejeno vlogo; ali je stal med vlomom na straži ali je samo slučajno vedel za to skrivnost, to trenotno Se ni Jasno, ker ga policija nI naSla doma.
Preostaja za danes vprašanje rali Je pokojni sluga res dal povod za ta zločin ali Je vzel — ne da bi se bil pred smrtjo Izpo vedal, to skrivnost sebe j v grob. Gotovo Je, da vlomilec ne spada — kakor se Jc domnevalo, med člane vlomilske druZbe.
biev 154.
i. c * \ c n & iv i   r\ a k * * i >» uuc 10 ,ulija ivS6
siran. o.
Onevne vesti.
U Liubijani. dne 9. itdlja 1923.
— Klerika!c! ostanejo v Beogradu.
Kakor poročamo na drugem mestu, je zbor klerikalnih zaupnikov v Celju sklc-rjil, da naj klerikalni poslanci n e zapuste narodne skupščine in  naj sc ne t da; o Radičeventu diktatu glede abstinence, ker bi bilo to v škodo stranki in proti interesom   slovenskega ljudstva, i^cailo se je torej to, kar smo vnaprej napovedovali. Klerikalna grožnja, da zapusti Koroščeva delegacija parlament, ie h-;l navaden političen trik. s katerim so Klerikalci mislili pritisniti na vlado in radikale, da ugode njihovim zahtevam, ker na te pretnje niso učinkovale tako, kakor so klerikalci pričakovali, je prišel Korošec v nemalo zadrego. Svoje grožnje ni mogel izvesti, ker se je zavedal, oa bi nastala  pravcata  revolucija v stranki sami. Preostalo mu torei ni ničesar drugega, kakor da se umakne na vsi črti. Da maskira ta svoj umik je škilil zbor klerikalnih zaupnikov v Celje, ki bi naj končnoveljavno sklepal o problemu abstinence. Zaključki tega zaupnl-škega zbora so bili seveda vnaprej dogovorjeni. Korošec torej ostane Še nadalje v parlamentu in napram javnosti se bo zagovarjal, češ da so poslanci pač resno  nameravali   zapustiti narodno skupščino, da oa je zbor strankinih zaupnikov odločil drugače in tej odločitvi <5e morajo sedaj VočcŠ-nočeš pokoriti. Kakor je znano, so listi napovedovali, ca se klerikalnega zaupniškega zbora Celju udeleže tudi odposlanci Radiče-ve stranke. Ti delegati pa so izostali, ker ie Radič izvedel, da se pripravlja na zaunms"kem klerikalnem zborovanju revolta proti njegovi diktaturi, in tako je tnal bilo. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira. je več govornikov ostro Kritizirale) Korcsčevo zvezo z Radlčem. Poudarjali so, da je samo zveza z Radićem kriva, da klerikalni poslanci ne morejo pokazati o svojem delovanju nobenega pozitivnega usoeha.   Poedinci so izražali mnenje, da bi bili klerikalci že zdavnaj gospodarji situacije v Sloveniji, ako bi se ne bila zagrešila usodna napaka, da se je stranka zvezala z Radičem. Dr. Korošcu se je posrečilo udušiti odpor proti svoji politiki In politični taktiki samo na ta način,   da je zatrjeval, da ie vkljub vsemu računati s tem. da pride do separatnega  sporazuma med radikal? in klerikalci. Ver vlada baje že ponuja klerikalni stranki neke vrste avtonomijo za Slovenijo. Da je to samo Koroščeva farbanja, nam ni treba po-sebe poudarjati. Vendar pa je to zadostovalo, da so se ob koncu koncev pomirili razburjeni duhovi in nazadnje dali svoj placet Korošcev! politiki fn taktiki.
— Proslavo Jana Husa priredi danes v ponedeljek zvečer ob 20. v restavraciji Zvezda Ceska obec. Vse vrija-tdjs češkega naroda pozivamo, da se udeleže te slovesnosti.
— Naknadne opcije In prošnje za italijansko državljanstvo. Uradni list •Gazzetta ufflciale* z dne 4. julija 1923 prinaša kr. odlok 29. aprila 1923, št 1283. kateri pooblašča pristojne prefekte, da v roku 60 dni po objavi tega odloka (torej do 2. septembra t. I.) sprejemajo opcije In prošnje za italijansko državljanstvo, če je dokazano, po sodbi prefekta, da so bili prizadeti vsled višje sile ali vsled vzroka, ki je izven njihove volje, zaprečeni predlož-ti opcijsko izjavo aH prošnjo za državljanstvo pravočasno. Iste pravice ima ministrstvo za notranje zadeve glede opcij predvid-jenih v čl. 11 odloka z dne 1. februarja 1922, Ce so opcije, o katerih govori ta odlok, odbite, nt dopuščena nikaka pritožba.
— Tudi Stojen Protic? Zagrebški »Hrvat* poroča: Na Vidov dan je priredil rav-natelj državnega zdravilišča v Rogaški Slatini dr. Ster svečanosten banket, na katerega je povabil tudi razne odlične goste »2 Hrvatske. Povabilo na banket so odbili vsi Hrvati (?) in g. Stojan Protić. ki se tudi nahaja v tem kopallSču.
— Morje in nJega važnost za Jugoslavijo. Opozarjamo na to javno predavanje * Jadranske Straže*, ki sc vrši danes zvečer ob 20- uri v Kazinski dvorani Zlasti naše gospodarske kroge bo to predavanje zanimalo. Po predava-nju se vrši prijateljski sestanek Članov "Jadranske Straže« v restavraciji ^Zvezda«.
— Kongres poštno-brzojavnh uslužbencev. Savez po5rno-«brzoiavno-telefon-sfrh uslužbencev v Beogradu je izdal na svoje člane poziv, naj se po svojih zastopnikih polnoštevilno udeleže V. kongresa Saveza, ki se vrši 12.—13. julija ti. v Beogradu. Dnevm red ie: I. volitev predsednika kongresa, treh tajnikov, treh preglednikov zapisnika in treh seštevalcev Kbsov; 2. poročilo upravnega odbora; 3. Poročilo o stanju blagajne; 4. poročflo n~dzorovaJnega odbora in absolu torij upravnemu in nadzorevalnemu odboru: fl. volitve nove uprave; 7. zakonski načrt o organizaciji P- T. in T. stroke in ureditvi hotnega in pravnega položaja m razpre-r'e!ba osobja z ozirom na predsioječo re» Stev uradniškega zakona; 8. potreba v*š-
peštno-brzojavne šole in 9. predlogi in vprašanja. Uslužbencem, ki se hočejo udeležiti kongresa, je dovoljen poleg potovanja še 3 dnevni dopust in polovična vo§-ofe oa železnicah in ladifJk .
Bureša, gč. Marija Pelikan. Ker se ona ne umakne iz lastne hiše, ie pričakovati velikega škandala. Več o tem Še poročamo. — Odlikovanje. Dne 5. trn. je postni inšpektor dr. Vagaja iz Ljubljana izročil v okrašenem prostoru na kolodvorski pošti upravniku g. Jak. Novakn red Sv. Save V. razreda. Čestitamo! * Tatvina v frančiškanski cerkvi. V Mariborski frančiškanski cerkvi je neka ženska iz stranskega oltara pokradla več prtov v vrednosti 1000 Din.
— Delegatf Fer*|a!nega Saveza ra W. kongres odpotujejo v četrtek, 1?. tm. ob 22A5 z iužnega kolodvora po državni železnici čez Karlovac Vsi, ki mislijo odpotovati s tem vlakom, naj se zberejo najmanj pol ure pred odhodom vlaka pred blagajno. Dolenjski degarf naj se pri-klučijo spoiorna. Naiančne'Ša pojasnila daje A. Pire, rZmonska c. lOT.
—- Na konzularni akadem*! na Dunaja sta napravila 30. 'unija diplomski izpit g. Mirko Kranic Iz Borovn'ce in gosp. Stanko M 1 e k u š iz Bovca.
— Češkoslovaški učitelj]  v Kragirev-j cu. Češkoslovaški učitelji so prispeli v petek zjutraj v Kraguievac    Na kolodvoru
— Profesorski kongres v Sarajevu.
V petek 6 t. m. je bil v Sarajevu v dvorani Narodnega gledališča otvorjen IV. kongres ^Profesorskega društva SHS«, ki so mu prisostvovali poleg 340 delegatov jz vseh krajev države, tudi zastopniki mestnih in vojaških oblasti, razne organizacije, korporacije in društva iz Sarajeva. Za predsednika kongresa je bil izvoljen predsednik sarajevske sekcije Stevo Markovlć, ravnatelj preparandije, ki je uvodoma svojega govora v navdušenih besedah pozdravil kralja in kraljico. V imenu ministrstva pro-svete je delegate pozdravil vladni inšpektor Petrovič. V imenu češkoslovaških profesorjev ie pozdravil kongres prof. Antonin Beringar. Po tajnikovem poročilu šteje savez 2525 Članov. Po končanem kongresu so profesorji napravili izlet v Jajce in Dubrovnik.
- Kongres jagoslovenskih žena se . lh e ST?reje]a đeawtacife VOjske, Sokola vrši letos dne 27. septembra v Sarajevu, j in številno občinstvo. Mesto ?e bilo v za-Kc sresu bo prisostvovalo 230 ženskih ; stavah. Oosti so se udeležil kongresa SU-
po;-S:odo vali po glav?. Vsi poškodovanci so bil? prepeljani v UuMJanSKO bolnico.
— Tatcvi ckradM tatove. Meseca ma-ia je bila na Dolenjskem koi-;-uvoru ukia- j dena vočja množina usnjenih podplatov. ! Tatovi so si u?:radcno blago skrili v M« Hamovi ši'pi na Ilovici. Podplate pa je iz« sledil domači mesarski vajenec, ki je povabil še dva prratelja in 5o vsf trije pred dnevi odnesli vseh 60 kg v Snof ležečih podplatov ter iih prodali nekemu čevljarju v Šiški. Policija pa je mladim trem uzmo-vičem prišla n:i sled in so bili vsi trije oddani sodišču.
— Rasue tatvine, Vcjeraj 6. tm.
je
bilo
društev iz cele kraljevine.
— Celjske vesti, izpred s o d i š Ja Svoj čar. smo poročali, da je ustreli! posestnik Novak Fran v Kozjanskem okraju v nekem prepiru znanega nasilneža Maksa Keiharja, ki je bil radi telesne poškodbe in sličnih deliktov že večkrat kaznovan. Novak se je te dnj moral zagovarjati pred okrožnim sodečem, kjer se ie dokazalo, da je le v silobrauu ustrelil Kelharia, vsled česar ;e bil obscen samo na 14 dni zapora. — Vreme se ie zadnje dni Pri nas zopet ustalilo. Sedai je bilo že par dni brez dežja. Kulturam na polju, vinogradom in sadnemu drevju bo sedanje toplo vreme, če bo ostalo stalno, v veliko korist. — Celjska cinkarna obratuje seda! že v povečanem obsegu in bo, kakor čujemo, svoj obrat kmalu zopet vzpostavila v polnem obsegu, S tem bo našlo v podjetju zopet kruha mnogo delavcev, k? so bili svoj čas vsled skrčenega obrata od pu Sceni.
— Poglavje o krščansk* 1'ubezni? Pišejo nam: Pretekli mesec dne 6. junita se j je v Sv. Miklažu pri LaSkem ustrelil go- j stilničar in cerkovnik Tran Lapornik in si- j cer iz tega vzroka: K župniku Jakobn Če-bašku je priSel nekega dne neki vaški fant. ki je bil nekoliko vinjen in za ozmerjal zakai da ni dal njegovi sestri odveze. Župnika je to silno razkačilo in misleč, da se je fant napil pri Laporniku. ie tega. ki je bil v ostalem njegov najbolj?! prijatelj opsova! in mu prepovedal ministriranje. To je šlo Laporniku tako k srcu, da se ie ustrelil. 2upnikovo sovraštvo pa še ni končalo. Odpovedal ie Laporniku navzlic dekanovemu ukazu cerkveni pogreb. Ne dovolj tega, pa sedaj župnik ne pusti Pri mfru irftj irjegove vdove, jo napada s priž-nlce, dasi te nedolžna, kot njen nesrečni mož. Krščanstvo, kje si?
— Mariborske vesiL V soboto popoldne je bilo na glavnem kolodvoru živahno življenje. Navdušeno sprejeti so bili čehoslo-vaški delegati, ki so se odpeljali v Ljubljano na občni zbor Osrednjega odbora ZJZ. Med delesati se je nahajal tudi poslanec g. Bloudek. Pozdravilo iih je častno številno zastopstvo (po g. Permetu) tukajšnje podružnice ZJ2. s svojim pevskim in glasoc nim društvom »Drava«. Čehoslovaški delegati so se zanimali za posamne vodilne člane tukajšnje podružnice ZJ2. Bili so pre senečeni nad takim iskrenim, slavnostnim sprejemom. — Skoro nato se jc istotam vršila slavnostna odhodnica vojakov-od-pustnikov (144 po številu), katere je spremila tudi skozi mesto vojaška godba >. častniki in ki so se po iskrenem slovesu odpeljali proti Srbiji. — Dober plen, 50 kg sa. harina. Obmejna finančna straža je v sobo- i
m-di:skih učiterev. ki ga ie brzoiavno pozdravil č^škoslov. poslanik šeba. Po končanem zborovanju so odšli češki učirel'i v spremstvu naših stanovskih tovarišev na pokopališče. k*er počivajo češkoslovaške žrtve, se je vršil najprej parastos. potem pa je svečenik Cvetković v daljšem govoru omenjal zasluge padlih češkoslovaških ;una?\ov. Učrteltstvo ie položilo na grobove več vencev. V soboto so se odpel fali češkoslov. gostje v Sara'evo.
— T'skarski škrat. V članku »Splošna delovna obveznost«, priobčenem v nedeljski številki, ie v prvem stavku zadnjega odstavka izostala ena vrsta. Ta stavek se ima pravilno glasiti tako-le: Davčna avtonomija oz. razpolaganje z davkom v Izključne svrhe davčnih obvezancev sta s tem zaVonom izvedena do skrajnosti.
— Popravek. Pri sobotni notici Mgflm a^to je izostal naslov zastopnika. ZadnJ! stavek se ima glasiti• »Iste se lahko ogleda in preizkusi pri generalnem zastopstvu O. Žužek. Sodna ulica II.
— Pravnik iz Srbije, k! je končni svoje študije v Parizu in 1. 1920. v Beogradu položil sodnoodvetniŠTci izpit, IŠČe primerne službe v LJubljani. Razume Slovenski, govori fn piše pa srbohrvatski, francoski, nemški in deloma tudi angleški. Sprejme službo tudi pri kakem zavodu ali pri kale: rvrdkf kot korespodent ali ka* sličnega. Ponudbe na uredništvo »Slov. Naroda*.
— Pojasnilo k noric? »reforma alf eksperiment«. Inspektorat drl. železnic nam piše: Povsod; v medicini zmaguje nazor, da je preventivno zdravstvo važne:še za narodovo zdravje kot kurativno: Narod zdravstveno vzgajati, čuvati nad nevarnostmi, ki ga obdajajo, jih odstranjevati ali jih napraviti nekvame, pomeni več kot zdraviti že razvito bolezen po vseh pravilih zdravniške umetnosti. Ta namen za-
I sledire rudi reforma žel. zdravniške službe. MUiisrarstvo Sacbračaia namerava nastaviti primerno Število materialno mnogo bolje kot doslej plačanih zdravnikov, kf imajo glavno skrb v zboljšanju zdravstvenih razmer na železnici in pri železniškem osobju.   Poleg tega a na drugem mestu bi imeli tudi oskrbovati zdravl?enie članov. Ker bodo primeroma dobro plačani novi — takozvani sekcijskl — zdravniki. ima]o le-ti po načrtu tudi večje dolžnosti in večjj delokrog, Odpasti pa bo moralo neka i žel. zdravnikov, ki izgube gotove žel. bonifikacije. Toda število z daleka ne  bo reducirano od 40—50 na 3—4, ampak more bit? reducirano največ od 23 j že!, zdravnikov, ker jih več ni na državni j železnici v Slovenri. Pripomoči k zbol;-1 šanju zdravstvenih prilik Železničarjev in ! zdravnikom doseči  stanu  primerno hono-
v Višnji gori odpePano kolo Alfonzu Turku, vredno 6000 K. Ukradena mu jc bHa tudj 20.000 K vredna harmonika. — Martinu Strumbe!fq iz Vavte vasi je bilo 30. ju-« nL»a ukradeno kolo znamke ^Ramben«. vredno SC00 K. Na Sv. Petra cesti ie bila izvoščku L. Evstahiju iz s:anovan;a ukradena 1000 K vredna srebrna nra in 50O0 K vredna zlata damska verižica. — Kolo znamke »Murssa« '"e bilo ukradeno Josipu Jakšu iz Gradaca. Kolo je bilo vredno 5C100 K. — Ivanu Dušaon. posestniku iz Zaričc je bila na kolodvoru ukradena Ustnica s 150 lirami in t£9 Din.
— P. n. občrastvu se nludno naznanja, da igra od 10. julija naprej v Narodnem domu gledališka godba salonski esks> tet. Začetek ob fi. ob necfeliah ob 6. uri. Se priporoča An*on  Tomšič, kavarnar.
— Zahtevajte- po vseh restavracijah prvovrstna specijalna vina v steklenicah tvrdke G.'r.ro Valjak. Grajska klet. Maribor.
— Vrhunec fine mehanike pisaluega stroja »STOEWEi?«. zastopstvo UcMfana, Šelenhurirova ulica 6 I.
-~ Kino Matica. »Dosmrtni obsojenec« Sija.ma avanturistična in kriminalna dra* ma. V glavni vlogi zaani naTboljšj nemški igralec kriminalnih vlog Albert Basser-man. Pilm se predvaja od danes do vštev-ši sredo 11. tm. Nenadkriljiva senzacija!
— K-no Tivoli. Od danes do četrtka se predvaja IV. del pustolovnoga Rima »Čuda džungle«.
—- Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom). Prednjaški zbor naznanja p. t. roditeljem, da sc telovadba moške dece z^a čas počitnic prekine: z redno telovadbo prične se zopet v začetku septembra.
— »Sokol« v Laškem priredi dne 5. avgusta ti. javno telovadbo. Bližna društva se prosiio, da se oziraio na gori označeni datum in ne prireiaio istodnevno svojih prireditev.
kupovala sta saharin po manjših količinah;, dokler sta dosegla visoko številko petdeset kilogramov. — Izseljeniški židovski vlak. V nedeljo ponoči ie preko Maribora odšel izseljeniški vlak poljskih Židov, ki se peljejo v svojo novo. oziroma prastaro domovin,-*. Palestino. — Prenapolnjeni vlaki. Pretečeni teden so bili vsi. tudi domači osebni vlaki
, , , , . . riranje njegovega dela, ta namen in ne ka-
to popoldne on .osebne«iv laku zasačila pri    keRa druzc^ zas1edu5c CTajana reforma
dveh železničarjih kar 501 kg saharina, ka- j ki bo 2vezana ^    ^        d ^ terega sta skušala spraviti vagnj,^ j zaro predvidno imela v splošnem ugodnei-
| še m več-e zdravstvene uspehe, j — Orožna smrtna nesreča pri Zalogu, j Včeraj 8. tm. je doletela 27 letnega kuria-j Ča kemične tovarne v Mostah xMartina 2c-; kar:a tragična smrt. Žekar se je okoli IS. \ ure napotil z doma s Poljske ceste 20 na j delo v kurilnico. Pri čuvajnic? 624 je sku-i šal prekoračiti tir. ki pa ie bfl zaprt z ba-tako prenapolnjeni, da se ie skrajni cujec- | rijero. V tem trenutku, ko ie Žekar pasi-nosti železniškega osobja zahvaliti, da se \ raj tir, ie privozll z Ghvnega kolodvora ni zgodilo več nesreč, ki so neizogibne, ako ? osebni vlak štev. 4?, ki je vozil prati Z^-bo železniška uprava ta protizakoniti nedo- j jjrebu. 2ekar se je temu spretno umaknil statek še dalje trpela. — Nevaren član ta- i prf tora pa jc priSe] (pod lokomotivo štev' tinske tolpe ujet. V petek zvečer se je poli- j 3. ki je prihaiala z nasprotne strani s pol-cijskemu detektivm g. Kunčiču, ko ie sedel : no paro. Lokomotiva ga je povozila do mri-v privatni družbi v neki gostilni na Franko- j vega. Na lice mesta takoi došli policiiski panovj cesti, posrečil znamenit lov. s kate- » zdravnik dr. Avramovič, je ugotovi!, da rim se je že dolgo zaman pečalo vse okeli- j mu je udrlo prsni koš in mu odrezalo obe
j nogi nad stopalom. Truplo, ki je grozno j razmesarjeno, ie bilo prepeljano v mrtvaš-j nico k Sv. Krištofu. Pokojnik, ki ie bil blag * mož, zapušča mlado vdovo In 6 mesecev . staro dete.
j — Pozor pred kačami! Letošnje leto j se je pojavilo sila mnogo kač in je radi ,..rJ te-a Pri nahirr.niu jagod ali gob treba ve-pijačo. Vkljub premeteni maskt je detektiv j }ike opreznosti. Tako je včeraj pri nabi-spoznal pravega tiča - nevarnega potepu- j raniu borovnic d -či] 14 lerae V|l!. ha Karla Vognnca Ko je ta zas.utd. da je , kota Qkofm y nQgo IstQtako bfl spoznan Jo ie popihal iz gostilne, detektiv čen v ,cvo ^ mnlj[ Jakn> ^ ^ za nJim. Lopov se ie delal ogorčenega m iz Dey Mar1j y polju< kQ je stfkaJ pQ ^ kazal svoie invalidno •oko«, kar pa je se- j kcm starem zJdovju.   Oba poškodovanca
ško orožništvo in policija. Vsporedno z vlomi v mestu so se vršili drzni vlomi tudi v okolici. Pravih voditeljev te okoliške bande ni bilo mogoče izslediti. Omenjenega večera pa vstopi v gostilno človek z obvezo na očeh. obrit in z nastopom kot ubog invalid. Vestni detektiv ie nehote postal pozoren na tega neznanca, ki si je naročil
veda samo markiral. Detektiv le tiča aretiral kliub zatrjevanju, da ie ©sto drug človek kakor misli detektiv. Pri oddaji Straži se je »invalidu« posrečilo se izviti iz roke pravice ter se Je skril za Magdalen-sko cerkvijo, kjer so ga pa kmalu zasačili.
— Velik stanovanjski škandal. Stanovanjski urad v Mariboru je izdal na temelju napačno tolmačenega pravilnika o deložacijah povelje,   da se na-
sta bila prepeljana v bolnico.
— Razne nesreča. Josfp Čebul, mest-! ni voznik je na Mestnem trgu. ker so se splašlli konji padel pod voz in zadPbfl težke notranje poškodbe. — Antona Po-lianca, 24 letnega ključavničarja, ie na Starem trgu v soboto zvečer sunil neki neznanec z nožem v levo roko, — Marija Steiančič, delavka v tobačni tovarni je padla doma v Bizaviku s stopnic m sj zlo-
siinim potom deložlra iz lastne hiše, v ka- | mila klhičnlco. — Domov vračajoče** de-tert ie bivala   že   24 let Cehoslovakinja, 1 iaVca Moizija Cimermana so v S:5ki na-
1* j
l«rt!"ir« er*UednJkft Cohp*oy« ktnb« Sr ■ &tdU včeraj neki nmancf m sa amm
TurisfIN in sport.
— Včerajšnje tekme. S. K. Primorje naraščaj : SK. Slovenija mladinsko moštvo 3:1. — SK. Primorie naraščaj : mladinsko moštvo SK. Krakovo 5 : 1. — SK. Slavila I. : SK. Primorje rezerva 2 : 1 (1 : 0). — Primorie kombinirano : SK. Jadran I. 0 : 2 (0 : 2) (5 rezrv.) — Poročilo o tekmah sledi jutri.
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME.
— Zagreb, 0. julija (Izv.) Grad'anski : Slovan 1:1, Hašk : Pogon 6:1.
— Dunaj, 9. julija (Izv.) Sportklub: Wacker 3:1. S tem si je Sportklub pridobil letošnji avstrijski pokal.
— Gradec, 9. iulija (Izv.) Papid (Dunaj) : Sturm 3:1.
— Sparta, Praha - Gradjanski. Dne 14. in 15. tm. igra v Zagrebu molster kontinenta in prvak čehoslovaške A- C. Sparta iz Prahe dve nogometni tekmi proti Gradjanskernu s svojim kompletnim prvim moštvom. Ker vlada za ti tekmi v Zagrebu neobičajno velik interes, izgleda da bodo že v predprodaji vse razpoložljive vstopnice razprodane, tako da se na dan tekem blagajne sploh ne bodo odpirale. Da se pa tudi športnikom izven Zagreba omogoči prisostvovati tem za naš sport velevažnim tekmam, nam pa sporoča I. Hrv. Grad'anski Šp. klub, da sprejema njegovo tajništvo, Zagreb. Margaretska ulica br. 6, do najkasneje 12. tm. naročila (prostor in dan).
— Velike avtomobilske dirke v Andi a na. polis. Največje in za presojo udeleženih motorjev najodllčnejše dirke svetovne važnosti ss vrše v Indianapolisu v Zjedinjenih državah Sev. Amerike. Vsako leto se vrši takozvana »s P e e d \v a y« dirka na dirkališču v Indianapolis na daljavo 500 milj ans. to je okoli 800 km. Vse največje tvorn'ce sveta redno odpošiljajo na te konkurence svoje najboljše vozače z vozovi najnatančnejše preračunane konstrukcije, Izvojevati pač hočejo prvo nagrado, ki znaša 20-000 dolarjev. Tako so se tudi letos udeležile te tekme vse vodilne tvornice Amerike in nekaj najznamenitejših tvornic Evrope. — Omembe vredno je, da je imela večina vozov po 8 cvlindrov v eni vrsti, le malo vozov po 4 ali 6 cyl. Vsi vozovi razven nemškega Mercedes-voaja so zgrajeni za en sedef, nova teorija, ki se je prav dobro obnesla. Prvi je po 200 krogih, kar znaša 800 km, dospel do cilja Amerikanec M i 1-ton na Stutz Speci al vozu, ki je predpisano daljo prevozil v 5 urah 29 min 50.17 sec. Povprečna brzina znaša približno 150 km na uro. V kratkih presledkih so sledili na drugem, tretjem in četrtem mestu 3 Dur and vozovi amer. znamke. Vsi štirje prvi vozovi so imeli po 8 cvlindrov. Kot edini voz s 4 cyl. je sledil nato na petem mestu Tord Speci al voz, ki jc vozil s povprečno brzino 137 km oa uro. Prvikrat po več letih se Je osobito v Ameriki popularni Ford udeležil tekme. Na 6. in 7. mestu sta zopet sledila dva amerikanska Dnrand Special vozova. Na 8 mestu je prispel 6ci-linderski Mercedes voz, ki ga je vodil znani dirkač Sailer s povprečno brzino 133 Jem na uro, na 9 mestu Bugatti. na 10 Due-senberg, ki je lani dobil v Franciji Orand
Ms, tet M JU mitu doti Mercejk* u»
Prva nagrada |e zr.r.Sala 20.000 d 'larjev —• po naš. sk.-^ro osem mil ionov kron. Posebnih tehničnih nevesti na tekmrjočih vozovih rti bilo opaziti, r.iztai kaknt / omeni e« !.o, da so bi« voaovi opremljeni 1 8 cvlin-dri, vsak cvlinder s posebnim raiplinje-valcem l\'erca^er>. Di^ke v povprečni brzini 130—150 km na uro »koal 6 ur nepretrgoma znhtcAajo od udeleženih voz nai-večjo solicfeiost v materijali in konstrukciji. \*;deti jc. da so evropske marke v tem cziru zaostale, sai je attOf J tvropsMli voz moralo med teknM odstopiti. Prisostvovalo je tem dirkam okoli 160.000 gledalcev, ..-ce^r se vidi kako zanimanje vlada med Amerikanci za avtonfobili$tikc>
6o$p9darsiw.
Tedcp^l •  pregled zagrebškega /it-ne-ci trga. Zagreb. 7. Tendenca za
žito v preteklem tednu \ bila ze'o slaba z ozirom na to ker se priČakuie dobra žetev. 2ivin<ka hrana fc medtem obdr' svo.'o cen->. Dovozi so radi dela na polfu, razen ponize ne/natni. Na tržišče ie prispelo samo neki i koruze in ker je za nio povpraševanje, ie čvrsta. Po poročnih ;e žetev ugodno izpadla. PJentca [• boma nego sredna. ječmen sreJr«;t' Jober, oves Srednji. Koruza doseda' zadv^voluva '1 -*c pričakuje dob^a /etev. Posejane le bilo več kot (ani Pšenica lanske žetve prihaja malo v promei. Stara plenica notira od 413—450 Din. nova v manjših količinah 300—323 Din. Stari ječmen »e redek na tržišču. Novj sc tr?u*e po 225—250 Din. ab utovorna postala. Oves je zadnjj ča^ do*e£e! najvišjo ceno od 350 Din. ab Zagreb. R/ je brer prometa. Xovo bla?;o *e cen z 250—30O Din. Ponudbe na tržBču ru*. Koruza se živahno trguje Blago prve vrste :z rok v roke se plaiu'e ;Ič '3on Din pariteta Zagreb. BSa>jo na pou je za 25 Din cene;e. Moka ie tu 'n t.im Iskala, ponudba je bila slaba. Prvovrstna moka je notirala 7.375 Din. slabSa 6.879 D!n pariteta Zagreb, obenem z vrečo. Povpraševanje "e bilo po otrobih in so se trero-valj ab postaja 100 Din, ab Zagreb K.ODin Fižol brez prometa. Cksnort mir:i;e.
— Razpis del pri zgradbi Direkcija dri?. Želj. n Zgrebu raspisu:e za dan .30. jula tg. drugu ofertalnu licitaciiu «a dobavu pokrivačkih. llmarskih, vodovodnih, stolarskih, staklarskih, slikarskih I Ubilačkih, pećarskih, tapetarskih j elektrotehničkih radnja kod gradnje trokatuc kuče za stanove železnlcara u Zagrebu. Potankosti o ovoj licitaciji objelodanjene se n »Službenim Novinama«. — Isto ravnateljstvo raspisuje za dan 2S. jula o. g. drugu pismenu ofertalnu licitaciiu za zradniu prijamne zgradbe stanbenih zgrada za vta-nove željezničara u Zagrebu. Potanko a »Službenim novinama«.
—g Dobava jute. Uprava državnih monopolov v Beogradu sprejema do 25 julija ti. penudbe za dobavo 250.000 rr jute. Predmernt oglas 7 vzorcem le v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v I iubliani interesentom na vpogled.
—g Dobava iekla. Pri ravnateljstvu državnih železme v Subotici se bo vršil« dne 2$. juh'h» ti. ofertalna licitacija glede dobave jekla za nožiče. Predmetni ogla> ie v pisarni rrgovske fn ohrtnlSke zbornice v IJubliani interesentom na vpogled.
—g Dobava decimalnih tehtnic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Suboti-d se bo vršila dne 4. avgusta ti ofertalna licitacija glede dobave 30 decimalrrn-tehtnic z uteži (si vem »FauershaksO Predmetni oglas ie v pisarni trgovske tr obrtniške zbornice v Ltubljant Interesentom na vpogled.
Borzna poročila.
— Zagreb, 9. julija Clzv.) ZaklhicoV Devize: Curih 16.375, 16.45, Partz 54B 5.575. London 436.^-, 43S.50, Berlin 0.0379 0.04. Dunaj 0.134, 0.135. Praga 2.92. 295. Trst 4.02, 4.04, Newyork 95.—, 96.—, Budimpešta 1.09, V12.
— Curih, 9. julija (Izv.^ Današma predborza: Beograd 6.15. Berlin 0.0035 Amsterdam 229.25, Ne\vyork 5.87, Londor 26.75, Pari/ 33.90. Milan 24.65. Praga 17 Budimpešta 0.0675, Bukarešta 2.S5, \'arsa-va 0.005. Dunai 0.0OS35, avstr. žig. krone 0.00535, Sotlia 5.90.
Društvene vesti.
— PrljateP. stof! Kam greva v ne d? Ijo? Na vsak način greva na Beneško noč. ki jo priredi  »Mladost« v Trnovem fn k?
bo najlepša prireditev. Spored bo krasen, pijača dobra, prigrizek rzboren, H hoččs Se več? Prijatelji narave in zabave, v nedeljo 15. rm. vsi v Trnovo!
Poverita
Invalid Ferdinand Žitnik le izgub" denarnico z večjo svoto okoli 4000 K. Denar se ie izgubil od Pod peči do doma Črna vas 28. Ljubljana. Denar Je posojen. Postcu najditelj naj ga odda proti dobri nagradi v upravi »Slov. Naroda*.
— Najdene so Wle na Starem trgu moške plavalne hlače. Dobe se pri g. Ko-baldu. Ižanska 1. I. nadstr.
— Zgubila ie uboga dri uradnica v soboto ob 3/47. zvečer pred magistratom zlato starinsko brošo. Poštenjak se naproša naj isto vrne policiji proti nagradi-
— Zgubila se J« v nedeljo 8. tm. med IZ. in 14. na poti iz Tacna gostilna pri Ko-Slrju za progo drž. železnice Planinski koledar z naslovom lastnika fn ribava usnja-ta listnica 1 legitimacijo drž. želez, in legitimacijo Slov. planinskega društva z majhno vsebino denarja in nekaj drugih listin. Ker za najditelja nima nlkakega pomena, se ga uljudno prosi da Isto odda v listnici se naha'ajoči naslov ali pa pri policijf v Sp. Siiki.
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMŠEK Odgovorni urednik:
VALENTIN &Q£ITAS>
Stran 4.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 10. julija 1923.
S*ev. 154-
V5AK0= v VRSTNI
$PEC!3AUTEIE
11V619ANA
B4IACA U'KRED'BK«
Osebni avto,
»Nesseldorfer,« 14/45 HP, šestsedežni, skoro nov, zelo lep, SE CENO PRODA. — Ljubljana, Martinova c. 30.
7059
Slamoreznica
NAPRODAJ. Cena po do. govoru. — Jesenice št. 30.
7055
Na stanovanje
SPREJMEM GOSPODA; v so bi je električna razsvetljava — Naslov pove uprava »Slov Naroda«. 7062
Gostilno
kjerkoli VZAMEM V NAJEM ALI NA RAČUN. — M. Ho te me ž št. I, Radeče pri Zida nem mostu. 7052
Meblovano sobo
s posebnim vhodom in električ* no razsvetljavo v sredini mesta IŠČE PROTI DOBREMU PLA ČILU ZA TAKOJ GOSPOD — Ponudbe pod »Posebni vhoc 7001 c na upravo »Slov. Naroda«
Nov krompir-rožnik!
Vsak dan razpošiljam vsako množino novega krom pirja po najnižjih dnevnih cenah; dalje Dristno M A* SLO in BUČNO OLJE. — OSKAR MARIC, Ptuj Telefon 38. 7065
*g Zalogo klavirjev in pianinnv
najboljših tovaren B8sendorfer, Czapka, Ehrbar, Httlzl, Schvreighofer, Original Sfingi Itd.
Tudi na obroke. Tudi na obroke
Jerica Hubad. roj. Dolenc, Linbliana,
Hilšarjeva ulica številka 5.
traži dva trijezna strojara i dva isto takova remenara sa nastupom po mogućnosti odmah.
Ponude sa oznakom plaće na naslov upraviti.
Knjigovodja
perfekten, samostojen (kristjan), z dolgoletnimi izpričevali prve vrste, zmožen nemščine in srbohrvaščine se išče za takoj ali najkasneje s 1« avgustom
5958
P. J. Klefisch,
tvornica salam in izvozna trgovina
Jagodina,
Srbija
Zahvala.
Za vse izraze iskrenega sočutja povodom nenadne izgube našega blagega očeta, za podarjeno cvetje, kakor tudi za častno spremstvo na njegovi zadnji poti izreka najtoplejšo zahvalo
Rodbina Bock
B. S. J%.
a
B
■
!
m
■ ■ ■
Angleški Motor Bćcycie 2, 3/4 HP,
lahke tipe je zmagal pri regularitetni tekmi „Moto Kluba Slovenija" za klubovo prvenstvo na propi Ljubljana - Planina - Cerknica - Novavas - Vel. Lašče-Turjak-Ljubljana dne 24. junija 1923 absolutno v vseh kategorijah in dosegel
3
prao darilo.
Zastopstvo: Jugo Auto d. z o. z..
Ijanaf Dunajska cesta 36.
Ljub-
Mizarskega vajenca
iz poštene hiše SPREJME TAKOJ — Rudolf Majcen Velenje. 6960
Ženski šivalni stroj
znamke »Singer«Ringschiff«, skoraj nov, — SE CENO PRODA. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 7053
Sprejmeta se dva čevljarska pomočnika samo za šivano delo. JANKO DOLENC, Ulica na Grad št. 5. 7050
Izučena šivilja
IŠČE SLUŽBO KOT POMA-GALKA. s stanovanjem in hra no v mestu ali na deželi. — Naslov pove uprava »Sloven* skegfa Naroda« pod T. A./7064
Lepa pisalna oprava,
o'obro ohranjena, je radi selitve SAMO NEKAJ DNI NA* PRODAJ. — Ogleda se: Sodna ulica št. 11 v pritličju, desno, od 3. do 6. ure popoldne. 7063
Odda se mesečna soba
ZA ENEGA ALI DVA GO SPGDA. Poseben vhod. elek* trična razsvetljava. — Poizve se: Vodovodna cesta 296. 6969
Išče se KOMPANJON
S 100 tisoč dinarji gotovine ali bančnega kredita za trgovino s špecerijskim blagom. Lokal v lastni hiši. središče mesta. — Ponudbe pod Kompanjon/7037 na upravo »Slov. Naroda«.
Elektrik-strojnik
vseh v to stroko spadajočih delih samostojen. zanesli iva moč, IŠČE SLUŽBO ZA TA« KOJ. — Ponudbe na podružni* co »Slov. Naroda« v Celju pod »Samostojen«. 7031
Staro zlatnino
kupuje po najvišjih cenah kupec, ki se nahaja v Ljub: ]jani samo do 11. t. m. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda*. 7054
Gospodična,
katera je odgovorila na št. 30 malih oglasih, se prosi, da
pove svoje mnenje pismeno na naslov, keferega ie prejela pod »Resnost« dne 23. junija 1923.
7056
o posredovalce
ZA PRODAJO PREMO* GA. OGLJA IN DRV ZA
LJUBLJANO. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7052
Vrata in okna
(MALO RABLJENA) KUPIM. — Ponudbe pod »Demolirano 7021« na upravo Slov. Naroda«
Šivalni stroj
(rabljen in dobro ohranjen) KUPIM. — Ponudbe pod »Stroj/7029«.
Na hrano in stanovanje
(KOT SOSTANOVALEC) SE SPREJME GOSPOD. — Na« slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 6996
Kupi se VILA
z velikim vrtom v neposredni bližini Bleivseisove c. ali *TiVo-lija«. — Ponudbe na upravo »Slov. Nareda* pod »Takoj plačljivo 7002«.
Perica sprejmema vsakovrstno perilo; raztrgano zakrpam.
Poizve se samo od 8. do 13. ure. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6963
Računovodja,
samostojen delavec, vešč vseh pisarniških del, posebno obče« vanja s strankami, ŽELI STAL* NO MESTO. — Ponudbe pod »Št. 68/7028« na upravo »Slov. Naroda«.
le se ST/INOV....
ZA DVE OSEBI V MESTU ALI OKOLICI, obstoječe iz dve sob in pritiklin. SPREJME SE TUDI MESTO HIŠNIKA. — Ponudbe pod »Mirna stran« ka/6995« na upravo »Slovenske* ga Naroda«.
Kućimo vsako množino
stareoa svinca.
PUŠKAR NA y KRANJU.
*394
Naprodaj AUTO
(štirisedežen) v popolnoma do* brem stanju. Cena 40.000 Din. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6962
1, pni
mehanična delavnica
(popravljalnlca)
L. BARAGA, LJubljana, Šelenbnrgova nlica 6-1.
Trstjezastrope
izdeluje in prodajo na debelo in drobno po najnižjih cenah. Pri večjih mnoŽTah znaten popust. ANTON STEINER, Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo.
Stalim Oil (o. of Jupli
v Zagrebu
priporoča p.n. naročnikom svojo stalno zalogo:  bencina, petroleja, par&Hina, vseh vrst mineralnih strojnih olj za automobile v Ljubljani«
Tozadevne informacije in naročila sprejema glavno zastostvo:
C. menardi, Ljubljana
Trubarjeva nI 2. Telefon št. 62.
I. lili vm
Hilšerjeva ulica 5.
Popravljam in uglašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno.
POZORI
5307
Krepim
lažji avto
dobro obranfen. Ponudbe z z navedbo znamke, moči in cene 3od „Dobro 7044" na upravo Slov. Naroda.
Kupim
motorno kolo
dobro ohranjeno. Ponudbe navedbo znamke, moči in cene na upravo lista pod Motocikl 7043.
ORIGINALNI NOV
šsecialni motor DXW.
(Leichtmotorrad) 2% HP. SE UGODNO PRODA. — Naslov se izve pri Aloma Companv, anončna družba, Ljubljana. Kongresni trg 3. 6^87
Prsta §7 delnic papirnice Vevče,
kurz K 790.—, t. j. K 10.— pod emisij?T'irri kurzom. Dve tretji' ni istih s letnim, ena tretjina s polletnim kuponom. — Ponud= ">e pod t»Vevče« na Alorrsa Com« 3any. anončna družba. Ljubi i a« na, Kongresni trg 3. 6986
200.000 do 300.000 K posodim proti vknjižbi
onemu* ki mi da v najem tanovanje v mestu, obšlo* ječe iz treh do štirih sob in pritiklin. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 6805
L1H1JA
Filijalka
Simon Kmetec, Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 26. Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne listke.
ODHOD IZ LJUBLJANE VSAKI TEDEN.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
J. G. DRAšKOVIĆ Zagreb,
„B" cesta pri državnem kolodvoru.
PODRUŽNICE: Beograd: Balkanska ulica 25. — Sušak: Jovo Gj. Ivošević, Karolinška cesta 160. — Split: Ante Buić Dioklecijanova obala 13. — Gruž: Ivo Lovričevič. — Bitolj: Gjorgje J. Dimitri-jevič & Komp., Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Vel. BeCkerek: Dušan Lj. Mihajlović, Trg Kralja Peha 4.
Potnike do Hamburga spremila dralbaui uradaki
Mm3 jamskega lesa,
ranko vagon postaja Južne že= eznice. takoišnia dobava. — PRODAM ONEMU. KI PLA* CA NAJVIŠJO CENO. — Po, nudbe z navedbo cene pod »Jamski les 705S« na upravo »Slov. Naroda«r.
PO UGODNI CENI SE PRODA VILA na periferiji mesta Ptuja
(dve sobi, podstrešna soba, kus hinja. pralna kuhinja, veranda, lep vrt in dvorišče). — Pojas* nila da: F. Permoser, Poljčane.
7046
Lesni strokovnjak
za samostojno vodstvo podrvžs nicp. vsestransko verziran. SE SPREJME PRI LESNI VELETRGOVINI. — Ponudbe z re= ferencami pod: »Izvozna trgo= vina« na anončni zavod Drago TVseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 7057
Kupijo se:
ČRNE ČRESNJE (dobre so tudi divje drobnice) in BO* ROVNICE večjo množino. MALINE (več vagonov). — Ponudbe z navedbo najnižjih cen, postavljeno franko oddaj* na postaja v lastni posodi ali
brez nje na: SREČKO  POTNIK, tvornica r*^ p-Tic in ekstraks tov, Ljubljana, Metelkova ulica
60Z5
Prodam H!f 0
Z GOSTILNO TN TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM (dve veliki gostilniški sobi. štiri sob°, tri skladišča, vodovod, električna luč) na periferiji me* sta Ljubljane (na pi-o-r^tnem kraiu. koncesija r inventarjem vred. Cena 212.000 Di-r: vse prosto. — Ponudbe pod »Halo 7006« na upravo »SI. Naroda«.
Lesni sfrekovnjak
posebno za uporabo in prednjo bukovega lesa. z dobrimi in frnjnimi r*dtematskimi zvezam!. 2ELI PREMENITI SEDANJO SLUŽBO. — V pošte v pridejo le veleposestniki bukovih £o* zdov ali večje lesne družbe itd. Vešč je tudi gospodarstva in poljedelstva: gre tudi kot opra* vitelj ali oskrbnik večiega go/ds nega posestva ali kaj stičnega. — Ponudbe naj sr pošljejo pod »Vesten in točen/7036« na upra= vo »Slov. Naroda«.
Originalna Puhova dvokolesa
z dobro pneumatiko po Din 1900. Več najnovejših motorjev, novih in rabljenih in različnih otroških vozičkov po ceni na prodaj. .TRIBUNA" F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4.
PRODA SE enonad-stropna trgovska HIŠA
z dobro vpeljano špecerijsko trgovino, v neposredni bližini Bleda, ki nudi kupcu dobro eksistenco. Cena ugodna. — Več se poizve : H. PRIVŠEK. Ljubljana, Miklošičeva cesta 18/1» desno, poleg sodišča. 7033
Prarla cd dobro ohraniena
M UUd wC vinska sesalka (pumpa) z vsemi pritiklina* mi. kakor tudi s cevmi. — Istotiim se proda povsem intakten pisalni stroj znam? ke »Norica« po ugodni ceni, kakor tudi 1 dvosedežni in 1 štirisedežni auto. — Na* slov pove uprava lista. 7025
BEPEMT, OPEKA
in PREMOG
vsaka množina PO ZNIŽA* NIH CENAH NA RAZPO LAGO pri H. Petrič, Ljub' Ijana. Dunajska cesta št. 33 (skladišče »Balkan«. Telefon interarban 366. 6320
popolnoma samostojen, tudi bilančnik, ki zna voditi knjigovodstvo veletrgovine z žeieznino, je v govoru in pisavi zmožen krvatskega (ali slovenskega) in nemškega jezika, se ob velikih prejemkih išče za Zagreb. Ponudbe pod Oberbuohh&lter II-F-50 na Interreklam d. d. Zagreb, Palmotićeva ulica 18. 7045
in
za razne
Na razpoiago vsled padca nem. marka
po izredno ugodni ceni sftnoii
Pri takojSni prijavi In naraČilu       » WJ ■       infJlJ$lri |G.
iZrednO  Velik   Prihranek. Ugodne  cene so samo nekaj dni
zajamčene. 6 lokomobil prvovrstnega tipa.   med 25—200 KS.
Inž. MIH« MIHORj  Ljubljana, Slomškova ulica 7, II. nadstr.
zoboioio
IOIODOBOBOBC
Spreman, samostalan
stiH majstor z
(Modeltlschlermeister)
traži St sa nastupom odmah. Za oženjene stan pripravljen. Ponude slati na:
Osiječka ljevaonica i tvornica željeza d. d.
Osijek, 7048 cd ■ o ■ cd «co 1cd HO U cd UCD ■ o 9CD b cd ■ o ■ cd ■ cd
Zahvala in obvestilo.
Slavnemu obratovati svojo
občinstvu vljudno naznanjam, da sem prenehal
:1,
9       • V
•c*
i
n nakup drv!
:cd pomani'"^nja prostora ODDAJAM PO ZNATNO ZIŽANI CENI
DRVA
trda in mehka Codre^ki od žacje in parketov^l v vsaki množini. Pri večjem naročilu se dostavijo drva tudi na dom. — Ivan Šis Ška. tovarn? parkefov in parna žaca, Ljubljana, Metelkova uli: ca 4. Telefon št. 241 6903
bs iS
Ve* f.obrlh
pleskarskih rcmcrjjfrcv
za trajno delo sprejme tvrdka
Brata Eberl nas!.
Martine, Černe & Co.,
družba z o. z., Ljubljana, Igriška ulica 6.
Istotam se spreime tudi več delavcev za pleskanje železniških
mostov.
6966
Vodio
igafnici
liče spirlttia tvornica in čistilnica — Po^oj;: večletna izkušnja r-1 difutijskem postopanju in obdelovanju škrobovina-stih sirovin. Ponudbe z zahtevo plače na anončno pisarno .PU-BLIK", Subotica, Strossmajero\a ulica 8. 6880
B h B
■ ■ k?
■ SI £! B 9
B B
c b
E
□
i*
rt
Restavraciio JeHevi" in Hotel „Pošta" v Ragal !Ia!i!>.!
in da sem prevzel
Vsem svojim dosedanjim gostom v Rogaški Slatini se za njihov obilen poset in naklonjenost najtopleje zahvaljujem.
V na novo prevzeti restavraciji „UNIONA" v Ljubljani bom cenjene goste postregel najboljše, jamčim s svojo 20letno prakso v Švici, Nemčiji in Jugoslaviji, da bode cenjeno občinstvo postreženo najfinejše in po najnižjih cenah, da bom nudil z najboljšim per-nalom vse udobnosti najfinejše restavracije ter dvignil isto :;opet na ono stopinjo, katera ji pristoja.
Imel bom vedno na zalogi najboljša in najfiaeiSa vina iz lastnih štajerskih vinogradov po zmerno nizkih cenah, imel na izb r • najfinejše in najokusnejše pripravljena jedila od najbolj prinrostih do najfinejših. Prevzemam na obed in večerjo zaključene družbe, poročne obede, za kar imam na razpolago posebno dvorano.
Cenjeno občinstvo vljudno vabim, da se samo o vsem prepriča in mu zagotavljam, da bo vedno lahko v vsakem oziru povsem zadovoljno.
Za obilen poset cenjenih gostov se najvljudneje priporočam ter beležim
z odličnim spoštovanjem
resSavrater in ravnatelj grand hotela , UNISM"
v Ljubljani.
llBMillS3e?3i9initrtir.i.':
s sladkorjem vkuhan
po 21 iBfR za 11s
nudi lekarna
ilr. &. fM • Wm
Dunajska cesta
lio \m svaki Iv? I
Terminologija trg. znanosti priručnik za svagdanju uporabu svakom trgovcu, industrijalcu, a naročito svšes £attftu¥ninx zavođinca. — Cijena Din 100. Pouzećem šalje
Privredna knjižara, Zagreb
PeMenlca VI« br. 9 g
Knjižite dobivaju veliki popusti ,
Opr. št. Nc. VI 870/23 3
7024
ral IPIHP
111«
Na predlog lastnikov Marije Lešnik, Antona Gredar in Elze Gredar, posestnikov v Pobrežju, Cesta na Brezje št. 23 se prodajo na javni dražbi spodaj zapisane nepremičnine za pristavljeno izklicno ceno dne 26. julija 1923 ob 15. uri popoldne kot celota. Dražba se vrši na licu mesta v Pobežju, cesta na Brezje št. 23.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo. Zastavne pravice na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele vsote po odračunanju prevzetih bremen. Za potrditev prodaje imajo prodajalci 8 dni premisleka.
Izkupilo prodaje je izročiti g. notarju Ivanu Asiču kot sodnemu komisarju.
Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpo-gledali pri g. notarju Ivanu Ašiču v Mariboru kot sodnem komisarju.
Nepremičnina:
1. pare št. 92 stavbišče z zidano Brezje v Pobrežju ....
2. pare. št. 7S9 pašnik.....
3. pare. št. 790/1 njiva ....
4. pare. št. 790/2 vrt  .... .
5. pare. št. 350 rastlinjak    .   . ,
hišo št. 23 Cesta na . . . 3 a 42 rrr; ... 4 a 92 m-; . . . 36 a 20 m2; . . . 4 a 21 m:; ... M m2.
Izklicna cena Din 125,000*—.
Okrajno sodišče ¥ Mariboru,
oddelek VL# dne 18L junija 1*33.
52
479
77
12
44
083
74
93
PV
00