Poštnina plačana v gotovini. m//' V Ljubljani, dne 12. maja 1988. — Leto XI. — Št. 20. avicfl GLASILO KRJČANJKEGADELOVNEGA LJUDSTVA Svetovno gospodarstvo V teku zadnjih let se je svetovna industrijska produkcija nahajala v stalnem porastu. Sredi leta 1937. je bila za kakih 75% višja kot v času najhujše gospodarske krize leta 1932., a v primeri z letom 1929., ko je svetovna industrijska proizvodnja kazala najvišjo stopnjo, je bila večja za okoli 20%. V drugi polovici lanskega leta je prišlo do nekakega zastoja, v nekaterih državah pa celo do občutnega padca. Izmed vseh industrijskih držav so naj večji padec zaznamovale Združene države. lina izmed važnih posebnosti svetovne industrijske proizvodnje leta 1937. je v tem, da je nasprotno prejšnjemu razvoju imel mednarodni trg mnogo važnejšo vlogo kot notranji, lako na pr. ko je skupna svetovna industrijska in rudarska proizvodnja leta 1937. skočila za okoli 7%, se je obenem svetovna trgovina rudarskih in industrijskih izdelkov dvignila za 15%. Razlika v povečanju produkcije in izvozu izdelanega blaga se je najbolj pokazala v Združenih državah, kjer je produkcija pokazala povišanje za 5%, izvoz izdelanega blaga pa za okoli 29%. Toda kljub zadovoljivemu razvoju produkcije je bila ta v primeri z 1. 1929. še vedno za okoli 15% manjša. Ta razlika med svetovno industrijsko produkcijo in mednarodno trgovino industrijskih izdelkov je nasledek tega, ker se je gospodarski dvig v zadnjih letih mnogo bolj naslanjal na gospodarske sile notranjega trga in to posebno zaradi poseganja držav v urejevanje gospodarske dejavnosti. Nujnost spremembe gospodarske politike in nove politične naloge držav so vplivale, da se je gospodarski sestav v zadnjih letih zaznavno spremenil. Razvoj industrijske proizvodnje v zadnjih letih je bil takle (če damo stopnji proizvodnje leta 1929. štev. 100): 1930 1931 1934 1935 1936 193? Nemčija 86 68 80 94 106 117 Anglija 92 84 99 106 116 125 Francija 100 89 71 67 79 83 Italija 92 78 80 94 88 99 USA 81 68 66 76 88 92 Japonska 95 92 129 142 15'1 169 Rusija 131 161 238 293 382 ? Zaradi nastalih sprememb se je spremenil tudi značaj posameznih dežel v okviru skupne svetovne produkcije. Od starih industrijskih držav se je posrečilo samo Angliji in Nemčiji, da sta prekosili stopnjo produkcije iz leta 1929. Od ostalih evropskih industrijskih držav sta dosegli stopnjo leta 1929. samo še Avstrija in Italija. V drugih državah, posebno v Franciji, a tudi v Belgiji, Češkoslovaški in Poljski je produkcija še vedno pod stopnjo leta 1929. V Združenih državah je produkcija leta 1937. dosegla približno stopnjo izza časa nastopa gospodarske krize, toda v dragem polletju je občutno padla, za okoli 8 odstotkov. Tudi Kanada ni mogla doseči prejšnje višine. Na drugi strani pa je celi vrsti novih industrijskih dežel uspelo v teku zadnjih let povečati produkcijo, posebno Rusiji in Japonski. Po ruskih podatkih je bila tani produkcija leta 1936. štirikrat večja kot leta 1929. Japonska je napredovala za 70%. Mnoge države so dosegle velik napredek v industrijski produkciji in s tem zmanjšale v veliki meri svojo gospodarsko odvisnost od tujine, to je od starih industrijskih držav. Tako se je -na primer povečala produkcija v Norveški, Finski in Letoniji približno za 50%. Prav tako kažejo povečanje produkcije tudi južnoevropske države. Podobno je tudi v mnogih čezmorskih državah. To povečanje je posebno za-« znavno na področju življenjskih potrebščin, nasprotno pa je na primer v Angliji, Nemčiji in Italiji produkcija močnejša glede industrijskih predmetov, to pa zlasti zaradi oboroževanja. Kakšno je bilo valovanje produkcije v važnejših industrijskih državah, vidimo iz naslednjega (stop- nja produkcije leta 1929. = 100); • in.4* HD i a ► 0 Sl a a «-§ ed Država 11 j« a 0> 0) 'a S 11 .S O 'at 1 8. •H 'o ‘e? h .2 o 'a.2 "Sd > .SJ3 TJ.* a tn o »-• £ a ©.22. cE”" 2-S £ ” D- Nemčija 117 122 105 120 108 Japonska 169 255 155 285 147 Italija 99 126 79 Rusija 582 486 286 926 Anglija 125 133 108 USA 92 89 95 120 Francija 83 80 87 držav pri skupni svetovni produkciji (v%): 1929 1932 1937 Nemčija 11,55 8,92 11,57 Anglija 9,26 1.1,21 9,87 Francija 7,00 6,98 4,96 Belgija 1,10 1,10 0,85 Italija 3,15 3,05 2,66 Poljska 0,75 0,59 0,55 Češkoslovaška 1,60 ,1,47 1,32: Avstrija 0,60 0,52 0,53 Madžarska 0,36 0,40 0,43 Romunija 0,30 0,39 0,33 Grčija 0,25 0,37 0,31 Švedska 0,85 1,08 1,08 Norveška 0,25 0,34 0,2f7 Danska 0,35 0,46 0,40 Finska 0,15 0,18 0,19 Estonija 0,05 0,06 0,06 Letonija 0,15 0,18 0,20 Rusija 4,65 12,36 15,25 USA 44,80 34,93 35,33 Kanada 2,2t) 1,85 1,87 Čile 0,30 0,36 0,34 Razen teh sprememb se je spre- Zaradi tega neenakega razvoja industrijske produkcije se je v veliki meri spremenil tudi delež posameznih držav v celotni svetovni produkciji. Medtem ko sta Anglija in Nemčija svoj delež približno ohranili, se je udeležba Združenih držav znatno zmanjšala. Nasproti temu znižanju je znatno zvišan delež Rusije in Japonske. Zaradi boljšega pregleda navajamo gibanje udeležbe posameznih Lesna Urnelna Celulozna Alu- volna svila volna minij 1930 87 103 97 96 1931 107 1114 87 78 1932 259 1-17 84 55 1933 338 154 97 51 1934 626 179 106 61 1935 1718 215 1115 92 1936 3682 235 115 131 1937 7632 273 155 157 Poleg iudustrij e novih sirovin in menilo tudi razmerje med industrijskimi izdelki in življenjskimi potrebščinami. Industrija je na splošno dosegla višji porast, to pa zlasti zaradi oboroževanja. Prav tako je prišlo do velikih sprememb v proizvodnji pogonskih surovin. Produkcija premoga je znatno zaostala za produkcijo nafte in elektrifikacije. Proiz\»odnja premoga je komaj spet dosegla stopnjo iz leta 1929., nasprotno je produkcija nafte porasla za 40%, električne sile pa celo za 50%. Kljub temu pa se pomembnost premoga ni zmanjšala, ampak celo povečala, ker se je zadnja leta začel uporabljati tudi kot sirovina za mnoge sintetične izdelke. Ena od največjih značilnosti industrijskega razvoja od 1. 1929. je povečanje produkcije novih siro-vin in sintetičnih izdelkov. Pri tem gre posebno za tiste sirovine, ki so se prej proizvajale v velikih množinah, n. pr. aluminij, soliter, umetna svila, deloma pa tudi za nove industrijske proizvode, kakor sintetično rudninsko olje, lesna volna, umetna smola itd. Za sedaj ni mogoče dobiti popolnoma natančno sliko o povečanju teh proizvodov, vidi se pa, da v zadnjih letih dobivajo vedno večji pomen. Tako je na primer 1. 1937. znašala produkcija umetne svile trikrat več kot 1929. Lesne volne leta 1929. sploh še niso izdelovali, leta 1937. pa je znašala njena produkcija nad polovico produkcije umetne svile. Razvoj proizvodnje umetnih sirovin se najbolje vidi iz naslednje tabele (višina produkcije 1. 1929. = 100): sintetičnih izdelkov zaznamuje velik porast tudi vojna industrija. Tu je povečanje mnogo večje kot pri drugih industrijskih panogah. Razumljivo, da ni mogoče natančno ugotoviti, za koliko se je povečala produktivnost vojne industrije, toda iz stroškov za oboroževanje je mogoče dobiti o tem približno predstavo. Tako so se n. pr. neposredni izdatki za svetovno oboroževanje od 1. 1929. več ko podvojili. Že leta 1936. so stroški za oboroževanje znašali nad 10% vrednosti celotne svetovne produkcije. Izdatki za oboroževanje niso enakomerni v vseh državah. V Združenih državah n. pr. so znašali pri skupni industrijski proizvodnji v vrednosti 25 milijard dolarjev in skupnem ljudskem dohodku 65 milijard dolarjev, izdatki za oboroževanje 1 milijardo dolarjev. V Angliji je bilo tako razmerje: industrijska produkcija 1,7 milijard funtov, ljudski dohodek 5 milijard funtov, oboroževanje 350 milijonov funtov. V drugih državah, na pr. na Japonskem, v Nemčiji, Italiji so izdatki za oboroževanje sorazmerno mnogo večji ter je razmerje do ostale industrijske produkcije mnogo slabše. Velike spremembe v svetovni industrijski produkciji zadnjih let niso nastale le iz konjunkturnih vzrokov, ampak tudi iz političnih. Konjunkture v posameznih državah, ki so doprinesle k današnji visoki stopnji svetovne produkcije, so dale gospodarskemu razvoju močan političen značaj. Tu je treba posebno poudariti avtarkična prizadevanja nekaterih držav, kar se posebno vidi iz višine vojne industrije in pridelave umetnih sirovin. Vedno večja udeležba države v gospodarskem življenju in njeno poseganje v razvoj industrij, potrebnih v vojne namene, daje današnjemu svetovnemu industrijskemu razvoju posebno obeležje. Vse kaže, da se bo v teh razmerah sestav svetovnega gospodarstva v prihodnjih letih znatno spremenil. (Po podatkih zavoda /a pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu.) Razširjajmo „Delavsko pravico“! 2 — Št. 20 — 1938 DELAVSKA PRAVICA’ Usoda pod* jetniškega stanu Pod tem naslovom je priobčil v reviji »Tehnika im gospodarstvo« industrialec Ivan Avisenelk tehten članek, ki je vreden, da ga preberejo tudi naši bravoi. /ato ga ponatislku-jemo. V svoji mladosti je prišel (podjetniški stan, ur.) pod vpliv idej francoske revolucije, svobode, bratstva in enakopravnosti. Prežeti so ga hotele, pa se jim ni posrdčilo. Svoboda mu je kar dobro dela. Dala je razmaha njegovemu pogumu, upravičevala je njegov egoizem, dala mu je priložnost, da izrabi ves napredek gospodarstva in tehnilke. Za bratstvo in enakopravnost pa se ni dosti zmenil, ni ju namreč mogel spraviti v sklad s svojim egoizmom. Treba je bilo dobrih 100 let, da je svet prišel do spozmanja in prepričanja, da so te osnovne ideje francoske revolucije le takrat nekaj -vredne, če ljudje živijo po viseh treh in ne samo po eni. Začela se je doba socialnega ustvarjanja v ogrodju kapitalističnega gospodarskega sistema. Če je ves svet prišel do talkega spoznanja in prepričanja, pa jima žal ni sledil podjetniški stan. Krčevito se je držal in se deloma še danes drži misli, da je svoboda — predvtsem seveda gospodarska svoboda — prva, bratstvo in enakopravnost pa sta le privesek. Tličilo je skupaj dvoje nasprotnih naziramj, že par desetletij se vrši med njima hiud boj, ki močno vpliva na vise javno življenje, posebno na politiko. Povojne diktature so ena od posledic tega boja. Na Ruskem je podjetniški stan propadel; v ostalih totalitarnih drlžavah pa gine pod režimi, ki jih je isarn pomagal ustvarjati iz strahu za bodolonost svojega egoističnega naziranja. V demokratičnih državah, ravno te dni in mesece prav posebno v Franciji in Ameriki, pa bije ostre bitike, da bi rešil, kar se da rešiti. (Resnica pa je ta: Neomejene lastnine ni veič. Ni več tudi neomejene uporabe lastnine. Ta dva ideala podjetniškega stanu sta prešla v preteik-lloist. Tako je dejjamisiko stanje, čim prej se bo z njim sprijaznil podjetniški stan, tem bolje zanj in za družbo. Prihranjeno bo človeštvu veliko socialnih, političnih in kulturnih bojev. Podjetniški stan bo naredil samemu sebi največjo dobroto, če pride sam po isebi do prepričanja, da mora zasebna lastnina in njena uporaba služiti pred vsem javni bllaginji in potem šele zasebnemu egoizmu. Če ne pride do 'tega sam po sebi, ,ga bo k temu nuijno prisilil družabni razvoj, seveda v zvezi z globokimi družabnimi pre-tresljaji, ki bodo v škodo vsem. posebno pa podjetnikom. Rusija uči! Da bi bila Socialno ekonomski institut in njegov časopis slovenskemu podjetniku za priliko, pa tudi za opomin, da se mora z vso dušo posvetiti socialnemu delu, ga smatrati za svojo dolžmost ravno talko, kot smatra zasebno pridobivanje za svojo gospodarsko dolžnost! Naj mu pomaga naše gibanje do prepričanja, da si mora v socialnem življenj-u priboriti z delom isti pomen, kot ga ima v gospodarskem. Zaposlitev t marcu 1938 (Po statistiki OUZD-a v Ljubljani) Celotni letni prirastek zavarovancev OUZD-a v Ljubljani znaša v marcu 1938. + 561il oseb ali + 6.50%. Najve-čje letne prirasttke izkazujejo sledeče industrije: goizdno-žagarska 1131 delavcev, tekstilna industrija 793, kovinska industrija 553, industrija za predelovanje lesa 406 delavcev. Značilno je, da tekstilna, ki je v zadnjem času izkazovala izmed vseh industrij vedno najvelčje letne prirastke, ni v tem pogledu več na prvem mestu. Letni prirastki polagoma nazadujejo. Pomembnejšega konjuinkturnega nazadovanja ne izkazuje v tem mesecu nobena industrija. V sezijslkem pogledu je najbolj napredovala zaposlenost v gradbeni industriji, in sicer skoraj za 50%, to je za + 1112 delavcev, v industriji kamenja in zemllje (opekarne, kamnolomi) za + 406 delavcev ali 10.40%, v tekstilni industriji iza + 210 delavcev ali 1.30%. V sezijskem pogledu je vidneje nazadovala le gozdno-žagarslka industrija, in sicer za — 213 delavcev ali — 2.57%. Skupno je bilo zavarovanih v prvih treh mesecih 1. 1938. 92.317 delavcev. Zagrebška konferenca V nedeljo 1. maja se je vršila v Zagrebu konferenca, katere sta se udeležila v zastopstvu JSZ predsed-^ nik Srečko Žumer in Tone FajfarT Radnički strukovni savez so zastopali številni njegovi odborniki in sodelavci. Na konferenci so razpravljali o vseh perečih delavskih in sindikalnih vprašanjih. Svoje zaključke so zgostili v resoluciji, ki jo objavljamo na drugem mestu. Resolucijo sta še naknadno odobrili načelstveni seji RSS v Zagrebu in j SZ v Ljubljani. Na konferenci je bilo sklenjeno tudi najožje sodelovanje med RSS in JSZ na področju strokovnega dela in socialne politike. Ugotovili so najožjo idejno in organizacijsko povezanost obeh krščansko socialnih sindikatov v državi, ki se mora v prihodnje še bolj izenačiti. Sodelovanje slovenskega in hrvaškega krščanskega delavstva naj v prihodnje doprinese čim več koristi našemu skupnemu boju za načela krščanske pravičnosti in resnične demokracije. Širša seja načelstva JSZ V nedeljo 8. maja se je vršila v Ljubljani širša seja načelstva JSZ, katere so se udeležili poleg članov načelstva tudi vsi namestniki z dežele. Seja je predvsem obravnavala socialno-politični in sindikalni položaj, ki je nastal v novejšem času ter glede tega napravila primerne sklepe. Potrdila je resolucijo zagrebške konference ter se izrekla za čim ožje sodelovanje s hrvaškim delavstvom. Vse razpravljanje je izzvenelo v odločno voljo, da se JSZ od svojega dosedanjega stališča ne umakne niti za korak ter da je pripravljena za načela kršč. socializma in demokracije žrtvovati tudi svoj obstoj. Na seji so zastopniki zavzeli tudi jasno stališče glede Jugorasa Seja je bila živ dokaz velike življenjske sile in delavnosti celotne JSZ. Nobene sile ni, ki bi mogla našo misel zatreti. rpo nalili kr a jih Nazarje Članski sestanek naše skupine se je vršil dne 8. maja. Pred sestankom smo imeli sv. mašo s primernim cerkvenim govorom. Na sestanku je prvi govoril tov. Kovač iz Celja. V globoko zajetem govoru je pokazal, kaj je prava delavska kultura. Kako težka je pot tistih, ki to kulturo ustvarjajo. Zato mora vsak delavec vse svoje sile posvetiti temu, da ustvarimo in zgradimo kulturo, ki bo upoštevala delavca kot človeka, ki ima isto pravico do vseh tvarnih in duhovnih dobrin, kot višji sloji. Podlaga te kulture pa je samo v čisti demokraciji in svobodnem združevanju. — Tov. Grošelj iz Ljubljane je pokazal, da je pogoj, da bo delavec prišel kdaj do svoje delavske kulture, v tem, da se zbere v svojih strokovnih organizacijah. — Tov. predsednik Celinšek je pozval delavce k večji organizacijski zavednosti in delavnosti, da dosežemo cilje, o katerih smo slišali. Žiri Dne 4. maja smo imeli članski sestanek‘naše skupine, ki se ga je udeležilo tudi mnogo drugih delavcev. — Tov. Pestotnik nam je temeljito razložil glavni pomen socialne zakonodaje. Posebno je poudarjal, da je delavstvo samo krivo, če se današnja sicer dobra socialna zakonodaja ne izvaja. Da se bomo mogli uspešno boriti za njeno izvajanje, moramo zakonodajo dobro poznati. Tega se dobro zavedajo tudi tisti, ki zakonodajo teptajo, ter odvračajo delavstvo od strokovnih organizacij, v katerih si pridobiva svojo izobrazbo. — Sklenili smo, da bomo svojo organizacijsko povezanost še bolj okrepili in tako pomagali pravici do zmage. Gameljne V nedeljo 8. maja se je vršil v Gameljnah zelo dobi o obiskan sestanek tekstilnega delavstva tovarne »Štora« v Gameljnah. Na sestanku je poročal centralni tajnik Lombardo o zaključku razprave, ki se je vršila pred kratkim med zastopniki podjetja in zastopniki delavstva v pogledu izboljšanja plač in nekaterih drugih važnih zadev glede delovnega razmerja. Delavstvo tovarne »Štora« je zopet doseglo nekaj zboljšanja pri plači in to zlasti ono delavstvo, ki je zaposleno pri tako zvani kratki robi (izdelovanje čipk in trakov). V kratkem bo podjetje izplačalo delavstvu tudi posebni prispevek glede na dvig cen življenjskim potrebščinam. O višini tega prispevka bo sklepal upravni odbor podjetja. Prav tako bo tudi letos podjetje izplačalo delavstvu tako zva-no bilančno nagrado in to vsemu one- 22. V. k Sv, Joštu! Kranjske strokovne skupine pri-rede v nedeljo 22. maja celodnevno delavsko prireditev. Ob 7 zjutraj bo odhod iz Kranja (Delavski dom) z godbo na čelu, ob 9 sv. maša pri Sv. Joštu, potem pa delavsko zborovanje. Popoldne bo na Laborali delavska zabava z dobrodelno loterijo. Pri vsej prireditvi bo sodelovala delavska godba iz Vevč. K prireditvi vabimo predvsem -vse delavstvo iz kranjskih tovarn, nadalje tudi vse tovariške skupine iz bližnje in daljnje okolice. Skrbimo, da bo ta manifestacija zavednega krščansko socialističnega delavstva čim lepša! Viničar ji mu delavstvu, ki ima nad 2 leti zaposlitve v tovarni. Letos bodo to nagrado prejeli tudi delavci in delavke tovarne v Gameljnah. Na razpravi so se reševala tudi razna druga vprašanja iz delovnega razmerja celote ali posameznikov in so bila vsa ta vprašanja rešena v zadovoljstvo delavstva. Delavstvo v tovarni v Št. Vidu kakor tudi v Gameljnah se vedno tesneje oklepa svoje strokovne organizacije, ker ve, da le po njej more zboljševati svoj položaj in uveljavljati svoje pravice tako pri delu, kakor tudi zunaj dela. Organizirano delavstvo želi čim boljših odnošajev s podjetjem. Pogoji za dobre odnošaje in uspešno delo pa zavise od dobro urejenih delovnih in plačilnih razmer v podjetju. Vsekakor je treba poudariti,- da mora delavstvo svoje dolžnosti pri delu vestno vršiti, ker le tako delavstvo ima tudi možnost zahtevati pravice, ki izvirajo iz dela. Organizirano delavstvo se bo dosledno držalo teh smernic, to se pravi, da bo vestno vršilo svoje dolžnosti pri delu in tudi dosledno terjalo svoje pravice. Jesenice Na občnem zboru ZZD, ki se je vršil 4. maja, je bilo baje le 9 udeležencev, in še ti menda niso bili vsi delavci. To povemo le zato* ker se »Slov. delavec« in »Na mejah« skušata obregovati ob udeležbo na občnem zboru JSZ, ki je v resnici bila prav dobra. O binkoštili, ko se vrši na Jesenicah prvi kovinarski zbor, naj člani ne prirejajo raznih izletov, ampak naj se udeleže našega kovinarskega zborovanja, prav tako pa tudi prireditev v okviru slovenskega tedna. Članski sestanek, kjer se bomo pomenili o kovinarskem zboru, o sodelovanju pri slovenskem tednu ter o novi bolnici, bo v nedeljo 29. maja. Udeleže naj se ga vsi člani! Št. Vid Članice iz tovarne »Štora« smo imele v nedeljo 8. t. m. članski sestanek, ki je bil dobro obiskan. Na sestanku smo poročali o poteku in uspehu naših zadnjih pogajanj. Sicer smo nekaj dosegli, vsega pa še ne. Saj toliko ne, kolikor bi nam pritikalo. Na noben način ne moremo biti zadovoljni, da bodo deležni bilančne nagrade le delavci in delavke, ki so zaposlene v tovarni dve ali več let. Saj so v preteklem letu delali vsi delavci, ne pa samo nekateri. Tudi z razmerami v tovarni sami ne moremo biti zadovoljni. Dogaja se, da prihajajo v tovarno delavke, .priporočene in poslane od nekih vodilnih gospodov. Taka delavka novinka si potem tlelo lahko izbira. Če ji to ni po volji, ji dajo pa drugega. Pri tem se pa nič ne ozirajo na to, če se ji mora umak- Sv. Barbara v Halozah. Člana naše viničarske skupine tov. F. J. je nedavno zadela izredna sreča. Pri domačem županu je dvignil blizu 20 kg denarja, ki ga je tam vplačal zanj njegov bivši gospodar, vinogradnik g. K. H. iz P. bi pa kdo ne mislil, da so se za viničarje v Halozah začeli zlati časi, če je en vinogradnik viničarja tako obsul z denarjem, ali da ne bi kdo mislil, da bo viničarska organizacija na podlagi viničarskega zakona in s pomočjo viničarskih komisij vinogradnike uničila, dodajamo še pojasnilo. Ta vinogradnik bi moral po sklepu viničarske komisije plačati viničarju še nekaj neporavnanega zaslužka, odškodnine za poškodbe itd. Ugibal je, kako bi se zaradi tega nad viničarjem maščeval. Tuhtal je in pogruntal. Zbiral je 25 parske novce (je namreč tudi trgovec) ter prinesel k županu 1500 din, in sicer 4o vršil v Anversu kongres naše krščanske nameščenske internacionale. Pred dvemi leti se je vršil tak kongres v Karlovih Varih ter se ga je udeležil tov. Savenc, ki je tedaj tudi popisal, s kakim navdušenjem je bil sprejet in pozdravljen od zastopnikov ostalih nameščenskih organizacij drugih narodov. Naša zveza z internacionalo se je poživila v vsestransko korist. 1 udi letos se odbor ni mogel upirati prijaznemu povabilu internacionale ter je po dolgem sklepanju sklenil, da posije na kongres kot zastop- Hartmana. Nismo se ustrašili stroškov, ViSO z udeležbo v zvezi, kajti pot je dolga in draga. Zavedali smo se pa koristi ki jih bomo od tega imeli. Od tov. Hartmana pa pričaka-jemo, da nas bo častno zastopal in nam svojo pot in doživetja čim natančneje popisal. Stanje naše organizacije se počasi, a vztrajno izboljšuje. Ne moremo sicer zaznamovati, da bi pristopali novi ^lani kar v stotinah, nove prijave pa dobivamo stalno in skoraj na ^saki seji je na dnevnem redu sprejem novih članov. Naše članstvo je tako, da se nam ni treba ‘bati, da ga izgubimo, če zapiha kak drug veter na političnem polju. Organizacija je danes močna in ustaljena bolj kot kdaj poprej ter zaradi svoje neodvisnosti edina organizacija, ki za nameščence res nekuj pomeni. Povečanje Šlajmerjevega doma Že dalj časa je TBPD obravnavalo problem Šlajmerjevega doma, ki je postal premajhen za člane višjega zavarovanja ter je nujno potrebno, da se poveča in razširi. V ta namen je uprava zaprosila pri Pokojninskem zavodu za posojilo ? milijonov, tako da bi skupno dolgovala PZ 12 milijonov. Proti razširjenju Šlajmerjevega doma imamo sledeče pomisleke: Boljše uspehe zdravljenja se dosega v čim večjih bolnicah, kajti za vse vrste bolezni je dandanes potrebna oprema velikega števila zdravilnih pripomočkov, aparatov itd., ki so silno draga stvar in jih premorejo le velike bolnice, vzdrževane od države. Na mestu bi tedaj bilo, da se razširi in moderneje opremi državna splošna bolnica, kjer naj bi imeli člani višjega zavarovanja pravico drugega razreda. To bi bil za društvo najcenejši način zdravljenja njegovih članov. Ker pa so razmere v naši splošni bolnici slabše kot v kateri koli vojni bolnici med vojno, ta rešitev seveda ne prihaja v poštev. In ker se razmere najbrž ne bodo izpre-menile do tedaj, dokler Slovenci sami ne bomo gospodarili s svojim denarjem, je pač edini pripomoček ta^ da moramo imeti svoj sanatorij. Pač bi bilo umestneje, da bi društvo najelo posojilo za razširitev sanatorija pri SUZORju, ki je v prvi vrsti poklican, da omogoči povečanje Šlajmerjevega doma. V SUZORju se zbira slovenski denar za zdravljenje udov, ki pa ne prihaja nazaj v Slovenijo v istem razmerju, kot odhaja iz Slovenije. Denar Pokojninskega zavoda pa naj bi se plasiral v Sloveniji za kake druge namene, kjer je donos bolj zagotovljen. Kje smo še mi? Kaj radi se pobahamo z našo naprednostjo na vseh poljih, a da smo zaostali v skrbi za izboljšanje svojega položaja, je razvidno iz tega, da je bilo prvo mesto, ki je sklenilo kolektivno pogodbo s trgovskimi nameščenci, Zagreb. Med Savezom hrvatskih privatnih nameštenika in med trgovskim združenjem je bila namreč sklenjena kolektivna pogodba, ki ima sledeče ugodnosti: 8 urno delo, odškodnina za čezurno delo, minimalne plače itd. Najmanjša začetna mesečna plača za trgovskega pomočnika sme znašati 1000 din za one, ki imajo 4 razrede srednje šole in po končani vajenski dobi najmanj 2 leti prakse, ostali po- Svoji k svojim! Mislim, da je ibil čllainek, ki ga je napisal Jože Gostinčar o varčevanju, silno potreben. Še 'bolj potrebno pa je, da se po geslu, s katerim je članek zaključen, vsi dosledno ravnamo. Naši lUspehi bodo trajni samo talkrat, če bomo znali tudi gospodarsko napredovati in z gospodarskim napredkom koristiti delovnemu Čloivelku. Vsako prav vodeno podjetje mora dosegati uspehe iin koristi za gospodarski dvig malega človeka Ni zadosti delavske in nameščenske origamiizacije usmeriti samo v strokovno borlbo, ampak je trdba računati tudi z gospodarskim delovanjem ter se držati navodil, ki nam jih dajejo preizkušeni gospodarstveniki in zadružniki, kot je naš tovariš Gostinčar. Naj lepše se bomo oddolžili delavnemu in vztrajnemu borcu za delavske pravice tov. Gostinčarju s tem, da se bomo oprijeli dela za nalše zadružništvo, v prvi vrsti za »Prvo delavsko hranilnico in posojilnico«. To delo bomo vršili tdko, da bomo svoje prihranke vlagali najprej v svoj denarni zavod. Skupi ne naj nalagajo svoj denar, bodisi prihranke ali fonde, v »Prvo delavsko hranilnico in posojilnico« na čekovni rafčun šit. 14.487. Kdor želi denar vložiti pri naši hranilnici, naj kupi prazno položnico in napiše na njo številko čekovnega računa. Na zadnjo Istran naj napiše svoje želje. — Položnice bomo poslali tudi vsem našimi skupinam, Ikjer jih bo la-liko vsak dobil pri blagajnikih. Odzovimo se klicu tov. Gostinčarja: »Svoji k svojim!« F. V. Kamniško okrožje Okrožni sestanek skupinskih odborov in zaupnikov JSZ se vrši v nedeljo 1?. maja ob pol 10 dopoldne na Duplici v gostilni pri Planavšku. Običajna poročila, razen res nujnih, odpadejo, ker se bomo v glavnem pogovorili o pripravah iza tabor JSZ, ki bo 29. maja na Homcu. Vsaka skupina naj pošlje če le mogoče ves odbor in tudi druge delavne člane, da bodo priprave izvršene v redu. Naš tabor naj bo res zunanji izraz naše delavske zavednosti in moči ter porasta JSZ. močniki pa 800 din. Pisarniško osebje dobi najmanj 1000 din moški in 800 din ženske. Med drugimi ugodnostmi je tudi ta, da so trgovine odprte od rl 8 do pol 1 in popoldne od 4 do 7. tem je omogočeno osebju, ki stanuje na periferiji, da lahko obeduje doma in ne po raznih ljudskih kuhinjah. PROTITUBERKULOZNI TEDEN Prebivalstvu dravske banovine! Kakor vsako leto, bo tudi letos v tem mesecu po vsej naši kraljevini protituberkulozni teden, ki ga prireja Protituberkulozna zveza. Namen pro-tituberkuloznega tedna je, da se ljudstvo pouči o bistvu jetike in njeni nevarnosti ter o tem, kako je treba živeti in ravnati, da se jetike obvarujemo; po drugi strani pa je namen protituberkuloznega tedna, da se zbere čim več sredstev za zdravljenje tistih, ki so za jetiko oboleli, a sami nimajo potrebnih sredstev, da bi se mogli primerno zdraviti. Podprimo vsi — vsak po svojih močeh — Protituberkulozno zvezo v tem njenem res nad vse potrebnem in plemenitem delu za zdravje našega naroda! Sodelujmo pri tem njenem delu, a prispevajmo tudi za njen plemeniti namen iz svojih sredstev, kar zmoremo! Protituberkulozni teden se prireja v sporazumu z državno oblastjo xu naročam zato vsem podrejenim ob-lastvom in institucijam, naj stoje v tem tednu Protituberkulozni zvezi ob strani z 'so podporo. Vsem, ki se bodo pri tem udejstvovali — bodisi v propagandi, bodisi pri nabiranju prispevkov — izrekam že v naprej svoje priznanje in zahvalo. Ban dr. M. Natlačen. K proti jetičnemu tednu Za ta teden je Protijetična zveza v Ljubljani organizirala večjo akcijo za pobijanje strašne ljudske, predvsem pa delavske 'bolezni, jetike. Zbirajo se sredstva, da bi se moglo dati vsem tistim, ki so zapadli v to zavratno bolezen, dovoljno zdravljenje, vrše se predavanja, s katerimi ljudstvo opozarjajo, kako težka in nevarna je ta bolezen in kako naj skrbi, da se je obvaruje. Protijetični zvezi vse priznanje. Velika in hvale vredna so njena prizadevanja, pri katerih zaznamuje tudi že precej uspehov. Toda v razmerah in položaju, posebno našega delavstva, vrši ona delo Rdečega križa, to je, pobira ranjence po bojišču in jih skuša zdraviti. Z zvezo vred bi se morali vsi kot en mož boriti, da bi odpravili vojno, da m zatrli to strašno ljudsko bolezen, ki pobere vsako leto toliko mladih življenj. Vsako zlo in bolezen je treba zdraviti pri korenini. Predvsem je treba dvigniti stopnjo delavskih zasluž-mi . pravica« je v letošnji 10. številki ugotovila, kako daleč je nase delavstvo s svojimi zaslužki pod življenjskim minimumom, posebno tisti, ki imajo številne družine. Bolezen in posebno jetika pa pride v hišo naj-prej tam, kjer ni potrebnega vsakdanjega kruha — in tega v naših delavskih družinah v veliki meri ni. Zato več kruha naši delavski mladini, pa bo vir in leglo te bolezni, če že ne popolnoma, pa gotovo v velikem delu odstranjeno. Drugo so delavska stanovanja. Koliko pišemo o tem, da je treba dati de- lavstvu zračnih in sončnih stanovanj. Vse to pa ostaja le pri besedah. V reviji »Dejanje« je g. kaplan Lampret razkril vso strahoto delavskih stanovanj. Takole pravi med drugim: »Po visokih gorskih predelih (v župniji Ribnici na Pohorju, ur.) imajo veleposestniki »hube«, ki jih dajejo v najem poljskim in drugim delavoem. Hube so stavbe, ki so jih veleposestniki dobili z nakupom manjših zemljišč. Te bi morali vzdrževati najemniki, ki pa nimajo za to sredstev in tako hube počasi razpadajo. Večina teh koč je zelo stara. Okna so majhna, vhod nizek, mnogokje ni poda. Peči so brez dimnika in se dim kadi po sobi. Pozimi se opravljajo vsa dela v hiši. Pogosto naselijo v tem času v hišo tudi živino. Tako večkrat naletiš ob peči na kakšen zaboj s prašičem. S tem je že tudi orisano zdravstveno stanje po teh kočah. Najemniki morajo ta stanovanja plačati v denarju ali pa odslužiti. Tako morajo delati zanj ICO do 120 delovnih dni v letu.« »Kronika slovenskih mest« poroča v svoji zadnji številki o anketi, katero je izvedla ljubljanska mestna občina o položaju in razmerah delavskih stanovanj v kolonijah ljubljanskega predmestja in na ljubljanskem gradu. Tudi iz te statistike se zrcali prav ista žalostna slika, ki je še toliko boli dramatična, ker leži v neposredni bližini velikih in svetlih palač — prav kakor v rimskih časih. Mi moramo delovati in stremeti za tem, da se te strašne razmere, v katerih delavstvo živi, izboljšajo. Ko bo delavskim slojem omogočeno dostojno življenje, bo boj proti jetiki lahek. Zato začnimo pri koreninah! R. Časopisi jUšefo: O mednarodnem položaju... »LE VIE INTELLECTUELLE«, francoska katoliška revija, piše: »Sirovo silo obsojajo tudi dejstva. Kar je meč ustvaril, mora meč vzdrževati. Tako utegne postati tisti, ki je bil včeraj še močen, jutri slab. V tem sestavu nasilja ne zadostuje, da si močen: biti moraš najmočnejši... Društvo narodov je bil prvi poskus — čeprav nepopoln in neokreten — moralizacije sile. število tistih, ki bodo ječali zaradi pomanjkanja pravice in »orožnika« v mednarodnem svetu, bo vedno večje. Kako jim bo takrat žal, da so pustili uničiti sodišče in orožništvo!« O vojni nevarnosti... »JUTARNJI LIST« v Zagrebu poroča o govoru, ki ga je imel 5. maja ameriški vojni minister Woodring v Was-hingtonu. Med drugim je izjavil tole: Sedaj so demokratske države pacifistične in miroljubne, toda če bodo preveč pritiskane, bo nenadoma izbruhnilo nezadovoljstvo in tedaj bo težko ohraniti mir. Treba je že preden države popolnoma ne izgube nadzorstva nad dogajanji ... Mi ne moremo mižati pred dogajanji na svetu, zakaj če kjer koli v zamejstvu pride do vojne, bo tudi naš mir takoj v nevarnosti...« O Španiji... »POLITIKA« v Belgradu poroča iz Washingtona v Združenih državah: »Iz dobro poučenih izvirov smo zvedeli, da namerava vlada g. Roosevelta podpreti predlog, ki zahteva odpravo prepovedi izvoza orožja in municije v republikansko Španijo...« Videti je torej, da bo v odločitev španske vojne posegla Amerika. Predsednik španske vlade je poslal Rooseveltu 13 točk obsegajočo izjavot ki govori tudi o ureditvi Španije po zmagi republikancev. O poslanstvu duhovnika... »LE VIE INTELLECTUELLE« priobčuje Maritainove besede: »Krščanska morala, ki je v družbenem življenju niso dejansko izvajali, je postala v svetu (ne sama v sebi ali v Cerkvi), v splošni kulturni skupnosti, v resničnih šegah civilizacije — postala je množica obrazcev in besed, ki so bile v praktičnem kulturnem dejansko usu-žnjene stvarnim silam časovnega sveta; in te sile so jih odvračale od Kristusa. Ta usužnjenost krščanske ideologije nekrščanski praksi je ena najglobljih korenin današnjega zla. Proti njej se mora kristjan bojevati brez prestanka. Tak nered more ozdraviti le obnovitev najglobljih sil verske zavesti, rastoče v časnem bivanju, ozdraviti ga more le prebujenje ustvarjalnih sil, le moč duhovnega in družbenega vstajenja. K temu človeka ne usposablja država ali strankarska vzgoja, temveč le ljubezen, ki dviga središče njegovega življenja visoko nad svet in časovno zgodovino. Laiki naj se poglobijo v časovne stvari, duhovniki pa naj se posvetijo službi dušam in božjemu kraljestvu. Kot najhujšega zla naj se varujejo, da bi usužnjili svoje posvečeno poslanstvo ljudem, ki bi hoteli izkoriščati vse, kar je svetega, za svoje stranke, svoja podjetja ali svoje vojne...« O krščanski trdnosti... »LE VIE INTELECTUELLE«, francoska katoliška revija piše 10. aprila pod naslovom »Duh katakomb« med drugim: »Kaj je duh katakomb? To je duh tistih, ki vedo, da bodo morali danes ali jutri izbirati med mučenjem jn izničenjem, pa vendar živijo močno krščansko življenje, nevezani na večnost^ prosti zemlje, čisti, mili, sočustvujoči, upajoč edino v Boga. V sebi čutijo nepremagljivo silo mučencev, silo katakomb, , . , , Spominja- jo se, da je krščanstvo z vztrajno silo svoje milobe premagalo države Cezarjev. Oni vedo — in vera jim daje gotovost — da bo preko vseh zapletija-jev, ki jih ne poznajo in ki jih utegnejo zmesti, zadnja beseda ostala Je- Kristusu in tistim, ki se ne bodo ločili od njega. Zaupajte, jaz sem svet premagal!« . Krajevne skupine katere so prejele dopis z naročilom, naj spo-roče kdaj bi bilo mogoče izvršiti poslovno revizijo naj na to kmalu pošljejo odgovor. 4 — Št. 20 — 1938 DELAVSKA PRAVICA Uveljavljenje starih pravic iz članstva bratovskih skladnic Spričo okolnosti, da je med reduciranimi rudarji in bivšimi člani bratovskih skladnic še vedno dosti takih, ki svojih let ne varujejo s plačevanjem priznalnine, dasi jim je to po določilih š 50 novih pravil bratovskih skladnic omogočeno, ponovno opozarjamo vse bivše rudarje, da se za obnovitev članskih pravic oz. nadej iz pokojninskega zavarovanja pravočasno prijavijo, in sicer najpozneje do 30. junija 1938 pri krajevnih bratovskih skladnicah ali pa naravnost na glavni upravni odbor Glavne brat. skladnice v Ljubljani. Napraviti morajo prošnjo, v kateri naj navedejo, kje in koliko časa so bili zaposleni, pri kateri bratovski skladnici zavarovani, in prositi, da se jim dovoli plačevanje priznalnine, ki znaša 20 din letno. Prošnji je priložiti posebno polo, ki jo morajo dati izpolniti pri občinskem uradu, ki potrdi, kakšne so premoženjske razmere itd. Te pole se dobe pri bratovskih skladnicah, kamor naj se prizadeti obračajo in dobe tam vsa potrebna pojasnila. V smislu navedenega določila § 50 se mora plačevati priznaluina 20 din vsako leto, in sicer v prvih treh mesecih, t. j. v času od 1. januarja do 31. marca. Plačevanje priznalnine pa je omejeno in se more plačevati le za eno tretjino vštevnega članstva. Ako ima na primer član 15 let vštevnega članstva, potem lahko plačuje priznal-nino 5 let, ako ni bil že prej upokojen ali če ni ponovno vstopil v zavarovanje pri bratovski skladnici. V izjemnih slučajih more glavni upravni odbor dobo plačevanja raztegniti na polovico dobe vštevnega članstva. V tej zvezi je važno, da omenimo tudi § 156-3, ki pravi: »Bivši član, ki je bil zaposlen v inozemski državi, s katero naša država nima konvencije o socialnem zavarovanju, lahko obnovi zgubljene članske pravice, ki jih je imel pred odhodom v inozemstvo, če se prijavi bratovski skladnici v šestih mesecih po prihodu v domovino in začne plačevati priznalnino po g 50. Članom, ki so torej v inozemstvu in so doslej svoje članstvo že varovali Službo dobi deklica 14—16 let, ki je dobro vzgojena in ima veselje do nadzorstva otrok. Velkavrh, Vrhovci 45, p. Dobrova pri Ljubljani. s plačilom priznalnine, ni potrebno nadaljevati plačevanja priznalnine, ker morejo, kakor smo navedli, zapadle članske pravice obnoviti, ko se vrnejo v domovino. Nedostatke teh določb smo v Delavski pravici že omenjali in zahtevali, da se popravijo. Našo zahtevo po spremembi pravil bratovske skladnice ponovno naglašamo in ne bomo nehali, dokler se to ne zgodi. Nove knjige »Uredba o preskrbovanju nezaposlenih delavcev« je izšla v založbi tiskarne Merkur v Ljubljani. Uredba je stopila v veljavo s t. januarjem 1.1. Podpore po tej uredbi se bodo začele izplačevati s 1. julijem. — Krajevne skupine in funkcionarje opozarjamo, da si to uredbo nabavijo, da 'bodo mogli dajati glede pravic do podpor delavcem potrebna pojasnila. Izvod stane 8 din ter se naroča pri tiskarni Merkur d. d. v Ljubljani. Denar je treba poslati naprej in priložiti za vsak izvod še 1 din za odpravo in poštnino. — To uredbo naj ima vsaka slkupina v svoji strokovni knjižnici. Shodi in sestanki Zagorje. V nedeljo 15. maja ob 9 dopoldne bo članski sestanek naše skupine. Vse tovariše vabimo, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Vršil se bo kakor Običajno v Zadružnem domu v Zagorju. Št. Vid. Strokovna skupina tekstilnega delavstva »Štora« v Št. Vidu nad Ljubljano obvešča vse svoje članice, da bo v nedeljo 15. maja ob četrt na 2 v prostorih Cerkvene dvorane članski sestanek. Na sestanku bo govoril g. p. dr. Roman Tominec. Prosimo vse članice, da se tega važnega sestanka udeleže. — Odbor. Št. Vid. Strokovna skupina lesnega delavstva v št. Vidu nad Ljubljano obvešča svoje člane, da se bo v petek 20. maja ob 20 vršil v prostorih cerkvene dvorane v št. Vidu nad Ljubljano važen članski sestanek, katerega naj se udeleže vsi člani. Pride govornik iz centrale. — Odbor. Medvode. V nedeljo 15. maja ob 8 zjutraj bo v prostorih tov. Knifica v Goričanah članski sestanek naše skupine. Na dnevnem redu bo več važnih vprašanj glede najnovejših uredb in glede položaja papirniškega delavstva z ustanovitvijo kartela tovarn papirja. Vabimo člane, da se sestanka polnoštevilno udeleže. C. K. % 0» se Pr'P°roča za tiskanje časo- pisov, revij in knjig, reklamnih letakov, lepakov, vabil za gledališke odre in koncerte, vizitk, kuvert, tiskovin za društva in organizacije, vseh vrst trgovskih in pisarniških tiskovin, ki jih izvršuje v eno ali večbarv-le&fo* 30-6? nem tisku lepo, hitro in poceni jčfw6£fOfto - Tycše -cesta Tabor na Domen za Kamniško okrožje bo dne 29. mala 1938! Pripravimo sef Češkoslovaška je dobro zavarovana Ob vsej češkoslovaški meji so postavljene skoraj nezavzetne utrdbe. Izkušnje, ki jih je dobila Francija pri gradnji svoje Maginotove črte, je dala na razpolago tudi Češkoslovaški. Francija je svoj čas poslala v ČSR svoje najboljše vojne strokovnjake, da pomagajo pri utrjevanju meje. Utrdbe so postavljene nad zemljo in pod zemljo. Petkratna črta iz bodečih žic je potegnjena po vsej meji, žične ovire pa so zvezane z električnimi centralami z najvišjo napetostjo. Vsa pota ob meji so zavarovana z velikimi betonskimi blolki, visokimi nad tri metre. Prehod med bloki je tako ozek, da morejo iti skozi samo avtomobili in navadna vozila, (ločim bi tanki ali vojni avtomobili ne mogli predreti v deželo. Razen tega so na teh mestih postavljena tudi težka jeklena vrata, ki bi vsaj za nekaj časa onemogočala sovražni vpad v deželo. Na vsakih 2(X) metrov so ob meji izkopane jame kot pasti za tanke. Težko in protiletalsko topništvo se more upravljati tudi izpod zemlje s pomočjo periskopov in posebnih aparatov. Pod zunanjimi utrdbami se vije češkoslovaška Maginotova črta, sestavljena iz 1000 utrdb, izdelanih iz jekla in cementa. Delavci! Tovariši! Pohištvo prvovrstno in najceneje, dobite pri mizarstvu »SLOGA", KRANJ, STRUŽEVO ŠTEV. 44 Lastnika Hudamalj in Božič. - Plačljivo tudi na obroke I Prva delavsha hranilnica in posojilnica r. z. z o. z., v Ljubljani, NihloSICeva cesto 22 sprejema nove hranilne vloge in jih obrestuje od 3—4°/0 daje kratkoročna posojila pod ugodnimi pogoji I Delavci, delavke, poslužujte se svojeaa denarnega zavoda! Podpore za onemoglost in starost V predzadnji številki »Delavske pravice« smo opozorili vse tiste, ki se potegujejo za podporo iz fonda za onemoglost in starost, da morajo vložiti prošnje do 1. julija 1938, in sicer na posebnih tiskovinah. SUZOR v Zagrebu je izdal v tem pogledu še posebna navodila. V teh navodilih navaja, da je pravica za podporo zavarovana, če javi prizadeti svojo prošnjo na kakršen koli način. Glavno je, da je le razvidno, da želi dobiti podporo iz tega fonda. Torej zadostuje tudi navadna dopisnica na OUZD ali pa na njegovo ekspozituro ali pa prijava po tretji osebi. Če se to izvrši, je pravica ohranjena. OUZD bo pa moral storiti vse potrebno, da se ugotovi, če so dani pogoji za podporo. Poudarjamo pa ponovno, da mora vsak prijaviti svojo zahtevo do 1. julija 1938, poznejše prijave bodo brezpredmetne. Walter Briesley (Dehioska SLABILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA PRAVICI lshaja Tsak