roitninn platiin« v gotovini* Štev. 46. \ : j t M« 1 V Ljubljani, dne lO.jiovembra 1939. Din Lato Xl#. i Upravnlštvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ,.Domovine", Knaflova ulioa 5/11., telefon 3122 d« 3126 Izhaja vsak ietrtek Nirotoloi u tiualtrt: čttrlletao t Dli, pilotu II Dta, »takti« >1 D!«: u tata zeattvo run imerlkei tetrtlet«« II Din. pollctso I* M, cclolelao 48 DliJ »■«llu Mm 1 doUr. — R«cqn poide kruilalce, podufji« » L|«bl|»ai, it. 10.711 J Nova vlada z ministrskim predsednikom v dr. Milanom Srškičem Prejšnji četrtek je dosedanja vlada odstopila j kmetijstvo: Juraj D e m e t r o v i c, mini-in je Nj. Vel. kralj odstop odobril. Ostavka je bila ster na razpoloženju in narodni poslanec; po izjavi minstrskega predsednika g. dr. Milana Srškiča v zvezi s končno organizacijo vsedržav-ne stranke Jugoslovenske radikalne kmečke demokracije. Nalog za sestavo nove vlade je zopet dobil g. dr. Srškič, ki je vlado v soboto tudi sestavil. Posamezna ministrstva so zasedena takole: predsednik ministrskega sveta: d r. M i 1 a n Srškič; minister brez portfelja in stalni namestnik predsednika ministrskega sveta: d r. A 1 b e r t Kramer; socialna politika in narodno zdravje: Ivan Pucelj, r"''nister na razpoloženju in narodni poslanec; minister brez portfelja: d r. H a m d i j a K a -ramehmedovič, minister na razpoloženju in senator; vojska in mornarica: armijski general Dra-gomir Stojanovič, minister na razpoloženju; finance: dr. M i 1 o r a d D j o r d j e v i č, minister na razpoloženju; gozdovi in rudniki: župnik PavaoMatica, narodni poslanec in bivši minister; je treba z vsemi silami podpreti. V vznešeniS besedah je orisal pomen narodnega in državnega edinstva in podčrtal ukrepe našega vladarja, ki se je z njimi izkazal za pravega ljudskega vladarja in narodnega voditelja. G. dr. L i p o 1 d se je toplo zahvalil za bratske pozdrave in nato predlagal, naj poseben odbor (gg. Lovro Petovar, dr. Miloš Vauhnik, dr. Fran Rapotec, Rudolf Tumpej in Franjo Bu-reš) sestavi resolucijo o željah in zahtevah mariborskega okrožja. Odbor se je umakni! k posvetovanju, nato pa je predsednik g. dr. Lipold podal besedo ministru g. dr. Kramerju. Vsa dvorana je začela navdušeno vzklikati. — «Živel zgradbe: d r. S t j e p a n S r k u I j, minister dr. Kramer!» je donelo z vseh strani na razpoloženju; zunanje zadeve: Bogoljub Je vtič. minister na razpoloženju; Ko se je viharno vzklikanje po dvorani naposled poleglo, je začel g. dr. K r a m e r govoriti. Zborovalci so z napeto pozornostjo sledili nje- notranje zadeve: Žika Lazič, minister na govim izvajanjem in ga često prekinjali z vihar- dr. Radenko Stankovi č, nim pritrjevanjefn pa tudi z ogorčenimi vzkliki na račun onih, ki še danes izkušajo ovirati delo na utrjevanju države. V obširnem govoru, ki se mu je videlo, da je prihajal res iz srca in iz globokega prepričanja, je obrazložil politični polo- razpoloženju; prosveta: senator; telesna vzgoja: dr. Lavoslav Hanžek, narodni poslanec. Od dosedanjih ministrov v novi vladi niso' žaj~ v državTTn" deioJ vlade"ln nar7dnega p7ed-minister brez portfelja: ur. uragutin vec minister za trgovino in industrijo g. Ivan Mo- stavništva. Orisal je tudi značaj pravkar rešene K o ne, mm,ster na razpoloženju in narodni honc, minister za gozdove in rudnike g. Viktor vladne krize in s posebnim poudarkom naglasil, Pogačnik in minister za telesno vzgojo dr. Dra- da se je tudi tokrat znova izkazalo, da so brez gan Kraljevič. osnove vsa prerokovanja nasprotnikov, ki so „ NJ. Vel. kralj je ukaz o imenovanju nove vlade tudi sedaj spet napovedali konec šestojanuarske ze podpisal in so bih ministri že zapriseženi. politike, dasi so se s podobnimi napovedovanji Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili odlikovani z doslej že neštetokrat bridko zmotili. Osnovne redom jugoslovenske krone I. stopnje ministri smernice nove državne in narodne politike se ne Mo vormnlATamu /T »• M f>\ rvn^ T - - —.. m _ I « . . ,. bodo izpremenile in nikdar več se ne povrnejo poslanec; trgovina in industrija: dr. Iii j a Sumen-kovic, minister na razpoloženju in narodni poslanec; pravosodje: Božidar Maksimovič, minister na razpoloženju in narodni poslanec; promet: i n ž. L a z a r Radivojevič. mi-, na razpoloženju dr. Dragan Kraljevič, Ivan Mo nister na razpoloženju in narodni poslanec; Ihorič in Viktor Pogačnik. Maribor za novo vsedržavno sfv^nkc Ob izredno lepi udeležbi se je vršil v nedeljo V največji mariborski dvorani, v dvorani pivovarne Union, shod JRKD. Poleg številnih narodnih poslancev in senatorjev iz dravske banovine in iz drugih pokrajin naše države sta prispela na shod tudi ministra gg. dr. Albert in Ivan Pucelj. -Že na kolodvoru je bil došlima ministroma, v katerih spremstvu so bili narodni poslanci gospodje dr. Ljudevit Auer, Milan Dobrovoljac in Šalih Bajič, prirejen prisrčen sprejem. Na čelu večje množice somišljenikov je pozdravil gg. ministre in ostale goste mariborski župan gospod dr. Lipold. Ko sta se pojavila ministra gospoda dr. Kramer in Pucelj v dvorani, je nastalo navdušeno vzklikanje zborovalcev obema narodnima voditeljema. Shod je otvoril s kratkim nagovorom senator g. dr. P 1 o j, ki je pozdravil pred vsem oba ministra in narodne poslance, ki so prihiteli v Maribor iz drugih banovin. Prav tako je prisrčno pozdravil tudi vse senatorje in narodne poslance iz dravske banovine, ki so prišli na' zbor skoro polnoštevilno. Na njegov predlog je bil izvoljen za predsednika zborovanja mariborski župan g. dr. Franjo Lipold. V svojem govoru je g. dr. Lipold naglasil, da je ta zbor združil vse, kar v Mariboru narodno čuti. Ta zbor je največji dokaz, da je ves Maribor za jugoslovensko misel. Omenil je nato prejšnje razmere strankarske strahovlade. Z enako navdušenimi vzkliki kakor ministra g. dr. Kramerja je zbrana množica pozdravila tudi ministra g. Puclja, ko je začel govoriti. j, „ . . , . , J | nega predstavništva. Opisal je. kako je narodno s;eai pozdraviti svoje ministre m narodne po-' • , . , , ^i'«™ , i ,ii .v , predstavništvo prejelo za dediščino hudo gospo- je poudaril globoko prepričanje, df.'darsko kriz0 z železno voljo in vztraJ4 J0. bomo pod njihovim vodstvom srečno prebrodili žrtvovalllostjo pa se je lotilo deIa in kljl/b vsPem oviram vendarle doseglo lepe uspehe. Na vrsti mi., , . . , primerov -iz svojega ministrstva je g. minister Narodni poslanec g. dr. A u e r je pozdravi! pokazal> da se kljub sla5cmu gospudarskemu zborovalce v imenu svojih volilcev iz hrvatskega položaju uspešno dela in gradi na gradnjj novega Posavja. V teku letošnjega leta je bil ze na mno- močnega in trdnega doma celotnega jugosloven- sedanje težkoče in si ustvarili lepšo in srečnejšo bodočnost. gih zborih v dravski banovini, zato ga velikanska udeležba na tem shodu ne preseneča več, saj se je prepričal, da so Slovenci po svoji veliki večini v jugoslovenskem taboru. Zborovalci so govorniku ves čas navdušeno pritrjevali. Z enakim odobravanjem je množica sprejela tudi izvajanja narodnega poslanca g. B a j i č a, ki je sporočil pozdrave Bosne. Narodna sloga je trn v peti vsem onim, ki ne žele, da bi se Jugoslavija okrepila na znotraj in na zunaj. Vsi verno, da še ni vse tako v redu, kakor bi si želeli, a baš zato je potrebno, da združimo vsi svoje napore, da se organiziramo v močno vsedržavno organizacijo in tako z združenimi močmi popravimo in izboljšamo, kar je slabega.- V pesniško zasnovanem govoru je nato narodni poslanec g. Dobrovoljac dal duška svoji radosti nad tako veličastnim shodom ob sedemdesetletnico prve slovenske prosvetne pri-, severni meji, ki ga .utrjuje v. veri, da je sedanja reditve v Mariboru, kj pomeni prlčstek sloven-l narodna državna politika na pravi poti in da jo skega naroda ter da se utirajo pota' v boljšo gospodarsko in socialno stanje. Odločno in učinkovito je minister gosp. Pucelj obračunal tudi z onimi ljudmi, ki izkušajo iz politične užaljenosti ovirati vsako delo ter begati in zastrupljevati prebivalstvo. Danes je vsako tako početje greh nad lastnim narodom. Po govoru ministra g. Puclja je g. dr. MiloS Vauhnik prečital obširno resolucijo, ki vsebuje glavne želje prebivalstva mariborskega okrožja in zahteva zlasti ukrepe za izboljšanje cen kmetijskih pridelkov in njihovo skladnost š cenamj industrijskega blaga. Okrepi: naj se likvidnost denarnih zavodov. Resolucija zahteva nadalje ponoyno premestitev kontrole dohodkov državnih železnic nazaj v Maribor in ohranitev nižje gozdarske šole. Z viharnim odobravanjem je bila sprejeta zahteva resolucije, da morajo v dobi "naraščajoče brezposelnosti zaposliti, podr jetja predvsem donite delovne moči namesto Številnih tujcev. Resolucija poudarja nadalje po-i trebo stanovanjske zaščite in izreka polno za-j upanje vladi in narodnemu predstavništvu. Na predlog predsednika zbora g dr. Lipolda i so bile nato odposlane: vdanostna brzojavka Nj. Vel.kralju in pozdravni brzojavki ministrskemu' predsedniku dr. Milanu Srškiču in predsedniku JRKD Nikoli Uzunoviču. Med ponovnimi vzkliki navzočnima ministroma in članom narodnega; predstavništva je župan g. dr. Lipold z zahvalo1 zborovalcem za sijajno udeležbo in s pozivom ^ podvojenemu delu zaključil krasno uspelo zborovanje. Po shodu sta oba gg. ministra sprejela večje! število odposlanstev, ki so jima izročila raznej prošnje in želje. Politični pregled Seja narodne skupščine je sklicana za danes aopoldne z naslednjim dnevnim redom: razprava o načrtu zakona o zobnih zdravnikih in zobnih tehnikih, mednaiodna pogodba, sklenjena s Poljsko glede kulturnih odnošajev, izvolitev odbora za zakonski načrt o izpremembah zakona o gozdovih. V ponedeljek je notranji minister predložil narodni skupščini glasov naslednje: narodni socialisti 33-1 (prej 37-4); socialni demokrati 20-4 (prej 21-6); komunisti 16-9 (prej 14-5); centrum 11-9 (prej 12-5); nemški nacionalci 8-7 (prej 5-9); bavarska ljudska stranka 3-1 (prej 3-2). Iz tega je razvidno, da so precej mandatov izgubili zlasti narodni socialisti. Nazadovali so nadalje socialni demokrati, centrum, bavarska ljudska stranka in državna stranka. Napredovali pa so zlasti komunisti in nemški nacionalci, potem nemška ljudska stranka, krščanski socialci in druge manjše stranke. Stanje je zdaj tako, da je ogromna večina proti Papenovi vladi. Popen si prizadeva, da bi vendarle bila omogočena sestava desničarske vlade, ki naj bi jo sestavljali narodni socialisti, centrum in nemški nacionalci, kajti sicer grozi z zopet-nim razpustom državnega zbora. V torek so se vršile v Zedinjenih državah Severne Amerike volitve državnega predsednika. Nastopilo je sedem kandidatov, a glavni boj je bil med Rooseveltom in dosedanjim predsednikom Hooverjem. Volilna udeležba je bila večja kakor pri zadnjih predsedniških volitvah 1.1928. Volijo predsednika tako zvani volilni možje, ki jih določijo posamezne stranke. Razen tega ima vsaka posamezna država v Zedinjenih državah toliko volilnih mož, kolikor šteje senatorjev in poslancev. Od vseh 531 volilnih mož je glasovalo 453 za Roosevelta, ki je tako izvoljen z ogromno večino, medtem ko je dobil Hoover le 78 glasov. Roose-velt je znan nasprotnik zabrane uživanja alkoholnih pijač, od česar si obetajo, da bo zdaj y Ameriki razveljavljena alkoholna prepoved in da bosta dovoljena varjenje piva in prodaja lažjega vina. Vinorodne države gledajo najbrže zdaj z velikim upanjem v Ameriko. Novoizvoljeni predsednik Franklin Roosevelt ima 50 let in je nečak nekdanjega predsedrfika Roosevelta. zakon o občinah. če petič letos so morali nemški volilci pristopiti k volilnim žaram. Vršile so se že dvakrat predsedniške volitve, enkrat deželnozborske volitve in dvakrat državnozborske volitve. V nedeljo so bile y Nemčiji druge letošnje državnozborske volitve, katerih izid je naslednji: narodni socialisti 195 mandatov (prej 250); socialni demokrati 121 mandatov (133); komunisti 100 mandatov (89); centrum 69 mandatov (75); nemški nacionalci 51 mandatov (40); bavarska ljudska stranka 19 mandatov (22); nemška ljudska stranka 11 mandatov (7); krščanski socialci 5 mandatov (3); državna stranka 2 mandata (4); nemška kmečka zveza 3 mandate (2); gospodarska stranka 2 mandata (2); kmečka vinogradniška stranka 2 mandata (0); nemška hanoveranska stranka 1 mandat (0); turinška deželna zveza 1 mandat (0). Ostali glasovi so razdeljeni na manjše stranke, ki niso dobile nobenega mandata. Po odstotkih je razmerje Gustav Strniša: Greh in pokora Solnce je ugasnilo, privid izginil. Slikar je videl pred seboj naslikano strašno razmesarjeno in žalostno obličje križanega Jezusa. Komaj se je zavlekel v kočo, kjer je obležal kakor mrtev. Ko se je vzdramil v postelji, ga je žgala neznosna vročina. Opazivši stojalo s Kristusovo sliko, se je obrnil, kajti zbal se je svoje bolečine, spoznavši, da je ta Krist njegovo trpljenje, ki se je nakopičilo v njem v borbi za življenje. Vročica se je stopnjevala. S silo se je nekoliko dvignil. Zdajci ga je za-težila grba, ga vlekla nazaj na hrbet. Sključil se je, se nagnil daleč naprej, da se je telo uravnovesilo. «To ni mogoče! Grba ni svinčena! Vendar, kako me teži!* je šepnil, zdrknil iz postelje. Z levico se je krčevito oprijel končnice, z desnico je hlastnil po vrču z vodo, stoječem na mizi ob koncu ležišča. Dosegel je vrč, ga dvignil, približal ustom in nekolikokrat globoko požrl vodo. Obšla ga je misel. Dvignil je vrč nad glavo, izlil vso vodo nase, mrmral: cVoda, krsti me za novo prerojenje!> Zazeblo ga je. Opotekel te je nazaj, ce vlegel, pokril. Gospodarstvo naše vasi Nedavno je izšla v Beogradu zanimiva knjiga pod naslovom «Naši socialni problemi*. Pisec te knjige Spasoje Videkovič spada med najboljše socialne delavce v naši državi. Med drugim je iznesel pisec o gospodarstvu naše vasi zelo zanimive in žal tudi resnične podatke. Ni težišče vprašanja v tem, pravi pisec, če se da obubožanje našega malega kmetskega gospodarstva ustaviti, še manj v tem, če ga je sploh treba ustaviti, tudi če bi ga mogli. Razvoj ljudstva gre pač vedno k boljšim in dovršenejšim oblikam družbe in dokler obstoje današnji gospodarski odnosi, ne smejo živeti ljudje v vzdihovanju in čemernosti ter čakati prekrižanili rok na boljše čase, ki morajo brezpogojno priti. Vsako drugačno pojmovanje je ali otročje ali pa se skriva za njim osebni pohlep. Vsi, ki se trudijo, da traja še naprej to težavno stanje našega kmeta, poizkušajo svoje osebne koristi prikriti z raznimi lepimi gesli, da ne govorimo o njihovem naziranju, da je pač kmet določen za trpina od Boga in usode. Zaspal je. Morda ga je baš ta voda rešila. Prebujen je pozabil, kaj je počel. Čutil se je okrepčanega, hotel je vstati. Zabranila mu je Ančka, ga lahno potisnila nazaj, pokrila Čez tri dni je spet ležal na svoji skalnati pečini. Spet je bil skupaj z očetom. Pozabil je presledek, ki ju je ločil. Še vedno sta se pogovarjala. Začul je starčev glas: cPoslovila sva se. Pa rajši počakam! Ne pojdem sam! Pojdeva skupaj!* «Ne morem! Delo me čaka!» cPoglej gore! Menil si, da. so snežniki. Premikajo se. Najvišja se približuje. Oba hoče sprejeti. To je ladja vesolja!» Slikar se je pijan dvignil, pričel kopičiti barve na platno, se z njimi ogral, delal čudeže! Kmalu je zasijalo pod kistom sneženo gorovje v vsej krasoti, goloti, sijaju! Hotel je podobo zgrabiti. Zapihal je močen veter. Kakor papirnat zmaj se je dvignila s stojala, se pognala v zrak, izgorela v ognjenih oblakih. «Ali si videl?* je vprašal oče. Ze sama statistika nam potrjuje stalno propadanje srednjih kmečkih slojev. Zadnje desetletje je propadlo nič manj kakor 32 % ali skoro ena tretjina kmečkih gospodarstev. Stare zadruge so povsem izmrle. Nekdaj duhovno in gospodarsko čvrsta vas se je v teku zgodovinskega raz-vitka izpremenila v svojih gospodarskih odnosih, da so nastale tri vrste kmečkih gospodarstev: kmečki kapitalisti, mali posestniki in bajtarji reveži. Danes imamo v Jugoslaviji 1,830.000 duš na vasi, katere so brez vsake tudi najmanjše nepremičnine. (V naši banovini sami živi 90.000 družin na vasi, ki so navedle pri ljudskem štetju za glavni poklic kmetijstvo, nimajo p>a niti pedi zemlje.) Malih kmetov, ki imajo komaj toliko zemlje, da se za silo prehranijo, imamo 54 %. To znači, da je le 12 do 15 % takih kmetov, ki imajo kaj vpliva na narodno gospodarstvo. Pred pol stoletjem je bilo razmerje baš obratno. Po uradni statistiki je v državi ua vasi 492.500 družin, ki niso izkazale nikakšnega katastrskega donosa, ali z drugimi besedami povedano, nimajo niti pedi lastne zemlje. «Da, da!* «In zdaj pojdeš?* «Pojdeni! Brez nje ne morem živeti!* Mirno se je dvignil, stopil na mehki žamet. Začutil je, da pada. * Planšarica Ančka je jokala, ko ni našla gospoda na kamniti prižnici. Šla je iskat ljudi, ki so ga izvlekli iz prepada. Njegova kri je pordečila skale, jih prepleskala z ognjeno barvo, ki jo je ljubil vse življenje. Umor. Martin je često zdivjal, rogovilil po hiši, razbil, kar je dobil pod roke. Nenadno je popolnoma zbesnel. Jeranka je hitela po sosede, tožila: «Ubil bo Rotijo, tako strašno jo pretepa!* Prvi je prihitel na pomoč Zebrajev Janez. Zaletel se je v norca, da se je kar opotekel. <Čemu jo biješ?* je zarjul fant. Blaznik je občepel v kotu, si drgnil strnišče svoje neobrite brade, se posmehoval: «Tepem jo, ker je lepa! Ali je že kdo tepel babo zato, ker je bila lepa? Bunkajo jih, ker so grde, zlobne! Jaz pa, ker je zala, dobra, potrpežljiva- Tega ne morem več strpeti! Jaz jo bijem, ona me gladi! E, spoznal sem jo! Tudi ona me tepe! S svojo dobroto me bije! To pa bolj boli kakor vsi moji udarci! Da, da, verujte mi, tepe me!> , cVigred se povrne* in «Blagor mu, ki se spočije*. — Postaja Cušperk se je 1. t. m. zopet odprla za tovorni in potniški promet. Ljudje, poslužujte se te ugodnosti! — Gasilno društvo bo zopet kmalu priredilo nekaj iger. Cisti dobiček pe bo porabil za nabavo gasilnega orodja. Priporočajte in širite »DOMOVINO"! cUbil mi ga boš! Skrivaj ga ščiplješ, zato ne miruje! Samo joka moj ubožček!* Med tem vpitjem ga je pa vedno tudi tolkla in suvala. Mlatila je po njem, nič ni gledala, kam je priletelo. Zadnji čas je postal Tomaž še bolj mrk. Žalost, ki jo je razodeval njegov obraz, se je skrila pod krinko brezčutja. V njegovem srcu se je na-kupičilo toliko gorja, da je prekipevalo v njem. Mislil je na Minko, ki se poroči. Kako srečna bo! On pa mora krvaveč rvati iz sebe njeno podobo. Domov bi rad, pa se je vrnil Martin. Obkrožala sta ga popolna samota in mrak. Najhujša je bila pa ta samota, ker je bila brez miru. Kako si je želel pokoja, da bi se umiril, 0 vsem premislil, pa je vedno kričala gospodinja, ga napadala. 1 Največ je trpel na dan Pfinkine poroke. Sam je sedel v sobi, zibal otroka. Gospodar in gospodinja sta odšla k sosedu na ženitovanje. Pred odhodom ga je Franca premlatila z burk-ljami. Imel je opraviti v hlevu. Ni se dovolj hitro vrnil. Otrok je cvilil, se drl. Opravičil se je, da mu je vol nekaj nagajal. Takoj je zarobantila: «Zdaj mi boš še ugovarjal, ti pankrt! Doslej si vsaj molčal!* Udrihala je po njem. Skrušen je občepel p*-i zibelki, zibal dete, mislil. Na mah ga je presunilo. Vzdrhtel je, plašno ie oklenil Pristopil je k zibelki. Desnica DOMAČE NOVOSTI * Kralj invalidom. Na športnem igrišču «Ju-goslavije* v Beogradu se je v nedeljo dopoldne vršilo razvitje zastave Udruženja invalidov. Zastavo je poklonil našim invalidom Nj. Vel. kralj Aleksander. Svečanosti je s spremstvom osebno prisostvoval Nj. Vel. kralj. Ko je godba odigrala državno himno, je bila izvršena posvetitev zastave ter je Nj. Vel. kralj zabil v drog zastave prvi žebelj, nato pa je zastavo izročil predsedniku udruženja z lepim nagovorom, v katerem je izrekel prisrčno priznanje invalidom, ki so žrtvovali svoje zdravje za domovino. Zaključil je nagovor z besedami: «S požrtvovalnostjo, s katero se je ustvarila Jugoslavija in s katero jo je treba tudi braniti, boste vi živ primer in učitelj mlademu rodu; vaši tovariši po usodi, ki jih je neusmiljena zgodovina prikovala na tujčevo stran vse do zedinjenja, pa bodo najboljše ustno izročilo in nauk, s kolikšnim trpljenjem so se morali rušiti okovi usode, dokler nismo prišli do tod, da nas nobene mejonič več ne razdvajajo in nas ne bodo več razdvajale. S temi željami podarjam vašemu društvu kot vrhovni poveljnik to zastavo in jo razvijam s prepričanjem, da boste pod njo vedno .negovali jugoslovensko čast, vi-teštvo in edinstvo!* Govor Nj. Vel. kralja so sprejeli vsi prisotni z dolgotrajnimi viharnimi vzkliki: «Živel kralj, živela močna, zedinjena Jugoslavija!* Po končani lepi slovesnosti se je Nj. Vel. kralj vrnil na dvor med burnimi vzkliki invalidov in ostalega občinstva. Zobozdravnik dr. Jože Rant v Školji Loki od 14. novembra dalje NE ORDINIRA. (Nadaljnjo zopetno ordinacijo sporoči.) * «Skrivnost občinske sirote.* Pod tem naslovom smo začeli z današnjo številko priobče-vati novo izvirno povest, ki jo je spisal naš prijatelj S o t e š ča n. Izredno zanimiva in napeta dejanja so vzeta iz preteklosti domačega življenja. Pisana so tako živahno, da bodo bralci «Do-movine* vsako nadaljevanje te povesti nestrpno pričakovali. je potipala otrokov obraz. Začuden se je zganil: «Kakšen je ta otrok? Zmaličeno lice. In zaradi njega me ta pošast tako pretepa? Saj ona ni človek! Tudi njen otrok ni človek! Ne, to je hu-diček! Majhen, zloben hudiček je! Zbada me s cvilenjem, piskajoč kliče mater, da potem baba udriha po meni. Njegove drobne, komaj vidne oči čutim, posmehujejo se mi! Da, da, hudiček je! Ne vem, čemu ta izkušnjava. Zapeljiva je! Kaj mi morejo? Obesili me bodo! Naj me! Ona, gospodinja se kmalu vrne! Takoj ali nikoli!* Vzel je iz žepa nož, otipal otrokov vrat, krepko zarezal. Dete je zacvililo, ostalo nepremično. Kri je brizgnila na slepčevo roko. Ta občutek ga je zbegal: premembe. Tudi kamenja mu ni nihče premaknil, da bi ne bil opazil. Njegov pokojni oče ni bil tako natančen. Lahko mu je kdo kaj prestavil ali odnesel. Mož se ni brigal za take malenkosti. Kadar je kaj pogrešil in slutil, da mu je nekdo izmaknil, tedaj je navadno rekel: «Potreben je bil.* Peter je bil nekoliko drugačen. Njegovo bistro oko je zapazilo vse. Pozornost, katero mu je vzbudila domišljija, se je kmalu ohladila. Od vdrtine je bil oddaljen le še nekaj korakov. Pomiril se je z mislijo, da usedena zemlja tukaj nič posebnega ne pomeni. Morda je nekdo izkopal kamen ali pa so se igrali otroci. V Koširjevem Lazu je bil nekdaj pašnik, kjer so se shajali bosonogi samosrajčniki, ki so pasli živino. Misli so se mu križale in menjavale. Hotel jih je razpoditi. Visoko je dvigal rovnico in mahal po koreninah. Metal jih je na kupe, kamor je zlagal tudi posekano grmovje. Mora se posušiti, da bo rajši gorelo. niki nabaviti strnp za uničevanje podgan in miši na vsakih ICO kvadratnih metrov površine po 1 kg, poleg tega pa še po pol kilograma za vsako nadstropje. Beograjčani so takoj izračunali, da bi izdali za strup precej več, kakor pa izdajajo doslej za premog. Ves strup bi namreč prišel na 7,240.000 Din, dočim se izda za premog na leto samo 4,750.000 Din. * Negovanje lepote na mediciusko-kozmetični podlagi, to je nova smer, ki je zares dobra, če se zato uporabljajo pripomočki, ki" jim z medicinske strani ni ugovarjati, kakor sta: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa-pomada za rast las. Za vnaprej poslanih 40 Din dobite 2 lončka brez nadaljnjih stroškov pri lekarnarju Evgenu V. Fellerju, Stubica Donja, Elsatrg 360 (savska banovina). * Smrt po prc vozu v bolnišnico. Te dni zjutraj so našli na Sv. Petra cesti v Ljubljani nekega moškega. Sprva se ni nihče zmenil zanj, ker so mislili, da je vnijen. Ker se pa mož le ni ganil, so pozvali na pomoč reševalno postajo. Reševalni avto je nezavestnega moškega prepeljal v bolnišnico, kjer je neznanea kmalu po prevozu umrl. Bil je to 601etni Jurij Mrak, upokojeni dacar iz Male Kostrevnice pri Litiji. Mož je bil že dolgo Časa jetičen in je umrl za to boleznijo. • Ncčni požar v Ihanu. Nedavno ponoči se je v Ihanu vnel kozolec posestnika in gostilničarja Peregrina. Ogenj je bil, kakor kaže, podtaknjen. Požar bi bil kmalu zahteval človeško žrtev, kajti na kozolcu je spal domači hlapec, ki ga je hrup prav zadnji trenutek zbudil, da se je še mogel rešiti iz gorečega kozolca. «Franc Jožefova» grenčica urejuje redno odvajanje, prodira z lahkoto črevesje in je priporočljiva za duševne delavce, živčno oslabele in ženske. * Mišje gnezdo iz raztrganih baknovcev. Kmečka zakonska dvojica v kamniški okolici se nikakor ni strinjala v denarnih vprašanjih. Mož je bil drugačnega mnenja kakor njegova boljša polovica. Poudarjal je, da mora denar ven v promet, da neprestano kroži med ljudmi. Zena pa je hotela pred možem skriti nekaj denarja, ki naj bi bil nekaka železna zaloga za skrajno silo. V hiši pa ni mogla najti za shrambo denarja tako skritega kotička, da ga gospodar ne bi izvohal, zato se je zatekla h kozolcu. V slami je napravila pripravno skrivališče, kamor je položila šop bankovcev, ki so predstavljali vrednost skoro celega tisočaka. Ko je čez nekaj dni spet obiskala svoj skrili zaklad, je s strahom ugotovila, da od bankovcev ni ostalo drugo kakor drobni koščki bar-vanega papirja, iz katerega so si miške napravile mehko, gnezdeče. Opozorilo naročnikom. Odkar smo s priložitvijo novih položnic spomnili naročnike, da je za poravnavo naročnine skrajni čas, prihajajo dan za dnem vplačila, toda opazili smo tudi, da zaostajajo baš oni naročniki, ki bi pri dobri volji malenkostno naročnino prav lahko plačali, dočim jo vestnejši, pa tudi revnejši od njih brez odloga že plačujejo. Uprava lista, ki mora gledati na to, da se stroški za izdajo lista z naročnino krijejo, bo prisiljena zamudnikom poslati poštnega sla v hišo, ki bo z računom in poštnim nalogom pobral za nas naročnino. Ta način izterjavanja pa je precej drag in naročnik bo moral plačati naročnino in stroške. Da ne bo do tega prišlo, kličemo vsem prizadetim še enkrat: Plačajte naročnino! * Pogrešan starček. V četrtek 27. oktobra zjutraj je odšel zdoma upokojen rudar Ivan Pevec iz Lok. Odpravil se je v gozd, da bi nabiral gobe. Ostal je v gozdu ves dan do mraka. Ker se je prehitro stemnilo, je siromak zgrešil pot in taval j vso noč po gozdu. V petek zjutraj se je zglasil pri posestniku Kmetiču v Zabukovju in prosil,; naj ga puste v hlev, da se malo ogreje, ker je bil ] ves moker in premražen Tam je ostal do 9. ure, potem pa je odšel in pustil tam nahrbtnik z gobami. Pevec je 70 let star, srednje postave in ima plavo zaraslo brado. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to javi Jožefu Pevcu, rudarju, Loke, ali pa orožnikom. * Vse, ki iščejo dela, opozarjamo na današnji oglas Domače pletarske industrije Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica 2. * Nevarnost hoje po železniškem tiru. V ponedeljek zjutraj ob 7. se je pripeljala v Kranj z gorenjskim vlakom iz Žirovnice 161etna Hilda Galejeva, ki se je učila pri šivilji Konjedičevi na Kalvariji pod Šmarjetuo goro. Vsak dan se je zjutraj vozila zdoma in se zvečer z vlakom zopet vračala. Ko pa v ponedeljek šivilje ni bilo doma, se je s prvim prihodnjim vlakom zopet vrnila domov. Odšla je proti postaji po pešpoti, ki drži s Kalvarije po bregu naravnost na postajo in ki je od železniške uprave strogo prepovedana. Pot namreč drži preko vseh tirov, kjer navadno premikajo vlake, tako da je hoia tod skrajno nevarna. Ker pa je vlak bil že na postaji in se je dekle očividno balo, da bi ga ne zamudilo, je seveda šlo kar po tej najkrajši peti na kolodvor. Prav ta čes pa se je na tem kraju premikala lokomotiva, ki so jo malo prej odklopili od Ijub-ljrnskega brzega vlaka. Dekle je bilo baš za vagonom, ko se je privozila lokomotiva, tako da je ni moglo opaziti. Ko pa je s-opila izza vagona na drugi tir, jo je lokomotiva že zagrabila in vrgla v stran. Padla je tako nesrečno, da je prišla z desno nogo pod kolesa lokomotive, ki so ji odrezala nogo nad členkom. Odrezano stopalo se je držalo samo še za ozek pas kože. Uradni zdravnik g. dr. Fajdiga je ponesrečenki nudil prvo pomoč ter odredil takojšnji prevoz v ljubljansko bolnišnico, kjer so ji morali nogo odrezati. * Berač se je smrtno ponesrečil. Te dni so videli pastirji pod kozolcem gospe Juvančičeve v Vidmu ob Savi ležati berača. Ker so mislili, da je spal, so ga pustili v miru. Ko so ga drugo jutro zopet našli na istem mestu, so ga šli budi^. Tedaj so šele videli, da je mrtev. Ležal je v mlaki krvi. Spoznali so v njem znanega Franca Krošlja iz Kapel pri Brežicah, ki je zadnja leta prosjačil v okolici. Najbrž je ponoči hotel iti spat na kozolec, pa mu je spodrsnilo m se je prii tem ubil. * Huda nesreča štiriletnega fantka. Posestniški sinček Feliks Zavec iz Dražencev pri Ptuju se je sukal okoli zakurjenega štedilnika., na katerem je bil postavljen lonec z vrelo vodo. Naenkrat je potegnil k sebi lonec in vrela voda se je zlila nanj. Nesrečnega fantka, ki ima opekline po vsem telesu, so prepeljali v ptujsko bolnišnico. * Zagonetna smrt tihotapca. Poleti so razni listi poročali, da se je posrečilo orožnikom pri Sv. Ani nad Tržičem po dolgotrajnem zasledova- Mož je dokopal do vdrtine. Tukaj je bila zemlja mehkejša, kakor da je bila prekopana. Rov-nica se mu je zarila globoko v rahlo prst, da jo je mogel komaj izdreti. Presenetilo ga je tudi, ker je pod ostrino orodja nekaj zaškrtalo. Zadeti je moral ob kamen ali ob staro železo. Tako si je mislil v prvem trenutku. Obrnil je debelo rušo, pod katero se je premaknilo nekaj okroglega. Domišljal si je, da je izkopal leseno kroglo ali kepo gline. Natančno ni mogel vedeti, ker se je predmeta okrog in okrog držala rjava ilovica. Preden je neznano reč očistil z ostrim klinom, je trajalo nekaj časa. Nenadno se mu je zgubačnilo čelo; stresla se mu je roka, zakaj pred njim je ležala človeška lobanja. Mož se je naslonil na rovnico in motril skrivnostno najdbo. V prvem trenutku si ni mogel ničesar pojasniti. Kako naj odgovori na vsa vprašanja, ki so nastala v razburjeni domišljiji? Misel se je vrstila za mislijo, a ni vedel, pri kateri naj bi se po-mudil. Vsekakor je bilo treba razmišljati o skriv-nostnem umoru, katerega žrtev naj bi bila tukaj pokopana. Po naključju je našel grob, za katerega ni vedela živa duša. A kje je morilec? To vprašanje mu je stopilo v ospredje. Peter ni bil zadovoljen s površnim domnevanjem. Seči je hotel do dna in vse natanko presoditi. Najprej se je ozrl okrog sebe in pozorno premeril bližnjo okolico. Videl je, da čez njegov Laz ni bilo nikdar nobenega prehoda. Najbližja pot je oddaljena od tega kraja dobre četrt ure. Umor se ni izvršil podnevu, ker so hiše preblizu pota. Potem si je ogledal lobanjo. Pazno je prešteval bele kosti in meril udrtine, kjer so bile nekdaj oči in usta. Prav nič se ni poznalo, ali je to ostanek moške ali ženske osebe. Iz vsega tega je sklepal, da se je moral umor izvršiti pred mnogimi leti. O njem pa domača zgodovina ničesar ne omeni. O takih dogodkih stari ljudje tako radi pripovedujejo, o kakem tajnem umoru pa še ni slišal govoriti. Košir se je ponovno zamislil. Mnenje, ki se vrine človeku v naglici, ni povsem pravilno ter ga je treba še popraviti in izpopolniti. Potrdil si je, da so skrivnostni umori mogoči ponoči in pri belem dnevu. Roparski napadi niso tako redki primeri. Tudi o tem je že slišal, da je ta ali oni brez sledu izginil. Tukaj pa se ne spominja podobne govorice. Položil je lobanjo na bližnjo skalo ter jo pokril z žepnim robcem. Nato je pričel kopati, da bi našel še druge telesne ostanke. Kopal je na široko in na globoko. Pazno je brskal po prsti in obrnil slednjo rušo. Pa ni mogel ničesar najti. Zopet se je ubijal in si belil glavo. Ako je bilo tukaj pokopano truplo, tedaj tudi kosti niso strohnele. Načel bi vendar kak ostanek obleke. Vse je kazalo na to, da je bila lobanja od nekod prinešena. To je bila velika uganka. Vedel je za shrambo mrtvaških kosti na domačem pokopališču. Tudi to mu je bilo znano, da fantje marsikaj napravijo, da pokažejo pogum. Tisti, ki je najbolj pogumen, se odloči, da pojde po mrtvaško glavo. S tem dokaže, da ne veruje v strahove. Marsikomu pa zleze srce v hlače ter se zboji med potjo in pobegne. Morda je prav tukaj vrgel od sebe lobanjo, katero je na pokopališču v naglici zagrabil. A zakaj jo je zakopal, tega si ni mogel razložiti. Možu se ni ljubilo več kopati. Srce ga je vleklo nekam, kjer bi izvedel, kako je prišla lobanja v njegovo zemljo. Ali jo je skril morilec, da bi zabrisal sled za zločinom? Kje naj išče človeka, ki bi mu to povedal? • Sklenil je, da bo pustil lobanjo na skali, kamor jo je bil položil. Ako bi jo nesel domov, bi preplašil ne le svojo družino, marveč vse Vrhovje. Kdo ve, kakšne sitnosti bi naposled nastale radi tega. Pred leti so se zagovarjali fantje pred sodiščem, ker so vzeli ponoči za stavo križ s pokopališča. Ta sklep je napravil Košir v naglici, zato se ni mogel ločiti od lobanje. Spomnil se je pripovedke o mladeniču, ki je šel z vasovanja. Na poti je našel mrtvaško kost, kakor pravi pesem: cSrečala ga je mrtvaška kost in govorila božja modrost: ,Poberi me, ti žal ne bo, me nesi na zemljo žegnano.S (Dalje prihodnjič.) Pristopajte h Vodnikovi družbi! nju prijeti štiri tihotapce, ki so osumljeni, da so pred štirimi leti oropali in strmoglavili v prepad 201etnega hlapca Janeza To aažiča. Proti tem osumljencem uvedena kazenska preiskava pa je dognala, da je bil sum proti njim docela neupravičen in neutemeljen. Zaradi tega je bilo kazensko postopanje proti navedenim osebam ustavljeno. Jane*. Tomažič oe jt bil sam ponesrečil. * Huda nezgoda železničarja v Šmartnem ob Paki. V ponedeljek se je dogodila pri večernem vlaku, ki je prišel iz Celja na postajo Šmartno ob Paki, nesreča, katere žrtev je postal 551etni kretnik Matevž Jeromel. Na odslej nepojasnjen način je padel Jeromel pod vlak. Kolesa lokomotive so mu odrezala levo nogo pod kolenom in mu na desnem stopalu zmečkala prste. Jeromlu, ki je oče dveh nedoraslih otrok in je prebil v železniški službi že 32 let, je nudil prvo zdravniško pomoč g. dr. Medic iz Šoštanja, nato pa je bil ponesrečenec prepeljan z avtom v celjsko bolnišnico. ' ! j j * S strihninom se je zastrupila. V ljubljansko bolnišnico so prepeljali 261etno šiviljo Ido Pu-rovo, ki se je zastrupila s strihninom. Mladenka je stanovala v Šiški. Našli so jo domači na di-vanu, zvijajočo se v silnih krčih. Govoriti ni mogla več. Reševalni avto jo je hitro prepeljal v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec, a je bilo že prepozno. Ida je zaužila preveč strupa in je v Btrašnih mukah umrla. Vzrok obupnega dejanja ni znan. Pokojnica je bila mirna mladenka, doma z Brezovice pri Ljubljani. * Strop je pobil starko. V vasi Hruškarjah, občina Št. Vid, je živel Alojzij S. s svojo ženo pri svoji tašči Pavlinovi. Nedavno zjutraj je šla tašča v kuhinjo, da skuha zajtrk, zet pa je odšel na podstrešje. Kmalu nato se je obok nad kuhinjo vdrl in padel na nesrečno žensko. Obenem z obokom pa je padel v kuhnijo tudi debel ploh prav na taščo in ji prizadejal zelo hude rane, za katerimi je potem umrla. Na kraj nesreče je odšla sodna komisija in ugotovila dejanski stan. Ker je nastal sum, da je morda kriv nesreče Alojzij S., ?o tega aretirali. Osumljenec pa odločno vztraja pri svoji trditvi, da je pri nesreči popolnoma nedolžen. * Žrtev nesreče. V zabukovškem rudniku je kolo nekega stroja zadelo 321etnega rudarja Franca Hlepa iz Megojuice v glavo in ga hudo poškodovalo. Poškodovanec je moral v celjsko bolnišnico. * Strašna nesreča z avtom. V nedeljo dopoldne se je pripetila v bližini Sv. Urbana pri Ptuju velika avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Nekaj po 10. uri je vozil s svojim tovornim avtomobilom avtomobilski podjetnik Vinko Simončič iz Vintarovcev proti Ptuju. Na a\tu so bili poleg lastnika, ki je sam šofiral, še posestniški sin France Lerhbaumer od Sv. Urbana, 481etni posestnik Martin Sužnik z Vinta-rovslrega vrha in še neka oseba. Ko je avto brzel po ravni cesti, je v bližini Janežovcev nenadno odletela z njegovega sprednjega kolesa guma in že se je voz prevrnil v desni obcestni jarek. Pod seboj je pokopal Franceta Lerhbaumerja, katerega je stisnil in mu razbil lobanjo, da je na mestu izdihnil. Ostale potnike je sunek vrgel iz avtomobila. Pri tem je Martin Sužnik priletel z vso silo z glavo na tla, da mu je počila lobanja in da je obležal nezavesten. Lastnik avtomobila in neznanec sta dobila le neznatne poškodbe. V kritičnem trenutku se je pripeljal avtomobilu nasproti trgovski pomočnik France Novak, usluž-ten v Ptuju, s svojim kolesom. Baš je opazil, kako se je avto prevrnil v jarek. Pohitel je na kraj nesreče, da vidi, kaj se je zgodilo. Takoj nato pa je odbrzel k Simoničevemu bratu Francu po pomoč. France Simonič je prišel na kraj nesreče s tovornim avtomobilom, naložil hudo ra- posodil manjšo vsoto. Vajenec pa je zopet trdil, da je dobil dva dyajsetdinarska novca za kvas od neke druge firme. Obenem je povedal, da ima tudi neka gospa enega ponarejenca, o katerem ne ve, kje in kdaj ga je dobila. Orožništvo pridno vrši izsledovanje. * Brata je ustrelil v prsi. V Loki pri Zusmu se je 421eini organist in posestnik Josip Zekar spri z bratom zaradi posestva. V prepiru je izvlekel brat star vojaški samokres in ustrelil Josipa v desno stran prsi. Žekarja so prepeljali v celjsko bolnišnico. * Huda kazen zaradi cikastega vina. Na okrajnem sodišču v Ljubljani se je tedni vršila razprava zaradi cikastega vina. Pred kazenskim sodnikom se je zagovarjal vinski trgovec Ivan Lasan iz Ljubljane zaradi prekrška vinskega zakona. Kletarski nadzornik je na podlagi ovadbe nadzornega organa ljubljanskega mestnega dohodar-stvenega urada in preiskave vzorcev in v smislu sklepa strokovnega odbora za oceno vin v Mari- terpentinovo milo hvalil 320 ker je poceni••• zaradi njenega Sužnika in ga naglo prepeljal v ptujsko bolnišnico. Tu so zdravniki Sužnika takoj pregledali in ga obvezali. Vendar je njegovo stanje skrajno nevarno Mrtvega Lerhbaumerja so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Urbanu. * Poznejše očitke si prihranite, ako navadite svoje otroke ob pravem času na vsakdanjo nego zob in ust z Odolom! Desinficirajoči učinek te ustne vode, ki jo priporočajo zdravniki-strokov-njaki, obvaruje otroške zobe pred gnitjem in posledicami gnitja, napravi duh ust prijeten in čist. Odol je vir zdravja in veselja v otrokovem življenju! V vsaki kapljici ji sila! * Požar v Šmartnem. Prejšnji četrtek proti jutru je gorelo v tovarni pohištva Franca Izgor-ška. Požar je nastal od peči v delavnici. Najprej so se vnele v bližini stoječe deske, od teh pa strop. Gasilci so požar hitro pogasili in tako preprečili, da ni pogorela delavnica. * Nesreča nikoli ne počiva. V Ločni se je neki domačin vračal s polja s težko naloženim vozom. Moral je skozi globoko zaseko, kjer je na ozkem kolovozu nepričakovano srečal 601etno užitkarico Mico Gornikovo. Voza ustaviti ni bilo mogoče, komaj je imela starka čas, da je stopila v stran na strmo pobočje, pa ji je že tisti trenutek tudi zdrsnilo pod nogami in zakotalila se je pod voz. Nezavestno so potegnili izpod njega. Zlomljeni ima obe nogi, desno celo večkrat, enako desnico in po hrbtu je pobita. Prepeljali so jo v bolnišnico. Pri bolečinah v glavi, omotici, šumenju v ušesih, porušenem span ju, slabovol jnosti, razdražen ost i sezite takoj po staropreizku-šeni «Franc Jožefovi» grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je «Franc Jožefova» voda izborno učinku joče naravno odvajalno sredstvo. «Franc Jožefova)) voda se dobiva v vseli lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. * Ponarejeni kovanci. Predzadnji ponedeljek dopoldne je stal neki železniški uradnik v trgovini Franca Mastnaka v Št. Juriju ob južni železnici in je čitajoč časopis opazoval kupovalce. Naenkrat je opazil, da se med naštetimi kovanci eden ne blišči tako, kakor bi se moral. Opozoril je na to gospodinjo in res se je izkazalo, da je dvajsetak ponarejen. Medtem se je že izvedelo, da je v trgovini Pepce Urbajsove poizkušal nekdo zamenjati dvajsetak, pa so opazili, da je denar ponarejen, zaradi česar je možak plačal s papirjem in dejal, da je ponarejenca dobil najbrže v neki celjski veletrgovini. Kar naglo se je nato odpeljal s kolesom. Pri Mr.stnaku najdeni kovanec pa je dobila gostilničarka v isti hiši od nekega vajenca, ki si je prejšnji večer od nje iz- pene in odlična kakovosti ... Glavno je cena in izborna kakovost gB boru prijavil Ivana Lasana, češ, da je spravil v promet pokvarjeno cikasto črno, odnosno rdeče dalmatinsko vino. Ena pošiljka takega vina je bila poslana v Prago, dve pa v Gradec. Obtoženec se je zagovarjal, da vino ni bilo pokvarjeno, nego je le imelo neko kislino, kakršno da sploh imajo vsa dalmatinska vina. Sodnik je razglasil naslednjo sodbo: «Ivan Lasan je kriv, da je spravljal v promet pokvarjeno cikasto vino ter se obsodi na 10 dni zapora in 3000 Din denarne kazni.» Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo to, da je naš domači vinski trg v hudem položaju. Obtoženec je s tem, da je izvozil pokvarjeno vino, zelo škodoval naši zunanji vinski trgovini in a tem storil splošnosti nad vse škodljivo dejanje, zato smatra sodišče za umestno, da je treba tako dejanje strogo kaznovati. Obtoženec, ki se je sam zagovarjal, se nato ni izjavil, ali je zadovoljen s sodbo, marveč je molče zapustil dvorano. Obrnil se je takoj do svojega odvetnika, ki bo prijavil revizijo in priziv. * V cerkev so hoteli vlomiti. Neznani tatovi so hoteli vlomiti v noči na prejšrni četrtek v škofjeloško kapucinsko cerkev. Predrzna namera pa vlomilcem ni uspela. Kolikor se da presoditi, so se opremili vlomilci z železnimi drogovi, ki so z njimi hoteli vlomiti v cerkev najprej pri glavnih vratih in potem še pri stranskih, a jim je obakrat izpodletelo. Vrata, ki so nalomljena in se poznajo na njih udarci trdih predmetov, bi se bila rokomavhom najbrž vdala, a so to branili! leseni zapahi, pomaknjeni na notranji strani od ene stene do druge v vsej širini vrat. Mogoče je tudi, da bi bili vlomilci svoj posel do konca! opravili, da jih ni kaj preplašilo. * Smrt na povratku iz vinotoča. Pred malini senatom okrožnega sodišča v Mariboru se je vršila razprava proti Antonu Fideršku in Jožefu Kozelu iz Gruškovja. Dne 9. novembra sta oba obtoženca pila v skupini fantov, med katerimi sta bila tudi Jožef Peruek in Matevž Hriberšek, v Gruškovju v nekem vinotoču. Med Fiderškom in Pernekom je prišlo do spora, ker je Fideršek pri mizi izvlekel nož ter ga zasadil v mizo. Ze takrat je pretiia nevarnost, da si skočita v lase, toda tovariši so ju pomirili. Pri odhodu iz vinotoča sta obtoženca pričakala Perneka in Hriberška, ki sta odšla nekaj pozneje iz vinotoča. Navalila sta najprej na Hriberška ter ga pobila do nezavesti. Pernek je izkušal pobegniti, pa se je spotaknil, kar je bilo usodno. Napadalca sta ga dohitela in ga pretepala. Pernek je dobil zaradi udarcev hude notranje poškodbe in je izgubil zavest. Obležal je na obrazu in ker je zaradi pretresa mož* ganov pričel v nezavesti bljuvati, ni mogel z obrazom na zemlji dihati in se je tako zadušil. Oba obtoženca sta le delno priznala dejanje. Fi-deršek je bil obsojen na pet let in dva meseca robije in trajno izgubo častnih pravic, Kozel pa štiri leta ni en mesec robije. Oba imata razen tega plačevati še po 400 dinarjev mesečno za štiri nedorasle otroke. * Kar je iskal, to je našel 251etni posestnikov sin France Golob iz Frama. V neki gostilni na Reki pri Mariboru je začel razgrajati in pretiti navzočnim gostom, zlasti gostilničarju, da ga bo ubil. Ko so podivjanega fanta hoteli spraviti iz gostilne, je divje planil na gostilničarja, ki je v silobranu poiskal puško in ga obstrelil. Razgrajača so morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. * 32 sunkov z nožem. V ljubljansko bolnišnico so prepeljali Franca Slatnerja, delavca sreskega cestnega odbora v Kamniku, stanujočega v Go-diču, ki je bil razmesarjen po vsem telesu in tudi po glavi. Slatnar se je vračal dan poprej iz gostilne domov, na cesti pa ga je napadel France Zemljan iz Kregarjev in ga začel obdelavati z nožem. Zadal mu je 32 sunkov. Vzrok napada ni znan. Baje gre za staro sovraštvo. * Trije bratje roparji. Te dni so orožniki iz Kočevja prepeljali v zapore novomeškega okrožnega sodišča tri člane nevarne roparske družbe, in sicer brate Borisa, Stanka in Pavla Bolca, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici, ki imajo na vesti več zločinov. Tako so izvršili v noči na 12. septembra v vasi Kotu roparski napad na Ano Mrvarjevo in ji odnesli nekaj denarja*, pri odhodu so jo pa še pretepli s palicami. V noči na 29. oktobra so vlomili v Kočevski Reki pri Josipu Činklu in mu odnesli nekaj slanine, klobas in drugih živil ter mnogo pijače. * Umor na večer Vseh svetih. Zvečer na praznik vseh svetnikov je pri fantovskem prepiru v Pišecah zabodel eden Plevnikovih fantov Franca Travnikarja tako, da je ta med prevozom v bolnišnico umrl. Sirovi ubijalec zasluži temeljito kazen. * Požigalec pod ključem. Nedavno je pri posestniku Teržanu v Bistrici pri Pilštanju nastal logenj v gospodarskem poslopju. Oko postave je osumilo požiga domačega hlapca Černiča in ga iaretiralo. Cernič se je že nekaj let potikal po zagorski fari in pogosto menjal gospodarje. Pred nekako dvema letoma je služil prav pri tem gospodarju in se je pred tremi tedni spet pojavil pri njem s prošnjo, da bi ga vzel v službo. .Gospodar ga je res vz6l za hlapca in ga zalagal ves ?as tudi s cigaretami, katere mu je pa dan pred požigom odpovedal. To je nepridiprava tako ujezilo, da je ponoči gospodarju zažgal gospodarsko poslopje. Požig je priznal. * Zasledovan slepar. Varnostna oblastva zasledujejo 331etnega Ivana Gračnerja, bivšega fcančAega uradnika, doma iz šmarskega sreza. Gračnerja je prijavilo vodstvo Centralnih vinarn iz Ljubljane zaradi večje prevare, ki jo je izvršil jna škodo imenovane tvrdke že pred kakima dvema tednoma. Gračner, ki je nestalnega bivališča, se je pred aretacijo umaknil in neznano kam !|>obegnil iz Ljubljane. * Begunec Mrvar zopet v rokah pravice. V nedeljo zjutraj se je pojavil nevarni begunec Janez jMrvar, ki je ušel na ljubljanskem kolodvoru orožnikom, v svojem rojstnem praju, v Gotni vasi. •Po obisku v Gotni vasi se je zopet umaknil v i>ližnje gozdove. Ker pa je slutil, da je zanj le preveč nevarno še nadalje ostati v bližini Gotne ivasi, je ubral pot v drugo smer, v Potočarsko vas. prožniki, ki so mu bili vedno za petami, so izvedeli tudi za to njegovo selitev. V ponedeljek onoči jih je nekdo obvestil, da je Janez Mrvar Potočarski vasi. Takoj so odšli orožniki tjakaj in vas obkolili. Mrvar se je zaril globoko v slamo na podu posestnika Janeza Glaviča in seveda ni slutil, da so že šteti trenutki zlate svobode. Ko so orožniki obkolili njegovo skrivališče in se na njihove klice ni odzval, so začeli premetavati slamo in ga kmalu privlekli na dan. Bil je ves bled in prepaden in na odpor sploh ni mislil. V .Glavičevi hiši so našli tudi moško kolo, za katero je Mrvar priznal, da ga je odpeljal izpred neke hiše na Grosupljem, tam sedel nanj in tako precej nemoteno nadaljeval beg. Kolo je znamke «Kosmos», izdelek tovarne Steyer in ima številko 5,100.508. Takoj po aretaciji so orožniki blizu polnoči prepeljali Mrvarja v zapor novomeškega okrožnega sodišča, kjer bo ostal toliko časa, da se bo vršila proti njemu in njegovemu slepemu tovarišu Antonu Štanglu razprava zaradi roparskega napada na ravnatelja Novotnega. * Otroke odlagajo. Mariborska mestna policija je bila po orožništvu obveščena, da je nedavno neznana mlajša ženska odložila v gozdu blizu Ranče poldrugoletnega fantka ter izginila brez sledu. Otroka, ki je bil povit v stare, raztrgane cunje in ves premražen, so k sreči našli ljudje in ga sprejeli v svojo oskrbo. Neki posestnik je izpovedal, da je srečal tistega dne v svojem gozdu neko 301etno slabotno žensko, oblečeno v pono-šeno sivo obleko, črn predpasnik in belo naglavno ruto. Ženska je baje bila zopet v blagoslovljenem stanu. * Nočni napad. Ko se je 2. t. m. ponoči vračal domov Šilak Lovrenc, hlapec iz Rucmancev, so ga na cesti v bližini vasi napadli fantje in ga pretepli s palicami po glavi. En udarec je bil tako močan, da je Šilak ohromel na levo roko ter je moral iskati zdravniške pomoči v ptujski bolnišnici. * Nevaren ponočnjak se je te dni klatil okrog Cegelnice. Pri Ajdičevih so začuli sredi noči ropot okoli hiše. Tiho se je splazil gospodar k oknu in z grozo opazil, da stresa nekdo žerjavico pred skednjem in kozolcem. V tem je žena prižgala luč in neznani ponočnjak je izginil. Skrbno so domači pobrali vso raztreseno žerjavico, ki so jo sledili še daleč po vasi. Nihče nočne prikazni ni spoznal, dobro pa zanjo ne bo, če se bo še vrnila. * Tisočaki plen tatov. V nedeljo popoldne je bila v gostilni g. Marolta v Loškem potoku izvršena velika tatvina. V gostilni je bilo tedaj polno pivcev, ki so se zabavali in pili novi mošt. Medtem pa se je v sosednjo sobo, ki je spalnica, vtihotapil neznan tat in odnese! okrog 20.000 dinarjev gotovine. Tatvino je odkril gospodar, ki je šel proti večeru v sobo, da bi menjal lOOOdinar-ski bankovec, a ni denarja več našel. Sodi se, da je moral zlikovec dobro poznati razmere v hiši. Tat je moral gotovo imeti tudi pomočnike. * Zopet je govoril nož. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 191etnega posestnikovega sina Janeza Oražna iz Zlate Poljane pri Kamniku. Fant se je bil spri s tovarišem Antonom Klop-čarjem iz iste vasi. V prepiru je Klopčar segel po nož in Oražna nekajkrat sunil v levo stran prsi. Klopčarja so še ponoči prijeti orožniki. * Pretep v gostilni. Nedavno sta prišla posestnik Tornačo Anton in njegov sin h gostilničarju Marčiču Antonu v Prešo, občina Majšperk, da ga povabita na gostijo. Vsi so nato posedeli v gostilni in se mirno razgovarjali z navzočim Gai-serjem Jožefom z Brega. Okoli 19. pa je prišel v gostilno Gaiserjev brat Janez, ki je že nekoliko vinjen začel kričati nad Tornačkom, češ, da morata Pohorca ven iz gostilne in da morata biti tepena. Kmalu se je razvil pretep. Jožef Gaiser je najprej miril brata, nato pa je tudi sam posegel v pretep ter sta oba brata pretepla Tor-načka, gostilničarju pa razbila stol in nekaj steklenic. Janez Gaiser je celo zahteval od posestnika Tornačka nož. Ker mu ga pa ta ni dal, mu je segel sam v žep in mu raztrgal zlato verižico. * Nasilen brezposelnik. K 331etni najemnici Ani Margoletovi na Trnovem hribu pri Laškem je prišel brezposelni Alojzij Škrt od Sv. Jedrti in prosil za podporo. Ker mu najemnica ni ustregla, je pograbil sekiro in napadel Margoletovo. Poškodoval jo je na glavi in telesu. Margoletovo so prepeljali v celjsko bolnico. * Moža je hotela zažgati. Na levi strani delno hroma in šepava železničarjeva žena Ivana Gor-šičeva, stara 50 let, doma iz Stranske vasi pri Grosupljem, se je morala te dni zagovarjati pred malini senatom v Ljubljani. Državni tožilec je proti njej naperil obtožbo zaradi poizkušenega umora lastnega moža. 65 letnega Franceta Gor- šiča. Obtožnica pravi, da je Goršičeva zanetila posteljo, ko je na njej mož trdno spal, nato pa stanovanje zaklenila in odšla spat k sosedu v šupo. Mož se je še pravočasno prebudil iz trdnega spanja, skočil pokonci in s težavo odprl vrata. Razprava je pokazala veliko razdrapanost družinskih razmer. Sprva sta zakonca mirno živela. Pred petimi leti pa se je žena izneverila in mož ji je zagrozil, da se bo ločil, če bo nadaljevala lahkomiselno življenje. Ta grožnja je bila baje povod, da je ženo zadela kap in da je od takrat hroma ter močno jeclja. Razprava je pokazala, da je ženska duševno manj vredna. Obsojena je bila le na eno leto robije zaradi poizkusa umora ne po zrelem preudarku. * Dve veliki tatvini denarja. V nedeljo je bila v Zlebiču na Dolenjskem izvršena velika tatvina. Ivan Henigman ima že leto dni v najemu gostilno blizu kolodvora, v kratkem pa se namerava preseliti v Ljubljano. Zato so v nedeljo prišli še mnogi znanci k njemu in je bilo zvečer v gostilni večje število gostov. V tem času se je neznan tat splazil v stransko sobo in ukradel 21.000 dinarjev v gotovini, hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske z vlogo 18.000 dinarjev, novo obleko, samokres, čevlje in nekaj spodnjega perila. Na begu je za hišo odvrgel ukradene čevlje. Orožništvo vrši vsestransko preiskavo. — V stanovanje upokojenega strojevodje Ivana Auerja v Stritarjevi ulici v Mariboru se je splazil v nedeljo zvečer neki zlikovec in odnesel 12.000 Din gotovine in hranilno knjižico za 40.000 Din. O vlomu je bila obveščena policija. * Nočni strel. Sodarski pomočnik Feliks Rojko iz Gomile pri Vurbergu je bil te dni zaposlen pri nekem posestniku v Krčevini. Ko se je zvečer poslovil od gospodarja, je zunaj hiše v temni noči počil strel, ki je Rojka zadel naravnost v trebuh, da se je takoj zgrudil na tla. Rojka so prenesli nazaj v hišo ter mu nudili prvo pomoč, nato pa so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. * Vlom v občinsko pisarno. V nočii na 3. t. m. je bil pri Sv. Juriju pod Kumom izvršen vlom v občinsko pisarno. Vlomilec je razmetal vse listine ter odnesel približno 400 Din. Obenem se je lotil zraven pisarne stoječe trafike, kjer si je nabral precej blaga. Orožniki iščejo vlomilca. * Usoda izgubljenega sina. Zaradi vloma v materino stanovanje, iz katerega je potem odnesel svojemu bratu zimsko suknjo, laikaste čevlje, modne sive hlače in moško srajco v skupni vrednosti 1715 Din, se je zagovarjal pred malim senatom v Ljubljani mlad trgovski potnik A. R., ki je že zgodaj zašel na stranska pota in je nedavno presedel osemmesečno strogo kazen. Izgubljeni sin je tatvino priznal, vlom pa je zanikal. Mati in brat sta pričala proti obtožencu, ki sploh ni obrnil pogleda na žalostno sivolaso mater. Obsojen je bil na eno leto robije. Kaj pravijo preroki o prihodnjem letu Bližamo se novemu letu in v tem času se oglašajo vsako leto preroki, ki nam napovedujejo, kaj nas čaka v novem letu. Ta prerokovanja so zlasti pogosta zadnja leta, kar je razumljivo, saj živimo v burnih časih, ko se ljudje zelo zanimajo za bližr njo bodočnost. Le škoda, da se prerokovanja navadno ne izpolnijo, posebno tista ne, ki nam obetajo kaj lepega. Kdo ne pozna v Angliji koledarja «01d Moore>. Vsako leto ga prodajo več milijonov izvodov. Ta knjiga je postala tako priljubljena v prvi vrsti zaradi svojih prerokovanj, ki se po trdnem prepričanju čitateljev vedno točno izpolnijo. Te dni je izšel «01d Moore* za leto 1933. in v njem je tudi povedano, kaj nam obeta novo leto. Prerokovanje se nanaša samo na večje dogodke, posebno na politične. V januarju: Visoki angleški dostojanstvenik pade v roke indijskih nacionalistov. Sklenjen bo sporazum med Anglijo, Nemčijo in Ameriko. V Španiji nastane nov upor. Požar uniči veliko ameriško mesto. V februarju: Nesreča v angleški mornarici. Bolezen člana vladarske rodbine. V Nemčiji in v Franciji notranje homatije in nevarnost vojne. V sovjetski Rusiji velik družabni škandal. Porast tečajev vrednostnih papirjev na svetovnih borzah. V marcu: Strašna letalska nesreča. Presenetljiv izum, ki prinese temeljit prevrat v letalski in avtomobilski industriji. V Angliji nalete na obilne petrolejske vrelce. V aprilu: Smrt odličnega angleškega ministra. Politična žaloigra v Franciji. Ugoden položaj v bombažni, naftni in železarski industriji. V mai-: Važni dogodki na Irskem. Plemenski boji v Zedinjenih državah. V juniju: Politične izpremembe v Parizu in na Dunaju, ki bodo imele neugodne posledice za Mussolinija. Zboljšanje na borzah, razmah težke industrije. V juliju: Nemiri na Kitajskem, binrt nekega vladarja. Porast cen zemljišč. V Nemčiji zelo neugodne finančne operacije. V avgustu: Padec borznih tečajev. Pisatelj svetovnega imena se bo smrtno ponesrečil v Alpah. Huda kriza na Kitajskem. V septembru: Nevarnost vojne med dvema evropskima državama. Silno podsipanje zemlje v Panamskem prelivu. Velik politični škandal v neki evropski državi. V oktobru: Odkritje nameravanega atentata na odličnega francoskega politika. Znatno zboljšanje položaja evropskih železnic. Neka milita-ristična država stopi iz Društva narodov, ki bo temeljito preosnovano. V novembru: Vsa Evropa bo v znamenju sovražnega razpoloženja proti Angliji. V decembru: Leto se zaključi z dobrimi gospodarskimi napovedmi in nazadovanjem brezposelnosti. Vojaški zapletljaji med sovjetsko Rusijo in neko državo na Daljnem vzhodu. Vse države bodo zaposlene z načrti oboroževanja na morju. IZ POPOTNIKOVE TORBE USMRTITEV RAZBOJNIKA LOVREKOVIČA. B e 1 o v a r, novembra. V aprilu se je zagovarjala pred belovarskim sodiščem roparska tolpa Stepana Lovrekoviča, ki je štela 19 članov. Glavni kolovodja Lovrekovič, znan pod imenom Čaruga Graberskih hribov, in njegov pajdaš Jerkovič sta bila obsojena na smrt, a pozneje je bil Jerkovič pomiloščen, medtem ko je bila Lovrekovičeva prošnja za pomilostitev zavrnjena. Lovrekovič je bil znan kot nevaren tolovaj, ki je bil vedno pripravljen za denar ubiti človeka. K njemu na dom so prihajali sumljivi moški in ženske, ki so ga nagovarjali, naj spravi s sveta njim neljube ljudi, seveda za primerno nagrado. Lovrekovič je priznal, da je na prigovarjanje hčerke in zetov pokojne Staže Sruk-Dudakove v noči na 21. maja 1. 1930. ženo ubil, in sicer tako, da je njena hčerka Draga Kudaničeva ponoči izvabila starko iz hiše, kjer jo je čakal Lovrekovič v zasedi in jo udaril z motiko tako močno po glavi, da je kmalu izdihnila. Pri umoru mu je pomagal pokojničin zet Janko Koščevič. Morilec je dobil za svoje delo 5000 Din. V oktobru 1. 1929. je umoril v Kloštru Ivaniču Blaža Horvata po naročilu umorjenčevega sina. Sin je povabil Lovrekoviča k sebi in oba sta s starim Horvatom popivala. Ko sta starca opijanila, ga je zgrabil Lovrekovič za vrat in treščil ob tla, potem mu je pa pokleknil na prsa in ga davil, dokler ga ni zadušil. Poleg tega je imel Lovrekovič na vesti še več drugih zločinov, požigov, tatvin in poizkušenih umorov. Pajdaši pa niso daleč zaostajali za svojim poglavarjem. O tem priča grozen umor Stevana Drče, ki ga je Jerkovič ustrelil v gozdu. Truplo so tolovaji pokrili z dračjem in listjem in šele, ko so sami povedali, kje leži njihova žrtev, so oblastva našla okostnjak. Stol sedmorice je smrtno obsodbo potrdil in v nedeljo so Lovrekoviču sporočili, da bo v ponedeljek zjutraj obešen. Obsojenec je prosil, naj se telefonično obrnejo na kralja s prošnjo za pomilostitev. Izrazil je željo, da bi ga smela obiskati brata. Predsednik mu je povedal, da je bila kralju že v četrtek poslana brzojavna prošnja za pomilostitev in da se lahko prošnja ponovi. Potem so odvedli obsojenca v smrtno celico, da bi se pripravil na smrt. Ko je zagledal krvnika Harta, se je nasmehnil, češ, da pač mora opravljati svoj posel in da ne more nič za to, če ljudi obeša. Zadnja usmrtitev je bila v Belovaru pred sedmimi leti, ko so obesili Martina Balogoviča in Josipa Kompaka. Krvnik Hart je spravil z Lo-vrekovičem na oni svet že 53. zločinca. Po pre-čitanju smrtne obsodbe je ostal Lovrekovič miren. Noč je prebil v smrtni celici v pogovoru s svojci in znanci. Mnogo je govoril o svoji mladosti in o svojem življenju. Pravil je tudi o bojišču, kjer je bil hudo ranjen. Pred smrtjo se je izpovedal in sprejel zadnjo popotnico. V ponedeljek ob 6. zjutraj sta stopila v celico ječar in paznik in odvedla obsojenca na dvorišče, kjer so stala vešala. Pol ure nato je dospel na dvorišče sodni senat z zdravnikom. Lovrekovič je prišel na dvorišče z duhovnikom, ki ga je med potjo tolažil, in za namestnikom svojega zagovornika. Mirno je kadil cigareto. Še enkrat so mu prečitali smrtno obsodbo, ki jo je poslušal mirno. Na vprašanje predsednika senata, ali ima še kakšno željo, je obsojenec odgovoril, da nikomur ne želi, da bi umrl tako sramotne smrti kakor on. Zadnja njegova želja je pa bila, da bi še enkrat videl brata. Potem se je obrnil predsednik h krvniku, ki je čakal ob strani s svojima pomočnikoma. Predsednik je pozval krvnika, naj opravi svoj posel. Hart je zgrabil Lovrekoviča, ga potegnil pod vešala in mu zadrgnil zanko okrog vratu. Obsojenec je na vešalih nekajkrat zadrgetal, potem je pa nepremično obvisel. Smrt je nastopila čez dobrih 17 minut. Truplo je ostalo na vešalih do 8. ure, potem pa je bilo odpeljano v mrtvašnico. Usmrtitvi so prisostvovali samo državni uradniki. Občnstvu dostop ni bil dovoljen. nja do svojih pokojnih. Pokopališča so bila tal dan pri nas izpremenjena V prave cvetličnjake, Četudi nas tare kriza, vendar je to leto na* stalo v dolini več novih poslopij. Ko se enkrat obrne na bolje, kar trdno upamo, se bo v dolini, napravilo še marsikaj v napredek naših vasi. VJ Poljanski dolini se mnogo žrtvuje za šole iu pouk. Neumljivo pa je, zakaj se ne zasedejo pra< zna učiteljska mesta na naših šolah, ko je venda« dosti učiteljskih moči na razpolago. Tako manjkat zdaj v Poljanah en učitelj. Prosimo, da se ta trebna učna moč dovoli. PREKMURSKI GLASNIK POLJANSKO PISMO. Poljane, novembra. Zadnji teden se je v dolini mnogo govorilo o žalostnem dogodku, ki se je pripetil ob meji pod Blegašem v Leskovci, kjer je predzadnjo nedeljo graničar ustrelil nekega šoferja iz Cerknega. Šofer je prišel z nekim spremljevalcem v Leskovco, kjer so imeli žegnanje. Baje je tudi prejšnja leta prihajal na ta dan v Leskovco v družbi prijateljev. Do meje se je pripeljal z avtomobilom. Avtomobil je seveda pustil onstran meje. Mislil je pač, da se bo po nekaj urah kak ar prejšnja leta brez ovir lahko vrnil. Pa je bil zasačen s svojim prijateljem od naše vestne obmejne straže. Seveda sta bila oba brez potrebnih listin. Namesto da bi nesrečnik ubogal stražo, saj se mu ne bi bilo zgodilo nič hudega, se je spustil v beg, kar je plačal s smrtjo. Njegovo truplo so po komisijskem pregledu in po ugotovitvi dejanskega stanu prepeljali v Cerkno, kjer je baje imel tudi svojo zaročenko. Ta žalostni dogodek naj bo v svarilo vsem, ki imajo opravke na meji. Na klic straže naj vsakdo takoj obstoji, ker je stražnik sicer upravičen takoj rabiti orožje. Šoferjev prijatelj je bil priveden v Gorenjo vas, kjer ga je zaslišala komanda obmejne čete in ga nato izpustila na svobodo brez posebnih zlih posledic. Na vernih duš dan 2. t. m. smo imeli v dolini prvo močno slano v tej jeseni. Bila je vsa dolina bela, kakor bi jo bil pobelil sneg. Seveda ni več napravila škode. Blegaš, ki ima ob tem času rad belo pokrivalo, je bil letos doslej še precej zelen. Vse hvale je vredno, da ljudje tudi tu na deželi na Vseh svetih pokažejo toliko spoštovar Francoski pouk za delavce v Murski Soboti«: Francoski krožek v Murski Soboti si je nadel hvalo vredno nalogo, da otvori tudi za delavce fran* coski tečaj v Sokolskem domu. Pozdravljamo to akcijo, ki je res potrebna, saj odide vsako letol! na sezonsko delo v Francijo na stotine delavce^ iz Prekmurja. Upamo, da se bodo prizadeti polno*] številno prijavili za tečaj. Nesrečna zgodba o dolarjih. Na avstrijski mejfc pri Cankovi so napravili carinski obmejni organi dober plen. Primahal jo je do meje neki možak^ ki je nameraval nazaj v Ameriko, odkoder se jej bil pred časom vrnil. Pa se je finančnemu straž«j niku Francu Vprbostu čudno zdelo, da ima V,j žepih tako malo gotovine. Sledila je natančna^ telesna preiskava, ki je spravila na svetlo lepo vsoto dolarčkov; bilo jih je 7600. Ker ni pri«| javil te vsote niti pri prihodu v državo niti zdaf pri nameravanem prekoračenju meje, se mu ja denar v smislu zadevnih predpisov zaplenil. Izsleditev ponarejevalca ŽOdinarskih kovan« cev. Tudi v Prekmurju se je pojavil ponarejen valeč dvajsetdinarskih kovancev, še mladoletni ključavničarski pomočnik Alojz R., uslužben Vi Murski Soboti, doma pa iz Petanjcev, se je vdal zapeljivi misli, da bi sam izdeloval novce. Ko jo vse priprave izvršil, je prosil svojega mojstra za( nekajdnevni dopust, češ, da je bolan in da bi rad šel k svojim staršem v Petanjce. Mojster mu jo to dovolil in Alojz se je s svojimi pripravami na* potil domov v veri, da bo tam nemoteno izdelo* val denar. V času, ko so njegovi starši delali nal polju, se je fant lotil dela. Do večera je že izdelal šest kosov. Videli so se mu tako popolni, da jih je hotel kar spraviti v promet. Ker pa sam ni bil tako smel, je poslal neko deklico s ponarejenim novcem v tamkajšnjo trgovino. Najbrže zaradi teme v trgovini niso spoznali ponarejenega koi vanca in so deklici dali zahtevano kavo in slad«, kor. Ker je torej šlo, je še drugega dne poizkusil srečo. To pot si je izbral neko slaboumno deklico in jo poslal v isto trgovino po cigarete. Todar deklica se je vrnila k njemu praznih rok, češf