UREJUJE UREDNISKI ODBOR: DRAGO COP. MIRO DVOBSAK, DRAGANA KRAIGHER. BOZO LEVEC, EDO RAZDRIH, BOJAN SAMARIN IN DUSAN VOGLAR. ODGOVORNI IN GLAVNI URED-NIK DUSAN VOGLAR. TEHNlCNI UREONIK NIKO LEHRMAN. UREDNlSTVO IN UPRAVA: LJUB-UANA, MIKLOSlCEVA 5 a — LJUBLJANA 3, pp. 12. TELEFON 31-102. TEKOCl RACUN 60O-7O/3-5S7. RO<KOPISOV  NK VRACAMO   LETNA   NAROCNINA   200   DIN.    TISK  f ASOPTSNO  PODJF.TJE  DELO.
LETO IX., STEV, 9-10 LJHBLJANA 28. tnaja 1959
TOVARIS TITO STUDENTOM OB DNEVU MLfiDOSTI
Nepremišljene akcije nas kompromitirajo
Dne 21. maja je tov. Tito sprejel delegacijo naše mlcdline in študentov, ki mu je prišla čestl-tat k 67. rojstnemu dnevu, Ob tej priložnosti je tov. Tito zbranim zastopnikom spregovoril:
Dragi moji mladinci ln ostali gostje, nenavadno sem srečen, da imam priložnost videti tu v tako velikem številu predstav-nike naše mlade generacije, naših šol in univerz, predstavnike naših delovnih ljudi, zlasti pa predstavnike tiste naše mladine, ki požrtvovalno gradi avjomobilsko cesto. Dovolite mi, da izko-rfsttm to priložnost in vam povem nekaj besed o tem, kako gledam na splošni razvoj naše mladirie.
Mnogo bi Iahko govoril o tem, v kakšnih pogojih je živela bi delala naša mladina in v kakšnih pogojih se je morala mlada generacija učiti v šolah in na univerzi. Frofesorji se gotovo spominjajo, da so študenti, ker niso imeli ne stanovanj ne dru-gega, morali raznašati mleko, prodajati časopise in se ukvarjati c raznimi drugimi drobnimi deli. Utirali so si pot v neverjetno težkih pogojih, mnogo težjih kakor jih imajo zdaj naši študertti, 8eprav tudi oni opravljajo kot člani študentskih zadrug ne-tcatere usluge in prejemajo za to dopolnilna materialna sredstva.
Razumljivo je, da študentom še nismo mogli dati vsega, kar potrebujejo, dali pa smo jim več kakor so mogle imeti naše mlade generacije pred vojno in med njo.
Mnogi našl mladi ljudje, otroci po 14 in 15 let, so se med ttiriletno borbo lačni vojskovali, jedli kuhane koprive in travo, redkokdaj imeli kruh, uživali neslano hrano, ker niso imeli soli, umirali pa so s pesmijo na ustih in dajali vse od sebe, za-vedajoč se, da mnogi izmed njih ne bodo doživeli sadov boja, ki smo ga vodili. Kadar se spomnira tega, sem nenavadno pono-sen, na drugi strani pa me boli srce, ko vidim nekatere mla-dince ali skupine mladincev, kl se tega ne zavedajo in ki ne po-mislijo, kam vodijo določenf izpadi, ki delajo naši socialistični skupnosti veliko škodo.
Prvikrat govorim danes o piimerih, ki so se zgodili najprej r Zagrebu, nato pa v Makedoniji. Krivda za to ni na naši tnla-dlni. Naša mladina je v ogromni večini dobra in ne umikam besede, da imamo mladino, na katero smo lahko ponosni. Mo-ram vam pa povedati, da so pri nas toliko let po koncu vojne ln uspešne graditve" še vedno razni sovražniki,. ki iščejo pri-ložnosti, da bi delali težave naši socialistični skupnosti. Ne-katere danes moti veliki prestiž, ki ga je pridobila naša dežela v osvobodilnem boju in po vojni v izgradnji socializma. Moti jih zmagovita pot naše graditve, moti jih to, da nam vzlic vsem klevetam in raznim podtikanjem ne morejo mnogo škodovati, moti jlh, da vseeno napredujemo in tfa nam ne morejo onemogo-čiti poti, ki smo si jo izbrali, da bi si ustvarili boljšo bodočnost ln izgradili našo socialistično Jugoslavijo.
Razni sovražniki skušajo najti pri nas slabe točke in morara refcl, da so našli slabo točko na naših univerzah. Z ogorčenjem moram povedati, da je pred nekaj dnevi prišlo v Zagrebu do izpada nekaterih ljudi na univerzi. Večina teh ljudi dobiva štipendije; te pa jim dajejo naši delavci, ki služijo denar v to-varnah in ga dajejo skupnosti, da bi ta lahko finansirala šole, univerze in drugo. Delavci, ki ustvarjajo ta sredstva, večkrat manj zaslužijo kakor imajo nekateH študenti štipendij. In ven-dar, tovariši in tovarišice, v Zagrebu je prišlo do tega, da je zaradi slabe hrane v neki menzi, ki je šele začela obratovati, pri-Slo do uličnih demonstracij. Pustimo možnost, da je bila hrana slaba; toda pri nas imajo študenti pravico sami upravljati svoje menze. Naj bodo tudi sami odgovorni za to, kakšno hrano inmajo. Dobivajo denar in kakor ga bodo ftpravljali, takn bodo Jedli in živeli. Oni pa so šlj na ulice in demonstrirali! Zdaj pa na Vzhodu in na Zahodu govore, kako se je v Jugoslaviji začel pohod  lačnih  študentov.
Nihče ne more reči, da tega niso organizirali sovražniki, ker vem, da so demonstracije v Zagrebu in Makedoniji ozko pove-zane. To je bilo premišljeno! Mene pa najbolj preseneča in žalosti to, da so tudi nekateri naši pošteni in dobri mladinci nasedli sovražniku in šli z njim demonstrirat. Ali so sploh po-mislili, da to lahko škoduje naši skupnosti? Malo prej sem govo-ril o samoodpovedi tistih naših mladih ljudeh med vojno, ki to umirali na fronti s pesmijo na ustih, zdaj pa ti mladi ljudje v Zagrebu, po petih alj šestih dneh slabe hrane niso našli dru-ge poti kakor da so šli na ulice demonstrirat! Namesto tega bi rajši prišli k našim voditeljem, lahko bi prišli tudi k meni, saj ni nobenega problema, ki ga ne bi hoteli rešiti. Ne rečem, da gre pri nas vse tako, kakor bi moralo iti. Večkrat najdemo tudi birokratske odnose do ljudi in stvari, toda mi v takih pri-ttierih posredujemo in odpravljamo anomalije. Hočemo, da naši ljudje žive srečno, želimo pa, da je ljudem jasno, kdaj je nekaj inogoče in kdaj ni mogoče.
Te izpade najostreje obsojam, ker niso bili na mestu. Stu-denti, ki so sodelovali pri njih, so podzavestno nasedli razred-
nemn sovražniku in to jim  niti malo  ne dela časti.
Večkrat sem pomislil na to, ali je koristno ustvarjatl velike menze in prišel sem do zaključka, da ni. Našim dijakom in našim mladim ljudem, ki delajo, pa je treba omogočiti pre-hrano, ki jitn ustreza. Mi dajemo potrebna sredstva, vendar niso vedno izkoriščena tako, kakor bi bilo treba. Moram ^am povedati, da mi je zelo hudo in žal, ker moratn ob Dnevo mla-dosti govoriti o tem in da je — po vsem tem, kar smo doslej storili, po vseh velikih nspehih, ki jih je naša dežela dosegla v svoji izgradnji, po vsem tem, kar smo storili za mlado gene-racijo, da bi ji ustvarili lepše življenje, kakor smo ga imeli mi — prišlo do teh izpadov.
Imam navado, da govorim odkrito in ostro, kadar je treba tako govoriti. Imam pa«tudi mnogo blagih besed, kadar so na tnestu in kadar jih je treba povedati. Upam, tovariši in tovari-šice, da takih primerov ne bo več, če boste budni, če bost^ pazili in čuvali to, kar je bilo pridobljeno za vas, za vašo srečo in za vaše dobro. Vi morate nositi odgovornost, da bo to ohranje-no in ne dovoliti sovražniku, da zavre naš razvoj, kajti demo-kracija lahko dobi svojo širino in globino samo v sorazmerjti z zavednostjo Ijudi. Za nezavednega človeka ne more biti demo-kracije. Demokracije ne more biti za nekega, kj nasprotuje temu, k čemur teži ogromna večina prebivalstva. - Mi imamo demokracijo za večino, ne pa tlsto manjšino, ki naiprotuje na-daljnjemu razvoju v iiaši deželi.                             (
Dragi tovariš Tito,  še mnogo zdravih letl
Nerealne zahteve niso rešitev
Ker so materialni in študijski problemi ljub-  ln zahtevah moramo upošteva«   kot
ljanskih študentov še vedno zelo pereči, smo se obrnili na predsednika Univerzitetnega sveta to-variša Jožeta Pernuša in mu zastavili nekaj vpra-šanj.
Tovariš predsednik, ko je bil sprjet nov zakon o univerzi in se je začelo razpravljati o novih sta-tutih, učnih načrtih in programih, so žtudentje pa tudi njihovi vzgojitelji ne-nehno poudarjali, da bo uspeh študijske reforme v marsičem odvisen od ma-terialnih pogojev študija. Zanima nas, kako se ozi-roma kako se bodo ti pro-blemi reševali.
Materialno vprašanje študija ni enostavno, niti lahko. Stališče Univerzitetnega sveta glede te-ga je jasno. Študentom je nujno potrebno zagotoviti takšne po-goje študija, ki jim bodo omo-gočili, da se lahko študiju v pol-ni meri posvečajo. Iz te postav-ke je treba tudi izhajati. Zave-damo se, da je na univerzi mno-go perečih problemov, ki jih ni mogoče kar čez noč rešiti, pa čeprav že uvajamo strožje po-goje študija. Pri svojih nadftih
realne možnosti za njihovo re-alizacijo. Naša družba, ki za normalni potek pouka in na-daljnji razvoj univerze že sedaj daje procentualno velika sred-stva, čeprav ne zadostujejo, da bi z njimi lahko hitro rešili vse njene probleme. Univerzitetni organi se dobro zavedajo, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi študijski pogoji ustrezali novim razmeram, ki so nastale z uva-janjem strožjega režima študija. Tako so za funkcionalne in ma-terialne izdatke že v letošnjera letu določili mnogo več sred-stev. Tudi Ljudska skupščina LRS je za potrebe univerze po-kazala potrebno razumevanje in zagotovila   precej   več   sredstev
O materialni problematiki uni-verze bo na prihodnji seji po-drobno razpravljal Univerzitetni svet. S temi problemi se je mno-go ukvarjala tudi študentska or-ganizacija in pripravila obširen elaborat. Tudi Skupnost jiigo-slovanskih univerz bo razprav-ljala o materialnih problemih naših univerz.
Vse to nam dokazuje, da se tem problemom posveča mnogo pozornosti in prepričan sem, da se bodo tudi uspešno reševali.
Kadar govorimo o ma-terialnih pogojih življenja študentov, ki niso ravno ugodni, mislimo na vrsto problemov. Tokrat nas za-
Za demokratično reševanie problemov
Sistem soctialistične demo-kracije je v naši skupnosti omogočii široko uveljavljanje pravic delovnih Ijudi na vseh področjih družbenega uveljav-ljanja. Se več: sprostil je ustvarjalnost, iniciativo in za-vzetost za reševanje proble-mov, ki spremljajo vsak raz-voj. Zato delovnj ljudje razne prehodne težave in nasprotja v organih družbenega upravlja-nja tudi uspešno rešujejojo. Po-udariti moramo tudi, da je ju-goslovanska mladina dobila vse pravice enakopravnega sodelo-vanja v dmžbenih organih in da uspešno uveljavlja svoje • interese. V takih okoliščinah je demokracija res v cejoti ures-ničena,   a   oblike   pveljavljanja
interesov ljudi so lahko le temu primerne. Izsiljevanje ni potrebno, kajti naprednim si-lam in težnjam so odprta vsa demokratična pota za uresniče-nje pobud in določenih oiljev.
Z uresničenjem družbenega samoupravljanja pa so ti orga-ni postali odgovorni za uspešno vodenje in za reševanje proble-mov Odgovomi so, da pravo-časno odkrivajo tfežave, jih analizirajo, predlagajo rešifve in ukrepe ter mobilizirajo laat-ne sile za reševanje Po zakoniti
Vzgoji in izobraževanju kadrov, ki ima tako široko obe-ležje, posveča naša skupnost še prav posebno pozornost.  Velike
Deklica je hudomušno preplašila jato
družbene spremembe so spro-žile proces preobražanja in razvijanja visokega šolstva. Skladno s tem sfc rešujejo tudi problemi šiudentov. Toda gle-dati jih moramo vedno le s širšega družbenega vidika, upo-števajoč možnosti in stopnjo našega razvoja. V primerjavi s predvojnim stanjem in iudi s sedanjimi razmerami v tu-jlni Iahko objektivno ocenimo le, da je naša skupnost storila doslej zelo veliko in je bila vselej uvidevna, pa tudi širo-kogrudna za reševanje naših problemov.
Zakaj naj bi se študentje ne ravnali temu primerno in z razumevanjem ter preudar-nostjo reševali probleme, če se pojavljajo? Dogodki v Zagrebu in Skopju, q katerih je te dni sipregovoril iudi tovarilš Tito, prav gotovo ne kažejo odgo-vornostj in zreJosti za pravilno reševanje težav. Izpad, za kate-riim dtoji le majhen dei za-grebških in skopskih štu-dentov, nam je prinesel samo politično škodo in ga obsoja vsa jugoslovanska javnost. Obsoja-jo ga zlasti delovni ljudje, ki neposredno ustvarjajo sred-s4va, s katerimi se podpira in omogoča šolaaje pnizadetih študentov. »Demokracije ne more biti za tiste, kj naspro-tnjejo temu, k čemur teži ve-čina«, je dejal tovariš Tito. Demokracija Je lahko le oblika pravilnega vsklajevanja inte-resov, kajti skupnost pomeni organizirano  in urejeno obliko.
Zaio tudi mi obsojamo ta iz-pad, ker je tako početje krat-kovidno in škodljivo, ker se na tak način ne morejo reševati materialne težave, katerih od-pravljianje je odvisno od do-brega delovanja družbenih or-ganov in praviln&ga angažira-nja študentov samih. Nobena organizacija se ne more otreati soodgovornostj za stanje na njenem področju, če so ji dana redna pota za uspešno delo in vodenje.
S tem ne mislimo zanikati problemov in težav, ki dejan-sko   težijo   študente.     Toda     U
problemi in težave so več ali manj le organizacijskega zna-čaja. Saj je v Zagrebu šlo na primer za težave, ki so nastale v menzi, ki je začela predčasno poslovati, ko njene kapaciteie še ni biilo jnogooe tekorfc/titi1 in niso znali paralizirati začet-nih organizacijskih neprijetno-st, pa tudi ne izkoristiti rednih možnost za ureditev problema. Zato obsojamo pot, po kateri jih je ta, lahko rečemo slabši del zagrebških in skopskih itu-denitov, skušal reševati. Tu so se pokazale slabostj naših štu-dentskih organiizacij in samo-upravljanja v menzah, kjer bi lahko študentje s svojo kritiko in   aktivnim   delovandem   reši-
li marsiikaiteri problem. Se huje pa je, da so to nepravilno pot izkordstili v svoje namefle naši družbeni ureditvi sovražni elementi in v tem deloma tudl uspeli.
Zagirebški in skopski primer nas resno opozarjata, da so tudi v študentskih vrstah Ljudje, ki so sovražno razpo-loženi do naše socialistične situpnosti in graditve. Zato moranuo biitf vedno budni Jn odloeni, da preprečimo kakrš-ne koli njihove poskuse, kajti posledice vedno škodujejo ugledu celotne organizacije in vzbujajo nezaupanje delovnih ljudi. Mi smo revolucionarna mladina in del te skupnosti, s katero rastemo. Prav zato ve-dno podpiramo napredek jn se bomo tudi truflili odločno od-krivati • in odstranjevati vse težave. Toda to nas ne more voditj na pota, ki niso demo-kratična in ne vodijo k pra-vilnemu reševanju. Izpadi, o katerih govorimo, so daleč od revoluoionarnosti in od iskre-nega boja za napredek. Zato ne uživajo naše podpore in jih odločno obstejamo.
Studentska mladina v Jugo-slaviji je že neštetokrat doka-zala svojo socialistično zavest in napredno orientiranosi. Zato znamo ceniti napore družbe, ki v okviru velikih naporov za socialistlčno graditev uspešno rešuje tudi  naše probleme.
Janez CEMAZAR
nima, kaj menite o seda-njem sistemu štipendira-nja?
Mislim, da sedanji sistem šti-pendiranja ni najboljši in da ga bo treba temeljito proučiti in postaviti na realno podlago. Na drugi strani pa se mi zdi, da bi bilo treba naše ustanove in pod-jetja bolj zainteresirati za daja-nje štipendij revnejšim 'dijakom že v srednjih splošnoizobraže-valnih in strokovnih šolah, s či-tner bl odpadel problem štipen-diranja novincev na univerzi. Tl so sedaj največktat v zelo tež* kem položaju, saj jih pomanj-kanje sredstev za preživljanje sili v stalno ali honorarno zapo-slitev, kar neugodno vpliva na študij.
Kako gledate na dejstvo, da večina študentov dobl-va tako majhne štipendije, da z njimi ne morejo kriti niti osnovnih življenjskih potreb?
Glede štipendij doslej še ni-smo zavzeli jasnih stališč. Mi-slim pa, da bi morali dobivatl študentje tako visoke štipendije, da bi z njimi lahko krili realne stroške. V zvezi s štipendijami se pojavlja vprašanje dotacij za študentska stanovanja, njihovo zdravstveno oskrbo, menze itd. Po mojem mnenju bi morali itt na znižanje dotaoij, čeprav jih v današnjih razmerah še ni mo-goče popolnoma ukiniti in na povišanje štipendij. Tako bi bila sitaacija jasnejša, zmanjšala pa bi se neenakopravnost študen-tov, ki jo povzroča sistem dota-cij. Vendar odnos med štipen-dijami in flotacijami tudi v ju-goslovanskem merilu ni niti re-šen niti jasen. Nedvomno bo treba to vprašanje dobro pre-študirati in sprejeti tak sistera pomoči študentom, ki bo v skla-du z realnimi možnostmi.
Kakor vemo, ima razme-
roma majhen procent ljub-
ljanskih študentov štipen-
dije.    Kaj    je    po    važem
mnenju    vzrok,    da    naša
podjetja   in   ustanove   ne
dajejo rada štipendij?
Da je procent naših študentov,
ki  dobivajo    štipendije,    precej
majhen,  najbrž drži,  res je pa
tudi to, da so njihove štipendije
v   jugoslovanskem   merilu   naj-
nižje.   To   vprašanje    bo    treba
prej ali slej urediti. Tudi Uni-
verzitetni   svet  bo    glede    tega
problema na eni izmed prihod-
njih sej  zavzel  določeno  stall-
šče.
Kar se tiče drugega dela vpra-ianja, pa je treba priznati, da je na štipendijsko politlko naših podjetij in ustanov v določeni tneri vplivalo dejstvo, da pre-cejšnje število štipendistov ni izpolnjevalo pogodbenih obvez-nosti. Neupravičeno razreševa-nje pogodb pospešuje tudi ne-katera podjetja sama, ko kupu-jejo štipendiste in namesto njih vračajo sredstva (istim podjet-jem, ki so študentom omogočila šolanje, sebi pa na ta način sku-šala zagotoviti potrebni strokov-ni kader. Jasno je, da za ta pod-jetja takšno nesigurno vlaganje sredstev v štipendije ni stimula-tivno. Tudi tendence študentov, jemati pogodbene obveznosti ne-resno, brez premisleka, nato pa se jih že med študijem ali pa (Nadaljevanje na 2. strani)
NOVE OBLIKE DELA
Ceprav obsegu dejavnost Kuratorija študentskih domov in manj važna področja študentske socialno-ekonomske problematike, njegovo delovanje zelo malo poznamo.
Kuratorij študentskih domov in menz prl Univerzitetni upravi režuje probleme štu-dentskih domov in menz, skv-bi za izvrševanje pravil posa-meznih domov in menz, nadzo-ruje finaničmo in materialno poslovanje teh ustamov, skrbi za dotacije domovom in men-zam iz javnih sredstev, skrbi za izgradnjo Studentsk&ga na-selja, daje Univerzitetni upra-v; predloge, s kateritni naj bi se reševalj najrazličnejši teko-či problennl &tiudent&kih domov in menz itd.
Sestavljago ga* unlverzitetni profesorji, predstavnik Zveze študentov, predsednlki uprav-nih odborov posameznih usta-nov, kj spadajo v področje dela Kuratorija ter eksterni člani. Da bi delo potekalo čim uspešnejše in da bi kar naj-bolj prožno reševali vedno no-ve probleme^ kj se javljajo v tej dejavmosti, so ustamovili posamezne komisVJe; komisijo za izgiradnjo študentskih do-mov, komisijo zia subvencloni-ranje ter komisijo z.a spreje-mamje v domove, ki vsaka re-Suje  svoje  področje   dela.
V skladu z našim družbenlm razvojem, ki sbnemi za decen-tralizacijo upravnih poslov, so tudi v delavanju Kuratorlja sprerjeli 6mernice( po katerih bodo dal; upravnim odborom študenjtskih domov in menz kar največ samostojmosti prl delovanju in* reževaraju pcoble-
matike, kj se javJja pri njiho-vem delu. Tako bo Kuratorij v bodoče pTedstavljal le nekak-šen kordinacijsk} in posveto-valnj ter svetovalni organ, ki bo neposredno spremljai deJo-vanje upravnih odborov.
Eden najvažnejših proble-mov, s katerimj &e je Kurato-rij študentskih domov in menz ukvarjai v letošnjem letu, je nadaljnja iz.giradn.ja Student-skega naselja. Da je to vpra-šnje resno, kaže že dejstvo, da se od leta 1956 kapaciteta štu-dentskih domov sploh ni pove-čala kljub vsakoletnemu nara-ščaniju števila študemtov na univerzi. Toda tudi letos sta-nje ni prav nič rožnato, ker so za lzgradnjo dveh stolpnic v Studentskem naselju dobili le 125 milljonov dinarjev od Združenja metalfurgov Jugosla-vije, pri okrajnlh odborih pa je bii odzlv »lab. Javljajo se tudj druge težave, ena od njih je ta, da tepen pod Rožnikom ni primeren za gradinjo sedem-nadstropnih stolpnic.
Drugo vprašanje je Osrednja štiudentska menza, ki že dolgo obratuje s polovično kapaciteto in v svojem delovanju ustver-ja defieit. S tem se resno po-javlja vprašanje njeinega na-daljoijega obstoja. Studentska organizacija metii, da bi z re-organizacijo personalne poli-tike in uvedcno samopostrežbo menz.a ostaLa §e vnapirej štu-dentska.  Upravnik    menz6    pa
zagovarja stallšče, da menza nima pravega študentskega za-ledja In naj bi postala obrat aplošne družbene prehrane. KiuratoriJ je zato osnoval ko-misijo, v kateri so študentje in profesorji, ki naj te proble-me temeljito proučijo, razlšče-jo perspektive, k\ bi se nudile preosnovani menzj in Izdelala predloge za uspežmo rešitev teh akiutnih vprašanj.
Tudi subvenclonlranje pred-stavlja važno področje dela Kuratorija. V dosedanjem si-stemu suibvencioniranja se je pojavljalo vedno več napak, včasih tehmičnega včasih pa tudi vsebinskega značaja. Zato bodo tudj reševaaje teh proble-mov v bodoče prevzeli Uprav-ni odbori študentskih domov, ki študente-prosilce ln njihovo socialno stanje mnogo bolje poznajo. Subveaicioniranje pri Osrednji študentskj menzi pa bodo prevzeie soclalno eko-nomske komislje na posamez-nih fakultetaih.
Prav tako se bo Izvedla de-centralizacija tudi v vpranšanju sprejemanja v šbudentstke do-move. Upravni odbori bodo le-tos sprejemali v svoje damove študente po temeijlto izdelanih študijskih, socialnih n moral-no političnih krlterljih, pritož-be pa bodo reSevali na sejah KHratorija.
To je nekaj probliemov, kl so poleg drugih drobnih stvari pTedstavljali jedro delovanja Kuraitorija v letošnjem letu. Kljub temu, da je večkrat uspešno posredovai v vsako-dnevnj soclalno ekonomski problematlki  študentov,    pa  še
vedno predstavlja premalo gib-čen organ^ kj bl hitro reagiral na posamezne probleme.
Tudi delovanje in posredo-vanje stališč Zveze študentov ni bil0 vedno dovolj odločno Studentom, člauom Kuratorija. S-o najveftkrat naprtili le admi-nistrativno in tehnično delo, namesto da bi ti bolje zagovar-jalj določeno političino smer svoje   organizacije.
Priznati moramo, da so lah-ko nove, decentralizirane obli-ke, ki se jih sedaj Kuratorij posluž^je, z.eio pomemtome za njegovo nadaJjnje delo. Pred-vsem pa bo tTeba razmisliti še 0 seslavu Kuratorija, ki se se-daj do&tikrat izkaže le kot ne-ko visoko pxedstav.niško telc, nezmožno hitrih in uspešnih akcij. Glavna hjba sedainjega KiUiraitorjja je namreč predvsem njegova premajhjia operativ-nost. Gotovo bj se dalo za ,.to najti ustrezno rešltev, tako da b; lahko v pirlhodnji sezoni dali Kuratorju za njegovo de-lo polno prizmainje.
Stiri korake v oblake
Se pomnite, iovariši?
strokovne prakse
Nerealni načrti in zahteve
i           (Nadaljevanje s 1. straml)
po njem otresti in si poiskati ugodnejše pogoje, so v marsi-čem neugodno vplivale na šti-pendijsko politiko podjetij.
Tudi zaradt' vsega tega mi-sHm, da bi tnorala voditi pod-jetja in ustanove drugačno šti-pendijsko politiko. Ni dovolj, da sklenejo pogodbo in nato redno pošiljajo študentom štipendije. Bolj bi se morala brigati za nji-hove študijske uspehe in jim na osnovi le-teh določati višino štipendij. S tem bi se doseglo, da bi postale štipendije po-membno vzgojno sredstvo, na kar se doslej ni posvečalo do-volj pozornosti.
Kako pa je s štipendi-jami za podiplomski štu-dij?
Za podiplomski študij stro-kovnjakov iz prakse ne bo te-žav, saj bodo za njihove štipen-dije skrbela tista podjetja in nstanove, ki jih bodo pošiljala na strokovno izpopolnjevanje. Teže pa bo poskrbeti za štipen-dije tistim ljudem, ki se bodo posvetili znanstveno raziskoval-nemu delu. Zanje bo treba usta-noviti poseben fond pri univer-zi.
Eden izmed zelo perečih problemov študentov je tudi pomanjkanje staiio-vanj. Kako je z gradnjo novih objektov v Student-skera naselju?
Kakor veste, je bil pri uni-verzi ustanovljen Sklad za iz-gradnjo študentskih stanovanj T Ljubljani, ki pa žal še ni za-fiel poslovati. Računamo, da bo-mo z predvidenimi sredstvi iz proračuna in z večjo mobiliza-flijo sredstev okrajnih ljudskih odborov uspeli zgraditi tiste ob-jekte v naselju, ki so predvideni
v perspektivnem načrtu razvo-ja. Sklad za izgradnjo študent-skih stanovanj je vzbudil med okraji, pa tudi med posamezni-mi podjetji, precejšnje zanima-nje. Ljubljanski je že obljubil, da bo v sklad prispeval 30 mi-lijonov, mariborski 10 milijonov, goriški pa milijon in pol. Upa-mo, da bomo še letos začeli v naselju graditi dve stolpnici.
V ssadnjem času se pre-cej govori o študentskih menzah. Kako gledate na težnje, da bi nova menza postala menza odprtega tipa, Osrednja študentska menza pa obrat družbene prehrane?
Ker je nova študentska menza projektirana na izgradnjo celot-nega Študentskega naselja, ima precejšnjo kapaciteto. Ker nje-na zmogljivost še ni izkorišCena, so režijski stroški razmeroma visoki. Ker posluje na osnovi gospodarskega računa, bi ti stro-ški nujno vplivali na ceno in kvaliteto hrane. S strani uni-verze je bil izvršen na upravo menze močan pritisk, da se menza čimprej odpre, da cene ostanejo na istem nivoju in da se kvaliteta izboljša. Da bi to dosegli, je potrebno, da menza sprejme v svojo oskrbo podob-ne skupine ljudi (n. pr. srednje-šolce) in da organizira odvoz hrane, recimo v podjetja. To je potrebno tudi zaradi tega, ker si ne moremo dovoliti, da bl menza, ki lahko daje 2000 ob-rokov, dejansko dajala le 600, če verao, da v Ljnbljani zelo primanjkuje obratov družbene prehrane.
Glede usode Osrednje študent-ske menze pa stvar še ni popol-noma jasna. Ker je ta menza v centru mesta, kjer zelo primanj-
kuje podobnih obratov, ln ker ta menza posluje s polovično kapaciteto, se zanjo zaniraajo sindikati. Okrajni slndikalni svet je dal predlog, da bi se ta menza vključila v splošen obrat drnžbene prehrane. O tem pred-logn se bodo morali prizadeti pogovoriti in najti takšno reSi-tev, ki bo vse prizadete zado-voljila.
O praksah, doma in v ino-zemstvu, smo že na vseh fa-kultetah, Univerzitetnem odbo-ru in med seboj precej govo-rili. Govorili smo o strokov-nosti praks, o finanžnem učin-ku domačih in inozemskih praks, o vseh mogočih podrob-nostih, ki so mejile že na znan-stvene razprave. Kljub »plod-nim-" debatam pa je vprašanje strokovnih praks pravzaprav nerešeno. Na marsikateri fa-kulteti so prakse le stvar šta-tutov.
Vprašanja, ki ga rešujemo že vsa povojna leta (in teh. je sedaj že precej za nami), ni-smo usipeli popolnoma rešiti nlti danes. Novi študijski pro-grami sicer zahtevajo opravlje-no strokovno prakso kot pogoj za vpls v višji semester, to pa
je v večimi primerov tudi vse. Anketa, ki jo je izvedel UO med združenji, je pokazala skoraj porazno sliko e stro-kovnosti praks v naših podjet-jih in finančnem uspehu, prav-zaprav nadomestilu za stroške. Poglejmo, kaj ta anketa kaže. Skoraj na vseh fakultelah imajo obvezno dvomie&ečino ali enomesečno strokovno prakso. Prakso v glavnem organizira.io fakultetne uprave, deloma pa si prakse organiairajo študent-je sami pri dajalcu štipendije ali pa v podjetjih v krajih, kjer prebivajo. Skoraj vsi praktikanti morajo o svoji praksi voditi dnevnik, ki ga po liončani praksi predlože fakul-tetni upravi. Kljub temu, da bi morali biti ti dnevniki edi-no    merilo    za     ocenjevanje
uspešnosti prakse, pa na. mno-gih fakultetah postanejo zgolj formalnost. Od takšne kontrole nihče nima koristi. Mislimo, da bi morali tudi na drugih fa-kultetah uvesti ta,k način kon-trole in povezave fakultete s praktikanti, kot ga imajo na ckonomski fakulteti. Njihove prakdilltanite odifiskujeolo med prakso člani fakultetne upra-ve in se zanimajo za probleme, kj nasta.jajo v zvezi s prakso ter za njihov strokovni napre-dek. S tem tudi dosežejo takšno strokovnost praks, ki jo po pravici od njih zahtevamo. Prakse bi tako p»stal«» tista točka, kjer se stikata teorija in praksa, kjer bi si bodoči strokovnjaki pridobill praktič-no zmanje. PH učinkoviti kon-troli   bi   odpadli   tudj   takšni
Fakultetni sveti-dobro
Za uspeSno odvijanje reforme na naših fakultetah imajo precej zaslug tudi fakultetni išveti. Njihove dolžnosti in naloge so bile včasih dokaj težke, a so jih vendar z uspehom reševali. Kljub prizadevanju članov fakultetnih svetov so se pojavljale razne napake, ki jih bo treba še odstraniti.
Glavno težišče dela fakuitet-nih svetov so bili študijskl na-črti in programi. Re>či moraimo, da je bilo to delo dobro oprav-ljeno, čeiprav se bodo končni rezult^ti pokaziali šele v jeseni. Takrat bomo videli, kije so bile napake in kaj vse bomo morali še uredLti, da bo študij na -iil unlverzi dosegel tlsto podobo, ki jo zahteva inaša dnužba.
Faikultetiii sveti pa »e niso ustavlj^aii samo pri študijskih načrtih, temveč so posveitili pre-cej pozornosti vprašamju aoi-stentov, uibenikov. maiteriailnlm vprašanjem študija iitd. Vpraša-nje asLstentov &o marsikje že usjpešno rešlli, vendar bi bilo potrebno, da bi to storill na vseh fakultetah ln tako tudl s tem prispevali k teboiljšanju fevatliteite študija.
Sveti so se zavzemali za čim širšo   dejavnost   prl
učbeniikov in skiript. Uspeii so le deloina. Teinu važnemu vpra-šanju bodo miorali posvetiiti vso svojio pozornost, saj &o učbeniki o&nova, da se študij konča v priedpisainem roku. Nikakor ne moremo sprejeti izgovoux>v pro-fesorjev.. c^a iaradi preofereme-njeinosti z izvenfak/uLtetniml dolžniostmi ne moirejo napi&ati. učbenikov, Ce družba zahteva od mlade generacije, da pokaže čimveč discipdine in vestnosti pri študiju, rrnara to veljarti tudl za pnafeso.rj€, ki naj zsdo po-hitijo z izdajo uičbenikoiv. Dol-žnost prtofešiorjev, ki še nimaijo učbeiniikov in stoript, naj bi bida, da v po'čitnicah pripravijo ma-terial in vsaj z niavim študijski.. letom izdajo potrebne uobe-nike.
Člani faikultetnih svetov so pri svojem delu pokaizall mnogo razumevanja iin vložlli dosti 'm-
da za nspagriio rešiftev raznih problemov. Večterat ,pa so fa-kultetni sveti naleteli na teža-ve, ki bl se jim v bodoče mo-rali izogniti. Sveti so fiesfavljeot iz zunanjih članov. ki jiJi doloci Ljudska sfeupš&ina, predistavni-bov- fakjultete in predstavoika ZSJ. Zunanji člani so ve-čiinoma naši znani kulturnl in javni de^ lavci. ki so že na STOijih delov-nih   mestih   pr&obremenjenl   z
dolžnoistmi. D&Lo teh članov, ki se sicer zanimajo z-a probleima-tikio svojih svetov, ni takšno fcot bi sicer lahko billo. Posamezn! problemi ziahtevajo večterait do-br.o poznavani© -^taraja na fakul-teti Ln precej čaSa za poglab-lfjanje v probleme. Keir zunianji čiani ndmajo na irazpol:ag.o dovolj čaisa, njiihovio delo r.ima pra-vega ef&kta. Prav taiko se več-kiriat pokaže, da člani nimiajo prave povezave s študenti. Pred-staivnilk študentov skuša sicer vzpostaviti ta sitik, vendar mu to marsikdaj ne uspe. Posebno pereč i>& ta TJrobl&m na fakul-teitah, fei imaijio več oddeilkiov ln jie zato predstavnik dobro po-ufieln   le  o   problemlih   evojega
oddelka,   meditem  fco   so   ostali
nekoii»ko zaptositaviljeni. Pone-k.od so sfcuišali ta problem re-šiti s feiestanki štud&ntov. kamoi so povablli tudi predstavnike fakuiltetniik svetov. Sestenki so lepo uspeli, zato bi bilo korisi;-no, če bl to obliko sezmanjainja uvedli tudi na ostalih fakul-tetah.
Delo fakuitetaih svetov je bilo v preteklosti dobro. Njihovo. delo pa s tem še ni končano, saj je vprašanje proigrannov in vsebine posameznih p^edmetov šo vedno odprto in prav tamu problemu bodo morali posvetiti v&o skirb. ProbLem je precejšen in zaihteva dobro poznavanj e problematike študija. Uspešno ga bodo rešili le tam, kijer zu-nanji člani niso preobreimenjeni z dodžnostmi na sviodih delovnih mestih in se bodo zato lahko po-globlli v pnoblem na univerzi Mordia bi v bodoče Ljudsfea skupiščiTia v Slov&niji upcšte-vala tudi te moitive piri izbir' novlh ftlanov fakultetrvih svetov saj bodo od pravllne izbirs imeli koristl ne samio študentje ampak celotna diružba.
ekstremni primeri, kot je ta, da so tehniki opravljali popol-noma administrativne pasle. Kljub temu, da je taMnih pri-merov vedno manj, pa s stro-kovnostjo ne smemo in ne mo-remo biti zadovoljni. Podjetja in fakultetne uprave se morajo zavedati, da je od dobre stro-kovne prakse marsikdaj odvi" sen poznejši odnos strokovn^v-ka do sodelavcev v podj^tju. Že med študijem bi morall skrbeti za izpopolnitev tistih vrzeli, ki jih teorija ne m«re izpolniti. Ni vseeno, če prakti-kantu v podjetju za^pajo in določijo delo, ki dviga njegovo strokovino znanje, ali pa ga za-posle tam, kjer ne more kv grešiti kakšne veije nearod-nosti.
Naše domače strokovne pra-kse v pogledu strokovnosti le deloma doscgajo svoj namen. Delno so temu krive tudi niz-ke nagrade. Ce pomislimo, da včasih te nagrade ne dosegajo niti višine stroškov za hrano in stanovanje, si lahko zamiš-ljamo študemfov odnos do pra-kse, v kateri vid!i potrcbno zlo, ker od takšne prakse nima ko-risti niti v strokovnem, še manj pa v finančnem pogledu. Nagrade se nainreč gribljejo ©d 5000 do 8000 din, zato tudi ne morejo biti stimulans za pri-zadevnejše delo praktikantov. Priznati moramo, da nagrade ne bi smele biti edina spodbu-da, vendar pa tudi ne moremo zahtevati, da bi si študentje na lastne stroške privošdili stro-kovno prakso. Tudi tu bo p<r trebno najti primerno rešitev, če hočemo, da bodo prakse res-
Problem torej prehaja okvi-re fakultet in šiudentske orga-nizacije, postaja problem druž-benih organizacij, sindikatov in podjetij. Rešili ga bomo lah-ko le % uspesnim sodelovanjem vseh faktorjev. Prakse naj po-stanejo mesto, kjer naj bodoči strokovnjaki dobijo celoten pregled v poslovanje podjetja, obenem pa razširijo svoje stro-kovno znanje.
Družbena vloga študentske mladine
Pripombe, da naša študentska mladina svoje vloge ne opravlja v tisti meri, ki jo narekuje lastni položaj in družba, so danes že presplošne. Ti zaskrbljeni gla-sovi se slišijo od tistih, ki neposredno so-delujejo pri vzgoji študentske mladine in ostale družbe, ki je za te probleme posre-dno zainteresirana. V času, ko je univer-zitetna reforma v polnem razmahu, so kritike in nasveti zelo številni in neredko tudi napačno usmerjeni.
Razumljivo je, da vprašanje družbene odgovornosti mladine privlači pozornost • tako neposredno zainteresiranih krogov kot tudi družbe v celoti. Na zadnjih kon-gresih Ljudske mladine in Zveze študen-tov so bile' izrečene resne pripombe o in-telektualni mladini. Posebno važna je pri-pomba tovariša Tita na VI. kongresu LMJ o tem, da obstoji določeno ločevanje inte-lektualne mladine od ostalih slojev mla-dine, potem o pojavih, da posamezniki ne izvršujejo družbenih obvez, o konjunktur-nih težnjah pri izbiri študija in poklicev. Na ta vprašanja je treba gledati kot na resna politična vprašanja, ki zahtevajo angažiranje študentske in drugih politič-nih organizacij kot tudi širšega kroga či-niteljev.
Vprašanje družbene odgovornosti štu-dentov, ki ga tuv omenjamo samo margi-nalno, ne rnore biti ločeno. Danes mu daje okvir celotno vrenje na univerzah. Naša družba zahteva intelektualce in strokov-njake. V času, ko so dražbene potrebe po strokovnih in intelektualnih poklicih pri-šle v nesklad s tempom vzgoje in izobraz-bo kadrov in, ke je naš splošni sistem vzgoje zaostal za splošnim družbenim raz-vojem, jo neizogibno. da se reformirani »istem vzgoje vskladi s tendencami druž-benega raivoja. Današnji sistem še zdaleč
ni dovolj učinkovit. Nasprotja v njem so različna, največ pa jih povzroča osnovni spopad med časom in poukom, t. j. zaosta-janje pouka za časom. Pri tem pa povzro-ča težave tudi drugo področje: materialna baza, čeprav vedno širša, je |e vedno v velikem nesorazmerju z zahtevami struk-turne reforme študija, medtem ko pre-majhne kapacitete vse večjemu številu študentov ne nudijo potrebnih pogojev za študij.
Splošfti zakon o univerzah (1954) je na naših najvišjih znanstvenih ustanovah uvedel družbeno upravljanje. Danes je proces družbeno-pravne stabilizacije no-vega stanja na univerzah v glavnih pote-zah že dokončan. Vendar pa je ta proces, kot predpostavka in rezultat, vezan na vsebinsko stran modernizacije pouka. Za-radi tega ne more biti preko noči dose-žena situacija, ko bodo študentje hitreje in pravočasno končali študij. V pravo-časni dovršitvi študija in sedanjem zares zaskrbljujofrem položaju dolgega in ne-rednega študija se v osnovi preizkuša družbena odgovomost študentov. Vendar ne smemo prezreti res objektivnega okvi-ra, ki ga narekuje fiziognomija pouka in dosedanji »stil« študija, ki ni zahteval ravno najbolj 'aktivnega odnosa študenta do študija.
Po osvoboditvi je na deset tisoče stro-kovnjakov zapustilo naše univerze. Ne smemo pozabiti, da so v veliki meri ravno oni nosilci našega ekonomskega in druž-benega življenja. Zato, ko ocenjujemo da-našnje stanje unlverzitetne vzgoje, je ne smemo razumeti, kot da je popolnoma ne-primerna za uspešno vzgojo novih kadrov. Istočasno pa je popolnoma jasno, da nam ne obljublja zadovoljivih rezultatov. Druž-ba je porabila ogromna sredstva za raz-
širitev materialne baze žtudija, da se šola tolikšno število študentov, ki je celo večje od neposrednih potreb. Vendar zaželjeni rezultat — da študentje čimprej končajo študij — ni bil dosežen v zadovoljivi meri.
Dejstvo je, da imamo približno toliko študentov kot Anglija in več kot trikrat toliko, kot jih je bilo v stari Jugoslaviji. Dejstvo pa je tudi, da se procent diplo-mantov še daleč ni povečal v istem raz-merju.
Vse to dokazuje, da obstoji med tem velik prepad, ki ga je treba odstraniti. Res je, da postaja študij vedno težji in je potrebno zanj vedno več časa, ker se množina znanja za posamezne stroke za-radi novih znanstvenih rezultatov vedno bolj veča. Vendar pa to ne more opravi-čiti dolgega študija na naših univerzah. Ne moremo reči, da so anahronizmi, hi-storicizmi, zastarela pojmovanja, prena-trpanost programov danes že popolnoma izginili. Na neučinkovitost vzgoje visoko-šolskih kadrov in pravočasno diplomiranje študentov vplivajp nezadostno število pro-fesorjev, premajhni prostori itd. itd. Upo-števati je treba vso to zapleteno podlogo, ko se tehtajo subjektivne slabosti študen-tov, ko se govori o družbeni (ne)aktivno-sti generacije mlade inteligence, ki danes prebije na univerzah povprečno sedem let
V iskan.iu razlogov za slabe študijske rezultate so nekateri pripravljeni uterne-ljevati le-te ravno v družbeni neodgovor^ nosti študentov. Gredo še dalje in zaklju-čujejo, da današnja študentska mladina nima pozitivnih lastnosti, da ji primanj-kuje idealov, itd., skratka, da je nezain-teresirana do svojega poklica, družbe in do same sebe.
Dolžina študija, zaostali izpiti. veliko število slabih ocen, precejšnje število štu-dentov, ki menjajo fakultete ali prenehajo s žtudijem, in tistih, ki pravočasno ne di-plomirajo, vse to ima svoje vzroke v od-nosu študentov do svojih obvez.
Dejstvo, da je na jugoslovanskih uni-verzah danes okrog 20 tisoč absolventov, za katere ni mogoče predvidevati, da bodo
kmalu diplomirali, dokazuje, da je na uni-verzah nedelavna absolventska klima. Iz-boljšanje je opaziti šele v zadnjih dveh letih.
Se en podatek. V študentskih domovih stanuje tudi okrog 20 tisoč študentov, ki imajo relativno urejene življenjske po-goje in boljše možnosti za kontinuirano učenje. Pa vendar se tudi stanovalci teh domov po študijskih uspehih in diplomah kaj posebno ne ločujejo od ostalih štu-dentov.
Redki so posamezniki, ki se vpišejo brez želje, da bi študij tudi končali. Toda med željami in realnostjo se kmalu pojavijo razlike. V študijskih rezultatih ima še ve-dno veliko važnost dejstvo, da zacadi ne-pravilne izbire študija pVihaja do dez-orientacije številnih posameznikov. Zara-di nepravilne izbire študija se že v času prvega leta okrog 15 odstotkov novincev • prepiše na druge fakultete. Neredko se ta »selitev« nadaljuje in privede do defi-nitivne opustitve študija. Razen neobve-ščenosti in nepoučenosti vplivajo na ne-pravilno izbiro tudi popačena pojmovanja določen'e sredine, slučajni vplivi, tradicio-nalna pojmovanja o »boljših« strokah, o »težjih« in »lažjih« fakultetah, pritisk staršev, možnosti dobivanja štipendije itd.
Tu naj samo omenimo dejstvo, da sistem vzgoje v srednjih šolah bodočim študen-tom ne uspe vcepiti navade za samostojno delo.
Po pravilu prihajajo na univerzo liudje stari 18—19 let, zapuščajopa jos 26. letom. Vendar pa jih precej pričaka tudi 30. leto v vlogi »študenta«. To je posledica atmo-sfere univerzitetnih odnosov in samega sistema pouka. V načinu pouka je na-kopičena faktografija — v metodah se (je) neredko zahteva(la) pasivnost. Da se učna snov lahko ponavlja in prevlada različne ovire na izpitih, naj se zahteva »guljenje«, ker pouk še vedna .vsebuje zelo malo eksperimentalnih elementov in ne zahteva niti ne omogoča aktivnega sodelovanja študentov. V takih pogojih se pogosto po-javlja nemarnost, brezbrižnost itd. Pozi-
tivizem pouka, ozki horizonti, formalni kriteriji, ki jih postavlja pogosto izraže-na brezidejnost, v celoti ne vzpodbuja niti ne zahteva zadostne aktivnosti.   '
To pa nikakor ne pomeni, da se mora-mo vsem negativnim lastnostim v virstah študentske mladine izogniti. Te lastnosti se kažejo v pojmovanju lastnih obvezno-sti, v sumljivih koncepcijah o svojem zna-nju in svojem bodočem družbenem polo-žaju. Vedno bolj se pojavlja mišljenje, da je učenje »privatna zadeva«. Vendar bi se motili, če bi smatrali, da se s takimi bolj ali manj izoliranimi in formulirani-mi merami lahko ustvari nova situacija. Splošna ureditev razmer na univerzi po procesu reforme študija je edina ugodna osnova, da se ustvarijo ugodni«pogoji, da bodo študentje pravočasno opravili svoje dolžnosti.          ,
V slabih študijskih rezultatih, ki so sicer resnični, najdejo nekateri glavne razloge za svojo sodbo o generacijah mlade inteligen-ce, ki danes raste na naših univerzah in visokih šolah. Niso tudi osamljeni primeri, da se zaradi tega zanika obstoj določenih idealov pri današnji intelektualni mladini. Ti Ijudje opozarjajo na tuje vplive, na po jave malomeščanstva, na prevelik interes za materialne dobrine itd. Gotovo je, da vse to obstoji. Jasno pa je tudi, da so ideali ogromne večine naše študentske mladine istovetni z ideali vse naše mladine. Prav tako so ideali mladine del ideala naše sch cialistične družbe. Ce pa že govorimo o ide-alih, je treba obrniti posebno pozornost na konkretno družbeno situacijo določenega sloja, skupine, posameznika. In ali se iz ugo-tovitev, ki so samo del resnice, da je štu-dentska mladina lena, nehvaležna, usmer-jena na materialne interese ter poleg dru-gih ugotovitev, da v njenih vrstah obstoji apolitičnost, kriticizem itd. lahko zaključi, da v njenih vrstah ne obstoje ideali,' izra-zite težnje za dKužbeno akcijo in kritičnl smisel? Nobenih posebnih simptomov, niti izrazitih masovnih pojavov ni, ki bi opra-vičevali, da se to vprašanje sploh lahko p»« stavlja.
Še vedno malo učbenikov in skript
Vprašanje pomanjkanja učbe-nikov in skript je na naši uni-verzi že od nekdaj aktualno, še zlasti pereče pa je to vprašanje sedr^j, v času reforme univerzi-tetnega študija. Zakon o univer-zi ,v Ljubljani in na njegovi podlagi izdelani statutl posa-meznih fakultet postavljajo pred študente zelo ostre zahteve tako glede trajanja študija ka-kor tudi glede pogojev za pre-hod v višji letnik. Ta poostre-ni študijski režim pa zahteva tudi mnogo drugih ukrepov, da ga bodo študenti zmogli — od socialno-ekonomskih do pedago-ških. Eno od še vedno nerešenih vprašanj, ki pa lahko v znatni meri onemogoči uspešno izva-janje študijskega režima, je po-manjkanje učbenikov in skript. Pomanjkanje učbenikov in skript je skoraj na vseh fakul-tetah izredno pereče, saj mo-rajo študentje študirati po naj-različnejših tujih učbenikih, ki pa jih je za vsfc študente pre-malo. Seveda pa tudi vsi študen-ti ne znajo tujih jezikov. Pone-kod pa morajo študirati še po predvojuih učbenikih, ki so že V precejšnji meri zastareli in jih tudi primanjkuje. Tako ima n. pr. na pravni fakulteti 200 štu-dentov 1. letnika dva izvoda učbenika za nek predmet. Po-dobno je tudi na ostalih fakul-tetah.
Da ima vse to neugodne po-sledice za študente, je jasho. Studenti si pomagajo z najraz-ličnejšimi izvlečki, ki so jih na-
vscm pa ne poznajo strokovnih izrazov.
Napačno pa je mnenje, da štu-dent, ki redno hodi na preda-vanja, ne potrebuje učbenika, ker na predavanju sliši vse, kar je potrebno. Profesorji pa veči-noma v teku študijskega leta ne končajo s predavanjem vse snovi, temveč le njen del ali pa samo pomembnejša poglavja. Preda-vanja naj bodo le dopolnilo uč-benika, pomagajo naj razume-vanju in poglobitvi v snov, ki jo učbenik obsega. Studirati pa je treba tudi že prej, še preden je predelana vsa snov, kar je zlasti nujno pri težjih predmetih, omogoča pa tudi boljši pregled predmeta.
Da je stanje res kritično, nam kažejo tudi naslednji podatki: na ljubljanski univerzi je učbe-nikov približno za 20% predme-tov, medtem ko za vse ostale predmete učbenikov ni in si štu--denti pomagajo na prej omenje-rie načine. Poglejmo si še stanje na nekaterih . fakultetah. Na agronomskem oddelku fakultete za AGV ni učbenikov za 23 predmetov, na gozdarskem jih ni za 25 predmetov, veterinar-ski oddelek pa nima nobenega! Na elektro-strojni fakulteti ni učbenikov za približno 40 pred-metov. Podobno je tudi drugod.
Kje so vzroki za takšno sta-nje? Brez dvoma vprašanje ma-terialnih sredstev za tiskanje učbenikov ni najbolje rešeno in večkrat zato učbeniki ne more-jo iziti. Ce pa izidejo, so pre-dragi,   ker  izhajajo   v   majhnib
skript pa vplivajo še razni dru-gi vzroki. Nekateri profesorji mislijo, da je za študente korist-no študirati po tuji ali pa po na-ši predvojni literaturi, da je štu-dij različnih knjig nujen zS uni-verzitetni študij, ker tako štu-dent poglobljeno študira, se več bavi s predmetom in se privaja znanstvenemu delu. Takšno sta-lišče je morda ustrezalo nekda-nji univerzi! Danes potrebujemo dobre strokovnjake ne po petih, šestih ali celo sedmih letih tem-več po štirih. Vsekakor mora biti tudi naš študij poglobljen, ker potrebujemo dobre strokov-njake, mora pa biti tudi r a -cionalen. Zato je treba štu-dentu v učbeniku ali v skriptah dati vse to, kar si je včasih in si mora nažalost še danes na-brati z dolgotrajnim študijem najrazličnejšega materiala. Do-ber učbenik pa mora dati še več, ker študenta ne obremenju-je z nepotrebnim gradivom. Po-globljeni študij ne pomeni zbi-Tanja študijskega materiala temveč študij s pomočjo kvali-tetnega učbenika, ki ga izpopol-njujejo profesorjeva predava-nja.
Nepotrebna je bojazen, da bo-do v primeru dobrih učbenikov in skript ostale predavalnice prazne, ker bodo študenti raje doma študirali. Udeležba na predavanjih je odvisna izključ-no od kvalitete predavanj. Kjer so predavanja kvalitetna in za-nimiva, je vedno dovolj študen-tov ne glede na to, ali obstoja učbenik   ali   ne.   Učbeniki   bodo
fov. Cizmek-Bor predaja zastavo komandantu III. ŠDB
pravili letniki pred njimi, ki pa ne ustrezajo dovolj. Zato pri-hajajo na izpit pomanjkljivo pripravljeni. Pomanjkanje uč-benikov ima lahko tudi druga-čen učinek. Študentu povzroča velike težave zbiranje materia-la, ki ga potrebuje za priprav-ljanje na izpit ter s tem po ne-potrebnem izgublja čas, ki bi ga lahko uporabil za intenzivnejši študij. Tudi učbenikov ostalih jugoslovanskih fakultet se štu-denti ne morejo dovolj posluže-vaii, bodisi zato, ker jih pri-manjkuje, bodisi zato, ker pro-fesor večkrat ni zadovoljen z znanjem študenta, ki se je pri-pravil s pomočjo učbenika kake druge jugoslovanske fakultete, 8eprav učbenik formalno pri-anava. Toda tudi tu so težave, ker študenti ne obvladajo dovolj srbsko-hrvatskega jezika, pred-
nakladah. Toda to velja samo za učbenike ne pa tudi za skripta, ^aj so za izdajo skript potrebna znatno manjša denarna sred-stva. Kljub tetnu pa niti skript ni!
Zato je nujno čimprej zago-toviti sredstva, da bi lahko in-tenzivno tiskali učbenike in skripla. Naš< skupnost daje ve-lika sredstva za univerzo. Zato pa je nerazumljivo, zakaj vča-sih primanjkuje denarja za tako pomembno nalogo kot je tiska-nje učbenikov in skript. Od nji-hove kvalitete je v veliki meri odvisno znanje naših študentov, ki lahko z ustreznimi učbeniki naštudirajo predmet hitreje in kvalitetneje. Zato si naj vsi od-govorni organi prizadevajo za-gotoviti sredstva za tiskanje uč-benikov in skript.
Na pomanjkanje učbenikov in
omogočili celo boljšo kvaliteto predavanj, ker profesorju ne bo treba predavati vse snovi, tem-več le težja poglavja in snov, ki presega okvire učbenika.
Ceprav primanjkuje učbeni-kov, pa vidimo, da večina uni-verzitetnih učiteljev piše razne razprave v domače in tuje znanstvene revije in časopise. Mnogi od njih pa niso izdali ne učbenika ne skript! Popolnoma jasno je, da je vsak profesor znanstvenik, ki raziskuje svoje področje in seznanja javnost z izsledki svojega dela. Vendar pa profesor ni samo znanstvenik, ki pileg svojega znanstvenega dela še predava, temveč je pred-vsem pedagog, ki vzgaja družbi nujno potrebne kadre. Kot pedagog mora biti zainte-resiran za čimboljše znanje štu-dentov in jim pri pridobivanju
tega znanja potnagati. Učbenik ali vsaj skripta je pomoč, ki bn študentom bistveno koristila.
Studentska organizacija pa pn vsem tem ne sme stati ob stra-ni. Neprestano mora opozarjati na nujnost tiskanja učbeniko\ in skript. Pri tiskanju skript lahko študenti satni pomagajo kot to ponekod že delajo. Lahko si tudi zapisujejo profesorje\a predavanja, te zapiske naj pro-fesor pregleda in odobri, nakar jih lahko tiskajo.
Vidimo, da je za zboljšanje položaja glede učbenikov in skript potreben trud in sodelo-vanje organov družbenega u-pravljanja, ki naj energično zahtevajo izdajanje učbenikQV . in skript. Le tako botno tudi tu dosegli uspehe in s tem bistve-no pripomogli do uspešne reali-zacije reforme univerzltetnega študija.
Mitja Stapan
Študij in sončni žarki v laseh
Inštitut za družbene vede
Na pobudo nekaterih predavaieljev filozofske, eko-nomske in pravne fakultete je Univerzitetni svet usta-novil kot samostojni znanstveni zavod Inštitut za družbene vede. Za direktorja je bil izvoljen prof. Boris Ziherl.
V glavnem bo imel Inštitut dvoje področij svojega de-lovanja: omogočanje podiplomskega študija študentom in znanstveno raziskovalno  delo.
Bredvidene ao različne oblike sodeiLovanja to vklijučevamja študentov [n diplomantov v de-lr> inštituta. Tistim^ ki sezani-' majo za vprašanja in probleme s področja diruižbenih ved, to-rej za. družfoo samo, z& njene konikietne organfeacioske oblike in za sorodne znanstvene discipliine, ki proučujejo oblike diružbeae zavestl, bo omogiočeao nadialjnjje pirooičevianije in po-glabljanje v te problem«. Bri tem bodo igrall važno vlogo ogeihni stiki s člani inštituta,, &odeLovaniJei pni naziniih znafri-stvenih aikcijah, predvsem pa dostop v bogato ikinj ižnico, ki bo formirana kot poseben oddelelk ini^Tituta in zibitrafla inai1jerila& c.rientran predvsem v sociološko in pravrao - polttl&no &m€ir. V kn(jižnici se bo zbiirailo obiilo knjižnega in .reviaLnega gradiva, ki bo omogočalo sodedavcem in-štituta uapešno spremljanje so-dobnifa      izsled*kov      družbeni-h
z,nainosti, študentje pa bodo pri-teigno«ni v flodelovanje na ta način, da bodo spremlijaid Ln proiueevali to gradivo in imeli možtiiOist publiciiraaija svogih d.o_ gnanj v obliki prikazov dolo-čenega problema al; razvoja nek© pubUkacij© v našem, predvsem   revialnemu  tisku.
V podiplomskem štodiju, za katerega je predvidenih dvajset štipendij po dve l©ti, si bodo udeleženci pridotoivali otošir-nejše ia gj.obaln&jše poz.naiva«ije marksiistične slociotogiLje in splošnega nauka o družbi in za-konitostih njenega razvoja. Tak štoidiij jih bo usposabljal za nastop na mestih. asistentov oz. samostojniiih predavateljev splioš-no &otciiološikega predmeita, ki se bo foirmiTal na raznih fakulte-tah ljubljanske univerze. Obe-nem bo' podiplomski študlj na inšitutu omogočii trdnejšo pod-lago za optravljanje novinarsike-ga polklica, za  ideološfeo delo v
SKLAD ZA IZGRADNJO ŠTUDENTSKIH STANOVANJ JE POTRJEN
Nedavno je 18 LRS obravna-val doloebo Univerzitetnega sveia ljubljanske univerze o do-polnitvi statuta univerze V Ljubljani (ki govojri o ustanovi-tvi Sklada za izgradnjo Mur dent»kih stanovanj) in predla-gal Ljudski skupščini LRS, da jo potrdi.
Na nedavni seji odbora *za prosveto in kulturo republlške-ga zbora LS LRS je bila odlo^-ba o dopolnitvi »taiuta univcr-ze v Ljubljaui tudi potrjena, S tem je dokončno ustanovljen Sklad za izgradnio študentskih stanovanj, ki bo zbiral sred-stva za nadajnjo izgradnjo Bta-novahj. Med členi, ki govore o delu sklada, j«< najvažnejši 146.D CLEN: Dajalci dotacij si s pogodbo, ki jo sklenejo z upravnim odborom sklada in z organom, ki razpolaga s poste-ljami v študentskih domovih, lahko  izgov&re določeno  število
postelj za študente z območja njihove politično teritorialne enote oziroma za svoje štipen-diste. S pogodbo se tudi določi, za kakšno ceno (za posamezno posteljo) bo sklad zgradil štu-dentska stanovanja. V pogodbi mora biti določba, da dajalec dotacije soglaša, da veljajo za študente, ki jih bo predlagal, splošni pogoji za sprejem in bi-vanje študentov v študentskih stanovanjih.
Upamo, da bo z ustanovitvijo sklada za gradnjo študentskih stanovanj dokončno rešen ta-novanjskj probletti študentov, saj je brez stalnega bivališča v Ljubljani okoli 4800 'olegov. Kapaciteta študentskih domov je sedaj vse premajhna, saj je v njih prostora le za 1629 kole-gov. Preko 3000 študentov mcra iskati stanovanje pri privatni-kih alj pa se vozijo v Ljublja-no iz oddaljenih krajev.
različnih družbenih organizaci-jah, za vodje seminarjev in političnih šol.
Inštitut si bo torej prizade-val, da bti' z vsestranskim in-formlranjem in bogatiim knjiž-nim fondom pomagal študentom pri njihovem študigu; predvsem gre tu za semimarsika in diplom-ska dela; obenem pa bo prite-goval štuidente, lq b[ se radi posvetlli proučevaniju druižbe-nih pojavov v širšem ES za kar so sipet potrebni pogoji 9 strani študentov, kot na primer: znanje tujih jezikov( sposobnost za samostojno znan-stveno delovanije in moiralno politične  kvalifikaclje.
Drugo področje delovanija io-štituta, ki jasno izhaja iz prve-ga, pa je znanstveno razisko-valno   delo     na    družboslovnih
teoreitičnem smislu. Koristno pomagalo pri deliu bodo mairksi-stičnemoi splošneimu nauku o družbi sorodne znanstvene dl-scipline, kot statistika, psiholo-gija in metode empiričnega druž-boslovnega razi&kovanja. SploŽ-na metcda znanstvenega pirou-čevanja bo dialektični materl-alizem in dognanja historičnie-ga materializma, ki ugotav-Ljajo obstoij splošnih zaikonitostt, ki vladajo v diružbi kcvt posebni pojavn.} o*blikii materije. GLede posiebnih metod se' bo imištituit ukvarjal s proučevianjem sodob-nih meščanskih doginanj na tetn področju in ugotavljal^ katera dognanja lahko koriistiijo tiidi marksdstičn; aoclologiji pri ntje-nem z.avestnem foirmirainju no-vih oblik drtižbenega sožltja ta katere   metode   moraimo   odklo-
Pomlad v predavalnicah. Redki še vzdržijo!
področjih, ki bo dajalo smer-nice in napotke za praktično politiraio dejavnost pri formi-ranju nove družbe. Piri tem bodo znanstveni delavci, usmer. jeni na podlagj poznanja sploš-nih zakonltosti razvoga la na-čLna cibstoja družbe kot pro-dukcijske skupnoeti, na induk-tivno empirično znanstvemo del0 in na področja, zanimlvav
niti   kot   buiržoazno   determiini-rane.
In ne, naz.adiijs bo ena. nalog iašitlituta tuda HizpoOh/Mieiv pra-znine, ki tretautno vJada na po-dr&čju ideološko - politične esejistike ter na ta naifrim pirii-pomogei k botl.j razgliiban&mu delovaniju na podlagj ideološko-poditiične aktivnosti.
P.J
Na naših univerzah žive danes v glav-pem generacije intelektualne miladine, ki $o začele svoje šolanje po zmagi revolucije. Te generacije so torej rastle in se vzgajale v duhu socializma in ves njihov emocio-nalen stik s starim časom in bivšo družbo se reducira na preživelo stvarnost bolj ali manj surovega vojnega otroštva in prvih težav novega družbenega sistema. Čeprav ne smemo zanemariti vpliva starih pojmo-Vfcnj tistih, ki so nekoč tvorili okolico taki mladini in socializma niso in ne bodo spre-jeli, vpliva malomeščanske stihije, konser-vativne družinske vzgoje in socialnih pogo-j.ev, v katerih je ta mladina doraščala, ni treba posebno poudarjati dejstva, da je na-ša nava družba sama po sebi vtisnila mo-čan pečat njihovi rasti in formiranju.
Sicer pa je vse to znano, kot je znano to, da mladina, ki živi v pogojih socialistične ureditve, še ni socialistično vzgojena. Iz tega je povsem razumljivo, da današnja študentska mladina črpa svoje ideale iz so-dobnih, konkretnih družbenih pogojev. Pri-dobitve socializma sprejema kot »prirodni« okvir svojih teženj. Lahko trdimo, da vsa njena neizbežna in očitna nezadovoljstva v največji meri izhajajo iz tega, ker ni zado-voljna z današnjim dnem, ker teži in želi ustvariti lepši jutrišnji dan.
Ker gre za intelektualno mladino, je ra-zumljivo, da je že po svojem položaju na mestu najrazličnejših vplivov in protislo-vij. Na manjši del mladine delujejo še stari ideološki vplivi, seveda pa se v njenem razpoloženju zavesti in obnašanja odraža-jo tudi današnji svetovni dogodki..
Buržoazne politične dogme, fetišizem v življenju mladirfe tujih dežel in modne no-rosti se odražajo tudi na naši mladini in še posebno študentski. Vse to pa ne ogroža njene osnovne želje in angažiranosti, da bo sodelavec in sodnik pri razvijanju socia-lizma v naši deželi.
Splošna pozitivna težnja ogromne večine žtudentske mladine, da jutri prispeva oseb-ni delež naši socialistični skupnosti, ne izvira torej samo iz njenih pojmovanj in Iprejemanja    socializma    ter   socialistične
ideologije in iz sprejemanja pozitivnih po-gledov na sodobne družbene dogodke, ne izhaja samo iz nekega teoretičnega pristo pa k naši družbi, temveč predvsem iz vseh njenih spoznanj, teženj in nezadovoljitev, osebnih ciljev in prizadevanj vse družbe. Zato se prav absurdno obnašajo tisti, ki, skušajo, ko se govori o taki mladini, meriti njen življenjski idealizem z merili kot so: patriotizem, zvestoba socializmu, revolucio-narnost, pripravljenost na žrtvovanje itd. in to merilo podkrepljujejo z nekakimi »po-datki« o delovni neodgovornosti, material-nih interesih, kriticizmu, frajerstvu, pasiv-nosti itd.
Danes ima naša študentska, delavska in kmečka mladina velike možnosti, da se ne-posredno šola v oblikah družbenega uprav-ljanja, da sodeluje v podjetjih, zadrugah. komunah in opravlja odgovorno delo. Ven-dar pa danes univerzi in njenemu pouku nekaj manjka: ko vzgaja strokovnjake, ne vzgaja v zadostni mefi tudi bodočega druž-benega upravljalca. Današnje študentske generacije so v srednji šdli delovale v okvi-rih LM. Prva sodelovanja na delovnih akcijah, aktivnost v šolskih odborih, šport-nih in kulturnih klubih so vplivala na raz-voj njihove zavesti o lastni družbeni vlogi in odgovornosti. Dejstvo je, da se s priho-dom na univerzo te možnosti sodelovanja v »oblikah šolanja družbene odgovornosti-1-1 večkrat zožijo, pa če to priznamo ali ne. Pouk in vsa njegova nesoglasja zahtevajo, da se študent popolnoma posveti študiju, če hoče obvladati določeni kvantum zna-nja v ozkih strokovnih okvirjih. Aktivnost študentske organizacije, čeprav še tako raz-novrstna, ne more nadomestiti vsega, kar pouk kot celota ne"nudi. Področje sodelo-vanja študentske mladine v splošnem druž-benem razvoju je omejeno že s tem, da teo-retično pi-oučuje in opazuje ta razvoj, a ga ne dopolnjuje s svojo neposredno prisot-nostjo v oblikah praktičnega življenja. Ob-like političnega in idejnega življenja, ki jih nudi organizacija Zveze študentov in oblike kulturnih, družbenih in športnih aktivnošti, so pogosto nezadostne.
V današnjih pogojih je na univerzah ve-liko študentov, ki v kakšnih neposrednih oblikah družbenega življenja sploh ne so-delujejo. V članstvu Zveze študentov je pri-bližno sedem desetin vseh študentov; pre-cej številna so najrazličnejša društva in or-ganizabije, pa strokovni in amaterski klubi, ki študente združujejo. Približno vsak de-seti študent je član Zveze komunistov. Toda če vzamemo v obzir, da članstvo v Zvezi študentov pogosto ni odraz neke popolne povezanosti članov za vsakodnevno ali pe-riodično aktivnost združenja, potem posta-ne jasno, da pred številne študente razen zahtev strokovnega pouka nihče ne postav-lja drugih zahtev, še več, ne nudi jim pri-like, da bi prevzeli določene družbene od-govornosti. Mnogi sami pri sebi želijo, da bi našli področja, kjer bi afirmirali svoja družbena hotenja, pri mnogih se javlja do-ločena zlovoljnost, ki se popolnoma pri-rodno izraža v kriticizmu in kasneje v in-diferentnosti. Če temu dodamo še dejstvo, da mnoge oblike, preko katerih skušajo na-še organizacije uveljaviti političen vpliv, niso prilagojene nivoju, s katerim se je tre-ba obračati na intelektualce in tako nasta-jajo ideološki problemi, ki se skupaj na-vadno imenujejo apolitičnost. V naših da-našnjih pogojih zasluži naziv apolitičnosti samo tista oblika obnašanja, kjer se skriva določena negativna političnost, o tem pa tu ne govorimo. Gotovo obstoje maloštevilni primeri ali skupinice, ki so vzgojeni v ma-lomeščanski mentaliteti, in hočejo z apoli-tičnim obnašanjem pokazati svojo »pre-moč«. Na manjši del vpliva strokovni ->družinski« vpliv in se odločijo za cilj: po-stati »specialist« in »opraviti svoje delo-«. Izven okvirjev le- teh med študenti ni re-akcionarnih opredelitev in zelo redko se pojavljajo politični ekscesi, ki zaslužijo večjo pozornost. Precejšnje število pa je tistih, ki še niso zavrgli svojih religioz-nih pojmovanj. To so osrednji študentje, ki v svoji religioznosti kolebajo. V takem položaju pa so zato, ker družbena in šolska vzgoja ni mogla premagati družinskega vpliva.
Okrepitev vezi med družbo in študenti je gotovo nesumljiv izhod iz takih situacij. To pa ne pomeni, da v dosedanjem razdob-ju študentska mladina ni nudila resnih pri-spevkov številnim splošno družbenim doga-janjem in da je ob pomembnih družbenih dogodkih stala ob strani. Pokrajinski klubi, sodelovanje v delovnih akcijah, javr^e de-bate o perečih ekonomskih in političnih vprašanjih, določena vloga študentskega ti-ska v javnem življenju so nekatere oblike študentske aktivnosti, ki ima splošno druž-ben pomen. Vse to so plodovi večletnih pri-zadevanj ZSJ, da ustvari oblike izven uni-verzitetne družbene aktivnosti študentov, vendar se kljub temu lahko pride do spo-znanja, da se ta aktivnost še zdaleč ne iz-raža v zadovoljivem obsegu.
Letošnje delovne akcije bodo ponovno močneje povezale študente z našo ostalo mladino.
V okvir teh razmišljanj pa spada še en zaskrbljujoč pojav: danes so zelo redki medsebojni kontakti študentov in univer-zitetnih učiteljev. Pa tudi naš študent bi prej odpotoval na ekskurzijo v inozemstvo kot' pa na obisk k svojim tovarišem na so-rodni fakulteti naših drugih univerz. Slabo univerzitetno študentsko in profesorsko so-delovanje   povzroča   nezaželjene posledice.
Kontakti študentov z družbeno skup-nostjo so najboljša špla njihove odgovor-nosti. Treba pa si je prizadevati, da ti kon-taki zajamejo čim širši krog študentov, da zajamr tudi tiste, ki jih navadno imenuje-mo — apolitične.
Zveza študentov in Zveza komunistov vodita v glavnem vse oblike politično-idej-nega in družbeno teoretičnega dela na uiji-verzi. Iz leta v leto se opaža razširitfev teh oblik. Danes so že'zelo raznovrstne, vendar ne bi mogli reči, da so vedno izpolnjene z odgovarjajoČL vsebino. Interes za pojave našega političnega in ekonomskega življe-nja med študenti obstoji. In ta interes je Iahko opaziti v vsakodnevnih kontaktih. Če pa glede na ta interes   pregledamo  razne
podatke o obisku predavanj, diskusij itd. opazimo nesoglasje: povprečno število obiskovalcev ni zadovoljivo. Obseg sodelo-vanja širšega kroga študentov v takih obli> kah diskusije kaže, da je aktivno sodelova-nje redko. Zelo malo je javnih razprav, Kdor pride, pride zato, da posluša. Točno' je, da je splošna izobrazba precejšnjega de-la študentov včasih že zaskrbljujoče siro-mašna. Najrazličnejše ankete in raziskave so to že večkrat potrdile. Povprečen štu-dent ne bere niti dnevnega časopisja, mnogi vse leto ne preberejo niti ene knjige izven svojega strokovnega področja. Interes za različne kulturne prireditve ni posebno ve-lik, posebno ne pri slušateljih eksaktnih fakultet. Filmske predstave, tekme in plesi — to je za mnoge program, ki jim izpolni prosti čas. Pa vendar prav ta študent o vsem nekaj »ve«. To znanje mu zagotavlja sredina, v kateri živi, čeprav se sam za to ne trudi preveč. Seveda je tu vprašanje kvalitete njegovega znanja. Nekaj pa je go-tovo: ima izrazito kritičen smisel, ki se redno kaže v tem, da posluša in tehta tuje argumente, da jih primerja s svojimi raz-logi, da se opredeljuje. Še daleč pa ni pri-pravljen in voljan, da se direktno izjavi, ali točneje, da razen živega zanimanja izrazi tudi voljo za aktivno sodelovanje. Prav za prav dela to v »ožjem krogu«, med ožjimi prijatelji. Tudi pri pouku, na seminarjih, v diskusijah in v drugih oblikah, kjer se zahteva aktivno sodelovanje, ostane zvest samemu sebi. Postavljanje vprašanj in za-hteva po odgovoru je najenostavnejši na-čin, da potrdi lastno prisotnost. Tudi sode-lovanje študentov pri najrazličnejših nate-čajih ni zadovoljivo. Podobno je z vsemi ostalimi manifestacijami družbenega živ-Ijenja na univerzah. ki imajo za cilj: za-dovoljiti interes poslušalca in razširiti za-klad njegovega znanja.
Očividno gre za tako nesoglasje, ki ni prav posebno zaskrbljujoče, ker je morda popolnoma »normalno,« vendar pa, če ga skrbneje analiziramo s stališča, kakšen vpliv ima na rezultate idejno političn* vzgoje študentov, zasluži vso pozornost.
Evropska študentska
konferenca
Svetujemo vam, do greste v Anglijo na počitnice!
Sedmega, osmega in devetega aprila je bila v P?rizu Evropska študentska konferenca, kateri so prisostvovali predstavniki študentov iz Francfje, Poljske, Skotske, Za-padne Nemčije, Sovjetske Zveze, Luxemburga, Italije, Bolgarije, Ceškoslovaške, Holandije, Švice in Madžarske ter predstavniki Zveze študentov Jugoslavije.
Konferenci so prisostvovali tudi predstavniki Koordi-nacijskega sekretarlata (COSEC), Mednarodne študentske konference, Mednarodne študentske zveze in UNESCO.
Zaradi nezadovoljivega med-    leti predloženo, naj  se orga-
narodnega      sodelovamja,      ki    nizira konferenca, kjer bi  se
se v glavnem vrši le v okviru    zbrali   predstavniki   nacional-
MSK in MSS, je bilo že pred    nih   unij   evropskih   študentov
FENOMEN JUŽNOAFRIŠKE UNIJE
Fenomen, za nas bolje rečeno problem, ki se že nekaj let javlja v različnih oblikah javnega življenja v Južno-afriški Uniji, je v zadnjem času predmet obširnega tolma-čenja svoje vsebine in oblik. Pravzaprav ne gre za nič drugega kot za izvajanje določene rasne politike do bar-vastih predstavnikov, med katerimi niso najmanj prizadeti tudi študentje visokih šol. Poglejmo, kako razlaga ta fe-pomen, izraz političnega vodstva premiera dr. Hendriha Frens^ha Venvoerda, profesor Pistorius, docent na univerzi v Pretoriji.
»Apartheid   (angleško   »apart«
pomeni — ločen od drugih, sam) je vrsta nacizma, uvedenega v i družbi, kjer poimeni a le določeno skupino lju-di, medtem ko &o ostale druž-bene skuplne razvirščeine na padajoči vrednostni lestvici. To oceinjevanje posameznilh skupln se izvaija na legaten način. Na-pori posameznikov se ne uipo-števajo. Njihiove pravice zaviise od celotne skupine, ki ji posa-meznik    pripada.    Vee    to    se
dogaja pod okriljem nacionaili-stične stranke, ki se sklieuje na svoj edini cllj: zaščititj do-brine in življenjske resnice kr-ščanstva. Ta načela so v rokah nacionalsoc ial Istične stranke najmočnejša propagandma sred-stva za izklgučevanje osebne svobode, v čemer je šia še dalje kot neikdaj Hitlertjev na-ci'Onalni  socializem.«
Taiko tarej profesor Pistorius. Njegov primer ni osamljen. Uradno      gla&iLo      Goverohient
Gazette vedno pogosteje poroča o knjigah, ki jih je Po irkazu notananjega ministrsR,va prepo-vedano brati lm frazšiinjati. Tako je že v z&četku letošnjega leta pirišlo na indeks 179 knjižnih izdaj, med njimi tudi z&nimiva holandslka brošura o situaciji na visokih šolah v Južnoairlški Uniji.
Ze na mednarodni študentski kohferenc; leta 1954 so pred-stavniki nacionalne študentske južnoafriške zveze predlagali, naj se arganizira posebna, stal-na komisija v okviru MSS. Nje-na naloga naj bi blla seznanjati študente po svetu s položajem njihovih kolegov v deželah, kjer državna obJasft v znatnejši meri omejuje akadeinsko svo-bodo in avtonoimijo visokih šol. Tako je poleti 1956 posebna komisija, ki so jo sestavljaLi Po
Univerzitetna kriza v Italiji
Da dolgo razpravljanje o pomanjkljivostih italijanskih univerz še ni rodilo praktičnih rezultatov, je treba iskati vzroke v čisto polemični obrambi in zanikanju tradicio-nalnib univerzitetnih vrednot. Vendar pa je danes pozornost že usmerjena vedno bolj na konkretne, vsakodnevne izkušnje univerzitetnega življenja.
Razpravljanje o univerzitet-ni knzi začeajajo v Italiji z nezadovoljstvom mladih, diplo-mantov, ko ti razpraivljajo o poravkar koačani tuiiverzitetni . kariari. Občutek nezadovolj-stva je lasten vsem diploman-tom, ;ie glede na strobo študi-ja in koristi, ki jih irnajo lahko od svojega bodočega poklica. M^oralistiino razoravljanje o dobrem in slabem se tu izkaže za brezuspešno. Te vrst sodbe nimajo ničesar skupnega z nasprotjem med priipiraviaimi za poklic na univerzi in de-jansikimi zahtevami poklica. piplornanti se pritožujejo, da Je mnogokrat težfco najti zve-xo med opravijanjem nekega poklica in prejšnjo univerzi-tetno pripravo. Ce pride do česa podoibnega, potein je to treba raizlagati z značajem in Intelektom posamezinKka in njegovio osebnostjo, ki se je izkazala čvrsta in dosledna v šoli in življenju.
S tem pa ni mišljeno^ da bi moirala univerza zagotoviti do-sleden prehod od uspehov cia univorzi do uspehov v življe-nju, čeprav je zaželjeno, da se ti dve strani dopolnjujeta, ker prav v tej neskladnosti leži veliko socialno zlo, zlo prole-tariziranih intelektualcev.
Za minoge študente je doba na univerzi »doba zapnavlja-nja časa«. Ti se ne zmenijo dosti za to, da pridejo zia temi brezskrbnimi leti na univerzi leta dvomljivih uspehov in raTOČarani v poklicu ali pa celo leta, ko življenje teče mirno.
Za prilagioditev študija po-klicni aktivnosti, kar velja po-sebmo zia študente praktičnih znanosti, je poitirebaaa oiprema, osebna in finan^na pomoč. V tem pa uspejo le redki. Ne glede na to pa se pogosto sli-šijo pritožbe, da tudi te fakul-tete nudijo slušateljem prema-lo praktičnega znanja v n©ka-terih predmetih in preveč v drugih.   .
Slab obisk predavanj, ki jc posebno velik v Južni Italiji se lahko le deloniia opraviči r-samirni materialnimi težlavami. kot so :ia primer drago živ-ljenje v un.iverzitstnih centrih. delna ali polna zaposlenost med časom štuidija. Izboljšanje prometa, večje število štipen-, dij in postelj v študentskih domovih ter splošen dvig slan-darda srednjega sloja, iz ka-
terega pirihaja največ študen-tov, je edino reaino zdravilo za to.
Da koaistaaitno ne oibiskujejo predavanj, je pa tudi znak za to, da študentje niso zaintere-sirani, da bi imeli položaj »či-stega« študenta, čigar življe-nje je polno dela in odpovedi.
Ce bi hoteli označiti daciaš-njega povprečnega študenta, potem bi morali na prvem me-stu omeniti težrijo študentov, da varujejo svojo energijo in da oipravljajo svoje izpite čim hitreje in z najmanjšim tru-dom. Bero samo tiste knjige, ki so najnujciejše, učijo se sa-mo tisto, kar bo prišlo prav na izpitu, kritične izbire in-fofrmacij in znanja je le malo. Vsak bi rad končal univerzo po čim konajši poti.
Mladi študentje kažejo tudi značilnosti. modernih ljudi, ki niso sposobni najti zadovolj-stva v svoji neposredni vsako-dnevni aktivnosti. Zadovoljni so le takrat, kadar ima njiho-va dejavnost zvezo z bodoč-nostjo. Zelja, da bi poznal re-zultat svojega dela, predem se ga je lotil, ni toliko Zinak pre-računljivosti kot želja moder-nega člowka, da bi ohranil svoje življenje v kolobociji daaašnjeiga daie in dosegel razvoj svoje osebnosti v prak-tičineim delu. Ločeno delo iž dneva v dan, ki ni jasno in koristno povezano z oddalie-nirn ciljem v bodo&iosM, pred-stavlja zanj nevarnost csam-ljenosti ici izolacije.
V današ-njih socialno eko-noms.kih pogojih modefrae družbe.    se   mladi   liudie  kaj
vim problemom reševanja lastne eksistence. Kmalu mo-rajo zapustiti starše ia si pri-dobiti ^ikionomsko neodvisnost, boriti se morajo za zaposlitev, ustvariti si morajo lastno dru-žino. Taki pogoji so le težkio združljivi z doigimi ia nepla-čanimi leti študija.
Tisti študentje — svoj čas jih je bilo veliko — ki jih je gnala želja po znanju po vseh evropskih univeirzah, kjer so profesorje in svoje kolege pre-senečali s svojo razgledanost-jo, so danee red-ki kot Don Kihoti. In univerze, ki bi ho-tele irheti take študente, bi življenje povoziln kot je po-vozilo Don Kihota, ki ]e sa-njal o davsno minulih dneh.
Tradicionalne univerze so nastale v družbi z ostro razre-dno diferenciacijo in močno patriarhalno strukturo. V tej družbi je bila vzgoja neke vr-ste privilegij ekonomsko in pclitično močnejših. Za redke ostale, ki so uspeli priti na univerzo, je to pomenilo le razvoj njihovih lastnih oseb-nosti. Univerze so bile sveti-šča v pravem pomenu te be-sede in kdor je stopil vanje, je moiral pusliti skrbi in dolž-nosti vsakdaniesa življen.ia že ob vhodnih vratih. Dames pa so ta vrats razbile potr&be modeme družbe.
Nezadovol.istvo študentov zaradj nezadovoljivega pouka na univerzah, ie po izjavi ne-ke^a "ptrofesorja edini znak iz-bolj5ania sedainie^a kri^ičae-ga st^nia na italiianskih uni-verzah.
Ce se čas študija izkaže vča-sih za predolgega. je vendar fss za resničeci študij vedno rreikratek. Prcfesorjl in dobri študent^e iziavljajo, da ima iitt vz^o.ia pmavo  ta<krat, k:o ima  H časa
opebno dein. Znanie šfcj, ki te nriln^žnos.ti niimfno. je  za&ssno in ne-vo. Ti li^die v svoie  in v ^iviipnienoroda  n»v9.m* elemente ne-e kuHure.
Kriza današnie univerzp ie v tem. r\n ni prilaffojena spre-"nenien1"^ popioiern morifjrne -iružbp. R^forme nroi#ramnv in ^DremP^nhp v p+imkturi univerz •^e bodo 7adn:=fo^'a1e. čč n*» bo-^o te nrp!rr7ele žnah idei. kl •I.anps \7ia,riqio v družbi. Brez  p>h i.^fi. odnosi rn^čl  ]r\ ^n;žho kot ta-Vo n^ ^o^o ^o^pž^ni ali o^ bo  i'n v
en holandskl, Itrski ln švedskl študent, pirepcrtoviala Južnoafri-ško Unij'Os se poig'Oviairjail.a z več kot žtlrisitatimi pTOfesorjd, vid-nimi .politifki in študentsikimi predstaivniki. Se jeaeili istega leta je ta koanisija predložila rezultate svojega dela v oceno šesti medaarodni študentski konferemci, k| je enoglasino sprejela njihove zakltjuičfce., Drugače pa je bHo — kot &mo! že omenili — toporočilo sporeje-to v vodHndh politlčniih kiroglh Južnoaifriške Unije. Zlasti se je iutil prizadetega minister za kulturo Serfontein. Ta broSu-ra je naonreč precej zapletla njegove rafrune o uveljaviitvl novega univerzitetneg,a zafcona, ki tem-elji na rasni ločiifevi. Ko-misija je izrazila svoje mnenje, da delnoijejo vlsake šoie pa* v imtereau večine, da Pa je vl«da, ki jo je Izvolila manjžina in tudi predstavlja to manjšlno, okmiila osnovne pnavice aka-demske avtonomije. Zato v tej brošuri ostro zavira^a vsak po-doben »angmment« vladoe poli-tiike, kot da na primeT obstoje med razliičnimii rasanii že od nekdaj globoko zakorenlnij©ne razlike v &posoibnositih ln ta-Lentu. To so biJl glavni razlogi, da je bila ta drobna knjiga po-stavljena na čtmo llsto rasnlh fanatikov, ki jih vodt ministr-ski predsedniik dr. Venvoerd.
Ta skonaj šestdeseUetni Ho-landec, ki je lansko leto nasle-dil innrlega Strijdoma, se je že zgodaj »odiiikoval« po svodlli ra-
ni okirepii;i pozicije belcev. 2e leta 1955 je dr. Verwoerd kot miiaister zq dom.ačinska vpra-šanja jasno formuliraj zakon o vzgodi Bantu črncev: služitl morajo samo svoj&mu ljudstvu in zato zanje n\ mesta med eviropsko priseljeno  družbo.
V Južnoafriiškj Uniji je sto-pedjnajstkcrat več barvastih štu-dentov kot belih, toda z,anje sta do&topni le dve »bell« umiverzi: v Capetownoi in Wi*twateirsira(n-du. Na prvi je imiaitrikuliiranih 24, na drugi pa 64 afrlških štu-d©n>tov. To sta edini univerzl, kjer- načela rasisti(6ne lo^itve še niso prlžla do izraza v v&čji meri in jih prav noben trezno misleč študent tu-dj ne pogreša. Zato Pa je drugod, na primer v collegu ForL Hare, prepovedan vpis vsem bellm predis-tavnikom, kar pa n\ več osamij-en slučaj. 23. januarjia, ko so &e namreč poniovn.0 odprla vrata juino-afriškega parlam-enta, je bil med prvimi točkaani dnevnega reda oanenjein sprejem novega univerzlteftnega z.ak<ma. Po zad-njih vesteh nacionialne orgaini-zaciije južnoafrtšklh študentov bo študij za domačine na viso-kih šolaih še p^ed koncem leta popolnoma reorganizlran. Fort Hare bodo od sedaj naprej obi-skovall študentje, predstavnlki trimLll|jonsik&ga Xosia govoreče-ga ljudstva. V Ngoyi bo zgiraje-n,o novo uoiverzit€tno poslopje za študente plemen Zulu (3,000.000), za ostale   pa   bo  na
Telegrami
KOLUMBIJA. Ceprav gre veBina kolumbljskih maturantov na univerzo, jih le malo konča Studij. Po zadnjih podatklh jih je od 2.000 vpisanih na arhitekturi in pravu končalo študij le 500. Xa od-delkih, kjer je študij krajši, pa jih konča 29 odstotkov.
DANSKA. Na danskih univerzah profesorji in študentje živahno razpravljajo o študijski reforml. Osnova diskusiji je vprašanje, ali ne bi bilo treba zaostrlti kriterije na začetku študija na univerzi. Pokazalo se je, da ima nenadna svoboda negativne posledice na mlade študente. Ker smatrajo, da mora biti prehod iz gimnazije na i^nlverzo bolj kontinuiran, so predlagali, da bi se režim študija v gimnazlji sprostil, prvo leto na univerzi pa zaostril.
ITALIJA. Pretekll mesec so imeli Gollardi svoj deseti kongres. Udeleženci so ponovno potrdlli principe, za katere se' bori njihovo glbanje: l. legalno prlznanje študentskih svetov na Italijanskih uni-verzah in njihova finančna samostojnost, 2. obramba državnih uni-verz pred klerikalizacijo in 3. omogočiti vsakemu možnost vpisa ua univerzo, ne glede na njegmre finančne možnosti.
JAPONSKA. Jap&nska študentska organizacija je pričela zblrati najpomembnejše študentske pesmi z vsega sveta. V »Mednarodni knjigi študentskih pesmi« bodo tudi melodije objavljenih pesmi in njlhovi prevodi v  angleščini,  francoščini  in  španščlni.
NIZOZEMSKA. Studentje nekaterih nizozemskih univerz so stav-kali v znamenje protesta protl odloku, ki dovoljuje prost vpis na univerze  učiteljem  osnovnih šol.
JUZNA AFRIKA. Zakon o rasni segregacijl, o katerem so raz-pravljali že več let in so mu študentje nasprotovali z vsemi silaml, je parlament 10. aprila letos potrdil. Predavanja za bele in črne študente se sedaj vršljo ločeno. -
VENEZUELA. Profesor karakaške univerze Rosemblat Je objavil porazne podatke o neznanju venezuelskih študentov. Od 450 prosil-cev za vpis na medicinsko fakulteto so jih morali zavrniti 380 zaradl osnovnih napak v pisavi, geografiji in zgodovini. Kot vzrok navaja profesof izredno nizek nivo pouka v osnovnih šolah, kjer manjka nekaj tisoč učiteljev.
 TTniverz<?  <:vnip  k<">   bniiio
 na •"npitroiHe družbe in modernega človeka.
sističnih idejah. Kot dekan &o-cioloiške fakultete neike južno-afriške unaverze je leta 1936 ostro nasproitovad priseljevanju židovskih beguincev iz Nemfriije. Med vojno je bil zvest moralni podpornik Hitlerjevega nacio-aalizm/a, katerega ciilje je za-govarjai kot glavni urednik časopisa Transvaler. Kljub te-mu, da je kot kandidat nacvo-nali&tične stranke 1948. leta propadel, ga to ni motilo; dve let; pozneje je že prejel listriico mLnlstra za domaič iinska vpra-šanja. Koit tak j« predstavlj al goniiLno silo-vedno bolj uiveljav-ljajoče se rasne politike.
In v€'ndar, tako zatrjujt dr. Verwoerd sam, je njegova politika majprej »krščanska*. Znan je njegoiv izrek: Naši sovmžniki nas lahko zaničuje-jo, tpda spozinali bodo, da ii naš.e vodstvo iz file, ki ]<e nefša kot vsa  ljudstva.
Ni težko spoznati, kaj se akri-va za temj besedami. Gospoda dr. Verwoerda in njegove je v resmici postalo miočno strah: evropska manjšma, ki predstav. ija dvajset odstotkov vsega juž-noafriškega: prebivalstiva, se dobro , zaveda naraščajočega vpliva afriškegia nacioin.alneg,s prebujenja. Vsi vladini ukrepi imajo pred seboj edinj cilj: zdržati ta val in na drugi stra-
razpolago   pief&rburška     visoka Sola.
Na teh inštitutih se bo torej izobraževala mlada južnoafri-Ska Lnteligenca, »da bo lahko služila svojemu ljudstvu«, za katerega pi mesta med evropsko priselijeno   družbo.
in se pogovorili o možnostih za ražširitev mednarodnega sode-lovanja v Evropi.
Po vrsti raznih srečanj, kon-ferenc in podobnih prireditev po vsem svetu je ta zamisel dobivala vedno več pristašev. Pozneje sta to iniciativo in or-ganizacijo konference prevzeli poljska in francoska nacional-na študentska zveza. Kljub te-mu, da je študentska neenot-nost v Evropi največja, je predlog uspel.
ZSJ je aktivno podpirala sklicanje Evropske študentske konference, ker je smatrala, da tak sestanek odgavarja nje-nim principom mednarodne politike.
Kljub vsej neenotnosti je. prišlo v zadnjih letih do vrste * praktičnih bilateralnih kon-taktov med študenti Vzhoda in Zahoda. Zato se je tudi pred-log o sklicanju Evropske štu-dentske konference na vseh mednarodnih srečanjih pojav-ljal vedno pogosteje.
Največji problem za sklica-nje konference so predstav-ljala nasednja vprašanja: kdo bo povabljen na konferenco, kakšen bo njen karakter in katera vprašanja naj bi bila predmet razgovorov.
Pretežna večdna nacionalnih unij je bila enotna v tem, naj bodo povabljene vse evropske študentske organizacije, ki so članice obeh mednarodnih or-ganizacijah, razen Španije, Portugalske in Madžarske, kjer takrat še ni bilo nacio-nalnih unij. Ravno tako je bi-la problematitna udeležba predstavnikov Vzhodne in Zahodne Nemčije,
Glede dnevnega reda je bilo jasno, da situacija ne dopušča, da bi se že na prvem takem sestanku reševala vprašanja univerzalnega sodelovanja in odstranitve neenotnosti evrop-skega študentskega sveta. Praktični, apolitični dnevni red bi omogočil na konferenci prisotnost največjega števila evropskih nacionalnih študent-skih unij. Zato sta poljska (ZSP) in francoska (UNEF) študentska zveza sestavili de-lovni predlog, ki je predvidel vrsto praktičnih vprašanj: tu-rizepi, izmenjava praktikantov in štipendistov, kulturnih in športnih skupin, ekvivalenca diplom itd. Mišljeno je bilo, da bi moral biti eden od re-zultatov konference koledar mednarodnih študentskih ma-nifestacij v Evropi in ukrepi za izboljšanje vseh oblik štu-dentskih izmenjav.
Po 48. kongresu UNEF v Grenoblu je bil neuraden se-stanek delegatov, kjer je bil sprejet dokončni dnevni red: 1. Informacije o aktivnostih študentskih organizacij in predlogi za sodelovanje in 2. ekvivalenca diplom.  ^     %
Medtem ko pri sprejemanju dnevnega reda ni bilo težav, so pa obširno razpravljali o značaju samega sestanka. De-legat nacionalne unije Zahod-ne Nemčije je zahteval, naj bo to sestanek predstavnikov štu-dentskih organizacij in ne na-cionalnih unij. Te diskusije so v marsičem spominjale na to, kar se je dogajalo na začetku ženevskih razgovorov glede udeležbe predstavnikov Vzhod-ne in Zahodne Nemčije. Po dolgih diskusijah je bil ven-darle dosežen kompromis, da je to »sestanek predstavnikov evropskih študentskih organi-zacij« na katerem ne bodo sprejeti nikaki sklepi, temveč bo izdan samo končni komu-nike o delu in priporočilih srečanja. Vendar pa ta pripo-ročila ne bodo udeležencev konference v ničemer obvezo-vala.
Ker je bila večina udeležen-cev mišljenja, da bi tisk lahko uporabljal konferenčne mate-riale na »različne« načine, se je srečanje vršilo »za zaprti-mi vrati«.
Konference   se   niso   mogli
udeležiti predstavniki bolgar-
skih, romunskih fn vzhodno-nemških študentov, ker niso dobili fi*ancoskih vi2.
Osnovna pripomba nacional-nih unij, ki so zavrnile ude-ležbo na konferenci, posebno skandinavskih dežel, je bila vt tem, da te smatrajo za pozi-tivno edino današnje sodelo-vanje v okviru MSK in da sta COSEC in MSK že organizi-rala vrsto aktivnosti, ki zado-stujejo za sodelovanje evrop-skih študentov. Zato so vse regionalne oblike sodelovanja v Evropi nepotrebne in lahko vodijo do neke tretje medna-rodne organizacije in do izo-lacije evropških študentov. Ceprav ne odkrito, tudi COSEC (že od vsega začetka ni s sim-patijami spremljal uresničLtve ideje o Evropski študentski konferenci.
Po referatu vsakega delega-ta je bila diskusija. Posebno veliko vprašanj je bilo stav-ljenih predstavnikom zahod-nonemžkih študentov, Štu-dentskega sveta Komsomola in zastopnikom madžarskih študentov. Vendar pa je pri tem vedno in povsod vladal duh kompromisa.
Delegat ZŠJ je govoril o osnovni aktivnosti naše orga-nizacije in podprl napore za čim širšo in vsestransko sode-lovanje evropskih šttidentov. Delegati so se posebno zani-.mali za sistem družbenega upravljanja na umiverzah in za letošnja mexinarodna sreča-nja v Jugoslaviji (Dubrovnik, Ljubljana itd.).
Na tem srečanju so nekatere nacionalne unije dobile poseb-ne naloge. UNEF in ZSP sta se obvezali, da bosta na osnovi predlogov, ki so jih dali ude-leženci, izdelali koledar med-narodnih študentskih manife-stacij in ga poslali vsem or-ganizacijara.
ZSP bo pripravila Belo knji-go, kjer bo zbrana dokumenta-cija o socialnem in material-nem položaju evropskih štu-dentov. UNEF bo nadaljevala z zbiranjem materiala za ekvi-valenco diplom in bo s pomoč-jo drugih organizacij izdelala konkretne predloge. Švicarski študentje so se ponudili, da bi izdajali bilten, ki bi seznanjal evropske študente z domačo in mednarodno aktivnostjo posa-meznih študentskih organiza-cij. Proti temu predlogu je bi-lo precej pomislekov, vendar bodo o njem še razpravljali.
V zaključnem komunikeju, ki je bil sprejet po precej bur-ni diskusiji, so udeleženci pod-prli razvoj sodelovanja med študentskimi organizacijami dežel z različaim družbenim in ekonomskim sistemom.
Delegati so se načelno spo-razumeli, da bo drugo leto ZSP, ob priliki svoje desetlet-nice, prireddla spet podobno srečanje. Enotno mnenje vseh udeležencev je bilo, da je tre-ba napore za povečanje sode-lovanja v Evropi nadaljevati.
Diskusije na tem srečanju so še enkrat potrdile, da je vrsta vprašanj in študentskih problemav, začenši od naporov za ohranitev miru pa do naj-različnejših zamenjav in do reforme in demokratdzacije vi-sokošolskega študija, ki so skupni vsem študentskim or-ganizacioam, in da obstoječe mednarodne študentske orga-nizacije za to ne morejo nu-diti dovolj širokih možnostL
Pomembno in pozitlvno je tudi to, da je prvič prišlo do skupnega sestanka med vzhod-nimi in zahodnimi študenti in rta je bila skupno izražena že-lja po širšem sodelovanju. Osnovno je, da se danes v štu-dentskem gibanju postopoma krepijo sile, ki — osvobojene političnen pristranosti in eks-kluzivnosti — podpirajo res-nično mednarodno sodelovanje iin ustvarjajo atmosfero kom-promisov in koncesij v dobrem smislu.
10.000 angleških študent&v je protestiraio proti Apartheitu v Južni Alriki
Je postal študentski svet manjši?
Na letališču v Liml smo pristali neke tople februarske peruanske noči. Nekaj več kot 30 ur potovanja je zado-stovalo, da smo končali dolgo pot in zamenjali letno dobo. To je napotilo mojega prijatelja, študenta iz Evrope, da se je obrnil k meni z besedami: »Ta svet je vendarie majhen«. Mislil je na možnosti fizičnega obvladanja in na sodobna prometna sredstva, ki povezujejo najbolj odda-ljene dele sveta.
In sedaj, ko poskušam našteti nekoliko vtisov s kon-ference MSK v La fantati, se vprašujem: ali je ta res prispevala k temu, da bo študentski svei postal manjši?
Ce govorim o možnositih, ki fto bile dane s tem, da &o se zbrali predstavnikj nekoliko destiin raaličnih d&udentskih organizacij ln prebili skupaj petnajst dnj v pogojih, k\ jih neizibežno siiijo v medsebojne kontakte, potem moram dati pozit iven odgovor. Dobitj je biio mogoče raznvrstne infor-macije 0 študentskem življenju v naznih delih sveta, preveriti svoje znanje o drugih argani-racijah in njlhovih sedanjih težnjah, realneje občutiti prob-leme in težave drugih. Lahko amo preverilj pravilno&t in življemjskost svojih kancepcij, se zibližali z nam podobnimi irt Izinenjali argumente s tistimi, ki imajo nasprotne poglede in prakso. Lahko smo sklenili tudi nekatere dogovore o skup-nih akcijah in sodelovanju aa bilateralni in regionalni osno-Vj in dobili nove prijateije in znance. Nekateri so se znebili napačnih nazorov, dirugi so bili prisiljeni na koncepcije, tretji &o se v skupni akciji povezali jn zediniii. Tako je že eamo dejstvo, da se je zbralo tako veliko število voditeljev najraznovrstnejših študentskih organizacij, nudilo obilo mož-• nostj za prispevak k razvijanju mednarodnega študentskega so-delovanja,
Do kakšnih zstključkov pa pridema, če pogledamo samo nekaj elementov, kj se name-noma pozabljajo in stoje za številkami 66 in 145, k; ozna-frujejo število prisotnih orga-nizacij in vsoto sprejetih re-eclucij?
Nekat&ri protagonisti COSEC, ki radi idealizirajo in absolu-tizirajo rezultate i-n vlogo MSK v mednarodnem žtudentskem gibanju so pohiteli z ugotovi-tvami, da je VIII. Mednarod-na študentska konfeirenca do-elej največj zbor predstavnikov nacionakiih študervtsikih. orga-nizacij, da je MSK okvir, ki najbolj elastično odraža potre-be in ideale študentov iz vseh delov sveta, da je to najuspeš-nejža baza za naednarodno študentsko sodelovanje itd. Na prvi pogled in s samim forma-lističnim ocenjevanjem konfe-rence, kjer ni govora. (toda zakaj \n v čigavem interesu?) o tendenoah in razmerju sii v okvlru konference, je lahko priti   do  podobnih    zaključkov.
Res smo priče vedno bolj organizirane in močnejše vloge študentov v nacionalnem me-rilu kot tudj porastu njihovih potreb in želja po mednarod-nem sodelovanju. Veliko vpra-šanje pa je: alj so današnje obli'ke mednarodnega študent-ekega združevanja adekvatne sodobni vlogi, značaju in ten-dencam naci onalnih študent-skih gibanj? To je posebna in zelo pomembn,a te.ma. V nobe-nem prlmeru, če gre za MSK, za povečano število njenih udeležencev, to še ne p&meni, da je MSK. avtomatično naj-boljši in najadekvatnejši izraz študentskih potreto in želja ter da to zadovoljuje življenjske Inteirese vseh reprezentativnih nacionalnih študentskih orga-nizacij. Nacionalne organiza-cije prisostvujejo MSK in so~ delujejo preko nje iz različnih jK)bud.
Mnogi prihajajo zaradi mož-nosti, da vsaj povedo svoje mišljenje, da se po svojih mo-6eh borijo za progresivne skle-pe konierence, ne da bi pri tem gojili kakršnekoli iluzije. Mnogi sodelujejo pri delu MSK aato, ker jim materiaini in drugi pcgoji ne dovoljujejo djrugačnih oblik mednarodnih srečanj in sodelovanja, ki bi jim bolj odgovarjale. Mnogi so istočasno člani drugih medna-rcdnih organizacij in posebno mednarodne štude.ntske zveze, kar tudi dokazuje, da jih okvi-ri MSK ne zadovoljujejo. Ve-liko števUo nacionalniih orga-nizacij sploh ne sodeluje Pri MSK. Jasno je, da slabost ni v'različnih pobudah, temveč v tem, da se tp zloratolj ajo, se saradi prestiža konference pri-krivajo in s tem sejejo nove »mote.
če bi pa vsemu temu dodali še detajlnejšo ^analizo kritenjev in sredstev, ki se uporabljajo pri izbiranju študentov za konfe-renco, bi dobilj še jasnejšo sli-ko o značaju reprezentativno-sti konference. V zvezj s tem b, "omenil samo dva značilna primera. Dorfoo Se spominja-mo, da je samo zarad; formal-ne m v bistvu pristranske razlage perujska delegacija dcbila status delegacije. Da bi bila ironija in povod za pre-mišLjevanje še večja. je bila gostitelj kortference organiza-eij, o reprezentativnosti se je eklepalo s tajnim glasovanjem! Napor nekaterih ljudj se je tplačal ne glede na principe MSK in dejansko stanje med •tudenti Peruja.
Kaj naj Sele naplšemo ob dejstvu, da se je s spretnim izo.giban.jem principov omogo-čilo prisostvovanje na konfe-renci tudi takim osetoam, ki pred^tavljajo skupinico štu-dentov — beguncev iz central-ne in vzhodne Evrope in sedaj živijo v Argentini? Ali - to po-nieni, da bogate nacionalae unije oziroma tiste, ki so po-vezan« z bogatimj  ustanovami,
Vukašin Stambolič
lahko pripeljejo na mednarod-no konferenco kogar hočejo in jo tako spremenijo v svojo last? Rako je mogo^e pojasniti vztrajne najpore neikateirih štu-dents^kih voditeljev iz ZDA in Anglije, da konferenca ne bi razpravljala o predstavmku te begunsfce orgiamizacije? Zakaj se je delegacijj Zveze študen-tov nudila možnost, da se pred_ stavnikj FEDECE odteiejo te-mu, da predstavljajo študente — begunce iz jugoslovan&kih republik Hrvatske in Slovenije in ostanejo na konierenc; sa-mo kot predistavniki beguncev iz drugjh socialističnih dežel? Ali se je morda pričatovalo, da bo del&gacija ZSJ zaradi ponovne kampanje in klevet, ki se v zadnjem času razširjajo na njen račtm, opuslila princi-pe internacianalizma in do-slednosti? Kcmu so potrebne metode pogajanja? Ali se ved-no tako neuspešno končujejo? Ali za tistih 24 delegacij, ki so s« vdi*žale, in štiri, kj so gla-sovale proti predlogu jugoslo-vanske resolucije 0 ostri ob-s-odfoj prisotnosti predstavnikov FEDECE na MSK, labko reče, da so bile principielnet nepri-stranske, da so se iskreno prizadevale zia sodelovanje, ko se vendar ve, da &o istočasno glasovale za resolucije, ki vse-bujejo pripoirc^ila za sodelova-nje s študentskimi organizacl-jami v tistih deželah, od koder izhajajo omenjeni begomcl? Ali je luič^, da .So tpred.«tavniki FEDECE in VIII. MSK lahko uporablijali tehnična sredstva OOSEC? Alj je slučaj, da je v preliminarnem tekstu resolu-cije VIII. MSK »Izostal« ravilo tistj dei resolucije, kjer se oib&oja prlsotnost predstavni-kov FEDECE? Ali ni to isto-časno eklatanten primer poli-tične pristranost; nosilcev po-lltifce  MSK?
Kdor hoče upoštevatj te in slične element«, ne more spre-jeti mišljenja, da je povečano število udeležencev MSK re-zultat absolutnega zaupan'j,a študentov   v   njene   principe.
Vsemu temu je treba dodati dejstvo, posebno karakteristič-no za VIII. MSK, da je bila večina sklepov sprejeta z ve-liko delitvijo glasov. Nekatere resolucije so bile sfprejete po doigih glasovanj th, prekinitvah in zbiranju glasov. Tudj glaso-valni stroj je prišei do izraza. Dogajale &o se številne zlora-be procedure. Predaleč bi me Pfipeljalo naštevanje statistič-nih podatkov, ki bi pokazali, da za ogromnim številom reso-lucjrj stoji nekaj več kot polo-vica udeležencev konference. Zato bom om&nil samo tisti kairakteri&tični sluiaj, ko j« bilo med dis'kusijo in glasova-njeni o osnovah sodelovanja več kot 20 delegacij prisiljeoih, da  konf&renco začasno zapuste.
Nj bil,o potrebno dosti, da se je konferenca tudi v vprašanju resolucije 0 miru in prepovedi jedrskega orožja, ki jo je predložila delegacija ZSJ, tako simptomatično razdelila. Samo konce&ije in kompromisi in vsdno manj močna in vse bolj kompromitirana večina So še nadaljevali vek formalne ©not-nosti MSK. Zato se sedaj vprašujemo, čemu služijo po-izkusi, da se vseh teh 145 re-solucij predstavj kot nedeljeno voljo vseh prisotnih delegacij, kot sitališče dosleg »najretpre-zentativnejšega študentsfe&ga zbora«? Nj to .morda želja, da se nesporazumi, težave, slabostj jn nezadovoljstva kon-ference prikrijejo, vrednost resolucij pa zaradi pomanjka-nja drugih argumentov brani s  številom  prisotnih?
Poskusom, da se za vsako ceno pod okrilje MSK spravi čim večje število študent&kih organizaciji odgovarja težnja, da se čim večji del mednarod-ne študentske aktivnostj spra-vj pod vpliv MSK jn se jim doda etiketa COSEC. Zaradi tega je, ne glede na drugo, tudj prišio do 145 resolucij na kcnferenci v Perujoi.
V tem kratkem pregledu ni mogoče dati do-kumentirane analize tega gozda resolucij, zato sem prisiljen, da se zado-volj im z nekaterimi splošnimi ugotovitvami.
Predvsem so spremenjene im do    določene    mere    pozitlvno
dopolnjene nekatere spiošne odločbe konference, v katerih &e prcklamira potreba po šir-šem, nepristranskem sodelova-nju in utrjnje širšj krcg vpra-šanj, ki so lahko skupna osno-va za sodelovanje vseh študen-tov. Ravno tako je izražena želja po odstranjevanju razde-Ijenosti v mednarodnem štu-den-tskem gibanju. Obnovljeno je tudi veliko število resolucij( ki podpirajo posamezne prak-tične aktivnosti, posebno tiste, kj imajo univerzitetni zmačaj in pridobivajo vedno večje sim-patije zato, ker so realne in izredno koristnfc. Prvikrat so sprejete, resda kompromisne, vendar koristne resoliucije o takih živSjenjskiih. vpraša-njih, kot so borba ia ohranitev miru in borba proti uporabi nukle-arne energije proti interesom človeštva. Ti in podobni sklepi predstavfjajo določen napredek z ozirom aa prejšnje konferen-ce, ne glede na to, da s0 bolj plod vztrajne borbe in poveča-nga vpliva tako imenovane manjiiine na konierenci kot pa pripravljenosti in razpoloženja večine, kj je bila pripravljena na   koncesijo.
Toda pravo vrednost in zroa-čaj teh In ppdobnih sklepov konference zmanjšujejo tiste resoLucije, ki usodo programa aktivnosti do prihodnje konfe-rence \n praktično izkoriščanje njenih principov in deklaracij puščajo v rokah COSEC, ki je Po svoji oblikj samo admini-strativna agencija in v rokah nadzorne komisije, kj Lma mnogo širše funkcije kot pa le navadno kontrolo nad ko-ordinacijskim sekretairiatom. Take resolucije, dosedanje iz-kušnje, sedanji sestav COSEC in posebno sestav nadzorne ko-mislje^ katere člani so resda geografsko dobro razdelijeni, pa vendar spretn0 izbranj kot iz-ključni   predstavniki    neznatne
v&čine     na     konferenci  __ ne
dajejo garancij,  da  se bo  rea-lizacija      potrjenih      projektov ( izvajala nepristransko.
Razen tega velik0 števiio re-solucij, ki &o prežete z duhom pristranos>ti, formalne in lažne apolitičnosti, prežete z interesi organizacij iz nekaterih impe-rialističnih [n kolonialnih de-žel, ki se bore za prestii ln dejanjko stoje na pozicijah blokovske politike^ resno ogro-ža pozitivno tendenco in pxo-gresivne sklepe konference. Objektivni ocenjevalec bj lah-ko brez težav naše-] celo vrsto nedoslednosti, nelogičnosti in in protislovij, če b\ pogledal vseh. 145- reSolucij. Kaj kmalu bi se prepričal, da osnovne, splošne resolucije govore eno, številne praktične pa povsem drugo. Na drugi listi sektaških sklepov bi morale n. pr. biti resoludje, ki prepoveduoejo sodelovanje z MSS, pripoiročaijo pa povezovanje z raznimi ne-študentskimi, mednarodnimi, državnimi, ekonomskimi, poli-tičnimj in pogosto blokovskimi organizacijami; resolucija o de-legaciji v Vzhodno Evropo, re-solucijei, ki nadaljmjejo nede-mokratično delo RIC (razisko-valne komisije)( potem resolu-cije, ki saimo »prtiporočaijo« materialno pomoč III. Kongre-su študentov Latinske Amerl-ke, v jsti sap; pa »odločajo, da bo COSEC naibavii štipendiije« za seminarje v ZDA, KJana-di   itd.,  itd.
Alj n\ jasno, da iniciatorji takh resolucij še bolj potenci-rajo nezaupanje in neenakost v mednarodnem študentskem gi-banju, da škodujejo interesom ogromnega ^tevila študentov na svetu? Kaj po vsem tem potem ostane od ugotovitve, da MSK \ii niti na eni niti na drugi strani v borbi aa svetovno po-moč?
vativnj prakst, ki jo ta teorija spremlja, v pojavu, da MSK in COSEC vedno bolj prevzemats tiate napake, kj &o mednarod-no študentsko sodelovanje v preteklostj drago stale — v tem je samo del vzrokov, ne pa tu-d; popoina razlaga za tako jasno izraženo vrcmembo mo-či na VIII. MSK v korist ti-stih nacionalnib študentskih organizaa^j, ki so nezadovoljne z delotn IVtSK in pelitiko COSEC. Te organizacije so občutile^ da lahko vodijo bolj energično borbo za široko anti-blokovski, progresivni razvoj mednairodnega' Studentskega gi-baaja. To dejstvo je lahko nov pouk za iskanje najbolrjših na-činov in poti v bodočem med-marodnem študentskem sodelo-vanju, nova spodbmda tistim, ki ni&o zastrupljeni s predsod-ki  in z neenotnoaljo.
Jugoslovonska delegata na konferenci MSK v Peruju (v zadnji vrsti prva dva
desne proti levi)
od
Pozabljena leta
Clanek pod gonijim naslovom je bil objavljen v enem       Nemški  študentje,  ki  so po izmed  št^ilnih  nemških  študentskih  časopisov.   Zaradi    vojni  sodelovali  pri  ustanav-nekaterih aanimivih misli o nemški študentski mladini ga posredujeiio tudi našim bralcem.
Spominiam se novega leta 1946, prvega novega leta po šestih letih vojne. Večina Nemcev je preživela ta praz-nik v malodušju in nejasnosti. Vojna je pobrala preveč ljudi, ki ne bodo nikoli več videli svojega rodnega kraja, in zato so mize z darili pod novolet-nimi jelkami ostale prazne. Kljub temu pa je bil ta praz-nik upanja in spoznanja: upa-nja, da mora tudi premagan narod še dalje živeti, in spo-znanja, da so končno le kon-čane grozote doslej najstrašnej-še vojne, to, da se ni bilo treba več bati in da alarmne sirene niso motile novoletnega petja, je ves svet sprejel kot za naj-lepše novoletno darilo.
In katera stvar me je to no-vo leto najbolj razveselila? Zi~ vopisana novoletna čestitka, ki sem jo dobil iz dežele, s kate-ro smo bili toliko let v vojni. Pi;eživeti morate velik del svo-jega življenja v skoraj popolni izolaciji, da lahko razumete moje občutke, ko sem videl žig PAR AVION in prebral voščila v jeziku, ki je bil dolga leta le predmefpouka in uče-nja, ne pa sTed&tvo sporazu-mevanja med živimi ljudmi.
Po tej novoletni noči v letu 1946 sem bil zares pripravljen verjeti, da bodo ljudje, sedaj ko je konec vojne, pripravljeni graditi nov svet, nove odnose med vsemi narodi, vsemi deže-lami in vsemi rasami. Takrat sem bil prepričan, da je po-menila druga svetovna vojna tako očitno lekcijo za ves svet, da prihodnost ne more biti drugega kot mir, sodelovanje in graditev novega. In preprl-čan sem, da je takrat čutila tako tudi mladina vsega sve-ta. Pred nami je bila velika priložnost, da zgradimo nov, boljši svet, in bili smo prepri-čani, da vzamemo nase vsaj del te velike naloge. Povsod, kjer se je v Nemčiji srečavala mladina, v šolah, na univer-zah, religioznih sestankih, športnih prireditvah je bilo čutiti, da je mladina priprav-ljena odigrati svojo vlogo pri tej graditvi. Takih, ki so bili zaradi popolnega poraza para-lizirani in ki jim je bil hitler-jevski režim edini ideal njiho-vega življenja, je bilo zelo ma-
boljšanje in vsak napor, da se izognemo povojnemu obupu, smo imeli za osebno zaslugo.
Od takrat pa do danes je minilo že 13 let. Nemčija, če-prav razdeljena, se je dvignila kot v čudežu. Naši obedi se ne morejo primerjati s tistimi pred 13 leti. Otroci se bašejo s čokolado in sladkarijami in na novoletnih jelkah visi več po-maranč in banan kot kdaj koli poprej. Pisma iz tujine ne vzbujajo več nobenih posebnih občutkov. Današnji Nemci si kažejo slike s svojih potovanj po Franciji, Italiji, Jugoslaviji, Spaniji in delajo načrte za še daljša potovanja v bodočnosti, za nakup avtomobila, televizij-skega aparata itd.
Seveda tega ne delajo vsi Nemci, toda to je dober pri-mer, kakšne spfemembe so se izvršile v našem življenju. In vse to je dalo tudi osnovo no-vemu položaju študentov, med katerimi marsikdo ne more pozabiti velikih upanj in idej, ki so navduševale pred trinaj-stimi leti. Danes se zde te ide-je in ti ideali bolj oddaljeni kot kdajkoli poprej. Vse ideje o prijateljstvu med ljudmi, o miru in svobodi na vsem sve-tu, se niso samo spremenile v nekaj nedosegljivega, pač pa so postale predmet razprav-ljanj na mednarodnih konfe-rencah, kar je še slabše.
ljanju študentske samouprave na univerzah in kolegijih, bi lahko pripovedovali o ogrom-nem navdušenju, ki je takrat premagovalo vse ovire in teža-ve. Lahko bi pripovedovali o ljubeznivih namerah, da bi vsakega človeka jemali z nje-gove najboljše strani, o sreč-nih občutkih, ko so izdali prvi študentski časopis, o zborova-njih v razdejanih sobah, kjer je skozi strop pronicala voda in še o marsičem.
Njihova pripovedovanja so danes podobna pravljicam. »Moderen« študent se danes brani odgovornosti, razen če ni osebno prizadet. Mnogi se niso niti enkrat udeležili se-stanka svoje organizacije. Štu-dentski časopia si morajo po-magati s tem, da objavljajo senzacionalne novice in repor-taže namesto resnih in proble-matičnih člankov iz študent-skega življenja. In študentske zveze so srečne, če lahko na volitvah zberejo 40 odstotkov svojega članstva.
Za tako obžalovanja vredno stanje je več vzrokov. Med študenti vlada močna tenden-ca, da izrabijo univerze kot kraj, kjer si lahko pridobijo dobro plačan poklic. Njihov glavni cilj je, da se dobro pri-pravijo na »nemški frudež- in v njihovi težnji po denarju vse drugo izgubi svoj pomen.
Druga velika skupina štu-dentov si mora med počitni-cami pa tudi med šolskim le-
tom služiti denar za študij. Njihovi študijski uspehi zato v največ primerih odgovarja-jo njihovemu materialnemu položaju. Sicer pa morajo sko-raj vse svoje sile usmeriti V boj za golo eksistenco. Tretja skupina pa je prepričana, da je vse v najboljšem redu. »De-nar imam, irr^am motor (avto), hodim v kino, deklet mi ne manjka, jem, kolikor se mi zljubi, in ko bom končal zad-nji izpit, bom imel imeniten položaj. Zakaj toliko govore o denarju? Tega potrebujem ne-kaj več le, če potujerti v Lon-don, Pariz, Madrid.« Te vrste študenti so tipičen primer nemškega »čudeža«. Ugodni materialni pogoji so jih spre-menili v slepce.
Ostanejo še nepopravljivi idealisti, ki garajo v organi-zacijah, študentskih časopisih in drugod. Ker nimajo nasled-nikov, vlečejo svoje delo iz leta v leto in zanemarjajo svo-jo osnovno dolžnost — študij. Toda tudi ti bodo nekoč opra-vili zadnji izpit in zapustili univerzo. Kdo jih bo nasledil? Kdo se bo tedaj spominjal at-mosfere leta 1945 in zmede pr-vih povojnih let?
Današnji študentje so ljudje jutrišnjega dne. V sedanjosti in bodočnosti pa so potrebni ljudje, ki bodo pripravljeni sprejemati odgovornosti in dolžnosti, ki bodo pripravljeni žrtvovati najboljše, kar imajo, za vse ljudi, za vse narode, za vse rase. In vzgoja takih ljudi je ena izmed najvažnejših na-log univerz.
Letos osem srečanj in seminarjev
V zelo plodni in živi mednarodni aktivnosti Zveze študentov Jugoslavije bo letos posebno mesto pripadlo mednarodnim seminarjem in srečanjem, ki bodo na raznih krajih naše domovine. V centralnem odboru ZSJ so že izdelani načrti in programi za osem takih manife-stacij, na katerih bo, sodeč po dosedanjem zanimanju, ki vlada v inozemstvu, sodelovalo veliko število pred-stavnikov in članov nacionalnih študentskih unij iz raznih krajev sveta.
OrgamAzAranje teh seminar-jev in srečanj predstavlja re-zultat večje afirmacije in kre-pitve ugleda Zveze študentov Jugoslavije    v
orientaoijo posameznih nacio-nalnih štndentskih unij.
Letošnja aktiimost Zveze študentov predstavlja tudi na-mednarodnem daljnji napor in prizadevanje jugoslovanskih Hudentov, da prispevajo čimveč k mednaro-dnemu študentskemu sodelo-vanju glede vprašanj, ki so skupna vsem štv/lentom, in ¦ pri odstranjevanju obstoječih nasprotij vn nesoglasij v štu-dentskem gibanju.
Centralni odbor Zveze štu-dentov Jugoslavije je poslal vabila nacionalnvm študent-skim unijam v 73 deželah, naj pošljejo svoje predstavnike na seminarje vn, Hudentska sre-čanjn, ki bodo letos v naši de-želi.
Med letošnfimi srečanji bo vsekakor imel vidno mesto mednarod/ni seminar »Univer-za danes«. Ta seminar, ki je postal še tradicionalen, je po-znan študentom mnogih dežel kot  primemo  mestc,   kjer  se
tih 1956, 1957, 1958 so se raz-vijale žtve in zanimive disku-sije o sodobnih problemih uni-verze. Sodobni razvoj znanosti in tehnike postavlja nove in nove naloge pred te znanstve-ne ustanove. Za rešitev teh nalog pa, je neobhodno potreb-no široko sodelovanje v nacio-nalnem in mednarodne-m me-rilu. Zato so tudi teme letoš-njega seminarja določene ta-ko, da bodo k temu cilju pri-spevale.
Pri nas v Ljubljani bo od 7. do 14. avgusta že peto medna-rodno srečanje, na katerem bodo udeleženci razpravljali o aktivni koeksistenci držav z različnimi sistemi o položaju imteligence v sodobni druzbi, študentskih  problemih  itd.
Mednarodni seminar za štu-dente ekonomije bo posvečen vprašanju planiranja v gospo-darstvu. Seminar bo v Zagrebu od 24. do 31. avgusta. V Beo-gradu in Zagrebu bo tudi med-narodna študentska klinična konferenca, na kateri bo sode-lovalo znatno število domačih in   tujih   študentov   medicine.
V mednarodnih štvdentskih taboriščih v Dubrovniku in Zadru bo organizi,ran od 20. julija do 10. avgusta seminar za, jugoslovanske. jezike in književnost. Skupine tujih štu-
Večina avstrijske mladine je proti temu, da bi se VII. mladinski festival vršll
na Dunaju
V problemih reprezentativ-nosti, razdeljenosti [n njihovi zlorabi, v pojavih vsakovrstnih zlorab konference s cilj#m, da se za vsako ceno sp«rejm«jo sklepi, kj bodo služili izključ-no interesam neznatne večine na konferenci; v dogmatsklh, pristranskih teorijah o »štu-dentih kot takih«  in o konser-
lo. Bili so seveda tudi taki, ki so pred neskončnimi vrstami počrnelih razvalin izgubili vsako upanje. In nekateri so ostali skeptični do novih Idej in do novega duha, ki je na-polnjeval srca razočarancev. Toda število vseh teh se je vztrajno manjžalo. Tisti čas je bilo dobrodošlo najmanjše ia-
študerutskem svetu, ugleda, pridobljenega pri izvajanju dolgoletne dosledne potitike in konstruktivnega sodelovanja ZŠJ z vsemi študehtskimi or-gcmizacijami na svetu, na po-dlagi popolne enctkopravnosti in vzajemnega spoštovanja brez ozira na ideološke nazo-re,    politično    pripadnost    in
zbirajo študentje mnogih de- dentov bodo imeli priložnost, da žel, da M izmenjali mnenje in se v Dubrovnlku in Zadru od poglede o rasličnih vprašanjih 5- do 25. julija in od 20. avgu-in problentAh, ki jih tangirajo. st& do 10. septembra spvznajo Na dubrovniSkem seminarju, z geogra-fijo, zgodovino, kultu-ki bo od 13. do 22. julijn, bodo ro> umetno>stjo in ekonomijo diskutirali v dveh temah: o znanstvenem delu na v,niver~ zah in o oblikah nacionalnega in  mednarodnega  sodelovanja
univerz.
To bo ie četrtič, da se bodo na tem seminarjv. s podobnimi temami sestali predstavniki nacionalmh študentsfcih unij in profesorjev univerz iz raz-nih dežel. Na seminarjih v le-
Jugoslavije.
Pričakuje Se tudi, da bo letos od 1. do 31. julija pri graditvi ceste Paračin — Niš sodelovalo večje število skupin iz inozem-stva,' ki bodo pozfoeje odšie v študentska letovišča v,a morju in v planinah. V sedmih našili, največjih mestih bodo orga/ni* zirani sprejemni eentri za ino* reraske študente.
Izgubljena generacija
Danes je povsod po svetu mnogo govorjenja o zmaterializiranosti in degeneraciji mladih generacfj. Mladi Ijudje, tako pravijo, skrbe samo za to, kako bi prišli do denarja in se izognili odgovornostim. Na eni strani res vlada med mladlno po vsem svetu nemir zaradi umiranja starega sveta in porajanja novega, ki pa ni vedno uspešno. Po drugi stranl pa je več kot naravna želja po mirnem življenju, varnostl in zado-voljstvu, želja da bl človek zakopal glavo v pesek kot noj In se Izognfl vsem problemom, nad kateriml, kot izgleda, nima nobene kontrole.
Skrajni rezultat tega vrenja med mladino Je »uni-čena generaclja«, kot v Ameriki radi nazivajo tedy boyse, huligane ln vso ostalo mladino te vrste.
Ob prebiranju vedno novih »podvigov« prcdstav-nikov te generacije mi v spominu vedno bolj oživljajo razgovori ln diskusije o tej mladini, ki smo jih lani imeli na mednarodnem študentskem seminarju v Stockholmu. Iz zapiskov in spominov tega seminarja je nastal naslednji članek.
Diskusije o wničevA genera-9tji me zelo sporninjnjo na pri-tadevanja slcpca, Jct posJcuža. ypisaiti, kaik&en je slon. To pa varadi tega, ker po eni strani mnagi Ijndje, k>i o tem proble-mu diskutiraio, o njem nimajo asne predstave, po drugl stra-ii pa zato, ker je pojem unl-Kene generacije zelo zapleten. vo je generacija, ki ji dajejo tnačaj jazz f&stivali, mamila v&eh vrst, povratek v katolici-»<em, modni komunizem, zgod-iji zakon, promiskulteta, ulič-xe tolpe, moderna poezija in oroza ter splošna konfuzija. Vse to je za razpravljanje hva~ .ežen in obenem nev&ren pred-met. Hvaležen zaio, ker uaj re-« "e kdo o njem karkoli. bo v ijegovih be&edah nekaj resni-ze, In nevaren zato, ker naj ' odo ugotoviive na videz še 'ako pravilne, so navadno po-nostavljene.
Da bo moje delo laije, se bom skuial omejiti le na tl-sto, v čemer so si bili vsi moji prijatelji  sporazumni.
Uničena generaicija se je sama izločila iz organizlrane družbe. Vendar pa njen iz-stop iz drufcbe ni revolucio-naren nastop, ki naj pripelje do ustvaritve nove in boljše družbs. To je enostavno le uporen prelam z vsem obsto-ječim. To je poskus, da bi na&ii svojo osebno realnost in pomembnost zunaj drožbenih okvirjev, ki jih smatrajo za nerealne in brezpomembne. Tak mlad človek unlčuje ob-stoječo dražbeno uredltev s skoraj vsako »vojo besedo. Sam sebe smatra za dinamit V resnici Je vse njegovo go-vorjenje le vellk: NE! NaJ-bolj vznemirljlva stvar pri tej mladi generaciji Je njen odpor, da bi kakorkoli posku-šall spremeniti svet, — zanje je ves svet le prevara, poll-tika pa dolgčas.
bomo tako in tako razletili na  kose.«
Solski otrod po vsem svetu 8e morajo pred namišljenimi bombnimi napadi skrivati pod mize in se stiskati k zidovom. Zato, če upoštevam<~ ?.e druge pogoje, ni nlč čudnega, da izgubijo občutek druibene od-govornosti, ko postanejo $ta-rejši. Otrocl so preveč pa-metni. Samo starejši — in se-veda driavni uradniki — ve~ rujejo v clvilno obrambo. Otrod pa o teh stvareh vedo mnogo več.
Drugi faktor je ta, da se današnja mladina vključuje v družbo, ki preživlja globoke in neprestane spremembe. Naš vek je vek tehnologije in člo-veStvo 8e temu še ni prlva,' dilo.
Stare kultur&, trdni družin-ski odnosi itd., vse to se je zrahljalo all pa popolnoma iz~ ginilo.
Izven najožjega prijatelj-skega kroga ni več pravega smi8la za skupnost in prija-telj8tva. Odnosi med teml Ijudmi so le neprestana vr-sta spreminjajočih se, neoseb-nih kontaktov. Stvari «o pre-velike ali pa preveč oddalje-ne. PolitiJca je nekaj, s 6e~ mer se ukvarjajo v Washing-tonu in Moskvi.
Ti mladi Ijudje se smatrajo za tolpo, v kateri gre vsak svojo pot, brez ozira na dru-gega ali druge. ,Ne poznajo drug drugega in njlhovi obra-zi so le premikajoče se maslo in abstraktne sence. Mladina se čutl odtujena od sodobne družbe. Stopajo vanjo, ne da bi bili sposobni spojiti se z njo. V isti anketi o mladin-skem kriminalu je nekdo za-pisal: »Zivimo na svetu, ven-dar nimamo nobene besede pri tem, kaj naj se zgodi ali kaj se ne sme zgoditi.«
ostala do leta 1945, ko se je nenadoma spet spremenila v diktaturo. Po drugi strani pa sta bili Nemčija in Japonska leta 1945 »moralno tako po-kvarjenu, da 80 zavezniki v svečani zaobljubl spremenili Nemčijo v deželo kmetov, v japonsko ustavo pa so vsta-vili pasu8, ki je prepovedal, da bf Japonska še kdaj imela kakšno orožje. Leta 1950 pa je ameri&ka vlada objavila veselo novico, da so Nemci in Japond dotiveli čudovito du-hovno preobrazbo. Nifo po~ stali samo demokratični, tem-več tudi tako miroljubnl, dd jih je bilo treba prisillti k ponovni oborožitvv (čeprav proti ogorčenim protestom ve-čine nemike in japonske jav-nosti!).
Vse to zelo jasno ilustrira osnovno izhodišče. V 19. sto-Ietju so Ijudje zamenjali vero v Boga z vero v podedovano dobroto in človeški razum. Ta vera je dobila svoj smrtnl udarec v drugi svetovni vojni in bila pokopana pod trupli milijonov Zidov, kl jih je uničil Hitler. Najprej so Ijudje izgubili vero v boga, sedaj pa še v samega vase. V pomanj-kanju trdnih moralnih vrednot plavajo sedaj v mlačni vodi »relativnih vrednosti«. In mla-dina je zopet patnetnejša od odraslih. Preveč dobro ve, da so vse »relativne vrednosti«, k! ne samo dovoljujejo in to-lerirajo, temveč celo zahtevajo graditev hidrogenskih bomb, samo razumna utemeljitev za norost.
»Ubežniki« obupno iščejo nek pomen v iivljenju. Drui-ba jirn ne daje prilike, zato morajo n<% svoj način poiskati resnične vrednote. Bodočnost' nima nobenega smisla, če se svet  pripravlja   k  samomoru
in ubežniki občutljo realnost samo z akcijami v sedanjosti — v vrsti osebnih in direkt-nih izkušenj. Alkohol, ma-mila in nepovezane in navi-dezno neodgovorne akcije uni-čene generacije dobijo v tej luči nov pomen. Vse te akcije so del naporov pri iskanjv zavestnih osebnih &kcij .v svetu, kjer zavestno osebne akcije postajajo vedno težje Večlna Ijudi je presenečena in ogorčena nad neodvornostjo in lahkomiselnosljo uničene generacije. »Zivljenje je ie tako dovolj zapleteno, ni ga treba sedaj spreminjati v poe mo.v In odgovor »uničenih« na to: »Če ne moremo člove-škega življenja spremeniti v poemo, potem je brez pome-na, brez vrednosti.«    ¦
In kaj misli uničena gene-racija samo v sebi? Kam pe-Ije njena pot"
Ce najprej odgovorlmo na zadnje vprašanje, potem se ne moremo znebiti močnega občutka, da nobena občutljiva oseba ne more ostati duševno zdrava, če ne verjame v ni-česart drugega kot samo vase in svoje lastno takojšnje do-živetje in občutje, Tisti člani uničene generacije, ki zaradi zavračanja obstoječega druž-benega sistema »grizejo svoj lastni rep«, končno morajo po-stati religiozni ali pa pono-reti, Brez občutka za vred-note take ali drugačne vrste postane  iivljenje  nemogoče.
Vendar pa nekateri člani uničene generacije zastopajo drugačne in bolj zdrave na-zore. Marsikdo, kl prične kot upornik, si polagoma zaželi storitl ie kaj več in večkral konča kot revolucionar, ki hoče — spremeniti druibo. DRAGO   COP
Lojze Spacal: Zid noči
Svet plakatov in reklam
V sodobnem žlvljenju vsak hip zadevamo ob nek poseben svet — svet plakatov, reklam, panudb in priporočanja. Ta svet o-bstaja ln se oblikuje po povsem specifičnih zakonih in je tako heterogen, da ga ni možno raziskovati le na nekem ozkem znanstvenem področju. Njegove zakone in pojave je treba raziskovati ločeno in sa-mostojno ter se jih lotevati z vseh mogočih aspektov — z aspekta literature in literarne teorije, likovne umetnosti, eko-nomskih ved, filmske umetno-sti, filozofije in skoraj vseh ostalih socloloških ved. Zato je jasno, da je razpravljanje
Morda bf lahko navedli tri vzroke, ki so privedli do tega »odpadanja« mladih od družbe.
Najprej je atomska bomba X vsemi njenimi posledicami. Mladi Ijudje (pa tudi stari) so v precejšnjem številu dora-Sčall v atmosferi, ki ni ob-Ijubljala dobre bodočnosti, če >o je sploh obljubljala. Tu dostikrat ni šlo le za »osebno prihodnost«, temveč za pri-hodnost vsega človeškega ro-du. Zadnje dejanje bo skoraj končano, zavesa bo vsak čas padla in ig.ra niti ni bila po-$ebno dobra in sedaj postajajo mladl gledalci na svojih se~ dežih nemirni. Ko so pred ne-davnim teenagerji v neki an-keti odgovarjali na vprašanje, kaj je po njihovem mnenju vzrok naraščajočemu števllu prestopkov mladoletnikov, \tiih }e skoraj polovica odgovonla, da je zcUo tizrok »svetovna si-tuacija«. To čustvo je morda toajbolje izrazilo neko dekle, fct je napisala: »Navsezadnje dobro vemo, da nimamo niče~ $ar izgubiti. Prej ali slej  se
Lojze Spacal: Zidovi leta 1945
Tretji faktor pa je ta,  da   o tem tako imenovanem svetu
so    mladi
ogromnih družbenih spre-memb izgubili smlsel za mo-ralne vrednote. Stalen refren je, da nimajo vodilne idejc. Politika je zanje nekaj ogab-nega. V Združenih državah in Sovjetski zvezi je na oblasti skupina Ijudi, ki je očividno nepoštena in vsi, celo brihtni študentje, to vedo. »Svobodnl svet« F. Dullesa se ponaša s Francom, Cankaj&kom, Sing Man Rijem, Trujillom in po-dobnlrni, »komunističen blok« pa je prepojen s krvjo deset tisočev madžarskih delavcev. To pa še ni vss. Mladi Ijudje, ki le malo poznajo zgodovino, imajo vedno moč-nejši občutek, da si sedanje vlade ne dovolijo niti dostoj-nega intervala med dvema mastnima lažema. Na primer: Vsi Amerikanci so do l. 1942 vedeli in biU prepričani, da vlada v Rusiji brutalna dik-tatura. Omenjeneg.a leta pa sta Roosevoelt in H. Luce od-krila, da je bila Rusija ves ta čas demokracija in taka je
kupimo, ampak blago kot predmet pregrehe, sreče, trp-ljenja in obupa, aznačeno s potrebo, s hrepenenjem, luk-suzom, slučajnostjo...
V dekorirani prezentaciji privlačna moč nekega prikaza-nega objekta nikakor ni vpra-šanje njegove lepote ali real-nosti, ampak predvsem vpra-šanje intenzivnosti, efekta. Za-to bi lahko govorili celo o po-sebnih, novih kategorijah iz-raza, lastnih te temu svetu plakatov, por^udb, reklam.
Toda zavedati se moramo, da. plakat na primer nikakor ni stvaritev ustvarjalca, avtor-ja, ampak stvaritev predme-tov, ki so postall blago, stva-ritev same sebe prezentirajo-če se biti, če lahko dopustimo ta paradoks. Avtor v njem ne sme izraziti svoje osebnosti in enkratnosti.
Plakat morajo videti ljudje, ki se niti najmanj ne trudijo, da -bi ga videli. Zato si svet plakatov s svojimi intenzivni-mi izraznimi sredstvi ustvarja neko izredno svetlost, nasilno upadljivost. Toda stvarl niso včasih nevidne le v temi, ara-pak tudi na jarki svetlobi. Za-to je treba ponujane predmete poveličati, jim dati višjo in-tenzivnost, da bi jih ljudje spoznali za blago — torej za nekaj, kar spada k sodobne-mu svetu. Olepševanje je tu prvo sredstvo, provokacija pa zadnje.
*
Ker je v svetu plakatov osnovano vse na prezentiranju ne pa na reprezentiranju, do-mišljija ni utesnjena v spone udobne spoznavne konvencio-nalnosti. Zato lahko tudi z najrazličnejšimi, iz sveta ab-strakcij porajajočimi se kon-figuracijami načelno reštmo vsako nalogo, samo da ni v nevarnosti intenzivnost razo-devajočega se objekta ali pro-cesa.
za to nam je
vključiti v svet ponujanja.
intenzivnega
 tor pa je ta,  da   o tem tako imenovanem svetu       ^  primer za to nam Je  sredi    vseh    teh   plakatov lahko izredno obsež-   bila ietošnja razstava poljskih
no, vendar se borno v našem sestavu omejili le na nekaj po-gledov na ta svet.
Plakati in reklame nam od-krivajo nove tehnološke, fi-zične in druge plasti procesov in predmetov, toda ne v smi-slu neke spoznavne teorije In njenega reprezentiranja, am-pak v smislu nove montaže sveta iz funkcij in procesov, katerih vseskozi spreminjajo-čo se podstat imenujemo bla-90.
V svetu plakatov in ogla-sov imamo opravka s prikazo-vanjem in ponudbo blaga, ki sta uresničeni v .nekem estet-skem efektu, ki je v A*aki meri umetniški kot tehnološki. Lahko reftemo, da je ves pro-blem v dovršenosti vabljenja. In za intenziteto tega je važna predvsem koeksistenca blaga in umetnosti. Rafiniranost vabljenja je prav v tem, da blago asociira umetnost, umet-nost pa blago — toda ne eno-stavno blago, ki ga pač lahko
plakatov, kjer smo lahko vide-li najrazličnejše možnosti — od enostavnega prikazovanja pa do povsem abstraktnih, a vendar močno Intenzlvnih pla-katov.
Za likovna sredstva, uporab-ljana v svetu plakatov, je važ-no le to, da ostajajo še vedno na področju ponujanja in rcb-Ijenja — pa naj prikazujejo Idilo ob prenosnem radijskem sprejemniku ali pa z barvno kompozicijo, ki je ne moremo in tudi nočemo razvozljati, opozarja na elitnl ples. Ostati morajo površinsko dekorativ-na in efektna, brez globljih plasti, ki bi le ovirale trenutni ini popolni uspeh reklame.
Ni slučaj, da si moderni pla-kati jemljejo likovna izrazna sredstva prav iz novejših umetniških smeri — likavna sredstva teh smeri so namreč •sarna po sebi, ko jim je odvzet čar in imperativ umetnosti, močno površinska in samo de-korativna, tako da jih ni težko
V svetu plakatov in ponuja-nja imajo poleg likovnih sred-stev veliko vlogo tudi besed-na izrazna sredstva. Govorimo lahko o posebnj prozi, o pre-zentirajofii epiki, kl opozarja, vabi, ponuja... To je proza, ki je do skrajnosti intenzivna, ki jemlje predmete takorekoč iz izložb in nam jih postavlja na svetlobo, čisto pred oči. Be-sede, ideje, kompozlcija, epika in poezija — vse je v tej služ-bi, vse skuša privleči človeka, ki se niti malo ne zanima.
Is>ta pravila kot za likovna izrazna sredstva veljajo tudl za jezikovna, uporabljana v svetu plakatov. Tudi ta ne smejo bitl nekaj povsem nove-ga, globoko osebnega — ker bi s tem ne bila več razumljiva vsakemu človeku že v prvem trenutku. Iz morda že tnočno izrabljenih besed, podob in misli je treba sestaviti nove zveze, transparentako, toda stabilno montažo, kd bo pre-zentlrala blago.
Tej prozi je gotovo zelo bli-zu vsaka umetniška proza (ali pa tudi verz), ki skuša biti in-tenzivna v največji meri, ki je — plakatna. Primerov zanjo lahko najdemo dovolj tako prl starejših ustvarjalcih kot tudi na primer pri ekspresionizmu in mnogih novejših smereh.
Ena izmed bistvenih značil-nosti te plakatne proze je po-seben tehnološki stil. Njegove značilnosti so vedno bolj ter-minološki govorni naftin in vedno bolj tehniftne podobe, premori, periode. Metafore in misll, ki si jih ta jezdk dovo-ljuje, ne slede taku predstav, asociacij ali spominov, kot v umetniški prozi, ampak se ravnajo po sosledju konstrui-rane montaže. Tako so skupaj z domišljijo podrejene smotr-no vklenjeni in intenzivirani slntaksi.
Jezik plakatov tvori s svojo posebno obliko, ritmiko in re-toriko, izraznostjo in opisova-njem neko novo področje jezi-ka. To področje pa je še malo raziskano, Gotovo pa mu lah-ko najdemo nešteto izvorov in pojavnih oblik: od prijav pa-tentov in izumov do znanstve-no-fantastične literature. Svo-ja sredstva jemlje v velikl merl iz umetniške proze, toda prej jim vzame osebnostno no-to, jih intenzivira — napravi plakatna.
Svet plakatov pri svoji pu-bliki, intenzivno izrablja tudi padročje čustev. Ob prikazo-vanju šminke in kreme ali pa čevljev, puloverjev, likerja ustvarja neko lirično občutje, ki mu podležemo in v katerem pozabimo na premislek in vstopimo ter plačamo. Za vse učinkovite in omarnljive re-klame je značilna precejšnja stopnja lirizma in poetičnosti.
Toda ta lirlčno«t in poetlft-
nost nista novi, nista globoko občuteni in tudi ne komplici-rano izraženi. Zgrajeni sta prtdvsem na elementih, ki so oi> oeštetih stvaritvah umetno-sti postali že do dobra izobli-kovane, vsem Ijudem-publiki lastne in dostopne vrednate, ideali.
Za ilustracljo nam lahko služi tale oglas:-
»Za pristnost čebelnega rne-du jamfti MEDEX, Ljubljana, Miklošičeva 30. Cebelni med, zaužit v kakršnikoli obliki, je najboljše krepilo, saj vsebuje zdravilno moč narave.« če nič drugega, nas razgiba vsaj tisti končni element oglasa, ki se direktno dotakne našega čust-venega sveta in sproži vrsto liričnih asociaoi:j, ldealov in celo mistifikacij, katerim go-tovo prej podležemo kot pa kakšnemu znanstveno-zdrav-niškemu dokazovanju o zdra-vilnosti medu.
Svet plakatov poudarja do-godke, pojave, njihova bistva ga ne zanimajo. Pomeni nekaj najbolj zunanjega — v tem je njegova živost. Na trenutek da veliko, celo preveČ — v tem je njegova prlvlačnost, pa tudi minljivost. Ostaja na površini — to mu daje možnost trenut-nega intenzivnega efekta.
Lahko rečemo, da pomeni svet plakatov v skrajnem sml-slu artistiftni upor proti umet-nosti iz globine, neko smotrno vitalnost površine, ki je,%ko se je enkrat osvobodila, ne mo-remo več ujeti.
K značilnostim modernega sveta gpada, da teži z vseral svigitni bistvenimi odločitva-ml in upanji, s svojim živ-ljenjskim stilom navzven, na površino. Moderni svet je skr-čil vzroke za zamolčevanje in prikrivanje: je dvoumen, toda svoje dvoumnosti ne taji. Mo-derni svet zblra svoje važn? objekte in spoznanja na povr-šini. Tu prehaja v svet pla» katov in se z njim povezuje. Sporočila, manifesti, kongresi in resoludje tvorijo mrežo, y kateri postajajo opazni izrekif spremembe, napredek in naza» dovanje ter so prezentirani z vsemi znaftilnostmi vabljenja.
Če rečemo, da imamo v so» dobnem svetu opravka tudi ie z nekirn posebnim svetom — svetom plakatov, to torej še ni dovolj. Reči moramo, da je so-dobni svet prežet s pojavi in akcijami sveta plakatov, saj njihov površinski izrazni način močno vpliva tudi na najobl-čajnejši miselni način moder-nega človeka. Tu torej preha-jamo s področja deskriptiv-nega raziskovanja izraznih sredstev in učinkov (tudi eko-nomskih) plakatnega sveta na področje filozofskega in druž-beno političnega raziskovanja o pomenu in vlogi sveta pla-katov v sodobnem svetu. In gotovo je to področje še ob-širnejše, kakor pa lahko sedaj slutim.o.
Duiao Voglar
Lojze Spacal: Kraškc dvorišče
NA NOVI POTI
w
Stevilne demonstracije v letih 1931-33 so bile' najvidnejši in najizrazitejši pojav v študentskem življenju tega obdobja. Imele so močan vpliv na tedanje slovensko politično življenje in mnogo do-prinesle k oblikovanju javnega mnenja ti-stega 6asa. Bile so celo začetek ponovnega aktivn^ga poseganja Partije v javno živ-ljenje. Borba proti diktaturi, proti policij-skemu terorju, borba za politično svobodo, nacionalno enakopravnost in nov družbeni red je bila vsebina tega pomembnega štur dentskega boja.
Razen tega zunanje ižrazitega nastopanja naprednih študentov se je razvijalo novo, močno razgibano življenje tudi v študent-skih klubih. Levičarsko orientirani štu-dentje so bili v tem obdobju najhujše dikta-ture brez svojih organizacij. Vključeni so bili v nekatera druga društva. S svojim ak-tivnim delom so odločilno posegli v njihovo žlvljenje, pridobivali študente zase in tako spreminjali fiziognomijo teh organizacij. Le tako je razumljivo, da je bila zaradi komunizma razpuščena krščanskosociali-stična Borba in je bilo 5. marca 1934 zaradi komunističnega delovanja razpuščeno naj-starejše slovensko akademsko društvo Tri-glav.
Velja si ogledati življenje in idejno usmerjenost Triglava v letu pred razpu-stom. Pred nami je brošura Triglav z opi-som dela. Leto 1933. V brošuri je kratko naznačena vloga univerze in znanosti v so-dobnem življenju in pomen akademskih društev. Orisane so posamezne akademske organizacije na ljubljanski univerzi, naka-zano njihovo delo in njihova usmeritev. Kratki zgodovini Triglava in študentskega življenja v povojnih letih sledi oznaka dela tega društva' ki vključuje »glasnike nove miselnosti, ki pomeni odklon od dosedanje-gapsevdonaprednjaštva z vsemi njegovimi tipičnimi slovenskimi priznaki.«
»Leto 1931 lahko imenujemo kot dokonč-no prelomnico na tej poti«, je zapisano v ^brošuri. »Mladina z novimi pogledi na naše domače in svetovne probleme je v društvu popolnoma prevladala. Začelo se je sistema-tično delo. Prirejali so predavanja, ki so obravnavala naše nacionalne, gospodarske in zlasti socialne probleme. Rezultat tega dela in vzgoje članov je bil, da se je Tri-glav odrekel lažnemu integralnemu jugo-slovanstvu, ki ga naša konjunkturna poli-tična javnost od časa do časa proglaša za edino zveličavno, in prešel v slovenski in s tem edino pozitivni jugoslovanski tabor.
Prav tako je naše članstvo ostro obsodilo popolno apatičnost naše javnosti do aktu-alnih socialnih problemov našega časa, zla-sti ker vidi, da je rešitev slovenskega na-rodnega vprašanja v najtesnejši zvezi s so-cialno-gospodarsko preobrazbo. V temelji-tih predavanjih, debatnih večerih in razgo-vorih se je članstvo dodobra poučilo o vsej krivičnosti današnjega družbenega reda. Močna socialna orientacija članstva, ki pre-haja v razredno-marksistični svetovni na-zor, je bila praktična posledica tega smo-trnega dela. Iz društva je nedelavnost, pa-sivnost ir nezanimanje za aktualno proble-matičnost   današnje dobe domala   izginila.
Članstvo se sistematično izobražuje, za-vzema svoje stališče do vedno znova pora-jajočih se problemov, kritično motri vse pojave sodobnega življenja in se resno pri-pravlja na pot v življenje, kjer bo slej ali prej skušalo svoje nazore in poglede prak-tično uresničiti.-«
Delo Trglavanov je bilo usmerjeno na pre-davanja in debatne krožke. Zlasti živa sta bila krožka za politično ekonomijo in kro-žek za proučevanje gospodarskega in kul-turno-zgodovinskega razvoja Slovencev. Po Marxovem Kapitalu so obravnavali osnove politične ekonomije. Vadili so se v govor-ništvu in se seznanjali z modernimi spo-znavnimi teorijami. Prirejali so društvene lzlete in tako spoznavali resnično življe-nje.
»Naš čas nam daje z vsakim dnem nove naloge. Dogodki doma in v svetu ustvarjajo probleme, ki zahtevajo rešitev. Mladina, ki najbolj čuti zmedo in neurejenost današ-njega sveta, mora razmišljati o njih, ker prav njena naloga bo, z znanjem in odloč-nostjo dat" svetu nov obraz. Mi Triglavani, ki hočemo dati Triglavu življenjski smisel, moramo s to progresivno mladino.*
Progresivna usmerjenost pa nobenemu starojugoslovanskemu režimu ni bila všeč. Ko so Triglavani stopili na edino re^ na-rodno, res ljudsko pot, je bil Triglav prepo-vedan. Triglavani pa so ostali. Napredna misel in napredno delovanje sta bila pre-ganjana in zatirana, zatreti pa se nista da-la. Zrasel je Mladi Triglav.
AKADEMSKA AKCIJA
Celo desetletje ln še več ni bllo po usta-ncrvitvi Ijubljanske univerze posebnih prostornlh sprememb. Stiskanje seminar-Jev in inštitutov je bila prava rakova rana uni-verzitetnega pouka. Niti poJitične stranke niti univevzitetne oblasti niso dosegle izboljšanja. Nasprotno, ljubljanska univerza je bila leto za l»tom v nevarnosti, da ji okrnejo zdaj to zdaj aopet drugo fakulteto. Nič kolikokrat so morali Studentje braniti ogroženo univerzo s protesti in   stavkami.
Leta 1933, v času diktature, so Studentje prp-Sli v ofpnzivo, ki je dobila izraz v spontar i, odločnem in strnjenem nastopu slovenskih štu-dentov v akciji za univerzitetno knjižnico. Za slovensko univerzo so zahtevaJi iste pravice kot sta jih Imeli obe univerzi v državi. Vprašanje enakopravnosti slovenske univerze so načenjali kot sestavni del vprašanja enakopravnosti slo-venskega naroda, potisnjenega na stopnjo ple-mena. Dve leti so vodili borbo za kn.iižnico ne-organizLrani in levo orientirani študentje. Orga-nizirano delo je v kratkem doseglo viden poli-tičen uspeh. Leta 1934 ,ie vlada sklenila. da v Ljubljani zgradi uniyerzitetno knjižiiico. Pomen Odločne in neomahljive borbe je bil s tem do-Cela jasen.
Aikcija za unlverzltetno knjižnico se ]e nato •ag&Hla v akademsko aktijo za izpcpolnitev uni-fme.  Vodstvo  je   za   daljše   obdobje   prešlo  v
roke klenkalnih študentov, ki je kljub mini-strsklm Ustnicam njihovih duhovnjh očetov do-seglo zelo skromne rezultate. Akademska akcija je postala neprimeren teren za merjenje poli-tičnih  sil  na  univerzi.
Vseptembrskih dneh leta 1933 je pričel izhajati informativno strokovnj list Akademski glas. Ker so študentje z razpustom Zveze slušateljev izgubili svojo skupno, reprezentančno organizacijo, so sku-šali zamašiti vrzel s skupnim neodvisnim akaclemskim glasilom, ki naj bi bilo v okvi-ru tiskavnega zakona in akademske časti neodvisno in nepolitieno glasilo, ki se bo vzdrževalo samo sebe V njem naj bj se bo-rile misli in nazori, medsebojno naj bi se spoznavala razna mnenja in se krepila »de-lovna enotnost vseh štndentov, enotnost, ki ni svetovno nazorne narave«.   :
Duhovna enotnost ,je zadevala ob re-alnost. Slovenska plutokracija je iz-rabljala slab soci-a!ni položaj štu-dentov in strankar-«ke koiristi. Aka-demski gl&s je za-plsal: »Smo profci 7asiJžn,Teva,njii aka-demske mladine s košfkom kruha, kijti tako «"¦ VKara-ja propadla in  hlapčevska     inteli-
cj:
Ker so bllj  proti
izrabl.1an.1u študentov, so bili nujno pr»t1 redu, k} je tftmel.Hi na takem načinu družbe-nih odnosov. Ta odpor jc bil v začetkji izha-janja listi ?¦? »krnmen. Rdeči signali so pisa-li o indiferentnostl in strokovničarstvii §tu-dentskesra lista.
V   drugem   letu   izhajanja  je   dobil   Aka-demski glas »blodečega tovariša« — Stražo v viharju.  Za  njo  stoji  maloštevilen,  a  Lzred-no zagrizen  in napadalen katoliški tabor, ki je od vsega začetka napadal Akademski glas. Akademski   glas   je   odgovarjaJ:   »Boriti   se hočete proti materializmu? Borite se! Borite se   z   vso   silo   mladega   človeka...    Boj   bo težak   in  spoznanje  bridko;   morali  se  boste boriti   predvsem   proti   samemu   sebi,   proti lastnemu  gledanju,  zmaterializiranemu v naj-slabšem pomenu besede.«
V  odporu proti klerikalni napadalnosti in pasivnem   zadržanju   precejšnjega   dela   štu-dentov se je sčasoma začela v Akademskem glasu uveljavljati vse bolj odločna l«vičarska smer.   Vse   bolj   so   »e,   v   začetku   sicer   ie prikriito,   javljali   ^»ivi   k   soJidairizaciji   z delavskjm, razredom. »Naše mesto je ob strani tistih, ki stradajo dela, kruha in pravice . .. na  stranl  tistih, *kl  to  pravico  zahtevajo  in se  zanjo  bore.  Studentski  interesi  so danes satno del splošnih interesov vsega delovnega ljudstva.«
Iz brezbarvnega lista je Akademski glas dejansko postal marksistično orientiran llst, kakor je to denuncijantsko trdila Straža, rekoč, da je list obolej »na kroničnem mate-rializmu z močno inklinacijo na levo.« Vse-bina tega »kroničnega materializma«, te leve usmeritve, tega »propagandnega sredstva go-tove skupine z določenim, svetovnim, politič-no socialnim nazorom«, kj je bil trn v peti slovenskim klerofašistom, je bila znanstvena interpretacija slovenskih sacialnih in naci-onalnih problemov in na tej osnovi vodena slovenska politika. »študentska mladina, ki se je v tem času zbirala v Mladem Triglavu, v Njivi in od leta 1935 tudi okrog MVkadem-skega glasu, je vse bolj uvidela, da je slo-vensko nacionalno vprašanje v bistvu kom-pleks socialno gospodarskih problemov. Ta mladina se je iz socialne nujnosti, iz naci-onalnega čustvenega zanosa približala mark» sizmu, kar ji je narekovala prav njena pove-zanost s slovenstvom. V tem je tudi razlika med njo in slovensko so«ialno demokracijo. Gibanje te slovenske marksistično usmerjene akademske mladine ima predvsem značaj kulturnega boja. Ta mladina je za idejno borbo proti vsemu zlaganemu, zahteva <\b-jektivno kritiko vse naše klavrne socialne sredine, kliče p0 novi, boljši, svobodni družbi, k! naj na minimum zmanjša možnosti Izpače-nja čioveka.« (Akademski glas, III., 1935, H. 22—23).
Politieno idejno maličenje je na Sloven-skem grozilo v tistem obdobju in še leto po tem s stražarske strani. Akademski glas je zapisal: »Tičite do kolen v blatu sloven-ske tragedije Luke Jerana in Mahniča. V levici imate križ, v desnic! kranjski kre-pelc. Straža je dokument sramote, odraz parjenja in bratenja kranjske zaostalasti in evropskega fašizma dvajsetega stoletja.« Ivan Rob je dostavljal svoje travestije, cenzorji  pa so Glasu  izrezovali stolpce
V    drugi    izdaji    druge   številke   četrtega Ietnika,   2.   marca    1936   je   bila    objavljena prepoved   širjenja   tretje   številke   Akadem-skega   srlasu  s   sledečo  utemeljitvijo:«...  iz-našajo    se    trditve,    s  katerimi   se   povzro?a ofiitno  nerazpoioženje  zoper  državne   napra-ve,  zakone,    uredbe  in  naredbe   oblastev   !n zoper   politični   in   s«ciaJni   red   v  državi . . .«
Po tem Aksdemski glas ni več izšel. Iz-hajala pa je Straža, v obsegu povečana in celo  —  vsak  teden.
Ka/ieri popolnoma klarikalne Zavednosti je od leta 1934 obsta.ial napredni Klub prekmurskih akademikov.
Klub je poudarjal potrebo po združitvi vse prekmurske aikademske mladine pri konkretnem delu, ki ga zahtevajo prekmurske prilike. Pred-vsem je poudarjal tesnejše zbliževanje s slo-vensko skuipnostjo na drugi straiji Mure in opo-zarjal na pereče socialne probleme prekmurske-ga. ljudstiva.
Pri tem je izvršil nekaj izredno važnih de-jan.j, ki so splošno sl-ovenskega pomena. Mednje spada predvsem aikcija za popolno gimnazijo v Mursikj Soboti. S pl&biscitom 15.000 družinskih poglavarjev. 20.000 letaki !n številniimi shodi je razgibal prekmursko prebivalstvo, da je to za narodno zavest in ljudslv napredek izredno važno ustanovo odločno zahtevalo. KluTo je znal pridobiti tudj predstavniike vsega slovenskega javnega z'vljenja, da so odločno podprli prek-mursko zahtevo Klub je odločno stal na sta-lišču slovenske individualnosti in je v času, ko bi ga to moglo spraviti ob eksistenco, pri nasprotstvr: tudi s konservativno smerjo pro-testiral proti raznim likvidatorskim pojavom. Bnako stališče je zavzel nasproti velesrbskim poskusom.
SM0 SESTAVNI DEL DELOVNEGA LJUDSTVA
Akademski .agrarni kJub Njiva je na-stal leta 1923, bil dalj časa v tes-nem odnosu s Slovensko kmečko stranko, se nato v več pogledih z njo raz-hajal in doživlja] notranje zastoje in pre-osnove. Po regeneraciji poli4;ičnega življe-nja v tridesetih letih se je počasi zopet utrjeval in crbnovil svoje delo. Pod vplivom nekaterih marksistično usmerjen.ih čilanov je dobival vse bolj levičarsko fiz.ionomijo. V klubu Njiva so se zbirali študentje, predvsem kmečki sinovi, pri študiju kul-turnih, gospodarskih in socialnih razmer slo-venske vasi, da bi se tako pripravljali za deLo med ljudstvom. V svoj program s<J postavili nalogo, zbirati statistično gračfivo o rštemerah in potrebah kmečkega stanu in se boriti za kmečko, delavsko, demokratič-no in sodiobno ter antifašistično miselnost med študenti in med narodom. Imeli so po-seben agrarni krožek, kjer so proučevali pereče kmečke probleme, agrarno reformo, dolgove itd. V tako imenovanem sloven-skem krožku so obravnavali narodao pre-teklost; delovala pa sta še ženski in znan-stveni krožek.
»Čutimo, da smo sestavuj del delovnega ljudstva in da so nam dani pogoji za ob-stanek samo v vr&ti tega Ijudstva, V tej dobi e mladi rcxl, ki se z muko prebija &kozi šole, mora zavedati, da njegov obstoj zavisi od življenjskih pogojev kme6ko-de-lavskega Ijudstva. Kot kmečki sinovi se za-vedamo dolžnosti, ki jih imamo do svojega naroda.« Tako je bilo njihovo mnervje iz-raže-no v prvi (in tudi edini) številki revije Nova Obzorja (leta 1935). Stražarji niso mogili molčati. Zapisali so: »Ža ncrvo revijo in   akademskim   klubom   Njiva   se   8krivajo
da se ao l(J januads l&to nt ugodi naš.m zahtevam bomo primorani v soglasj t s tovariši z beograjske in zagrebške univerze začeti ener-gično borbo za dosego svojih vitalnih interesov.«
Stavka tehnikov je trajala trj drij in je zajela prav vse študente* Studentski list je zapisal: »Take enotr.osti menda na l.iubljanski univerzi   še ni  bilo.«
23. novembra zve^er je bil javljen zaključek stavke s sestankom vseh tehnikov v avli uni-verze. Vabljetij »o bili tudj slušatelji drugih faikizltet. Sestanka se je udeležilo približno 400 Studentov in stavka je bila podaljšana za 1 dan. Iz solidarnostj so stavkale s tehniki tudi vse ostale fakultete Delo na univerzj je po6i-valo. Po končani stavki v Ljutoljanj so stavkali tuda y Beogradu in dan kasneje v Zagreboi.
»Prepričanje nas vseh je, da vrhovna pro-svetna uprava pretko volje vseh študentov ne bo mogla it: jn bo morala novo uredbo o tehniških faikultetah takoj ukiniti. Svo^im tovarišem teh-nikom čestitamo na taki enotnosti in jim že-llmo popoln uspeh. Predlog za štrajk je rodil občutek resnice. ki nas spremlja od uvedbe šolnin preJto raapusta reprezentančne organiza-cije do nove uredbe o tehniških fakultetah Mar ne sodi Univerz.itetno sodišče brez nas in preko nas; mar niso sestavili ključa za plače-vanje šolnin brez nas in preko nas; mar se ne uvajaj« zaikoni in uredbe in celo pravila naiim družtvom brez našega sodelovanja ...?« (Aka-demski  glas)
Ker so prosvetne oblasti odločale brez štu-dentov in preko njih, je bila stavka edini mož-ni izraz protesta proli samovoljnemu reševanju ifcudijskih problemov.
POLICIJA, PAZI NA GRADIŠČE 14!
Dekleta, ki so si s samoiniciativno akcijo esnovala na Gradišču svoj Dom, so hotela privesti v vrste slovenskih visokošolk »več zivljenja in razgibanosti in jih po možnosti enotno povezati vsaj takrat, kadar gre za nam skupne interese«. V tem svojem strem-Ijenju so študentke prirejale članske se-stanke, včasih s predavanji. Na sestankih so se zbirale in pretresale pereče probleme. »Moje poročilo pa ne bi bilo popolno,« je dejala predsednica društva že na dru-gem občnem zboru leta 1935, »če se ne bi, sicer nerada, zaradi razmer dotaknila še enega problema, o katerem smo sicer ra-hlo slutile, da se bo pojavil, vendar pa se nismo mogle kdaj nadejati, da na tak na-čin. V mislih imam nelepo kampanjo proti našemu domu, ki je s čudovito vztrajnostjo ter z nečednimi intrigami in denuncijacijami dosegla, da je danes naš Dom v javnosti proglašen za nekakšno iensko ekspozituro marksizma in komu-nizma v Ljubljani. Do te trditve se je namreč  indirektno povzpela  Straža  v  vi-
Študentke društva Dom visokošolk na delovnem taboru v Kaplji na Kozjaku leta 1088.
člani   irazvp-uščenega   krščanskc-socialiaftične-ga kluba  Borba  in naprednega Triglava.«
Z označbo »prekoračenega delokroga« je bauska uprava oktobra 1937 razpustila tudi A. a. k. Njivo.
TEHNIKI STAVKAJO
Na zahtevo novincev Je bil 21. novembra 1835 sklican sestanek vseh tehnikov ljub-ljanske univerze. Ze maja je bila objav-ijena nova uredba za tehni^ke fakultete, ki je zelo otežila položaj socialno slabo situlranih študentov. Na to študentje sprva niso reagirali. Šele grožnja o temeliiti spremembi študijskega režima jih je prisilila k odporu. Na omenjenem sestanku so tehniici uredbo soglasno odklonili in sklenlli začeti borbo proti njej. V resoluciji so poudarili, da skupno z beograjskimi in za-grebškimi tovanši iz gmotnih in moralnih ozl-rov protestirajo proti utesnjevanju in omeje-vanju univerzitetoega študija. »Odklanjamo ob-vezne brezplačne pra.kse, ki jih predvideva nova uredtoa.   Zahtevamo  ukinitev  uredbe.«
V podkrepitev svojih zahtev so vsi tehniki stopili v tridnevno stavko od 21. do 23. novem-bra. Svojim zahtevam so pristavili: »V primeni.
; ed predvojnimi pokrajinskimj oziroma lo-kalnimi klubi je nedvomno najzanimivejši IClub prekmurskih akademi;kov. Zaradi tedanjega sipecifičnega dkolja, iz katerega so prekmurski študentje izšli, je bilc-zlasti zani-mivo njegovo poraj^anje Splošna gospodarska kriza, politična situacija v državi, speeifični prekniursk, prqblemi, gibanje tedanje štu-dent.ake miadine, vse to je našlo odsev v raz-krajanj-u tedanjega kaitoliškega akademskega društva Zavednost, iz katerega se je pod vpli vom nekaterih posameznilkov razvijala skupma. ki si je v sikladu z napredno usmerjenimi slo-vensikimi študenti hotela začrtati svoja pota. Izstopi ln iziključitve iz starega društva so po-vzročili diferenciacijo, ki je postajaLa vse bolj splošen   proces  v  tedanjlh  študentskih  vrstah.
tiaprednega študenlskega gibanja
na ljubljanski univerzi
za mesec maj
maja ali junija 1937 je bUa prva kon-ferenca   študentske   partijske   organi-
zacije
5.   maja    1937   ]e   izšla    prva    številka
ciklostiranega,    ilegalnega   lista    »Slo-
venski   študent«.
25. maja 1932 se je začela tridnevna stavka proti odloku Saveza jugosla-venskih tehničara v Beogradu, da mo-rajo vse visokošolske organizacije do-pisovati s to zvezo le v srbohrvaščini.
harju. Ko ugibamo za namenom tega pi-sanja, se res ne moremo znebiti vtisa, da jfe vse to napisano samo za to, da ni tre-ba dir&ktne vloge na policijo: »Oblast, pa-zi na Gradišče štev 14! Ne dajaj podpore tem Ijudem,  fcer je ne zaslužijo!«
»Ali smo raar kaj zakrivile zaradi tega, če si ob sprejemu tovarišic v Dom ne damo predložiti legitimacij različnih dru-štev, organizacij in kongregacij, ampak le davčne in siromašne izkaze?«
Društvo »Dom visokošolk« je bilo v re-snici eno najaktivnejših naprednih dru-štev in zatočišče ilegalnega partijskega dela na univerzi.
LOČITEV JE IZVEDENA
Rektor ljubljanske univerze je 17. marca 1936 podpisal kratek razglas: »Jutri, v sredo, 18. t. m. odpadejo vsa predavanja In vaje. Dostop v univerzizetna poslopja samo z legitimacijami.« Ministrstvu prosvete pa je poslal telegram: »Cast mi je sporočiti, da so za-radi uredbe tehnlCnih fakultet proglasili slu-šatelji tehnične fakultete naše univerze stavko za nedoločen čas. Do nemirov ali kakršnih koli drugafnih incidentov dosedaj ni prišlo. Rektor.« Temu brzojavnemu sporočilu je čez §tiri dni sledilo drugo: »V zvezi z vprašan.iem uredbe tehnične fakultete in šolnin je stopil del štu-dentov v stavko. Ker je prišlo med stavkujočo grupo in grupo, ki je proti stavki, do težjih spopadov, sem do nadaljnjega ukinil vse delo na   nniverzi.   Rektor.«
Do spopada, ki ga omenja rektorjeva brzo-javka, je prišlo 21. marca ob vhodu jn na stop-nišču pravne fakultete v Vegovi ulici. Ze ob jesenski stavki tehnikov, predvsem pa po njej, se ,1e med delom klerikalnih študentov javljal odpor proti skupnemu nastnpanju študentov. Pod vplivom zasjrizene stražarske skupine Je sedaj prišlo do upiranja fn protistavkovnega gi-banja. Vzroki so bili kristalno čisti: v beograi-ski vladi _so spet scdeli klerikalci. Nasproto-vanje vladinim uredbam ,le posredno pomeniio napadati doktorja Korošca. Tega klerikalna mladina, Ceprav prizadeta, ni smela. Zato se je opredelila proti stavki in so kot stavkokazi sku-pinsko korakali na predavan.ja. Stavkajoči 5tu-dentje so jih nrestregli in fizifno obračunavan.ie je bilo neizbežno. Stražarji so si svoje buške ln okrvavl.iene nosove prali v posebni izdaji Straže, se proglašali za »junake in borce«, k! bi »z lahkoto premagali kominterno«, če bl . . . »Danes je šlo za prave barikade In stražarji so stali brezdvomno na njihl Rane In udarce je komin-
cerna namenila v prvi vrsti stražanjem, dru-gim pa je pripravlla celo špalir! Zakaj ta raz-lika?«
Na dan spopada Je izšel rektorjev rass^as: »Do nadaljnjega odpadejo na vseh fakultetali vsa predavanja in vaje. Vsa univerzitetna po-slop.ia so do nadaljnjega zaklenjena.« Zveza strokovnih klubov tehnjfine fakultete, DruSt^o slušat«ljev juridifne fakultete, Društvo sluša-teljev filozofskp fakultete, DruStvo medicincev, JNAD Jadran, JNAD Edinstvo. Klub neodvisnih akademikov Mladi Triglav in A. a. k. Njiva pa so napisali rektorju pismo. kjer ugotavlja.io, da se je kliub prepovedi detnokratičnega g!aso-vanja na zborovanju vseh študentov 20- marca vefina odlofila za stavko. Ob tem zahtevajo:
1.  da  se odpravijo  šolnine  in   znižajo   vpisne takse,   kajti  izobrazba  mora  biti  brezplačna.   »V dokaz.    kako   katastrofalne   posledice   je   lmela uvedba   šolnin.   navajamo   samo   neverjetni   pa-dec števila sluSateljev. kj se je znižalo v nekaj letih  od   1950  na   1539.   Ce  bi  število slušateljev raslo tako,   kot  je  raslo  pred  uvedbo šolntn,  bi 1ih   danes  imeli   približno  30O0«.
2.  Uredba o tehničnih fakultetah naj se spre-meni.
3.  Odpravi na,1 se posebna taksa za Juridtčno fakulteto  in s tem  ekonomski numerus clausus.
4   Zvišajo naj se dotacije univerzi.
5.  »Ker   se   zatira   akademski    tlsk,    omejuje akademikom   zborovanja   in   združevanje,   ki   so pogo.1   za   uspešno   delo   in   napredek,   vztrajamo na   svoji   stari   zahtevi    po    univerzitetni    avto-nomiji.«                      l
6.  Uredijo naj  se  razmere  okrog centralnega Zdravstvenega   fonda.   »To  so  naše  zahteve    Pri njih vztrajamo,  ker je za nas volja  večine aka-demikov  na.iviS.ii   zakon  in   želimo.   da   se   omo-godi   svoboden   študij   vsakemu   akademikn   tpr se   preneha   z .zapostavljan.iem   naše   univerze.«
V naslednjih dneh so romalp brzo.Javke med mlnistrstvom prosvete in rpktcratom in m<>d rektorji posameznih univerz. OdrerSbam o po-novnem začetku predavan.j so slpriHr nr»)r»*'f<¦* zaradi »nevarnosti nadaliniih spoparlov "ird skupino stavkajočih in skupino. ki je proti stav-ki.« Sele 1. aprlla je bil izdan razelis tTnivnr-/i-tetnega senata. da bodo z 2. aprMom in^n na vseh fakultetah spet predavanja in vs.ie 7 fio-' datkom, da »bodo stavkaiofi po di<;rip!in<;k1 uredbi   klicani  na  odgovor«.
Enotnost štndentov je hila rtoslei po zn5-!!!^! klerikalcev, razen enkratne, krftkolrainp iz,i<"rie v času pred drugo svetovnn vo.ino. M7bita Med naprednimi študenti in nafeinimi konsprvn^ivcl ni moglo biti več nikakega sodelovanja, 5e manj kompromisa.
NI MEJS MED POLITICNIM IN STROKOVNiM DELOM
Prva   številka   akademskega   giasiia   za univerza     in     javna '  vprašanja     — »1551«   je   izšla   25.    septembra    1936, zadnja   pa  ob   koncu   šolskega   leta   1937-38. S  tem  je   biLa   nadaljevana    tradicija    Aka-demskega  glasu.
»List bo v podporo borbi za konkretne študentske težoje. Povsod je viden razkroj slovenske družbe. Danes vodijo življenje neodgovorni ljudje, vse, kar je vfednega, pa molii. Ker pa hočemo biti v shižbi ljud-stva in kulture, bo list obravnaval poleg univeriitetnih delom tudi javna vpraša-nja,« je pisala prva številka.
Iz    študentskcga ^ žirljenja   je   list   v -fsP^ prvem   letu   izhaja-SLL nja    zabeležil    raz-pust   Mladega   Tri- glava,   potek   borbe  proti   šolninam,   in- tenzivnost študija o
 venske  vasi  v  klu-
_^~~ ~"~'*&L, bu     Njivi,     velika
„   *         "*'~f^ aktivnost      društva
"         ~*-a*--^  Dom       visakošolk,
*L?   borba   pri   volitvah
"~^^   v   odbore   Akadem-
-~^^--«^ ~  ske   akcije,   delo   v
~~*^ZL   Slovenskem     klubu ,-r                  ^ss&^te   ,n dnigo-
»Slovenec« je imenoval list »1551« gla-silo marksističmih študentov. »Ce nas Slo-venec napada, je to le nov dokaz, da smo na pravi poti,« pravijo študentje okrog li-sta.
»Za kvaliteto in kritičnost! Odklanjamo vsako dogmatičnost in vse ideologije, ki zanikajo vrednost spcznanja. Pot svobodne-nemu iskanju! Hočemo duhovno svobodo, katere predpogoj je socialna in politična enakost. Za suverenost slovenskega naro-da!«  (II,  1)
List   je   iz   finančnih   ozirov   izostal,   cen-zorji  pa  so  mu  praznili  štolpce.
»Borimo se za spoznanje družbenega značaja dela, ?.a družbo, ki bo urejena tako, da bo za svojo nalogo prevzela skrb, da se more vsakdo izobrazitj za delo, ki ga ve-seli in mu ptfzneje da možnost udejslvova-nja v delovmem procesu; to je geslo mili-jonov  in  tud"i naše geslo.«
»Tudi mi ljubimo lepoto, sinja morja in široko nebo, zvezde in plimovanje, toda dokler bodo družbo pretresale tfagedije, ki niso potrebne, ker so povzročene p€ nepra-vičnem sistemu, ne bomo prenehali napa-dati  brezsmiselnosti  teh  tragedij«   (II,   1)
»Naša trenutna usoda je usoda človeka, ki vsej>ovsod čuti, da je odveč, človeka, katerega delo in sposobnosti ne morejo ni-komur koristiti«.
»Mj  smo za realizetn gledanja in dela.«
»Nekateri študentje so le za ozkcf stro-kovnost — to so grupe tistih, ki so blizu vladajočim. Za nas je strokovnost več, je to, cfa oboga'teni s širšim in globljim po-gledom lajšamo življenjsk; nazor družbe, naroda, sredi katerega živimo, in da dvig-nemo življenje od nižjih, prvotnejših oblik na višje, popolnejše stopnje. Naša dolžnost in pravica je, da skušamo svojo zamisel tudi uveljaviti. Tako delo pa je da-nes nujno po-liti<čno. Ni meje med političnim in stro-kcsvnim delom. Dolžnost univerze ni samo vzgaiati ljudi k čim večji strokovni dejav-nosti, ampak tudi izgraditi ljudi, ki bod"o ustvarili možnost, da bo delo inteligenta koristilo   iirokim   slojem   liud&tva«.   (II,   6)
List »1551«, ki je bil »v zatohlih prostorih slovenskega javnega življenja glasilo mla-de generacije ki ni od svojih tfčetov p.re-jela nobene dediščine, ne da bi jo prej dva-krat pretehtala,« ie bil zadnji v vrsti na-prednih glasiJ predvojnih slovenskih Stu-dentov. Edina številka obnovlienega Aka-demskega glasu konec leta 1939. ni uspela obnoviti prekinjene kontinuitete. Napredna beseda je morala zaradi nasprotovanj ˇ iavnost   zamrpti
Govoreči zid
le se pol meseca nas locl od otvoritve letoSnjega mednarodnega grafiCnega bienala v ljubljani. zdi se, da bo tokrat ta osrednji dogodejt razgibane likovne sezone presegel vse dosedanje; tako lahko sodimo po nedavni monumentalnl razstavi nordijca edvarda muncha, po listih britanske barvne litografije, pri-kljucil pa se je se trzaški rojak lojze s p a c a l s svojimi najnovejslmi deli.
Spacalovo ime srečujemo skoraj vsako drugo leto v raz-stavnih prostorih Moderne 0a-lerije ali Jakopičevega pavi-Ijon-a. Vsakokrat je vnesel ne-kaj novega«, sveiega. Nepresta-no smo lahko siedili temu edmstvenenva   tolmaču   revne
bivaice. Tedaj je umetnik ni-zal detajl za detajlom, in nam na enem listu predstavu vse-binsko bogato okolje. Zdaj pa umevruk prisilj, giedaica, da preko oblike, ki mu 30 nareku-je vsebina, dojema celotno umetnikovo vizijo, ki je na li-
kraške pokrajime, pronicanju v stu ostala izražena le v nekern njeno bistvo pribUževaniu ali detajlu. Ta novi likovni izraz odmikanju, kot mu je nareko- narekuje Spacalu še nekaj več: vala njegova svojstvena umet-niška vizija.
Tokratt pa se nam Spaeal predstavlja po dveh pomerab-nih uspehih: lavi je na be-ne&kem bienulu prejel prvo mednarodno nagrado za risbo in grafiko, letos pa prvo na-grado za lesorez na III. gra~ fičnem bienalu. Olje, grafika, rrvodelirana in slikana grajična
bolj kot kdajkoli doslej se je moral približati sami materiji, kamnu, ki mu postaja ne-utrudljivi pripovednik. Morda gre me to res na škodo umet-nikovega pojmovanja 0 člove" ku, katerega figura se mu se-daj vedno bolj izmika, vendar nam Spacal dopušča, da na vsakem njegovem g r aj i-čne m listu občutimo dalj-j     ii
matrica, kjer je umetnik prvič   ^0 vizijo kraškega kamenarja,
m,   j     j
iegel po umetni masi, ki naj mdvsti nenehnemu iskanju no-vih izrdznih možnosti, so teh-•nvke, kjer Spacal prikazuje svoje občutene in prefinjene likovne vizije. Vsa ta dela so iz'zadnjih treh let in pred-stavljajo kontinuimno pove-zavo   z   že   polpreteklo dobo.
Tako ostaja umetnik v oljihiz 1957 leta, kot na pri-mer Lubenice v izložbi, Motiv iz Poreča, Zidovi v Istri, zvest svojemu nežnemu koloritu, stiiizirami predmetnosti tesno druga poleg druge stoječih kraških hiš, komponirane v čisti linearnosti in ploskovitem stiiu. Umetnik nemtimo išče in se izgublja v živahnih bar-vnih vizijah Mesta ponoči, Dima parka v Parizu, za tre-nutek se ustavi nekje na jugu (Makedkmska pokrajina) in že se vrača na rodrta, toliko izpo-vedujoča kraška tla. Na pogled pusto, umazanosivo zidovje skuša razgaliti, ga odvezati pradavnega molka in ka/men mu spregovori y svoji nera-zumljivi govorici, ki jo tolma-čl z lastnim likovnim izrazom.
Tu je Spacal impravil korak * naprej v svojem razvoju. Se nam je v spominu nje.gov ma-gični realizem tenkih ostrih horinzontal in vertikal, ki vklepajo medse široke ploskve kraških domov i>? njihove pre-
kovača.
Zidovi leta 2945 so pretres-Ijiva izpoved mračne preteklo-sti in silne vere v svetlo bo-dočnost, ki jo občutiš ob po-gledu na komaj zamreženo svetlo okno med črno - sivimi ploskvami. Kraška tla mu po-menijo nerešljivo uganko, čuti se prikovanega nanje (Začara-no mesto), ponoči mu misli blodifo po skrivnastno se od-ražajočem zidovju (Zid ponoči), Nekje med tesnimi ulicami je izzvenel Bachov koral; morda v nizki in temačni kraški cer-kvi. V umetniku se vzbudi spomin na Ohridsko jezero, na list se rišejo nemirne sence — freske iz Klementove cerkve. Mozaična četverokotna ploskev mu izvablja daljnji odmev bi-zantinske cerkve', znova doživ-Ija razgibanost dalmatinskega trga v rdeče-Črm barvi hrvat-skih Primorcev.
Že omenjene slikane in mo-delirane grafične matrice izko-rišča Spacal za včinkovitejše podajanje plastičnosti in močm nejšega kolorita, ki ga zahteva za razliko od nežnejšega na grafičnih listih.
Prefinjen in intimen po vse-bini, barvni lestvici in tehnič-nem izražanju nam je Spacal razkril nov likovni pogled v sicer že prej znano in umet-niško orientiranp okolje.
A.  Bassiv
KramJjanje z režiserjem drame Francetom Jamnikom
Zbogom, častljivost            m.
Ivan   Napotnik:   Fantek s »kranjsko marelo«
KRITIKA JE UGODNO OCENILA VASO ZAD-NJO REZIJO — OSBOR-NOVO DRAMO OZRI SE V GNEVU. ZANIMA ME, KAKSEN JE VAS REZIJSKJ KONCEPT NASPLOH, POSEBEJ PA SE PRI TEJ UPRIZO-RITVI?
Režijsk; koncept ne more bitj nebaj stalnega, pač pa s<e spre-minja z dramsko zvrstjo — od uprizoritve do uprizori'tv©... Osebno sem že od nekdaj trma-ste narave, svojeglav, zato a&m za vse tempeiramentoe, duševao razburljive stvari, V gledališču najbodj sovražim prah In ča-stitljivost. Gledališče ne sme bit; politiTano — bolije je, da je nesramno, predrano. Teater naj bi ne bil dragocena starina, ki je zmerom nad dobrim okusom. Mnogo balje je, če je tempera-mentna, ostra, »živahna vzmet za razgibavanje možganskih mišic in za poveičanje krvn&ga pritiska.« Anemična dostojnost pomenj s-mrt za gledališče — zia nasprotno Pa morata imetj do-volj poguma oba; gledališ6e pa  njegovi obi.L'kovalci.. .
Se staro novinar-so vprasanje: koli-ko re2u je za vami
France Jamnik se je rodil leta 1921 v Ljubljani. Diplo-tniral je na slavistiki, ter na AIU iz režije. Po specializaciji v Parizu je bil najprej asistenž režije v Operi, redakior Obzornika in vrste dckument. filmov. Pr3 Triglav-filmu je sodeloval kot režiser, asistent, svetovalec, adaptator sce-narija pri Vesni I.,in Dolini miru. 1949. je prejel zvezno nagrado za dokumentarni film Hrastniški steklarji.
Pred leti je France Jam^ik prišel za režiserja k Drami. Njegov honorarni konjiček je delo pri RTV Ljubljana, pri Triglav filmu pa namerava prihodnje leto režirati ce-lovečerni domači f ilm s sodobno temo...
IN    KATERA    JE    NAJ-BOLJ USPELA?
Kar živim, sem zrežiral okoli 30 dram. Z veliklm navduše-njem sem delal Osborna, stiino n-ajboLj urejena pa ae mi zdi Moll^rova Sola za može »n Iz-siljena ženitev.
IN  NACRTI?
Za jesensko sezono priprav-Ij&m v Braral franeosko kome-dijo, ki je v piregrešni nesram-nosti komedijiSka tekmica Os-bornu. Za le'tošoiji Ljubljansk}' festival v Križankah in redni repertoar v Drami pripravJjam Ruplovo slovenslko presaditev Dunda Maroj,a Botra Andraža, Predelava bo vložena v okvir reinesančnega karneva]a v ^a-skah — ob svitu bakel, lampi-ončkov, umetnega ogruja... Ob-činstvo bo med predstavo no-silo maske, Tri različna prizo- bodo razmeščena med gle-
Razmišljanja sredi sezone
O NEKATERIH STVAREH NI PRIJETNO Pl-SATI. VENDAR SE VCASIH ČLOVEK NE MORE PREMAGATl, DA NE Bl SPREGOVORIL, ZLASTI ČE GRE ZA USTANOVO, KATERE DELOl/ANJE IN USPEHI SO NAM VSEM PRI SRCU. PRI TEM MI-SLIM NA LJUBLJANSKO OPERO, KI SE PONAŠA Z LEPO TRADICIJO ENEGA NAJBOLJSlH OPER-NIH GLEDALISČ V DRŽAVI IN KI JE ZABELEŽILA TUDI NEKATERE MEDNARODNEUSPEHE,NA KUL-TURNO USTANOVO, KAKRŠNO VIDI OBISKOVA-LEC   NJENIH   PREDSTAV.
Kdor skrbneje zasleduje delo te naše ustanove, mora pnznati, da kljub ovienjenim uspehom s stvarjo nekaj ni v redu. Seveda nihče ne zahteva in tudi ne more zahtevati, da bi bile izvedbe vrhunske, čep-rav bi za tem morali težiti. Na kakšni abonentski predstavi pa se zgodi, da poje giavno tenor-sko vlogo zborist, ki svoje vlo-ge ne more zapeti in podati tako kot rutiniran solist. Toda končno to n\ bistveno, čeprav lahko nazorno ilustrira dana-šnje stanje v operi. Tako pn-
Akademski pevski zbor Tone Tomšič
staja operna predstava, natne-sto da bi bila dogodek, le ob-veznost abonentom in navdu-Šenim oboževalkam nekaterih naših pevcev.
Dobrih predstav pa je bilo v zadnjem času bolj malo, fcer nas naši najboljU solisti ne-prestano zapuščajo. Ljubljan-ska opera je znana kot zbiral-nica talentov, ki potem, ko tu naštudirajo določen repertoar in se jim pcmudi ugodna pri-ložnost, odidejo.
O repertoaimi politiki ima. seveda lahko vsakdo svoje po-glede, toda prepričan sem, da dosed-anja rii ravno primerna. Opernemu vcdstvu je seveda priznati zasluge. Ena največ-. jih je ponavna utprizaritev Ko-gojevih Črnih mask. Tu se je pokazalo, Jcaj naš operni an-sambel zmore in kaj lahko od njega pričakujemo. Pa vrmmo se na repertoa/r. Moti me na primer ponovna »premiera« La Bohbme, Lansko leto je bila stoletrtica Puccinijevega roj-itva in treba jo je bilo prosla-viti Seveda ie bila najbolj pri roki Im Boheme in »premiera« je bila hitro tu. Zdi se mi, da bi bil večji kulturni dogodek, 5e bi za to pritiko naštudirali Tur&ndot, ki v Ljubljani še ni znana.
Čudno luč meče tudi dejstvo,
da se niti ena Mozartova opera ne more dalj časa obdržati na odru. Tako pridemo do absur-da, da publiki serviramo vedno le standardna Verdijeva in Puc-cinijeva dela, poleg pa Se kakšno 'privlačno italijansko opero. Dela pa,. ki po teht-nosti prav n>ič ne zaostajajo, sploh ne pridejo na oder, ali pa z repcrtoarjo prav kmalu izginejo, kot je bil primer z Mozartom, ali pa z Ariadno na Naksosu Richarda Straussa, opero, ki je povsod. po svetu žela velike uspehe. Vsiljuje se mnenje, da manjka človek, ki bi znal in hotel Ijudem poka-zati tudi še kaj drugega, isto-časno pa znal te stvari umet-niško izdelati vn pripraviti. Prepričan sem, da uspeh ne bi izostal.
Mislim, da 1e dovolj Ijudi, ki' bi tudi dosežke novejše operne glasbe znali ceniti in prauitru). vrednotiti. Brez uprizarjanja lemteh pa operno gledališče sta-gnira, izgublja stik z živjenjem in s stvarnostjo ter se spre-minja bolj v gledališki muzej, ne pa fc živo, utripajočo usta-novo, ki spremlja današnji svet in mu v svojem delovanju daje tisto mesto, ki mu pripa-da, ne da M pri tem preneha' la prikazovati tudi dela iz že-leznega repertoarja. Le tdko smiselno d&polnilo bi bilo pra-vilno za umetnike in za publi-ko, ki jo je treba tudi vzgajati.
Umetnikom je treba nuditi priloSnost, da se spoznajo z modervimi partiturami in d,o-sežki našega časa, ki je resda bolj naklonjen tehniki, pa je kljub tp.mu zapustil tudi v umetnosti nekatera dela, ki bodo preživela čcus. Le tako bo opera vrSila svoje poslanstvo tudi v našem času.      P. K.
dalci, ki jim bodo med predsta-vo postregii z najrazličnejšimi krepilnimi in razbu-rljivimi pi-jačami.. .
BOJIM SE, DA NE BO PREDSTAVA IZ-ZVENELA    V    CIRKUS?
To je odvisno od okusa in čuta ljudi^ od njihovega obna-šanja. Gre mi le za to, da bi premagal zapet; občutek gledal-cev, kadar L0 v teatru.
KAJ BI RE2IRAL, CE. ..
Zelo dobro slovensfeo dramo ali komedijo, ki bi prizadeto in zelo živo ter aikbualno obravna-vala resinično sodobne probleme
Ivan Napotnik: Mati
Marjan Kunej:
Nedokončani smebljaj
Ti ostajaš v meni
z nedokončatnim
smehljajem.
Preveč barv
umira
na poteh,
ki molče med nama.
V zoglenelih očeh
vonjajo telesa žensk
kakor ti.
Ko umro                  i
vse pisane poti' do tebe, čakam
na smehljaj.
Vonj
tvojega telesa bo moj dobri, stari prijatelj.
našega vsakdanjega Tako imenovane sodobne alo-venske drame so bile doslej vse preveč meglene, konfuzne in p<j nepotrebnem pretirano pla.he.
PRECEJ CASA STE DELALI TUDI PRI FIL-MU. KAJ BI LAHKO POVEDALI O PROBLE-MIH JUGOSLOVANSKE-GA FILMA?
Omenil bi dve glavni stvari: eno je izvedba, drugo pa pro-gram. S programom oziroma scerjarlji je isto kot v drama-tiki: resničn0 sodobnih tem ni! Od dosedanjih filmov sta me zadovoljila V soboto zvečer in. H-8. Zadnji jugoslovansk; film Vlak brez voznega reda mi ni všeč, ker ni nekakšen umetm&ki konicenteat^ pač pa raztegnjena pripoved, ki je ušla režiserju nekoliko iz rok. Kljub temu pa je Bulajič nedvomno eden ta-lentlranih režiserjev. Prav ta film priča, da opiramo nai pirimitivizem vse preveč na folkloro, ne pa na kritični od-nos.
S filmskimi Igralci je na Slovenskem nekoliko teže kot v drugih republiikah, ker ima-mo manj&o izbiro, Mi&lim pa, da je vsak dober gledališkl igralec lahko tudi dober filmskl igralec... Sicer pa, da vam povem: prihodnje leto namera-vam p<ri Triglav-filmu režiratl ceLovečeirn} domači film s so* dcbno temo. Scenarij zanj ]• napisal znan slovenski pisatelj^ star okoli 45 let (imena 2ra-enkrat ne povem!), fiLmska zgodba pa se godi v starem delu Ljutoljane, na zamazanih dvoriščih, pod napušči itd.
Mimogrede še to, da je Jamnik tudi eden izmed pionirjev domače televi-zije. Sodeloval je pri pr-vih poskusnih TV odda-jah v Beogradu in Ljub-ljani. Pravi, da bo TV lahko čez nekaj časa — ko bo dovolj sprejemni-kov! — imela velik kul-tumovzgojni vpliv.
KOT ASISTENT REZI-JE STE DELALI NEKAJ CASA V OPERI, ZATO STE PRAV GOTOVO SEZNANJENI TUDI Z NJENO PROBLEMATI-KO?
Glasbo sem študiral 12 let, venda,r se m[ n\ opera aikoli prav priljoibUa, ker" je pevec preveč siiženjsko vezan na glas-beni del... Lasje se mj ježijo, kadar po'slušam ne-mogoča be-sedila, stara Po 80' let (čeprav niso v izvedbj. opere primarna). Labko bi se jih kdo usmiliii in jih izboljšai, priredil! Zažel(je-no bi bilo, da b; poleg nekate-rih oper iz železnega reperto-airja uprizoTili čim več novilet, sodobnih  oper. ..
Ko sem ga povprašal, kako je z njegovimi »konjički«, je pre-cej časa razmišljal. Potem je povedal, da jih ima pet. O štj-rih je molčal, za petega pa je povedal: »Rad imam potovanja: A. v fantazijo in B. po sve-tu...«
Ko sva se poslovila, je Uu-beznivo pogladil svoje častitlji-vo pokrivalo in rekel; »Veste, rad nosim baretko, čeprav je že iz mode. Prav za-to pa jo imam toliko raje...« Zazdelo se mi je, da je to v rahlem nasprotju z pjegovim razmišljanjem o prahu in častitljivosti v teatru, Pa sem raje molčal.
nr
I
SEAN 0'FAOLAIN
GREŠNIKI
Kanonik se je komaj ozrl na svoja čaka-joča spokornika in vstopil v spovednico. Od tam &e jf utrujeno ozrl na vrste spokornikav na obeh straneh spovednice očeta Deeleya. Mirno kot kipi &o sedeli ob zidu ali se skla-njali naprej, da bi na svojih molitvenikih ujeli luč, ki 30 je dajala edina električna žarnica pritrjena pod visoko steklena strehc. Za vsakega med njimi bo Deeley porabil de-S€t minut, kar p>omeni, da bo zadnjega od-pustil šele oikrog polnoči. »Spet bodo težave 8 cerkovnikom,« je vzdihnil kononik, zastrl ravese in dvignii roko prc?ti zapahu na rs-žetki.
Ustavii je roko. Da bi pregnal nenadno upornost, je zmolil kratko molitev. Večkrat je govoril, da je molitev obrarnba pred jezo. Spomnil se je, da je na drugi stranj rešetke mala služkinja, ki jo je preteklo soboto po-gnal iz spovednice, ker je pet let ni bilo pri spovedi, a ji tega očitno ni bilo prav nič žal. Dvignii je roko in jo zopet spustil. Bi] je v Skripcih. V zakristiji mu je njena delodajal-ka pravkar piovedala, da pogreša par svojih najboljših čevljev. Zaradi sigiHum pa se mo-ra pretvarjati, da tega ne ve. Zakaj, za božjo voljo, je vzdihnil, mu ljud"je pripoveduiejo take stvari? Ali želj vedeti za grehe svojih &poko,rnikov?   Je   spoved   namenjena   njemu
ali Bogu? Ali je----------? Osramočen zaradi
svoje jeze je spustil roko in ponovii moHtev. Potetn je potegnil zapah, prislcrnil dl-an k Ušesu, d'a bi bolje slišal, in zagledal njene roke, kako so se sklepale in razklepale, kot da je bil nien pogum majhpn ntifek med nje-nimi dlanmi, ki  poskuša  zbežati
*Moj ubogi^ otrok«, je dejal zel-o nežno, Spwstno se pretvarjajoč, da o njej ne ve niče-
sar. »Povej mi, kdaj si bila zadnjič pri spo-vedi?«
»Dolgo je že tega, oče,« je zašepetala.
»Kako dolgo?« Da bi jo opogumil, je do-dal: »Več kot eno leto?«
»Da, oče.«
»Koliko torej? Povej mi, maj ubogi otrok, povej  mi!  Dve  leti?«
»Več,  oče.«
»Tri leta?«
»Več, oče.«
»No, no, moraš mi povedali, saj veš.«
Ne da bi hotel, je bil njegov glas nekoliko razdražen. Dražito ga je, ker mu je dejala oče naraesto kanonik. Opazila je spremembo njegovega glasu in pohitela:
»Tako je, oče.«
»Kaj je tako?« je vprašal kanonik neko-liko preglasno.
»Več kot tri leta, oče,« j>e je izgovarjala.
Spraševal se je ali naj ji to še naprej do-voli ali ne, toda vest mu tega ni dtfvoljevala.
»Moj ljubi otrok, koliko več kot tri leta?«
»Več, več, oče, več.«
Kanonik je zaslutil laž.
»Moj ljubi otrok, koliko več kot tri leta? Stiri leta? In, prosim te, kliči me kanonik.«
Dihanje je postajalo hitrejše.
»Več, crče, mislim — — — več, kanonik, oie.«
»No, koliko več? Saj veš, da ne morem povedati   jaz  namesto  tebe.«
»Malo več, oče.«
»Toda kffliko več?« je planil kanonik.
»Dva meseca,« se je zlagal-o dekle in nje-ne  bele  roke so  se  zasvetile  v  temi.
Kancmik si je skoraj zaželel, da bi lahko prekršil »povedno moilčečnost in Ji povedal,
da natanko ye, kdo je ona in kolifeo časa nl bila pri spovedi, toda vse kar si je upal reči, je biLo:
»)Zdi se mi, da si se pravkar z-lagala.«
»O bog, oče, sveta resnica je.«
»Toda,« kanonik je udaril po blazini,« prav nobene koristi ne bo, če mi ne poveš resnice. Za božjo voljo, moj ubogi otrok,« se je po-skuša] obvladati, »morda je pet let?«
»Da, pet let,« je priznalo dekle s tako šib-kim glasom, da ga je komaj slišal.
Zadovoljno je ,vzdihnil. Poravnal si je la-se na čelu. Potem se je nagnil še bliže, da bi slišal njene grehe. Nagnil se je toliko na-prej da je uho pritisniil na m.režo.
»Glej,« jo je opomnil, »otrok moj, to je dolga doba. Toda, hvala Bagu, končno si se le vrnila. Spomniti s€ moraš vseh svojih gre-hov, Naj ti pomagam! Moj ubogi otrok, začni s prvo božjo zapovldjo.«
Toda, ko je zaslišai njeno trepetajcče di-hanje, je spoznal, da je napravil napako. — Pred seboj bo zagledala dolgo vrsto zapoved"i, ki jih je prelomila, in zato bo zamoičala mno-ge grehe. da bi muko prej končala.
»Mislil sem,« je nadalieval kanonik, raz-dražen nad svojo lastno neumnostjo, »to je en način, kako lahko opraviš spoved. Ali že-liš, na ta način?«
»Da, oče.«
»Dobro.«
»Prva bož'ja zapoved —------« V zadregi
se je ustavila in spoznai je, da dekle niti ne ve, kaj so bcžje zapovedi.
»Ali si kda,i zamudila nedelisko mašo?«, ji je pomagal, feprav so mu pričela kolena nepotrpežliivo plesati.
»Oh, nikoli, nikoll v vsem svojem življe-nju.«
»Alj si kdai prekHn.iala? Po nemarnem uporabljala božje ime?«
»Ne, ne, ne,« se je zgrozilo dekle že ob sami misili.
»Nisi kdaj ubogala svoiih staršev. si .lib žali1?i ali jim ugovariaia?«
»Jaz nimam staršev, oče. Gospa Higg — moja gospa, me je vzel« lz sinotišnfce.«
AhJ Dobro----------torej----------laž? Je-
?a? Si lagala ali zapadla v jezo?«
»Mislim, da sem, oče. Mislim, da sem se od časa do časa malo zlagala.«
»Kolikokrat v teh petih letih? Povprečno? Mislim, ali je to tvoja slabost? Navada?«
»Bog nam pomagaj, oče. Ne lažem pogo-sto. Lažem saano takrat, ko se bojim.«
»No, rekli bomo, da lažeš priložnostno. In sedaj šesta zapoved. Ali si se kdaj v besedi ali v dejanju pregrešila proti sveti čistosti? Proti drugemu spolu, na primer. Ali si se kakorkoli slabo obnašala z moškim?«
»Oh,« je vzdihnilo dekle s pojemajočim glasom.
»Kraja?« je zamrmrai kanonik v pričako-vanju, da bo povedala, da je ukradla čevlje gospe Higgins.
»V vsem svojem življenju nisem ukradla toliko ko-t je za nohtom črnega, oče. Razen ko sem bila še majhna in sem nekoč na nun-skem vrtu ukracTla jabolko. Takrat &o me ujeli in zlasali. In zadnji košček so mi po-brali iz ust.«
»Nikoli nisi ukradlla nobenega kosa oble-ke?« je zagrozil kanonik {.n nenadoma spo-znal, da so ostale samo še fri zapovedi, kjer je le malo upanja na  uspeh.
»Nikoli, oče«.
Precej časa je bilo vse tiho.
»Oče.« 'je zajckala, »gospa Hig^ins vam 0 meni pripoveduje laži. Sovražim to bledolič-nico. Jaz ... .iaz ... sovražim jo. Sovražim. Vedno me zalezuje in zbada ter nalaea težk0 delo. Pred petimi leti me ]e V7ela od nun in od takrat nimam minute počitka. Zmerja me z grdimi besedami. Pravi, da ne morem biti ne dobra ne koristna. ker sem prišla iz siro-fišnice. Zbada me od zore d"(? mraka. Ta stara koza . ..«
»Otrok moj, otrok mo^.«
»Res je, vzela sem 5evl.1e. Nisem pa }i ukrarTia. Jaz nisem imela čevljev, ona pa iih ie vr.ffla med' odpadke. Saj sem 1i mislila dati na/ai.«      '
»Otirok mo'j, če jih vzameš je tako, kot da jih ukradeg.«
»Le za'kaj bi jih ona rabila? Toda ona je tako podla. Njena lastna hčerka je pred dve-ma letoma zbežala od nje in se poročila z »ekim Angležem, ki je na pol framazon. Ubo-go dekle mi je pred dvema tednoma poveda-la, kako z možem stradata, in da nimata de-narja za družino. In mislite, da ji njena mati da en sam penny?«
Dekle je kar naprej ihtelo. Kanonik je zastokal in se zravnal, d'a bi poravnal hrbet. Siišal je veter, ki je piskal na podstrešju, in videl dolgo vrsto na obeh straneh izpovednice očeta Deeleya. V cerkvenem mraku So še vedno izgledali kot kipi. Ob pogledu nanje je zopet zastokal, kot bi hotel reči: »Kaj jim to koristi? Vsi varajo sami sebe. Vsak misli, da so raz-en njega v&i grešniki. Ali pa pravi-jo, da so grešniki, in to čutijo le takrat, ko so v cerkvi. Ko pa zapustijo cerkev, so spet pcclni zavesti, ponosa in brez usmiljenja.« Nagnil se je nazaj.
*Otrok moj, otrok moj! Pet let si se izo-gibala Bogu. Ce bi umrla s smrtnim grehom na svoji duši in šla v pekei za vso večnost, cerkveni in božji zakon je, da moraš, moraš iti k spovedi vsaj enkrat na leto. Zakaj te ni bilo? Poglej, kako pcpačen razum imaš. Ko storiš greh, se tega niti ne zavedaš. Imaš šq kakšen greh, ki mi ga nisi povecfala zato, ker se  ga sramuješ?«
»Ne, oče«.
»Ali te ni tvoja dobra gospa v teh petih letih vsaj enkrat na mesec poslala k spove-di?«
»Pošilja me vsak teden. Toda bilo je ved-no v soboto zvečer. In neko s-uboto zvečer nisem šla, ker sem si hotela kupiti bluzo preden, zaprejo trgovine. To je bilo pred še-stimi meseci, potem pa sem se bala iti. Pa tudi vedela nisem, kaj moram povedati.«
Kanonik je nemočno premikal roke In porogljivo vp>rašal:
»Ali nisi sploh nikoli grešila?«
»Mislim, da sem lagala, oče. In potem tl-sto jabolko iz nunskega vrta.«
Dubovnik se je jezno obrnil k njej, odlf^ čen, da iz nje izvije resnico. Slišal je gosp«
. STUDENTSKI KULTURNI FESTIVAL
ZAMUJENA PRILOŽNOST
11. maja se je z večerom Akademske folklorne »kupine France Marolt, Zenskega vokalnega kvarteta Kluba koroških študentov in KoroSkega akademskega okteta začel letošnji III. študentski kulturni festival. Otvoril ga je predsednik Univerzitetnega odbora tov. Janez Cemažar, ki je v idbjšem govoru pozdravil sode-lujoče in vse, ki jih zanima študentska kulturna dejav-nost ter zaželel (estivalu kar največ uapeha.
Zvest  Apollonio:   Interieur
Vsakoletni osrednjl študentski kulturni fe&tival naj bi pomenH pregled dela in uspehcrv, ki «o jih dosegle posamezne študent-ske kulturne skupine ter pri-ložnost, da seznani kar največ študentov s kvaliteto študentske kulturne  dejavnosti.
Fest.ival leta 1957 in lansko-Jetni pa sta bila precej daleč od tega osnovnega namena, saj je večina , študentov ostala nepri-zadeta in nista premoatila pre-pada, ki le vedno 1-oči kvaliteto študentskega kulturnega življe-nja tfd splošne študeniske kul-turne vzgoje.
Zato «o v«l U probletnl |tu-dentaka kulturne dejavnoati in sadovi dela kulturne kornisije pri Umverziteitnem odboru, ki j« prlred-itelj letošnjega fe«tiv»la, ob tej priliki apet izstopili in opozorili na vs« napake, & jih že dalj časa opažamo v študent-Siki kul-turni vzgoji.
Za letošnji kulturni festival, ki je ptfsvečen 40. obletnici Ko-munistlčne partije Jugoslavjje in SKOJ, je prireditelju uspe-lo zbrat-i vse najkvalitatnejše študentske kulturne »kupine: Akademski pevekl zbor Tone Tomšič, Primorski akademski pevski   zbor   Vinko   Vodopivec,
Pesem, ki zmaguje
Na drugam večeru letošnjega itudentskega kultur-nega festivala sta v dvorani Slovenske filharmonije naetopila Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec in Akademski pevski zbor Tone Tomšič, skupini, ki imata za seboj že velike mednarodne uspehe in sodita v vrh svetovnega amaterskega zborovskega petja. Visoka priznanja, ki sta jih zbora požela doma in v tujini, so bila porok, da bo tudi njihov nastop na festivalu bogato in prijetno dožlvetje.
ZgodiJo pa se je Sc ve«; pe-iem, kj je splavala v precej hladno začetno vzdušj« napol prajtne dvorane, je zmagala in v svoii sugestivni izraznosti navdušila občinstvo, ki se je x dolgotrajnim ploskanjem zahvaljevado za res prajeten in umetniško bogat večer.
N&jprej je nafitopil Primorski akademskj pevski zbor Vinka Vodopivec pcd vodstvom mla-dega dirigenta Marka Muniha, ki je znal strnitj veliko glft-sovno bogastvo zbor» v preprič« ljivo izrazno celoto, Njihov program Je združil narodne motive ter revolucionarne in delavske pesmi v enoino melo-dijo človekove upornosti, nje-govega bo ja za svobodo in njc-gove velike vere v živUcnje.
Ravno ta raznovrMinost pro. grarna, ki je sicer sam po pred&tavljal zaokroženo je nudila mogkcrnM zboru nost, da je lahko pokazal vse svoje velike izrazne sposobno-sti. MraČna elegičnost Simo-nittijevega Križa-, borbeno#t, trdota in revclucionarna zane-senost Devčičeve Mitraljeze, pretresljivost in mogočen upor Srebotnjakove Sedemdeoiet ti-soč, melodioznost in oioinost Tomčeve Teče m| vodlca In Bi-monittijevega Venčka make-donskih motivov ter hudomuš-na in igriva lahkotnost Sfmo-nitijevega Debelega kuma, vse te zborovske skladbe «o pred-stavljale široko izrazno skalo, ki jo je zbor z lahkot0 obvladal.
Zlasti doživeto in umetniško prepričljivo je zboru uspelo podati pesem Sedemdeset tisoč mladega  ililadatelja  Srebotnja-
ka, kjer so znalj zajeti vso življenjsko polnogt in pristnost mogočnega, tnotkega upora pro-tj lzkori&čanju človeka, vse zvočno bogaatvo, ki ga je nu-dila  SrebotnJakova  Bkladba.
Zbor predstavlja danes močno in izd«lano celoto z bogaiim gUksovnim materialom, zlasti z globoklmi in izredno čistimi  in nudi ie vedno preeeja-V
rr*
nje možnosti za izrčdno obliko-vanje in po^lobljenos't. KiJub njegovl veliki int©rpretacij»k4 t«hnikl te *di, da vse iiraine možnosti, ki Jih zbor premore, še niso lzkoriSCene. Uspeh zbo-ra je Se toliko večji, če upošte-vamo, da je precej pomlajen in da je bil še pred nedavnlm pred resnhn vprašanjem svoje-ga  obstoja.
V drugem delu vcCera *e nastopil Akademskj pevski zbor Tone Tomšič pod vodstvom Ja-neza Boleta, Tudj njihov prc-graro je imel glavnj p«udarek na revolucionarnih in borbenih pestnib, ob koncu pa so dodali še nekaj tujih zborov^kih skladb, ki bo poživile iivajani
Živahno delo
Literarna sekcija pri Klubu mladih, ki zdmžuje predvsem mlajše študcnte, je letos priredila preccj za-nimivih in uspelih večerov. Organizirala je več Hte-rarnih nastopov na ljubljanskih srednjih šolah in večer za člane Društva slovenskih književnikov ln jih sezna-nila z ustvarjalnim delom mladih stovenskih Hteratov, ki sl utirajo pot v glovensko literarno življenje.
spored. Tako j« program obeh zborov predstavLJa.1 moffoftno, zmagcMlavno pesem, ki j« ved-no stala sakoreninjftni, t iiv> ljenju, VBpodbujAla k uporu in borbj ia človekove srobodo ter spremljala vta, nala prieadeva-nja in žrtve u uetvarjanje bolj-šega iivljenja. S t«m $0 d*4i izvajalci oelotnerou večem moit-no in umetnUko preprJ61Jlvo obeležj« naicga juMlejncga le-ta, ko ae •¦pominjamo najt«žj(lh in najsvfttlejiih dni v nallh naporih z» nove odnojts oied Uudmi.
Akadetnski pevskj zbor ie dosegel pod nekajletnim Tod-stvom dirlgenta Boleta zelo i«> piljcno in skoraj do skrajntlb možnosti Izdelano zborovsko izrazno tehniko. Ve.HU tvoi-noat, UhkotnoM in ten»k po-sluh sa čisto ha.rmonUaeU«, ¦ kfttero io podtjftli fvoj pro-gram, «o ponoven dokai o re-liki um«tni!ki moči i*t% sbor«, Zbor «n» skor*J lr v»ake petmi iirazitl v»o nj«no polnoft In mo8 ir>r Ji daij »vojo preprieijlvo in l4l nont.
Na svcfje redne sestanke vabi-jo tudi znane kulturne delavce, ki jim govore o svojem delu, o splošnih literarnih in kultur-nih problemih ter odgovarjajo na vprašanja, ki jih zastavljajo člani sekcije. Doslej so na teh večerih sodelovali književniki Beno Zupančič, Tone Pavček, Jože Javoršek, Ciril Zlffbec, Ka-jetan Kovift, Miodrag Bulatovič in Drago Sega.
13 članov te sekcije od"poto valo na daljfeo turnejo po Jugo-slavijl. Nastopili bodo «a lite-rarnih večerih in navezali »tike s študenti-literati drugih Jugo-slovanskih republik.
Ob vsem tem pa ne moremo mimo vprašanja, ki se nam ne-hote- vsiljuje. Zakaj člani lite-rarne sekcije pri Klubu mladih, k« so skoraj vsi tudi člani Zve-ze    študentov,    ne    delujejo    v
Sekcija  si  prizadeva ustvariti   okviru svoje organizacije, kate-tudi čim tesnejše zveze z mladi-   re dejavnost bi jih morala ml   ustvarjalci   drugih
 ustvarjalci drugih jugoslo-vanskih kulturnih »redišč. Tako so aprila pTipravili literarni ve-čer za slovenske študente v Za-grebu, ki je ?elo uspel, in nave-zali stike s tamkajšnjimj mla-dimi literati. Sredi maja Pa je
prlzadevati? Morda bi s svojim uspešnim» delcrm lahko precej sodelovali pri reševanju štu-dentske kulturne problematike ter prispevali svoj delež h kul-turni in politični vzgoji študen-tov.
Oba
ra tta tako I« enkrat p vao svojo vrednovt ]n kvalltoto študenUke kuliurn« dej»vno«4i. To »ta dMegila v doJglh leilh požrtvovalnega dela, > veliko ljubeznljo do »borovikega p«. tJa, ki ga duies toko dovrieno interpretirata.
Zal je koncert •premUalo 1« maloštevilno študentsko občin-stvo, kateremu se je nudila priložnoat spoznati požrtvovalno in zelo uspeino delo obeh štu-dentsklh kultumih ikupin. Zboroma pa j« lahko navduien gprejem, ki sta ga doživela od prisoinih itudentov, porok, da si boata prej ali slej pridobila tud] ostalo študentsko javnost, ki je tokrat zamudUa prillko, dož.ivctj prijeten In umetnliko bogat ve*«r.
Akademsko folklorno skupmo France Maroit, AKaaemijo za igralsko umetnost, Akademijo za g.asbo s Klubom mladih kompo-nistov, Zenski vokalni Kvartet, Kluba k&roških itudentov ter Koroški akademski oktet.
Posebno pozornost vzbujata vokalni skupini Kluba koroških študentov, ki sta v nekaj me-seeih svojega obstoja ao*egli že precejšnjo kvalitetno stopnjo irj doživeU tudji na iestivalnem na-stopu zelo topel sprejem. Ver-jetno bo na festiva^u sodelovaJa tudi Akadeniija za gla^bo iz Za-greba, vendar odgovor o njenem goatovanju še ni dokončen.
Za sodelovatije na fe&tivalu so ac prijavilj tudi gojenci Viš-je šole za telesno vzgojo, nato Pa &o svojo prijavo umakniii z motivacijo, da nuo dovoij spo-sobni za sodelcvanje na tako kvalitetni prireduvi. Znano pa je, da imajo naštuanan program s katerim nameravajo gosiovati po nekaterih slovenskih mdu-strijakili arediščih. Naj bo vzrok tak ali drugažen, njihov odnos do prirediteija vsekakor ni rav-no korekten in ga je treba ob-socfiti.
Zaradi- organizacijske neizku-šenofiti prireditelju festivala pri-reditv« ni uspeio dovolj popu-larizirati in ustvariti iz. nje osrednJo študentsko kulturno manifestacijo. Tu mislim pred-vsem na skoraj porazen obi&k žtudentskega obči.astva ter na ta, da 3* imela prireditev sila medel odraz v širši slovenski kulturni javnosti, čeprav bi morala biti po svoji kvaliteti pamemben do-gode^ v slov«nskem kulturnem življenju.
Da bi bil letošnji festival»res prireditev, ki bi zajela in opo-zoriia nase vso študentsko jav-nost, bi morala za njsgovo po-pularizacijo še posebno poskr-beti zdlruženja na posameznih fakultetah oziroma tovariši, ki so v odborih združenj odgovorni za kulturno dek> študentov. Ta-kcJ pa je velika večina študentov ostala ob festivaiu popolnoma neprizadeta in jih tudi tako kvalitetne kultnrn« prireditve, ki jih lahko nudijo študentske kulturne skupine, ki so žele tu-di v tujinj pokio priznanje in velike uspehe, niso pritegnile.
Umetniška vrednost posamez-nih nastopov, neposredrost ?n pristnost izvajanih program0v ter velika kvaliteta v umetniški iz/raznosti pa so izveneli nekam v prazno, mimo širže študentske javnosti, ki s prizadevanji po-sameznih   kulturnih   skupin   ne
čuti dovolj in ne pozaa kvalitemia dosežkov. Vsekakor je bilo lahko vsakemu obisko-valcu prvij^ dVeh večerov žal, da ludi ostali šludentje, ki pri-reditev niso obiskali, niso mogli spoznati veiike umetniške vred-nos-ti in požftvovalnega dela, ki so jih z uspehom svojih skupin priapevali njihovi kolegi.
Tako lahko po prvih dveh ve-čerih te pTireditve ugotavljamo, da je tudi letošnji festival iz-v&nel kot zamujena priložnost, ki bi lahko vsem študentom po-sredovala vrednost dela študetfii-skih kulturnih skupin in postala pomemben dogodek v sloven-skem kulturnem življeaju.
Festival se bo nadaljeva] 26. maja z nastopom AkacTemije za igralsko umetnost, ki bo izva-jala krstno predstavc Bertholta Brechta Galileo Galiiej ter I. junija z večerom Akademije &a glasbo.
Koroaki akademski oktet
VSI, KI SO SE ODLOČILI, DA KLJUB PRECEJ VISOKIM CENAM OBlSČEJO PRVO PRIREDITEV LETOŠNJEGA ŠTUDENTSKEGA FESTIVALA, NA KATEREM SO NASTOPILI AKADEMSKA FOLKLOR-NA SKUPINA FRANCE MAROLT, ZENSKI VOKAL-NJ KVARTET KLUBA KORO&KIH STUDENTOV 1N KOROSKI AKADEMSKI OKTET, SO BlLl PRIJETNO PRESENEČENI. ZE UVODNA SLIKA, VSEH SODE-LUJOCIH JE SIMBOLIČNO NAKAZALA VZDUŠJE, KI JE VES VEČER DAJALO IZVAJANEMV PRO-GRAMU VSEBINSKO IN RITMIČNO NOTO.
Nasmejani fantje ln dekleta v živopisanih narodnih nošah go nam posredovali delež dra-gocene zapuSčine naše narod-ne ritmične simbolike, ki je tako bo-gata, da jo že danes, v dobl itevil.iih iskanj sodob-nega rltma, ki naj bi bil ne-kakSna harmonija med člove-kom in tempom tehniike, s č           odkrivamo.
Irvajalci so znali v to zapu-i*ino vnesti ves svoj polet in , ljubezen, dati izvajanemu pro-gramu poseb.io živahnost in svežino ter hitro osvojdti ob-činstvo. V bogastvu narodnega rltma la živapisanih narodnih noiah so nas popeljali skozi najrazličnejše kraje naše do-movine ter pokazali razkošje slov€ji9kega, hrvatskega, srb-skega in makedonskega fol-klornega izročila. Vsak izmed plesov .ie posredoval del tistih življenjskih pogojev in dušev-nih vzgibov, ki so jih obliko-vali. Tako je bilo to živo sre-franj« z ljudmi in kraji, z nji-hovim naiinom izražanja živ-
ljenjskih pojavoiv v kvalitetni umetniški interpretaciji.
Z dokaj skromnirni in z,elo preprostimi sredstvi so izva-jalci potencirali gveže življenj-ske sile, -gibčnost. telesa in duha, domišljije in ustvarjal-nosti. Vgeeno je, kje zafinemo, pri Stari polki, Gorenjski svat-beni, Bunjevačkem kolu, Po-moravskem ali Makedonskem narodnem plesu. V vseh je to-liko lepote, življenja in skla-dnosti, ritma in hudamuš.ie duhovitcsti, da si v kratki sce-ni z malo domišljije lahko predstavljamo celotni narodni cbred. Zato ni čudno, če nas prav ta preprostast in živ-lienjska neposrednost tako pritegne in navduši, ker začu-timo. da je to d?l živlienja sa-mega in ne le bladno dovršena urnetniška interpretacija.
Za vse tiste, ki f.e dalj časa scremlja.io umetniški razvoj Akademske folklorne skupme, ni bilo to sarno priietno doži-vetje, temveč tudi ponoven dokaz, da ie ta skuoina zelo kvaliteten in umetniško izde-
Bogastvo narodne zapuščine
lan posredovalec nal©ga fol* klornega izročila. Ta uspeh j« še toliko večji, če pamislimo, koliko požrtvovalnosti in trd«-ga dela moirajo člani skuptae žrtvovati} poleg svojega rednc ga študija za svoje umetniško izpopolnjevanje, da jim j« uspelo doseči tako visoJto stop-nio izvajanja plesne umetrvo-sti.
Nekoliko nas pa lahko moti, da je bil program sestavljen iz del, ki smo jih že prej imeili priložnost videti. Sliši se pa, da prlpravljajo nov program za nastop na letošnjem ljub-ljanskem festivalu.
Ko govorimo o uspehih fol-klorne skupine, ne moremo mimo njihovaga instrumental-rie^a ansambla., ki zna s svojo živl.ienisko svežino in bogatlmi izraznimi sredstvi dati pirogra-mu *e posebno živahnost, bar-» vito-st in neiposrednost.
Preos+ali del programa sta izpolniH vckslni skuplni Klu-ba koroških študentov, ZensM vokalni kvartet in Koroški akademski oktet z izbramim nrngramom • narodnih pesmi. Kliub ternu. da s-ta obe skupi-ni še z^\o miadi i^ nimata še mnoffo ipvnih 1 nrp^stavili kot kalna   ansarnbla.
 sta
 in
 glasov   ter  ni'hova
 iim
Trso to ^^i« kinib še  ni  uspelo  v
 oib»t,,
pričaku.iemo.
 \ahlw še mnoigo
Nolan ^iVhlte, svojo drugo apokornico, kako negtrpno  pokašljuje.
»D'ragi moj otrok, v teh p«tih letih si go-tovo grešila. PoStena bodj sama s seboj. Po-glej! Vzemi najbolj navaden greh. Ali si kdaj, kot se temu reče,.,. imela fanta?«
»Lmela sem ... enkrat... oče«
»No, vidiš!« Pcrdrgnil si je čelo, kot delajo to Ijudje v vellki vročini in se riapeto obrnil proti njej, kot da se bori ?¦ demonom. »Ali &i se, kot se temu pravi,... sprehajala z njim?«
»Da,« je zasoplo dekle, »v stranski ulici.«
»No, kaj bomo rekli? Ali si, ali je prišlo, haa. ali je '*rišlo do kakšne intimnosti?«
»Ne vem, cfče.«
»Saj veš, kaj je nespodobno, ali ne?« je zakričal duhovnik.
Dekle je težko sopla. Odgovorila ni niče-sar. Samo strmela je vanj.
»Moj ubogi otrok, izgleda, da imaš Je tnalo izkušenj s tem svetom. Vendar moramo priti do resnice. AH je. ali si, ali je kateri od vaju prestopil meje dcfstojnosti?«
»Ne vem, oLe.«
Kanonik je glasno vzcfihnil. Postajal je Utrujen, vendar se ni vdal. Gl-adil si je lase v napačni smerl, tako da je dobil divji iz-gled. &nel si je  ščipalnik in ga  obrisal.
»Saj razumeš navadno angleščino, ali ne? Torej, povej mi, povej Vsemogočnemu Čisto resnico. Ali &i mar pustila, da je bil predrzen s teboj?«
»*Da, oče. Mislim, ne, oče. Bili sm«J na uli-ci. Ne, oče. Ničesar njsva storlla. NiS poseb-nega, rfiislim.«
»Pet let,« je zastokal kanonik in' udaril s pestjo po svojem stegnu.' »In ničesar nima povedati. Kakšne vr&te kristjan .. .?« Odločil ae je za zadnjS napor. Samo še za enega. »Ali si se kdaj dotaknila svojega telesa?« je osor-no vprašal.
»Ne, oče. N(t, mis]im — ne, oče.i
Ko Je opazii, da pričenja zapet jokatl, je
»V Tedu,   otrok,«   Je   rfejal  nežno.   »ZmolJ kesanje in dal ti bom odvezo.«
»Oče,« je zašepetala. Njene oči so se črno svetlikale skozi mrežo. »Bnkrat sem bil^ z njim v postelji.«
Kano-nik jo je pogledal. Umaknila še je naz^aj in iz razdalje opazoval obraz za rešet-ko. Potem se je pričel smehljati, njegova usta so se počasi spreminjala v žarek olaj-šanja-
»Otrok moj,« je zašepetal. »AH ti je kdo kdaj povedal, da v tvoji glavi ni vse v redu. Mislim, v šoli nisi bila preveč pametna, ali ne?«
»Bila sem vedno med najboljšiml, oče. Mati Mary Gonzaga je htftela iz mene napra-viti učiteljico.«,*
»In,« je zagodrnjal kanonik sedaj dokonft-no 1'azkačen, »ti tam klečiš, mi pripoveduješ in rnisliš, da Iti v posteljo z moškim ni greh?« Dodal je se: »ki ni tvoj mož.«
»Nič hudega nisem mislila, oče,« je tre-petala, »in tega kar vi mi&lite, sploh ne. Oe ne bi bilo grmenja in bliskanja, tega spdoh ne bl storila. Gospa Hinggins je bila pri gcfspe Kinwall, ki je njena hči in jaz sem bila sama v hišl. Strah me je bilo teme in grmenja in Mlkey je dejal, da bo ostal pri meni. Nato je ostal in ker je biio pozno in sem se bala biti sama v postelji, sem dejala: »v redu, Mikev, toda brez ti&tega.« On je dejal: »V redu Madgie, brez tistega; in rea ni bilo ni-če«ar,   oče.«
Strmela je v kanonika, ki je sopihal in stresal z glavo, kot da je ves svet nenadoma postal blazen.
»Nič slabega ni bil-3, oče,« 'je tarnala, vi-deč, d'a ji ne verjame
»Enkrat?« ;e kratko vprašal kanonik. »En. krat si to stortoa?«
»Da, oče.«
»Ti je ža] zaradi tega?« je kratko vprešal
»Saj  ni bil  greh. Ali ne, oče?«
»Bil je,« je zarjul. »Ljudem ni dovoljeno. da bi počen.j*l} take stvari. Bila je resna priložnost za greh. Vse bi se lahko zgocfilo. Ali «e kesaš?« — in premišljeval j« ali je ne bi zopet vrgel iz spovedfnice.
»Kesam se, oče.«
»Povej mi grehe iz svOje pr«t«kk>iti!«
»Jab-oiko v sadovnjaku, oče.«
»Obudi kesanje!«
Med tem, ko je drdrala kesanje, ga je ne-prestano opazovala. Na zgornjl ustnici so »e ji nabirale kapljice potu.
>Za pokoro zmoli tri rožnt v«nce.«
Zapn je rešetko in ee utrujen naslonil nazaj. Iz navad« je odprl na»protno in takoj zaznal sladek jasminov duh, toda ko je bila gospa Nolan Whit« ravno »r«di svojega Con-fiteor, je noro zakrilll z rokami po zraku In v naglici dejal:
»Oprostite mi za trenulsk ... ne morem.,, neumno ... nemogcJče . .«
In ji je pred preaentčenim, nakpotičenlm obrazom zaprl rešetko. Nadel $i je pokrivalo, si ga nati&nil fikoraj do notu in dostojanstve-no stopil iz spovednice. Odstranil je zavese pred gospo Nolan Whit«  in dejal:
»Popcjlnoma nemogo<;e j«-.. sicer pa vi tega ne razumete ... lahko noi!«
Odkorakal je po temni cerkvi in, ko 3« srečal dva paglavca, ki sta se v nekem kotu iepetaje pogovarjala, ju je prijej in z nju-nima glavama udarll skupaj. Nenadoma se je sramoval samega sebe, ko je opazil, da »e mu v strahu umikata. Korakal je dalje ln odpiral in zapiral naslovno platnico malitve-nika. Ko je opazil dve stari ženski, ki sta s svojo slino močili Magdaleninc noge, je za-stokal: Moj bog, moj bog, in odiei do spoved-nice očeta Deeleya. Prešttl je glave in videl, da je štirinajst spokornikov na eai in dva-najst na dri^gj »trani — pogledal je na svojo zlato uro in ugotovil, da je četrt na devet.
Stopil je d'o spovednice in odgrnil zaves«. Iz polmraka se je vanj zazrl topel, angelskl obraz mladega duhovnika — obraz kot na italijanskj svetniškj gliki. Zaradi vztrajnega kanonikovega šepetanja mu je duhovno na-vdušenje počasi izginjalo iz obraza:
»Oče Deeley, vse »kupaj nič ne koristl. Zagotavljam vam, da je popolnoma nemogo-6e. Ura je pol devetih in epovedati morate
še šestindvajset ljudi. Samo varajo vas. V&e, kar želijo, je kle.petanje. Jaz sem star mož ln jih razumem. Pcnnislite na cerkovnika. In tudi na elektriko. in plin bo gorel do polnoči. Organizacija cerkve ...«
In tako dalje. Ves čas se mu je na obrazu raztezal prijazen smehljal in govoril je z najbolj vljudnim glasom. Toda Deeleyev obraz je postajal rmeden in dobil boleč iz-raz. Ko je kanonik to cpazil, je polglasno za-stokal. Spomnil se je, da je imel nekoč ka-plana, ki je vsak dan štiri ure brez prestan-ka igral na orgVje, dokler se župljanl niso pritožlli, da jih hrup, ki ga povzroča, moti prl molitvi. Kanonik se je si>omnil, kako je odšel na kor in mu dejal, naj neha in kako ga je ta pcfgledal z angelskim obrazom, kl Je v pol minute postal obraz starega, zagrenje-nega moža.
»V redu, oče Deeley,« je naglo dodal, ker je zaslutil protest. »Vi ste mlad. Vem. Mlad ite...«
»Jaz nisem mlad,« je jezno dejai Deeley. »Poznam-svojo dolžnost. To je stvar ve&ti. Saj lahko sedim v temi, če ste tako »kop, da...«
»V redu, v redu, v redu« je pohltel ka-ncrnlk, jezno se smehljajoč. »v današnjih dneh *mo vsl stari. Izkušnje nlč ne velja-Jo...«
»Kanonlk;« je napeto dejal Deeley In prl-tlsnil stlsnjene pestl na prsi, »ko sem bll v gemenišču, sem si navacfno deial: ,Deeley', s«m navadno dejal, ,če »i duhovnlk ...!'«
»Oh,« 3e zaprosll kanonik in obraz mu Je •pačil smehljaj. »ni treba, proslm vas, nl rnl treba pripovedovati svoje žlvljenjske zgod-be!«
Potem je z vlsoko dvlgniencf glavo odvi-hral dalje. V siju električne luči se le smeh-Ijal spokoraikom, ki jih ni pomal ln nlkoli prej videl. ZnaSel. se je pred glavnlm oltarjem. Vldej je cerkovnika, kako stoji na majhni lestvl pred' oltariem in ureja rože za jutrišnji dan. Pomislil je, da bi se mu bilo dobro  opravliiti  zaradi  Deeleya.  TcJda  cer-
kovnik je kar naprej premikal vaze ln konč-no je spoznal, da je mladi mož že tako jezen nanj, da toliko časa ne bo stopil z lestve, do-kler ne bo on zapustil cerkve.
Vzdihnil je in odšel. Ko i* doma naplsai nekaj pisem je spoznal, da nad svojem že-lodcem nima več oblasti, ki bo do jutra ka-kor pes, ki se je odtrgal z verige. Utrujeno je vzel kapo in.palico in odšel na dolg apre-hod, da bi si pomiril živce.
Bila je mehka in rahlo vlažna nc5, polna prelivajoče se mesečine. Pogled na mesto, na strehe, ki so bile bele, kakor bi bile pokrite z ivjem, ga Je pomirk. Domov g« 3e vračal mirnejšir Reka je blla kakor mleko. Na cestah ni bilo žive duše. Sam pri sebi Je tiho brundal ln se čutll pomirjenega b ce-lim svetom. Mestne ure »o «i odgovarjal« z dobrodušnlfni, srebrnimi in pojočiml gla-»ovl. Pcrtem Je zasliiai ženski glas, ki se J» razlegal z vi*okega okna g cetnetorn ometan« hfje in spoznal, da ]e to hfša, gospe Higgin-sove. Bila je v bell nofinl oblekl.
»To je lepa zgodba!« je kričala navzdol proti pločniku. »Ha! Imenitna zgodba. Le po-čakaj, da srečam kanonika. Pri spovedi, 7.a-res! Le počakaj, da srečam nune! Uh, ti de-klina! Ti nesrečna grešnica!«
ZagledTal je majhno dekiiško postavo, ki •• je stUkala k vratom.
»Gospa Higgins,« je tarnala, »sveta resnica je. Kanonik me je zopet napodll. Pripovedo-vala &em mu vse mogoče lažl. Morala bom iti k očetu Deeleyu. Zadržal me je pol ure. Oh, gospa Htggina,« je tarnal otrok. »Sveta r*»ni-ca je.<
»Aha!« «e Je odzvala nočna obleka, »Lept stvarl mi pripoveduješ. Le počakaj, da po-vem....«
Kanonik je ropet zaiutll, da se mu je že-todec trgal z verige. Vse drobovje se mu ]t dvlgnilo do vratu. Sopihajoč je odše] mlmo,
»Oh, moj bag!« je zajavkal. »Usmlli se mal Moj bog. Ustnili s« me!«
Obrni] se je proti župnišču, ki je bilo glo-boko v temni ullci.
I. POHOD GB ŽIC! CKUPiRANE LJUBLJANE -
Pohod tovarištva
čepmv    ie   bilO   V leJCŠnlem   iublleincm    letU        tri Po cesti precej težki. Marsi-    zdi,   da   bi   bilo   dobro  pctostriti
prfčakovati veliko udeležbo na tej vsakoletni športno-političr.i manifesfaciji, je fa presegla vsa pričakovanja. Ob otvontvi je bilo na Trgu revo-lucjie zbranih skoraj pet tlsoč tckmovalcev. — Topovske salve so pretrgaie jutranjo tišino, šfe-vilne gadbe pa so z budnicami prispevale k šs bol) svečanemu vzdušju.
koga je miniio veselje do hoje. Se zadnja zapreka na Napoleo-novem trgu in cilj — želja utru-jenih   tekmovalcev.
Tovarištvo in trdna volja odigirala glavno vlogo. Kar pre-cej je bilo takih, ki težkemu pohodu niso bilj kos in so jih morali tovariši podpirati ali ce-lo rvositl. Moštvu ZB iz Vrh-nike je oniagal tovariš in so ga nosili na nosilih kar 6 km. Ko so prišii do zapreke na Viču, je tamkaj&nja kontrola baje zahte-vala, da mora nezavesitni tova-riš sam preplezati zapreko. Ko-mentarja ni  treba!
?dravniško kontrolo pred tek-movanjem in uvesti obvezne priprave, ker bomo sicer bo!j škodovali kot pa fcoristili naše-mu človeku.
Ce hočemo narediti iz te pri-reditve športno-polrtiično mani-festacijo, potem moramio spre-meniti način nagrajevanja. Za-nimiv je predlog nekega zna-nega športnega delavca, ki pra-vi: prva tretjina naj prejme pozlačene plakete, druga sre-bme, tretja pa bronaste. Mogo-če bi se sicer dalo urediti tudi kako drugače. Vsekakor je vredn<j    pohvaliti    vse,    ki    so
Oblačno   nebo   je   obetalo,   da   ekipah   nekaj pa je bilo iztoljuč-   verjetno mislili> da je  to' mo<J. tekmovalcem   na   prtfgi   ne   bo    no   studentsKih:   ekipa   pravm-         '                                         -
vroče. To je bila vsekakor ve~ kov, ekipa Univerzitetnega od-lika prednost pred lanskim po- bora ZŠJ, igralcev badmintona, hodom.    Tekmovalna    proga -je   planlincev   in   smučafljev.   Med'
je   bilo
Nekaj je bilo tud'i takih, kj so   prehodili tatoo zahtevno pot.
III. Fohoda ob žici se je udeležilo tudi moštvo  Univerzitetnega odbora ZSJ v postavi: Kavčjfš,
Hodej,   Skok,  Cemažar,  Trampuž
bila letos za 8 km krajša, tek-mcvalci pa so nosili samo eno puško za vso skupinO. Smer po-hoda je bila letos obratna: ad starta mimo Giramior.ne jame, po
prijavljenimi   ekipami tudi moštvo našega lista, ki  pa žal   ni   pri.šlo   na   start   zaradi obtflelosti  dveh  tekmovalcev. Od študentskih moštev so bili
Smartinski cesti, preko letališča,   najboljši   pravniki,   ki   so   se   v skozi Fužine v Bizovik, nato čez   letošnjem   letu  že   večkrat   lepo
Goldvec in preko Barja čez pon-tonski most na Ljubljanici, ob Malem grabnu in nato po Tx-žaški cesti d0 cilja na Trg re-volucije.  Ženske 3n srednješolci
 uveljavili. Tudi ostali udeležen- ci so vzdržali do konca. 2al so  bile tri naše ekipe diskvalifi- cirane, med drugimi tudi pla- ninci,   ki   bi   sicer   prav   gotovo
pa so imeli progo kot lani:  od   zavzeli   eno   boljših   mest.
starta, za Litostrojem, po Lito-strtfjski cesti preko Celovške, skozi Kos-eze, na Brdo mimo ti-
 Najtežj>a preizkušnja je biia  vsekakor vzpon na Golovec. Pot  Se počasi dviga v serpentinah in
skarne Podmomice,  na Tržaško   edina  tolažba  je bila, da je  na
cesto In
po niej do ctlja. ena   posebnost   j
vrhu okrepčevalnica. Kos limo-ne za nekaj časa prežene žejo in utrujenost. Z Golovca se pot
kjer   je teči. Zal pa je prav zaradi tega
tovo  je~to  še   težje   kot  vzpon.
prišlo do več neljubih inciden- Zaradi tega je kontrola na vrhu tov, ker so nekatere ekipe tekle dovolila tudi tek, čeprav tu tudi   tam,    kjer   ne   bi
 , kjer ne bi smele. Kljub vsem naporom, ki so jih morali   presitati    tekmovalci   na
 ni bilo table z oznako za tek.  Tako je bilo prav v tem odseku  precej  rfiskvalifikacij.  v bodoče
progi, je bilo veliko Stevilo ekip   b0 treba to bolje urediti, sa.i &o
zaradi tega diskvalificiranih in nerazumljivo se zdi, da so se vodje ekip po tem še pritoževali. Siroko zasnovana predtekmo-valna   dejavnost   je   zajela   tudi
nekatere ekipe prišle ob najviš-je mesto, čeprav so tekla tu skoraj vsa moštva.
Barjanska  ravnina se   je  vle-kla v neskončnosit in marsikoga
študente, ki s.o hateli na dosto-   je zamiikalo, da bi se osvežil v
jen   način   proslaviti   obletnico
 je   šel
 hladni Lijubljanici, ko osvoboditve Ljubljane in oblet- preko pontonskega mostu. Utru-nico ZKJ. Lahko trdimo, da na jenosti se je pridružilo §e ziba-ncbeni prireditvi študentje niso niso   bili   tak0   množično   zasto-
 Jctft  na   letošnjem  pohodu. Sodelovali   so   v   vseh   mogočih
 nje na mostu in, če bi ne bilo  nar.^)e, hi m-arsi.kdo plaval.Kljub  temu, da je bila proga krajša  kot lani, so bili zadnji kllome-
no tekmovanje. Bele srajce, le-pe hlače in mocTerni, konlčasti čevlji. Taka opre-ma vsekakor ni za pohod. Ko sem že omenil opremo nekaterih, naj povem še, da sem videl precej deklet, ki so š'3 na pot kar v krvllh. nylonkah in celo v čevljih z visokimi petami. Nekaleri pa fcar bosi. Potem ni čudno, če je bito veliko ožuljenih nog in raz-rezanih podplatov. V bodoče bo treba tudi za to poskrbeti.
Menim<7, da so bile priprave za tako veliko šlevilo prijavlje-nih letos premajhne. Proge, predvsem za mladince, ženske in mestne štafete bi morale bitj bol'je ožna'čene, saj je ravno zaradi tega precej pripomb. Tekmovalci so bili nezadovoljni, ker so morali čakati po več ur na štart. Treba bo ttfrej poiskatl boljšo rešitev za izvedbo tega tekmova>nja.
Precej zimede je bilo, ko so se ¦na Tržaški cesti združile vs« ekipe in skupaj nadaljevaJe pot pro-ti ciljU. Pri zapreki na Na-poleoriovem trgu je bilo treba iočiti srednješolce od ostalih, ker &red'nješa!lci niso premago-vali ovir. To je bilo težko, ker so v veliki večini tekmovalci nosili številke na hrbtu. Poleg tega pa so istočasno pritekli še člani   mestnih   reprezentanc.
Ocenjevah nost     Prav'
Atletika tudi na univerzi
OB KONCU
PRVENSTVA
Nedavno se je končalo medfakulteUio prvenstvo v roko-metu. Udeiežilo se ga je 8 ekip. Prvo mesta je osvojiia ekoncmska fakulteta, ki je v finniu prensagala
To prvenstvo nam je pokazalo nekaj stvari, na katere bo tre-ba računati na prihodnjih po-dobnih tekmovanjih. Tekme med izenačenimi ekipami sa bi-le na dokaj visoki kvalitetni rav-ni, saj so tudi privabile mnogo gledalcev, ki so bili nad pri-kazaiio  igro  navdušeni.   Izkaza-
ro sestavljenim moštvom. Na tekmi z beograjsko univerzo moštvo ni dalo vsega od sebe in je hitro klonilo pred boljšim naspfotnikom. po tekmah za pr-venstvo univerze so dobrim ne-aktivnim igralcem ponudili vstop v rokometni klub Olym-pio. To je sicer v redu, vendar
Pred kratkim je bil ustanovni občni zbor Akadem-skega atletskega kluba Olympia. S tem je atletika tudi na univerzi dobila možnosti za širši in kvalitetnejši razmah. Da bi izvedeli kaj več o načrtih novega kluba, smo obiskali predsedt>ika Atletskega kluba tovariša TUŠKA, ki nas je seznanil s pogoji in načrti, ki so pri-vedli do ustanovitve tega kluba na naši univerzi.
ke lahko dobiimo z univerze. Mnogi organizatorji im atletsld delavci iz virst študentov bi laii-ko bili pobudniki za razvoj atletike v naših sredajih šolali. Mnogo kad-rov iz vrst šbudentov b; lahko dobila tudi sodniška arganizaclja.«
Ustanovitev   Atletsikega  kiluiba je   bila   pra.vzaprav   prvi   kon-
teh
vlogo in
perspektive novega kliuba, lah-ko smelo trdimo, da bo od uspešneg-a deLa na univerzi v ve_ liki metri odvisna šiirina in kva-litcta slovenske attsletiike na sptoh.   ŠirLna   zaradi   tega,   ker
Osnovni smern 1 c l, Miiciativni odbor za u&tanovitev Atletskega kluba sta bi'H: sklep zadnje skupščine ASD Olympie, da se v oikviiru društva ustanovi atlietski klub, in skiep skuipščiine AZS, ki pravi: »Uniiverza v Ljubljani mora postati žarišče atleitigkeiga šiporta ter mnogo več k'O't doslej prispevati k razširit-
miirati je treba mofeno »tletsko ongafnizacijo na univerzd, ki ne snio videti svoje - Loge sanuo v tem, da vz vrst študentov dofoi kar največ dobrih tekmicjvialcev, da bl kot kluib dosegla 6tm balj1-
lo se je, da tvorijo študentje v   je   treba   gledati  tudi  malo  na-
posameznih     slovenskih     roko-
metnih klubih  jedno  moštva  in
tako   so    biie    nekatere    tekme
precej   podobne   tekmam   v   re-
publiški ligi. Po drugi strani pa
so ekipe, kjer ni bilo toliko alf-
tlvnih    igralcev,    igrale    precej
podrejeno  vlogo   in  so   zato  po
neenakih   borbah     predale   več
tekem. To nam kaže problem, ki
Je aktualen v v-seh špartnih pa-
»ogah  pri  tekmovanjih   študen-
tov: ali naj igrajcf le neregistri-
rani tekmovalci ali pa vsi brez
omejitev.   Vendar   tega   proble-
ma tu ne moremo reševati.
prej in najti ustrezmo rešitev v okviru Zveze študentskih šport-nih organizacij ljubljanske uni-verze.
V začetku so bile težave z igriščem, vendar se je to pozne-je urediltf. Aktualen je še pro-bkm slačilnic jn shramb za go-le, vendar upajmo, da bo do jeseni, ko se bodo spet začela podobna tekmovanja, tudj to re-šeno. Organizacija prvenstva je bila v danih možnostih. dobra, z večjo pomočjo s strani vod-stev pcrsameznih ekip pa bi lah-ko   bila   odlična.   Sodniški   zbor
Konferenca strelskega odbora
nja, in ker bodo študienitje, ko bodo po kjončanem študiiju od-šli na svoja delovna metste ši-rom imaše republike, ie jih bomo pravilnio vzgojilli in jim dali tudl potrebno strotfcovno kvali-kacijo, tudi v novem kraju uspe&no delovaii koit atletski ozlix>ma športnl delavci. Klub bo tudi skrbel, da vključi v &vo-je virste člm ve^čij-© števUo ©red-nješolske mladiine, saj- se bo z vstopom oa undverizo njlhiovo športno udejstvovanj© nadaflj^e-valo.
Jedro taiko atlettsk&ga kot fumtockmiairstkega kadira tv<c«#i bivši aitletski tooJektlv Odreda, ki se je sporazsumno z upravo SD Odred priklju&il k uni er-zi, kjer vidi v«*jo perspektivo svojega udejstvovafija, kaT bo posipedno koiristiilo slovensfcl kot jugoslovanski atletilci.
Najj na ksratko povzamemo -jar
Na redni konferencf strelskega odbora univerze, ki je bila ponovno sklicana, ker po prvem sklicu konference ni biio navzočih dovolj delegatov, da bi lahko pričeli z delom, so se delegati pomenili o delu v preteklem letu. Konference so se udeležili v glavnem zastopniki fakultet, ki v streljanju nekaj pomenijo. Navzoč je bil tudi za-stopnik predavateljev predvojaške vzgoje, ki bo tesneje sodelovala s strelskim odborom pri organizaciji strelskih tekmovanj.
Poročilo  predsednika  tovariša Zvekiča je delegate  seznanilo z
rom   ASD   Olympia,   okrajnim strelskim odborom, oddelkcsm za
pozimi, takrat, ko primernega prostora nimamo na razpolago. Najbolj marljiva sekcija je sek-cija na elektrotehniškem odidel-ku. Tam je letos redno treniralo okrog 30 študentov, ki so na strelskih tekjnovanjih dosegli kar lepe uspehe. Precej zaslug za tako uspešno delo iima to-variš Ce-ngič.
Glavna naloga novega odbora je, da priskrbi primeren pro-stor za streljanje. Pri reševanju
Ta anomalija se je pokazala tudi na prvenstvu univerz, kjer je IJubljanska ekipa zasedla drugo mesto in igrala z na hit-
 ko   bila   odlična.   Sodniški   zbor    Zvekiča je delegate  seznanilo z   strelskim odborom, oddelkcsm za   *          ™; '"^"
 je   dokaj   dobro   opravljal  svojo   delom v preteklem letu. Strelski    predvojaško  vzgojo  na  univerzi    tega  probiema  pncakujejo  stu-
 db           dll  k         kkš        i     nekdanj     komisijo   za   šport   dentje mnogo pomoci  od komi
dolžnost, do resnejših incidentov pri tekmiovanju ni prišlo.
mnc
odbor je deloval kot nekakšno koordinacijsko telo in skrbel za povezavo   med   upravnim  odbo-
in nekdanjo komisijo za šport pri UO ZŠJ. Delo se je pokaza-lo uspešno, za kar imajo za-sluge predvsem požrtvovalni funkcionarji. Iz tehničnega pcr-ročila je razvidno, d'a so strelci ijubljanske univerze v pretek-lem letu dosegli lepe uspehe. — Lahiko bi dosegli še večjo mno-žičnost, vendar pr«dstavlja po-manjkanje poikritega strelišča veliko oviro. Zanimanje za stre-ljanje je na fakultetah precej različno, vendar opažamo, da je največ  zanimanja  za  streljanje
dentje mnogo pomoči od komi-sije za predvojaško in telesno vzgiojo pri univerzitetnem svetu. Strelski odbor namerava jeseni usftanoviti strelsko Ugo za zrač-no puškcf. Tu bodo lahko sode-lovala posamezna združenja z eno petčlansko ekipo. Na kon-ferenci &o izvolili nov odbor, v katerem so izkušeni strelski de-lavci. Na koncu &o se vsi nav-zoči poelovili od tovariša Zve-kiča, ki odhaja iz Ljubljane, in se mu zahvalili za požrtvovaino deLo  v  strelski   organizaciji.
Tekmovanje z MK puško
Na poh^du  so  blli  tudi študentski  športni  klubi.   Na  sliki  so  igralci  badminffton«
V nedeljo, 17. maja, je Mlo teikmovan^j v streljanju z malo-kaJlbrsko puško za ekipe ln po-sameznikie. Tekmovanje je ^ilao orgaiiizirano v zelo kratkem ro-ku, tako da mnogo ekip ni na-stopilo v celotl aili pane v naj-močnejši postavi.
Rezultati:: ekipe: 1. strojna 742, 2. airh ifektura 679, 3. eldk-tro I. 657, 4. kemija 605 (4 tek-^ tnovalci), 5. ekonomija 804, elck-trto II, agronomLja. testllrua, fi-lozofija, pravo.
Posamezniiki: 1. Remg (arh.) 167, 2. Ličina (agronomija) 165, 3. Premelč (arh.) 163, 4. Dolenc (strojna) 159, 5. Ropriva (ekono-mija) 159, 6 Mogelnicki (strvj-na) 157, 7. Solair (kemija) 156, 8. Tomšiič (plektro) 153, 9. Cernec (kemaja) 151, 10. Gabrovšek (ke-mlja) 151, 11. Jančigaj (strojna) 148', 12. Zvekič Greta (L11.) 148, 13. Slabe (kemija) 147, 14. Kaj-zelj (airh.) 145, 15. Predallč (elektro)  143.
Naobolijši tekmovalci so rflplome in praktična darila.
mo najvažnejše natoge, ki Jih je novi upravni odbor atletskega kluiba sprejel. Propagiirati atle-tiko med v&o univerziitetno mla-dino, formlrati na vseh fakulte-tah aitle-tske aktive ter v njih zajeti čim več študentske mla-dine. Sistematično skrbeti za naraščaj z razširjaiijein atleti-toe  med  naše   najmlajše,   to  je
dvig kvaMiteteie atletlke z ude-ležbo na zveznih in inedinafod-ni-h tefemovanjih teir z or^anizi-ranjem medfaktuiltetniib. in med-univerziiietnih telomovainj.
V zvezi z velikimi nalo.gami pa so pred novim kluborn tudi prvi pToblemi. Ekieiii izmed njih je   problem   materiailnih   saed-
jemje atletskega špotrta. Pred-vseim si niiorajo zagotovlti če-prav sOororona, toda redna Li-nančna sredstva, ki so potrebina za niabavo atletskih rekviziitov ter oTganiizaciijo telcmovanj. Kljub temu, da razpolagajo z glavnim prostorom za vadbo atleitdike, s stadionom za Beži-gradiotm, bi si morali zagotoT^tl še druge prim«me prostore.
Iaredsno primeren objekt za to bi biilo letno telovadišče v Tivodiju, ki je po svoji  legi v
centru mesiba, poleg tega pa raz-meroma slabo izkiOTiščeno. Z majhnimi preureditvaimi bl lahko to telovadišče posialo res praivi atletski stadion, ki bi ga v enaki meri lahko uporabljall tako telovadci PartizaTia kot ostali atleti. Zaradi svoje pri-merne lege bi v povez,avi x 'cstalimi igrišči pod Cekinoviim gradoim tvorilo res edinstveno eeloto. Nadejamo se, da bo TVD Partizan, ki upravlj.a to igrifve, z razumevanj em reševad ta pro-blem, kl ni saroo problem AK Olynnpie, ampak problem vse ljubljanske atletike, ki bi s tem dobila osre-dnjd aitletski staiuion za svoje kvalitetne atletske jiri-reditve. Prav tako bi bilo treiba čim prej realizkati zamisel, da se v Studenitskenn nasielju zgra-dl attetska steata Ln nekalera metališča. S tem atletskim < b-jektom bi lahko zaktiviziTail predvsem študente, ki stanuje-jo v naselju.
Naloge, ki stbjijo pred novo ustanovljenim kliubonn Olym.pio in njegoviim upravnim odbo-ram, so velike in obsežne. Upa-mo in želimo, dia bo z uspešnim reševanjem teh nalog mno-so prLdobila ne samo slovenska ampaik tudi jugoslovanska at-letika.
PRVI NASTOP NASIH ATLETOV
Ocena odlično
KO SO V SOBOTO POPOLDAN PRIKORAKALE NA LETNO TELOVADISCE DEKLETA MtJNCHEN-SKEGA POST SV IN DOMACE OLYMPIE, GLEDALCI PRAV GOTOVO NISO PRICAKOVALI, DA BO PRVI NASTOP NASIH ATLETINJ DAL TAKO ODLlCNE REZULTATE IN PRVO MEDNARODNO ZMAGO. ZA-RADI OBOLELOSTI NEKATERIH NAŠIH TEKMO-VALK JE BIL PRIREDITELJ PHISILJEN OKREPITI SVOJO VRSTO Z NEKATERIMI BOLJŠIMI MOCMI IZ OSTALIH KLUBOV. TAKO JE BILA ZBRANA VSA ELITA PROTI ENI NAJBOLJŠIH ZAHODNO-NEMSKIH EKIP.
Ko sem pred tekmovanjem govoril z nekaterimi našimi tekmovalkami, so mi tarnale, da se ne poeutijo dobro; grlo, bolečine tu in tam, slaba forma v začetku sezone, trema pred renomiranim nasprotnikom in še in še. Toda že prva točka sporeda je pokazala, da Je bil strah neupravičen. Na 80 m % ovirami jle bila S*amejč<iičeva odlična in je dosegla nov slo-venski rekord. Znamka 11.1 ji daj« že v začetku sezone velik up za dobro nvrstitev na lest-vici najboljših,
Skoraj hkrcli so tekmovaJe tudi metalke krogle. Naše predstavnice res niso imele težkega dela. šlo je samo za vprašanje rezultatov. Useuiko-va nas je presenetila z odlič-nimi 14 metri^ Tek na 100 m je prav gotovo presenetil vse pri-sotne. Kljub temu, da je bilo nekaj vetra v hrbet, so bili postavljeni odličaj rezultati, ki pa gredo na račun za 120 centimetrov krajše proge. To pa nikakor ne zmanjšuje iz-redno kvalitetnega teka. Tudi v disku vprašainje zma-ge ni bilo negotovo. ,Odvii pa se j« zanimiv boj m*d Celes-nikovo in Hudobivnikovo. Zadnji je usp«lo, da je z me-tom 43,68 m premagaHa svajo koleg-ico.
Skoka v dailjino in višino *ta bila prav tako na mednarodni višini. Stamejčtčeva in Buch-lova sta s« ponovno pomerili med seboj in pri tem doaegli odlične rezultate. Prva Je do-segla 5,67 m, druga pa 5,63 m. V skoku v višino pa smo vi-deli, da lahko tudi razmeroma majhna Bochlerjeva prernaga precej višflJa sotekmovalke. Skok 148 cm je bil dovolj za osvoiitev prvega mesta.
Velifco smo si obetali od teka
na 800 metrov, kjer bi se mo-rali srečati ena najboljših tek-movalk v Evropi Doserjeva in naša Slamnikova. Žal do tega dvoboja ni prišlo, ker je mo-rala nemška tekmovalka zaradi poškodbe na nogi odstopiti in tako Slatnnikova ni imela prave nasprotnice, ker je Hude-tova precej zaostala. Najlep-ša točka sporeda je bila šta-fetni tek 4 x 100 m. Nemške tekmoviCUe s|o Gi z odBičnim tekom in dobrimi predajami priborile že izdatno prednost in le redki so še podvomili v njihovo zmago. Naše tekmoval-ke so namreč tekle precej slab-še, slabe pa so bile tudi njiho-ve predaje. V zadnji predaji pa je za nas siartala Stamejči-čeva in v silovitem finišu pre-hitela nemško tekmovalko. Ta-ko se je dvoboj končal z zmago Olympie  z rezultatom 90:67.
S prvim nastopcm smo lahko več kot zadovoljni. Naše tek-movalke so pokazale, da siodijo v najboljšo mednarod-no vrsto in bodo v letošnji se-zcni ponesle slavo študentske-ga kluba preko meja. Tudi z crganizacijo tekmovanja smo lahko zadovoijni, saj smo vi-deli, da Je šlo vse brez zasto-ja. Izjema je bila le &tar1,n.a pištola, ki je nekajkrat zata-jila.
Napovedovalcu pa njegove treme in slabšega napovedo-vanja tudi ne bomo zamerili, saj je nastopi! prvič in to na mednarodnem nastopu, kar ne-dvomno zahteva precejšnjo mero  znanja   in  izkušenosti.
V vmesnih točkah &o nasto-pali tudi moškj in pionirji Iz šole prof. Tometa. To kaže, da smo končno le prodrli z atleti-ko na šole, kar je nedvomoO koristno, saj so prav srednj« šole osnova vsakovrstnih nih panog.
MALI OGLASI
KUPIM VLO2EN paradižnik, tudi neslan. Cenene ponudbe pod »Usekan na juhe«.
•
SENO SLADKO ZA IA ku-pim ali zamenjam za časopisni papir. Janez Gobec, Vol.
*
KUPIM avto (ne Fiat 600!), dve wi&; po možnosti v centru, tele-idzijski sprejemnik, uvožen ka-lodont, galoše itd. Janez Mošnja, obrtnik.
•
KUPIM »Opisno geometrijo« po najnižji dnevni ceni. Ponud-be pod: »Lahko tudi fliegende Blatter«.
•
BICIKL, dobro ohranjen, z re-flektorjem. Spredaj za držo nog v obliki Vespe. Ponudbe pod »Prakse usihajo, carine narašča-j
KISLE RUMM10E
WECE   SKOZI   OKNO  NA  MI-
MOIDOCE    NEK    IN2ENIRSKI
PAR V AKADEMSKEM KOLE-
"HJU.
POSLUŽITE SE VITAMIMO-
ZNE   HRANE  IZPOD  NEBA!
izselimo petih družin treh biv-ših kurjačev, bo potrpel v oma-ri, potern bo pa celo stanovanje njegovo in se bo lahko oženil. Kemični   inštitut,   Murnikova  3.
DOBREGA preračunalca plač iščemo. Jekleni živci. Poštevan-ka v malih možganih ali v me-zincu. Plačo si bo sam zračunal. Občina Vnanje gorice.
SLUZBO psa čuvaja išče inte-ligenten moški, star 35 do 40 let. Zna igrati pišuko. Naslov pod šifro »Zanesljiv tip«.
TRIGLAV film sprejme statiste za nov domači film »Tričetrt litra sonca«. Predvsem interni-rance. Prednost imajo študentje.
NATAKAR IN NATAKARI-CA, mlada in bistra, želita priti v Ljubljano. Pogoj kalorična gostilna, zveza s tramvajem in komfortno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pošiljka z de-žele«.
RAZGLEDAN absolventski par išče zanesljivega čuvaja za otroka od 10. do 9. ure podnevi. Za plačilo sme razpolagati z marmelado in zobotrebci. Po-nudbe pod »Dve diplomi v juni-ju«.
CEVLJARSKI   pomočnik   želi
ISCEM 200 din posojila. Kupiti termofor. Nujno. Vrnem kmalu. Ponudbe pod »Absolviral, oženil in zmrzn.il.«
POSOJAM študentom za dobo deset let, brezobrestno, neome-jene vsote. Vprašajte pod »To je pa raca«.
, ISCEM denar za humane reči. Zastavim lahko nedosegljive uč-benike in skripta. Ponudbe pod »Pleničke in usahla rebrna mrena«.
RAZNO
POSTELJO, rabljeno, smreko-ve deske, strešno lepenko in pol kile žebljev si sposodim. Janez Student brez strehe.
ZATEKEL se je papagajček. Pridite čimprej ponj, ker ne-prestano ponavlja saimo »et ce-tera, et cetera« in kolca vso noč. Familija  P.,   Komna.
ZAGRENJENA, srčno dobra gospodična išče nekoga, ki bi ji sladil dolge večere. Ponudbe pod »Burja  v  konzervi«.
MOSKEGA s prečo. Poštene-ga. Potrebujem. Mica Zamorje-na, Lahovče.
INTELIGENTNA uslužbenka z oceno »se odlikuje« bi poro-čila kolego, ki »zadovoljuje«. Ponudbe pod  »Ni  zahtevna«.
PREKLICUJEM nesramne be-sede, ki sem jih namesto krož-nikov zmetal v glavo ženi. Obe-nem se ji zahvaljujem, da je šla za teden dni na deželo. Janez Kravata, Ljubljana.
DOBRO KUHARICO, sopra-nistko, staro do 45 let, po mož-nosti lastnico gostilne, takoj oženim. Ponudbe z izčrpnimi slikami pod »Hripav goltanec v bršljanu«.
ANGELCA, prepozno dobil pi-smo. In bil sem brez marele. Pi-šite čimprej na poštno ležeče. ker sem odpotoval v Izrael,
ISKRENO se zahvaljujem ab-solventu medicine Zmaju, ki je po požrtvovalnem, neutrudnem študiju dognal, da nimam me-ningitisa ampak heksenšus. Ja-nez  P.
¦   *
SRCNO SE ZAHVALJU-,JEMO vsem prijateljem, ki so ob pretresljivo božjastni smrti našega Fifija tugovali z nami. Družina  tete Tutke.
jivi nsj se
 kakšnega izvoda Božičevičeve Ferspektive, tia izpopolnimo svojo zbirko priljubijenih knjig.
Narodna i;j univerziteinci knjižnicei v Ljubijani.
Razpisujemo
PR0DAM
KOMPLETNO, zelo dobro ohranjeno zobno protezo pro-dam. Uporabna je za vsa jedila. Grize vse, razen mesa v OSM. Janez Bajta, Ljubljana. *
TRZAŠKO bundo prodam. Pa ie kapo. Janez Svercar, Koper.
ENOSOBNO hišo, hlev, psa, lopato, lestev, zobno krtačko, čevlje, samokolnico — vse to prodam ali zamenjam za avto. Janez Strebar, Vič.
OTROSKI voziček, inozemskd, Sportno vzgojen, spet prodam. Naslov v ogl. odd. pod »Ker je po sreči mimo šlo.«
KRTACO za čevlje ugodno prodam. Ponudbe pod »Bosono-gi Avguštin«.
VOLltSWAGNOV VOLAN PRODAM. Tudi na obroke. Res-ne ponudbe sprejemam od 8. do 9. ure na bencinski postojanki pod Rožrukom.
PIPO za toplo in mrzlo vodo In vrata štedilnika prodatn ali zamenjam za teli&ko. Mica P., Nova vas.
za tslesno stražo ispmvnika 0ŠM. Pogoja: 1. Velika kondicija v pretepih.
2. Brezhibno obvladovcmje srbo-
hrvaških contraizrazov. Sprejeli homo prvih 6 prijavljenih kcindidatov.
Zaskrbljeni Kuratorij
iz dna kozarca čestitamo
in mu želimo, da bi uspešno spravljal paciente na oni svet ter kmalu kupil avto. Svojega petnajstletnega člana bomo nez-
 pogrešali. Absolventski   klub   medicine
Ob 13.00 Obvestila in reklame. Vmes himna Peresamu in drugim umazanijam.
Ob 14.00 Humoreska tega leta: naslov  srno izgubili.
Ob 14.15 Nesmrtai posnetki Arm-strongove gracije.
Ob 14.16 Avsenikov kvintet in drugi polkarii vas ganljivo razve-seljujejo.
*
Ob 17.00 Lucija Stigeic: »Klavir v koraku z violino.« Opus 1010,7 Stavki so neizgovorljivi. Nesebič-no priporočamo, da poslušate re-lejni postaji v Celovcu ali v Tr-stu
Ob 19.01 Zunanje politični pre-gled; Zgodba o medikontinentalnih tzmečkili.
*
Ob 19.02 Soferjem na pot: Preko krtin,  gostiln,  airestov naprej!
Ob 19.03 Oddaja za bruce: Kako naj  izkoristim svoj prosti čas.
Ob 19.30 Ladijski dnevnik.
Ob 19.49 Pogovor s poslušalci. Kako brez bolečin iz.puliti tram-vajsko železje izpod nog.
Ob 20.00 Oddaja za naslovom: Nadvse obožujem Bachove fuge (vseh 7&020 opusov s komentarjem in dvema odmoroma za malico.)
Ob 23.00 Zabavna glasba z naslo-vom »Poljub španske kitarea. igra-1o Avseniki.
Ob 23.20 Kratek premor. za od-dih.
Ob 23.50 Oddaja za naše izse-ljence z geslom: »Dve sto želja na en mah in ena polka.« Igrajo Av-seniki.
Ob 24.00 Lahko noč draglm mu-čenicam, ki še poslušajo. Ne igra-.1o Avseniki.
Ob 24.01 Veseli večer. Ne igrajo Avseniki,  niti  Sepetova  družina
TELEVIZIJSKI  PROGRAM
Od 5.00 do 20.00 Glejte Italijo' Od 20.00 do 21.00 Glejte Zagreb! Od  21.00   naprej    Glejte   Italijo. Albanijo  alj  Ceyloi\l
illilllllll!
UNION. Domači film »KEKSC«. V glavni vlogi Kekec. Predstave kot po navadi. Matineja zaradi ve-likega zanimanja po 140 din. Zve-čer ob 22.00 predpremiera jugo-slovansko-ameriškega devisoscope filma »Naša nenadkriljiva konjuš-nica«. Igrajo   ameriški    državljani
in kobile JNA vstopnice nekoll-ko dražje.
SISKA. Svicarski fUm »Nedolž-nost do kolen v valovih.« V glav-nj  vlogi Ulla Jacobson.
BE2IGRAD. Angleškl zgodovin-ski film »Henrik XXII in njegov pregnani zobobol«. Igra tisti, ki ie igral v »Preluknjanem plemi-škem grbu«. Predstava se začne takoj, ko pride možic, ki vrfci. Prinašanje stolov s seboj je pi"*-povedano!
GUNCLJE. Spanskl film »Polne hlače v areni« Glavni igralec mlad in Se  neizkušen
MI.ADINSKI KINO V DOMU LM Ameriški divji film: »Serilova kapa na kravjem repu«. Igrata Gregory Peck ii Lyzyka Strum-pandelj
BIUE
so isšli vsi !!Gbeniki,-ki nam |ih proiesorji obljubljajo že petnajst lei.
nam jih knjigame nehcjo skrivati in nam jih dajo na
Študenfje ljubljanske miverze.
KOMUNA.    Italijanski    mambo-scope   film   »Dva    metra  okoli   In okoli«.   V   naslovni   vlogi   Sophia. *
VIC. Nemški poučni film »Mar-ševski koraik prenovljenili gum-bov«  Igrajo Nemci.
*
SLOGA. Meh-iški barvnl film »Strastnl pogled pod slamnatimi krajci«. Vsečloveška drama. Igra Pedro Armendariz in drugi stati-sti.
SOCA. Ruski film »Zelezobeton-, ska konstrukcija novega človeka v korist skupnosti.« Igra še vedno Stalin.
*
TRIGLAV. Ameriški barvni film »Porcija revije«. Igra vse kar v Ameriki leze ino gre.
Ljubljana
(V0 ROBIČ POJlfpOPULflRNE SLA G ERJE
Kupite, kupite, kupite! Preden ga kdo ustreli.
spremeniti službo. Zna tudi lu-Piti redkvice. Najraje bi delal v slaščičarni. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nemirno sirce v sandalih«. LJUBEK bruc z dežele išče dekle, ki bi ga inštruiralo. Pla-'fiuje z zgodnjim krompirjem. Ponudbe pod »Zagamani možga-ni«.
NAŠEL se je bledorumen gumb. Lesen. Lastnik ga dobi na postaji LM v Luknji.
Razpisujemo
N R T E C R J
za honorarnegc ncrca, ki bi hotel jesii v 0IM m mm sproti prinašati vzorce ko-sil na kaloHčm prelres. — Pogo}: usnjen žetodec.
Komisija za kalorije, Ljubljana.
IZGUBIL sem glavo. Na cesti od »Katrce«  do »Cirmana«. Po-šten najditelj naj jo v mojo ra-dost čimprej vrne. Janez Plešca,
Naselje.
SIMPATICNA bruculja arhi-tekture išče resnega človeka, kl bi ji risal programe, pisal kolo-kvije in pomival posodo. Ponud-be z osebnim opisom in prstni-mi odtisi poslati na ogl. odd.«pod »Daj — dam«.
KANADCAN, obrit, išče ljub-ko . Slovenko v narodni noSi. Imeti mora kuharski tečaj, ko-lovrat in redke zobe. Ponudbe pod »Avto, žlikrofi in nebotič-nik«.
SIMPATICEN abaolvent, v cvetu mladosti, želi spoznati in-telektualko od 40 do 50 let. Lju-biti mora sprehode po sobi in kuhan fižol. Stročji. Ponudbe z dokolensko sliko pod »Ociganje-na preteklost«.
Slišali smo, da je ..
DIPLOMIRAL
Miklavž Prosenc, neuničljivi ab-solvent slavistike. Za vsak slu-čaj, čeprav vest še ni popolno-ma zanesljiva, mu ured"ništvo Tribune   vseeno  veselo   čestita.
STUDENTSKO NflSELJE V LJUBLJiiNI
ima novo menzo, njena kapcciteta pa |e velikanska. Na
kolertih prosimo vse podhrasijence \n vsc druge, ki bi
se radi zrediii, naj podpirafo našo rr.enzo. — Divje jim
bomo HVALEŽNi.
RTV
ISCEMO   kurjača.   Stanovanje ln drva zagotovljena. Dokler ne
STUDENTKA brez obiskov in šminke išče sobo. Po potrebi In-štruira, riba, pere, kuha kom-pot in grize nohte. Ponudbe pod »Imam svoj kavč, brisačo in copate«.
IŠČEM sobo. Plačam vsako ce-no. Lahko za vseh dvajset let študija vnaprej. Ponudbe pod »Rodovitna Vojvodina«.
Frcd kiaikun je težka piomet-ia nesreča terjala odlično žrtev. Motorist, vajen voženj s šofer-jem, se je nekam zaleiel. Pri tem je dobil telesne poškodbe, a pričakujemo, da se bo srečtio izmazal. Manj srečno bo na po-itaji LM, ker ni imel šoferske-ga izpita. Stiidentje iskreno upa-jo, da to zanje ne bo imelo huj-Mh posledic, saj niso imeli pr-stov vmes.
Pisarna, ki skrbi za nezgode.
RADIO SPORED  ZA JUNIJ
Od 4.0O do 7.00 Vrteli bomo ved-no isti šlager, ker itak ndhče ta-ko zgodaj ne posluša.
Ob 7.00 Jedilnik za danes: ocvr-ti babji pokrovčki, zelenjadna ju-ha itd. Potrebujemo: polena, škr-ilicelj soll. peteršiljček, dve kili mesa. potrpljenje in kak blok za menzo. Stane 55 do 140 din, za visokoraslega.
Ob 7.30Radijski koledar: Rodil se je Jaka Pipca, dolgoletni in po-žrtvovalni študent prava. Vzdržal je na svoji fakulteti, ne da bi s prepisovanjem dajal slab vzgled. V svoji častitljivi staroiiti zasluži vse   priznanje.
Ob 8.00 mali koncert za mall godalni orkester pod naslovom; »Cigu-migu«.
Ob 10.30 zabavna glasba z naslo-vom: »Pozdrav s Hawajev« Igrajo Avseniki.
Ob 11.00 Solska ura za vse stop-nje: Kaiko bi še uspešneje bril norce iz učitelja. v kolikor mi to premalo dopušča reforma. Komen-tar:  Kakšen smisel ima ukor.
Ob 12.00 Kmetijska oddaja za do-ber tek: Kako vfložiš kravji gnoj, da  še dolgo  ostane nepokvarjen.
Ob 12.30 Poslušalei si čestitajo ln se bodrijo: »Večerni zvon« in »Prodana nevesta«.
Knkšna resna vitnadja naj nam čimprej nabavi čim več VRTNIC, OPBEMUENIH S FIŽ0L0VKIM,
da bodo študentje nanje obešali srcjce in iilare, dokler
ne bodo sezidcne gaidernbe v novem Iportnem parku
v Tivoliju.
<XXXXIOO0O00C)O0O00O0OO00OO0OO0CXX)0O0O00O>
¦PREKUCNIK«
prevozniška turistična agencija
prireja IZLET OKOLI SVETA Z JAHTO
Naslov:
»SREČINJE 1 DIVJIM!
ZVEBMI VSEH KRUEV
IH STP.ROSTI
Cena neznatna. Odhod' izpred naše pisarne ob 4. uri zjutraj. S sabo vzeti samo najnujnejšo obleko in kompas za primer ne-zgode. Ce bo dež, se ustavimo Ln vedrimo na Krvavcu. Saj res,
Nfi   KRVfiVCU!
m
Udeležite se edmstvene ekskur-
zije   na   vsak   način   v polnem
številu,    ker    jahta   prazna   ne
more potovati.
PO HUDEM TRPLJENJU JE IZDIHNILO
Develfleset
NA IZPITU IZ FIZIKE POGREB JE BIL NA LICU MESTA
ZALUJOCI OSTALI SVOJCI, MAME IN KOLEGI S STROJNE IN GRADBENE FAKULTETE
Franckiev zeleni Fitch 600 je s penečo naglico drvel po rahlo valoviti aveniji. Z vso bliskovito prisotnostjo duha svojega stoletja se je Franckie v enem samem drznem loku izognil konjski figi, ki je ležala sredi avenije kot grozotni simbol Tega, kar je onstran meja naših spoznanj: izza njenih obrisov se je režala Smrt. Njegovo budno, okamenelo lice je vztrepetalo samo za hip, samo za hip so se mu nasršile brčice, samo za hip ga je zaskelelo v debelem črevesu; takoj nato pa je bil to spet On, veliki Franckie, miren in hladeri.
V daljavi se je pojavila rdeča luč: semafor. Privozil je tik do njega, v trenutku zavrl in besneči stroj se je postavil na zadnje noge, spustil obupen stok, nato pa s pojemajočim grgranjem padel zopet naprej in vdano počepnil. Tik pred tem se je cestnemu valjarju mestnega podjetja Slovenijavalj in nekemu gospodu, ki pravzaprav niti ni bil motorno vozilo, pa si je prejšnjo noč privoščil preveč Vitasoka in je mislil, da to je, tema dvema se je torej posrečilo v blazni naglici švigniti preko križišča, tako da si službujoči miličnik niti ni utegnil zapisati njunih številk in bo torej ostal njun zločin brez prostovoljnih denarnih prispevkov.. Takoj nato pa je mož v bleščeče modri, proti Q žarkom, paradižnikovi omaki, spirohetam^dum-dum kroglam in golobjim iztrebkom odporni obleki priklical na pornoč svojega toyariša, prijela sta se za roke in se razkoračila v sredi križišča, tako da je bil vsak prehod nemogoč — razen če bi jima nestrpno čaka-joča množica obencinjenega ljudstva vozila pod pazduhama in tako pristala na igro *A1' je kaj trden most«. To pa je pod častjo vsakemu pravemu motoriziranemu človeku.
RTedtem se je pojavil poleg Franckievega Fitcha 600 tretji mož postave. Njegove oči so hladno srepele izpod bele zaščitne čelade. Težko je položil roko na Franckievo ramo: »S svojim zaviranjem ste poškodovali mestni tlak. Pet sto dinarjev.«
Franckie je počasi obrnil glavo. To je videl v nekem filmu in smatral za učinkovito, poleg tega pa mu je bil ovratnik srajce za dve številki pretesen. Zazrl se je vanj še bolj srepo od njega in pod levim ušesom mu je prav nalahno poigraval prezir. Porinil je z jezikom cigareto v drugi kot Ust in dejal počasi: »Jaz sem Franckie. Veliki Franckie.« Ker se je zdelo, da mož v modrem ni takoj razumel, je dodal: Promedane.  Elephant.  Pheegowetz.  Messing-Bar.  Union.«
Ne da bi si dovolil nasmeh, je opazil, kako se je možu v modrem v hipu spremenil obraz. Oči so mu postale mehke in občudujoče, obraz mu je zasijal od uslužnosti in s ponižnim glasom se je opravičeval: «-Oh, oprostite prosim, bila je pomata. Nisern hotel...«
Franckie je počasi trijdno obrnil glavo in preslišal prošnjo za avtogram.
Medtem se je na semaforju pokazala zelena luč. Milijoni in milijoni vozil za njim so zahrumeli, pripravljeni, da se poženejo čez križišče bliskovito kot lahkonoge gazele, dišeče po mladem pižmu. Franckie je z avtomatično kretnjo sprostil svoj orjaški stroj, se »zašaltal-«, udaril z glavo ob strop, (pri tem se mu je porodila bežna, čudovito nežna impresija o stro-ških pri mehaniku za popravilo strehe), zašepetal kratko molitev v cirilici, nato pa se je obvladal in pri huronskem trušču milijonov in milijonov hupajočih vozil za seboj stopU iz avtomobila prav tako mirno in samozavestno kot takrat, ko si je šel prvič obrit brado.
XXII
Hodnik, po katerera je s trudnimi, vendar odločnimi ko-raki stopal Franckie, je bil dolg, svatel in dišal je po čebuli in lanskem krompirju. Na hodniku je vladala mrzlična dejav-nost, vendar se je dogajalo vse v pošastni, popolni tišini. Ko je Franckie končno dospel do uradnih prostorov Poglavarja štu-dentske prehranjevalnice, se je še poslednjič za hip obotav-ljal. Nato pa je v gromki si svesti svojega poslanstva pritisnil na dva gumba v vratih, oslinil tretjega ter frcnil četrtega in vrata so se počasi, neslišno odprla. Vstopil je.
Poglavar Studentske prehranjevalnice je sedel v poltemi. Ko je opazil prišleca, je prižgal luč. Še vedno je bilo budno in ostro njegovo lice, še vedno so bile jasne njegove oči, toda videlo se mu je, kako zelo ga je prizadela katastrofa zadnjih mesecev.
»Prišel sem, da bi vam ponudil svojo pomoč«, je rekel Franckie. «-Mislil sem, da bi s svojimi Izkušnjami...«
Nenadoma je Poglavarju trznil obraz in po licih so se mu privalile solze hvaležnosti. »Veliki FranckieK je zašepetal ganjeno in v kotu ust mu je zatrepetal od kosila pozabljeni makaron. »Edino vi še morete preprečiti katastrofo. Veliki Franckie! Verujte mi, da z živim zanimanjem zasledujem vaše uspehe, liter ritoznojčana v 0,39 minute!«
»>0,38.<^ je skromno popravil Franckie.
>>Da, da,« je od same ganjenosti zakokodakal poglavar. »Toda preidiva k stvari. Kakor veste, se v naši Študentski prehranjevalnici iz dneva v dan pojavlja več smrtnih slu-čajev. In to iz preprostega razloga, ker študentje ne poznajo nobene mere. Jedo in jedo toliko časa, dokler jim ne eksplo-dirajo za te stvari namenjeni organi. Kaj vse smo že po-izkusili, da bi jih odvrnili od te nezdrave požrešnosti, pa nič ni pomagalo. Po drugi strani pa nam naše mehko srce ne aopušča, da jim ne bi prinesli toliko, kot si želijo pojesti. Rešitve torej ni.« Od žalosti je šklepetnil z umetnim zobovjem. -Rešitev je,« je gromko vzkliknil Franckie. »Jaz vem za re-šitev.«
Poglavarjeve od ganjenosti mehke oči so se pričakujoce zastrmele vanj. - Franckie je napel prsa, da ga je zasrbel vozel kravate: »Predlagam, da odslej naprej profesorji pre-davajo v času kosila v prostorih prehranjevalnice, v cdmorib pa naj zvočniki igrajo vojaške pesmi kot prijeten opomin na posledice neizpolnjevanja študijskih pogojev. Prepričan sem. da bo študentom tek upadel vsaj za polovico.«
XXIII
Vedno manj je bilo ob aveniji nebotičnikov in vinskih
hramov, vedno manjše množice zaposlenega ljudstva so bez-Ijale po pločnikih. Franckiev Fitch 600 se je bližal pred-mestjem milijonskega velemesta. Prečkal je železnico^ ki vodl v ne preveč oddaljeno tuje mesto, od koder se vračajo Vespe, nylon dežni plašči in sla po življenju. Ob aveniji se je pojavilo gradbišče in Franckieju, bogatemu na asocijacijah,.je pripla-. vala pred oči že dokončna podoba ljubke rokodelske kučice u cveču z vsemi sanitarnimi napravami in garažo vred. Ko bo kučica dokončana, bo srečni imetnik dal v časopis oglas, da kupi malo rabljen avto in ženo (ki ima smisel za srečo).
Ko so mu misli dospele do sreče, je Franckie še bolj pritisnil na plin, da ga je zabolelo kurje oko na nogi. Grenko se je nasmehnil. Kaj mu pomaga slava, kaj mu pomaga ime Veliki Franckie, če pa mu na nogi trdovratno raste kurje oko. Slutil je, da to ni navadno kurje oko, temveč Hitro kurje oko, strašna bolezen XXV. stoletja. Bolezen, katere posledica je bila samo ena:   s m rt.
Pregnal je žalostne m^sli, kajti iz daljave je že zaslišal blagoglasni koncert milijonov in milijonov žab, ki so jih pre-bivalci Študentskega velemesta nalašč gojili pod svojimi okni, da so jih njihovi glasovi hitreje zazibali v blažen spanec s sanjami o štipendiji, avtomobilih in nagih deklicah. Ko je zaslišal te glasove, se je v njegovem srcu nekaj premaknilo. Kajti vedel je, da se iz hropečega vrveža blaznega d^la vrača v svoj mirni kotiček. kjer ga čaka Sreča. To je bil kraj, kjer sf je zares odpočil, kamor je hrepenela njegova duša in kamor so se mu vračale misli v trenutkih brezbrežnega obupa.
Porabil je pol ure, preden je v nepregledni gneči avto-mobilov utegnil najti prostor za parkiranje svojega orjaškega Fitcha 600. Nato je kljub egiptovski temi moško odkorakal proti svojemu cilju. Ko pa se je med potjo najprej do gležnjev pogreznil v blato, nato pa pohodil 1 žabo, 1 kitaro, njenega lastnika in lastnikovo zaročenko, je postal bolj oprezen in se plazil naprej po vseh pravilih stezosledcev Divjega zapada.
Končno je prispel pod Njeno okno. Tu je prebivala ona, Mitzy, dekle njegovih sanj, tešilka njegovega duha v urah obupa. Potrkal je na okno. Nič. Potegnil je iz žepa radijski aparat in ga naravnal na najvišjo frekvenco, da so umetni-ško udejstvujoče se žabe preplašeno umolknile in se za vselej odselil.e na nek drug kraj, kjer se ne dogajajo takšne strašne stvari. Nato je poklical z milim glasom: ->Mitzy, Odpri, jaz sem, Franček!« To je bilo irhe, ki ga je dovolil na uporabo samo njej v urah. nežnosti Če bi ga uporabljal kdo drug, bi umrl strašne in mučeniŠKe smrti.
Na ponovno klicanje se je iz notranjosti oglasil mil gla-sek: ^Kaj je spet, madona!«
»Jaz sem, Franček,«* ji je s hrepenečim glasom dopove-doval Fcanckie. »odpri, Mitzy!<-
*Poberi se, frajer. zame si mrtev!« se je neusmiljeno oglasilo v notranjosti.
'>Tcda, Mittzy, pravkar ser pripeljal avto iz reparatur«. Vstavili so mu nove »kolb- ringe« in seclaj potegne 11,5 kra na uro več kot prej!«, je izigral Franckie svoj poslednji adut.
Pomagalo je. Okno se je nežno, počasi odprlo in Franckit je dostojanstveno zlezel v pristan svoje sreče.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Obrtno podjetje
Galvana
Vižmarje 70
se priporoča svojim cenjenim odjemalcem
TOVARNA PREŠITIH ODEJ IN TAPETNIŠTVO
priporoča svoje Izdelke.
SIKOFJA LOKA
Tovarna dekorativnih tkanin
UUBLJANA, Celovška 280
strojni tehnik, absolvent ali študent dobi službo s polnim ali pclovičnim delovnim časom za konslctrukcije man) zahtevnih strojev in risanje načrtov za manjše stroje in strojne dele.
Delovnl koiektiv hotela
Dom JNA
v Ljubljani
pozdravlja svoje goste in po-slovne prijaielje ter jim čestia k prazniku dela
1 MAJU!
MIZARSTVO
TRNOVO
LJUBUANA,
Trnovski pristan 21
Telefon 21-474
Cestitazalmaj!
piiiiiini
Državna
založba
Slovenije
UUBLJANA- Parmova 33
1 Telefoni: 30-102 31-205 39-141
Profektfranje, Izgradnja ter   uvoz opreme za industrljo celuloze, papirja fn lesovlne.
Strojna  konstrukcija  —  investicijski progromi.
vam nudi v svojih poslovalnicah
strokovne in znanstvene knjige za vse stroke v stoven-skem in srbohrvatskem jeziku;
slovarje,
trfbenike tujih jezlkov, Inozemske strokovne In znanstvene knjlge, gromolonske plošče za učenje tujih jezikov.
Oglcjte sl zalogo in izbor v noših knjigarnah v Ljubljani:
Trg revolucije 19 čopova 3 Titova 25 Mestni trg 26
nabavno podjetje papirne indusfrije jn rudnikpv
Ljubljana
čestita za 1. maj!
Izkorisfite ugodno prillko!
USTANOVE
DRUŠTVA
KLUBI
ORGANIZACIJE
PODJETJA
INŠTITUTI
LAHKO DOBIJO
OZKI ZVOČNI »ISKRA«
KINOPROJEKTOR PO-2
Na kredit!
Jugoslovonska investicljska banka daje za nokup klnoprojeklorjev srednje-ročnl kredit s triletnim odptačilnim rokom vsem organizacijam in društvom. Kupec plača pri sklenltvl pogodbe le 20% vrednosti projektorja. Ostalo no kredlt.
Pišite za prospekte in ostale tnformaclje v zvezi s prodajo na kredit na naSa predstavnlštva v republlšklh centrlh ali pa dlrektno.
ISKRA
Tovarna elektiotehmčnih in finomehaničnih izdelkov
IKIRANJ
KCANJ VUGOSIAVIA
K1. maju
čestitojo podjetja: Tovarna OVEN, Kranj
proizvaja: prvovrstne izdelke, kot »o detergenti VETO in BELIN, toaletno, terpentinovo, pralno in dotnače milo ter ostala pralna   in   čistilna   sredstva.
Novšak Gabrijel
pasarstvo
LJUBLJANA, Tržaška cesta 40 b
Komunalna banka
LJUBLJANA
Uprava za gozdarstvo 0L0 Ljubljana
LJUBLJANA, Crtomirova 3a
SATURNUS
Tovarna kovinske embalaJe, UUBUANA,
proizvoja:
hranbeno, kemično in farmacevtsko lndustrijo lz črne, bele in alu-pločevine. Artikle široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje, fgrače, razpršilce itd. — Dele za avtomobile in bi-cikle: žaromete vseh vrst iil svetilke, zgošče-valke, avtoogledala, žaromete, zvonce in zgo-ščevalke za bicikle. — Elektro-toplotne apa-rate: kuhalnike, peči in kaloriferje. — Lito-grafirane plošče in eloksirane ploščice.
TOVARNA  PERILA
v  Murski  Soboti
priporoča svoje kvalitetno izdelke
TRGOVSKO PODJETJE
Ljubljana, Cankarjeva 5-11
Obveščamo cenjene odjemalce, da Imamo stalno na zalogi moforno olje za dvotaktne motorjc »Dvotaktol«. Za brezhibno delovanje dvotaktnih motorjev uprabljajte samo  »DVOTAKTOL« — proizvod  PETROL  Ljubljana.
j Tovarna | kovinske |     galanterije
jj      UUBUANA,  Mariborska 4
M        priporoča cenjenim odjemolcem svcje pro-
H        Izvode inn jim čestlta k prazniku deta
I     1. maju!
tovarna lesovinskih pfošč llirska Bistrica
TOVARNA ORGANSKIH BARVJL
m        C e I j e, telefon 32-06
jj          se priporoča tekslilni, usnjarski, paplr-
m          ni fn ostali Industriji s svojiml kvall-
M          tetnimi proizvodi. — Opozarjamo no
|          konzervirna sredstva za iehnične pro-
j          dukte, sredstva za zaščilo lesa, sred-
|          stva za uničevanje plevela:  Pentolat
S          3A - tekači, Pentolat 50 - pasta, Pen-
m          tolat 100 in Pentol.
ILIRSKA BISTRICA
PROIZVAJA:
emajlirane lesonitne plošče v gladki, rebrasti in karirani obliki površine, v dimenzijah 1700 X 1300 X 4 mm, v veliki izbiri barv. Emajlirane plošče so zelo kvalitetno nadomestilo za keramične plošče, odlično služijo za izdelavo raznovrstnega pohištva, za razne obloge, za opremo lokalov itd. Odpornost emajl-plošč proti kemičnim reagentom, vročini in udarcem je odlična. Emajl-lesonit da občutek topline in elegance povsod, kjer ga uporabljajo.
Cene so zelo primerne.                                  •
Melaminske lesonit-plošče, v enakih dimenzijah kot emajlirane lesonit-plošče, v raz-ličnih barvah in imitacijah modernih vzorcev. Melaminske plošče predstavljajo v bistva enak artikel kot »Formica« ali »Miplac* itd. le s to razliko, da je kemična masa vtisnjena na specialno trdo lesonit-ploščo in ne na bakelitni sloj ali pa fenolni papir. Vse navedene artikle nudi tovarna Lesonit preko svojih poslovnih 7 kakor tudi neposredno iz svo-jega skladišča.
Melaminske plošče in emajlirane plošče so se v poslednjih petnajstih letih močno uveljavile v svetu.
Uredite si stanovanja sodobno, opremlte lokale okusno in pocenil
Zadružna
hranijnica in posojilnica
LJUBUANA, Miklošičeva 4
čestita vsemu detovnemu Ijudstvu Jugoslavlje k
prazniku dela!
TOVARNA VIJAK
LJUBUANA, Tomažičeva 2
priporoča svoje izdelke in česlito k
1. maju!
 a
L3     °
Hntadinal
Vključuj se v vrste pospeševalcev jagodičja!
Domačl trg in izvoz potrebuje .etno velike kollčine malin, črnega ribeza in jagod   — Gojenje jagodičja je zelo enoštavnr ter pri noša  veliko  veselje.  Plodovi   se  odlično vnovčijo na domačih in tujih tržiščih.
JAVOIR
LJUBLJANA, Titova  1 tovarna furnirja in vezanih plošč s sedežem na Pivki
razpisuje naslednja delovna mesta:                                     b
1.  dva diplomirana ekonomista - za delo na izvoznih poslih
2.  tehnika kemije
3.  diplomiranega ekonomista - za analitika podjetja.
Rok dostave prošenj je mesec dni od dneva ohjc.e.
študentje, kl bodo v letošnjem letu dokončali študij in so pripravljeni prevzeti prl našem podjetju eno od navedenih delovnlh mest, naj nam to javijo že sedaj zaradl sklenitve pogodbe.
Ustanovljena je tretja SDB Pohorskih herojev
V petek, 15. maja so na kraju, kjer je padel Po-    brigadno    zastavo   komandantu horski bataljon, študentje strojne fakultete skupno s    III. ŠDB Pohorskih herojev !" svojimi profesorji in asištenti svečano proslavili 40. Iet-nico ustanovitve KPJ in SKOJ. Istočasno so skupaj z dekleti filozofske fakultete in Višje gospodinjske šole fortnirali svojo delovno brigado.
Polaganje vencev v spomin padlemu Pohorskemu. bataljonu
V četrtek je brigada imela pripravijakii zboT, ki so se ga udeležili sJcoraj vsi člani bo. doče brigadje. Na njem so iz-brali brigadno vodsbvo, ki ga sestavljajo: komandant Jančigaj Mirko, namestnik Gluhaiič Va-so, sekretairka Kert Zlata, eko-nom Markun Lovuio in ideološko politični ireferent Kodarič Dra-gutin. Novi komiandaint je še seznanil briigadirje z načrtom dela v brigadi. Piredvs-.m je po-uda>ril, da s>e morajo zavedati velifce važnosti letošnje delovne akcdje. Zato se bod.o strojniki potrudill. da bo nji'hova briga-
REALNE KRITERIJE
V zvezl s sprejemom novega pravflnika v študentskih domovih, ki bo uvedel v dosedanji način sprejemanja študentov v domove marksikakšno pozitivno spremembo, je bilo že dovolj razpravljanja. Padla je tudi marsikakšna pripomba zaradi strogosti sprejetih kriterijev za sprejem v domove, ki so precej strožji od pogojev, ki so predpisani kot pogoj za vpis v višji semester enakovrednih fakultet. Se večje pa je bilo nezadovoljstvo zaradi nedoslednega in v marsikaterem primeru tudi preveč pristranskega upošte-vanja in uporabljanja teh kriterijev.
Ta nedoalednos* se je poka-sala zelo očitno najprej pri po-novnem sprejemanju v Študent-sfeo naselje v šolskem - letu 1958-59, ko je skušala študent-ska organizacija z večjo stro-gosido odločno nastopiti proti takim študetitom, ki po svojih Itndijskih uspehih in ostalem sadržanju nikakor niso več  ipadali v dom.
VENDAR PA DOSEZENI RE-ZULTATI NISO PRINESLI NI-KAKRŠNIH BISTVENIH IZ-BOLJSAV         DOTEDANJEGA
STANJA. VECINA STUDEN. TOV JE NA TAK ALI DRUGA-CEN NACIN OSTALA V ~TA-SELJU, CEPRAV BI GA PO NOVIH KRITERIJIH NUJNO MORALA ZAPUSTITI IN SE ODSELJTI.
PRIHODNJIČ BO BOLJE
Pred kiratkim je bila v Ljub-ljani medfakultetaa konferen-ca sekretariata pravmih fakul-tet iz Beograda, Zagreba, Sa-rajeva, Skoplja in Ljubljane. Na tej konfetrenci naj bi se kritično ocenila letošnja ma-nifestativna prirediterv študea-tav praivnih fakultet v pro-elavo štiridesete obletnice KPJ, partizanski marš v Bo-gumil v M,a.kedoiniiji. Obenem rtaj bi ta konferenea daila ne-feaj srneirnic za prihodnjo po-doibno prireditev, ker bo taka otolika športno-politične akliv-nosti študentov prava postala trajna.
Prihodnje leto bodo ta marš argamzacijsiko pripiravili sara-jeviski študentje praiva. Udele- ^ ženci tega poiboda bodo obi-' skali zgodovinske kraje, ko-der s-o pctelkali boji med VII. ofenzivo. Med samim poho-dam bodo študeatje ob tabor-nih oiginjih prirejali različne fculturne prireditve, kakršne bodo pa5 mcžnosti, v glavmem pa se bo vsaik predsfavil z domaČimi in umetnimi pesmi-mi svoj©g)a nairoda, z recitaci-jaimi, plesi in podobmim. Ta koilturni prograim pa ne bi smel biti zigolj navaidna im-provizacija,' kakor se je to Igodilo tokrat, temveč bo mo-ral biti načrtno organiziran in dovolj kvailiteten.
Letcšnja orgamizacija parti-SEamskega marša je bila sploh poilna poimanikljivosti, ki so precej kivarile poimembriiost teiRa pohoda. Predvsem je bil pri celotini OTgsnizaciji preveč viden DCudareik na njegovi »vtojaški« vsebini, kar se je odražalo v prenapornogti mar-Sa. ki ga neikateri študentje  niso bili
Lahko bi našteli še nekaj takih vidnih organizacijskih slabosti letošnjega partizaa-skega pohoda, ki bi lahko z nekoliko več spretnosti in pri-zadevanja izostale.
Tudi materialae težave, ki so bile pri obeh dosedanjib partizanskih pohodih najbolj pereč problem, bi morale v prihodnje odpasti, kar bi se mcrda  dalo  urediti  z  ustano-
Za prihodnje študijsko leto 1959-6" se obetajo študentom še strožji ukrepi pri iz.biranju. in ponovnem sprejemanju stano-valcev v domove. Zato je nujno potrcbno, da bodo v&i organi, ki so kompententni za sprejem oziroma za pritožbe — od Ku-ratorija pa do upravnikov štu-dentskih dcinov, delali koordi-nirano in v skladu s sklepi šiu-dentskega sveta.
Da bi bili *>ogoji za sprejema-nje študentov v domove postav-ljeni čimbolj objektivno in na čim rcalnejše osnove, so kri-terije za posamezne fakultete sestavljala združenja posamez-riih fakultet. Vendar pa se pri njihovem sestavljanju nekatera združenja' niso dosti potrudila, pošiljala so jih s precejšnjo za-mudo, tako da je lahko štu-dijska komisija pri univerzitet-nem odbom Zveze študentov razpravljala o njih šele na svo-ji seji dne 5. maja. Taka neod-govornost do prevzetih obvez-n»sti prizadetih faikultet je vse-kafcor vredna graje, ker je bilo s tem oteženo tudi delo študij-ske komisije.
Poslani predlogi o dolžini bi-vanja v študentskih domovih ponekod niso ustrezali sedanje-mu režimu univerzitetnega s^u-dija. Zaradi tega je bila študij-ska komip?:a v univerzitetnem odboru mnenja, da bi bilo treba poslane predloge v tem smislu popravHi   in   prilagoditi   novim
V glavnem bo treba posvečati
vitvijo nekakšnega fonda v več pozornosti razlikam, ki na-proračunu pri Centralnem od-st0pajo v dolžini trajanja štu-boru Zveze borcev, ki bi to dija na fakulteta* ki imajo iz-študentsko- akcijo lahko pre- razho tehničen karakter, od t^-dvidel in fiaansiral iz svojih stih, kjer prevladujejo humani-sredstev.                              K.     «r«?re v?de.  z  ozirom  n%
dija oziroma pogojem, ki so za-nje predpisani.
V glavnem bo znašala doba bivanja v domovih toliko časa, kolikor časa traja študij na po-sameznih fakultetah, to se pra-vi: štiri leta, oziroma štiri in pol na tistih fakultetah, ki ima-jo tako imenovani »zaščitni se-mester«.
Sicer pa je bilo opaziti, da 90 nekatera združenja vzela se-stavljanje zahtevanih kriterijev preveč površno in neresno in pri njihovem sestavljanju niso upoštevala vseh bistvenih mo-mentov in sprememb, ki so že ali pa še bodo v najkrajšem času vplivale na pogoje in pred-vsem trajanje univerzitetntga študija.
Menimo, da je pod sedanjlmi pogoji izredne stanovanjske sti-ske skrajšanje bivanja v štu-dentskih domovih na omejeno dobo in" brftz zavlačevanj po-memben stimulativni faktor, ki b« precej pTipomogel, da se bo število dolgoletnih študentov in absolventov zreduciralo na mi-nimura.
Studijska komisija prii Uni-verzJtetnem odboru je že pripra-vila svoje predloge in pripombe k študijskim kriterijem za bi-vanje v študentskih domovih. Neraziumljivo pa je, da študent-ski svet Študentskega na.sel.ja še ni sestavil svojih predlogov, ker je za to reg že skrajni 6as.
Z ozirom na pomen, ki ga Ima študijska komkija pri Univerzi-tetnem odboru v življeuju in delu študentov, še posebej pa 1 ozirom na nastale spremembe in poo»tritve r*žima univerzitet-nega študija, ne bi sme iti Ku-ratorij študcntskfli domov in menz pri sestavljanju svojih kriterijev mimo te komisije. K.
da \f vseh  oblikah dela na  ak-ciji med  naijbaljšimi.
V petek zjutraj je devet okra-šenih    avtobusov   hitelo    preko Kamniika,  Motriika,   Celja  skozi Komjice  in  naprej   na  Pohorje. Vsi  udeiLeženci  proslave  s<o  po-tem peš krenili na kraj, kjer je v   jamuarju   leta   1943   herojsko padel   Pohorski   bataiijon. ^ Med povaibljenimi gosti so se pirosla-ve udeleižili prvobrci iz teh Inra-jev,   tovariši   Boris   Cizmek   — Bor,   Firanc   Zailazniik   —   Leon in   Franc   Kovačič   —   Efenlco. Navzočl  so  bili   tudi   predstav-niki zaigrebških študentov stroj-nikov  im  mladina  iz  MariboTa ter   Celja.   Predstavnik   študen-tov   je   pozdravil   vse   navzoč© na-to   pa   je   akademski   pevsiki zbor  zapel  Inteimacionalo. Pri-sotni so z enominiiitnvm molkom počaatili spomin padlih borcev. Tovariiš Cemčec, član UK ZtKJ, je orisal deiLo in vlogo ZKJ v 40 letih   njen&gia   delovainja.   Do-taiknil se je tudi vloge štud&ntoiv in inteligence v NOB in v po-vojni socialističnl graditvi, po-setoej   pa je poudaril še pomen sodelovanja   med   profesoriji   in študenti pri usmeTJainju jn pre-obrazbi   študija.   APZ   je   zapel nekaj partizanskih piesmi, vm«s sta bili  dve recitaclji. Nato  je govoiril še tovairiš Boris Cizmek — Bor, eden preživellh boprcev Pohoirskega   bataljona.   Govoril je o zgod,ovin.i partiza.niskega "i-ba-nja na Poborju  in o akcijaih Pohorskega baitailjona. Bai v teh kirajih je  bil  težak, vendar  je biil   ta   biataljon   zelo   boT'bena emota, saj je v pičlih tr&h m°-secih izvedel nad s'to akcij. Ko^ je  bataljoin  jainuarja  1943. pre-zimoval   v   taborišču   pri   Treh žebiljih,   je   8.   januarja   zariadi Izdajstva v neenaki boirbi padel do   zadinjegia  borca.  Pozneje  je bil  ta  bataljon zia svoje  juna-štvo odlikovan z Redom za za-sluge za nainod prve stopnje, \eč boircev   pa   proglašenih   za   n>a-rodne heroje. Tovairiž Ciizmek je nato iz-ročil
v&em hrigadirjem žeilel Jnogo uispehov pri delovni akciji. Ko-mandant tov. Jančigaj. se mu je zahvalil im obljubil, da se bo brigada z vsemi miočmi tnidila, da se bo izka^zala vredno imena najlboljših sinov naše domovme, ki sio žrtvovali svoja življenja za svobodo, in da bo opravičila iz.kazamo zaupanje. Med žalo-stinko,  ki  jo je  zape'1  APZ.  so
predstiavniki profesorjev, brl-gadirjev, študentske organiza-cije in komiUinistov ljubljanske univeirze položili vence na spo-menik padlim borcem. Pevsfcl zbor je zapel še koračnieo d«-lovnih brigad, po zakijvtčku prošlave pa so študei^tje krenili s tovarieem Cizmekom okrrog prizorišča herojske borbe Po-horskega bataljonia in si ogle-dali ostanke nekdanjega partl-zanskega taborišča.
Medfakultetni stiki
Zadnje dnl ma>rca je bila v Beogradu Lnterfakultetna kon-feirenca študentov rudarstva, metalurgije in ¦kemijske ter tekistilne tehnologije. Sodelova-li so predsbavniki ljubljanske, beoigrajske in zagrebške uni-verze. Na programu so bild štu-dljskj problemi in režim stu-dija. Kot izirai. neke snlošne tendence v jmgoslovanisikem univeirzitetneim šoMvu se je tudi tu pokazaila potreba po poenotenju študitja, izdaji učbe-nikov ter ureditvi študijskih na6rto%. Ceprav niso spreieli mekih konkretne'jših sklepov, pomeni že sam sfnk s probfl ymi in pristoip k 'njihovi likvidaciji kotrak naprej. Sklenjeno je bilo, da konfeirenca pos-tane tradicio-nalna ter da bo prihodnia kon-ferenca v  Zagrcbu-  Sprejeti so v
bill tudi sklepl o &lm tesnej-šem sodelovanju profesorjev s študenti ki obratno, kar nai bl pokazaJo konkretne rezultate pri študljskih uspehih. Kc«ife-renci oz. priireditelju se Mjub pohvali za uspešen potek ia poizitivne rezultate lahko ofiita to, da hote ali nehote aiiso ro-i vabili na konferenco predst^v-nikov študentov tekstilne teh-noloigije.
Vzporedno s to konferenoo j* bill v našem glavnem mestu tro-boj študentskih reprtezentanc fakultet z.a rudarstvo, metaltur-gijo, kemijsko i-n tekstilno tch-n.ologij'0. TeikmovaH so v na« mizinem tenisu, nogometu. ko-šarki, irokoinetu In šahu. Dru-go le'to se bo vržil troboj. ki bo ravmo tako postal tradicionaleA, P. J.
PRIMORSKI ŠTUDENTI-V BRKINIH
Stiideati koprskega okraja so letošnjo jubilejno leto ZKJ pnoslavili s partizJanskiim mar-&em po Brkinih. Pohod so za-čeli v Kilav^ati, zaključili pa y Vremah — se pravi, da so v štiirih dn©h prehodili vse Bnkine ter otoiskali vse večje vasi. Spotoma so pod vod-stvoim nekdanjih partizanov obnavljali spomine na boj br-kinskega ljudstva.
Studeciti so se na polhodu se-znanili z življenjem dela Br-kinov, ki so prispevaii velik delež za osvoboditev Krasa, navezali pa so tesn«» =tike z vaščani vseh brkinskih vasi in jih s pesmijo ter domačo be-sedo razveselili ob tabornih ognjih. S študenti so obiskali Brkine tudi predstavniki ljud-skih odborov t©r političnih organizacii iz Ilirske Bistrice, Hrpelj in Sežane.
BRIGADE SE ZBIRAJO
Pri pripravljalnem štabu za deloivne brigade pri UO ZSJ smo se pozanimali, kako daleč so že s pripravaini za letošnjo delovao akcijo. Izvedeli sino, da imajo okrdlg 900 prijavnic, vendar prihajajo še n<xve. V začetku je bila agitacija slaba, kasneje pa se je stanje izbolj-šalo in štab dobiva vsak dan okrog 10 prijarv. Ob takem »ikapljanju«   prijavmic   je na-
Zakaj podaljševati študij na AIU
RAZPIS
za izdelavo idejne skics za značko SSOSJ
(Saveza sportskih organizacija studenata
Jugoslavije), ki ga razpisuje upr. odbor SSOSJ
0 Fravico sodelovanja imajo vsi državljani FLRJ % Značka cdnosno idejna skica mora obvezno vsebo-vati kratico Saveza - oziroma kratice SSOSJ
#  Značka odnosno skica je lahko izdelana v kombina-cifi največ treh barv po izbiri avtorja
% Izdelane idejne skice značke je treba poslati pod šifro; osnutke lahko pošljete na naslov: Zveza štu-dentskih športnih organizacij, Ljubljana, Miklcšičeva ulica 5c, alfpa direktno na Savez sportskih organi-zacija studenata Jugcslavije, Beograd, Terazije 35, z oznako: Za  konkurs
0 Rok oddaje vseh idejnih osnuikov je 15. junij 1959
#  Najbotjše idejne osnutke bo sekretariat SSOSJ na-gradil, in sicer:
i. nagrada 30.000 dinarjev II. nagrada 20.000 dinarjev 1121. nagrada   10.000 dinarjev
Sekretariat SSOSJ kot organizator razpisa si pridr-žuje pravico, da odkupi določeno število uspelih idejnih skic ter podeli denarne nagrade v višini, ki bo dolo-(ena p&zneje.
Idejnih skic za znaEke ne bamo vračali.
Ocenjevanje idejnih skic bo izvršila žirija, ki jo )e odredil sekretariat SSOSJ.                                     '
Sprejemi za študente medicinske fakultete pri dekanu zaičetnjajo prehajati v že tradicionalno obliko medsebojnega iatimnejšega seznanjanja dekana in profesorjev s p^vablje-nimi študenti.
Na vsakem spirejemu je bil hitro vzpostavljen zelo pri-srčen sitik, s sproščenim pogovorom o različnih študijskih pa  tudi  asebnih prcblomih  študentov.
Naša slika je bila posneta tedaj, ko je bil tradicion.alni »led« med profesorji in študenti razbit s prisrčno besedo de-kana ia že je zavladalo veselo raz^položenje.
težave pri samem študiju. Štu-dentje tehničnih fakultet so namreč zaradi obilice svojih predavanj in vaj nekoliko bolj upravičeni na določene nredno-sti pri dodelitvi stanovanj.
Zato so predlogi za trajanje bivanja študentskih domovih, ki so jih poslala različna zdni-ženja (n. pr. pravne fakultete) včasih nekoliko nerealni z ozi-rom na nove študijske pogoje, ki jih je preciziral novi statut. Te predloge bi bilo treba vskla-diti s predpisaAimi določbami. treba pa bo seveda upoštevati, da študentje sedanj&ga tretjega in četrtega letnika študirajo še pod starir i pogoji in bo tretoa sedanje pogoje nrilagoditi nji-hovemu  sedanjemu  načinu  štu-
Rektorat      Akademije      za igralsko   umetnosit  je   sklenil podalj.šati    študijsko    leto   na tej  akademiji do 1. julija, to-rej za celih štirinajst dni. Te-oneticni   del   študija   se   nor-malno   zaključi   mamreč že z zadnjim majem, praktiični del pa sredi junija.  Svoj sklep o podaljšanju    študijskega   leta utemelju.ie rektorat s tem, da je  mnogo  predavanj   odpadlo zaradi priprav in dela za pro-slaivo ob   štirideseti   obletnici KPJ.  Te  pripraive so  v  tem, da se slušatelji Akadeimije za igralsko   umetnost    že ¦  nekaj tednov   intenzivno   vadijo  za uprizoritev     zelo    zaihtevnega dela Bertholda Brechta »Gali-leo Galilei« v režijski zasnovi Brainka   Gombača.   Predstava bo v okviru študentskega fe-stiivala v počastitev štiridesete obletnice KPJ pomemila osred-njo   prireditev  tega  festivala. Zato  se  slušatelji  AIU upra-vičeno spirašujejo, če so za vse napore,  ki so  jih  doslej  vlo-žili v to, da bi proslava  čirn bolj  uspela, zaslužili  kot na-grado  še   podaljšainje    študij-skega leta.
Vendar tu ni samo moralni moment, zaradi katerega se zdi  odločitev   rektorata   neu-
letorii prediavanja večkrat od-padejo, čeprav ne po krivdi študentov. Miarsikateri preda-vatelj svoja predavanja vse prerad odpove in to zaradi svojih ostalih obveznosti, ki največkrat nimajo * mnogo opiravka z njegovim pedago-škim delom na Akademiji. Se-daj pa skuišajo te svoje izo-stainke na tak način popraviti oziroma nadoknaditi.
Očitefc, da pomeni priprav-ljanje Brechto^eiga dela za-pravljanje 6asa, nikakor ne drži, ker pomeni postaivitev tega zahtevnega dramatifoa na najboljšo vajo in bo ce-igiralskemu ansamblu v veliko korist.
H koncu pa še tole: zakaj je ravno nujmo, da se poseže po takih eikstremnih sredsitvih kot je podaljšanje študijskega leta, ko bi se z nekoliko- več prizadevnosti dalo doseči ©nak efekt z nvid^Tiim skrčenjem preobširne študijske sciovi, ne-da bi pri tem trpela kvaliteta same prakse. Pridobilo pa bi se precej potireibnega časa.
Sicer pa je problem skrče-nja študijske snovi in pomanj-kainja časa aktualen na vseh fakultetah. Še vedno se priza-devanje   študentov   za rešitev
taničnejša ©videnca otežkočena. Tudi zdravniški pregledi gredo h koncu, naknadni pregledi pa bodo zakijuičeni do 20. maia. Letos so ti pregledi izredno strogi, saj je do 28 odstotkov prijavljenceiv ziaradi slabe te-lesne kocistruikcije odklonje-nih.
Studentska delovna brigada, III. SDB Poihorskih herojev, je že formirana. Sestavljajo jo študentje s^trojine fakultete in dekleta s filazofske fakultete in 'Višje gospodinjske šole. Za. delovna mesta študentskih bri-gad pripravljalni štafo še ne ve, natančnejša aavodila bodo dobili šitabi posameznih brigad šele n^kaj dni pored odhodoim na avtomoibilsfeo cesto. Ostali dve študentski brigadi, ki bo-sta odšli v juniju, bosta for-mirani do konca maja.
Precej študentoiv se bo ude-ležilo delovne akcije v okviru drugih brigiad, zato udeležbe ljiubljanskih studentov na le-tošnji delovni alkciji ne more-mo natančno oceaiti. Nekateri bodo odšli na traso s srednje-šolskimi brigadami, 35 študen-tov taibornikiOrv pa bo odšlo v posebno brigado taboraikov, ki bo delala v Bohinju.
V©čje število študentov bo piri izTgradaji aivtoimofoilske ce-ste delovalo kat slrokovni ka-der in to predvsern gradbeni-ki, medicinci, arhitekti in geo-deti. Neikaj študentov pa bo delalo v štabih srednješolskih brigad.
Od faikultett se je do sedaj najbolj odrezala strojna, pa tudi filoizofija diosti ne zaosta-ja. Tudi na nekaterih drugih fiaiktiltetah so že presegli pr-votno določeno šitevilo prijav.
Ko bodo zdravniški pregledi zaključeni,     bo    pripravljalni
štab sklical otoe novi brigadi. Na prvem zboru bodo bodoči brigadirji izibrali brigadaa vodstva in ime brigade.
Pripiravljalni štafo upa, da bodo naši štiidentje letos iz-polnili svojo nalogo bolje kot lani in dokazali, da labko tudi sfizičnim delom pomagajo pri graditvi socialistične Jug^>sla-vije.
NEKAJ  VHSTIC   S
FAKULTE    ZA    RUDARSTVO,
METALURiGIJO.   KEMIJSKO
TER   TEKSTILNO
TEHNOLOGIJO
Za brigade je dosiliej 25. pri-jav, kar je precej sikromno število, če n« bi upošteva.11 še prijave 19 tabornikov, ^' se bodo pridružili brigadirjeni. Torej je skuipr.o število prijav-ljenih 44. Vzrok za to relativno slabo stanje so vs«kakoT štu-diijski problemi, zaradi kate-rih si večina študentov ne more privoščfti prekln:itve kontinu-Iranega študija. Grajati gre pa seveda   tudi   nezainteresiranost.
Orgainiziirana je zamenjava strokovniih praks niaših študen-tov s Poljaki, tako da bo dese-tim našim študentom omogoče-no usposabljanje v Varšavi in obratao.
V prvem In drugem letniku so bili usitanovljeni sveti let-nikov, ki bodo skrbeli za pove-zavo med študenti In profe-sorji. FakuLtetni odbor je sklenil u&tanoviti študijsko V.o-misujo, ki nai bi dajala napotke in smeirnice za uspešnejšj re-žiim   študija.
Ustanovljen j« bil skupni odbor združ&n.i rudarjev, me-talurgov, k&mikov in tek-sti.lcev.
P. J.
mestna. U^poštevati je treba že   te@a problema ni  premaknilo
da   tudi    med    študijskim    z mrtve točke.
J. P.
PROSLAVA NA FILOZOFSKI FAKULTETI
V torek, 12. tega meseca so v zbornični dvorani Unl-verze študentje filozofske fakultete proslavili 40. obletnico ustanovitve KPJ. O zgodovini in dejavnosti partije v pre-teklosti je govoril dekan filozofske fakultete dr. Metod Mikuž. Sodeloval je tudi Koroški oktet, ki je zapel nekaj narodnih pesmi.       *             m
ANKETA
Na filozofski fakulteli &o tudi izvedli socia;lno anketo. ki naj bi podala jasnejšo sliko o ®o-cialno-ekonomskem stanju štu-dentccv ter o njihovem atetiv-nem udejstvovanju v Taziičnih organizacijah. Zelo zanimivi so bili odgovorl na vprašanja o tako imeniovanih inozemskih praksah. ki so lepo pokazali, kaj vse se pod tem naslovom skriva, saj so »ino2em,ske prak-se« za študente germanistike uz. romanistike še prav posebno ko&ljivo vprašanje in ne kaže, da bo tako kmalu rešeno.
1 OECEMBRA 195) /E IZSLA PRVA STEVIUKA NASEOA OUASILA K<Jl (MASUEUNIK -8 VUUEJMTSK.E,<JA LJSTA« VA JB IZHAJAX OD 20. MABCA t948, OREJEVAU SO QA KRANCl AMBRO^lC OARO BRAIOS RUDl MABKOTA. Mll OS KOBE, MILAN STARIN CN MILO9 MIKELJM, Ki JB rUDl OREDNIK PRVTDOA LJETTSnKA •TRJBUNB« PRVl UCTNIK OBSEOA I 8TEVILK -- ZADNJO UREDJ 8TANE SARSIDA - Kl tZHAJAJO STIRINAJ STDNEVNO NASLEI>NJ1 UHTmiK UKEJOJl 8OR18 MIKOS, OSA I 8TBVTLKE LBTA 1853 PHEVZAMB 8 1« STEVILKO tJREBOTSTVO PRIMO2 ROZAR rZTOB \» 3TEVTLK OC CETBTT5OA LETNTKJk DALJE fZHA.TA CAROPI9 V 20. STEVILKAH NA LBTO BOGDAN IMUE8A tTREJtTJl! UST OD 11 STEVTI.KF 'V f.RTNTKA OO U. STEVILKE V.  LETNIKA.  KO GA ZAMENJA   JANKO   POPOVIC   TN URE.TUJE   LIST   DO  3    STEV    IX      LETNTKA