i'v »asu r .fil ob .6 bo list za slovenski narod. t« polti prejema« velja: Za oelo loto predplaSan 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 ffld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejema«, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t (Id., m en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljati velja 1 gld. 20 kr. več na leto, Posamezne itevilke veljajo 7 kr. * * ,» , *v i I ftaročni ' i . T no in oznanila (inserate) prejema uoravniitvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi te ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlRtvo je v Semeniskih ulicah h. it. 2, L, 17. liha]a vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne. - s^tev. 5. — V Ljubljani, v soboto 7. januVarija 1893. Letnilt XXI. Vzajemno podporno društvo y Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Pod to tvrdko zasnoval se je te dni v Ljubljani denarni zavod, kojega pozdravljamo prisrčno kot velik napredek na narodnogospodarskem polju in kojemu tedaj iz srca želimo najboljšega vspeha. Menimo, da svoje čitatelje najboljše seznanimo z bistvom in nameni novega zavoda, če priobčimo doslovno poziv, kojega razpošilja ravnateljstvo. Ta poziv se glasi: P. n. Vsestranski čuti se potreba po denarnem zavodu, ki bi na jedni strani spodbujal varčnost in jo omogočal tudi manj premožnim stanovom, na drugi strani pa dajal kredit pod pogoji, ki vstrezajo gospodarskemu stanju tistih stanov, ki ne razpolagajo z velikimi kapitalijami, ki marveč bolj ali manj žive od perijo-dičnih dohodkov iz svojega duševnega ali fizičnega dela, tedaj v prvi vrsti uradnikov, malih trgovcev, obrtnikov, poljedelcev itd. Tej živi potrebi vstrezati je namem ,,Vzajemnega podpornega društva v Ijubljani", ki se je osnovalo temeljem pravil z dne 30. grudna 1892. 1. „Vzajemno podporno društvo v Ljubljani" je registrovana zadruga z omejenim jamstvom in razpada v odseke, kojih vsak traja 7l/2 leta. Vsako leto prične se nov odsek in vsak član pripada tistemu odseku, ki se je v letu pristopa osnoval. Vsakdo, ki hoče biti član društva, vdeiežiti se mora vsaj z jednim deležem, s katerim jamči za vse društvene zaveze v zmislu § 76 zak. z dne 9. aprila 1873 štev. 70 drž. zak. Delež iznaša 195 gld. in se vplačuje v tedenskih obrokih po 50 krajcarjev, tako, da je popolnoma vplačan v 390 tednih, t. j. v 7 72letni odsekovi dobi. Vsak član ima pravioo, na vsak delež takoj po vplačilu prvega tedenskega obroka v znesku 50 kr. zahtevati posojilo (predujem) v znesku 200 gld. pod pogojem, da da v pravilih (§ 13) zahtevano varnost s poroštvom ali zastavo. Kedor sprejme posojilo, mora od prejema posojila dalje razun navadnih tedenskih obrokov plačati še od vsakih 100 gld. posojila na teden 14 krajcarjev in jedenkrat za vselej vpisnine 50 krajcarjev. Kedor tedaj n. pr. sprejme posojila 200 gld., plačuje potem vsega skupaj na teden 78 kr. in plača pri sprejemu posojila 1 gld. vpisnine. Pri točnem vplačevanji dolžnik nima druzega bremena. Le v slučaji zamude plačati so zamudne in opominjevalne pristojbine. Z napominanimi tedenskimi prispevki poplačan je po preteku odsekove dobe čel dolg z obrestmi vred in, če ima odsek dobiček, sprejme dolžnik, kakor vsak drugi član, svojo dividendo (delež dobička). Po preteku 772'etne odsekove dobe se popolnoma poračuni. Izračuni so eventualni dobiček in razdeli med vdeiežence. Oe se pomisli, da se posojila obrestujejo z okroglo 7°/0, da pa se sme na drugi strani po celi osnovi podjetja in po izgledu sličnega Graškega društva („1. Allgemeine Grazer Selbsthilfegenossenschaft") računati vselej na okroglo 5°/0 dividendo, kojo sprejme vsak član brez izjeme, se uvidi, da plača dolžnik za kredit le 2—3°/0» da je tedaj ta kredit oeneji, nego oni vsakega druzega kreditnega zavoda, vspeh, ki je mogoč le vsled popolne vzajemnosti, na katero je zasnovano »Vzajemno podporno društvo" in katere vzajemnosti posledica je, da je v gotovem zmislu dolžnik zajedno svoj lastni upnik, da plačuje prave obresti večinoma le v pokritje režije, med tem, ko je plačevanje onega zneska obresti, ki presega donesek k režiji, prav za prav le štedenje, h kojemu osnova podjetja dolžnika sili, ne da bi se mu s tem nalagalo kako težavno breme. Član pa, ki se ne poslužuje kredita, sme, kakor prej omenjeno, računati na okroglo 5 odstotno dividendo in sprejme torej po preteku odsekove dobe za vsak delež svoto čez 200 gld., katero je prištedil na takov pripraven način s tedenskimi vlogami po 50 krajcarjev. Članom, kojim bi nesrečni prigodki onemogočili dalja plačila tedenskih prispevkov, sme ravnateljstvo po pravilih odpomoči na dvojni način: ali z dovolitvijo novih rokov in obrokov, ali pa z dovoljenjem izstopa. V slednjem slučaji izplačajo se izstopivšemu s/i vplačane vloge takoj, zadnja četrtina pa — če ni izgube — po preteku odsekove dobe in, če ima odsek dobiček, izplačajo se še od cele vloge tiste obresti, ki so se v dotičnem času odrajtovale od hranilnih vlog. Slične določbe veljajo tudi za slučaj smrti člana. Omenjeno je že, da razpada »Vzajemno podporno društvo" v odseke, kojih vsak traja 7 1j2 let. Blagajna in knjige vodijo se za vsak odsek posebej in vsak odsek nosi zgubo in dobiček zase. Eežija je za vse odseke skupna. Prvi odsek prične svoje delovanje z dnem 1. februarjem let. leta in se tedaj konča z 31. julijem leta 1900. V prihodnje pa se z vsakim 1. januarjem prične nov odsek, seve pod pogojem, da se zglasi zadostno število članov. Vsakdo, ki pristopi društvu letos, bode tedaj član prvega odseka: Kedor želi pristopiti, naznani naj to pismeno s priloženo pristopnioo najpozneje do dnč 1. februarja let. leta. Pristopnica je — bodisi po pošti ali kakor koli t— vložiti v društvenem uradu na Kongresnem trgu hšt. 17 (novo uršulinsko poslopje). Z vložbo te pristopnioe prevzame vsakdo vse pravice in dolžnosti članstva. Pripomniti je, da se za vsak delež plača jedenkrat za vselej 1 gld. vstopnine. Vplačuje in izplačuje se v društvenem uradu le ob od ravnateljstva določenih uradnih dnevih. Kot uradni dan določilo je ravnateljstvo za sedaj vsak ponedeljek, če pa pade nanj kak praznik, dan potem. Vsak član pa ima pravico, pošiljati svoje prispevke vsak dan po pošti, bodisi po nakaznici, ali pa. poštnine prosto, s poštnimi čeki, koji se dobivajo vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, v društvenem uradu po 2 krajcarja komad. Vnanjirn (izvan Ljubljane stanujočim) članom, ki pošljejo kupnino naprej, pošljejo se čekne knjižice po naj manje 10 komadov poštnine prosto po pošti. Prvi uradni dan bode v ponedeljek dnč 6. februarja let. leta in sicer od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne. Ta dan ob določenih urah bode tedaj vplačati prve tedenske obroke in vpisnine in ta dan sprejel bode tudi vsak član svojo deležno knjižioo, v kateri se bodo vsa plačila potrjevala. Po poŠti pa se poiiUajo lahko vloge in vpisnine že od L februarja L leta aaUe. Kedor želi, da se mu deležna knjižioa po polti dopoš]je, naj to naznani in priloži poštnih znamkov za 20 krajcarjev za troške (rekomandiraire) po-šiljatve, sprejmejo lahko osebno v društvenem uradu svoje deležne knjižice vsak dan (izimši nedelje in praznike) od (vštetega) 7. februarja 1. leta dalje od 9. do 12. ure dopoludne., Osebno pa oni, ki pošMejo svoje prispevke po pošti, sprejmejo deležne knjižioe lahko vsak dan — izimši nedelje in praznike — od vštetega 7. februarja 1. leta dalje v društvenem uradu od 9. do 12. ure do-poludne. Legitimovati se morajo s poštno-prejemnim listom ali pa čeknim kuponom o dopošiljatvi prispevkov. Slobodno je vsakemu članu, plačati več tedenskih obrokov naprej. Tudi sme vsak član pogljubno število deležev imeti. Prošnje za posojila, vlože se lahko takoj zajedno s pristopnicami. Tiskovine, ki se v to svrho rabijo, dobivajo se brezplačno v društvenem uradni. Vnanjim članom dopošljejo se na zahtevanje poštnine prosto. Na pristopnioe, ki bi se vložile še-le po 1. februarju, oziralo se bode ravnateljstvo le izjemno. V Ljubljani, meseca januarija 1893. Društvo sprejema tudi od dne 1. februarja 1.1. od Slano v in nečlanov hranilne vloge, koje obrestuje do nadalje vsled ravnateljskega sklepa z dne 5. januarija t. 1. s 47a %• Obre-stovanje se prične s prvim dnem vložitve sledečega mepeca. Hranilne vloge sprejemajo in izplačujejo se od 1. do 5. februarja t. 1. vsaki dan — izimši nedeljo in praznik — in sicer od 9—12. ure dopoldne, pozneje pa le ob uradnih dnevih (vsak ponedeljek od 9—12. ure dopoldne. Kedor želi natančnejšega poduka, zglasi naj se v društvenem uradu, ki posluje od danes naprej vsak dan — izimši nedelje in praznike — od 9. do 12. ure dopoldne. Tam se dobivajo tudi pravila proti plačilu 10 kr. za iztis. Izvan Ljubljane pošljejo se pravila poštnine prosto proti prejšnjemu doposlanju zneska 12 kr. za iztis. Tudi se dajejo brezplačna pismena pojasnila. Oni, ki %el6 novemu društvu pristopiti, ne da bi osebno dobili poziv s priloženo tiskovino, blagoizvolijo naj to ustmeno ali pismeno društvenemu uradu naznaniti, ki takoj izroči ali dopošlje (franko) zahtevane tiskovine. Ravnateljstvo. Vzajemno podporno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim jamstvom. ■■i* Kongresni trg hiš-štev. 17. — (Novo Uršulinsko poslopje.) miihiumi JR a v n a t e 1 j s t v o: ■ .v ' ' b • ' Simon Pogačar, c. kr. vojaški oskrbnik v pok. in hišni posestnik v Ljubljani, načelnik. Andrej Zamejic, s , dr. Tinko Gregorič, stolni kanonik v Ljubljani i. t. d., primarij deželne bolnice v Ljubljani. načelnika namestnik. načelnika namestnik. Feliks Stegnar, c. kr. učitelj in deželni poslanec v Ljubljani, zapisnikar. Ivan Fabian st.. trgovec, in posestnik v Ljubljani. drl Ivan Jaiiežič, profesor bogoslovja in urednik „Slovencau v Ljubljani. Andrej Kalan, stolni vikar in hišni posestnik v Ljubljani, Karol Klun, stolni kanonik, državni in deželni poslanec v Ljubljani. Ferdo Kozak, mesar in posest', k v Ljubljani. Martin Malenšek, mestni župnik pri sv. Petru v Ljubljani. Ivan Mathian ml., prokurist tvrdke „Ivan Mathian" v Ljubljani. * Janez Oblak, mestni kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani. > Fran Peterca st., trgovec in posestnik v Ljubljani. Ivan Peterca, trgovec in posestnik v Ljubljani. Fran Po više, vpok. vodja kmetijske šole, veleposestnik, držami in deželni poslanec v Ljubljani. Fran Petiič, trgovec v Ljubljani, zapisnikar. dr. Fran Papež, odvetnik in dež. glavarja namestnik v Ljubljani. Andrej Pavločič, vpok. načelnik železniške postaje in hišni posestnih v Ljubljani. Fran liojnik, trgovec v Ljubljani. Josip Šiška, kn.-šk. tajnik in zemljiški posestnik v Iijubljani. dr. Ivan Šušteršič, odvetniški kandidat v Ljubljani. v M. • : «Iij,oaoq tfavejji&a LISTEK Gozdarjev sin. (Povest iz domačega žiy)jenja. — Spisal F. S. F.) (Dalje.) „Ne bode ga, Janez vam ne bo nosil puške", zarežal je sin na očeta. »Rajši vidim, da je vse drobno, kakor da bi me vlovili tisti zelenei beriški ter me vtaknili v vojaško suknjo. Zmerom bom hvaležen, da sem hodil po gostilnah. Sinoči sem si jo izmislil, — in tako bom tudi storil." »Kaj si boš izmišljeval, revež! Priden bi bil, pa ubogal, bi ti pa ne bilo treba ničesar ogibati. Saj toliko imamo še, da bi te lahko prepisali na posestvo, pa bi bil mir. Ker si tako začel, tudi dobro, kakor si postelješ, tako bodeš spal. Če ti izročim gospodarstvo, me poženeš prvi dan po svetu z malho, kakor pritepenca!" Oče je malo odjenjav&l. Vedel je, da se s trmoglavim Janezom ne d& mnogo opraviti z grda. „Le imejte sami to beračijo", hodoval se je Janez. „Kedaj sem vas pa prosil ta-njo? Sedaj je še nočem ne. Da mi ne bote oponašali, da nisem nikjer bil, bodem pa šel od hiše kar prej mogoče. Veste, na Štajersko grem drvarit, pa je. Tam me ne bodo izvohali beriči, če so od samega vraga, in denarja si bom prislužil, da bo kaj!" .Kaj boš hodil okoli", rekla je mati, ki se je bala za sina. „Doma bodi iu ubogaj, bode pa vse prav." „Kaj mu bodeš branila? Naj le gre, kamor hoče! Doma nama tako ne koristi nič Mogoče, da ga sreča kje pamet, če pa ne, bolje je, da takega sina ni doma, da nama ne dela sivih las in pa sramote na stara leta. Le vleei se, kamor hočeš, da bodeš spoznal, da je denar v trdih pesteh, in da ga ne bodeš po nepotrebnem zapravljal in zabijal." „S kom pa pojdeš gori, če si res tako svoje-glaven", vpraša mati. „S kom neki? Surga me popelje v Štajerje, ki mi je tudi to nasvetoval. On v^ za dobro delo, in pa jezik razume." .S Surgo! 0 Bog ti meni pomagaj", zažalosti se mati. .S tem človekom ne pojdeš na pravo pot. Ta te bo zapeljal, da se boš pogubil na duši in na telesu. Oh, ne bodi neumen in ubogaj me, pa ne hodi od doma!" »Taki stet Pred me gonite, sedaj mi pa branite. Jaz sem se naveličal že vsega. Jaz grem, pa s Surgo, da veste." Vstal je jezno od mize ter ni čakal skupne molitve. Šel se je preoblačit v podstrešno sobo. „0, da morava imeti takega sina", toži Mina svojemu možu. »Bog naju tepe ž njim. Saj pravim, vsak ima svoje križe, moji so pa le najtežji." »A, beži, beži, kaj boš tožila in zdihovala. Midva sva storila svojo dolžnost; če naju ne uboga, kedo more kaj. Velik je dovolj, da bi bil lahko pameten. Ce noče, naj pa sam trpi. Saj sem rekel: Kakor si bo postlal, tako bode ležal." Naša zakonska dvojica je vstala od mize. Oče je šel na vrt privezovat drevesca, mati je pospravljala po kuhinji. Janei je prišel po stopnjicah iz svoje sobe — preoblečen. Cez rame mu je visela torba. Sel je v sobo ter si odrezal kos kruha. Potem je snel puško s trama ter jo vtaknil v vrečo, da je bilo bolj na skrivnem. V veži je vzel dereze in težko okovano palico. »Kam greš zopet?" vpraša ga mati. »Niti en dan ne moreš biti doma." »Kam neki bom šel? Mislite, da bom beračil po poti la Štajersko. Moram vendar ubiti kako zverjad, da ne bom šel z praznim žepom na pot, kakor deseto dete od hiše. Vi mi tako ne boste ničesar dali, ker sem se vam tako lameril." »O Janez, Janez, . . pričela je mati. Pa trdovratui sin je ni poslušal. Hitro je odšel ter se zavil proti gori. Nemara je težko gledal solze, ki so porosile materino oko. Srce ni bilo še povsem pokvarjeno. Slaba vest ga je vznemirjala. Priloga 5. štev. „Sloveiica" dii6 7. januvarija 1893. Srčnost velja! Zopet smo tam, kjer smo bili. Prepira je na vseh kraph še vedno v izobilju. Slogo delujoči Go-ričanje in Primorci so ustanovili samo dva lista, da bi udušili preje, nego je mogoče, .Primorski list". Če ga umore, bodo Bevčda s tem neizmerno koristili slovenskemu narodu in sloga bo — gotova. Pri nas so tudi samo .Slovenčevi- .bolhoderi", kakor naB blagovolja nazivljati .Narod", uzrok prepiru; če bi ne bilo njih, če bi ue bilo ljubljanskega škofa, pa bi mati Slovenija brez toge v srcu in brez bratomornih prepirov vladala svojo v ljubezni se topečo družinico. Nikakor nam ne kaže tu izpisavati o vseh očitanjih, katere moramo presta]ati od stranke .posvetnega razumništva", marveč le jedne stvari se hočemo tu dotakniti, namreč .besnega fanatizma", .vandalizma" itd., ki ga baje razvijajo nekateri gospodje duhovniki v boju proti .Narodu" povsod, koder le morejo. Lahko bi mi te lepe besede vračali in omenjali, kako se dela proti .Slovencu", kako se roje proti vsem zavodom, ki nosijo naslov .katoliški". Tujec Nemec in Žid imata v beli Ljubljani več pravice za obstanek, nego-li slovenska podjetja, ki pa javno izražajo svoj katoliški značaj. Toda s tega stališča nočemo razmotravati zadeve, ke.r vsekakor bi se kazalo v boju proti .Narodu", izvirajočem iz takih nagibov nekaj sebičnosti in — maščevalnosti. In te dve lastnosti nista lepi. Zato pa bodi tu načelen uzrok, ki vodi tiste .fanatike" v to narodnomorno borbo. Pohujševalcu v duhovno skrb izročenega vernega ljudstva se mora ustaviti duhovnik in mora je skušati zabraniti, če se pohujšuje tudi v m a -ternem jeziku. .Narod" pa pohujšuje ljudstvo. Tedaj se m o r a u s t a v i t i d u h o v n i k .Narodu" in m ora s kuša 11 z abrani t i njegovo pohujševanje. Ce je ta sklep resničen, je brez dvojbe opravičen in celo zaukazan boj proti imenovanemu listu. Treba nam ie samo dokazati, da .Narod" pohujšuje ljudstvo. Z besedo .pohujšuje" hočemo reči, da je ljudstvo vsled .Narodovega" pisarjenja slabše, seveda slabše s stališča katoliškega duhovnika, ki mora pred vsem gledati, da se v ljudstvu ohrani živa, neskaljena vera, in čista, kolikor možno, ne-omadežana nravnost. V tem oziru pa pohuišuje .Narod" : 1. Tisto razumništvo, ki prebira „Narod", ni vselej tako razumno, da bi utnevalo bojno taktiko njegovo; vse sprejema, kot je natisneno, in — veruje. Prva misel, katero mu pridiguje .Narod" na vsaki strani, je ta. da duhovniki z 4- se delajo in da iščejo sebi gospodarstva. Vrh tega še pobira list raznovrstne zakotne škandale, s katerimi s^an duhovski kar na celem pred svetom očrnjuje; pri tem pa mu pomagajo tudi drugi listi, celo leposlovni. — .Razumniki" na selu, ki to ber6, si vse to dobro zapamtujeio in — sklepajo dal|e po svoje. Zaupanje v duhovnika je omajano; hkratu pa tudi zaupanie v njegov poklic; kdor ga ne mara zunaj cerkve, ga kmalu začne tudi mrzeti v cerkvi, in naravna posledica je, da opušča cerkev iu svoje verske dolžnosti. To je razvoj verskega malomarneža, ali v najhujših stečajih brezverca, kateremu je dalo berilo .Narodovo" prvi povod. 2. Da se to res tako godi, nam ni treba dolgo dokazovati. Poj te v prvo vas ali prvi trg, koder, recimo, župnikuje najljubeznjivejši duhovnik, ki se s politiko nič ne peča, in vprašajte ga, kateri ljudje mu delajo največ britkostij. Imenoval vam bo kakega vaškega mogočnika, kakega Štacunarja ali gostilničarja, često tudi učitelja, češ, ti ne spolnjujejo verskih dolžnostij in ti so celi fari v največjo spod-tiko. V nedeljo jih ni v cerkev; o Veliki noči ne opravijo spovedi; pri njih še druge nerodnosti. Iu če povprašate, odkod se je zalezel ta duh va-nie, dobite v naiveč slučajih odgovor: „N»rod" bere. Te žalostne resnice ne more nobeden utajiti in vsled tega je mendtf vsaj umevuo, zakaj smatrajo duhovniki za svojo dolžnost, nastopati proti .Narodu". Ta dolžnost si izvaja iz svojega svetega zvanja in k temu ni treba niti .Slovenčevih" huj-skalnih člankov, niti migljejev iz knezoškcfiiskega dvorca. 8. To je veljalo že preje o .Narodu", nego je .Slovenec" v Ljubljani jel izhajati iu preje, nego je zasedel višiepastirsko stolico prevzvišeni dr. Jak. Missia. Sedat je pa stvar še hujša. V .Narodu" se je prikrito in javno nebrojnokrat ponavljalo, da je ljubljanski knez in škof sovražnik našemu narodu; tem se je škodilo neizmerno v .stricte religiosis" v strogo verskih stvareh pri uas. Kdor prebira .Narod", je o tem prepričan in zato pričenjajo premnogi gojiti mržnjo do svojega škofa iu s tem do vsega, karkoli on uči in zastopa. Če piše .Narod": .Škof ne ljubi naroda slovenskega, on ga nikdar ljubil ni" (št. 3. t. I.); škof .ovira narod v boju za posvetni obstanek" ter ga .slepi, govoreč, da skrbi za večni njegov blagor", in ga .odvrača od boja za časni blagor"; on nbujska duhovnika zoper duhovnika", če tako v svoji 3. štev. t. 1. govori .Narod" z ozirom na prevzv. knezoškofa pozdrav na novoletno voščilo ljubljanske duhovščine, potem se nam ni čuditi, če se le 8 srdom v nekaterih krogih izgovarja njegovo ime. In vendar so vse trditve od prve do zadnje neresnične. Resnično je le neizmerno pohujšanje, ki se s tem seje po vsem Slovenskem. Brez srca bi moral biti duhovnik, če ga tako pisarjenje ne žali, in brez uma, če ne izpozna, kako hudo škoduje to verskemu življenju. KoneČni stavek omenjenega .Narodovega" članka pa izpišemo brez pristavka: .Neizprosno nadaljevanje takega boja bi pač utegnilo prej ali slej dovesti slovensko inteligencijo do prepričanja, da tam, kjer se tako interpretuje nauk Izveličarjev, ne more biti prava cerkev, ne more biti spasa našemu narodu." | Ali ni tedaj duhovska dolžnost vseh duhov- j nikov, ustaviti se takemu početju, če se prav ta upor, to ustavljanje imenuje — prepir, imenuje — boj? j Stanovska zavest, zavest dolžnosti zove duhovnike in v86 katoliško misleče Slovence v ta .boj" ; zove jih .modrost", zove jih .pravičnost". V .boju" pa je prva čednost — srčnost. Tedaj — srčnost velja I Leon XIII. in Francozi. Iz Rima. Mnogi liberalni listi so nedavno pisarili, da je papeževa politika gledč Francije v zadnjem času naredila .fiascu" ali imela nesrečo, češ. da je sveti oče pred meseci priporočal francoskim katolikom, naj se sprijaznijo s francosko republiko, kjer je prišel te dni na dan panamski škandal itd. Da je to le zlobno .zavijanje", ve vsakdo, kdor pogleda razmeram do dna in zna ločiti republikansko državno ustavo od strauk, oziroma državnih voditeljev. Še zlobnejša pa je, ako ne budalasta, trditev, češ, da je sveti oče izdal dve okrožnici proti framasonstvu, .ker ie Vatikan pri pauamski aferi zgubil nekaj milijonov frankov". Prvič je istina, da sta bili obe okrožnici v listih, ki imajo dotiko z Vatikanom, več tednov preje napovedani. predno je sploh prišel v javnost kak glas o panamski goljufiji. Dalje Vatikan oziroma sveti oče nikjer in nikdar ni priporočal francoskim katolikom zveze s sedanjimi voditelji republikanske levice, temveč le republikansko državno obliko ali ustavo. Sveti oče je naravnost obsodil mnoge naprave liberalne vlade v Frauciji in pozval katoličane, naj se združijo v mogočno katoliško stranko ter n a r e d e konec gospodstvu cerkvi sovražnih politikov in mogotcev. In ravno sedanji panamski škandal dokazuje, da je bil potreben in času primeren nasvet svetega očeta, i Ko bi bili francoski zavedni katoliki preje osnovali i katoliško ljudsko stranko, ko bi se bili združili v močno falango proti gospodujočemu liberalizmu, ne doživela bi Francija tega škandala, ali . vsaj ne v toliki meri. V Franciji vlada hrezverska , in brezvestua klika, ki je dobila v roke vso oblast; oportunisti in radikalci so si v tem oziru jednaki, obe stranki sta smatrali državo kot molzno kravo. Nasprotja se tem ljudem ui bilo treba bati, kajti boljši elementi na desnici med mouarhisti so bili brez vpliva vsled svojega protirepublikan-skega programa. Ob volitvah je odmevalo po vsej deželi: „Mi, republikanci, demokratje, mi smo pravi priiatelii l|udstva, mi smo zagovorniki prostosti in jednakosti vseh državljanov! Oni pa. monarhisti, so sebičneži, krvosesi, ti zatirajo delavca in kratč državljanom pravice, ti jemljč prostost ter mSdejo ljudstvu pamet." A sedaj so se pokazali .pošteni ljudski prijatelji" kot volkovi v ovčjih kožah in .demokrate" kot zvesti pomagači republikanskih poštenovičev. Desnica v zbornici nema niti najmanjšega vpliva na državno oblast, iz njene srede ni prišel nihče do vlade. Edino, kar je mogla storiti, je bilo, da je pomagala strmoglaviti to ali ono vlado. A s tem je državi in cerkvi le malo ali nič koristila, kajti še je glasovala proti oportunistom, pomagala je radi-kalcem v sedlo, in če je glasovala z oportunisti, pomagala je zopet tem do državnih jaslij. Tairo so se vrstili že leta in leta vedno liudje iste gospodujoče klike. Zavist posameznikov je tolažilo gotovo upanje, da zopet pridejo na konja in do oblasti. In kaj je v prvi vrsti vzrofc, da katoliško-kon-servativna stranka na Francoskem ni mogla priti do veljave ? V prvi vrsti to, da monarhija ne vleče francoskega naroda v obče, in ker na desnici sedč mnogi kimovci raznih pretendentov, zato se njihovih podplatov drži svinčena teža mnogih neprijetnih spominov na bivše cesarje in Kralje francoske. In dalje! Oglejte si sedanio francosko desnico! Tu sedita pogumen in za blagor ljudstva unnti škof ter veren plemenitaš poleg prostomišljaka prave čiste pariške krvi. To stranko ne družijo trdna verska in politična načela, marveč edino le nasprotje do republikancev in poslušuost raznim pretendentom. V vrste plemenitih zastopnikov katoliških načel bo se vrinili možje brez značaja in prepričanja, ki delujejo edino le za svoje koristi, oziroma koristi svojih pretendentov. Zato ni čudno, da so na desnici tudi ljudje z odprtimi rokami, pač pa je čudno, da so ti ljudje sploh še imeli kaj imena. In kakor je v zbornici, tako je v časnikartvu. .Figard" n. pr. je najvplivnejši list desnice. A ta list Vam prinaša na prvi strani fulminantne konservativne članke, na drugi ali tretji strani najdebe-lejše pikantnosti, poleg darov za cerkvene namene objavlja lažnjiva borzna poročila za dobro plačilo. Tak list more ugajati namenom svojih patronov, pretendentov. a nikakor ne katoliški ljudski stranki. Vsaka stranka pa, ki nema zaslombe v masi naroda, temveč ee puli le za milost svojih varuhov, ki nemajo vedno čistih in poštenih namenov, ne pa bori za blagor prebivalstva, taka stranka nema pravice do obstanka. Katoliško ljudstvo francosko je bilo vpre-ženo v voz posameznih častiželjnih oseb in vsled tega je zgubilo svojo pravico do vodstva države. Sedanja francoska zbornica je torej iz označenih razlogov zgubila vse spoštovanje in ljudstvo glasno izraža svojo nevoljo. Ime .poslanca" je sedaj tako ob čast in veljavo, da je že v veljavi pregovor: .Vous me prenez done pour un dšpute" (Vi menda mislite, da sem poslanec), ako hoče kdo odločno ugovarjati kakemu očitanju. Ko je torei sveti stol priporočal katolikom, naj se sprijaznijo z republikansko državno ustavo, ni tega storil na čast in korist sedaj gospodujočih fra-masonov in Volterijancev, temveč z namenom, da bi se zavedni katoliki ojačili in združili proti gospodstvu sebične in širokovestne klike. In če ta klika sedaj še prej, nego se je pričakovalo, poginja in se duši v svojem blatu, to ni .fiasco" za papeževo politiko, temveč le nov dokaz, da je pač zadn ji čas, da se v Frauciji dobre moči, pošteni možje oprosti vezij, v katere jih vklepajo brez nade in upanja — častiželjni pretendentje. Liga -f-57. Politični premier;.. V Ljubljani, 7. januvarija. Začela so se pogajanja o osnovi nove večine. Kar smo dosedaj zvedeli o programu, katerega je zvarila vlada, ni tak, da bi nas napolnjeval z veseliem in upanjem. Vsi konservativni listi skoro brez izjeme so precei aezaupni. Tudi se že resno razpravlia o vprašaniu, ali naj vstopilo konservativci v novo večino. Gotovega o tem še danes ni nič. Poprej se mora izvedeti točno, kakšen je vladni program iu v kol ko |e vlada pripravljena odstopiti od svojega programa. Toliko se je baje že izrazil ministerski predsednik, da ne zahteva, da se bi program čisto nič ne premenil. Njemu je le na tem, da se doseže eporazumljenje me| tremi glavnimi klubi, na kaki podlagi naj bode sporazumljenje. o tem uij .-e dogovore vodje posaarčnib strank. Zaradi tega pa vlada ne misli posvetovati se le z načelniki klubov, temveč tudi z drugimi vplivnimi poslanci. Naravno je, da bodo pogajanja precej časa trajala, in naibrž ne bodo končana pred snidenjem državnega zbora. Novi program, kakor se sklene pri teb posvetovaniih, predloži se klubom v potrjenje. Tedaj se bode odločilo, se li osnuje res uova večina in če vstopno vanjo celi klubi, ali se pa nekaj poslancev odloči. Za konservativne poslance bodisi katere-koli narodnosti je najvažnejši, na kako stališče se postavi vlada zastran verske šole. Da konservativci sedaj precej ne dosežejo verske šole, je gotovo. Vlada bi tudi z na|boljšo vol 10 naibrže za versko šolo ne dobila večine. Konservativci torej tudi zahtevali ne bodo, da se verska šola precej postavi na dnevni red. Nikakor se pa ne smeio kako zavezati, da bi te stvari ne sprožili, kadar bode količkaj upanja, da se za spremembo sedanjih mejverskih šolskih postav dobi večina. Grofu Taaffeju ne smejo in ne morejo dati nobene obljube, koliko časa bodo to stvar pustili na miru. Za naše slovenske poslance je pa poleg verske šole posebno važno, kako stališče zavzema vlada zastran narodne jednakopravnosti. Ce bode v svojem programu naglašala decembersko ustavo, naj jo kar opomnijo, da se to ne pravi spoštovati ustave, ako se na Koroškem Slovencem ne privoščijo šole s slovenskim učnim jezikom. Zastran zjedinjenja Slovencev v jedno kronovino in pa kar je temu podobnega, pač labko vladi naši poslanci obljubijo, da je ne bodo preveč nadlegovali, posebno dokler se položaj v naši državi bistveno ne premeni, narodne jednakopravnosti pa ne smejo postaviti z dnevnega reda. To naj jasno povedo vladi, če jih že potem sprejme v večino ali pa ne. Levičarji posebno naglašajo, da se mora pred vsem popolnoma izvesti ustava Mi smo premišljevali dolgo, kaj se prav za prav skriva pod to levičarsko zahtevo. Vsi drugi člani ustave so že izvršeni, samo član 19. še čaka itvršenja. Na tem članu pa levičarjem gotovo ni nič ležeče, saj bi ga najraje kar odpravili, ko bi ga mogli. Več levičarskih juristov si že dolgo vbija v glave, kako bi ta član deli ob veljavo. Da jim ni za izvršite" tega člana, nas prepričavajo baš sedaj vsi nemški listi, ki le naglašajo, da se imajo Nemcem varovati vse pozicije. Celo nov minister za Češko se ne sme imenovati, če se vsaj še jeden Nemec ne pokliče v ministerstvo. O narodni jednakopravnosti je ne najdeš besedice v liberalnih listih. Za kaj da se gre, povedala je „N. Fr. Pr " v svoji včerajšnji številki. V uradih je še premalo Židov, posebno v sodnijske službe jih ne marajo. Po ustavi pa morajo biti javne službe pristopne vsem avstrijskim državljanom brez razlike vere in narodnosti. Sedaj zahtevajo levičarji, da se pejebno v višjih sodnijskib službah nastavi vsaj nekaj žido-*. Pomenljivo je pa, da liberalni listi le sedaj vedo, da imajo javne službe vsem biti pristopne. Tega pa neso vedeli, ko je bil Slovenec imenovan ministerskim svetnikom. Da bi bilo pomnoženje Židov pri sodiščih v prid pravosodju, pač smemo dvomiti. Posebno krščansko prebivalstvo bi javaljne vanje imelo posebno zaupanje. Ce se hoče ustava le v tem oziru izvršiti, pač konservativni poslanci ne morejo biti posebno navdušeni za njeno daljno izvršitev. Grof Taaffe začel se je najprej pogajati z levičarji. Predvčerajšnjim bili so pri njem pl. Ple-ner, baron Chlumecky, dr. Heilsberg, grof Kuen-burg, in pa ministri: baron Gautsch, markiz Bac-quehem in dr. Steinbach. Kaj se je pri teh posvetovanjih godilo, ne v&no, ker so se vsi zavezali, da bodo molčali. Levičarski listi pa toliko vedo povedati, da so vsa posvetovanja na njih pristaše napravila najboljši vtis. „N. Fr. Pr." je že kar navdušena za program nove večine. To pač ni dobro znamenje, in smemo si pač misliti, da se hoče zares Židom dati še kak večji vpliv. Nikakor se ne bojimo brez uzroka, da se začne v Avstriji vladati bolj po nemško-liberalnem kopitu. Za liberalno vladanje pa mislimo, da danes ne more biti noben pošten Avstrijec, ker vidi, kak sad je tako vladanje obrodilo v Franciji. Panamska afera je popolnoma posledica liberalnega vladanja, in skoro vsi večji sleparji so bili židje. Ta afera še vedno vzbuja vznemirjenje po vsej Franciji. Preiskovalni sodnik je dal zapreti Bloadina, uradnika pri zavodu „Credit Lyonnais", ker je nekaj posredoval pri podkupovanju poslancev in ministrov. Zaslišan je bil tudi bivši minister javnih del, Baihaut, o katerem se tudi govori, da ni čist pri tej stvari. Kako hud udarec za Francijo je propad panamske družbe, bode jasno, če povemo, da so francoski vrednostni papir|i izgubili blizu tri milijarde frankov na vrednosti, odkar se razpravlja panamska afigra. Zatorej 8e je bali še poloma drugih zavodov, ako se ne pomaga kako panamski družbi, da nadaljuie in izvrši svoje podietje. Pri vsej tej aferi je pa nekaj čudnega. Toliko se govori in piše o tisočakih, ki so jih dobili nekateri politiki in časopisi, ali jako malo se pa povprašuie po tem, kako je z onimi 600 mili-joui fraukov, katere je družba drugače potratila. Ta svota je vendar glavna. Skoro z gotovostjo lahko rečemo, da je vpliv židovstva, če se vsa stvar tako površno razpravlja in se pozornost občinstva odvrača od glavne stvari. Ce bi vsa stvar se razkrila, svet bi preveč spoznal prave židovsse goljufiie, ki so prav za prav družbo izpodkopale. Slišala bi se imena bogatih židovskih bankirjev. Tako bodo pa najbrž le tisti ljudie kaznovani, ki so od družbe dobili nekaj tisočakov, brez kazui pa odidejo tisti, v katerih žepih so izgiuili milijoni. Socijalne stvari. Finančna sila v Avstriji se vedno bolj pridi-guje po židovskih list h. Vse druge države so po njihovi trditvi že pri koucu; Italija je v večnih zadregah ; Rusiji grozi dan na dan polom; Francoska ima primanjkljaj; Nemčija si mora znova izoosoje-' vati in povečevati davke, samo Avstro-Ogerska je i — srečna in finančno utrjena. Nravnost finančna j sginja drugod po Evropi, in ž njo zginjajo milijoni, j Največje kupčijske hiše se razdirajo drugod. Leta I 1891 je padel Barmg, vlansko leto petrograjski Grenburg; samo avstrijski bankirji stojd trdno in ' krepko. — Te vrste litanij združenih s slavospevi fioančnima ministroma Wekerlu in Steinbachu bereš lahko vsak dan neštevilno v člankih, v borznih poročilih in koder si bodi, drugod. Izvirajo pa odtod, ker se ima vravnati valuta in ker upajo pri tem najpreje seveda Rotscbild in drugovi, potem pa h krati več ali manj tudi druga denarna društva kaj .prislužiti". Zid zna agitirati in nobene stvari ne stori zastonj. Pisali smo že o tem, kako ogromni dobički se obetajo pri bodočih konverzijah židovskemu kapitalu in koliko »zaslužka" pri tem odpade na Rotschilda. Da bi se javno mnenje lepo zvodilo za nos in da bi h krati finančna ministra postala lepo voljna in prijazna in popustljiva kapitalistom nasproti, zato poleg gori omenjenega hva-lisanja še marsikaj druzega lepega pišejo židje. Že 16. novembra 1892 uči „Kapitalist" v svojem hvalospevu ogerskega ministerskega predsednika in finančnega ministra, kakšne dolžnosti ima krščanska država do bogatinov: „Pri takih finančnih operacijah. kakeršne so ogerske konverzije, se ne sme samo to povdarjati, da se mora kolikor mogoče veliko obrestij prihraniti, marveč kolikor se da, se mora dovoliti tvrdkam, ki se udeležujejo tako važnega denarnega podjetja in vzbuditi se jim mora veselje za »k šef t". Tem zanimivim besedam, ki tako grozno kažejo, kaj se sme vse predrzniti židovski špekulant, pristavljamo iz „N. Fr. Pr." nedavno našemu ministru zapisane besede o ravno tisti stvari: »Dejalo bi se poniževati ministra, če bi se reklo, da on misli, da kupec brezdelno je z drugimi in da je njegov dobiček izguba za vse druge. S takimi otročarijami se ne d& mej resnimi možmi nič začeti; dobre so samo za tiste čudne družbe, koder Schneider in Liechtenstein vsak večer pri svoji mizi zabavljata Židom. Morebiti še doživimo, da se nabije ob avstrijski meji tabla z napisom: Tukaj je prepovedano, Iraj zaslužiti. Kdor bi poskušal, bo kaznovan." — Tako sme pisati nesramna Židinja in s cinistično brezvestnostjo zagovarja kot „zaslužek" milijone, ki jih imajo na škodo našo spraviti v žep po največ krivonosi kapitalisti, j — Cerkveno premoženje, ubožne ustanove itd. bodo trpele veliko izgube; Žid se bo smejal. Javno mnenje bo pa zmedeno kričalo, da je rešena Avstrija, ker ima vrejeno valuto. Slovstvo. „Dom in svet." Ilustrovan list za leposlovje in zuanstvo. — Leto VI. — St. 1. Dasi smo že ob koncu preteklega leta pohvalno omenjali »Dom in Svet" ter ga priporočali Slovencem v obilno naročbo, vendar ne moremo, da bi lista zopet ne priporočili. — Prva številka VI. letnika je namreč posebno prikupna. List je dobil novo res krasno glavo, ki v lepi podobi predstavlja namen in pomen lista »Dom in Svet". — Tvarina v 1. štev. je zelo raznovrstna in jako zanimiva. Krog sotrudnikov pri listu se vedno množi, iu kar je zelo važno, sotruduiki prav viduo napredujeio od leta do leta. — Dostojno je v „Dom in Svetu" zastopano pesništvo, tudi znanstvenih h krati poljudno pisanih spisov ne pogrešamo, prevladuje pa bele-tristika, ki je gotovo listu privabila največ naročnikov. — Poseben kras „Dom in Svetu" so njegove slike, od leta do leta lepše. Po čemur smo Slovenci toliko časa izvzemši male poskuse v Stritarjevem »Dunajskem Zvonu" hrepeneli brezvspešno, pripravlja nam dr. Frančišek L a m p e : krasen ilustrovan leposloven list, ki naj bi spodrival z miz slovenskih vernih družin tuje malovredne časopise. Mi se le čudimo, kakor da more g. vrednik s primeroma tako nizko ceno zmagovati ogromne troške pri listu. Ako pomislimo, da »Vrtec", izhajajoč le na jedni mesečni poli velja 2 for. 60 kr., tedaj vemo, kako po ceni je »Dom in Svet", ki nam prinaša tri pole večinoma izboruega gradiva. — Iskreno čestitamo zato velezaslužnemu vredniku prof. dr. Fr. L a m p e - tu ter želimo v prospeh dobri stvari vrlemu listu obilno sotrudnikov in naročnikov. -+- 60. Popotnikov koledar za slovenske učitelje, 1893., s popolnim imenikom šolskih oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južnoštir-skem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v začetku Šolskega leta 1892/93. — VII. leto. Sestavil in založil M.hael J. Nerat, nadučitelj in vrednik »Popotnikov" v Mariboru. — Maribor. Tisk tiskarne sv. Cirila. — Cena 1 gld. 25 kr., lepše vezan 1 gld. 45 kr. Po pošti 5 kr. več. »Vla8t'". Časopis pro poučeni a ziba v u. Majitel, nakladatel a vjdavatelj družstvo »Vlast'". Redaktor Tom&š Skrdle. Ročnik VIII. 1891 do 1892. V Žižkove u Prahjr. Tiskem Cjrrillo-Metho-dčjskd knjihtisk&rnj (V. Kotrba). V Praze. — Str. 996 v vel. 8°. Nedavno v »Slovencu" priobčena novica, kako zelo se zanimaio bratje Cehi za naše napredovanje, in kako po svojih listih obračajo pozornost na Slovence, dala mi je povod, opozarjati cenjene „Slo-venčeve" bralce na vrlo »Vlast'", časopis za pouk in zabavo, ki ima med Čehi isto sm4r, kakor jo pri nas neguje »Dom in Svet". »Vlast" prinaša temeljite ukovite spise, priobčuje pa tudi životopise, pesmi in pripovesti. Posebno se trudi za slovstvene kritike. — Nas Slovence najbolj zanimata v VIII. letniku vrla sp-sa »Listj ze slov'nskyoh vlasti" (domovine) in »Slovinskii literatura v roce 1890 a 1890", spisal č. g. Stingl Frant. V „Listih", katerih trije so se objavili že v VII. letniku, motri marljivi pisatelj zlasti duševno gibanje med Slovenci. V IV. listu opisuje delovanje slovenskih pisateljic Fane Hausmanove, Jos. Turnogradske, L. Pesjakove in Bon. Suhač. V V. opisuje najbolj slovečo božjo pot slovensko na sv. Višarje, v VI. pa se spominja Blavnostij na čast dr. Jan. Bleivveisu in BI. Potočniku. V spisu »Slov. literatura . . ." govori v obče o naših slovstvenih razmerah in se obširneje bavi s književnimi proizvodi leta 1890 in 1891. — Da se bode »Vlast'" i v bodoče redno ozirata na slovenske razmere, priča sledeča opazka vredništva ob koncu VIII. letnika: »Jako nadarjeni, pridni in v delu vstrajajoč. Fr. Stiugl, kapelan na Koroškem, priučil se je jeziku hrvatskemu, da bi mogel v »Vlasti" poročati o slovstvo in narodnih razmerah slovenskih in hrvatskih. Da mu bode mogoče, kakor smo se dogovorili, prepotovati jugoslovanske pokrajine in se seznaniti osebno z njenimi razmerami, bode »Vlast'" s tem zel6 mnogo pridobila." — Naročnikov štela je 3800. — Tudi IX. letnika izšle so že tri številke. V drugi objavil je g. Fr. Štingl članek »Nekoliko besed o jugoslovanskih razmerah", v katerem govori obširneje o nesrečnem razporu mej Hrvati in Srbi. Zeleč vrli »Vlasti" trajnega napredka in mnogih vspehov, jo toplo priporočamo vsem češčine veščim Slovencem! Liga ■+• 4. »Dva vrela bogastva". Saljaški razgovori, na-pisao pop E. M. Vusio. V tej hrvatsko pisani ko|i-žici se razpravlja o delitvi skupnih posestev in o kmetskih zadrugah. Opira se delce na papeževo okrožnico o delavskem vprašanju. V knjižici se nahajajo tudi pravila za take zadruge. Cena knjižici 100 stranij v 16° ju 20 kr. Dobiva s« pri pisateliu v Zadru v Dalmacji. Nebeški venec, ali četrta izmed štirih poslednjih rečij, spisal dr. Ivan Križanič, korar stolne cerkve v Mariboru. — S to knjižico završnje gospod pisatelj poljudne in zanimive spise o štirih poslednjih rečeh. — Iste vrline, kakor prejšnje tri zvezke, dičijo tudi zadnii ta zvezek. — Knjižica priporočila vredna se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru ter stane s pošto vred 20 kr. .Povjest pedagogike". Napisal v hrvatskem jeziku dr. Martin Stiglič, profesor ua zagrebškem vseučilišču. Kuiiga ta ie prva te vrste v hrvaščini, pisana strogo v krščansko katoliškem dubu. Na koucu lej je pridelana razprava o hrvatskem šolstvu. Knjigo prodaje g. pisateli izvod (272 stranij v 8°) za 1 gld. 20 kr.. s pošto 10 kr. več. „Vrhb08na" je s prvo letošuio številko začela donašaii posebno prilogo, prevod sv. pisma, počenši z evaunelijem sv. Mateja. Presv. diakovaški biskup J. J. Strossmajer iu zagrebški kapitularni vikar biskup J. Pavlešic sta vsled tega ukazala, da se vse farne cerkve naroči na .Vrhbosno", oziroma na prevod sv. pisma. Upati je torej, da bode za Hrvate preimenitna zadeva vspevala, kar najsrč-neje želimo. Do sedai so imeli Hrvatje le Starič-iv prevod sv. pisma, ki je pa pisan v dalmatinskem (ikavskem) narečju, in zato so muogi Hrvatje rabili srbski prevod Vukov. ki pa v dogmatičnem ozirn ni povsem dober. B la je tedaj že skrajna potreba novega hrvatskega prevoda sv. pisma po Vulgati. Liga + 29. Cerkveni letopis. Premeščanje. Začasno č. g. Janez Hlad ni k, kapelan v Cerknici, v Rovte nad Logatcem, v pomoč ondi obolelemu č. g. župniku Josipu Belarju, ki bodi priporočen v »memento". Č. g. Mihael Perdih vpokojeni vikar, stanujoč v Tolminu, je umrl. R. I. P. Priporočamo ga prijateljem in znancem v molitev. Zagrebški nadškof. Dr. August Haudek, o katerem smo svoj čas poročali iz Bima, da utegne postati zagrebški nadškof, je bil, kakor poroča „M. Hirlap", pri ministru Weckerle, s katerim se je raz-govarjal o zagrebški stolici. .Hirlap" meni, da ga minister priporoči za nadškofa. Novo cerkev za deset do dvajset milijonov dolarjev bodo pozidali v Njujorku. Koliko se jih je rodilo, koliko jih je umrlo in koliko se poročilo v Gorici leta 1892. V župniji stolnice : Rojena 102 moškega spola, 200 ženskega, umrli 103 m., 105 ž., poročenih 42 parov. — V župniji sv. Ignacija: rojenih 68 moških, 68 žensk, umrlo 66 moških, 80 žensk, poročenih 47 parov.— V župniji sv. Vida: rojenih 109, umrlih 98, poročenih 30 parov. — V župniji sv. Roka: roj. 40 m., 30 ž., umrl. 24 m., 19 ž., poroč. 16 parov. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. januvarija. (Udanostno izjavo) poslala je prevzvišenemu g. knezoškofu nadalje občina Raka na Dolenjskem.— Živela! (.Primorski list".) Dobili smo danes prvo številko novega katoliškega lista v Trstu. Reči moramo, da mu je oblika prav lična in tvarina prav raznovrstna in zanimiva. Več o .Primorskem listu" ob priliki. Za sedaj ga vernim Slovencem, vilatti na Primorskem in Goriškem, prav iskreno priporočamo v obilno naročitev. Velja za celo leto 1 gld., za pol leta 50 kr. Naročuje se z naslovom: Upravništvo ništvo .Primorski list". Trst, ,Via Moutuzza' št. 3. (Za poprave cerkve pri Sv. Lenartu) v Slov. Goricah je daroval presvetli cesar 100 gld. (Samomor.) Ustrelil se je včeraj popoludne c. kr. lačunski praktikant pri deželni vladi v Ljubljani, Fidelis Jagodic. Poglavje o .nesrečni ljubezni" muje zmedlo glavo. (Slovensko gledališče) je bilo pri zadnji predstavi : .Drugo lice", skoro prazno. Slovenci, večinoma sevlda radikalci, rajši zahajalo v — nemško gledališče. Tukaj, gospdda okoli .Naroda", imajo Vaše najhujše radikalne metle dela polne koše in zato nikar ne stikajte po Nemcih i ti nemčurjih tam, kjer jih ui I .Hic RbodusI* (lz Amerike) nam piše čast. gosp. J t ti. Tori, da s» bili kvaterno soboto posvečeni v mašnike Slovenci gg.: Jager, V i I m a n in B 11 b a n. (Iz Celovca,) dne 6. jan. Tukajšna mestna občina povekšala se je po delih kmetskih občin, zlasti občine St. Peter in Št, Rupert. Nove meje .povekšanega Celovca" stopile so dne 1. t. m. v veljavo. — Jutri (soboto) zvečer imajo nemško - nacijonalni dijaki (visokošolci) tukaj shod, in sicer sledeča dijaška društva: „Cruxia," .Rosenbursa," .Tauriska" in .Teutonia." Menda pridejo zakrpat .nemški značaj" Celovca, ki je dobil po zadnji lezikovni naredbi vis. ; notr. ministerstva, tako veliko luknjo! Da se tukajšni | liberalubi prihoda teh .reš teljev nemštva srčno ve-! seli, pač ni treba posebno povdarjati! (Avstrijska armada) šteje vsled najnovejega i novačenja 830.390 mož, običajno jih ni prišlo k naboru od 1000 mož — 79. Koncem leta 1891 je imela avstrijska armada 24 491 častnikov, med njimi 9935 rezervnih. Na 1000 mož je prišlo 252 Nem-I cev, 189 Čehoslovauov, 181 Madjarov, 175 Hrva-I tov, 54 Rumuncev, 32 Rusinov, 28 Poljakov, 28 '. Slovencev in 10 Lahov. (Na tujem izvršen zločin.) Minoli petek je bil j v Gradcu obsojen tovarniški delavec Jožef Dališ ! iz Loz v litijskem okraju na dva meseca zapora, j ker je dna 18. julija leta 1892 vbodel z cožem v j gosliškem okraju na — Pruskem nekega delavca in j ga pretepel do smrti. (Iz Sorice) se nam piše: V ponedeljek je padlo i pri nas precej snega; zvečer zdivjal je vihar, ter je strašno pometal s snegom. Imeli smo ga več pod strehami, kakor na strehah; vsako opeko je našel vihar in vsipal skoz njo sneg. Imeli smo tudi mrliča v tem času. Vratnica se tu in tam pokaže in katerega tudi spravi na oni svet. Prav v zadregi smo bili, kako bi mrlička izročili materi zemlii, nobeden i ni mogel kopati jame. Danes je vendar toliko odleglo, da se je izvršil pokop.' Nocoj pa veter zopet tuli neprestano, ter je že na mnogih krajih sneg • do kopnega odnesel, tu ga drugod visoko nakopičil; pota imamo slaba in nevarna in bati se je, da bi kdo v snega ne obtičal. (Iz St. Petra.) Kar smo tako željno pričakovali, se je spolnilo; učakali smo novo leto še pred pa rešitev naše občinske krize. Izvoljen je bil županom g. Fran Križaj, posestnik in solastnik parne pile v Št. Petru; svetovalci pa: Jožef Pouh, posestnik v Nemški vasi, Fran Gržina, posestnik in trgovec v Št. Petru, Peter Žele posestnik v Št. Petru, Janez Smerdel posestnik iz Trnja, Andrej Rebec, posestnik i iz Palčija in Fran Šabec, posestnik iz Klenka. — 1 Sneg smo dobili za novo leto, burja pa že razgraja , kacih štirinajst dni neprestano. Promet na železnici { je bil za par dni popolno ustavljen. Nujne poštne 1 pošiljatve prenašali so možaki za dobro plačilo iz Št. Petra v Postojno. Ledu se je letos dosti manj : izvozilo na postajo šentpetersko nego druga leta; j več se ga je izvozilo pa iz slavinske fare za postajo Prestranek. Zdravstveno stanje bilo je lansko leto in tudi letos do sedaj prav povoljno. („Slovans*i llog.") .Slovanskemu svetu" in .Slov. Narodu" povemo glede na članek .Slovenci j leta 1892.," da se umetna obrt v slovanskem slogu na Slovenskem ne more razvijati, ker slovanskega sloga, kot takega ne poznamo, razun ruskega, ki pa tudi ni slovanski temveč zmes bizantinskega sloga s tartarskim pomešanega. Pač pa se razvijata slikarstvo in stavbarstvo na obče umetniški podlagi, samo prostora in priložnosti jim dajte, kadar boste še kako javno poslopje stavili, kakor je bilo postavim, deželno gledišče v Ljubljani in nikar ne odrivajte domačih umetnikov, kakor se je tu pri omenjenej stavbi godilo. Menda tudi vam velja tolikrat pogreti izrek : svoji k svojim. — Tudi to naj povemo, da se pri nas pridno izdelujejo načrti in narisi cerkv. umotvorov na Kranjskem, pesebno so v tem goreči tolikrat obrekovani .brezdomovinski kapelam." Kadar se bode nabrano blago razvrstilo in kritično presejalo, pride v javnost, poprej pa naj si .Slovanski Svet" in .Slov. Narod" naročita .Stavbinske sloge," kateri se dobivajo še v kat. bukvami v Ljubljaui in pa tudi svojim somišljenikom naj jih priporočita, da bo njih kritika o umetniških stavbinih proizvorih bolj stvarna. Liga + 73 (Z Reke) se nam .piše: 30. decembra m. 1. smo ob 2 uri popoldne izročili hladni zemlji truplo o. Ludovika B lc-a. Pogreb je bil veličasten in dostojen za neumornega delavca v vinogradu Gospodovem. Č. duhovščina, redovništvo, moško in žensko, j — gospoda in priprosto liudstvo, vsi ti so bili bogato zastopani pri sprevodu. Doma in pri jami je ! ljudstvo gorko jokalo. Tako zelo je bil ranjki pri -i ljubljen. — Svetila mu večna luč! — Na mesto pokojnega Celligoi a je imenovan predsednikom našega sodišča g. Ludovik Tbierj, dosedanji sod. svlt-nik v Budimpešti. Ta gospod je sicer v našem mestu roien, a vendar se ga ne veselimo posebno, ker je po imenu iu po duhu Madjar in kot tak naš nasprotnik. — Zelo nas veseli, da ste se zjedlnili naši narodni stranki. Zadnji čas je bil že za to združitev. Vender vspeba posebnega nova stranka ne sme pričakovati, dokler se pri nas ne prežene pogabonosni liberalizem in verski indiferentizem. Prva naloga te stranke bi morala biti: vzbuditi v vseh narodovih krogih katoliško zavest; ves narod versko probuditi. To bi pa stranka dosegla z dobrimi kat. časopisi, z raznimi društvi, shodi, i. t. d. — Ako bode vdarila to pot, jo i veseljem pozdravljamo, jo bodemo gmotno in duševno podpirali. Pa tudi ljudstvo, katero ie pri vsej zanemarjenosti vender le eminentno katoliško, se je bode oklenilo in danes ali jutri bode že žela plod svojega truda. — Ce pa ostane na dosedanji poti, ne bode nič dosegla, zakaj kier ni verske navdušenosti, tam ni tudi pravega narodnega ognja, niti značaja niti požrtvovalnosti. To nam jasno dokazuje vsakdanja skušnja, posebno v naši domovini. — Kako močni ste bili nekdaj naši stranki! Kako lepo število poslancev ste brojili v saboru, a madjarizem jih je skorej do kraja uničil, tako, da je bilo lani komaj 6 mož izvoljenih. To je madjarizem dosegel največ zato, ker smo mi postali verskobrezbrižni, mlačni in v ogromni večini neznačajni in pravi izdjalci naroda svojega. Vzemimo pa madjarizmu ta sredstva in jel bo vsak dan pešati in zginil bode z naših tal, zakaj brez sredstev se ne da nič doseči, naj si bode že dobro ali slabo. (Odmevi.) Z Dolenjskega se nam piše: — Da dobiva liberalno glasilo informacije z naše strani, to smo tukaj vže davno čutili. Ego vero censeo: Liberalizem .in dere" a la Naumovič je nestvor. Taki naj čitajo okrožnice Leva XIII., ter se uči k a t o 1 i š k e politike. Ne škodila bi i meditacija o dogmi: .Verujem v sveto krščansko-katoliško Cerkev, učečo in vladajočo, kot organizacijo Gospodovo", — iu o višeduhovski svečani molitvi našega Začetnika: „Ut sint unum". Naj pridejo pastirovat vsaj malo časa v naše hribce in jarke, ter izvrševat takisto pravo rodoljubje. Prepričali se bodo, kaj našega trpina osrečuje, tolaži in zadovoljuje, kako narod hiti z veseljem in gorečnostjo po najtežavnejih pot>h, in v najbolj mrzlem vremenu v cerkev. Do duše pa mu mrzi liberalizem, a nič manj i oni bledi, jari, le v sploš-njih frazah se gibajoči katolicizem. — Zakaj priznano vlečejo misijonski govori? Ker so določni in konkretni. Napadi na prevzvišenega knezoškofa po naših mislih niso nesreča, ker hvala Bogu, on je razume prenašati, — a naše ljudstvo vsaj vi in čuti, da ima izvrstnega višega pastirja, za istino apostoljske pogumnosti. Ko bi bilo od začetka liberalizma, tam v letih 1870—1880 proti uporu toliko odpora, potem bi težko bila prišla katoliška zavest v našem ljudstva v toliko štagnacijo, kakor se je to zgodilo v istini. Klicalo se nam je le: .pax, pax". Ali od strani liberalizma? — non erat pax, divjal je najhujši boj, v veliko škodo našemu ljudstvu tako v oiiru vere, kakor nravnosti. Očividno pa sedanji viharji zrak čistijo, le Bog nas čuvaj .Naumovičeve" politike! Liga -f- B. c. (V Lečuiku pri Gorici) se bližajo občinske volitve. Tekmovaje delujete katoliška in liberalna stranka. Značilno je, da liberalna stranka je pričela svoje Sisifovo — delovanje vsaj dva meseca prej kakor katoliška. (Vreme na Primorjn.) Z Reke se nam piše 6. t. m.; Prvi štiri dnevi novega leta so bili pri nas silno burni. Sneg in barja sta neusmiljeno gospodarila. Vsled tega niso te dni prihajali v naše mesto ne vlaki, ne parobrodi. Se le 5. t. m. smo dobili prvo pošto od Šentpetra, pa le liste in časopise in še te so spravili k nam na saneh, kakor slišimo. Ves ostali promet je še zdaj popolno ustavljen na tej progi. Iz Hrvatske pa ui ne duha ne sluha. Zaradi obilnega snega in strašanske burje ne morejo še zdaj niti najnujniših stvarij naprej spraviti. Novo leto je bilo tedaj tukaj natorno nepričakovano burno. Dal Bog, da bi bilo saj v političnem oziru milejše. (Nenavaden mraz v Gorici.) V svoji radodar-nosti poslalo |e nebo toliko nežno-bele odeje trudnej, spečej zemlji, da se kar pogledujemo in zapeček čuvamo. .Kraška bur|a" raznaša brezobzirno snežni prah raz streh in ga hudomušno razpršuje. Nenavaden mraz! Zdaj je čas! (Vodja detelne vlade) kranjske, baron Hein, odpeljal se je včeraj, — kakor poroča uradni list, za nekaj dnij na Dunaj v službenih poslih. (Občni zbor mnzeiskega drnštva) za Kranjsko hode po novopotrjenih pravilih v ponedeljek dne 23. januvarja t. 1. zvečer ob šestih v bralni sobi Rudollinuma. (Božičnica) v Marijanišču je bila včeraj tako obilno obiskana, da se zadnjim prišlecem ni mogel več vstop dovoliti. Zatorej se bo še jutri (zadnjič) ob 5. uri zvečer ponovila. (Slovensko, učiteljsko drnštvo) je imelo v sredo večer svoje drugo mesečno zborovanje pri g. Hafnerju v pivovarni. Govoril je ta večer gospod Jakob Dimnik o metodi pri pouku o branju. Pohvalno vsprejetemu govoru sledil je razgovor o nazornem pouku. Prihodnje zborovanje bo 1. februvarija. (Okrajno učiteljsko društvo v Radovljici) je imelo svoje zborovanje dne 27. decembra. Okrajni šolski nadzornik profesor Leveč je govoril o uradnih spisih šolskih vodstev. Učitelj iz Lesec, gospod K. S i m o n , je poročal o prof. Lavtarja računskih knjigah in o Gruberjevi metodi pri računstvu. Učitelj z Dobrave, g. Roj i na, je predaval o kmetijskem pouku v ponavljalni šoli. (V Šagradu) je, kakor se nam poroča iz Gorice, po dolgej bolezni preselil se je v večnost vikar g. Mihael Brucbiotti. Pastiroval je v tem kraju okroglih 40 let. Vseobča žalost vernikov, veličasten, vrlemu duhovniku pristojen pogreb, priča, kako priljubljen je bil pokojni. 28. dan grudna prišel je naslednik pokojniku č. g. Janez Marchesan, bivši duhovni pomočnik v Ogleju. (Sneg) je dne 3. t. m., zjutraj, kakor se nam poroča, pobelil v Rimu strehe in ulice, kar se dogaja le redkokedai. (Renanov .Judežev denar".) Ob smrti Renana so pisali nekateri časopisi, da je za svoje delo „Je-zusovo Življenje" prejel od Rothscbilda milijon frankov. „Neue Preie Pres9e" je oznanila celo reč Aleks. Dumas-u. Le-ta kot častilec Renanov je trdil, da je enako pisarjenje natolcevanje in navaja njegovo pismeno izjavo: .Jaz (Renan) prenašam, ne da bi zavračal, ko se govori in piše, kakor da bi bil jaz prejel od gospoda Rothschilda eden milijon frankov, da bi spisal »Jezusovo življenje". Naznanjam že naprej, da ničesar zastran tega spregovoril ne bodem, ako ravno bi se objavila ponarejena moja pobotnica." S tem Dumas ničesar dokazal ni. ker nihče ni trdil, da je Renan dobil eden milijon, da bi pisal, marveč govori se, da je dobil eden milijon frankov potem, ko je bil njegov „Jezus" objavljen. Enako tudi Napoleon III. ni Renana napeljal, da bi pisal, gotovo pa je, da mu je dal potem 100.000 fr. Prilično bode, ako opozorimo na enaki slučaj z Lessingom, ki je bil tudi nasprotnik vsake pozitivne vere. Isti je dobil za svoje spise od amsterdamskih judov 1000 cekinov. Tudi to se je popred zanikavalo, v najnovejšem času se je pa dokazalo, da je Lessing cekine vendar-le dobil. Ako je pa Renan milijon frankov prejel, dvomimo, da bi bil pobotnico napravil. „Vaterland" omenja v 310 št., da se je Renan jako nejasno zagovarjal, ko se mu je podkupljivost očitala. Dumas ie imenoval Renana „genijalnega moža", P. Deniile mu je pa v obraz povedal: Ako objavite svoje spise in bodo zopet tako plitvi kakor poprejšnji, javno stopim zoper vas, ker imam mnogo tvarine nabrane, in potem se vam bode slabo godilo. Rekel mu je tudi, da š« v rokopisih brati ne zna. Sploh, kakor piše „Katb. Vereinsblatt", poplačal je založnik »Jezusovega Življenja" Žid Levi Renana nenavadno dobro. Za slične svote v Avstriji je vedel dobro tudi Schonerer, ki je s številuami spričal, koliko dobivajo gotovi judovski listi za svoje — molčanje in hvalospeve. Dalie je tudi istina, da je Reuana zalagal Žid Neubauer s pamlieti iz Tal-muda o Jezusu Kristusu. (Svoji k svojim!) Opozarjamo svoje eitatelje na inserate domačih tvrdk O. Dolenčeve in Fr. Šupev-čeve, ki izdelujete čebelno-voščene izdelke ter se odlikujete s svojo zanesljivostjo in postrežljivostio. Društva. (A k a d e m i č n o društvo „T r i g 1 a v" v Grad ci) izpolnilo je sedemnaisto leto svojega obstanka. Društvo napredovalo je v pretočenem letu v ranuaem oziru. Preselilo se ie v novo, dostojno stanovanje iu viedilf so se tudi notranje društvene razmere. Vel k kor»k naprej storil se |e s tem, da se je vstanovila znanstvena knjižnica, iz katere si bodo društveniki lahko izposoiali drage učne knjige. Da pa društvo napreduie, omogočijo deloma tudi niegovi podporniki, katerim se odbor imenom društva kar najtopleje zahvaluje. Posebno zahvalo stekli so si podporni člani: g. dr. Klasinc, g. Autou Gre-gorič, g. dr. Pet-r Defranscesehi, g. stud med. Frau Kresuik, g. drd. jur. Anton Bilec, g. Ignacij Vretscko, ki so društvu darovali po 5 gld.; uadalie g. župnik Skočir iu »Slovenka", ki sta poslala društvu po 2 gld. Iskreno zahvaluje se odbor tudi narodni posoiilnici v Oeliu, ki leto za letom z izdatno svoto podpira akad. društvo »Triglav", slavnim lastništvom onih časopisov, ki so brezplačno pobaiali društvenej čitalnici, ter osobito še slovenskima dnevnikoma, koja sta drage volje priobčevala društvena oznanila. Ker je .Triglav" prepotreben za sloveuske velikošolce v Gradcu — obrača se odbor do vseh rodoljubov, osobito do bivših gg. Triglavanov, da po možnosti podpirajo to koristno društvu. (V prid družbe sv. Cirila in Metoda so se v Postojni konečno običajnih vošil odkupili sledeči p. n. gg. M. Lavrenčič. Jos. Orešek, Ferdo Gaspari, Ivan Lončar, Makso Seber, Simon Mršol in Jurij Krajgher ml. Skupaj torej 48 oseb. Gotovo je to sam na sebi skromen dar, da bi se pa ta običaj v v s e h večjih kraiib vdomačil, dobila bi družba lepo vsoto za novoletno darilo. (Podružnica sv. Cirila iu Metoda) se bode ustanovila v Slovenski Bistrici na Štajerskem. Shod je sklican od pooblaščenca glavne družbe g. odvetnika dr. Lemež-a na prihodnjo nedeljo ob 4. uri popoldne v gostilno g. P. N o v a k a. Po shodu je prosta zabava, pri kateri bodo peli celjski pevci. (Posojilnica vŽužemberku), registro-vana zadruga z neomejeno zavezo, imela bode dne 15. januvarja t. I. ob eni uri popoludne v posojil-ničnih prostorih svoj redni občni zbor s sledečim vzporedom: 1. nagovor predsednika, 2. potrjenje letnega računa, 3. razdelitev čistega dobička, 4. volitev načelstva in nadzorstva, 5. sprememba pravil, 6. posebni predlogi. — K obilni udeležbi vabi na-čelstvo. j (Odbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Šiški) je sestavljeu tako-le: Gospod Matjan, prvomestnik; g. Juvaučič, prvomestnika namestnik; g. Suwa, blagajnik; g. Tavčar, tajnik; g. Fr. Drenik, odbornik, gg. Fr. Bizjan in Rojina, namestnika. Podružnica šteje že 60 članov z letnimi doneski. Kot ustanovnik pristopili so: Družiua S... in podružnični načelnik g. Matjan. Odbor določil je priredbo veselice v korist sv. Ciril in Metodovi družbi tekom leta v Zgornji Šiški na roj-stvenem domu V. Vodnika, pri »Matjanu". Do tje upa odbor pridobiti nad 100 društvenikov. Ako ostane v odboru iu občinstvu ono zanimanje za pre-koristno društvo, katero se je od dne sv. Štefana pojavilo, potem sme šišenska podružnica upati lepi napredek in povoljni gmotni vspeh. Bog daj! (Novo mestno hranilnico) vstanavljajo v Novem mestu. V odboru so gg. župan Perko, dr. Poznik, dr. Šegulja, dr. Slane in Adolf Pauser. (C. kr. Kranjska kmetijska družba) je začela izdajati tudi uemška izvestja. Telegrami. Dunaj, 6. januvarija. Daues popoldne je bilo pri ministerskem predsedniku posvetovanje, katerega so se udeležili: načelnik poljskega kluba, Javorski; minister Zaleski, baron Gautsch in dr. Steinbach. Posvetovanja se bodo nadaljevala. Kandy, 6. januvarija. Nadvojvoda Franc Este se je pripet jat semkaj in ogledal tempelj, v katerem je shraujen Budin zob, in pa botaničen vrt. Potem je bil državni banket, h kateremu se je zbralo več domačih glavarjev. Genua, 7. januvarija. Po noči je velik požar uničil več oddelkov italijansko - ameriške razstave, zlasti amer.ške. Po polunoči se je ogenj omejil. Človek se ni nobeden ponesrečil. Pariz, 7. januvarija. Na protisemitskem shodu, katerega je priredila »Libre Parole", je anarhistična skupina s kričanjem preprečila vse govore. Pred pisarno »Libre Parole" se je nameravala demonstracija, pa jo je policija zabranila. NoviJork, 5. januvarija. 500 našemljenih mož je napalo bakersvillsko ječo in pobilo morilce nekega spoštovanega meščana. Sedem žandarjev se je uprlo napadovalcem, pa so bih pobiti. Od napa-dovaleev jih je palo 25. s s&arK! <•«», 3. januvarija. Marija Šukovic, mestna uboga, 80 let, Gradišče 11, marasmus. — Helena Hribar, poštnega olieijala vdova, 73 let, Kravja dolina 11, pluenica. 4. januvarija. Jožef Lukanc, stotnikov sin, 13 dni. Travniške ulice, v vojašnici, oslabljenjo. — Jožef Snoj, delavčev sin, 2 leti, Kurja Vas 16, tupis convulsion. — Helena Jančar, delavčeva žena, 78 let, Hriideckega Vas 32, plučnica. Vremennko Nporo^llo. 1 a ! & Ca, S t a d j r V (J l «,.r V r «in « ji; C5* J * S 1 opazovanja 1 trekoraer* » mir toplomer* po Celziia 7 u. »jut. 7~36 9 -5-2 sl. sever oblačno 5 2. u. pop. 737 3 —18 brezv. 0-00 9. a. zveč. 7386 —1-8 zm. vzh. 7. u zjut 739-8 -4-0 brezv. oblačno 6 2 u pop. 7392 -2 0 sl. zapad 0- 00 9. s. zvee. 739 8 -3-8 » » srednja temperatura obeh dni za 01 in za 0 5° pod normalom. -2-9° in —3-3°, oziroma Tržne cene v Ljubljani one 7. januvarja gl.|kt. gl. c,i imajo obilen rabat. (35) Zlata kolajna. Bruselj 1892. Najboljše sredstvo zn katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, je Utnra za želoflec, katero pripravlja Gabrijel PICC0L1, lekar pri „angelju'' v Ljubljani na dunajski 5 12-1 CcM Cena 1 stekl. 10 novcev. 68" - 50—2 Izdelovatelj razpošilja to tink-111 turo v zabojčkih po i2 steklenic in več. Zabojček z 12 steklenic stane gld. 1'36; s 24 gld. 2 60 ; s 36 gld. 3 84 ; s 44 gld. 4'26; 55 steklenic tehta 5 kg s poštno težo in velja gld. 5 26; 110 stekl. gld. 10-30. Poštnino plača vedno naročnic. Križev pol z ličnim okvirom vred. c. m. vinik. pu^ luof ip- gotovljeu. je na prodaj mzkn ceno fiC H «■ 1 ■■ i t, lil*' dalje ima v zalogi d), Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, možnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in možnim platnenim culhom pre-obl.-čeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo, g0T Pri naročilih z dežele naznani naj sj vselej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slara-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustreznjo. ANTON OBREZA, tapacirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žlmnio, garnitur, divanov, atolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt »padajočega dela. pflT* Ceniki s podobami zastonj In franko. — Hitra in poStena postrežba, nizka cane. 536 50-9 ^.f.f.f.f.f.f.f f f.f.f.f.f.f^.f.f.f.f.f.f.f.f.f Izborna, pristna lsinka vina (f§ma) lastnega pridelka hektoliter gld. 13*— do 15*— postavljen na postajo Kanfanar (Canfanaro) v posodah od najmanje 100 litrov in više priporoča Gisolamo Basilisco, posestnik v Kanfariaru (Canfanaro), postaja drž. žel. proga Divača-Pnlj, Istra. 585 (3—3) Prodajam tudi najboljši refošk v buteljah po jako nizki ceni. ^■Ni i A priprosta in fina, izvršena v vseh Leop. HFratlliltll. slogih, dobi in naroča se pri v Ljubljani, «v. Petra oeata 27. 26752-37 M VOSX.Sk opr I> u n a j 8 k a borza. Dn6 7. januvarija. Papirna renta 5%, 16* davka . . . Srebrna renta 3*, 16* davka . . . £lata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta b%, davka prosta . . . Vkei.ie avstro-oeerske banke. 600 gld. . Kred tn? akcije, 160 gld...... London. 10 funtov stri...... Napoleondor 120 fr.l ..... Ctsarski cekini ... Seuiških mark IU0 98 gld 35 kr. '•'7 . 90 . 116 „ 40 , 100 . 00 . 990 . 316 25 . 20 „ 50 . o ■ iS . 68 . ;9 17 V Dne 5. januvarija. Ogerska zlata renta . . 114 gld. 30 kr. ♦ •V državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 eld. [>rža\ne ^rečke I. 1864.. 100 gld /astsuna i>ild. . .... 67 n 50 n . 157 n 50 n »» 187 50 „ 70 „ U*) 75 „ . 190 — 67 n 50 n Ljubljanske srečke, 20 gld....... 25 gld. 25 0 *}d. -r. 90 25 Papirni rubelj ... 1 „ 20 Laških lir 100,.......... — ' n T ivf M^rflir* Zanesljiva informaoija o stalno lilM jitlll vili • obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, ud ločilnih pojavih na dunajski borzi. Sveti pismeni in ustni bre/.plačno. Celotna naročnina s postno poiiljatvijo vred gld. 2 60. mmmammmmmmmmmmmmm hdaiatelj in odKovorni % rudnik . Dr. Ivan fanftiii. Meniarnična delniška družba ,,M S] R C U R" Wollzeile st. 10 Dunaj, Mariahilferstrasu 74 B. jOJT Veatni na »veti za dosego kolikor moč visokega obrestovanja pri najpopolnejši varnosti nnlo£cnlh glavnic, m Tis* 1 !k(i>i.rc»-' v l.iubliiuu