Oldest Slovene Dolly in Ohio B@s+ Advertising Mediunn ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejsi slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni iXXlIl._LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (FETEK) FEBRUARY 9, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 34 K ''dtl^e Vesti ^ Življenja in sveta ^ndon _ fzelgjj, ■' Razne ladje so ^'°nicev preživelih bro- averb ^ ^^^adskega parnika ^ bližini torpedirala neka .^^'^°):'nica. Posadka k UliADNIKA Turška vlada je zasegla nemške ladjedel nice ob Zlatem rogu v Bosporu j Temu zasegu bodo sledile še nadaljne konfiskacije nem j ške lastnine. — Edino tozadevno pojasnilo vlade je: j "Pomlad prihaja." ^ I ISTAMBUL, Turčija, 8. fe-*-- i bruarjd,. — Turška vlada je da-I nes nenadoma in nepričakovano! [ zasegla po Nemcih lastovane: Kruppove ladjedelnice ob Zla- { tem rogu, katerim bo sledil "prej ' ali slej" tudi zaseg ostale nem-j ške lastnine in posesti na Tur- j škem, kakor se je nocoj avtori-1 tativno izjavilo. _! FRANCOSKO VOJAŠTVO ODHAJA NA FRONTO Včeraj se je tu-proces proti Ro- blagajniku ^da " stranke, ki je ob-ijjjij je pridobil pod na-ameriški potni «jejo oblasti ga ob- kl k'ot ^ (dvajset let na-, Y ^"iGriki rojen drr Mtie 5 bil V resnici, ro-• Septembra, 1893 v Ru- plka-j -Anglija. — Včeraj jg/"astala strahovita eks- j ogjjj^^^'"®lba je nastala te- j Deka J je v gozdu zgo-; Ireljjg Rečeno je, daj tKot 2 PJ^ipisovati sabota- ^ j® tukaj pred ®fetn bombni atentat, P50 bilo ubitih 5 oseb, I njenih, ko sta vrgla i irska terori- ila v sredo obešena. Q( V ROVU Seg' — V Char- flogovj,-^ ^°^(^Gau Fontaine! je bilo včeraj 26 i " Petpa ra.' -Ceg da so se od "ela ijj^^^l^^^ičnega motor-►"in ki služijo za o- - ^ premogarji v Uradni krogi nočejo navesti vzroka, zakaj so zasegli nemške' ladjedelnice, temveč samo pravi-: jo "pomlad prihaja," kar tolma-' čijo nekateri opazovalci, da to ] pomeni, da se bo pričel na po- ] plad pohod Rusov ali pa Nem- j cev skozi Balkan, da se polaste i Dardanel. Odslovi t«v nemških tehnikov Turčija, ki je zaveznica Velike Britanije in Francije, je namestila v Kruppovih napravah svoje lastne mornarje ter odslovila nemške inženirje in tehnike, ki so gradili in opremljali turškepo dmornice. V Nemčiji so mnenja, da so , - , to turško akcijo če že ne zahte- j JNemClja pOSlala vali, pa vsaj inspirirali Angleži. SHOD ČEŠKIH FAŠISTOV PRAGA, 8. februarja. — Na javnem shodu češke pro-nemške fašistične stranke, je Jan Rys, fašistični voditelj, izjavil pred 2,000 poslušalci, da so bili on in člani njegove organizacije kolektivno obsojeni na smrt po češki vladi, ki ima svoj sedež v Parizu. To je eden izmed vzrokov, zakaj zahtevajo on in njegovi somišljeniki močno vojaško organizacijo, tako, da se ne bodo ostali Cehi bali pristopiti vanjo. Tekom svojega govora je bil obkrožen po svojih telesnih stražnikih, oblečenih v črnih srajcah. Rys napada na vseh svojih shodih, ki jih sme sklicati, kadar koli hoče, Žide, prostozidarje, bivšega predsednika Beneša in tudi sedanjo češko vlado. RUSI POROČAJO O ZAVZETJU TRINAJSTIH FINSKIH UTRDB Zavzete utrdbe so iz jekla in betona. - Proti Viipuriju se ugodno razvija dvoje ruskih ofenziv. četa franco.Hlie pehote koraka na svoje postojanke t Vosgese skozi vas, katere oblasti niso izpraznila, ker za. prebivalstvo še ni neposredne nevarnosti. baje Rusiji tri ladje municije Odredbe na Rumnnskem V Bukarešti na Rumunskem ^ pa je izdalo ministrstvo za na-1 _ rodno obrambo poziv vsem čast-j , . nikom in podčastnikom, ki pose-: Fmci so ustreliti nekega vo-dujejo kaj tehničnega znanja, huna, ki je hotel razstre- liti most me^d Švedsko in Finsko. I I ^ Nacistom ! m ' tla ' ' -v — Eksekutivni [ fe poz^^^^^'^^lavske federa- j ' *^3 j včeraj svoje član-1 \ k svojo moralno in I ^si{gj^ nemškemu an-1 \ogi^ ^'l3anju, ki stremi j \^Y'jGnjem Hitlerja in | . acizma, nakar se bo | m /°Pet vzpostavilo '•^ii strokovnih 'W ^t:\rv\^ASTNIK UMO-,,0 IN SEBE kj^lulu ? let <,r~ F, Sta- Je uu- mornariški po- da se dne 1. aprila javijo pod zastave. Na Balkami bo \'zplamt«lo 1 MOSKVA, 8. februarja. —' KODANJ, Danska, 8. febru-Ruski vladni časopis "Izvestija" j " Skandinavska poročila svetuje balkanskim narodom, 1 ^^znanjajo, da je poslala Nem-naj se pripravijo na veliko bor-1 Rusiji tri ladje municije, bo, v kateri se bodo branili predi(^==^ zanikajo. Vesti iz nevarnostjo, da se jih zaplete v Norveške naznanjajo, da sta dve nevarno pustolovščino v korist i ladji odpluli iz Kopervi- drugih interesov. Časopis pred-1 od južnozapadne norveške o-videva vročo borbo za nadvlado sicer nato, ko sta ves te- na Balkanu madžarskim skim blokom. med italijansko-in turško-rumun- Na postaji rojeno dete den čakali, preden se jima je posrečilo dobiti norveške pilote, ki so bili pripravljeni, krmariti ladji na določeni cilj. Oficijelna poročila iz Stockholma nazna- c,. v: . v ' , I niaio, da le ena nemška ladja Smoci le neka ženska porodila,! ^ ^ ^ , J . TT • m -1 , I odplula se prej, preden sta zad-dete na Union Terminal posta-' ^ ^ ^ ji, odkoder so odpeljali mater in ,dete v bolnišnico. Kakor je povedala mati, je prav malo manj- 6 tU >llO % k V sredo svojo 23-^0 pa ^ glavo. pa še sebi po- Mo. __ Tukaj so j^oiljoy^^i^^ljati velika kr-kojotov, ki po-"^ed go- L^^ili 1 farmarjev. V krdelih :ov je po pet katero pri-Slov ^^inskega pevske-k • *^61. doma na Wa-^3a. t^.®o^oto večer 10. No^^^etek ob 7. uri • bar roorau S. D. jS"boUw® bodo nagrade igralcem, vso V to ^ preskrbi od-^ zbora, ste bh: 'VSi, nosebno na posebno pa mladine. Od- kalo, da ni bilo dete rojeno v vagonu poulične železnice. Dejala je, da se je z vzhodne strani mesta pripeljala v mesto, nakar je na Squaru čakala r^a poulično železnico za zapadno stran, ko je nenadoma začutila, da je prišla njena ura. Takoj je odšla na postajo in tam v žensko stranišče, kjer je poklicala neko strežnico, nato pa se je zgrudila. Poklicani zdravnik ji je pomagal pri porodu, nakar je odredil njen prevoz v bolnišnico. Novorojenček, ki je bil rojen v tako čudnih okoliščinah, je deček. Žalostna vest Mrs. Frances Korencic, 13301 Darley Ave., je dobila žalostno vest iz stare domovine, da je u-mrl njen oče Anton Kravcar v visoki starosti 83 let v vasi Plus-ka, fara Trebnje na Dolenjskem, V stari domovini zapušča 5 o-jtrok dalje v Argentini sina TJo-'neta, sina Joe v Chicagi, hčer Mary Uhan v Detroit in hčere Rose Leben in Frances Korencic v Clevelandu. Naj ji bo bo ohranjen blag spomin, Razprodaja Pri Anžlovarju na E. 62nd St. in St, Clair Ave. se še nadaljuje velika razprodaja. Se priporoča za obilen obisk. I nji dve odpluli iz Kopervika. Ladje, ki so bile natovorjene z municijo, najbrže niti ne bodo plule v kako rusko pristanišče, temveč k finski Pečamo (Pet-samo) fronti, kjer obvladujejo Rusi vso morsko obal. HAPARANDA, Švedska, 8. februarja. •— Sinoči je 300 finsko - ameriških prostovoljcev prekoračilo most iz Haparande v Tornio na Finskem. Nocoj so Finci ustrelili nekega komunista, ki so ga zalotili pri delu, ko si je prizadeval na finski strani podminirati most. ANGLEŠKI DELAVCI NASPROTNI VSAKEMU MIRU I NACISTI LONDON, 8. februarja. — Milijoni delavcev Velike Britanije so se danes po narodnem eksekutivnem odboru delavske stranke izjavili proti vsakim moi-ebitnim mirovnim pogajanjim s katero koli nacijsko vlado v Nemčiji. Angleška delavska stranka stavi kot glavni pogoj za končanje vojne, vzpostavitev neodvisnosti in svobode Poljakov in Čehoslovakov, d o čim se mora Avstriji dovoliti, da sama odloči, da-li hoče ostati v rajlni ali izven nemškega rajha. Kljub svojemu priporočanju za izboljšanje angleško-ruskih napadov in kljub poznejšim napadom na angleško vlado rarli .njene (»^rodnosti in neiskrenosti tekom pogajanj s Sovjetsko Rusijo za priključitev slednje k anglo-francoski antanti, pa sedaj angleška delavska stranka ostro obsoja Sovjetsko Rusijo zaradi njenega "neizzva-nega napada na Finsko in zaradi njenega sramotnega posnemanja nacijske tehnike." V izjavi je rečeno: "Mi bomo smatrali pomandranje svobodne finske demokracije za neznosno nesrečo civilizacije." Vodja ameriških fašistov pred Diesovim odborom Firar je izjavil, da če bi bila njegova organizacija dosegla svoje smotre, bi bil on danes na čelu ameriške vlade. Kultura SEJA Očetje in matere, ki pošiljajo svoje malčke pevskim vajem, so prošeni, da pridejo nocoj v Slov. dom na Holmes Ave., na sejo, kjer bodo slišali račune od zadnje prireditve Mlad. pev. zbora. Seja se prične ob 7:30 uri zvečer. Prošeni so tudi, da vrnejo nazaj vstopnice ali pa denar. WASHINGTON, 8. februarja. — Danes se je zagovarjal pred Diesovim senatnim odborom Wiliam Dudley Pelley, ameriški fašist in voditelj srebrnosrajč-nikov, ki je z usmevom obžalovanja izjavil, da če bi njegova organizacija dosegla svoje smotre, bi bil on morda danes na čelu a-meriške vlade. In če bi se bilo to zgodilo, bi najbrže z ozirom na Žide ukrenil nekaj, kar bi bilo podobno Hitlerjevim odredbam, dasi v splošnem ne bi indorsiral v celoti Hitlerjevih metod. Pelley je dalje izpovedal, da bi bila njegova organizacija sre-brnosrajčnikov lahko včlanila v svojih vrstah 15,000 ameriških Nemcev, ki so bili pri volji plačati po $10 članarine, toda ni hotela tega storiti. Ustrelitev francoskega avtonomista in nemškega vohuna Ustreljeni dr. Roos je deloval za odcepitev Alzacije in Lorene od Francije, in je vohunil za naciste. Seja soc. kluba, št. 27 JSZ Naznanja se vsem članom in članicam soc. kluba št. 27 J.SZ, da se vrši redna mesečna seja kluba danes, v petek ob 8. uri zvečer v prostorih kluba. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, zato je želeti, da ste vsi navzoči. — Tajnik. V bolnišnici Sinoči ob 7:30 uri je bila odpeljana v Lakeside bolnišnico Rose Janezic, hčerka Mrs. Mary Dodic, 977 East 239th St., kjer je bila operirana. Prijatelji jo lahko obiščejo. Želimo ji skorajšnje okrevanje. PARIZ, 8. februarja. — Včeraj zjutraj je bil v Toulu ustreljen dr. Kari Roos, alzacijski av-tonomist, ki je prodajal nacistom francoske vojaške tajnosti. Predsednik Lebrun ga ni hotel pomilostiti, ko so vsa francoska prizivna sodišča potrdila njegovo obsodbo. Za časa njegove obravnave so francoski časopisi priobčili sliko dr. Roosa v nacijski uniformi. Dr. Roos, ki je bil star 60 let, je bil aretiran dne 7. februarja 1939, skoraj sedem mesecev prej preden se je pričela vojna z Nemčijo, Obtožen je bil, da je dajal na-cijskim agentom informacije o premikanju francoskih čet v marcu leta 1936, ko je Nemčija zasedla Porenje, in v septembru leta 1938, ko je Nemčija pričela zahtevati od Češkoslovaške Su-dete. NEVARNpST OBSTOJA MOSKVA, 8. februarja. — Sovjetska armada je v svojih napadih na Mannerheimovo črto zavzela nocoj 13 finskih utrdb, izgrajenih iz jekla in betona. Leningrajsko vojaško poveljstvo poroča, da je bilo osmero teh utrdb zavzetih v utrjenem Hotinen okraju, v Summa di-striktu. Ostalih petero trdnjav pa ie bilo zavzetih na severnem krilu Mannerheimove črte med Ladoga jezerom in Suvasijarvi-jem. Spopadi prednjih čet Poveljstvo sovjetske armade zanikuje vsako večjo ofenzivo na karelijskem ozemlju in pravi, da so te utrdbe pUdle tekom bojev MANNERHEIMOVE ČRTE j prednjih čet, ki so se vršili zadnje dni. I MOSKVA, 9. februarja. - -: Naznanilo o zavzetju 13 finskih j utrdb na karelijskem ozemlju svedoči, da pridobivata na razmahu dve ruski ofenzivi proti Viipuriju. To je izza več dni prvo poročilo o zmagi ruskih čet na karelijskem ozemlju, kjer mora biti ta zmaga velikega pomena. Viipuri leži 19 milj severno od Mannerheimove črte, ki je na tem mestu osem do deset i milj globoka. i COPENHAGEN, Danska. 9. i februarja. — Finska poročila I naznanjajo^' da finsko vojaštvo j še ni našlo 60 rusov, ki so od-I skočili v notranjosti Finske iz ruskih letal s padali na zemljo. Mestni vodni program je zaradi pomanjkanja denarja daleč v zastoju Za dovršitev vodnega programa, za katerega se je določilo $60,000,000 in ki bi moral biti dovršen leta 1950,. •' se je izdalo doslej komaj $9,000,000. CLEVELAND. — Leta 1931 so mestne oblasti osvojile program, na Čigar podlagi naj se potroši do leta 1950 $60,000,-000 za ekspanzijo vodnih naprav. Danes pa izgleda, da bo za izvršitev tega pifograma vzelo se nadaljnih sto let. Mesto da bi se izdalo vsaj polovico določene vsote v namen izvršitve tega programa, to je $30,000,000, pa je vodstvo mestnega vodnega sistema potrošilo izza leta 1931 $9,000,000 za razr na popravila in izboljšave vodovodnih naprav. * Več kot polovico od te vsote, $5,153,000 se je potrošilo za 151 milj novih cevi oziroma napeljave vode po vsem Clevelandu. Pred šestimi leti je bil zgrajen $23,000,000 vreden Parma rezervoar, za katerega se je potrošilo $807,000. Od vsega 20-letnega programa sta zdaj v konstrukciji samo dve večji napravi, pa še bodočnost teh naprav je negotova. To sta nottinghamska črpalna postaja, v bližini St. Clair Ave., in Nottingham Rd., in rezervoar v, Warrensville, v bližini Green Rd. južno od Kinsman Rd. V svojem sedanjem stanju nista oba ta projekta še nič več kot dve ogromni jami v zemlji. Za nottinghamski projekt je mesto že izdalo $1.076,000 iz sklada vodne divizije in $5,000,000 federalnega deharja. Svoječasno je bilo pri tem projektu zaposlenih že 2800 WPA delavcev. —. Warrensville projektu pa je prispevalo mesto Cleveland manj kot $30,000. Kot se ie izvedelo v mestni hiši, bodo jamo v Nottinghamu najbrže začasno pokrili z deskami, v Warrensvile, kjer ni tako globoko izkopano in kjer ne obstoja tolikšna nevarnost, da bi se tam kdo poškodoval, pa ne bodo še toliko napravili. KONEC ŠPANSKE LJUDSKE FRONTE MEXICO CITY, 8, februarja, ja. — Bivši španski lojalistični voditelji, ki so dobili v Mehiki svoje pribežališče, so danes priznali, da španske Ljudske fronte ni več ter so se zedinili za delo zbližanja vseh španskih fak-cij, da "Španija čim prej zopet okreva in pridobi nazaj svojo narodno suverenost." Diego Martinez Barrio, bivši predsednik španskega cortesa (parlamenta) in osem nekda- njih lojalističnih ministrov se je danes posvetovalo o manifestu, katerega naj podpišejo vsi ostali nekdanji prominentni Španci v Ameriki, Franciji in Angliji. ! j Glavna tema manifesta bo iz-|java, da je španska Ljudska fronta prenehala obstojati, zato naj vsi Španci sodelujejo za obnovitev dežele in njene suverenosti, kakor jo predpisuje ustava iz leta 1931. t Vzrok smrti je bil pljučnica. j Ely, Minn. — Kakih šest milj i od tu na cesti štev 1. se je dogo-I dila avtomobilska nezgoda, Av-i to je vozil 22 letni John Zavod, jnik iz Soudana. Avto se jim je New York, N, Y. — V bol-, preobrnil na ovinku. Ponesreče-nišnici v Brooklynu je 27, Gregorich, stara iz Življenja naših ljudi po Ameriki Razprodaja Pri Antonu Dolganu, 15617 Waterloo Rd., se vrši razprodaja radi pomanjkanje prostorov. Na, razprodaji so kuhinjske peči, električne ledenice in radija po skoro polovični ceni. — Se priporoča za obisk. nuarja umrl Emil Domini, v starosti 57 let. Doma je bil iz Gorice v zasedemen ozemlju; v Ameriki je bival 28 let. Cicero, 111. — Zadnji teden je preminila tu Mrs. Dr. Frank 19 let; Louis Erzar, star 24 let; Margaret Sprcitzer, stara 20 let; ti so iz Elya. Iz Soudana je bil še Louis Plantan, star 21 let. — Auto se je razbil. Slučajno je Paulich, soproga tukajšnjega I P^ivozil mimo Rudy Tisovich, slovenskega dentista dr. F. Pau- i ki jih je odpeljal v Shipman licha. Bila je stara komaj 33 let. 1 bolnišnico na Ely. m r# a & u r k », V JNT OWT v'l mmttm STRAN "ENAKOPRAVNOSTI i^«aKM6aaa^gov naslednik Goering, ki bo brez dvoma ob odprtem grobu izjavil, da je bil umrli voditelj največji Nemec vseh časov. Toda kljub vsemu temu bo Goering novi firar. Goering bi se nemudoma — tako pravijo angleški in francoski poznavalci razmer, — lotil dela, da reši Nemčijo "divjih mož" v nacijski stranki. Rečeno je, da ne bi firar Goering niti ne čakal sončnega vzhoda, temveč da bi dal že prej postaviti ob zid Ribbentropa, Goebbelsa, Himmlerja, Streicherja in ostale svoje sovražnike. Njegova nova vlada bi bila striktna vojaška diktatura, ki bi imela samo še nekaj zunanjih znakov narodnega socializma. Pri tem pa bi se pripravilo pozornico za restora-cijo monarhije in za kronanje nove Goeringov« dinastije. Kakšno pa je Goeringovo naziranje g^ede vojn^iin zapadnih demokracij? . Poučeni ljudje so mnenja, da bi bil Goering dokaj pameten mož, s katerim bi se dalo pogajati. On bi bil na primer pripravljen, — i>n naziranju teh poučenih krogov, — umakniti se iz češke in Muravin prav tako bi bil pripravljen, umakniti se vsaj iz dela i oij^^e ' ' j<'> zasedle nemške armade. Najbolj važno je pa to, tako pravijo, kei" bi Goering nemudoma odpovedal svojo zvezo z Rusijo, Še več: on bi bil pripravljen, pustiti zapadne demokracije na miru ter bi se zoperstavil Stalinovemu pritisku na zapad. Koncem septembra je član neke balkanske vlade povedal poročevalcu, da je njegovi tajni službi znano, da ščiti Hitlerja pred Goeringom in armadnimi voditelji proslula sovjetska Ogpu tajna policija. Je to fantastična storija, toda to je tudi fantastična vojna. V pričakovanju in pripravljanju razpoloženja za Goeringov državni udar v Nemčiji, so zapadne demokracije že pričele razšii-jati Goeringu prijateljsko propagando. Po Londonu in Parizu se je že pričelo govoriti, da koncem konca Goering "ni slab človek," da je družinski oče, da je nasproten politiki "divjih mož" v stranki in da bi bil kot državni poglavar mnogo bolj i kot je Hitler. Če bi Goering postal nemški firar, se lahko računa nanj, da bo likvidiral "divje može" ter s. tem znatno olajšal zadaČo Velike Britanije in Francije, ki hočeta doseči mir. Andreju Ravniharju, po domače pri Tomincu večja družba mladih ljudi. Bili so veseli in pogovor se se je sukal sem in tja do noči. Medtem ko so se fantje in dekleta šalili, je hotela ena izmed deklet domov. Sklonila se je, da vzame izpod klopi svoje galoše. Medtem pa, ko je bilo dekle sklonjeno, se je povzpel nad njo 26-letni Alojzij Kaltenekar, cerkovnikov sin, da ji malo pomaga. Izredno močno dekle si iz tega ni storilo nič. Dvignilo se je in meni nič — tebi nič — zaneslo fanta tja po sobi. Na hrbtu seveda. Med splošnim smehom, ko sta se dekle in Kaltenekar še ni?-kaj. časa, moitala s^m' in tja> pia je fiint iziienada omahnil. ' Kakor bi ga kdo spodsekal, je spustil dekle in padel bliskovito z glavo naprej. Obležal je nekaj časa negibno, potem se mu je stanje izboljšalo. so prenesli na klop. Le to je zainuval, da ga holj v vratu. Ko je dobro uro ležal ;oa klopi, se je odpravil domov, E- Mrtvec prešel v živega Pred kratkim se je neka vdova obrnila do turških oblasti s predlogom ki so ga morale sprejeti, ker niso našle nobene določbe, ki bi temu nasprotovala. Vdova je zahtevala, naj pepel njenega moža, ki so ga sežgali v krematoriju, reducirajo na še manjši obseg, ker ga hoče v vodi raztopljenega popiti, kakor sta si z možem obljubila, ko je bil še živ. Tisti, ki bi izmed njiju prvi umrl, naj bi v podobi ])e-pela prešel v drugega. Ta zakonska dvojica -se je naslanjala na zanimiv primer iz stare orientalske zgodovine, še danes poznamo razvaline o-gromnega mavzoleja v Halikar-nasu, ki so ga v starem veku smatrali za enega izmed sedmih svetovnih čudes. Ta mavzolej je dala zgraditi žena kralja Mav-vouia p J d.bZ t ..d: ime. Lepa kraljica Arteiriizija, den izmed. prijateljev je sicer j ki je umrla 1. 350. pred našim hotel z njim, a je Kaltnekar I štetjem, se je bila s svoj i in mo- ;-%aacKiMatataKWtataaaa6«X8(aa , . ,. , , , ,. ,. A -i , iP. A, njegovo zeno, ki stiska kako bi mogli Ameriško ljud- . .'- i •, iin skriva po loncih vsak cent. stvo bolj izstradati m uniciti i . u j- -v. v , . .., . ... , , I Njun sin hodi v visjo solo in niih pi-avice in njih svobodo. . .. •' ■, . . v. s6 uci in zna. — nic. Mnogo denarja se potrosi za u-: ničenje unij, ter se daje posoji-1 sloveiliska farmarca, ki la drugim državam, medtem ko ^ mlado učiteljico prav iz ameriško ljudstvo strada na Montane na obisk. Vrhu še peč-vsem. Zdramite se sedaj, ubogi: ™lGkar, diy cleaner in tako delavci, da ne boste pozneje pla-' Vsi se vržejo za denar- čevali s krvjo vaših sinov. Vse ' postane prava noriš- zgleda, da se ves svet pripravlja MIKROFON NA BOJIŠČ U Kakor poroča dopisnik sto<'k-holmskega lista Tidningen", ki opazuje boje na karelijski fronti, se je pojavil te dni pred poveljujočim generalom finske vojske nekega odseka te fronte, zastopnik ameriške radijske družbe Broadcasting Corporation in mu izrazil željo, da bi izvedel ta večer neposredni radijski prenos v Zedinjene države, da bi ameriškim poslušalcem podal čim jasnejšo in nazornejšo sliko bojnih operacij na karelijski fronti. Mikrofon so potem namestili tik neke finske baterije, ki je proti polnoči oddala več salv proti ruskim črtam. — Ruska artiljerija je odgovorila isto tako z več salvami, med tem ko je istočasno ruska pehota prešla v napad. Ruske čete so se ustavile pred finskimi črtami. "Pragozdni brzovlak" je po mnenju nekega afriškega velelo vca edino primerni izrjlz za napadajočega nosoroga. Nobena druga divja žival se mu ne more kar se tiče nevarnosti primerjati. Ovire-ga ne zadržijo. Kdor se poda na lov na nosoroga, mora imeti puško ki daleč nosi, sigurno roko in pred vsem velik pogum. "Nekoč sem potoval z nekim spremljevalcem skozi deželo Ngami", pripoveduje omenjeni lovec. "Ponoči sem si za počitek izkopal neko vrsto jame ker po mojih izkušnjah tako najboljše spiš. Ir-to je storil moj tovariš. Dejal sem mu, da mu ni treba skrbeti za taboriščni ogenj, kajti to zveri ne zadržuje kakor to večkrat slišimo. Nasprotno, črni nosorog je stalen iiučm strah okrog takšnih ognjev. Kmalu sem zaspal. Nenadno pa me je prebudilo strašno tu-lenje. Preden sem se zavedel, je Zaljubljenec: "Mihec, pol dolarja, če da sem objel tvojo Mihec: "Sarpo P"' -Drugi mi dajejo dola*"''' Japonec je prinesel svojega očeta skodelic®^; imajo na Japonskei^ vado, ki je prav tako o®' kakor drugod prinaša"' cev. . I FIvrnpef>, ki je tn tel Japonca, podražiti'' šiti, pa ga je vpraša-l "Kdaj pa bo vas prišel jest ta liž?" "Takrat, ko bo vaš '"j prišel duhat rože, ki nosite na grob . . ■ Gašper: "Ali ste "žag sem vas poljubil, goSP" ra? Zora: "Ne vem vprašati mamo . . • ' Angleški poslanik j® ° povabljen k ruskem^^ ^ knezu na kosilo. Tu primerilo, da je zlil rdečega vina po knez, ki je slovel po zirnosti, mu je rekel: 'y\.li se je to pri vas^ kem tudi kdaj zgodilo ■ "Da, visokost," j® slanik, "samo se nih^® zmeni." n. čl ki p: Pi gl si l-c te n« Vj v Je Di lij Ha KQ 'ile (II Pl ka "j ka 'ia toi je iiii vij te_ ''a; Dr, Se So Vi da, Uli Pu gvoi 11» • "Učitelj: "Kakšen P"-tvoj oče?" j,vz, e ik Ka *'0( k' ''a Učenec zmaje, z Učitelj: "No, oče 10^ kak poklic! Kaj dela '■ Učenec: "Zdajle je P da ga ostriže." "Takle rdeč nos Je P®, kaj sitnega. Davi nekdo vprašal, ali da kaj praznila nic naprodaj." 5» Vedeževalka: da se morate d! Miklavž: "prepo?'^"' sem se oženil z njo." bila pošast že tu; nosorog v napadu. Kakor brzovlak je drvelj^ejo naravnost proti ognju, ki je še "olask, mladi gospo gorel, in se pognal naravnost skozi plamen. Zemlja se je stresla ])od njegovo težo in na licu sem čutil veter, ki ga je povzročal s svojim zaletom. Kakor po čudežu je naj u pri prvem napadu zgrešil. A že sem zaslišal iz teme novo tuljenje, znamenje, da se je spustil v dru- Gost (silno dolg) -ko dobil pri vas prepo^^,^ ' Krčmar: "Tako dol^',. nimamo pri nas. Mor^® kegljišče spat?" na grozno klanje. Vojne in zopet j vo jne v Ameriki lahko prepre-' čimo; ako bomo dosti organizirani. Organiziramo se lahko le potom dobrega časopisja. j P I' o s i se vse tiste,: ki imate vstopnice, da vrnete ne-; Vsem je v glavi ena misel; Denar, denar, denar. (Dalje prihodnjič) J. S. Iz sfare domovine prodane najkasneje do 14 te- so naSli mrkega bruarja. Jenme Zimerman ali pa : tistemu, kateri vam jih je iz- j 1'odil. Do tega dne moramo ve-! Križna gora, §. januarja. — tudi, da umre zaradi kakega obskurnega iti neznatnega. deti, Jcoliko jih je prodanih. j Na novega leta dan proti ve-vzroka. In čim bo Hitler mrtev, bo Goering novi firar. !■ Rokoborba Clevelandska zadnja in največja rokoborba za mesec februar se bo vršila v Areni v po-nedeljeit 12. februarja in bo za svetovno "heavyweight" šampi-onstvc. .Jimmy Londos se bo boril z Ivanom Rasputinom. Zadnjič je Londos zmagal nad Bob Wagner jem. Nastopili bodo tudi Lou Thesz in Hans Schnable — Jack Washburn in Hans Kampfer — Tom Zaharias in Mayes McClain — Pete Baltram in Joe Marsh. snegu ' OGLAŠAJTE V--v "ENAKOPRAVNOSTI J. Zimermaii.'čeru, se ]e zbrala pri posestniku gi napad. "Hitro puško!" sem zaklical s\ojemu tovarišu. Tokrat je bila stvar %a naju slabša. Peneč se od besa in % glavo k tlom se je zverina zvalila spet naravnost skozi plamen. tJstre-j_ B: "Jaz sem mu Trije prijatelji se so dali nekemu znan^^ no darilo. : "Od mene je dobil bor za 12 oseb." u dal '!iŠ N lie] 'H; k % tift >», At tfj tu Vf >il X lil sem, a krogla se je ob njenih bokih odbili'^ Nosoroga ni zmotila. Divjal je naprej in i::ginil v temi po isti poti, ki si jo je lii izbral za prvi napad. Za las sva bila ušla smrti." Le v zelo malo i.'nmeiih uspe ujeti odraslega nosoroga živega. Mlade živali ujamejo večinoma v jame in jih spravijo za varno mrežo, preden dorasejo. Zahvala Podpisani se tem potom najlepše zahvaljujem direktoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., za izkazano zaupnico, kot za bodočega oskrbnika. Gledal bom na to, da boste z n;enoj zadovoljni kakor tudi publika v splošnem. - Fr. Marasb. bor za 24 oseb." C. "Jaz pa sem sladkorne klešče za ^ Hockey Clevelandski baron' ^ zadnjo priliko zmag^ ^ dianapolis Capital, dva teama igrala v so v Areni. . ... ^ To bo zadiij;!. med tema teamonia-• Don Deacon, ki j® | s Capital, je bil Ijek zamenjan z ^ jiii Gracie bo zopet ^,1 polis Capitals in velandškimi baroni- iH' Deacon je 23 let kordi7o številko v , into: •. od'-" Anciioau ligi. P" iiajbolj^iii igralcev. februarja, 1940. g-—--j (, ..I,. '—'' '. %lavje O raketirstvii v delavskih tihijah tt a A ■ O B 1 iK E B □ p • 8TRAR % ^ JG bil pomožni zvezni jus-'ni tajnik Thurman Arnold ?^^vno v New Yorku vprašan, bp sedanji kongres morda storil za utrditev delavske '■avice v zadevi kolektivnega %ajanja, je odvrnil, da je iz-sl tako zakonodajo zelo 11 bo delavstvo celo mo- o nepeti vse sile, ako bo ho-® o preprečiti kastriranje Wag-®''Jeve delavske postave. ''Sovražni val raste ^'nold ni nasprotnik delav- in je povedal resnico. skih Val ^ sovražnosti proti delavstvu Je ^ ^i'žavah narašča in čas Tli' A tega dejstva zavedo ® Vsem oni, ki delavstvu že-Ko je bil New Deal 'O svoje politične moči, "Vi(t ^?iti-unijske,sile prisil je-<}}n;ezno..-^dajf'se JO ^'arne in prihajajo na £»■ In pogled da v , javnega mnenja delav-izgublja tla. poglavitne obtožbe, s prihaja sovražnik na se dolži unije da delavstvo izrablja ^ ^oč za nepotrebno viša-'^^^dukcijskih stroškov. Sve-je ,/'■ ^'^zstava v New Yorku se , pozorisce tej borbi za naklo- ^ Zavil-;; ^ katg -- stavke, su izrabo iznajdb. Potem kot strahovit ]pri-I'ni' Dalje, da se delavske s podjetniki v svrho tg; ^en. Tretjič da unije no-koristi tehničnega Pfod ^'^^Gd česar se stroški ... akcije nepotrebno višajo in ^tukaj ''^1'Pijo javnost in delo-^sled boja med dvema 1)1,kar delavstvu v očeh največ škoduje. 'P ^^iožbe rakeiirsLva ^ ^ stvar, ki zadnji čas po-prahu, 80 obtožili ^[""^^;^i'8tva in da stoje na če-R unijam tipi iz zločiii- Podzemlja. Primer take ^odja hlenl I'akot )'°ditelja je Willie Bioff, delavcev, ki so za- prizor, v katerem je bil imenovan John L. Lewis, Petrjllo je namreč pristaš AFL in sovraži CIO. V New Yorku je bilo več unij-skih voditeljev poslanih v zapor radi vsakovrstnega raketir-stva, v katerem so žrtve javnost, delodajalci in prav tako člani unij, v katerim vladajo raketir-ski tipi. Vrši se izsiljevanje pod pretvezo "protekcije" in^oklicu-je stavke proti volji članstva z namenom izsiljevanja. Mešanice laži in resnice Vse te različne obtožbe so čudna mešanica resnice, polovične resnice in laži. Vsakdo ve, da obstoje nekatere raketirske unije in da se najdejo posamezni raketirski uradniki v drugače poštenih unijah, toda obojih jčrkot j^'Bil .s^lučaj za časa prohibicije, ko je bilo gangeštvo na višku. Zgodovina dokazuje, da se je raketirski delavski vodja navadno poja\il na pozornici za petami raketirskega deloda-nV-f, liUbUilk, ki be Kii Hotel pošteno ■pogajati s svojimi delavci, je raje postal zaveznik unijskih fakir j ev. Včasih so raketirji prišli na pozorišče na povabilo industrije, da pomagajo zlomi-I ti nevarno konkurenco. Znali so ustrahovati podjetnika in trgovca, ki je skušal prodajati blago pod obstoječo tržno ceno. čim pa se taka svoj at zaredi, jo je težko iztrebiti. Velike gan-geške vojne v Chicagu so imele svoj začetek v pretepačih, ki so jih lokalni časopisi najeli v medsebojni tekmi za cirkulacijo. Mnogo pretiravanja V mnogih slučajih so obtožbe proti unijam neosnovane ali zelo pretirane. Tak je bil primer svetovne razstave v New Yorku in isto velja za stavbene stroke obče, kakor tudi za druge unije, ki so na slabem glasu. Zakaj na primer ni raketir-stva v strokovnih organizacijah v Angliji ? In delavske unije v vla;dale normalne politične raz-niere, V Zed, dižavah je oblačilna, unija, Amalgamated, Clothing Workers, vzor 'inteligentno vodene organizacije, ki uživa naklonjenost vseh trezno mislečih podjetnikov. Ampak dočim se dviga silen krik radi slabih unij, pa se o dobrih ni nič slišati, posledica česar je, da je slika, katero si ustvarja publika, zverižena in neresnična. Javnost se mora poučili Ena izmed šibkosti sedanje situacije je v tem, da unije, ki imajo vzrok biti ponosne na svoj rekord, ne storijo dovolj, da bi seznanile javnost z dejstvi. Med voditelji je preveč ukoreninjeno stališče ciničnega nezaupanja do javnosti, češ, kar se srednjega sloja tiče, je itak vedno proti nam in zanesti se morejo torej le na syojp moč, kadar pa^jkalc boj dobijo, ? bo jiavnosjt morala sprejeti, nov jpdložaj, rada nerada. . . To mišljenje pa je najmanj dvajset let za časom. Danes delavstvo ni vec odvisno samo od svoje lastne moči, kajti nr. op: nudijo zvezni in državni zakoni kot Wagner jeva postava, zakon proti injunkci-jaw itd. Vlada na drugi strani je v veliki meri odvisna od javnega mnsnja. Potrebna je metla Pred leti je bilo nekaj vzroka, ako so člani unij čutili, da so brez moči proti raketirjem. Toda zakon, ki preprečuje rabo ustrahovalnih metod delodajal-cam, se lahko porabi tudi proti terorizmu voditeljev, ki se sami nominirajo in izvolijo v unijske urade. Čistilna akcija utegne biti počasna in težavna, toda se da izvesti. Delo v tej smeri bo imelo oporo javnosti, ako se ljudem dovoli zvedeti, kaj še godi in zakaj. , . (Po "New Republic") "Ivapredek" Iz stare domovine Ljubavna žaloigra v Škof ji Loki Skofja Loka. 8, januarja. — Vso Škofjo Loko je davi globoko pretresla vest o ljubavni .tragediji, ki se je odigrala v .nočnih urah na Spodnjem trgu, v znani gostilni pri Prajerci, Gostilna iast Ane Šmidove, ki pa jo ima zadnja leta v najemu Josip Audič, pri katerem je služila kot služkinja 20 letna Ancela Zrnp'o\ doma iz Ribni-t. Zrnelovo so imeli vsi radi. Bila je vseskozi pridno, do skrajnosti pošteno dekle. Pridobila si je zategadelj zaupanje gospodarjevo, ki ga je njena nenadna V najem Odda se v najem stanovanje s petimi sobami, mirni družini, za $22.00. Gorkota na peč. — Vpraša se na 7002 Becker Court na East 70th St, smrt spričo njenega lepega zna-čanja tembolj hudo prizadela. Včeraj, skoraj ves dan, se je mudil v Audičevi gostilni 22-let-ni vojak pek Jožef Til, doma iz. Vršca v dunavski banovini. — Menda je bil Til v Zrnelovo zaljubljen, dočim se ona zanj ni o-grevala. Zrnelova je bila vse bolj naklonjena nekemu mladeniču, ki ji je bil tudi zatrjeval, da jo ljubi, toda poročiti da je ne more, ker ima obveznosti do druge, ki pričakuje z njo otroka. Zrnelova si je gnala vse naoč-no k srcu. V duševni razrvano-sti je sedla včeraj Zrnelova k Ti-lu. Sedela sta mirno tja do policijske ure. Tedaj pa je prinesla Zrnelova pol litra vode in vsula vanjo bel prašek strihnin. Ne da bi se kaj obotavljala, je naredila več požirkov. Til, ki je sedel poleg rije, je še dejal: "A-ko je zate dobro, bo zame tudi." In je tudi ou pil. Zrnelova je šla potem v svojo sobo v prvem nadstropju. Tik poleg njene isobe spita zakonca Audičfva. Ko se je pomikala u-ra proti drugi uri, sta lAudičeva iznenada začula iz sobe Zrnelo-ve obupno stokanje in kričanje. Audič je ob pogledu na zvijajoče se revo takoj hitel v pritličje po mleko, mlada nesrečnica pa je medtem govorila Audičevi soprogi: "Gospa, jaz bom umrla!" Še preden so mogli Zrnelovi pomagati z mlekom, so nastopili krči. Hiteli so po zdravnika dr. Hubada. Na vprašanje, kje je dobila strihnin, Zrnelova ni odgovorila. Kljub vsem prizadevanjem njenega mladega življenja ni bilo mogoče jo več rešiti. Ob dveh zjutraj je izdihnila. Ob istem času se je poslavljal od življenja vojak-pek Jože Til. Že tedaj ko je stopal proti vojašnici v Novem predmestju, mu je postajalo čedalje bolj slabo. Stanje se mu je od trenutka do trenutka slabšalo. Poklicali so službujočega častnika, ki je poslal nemudoma po zdravnika dr. Djordja čaviča. Prepozno. Til je umrl nekako v istem času kakor Zrnelova. ^oli Di"! izdelovanju filmov v 1;^ Q Prineseno je bile j Avstriji, Nemčiji in drugih ev- V da je bil Bioff svoj čas j ropskih deželah, so bile proste obsojen radi zvod-' nižinskih značajev, ko so tam NAZNANILO Mr. FRANK VIKANT naznanja, da je odprl svojo KROJACNICO na 1126 East 61st Street, blizu cerkve sv. Vida. Se priporoča za obisk. Naše posebnosti Butter .................................... 34c' Šolata v glavicah, Z za......13c Delicious jabolka, 6 ............ 25c Pillsb'iiry moka 24% Ibs. .... 95c Rinso, oxydol, Kirkmaii's j flakes, 2 za ...................... 37c Meso od reber .... ............... lOc Round steak ......................... 25c Siilie šui)ke.........................2lc fork shoulder ................... 12c Pork, 7 ribs .. . ................. 10c Se priporočam m OSWALD 117205 GROVEWOOb AVE. ' KEnmore 1971 V ARENI IS. FEB. do 2. MARCA DVAKRAT NA DAN, RAZEN OB NEDELJAH Vsega drugačno. Rezervirani sedeži so sedaj naprodaj v Union Commerce Bank Lobby, PRospect 3434 % ali v Areni, ENdicott 3700 Vstopnico: 75c, §1.05, $1.35, in $1.00 Državni in federalni davki vključeni. SPLOŠNA VSTOPNINA 40c Največja clevelandska letna zimska predstava Bodite sami lastniki Naši pogoji so udobni 1265 East 99th St.: 2 SKiry slni;le: U soli, kJ ' ?, T "MlI4 f Jbll H llL4 : ■liSS eiem Domači mali oglasnik aS3a83S3S3SSt3SSt*!K9«8StXieS63S3SX3(a8SX*SMeS«a«S^^ AVTOMOBILSKA POSTREŽBA RE NU AVTO BODY CO. £. (jist §t. Garagc 878 E&st 152ndi St« i d* u Popravuno vaš avto m bw- barvamo, da bo kot nov. vanje vašega avtomobila. Delo točno Popravljamo body in fender- ;^ dobro. POZMK°i AL ŽELODEC GLenvilie 3830 GOSTILNA fR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. Night Club ENdicott 93S9 >% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 3:30 zjutraj IJLYKIA AUTO REPAIR AND WELDING Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Slovenska popravljalnica BO KMALU KONČANA Sedaj je še čas, da dobite vaše ime v prihodnjo telefonsko knjigo. Ako nameravate imeti telefon, aU ako nameravate izpre-meniti način, kakor ste vpisani, prosimo, da pokličite trgovski urad sedaj. Slovenska cvetličarna jf. Jclercic & &(m 15302 Waterloo Rd. KEnmore 0195 GASOLIN MIKE P škoda, ker sem ga prav zdaj ()L:.:kal; ves dan si je krepil duše, da bi to noč izvršil samomor. Mnčno razburjen mi je priznal, da ne more več živeti, ker mu ta sti:ist gloda srce. Ljubši mi je t-' strup kakor ta strast. Jasno je torej bilo, da si je priskrbel strup zase. Dolgo sem mu prigovarjal in nazadnje mi je obljubil, da si ne bo več skušal vzeti življenje. Prav zares sva presedala skupaj vso noč in jaz sem ga prosil in zaklinjal, naj prične novo življenje. To noč sem si prizadeval in ga pregovarjal, naj postane teolog. In kakor veste je bil nato študent teologije. Na vso nesrečo pa ga je odvrnila od tega študija resna bolezen; ko je okreval je šel v Gam in nikdar več se ni vrnil. Svet je bil v njem g ROMAN g .................................................................................................. Zelo globoko mu je tičala v du-. "Hvala vam za vašo prija^-ši. Neko noč sem po naključju nost, gospod župnik," je rekel prišel v njegovo sobo in videl j ceremonielno. Bled se je umaknil Teo, njegove oči so bile izmučene in roke so se mu vidno treslev Von Breitenwyl je odšel iz razpravne dvorane, da bi se z njim pogovoril. Prosil ga je, naj ostane še en d^-n v Obwylu, da ga lahko pokliče na pričevanje v prid Gottfriedu. "Vaše ugotovitve so izredno važne za obrambo! Prosim, gospod župnik! Saj ste sami izjavili, da bi se radi oddolžili gospodu Mullerju v zahvalo." "Če vam moja prisotnost lahko koristi, bom rad ostal," je dejal Teo. Gospod von Breitenwyl mu je prisrčno stresel roko in se vrnil v razpravno dvorano. Oči so mu žarele v upanju. Teodorjema izjava je zapustila v dvorani rahlo gorkoto in je nekoliko pomirila mrzlična srca. Glave so molče prikimavale. — "Da! Da!" Nemara se je skrival v tej ljubezenski zgodbi globlji 8mi8d,kiga očiniso globlja skrivnost, nemara ni bi- rodu iz morilske rodbine." Porotniki so merili svojega tovariša s težkimi pogledi. Kako more ta Beatenberger zatrjevati kaj takega ? Kako le more zagovarjati morilca in imenovati resnico krivično? "Gospod Mahler," je dejal vodja porotnikov. "Nekoliko bolje morate premisliti." Mož iz Beatenberga se je obrnil vstran. Pred njegovimi duhovnimi očmi se je pojavila Te-rezinina podoba, podoba nepozabno lepe žene na obtožni klopi. Čutil je, kako se mu hitreje pretaka kri. čudno hrepenenje mu je polnilo dušo. Zasovražil je svoje soporotnike, preklinjal jih je. Učitelj iz Thuna je bil mnenja, da bo von Breitenwyl, kolikor pozna njegov sloves, v svoji o-brambi posebno poudarjal Tero-zino prejšnje življenje. Von, Breitenwyl je eden izmed onih modemih brezdomovincev, ki so prav za prav anarhisti, če bi ti mogli, bi odprli vse ječe in odpravili vsako vero. Vrsta ljudi, ki so prekletstvo švicarske dežele! "Stavim, da nam bo dokazal, češ, oba sta bila blazna," je dejal nazadnje; "toda meni tega ne bo natvezil!" Zunaj so se na velikem dvorišču obwylskega gradu gnetli v ma- da bi bilo neskončno bolje, če da- j dr. Schneeliju in oba moža sta nes popoldne vse prekličete in j zapustila celico. dokažete svojo nedolžnost. Da, celo gospa Tereza bi vas razumela. Vprav zaradi tega, ker ji je toliko do vas, mora sovražiti misel, da boste skupaj z njo obsojeni, dasi ve, da ste nedolžni. Da, ali ni vedno znova zatrjevala vaše nedolžnosti? Dajte gospodu von Breitenwylu prilož- Kt) se je sodišče spet zbralo, se je sestalo, da bi poslušalo znamenitega profesorja Langbeina. Vsakdo je bil radoveden, da bi slišal, kaj bo povedal. Dve polni uri je stal ta učeni gospod srednje starosti, rahlo sklonjen, než- sodnih aktov. Izjavil je, da je j spravi iz ravnotežja, oslabi krivično, če bi ju presojali ka- j malen čut za odgovornost 0 kor navadne zločince. V značaju sužnji voljo. Spremeni obeh ni niti najmanjšega sledu g zavest in pogosto povzroči, zločinskega nagnjenja. Profesor' postanejo nekatere želje Langbein je prebral polne stra- [ ta taka nujnost, da jih mora nost, da doseže za vas opro8tilnol"ih i'" belih las, ob sodni razsodbo'" Ipregraji in je z državniškim do- '"Za mene oprostilno razsod-i^toJanstvom razlagal svoje žabo? je nestrpno dejal Gottfried.|kWke,pn čemer je nagovarjal I dvorane "Gospoda moja! , ko "Ne verjamem, da se prav zave- jačji od boga. To je vse, kar vam la to zgolj grozotna igra, ne lahko povem, in upam, da obtož- hladnokrvno preudarjen umor! ba ne bo več dlje zatrjevala, češ, Teodorjeva izjava je vplivala na Gottfried Sixtus si je priskrbel porotnike. Med obedom so se strup z namenom usmrtiti svojega lastnega očeta. Še enkrat zagotavljam, da to ne drži. To je prav za prav vse, kar lahko povem. Priporočam njegovo dušo in dušo gospe Mullerjeve večno usmiljenim rokam našega Gospoda," Gottfried in Tereza sta povesila glavi. Sledila je tišina kakor v cerkvi. "Gospod župnik," je nenadoma vprašal von Breitenwyl, "ali je na zdravje gospoda Mullerja vplivala njegova strast?" "Da, vplivala je, močno celo, močno! Dobro se spominjam. date, kajste rekli! Oprostilnol^^^^bibibsodmkimporotn.ki u-razaodbo z:, njo.dalTodanezal^^^n^kiin zagovornik, zgolj stu-mene! O dobrotna nebesa! Alii'^^^tja, ki poslusajo njegovo u- mislite,.dazbijamšaleve8Čas?,(:Gno^Pr^daya"JG. Znanost ne Vražje resno mislim. Nedolžna i vprašuje, a i je z ocmec cnv ai je! Popolnoma nedolžna! če bo "G: ne peca se z moralnim yed- skupnozmenojoykojena,boza./'°tenjem, je izvajal profesor Langbcm. Uporabil je vsa dotlej znana dokazilna sredstva, da bi ■ poiiazal, kako ne morejo prištevati gospoda Mullerja in gospe Mullerjeve med zločince in kako "Mi je žal. Kar sem reltel, bo nista v navadnem pomenu bese-oGtalo in vztraja! bom pri tem!" ,de kriva. Njunega zločina ni "Gottfried!" je rekel dr.'meči prištevati niti blaznosti niti Schneeli z visokim glasom. "To ■ pridobljenemu nagonu po "ugod-pomeni najbrže dosmrtno je- ^ni priložnosti", marveč ga je za-čo!" ! krivila strast, ki je tako obvlada- la ta dva človeka, da sta morala grešilo sodišče strahovito justič- j' no pomoto." "Ne verjamemo vam!'' je vztrajal dr. Schneeli. i ni beležk, ki si jih je zapisal med svojimi razgovori z obtožencema. Orisal je mučno podobo Gottfriedovega in Terezinega ljubavnega razmerja in njunega koprnenja po svobodi, ki se je zaganjalo v obzidje morale. Pokazal je, kako sta povsod naletela na nemogočnosti in trpela, j kako sta trpeli njuni duši, njuni živci. To je bil začetek progresivne nervoze. In tu je prišel profesor Langbein do osrednje točke svojega patološko-juri-dičnega predavanja. Razložil je sodnemu dvoru, kaj je nervoza. Pokazal je porotnikom, da so Faust, Hamlet, sveti Pavel in mnogi drugi veliki možje bolehali na tej psihični bolezni. Pojasnil je bolezen z neovrgljivimi primeri iz svoje klinike in iz različnih blaznic. dovoljiti, pa najsi se mu % Ijajo še take ovire," Po kratkem odmoru, ki porabil profesor Langbein da je vzel svoj ščipalnik m to. apc VAt«, JV. - '-J ........... gledom ostro premeril je pričel z zaključnimi nji. (Dalie sledi.) Hiša naprodaj v lici E. 185th St. saifl* i neprestano pogovarjali o zadevi. Vsekakor je dala ona ali on arzen v steklenico, oba tega vendar nista mogla storiti. Jasno pa je bilo, da se je odločilni korak izvršil v medsebojnem sporazumu. "Ona je bila uboga para. Hotela je skratka dobiti tega pol milijona," je zatrjeval nek ubog učitelj iz Thuna. "Še malo ne! Ce bi ona kaj takega nameravala, potem ne bi obtožnica te-točke izpustila," "Motiv je jasen ko beli dan," je dejal veletrgovec z delikatesa-mi. "Hotela sta se iznebiti stare- lih gručah. Dr. Schneeli in dr. von Breitenwyl sta korakala sem in tja. Naenkrat je pristopil k njima sodni sluga. Povedal je par besed in vsi trije možje so stopili po maloštevilnih kamnitih stopnicah in izginili skozi obokana vrata. Sodni sluga ju je vodil po nesPcončnih hodnikih in nato v jetniški oddelek. Odprla so se železna vrata in kmalu zatem je odprl paznik vrata Gott- "Kaj me briga!" je zaklical ... .. , , . Gottfried v nenadnem krču. Q.lzaraJi njenega vpliva docela iz-| brazmujedrgetal."Bog!Kako8"bitieutodgovomosti. sit sem vsega tega! Kako hre-\ Profesor Langbein se ni stra-penim po samoti moje celice! Da I šil tega, da ne bi upošteval v bi me pustili v miru!" svojem mnenju obstoječih soci- Zaradi svojega duševnega in psihičnega trpljenja sta Muller in gospa Muller jeva trpela tudi j telesno. Profesor Langbein se je j obrnil naravnost k državnemu pravdniku, ki je sedel in se mračno smehljal: "Rezultati nervoze so nam psihijatrom do- j znani. Razsodnost duha' Hiša za eno družino, ^ sok $4,000 Nova moderna hiša s 4. $4,500 . Hiša s (5. sobami v zelo oOD stanju — $4,300 Mi gradimo in zidamo nc Za vse podrobnosti se ob KOVAČ REALTV 767 East 185th St KEnmore 50-30 te V Oglašajte v - "Enakopravnost^ kc |v" I' '0( a "No," je rekel von Breitenwyl, "zelo verjetno je, da se bo vaša želja spolnila!" "Gottfried," je dejal dr. Schneeli in ga dobrohotno opominjal, "to je poslednja prilika!" "Ni prišla o pravem času," je mrmral Gottfried. "Natančno sem razložil von Breitenwjdu, ko je prevzel obrambo, kaj je njegova naloga. Da me poživljata, naj dopustim, da bo Tereza trpela j alnih pogojev. Pokazal je ober-jlandskim porotnikom, da razvoj I moderne civilizacije polagoma j j kroti žival v človeku. V tem pri- { meru pa sta se združili dve volji i v en kompleks; te silne volje pa I ni moči ukrotiti z napredkom ci-{ vilizacije, vsekakor ne, ne da bij se resno upirala. friedove celice. Oba odvetnika zaradi mojega zločina . Ves svoj vpliv sem zastavil, dal bi ga rešil njegove strasti." . Mullerja, ki jima je bil na Tereza je strmo pogledala Te-|poti." odorju v oči. 'Toda zmagala sem; "Da, da! Tako je. Toda kak-kljub temu*, je pomislila. cena — zato, da se dobita Teo je lahko bral njene misli; dva človeka!" okrenil je obraz vstran in si po- "Ta župnik je povedal resni-pravil zlata očala. j co," je dejal mlajši mož iz Bea- "Ali je bila samo ljubezenska i tenberga, ki je imel melanholi-zadeva?" je živahno vprašal von j čen obraz in mehko, rdečkasto Breitenwyl. I brado. "Nemogoče je, da bi si bil "Prišel sem zgolj zato, da u-j mladi Muller priskrbel arzenik v gotovim dejstvo," seje nervoz-1 nameri zastrupiti svojega oče-no branil Teo, "in da popravim j ta." napačno tolmačenje nekaterih i "Hm, da! Verjamemo, da je motivov in s tem izpolnim svojo dolžnost nasproti državi." "Zelo hvaležen sem vam, da Hte prišli," je rekel von Breitenwyl. K Teodorju Straubu se je o-krenil predsednik. govoril župnik resnico," so izjavili nekateri izmed ostalih, "Kar pa se tiče gospe Mullerjeve," je nadaljeval mož iz Beatenberga, "sploh nisem prepričan o njeni krivdi. Krivično je bilo navajati njeno poreklo, ka- sta vstopila. Gottfried ju je sprejel stoje sredi celice, roki je i-mel na hrbtu prekrižani. "Zdaj," je dejal von Breitenwyl dr. Schneeliju, "govorite z njim vi, jaz ne bom rekel nobene besede več." Dr. Schneeli je iztegnil svojo ^ roko Gottfriedu. Gottfried se je; branil, da bi jo prijel. "Nočem omadeževati vaše roke!" je rekel. Dr. Schneeli je zasl