I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. r V Izubijani 7. februarija Obseg: Kakošna lega in spodar8ke novice. emlj u gaje posameznim gozdnim drevesom y VHP ^Hppp^Hp mp Zaltov puter zopet napraviti okusen. Kmetijska družba kranjska in njen gl o izsuševanji ljubljanskega močvirja. (Dalje.) odbor. (Dalje.) nostni govor Kratkočasnica K dop Kmetski stariši, vzgojujte prav svoje otroke! (Dalje.) Go- Tebnično poročilo k projektu Slav- Novičar Gospodarske stvari. # . Kakošna lega in zemlja ugaje posameznim gozdnim drevesom. Ker smo dokazali, koliko milijonov sadik se bode v prihodnje potrebovalo, da se bodo mogli le goloseki zopet z drevjem zasaditi, je potrebno povedati, kakošna lega in zemlja ugaja posameznim gozdnim drevesom, da se ne bode, kar se pogostokrat iz nevednosti*) zgodi, v debelo zemljo in zavetja zasajal ali sejal bor, hrast - in bukev pa v plitvo zemljo in na prosto. Naj bo toraj to v kratkem povedano. 1. Bukev raste najrajše na rebrih gorá, v dolinah in nižavah. Razprostrta je posebno na severnih in vzhodnih krajih. Bukvi ugaja bolj mokra, debela s prstenino pognojena, ne preveč rahla zemlja, če je z ilovico in kamenjem pomešana. Mraz in vročina ji hitro posmo-dita perje v spomladi, zato se ne sme na prosto, ampak le v zavetje saditi ali sejati. Seme se v mesecu oktobru nabira. 2. Hrast ljubi južne lege. Tla morajo biti globoka in zemlja rahla. Peščeno ilovnat svet mu najbolj ugaja. Sadi naj se pomešano z bukvo. Seme (želod) se nabira oktobra meseca. Ce je mogoče, naj se še tisto jesen vsadi, ker se pozimi rad spridi. 3. Breza se nahaja v nižavah. Mrzlih dolin in senčnatih krajev nima rada. S peskom pomešano1 ilovico ima najraji, če je prav plitva. Ona tudi na prostem raste. Seme je meseca septembra zrelo. 4. Jelša se dobi v hladnih nižavah, ob vodah in močvirnatih krajih po gorah. Tla morajo biti debela in zemlja ne preveč vezljiva. Na peščeni ilovici se dobro počuti. Suhega sveta ne mara. Ob vodah na poševnost, da se ne posiplje, naj se sadi, sicer pa ne potrebuje zavetja. Seme se nabira v mesecu novembru. *) Mnogo nevednosti pri kmetijstvu in gozdarstvu so uže „Novice" odstranile, vendar je še veliko za zboljšati. Sveta dolžnost vseh ljudoljubov je, z vsemi silami delati na to, da se bodo vedno bolj razširjale. Vsi oni rodoljubi, kateri so v najnovejšem času prezirali ta list, naj se poboljšajo in ga zopet z dovršenimi dopisi podpirajo. ,,Novice'* naj bodo zrai-rom boljše in bodimo ponosni na najstarejši slovenski list, če- gar ustanovitelj mu je bil naš ljubljeni dr. Janez Bleiweis. Pis. 5. Gaber ljubi mrzle, od solnca obrnjene kraje v nižinah, ozke doline in spodnja rebra na severnih stranéh. Tla morajo biti frišna, rahla in tečna. Na apne-niku in ne preveč vezljivi ilovici rad raste. Mlada rastlina je rada v senci, vendar se tudi na svetlobi povoljno razvija. Seme dozori v mesecu oktobru. i&Ti^Wji lltwř^i—! IT^WT I IJB ■ |M . ' _ A . 6. Javorju ugajajo južne lege. Na apneniku in siv-niku v gorah kaj zadovoljno raste. Seme je zrelo meseca oktobra in odleti iz drevesa meseca novembra. 7. Jesen se razprostira po severnih krajih, hoče imeti bolj mokra tla in dobro zemljo. Seme dozori v mesecu oktobru. 8. Brest raste v južnih nižavah in po gričih. Frišna globoka tla mu ugajajo. Seme dozori v mesecu maju ali v začetku junija. 9. Lipa se nahaja po južnih gorah. Dobro se le v nižavi počuti. Najrajše ima rahlo , frišno in debelo zemljo. Seme je v mesecu oktobru zrelo. 10. Topol kaj rad v bukovih gozdih raste, kjer so tla frišna in debela. Na Krasu se nahaja poleg voda. Zaplodi se z mladikami, katere se kar v zemljo zasa-jajo. Na debeli in frišni zemlji raste povsod, drugje naglo pogine. 11. Jelka (hoja) ljubi severne srednje gore. Frišna, debela, ne preveč vezljiva tečna ilovica ji najbolj ugaja. Y mladosti mora imeti senco. Seme je uže meseca septembra zrelo. 12. Smreka raste povsod, samo v vročih krajih ne. Severne in vzhodne lege ima rada. Smreka ne potrebuje globokih, ampak frišnih in tečnih tal. Njene korenine se plazijo bolj na površji med skalami. Na apneniku in sivniku raste. Na Krasu se mora le v zavetje saditi, drugače pogine. Seme dozori začetkom meseca novembra. Ker še le v spomladi izleti, se more celo zimo nabirati. 13. Črni bor je najboljša sadika za pogozdovanje Krasa. Raste na peščenem solnčnem apneniku najrajše. Suša in mraz mu ne škodujeta. Kedar toliko doraste, da daje nekaj sence, naj se druge sadike, ki ljubijo senco, pod njega zasajajo, kar se z vspehom dela. Seme je zrelo v mesecu oktobru, izleti pa v spomladi. 14. Mecesen raste po visocih, proti severu in vzhodu obrnjenih gorah; hoče pa globoka, ne presuha tla imeti. V globokem frišnem apneniku se veselo razprostira. V mladosti mu daj sence in zavetja. Seme je zrelo v mesecu oktobru , izleti še le v spomladi. Na Pred vsem je dosegla, kakor pričajo naše živinske Krasu se mora v senco in zavetje saditi. Na solucu razstave, izrekoma zadnja živinska razstava v Kranj i, nagio pogine izdatno zboljšanje naše živine vsled žlahnejših To so imenitneja drevesa, katera so se uže z vspe- plemen. In kaj so bila sredstva k temu? Podpore, katere je dosegla kmetijska družba pri hom za pogozdovanje Krasa porabila. Na kakošen način se od posamesnih dreves seme nabira, kako hrani ministerstvu; in te so znašale: do prihoduje setve, povedali bomo v enem prihodnjih listov. Ker je na Tirolskem in Koroškem zarad povo-denj gozdno seme zeló drago, ne bo kazalo druzega, če hočemo goloseke in Kras zasejati ali zasaditi, da si na biramo seme po naših gozdih. • « i r> w » Žaltov puter zopet napraviti okusen. Žaltov puter pregnjete se dobro v frišnem mleku, potem pa se zopet pregnjete v frišni vodi. Žaltov okus ima vzrok v putrovi kislini, katera se pa razpusti v frišnem mleku, ako se potem z gnjetenjem v frišni vodi tudi mleko do čistega spravi iz putra , zgubi se, kakor trdijo, žaltovi okus in duh popolnem. — Še bolj gotovo pa se ta namen doseže, ako se na 1 funt frišne vode pri dene Za govedino: leta 1868 „ 1869 1870 1871 1872 1875 1874 1875 1876 1877 1878 1879 1880 1881 1882 » m » » n j? » « r 3700 5000 5000 5000 6000 7000 7000 4000 4500 4000 1800 2000 2000 2000 2000 gold. ft n n r n tt » M « n ti tt lot čiste pepelike (Pottasche) in se s tem puter dobro pregnjete, na to pa še 4krat do 5krat v sami čisti vodi; ako se tak puter konečno še pregnjete v frišnem mleku ter se mu dodá malo navadne soli, ima po vsem okus in duh, pa tudi na oči obliko prav frišnega putra. skupaj 61000 gold., katerih se je 6600 na 15 krajih porabilo za darila mar ljivim živinorejcem Gospodarske novice- Nagrado za sredstvo v pokonČevanje misi vse drugo pa za nakup plemenske govedi, katere se pa ni nakupilo samo za okroglo 55.000 goldinarjev, temveč po odbitih potnih stroških tudi še za ves oni denar, kateri se je skupil pri navadnih dražbah one živine, kar znaša tudi blizo toliko. Da naša govedina ni brez veljave, priča tudi to ker je bilo v deželi naši pred par leti prav veliko nemških kupcev, kateri so ravno telice prav dobro plačevali. Za drobnico privoljene je bilo državne pod- » razpisalo je kmetijsko društvo Vratislavsko Nagrada pore: znaša 1000 mark (okoli 580 gld. našega denarja) onemu kdor iznajde ceno, lahk bij ivo in sredstvo za pokončavanje poljskih miši razpisa došle nasvete preiskavala bode vspesno Vsled tega izrekla tudi o pripoznanji nagrade posebna komisija sestavljena iz profesorjev strokovnjakov in grajščakov, ki so razglašeni po imenih Ako nobena ponudba ne bode zadosto vala zahtevam v tem vprašanji čisto neodvisne komi sije i se nagrada ne bode pripoznala nikomur Po nudbe, katere bi se ozirale na nagrado, poslati se imajo do konca meseca avgusta t na predstojništvo kme tijskega društva (Breslau, Mathiasplatz št leta 1869 — 1000 gold. j) 1870 — iOOO JI ~ w n 1872 — 1500 n » 1873 — 1000 • • » M 1874 — 1000 1875 - 800 n ~ w Y\ 1876 — 200 Ute 71 1877 - 200 » w w » 1878 - 150 n n 1879 — 200 n 1880 — 100 }) 1881 — 200 n » ď n 1882 — 200 ry skupaj 7550 gold. b o r e j o dala se je leta 1882. podpora Tudi za ri 50 gold. Za razstave in ogledavanje živine privoljene so bile državne podpore v letih 1877., 1879. in 1881. skupaj v svoti 2140 gold. (Dalje prih.) Dunajski živinski trg dne 29. januarija. Prignalo se je na trg govedine 2754 glav, in to 2710 volov, 19 bikov in 25 krav. Vsega skupaj 767 glav manj kot zadnjič, in vendar je neprodanih ostalo še 61 glav; izmed prodanih se je oddalo 80 glav na oči, osta-nih 2613 na vago klavne teže, katera je znašala po-prek po 365 kil, cena bila je 27 vrst premikajočih se od 48 gold, do 65 gold. 50 kr. za 100 kil klavne teže. _ , Tehnično poronlo projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl. Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir. (Dalje.) X V III. Lozica. Ta 2260 metrov dolgi jarek ima namen, odpeljati podpore za nakup boljših plemen pri govedini in pri v Farjevec one vode, ki pridejo iz nasipin Iške; zato drobnici, tudi obdarovati najbolj marljive živinorejce, in zadostuje, če se mu napravi nepretrgan pad in se mu kaj je pri tem družba dosegla? Kmetijska družba kranjska in njen glavni odbor. (Dalje.) Kaj je storila družba za živinorejo? Tudi te ni zanemarila, priporočala je ministerstvu » UU.UVWVUJV , V " "" » -----t------------- struga počisti. Spodnja zemlja se bode popolnem dosegla. XIX. Farjev ec. Tudi pri tem, 3310 metrov dolgem kanalu, ki sprejme v-se Ižico, prišlo bi se čisto do spodnje zemlje, ako se predlagano poglobočenje izvrši. Kar smo rekli pri Zidarjevem kanalu o njegovih mostovih, to tudi tukaj velja. XX. Zdimljica. Ta potok se je premeril od mliua „Pod rebrom" (čegar lastnik je Lojze Kočevar v Želimljah) do njegovega izliva v ižico, tedaj 6028 metrov na dolgo. Kakor kaže podolžni profil, stopi najviša voda čez vso dolino in jo zamlakuži. Poglobočenje je projektirano samo do meje močvirja, ki se začne pri hektom. 14; — vendar je želeti, da bi se poglobočila struga do imenovanega mlina, ker bi to silno koristilo tudi zgornji dolini. Podolžni profil kaže nadalje, da drugi mlin „Pod Smoligajem" tudi vodo zajezuje in potrebno je torej, da se strugi tudi tukaj dno zniža z ozirom na neškodljiv odtok najviše vode. Pri tem mlinu bi se tedaj morale narediti nove temeljne zatvornice s kvoto 291*60, in v njih 2 zapora z 1*30 metra svetlobe ; te zatvornice bi potem pač branile, da bi se novo narejeni pad struge ne poškodoval. S tem reguliranjem, ki ga tu predlagam , se bode gotovo sosednji svet izsušil. Tudi se bode zamogla popolnem odkriti spodnja zemlja, ki je tu samo na spodnjem koncu pokrita s šoto. XXI. Strojanova voda. Ta stranski potok Ižice premeril se je od „Stroja-nove stolpe" do izliva 5700 metrov na dolgo. Kakor kaže podolžni profil, ne zadostuje sedanji profil nikakor odtoku najviše vode, ki zategadel bližnji svet poplavi in zamlakuži. S predlaganim poglobočenjem se bode izsuševanje sicer popolnem dovršilo, spodnja zemlja pa dosegla samo na polovici cele daljine. (Dalje prihodnjič.) Fodučne stvari. Kmetski stariši, vzgojajte prav svoje otroke! (Dalje.) Resnično je, da se marsikomu dozdeva, da taki hiši in družini posebna zvezda sreče blišči. Marsikateri oče bil bi s svojimi milo-dragimi rad tako srečen, ter bi za tak blagor, ako bi ga v svoji družini utrditi mogel,' vedel in znal, vse dal, ker njegovo dobrodejno vplivanje na vse družinske razmere v dvojni meri ravno zato čuti, ker se v njegovi hiši in med njegovo družino popolnem pogreša. Ali tužno — on tega nikakor doseči ne more; vsi poskusi v ta namen mu spodleté, — ali so pa še celó povod k novim razprtijam in k ravsanju v njegovi družini! — Kaj nek je pa takim neprilikam in družinskim sitnostim pravi in glavni vzrok? Odgovorim kratko: Edino le napačna vzgoja malih otročičev v nežni mladosti in mladeniški starosti. — Kakoršno seme se seje, tak sad bode se žel. Kakor se dela, tako se plačuje; kakor človek v mladosti svoje stanovske dolžnosti spolnuje, tako bode se mu enkrat na stare dni godilo. In — kakor stariši svoje otroke odgojé in vzgoje, tako se bodo ti proti njim enkrat vedli in obnašali; dobra vzgoja — dobri sad, slaba in napačna vzgoja — trnjevi sad = starišem in otrokom. Ne bodem stikal pri tej priliki po hišah in družinah, kjer sprideni — odraščeni in nedoraščeni — otroci s stariši svojimi tako rekoč uže popolnem zapovedujejo in gospodarijo, kjer odraščeni sinovi dragi čas in trdo pridobljene novce po krčmah s pijančevanjem lahkomiš-ljeno zapravljajo, a hčere pa vse na nečimurne cape in brezpotrebni lišp potrosijo , ter ne pri stariših, a tudi ne pri njihovih otrocih za pošteno delo nobenega pravega veselja ni, ob kakoršnih prilikah se tudi najpošte- nejši posli popoluem spridijo in demoralizirati morejo, nego ogledati hočem malo pobližje one poštene hiše in družine, kjer gospodarijo in ukazujejo delavni očetje in matere, kateri uže dolgo časa na pripomoč svojih otrok računajo in je težko in hrepeneče čakajo. A tudi po takih hišah in iz takih družin se prav pogostem slišijo britke tožbe : „Križ je z otroci — križ ; oni bi nam uže lahko pri vsakem delu krepko pomagali, ali kaj pomaga, ker so vsi trmasti, prepirljivi, za vsako malo reč nejevoljni in v vsem skoraj trdovratni in nepokorni". Žalostna resnica je, da se po mili domovini več nego preveč nahaja takih hiš, po Katerih razdvoj med stariši in otroci neprestano vlada, jim leta in leta prijetno in mirno življenje kazi in jim to grenko, težavno, zoprno in neprijetno dela. Ako oče takim otrokom kako delo izvršiti zaukaže, mora biti ob enem uže naprej na to pripravljen, da vidi kisle in skremžene obraze svojih otrok , če se mu od taistih še^celó kaj hujšega — kaj neprijetnejšega — ne pripeti. Ce potem mati na skrivnem svoje otroke kaj graja in svari, odgovarjajo se jej navadno, kar prenaša skrivaj in o čemur svojemu možu nič ne pové; če mu pa take napake in neprilike svojih otrok vendar-le potoži, potem navadno med očetom in bolj odraslimi otroci nastane pravi krik in ropot, kateremu se dostikrat pridruži pretép. V takih družinah je tudi življenje med brati in sestrami vse razdejano in neznosno. Kako kritično je v takih položajih na vse strani gledé dela in vsakdanjih kmetskih opravil, mi ni moč dopovedati ; le kdor imel je priliko, take razmere večkrát sam opazovati, more si to tužno življenje v pravi podobi predstavljati, ter ga na vse strani vredno kot svarilni zgled razmotrivati. — Vsak hoče vsa težja dela in opravila le na druzega odložiti in zavaliti; a če kdo druzega pri tem pomoči prosi, dobi od prošenega mesto te, — le čmerni in osorni odgovor: „Stori sam!" Zavoljo tega nastane pa dosledno potem vsakovrstno nasprotovanje, očitanje in zabavljanje, kar vse vkup gotovo poštenega dela in opravila ne pospešuje , nego je temveč vsakemu pravemu redu, brez katerega ni in resničnega napredka biti ne more, glavna opovira in stalni ter gotovi zadržek. - - Gotova in več nego gola resnica je pa to , da brez ljubeznjivega in voljnega oskrbovanja ne živina domača in tudi ne poljski pridelki, kakor tudi opravki, kmetovalcu in njegovi živini pravega dobička in koristnega povračila dajati in donašati ne morejo. Kako bedasti in kako zeló neumni so vendar taki ljudje! Težo in trpljenje dela morajo vsejedno prenašati, nositi in trpeti, kar bi pa gotovo tisočkrat lože nosili in prenašali, ko bi se pri delu lepo vzajemno in ljubeznjivo podpirali, eden drugemu lepo na roko šli, mesto da vsako delo in opravilo zvračajo le drug na druzega. Takih žalostnih razmer med stariši, med lastnimi sinovi in hčerami so pa roditelji navadno vselej največ sami krivi. Veliko starišev je, kateri od svojih doraslih (dora-ščenih) otrok zahtevajo na vse strani ravno tisto otroško pokorščino, kakor (in kot) so jo zahtevali, ko so bili še mali otročički in učenčki, to je, da jih vedno imajo še za male paglavce; da jim zatirajo in odrekajo vso zavest, da doraščajo in se uže štejejo med mladeniče in dekleta, za kakoršne jih tudi drugi ljudje in Kdo kliče na dan?" pametni sosedje smatrajo, riši hočejo svoje tudi s tem ustrahovati, da jih za nezaslužene reči večkrat grajajo, in vsaki njihovi — tudi najpoštenejši volji in dobrim nazorom trdovratno in zo Ta glas čul se je in odmeval po pokrajinah mile Nekateri nespametni sta- naše domovine. Zbudil je sinove njene, zbudil je hčerke tako da so podali takoj k zvezi roke, ter delali odslè neumorno za blagost naroda svojega s tolikim vspehom uže Preširn prerokoval, da bodo Slovencem vre- da je mi deca tega naroda gledamo uže per svoje lastno prepričanje — odrekajo, njihove sicer mena se zjasnila in vedno milejše zvezde sijale. I slavni prav dobre in pametne misli in nazore o eni ali drugi pesnik ni se motil reči v nič devljejo, ter jih pri vsaki priliki še celó pri skoro solnce rumeno in zvezde mile na obzoru domo sosedih in drugih nepoznatih ljudeh grajajo, kar vse vine svoje, ter uživamo sad onega semena, katerega so skupaj znači neki rabeljsko — ne prostost v krščanskem vsejali in vsadili predniki naši. Zato hvala jim presrčna, pomenu — nego temveč sužnost od strani taistih, kateri osobito onemu, ki je prebudil očete naše ; hvala namreč Vodniku, čegar spominu naj zaori iz domoljubnih tem morajo otrokom za milim Bogom vse in prvi biti. Ali je taka vzgoja prava, pametna in po božji volji? naših src danes i doni vedno slava nezmerna taka prisiljena sužnost (otrok) resnična in vredna pokažemo, da spoštujemo svojega duševnega prebuditelja Je pokorščina? sebi poči in se popolno zniči Nikakor ne! Vse prenapeto samo ob a da smo tudi njega d sinovi in hčere treba nerabljivo postane. je ? da delujemo i mi po nazorih njegovih za splošno vesel biti, ako vidi, da njegovi omiko naroda, za splošno njegovo blagost duševno in Vsak oče mora še otroci polagoma krepko doraščajo in postajajo čvrsti telesno ljudje, katerim se s telesnimi močmi vred tudi dobro In razvija in krepča razum in samostalna zavest, da se žili smo se, osnovali društvo, katero otvorimo danes radi učé, ter si sami prizadevajo, da bi se za svoj pri- slovesno. To društvo je nadepolno ; ono ima za blagost hodnji poklic in javni položaj prav in dostojno vzgojili, našo namene najboljše njo hočemo delovati, a da delujemo laže, zdru Mladina je za vse bolj občutljiva, nego odraščeni in sa- ljubno srce naše. Treba je tedaj namene, katere goji domo mostalni ter skušeni ljudje, kar nam cela priroda s svo- preblage dosega in doseže y da namene svoje jimi zakoni kaže in neovrgljivo potrjuje; čut ta se jej gospoda! ako ostanemo mu zvesti te bode doseglo, slavna ako zaljšajo srce pa nikakor ne sme zatirati ali pa še celó žaliti s tem, naše tudi v prihodnje kreposti, katere morajo zaljšati da bi se jej v nič devalo to, kar v resnici stori dobrega, duše slehrnega za vse dobro, plemenito in koristno vne poštenega in blagega. (Konec prih.) tega domoljuba Prvič namreč, da Zgodovinske stvari i Slavnostni govor. V- - i \ V A 4 štora neslogi, prepiru, temveč in med nami edinost, bratska ljub podlaga sreče, podlaga napredka ali dri ne damo v društvu nikedar proda vedno kraljuje v njem ezen, ki je če bode eden zato o V. t « ne o tej ali oni stvari drugače mislil ali sodil ----rasimo se takoj ; namen naš naj bode tedaj. „ Govoril Iv. L a vre il ci c pri svečanosti, katero je priredilo „Bralno za Stvar plemenito", za katero imamo vsi srce vneto društvo" v Gorenjem Logatci o priliki slovesnega svojega otvorjenja v spomin 1251etnega rojstnega dnè Vodnikovega. I potem, slavna gospoda ne Velečestita gospoda! skih Kmalu potem, ko se je preselil duh bratov solun- marveč kar z am strašimo se trud ne strašimo se znoja, temveč delujmo srčno, pogumno stanovitno. z vstrajnostjo železno ? » ne le, kar moramo f » besede korifeja najnovejšega prosvetiteljev slovanskih v višave nebeške, ukon čala je sovražna roka seme, katero sta vsejala, in tudi mnogo sadu, ki je začelo ravno zoreti. Hotela je, da gospodari le ona, a rod naš, da jej služi. Zato tlačila ga je kot mora in zatrla slehrno nado v njem, ki mu je obetala blagost; na drugi strani pa srkala je iz njega najboljših moči ter posluževala se jih za svoje sebične namene. Vsled tega opešal je naš praded, zadremal je duševno in skoro je zaspal, da se ga ni usmilil Oče pesništva, vrlega Gregorčiča Dolžan ni samó, kar veleva mu stan Kar more, to mož ie storiti dolžan » y je te besede naj nam bodo svete In če nam pešajo moči, tedaj ozrimo se nazaj skrunimo jih nikedar . in srč- nost mora rasti v nas, vide da stvar naša plemenita poganja uže cvet In tudi, če bode treba požrtvoval nosti materijalne, ne strašimo se tudi te to povrnilo nebeški in poslal mu duha moža, ki je raztrgal je klene spone in železne verige, v katere je bil rod naš ukovan, ter ravno istega duha, ki ga je zdramil in du- ševno prerodil. I ta duh bil je mojster pevcev Vodnik j čegar 1251etni rojstveni dan bode prihodnjo soboto, obhajamo ga danes. Mi Pri tej priliki preseli se duh naš k njegovi zibeljki, da vidi: kako milo pozdravlja prekrasna Modrica svojega ljubljenca i kako mu podaja dragocen dar — sed-moglasno liro in premnogo druzih darov, da bi tem laže dosegel svoj namen in rešil preblago, a težavno nalogo. to je tudi izvršil, kajti darovi razvijali so se v detetu in mladeniču vedno bolj in bolj, ko postane iz mladeniča krepak mož. Tedaj stopi kot pesnik na višave Vršaca, vbere miloglasne strune, ozre se po domovini slovenski, ter zakliče veličastno: nam bode društvo s tem, da bode delilo nam i bližnjim našim sobratom še v obilnejši meri hrane duševne. Te kreposti tedaj naj zaljšajo nas in društvo naše mora napredovati; da nas pa v istini zaljšajo, pomozi mili Bog ter rosi danes in vedno blagoslov svoj na nas in društvo naše, da živi, raste in cvete pod varstvom Tvojim in pod varstvom presvitlega vladarja Fran Josipa, katerega naj nam hrani milo nebo mnoga, mnoga še leta! Kratkočasnica. Znano je ) da v Ameriki naseljencem zem ? j Slovenija vstan'!" ljišča prodaja v prvi vrsti država, nadalje železnične družbe, pa tudi nalašč v ta namen osnovana društva in posamesni špekulanti, kateri se ve da z vsakovrstnim, mnogokrat zeló pretiranim hvaljenjem rodovitnosti pri ta klic bil je tako mogočen, da se takoj predrami poročajo zemljišča, da bi jih naseljencem prej spečali zvesta hčerka stare matere Slave, obriše solzne oči, Časnik „Ansiedler von Wisconsin" se šaljivo nor stopi kviško, pogleda pevcu milo v obraz in ga vpraša: čuje z omenjenimi barantači tako-le T) Gospod Parkill, ki ima sredi Wisconsin-a kmetijo, pridelal je na čilom o sklepih društva „Sloga" na tihem gotovo hva-20 do 25 čevljev veliki gredi 68 buč, katere so večidel ležni; kajti nakrat so dosegli po naši neokretni podpori na okroglo merile nad 4 čevlje, poleg tega je pričakoval vse, česar se še pred mesecem ne bili nadejali. Mestno še na ravno tistem prostoru bušljev krompirja. starešinstvo je hotelo vsled slabega denarnega stanja Tako se bere v tukajšnjih časnikih. To pa ni prav nič mestni godbi nekaj stotnic odščipniti in nekaj otročjih memo rodovitnosti zemlje na prairijah (planjavah) bolj vrtov popustiti. Godba se je bil oddaljenih zapadnih držav. Tam se brez posebnih pri- tega pa velik krik v „Izraelu to razpustila, vsled v pravem pomenu prav buče samo uže zato ne morejo pridelavati, ker buče besede! Sedanji mestni župan dr. Maurovich „ tako grozovitno hitro rastó , da sad meni nič tebi nič obečal 300 gold, svoje plače, dokler bo županil potem poda z a saboj vlačijo in se sad pri tem, kakor ni drugače riti za mestno godbo, in ta se je zopet združila, da bo mogoče, obtolče in včasih celó razbije. Kdor se poletni mogla brez zadržka kmalu svojo stoletnico obhajati. čas memo takega zemljišča vozi, je v nevarnosti, da se konji splašijo vsled vriša, katerega buče delajo noč in Agitacij godbo ima v očeh nekaterih poseben po razumljiv onemu, ki vé, da godba c. k. polkov ne dan. Zato se je tam uže pripetila marsikatera nesreča, doni prijetno na ušesa, ravno tako malo, kakor vojaška in sajenje te nevarne rastline se bo moralo prej ko ne suknja istih polkov bode v oči neko število tistih, ki gledajo toliko radi čez mejo proti jugu. Zato pa zdaj onih krogov, da je mestna godba zopet oživela. tam tako prepovedati, kakor pivo piti. V Nabraski iz delujejo iz spraznjenih bučnih polovic prav nježne svi njake. ez zimo prešiči buče do tankega izglodajo. eselj Isti mestni župan je odstopil 200 gold, svoje plače Tanki obod pa se prihodnje poletje porabi za kurjavo napravo otročjega vrta. Mož je posnemanja vreden v kuhinji in bolj greje, kot najboljši premog. Kansans upajmo da se skaže enako blagodušen tudi kak Slo kaže ravno tako prikazen. Toda tam dosežejo bučne venec, zlasti tak, ki vživa obile dohodke iz slovenskih peške čudovito velikost lopat, kakoršno se rabijo za pre- davkov za svoje delovanje in službovanje. Mestni sta-metavauje žita. Pametnemu Jankee-u prišla je modra rešine vsaj so župana dobro razumeli, in tako se zgodi, misel, s peškami streho kriti namestu z deskami » vzel da bo Gorica imela, namesto manj, kmalu še več otroč si je na to patent in je zdaj, ker se je njegova iznajdba jih, italijansko osnovanih vrtov nego doslej. Kakor sem v tamošnji lesa revni deželi hitro razširila, bogatin z več rekel je Sloga u dala povod za tako pomnožitev To milijoni. Peške se s sekiro razcepijo in z ožjim koncem liko večo dolžnost ima zdaj njen odbor, da ne zaostane na vzgor obrnjene na ostrešje pribijajo, tako, da je iz- v dejanji za svojimi sklepi. Sicer je ta odbor razglasil bokani del ven obrnjen. Iz notranje zeló oljnate peške izdeluje se najboljše olje za salato, ter se večidel na Francosko pošilja, od kodar ga kot drevesno (oljkino) Gorici. Upati je, da svoj'namen tudi doseže^; kajti za olje zopet dobivamo in drago plačujemo. Ostanki sred- to namero pri nas ne bo nikdar razporov vsled različnih primeren poziv do rodoljubov, da bi ga izdatno gmotno podpirali za napravo najprej enega otročjega vrta v njih pešek so se ve da najboljša piča za prešiče, kateri vsled tega nikdar ne oJ)olé za trakuljo, katera je, kakor misli » ker ni ga rodoljuba, ki bi te potreb nuj nega izvrševanja ne pripoznal. Taki vrti so potrebni tudi druge kraj pr. za Podgoro, Boleč, Brda itd znano, huda bolezen. Žalibog, so take strehe zarad olja, ki se v luščinah otaja, zeló nevarne zarad ognja, toda trpežne so za petdeset let bolj, kakor lesene strehe. Take te kraje, vsled tega pa svoje delovanje razširiti v zmislu in polit, društvo „Sloga" bo moralo ozirati se tudi na bučnate deske se pobarvajo rudeče, rumeno, zeleno ali na priliko štajerskega slovenskega polit, društva črno, in, ako se tako okusno sestavijo, jih je veselje tem pomenu naj vsa inteligenca po vseh krajih društvo „Slogo" obilo in nemudoma podpira! — Kakor je znano, gledati; sestaviti pa se dajo z njih tudi cela imena na strehi, kar je še prav posebno lepo. Naši dopisi. prezimuje, kakor uže več let, tudi letos grof Cham-bord v Gorici. Ob prvih črešnjah se navadno odpelje vsako leto zopet v Frohsdorf. Med zimo pa se ne gane iz Gorice; vsak dan ga vidiš, ko se vozi sprehajat; samo kak dan gre rad na lov v obližje, zlasti na Kras blizu Tržiča (Monfalkon). Tega reda se drži tudi letos. Gorice 28. jan. (Izv. dop.) Burje, kakor od dru- vendar pa ga tuji in še celó pokrajinski časniki, kakor god o njej poročajo, te dni v Gorici nismo imeli pač se jim zdi, po bliskovo z debelo tiskanimi telegrami pa mraz, kakoršnega letos še ni bilo. Včeraj zjutraj pa prestavljajo zdaj v sredo, zdaj na sever, zdaj na jug je bil sneg tudi našo okolico pobelil ; ali veselje je delal Francije ali celó Italije. Zlasti po smrti Gambettini otrokom le dopoludne, ker proti večeru je bilo uže zopet visokemu gostu goriškega mesta ne dajo mirú in izmiš- vse kopnó. — Ker je Pust kratek, hočejo tudi pri nas ljujejo o njem vsakovrstnih načrtov in poti, o katerih veselice druga drugo prehiteti. Ker ločijo zlasti v Go- on sam nič ne vé. V tem oziru je zlasti hudobija trža rici v posebni meri stanovi in različne narodnosti vse ških dopisnikov ali dopi ve- tako neprijetnosti javno gibanje, imamo na en večer h kratu po selice, ne da bi delala druga drugi znatno konkurenco, saj ima vsaka stranka svoje pristaše, ki se za drugotne zabave ne zmenijo. Vsak ostane pri svojcih, tudi ko bi uboge daruj mu ti premalo ponujali. Velikega vsled tega v razmerno mestu po onih, ki iz Gorice v tetko „Triestei uže prevelika ? posebno laži donašajo 1 j a j o tistemu velikemu gostu naprav ki vsako leto goriškemu mestu znatne svote za ď, ne gledé na to, da daje velikih zaslužkov upilih svojem odličnem spremstvu. Taki majhnem mestu ni moč prirediti in osnovati, in dru- dopisniki s tem samo mestu škodujejo, in danes sem štveni odbori morajo vso oskrb obračati na to, da svoje bral merodajno zavrnitev v „Triester Tagblattu ude v polnem številu združujejo. u ? kjer tem pogledu jo je je odločno povedano, da grof Chambord smatra vse one letos goriška čitalnica bolje, nego druga leta pogodila, novice o njem za izmišljatve časnikarske, in da se on ----- O---------»V1JV , U^V VA*^«.* X-^UW. V AAJ^l^l tj U ko je ukrenila, pustne zabave izvrševati ne samo z obli- nikakor ne ukvai manifesti, kakoršnega je poslednji gatnim plesom, ampak tudi s petjem, šaljivimi govori in čas izdal princ Napoleon. Ko bi akcija lažnikom samostojno godbo, na priliko na klavir. Ta naredba je koristila tudi na druge strani imela dober vspeh uže par večerov, in ga bo imela po kaj Prem 24. jan. (Raznovrstno, staro in novo. - Konec.) Začetek novega leta prinesel nam je pa pravo in po- tej osnovi tudi v bodoče, kedar udje in gostje stvar bolje ogledajo in se jej privadijo. — Laški hujskači so šteno zimsko vreme. Ponujal nam je večkrat snega, toda našim, zadnjič omenjenim dopisnikom in javnim poro- tukajšnji kraj se za tako robo dosti ne meni ; za-nj tukaj daljšega obstanka ni. tukaj največ dne 9. t. m., namreč 5° R. pod nedeljo presv. imena Jezusovega (14. t. m.) je do 3. ure v jutro precéj dobro deževalo ; na to pritisne Mraza bilo je dosedaj čega in tujega: iz Vrhnike, Planine, Rakeka itd.; % veseljem smo opazili tudi, da je bilo zastopano jedro naroda je velecenjeni naš kmetijski stan. Zbrane goste pozdravil društv. predsednik gospod dr. Stergar vrlo pesništva ostri sever in do dneva bila so vsa pota čez in čez tako dobro blizo tako-le: „Ko je prepeval oče slovenskega zaledenela, da zjutraj ni bilo mogoče brez nevarnosti izpod strehe se prikazati. Mnogo ljudi je ta dan pota v in iz cerkve na dom s svojimi hrbti merilo; videlo se „Ne hčere, ne sina Po meni ne bo!" je pozneje tudi —» sosebno pri lahkoživni mladini več motil se je v narodnem obziru zeló. Kamorkoli namreč opraskanih obrazov in obvezanih čelov. No, tudi ta ne- pogledam po mili domovini naši, vidim mnogobrojna prijetno in nevarno-gladka pota so se do sedaj sama ob število njegovih duševnih sinov in hčera, med njimi tudi sebi za varno hojo zopet dobro popravila. Vas » prečastita gospoda ! ki hočete nocój praznovati Od dne L2. t. m. sèm imamo tudi tukaj novo poštno njegov I251etni rojstveni dan. In to je prav, da se spo-hranilnico, katera bode, ko ljudstvo njeno korist enkrat minjate in visoko spoštujete spomin svojega duševnega dobro previdi in spozná, gotovo marsikak soldek pre očeta, prebuditelja in prvega vodnika Parnasu , vsaj zgodnjega in brezpotrebnega pogina obvarovala ter upuo je ljubezen naroda slavnih mož najboljše plačilo. In s še celó kakega starega in vkoženega bratca pogubne tem koristite tudi sebi, kajti Vi pokažete svetu, da ste loterije" na pravo pot varčnosti pripeljala. Boljšega zavedni, duševno zreli in vredni, da se Vam rodé možje pripomočka za vzbujno varčnost med ljudstvom si vis. slavni, dobrotljivi, ki Vas dovedejo potem do omike, ki moglo ni, je podslomba in izvor vsega blagostanja. da so Vas dovedli, svedoči med drugim to, da spoštujete njen (omike) izvor — tedaj tudi društva, med njimi naše, katero odpremo danes slovesno. Slavna go-Vrli gospodje župani ljubljanske okolice so s svo- spoda! ono se veseli navzočnosti Vaše zeló; pozdravlja c. kr. trgovinsko ministerstvo skoraj zmisliti kot je ta, cla je po državi poštne hranilnice vpeljalo, uže deloma do nje Bog daj svoj blagoslov temu podvzetju, ter obilo in koristnega sadů ! jim združevanjem dali vsem drugim njihovim p. n. go- Vas kot prijatelje in čestilce svoje, a tudi kot prijatelje spodom sovrstnikom po deželi posneme vreden in spod- omike in napredka, ter Vam kliče srdačen : „ Dobro došli!" Ta pozdrav vzprejelo je občinstvo z živahno po- , v prvi vrsti hvalo, kakor tudi druge točke sprevoda buden izgled za koristno in napredno delo v blagor svojih občin. Tudi v trnovsko-vremski dolini bila bi taka vzajemna bratovščina gospodov županov na pravem mestu. Potrebnega dela za zboljšanje gmotnega blagostanja je tukaj na vse strani odveč. Kaj velikega, gotovega in splošno koristnega doseči se da pa gotovo nim občutkom i tako primérnim izrazom, sedaj milim, lože z zedinjenimi močmi, deklamacijo „Vodniku"; i to je gospodična Marija Ar- vsaj je deklamovala s tako živah- ?? rigler tudi zaslužila, nego le posameznemu. Toraj sedaj krepkim, da je moral slehrnega zadovoljiti , ki jo gospodje župani trnovsko-vremske doline, na noge po je čul. Med posameznimi točkami i po dokončanem izgledu vaših gospodov tovarišev ljubljanske okolice! sprevodu sviral je dobro „Bleyerjev kvintet". Zedinjena moč je zlati obroč, s katerim morejo se čudeži delati. Tako tedaj se je otvorilo naše „Bralno društvo" Bog pomozi, da bi delalo v duhu onega, čegar 1251etni Sedaj je najpriležnejši čas za snaženje sadnega rojstveni danje ob enem obhajalo! drevja in obiranje gosenčjih zapredek po njem, kakor tudi za vrezovanje in nabiranje cepičev žlahtnih sadnih vrst, sadjerejec pozneje do sedaj storil ni, naj ter pripravljanje drugih potrebnih reči, kakoršnih neobhodno potrebuje. Kdor tega še ne odlaša, ker čas urno gine in teče, a enkrat zamujen ne vrne se nikoli več. Vač 29. jan. — Dopisnik „Slov. Naroda" z Vač je v št. 9. in 16. mene in tovariša poštenjaka hudo napadel , na kar se mi res ne zdi vredno obširno odgovarjati, ker vsa okolica me dobro pozna, pa pozna tudi dopisuna. Za danes samo toliko: ako v prihodnje ne Casje zlato", veli angleški pregovor. Šolsko obiskovanje je tukaj sedaj še precéj dobro ; kedar ni prehudo zimsko vreme, je šolska soba natlačena, a med toliko množico šolskih otrok je neprestano tudi nekoliko bolnikov. Kakor po navadi, naročil je tudi letos znani dobrotnik „Vrteča* za tukajšnjo šolo, katerega mladina izredno rada čita, ter podaril za šolsko bukvarnico poleg mičnih knjižic. Hvala mu presrčna! bodete govorili resnice, bomo pa besago obrnili in Vaš konec spred dejali, ter Vam povedali marsikaj, pa samo resničnega brez laži! Jakob Dobrave, po domače: Osole. Vsled zdrav tega še par drugih lici > Splošni zdravstveni položaj je sedaj tukaj in v oko-hvala Bogu, dovolj ugoden. Bog daj v pričetem letu svojih blagrov in darov na Iz kamniškega okraja 28. jan. *) stvene postave je zavoljo stekline zaprtija psov po mesece zapovedana in konjač ima ukazan, vsak teden obhod za lov psov po vsaki občini, in prav s slabim vspe-hom. Ker ljudje uže naprej izvedo, da pride, tisti čas pse zapró, sicer pa in ponoči prosti okoli letajo. Taki obhodi pa občine dosti stanejo, od 6 do 20 gold., in ker vse kraje v polnem da se obožano prebivalstvo nekoliko v gmotnem obziru na noge spraviti more! Logatec febr. vesno „Bralno društvo" v Gorenjem M. Rant, národní učitelj. 27. januarija otvorilo se je slo- ki je ob Dotična postava spremenila se je še le vlani vsled vsestranskih pritožeb. Mi mislimo, da združeni župani dotič-nega okraja prav lahko dosežejo, kedar je res treba večjo Logatci > ojstrost, kedar pa nevarnosti ni vee, akoravno cas pasje kon- enem isti dan praznovalo 1251etui rojstveni dan prvega tumace še ni pretekel, je pa veča prizanesljivost prav slovenskega pevca Vodnika, in sicer sè sledečim spore- V duhu postave na pravem mestu. Divjanje ponočnjakov dom : Pozdrav društv. predsednika; . Slavnostni govor ; v Ukazi", zbor; Lahko noč", čveterospev; 5. Vilhar Hlavka Hajdrih in hlapčonov pri ženitnimih ukrotiti morajo sicer tudi žandarji pripomoči, toda gospodje župniki, župani in gospodarji, Vodniku", de- posebno gospodarji znanih razsajalcev morajo take nerede za- klamacija; 6. Dr. Ipavec » drih tihi noči" ; Ples. ;; ' uuumw * —t-----j• -----------J----- -----------f Ilirija Oživljena"; 7. Haj- braniti vsaj polagoma s tem, da resno [prepovedo vsake za Te svečanosti, ki se preke na cestah, pijaco tako omejé na gotov čas in kraj, ia do 10. ure ponoči vsako javno raz- sploh delajo na to, da je je vršila v lepo in krasno ozaljšanih društvenih prostorih, vdeležilo se je mnogo odličnega občinstva doma- veseljevanje pri kraji. Vred. je steklina pogosto, so ti stroški neznosni, ker uže občine tako nimajo tekočih dohodkov. Torej bilo bi na prid občini to postavo tako prena- •v« • rediti. Konjač naj ima le redke obhode; zadosti bo vsak mesec po enkrat, in c. k. žandarmerija naj bi pri svojih navadnih obhodili gledala na prosto okoli letajoče pse in jih zaznamovala, in tiste naj bi potem konjač vse konfis-ciral in vsak tak gospodar psa naj bifpotem občini 1 gld. kazni, v ponovljenem primerljeji 5 gold, plačal; ako ne bi hotel ali mogel, naj bi se sodniji naznanil, da se tam kaznuje. Poprej je moral vsak k deželni sodniji k obravnavi priti in če je imel le kaj premoženja, 5 gold, kazni plačati, a zdaj se pri okrajni sodniji obravnava, kazen pa gre vedno v neznani zalog. Ako se občinam stroški vsled avtonomije naložé, naj se jim tudi dohodki na klonili, ki jih tako živo potrebujejo. To so splošne želje občinstva. L. Slabe navade pri ženitvah in kako bi se odpravile. Pri ženitvah le kolikor premožnih se vozijo večidel v nedeljo pred poroko bale in pri odhodu od hiše večidel na javni poti se vstopijo vaški fantje in zahtevajo odkup, s prva z lepo s hvalenjem neveste; ako pa se ne morejo pogoditi, se kar resno začno prepirati, da je ienin primoran, vdati se pogojem kupčije; pogodé se po razmeri premoženja od 5 do 20 gold., in ako bi ienin ne odkupil se, ga navadno zasramujejo, onečastijo in z ajdovo slamo kadé; včasih pa še do boja pride, kar se rado primeri in se je přetečeno jesen v neki vasi ob Bistrici zgodilo. svatbi pridejo fantje zopet ponoči na prežo in tam jim morajo svatje dati zopet škaf vina ali pa od 2 do 5 gold, v denarjih, sicer zopet nagajajo. S tem imajo fantje ponočne pijače, plese in zraven še mnogo zapravijo. Mladina se s tem spridi in ta slaba navada vtrjuje, kar ni na noben prid. Občine same temu ne morejo kaj, ker to spada v področje krajne policije; naj se prenaredi postava in naj žandarmerija to opazuje in sodnija kaznuje, kar naj se PreJ javno prepove m naznani. Tako se sčasoma ta nerednost odpravila na splošen prid občinstva Domoljub. Ljubljane. (Baron Schloissnigg,) bivši cesarski namestnik kranjski, umrl je na Dunaji in danes se bode v Ljubljano prepeljano njegovo truplo blagoslovilo pri sv. Krištofu in pokopalo zraven njegove pred več leti tukaj umrle soproge Naj v miru počiva za našo de- želo velezaslužni in blagi gospod! („ Vodníkova beseda") v ljubljauski čitalnici preteklo soboto večer 3. dne t. m. bila je sijajna; prostori veči čitalnični bili so polni plesa željnega naroda, sijajnosti veselice so pa še posebej pripomogli s svojo navzočnostjo: preblagorodni gospod deželni predsednik Andrej Winkler z gospó soprogo, deželni glavar grof Thurn in pa tajni svetniki gospodje feldcajgmaj-ster baron Pli r ker in feldmaršallaj tenant Millier, generalmajor Gr oiler in drugi. Godbo je izvrstno izvrševala vojaška banda našega domačega pešpolka bar. Khunovega. ♦ (125letnico Vodnikovega rojstnega dneva) nameravajo ljubljanska narodna društva slaviti velikonočni ponedeljek. (Sokolova maskerada), ki je bila letos na starem strelišči, se je v vsakem obziru obnesla tako, kakor še malokatera. Bilo je čez 300 mask, kadriljo je plesalo 124 parov; med odličnimi gosti gledalci je bil tudi de-ielni predsednik gosp. Winkler z rodovino. Gospod Matija Kulavic, župnik šentviški, žali- več med živimi. Došlo nam je sledeče smrtno bog naznanilo n Dr. Janez Kulavic, c. kr. pridvorni kapelan in častni kanonik ljubljanski, prebridko solzeče lambin, pounuiw Buiůoucga srca naznanjam, ua inljivih sklepih Božje previdnosti preljubi moj da je po nerazí brat, častiti gospod Matija Kulavic, knezošk. duh. svetovalec, župnik v St. Vidu pri Zaticini, v petek 2. svečana 1883, ko v praznik Matere Božje, ob 3. uri popoldne, po 8 dnevni hudi pljučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, popolno v Božjo voljo vdan v 52. letu svo- Po- j* starosti, se iz tega svetá v boljše življenje preselil greb bode v pondeljek 5. svečana ob 10. uri popoldne v Št. Vidu pri Zaticini. Veliko si je nepozabljivi ranji v svojem duhovnem poklicu prizadeval, žrtvovalno se trudil, smrtno nevarne bolezni trpel. Naj bode srčno v pobožni spomin in molitev priporočen, da bi mu Bog v plačilo njegovega truda in trpljenja v svetem raji večni mir in pokoj dodelil! Sent-Vid pri Zaticini 2. svečana 1883." Pokojni bil je nad 15 let župnik v Šentvidu in ravno tam več let duhovni pomočnik, tako da je v svojem nad dvajsetletnem bivanji v onem kraji postal pravi učenik in vodja vsega okraj Nočemo obširneje govoriti o navdušenosti pokojnega za čast božj predobro je tudi znano živo dejansko zani I mauje za ljudsko šolo in to s sijajnim vspehom, da je bila šentviška šola na daleč po deželi poznana kot ena najboljših ob času, ko še ni veljala nova šolska postava. Pokojni bil je več let okrajni šolski nadzornik, je v tem poslu mnogo žrtvoval in dolgo časa branil svoj okraj ; pa ko je bilo Ve- j ko med steneckovega ščuvanja na duhovščino preveč je bilo brezdno v duhu one dobe napravljeno učiteljstvom in duhovščino pregloboko, popustil tudi pokojni šolsko nadzorništvo, toda ostal je po litičen vodja vsega okraja tudi še dalje in s nim vspehom. Vbranil je okraj d sijaj-z na- čaj stva » zastopstvo tudi v časih najhujšega nasil-akoravno je med Vesteneckove zaveznike vbežal nekdanji narodnjak iz njegove bližine. Pa pri vseh druzih odličnih lastnostih bil je po v šoli. kot du koj tudi izgleden kmetovalec Še hoven pomočnik napravil je šolsko drevesnico in mladino podučeval z besedo in izgledom v sadje-reji, kot župnik prezidal je vse sobe farovža, vre-dil pa je tudi svoje gospodarstvo izgledno, zasadil je brez števila novega sadnega drevja, zboljšal vrt za zelenjad, vredil zamakanje travnikov, odpravljal kalovj njiv, napravil je izgled • • v v gnojišč prešiči, krave in voli njegovi izvrstnih plemen so bili lik gledni Ljublj občudovala je več volov iz hleva šentviškega. Ni čuda, da so si kmetovalci vse zatiške okolice njega izbrali za predstojnika tamošnje podružnice družbe kmetijske , ker bil jim je v resnici izgleden vodja z besedo in dejanjem. Trla je pokojnega več let uže huda prsna bolezen, katera mu je zavirala iz- f ev marsikaterega lepega namena. Bolezen naje hujša preteklo jesen in prijatelju pisal je njki pred zadnjim Božičem: „čutim me ne bom ve preživel". Žalibog, bilo je i t to čutilo preroško, ličnega kmetovalc duhovnika in prijatelj med am n i gorečeg n i neustrašeneg zabiti ne moremo d njaka Mi ga po spešno delo Bog pa mu povrni vse njegovo tam, kjer ni več trpljenja w -A? Gospod Matija Strucelj, dekan in župnik v konečná obravnava Morebiti bo vendar divjanje Jr Trnovem pri ilirski Bistrici, umrl je pretekli ponedeljek redente" doseglo to, česar vse prošnje Slovencev niso dne m. po dolgi, mučni bolezni še le v 59. letu mogle doseči svoje starosti. Pogreb bo jutri 8. februarija ob 10. uri Iz Zagreba Preteklo nedeljo večer po uri dopoluclne. Pokojni bil je rojen v Črnomlji dne 12. čutil se je precéj hud potres, ki se je ponovil ponoči časten kot du- krog ene, ter trajal štiri sekunde. Pri prvem potresu oktobra .1824 bil je občeljublj njem zgubi naš narod zmiraj nastal je v gledišči velik strah , škode se do zdaj ni hoven in narodnjak. zanesljivega in nepremakljivega boritelja. Zapustil je zapazilo. Tudi v drugih krajih Hrvatske, pa tudi na vnuka gospoda c. kr. okrajnega sodnika Jurij Št r u Oeskem čutili so potres cel j-a, kateremu pripada zdaj naloga, prevzeti vse Rusko Čarov manifest naznanja, da bode kro narodne dolžnosti velezasluženega strica ica lahka iskrenemu rodoljubu! Bodi zem- nanje meseca maja tega leta. Program svečanosti pri kronanji ima biti sledeč (dnevi po ruski pratiki za 12 (Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.) Pri dru- kasneje od naših) : dne 26. februarja, rojstni dan gem rednem občnem zboru dne 28. u. m. izvoljeni so cesarjev, sijajna pojedina in dvorni ples ; dne 2. marca bili naslednji, in sicer v ravnateljski odbor Janez Knez star., župan v spodnji Šiški, ravnatelj; obed pri dvoru cerkveno slavljenje prestolnega nastopa cesarjevega in dne ca: carovo spremstvo pre Martin Bavdek, župan v Udmatu, kontrolor Anton Knez, trgovec v Ljubljani, blagajnik; Ferd. Starè, c. kr. sodnije pristav v Ljubljani seli se v Gočino: dne 22. aprila potujeta car in ca > od rica v Moskvo cerkve dne blagoslovljenju Izveličarjeve maja potuje ves dvor v Moskvo stolne : dne bornik Vekoslav Jenko, pekovski mojster v Ljubljani » od bornik nadzorovalni odbor 12. maja glasniki oznanujejo kronanje; dne 15. maja: maziljenje in kronanje, in slednje dni še trije dvorni plesi Wurzbach v Ljubljani Tannenberg, c. kr. okraj glavar Francoska Noviministerski predsednik Fall Kotnik, hišni posestnik v Ljubljani , kateri je v prvi seji svojega predsedništva omed-je še zmiraj bolan. Zbornica poslancev sprejela je postavo zoper prince francoske v smislu novega mini- r es lei. sterstva po katerem sme ministerstvo prince izgnati dr. Josip Vošnjak, državni in deželni poslanec Društvo imelo je v pretečenem letu 89.042 gold; jz Francoske, ter jih mora odstraniti iz armade kr. prometa; čisti dobiček znaša 751 gold. 52 kr misli tega se izplača 500 gold, deležnikom 5 od gold, na delež se pa, da po izidu volitve dotične komisije druga zbor niča: senat, te postave ne bode sprejel Poprej od 100 gold., 200 gold, pripade v reservni fond m osta- splošna nezaupljivost po deželi se polega, razmere med nek 51 gold. 52 kr. se pripiše na novi račun Določenih po 5 gld. obresti na delež izplačevalo se Francosko in Angleško so napete Iz Londona bode vsak uradni dan to je » vsak torek od do 12 Začetek posvetovanja podonavske konference je odložen do 12. t. m. ; sploh se sodi da ure v društveni pisarni na Marije Terezije cesti v si Francoska prizadeva posvetovanje zavleči Ljubljani Iz Rima Prihodnji konzistorij bo dne 26. t. m ? Ravnateljskemu odboru, kateri je posloval čez leto v katerem bodeta sprejela novo imenovana kardinala brezplačno, izreče se iskrena zahvala občnega zbora, Bianchi in Czacki kardinalske klobuke. Papež bode ravno tako tudi za društvo mnogozaslužnemu gospodu imenoval tudi več poljskih škofov, katerih število in okrajnemu glavarj Wurzbachu Tannenbergu Društvo posodilo je v teku tege leta 98 strankam imena pa zdaj še niso dogovorjena 41.115 gold Huda p o vodenj napravila je v in zapadni Pensilvaniji gro Novičar iz domačih in tujih dežel. Iz New-Yorka državah Ohio, Ind----------r------------------ « zovito škodo. Na veliko mestih je železnica pod vodo _ vodo, prvih nadstropij, škoda pri blagu in v in so mostovi odplavlj veliko mest je pod ljudi rešujejo iz tovarnah je tudi velikanska Dunaja. Presvitli cesar sprejeli so štajarsko deželno deputacijo zarad 6001etnice, ter so izrekli željo, da bi se nameravane svečanosti vredile tako, da se jih more on vdeležiti skupaj z enim potovanjem z onimi, katere napravi Kranjska. Pod predsedstvom cesarjevim imeli se naši in oger- ski ministri skupno posvetovanje o davku na špirit, o nekaterih premembah pri vojaštvu in o strategičnih železnicah med Ogersko in Galicijo. — Izmecl galiških državnih poslancev sta Kaminski in Vols ki odložila po sklepu kluba svoje mandate, ker sta bila .nekako dobičkarsko zapletena pri oddaji gališke transverzalne železnice. Levični časniki skušajo se tolažiti, da se tudi na desnici najdejo poslanci, ki bi hoteli poskusiti, kar je bilo med levičarji več let prav navadno. — Desnični krogi pa hvalijo odločno postopanje poljskega kluba. Ponudba. Tri tedne stara lepa telica čisto muricodol skega plemena se proda za rejo domačemu gospodarju. Cena: En goldinar nad navadno mesarsko ceno. se izvé pri upravništvu ;J Več Novic1' v Ljubljani na Bregu štev. 12. Listnica vrednistva. Gosp. J. L. na K.: Vaša misel se strinja z našo, pa za šitev je treba še marsikaj Žitna cena Iz Trsta. Oklic katerega je v veliko tisuč iz v Ljubljani 31. januarja 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 47 kr u 8 gold pisan je z znano lahonsko nesramnostjo; zarad 70 kr tisih po mestu razdelil tajno osnovan „Circolo Ober-dank 92 kr turšice 5 gold. 36 kr banaške soršice 6 gold UUUi\ , ^lkJCDU J /U Aa l* JJ. vy jLiiuiuuuuv livuiiviuuvwuju , uv»»«« ' - ------- o tega zatoženi stavski učenci Riciotti, Schirone in prosa 4 gold. 87 kr rži 5 gold. 20 kr ječmena 4 gold. 71 kr ajde 4 gold. 23 kr ovsa 2 gold Kaltenbrunner odpeljali so se v Gradec, kjer bo 93 kr Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramo Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.