0 m an«5 '■ M tjo^ TV" 7103 jot« 091 & ovec. jor: )hB I* m." 293 I v>£ «■ K § m ^erikanci so zopet poškodovali en japonski transport. - Mornariško poveljstvo je izdalo tradi-cionelno geslo mornarici: "Poiščite sovražnika in ga uničite!" Na Filipinih je položaj nespremenjen. Washington, 16. dec.—Vojni oddelek naznanja, da so ar-p bombniki obnovili napad na japonske ladje blizu otoka 11 na Filipinih ter močno poškodovali eno japonsko trans-ladjo. Istočasno pa ameriško bojno ladjevje v izdatni 1 križari po Tihem oceanu in išče japonsko ladjevje, da se e za napad na pristanišče Pearl. Poveljstvo mornarice ^alo ukaz: "Poiščite sovražnika in ga uničite!" radno poročilo vojnega od-a Naznanja, da na Filipinih Nebnih aktivnosti. Štiri fJtlska letala so bila danes fyen: iti so jih izstrelili letalci, .^otizračne baterije. I da Japonci odnehali z at*i na Filipine, sodijo vo-8trokovnjaki kot zname-■ m\ i l'a vozijo Japonci ojače- )d i 'M ' n* Hilco et.... Ji o v vojaštvu kot v mu-.v pozicije, da potem najt1 z večjo silo. Morda so "ei tudi zato odnehali z |I ^ f, .5» tO 4 ifi ti? lil AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 17, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. tneriška mornarica išče Japonce a, toda poročilo ne Kitaju. akcijo na Filipine, da obrnejo večjo pozornost na angleško pristanišče Honkong v južnem Ameriški marini, peščica istih, še vedno branijo otoka Wake in Midway v Pacifiku proti silni premoči Japoncev, ki že 10 dni napadajo ta dva otoka. V senatu se že sliši glas, naj se podvzame korake, da se to posadko zamenja, da si odpočije. Otok Guam so Japonci zasedli. ^usi še vedno pode Nemce som vesti iz Rusije in Li-u so armade osišča tepene jSh frontah. Ruski gengr^ I iV* ki poveljuje četam pred | silovito napada obe ', iM krili, severno in južno Jj? frkve. poročila trdijo, da so 'izbili pri zavzetju mesta i„VeČ kot tri nemške divizi-.000 mož, 50 milj severno Moskve. Več kot 13,000 ' je bilo ubitih ali ranje- icev ,.s' poročajo ,da je 100 k divizij na umiku, ki tr-sUn0 veliko od RusoV, ker °rej0 vzpostaviti zadnjih da bi krile umik armade. 1 boji so zdaj pri Kalini- nu, 90 milj, severno od Moskve. Pri zavzetju mesta Klin so Rusi dobili v pes* 18 oklepnih železniških voz, več kot 1,000 trukov, 90 topov, 250 strojnic, 800 avtomobilov, 10,000 topov-ških nabojev, 2,000,000 nabor jev za puške in mnogo drugega materiala. * Iz Libije se pa poroča, da so angleške oklepne divizije prodrle že 70 milj zahodno od To-bruka, da napadajo osrčje osi-ške sile in da se bliža odločilna bitka s tanki. Angleško poveljstvo je prepričano, da se na-giblje zmaga v Libiji na njih stran, ker imajo angleške čete boljše pozicije. /J"> Banica št. 11 SDZ (Dva senatorja bi šla rada - 11 j i torek se je vršila seja "anica št. 11 SDZ. Kot za-} ameriške državljanke so e Sejo v patriotičnem duhu .^ftovile zaobljubo ameriški katero je v dvorano pri-^ Margaret Klaus. Ker mk> imelo zlasti v tem le- VftX ^ Uspešnih prireditev, pri Federalna organizacija bo plačala odškodnino za bombne napade Washington. — Rekonstrukcij ska finančna korporacija je z odobrenjem predsednika Roosevelta organizirala "Vojno zavarovalno korporacijo" s kapitalom $100,000,000. Iz tega denarja se bo plačevalo odškodnino za škoro, povzročeno od sovražnih napadov na kontinentu Zed. držav. Odškodnina se bo plačala za škodo na poslopjih, zgradbah ali osebni lastnini, vključno blagu, poljskih pridelkih ali sadonos-nikih. Ta zavarovalnina pa ne krije raznih drugih lastnin kot bankovce, zadolžnice, slike in podobno. Za to protekcijo, ki je stopila v veljavo 13. decembra 1941, ni določena še nobena premija zaenkrat. Vse je izgubljeno! Dozdaj /smo bik absolutno prepričani, da bodo zavezniki zmagali. Kadar govorimo o zaveznikih, se razume, da to pomenih Zedinje-ne države, Anglijo in Rusijo. Zdaj pa, ko je Hrvaška napovedala vojno ped. državam in Angliji, s^io pa popolnoma obupaH. $Naši Hrvatje imajo za to jako pri-ličen rek: Strašno je zagr-melo, stresla . se" je gora, i rodila se je miška! ITALIJANOM VRNIL ODLIKOVANJE Guatemala. — Predsednik republike Jorge Ubico je vrnil italijansko odlikovanje, ki mu ga je bil podelil kralj Emanuel leta 1936. Tujezemski urad republike je vrnil odlikovanje italijanskemu uradu za tujezem^ke zadeve. ' Na Havajih Na Havajih služi Strica Sama tudi slovenski fant Herman F. Pink, sin Mr. in. Mrs. Frank Pink iz 18406 Melville Rd. Nahaja se pri 21. pehotnem polku v Schofield taborišču. Upamo, da je odnesel zdravo kožo pri zadnjem japonskem napadu. Federacija SND V petek 19. decembra bo seja federacije slovenskih narodnih domov; Vrši se v SND na 6818 Denison Ave. ob osmih zvečer. Prošeni so vsi direktorji, ki so zastopniki za federacijo, da se gotovo udeleže, ker je več važnih zadev za rešiti. Avtna nezgoda Mrs. Jennie Urbančič iz 10016 FANTJE NA DOPUSTU Sledeči naši fantle-vojaki so prišli za božične praznike na dopust: j , Frank Lekan, 11Q8 E. 77. St. iz Fort Bragg, N. C. John Novosel, 15618 Holmes Ave. iz taborišča Shelby, Miss. Adolf M. Usay, 781 E. 185. iz Fort Benning, Ga. Narednik Frank Velic, 1261 E. 60. St. in Louis Stavanje, 1019 E. 63. St. iz taborišča Shelby, Miss. John Velic, ,1261 E. 60. St. iz Fort Kriox, Ky. Jim Reid iz Shavifnee Ave. iz Fort Jackson, S. C. Jack Fugh, 858 L&cona Drive iz taborišča Shelby, Miss. Fantje želijo, da jih prijatelji obiščejo na njegovih naslovih, da se kaj pogovorijo o starih. časih. Pogreb Oberstarja Truplo pokojnega Andreja Oberstarja leži v Grdinovem pogrebnem zavodu. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. in potem na Kalvarijo. Več o pokojnem bo sporočano jutri. Za električne napise Kaj mora motorist storiti ob zračnem napadu Washington.— Civilni obrambni direktor Fiorello La Guardia je izdal uradno navodilo, kako se je treba motoristom ravnati v slučaju zračnega napada. Tisti, ki se nahajajo ob času zračnega napada v avtu, naj store sledeče: Avto naj takoj zapeljejo k robniku. Tam naj avto parkajo. Ugasnejo naj vse luči. Naj gredo iz avta. Podajo naj se v zavetišče, če nlogoče kam v hišo. Tudi avtobus mora ustaviti ob času napada in potniki naj gredo takoj ven in si poiščejo zavetišče. Ako ne morete dobiti zavetišča Kratke vojne in druge vesti WASHINGTON. — Obe zbornici kongresa sta dovolili predsedniku Rooseveltu dodatne moči v vojni. Med drugim tudi to, da sme predsednik vzpostaviti cenzuro nad časopisjem, radijem, kablom, pošto in drugimi sredstvi za prenos poročil. Roosevelt je takoj nato imenoval načelnikom cenzurnega urada Byron Price-a od Associated Press. * s!: * LONDON. — Nemški radio je poročal depešo iz Belgrada, da je bilo v Jugoslaviji obsojenih na smrt in usmrčenih 64 oseb, med temi sedem žensk. Nadaljnih 150 oseb so zaprli. i|! Jj! NEW YORK. — Radio iz Evrope poroča, da se je v glavnem stanu nemške tajne policije v predmestju Pariza razpočila bomba, ki je ubila šest oseb, najbrže Nemcev. LOS ANGELES. — Ameriška tajna policija je zaprla nemškega barona Ernesta Frolich de Meyer, star 27 let. Osumljen je vohunstva. Ko so ga prijeli, je imel baron na sebi uniformo ame-kje v notranjosti se vsedite. Ako' riške&a armadnega častnika. Na njegovem stanovanju so našli začno padati bombe v vaši bliži-; un^0rme ameriške armade, mornarice in marinov. Našli so tudi ni, se vlezite ter si zatisnite ušesa z rokami. Zavarujte si zadnji del glave. Ako vam stražnik ukaže, kam morate iti, ga takoj ubogajte. Bodite mirni! Ohranite mirno kri! Pet držav bo podpisalo pakt proti osišču London.—Zed. države, Anglija, Rusija, Kitajska in Nizozemska bodo v kratkem podpisale pogodbo, v kateri bodo izjavile skupen nastop proti osišču. Zavezale se bodo, da nobena izmed teh ne bo sklenila separatnega miru z osiščem. Teh pet velesil bo' sodelovalo z vojaškimi silami, politično in ekonomsko. Zlasti zodo pa sodelovale s skupno zračno' silo, s katero bodo skušale nadkriliti osišče. Sliši se, da bo Rusija v krat-kem dala Zed. državam na raz- oddajni radijski aparat in zemljevid ameriških turdb na pacifi-čnem obrežju. * :it :}: polago s i b i r s ka zrakoplovna Clevelandska mestna zbornica pristanišča, kjer bodo ameriška je dobila v pretres predlog, da'Ieta]a varovala dovoz potreb- v armado Washington.—Senator Clark,'Orleans Ave. je bila sinoči za-demokrat iz Missouri, polkov- deta od avtomobila na 93. cesti !«h "lo .le prišla lepa svota v bla-^ so članice določile več v dobrodelne namene in tu. se kupi za sto dolarjev j^ni bond. Za leto 1942 je sledeč odbor: Predla Albina Novak, podpred-,'Ca Margaret Klaus, taj ni-tances Zakrajšek, 1083 Ad ^■d., blagajničarka Jul'a l^šek, zapisnikarica Enima *?lch, nadzornice Emma Se-°sephine Centa in Emma ^H. Zdravnik dr. F. J W Zastopnici za skupna vVa fare sv. Vida Mary ^ in Anna Pohar; zastopni-konferenco in klub dru — Josephine Centa. vršijo vsak drugi torek v SND. nik v rezervi, ki je služil v 35. diviziji v prvi svetovni vojni, je prosil za aktivno službo. Isto prošnjo je napravil na generalni štab senator Lucas iz IIli-noisa, ki ima čin polkovnika v narodni gardi. -o- Poštne odredbe August Kol lander, ki ima poštno podružnico v SND naznanja, da bo urad odprt do božična ga dneva vsak dan od osmih zjutraj do šestih zvečer. Tudi v soboto 20. decembra bo pošta ves dan odprta. Priporoča pa strankam, naj prineso zavitke, dobro povezane in natančno naslovi j e-ne na pošto še predpoldnem, da jim ne bo treba čakati. Pošta bo letos zelo obložena za praznike, zato ne odlašajte s pošiljatvami zavitkov in pisem do zadnjega dne. Ako se bodo stranke ravnale po tem, bo vsak točno postrežem in Aetna Rd. Prepeljali so jo v St. Lukes bolnišnico v jako opasnem stanju. Glavna letna seja Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo imelo v četrtek, točno ob sedmih zvečer glayno letno sejo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Po seji bo pa nekoliko "likofa." Zato, pridite vsi! Letna seja nocoj Nocoj ob 7:30 se vrši glavna letna seja društva Waterloo Grove, št. 110 W. C. v SDD na Waterloo Rd. Seja je važna in članice so prošene, da se udeleže. morajo biti vsi električni napisi na poslopjih prirejeni tako, da jih lahko ugasnejo stražniki v slučaju zračnega napada.. Kazen za prestopek bi bila globa od $5 do $200 in 6 mesecev zapora. Prevzem podjetja Ernest Luzar in Frank Der-dich, lastnika Bliss Road Coal in Supply Co. 22290 Lakeland Blvd. sta prevzela od John Poljaka 764 E. 222. St. izdelovalnico cementnih blokov, ki se jih rabi pri' zidavi. Vnaprej obljubujeta najboljšo postrežbo. Japoncev bi radi! Honolulu.—Ko je mornariško poveljstvo dobilo zvezo s posadko, ki brani otok Wake v Pacifiku, je vprašalo poveljnika posadke, ako česa želijo na otoku. "Da," je bil kratek odgovor, "pošljite nam še kaj Japoncev!" ščin iz Amerike. Miklavž pride! Jutri zvečer ob šestih bo priredila podružnica št. 14 SŽZ božičnico za članice mladinskega oddelka v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Vabi se vse članice in tudi odrasli oddelek naj pride. Prišel bo tudi Santa Claus, ki je ravno sinoči poslal s zračno pošto obvestilo, da pride v četrtek 18. decembra k pridnim članicam podružnice št. 14, ki so imele v preteklem letu večkrat lepe nastope. Pridite vse! Zahvala Mrs. Pauline Zefrin se tem pctom zahvaljuje vsem, ki so se včeraj ob sedmih udeležili v cex-' kvi sv. Lovrenca maše za njeno pokojno mater Ivano Milavec. Seja čričkov V četrtek zvečer bo seja mla dinskega, zbora črički. Prosi se vse starše, da gotovo pridejo. Bo tudi volitev odbora. BERLIN. — Nemški radio poroča iz Pariza, da so nemške oblasti v okupirani Franciji ukazale vsem ameriškim državljanom, ki so stari nad 15 let, da se morajo v sredo 17. decembra do šestih zvečer osebno zglasiti pri najbližji vojaški oblasti. Noben teh ne sme premeniti stanovanja brez dovoljenja in zglasiti se morajo od zdaj najprej enkrat na teden. * * * LONDON. — Anglija je dozdaj izdala za vojno $33,200,000,- 000. Parlament je dovolil nadaljne štiri bilijone za vojno. * » * WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt je imenoval odbor petih mož, ki bodo preiskali nenaden napad Japoncev na pristanišče Pearl. * s|< * MOSKVA, 17. dec. — Ruska armada je iztrgala Nemcem mesto Kalinih, 95 milj severno od Moskve. « * ANGORA, TURČIJA. — Na ukaz zdravnikov je moral Hitler zapustiti rusko fronto (če ne na ukaz ruskih topov) in se podati domov v Berchtesgaden, da se odpočije od silnega živčnega napora zadnjih mesecev. * * * SINGAPOR, 17. dec. — Angleško vrhovno poveljstvo poroča, da so Japonci napredovali v severnem Malaju za kakih 40 milj južno proti Singaporu. * * * NEW YORK. — Radio iz Rima poroča, da je bil na južni ruski fronti ubit italijanski general Hugo de Torelli. * * * MANILA, 17. dec. — Admiral Hart danes poroča, da so ameriške podmornice napravile "dva uspešna napada." Napravile so sicer tri napade, toda eden se ni posrečil. Več ni hotel povedati, dokler se podmornice ne vrnejo v pristanišče. --o- Senatni odsek je tufli sprejel predlog za registracijo moških od 18 do 64 leta , Vlom v gostilno i^ndeljek zjutraj ob dveh so ov, Cl vlomili v gostilniške >(0v°re Mike Vraneža 17105 ^Oe^ood Ave. in odnesli za blaga. Značilno je dej VQ k ^ so vlomili v prostore pri vratih, ki vodijo na gla- Japonska podmornica - samo 2 moža posadke Frank Legan okraden Med nedeljo večer in pondelj-kom jutrom je bil okraden Frank Legan, lastnik gasolinske postaje Union Ave. in 78. cesta. Ta-tiči so vlomili v ozadju gazolin-ske postaje ter odnesli rojaku '-xj - vičtuu, iu vuuiju Hit Klit- $260.00 gotovine. Policija je ba-S^J: ^t0) ne da bi jih kdo videli je na sledu tatičem. Washington. — Mornariški oddelek daje v javnost podrobnosti o nove vrste japonskih podmornicah, katere obratujeta samo po dva moža. Te vrste podmornice so se udeležile tudi napada na pristanišče Pearl v nedeljo 8. decembra, in eno takih so Amerikanci potopili. Ker morejo take podmornice napraviti samo kakih 200 milj poti, se sodi, da so jih pripeljale V bližino Havajev japonske ladje in jih morda kakih 100 milj od pristanišča Pearl spustile v morje, da so same nadaljevale pot. Da je posadka teh podmornic pripravljena na svojem pohodu na smrt, dokazuje dejstvo, da nosi podmornica 300 funtov ras-streljivih snovi, ki so v stiku z baterijo in ki se lahko porabi pri napadu, ali za uničenje same sebe. Moža ,ki obratujeta tako podmornico, sta pripravljena na vse, samo da izvršita svoj namen in zadeneta cilji V podmor- nici je en častnik in en mornar Podmornice so tako majhne in lahke, da jih nosijo ladje lahko na krovu in spuste v morje ob potrebi. Podmornica je dolga 41 čev ljev in široka pet. V notranjosti imajo baterije, ki podmornico poganjajo s hitrostjo kakih 24 vozlov na uro. Podmornica ima po dva torpeda, dolga po 18 palcev. Ka'ko majhna je ta podmornica se lahko vidi v tem, da je dolžina navadne podmornice okrog 300 čevljev. Washington, 16. dec.—Senat-vojaški odsek je brez opozicije odobril predlog, da se registrirajo vsi moški od 18. do 64. leta in da so oni od leta 19. do 44. obvezni za vojaško vežbo ali službo. Odsek je odobril ta predlog na priporočilo predsednika Roosevelta, ki se v polnem strinja s predlogom, ki bo dodatek postavi za obvezno vojaško službo, sprejeto lansko leto. malno starost za obvezno vojaško službo 21 let. Ako bo v kongresu sprejet gori omenjeni predlog, bo znižana obvezna starost do 19. leta, a najvišja starost bo 44. leto. Predsednik Roosevelt priporoča sprejem tega predloga, da se tako dobi dovolj veliko število moških, izmed katerih se bo jemalo novince za armado, mornarico in zrakoplovno službo, ako bo to potrebno za na- Postava zdaj določuje mini-'rodno obrambo. Klub društev S. N. IX Letna seja Kluba dr. S. N. D., na St. Clair Ave., se bo vršila prihodnji četrtek 18. decembra v spodnji dvorani Doma. Priče-tek ob 7:30 zvečer. Na tej seji se vo bolil odbor za prihodnje leto 1942. Na sejo naj pridejo vsi novoizvoljeni zastopniki in zastopnice, kakor tudi letošnji Ker še ni vrnjenih polovica pooblastil, ne bo nihče obveščen z dopisnico, pač pa naj vsak in vsaka upošteva to vabilo. Pridite! Letna seja Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ ima jutri večer ob 7:30 letno sejo v navadnih prostorih. Dolžnost vsakega člana je, da se udeleži letne seje. Dr. Kras št. 8 SDZ Društvo Kras št. 8 SDZ je izvolilo za leto 1942 sledeč odbor: Predsednik Joško Penko, I. podpredsednik Louis Jerkič, II. podpredsednik John Pirtfh, tajnik Jcško Jerič, blagajnik John Kapelj, zapisnikarica Mrs. J. Koželj; nadzorni odbor: Michael Lah, Frank Znidaršič in Mrs. M. Kobal; zdravniki dr. Skur, dr. Perme, dr. Rovtar in dr. Opa-skar. Seje so vsak 2. petek v mesecu. 15 obletnica Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnini John Mihelčičem v spomin 15. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER ni7 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: da Ameriko m Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Zb Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3.50 Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year C S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 8 months European subscription, $7.00 per year Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 293' Wed., Dec. 17, 1941 Vloga Rusije na vzhodu Pred nekaj dnevi smo poudarjali na tem mestu, da je odvisno od Rusije, kako naglo bomo obračunali z "rumenjaki" na Daljnem vzhodu. Rekli smo, da bi morala Rusija zdaj udariti od strani na Japonce, jih tako z Anglijo, Kitajsko, Nizozemsko, in Zed. državami dobiti medse in jih streti, kot se stre gnila tepka. Ruski poslanik v Washingtonu. Maksim Litvinov, je sicer izjavil, da je Japonska ista sovražnica za vse zaveznike, toda ni z nobeno besedo namignil, da ima Rusija kak namen peljati svoje dobro trenirane in fino opremljene čete iz Sibirije Japoncem v bok. Nobenega vprašanja ni, da je veliko odvisno od Rusije, kako bo potekla vojna na Daljnem vzhodu. Sicer, kot rečeno, ne verjamemo, da bi izid te vojne ravno Rusija odločevala, vendar bi Rusija, če bi udarila na Japonce, prihranila zaveznikom mnogo truda, mnogo človeških žrtev in mnogo vojnega materiala, ki bi ga sicer Rusija lahko dobila za vojno proti Hitlerju. Amerika bi sicer lahko šla in bombardirala japonsko glavno mesto Tokio iz oporišč na Alaski, morda celo s Filipinov, toda vse bolj pripravno bi bilo bombardiranje iz ruskega sibirskega pristanišča Vladivostoka. Istočasno le lahko smatra rusko sibirsko armado kot edino obsežno armado v tem času, ki bi lahko danes z uspehom udarila po Japoncih. To je vzrok, da sta predsednik Roosevelt in državni tajnik Hull dokaj prepričevalno pritiskala na Ruse. Toda poslanik Litvinov je na ta pritisk samo izjavil, da nima v tem oziru nobenega "pooblastila od Stalina, da bi izjavil tako ali tako, in da je Rusija zaenkrat v vojni samo proti Nemčiji, kaj se bo pa zgodilo še v Sibiriji, je treba pa prepustiti raz-.voju časa. Rusija bi se morala zavedati, da ima osišče v načrtu združeno napadati po vsem svetu in da se more osišče pobiti le, ako zavezniki nastopijo združeno na vseh frontah, ki jih je osišče odprlo. Stalin je pač izjavil, da ne bo sklenil separatnega miru s Hitlerjem, toda z ničemer ni pokazal, da bo sodeloval z vojaško silo z zavezniki. Niti toliko ni Stalin še dovolil, da bi smeli angleški in ameriški vojaški opazovalci na rusko fronto. SKakšno vlogo igra Rusija, nihče ne ve. Samo toliko vemo, da hoče pognati Hitlerjevo armado z ruskega ozemlja. Če bo»šla pa še dalje, se pa ne ve. Rusija je apelirala na Anglijo, naj popelje čete preko Rokavskega preliva na evropski kontinent in tako odpre novo bojno fronto za Nemce, s čemer bi moral Hitler vzeti dokaj armade z ruske fronte. Anglija ni sledila temu apelu, ker pač ni še pripravljena zato. Morda je prav to vzrok, da Stalin noče odpreti nove fronte na Daljnem vzhodu in usekati po Japoncih? Če ne bo Rusija začela s kako akcijo v Sibiriji, bosta imeli Amerika in Anglija pred seboj dolge in težke boje na Tihem oceanu. Končna zmaga bo brez dvoma na naši strani, toda ta zmaga je še daleč, zelo daleč. Konec slovenskega in hrvaškega časopisja v Julijski Krajini se pa lahko računa z začetkom leta 1929. Vladni dekret z 26. februarjem 1928 je postal obvezna dolžnost vseh urednikov, da so bili vpisani od 1. januarja 1929 naprej v register žurnalistov. Brez te registracije ni smel noben urednik opravljati svojega posla in radi tega tudi ni bil priznan kot odgovorni urednik. Na podlagi tega dekreta so vsi slovenski in hrvaški uredniki takoj zaprosili za registracijo. Toda fašistični sindikat, ki je vodil ta register žurnalistov, je v vsakem slučaju prošnjo zavrnil s pripombo, da ne more biti nihče registriran v tem registru, kdor je delal odprto proti interesom naroda. Zato ni bil noben slovanski urednik zapisan v tem registru, torej ni mogel noben teh urednikov dobiti priznanja kot odgovorni urednik. In ker je moral imeti vsak časopis najmanj enega odgovornega urednika, so morali vsi slovanski časopisi prenehati z začetkom leta 1929. Sledeče slovanske publikacije so bile na ta način ustavljene : 1. Istarska riječ, hrvaški tednik v Trstu. 2. Pučki prijatelj, hrvaški tednik v Trstu. 3. Mali list, slovenski tednik v Trstu. 4. Naš glas, slovenski književni mesečnik v Trstu. 5. Naš čolnič, slovenski književni mesečnik v Gorici. 6. Ženski svet, slovenski ženski mesečnik v Trstu. 7. Vez, hrvaški ženski mesečnik v Trstu. 8. Jaselce, slovenski mladinski mesečnik v Gorici. * 9. Gospodarski vestnik, slovenski' gospodarski list v Trstu. 10. Pravni vestnik, slovenski mesečnik odvetnikov • Trstu. 11. Zbornik svečenikov sv. Pavla, mesečna revija slovanske duhovniške zveze v Gorici. 12. Staničev vestnik, Slovenski književni mesečnik v Gorici. Na sejo pridite Res, temni so dnevi, vojna je, država v kateri živimo, v katero smo se naselili iz drugih delov sveta je v vojni, v vojni z več drugimi državami, vendar hvala Bogu, da ni v vojni z državo, iz katere smo mi Jugoslovani! še več, s to Jugoslavijo je naša Amerika združena za boj napram tem, ki so Jugoslavijo deloma razdejale. To nam je v tej uri v tolažbo in v upanje, da bo Jugoslavija zopet postala, kar je bila in še boljša, močnejša in Amerika varnejša. Kar imam na misli, je seja Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki se bo vršila v sredo 17. decembra, kakor je bilo že po-ročano. Pišem in vabim na to sejo, ki je glavna in važna. Rad bi, da bi se odzvali vsi bratje, katerim je za edinost medsebojnega bratstva in obenem tudi za kulturno napredovanje v novi domovini Ameriki, ko v stari domovini sobratom ni v teh časih tega mogoče. V organizacijo kulturnega vrta vsak lahko pripada, ker ga je mesto izročilo na ime za Jugoslovane. To organizacijo bi morali smatrati za edino mogočo kulturno sredstvo za gojenje narodnega življenja v Ameriki, prav za ta namen je bila ustanovljena, da bi si narodi tukaj ohranili njihovo kulturo, katero so njih veliki kulturni svetovno znani možje v njih domovini širili. Prav v ta namen so postavljeni tudi spomeniki v kulturnem vrtu, ki spominjajo na Le heroje in opominjajo nas, da bi jim sledili, in so ohranili vse to za nadaljevanje narodne zavesti. To naj si razlaga vsak, kdor sliši in bere o kulturnih vrtovih. Kot narodna skupina tako številnega naroda v Clevelandu si moramo v krogu te organizacije izbrati različne odbore, ki bodo tako delo nadaljevali. Tudi v teh časih je potrebno, mogoče še bolj kakor kedaj poprej, da se oživlja delo kulture ko se gre na drugi strani z grožnjami, da se bo kultura Jugoslovanov v Evropi za vselej zatrla. Bodimo vendar zavedni, opustimo male osebnosti na stran in primimo se dela z jasnim ter odkritim programom za načela, ka-lera smo Jugoslovani vedno visoko čislali. Na seji ali letnem zborovanju bo vse to prišlo na dnevni red. V ta namen vas vabim za obilno udeležbo, tu si izberite in izvolite odbore, ki bodo gojili nadalje kulturo jugoslovanskega naroda v Ameriki. A. Grdina, preds., J.K.V. -o- Božičnica v Euclidu nad našo novo domovino. Obi-Lskal nas bo tudi Miklavž, ki bo prinesel obilo daril za stare in mlade. Obdaroval bo vse in ne samo "Škrjančke", ampak tudi druge otroke v spremstvu staršev. ' Vse to se bo vršilo v nedeljo, 21. decembra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Za plesaželjne bo igral Malova-šičev orkester, za lačne in žejne pa bo skrbel pripravljalni odbor. Torej na svidenje. Vsem čita-teljem želim vesele božične praznike in srečno novo leto. G. M. Dragi čitatelji tega lista. Nekaj imam na srcu in ne morem drugače, da tudi vam zaupam naše skrivnosti. Tukaj v Euclidu — v beli Ljubljani — se prav pridno pripravljajo, da nam predstavijo prav lep in pomenljiv božični dan in to pa znajo samo naši mali "škrjančki". Prikazali nam bedo, kako se je pričel in razširjal božični praznik. To nam bodo pokazali v treh slikah. Zato pa vabimo cenjeno občinstvo iz Euclida in Clevelanda, da pri. dete v nedeljo k nam in se pozabavate z našo mladino, dokler imamo še priliko zato. Nikakor ne smemo pozabiti, da se zbirajo črni oblaki tudi Collinwood Citizen's Committee poroča Collinwood- Citizen's Committee je imel svojo zadnjo sejo in pregled računov 28. novembra, seveda bi to moglo biti že vse preje urejeno, ker so pa zmeraj potežkoče z vstopnicami, da se jih nazaj dobi in uredi račune, zato smo malo zakasneli z našim poročilom. Pri prvi veselici vršeči se v Slov. Delavskem Domu na Waterloo Rd., 20. septembra, smo naredili čistega preostanka $119.91 in pri veselici z varietnim programom, 2. novembra, pa $344.46, kar pa se tiče prostovoljnih prispevkov od društev in posameznikov smo pa že prej priobčili v obeh lokalnih listih. Vsi računi so bili pregledani po nadzornem odboru in sprejeti na priporočilo istih na seji 28. novembra 1941. V nadzornem odboru so bili: preds. Joseph Siskovič; nadzor-n ki pa: John Zaje in Mrs. Ste-fi Koncilia. Balanca na banki je sedaj še $49.92, in to pa zato, če se slučajno pojavijo še kakšni računi, da se jih lahko plača. Ves drugi denar je bil izrečen "Lausche for Mayor Com mittee." Toliko v sporazumno poročilo javnosti in vsem, ki so prispevali v ta sklad. Ko smo prihajali skupaj na seje in raz pravljali v programu, ki smo ga priredili 2. novembra, smo se malo bali, 'da ne bo udeležbe take kakor smo jo želeli, zaradi piireditve v Clevelandu, toda bili smo pa presenečeni in očarani ob 3 uri popoldne, ko je bila tako v zgodnjem času dvorana popolnoma zasedena, ob 3:30 se je pričel program in tedaj ni bilo nobenega kotička več praznega. Tu se vidi, če bi Slovenci oziroma Slovani skupaj držali, bi lahko napolnili tri velike dvorane ne samo dve, kakor smo to pokazali, 2. novembra. Sedaj se pa iskreno zahvalim vsem talentom, ki so nastopili na odru in so pripomogli do tako lepega uspeha kakor tudi Jožetu Sis-koviču za iskrene besede v prid izvolitvi Lauscheta za župana. Seveda ne smemo pozabiti odbora, ki je tako marljivo prodajal vstopnice v pi*edprodaji. Posebno pa si zasluži pohvalo naša blagajničarka Mrs. Frances Bradač, srečen je bil oni, ki ji je lahko ušel, da mu ni bilo treba kupiti vstopnice od nje. Obe-j nem je tudi izredno dobro vodila račune vseskozi do konca, ne smemo pozabiti tudi Mrs. j Tomle, ki je tako marljivo po-i birala prostovoljne prispevke in j bila tudi uspešna. Tudi John Zaje je bil dober delavec za ! baro in vsi drugi bartenderji, :.če bi se delalo od ure bi gotovo šli na štrajk. Lojalen Levstik ; je bil pa predstraža pri prodaji vstopnic, spodaj je pa pridno prodajal pivske listke. A. Jan- Tako je prišlo, da Slovenci in Hrvati niso imeli začetkom leta 1929 v Julijski1 Krajini niti enega časopisa ali revije v svoji materinščini. Slovanska javnost je bila zdaj brez vsakih informacij glede svetovnih in domačih novic. Edino, kar ie imela so bila "ustna izročila." In kar je bilo najslabše je bilo to, da je bila publika v popolni nevednosti kar se tiče uradnih odredb in zakonov, ki so. naravno, zelo važnega pomena za vsakega državljana. kovič je vzdržal do zadnjega. Ker je policaj pozabil priti je pa proti koncu Mi^s. Koncilia vzela policijo pod svoje področje. Po programu nam je pa ženski odsek od S. D. D. serviral okusno večerjo v spodnji dvorani, ne vem kako bi se tem ženskam zahvalil, da bi bil na mestu, vse jim je šlo tako hitro izpod rok, kakor pri Fordu v tovarni. Sedaj če sem pa kako ime pozabil oziroma izpusttil vas prosim oproščenja in se zahvalim vsakim, ki je količkaj pripomogel na en ali drug način, da smo imeli tako lep uspeh. Plačilo smo dobili vsi veliko in to je, da je Frank Lausche župan mesta Clevelanda. Zdaj nam je vsem, ki nam je bil Mr. Lausche posebno pri srcu, lažje dihati. Slovenci v Clevelandu smo pokazali, kaj se lahko vse doseže, če je malo več edinosti. Radova. li bi se lahko bolj take zmage, če bi ne bi nastali tako kritični časi z izbruhom vojne. John Zaman, preds. Društvo NajsV. Imena v Collinwoodu Leto 1941 se hitro bliža zatonu in že je tu leto 1942. Za novo leto pa se je treba tudi primerno pripraviti in sicer na ta način, da se ob koncu leta dene vse račune v red, da se tako lahko da poročilo od svojega uradovanja, katerega smo vršili v preteklem letu. Prihodnja nedelja je kvater-na nedelja. Na to nedeljo se bodo zbrali člani društva Najsvetejšega Imena v Collinwoodu, da skupno prejmejo sv. obhajilo. Tako je zapisano v naših pravilih. Vsak član našega društva je dolžan se udeležiti skupnega obhajila in s tem bomo pokazali, da smo tudi resnični člani in ne samo zapisani v knjigi. Pridite, da nas bo res nekaj videti. Skupna spoved bo 20. decembra in sk'upi^o obhajilo pa bo v nedeljo, 21. decembra pri osmi maši v cerkvi Marije Vnebovzete. Člani se zbiramo v cerkveni dvorani ob 7:30 in od tam pa skupno odkorakamo v cerkev, da izvršimo svojo dolžnost in s tem bomo opravili tudi za božične praznike. Isto nedeljo popoldne pa bomo imeli letno sejo, kjer si bomo izvolili- odbor za prihodnje poslovno leto 1942. Reči moram, da je bilo leto 1941 zelo povoljno, tako v članstvu kakor v financi. Dal Bog, da bi bilo tako tudi leto 1942 plodonosno v vseh ozirih kakor je bilo preteklo leto. Zahvaliti pa se moram tudi za prireditev, ki je tako lepo izpadla. Prav lepo zahvalo naj prejme Mr. Anton Grdina za lepe slike, ki nam jih je pokazal. Prav lepa hvala pa tudi članom, ki so se potrudili in prodajali vstopnice, da smo imeli tako lep uspeh. Zato pa ne pozabite tretje nedelje, da se gotovo pokažete in da si bomo izvolili tudi dober odbor. Nikar ne recite, da se bo brez vas vseeno naredilo. Mar recite tako, kot je rekel cigan, ki so ga imeli obesiti — brez mene ne bo nič. Vesele božične praznike vam želim vsem skupaj posebno pa našemu uredniku, Matevž Leskovec. Razmere v Ljub^ani in okolici brez sredstev, kajti najemnine mu čez mejo ni mogoče poslati. Slično je žena nekega ljubljanskega inženiraja, ki jo je zasedba presenetila blizu Domžal morala tam čakati vse do oktobra, ko se je njenemu možu izjemoma in z velikimi težavami posrečilo dobiti dovoljenje za njeno vrnitev v Ljubljano. Pokojnine, ki so se v Ljubljani izplačevale osebam, bivajočim v neposredni bližini mesta, ki so jo zasedli Nemci, čakajo že pol leta, a nihče ne more ponje. Draginja je taka, da plača državnih nameščencev komaj zadostuje za hrano in za kurjavo. Italijanske oblasti imajo dela čez glavo z ljubljansko univerzitetno mladino, ki več časa posveča patriotskemu delovanju kakor pa učenju in vsako priliko izkorišča za vprizarjanje nemirov in izgredov. Mnogi ljubljanski dijaki so zapleteni v tržaško veleizdajniško gibanje. Večje število mnogo obljubljajoče mladine se nikdar ni vrnilo iz Srbije in Bosne, kjer so bile njihove vojaške edinice ob izbruhu vojne. Z velikimi zamudami in po mnogih ovinkih prihajajo vesti o smrti tega in drugega pogre-šanca v borbah na strani srbskih četnikov. V italijanski del zasedene Slovenije vračajo tiste Slovence, ki so pred izbruhom vojne bili v državni službi v Srt>iji, a jim zdaj nemške oblasti ne zaupajo. Italijanske oblasti so iz-rcčile nemškim spisek vseh oseb, ki so jih imele že od prej na črni listi, bivajočih v delih Slovenije, ki jih je zasedla Nemčija. Vse take osebe so izginile, kakor da bi se vdrle v zemljo. Odpor vsega prebivalstva proti Italijanom je tolik, da je treba samo iskre. Italijani se tega zavedajo in se v svojem strahu izogibajo, izzivanjem. Po pripovedovanju očividca Nemci so zasedli mnoge kraje na Gorenjskem, ki leže ob desnem bregu Save. Meja med nemškimi in italijanskimi zasedenimi kraji je tako zastražena, da je prehod nemogoč. Pretrgana je vsaka zveza med obema deloma Slovenije. Ljubljanski hišni posestnik, ki ga je vojna zalotila štiri kilometre od Ljubljane že' sedem mesecev zaman poiskuša vrniti se v Ljubljano. Ostal je Srbi se junaško bora za svojo zemljo Boston, 5. decembra (CSM) — Znani mednarodni list "The Christian Science Monitor," ki izhaja v Bostonu, je priobčil sledeči članek ameriškega časnikarja in poznavalca razmer na Balkanu, g. R. H. Markha-ma: Srbi odločno nadaljujejo borbo proti nacijem, v okolšči-nah, ki so presenetljive. V resnici, Srbi imajo pod svojim nadzorstvom isto površino Srbije kakor Hitler. Njihova odločnost pri nadaljevanju vojne pa se zdi prav tako močna, kakor tistega dne, ko so vrgli beograjsko hitlerizmu prijazno vlado. To ne pomeni, da bi neredna srbska vojska, slabo opremljena, pomanjkljivo oborožena in prisiljena, da živi malone ob skorjici črnega kruha, mogla v resnici premagati močno nemško armijo. Razen tega se bliža zimsko vreme, ki bo življenje v planinah več ali manj onemogočilo. Po pravilu, balkanski uporniki pozimi ne delujejo. 7, iskanjem zavetišč po dolinskih vaseh bi srbski borci te kraje spravili v nevarnost in jih izpostavili strašnim maščevanjem, celo iztrebljenju. Poleg tega ta neredna vojska nima urejenega denarstva in rednih zvez, ki bi držale posamezne oddelke v stikah z generalnim štabom. In vendar so ti junaki dosegli pomembne uspehe in svoje delovanje uspešno nadaljujejo. V prvi vrsti držijo v teh težkih časih 40,000-50,000 nacijskih vojakov daleč od vojaško važnih točk. Hkratu pa otežujejo promet Nemčije z življenjskimi deli Srednjega vzhoda. Vzdrževanje prometa je težko Tudi najboljše srbske avtomobilske ceste niso dobre, a sedaj so uporniki najboljše ceste napravili nevarne. Avtomobili ne smejo voziti brez oboroženega spremstva. Prav tako srbski bfirci stalno uničujejo železnice na progi Grčija-Bolgarija. Ce vlaki sploh vozijo, potujejo ko s polno hitrostjb. Ce P° slimo, da bo na Donavi led pr, kmalu onemogočil promet, , ^^ dimo, da je to uničevanje ze i* . niškega in avtomobilskega P meta zelo važno. Ta neredna vojna je P0^ čila velike težave tudi izda oddelkom italijanske voj«J učinkovito se je uprla oSl lutki v Zagrebu, Ante ^ še bolj potrdila slab glas' J10^ ga reda" in povečala pomanjkanja varnosti v » .. pi. Preprečujejo izvoz y svinca in prašičev iz Srb'Je dežele osišča. „. Vendar ima neko vrsto /j krajinske uprave, ki sta glavna člana srbski gene njen" era.*; die in srbski politik D^t L j otic. Vprašanje je: z general Nedič prevzel v]og0^v0. služi Hitlerju kot lutka Vs ji lastni Srbiji. Ali je on * ling ali zavestno hoče P0®?^, svojemu narodu v zCii, kolikor more? Po vsem da je njegova vloga vloS&^ ^ linga. Njegova uprava J^ j jena po načinu nacijev. - •■ .. tisk je izrazito nacijski; P ^ tiran ju uporov Nedičeva ... sodeluje z nacijskimi njegova zunanja politika cijska, ne sodeluje samo •> •„ lerjem, temveč tudi s So: z Zagrebom. Njegova P° t, je prav toliko protide^0 , ska kakor Goebbelsova. Člani uprave Sodelavci generala ^ - ^ ta- pri njegovi upravi so Pf . j ko naciji. Eden med "J . si človek z značajem; po-najnavadnejši plačane'; ^ pj. membna oseba med nji1"' ^ mitrije Ljtoič, vodja S' ^jj srbskega totalitarnega £ pred vojno. Ljotičeva ® vala so prepričljiva; b'1 ^ go časa pošten, zmeren- , in celo verski "reforma ^ Ljotič je bil trdno Pre^ j ' .dfi je demokracija v J ^T d* V J edi' ji doživela neuspeh in na rešitev v totalitarne"1 „ mu pokorščine, čiščenj«- V fe5' gosti in nesebičnega dela ^ ^j], niči je živel tako, kakor J Zadovoljil se je z wf v prijetnostmi, potoval •^piu11 &o r« ilo tjem razredu ah z n vSsi deželskimi avtobusi od vasi, pridigajoč "rešitC.)i0žfl°s' cizmu." Sedaj ima P1 uporabiti svoje nauke- ie« 1 Zdi se, da je on ni mi poštenimi ljudmi njem suženjskem U M' sK«1 režimu. Večina drugih s ni prilizovalci, ki >z tffi' svoje domovine in svoJ ^ ve skušajo izvleči k01'1" b^ J'i j To najbolj očividno Pr' grajski tisk in leposl0*'^ menljivo je, da vsa be°^0 ^ uradna poročila imenuj,, ^ ske upornike "komunist1' p \ tako najnarodnejše !liU°i;#' R: ke, najzavednejše rodop; rodnih izročil. Ker Jc bov v svoji duši proti 11 • Dalte na » "tr CHRISTMAS S rahe Odloč Pogl «lj zd 14 ie iz i vid Wtfal ®fakov bo s. tabor »pr f*e ni 1st lukn, 1 i; m< »Vol' ) \ k ^goč »tip, ven, j fotph »Ji. 2 lie i!" Sa zun; love Če Voi Niti. Mole sr H n. Pred :o C Hop' s Vi Ji °Paz ti, u. 1 Sil ft10 s t>0; Hje V s laog, "eka dvig '^až 'k 'i>et (effie So Ni, h „ ' Je Na It «ju feanejse - jh ^ <- Ju nosilce načistejših >srD Sr' Si H: Ph s m ii bo Protect Your ^ from Tubeixub!^ KAYNEESR'V J $ i STYLOCRA1 ZA DEČKE iN FAfiV poljudna, zadovolji ta frank beJ> Zanesljiva slovensKft , 0f moške, deške in otfsh V 6205 St. Clair A 20, * (Dec. 10. l3' \ iec >> '' ir % s jir >0: h Si >D IP pom1* i PraV t, & želez- apf- ovzro-.atni® ojske; jsišc«1 /elicu, 'nove-jgutek Evro- SATAN IN ISKARIOT Po nemškem lirlrnlk« K. Mays rahel svit je lezel v do- stražnika, zajahali so in odjez SRBI SE JUNAŠKO BORE ZA Tukajšnji srbski predstavniki I Predsednik Roosevelt je tej t bijev ;o P0' ali* iitriie kaj ie go,da v svo- naga" jeni"1 pt- e ^ rjeg^ jri za' vlad« rvnil® je1"' s Hit- :ij° ,litM poje P'' viiegJ b^8 Pfp .d"1' 5 » I reži' gtro-yres- t, tr«' bn1 in" isi d" nf Odi °čilni trenutek se ,ie - var je bedel, ko bi zdanilo, je moral opa-je Zginila straža izpred »i Vidiš" je poizvedoval %at vidim komaj ne-_ 'V daleč. Pa dani se, b« svetlo." ..^or bo planil pokonci, ° Prvi zaspanci opazili, ^ ni več! |n°st. da smo se zaprli uknJo —! Ce nas naj- izgubljeni!" ^enda še' ni tako či-■iovo!" Kaj pa misliš sto- '°> kar je v takem slu-I0žoče. Poglavar bi go-tVi Prihitel h grobu, pla-,6n> ga zgrabili in zavle-J. n° pa se pogajali s <.'■ Za talca bi nam bil. ne morejo, če ie v na-| ' ( Pa boš planil ven, če i.,ZUnaj s puškami —!" °Ve pušk« nam nič ne Ce primemo poglavar-0 bi se seveda moralo Niti,- MoŠČa_?" smo dovolj, da jo od- ;«■ 6 n&rn nagrmadijo kali ^d njo _?" grmada ni v hipu go-J" °Pazimo, da nas mi-. Pati, prevržemo plo-% in __ dili v strmino. Sami smo bili —. In naše puške in vse drugo je ležalo ob studencu —. Nekaj trenutkov sera še čakal. Komanči so izginili za ovinkom in se kmalu spet prikazali više v strmini. Ves vesel sem javil tovarišema : "Posrečilo se bo! Mnogo bolj posrečilo, nego smo pričakovali _i" "Kaj se je zgodilo?" je tiščal Emery bliže. "Poglavar je odjezdil s stražnikoma. Sami smo!" "In naše reči —?" "Ležijo pri studencu." "In konji?" "So seveda ostali v dolini." "Brž ven!" Šinil je kvišku, pa zadel z glavo ob nizko skalo. Bolestno je jeknil in se sesedel. "Še ne!" sem svaril. "Počakati moramo, da prijezdijo na planoto in da ne bodo več videli v dolino." Prežal sem za njimi. Pokazali so se na robu kotline, izginili so. 'Zrak ^jiv krik je jeknil zu-.varilni klic Komančev. lazili da straže ni več r 1 eJ brž, Charley!' je si- ež. 0nil sem oko k špranji. 0 se je, videlo se je po t* C poglavar je stal pred sta ležala stražni-in z zamašenimi us- je. Komanči so pla-in hiteli k njemu, trenutkov je vse Vi kri "Na delo!" sem dejal, je čist." Uprli smo se ob ploščo in porinili. Prevrgla se je. Stopili smo ven, prosti smo bili —. Emery je mislil koj planiti k studencu. Pa Winnetou ga je zadržal. "Moj brat naj se ne prenagli! Najprvo bomo postavili j ploščo nazaj pred vhod. Pogla-! var se bo najbrž vrnil, opazil, da je grob odprt, pa poklical svoje ljudi. Našli bi nas v dolini." "Ne bojimo se jih!" "Pač! Ce nam zasedejo pot na ravnino, smo v pasti!" "Postrelimo jih!" "Poiskali bi si kritje za skalami, nič bi jim ne mogli, sami pa lahko mirno merijo na nas." Spet smo se uprli ob skalo, jo dvignili in postavili pred vhod. Potem šele smo pohitefi k studencu in pobrali svoje re- SVOJO ZEMLJO (Nadaljevanje z 2 strani) nacijem, predstavlja sedaj be- izjavljajo, da je v sedanji Sr^ slovanski manifestaciji izkazal biji manj ko polovica srbskega, posebno čast s tem, da se je je naroda. Čuden kos ozemlja, ki se raz- ograjski režim ves srbski na- teZa med Tiso in rumunsko me. rod kot "komuniste." V resnici jo severno od Donave in ki je dv lcalo in vpilo. Pogla-! či. Prav ničesar ni manjkalo. h 'gnil roko, utihnili so, red*1" s< j«*"? so zagnali tuljenje in i« gledali po dolini. sv* IS bel po-fn -rb-! h )5 [J-SU m M l* Vznikoma vezi in po- lil Je izpraševal. nikjer, iz doline smo so sklepali. Povelje '' Poglavar je nekaj naložili so se, zajahali in M. Kako veselje, da sem spet imel svoji puški v rokah! Emery je krenil h konjem. "Pojdimo!" "Še ne! Vedeti moramo prej, kaj počenjajo rdečkarji na pla-nosti." Nevoljen je zagodel: "Bi le rad vedel, čemu toliko obotavljanja —? Kaj nam pa morejo? Naj mi pride kateri preblizu!" "Ko bomo tudi sami na planoti, prej ne!; Dokler tičimo v Mtudenca, stražnika, pa j kotlini in ne vemo, ali bomo ,»'! v'10 stala blizu duplje, srečno in neopaženo prispeli na 1 H' ie «Vrooml kazen iu rob, moramo biti previdni. Šli bomo poizvedovat." Nj In Po strmini. Drug za izginili za robom rav- ostal poglavar in z a dva stražnika. Sedel Je je bilo v Srbiji — in je še sedaj — manj komunistov kakor v katerikoli drugi evropski državi. Vsi dogodki kažejo, da je večina sedanje beograjske uprave prekosila celo samega Lavala v svoji podložnosti in podkupljivosti. Streli namesto glasovalnih kroglic Cetniški uspehi dokazujejo, da večina Srbov ne priznava Nediča. Ker je v Srbiji zmanjkalo glasovalnih krogljic, ljudstvo kaže svoje občutke s puškinimi krogi jami. Njihova pomoč je omogočila srbskim narodnjakom, ' ki spominjajo na člane ameriške vojaške zveze iz časov borb pri Lexingtonu in Concordu vzpostavitev nadzorstva nad večjim delom Šrbije kot se je isto posrečilo beograjskim Hitlerjevim plačancem. Srbija, ki jo ti uporniki skušajo obraniti pred naciji, se je zmanjšala na 18,000 četvernih milj s približno 4,000,000 prebivalci. To je -iz poročila "Frankfurter Zeitung." Srbski predstavniki v Združenih državah izjavljajo, da so od tega števila tri milijoni resničnega prebivalstva, ostali pa so begunci. Ta postavka je verjetno pravilna, ker je znano, da so begunci prišli v Srbijo iz vseh krajev Jugoslavije. Večina je prišla brez vsega. Razkosanje ozemlja Srbiji so odvzeli celo Južno Srbijo z več kot milijon in tri četrt dušami. Prav tako vso pripadlo Jugoslaviji, je v upravnem oziru nekako povezano s Srbijo. Njegova površina je 3500 četvernih milj s približno 700,000 prebivalci, večinoma Srbi, Nemci in Rumuni. Teoretično je ta krog samostojna srbska pokrajina. Njeni samostojni upravi je na čelu nekak srbski "ban" in en nemški "podban." V resnici pa imajo Nemci popolno nadzorstvo nad upravo. Ta mali del ozemlja so obdržali, da ga uporabijo za pogajanja in mešetarjenje,. Uporabijo ga lahko kot vabo za Rumune, Srbe in Madžare. Del srbskih narodnih izročil Postavitev srbskega "bana" in novega nacijskega "podba-na" v tem predeiu je bila zelo svečana. Silna Nemčija je "poklonila pozornost" mali Srbiji in Srbi "so se zdeli hvaležni, da lahko sodelujejo" s Hitlerjevim novim redom." Ta mala nemška država v Srbiji, kjer so Nemci prvi gospodarji, bo v vzpodbudo 700,000 Nemcem v Madžarski, ki hočejo istih pravic. Srbski uporniki drago plačujejo svoj odpor. Toda to je del srbskih narodnih izročil. Srbi 30 občutili prve udarce turških asvojevalcev pred mnogimi stoletji in so bili prvi, ki so se drgnili Turkom upreti. Občutili 50 prve udarce nemškega napada 1. 1914 ter so bili prvi, ki so prodrli nemško bojno črto 1. 1918. Srbski narod je mali narod in njegova moč je onieje'- vrednost za ves na. Toda njegov vsakodnevni Črno goro in Zetsko banovino. o.|por proti obiastništvu ima Na vzhodni meji Srbije so od": ne0cenl jivo vzeli velik del ozemlja, ki so Rvet razdelili med Albanijo in Bolgarsko, a deloma dodelili "državi . Črni gori,",., Zadnja, deja ozemlja sta pod neposrednim italijanskim nadzorstvom, tako Vseslonanska prireditev v Dep'oitu Detroit, 7. decembra (JCO) V nedeljo, 7. decembra je bi- da je glavni del odvzetega la v Detroitu vseslovanska pri ozemlja prosto razdeljen med reditev, ki so se je udeležili Bolgarsko in Italijo. Mimo te- predstavniki vseh slovanskih ga so veliki deli ozemlja sever-j narodov, nad tisočpetsto vsega, no od Donave z velikim števi-; Prireditev je bila uspešna v lom srbskega prebivalstva pri-j vsakem oziru in dosegli ugled padli Hrvatski in Madžarski. ! pri vseh Slovanih. udeležil pravni minister (Attorney General) Združenih držav g. Francis Biddle, ki je imel pomemben nagovor. Pri prireditvi je govoril tudi gover-ner države Michigan, g. Van Wagner. Minister Sava Kosanovič je bil pri tej prireditvi častni gost in za pravnim ministrom g. Bid-dle-om in governerjem Van Wagnerjem je imel, toplo pozdravljen in med neprestanim odobravanjem v angleščini sledeči govor. Gospod predsednik, gospoda in gospe: "Kot član jugoslovanske kraljeve vlade, vlade naroda, ki je v najbolj krvavi borbi proti nacizmu, največjemu sovražniku človeštva v vsej zgodovini, se zahvaljujem vam, dragi bratje Slovani za pomoč, ki jo nam dajete. Vi, svobodni državljani te velike demokracije, potomci slovanskih narodov od Urala, Karpatov, Balkana in Alp, se zavedate strahovitih žrtev, ki jih prenašajo vaši bratje, zavedate se, da so Volga, Vltava, Donava, Sava in Vardar rdeče od krvi naših najboljših sinov, sinov naših narodov, ki se ne bore za nič drugega kot za obči ideal človeštva, za ideal, ki je uresničen v tej zemlji, za ideal svobodnega obstanka, .razvoja in dostojanstva človeka. Moja domovina n. pr., Jugoslavija, najstrašnejše muke trpi v rokah samosilnika osišča; tam so vsi izpostavljeni najkrtoločnej-šemu ražpenjanju na križ, samo zaradi svoje vere v demokracijo. . Vam, svobodnim državljanom te velike države, v kateri ste našli novo domovino svobode in dobrega razvoja kličem in vas, prosim, izogibajte se vsem sporom med seboj. S podkurje-vanjem majhnih sporov med vami želi izdajalska Hitlerjeva propaganda ne samč prikazati, da vaši narodi v Evropi nimajo obstoja, temveč tu, v veliki in svobodni Ameriki, skladišču demokracije, ki je njeno padpora V|eliki Britaniji in Sovjetski Uniji danes najodločnejši faktor j^p je skregal, kazen ju H^0 količkaj pametni, se Judoma vrnili! je me- "Peš —-?" "Seveda!" Stopili smo po strmini. Ker se je utegnil poglavar *%noti nas ne bodo vi-j vsak hip vrniti in morebiti celo q n|li bodo, da smo še v i v spremstvu bojevnikov, smo i 11 potem bo pri kraju z fc ' Iskali nas bodo, pri-\Z1 grobu in nas našli —." tako! Mislili si bodo, i i i. ze daleč. Iskali bodo lezli skrajno previdno. Crez odprta mesta smo pohiteli kar se je dalo naglo, se brž skrili za skale in prisluškovali. Naša previdnost ni bila ne- er« O M .iJ1* zlezemo ven, plane-jllj Poglavarja in stražni-& ZVežemo, poberemo na- 'n__>> iti ij;,,- in se razkropili po | potrebna. Čepeli smo sredi strmine na obinku za skalami, ko so zapela kopita. Winnetou je previd no poprežal izza skale. "Poglavar!" *je šepnil. "Sam?" i! °djezdimo na planoto, "Da." bodo takoj opazili!" Kopita so utihnila. Spet je \ ,^to! Jezdili bomo, ui- pogledal Apač. \ ^ Sicer pa se jih ne "Stoji in opazuje dolino." \ '„ Tri puške imamo in j "Vidiš," sem pravil Emery-e mojo repetirko. Bi le J ju, "kako je bilo dobro, da smo tistega, ki se bo po-i grob zaprli! Poglavar bi bili mojo cev!" j opazil, da je odprt, in si kot iz- '^i ni bilo treba seči po ' računal, da smo še v dolini. Po- Kcr primanjkuje gazolina, se v Franciji v mestu Vichy poslužujejo izvoščkov, kot jih rid-Ze na zgornji sliki. Položaj se je razvijal klical bi bil svoje ljudi in v za nas. j pasti bi tičali!" \ . tetrt ure je prišel Ko- Spet so zatopotala kopita. Vn nekaj povedal pogla-; "Kaj bomo počeli z njim?" Poglavar je poklical je vprašal Anglež. Gornja slika nam predstavlja nemške oklepne edinice v Libiji, kjer so sredi puščave postavljene v krogu za boj proti angleškim četpn. v borbi — želijo poiskusiti oslabiti moč našega velikega predsednika Roosevelta. Mislim, da je za vas najboljše, da imate vedno pred očmi zgodovino Združenih ameriških držav. Iz nje se mnogo lahko naučite, vi tukaj in vaši v starem kraju. Za zgled si vzemite besede iz Washingtonovega poslovilnega nagovora 1. 1796. " 'Edinstvo je glavni steber v stavbi vaše resnične neodvisnosti, podpori vašega miru na-znotraj in miru nazunaj, vaše varnosti, vašega napredka, tiste prave svobode, ki jo vi tako cenite. Lahko pa je zaslutiti, da bodo iz raznih vzrokov, raznih virov marsikdo poskušal in si z mnogimi umetnimi sredstvi prizadeval oslabiti vaše zaupanje v to resnico; kajti to je tista točka v vaši politični trdnjavi, na katero bo naperjenih največ in najbolj delavno topništvo vaših notranjih in zunanjih sovražnikov (često prikrito in podlo). Izredno važno je, da vedno točno spoznate in ocenite brezkončno vVednost vaše narodne skupnosti za vašo skupno in osebno srečo;.vedno ji bodite vdani, privzemite si jo kot neodstranljivo navado; navadite se o njej govoriti kot o araniku vaše politične varnosti in napredka; ljubosumno stojte na straži, da jo ohranite; odkrito nastopite, če bi kdo skušal sugerirati samo sum, da bi jo bilo kdaj mogoče opustiti; ogorčenjem in sovraštvom vstanite proti vsakemu poisku-su, da bi se en sam del naše države ločil od celote, ali da bi se oslabile svete vezi, ki danes vežejo posamezne dele.'" Prosim poslušajte besede Washingto-na! Danes so prvič v zgodovini so vsi slovanski narodi skupaj z angloskasonskimi narodi v skupni borbi. Iz te' vzajemnosti v borbi proti tiranstvu nacizma, iz te skupnosti Anglosaksonov in Slovanov se bo sedaj, ko gre za življenje ali smrt, rodilo novo življenje za vse. -o- Moje počitnice PIŠE JOS. MOHAR Tu smo se ustavili in g. Gornik nam je preskrbel hotel, potem pa nas je odpeljal v restavrant, da smo se pošteno okrepčali, nato pa smo se podali k počitku, katerega smo bili vsi tako zelo potrebni. No, sedaj grem pa spat in tudi pisal ne bom danes, bom pa zopet jutri naprej, ko se bom malo razgledal po Minnesoti. (Dalje prihodnjič) •-o- Vsa židovska podjetja na Slovaškem so prevzeli arijci. MALI OGLASI Iz urada S. N. D. St. Clair Ave. Obvešča se vsa ona društva, kakor tudi tajnike, ki pobirajQ mesečni asesment* v SND, da se bo pobiralo ta mesec v torek 23. decembra v spodnji dvorani SND. To je radi božičnih praznikov. Prosi se, da upoštevate to važno obvestilo in hvala! John Tavčar, tajnik SND. Lepa prilika Kdor hoče kupiti osem delnic za $25, ima zdaj lepo priliko. Proda se jih radi odhoda k vojakom. Pojasnilo dobite v uradu tega lista. Odda se soba Čedna soba z gorkoto se odda snažnemu moškemu, ki je na Charity ali na pokojnini. Vprašajte na 7114 Donald Ave. (295) Stanovanje v najem Odda se stanovanje pet sob. Vprašajte na 6204 St. Clair Ave., zgorej, suite št. 1. (295) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 4 zgorej, garaža, klet pod vso hišo, furnez na vroč zrak. Hiša je na 965 E. 77. St. Hitremu kupcu se proda za $3,500. Vprašajte na 3336 Fulton Rd., ali pokličite MElrose 9717. (294) Lepotilni salon naprodaj Proda se lepotični salon (Beauty Shop) na St. Clairju v slovenski naselbini. Podjetje je staro 12 let. Naslov se izve v uradu tega lista. (296) Rekel sem, da kakšna pa je ta "mašina," da gre kar naprej in še gazolina nismo nikjer po poti kupili. Kaj pa če bi se nam pripetilo, da bi ostali na cesti, ko bi avto porabil ves gazolin in bi ne bilo nobene gazolinske postaje blizu. Povedal sem, da naj nikar ne misli, da so pri nas postaje na vsakem vogalu kot v Clevelandu. To je pa malo zaleglo in na prihodnji postaji je že ustavil, da smo si vsaj malo odpočili in dobili, kar smo potrebovali. Po kratkem odmoru pa smo zopet nadaljevali s po> tovanjem. Okolica je postajala vedno bolj zanimiva, posebno zame je bilo zanimivo, ko smo prišli v Red River Valley, ki obsega skoro polovico North I)ako-te in polovico Minnesote. Pravijo, da je v tem kraju najbolj rodovitna zemlja kar jo ie v sverozapadnih krajih. Kar nisem se mogel dovolj nagledati te krasne okolice, čudil sem se, ko sem opazoval polja, ki so bila posejana z žitom in so bila že vsa skoro dozorela in pripravljena za žetev, žalibog pa so imeli preveč dežja in obširna polja so ležala v vodi, da je izdelovalo kot velikansko močvirje, le seno je bilo že pokošeno, a ostalo je v vodi in ne vem ali so ga spravili ali ne. Ker pa nisem potoval nazaj po istem potu, za-j to bom pa pisla iz Montane. Vozili smo dalje in naš konj je že postajal žejen, vedeli smo, da ga bo treba kmalu napajat. Sonce na nebu se je že bližalo zatonu. G. Gornik je pogledal na zemljevid in povedal, da smo že precej blizu našega cilja. Prevozili smo še par milj in dospeli v Grand Fprk. To je Sobe išče Želim dobiti dve opremljeni sobe, furnez in kopališče. Sta-stu v Collinwoodu. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (293) Stanovanje se odda Odda se stanovanje tri lepe sobe, furnez i nkopališče. Stanovanje se odda na 1044 E. 61. St., vprašajte zgorej. (293) ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razlivaš materin jezik in vam me lahko razloži na razumljiv na- čin. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. Naša zaloga je velika! Kupite vaša božična darila sedaj. Mi vam jih pa shranimo do božiča. Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. (Wed. x, dec. 17) Hiša naprodaj Proda se hiša 6 sob za 1 dru-precej žino,v dobrem stanju, velik lot, veliko mesto na meji N. Dakote blizu šole in cerkve. Cena je in Minnesote. Zapeljali smo čez $5,800. Vprašajte na 14104 mejo, da smo bili v Minnesoti. 'Jenne Ave., blizu 140. ceste. Prvi dan smo prevozili 663 milj. | Tel. MU 7143. (dec. 15, 17, 18) IVanhoe 18325 Buffalo Avenue PHILLIP ZELLE, lastnik Give the gift ti»t«gM fies America 1$ not to b« caught napping) DEFENSE bonds! ZA MATER Za las je manjkalo ROMAN Gospodični sta se pravkar vračali domov, ponosni na uspehe. Nekako zmagoslavno sta prinesli prepis pisma, ki ga je Jacques namenil Diani. Diana zgrabi za pismo in dočim ga je v kotu sobe čitala sama za sebe, je Adela pripovedovala o sestanku s sodnikom, govorila je, kako prevzetna in jezna je bila nad njim in kako je bil videti gospod Galpin ponižen in poln kesanja. "Ves je bil iz sebe," sta blek-nili obe stari devici v eni sapi; "bil je uničen, ponižan!" "Lepega vraga sta povzročili!" godrnja stari baron, "in seveda imati dovolj vzrokov sedaj se ponašati." "Moji teti sta dobro opravili," se izjavi Diana. "Le poglejte, kaj mi je Jacques napisal! Vse je jasno in razumljivo. Česa naj se bojimo, ako piše: "Bodite brez skrbi! Ko pride čas, bom lahko vso zadevo spravil v red." Gospod odvetnik vzame zdajci pismo, ga prebere in zmaje z glavo. Potem pa reče: "Tega pisma nikakor nismo potrebovali, da se prepričamo o njegovi nedolžnosti. Na dnu vse te nesrečne afere je nekaj, česar dosedaj nismo mogli dognati. Gospod Boiscoran je kot vihra in se igra s svojo usodo. Zakaj ni takoj razložil, ko se je vršilo prvo zaslišanje. Kar je bilo včeraj še lahko, bo jutri težavno in najbrž nemogoče prihodnji teden." "Gospod, Jacques je človek izrednega talenta," reče zdajci Diana, "in karkoli on reče, je gotovo pravilno." Mati je sedaj stopila v sobo in mladi odvetnik ni mogel dati odgovora dekletu. Stara žena je počivala nekako dve uri in njena energija se je zopet vrnila. Zahtevala je, da se odpošlje brzojavka njenemu soprogu. "Kaj druzega itak narediti ne moremo," reče gospod Chan-dore, "dasi ne mislim, da bi brzojavka kaj koristila. Boiscoran se ne briga dosti za svojega sina. Ha, če bi starec dobil kako nenavadno porocelanasto posodo, katere še nima v svoji zbirki, tedaj bi drugače nastopil." Kljub temu so spisali brzojavko in jo odposlali v istem trenutku, ko se je zlasil sluga in naznanil, da je večerja pripravljena. Vsi so se nekako žalostno držali tekom večerje. Sleherni je čutil nekako tesnobo v svojem srcu, zlasti ko je premišljal, da ob tem času tudi ječar nosi Jacquesu nekaj borne večerje. Diani se je po-rosilo oko, ko je zagledala odvetnika Folgata, ki je sedel pri mizi na mestu, kjer je bil običajno Jacquesu določen prostor. Toda nihče izmed navzočih, razvem iplkdega odvetnika, ni bil prepričan, da se nahaja zločin že prej obesili, toda sin markiza Boiscorana — boste že videli, da bo prišel iz sodne dvorane bel kot sneg." Zdajci se začuje pred hišo dr-dranje kočije, kar je preprečilo nadaljni pogovor med navzočimi. "Kdo neki je prišel?" vpraša Diana napol prestrašena. Kmalu se začujejo stopinje po hodniku, začujejo se glasovi, ki so se slišali kot prepir, in sekundo pozneje pa se vrata odpro in t soboto stopi Mihael, sin najemnika Boiscorana, ki vzklikne: "Dobil sera ga! Tu ga imate _t" Po teh besedah potisne v sobo Cocoleau, ki se je jezno upiral Mihaelu in ki je zrl okoli sebe kot divja zver ujeta v past "Pri moji veri, prijatelj," se oglasi gospod župan, "izvršili ste delo mnogo bolje kot pa orožniki." "Obljubil sem baronu," je nadaljeval Mihael, "da na vsak način dobim potepuha v roke. Znano mi je bilo, da se Cocole au rad skriva v neki duplini, izsekani iz skale, v najbolj temnem delu gozda. Slučajno sem nekega dne odkril to duplino, kajti človek gre lahko stokrat mimo, pa ne bo videl razpokli-ne, ki je dovolj velika, da se skrije človek v njej. Ko mi je baron naročil, da poiščem lum-pa, sem se takoj spomnil na to votlino — in res, v njej je tiča Cocoleau. Pa ni bilo lahko delo potegniti ga ven. Nikakor ni hotel ven, in ko sem ga s silo potegnil na plan, me je ugriznil v roko kot stekli pes." In Mihael pokaže levo roko ki je bila krvava in za silo ob vezana s platneno cunjo. "Še težje delo je bilo privle či divjaka vse do sem. Prisi ljen sem bil zvezati ga na ro1-kah in nogah ter ga skoro nesti do hiše mojega očeta. Tam smo ga položili na voz in sedaj ga imate tu! Le oglejte si, zverino divjo!" "In zakaj nisi hotel priti?" vpraša župan tepca. Cocoleau se je delal, kot da ne bi slišal vprašanja. "Zakaj si ugriznil Mihaela?" nadaljuje župan. Cocoleau molči. "Ali ti je znano, da se. nahaja gospod Boiscoran v zaporu radi tvoje zločinske izjave?" Še vedno molk. "Ah!" vzklikne Mihael, "kaj vam koristi, ako ga vprašujete? Lahko ga bijete do zgodnjega jutra, pa bo raje izdihnil svojo umazano dušo, kot da bi zinil eno samo besedo." "Lačen — sem!" zaječi ja zdajci Cocoleau. Gospod Folgat je bil skrajno nevoljen. "Jeza pograbi člčveka," reče odvetnik, "ko pomisli, da se je na pričevanje takega človeka dostojno osebo obdolžilo straš- upal kakemu prijatelju, tajno in skrivej, da so nekateri njegovi tovariši pravi osli, toda nihče ni smel tega izgovoriti v njegovi navzočnosti. Od trenutka, ko dobi moški v roke slavno diplomo, ki mu daje pravico nad življenjem in smrtjo, je postal tak moški v njegovih očeh vzvišena oseba. Da, smatral je za zločinca vsakogar, ki se ni slepo podal odločitvi zdravnika. In odtod je izviral njegov srd napram Galpinu, in to je bil vzrok, da je pozval "justične gospode," da zapustijo prostor, kjer ima on opraviti med življenjem in smrtjo. Ti vragi," je rekel dr. Seig-nebos, "bi ubili enega človeka, da dobijo druzega v roke." In po teh besedah se je zopet podal na svoje delo z operi-ranjem grofa Claudieusa. Pri tem mu je pomagala grofinja. Zrno za zrnom je pobiral svinec, ki se je zasadil v telo grofa. Ob devetih je bil gotov s svojim delom. Ne bom trdil, da sem potegnil vsa zrna iz telesa," je rekel priprosto, "toda, če je še kaj zrnja v telesu, tedaj se ga ne more doseči in čakati moramo na gotove simptone, ki nam bodo pokazali, kje se nahajajo zrna." Kot je zdravnik že vnaprej povedal, je postal grof bolj slab. Zlasti razburjenje, ki sta ga povzročila sodnik in državni pravdnik, ga je skoro popolnoma otopelo. Pokazala se je mrzlica, in zdravnik se je bal, da preide bolnik v delirij. "Sicen pa ni nobene nevarnosti za življenje," reče zdravnik grofinji, ko ji je še prej vse natančno razločil, "kako in kaj. Končno ji je zabičal, da ne sme nikogar pustiti k ranjencu, najmanj pa sodnika Galpina. In to priporočilo je bilo zelo koristno, ker v skoro istem trenutku je prišel k vratom neki kihet, ki je povedal, da je zunaj neki moški, ki je dospel iz Sauveterre in ki želi na vsak način govoriti z grofom. "Pripeljite ga noter," reče zdravnik. "Sam želim govoriti z njim." Bil je neki moški po imenu Tetard, bivši policist, ki je pustil svojo službo in začef prodajati gradbeno kamenje. Toda poleg svojega bivšega policijskega urada in prodajanja je bil tudi zastopnik zavaroval-ninske družbe proti ognju, kot je bilo tiskano na vizitki. Grofinji je povedal, da je prišel kot zavarovalninski zastopnik Zvedel je, da so pogorela gospodarska poslopja v Valpinso-nu, ki so bila zavarovana pri družbi, katero on zastopa. Nadalje je rekel, da je bilo nalašč zažgano in sicer po gospodu Boiscoranu, torej' bi rad govo- ril tozadevno z grofom. Ne, ne, družba se ne bo znebila svoje odgovornosti. On je nameraval samo ugotoviti dejstva, da se prime gospoda Boiscorana, ki je znan kot premožen človek in katerega bodo sodnije prisilile, da plača za povzročeno škodo. To je vzrok njegovega prihoda in' tozadevno mora dobiti od grofa Claudieuse gotove podpise. "In jaz," reče dr. Seignebos, "vam svetujem, da jo odkurite od tu, kar vas morejo nesti noge." Potem pa z gromečim glasom še pristavi: "Vaša zahteva je naravnost nesramna in vaša govorica o gospod Boiscoranu je skoro zločinska;" * Gospod Tetard je zginil, ne da bi zinil eno samo besedo. Zdravnik pa je še pogledal mlajšo hčerko grofinje, ki je bila včeraj precej bolna, toda ji je sedaj močno odleglo; potem ga pa nobena stvar ni mogla več zadržavati v Valpinso-nu. Skrbno je spravil v žep drobce svinca, katere je potegnil iz ran grofa, in ko namigne grofinji naj mu sledi k vratom, reče: "Predno se poslovim, grofinja, bi rad znal za vaše mnenje o vseh teh dogodkih." Uboga žena, bleda kot sama smrt, se je komaj še držala po-