m. m.
II Ljubljani, g ponedeljek, dne 6. avgusta 1906.
Leto XXXIV.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13 — za Cctrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
za telo leto naprej K 20' — za pol leta „ ,, 10' — za fetrt leta „ „ 5-
za en mesec
170
Za poSilJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
za	enkrat
za	dvakrat . . .
za	trikrat .
za	Jtl ko trikrat
13 h 11 „ 9 „ 8 „
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JredniŠtVO i® v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
--dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie '■> Kopitarjevih ulicah štev. 2. — i	Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije, (ipravniškega telefona štev. 188.
Sveti oče je izdal encikliko italijanskim škofom, v kateri odločno obsoja takozvano »moderno strujo« med mlajšo italijansko duhovščino, ki je pod vodstvom znanega Ro-mola Murrija, jako duhovitega in delavnega, a v svojih nazorih prenapetega in preveč po novotarijah hlepečega moža, zabredla na stranska pota. Sveti oče se obrača najprej do škofov ter jih ostro svari, naj bodo strogi pri sprejemanju mladeničev v dnhovski stan. Bolje, da jih je manj, kakor pa da s prevzetnostjo, nepokorščino in neduhovskimi nazori delajo škodo cerkvi in krščanskemu življenju. Dalje zahteva sveti oče, da se po semeniščih goji bogoslovna znanost, da se odstranijo profesorji, ki so pristaši nevarnih nekatoliških naukov, in da se ne bero po semeniščih listi, pisani v tem smislu. V cerkvenih govorih naj duhovniki ne iščejo svetnega priznanja in razkladajo svetne modrosti; boljša je navadna homilija in razlaga katekizma, ki jo ljudstvu podajajo župniki, nego pa taki govori, ki na-redc več slabega, nego dobrega.
Ker so pristaši Murrijevi zlasti takozvano »ljudsko delo« porabili za svoje stranske namene. Sveti oče ukazuje, da ne sme noben duhovnik brez škofovega dovoljenja izdajati in urejevati časnikov in spisov ali imeti predavanj. Hujskajoči govori, ki vzbujajo sovraštvo med stanovi, so prepovedani. Zlasti ostro prepoveduje papež »tisti nezdravi modernizem, ki še zaničuje pobožnost vernikov in išče nekega novega pravca za krščansko življenje, povdarja nove aspiracije modernega duha, nov socialni poklic duhovstva, neko novo krščansko kulturo in podobno«. Duhovnikom ukazuje, da delujejo v soglasju in po navodilu škofov in da nc pristopajo društvom, ki niso od Škotov odobrena, zlasti jim ostro prepoveduje udeležbo pri društvu »Lega democratica nazionale«.
Kakor vsako papeževo pismo, tudi to izrabljajo proticerkveni listi proti pravemu ljudskemu delu duhovnikov. A kakor se jasno vidi iz besedila, hoče sveti oče odpraviti ne-edinost in zdražbe med katoličani, ki so jih na Italijanskem in tudi na Nemškem naredili takozvani »modernisti« in »reformni katoličani«, ki so neka nova vrsta liberalizma, a tem bolj nevarna, ker delujejo pod katoliškim imenom.
Položaj u Rusiji.
Najnovejša poročila iz Rusije opisujejo položaj sorazmerno precej ugodno. Medtem ko so opisavala predvčerajšnja poročila položaj še precej nevaren, so pa včerajšnja poročila dokaj ugodna in to po virih, ki Rusiji niso prijazni. Po včerajšnjih poročilih je vojaška vstaja na Finskem končana. Tudi v Peterburgu položaj ni nevaren, dasi stavka Mi. 100 delavcev. Napovedane splošne stavke železničarjev tudi še ni. Stolypinovo ministrstvo najbrže odstopi, ker sc ni posrečilo ministrskemu predsedniku, da sestavi mešano vlado. Najbrže je prezgodnje tudi poročilo, da namerava odstopiti car.
Prihodnji dnevi bodo veleodločilni za Rusijo. Ako sc sedaj posreči udušiti revolucionarne pojave posebno pa generalni štrajk, tedaj jc Rusija premagala nevarno krizo, v nasprotnem slučaju, pa bi bila njena bodočnost nejasna ... Za ruske revolucionarje se kot Slovani nimamo povoda navduševati, ker vemo, da so povzročitelji vsega revolucionarnega gibanja v prvi vrsti oni, katerim je mnogo na tem. da se moč prve slovanske države zlomi ali vsaj oslabi.
Sedanji revolucionarni pojavi niso le slučajni izbruhi revolucije v Sevastopolu, Kronstadtu in Helsingforsu ampak so v tesni zvezi »n vnaprej pripravljeni z gotovini namenom, ki sc je pa, kakor sc kaže, že izjalovil Sedaj sc revolucionarji tolažijo s tem, da prava rcvolucija izbruhne jeseni, ako se do
tedaj nc da popolnih »pravic« — Židom na Ruskem. Zidje so glavni aranžerji vse revolucije, s katero ne moremo simpatizirati, vsaj car hoče, da se ruskemu ljudstvu ohranijo moderne institucije, ki morejo plodonosno vspevati le v miru. Zmaga sedanje ruske revolucije ne bi bila zmaga slovanstva.
Konec sveaborškega upora.
Sveaborški upor je popolnoma zadušen. Vojne ladije so izstrelile 450 bomb na utrdbe,
ki so jih zasedli uporniki. Ubitih je bilo 150 artiljeristov iu 500 finskih soc. demokratov, zaprli so pa 800 soc. demokratov in 50 artiljeristov. Častnika Kahansky in Cntil Janok sta pobegnila. Vojno sodišče bo v kratkem sodilo 700 artiljeristov, 500 soc. demokratov in 100 mornarjev. Ni šc znano, ali bo sodilo civiliste upornike rusko ali finsko sodišče.
V	Helsingiorsu ie nastal mir. Rdeča garda ie razgnana, končana tudi splošna stavka. Eden glavnih voditeljev upora na »Potem-kinu«, mornar Matušenko, je prepotoval finska mesta, kjer so bili zadnji upori. Matušenko jc obiskal tudi preoblečen kot orožniški častnik oblasti v Sevastopolu in Odesi, kjer je poizvedoval pri oblastih, kako sodijo o vojaških četah. Oblasti so Matušenka natančno obve-tilc, kako sodijo o vojaštvo.
V	soboto zvečer se je vnel boj v Helsingforsu med rdečimi gardami in vojaškimi patruljami. »Rdeča garda« le streljala na vojake iz revolverjev. Ruska pehota in garda sla razgnali rdečo gardo in zaprli 50 oseb. Policija je zasedla glavne točke v mestu in si osvojila končno pisarne rdeče garde.
Sobotna zasebna poročila so trdila, da sveaborška iu kronstadska vstaja še nista zadušeni. Trdilj so celo. da so zasedli uporniki še dva otoka in da imajo zasedenih sedem otokov ter da divja v Kronstadtu meščanska vojska. Med sveaborškimi vjetimi uporniki je tudi bivši član dume Onitko.
Sobotna zasebna poročila so tudi trdila, da zasledujejo v Baltiškem morju dvoje upornih ladij. Sveaborški uporniki so nameravali zasesti Petrov Dvorec in vjeti carja, ko bi osvojili Sveaborg in Kronstadt. Baje je bilo peterburško prebivalstvo v soboto zelo razburjeno in jc pričakovalo, da proglase vojaško diktaturo. VojSštvo je zaseello v ruski pr-vostolnici v soboto vse cestc in hiše. Zvečer je padalo tudi več salv na delavstvo, ki so navalili na carinski urad. Središče mesta je pa bilo mirno.
Vest o uporu na križarici »Pamjat Azova« jc razburila moštvo več manjših ladij tako, da je zapustilo ladje in sc podalo na suho. Prebivalstvo v Kronstadtu je baje ogorčeno, ker so ustrelili sedem mornarjev v Kronstadtu.
Upor na križarici »Azia«.
Poročajo, da se jc uprlo tudi moštvo na križarici »Azia«. Križarica baje plove z razvito rdečo zastavo po morju, a ne vedo, kje. Zasledovati ladje ne morejo, ker sc je uprla posadka tudi na štirih bojnih ladjah in na neki torpedovki. V Kronstadtu so odkrili baje zaroto v vseh pehotnih polkih. Trdnjavsko poveljništvo se ne upa nastopiti proti osumljenim častnikom in vojakom, ker se boji splošne vstaje.
Finski revolucionarji napovedujejo upor armade.
Finski revolucionarji napovedujejo splošno vstajo ruske armade 14. t. m. Med revolucionarji' širijo okrožnico, ki grozi s smrtjo vsem častnikom, ki bi sc do 14. t. m. ne pridružili upornikom.
Finski senat, časopisje in prebivalstvo jc ugovarjalo proti grozodejstvom rdečih gard. Tudi socialna demokracija izjavlja, da nima zveze z rdečimi gardami.
Stavka v Peterburgu.
Do polnoči 5. t. m. ni bilo nadaljnih nemirov. Stavkajo izvoščeki, uslužbenci tramvaja itd. Zcleznice poslujejo redno. Mesto izgleda kakor izumrto. Niti vojaške patrulje nc krožijo. Ker stavkajo tudi črkostavci, ne izhaja v Peterburgu noben list razen »Novega Vremena. Vseli delavcev stavka v Peterburgu 66.100. Mesto jc mirno. Večina trgovin je odprtih. »Vladni vestnik« je izšel v velikosti pol strani.
Splošno sodijo, da sc jc izjalovila po revolucionarnih strankah napovedana splošna stavka.
V soboto so bile večinoma vse peterbur-ške hiše okrašene z zastavami na čast godu carice matere. Delavstvo je apatično. Za soboto napovedane stavke železničarjev ni bilo.
Vlada je bila v soboto v skrbeh, ker je bila pretrgana brzojavna proga med Petrovim Dvorcem in Oranienbaumom.
Stol.vpin namerava odstopiti.
Stolypinovi poizkusi so sc izjalovili, da pridobi nekaj članov razpuščene dume za svoje ministrstvo. Stolvpinu zato merodajni krogi več ne zaupajo. Žalostno finančno stanje v Rusiji bo prisililo vlado, da skliče dumo prej, kakor so nameravali prvotno. Stolypin in minister za zunanje stvari Izvolsk odstopita v najkrajšem času.
Ze sobotna poročila so trdila, da prevzame najbrže zopet vlado Witte. Druga poročila pa trdijo, da je sklenil car uvesti vojaško diktaturo.
Car namerava odstopiti.
Med pariškimi diplomati se govori, da je Fzjavil car z ozirom na upore v mornarici, da namerava odstopiti. Carica podpira načrt, ker se boji, da nameravajo umoriti carja. Baje je pozval car k sebi Stolypina, s katerim se je posvetoval o svojem nameravanem odstopu.
Strah med varšavskimi judi.
Med varšavskimi judi so širili oklic, ki jih poživlja, naj na dano znamenje pridejo oboroženi na barikade. Judovsko prebivaltsvo je pa zelo razburjeno. Boji sc namreč, da širijo oklice policijski agentje provocateurji. Mnogo judovskih rodbin je zapustilo Varšavo, ker sc boje pogroma, kakor pravijo Rusi zasledovanju in preganjanju judov.
V	soboto se je poročalo iz Varšave: Revolucija je v Varšavi. Tatinske tolpe krožijo po mestu in plenijo trgovine. Napadena jc bila soproga poveljnika orožnikov. V njeni navzočnosti so ji umorili otroka.
Revolucija v Siinferopolu in Novorosiskem.
V	Smiferopolu in Novorosiskem so vdrli revolucionarji v gubernijsko tiskarno, kjer so prisilili črkostavce, da so natisnili vyborški oklic. V Voronežu so zaprli bivšega dumini-nega člana Medvedeva.
Napad na vlak, tvornico in nevski samostan.
Pri Libavi so napadli roparji dne 5. t. m. neki osebni vlak. Dva poštna izprevodnika so ubili roparji. V soboto jc kakih .30 oboroženih oseb napadlo tvorniški kontor akcijske družbe Rudzki &Comp. ob tretjem vislskem mostu v Varšavi ravno ko so izplačevali delavcem tedenske plače. Roparji so obkrožili poslopje, nekaj jih jc pa vstopilo v pisarno. Uradništvu so zagrozili s smrtjo, ako bi sc upiralo, nakar so oropali iz blagajne 850 rubljev. Neki inženir je skočil skozi okno in pozval na pomoč delavce, ki so gradili neki most. Roparji so streljali za njim, a ga niso zadeli, nakar so pobegnili. Ko jc prihitel inženir z delavci, da prime roparje, teli že ni bilo več. Pobegnili so, ne da bi zapustili kako sled.
Oboroženi revolucionarji so vdrli v samostan Aleksandra Nevskega, ubili arhiinan-tlrita Sopranja in oplenili samostan. Roparji so odnesli .300.000 rub ljev in veliko drugih dragocenosti.
Protest proti zasledovanju zaradi vyborškega oklica.
Ker zasledujejo sodišča one poslance dnine, ki so podpisali vyborški oklic, je podpisalo oklic šc nadaljnih 62 duminih članov. Oklic jc podpisalo dozdaj 24.3 poslancev. Revolucionarna stranka upa agitatorično pridobiti po veliki' sodnijski razpravi vsled vybor-škega oklica.
Skrajna levica italijanske zbornice priobčuje po listih oklic z napisom »Pro Russia«, v katerem izraža svoje simpatije z rusko gosu-darstvenno dumo.
Člani razpuščene dume skličejo konferenco vseh strank, da se razgovore o izdaji strankinega glasila, o katerem se pa niso sporazumeli.
Poročilo avstrijskega poslaništva v Peterburgu o mornariški vstaji.
Avstrijsko poslaništvo v Peterburgu jc poročalo I. t. in. o uporu v ruski mornarici avstrijskemu ministrstvu za zunanje stvari: Peterburški merodajni krogi so trdno prepričani, da sc združijo za revolucijo vse revolucionarne stranke. Upori v Kronstadtu in Sveaborgu šc niso zadušeni. Pričakujejo uporov v vseh obrežnih kraiih, ki imajo posadke. Danes (l. t. m.) so razširjali po celi Rusiji med vojaki in kmeti prekucijskc oklice. Vlada sodi, da se sme zanašati na velik del armade in zato ni pesimistična.
Sevastopoij.
Neko sobotno poročilo trdi, da so razburila sevastopoljsko artiljerijo poročila o svcaborških in kronstadtskih nemirih. Skryd-lov baje zahteva, naj pomnože pehoto. Arzenal so iz previdnosti zaprli. Sevastopoljsko posadko so ojačili z dvema pehotnima polkoma, ki sta sc pa baje pridružila upornikom.
Vstaja v Juzovi.
V Juzovi so se uprli delavci po topilnicah. Ponoči dne 3. t. ni. so došli v Juzovo policisti in dve eskadroni dragoncev, ki so takoj zaprli voditelje, a vojaki so to preprečili. Ranili so več oseb iu zaprli voditelje delavcev.
lierzensteinov pogreb.
Herzensteina so pokopali v Terjoki, ker se jc bala vlada nemirov, ako bi ga pokopali v Moskvi. Pogreba se je udeležila velika množica, ki je nosila rdeče zastave in pela revolucionarne pesmi.
»Stranka pravih ruskih ljudi.«
Ruska vlada po zasebnih peterburških poročilih ne namerava ničesar ukreniti proti nastopu takozvane stranke »pravih ruskih ljudi«, ki zahtevajo, naj iztrebijo vse kramolnike, h katerim prištevajo voditelje revolucionarnih strank in pa tudi člane razpuščene ruske gosudarstvenne dume. Stranka »pravih ruskih Ijudij« je sestavila natančno listino, ki obsega dve skupini na smrt obsojenih ljudi i. Prva skupina obsega imena onih na smrt obsojenih kramolnikov, za katere že imajo morilce in pa take, za katere šc iščejo morilcev. Glasilo voditelja črnih sto P. Kruševana »Drug« in list »Novo Vreme« sta kar na uvodnem mestu razpravljali, da ni kaznjivo, če sc naredi neškodljiv kak kramolnik. Prva žrtev te stranke je bil jud Herzenstein.
Vlada jc prepovedala list »Rječ« in še neki list, ki ga je izdajala peterburška vseuči-liška tiskarna.
Skoda Rusiji po revoluciji.
Novo Vreme« je priobčilo ministrsko objavo, ki naznanja, da je znašala škoda po revoluciji v evropski Rusiji leta I905 24,924.000 rubljev.
ČASTNIKOM PREPOVEDANO SODELOVANJE PRI POLITIČNIH ČASNIKIH.
Vojno ministrstvo je izdalo tajno reser-vatno povelje, ki strogo prepoveduje častnikom vsako aktivno sodelovanje pri političnih društvih in sodelovanje pri političnih listih. Vsa vojaška poveljništva so dobila strog ukaz, da morajo paziti v tem oziru na častnike. Cesar je izvedel, da so mažarski častniki priobčevali po listih članke, ki so zagovarjali Košutove zahteve glede armade, zato so izdali vojaškim poveljništvom reservatno povelje.
PROTI AVSTRIJSKI MANIFEST A NOSNI.
V	noči od srede na četrtek so bili nabiti po voglih manifesti, s katerimi sc jc pozivalo prebivalstvo, naj sc pridruži k gibanju jugoslovanske zveze. Ta zveza dela namreč na to, da bi osvobodila bosansko ljudstvo izpod tujčevega jarma. Policija je dala seveda manifeste takoj odstraniti.
SPRAVNA POGAJANJA MEI) FRANCOSKO VLADO IN APOSTOLSKO STOLICO.
»Matin« poroča, da jc sporočil papež francoskim škofom, da pritrjuje lojalnim poizkusom glede uvedbe določil o ločitvi cerkve od države. Pogajanja bo vodil s francoskim ministrstvom za bogočastje nadškof v Rouenu. Potrjeno »Matinovo« poročilo še ni. Tudi, kar pišejo razni listi o nekih odločitvah svete stolice, ki baje priznava od republike ustvarjeni položaj, še ni gotovo.
SVETA VOJSKA PROTI FRANCOZOM V MAROKU.
V	Maroku se pripravlja velika demonstracija proti Francozom. Proti Francozom proglašajo sveto vojsko in prigovarjajo podkralju Abdul Hafidu. naj se proglasi za sultana.
ANARHISTI GROZE CURIŠKI VLADI.
Anarhisti razširjajo letak proti curiški v ladi zaradi njenega stališča nasproti stavku-jočitn delavcem. Anarhisti poživljajo v letaku na vstajo in na umore. Curiška kantonska vlada je ukazala, da naj zapro tri anarhiste.
NEMŠKI KOLONIALNI ŠKANDAL.
Član tvrdke Tippelskirch, ki je podkupila zaprtega maioria Fischeria ie tudi pruski po-
«
ljedelski minister Podbielski, ki je lastnik 40% tvrdkinega premoženja. Tudi legacijski svetnik Bumler je solastnik tvrdke s 40%. Lastnik tvrdke sam Tippelkirch je založil le 5%. Minister Podbielski bo moral najbrže odstopiti.
Proti tajnemu legacijskemu svetniku pl. Konigu so uvedli disciplinarno preiskavo,kerse ni oziral na ovadbe o prestopkih uradnikov in častnikov v nemških afričanskih naselbinah. ITALIJA PROTI TUJIM VOJNIM LAD1JAM.
Italijansko ministrstvo jc ukazalo, da vojne ladije ne smejo ostati v italijanskih vojnih pristaniščih nad 8 dni in Ic po tri v istem času. Italijanska vojna pristanišča so: Benetke, Lagune, Tarent, Mesina, Gaeta, Spezia, Madda-lena, Genua in Vado.
RUMUNCI STRELJALI NA BOLGARE.
Iz Silistrije poročajo, da je streljala ru-tnunska obmejna straža na čoln bolgarske flo-tile. Rumunci so oddali iz pušk 16 strelov. V čolnu je bil inženir Minčev, ki je na študijskem potovanju. Ranjen je bil en vojak in dve bolgarski perici. Bolgari niso streljali nazaj. —
NESPORAZUMLJENJE MED ČRNO-GORO IN TURČIJO.
Črnogorski knez je razpustil zadnji čas svoja dva bataljona, ker je odpovedala Rusija svojo letno podporo 100.000 rubljev Črni-gori. Črnogorski knez je naprosil turškega sultana za drugo posojilo, ki bi je vračala Črnogora pod pogoji prvega črnogorskega pri sultanu najetega posojila. A sultan je odklonil prošnjo črnogorskega kneza Črnogorski knez je nato ukazal, da morajo v bodoče služiti mohamedanci v armadi, da ne smejo nositi mohamedanske žene pajčalonov na cesti in da se morajo podvreči mohamedanci črnogorskim sanitarnim policijskim predpisom pri ogledovanju mrličev. Mohamedanci so nato sklenili, da se izselijo iz Črne gore. A črnogorski knez je nato naložil Turkom tako velik vojaški in izselniški davek, da se lahko govori o konfiskaciji vsega turškega posestva v Črni gori. Sultan je nato sporočil mohame-danskim Črnogorcem, da jim rajši zagotovi v Turčiji cksistenco, kakor pa da ostanejo v Crni-gori. Knez je nato sklenil, da da v najem svoji dve morski pristanišči kaki evropski velevlasti, da tako dobi vsoto, ki jo potrebuje za vzdrževanje svoje stalne armade.
Oče onega učenca, ki so ga ubili turški roparji pri Sjenici, se je podal skrivaj v turško vas Vilicko, kjer je v krvno osveto za svojega sina umoril beranškega vojaškega zdravnika Husejna efendija.
PROTIGRŠKA AGITACIJA V BOLGARSKI
Kakor poročajo iz Sofije dne 3. t. m., se je po deželi zopet pričela protigrška agitacija. V Dobriču je množica zasedla grško cerkev. V raznih vaseh so se Bolgari polastili grških samostanov Pripravljajo se novi shodi v Plovdivu in Staniinaki. Kakor poročajo novine, so se Grki v omenjenih mestih oborožili, da se bodo v slučaju novih napadov mogli braniti.
GRŠKA ŽUGA Z BOMBARDOVANJEM BOLGARSKIH PRISTANIŠČ.
Sofijski list „Večernja Pošta" javlja, da je grška vlada po svojem odposlancu v Carigradu prosila porto za dovoljenje, da sme spustiti nekoliko vojnih ladij skozi Dardanele. Iste bi se podale v Varno in Burgas, da ju bombardirajo, ako bi se Bolgarija branila od-škodovati Grke in kaznovati krivce. Porta je pa to prošnjo zavrnila.
POČITNICE VLADARJEV.
Tudi vladarji imajo v poletnih časih svoje počitnice. Naš vladar, kakor znano, prebije najrajši v Išlu, nemški cesar Viljem potuje po morju najrajše ob skandinavskem zahodnem obrežju. Angleški kralj Edvard, ki je zelo debel, obiskuje že leta Marijine Toplice. Italijanski kralj Viktor Emanuel prebije počitnice v gradu Racconigi. Belgijski kralj Leopold počiva v Ostende. Portugalski kralj Karlos bi tudi rad prišel v Marijine Toplice, a se boji Portugalcev, ki so že zabavljali, da preveč zapravlja po tujih toplicah in zato je rajši v domačih toplicah Pedras Salgados. Španski kralj je pa potoval letos na ljubo svoji mladi kraljici na Angleško. Ruski car pa nima nobenih počitnic, ker mu jih ne privošči revolu-
FRANCOZI IN ANGLEŽI.
Francozi nameravajo odstopiti Angležem Tahiti, ki je zanje brez vrednosti. Angleži pa odstopijo Francozom drugod zemljišče.
SMRTNA OBSODBA OKLOPNICAM.
Zadnje francoske pomorske vaje so bile usodne za oklopnice. Francoska hoče v prihodnje graditi Ic podmorske čolne, s katerimi upa, da obvaruje zadostno svoje obrežje. — Oklopnice so škodljive in nekoristne. Lc nekaj podmorskih čolnov zadostuje, da zadržijo vsako sovražno brodovje. Deset podmorskih čolnov lahko uniči vso angleško sredozemsko brodovje.
VOJAŠKE VAJE OB ITALIJANSKI MEJI.
Od 13. do 20. t. m. se vrše v trbiški okolici brigadne vaje. Čete bodo prekoračile 1616 m visoki Mojstroški prelaz v Trento in Flič. Brigado bosta spremljali tudi dve bateriji 9. divizijskega artiljerijskega polka.
TREPOV V NEMILOSTI.
Peterburg. Listi poročajo, da jc general Trepov izgubil pri carju ves vpliv. Sedaj sta v carjevi milosti njegova adjutanta grof Orlov in knez Trubecko.i.
ITALIJANSKI LEVIČARJI RUSKI DUMI.
Milan, 4. avgusta. Člani skrajne levice italijanske zbornice, zborujoči v Milanu, so poslali bivšim poslancem dume brzojavko: »Duma je mrtva! Živela duma! Živela svoboda ruskega ljudstva!«
FERRI - PORAŽEN V nedeljo se je vršila v Porto Maggiore ožja volitev v italijansko komoro med znanim odlikašem socialne demokracije v Italiji, Fer-rijem, in konservativcem Chiozzijem. Oddanih je bilo 4237 glasov. Chiozzi je dobil 1943, Fcrri pa 1939 glasov. Zmagal je torej prvi. Kako srdit je boj, kažeta veliki odstotek udeležencev na volitve in pa mala razlika med številom glasov na eni in drugi strani.
Iz Rima javljajo, da je ta poraz Ferrijev silno razburil v socialističnem taboru.
Štajerske nouice.
š Posebni vlak Štajercev na tretji slovenski katoliški shod bo šel v nedeljo 26. avgusta okrog 4. ure zjutraj iz Maribora, v ponedeljek bo na vse rano peljal Štajerce k Mariji Pomagaj na Brezje in popoldne po ogledu Bleda z Lesc v Ljubljano k prvemu slovesnemu zborovanju. V torek se udeležijo Štajerci obeh slovesnih zborovanj predpoldne in popoldne. Predpoldne bodo mnogi pohiteli v Postojno — čc se oglasi 300 udeležencev za Postojno, bo v Postojno vozil posebni vlak, drugi si bodo še ogledali Ljubljano, zlasti muzej. V torek ponoči se vrnemo na Štajersko. Ta krasni program zasluži kolikor mogoče veliko udeležencev. Katoliški naši rodoljubi, zlasti duhovščina, agitirajte povsod za veliko udeležbo. Pošljite voznino do 15. avgusta gotovo č. g. župniku Medvedu v Laporje. Potrebno se še objavi.
š Trbovlje. Do zdaj smo vedno mislili, da je v naši občini slovenščina na prvem mestu. Toda motili smo se. Pred nami leži knjižica delavca, ki je delal v kemični tovarni v Hrastniku iu v kateri je poleg običajnega »zur Zufriedenheit gearbeitet und gesund ent-lassen« sledeči pečat: Gemeinde Amt Trifail, Section Hrastnigg im Kronlande Steiermark. Podpisan je: Der Gemeinderat: R. Dierinayr. Morda ne bi bilo odveč, če bi se malo pojasnilo, kaj je s to nemško »sekcijo« na Hrastniku ?!
š Celjska okoliška občina. Žc pred dalj česom smo objavili iz zelo zanesljivega vira vest, da nameravajo Nemci naskočiti ob prihodnjih volitvah občino okolice celjske. Dobili smo na to dopis, da ta vest ni resnična, in smo molčali. Sedaj pa pride »Deutsche Wacht«, ki v obširnem članku pojasnjuje dozdevne napake sedanje slovenske občinske uprave ter poživlja na boj za to občino, »ki mora priti v nemške roke, kakor Teharje!« Poučili smo sc takoj o pritožbah »Vahtarce« in dobili obvestilo, da so to le podla izmišljena obrekovanja. Iz vsega članka je pač razvidno, da se je treba pripraviti na boj, ki naj konča za Slovence nc samo z zmago, ampak s častno zmago. Iz »Vahtarce« se pa tudi lahko poučimo, kako moramo biti v vsem previdni, da nc pade na nas niti senca kakega madeža. Pojasnili bi sicer laži »Vahtarce«, ali potrebno to ni; kedor čita članek in pozna celjske razmere, ve kdo in zakaj ga je pisal. Za Nemce na Bregu nimajo predpravic, kcdor jih hoče, naj gre v mesto Celje; tam sme Nemec vse, Slovenec pa ničesar.
š Odlikovanje. Šolski svetnik, gospod profesor Ivan K r u š i č v Celju, ki je pred tednom obhajal zlato mašo, je bil imenovan knezoškofijskim svetovalcem.
š Tako je prav! Ptujski »Fajerber« jc žu-x pana Ornika za zasluge, ki si jih jc pridobil za svoj znani harem in za ptujsko bikorejo, izvolil častnim načelnikom. Ptujskim gasilcem gotovo primanjkuje priložnosti, da gasijo ogenj, zato so si oskrbeli s to izvolitvijo priliko za gasitev žeje. Saj imajo oče Ornik denar.
š Krščanski učitelji štajerski so se začeli organizirati. Osnovali so si že svoje društvo, čegar pravila je namestništvo potrdilo. Pristopilo je že vse polno članov.
š Iz Šoštanja se nam poroča, da je I. Vo-deb izpuščen iz zapora.
š Potres. Iz Rajhenburga poročajo z dne 4. t. m.: Danes ob 10. uri deset minut bil jc tukaj lahek potres, ki ni povzročil nikake škode.
š Celjski Bismarkovci hočejo v Liscah napraviti Bismarkov stolp, a ne za svoj, nego za tuj denar. Radi vpijejo o svojem nemštvu, a kadar se jim reče: »Plačaj!«, izgine vse narodno navdušenje. Čc ne bi imeli mestne hranilnice, ki iih zalaga s potrebnim drobižem za njih narodna izzivanja, bi šli vsi
—	že rakom žvižgat. Tako je pri nemškem domu, tako je pri Bismarkovem stolpu. Pri mestnem domu so dobili svet od obč. zastonj, pa imajo vknjiženega več dolga, kot je vrednosti. Za Bismarkov stolp so nafehtali nekaj nad 2000 K, a vse to izven Celja. Največ je seveda nemških mark. Celjski Nemci so velikih ust pri izzivanju Slovencev, pri volilnem golažu in pri raznih »Freibierih«, — drugače pa ima vsak najraje samega sebe in svoj žep.
š Umrla je v Celju g. Ana Z a p u š e k, vdova c. kr. pisarniškega ravnatelja, v starosti 87 let.
š Toča v Celju. Poroča sc nam, da je v soboto popoldne v Celju in okolici divjala huda ura s točo, ki je padala kakor orehi debela. Čeprav je vreme trajalo samo pol ure, jc škoda na pridelkih velikanska.
š Mlado življenje je strla smrt dne 2. t. ni.
—	v Makolah je umrl vlč. g. Anton Pohleven, ki je šele lani 15. avgusta pel prvo sveto mašo. Trpel je dolgo pa udano. Pokopali so ga v soboto. N. v m. p.!
š Velikansko brento je napravil po naročilu neke hrvaške firme g. I. Stoger, sodar v Gradcu. Brenta ne drži nič manj kot 150.000 litrov.
š Lekarno bi radi nekaterniki imeli v Št. Juriju ob južni železnici. Okoličanska občina se je v svoji zadnji seji v tem smislu izrekla. Ali je ta sklep naperjen proti trškemu županu g. dr. G. Ipavicu?
š St. Jurij ob južni železnici. Zadnji torek sc ie tukaj šola končala, tedaj z zadnjim julijem. Pa mi kmetje s tem nismo zadovoljni, ker pozneje, ko se šola začne s 1. oktobrom, bi otroke doma bolj potrebovali n. pr. za pastirje, kakor pa sedaj ob času žetve. Smo pač preblizu celjskega mesta. Popolnoma prav ima okoličanska občina, ako sc je vzdignila proti taki določitvi šolskih počitnic!
š Umrl jc v Sevnici c. kr. davkar v pokoju g. Štefan Z \v i r n.
š Smrt na poti v bolnico. Iz Buč se nam piše: Blaga žena Neža Susteršič,, prevžitka-rica, ki pa jc imela tudi dosti denarja in po-setvo, hotela jc iti v celjsko bolnišnico zdravja iskat. A na potu v Št. Jurju na južni železnici, na vozu jo zaloti smrt daleč proč od doma, od svojih domačih. Človek pač ne ve, kje smrt nanj čaka. To nedeljo je bila na šent jurškem pokopališču pokopana.
š Ponikva. »Kaj pa na Slomškovem domu tako streljajo?« Tako se radovedno povprašujejo stare ženice. Preteklo soboto so vlč. gosp. župnik Kraft blagoslovili novo žago, mlin in opekarno, kar vse je lastnina gosp. dr. Karlovška v Celju. Ljudje pravijo, škoda denarja, ki ga je s tem potrosil, kajti žaga ne bo imela čez nekaj časa nič žagati in za opekarno pa ne bo dobiti pripravne zemlje. Bo-dento videli!
š Vojak smrtno ranil otroka v materinem naročju. Iz Grobelncga se nam piše: Preteklo nedeljo pride v krčmo Jož. Cmoka pijan vojak iz Celja, ki ie začel divjati, da si ni bil nobeden življenja svest pred njim. Kupice jc metal, kakor žogo sem in tja, potem potegne »bridko sabljico« in maha ž njo, kakor bi imel Japonce pred seboj. Smrtno rani otroka v naročju svoje matere, in ubogo mater samo in več drugih oseb. Pogumen mu nazadnje izvije orožje. Te dni se je prikazala komisija na licu mesta v treh kočijah. O nesrečni alkohol.
š Veliko nevihto so imeli v soboto v Gradcu in okolici. Padala je silna toča. V Gradcu so morali na delo ognjcgasci.
Koroške nouice.
k 251etnico mašništva je 2. t. m. obhajal v Elizabctni cerkvi v Celovcu č. g. župnik in dekanijski svetnik Josip Kubica iz Starega dvora. Pred 25 leti je pel jubilant v ravno ti cerkvi prvo sv. mašo.
k Vročina. Žc skoraj 14 dni solnce v Celovcu in okolici prav vroče pripeka, ako-ravno mesto v planinskem kraju leži. Ljudstvo se hodi trumoma v Vrbsko jezero in bližnje potoke hladit. Suše do zdaj ravno šc ni, bode pa kmalu, če se vreme ne spreobrne.
k Strela je ubila štiri vole na planini pri Motnici ua Zgornjem Koroškem. Prizadeta sta dva kmeta ter imata radi tega kakih 1800 K škode.
k Odhod na vaje. Pešpolk št. 17 odide 6. t. m. zjutraj na vaje proti Trbižu, ter sc vrne še lc 5. septembra v Celovec.
Dnevne nouice.
+ Na naslov ljubljanske »Narodove« klike
jc napisal »Gorenjec članek iz katerega posnemamo nekaj odstavkov v informacije našim somišljenikom. »Gorenjec«, ki očividno ni zadovoljen z dr. Tavčarjevo politiko, piše:
»Splošna volilna pravica — o enaki volilni pravici namenoma ne govorimo — bo tako močno uplivala na naše politično gospodarsko i'n socialno življenje, da bodo izginile vse stranke, ki sc ji bodo upirale. Taka stranka si bo mogla prisvajati k večjemu posel kritika, kritikovati1 bo mogla pri jaslih stoječe osebe iu njihove tendence, na dnevno politiko pa nc bo imela neposrednega upliva. Mi se bojimo, da pride narodno-napredna stranka na Kranjskem v tak položaj, če korenito nc izpremeni svoje taktike. Iu sedaj jc zadnji čas odločen, za resen korak. Vsak dan zamude povzroča povzroča nezaupnost, desorganiza-cijo, pospešuje nejasnost, podpira uskoštvo. Ta korak je mogoč, ne da bi stranka grešila proti svojim načelom. Mi smo globoko prepričani, da je naloga napredne stranke, da računa brez strahu z obstoječim dejstvom, da sc izjavi za splošno volilno pravico brez pridržka, da vstraja na tem staišču dosledno iu odločno, brez vsake recidive. S trditvijo »mi smo načeloma za splošno volilno pravico ali nismo za to reformo, ker nam je krivična,« ni nič pomagano. Prvič zato ne, ker jc ta trditev tako splošna, da bi se ž njo dalo oponirati vsaki volilni reformi, drugič — in to je za nas glavno — ker nimamo inoči, preprečiti jo. Naj sc sklenejo v Ljubljani vsak teden resolucije, ki naznanjajo naprednim poslancem, razbiti načrt volilne reforme, ostale bodo brez vspeha. Razbiti si zna stranka svojo glavo, čc vstraja na tem stališču, volilne reforme pa ne bo preprečila. Tirati nadalje javno mnenje v to smer, sc pravi siliti v močvirje, odkoder ni izhoda. Tu treba odločnega, resnega koraka. Lc na ta način je mogoče, da dobi stranka zopet sigurna tla pod svojimi nogami, da reši svoj »raifcon detre«, da sc ne krči od dne do dne, da se ne omeji samo na kritiko, ampak zadobi pozitiven program. Lc na ta način je mogoče pridobiti zopet Idrijo, obdržati pri državnozborskih volitvah ljubljanski mandat. Lc na ta način pridobila bi
stranka tal v dclavskfli in industrfjalriih krajih'. Nihče naj nam ne očita, da izdajamo interese naših meščanov in naše inteligence. Če je danes naše meščanstvo obglavljeno, naši zastopniki niso brez vsake krivde. Kdor prej pride, prej melje, in zamujeno je zamujeno. Vendar naš namen ni rekriminirati, mi le pov-darjamo ,da nam kljub temu ni treba obupati. Gotovo je, da je sedaj pri volitvah v državni zbor razen Ljubljane resen boj s klerikalno stranko nemogoč. Nc verujemo pa, da se bodo te razmere vzdržale kar skozi desetletja, če Ic ne bomo križem držali rok. Upamo, da se bede to gosiiodarstvo prej preživelo, nego se pričakuje. Pred nekaj let pojavila sc je pri nas struja mladih, ki si je postavila za svojo nalogo — »malo delo«. Danes morda izprevidi vodstvo narodno-napredne stranke, kako neprimerna taktika je bila, da ta struja ni našla pri njem tiste navdušene podpore, ki jo je zaslužila. Če se spominjamo na kritiko tega delovanja, je morda »Slovenec« bolje vedel ceniti nevarnost tega stremljenja za njegove namene, nego napredna stranka korist, katero bi lahko imela neposredno od tega soci-jalnega pojava. Potreba pa jc, da preneha najpoprej pri vodstvu stranke vsako omahovanje, da se ustvari jasen položaj. Nikar vzbujati u|)ov, ki se ne morejo uresničiti in ki napravijo razočaranje tem bridkejše.
Potreba je, da prešine vse svobodomiselne sloje, vse struje, vse stanove čut, da imamo vsi en smoter. Potreba je, da previdijo vsa javna, napredna glasila, da se premaga vsaka osebna mržnja, da se ustvari krepka, na najširši podlagi osnovana organizacija, potreba jc na ljudstvo vplivati po popularnem, cenenem, vsakemu pristopnem tisku. Tendenca tega tiska morala bi biti strogo stvarna ter ozir jemati na socialni nivo ter čustvovanje našega kmeta. Poklic narodno-napredne stranke je: prilagoditi sc brez pridržka splošni volilni pravici in — malo delo.« Govori se. da je za tem člankom skrit ljubljanski župan Hr; ar.
+ Zgodovinski dan. Danes, 6. avgust, preteče sto let, kar je odložil cesar Franc II. rimskonemško cesarsko dostojanstvo in se je od takrat imenoval samo Franc prvi, ccsar avstrijski. Na ta dan — dne 6. avgusta 1806 — je prenehalo od 25. dec. 800 obstoječe rimskonemško cesarstvo, katerega prvi nosi-telj je cesar Karol I. Veliki.
1 Tajinstvena napitnica. Pod tem naslovom čitamo v »Naši Slogi«: V italijanskih listih čitamo, da je na banketu, ki so ga imeli tukajšnji (v Pulju) častniki povodom proslave štiridesctletnice bitke pri Visu, podadmiral Ripper izustil jedino napitnico, s katero je nazdravil italijanski vojni mornarici. Konec te napitnice se je baje glasil: »Poživljam gospodo, da dvigne čaše v prospeh kraljevske italijanske vojne mornarice.« Nato je godba zasvirala italijansko kraljevsko himno. Da povemo po pravici: mi priprosti ljudje ne ume-jemo te napitnice — nam sc zdi jako tajinstvena.
I Slovensko katol. zobraževalno društvo
so ustanovili v Velikem Dolu na Krasu.
+ Nadvojvoda Friderik pride v Gorico 17. avgusta.
+ Zveza »nemških« ognjegasnih društev
jc bila 29. julija t. I. ustanovljena v Kočevju. Mesto Kočevje je bilo tem povodom v frank-furtarskih zastavah. »Nemški« ognjcgasci bodo imeli znamenja »K. D. G.«, t. je: »Krain, Deutscher Gauvcrband.« Za načelnika zveze je izvoljen mož s pristnim nemškim imenom P o r u p s k i. Na zdar!
—	Maturanti ljubljanske gimnazije iz leta 1881 napravijo dne 8. t. m. prijateljski sestanek v Ljubljani. Na sporedu je: Ob 9. uri zadušilo opravilo za umrle gospode profesorje in devet tovarišev v loretanski kapeli frančiškanske cerkve .Ob lO.uri sestanek v gostilni »pri Zvezdi«, koder bo ob 12. uri skupno kosijo. Drugi dan, 9. t. m., skupni izlet k belo-peškim jezerom. Aranžma tega sestanka se jc poveril gospodu proštu dr. Elbertu v Novem mestu.
—	Novo društvo. Deželna vlada je potrdila pravila »Obrambne zveze obrtnikov«. Društvo ima namen, nastopati za politične pravice in gospodarski blagor obrtnega stanu, za širjenje stanovske zavesti in bo dajalo obrtnikom tudi pravno pomoč.
—	Velika slovenska slavnost je bila včeraj v Trstu povodom razvitja zastave »Tržaškega podpornega in bralnega društva«. Slovenska društva so prvikrat nastopila v sprevodu z razvitimi zastavami.
—	Topničarjem, kateri so na potu v Krško k strelnim vajam, sc je včeraj en konj pri kopanju v Krki vtopil. Vojak, kateri ga je vodil, se je z največjo težavo rešil gotove smrti, ker na dotičnem kraju je vedno velik »vrtinec«. Ko sc jc konj vtapljal, prizadel je vojaku s kopitom dva udarca, enega na glavo, enega v noge, ki sta pa neznatna. Poklicani konjač jc bil takoj na mestu in je mrtvega konja izvlekel iz vode. Konj ni bil posebne vrednosti.
—	Predavanje. V nedeljo, dne 5. avgusta, .ic predaval v bralnem društvu v Naklem abi-turijent gospod Peter Sprajcar o ameriških Slovencih. Predavanje je bilo poučno in zanimivo žc vsled tega, ker jc predavatelj preživel par let med ondotnimi Slovenci.
—	Velik dar istrski družbi sv. Cirila in Metoda. Bivši blagajnik Alleghcnske »Narodne Obrane«, g. A. Skrivanič, je posla! nedavno
ravnafefjstviY 3ru?be sv. Cirila ln Metoda za Istro 4000 kron.
—	»Slov. Narod« — pošten list. Ta po-
štenjakovič me je 5. t. m. napadel po svoji maniri. Dne 9. t. in. sem mu poslal popravek, kjer sem zanikal v postavni obliki, da bi bil s prižnice koga zmerjal in posebno, da bi bil svojim župljanom dejal »šeme«. Popravek je »Narod« prinesel, toda ni se mogel zdržati, da bi me ne napadel vnovič. Hinavsko zavija oči in pravi: »Plantarič naj si nikar ne domišljuje, da bo temu njegovemu popravku, ki mu ga je napravila modra Lampkova glava, kdo verjel. S 5} 19. se da vse »popraviti« in napraviti iz črnega belo; Š 19. se vsled tega poslužujejo navadno ljudje, ki so tako umazani, da se ne morejo drugače oprati, kakor z zloglasno frazo »ni res«. — »Narod« sigurno pri tem računa na zabitost svojih backov, ki niti ne vedo, da jc v postavi določena oblika popravka in da se list napadalec niti1 drugače prisiliti ne da, da bi priobčil popravek, kakor če je spisan v postavni obliki. Dopisnika »Narodovega« pa, kateri je trdil, da sem svoje žup-ljane imenoval »šeme«, imenujem javnega laž-njika in obrekovalca, dokler ne prekliče svojega obrekovanja. — Št. Lambert, 17. julija 1906. — Jožef Plantarfč, čupnik.
—	Toča na Dolenjskem okoli Št. Ruperta. Pred enim mesecem je po nekaterih krajih tukajšnje občine padala debela toča in napravila mnogo škode po polju in vinogradih. Tudi v sobto 4. t. m. se je pripodila vihra iz Dolskih hribov, in se je vsula, kakor orehi in jajca debela toča. Po Škrljevem, v Dragi, Kamnju, na Homu, v Hrastnem in Cirniku je vse potolkla, vse je strto in uničeno, po Za-bukovju, Okrogu, v Št. Rupertu in bližnjih krajih pa deloma. Revščina in obup sta posledica. Veliko let že ni bilo toče, ker se je prejšnja leta na strelnih postajah dosledno in hitro streljalo; sedaj se pa ali ne strelja ali pa le v redkih presledkih in — zopet bije toča. Treba bo torej obrniti zopet več pozornosti streljanju proti toči.
C. in kr. eskadra v Trstu. V soboto ob 8. uri predpoldne je pod poveljstvom kontreadmirala Jedina priplula v tržaško pristanišče c. in kr. eskadra, ki ostane ondi štiri dni. Eskadra obstoji iz 10 velikih vojnih ladij in 10 manjih in večjih torpedovk. Ob 10. in pol uri je na jahti „Lacroma" dospel tudi poveljnik vojne mornarice Montecuccoli.
—	Posebni vlak iz Trsta v Bohinjsko Bistrico. Na Bohinjsko Bistrico je pripeljal v nedeljo, dne 5. avgusta poseben vlak nemško telovadno društvo »Eintracht« iz Trsta. Vendar je bilo največ Lahov.
—	Izletnikov na Črno prst je bilo včeraj okolu 70. Največ bilo jc Primorcev iz Cirkna, Tolmina in Trsta.
—	Nesreča v gorah. Na prehodu proti Malnerjevi koči se je včeraj dopoldne ponesrečil abiturijent M a r t e 1 a n c, sin znanega lesnega trgovca iz Trsta. Padel jc kakih 5 metrov visoko in obvisel na steni 40 m visoki. Poškodoval se je na glavi.Prenesli so ga v Orožnovo kočo, kamor ga je prišel ogledat g. dr. Vacik, bistriški zdravnik.
—	Pesnik Simon Gregorčič je obiskal pretečeni teden v spremstvu gosp. župnika Aljaža Bohinjsko jezero in Savico. Odpeljal se je. potem z vlakom v Gorico.
—	Zdravnikov potrebujejo deželni bram-bovski polki. Pomanjkanje je že zdaj veliko, a se bo v bodoče še povečalo. Zato so tudi pogoji za zdravnike, ki mislijo vstopiti v to službo, zelo ugodni. Takoj pri vstopu dobe odškodnino za študije v znesku 6000 kron. Tisti, ki so že službovali po javnih bolnicah, ohranijo svojo stopnjo in postanejo v kratkem pol-kovni zdravniki. Tisti, ki šele vstopijo, ostanejo dve leti na Dunaju, seveda na državne stroške. Nadalje se bodo izobrazovali na visokošolskih klinikah.
—	Smrtna kosa. V Štanjelu na Krasu je umrl trgovec g. Mihael Ravbar star 34 let.
—	Na Bled jc došlo dosedaj 731 tujcev, posebno mnogo iz čeških in hrvaških krajev.
—	Hrvaška frančiškanska provincija. Za provincijala te provincije je izvoljen o. Ven-dclin V o š 11 j a k.
—	Nezgoda pri vojaških vajah v Pulju. Pri vaji 87. pešpolka je popadalo vsled vročine 70 vojakov. Nato so vaje vstavili. Vojaki so si kmalu opomogli.
—	Nočni napad na Pulj. Pred Puljem se bodo vršile^ te dni pomorske vaje po taktiki Japoncev, tfi so za napade zlasti uporabljali temo. Pri tem bodo delovali po utrdbi vsi metalci svetlobe in istotako oddelek vojnega zrakoplovstva, ki je dospel v ta namen iz Dunaja.
—	Domač atlet. V Tržiču se nahaja zdaj domač atlet Jožef Godnov. Po poklicu je mesar. Postave je srednje, a silno močan. Dne L avgusta se je boril z atletom cirkusa »Inter-nationai«in ga po osmih minutah do cela zmagal. Tudi v Monakovem, kjer je dobil več diplom, je odhajal vedno kot zmagovalec iz ro-kobornega boja.
— Azil za mladoletne, ki so bili sod-nijsko kaznovani, pa je upanje o njih, da ne zaidejo več na kriva pota, so otvorili na Šem-peterski cesti v Gorici. Društvo v varstvo takih mladoletnih je najelo tam hišo ter nastanilo za sedaj 8 takih mladičev pod nadzorstvom upokojenega orožniškega stražmeštra Cigoja; prostora je za 10. Društvo oskrbuje tudi nadzorstvo drugih starejših bivših kaznencev, katerim se je preskrbelo delo, tako da izvršuje društvo res lepo, humanitarno nalogo. V azilu je prirejeno vse prav čedno ter je skrbljeno za najstrožji red. Otroci čutijo to dobroto, in vrača se jim veselje do poštenega dela in rednega življenja, upati je, da se jim tudi vrne ter da popolnoma pozabijo na luknje in
skednje, po katerih so se potikali ter počeli kaznive reči. Predsednik društvu je vit. Ca-tinelli, podpredsednik prošt Faidutti, v odboru so tudi sodnijski svetnik Jeglič, soduijski pristav dr. Snider itd. Mladiči v azilu imajo 10 do 15 let; po narodnosti so: 7 Lahov, 1 Slovenec.
— Dopolnilna volitev v Istri. Na dopolnilni deželno-zborski volitvi za mesto Rovinj je bil v četrtek namesto pokojnega drja. Mateja Campitellija izvoljen kandidat italijanskega istrskega političnega društva, stavbeni podjetnik Ivan Benussi.
— Ameriške novice. V Anacondi, Mont., sta Mato Polič in Ivan K 1 i č a n 121ctnega Viljema Barkoviča tako pretepla, da je umrl. — Oba so zaprli. — V Clevclandu, O., se je zažgala po nesreči s petrolejem soproga J. Jakliča. Poleg nje je nevarno opečenih tudi dvoje otrok. — V Clevelandu je umrla hči Franca K o š m r 1 a , a gostilničarju Antonu Novaku je umrl mladolet sin.
Ljubljanske nouice.
lj Dalmatinski cesarski namestnik v Ljubljani in na Bledu. Ekselenca Nikolaj pl. N a r-delli, cesarski namestnik kraljevine Dalmacije, je dospel v soboto semkaj ter ložiral v hotelu »Union«. Visoki dostojanstvenik je odpotoval na Bled, odkoder se vrne že danes nazaj. Cesarski namestnik si je ogledal natančno stavbo »Uniona« in se interesiral za promet tujcev kranjske dežele. Vodstvo hotela »Union« mu je izročilo ilustrovan pro-špekt hotela.
lj V Royal Vio je danes nov zanimiv vspo-red. —
Ij Hišni posestniki mesta Ljubljane se opozarjajo, da je podati popise hiš in napovedi o najemninskem dohodku za priredbo hišne naj-marine za leti 1907/8 najkasneje do 20. avgusta 1906 pri c. kr. davčni administraciji v Ljubljani.
lj Gozdna veselica. V takozvanem »Wo-rishofenu«, prijetni dolinici tivolskega gozda, je včeraj priredilo pevsko društvo »Ljubljana« gozdno veselico. Občinstva je došlo toliko, da se je okoli 500 oseb moralo vrniti. Občinstvo se je prav dobro zabavalo ob mnogoštevilnih šotorih, improviziranih mizah, petju in tambu-ranju. Članice »Ljubljane« so v šotorih spretno in hitro postregle gostom. »Ljubljana« je s prireditvijo lahko zadovoljna, ker ii mnogoštevilna udeležba priča, da ima med občinstvom mnogo simpatij.
lj Prodaja mesa na stojnicah. Na stojnici je pričel prodajati meso tudi mesarski mojster Kune j. Sedaj prodajajo meso na stojnicah že trije mesarji.
lj V. K. Nučič se nahaja sedai v New Yorku, odkoder je v Ljubljano poslal par razglednic.
Ij Hvaležnega se je izkazal. Slikarski pomočnik Anton Jebačin se ga je bil vsled tega, ker jc prišel z nekim dekletom v navskrižje, precej navlekel in je sklenil, da si vzame življenje. Okrog 11. ure ponoči je prišel s svojima prijateljema Francem Ščurkom in črev-ljarskim pomočnikom Pavlom Zeleznikarjem čez Dolenjski most. kjer ie hotel slikar skočiti v Gruberjev kanal, a mu je to preprečil prijatelj Ščurk. Vsi trije so potem nadaljevali svojo pot po Gruberjevi cesti do Streliških ulic, kjer jc slikar preskočil ograjo in planil v vodo. Ko je Zcleznikar videl, da njegov prijatelj »gaga«, je skočil za njim z namenom, ga rešiti. Slikar sc ga je pa oklenil in oba bi bila našla smrt v valovih, ker sta sc bližala nekemu vrtincu, da ni bila o tem že obveščena policija na Karlovski ccsti, ki je prihitela na lice mesta z vrvjo. Nato je policaj na rešilno vrv privezal Ščurka, ki je potem potegnil slikarja in Zcleznikarja iz vode. Brez rešilne vrvi in stražnikove pomoči bi bili dve osebi gotovo utonili. Kmalu potem je slikar opazil, da stražnik aretira nekega pijanca, ki mu je delal sitnosti. Takoj je stopil bližje in pijanca vzel v roke: »Kaj, stražniku se boš zoperstav-ljal!« In pijanček se je slikarja tako ustrašil, da je mirno sledil stražniku, slikar jima je pa sledil toliko časa, da je bil pijanček na varnem.
lj Tatvina kolesa. V soboto zvečer je do sedaj še neznan tat ukradel izpred glavne pošte ognjičarju Viljemu Šoppiju kolo, vredno 200 kron.
Ij Pes popadel je v soboto popoldne na Mestnem trgu trgovskega vajenca Bogomila Beliharja in ga na desni nogi poškodoval.
lj Slepar. Predvčerajšnjim sta sc peljali z vlakom iz Trsta v Ljubljano neka natakarica in neka vzgojiteljica. Letema se jc v ku-peju pridružil neki moški in sc jima predstavil za uradnika iz Trsta. V Ljubljani jih je zvabil v omnibus in jima preskrbel hotelsko sobo. Ko so prtljago odložili, so šli skupno v restavracijo, kjer jim je slepar začel pripovedovati, da je že marsikateri ženski pomogcl, in da hoče tudi tema to storiti. Obljubil jima jc 100 kron, da se bodeta drugi dan lahko odpeljali v Budimpešto, kjer bodeta dobili dobro službo. Denarja jima takoj nc mora dati, ker ga šele drugi dan dobi, in sicer pri neki tvrdki 800 kron. Ženski sta za sleparja plačali v restavraciji zadnje vinarje. Drugi dan je slepar naročil jedila in pijačo v sobo, kamor je povabil tudi ženski (imeli so vsak svojo sobo). Proti večeru jc prišel slepar k vratarju, od katerega je izvabil 8 kron in izginil. Danes zjutraj sta pa morali ženski zastaviti preci-joze, da sta mogli nemoteno oditi svojo pot. Slepar je okrog 38 let star in popolnoma obrit. Nosi temne hlače, siv čaket in siv trd klobuk. Govori nemško.
lj Iz tira sta skočila včeraj ponoči na Jesenicah dva železniška voza. Vlak, ki prihaja v Ljubljano, je imel eno in pol ure zamude.
Tudi popoldanski vlak je imel radi izletnikov znatno zamudo.
lj Divizijski artiljerijski polk št. () jc v
soboto šel iz Višnjegore skozi Ljubljano proti Kranju.
lj Akcidenčno tiskarno je otvorll v Židovski ulici gospod Leopold Pcvalek.
Ij Na stranišču aretiran je bil v soboto znani tat Pogačnik, ki se je vtihotapil v prostore kavarne na sv. Jakoba trgu.
Razne stvari.
Velika nesreča na morju. Parnik »Siria« z 800 izseljenci se je potopil pri rtu de Palos. Utonilo je polovico potnikov, okolu 300 oseb, in del moštva. Več ribičev, ki je hitelo ladiji na pomoč, je tudi utonilo. Rešenim manjka živil in obleke. Izseljenci so bili večinoma Italijani in nekaj Špancev. Neka mati, ki je izgubila tri sinove, je zblaznela. Med utopljenimi jc tudi škof iz Pueblo; vest, da jc med mrtvimi neki nadškof iz Brazilije, pa ni resnična. Ta ladja je 2. t. m. ob 5. uri popoludne zapustila Genovo. Nesrečo je zakrivil kapitan, ki se je nato vstrelil.
Svetovna vojska. Astrologi »prerokujejo« iz zvezd, da bo leta 1908 velika svetovna vojska. Pričela se bo marca in v aprilu bo divjala najhujše. Zahtevala bo tisoče in tisoče žrtev, nikjer ne bo takrat zemljan varen. Tudi potres bo takrat, ampak po vseh teh nesrečah bo sijalo ljudem milejše solnce. Iztreznili se bodo, njihovo postopanje bo plemenito, življenje se bo zjasnilo. — Mi bomo najbrž še par let živeli in zato se bomo imeli priliko prepričati, v koliko bo to prerokovanje resnično.
Veliki viharji na zahodnem Češkem so bili v soboto zvečer. Strela je zažgala mnogo poslopij. Pogorela so štiri poslopja. Padala je tudi toča, po nekaterih krajih debela, kakor golobovo jajce in uničila žetev. Nevihta je ruvala tudi drevesa. Deloma so bile preplavljene tudi ceste. V Litmericah je podrl vihar cirkus. Ranjenih je bilo več oseb, med njimi neki mladi krotilec živali nevarno.
Napad na tvorniškega ravnatelja. Iz maščevanja je ustrelil neki uslužbenec tvrdke Maggi v Curihu tvorniškega ravnatelja W. Krahenspiela.
Stavke v Belgiji. V Reviersu stavka 6000 tekstilnih delavcev. Od dela nameravajo izključiti belgijski tvorničarji 30.000 tkalcev, ker so praznovali 1. maj.
Nad sto otrok je umorila neka žena v Co-byju v južni Afriki. Izdal jo je zadnji umor. V nekem tolmunu so našli nad 50 otročjih okostnic. Sama pravi, da je še polno žen, ki isto počenjajo.
Kongres v srajcah. V Berolinu se je sešel te dni neki kongres. Vročina je bila silna. Zato je slekel najprej neki nemški poslanec svojo suknjo, kar so potem vsi navzoči hvaležno ponovili in zborovali goloroki dalje.
Izgnan pisatelj. Iz rekovške občine pri Brnu so izgnali češkega pisatelja Neumanna. Širil jc anarhistične spise in živel v konku-binatu.
Za rednega vseučiliškega profesorja paleontologije na dunajskem vseučilišču jc imenovan izredni profesor dr. Karol Diener.
Obiteljska žaloigra v Parizu. Jetični železniški uradnik Tourneur v Parizu, ki je pričakoval vsak čas smrti, se je sklenil iznebiti svoje 18-letne hčerke, ki je bila zelo samosvoja in neposlušna. Bal se jc, da bi po njegovi smrti njegova žena preveč ob njej ne trpela. Zato si je omislil samokres in prisilil hčer prositi mater, ki je bila tačas odsotna, pismeno oproščenja. Nato jo je ustrelil in potem šc sebe. Soproga jc znorela.
Vulkani bruhajo. Na Savajskem otoku vulkani delujejo. Otok postaja vedno večji. Na površju kjer ni bilo prej sploh sledu o vodi, je nastalo več novih studencev.
Ločiti se hoče žena švedskega prestolonaslednika Gustava Adolfa, princezinja Margareta, hči Connaughtskega vojvode.
Kolera v Madridu. V Madridu je tmirlo več oseb na koleri podobnih pojavih. Prebivalstvo je razburjeno. Preiskujejo, čc se ni pojavila azijska kolera.
Pobegli vojaški kaznjenec s patruljo. V Tcmešvaru ni došla ob napovedanem času patrulja treh mož z radi tatvine na eno leto obsojenim lovcem Ivoyem. Razposlane patrulje niso zasledile pogrešanccv. Poizvedcli so le, da so v bližini Temešvara videli patruljo kateri so se pridružile tri ženske.
Mož z dvema srcema in tremi nogami Gcorg Lippert, ki ga jc vodil seboj cirkus Barnum in Bailey je umrl. Njegovo desno srce ie prenehalo štirinajst dni prej biti kakor levo. No, 24. julija jc prenehalo tudi levo in Lippert je bil mrtev. Vzrok je sušica.
Svoje gledišče si mislijo zgraditi socialni demokrati na Dunaju. To je teoretično dobra misel, zakaj s pomočjo gledišča se dado misli in prepričanja izdatno cepiti v srca publika. Zato bi bilo n. pr. zelo primerno osnovanje krščanskega ljudskega gledališča, ki ga mimogrede omenja dunajska »Information«.
Orkan na Angleškem. V petek zvečer je divjal na Angleškem orkan. Železniški promet jc bil na mnogih krajih oviran. Neko vojaško taborišče jc bilo popolnoma uničeno. Strela jc ubila mnogo oseb.
Po požaru uničeni umetniški oddelek milanske razstave nameravajo takoj zopet zgraditi. Skupne škode je 15 milijonov lir.
Marmornato spominsko plošo in križ so blagoslovili v soboto v Raksengrabnu v spomin | po sestrah Zcler umorjeno Maier.
Meksikanski zaliv v ognju. Parižki »Ee-lair« poroča iz Londona: Meksikanski zaliv nudi čaroben pogled. Vsa površina vode je pt.krita s plamenom, ki zavzema 16 štirjaških kilometrov. Menijo, da jc ogenj nastal vsled
nekega izvirka petroleja, ki sc nahaja na morskem dnu v zalivu.
Letošnji strankarski shod nemške soc. demokracije se prične 23. septembra. Dne 22. septembra pa sklicuje Baader konferenco žensk.
Mrtvo truplo padlo iz krste. Iz Cmureka poročajo: Dne 25. t. ni. so peljali na pokopališče truplo pokojne posestnice Neubauer. Potoma so se med sprevodom splašili konji iu pri tem je padla krsta z voza in se na tleh odprla. Truplo pokojnice je padlo vun. Ko so konje pomirili in položili truplo nazaj v krsto, se je sprevod nadaljeval.
Telefonska in brzojavna poročila.
DEŽELNOZBORSKA VOLITEV NA ŠTAJERSKEM.
Brežice, 6. avgusta. Na zahrbten način je začel zopet Benjamin Kunej intrlglrati proti složnemu nastopanju glede deželnozbor-ske volitve ter je po nemškutarju Ketinu v Globokem objavil kandidaturo. Stvar se že ta teden odloči na zaupnem shodu.
RIBNIŠKI ŽUPAN UMRL.
Ribnica, 6. avgusta. Župan Kljun v Ribnici je umrl za mrtvoudoin.
PONESREČEN ŽELEZNIČAR.
B o I c a n , 6. avgusta. Železničarju Antonu Dovica s Štajerskega je vlak odtrgal desno nogo.
PROTIGRŠKE DEMONSTRACIJE NA BOLGARSKEM.
Sofija, 6. avgusta. Včerajšnji protigr-ški shod se je v glavnih točkah mirno izvršil. Shod je zahteval, da bolgarska vlada radi zločinov grških čet v Macedoniji prekine z Grško diplomatske zveze, da odpusti vse Grke ki so v bolgarskih službah. Po shodu je bila demonstracija po mestu. Ko so demonstrante hoteli pred grški konzulat, so vojaki večkrat streljali in je bilo nekaj demonstrantov ranjenih. V Staniniaki so bili nemiri. Grki so streljali na demonstrante, nakar je množica okupirala dve grški cerkvi, dve grški šoli ter je demolirala mnogo prodajalnic. Vojaki so streljali na množico, a niso mogli postati gospodarji položaja.
UPORNI RUSKI POLK.
Peterburg. 6. avgusta. Moskovski gardni polk, ki je tu v garniziji, je odrekel pokorščino. Vsi pomirjevalni poizkusi povelj-nikovi so bili brezuspešni. Uporni gardni polk je v svoji vojašnici, katero so vojaki obkolili.
V STANOVANJU ČASTNIKA BOMBE.
Kijev, 6. avgusta. V stanovanju bivšega poročnika Gonovalova je policija našla sedem bomb in načrte Petrograda in Kijeva. Gonvalov je bil radi revolucionarnega mišljenja odpuščen iz armade in je še le pred nekoliko meseci prišel iz zapora.
POLOŽAJ V HELSINGFORSU.
H e i s i n g f o r s . 6. avgusta. Vest, da je bil voditelj rdeče garde aretiran, se ne potrjuje. Dobili so Ie njegove papirje. »Rdeče garde« vodi sedaj anarhist Svoto, ki je baje sedaj v okolici Helsingforsa. Senat je odredil, da se organizacija rdeče garde takoj razpusti. Sodnijska preiskava je dognala, da so inicijativo za upor v Sveaborgu dali revolucionarji in da se je tudi rdeča garda udeležila organizacije. Število stavkujočih znaša 4000.
HERZENSTEINOV POGREB.
Peterburg, 6. avgusta. Za časa pogreba Herzensteina je bil v Peterburgu finski kolodvor vojaško zastražen.
REVOLUCIONARJI ROPARJI.
Varšava, 6. avgusta. V uradne prostore tovarne Rubki in drugovi je udrlo 30 revolucionarjev, ki so grozili uradnikom s smrtjo, ako se jim postavijo po robu. Revolucionarji so odnesli 8500 rubljev.
BOMBNI ATENTAT NA KOLODVORU.
M o s k v a , 6. avgusta. Na kolodvoru železniške črte Kazan-Moskva sta dva neznanca vrgla bombo ,en železniški sprevodnik je ranjen.
SMRTNE OBSODBE V KRONSTADTU.
K r o n s t a d t, 6. avgusta. Nad bivšem članom dume Mihailom Krzenko je bila izvršena smrtna obsodba. Vojno sodišče v Kronstadtu je obsodilo na smrt 300 upornikov ter je smrtna obsodba že izvršena. Vojno sodišče bo sodilo v Kronstadtu še celi teden ter bo gotovo še mnogo oseb obsodilo na smrt.
ŽIDJE SE BOJE.
Pariz, 6. avgusta. »Alliance Israelitc Universele« je prosila francosko ministrstvo za zunanje stvari, naj pošlje francoske bojne ladje pred Odeso, da ščitijo židovsko prebi-vastvo. Francoska vlada bo to zahtevo skoro gotovo zavrnila.
NAJNOVEJŠE O POLOŽAJU.
Peterburg, 6. avgusta. Do pol devete ure zvečer je bil včeraj mir. Pri odhodu 18. flotne ekvipaže za Kronstadt so se vršili burni prizori. Mornarje, ki so bili večinoma pijani, je narod burno pozdravljal. V Vuščevi je bil mir. Vest, da so delavci pretepli osem svojih socialnodemokraških voditeljev, se potrjuje. Vesti iz drugih okrožij ne poročajo nič o nemirih. Generalna stavka je ponesrečena.
Listnica uredništva.
Več opazovalcev. Hvala lepa za podatke. Opazujte dalje in ko se zopet kaj sličnega zgodi, pošljite koga v naše uredništvo, da pojde član našega uredništva na lice mesta.
Zahvala.
Za vse mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom nenadomestne izgube naše iskreno ljubljene matere, o sir. sestre in tete, gospe
Marije FinžgarrojStroj
•j izrekamo vsem dragim sorodnikom, znancem in prijateljem najtoplejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo blag gospodu dr R. Prossinagg-u za dolgoletno, požrtvovalno zdravljenje, ve-lecenjenim gg. pevcem za ganljivo petje, kakor tudi vsem, ki so predrago rajnico spremili k večnemu počitku ter sploh vsem, ki so blago pokojnico tolažili v njeni dolgotrajni bolezni, oziroma nam lajšali pre-bridko bolest.
Ljubljana, 6. avgusta 1906.
Samo še nekaj dni!
M hotel llnlon.
The M Uio
Vsak dan od 8!l4 do 11. ure predstava.
Vspored: od 6. do vštevši 9. avgusta.
Potovanje po Švici. — Vojna šola v Samur. — Z Niče v IVIonte Carlo. — Ve-likomestna beda, senzačni roman. — Veliki požar vSan Francisco itd., itd. 1749 1-1

odvajalna
LEKARJA PICCOU-JA v/LJUBLJANI
pospešuje prebavo in odperfje
telesa. Cenik brezplačno.
1 steklenica velja 20 vin. in se vnanja naročila z 2371 obratno pošto izvršujejo.	I 8
Kuharica,
stara 33 let, izvežbana v vseh strokah gospodinjstva, in lepega vedenja, želi dobiti službo v kakem župnišču.
Naslov: Antonija Skaberne, Via molo 1, Reka.	1728 2-2
Odd£ se takoj pod jako ugodnimi pogoji lokal za	1721 3
prodajalno
na Jesenicah,
v hiši, kjer obstoji ta obrt že nad 25 let. Leži tik kolodvorskega skladišča in železnice. Zraven je tudi stanovanje in skladiSča.
Več se izvč pri lastniku Ivanu Fepjanu na Jesenicah,Gorenjsko.
Odvetnika
dr. Kari Triller m dr. Fr. Novak
V Ljubljani naznanjata, da sta |združila svoji odvetniški pisarni
ter jih hkratu premestila
iz dosedanjih prostorov v Dalmatinovih ulicah (hotel Štrukelj)
v Dalmatinove ulice št. 5
(Deghenghijeva hi&a na vogalu justičnega trga)
V Ljubljani, dne 4. avgusta 1Q06.
H48 3-1	Dr. Kari Triller, dr. Fran Novak.
Naznanilo!
Slavnemu občinstvu in vsem svojim cenjenim naročnikom uljudno naznanjam, da sem s 1. avgustom preselil svojo
mizarsko delavnico
z Erjavčeve ceste št. 9
v Bohoričeve ulice 3 (Vodmat).
Se uljudno priporočam za nadaljna veleč, naročila, zagotavljajoč solidno delo in nizke cene.	1717 5-2
S spoštovanjem
AL. TRINK, mizarski mojster
Bohoričeve ulice št. 3, Vodmat.
2 mizarsta jioMa
sprejme takoj v trajno delo
Anton Hr OVftt, mizar
v Žirovnici, Gorenjsko. 1740 2-2
prodajalna
s stanovanjem, kjer se nahaja dobro vpeljana specerijska trgovina (branjarija), pripravna tudi za vsako drugo obrt, odda se za november termin.
Pojasnila pri Avg. Jenko-tu, peku, Marije Terezije cesta 7.	1730 2
Ogrski vinogradnik
išče izvežbanega zastopnika. Ponudbe je vposlati na Henrik Ulmann, vinogradnik, Šopronj, Ogrsko.	1743 2-1
Izurjenega, zanesljivega
tapetniškega pomočnika
se sprejme za trajno delo. Naslov pove upravništvo tega lista	1744 2-
Hišo j
v kateri je stara postilna, prodam takoj iz proste roke.
Zravem hiše je velik hlev, vrt, pod, šupa in polje.
Poizve se pri lastniku Antonu Hafnerju, Škofa Loka, Kapucinsko predmestje 13.	1729 5-2
Priložnostni nakup
za moderne
moške klobuke
v vseh barvah po 1745 1
8,10in iz siUucnt

Angeško skladišče oblek
Ljubljana, Mestni trg 5.
Naznanilo!
Usojam si svojim častitim prejšnjim naročnikom in slavnemu občinstvu najuljudneje naznaniti, da sem z današnjim dnevom zopet otvoril svojo
zalogo piva
v Metelkovih ulicah šf. 19-
Prodajalo se bode: uležanec, marčno in dvojno marčno pi«o v sodčkih po >/s, lU it' V2 hektolitra, kakor tudi marčno in dvojno marčno pivo v zabojih po 25 steklenic. Za častita naročila se priporoča
Julij Stare,
1701 10-5
posestnik v letu 1818 ustanovljene pivovarne v Mengšu.
f > j>
r
ila
Srčika.
Srečke od 1. 1860'/, ...
. , , 1864 ......
, tuske.......
cem. kreditne I. emisije
. . U- .
„ ogr. hip. banke . .	.	,
. srbske A frs. 100 —	.	.
, turške .......
Basilika srečke .	.	,
Kreditne , .	.	.
Inomoške , .	.	,
Krakovske . .	.	.
Ljubljanske , .	.	.
Avstr. rud. križa , .	.	.
Ogr.......
Rudolfove , 1	.	.
Salcbur&ke , .	.	.
Dunajske kom. , .	.
Delni««.
Južne železnice.......
Državne železnice ......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banko . . . , Ogrske , , . . . . Zivnostenske , . . . , Premogokop v Mostu (Brili) ,
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Murinyi.......
Trbovljske premog, druiba . . Avstr. orožne tovr. druib« . , Češke sladkorne družb« . . .
V a 1 n t *.
C. kr. cekin	.	.
20 franki .	.	.
20 marke .	.	.
Severoigns	.	,
Marke . .	.	. Laški bankovci
Rublji . .	.	.
Dolarji. .	.	.
avgusta 1906.
D«a»r Blago
(Kreditna banka* v Ljubljani.
Uradni kursi dunajske borce 4
Saloibenl papirji.
t'/, majeva renta......
4*/, srebrna renta.....
i'/, avstrijska kronska renta . 1'/. » data renta . . . i*/, ogrska kronska , ... 4*/, , clata .... 4•/, posojilo dežele Kranjske . 4'/i*/, posojila mosta Spljet . . 4V,*/. ,	, Zader . .
4V,7. bosn.-herc. žel. pos. 1902 . i'/, češka dež. banka k. o. . . 4*/, . , , ž. o. . . 4Vi*/, zast. pisma gal. d. hip. b. . * V/, pošt. kom. k. o. 1 lo*/, pr. 4'/i7, čast. pisma Innerst. hr. . 41/,*/, , , ogr. cen. dež. hr. 41/.*/. . „ , hip. banke. 4'/i7, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4»/,*/. obl. češke ind. banke . . 4*/, prior. Trst-Poreč lok. . .
4*/, prior. dol. žel......
3*/, , juž. žel. kup. '/,'/. • • 4V.*/, avstr. pos. ca iel. p. o.
99 55 99 45 99 60 117 75 94 80 112 9J 9920 100-60 9970 100 30 99 50 99 60 100 16 104-75 100 — 100 — 100-— 100-— 100-60 99-90 9960 320 35 100-40
220 -278 — 154 60 287 -289 — 267 — 97 — 163 — 22 10 462 — 78--87 — 66-49--29-60 68-73 — »11—
167 50 671 -1761-669 25 808 -242-— 724 — 575-75 2745-— 572 — 273-582---127"—
11-34 19 09 23-47 23-S6 117 275 96 45 250-26 4-84
99-75 99-65 99-80 117 95 95--11310 100-20 101-60
100	70
101	30 100-30
100-30
101-15 105 76 10010 10015
100-45 101 —
101-60
322 35 10140
2?6 — 280 — 166 50 294 -297 — 267 — 103-2& 164 — 24-10 473-60 84 — 92-— 6150 61-81-50 63-80 — 521-—
168-6»
672	-1771 -
670 2& 809 -243 50 727 eo 676-75 2766-—
673	— 276 -6f5 — 130--
11-37 19-12
23-65
24-04
117-475. 96-65 251 25 6 —
in sicer eno z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami, in eno z 1 sobo, kuhinjo, jedilno shrambo ter pritiklinami se odasta in sicer eno takoj, eno p„a za novembrov termin v Spod« Šiški št. 229, Celovška cesta. V hiši je tudi vodovod. — Več se poizve istotam.	1720 4-2
pekarija
v trgu Cerknici se da v najem pod prav ugodnimi pogoji; je edina v trgu, torej brez konkurence. Naredi se veliko prometa, ker je trg velik in se nahaja oodi c. kr. sodnija in davkarija ter so vsako leto vojaške vaje (manevri) po več časa.
Natančneja pojasnila daje lastnik Ant. Majdič, Kranj, ali pa v Cerknici št. 62. 17i3 3—3
jjirijiteitt 16,2 6
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Specialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in to5na izvršitev.
1391 190
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja vsa vrste rent, ustavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devic.
Promesa Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2JQ0.000—. Rezervni zaklad K 290.000*-
Zamenjava ln ebakomptujr	l»»Je predujme na vrednotne papirje,
icžrebane vrednostne papirje ln vnovčuj* Zavaruj* srečke proti kuncai upale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje ln devlnkulujo vojaško ženltnlnske kavcije. JUT Xakoa.pl ln tnkaaao mani«. ".UR.	JM' Bonna oaroilla.B-M*
Podruinioa v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti tjgodnlm obrestim. Vloženi donar obrestuje dne vloge do dne vcdlga.
Promet b čeki In nakaznicami.
od
Izdajate'! !s odsevom! irednUr Dr. !ssac!J 2!is!k.
Tisk »KatoliSke TIskarne« v LJablJanl.