»Zasavski tednik* 'e glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Litija — Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar » Naslov: Uredništvo ln uprava »Zasavskega tednika-, Trbovlje, Trg revolucije 28 -TelefoD 80-191 - dačun pri Komunalni barfkl Trbovlie 600-714-1-148 - Ust tzhaje vsako sredo - Letna' naročnina 480 din, polletna 241) din. četrtletna 120 din. me sedna 40 din - Cena Izvoda v kolportažl 10 din - liska: Tiskarna Časopisnega podjetja »DELO* v Ljubljani - Rokopis! morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov tn fotografij oe vračamo.

■lev. 37
TRBOVLJE, 7. septembra 1960
Cen? IH <!>n l et! \m
10 LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V NAŠIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH
USPEHI-
SPODBUDA ZA NOVE USPEHE
Da se postopno izvede gospodarjenje z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih po socialističnem načeln, da morajo z družbeno proizvodnjo gospodariti neposredni proizvajalci in da se demokratična načela ljudskega samoupravljanja razvijajo dalje, Je Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije na zgodovinskem zasedanju dne 27. junija 1960 sprejela TEMELJNI ZAKON O GOSPODARJENJU Z DRŽAVNIMI GOSPODARSKIMI PODJETJI IN Z VIŠJIMI GOSPODARSKIMI ZDRUČENJI PO DELOVNIH KOLEKTIVIH. /
Po objavi Temeljnega zakotja o gospodarjenju z državni -fci gospodarskimi podjetji ln z tišjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih so
Organi delavskega samo- nja ln druge Investicije ia upravljanja imajo za sabo že skladov skupne potrošnje so dači eset let izkušenj v upravlja- -la podjetja v Jetu 1956 400 ml-
razdeijevanju. Razdeljevanje je še posebej pomembno, ker je to predvsem področje razmerij med ljudmi v proizvodnji, področje njihovega deleža pri razpolaganju z delovnim presežkom, medsebojnega skupnega določanja meril, od katerih Je
nju, ko so rešena bistvena vprašanja našega nadaljnjega
#* širom po domovini pričeli v razvoja. Delavski svet poslej #C*podar£kfh organizacijah pri- m le organ upravljanja, demo-(neviljati na valitve delavskih kratična oblika, ampak oblika
•tmoupravnih organov. Volitve *o bil® zvečina v avgustu in *epteirforu 1950. leta. Tako pro* flavljamo te dni 10-letnico, Odkar so pričeli neposredni proizvajalci po delavskih »vetih 1(1 upravnih odborih upravljati kot je ob neki priliki dejal to
ekonomskih in družbenih razmerij med ljudmi, oblika novih razmerij v proizvodnji in razdelitvi, ki so temelj in pogoj za to demokratično obliko
lijonov dinarjev, v letu 1959 pa približno 19 milijard dinarjev itd.
Danes so pred podjetji nove razvoju, da Jazneje oblikujemo in vse bolj zapletene naloge hi ra še dosegli, v katero pri proizvodnji ln razdeljeva- smer. S1"®1111« ln kalfco ae bo nju. Na tej poti bodo — razum- razv!Ja™ proizvodnja, kako bo-ljivo — še številne težave, med mo Izpopolnjevali sistem nekaterimi je na% primer sedaj grajevanja, kaj. še čaka delov-uvajanje nagrajevanja mn ce- ne	P1* nadaljnjem urav-
di na dvig storilnosti In proizvodnje.
Uspehi, doseženi v desetletnem delu delavskih samouprav nih organov, naj bodo ob jubileju krepka spodbuda »a še večje prizadevanje in nove
odvisen napredek posamezni-
kov ln kolektivov v celoti	f "TOednih pro.zva-
1	jalcev ter vseh delovnih ljudi
Analiza storjenega je pogoj, naše domovine v graditvi gocia-da lahko jasneje oblikujemo ltetične družbe v naši novi »o-staSišče kolektiva o prihodnjem cflalistični Jugoslaviji.
TEDNIHOv OKVIR
P-ted 10 (Loti
Desetletna pot razvoja delavskega samoupravljanja kaže, da smo lahko ponosni na ogromne uspehe, ki smo jih dosegli v gospodarstvu v tem razdobju. Desetletna praksa je pokazala, da je naš delavski razred, čeprav mlad in neizkušen, sposoben upravljati svoja podjetja. Deset let je poteklo, ko so delovni kolektivi prevzeli gospodarstvo naših industrijskih in ostalih podjetij v svoje roke. Stoletna zahteva naših delovnih množic je postala resnica. Uresničilo se je revolucionarno geslo Manca, Engelsa ter Lenina In naše ljudske revolucije: »TOVARNE DELAVCEM!-«
V naših revirjih oziroma v Zasavju so pred desetimi leti prevzeli v upravljanje svoje podjetje delovni kolektivi: Rudnik Trbovlje 3. septembra 1950, Rudnik Zagorje prav tako tega dne. Rudnik Hrastnik pa 17. septembra. Tudi delavci Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku so postali upravitelji svojega podjetja 3. septembra 1950.
Prvi v naših revirjih je bil delovni kolektiv Steklarne Hrastnik, ki je prevzel v upravljanje svojo tovarno 27. avgusta, nadalje delavstvo Elektrarne Trbovlje, ki je imelo ta zgodovinski dan že 26. avgusta 1950. Dne 5. septembra 1950 so postali lastniki svojega podjetja tudi člani kolektiva podjetja »Meso« v Trbovljah, ki so tedaj delovali v sestavu Okrajnega odkupnega podjetja v Trbovljah.
9. september 1950 je bil zgodovinski dan za kolektiv Strojne tovarne v Trbovljah, ki je tega dne prevzel v roke gospodarstvo tovarne, nadalje kolektiv litijske predilnice, 16. septembra 1950 pa delavstvo Tovarne usnja in krzna v Šmartnem pri Litiji. V rada!ki Papirnici so prevzeli delavci podjetje v svoje roke 10. septembra, medtem ko je kolektiv Cementarne Trbovlje praznoval ta zgodovinski dan 17. septembra 1950. Ta praznik so imeli tistega dne tudi v Tovarni »Peta« v Radečah, kolektiv Kolodvorske restavracije v Zidanem mostu, kolektiv Strojnega mizarstva v Trbovljah, kolektiv Gradbenega podjetja »Zasavje« v Trbovljah in kolektiv Lesne industrije v Litiji.
Ti zgodovinski dnevi so za nami, za nami je tudi desetletna pot, ki je pokazala, da so dosežki v desetletnem delavskem upravljanju samo spodbuda za nadaljnje uspehe in napredek.
Vsem delovnim kolektivom in njihovim upravnim organom pošiljamo ob desetletnici velikega zgodovinskega dne prisrčne čestitke z željo, da bi neutrudno in vestno delo naših delovnih kolektivov pripomoglo še k večjim uspehom v našem gospodarstvu in blaginji vseh delovnih ljudi.
samoupravljanja proizvajalcev, ^janje nagrajevanja po ce-
kot ie ob neki priliki delal to- ]otnem učinku. Od rešitve tega	5"?ne*,l F1}, reievtr
PodjetJ«.


SPOROČILO VLADE FLRJ OB Eahtevi ZAHODNONEMBKEGa generalštaba
V zvezi z objavo spomenice ge-»•raiigtaba oboroženih sil Zvezne **S>nt'lke NemCšie, v kateri Je zahteve po uredbi splošne *hjaske obveznosti poudarjena *kbto\ a, naj se vojačke sile ZRN ■borazijo z atomskim orožjem, J* vlada FLRJ izdala sporočilo, v kader em ponovno poudarja, da t*>Uilka sistematičnega oživljanja JtihParizma v Zveanl republiki Nemčiji' poraja zelo hude posle-JJce za notranji razvoj v tej dr-**Vi kot tudi na mednarodnem ®°rwču. Sporočilo vlade FLRJ •heu drugim navaja, da zahteve
variš Edvard Kardelj.
V preteklem obdobju je bi!o precej problemov ln sklepov, s katerimi so neposredni proizvajalci dokazali svoje sposobnosti in spretnosti pri upravljanju proizvodnje. Dovolj je, 220.000 delavcev lp uslužbencev,
problema je odvisna tudi prihodnja naglica in napredek podjetja in njegov uspeh na tržišču.
Zdaj uspešno upravlja naša jugoslovanska podjetja kakih
če navedemo samo dva podatka, kak0 naglo je naraščala odgovornost in samostojnost delavskih svetov pri odločanju: v letu 1856 je bilo vplačano v sklade podjetij 400 milijonov
izvoljenih v delavske svete. V zadnjih desetih iletlh je pa šlo skozi organe delavskega samoupravljanja nad 800.000 proizvajalcev. Vse funkcije upravljanja podjetij so danes v ro-
nju različnih sodačnih ln kulturnih vprašanj. Torej ni le dovolj, če vemo, kaj smo storiti. ampak moramo vedeti tudi to, kaj bomo delali v prihodnje.
Pri vsem tem pa ne moremo mimo dejstva, da je treba še nadalje krepiti dobre odnose s komuno in življenjem v njej ter po svojih rmčeh prispevati k dvigu življenjskega standarda. Delavski »veti postajajo v
60-LETNICA NAŠEGA LJUDSKEGA POSLANCA
Naše iskrene čestitke
dinarjev, v letu 1969 pa še 145 kah delavskih svetov. Ti odlo-	T6 ,vse	pomemben
milijard dinarjev; za stanova- čajo o proizvodnji in njenem
OBLJUBA JE PREDČASNO IZPOLNJENA
Most čez-Pasiek zabetoniran
Ko sim pred časom poročali v Zasavskem tedniku o grad-
žatiodnon em5k ega generalštaba in dJI nove Zasavske ceste, smo vl»ac vzbujajo hudio zaskrbije- omenili da so pripadniki naše ME Jugoslovanske ljudske armade wh svetovnih vojnah žrtve agre- sklenili, da bodo do 10. sep-
•e poudarja, da bi vlada, ki bi 5® kaki$en koli način podprla te ‘»hleve. vzela »ase skrajno **iko odgovornost, ne samo na-Jbroii žrtvam nemške agresije v '■»lilijah dveh svetovnih vojnah, Jhipak tudi nasproti vsemu miroljubnemu človeštvu. Sporočilo P®!i» FLRJ zaključuje, da takega razvoja, dogodkov ne Brne-
nji objekt na lcHtišnjem odseku ceste od P as jeka do Renk, skoro 23 metrov dolg most če* potok Pasjek.
V ponedeljek smo pa prejeli pasmo tovariša Milanu Lončarja, starejšega vodnika I*
ževalo, ko so z betonsko maso delali lok.
Med betoniranjem ga mešal-nice betona, kompresorji ln kamioni stalno delali, ker niso smeli z betoniranjem prenehati. Tu so se posebno odlikovali vojaki Alojz Miklič, Mirko Gaber, Anton Kajtna in Veli-sav Radosavljevič.«
družbeni činltelj v življenju ln pri razvijanju komune ln bo od njihovega odnosa ne le do kolektiva, v katerem delajo, ampak tudi do koristi komune in širše skupnosti zelo odvisen naš splošni napredek. Se vnaprej bo treba podpirati težnje v zvezi s šolanjem mladih kadrov. Pri njih, a tudi pri vseh ostalih, bo pa treba že bolj razvijati samolnlclativo. Pri vseh teh in tudi drugih obširnih nalogah v prihodnosti pa ne gre pozabljati na odkrivanje notranjih rezerv v podjetjih, na varčevanje z reprodukcijskim materialom in seveda tu-
. *>«» * »Kvuji	ui\uv ne bi,,c	>,
»o »opustiti, in zato je dolžnost razreda, ki piše o gradnji mo-
.5k 2S*S. ST-TSU/S: “■ •» ■»<<* '***
St,, ,ln “ih01! aktivno zav- -Na trasi Zasavsko ceste je
fevr^kosrst,r« ^ciii p«*« »mS
gjj^nega mednarodnega sodclova- Pasjek približno 23 metrov
dolg mbst. Za njegovo iz-
*®Nezuelski 9TUDENTJE kri-	s® bil« jiapravljene
‘IKčirajo deklaracijo ban solidne priprave, tako da je jose	bil preko soteske zgrajeni lok
i®tudentaka federacija univerzi- izdelan v rekordnem roku 10 sreoisc *IBacu* v Ven€2UtlJ| ur. V desetih urah so vojaki iz
‘gVTSSfMl: enbte kapctana *
»deklaracije San Josč«, na- delom uspeli, akoravno je de-
S~i®ne proti republiki Kubi. Ve-**uelS|(l Študentje so sc Izrekli JjJptl deklaraciji, če« da sanjosej-55* dokument sili vse nacionalne ^»antzacijc, da Se bolj manlfe-1,.. Uo solidarnost s kubanskim *™dstvom.
zarota v kongu
Leopold vlila so aretirali predmetnika opozicijske kongoSke Iranke nacionalne enotnosti Bo-JJJabga, ki je obtožen, da Je de-proti varnosti države. V 6w*em mestu pokrajine Cocqull-*o aretirali več polttcnlli Bollkanga, če« da so r*pravijai|, atentat na predsednici; republike KasavubUJa, preml-„* Lumumbo in zunanjega mlnl-** Ban boka.
6ijRGiijA OBSOJA FRANCIJO Izj^JIzlJslU predsednik Burgibaje
100 LET STEKLARNE HRASTNIK
Spominski zbornik za stoletnico
Leta 1860 je začela obratovati Steklarna v Hrastniku. Zgradili so jo, ker je v hrastniški dolini ostajal droben premog, ki ga rudnik ni mogel spraviti v denar. Podobno tovarno za steklene izdelke so prav zaradi tega ustanovili tudi v Zagorjn ob Savi, ki so jo pa kmalu po prvi svetovni vojni opustili in prenesli na jug.
Na praznovanje 100-letnice Steklarne Hrastnik se njen delovni kolektiv pripravlja že dalj časa. V tovarni so se odločili, da bodo ta jubilej obhajali 29. novembra t. 1. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi spominski zbornik. Prav tako bo glasilo delovnih kolektivov zasavskih občin ob tej priložnosti Izšlo v povečanem obsegu.
TELEGRAMI
TRBOVLJE. — Obrtna podjetja na območju trboveljske občine so v prvih šestih mesecih letošnjega leta presegla predvidene planske naloge za IS odstotkov. Na štiri večja Industrijska podjetja (Mehanika, £lektro-standard, Strojno mizarstvo In Metalijo) odpade kgr
vita obrtna uslužnostna dejavnost, dasl so pri stanovanjskih skupnostih sicer že ustanovili nekaj servisnih delavnic.
TRBOVLJE. — Ponedeljek, 5. septembra, je bil prvi dan pouka v
predvsem za gospodinjstvo. Diskretno vtisnjena rebra na zunanji strani omogočajo varen mokrih kozarcev ln prepr drsenje iz rok.
61 odstotkov družbenega bruto pzo-	*°'skem letu v Zasavj u.
dukta iz obrti. Premalo je pa raz- Geni usipehi, doseženi v šolskem
letu 1959/1960. in vse doslednejše uvajanje sodobnih načinov pouka
ZAGORJE OB SAVI. - Na p*o
narnem zasedanju občinske organizacije SZDL v Zagorju so raz-
___„__M Pravljall o letošnjem načrtu plana
dajejo upanje, da bomo ob zaklju- UlSL« Pogodbenem sodelovanju, čku šolskega leta 1960/1961 lahko jKJfBS |°Ld,f .’?or'ajo vse or8a-zapisali, da so učni uspehi še	®°cia,liSt fine zYezez vsemi
boljši	organizacijami na vasi sodelovati
pri akciji za dosego površin, ki so predvidene za pogodbeno sode-LJUBLJANA. - v soboto so na ’°Xan3e: Z&Sorslcl občinski ljudski VI. mednarodnem vinskem sejmu °«oor je pa razpisal tekmovanj* podelili priznanje najboljšim vi- ^.najboljšo dosego plana pogod< nom. Tudi Zasavje je dobilo nekaj priznanj, tako »Vino Brežice« 2 srebrni ln 3 bronaste kolajne,
Kmetijska zadruga Bizeljsko 3 srebrne ln 1 bronasto ter Vinarska zadruga Kostanjevica 1 srebrno za pristni cviček.
benega sodelovanja. Najboljši bodo prejeli denarne nagrade.
Hrastnik. — v soboto ln nedo-1J° je bila v Hrastniku modna revija, ki jo je pripravilo trgovsko pocbetje iz Hrastnika. Na modni reviji so domači manekeni ln manekenke prikazali sodobna oblačila za Jesen ln zimo.
linuuauuišin. uui Kiua jo
Pravil’ Ua 3e nJ««°va država pr«-z vl,"na »povezati svojo usodo z Alžirije, ce taka enotnost lospesi konec vojne v Al*i-bni-zaja bo še nadalje P»-Alžiriji z vsemi ucuikovl-
RADEČE. — Radelka stanovanj-
.K O cbllnnAel J— _ s _ .	.	'	»
»a,JTtdstvi aa njeno osvoliodllev, 0*4,“"* to ne pomeni, da želi na-vojno. Bur giba Je *« la v« ’ da J® Tunizija doslej vlaga-htiJlf »“Pore, u.i oi obe naspro-•* strani začeli pogajanja. Ul j-zrancija Je, kakor je puuua-boMur8iba, kriva, da taki na-11 »o rodili sadov.
^\r’0vORl HRUBCEV — KKKO.
premier HruSfev Je krnj , P®*dne v Helsinkih pol-h»kon, *KI>vor * tinskim predsed-Kekonenom. Razgovoru so fcT^ovau tudi člani tinske vla-3%» °a državnika sta Imela pre noč daljši razgovor o sov-Ak nL~rfln«kih odnošajlb in dru--•oonarodnlli vprašanjih.
LITIJA. - Tudi v Litiji pripravljajo sestavo petletnega perspektivnega načrta gospodarskega razvoja za obdobje 1961 do 1965. Na občinskem ljudskem odboru so že
imeli sestanek s predsedniki kra-	________ .------
jevnih odborov in tajniki svetov v	e v fetrtelc odprla
občinskega ljudskega odbora, na nienlf	ifevno Pralnic0' name-
katerem so razpravljali, kaj naj bi Si«	. gospodinjam. -
petletni perspektivni načrt gospo- skPrbIil° -Ti Jfvpralnlco J« brodarskega razvoja vseboval ln kako	a rade*ka Papirnica,
čim bolje organizirati delo pri se-	•
stavi načrta. Ko bo gradivo zbra- hra<5tmtit
no, bodo o njem razpravljali domu	v5e™J je bila v
sveti ljudskega odbora ln upravni se,„ |.hiHnci!S”a\v Hrastniku 18. organi	občinskega zbora in 18. seja
zbora proizvajalcev ObLO Hnast-nlk. Na seji so predvsem razpravljali o zdravstveni službi.
KMUMIO NA»BbJB OB SAVI V
'JU Železniška pobta/A v NKAtTNlKtf.
HRASTNIK. — Od 20. do 27. septembra bodo v hrastniški občini zbori volivcev, na katerih bodo razpravljali o dolgoročnih načrtih krajevnih odborov ln stanovanjskih skupnosti, na vasi pa tudi o agrotehničnem minimumu. V tem času bodo zbori volivcev tudi po gospodarskih organizacijah.
LJUBLJANA. — -Jugoslovan-'■
ga Oskarja« za embalažo je do bila na IV. sejmu embalaže Steklarna Hrastnik, in sicer za kon-servni kozarec za dva litra, ki je
uporab«n sa živilsko Industrijo,
VREME
ZA CAS OD 8. SEPTEMBRA
DO 78. SEPTEMBRA: Mal 12. in !(« septembrom ■ !-o! v-j v s n'-., in včasih
r t o ajne a arine. Vendar ieloma nončno vreme. — V ostalem lepo vreme.
Dr, V. Dl
DELO SVETOV LJUDSKEGA ODBORA V LITIJI
ZANIMANJE ZA JAMSKE STOJKE NA POLJSKEM
Izdelali bodo programe dela Prihodnje leto žele 10.000
™	rvftfti nožih rlnma nilr nri KatAUlrah Rnrlnil? ib nil rvrwlrmci Hop en	7anlmanla 7n
Se vedno je opaziti, da so dnevni redi zasedanj ljudskega odbora prenatrpani in da tako na sejah ni mogoče poglobljeno razpravljati o gospodarskih problemih in načrtih, pomembnih za vso občino. Marsikdaj bi bilo mogoče prepustiti posamezne naloge v odločitev svetom. Te stvari so sicer problem vseh občin in jih bo zato treba čimprej odpraviti. Pri tem p« ne gre pozabiti tudi dejstva, da bi kazalo marsikatero vprašanje prenesti iz pristojnosti ljudskega odbora ali sveta ljudskega odbora v pristojnost krajevnega odbora. Saj so le-ti doslej (lep primer za to je delo krajevnih odborov na področju litijske občine) pokazali dovolj sposobnosti za reševanje komunalnih in ostalih problemov na svojem območju.
Iz dosedanjega dela svetov litijskega občinskega ljudskega odbora je razvidno, da nekateri sveti že zelo samostojno rešujejo naloge. Tako je svet za blagovni promet razpravljal med drugim o Številnih vprašanjih s področja preskrbe, o urejanju trgovskih obratov in drugi problematiki bla-
govnega prometa. Tudi svet za industrijo in obrt je obravnaval probleme industrijskih in obrtnih podjetij, sproti zasledoval gibanje proizvodnje, tako da je za vsako tromesečje analiziral rezultate gospodarjenja v posameznih gospodarskih organizacijah. Tako je svet marsikateremu delovnemu kolektivu pomagal pri premostitvi težav. Uspešno je delal za svet za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je razpravljal o nalogah kmetijstva v občini, o razvijanju in krepitvi kmetijskih zadrug, o preusmeritvi kmetijstva na živinorejo in sadjarstvo itd. Najmanj aktivnosti je pa pokazal svet za telesno vzgojo, ki se je le poredko shajal, čeprav je v telesni vzgoji v občini nešteto problemov, ki bi jih bilo potrebno rešiti v okviru posameznih društev ali šol.
V zadnjem času so sveti litijskega občinskega ljudskega odobra obširno razpravljali o urbanistični ureditvi in o nadaljnji izgradnji mesta Litije in okolice in ob tem dali že osnovne smernice, ki naj jih vsebuje petletni perspektivni načrt gospodarskega razvoja
občine Litija. Tako so sveti načelno že razpravljali o nalogah, ki se jih bo treba lotiti za nadaljnji razvoj in napredek gospodarstva v litijškl občini v prihodnjih petih letih. Posamezni sveti pa bodo še letos na podlagi nalog petletnega perspektivnega načrta gospodarskega razvoja občine Litija izdelali podrobne programe dela.
Upajo, da bo s sestavljenimi programi dela in s prenosom pristojnosti z ljudskega odbora na svete ljudskega odbora delo svetov v litijski občini še uspešnejše kot doslej.
2e drugo partijo naših doma čih železnih jamskih stojk je odposlala Strojna tovarna Tr bovije na Poljsko. Se letos jih mora tovarna odposlati 1.000 takih stojk tjakaj. Jamske železne stojke tipa »Valent«, ki jih Izdeluje STT in Jih z uspehom uporabljajo naši jugoslo v-anskl rudniki, so prodrle Ift tudi na tuji trg ter se uspešno kosajo s stojkami nemške pro izvodnje.
Pred kratkim se je vrnil s Poljske strokovnjak STT tova riš Kink, ki je prlsoatoval oziroma pomagal z navodili prt vgraditvi cevnih jamskih stojk tipa »VaHemt« v rudniku Kopel-
mk pri Katovicah. Rudnik je oddaljen od Katovic 11 kilometrov, kjer kopljejo črni pre mog z nad 7000 kalorijami, ka terega pretežni del gre v Izvoz Jamske stojke tipa »Valent« su vgrajevali v tamkajšnji jami na 60 metrov dolgem širokem če lu. Stojke Strojne tovarne Tr bovlje so zelo natanko vgradili Stojke so postavili v razdalji 1 metra. Nekateri so bili za to. da bi se stojke postavljale redkeje, vendar je obveljaj pred log tovariška Kinka.
Za naše železne stojke so se vsi zelo zanimali ter so skoro vsak dan prihajali z drugih rudnikov na ogled. Vsi doseda
IZ ZAGORSKE INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA
Do konca julija več apna
nji poskusi, kjer so vgradili stojke Strojne tovarne Trbov Ije. so se pokazali kot zelo dobri ter žele sedaj Poljaki še nadalje trgovati z nami. Želijo, da jim pošljemo za prihod nje leto okrog 10.000 stojk tipa •Valent«. Razen železnih jam sklh stojk, ki se uveljavljajo n® Poljskem, se tamkaj zanimajo tudi za dvoverižne transporterje, ki lih tudi izdeluje STT 2ele transporterje večje dolži ne, to je 200 metrske ln s 3 pogoni.
Ko so v poljskem rudniku vgrajevali naše jamske stojk? tipa »Valent«, je bila rudarska Inšpekcija vsak dan v jami ter se posebno zanimala za jugo slovanske železne stojke. VsnV dan Je bil kdo v jami in'se za nlmal, kako se v praksi obnesejo stojke iz Jugoslavije.
Poljskem ie torej veliko. Led J* torej prebit. Sedaj gre le *» to, da Strojna tovarna TVbovlj* pravočasno dobavi naročeno število svojih železnih jatraldl! stojk.
Za Strojno tovarno Trboriljo je velik uspeh afirmacija i*’ leznih stojk tipa »Valent«, celo priznavajo, da so te stojk* boljše kot stojke tipa »Schar*« In druge. Od prvih 1.000 koso* stojk je prišlo s Poljske naro* Čilo za 3.000 stojk, prihodnja leto Jih bo pa Strojna tovarna Trbovlje mora'a odposlati še 10.000. Razen potreb v naših do* mačih rudnikih se zanimajo paše stojke še drugje, tako n* orlmer tudi v Grčiji. Trebi b® torej krepko poprijeti, da bo STT lahko zadostila vsem potrebam.	st*
Delovni
Industrije
kolektiv zagorske gradbenega materiala letos uspešno izpolnjuje proizvodne naloge. Tako so v sedmih mesecih letošnjega leta nažgali več apna kakor v celem letu 1958, do konca meseca avgusta je pa prišlo lz peči že 36.507 ton priznanega kvalitetnega zagorskega apna.
Močno je porastla storilnost, predvsem na obratu Apnenice II. Tam se z uvedbo novega načina kurjenja peči prihranili precej premoga. Medtem ko je povprečna dnevna sterilnost na proizvodnem delovnem mestu na obratu Apnenice I 853 kg in na obratu Apnenice II 878 kg, je bila v mesecu juliju storilnost na obratu Apnenice I 1.069 kg, na
obratu Apnenice II pa 1.058 žganega apna. Pri tem je upo-r števati. da meseca januar ln februar nista visoko proizvodna meseca in da je zato tudi mesečni povpreček nižji ket bo sicer ob koncu leta.
Ker so bili še vse doslej med člani delovnega kolektiva Industrije gradbenega materiala številni problemi zaradi pomanjkanja stanovanj in podjetju ni uspelo dobiti zadosti delovne sile, tako da dosega precejšnje proizvodne uspehe ob manjšem številu zaposlenih, so se zavzeli, da bi čimprej odpravili stanovanjsko vprašanje. 2e v letošnjem letu so dobili člani delovnega kolektiva zagorske IGM v bloku soinvestitorjev ob Cesti zmage 13
stanovanj, zagorsko gradbeno podjetje gradi ob križišču Ceste zmage in Partizanske ceste nov stanovanjski blok, v katerem bodo dobili člani delovnega kolektiva 14 novih stanovanj. Računajo pa, da bi bilo potrebno zgraditi približno še 16 stanovanj, da bi bil problem stanovanj v zagorski Industriji gradbenega materiala zadovoljivo rešen.
SADJARSKI SKUPNOSTI »GRIČ« VEČ STROKOVNE POMOČI
Niso naleteli na potrebno razumevanje
V letu 1958 so se prebivalci vasi Zagrič pri Primskovem dogovorili ln ustanovili sadjar sko skupnost »Grič«. Takoj so pričeli z delom. Združili so vso zemljo, ki so jo dobili od agrar-
V SST LETOS VEČJA PROIZVODNJA KOT LANI
Povečali so serijsko proizvodnjo
LITIJSKI VRTEC V PRISTOJNOSTI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
Tudi v popoldanskem času
Rudarsko naselje Kisovec nad Zagorjem ob Savi se lz leta v leto širi. Se letos bo zgotovljen nov stanovanjski blok B 2 rudnika v Borovniku, gradili bodo potrošniški center s samopostrežno trgovino, z Zagorjem bodo še do konca leta dobili novo moderno cestno zvezo, pričeli so z urejevanjem športnega stadiona Itd.
Tudi ta predel Zagorja ob Savi Je začel rasti ln se širiti. Razumljivo pa Je, da bo treba še v prihodnje reševati nekatere probleme prebivalstva tega kraja. Predvsem mu zagotoviti, da bo vse potrebno lahko dobil že v samem kraju. Prvi korak v tem Je gradnja samopostrežne trgovine. Tako sl bodo kisovške gospodinje prihranile marsikatero pot v Zagorje.
Na sliki: Pogled na del Kisovca - Borovnik, kjer se polagoma razvija novo naselje.
10-LETN1CA DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V CEMENTARNI TRBOVLJE
Razvoj tovarne v besedi in pesmi
Kolektiv trboveljske Cementarne je praznoval 10-letnieo delavskega upravljanja tovarne v soboto, 3. septembra, v dvorani doma Svobode-Zasavje. K proslavi te obletnice »o se zbrali številni člani kolektiva in gostje ostalih delovnih kolektivov v kraju in od drugod. Med gosti smo opazili predsednika občine Trbovlje Martina Gosaka, sekretarja občinskega komiteja ZK Janeza Železnika, direktorja Ljubljanskih opekarn, predsednika delavskega sveta Cementarne Anhovo in še druge.
V besedi in pesmi so na tej slovesnosti prikazali zgodovinski razvoj trboveljske cementarne ob sodelovanju pevskega zbora »Zarje«, članov kolektiva tovarne ter govora predsednika delavskega sveta cementarne.
Ves ta prikaz Je lepo zrežiral tovariš Franc Princ s pomočjo magnetofonskih posnetkov tovariša Franclja Jarca.
Lepo uspela jubilejna prireditev ter zagotovilo predsednika delavskega sveta tovarne, da je smoter delovnega kolektiva Cementarne Trbovlje kljub rekonstrukciji tovarne čimvečja proizvodnja, sta vnovič potrdila, da je pot tega požrtvovalnega delovnega kolektiva pravilna.
Ena Izmed osnovnih nalog stanovanjskih skupnosti je tudi varstvo otrok. Zato bo stanovanjska skupnost v Litiji s 1. septembrom t. 1. prevzela v svoje upravljanje krajevni otroški vrtec. Ker je za vrtec do sedaj v celoti skrbel ObLO Litija lz svojega proračuna in so starši za oskrbo svojih otrok plačevali le minimalne zneske, bo naloga stanovanjske skupnosti, da izdela zadevno denarno kalkulacijo in ob tej priliki določi višino prispevka staršev za c*krbo otrok. Občinski ljudski odbor bo od letošnjega septembra dalje zagotovil v svojem proračunu le sredstva za plače vzgojiteljic, zato bo moral biti prispevek staršev za kritje ostalih stroškov za vzdrževanje vrtca nekoliko višji. S tem v zvezi se bo pa tudi uveljavilo načelo, da matere, ld niso zaposlene, ne bodo več pošiljale svojih otrok v oskrbo vrtca, kakor se je to dogajalo doslej, s čimer bo ostalo več prostora za otroke mater, ki so v službi, Upoštevati je namreč treba, da je kapa-
ULBRICHT OBTOŽUJE
Prvi sekretar CK Enotne socialistične stranke Nemčije Ulbrl-cht Je lzjavtl na televiziji, da Je revanšlatične manifestacije begun, sklh organizacij ul »o te dni v Zahodnem Berlinu, organizirala bonnska vlada ln da eo usmerjene proti Demokratični republiki Nemčiji, z.ssr, Poljski In essit ter da ogrožaje mamo življenje prebivalcev zahodnega dela mesta.
citeta sedanjih prostorov v vrtcu le okrog 50 otrok, medtem ko jih je bilo to leto v oskrbi 129.
Stanovanjska skupnost bo morala proučiti tudi vprašanje dela otroškega vrtca v 2 izmenah. Precej je namreč v kraju mater, ki imajo službo v popoldanski Izmeni, zato otroci takih mater do sedaj niso Imeli ustreznega varstva, ki bi ga lahko bili deležni, če bi otroški -vrtec deloval tudi v popoldanskem času.
Pri obsežnem ln odgovornem delu, kot je ravno skrb za dvig osebnega standarda prebivalstva, bo pa nujno treba aktiviziratl za delo vse člane stanovanjske skupnosti. Prav tako pa terja reševanje tega vprašanja tudi tesno sodelovanje hišnih svetov, množičnih organizacij ter delavskih svetov gospodarskih organizacij, zlasti pa tesno sodelovanje z Investitorji novih stanovanjskih zgradb, ki bodo morali v novih stanovanjskih blokih predvideti prostore, kjer bo mogoče urediti otroške igralnice, kajti kapaciteta sedanjega otroškega vrtca že sedaj ne ustreza potrebam ln bo treba resno obravnavati vprašanje novih prostorov za varstvo in oskrbo otrok.
V Strojni tovarni v Trbovljah so v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z letom 1959 povečali proizvodnjo za 16,5°/o medtem ko so letošnji produkcijski plan v prvih 6 mesecih presegli za 4°/o. Podjetje je pa kljub večji in uspešni proizvodnji imelo v prvem lletju zelo visoke materialne stroške. Proti lanskemu letu so se ti izdatki povečali za 38°/o Glede na večje naku;. potrebnega materiala v prvem polletju bodo pa ti stroški v drugem polletju relativno manjši.
Ce pogledamo proizvodnjo te tovarne količinsko in vrednostno, potem razlika v njej ne gre na račun povišanja cen, temveč na kvalitetnejšo izdelavo njenih proizvodov. — Znatno se je v STT povečalo tudi število visokokalificiranih in kvalificiranih delavcev. Ko smo že poudarili, da je Strojna tovarna v Trbovljah izboljšala kakovost svojih izdelkov, je treba še ome-ui, da se je v njej spremenil način proizvodnje. V njej so povečali serijsko proizvodnjo za 22"/«, individualno produkcijo pa zmanjšali za 27°/«. Sprememba načina proizvodnje in asortimenta izdelkov je orrogočila lažji nakup materiala ter pripravo proizvodnje in prinesla ostale olajšave Kljub raznim težavam, zlasti pri nakupu določenega reprodukcijskega materiala, posebno pri elektro opremi ter pri preskrbi deviz in problemih s kooperanti, je pa proizvodnja v STT potekala dobro ir ni bilo večjih zadržkov v njej. Za nakup potrebnih strojev Je ti' tovarni odobren investicijski kredit v iznosu 336 milijonov dina-jev vendar je podjetje doslej črpalo Ie malenkosten del notrjenetga investicijskega posojila. Težave so se pojavile z ureditvijo posojil pri Investicijski banki, vendar 90 to vprašanje v drugem polletju letošnjega leta :adovoljivo rešili.
ne reforme ter še tisto leto • pomočjo KZ Velika Kostrevni* ca zasadili na 12 ha jablane, hruške in višnje. Daši so bili člani sadjarske skupnosti deležni precejšnje pomoči po kmetijski zadrugi, eo morali vendar vložiti v izvedbo svoje* ga načrta precej lastnega dela. Ko je bil sadovnjak zasajeni je bila naloga vseh članov sadjarske skupnosti, da skrbe ** uspevanje nasada Ker med s*" mirni vaščani niso Imeli sadjar jkega strokovnjaka, so večkreš zaprosili KGPZ v Litiji naj )im ob času škropljenja sadne* ga drevja pošlje ljudi, ki b^do to delo strokovno opravili, vendar niso naleteli na potrebna razumevanje.
Pred kratkim sl je strokovna kojnisija ogledala ta sadov* njak. Ugotovila je. da je nasad primerne rasti, izvzemšl nekaj primerov neenakomernega gno* jenja in oskrbovanja nasadov po posameznih članih sadjar* ske skupnosti. Jablane, zilastl vrsto Jonathan. je močno napadla plesen. Nekatera drevec* ca so bila nepravilno obrezana, nekai pa sploh ne. Velika večina drevesc tudi ni privezana h kolom. Prav tako še ni i* sadovnjaka odstranjeno grmov-ie ln staro drevje, k! že ovir* rast mladega nasada. Največ škode je pa nasadu napravil? škropljenje ki je bilo oprav* Ijeno nestrokovno
10 LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V STROJNI TOVARNI
Na kratko po domovini
Reševanje vseh teh vprašanj bo pa res uspešno le tedaj, če bodo s stanovanjsko skupnostjo sodelovale vse družbene1 organižacije, prav tako pa tudi občinski ljudski odbor.
Strojna tovarna v Trbovljah bo v petek, 9. septembra praznovala desetletnico delavskega samoupravljanja. Pred 10 leti so prevzeli delavci to varno v svoje upravljanje. V petek bo med Izmeno dopoldan 6'ke In popoldanske delovne tretjine v tovarni slavnostno zborovanje kolektiva, na kate rem bo govoril predsednik de lavskega sveta.
Popoldne bo pa v STT slo vesno zasedanje delavskega sveta, na katerem bodo sprejeli važne skleipe za nadaljnji razvoj podjetja.
Naročajte se na »Zasavski tednik««
P0 SVETU
V ponedeljek popoldne Je Imel predsednik francoske republike general de Gaulle v Elizejski palači ie zdavnaj napovedano ln težko pričakovano tiskovno konferenco. Čeprav je začel z evropskimi problemi, je vendarle največ zanimanja vzbudila njegova izjava v zvezi s položajem v Alžiriji.
Ker so dogodki v Kongu In drugje po svetu nekoliko zameglili tragedijo, ki se ie šesto leto odvija v tem delu Severne Afrike, je bila de Gaullova izjava o tem vprašanju razumljivo pričakovana z veliko nestrpnostjo. Toda predsednik V. republike ni povedal prav nič novega; po tonu bi celo lahko rekli, da je storil korak nazaj v odnosu na svoje prejšnje Izjave.
De Gaulle je sicer ponovil, da Ima alžirski narod pravico na referendumu odločati o svoji usodi; kako bo ta referendum Izveden, pa je skrb francoskih oblasti. Tega sicer ni rekel odkrito, toda le tako je mogoče razumeti njegovo izjavo, -da ■e Je Franclja pripravljena pogajati z FLN samo o prekinitvi sovražnosti in o usodi borcev ln orožja, nikakor pa ne o drugih rečeh«. Kakor je znano, so hoteli predstavniki FLN, ko so prišli pred meseci v Pariz, oziroma v Mclun pri Parizu, govoriti tudi o jamstvih, da bo referendum, na katerega pristajata obe stranki, demokratično In brez pritiska izveden. De Gaulle je take razgovore ponovno odklonil. Se več! Povedal je, da se -FLN moti, če računa na notranj' razvoj v Franclji, ki bi bil Alžlr-em v nrid, al’ na Intervenrljo OZN, Kajti Franclja da ne priznava Združenim narodom pravice, da bi se vmešavali v njene
notranje zadeve...« Skratka, položaj v Alžiriji Je po ponedeljski tiskovni konferenci tak, da Ima FLN samo eno izbiro: ali se naprej boriti, ali pa kapitulirati.
Kakšno pot bo FLN Izbral, ni nobenega dvoma, saj Je podpredsednik začasne alžirske vlade na zasedanju zunanjih ministrov arabskih držav v Bejrutu napovedal, da bo FLN podvojila napore za osvoboditev Alžirije in je pri tem pozval arabske države, naj pri tem alžirski vladi

Prezgodaj bi se bilo spuščati v ugibanja, na kakšen odmev bodo bodo naleteli de Gaullovl pogledi Pri zahodnih zaveznikih. Toda morda bi bilo vendarle mogoče izluščiti dve osnovni misli.
Sodeč po de Gaullovl Izjavi se bo vojna v Alžiriji nadaljevala; Francija odreka Združenim narodom pristojnost, da razpravlja o tem vprašanju, In ■ tem slabi Združene narode prav v času, ko sta njihova
»Za Alžirce nič novega«
pomagajo materialno ln moralno.
Druga zanimivost s tiskovne konference francoskega predsednika pa je njegov načrt glede -male Evrope«. Osnovne koncepcije so sicer stare že skoraj dve leti, toda doslej še niso bile nikoli tako jasno formulirane.
Po de Gaullovem mnenju Je tre-ba reorganizirati Atlantski pakt; poudarek naj bi bil na politični in gospodarski integraciji šestih držav ki naj bi ustanovile tudi nekakšno nadnacionalno vlado z nadnacionalnim parlamentom. Toda obramba vsake države pa naj bi ostala v nacionalnih rokah, se pravi, da bi imela vsaka izmed držav -male Ev rope« armado v Izključno svojih kompetencah. De Gaulle je jasno formuliral tudi željo, da bi morale tri zahodne velesile — ZDA, Brlta-nija in Francija — v posebnem telesu vsklajevntl zahodno politiko < svetovnem merilu, t. j. zahodno politiko do Afrike, Azije in do atomske strategije.
avtoriteta ln njihov ugled spričo nastalega mednarodnega položaja bolj potrebna kod kdajkoli poprej. Po drugi strani pa Je pričakovati, da bodo arabske države v smislu sklepov konference arabskih zunanjih ministrov v Bejrutu načeli alžirsko vprašanje pred Združenimi narodi, ki bodo morali razpčav-IJatl o tem perečem vprašanju.
Na drugi strani pa smo priče vse bolj očitnega osamosvajanja zahod no-nemške vojske, ki zahteva uvedbo splošne vojaške obveznosti v za hodni Nemčiji in pravico do atomske oborožitve. Te težnje so tolike ‘volj nevarne, ker se ponavljajo na 'onko petnajst let po nemškem po razu hkrati z revanšističnimi zah tevaml po ozemljih, ki Jih je Nem člja v drugi svetovni vojni izgubila. Natanko po petnnjstih letih je Nemčija ti^ll po prvi svetovni vojn' hotela nasilno Izbrisali posledice po raza v vojni, ki jo je sama začela.
Pariški liat -Le Monde« je v tej
zvezi napisal sledečo misel; -Zahod-nonemške zahteve po popolni svobodi v oboroževanju in po ozemljih, ki niso njena, pomenijo zavestno se približevati novi vojni, kajti vsem, na Zahodu in na Vzhodu je Jasno, da države, od katerih Nemci zahtevajo ozemeljske korekture, ne bodo odstopili niti pedi svoje zemlje brez boja. Francija je šest let sem nekako nevtralno in pasivno opazovala rast nemškega militarizma ln teptanje pogodbenih obveznosti, ki omejujejo nemško vojaško moč. Deloma se Je to zgodilo tudi zato, ker francoska armada v Evropi, t. j. v zahodnoevropski obrambni koncepciji, bolj malo pomeni, ker se vsa Izčrpava v lokalni In nesmiselni kolonialni vojni v Alžiriji. Dokler bo v Evropi vrzel, ki Jo povzroča odsotnost francoske armade, bo težko zagotoviti, da bi Nemci spoštovali omejitve glede oboroževanja, ki so Jih sprejeli z mednarodnimi pogod-bami...« List zaključuje takole: -Memorandum zahodnonemških generalov, ki zahtevajo atomsko oborožitev ln splošno vojaško obveznost ter ozemeljske zahteve, ki Jih postavljajo revanšlstlčni krogi ob polnem blagoslovu vlade ln opozicijskih političnih sil, vse to je zadostno opozorilo, da Je treba hitro ukre-?a'i. Pozneje ne bomo mogli uničiti tega. kar lahko : eelaj Se v kali za-lušimo... Gre za poraiajoči se militarizem in revanšizem . .1«
Ce nekako miselno povežemo obe 'apažan.11, i'«',em moramo ugotoviti da predsednika franroske republike pač ni vodila pretirana daljnovidnost, ko jo v ponedeljek govoril o Alžiriji.
NOVE HIDROELEKTRARNE NA V LR HRVATSKI
DRAVI
Ker bodo nove velike hidroelektrarne ob Jadranski obali dajale v glavnem zimsko energijo, medtem ko na Hrvatakem v poletnem Času primanjkuje električne energije, so strokovnjaki podjetja -Elektroprojekt« t Zagrebu po daljšem študiju o možnostih Izkoriščanja vodne sile na Dravi na odseku od Ormoža do Izliva Mure prišli do sklepa, da predložijo za izgradnjo sistema hidroelektrarn na tem odseku dve varianti: po eni Izmed teh bi na tem delu toka Drave zgradili osem HC z letno zmogljivostjo 1.28 milijarde kilovatnih ur -na drugi pa na posebnem 75 km žolgem kanalu Južno od toka Drave pet hidroelektrarn ■ kapaciteto l.S milijarde kilovatnih ur letno. Oruga varianta bi bila cenejša ln bolje izkoriščena.
1
2
NAJVEČ JE TURBINE NA BALKANU -Litostroju« v Ljubljani so pred nekaj
V -Litostroju« v Ljubljani so pred nekaj dnev* skonCali prvt turbinski agregat za hidroelektrarno Spl«* MoC tega stroja Je 163 tlsoC konjskih moCl pri P111«?! malnem padcu vode z višine 250.4 m. V prvi fazi bodo v splitski hldrocenti ali vgradili dva taka agregata, v naslednji pa še dva. To bodo naJveCJe turbine na Bal* kanu in med najveCJiml v Evropi.
VEČJA PROIZVODNJA CEMENTA Pred nedavnim Je bil potrjen investicijski program za zgraditev tovarne cementa v Zlatici pri Titogradu Letna zmogljivost te tovarne bi .bila 125.000 ton cementa. Kakor predvidevajo, bi z redno proizvodnjo cementa v tej tovarni lahko prlCell leta 1962.
3
4
GRADITEV LADIJ ZA SUDAN Jugoslovansko-iudanska pomorska družba lz ?0Ti Sudana Je naročila v puljski ladjedelnici Izgradnjo dved ladij. Ladji bosta Imeli nosilnost 4800 ton, dolgi pa 121 metrov. Zmogljivost pogonskih motorjev znašala 5540 KM, ladji pa bosta lahko dosegli hitro’ 16.5 mil) na uro. Kakor Je predvideno, bodo z gradflJ teh ladij lahko prlCell v zaCetku prihodnjega leta-
ZAGREBŠKI JESENSKI VELESEJEM BODO ODPRLI 10. SEPTEMBRA V soboto, 10. zeptembra, bodo v Zagrebu odprl: Splošni mednarodni sojem ln nekaj specializiranih pri reditev, kot oa primer IX. teden kože ln obutve, VI lejem obrti, komercialno razstavo Jugoslovanskega turizma 1. dr. Dozedanje priprave so pokazale, da se jr za letošnji velesejem priglasilo rekordno število razstavljavcev. Teh Je toliko, da je zanje premalo pro-•tora. Zanimivosti lz britanskega In ameriškega razstavnega paviljona: reaktor. Čoln za plitvo vodo, zraC-na blazina za prevoz potnikov itd. Tudi naši razstavljavci bodo imeli razne novosti. NajveC bo proizvodov strojne'industrije, barvne metalurgije ln keralCne industrije. Za pottošnike bodo zanimive žoge iz plastične gmote tovarne »Biserka- lz Zagreba, roCaJI za dežnike ter okviri za oCala Iz -Galaplastlke« v Zagrebu, embalaža is plastičnih snovi »Modellta« lz Kamnika, -Zlatorog- bo pa razstavil proizvode -Schwarzkopf« za nego las. Strojna tovarna lz Trbovelj bo tokrat razstavila tvoje Izdelke v miniaturni oCllkl. - Zanimivega bo dovolj, tako da bo vredno velesejem el ogledati.
5
6
ZARADI NAPOVEDI VEDE2EVALKB
UBIL BRATA	^
V Roglnju blizu Novega Pazarja ee Je dogodil* "Jj ilnska tragedija: Elmaza SaltovlCa, uslužbence našli ubitega. Hudodelstvo Je storil njegov brat n Kasan se je namreč zaljubil v neko poroCeno in se obrnil za pomoC k neki vedeževalkl » md
I _____ __	pid
Pazarju. Ta mu je Izvabila precej denarje natvezla, da ga Usta žena ljubi, a te boji priti b nj ker Jo zalezuje njegov brat Elmaz. Vse to M** Iggfl bilo res, saj je Klmsz živel v Beogradu in PJ1 J*suind» ter tiste tene sploh ni poznal. Vendar Je DUD lc%9 Hasan izgubil glavo: ko Je njegov brat P , ®l11t,||.
In otrokom v doniaCo vaa na počitnice, ge 'r
IZSELJENCI ODHAJAJO NAZAJ
.te dni odhajajo nazgj v svoje kraje, kjer tHi številni naši izteljenel, ki so se mudili v mesecih Juli In avgust v stari domovini. Dne 29. avgusta Je odpo ■ovala iz LJublJunr najvcCja skupina 530 Izseljencev •» francoske pnkrtinc Mnselle - V letošnji sezoni Je obiskalo staro domovino v veClih ali manjših skupinah 2200 Izseljencev, med njimi približno 600 Iz Amerike ter 1600 lz zahodnoevropskih držav. VeC|e število Izseljencev Je bilo na dopustu v zasavskih revirjih.
10 LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V CEMENTARNI TRBOVLJE
Dne 17. septembra 1950 so trboveljski cementarji prevzeli T Opravljanje svoje tovarno. To je bil zgodovinski dan za ffeno delavstvo. V sestavu -boveljske Cementarne, ki je ta-«at nosila 'me: TOVARNA CEMENTA IN APNA OB SAVI, ® bili obrati: cementarna Trbovlj , tovarna Izolit Radeče ** kolektivi apnenic.
Tri dni prej, 14. septembra 1950 s je sešel na prvo za-J^onje delavski svet podjetja, v katerega so bili izvoljeni nariši in tovarišice iz vseh navedenih obratov. V nedeljo, **• septembn 1950 pa je bil dan, ko so delavci prevzeli v Javljanje ovamo in kljuje podjetja.
Ozka trboveljska dolina, po kateri se je valil sivi cementni Prah, je bila tisti dan prizorišče zgodovinskega dogodka, *o se je po 74 letih obstoja trboveljske Cementarne uresničilo »evolncionamo geslo: TOVARNE DELAVCEM!
ZsodovInski trenutek je tisti r® napočil, bo je predsednik delavskega sveta Cementarne
—_“ga sveta Cementarne jbovlje prevzel ključe ter vsega kolektiva
v
dblju-
_ se bodo vsi delavci, od Prve8a do zadnjega, zavzeli za naloge ter jih vestno in **'ho Izpolnjevali.
Od tedaj je do danes prete-W let ter lahko s ponosom da je kolektiv Cemente Trbovlje vsa leta vestno J Požrtvovalno Izpolnjeval svo-f naloge tn jih celo presegal. * temu je pa v Izdatni meri opomoglo delavsko Javljanje.
samo-
POVECANI napori v PROIZVODNJI — ZANESLJIV USPEH Trboveljska Cementarna je danes stara 84 let. V vseh teh dolgih letih je pa tovarna največ delala s stroji, ki so bili v njej že spočetka. V razdobju osmih desetletij je odhajal iz Trbovelj stalno vlaik za vlakom, kamion za kamionom z odličnim trboveljskim Portland cementom, ki ga poznajo ne samo povsod po domovini, ampak tudi izven nje.
Ko so lansko jesen delali dobavne pogodbe v naročniki za cement, so ugotovili, da bi ga
potrebovali dvakrat toliko, kot ga je mogoče napraviti, še posebno spričo okoliščine, da je tovarna sedaj v rekonstrukciji.
Kljub velikim težavam zaradi zastarelosti tovarniških naprav se je pa proizvodnja trboveljske cementarne vsako leto večala. Tovarniški kolektiv je dosegel pomembne uspehe v proizvodnji navzlic temu, da so bil stroji cementarne izrabljeni. Stari stroji so bili skoraj dnevno defektni, vendar So jih sproti popravljali ln urejali za nemoteno proizvodnjo. Ze leta 1945, takoj po osvoboditvi, je nastopil čas, da b! stare stroje v tovarni Izmenjali za nove, toda tedaj še ni bilo na razpolago dovolj sredstev za tak korak, bilo je pa tudi še premalo razumevanja zato, da bi se tedaj lotil! današnje realizacije tega načrta — to je popolne rekonstrukcije tovarne. Do lanskega leta je delovni kolektiv še vzdržal položaj In delal s starimi, Izrabljenimi strojnimi napravami, toda vsaka stvar ima svoj določen čas. In tako so dotrpele tudi tri stare cementne peči, ki so imele za seboj že življenjsko dobo 30 do
JlSOKI OBISKI V TRBOVELJSKI CEMENTARNI - DECEMBRA 1948 JE PRIŠEL V TRBOVLJE MAR-3Al TITO, KI JE OBISKAL TUDI TO TOVARNO. SPREJEL GA JE TAKRAT V IMENU KOLEKTIVA
INŽ. ALFRED PETRIČ.
50 let. Ostala je samo še ena novejša peč, Pa tudi ta je bila stara že M let. Vse tri stare, izrabljne peči so od lanskega leta dalje odstranili, vendar jih bodo kljub temu še koristno uporabili. Tako bo ena Izmed teh peči služila doma za druge namene, drugo bodo montirali v obratu v Zidanem mostu za proizvajanje tako Imenovanega belega cementa, tretja peč je pa bila Izrabljena tako, da so jo oddali podjetju »Odpad«. Sedaj dela v tovarni samo 1 cementna peč. Vgradili bodo pa novo peč, ki jo bo dobavila firma Stmidth in bo prišla v Trbovlje že v prvih mesecih Jeta 1961. Za namestitev nove pečlj temelje že p napravlja jo. Vzporedno s tem bodo v tovarni montirali še druge nove stroje, tako stroj Za pripravo premoga, blatomline, mlin za cement, ki se sedaj že montira. Ko bo rekonstrukcija kon čana, bo tovarn lahko povečala svojo proizvodnjo na 500 tor. cementa dnevno. Začetno poskusno obratovanje se bo v Cementarni Trbovlje pričelo konec leta 1961, če se ne bi medtem pojavile kakšne nepredvidene težave.
PROIZVODNJA VEČJA KOT PO PLANU
Trenutno je okrog Cementarne Trbovlje vse živo: ruši se, gradi se, kljub temu pa vendar tudi proizvaja. Cementa je letos po planu seveda znatno manj kot prejšnja leta. NaVal za cement je pa vedno večji. Prav neljubo je komercialnemu oddelku tovarne, ko mora ob tolikih potrebah po cementu naročila in prošnje zanj odklanjati
Družbeni plan letošnjega leta določa proizvodnjo 65.000 ton cementa, kaže pa, da bo delovni kolektiv cementarne predvideno produkcijo prekoračil za približno 10%. Kolektivu je treba izreči vse priznanje, saj se selo zavzema za delo in trudi. Ce je potrebno, žr tvoje za delo tudi nedelje, da vsaj delno ustreže naročilom in velikim potrebam po cementu. Samo trboveljska cementar na bo dala letos 40.000 ton cementa manj kot prej, tovarna Anhovo pa 20.000 tpn. Velikih naporov je treba, dla se proizvodnja obdrži na višini plana,
POGLED NA TRBOVELJSKO CEMENTARNO, SE PRED PRIČETKOM RUŠENJA slAIU.uA Ull*A
TOVARNE
zato je važno, da je vsak delovni človek v proizvodnji pa svojem mestu. Trboveljski cementarji pa slovijo po svoji di sciplini
Da seveda proizvodnja v redu poteka, pa vplivajo kajpak še drugi momenti, tako na pri mer boljše metode dela, V cementnem kamnolomu so prešli od ročnega, etažnega odkopavanja gline na vijačno odkopa vanje, kar pripomore do več jega delovnega učinka kot prel. Pri pridobivanju gline so se pa lotili še posebnega načina dela, namreč visokomasovnega, glo binskega odstrel jevanja surovinske gmote. Pa tudi druga delo so v kamnolomu mehanizirali, kjer pri delu uporabljajo bagre, zato se je delovni učinek v kamnolomu znatno povečal. A tudi v sami proiz vodnji so izboljšali delovni proces. K večji proizvodnji je pripomoglo tudi pravilnejše nagrajevanje ter zavest celot nega kolektiva, da je treba da ti državi in potrošnikom več »sivega zlata«. Vse to je rodilo lepo rezultate, ki so v ponos koloktivu trboveljske cemen tarne, dasi so zaradi rekonstrukcije tovarne v velikih težavah.
KONČNI CILJ: DNEVNA PROIZVODNJA 1000 TON CEMENTA
Letošnji plan cementarne v Trbovljah določa proizvodnjo 65.000 'ton cementa. Po končani
pt-vi rekonstrukciji se bo P«
proizvodnja povečala na 500
ton dnevno ali 172.000 ton let no. S tem pa ne bo še končana celotna rekonstrukcija tovarne Cementarna Trbovlje se je priglasila za najetje novega kredita za nakup 500-tonske peči Program in Idejni projekt za nadaljnjo rekonstrukcijo Ce mentarne Trbovlje je že potrjen. Petstotonska cementna peč bo stala na prostoru, kjer teče sedanja cesta mimo tovarne na železniško postajo. Nova cesta je pa projektirana zadaj, za sedanjim upravnim poslopjem tovarne, in sicer tam, kjer teče sedaj trboveljski potok, k' ga bodo pokrili.
V zvezi z nadaljnjo rekonstrukcijo trboveljske cementarne, da se v njej doseže dnev na proizvodnja 100 ton cemen ta, so pa bila potrebna Se druga dela, namreč ugotovtl, ali je za tako množino cementa na raz polago zadostna surovinska baza. Vsa dosedanja raziskovanja so pokazala, da je gline dovolj na razpolago, saj so od krili nove sloje cementnega la porja, in sicer ca 17 milijonov ton. Da v tem pogledu ne bi bilo pozneje kakšnih ovir in za držkov, so bili storjeni vsi po trebni karaki pri oddelku za rudarsko eksploatacijo Izvršnega sveta LRS. — Cementarna Trbovlje ima nadalje — za sedaj še kot idejo na papirju — v načrtu, da skupno z Labora torijem trboveljskega rudnika prouči možnosti uporabe blata za proizvodnjo cementa, ki se dobiva pri mokrem separlra nju premoga in ki sedaj odte-
ka v Savo ter jo onesnažuje, kar pomenja — kakor znano — še vedno velik problem za rudnik.
Bodoči cilj Cementarne Trbovlje je tudi, Izboljšati kvaliteto cementa, saj je le-ta sedaj neprimerno boljša, kot I« bila, ter proizvajati cement znamke PC 250 — 350 ln 450.
Geslo celotnega kolektiva cementne tovarne je, zbrati vse sile, da Izvrši začrtane naloge. Kolektiv je sredstva za vsa do sedaj izvršena Investicijska dela črpal lz amortizacije in še drugih virov podjetja. Delal je tako rekoč le z lastnimi sredstvi in, kar je tudi zelo važno, z lastnimi delovnimi močmi ter ni najemal za Investicijska dela dragih tujih monterjev. Namen delovnega kolektiva Cementarne Trbovlje je jasen: najprej doseči proizvodnjo 500 ton cementa dnevno, končno P» 1000 ton dnevno. S tem bodo zagotovljene zadostne množine cementa, v zvezi z večjo produkcijo s« bodo p® tudi pocenili proizvodni stroški. Z večjo proizvodnjo se bo pa znatno povišal življenjski standard trboveljskih cemen tar jev, ki ga prav gotovo zaslužijo. Lepa bodočnost stoji pred njimi in tudi mi vsi smo je veseli.
Ko praznuje delovni kolektiv Cementarne Trbovlje 10-letnico delavskega samoupravljanja, mu Iskreno želimo, da bi f svoji veliki delovni bitki v celoti uspel, sebi v prid ln v korist naše celokupne socialistične družbe.
10 LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V STROJNI TOVARNI TRBOVLJE
Odprta vrata Strojni tovarni
9. september 1950 je bil tudi za kolektiv Strojne tovarne v Trbovljah zgodovinski trenutek, ko je prevzel v upravljanje svoje podjetje. V razdobju desetih let je pa Strojna tovarna napravila velik korak naprej. Razširila je svojo proizvodnjo, saj znaša njen družbeni produkt preko 3 milijarde dinarjev, po končani rekonstrukciji tovarne bo pa znašal 7 milijard in v perspektivi celo 15 milijard dinarjev. Znatno se je povečalo v STT število kvalificiranega kadra. V podjetju posvečajo vso skrb strokovnemu izobraževanju članov kolektiva, saj se strokovno šola 90 odstotkov vseh članov kolektiva. Vzporedno so' v Strojni tovarni reševali tudi stanovanjsko vprašanje in je Kovinarsko naselje STT v Zg. Trbovljah posebno svetla točka v tem prizadevanju. Deset let delavskega samoupravljanja je rodilo rezultate, ki so učvrstili vse delo in dajejo zagotovilo, da je pot delavskega samoupravljanja pravilna.
V	vsem hitrem tempu razvoja lin napredka Strojne tovarne v Trbovljah smo pa do sedaj zelo malo ali skoro nič slišali, da deluje v okviru te tovarne tudi Inštitut za šepa racije. Delo te ustanove Je usmerjeno v raziskovalno delo 1 že od leta 1953 in odpira vrata tej tovarni za naročila. Ustanovitelj Inštitut® je bil delavski svet STT. ki je dne 25. decembra 1954 osnoval v okviru tovarne ta oddelek. Naloga inštituta je predvsem, da spremlja razvoj separacijske tehnike, oplemenitenje mineralnih surovin, predvsem premoga, rud In nekaterih nekovin doma ln v svetu. Nadalje izdeluje inštitut po naročilu investitor jev montamsko-tehnološke študije, ki so podlaga za projektiranje posameznih separacijskih naprav. Ta oddelek ima Prav tako nalogo, da na osnovi študijev projektira separacijske naprave ln predlaga proto lipe separacijskih strojev.
V	razdobju dejavnosti inštituta za separacije je bilo izde ionih še nad 30 študijev in shem, od katerih je polovica Prinesla STT naročila. Študiji terjajo obilo časa ter traja vsaiko proučevanje najmanj 3 biesece, povprečno pa pol let.. Prvi študij, kateremu Je sledilo naročilo. Je bila separu clja za rjavi premog na rudn. ku Breza, njemu so sledili štu dlji za premog Kosova,. Kreke Kočevja, ibarskih rudnikov Kanižarice. Banovlčev Zenice Soka ln drugi.
Razen raziskav premogov posvetuje inštitut veliko pozor n ost tudi železnim rudam Pri Premogih vodi inštitut *o se-beračite teli ra i ',.ave o tl7.1 kalno keninnlh lasiposiih pre ■bogov v zvezi s sposobnostjo *a briketiranje ter študije o *s»novnetiju. Finančno deluje
Inštitut v okviru STT. Ves čas medsebojnega delovanja sta pa tovarna In Inštitut težila za tem, da so bile cene študijev pri naročilih za separacije kar najbolj nizke. Vedno je tovarno ln Inštitut vodilo načelo, naj bi bU študij le nekak predhodnik na nadaljnja naročila v tovarni. Delo inštituta je zvezano z raznimi težavami, ki se pa krepko odpravljajo. V Inštitutu so zaposleni naši najboljši strokovnjaki na tem področju.
Razen dobrega strokovnega osebja je pa važna tudi oprema Inštituta, saj je znano, da najboljši mojster brez dobrega orodja ne more uspešno de lati. Z opremo je pa Inštitut za sedaj še slabo oskrbljen. Poslužuje se pomoči sorodnih Inštitutov, kot mineraloškega in kemičnega, Geološkega zavoda In Centralnega rudarskega laboratorija. Strojna tovarna Trbovlje je obljubila, da bo izdelala razne naprave, ki bodo služile Inštitutu za separacije. Do sedaj so v tovarni Izdelali mali laboratorijski drobilnik tipa IZ ln pomagali z odpadnim železom.
Za nadaljnje nemoteno delo je pa posebno potrebna labora torijska oprema, med katero sodi: nakup »pektografa za hi tro Izvršitev kemičnih analiz, laboratorijsko resonančno sito, stroj za sejalno analizi/ In še drugo Strojna tovarna Ima v načrtu, da v II. fazi svoje rekonstrukcije zgradi v Ljubija ni samostojen Inštitut STT. Vo dilnl organi tovarne se zave dajo. da je treba ob razvoju oodjetja v Interesu tovarne militi nekoliko naprej ter dose to kar v svetu več ali manj že delajo. Želijo biti za pol koraka naprej, ne Pa da zaostajajo za tovrstnimi dosežki v svetu. Smoter Je, biti stallno ne
tekočem, kar se v svetu dogaja.
Na področju separiranja je v Jugoslaviji tudi problem odpadnih vod. Tudi to nalogo hoče reševati ta inštitut, da pospeši rešitev tega perečega problema.	,
Kakor že poudarjeno, je v načrtu, da se za uspešno delo STT zgradi v Ljubljani samostojen Inštitut za separacije, projektivni oddelek ln še prodajni oddelek, kjer bo tudi zastopstvo tovarne.
Inštitut jo član Udruženja rudnikov premoga Jugoslavije ter član zveznega In republiškega . znanstvenega Sveta. Sodeluje z vsemi Inštituti doma in v Inozemstvu. V celotnem razvoju lil napredku Strojne tovarne v Trbovljah je ta ln štitut zelo važen In koristen člen v njenem sestavu, ki ga bo delovni kolektiv STT v celoti podprl.
Ko danes po desetih letih delavskega samoupravljanja pregledujemo uspehe In razvoj Strojne tovarne v Trbovljah, je vsem jasno, da je pot, ki si jo je začrtal delovni kolektiv tega podjetja, pravilna In da je smoter tovarne, da zajame ln osvoji v celoti vso strojno opremo ln mehanizacijo v na šem rudarstvu.
DOSLEJ NAJVEČJA MESEČNA PROIZVODNJA V STT
Kolektiv Strojne tovarne v Trbovljah je v mesecu avgustu zaznamoval .Izreden uspeh, dosegel je namreč doslej največjo mesečno proizvodnjo. Plan so v tovarni Izvršili s 128%. Kljub temu. da Je bilo v avgustu dnevno ca 100 članov kolektlvB na letnem dopustu, so v pod jetju vendar zelo uspešno opravili svojo družbeno nalogo ln Jo močno prekoračili.
TUDI V ZAGORSKEM GOSTINSTVU 10 LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA
Za izboljšanje gostinske mreže
liHMUsS
Da bi izboljšali stanje gostinske mreže v zagorski občini, so že letošnjo pomlad pričeli preure-jevati in adaptirati prostore v hotelu »Kum« v Zagorju ob Savi. Do srede meseca maja so tako preuredili restavracijske prostore in jih na novo opremili ter preuredili kuhinjo in namestili nov štedilnik, da ima sedaj kuhinja zmogljivost 150 obrokov.
Sedaj so pa pripravili že vse potrebno za II. etapo del pri rekonstrukciji in adaptaciji tega hotela. Gradbena dela, nova oprema In ureditev apartmaja bodo veljala blizu pet milijonov dinarjev.
V	drugem nadstropju hotela bodo uredili 9 sob z 19 ležišči (pet sob bo imelo samo po eno p os tel j o).
V	kletnih prostorih bodo pa uredili manjši bife. Ze v prihodnjih dneh bodo obiskovalci hotela
»Kum« presenečeni. Uprava Gostinskega podjetja je namreč že naročila zagorskemu.podjetju »Radio-
center«, da namesti v restavracijskih prostorih televizijski sprejemnik.
Pa tudi sicer se v podjetju pripravljajo, da bi v prihodnjih petih letih na podlagi perspektivnega petletnega načrta gospodarskega razvoja čimbolje uredili svoje obrate; v letu 1961 in 1962 bodo preuredili ln razširili obrait »Križišče« (Grčar); predvidevajo pa tudi gradnjo novega hotela v samem Zagorju. Podjetje bo do leta 1965 precej povečalo realizacijo, od predvidene 145 milijonov dinarjev v letošnjem letu na 202 milijona dinarjev v 1. 1965 Predvsem na račun boljše postrežbe ln večje izbire jedil in pijače v manjši meri na račun povečanih kapacitet podjetja.
Ze letos so delavski samoupravni organi v podjetju posvetili vso pozornost ureditvi posameznih obratov. Tako so preuredili ln prepleskali kar sedem obratov, in sicer obrate: Ašič, Knap, Peter, Pri Francetu, Apnenice, Kolodvor in Kovač. Gostom lahko sedaj že trije obrati nudijo topla jedila, obrat Kegljišče pa specialitete: ražnjiče ln čevapčiče. V ostalih se je pa znatno izboljšala tudi Izbira pijač, predvsem še brezalkoholnih pijač ln sadnih sokov. Kolektiv se trudi, da bi bila tudi postrežba gostov kar najboljša.
Delovni kolektiv Gostinskega podjetja lz Zagorja se tudi v prihodnje priporoča za obisk svojih 12 obratov v Zagorju. Kolektiv upa, da boste s solidno postrežbo zadovoljni, postregliJTa vas bodo s kvalitetnimi pijačami in jedili po konkurenčnih cenah. Hkrati pa čestita vsem ostalim delovnim kolektivom Zasavja in širom po domovini k 10. obletnici delavskega samoupravljanja.
Uspešen razgovor o strokovnem izobraževanju | (tltaCct nam ptSejo
Ma	•"ttillvlnn.	«i>41 X 1. . W1 41 —	-1- , U	I___ l.i _ _ :	•____ 1	_J	I. __:_1__ I_1 _	L. ■	L.I1.	j . r	^
Na zadnji razširjeni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah so razpravljali o problematiki strokovnega izobraževanja na področju komune. Ta seja, ki je bila skupno s komisijo za ^oSolsko izobraževanje občinskega sindikalnega sveta in kateri so prisostvovali tudi zastopniki gospodarskih organizacij, ki razpolagajo z odstopljenim delom sklada za kadre, so se predvsem razgo-varjali o tako imenovanem Šolskem strokovnem izobraževanju in o strokovnem izobraževanju odraslih. Razprava, v katero sta kot gosta aktivno posegla tudi tovariš Kos, direktor Zaveda za proučevanje izobraževanja odraslih LRS in tovarišica Zora Kolar Iz okrajnega ljudskega odbora
Ljubljana, je predvsem obravnavala svojstvene prilike strokovnega izobraževanja v trboveljski komuni.
Razprava je načela probleme Izobraževanja kadrov v obrti preko dosedanje vajenske šole, ki naj se že v sedanji sezoni preoblikuje v Šolski center za izobraževanje kadrov za obrt v skladu z določili resolucije Zvezne ljudske skupščine »O strokovnem izobraževanju«. Ta šcia naj bi v bodoče preko trimesečnih periodičnih šol izoblikovala kadre po profilih, ki so potrebni za posamezno obrt predvsem na treh področjih, to je kovinski, oblačilni ln mizarski obrti. Sporedno naj bi ta šola vzgajala kader za večjo strokovno usposobljenost tako visokokvalificiran kader kakor tudi
Poročali smo že, da rudnik rjavega premoga v Zagorju ob Savi rekonstruira separacijo v Toplicah. Sedanja premajhna zrpogljivost separacije je bila ovira za povišanje proizvodnje priznanega zagorskega ‘tvega premoga. Gradbena dela opravlja pri tej rekonstrukciji rsko Gradbeno podjetje.
Na sliki: Dela pri nstrukciji separacije rudnika Zagorje ob Savi,
ORGANIZACIJA ZB V HRASTNIKU JE DELAVNA
Se več sodelovanja
Daši živimo še v dopustniški sezoni in še marsikdo uživa svoj letni oddih, je delovanje organizacij in društev v občini Hrastnik navzlic temu kar precej pisano. Tako je bila na primer pred dnevi širša konferenca občinskega odbora Zveze borcev narodnoosvobodilne borbe. — Razen članov predsedstva so v njej sodelovali tudi člani krajevnih organizacij Zveze borcev.
Po letnem občnem zboru Zveze borcev v občini Hrastnik je bilo delo občinskega od. bora kakor tudi krajevnih organizacij raznovrstno. Ce pogledamo, vidirro, da je imela na primer komisija za priznanje let največ dela, saj je morala temeljito pregledati preko 67 zadevnih prošenj, od katerih je že pozitivno rešila 42, rešili pa jih mora še 21, medtem ko je morala zavrniti 4 Vloge za priznanje let. Pri tem delu je imela komisija veliko in odgovorno nalogo, ker je bilo treba preverjati navedene podatke, med katerimi je naletela na primere Izkoriščanja in prikazovanje napačnih navedb.
Krajevne organizacije kakor tudi občinski odbor Zveze borcev so nadalje napravila predlog za zdraviliško zdravljenje za 70 borcev in internirancev. Vsem članom razen šestim je
80-191 kliče 02
Trojane m
V	nedeljo ob peti url zjutraj Je prišlo dio prometne nesreče na cesti v Trojanah. Iz Ljubljane Je proti Celju peljal 13 potnikov avstrijski avtobus, ki ga je vozil Johann Hitrlnger. Šofer Je spregledat nekaj opozorilnih prometnih znamenj, ki so na tej cesti zaradi obvoza. Zato Je zapeljali v 2,s metra globoik Jarek sredi ceste, še prej je pa podrl zapornico ln luč ob njej. — Pri nesreči sta bila dva izmed potnikov laže poškodovana, na vos»lu Je pa za približno 3CO.OOO din škode.
TRBOVLJE «3
V	nedeljo, 4. septembra, zvečer se Je okoli 21 ure vrnil v samski dom na Trgi revolucije Slavko Bsvčlč. Uro pozneje sta prišla v »olbo sostanovalca Stefan Petrač in Stefan Ivlč ln začela pretepati Bevčlča. Tw Jima je zbežal lz •obe, na hodniku ga je dohitel Pvtč m ga zabodel. Pri tem Je dobil Bevčič hudo telesno poškodbo, zaradi pravočasne zdravniške pomoči Je pa ranjeni Izven nevarnosti.
ZIDAN) MOST 81
V nedeljo se
e Je z vlakom štev. Sle na progi Ljubljana — Maribor, ki odpelje iz postaje Zidan' most ob 18.26, vozil tudi !2-letnl Franc Praprotnik, doma lz Prevalj na Koroškem. Pri naselju Brile pri zidanem mostu Je f«nt hotel iiz enega vagona v drugega Ker pa prehod ni b'1 zadosti za-varovan. Je padel na ttr, pri tem ■o mu kolesa prerezala v komolcu oibe roki. ima pa Se poškodovano glavo. Odpeljan Je bil v celjsko bolnišnico kjer |e operacijo dobro prestal
HRASTNIK 81 - 802
V četrtek, 1 septembra, so kolesarju Valentinu Potušku staremu 30 let, doma tz Bobna štev. It. med voino po Hrastnku počile Vilice na kolesu Kolesar Potušek Je bil prt tem huje telesno poškodovan in prepeltrn v trboveltskn bolnišnico .
LITIJA
ZAOOOTltF 11 - 00?
HAnrrt u, »02
3
kader, ki naj bi prevzel vodstvo posameznih delaVnlc in posameznih servisov v okviru stanovanjskih skupnosti.
Važnost posvetovanja je bila tudi v tem, da je poudarjalo vlogo gospodarskih organizacij In obrti pri določanju profila delavca, ki je potreben za opravljanje posameznih delovnih operacij, na podlagi katerih naj bi potem posamezne šole, centri ali delavska univerza vzgajali potreben kader.
Razen tega so tudi razpravljali o problemih stokovnega Izobraževanja v rudarstvu, kjer bi bilo potrebno zaradi potreb in prilik v trboveljsko-hrastniškem rudniku začeti s sodobnejšim Izobraževanjem strokovnih kadrov, Id naj bi vzgojil v praktičnem delu .tudi nadzomiškl oziroma tehniški kader.
Tudi glede Izobraževanja
kovinarskega kadra bd bilo umestno začeti s skrajšanim poukom, v katerem naj bi v večji meri upoštevali že pridobljeno znanje v osemletki ter se preko drugačnih programov lotili postopnega izobraževanja tehničnih kadrov.
Kakor je nakazal uvodni referat tajnika občinskega sindikalnega sveta tovariša Antona Kckovica, naj bi sedanje strokovne šole postale šolski center v smislu zaključkov, ki jih določa resolucija ZLS, z izobraževanjem kadrov v večjih stopnjah, medtem ko naj bi ostala podjetja vzgajala kadre preko izobraževalnih centrov v podjetjih oziroma za več manjših podjetij tudi preko delavske univerze.
Na splošno moramo ugotoviti, da je posvetovanje, ld ga je organiziral občinski sindikalni svet v Trbovljah, bilo zelo uspešno.
IZ ZAGORJA OS SAVI
bilo tako zdravljenje potrjeno, vendar je občinski odbor organizacije ugotovil, da se dela velika krivica tistim, ki jim je bilo to zdravljenje zavmje-io. Bolezni, katere so se člani Zveze borcev oziroma interniranci nalezli, se ne da tako hitro odpraviti ter sedi, da stališče komisije pri odločitvi ni bilo pravilno. V zvezi s tem se je komisija zavzela za zdravniški pregled vseh članov ZB v občini ter je bil za predsednika te komisije {»stavljen dr. Jože Dolanc.
Prav tako je potrebno, da organizacija Zveze borcev stori vse potrebno, da se pregledajo vsi spomeniki in spominske plošče v občini ter obnove in popravijo, kjer je to potrebno. Tudi za to so določili komisijo, ki bo poskrbela za ureditev tega pietetnega vprašanja. Za spomenik padlih borcev ZB in drugih žrtev vojne v centru Hrastnika bo treba najeti arhitekta, ki bo napravil načrt in predlog za popolno obnovitev tega spomenika. V ta namen potrebna finančna sredstva so delno že zagotovljena.
Občinska organizacija Zveze borcev v Hrastniku je organizirala tudi izlet članov na Pohorje. Tu so si udeleženci ogledali spomenik In mesto, kjer je padel legendami Pohorski bataljon — člani pa, ki so hiU med vojno internirani v Auschwitzu, so se ' udeležili zbora v Logarski dolini, s katerega so odnešli zelo lepe spomine.
Namesto rubrike človek — človeku
OSTRO OBSOJAMO
V zadnjih dneh v Zagorja precej govorijo o dogodka, ki ae je v ponedeljek, 29. avgusta, pripetil na tamošnjem pokopališča. Ne bi se sicer radi spuščali v podrobnosti okrog dogodka, predvsem le v ugotavljanje dejstev, kako se je sploh moglo to zgoditi, pač pa hočemo z političnimi in oblastnimi organi ter z zagorsko javnostjo vred kar najostreje obsoditi storjeno. Dogodek je močno odjeknil po vsem Zagorja in med vsemi delovnimi ljudmi, ki so tako obsodili nekatere slabosti v delu Pekopaltike uprave Zagorje ob Savi.
Brezvestno ln skoro neverjetno početje je vsekakor posledica preobilne mere zaužitega alkohola, ki so ga pogrebci spili tisti dan. Verjetno se le ni dogodilo, da bi kdo med pogrebom na tako podel način krili pieteto do pokojnih, kot je bil ta primer. Težko je sploh razumeti, kako je moglo priti pogrebcem na misel, da so kar brez sramu pili v sprevodu ob mrtvalkem vozu žganje In le pozneje na pokopališču ln da so 111 brez zuknjičev ter skrajno malomarno in nečisto opravljeni. Posledice takega neodgovornega početja niso izostale. Precej preveč zaužiti alkohol je opravil svoje. Potem, ko zo spuščali pri dragem pogrebu krsto s pokojnico v grob, so tako nerodno (rasnmljlvo: preveč alkohola) spuščali krsto v grob, da se Je krsta zadela ob kamen, se odprla In je padlo truplo pokojnice v grob. 8!edllo je preklinjanje pogrebcev, ki ga ne gre ponavljati.
Ob tem bi poudarili, da bi morale biti le nekatere prejšnje nerodnosti okrog pogrebov Pokopališki opravi resno opozorilo, da se tako stanje člmprej odpravi. Nemogoče je bilo že to, da je vodstvo Pokopališke uprave dovolilo, da so hodil! pogrebci že nekaj mesecev v civilnih oblekah ob mrtvaškem vozu, zadnje čase pa že celo skrajno neokusni (brez suknjičev ln amazanl). Pokopališka oprava bi morala v tem primeru takoj ukrepati In kljnb težavam stvari člmprej nredlti. Sploh pa je čudno, da je Pokopališka uprava sprejela v honorarno službo za pogrebno moštvo nekatere ljndl, ki Imajo tako ponašanje, da tega dela sploh ne morejo opravljati. Izgleda, da se Pokopališka uprava niti ni zavedala posledic, ki bi lahko nastale in ni dovolj Iskala ljndl, primernih za to službo.
Sicer je res, da je Imela Pokopališka uprava v zadnjem času precejšnje težave z družino Globokar, ki je opravljala do nedavnega vse usluge okoli pogrebov. Bilo je preoej namernih podtikanj ln Izigravanj ter osebnih žalitev ln ne nazadnje odpoved službenega razmerja Franca Globokarja ml. In zapustitev službe brez odobritve In brez da bi Iztekel odpovedni rok. Navsezadnje pa so še člani pogrebnega moštva odpovedali slnibo. Našteti In nenaštetl problemi Pokopališke uprave imajo do neke mere tudi svoj delež pri tem neljubem dogodku.
O dogodku je razpravljal na seji v ponedeljek, 5. septembra, zvečer tudi Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Zagorje ob Savi, kt je dogodek najostreje obsodil, obenem pa sprejel v zvezi z dogodkom naslednje:
Kljub temu, da je vodstvo Pokopališke uprave vedelo in videlo, da stvari okrog pokopa umrlih niso v redn, ni ničesar ukrenilo. Zato nosi vodstvo PK največji del krivde za storjeno. Zato Izvršni odbor SZDL zahteva, da ze vodstvo PU in člani pogrebnega moštva predajo v disciplinski kasenskl oziroma upravno kazenski postopek, v katerem naj se ugotovi krivda posameznikov ln celote. Potem ko IO ObO zahteva, da ze zadeva v postopku uredi najkasneje v 1 tednu, zagotavlja delovnim ljudem Zagorja, da se takšne nerodnosti pri pokopu umrlih ne bodo več dogajale. Podobno kot Je obsodil dogodek IO ObO SZDL, je dogodek obsodil tudi zagorski občinski ljudski odbor.
Omenimo naj, da se Je v zadnjih dneh le uredilo nekatere stvari z namenom, da le zagotovi pokop umrlih tako, kot' se spodobi. Člani pogrebnega moštva bodo prejeli nova enotna oblačila, prav tako pa so že dobili nekaj novih članov pogrebnega možtva.
Nesporno Je, da Je treba dogodek najostreje obsoditi. Tistim, kt so dogodku botrovali, storjeno ne more biti v čast.
LESNO PREDELOVALNO PODJETJE SE BO SIRILO. - 2e nekaj časa ugotavljajo v zagorskem Lesno predelovalnem podjetju, da bo treba razširiti sedanje prostore, saj v teh ni več mogoče večati proizvodnje. Zategadelj so se odločili, da bodo z lastnimi sredstvi gradili nove prostore. Načrte za to izdeluje -Slovenija projekt« iz Ljubljane ln bodo skončanl do srede novembra, potem pa tih bodo odall v revizijo. Dela bodo potekala v dveh etapah, prva bo žagarski obrat, druga pa mizarski obrat.
V	prvem polletju letošnjega leta so v podjetju pridno delali, saj so precej presegli predvideni proizvodni načrt, tako količinsko ln finančno, dasi imajo precejšnje težave z nakupom hlodovine mehkih igralcev - smreke in jelke. Iz območja, ki teži k Zagorju, odvažajo hlodovino drugam, v Zagorje jo pa morajo dovažati s pohorja in iz Gorenjske. To pa razumljivo veča materialne stroške podjetja. Zaradi tega bo potrebno rešiti tudi vprašanje preskrbe žagarskih obratov z lesom lz gozdov, ki gravitirajo k posameznim žagam.
V	GLASBENI SOLI BODO POUČEVALI TUDI LJUDSKE INSTRUMENTE. - Te dni vpisujejo v zagorski Glasbeni šoli nove gojence. Poleg pihal in godal bodo začeli letos na Soli poučevati tudi ljudske instrumente, tako harmoniko, kitaro ln citre.
KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA BO ZA 10. OBLETNICO DELAVSKEGA SAMO-
UPRAVLJANJA NAPRAVIL IZLET V PARl> ZANSKE KRAJE BELE KRAJINE. - Kon«C TD* seča septembra bo delovni kolektiv Gostinske^* podjetja iz Zagorja napravil strokovno ekskur-zljo v Belo krajino, združeno z obiskom neka-terih tamošnjih partizanskih krajev. Izlet bodo napravili v dveh skupinah, tako da se ga bodo lahko udeležili vsi člani delovnega kolektiv* združili ga pa bodo s praznovanjem 10-letnlca delavskega samoupravljanja.	_
V DOSEDANJI KINODVORANI -TRIGLAV* BODO KMALU PLETILNI STROJI. - Prosto« v katerih Je do nedavnega kino »Triglav* predvajal filme, so prazni. Se v tem letu bodo P* v teh prostorih zabrneli pletilni stroji, pot«" ko se bosta pletlljski obrat Tovarne konfekcij* -Sava« in strojno pletilstvo Zagorje združila ln pričela uporabljati prostore kina »Triglav«. Zaradi sestava strojnega parka bodo tudi v prihodnje delali Izdelke lz volne in bombo«. Pletllski obrat bo posloval v sestavu tovarne -Sava«.
TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV VEDNO VEC TUDI V ZAGORJU. - Televizija vse bolj prodira v Zagorje. Medtem ko so imeli doslel televizijske sprejemnike le nekateri posamezniki, so v zadnjem času TV sprejemniki 8« » Industrijski rudarski šoli, v Delavskem doinOi v kratkem ga bodo namestili v restavracijski* prostorih hotela »Kum«, dobili ga bodo ps ** Klsovčanl v dom« Svobode«, prav tako Kotrs-dežanl v okviru tamošnje »Svobode«,
Vse več srajc iz Zagorske »Save«
Letos je delovni kolektiv Tovarne konfekcije in pletenin »Sava« iz Zagorja sprejel obveznost, da bo do konca leta ustvaril že 420 milijonov dinarjev družbenega bruto dohodka. V prvih šestih mesecih je to nalogo Izpolnil s skoro 198 milijoni dinarjev (ali s 95% predvidenega polletnega načrta). Računajo, da bodo do konca leta plansko obveznost ne samo dosegli, ampak tudi presegli. To pa zato, ker so interni plan tovarne stalno presegali, z nastopom jesenskih in zimskih mesecev pa bo porasla prodaja »Savinih« Izdelkov.
Vzporedno s povečanjem proizvodnje, so uspeli znižati materialne stroške in povečati osebne dohodke zaposlenim za 19% v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta.
Zagorska tovarna konfekcije In pletenin »Sava proizvaja vse več kvalitetno boljših izdelkov kot zadnja leta. Predvsem se lahko srajce to tovarne po kvaliteti kosajo z vsemi ostalimi tovarnami. To je tovarni omogočil tudi nov strojni park z najnovejšimi šivalnimi stroji znamke »Singer* iz ZDA. S kvalitetnlnl izdelki so tako uspeli razširiti tržišče tndl na Srbijo« Bosno in Vojvodino,
V istem času so se morali v podjetja ubadati s številnimi problemi. Za prede-
lavo sl niso pravočasno zagotovili zadosti tkanin, prilagajati so se morali zahtevam tržišča, zlasti še zaradi raznih novosti- ** Imeli so pa številne težave s kadrom, saj ' potrebujejo še več tekstilnih tehnikovi vzporedno bo pa treba usposobiti še ostal* službe v tovarni in najti najsmotrnejši nv čin poslovanja služb ln same proizvodnja
V prvem polletju letos so bolezenski izostanki za podjetje poseben problem. Za-* posluje 295 delavcev ln uslužbencev, tega 95 odstotkov žena. Sam tehnološki P°" stopek proizvodnje na tekočem traku n* dovoljuje često spreminjanje, uvajanje no-ve ali pa Izostajanje zaposlene delovn« sile. V »Savi« pa Je bilo v prvih šestin mesecih kar 19.559 ur bolniških izostankov« ali 9 odstotkov vseh izvršenih delovnih ur« To pa pomeni za podjetje skoro 4 milijon* dinarjev izgube.
Kot že omenjeno, upajo, da bodo konca leta še povečali proizvodnjo in ** bo tako vse več srajc prišlo iz zagorske »Sv ve«. Želeti bi pa bilo, da bi bilo mogov* dobiti sedaj kvalitetno zelo solidne izde*' ke tovarne »Sava« v vsem Zasavju. Nobe“ nega dvoma ni, da so izdelki zagorske »Sv ve, postali enakovredni izdelkom vseh ostv lih slovenskih tovarn perila
IZ HRASTNIKA
Počitnice ob morju. - Predstavniki DPM v Hrastniku so tudi letos poskrbeli za prijetne počitnice ob morju. Letovalo je 9« otrok. Prav vsem Je ugajalo letovanje ln vsi se radi spominjamo preživetih dni. Meni so takole ostali v spominu:
Glas trobente nas vrže lz postelje. Iz šotorov pokukajo zaspani obrazi fantov ln deklet. Za-dobro jutro zadoni lz mladih grl trikrat »zdravo«.
Po zajtrku vidiš prijetno sliko: skale, pesek; na pol gola telesa,- rahlo valovito morje ln nad vsemi sonce, vroče 6once. Tu ln tam plava v sinjini neba osamljen galeb.
Bliža se večer. Sonce zahaja za bližnjimi otoki. Morje, prej sinje, vedno bolj rdi, dokler žareča polkrogla ne utone v temnih otoških borovcih. Mrak počasi lega na zemljo, sence se daljšajo, vse se pogrezne v skrivnostno večerno šepetanje.
Sedimo ob tabornem ognju ln poslušamo prasket gorečih vej. Nato zapoje harmonika, ml ji pa pomagamo. Lepo zveni naša pesem v temno Istrsko noč.
Ob polnoči nastopi straža. Morski valovi rahlo udarjajo ob pečine ln včasih pretrga nočno tišino zategel skovik sove. Na vzhodu se
rahlo svetilka, kmalu zažari Jutranja zarja, *•* bleščeča v rosi.
Prehitro smo morali zapustiti naš tabor ’ borovem gozdiču ln sinje morje. Ob slovesu tf smo bili vsi enakih misli: drugo leto na s*1 denjel
Potrošniški center. - Dela na dokončni gradnji potrošniškega centra v Zgornjem Hr*8J nlku lepo napredujejo, tako da bodo ta čemi po vsej verjetnosti le odprli v novembru. „ terp potrošnem središču bo med drugim samopostrežna trgovina, prva v Zasavju. O**!, bovalo )o bo trgovsko podjetje »Preskrba- "J Ljubljane. Hrastnlške gospodinje bodo v dobile na izbiro že stehtano ln zavito blago- ~ tudi meso.	,
ROcklnov most. — Tudi pri gradnji cesto** mostu poleg samega RUcklnovega mostu J3,1? hitro napredujejo. V zadnjem času so že 1 betoniranjem ln polaganjem železnih v* Novi most bo nekaj metrov širši, njegova n sllnost pa znatno večja od starega mostu.
Nov tovarniški dimnik. - V zvezi z reK® strukdjo hrastnlške steklarne so pričeli »k lavno tega graditi nov več deset metrov vls« tovarniški dimnik. Hrastničan! s prHajem. dihom opazujejo delavce, ki še precej vBo*. nad zemljo polagajo zidak za zidakom. - N dimnik bo dograjen v predpisanem času.
Uvajajo obratne konference
Na zadnji seji upravnega odbora Cementarne so sklenili, da bodo uvedli redne mesečne obratne konference, z namenom, da na podlagi mesečnih
obolov obratov Trbovlje tn Zidani most ter mesečnega poročila o izvršitvi plana razpravljajo o problemih, ki se pojavljajo v proizvodnji. Te mesečne konference bi Imele
tudj velik vpliv za uvedbo P0" tiebnih ukrepov za odstra tev DroVemov in za dosriP čim nižje lastne cene, ozirorrl znižanje stroškov.
Na podrpčj. Ilce v Litiji JUbdeč pretekli metnih nesreč
-1 1	mi*
»orlu ob Sav in teden ni brfo pro-
Medtem jima je Renata prlnekla steklenico burgundca, pladenj narezane auvergnske klobase, gnjati in hlebček roguejortskega sira. Natočila jima Je in spet odšla Trčila sta In Louis je spregovoril:
»'Veste, malo pozneje prideta tudi Marokanec El Kerat in Malgaš Ta-nire. Marsikaj pripovedujeta iz naših kolonij. Jaz pravim, da se moramo delavci iz raznih dežel resnično spoznavati, ne samo ponavljati gesla o svetovnem bratstvu. Zato sem povabil tudi vas. Kar po pravici povem, da me močno zanima, kaj vas je pripeljalo v Francijo. No, pa saj ne bo težko uganiti: gotovo ste političen begunec.«
»Nisem,- je odvrnil Primož. »Pred petimi leti sem prišel v Pariz s štipendijo in pred nekaj meseci končal študij na Sorbont”
»To sem že uganil, da ste študiran človek. Ampak: kako Je mogoče, da ste po končanih študijah začeli delati kot navaden delavec? Prepričan sem bil, da so vam zaupdli kakšno posebno nalogo in da ste se zato uvrstili med delavce. Saj pravijo, da je v Parizu precej tujih izobražencev, ki so povezani 2 mednarodnim delan sklm gibanjem.«
»Oh, kako »te se zmotili! jaz sem bil do zdaj povezan samo s šolsko učenostjo. Bi! sem kakor vkovan r nevidne verige podedovanih laži resnični svet mi je pa bil tako tuj kakor življenje na Marsu Da, kr sem stopil is predavalnice v delat) nico, mi je bilo. ko da sem padel z oblakov na trdna tla In zakaj sem se odločil za ta korak oziroma za ta skok? Zato, ker sem se naveličal papirnate učenjaške navlake, ker se
ISfA DNU PARIZA
mi Je zahotelo življenjskega soka, ki se pretaka v najglobljih družbenih plasteh. Zdaj tipam okrog sebe in se opotekam kakor otrok pri prvih korakih. Toliko pa že čutim, da sem na pravi poti. Pri temeljih je treba začeti. Delavsko gibanje ste mi omenili! Ali mi verjamete, da so nam v šolah govorili o vseh mogočih gibanjih, o filozofskih, literarnih in mističnih, samo o delavskem gibanju ne! Učenjakarskim možganom se zdi poniževalno, da bi se ukvarjali s krči in pretresljaji želodca, ici jih hrani. Ce pomislim, da sem zahajal celo med teozofe in budiste, da sem se udeleževal sestankov najrazličnejših mističnih sekt, med delavce pa nikdar nisem zašel! No, za to sramoto sem si sam naložil pokoro: z žulji na rokah se bom skušal prekopati do stvarnosti...«
»7n mi vam bomo pomagali,” je dejal Louis. »Kako delavci živimo, boste že sami spoznali. Kar se našega gibanja tiče, vam lahko tako) neka) povim: ovira nas predvsem to, da nimamo zaslombe V kmetu, ki je Se precej nazadnjaški. In veste', kako skušajo preslepiti delavce meščanski demagogi? Pravijo, da se našim delavcem sploh ni treba več boriti za svoje pravice, češ da jih je osvobodila že francoska revolu •ija! Tisto, za kar se bore v drugih ieželah. smo že davno dosegli — takr nam zagotavljajo. Ali niso požre *eni?
Tisti hip so se vrata odprla in Re tata )e privedla v sobo drugegr josta.
-To je moj prijatelj Joseph Tanire z Madagaskarja,« je dejal Louis in predstavil Primožu mladega človeka
rjavkaste polti, W je po potezah spominjal na črnca. Kje je pa Bašir El Kerat?”
»Ali še ne veste?”
»Česa?”
»Da so ga zaprli.”
»Njega? Zakaj pa? Semle sedi in povej!”
»Zato, ker je njegov brat zapleten v Maroku v Abd El Krimovo zaroto, Baširja pa dolže, da Je z njim povezan.”
»Bašir El Kerat je eden izmed tistih Marokancev, ki delajo z nami v pivovarni,” je pojasnil Louis začudenemu Primožu. »Krasen, zelo bistroumen fant je. Kako, da je bil tako nepreviden? V ligi za otvobo-ditev kolonialnih narodov je bil res organiziran in preveč odkrito je govoril. Ko bi vedeli, kaj vse mi je Bašir pripovedoval o zatiranju domačega prebivalstva v Maroku, o kazenskih pohodih tujske legije in policijskih oddelkov, o pokolih in požigih!”
»Na Madagaskar ju'ml nič bolje,-se je oglasil Tanire. »Vsa civilna in vojaška oblast Je v rokah belih Francozov Tovarniške ln kmečke delavce prodajajo kakor sužnje. Ce je Malgaj že tako izobražen, sme kvečjemu oomagati francoskemu zdravniku ah advokatu, in prav posebno srečo mora imeti tisti domačin, ki se po ozpne do neodvisnega položaja Kaj oada, med vojno smo bili dobri Samo vprašajte, kaj je počel »črnski mesar« general M angin s sudanski mi in malgaškirjii polki v bitki zn 'rdnjavo Verdun!”
»Pa kaj b| hodili tako daleč v ko tonije,” je dejal Louis. »Kar tukajlt poglejmo: kaj ima delavec od tistega
slavnega gesla: »Svoboda, Enakost, Bratstvo”, ki je vklesano na pročelja vseh javnih zgradb! Toliko zasluži, da ne more ne živeti ne umreti. Specialisti so sicer bolje plačani, toda zaradi večnih gospodarskih kriz Jih je toliko brezposelnih, in če krize ni, jo kapitalisti umetno ustvarijo, da ostane delovna Sila poceni. Pa dovolj za danes, prijatelja! Zdaj trčimo, pa še malo prigriznita. Ce moja hčerka ne bi bila spretna šivilja, ki se je izučila pri Diorju, si niti tega ne bi mogli privoščiti. Ampak to je slabo zadoščenje za očeta, če mora hčerka skrbeti za priboljške.”
Pokramljali so še, dokler se ni zmračilo. Tedaj je Primož vstal, da bi se poslovil.
»Do utrdb vas spremim, da ne boste zašli,” mu je dejal Louis.
Primož se je tudi Renati lepo zahvalil za gostoljubnost in nato so vsi trije stopili na cesto. Tanire je zavil, na stranski kolovoz proti baraki, kjer je stanoval skupaj z drugimi Malgaši Ko sta se Primož ln Louis bližgla hišam, ici so raztresene okrog utrdb, je švignil nedaleč proč proti nebu visok plamen in zaslišalo se je nresunljivo vpitje.
»Požar!” je vzkliknil Louis. »Poj-ilva bližeh Odhitela sta čez pesek 1n travo proti ognju »Ze vidim, koliba starega Barov.ro viri,« je dejal Louis In res je bila lesena kočica že vsa •> plamenih, ko sta dospela do nje Kakih dvajset korakov proč je bila brana gruča ljudi okrog na tleh ožečega starčka, ki je kričal: »Pustite me umreti! Zakaj ste me idnesli ven? Umreti hočem! Dovolj ml je počasnega crkavanja od lakote!
hočem V0? a
VPr
Koga to kaj briga, če niti?”
»Kaj se Je zgodilo?” )e Louis.	j,,
»Stari Baroui je zažgal svojo y co. S silo smo ga morali iz^l.nigf nje. Pokončati se je hotel. Od <*" gt ga garanja je bil že ves izčrP ni bil za nobeno delo več.” u jt »Nekaj malega že. Zdaj >° resf tisto odvzeli, češ da se moratXtež‘št, liti v skupno zavetišče za 0, itd starčke. On je pa že ne.lnTi$ rohnel, da ne mara biti Prj?:«g2< hinavskih nun, ki celi dan c kgfnil priganjajo k molitvam in 0a ,e ti za silo pitajo s tako hrano, o L ji pes ne bi povohal. Vpil j*« “ jn djJ rodil kot svoboden Francoz hoče kot svoboden Franco umreti.”	pri'
Nekaj krepkih rok je jelo in ga odneslo v varsi
bližje delavske družine.
»Mož je bfl prej mizars,k~oael Vtn nik,” je dejal Louis. “Koni„lpnkostK delati, so mu nakazali ma ;<jč* podporo, tako da je bil Vf%vež
nik,” je dejal Louis, »ko
- «--/* t ^
kakor sit. In zato se [e ,re„ 'itji ločil za samomor. Ni ves togoten na tiste, M	f®(,
trpljenje podaljšati.	o^L
je tule plamteča koliba lila — to )p r tem	^
ra** - poloial na**Q0 ('c\a\0 ^ -Taki trapičnl pri?fl*r	^
Izjema,* je dejal P'1™?* # od' »Recimo, do «0 res	„
91 i
motni niso zato nic ma «rntl Louis	t0
Medtem je n*<>■!>rtie< n fej ki pa niso Imeli več 1(11
(Dalje prihodnji
aa^
Radeški dandanes
Septembrski, skorajda jesenski dan. Malo mestece na levem bregu Save praznuje.
Spomini, Radečani, mladi in stari, se spominjajo preteklosti, mrzlih jesenskih dni leta devetnajst sto enataštlridese-tega. Drug za drugim počasi, s solzami v očeh, bolečino v srcu in prsih, so morali zapustiti dem, rodno zemljo. Natrpane v avtomobile in nato živinske vagone, so odpeljali v neznano. Slutili so: prišli so v taborišča nasilja. Tuja zemlja, beda, trpljenje, surovost nacistične drhali, so jih spremljali na vsakem njihovem koraku. Matere so stiskale k sebi nedorasle otroke, trepetale za može. Mrki in sovražni so bili njihovi pogledi. Le kadar se je beseda sukala okrog toplega ognjišča v domači hiši, nekje daleč ob Savi, je pričelo srce hitreje utripati. Oko se Je orosilo. Toda dom in domača zemlja sta bila takrat tako daleč.
Prišlo je leto 1945. Konec trpljenja. Radečani so se vračali na svoje domove. Marsikje je hrepenenje in veselje prekrilo bolečino. Bolečino,
Pogovori ' mimogrede
Zmajevali smo z glavami ko nam je prvikrat pripovedoval svojo partizansko zgodbo. On pa se je blago nasmehnil, kot da se opravičuje. Zdaj mu je 21 let. Pred meseci je zapustil skupno z nami šolske kiopi ekonomske srednje šole v Trbovljah, čez nekaj dni ga je pa pot zapeljala na ljubljanske višje šole. Plavi, skorajda valoviti lasje, so se umirili, ko sem ga le pripravil, da mi je še enkrat povedal spomine petletnega fantiča — partizana. Tistega jesenskega, septembrskega dne triinštiridesetega leta se Zvone HAUPTMAN spominja takole:
— Bilo mi je pet let. Nekega septembrskega jutra 1943. leta smo se oprtani z nahrbtniki odpravili z doma. Oče mi je dejal, da gremo k stari mami v Laško. Toda na postaji se nismo odpeljali proti Zidanem mostu, ampak proti i Ljubljani. V Kresnicah izstopimo in skupno s sedmimi pari nadaljujemo pot na Kresniški vrh.. Ker tv še nisem hodil, sem nenehno spraševal očeta, kam bomo prišli. Toda odgovor je bil vedno enak: »Boš že videl,-me krepko stisnil za roko in nadaljeval pogovor z neznancem, ki nas je pričakal na levem bregu Save. Danes vem, da je bil to tere-nec Grebenc. Mama se je na poti zagovorila, da gremo k bratom Ivanu, Gvidu
in Andreju, ki so bili ta krat že partizani. Mene so Pač zaradi varnosti nala-Odli, da so na turneji s trboveljskim orkestrom po Avstriji, katerega člani so v resnici tudi bili. Kljub temu so pa ljudje izvedeli in zaradi izdaje je cela družino odšla v partizane.
Tudi prvega srečanja s Partizani ne bom nikdar Pozabil. Se zdaj mi je prijetno, ko se spomnim, kako toplo so me sprejeli, me nosili po rokah in me kli-, coli »mali partizanček«. Tihega dne sem se srečal pri nikrai tudi z brigado, v kateri so bili vsi trije starejši bratje. Najstarejši brat Ivo ie bil že politkomisar za Področje Vač. Domov se m vrnil nikoli več. Na pomlad tnarca 1945. je padel na Ravnah pod Zasavsko goro
Kato se je pričelo partizansko življenje. Težkih dni le bilo nič koliko. Umikali ,rho se iz vasi v vas. Največ smo se zadrževali v zamaških predelih, predvsem
v okolici Vač, Raven in ~Digod. Poprej smo bili na Dolen)skem. V Semiču sem thoral obiskovati partizan-‘ko šolo. Maja 1945. leta f^to se vračali domov v Tr-Do Zagorja z vpre.ž-jjjhi vozom, v Trbovlje po« v;0ja »partizanščina- je bila končana Navin so ve ostrih Vjomini. Ne bom jih poza čeprav mi je bilo ta-l^at pet in potem sedem
Zvone lovih vrlvovedo-iffnj ni bilo konec *"* mogel zavistih reč Pre ^mlo je prostora
kajti mnogi se niso vrnili domov. Ostali so daleč v tuji zemlji. 8. septembra 1945. leta so se vrnili zadnji izseljenci. Zaživeli so spet po starem, tako, kot so si zaželeli stokrat In tisočkrat v taboriščih. Na tiste sive, mračne vojne dni, so 06tali samo grenki, trpki spomini. Vsakokrat 8. septem-ba v letu podožlve Radečani to neprijetno preteklost. Sedanjost in prihodnost sta lepši in svetlejši.
Radeški dandanes. Jutro. Radeče se prebujajo kot včeraj, danes, jutri. Najprej posamezno, nato v gručah hite možje, žene in mladi proti železniški postaji. Njihova pot na delovna mesta je različna: Celje, Trbovlje, posavska mesta, Za njimi srečujemo kolo za kolesom. Na njih modre železničarske uniforme. Z nji-m6 se srečujemo ves dani Rot je bila v preteklosti tradicija v rudarskih Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, da je sin odšel za očetom v jamo, je v Radečah sin zamenjal očeta na železnici. Tu skoraj ni hiše, kjer ljudje ne bi bili povezani z železno cesto. Tudi v tem starem mestecu na levem bregu Save sta se Pa preteklost in tradiciji sporekli s sedanjostjo. Mladi le tu in tam, ali skorajda nič več ne zahajajo na to pot. Poiskali
so si drugo delo, nekoč nedostopno njihovim očetom. Raz-stepli so se na vse strani sveta. Mnogi hodijo v srednje in višje šole, spet drugi v kovinska podjetja, tovarne in drugam. Le redki najdejo zaposlitev doma, v Papirnici ali Peti.
Stari, pogumni gams na pečini nad Savo vsakokrat pozdravlja prišlece. Nova rade-ška cesta. Dela na njej gredo že k zaključku. Hodimo skozi Radeče. Gledamo in se zamišljamo. Prikupno mestece ob Savi je še danes sllirajda ohranilo staro podobo. Hišice, nekatere bolj ali manj vegaste, se stiskajo druga ob drugi vzdolž ceste. Vse sive so od večnega prahu in starosti, čez mesec dni bo povsem drugače. Skozi mesto bo stekel dolg, 5m asfaltni trak. čez leto dni, morda še prej, se bo asfaltni trak podaljšal do Popimice In Zidanega mostu.
Svet od radeškega trga se odpre na levt» in desno. Hote-meškb posestvo postaja iz dneva v dan sodobnejši kmetijski obrat. Ponaša se z lepimi proizvodnimi uspehi v kmetijstvu. Rezultati nenehnih prizadevanj se kažejo na tem posestvu vsepovsod.
Vrhovčani Imajo pred sabo spet cilj — Šolo. Spet so pokazali nič koliko zavzetosti, da
si zgrade ta nujno potreben objekt. Približan tako kot pred leti za gasilski in kulturni dom danes za televizijski aparat in klub. Mladi imajo lu besedo. V njih je polet.
V dolini Sopote stojita edina predstavnika industrije: radeška “-Peta« in Papirnica. Brez slednje bi Radečanom trda predla. Papirnica pomaga zdaj tam zdaj tu. Ni novega objekta v Radečah, kjer to podjetje ne bi pomagalo. Radečani so ji zato toplo hvaležni.
Letos praznujejo Radeče devetič svoj praznik. Praznujejo ga s porjjsom in veseljem. Na preteklost se ne spominjajo radi. Pregrenka je bila.

ZAPIS O RADEŠKEM GOSTINSTVU IN TURIZMU
V korak s časom
Kadar sem In tja spregovorimo besedo o našem gostinstvu, potem navadno zmajujemo z glavo. Nismo zadovoljni zdaj s tem, zdaj z onim. Jezimo se nad postrežbo, še večkrat nad izbiro vin, ki so povrh vsega največkrat prav sla-
POGLED NA RADEŠKI TRG V SREDI SPOMENIK PADLIM BORCEM
Radeška skupnost je zelo delavna
Resnici na ljubo. Stanovanjske skupnosti v našem Zasavju pravzaprav še niso zavzele tistega aktivnega mesta, ki jim pripada v družbenem življenju komun. V hrastniški občini imajo kar štiri stanovanjske skupnosti. Če bi ocenjevali dosedanje delo posameznih skupnosti, potem bi bila zdaleč najboljša prav gotovo radeška stanovanjska skupnost. Zakaj? Preprost odgovor: ker je od svojega obstoja pa do danes pokazala lep napredek. V Radečah se lahko pohvalijo s servisom za popravilo hiš, za pomoč hišnim svetom, pralnico, ki so jo odprli minuli četrtek, komisijami. Dela jim ne manjka. Za prihodnost pa imajo kopico snovanj in načrtov. Seveda jih bodo poskušali čimprej realizirata. Le da bi imeli zato vsaj nekaj sredsteth Potem bi delo hitreje steklo.
Servis za vzdrževanje stanovanjskih hiš je prevzel v delo tudi izgradnjo radeške ceste. Razen tega opravlja servis vsa potrebna popravila na stanovanjskih hišah. Usluge za pleskanje, zidarska, ključavničarska in druga dela niso pretirano draga. Nasprotno, cenejša, kot jih opravljajo naša pleskarska in ostala podjetja. Stanovalci plačajo n. pr. za pleskanje od 20 do 80 din za kvadratni meter in sicer z novimi cenami barv. Za gospodarske organizacije, ustanove in druga proizvodna podjetja se ta tarifa poveča za sto odstotkov.
Doslej temu servisu ni primanjkovalo del. Radečani se z vedno večjim zaupanjem obračajo nanj za usluge, ki so precej cenejše kot drugje. Pa še to: tudi za druga mala popravila stanovanjskih hiš imajo v servisu razumevanje. Radečanom se zdaj ni treba zatekati kdo ve kam, da bi za drage denarce popravljali te' malenkosti.
Servis pa vodi in nadzira tudi gradnjo ceste od mostu do železničarskih stanovanjskih blokov. Servis ima zato tudi poseben gradbeni odbor. Cesta bo ravno po , zaslugi radeške stanovanjske skupnosti hitreje in tudi ceneje narejena. Skupnost je s svojimi delovnimi močmi opravila vsa zemeljska dela, uredila staro radeško kanalizacijo in pripravila vse potrebno za asfaltiranje ceste. Radečani so prav gotovo zadovoljni s takim servisom, ki jim nudi toliko uslug In jim pomaga tudi pri reševanju ostalih komunalnih problemov.
Servis za pomoč .hišnim svetom vodi zdaj potrebno dokumentacijo za hišne svete, ki je prav gotovo vzorno urejena in vodena.
V sestavi stanovanjske skupnosti Radeče uspešno dela tudi poravnalni svet. Doslej so člani sveta obravnavali že petindvajset spornih primerov. Skoraj vse so uspešno rešili, le nekaj ii'h je moralo na redno sodišče. ker svet ni bil zanje pristojen. V
llilll
prihodnje bo pa poravnalni svet radeške stanovanjske skupnosti nudil svojo pomoč in dosedanje izkušnje poravnalnim svetom, ki so jih nedavno ustanovili pri krajevnih odiborih. Tudi v radeški poravnalni svet so državljani dobili dovolj zaupanja, kar kaže predvsem dejstvo, da se posamezniki niso tožarili še naprej na sodiščih, ampak so se sporazumeli in sklenili -premirje" že na poravnalnem svetu.
Stanovanjska skupnost v Radečah ima tudi več komisij, ki pa še niso zaživele tako, kot bi morale. V glavnem pa te komisije zbirajo In pripravljajo določene podatke. Tako je komisija za varstvo otrok in socialno skrbstvo zbrala podatke in predloge za ustanovitev otroškega vrtca v Radečah, komisija za komunalno gospodarstvo pripravlja predloge za reševanje komunalnih problemov mesta, komisija za obrtno dejavnost in servise pa pripravlja pravila In cene posameznim uslugam servisov stanovanjske skupnosti. Komiija za kulturo in prosveto je reševala nekatera vprašanja glede DPD -Svobode« in radeškega kinematografa. Kljub temu so pa na stanovanjski skupnosti v Radečah mnenja, da se komisije še niso zadovoljivo znašle pri svojem delu in jim bo svet in izvršni odbor skupnosti moral posvetiti v prihodnje več pozornosti.
Pri stanovanjski skupnosti v Radečah pa imajo za prihodnje še kopico načrtov. Enega izmed njih so v četrtek že realizirali. V redno obratovanje je prešla pralnica, ki jo je skupnost opremila s pomočjo radeške Papirnice, katera je dala pralnici tudi potrebne prostore. Zbiralnica za perilo je v Radečah, usluge so pa za precej procentov cenejše kot v Ljubljani in drugod. Sedaj je v pralnici zaposlena samo ena perica, ki oprano perilo tudi posuši, oškrobi In zlika. Kako se bo pralnica obnesla med radeškimi gospodinjami, pa bo pokazala že bližnja prihodnost.
Razen tega namerava stanovanjska skupnost v Radečah v prihodnjih letih prevzeti še dela pri gradnji bencinske črpalke, stadiona, javne kopalnice in razsvetljave, otroškega igrišča in vrsto drugih del. Seveda bodo pa za te načrte potrebna znatna denarna sredstva. Doslej je radeški stanovanjski skupnosti največkrat priskočila na pomoč radeška Papirnica, v kateri imajo dovolj razumevanja ne samo za delo stanovanjske skupnosti, temveč tudi za številne komunalne probleme Radeč.
Radeška stanovanjska skupnost je po dosedanjem delu in prizadevanjih ter snovanjih za prihodnost že dokazala, da se z vztrajnim delom in razumevanjem le nekam pride. Morda bomo že kmalu slišali še bolj razveseljive novice iz dola te skupnosti. Začetek je vsekakor dober.
iillllli
be kvalitete ln nemalokrat -krščena«. Ne moremo mimo tega, da v naših gostiščih ne dobimo zaželenih jedil. Gost se mora pač zadovoljiti s tem, s čimer mu postrežejo. Vsakdanji -meni« v naših gostinskih lokalih je torej sila skromen. Zatorej dovolj upravičenih zahtev zasavskih potrošnikov, da naša gostinska podjetja le stopijo v korak s časom.
Povscd, kjer so imeli pred očmi, le stopiti v korak s časom, spremeniti zunanji in no-• tranji videz nekdanjih »vaških« pivnic, so se več ali manj resno oprijeli dela. Ce danes potujemo po Zasavju in k<Jaj pa kdaj le zaidemo v naša gostišča, potem tu in tam že vidimo, nekje večji, drugje manjši napredek. Vendar s tem še zdaleč ne moremo biti zadovoljni. Ponekod še nočejo razumeti tega, da je potreben tudi v gostinstvu napredek. Preveč se še držijo okorele preteklosti, nesodobnih ln tudi nehigieničnih naprav in lokalov. Drugje, so spet daleč pred drugimi. Gostinske lokale so približali potrebam našega časa. Toda povsod ni tako.
Radeško gostinstvo je že pred leti stopilo na naprednejšo pot. Vodile so ga potrebe in zahteve. Vse še ni tako, kot bi moralo biti. Toda začetek je tu. Načrtov ne manjka in tudi volje je precej. Povsod skušajo ujeti korak s časom. Jim bo uspelo? Nedvomno!
Radeške gostince je še pred nedavnim težilo vprašanje kadrov. Nujno potrebno je bilo lotiti se rešitve tega prav tako bolečega problema v podjetju »Kolodvorske restavracije«. Primanjkovalo je kvalificiranih delovnih moči, natakarjev z znanjem tujih jezikov, kuharic in kopico ostalega osebja. V Kolodvorski restavraciji Zidani most in gostiščih Jadran in Svoboda, danes ne poznajo več nekvalificiranih delovnih moči. Vsem, ki so hoteli, da izboljšajo kvalifikacijo, je bilo to omogočeno. Rezultat teh prizadevanj se kaže v tem podjetju vsepovsod.
Tudi nagrajevanje po učinku oziroma promet kaže tako v sami Kolodvorski restavraciji kot tudi v obeh radeških gostiščih prizadevanje zaposlenih. Uspeh takega nagrajevanja v radeškem gostinstvu se jasno vidi tudi v samem prometu podjetja. Letošnji polletni plan je presežen za nekaj procentov več, kot je bil dosežen lanskoletni celoletni plan podjetja. V nagrajevanju in skrbi za kadre so torej dosegli v Zidanem mostu in Radečah znaten napredek. In kako je v ostalem?
Prostori. Gostinsko podjetje ima za sedaj prav gotovo največ težav okrog tega vprašanja. Kolodvorska restavracija v Zidanem mostu je trenutno preurejena kot ekspresna restavracija. Seveda je bilo za to preureditev potrebnih precej sredstev. Danes so potniki, ki potujejo skozi Zidani most, že lahko postreženi ob kateri koli uri s precejšnjo iztairo jedil. Na drugi strani je pa ko-
vRATKE VESTI IZ RADEČ
Radečani na vodniškem tečaju v Rovinju. — Te dni je končala z delom zadnja skupina tečajnikov vaditeljske Sole v Rovinju, ki Je bila ustanovljena na pobudo Okrajne zveze za telesno vzgojo Ljubljana. Na taborjenju so se tečajniki urili poleg orodne telovadbe tudi v elementih igre z žogo, to je v košarki, odbojki, rokometu, plavanju, atletiki in taborjenju.
V Radečah Je tamoSnji Partizan med prvimi v okraju ustanovil tako šolo, 10 udeležencev te šole Je pa na taborjenju v Rovinju opravljalo zaključne izpite.
-ar.
Tri tekme radeških rokometašev v Rovinju. - V Rovinju so 14 dnt taborili rokometaši lz Radeč v okviru tamkajšnje vaditeljske šole. Pridno so vadili, odigrali pa tudi tri prijateljske tekme. V prvi tekmt so premagali združeno vrsto Partizan VIČ ln Zelena jama 1? Ljubljane z rezultatom 11:9. Premagali so tudi študentsko vrsto lz Rovinja a 13:10, povratno sre Čanje pa Izgubili s 15:10.
Po pripravah sodeč Je pr*iako vati, da bodo radeški rokometaš v jesenskem tekmovanju v Zn savski liji uspešno tekmovali.
lektiv tega podjetja omogočil preko tridesetim železničarjem, da si lahko za določen znesek kupijo v restavraciji topel obrok malice.
Radeška obrata sta zelo zastarela in kličeta po obnovi. Toda težava je v tem, ker sta obrata v zasebnih stavbah. Posebno pereče je vprašanje hotela Jadran. Toda kot vse kaže, bodo v bližnji prihodnosti le pričeli preurejati to gostišče v sodoben gostinski obrat. Zato bo pa potrebno nič manj kot 30 milijonov dinarjev investicij. Gostinsko podjetje bo soudeleženo pri tej adaptaciji s tretjino lastnih sredstev. Hotel Jadran bo po obnovi opremljen s sodobnimi tehničnimi napravami, razpolagal bo pa hkrati tudi s precejšnjim številom 'ležišč, ki jih v Rade-
čah glede na turistične prilike primanjkuje.
V prihodnjem perspektivnem planu, bi potrebovalo zi-danmoško in radeško gostinstvo preko 44 milijonov dinarjev sredstev, da bi lahko uredilo in opremilo dosedanje gostinske lokale. Od tega bi samo podjetje prispevalo 20 milijonov lastnih denarnih sredstev.
Turizem v dolini Sopote ima neslutene možnosti, da se še v naprej nenehno razvija. Naravne lepote, radeški plavalni bazen, dobra zasebna go. stišča, privabljajo iz leta v leto vedno več gostov. V prihodnjih letih, ko bo dokončno dograjena cesta Radeče—Zidani most in Rimske Toplice, se Pa bodo radeškemu turizmu na stežaj odprla vrata.
Aktualnosti
CESTA. — Kot vse kaže, bo že v bližnji prihednfcsti radeška cesta le dokončno urejena. Vsa predhodna dela je uredil servis stanovanjske skupnosti Radeče. S tem s« je gradnja ceste pocenila za 30 odstotkov. Delavci cestne uprave iz Celja bodlo pa položili na novo traso asfaltno maso. Vrednost del na tem odseku radeške ceste bo veljala preko petnajst milijonov dinarjev. — Kolikor se bo uresničil dogovor s cestno upravo iz Celja, bodo morda prav kmalu pričeli uresničevati zamisel o izgradnji ceste Zidani most — Radeče, kar ni sam zaželeno, temveč tudi nujno, saj je ta odsek ceste, na katerem je precej prometa, v zeio slabem stanju. Prav tako je v načrtu gradnja ceste iz Radeč do Papirnice. Kolikor bi se ti dve zamisli kmalu uresničili, bi se cestni promet v tem predelu Zasavja precej izboljšal. Vzporednn z ureditvijo ceste v Radečah so delavci servisa uredili tudi kanalizacijo, ki je bila doslej zelo slaba, oziroma je sploh ni bilo.
STANOVANJA. - Radeče ne pridobe na leto veliko stanovanj. V vseh teh povojnih letih je bilo v tem kraju dograjenih okrog 72 stanovanj družbenega in 59. stanovanj zasebnega sektorja. Od vseh teh stanovanj jih je zgradila največ Papirnica, ki ima v svojem zazidalnem načrtu gradnjo šestdesetih stanovanj. Doslej jih je sezidala približ-i
dila tri stanovanjske bloke J 42 sianovan i. Žal pa Cementarna doslej ni zgradita še nobenega stanovanja, niti v Radečah niti v Zidanem mostu, čeprav so o tem že govorili. Za. Radeče se bo maral izdelati tudi zazidalni načrt, ki ga doslej ni bilo.
BENCINSKA POSTAJA. -V Radečah bodo pričeli tudi z gradnjo bencinske črpalke, ki bo stala na koncu mesta, v smeri proti Vrhovem. Njena kapaciteta bo 30.000 tekočega goriva. Načrti za gradnjo te bencinske postaje so že izdelani. Gradbena dela bo prevzel servis stanovanjske skupnosti Radeče, notranjo opremo pa podjetje Pet.tol.
CESTNA RAZSVETLJAVA, — Ob cesti v Radeče bodo uredili tudi cestno razsvetljavo. Tako bodo vzdolž nove trase postavili 36 živesrebmih uličnih svetilk, dosedanji) razsvetljavo z žarnicami bodo pa prenesli v oko ico. Predračun za ureditev sedobne razsvetljave v Radečah znaša okrog 8 milijonov dinarjev. Pri ureditvi cestne razsvetljave b» pomagalo podjetje Elektro -Trbovlje.
JAVNA KOPALNICA. - V načrtu stanovanjske skupnosti Radeče je tudi gradnja javne kopalnice v domu Partizana. Za izgradnjo tega objekta so poklicali k sodelovanju nekatera podjetja. Pii gradnji bodo pomagali Splošno gradbeno podjetje Hrastnik, Cementarna in seveda radeška Fapimi-
OB SAVI, PRED PRIČETKOM POHODA NA LOV ZA PREMOG
TOVARNA SST'
PAPIRJA
Radeče
OB 10-LETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN 15-LETNICI OSVOBODITVE SE S SVOJIM DELOVNIM KOLEKTIVOM PRIDRU2UJE
Čestitkam za krajevni praznik RADEČ
★
★ ★
VSE S LE ZA RAZCVET MESTA RADEČE IN OKOLICE TER ZA NAJBOLJŠE SODELOVANJE V VELIKI HRASTNIŠKI KOMUNI!
ZA PRAZNIK MESTA RADEČE — 8. SEPTEMBER
Čestita
Kmetijska zadiuga Radeče
Delovni kolektiv
Kolodvorske restavracije Zidani most
z obrati: KOLODVORSKA RESTAVRACIJA, ZIDANI MOST — »JADRAN«, RADEČE — »SVOBODA«, RADEČE
POŠILJA ZA 8. SEPTEMBER — KRAJEVNI PRAZNIK RADEČ — ISKRE IE POZDRAVE
>PETA<
kadeče
TOVARNA LESENIH PET, LIGNOLIT TLAKA, LESNE GALANTERIJE, NUDI SVOJE IZDELKE ZA ŠIROKO POTROŠNJO SOLIDNA IZDELAVA — CENE NIZKE
VSEM OBČANOM MESTA RADEČE ČESTITA ZA NJIHOV KRAJEVNI PRAZNIK KOLEKTIV TOVARNE »PETA« — RADEČE
Naj živi 10-letnica delavskega samoupravljanja!
S SKUPNIM DELOM IN SODELOVANJEM ZA NAPREDEK IN RAZCVET MESTA RADEČE ČESTITA ZA KRAJEVNI PRAZNIK MESTA RADEČE VSEMU NJEGOVEMU IN OKOLIŠKEMU PREBIVALSTVU
KOLEKTIV
Splošnega trgovskega podjetja-Radeče
IN SE PRIPOROČA
DELOVNI KOLEKTIV
CEMENTARNE
Trbovlje
z obratom ZIDANI MOST
ČESTITA VSEM PREBIVALCEM MESTA RADEČE IN OKOLICE ZA KRAJEVNI PRAZNIK —
8. SEPTEMBER
MESTNA KLAVNICA IN PREKAJEVALNICA, RADEČE
ČESTITA PREBIVALCEM RADEČ IN OKOLICE ZA KRAJEVNI PRAZNIK 8. SEPTEMBER — TER SE PRIPOROČA
Pozdrav Radečanom
o« 9. krajevnem prazniku mesta Radeče
\
Občinski ljudski odbor - Občinski komite ZKS - Občinski odbor SZDL - Občinski odbor ZB NOV - Občinski odbor Združenja ZROP - Občinski komite LMS - Občinski svet Svobod in prosvetnih društev - Občinski sindikalni svet ter vse družbene in politične
organizacije občine gg gg ^ g g« |~v* g
VSEM DELOVNIM LJUDEM MESTA RADEČE IN PREBIVALCEM NA PODROČJU RADEČ ČESTITAJO ZA NJIHOV KRAJEVNI PRAZNIK Z ZELJO NAJBOLJŠEGA SODELOVANJA NA VSEH PODROČJIH DRUŽBENE IN POLITIČNE DEJAVNOSTI
KIMOPROMET
Radeče
Iskreno Sesti ta vsem obSanom mesta Radeče za njihov krajevni praznik v spomin na vrnitev iz izseljenstva septembra 1945 RADECANI! Ne pozabite se preskrbeti s potrebno kurjavo že sedaj, katero vam nudi
KURIV0RROMET, Radeče
>

Z REPUBLIŠKEGA PRVENSTVA PLAVALCEV
Nekaj spodrsljajev, še več pa športnega užitka
Clansk.0 prvenstvo v plavanju J® za slovenske plavalce gotovo SJlveoji športna dogodek v sezoni, “tako vetja seveda tudi za vse “Zte. ki žrtvujejo nešteto prostih “r za razvoj plavalnega športa, rokrat lahko ocenimo delo, saj nam rezultati posameznikov, ekip, Jtevilo nastopajočih iin drugo prejmi prepričljivo povedo o napredku in uspehu — ali tudi neuspe-
Tako je b:lo tudi letos, ko so laavaici merili svoje moči na republiškem prvenstvu v Vidmu 'Krškem. Nekateri klubi so lahko upravičeno ponosni na svoje “kPčhe, medtem ko bodo morali ?tugi še krepko prijeli za delo, bodo hoteli doseči republiško
Povprečje.
Poročali smo že o rezultatih, ki So Triglavu m Rudarju po točkah ™hesii 1. In 2. mesto, pokazali *®P napredek. »Ljubljane«, Celu-"^e in Neptuna ln hkrati opozo-da se drugje vse premalo Jfuuijo. To velja še posebno za “kše obmorske kraje, kjer imajo vsekakor ugodnejše pogoje, kajti “Orno v a plavalna sezona je precej uanjja. T(xla na tem mestu mi Ue bi načenjali takih problemov, je to naloga odgovornih fo-jumov, pač pa bi raje -napisali ne-“J besed o prvenstvu talko — kot kojp ga doživeli mi.
,NaJJ>rej p velikem uspehu Plavalcev Ruharja. — 2enska ektpa !? zasluženo najboljša v Sloveniji.
rekord v mešani štafeti, dva •“Korda Podlesnikove, prvo ln “jugo mesto štafete 4x100 met-™v prosto ter novi osebni rekordi Juadlh plavalk so prinesli Ru-“arJu skoro 3000 točk prednosti Pred ostalimi ekipami. Skupno z JUbško ekipo so pa Rudarjevci z r?utnim drugim mestom doDin rfavico do kvalifikacijskih tek-S^vanj za zvezno ligo. Tako bo "uoa.r prihodnji teden prvič so-jSjvvai na lzblmih teikmah republiških prvakov v Beogradu. Kljub vpemu uspehu na prvenstvu v t™nu—Krškem bo pa to kvalifi-*|Uljsko tekmovanje verjetno za Biavaioe le pretežko, še posebno kradi sorazmerno šibke moške - Sicer so moški v Vidmu— paškem prispevali k celotnemu lepo število točk, toda v "katerih disciplinah ni izkušenih r>availcev, zato bo treba v bodoče 1® nekako rešiti tudi to vprašuje. za dosežene letošnje uspeha Pa trboveljskim plavalcem če-“'ttamo z željo, naj bi Jim bil ta rsPeh v bodoče za vzgled pri njl-0°vem nadaljnjem delu.
Torej — plavalci so se potrudili j) tako uspeh ni izostal. Poglavje na tem prvenstvu je pa bila sanizacija ln nekateri sodniki. y soboto se niso najbolje znašli, JJ* Je pa spričo velikega števila jgatOpadočith delno razumljivo. i™ktala Je »malenkostna« zamuda J plavalci so zadnje discipline ri&vali domala v temi, .kajti pri-““riSče slovenskega prvenstva Je JjzsvetlJevalo samo troje luči nad
J*kakšno romantično vzdušje, jtbgega dne so Izkušnje prejšnje-5* dne vplivale na boljšo organi-gctJo. To pot so nastale občutne š*ave zaraidi številnih nedeljskih ¥?Pklcev ki so se trumoma prišli .'utdltt v videmski bazen. Ozvo-t7nJe prireditvenih prostorov ni pralktično, saj je bil preeej-T!n ded bazena skoraj popolnoma iČJJ-n območja ojačanega napove-jK>valčevega glasu, ln talko orga-‘Diorji niso ima!} pravega stika wj°palci, ki so nenehno silili v tnSP.all pa po vsej sili — to leto • ‘®nda najhujšo nedeljsko vro-hoteli ublažiti s hlajenjem ^Rh zadnjih okončin. To Je pa* jj-VKlo plavalce. Težave so nasfo-zaradi tega. ker Je gledalcem
mogoč dostop p,rav na rob bazena. Zato so pa tisti srečneži v območju zvočnikov poslušali razen drugega tudi stalna opozorila — »noge iz bazena«.
Po podatkih je ta dam obiskalo bazen Okrog z.0‘ lahko zamišljate hrup? Ta je bil
!.00o kopalcev. St
še večji, ker kopalci menda niso bili navdušeni za prvenstvo. Zaradi tega plavalci niso naleteli na običajno bodrenje in je bil tudi aplavz ob proglasitvi zmagovalcev v posameznih disciplinah dokaj boren. Nič kat slavnostno ln izpodbudno. Posebna duhovitost« Je bila podeljevanje diplom, kajti zmagovalci so s hrbtom obrnjeni proti gledalcem stopali kar na startne kamne, kot da daleč na okrog nimajo nikjer takemu stopnišču primerne lesene konstrukcije.
Takih »-malenkosti« je bilo še več Stoperjl (merilci časa) se niso najbolje izkazali, saj Je b'l v nekem primeru čas drugoplaslra-
ne plavalke slabši kot njene kolegice, ki Je peta prišla na cilj. Tudi sodnika na obratu sta hotela menda opozoriti na svojo važno nalogo ln sta v zadnji disciplini (4 x 200 prosto) priglasila diskvalifikacijo štafete Rudarja, spet drugi sodniki so pa videli nepravilno predajo ljubljanske štafete. Plasma Rudarja s tem ni bil ogrožen, pač pa je Ljubljana zaradi tega ostala na 4. mestu. Prve tri ekipe so prejele pokale. Toda tu še ni bilo kanec slovenskega prvenstva. Protesta Ljubljane in Rudarja je sodniški zbor ugodno rešil in pokaš je od Celuloze romal k »Ljubljani«. Vse to pa precej diši po pretiranem klubaštvu.
Sicer pa — naj bo tako ali drugače. Doživeli smo nekaj spodrsljajev, še več pa leipeg-a športnega užitka. Toda vztrajati moramo pri tem, da vzgajamo in nudimo pomoč mladini ter hkrati težimo za napredkom vsega slovenskega plavalnega športa.
POKALNA NOGOMETNA TEKMA
Odred : Rudar 1:0 (0:0)
Pokalna tekma na stadionu Odreda v Ljubljani se je končala s tesno zmago domačih. Odred je naletel na močan odpor, saj je obramba Rudarja zaigralh zadovoljivo in tako preprečila domačim napadalcem uspeh. Oboji napadalci so pa precej omahovali — to velja zlasti za Rudarja, in tako se je srečanje končalo samo z golom, ki ga je v 71. minuti dosegel Ei-trin. Domači so Igrali precej ostro,
kar pa ni ostalo brez posledic. Najr bolj požrtvovalni Igralec Rudarja Lamovšek, ki je uspešno zadrževal prodornega Oblaka, je postal v 35. miniti žrtev surove Igre ln so ga odpeljali v bolnišnico s hudim zlomom noge. Poškodba je tako huda, da Lamovšek verjetno ne bo dalj časa igral ali pa nikoli več. Za Rudarja je to gotovo velika Izguba, še posebno zdaj - pred pričetkom tekmovanja v SC ligi.
REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA
Rudar : Brežice 30:14 (13:7)
Prvo kolo Je Rudarju prineslo tudi prvi dve točki. Gostje so v ligi novinci, toda presenetili so s svojo razmeroma dobro igro v napadu kakor tudi v obrambi. Moštvo Ima nekaj dobrih strelcev In bp na domačem terenu za marsikoga verjetno precej trd oreh. Zal so pa v obrambi malce preostri, kar velja še posebno za Spasojeviča, ki samo kvari sicer dober vtis moštva. Domači so sprva za-
igrali preveč ležemo ,in šele vodstvo gostov 3:1 Jih je »prebudilo-«. Odslej so gostje imeli podrejeno vlogo ln gre samo domači obrambi zahvala, da so dosegli 14 golov. Sodnik Trbuc ni Imel težjega dela, toda bil je precej nezanesljiv. -Gole so dosegli za Brežice Kne-ževlč 8, Spasojevič, Vidmar in Tin-tar po 2 ter Bajde ln Molan po 1, za Rudarja pa First 4, Žagar 3, Klančlšar 4, Škrinjar 10 in Ač-kun 9.
REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA
Slovan (Ljubljana) : Rudar 59:57 (32:26)
Tudj tretje jesensko srečanje kljub prednosti domačega igrišča Rudarju ni prineslo uspeha. Gostje so bili boljši vso tekmo razen zadnjih 5 minut in so se odlikovali s hitrimi prodori in čistimi meti na koš. To jim je prineslo tudi nekaj košev prednosti, kar pa domači kljub temu, da so bili zaradi 5 osebnih napak — izključeni trije najboljši igralci Slovana (Marčec, Kraljič, Kozjek) — niso znali izkoristiti. Uspelo jim je sicer enačiti razliko, toda v »finišu« so bil gostje boljši in zasluže-
l8- SEPTEMBRA PRIČETEK NOGOMETNE SEZONE
Enotna slovenska mladinska nogometna liga
*RVI NASPROTNIK RUDARJA CELJSKI KLAD1VAR
j. Na redni seji upravnega odbora NZS, na kateri so razprav-j"li tudi o mariborskih dogodkih, Je stekla beseda o posledicah teh ln nadaljnjih ukrepih, ki naj slovenski nogomet povzdiguj0 na višjo raven.
. Na zasedanju so se zedinili, da se prične prvenstvo 18. sep-.'nfora t j, izvršeno je bilo žrebanje. Prvi nasprotnik Rudarja Trbovelj bo celjski Kladiva*, s katerim se bo nogometna ^'šjstorlca Rudarja srečala 18. septembra v Trbovljah. wVažno je nadalje, da so po 10 letih ustanovili enotno sionsko mladinsko ligo. Tako bodo 18. t. m. startaM tudi mladine’, ^•topile bodo vse mladinske vrste slovenskih klubov razen Nove ki jo bo zamenjal ljubljanski Odred. Ta korak je treba /**dravlti, saj se bo zanimanje za nogometne tekme prav gotovo Povečalo spričo dejstva, da »o mladinske tekme pogosto bolj ™I'vlačne in zanimive kot nastopi starejših moštev.
no osvojili lobe točki. Koše so dosegli: Peterman 1, Pesek 12, Kozjek 7, Kraljic 4. Marčec 22, Pust 1, Peterka 12; za Rudarja Pa Virt 13, Poličnik 4, Otopal 11 Tavzelj 14. Velkovrh 6 in Sčurk 9.
Zenske:
RUDAR : PROLETAREC 39 : 28 (15 : 8)
V tekmi II. republiške lige za ženske so domačinke zasluženo premagale močno ekipo iz Zagorja. V gostujoč; ekipi so se izkazale Stajerl II. (11), Taufer (10) in Valenčič (7), pri Rudarju so pa dosegle Lavrini (14), Strumel (10), Majdič (10). Vranič (4) in Kostanjšek 3 točke.
Mladina:	■
RUDAR : PROLETAREC 50 : 38 (29 : 23)
MALI OGLASI
Prodam enonadstropno hišo, mlin in žago na turbino ln lep vinograd v bližini Sevnice ob Savi. Objekti se prodajajo skupno ln poeamično. Val objekti so ob cesti. — Naslov v upravi lista.
Prodam motamo kolo »Lam-breto« LD 150, letnik 1957. — Naslov v upravi lista.
*
Iščem inštruktorja za matematiko višjih razredov in začetnega učitelja angleščine. — Naslov v upravi lista.
Porefilla poslušajte vsak aan 01.
0.05,	6.00,	7.00,	8.00,	10.00,	13.00
15.00,	17.00 ln 10.30 v radijskem
dnevniku ter ob 22.00. -Kmetijske nasvete« vsak dan ob 12.15. Oddajo -Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtin sobotah ob 14.35. ob nedeljah kih, sobotah ob 14.15. Oddaja »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
SREDA, 7. septembra
8.05 Zbor Lira lz Kamnika; 9.00 s sprejemnikom na dopust; 11.00 Zavrtimo našo zabavno ruleto I;
12.00	Trio Slavka Avsenika; 12.25 Pozdrav z gora; 12.40 Otroci pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih JLA p. v. Pavla Brzulje; 14.35 Izbrali smo za vas; 15.40 Popevke se vrstijo; 16.00 Novost na knjižni polici; 17.10 Deset minut lz naše beležnice; 17.20 Parada plošč; 20.00 Večerni operni koncert- 21.00 XVn. olimpijske igre v Rimu.
ČETRTEK, 8. septembra
9.00 Potpuri za zabavo; 10.10 Od melodije do melodije; 11.30 Oddaja za cicibane: 12.00 Poje Ljubljanski oktet; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.50 Vedri zvoki; 15.40 Igra pianist Dušan Trbojevlč; 16.20 Za prijetno razvedrilo: I7.'l0 Petdeset minut turizma ln melodij; 18.30 Športni tednik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Klavir ln hammond orgle;
21.00	XVII. olimpijske Igre v Rimu.
PETEK, 9. septembra
8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.35 S sprejemnikom na dopust; 9.55 Hammond orgle v ritmu; 10.40 S popevkami čez kontinente ;ll.oo Štirje fantje
vni igrajo. 12.00 Dobra .olja , najbolja (spored pesmi za otroke) 12.25 Pet pevcev - pet popevk 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja- 13.30 Melodije po vašem okusu; 15.40 Poje Komorni zbor RTV Beograd p. v. Bore Simiča;
16.00	Humoreska tega tedna - Bruno Profaca: Prevara zelenega Bo-bija; 17.10 Razgovor, z volivci; 18.13 Črnske duhovne pesmi: 20 00 Zabavni orkester RTV Beograd; 20,15 Tedenski zunanjepolitični pregled;
21.00	XVII. olimpijske Igre v Rimu.
SOBOTA, 10. septembra 8.05 V tričetrtinskem taktu; 8.20 Pionirski tednik; 9.20 Za vsakogar nekaj; 11.30 Družina in dom; 12.00 Pihalna godba izraelske armade: 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Pod lipo na vasi...; 14.30 Prireditve dneva; 15.15 Reklame In zabavna glasba: 15.00 Na platnu smo videli: 16.20 Ali vam ugaja?;
18.00	Narodne pesmi poje mešani zbor France Prešeren iz Celja p. v. Jožeta Koresa; 18.45 Okno v svet-
20.00	Sobotni mozaik; 21.00 XVII.
olimpijske Igre v Rimu; 21.30 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše Izseljence.	•
NEDELJA, 11. septembra 7.15 Igra pihalni orkester JLA;
8.00	Mladinska radijska igra; 8.35 Iz albuma otroških pesmi; 8.45 RTV Ljubljana v gosteh v Tovarni emajlirane posode v Celju; 10.00 Se pomnite, tovariši... - Franc Šušteršič: Tiranova zadnja pot; 11.00 Igramo za vas; 11.30 Zvone Kržišnik: Hvarski zapiski; 13.30 Za našo vas; 15.30 Pol ure zabavnih zvokov; 16.00 Melodije za vas; 16.45 Trio Slavka Avsenika: 17.00 Spori ln glasba; 20.05 Nedeljski razgovor:
21.00	Športna poročila.
Rojstva
JRE2ICE:	Jožefa ANDROJNA,
ukovec 20. sina; Dragica VRA-,ZC, Senkovec 2, sina; Bronlslava 10RVAT.’ Kremen 27, sina; Ana ; US IN, Plšece 103. hčerko; Karo-ina TOMSE Čerina 20, sina; Marija CIRNSKI. Rlgonce 36, sina; •\na SUBAN. Rajec 4a. sina; Marna HLASTAN. Reštanj 16. sina: Emilija TOMSE, Krška vas 45, .sina; Erna KNEZ. Zdole 65. hčerko; Ana BAN. Kostanjek 7. hčerko; Marila SLOVENC. Mrtvice 28. sina; Marija RAClC. Vihre 4. hčerko- Terezija PAVLOVIČ. Novo mesto, sina; Rezika PINOZA. Vldem-Krško, sina.
HRASTNIK: Rojstev ni bilo LITIJA: Rojstev ni bilo.
SEVNICI: V avgustu sta bila rojena dva dečka ln ena deklica (doma).
TRBOVLJE:	Anica BREČKO,
Hrastnik, sina; Štefanija BEBAR, Trbovlje, hčerko: Silva OPRES-NIK. Hrastnik, hčerko; Ivana CI-RAFt. Zagorje, sina; Jožefa MEDVEŠEK. Hrastnik, hčerko; Jožefa MEDVEŠEK. Radeče-Jelovo, hčerko; Olga JERMAN, Hrastnik, hčerko; Marija VODENIK. Radeče, sina; Stanislava BERCKO, Hrastnik, hčerko:	Vida	LIKAR. Trbovlje,
hčerko; Ana Marija GROŠELJ, Trbovlje, sina.
ZAGORJE: Ana HRIBAR, Rove 7, Zagorje, sina.
Poroke
BRE2ICE: Stanislav KOSIH, delavec iz Primoža pri Celju (sedaj v Canadl) ln Amalija GERSAK, gospodinjska pomočnica lz Brežic.
HRASTNIK! Ivan VERK, bolničar, Trbovlje, Rudarska 7, ln Jožefa MOKOTAR, bolničarka, Hrastnik- Studence 3.
LITIJA:	Kazimir MANDELJ,
urar. pomočnik, Litija, Grblnska 24, In Dragica VIRANT, gosp. pomočnica, Litija, Grblnska 21.
SEVNICA: Albert KIRER, pleskar lz Loga pri Boštanju, ln Marija ŠPAN, tov. delavka Iz Mrzle Planine; Jože PAJK, tov. delavec lz Trnovca 24. ln Angela JURKOVIČ, tov. delavka lz Zigarskega vrha; Niko KURENT, elektrolnženlr, VI-dem-Krško ln Ema IVAClC, uslužbenka Vfdem-Krško; Vladko BOŽIC, delavec. Sp. Brezovo, ln Justina HOČEVAR, delavka, Arto 13.
TRBOVLJE:	Mihael LINDIČ,
strugar iz Trbovelj, ln Ana VIDMAR, delavka lz Trbovelj; Stanislav PLANINC, ključavničar lz Trbovelj, ln Ela ROVSEK, uslužbenka lz Trbovelj; Ivan BERGER, študent Iz Trbovelj, ln Nada DULER, študentka iz Trbovelj.
ZAGORJE:	Janez POTOČNIK,
ključavničar lz Zagorja, ln Marta VIRT. šivilj^ lz Kotredeža; Anton ROZINA, ključavničar Iz Prhovca, ln Ivana BUTARA, delavka lz Orehovice; Ivo DOMINKOVIC, rudar iz Kisovca, ln Terezija JUVAN, delavka iz Kisovca.
Smrti
BREŽICE: Metka PERSOLJA, hči delavca lz Vldma-Krškega, stara 4 leta; Vlado HLASTAN, sin rudarja iz Reštanja 16, star 1 dan. HRASTNIK: Smrti ni bilo. LITIJA: Melhior SAJTBERGER, Ljubljanska 8, star 86 let; Edvard LOGAR, Valvasorjev trg 9, star
SEVNICA: Jože VOGRINC, Selce 8 pri Blanci, star 74 let; Vera KRMELJ, Pijavtce, stara 30 let; Marija BAN, Studbnec, stara 68 let; Ana MARENClC, Dom onemoglih na Impoljcl, stara 85 let; Jožefa ZERTUZ, Studenec, stara 78 let; Herman VODIČAR, mode larski vajenec lz Sevnice, IGavnl-ška 2, star 16 let; Jože JUDEŽ, Križ 2, star 18 let; Franc KOLŠEK, Podkraj 30, star 61 let. .
TRBOVLJE: Jožefa ZUPANČIČ, roj. Podreberšek iz Trbovelj, stara 69 let.
ZAGORJE: smrti ni bilo.
RAZPIS
Osnovna šola Toneta Okro-garja v Zagorju — oddelek za odrasle — razpisuje vpis v I. tečaj (5. — 6. razred) in II. tečaj (7. — 8. razred). Vpisovanje je v šoli vsak dan od 8. do 14. ure vključno do 15. septembra.
Pogoji za vpis: za I. tečaj dokončan 4. ali 5. razred osnovne šole oziroma 1. razred nižje gimnazije, za II. tečaj dokončan 6. ali 7. razred osnovne šole oziroma 2. in 3. razred nižje gimnazije. Naj-nižja starost je 17 let. Ob vpisu kandidat predloži zadnje šolsko spričevalo in rojstni list. Mesečni • prispevek bo predvideno tisoč dinarjev.
Prvi tečaj bo odprt le, če se bo priglasilo najmanj deset kandidatov.
Pouk bo 4 dni v tednu po 4 ure. Pričetek pouka bo 19. septembra 1960.
ZAGORSKO GRADBENO PODJETJE PRECEJ GRADI
Znano je, da je gradbena dejavnost na območju Zagorja letos zelo živahna. Večino gradbenih del opravlja zagorsko gradbeno podjetje. Podjetje gradi nove tovarniške prostore Podjetja keramike in elektroporcelana na Izlakah, nove objekte za separacijo rudnika rjavega premoga, prostore za hidrime naprave za Industrijo gradbenega materiala, novo osemletko v Zagorju itd.
Razen tega gradijo delavci tega podjetja tudi 104 stanovanja, od katerih jih bo 70 skončanih že letos, ostali pa prihodnje leto. Tako dokončujejo stanovanjski blok B 3 rudnika Zagorje ob Cesti zmage, stanovanjski blok B 2 rudnika v Borovniku je še v gradnji, zgotovljena bo tudi preureditev strojnice v Podvinah v stanovanjsko hišo, razen tega pa gradijo še stanovanjski blok soinvestitorjev ob Cesti zmage (Industrija gradbenega materiala. Podjetje keramike in elektroporcelana in Gradbeno podjetje).
V podjetju so v letošnjem letu precej povečali storilnost, povečali družbeni bruto produkt, ki ga bodo v primerjavi s postavljenimi nalogami do konca leta močno presegli; uspeli so pa tudi povečati osebne dohodke zaposlenim. V podjetju že od 1. januarja nagrajujejo po ekonomskih enotah, znatno so pa tudi znižali materialne stroške kljub podražitvi gradbenega materiala (za 6,4 odstotke manj, kakor je bilo določeno z načrtom za prvo polletje letos).
ZAGORSKI GRADBENI DELAVCI V NOVEM DOMU: OKTOBRA BO ZGOTOVLJEN
Zagorsko Gradbeno podjetje zaposluje precej samcev. Ker pa v kraju v ostalih samskih domovih' ni zadosti prenočišč, je podjetje začasno uporabljalo za prenočevanje delavcev provizorije ob Cesti zmage, kjer bodo v prihodnjih letih zgradili nove trgovinske lokale.
O pomanjkanju stanovanj za samske delavce so organi delavskega samoupravljanja v gradbenem podjetju že dalj časa razpravljali. Končno so se pa odločili, da bodo ob Trboveljski cesti na levem bregu potoka Kotredešce zgradili samski dom skupaj z obratom družbene prehrane.
Z deli so pred meseci že pričeli. Upajo, da bodo do konca meseca septembra dela zgotovili in tako v oktobru že preselili samce v nov dom, v katerem bo prostora za 100 samcev.
PIONIRSKI KOTIČEK
REŠITEV NAGRADNEGA MAGIČNEGA KVADRATA IZ 34. ŠTEVILKE
Rešitev nagradnega magičnega kvadrata za pionirje se. glasi (vodoravno in navpično): 1. SOVA, 2. OVEN, 3. VEST, 4. ANTE.
Žreb je tokrat prisodil knjižno nagrado Majdi MEKŠE, učenki 3. a razreda osnovne šole. Obrežje 91, pošta Zidani most, ki jo ji bomo poslal] po poiti.	UREDNIŠTVO
NOVA NAGRADNA NALOGA ZA PIONIRJE
Danes prinašamo aa naše pionirje zemljepisno nagradno nalogo.
Kakor vsi učenci vedo, je najvišja gora v Jugoslaviji Triglav v Julijskih Alpah, ki ima višine 2863 metrov. Pionirji naj nam čimprej odgovore, katera je v naši držav) druga najvišja gora In kako visoka je.
Za pravilen odgovor imamo pripravljeno 1 lepo knjižno darilo, katero bomo podelili po odločitvi žreba.
Odgovor nam pošljite čimprej na uredništvo lista. — Ko nam boste pisali, navedite razen svojega imena In priimka še razred šole, ki ste ga obiskovali zadnje šolsko leto, nadalje pošto in kraj. kjer ste doma.
Vsem mladim bralcem prisrčne pozdrave ter obilo sreče pri iskanju druge najvišjo gore na zemljevidu Jugoslavije.
UREDNIŠTVO
89. — Ko se je Tom zjutraj zbudil, ni vedel, kje je. Sedel je, sl mencal oči in gledal okoli sebe. Potem je šele dojel. Bilo je hladno ln danilo se je. Grobna tišina je bila naokoli. Se en sam list ni zašumel. Bela plast pepela je prekrivala ogenj In tenak, moder oblaček dima se Je dvigal v ozračje. Joe In Huck sta še spala. Tam daleč nekje v gozdu je zapel ptič In drugi mu je odgovoril.
90. — Tom je zbudil ostala dva pirata ln vsi trije so kriče odeepetali. V hipu so bili slečeni, podili so se in premetaval) po plitvi, mlačni vodi ob beli peščeni obali. Prav nič se jim ni tožilo po domu. Tok ali pa morda majhen val sta odplavila njihov splav. Toda to jih je samo navdalo z zadovoljstvom, kajti bilo je, kot da bi se podrl most med njimi In clvlli-saeljo. — Jutranja kopel jih je osvežila.
Pl. — Vrnili so se čudovito dobre volje* v taborišče, veselega srca in lačni kot volkovi. Takoj so zopet zanetili ogenj. Huck Je pa v bližini našel izvir čiste, hladne vode. Naredili so si kozarce iz hrastovih listov ln pili Iz njih. Zdelo se Jim je, da jim je ta voda dobro nadomestilo za kavo Divjina in zapuščenost sta Jim bila tako pogodu, da jim Je teknila Se tako slabo pripravljena h ta, ki Je sicer doma ne bi niti pokusili.
92. — Medtem ko je Joe rezal slanino za zajtrk, sta se Tom in Huck napotila k obrežju in vrgla trnke v vodo Nemudoma sta bila poplačana za voj trud. Joe sploh ni utegnil postati nepotrpežljiv. Tom in Huck sta se vrnila z nekaj postrvmi ter majhnim somom — dovolj za celo družino Spekli so ribe s slanino in ugotovili, da jim jed še nikoli ni tako teknila Po zajtrku so polegli v senei, medlem ko si Je Huck prižgal pipo ...
Televizija
Sreda, 7. septembra Evrovizija: 14.53 Olimpijske igre: Filmski pregled,
15.00	Atletika, 17.30 Konjsko tekmovanje v preskokih čez zapreke, 18.30 Dviganje u’eži — peresna kategorija,
19.00	Atletika (do 19.15); Beograd: 19.15 »Čas, ljudje in dohodki« - reportaža,
20.00	TV Dnevnik, 20.30 »Večer v Orfeumu« — prenos zabavnega sporeda iz varierteja; Zagreb: 21.30 Reportaža o letnih igrah. ,
Četrtek, 8. septembra Evrovizija: 14.53 Olimpijske igre: Filmski pregled,
15.00	Atletika, 16.45 Telovadba — proste vaje za ženske, 17.15 Atletika (do 18.30); Beograd: 20.00 TV Dnevnik; Ljubljana: 20.20 »Diamanti S. O. S.« - TV film iz serije Interpol; Italija: 20.50 Reklamna oddaja, 21.05 Franz Lehar: »Vesela vdo-va« — odlomki iz operete.
Petek, 9. septembra Evrovizija: 18.50 Finalno tekmovanje v orodju za ženske; Beograd: 20.00 TV Dnevnik; Zagreb: 20.15 Reportaža posvečena dnevu mornarice; Evrovizija: 21.05 Finalna tekma v nogdmetu za tretje ali četrto mesto, 21.45 Filmski pregled, 21.54 Drugi polčas finalne tekme v nogometu za tretje ali četrto mesto; Beograd: 22.45 Dokumentarna oddaja; Ev- -rovizija: 23.15 Košarka.
Sobota. 10. septembra Zagreb: 9.00 Prenos z o-tvoritve Velesejma v Zagrebu; Evrovizija:	18.30
Tekmovanje v orodni telovadbi za moške — finale,
19.00	Mečevanje: ekipno finale za tekmovanje v meču, 19.15 Tekmovanje v maratonu; Beograd: 20.00 TV Dnevnik, 20.15 TV reklame, 20.30 Poje King Cole - TV film; Evrovizija: 21.05 Finalna tekma v nogometu za prvo in drugo mesto, 21.45 Filmski pregled, 21.54 Drugi polčas finalne tekme v nogometu za prvo in drugo mesto, 22.45 Dviganje uteži, 23.15 Košarka.
KINO
KINO »DELAVSKI DQM« TRBOVLJE; 7. in 8. septembra: francoski film »Zakon je zakon«; od 9. do 12. septembra: ameriški barvni cmemaskopski film »Bernardine«; od 13. do 15. septembra; jugoslovanski barvni clnemaskopski film »Kočija sanj«.
KINO »SVOBODA« TRBOVLJE II: 7. septembra: ameriški film »Obtežilna priča«; od 9. do 12 septembra:	ameriški film
»Beg v verigah«; v nedeljo, 11. septembra ob 10. uri: matineja filma »Šampijon sveta« (vstopnina 20 din); od 13. do 14. septembra; jugoslovanski film . »Taka pesem vse osvaja«. Predstave ob 17. in 19. uri.
KINO »SVOBODA-ZASAVJE«
V TRBOVLJAH; 7. septembra: ameriški barvni film »Zadnji Apač«; 8. in 9. septembra: ameriški barvni cinemaskop. film »Okrogle mize«; od 10. do 12. septembra: amer. barvni film »V pomladi življenja«; od 13. do 16. septembra; ameriški barvni vistaVision film: »Vojna in mir« (I. in II. del skupaj)
— predstave samo ob 17. uri,
KINO »SVOBODA II« V HRASTNIKU:	7. septembra:
jugoslov. film »Kota 905«; 8. v septembra:	angl. barvni film
»Med lovci na človeške Kilave«;
9 in 10. septembra; ameriški barv. cinemaskop. film »Carmen Džons«; 11. in 12. septembra: amer. barvni cinemaskop. film »Anastazija«; 14. septembra (za • šole) amer. barv. film »Puščava, katera izginja«; 14. in 15. septembra: amer. barvni VV film »To je strup«.
PROTI SEVANJU ODPOREN BETON
V nevadski puščavi, kjer so delali atomske poskuse, zdaj preizkušajo novo vrsto betona, ki odbija ra d k o, k livne žarke. Če se bodo poskusi obnesli, bodo v prihodnje gradili iz takega betona atomska raziskovalna središča.
POMOTA
Mala Bredica: — Oh, mamica, ves čas me te grize stenica
Mamica: — Poidi no, neum-dca, saj nimamo stenic. To je pomota
Bledica. — Oh, mamica, pravkar me Je pomota spet ugriznila!
KA.l IMA HAJRAJŠI
Očka —	\o.. Tpn'ek, leaj
>maš rtajmlši n:i metu?
Tonček ne1, '-like časa razmišlja. nnVT no pravi — Klobaso'
Očka	" ' tjohasot
Al. rr-^r' ' .	raf.
Si?
Tonček —	•< da	d v*
klobasi.1



ODKAR STA SOPHIE LOREN IN GINA LOLLOBRIGIDA DOKONČNO ZAPUSTILI ITALIJO IN NJENO KINEMATOGRAFIJO, TEKMUJETA SEDAJ TAMKAJ ROSSANE SCHIAFFINO IN CLAUDIA CARDINALE, KATERA JE »LEPŠA«. - NA SLIKI ROSSANE SCHIAFFINO.
NEPAL SANJA
o mogočnem jezu in elektrarni
HIDROCENTRALA RO ENA NAJVEČJIH NA SVETU S 5 MILIJONI kWh
Nepalska vlada proučuje načrte za gradnjo ene največjih hidrocentral na svetu. Ako se bodo njih sanje uresničile, bo to pomenilo velikanski kocra!^ naprej za to nerazvito azijsko kraljevino.
Načrt predvideva jez in predor na reki Karnali, ki teče po zapuščenem zahodnem delu Nepala. Ta reka nudi Izredne ugodnosti za hidrocentralo, kaj ti njene vode pritekajo lz večnega enega na himalajskih gorah.
Vprašanj e je edino, če ni načrt pirepotezen za tako malo deželo. Gradnja takega velikega projekta je verjetno neizvedljiva. Življenjska raven bi se namreč dala zvišati na druge, boli enostavne načine, kakor na primer z zboljšanjem poljedelstva, vpeljavo polje-
SMRTNA NESREČA NA TRAPEZU
Komaj 18-letna trape ris tika Carmen Rosaire je padla, ko je Izvajala svojo točko 12 metrov visoko, in se tako hudo poškodovala, da je kmalu zatem v bolnišnici umrla. Do nesreče je prišlo med predstavo, ki jo je organiziral cirkus Chipperfield za britansko TV in so tako videli nesrečni padec po televiziji milijoni britanskega občinstva.
SUPER-PENIC1L1N
Londonski list »Daily Express« poroča, da je skupina britanskih znanstvenikov laboratorija Beecham odkrila novo zdravilo imenovano super-penicilin. ki ubija tudi mikrobe, ki so postali odporni proti navadnemu penicilinu. List poroča, da bo super-penicilin kmalu dodeljen bolnišnicam in da se predvideva v kratkem njegova široka proizvodnja po zelo nizkih cenah.
delskih strojev, novimi šolami in cestami, tako da bi imel zunanji svet dostop.
Toni Hagen, ki je znan švicarski geolog, je prvi sprožil govorico o tej mogočni hidTO-centrali. On je prepotoval vso to deželo, ki je približno tako velika kot ameriška država Arkansas. Pri svojih pohodih je opazil, da se reka Kamall
dvakrat obrne v nasprotno smer v svojem teku z visokih gora v dolino reke Ganges v Indiji.
Hagen poroča, da se' z enega teh ovinkov spelje predor navzgol do drugega in mnogo nižjega ovinka, pi čemer' bi se dobila ogromna vodna sila. Nepalske oblasti so z zanimanjem poslušale Hagnov načrt in hi-
Jesen prihaja In ko sem bil zadnjič v kinu Svobode n v zgornjih Trbovljah, sem se nehote spomnil, da bi bilo dobro popraviti dimnik v dvorani, sicer bodo obiskovalci Ulmskih predstav v jeseni in pozimi zmrzovali. Torej, gospodarski odbor »Svobode II«, na delo! - Na poti proti Vodam sem opazil nekdaj lepo urejeno trboveljsko vrtnarijo, pa sem se začudit, ko sem sedaj opazil, da raste tamkaj samo še plevel, le tu pa tam morda kaka koristna rastlinica. Zato sem se odločil, da bom poprašal na Komunali, če mi dajo kos zemlje v aajem, da ga bom sam obdeloval.
Nedelja Je bila praznik trboveljskih ljubiteljev psov. Ta praznik so pa trboveljski četveronožci kar lepo proslavili, samo dva ugriza nista najlepše spričevalo za nje. Zvečer istega dne na sem na vrtni veselici v trboveljski restavraciji gledal, kako se je nekaj obiskovalcev »pogovarjalo« kar s stoli in to tako močno, da se Je slišalo daleč naokoli. Kaže, da so bili mladi plesalci preveč pod vplivom nedeljske pasje vročine in preveč zaužitih maliganov.
Pa kaj hočemo, tudi v Šuštarjevi koloniji tarnajo, da Je nekdo postavil »štalo« za kure kar drugemu pod okno, pa se zaradi tega prav nič ne vznemirja. Najbrž misli, da Je drugemu napravil uslugo, ko ima sosed sedaj zastonj budilko!
V Hrastniku sem se pa grdo zaklel, da ne kupim nobene stvari več. Najprej sem kupil v trgovini na rndnlku polo pisemskega papirja, a sem plačal za njo »samo« osem dinarjev. Pa sem precej sklenil, da si bom raje poiskal kako poznanstvo v naših pisarnah, da bom dobil pisemski papir zastonj. Potem sem pokazal še figo hrastniškim trgovcem, obenem pa Izgubil tek de makaronov. Ti stanejo tamkaj Ut din, na Dolu pa samo 125 din. Samo ne vem Se, kdo ima prav: ali tisti, ki določajo cene, ali tisti, ki Jih plačujejo. Poštudirajte sami!
Spotoma sem premišljeval, da bi bilo najbolje, če bi cesto za Savo od Hrastnika do Zagorja, prekrstili v »Sama jama«. V Zagorju sem se pa kar dvakrat zaletel, potem ko sem shranil kolo, na pločniku ob kupe zemlje na Cesti zmage in ob kup peska na Cesti ». avgusta ob stavbi ObLO. Ker se ml ni dalo divjati po Prešernovi cesti in od tam po ozkem in strmem klancu na Cankarjev trg. sem jo mahnil še v Šmartno pri Litiji, kjer sem ugotovil, da so tamkaj dosti srečnejši ko« Trboveljčani, ker teče iz pipe voda kar po mili volji noč in dan.
Nazaj grede sem pa na koncu mosta v Toplicah popravil prometno znamenje, da ga bodo otroci lahko še drugič potrli.
Do prihodnjič lep pozdravi
VaS Pepče.
tro ugotovile, da bi lahko proizvajali s to vodno silo 5 in pol milijona kilovatov električne sile. Točasno ima Nepal samo kakih par sto kilovatov elektrike.
Eden od predorov bi bil nekaj manj kot dve milji dolg in voda bi padala 500 čevljev globoko, kar bi proizvajalo 500.000 kilovatnih ur. Glavni predor bi pa bil skoro štiri milje dolg in bi voda padala skoro 1000 čevljev, kar bi dalo 1,600.000 kilovatnih ur.
Po velikosti bi bila to tretja največja hldrocentrala na svetu. Večji hidrocenttrali sta samo ruska na rek; Jenisej, ki. še ni dokončana ter hidrocentrala Grand Coulee v ameriški državi Wa«hlngton.
Koliko bi stala gradnja te mogočne bldrocentrale v Nepalu, nihče ne ve natančno proračuni pravijo, da bi stala od 126 milijonov do ene milijarde dolarjev.
V SZ GIGANTSKI POSPEŠEVALEC
V Sovjetski zvezi bodo zgradili g gantski pospeševalec atomov, ki bo imel moč 70 milijonov voltov, medtem ko ima sedaj največji pospeševalec, ki je v ZDA, moč 31 milijard voltov. Vest so sporočili sovjetski strokovnjaki na konferenci v Rochesterju, ki so tudi izjavili da pospeševalec že grade, vendar pa da ne bo končan pred nekaj leti.
Trboveljska kronika
V	zadnjem tednu za slovo poletno sonce Je okrutno žgalo, da gostinstvo nam rekordno Osvežilnih je pijač prodalo.
Se naš kino Je v tej akciji ko nam je »Lepo mamo« zavrtel, za dobro limonado preskrbel, Zaljubljenim je Doris Day zapela, za razvedrilo pa skrbel angleški »Doktor je brez dela«. Ker Kum je končno le ustregel in s televizijskim prenosom dobrim nam postregel, ljubitelji so športa dolgo v noč pri televizorjih v klubih presedeli, čeprav olimpijci so naši slabo za zadoščenje poskrbeli. Med drugimi dogodki tedna še dva omembe res sta vredna. Športni ribič postrvi v potok naš je naselil in poskrbel za samo je postrežbo. Potrošnik se je veselil in se odzval z udeležbo.
Ljubitelj športnih psov sl dom Je dogradil in ga v tednu tem slovesno otvoril.
Naš žogobrc z Odredom Je minimalno zgubil pokalno tekmo v Ljubljani. Košarkarji so zopet točki dve zgubili, rokometaši so pa z dvoštevilčnim izkupičkom Brežičane odslovili.
Se peke In mesarje Je športni duh prevzel.
V	tekmi nogometni, ki jo sodnik izkušen Tone Je rokah imel,
so neki zmago priborili.
A Vlbici, ki so oba bodrili v debati so dejali:
»Madona, ko bi še kedaj s cenami potekraovall.« PIF
sarajevski atentat
V preteklih dneh se je mudil v Zagrebu znani filmski igralec Orson Welles, ki je dokončal snemanje v filmu »Tatari«. Pred odhodom se je veliki igralec, režiser, producent in pisec gledaliških del zelo prisrčno razgovarjal z jugoslovanskimi novinarji, čeprav je znano, da Orson Welleg na splošno ni prijatelj časnikarjev. O jugoslovanskih novinarjih se je celo izrazil zelo pohvalno. Dejal je, da novinarji v Angliji,
Franciji in Italiji lovijo samo senzacije in mrzlično brskaj« po negativnih straneh o načinu življenja oseb, s čimer dejansko pogosto omadežujejo svoj poklic. Dejal je tudi, da go jugoslovanski ljudje napravili nanj zelo ugoden vtis. Posebno mu je bil všeč smisel za satiro. »Satira vaših ljudi ne temelji na cinizmu, kot pri Italijanih, temveč na smislu za realizem«, j« poudaril Wellcs.
Preizkušnja ljubezni
Neki mož in njegova žena sta se hotela prepričati, katerega ljubezen je večja. To sta hotela dognati s tem, da vidita, kateri bo pogoltnil več as-pirinskih krogljic. Pa sta jih lepo pričela goltati, vsak po eno. Ljubezen je bila pač ve-
lika, kajti zaužila sta že 36 krogljic, ko je slednjič žena prva omedlela. Mož jo je hitro odpeljal v bolnišnico, kjer so obema izprali želodec. Toda kateri od obeh je zmagal, pa žal nihče ne ve.
Nekaj zanimivih We|llesovih odgovorov na vprašanja novinarjev:
Kaj mislite o jugoslovanskem filmu?
Zelo redko gledam filme in celo filme, v katerih sam nastopam, nočem videti, ker bi hotel obdržati o sebi boljše mnenje in mnenje, da so moje vloge boljše, kot v resnici so-Nisem videl še nobenega jugoslovanskega filma, videl sem pa vaše risanke. Bil sem presenečen: odlične »o, napredne in polne domišljije.
Kakšni so vaši načrti za bodočnost?
V lastni produkciji dokonča-vam film »Don Kihot gre na Luno«. Film je avantgardističen, osebnost Kihota je pa sodobna. Zaključujem gledališko delo »KrhkJa slava«. To je romantična komedija o kraljih in ideji monarhije. Poanta dela Jo nesmiselnost monarhističnega sistema, kakor tudi nesmiselna
OPOMIN VESTI Jožek in Nacek sta skriva) splezala na župnikovo hru*f% ter se do sitega najedla zreW sadežev.	.
Župnik ju opazuje ter V* ustavi na cesti, ko sta ravno hotela domov.	A
— Ali nista bila na krivin potih?
Jožek: — Ne, na hruški!
NAPAČNA NALOGA Mihec: — Poslušaj, mamica, sosedov Pepček je pa napro-vil nalogo napačno.
Mati: — Kako to veš? Mihec: — Zato, ker jo je <A mene prepisal.
ŽE VE, ZAKAJ Stric: — Zakaj pa take sajaš, Jurček?
Jurček: — Zato, da bi mama zaprla v klet!	.
Stric (presenečenj: — ga pobiča, neumnega, zakaj s* pa to želiš?
Jurček: — V kleti so shranjene hruške, 'veste, sladke maslenke!
NA SVIDENJE!
Stric: — Slavko, prinesel sem ti bonbonov. Dal ti i1" bom, preden odidem.
Slavko: — No, torej nasvidenje, stric!
POCENI MOKA Učitelj: — Ako stane kilogram moke 10 dinarjev, koliko bi bilo treba denarja z* 20 kilogramov?
Učenec (živahno): — Prosim' tovariš učitelj, ali bi mi P°vf' dali, kje se dobi moka po dinarjev, mater!
da takoj obvestirp
PRVI DAN V SOLI Mati (mali Milici, ki je bP la prvi dan v šoli): — Torej, kaj si se naučila v šoli?
Milica: — Nič, jutri morari zopet priti!
ORSON WELLES **	“
težnja nekaterih ljudi, da mora za vsako ceno obstajati.
Kaj Va« bolj priteguje: film aU gledališče?
Hočem biti režiser v filmu in igralec v gledališču.
Boste še kaj prišli v Jugoslavijo?
V vaši domovini bi hoiel snemati »Kralja Leara«, eno od največjih Shakespearovih del, ki še niso prenesena n*i film sko platno. Vaša dežela ima izredne kraje in pokrajine in je zelo primerna za snemanje takega filma. Odločitev še ni dokončna, toda verjetno bom prišel v Jugoslavijo še pred koncem leta. lipam tudi, da bom v vaši državi snemal film o sarajevskem atentatu. Ta film ml je zelo pri srcu, toda ne vem, če bom lahko naredil tak film, ki bi bil v Jugoslaviji dobro sprejet. Mnogo sem sli&l o sarajevskem aitentatu In moje simpatije so na strani atentatorja.
m
ml I
NA SEDANJI OLIMPIADI V RIMU SODI MED POSEBNE SENZj* CIJE MLADA INGRID KRAMER IZ DRESDENA (VZHODNA CIJA). TO 17-LETNO DEKLE JE S SVOJIMI ČUDOVITO LEF»‘e
IU OČARALO VSE GLEDAM-.
PREMAGALA SVOJE KONKUKtm*';;« SAJ JE ZNANO, DA SO MED ŽENSKAMI V UMETNOSTNA.. SKAKANJU DRŽALE REKORD AMERIČANKE OD LETA 1920. MLCg DA, NEDOSEGLJIVA INGRID KRAMER JE ZA SVOJE PREKRA=‘ SKOKE DOBILA 1. ZLATO KOLAJNO!
ROMAN V NADALJEVANJIH' \
Skrivnost
dveh bratov
V refektoriju je stala antična miza z deset centimetrov debelo ploščo, Izrezljan stol z zelo visokim naslanjalom — nekakšen prestol — potem zasilna postelja, To je bila vsa oprava prostora. Ponekod strop refekto-rlja ni slonel neposredno na stenah, ampak so bile vmes odprtine. Kazalo je, da skozi te špranje prihaja sveži zrak.
Ko je nekaj zašelestelo, se je Leslie obrnila proti Harryju. Razvil je neki zvitek, ki ga je v njeno skrajno začudenje pobožno poljubil, potem pa pričvrstil nad posteljo na steno.
»Kako čudovito lepa je moja mati,- je vzdihnil. »Kako ljubka! In vendar jo Dick sovraži. V moji odsotnosti je celo tujce vlačil pred njeno sliko in mučenico sramotil.«
»Toda Harry — ne govorite vendar takih absurdnosti! Vi sami dobro veste, da Dick tega sploh ni bil zmožen.«
Ni bil niti jezen niti užaljen, da ga je vzela v zaščito,
»Ne poznate ga, Leslie,« je mimo odvrnil. »Dick je tudi Črni opat. Sele pred osmimi dnevi sem prišel tej stvari na sled, ko sem v njegovi sobi po naključju nekaj iskal, in v predalu om»ve, ki jo je pozabil zakleniti, našel Arno kuto.«
Ni mu verjela te edine resnice, ki' jo je doslej povedal, vendar je sprevidela, da bi bilo nespametno, če bi mu ugovarjala ali se z njim celo prepirala.
»Sami beste sprevideli, Harry, da ne morem tu ostati, prvič ker je na razpolago samo ta soba, drugič pa veste, da se vsak dan rada kopam.-
Harry Chelford je na te besede odšel preko sobe in ko je odmaknil neko platneno zaveso, ki je ločila tisti kot od ostalega prostora, je rekel z dramatičnim g*a5om:	t
»Tu imate, kar boste ooteebovalt. Jaz bom spal v zgornjem prostoru In prišel doli 'aim tedaj, če bi grozila kakšna nevarnost. Najin položaj zahteva pogum in v ‘roežljivost, dve lastnosti, ki jih, kolikor mi je znano, rrfojl bedeči ženi ne manjka« Njegov ljubezniv nasmeh se je razlezel preko njegovega obraza. »V ostalem leže na mizi raznovrstne knji-
ge, ki so vredne, da jih človek bere. Stalo me je obilo t#uda, da sem te debele foliante spravil semkaj. Zato je pač vse, kar potrebujem, tukaj.«
»Kako dolgo že poznate te prostore, Harry?«
»2e šest let. Odkril sem jih na dan enaindvajsetletnice smrti moje ljube matere — moje ljube, umorjene matere, moram pravilno reči. Nobenega dvoma ni, da jo je moj oče, ki je imel hudobne lastnosti Dicka, umoril — obesil. Hudodelstvo so prikrili in raztrosili govorico, da je mati napravila samomor.«	•
Vsaka beseda je bila laž. Toda iz zvoka njegovih besed sl lahko povzel, da vse čvrsto verjame.
t Potem je Leslie obrazložil mehanizem svetilke, ji pokazal mali bazen s tekočo vodo, ld je pritekala z neke skale in se potem spet izgubljala v nevidne globine.
Nato jt je še opisal zgodovino nastanka teh prostorov.
»In sedaj lahko noč, Leslie!« je zaklical. S seboj je vzel eno izmed obeh pušk in odkorakal po stopnicah navzgor. Odmaknil je neko hrastovo klado, ki je služila kot zapah kamnite stropne plošče, ki se je zavrtela. Skozi možgane dekleta je tedaj šinila divja misel, da bi ploščo s spodnje strani s klado spet zapahnila, kakor hitro Jo bo zaprl — toda Harry je, kakor da bi uganil njene misli, ploščo z nekim kamnom zagozdil.
»Nekaj časa nameravam še brati. Upam. da vas luč ne bo motila,* ji je zaklical, ko Je bil že zgoraj.
Kakšne pol ure ni motil noben glas grobne tišine. Leslie je sedela na postelji in si noge prekrižala z rokami. Naenkrat pa je znslišaln. da se Harry zgoraj premika. Blazen strah se je je polastil. Vendar je Harry hotel samo nekaj vprašati.
»Ali morda veste. Leslie. če je Thomas zanustil družino? Dn sem ga usmrtil, je bil samo akt pravičnosti. Ne bi pa želel, dn njegovi preostali zaradi teea trpe«
»Ne, Harry, o tem ne vem ničesar.«
.	94.
Neskončno dolgo se je dekletu zdelo, »reden je nlegova luč ueasnila Ali sni? Ali na1 poskusi, da se mimo njega Izmuzne...? Potem se je pa soomnila neke Dickove pripombe, da ima njegov brat zelo rahlo spanje.
Kako dolgo je že sedela vsa omamljena In prevzeta, ne da bi sl znala pomagati, ni'vedela. Ure so morale že preteči, ko je Harry. z odelo na rami in s puško v roki stooal do stopnicah navzdol, stropno ploščo Je na s hrastovo klado snet zapahnil.
»Ne govorite!« je zašepetal In sedbl zraven nje. On prihajal«
Nad njima so se zaslišali koraki.
Dick!
Ugriznila se je na ustnice, da potlači krik. Harry je ni spustil z očrt) - krik bi pomenil smrti Sedaj so se koraki nad njima oddaljili in ječar je vstal s sedeža.	,
»Žal mi je, Leslie, da sem vas moral motiti,« se je opravičil ter s seboj odejo in puško.	.
Tu mora biti še kak drug izhod, v kolikor je bajka o Črnem resnična, je razmišljala Leslie... In ko se je sezula; je neslišno hod11 sem in tja, da preizkusi kamen za kamnom. Toda ne' na tleh ne na ni sivnih zidovih ni odkrila ničesar, kar b| ji vlilo vsaj malo upanja.
Ko pa je s svečo obsvetlila kot, kjer Je tekla voda, je odkrila & Jašek, v čigar steno so bile vzidane stopnice iz železnih palic in prav vrhu jaška se je svetlikala — zvezda.
Stegnila je roko, toda najnižji klin s-topnic je bil najmanj više, kot je segala njena roka. In ničesar ni bilo pri roki, kar bi ji žilo za stopnico.
Oh...! Njen pogled je ušel na zasilno postelj.	,krat-
Hitro je skočiia po rjuho. S pomočjo druge puške se Ji Je po izjalovljenih poskusih le posrečilo, da je konec rjuhe porinila s
nih	__________
spodnjo paličasto stopnico. Se deset minut" je delala! da je oba rjuhe zvezala.	mofJ0
Sedaj je stala pred njo najtežja naloga: pognala »e je s P° toj>-rjuhe kvišku ... in spet In spet. Vsa upehana je dosegla z roko Pr^?kUt s« nlco. Z nogami in hrbtom si je pomagala in po steni plezala kvi* sjaj8 oprijela tretjega klina ter splezala spet više. dokler ni z noga!11 na prvem železnem klinu.	ko ple-
Minute so pretekle, preden je prišla toliko do sape. da je , rjSpela zala dalje, više in više. dokler ni Drioleznln tako visoko, da je PLrCple-do mreže. Ta pa je bila narejena iz železnih palic In tako gosto v tena, da ni mogla niti roke poriniti skozenj.	. vs°
Grenko razočarana Je splezala navzdol. Razvezala le rjuho '	^1 o-
utr.az,ano od rje položila nazal na posteljo. Ko je hotela tudi ouf pušk8 žiti na svoje mesto, jo Je prešinila neka misel: hvala bogu da ] r8Stlo nabita in njen magazin napolnjen z na.bol! Nieno zauoante te ?gor' Počasi, z neznansko previdnostjo je s+o«n'n no stoonieah rr z(,siiŠ9‘8 njemu prostoru — vendar ne dovolj tiho. kB Iti naenkrat J*
Harryjev oster glas:
»Ostanite spodaj — prekleta kača!«	« k8‘
Kopito puške, ki jo je držala v rokah, je udarilo ob fcam • rim je bila podložena stropna ploščad. Zgrmel 1e nn c'!"° mnite p0 se Je zaprla, Istočasno Je pa Leslie s tresočo roko za"R,'nil'’	,e
ščo s hrastovo klado.	, k
Slišala je še, kako Je I-Iarry zgoraj divial In kte'	^ otl
dirjal sem In tja, tulil in rjul ter grozil Vsa '"te '‘rn u tekla po stopnicah navzdol ln se zgrudila na tla	ih-an1l®'
(Pa*je er|r"