Skupni spletni portal za vse zamejce Slovenci v koroški deželni ustavi V Ljubljani predstavili dramo Peer Gynt JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 233 (21.470) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 7. OKTOBRA 2015 tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^Š orimorski soort 3 Lf primorskijport postani naš sledilec POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 771124 666007 5 1 007 zgoniška občina - Včeraj sirija - Nadaljujejo se napadi ruskih bombnikov na položaje IS Zgonik: »da« Ruska letala vznemirila Turčijo in zvezo Nato V Italiji polemika glede morebitnih napadov v Iraku statutu unije Odobren s 7 glasovi levosredinske večine ZGONIK - Zgoniški občinski svet je s sedmimi glasovi svetnikov levosredinske koalicije odobril statut Julijske medobčinske teritorialne zveze. Proti so glasovali svetnik SKP Sossi in predstavnika desne sredine, se-tnica ISK in svetnika SSk pa so se vzdržali. DAMASK - Ruska vojaška letala so včeraj ponovno napadla cilje v Siriji. Sirska televizija je poročala, da naj bi Rusija bombardirala Palmiro, ki je v rokah Islamske države, a je rusko obrambno ministrstvo to zanikalo. Turška vojska pa je sporočila, da je na meji s Sirijo prišlo do nove kršitve njenega zračnega prostora, ko naj bi ruski mig 29 z radarjem sledil jati turških letal F16, kar je izzvalo protesta Ankare in zveze Nato. Corriere della Sera je včeraj poročal, da se Italija pripravlja na bombne napade v Iraku proti položajem IS. Obrambna ministrica Roberta Pinotti je to demantirala, Beppe Grillo pa obtožil vlado, da namerava v vojno brez pristanka parlamenta. Predsednik republike Mattarella je izjavil, da mora mednarodna skupnost nastopiti s skupnimi močni in ob pristanku ZN. Danes odprtje Barcolane Na 6. strani LGBT: s podjetništvom do lastnih pravic Na 7. strani V Novi Gorici res vrhunska glasba Na 11. strani V Fari osuplost zaradi nasilja nad starostniki Na 12. strani trst - Aretirali tolpo razpečevalcev mamil Green Boys 2014: štirje mladi v zaporu j» ■ * % ?KW'\ ff X /5 šport - Jaš in Simon ne gresta na SP V Izrael odpotovala samo jadrnica ... vipavska dolina - Odsek hitre ceste H4 »Do leta 2018 dokončana tudi proti vetrna zaščita« VIPAVSKA DOLINA - Odsek hitre ceste H4 od Razdrtega do Vipave še nima obljubljene protivetrne zaščite, pa čeprav je od njegovega odprtja minilo že šest let. Na pristojne državne službe je večkrat apeliral tudi goriški poslanec Matjaž Nemec, ki je pred dnevi končno dobil spodbudne novice: v letošnjem letu naj bi bila zaključena projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektna dokumentacija za izvedbo protivetrne zaščite. »V letu 2016, 2017 in 2018 so pa predvideni dvakrat po 6,5 milijona in enkrat sedem milijonov evrov, kar naj bi zadoščalo za izgradnjo proti-vetrnih zaščit v dveh fazah. Tako da lahko pričakujemo, da bi bila celotna avtocesta obnovljena in da bi bila dodana tudi protivetrna zaščita do leta 2018 v celoti,« pravi Nemec. 2 Sreda, 7. oktobra 2015 ITALIJA, SVET / SIRIJA - Ob napadih na IS tudi domnevne kršitve turškega zračnega prostora Protesti Ankare in Nata zaradi preletov ruskih letal DAMASK - Ruska vojaška letala so včeraj ponovno napadla cilje v Siriji. Sirska televizija je poročala, da naj bi Rusija bombardirala Palmiro, ki je v rokah Islamske države, a je rusko obrambno ministrstvo to zanikalo. Turška vojska pa je sporočila, da je na meji s Sirijo prišlo do nove kršitve njenega zračnega prostora. Po navedbah iz Ankare naj bi v ponedeljek turška vojaška letala F-16 ob meji s Sirijo nadlegovalo in jim z radarjem sledilo nei-dentificirano vojaško letalo tipa mig-29. Gre za nov incident, potem ko sta ruska lovca konec tedna kršila turški zračni prostor. Osem turških letal F-16 je nad turško-sirsko mejo v ponedeljek izvajalo izvidni-ške prelete, med misijo pa jim je z radarjem štiri minute in 30 sekund sledilo nei-dentificirano letalo mig-29. Ruska lovska letala so v soboto in nedeljo kršila turški zračni prostor, zaradi česar je Ankara na zunanje ministrstvo dvakrat na pogovor poklicala ruskega odpravnika poslov in mu izrazila protest. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je Rusijo včeraj posvaril pred izgubo prijateljstva z Ankaro, protest zaradi incidentov pa je izrazil tudi Nato. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je izjavil, da ruske kršitve turškega zračnega prostora blizu meje s Sirijo niso bile pomota in poudaril, da tovrstni incidenti lahko vodijo v zelo resne razmere. Stoltenberg ni želel ugibati o motivih Moskve, je pa posvaril pred ponovitvami. Kot je poudaril, je turški zračni prostor hkrati Natov zračni prostor. Moskva je priznala, da je eno izmed njenih vojaških letal zaradi slabega vremena med napadi nad Sirijo za krajši čas vstopilo v turški zračni prostor. Poudarila je tudi, da so sprejeli ukrepe, da se to ne bi ponavljalo. Nato je sicer ob turški meji s Sirijo namestil rakete patriot, s katerimi naj bi preprečili prelivanje sirskega konflikta čez meje zavezništva. A rakete naj bi kmalu umaknili, za zdaj pa ni jasno, ali jih bodo nadomestili. Stoltenberg je v zvezi s tem dejal, da so rakete namestili v pomoč Turčiji pri zaščiti pred raketami iz Sirije. »Kar smo videli sedaj, pa je nekaj povsem drugega. Ves čas preuču- jemo varnostne razmere in odločitve bomo sprejeli v skladu s tem,« je dejal. Pri tem naj bi Nato po njegovih besedah razmišljal tudi o krepitvi pomorske navzočnosti na svojem južnem obrobju. Po poročanju sirske televizije so ruska letala včeraj bombardirala tarče v in okoli sirskega mesta Palmira, kjer naj bi uničili tri skladišča orožja in 20 oklepnih vozil upornikov. A kot je povedal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov, ruska letala »v Siriji ne napadajo naseljenih območij, še posebej ne tamkajšnjih arhitekturnih spomenikov«. Ruska letala so včeraj napadla tudi območje na severu Sirije v bližini Alepa ter mesto Raka, utrdbo IS. Očividci poročajo o novih napadih tudi iz province Idlib, ki je pod nadzorom različnih skupin sirskih upornikov, ki se spopadajo z IS. Sirski uporniki so vladnim silam zagrozili s porazom ob morebitni ofenzivi. »Režimu in njegovi ruski zaveznici sporočamo: Poraženi boste!« je dejal tiskovni predstavnik fronte Al Nusra, ki je povezana s teroristično mrežo Al Kaida. Rusko letalo mig 29 arhiv ITALIJA - Polemike po članku v Corriere della Sera Italijanski bombniki proti IS: dvomi predsednika Mattarelle RIM - Mednarodna skupnost mora boj proti Islamski državi (IS) in terorizmu na sploh voditi s skupnimi močni in ob pristanku za to poklicanih svetovnih organizacij. S temi besedami se je italijanski predsednik Sergio Matta-rella v intervjuju za rusko tiskovno agencijo TASS posredno vključil v polemike, ki jih je sprožilo pisanje dnevnika Corriere della Sera. Milanski časopis je poročal, da se Italija pripravlja na bombne napade v Iraku proti postojankam skrajnežev IS, v Siriji pa Rim naj ne bi posegel. Medtem ko je obrambna ministrica Roberta Pinotti še kar neprepričljivo demanti-rala pisanje dnevnika, je Beppe Grillo sinoči obtožil Renzijevo vlado, da namerava na skrivaj in brez pristanka parlamenta bombardirati oporišča IS v Iraku. Vodja Gibanja 5 zvezd pravi, da bi to učinkovalo kot neke vrste državni udar, saj v skladu z republiško ustavo lahko le parlament proglasi morebitno vojno stanje. Grillo se je spravil tudi nad mirovnike, ki bi morali v tem trenutku odločno nastopiti, dejansko pa molčijo. V senatu se je v vzdušju precejšnje napetosti nadaljevala obravnava zakona, ki korenito spreminja pristojnosti in vlogo zgodnjega doma parlamenta. Opozicija Gibanja 5 zvezd, Lige in Forza Italia se je odrekla ob- strukciji in ostri opoziciji ter ubrala pot neke vrste pasivne opozicije. To bo najbrž pospešilo odobritev zakona, čeprav se pri tajnih glasovanjih kažejo nekatere »razpoke« v vladnem zavezništvu. To sicer za sedaj ne ogroža odobritvene-ga postopka, ki se bo končal v začetku prihodnjega tedna, po vsej verjetnosti v torek, 13. oktobra. Levica v Demokratski stranki je nezadovoljna, ker se Renzijeva vlada vse več naslanja na oporečnike iz vrst For-za Italia, ki jih vodi Denis Verdini, nekdanja desna roka Silvia Berlusconija. Pier Luigi Bersani in somišljeniki ocenjujejo, da Verdini in njegovi nimajo nič skupnega z levo sredino. GOSPODARSTVO IMF znova znižal obete glede rasti LIMA - Mednarodni denarni sklad (IMF) je pred zborovanjem finančnih ministrov in guvernerjev nacionalnih bank od 9. do 11. oktobra v perujski Limi objavil poročilo o svetovnih gospodarskih obetih (WEO). Napoved svetovne gospodarske rasti je glede na julijsko poročilo spet znižal. IMF za letos napoveduje 3,1-od-stotno svetovno gospodarsko rast, kar je 0,2 odstotka manj kot je napovedal julija in 0,3 odstotka manj kot je znašala rast v lanskem letu. V letu 2016 se obeta 3,6-odstotna rast svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je prav tako 0,2 odstotka manj od julijske napovedi. WEO ugotavlja, da se svet tudi šest let po največji recesiji od druge svetovne vojne še vedno skuša vrniti na pot robustne enakomerne ekspanzije, a mu ne uspeva. Na obete vplivajo nizke cene surovin, tveganja velike zadolženosti, politične nestabilnosti, počasna rast produktivnosti, ki vodi v manj vlaganj, to pa potem v manj povpraševanja, staranje prebivalstva in sedaj tudi veliko število beguncev in migrantov. Za razvite države so sicer kratkoročni obeti dobri, nekoliko slabši pa za države v razvoju in hitro rastoče trge, čeprav bodo ti še naprej ustvarjali levji delež svetovne rasti. Med razvitimi državami pred-njačijo ZDA skupaj z Veliko Britanijo. V ZDA naj bi bila letošnja rast dvo-odstotna, prihodnje leto pa 2,2-od-stotna, v Veliki Britaniji pa letos obeta 2,5-odstotna in leta 2016 2,2-od-stotna. Območju evra WEO za letos napoveduje 1,5-odstotno rast, za leto 2016 pa 1,6-odstotno. Italijanska rast bo pod povprečjem (letos 0,8 in prihodnje leto 1,3-odstotna, kar pa je v obeh primerih za 0,1 odstotka več kot ob prejšnji napovedi. Države v razvoju in hitro rastoči trgi bodo v 2015 doživeli upočasnitev rasti. Rusiji zaradi sankcij in padanja cen nafte WEO letos napoveduje 3,8-odstotno krčenje BDP, Kitajska rast pa naj bi se z lanskih 7,3 odstotka letos upočasnila na 6,8 odstotka, leta 2016 pa na 6,3 odstotka. Hitrostne rekorde glede rasti pa bo letos in prihodnje leto podirala Indija, ki ji WEO obeta 7,3 oziroma 7,5-odstotno rast. L ZLATO (999,99 %%) za kg 32.713,50 +316,58 BEGUNSKA KRIZA - Tako predsednik komisije Juncker na zasedanju Evropskega parlamenta EU mora sodelovati s Turčijo _ Na Balkanu se nadaljuje naval beguncev - Predsednik parlamenta EU Tusk trdi, da bi jih ob zmagi Asada iz Sirije prišlo 3 milijone ■ 51,20 $ +3,96 SOD NAFTE (159 litrov) STRASBOURG - Begunska kriza je bila v ospredju zasedanja Evropskega parlamenta, na katerem je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk posvaril pred nadaljevanjem krize in opozoril, da utegne v primeru zmage Bašarja al Asada v Siriji število beguncev narasti še za tri milijone. Evropska komisija je obljubila sprejem več beguncev iz Turčije. Tusk je poudaril, da reševanje begunske krize zahteva močno mednarodno sodelovanje. Priznal je, da je dosedanje soočanje EU z begunskim valom škodilo ugledu unije v tujini in da se je na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku počutil »izoliranega«. Terjal je tudi takojšnjo krepitev nadzora na zunanji meji EU, to je po njegovem najpomembnejše, saj sedanje pomanjkljivo varovanje meje deluje kot »magnet« za begunce. »Evropa brez svojih zunanjih meja pomeni Evropo brez schengna« in »gojišče za strah«, je izpostavil. Poslanci so v razpravi, ki se je je poleg predsednika Evropskega sveta udeležil tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ocenili bilanco septembrskega vrha EU o beguncih. Države EU so pozvali, naj okrepijo prizadevanja za rešitev begunske krize in sirskega konflikta. Vrh 23. septembra je prinesel dogovor voditeljev o nekaterih nujnih ukrepih, kot so dodatna milijarda evrov pomoči begun- cem preko agencij ZN, povečanje evropskih sredstev za pomoč Libanonu, Jordaniji in Turčiji, okrepitev nadzora na zunanjih mejah EU in vzpostavitev t. i. hotspots v Italiji in Grčiji. Voditelji so obenem potrdili dogovor o bolj sporni premestitvi 120.000 beguncev znotraj unije. Kot je dejal Juncker, bi seveda raje videl soglasno podporo kvotam »v duhu solidarnosti«, a to na žalost ni bilo mogoče. Tudi Juncker se je sicer strinjal, da je izboljšanje varovanja zunanjih meja EU ključno. Obenem je opozoril, da brez aktivnega sodelovanja Turčije ne bo šlo. »Potrebujemo Turčijo, da zaščitimo zunanjo mejo EU,« je poudaril. Po načrtu bi EU med drugim sprejela večje število beguncev iz Turčije in pomagala krepiti turško obalno stražo, Turčija pa bi pristala na vzpostavitev šestih novih begunskih centrov, ki bi jih sofinancirala EU. Akcijski načrt, ki ga je pripravila Evropska komisija, je bil osrednja tema ponedeljkovega obiska turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v Bruslju, intenzivna pogajanja pa se bodo sedaj nadaljevala na nižji ravni. Okvir načrta naj bi bil usklajen do naslednjega vrha EU 15. in 16. oktobra. V evropskih in balkanskih državah se je medtem nadaljeval naval beguncev, ki si prek Balkana pri- zadevajo priti na zahodu Evrope. O novih tisočih prispelih migrantih so poročali iz vseh držav na t.i. balkanski poti. V Grčijo je po podatkih Mednarodne organizacije za migracijo letos prišlo okoli 420.000 mi-grantov. Ob teh je že 120.000 vstopilo na Hrvaško, ki jo je včeraj obiskal evropski komisar za migracije Di-mitris Avramopulos. Po srečanju s hrvaškim notranjim ministrom Rankom Ostojicem je izrazil zadovoljstvo s tem, kako se Hrvaška sooča z begunsko krizo. Kritike iz Bruslja je bila po drugi strani zaradi ravnanja v krizi deležna Madžarska. Evropska komisija jo je v pismu pozvala, naj razjasni sporne politike do beguncev. V Bruslju bodo sedaj počakali na odgovor Budimpešte, nato pa bo na osnovi tega odgovora sledil dialog z madžarskimi oblastmi. Spletni bilten o evropskih zadevah Politico je sicer poročal, da se Orbanu vsaj zaenkrat ni treba bati kakšnih sankcij s strani EU. Politico se sklicuje na neobjavljena elektronska sporočila evropskih poslancev, ki kažejo, kako je večina članov parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) zavrnila predlog nekaterih poslancev, naj odbor zahteva aktiviranje postopka proti Madžarski po prvem odstavku sedmega člena pogodbe o EU. (STA) ■ EVRO 1.1224 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. oktobra 2015 valute evro (povprečni tečaj) 6. 10. 5. 10. ameriški dolar 1,1224 1,1236 japonski jen 135,07 135,07 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,109 27,112 danska krona 7,4612 7,4605 britanski funt 0,73990 0,7402 madžarski forint 313,58 311,90 poljski zlot 4,2487 4,2449 romunski lev 4,4186 4,4168 švedska krona 9,3121 9,3513 švicarski frank 1,0936 1,0938 norveška krona 9,3765 9,3870 hrvaška kuna 7,6135 7,6263 ruski rubel 72,6872 73,1550 turška lira 3,3576 3,3649 avstralski dolar 1,5781 1,5853 braziljski real 4,4209 4,4059 kanadski dolar 1,4701 1,4735 kitajski juan 7,1358 7,1417 indijska rupija 73,3854 73,3711 mehiški peso 18,8647 18,7147 južnoafriški rand 15,3607 15,2697 / ALPE-JADRAN Sreda, 7. oktobra 2015 3 SPLETNI PORTAL KOPER - Predstavitev spletnega portala Slovenci v sosednjih državah Na enem mestu vse, kar se dogaja v zamejstvu „ ^^ Krrrn ^^^^ M Prenovljena sveža stran ponuja veliko informacijfotografij, Tv oddaj in jezikovni kotiček aieksander.koren@primorski.eu Biti zanimivi KOPER - Smo na drugi strani. Smo na vseh straneh. In smo na enem mestu. To je slogan prenovljenega spletnega portala Slovenci v sosednjih državah, ki je od včerajšnjega dne viden na multimedijskem interaktivnem portalu MMC slovenske medijske hiše RTV Slovenija. Portal, katerega skrbnik je zdaj Regionalni RTV center Koper, je v studiu 3 televizije Koper-Capodistria predstavila njegova urednica Barbara Kampos. Portal www.rtvslo.si/svsd, ki je pravo stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, soustvarjajo novinarji deželnega sedeža RAI v Trstu, Primorskega dnevnika, deželnega sedeža ORF v Celovcu, ustvarjalci časnika Porabje, pa tudi člani društva Porabska mladina ter člani slovenskih društev na Hrvaškem. To je torej skupen prostor za vpogled v dogajanje med Slovenci, ki živijo v sosednjih državah. Nov portal, ki ga je podrobneje predstavil administrator Davor Lon-zarič, je svež, privlačen in multime-dijski. Želijo, da bi bil zaradi tega zanimiv za čimširši krog uporabnikov v zamejstvu, ampak tudi v Sloveniji. In še posebej želijo, da bi se mu približali mladi. Mogoče si je ogledati novice iz posameznih regij ali pa tudi kronološko, tako kot so pač sproti objavljene. Vendar to še ni vse. Lahko preko portala poslušate Radio Koper, Radio Trst A in slovenske oddaje avstrijske postaje Radio ORF (kmalu tudi Radia Monošter) in si lahko ogledate vse televizijske oddaje o manjšinah, ki jih sooblikujejo zamejski mediji oz. RTV Slovenija. To so slovenski TV dnevnik RAI, oddaje Sotočja, Alpe-Jadran, Lynx magazine, Dober dan, Koroška, Slovenski utrinki, S-prehodi, Športel in drugi. Prav tako je portal opremljen s povezavami do spletnih strani urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, pa tudi drugih društev in organizacij, na primer kar zadeva naš prostor Slo-medie.it, Novega Matajurja, Novega glasa, SKGZ, SSO, Zveze slovenskih kulturnih društev, Kulturnega doma Gorica, Kulturnega centra Lojše Bra-tuž Gorca, SSG, SLORI-ja, ZSŠDI, Slosporta, Slovenskega Multimedial-nega Okna, Rezije.com. Portal, so povedali na predstavitvi, je vsekakor odprt vsem, ki želijo pristopiti. Zelo zanimiva je rubrika Kotiček za jeziček, preko katere študenti koprske slovenistike s Fakultete za humanistične študije odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Kdo smo sooblikovalci portala, ki je sicer odprta stran, dostopna tudi drugim medijem, si lahko ogledate v videu z nenavadno vrtoglavim ritmom. Predstavitev, ki so se je udeležili predstavniki medijev in različnih organizacij, je ob koncu obogatil nastop vokalne skupine Anakrousis pod vodstvom dirigenta Jarija Jarca. Enajst mladih deklet in fantov s Tržaškega (skupina v popolni zasedbi šteje sicer sedemnajst pevk in pevcev), ki skupaj vadijo šele od lanskega leta, je požela veliko aplavzov. »Mislim, da se premalo poznamo, in to je prostor, kjer se lahko vsi skupaj spoznamo bolje,« je ob robu predstavitve še dodala urednica in koordinatorka portala Barbara Kampos. Prenovljeni spletni portal, zgoraj pa urednica Barbara Kampos Spletniportal RTV Slovenije Slovenci v sosednjih državah, ki so ga predstavili včeraj v Kopru, na enem mestu združuje vse informacije o Slovencih iz Italije, Avstrije in z Madžarske ter s Hrvaške, ki jih ustvarjajo mediji v zamejstvu in v osrednji slovenski televizijski hiši v Kopru in Ljubljani. Prenovljeni portal je svež in dinamičen, poln fotografij, televizijskih posnetkov in oddaj. Od tistih, ki ga bomo sooblikovali, je odvisno, koliko bo zanimiv za širši krog uporabnikov. Posebno za tiste v Sloveniji. Pri nas namreč pogosto tarnamo, da nas slovenski medijski prostor zanemarja, manj pogosto pa se sprašujemo, ali smo za ta prostor dovolj zanimivi. Kajti, če je po eni strani res, da manjšinskega delovanja ni pravično obravnavati zgolj skozi prizmo tržne logike, je po drugi strani tudi res, da uporabnikov nikoli ne boš pritegnil z vsebinami, ki niso v skladu s časom. Teh pa si ne moremo izmisliti novinarji. BEGUNCI SLS za ograjo na mejni črti s Hrvaško LJUBLJANA - Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Marko Zidanšek se je včeraj v sporočilu za javnost v luči begunske krize zavzel za postavitev ograje na slo-vensko-hrvaški meji. »Čas je, da Slovenija dobro premisli o gradnji ograje na južni meji. Naše zmogljivosti za obravnavo in nastanitev beguncev in migrantov ter njihovo integracijo v slovensko družbo so neprimerljivo manjše od tistih v večjih državah. Ko bo Nemčija zapolnila svoje kapacitete in začela vračati ljudi v Slovenijo in na Hrvaško, naša država ne bo zmogla prenesti pritiska vstopanja vedno več ljudi s severa in z juga,« je ob tem opozoril predsednik zunajparlamentarne SLS. Ob tem je Zidanšek vladajočo slovensko politiko pozval, naj najprej poskrbi za lastne državljane. »To bi morala biti njena temeljna in prednostna naloga!« je zapisal v sporočilu. V včerajšnji razpravi o begunski krizi v evropskem parlamentu so se oglasili tudi evropski poslanci iz Slovenije. Franc Bogovič (SLS/EPP) je poudaril, da Evropa ni povzročila begunske krize in je del rešitve. »Begunska kriza je nastala zaradi padca diktatorskih režimov v Libiji in Iraku ter destabilizacije Sirije, ko so na na oblast prišli ek-stremisti,« je dejal. Tanja Fajon (SD/S&D) je opozorila da bo v Evropi prišlo do sprememb, »a priliv migrantov ne bo vzrok za te spremembe, nasprotno. Migranti v EU so posledica evropske demografske slike in s tem povezanimi potrebami po delovni sili, so pa tudi posledica številnih kriznih žarišč, vojn in nasilja, za kar smo odgovorni Evropejci in celotna mednarodna skupnost, ki še vedno ni našla skupnega odgovora». Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) je poudaril, da mora biti vsakomur jasno, da večina beguncev, vsaj ko gre za Sirijo, beži pred nasiljem in vojno. KOROŠKA - Tudi za manjšino zadovoljiv kompromis V ustavi navedba Slovencev NSKS, ZSO in SKS pozdravljajo premik ljudske stranke o tem vprašanju Marjan Sturm CELOVEC - Pri reformi koroške deželne ustave se obeta kompromisna rešitev. Kot smo poročali, je ljudska stranka (OVP) zdaj le pripravljena podpreti besedilo deželne ustave, v katerem bi bili izrecno omenjeni tudi koroški Slovenci. Doslej je OVP vztrajala, da naj bi bil govor le o »avtohtoni narodni skupnosti« in ne o slovenski. Socialdemokrati (SPO) in Zeleni so že doslej podprli zahtevo predstavnikov manjšine, da so koroški Slovenci izrecno navedeni v novi ustavi. Osrednje politične organizacije koroških Slovencev (NSKS, ZSO in SKS) pozdravljajo ta premik. Svoje zadovoljstvo so izrazili zastopniki vseh treh političnih organizacij koroških Slovencev in s tem dali zeleno luč za nadaljevanje postopka oz. sprejemu reforme v koroškem deželnem zboru še v letošnjem letu. Poslujoči podpredsednik Narodnega sveta (NSKS) Nanti Olip je v prvi reakciji dejal, da je vesel, da je prišlo do premika, saj je v ozadju bilo veliko dela in prepričevanja. Pozitivno je pripravljenost ljudske stranke za kompromis ocenil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm. Sedaj pričakuje, da bo odbor za ustavna vprašanja čim prej izdelal dokončno verzijo. Podpredsednica Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Zalka Kuchling, ki je obenem tudi manjšinska govornica Zelenih v koroškem deželnem zboru, pa je v izjavi za javnost izrazila zadovoljstvo, da ljudska stranka v vprašanju imenske navedbe koroških Slovencev v novo ustavo ne nasprotuje več besedi »slovenska«. Enakopravna omemba slovensko in nemško govoreče skupnosti, kot to zdaj predlaga ljudska stran- Nanti Olip Zalka Kuchling ka, je pomemben signal, da sta jezik in kultura obeh narodov enakopravna in pomembna za Koroško. Z najnovejšim predlogom ljudske stranke je bil vsekakor storjen tudi velik korak k sprejetju nove ustave in realizaciji paketa o demokratizaciji, ki predvideva tudi odpravo proporcional- nega sistema, torej deželno vlado, v kateri so zastopane vse politične stranke, če na volitvah dosežejo zadostno število glasov (vsaj okoli 10 odstotkov). Sedaj je pozvan pododbor za ustavna vprašanja, da čim prej pripravi podrobnosti in točno formulacijo, zaključuje Kuch-lingova. (I.L.) SLOVENIJA - Zaradi previsokih plač Cerarjeva vlada razrešila vodstvo t.i. slabe banke LJUBLJANA - Vlada Mira Ce-rarja je v vlogi skupščine DUTB (t.i. slaba banka) predčasno razrešila predsednika upravnega odbora DUTB Lar-sa Nyberga in odpoklicala glavnega izvršnega direktorja DUTB Torbjorna Manssona kot člana upravnega odbora. Vlada je v razpravi ugotovila, da so kljub pozivom ministrstva za finance ostale neskladnosti izplačil in nove pla-čne politike, je po seji vlade povedal premier Cerar. Tako so ugotovili, da pri Ny-bergu obstajajo razlogi za predčasno razrešitev zaradi kršitev dolžnosti člana upravnega odbora DUTB. Manssonu se je sicer po uveljavitvi nove politike prejemkov z aneksom fiksna plača znižala z 20.500 na 17.000 evrov bruto, ostal je tudi brez vseh nagrad. Je pa takrat prejel sedaj sporno nagrado za uspešno delo od nastopa mandata avgusta lani do uveljavitve nove po- litike prejemkov v višini 114.800 evrov bruto. Potem ko so na dan prišle informacije o posameznih ekscesnih plačilih, se je finančno ministrstvo odločilo za podroben pregled izplačil. Tega načeloma sicer niso delali, tako državni sekretar Dragonja, ker ima upravni odbor za opravljanje tega dela komisijo za nagrajevanje. Ministrstvo je ugotovilo, da so bili sklepi za najbolj sporna plačila sprejeti s strani predhodnega upravnega odbora, zato marca letos imenovani člani upravnega odbora (Simone-ti, Balogh in Širovnik) niso bili povezani s temi odločitvami. Kot je poudaril še Dragonja, ministrstvo za finance do pridobitve podatkov o konkretnih izplačilih ni bilo informirano. Po preučitvi prejetih podatkov pa je ugotovilo, da izplačila niso bila skladna ne s staro in ne z novo politiko prejemkov. (STA) 4 Sreda, 7. oktobra 2015 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Vlada bo v tem času preverila učinke liberalizacije Cene naftnih derivatov se stm mesece po starem Gospodarsko ministrstvo je naklonjeno sprostitvi cen LJUBLJANA - Liberalizacije cen naftnih derivatov v Sloveniji zaenkrat še ne bo. Vlada je včeraj potrdila novo uredbo o cenah naftnih derivatov, ki obstoječi model določanja cen in višino marže za distributerje še prihodnje štiri mesece ohranja na enaki ravni kot doslej. V tem času bodo narejene dodatne analize trga, na podlagi katerih se bo vlada odločila o morebitni liberalizaciji trga. Vlada se je hkrati seznanila s poročilom o stanju na trgu naftnih derivatov, ki vsebuje kratek pregled stanja na trgu in možne posledice morebitne liberalizacije cen. Dokument predstavlja eno od strokovnih podlag za odločitev o morebitni sprostitvi cen naftnih derivatov. Temu je namreč naklonjeno gospodarsko ministrstvo, ki je vladi tudi predlagalo razmislek o liberalizaciji trga naftnih derivatov. K sprostitvi cen so v preteklosti že večkrat pozvali distributerji naftnih derivatov. Če se bo vlada odločila sprostiti cene, ministrstvo ne priča- LJUBLJANA - Zanimiva razstava Pogled na žensko toponomastiko Razstava v Knjižnici Šiška v Ljubljani LJUBLJANA - V ljubljanski Knjižnici Šiška so pretekli ponedeljek odprli fotografsko razstavo z naslovom »Na poti enakopravnosti: pogled na žensko toponomastiko v Sloveniji«. Na ogled so postavljene fotografije ulic, ki nosijo imena zaslužnih žensk, ob tem pa se je mogoče seznaniti še z življenjepisi Slovenk, po katerih so bile te ulice poimenovane. Fotografije so nastale v šestih večjih slovenskih krajih, od Nove Gorice, Maribora, Ljubljane, Kopra pa do Novega mesta in Krškega. Organizatorji razstave Ženska toponomastika (Toponomastica fem-minile), skupaj z Društvom slovenskih izobražencev izpostavljajo, da želijo z omenjeno razstavo ustrezno prikazati uveljavljeno žensko odonomastiko v nekaterih mestih Slovenije, da bi z njimi tržaška javnost spoznala in bolj cenila življenje in delo zaslužnih slovenskih protagonistk. Obenem želijo spodbuditi Občino Trst, zlasti njeno komisijo za toponomastiko, da poimenuje ulice, ceste, vrtove tudi po zaslužnih Slovenkah. Spremna beseda o razstavi in ženski toponomastiki je delo prof. Marije Pirjevec, otvoritev pa je glasbeno obogatila še pevka Marija-Moj-ca Peganc. Razstava, ki je bila v letošnjem letu že na ogled v Peterlinovi dvorani v Trstu ter na Proseku, si je v slovenski prestolnici mogoče ogledati vse do 30. oktobra. (RoŠa) kuje znatnega povišanja cen naftnih derivatov, saj da je potencialni dvig marž in s tem cen naftnih derivatov navzgor omejen zaradi več dejavnikov. Marže distributerjev namreč predstavljajo le okoli šestodstotni del v celotni strukturi cene naftnih derivatov, medtem ko nabavna cena na svetovnem trgu skupaj z dajatvami predstavlja okoli 90 odstotkov maloprodajne cene - morebiten dvig marž bi torej imel po oceni ministrstva sorazmerno majhen vpliv na končno ceno posameznih naftnih derivatov. Poleg tega so prepričani, da se bo povečala konkurenca med ponudniki, zaradi česar se lahko sčasoma pričakuje postopen padec cen naftnih derivatov. Ministrstvo pričakuje, da bi ob liberalizaciji prišlo do različnih ravni cen po državi - cene naftnih derivatov na avtocestah bi bile višje, medtem ko bi bile v mestih in ob mejah zaradi konkurence nižje. Ob morebitni liberalizaciji trga bo sicer po oceni ministrstva potreben okrepljen nadzor agencije za varstvo konkurence proti usklajenemu delovanju dveh največjih distributerjev (Petrol in OMV obvladujeta okoli 87 odstotkov trga), saj obstaja možnost, da bi ta dva ponudnika med seboj delovala usklajeno. V skladu z včeraj na vladi potrjeno uredbo se bodo cene goriv še nadaljnje štiri mesece izračunavale na vsake 14 dni po modelu, ki upošteva gibanja cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in tečaj dolar-evro. Marže distributerjev bodo ob tem ostale nespremenjene, in sicer za bencina 0,08701 evra, za dizelsko gorivo 0,08158 evra in za kurilno olje 0,05370 evra za liter. Marže so se nazadnje zvišale od sprejemu trenutno veljavne uredbe oktobra lani, za dva odstotka. Za liter neosvinčenega 95-oktan-skega bencina je treba trenutno v Sloveniji odšteti 1,217 evra, 100-oktanskega bencina 1,275 evra, dizelskega goriva 1,128 evra in kurilnega olja 0,831 evra. Do naslednje spremembe cen bo prišlo prihodnji teden. VIDEM - Obisk SSO pri nadškofu Furlanska Cerkev še naprej pozorna do Slovencev Walter Bandelj, msgr. Andrea Mazzocato in Riccardo Ruttar VIDEM - Videmski nadškof msgr. Andrea Mazzocato je sprejel deželnega predsednika Sveta slovenskih organizacij Walterja Bandlja, ki ga je spremljal pokrajinski predsednik za Videmsko Riccardo Ruttar. Srečanje je bila priložnost, da se videmskemu nadškofu predstavi novo vodstvo krovne organizacije, njene namene in dejavnosti. Predstavnika SSO sta se obenem tudi zahvalila za prizadevanje, ki ga videmska Cerkev vlaga v priznanje in zaščito zavesti slovenske narodne in jezikovne skupnosti ter njene kulture. Predsednik Bandelj je izpostavil prizadevanja za krščanske vrednote, ki označujejo SSO v njegovi teritorialni strukturi in programskih aktivnostih. »Podpora s strani Cerkve je za nas temeljnega pomena,« je potrdil predsednik SSO. Ruttar je podčrtal, da je slovenska identiteta globoko zasidrana v vero in katoliško izročilo v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. »Cerkev nam je vedno pomagala in zavest, da nam stoji ob strani z njenim globokim sporočilom, je izrednega pomena v tem zahtevnem zgodovinskem obdobju, kjer hud demografski padec ogroža sam obstoj naše skupnosti,« so bile njegove besede. Msgr. Mazzocato je zagotovil, da se videmska Cerkev ne bo umaknila ali zmanjšala svoja prizadevanja. O tem pričajo številni obiski pri majhnih skupnostih v Benečiji in Reziji, ki so zares maloštevilne in še posebno potrebne, da se jih spodbudi v upanju in vztrajnosti. »Ostajamo na teritoriju. Časi se spreminjajo in potrebno je iskati nove poti, ki so bolj primerne, da se ohranijo lepe krajevne navade,« je povedal nadškof in gosta seznanil s svojo udeležbo na procesiji Sv. Marka v Idrijski dolini. Bandelj in Ruttar sta videmskega nadškofa povabila naj obišče pokrajinski sedež SSO-ja v Čedadu. V spomin na to prvo srečanje sta mu podarila nekatere knjižne izdaje, ki zadevajo slovensko stvarnost v Italij. Msgr. Mazzocato bil še posebno vesel knjige "Benečija, kjer se velika in mala zgodovina srečata', ki jo je napisal Giorgio Banchig ter dnevnika gospoda Antona Cuffola. VIDEM - Prometna nesreča V predoru v Kanalski dolini trk treh tovornjakov TRBIŽ - V predoru Spartiacque v Kanalski dolini med severnim in južnim avtocestnim izhodom za Trbiž so včeraj zjutraj silovito trčili trije tovornjaki. Gmotna škoda pri naletu je velika, v nesreči pa je bila ranjena ena oseba. Zaradi nesreče so takoj zaprli predor in s tem omogočili gasilcem, da so odstranili tri vpletena tovorna vozila. Avtocesta A 23 (upravlja jo podjetje Autovie Venete) med Vidmom in Avstrijo je bila zaprta približno tri ure, zaradi tega so se Prizorišče nesreče v predoru na avtocesti Videm-Trbiž l gazzettno ustvarile dolge kolone predvsem tovornjakov. Posledice nesreče so bile občutene na celotni trasi avtoceste A 23 do razcepa z avtocesto A 4 (Trst-Benetke). Zaradi prometne nesreče med Kozino in Ka-stelcem v smeri proti Kopru je bila včeraj dopoldne nekaj časa zaprta tudi primorska avtocesta. Po podatkih Policijske uprave Koper sta bila v prometni nesreči udeležena tovornjak in osebno vozilo, v njej pa se na srečo ni nihče poškodoval. PORDENON - Dvojni umor Osumljenec priznal prisotnost v bližini ne pa storitve umora Giosue Ruotolo ob prihodu na zaslišanje messaggero veneto PORDENON - Javna tožilca v Pordenonu Matteo Campagnaro in Pier Umberto Vallerin sta včeraj ves dan zasliševala Giosueja Ruoto-la, glavnega osumljenca za dvojni umor zaročencev Trifoneja Ragoneja in Terese Costanza. Ruotolo, ki je bil vojake skupaj s Trifonejem, je včeraj nekoliko spremenil svojo verzijo o tem, kaj je počel na dan umora. Doslej je trdil, da je bil doma in se je igral na računalniku, toda videoka-mere so posnele njegov avto v bližini parkirišča telovadnice, kjer je prišlo do dvojnega umora. Zdaj naj bi priznal, da je tisti večer bil v bližini kraja umora, kljub temu pa še vedno trdi, da para ni on ubil. Po zaslišanju je sinoči zapustil sodišče s svojimi odvetniki, saj je še na prostosti. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Krajevna policija razbila tolpo, ki je trgovala z drogo Razpečevali in uživali so tudi številni mladoletni Zaključek enoletne operacije Green Boys 2014 - Štiri aretirane in 16 ovadenih oseb Tržaška krajevna policija (beri: občinski redarji) je v okviru dejansko leto dni trajajoče operacije Green Boys 2014 razbila tolpo mladih, v več primerih tudi mladoletnih razpečevalcev mamil. Izkupiček operacije je aretacija štirih oseb, medtem ko so drugih 16 oseb ovadili na prostosti, vsi pa se bodo morali zagovarjati pred obtožbo nedovoljene trgovine z opojnimi substancami z obtežilno okoliščino, da so drogo prodajali tudi mladoletnim. Operacijo so redarji namreč vodili v koordinaciji tako s tržaškim tožilstvom kot s tožilstvom za mladoletne, saj je bil lep del vpletenih mlajših od 18 let, združba pa je bila precej dobro organizirana in je drogo razpečevala na nekaterih znanih zbirališčih mladine, kot so začetek Drevoreda XX. septembra, trgovsko središče Torri d'Eu-ropa, Naselje sv. Sergija in zelene površine pri Sv. Justu, v Miramarskem drevoredu in na Pončani. Operacija se je začela novembra lani, ko so redarji ovadili na prostosti 17-let-nika, ki je v Ul. Muratti hotel prodati dozo hašiša nekemu dekletu, pri njem pa so našli kar 55 doz. Takrat je stekla dolga in natančna preiskava, med katero so prišli na sled tako vsem razpečevalcem kot tudi uživalcem drog (v glavnem je šlo za hašiš in marihuano in nekaj LSD-ja, vse so redarji seveda zasegli) in ugotovili kraje, kjer je potekala trgovina s prepovedanimi substancami. Prvi uspeh so krajevni policisti do- Redarji so vedno bolj dejavni v boju proti drogi arhiv Med prodajanimi drogami je bila tudi marihuana arhiv segli januarja letos, ko so aretirali 22-let-nega nigerijskega državljana M.M.A., ki je bil dejanski vodja združbe. Do aretacije je prišlo pravočasno, saj je bil mladenič na tem, da pobegne v Španijo. Ob tisti priložnosti so zaradi razpečevanja na prostosti ovadili še šest mladoletnih oseb med 16. in 17. letom, od katerih so bili štirje Tržačani, dva pa sta prihajala iz držav neč-lanic Evropske unije. Po aretaciji M.M.A. so vodstvo prevzeli druga dva Afričana, 29-letni K.T. in 26-letni D.D., ki sta večkrat potovala v večja mesta Triveneta in tam kupovala drogo, in 19-letni Tržačan A.C., ki se je poleti skupaj z nekim mladoletnikom tu- di znašel za rešetkami. V maju so na prostosti ovadili drugih pet domačih razpe-čevalcev: gre za 19-letnega F.S., 22-letnega H.S., 24-letnega T.F. in 66-letnega W.J., poleg njih pa so ovadili še 17-letnika. Operacija je epilog doživela pred nekaj dnevi, ko je sodnik za predhodne preiskave odredil aretacijo 21-letnega Trža-čana F.B., ki je A.C. priskrbel drogo, ki jo je najbrž kupoval v Sloveniji, denar pa si je zagotovil npr. tudi s »podvigi«, kot je bil avgustovski oborožen rop z nožem v lekarni na Judovcu (Alturi). Uspešna operacija torej, ki pa je pokazala zaskrbljujoče dejstvo, da se je tako med razpečevalci kot med uživalci zna- šlo veliko mladoletnih, starih kakih 16-17 let: od teh so osem ovadili na prostosti, enega pa prepeljali v zapor za mladoletne. Prav tako je bilo veliko mladoletnikov med uživalci: po podatkih krajevne policije gre njihovo število v desetine oseb, nekateri pa so stari komaj 14 let. Skratka, malo več kot otroci. Operacija Green Boys 2014 je tudi dokaz, da je tudi krajevna policija vedno bolj dejavna na področju boja proti razpečevanju in uživanju drog. Samo prejšnji teden se je namreč uspešno zaključila t.i. Operacija Pluto, v okviru katere so razkrili mamilaško centralo, pri čemer so dve osebi aretirali, šest pa prijavili sodstvu. (iž) 5 Sreda, 7. oktobra 2015 APrimorski ~ dnevnik TRST IN DROGA ŠPORT / * 1 Ivan Žerial___ _ ¡van.zerjal@primorski.eu Koliko jih je še? Operacija Green Boys 2014, s katero je tržaška krajevna policija razbila tolpo razpeče-valcev mamil, je pokazala dve stvari. Prvič, ob karabinjerjih, državni policiji in finančni straži je v boju proti trgovanju in uživanju drog vedno bolj dejavna krajevna policija. Pripadniki slednje že dolgo niso več le redarji, katerih glavna naloga je urejevati promet in skrbeti, da javnega reda in miru ne kalijo osebe, ki pregloboko pogledajo v kozarec ali opravljajo svojo potrebo na javnih mestih. »Guardie del radicio«, kot so jih Tržačani radi imenovali, se očitno ne ukvarjajo več le z varovanjem radiča, ampak tudi s kompleksnejšimi operacijami, ki privedejo do razkritja drugačne, veliko bolj nevarne »zelenjave«, kot izhaja iz omenjene operacije Green Boys 2014 in druge operacije, ki se je pod nazivom Pluto končala pretekli teden. Druga ugotovitev pa je, da so nedavno zaključene operacije redarjev še enkrat pokazale, kako se z uživanjem in razpečevanjem mamil ukvarja veliko število mladih. Problem ni nov, črna kronika žal beleži številne primere vpletenosti mladoletnih v tovrstne posle, lani so v Trstu na to opozorili tudi karabinjerji. No, od zdaj imamo tolpo manj, ki bi mlade izkoriščala za prodajo in uživanje mamil. A koliko jih je še na delu? In kako velik je bazen uporabnikov, na katerega lahko računajo? ZGONIŠKA OBČINA - Z glasovi predstavnikov levosredinske večine Zgonik: odobren statut zveze občin Statut podprlo sedem svetnikov, trije so se vzdržali, trije - med njimi tudi predstavnik SKP Jan Sossi - pa so glasovali proti Zgoniški občinski svet je včeraj odobril statut Julijske medobčinske teritorialne unije. Ustanovno listino bodoče zveze občin je podprlo sedem predstavnikov levosredinske večine: županja Monica Hrovatin, podžupan Rado Milič, odbornica Katrin Štoka in svetniki Aleks Milič, Lorenzo Breda, Martina Krapež in Sara de Facchinetti. Proti so glasovali trije svetniki: predstavnik Stranke komunistične prenove Jan Sossi ter svetnika desnosre-dinske opozicije Piero Geremia in Marco Vascotto, medtem ko so se trije svetniki, oba predstavnika Slovenske skupnosti Dimitri Žbogar in Andrej Škerlj, in svetnica Italijanskih in slovenskih komunistov Vesna Bukavec. Seja je trajala pičle pol ure. Razprave ni bilo, ker je občinski svet podrobno razpravljal o statutu na prejšnji seji. Takrat je bila za odobritev potrebna dvotretjinska večina glasov, statut pa je podprla »le« absolutna večina svetnikov. Zato je bila potrebna včerajšnja seja, na kateri je bila za odobritev potrebna absolutna večina glasov, kar se je tudi zgodilo. Načelniki svetniških skupin in nekateri svetniki so v glasovalnih izjavah napovedali svoj glas, presenečenj ni bilo. Malo pred sejo so se namreč sestali svetniki levosredinske večine, že takrat je postalo jasno, da bo statut teritorialne unije prestal drugo preizkušnjo. M.K. Zadovoljstvo županje Hrovatin Zgoniška občinska uprava (s tajnico v Luiso Musso v sredini) fotodamj@n Zgonika županja Monica Hro-vatin (na sliki druga z desne) je bila zadovoljna z odobritvijo statuta zveze občin. »Naš statut je pozitiven statut. Župani smo vložili vanj mnogo truda, da bi izboljšali slab deželni zakon o reformi krajevnih uprav. V naši občini so imeli svetniki večine stalno vpogled v delo županov in so tudi s svojimi predlogi pripomogli k izboljšanju besedila ustanovne listine. Vanjo so bila vnesena določila zaščitnega zakona, statut zagotavlja avtonomijo majhnih občin,« je poudarila zgo- niška županja, in omenila pristojnosti, ki jih bodo ohranile posamezne občine: »Sami bomo odločali o šolstvu in izobraževanju, o davčnih in finančnih zadevah, o javnih gradnjah, o razlastitvenih postopkih, o prostorskem načrtovanju in o zasebnih gradnjah. O vseh teh zadevah bodo odločali občinski sveti posameznih občin, tako bodo občine na teh področjih ohranile lastno avtonomijo,« je napovedala zgoniška županja Monica Hrovatin. M.K. Jan Sossi (SKP): proti zakonu »Statut je dober. Osnutek je bil slab, župani so opravili izjemno delo. A glasoval sem ne proti statutu temveč proti deželnemu reformnemu zakonu. Za naše ozemlje je zelo slab. Vsilili so nam ga in s tem so bile kršena načela demokracije.« Vesna Bukavec (ISK): vzdržana Svetnica italijanskih in slovenskih komunistov se je tokrat vzdržala. »Na prvem glasovanju sem podprla statut, da je bila dosežena vsaj absolutna večina glasov v podporo županji Hrovatin, ki je opravila dobro delo. Drugič sem se vzdržala, ker sem proti zakonu.« Dimitri Žbogar (SSk): vzdržan Vodja svetniške skupine Slovenske skupnosti je takole pojasnil: »Vzdržal sem se tako na prvi kot na drugi občinski seji, ker se ne strinjam, kako je bil reformni zakon formuliran. Vsiljujejo nam stvari, za katere nismo prepričani.« Jan Sossi fotodamj@n Vesna Bukavec Dimitri Žbogar fotodamj@n 6 Sreda, 7. oktobra 2015 ŠPORT / JESENSKI POKAL - Cela vrsta ukrepov tržaške občinske uprave Danes uradno odprtje letošnje Barcolane Če v isti lonec postavimo športno regato, družabno-zabavne trenutke, okoljevarstvene in družbeno-angaži-rane aktivnosti ter veter, potem smo lahko prepričani, da smo zmešali sestavine, ki so potrebne za uspeh največjega športno-družabno-turističnega dogodka v Trstu. Barcolana tudi po 47-tih letih ostaja simbol Trsta, prireditev z mednarodnim značajem, ki se je udeležijo ne le navdušenci nad jadranjem, ampak tudi drugi. Poseben prometni režim Župan Roberto Cosolini, predsednik jadralnega kluba SVGB, ki organizira regato, Mitja Gialuz in podžupanja Fa-biana Martini so včeraj v palači Gopče-vic predstavili še zadnje podrobnosti, s katerimi bo Občina Trst prispevala k čim bolj neoviranemu užitku ob večdnevni prireditvi. Župan Cosolini je pozval občane, naj si dogodke pridejo ogledat peš ali z mestnim prevoznikom. Ker bo v različnih mestnih ulicah veljal poseben prometni režim, je župan apeliral na občane, naj bodo potrpežljivi in naj svoje jeklene konjičke (če jih ne bodo pustili doma) parkirajo v garažnih hišah, ki bodo ob tej priložnosti parkirne listke zaračunavale po ugodnejših cenah. Avtomobile bo od sobote od 20. ure do nedelje do 20. ure možno brezplačno parkirati tudi na območju, kjer se nahaja tržnica za sadje in zelenjavo (pri postaji Sv. Andreja). Župan Cosolini je opozoril, da začasni občinski odlok določa tudi nov razpon obratovanja gostinskih lokalov. Ti bodo zaradi Barcolane lahko obratovali do druge ure ponoči, je dejal župan in v isti sapi pozval upravitelje gostinskih lokalov, naj spoštujejo gostinsko zakonodajo in tudi prebivalce sosesk, v Morje pred tržaškim nabrežjem bo kmalu polno jadrnic fotodamj@n katerih bo v naslednjih dneh veseljače-nje na dnevnem redu. Okoljevarstveni projekt Pomembna novost Barcolane bo tudi okoljevarstveni vidik, v okviru katerega bo komunalno podjetje Acega-sApsAmga čim več obiskovalcev seznanilo s pomenom ločenega zbiranja odpadkov. S kampanjo Barcolana Zerolm-pact bodo ozaveščali tudi jadralce, ki bodo ob vpisu na regato, kot je dejal predsednik kluba SVBG Mitja Gialuz, prejeli informativno gradivo. Gialuz je na pol v šali na pol zares dejal, da so jadralci vse prej kot okoljsko osveščeni. »Iz lastih izkušenj pravim, da jadralci vržemo v morje tudi reči, ki tja ne sodijo. Zato smo z veseljem sprejeli kampanjo družbe Ace- gasApsAmga, v okviru katere bodo jadralci prejeli posebne tridelne vrečke za ločeno zbiranje odpadkov na morju in knjižico, v kateri bodo zbrani nasveti za pravilno ločevanje odpadkov«, je razložil Gialuz. O pomenu ločenega zbiranja odpadkov bo družba AcegasApsAmga seznanjala tudi vse tiste, ki bodo delali v »mestu Barcolana«, ki ga bodo odprli danes, obiskovalci stojnic in mesta pa bodo odpadke lahko odvrgli v zabojnike, ki jih po zagotovilih AcegasApsAmge ne bo manjkalo. Samo na nabrežju bodo postavili 16 ekoloških točk, na katerih bo komplet petih zabojnikov. Še 14 drugih ekološih točk bodo postavili med Velikim Trgom, Ul. Cassa di Risparmio in Kanalom. Pristojni iz komunalne službe so zagotovili, da bodo redno praznili zabojnike in da prepolnih zabojnikov v pri- hodnjih dneh ne bomo videli. Rekreativni program Pester program bo potekal tudi izven mestnega središča. Naj omenimo rekreativno prireditev Barcolana in discesa, ki bo letos potekala že petič. Gre za pohod, ki bo na sporedu v nedeljo, 11. oktobra, in bo potekal po kraških vaseh, šel mimo openskega obelisco, nato po Ul. Scala Santa do Piščancev, od koder bodo pohodniki spremljali potek 47. Bar-colane. Prijave zbirajo do sobote na sedežu združenja Roiano per tutti v Ul. Vil-lan de Bachino 4. Združenje obratuje danes in jutri od 16. do 20. ure, v petek in soboto pa od 10. do 13. ure in od 16. do 20. ure. Podrobne informacije so na voljo na telefonski številki 3486407332. (sč) BARCOLANA Do včeraj 930 vpisanih Na sedežu jadralnega društva SVBG se nadaljuje vpisovanje na letošnjo 47. regato za jesenski pokal Barcolana. Do včerajšnjega dne se je vpisalo 930 jadrnic, so sporočili organizatorji. Gavagna zmagal na »Barcolani kuharjev« Medtem pa je včeraj potekala tudi »Barcolana kuharjev« oz. pobuda Barcolana chef, na kateri se je šestnajst znanih kuharjev pomerilo tako v plovbi kot v pripravi slastnih jedi. Absolutni zmago- PP j 0 Alessandro Gavagna valec je kuhar restavracije La Subida pri Krminu Alessandro Ga-vagna, ki se je na regati uvrstil na drugo mesto, v »kulinaričnem« delu pa je žirijo prepričal s svojim je-lenjim mesom s polento. Priznanje si je s svojimi hladnimi testeninami zaslužil tudi mladi tržaški kuhar Matteo Metullio. Danes Paul Cayard V Trst pa bo danes prišel eden od protagonistov letošnje Barcolane, slavni ameriški krmar Paul Cayard, ki bo danes v prostorih Impact Huba v Ul. Cavana 14 ob 10.30 predstavil svoje sodelovanje na regati in projekt OnBoard. Ul.DELLE TORRI - 15-dnevna gladovna stavka Marcella Di Finizia »Sem moteči element« Nepravičnost evropske direktive Bolkestein - Z ekstremnimi oblikami protesta pritegnil pozornost Ko omeniš Marcella Di Finizia, nekdanjega upravitelja lokala La Voce della Luna v Barkovljah, naletiš pri sogovornikih na različne reakcije. Večina jih meni, da gre za fanatika, ki s svojimi ekstremnimi oblikami protesta proti evropski direktivi Bolkestein daleč pretirava in itak ničesar ne doseže. »Ko bi v vseh teh letih raje delal kot se upiral, se ne bi več pritoževal nad pomanjkanjem denarja in službe...« ocenjujejo. So pa tudi taki, ki ga vseskozi podpirajo in spodbujajo, naj nadaljuje in naj opozarja na svinjarije, ki jih italijanska država vsiljuje svojim državljanom, zlasti malim in srednjim podjetnikom. In ravno ti njegovi podporniki se te dni zbirajo ob gazebu v Ulici delle Torri, kjer že 15 dni vztraja pri gladovni stavki. Za redke, ki ne vedo zanj, naj zapišemo, da gre za malega podjetnika, ki je leta 2008 zaradi podtaknjenega požara v svojem barkovljanskem lokalu (storilec je bil delavec, ki ga Di Finizio ni plačal za opravljeno delo) in poznejših dveh neurij, »izgubil vse.« Včeraj, ko smo se tudi mi približali njegovi protestni postojanki, kjer ga je po skypeu in-tervjuval novinar Salvo Mandara, nas je opozoril, da ga podpira tudi Gibanje petih zvezd, njegov video intervju pa bo objavljen na Grillovem blogu. Pravico je že petkrat iskal na kupoli sv. Petra v Rimu, večkrat je splezal tudi na tržaški žerjav Ursus, več dni preživel v avtomobilu pred sedežem deželnega sveta in neštetokrat gladovno stavkal. Ob steklenici vo- Di Finizia (drugi z leve) podpira Gibanje 5 zvezd fotodamj@n de je žilav Di Finizio obnovil vzroke protesta: nepravičnost direktive Bolkestein, ki po njegovem mnenju duši podjetniške dejavnosti, saj določa podeljevanje koncesij za obalna območja na podlagi mednarodnih razpisov in s tem spodbuja konkurenco oz. liberalizacijo storitev v Evropski uniji. Sam je obupan, saj je ostal na cesti, brez službe, brez garancij in brez možnosti bančnih posojil - na robu preživetja. Levosredinske, des-nosredinske in tehnične vlade pa se za take primere, kot je njegov ne zmenijo, »kvečjemu podpirajo lobije in multinacio-nalke oz. špekulacije.« Ugotavljal je, da gre v resnici za pravo vojno, ki je na bojišču zapustila 15 milijonov novih revežev in naraščajočo brezposelnost. »Ta vojna je potuhnjena, pa vendar, če je meni uspelo priklicati toliko pozornosti, lahko uspe vsakomur.« Njegov boj spominja na bitko med Davidom in Goljatom, so včeraj ocenjevali pod gazebom: sicer je Davidov tokrat neprimerno več kot Goljatov, zmaga pa ni tako samoumevna. Na vprašanje, ali ne ocenjuje, da so tovrstni protesti jalovi in nepotrebni, je odvrnil, da mu ne preostaja drugega kot upor za osnovne človekove pravice - pravice do dela in do doma, skratka do življenja. »Ne bi se čudil, če bi kdo v podobnih razmerah zgrabil za orožje ali pa se odločil za samomor. .S svojimi ekstremnimi protesti pa vem, da sem vsaj opozoril na obstoj problema. Vem, da sem moteči element, saj sem dvignil glas iz tišine, v katero nas tlači država.«(sas) Tržaška skupina Brazos - Black Suit Trio organizatorji V petek na Barcolani tudi dva tržaška benda Petkov koncert na Velikem trgu bosta uvedla dva tržaška benda. Organizatorji so sinoči sporočili imeni skupin, ki bosta na oder stopili pred to-skanskim kantavtorjem Il Cile, to sta domača benda Brazos - Black Suit Trio in Funk o Rama. Izbrali so ju na podlagi razpisa, ki so ga priredili organizatorji Glasbene Barcolane. V soboto pa bo na Velikem trgu kot znano nastopil priljubljeni italijanski pevec Max Gazze. Vstopnine ni. Poenostavljena knjižna besedila V zborni dvorani višješolskega zavoda Carducci-Dante v Ul. Giustiniano bodo danes ob 15. uri predstavili projekt o strategijah za poenostavitev besedil z uporabo ko-dificiranih podob, ki jih lahko berejo tudi osebe, ki imajo težave s komuniciranjem. Občina Trst: zaprtje nekaterih uradov Danes popoldne bodo med 14.30 in 17. uro zaradi usposabljanja osebja zaprti tržaški občinski urad za stike z javnostjo, urad za mlade Informagiovani in urad za Evropo Europe Direct v Ul. Procureria 2A, ki pa bodo odprti dopoldne med 9. uro in 12.30. Jutri v Podlonjerju film Komu zvoni Ob stoletnici rojstva igralke Ingrid Bergman prireja filmski krožek Charlie Chaplin jutri ob 20. uri v Ljudskem domu Jure Canciani v Ul. Masaccio v Podlonjerju ogled filma Sama Wooda Komu zvoni. / TRST Sreda, 7. oktobra 2015 l SREČANJE - Konferenca predsednika Trgovinske zbornice gejev in lezbijk ZDA Justina Nelsona LGBT: Z gospodarstvom do pravic in vključevanja »Being LGBT does not make you less human. And that is why gay rights are human rights« (Če si LGBT, to ne pomeni, da si manj človeški. Zato so človekove pravice tudi pravice gejev). Te besede, s katerimi je bivša državna sekretarka ZDA Hillary Clinton junija začela kampanjo za istospolne poroke, nazorno kažejo na velike spremembe v ameriški družbi oziroma v odnosih do gejev in lezbijk v ZDA. Vključevanje članov t.i. LGBT skupnosti (lezbijke, ge-ji, biseksualci in transseksualci oz. transgenderji) v družbo in upoštevanje njihovih pravic, ki so bile še do nedavnega le sanje, je v ZDA doseglo pomembne razsežnosti. Veliko zaslugo za to ima tudi ustanovitelj in predsednik ameriške trgovinske zbornice gejev in lezbijk NGLCC Justin Nelson, ki že deset let podpira podjetja, ki so jih ustanovili člani LGBT skupnosti. Glavni namen zbornice je spodbujati politike vključevanja in obenem prispevati k sodelovanju podjetnikov LGBT v mreži. Nelson je bil včeraj gost Italijansko-ame-riškega združenja FJK, kjer je predaval o nastanku zbornice in razvoju mreže podjetij LGBT v ZDA, poseben poudarek pa je namenil tudi razmeram v Italiji. Sicer je Nelson izhajal iz ugotovitve, da so LGBT skupnosti pomemben del ekonomije. Denar premika svet, mi pa smo del trga, je poudaril. Skupnost LGBT predstavlja namreč v ZDA 10 odstotkov prebivalstva in je od tega odvisno 10-15 odstotkov ameriške ekonomije. Zbornica NGLCC povezuje in pomaga podjetjem LGBT, pri tem pa jim je v oporo več kot 150 multinacionalk, ki so se zavzele, da poslujejo s podjetji LGBT. Dalje je v ZDA skoraj 20 milijonov odraslih LGBT za 860 milijard dolarjev prometa. V Italiji je približno 3,6 milijona ljudi LGBT (na 61 milijonov prebivalcev) za promet 126 milijard dolarjev. To pomeni, da je italijanska skupnost glede na ekonomsko moč na 61. mestu v svetu. Za njo so države, kot sta Hrvaška ali Portugalska. Sodelovanje bi lahko torej imelo tudi v Italiji zelo pozitivne učinke, je dodal Nelson, čeprav je v Italiji še mnogo predsodkov na tem področju. Dobra poteza so lahko nedvomno pobude v turističnem sektorju tudi v sodelovanju z mrežo NGLCC. Če se omejimo na ZDA, ima 83 odstotkov oseb LGBT potni list, mnogo izmed njih pa potuje v Evropo in v Italijo. A.G. Justin Nelson je predaval na sedežu Italijansko-ameriškega združenja FJK fotodamj@n Paulina: Istospolni nimajo kaj skrivati Konference o ekonomiji in pravicah LGBT skupnosti se je udeležil tudi Sandi Paulina, ki je odgovoren za stike s tujino v združenju Arcigay Arcobaleno Trst-Gorica. Na srečanju je med drugim omenil turistični načrt, ki ga namerava združenje izvajati na Tržaškem, ob robu predavanja pa je rade volje odgovoril na nekatera vprašanja. Predsednik NGLCC Nelson je spodbudil sodelovanje med podjetji LGBT in še posebej omenil pomen turizma. Kakšni so vaši načrti na tem področju? Pri Arcigay Arcobaleno Trst-Gorica smo začeli s projektom, katerega namen je prikazati širšemu občinstvu skupek lokalov in ustanov, ki naj bi bili prijazni do istospolnih in do vseh drugih raznolikosti. Kje bo potekal projekt? Projekt obsega vso tržaško pokrajino, od Sesljana do Milj in vsega Krasa. Kdaj se bo začel? V Trstu smo že sklenili nekaj Sandi Paulina fotodamj@n konvencij. Zato upamo, da bomo še pred prihodnjim poletjem predstavili projekt na Pokrajini Trst in na občinah. Projekt je namreč še v ovojih, kmalu pa naj bi nastalo nekaj konkretnega. Projekt je vsekakor v duhu konference Justina Nelsona in njegovih nasvetov, da gospodarstvo pomaga LGBT skupnosti. Absolutno. Tudi številke so dokazale, da če se podjetja in še posebej turizem odprejo istospolnim, bo to lahko velik doprinos tudi za naše kraje. Trst ima dejansko veliko možnosti, a jih ne izkorišča. Koliko ljudi šteje LGBT skupnost v Trstu oz. v Gorici? Žal ne razpolagam s točnimi podatki, vendar je v Trstu kar nekaj LGBT ljudi, ki pa niso odkriti in to je navsezadnje glavni problem. Zaradi tega smo tudi začeli z raznimi projekti za širjenje informacij na šolah. Za projekt La scuola per co-noscerci smo tudi prejeli odlikovanje predsednika republike Giorgia Napolitana. Njegov namen je na šolah razbiti nekatere zgrešene ideje, ki jih imajo ljudje glede istospolnih, in spodbujati geje in lezbijke, da postanejo odkriti. Ali je zelo pomembno, da ljudje odkrito povedo, da so isto-spolni? Istospolni nimajo kaj skrivati. Važno je, da ljudje pridejo do spoznanja, da imajo prijatelje in sorodnike, ki so istospolni in da to ne spremeni nič. Samo na tak način lahko gradimo bolj inkluzivno družbo. A.G. LGBT Aljoša Gašperlin _ aljoSa.gasperlin@primorski.eu Pravice in posli Američani so pregovorno pragmatični, to pa se odraža tudi v njihovih odnosih do manjšinskih skupnosti. Predsednik ameriške trgovinske zbornice gejev in lezbijk NGLCC Justin Nelson je včeraj v Trstu razložil, da lahko LGBT skupnost tudi v Italiji zasleduje vključevanje in svoje pravice prek gospodarstva oziroma tesnega sodelovanja v mreži podjetij, ki jih ustanovijo oziroma vodijo člani skupnosti LGBT. Geji in lezbijke so enakovredni ostalim ljudem, obenem so aktiven del trga. Pametni podjetniki se tega zavedajo, zato so se gospodarske dejavnosti LGBT - vsaj v ZDA - razcvetele. Trgovinsko zbornico NGLCC so ustanovili pred 10 leti, ko je ZDA vodil George Bush, ki ni imel dovolj posluha za njihove pravice. Odkar je v Beli hiši Barack Obama, so se stvari zelo spremenile. V zvezni državi Kaliforniji je bil na primer izglasovan zakon, ki zagotavlja sodelovanje certiciranih podjetij LGBT v javni upravi, Washington pa je lani sklenil pomemben sporazum z NGLCC. V Italiji je drugače. Čeprav je ekonomska moč italijanske LGBT skupnosti večja kot denimo v Hrvaški, Slovaški ali Portugalski, so njeni člani v glavnem na robu družbe. Za to je več razlogov, od političnih do etičnih in verskih, mnogo krat pa coming-out prepreči bojazen pred diskriminacijo. O tem bi lahko marsikaj napisali. Nelsonove besede so vsekakor vredne posluha, saj je dokazal, da je z vzajemno pomočjo in sodelovanjem mogoče ne samo premag(ov)ati predsodke, temveč aktivno sodelovati pri gospodarski rasti družbe. Ekonomski razvoj je torej tesno povezan s politiko vključevanja, ki bi jo bilo treba množično spodbujati in podpirati. OBČINA TRST - Razstava do 20. oktobra Lilian Caraian Prvo nagrado na istoimenskem natečaju je prejel Francesco Zucca iz Zgonika i -i V dvorani Umberto Veruda na Trgu Piccola (za občinsko palačo) so včeraj popoldne odprli razstavo fundacije Lilian Caraian. Na odprtju so tudi nagradili prvouvrščene na 29. istoimenskem natečaju. Prvo nagrado je prejel Francesco Zucca iz Zgonika, drugo Delphi Morpurgo iz Trsta, tretje mesto pa si je zagotovila Maria Bressan iz Pordenona. Štipendijo za tečaj umetnosti v Salzburgu je prejel Pie-ro Ramella iz Trsta. Razstava bo odprta do 20. oktobra od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Na njej so na ogled dela približno 20 mladih umetnikov iz dežele FJK. MANJŠI NESREČI »Zaljubljeni« v varnostne ograje Pripadniki krajevne in prometne policije so imeli včeraj opravka z dvema nesrečama, ki hvala Bogu nista imeli hujših posledic. Okoli 11.40 je v Ul. Flavia malo po križišču z Ul. Brigata Casale avto znamke subaru reševalne službe 118 trčil v varnostno ograjo, da bi se izognil drugemu avtu znamke opel agi-la, prav tako zdravstvenega podjetja, ki je takrat zavozil na glavno cesto, potem ko je zapustil bencinsko črpalko. Na srečo ni nihče utrpel poškodb, če izvzamemo seveda karoserijo subaruja in zaščitno ograjo. Težave so imeli tudi vozniki na hitri cesti v bližini Katinare, kjer je okoli 13. ure šofer tovornjaka verjetno zaradi mokrega in spolzkega cestišča izgubil nadzor nad vozilom in podrl cementno varnostno pregrado ter se malo za tem ustavil. Tudi v tem primeru kaže, da ni bilo ranjenih, promet pa je bil za nekaj časa upočasnjen. KVESTURA - Na včerajšnji slovesnosti Priznanja policistom, ki so se izkazali pri delu Prejemniki priznanj skupaj s kvestorjem Maioranom Ob prisotnosti kvestorja Antonia Maiorana so včeraj dopoldne na tržaški kvesturi podelili priznanja pripadnikom državne policije, ki so se pri službenih operacijah posebej izkazali. Priznanja so prejeli glavna inšpektorja Sandro Bernard in Franco Coss, glavni superintendant Nicola Pauli, superintendant Massi-miliano Cescon, glavni asistenti Antonio Bramato, Stefano Brana, Alessandro Pipan, Andrea Poropat, Gianni Pulin, Giorgio Rosolin, Pierangelo Stocco in Mas-similiano Ugo, asistenti Maurizio Bruni, Roberto Conte in Mauro Vendramini ter policist Gianluca Marchese. Slovesnosti na kvesturi se je udeležilo tudi predstavništvo krajevne sekcije Vsedržavnega združenja državne policije. 8 Sreda, 7. oktobra 2015 ŠPORT / SESLJAN - Klara Furlan o svojem frizerskem salonu 50 let modnih pričesk Na vprašanje, kaj najbolj ljubi od svojega poklica, je Nabrežinka Klara Furlan, upraviteljica in lastnica frizerskega salona v Sesljanu, povedala, da je dejansko ni stvari, ki ji ne bi bila všeč. »Seveda obožujem vsakdanji stik z ljudmi, in v zadoščenje mi je, ko poskrbim, da gre stranka lepa in urejena iz salona.« Delo je zanjo en sam užitek, kljub temu, da preživi veliko ur na nogah. »Saj ni hudo in zvečer vse mine,« je povedala prijazna Klara, ki svojemu poklicu predana že dobrih 50 let. Skrivnostim »frizerstva« se je približala leta 1960 kot vajenka v salonu nabrežinskega brivca Stanka De-vetaka. Po petih letih nenadomestljivih izkušenj se je odločila, da gre na svoje in s sestro Nadjo sta 4. oktobra 1965 odprli salon v Sesljanu. Svoje znanje striženja in česanja je redno nadgrajevala z obiskovanjem strokovnih tečajev v Trstu, ki so jih vodili priznani frizerji. Klarino ljubezen do poklica in vnemo, s katero ga je opravljala, je v teh 50 letih potrdilo tudi več priznanj: v Rimu so ji izročili diplomo za profesionalnost v frizerstvu, v Turinu pa tisto za frizerski poklic. Leta 2007 ji je tržaška Trgovinska zbornica, pravzaprav njeno združenje Confartigia-nato, podelilo nagrado za zvestobo Klara Furlan poskrbi, da gre stranka lepa in urejena iz salona obrtniškemu delu, ki ga prejemajo tisti posamezniki oziroma podjetja, ki so s svojim trudom in požrtvovalnostjo prispevali h gospodarskemu razvoju mesta. V frizerskem salonu ob hotelu Posta v Sesljanu pričaka danes stranke ob gospe Klari tudi tercet odličnih sodelavk: zvesta in pridna estetistka Marina Gabrovec, zelo sposobna frizerka in »perfektna« sodelavka Nadia Šotor bo spet privabil goste Kraškega oktoberfešta arhiv Z jesenjo se v borov gozdič v Pra-protu vrača tradicionalni praznik Kraški Oktoberfešt, ki ga prireja šempolajsko društvo Vigred. Letošnja, že 20. izvedba praznika, bo zaživela pod šotorom od petka, 9., do nedelje, 11. oktobra. Za veselo vzdušje ob odprtju bodo v petek ob 18.30 poskrbeli člani otroške pevske skupine Vigred, mladinskega orkestra Godbenega društva Nabrežina in ansambla Rock na Bndimi. Večer se bo nadaljeval s koncertom dalmatinskih pesmi v izvedbi ženske klape Semikanta in nato Kraških ovčarjev, ki bodo vabili na ples dolgo v noč. Ob 18.30 bodo začeli delovati tudi kioski. V soboto bo ob 15. uri likovni ex tempore za mlade od 3. do 14. leta. Ob isti uri se bosta začela tudi turnir v bri-školi in turnir šaha v organizaciji kraške sekcije društva ljubiteljev šaha SST 1904. Hkrati bodo začeli delovati kioski z jedačo in pijačo. Po nagrajevanju ex tempo-re bo ob 18.30 žonglerska predstava z ognjenimi verigami, nastopili bosta plesna skupina Zumba Kids (AŠKD Kre-menjak iz Jamelj) in člani plesne skupine (AKŠD Vipava iz Peči) z revijo Najboljših 80. Zvečer bo zaigral ansambel Kraški muzikanti, med plesom pa bo nastop country skupine The Dusty Boys. Nedelja je posvečena pohodu-spre- hodu Na Krasu je krasno (okrog 4 ure hoje), ki ga SKD Vigred prireja v sodelovanju z jamarskim društvom Grmada, razvojnim društvom Pliska, vaško skupnostjo Tublje in planinskim odsekom SK Devin. Pohodniki se bodo v Praprotu zbirali od 8.30 do 9.30, od tod jih bodo organizatorji z avtobusi odpeljali v Tublje, od koder bo ob 10.uri start pohoda. Po ogledu Tubelj, bodo pohodniki spoznali druge okoliške vasice in kraške znamenitosti; člani društva Grmada jih bodo pospremili na ogled razsvetljene jame Vodnice, med potjo pa si bodo lahko ogledali staro cerkvico Sv. Urha v Samatorci. Pohod se bo zaključil v Praprotu, kjer bo od 12. ure igral ansambel Domači zvoki, ob 15.30 bo nagrajevanje pohodnikov, kateremu bo sledil nastop godbe iz Žalca. Ob 16.30 se bo pod šotorom začel 20. Kraški Muzikfešt, tradicionalno srečanje amaterskih-ljud-skih godcev in pevcev od Krasa in Istre do Benečije ter raznih koncev Slovenije. Oslova modrost Na sedežu kulturnega združenja Leviedelblu v Ul. Sv. Frančiška 15 bo danes ob 20. uri Iryna Dalnya vodila konferenco na temo Metoda M. Nor-bekova, avtorja knjige Oslova modrost, ki je izšla pri italijanskem založniku Macro edizioni. Vstop prost. Včeraj danes Danes, SREDA, 7. oktobra 2015 MARKO Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 18.35 - Dolžina dneva 11.25 - Luna vzide ob 1.40 in zatone ob 16.00. Jutri, ČETRTEK, 8. oktobra 2015 BRIGITA VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,5 stopinje C, zračni tlak 1010,0 mb ustaljen, vlaga 91-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno s padavinami, morje mirno, temperatura morja 19,3 stopinje C. [I] Lekarne fotodamj@n Metlikovez ter nenadomestljiva sestra Nadja, »brez katere sploh ne bi dosegla tako pomembnega jubileja.« V salon zahajajo na striženje in ureditev pričeske zlasti domačinke, v poletnih mesecih tudi turistke, ki jih je bilo letos res veliko. Pa tudi moški so dobrodošli, saj znajo Klara in sodelavke poskrbeti tudi zanje. Skratka, nepogrešljiva ekipa z izredno profesionalnostjo, pravi gospa Klara. (sas) PRAPROT - Tridnevni praznik SKD Vigred od petka do nedelje 20. Kraški oktoberfešt Bogat glasbeno-kulturni program za vse starosti - V nedeljo pohod Na Krasu je krasno in Muzikfešt Na srečanju sodelujejo godci, ki igrajo katerikoli inštrument in pevci, v postavi dua oz. v večji skupini. Festival je namenjen vsem, ki obiskujejo glasbene šole ali tečaje, godbenikom oz. muzikantom, ki ob raznih priložnostih radi kaj zaigrajo. Muzikfešt je tradicionalno razdeljen v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli, skupina pa je lahko tudi mešana. Glasbeno srečanje ni tekmovalnega značaja, dodelili pa bodo nagrado občinstva in strokovne žirije. Prijave zbirajo do petka, 9. oktobra. V nedeljo bodo kioski delovali že od 11. ure. Od 19. ure bo za ples igral ansambel Nebojsega, med plesom ob 22. uri bo poskrbljeno za sladko presenečenje ob 20.okrogli obletnici praznika . V soboto od 15. do 18. ure in v nedeljo med 12. in 18. uro bo v organizaciji visokošolskega središča iz Sežane delavnica obdelave kraškega kamna. Vse tri dni bodo na prireditvenem prostoru na ogled tri zanimive razstave. Gobarsko društvo Sežana bo pripravilo razstavo užitnih in strupenih gob. Na ogled bosta še dve razstavi na temo kamen, SKD Vigred v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico bo predstavilo, kako je bil kraški kamen pomemben in večkrat edini vir preživetja za domačine tega kraškega območja, posebno v preteklosti, saj večina prebivalcev teh vasi je bila zaposlena v »ja-vah« - kamnolomih v bližini. Druga razstava, ki nosi naslov Kamen-most je nastala v okviru istoimenskega projekta, ki se izvaja v okviru programa Evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013. Člani društva Skd Vi-gred bodo poskrbeli, da se bodo obiskovalci okrepčali s specialitetami na žaru, klobasami in zeljem, odojkom, palačinkami in drugimi poslasticami, manjkalo ne bo pečenega kostanja, novega vina, terana in piva. U Kino THE SPACE CINEMA - 16.00, 16.40, 18.05, 20.10, 22.15 »Inside Out«; 16.30, 19.05, 21.40 »Everest«; 21.15 »Sicario«; 16.00, 21.40 »Sopravvissuto - The Martian«; 18.50 »Sopravvissuto - The Martian 3D«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Io e lei«; 16.35, 19.00, 21.25 »Padri e figlie«; 19.00 »Appuntamento con l'@more«; 16.45 »Minions«; 19.00, 21.30 »Nausicaa della valle del vento«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50 »Sopravvissuto - The Martian«; 22.20 »Sicario«; Dvorana 2: 17.30, 19.50 »Inside Out«; 21.45 »Nausicaa della valle del vento«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.15 »Everest«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.15 »Padri e figlie«; Dvorana 5: 16.15 »Nausicaa della valle del vento«; 18.15, 21.30 »Straight Outta Compton«. Do nedelje, 11. oktobra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Ul. Flavia di Aquili-nia 39/C, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 - 040 634144. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Osmice AMBASCIATORI - 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Inside Out«. ARISTON - 17.00 »La prima luce«; 19.00, 21.00 »Pecore in erba«. FELLINI - 16.00, 19.40 »Un mondo fragile«; 17.40, 21.30 »Per amor vostro«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 19.45, 22.00 »Padri e figlie«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.50, 20.10, 22.00 »Io e lei«; 18.00, 22.15 »Si-cario«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 20.10 »Ritorno alla vita«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.20, 21.10 »Everest«; 17.45, 20.10 »Everest 3D«; 16.00, 20.30 »Hiljadarka«; 18.00 »Labirint: Pogorišče«; 15.30, 20.00 »Marsovec«; 18.15, 21.00 »Marsovec 3D«; 15.40 »Mun: Varuh lune«; 17.25, 19.00 »Popoln dan«; 17.30, 21.15 »Pripravnik«; 15.25, 17.10 »Zmajček Kokos«; 15.40, 19.30 »Idila«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 17.00 »Pisana otroštva - 4 kratki filmi«; 20.00 »Burgundski vojvoda«. NAZIONALE - 16.00, 18.30, 20.00, 21.30 »Sopravvissuto - The Martian«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Everest«; 16.45, 19.30, 21.30 »Nausicaa della valle del vento«; 22.00 »Magic Mike XXL«; 16.30 »Dove eravamo rimasti«; 18.20 »Appuntamento con l'@more«; 18.15, 21.30 »Straight Outta Compton«; 16.45 »Minions«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel. 347-2511947. 0 Mali oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op-činami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 19.000,00 evrov. Tel. št.: 3803017723. PRODAM 2 gumi znamke nexen mere 225/40r18. Skoraj novi, samo z 10% obrabo, za 40 evrov. Tel. št.: 3484462664. PRODAM otroške risanke (35 dvd in vhs), po ugodni ceni. Tel. št.: 3463506013. PRODAM po ugodni ceni trikolesni otroški voziček, znamke quinny, speed sx, v dobrem stanju. Tel. št.: 3343539564. STANOVANJE v celoti opremljeno, dve spalnici, dnevna soba, kuhinja in kopalnica, samostojno ogrevanje, energetski razred E, dajem v najem v Zgoniku. Tel. +39 335-1474621. V NABREŽINI KAMNOLOMI prodam stanovanje: dve sobi, kopalnica, manjša kuhinja dnevna soba, klet in garaža. Tel. št.: 347-9896031. www.primorski.eu1 Loterija 6. oktobra 2015 Bari 65 45 33 62 68 Cagliari 26 40 27 82 61 Firence 48 50 2 67 81 Genova 40 80 62 32 68 Milan 13 16 46 1 58 Neapelj 14 19 10 44 75 Palermo 16 73 58 20 64 Rim 24 82 64 19 75 Turin 85 40 3 47 86 Benetke 78 40 16 69 58 Nazionale 36 63 8 67 81 Super Enalotto Št. 120 8 11 17 27 62 84 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 4 dobitnikov s 5 točkami 968 dobitnikov s 4 točkami 33003 dobitnikov s 3 točkami Superstar jolly 41 20.390.076,39 € --€ --€ 47.748,52 € 198,61 € 11,61 € 20 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 11 dobitniki s 4 točkami 19.861,00 € 338 dobitnikov s 3 točkami 1.161,00 € 4.226 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 23.680 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 47.906 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 4. oktobra 2015 9 ii Čestitke Včeraj je praznoval okroglih 60 naš dragi BRUNO. Obilo zdravja mu želijo tovarišice in tovariši SKP Krožek Goat - Kras. Prijateljice in prijatelji iz Križa se z Matijo veselijo rojstva MAJA, ki mu v Berlin pošiljajo koš poljubčkov. Dobrodošel MAJ. SKD Vesna čestita Matiji Sirku ob rojstvu sinčka. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je z odliko magistrirala JASNA KNEIPP. Veliko nadaljnjih uspehov ji želijo mama Tatjana, oče Renato ter nonota Majda in Zoran. Danes na Golem vrhu bo veselo, saj na torti bo 80 svečk gorelo. Našemu »KAMPIJONU« iz srca čestitajo vsi domači, koš poljubčkov pa mu pošilja mala Soraya. Adrijani in Martinu se je pridružil mali ITAN. Veliko sreče jim želita družini Malalan in Kneipp. Izleti OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, organizira v nedeljo, 11. oktobra, prvi brezplačni vodeni izlet ciklusa »Jesen v dolini Glinščice« Od Jezera do Drage, od apnenca do fliša. Krožna turistična pot, primerna za vse, traja približno 3 ure. Izlet je namenjen družinam in otrokom starejšim od 10 let. Štart ob 9. uri z Jezera. Info in prijave na info@riservavalrosandra-glin-scica.it ali na tel. št. 040-8329237 (pon.-pet. 9.00-13.00). UNINT - ŠOLA UMETNOSTI (MFU -Kulturni dom Ferriz Olivares) organizira vodeni ogled Bienale moderne umetnosti »All the world's futures« v nedeljo, 11. oktobra. Info na tel. št. 338-3476253. KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, članski izlet z avtobusom v Gorenji Tarbij na tradicionalni praznik kostanja »Burnjak«. Odhod avtobusa ob 7.00 iz Boljunca, ob 8.45 postanek v Gorici na parkirišču pri Rdeči hiši, ob 9.30 ogled Stare gore, ob 11.30 prihod v Gorenji Tarbij, kjer je predvideno kosilo, koncert v vaški cerkvi in koncert ansambla »Modrijani«, ob 18.00 ogled Čedada. Vpisovanje v uradih zveze v Trstu (tel. 040362941) in v Gorici (tel. 0481-82570). SKD BARKOVLJE prireja pohod »Zoro Starec« po barkovljanskih klancih z vodičko prof. Marinko Pertot (letos prvič v slovenskem in italijanskem jeziku). Start iz Ul. Bonafata 6 v nedeljo, 18. oktobra, ob 14.00. Trajanje dve uri in pol, ob povratku v društvo družabnost za vse prijavljene. Info in vpisi na tel. št. 040-415797, 349-4599458. SKD IGO GRUDEN prireja društveni izlet na Gorenjsko v nedeljo, 18. oktobra. Obiskali bomo žebljarsko Kropo, kosilo bo v Begunjah (pri Avseni-ku), popoldne še ogled Radovljice in Čebelarskega muzeja. Odhod ob 8. uri izpred cerkve v Nabrežini, povratek okoli 19.00. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini in v kavarni Gruden. Informacije na tel. št. 339-5281729 ali 040299632 (Vera). KRU.T vabi od 5. do 8. decembra na predpraznično potovanje v Prago, stično mesto vzhodnega in zahodnega sveta. Program in prijave v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje. Tel. 040360072 ali krut.ts@tiscali.it. □ Obvestila odrasle, ki bo v telovadnici šole Co-dermatz, Ul. Pindemonte 11, ob 20.30. Info in prijave na tel. št. 335-6123484. RIBICE - KLEKLJARSKA SEKCIJA SKD LIPA iz Bazovice obvešča, da se je nova sezona začela. Srečanje bo danes, 7. oktobra, ob 9. uri. Dobrodošle so tudi morebitne nove klekljarice. SKD RDEČA ZVEZDA, ob priliki 70. obletnice nastanka, vabi vse pevce, ki so kdaj sodelovali pri društvenih pevskih zborih na pevske vaje, ki bodo ob četrtkih, 8., 15. in 22. oktobra, od 20. do 21. ure v društvenih prostorih v Sa-ležu. Skupaj bomo zapeli tri pesmi. Prosim, da potrdite prisotnost na vajah do danes, 7. oktobra, na 3332852054 (Devan) ali na 347-9933778 (Katrin). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi člane in slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo danes, 7. oktobra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 7. oktobra, ob 20.45 seja odbora; v nedeljo, 11. oktobra, ob 7.30 odhod avtobusa s Padrič za nastop v Do-brniču. TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, založbi ZTT in Mladika vabijo na Kavo s knjigo z novinarko Dela in priloge Pogledi Agato Tomažič, prevajalko iz angleščine in francoščine, avtorico kratkoproznega prvenca »Česar ne moreš povedati frizerki«. V knjižnem središču na Oberdankovem trgu danes, 7. oktobra, ob 10. uri. UNINT - ŠOLA UMETNOSTI (MFU -Kulturni dom Ferriz Olivares) obvešča, da se tečaji likovnega izražanja začenjajo danes, 7. oktobra, ob 19.00 v Ul. Mazzini 30 (5. nadstropje). Info na tel. št. 338-3476253. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL prireja tečaj karibskega skupinskega plesa Power latino s Josetom Garciom v Kulturnem domu na Proseku ob sredah, od 19. do 20. in od 20. do 21. ure, tečaj kubanske salse v parih od 21. do 22. ure. Pričetek danes, 7. oktobra. Vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI prireja tečaj vezenja z gospo Marico Pahor. Info in vpisovanje na prvem srečanju, ki bo v četrtek, 8. oktobra, od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. SKD DRAGO BOJAN organizira tečaja zumbe in piloxinga. Tečaj zumbe se bo vršil na Opčinah ob četrtkih ob 18.15. Tečaj piloxinga pa bo v Briščikih ob ponedeljkih ob 20.30 in na Opčinah ob četrtkih ob 16.45. Poizkusna lekcija bo v četrtek, 8. oktobra, s predhodno prijavo na tel. št. 348-0633569 (Katja). TEČAJ Š IVA NJA v prostorih društva Valentin Vodnik v Dolini v četrtek, 8. oktobra, ob 17. uri. Šivali bomo vse, kar nas zanima. Če te veseli šivanje, pridruži se nam! 20. KRAŠKI MUZIKFEŠT bo v nedeljo, 11. oktobra, ob 16.30 pod šotorom v Praprotu, vabljeni muzikanti in pevci (otroci in odrasli). Prijave do petka, 9. oktobra, na tel. št. 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org ali na Kraškem ok-toberfeštu v petek, 9. oktobra. 20. KRAŠKI OKTOBERFEŠT pod šotorom v Praprotu, v organizaciji SKD Vigred: v petek, 9. oktobra, ob 18.30 DRAMSKA DELAVNICA ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE bo pričela pri SKD I. Grbec, Škedenjska ul. 124, danes, 7. oktobra, ob 16.30 z mentoricama Sophie Vinci in Božo Hervatič. ELIC - SINTESI ŠOLA UMETNOSTI ZA OTROKE obvešča, da se tečaji likovnega izražanja pričenjajo danes, 7. oktobra, ob 16.30 v Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info na tel. št. 338-3476253. PREDSMUČARSKA TELOVADBA -Smučarski odsek SPDT obvešča, da se danes, 7. oktobra, začenja vadba za otvoritev z OPS Vigred, mladinskim orkestrom G. D. Nabrežina, ansamblom Rock na b'ndimi, ob 20.00 koncert dalmatinskih pesmi z žensko kla-po Fritule, ples s skupino Kraški ovčarji; v soboto, 10. oktobra, ob 15.00 odprtje kioskov, ex-tempore, turnir v briškoli, turnir v šahu, ob 18.30 nastop plesne skupine Zumba kids (AŠKD Kremenjak), plesna revija »Najboljših 80«, AKŠD Vipava, ples z ansamblom Kraški muzikanti, nastop country skupine The Dusty Boys; v nedeljo, 11. oktobra, od 8.30 do 9.30 zbirališče za pohod »Na Krasu je krasno«, ob 11.00 odprtje kioskov, od 12.00 ples z ansamblom Domači zvoki, ob 15.30 koncert godbe iz Žalca, ob 16.30 Kraški muzikfešt, sledi ples z ansamblom Nebojsega. Na ogled razstava gob, razstava »Kamen - most« ter v soboto in nedeljo prikaz obdelave kraškega kamna. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v petek, 9. oktobra, na potopisno predavanje Bruna Križmana »Faccet-ta nera - Etiopija: Ljudje, narava, kolonizacija«. Predavanje bo v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29, s pri-četkom ob 20. uri. DSMO K. FERLUGA vabi na predstavitev kitajske vadbe QiGong ali »delo z energijo«, za dobro počutje, ki bo v petek, 9. oktobra, ob 19.15 v dvorani AC-LI, Ul. Frausin 9 v Miljah. Info na tel. št. 340-3010299 (Letizia). SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s predavateljem Andražem Hauptmanom bo v nedeljo, 18. oktobra, na sedežu SKD Rdeča zvezda (Salež 66). Rok prijave zapade 9. oktobra. Prijave in informacije na tel. št. 040-635626 ali info@zskd.eu. Seminar organizirata SKD Rdeča zvezda in MePZ Rdeča zvezda, s podporo ZSKD in deželnega zborovskega združenja USCI FVG. NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja tečaja nordijske hoje z Loredano Kralj. Začetniški bo potekal 10. in 11. oktobra, nadaljevalni pa 24. in 25. oktobra. Za začetnike bo zbirališče v soboto, 10. oktobra, ob 14. uri na parkirišču za kolesarsko stezo nad Ricmanji, kjer bo krajše predavanje o nordijski hoji. Info in vpisovanja po tel. 333-3616411 od 14. do 15. ure (Sonja). ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE jusarskega premoženja Prosek obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do 10. oktobra na sedežu odbora, Prosek 159. SOBOTNA DELAVNICA za osnovnošolce pri SKD Igo Gruden: OPZ Pet-pedi - pevska dejavnost, prva vaja v soboto, 10. oktobra, od 10.30 do 12.00. Tel. št.: 340-7663348 (Miriam). ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščata, da se bo Športna šola za otroke od 1 do 6 let pričela na Stadionu 1. maja v soboto, 10. oktobra. Urnik: 9.3010.30 (od 1 do 3 let) in 11.30-12.30 (od 3 do 6 let). Info in prijave v uradu na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377. 20. POHOD NA KRASU JE KRASNO v organizaciji SKD Vigred, Vaške skupnosti Tublje, Jamarskega društva Grmada, Razvojnega društva Pliska in Planinskega odseka SK Devin bo v nedeljo, 11. oktobra, z zbirališčem v Pra-protu od 8.30 do 9.30 s prevozom do Tubelj, kjer bo štart ob 10.00. RAJONSKA SVETA Rojan, Greta, Bar-kovlje, Kolonja in Škorklja in Zahodni Kras prirejata v sodelovanju z Društvom Alpina delle Giulie - Sekcija Trst C.A.I. pohod »Barcolana in discesa -Barkovljanka navzdol«. Odhod v nedeljo, 11. oktobra, ob 9. uri pred spomenikom NOB v Trebčah, sledi Obelisk, Vejna, Napoleonska cesta, Piščanci. Info na tel.: 338-6050090 (Pie-ro Ambroset). TEČAJ BALETA - SKD F. Prešeren vabi k vpisu otroke od 4 do 6 let. Vaje potekajo vsak torek in petek 16.30-17.20 v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Vodi Marjetka Kosovac. TEČAJ JAZZ BALETA - SKD F. Prešeren vabi k vpisu otroke od 7. leta dalje. Va- je potekajo ob torkih, 17.30-18.20 (od 7 do 9 let) in 18.20-19.20 (od 10. leta dalje) v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Vodi Mar-jetka Kosovac. TEČAJ ŠAHA: Kraška sekcija SST 1904 v sodelovanju s SKD F. Prešeren, prireja tečaj za osnovnošolce od 3. razreda dalje in srednješolce ob sobotah, od 10. do 12. ure v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Vodi Jan Zobec. KMEČKA ZVEZA TRST vabi člane na občni zbor Deželne KZ, ki bo v obliki posveta na temo: »Teritorij kot usoda« v ponedeljek, 12. oktobra, ob 15.00 v Veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu. Po uvodnih besedah predsednika Franca Fabca, bosta glavni poročili podala prof. Gianluigi Gallenti in dr. Giulio Volpi. Prisotni bodo deželni odbornik Cristiano Shaurli, državna sekretarka na MKGP RS Tanja Strniša in vsedržavni predsednik CIA-Konfederacije kmetov Italije Secondo Scanavino. ŠIVANJE NOŠ pri SKD F. Prešeren bo potekalo ob ponedeljkih, od 16. do 18. ure v glasbeni sobi gledališča Prešeren v Boljuncu. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 12. oktobra, ob 16. uri. ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 15. oktobra, in bo potekala v bazenu na Pesku. Vadba v vodi ublaži gravitacijo, sprosti, izboljša prekr-vavitev in razvedri. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. št. 345-7733569. BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj namenjen dojenčkom in otrokom do 4 let in staršem. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Info in prijave na www.mela-nieklein.org, info@melanieklein.org, tel. št. 345-7733569. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka ob ponedeljkih, od 18.30 do 20.00. Min. število tečajnikov je pet, maks. pa deset. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. št. 345-7733569. OTROŠKI ZBOR VESELA POMLAD vabi nove pevce. Osnovnošolci, ki si želijo lepe in kakovostne pevske izkušnje so vabljeni, da se pridružijo na vajah ob ponedeljkih ob 16. uri v dvorani Fin-žgarjevega doma na Opčinah. Zbor vodi glasbenica in pedagoginja Andreja Štucin Cergol. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih in četrtkih, od 18.00 do 19.15. Vpis poteka za dodatne urnike: torek 19.15-20.30 ter četrtek 16.45-18.00. Tel. št. 349-6483822 (Mileva). 1965-2015 »FEŠTA« 50-LETNIKOV od Milj do Štivana v soboto, 7. novembra. Vabimo, da se množično udeležijo. Prijave do 20. oktobra po FB ali na tel. št. 335-7780427 (David), 340-6220109 (Claudio), 338-4563202 (Katja), 3802582534 (Tatiana). PLAY&LEARN - Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3 do 10 let! Urniki: sreda 17.00-17.45 (od 3 do 5 let), 18.00-18.45 (od 6 do 10 let). Začetek 21. oktobra. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. št. 345-7733569. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3 do 6 let, ki bo potekal ob sredah, od 16.00 do 16.45 v Ul. Cicerone 8. Začetek 21. oktobra. Info in prijave na www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. št. 3457733569. SKD SLAVEC Ricmanje - Log organizira kuharski tečaj v Kulturnem domu v Ricmanjih. Potekal bo ob sobotah, 7., 14. in 21. novembra, od 9. do 13. ure in ga bo vodila Vesna Guštin. Vpis do 25. oktobra na tel. št. 340-2580842 (Martina) ob uri obedov. PILATES - Vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporočata, da bo vadba ob torkih od 19.30 do 20.30 v telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. Vabljene stare in nove tečajnice. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prireja fotografski in likovni natečaj »Pričevanja«. Izdelke je treba oddati najkasneje do 30. oktobra na sedežu I. Okraja Občine Trst - Zahodni Kras (Prosek št. 159). Izdelki bodo razstavljeni v okviru praznovanj sv. Martina. Info v tajništvu rajonskega sveta, pravilnik je na: http://primacircoscrizio-ne.comune.trieste.it/presentazione-del-concorso-testimonianze-pricevanja/. JOGA - SKD F. PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da se tečaji joge vršijo vsako sredo v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu: začetniki od 17.15 do 18.45, nadaljevalni tečaj od 19.00 do 20.30. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi stare in nove telovad-ke na prijetno vadbo za razgibavanje in sprostitev s Sandro Benčič vsak torek, od 9. do 10. ure v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. Pridite v udobnih oblačilih in s podlogo za ležanje. 0 Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi predstavitev knjige »Kameno morje« in razstavo ilustracij avtorice in ilustratorke Mirte Čok. Predstavili jo bosta Jasna Merku in Tanja Škabar v petek, 9. oktobra, ob 18. uri v prostorih NŠK, Ul. S. Francesco 20. Razstava bo na ogled v prostorih NŠK in na Oddelku za mlade bralce v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi na slavnostno akademijo ob 60-letnici ustanovitve v petek, 9. oktobra, ob 18.00 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. FOTOVIDEO TRST80 vabi na razstavo Radivoja Mosetiča in Luke Vuge z naslovom »Barkolanka« v pizzeriji pred cerkvijo na Opčinah. KRU.T IN NŠK prirejata v sklopu Vse-življenjskih aktivnosti celoletni ciklus bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«. Prvo jesensko srečanje bo v ponedeljek, 12. oktobra, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Lepo vabljeni prijatelji knjig in branja! Prijave in informacije v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici. TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, založbi ZTT in Mladika, vabijo na Kavo s knjigo v družbi pesnice Patricije Dodič, ob izidu pesniške zbirke »Ljubimje (zbirka doslej od-momljanih pesmi)«. S pesnico se bo pogovarjal Ace Mermolja. Vidimo se v knjigarni na trgu Oberdan v sredo, 14. oktobra, ob 10. uri. SKD TABOR IN VZPI-ANPI, ob 70-le-tnici osvoboditve, vabita na ogled razstave »Pot v svobodo« v Prosvetni dom na Opčine. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 16. do 19. ure. Vodeni ogledi za šole oz. za skupine po dogovoru. SKD RDEČA ZVEZDA, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, vabi na Osrednjo proslavo ob 70. obletnici ustanovitve, ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17.00 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled razstave starih fotografij o trgatvi »B'ndima amb't«. Prispevki V spomin na Srečka Orla darujeta Dar-ma in Hugo 30,00 evrov za VZPI -ANPI Prosek Kontovel. Ob 7. obletnici smrti drage sestre Sil-vane daruje Miroslava Leban 100,00 evrov za VZS Sklad Mitja Čuk. Ob boleči izgubi mame Vide izreka občuteno sožalje Borisu in družini Slovensko deželno gospodarsko združenje 10 Sreda, 7. oktobra 2015 ŠPORT / GLASBA - Konec septembra na 40. srečanju upokojenskih pevskih zborov v Cankarjevem domu Zbora Tabor in Venturini zapela skupaj v Ljubljani Nastop pevcev zborov Tabor in Venturini Zveza društev upokojencev Slovenije je tudi letos povabila MoPZ Tabor in MoPZ Fran Venturini, da se s skupnim nastopom udeležita 40. srečanja upokojenskih pevskih zborov Slovenije, ki je bilo konec septembra v Ljubljani in sicer v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. To je bilo že tretjič po vrsti, da se naša dva zbora udeležita tega srečanja, na katerega so povabljeni sicer najboljši pevski zbori upokojencev Slovenije. Da je bilo to srečanje važno, kaže dejstvo, da se je srečanja udeležila tudi ministrica za kulturo Slovenije mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki je imela tudi slavnostni govor. Poudarila je, kako važno vlogo ima slovenska pesem za naš narod, saj nas spremlja od rojstva do smrti, v lepih in težkih trenutkih in kako je pomembno in lepo, da gojijo lepo slovensko pesem tudi dedki in babice in s tem prenašajo ljubezen do petja tudi na mlajše rodove. Slovenska pesem ima še neprecenljivo vlogo, saj povezuje vse Slovence ne glede na meje in je pri tem omenila tudi zamejce, ki so bili s svojo pesmijo prisotni na tem srečanju, ob čemer je izvabila aplavz publike. Na srečanju je nastopilo štirinajst zborov in vsak zbor je zapel dve pesmi. MoPZ Tabor in MoPZ Fran Venturini sta združeno nastopila kot zadnja. Za razliko od drugih je zbor iz zamejstva imel na programu tri pesmi. Najprej so pevci zapeli Temno noč Ignacija Ote, ki jo je vodil dirigent Ivan Tavčar, nato je bila na vrsti Smrt v Brdih Maksa Pirnika, ki jo je dirigiral David Žerjal in kot sklepno pesem je zbor zapel Vstajenje Primorske Rada Simonitija, ki jo je vodil Ivan Tavčar in ki jo je na harmoniko spremljal David Žerjal. Ta pesem je posebno ogrela poslušalce, da so bili pevci deležni res dolgega in navdušenega aplavza. Svoj program so pevci s Tržaškega posvetili 100-letnici začetka bojev na Soški fronti v prvi svetovni vojni in slovenskim fantom, ki so tam padli ter 70-letnici osvoboditve. Za svoj nastop na 40. srečanju upokojenskih pevskih zborov Slovenije sta na koncu zbora dobila priznanje, ki ga je podelila Zveza društev upokojencev Slovenije. Za vse pevce je bilo to res lepo doživetje in tudi zadoščenje za lep nastop. Za odlično in brezhibno organizacijo za gostovanje v Ljubljani so se iskreno zahvalili gospe Pierini, ki vodi krožek KRUT iz Trsta. Srečanje je v celoti snemala Televizija Slovenije in ga bo v naslednjih dneh oddajala na drugem programu Slovenije. Armando Škerlavaj Občinstvo je napolnilo Cankarjev dom VZPI-ANPI Še nekaj mest za pot v Villorbo Tržaško Vsedržavno združenje partizanov VZPI-ANPI sporoča, da je na razpolago še precej avtobusnih mest za potovanje v kraj Villorba blizu Trevi-sa, kjer bo v soboto, 17. oktobra spominska svečanost ob 70-le-tnici odkopa trupel Pinka Toma-žiča in tovarišev in kjer bo nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor, ki nosi po Pinku To-mažiču ime. Prijave sprejemajo na sedežu VZPI-ANPI na Trgu Stare mitnice danes in v petek dopoldne (tel. 040 661088). Interesenti se lahko zglasijo tudi pri predsednikih sekcij VZPI-ANPI, ali po telefonu na številkah 040 213578 (Stanka Hrovatin), 3462266905 (Dušan Kalc) in 3336843573 (Germano Švara). SOFIANOPULO - Grške in slovenske skladbe Pesmi v spomin Izvajalca sta bila sopranistka Tamara Stanese in kitarist Janoš Jurinčič Ob bližajoči se prvi obletnici smrti tržaškega skladatelja Marca Sofianopu-la se v Trstu v njegov spomin vrstijo razne glasbene pobude. Poleg cikla septembrskih koncertov v Stolnici sv. Justa je med le-temi posebno pozornost vredno nameniti predstavitvi Sofiano-pulovih priredb ljudskih pesmi za glas in kitaro, ki jo je v nedeljo, 27. septembra, v lastnih prostorih na Tržaškem nabrežju organizirala tržaška grško-pra-voslavna skupnost v sodelovanju z Italijanskim Touring Clubom. Med drugim je bil koncert »slovensko« obarvan, pa ne le zato, ker sta na njem kot solista nastopila sopranistka Tamara Stanese in kitarist Janoš Jurinčič, ampak tudi ker je bil eden od treh sklopov koncerta namenjen predstavitvi Sofianopulovih priredb slovenskih ljudskih pesmi. Marco Sofianopulo je bil plodovit skladatelj. Večino svojega opusa je namenil cerkveni glasbi, vendar se je po-iskusil tudi v drugih zvrsteh. Eno od področij njegovega zanimanja so bile tudi priredbe ljudskih pesmi za glas in kitaro. Na koncertu, ki ga je organizirala grška skupnost, sta Tamara Stanese in Janoš Jurinčič predstavila tri sklope tovrstnih priredb: grškega, slovenskega in španskega. Pobudo je uvedel in povezoval skladateljev brat Antonio Sofia-nopulo. Najdaljši je bil sklop, posvečen grški ljudski pesmi, saj je bil Sofianopulo tudi sam po rodu Grk in je značilni melos, bogat na sredozemskih, pa tudi balkanskih prvinah, imel takorekoč v krvi. Sledila je predstavitev štirih slovenskih ljudskih pesmi iz zbirke Rasti, rasti, rožmarin. To je bilo eno zadnjih Sofiano-pulovih del, ki so izšla v tisku še pred njegovo smrtjo. Zbirko je predstavil Jan- Kitarist Janoš Jurinčič in sopranistka Tamara Stanese ko Ban, ki je skladatelju pomagal pri zbiranju gradiva. V svojem nagovoru je poudaril zlasti dolgoletno sodelovanje med pokojnim skladateljem in slovensko skupnostjo na Tržaškem. Koncert je zaključil krajši sklop španskih ljudskih pesmi. Izvajalca sta program predstavila iskrivo in doživeto, tehnično neoporečno, s primernimi barvnimi odtenki in v zglednem zlitju glasu in instrumenta, pa tudi s poudarjenim čustvenim nabojem, ki je ves čas obvladoval vzdušje v dvorani in na poseben način povezoval poustvarjalce in poslušalce. In nenazadnje je bil koncert priložnost za poglobitev sodelovanja in medsebojnega spoznavanja med grško in slovensko skupnostjo v Trstu. (žč) BARKOVLJE - Maša, procesija in družabnost Že 130 let proslavljanja roženvenske nedelje Procesija na barkovljanski obali Slovenci iz Barkovelj so v nedeljo obeležili prav poseben praznik; rožnovensko nedeljo, s katero se že 130 let spominjajo zgodovinskega dogodka, ki se je zgodil konec 19. stoletja, ko je v Barkovljah razsajala kolera. Barkovljani so se takrat obrnili k Materi božji, pri kateri so pomoč iskali s pobožno molitvijo svetega rožnega venca. V zahvalo, ker je Matera božja uslišala Barkovljane, so ji ostali zvesti in tradicijo rožno-venske procesije zvesto nadaljujejo vsako prvo oktobrsko nedeljo. Preteklo nedeljo so Barkovljani še enkrat dokazali, da je ta dogodek ponos tega kraja. Vreme je bilo krajanom naklonjeno. Cerkev je bila za to priložnost praznično okrašena, mašo pa je daroval nekdanji barkovljanski župnik don Elio Stefanuto, ki mu je pomagal Davide, Barkovljan, ki bo posvečen v mašnika decembra letos. Maše se je udeležil tudi don Antonio Greco, ki je od 1. oktobra letos uradno novi barkovljanski župnik. Za glasbeno kuliso je v verskem hramu poskrbel domači zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot. Pevci in pevke so v repertoar vključili Vrabčevo mašo in Marijine pesmi. Praznična nedelja se je nadaljevala s procesijo, ki se je vila ob morju. Proseška godba je med procesijo igrala Marijine pesmi, don Davide pa je molil v slovenščini. Ob koncu procesije je sledila družabnost v barkovljanskem društvu, kjer so domačinke postregle z odličnimi domačimi dobrotami. Praznični dan so verniki ove-kovečili s torto, ki jo je vsem gostom ob svojem desetem rojstnem dnevu ponudila domačinka Mija. Proseška godba pa ji je ob pevskem spremstvu vseh prisotnih na prisrčen način zaigrala rojstnodnevno voščilo. (sč) V deželnem svetu FJK fotografije Federica Sciacce V knjižnici Livio Paladin v prostorih deželnega sveta Furlanije Julijske krajine je do 15. oktobra na ogled fotografska razstava mladega tržaškega avtorja Federica Sciuce, enega od finalistov na nedavnem tekmovanju za prvo mednarodno nagrado za sodobno umetnost Lynx, ki ga je priredilo kulturno združenje Il Sestante in je na njem sodelovalo 239 umetnikov iz vsega sveta. 24-letni Sciuca je pri tem s posnetkom The Call of the Wild (Klic divjine - na sliki) zmagal nagrado v kategoriji mladih. Razstavo z naslovom Vidna predstava, ki so jo odprli 1. oktobra, si je mogoče ogledati od 9. ure do 12.30 ter od 15. ure do 16.30, ob petkih pa od 9. ure do 12.30. / KULTURA Sreda, 7. oktobra 2015 1 1 MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO - Koprodukcija s SSG Ibsenov Peer Gynt je igra o skrajnostih Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) bo jutri premiera drame Peer Gynt Henrika Ibsena. Gre za uprizoritev, ki je nastala v ko-produkciji s Slovenskim stalnim gledališčem; v Trstu bo premiero doživela 6. novembra. Režijo podpisuje Eduard Miler, sicer tudi umetniški vodja tržaškega teatra, v njej pa nastopa tudi član našega gledališča Vladimir Jurc. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljani je Miler označil Peer Gynta kot gledališko zahtevno predstavo, pri kateri se je sam odločil, da bo z ekipo šel v »raziskovanje posameznika, v luščenje igralca«. Za Milerja je bila to druga režija Peer Gynta, prvič ga je režiral pred približno desetletjem. Kot je dejal, gre za tekst, ki si ga režiser želi delati, ko ima možnost in igralska ekipa MGL je to možnost ponujala. Dramo Peer Gynt je opisal kot Ibsenov obračun s seboj, s tedanjo Norveško in celotno Evropo. Ibsenov Peer Gynt je po eni strani eno najpogosteje uprizarjanih in po drugi strani eno najkompleksnejših dramskih besedil. Kot je poudarila direktorica in umetniška vodja gledališča Barbara Hieng Samobor, se v njem pojavi vse, tudi vse skrajnosti: dobro in zlo, ljubezen in sovraštvo, rojstvo in smrt v konkretnem in prenesenem pomenu. V predstavi je igralska ekipa znotraj Milerjeve estetike, ki jo je Hieng Samoborjeva označila kot »ekstravagantno tvegano temačnost«, velikokrat izjemno duhovita in humorna. Avtorica priredbe in dramaturgi-nja Žanina Mirčevska je Peer Gynta označila kot gledališko minsko polje različnih pomenov in možnih interpretacij. Besedilo je večplastno in omogoča različne pristope. Kot je poudarila, v njihovi interpretaciji gledalec spozna zgodbo o povprečnežu, ki je prepričan, da je nekaj posebnega. Vendar pa se vse dogaja le v njegovi domišljiji. Ustvari si virtualen svet in zavrže realnost. Ta vir-tualni svet postane njegova realnost, v kateri pa odigra vse možne situacije uspešnega človeka. A ob smrti sledi poraz, ko izve, da je vreden toliko kot star počen gumb, ki ga morajo stopiti, da bi napravili novega. Mladi Peer živi sam z materjo. Njuni dnevi so formalno revni, a polni divje razbrzdane ježe skozi domišljijske pokrajine, zgodbe, bajke, pravljice, pesmi in privide. Peer odrašča v burnega, zahtevnega in zapeljivega sanjača. V njem se bijeta dve duši: ena je prek sveta pravljic usmerjena proti vsemu lepemu, etičnemu, drugi del njegove narave pa ga vleče v neznano, tvegano, skrivno in temno. Peerova želja po uspehu in njego- vo neumorno prepričanje v lastno izjemnost ga večkrat zvrtita v središče družbe, a vsakič spet izvržeta. Na koncu življenja se Peer vrne v rodni kraj, kjer ga je ves čas čakala zvesta Solveig. In glej, Solveig noče poslušati Peerove spovedi. Nežno vzame njegovo glavo v naročje in mu zapoje o svoji ljubezni, vsebino dra- Novo koprodukcijo režira Eduard Miler, umetniški vodja SSG sebastan cavazza me povzemajo soustvarjalci predstave. V naslovni vlogi nastopa Matej Puc, ob njem v predstavi igrajo še Iva Krajnc, Primož Pirnat, Nina Rakovec, Domen Valič, Jure Kopušar in že omenjeni Jurc. Prevod je delo Milana Jesiha, scenograf je Branko Hojnik, kostumografka je Jelena Prokovic. KLAVIRSKI FESTIVAL - Chamber Music Janos Palojtay 28-letni madžarski pianist začrtal zanimiv program Med mlade interprete, ki z velikimi mojstri oblikujejo tržaški 14. klavirski festival, je društvo Chamber Music povabilo osemindvajset-letnega madžarskega pianista: Janos Palojtay je študiral z uglednimi mojstri na Akademiji Franz Liszt v Budimpešti, kjer je bil tudi rojen, zdaj pa se izpopolnjuje v Salzburgu, torej je njegova pot slična mnogim talentiranim glasbenikom, ki stopajo na odre opremljeni z najboljšimi nauki evropskih šol. Zanimivo na primer, da je bil Alexei Nabiou-lin, pianist, ki bo 19. oktobra sklenil festival, učenec Sijavuša Gadjie-va na Posebni šoli za talente moskovskega konservatorija, preden se je odlični pedagog preselil v Gorico, torej najdemo med interpreti nepričakovane vezi. To, kar poslušalci pravzaprav iščemo, pa je izstopajoča osebnost, ki bi nam s svojo igro odstrla nekaj več, kar lahko doživljamo ob korektni, pa tudi vir-tuozni odčitavi partitur. Palojtay je začrtal zanimiv program, čigar naslov Preludiji in Fantazije je napovedal različne obdelave form, ki sta se rodili že v baroku, s preobrazbami pa vzdržale do 20. stoletja. Oba izraza je natančno razčlenila Mira Fabjan, ki je opisala pristope in odstopanja avtorjev od skupnega imenovalca. Cesar Franck je odprl program s svojim Preludijem, koralom in fugo v h-molu, v katerem se tema napne in razbohoti z romantičnim zamahom, Claude Debussy pa je svoje Preludije (poslušali smo jih pet iz prve zbirke) začrtal kot pokrajinske slike, z velikim občutkom za prelivanje barv v bogatih in izvirnih harmonijah. Madžarski pianist je marsikje poustvaril prijetno zvočnost, še posebej v Debussyjevih slikah, drugi del koncerta pa je začel z bistro Haydnovo Fantazijo v C-Duru Hob. XVII/4, v kateri je pokazal spretno prstno igro. Mozartova Fantazija v c-molu KV475 ima čisto drugačne razsežnosti, ki jih je pianist podal s premišljeno resnobo, nato pa se je predal živahnosti. Cho-pinova Fantazija v f-molu op. 49 je bila najbližja pianistovi senzibilno-sti, ki se je razživela z bogastvom dinamičnih odtenkov in smiselno agogiko, program pa je sklenila Fantazija v h-molu op. 28 Aleksandra Skrjabina, ki lep melodični navdih nadgrajuje z nekoliko retorično, a učinkovito poznoromantično obdelavo. Skrjabina je pianist izbral tudi kot dodatek, koncert pa je imel tudi dobrodelne namene z zbiranjem prispevkov za društvo ABC Burlo onlus, ki skrbi za zdravljenje ob rojstvu prizadetih otrok, nastop mladega talenta pa je podprl tudi madžarski konzulat Furlanije Julijske krajine. Katja Kralj NOVA GORICA - Začenja se nova sezona Glasbenega abonmaja Vrhunska umetniška glasba Glasbeni abonma je najstarejša programska usmeritev Kulturnega doma Nova Gorica. Osem koncertov, ki bodo razveselili ljubitelje klasične glasbe, bodo, kot petintridesetletna tradicija zapoveduje, potekali enkrat mesečno. Odprtje Glasbenega abonmaja, ki bo v soboto, je bilo zaupano maestru An- ronika Brvar. Enkrat mesečno bodo sledili koncerti komornih orkestrov iz Hrvaške, Slovaške in Slovenije, trobilnega ansambla, godalnega kvarteta ter klavirski recital in večer zborovske glasbe. Zagrebški solisti z madžarskim violinistom Antalom Za-laiom bodo vstopili v široko zasnovan baročni program. Slovaška Cappella Istro-politana s klarinetistom Dušanom Sod-jo bo ponudila uravnotežen program z deli iz romantičnega obdobja. Slogovno podobno bodo spored oblikovale v začetku leta 2016 posame- zne komorne sekcije Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z dirigentom, ki bo zaigral še v vlogi solista, rogistom Rado-vanom Vlatkovicem. Njihov program bo vključeval še Koncert za rog W. A. Mozarta. Poseben bo nastop Trobilnega kvinteta SiBRASS, ki bo s hitrimi časovnimi preskoki razgrnil različne glasbene izpovednosti od renesanse do današnjih dni z gostom, nemškim trobentačem, Reinholdom Friedrichom. Avstrijski Ar-tis-Quartet Vienna bo izvedel prepoznaven program visoko cenjene avstrijske godalne šole, ki predstavlja višek te dedi- ščine. Predzadnji koncert bo klavirski recital mladega Aleksandra Gadžijeva iz Gorice. Mednarodni koncertni odri so že postali njegova stalnica. Študenta, ki študira na Mozarteumu v Salzburgu, bomo občudovali v bravuroznih skladbah, ki si jih drznejo izvajati le največji virtuozi. Zaključek se bo v maju sklenil z zborovskim večerom; zbor Svetega Nikolaja iz Litije bo vodila Helena Fojkar Zupančič. Vse potrebne informacije najdete na www.kulturnidom-ng.si ali na 00386 5 335 40 10. Metka Sulič Anton Nanut arhiv tonu Nanutu in Festivalu za sodobno glasbo Kogojevi dnevi. Dolgoletno sodelovanje je utrdilo prijateljske vezi in nemalokrat ponudilo izstopajoče dogodke. Orkester Slovenske filharmonije bo pod taktirko Antona Nanuta izvedel monu-mentalno »usodno« peto simfonijo Lud-viga van Beethovna. Rogist Boštjan Li-povšek bo nastopil pri izvedbi zvočno učinkovite skladbe Musica Concertata Lojzeta Lebiča, njegovo zahtevno Požga-no travo, cikel kantat za mezzosopran na besedila Daneta Zajca, pa bo interpretirala Barbara Jernejčič Fürst. Dogodek je del spremljevalnega programa Svetovnih glasbenih dni, ki so potekali minuli teden v Ljubljani. Ze danes ob 19. uri pa bo v Caffe Gallus potekal voden pogovor o koncertu s skladateljem Lojzetom Lebi-čem. Moderatorka bo muzikologinja Ve- Dve prvi mesti za Ferlanov APZ Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem je pod vodstvom dirigenta Mirka Ferlana osvojil prvo mesto na Prvem mednarodnem zborovskem tekmovanju v Herceg Novem v Črni Gori, kjer mu je mednarodna žirija podelila 93,66 točk. Zbor je osvojil prvo mesto tako v kategoriji mladinskih zborov kot absolutno prvo mesto med vsemi zbori tekmovanja. Tekmovanja so se udeležili zbori iz Srbije, Hrvaške, Črn Gore in Slovenije. APZ UP je nastopil izključno a cappella s skladbami iz različnih obdobij (Monteverdi, Bardos, Whitacre, Prus). S tem uspehom se zaključuje enajsta sezona delovanja tega zbora, ki je hkrati tudi prva pod vodstvom tržaškega zborovodje Mirka Ferlana. 120 Sreda, 7. oktobra 2015 ŠPORT / APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu FARA - Karabinjerska preiskava o domu za ostarele Osuplost zaradi nasilja, »kakor strela z jasnega« Osuplost. To je občutek, ki ga doživljajo v teh dneh prebivalci Fare, potem ko je v javnost udarila novica o zdravstvenih negovalkah tamkajšnjega doma starejših občanov, ki so oskrbovance zmerjale, poniževale in, kot so ugotovili goriški kara-binjerji, celo klofUtale. Novica je prebivalce male občine presenetila kot strela z jasnega: »Vsi smo zelo pretreseni,« je za Primorski dnevnik dejal župan občine Fara Alessandro Fabbro. »Tako jaz kot ostali občani smo nad novico zaprepadeni. Taki dogodki nedvomno škodijo ugledu občine, ki se je v preteklosti vedno izkazala za gostoljubno skupnost, ki zna sprejemati ljudi. Po drugi strani je Fara v to žalostno zgodbo vpletena zgolj zato, ker gosti zavod za ostarele, ki pa ga upravlja zadruga iz druge dežele,« pravi Alessandro Fabbro. Dom starejših občanov v Dantejevi ulici od leta 2003 vodi socialna zadruga Ambra iz Reg-gio Emilie, ki se s podobnimi storitvami ukvarja v celi severovzhodni Italiji, glede izsledkov preiskave pa včeraj ni želela dajati izjav. »Takrat smo upravljanje zaupali zadrugi Ambra, saj je kakovost njenih uslug poznana na državni ravni. Poleg tega so z zadrugo Ambra v domu v Fari sodelovale najrazličnejše ustanove, saj je zdravstveno podjetje skrbelo za nekatere storitve, zdravniki pa so paciente obiskovali tudi znotraj doma starejših občanov,« navaja župan občine Fare, ki je tudi sam večkrat obiskal zavod. »V vlogi župana sem večkrat obiskal oskrbovance, ki so npr. praznovali kako okroglo obletnico ali rojstni dan. Nikoli nisem slutil, da stvari ne potekajo v redu. Vse je bilo čisto in urejeno, sami upravitelji doma pa so se občasno oglašali ter stopali v stik z občino,« navaja Fabbro. Župan ni bil edini, ki ni ničesar opazil. »Do ušes župana tako majhne obči- TRŽIČ - Požar Škoda v stanovanju in trgovini V Ulici Primo maggio v Tržiču je včeraj dopoldne zagorelo stanovanje. Požar naj bi bil posledica kratkega stika v vtičnici pralnega stroja ali druge električne naprave, ogenj pa je ob stanovanju, ki je v prvem nadstropju, poškodoval tudi strop trgovine, ki obratuje pod njim. Gasilci so bili o požaru obveščeni okrog 9. ure, na pomoč so poklicali sami stanovalci. Požar so takoj pogasili in preprečili, da bi se razširil, pred njihovim prihodom pa je ogenj že povzročil večjo škodo. Ob pohištvu je poškodoval tudi tla in posledično strop trgovine z oblačili Silsori, s katerega so odpadli kosi ometa. i1 V II M. Župan Fabbro (zgoraj levo) je bil nad novico o maltretiranju starostnic zaprepaden ne prej ali slej vedno pridejo informacije, tokrat pa ni bilo tako. Noben sorodnik ali gost doma se ni nikoli oglasil ali se pritožil, da se kaj nenavadnega dogaja. Nihče nas ni poklical niti v teh dneh, ko so preiskave karabinjerjev preiskovalne enote iz Gorice prišle na dan. Zelo rad bi se z nekom pogovoril, čeprav ima z večino gostov doma občinska uprava bolj malo opravka. Trenutno je v centru trinajst oskrbovank in oskrbovancev, le ena izmed teh pa ima bivališče v naši občini. Fara torej le gosti dom starejših občanov, ki ga nato upravlja zadruga Ambra,« pojasnjuje župan. Fabbro je izrazil začudenje tudi nad dejstvom, da vsaj šest ali sedem oskrbovancev doma ni sposobnih za samostojno življenje. »Zavod bi moral praviloma sprejemati samo starostnike, ki so samo- stojni. Izkazalo pa se je, da ni tako. Prav zaradi tega bomo od zadruge Ambra zahtevali pojasnila, najeli bomo tudi odvetnika. Če bo ugotovljeno, da so se v domu Contessa Beretta dogajale tako hude stvari, bomo vložili civilno tožbo. Zaščititi moramo ugled Fare in njenih občanov,« napoveduje župan. Informacijo, da bo pri zbiranju pričevanj starostnikov s karabinjerji sodelovala tudi psihologinja iz goriškega združenja SOS Rosa, so v združenju, ki se ukvarja z nasiljem nad ženskami, včeraj demantirali. Predstavnica združenja je izjavila, da je informacija napačna oziroma da je prišlo do nesporazuma, da združenje SOS Rosa ne bo sodelovalo v preiskavi, da pa naj bi v preteklosti imeli opravka z eno izmed oskrbovank doma Contessa Beretta. (av) FARA - Odbornica »Nadzor dežele bo strožji« »Deželna uprava bo izvajala še strožji nadzor nad delovanjem domov za starejše občane, skrbela pa bo tudi za strokovno usposabljanje negovalcev,« zagotavlja deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca. Predstavnica deželne vlade je tako odgovorila na poziv predstavnikov sindikatov upokojencev Spi-Cgil, Fnp-Cisl in Uilp-Uil, ki so od dežele zahtevali večji nadzor nad tovrstnimi ustanovami, potem ko so karabinjerji preiskovalne enote iz Gorice odkrili, da so se tri zdravstvene negovalke, zaposlene v domu ostarelih v Dantejevi ulici v Fari, znašale nad oskrbovan-kami. Poleg strožjega nadzora so predstavniki sindikatov zahtevali tudi višje kazni za kršitelje zakonov. Dežela FJK je julija v ta namen odobrila nov pravilnik, ki predvideva strožje kontrole nad delovanjem tovrstnih zavodov, predvsem pa slane globe za tiste, ki ne ravnajo v skladu s pravilnikom in zakoni. »Poleg tega zahtevamo še višjo raven pripravljenosti osebja, ki je zaposleno v domovih za starostnike. Deželna uprava želi okrepiti sistem storitev, ki jih nudi starejšim občanom. Načrtujemo pa tudi pravilnik za akreditacijo domov in nov sistem nudenja finančne podpore starostnikom, ki niso samostojni. V naslednjem triletju bomo med drugim poskrbeli za strokovno usposabljanje več kot 1600 nego-valcev, program pa bomo krili z evropskimi prispevki, ki jih bomo črpali iz programa Por/Fesr,« zaključuje deželna odbornica Maria Sandra Telesca. (av) GORICA - Laura Fasiolo za strpnost in sprejemanje beguncev »Vsakdan goriških prebežnikov na meji človeškega dostojanstva« Senatorka med begunci Zaradi obveznosti v senatu, ki v teh dneh obravnava ustavno reformo, se goriška senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo ni mogla udeležiti ponedeljkovega srečanja v tržiškem Kinema-xu. »Kljub temu pa želim organizatorjem čestitati za pobudo, ki je izpostavila potrebo po gradnji strpne in vključujoče družbe,« pravi Fasiolova, ki pa je v nedeljo pri Madonini obiskala 150 afganistanskih in pakistanskih prebežnikov, za katere v goriških sprejemnih središčih ni prostora. »Spoznala sem, da je njihov vsakdan na meji človeškega dostojanstva, živeti pa jim pomagajo Karitas, župnik in prostovoljci. Le-ti jim pripravijo večerjo, po kateri je velika večina izmed njih prisiljena prespati na prostem,« pravi senatorka in izpostavlja, da imajo nekateri prebežniki zaradi tega že zdravstvene težave. »Potem ko sem se pogovorila s krajevnimi upravitelji, sem čutila dolžnost, da o tem poročam v senatu,« pristavlja Fasiolova in napoveduje, da se bo v parlamentu še naprej zavzemala za razmestitev manjših skupin prebežnikov po čim večjem številu občin, kar je po njenem mnenju najboljša pot do integracije. Senatorka je pohvalila župane, ki so na svojem ozemlju že sprejeli manjše skupine beguncev in so se znali hrabro soočati s kompleksnimi situacijami, ki jih je bilo težko usklajevati s skromnimi proračuni in potrebami prebivalcev. TRŽIČ - Gherghetta Rasizem moramo zavračati Enrico Gherghetta Da se lahko uspešno borimo proti rasizmu in ksenofobiji, moramo vsem ljudem zagotoviti dostojanstvo. To je sporočilo srečanja Don't touch my friend, ki ga je združenje II mondo nuovo Enrica Gherghette priredilo v tržiškem Kinemaxu. Kot je na začetku povedal sam predsednik pokrajine, so želeli s to pobudo prispevati k izmenjavi izkušenj na področju sprejemanja prebežnikov in poudariti, da moramo rasizem zavračati. »Želimo si prihodnosti, v kateri bodo jezikovne, verske in rasne razlike vrednota. Želimo si solidarne Evrope brez zidov,« je dejal Gherghetta. V uvodnem delu je zapel moški zbor Jezero iz Doberdoba, v nadaljevanju pa so bila na vrsti pričevanja županov. O centru za prosilce za azil Cara, v katerem je danes kar 270 beguncev, je spregovorila županja iz Gradišča Linda Tomasinsig, ki je naštela tudi razne projekte, s katerimi je občinska uprava skušala prispevati k integraciji prosilcev za azil. Od leta 2009 prirejajo tečaje italijanščine in državljanske vzgoje, pred začetkom letošnjega šolskega leta pa so begunci sodelovali tudi pri obnovi stavbe otroškega vrtca. Župan iz Romansa Davide Furlan je opisal, kako so si občina in prostovoljci privihali rokave junija, ko se je v bližini pokopališča iz tovornjaka izkrcalo 46 Afganistancev in Pa-kistancev, med katerimi je bilo tudi nekaj mladoletnih. Furlan je pojasnil, da manjšo skupino prebežnikov zdaj gostijo v nekdanjem stanovanju čuvaja smodnišnice, pri obnovi katerega so sodelovali tudi sami begunci. »Največja težava je birokracija. Za vodo, elektriko ipd. smo porabili 2500, za hrano pa 17 tisoč evrov. Preden nam bo država vrnila ta denar, bo minilo več mesecev,« je dejal Fur-lan. O izkušnji občine Škocjan, kjer gostijo 15 prebežnikov, je spregovorila županja Silvia Caruso, po kateri je treba beguncem predvsem vrniti dostojanstvo. »V Gorici se jih občani izogibajo. Ne smemo pozabiti, da so to ljudje: če bomo z njimi ravnali kot z ljudmi, se bodo tako tudi obnašali. Naši fantje so prijazni, ljubeznivi, naučiti se želijo italijanščine in angleščine, čeprav nočejo ostati v Italiji, saj vedo, da ni v naši državi dela niti za italijansko mladino,« je povedala Carusova. Župan Riccardo Marchesan je opisal pozitivno izkušnjo, ki jo imajo v Štarancanu, kjer v dveh zasebnih stanovanjih gostijo osem beguncev, pokrajinska odbornica Ilaria Cecot pa je spomnila na postavitev šotorišča v Gorici in ocenila, da je v »teku kulturna revolucija, na katero bi se morali upravitelji primerno pripraviti.« Na delo, ki ga brez pomoči institucij opravljajo v Gorici, kjer je brez strehe nad glavo še okrog sto prebežnikov, je spregovorila ena izmed prostovoljk, ki jim vsak dan pomagajo, županja Silvia Altran pa je orisala tržiško situacijo, opozorila na problem rastočega rasizma in vlogo, ki jo pri tem odigravajo tudi socialna omrežja. Zaključni govor je imela deželna odbornica Sara Vito, ki je potrdila, da si dežela prizadeva za nov model sprejemanja prebežnikov, ki bo temeljil na nekaterih večjih sprejemnih centrih za prvo pomoč in razmestitvi manjših skupin beguncev po občinah. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 7. oktobra 2015 13 GORICA - Likar, tkalec čezmejnih odnosov Reforma utegne odvzeti občinam avtonomijo izbir Zdravko Likar, politolog, vodja Upravne enote v Tolminu, čezmejno zavzet tkalec odnosov in pobudnik projektov, povezanih s prvo svetovno vojno, kot sta Koba-riški muzej in Fundacija Poti miru, je bil gost zadnjega Srečanja pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž. V pogovor o vrsti družbenih pojavov, ki mu je sledilo trideset poslušalcev, ga je v imenu prirediteljev - centra Bratuž ter Krožka Anton Gregorčič -vpletel Julijan Čavdek. Likar je seznanil prisotne z vrsto podatkov, vtisov in ocen, ki se tičejo severno-primorskega prostora na obeh straneh meje: v Posočju in Benečiji. Začetna koristna podatka sta se nanašala na poseljenost prostora: v Gornjem Posočju živi približno 20.000 prebivalcev v 118 naseljih. Povedal je, da spremlja že štirideset let družbene razmere v svoji okolici. Čezmejni odnosi so v glavnem vedno odvisni od ljudi, ki jih pospešujejo ali zavirajo zaradi nepoznavanja razmer oziroma nasprotovanja. Nekatere občine v Nadiških dolinah črpajo namenski denar, a zanikajo prisotnost Slovencev. Zadnje čase si spet izmišljujejo neka nejasna slovanska porekla, glede neprekinjenega ozemlja, jezikovnega izražanja in povezav z »unejsko« Slovenijo pa potiskajo glavo v pesek. Na slovenski strani meje se občinski možje včasih sprenevedajo in na račun odobritve financiranih projektov od-mišljajo podporo rojakom čez mejo pri uveljavljanju dvojezičnosti ali avtohtone dejavnosti, ki jim ju uprave najraje zanikajo. Nekateri slovenski konzuli v Trstu tudi po tri leta niso prišli na obisk v Gornje Posočje. Na osnovi izkušenj je Likar vsekakor prepričan, da ni druge poti kot vztrajen dialog, ki je že in bo tudi v bodoče prej ali slej prinesel rezultate. Ustaljena so novoletna srečanja med Tolminom in Slovenci iz obmejnih občin v Italiji, ki trajajo že skoraj pol stoletja. Od začetnih zgolj protokolarnih pristopov so se razširila in zaobjemajo od 300 do 400 ljudi. Tudi sicer so stiki zelo pogosti: pevski zbori s formulo PoBeRe (Posočje, Benečija, Rezija), društvi Ivan Trinko in Rečan, krajevni Koledar ... Na zavest in identiteto prebivalcev je odločilno vplivala popotresna obnova po letu 1976, ko se je Slovenija organizacijsko in tehnološko izkazala. Kot primer dobre, pravzaprav navdušujoče prakse je gost navedel srečanje 3.000 ljudi na Ma-tajurju ob »brisanju meje« 30. aprila 2004 in podobno ponovitev leta 2007. S pridržkom se je izrazil glede reforme krajevnih uprav v FJK. Predvideva pač, da bodo male obmejne občine v podrejenem položaju v primerjavi z velikimi v ravnini; ne bodo več imele sedanje moči in poleta za drobne, a številne povezave s Kobaridom, Tolminom, Bovcem. Postale bodo podobne sedanjim krajevnim skupnostim brez možnosti vplivanja na izbire, kaj šele odločitve. Sedanja in že sprejeta skupna čez-mejna projekta sta dva: park Nadiža in kolesarske poti v okviru povezovanja med Italijo, Slovenijo, Avstrijo, Češko in Madžarsko. Zadovoljstvo in voljo po nadgradnji že uspešnih načrtov je gost posredoval, ko je povedal, kako je v kobariški Mašerovi hiši nastal muzej prve svetovne vojne. Obiskujejo ga potniki od blizu in daleč, zamisel pa je nastala med planinarjenjem v Krnskem pogorju, ko je leta 1970v osamelem predelu našel na bodečih žicah človeško okostje, v bližini ostanke vojaške ambulante in kasneje stik s preživelim vojakom. Letos so v muzeju našteli že 70.000 obiskov, okrog 1.500.000 pa od odprtja leta 1989. Od leta 2000 poteka dopolnjevanje projekta Poti miru, katerega zasnova je nastala v Tumovi koči v Lepeni. Postal je vladni program z infocentrom, knjižnico, razstavo in arhivom. Tako je skupina strokovnjakov ostala doma. Kar šest je muzejev na prostem s topniškimi položaji, komandnimi mesti in rovi. Doslej je prišlo na Pot miru, ki poteka na razdalji 109 kilometrov od Alp do Jadrana, približno 300.000 obiskovalcev. Zanjo se živo zavzema in sodeluje pokrajina Gorica. Sicer bo ŠPETER OB SOČI - Nevarna najdba Čez sto bomb Območje je v preteklosti zasedalo podjetje za zbiranje odpadnega železa Najdba neeksplodiranih ubojnih sredstev tokrat ni bila naključna in v naravnem okolju, kakor se občasno dogaja na našem ozemlju, kjer sta divjali dve svetovni vojni. Skladišče bomb so odkrili na gradbišču v občini Špeter ob Soči; ker niso bile dezaktivirane in ker jih je nekaj sto, so jih nemudoma prevzeli pirotehniki italijanske vojske. Tretji regiment inženircev, mi-nercev in pirotehnikov italijanske vojske s sedežem v Vidmu, ki so ga priklicali na kraj najdbe, je včeraj popisal kakih sto ubojnih sredstev. Bombe je našlo in nanje opozorilo gradbeno podjetje; bile so na območju gradbišča, ki ga je v prete- klosti zasedalo podjetje za zbiranje odpadnega železa. Najdene bombe so neeksplodirane in v dobrem stanju. Vojaki so popisali 103 bombe za minomet kalibra 81 milimetrov, pet ročnih bomb tipa Sipe, motor protitankovske rakete, tri granate kalibra 75 mm, šilast kos granate kalibra 75 mm, granato kalibra 100 mm, spodnji del vžigalnika topovske granate kalibra 149 mm in še granato kalibra 149 mm. Odstranili so jih s kraja najdbe in odpeljali v varno skladišče. Tam bodo bombe čakale, dokler jih ne bodo po navodilih goriške prefekture razstrelili ob koncu meseca oktobra pri Medei, na bregovih reke Soče. Zdravko Likar in Muzej na prostem Kolovrat, ki ga je uredila Fundacija Poti miru sedanji nalet gotovo usihal po letu 2018, zato bo treba pomisliti na kaj drugega, tudi zaradi delovnih mest. Preprečiti je potrebno odseljevali domačinov, zlasti takih, ki so na raznih področjih strokovno podkovani. Svoje podajanje je Likar zaključil z dvema čezmejnima utrinkoma: na eni strani ostaja negativni vtis zaradi neuspelega poskusa, da bi se oblikovala nekakšna podunija nadiških občin, na drugi pa podatek, da se je število otrok na špeterski dvojezični šoli povečalo od začetnih šestih vpisov na več kot dve stotini. Srečanje pod lipami je sodilo v reden niz predavanj z vidnimi osebami slovenskega prostora, hkrati je bilo v Gorici kot drugo uvrščeno v projekt Socialnega tedna, ki je na prehodu med septembrom in oktobrom potekal v Sloveniji na pobudo Socialne akademije. S svojo dejavnostjo Akademija spodbuja ljudi k odgovornemu državljanstvu in dejavnosti v družbi. (ar) RONKE - Člani DS »Spojitev vseh občin, ne le treh« Spojitev je potrebna, združiti pa ni treba le Tržiča, Ronk in Štarancana, marveč vse občine z levega z brega Soče. To je stališče članov ronškega krožka Demokratske stranke, ki so se med zadnjo skupščino izrekli tudi o deželni reformi krajevnih uprav, medobčinskih unijah in spojitvi občin. Navzočih je bilo 40 članov od skupnih 200. Na vprašanje, ali so naklonjeni združevanju občin, je velika večina odgovorila pritrdilno, pri odgovoru na drugo vprašanje pa so morali biti člani bolj natančni. Zbrati so morali med štirimi hipotezami spojitve, največ glasov - sedemnajst - pa je zbral predlog spojitve vseh občin levega re-ga Soče, od Gradeža do Zagraja. Trije člani so se izrekli za spojitev vseh občin razen Doberdoba in Gradeža, deset izmed njih pa je za združitev med Ronkami, Tržičem in Štarancanom. Devet članov se je vzdržalo, ena glasovnica pa je bila neveljavna. »Rezultat glasovanja kaže, da večina ni za predlog spojitve treh občin, o katerem v zadnjih časih vsi govorijo, ampak da se člani bolj ogrevajo za predlog, za katerega se že dalj časa zavzema naše vodstvo: združitev vseh občin z levega brega Soče,« je povedal ronški tajnik Demokratske stranke Franco Miniussi. NOVA GORICA - Načrt revitalizacije je še vedno aktualen Carinarnice na kraju tragične nesreče ne bodo porušili Nekdanje carinarnice na slovenski strani mejnega prehoda Erjavčeva-Ška-brijelova ne bo treba porušiti. Na novo-goriški mestni občini so včeraj za Primorski dnevnik pojasnili, da so s pomočjo strokovnjakov ocenili škodo in da okoliščine dopuščajo obnovo objekta. Ta je bil hudo poškodovan po tragičnem dogodku sredi septembra, ko se je vanj z vso silo z avtomobilom zaletel 29-letni moški. Trk je bil tako silovit, da se je vozilo dobesedno zarilo v vogal objekta in ga porušilo, tam pa se je še vžgalo. V občinskem oddelku za družbene dejavnosti dodajajo, da bo objekt obnovljen še letos; zanj je tudi že pripravljena programska zasnova. »Pobudniki revitalizacije carinarnice so Zavod Kinoatelje Šmihel, KUD Krea Nova Gorica, Društvo humanistov Goriške in Društvo primorskih arhitektov. Delovali bodo sinergično, s skupnimi projekti v čezmejnem prostoru in sodelovali oz. pomagali pri organizaciji dogodkov ali akcij, ki jih bodo izvedla posamezna društva,« so pojasnili na občini. (km) Posledice silovitega trčenja na poslopju foto k.m. TRŽIČ - Trn v peti občinske uprave Podrtiji nekdanjega diska Hippodrome so dnevi šteti Degradirano območje nekdanjega diska Tržiški občinski odbor je včeraj sprejel dogovor o porušenju stavbe Hippodromea, nekdanjega diska v Ulici Boito, ki že vrsto let neusmiljeno propada. Podrtija je dolgoletni trn v peti občinske uprave, saj stoji tik ob vhodu v mesto, v bližini občinskega stadiona in igrišča za hokej. Protokol, za katerega je uprava prižgala zeleno luč, predvideva porušenje stavbe in izdelavo novega podrobnostnega načrta, ki ga bo nato sprejel še občinski svet. Na podlagi dogovora z lastniki zemljišča bo zazidljiva površina po novem manjša od sedanje: za novogradnje in parkirna mesta bo na voljo 30 od sedanjih 40 tisoč kubičnih metrov. Po podpisu dogovora bo imelo lastništvo na voljo 15 dni, da na deželi FJK vloži prošnjo za krajinsko dovoljenje. Ko ga bo pridobilo, bo moralo predstaviti prošnjo za porušenje stavbe (za vlogo bo imelo deset dni časa), v teku naslednjih dveh mesecev pa bo morala izvesti dela. Če se bo vse izteklo po načrtih, bo do junija prihodnjega leta nekdanji Hippodrome porušen. »Po intenzivnem pogajanju z lastniki zemljišča smo končno prišli do rešitve. S tem ukrepom je občina naredila, kar je bilo v njeni moči, da bi problem čim prej odpravila. Zdaj je na vrsti pristojna deželna služba, ki bo imela zadnjo besedo. Upamo vsekakor, da bo stavba prihodnjo pomlad stavba res porušena,« je povedal odbornik za javna dela Massimo Schiavo. Sanacija območja, je dodal, bo skupaj z izgradnjo novih kro-žišč v Ulici Boito popolnoma spremenila videz vhoda v mesto. 1 4 Sreda, 7. oktobra 2015 GORIŠKI PROSTOR / VIPAVSKA DOLINA - Hitro cesto bodo obnavljali in zavarovali pred burjo Milijoni za zaščito Poškodovana protivetrna zaščita na Bazari pri Šempetru fotok.m. V Sovodnjah iščejo delavca Sovodenjska občina je pripravila projekt družbeno koristnih del, v okviru katerega bo začasno zaposlila dva delavca, ki bosta sodelovala pri vzdrževanju občinskih stavb, urejanju zelenic, obnavljanju ograj in drugih manjših vzdrževalnih delih. Delovno razmerje bo trajalo 52 tednov, prijave bodo v uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri v Gorici zbirali od danes do 20. oktobra. V Krminu o reki Idriji V občinski konferenčni dvorani na Trgu XXIV Maggio v Krminu bo danes ob 18.30 javno srečanje o reki Idriji. Sodelovali bodo poznavalci okoljske problematike Michele Tofful, Valter Princi, Paolo Facchin, Elena Gasparin in deželna odbornica Sara Vito. Pianist Cappello v Gorici V 36. koncertno sezono združenja Rodolfo Lipizer bo nocoj ob 20.45 v Kulturnem centru Lojze Bratuž uvedel uveljavljeni pianist Roberto Cappello. O tem, da odsek hitre ceste H4 v Vipavski dolini od Razdrtega do Vipave še nima obljubljene protivetrne zaščite, pa čeprav je od odprtja tega dela minilo že šest let, smo že večkrat pisali. Na pristojne državne službe je večkrat apeliral tudi goriški poslanec Matjaž Nemec, ki je pred dnevi končno dobil spodbudne novice: v letošnjem letu naj bi bila zaključena projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektna dokumentacija za izvedbo protivetrne zaščite. »Kar je potrdil tudi resorni minister. V letu 2016, 2017 in 2018 so pa predvideni dvakrat po 6,5 milijona in enkrat sedem milijonov evrov, kar naj bi zadoščalo za izgradnjo protivetrnih zaščit v dveh fazah. Tako da lahko pričakujemo, da bi bila celotna avtocesta obnovljena in da bi bila dodana tudi protivetrna zaščita do leta 2018 v celoti,« pravi Nemec. Novice, da bo za obnovo hitre ceste in protivetrno zaščito namenjenih 20 milijonov evrov, se bodo najbolj razveselili vsi, ki zaradi številnih zapor ob burji obtičali v zaporah - gre predvsem za voznike težkih tovornjakov, ki so v takšnih situacijah ujeti po več ur. Kolikšna gospodarska škoda zaradi takšnih zapor nastaja, je težko ugotavljati, podatki Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) o zapiranju področja med ces- tninsko postajo Nanos in Bazara med letoma 2011 in 2013, pa pričajo, da je bila hitra cesta leta 2011 zaprta 337 ur, leto kasneje 849 ur, predlani pa 130. Podatki vključujejo vse stopnje zapore - od prve, ki zajema kamp prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do nosilnosti osmih ton in se uvede pri burji, ki piha med 80 in 100 kilometri na uro, do četrte stopnje, ki pomeni popolno zaporo za vsa vozila in velja pri hitrosti burje nad 150 kilometri na uro. Nemec je že večkrat opozoril, da na 42 kilometrov dolgi hitri cesti Razdrto-Vrtojba manjkajoča protivetrna zaščita ni edina težava: v slabem stanju je tudi cestninska postaja Bazara v Šempetru pri Gorici, tudi protizvočna ograja ob njej je na več mestih uničena. Omenjena cestninska postaja je zaradi svoje obmejne lege vstopna točka v državo za marsikaterega voznika, zato si takšne »dobrodošlice« država, ki stremi k večji turistični propulzivnosti ne bi smela privoščiti, je že pred časom poudaril poslanec. Na Dar-su so na njegovo vprašanje tedaj odgovorili s pojasnilom, da so že poleti podpisali pogodbo za izdelavo projektov za izvedbo obnove vozliščne konstrukcije, prva faza obnovitvenih del pa naj bi bila na vrsti prihodnje leto. Katja Munih SOVODNJE - V 66. letu umrla Marinka Batič Svoje najboljše sile trideset let posvečala krvodajalcem Svoje najdražje je za vedno zapustila Marinka Batič por. Tommasi, dolgoletna tajnica sovodenjskega društva krvodajalcev, ki je bila tako v Sovodnjah kot drugje na Goriškem znana po svojem človekoljubju in pozitivnem značaju. Umrla je v nedeljo zvečer v goriški bolnišnici po večletni bolezni. Stara je bila 66 let. Marinka Batič se je rodila 30. marca 1949 v Lokavcu pri Ajdovščini v delavski družini. Njena starša Štefan in Silva sta ob njej imela še štiri otroke, tri sestre in enega brata. Šolala se je v Ajdovščini, po dokončani ekonomski šoli se je najprej zaposlila na ajdovski občini, po poroki je delala v tovarni Candolini v Gorici in pri podjetju Čerimpex v Štandrežu. Z Ladijem Tommasijem je stopila v zakon leta 1971, dom sta si uredila v So-vodnjah. Leto kasneje se jima je rodila hči Katia, leta 1977 še sin Štefan. V prostem času je bila Marinka aktivna predvsem na humanitarnem področju. Trideset let je bila tajnica sovo-denjskega društva prostovoljnih krvodajalcev, ki mu je posvečala svoje najboljše sile. Tudi po njeni zaslugi se je društvo številčno močno okrepilo in med člane pridobilo ne le domačine, temveč tudi Slovence iz Gorice in drugih okoliških krajev. S svojo zavzetostjo je Marinka zaznamovala tudi svojo družino, saj društvu predseduje danes njen sin Štefan. Veliko je prispevala tudi k povezovanju s sorodnimi človekoljubnimi organizacijami v Sloveniji, kot sta vipavski center za invalidno mladino in Rdeči križ. V zadnjih letih pa se je s srcem in dušo posvečala svojim petim vnukom Juliji, Vidi, Andreju, Mateju in Veroniki. »Bila bi odlična vzgojiteljica,« se mame ljubeznivo spominjata sin in hči. Imela je tudi umetniško žilico - rada je poslikavala steklenice in druge predmete -, njena največja lju- Marinka Batič bezen pa so bili otroci. Sorodniki, prijatelji, znanci in sopotniki iz krvodajalskega društva, ki se bodo trajno spominjali njene širokosr-čnosti in vedrega značaja, se bodo od Marinke Batič poslovili danes ob 14. uri v župnijski cerkvi v Sovodnjah. Sledila bo upepelitev. ŠEMPETER - Prvi dve pridobitvi v okviru športnega parka S soboto uporabna kolesarski ■ • • m • »v v poligon in nogometno igrišče V soboto bosta v nastajajočem športnem parku v Šempetru pri Gorici zaživela prva športna objekta: nogometno igrišče z umetno travo in poligon za gravitacijske kolesarje. Investicija, ki je domena občine Šem-peter-Vrtojba, se bo v prihodnjih letih dopolnjevala. Športni park je umeščen za bolnišnico na območju med železnico in potokom Vrtojbico. Ideja o športnem parku v občini je stara več let. K temu, da se je investicija začela uresničevati ravno v tem času, pa je pripomoglo dejstvo, da je najemodajalec manjšega športnega nogometnega igrišča odpovedal najemno pogodbo. Letos je občina investirala v prvo fazo projekta, za kar je iz proračuna odštela 118.200 evrov. »Veliko je bilo vloženega tudi prostovoljnega dela članov kolesarskega društva DEŠ-FLEŠ, ki so, urejali, utrjevali in fino dokončevali kolesarski poligon,« poudarjajo na občini in dodajajo, da bo športni park nastajal in se oblikoval postopoma. Poleg obeh nogometnega igrišča, ki se razprostira na 800 kvadratnih metrih in 3.000 kv. metrov velikega kolesarskega poligona, je bilo v tej fazi zgrajene tudi nekaj osnovne infrastrukture, da se bo gradnja lahko v prihodnjih letih nadaljevala. V bodoče je predvidena še izgradnja večnamenskega spremljevalnega objekta, dveh igrišč za odbojko na mivki, manjši skate park, površine za ulično Novo nogometno igrišče, ob njem nastajajoči kolesarski poligon foto km. vadbo in teniška igrišča. V sklopu športnega parka bosta nekoč zaživela še otroško igrišče ter fitnes v naravi, predvidena je tudi ureditev kolesarske in povezovalne pešpoti ter tekaške steze. Celotno območje bo zasajeno z drevjem in grmovnicami. Kdaj se bo uresničila celotna zasnova parka, je predvsem odvisno od financ in od interesa športnih društev, ki bi objekte prevzela v upravljanje. Obe novi pridobitvi bodo namenu uradno predali v soboto ob 10. uri. Na zele- nici se bo odvil krajši nogometni turnir v organizaciji Avto karting kluba Šempeter; ekipe bodo sestavljali nogometaši vseh starosti. Poleg tega bodo na novem kolesarskem poligonu svoje spretnosti pokazali člani društva DEŠ-FLEŠ, ki bodo najprej predstavili in demonstrirali vožnjo, po uradnem odprtju pa pripravljajo tudi dirko. Obe športni površini bodo lahko preizkusili tudi obiskovalci. V primeru dežja bo prireditev odpadla. (km) ZAGRAJ - Napoveduje novo knjigo Sodnik Felice Casson bo »obdelal« Petovlje Atentat iz leta 1972je zaznamoval njegovo kariero Še vedno niso dovolj raziskani dogodki z dne 31. maja 1972, ko je pri Peto- vljah, ob cesti med Sovodnjami in Zagrajem, prišlo do silovite eksplozije parkiranega avtomobila Fiat 500, v kateri so bili umorjeni trije karabinjerji, dva pa sta bila hudo ranjena. Da je temu tako, govori napoved beneškega senatorja in sodnika Feliceja Cas-sona, da bo bombnemu napadu posvetil svojo novo knjigo. Dogajanje, ki je sledilo atentatu, je močno zaznamovalo Cassonovo kariero, saj je kot mlad sodnik že takrat prevzel preiskavo o Petovljah. Prišel je na sled enemu izmed storilcev atentata Carlu Cicuttiniju in z ekspertizo tonskih tehnikov dokazal, da je bil Cicuttini moški, ki je s svojim telefonskim klicem zvabil karabinjerje v past. Do njega se je Casson dokopal s sodelovanjem Vin-cenza Vinciguerre, ki je bil član videmske-ga neofašističnega gibanja Ordine nuovo in je skupaj s Cicuttinijem organiziral bombni napad. Cicuttini je bil tedaj že na begu v Španiji, Italija pa je od španske države zaman zahtevala njegovo izročitev. Sodniki pa so mu nastavili past. Ponudili so mu službo v francoskem Toulousu, Cicuttini je nasedel, francoska policija pa ga je aretirala in ga izročila italijanskim varnostnim silam. Terorist je nato odsedel nekaj let v zaporu v Parmi, preden je leta 2010 umrl za rakom v bolnišnici v Palmanovi. (av) Felice Casson GORICA Mateja Gomboc na kavi V Katoliško knjigarno na Travniku se vrača niz Na kavi s knjigo. Jutri, 8. oktobra, ob 10. uri bo gostja prvega srečanja Mateja Gomboc, avtorica številne strokovne literature, učbenikov, literarnih prispevkov v otroških revijah in romana Dantejeva hiša. Njeno zbirko kratke proze Pozneje se pomeniva je lani izdala tržaška Mladika. Rojena je v Ajdovščini, živela je v Sovodnjah, Kočevju, Ljubljani in Novi Gorici, ima pa tudi hišo v Pedrovem nad Komnom. Z avtorico se bo pogovarjal urednik Novega glasa Jurij Paljk. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 7. oktobra 2015 15 TRŽIČ - Božična atrakcija Na glavnem trgu smučarska proga Med letošnjimi božičnimi prazniki bo v obmorskem Tržiču mogoče ... smučati! Domačinom ne bo treba brezupno čakati, da zapade sneg na griču z utrdbo nad mestom, saj bodo progo iz umetnega snega uredili kar na glavnem trgu pred občinsko palačo. Ob progi bodo ponovno namestili panoramsko kolo, visoko 22 metrov, ki je lani že bilo praznična atrakcija. Občinska uprava je v minulih dneh odobrila osnutek programa decembrskih prireditev. V sodelovanju z združenjem trgovcev Ascom so sklenili, da bodo tudi letos s prazničnimi dejavnostmi poživili mestno središče ter tako podprli trgovske in gostinske obrate, ki jim gospodarska kriza ne prizanaša. V ta namen bodo spet postavili panoramsko kolo, letošnja novost pa bo umetna smučarska proga, ki bo v decembru privabljala za obdobje petnajstih dni. Najela jo bo občina, ki bo preko razpisa poiskala upravitelja; prednost bo imel krajevni ponudnik. Dodatne podrobnosti niso znane, v Tržiču pa že zagotavljajo, da bodo tokrat pritegnili obiskovalce tudi iz Tržaške. Atrakcijo, sicer že tradicionalno, bodo imeli tudi sosednje Ronke, kjer bodo v parku Excelsior uredili drsališče na ledu. Lansko panoramsko kolo CI3 Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. ~M Gledališče »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 18. oktobra ob 17. uri »Družinske zgodbe Zmagota in Vitorje« (Boris Piciga), nastopa KD Gledališka skupina - Dekani. 8. novembra ob 17. uri »Vse zastonj!« (Dario Fo), nastopa Koroški Deželni Teater - Slovenj Gradec. 13. decembra ob 17. uri »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova. 10. januarja 2016 ob 17. uri »Sil-vestrska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj - Visoko. 30. januarja 2016 ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja 2016 ob 17. uri). Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni 11. oktobra od 11. do 12. ure in eno uro pred predstavo. GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA«. NAGRADA MACE-DONIO: 9. oktobra ob 20.45 v dvorani ACTIS v Ul. Corti 3/A v Trstu v sodelovanju s kulturnim združenjem Teatro Immagine Suono »Pekel« iz Božanske komedije Danteja Alighie-rija. 13. oktobra ob 20.45 v sodelovanju s kulturnim krožkom Mario Fain v občinski knjižnici v Romansu »Pekel« iz Božanske komedije Danteja Alighierija, verzija Nerea Zeperja v tržaškem narečju; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). KD SOVODNJE vabi v nedeljo, 11. oktobra, ob 18.30 v Kulturni dom Jožef Češčut v Sovodnjah na ogled gledališke predstave Slovenskega stalnega gledališča v režiji Sabrine Morena »Kako postati Slovenci v 50 minutah«. Ob priložnosti bo tudi predstavljena nova abonmajska sezona SSG. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 8. oktobra ob 20.30 na terasi SNG koncert 2. Kvan-tavtorska sabotaža v Novi Govorici; nastopata Katarina Juvančič in Dejan Lapanja, sledila bo predstavitev novega albuma »Following the birds« Sabine Vostner in Laca Zacha; informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.20 »Inside out«; 20.00 - 22.10 »Everest«. Dvorana 2: 18.15 - 21.15 »Sopravvis-suto - The Martian«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Io e lei«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 »Sopravvissuto - The Martian«; 22.20 »Sicario«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »Inside out«; 21.45 »Nausicaa della valle del vento« (»Studio Ghibli«). Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Eve-rest«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.15 »Pa-dri e figlie«. Dvorana 5: 16.15 »Nausicaa della valle del vento« (»Studio Ghibli«); 18.15 - 21.30 »Straight Outta Compton«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 18.00 Festival »Film na oko«: »Ex machina«. fl Razstave V GRADU KROMBERK bo do 1. novembra na ogled razstava z naslovom »Likovne dopisnice Maksa Fabianija umetnici Neeri Gatti«. H Šolske vesti DELAVNICA KREATIVNEGA PLESA za otroke vrtca in osnovne šole bo potekala enkrat na mesec v mladinski sobi Feiglove knjižnice v Gorici. Vodila jo bo Martina Serban, plesalka, psihologinja, ki je diplomirala pri formativ-nem centru Risvegli - Maria Fux v Milanu in v umetnostnem centru za plesno terapijo v Buenos Airesu pri Ma-rii Fux. Prvo srečanje bo brezplačno in bo potekalo danes, 7. oktobra, od 16.30 do 17.30. Ob tej priložnosti bodo udeležencem na voljo vse informacije. V ŠOLI STEINER - WALDORF na Trgu Republike 33 v Borgnanu pri Krminu bo 5. in 7. novembra med 17. in 20. uro »Šola za starše«, ki jo bo vodil norveški pedagog Godi Keller. Mesta so omejena, informacije in vpisovanje do 10. oktobra po tel. 0481-67496 ali educarewaldorf.fvg@gmail.com. V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, bo v petek, 9. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Carlo Vidoni. Trac-ce di esistenza«; na ogled bo do 9. novembra od srede do petka 15.0019.00, ob sobotah in nedeljah 10.0019.00. Informacije po tel. 0481-960816 ali www.galleriaspazzapan.it. V GORICI: v KC Lojze Bratuž bo do 7. oktobra na ogled razstava Andreja Kosiča z naslovom »Trpeča meta-morfoza« med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445, info@center-bratuz.org). RAZSTAVO ROBERTA CANTARUTTI-JA »La mia casa e il fiume« bodo 9. oktobra ob 18. uri predstavile Patri-zia Dughero, Cristina Feresin in Alessandra Santin v galeriji studiofaganel na Drev. XXIV Maggio v Gorici; ob 19.30 bo odprtje v Kinemaxu, v Hiši Filma, na Travniku ob glasbeni spremljavi Sandra Carte; na ogled bo do 31. oktobra; v galeriji studiofaga-nel ob torkih in četrtkih 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sredah, petkih in sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; v Ki-nemaxu ob odprtju kinodvorane. FOTOKLU B SKUPINA75 vabi ob 40-le-tnici delovanja na ogled dveh razstav: »Na placu - Al mercato - In place« v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz v Gorici (do 15. oktobra ob delavnilkih 17.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.30-15.30 in 16.00-19.00) in »17. Fo-tosrečanje« s fotografijami Milenka Pegana, Rafaela Podobnika ter Marie Fine Ingaliso in umetnikov Fotoklu-ba Proportio Divina z Gornje Radgone v goriškem Kulturnem domu (do 16. oktobra ob delavnikih 10.00-13.00 in 16.00-18.00 ter ob predstavah). S Izleti ŽENSKE IZ DOBERDOBA, ki so obiskovale lanski tečaj ročnih del na SKRD Jezero, organizirajo 17. oktobra avtobusni izlet v Vicenzo na sejem pripomočkov za ročna dela. Vpisovanje in informacije pri Magdi Prinčič do 11. oktobra po tel. 347-1243400. KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, članski izlet z avtobusom v Gorenji Tarbij na tradicionalni praznik kostanja »Burnjak«. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 7.00 po običajni poti preko Bazovice do Štivana. Ob 8.45 bo avtobus v Gorici na parkirišču pri Rdeči hiši, ob 9.30 ogled Stare gore, ob 11.30 prihod, nato kosilo, ko-cert v vaški cerkvi in koncert Ansambla »Modrijani«. Ob 18.00 ogled Čedada. Cena izleta je 35 evrov in vključuje prevoz in kosilo. Vpisovanje v uradih zveze v Trstu (tel. 040362941) in Gorici (tel. 0481-82570). Ü3 Obvestila SPDG prireja v nedeljo, 11. oktobra, vsakoletno druženje ob kostanju, pri Štekarju v Števerjanu. Začelo se bo ob 12. uri, zaključilo ob mraku. Dopoldne pohod in kolesarska vožnja (z gorskimi kolesi). DRUŠTVO JADRO iz Ronk prireja na sedežu začetni in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle od oktobra do maja, skupno 50 ur po dve uri tedensko. Organizacijsko srečanje bo v petek, 9. oktobra, ob 20. uri na sedežu društva v Ul. Monte 6 Busi 2. Informacije o tečaju pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem in- RONKE - Volotea Štirikrat na teden v Neapelj Nizkocenovna letalska družba Volotea je napovedala, da bo prihodnje leto povezala ronško letališče z Neapljem. Novo letalsko povezavo bo uvedla 23. marca, letala na relaciji med Ronkami in Neapljem pa bodo letela štirikrat tedensko. Nizkocenovni prevoznik, ki se je na italijanskem tržišču pojavil aprila 2012 in je pred kratkim dosegel rezultat šestih milijonov potnikov v Evropi, napoveduje, da bo letos na svojih evropskih progah naštel predvidoma 2,5 milijonov potnikov. »S prihodnjim letom bomo potnike iz FJK povezali z Neapljem, obenem upamo, da bomo z našimi leti povečali število obiskovalcev v tukajšnji deželi,« so povedali v družbi Volotea. formativnem središču v Tržiču (In-formagiovani). GORIŠKA POKRAJINA je objavila razpis za koriščenje prispevka za sanacijo azbestnih kritin, cevi in talnih oblog. Namenjen je zasebnikom, ki bodo s prispevkom pokrajine lahko krili do 50 odstotkov stroškov; prispevek bo največ znašal 1500 evrov. Prošnje je treba vložiti do 30. oktobra, računa za opravljeno delo pa do 30. novembra; več na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je odprta ob ponedeljkih 10.0013.00, ob torkih in četrtkih 16.1518.45, ob petkih 8.30-10.30. SKRD Jezero skupaj s čipkarsko šolo iz Gorice organizira tečaj klekljanja za otroke in odrasle ob četrtkih med 17. in 20. uro v društvenih prostorih v Doberdobu. Vpisovanje in informacije po tel. 338-2127942 (Katja). UTE - UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE iz Gorice obvešča, da poteka vpisovanje na akademsko leto 2015-16 na sedežu v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih 9.3011.30, 16.00-18.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.30-11.30 in ob sredah 16.00-18.00. Didaktična ponudba zaobjema 97 tečajev na 22 tematskih področjih in je namenjena polnoletnim osebam z vsakršno koli izobrazbo. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. Informacije po tel. 0481-531733 ali go-rica@knjiznica.it. SPDG prireja v telovadnici Kulturnega doma v Gorici rekreacijsko telovadbo ob sredah med 20. in 21. uro. Prvo srečanje bo danes, 7. oktobra; informacije po tel. 349-5552075. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo zaradi vzdrževalnega posega občinska cesta, ki pelje iz Rubij na Vrh, zaprta med 8. in 17. uro od torka, 13. oktobra, do zaključka del. Prehod bo možen samo za vozila avtobusnega podjetja oz. s posebnim dovoljenjem. 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo onkolog Simon Špacapan predaval o rakastih boleznih v četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri v Tumovi dvorani KB centra na Kor-zu Verdi 51 v 3. nadstropju nad knjižnico Damir Feigel v Gorici. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi na slavnostno akademijo ob 60-letnici ustanovitve v petek, 9. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu (Ul. Petronio 4). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na novo Srečanje pod lipami v četrtek, 8. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Predstavili bodo raziskavo »Šola, družina in zunajšolske dejavnosti«, ki jo je pripravilo ZSŠDI v sodelovanju s SLORI-jem. Spregovorili bodo predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, tajnik ZSŠDI Martin Maver in raziskovalka SLORI-ja Norina Bogatec. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo 8. oktobra ob 18. uri goriška zgodovinarka Lucia Pillon predstavila publikacijo »L'esilio dei Bor-boni - Da Parigi a Gorizia« Jeana Paula Bleda. 15. oktobra ob 18. uri bo novinarka Marina Silvestri predstavila knjigo »Zita« Tamare Griesser Pecar. Srečanji bo vodil profesor Georg Meyr; vstop prost. V LOČNIKU bo v občinski dvorani na Trgu San Giorgio danes, 7. oktobra, ob 18. uri informativno srečanje za preprečevanje goljufij in kaznivih dejanj zlasti na škodo starejših ljudi, ki ga organizira goriška pokrajina v sodelovanju s karabinjerji in sindikati upokojencev. ZDRUŽENJE ANDOS iz Gorice prireja v »rožnatem mesecu« boja proti raku na dojkah: 8. oktobra ob 18. uri bo v baru Taverna v Krminu (Ul. Friuli 10) odprtje razstave slikark umetniškega laboratorija Andos, ki ga vodi Rosanna Braida. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: danes, 7. oktobra, ob 19. uri v prostorih Caffe Gallus bo predkon-certni pogovor s skladateljem Lojzetom Lebičem; 10. oktobra ob 20.15 koncert Orkestra Slovenske filharmonije; informacije po tel. 0038653354013. VZPI VRH IN KD DANICA prirejata večera z naslovom »Spomini na vojno« v centru Danica na Vrhu: 22. oktobra bo domačin Virgilj Černic spregovoril o tem, kako je kot otrok doživljal fašistično oblast in o času, ki ga je preživel v partizanih. 5. novembra bosta o prvi svetovni vojni predavala Mario Mantini in David Erik Pipan, ki bosta osvetlila predvsem dogodke, ki so vezani na frontno linijo, ki je tekla skozi Vrh in ki so prizadeli domače prebivalstvo. Večera se bosta zaključila z družabnostjo. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 7. oktobra, ob 17. uri Claudio Maffei predstavil svojo knjigo »Il futuro non si prevede, lo si inventa«. Mali oglasi OTROŠKO SOBO, zložljivo, odlično ohranjeno, 260 cm x 260 cm, komplet s posteljo in vzmetnico, oddam za simbolično ceno; tel. 331-7059216. Pogrebi DANES V SOVODNJAH: 14.00, Marija (Marinka) Batič por. Tommasi (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V MARIANU: 10.30, Lidia Leon por. Zoff (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER: 14.00, Silvana Cristin por. Baldas (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Casseglianu in na pokopališču. Draga Marinka, ohranili te bomo v trajnem spominu, hvala ti za vse. Družini iskreno sožalje Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba Ob težki izgubi drage mame Marinke izrekamo predsedniku Štefanu in svojcem iskreno sožalje Društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj Zbogom Marinka! Svojcem iskreno sožalje cerkveni zbor in PD Vrh Sv. Mihaela 1 6 Sreda, 7. oktobra 2015_MNENJA, RUBRIKE / O NAŠEM TRENUTKU V mreži sveta pričakujoč pajka Ace Mermolja_ Naslov članka je abstrakten, uvod se bo lotil teme iz daljnega obrobja in se nato spustil v jedro problema (tako se piše slabe komentarje). Nekoč je bil novinarski poklic enostavnejši. Ločevali smo kroniko od komentarja, vendar je bila osnova pisanja novica, skratka, neko dejstvo. Nanj si nato lahko gledal različno in imel o dogodku različna mnenja. Dogodki so bili pretežno "domači" tako v smislu prostora kot svetovne dinamike. Nesreča se je pripetila na Greti, v Rimu je bila KPI v opoziciji, na svetovni ravni sta si bili nasprotni velesili: ZDA in SZ. Vmes je bila Jugoslavija, za katero smo na Primorskem navijali. Tudi ostali časopisi so bili razpoznavno usmerjeni in je bralec vedel, kje je že pred kioskom. Bilo je lepo in predvidljivo. Danes obstajata še vedno komentar in kronika, novica pa je v mreži sveta, ki jo s težavo preverjaš in še težje razvozlavaš (tako novico kot mrežo). Nesreča na Greti se je pripetila, ker je imel avto gume z defektom, ki so ga povzročili v Taiwa-nu zato, da bi spoštovali produkcijsko ceno, ki jo je določil evropski proizvajalec itd. Novinar preprosto ne razume labirinta, ki naj bi ga razložil bralcu. Odpove torej osnova: poznavanje resnice dogodka. Medijski operaterji si zato lep del resničnosti preprosto izmislimo, ali si ga predstavljamo oz. pomešamo kroniko z osebnim mnenjem ali celo občutjem. Minulo poletje smo preživeli sredi neviht, čeprav je bilo naše Jadransko morje mirno. Izgubili pa smo vsak občutek za mero. Vsakič se je zdelo, da nas bo zdajci v mreži ubil pošastni pajek. Begunci so se zazdeli tatrske horde, ki so opustošile omikan svet. Vzroke za tako množični prihod beguncev na evropska tla pa si na različne načine razlagajo čisto na vrhu velesil, kot so ZDA, Rusija, Kitajska, Berlin , Pariz itd. Teroristi in Isis so nasprotniki, nekaj slabega, vendar govorijo "naši" državniki zelo različne jezike, da nam ni jasno, kako mislijo ukrepati zato, da bi zaustavili vojne v Severni Afriki in v Aziji. Kdo ve, če sami vedo, kako, saj so ljudje kot mi. Prav tako so ljudje kot mi begunci. Morda je naš avto na Greti izbil Sirca... Novinarji pa tol-čemo in tolčemo po tipkovnicah računalnikov... Zazdelo se je, da bo mala Grčija sesula svet. Je bil strupeni pajek pošast iz Peloponeza? Nekateri so pravilno dvomili, a vendar, zdelo se je nekaj hudega. Nato se je pajek zaz-del nekaj manjšega, ko se je najavila kitajska kriza in so svetovne borze pričele padati kot pijanci v jarke. Nekaj je bilo razumljivega in nekaj ali večina ne. Med raznimi peripetijami smo končno odkrili, da tudi Nemci sleparijo in ne le Italijani in Grki. Mislim na škandal s volkswagnovimi golfi. Morda ima tudi kak bralec golfa ali soroden avto, ki ima vgrajen računalniški sistem, ki ob potrebi spremeni stvarno vrednost škodljivih plinov dizelskega motorja... Škandal je počil nenadno. Povprečno nadarjeni vozniki avtomobilov vemo, da niso vse obljube zapisane na papirju resnične. Avto pije več, kot je zapisano. Manj je hiter, manj soliden itd. No, kljub temu so sodobni avtomobili zanesljivejši, varnejši, udobnejši in "čistejši", kot so bili avtomobili nekoč, a to je druga zgodba. Govor je o prevarah. Je bila afera Volkswagen le sad sleparije? Kdo je vedel za zavajalski sistem? Od kdaj? Ne gre tu morda za gospodarsko vojno med ZDA in Nemčijo, saj so v Ameriki dizelski motorji manj priljubljeni? So morda na vzletišču proti množičnemu trgu hibridni ali električni avtomobili? Naštevam neznanke sredi pajčevine. Številne medijske debate ne pomagajo pri razmotavanju klobčiča. Naslov z mrežo sveta in pajkom, ki čaka, postaja konkretnejši. Neznanost neznank, nezanesljivost novic, nemožnost predvidevati karkoli sproža dodatne nepredvidljive pojave. Samo pisanje me vodi po kvadrih neskončne šahovnice. Kako reagiramo na skrivnosti mreže? Ena izmed reakciji je zapiranje vase, zaklepanje vrat in upanje, da se lahko ponovno vrnemo v neke varne tople grede, magari v stare etnične in nacionalne kletke. Volitve v Kataloniji so ponovno dokazale, kako lahko sredi svetovnega kaosa ljudi premami etnični klic. Nič nimam proti etnijam in manjšinam, saj sem sam manjšinec, ne vidim pa možnosti, da bi se lahko ubranili pred kopičenjem svetovnega dogajanja z zabijanjem mrež na domačem vrtu in s sanjarjenjem o neki avtonomiji, ki nas bo preprosto odklopila od mreže sveta in nas pustila živeti v miru in v starem redu. Tako je sanjal Don Kihot in tako sanjarijo mnogi zbeganci, ki se pripenjajo na barčice etnocentriz-mov, lokalizmov, nacionalizmov itd. Slednjih je mnogo in so vedno bolj jezni in glasni. Je pa tudi to ena možna varianta obrambe pred nevidnim pajkom, ki lahko bliskovito udari in ubije. Članek sem pričel z odstavkom, ki se tiče novinarskega poklica in torej informacije. Sledilo je nekaj primerov, ki dokazujejo, kako se nam globalizacija kaže s premnogimi, bliskovitimi in dalekosežnimi dogodki, dejanji, novicami ter zaključil z ugotovitvijo, da se ljudje branimo pred nevarnim in predvidljivim na različne načine: predvsem z zapiranjem v svoje male vrtičke z ograji-cami, ki nikakor ne zdržijo silo bika ali pa preprečijo tiho lezenje pajka. Priznavam krizo poklica in to, da so zmedeni in kratkovidni tako politiki, ki "ukažejo" kot novinarji, ki s svojimi informacijami pogojujejo mnenja in čustva milijonov in milijonov ljudi. Filozof bo lahko pametnejši od novinarja, vendar ne bo njegovo razmotrivanje segalo tako daleč, kot sega novica ali njena interpretacija novinarja, ki preko televizije, časopisov in interneta dosega ogromne množice. Seveda ni vsega kriv novinar. Pajkova mreža pa potrebuje informacijo in interpretacijo, čeprav se ji izmika. Nekoč so izvedeli, da prihajajo Turki, ko je ranjen mož pridir-jal iz sosednje vasi in sprožil alarm. Danes izvemo vse takoj in hitro. Za nevarnost Turkov vemo, še preden so sedli na konje in se pognali proti krščanski Evropi. Realna praznina pa se ustvarja pri interpretaciji tolikih dogodkov, pri informaciji in še najbolj pri sposobnosti, da mnoge dogodke vsaj približno povezujemo na racionalen in ne le na emotiven način. Brez teh sposobnosti smo ra-zoroženi in plen tistih proglasov, ki vso globalno gmoto poenostavljajo z lažmi in z vraževerstvom. Na koncu zmede in kvanta nas bo pajek res pičil... JEZIK NA OBROBJU Večkrat sem že omenila, da morajo vsi, ki pišejo za javnost, skrbno oblikovati stavke, tudi kadar zapisujejo odgovore intervjuvancev. Isto velja, kadar samo povzamejo izjave pomembnih ljudi, politikov, ministrov ali gospodarstvenikov. Že skoraj štirideset let je minilo, kar sem v Luksemburgu, kjer smo bili profesorji in študentje gostje Evropskega parlamenta, na okrogli mizi izvedela, da takoj odpustijo prevajalca, ki s svojim netočnim prevodom »osramoti« parlamentarca. Zato so prevajalci in tolmači več ur dnevno presedeli v knjižnici, da so bili na tekočem o vsem, o čemer bodo razpravljali na zasedanju. Ko pomemben človek spontano in brez pripravljenega govora nastopi pred novinarji, njegovi stavki niso vedno na dostojni višini. Slovenci na splošno nismo odlični govorniki, zato morajo poročevalci zelo paziti, kako pišejo. Pri nas pa je izšel v dnevniku glede jezika popolnoma nesprejemljiv članek o begunski krizi v Sloveniji in o pripravah na drugi val migrantov, napisan na podlagi izjav predsednika B. Pahorja, slovenske notranje ministrice in sekretarja na notranjem ministrstvu. Že v naslovu poročila je težka napaka, zapisano je namreč: Slovenija se pripravlja na drugi val migrantov. Pisati bi moralo: Slovenija se pripravlja na drugi (nov) val... ali pa ... se pripravlja na val novih migrantov. Če ne bi prepogosto brala stavkov z napačnim besednim redom, bi mislila, da je napako zagrešil tiskarski škrat, tako pa... Brala sem tudi, da »so nadaljevali s postopki nabave konzerv prehrane...« Prehrane ne moremo konzervirati, ker ta beseda zaobjema vse, kar je potrebno za človekovo preživetje, lahko je dietetična, uravnotežena, lahko govorimo o stroških za prehrano. Konzerviramo pa lahko posamezna živila, to so razne stvari, ki se uporabljajo za prehrano ljudi. Kar dve napaki sta v stavku »Govora je bilo o zapori meje s Hrvaško, kar da Madžarska že počne... « Rodil-nik govora lahko uporabimo za zanikanje, torej govora ni bilo. Kadar pa o čem govorimo, moramo reči: »govor je bil o zapori...« Neustrezen je tudi glagol početi, ker je Madžarska mejo s Hrvaško že zaprla in pri tem tudi vztraja, gre za trajanje postopka ali stanja, zato moramo reči, da Madžarska to že počenja. Popraviti moramo tudi sta- vek:»Oblikovalo se bo skupne preiskovalne skupine proti organizatorjem nezakonitega prehajanja meje.« Ker se nič ne oblikuje samo od sebe, moramo reči, da bosta (Slovenija in Madžarska) oblikovali skupne preiskovalne skupine. Pa še: »Usklajena politika mora pokazati, kako je mogoče stisko ljudi rešiti tako, da na drugi strani ne nagrmadi neke skrbi, dvome, celo načne zaupanje naših državljank in državljanov v ravnanje oblasti«? V nikalnem stavku moramo uporabiti rodilnik, stiske pa ne moremo rešiti v kratkem času, ampak jo rešujemo, dokler je ne rešimo / Reševati jo moramo tako, da se pri nas ne bodo porajale skrbi in dvomi, ki bi celo načeli zaupanje naših ljudi v domačo oblast. Naštela sem nekaj najbolj tipičnih napak, ki jih v članku ne bi smelo biti. Lelja Rehar Sancin BOVEC - Obnovitvena dela na žičnicah Na obronkih Kanina morda v - • - v •• ze to zimo spet smučarji BOVEC - Zupan Občine Bovec Valter Mlekuž je včeraj v prostorih gospodarskega ministrstva podpisal pogodbo o sofinanciranju projekta sanacije žičniških naprav na smučišču Kanin v vrednosti 5,9 milijona evrov, od tega bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 3,8 milijona evrov v okviru izvajanja kohezijske politike 2007-2013.29. Septembra je bila na dopisni seji slovenske vlade potrjena prerazporeditev sredstev na projekt sanacije žičniških naprav na smučišču Kanin, zato je v ponedeljek pogodbo o sofinanciranju v imenu ministrstva za gospodarstvo podpisal minister Zdravko Počivalšek, sedaj pa v imenu Občine Bovec še župan Valter Mlekuž. S podpisom pogodbe je omogočeno nemoteno nadaljnje izvajanje vseh načrtovanih del ter njihovo plačilo izvajalcem in podizvajalcem, kot predvideva pogodba, ki pa je tudi osnova za podpis pogodbe med izbranim izvajalcem del na smučišču Kanin, družbo Dr. Duhovnik in nomini-ranim podizvajalcem oziroma dobaviteljem žičniške opreme, francosko družbo Poma. Dela se na kaninskem smu- čišču že izvajajo, po napovedih Jožeta Duhovnika pa naj bi letošnjo zimo lahko ponovno smučali tudi na Kaninu. Smučišče na Kaninu je zaprto vse od nesreče kabin-ske žičnice v začetku leta 2013, zaradi katere je šla v stečaj tudi družba ATC Kanin. Zaprtje smučišča je bil hud udarec za bovški turizem, zaradi vse manjšega števila gostov so vrata zaprli vsi tamkajšnji večji hoteli. Po neuspešni prodaji žičnic v stečaju ATC Kanin je lastništvo nad napravami po dogovoru z upnikoma, družbama Hit in Heta, prevzela bovška občina, po prenosu lastništva pa je ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo občini za financiranje sanacije žičniških naprav namenilo 5,7 milijona evrov. Glavnina investicije bo šla v zamenjavo dotrajanih strojnih elementov na žičniških napravah. Ključna bo obnova kabinske žičnice, sledila bo povezava z Italijo in ureditev ostalih žičniških naprav, restavracijo pa bodo zaenkrat uredili le v delu, ki je potreben za normalno obratovanje smučišča. (STA) pisma uredništvu Neprimerna razdelitev brošuric po šolah Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza je na seji pokrajinskega odbora v sredo, 30. septembra, med drugim razpravljala o pobudi Pokrajine Videm oziroma o brošuricah, ki predstavljajo tri jezikovne manjšinske skupnosti, ki živijo na pokrajinskem ozemlju, in o nevključitvi Rezije in drugih občin, ki sodijo sicer med tistih osemnajst v videmski pokrajini, kjer se izvajajo zaščitni zakoni za slovensko manjšino. Rezija je namreč skupaj z drugimi občinami z obmejnega pasu vključena v območje, kjer je slovenska manjšina tradicionalno prisotna in kjer se izvajajo zakoni za njeno zaščito. Odkar so začeli veljati, so ti zakoni Občini Rezija, šoli in kulturnim društvom na tem ozemlju doprinesli razne koristi, tudi gospodarske. V tem smislu se nam zdi, kljub upoštevanju specifičnosti doline Rezije, njena nevključitev nerazumljiva. Zato menimo, da je razdelitev teh brošuric po šolah iz vzgojnega vidika povsem neprimerna, saj se z njimi mladim dajejo napačni in nepopolni po- datki o jezikovnih manjšinah v vi-demski pokrajini. SKGZ za Videmsko pokrajino Furlanič, statut in slovenščina Predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič se je javno odzval na glasovanje o statutu medobčinske zveze, pri čemer je znova pozabil na svojo vlogo »super partes«. Mestna skupščina je odobrila ustanovni akt in statut, ki je sad plodnega dela župana Roberta Cosolinija. Oba dokumenta sta žela odobravanje Demokratske stranke, kot tudi Igorja Švaba iz Slovenske skupnosti. Pri tem ni šlo za presojanje dela občinskega odbornika Paola Panontina. Opozorilo predsednika Furlaniča glede odsotnosti slovenskega jezika pri oblikovanju sklepa vodi le k pogrevanju polemike med prebivalci italijanskega in slovenskega jezika, po kateri nihče, ki se ponaša z zdravo pametjo, ne čuti potrebe. Sam generalni tajnik Občine se je jasno opredelil, da statut Občine Trst ne določa vložitve sklepov v jeziku, ki ni italijanščina. Torej, če je res, da je lahko vsak občinski svetnik imel dostop do kopije statuta v slovenščini, ni bilo mogo- če v občinskem svetu predložiti sklepa tudi v slovenskem jeziku. Deželni zakon, ki uvaja medobčinske zveze, omogoča boljše upravljanje odnosov med sosednjimi občinami in tudi sodelovanje med njimi, s ciljem boljših storitev za občane ob omejevanju stroškov. Zakon stremi po uskladitvi skupnih izkušenj, dobrih praks ter ne nazadnje tudi različnih zgodovin in kulturnih ter jezikovnih tradicij. V bistvu gre za spodbudo občinam, ki so si med sabo različne tudi po velikosti in številu prebivalstva, da sodelujejo. To je izziv za prihodnost, ki zahteva pogum in politika mora biti, vsako toliko, tudi pogumna. Marco Toncelli, vodja Demokratske stranke v tržaškem občinskem svetu, Aureo Muzzi namestnik vodje DS in Giovanni Barbo (DS), predsednik prve občinske komisije. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E JADRANJE - Jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti nista odpotovala v Izrael Zaradi poškodbe brez svetovnega prvenstva Nesreča nikoli ne počiva. Sanje pa se niso povsem razblinile. Olimpijske igre še niso šle po vodi. Jadralca Čupe, 24-let-na Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta ne bosta odpotovala na svetovno člansko prvenstvo v razredu 470, ki se bo v ponedeljek začelo v Haifi v Izraelu. Krmar Sivitz Košuta si je namreč 9. avgusta zlomil gleženj (medialni maleol). »Po skoraj dveh mesecih se mi kost še ni zacelila. Poskusili smo raznovrstne terapije. Žal niso bile uspešne,« je bil še včeraj zelo potrt Simon, ki si je gleženj poškodoval po zdrsu in padcu. »Trenutno še hodim s pomočjo bergel. Za popolno ozdravitev bo potrebno še nekaj časa. Medtem bom tudi nadaljeval s fizioterapijo. Zaradi nesrečnega padca sva se morala z Jašem odreči nastopu na svetovnem prvenstvu, čeprav sva jadrnico vseeno natovorila na barko in naprej v Haifo.« Letošnje svetovno prvenstvo v Izrael je namreč pomembno, saj je leto 2015 pre-dolimpijsko. V Haifi bodo namreč podelili še šest kvot za nastop na olimpijske igre prihodnje leto v brazilskem Riu de Janie-ru. Prvih trinajst olimpijskih kvot so podelili na lanskem svetovnem prvenstvu v Santanderju v Španiji. »Azzurra« Čupe sta na lanskem SP dosegla najboljši uvrstitev doslej med člani. Bila sta skupno 19.. Od olimpijske kvote, ki jima sama po sebi še ne bi zagotovila nastopa na OI (zadnjo besedo ima državna jadralna zveza), ju je ločilo le 12 točk. Prvih trinajst kvot so si lani zagotovile naslednje države: Avstralija, Hrvaška, Grčija, Velika Britanija, Japonska, Zda, Francija, Rusija, Španija, Nova Zelandija, Avstrija, Švedska in Švica. Prihodnji teden bosta skušala Italijo kvalificirati na olimpijske igre le dve posadki: Matteo Capurro in Matteo Puppo ter Emanuele Savoini in Enzio Savoini. V Člana italijanske jadralne reprezentance in sesljanske Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti Haifi ne bosta nastopila niti stara mačka Zandona ter Trani, ki sta že nastopila na olimpijskih igrah. Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta ima še kako možnost. »Čeprav minimalno,« je podčrtal flokist Jaš Farneti, ki bo v nedeljo nastopil na tržaški Barcolani (na jadrnici Cattivik v razredu ufo). »Možnosti sta pravzaprav dve. Sistem kvot je zelo kompliciran. Prvič: upati moramo, da ena od italijanskih posadk osvoji kvoto v Hai-fi, ampak se hkrati ne uvrsti med prvih petnajst na lestvici. Če bi bilo tako, bi se za mesto na olimpijskih igrah (vsaka država bo v Rio prijavila le eno posadko), borili na evropskem prvenstvu v španski Palmi de Mallorci, ki bo prihodnje leto marca. Ja- Sreda, 7. oktobra 2015 1 7 APrimorski ~ dnevnik V Kopru Slovenija - Italija KOPER - Jutri ob 18.30 bo na koprski Bo-nifiki kvalifikacijska tekma za nogometno evropsko prvenstvo under 21 med Slovenijo in Italijo. Vstop bo brezplačen. Vesoljska terapija za Riberyja MÜNCHEN - Francoski nogometaš Franck Ribery se je za pomoč pri okrevanju po poškodbi odpravil v vesolje. Ne povsem dobesedno, a kot pomoč pri rehabilitaciji so v njegovem klubu, münc-henskem Bayernu, preizkusili tudi napravo, ki jo je za svoje astronavte razvila ameriška vesoljska agencija Nasa. Gre za tekaško napravo v breztežnost-nem prostoru, ki jo Nasa uporablja pri treningu astronavtov in ki naj bi Francozu pomagala pri hitrejšem okrevanju pri poškodbi. Depresivni nogometaši LONDON - Mednarodni sindikat poklicnih nogometašev (FIFPro) je objavil študijo, ki pravi, da tretjina nogometašev trpi za depresijo in anksioznostjo. Določen odstotek nogometašev ima težave tudi z motnjami spanca in alkoholom. Venus Williams že izpadla PEKING - Venus Williams, se je morala posloviti že po uvodnem dvoboju na teniškem turnirju WTA v Pekingu z nagradnim skladom 4,72 milijona ameriških dolarjev. V 2. krogu jo je v dveh nizih s 7:6 (3), 6:2 izločila Srbkinja Ana Ivanovic. dralna zveza bi se namreč na koncu najbrž odločila za tisto posadko, ki bi bila pred olimpijskimi igrami v najboljši formi.« Kaj pa druga varianta? »Če bi prihodnji teden v Izraelu ostali brez olimpijske kvote, bi se zanjo lahko vse italijanske posadke potegovale na evropskem prvenstvu v Palmi de Mallorci. Tam bo svetovna jadralna zveza podelila še zadnjo kvoto za zadnjo evropsko državo. Upati moramo, da si v Haifi izbori kvoto čim več evropskih držav, tako da bi bila konkurenca v Palmi manjša.« Skratka: Jaš in Simon še nista vrgla puške v koruzo! Jan Grgič DZP doo-PRAE srl 2015 ©Vse pravice pridržane ŠPORTNA GIMNASTIKA - 38-letni Mitja Petkovšek Konec sijajne kariere Osvojil dva naslova svetovnega in štiri naslove evropskega prvaka na bradlji - Zaklete olimpijske igre LJUBLJANA - Mitja Petkovšek, eden najuspešnejših slovenskih telovadcev in športnikov v samostojni Sloveniji, je zaradi težav s hrbtom, te ima sicer že dlje časa, končal uspešno kariero, v kateri je osvojil dva naslova svetovnega in štiri naslove evropskega prvaka na bradlji. Osvojil je praktično vse, le olimpijsko odličje me je v dveh poskusih spolzelo iz rok. 38-letni Petkovšek je prvič nase resno opozoril leta 1997, ko je na univerzijadi na Siciliji leta 1997 osvojil bron. Istega leta je na svetovnem prvenstvu v Lozani osvojil peto mesto, že naslednje leto pa je najprej prvič v karieri stopil na tretjo stopničko zmagovalnega odra na svetovnem pokalu v Vancouvru, v Zurichu je premierno zmagal. Leta 1998 je osvojil še prvo odličje na velikih tekmovanjih, na evropskem prvenstvu v St. Peterburgu je bil srebrn. »Še vedno bom cele dneve v dvorani, da ne boste mislili, da ne bom. Ne morem brez dvorane, to je moja ljubezen, veselje, jaz moram it 'napumpat' mišice, narediti svoje za moč, da se dobro počutim. In vsakomur to svetujem. Ko prideš iz telovadnice, to si tako optimističen, taka pozitivna energija vlada, da tudi, če imaš težave in si utrujen, prideš iz telovadnice svež in spočit, tudi v glavi,« je včeraj ob koncu svoje športne poti v šišenski dvorani GIB dejal Petkovšek. Njegova športna pot je šla le še navzgor. Leta 1999 je izpolnil olimpijsko normo za igre v Sydneyju 2000, v olimpijskem letu pa odlično nastopal - bil je evropski prvak in dvakrat zmagal na tekmi za svetovni pokal - v Avstraliji pa se mu je nastop ponesrečil in končal je daleč od najboljših. Dve leti kasneje je tako na evropskem kot na svetovnem prvenstvu osvojil drugo mesto, leta 2005 pa je v Melbournu prvič postal najboljši na svetu. Tri zmage v svetovnem pokalu, bron z EP in zlato s sredozemskih iger so mu prinesli naziv športnik leta, tudi leto 2006 pa je bilo zanj izjemno. Popuščal ni niti sezono kasneje, ko je v petkrat slavil v svetovnem pokalu, postal je še evropski in svetovni prvak in si priboril vozovnico za OI v Pekingu, kjer je veljal za glavnega favorita za zlato. Toda OI so zanj ostale zaklete. Osvojil je »le« peto mesto, v letu 2008 pa je postal evropski prvak. Ljubljančan je imel v vitrinah vse, kar se je osvojiti dalo, manjkalo mu je le olimpijsko odličje. Tega si je tako želel, da kljub težavam s hrbtom v zadnjih sezonah ni želel odnehati. Že se je zdelo, da je težave odpravil, in bo na letošnjem SP v Glasgowu še zadnjič poizkusil uloviti olimpijsko normo, vendar se je 38-letnik moral vdati. Znova so se pojavile bolečine v hrbtu, tokrat so bile te prehude, da bi Petkovšek še lahko vztrajal. »Konec je sicer nenaden, tako je videti, čeprav moram reči, da je bilo od zadnjih težav pred šestimi leti s hrbtom vedno vprašanje, če se bom lahko vrnil. A zadnje leto je bilo božansko, napredoval sem, še pred mesecem dni sem letel po bradlji kot mladostnik. Potem pa se je pred mesecem dni, eno sredo je bilo, ko sem sestopil z bradlje, zgodilo. Delal sem fantastične toče, medenica se mi je kar sama obračala, pol pa sem sestopil in videl, da je nekaj narobe z medenico. Imel sem težave z oblačenjem in zdaj imam to že en mesec, tako da sem spoznal, da mi telo ne omogoča več priprave na SP, kar je bil moj zadnji motiv in vlak za vrnitev v vrhunsko gimnastiko,« je ob slovesu še dejal Petkovšek. Ob Leonu Štuklju, Miru Cerarju in Aljažu Peganu najboljši slovenski telovadec vseh časov se tako poslavlja od kariere aktivnega športnika. Naslov svetovnega prvaka je osvojil v Melbour-nu leta 2005 in v Stuttgartu 2007, evropski prvak pa je bil v Brem-nu 2000, Volosu 2006, Amsterdamu 2007 in Lozani 2008, zadnjič pa je na velikih tekmovanjih na odru za zmagovalce stal leta 2012, ko je v Montepellierju na EP osvojil bron. (STA) HOKEJ NA LEDU - Severnoameriška NHL Začetek v znamenju policijskih preiskav V noči s srede na četrtek se bo onstran Atlantika začela nova sezona severnoameriške hokejske lige NHL. Slovenija bo znova imela le enega predstavnika, v dresu ekipe Los Angeles Kings bo Anže Kopitar (na fotografiji zgoraj) skupaj s soigralci po spodrsljaju v minuli sezoni poskusil znova priti v končnico in se boriti za Stanleyjev pokal. Nova sezona se bo začela s tekmo med branilci naslova Chicago Blackhawks in New York Rangers, prvi dan pa se bodo pomerili še Toronto Maple Leafs in Montreal Canadiens, Calgary Flames in Vancouver Canucks ter Kopitarjev Los Angeles, ki bo gostil San Jose Sharks. V zadnjih letih sta ligo pokorila Chicago in Los Angeles, ki sta osvojila zadnje štiri Stanleyjeve pokale. Kot kaže, pa uspeh zahteva svojo ceno, v obeh klubih so imeli policijske preiskave. Pri kraljih sta za z drogo povezane incidente poskrbela Jarret Stoll in Mike Richards. Pri Chicagu zvezdnik Patrick Kane ostaja v preiskavi zaradi spolnega napada. Če se bo to vleklo, bi kaj lahko motilo sezono prvakov iz let 2013 in 2015. Je pa na spremembe v Chicagu vplivala že omejitev plač (salary cap bo sicer letos višji - 73 milijonov dolarjev), saj sta morala oditi dva izmed ključnih igralcev Brandon Saad in Johnny Oduya. Chicago, Anaheim in Los Angeles so sicer med tistimi, ki jih poznavalci in stavnice uvrščajo med glavne favorite za naslov prvaka. Na stavnicah najbolje kotira prav branilec naslova Chicago, sledijo mu Anaheim, New York Rangers in finalist iz prejšnje sezone Tampa Bay Lightning, ki ga v napadu vodita Steven Stamkos in Tyler Johnson, po mnenju strokovnjakov pa ima nasploh eno najbolj uravnoteženih ekip v ligi. Los Angeles, ki je po odhodih Stolla, Richardsa in Vojnova med drugimi pripeljal Milana Lucica iz Bostona, vratarja Jho-nasa Enrotha iz Dallasa in Christiana Ehrhoffa iz Pittsburgha, je na devetem mestu med kandidati za naslov prvaka. Čeprav naj Toronto ne bi igral pomembne vloge v sezoni 2015/16, pa je prav tako dvignil veliko zanimanja. Edino hokejsko moštvo, ki je na Forbesovi lestvici 50 najvrednejših klubov, je pripeljalo trenerja Mika Babcocka (za osem let bo dobil 50 milijonov dolarjev, kar je največja plača trenerja v zgodovini NHL), ki v desetletju pri Detroitu niti enkrat ni izpustil končnice. Med pravili bo največja sprememba igranje podaljška le s tremi igralci proti trem v polju, s čimer si želijo zmanjšati število tekem, odločenih šele po kazenskih strelih. (STA) 18 Sreda, 7. oktobra 2015 ŠPORT / ESTETSKI ŠPORTI - Načelnica komisije ZSŠDI Petra Križmančič Tekmovalnost, vse večja konkurenca in (običajne) težave Profesorico športne vzgoje in vzgojiteljico v Dijaškem domu v Trstu Petro Križmančič istovetimo z navijaštvom oziroma cheerleadingom. Petra pooseblja klub Cheerdance Millenium. Ali so estetski športi prav tako priljubljeni kot tradicionalni? »Tradicionalne športne panoge kot so nogomet, košarka in odbojka so še vedno tudi pri nas najbolj priljubljene. Moram pa povedati, da so tudi tako imenovani estetski športi v vzponu. Vedno več je zanimanja in vedno več otrok se preizkuša v športnih disciplinah kot so navijaštvo, ritmična gimnastika, umetnostno kotalka-nje in podobno,« je pred nedeljskim 3. festivalom estetskih športov, ki bo v nedeljo na stadionu 1. maja v Trstu, dejala na-čelnica komisije estetskih športov pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) Petra Križmančič, ki je bila tudi med ustanoviteljicami društva Cheerdance Millenium. Vi ste pravzaprav bili med pionirji navijaštva (cheerleading), ki ima korenine v Združenih državah Amerike. Dejansko smo se to športni disciplino začeli ukvarjati med prvimi v Italiji. Drugi tako imenovani estetki športi imajo daljšo tradicijo: umetnostno kotalkanje in ritmična gimnastika sta pri nas trdno zakoreninjena. Na Tržaškem pri Boru in Poletu, na Goriškem pa pri Vipavi. Telovadno tradicijo ima tudi goriški Dom. Kako in kdaj je prišlo do ideje, da bi organizirali festival estetskih športov? Prvič smo festival organizirali pred tremi leti na openskem Pikelcu. Lani je bila na vrsti Gorica (telovadnica Olympie). Letos smo se odločili za Stadion 1. maja. Izmenično izmenjujemo tržaško in goriško pokrajino. Idejo smo zasnovali še pred petimi leti. Konkretizirali pa smo jo, ko smo pri ZSŠDI ustanovili komisijo za estetske športe. Glavni pokrovitelj našega festivala, ki je namenjen predvsem promociji in predstavitvi naših klubov, je ZSŠDI. S plesom se rekreativno ukvarjajo tudi številna kulturna društva. Kateri so kriteriji, ki ste jih sprejeli, ko ste zasnovali festival? Bili smo strogi. Odločili smo se le za društva, ki tekmujejo in so vpisana v posamične zveze. S tem smo festivalu dali bolj resen, skoraj tekmovalni pečat. Koliko otrok bo v nedeljo nastopilo na Stadionu 1. maja? Okrog 100. Koliko šteje pa celotno gibanje zamejskih estetskih športov? Nekje med 300 in 350 tekmovalk in tekmovalcev. Ni malo. Zaradi tega smo pred leti občutili potrebo, da bi pri ZSŠDI imeli samostojno komisijo. Kakšen pa je vaš odnos do dru-štvev, ki gojijo tradicionalne ekipne panoge? Dober. Nismo jim v konkurenci. Mi pač ponujamo drugačen tip vadbe. V glavnem je to motorika, ki je pomembna za vsakega posameznika. Po 12. ali 13. leti starosti pa se otrok lahko sam odloči, ali bo nadaljeval z nami ali pa se bo odločil za kak drug šport. V našem malem pa se soočamo z drugo konkurenco. Kulturna društva ponujajo rekreativne plesne tečaje, kar je zelo mamljivo za številne otroke. Nekaterim namreč niso po godu tekmovalnost in trije treningi tedensko. Raje vadijo enkrat ali dvakrat tedensko in ne tekmujejo. Veliko je tudi italijanskih klubov. Sodeč po zadnji raziskavi ZSŠDI se številni otroci slovenskih šol odločajo tudi za italijanske klube. Ali je tudi pri vas tako? Na Tržaškem in Goriškem je kar nekaj klubov, ki ponuja različne športne discipline. Mi nismo izjema. Veliko staršev se namreč odloča za društvo, ki je zraven doma. To je splošni trend, saj imamo vse manj časa in smo prezaposleni. Ali imate še druge načrte za prihodnost? V predalu imamo načrt, da bi društva, ki se ukvarjajo z estetskimi športi, odšla skupaj na priprave. Morda bi skupaj vadili gimnastiko, motoriko in tudi balet. Med nas smo sprejeli še ŠZ Dom, ki se je začel ukvarjati z navijaštvom. (jng) Kotalkarji goriške Vipave na lanskem festivalu v Gorici. Na fotografiji zgoraj Petra Križmančič bumbaca V ORGANIZACIJI ZSŠDI - V nedeljo Čar 3. festivala estetskih športov Lahko izmerimo lepoto? Če je lepota v očeh tistega, ki gleda, če je lepo to, kar je nekomu všeč, če je lepota relativna, je lahko neka lepota hitrejša od druge, je lahko lepota močnejša od druge lepote, lahko neka lepota naredi več točk kot druga? To lahko sami preverite v nedeljo, 11. oktobra, ko bo na Stadionu 1. maja v TRstu v organizaciji ZSŠDI in ŠZ Bor na sporedu 3. festival estetskih športov. V veliki dvorani Bojana Pavletiča bodo nastopile gojenke in gojenci gimnastičnega odseka ŠZ Bor, ŠD Polet, AŠD Cheerdance Millenium, AKŠD VIPAVA in AŠZ Olympia, da gledalcem predstavijo čar športov, ki temeljijo na estetsko prijetnem prikazovanju športnih vrlin in očesu všečnem izvajanju tehničnih elementov. Z začetkom ob 16.00 bodo ritmičarke, plesalke, gimnastičarji in kotalkarji prikazali, kako lahko šport udejanjimo v estetsko skladni celoti, ki jo na tekmovanjih sodniki ocenjujejo na podlagi različnih parametrov, ki jih ne moremo izmeriti v centimetrih ali zadetkih. Komisijo za estetske športe so pri ZSŠDI ustanovili pred tremi leti, od takrat je načelnica komisije Petra Križmančič, ki izvedbo tretjega festivala estetskih športov ocenjuje pozitivno. »Ta festival je trenutek, ko se 'manj' popularne športne panoge v naši zamejski športni stvarnosti skupaj predstavijo širši javnosti ob podpori Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Naša društva predstavljajo v športu specifiko neizmerljivega rezultata, ki temelji na subjektivni presoji sodnikov,« pravi Križmančičeva, ki vidi delovanje komisije in vsakoletno festivalsko druženje kot izziv za napredovanje društev in oporo za krepitev samozavesti trenerjev in telovadcev teh športov, ki spadajo med »estetske«. (vo) KARATE - Shinkai Karate Club na Trofeji Topolino v Monzi mm • • V •• ^ • VI • Na najvišji stopnički V svoji kategoriji je zmagala Mija Ukmar - Patrick Zidarič četrti Prejšnji konec tedna so karateisti Shinkai Karate Club na državni Trofeji Topolino v Monzi prinesli domov prvo in četrto mesto. V obveznih likih (katah) je črni pas, 14-letna Mija Ukmar v kategoriji D pometla z vso konkurenco. Ukmarjeva, ki bo v prihodnji sezoni nastopila v kategoriji kadetinj, je bila za druge nasprotnice premočna. V kategoriji C se je Patrick Zi-darič (modri pas) uvrstil na 4. mesto. Na državni Trofeji Topolino, na kateri je nastopilo okrog 500 kara-teistov iz cele Italije (Shinkai Karate Club je predstavljal našo deželo), sta nastopila še brata Adam in Ami- Karateisti zgoniškega Shinkai Karate Cluba s trenerjem Sergijem Štoko v Palaiper v Monzi na Hammoussi (oba modra pasova). »Oba se nista prebila v ospredje, vseeno pa sta bila solidna in sta v državni konkurenci nabiralaprepotrebne izkušnje,« je ocenil trener in mojster zgoniškega društva Sergij Štoka, ki je bil zelo zadovoljen z uspehom svojih varovancev. Še posebno z uvrstitvijo Ukmarjeve in Zidariča. Tekmovalna ekipa zgoniškega društva, ki šteje osem otrok in pet odraslih, bo 25. oktobra nastopila na mednarodnem turnirju v Kopru. Novembra pa bodo odpotovali še na kakovostni evropski miting v Ferraro. KOŠARKA - Under 20 elite Napake in zaslužen poraz Pordenone - Jadran 63:43 (20:12, 37:26, 57:37) Jadran: Kojanec 3, Peric, Albanese, Ušaj 10, Kocijančič 4, T. Daneu, Scoc-co, Coloni 2, Tulliach, A. Daneu 15, Cettolo 9. Trener Mura. 3 točke: A. Daneu 2, Cettolo 1; SON 24; PON: A. Daneu (37) Jadranovci so začeli svoje nastope v 2. krogu (v prvem so bili prosti) prvenstva under 20 elite z visokim porazom v Pordenonu proti domači ekipi, ki sodi v tej ligi med favorite za najvišja mesta. Naša združena ekipa je nastopila brez enega svojih najboljših igralcev Martina Ri-dolfija, in to se je med tekmo še kako poznalo. Kljub temu pa bi morali jadranovci, po besedah pomožnega trenerja Marka Švaba, pokazati nekaj več požrtvovalnosti v obrambi, po nepotrebnem ne izgubiti več dragocenih žog in bolj učinkovito igrati v napadu. Res je, da so gostitelji odlično branili, toda 43 točk, ki so jih jadranovci zbrali, je zares premalo. »Ta poraz je bil dobra šola za nadaljevanje prvenstva. Absolutno moramo odpraviti napake, ki smo jih storili na tej tekmi. Tudi dejstvo, da je manjkal Martin Ridolfi, ne sme biti opravičilo za bledo predstavo, saj imamo tudi druge igralce, ki lahko igrajo enakovredno z drugimi ekipami,« je še pristavil Švab. In priložnost za boljšo predstavo bodo košarkarji Jadrana imeli že v ponedeljek, v 3. krogu, ko bodo igrali v Gorici proti domači Arditi. (lako) NOGOMET - Najmlajši na Goriškem Sovodnje teniško Sovodnje - Fiumicello 6:0 (3:0) Strelci: Liut, Ocretti, Lupoli, Trevisan 2 (1 iz 11 -m), Marega. Sovodnje: Vuk, Ožbot (Faggiani), Bolteri (Briz), Ocretti (Marega), Piove-sana, Lupoli (Solinas), Pintar (Troncar), Faidiga, A. Juren (Argentin), Liut, Trevisan. Trener: Cijan. Varovanci trenerja Luke Cijana so z levo nogo premagali vrstnike Fiumicella. Gostje so se upirali le do prvega gola igralcev Sovodenj. Nato so se gostitelji razigrali. Pohvalo tokrat zaslužita mladi (začetnik) Juri Ocretti in Fabian Lupoli, ki je dosegel prvi gol po daljši odsotnosti zaradi hude poškodbe. ERIKA GREGORI Ribje jedi, sladice, švedske kriminalke Tako dejavno in zvesto od-bornico bi si najbrž želelo imeti vsako društvo. 33-letna Erika Gregori, doma s Padrič, opravlja pri gropajsko-padriškem športnem združenju Gaja vlogo tajnice in podpredsednice. »V padri-škem športnem centru sem trikrat tedensko. Pomembno je, da te nogometaši in drugi odborniki vidijo. Komunikacija je bistvena, saj se samo tako hitro rešujejo težave, ki jih je na pretek,« razmišlja Erika, ki je zaposlena v tržaški socialni ustanovi. »Veliko časa porabim za tajniško delo: papirji, prošnje ... birokracija je neverjetno zapletena. Vsako leto so spremembe in odborniki se moramo stalno ažurirati.« Erika se trenutno ne ukvarja z nobenim športom. »Primanjkuje mi prostega časa. Služba, društvo in druga opravila mi ne dovolijo, da bi se ukvarjala, tudi rekreativno, s športom. Nekoč sem se ukvarjala z ritmično gimnastiko pri tržaškem Boru. Bila sem tudi vaditeljica. Nekaj let sem pri Gaji igrala tenis. Po končani višji srednji šoli sem obiskovala fitnes in tekala,« je o sebi povedala Padričarka, ki je dejavna tudi pri drugi vaških društvih. Na kulturnem področju pomaga društvu Slovan. Sodeluje z mladinskim krožkom oziroma pustno skupino Luna puhna. Zakaj pa ravno nogometna sekcija? »Nogometna sekcija je relativno mlada. Ustanovili smo jo pred nekaj leti, ko je prišlo do ločitve z Zarjo. Začeli smo na novo. Potrebovali smo sveže sile in zaradi tega sem priskočila na pomoč. Smo relativno mlada ekipa. Iz leta v leto delujemo boljše, čeprav še ni vse urejeno kot je treba. Korak za korakom. Še dobro, da me podpira in mi pri tem delu pomaga fant Vanja,« je dodala Gregorijeva. »Društvo je aktivno vseh dvanajst mesecev. Poleti so na vrsti šagre, med letom pa drugo. Nikoli ni miru. Nikoli ni počitka.« Erika v prostem času rada kuha in bere kriminalke. Rada ima ribje jedi in sladice. Na knjižni polici ima največ kriminalk mladih švedskih pisateljev. S fantom pa rada pohaja. »Skupaj obiskujeva različne sejme in druge prireditve,« je še dodala. Erika je sicer družinsko vezana na gro-pajsko-padriški klub, pri katerem so bili in so aktivno soudeleženi skoraj vsi družinski člani. (jng) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 8. oktobra 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuo-co 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Ca-pitani coraggiosi 0.00 Porta a porta RAI2 6.0014.00 Detto fatto 7.20 Nad.: Il tocco di un angelo 8.05 Serija: Le sorelle McLeod 9.3013.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Sen-za traccia 18.00 Šport 18.50 Serija: Elementary 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Serija: Criminal Minds RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 15.55 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? RAI4 23.20 Glasba: David Bowie - Ziggy Stardust RAI MOVIE 14.10 Film: Feast of Love (rom., '07, i. M. Freeman) 15.50 Film: Carabina Quigley (ve-stern, '90) 17.50 Novice 17.55 Film: Piace-re Dave (kom., '08, i. E. Murphy) 19.30 Film: Venezia, la luna e tu (kom., It., '58) 21.15 Film: Sirene (rom., '90, i. Cher) 23.10 Mo-vie.Mag 23.40 Film: Blind Man (akc.) RAI PREMIUM 11.15 Nad.: Un posto al sole 12.20 19.25 Nad.: Terra Nostra 13.05 Nad.: Tutta la musica del cuore 14.00 Serija: I misteri di Murdoch 14.50 Aktualno: Anica - Appunta- mento al cinema 14.55 Serija: Impazienti 15.10 Nad.: Il maresciallo Rocca 17.00 Nad.: Legami 17.45 Novice 17.50 Nad.: Valeria 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Che Dio ci aiuti 21.20 Nad.: Fuoric-lasse _RETE4_ 6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.15 Nad.: Cuore ribelle 9.45 Serija: R.I.S. - Delitti im-perfetti 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Flikken -Coppia in giallo 16.35 Film: Salvate il Gray Lady (akc.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 13.00 Switched at Birth 13.55 Sabrina, vita da strega 14.45 Stargate Atlantis 15.30 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.35 Andromeda 16.15 Star Trek: Enterprise 17.05 0.45 Novice 17.10 Robin Hood 18.00 Beauty and the Beast 18.50 Reign 19.35 Under the Dome 20.25 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 21.10 Film: Solomon Kane (pust.) 23.05 Film: Killer Joe (krim., '11, i. M. McConaughey) _RAI5_ 14.15 Le Alpi viste dal cielo 15.15 Indian Ocean 16.15 Film: Tirate sul pianista (dram.) 17.45 Scaramouche Scaramouche 18.15 Novice 18.25 20.40 Passepartout 18.55 I tesori dell'architettura 19.50 I pre-datori dell'arte perduta 21.15 L'altra meta dell'arte 22.25 Come si guarda un'opera d'arte TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.55 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Top News Adnkronos 12.40 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 20.00 Dodici minuti con Cristina 20.15 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.35 Roma InConTra LAEFFE 10.50 Bourdain: Cucine segrete 12.45 Il cuoco vagabondo 14.55 Chef Sara in Europa 16.50 Jamie: Menu in 30 minuti 18.55 Il re dello street food 20.00 Novice 20.10 Jamie Oliver: Il mio giro d'Europa 21.05 Nad.: Grandi speranze 22.05 Nad.: Maison Close - La casa del piacere CIELO 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Tentacoli sulla citta (zf) DMAX 21.15 Film: Decisione critica (akc., '96, i. K. Russell, S. Seagal, H. Berry) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un al-tro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 Nad.: Squadra antimafia 23.30 Matrix _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Serija: Settimo cielo 10.25 Serija: Royal Pains 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Grande Fratello 13.25 Šport 12.30 Turtleman 13.20 Cattivissimi amici 14.1018.35 Affare fatto! 15.05 Come andrà a finire? 15.55 Te l'avevo detto 16.50 A mani nude nella palude 14.00Nan.: Simpsonovi 14.25 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.50 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.40 Serija: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Vi presento i nostri (kom., '10, i. R. De Niro, B. Stiller) 23.10 Film: American Pie - Ancora in-sieme (kom.) _IRS_ 13.15 Film: Ray Master l'inafferrabile (dram.) 15.15 Film: Kiss Kiss Bang Bang (krim., '05, i. R. Downey Jr.) 17.20 Film: Po-lizia accusa - Il Servizio Segreto uccide (det., It., '75, i. T. Milian) 19.15 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Romanzo criminale (det., It., '05, r. M. Placido) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: McBride 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia _LA7D_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 11.25, 19.00 Cuochi e fiamme 8.40 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 15.25 Serija: Crossing Jordan 17.10 23.10 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Film: Misterioso omicidio a Manhattan (kom.) 17.45 Cacciatori di tesori 19.30 Rimozio-ne forzata 20.20 Affari a quattro ruote 21.10 Ingegneria impossibile 22.00 Sospeso sul Grand Canyon 23.00 Sono (quasi) morto SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Umetni raj 12.25 Nad.: Blisk 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.35 Intervju 14.20 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kviz: Male sive celice 16.30 0.35 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Philomena 21.40 Kino Fokus 22.00 Odmevi 23.05 Serija: Sabotaža SLOVENIJA2 7.00 19.00 Risanke in otroške odd. 8.10 Zgodbe iz školjke 8.35 Kanape - Kanapé 9.35 23.50 Točka 10.30 10 domačih 11.00 17.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.40 Vikend paket 16.00 Dober dan 18.00 Nad.: Vonj dežja na Balkanu 19.40 Infodrom 19.50 Žrebanje Lota 20.00 City Folk -Obrazi mest 20.30 Čas za Manco Košir 21.20 Dok. odd.: Klasična glasba za vse? 22.15 Odd.: Bleščica 22.50 Aritmija _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 Me-ridiani 15.25 Dok.: Po poteh prve svetovne vojne 15.55 Potopisi 16.25 Boben 17.25 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Zeleno srce 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Slovenski magazin 20.30 Folkest 2015 v Spilimbergu 21.00 Dokumentarec 22.15 City Folk 22.45 Najlepše besede 23.15 Dok. odd.: K2 _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 7.55 9.45, 10.55, 12.10 TV prodaja 8.10 17.20 Nad.: Plamen v očeh 10.00 Sanjska ženska 11.10 Nad.: Grehi preteklosti 12.25 20.00 Gostilna išče šefa 14.00 Preverjeno 15.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 22.30 Novice in vreme 21.30 Nad.: Usodno vino 23.00 Serija: Dekle s popolnim spominom 23.55 Serija: Gasilci v Chicagu ims Sreda, 7. oktobra Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Romanzo criminale Italija 2005 Režija: Michele Placido Igrajo: Pier Francesco Favino, Kim Rossi Stuart, Riccardo Scamarcio, Stefano Accorsi, Claudio Santamaria in Jasmine Trinca Rim, 1960. Libanese, Freddo in Dandi so mladi kriminalci, ki sklenejo, da se bodo z rimskih ulic povzpeli k organiziranemu kriminalu. Rodi se iznajdljiva in neusmiljena organizacija, ki opravi s konkurenco in prevzame ves nadzor nad trgovino z mamili. Njihova moč in vpliv uvede nove kriminalne zapovedi. V obdobju med leti 1970 do 1985 terorizem, ugrabitve in korupcija postanejo najvišje oblike oblasti. Trije prijatelji se bližajo koncu svojega obdobja in čedalje več mafijskih obračunov je neporavnanih. Odprto ostaja eno samo vprašanja: kdo bo ostal živ? Edini, ki se jim upa postaviti po robu, je komisar Scialoja, in da bi se jim čim bolj približal, se spusti v nevarno razmerje s prostitutko Patrizio, ki je hkrati tudi Dandijevo dekle. KANAL A 7.00 18.00 Svet 7.55 12.50 Serija: Družinsko bojišče 8.20 16.40 Serija: Mindy se dogaja 8.45 Risanke in otroške oddaje 9.35 10.45, 13.20 Tv prodaja 9.50 13.50 Serija: Vampirski dnevniki 11.00 Serija: Beli ovratnik 11.55 17.10 Serija: Lepo je biti sosed 14.50 Film: Gilmore igra golf (kom.) 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 21.00 Film: Morilci (triler, '95, i. S. Stallone, A. Banderas) 23.30 Film: V pasti (triler) PLANET TV 10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.15 Nan.: Allo allo 15.55 Nan.: Prijatelji 16.30 20.00 Nad.: Ena žlahtna što-rija 17.40 21.15 Kmetija: Nov začetek 19.00 21.00 Danes 19.30 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 22.30 Bognedaj, da bi crknu televizor 23.30 Nan.: Lov na osumljenca RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napo-vednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Dolga pot - Begunske zgodbe otrok v prvi svetovni vojni (piše Vili Prinčič); 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (pripravlja Marija Merljak); 12.15 Živali se oglašajo (pripravlja dr. Damijana Ota); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Slovenska Talija v Italiji; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari: Murva Fabianijevih - 33. del, sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na re-šetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Commento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classicamente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Čet rtek, 8. oktobra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / Danes bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami, ki bodo v glavnem zmerne jako-sti. Padavine bodo vztrajnejše na območju Trbiža. Ob morju bo pihala zmerna do občasno okrepljena burja. Danes bo oblačno, občasno bo še deževalo. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, na Primorskem do 16, najvišje dnevne od 10 do 16, na Primorskem do 19 stopinj C. Jutri bo v glavnem oblačno vreme. Ponekod bo možen kratkotrajen dež. Ob morju bo zlasti ponoči pihala zmerna burja. Jutri bo pretežno oblačno, ponekod bo še možen rahel dež. Pihala bo šibka burja. ft CELOVEC 011/15 ft S. GRADEC On/14 TRBIŽ O 7/14 KRANJSKA G. O 9/13 /"V O TRŽIČ C-i 11/17 ŽIČ^ ft CELJE 11/16 O ČEDADo 12/21 KRANJO ft ft LJUBLJANA On/18 GORICA 14/22 O N. GORICA O 14/23 POSTOJNA O 11/17 d>ft N. MESTO 12/14 O PORTOROŽ O 1S/21 ¿v} pUMAG POREČ OPATIJA PAZIN O KOČEVJE S° -> ČRNOMELJ -^REKA Y Q16/21 ML JUTRI 500 m ..........13 1000 m ..........11 1500 m ...........S 2000 m ...........5 2500 m ...........2 2S64 m ...........0 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. V Himalaji našli kihajočo opico in hodečo ribo NEW DELHI - Na območju vzhodne Himalaje so med več kot 200 novimi vrstami našli tudi opico, ki kiha, ko dežuje, in hodečo ribo s kačjo glavo. Znanstveniki svetovne organizacije za zaščito narave WWF so med letoma 2009 in 2014 na območjih Butana, severovzhodne Indije, Nepala severnega Mjan-mara in južnega Tibeta našli 133 novih rastlinskih vrst, 39 nevretenčarjev, 26 vrst rib in še nekaj drugih živalskih vrst Med njimi je tudi hodeča riba s kačjo glavo, ki lahko diha zrak, preživi štiri dni na kopnem in se plazi do 400 metrov daleč. V gozdovih severnega Mjanmara pa so leta 2010 našli opico, ki ima nos obrnjen navzgor, zaradi česar kiha, ko dežuje. Organizacija je opozorila tudi na nujnost sodelovanja med državami za ohranitev vrst. Toyota razkrila nov avtonomni avtomobil TOKIO - Japonski proizvajalec avtomobilov Toyota je danes predstavil avtomobil, ki lahko sam vozi po avtocesti. Prirejeni Lexus GS uporablja posebne senzorje za vožnjo po cesti, menjavanje pasov in prehitevanje ostalih vozil. »Avtomobile želimo pripraviti do leta 2020, ko bo Tokio gostil olimpijske igre,« je dejal Yoshida Moritaka, pri Toyoti pristojen za varnostno tehnologijo. Povedal je še: »Ta avtomobil je sposoben peljati sam od uvoza na avtocesto do izvoza z nje.« Pri Toyoti sicer upajo, da jim bo uspelo razviti tudi popolnoma avtonomen avtomobil, ki bo lahko vozil tudi po drugih cestah. SODIŠČE EU - Pomembna razsodba v tožbi proti Facebooku NOBELOVA NAGRADA ZA FIZIKO Varnega pristana ni Nagrajenazadokaz, m Ha imam naiftiriiii ma Možnost zbiranja osebnih podatkov na strežnikih v ZDA posega v pravico do varovanja zasebnosti da imajo nevtrini maso LUXEMBOURG - Sodišče EU je včeraj razveljavilo dogovor o varnem pristanu, t.i. Safe Harbour, na osnovi katerega že 15 let poteka izmenjava osebnih podatkov med EU in ZDA. Ocenilo je namreč, da ZDA ne zagotavljajo ustrezne ravni varstva teh podatkov. Po oceni poznavalcev utegne imeti odločitev daljnosežne posledice za spletno industrijo. Dogovor o varnem pristanu iz leta 2000 naj bi zagotovil, da so na obeh straneh Atlantika spoštovani enaki minimalni standardi varovanja osebnih podatkov. Za ameriška podjetja, ki pristanejo na zahteve iz varnega pristana - in takih je več tisoč - se je na podlagi tega dogovora domnevalo, da izpolnjujejo evropske standarde varovanja osebnih podatkov, zato je bila izmenjava podatkov o državljanih EU z njimi dovoljena. Dogovor je še posebej pomemben za podjetja, ki Evropejcem nudijo spletne storitve, nato pa njihove osebne podatke hranijo na strežnikih v ZDA. Po razkritjih žvižgača Edwarda Snowdna leta 2013 o tem, kako obsežen je v resnici nadzor ameriške agencije za nacionalno varnost NSA, je ta sistem postal tarča kritik. Borec za varovanje osebnih podatkov, avstrijski državljan Max Schrems je nato na Irskem vložil tožbo proti podjetju Facebook, ker to preko svoje hčerinske družbe na Irskem osebne podatke evropskih uporabnikov pošilja na strežnike v ZDA, kjer pa ni zagotovljena ustrezna raven njihove zaščite. Irski informacijski pooblaščenec je Schremsovo tožbo zavrnil, saj da je Face-book pristal na pravila varnega pristana, a Schrems se je nato obrnil na irsko višje sodišče in to je za mnenje prosilo Sodišče EU. To sodišče je irskim organom naložilo, da morajo »z vso potrebno skrbnostjo preučiti« Schremsovo pritožbo in nato odločiti, ali je treba ustaviti prenos podatkov ev- Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg ropskih uporabnikov Facebooka v ZDA, ker ta država ne zagotavlja ustrezne ravni varstva osebnih podatkov. Odločitev Evropske komisije iz leta 2000, da varen pristan zagotavlja ustrezno raven varstva v ZDA prenesenih osebnih podatkov, je Sodišče EU obenem razglasilo za neveljavno ter neskladno tako z direktivo EU o obdelavi osebnih podatkov kot z listino EU o temeljnih pravicah. Kot je zapisalo v obrazložitvi, sistem varnega pristana velja samo za ameriška podjetja, ki se mu sama zavežejo, ne velja pa za javne organe ZDA. Poleg tega zahteve nacionalne varnosti, javnega interesa ali pregona v ZDA prevladajo nad sistemom varnega pristana. »Ameriški sistem varnega pristana tako omogoča, da ameriški javni organi posegajo v temeljne pravice posameznikov.« To ugotovitev potrjujeta tudi sporočili komisije iz leta 2013, da organi ZDA lahko do-stopajo do osebnih podatkov, prenesenih iz držav članic EU, ter jih obdelujejo na način, ki ni v skladu z namenom njihovega prenosa, in obširneje, kot bi bilo nujno potrebno in sorazmerno za zaščito nacional- ne varnosti. Po oceni sodišča »ureditev, ki javnim organom omogoča splošen dostop do vsebine elektronskih komunikacij, pomeni poseg v bistvo temeljne pravice do spoštovanja zasebnega življenja«. Poleg tega »ureditev, ki ne določa nobene možnosti, da bi posameznik lahko uporabil pravna sredstva za pridobitev dostopa do osebnih podatkov, ki se nanj nanašajo, ali dosegel popravo ali izbris takih podatkov, posega v bistvo temeljne pravice do učinkovitega sodnega varstva, taka možnost pa je neločljivo povezana z obstojem pravne države«. Sodišče je še poudarilo, da odločitev komisije EU iz leta 2000 ne more izničiti niti zmanjšati pooblastil, ki jih imajo nacionalni nadzorni organi, da neodvisno preučijo, ali prenos podatkov posameznika v tretjo državo izpolnjuje zahteve zakonodaje EU. Schrems je odločitev pozdravil in jo označil kot močan signal ameriškim obveščevalnim agencijam in podjetjem, kot je Facebook. »Ta odločitev je hud udarec ameriškemu globalnemu nadzoru, ki se močno zanaša na zasebne partnerje (...) Razsodba jasno pravi, da ameriška podjetja ne morejo preprosto pomagati pri ameriškem vohunjenju in kršiti evropskih temeljnih pravic,« je sporočil. Odločitev sodišča naj ne bi vplivala le na Facebook, ampak tudi na okoli 4000 ameriških podjetij, ki bodo morala poslej svoje podatke hraniti na strežnikih EU. Kot je izpostavil Schrems, gre poleg tega tudi za pomemben precedens in mejnik v boju proti množičnemu nadzoru osebnih podatkov v samih državah članicah EU. V podjetju Facebook so v odzivu na razsodbo izpostavili, da morata EU in ZDA sedaj hitro najti rešitev, s katero bosta zagotovili »zanesljive metode za zakonite prenose podatkov in razjasnili vsa vprašanja, povezana z nacionalno varnostjo«. (STA) STOCKHOLM - Nobelovo nagrado za fiziko letos prejmeta Japonec Takaaki Kajita in Kanadčan Arthur B. McDonald za njuno delo na področju raziskovanja nevtrinov oz. za »odkritje nevtrinskih oscilacij, ki dokazujejo, da imajo nevtrini maso«, so sporočili v Stockholmu. Kot so dodali, gre za zgodovinsko odkritje. Švedska kraljeva akademija znanosti se je odločila nagrado podeliti japonskemu in kanadskemu fiziku, ker da sta ključno prispevala k poskusom, ki so dokazali, da se nev-trini spreminjajo, kar pomeni, da imajo maso. »Odkritje je spremenilo naše razumevanje najbolj skritega delovanja snovi in se lahko izkaže za ključno za naš pogled na vesolje,« so zapisali. Približno na prelomu tisočletja je Kajita predstavil svoje odkritje, da so nevtrini iz ozračja na poti v observatorij Super Kamiokande na Japonskem spremenili obliko. Medtem je raziskovalna ekipa v Kanadi, ki jo je vodil McDonald, dokazala, da nevtrini s Sonca na poti proti Zemlji ne izginjajo. Prav tako spremenjene so jih zaznali, ko so prispeli v observatorij v kanadskem Sudburyju. Velika uganka, povezana z nevtrini, s katero so se več desetletji ubadali fiziki, je bila tako razrešena. Glede na teoretične izračune števila nevtrinov jih je v meritvah, opravljenih na Zemlji, manjkalo do dve tretjini. Kot sta odkrila poskusa japonskega in kanadskega znanstvenika, so nevtrini dejansko spremenili obliko. Odkritje je vodilo v zaključek, da morajo imeti nevtrini, ki so dolgo ve- ljali za brezmasne, nekaj mase, čeprav je lahko ta zelo majhna. Za fiziko osnovnih delcev je bilo to zgodovinsko odkritje, ki je ponudilo pomemben vpogled v skorajda skriti svet nevtrinov. »Postalo je jasno, da standardni model ne more biti popolna teorija tega, kako delujejo temeljni sestavni deli vesolja,« je na novinarski konferenci sporočil odbor za podelitev nagrade. Za fotoni, delci svetlobe, so nevtrini najbolj številčni v celotnem vesolju in nenehno "bombardirajo" Zemljo. Številni nastanejo v reakcijah med vesoljskim sevanjem in Zemljino atmosfero. Spet drugi nastanejo v jedrskih reakcijah znotraj Sonca. Tisoči milijard nevtrinov vsako sekundo prehajajo skozi naša telesa. Komajda kaj jih lahko ustavi. Nevtrini so najbolj izmuzljivi osnovni delci, še dodajajo v Stockholmu. 72-letni McDonald je profesor fizike osnovnih delcev na univerzi v kanadskem Kingstonu. Na klic iz Stockholma se je odzval skromno in je poudaril, da si »nagrado deli s številnimi kolegi, ki so opravili izjemno delo«. 56-letni Kajita, ki predava na tokijski univerzi, je medtem na klic odbora za podelitev Nobelov nagrad odgovoril, da je za podeljeno priznanje izvedel, medtem ko je pregledoval elektronsko pošto. »Zame je bilo to resnično presenečenje,« je dejal in dodal, da vsemu skupaj še vedno »kar malo težko verjame«. Lani so si nagrado za fiziko razdelili Japonca Isamu Akasaki in Hi-roshi Amano ter Američan japonskega rodu Shuji Nakamura za izum modrih LED diod.