’Naročnin® listu : —
•Gelo leto .. ... K IO-— Pol leta . . ...	„ 5 —
■Četrt leta ...	2-50
Mesečno. . — „ 1'— ■•Itrnaf ÄvSirif«:--— Celo leto . ...	75 15'—
^-Posamezne'Številke
— \tO vinarie v. •—
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vin. od bredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in-aipravništv® : Maribor Koroška ulica. 5. — Telefon št. 113.
N&odvìsen politica lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od il.—12. ure dopoldne.
iiàamnu'iTMiWM rn^saaossm
Srditi boli pred Verdunom in Dvinskem.
Na avstrijskih bojiščih nobenih posebnih dogodkov. — Naš prestolonash-drhk na italijanskem bojišču. — Italijani se tolažijo. — Kej je Srbija hotela. — C doma pred Mrd nem Avstrijski podmorski colo. potopil francosko ladjo, Bosi zasedli Teheran m I pihan? —
Kitajska zopet 1 j odovlada.
Ne prerokuj !
!
Koliko, smo v tej vojski že prerokovali! Vsi 'brez izjeme, jeden v tem, 'drugi v drugem oziru. In navadno smo bili slabi preroki. Kar smo prerokovali, se ni zgodilo.
Vse je skraja mislilo, da bo vojska v par mescih končana.. Pri sedanjih modernih pripravah ni mogoče., cla bi trajala dalje časa, tako smo modrovali. Toda prišlo je drugače. Po par mescli? se še vojsica niti prav začela ni, In potem smo za vsako spomlad in za vsako jesen prerokovali konec vojske, a ni je bilo, 'Mi smo se že odvadili prerokovanja, toda so še vedno ljudje, ki pravijo, da bo po letošnjih spomladanskih ofenzivah svetovna vojska končana. Čujemo ta glas, toda mi rečemo: Mogoče, mogoče tudi ne!
Nihče ni hotel prav verjeti, da bo Italija postala nezvesta svojim BOletnim zaveznicam, in ne samo nezvesta, ampak celo sovražna. Kdor je poznal italijansko dušo in bil modrejši, njemu so se preroki smejali. In vendar! In ko so Italijani storili, kar jim je velevala njih nepoštenost, je marsikateri mislil, da sedaj ne zdržimo več navala tako številnih sovražnikov. Toda glej! Italijani še danes, ko je preteklo deset mescev njih vojevanja, niti v Gorici niso. Danes je naša zavest moči tako velika, da se, recimo, ne bi nič vznemirili, ako bi še katera sosedna državica nastopila proti nam. Razveselili bi se seveda novega .sovražnika tudi ne, še manj pa ustrašili. Naše meje so na vse strani zavarovane in v nag je moč.
Že za lansko spomlad so preroki napovedali lakoto in glad. Ni tako, kakor v mirnih časih, to vemo in čutimo vsi. Ako bi dovoz za civilno prebivalstvo bil dovoljen, kakor zahteva „rajno“ mednarodno pravo, bi bilo lahko čisto dobro. Toda prerokovane lakote ni bilo lani, je ni letos, in ako ljubi Bog da, je tudi prihodnje leto ne bo, v slučaju, da še do istega leta ni miru.
Mnogokrat so vstali preroki in napovedali, da bo ta ali ona država sklenila posebej mir. Posebno
o Rusiji se je to večkrat pripovedovalo. Toda dozdaj je -samo Crnagora zaprosila za poseben mir, ko so. naše čete zavzele Lovčen in Cetinje in zaprle pot za vsak dovete. Cisto naivno je misliti, da bo Rusija, razveo ako bi se kaj posebnega, izvanrednega dogodilo, zapustila svoje zaveznice. To še sedaj pri Italiji ni več mogoče, ki je glede poštenosti napram prijateljem precej široko vestna.
Veliko se je prerokovalo tudi o revolucijah m še več se je upalo na nje. Mi smo vedno svarili pred takimi iluzijami, ki so vselej imele svoj izvor v nezanesljivih privatnih poročilih, ter opozarjali, da nam more pomagati le lastna moč in vstrajnost do zadnjega, Kje pa je danes v vojaško organiziranih državah revolucija sploh mogoča? Nikjer, niti v Italiji, niti v Rusiji, niti 'drugod. Proti bajonetom je revolucija nemogoča. Razmerje med Ameriko in Nemčijo je bilo skrajno napeto. Prihajali so preroki in prerokovali vojsko. V tem se zamota Wilson v mehikanske nemire, in napetost med Nemčijo in Ameriko je izgubila polovico svoje nevarnosti,
Črnogledi Slovenci vstajajo ter prerokujejo, da bo nam Slovencem v narodnostnem oziru še slabo. Kaj še! Kako je bilo začetkoma vojske? In je miiio-lo. Vzdržati je treba, pogum imeti ter se zavedati svojih pravic. Preroki, če niso od Boga poslani, pa so od zla,
Zakaj je Tirpitz odstopil?
Nemški mornariški minister veliki admiral pl. Tirpitz je bil posebni zaupnik cesarja Viljema. Njegov odstop je vzbudil mnogo pozornosti. Na’Nemškem ste se takoj po njegovem odstopu pojavili dve struji: ena se zavzema za Tirpitza, druga za državnega kancelarja Bethmann-Hollwega. Ti dve skupini si glede akcije podmorskih čolnov niste povsem edini,
Državni kancelar zastopa s svojo strujo mnenje, da se naj boj podmorskih čolnov vrši sicer z vso
doslednostjo, vendar pa strogo v mejah dosedanjih’ nemških izjav, Naj se torej omeji pred vsem le na oborožene trgovske ladje, Id pa se jih naj potopi brez predhodnega svarilu. Državni kancelar smatra, da je to stališče potrebno z ozirom na možnost mirnega sporazuma z Ameriko in z ozirom na odnošaje napram nevtralnim državam.
V	nasprotju s stališčem državnega kancelarja in njegove struje, zagovarja Tirpitzova struja, ki so jo v Berolinu krstili za „strujo neomejenega torpeda“, najostrejšo in najbrezobzirnejšo uporabo podmorskih čolnov proti vsem trgovskim ladjam, ki so v službi sovražnih držav ali pa, ki hočejo s svojo plovbo koristiti sovražnikom.
V	dvoboju Bethmann-Hollwega proti Tirpitzu je zmagal prvi, ker bi kot državni kancelar rad obvaroval Nemčijo novih vojnih zapletli ajd v in — novih sovražnikov.
Spor med Tirpitzom in državnim kancelarjem, ki je za sedanji čas še posebej značilen, se je prenesel tudi v nemški državni zbor, ki sedaj zboruje. — Velike stranke so namreč podale svoje izjave v obliki predlogov glede podmorskega boja. Iz teh izjav je razvidno, da je nemški parlament za čim ostrejšo in najbrezobzirnejšo uporabo podmorskih čolnov.
N a r o d n o 1 i b e r a 1 n i poslanci predlagajo: Ker se Anglija ne bojuje samo proti oboroženi sili nemške države, ampak je istočasno z brutalno kršitvijo mednarodnega prava in nasilstvom nad nevtralci sklenila najbolj brezobzirne odredbe, da Nemčiji zabrani preskrbo z živili in surovinami in nemški narod zmaga z lakoto; dalje, ker je Nemčija, če neomejeno in brezobzirno vodi podmorsko vojno, v stanu, pomanjkanje prostora na angleških ladjah tako povečati, da bo izdatna preskrba angleškega ljudstva z živili in surovinami otežkočena, če ne morda tudi popolnoma onemogočena, in se tako za Nemčijo lahko doseže hitrejši in zmagovit konec vojne, zato naj državni zbor sklene naprositi državnega kancelarja. da z drugimi državami ne sklene nobene po-

LISTEK.
-v
Časopisje,
Dr. —t—. V Avstriji imajo največji upliv dunajski časopisi, kar ni nič čudnega, ker je Dunaj politično središče naše monarhije. Čudno pa je to, da so vsi količkaj ugledni dunajski listi v rokah bogatih Židov, Le trije dnevniki so v krščanskih rokah, krščansko-socialna:	„Reichspost“, Wolöovo glasilo:
„Ostdeutsche Rundschau“ in prejšnje Verganìjevo glasilo, sedaj last posebnega konsoreija: „Deutsches Volksblatt “ Pokojni prestolonaslednik jo imel naročene: „Fremdenblatt“ in omenjene tri dnevnike. Za to se je menda tudi raznesla bajka, slična stoterim drugim bajkam, da so Wolllovci imeli zveze z Boh priorjem. Za časa pokojnega prestolonaslednika so se morali začeti v uredništvo „Fremdenblatta“ sprejemali tudi krščanski časnikarji. V uredništvih listov, izdanih od Židov, se nahajajo sami židovski časnikarji. Vse narodnosti so pri teh listih (zastopane,, tudi Hrvati, le mi Slovenci ne, ker nimamo Židov. S tem pa nočemo izreči nobenega obžalovanj a(, ampak se vzdržimo vsake sodbe.
Kako je v tem oziru v drugih državah, koliko
arijskih in koliko nearijskih uredništev je pri njih, nam je neznano, ker se dosedanje Statistike še tega predmeta ne dotikajo. Saj še j,e iz Statistik v mnogih nam manj znanih državah težko razbrati, kateri listi so katoliški, socialdemokrašfci in svobodomiselni, kamoli bi naj vedeli za lastnike in sestavo uredništev. Kakor se pri centralnih državah nismo ozirali na to okolnost, tako se ne bomo tudi pri entente
Italija: V Italiji je še 40 odstotkov analfabetov, za to je časopisje glede števila in razvoja na nizki stopinji. Najboljši, tehnično dovršeni italijanski list je izhajal v — Avstriji, znanji tržaški „Piccolo.“ Dolgo let je zastrupljal ne samo avstrijske Italijane, ampak fujdi obmorske Slovane je zadrževal, da niso spregledali in videli italijanske nevarnosti, Za Istro in Dalmacijo je bil do koncem zadnjega stoletja pravi evangelij, še le polagoma je prišla emancipacija. „Piccolo“ je imel dva vira, odkoder je zajemal istočasno, italijanski tiskovni urad in uredništvo „Neue Freie Presse.“ Tako je isti dan imel najnovejše vesti iz germanskega, a tudi romanskega sveta. Zadnja leta je imel tudi natančna poročila o balkanskih dogodkih, seveda barvana tako, kakor je bilo v interesu italijanske vlade.
Italijanski listi so zelo podkupljivi. To izvira iz ekonomskih razlogov. Insemini del je pri laških listih zelo pičel, za to se list ne more sam vzdrževati, ampak vzdržujejo ga vlada, banke, korporacije ali bo-
gati zasebniki. Laški listi spadajo v politično trgovino.
Ne sicer državnopravno, toda geografično postavljamo pred italijanske liste tudi vatikanske. Vatikanski organ je Osservatore romano. Katoliški listi so: Voce della Verita v Rimu, Osservatore cattolico v Milanu, Liberta cattolica v Neapolju, Eco d’Italia v Genevi, Socialdemokraški list, ki se posebno sedaj veliko imenuje, je Avanti. Liberalni listi so: Popolo romano. Popolo d’Italia, Tribuna, Messagero, vsi v Rimu, Corriere della Sera in Secolo v Milanu. Katoliška revija je Civiltà cattolica. Vladni list je Giornale d’Italia, vladna poročevalnica Agenzia Stefani.
Rusija:	Peter Veliki je ustanovil leta 1703
prvi ruski časopis Vj-edomosti v Moskvi. Sedaj šteje Rusija kakih 180 dnevnikov, najbolj razširjen je pe-trograjski Novoj,e Vremja. Oblasti so časnikom nasprotne ter jim delajo ovire, kjer morejo, in sicer cenzura. politične oblasti in policija.
Ruska vladna poročevalnica je Petr. Telegr. Agentura. Na Ruskem so zelo razširjene mesečne relije, ki so na drugi strani zopet velika zavornica za knjigotrštvo.
Francija: Francoski časniki so drugače u-rejeni, kakor naši. Prvo mesto zavzema: senzacionel-nost. Politični članki ne pridejo na prvo mesto, raz-ven v par izključno političnih listih, kakor: Intrasi-geant, Autorite, Temps in Journal des Debats. Ako
godbe, ki bi nam znala omejevati neomejeno porabo podmorskega orožja, ampak naj dela na to, da se v vojnem ozemlju tudi v, trgovski vojni, raz un samo proti osebnim parnikom, ki prevažajo samo osebe, od nemške strani podmorsko orožje tako rahli, kakor to odgovarja tehnični posebnosti tega orožja.
Predlog konservativcev se glasi :	Dr-
žavni zbor naj kancelarju poda sledečo izjavo: Ker 'Angleška skuša naš narod zmagati z zaprtijo in izstradanjem in ker je s tem raztegnila vojno preko ob- j orožene sile tudi na vse civilno prebivalstvo, zato moramo proti Angleški uporabljati vsa svoja vojaška ; sredstva, da jo tudi mi pobijamo v njeni prehrani in j ljudski moči. Za ta namen pripravno sredstvo more ; služiti pred kratkim razglašena izjava državne via- j de o podmorski vojni le tedaj, če se zagotovi prakti- > Čno učinkujoča izvedba, ki bo odgovarjala posebnosti tega orožja.
Centrum je stavil sledeči predlog : Ker se ; je podmorski čoln izkazal kot učinkovito orožje proti j angleškemu vojevanju, zato državni zbor izraža svoje upanje, da se bo pri pogajanjih z zunanjimi drža-vami, ker uporaba podmorskih čolnov v mednarod-nem pravu še ni urejena, varovala, svoboda v rabi tega orožja.
Nemška vlada označuje nacionalnoliberalni-kon-servaltivni predlog za škodljiv, ker vzbuja domneva^ nje, da se hoče parlament vmešavati v kompetenco vojskovodij, katerim pristaja odločitev o načinu bojevanja. Z ozirom na razpoloženje nemške javnosti pa je nemška vlada očividno pripravljena, akceptirati resolucijo centruma. Ako se posreči strmoglaviti kon- : servativni in nacionalnoliberalni predlog ter dobiti večino za predlog centruma, bo tudi tu zmagalo sta-lišče državnega kaneelarja, kakor je zmagalo v spo- j ru z velikim admiralom Tirpitzom.	j
Nemški državni zbor je v sredo, dne 22. mar- : ca, pričel razpravljati o prvem branju proračuna. Pred sejo se je vršilo posvetovanje klubovih načelnikov, v katerem se je sklenilo, da se bo ra-zprafva. o predlogih glede podmorskega boja izločila iz razprav plenuma državne zbornice. Vprašanje podmorskega , boja se bo razpravljalo prve dni prihodnjega tedna v državnozborski budgetni komisiji.
Kakor je posneti iz poročil velikih listov in iz razpoloženja, ki je nastalo v Nemčiji po Tirpitzevem odstopu, utegne ves spor, ako se državni kancelar ne bo znal ugodno izmuzniti, imeti dalekosežne posledice. V času, ko bije Nemčija dve veliki bitki:	pri
Verdunu in pri Dvinskem, se bo bila prve dni prihodnjega. tčdna tudi v nemškem državnem zboru, oziroma v parlamentarni budgetni komisiji, ostra politična bitka. Nekateri listi celo namigavajo, da se radi odstopa admirala Tirpitza, utegne omajati stališče Bethmann-Hollwega in njegovega ministrstva. Iz osebnega spora lahko pride do kabinetne krize,, ker na-cionalnoliberalna in konservativna stranka, na kateri se sedanja vlada naslanja, gotovo ne bo od svojega stališča glede podmorskega boja odstopila. — V Nemčiji torej stojijo sedaj pred veleva,žnimi notranjepolitičnimi dogodki.
«•
* *
Tirpitz bivši nasprotnik podmorskih čolnov.
Celih 19 let je deloval Tirpitz na čelu nemške bojne mornarice. On je pravzaprav ustvaritelj sedat-
ili» moči nemške vojne mornarice, „N, F, Pt“ pravi,, da je Tirpitz pred vojsko napram Angliji zastopal stališče, da se naj obe državi na nan ju kolikor mogoče ojačite, da boste potem obvladali svetovno trgovino.
Zanimivo je, da je bil veliki admiral Tirpitz še ob izbruhu sedanje vojske nasprotnik podmorskih čolnov. Njegov ideal je bil: kolikor mogoče mnogo velikih bojnih ladij, velikanov-đreađnoughfov. Se moderne oklopne križarke mu niso bile posebno priljubljene, Tirpitz je bil tudi nasprotnik, majhnih podmorskih bojev, ter je zastopal stališče, da je treba nemško mornarico tako ojačiti, da bo v stanu, na. odprtem | morju se spustiti v odločilno bitko s sovražnim bro-dovjem. Kljub Tirpitzovemu naziranju so v Nemčiji od leta 1901, ko so Francija, Anglija, Rusija, Italija in Zedinjene države začele graditi podmorske čolne, sledili temu vzgledu in so leto za letom spustili v morje vedno večje število podvodnikov.
Toda ko je čoln „P 9“ pod poveljstvom kapitana Weddigena dosegel izvanredne uspehe in se je slava podmorskih čolnov vedno bolj razširjala, je tudi Tirpitz — spremenil svoje na.zira.nje glede podmorskih1 čolnov. Tirpitz se je že več kot eno leto neprestano trudil, da pomnoži število podmorskih čolnov.
V nemških ladjedelnicah so noč in dan gradili podmorske čolne po najmodernejšem, vzorcu. In moč tega podmorskega orožja bi bil Tirpitz sedaj rad v boju zoper Angleže popolnoma izrabil, a moral je — | iti. . .	!
Polnoletnost in starostna
t
meja.
Kakor znano, se je s cesarsko naredbo z dne | 12. oktobra 1914 po delni odredbi, lü vsemije 78 tofk (§) dosedarje prav j glede roka razglašes ja smrti (kake izgubliene ali pogrešane osebe) sore-menilo. S to odredbo so se spremenila titai določila glede družinskih pravic (mia kletnih, nezakon skih otrok, varuštva in kuratele) * kakor tudi dedna prav ca. Posebna podrobna določ la se bodo uredila z ozirom na posamezne slučaje. V gotovih siuča ih se bo lahko po novi nove i pridobila polno I letnost, še poprej, ko doseže dotična oseba 18. ali j 20. leto. Seveda so merodajne raznovrstne osebne razmere.
Zgodovina o določitvi starostne meje ali polnoletnosti je zelo zanimiva Dočtm se danes lahko doseže po noletnost v različnih starostnih dobah še pred 24. letom, opazimo v starogermanskem pravu samo eno starostno mejo: namreč mejo med zrelo in nezrelo starostno dobo Dočim se dandanes pri sklepanju zakonov ne g'eda mnogo na to, ali sta osebi, ki se poročita, dosegli zrelo starostno dobo in se v mnogih slučajih niti starišev ali postavnih varuhov več ne vpraša za dovoljenje, je bilo po starogermanskem pravu v tem oziri čisto drugače. Ako so stariši ah varuhi dali po tem pravu tudi dovoljenje za možitev, Vfnd«r se s t m niso odpo vedali svoji očetovski ali varuški oblasti, ampak so meli v družinskih kakor tudi gospodarskih rečeh tako dolgo nadzorovalno oblast nad njimi, dokler ni dotična oseba dosegla pravilne starostne meie.
Razlika glede starostne meje je bila pri posameznih germansk h rodovih zelo velika. Nekateri rodovi so imeli n pr. v 8 stoletju določilo, po katerem so lahko močno razvite osebe dosegle polnoletnost že z deseto zimo, pri drugih z 12., pri zahodnih Frankih z 14 zimo ; Ripuarijci pa so naeh določilo, da se lahko m adenič ali mladenka proglasita za polnoletne še le s 15., v nekaterih germanskih mestih pa je bila starostna meja določena na dovršeno 18. leto. V Augsburgu je v 10. in 12. stoletju bita določeno 20. leto, kot meja med nezrelo in zrelo starostno dobo. Okrog 1 1270 pa se je skoro za vse germanske rodove upeljala enotna starostna meja z dovršenim 25. letom. Postava je velevala, da očetova moč nad otrokom, četudi je dosegel 25. leto ugasne še le tedaj, ko je odšel od hiše: pri sinovih, ko so si ustanovili lastno gospodarstvo, pri hčerkah pa, ko so se cmcžile.
Ko pa se je tudi v seve ni E/ropi po velini sprejelo rimsko pravo, (po I. 1495), se je tudi do ted j veljavno osebno pravo predrugačilo po rimskem vzorcu.
Od tega časa je več stoletij bila starostna meja splošno določena za oba spola 25. leto. L. 1811 pa ,e Avstiija šla za eno leto nazaj in tako je pri nas polnoleten tisti, ki je dopolnil 2 4. leto, v Nemčiji pa velja od l 1900 21. hto, v Švci od 1907
20.	in v Franciji v novejšem času 21 leto.
Za člane vladarskih hiš (tudi knežjih rodbin) so v veljavi izjemna določila. Tako so n. pr* v naši vladarski hiši polnoletni tisti princi, ki so dopolnili svoje 18. leto. Dosedaj je el alo trdi pravilo, da so smela sodišča, kot varuška oblast že dosedaj v posebno nujnih slučajih, če so n. pr. starši umrli in ni bilo pri hiši gospodarja, najsta-rejšega sina proglasiti za polnoletnega.
Vojaški domovi.
Niti invalidom, niti človeški družbi bi bilo ustreženo, ako bi vojni invalidi po vojski dobivali le državno podporo in samo od nje živeli. Za to se že sedaj misli na to, kako bi se invalidom po vojski orno, očita, da bi se njihove mo i ne razrušile in ugonobile v brezdelju, ampak, da bi se pripravilo njihovemu zdravstvenemu stanju primerno opravilo. Eden izmed tozadevnih predlogov je, da se ustvarijo za kmečke in delavske invalide v o-jaški domovi. Vsak invalid bi naj dobil proti zmerni odškodnini svojo hišico z majhnim posestvom ali z majhnim sočivnatim oziroma cvetličnim vrtom, tako da bi lahko izhajal in si morebiti ustanovil z lahkoto tudi svoje lastno ognjišče.
Ti načrti na Nižje Avstrijskem, kjer ima k r-š ć a n s k o - s o c i a 1 n a stranka deželno upravo v svojih rokah, nbo ostali samo zračni gradovi, aro p k se bližajo tudi svojemu uresničen u. Dunajska mestna občina bo ustvarila celo naselbino s 700 vojaškimi domovi. Denar je zagotovljen, kmalu se bo začelo zidah. N žjeavstrijski deželni odbor pa je kot prvi obrok dal 4 in pol milijona kron na razpolago, da se sezidajo vojaški domovi tudi za kmečke invalide. Vsak kmečki invalid dobi svojo hišico s primernim posestvom.
Tako se je misel o vojaških domovih začela
ni nič senzacionelnega, pa pride na prvo mesto povest ali zanimiva črtica.
Najbolj znan katoliški časnik je L’Univers, a najbolj razširjen La Croix. Katoliška revija se imenuje Correspondant, katoliški družinski list' Revue Mame, ilustriran časnik Illustration in katoliški tednik Le Semaine religieuse.
Najbolj razširjen list pred vojsko je bil: Petit Parisien s poldrugim milijonom odjemalcev, za, njim Petit Journal. Znani časniki so: Temps, Matin, Journal des Debats, vsi republikanski. Figaro in Gau-lois sta nacionalistična ter več ali manj katoliška, Libre Parole je antisemitičen, Intrasigeant in Lanterne radikalna.
Listom na Francoskem dajejo življenje in smer politične osebnosti, ž njimi se listi dvigajo in padajo. Francoski politiki navadno podpisujejo svoje članke. Veliko je vredna tudi oblikostna oblika in polemična prožnost.
Kakor na Italijanskem, se tudi na Francoskem kupujejo na ulici, več kakor naročajo.
Anglija: Za nas je malodane neverjetno, ko slišimo o velikanski razširjenosti nekaterih listov. Daily Mail in Daily Express imata nad 1 milijon odjemalcev, nekateri drugi listi kakor Times, Daily Telegraph, Standard blizu milijon. Nasproti vladi še varujejo listi svojo neodvisnost, ne tako nasproti kapitalu, to pa zaradi tega ne, ker so postala časnikarska podjetja važna in dobičkonosna kapitalizacija,-
katerih se denarni mogotci nočejo več ogibati.
Pokojni kardinal nadškof Herbert Vaughan je bil velik pospešitelj katoliškega časnikarstva. Njegova lista sta bila Tablet in Dublin Review, ki še tudi sedaj razglašata katoliška načela.
Brzojavna poročevalnica, koje se poslužuje angleška vlada, je: Reuter Telegram Company Ld. U-stanovil jo je nemški žid Julius Reuter, ki je postal 1. 1871 baron de Reuter.
Konservativni listi: The Daily Mail, The Daily Telegraph, The Standard. The Morning Post, The Pall Mall Gazette, The Evening Standard, The Globe; liberalni listi: The Daily Express The Daily News, The Daily Chronicle, The Tribune, The Morning Leader. Vobče so konservativni listi uglednejši. Times je unionistično glasilo.
Severna Amerika: Ima zelo razširjeno časopisje v vseh jezikih. Glavna vrlina amerikanskih listov je: hitro poročanje. Za to pismeni dopisi igrajo le majhno ulogo. Vse mora iti potom brzojava in brzoreka. Skoro vsi časniki so včlanjeni pri Associated 'Press, id je na celem svetu največja časnikarska poročevalnica. Vsi časniki dajejo svoja najnovejša poročila Associatedi, ki jih potem poroča nadalje. Za poročila izda letno 2 milijona dolarjev, dividende ne izdaje nobene, ampak uporablja čisti dobiček za razširitev svojega podjetja,
V New- Yorku in Chicagi so časniške palače najsijajnejše zgradbe, World ima v New-Yorku iS-
nadstrnpno palačo.
Najuglednejših listov stane številka 2—8 cents. Nedeljske izdaje obsegajo 50—00 strani.
Po zadnji Statistiki (L 1900) je bilo v Severnoameriških državah 248 katoliških časopisov. Vodilni ameriški listi izhajajo v New-'Yorku in so:	World,-
New-York Times, New-York American and Journal, Sun, New-York Herald, Evening Post; v Ameriki na)boli obrajtana sta Tribuna in Times.
Slovenci izdajajo v Ameriki tri politične in en nabožen list.
Neka posebnost modernega časa so, čas n iške izrezovalnice. Recimo, da se hočeš naglo poučiti o sedanjem stanju ženske volilne pravice ah o davčnih predlogih za obrestovan j e in plačevanje vojnih dolgov ali o najnovejših biologičriih spisih i. t. d. Vsedeš se, napišeš svojo željo in jo odpošlješ na dunajsko izrezovalnico „Observer.“ V kratkem dobiš cel zavoj časniških izrezkov o zaželjenem predmetu,. Kajpada proti plačilu. Izrezovalnice so naročene na sto in sto časnikov, iz katerih izrežejo vse članke in člančiče, ki se nanašajo na ta ali oni predmet, Izrezovalnice so za uredništva, pisatelje, govornike, u-čenjake in znanstvene amaterje velika udobnost. V Nemčiji obstoji več izrezovalnic in sicer v Berolinu: Argus, Berliner lit. Bureau, Freyer; v Breslavi: Schustermann; v Lipsiji:	Kreichauf; v Baselu:
Schweiz. Echo der Presse.

w Avstriji najprej na Nižje Avstrijskem «femače- J vati. Upamo, da bo kmahi tudi druge, d dobila skrb j ssa invalide izraza v praktični ©Miki.	f
Italijansko bojišče.
Zadnje dni na i talij ans kem b oj i šču ni bilo posebnih .dogodkov. Italijani so nehali z ofenzivo, ker so videli, da je ves napor zaman. Naši so v tolminskem ozemlju dosegli lepe uspehe. General Cadorna ; ter ministra Salandra in Sonino so odpotovali v Pariz, kjer se bodo vršila velika posvetovanja četvero-sporazumovih vojskovodij in diplomatov.
FrestolöHasIetiiiih -im italijanskem bojišču»
Prestolonaslednik je pretekle dni obiskal našo soško in koroško fronto.
Italijani se tolažijo.
Oh Soči so pričeli Italijani dse 13. marea s peto olenzivo, ki je pa trajala tokrat samo pet dni, m se je dne 17. marca klaverno končala, kajti vsi italijanski napadi so bili kljub velikanskim žrtvam brezuspešni. Italijani so morali ustaviti svoje napade in dogodilo se j,e nekaj, česar italijanski vrhovni poveljnik Cadorna gotovo ni pričakoval — naše čete so začele uspešno nap ahi; ati italica n-s.k e postojan k e. Dne 17. in 18. marca smo prodirali čez cesto Selo—.Ciginj in zahodno od Sv. Marije ter ujeli 925 Lahov. Istočasno je bil sovražnik tujdi na Mrzlem Vrhu vržen iz sv® j e dobro utrjene postojan ice, zbežati je moral do kraja Ga,brije. Ujeli smo tukaj 283 Lahov, bludi na gorovju Rombon ob koroški bojni črti .smo odvzeli sovražniku važno postojanko- ter ujeli 22(5 Italijanov.
Italijansko časopisje skuša sedaj omiliti laške neuspehe ter označiti izgubo italijanskih postojank ob Soci Uh prostovoljno umikanje italijanskih čet.
List „Secolo“ zagotavlja, da to ma. e n Kost n o v m i kanje ne vsebuje ničesar vznemirljivega, marveč, je modra in previdna odredba ital jan-;Skega armaanega vodstva, da se zàbranijo nepoi reine žrtve j n človeške izgube.
Slično piše tudi list ,,/Corrière della Sera,“, toda s pristankom, da so f talij ani prostovoljno zapustili postojanko ob Soči, češ, ostali so rja tolminskem hribu tako dolgo, dokler so hoteli, Ker pa so Avstrijci pomnožili svojo artilerijo severno, od Tolmina, je prepustilo armadno poveljstvo Avstrijcem to prednjo postojanko, ki meri 500 metrov.
Pač Slaba tolažba za italijansko javnost, ki čaka nestrpne- na padec Gorice..
L« hi v Parizu.
Gencralssimus Cadorna je že v pondeljek, dne 1$Q. t. m., odpotoval v Pariz k posvetovanjem o spomladanski ofenzivi. Ministra Salandra in Sonnino |pa odpotujeta v,soboto, dne 25. marca, v Pariz.
Italijanska zbornica.
Italijanska zbornica je zadnje dni obravnavala različne slučaje ^oproščen j a.“ Veliko „oproščencev“ se nahaja v vojaških pisarnah, bolnišnicah, municij-skih .tovarnah, v f&brikah, stoječih pod vojaškim varstvom, pri aprovizacijskih poslih itd. Nastal so cela podjetja v namen, -da se lahko dosežejo „oproščenja.“
Rusko bojišče.
Da M razbremenili Francoze pred Verdunom, so Rusi na. dveh mestih svoje ogromne evropske Ironie pričeli z ofenzivo: pri mestu Uščičko in pri Dvin-skem. Naši so morali dne 19. marca oRmostno posto-jabjko pri Uščičku radi silne ruske premoči zapustiti, öd tega časa ni e Rojih pri Dnjestnr nobenih važnih poročil. Ob Strypi in Korminu so Rusi dne 21. marca sioer napadali, a so bili odbiti. Z ogromno silo so «e Rusi navalili na Hindetaburgovo armado v prostoru med Rigo in Nanoškim jezerom. Boji so izredno srditi. Ruske izgube so po nemških poročilih naravnost ogromne. Rusi so le južno od Naroškega jezera dosegli mal uspeh in sö potisnili Nemce nekoliko najzah Očividno je cilj ruskè ofenzive: Vilna. Ruska fronta, kjer se vrši ofenziva proti Hindenburgu, je široka 350 km.
Boji pri Uščičku.
Dne 19, t. m. so Rusi z vso silo napadli Uščičko In naši so se morali umakniti. Pod kakimi'težavami iti s kako drzno hrabrostjo se je to izvršilo, o tem pravi uradno poročilo: Sinoči (dne 19. t. m.) se
j® izpraznila i®o šestmesečni hrabri obrambi v x*azvaline razstreljena mostna -utrdba severozahodno od i ‘Uščička, Četudi se je posrečilo Rusom v prvih jutra-j njih urah razstreliti 100 'metrov široko vrzel, je vs-trajala z-osemkratno premočjo napadena, posadka ne glede na vse izgube Ae sedem ur v n a ji jute j šem ognju topov in pehote. Séte ob 5. uri popoldne se je odločil poveljnik polkovnik Planckih, da izprazni popolnoma porušene utrdbe Manjši oddelki in ranjenci so se prepeljali s čolni na južni breg Dnjestra, kmalu so pa morali vsleil 'osredotočenega sovražnega ognja opustiti prepeljajvanje čez reko; hrabri četi cesarskih dragoncev in saperjev je ostala le ena pot, če se niso hoteli pust ti ujeti: prebiti s e je morala na severni breg Dnjestra s kozi po sovražniku m o č n o zaseden kraj Uščičko k našim ‘četam, vgniezdenim na; višinah severno od Zale-ščikov. Pohod skozi sovražne postojanke se je posrečil. V varstvu noči je pripeljal polkovnik Planckh tu svojo hrabro četo k našim prednjim stražam severozahodno od Zaleščikov, kamor je došla danes (dne 20. marca) zjutraj. Boji za mostno utrdbo pri Uščičku o-stanejo v povestnici naše brambne sile slaven j li s t za vse čase.
Cesai* slavi junake.
Cesar je v posebnem brzojavu čestital slavnim i fev torioem naše utrdbe pri Uščički.
f
Pri Narohžeia jezeru.
j	Pri Naroškem jezeru so se Nemci umaknili za
I par tisoč metrov, da se izognejo objemovalnemu og-1 u ju Rusov.
I
Vpoklici v Rusiji.
I Tz Petrograda poročajo: Vsi dijaki, rojeni leta I 1895, ki niso bili' prebrani, ter v letih-1895 in 1896 j rojeni delavci Putilovih tovarn ter letnika 19,15 in j ‘1916 onolčenja, so bili vpoklicani.
Putii ove tovarne.
Puti love tovarne v Petrogradu so prišle v državno upravo.
Francosko bojišče.
Velika borba za Verdun se nadaljuje. Nemci sicer polagoma prodirajo proti Verdunu, a o skorajšnjem padcu te silne francoske trdnjave ni govora. Dne 20. marca so Nemci severo-zahodno od Verduna dosegli zopet znaten uspeh, ko so zasedli močno z-grajene francoske postojanke severoizhodno od Avo-courta (na zahodnem bregu Može). Dne 22. marca so nemške čete zasedle francoske utrdbe na višinah pri Ha,ucourtu (južno-zahodno od Avocourta). Nemci og-; rožujejo s svojimi topovi skoro vse železnice, ki vežejo Verdun z ostalo Francijo.
Francozi imajo baje pred Verdunom 27 divizij (13 armadnih zborov), ki štejejo približno 400,000 vojakov, Moč nemške armade pred Verdunom ni natančno znana, Poroča se, da so tudi deli avstrijske armade prišli Nemcem pred Verdunom na pomoč.
¥ francoskem parlamentu.
španski časnikar Henriquez üquiva’do, ki se je delj časa mudil v Franciji, opisuje svoje utise, katere je dobil v francoski zbornici, sledeče:
Bil sem ravno takrat v zbornici, ko je francoski poslanec, ki je znan kot prijatelj Nemčije in ki se trudi za zbhžanje Francije z Nemčijo, stavil, interpelacijo na vojnega ministra Gallienija, Na Gallieniju ni bilo opaziti nobenega, znaka bolehavosti, če prav se je reklo, da odstopi zaradi bolezni. Francoski socialisti niso bili prav nič zadovoljni z izjavami vojnega ministra Gallienija. Po končani seji so me tam predstavili Briandu, katerega sem vprašal, kakšna je njegova sodRa glede položaja pri Verdunu.
Bri and mi je rekel, da smatra položaj pri Verdunu za zadovoljiv in spremeniti bi se utegnil le v toliko, da bodo začeli Francozi n a p a d a-t i N e m c e p r i Verdun u. Nato je Briand še tu-di povdarjal izborne razmere, ki vladajo med Francijo in Španijo, ki bodo obstojale še tudi v bodoče. Govoril sem nato še tudi z nekaterimi drugimi francoskimi poslanci in visokimi častniki, ki so se glede konca vojske soglasno izrazili, da mora biti v o j-š k a 1 e to s k o n č a na in da ne sme traja-ti; še tudi tretjo zimo,
Na vprašanje, je-li Francija še vedno misli zar sesti Alzacijo in Lotaringijo, so vsi zmigali z ramami. Splošno se smatra v Franciji za nekaj nemogočega, da bi se sklenil poseRej mir z Nemčijo. Ves francoski narod upa, da bo v kratkem sklenjen mir, tudi med politiki je dosti mož, ki tudi upajo, da bode prišlo v k r a t k e m d o m i r u. K tem je prištevati v prvi vrsti finančnega, ministra Ribota. Na vpraša-; nje, kam da je izginil Caillaua:, se mi je reklo, da je
1 odpotoval neznano kam. On čaka na začetek mirovnih pogajanj, kajti takrat ga bo 'Francija nujno rar bila.
50	letalcev bombardira Zeebrügge.
Po angleškem poročilu je dne 20. maroa bom- • j bardiralo belgijsko od Nemcev zasedeno mesto Zeebrügge 50 francoskih, belgijskih in angleških letalcev. Nemci imajo v Zeebrügge postajo za pomorska letala.
Pred Solanom,
Kakor smo že poročali, so se dne 17. t. m. pred Solunom, blizu jezera Dojran, spoprijele naše in sovražne patrulje. Francozi so udrli zahodno od Doj-ranskega jezera nekoliko naprej, a naši topovi so sovražnika takoj pregnali V pondeljek, dne 20. marca so pri Gevgjeliju trčile francoske kavalerijske patru* lje ob naše prednje straže. Vršil se je le kratek boj. Francoske in angleške izgube morajo biti precejšnje, ker so dne 21. marca spravili v Solun 186 ranjenih vojakov.
Atenski „Patris“ poroča iz Soluna, da so se praske pri Gevgjeliju nadaljevale dne 21. marca cel dan. Naše čete skušajo zavzeti kraj Masikor (južno od Gevgjelija),
Bombe na Valono.
Dne 21. marca so pripluli naši zrakoplovci nad Valono, zadnje italijansko opirališče v Albaniji, in so vrgli več Romb na vojašica poslopja in na druge v vojaškem oziru važne naprave. Obmetavali so z ! bombami tudi italijanske lafdje, ki so zasidrane v pristanišču. Izbruhnilo je več požarov in je bilo opaziti tudi več razstrelb. Kljub temu, da so Italijani hudo obstreljevali naša pomorska letala, so se vrnili vsi naši zrakoplovi nepoškodovani.
Turška bojišča.
Rusi v Perziji iu v Kavkazu.
„Daily Telegraph“ poroča iz Rima: Govori se, da je ruska armada prekoračila perzijsko mejo v s-meri na Bagdad, druga armada pa se hitim bliža v smeri proti Mosulu. Armada, ki je zasedla Erzerum, je razdeljena v tri kolone, katerih ena koraka proti Trapezuntu, druga proti Erzi n g, jan u, tretja pa. v s-meri na Karput (zapadno od Muša). Druga v Atini izkrcana brambna moč je dospela' pred Trapezunt, čegar obkoljevanje se je začelo. Vse te armade so znatno ojačene in zadostno preskrbljene s topovi in municijo.
„Neue Züricher Zeitung“ pa nasprotno poroča: Vojni položaj na Kavkazu se obrača za Turke sedaj na bolje; posrečilo se jim je v glavnem ustaviti rusko prodiranje, Turki1 se pripravljajo sedaj na protiudarec. Dospela so. znatna ojačenja. Zlasti so Tur ri nadomestili pomanjkanje težke artilerije.
Turčija ne poizveduje za mirovnimi pogoji.
„Frankfurter Zeitung“ javlja:
Ententini listi so v zadnjem času dobivali iz Aten vesti, da Turčija poizkuša poizvedeti za mirovne pogoje svojih sovražnikov. Sedaj pa poroča list „Secolo“ iz Londona, da tamošnji krogi sicer ne izključujejo, da Turčija kaj tajce g a ne stori, vendar za enkrat uradni krogi v resnici še ničesar o tem ne vodo.
Rumimi ja.
Hujskanje v Dobrudži.
Iz Bukarešte se dne 22. marca poroča:
Dogodki v Dobrudži vzbujajo v Bukarešti s-plošno pozornost, ker je jasno, da hočejo četverospo-razumovi agitatorji z umetno agitacijo doseči spor med Bolgari in Rumunci, t. j., bolgarsko prebivalstvo hočejo ti tajni in plačani agitatorji z nasilstvi nahujskati k uporu. Namen te hujskarije je jasen: Cet-verosporazumovi priganjači bi radi. da bi Bolgarijo izzvali in tako spravili Rumunijo na stran četvero-sporazuma in jo zapletli v vojsko. To obžalovanja v-redno hujskarijo, ki jo v mirno mislečih krogih obsojajo, vodi po naročilu francoskega poslanika nje*< gov zet, prefekt v mestu Silistrija. Ta mož se pri izvrševanju ententinih naročil poslužuje najbolj niz-kotnih sredstev, da bi bolgarske kmete izzval k uporu in jih zapeljal k nasilstvom. V romunskih krogih se smatra kot nekaj nezaslišanega, da se da uradnik romunske vlade od tujega poslanika v taki meri . izrabljati.
Bolgarija in Rumunija.
Sofija, 22, marca.
„TJtro“ objavlja pogovor s iinanönim ministrom Tončevim glede razmerja Bolgarije do Rumunije. Minister je izjavil:
„Dokaz, da so odnošaji med obema državama najbolj prijateljski, spričuje dejstvo, da je rumunsld poslanik Derussi dobil navodila, naj poda bolgarski vladi odložilno izjavo, da si Rumunija želi, da bi tudi v bodoče ostalo pri dosedanjih prijateljskih odno-šajih. Da to svojo željo rumunska vlada še bolj potrdi, je svojemu poslaniku naročila, naj prične s pogajanji glede rešil,ve gospoda raid h vprašanj. Derus-sijeve izjave je bolgarska vlada sprejela z velikim zadovoljstvom.
Rumunija in mi.
Bukareški list „Ziua“ piše:
Listi, ki so prijazni četverosporazumu, napadajo zadnji čas neprestano avstro-ogrske oblasti, ker delajo rumunskim kurirjem, ki potujejo skozi avstro-ogrsko ozemlje, težave, Napram temu se opozarja, da ravnajo avstro-ogrske oblasti dobesedno samo po o-nem merilu, po katerem je meril pred enim letom ru-munski finančni minister Emil Costinescu, ko so av-stro-ogrski in nemški diplomati potovali skozi Rumu-nijo.
Kaj je Srbija hotela.
Ministrski predsednik Pašič je po poročilu lista „Pester Lloyd“ izročil svoječasno četverosporazumu spomenico, v kateri zahteva Srbijai za svojo udeležbo v vojski :	Bosno, Hercegovino, Ba-
nat, Bačko, Hrvaltsko, Sjlavonijo, Kranjsko z Ljubljano vred, Istro s Trstom, Dalmacijo z Zadrom do Dubrovnika in Sev. Albanijo z Dračem vred. Kotor bi naj dobila Crnagora, posest Skadra pa še je ostala sporna med Crnogoro in Srbijo.
Zaradi „Tubantie“.
Nemška vlada je končno in precizno izjavila, da, kakor so dokazale preiskave, nemške mornarice ne zadene nobena krivda na potopu. Nizozemska, v-lada se bo baje sedaj obrnila do Anglije za pojasnitev radi potopa „Tubantie.“
Avstrijski podmorski čoln potopil angleško ladjo.
V Sredozemskem morju, kakih 200 morskih milj od Malte, je avstrijski podmorski čoln potopil angleški parnik „Coquette.“ Moštvo s kapitanom vred — 15 mož — se je na dveh čolnih rešilo po osemdnevni naporni vožnji na tripolitansko obal. Sedem mož so na to Beduini ujeli.
Portugalska.
Portugalska vlada izjavlja, da ni zaplenila 88 nemških ladij, kakor se je poročalo, ampak samo 65. Druge nemške ladje so deloma že prej ušle, ali pa so jib nemški mornarji uničili.
„Times“ poroča iz Lizbone dne 22. marca,, da je portugalska vlada razglasila tri važne vladne odredbe: 1. Vojni minister se pooblašča, da sme poklicati pod orožje vse letnike, katerih vpoklic se mu zdi potreben. 2. Vsi moški od 19. do 45. leta, ki so pri prejšnjih prebiranjih bili nesposobni, morajo še enkrat k prebiranju. 3. Častniki, ki še niso dovolj stari, a so bili predčasno upokojeni, se 'zopet vpokličejo v službovanje.
Nemiri na Portugalskem.
Predsednik ljudovlade je radi nemirov ukinil ustavo.^ Delavci in pristaši' kraljevske vlade so nezadovoljni, da se Portugalska udeleži vojske. Draginja je po celi deželi velika.
Delavski mirovni kongres.
Predsedstvo ameriške strokovne zveze, ki je sedaj najmočnejša strokovna organizacija na svetu, je razposlalo delavskim organizacijam okrožnico, v Kateri priporoča, da naj bi se sklical delavski kongres za svetovni mir. Med drugim izvaja,: „Ker je blaginja mezdnih delavcev vseh dežela v veliki meri 'odvisna od mednarodnih odnošajev, zabteyai pravičnost, Ha se na svetovno-mirovnem kongresu v'prvi vrsti o-zira^o nanje. Delavstvo mora vstrajati na tem, da se prizna blaginja ljudi kot najvišje načelo v mednaro-
dnih odnošajib,“ Haaško razsodišče in več ali manj uveljavljeni mednarodni običaji naj bi. se razvili v stalno splošno veljavno uredbo. Diplomacija se; mora, demokratizirati, da bodo delavne ljudske množic® dobile upliv na mednarodne odnošaje. — C as in kraj kongresa se v okrožnici ne omenjata.
Kitajska zopet ijudo Pda
Novi Jork, 22, marca,
„Assoziated Press“ poroča iz Pekinga, daje kitajski ministrski svet sklenil, da se monarhija zopet opusti in se zopet ustanovi ljudoviadä.
Politične vesti.
Nemški poslanec Naumami o vojnih Poslance v nemškem državnem zboru Friderik Naumann je priredil v Pragi predavanje o sedanji vojni in nje por-sledicab. Med drugim je rekel : Njkdo ne more zasedaj reči z gotovostjo, kaj more ta vojna prinesti v bodočnosti za Avstro-Ogrsko in Nemčijo, Kajti' s to vojno se dovršuje posebna perijoda svetovne zgodovine in začenja obenem nova, ki jej oblike samo slutimo, V obrisih vidimo Anglijo v veliko ožjem kontaktu s svojimi kolonijami, Ameriko silno obogateno po vojni med evropskimi narodi, povsem na novo orijentirano Rusijo in Francijo, in med njima Srednjo Evopo, o-groženo od vseh strani, navezano samo na-se in postavljeno pred alternativo : ali da deluje dalje ali da ločena pade v odvisnost od z.apada in izhoda. Mislimo, da Srednja Evropa izbere prvo možnost, da se Nemčija v bodočnosti ožje zveže z Avstro-Ogrsko; a k temu pripafda, v prvi vrsti vojna konvenciju, Ali sedaj ni več čisto militaričnib vprašlanj, ker je vsako tako vprašanje spojeno z vprašanjem prometa, in tehnike ter gospodarskih sil. Po izkustvih iz zadnje vojne morata zaito zavezniški državi urediti železniška, financielna in živežna vprašanja, Mirovna pogajanja bodo v glavnem pogajanja o svetovnem trgovskem prometu. Naša želja, da zopet, dosežemo dobre trgovske odnošaje, ne bi imela nade do uresničenja, ako bi vsak zaveznik deloval posebej, ako osrednji v-lasti ne veste točno že poprej, k/aj morate ukrepati in zahtevati skupno. Resnica je, da so se toliko z avstrijske, kolikor z nemške strani izražali važni pomisleki proti srednje-ievropski gospodarski zvezi. V Avstriji so se bali konkurence razvite nemške industrije. V resnici pa razširjenje gospodarskega področja vedno pomenja napredek za industrijo in možnost špecializiranja, ki jo prinaša seboj razširjeno trgovsko področje, uadomestuje škodo nekaterih obrti, orientiranih po krivih naziranjih. Vrhutega ustvari pomanjkanje delavnih sil prehodno dobo brez posebno poostrene konkurence.
Graški „Deutscher Verein“ je imel prošli petek svoj letni občni zbor, ki mu je predsedoval kot društveni predsednik rektor graške univerze dr, pl. Klemensiewicz. Na tem občnem zboru se je sprejela naslednja resolucija:	Društvo pozdravlja na svojem
letošnjem občnem zboru pred vsem junaško armado zveznih držav in njene voditelje, ki so s svojimi slavnimi čini na vseh bojiščih znali pridobiti zmago častitljivim zastavam monarhije in tako zagotoviti srečno bodočnost zveznih držav. Društvo stoji na strogo avstrijskem stališču in zahteva zato jasno, prijateljsko in trajno razmerje z Ogrsko, priznavajoč brez pridržka nje državno samostojnost, toda tudi upoštevajoč v polni meri monarhijo utrjajoče gospodarsKe potrebe Avstrije. Iz istega vzroka zahteva društvo tesno gospodarsko zvezo z nemško državo v svrho skupne carinske in trgovinske politike napram danes sovražnemu inozemstvu in ugotovitev gospodarskega in političnega pojma srednje Evrope v svrho zagotovitve trgovinske poti centralnih viasu proti izhodu. Opirajoč se na vojne izkušnje — katerih vojaško izkoriščanje mora ostati prepuščjeno poklicanim mestom, — ’ zahteva društvo zgradbo ustave v smislu najstrožje državne enotnosti in odklanja zato vsa federalistična stremljenja ter razširjenje avtonomije dežela. Smatra pa posebno stanje Galicije kot neob-hodni predpogoj za to. Društvo smatra za neobhodno potrebno gospodarsko politiko, ki bo združevala meščanske in kmečke interese, upoštevala kmečki stan, trgovino, obrt in industrijo ter vqroVala konsumira-joče prebivalstvo izkoriščanja in vednega. navijanja cen. V tem vidi naravnost eno najvažnejših nalog; bodočnosti, ker bi bil drugače v tem času največ trpeči srednji stan prepuščen popolnoma osiromašenju, Vojna mora prinesti napredek srednje in line industrije, katerega težka industrija in veleposestniki ne bodo mogli več ovirati. Društvo pozivlje nemške poslance, naj z vsemi sredstvi pospešujejo misel v nemškem ta,iforu združene avstrijske enotne stranke. Zato poživlja društvo dosedanje poslance, naj delujejo na to, da se doseže združenje vseh nemških ljudskih
elementov, od! katoliških' konservativcev pa do socialnih demokratov,. Kakor se je te že zgodilo pri drugih, narodih.
Akcija m. slogo strank v Dalmaciji. Predsednik dalmatinskega deželnega zbora dr. V»cko Ivčevič je pozval one politike, katerim je bilo nedavno na Dunaju naloženo, da pripravijp vse potrebno za narodno kooperacijo, na sestanek, ki se vrši dne 18. aprila ob IO. un dopo dne. Na sestanku se dogovore o korakih, katere morajo napraviti »v sviho složnega dela naroda in njegovih predstaviteljev v ; vs> h vprašanj h, katera so tičejo interesov naroda in dežele« — Kakor jasno, se seveda ne bode o iralo na kooperacijo vseh dalmatinskihsstrank, ' niti vseh političn h oseb* ker bi to bilo hrvatski politiki bolj v kvar kakor v korist. Po naših informacijah se bo o ra* družile vse stranke razven pravaška stranka.
Avstro-ogrska banka. Prihodnji teden se vrši na Dunaju s ja generalnega sveta avstro-ogrske banke. V tej seji se bo razpravljalo o položaju na denarnem trgu. Zdi, se, da ni gotovo, če se bo sploh stavil predlog za znižanje obrestne mere Skoro gotovo se bo vs traja lo pri dosedanji obrestni meri 5%, katera se vzdržuje na vseh večjih denarnih trgih. Radi otvoritve po ružaiice avstro-ogrske banke v Belgrado, so storjeni vsi potrebni koraki, le čas otvoritve še ni določen.
Novi žitni nabufi v Rumimi ji. Tudi politično zelo važno je sledeče uradno poroči In-; Pogodba zaradi nakupa novih žitnih zalog se je dne 21. marca podpisala.
Četrto nemško vojno posojilo- je doseglo, kakor-poročajo, že 14 milijard mark.
Dogovor Danske z Francijo glede uvoza in iz voza. Zveza danskih industrialcev in trgovcev je sklenila z francosko vlado pogodbo o izvozu m uvozu, kakršnja že obstoji med Dansko in Angl jo in po kateri se zveza obvezuje, da blago, ki ga bo uvažala iz Francije, ne bo izvažala dalje v Nemčijo.
Raznoterosti.
Papež in mirovna pogajanja. Italijanska revija »Nuova Antologia« priobčuje čbnek pod naslovom »Papež in bodoči mirovni kongres«. N jprej pole-mizuje proti nekemu spsu pre jšnjega rmskega župana Nathan», ki je hotel, da bodj papež izključen od udeležbe na mirovnem kongresu. »Rimskemu vprašanju se je možno prav labko izogniti. Oporekanje, da papež ni poklican v to, da bi se udeleževal pogajanj, ker poseduje le duhovno in ne posvetno oblast, ni veljavno, ker bodoči kongres ne bo razpravljal samo o vprašanju moči, marveč tudi o najvišjih interesih človeštva. Na Nathanovo porogljivo zahtevo, da bi se morali eventualno pritegniti tudi duhovni glavarji drugih \er, je odgovoriti, da so nemški cesar, angleški kralj in ruski car najvišji dostojanstveniki tozadevnih cerkev.« — Tudi če ne mislimo, da je članek inspiriran direktno od sv. Stolice, vendar si smerno domnevati, da je pisan po intencijah vatikanskih krogov. Izjava, da se bo možno rimskemu vprašanju izogniti, priča o plemenitem čutstvovanju sedanjega papeža, ker noče ovirati prizadevanj za dosego miru radi vprašanja, ki je zanj tako neizmerno veliko. To priča, da gre papežu pri vseh njegovih mirovnih akcijah res le za ta cilj brez vsakih postranskih namenov. To je res knez miru, ki zaslužuje, da se mu v spoštovanju klan a svet.
Kardinal Gotti f. V Rimu je umrl v visoki starosti 82 let kardinal Gotti. Bil je redovnik iz reda bosonogih karmelitarjev. Dolgo vrsto let je poučeval na mornariški kadetnici v Genevi matematiko in prirodo-slovje. Leta 1895 ga je imenovaj papež Leon XIII. za kardinala in nekaj let pozneje za prefekta kongregacije „Propaganda fide“ (za razširjenje vere). V tej lastnosti si je stekel za katoliško cerkev nevenlji-vih zaslug.
Dr. Janez E. Krek. Največji slov. socijalni politik. Spisal Peter Rogulja. Cijena 50 fibra. U Zagrebu 1916. Tisek kr. zemeljske tiskare. To je naslov velikoformatni brošuri, katero je spisal šef-urednik zagrebškega dnevnika »Novine«, Hercegovec Peter Rogulja. Razprava je tem zanimivejša, ker je bil pisatelj tudi priden obiskovalec socialnih kurzov na Sv. Joštu, odkoder se je pričela regeneracija in zjedinjenje hrvatsko-slovenske katoliške omladine. Tim se je razpravljalo o vsem: o verskih problemih, o gosoodarstvu, o politiki, filozofiji, narodni pridnosti, in kjer se je snovalo na stotine
načrtov, podprtih z zlatimi mladeniškimi ideali. Vsakdo bo z veseljem in tudi s koristjo prečital brošurico.
Duhovniške vesti. Č. g. Anton Stergar, provizor v predmestni župniji sv. Magdalene v Mariboru, je imenovan župnikom istotam.
Junaški vojni kurat. Že od pričetka svetovne vojsko se je nahajal na bojišču vojni kurat Kisling v Würzburgu na Bavarskem. V najhujšem dežju krogel, ne meneč se za lastno varnost, je spravljal iz bojnega meteža na varne prostore ranjene častnike in vojake. Ko je spravil z nadčloveškim naporom nekega težko ranjenega vojaka iz bojnega meteža na varno, si je pri tem opraskal roko in si' zastrupil svojo kri. Zdravniška pomoč je prišla zanj prepozno in tako je izdahnil ta vojaški duhovnik svojo junaško in plemenito dušo kot žrtev svojega poklica v bolnišnici v Reiehenhallu..
Odlikovan poštar. Pavel Krulej, nadpoštar v Trbovljah, je odlikovan s častno kolajno za 401etno zvesto službovanje.
Prestavljen je podpolkovnik Raktelj Božidar od 9. pp. k 40. pešpolku.
Žalostna obletnica. V sredo, dne 22. marca je minulo leto, odkar je padla trdnjava Przemysl Rusom v roke. Hrabra posadka še sedaj v daljni tujini željno čaka na sklep miru, da se povrne v domovino. — Rusi niso bili dolgo v posesti Prze-mysla, kajti že dne 3. junija 1915 so ga morali zopet prepustiti Avstrijcem.
Seznani pogrešanih vojnih ujetnikov. Vojno ministrstvo (oddelek za sestavo ujetniških seznamov) je izdal 1. seznam onih vojnih ujetnikov-Avstrijcev, katerih vojaško krdelo ah domači kraj radi pomanjkljivih podatkov v seznamu tujih držav, kjer so ujeti, niso bili natančno označeni. Seznam obsega 260 stani; vpisanih je 13.000 ujetnikov-Avstrijcev, ki se nahajajo v raznih sovražnih deželah. Ta seznam se dobi pri c. kr. državni tiskarni na Dunaju (Staatsdruckerei) za ceno 66 vinarjev en izvod.
Varstvo, mladine. Generalni poveljnik v Monar kovom je izdal važne odredbe: 'Mladini pod 17, letom1 se ne sme prodajati nobenega tobaka, najmanj pa ci ga,rete. Kadenje mladine po ulici je pod kaznijo prepovedano. Tudi v gostilno po 9. uri zvečer ne sme mladina pod 17. lietom, tudi v spremstvu odrastlih ne. Se manj pa sme-mladina pod 17. letom v'kinematograf, ako ni izrecno določeno, da je predstava tudi za mladino primerna. Odlok pravi : Pred blagrom naše mladine morajo pasti vsi drugi oziri. Listi pišejo, da bodo teh odredb posebno veseli stariši in vzgojitelji. Ta odločni general-poveljnik pa jle šel še dalje. Nar stopil je proti umazani literatura in prav na drobno naštel, katerih knjig, brošur in slik mladina ne sme videti v izložbah, kaj šele dobiti v roke. Tudi plakate za kinematograf je vzel pod strogo vojaško oko. Slik plakati ne smejo prinašati, ampak samo tiskani vspored. Dovoljeni so umetniški plakati.
Srednješolcem prepovedano — nositi pisane čepice. Naučno ministrstvo naznanja, da je prepovedano nositi dijakom srednjih šol razne pisane čepice, kakoršnje so si nabavili dijaki srednjih šol že pred nekaj mesci.
'Učitelji za Srbijo. Ker je upeljalä avstrijska uprava po vsej Srbiji splošno šolsko obveznost, je u-stanovljenil? v Srbiji veliko število novih ljudskih šol. Za šolske ravnatelje bodo imenovani častniki-invalidi, za učitelje pa podeastniki-invalidi, ki morajo bili zmožni v govoru in pisavi srbskega, nemškega in o-grskega jezika. Tozadevne prošnje, opremljene z dokazili glede primerne predizobrazhe, je vložiti na pristojno etapno vojaško poveljstvo.
Zvišanje deželnih doklad na pivo. Z Dunaja se poroča, da namera cela vrsta dežel po vzorcu Češke, ki je dobila zato cesarsko dovoljenje, na podlagi pogovorov, ki so se pred kratkim vršili v Brnu, zvišati deželne doklade na pivo. Gornjeavstrij-ski deželni odbor je že Sklenil kot izredno vojno doklado na pivo zvišati deželni davek za hektoliter piva za 3 K 40 v. Cesar je sklep gornjeavstrij skega dež. odbora že potrdil.
Kam se je obračati za semensko žito? C. kr. žetveni komisar g. R. Petrovan na mariborskem okrajnem glavarstvu nam poroča, da se naj vsi tisti, ki rabijo jaro žito za seme (pšenico, rž, ječmen, oves itd.) obračajo nanj. V prošnji se naj navede vrsta in količina semenskega žita, ki ga prošnjik potrebuje. Prošnji se naj priloži potrd lo občinskega urada, da dotični res potrebuje semenskega žita. G. Petrovan ima svojo pisarno na okr. glavarstvu v Mariboru II. nadstropje, soba št. 13.
Bel kruh na Ogrskem. S 1. aprilom je ogrska vlada zopet dovolila prodajo belega kruha in peciva.
Vojaški konji za poljska dela. Vojaško poveljstvo v Gradcu naznanja, da more prepustiti za poljska dela le prav, neznatno število konj, tako, da bode moralo odbiti večinoma vse tozadevne prošnje. Kdor torej nima potrebne priprege, da bi mogel pravočasno izvršiti pomladanska poljska dela, mora to javiti po dotičnem županstvu na pristojno c. kr. okrajno glavarstvo.
Oprostitev gozdarskih delavcav. Mariborsko okr. glavarstvo nam naznanja, da je vsied posredovanja poljedelskega ministrstva vojno ministrstvo dovolilo, da se gozdarski delavci, ki so potrebni pri delih za’' läfdyesdjpga jü|$i1 j. £?a ushläxske svi he), lahko oprostijo vojaške službe. Obenan pa se za taka dela dajo lastnikom gozdov na razpolago tudi vojni ujetniki ali vojaški oddelki in če mogoče tudi konji za pri prego. Vojno ministrstvo je izdalo v svrho vlaganja tozadevnih prošenj, posebne tiskovine, ki se dobijo pri okrajnih glavarstvih. 1 komad stane 1K. Čas za vlaganje teh prošenj je Se samo do 31. marca. Gozdarji podvizajte se!
Vpijanljive pijače in vojni ujetniki. Notranje ministrstvo je prepovedalo dajati vpijanljive pijače vojnim ujetnikom gostilničarjem, kavarnarjem in zasebnikom. Prestopek" se (kaznuje s lodnevnim zaporom ali z 200 K denarne globe.
Olajšani predpisi glede vojnih ujetnikov-polj-skih delavcev. Poljedelsko ministrstvo je izdalo na o-krajne politične oblasti nove olajševalne predpise glede uporabe vojnih ujetnikov za poljska dela. Političnim oblastim se naroča, da morajo nemudoma in najpozneje v treh dneh odposlati vse prošnje za vojne ujetnike, ki se jih rabi za poljska, dela, na deželni posredovalni urad za dela v Gradcu. Kar se tiče hrane in stanovanja vojnih ujetnikov-poljslàh delavcev, je naročeno političnim oblastim, da se morajo po možnosti ozirati na krajevne razmere dotičnoga, kraja ter se tozadevne prošnje ne smejo kr alkoma,lo odbiti, ampak jih morajo predložiti deželni politični oblasti, Strogo se prepoveduje, na, brezvestni način izkoriščati vojne ujetnike in z njimi slabo ravnati, kajti izkušnja uči, da morajo vsied tega trpeti naši vojni ujetniki, nahajajoči se v sovražnem ujetništvu, a-ko naši delodajalci z tukajšnjimi ujetniki slabo ravnajo. Nadalje se določa, da, varščine ali kavcije ni treba položiti v gotovini, ampak da tudi zadostuje hranilna knjižica. Političnim oblastim je naročeno, da. tisti, ki uporablja vojne ujetnike za poljska djela, ne bo imel težkoč pri dobavi krušne moke, krompirja in fižola itd. Iza prehrano vojnih ujetnikov. Dosedai se je zahtevalo za vsakih 10 mož vojnih ujetnikov po enega stražnika; odslej naprej bodo pa tudi v tem o-ziru dovoljene olajšave. Poljedelsko ministrstvo želi, da bi tudi letos zlasti občine prosile za vojne ujetnike, Po možnosti naj občina nastani vse vojne ujelni-ke-delavce v onem poslopju, kjer (bi pa to delalo tež-Icoče, zlasti v goratih krajih, je dovoljeno, [da so nastanjeni vojni ujetniki-delaivci tudi v manjših skupinah. Pri presojanju vseh teh vprašanj se morajo ravnati politične oblasti po načelu, da se mora podpirati z vsemi močmi in sredstvi poljedelstvo, ki je dandanes največja opora države,
Vporaba vojnih ujetnikov v Nemčiji. V Nemčiji so zaposleni vojni ujetniki sledeče: 86,000 vojnih ujetnikov je zaposlenih pri občekoristnih delih, kot: gradnji cest, mostov itd., 339.00,0 vojnih ujetnikov o-pravlja poljska dela in 244.00*0 jih je pa zaposlenih v raznih tovarnah, rudnikih in v drugih industrijskih podjetjih, 250,000 vojnih ujetnikov pa gradi in popravlja porušene hiše, ceste ,in pota v izhodnem delu Prusije.
Velikanski dobički pri petroleju. Avstrijska petrolejska industrija je letos razdelila med svoje delničarje neverjetno visoke dividende — 50% ali 100 K. V lanskem letu je znašala dividenda samo 20 odstotkov. Ne čudimo se torejr če je stal koncem lanskega leta 1 liter petroleja 70 vin,,
Savinjska dolina. Hmeljarsko društvo v Žalcu ima svojo 36 glavno skupščino v nedeljo, dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne v občinski pisarni v Žalcu po sledečem sporedu: 1. Letno poiočilo. 2. Poročilo pregledovalcev letnega računa 3. Sajenje maka in lanu na opuščena hmehššča. 4. Razgovor o sedanjem položaju hmeljarstva v obče. 5. Nasveti.
Promet z oljem in mastjo. Nova cesarska naredba določa promet z rastlinskim in z živalskim oljem ter z mastjo sledeče:	Od dne 23. marca naprej
sme samo osrednja družba za olje in mast na Dunaju, I, Stubenring, naročevati iz inozemstva razno o-lje in mast, ne pa posamezna oseba ali posamezna društva. — Slično odredbo je izdala tudi ogrska v-lada.
Prisilno varčevanje mladih delavcev. Svetovna vojna je mladino že od 16. leta naprej spravila do dobrega zaslužka. Posebno v Nemčiji ima izredno visoke zaslužke. Nezrela mladina pa je ta obili
denar dostikrat tako rabila, da je bilo njeno zdravje in nravnost v nevarnosti. Vrhovni poveljnik v pruskih Markah je zato odredil, da se mladini pod končanim 18. letom od tedenskega zaslužka ne sme izplačati več kakor 18 mark in k večjemu še eno tretjino višjega zaslužka; ostanek mora delodajalec naložiti v hranilnico, da bo mladi delavec ali delavka po končani vojni imela nekaj premoženja.
Pozor pri vojnopoštnih pošilja tvah! Kakor se je ugotovilo, se pošiljatelji vojnopoštnih zavitkov v največ slučajih ne ravnajo po določbi že opetovano razglašenih pog jev razpošiljanja, naj se v zavitek vloži prepis naslova, radi česa je nemogoče dosta-, vili take zavitke, ki d ispejo na namembni4 kraj brez naslova. Vsied tega se s tem primerno opozori občinstvo na do lično določbo, po kateri se mora v lastnem interesu neizogibno ravnati.
Izvoz mnogih izvoznih predmetov iz Avstrije je prepovedan. Ministrstvo je izdalo odredbo, s katero se prepoveduje izvoz mnogih avstrijskih izvoznih prelmetov kot izvoz žita, stročoic, moke, otrobov, riža; krompirja, psov večje pasmi, mleka, jajc, živinjskih, konjskih, svinjskih, telečjih, ovčjih in kozjih kož, ma ti, namiznega olja vsake vrste, vina, piva, lesa, premoga, rud, kovin, barvil, strojil, bombaža, ianu, konoplje, jute, svile, kavčuka, usnja vsake vrste, vsake vrste želez?, pločevine, izdelkov iz železa, zdravil, zdravniškega orodja, vžigalic, razstreljenih snovi, gcojil in krmil vsake vrste.
Uporaba govejega mesa za kaznilnice prepovedana Pravosodno ministrstvo je odredilo, da bodo dobivali odslej naprej kaznjenci v kaznilnicah namesto govejega mesa meso morsk.h rib. Od te določbe so izvzeti bolni kaznjenci.
Velikonočni pirhi prepovedani. Kakor v lanskem letu, bo tudi za letošnje velikonočne praznike izdalo štajersko cesarsko namestništvo odredbo, s katero bo tudi za letos prepovedano barvati jajca za velikonočne pirhe.
Trositi cvetlice na ceste in pota prepovedano. Nižjeavstrijsko cesarsko camestn štvo je odredilo, da se ob priliki svečanosti ne smqo trositi cvetlice na ceste, pota in ulice. Slično odredbo bo izdalo tudi štajersko cesarsko namestništvo.
Ogri mojstri v skrivanju žita. V ogrskem mestu Debrečtn in v bližnji okolici je našla policija v enem dnevu 218 -vagonov žita,, ki je bilo poskrito v skednjih, v zemeljskih jamah, v ledenicah in še celo v posteljah itd. Najdene poskrite žitne zaloge so zaplenjene v prid države.
* Dražba občinskih lovov. V smislu postave z dne 21. avg. 1906, § 15, drž, zak. štev. 5 ev 1907, so bodo po javni dražbi oddala spodaj navedena občinska lovska ozemlja za dobo 6 let, t. j. od đne 1. julija 1916 do dne 30. junija 1922, v najem in sicer po izklicnih cenah sledeče: V pondeljek, dne 27. marca t. L, ob 11. uri predpoldne, na Vranskem v pisarni občinskega zastopa, občine: Št. Jurij ob Taboru po izklicni ceni 150 K, Gomilsko 61 K, Prekope 120 K. V torek, dne 28. marca t. L, ob 9. uri predpoldne, v Šmarju pri jelšah, v pisarni tržke občine, občine; Sv Ema po izklicni ceni 140 K, Lemberg 10 K, Ne-zbiše 14 K, Šmarje pri Jelšah*, okolica 100 K, Ponikva 285 K, Roginska gorca 121 K, Slivnica 80 K, Zibika 33 K, Sladkatgora, 60 K, Žusem 30 K, Tinjsko 30 K. V četrtek, dne 30. marea t, l., ob 8. uri zjutraj, v Laškem trgu, v pisarni tržke občine, občine: Dol 80 K, Sv, Lenart ob Laškem 102 K, Laški trg 12
K.	V petek, dne 31, marca t. L, ob 9. uri dopoldne, v Celju, v pisarni okrajnega glavarstva., občine: Dobrna 424 K, Št. Jurij ob južni žel. okolica 2000 K, Kalobje 100 K, Št. Peter v Savinjski dolini 20Cf K, Frankolovo 200 K, Svetina 280 K, Dramlje 115 K in Višnjavas 250 K. Vsak dražitelj najemnine mora pred dražbo izklicni ceni primeren znesek v gotovini ali v vrednostnih papirjih kot gotovino založiti. Najvišji z-dražitelj mora takoj stroške dražbe* enoletnemu najemninskemu znesku primerno kavdijo v gotovini ali v vrednostnih papirjih, enoletno najemnino, potem za kolekovanje pogodbe po lestvici II potrebni znesek za kolek založiti. Obsega vsakega posameznega občins-kolovskega ozemlja je razviden tuuradno, ter se bo tuđi pred dražbo posebej naznanil. Pripomni se, da, če bi po sklepnem odloku nastali morebitni prizivi ali v smislu te postave se pojavil prirafötek ali odpade sc občinskolovskega ozemlja, se pri dražbi dosegla najemnina v razmerju površine dora st1 ja ali Odpadka poviša ali zniša,. C. kr. okrajno glavarstvo mora ta ddažbeni akt potrditi.
Zopetno zvišanje cen za milo. Na Dunaju je imela te dni zveza tovarnarjev za izdelovanje mila sejo, v kateri se je pretresovalo vprašanje glede zopetnega zvišanja cen za milo. Pred vojsko je stal meterski stot mila 60 do 80 kron, ali kilogram 60 do 80 vinarjev, sedaj pa že stane meterski stot mila 400 kron, ali kilogram 4 krone. N
še gotovo, če bo vlada dovolila, da se zopet z vi- ] šajo cene za milo.
Slabo stanje setev v Ameriki. Poročila iz Ame- | rike soglašajo, da je letos prezimilo žito v Ameriki j zelo slabo. Veliki nalivi, led in mrčes je ugonobil več kakor polovico zimskih setev. V Ameriki bo letošnja žitna letina zelo slaba.	\
Nemčija vnovič zvišala cene za linolej. Zveza { nemških tovarnarjev za izdelovanje linoleja je vno- j vič zvišala cene za linolejske izdelke in sicer za j 15 odstotkov. V teku svetovne vojske so bile cene !
za linolej v Nemčiji zvišane za 75 odstotkov.
Koliko železa se je izdelalo v Avstriji v mescu j februarju 1916. V mescu februarju 1916 se je pridelalo v Avstriji zavsem 514 700 meterskih sto tov žele sa, torej za 166.875 meterskih stotov več kakor mesca februarja lanskega leta.
Sodnijske obsodbe v vojake poklicanih oseb. Po poročilih dunajskih listov, je naročilo pravosodno ministrstvo v=em podrejenim kazensk'm sodi ščem, da morajo postopati v kazenskih zadevah zoper osebe, ki se nahajajo v vojaški službi, ravno tako, kakor če bi bile navzoče pri kazenski obravnavi. Sodnijska obravnava mora biti redno izvr šena in se tudi mora redno razglasiti sklep obsod be. Kazen se pa ne izvrši tako dolgo, dokler se dotična obsojena vojaška oseba ne vrne iz vojaške službe. Namen te odredbe je, da se spisi ali akti o preloženih sodnih obravnavah ne nakupičujejo.
Razporoke v Prusiji leta 1915. V pretečenem letu je bilo v Prusiji ll.Otö razporok, leta 1914 pa 11.162, je torej vsled vojne padlo število raz porok. Na vsakih 100.000 mestnih prebivalcev je prišlo 232 in na vsakih 100.000 oseb kmetskega prebivalstva pa 56 razporok.
Velika rudniška nesreča v Pruski Sleziji. V rudniku Preussengrube pri Miehovicah v Pruski Sleziji se je dne -22. marca vršila velika eksplozija. Ponesrečilo je 20 mož, od teh je 11 mmih.
Dva nova zemljevida. Kartografski zavod G. Freytag & Berndt na Dunaju VII je izdal nov zemljevid o Balkanskem polotoku ter zemljevid o italijanskem bojišču. Zemljevida sta zelo pregledna. Cena za komad je 1 K 30 vin. s poštnino vred. Priporočamo !
Dopisi.
Maribor. Gostilničarji, kavarnarji, slaščičarji, samostani, vojaški zavodi, učni in vzgojevalni zavodi, jetnišnice i. t. d., ki potrebujejo večje množino sladkorja za stfoje goste oziroma gojence, ne dobijo sladkornih kart ampak seznamne knjige o uporabi sladkorja. Te knjige morajo natančno voditi in za pisovati porabljeno množino sladkorja. Sesnamne knjige se dobijo pri komisiji na Stolnem trgu. Knjiga stane 20 v.
Maribor. Dne 18. marca je na progi Maribor— Tezen prišel 181etni črnovojniški delavec Anton Sav-ron pod vlak. Bil je pri priči mrtev.
Maribor. Umrl je v 80. letu svoje starosti vpo-kojeni inženir južne železnice Jožef Nodi.. — V visoki starosti 80 let je umrla na Jožjefovo hišna posestnica Brigita Prož. — 341etni skladiščni mojster južne železnice Rudolf Rebel je pri premiKanju železniških vozov prišel pod kolesa železniškega voza, ki so mu zdrobila levo nogo. Spravili so ga težko poškodovanega v bolnišnico.
Svečina. V sredo, dne 22. marca, ob %12. uri po noči je umrl tukajšnji nadučitelj Simon Kellenber-ger. Rajni je 30 let učitelieval na tukajšnji šoli. Bil je 56 let star. Bil je član občinskih svetov in častni občan tukajšnje in slatinske občine. Pogreb se vrši v soboto, dne 25. marca, predpoldne. Pokoj njegovi
duši !	_
Sv. Lenart v Slov. gor. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Sv. Lenart
ima svoj občni zbor' v četrtek, 'dne 6. aprila t.. L, ob 10. uri dopoldne, v sodnijskih prostorih. Dnevni red:
1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3, Volitev odbora, 4. Slučajnosti. K prav obilni udeležbi vabita vse prijatelje baše mladine: načelnik: dr. Josip Kronvogl, c. kr. nad-svetnik; tajnik: J. Kopic.
Vurberg. Občinski odbor vurberški je v svoji redni seji dne 19. t, m. imenoval vpokojenega g. nadučitelja Franca Žiher radi njegovega uspešnega 40-letnega učiteljevanja na tukajšnji šoli častnim občanom vurberške občine.
Ptuj. Dne 21. marca je tukaj umrl veletržec J. C.- Schwab. Zadela ga je kap.
Cerovec. V nedeljo, dne 12. t. m., smo zjutraj okrog pol pete ure slišali bučanje in potem precej močan potresni sunek.
Pragarsko. Učiteljica na tukajšnji schulvereinski i šoli M. Hiavaček, je premeščena na Koroško.
Mestinje. Kmetijska podružnica Mestinje - Sv. Peter na Medvedovem selu obhaja svoj občni zbor v nedeljo dne 26 marca 1916 ob 3 uri popoldne v gostilni g. Aniona Smeha na Mestinju, Vspored kakor po navadi. Zelo poučni govor bo imel ravnatelj Bele. Udje iz vseh okolišev v velikem številu ha ta shod! Imamo se mnogo pogovorit. Dobrodošli tudi mladeniči, gospodinje in vsi, ki se zanimate za važnost kmetijstva v današnjih časih!
Zreče. Na pustno nedeljo so priredile v domači gostilni gospa m gospodične h Černe g. Kračuna in gospa Jurak veselico v korist ranjenim vojakom. Kljub skrajno slabemu vremenu je bila od domačinov dobro obiskana.. Od dobrosrčnih darovalcev se je nabralo 139.23 K ter se takoj odposlalo okrajnemu glavarstvu v Konjice.
Teharje. Katoliško slovensko politično društvo na Teharjih ima svoj letni redni občni zbor v nedeljo popoldne ob 4. uri v kaplaniji. Vspored: Poročila odbora in volitev novega odbora.
Teharje. Katoliško slovensko izobraževalno društvo ima svoj redni letni občni zbor v kaplaniji dne 26. sušca, popoldne po večernicah. Poročila odbornikov in volitev novega odbora.
Celje. Karet R. Modic, doma iz Celja, je pri šel v rusko ujetništvo. Nahaja se v Kazaulinsku, vladno okrožje Darjinsk.
Marenberg. V nedeljo, dne 26. sušoa, se vrši občni zbor za Mladeniško in Dekliško Zvezo pri podružnici Sv. Janeza Nepomučana na Suhem hribu predpoldne v društveni sobi. Mladeniči in dekleta, udje in prijatelji, vsi na zborovanje!
Zadnja poročilo dolio v petek dne Z4. marco.
Najnovejše avstrijsko uradni poročilo
Dunaj, 23. marca.
Uradno se razglaša:
Na vseh treh bojiščih nobenih po-sebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl., Höier,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 23. marca. Francosko bojišče.
Uspeh pri gozdu A v o c o u r t a je bil izpopolnjen z zasedanjem francoskih opiralnih točk na višinskih grebenih južno-zahodno od Haucourta, Ujetil? je bilo okrog 450 sovražnikov. Sicer se pa celotna slika, ni spremenila,
Rusko bojišče.
Rusi so izvrševali svoje glavno napadalno de-
lovanje. v: včerajšnjih večernih in ponpčnih. urahv Q* ■ petovano so prodirali z močnimi četami proti nemškim postojankam pri obmostju J a k o b s t a dd a na -obeh straneh železniške proge M i t a v a—Ja k o b-s. t a d t, š t i r i k r a t proti nemškim črtam severno . od mest-a V i d z v. Dočim niso na bojni črti severozahodno od mesta Post siv y. kjer se je zvišalo šte-vilo ujetih sovražnikov na 14 častnikov in 889 mož, vsled neizmerno velikil? izgub napravili večjih nar padalnih poskusov, so napravili opetovano z novo sili) navale med jezeroma N a r o c z in Višniev, Čeprav so žrtvovali Rusi v teh napadih, kakor tudi pri opetovanih posameznih pocfvzetjih na drugem mestu veliko število ljudi in municije, niso dosegli vsled neomajene nemške.. obrambe nobenega,' najmanjšega uspeha.
Balkansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Hl‘S? ■'	' '	'
Pred rusko ofenzivo v Besara-
„Corriere della Sera“ poroča, Ua se ruske Čete,; ki so se zbirale v zaledju, neprestano in z veliko naglico pošiljajo proti avstrijski fronti! pfe be^rabstì meji. Domneva se, da bodo tudi v Besarabiji Rusi že kmalu pričeli z ofenzivo..
Cadorna pred Verdunom,
Berolin, 23. marca.
General Cadorna si bo jutri (dne 25. marca) o-gledal francoske postojanke pred Verdunom.
Zasedanje italijanske zbornice
preloženo.
Radi odhoda Salandre in Sonina v Pariz je bilo zasedamo italijanske zbornice do dne 6, aprila preloženo.
T povski dvoboj pred Solunom.
Iz Soluna poročajo dne 23. marca, da se med Avstrijci, Bolgari, Nemci in Francozi pred Solunom vrši srdit topovski boj.
Brzojavne zveze z Ameriko' pretrgane.
Rotterdam, 23. marca.
Sedem kablov med Evropo in Ameriko je na skrivnosten način pretrganih. Delujeta še samo dve podmorski brzojavni črti, la pa ste močno obremenjeni. Brzojavne zveze med Evropo in Ameriko so torej zelo težavne. Listi širijo vest, d'a so nemški podmorski čolni pretrgali kable. Zveza med Nemčijo in A-meriko se nemoteno vzdržuje po — brezžičnem brzojavu.
Brazilija bo posnemala Portugalsko?
Iz Londona poročajo:
Sodi se, da bo tudi brazilska vlada sledila vzgledu Portugalske in Italije ter zaplenila nemške in avstro-ogrske parnike v brazilskih pristaniščih, ker so se pojavile nalvečje težkoče, vzdržati promet Brazilije z inozemstvom. Nasproti temu se trudijo nemški kapitalisti v Ameriki zbrati denar za nakup teh ladij. Skupaj z avstro-ogrskimi' ladjami gre za okrog 480 parnikov. Ta veliki konzern, ki bi razpolagal z več kakor 4,000.000 tonami, zahteva pripustitev svojih ladij k trgovskemu prometu po vsem svetu. Nemci upajo, da bodo dobili po brazilskih zakonih pravico za nakup ladij in da bodo s tem soglašali tudi a-liiranci, toda le pod: pogojem, da se denar izroči šele po končani vojni Nemčiji in Avstro-O grški.
Razburjeni Angleži.
Iz Londona se poročaj,, da vlada v Angliji veliko razburjenje, ker je J. Baffin, glavni ravnatelj nizozemsko-ameriške paroplovne družbe v Hamburgu izjavil podravnateljem, ki*so došli v Hamburg, da bo Nemčija pomorsko trgovino Anglije z evropskimi državami z vsemi razpoložljivimi sredstvi zabranjevala.
Rusi zasedli Teheran in Ispahan?
Iz Rotterdama se dne 23. marca poroča:
Ruski listi javljajo, da so Rusi v nedeljo, dne 19. marca, zasedli .Teheran in Ispahan.
Teheran je glavno mesto Perzije, Šteje 250.000 prebivalcev in leži v severnem delu Perzije ob južni obali Kaspiškega jezera. — Ispahan je glavno mesto velike perzijske pokrajine Irak-Adzemi. ima okrog
50.000	prebivalcev in leži 50 km južno od Teherana.
KNJIŽEVNE NOVOSTI.
Mtttedu u slovenske vojak« za leto 1918 i« leto« gotova
.lajboijši la flasu najbolj primeren koledar. Krasi ga lepa slika «te
carjeva, V koledarja najdeš 10 strani molitev, ki so primerne za -v fi&n, o ponzi j ah vdov ln sirot, o ponzi j ah Invalidov itd. Oi sonca Ima tudi vzorce za prošnje na razne urade v zadevi pod-»or ln penzij. Koledarja se je dozdaj razpečalo med slovenakta vojaštvom že čez 18.000 Izvodov. To kaže, kako je priljubljen v* .sikom na Ironti, M ga enkrat vidijo, M ga gotovo naroče ln ge ta «ko pričakujejo. Stane pa s poštnino vred 1 K, brez poštnin* iU v manj. Narod ln dobi se v tiskarni sv. Cirila v Maribora, koroška cesta 5,
Raij@m} padli im ujeti«
Pešpolk štev. 47;
Ujeto moštvo:
Tax Henrik, desetnik, Radfgona; Tomanič Jožef, nadomestni rezervist; 'lome Alojzij, pešec; Toš Janez, pešec; Trambuš Janez, 'Maribor (PenZa, Rusija); Trebše Adolf, nadomestni rezervist, Pobrežje, Maribor (Penza, Rusija);
Unuk Frane, nadomestni rezervist, Maribor; Uranič Nikolaj, pešec; Urbanija Janez, pešec, Maribor, Biš (Rusija);
Viesek Janez, nadomesttni rezervist. Radgona, (Penza, Rusija);
Wango Jožef, pešec?, Radgona); Weber Franc, nadomestni rezervist', Radgona (Penza, Rusija); Weber Janez, nadomestni rezervist, Radgona (Charkov, Rusija);
Zanič Jožef, pešec, Maribor (Penza, Rusija); Zelzer Franc, nadomestni rezervist; Zelzer Jožef, trobentač. Maribor (Barnaul, Rusija).
Pešpolk štev. 87:
Padlo moštvo:
Kolarič Maksimilijan, Ptuj. Vurberk;
Strigi Jožef, pešec, Sv. Florijan, Slovenjgra-
dec;
VolčanŠek Filip, pešecb Luče.
Ujeto moštvo:
Bezenšek Ljudovik Janez, desetnik, okolica Konjice (Krasnorodsk, Rusija); Blarezina Jakob, nad. reizervist; Bolha Rok, pešec, Sladkagora, (Ufa Rusija); Brečko Franc, polddesetnik, celjska okol. (Rusija); Bureš Franc, pešec (Rusija);
Calmar Janez, pešec;
Doman Janez, pešec: Durič Anton, pešec, Radgona ;
Godec Janez, pešec, Trbovlje (Penza, Rusija); Gorišek Stefan, desetnik, celjska okolica (Penza, Rusija): Gorše Frano, pešec, Staritrg (Nolinsk, Rus.);
Ivanc Ferdinand, pešec, Sv. Krištof (Nikoisk, Rusija);
Jan Leopold, pešec, Velenje (Rusija); Jeraj A-lojzij. pešec, Rečica. (Rusija);
Kaisersberger Alfonz, narednik, 'Ptuj (Moskva, Rusija); Kandrič Anton, pešec, Velika Nedelja (Ru-
sija?, Penza); Komar Janez, pešec; Korošec Anton, pešec, Ljutomer (Rusija); Kos Maksimilijan, desetnik, Skofjavas, Celje (Petrop&vlovsk, Rusija); Kosi Matijia, pešec, Ptuj (Rusija); Kovač Rafael, nadomestni rezervist, Velenje (Ponza, Rusija); Kovačič Anton, pešec, Brežice (Moskva, Rusija); Krajnc Mih., nadomestni rezervist, Brežice (Cistopol, Rusija); J. Krašovec, pešec, Sv?, Rupert, Celje (Moskva, Rus); KraŠ'ovic Viktor, desetnik, Sv. Jurij, Celje (Moskva, Rusija); Kronovšek Rudolf, poddesetnik, Braslovče, (Nikoisk, Rusija); Kos Maksimilijan, enoletni prostovoljec (Volsk, Rusij'a) ; Kus Karol, četovodja, Celje, Trbovlje (Moskva, Rusija); Koren Alojzij, peišec, o-kolioa Ptuj (Pizzighjettone, Italija);
Majcen Anton, pešec, Ljutomer (Penza, Rus.); Malik Alojzij, poddesetnik ; Marušič Ciril, pešec; Matjašič Anton, pešec, Ptuj (Rusija):! Melanšek Janez. pešec, okolica Šoštanj (Penza, Rusija);
Oblak Karol, pešec, Marija-Gradeo (Nikoisk v Rusiji); Ogorelec Alojzij (Rusija);
Parfant Ignacij, pešec, Sv. Jurij ob Taboru, Celje (Rusija); Pavliček Franc, polddesetnik, Sv. Miklavž, Ptuj:	Petek Henrik, pešec, okolica. Ptuj, (A-
šabad. Rusija); Pirc Anton, poddesetnik, okolica Celie (Nikoisk, Rusija); Podlunšek Jožef, pešec, Trbovlje (Nikoisk, Rusija); Potočnik Janez, nadomestni rezervist, okolica Ptuj (Penza, Rusija); Predikaka Jakob, pešec, Sv.. Lovrenc, Ptuj (Stanovskaja, Rusija); Pušenjak Ferdo, pešec, Ljutomer (Nerčinsk v Rusiji); Pocajt Franc, pešec, Velenje (Tatarsk, Rusija); Praprotnik Alojzij, pešec, Konjice (B.erezovka, Rusija); Penič Anton, desetnik, Žusem (Moskva v Rusiji) ;
Rakuša Janez, pešec, Ptuj, (Novo-Nikolajevsk, Rusija); Rozman Pankracij, nadomestni rezervist, o-kolica Celje (Moskva, Rusija);
Simenko Franc, pešec, Brežice ( (Tatarsk, Rusija); Stropnik Franc, pešec, Velenje (Rusija); Šupljina Jožef, nadomestni rezervist; Svigl Martin, pešec, Brežice (Tatarsk, Rusija);
Tieijckmeisiter Alojziji, napom es tini rezervist, o-kolica Celje (Moskva, Rusija) ; Terčic Florijan, pešec, Slaitina, (Rusija); Toš Tomaž, četovodja, Ptuj, (Tomsk, Rusija); Tramarin Janez, pešec; Trojan Just, pešec; Turk Franc, nadomestni rezervist, Sv. Pavel ;
Vajdič Karol, poddesetnik, Brežice, Buče (Kra-snovodsk, Rusija); Verdev Jernej, pešec, Velika Pi-rešicv (Ašabad, Rusija) ; Verhnjak Leopold, pešec, Slovenjgraidec (Kaluga, Rusija); Vincek Franc, poddesetnik, Kamenščak (Krasnovodsk, Rusija); Voger Simon, nadomestni rezervist, Sloven.isradec (Krasnojarsk, Rusija); Velič Jožef, pešec, Ptuj (Rusija);
Zaveo Martin,' pešec, Ptuj, (Tatarsk, Rusija). Završnik Franc, pešec, Braslovče; Žnider Vinko, pešec, Šmartno, Celje (Novo Nikolajevsk, Rusija); Zo-rijan Janez, pešec, Ljutomer (Tatarsk, Rusija); Zupanc Marko, tambur, Jurklošter, Celje (Pizzighetto-ne, Italija); Žurga Adolf, pešec (Rusija); Žnidarič Lovro, poddesetnik, Ljutomer (Jelah i;ga., Rudija).
V seji upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke dne 16 n arca 1916 je bil računski zaključek za poslovno leto 1915 predložen in odobren. Vštevši prenos dobička iz leta 1914 znaša doseženi čisti dobiček po odbitku vseh upravnih stroškov, davka i.t.d. K 817. 252 05. Ta dobiček je za K 376.814 59 višji od onega v lanskem letu in odgovarja 10 V4°/o delniške glavnice.
Nd predlog ravnateljstva je sklenil upravni svet predlagati občnemu zboru ki se vrši dne 8. aprila 1916 poleg sta'utarnih dotacij izplačilo 6°/0 dividende = K 24.— za delnico in dodeliti K. 265.202 33 reiervnim zakladom. D videnda bode znašala, ako občni zbor ta predlog sprejme, 2 72% veC kakor lani.
Od vojaške oblasti im no vani komisar za nakupovanje sena in slame kupim vsako množino sena in slame
Anton Birkmajer,
Maribor, Melje Štev, 29.
Pozor kmetovalci !
Ne zamudite takojšnji nakup zanesljivih ‘in kaljivih semen na primer: domača detelja, nemška detelja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava, sploh vsa semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od znane tvrdke Mauthuer, ki se dobijo pri domači tvrdke
Ivan Ravnikar, Celje.
V naiem
se odda s 1. julijem 1916 gostilna in mesarija z vsemi pripadajočimi prostori v Narodnem domu v Velikovcu, in sicer z ozirom na vojni čas za 1400 K na leto.
Prosilci naj se izvolijo najpozneje do 28. marca
11.	oglasiti s svojimi spričevali pri Hranilnici in posojilnici, Velikovec. Koroško.	155
8 Tiskarna sr. Cirila v Tiari boru

priporoča siedele molitvenike:
B. Bartol: Hoja za Marijo Devico, K 1.60.
B. Bartol: Nevesta Kristusova, zl. obr. K 3.40, rud. obr. K 2.50. F. S. Bezjaki: Marija žalostna mati 1887, K 1.50, zl. obr. K 2.—. Bleiweis: Uči brezmadežne. Nauki za dekleta. Rud. obr. E2.50. Bleiweis: Tolažba dušam v vicah, rud. obr. K 1.20, zl, obreza K 2.-.
Jože Cede: Sveto opravilo 1913, K 1.20, zl. obr. K 1.50. do K 3.60.
Jože Čede:	Malo sv. opravilo. Molitve za mladino. Rud. obr.
70 v; žl. obr. K 1.—.
Cigon Karol:
Angel varih, zl. obr. 60 vin.
Nebesa, naš dom. Razne vezarve od K 1J50 do K 2.70. Rajski glasovi. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Skrbi za dušo. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Godec Janez:
Kraljica vseh svetnikov in pomočnica kristjanov. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Češčena Marija. Razne vez. od K 1.20 do K 2.50.
Kvišku srca. molitvenik za otroke. Razne vezave od K 1.— do K 1.80.
Alfonz Ligvorij-Furlan : Prava nervesta Kristusova. Dve knjigi skupaj vezani K 3.—.
tj. Herg: Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristjanov. 8. izdaja, rud. obr. K 3.—, zlata obr. K 3.50, K 4.-- in K 4.20.
L. Herg : Venec I sv. pesmi za domačo službo božjo (za^ee vezane samo pesimi) K 2.—.
A. Kalan: T. Kempčana: Hodi za Kristusom. K 2.—.
Dr. A. Karlin: Priprava na smrt K 2.20.
Kerčon:	Rafael, ali naukd in molitve za odlraslo mladino 1895.
Rud. obr. K 1.—, zlato obr. K 1.60.
Fr. Kosar: Nebeška brana I. in II. del, po K 2.20.
Lintelo, Mladini! Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. 30 vin. 20 iztisov ali več po 25 vin.
J. Pagani: Presv. Rešnje Telo. Zlata obreza K 2.20.
Dr. J. Pajek: Sv. Jožef. K 2.—.
J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! K 2.—.
Podgorc: Sv. Spoved. K 2.—.
Pristov: Vir življenja in svetosti. Zlata obreza K 2.40.
Jožef Rozman: Družbine ali dekliške bukvice. Z rudečo j obrezo K 3.—, z zlato obrezo K 3.50, K 4.—, in K 4.20.
Rozman: Krščanski vojak. Pouk slovenskim mladeničem, M so vpoklicani v vojaško službo. Broš. 80 vin.
Sedgerschmied : Sv. Družina. K 2.—.
A. M. Slomšek: Življenja srečen pot. Nauki, vzgledi in molitve za mladeniče 1893. K 2.20,
Dr. J. Somrek:	Prijatelj otroški ali darilo pobožnim šolarjem.
Zlata obreza s sekiricami 50 vin., zel. obréza s sekiricami 40 vin., brez sekiric 36 vin.
Walser:	Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni.
Veliki tisk. Rudeča obreza K 3.—, zlata obreza» K 3.40.
Dr. J. Walter: Sv. rožni venec. K 2.—.
J. Zupančič:	Dušna pomoč za bolnike. Molitve za umirajoče
kristjane 1887. K 2.60.
Slava Gospodu (velike črke). K 2.80.
Družbenik Marijin. Molitvenik za Marijine družbe. Rudeča obreza K 1.50, zlata obreza K 2.30, šagrin K 2.80.
Družba vednega češčenja v lavantinski škofiji. Dve molitveni uri pred sv. Rešnjim Telesom. Broš. 20 vin., vez. 30 vin.
Duhovni vrtec ali molitvenik za katoliško mladež s podukom Za sv. birmo 1893. 80 vin.
Duhovno veselje, molitvenik za mladino. Razne vezave od K 1.40 do K2.50.
Vrbovc S. I.: Migljaji na razpotju življenja* RudeSa obreza 90 vin., zlata obreza K 1.10.
Božja pot na sv. gore. Popolen molitvenik. Zl. obr. 80 vin.
Lepo življenje in srečna smrt. Rudeča obreza K 1.40, zlata ob» reza K 1.80.
Gospod, usliši mojo molitev. Rame vezave od K 1.40 do K 2.50,
Lepote najčistejšega Srca Marijinega. Komad 8 vin., 100 koma»
dov K 7.—.
Marija, kraljica src. Nauk o pravi pobožnosti do Matere božje, Rudeča obreza K 1.60, zlata obreza K 2.40.
Obljube presv. Srca Jezusovega. Komad 10 vin., 100 komadov K 9.-.
Sveta ura ali kažipot v nebeško domovino. Razne vezave od K 1.40 do K 2.50.
Šegula:	Na Kalvarijo, obsega 30 križevih potov in razne po-
božnosti v čast trpljenju Kristusovemu. Cene K 2.50, K 3.20, in K 3.50. Po pošti 20 vin. več.
Zemljič: Marijino življenje. Broš. K 1.50, vez. K 2.—.
Tolažba nebeška. Velike črke, zlata obreza K 1.50.
Dušni vodnik v srečno večnost. Velike črke. Rud. obr. K 3.—.
Molite bratje! Velike črke. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.80.
Popotni tovariš za tretji red. Rudeča obreza K 1.80.
Pot v nebesa za tretji red. Ruleča obreza K 1.80, zlata K 2.40.
Furlan: Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pad. Rudeča obreza K 1.20.
Scheyring: Sv. Anton Padovanski. Rudeča obreza K 1.20, zla» ta obreza K 2.40.
Pot k Bogu. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.60.
Baraga: Dušna paša. Rudeča obreza K 1.40.
Ključ nebeških vrat. Velike črk . Rudeča obreza 90 vin.
Getzemani in Golgota. Rudeča obreza K 2.60, zlata obr. K 3.60.
Denar se najboljše pošlje napréj. Za poštnino je treba dodati za vsako knügo 10 vin.
SìROLDTRocbè
Pysne	oslovski kašelj.	influenci«
Kd& naj jemij® Sšralin ?
%. Vsak ki troj «a frai*n«m kaéSju.	j \	,katerim Slrsfln
Uslje*te, a&*»ro*®*i ®a OsstescnM-ago p torsvtft. I	w«duH©.	*, .»
J, Ds©&® © feranütaim katarom tii-onkijav, f «k, StnraTu^ otrc*t,prt kalw#> ^nk^^eoSia kis Strelfnom @Kž2r®vts-	» a	S»©««t«k,
Č?v’ ' *	-A*- ~- j	‘l*_________->*■» '•/ •. __ '	■> *1
Ja «2to$/
é /£.#.-

Priporočam è. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih sveč. Voščene syc če prodajam kilogram po 5 K, mili-sveče pa zavojček po 2 K 40 v. Vosek kupujem kilogram po 2 K 40 v.
Ducliek Franjo, svečar,
Mwibor, Vjlctrlwshofova cesta*
Naznanjam, da sem odprl
odvetniško pisarno
v Celji na ringu št. 9.
Ivan Erhartii,
sodni svetnik v p.
L-iK. .!>- si
Ure! Ure!
y veliki izbiri in p «s nltklb cesi g k«
Srebrne ure za fante od 7 E Srebrne are damske od 8 E Srebrne verižice od K Ì 40 Breb. verižice damske I 3‘60 Zlate damske ure od ' 26 K
Za vsako uro se jamči!
Premijske ure, Scbafhattsen, Senith, Omega, Item©
Sòda ì Za kratkovidne nova, zboljšana, stekla.
Niprna, itmetaine im muaik^fiiie.
Goričar & Leskovšek = Celie
pgggjg Bureš Mg—
urar, zl&tomer la ©calar,
Tsptthnfova cesta 39. Prti urar ad glav.loMvm
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debeio in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko iabero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Z.a 'aestilniiarfe:
Papirnate servijete vsied novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Ventili zalogo ep, Cnpn-
uosti, srebrnine in spnžni FBfil go vsofel goni
Tud) na obroke, zastonj. - Gramofoni 20—m K j
Niklasta remont,-«» K M® j Pristna srebrna ara K T— j Original omega ur» K 84’— Kuhinjska ara	K	1C-—
Budilka niklast* K 8'— Poročni prstani	K	S*—
Srebrne verižice K S-— Večletno jamsteo.
Masi. Dletinger
TM. FetirenM
ara« In učile?
IMiSGB, iespsÉi lili
Kupujem zlatnino )a srebra..
m ?.. m
■	Vmm	S» mttm
Dva dijak* a)! <iv g . sp d. Dni as
rztme; na gfaaovanj® ia hrano Maribor, Badgasse li, levo 7.
■i'
dr» «M» W m -•
Affinst (Mer
svečar v Slovenjerngradcu kupi vsako množin©'
lebelnegi
voskaiivplfln
po naj višji ceni.
m Mhmm
mm
Naročajte in razširjajte „Stražo4* !
Edina štajerska steklarska narodna irgovui**
Ma debel©!	Ma drobu®!
FRÄMC STRUPI
Graška cesta
9 © ®
© © e
CELJE
priporoča po nainižfih cenah svojo bogato zalog® steklen® te p@r® ceianaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip In okviri«» m. oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah !n stivlM«
Naisolidnefša in točna postrežba.
[Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju registrovana zadruga z neomefeno zavezo.		
Uradne me 4P ftpÈ» Bredi», vade petek in vsak sqjmski dan od b #S m tire m TBako nedeljo od 8. do pol 10. ore dopoldne. Vplačaj e in izplačajo se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. are dop. Uradni prostori »e nahajajo v minoritskem samostana v Pfcajn.	\ Hranilne vloge obrestuje po 4 */,»/„, od 1. in 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri 0 tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.080 in domači nabiralniki.	Posofila se dajejo na vknjižbo po 5*/„ na vknjižbo in fMOKftB po 5 V« «/,, na menice po 8%, na zastavo vrolKmfMft listin in tekoči račun pod ugodnimi pegqjl Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbo &f$fe posojilnica brezplačno, stranka plača sano koldfah #

I	Ljudska hranilnica in posojilnica v Celil msisiraviara i »mmm% sev®»©		i
	M m ii d	Obrestuje temtmem «®gs> m Pni© posolila Uradna ura g Ji *1 ®| ds vknjižbo, na .sobni kredit in na nastavo . n *» l2 lO vrednostnih Batin pod neto »godnimi pogoji “ stranke deta™k ^ 1 d® la- «" " «d dneva vioga do dneva radiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne. Eeitli. ds.-vek plažs poiojUlies sama. p!ačn®} stracka plača Se boieke. - P®s©jilmca daj® tudi dateaö® hraniimkö. - i	i 1 ! i
1 ® lastni Nili IHetol .Pri feste» vòlul * Cetiu, <Sräftka c#st@ % |